Uredba Sveta (ES) št. 2371/2002

z dne 20. decembra 2002

o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 [3] je vzpostavila sistem Skupnosti za ribištvo in ribogojstvo. V skladu s to uredbo se mora Svet odločiti o potrebnih prilagoditvah do 31. decembra 2002.

(2) Področje urejanja skupne ribiške politike zajema ohranjevanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov in ribogojstvo, kakor tudi predelavo in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kadar se take aktivnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Skupnosti ali jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti ali državljani držav članic, upoštevajoč določbe člena 117 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ki ne posega v primarno odgovornost države zastave.

(3) Glede na to, da mnogi staleži rib še naprej upadajo, bi bilo treba izboljšati skupno ribiško politiko, da se zagotovi dolgoročno sposobnost preživetja ribiškega sektorja s trajnostnim izkoriščanjem živih vodnih virov, ki temelji na zanesljivem znanstvenem mnenju in na previdnostnem pristopu, temelječem na enaki presoji, kakor previdnostno načelo iz člena 174 Pogodbe.

(4) Cilj skupne ribiške politike bi torej moral biti zagotovitev trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov in ribogojstva v smislu trajnostnega razvoja, upoštevajoč uravnovešen okoljski, gospodarski in socialni vidik.

(5) Pomembno je, da se upravljanje skupne ribiške politike vodi po načelu dobrega upravljanja in da so sprejeti ukrepi medsebojno združljivi in v skladu z drugo politiko Skupnosti.

(6) Cilj trajnostnega izkoriščanja bo učinkoviteje dosežen z večletnim pristopom k upravljanju ribištva, vključno z večletnimi načrti upravljanja staležev, katerih obseg se določi na pragu varnih bioloških mej ali v teh mejah. Za staleže zunaj varnih bioloških meja je treba brezpogojno sprejeti večletne načrte obnovitve. V skladu z znanstvenim menjem se lahko za te staleže zahteva precejšnje zmanjšanje ribolovnega napora.

(7) Ti večletni načrti bi morali vzpostaviti cilje za trajnostno izkoriščanje zadevnih staležev, zajemati pravila o ribolovu, ki določajo način, kako se izračunava letni ulov in/ali meje ribolovnega napora in zagotoviti druge posebne ukrepe glede upravljanja, upoštevajoč tudi učinek na druge vrste.

(8) Vsebina večletnih načrtov bi morala biti sorazmerna s statusom ohranjevanja staležev, z nujnostjo njihove obnovitve in lastnostmi teh staležev ter z ribolovnimi območji, kjer so ulovljeni.

(9) Trajnostno izkoriščanje staležev, za katere ni bil vzpostavljen večletni načrt, je treba zagotoviti s postavitvijo meja ulova in/ali napora.

(10) Treba bi bilo zagotoviti, da države članice ali Komisija sprejmejo nujne ukrepe in da zahtevajo takojšnje akcije v primeru resne grožnje ohranjanju virov ali morskemu ekosistemu zaradi ribolovnih aktivnosti.

(11) Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da za svojo cono 12 navtičnih milj sprejmejo ukrepe za ohranjevanje in upravljanje, ki se uporabljajo za vsa ribiška plovila, pod pogojem, da so, kadar se uporabljajo za ribiška plovila drugih držav članic, sprejeti ukrepi nediskriminatorni in temeljijo na predhodnem posvetovanju, ter da Skupnost ni sprejela ukrepov, ki se izrecno nanašajo na ohranjevanje in upravljanje znotraj tega območja.

(12) Ladjevje Skupnosti bi bilo treba zmanjšati, da se uskladi z razpoložljivimi viri, in za dosego navedenega cilja, predvideti posebne ukrepe, kot je določitev referenčnih stopenj za ribolovno zmogljivost, ki se ne smejo preseči, ustanovitev posebnega instrumenta Skupnosti za pospeševanje razreza ribiških plovil in nacionalnih postopkov za vstop/izstop.

(13) Vsaka država članica bi morala vzdrževati nacionalno evidenco ribiških plovil, ki bi morala biti na razpolago Komisiji za spremljanje velikosti ladjevja držav članic.

(14) Veljavna pravila, ki omejujejo dostop do virov držav članic znotraj con 12 navtičnih milj, zadovoljivo prispevajo k ohranjevanju z omejevanjem ribolovnega napora v najobčutljivejšem delu voda Skupnosti in ohranjevanju tradicionalnih ribolovnih aktivnosti, od katerih je močno odvisen socialni in gospodarski razvoj nekaterih obalnih skupnosti. Zato bi se morala še nadalje uporabljati do 31. decembra 2012.

(15) Čeprav bi bilo treba za zdaj obdržati druge omejitve glede dostopa, ki jih vsebuje zakonodaja Skupnosti, jih je treba revidirati, da se oceni, ali so potrebne za zagotovitev trajnostnega ribolova.

(16) Glede na negotovo gospodarsko stanje ribiške industrije in odvisnost nekaterih obalnih skupnosti od ribolova je treba zagotoviti ustrezno stabilnost ribolovnih aktivnosti z dodelitvijo ribolovnih možnosti državam članicam na podlagi napovedljivega deleža staležev za vsako državo članico.

(17) Glede na začasni biološki položaj staležev bi morala navedena stabilnost varovati posebne potrebe regij, kjer so lokalni prebivalci še posebej odvisni od ribolova in z njim povezanih aktivnosti, kakor je odločil Svet v svoji Resoluciji z dne 3. novembra 1976 [4] o nekaterih zunanjih vidikih ustanovitve ribolovne cone v Skupnosti, ki bi se razprostirala na 200 miljah, z veljavnostjo od 1. januarja 1977, in zlasti v Prilogi VII k resoluciji.

(18) Zato je treba v tem pomenu razumeti pojem ustrezne ciljne stabilnosti.

(19) Skupnost bi morala za ribolov okrepiti sistem nadzora in izvrševanja, da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje skupne ribiške politike in da bi se še bolj razjasnila delitev odgovornosti med organi držav članic in Komisijo. Zato je ustrezno, da se v to uredbo vstavi temeljne določbe, ki urejajo nadzor, inšpekcijo in izvrševanje pravil skupne ribiške politike, del katerih že zajema Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o vzpostavitvi sistema nadzora za skupno ribiško politiko [5]. Navedena uredba mora ostati v veljavi, dokler se ne sprejmejo vsa potrebna izvedbena pravila.

(20) Določbe o nadzoru, inšpekciji in izvrševanju zadevajo na eni strani obveznosti kapitanov ribiških plovil in izvajalcev v tržni verigi in na drugi strani določajo različne odgovornosti za države članice in Komisijo.

(21) Skupnost bi morala imeti možnost izvesti odbitek od ribolovnih možnosti, kadar je država članica prekoračila dodeljene ji ribolovne možnosti. Če je bilo ugotovljeno, da je država članica prekoračila ribolovne možnosti in da je zato druga država članica utrpela škodo, bi se moral del ali ves odbitek dodeliti navedeni državi članici.

(22) Države članice morajo sprejeti takojšnje ukrepe za preprečitev nadaljevanja resnih kršitev, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1447/1999 z dne 24. junija 1999 o seznamu načinov vedenja, ki resno kršijo pravila skupne ribiške politike [6].

(23) Komisija bi morala imeti možnost sprejeti takojšnje preventivne ukrepe, če obstaja tveganje, da ribolovne aktivnosti vodijo do resne grožnje ohranjanju živih vodnih virov.

(24) Komisija mora imeti ustrezna pooblastila za izvajanje svoje obveznosti za nadzor in vrednotenje izvajanja skupne ribiške politike držav članic.

(25) Da bi dosegli skladnost s pravili skupne ribiške politike, je treba okrepiti sodelovanje in usklajevanje med vsemi ustreznimi organi, zlasti z izmenjavo nacionalnih inšpektorjev, z zahtevo od držav članic, da se poročila o pregledih, ki jih sestavijo inšpektorji Skupnosti, inšpektorji druge države članice ali inšpektorji Komisije, obravnavajo enako kakor njihova poročila o pregledih za ugotovitev dejstev.

(26) Za izvajanje te uredbe bi bilo treba sprejeti ukrepe v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za izvrševanje izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji [7].

(27) Za doseganje ciljev skupne ribiške politike bi bilo treba ustanoviti regijske svetovalne svete, da bi v korist skupne ribiške politike kar najbolje izkoristili znanje in izkušnje zadevnih ribičev in drugih udeležencev ter upoštevali različne pogoje v vseh vodah Skupnosti.

(28) Da bi znanstveno, tehnično in gospodarsko mnenje kar najbolje prispevali k skupni ribiški politiki, bi moral Komisiji pomagati ustrezen odbor.

(29) Za doseganje osnovnega cilja trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov je treba in je primerno, da se določi pravila o ohranjevanju in izkoriščanju navedenih virov. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ta uredba ne prekoračuje tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(30) Zaradi števila in pomembnosti sprememb, ki jih je treba izvesti, je treba Uredbo (EGS) št. 3760/92 razveljaviti. Uredbo Sveta (EGS) št. 101/76 z dne 19. januarja 1976 o skupni strukturni politiki za ribiško industrijo [8], katere bistvene določbe bodo razveljavljene, je prav tako treba razveljaviti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE VELJAVNOSTI IN CILJI

Člen 1

Področje veljavnosti

1. Skupna ribiška politika zajema ohranjevanje, upravljanje in izkoriščanje živih vodnih virov, ribogojstvo in predelavo ter trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kadar se take aktivnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Skupnosti ali jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti ali državljani držav članic, če ne posegajo v primarno odgovornost države zastave.

2. Skupna ribiška politika določa jasne ukrepe glede:

(a) ohranjevanja, upravljanja in izkoriščanja živih vodnih virov,

(b) omejevanja vpliva ribolova na okolje,

(d) strukturne politike in upravljanja zmogljivosti ladjevja,

(e) nadzora in izvrševanja,

(f) ribogojstva,

(g) skupne ureditve trgov in

(h) mednarodnih odnosov.

Člen 2

Cilji

1. Skupna ribiška politika zagotavlja izkoriščanje živih vodnih virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

V ta namen Skupnost uporabi previdnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za varovanje in ohranjevanje živih vodnih virov, za zagotavljanje njihovega trajnostnega izkoriščanja in za zmanjšanje vpliva ribolovnih aktivnosti na morski ekosistem. Prizadeva si za postopno izvajanje na ekosistemu temelječega pristopa do upravljanja ribištva. Prizadeva si prispevati k učinkovitim ribolovnim aktivnostim znotraj rentabilne ter konkurenčne ribiške in ribogojske industrije, ki bo zagotavljala primeren standard življenja za tiste, ki so odvisni od ribolovnih aktivnosti, in upoštevala interese potrošnikov.

2. Skupna ribiška politika se vodi po naslednjih načelih dobrega upravljanja:

(a) jasna opredelitev odgovornosti na ravni Skupnosti, države in lokalne ravni;

(b) odločanje, ki temelji na zanesljivem znanstvenem mnenju, ki daje pravočasne rezultate;

(d) usklajenost z drugimi politikami Skupnosti, zlasti z okoljsko, socialno, regijsko, razvojno, zdravstveno politiko in politiko varstva potrošnikov.

Člen 3

Opredelitve

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) "vode Skupnosti" pomenijo vode pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, razen voda, ki so sosedne ozemljem, navedenim v Prilogi II k Pogodbi;

(b) "živi vodni viri" pomenijo razpoložljive in dostopne žive morske vodne vrste, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami v času njihovega bivanja v morju;

(d) "ribiško plovilo Skupnosti" pomeni ribiško plovilo, ki plove pod zastavo države članice in je registrirano v Skupnosti;

(e) "trajnostno izkoriščanje" pomeni tako izkoriščanje staleža, ki ne ogroža bodočega izkoriščanja staleža in da nima negativnega vpliva na morski ekosistem;

(f) "ribolovna umrljivost" pomeni ulov staleža v danem obdobju v primerjavi s povprečnim staležem, ki je na razpolago ribištvu v tem obdobju;

(g) "stalež" pomeni živi vodni vir, ki je v danem območju pod upravljanjem;

(h) "ribolovni napor" je produkt zmogljivosti in aktivnosti ribiškega plovila; za skupino plovil je to vsota ribolovnih naporov vseh plovil v skupini;

(i) "previdnostni pristop k upravljanju ribištva" pomeni, da odsotnost ustreznih znanstvenih podatkov ne sme biti razlog za odložitev ali neukrepanje pri upravljanju za ohranitev ciljnih vrst, z njimi povezanih ali od njih odvisnih vrst, in neciljnih vrst ter njihovega okolja;

(j) "mejne referenčne točke" pomenijo vrednosti parametrov populacij ribjih staležev (kot sta biomasa ali ribolovna umrljivost), ki se jih je treba izogibati, ker so povezani z neznano dinamiko populacije, izčrpanjem staleža ali oslabljeno obnovo staleža;

(k) "referenčne točke ohranjevanja" pomenijo vrednosti parametrov populacij staležev rib (kot sta biomasa ali ribolovna umrljivost), ki se uporabljajo pri upravljanju ribištva, na primer glede na sprejemljivo raven tveganja za ekosistem ali želeno raven donosa;

(l) "varne biološke meje" pomenijo kazalce stanja staleža ali njegovega izkoriščanja, znotraj katerega obstaja majhno tveganje za prekoračitev nekih mejnih referenčnih točk;

(m) "meja ulova" pomeni količinsko mejo za iztovarjanje staleža ene vrste ali staležev več vrst v danem obdobju, razen če ni drugače določeno v pravu Skupnosti;

(n) "ribolovna zmogljivost" pomeni tonažo plovila v BT in njegovo moč v kW, kakor je določeno v členih 4 in 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2930/86 [9]. Za nekatere vrste ribolovne aktivnosti lahko zmogljivost določi Svet, na primer s količino in/ali velikostjo ribolovnega orodja plovila;

(o) "izstop iz ladjevja" pomeni izbris ribiškega plovila iz evidence ribiškega ladjevja države članice, pod pogojem, da je skladen s členom 15(1);

(p) "vstop v ladjevje" pomeni vpis ribiškega plovila v evidenco ribiškega ladjevja države članice;

(q) "ribolovna možnost" pomeni v količini izraženo zakonito pravico do ribolova, izraženo v ulovu in/ali ribolovnih naporih;

(r) "ribolovna možnost Skupnosti" pomeni ribolovne možnosti, ki so na razpolago Skupnosti v vodah Skupnosti in skupne ribolovne možnosti Skupnosti zunaj voda Skupnosti, zmanjšane za ribolovne možnosti, dodeljene tretjim državam.

POGLAVJE II

OHRANJEVANJE IN TRAJNOST

Člen 4

Vrste ukrepov

1. Za doseganje ciljev iz člena 2(1) Svet sprejme ukrepe Skupnosti za urejanje dostopa do voda in virov in trajnostno zasledovanje ribolovnih aktivnosti.

2. Ukrepi iz odstavka 1 se sprejmejo z upoštevanjem razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj ter zlasti poročil, ki jih sestavi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), ustanovljen v skladu s členom 33(1), kakor tudi z vidika mnenja regionalnih svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 31. Vključujejo lahko zlasti ukrepe za vsak stalež ene vrste ali za staleže več vrst, da se omeji ribolovna umrljivost in vpliv ribolovnih aktivnosti na okolje s:

(a) sprejetjem načrtov obnovitve po členu 5;

(b) sprejetjem načrtov upravljanja po členu 6;

(d) omejevanjem ulova;

(e) določitvijo števila in vrste ribiških plovil, ki jim je dovoljen ribolov;

(f) omejevanjem ribolovnega napora;

(g) sprejetjem tehničnih ukrepov, vključno z:

(i) ukrepi glede strukture ribolovnega orodja, številom in velikostjo ribolovnega orodja na krovu, njihovimi metodami uporabe in sestavo ulova, ki se lahko obdrži na krovu, kadar se lovi s takim orodjem;

(ii) conami in/ali obdobji, v katerih so ribolovne aktivnosti prepovedane ali omejene, tudi zaradi varstva območij drstenja in odraščanja;

(iii) najmanjšo velikostjo posameznih rib, ki jih lahko obdržijo na krovu in/ali iztovorijo;

(iv) posebnimi ukrepi za zmanjšanje vpliva ribolovnih aktivnosti na morski ekosistem in neciljne vrste;

(h) vzpostavitvijo spodbud, vključno z gospodarskimi, za pospeševanje selektivnejšega ribolova ali ribolova z manjšim vplivom;

(i) vodenjem pilotnih projektov o alternativnih tehnikah upravljanja ribolova.

Člen 5

Načrti obnovitve

1. Svet prioritetno sprejme načrte obnovitve za ribištva, ki izkoriščajo staleže zunaj varnih bioloških meja.

2. Cilj načrtov obnovitve je zagotovitev obnovitve zalog, da bodo znova v varnih bioloških mejah.

Vključujejo referenčne točke ohranjevanja, kakor so cilji, ki bodo omogočili ocenitev povrnitve staležev v varne biološke meje.

Cilji so izraženi z naslednjim:

(a) velikost populacije in/ali

(b) dolgoročen donos in/ali

(d) stabilnost ulova.

Načrti obnovitve lahko vključujejo cilje v zvezi z drugimi živimi vodnimi viri in vzdrževanje ali izboljšanje statusa ohranjevanja morskega ekosistema.

Kadar je postavljen več kot en cilj, načrti obnovitve opredelijo prioritetni red teh ciljev.

3. Načrti obnovitve se sestavijo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva in upoštevajoč mejne referenčne točke, ki jih priporočajo ustrezna znanstvena telesa. Zagotavljajo trajnostno izkoriščanje staležev in zadržanje vpliva ribolovnih aktivnosti na morski ekosistem na trajnostnih ravneh.

Zajemajo lahko ribištva, ki izkoriščajo posamezne staleže ali ribištva, ki izkoriščajo kombinacijo staležev in skrbno upoštevajo medsebojne vplive med staleži in ribištvi.

Načrti obnovitve so večletni in navajajo pričakovani časovni okvir za doseganje zastavljenih ciljev.

4. Načrti obnovitve lahko vključujejo kateri koli ukrep, naveden v točkah (c) do (h) člena 4(2), kot tudi pravila o ribolovu, ki sestojijo iz vnaprej določenega niza bioloških parametrov za urejanje meja ulova.

Načrti obnovitve vključujejo omejitve ribolovnega napora, razen če to ni potrebno za doseganje cilja načrta. Ukrepi, ki se vključijo v načrte obnovitve, so sorazmerni s cilji in s predvidenim časovnim okvirom ter o njih odloča Svet ob upoštevanju:

(a) statusa ohranjevanja staleža ali staležev;

(b) bioloških lastnostih staleža ali staležev;

(d) gospodarskega vpliva ukrepov na zadevna ribolovna območja;

5. Komisija poroča o učinkovitosti načrtov obnovitve pri doseganju ciljev.

Člen 6

Načrti upravljanja

1. Kolikor je potrebno, Svet sprejme načrte upravljanja za vzdrževanje staležev znotraj varnih bioloških meja za ribištva, ki izkoriščajo staleže na ravni ali znotraj varnih bioloških meja.

2. Načrti upravljanja vključujejo referenčne točke ohranjevanja, kakor so cilji, v primerjavi s katerimi se bo ocenjevalo vzdrževanje staležev v okviru takih meja. Uporabljajo se točke (a) do (d) člena 5(2).

Načrti upravljanja lahko vključujejo cilje, ki se nanašajo na druge žive vodne vire in vzdrževanje ali izboljšanje statusa ohranjevanja morskega ekosistema.

Kadar je postavljen več kot en cilj, se v načrtih upravljanja določi prioritetni red teh ciljev.

3. Načrti upravljanja se sestavijo na podlagi previdnostnega pristopa k upravljanju ribištva in upoštevajoč mejne referenčne točke, ki jih priporočajo ustrezna znanstvena telesa. Zagotavljajo trajnostno izkoriščanje staležev in zadržanje vpliva ribolovnih aktivnosti na morski ekosistem na trajnostnih ravneh.

Zajemajo lahko ribištva za posamezne staleže ali ribištva, ki izkoriščajo kombinacijo staležev in skrbno upoštevajo medsebojne vplive med staleži in ribištvi.

Načrti upravljanja so večletni in navajajo pričakovani časovni okvir za doseganje zastavljenih ciljev.

4. Načrti upravljanja lahko vključujejo katerikoli ukrep, naveden v točkah (d) do (i) člena 4(2), kot tudi pravila o nabiranju, ki sestojijo iz vnaprej določenega niza bioloških parametrov za urejanje meja ulova.

Ukrepi, ki se vključijo v načrte upravljanja, so sorazmerni s cilji in predvidenim časovnim okvirom ter o njih odloča Svet ob upoštevanju:

(a) statusa ohranjevanja staleža ali staležev;

(b) bioloških lastnostih staleža ali staležev;

(d) gospodarskega vpliva ukrepov na zadevna ribištva;

5. Komisija poroča o učinkovitosti načrtov obnovitve pri doseganju ciljev.

Člen 7

Nujni ukrepi Komisije

1. Če obstaja dokaz o resni grožnji ohranjevanju živih vodnih virov ali morskemu ekosistemu zaradi ribolovnih aktivnosti in se zahteva takojšnje ukrepanje, Komisija na podlagi utemeljene zahteve države članice ali na svojo pobudo lahko odloči o nujnih ukrepih, ki trajajo največ šest mesecev. Komisija lahko sprejme novo odločbo za podaljšanje nujnih ukrepov za največ šest mesecev.

2. Država članica istočasno posreduje zahtevo Komisiji, drugim državam članicam in zadevnim regionalnim svetovalnim svetom. Ti lahko predložijo svoje pisne pripombe Komisiji v petih delovnih dneh od prejema zahteve.

Komisija se odloči v 15 delovnih dneh od prejema zahteve iz odstavka 1.

3. Nujni ukrepi imajo takojšen učinek. Sporočijo se zadevnim državam članicam in objavijo v Uradnem listu.

4. Zadevne države članice lahko odločbo Komisije predajo Svetu v 10 delovnih dneh od prejema obvestila.

5. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačno odločbo v enem mesecu od datuma prejema obvestila.

Člen 8

Nujni ukrepi držav članic

1. Če obstaja dokaz o resni in nepredvideni grožnji ohranjevanju živih vodnih virov ali morskemu ekosistemu zaradi ribolovnih aktivnosti v vodah, ki spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo države članice, in kadar bi kakršna koli neupravičena zamuda povzročila škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko ta država članica sprejme nujne ukrepe, katerih trajanje ne sme preseči treh mesecev.

2. Države članice, ki nameravajo sprejeti nujne ukrepe, pred sprejetjem o tej nameri obvestijo Komisijo, druge države članice in zadevne regijske svetovalne svete s pisnim osnutkom teh ukrepov in memorandumom z obrazložitvijo.

3. Države članice in zadevni regionalni svetovalni sveti lahko predložijo svoje pisne pripombe Komisiji v petih delovnih dneh od datuma obvestila. Komisija potrdi, prekliče ali spremeni ukrep v 15 delovnih dneh od datuma obvestila.

4. O odločbi Komisije se obvestijo zadevne države članice. Objavi se v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

5. Zadevne države članice lahko odločbo Komisije predajo Svetu v 10 delovnih dneh od obvestila o odločbi.

6. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačno odločbo v enem mesecu od datuma prejema obvestila.

Člen 9

Ukrepi držav članic znotraj cone 12 navtičnih milj

1. Država članica lahko sprejme nediskriminatorne ukrepe za ohranjevanje in upravljanje ribolovnih virov in zmanjša učinek ribolova na ohranjevanje morskega ekosistema znotraj 12 navtičnih milj od njenih osnovnih linij, pod pogojem, da Skupnost ni sprejela ukrepov za ohranjevanje in upravljanje posebej za to območje. Ukrepi države članice so v skladu s cilji iz člena 2 in nič manj strogi kakor obstoječa zakonodaja Skupnosti.

Kadar je verjetno, da bodo ukrepi, ki bi jih sprejela država članica, prizadeli plovila druge države članice, se taki ukrepi sprejmejo samo po posvetu s Komisijo, državami članicami in zadevnimi regionalnimi svetovalnimi sveti o osnutku ukrepov in priloženem memorandumu z obrazložitvijo.

2. Ukrepi, ki se uporabljajo za ribiška plovila drugih držav članic, se obravnavajo v postopkih iz člena 8(3) do (6).

Člen 10

Ukrepi držav članic, ki se uporabljajo samo za ribiška plovila, ki plovejo pod njihovo zastavo

Države članice lahko sprejmejo ukrepe glede ohranjevanja in upravljanja s staleži v vodah pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo pod pogojem, da:

(a) se uporabljajo samo za ribiška plovila, ki plovejo pod zastavo zadevne države članice in so registrirana v Skupnosti ali v primeru ribolovnih aktivnosti, ki jih ne opravlja ribiško plovilo, za osebe, nastanjene v zadevni državi članici in

(b) so v skladu s cilji iz člena 2(1) in nič manj strogi kakor obstoječa zakonodaja Skupnosti.

POGLAVJE III

PRILAGODITEV RIBOLOVNE ZMOGLJIVOSTI

Člen 11

Prilagoditev ribolovne zmogljivosti

1. Države članice vzpostavijo ukrepe, da prilagodijo ribolovno zmogljivost svojega ladjevja za doseganje trdnega in trajnega ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in njihovimi ribolovnimi možnostmi.

2. Države članice zagotovijo, da referenčne ravni, izražene v BT in kW za ribolovno zmogljivost, navedeno v členu 12 in odstavku 4 tega člena, niso presežene.

3. Dovoljen ni noben izstop iz ladjevja, ki ga podpira državna pomoč, razen če ni bilo predhodno umaknjeno dovoljenje za gospodarski ribolov, kakor je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 3690/93 [10], in, kjer je določeno, ribolovno pooblastilo, kakor je opredeljeno v ustreznih predpisih. Zmogljivost, ki ustreza dovoljenju in če je potrebno, ribolovnim pooblastilom za zadevna ribištva, ne more biti nadomeščena.

4. Kadar je državna pomoč dodeljena za umik ribolovne zmogljivosti, ki presega zmanjšanje zmogljivosti, potrebno za usklajenost z referenčnimi ravnmi po členu 12(1), se znesek umaknjene zmogljivosti samodejno odšteje od referenčnih ravni. Tako pridobljene referenčne ravni postanejo nove referenčne ravni.

5. Na ribiških plovilih, starih 5 let ali več, posodobitev glavnega krova za izboljšanje varnosti na krovu, delovnih pogojev, higiene in kakovosti proizvodov lahko poveča tonažo plovila, pod pogojem, da taka posodobitev ne poveča zmožnosti plovila za ribolov. Referenčne ravni po tem členu in členu 12 se ustrezno prilagodijo. Za vzpostavitev ravnovesja s strani držav članic med vstopi in izstopi po členu 13, ni treba upoštevati ustrezne zmogljivosti.

Podrobna pravila in pogoji za take ukrepe se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Člen 12

Referenčne ravni za ribiško ladjevje

1. Komisija za vsako državo članico določi referenčne ravni v BT in kW za skupno ribolovno zmogljivost ribiških plovil Skupnosti, ki plovejo pod zastavo navedene države članice v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Referenčne ravni so vsota ciljev Večletnega usmerjevalnega programa 1997–2002 za vsak segment, kakor je bil določen za 31. december 2002 na podlagi Odločbe Sveta 97/413/ES [11].

2. Izvedbena pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Člen 13

Sistem vstopa/izstopa in zmanjšanje celotne zmogljivosti

1. Države članice od 1. januarja 2003 upravljajo vstop v ladjevje in izstop iz ladjevja na naslednji način:

(a) vstop nove zmogljivosti v ladjevje, ki ne prejema državne pomoči, nadomesti predhodni umik, brez državne pomoči, najmanj istega obsega zmogljivosti,

(b) vstop nove zmogljivosti v ladjevje, ki prejema državno pomoč, podeljeno po 1. januarju 2003, nadomesti predhodni umik, brez državne pomoči:

(i) najmanj istega obsega zmogljivosti za vstop novih plovil, ki imajo 100 BT ali manj ali

(ii) najmanj 1,35 krat navedenega obsega zmogljivosti za vstop novih plovil, ki imajo več kot 100 BT.

2. Od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2004 vsaka država članica, ki izbere, da bo prevzela obveznosti državne pomoči za obnovo ladjevja, po 31. decembru 2002 doseže zmanjšanje celotne zmogljivosti svojega ladjevja za 3 % za celotno obdobje v primerjavi z referenčnimi ravnmi iz člena 12.

3. Izvedbena pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Člen 14

Izmenjava podatkov

1. Vsako leto Komisija predstavi povzetek rezultatov naporov držav članic za doseganje trajnostnega ravnovesja med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi. Ta povzetek temelji na letnem poročilu vsake države članice, ki ga pošljejo Komisiji najpozneje do 30. aprila naslednjega leta.

Povzetek Komisije in priložena poročila držav članic se pošljejo pred koncem leta Evropskemu parlamentu in Svetu z dodanimi mnenji STECF in Odbora za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljenega v skladu s členom 30(2).

2. Izvedbena pravila za te izmenjave se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Člen 15

Evidence ribiškega ladjevja

1. Vsaka država članica vodi evidenco ribiških plovil Skupnosti, ki plovejo pod njeno zastavo, kar vključuje minimalne podatke o lastnostih plovila in aktivnosti, ki je potrebna za spremljanje ukrepov, zasnovanih na ravni Skupnosti.

2. Vsaka država članica da Komisiji na razpolago podatke, navedene v členu 1.

3. Komisija sprejme evidenco ribiškega ladjevja Skupnosti, ki vsebuje podatke, prejete v skladu z odstavkom 2, in jih da na razpolago državam članicam. Spoštovati mora določbe Skupnosti o varovanju osebnih podatkov.

4. Podatki, navedeni v odstavku 1, in postopki za njihovo posredovanje, navedeni v odstavkih 2 in 3, se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Člen 16

Pogojevanje finančne pomoči Skupnosti in zmanjšanje ribolovnega napora

1. Finančna pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2792/1999 z dne 17. decembra 1999 o določitvi podrobnih pravil in pogojev glede strukturne pomoči Skupnosti v ribiškem sektorju [12], razen sredstev za razrez ribiških plovil, se lahko dodeli samo, če država članica ravna v skladu s členi 11, 13 in 15 te uredbe in je zagotovila podatke, ki jih zahtevata Uredba Sveta (ES) št. 2792/99 in Uredba Komisije (ES) št. 366/2001 [13].

Pri neizpolnjevanju v tolikšnem obsegu, da to pomeni neizpolnjevanje predpisov, Komisija za zadevno državo članico ukine finančno pomoč v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2792/1999, potem ko tej državi članici da možnost da izrazi svoje mnenje.

2. Če na podlagi razpoložljivih podatkov Komisija meni, da zmogljivost ladjevja države članice presega zmogljivost, ki bi jo morala spoštovati po členih 11, 13 in 15, o tem obvesti zadevno državo članico. Ta država članica takoj zmanjša svoj ribolovni napor na raven, ki bi obstajala, če bi ravnala v skladu s členi 11, 13 in 15, brez vpliva na obveznosti iz teh členov. Zadevna država članica sporoči svoj načrt o zmanjšanju v potrditev Komisiji v skladu s postopkom iz člena 30(2), ne glede na to, ali je zmanjšanje enako preseženi zmogljivosti.

POGLAVJE IV

PRAVILA DOSTOPA DO VODA IN VIROV

Člen 17

Splošna pravila

1. Ribiška plovila Skupnosti imajo enak dostop do voda in virov v vseh vodah Skupnosti, razen tistih, navedenih v odstavku 2, ob upoštevanju ukrepov, sprejetih v poglavju II.

2. Od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2012 so države članice v vodah do 12 navtičnih milj od osnovnih črt, ki so pod njihovo suverenostjo ali jurisdikcijo, pooblaščene, da omejijo ribolov ribiškim plovilom, ki tradicionalno ribarijo v navedenih vodah iz pristanišč na sosednji obali, brez vpliva na režime, ki se uporabljajo za ribiška plovila Skupnosti, ki plovejo pod zastavo drugih držav članic v okviru obstoječih sosedskih odnosov med državami članicami in podrobnih določb iz Priloge I, ki za vsako državo članico določajo zemljepisne cone znotraj obalnih pasov drugih držav članic, kjer se ribolovne aktivnosti opravljajo, in zadevne vrste.

Do 31. decembra 2011 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o ureditvi, določeni v tem odstavku. Svet pred 31. decembrom 2012 odloči o določbah, ki bodo sledile zgoraj omenjeni ureditvi.

Člen 18

Shetland Box

1. Za vrste posebnega pomena v regiji, določeni v Prilogi II, ki so biološko občutljive zaradi značilnosti izkoriščanja, se ribolovna aktivnost ribiških plovil Skupnosti, ki so med navpičnicama dolga najmanj 26 metrov, za pridnene vrste, razen za norveškega moliča in sinjega mola, ureja s predhodnim dovoljenjem v skladu s pogoji iz te uredbe, zlasti Priloge II.

2. Podrobna pravila o uporabi in postopkih za izvajanje odstavka 1 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Člen 19

Pregled pravil o dostopu

1. Do 31. decembra 2003 Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o pravilih glede dostopa do voda in virov, določenih v zakonodaji Skupnosti, razen tistih, navedenih v členu 17(2), v katerem oceni utemeljenost teh pravil glede na cilje ohranjevanja in trajnostnega izkoriščanja.

2. Na podlagi poročila, navedenega v odstavku 1, in ob upoštevanju načela iz člena 17(1), Svet do 31. decembra 2004 odloči o kakršnih koli potrebnih prilagoditvah teh pravil.

Člen 20

Dodelitev ribolovnih možnosti

1. Svet, ki odloča s kvalificirano večino, na predlog Komisije odloči o ulovu in/ali mejah ribolovnega napora in o dodelitvi ribolovnih možnosti državam članicam kot tudi o pogojih, povezanih s temi mejami. Ribolovne možnosti se razdelijo med države članice tako, da se vsaki državi članici zagotovi ustrezna stabilnost ribolovnih aktivnosti za vsak stalež ali ribolovno območje.

2. Kadar Skupnost določi nove ribolovne možnosti, Svet odloči o njihovi dodelitvi, upoštevajoč interese vsake države članice.

3. Vsaka država članica za plovila, ki plovejo pod njeno zastavo, določi metodo dodelitve ribolovnih možnosti, ki so navedeni državi članici dodeljene v skladu z zakonodajo Skupnosti. O metodi dodelitve obvesti Komisijo.

4. Svet določi razpoložljive ribolovne možnosti, ki so na razpolago tretjim državam v vodah Skupnosti, in dodeli navedene možnosti vsaki od tretjih držav.

5. Države članice lahko, potem ko obvestijo Komisijo, izmenjajo vse ali del ribolovnih možnosti, ki so jim dodeljene.

POGLAVJE V

SISTEM SKUPNOSTI ZA NADZOR IN IZVRŠEVANJE

Člen 21

Cilji

V okviru sistema Skupnosti za nadzor in izvrševanje se nadzorujeta dostop do voda in virov ter zasledovanje aktivnosti iz člena 1 ter zagotovi skladnost s pravili skupne ribiške politike.

Člen 22

Pogoji dostopa do voda in virov ter trženja ribiških proizvodov

1. Aktivnosti v okviru skupne ribiške politike so prepovedane, razen v primeru, ko so izpolnjene naslednje zahteve:

(a) ribiško plovilo ima na krovu dovoljenje in, kjer je določeno, pooblastila za ribolov;

(b) ribiško plovilo ima na krovu postavljen delujoč sistem, ki prek sistemov daljinskega spremljanja omogoča odkritje in identifikacijo navedenega plovila. Ta zahteva se uporablja od 1. januarja 2004 za plovila, ki presegajo 18 metrov skupne dolžine, in od 1. januarja 2005 za plovila, ki presegajo 15 metrov skupne dolžine;

(c) kapitan brez neupravičene zamude zabeleži in sporoči podatke o ribolovnih aktivnostih, vključno z iztovarjanji in pretovarjanji. Kopije vseh zapisov so na razpolago organom. Leta 2004 Svet odloči o obveznem elektronskem sporočanju takih podatkov. Države članice v sodelovanju s Komisijo pred 1. junijem 2004 izvedejo pilotne projekte, da bi ocenile tehnologijo, ki se bo uporabila;

(d) kapitan sprejme inšpektorje na krovu in sodeluje z njimi; kadar se uporablja sistem opazovalcev, kapitan sprejme na krovu tudi opazovalce in sodeluje z njimi;

(e) kapitan spoštuje pogoje in omejitve glede iztovarjanj, pretovarjanj, skupnih ribolovnih delovanj, ribolovnega orodja, mrež in označevanja ter identifikacije plovil.

2. Pri trženju ribiških proizvodov je treba upoštevati naslednje zahteve:

(a) ribiški proizvodi z ribiškega plovila se prodajajo samo registriranim kupcem ali na registriranih dražbah;

(b) pri prvi prodaji mora biti kupec ribiških proizvodov z ribiškega plovila registriran pri organih;

(c) kupec ribiških proizvodov pri prvi prodaji predloži račune ali potrdila o prodaji organom, razen če prodaja ne poteka na registrirani dražbi, pri kateri se morajo računi ali potrdila o prodaji predložiti organom;

(d) vsem ribiškim proizvodom, iztovorjenim ali uvoženim v Skupnost, za katere ni bilo predloženih računov ali potrdil o prodaji organom, in ki so odposlani na kraj, ki je drug kot kraj iztovarjanja ali uvoza, se priloži dokument, ki ga sestavi prevoznik, dokler ni bila izvedena prva prodaja;

(e) osebe, odgovorne za prostore ali transportna vozila, sprejmejo inšpektorje in sodelujejo z njimi;

(f) kadar je določena minimalna velikost za dane vrste, morajo biti izvajalci, odgovorni za prodajo, skladiščenje ali prevoz, zmožni dokazati zemljepisno poreklo proizvodov.

Kupec, ki pridobi proizvode, ki pozneje niso dani v promet, temveč uporabljeni samo za zasebno porabo, so izvzeti iz zahtev tega odstavka.

3. Za izvajanje odstavkov 1 in 2 se lahko sprejmejo podrobna pravila v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Ta pravila lahko zajemajo zlasti obveznosti glede dokumentacije, zapisovanja, poročanja in podatkov držav članic, kapitanov in katerih koli drugih pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo aktivnosti v okviru člena 1.

Pravila lahko določajo izvzetja od obveznosti v odstavkih 1 in 2, kjer se lahko upravičijo z zanemarljivim vplivom na žive vodne vire ali z nesorazmernim bremenom, ki bi ga pomenile obveznosti v primerjavi z gospodarsko pomembnostjo aktivnosti.

Člen 23

Odgovornosti držav članic

1. Razen če ni drugače predvideno v zakonodaji Skupnosti, države članice zagotovijo učinkovit nadzor in izvrševanje pravil skupne ribiške politike.

2. Države članice nadzorujejo aktivnosti, ki se izvajajo v okviru skupne ribiške politike na njihovem ozemlju ali v vodah, ki so predmet njihove suverenosti ali jurisdikcije. Nadzirajo tudi dostop do voda in virov ter ribolovne aktivnosti zunaj voda Skupnosti, ki jih izvajajo ribolovna plovila Skupnosti, ki plovejo pod njihovimi zastavami, ne da bi to posegalo v primarno odgovornost države ladijske zastave za njene državljane. Odgovorni so za namestitev opazovalcev na krov ribiških plovil in za sprejemanje ustreznih odločitev, vključno s prepovedjo ribolovnih aktivnosti.

3. Države članice sprejmejo ukrepe, dodelijo finančne in človeške vire in vzpostavijo upravno ter tehnično strukturo, potrebno za uspešno nadziranje in izvrševanje, vključno s satelitsko podprtimi sistemi spremljanja. Leta 2004 Svet odloči o obveznosti vzpostavitve naprave za daljinsko zaznavo. Države članice pred 1. junijem 2004 v sodelovanju s Komisijo izvedejo pilotne projekte za oceno tehnologije, ki se bo uporabila. V vsaki državi članici je za usklajevanje zbiranja in preverjanja podatkov o ribolovnih aktivnostih ter za poročanje in sodelovanje s Komisijo odgovoren en organ.

4. Ko je Komisija ugotovila, da je država članica presegla ribolovne možnosti, ki so ji bile dodeljene, Komisija izvede odbitke od prihodnjih ribolovnih možnosti navedene države članice.

Če je država članica prekoračila ribolovne možnosti, ki so ji bile dodeljene, in zaradi tega druga država članica ni mogla izkoristiti svojih ribolovnih možnosti, se lahko ribolovne možnosti, ki so enake navedenim, odštetim v skladu z odstavkom 1, v celoti ali delno znova dodelijo tej državi članici. O tem se Komisija odloči ob upoštevanju potreb po ohranjevanju virov kot tudi po kompenzaciji obeh zadevnih držav članic.

Komisija se odloči v skladu s postopkom iz člena 30(2).

5. Izvedbena pravila za ta člen se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2), vključno z imenovanjem organa s strani držav članic, kot je navedeno v odstavku 3 tega člena, in s pravili za uporabo opazovalcev, njihovih odgovornosti, nalog in stroškov.

Člen 24

Nadzor in izvrševanje

Države članice sprejmejo ukrepe za nadzor in izvrševanje, potrebne za zagotovitev skladnosti s pravili skupne ribiške politike na njihovem ozemlju ali v vodah, ki so predmet njihove suverenosti ali jurisdikcije. Sprejmejo tudi izvršilne ukrepe glede ribolovnih aktivnosti zunaj voda Skupnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Skupnosti, ki plovejo pod njihovo zastavo, in njihovi državljani.

Taki ukrepi vključujejo:

(a) preverjanja po naključnem izboru in nadzor ribiških plovil, delovnih prostorov podjetij in drugih teles, katerih dejavnosti so povezane s skupno ribiško politiko;

(b) opazovanje ribiških plovil;

(d) preventivne ukrepe v skladu s členom 25(5);

(e) ukrepe za preprečevanje udejstvovanja njihovih državljanov pri ribolovnih aktivnostih, ki ne spoštujejo veljavnih ukrepov glede ohranjevanja in upravljanja, kar pa ne vpliva na primarno odgovornost države zastave.

Sprejeti ukrepi se ustrezno dokumentirajo. So učinkoviti, odvračilni in sorazmerni.

Izvedbena pravila, vključno z merili za ta člen, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(3).

Člen 25

Spremljanje prekrškov

1. Države članice zagotovijo, da se proti fizičnim ali pravnim osebam, odgovornim za nespoštovanje pravil skupne ribiške politike, sprejmejo ustrezni ukrepi, vključno z upravnim ukrepom ali kazenskim postopkom, v skladu z njihovim nacionalnim zakonom.

2. Postopki iz odstavka 1 morajo omogočati, da se v skladu z ustreznimi določbami nacionalne zakonodaje, odgovornim dejansko odvzame gospodarska korist, izvirajoča iz prekrškov, in da se, sorazmerno teži takih prekrškov, dosežejo učinki, ki učinkovito odvračajo od nadaljnjih prekrškov iste vrste.

3. Odvisno od teže prekrška, lahko kazni iz postopkov, navedenih v odstavku 2, vključujejo:

(a) denarne kazni;

(b) odvzem prepovedanega ribolovnega orodja in ulova;

(d) začasno onesposobitev gibanja plovila;

(e) začasno ukinitev dovoljenja;

(f) preklic dovoljenja.

4. Ne glede na obveznosti iz odstavkov 1, 2 in 3 Svet na podlagi seznama iz odstavka 3 določi seznam ukrepov, ki jih države članice uporabljajo za resne kršitve, kot so določeni v Uredbi (ES) št. 1447/1999. Seznam je ne glede na izbiro držav članic, da izvajajo te ukrepe z upravnim ali kazenskim postopkom, v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, kot je navedeno v odstavku 1.

5. Države članice takoj ukrepajo, da preprečijo nadaljnjo kršitev plovilom, fizičnim ali pravnim osebam, ki jih zalotijo pri samem dejanju, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1447/1999.

Člen 26

Odgovornosti Komisije

1. Ne glede na odgovornosti Komisije v okviru Pogodbe, Komisija ovrednoti in nadzira uporabo pravil skupne ribiške politike s strani držav članic in olajša usklajevanje in sodelovanje med njimi.

2. Če obstaja dokaz, da se pravila o ohranjevanju, nadzoru, inšpekciji ali izvrševanju v okviru skupne ribiške politike ne izpolnjujejo in da to lahko resno ogroža ohranjevanje živih vodnih virov ali učinkovito delovanje sistema Skupnosti nadzora in izvrševanja, ki zahteva nujno ukrepanje, Komisija pisno obvesti zadevno državo članico o svojih ugotovitvah in postavi skrajni rok najmanj 15 delovnih dni, da ta dokaže skladnost in da poda svoje pripombe. Komisija v vsakem ukrepu, ki ga sprejme v skladu z odstavkom 3, upošteva pripombe držav članic.

3. Če obstaja dokaz o tveganju, da bi ribolovne aktivnosti, ki se izvajajo na danem zemljepisnem območju, lahko resno ogrozile ohranjevanje živih vodnih virov, Komisija lahko sprejme preventivne ukrepe.

Ti ukrepi so sorazmerni tveganju resnega ogrožanja za ohranjevanje živih vodnih virov.

Ti ukrepi ne trajajo več kot tri tedne. S sprejetjem sklepa v skladu s postopkom iz člena 30(2) se lahko podaljšajo za največ šest mesecev, kolikor je potrebno za ohranjevanje živih vodnih virov.

Ukrepi se odpravijo takoj, ko Komisija ugotovi, da tveganje ne obstaja več.

4. Komisija lahko na podlagi razpoložljivih podatkov takoj ustavi ribolovne aktivnosti, če so kvota, dodelitev ali razpoložljivi delež države članice izčrpani.

5. Ne glede na člen 23(2) Komisija nadzira ribolovne aktivnosti ribiških plovil, ki plovejo v vodah Skupnosti pod zastavo tretje države, kadar to predvideva pravo Skupnosti. Zato Komisija in zadevne države članice sodelujejo in usklajujejo svoje akcije.

6. Podrobna pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Člen 27

Vrednotenje in nadzor Komisije

1. Komisija lahko za vrednotenje in nadzor uporabe pravil skupne ribiške politike držav članic sama od sebe in z lastnimi sredstvi začne in izvaja revidiranje, poizvedbe, preverjanja in inšpekcijske preglede glede uporabe pravil skupne ribiške politike držav članic. Zlasti lahko preveri:

(a) izvajanje in uporabo navedenih pravil s strani držav članic in njihovih pristojnih organov;

(b) skladnost nacionalne upravne prakse in nadzora s pravili;

(d) okoliščine, v katerih države članice izvajajo nadzor in izvrševanje.

Za te namene lahko Komisija izvaja inšpekcijske preglede ribiških plovil kot tudi delovnih prostorov podjetij in drugih teles, katerih dejavnosti so povezane s skupno ribiško politiko, in ima dostop do vseh podatkov in dokumentov, potrebnih za izvajanje svoje odgovornosti. Inšpekcijski pregledi Komisije, ki jih izvaja sama od sebe in brez pomoči inšpektorjev zadevne države članice, se izvajajo samo na ribiških plovilih in mestih prvega iztovarjanja ali prve prodaje in se omejijo na območja ali staleže, ki so predmet posebnega programa spremljanja, določenega v členu 34c Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Inšpektorji Komisije predložijo pisno pooblastilo, kjer je navedena njihova identiteta in položaj. Inšpektorji Komisije nimajo pooblastil, ki bi presegala pooblastila nacionalnih inšpektorjev, in nimajo policijskih in izvršilnih pooblastil. Če pregledovana stranka ugovarja, se inšpekcijski pregled Komisije ne more izvesti brez pomoči inšpektorjev zadevne države članice.

Države članice nudijo Komisiji tako pomoč, kot jo potrebuje za izpolnitev svojih nalog.

2. Poročila o pregledih so na razpolago zadevni državi članici.

Komisija omogoči zadevni državi članici, da poda pripombe na ugotovitve v poročilu. Upoštevajo se določbe Skupnosti glede varstva osebnih podatkov.

Kadar Komisija izvaja inšpekcijski pregled na lastno pobudo in nacionalni inšpektorji zadevne države članice niso navzoči, o tem obvesti zadevno državo članico v enem dnevu od konca inšpekcijskega pregleda in da v enem mesecu na razpolago poročilo o ugotovitvah.

Države članice niso dolžne ukrepati proti posameznikom na podlagi ugotovitev v zgoraj omenjenem poročilu.

3. Podrobna pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

4. Vsaka tri leta Komisija sestavi poročilo o vrednotenju svoje dejavnosti po odstavku 1 in o uporabi pravil skupne ribiške politike s strani držav članic, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu. Vsako leto se države članice obvesti o številu inšpekcijskih pregledov po odstavku 1, ki jih izvaja Komisija v vsaki državi članici, razčlenjeni po vrsti pregleda.

Člen 28

Sodelovanje in usklajevanje

1. Države članice sodelujejo med seboj in s tretjimi državami, da zagotovijo skladnost s pravili skupne ribiške politike. V ta namen dajejo države članice drugim državam članicam in tretjim državam pomoč, potrebno za zagotovitev skladnosti z navedenimi pravili.

2. V primeru nadzora čezmejnih ribolovnih aktivnosti države članice zagotovijo usklajenost svojih akcij v okviru tega poglavja. Iz tega razloga države članice izmenjujejo inšpektorje.

3. Brez vpliva na primarno odgovornost obalne države članice so države članice pooblaščene, da pregledujejo ribiška plovila Skupnosti, ki plovejo pod njihovo zastavo v vseh vodah Skupnosti zunaj voda pod suverenostjo druge države članice.

Države članice so pooblaščene tudi za izvajanje inšpekcijskih pregledov nad ribiškimi plovili zunaj voda pod njihovo suverenostjo v skladu s pravili skupne ribiške politike v zvezi z ribolovnimi aktivnostmi v vseh vodah Skupnosti samo:

(a) po dovoljenju zadevne obalne države članice ali

(b) če je bil sprejet poseben program spremljanja v skladu s členom 34c Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Države članice so pooblaščene za pregled ribiških plovil Skupnosti, ki v mednarodnih vodah plovejo pod zastavo druge države članice.

V primerih, ki niso zajeti v tem odstavku, se države članice lahko vzajemno pooblastijo za izvajanje pregledov v skladu s pravili skupne ribiške politike.

4. Na podlagi imenovanj držav članic, ki jih posredujejo Komisiji, Komisija v skladu s postopkom iz člena 30(2) določi seznam inšpektorjev Skupnosti, inšpekcijskih plovil, inšpekcijskih letal ter drugih inšpekcijskih sredstev, pooblaščenih za izvajanje pregledov v skladu s tem poglavjem v vodah Skupnosti in na ribiških plovilih Skupnosti.

5. Poročila o pregledih in nadzoru, ki jih sestavijo inšpektorji Skupnosti, inšpektorji druge države članice ali inšpektorji Komisije, so dopusten dokaz v upravnem ali sodnem postopku katere koli države članice. Za ugotovitev dejstev se obravnavajo enako kot poročila držav članic o pregledih in nadzoru.

6. Podrobna pravila za uporabo tega člena se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2).

Odstavka 3 in 4 tega člena se uporabljata samo, ko so določena izvedbena pravila.

POGLAVJE VI

ODLOČANJE IN POSVETOVANJE

Člen 29

Postopek odločanja

Razen če ni drugače odločeno v tej uredbi, Svet deluje v skladu s postopkom iz člena 37 Pogodbe.

Člen 30

Odbor za ribištvo in ribogojstvo

1. Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo.

2. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 4(3) Sklepa 1999/468/ES, se določi na 20 delovnih dni.

3. V primeru sklicevanja na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, se določi na 60 delovnih dni.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 31

Regionalni svetovalni sveti

1. Regionalni svetovalni sveti se ustanovijo zato, da prispevajo k doseganju ciljev člena 2(1) in predvsem zato, da svetujejo Komisiji glede upravljanja ribištva v nekaterih morskih območjih ali ribolovnih conah.

2. Regionalni svetovalni sveti so sestavljeni večinoma iz ribičev in drugih predstavnikov interesov, ki jih zadeva skupna ribiška politika, kot so predstavniki sektorja za ribištvo in ribogojstvo, interesov okolja in potrošnikov ter znanstveni strokovnjaki iz vseh držav članic, ki imajo interese na področju ribolova na zadevnem morskem območju ali ribolovni coni.

3. Predstavniki nacionalnih in regionalnih uprav, ki imajo ribolovne interese na zadevnem morskem območju ali ribolovni coni, imajo pravico sodelovati v regionalnih svetovalnih svetih kot člani ali opazovalci. Komisija je lahko navzoča na njihovih sestankih.

4. Komisija se lahko posvetuje z regionalnimi svetovalnimi sveti v zvezi s predlogi za ukrepe, ki jih namerava sprejeti, kot so večletni načrti obnovitve ali upravljanja, ki se sprejmejo na podlagi člena 37 Pogodbe in se izrecno nanašajo na ribolov v zadevnem območju. Komisija in države članice se lahko posvetujejo z njimi tudi v zvezi z drugimi ukrepi. Ta posvetovanja so brez vpliva na posvetovanje z STECF in Odborom za ribištvo in ribogojstvo.

5. Regionalni svetovalni sveti lahko:

(a) Komisiji ali zadevni državi članici predložijo priporočila in predloge glede zadev v zvezi z upravljanjem ribištva sami od sebe, na zahtevo Komisije ali države članice;

(b) obvestijo Komisijo ali zadevno državo članico o težavah, ki se nanašajo na izvajanje pravil Skupnosti, in predložijo Komisiji ali zadevni državi članici priporočila in predloge, ki obravnavajo take težave;

Regionalni svetovalni sveti obvestijo o svojih aktivnostih Odbor za ribištvo in ribogojstvo.

Člen 32

Postopek ustanovitve regionalnih svetovalnih svetov

O ustanovitvi regionalnega svetovalnega sveta odloči Svet. Regionalni svetovalni svet pokriva morska območja, ki spadajo pod jurisdikcijo najmanj dveh držav članic. Regionalni svetovalni svet sprejme svoj poslovnik.

Člen 33

Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo

1. Ustanovi se Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF). STECF svetuje v rednih intervalih o zadevah, ki se nanašajo na ohranjevanje in upravljanje živih vodnih virov, vključno z biološkim, gospodarskim, okoljskim, socialnim in tehničnim vidikom.

2. Komisija upošteva mnenje STECF, ko predstavlja predloge o upravljanju z ribištvom v okviru te uredbe.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 34

Razveljavitev

1. Uredbe (EGS) št. 3760/92 in (EGS) št. 101/76 so s tem razveljavljene.

2. Sklici na določbe uredb, ki so razveljavljene v skladu z odstavkom 1, se tolmačijo kot sklici na ustrezne določbe te uredbe.

Člen 35

Revizija

Komisija o izvajanju skupne ribiške politike v zvezi s poglavjem II in III poroča Evropskemu parlamentu in Svetu pred koncem leta 2012.

Člen 36

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati s 1. januarjem 2003.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. decembra 2002

Za Svet

Predsednik

M. Fischer Boel

[1] UL C 203E, 27.8.2002, str. 284.

[2] Mnenje z dne 5. decembra 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 389, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1181/98 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

[4] UL C 105, 7.5.1981, str. 1.

[5] UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1965/2001 (UL L 268, 9.10.2001, str. 23).

[6] UL L 167, 2.7.1999, str. 5.

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[8] UL L 20, 28.1.1976, str. 19.

[9] UL L 274, 25.9.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 3259/94 (UL L 339, 29.12.1994, str. 11).

[10] UL L 341, 31.12.1993, str. 93.

[11] UL L 175, 3.7.1997, str. 27. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2002/70/ES (UL L 31, 1.2.2002, str. 77).

[12] UL L 337, 30.12.1999, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 179/2002 (UL L 31, 1.2.2002, str. 25).

[13] UL L 55, 24.2.2001, str. 3.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DOSTOP DO OBALNIH VODA V SKLADU S ČLENOM 17(2)

1. OBALNE VODE ZDRUŽENEGA KRALJESTVA

A. DOSTOP ZA FRANCIJO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

obala Združenega kraljestva (6 do 12 navtičnih milj)

1.Berwick-upon-Tweed vzhodnoCoquet Island vzhodno | sled | neomejeno |

2.Flamborough Head vzhodnoSpurn Head vzhodno | sled | neomejeno |

3.Lowestoft vzhodnoLyme Regis južno | vse vrste | neomejeno |

4.Lyme Regis južnoEddystone južno | pridnene | neomejeno |

5.Eddystone južnoLongships jugozahodno | pridnene | neomejeno |

pokrovače | neomejeno |

jastog | neomejeno |

rarog | neomejeno |

6.Longships jugozahodnoHartland Point severozahodno | pridnene | neomejeno |

rarog | neomejeno |

jastog | neomejeno |

7.Hartland Point do črte od severa Lundy Islanda | pridnene | neomejeno |

8.Od črte naravnost na zahod Lundy Island do Cardigan Harbourja | vse vrste | neomejeno |

9.Point Lynas severnoMorecambe Light Vessel vzhodno | vse vrste | neomejeno |

10.County Down | pridnene | neomejeno |

11.New Island severovzhodnoSanda Island jugozahodno | vse vrste | neomejeno |

12.Port Stewart severnoBarra Head zahodno | vse vrste | neomejeno |

13.Zemljepisna širina 57°40' SButt of Lewis zahodno | vse vrste razen lupinarji | neomejeno |

14.St. Kilda, Flannan Islands | vse vrste | neomejeno |

15.Zahodno od črte, ki povezuje svetilnik Butt of Lewis s točko 59°30' S-5°45' Z | vse vrste | neomejeno |

B. DOSTOP ZA IRSKO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

obala Združenega kraljestva (6 do 12 navtičnih milj)

1.Point Lynas severnoMull of Galloway južno | pridnene | neomejeno |

škampi | neomejeno |

2.Mull of Oa zahodnoBarra Head zahodno | pridnene | neomejeno |

škampi | neomejeno |

C. DOSTOP ZA NEMČIJO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

obala Združenega kraljestva (6 do 12 navtičnih milj)

1.Ozemlje vzhodno od Shetlandskih otokov in otoka Fair Isle med naslednjima črtama: od svetilnika Sumburgh Head naravnost na jugovzhod; od svetilnika Skroo naravnost na severovzhod in od svetilnika Skadan naravnost na jugozahod | sled | neomejeno |

2.Berwick-upon-Tweed vzhodno; od svetilnika Whitby High vzhodno | sled | neomejeno |

3.Svetilnik North Foreland vzhodno, od novega svetilnika Dungeness južno | sled | neomejeno |

4.Cona okrog St. Kilda | sled | neomejeno |

skuša | neomejeno |

5.Zahodno od svetilnika Butt of Lewis na črto, ki povezuje svetilnik Butt of Lewis in točko 59°30' S-5°45' Z | sled | neomejeno |

6.Cona okrog North Rona in Suliskerja (Sulasgeir) | sled | neomejeno |

D. DOSTOP ZA NIZOZEMSKO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

obala Združenega kraljestva (6 do 12 navtičnih milj)

2.Berwick upon Tweed vzhodno, Flamborough Head vzhodno | sled | neomejeno |

3.North Foreland vzhodno, novi svetilnik Dungeness južno | sled | neomejeno |

E. DOSTOP ZA BELGIJO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

obala Združenega kraljestva (6 do 12 navtičnih milj)

1.Berwick upon Tweed vzhodnoCoquer Island vzhodno | sled | neomejeno |

2.Cromer severnoNorth Foreland vzhodno | pridnene | neomejeno |

3.North Foreland vzhodnonovi svetilnik Dungeness južno | pridnene | neomejeno |

sled | neomejeno |

4.novi svetilnik Dungeness južno, Selsey Bill južno | pridnene | neomejeno |

5.Straight Point jugovzhodno, South Bishop severozahodno | pridnene | neomejeno |

2. OBALNE VODE IRSKE

A. DOSTOP ZA FRANCIJO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

irska obala (6 do 12 navtičnih milj)

1.Erris Head severozahodnoSybil Point zahodno | pridnene | neomejeno |

škampi | neomejeno |

2.Mizen Head južnoStags južno | pridnene | neomejeno |

škampi | neomejeno |

skuša | neomejeno |

3.Stags južnoCork južno | pridnene | neomejeno |

škampi | neomejeno |

skuša | neomejeno |

sled | neomejeno |

4.Cork južno, Carnsore Point južno | vse vrste | neomejeno |

5.Carnsore Point južno, Haulbowline jugovzhodno | vse vrste, razen lupinarji | neomejeno |

B. DOSTOP ZA ZDRUŽENO KRALJESTVO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

irska obala (6 do 12 navtičnih milj)

1.Mine Head južnoHook Point | pridnene | neomejeno |

sled | neomejeno |

skuša | neomejeno |

2.Hook PointCarlingford Lough | pridnene | neomejeno |

sled | neomejeno |

skuša | neomejeno |

škampi | neomejeno |

pokrovače | neomejeno |

C. DOSTOP ZA NIZOZEMSKO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

irska obala (6 do 12 navtičnih milj)

1.Stags južnoCarnsore Point južno | sled | neomejeno |

skuša | neomejeno |

D. DOSTOP ZA NEMČIJO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

irska obala (6 do 12 navtičnih milj)

1.Old Head of Kinsale južnoCarnsore Point južno | sled | neomejeno |

2.Cork južnoCarnsore Point južno | skuša | neomejeno |

E. DOSTOP ZA BELGIJO

Zemljepisno območje | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

irska obala (6 do 12 navtičnih milj)

1.Cork južnoCarnsore Point južno | pridnene | neomejeno |

2.Wicklow Head vzhodnoCarlingford Lough jugovzhodno | pridnene | neomejeno |

3. OBALNE VODE BELGIJE

Zemljepisno območje | Država članica | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

3 do 12 navtičnih milj | Nizozemska | vse vrste | neomejeno |

Francija | sled | neomejeno |

4. OBALNE VODE DANSKE

Zemljepisno območje | Država članica | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

obala Severnega morja (dansko-nemška meja do Hanstholma) (6 do 12 navtičnih milj) | Nemčija | bokoplute | neomejeno |

kozice | neomejeno |

dansko-nemška meja do Blåvands Huka | Nizozemska | bokoplute | neomejeno |

somerne ribe | neomejeno |

Blåvands Huk do Bovbjerga | Belgija | trska | neomejeno samo junija in julija |

vahnja | neomejeno samo junija in julija |

Nemčija | bokoplute | neomejeno |

Nizozemska | morska plošča | neomejeno |

morski list | neomejeno |

Thyborøn do Hanstholma | Belgija | mol | neomejeno samo junija in julija |

morska plošča | neomejeno samo junija in julija |

Nemčija | bokoplute | neomejeno |

papalina | neomejeno |

trska | neomejeno |

saj | neomejeno |

vahnja | neomejeno |

skuša | neomejeno |

sled | neomejeno |

mol | neomejeno |

Nizozemska | trska | neomejeno |

morska plošča | neomejeno |

morski list | neomejeno |

Skagerrak (Hanstholm do Skagena) (4 do 12 navtičnih milj) | Belgija | morska plošča | neomejeno samo junija in julija |

Nemčija | bokoplute | neomejeno |

papalina | neomejeno |

trska | neomejeno |

saj | neomejeno |

vahnja | neomejeno |

skuša | neomejeno |

sled | neomejeno |

mol | neomejeno |

Nizozemska | trska | neomejeno |

morska plošča | neomejeno |

morski list | neomejeno |

Kattegat | Nemčija | mol | neomejeno |

bokoplute | neomejeno |

škampi | neomejeno |

sled | neomejeno |

Severno od Zeelanda na vzporednik, ki gre skozi svetilnik Forsnæs | Nemčija | papalina | neomejeno |

Baltsko morje (vključno Belti, Oresund, Bornholm) 3 do 12 navtičnih milj | Nemčija | bokoplute | neomejeno |

trska | neomejeno |

sled | neomejeno |

papalina | neomejeno |

jegulja | neomejeno |

losos | neomejeno |

mol | neomejeno |

skuša | neomejeno |

Skagerrak (4 do 12 milj) | Švedska | vse vrste | neomejeno |

Kattegat (3do 12 milj) | Švedska | vse vrste | neomejeno |

Baltsko morje (3 do 12 milj) | Švedska | vse vrste | neomejeno |

Zemljepisno območje | Država članica | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

obala Severnega morja (3 do 12 navtičnih milj) vse obale | Danska | pridnene | neomejeno |

papalina | neomejeno |

peščenka | neomejeno |

Nizozemska | pridnene | neomejeno |

kozice | neomejeno |

dansko-nemška meja do severne konice Amruma na 54°43′ S | Danska | kozice | neomejeno |

Cona okrog Helgolanda | Združeno kraljestvo | trska | neomejeno |

morska plošča | neomejeno |

Baltska obala (3 do 12 milj) | Danska | trska | neomejeno |

morska plošča | neomejeno |

sled | neomejeno |

papalina | neomejeno |

jegulja | neomejeno |

mol | neomejeno |

skuša | neomejeno |

6. OBALNE VODE FRANCIJE IN ČEZMORSKI DEPARTMAJI

Zemljepisno območje | Država članica | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

Severovzhodna atlantska obala (6 do 12 navtičnih milj)

Belgijsko-francoska meja na vzhod od departmaja Manche (ustje Vire-Grandcamp les Bains 49°23'30″S-1°2' ZSSV) | Belgija | pridnene | neomejeno |

pokrovače | neomejeno |

Nizozemska | vse vrste | neomejeno |

Dunkerque (2°20' V) do Cap d'Antifer (0°10' V) | Nemčija | sled | neomejeno samo od oktobra do decembra |

Belgijsko-francoska meja do Cap d'Alprech zahodno (50°42'30″ S – 1°33'30 V) | Združeno kraljestvo | sled | neomejeno |

Atlantska obala (6 do 12 navtičnih milj)

Špansko-francoska meja do 46°08′ S | Španija | sardoni | predpisan ribolov, neomejen samo od 1. marca do 30. junija |

ribolov na živo vabo samo od 1. julija do 31. oktobra |

sardele | neomejeno samo od 1. januarja do 28. februarja in od 1. julija do 31. decembra |

Poleg tega morajo biti aktivnosti v zvezi z zgoraj omenjenimi vrstami dosežene v skladu z in v mejah aktivnosti, doseženih v 1984. |

Sredozemska obala (6 do 12 navtičnih milj)

Španska meja Cap Leucate | Španija | vse vrste | neomejeno |

7. OBALNE VODE ŠPANIJE

Zemljepisno območje | Država članica | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

atlantska obala (6 do 12 navtičnih milj)

francosko-španska meja do svetilnika Cap Mayor (3°47' Z) | Francija | pelagične | Neomejeno v skladu z in v mejah aktivnosti, doseženih v letu 1984. |

sredozemska obala (6 do 12 navtičnih milj)

francoska meja/Cap Creus | Francija | vse vrste | neomejeno |

8. OBALNE VODE NIZOZEMSKE

Zemljepisno območje | Država članica | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

(3 do 12 navtičnih milj) celotna obala | Belgija | vse vrste | neomejeno |

Danska | pridnene | neomejeno |

papalina | neomejeno |

peščenka | neomejeno |

šur | neomejeno |

Nemčija | trska | neomejeno |

kozice | neomejeno |

(6 do 12 navtičnih milj) celotna obala | Francija | vse vrste | neomejeno |

južna konica Texel, zahodno do nizozemsko-nemške meje | Združeno kraljestvo | pridnene | neomejeno |

9. OBALNE VODE FINSKE

Zemljepisno območje | Država članica | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

Baltsko morje (4 do 12 milj) | Švedska | vse vrste | neomejeno |

Zemljepisno območje | Država članica | Vrsta | Obseg ali posebne značilnosti |

Skagerrak (4 do 12 navtičnih milj) | Danska | vse vrste | neomejeno |

Kattegat (3 do 12 milj) | Danska | vse vrste | neomejeno |

Baltsko morje (4 do 12 milj) | Danska | vse vrste | neomejeno |

Finska | vse vrste | neomejeno |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SHETLAND BOX

A. Zemljepisne meje

Od točke na zahodni obali Škotske na zemljepisni širini 58o30' S do 59o30' S – 6o15' Z

od 58o30' S – 6o15' Z do 59o30' S – 5o45' Z

od 59o30' S – 5o45' Z do 59o30' S – 3o45' Z

vzdolž črte 12 navtičnih milj severno od Orkneyjskih otokov

od 59o30' S – 3o00' Z do 61o00' S – 3o00' Z

od 61o00' S – 3o00' Z do 61o00' S – 0o00' Z

vzdolž črte 12 navtičnih milj severno od Shetlandov

od 61o00' S – 0o00' Z do 59o30' S – 0o00' Z

od 59o30' S – 0o00' Z do 59o30' S – 1o00' Z

od 59o30' S – 1o00' Z do 59o00' S – 1o00' Z

od 59o00' S – 1o00' Z do 59o00' S – 2o00' Z

od 59o00' S – 2o00' Z do 58o30' S – 2o00' Z

od 58o30' S – 2o00' Z do 58o30' S – 3o00' Z

od 58o30' S – 3o00' Z do vzhodne obale Škotske na zemljepisni širini 58o30' S.

B. Dovoljeni ribolovni napor

Največje število plovil z dolžino med navpičnicama več kot 26 metrov, ki imajo dovoljenje za ribolov pridnenih vrst, razen norveškega moliča in sinjega mola:

Država članica | Število dovoljenih ribiških plovil |

Francija | 52 |

Združeno kraljestvo | 62 |

Nemčija | 12 |

Belgija | 2 |

--------------------------------------------------

32002R2371