Uradni list L 226 , 10/09/2003 str. 0004 - 0017
Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA - ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2], po posvetovanju z Odborom regij, v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3] ob upoštevanju naslednjega: (1) Člen 5(1), (2) in (4) Uredbe (EGS) št. 3820/85 [4] določa, da morajo nekateri vozniki, ki opravljajo cestni prevoz blaga ali potnikov, odvisno od svoje starosti, kategorije vozila, ki ga vozijo, in razdalje, ki jo bodo prevozili, imeti spričevalo o strokovni usposobljenosti v skladu s predpisi Skupnosti o najnižji stopnji usposabljanja za nekatere voznike v cestnem prometu. Navedena najnižja stopnja je določena z Direktivo 76/914/EGS [5]. (2) Glede na to, da določbe Uredbe (EGS) št. 3820/85 veljajo za zelo majhen odstotek voznikov in da trenutno le nekaj držav članic zahteva obvezno usposabljanje voznikov, opravlja večina voznikov, ki trenutno vozijo na ozemlju Skupnosti, svoj poklic le na podlagi vozniškega dovoljenja. (3) Da se omogoči voznikom izpolnjevanje novih zahtev, ki izhajajo iz razvoja trga cestnega prometa, morajo predpisi Skupnosti veljati za vse voznike, ne glede na to, ali so samozaposleni ali plačani delavci in ali opravljajo prevoz za lastne potrebe ali prevoz za najem ali plačilo. (4) Cilj opredelitve novih predpisov Skupnosti je zagotavljati, da je voznik na podlagi svojih kvalifikacij usposobljen za začetek in opravljanje svojega poklica. (5) Še zlasti pa je dolžnost v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami in opravljanjem rednega usposabljanja namenjena izboljšanju varnosti v cestnem prometu in varnosti voznika, vključno z dejavnostmi, ki jih voznik opravlja, ko vozilo miruje. Nadalje bi naj sodobna narava vozniškega poklica spodbudila zanimanje mladih za poklic in prispevala k zaposlovanju novih voznikov v času pomanjkanja voznikov. (6) Za preprečevanje neenakih pogojev konkurence je treba to direktivo uporabljati za vožnjo, ki jo opravljajo državljani držav članic, pa tudi državljani tretjih držav, ki so zaposleni pri podjetju s sedežem v državi članici, ali pa zanj delajo. (7) Kot dokaz, da voznik izpolnjuje svoje dolžnosti, morajo države članice izdati vozniku spričevalo o strokovni usposobljenosti, (v nadaljnjem besedilu "spričevalo"), ki dokazuje njegove temeljne kvalifikacije in redno usposabljanje. (8) Glede na razlike med sedanjimi sistemi v nekaterih državah članicah morajo države članice imeti možnost izbirati med več načini, da se tako omogoči izvajanje določb v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami. (9) Da lahko ohranijo svoje vozniške kvalifikacije, morajo biti sedanji vozniki dolžni opravljati redno usposabljanje v zvezi z znanjem in s spretnostmi, nujnimi za njihov poklic. (10) Minimalne zahteve, ki jih je treba izpolnjevati za temeljne kvalifikacije in redno usposabljanje, so v zvezi z varnostnimi predpisi, ki jih je treba upoštevati med vožnjo in ko vozilo miruje. Razvoj defenzivne vožnje - predvidevanje nevarnosti, upoštevanje drugih udeležencev cestnem prometu -, ki je povezan z učinkoviti porabo goriva, bo pozitivno vplival tako na družbo kakor tudi na sektor cestnega prometa. (11) Ta direktiva ne sme vplivati na pridobljene pravice voznika, ki je pridobil vozniško dovoljenje, potrebno za opravljanje poklicne vožnje, pred datumom, določenim za pridobitev spričevala, ki dokazuje ustrezne temeljne kvalifikacije ali redno usposabljanje. (12) Tečaje usposabljanja, predvidene za pridobitev temeljnih kvalifikacij in redno usposabljanje, lahko organizirajo le centri za usposabljanje, ki so jih odobrili pristojni organi držav članic. Za zagotavljanje kakovosti teh odobrenih centrov morajo pristojni organi določiti usklajena merila za odobritev centrov, vključno z vzpostavljeno visoko stopnjo profesionalnosti. (13) Za organiziranje preizkusov, predvidenih v zvezi z temeljnimi kvalifikacijami in rednim usposabljanjem, niso pristojni le pristojni organi držav članic, ampak tudi vsi subjekti, ki jih določijo države članice. Glede na pomen te direktive za varnost v cestnem prometu in zaradi enakih pogojev konkurence morajo pristojni organi držav članic nadzorovati navedene preizkuse. (14) Države članice morajo določiti, da je prvo redno usposabljanje treba opraviti in izdati ustrezno spričevalo v roku pet let po datumu izdaje spričevala, ki potrjuje temeljne kvalifikacije, ali v roku pet let po izteku roka, določenega za nekatere voznike, da uveljavijo svoje pridobljene pravice. Prav tako mora obstajati možnost skrajšanja ali podaljšanja navedenih rokov. Voznik mora opraviti redno usposabljanje vsakih pet let po prvem rednem usposabljanju. (15) Kot dokazilo, da ima voznik, ki je državljan države članice, eno od spričeval, predvidenih s to direktivo, in da se olajša medsebojno priznavanje različnih spričeval, morajo države članice vpisati usklajeno kodo Skupnosti, določeno v ta namen, skupaj z rokom njene veljavnosti, v vozniško dovoljenje ali pa v novo izkaznico o vozniških kvalifikacijah, ki jo medsebojno priznajo države članice in katere usklajen vzorec določa ta direktiva. Zaradi pomena pravic, ki jih ta izkaznica prinaša za varnost v cestnem prometu, in zaradi enakih pogojev konkurence mora izkaznica izpolnjevati enake zahteve glede zaščite pred ponarejanjem kot vozniško dovoljenje. Možnost, ki jo imajo države članice, da vpišejo kodo Skupnosti v novo izkaznico, jim omogoča, da določijo rok veljavnosti za vozniška dovoljenja, ki se ne pokriva z datumom izteka veljavnosti rednega usposabljanja, glede na to, da Direktiva 91/439/EGS [6] določa, da vsaka država članica ohrani pravico določiti na podlagi nacionalnih meril rok veljavnosti vozniških dovoljenj, ki jih izdaja. (16) Prilogi I in Ia k Direktivi 91/439/EGS je treba spremeniti tako, da se na seznam usklajenih kod in podkod Skupnosti, določenih v navedenih prilogah, doda nova koda Skupnosti, ki opredeljuje datum, do katerega voznik izpolnjuje zahteve glede poklicnega znanja in spretnosti v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami ali rednim usposabljanjem. (17) Posebne določbe v zvezi z izdajanjem spričeval je treba določiti za voznike, ki jih zajema ta direktiva in so državljani tretjih držav. (18) Komisija mora spremljati izvajanje te direktive, še zlasti zaradi različnih sistemov temeljnih kvalifikacij, ki jih ta opredeljuje, in mora Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnem odboru in Odboru regij predložiti poročilo o zadevi. (19) Zaradi velikega števila voznikov, ki jih zajema ta direktiva, je treba določbe v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami izvajati v dveh stopnjah, odvisno, ali gre za prevoz potnikov ali prevoz blaga. Postopna uporaba te direktive glede temeljnih kvalifikacij voznikov, ki prevažajo blago in potnike, prav tako omogoča, da se postopno uvede redno usposabljanje. (20) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje na Komisijo prenesenih izvedbenih pooblastil [7]. (21) Da bi pri določbah v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami upoštevali uporabo dveh različnih rokov, je treba razveljaviti ustrezne določbe Uredbe (EGS) št. 3820/85, pa tudi Direktivo 76/914/EGS. (22) Da bi upoštevali načela prava Skupnosti, je vendarle zaželeno, da bi bili iz uporabe te direktive izvzeti vozniki vozil, ki opravljajo dejavnosti v prometu, ki je ocenjen, da manj vpliva na varnost v cestnem prometu, ali če bi zahteve te direktive naložile nesorazmerno ekonomsko ali socialno breme. (23) Ker države članice ne morejo v celoti doseči cilja predlaganega ukrepa, namreč vzpostavitve enotnega standarda za temeljne kvalifikacije in redno usposabljanje, in se zato ta cilj zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določen v navedenem členu, ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za dosego tega cilja - SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Področje uporabe Ta direktiva se uporablja za vožnjo, ki jo opravljajo: (a) državljani držav članic; in (b) državljani tretjih držav, ki so zaposleni pri podjetju s sedežem v državi članici ali pa zanj delajo; v nadaljnjem besedilu "vozniki", ki opravljajo cestne prevoze znotraj Skupnosti po javnih cestah in pri tem uporabljajo: - vozila, za katera se zahteva vozniško dovoljenje kategorij C1, C1 + E, C ali C + E, kakor določa Direktiva 91/439/EGS, ali vozniško dovoljenje, priznano kot enakovredno: - vozila, za katera se zahteva vozniško dovoljenje kategorij D1, D1 + E, D ali D + E, kakor določa Direktiva 91/439/EGS, ali vozniško dovoljenje, priznano kot enakovredno. Člen 2 Izjeme Ta direktiva se ne uporablja za voznike: (a) vozil, katerih največja dovoljenja hitrost ne presega 45 km/h; (b) vozil, ki jih uporabljajo ali nadzorujejo oborožene sile, civilna zaščita, gasilci in sile, pristojne za ohranjanje javnega reda in miru; (c) vozil, ki opravljajo cestne preizkuse za namene tehničnega razvoja, popravila ali vzdrževanja, ali novih ali predelanih vozil, ki še niso dana v promet; (d) vozil, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali so namenjena za reševalne akcije; (e) vozil, ki jih na vozniških tečajih uporabljajo vse osebe, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje ali spričevalo, kakor določata člen 6 in člen 8(1); (f) vozil, ki se uporabljajo za nekomercialni prevoz potnikov ali blaga, vozil za osebno uporabo; (g) vozil, ki prevažajo material ali opremo, ki ju voznik uporablja pri svojem delu, če vožnja tega vozila ni voznikova glavna dejavnost. Člen 3 Kvalifikacije in usposabljanje 1. Za vožnjo, kakor opredeljeno v členu 1, so obvezne temeljne kvalifikacije in redno usposabljanje. V ta namen države članice zagotovijo: (a) sistem temeljnih kvalifikacij Države članice izberejo med naslednjima načinoma: (i) način, ki vključuje obiskovanje tečaja in preizkus V skladu z oddelkom 2(2.1) Priloge I ta način pridobivanja temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja za določeno obdobje. Zaključi se s preizkusom. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa člen 6(1)(a); (ii) način, ki vključuje samo preizkus V skladu z oddelkom 2(2.2) Priloge I ta način pridobivanja temeljnih kvalifikacij ne vključuje obveznega obiskovanja tečaja, ampak le praktični in teoretični preizkus. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa člen 6(1)(b.) Vendar pa lahko država članica dovoli vozniku vožnjo na njenem ozemlju pred pridobitvijo spričevala, če voznik opravlja tečaj poklicnega usposabljanja s trajanjem najmanj šest mesecev in največ treh let. V okviru navedenega tečaja poklicnega usposabljanja se lahko preizkusi iz točk (i) in (ii) opravijo postopoma; (b) sistem rednega usposabljanja V skladu z oddelkom 2(2.2) Priloge I redno usposabljanje vključuje obvezno obiskovanje tečaja. Potrdi se s spričevalom, kakor določa člen 8(1). 2. Države članice lahko prav tako zagotovijo sistem pospešenega pridobivanja temeljnih kvalifikacij, tako da voznik sme voziti v primerih iz člena 5(2)(a)(ii) in (b) ter iz člena 5(3)(a)(i) in (b). V skladu z oddelkom 3 Priloge I pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja. Zaključi se s preizkusom. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa člen 6(2). 3. Države članice lahko voznike, ki so pridobili spričevalo o strokovni usposobljenosti, določeno v Direktivi 96/26/ES [8], oprostijo preizkusov iz odstavkov 1(a)(i) in (ii) ter iz odstavka 2 v zvezi z vsebinami iz preizkusa, ki ga predvideva ta direktiva, in po potrebi obiskovanja ustreznega tečaja. Člen 4 Pridobljene pravice Iz zahteve glede pridobitve temeljne kvalifikacije so izvzeti naslednji vozniki: (a) vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje kategorij D1, D1 + E, D ali D + E ali vozniško dovoljenje, ki je priznano kot enakovredno, izdano najpozneje dve leti po končnem roku za prenos te direktive; (b) vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje kategorij C1, C1 + E, C ali C + E ali vozniško dovoljenje, ki je priznano kot enakovredno, izdano najpozneje tri leta po končnem roku za prenos te direktive. Člen 5 Temeljne kvalifikacije 1. Za pristop k opravljanju temeljnih kvalifikacij se ne zahteva predhodna pridobitev ustreznega vozniškega dovoljenja. 2. Vozniki vozil, namenjenih za prevoz blaga, smejo voziti: (a) od 18. leta: (i) vozilo vozniških kategorij C in C + E, če imajo spričevalo iz člena 6(1); (ii) vozilo vozniških kategorij C in C1 + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2); (b) od 21. leta vozilo vozniških kategorij C in C + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2); 3. Vozniki vozil, namenjenih za prevoz potnikov, smejo voziti: (a) od 21. leta: (i) vozilo vozniških kategorij D in D + E za prevoz potnikov na linijskih prevozih, ki niso daljši od 50 kilometrov, in vozilo vozniških kategorij D1 in D1 + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2). Vsaka država članica lahko dovoli voznikom vozil iz navedenih kategorij, da vozijo taka vozila na njenem teritoriju od 18. leta dalje, če imajo spričevalo iz člena 6(1); (ii) vozilo vozniških kategorij D in D + E, če imajo spričevalo iz člena 6(1). Vsaka država članica lahko dovoli voznikom vozil iz navedenih kategorij, da vozijo taka vozila na njenem teritoriju od 20. leta dalje, če imajo spričevalo iz člena 6(1). Navedena starost se lahko zniža na 18 let, če vozniki vozijo taka vozila brez potnikov; (b) od 23. leta vozilo vozniških kategorij D in D + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2). 4. Brez poseganja v starostno omejitev, določeno v odstavku 2, so vozniki, ki prevažajo blago in imajo spričevalo, kakor ga predvideva člen 6 za eno od kategorij iz odstavka 2 tega člena, oproščeni pridobivanja takšnega spričevala za katere koli druge kategorije vozil iz navedenega odstavka. Te določbe se uporabljajo pod enakimi pogoji za voznike kategorij iz odstavka 3, ki prevažajo potnike. 5. Od voznikov, ki prevažajo blago in razširijo ali spremenijo svoje dejavnosti tako, da prevažajo potnike, ali obratno, ter imajo spričevalo, kakor ga predeva člen 6, se ne zahteva, da ponavljajo skupni del temeljnih kvalifikacij, ampak le dele, ki so specifični za nove kvalifikacije. Člen 6 Spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije 1. Spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije (a) Spričevalo, podeljeno na podlagi obiskovanja tečaja in preizkusa Države članice v skladu s členom 3(1)(a)(i) zahtevajo od kandidatov za voznike, da obiskujejo tečaje v centrih za usposabljanje, ki jih pristojni organi odobrijo v skladu z oddelkom 5 Priloge, v nadaljnjem besedilu "odobreni centri za usposabljanje". Navedeni tečaji pokrivajo vse vsebine iz oddelka 1 Priloge I. Tako usposabljanje se zaključi z uspešno opravljenim preizkusom, določenim v oddelku 2(2.1) Priloge I. Ta preizkus organizirajo pristojni organi držav članic ali katerikoli subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z navedenimi vsebinami stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Priloge I. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkus in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije. (b) Spričevalo, podeljeno na podlagi preizkusa Države članice v skladu s členom 3(1)(a)(ii) od kandidatov za voznike zahtevajo, da opravijo teoretični in praktični preizkus iz oddelka 2(2.2) Priloge I. Navedena preizkusa organizirajo pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z vsemi navedenimi vsebinami stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Priloge I. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkuse in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije 2. Spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije Države članice v skladu s členom 3(2) od kandidatov za voznike zahtevajo, da obiskujejo tečaje v odobrenih centrih za usposabljanje. Navedeni tečaji pokrivajo vse vsebine iz oddelka 1 Priloge I. Tako usposabljanje se zaključi z uspešno opravljenim preizkusom, določenim v oddelku 3 Priloge I. Ta preizkus organizirajo pristojni organi držav članic ali katerikoli subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z navedenimi vsebinami stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Priloge I. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkus in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije. Člen 7 Redno usposabljanje Redno usposabljanje obsega usposabljanje, ki imetnikom spričevala iz člena 6 in voznikom iz člena 4 omogoča, da posodobijo zanje, ki je nujno za njihovo delo, s posebnim poudarkom na varnosti v cestnem prometu in racionalni porabi goriva. To usposabljanje organizira odobreni center za usposabljanje v skladu z oddelkom 5 Priloge I. Če se voznik zaposli pri drugem podjetju, je treba upoštevati že opravljeno redno usposabljanje. Redno usposabljanje je sestavljeno tako, da širi in osvežuje vsebine iz oddelka 1 Priloge I. Člen 8 Spričevalo, ki potrjuje redno usposabljanje 1. Ko voznik opravi redno usposabljanje iz člena 7, mu pristojni organi držav članic ali odobreni center za usposabljanje izdajo spričevalo, ki potrjuje redno usposabljanje. 2. Prvi tečaj rednega usposabljanja opravijo naslednji vozniki: (a) imetniki spričeval iz člena 6 v roku pet let od izdaje navedenega spričevala; (b) vozniki iz člena 4 v roku pet let od zadevnih datumov iz člena 14(2), v skladu z roki, ki jih določijo države članice. Države članice lahko skrajšajo ali podaljšajo roke iz (a) in (b), tako da se pokrijejo z datumom izteka veljavnosti vozniškega dovoljenja ali da tako zagotovi postopno uvajanje rednega usposabljanja. Vendar pa ta rok ne sme biti krajši od treh let in daljši od sedem let. 3. Voznik, ki je opravil prvi tečaj rednega usposabljanja iz odstavka 2, opravlja redno usposabljanje vsakih pet let pred iztekom veljavnosti spričevala, ki potrjuje redno usposabljanje. 4. Imetniki spričevala iz člena 6 ali imetniki spričevala iz odstavka 1 tega člena in vozniki iz člena 4, ki ne opravljajo več poklica in ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3, opravijo redno usposabljanje, preden ponovno začnejo opravljati poklic. 5. Vozniki, ki opravljajo cestni prevoz blaga ali potnikov in so opravili tečaje rednega usposabljanja za eno izmed vozniških kategorij iz člena 5(2) in (3), so oproščeni obveznosti, da se udeležijo rednega usposabljanja za ostale kategorije, določene v navedenih odstavkih. Člen 9 Kraj usposabljanja Vozniki iz člena 1(a) pridobijo temeljne kvalifikacije iz člena 5 v državah, v katerih navadno bivajo, kakor določa člen 14 Uredbe (EGS) št. 3821/85 [9]. Vozniki iz člena 1(b) pridobijo navedene kvalifikacije v državi članici, v kateri ima podjetje sedež ali v državi članici, ki jim je izdala delovno dovoljenje. Vozniki iz člena 1(a) in 1(b) opravijo redno usposabljanje iz člena 7 v državi članici, v kateri navadno bivajo, ali v državi članici, v kateri delajo. Člen 10 Koda Skupnosti 1. Na podlagi spričevala iz člena 6 in spričevala iz člena 8(1) pristojni organi držav članic ob upoštevanju člena 5(2) in (3) ter člena 8 označijo kodo Skupnosti, predvideno v odstavku 2 tega člena, skupaj z ustreznimi kategorijami dovoljenj: - bodisi na vozniškem dovoljenju - bodisi na izkaznici o vozniških kvalifikacijah, sestavljeni v skladu z vzorcem, prikazanim v Prilogi II. Države članice medsebojno priznajo izkaznice o vozniških kvalifikacijah, ki jih izdajo. Pri izdaji izkaznice pristojni organi držav članic preverijo veljavnost vozniškega dovoljenja, katerega številka je navedena na izkaznici. 2. Na seznam usklajenih kod Skupnosti, kakor jih določata prilogi I in Ia Direktive 91/439/EGS, se dodajo naslednje kode Skupnosti: "95. Voznik, ki ima spričevalo, da izpolnjuje dolžnosti glede strokovne usposobljenosti iz člena 3 do… (npr. 95.01.01.2012)." 3. (a) Voznik iz člena 1(b), ki vozi vozila za cestni prevoz blaga, s spričevalom za voznike, predvidenim z Uredbo (ES) št. 484/2002 [10], dokaže, da ima kvalifikacije in opravljeno usposabljanje, predvidene s to direktivo. Poleg spričevala lahko države članice vozniku izdajo izkaznico o vozniških kvalifikacijah, opredeljeno v Prilogi II, ki je označena z ustrezno kodo Skupnosti. (b) Voznik iz člena 1(b), ki vozi vozila za prevoz potnikov po cesti, dokaže, da ima kvalifikacije in opravljeno usposabljanje, ki jih predvideva ta direktiva: - bodisi s kodo Skupnosti, navedeno na vozniškem dovoljenju po vzorcu Skupnosti, če je imetnik takega dovoljenja, bodisi - z izkaznico o vozniških kvalifikacijah, določeno v Prilogi II, označeno z ustrezno kodo Skupnosti, bodisi - z nacionalnim spričevalom, katerega veljavnost države članice medsebojno priznajo na svojih ozemljih. Člen 11 Prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku Spremembe, potrebne za prilagoditev Prilog I in II znanstvenemu in tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku iz člena 12(2). Člen 12 Postopek v odboru 1. Komisiji pomaga odbor. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES znaša tri mesece. 3. Odbor sprejme svoj poslovnik. Člen 13 Poročilo Pred 10. septembrom 2011 Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo v zvezi s prvo oceno izvajanja te direktive, zlasti glede enakovrednosti različnih sistemov temeljnih kvalifikacij, določenih v členu 3, in učinkovitosti teh pri doseganju ciljne stopnje kvalifikacij. Po potrebi se poročilu priložijo ustrezni predlogi. Člen 14 Prenos in izvajanje 1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 10. septembrom 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Države članice uporabljajo te ukrepe: - od 10. septembra 2008 v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami, potrebnimi za vožnjo vozil v vozniških kategorijah D1, D1 + E, D in D + E; - od 10. septembra 2009 v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami, potrebnimi za vožnjo vozil v vozniških kategorijah C1, C1 + E, C in C + E. Države o tem takoj obvestijo Komisijo in si pomagajo pri uporabi teh ukrepov. Člen 15 Razveljavitev 1. Člen 5 Uredbe (EGS) št. 3820/85 se spremeni: (a) odstavek 1 se razveljavi z učinkom od 10. septembra 2009. (b) odstavka 2 in 4 se razveljavita z učinkom od 10. septembra 2008. 2. Direktiva 76/914/EGS se razveljavi z učinkom od 10. septembra 2009. 3. Zakoni in drugi predpisi, potrebni za uskladitev s to direktivo, se prenehajo uporabljati: - z 10. septembrom 2008 za voznike vozil, namenjenih za prevoz potnikov po cesti, - z 10. septembrom 2009 za voznike vozil, namenjenih za prevoz blaga po cesti. Člen 16 Začetek veljavnosti Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Člen 17 Naslovniki Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, 15. julija 2003 Za Evropski parlament Predsednik P. Cox Za Svet Predsednik G. Tremonti [1] UL C 154 E, 29.5.2001, str. 258 in UL C 20 E, 28.1.2003, str. 263. [2] UL C 260, 17.9.2001, str. 90. [3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2002 (UL C 271 E, 7.11.2002, str. 381), Skupno stališče Sveta z dne 5. decembra 2002 (UL C 32 E 11.2.2003, str. 9) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 8. aprila 2003 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 13. junija 2003. [4] Uredba Sveta (EGS) št. 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 370, 31.12.1985, str. 1). [5] Direktiva Sveta 76/914/EGS z dne 16. decembra 1976 o najnižji stopnji usposabljanja za nekatere voznike v cestnem prometu. (UL L 357, 29.12.1976, str. 36). [6] Direktiva Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (UL L 237, 24.8.1991, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2000/56/ES (UL L 237, 21.9.2000, str. 45). [7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. [8] Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23.5.1996, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/76/ES (UL L 277, 14.10.1998, str. 17). [9] Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L 370, 3.12.1985, str. 8). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1360/2002 (UL L 207, 5.8.2002, str. 1). [10] Uredba (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1. marca 2002 o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 881/92 in (EGS) št. 3118/93 zaradi uvedbe potrdila za voznike (UL L 76 19.3.2002, str. 1). -------------------------------------------------- PRILOGA I MINIMALNE ZAHTEVE ZA KVALIFIKACIJE IN USPOSABLJANJE Oddelek 1: Seznam subjektov Znanje, ki ga morajo države članice upoštevati pri ugotavljanju voznikovih temeljnih kvalifikacij in pri rednem usposabljanju, mora vključevati najmanj vsebine s tega seznama. Kandidati za voznike morajo doseči stopnjo znanja in praktično usposobljenost, potrebno za varno vožnjo vseh vozil ustrezne vozniške kategorije. Najnižja stopnja znanja ne sem biti nižja od stopnje 2 lestvice usposabljanja, določene v Prilogi I k Odločbi 85/368/EGS [1], t.j. stopnje, dosežene med obveznim šolanjem, dopolnjene s poklicnim usposabljanjem. 1. Izboljšanje racionalne vožnje, ki temelji na varnostnih predpisih Vsa dovoljenja 1.1 Cilj: poznavanje značilnosti kinematične verige, da se tako lahko kar najbolj učinkovito uporablja: krivulje navora, moč, specifična poraba motorja, območje optimalne uporabe pri števcu vrtljajev, diagrami prestavnega razmerja menjalnika. 1.2 Cilj: poznavanje tehničnih lastnosti in delovanja varnostnih mehanizmov, da se lahko nadzoruje vozilo, zmanjša obraba in preprečijo motne v delovanju: posebne lastnosti hidravličnih vakumskih servozavornih sistemov, omejitve pri uporabi zavor in retarderjev, kombinirana uporaba zavor in retarderja, učinkovitejša izraba razmerja med hitrostjo in prestavo, izraba inercije vozila, načini upočasnitve in zaviranja po klancu navzdol, ukrepanje pri okvari. 1.3 Cilj: sposobnost optimizacije porabe goriva: optimizacija porabe goriva z uporabo znanja iz točk 1.1 in 1.2. Dovoljenja C, C + E, C1, C1 + E 1.4 Cilj: sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne uporabe vozila: sile, ki vplivajo na vozila med vožnjo, uporaba prestavnega razmerja menjalnika glede na tovor vozila in lastnosti ceste, izračun koristnega tovora vozila ali sestave, izračun skupne prostornine, porazdelitev tovora, posledice prenatovorjenja osi, stabilnost vozila in težišče, vrste embalaže in palet; glavne kategorije blaga, ki ga je treba zaščititi, tehnike pritrjevanja in privezovanja, uporaba zaščitnih jermenov, uporaba vpenjalnih pripomočkov, uporaba pretovornih naprav, in pritrditev in odstranitev ponjav. Dovoljenja D, D + E, D1, D1 + E 1.5 Cilj: sposobnost zagotavljanja udobja in varnosti potnikov: prilagajanje vzdolžnega in bočnega gibanja, upoštevanje prometnih soudeležencev, položaj na cesti, gladko zaviranje, dinamika tresljajev, uporaba posebnih infrastruktur (javne površine, rezervirani vozni pasi), reševanje nasprotij med varno vožnjo in drugimi vlogami voznika, interakcija s potniki, posebnosti nekaterih skupin potnikov (invalidi, otroci). 1.6 Cilj: sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne uporabe vozila: sile, ki vplivajo na vozila med vožnjo, uporaba prestavnega razmerja menjalnika glede na tovor vozila in lastnosti ceste, izračun koristnega tovora vozila ali sestave, porazdelitev tovora, posledice prenatovorjenja osi, stabilnost vozila in težišče. 2. Uporaba predpisov Vsa dovoljenja 2.1 Cilj: poznavanje socialnega okolja cestnega prometa in predpisov, ki ga urejajo: najdaljša neprekinjena vožnja, ki velja za prometno panogo, načela, uporaba in posledice uredb (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85; sankcije za neuporabo, napačno uporabo ali ponarejanje tahografa; poznavanje socialnega okolja cestnega prometa: pravice in dolžnosti voznikov glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja. Dovoljenja C, C + E, C1, C1 + E 2.2 Cilj: poznavanje predpisov o prevozu blaga: operativne licence, obveznosti na podlagi standardnih pogodb za prevoz blaga, priprava dokumentov, ki sestavljajo pogodbo za prevoz, mednarodna prometna dovoljenja, obveznosti na podlagi Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni tovorni promet, priprava mednarodnega tovornega lista, prehod meje, tovorni posredniki, posebni dokumenti, ki spremljajo blago. Dovoljenja D, D + E, D1, D1 + E 2.3 Cilj: poznavanje predpisov o prevozu potnikov: prevoz posebnih skupin potnikov, varnostna oprema v avtobusih, varnostni pasovi, tovor vozila. 3. Zdravje, varnost na cesti in varovanje okolja, storitev, logistika Vsa dovoljenja 3.1 Cilj: osveščanje voznikov glede nevarnosti na cesti in nesreč pri delu: vrste nesreč pri delu v prometu, statistika nesreč na cesti, udeležba tovornjakov/avtobusov, človeške, materialne in finančne posledice. 3.2 Cilj: zmožnost preprečevanja kaznivih dejanj in tihotapljenja ilegalnih priseljencev: splošne informacije, posledice za voznike, preventivni ukrepi, kontrolni seznam, predpisi o odgovornosti prevoznika. 3.3 Cilj: zmožnost preprečevanja fizičnih tveganj: ergonomska načela, tvegani gibi in drža, fizična kondicija, način ravnanja s tovorom, osebna zaščita. 3.4 Cilj: osveščanje o pomenu telesne in mentalne sposobnosti: načela zdrave, uravnotežene prehrane, učinki alkohola, drog ali drugih snovi, ki utegnejo vplivati na obnašanje, simptomi, vzroki, učinki utrujenosti in stresa, poglavitna vloga cikla delo-počitek. 3.5 Cilj: zmožnost ocene razmer v sili: ravnanje v sili: ocena stanja, preprečevanje zapletov po nesreči, klicanje pomoči, pomoč ranjenim in nudenje prve pomoči, ravnanje v primeru požara, evakuacija potnikov iz tovornjaka/avtobusa, zagotavljanje varnosti potnikov, ravnanje v primeru agresije; osnovna načela priprave poročila o nesreči. 3.6 Cilj: sposobnost z vedenjem prispevati k pozitivni podobi podjetja: vedenje voznika in podoba podjetja: pomen kakovosti voznikovih storitev za podjetje, vloge voznika, ljudi, s katerimi je voznik v stiku, vzdrževanje vozila, organizacija dela, komercialne in finančne posledice spora. Dovoljenja C, C + E, C1, C1 + E 3.7 Cilj: poznavanje socialnega okolja cestnega prevoza blaga in tržne ureditve: cestni promet glede na druge načine prevoza (konkurenca, nakladalci), različne dejavnosti v cestnem prometu (prevoz za najem ali plačilo, prevoz za lastne potrebe, pomožne prevozne dejavnosti) organizacija glavnih tipov prevoznih podjetij in pomožnih prevoznih dejavnosti, različne prevozne specializacije (cisterne, prevoz pri določeni temperaturi, itd.), spremembe v panogi (razvijanje storitev, oprtni promet, podizvajanje itd.). Dovoljenja D, D + E, D1, D1 + E 3.8 Cilj: poznavanje socialnega okolja prevoza potnikov po cesti in tržne ureditve: prevoz potnikov po cesti glede na druge načine prevoza potnikov (železnica, osebni avto), različne dejavnosti v zvezi s cestnim prevozom potnikov, prestop meja (mednarodni prevoz), organizacija glavnih tipov podjetij za prevoz potnikov po cesti. Oddelek 2: Obvezne temeljne kvalifikacije, predvidene v členu 3(1)(a) 2.1 Način, ki vključuje obiskovanje tečaja in preizkus Temeljne kvalifikacije morajo obsegati poučevanje vseh vsebin s seznama iz oddelka 1. Pouk za temeljne kvalifikacije mora obsegati 280 ur. Vsak kandidat za voznika mora opravit vsaj 20 ur individualne vožnje z vozilom zadevne kategorije, ki izpolnjuje vsaj zahteve za testna vozila, kakor so opredeljene z Direktivo 91/439/EGS. Pri individualni vožnji mora kandidata za voznika spremljati inštruktor, zaposlen pri odobrenem centru za usposabljanje. Vsak voznik sme voziti največ osem ur od 20 ur individualne vožnje na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanjem vozila ob različnih pogojih na cesti in spremembami teh glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči. Za voznike iz člena 5(5) morajo temeljne kvalifikacije obsegati 70 ur, vključno s petimi urami individualne vožnje. Ob koncu usposabljanja pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo vozniku pisni ali ustni preizkus. Preizkus mora obsegati najmanj eno vprašanje o vsakem cilju, navedenem na seznamu vsebin v oddelku 1. 2.2 Način, ki vključuje preizkus Pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo zgoraj navedene teoretične in praktične preizkuse, da preverijo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z zgoraj navedenimi vsebinami in cilji stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1. (a) Teoretični preizkus je sestavljen iz najmanj dveh delov: (i) vprašanja, ki vključujejo več možnih odgovorov, vprašanja, ki zahtevajo neposredni odgovor, ali kombinacija obeh načinov; (ii) študij primerov. Teoretični preizkus mora trajati najmanj štiri ure. (b) Praktični preizkus je sestavljen iz dveh delov: (i) preizkus vožnje za oceno usposobljenosti za racionalno vožnjo na podlagi varnostnih predpisov. Preizkus mora potekati, če je možno, na cestah izven naselij, na hitrih cestah in na avtocestah (ali podobno) in na vseh vrstah mestnih cest, ki predstavljajo različne stopnje težavnosti, na katere utegne naleteti voznik. Zaželeno je, da ta preizkus poteka ob različni gostoti prometa. Čas vožnje po cesti mora biti kar najbolj izkoriščen, tako da se kandidat oceni v vseh prometnih območjih, kjer utegne voziti. Ta preizkus mora trajati najmanj 90 minut; (ii) praktični preizkus, ki obsega najmanj točke 1.4, 1.5, 1.6, 3.2, 3.3 on 3.5. Ta preizkus mora trajati najmanj 30 minut. Vozilo, ki se uporablja za praktično vožnjo, mora izpolnjevati vsaj zahteve za testna vozila, kakor so določene z Direktivo 91/439/EGS. Praktičnemu preizkuse je lahko dodan tretji preizkus, ki poteka na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanje vozila ob različnih pogojih na cesti in njihovimi spremembami glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči. Trajanje tega morebitnega preizkusa ni določeno. Če voznik opravlja tak preizkus, se trajanje odšteje od 90 minut za preizkus vožnje iz (i), vendar odšteti čas ne sme presegati 30 minut. Pri voznikih iz člena 5(5) mora biti teoretični preizkus omejen na vsebine iz oddelka 1, ki so v zvezi z vozili, za katere veljajo nove temeljne kvalifikacije. Vendar pa morajo ti vozniki v celoti opraviti praktični preizkus. Oddelek 3: Pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij, predvideno v členu 3(2) Pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij mora obsegati poučevanje vseh vsebin s seznama iz oddelka 1. Trajati mora 140 ur. Vsak kandidat za voznika mora opravit vsaj 10 ur individualne vožnje z vozilom zadevne kategorije, ki izpolnjuje vsaj zahteve za testna vozila, kakor so opredeljene z Direktivo 91/439/EGS. Pri individualni vožnji mora kandidata za voznika spremljati inštruktor, zaposlen pri odobrenem centru za usposabljanje. Vsak voznik sme voziti največ štiri ure od 10 ur individualne vožnje na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanjem vozila ob različnih pogojih na cesti in spremembami le-teh glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči. Za voznike iz člena 5(5) mora pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij obsegati 35 ur, vključno z dvema urama in pol individualne vožnje. Ob koncu usposabljanja pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo vozniku pisni ali ustni preizkus. Preizkus mora obsegati najmanj eno vprašanje o vsakem cilju, navedenem na seznamu ciljev v oddelku 1. Oddelek 4: Obvezno redno usposabljanje, predvideno v členu 3(1)(b) Tečaje obveznega rednega usposabljanja mora organizirati odobreni center za usposabljanje. Trajati morajo 35 ur vsakih pet let, vsakič najmanj sedem ur skupaj. Tako redno usposabljanje se lahko delno izvaja na zmogljivem simulatorju. Oddelek 5: Odobritev temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja 5.1 Center za usposabljanje, ki sodeluje pri temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju, morajo odobriti pristojni organi držav članic. Odobritev se izda le na podlagi pisne vloge. Vloga mora biti opremljena z dokumenti, ki vključujejo: 5.1.1 ustrezen program kvalifikacij in usposabljanja, ki podrobno določa učne vsebine in podaja predlagan izvedbeni načrt in učne metode; 5.1.2 inštruktorjeve kvalifikacije in področja dejavnosti; 5.1.3 podatki o kraju izvajanja tečajev, učnem gradivu, pripomočkih, ki so na voljo za praktično delo, in o voznem parku, ki se uporablja; 5.1.4 pogoji glede udeležbe na tečajih (število udeležencev). 5.2 Pristojni organ mora izdati pisno odobritev ob upoštevanju naslednjih pogojev: 5.2.1 usposabljanje je treba izvajati v skladu z dokumenti, ki spremljajo vlogo; 5.2.2 pristojni organ ima pravico poslati pooblaščene osebe, da pomagajo v odobrenih centrih, in ima pravico takšne centre kontrolirati glede sredstev, ki se uporabljajo, in glede pravilnega izvajanja tečajev usposabljanja in preizkusov; 5.2.3 Odobritev se prekliče ali začasno odvzame, če niso več izpolnjeni pogoji za odobritev. Odobreni centri morajo jamčiti, da inštruktorji dobro poznajo večino najnovejših predpisov in zahtev v zvezi z usposabljanjem. V okviru posebnega izbirnega postopka morajo inštruktorji izkazati poznavanje vsebin ter pedagoških in didaktičnih metod. V zvezi s praktičnim delom usposabljanja morajo izkazati izkušnje kot profesionalni vozniki ali podobne izkušnje, kot na primer inštruktorji za tovornjake. Program inštrukcij mora biti v skladu s odobritvijo in mora obsegati vsebine s seznama v oddelku 1. [1] Odločba Sveta 85/368/EGS z dne 16. julija 1985 o primerljivosti poklicnih kvalifikacij med državami članicami Evropske skupnosti (UL L 199, 31.7.1985, str. 56). -------------------------------------------------- PRILOGA II DOLOČBE ZA VZOREC EVROPSKIH SKUPNOSTI ZA IZKAZNICO O VOZNIŠKIH KVALIFIKACIJAH 1. Fizične lastnosti izkaznice morajo biti v skladu s standardoma ISO 7810 in 7816-1. Metode za odobritev, da so fizične lastnosti izkaznice v skladu z mednarodnimi standardi, morajo biti skladne s standardom ISO 10373. 2. Izkaznica je dvostranska: stran 1 vsebuje: (a) rubrika "izkaznica o vozniških kvalifikacijah", natisnjena z velikimi črkami v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, ki izkaznico izdaja; (b) ime države članice, ki izkaznico izdaja (neobvezno); (c) oznako države članice, ki izkaznico izdaja, natisnjeno v negativu v modrem pravokotniku, obkroženo z dvanajstimi rumenimi zvezdicami; oznake so naslednje: B : Belgija DK : Danska D : Nemčija GR : Grčija E : Španija F : Francija IRL : Irska I : Italija L : Luksemburg NL : Nizozemska A : Avstrija P : Portugalska FIN : Finska S : Švedska UK : Združeno kraljestvo; (d) posebni podatki na izkaznici, oštevilčeni takole: 1. priimek imetnika; 2. ime imetnika; 3. datum in kraj rojstva imetnika; 4. (a) datum izdaje; (b) datum izteka veljavnosti; (c) naziv organa, ki je izkaznico izdal (lahko je natisnjen na strani 2); (d) različne številke, kot na primer številka vozniškega dovoljenja za upravne namene (neobvezno); 5. (a) številka vozniškega dovoljenja; (b) serijska številka; 6. fotografija imetnika; 7. podpis imetnika; 8. običajni kraj bivanja ali poštni naslov imetnika (neobvezno); 9. (pod)kategorije vozil, za katere voznik izpolnjuje zahteve glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja; (e) naslov "vzorec Evropskih skupnosti" v jeziku ali jezikih države članice, ki je izkaznico izdala, in rubrika "izkaznica o vozniških kvalifikacijah" v drugih uradnih jezikih Skupnosti, natisnjena z modro barvo, tako da sestavlja ozadje izkaznice: tarjeta de cualificación del conductor chaufføruddannelsesbevis Fahrerqualifizierungsnachweis δελτίο επιμόρφωσης οδηγού driver qualification card carte de qualification de conducteur cárta cáilíochta tiomána carta di qualificazione del conducente kwalificatiekaart bestuurder carta de qualificação do motorista kuljettajan ammattipätevyyskortti yrkeskompetensbevis för förare; (f) referenčni barvi: - modra: Pantone Reflex blue, - rumena: Pantone yellow; stran 2 vsebuje: (a) 9. (pod)kategorije vozil, za katere voznik izpolnjuje zahteve glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja; 10. kodo Skupnosti, predvideno v členu 10 te Direktive; 11. prostor, predviden za morebiti vpis države članice, ki izkaznico izdaja, o nujnih administrativnih podatkih ali podatkih v zvezi z varnostjo v cestnem prometu (neobvezno). Če so podatki v zvezi z rubriko, navedeno v tej prilogi, mora biti pred njimi zapisana ustrezna številka rubrike; (b) razlaga oštevilčenih rubrik je navedena na straneh 1 in 2 izkaznice (vsaj za rubrike 1, 2, 3, 4(a), 4(b), 4(c), 5(a), 5(b) in 10). Če država članica želi izpisati te navedbe v nacionalnem jeziku, ki ni: angleški, danski, finski, francoski, grški, italijanski, nemški, nizozemski, portugalski, španski in švedski, pripravi, brez poseganja v druge določbe te priloge, dvojezično različico izkaznice v enem od navedenih jezikov. 3. Zaščita, ki vključuje varstvo podatkov Namen različnih sestavnih delov izkaznice je preprečiti ponarejanje ali manipulacijo in odkriti vse tovrstne poskuse. Države članice morajo zagotavljati, da je raven zaščite izkaznice vsaj primerljiva z ravnijo zaščite vozniškega dovoljenja. 4. Posebne določbe Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice dodajo barve in oznake, kot na primer črtno kodo, nacionalne simbole in zaščitne elemente, brez poseganja v druge določbe te priloge. V okviru medsebojnega priznavanja izkaznic črtna koda ne sme vsebovati podatkov razen tistih, ki so razločno navedeni na izkaznici o vozniških kvalifikacijah in ki so v postopku izdaje izkaznice nujni. +++++ TIFF +++++ --------------------------------------------------