32002R2320



Uradni list L 355 , 30/12/2002 str. 0001 - 0022


Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2320/2002

z dne 16. decembra 2002

o določitvi skupnih pravil na področju varnosti civilnega letalstva

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju sklepov Sveta za promet z dne 16. oktobra 2001 in zlasti njihovega odstavka 9,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3], in upoštevajoč skupno besedilo, ki ga je odobril Spravni odbor dne 15. novembra 2002,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Napadi v New Yorku in Washingtonu 11. septembra 2001 kažejo, da je terorizem ena najhujših groženj za ideale demokracije in svobode ter vrednote miru, ki so bistvo Evropske unije.

(2) S preprečevanjem dejanj nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo je treba zagotoviti stalno zaščito državljanov v Evropski skupnosti.

(3) Ne glede na predpise držav članic na področju nacionalne varnosti in na ukrepe, ki jih bo treba sprejeti na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, je treba ta cilj doseči s sprejetjem ustreznih predpisov na področju politike zračnega prevoza, ki bodo določali skupne osnovne standarde na temelju sedanjih priporočil Dokumenta 30 Evropske konference civilnega letalstva (ECAC). Na Komisijo je treba prenesti izvršilno pristojnost za sprejetje podrobnih izvedbenih predpisov. Za preprečitev nezakonitih dejanj morajo nekateri izmed teh izvedbenih predpisov ostati tajni in neobjavljeni.

(4) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije.

(5) Različne vrste dejavnosti v civilnem letalstvu niso nujno izpostavljene enakim grožnjam. Zato je treba podrobne izvedbene ukrepe ustrezno prilagoditi posebnim okoliščinam vsake dejavnosti, v katerih ta poteka, in občutljivosti nekaterih ukrepov.

(6) Uporaba skupnih osnovnih standardov na manjših letališčih je lahko nesorazmerna ali nemogoča iz praktičnih objektivnih razlogov. V takšnem primeru morajo pristojni organi držav članic imeti možnost uporabiti druge ukrepe, ki zagotavljajo zadostno stopnjo zavarovanja. Komisija mora preveriti, če so ti ukrepi upravičeni iz objektivnih praktičnih razlogov in če zagotavljajo primerno stopnjo zaščite.

(7) Čikaška konvencija o mednarodnem civilnem letalstvu, podpisana v Čikagu 7. decembra 1944, (Čikaška konvencija), določa minimalne standarde za zagotavljanje varnosti civilnega letalstva.

(8) Da bi država članica uresničila cilje te uredbe, mora sprejeti nacionalni program varnosti civilnega letalstva in ustrezen program obvladovanja kakovosti ter program usposabljanja.

(9) Glede na raznolikost strank, ki sodelujejo pri izvajanju varnostnih ukrepov na nacionalni ravni, mora vsaka država članica imenovati en ustrezni organ, ki bo pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja programov varnosti letalstva.

(10) Države članice morajo imeti možnost uporabiti strožje ukrepe.

(11) Spremljanje varnostnih ukrepov narekuje oblikovanje ustreznih sistemov za obvladovanje kakovosti na nacionalni ravni in organizacijo inšpekcij pod nadzorom Komisije, z namenom preveriti učinkovitost vsakega nacionalnega sistema.

(12) Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [4].

(13) Med Kraljevino Španijo in Združenim kraljestvom je bil s skupno deklaracijo ministrov za zunanje zadeve 2. decembra 1987 v Londonu sklenjen dogovor o večjem sodelovanju obeh držav pri uporabi gibraltarskega letališča in se bo ta dogovor šele začel izvajati.

(14) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predlaganih ukrepov, to je določiti in izvršiti ustreznih predpisov na področju politike zračnega prevoza, in jih je torej zaradi širše evropske veljave te uredbe laže doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost ukrepa v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena je ta uredba omejena na skupne osnovne standarde, ki so potrebni za uresničitev ciljev glede varnosti letalstva, in ne prekoračuje tega, kar je potrebno za doseganje tega nemena -

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji

1. Glavni cilj te uredbe je določiti in izvršiti ustrezne ukrepe Skupnosti za preprečevanje dejanj nezakonitega vmešavanja v civilno letalstvo.

2. Dodatni cilj je zagotoviti podlago za skupno razlago zadevnih določb Čikaške konvencije, zlasti njene Priloge 17.

3. Načini za doseganje ciljev, navedenih v odstavkih 1 in 2, so:

(a) določitev skupnih osnovnih standardov glede varnostnih ukrepov v letalstvu;

(b) določitev ustreznih postopkov za spremljanje skladnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

1. "letališče" pomeni vsako območje v državi članici, ki je odprto za komercialni zračni prevoz;

2. "Čikaška konvencija" pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu in njene priloge, podpisano 7. decembra 1944 v Čikagu;

3. "varnost letalstva" pomeni kombinacijo ukrepov, osebja in materialnih virov, namenjenih za zavarovanje civilnega letalstva pred dejanji nezakonitega vmešavanja.

Člen 3

Področje uporabe

1. Ukrepi, določeni s to uredbo, veljajo za vsa letališča na območju držav članic, za katere velja Pogodba.

2. Šteje se, da uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

3. Uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče se odloži do začetka izvajanja dogovora, sklenjenega v skupno deklaracijo zunanjih ministrov Kraljevine Španije in Združenega kraljestva 2. decembra 1987. Vladi Španije in Združenega kraljestva obvestita Svet o tem datumu.

Člen 4

Skupni standardi

1. Skupni osnovni standardi o ukrepih za varnost letalstva temeljijo na sedanjih priporočilih Dokumenta 30 Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) in so določeni v Prilogi.

2. Potrebni ukrepi za izvajanje in tehnično prilagoditev teh skupnih osnovnih standardov se sprejmejo po postopku iz člena 9(2), ob upoštevanju različnih vrst dejavnosti in občutljivosti ukrepov v zvezi z:

(a) merili za zmogljivost opreme in njenim testiranjem ob prevzemu;

(b) podrobnimi postopki, ki vključujejo občutljive informacije;

(c) podrobnimi merili za izjeme pri varnostnih ukrepih.

3. Pristojni organ države članice lahko na podlagi ocene krajevnega tveganja in kadar bi bila uporaba varnostnih ukrepov iz Priloge k tej uredbi nesorazmerna ali kadar ukrepov iz objektivnih praktičnih razlogov ne bi bilo mogoče izvajati sprejme nacionalne varnostne ukrepe, da zagotovi primerno stopnjo zavarovanja na letališčih:

(a) z letnim povprečjem 2 komercialnih poletov na dan; ali

(b) s poleti splošnega letalstva; ali

(c) kjer so komercialne dejavnosti omejene na zrakoplove z manj kakor 10 tonami največje vzletne mase (MTOM) ali z manj kakor 20 sedeži,

upoštevajoč posebnosti takšnih manjših letališč.

Zadevne države članice o teh ukrepih obvestijo Komisijo.

4. Komisija preuči, če so ukrepi, ki jih je država članica sprejela v skladu z odstavkom 3, upravičeni iz objektivnih praktičnih razlogov in če zagotavljajo primerno stopnjo zavarovanja. Če ukrepi ne izpolnjujejo teh meril, Komisija sprejme odločitev po postopku iz člena 9(3); v takšnem primeru država članica ukrepe prekliče ali jih prilagodi.

Člen 5

Nacionalni programi varnosti civilnega letalstva

1. V 3 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe vsaka država članica sprejme nacionalni program varnosti civilnega letalstva, da bi tako zagotovila uporabo skupnih standardov iz člena 4(1) in ukrepov, sprejetih po členu 4(2), do datuma, ki ga določajo ti ukrepi.

2. Ne glede na to, da je lahko v vsaki državi članici za varnost letalstva pristojno eno telo ali subjekt ali več, mora vsaka država članica imenovati ustrezni pristojni organ, ki bo pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja nacionalnega programa varnosti civilnega letalstva.

3. V 6 mesecih po začetku veljavnosti te uredbe vsaka država članica od svojega pristojnega organa zahteva, da zagotovi pripravo in uvedbo nacionalnega programa za obvladovanje kakovosti varnosti civilnega letalstva, s katerim zagotovi učinkovitost nacionalnega programa varnosti civilnega letalstva.

4. Vsaka država članica mora zagotoviti, da letališča in letalski prevozniki, ki opravljajo prevoz z njenega ozemlja, oblikujejo, izvajajo in ohranjajo programe varnosti letališč in letalskih prevoznikov, ki so v skladu z zahtevami nacionalnega programa varnosti civilnega letalstva v tej državi. Te programe predloži v odobritev pristojnemu organu, ki spremlja njihovo izvajanje.

5. Vsaka država članica od pristojnega organa zahteva, da zagotovi pripravo in uvedbo nacionalnega programa usposabljanja na področju varnosti civilnega letalstva.

Člen 6

Strožji ukrepi

Države članice lahko v skladu s pravom Skupnosti uporabljajo ukrepe, ki so strožji od ukrepov iz te uredbe. Po uporabi takšnih ukrepov države članice čim prej obvestijo Komisijo o vrsti teh ukrepov.

Člen 7

Spremljanje skladnosti

1. Specifikacije za nacionalni program za obvladovanje kakovosti na področju varnosti civilnega letalstva, ki ga bodo izvajale države članice, se sprejmejo po postopku iz člena 9(2). Takšen program temelji na najboljši praksi ter omogoča takojšnje odkrivanje in popravo nepravilnosti. Program določa, da je treba na vseh letališčih v zadevni državi članici izvajati redne revizijske preglede, za katere je odgovoren ustrezni organ iz člena 5(2). Te preglede izvajajo revizorji, ki so usposobljeni v skladu s skupnimi merili, in pri tem uporabljajo skupne metode dela.

2. Šest mesecev po začetku veljavnosti določb te uredbe v skladu s členom 12 začne Komisija skupaj s pristojnim organom iz člena 5(2) izvajati inšpekcijske preglede, vključno z ustreznimi naključnimi pregledi letališč, s katerimi bo spremljala uporabo te uredbe v državah članicah. Pri teh inšpekcijah upošteva informacije iz nacionalnih programov za obvladovanje kakovosti na področju varovanja civilnega letalstva, zlasti iz poročil o revizijskih pregledih. Postopki za izvajanje takšnih inšpekcij se sprejmejo po postopku iz člena 9(2).

3. Uradniki, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov v skladu z odstavkom 2, pred izvajanjem svojih nalog pokažejo pisno pooblastilo, ki podrobno določa predmet in namen inšpekcije ter datum njenega začetka. Inšpekcijski pregledi letališč niso napovedani. Pred načrtovanim inšpekcijskim pregledom Komisija pravočasno obvesti zadevne države članice.

Zadevne države članice so dolžne omogočiti takšne inšpekcije in zagotoviti, da jih omogočijo tudi zadevna telesa ali osebe.

4. Komisija pošlje poročila o inšpekcijskih pregledih zadevni državi članici, ta pa v treh mesecih po prejemu uradnega obvestila navede ukrepe, ki jih je sprejela za odpravo kakršnih koli morebitnih pomanjkljivosti. Poročilo in odgovor pristojnega organa iz člena 5(2) se pošljeta odboru iz člena 9(1).

Člen 8

Razširjanje informacij

1. Brez poseganja v pravico javnosti do dostopa do dokumentov, ki jo določa Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije [5],

(a) so ukrepi v zvezi z:

(i) merili za zmogljivost opreme in njeno testiranje ob prevzemu;

(ii) podrobnimi postopki, ki vključujejo občutljive informacije;

(iii) podrobnimi merili za izjeme pri varnostnih ukrepih,

navedenih v členu 4(2);

(b) specifikacije iz člena 7(1); ter

(c) poročila o inšpekcijskih pregledih in odgovori držav članic iz člena 7(4),

tajni in neobjavljeni. Na voljo so samo organom iz člena 5(2), ki se jih posreduje le zainteresiranim strankam zaradi njihovih potreb v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili o razširjanju občutljivih informacij.

2. Države članice obravnavajo informacije v zvezi z drugimi državami članicami, ki izhajajo iz poročil o inšpekcijskih pregledih in odgovorov držav članic, kot zaupne, kolikor je to mogoče in v skladu z ustreznim nacionalno zakonodajo.

3. Razen kadar ni dvoma o tem, ali naj se poročila o inšpekcijskih pregledih in odgovori razkrijejo ali ne, se države članice ali Komisija o tem posvetujejo z zadevno državo članico.

Člen 9

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor, sestavljen iz predstavnikov držav članic, ki mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 6 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 sklepa.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 10

Tretje države

Brez poseganja v odgovornost držav članic v zvezi z oceno tveganja in varnostno klavzulo v sporazumih o civilnem zračnem prometu, mora Komisija ob pomoči Odbora za varnost in skupaj z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO) ter ECAC pretehtati možnost za oblikovanje mehanizma za oceno, ali poleti z letališč tretjih držav izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve.

Člen 11

Objava informacij

Ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1049/2001 Komisija na podlagi ugotovitev iz poročil o inšpekcijskih pregledih vsako leto objavi poročilo o izvajanju te uredbe in o razmerah v Skupnosti v zvezi z varnostjo letalstva.

Člen 12

Sankcije

Sankcije za kršitve določb te uredbe morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 13

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, razen naslednjih določb Priloge:

- o pregledu oddane prtljage (točka 5.2),

- o tovoru, kurirskih in nujnih pošiljkah (del 6), in

- o pošti (del 7),

ki začnejo veljati 31. decembra 2002.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2002

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

M. Fischer Boel

[1] UL C 51 E, 26.2.2002, str. 221.

[2] UL C 48, 21.2.2002, str. 70.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 2001 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 28. januarja 2002 (UL C 113 E, 14.5.2002, str. 17) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. maja 2002 (še ni bil objavljen v Uradnem listu). Sklep Evropskega parlamenta z dne 5. decembra 2002 in Sklep Sveta z dne 9. decembra 2002.

[4] UL L 184, 17.1.1999, str. 23.

[5] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. OPREDELITEV POJMOV

"Spremljana oddana prtljaga" : prtljaga, sprejeta za prevoz v prtljažnem prostoru zrakoplova, s katerim potuje tudi potnik, ki jo je oddal.

"Nadzorovani del letališča" : območje gibanja zrakoplovov na letališču, bližnje zemljišče in stavbe ali njihovi deli.

"Varnostno preverjanje zrakoplova" : pregled notranjosti zrakoplova, do katere so potniki morebiti imeli dostop, in prtljažnih prostorov, z namenom odkriti prepovedane predmete.

"Varnostna preiskava zrakoplova" : temeljit pregled notranjosti in zunanjosti zrakoplova, z namenom odkriti prepovedane predmete.

"Preverjanje preteklosti" : preverjanje identitete osebe in njenih preteklih izkušenj, vključno z morebitno kriminalno preteklostjo, ki je del ocene, ali je oseba primerna, da se ji dovoli dostop do varnostnega območja omejenega gibanja brez spremstva.

"Ročna prtljaga" : prtljaga, namenjena za prevoz v potniški kabini zrakoplova.

"Komercialni let" : Redni ali izredni let ali letalska dejavnost, na voljo javnosti ali zasebnim skupinam za najem za denarno nadomestilo.

"Co-Mat" : kratica za službeni material letalskega prevoznika, ki ga ta razpošilja znotraj svoje mreže postaj.

"Co-Mail" : kratica za službeno pošto letalskega prevoznika, ki jo ta razpošilja znotraj svoje mreže postaj.

"Stalna naključna preverjanja" : preverjanja, ki potekajo ves čas dejavnosti, vendar na podlagi naključno izbranih vzorcev.

"Splošno letalstvo" : kakršna koli redna ali izredna letalska dejavnost, ki ni na voljo širši javnosti.

"EDS" : sistem za odkrivanje eksploziva. Sistem ali kombinacija različnih tehnologij, s katerimi je mogoče odkriti in nato z vključitvijo alarma nakazati eksploziv v prtljagi, ne glede na material, iz katerega je ta narejena.

"EDDS" : sistem za odkrivanje eksplozivnih naprav. Sistem ali kombinacija različnih tehnologij, s katerimi je mogoče odkriti in nato z vključitvijo alarma nakazati eksplozivno napravo z zaznavanjem enega ali več sestavnih delov takšne naprave v prtljagi, ne glede na material, iz katerega je ta narejena.

"Oddana prtljaga" : prtljaga, namenjena za prevoz v prtljažnem prostoru zrakoplova.

"Znani pošiljatelj" (a) Za tovor: oseba, ki je oddala tovor za zračni prevoz iz lastnega računa in posluje s registriranim agentom ali letalskim prevoznikom na podlagi meril, ki so podrobno opisana v tej prilogi.

(b) Za pošto: izdajatelj naloga za zračni prevoz pošte za lastne potrebe, ki posluje z registriranim poštnim uradom/upravo.

"Javni del letališča" : del letališča, ki obsega vse javne površine razen nadzorovanega dela letališča.

"Pošta" : pisemske pošiljke in drugi predmeti, ki jih poštne uprave oddajo za prevoz ali so namenjene za dostavo tem upravam. Poštni urad/upravo določijo države članice.

"Prepovedani predmet" : predmet, ki se lahko uporablja za dejanja nezakonitega vmešavanja, ki ni bil ustrezno prijavljen in ni v skladu z veljavnim pravom in uredbami. Okvirni seznam takšnih prepovedanih predmetov je v dodatku.

"PEDS" : primarni sistem za odkrivanje eksploziva. Sistem ali kombinacija različnih tehnologij, s katerimi je mogoče odkriti in nato z vključitvijo alarma nakazati eksplozivno snov v prtljagi, ne glede na material, iz katerega je ta narejena.

"Registrirani agent" : predstavnik, odpravnik tovora ali drug subjekt, ki posluje z letalskim prevoznikom in opravlja varnostni nadzor tovora, kurirske pošte in nujnih pošiljk ali pošte, ki jih sprejme ali zahteva pristojni organ.

"Varnostno območje omejenega gibanja" : nadzorovani deli letališča, do katerih je dostop nadzorovan, da se zagotovi varnost civilnega letalstva. Takšna območja bodo običajno vključevala med drugim vse površine, namenjene odhajajočim potnikom, med mesti varnostnih pregledov in zrakoplovi, ploščadi, območja za razvrščanje prtljage, zgradbe za tovor, poštna središča ter prostor za čiščenje in preskrbo s hrano na nadzorovanem delu letališča.

"Varnostni ukrepi" : preventivni ukrepi, s katerim je mogoče preprečiti vnos prepovedanih predmetov.

"Pregled" : uporaba tehničnih ali drugih sredstev za odkrivanje in/ali zaznavanje prepovedanih predmetov.

"Nespremljana oddana prtljaga" : prtljaga, sprejeta za prevoz v prtljažnem prostoru zrakoplova, s katerim potnik, ki jo je oddal, ne potuje.

"Terminal" : glavno poslopje ali skupina poslopij, v katerem potekajo postopki za sprejem in odpravo komercialnih potnikov in tovora ter vkrcavanje v zrakoplov.

"TIP" : Threat Image Projection, računalniški program, ki ga je mogoče vgraditi v nekatere rentgenske aparate. Program projicira virtualne slike nevarnih predmetov (npr. pištole, noža, improvizirane eksplozivne naprave) v rentgensko sliko resnično preiskovane prtljage ter uslužbencu, ki upravlja rentgenski aparat, daje takojšnje povratne informacije in neposredno prispeva k njegovi večji sposobnosti za odkrivanje takšnih predmetov.

"Naprava za zaznavanje sledi" : tehnološki sistem ali kombinacija različnih tehnologij, s katerim je mogoče odkriti in nato z vključitvijo alarma nakazati zelo majhne količine (1/milijardinko grama) eksplozivnih snovi v prtljagi ali v nekem drugem predmetu, ki je predmet preiskave.

2. VARNOST LETALIŠČA

2.1 Zahteve pri načrtovanju letališča

Pri projektiranju ali ureditvi letališč, potniških in tovornih terminalov ter drugih poslopij z neposrednim dostopom do nadzorovanega dela letališča je treba upoštevati temeljne zahteve v zvezi z:

(a) varnostnimi ukrepi za potnike, prtljago, tovor, kurirske in nujne pošiljke, pošto in skladišča ter embalažo in hrano za potnike letalskega prevoznika;

(b) zaščito in nadzorom dostopa na nadzorovani del letališča, varnostno območje omejenega gibanja in druge ranljive dele letališč, objektov in naprav;

(c) učinkovito uporabo varnostne opreme.

2.1.1 Meje med nadzorovanim in javnim delom letališč

Nadzorovani in javni deli letališč morajo biti ločeni z mejo.

2.1.2 Varnostna območja omejenega gibanja

Na vsakem letališču se določijo varnostna območja omejenega gibanja.

2.2 Nadzor dostopa

2.2.1 Varnostna območja omejenega gibanja in drugi nadzorovani deli letališč

(i) Dostop na varnostna območja omejenega gibanja in druge nadzorovane dele letališč je treba stalno nadzirati, da se prepreči dostop nepooblaščenih oseb na ta območja in vnos prepovedanih predmetov na nadzorovane dele letališč ali v zrakoplove.

(ii) Pri vsem osebju, ki mora imeti dostop na varnostna območja omejenega gibanja, se opravi preverjanje preteklosti za obdobje najmanj 5 let. To preverjanje se ponovi v rednih časovnih presledkih, ki niso daljši od 5 let.

(iii) Vse osebje, ki mora imeti dostop na varnostna območja omejenega gibanja, se redno usposablja na področju varnosti letalstva (glej točko 12.3), vključno s tveganji v varnosti letalstva, in prejme navodila za poročanje pristojnemu organu o kakršnem koli incidentu, ki lahko ogrozi varnost letalstva.

(iv) Vsem osebam, ki delajo na letališču ali se tam pogosto zadržujejo (vključno z zaposlenimi na letališču, pri letalskem prevozniku in v drugih organizacij), se izdajo letališke dovolilnice z imenom in fotografijo imetnika. Veljavnost teh dovolilnic je časovno omejena. Pristojni organ odloča o tem, ali bo stalnim obiskovalcem letališča izdal stalno dovolilnico.

(v) V delovnem času mora imeti imetnik (letališko) dovolilnico stalno pripeto na vidnem mestu.

(vi) Vozila, ki se uporabljajo na nadzorovanem delu letališča, morajo ostati na tem delu, kolikor je to mogoče.

(vii) Vozilom, ki prehajajo z javnega dela letališča na nadzorovani del, se izda posebna prepustnica, ki velja le za posamezno vozilo in je nameščena na vidnem mestu. Vsem drugim vozilom, ki morajo na nadzorovani del letališča, se dostop dovoli le po pregledu vozila in izdaji začasne prepustnice. Intervencijska vozila so lahko izvzeta iz teh zahtev.

(viii) Preverjanje letaliških dovolilnic in prepustnic za vozila poteka na vseh kontrolnih točkah na nadzorovanem delu letališča in varnostnih območjih omejenega gibanja.

2.2.2 Območje terminala

Nadzorovati je treba vsa območja terminala, ki so dostopna za javnost. Varnostniki izvajajo obhode ter nadzirajo potnike in druge osebe.

2.2.3 Druga javna območja

Zagotoviti je treba sredstva za nadzor dostopa na javna območja v bližini območij gibanja zrakoplovov (razgledne terase, hoteli na območju letališč in parkirišča). Druga javna območja, za katera se zahteva nadzor, so med drugim objekti, ki so vedno na javnem delu letališč: parkirne površine za stalne uporabnikom, druga javna parkirišča, javne dovozne ceste do terminalov, objekti za izposojo avtomobilov, območja postajališč taksijev ter postajališča cestnega in železniškega prevoza ter vsi hotelski objekti na območju letališča.

Pripraviti je treba preventivne ukrepe, s katerimi je mogoče v primeru povečane nevarnosti takšna javna območja na hitro zapreti. Varnostniki izvajajo obhode teh območij, kadar so le-ta odprta za javnost.

2.3 Pregled osebja, njihovih osebnih predmetov in vozil

(a) Vse osebje, vključno z letalskimi posadkami, in njihovi osebni predmeti morajo biti pregledani, preden se jim dovoli dostop na varnostno območje omejenega gibanja. Kadar to ni izvedljivo, se izvajajo stalni naključni temeljiti pregledi oseb in predmetov v časovnih presledkih, ki so odvisni od ocene tveganja, ki jo opravi pristojni organ vsake države članice; izvajajo se tudi naključni pregledi vseh predmetov, ki jih v zrakoplov vnesejo katere koli službe, ki imajo dostop do zrakoplova, vključno s čistilnimi službami, službami brezcarinske prodaje in drugimi.

Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe se opravi temeljit pregled vsega osebja, vključno z letalskimi posadkami, in njihovih osebnih predmetov, preden se jim dovoli dostop do kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja, ki jih kot take opredeli pristojni organ vsake države članice.

Komisija bo do 1. julija 2004 v skladu s členom 4(2) te uredbe sprejela ustrezne izvedbene predpise za skupne opredelitve kritičnih delov varnostnih območij omejenega gibanja. Brez poseganja v člen 6 te uredbe bodo ti predpisi v celoti uporabljivi najmanj pet let po njihovem sprejetju s strani Komisije.

Pregledi zagotovijo preprečitev vnosa kakršnega koli prepovedanega predmeta, uporabljeni postopki pa morajo biti enaki kakor za preglede potnikov in njihove ročne prtljage.

(b) Vozila in dostavljeno blago, ki se prevažajo do nadzorovanih delov letališč ali varnostnih območij omejenega gibanja, se pregledajo naključno.

2.4 Fizično varovanje in patrulje

(a) Letališke ploščadi in druge parkirne površine morajo biti ustrezno osvetljene, zlasti pa je treba zagotoviti razsvetljavo na ranljivih območjih letališča.

(b) Tehnična območja in območja za vzdrževanje letal se zavarujejo z ograjami, čuvaji, patruljami, dostop nanje pa se nadzira z uporabo letaliških dovolilnic in prepustnic za vozila. Podobni ukrepi se sprejmejo za zavarovanje celotnega območja in objektov ter naprav na letališču, kot so enote za proizvajanje energije, elektronapajalne postaje, navigacijske naprave in sredstva, kontrolni stolpi in drugi objekti, ki jih uporabljajo službe kontrole letenja, pa tudi za zaščito objektov in naprav za oskrbo z gorivom in komunikacije. Posebni ukrepi se sprejmejo proti poskusom sabotaže objektov in naprav za oskrbo z gorivom in komunikacije.

(c) Nadzor zunanje zaščitne ograje in zemljišča v bližini varnostnih območij omejenega gibanja, drugih nadzorovanih delov letališča zunaj te ograje, vključno z območji v neposredni bližini praga vzletno-pristajalne steze in voznimi stezami, poteka s pomočjo patrulj, z uporabo video nadzora ali z drugimi načini nadziranja. Proti osebam brez letališke dovolilnice na vidnem mestu in nepooblaščenim osebam za vstopajo na ta območja se uporabijo strogi ukrepi.

(d) Dostop na nadzorovani del letališča in na varnostna območja omejenega gibanja skozi zakupljene letališke prostore, hangarje za vzdrževanje, prostore za tovor in druga službena poslopja ter objekte se omeji na najnižjo potrebno raven.

3. VARNOST ZRAKOPLOVOV

3.1 Preiskovanje in preverjanje zrakoplovov

1. Vsi zrakoplovi se preiščejo na naslednji način:

(a) "varnostna preiskava zrakoplova" se na zrakoplovu, ki ni v uporabi, opravi neposredno pred tem/neposredno po tem, ko zrakoplov prepeljejo na varnostno območje omejenega gibanja zaradi letenja: zrakoplov se lahko preišče tudi ne le neposredno pred prevozom do varnostnega območja omejenega gibanja, vendar ga je treba zavarovati ali stražiti od začetka preiskave do njegovega odhoda; če preiskava poteka po prevozu zrakoplova na varnostno območje omejenega gibanja, ga je treba zavarovati ali stražiti od začetka preiskave do njegovega odhoda;

(b) "varnostno preverjanje zrakoplova" se na zrakoplovu, ki je v uporabi, opravi v času priprave zrakoplova za naslednji let ali med tranzitnimi postanki, neposredno potem, ko potniki zapustijo zrakoplov ali kar najpozneje pred vkrcanjem potnikov in natovarjanjem prtljage/tovora.

2. Vse varnostne preiskave in varnostna preverjanja se opravijo šele, ko zrakoplovi zapustijo vse službe, ki opravljajo storitve (oskrba s hrano, čistilci, brezcarinska prodaja in drugi), razen tistih, ki vršijo varnostne naloge. Območje mora ostati varno do vkrcanja, med vkrcanjem in v času pred odhodom zrakoplova.

3.2 Zavarovanje zrakoplovov

1. Odgovornost za nadzor dostopa do parkiranih zrakoplovov se določi in izvaja, kakor sledi:

(a) dostop do zrakoplovov v uporabi se nadzira od začetka varnostnega preverjanja zrakoplova do njegovega odhoda, da se zagotovi celovitost preverjanja;

(b) dostop do zrakoplovov, ki niso v uporabi, bili pa so preiskani in prepeljani na varnostno območje omejenega gibanja, se nadzira od začetka varnostne preiskave zrakoplova do njegovega odhoda, da se zagotovi celovitost preiskave.

2. Vsi zrakoplovi, ki so v uporabi, morajo biti pod nadzorom, ki zadostuje za odkritje kakršnega koli nedovoljenega dostopa.

3. Dostop do zrakoplovov, ki niso v uporabi, se nadzoruje, kakor sledi:

(a) vrata potniške kabine morajo biti zaprta;

(b) prehodi za vstopanje in/ali letalske stopnice morajo biti zavarovane, odmaknjene ali odstranjene; ali

(c) vrata zrakoplova morajo zavarovana pred nepooblaščenim odpiranjem.

4. Poleg tega si vsak zrakoplov v primeru, ko osebje pred dostopom na varnostno območje omejenega gibanja ni bilo pregledano, ogleda pehotna ali mobilna patrulja najmanj enkrat na 30 minut ali pa se zagotovi nadzor nad zrakoplovom, ki zadostuje za odkritje nedovoljenega dostopa.

5. Kadar koli je to mogoče, se zrakoplov parkira stran od zunanje ograje ali drugih lahko premostljivih preprek na dobro osvetljenem območju.

4. POTNIKI IN ROČNA PRTLJAGA

4.1 Pregledovanje potnikov

1. Z izjemo potnikov, navedenih v točki 3 spodaj, opravijo pregled vsi odhajajoči potniki (t.j. potniki, ki začenjajo svoje potovanje, in tranzitni potniki, če pred tem še niso bili pregledani v skladu s standardi iz te priloge), da se tako prepreči vnos prepovedanih predmetov na varnostna območja omejenega gibanja in v zrakoplov.

Pregled potnikov poteka po naslednjih postopkih:

(a) ročna preiskava; ali

(b) pregled s prehodnim detektorjem kovin, skozi katerega potnik vstopi na varnostno območje omejenega gibanja. Ob uporabi takšnega detektorja kovin se opravlja tudi stalna naključna ročna preiskava pregledovanih potnikov. Ročno se preišče vse potnike, pri katerih se ob prehodu skozi prehodni detektor sproži alarm, redne naključne preiskave pa se opravljajo tudi pri potnikih, pri katerih se ob prehodu skozi detektor alarm ni sprožil, in če:

(i) se alarm sproži, se potnika povabi na ponovni pregled s prehodnim detektorjem kovin; ali

(ii) se ga preišče ročno, pri tem pa se lahko uporabi ročni detektor kovin.

2. Ob uporabi prehodnega detektorja kovin mora biti ta umerjen do take stopnje, da je mogoče z njim z gotovostjo odkriti manjše kovinske predmete.

3. Pristojni organi lahko določijo kategorije oseb, za katere se predvidijo posebni postopki pregledovanja ali ki se iz teh postopkov izvzamejo.

4. Pripravijo se varnostni preventivni ukrepi za potnike, ki bi utegnili povzročati težave.

4.2 Ločevanje potnikov

Odhajajoči potniki, ki so bili pregledani, se ne smejo pomešati s prihajajočimi potniki, ki morda še niso bili pregledani po standardih iz te priloge. Ko takšnih potnikov ni mogoče fizično ločiti, se varnostni cilji izpolnijo z uporabo nadomestnih ukrepov v skladu z oceno tveganja, ki jo pripravi pristojni organ.

4.3 Pregled ročne prtljage

1. Ročna prtljaga vseh odhajajočih potnikov (t. j. potnikov, ki začenjajo svoje potovanje, in tranzitnih potnikov, če pred tem še niso bili pregledani v skladu s standardi iz te priloge) se pregleda, preden se dovoli njen vnos na varnostno območje omejenega gibanja in v zrakoplov. Iz potnikovega imetja se odstrani kakršenkoli prepovedani predmet ali pa se potniku ne dovoli vstop na varnostno območje omejenega gibanja ali v zrakoplov. Pregled ročne prtljage poteka po naslednjih postopkih:

(a) popolna ročna preiskava vsebine vsakega kosa prtljage, pri čemer se pri vsakem kosu prtljage poišče sumljive znake, kot je neskladna teža itd.; ali

(b) pregled s klasičnim rentgenskim aparatom in rednimi ročnimi preiskavami naključno izbranih kosov prtljage, pri tem pa odstotek tako pregledanih oseb, vključno s tistimi, ki vzbudijo sum operaterja, ni manjši od 10 %; ali

(c) pregled z rentgenskim aparatom z visoko ločljivostjo, z vgrajenim in aktivnim programom TIP. Samo tisti kosi prtljage, ki vzbudijo sum operaterja, se preiščejo ročno, pri čemer se lahko preiskava dopolni z napravo za zaznavanje sledi.

2. Ročno prtljago tistih strank, ki so navedene v odstavku 3 točke 4.1., se lahko posebno pregleda ali pa se iz takega pregleda izvzame.

4.4 Pregled diplomatov

S pridržkom določb Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih se iz varnostnih razlogov pregledajo tudi diplomati in druge osebe, ki uživajo privilegije, ter njihova osebna prtljaga razen "diplomatski kovčki". Osebje letalskega prevoznika, ki je odgovorno za prevzem diplomatskih kovčkov, se mora prepričati, da so te dejansko odposlali ustrezno pooblaščeni uradniki zadevnih misij. Diplomatski kurirji in njihova osebna prtljaga niso izvzeti iz pregleda.

5. ODDANA PRTLJAGA

5.1 Določitev pripadnosti oddane prtljage

1. Oddane prtljage ni dovoljeno natovoriti v zrakoplov, če niso sprejeti naslednji ukrepi:

(a) oddana prtljaga mora biti na zunanji strani pravilno označena, kar omogoča identifikacijo potnikov, katerim prtljaga pripada; in

(b) potnik, ki mu taka prtljaga pripada, mora biti prijavljen za let, na katerem se prevaža prtljaga; in

(c) pred natovarjanjem oddane prtljage mora biti ta shranjena na območju letališča, na katerega imajo vstop le pooblaščene osebe; in

(d) vsi kosi prtljage, ki jih letalski prevoznik prevzame za prevoz v prtljažnem prostoru zrakoplova, morajo biti označeni bodisi kot spremljana prtljaga bodisi kot nespremljana prtljaga. Identifikacija poteka ročno ali avtomatizirano.

2. Sprejmejo se ukrepi za zagotovitev, da se v primeru, če potnik ne potuje z zrakoplovom, vendar se je prijavil za let in oddal prtljago letalskemu prevozniku, takšna oddana prtljaga odstrani iz zrakoplova in se na tem letu ne prevaža.

3. Pripravi se seznam oddane prtljage ali kak drug dokument, ki služi kot dokaz, da je bila nespremljana oddana prtljaga identificiana in pregledana.

5.2 Pregled oddane prtljage

1. Spremljana oddana prtljaga. Vsi kosi spremljane oddane prtljage (odpremljene in tranzitne prtljage, če pred tem še ni bila pregledana v skladu s standardi iz te priloge) morajo biti pregledani pred natovarjanjem v zrakoplov. Ta pregled poteka po naslednjih postopkih:

(a) ročna preiskava; ali

(b) pregled s klasičnim rentgenskim aparatom, ob tem pa se vsaj 10 % tako pregledane prtljage še:

(i) preišče ročno; ali

(ii) pregleda z EDS ali EDDS ali PEDS; ali

(iii) s klasičnim rentgenskim aparatom, pri čemer isti operater vsak kos prtljage pregleda z dveh različnih kotov na istem kontrolnem mestu; ali

(c) pregled s klasičnim rentgenskim aparatom z vgrajenim in aktivnim programom TIP; ali

(d) z EDS ali EDDS; ali

(e) z PEDS; ali

(f) z napravo za zaznavanje sledi pri odprtih kosih prtljage.

2. Nespremljana oddana prtljaga. Vsi kosi nespremljane prtljage, odpremljene in tranzitne prtljage, morajo biti pregledani pred natovarjanjem v zrakoplov po naslednjih postopkih:

(a) z EDS; ali

(b) z večstopenjskim PEDS, pri čemer na stopnji 2 operaterji pregledajo slike vseh kosov prtljage; ali

(c) s klasičnim rentgenskim aparatom, pri čemer isti operater vsak kos prtljage pregleda z dveh različnih kotov na istem kontrolnem mestu; ali

(d) ročna preiskava, dopolnjena z napravo za zaznavanje sledi pri odprtih kosih prtljage.

razen v primeru, ko je zaradi razlogov, na katere potnik ne more vplivati, nespremljana prtljaga, ki je bila pred tem že pregledana v skladu standardi iz te priloge, ločena in jo hrani letalskega prevoznika.

5.3 Zavarovanje oddane prtljage

1. Oddana prtljaga, ki se bo prevažala z zrakoplovom, se zavaruje pred dejanji nepooblaščenega vmešavanja od točke, ko jo prevoznik sprejme v oskrbo, do odhoda zrakoplova, s katerim se bo prevažala. Za zavarovanje oddane prtljage je treba sprejeti naslednje ukrepe:

(a) oddano prtljago je treba pred natovarjanjem hraniti na območju za razvrščanje prtljage ali na drugem območju letališča, namenjenem za skladiščenje, na katero imajo vstop le pooblaščene osebe;

(b) vsako nepooblaščeno osebo, ki stopi na območje za razvrščanje ali skladiščenje prtljage, je treba zaslišati in pospremiti s tega območja;

(c) oddana odpremljena prtljaga in oddana tranzitna prtljaga na ploščadi ali ob zrakoplovu pred natovarjanjem v zrakoplov ne sme ostati brez nadzora;

(d) oddana tranzitna prtljaga, ki se iz enega zrakoplova neposredno pretovori v drugega, na ploščadi ali ob zrakoplovu pred natovarjanjem v zrakoplov ne sme ostati brez nadzora;

(e) dostop do uradov za izgubljeno in najdeno prtljago na letališkem terminalu je treba omejiti ter tako preprečiti nezakonit dostop do prtljage in materiala.

6. TOVOR, KURIRSKE IN NUJNE POŠILJKE

6.1 Uporaba

Za ves tovor, kurirske in nujne pošiljke, ki so namenjeni za prevoz s potniškimi ali tovornimi zrakoplovi, so pred natovarjanjem v zrakoplov podvrženi varnostnim ukrepom, podrobno navedenim v nadaljevanju.

6.2 Usposobljenost registriranega agenta

Registrirane agente:

(a) imenuje, odobri ali jih vpiše v seznam pristojni organ;

(b) zavezujejo določene zahteve, ki jih opredeli pristojni organ.

6.3 Varnostni ukrepi

1. Tovor, kurirske in nujne pošiljke se prevažajo po zraku le, če so sprejeti naslednji varnostni ukrepi:

(a) sprejem, obdelavo in upravljanje tovora izvaja primerno izbrano in usposobljeno osebje;

(b) tovor se:

(i) ročno preišče ali fizično pregleda; ali

(ii) pregleda z rentgenskim aparatom; ali

(iii) preišče v simulacijski komori; ali

(iv) preišče na kak drug način, tehničen ali biosenzoričen (npr. s psi sledniki, z napravami za zaznavanje sledi, s psi za odkrivanje eksplozivov itd.), tako da je mogoče z gotovostjo zagotoviti, da ne vsebuje nobenega od prepovedanih predmetov, ki so navedeni v točkah iv in v seznama v dodatku, razen ko je takšen predmet prijavljen in podvržen ustreznim varnostnim ukrepom.

Kadar zaradi narave pošiljke ni mogoče uporabiti nobenega od zgoraj navedenih sredstev ali postopkov varnostnih ukrepov, lahko pristojni organ določi obdobje začasnega skladiščenja.

2. Ko so varnostni ukrepi, vključno s pregledom tovora znanega pošiljatelja, opravljeni, ne glede na to, ali so potekali na območju letališča ali zunaj njega, morajo pošiljke ostati varne do natovarjanja v zrakoplov in njegovega odhoda.

3. Varnostnih ukrepov iz odstavka 1 ni treba uporabiti pri:

(a) tovoru, ki ga odda znani pošiljatelj;

(b) pretovorjenem tovoru;

(c) tovoru, katerega poreklo in pogoji obdelave zagotavljajo, da zaradi njega varnost ni ogrožena;

(d) tovoru, za katerega veljajo predpisi, ki zagotavljajo ustrezno raven varnostne zaščite.

6.4 Merila, ki jih mora izpolnjevati znani pošiljatelj

1. Registrirani agent ali letalski prevoznik lahko prizna pošiljatelja kot znanega pošiljatelja kadar:

(a) ugotovi in registrira identiteto in naslov pošiljatelja in agentov, pooblaščenih za dostavo v njegovem imenu; in

(b) od pošiljatelja zahteva izjavo, da:

(i) pripravlja pošiljke v zaščitenih prostorih; in

(ii) pri pripravi pošiljk zaposluje zanesljivo osebje; in

(iii) med pripravo, skladiščenjem in prevozom zavaruje pošiljke pred nepooblaščenim vmešavanjem; ter

(c) zahteva, da pošiljatelj:

(i) pisno potrdi, da pošiljka ne vsebuje prepovedanih predmetov iz točk (iv) in (v) seznama tega dodatka; in

(ii) privoli v morebiten pregled zavojev in pošiljk iz varnostnih razlogov.

6.5 Prevoz s tovornimi zrakoplovi

Kadar je mogoče pošiljke, namenjene za izključni prevoz s tovornim zrakoplovom, identificirati brez kakršnega koli dvoma, meril iz točke 6.4. ni treba uporabiti, če znani pošiljatelj:

(a) ima dejanski službeni naslov; in

(b) je pred tem že sodeloval z registriranim agentom ali letalskim prevoznikom; in

(c) ima stalne poslovne stike z registriranim agentom ali letalskim prevoznikom; in

(d) zagotovi, da so vse pošiljke zavarovane pred nepooblaščenimi dostopom, dokler jih ne prevzame letalski prevoznik.

6.6 Pretovorjeni tovor

Pri pretovorjenem tovoru, ki prispe z zrakoplovom, varnostnih ukrepov iz točke 6.3. odstavek 1 ni treba uporabiti, če je tovor na tranzitnem mestu zavarovan pred nepooblaščenim vmešavanjem. Ostali pretovorjeni tovor, kot je na primer tovor, ki se prevaža po cestah ali železnici, ki na kraju odhoda ali na poti ni bil podvržen varnostnim ukrepom, se pregleda v skladu z odstavkom 1(b) točke 6.3. in zavaruje pred nepooblaščenim vmešavanjem.

7. POŠTA

7.1 Uporaba

Pošta, ki se prevaža s potniškimi, tovornimi ali poštnimi zrakoplovi, mora biti pred natovarjanjem v zrakoplov podvržena varnostnim ukrepom.

7.2 Merila, ki jih mora izpolnjevati registrirana poštni urad/uprava

7.2.1 Vsak registriran poštni urad/uprava, ki preda pošto letalskemu prevozniku za prevoz, mora izpolnjevati naslednja minimalna merila:

(a) pristojni organ jo imenuje, potrdi in vpiše v seznam;

(b) izpolnjuje svoje obveznosti do letalskih prevoznikov glede izvajanja zahtevanih varnostnih ukrepov;

(c) zaposluje ustrezno izbrano in usposobljeno osebje; in

(d) zavaruje pošto pred nepooblaščenim vmešavanjem, dokler je v njeni hrambi.

7.3 Varnostni ukrepi

1. Nujna pošta. Nujna pošta (tj. dostava do 48 ur) se prevaža z zrakoplovom le, če so bili sprejeti naslednji varnostni ukrepi:

(a) sprejem, obdelavo in upravljanje pošte opravlja ustrezno izbrano in usposobljeno osebje;

(b) pošta se:

(i) pregleda ročno ali fizično preišče;

(ii) pregleda z rentgenskim aparatom;

(iii) preveri v simulacijski komori; ali

(iv) preišče na kak drug način, tehnični ali biosenzoričen (npr. s psi sledniki, napravami za zaznavanje sledi, psi za odkrivanje eksplozivov itd.),

tako da je mogoče z gotovostjo trditi, da ne vsebuje nobenih prepovedanih predmetov; in

(c) podrobnosti o letu in zračnih rutah, po katerih se bo pošta prevažala, morajo ostati zaupne.

2. Ostala pošta. Pošta, ki ni nujna, se lahko prevaža po zraku, če so sprejeti ukrepi iz odstavkov 1(a) in (b). Varnostni ukrepi iz odstavka 1(b) se sprejmejo samo pri naključno izbranem delu pošte.

3. Varnostnih ukrepov iz odstavka 1(b) ni treba uporabiti pri:

(a) pošti, ki jo odda znani pošiljatelj;

(b) pismih, katerih teža in debelina sta manjši od določene vrednosti;

(c) dobronamernih pošiljkah za reševanje življenj;

(d) vrednostnem blagu, ki je bilo pregledano v skladu s standardom, ki je enak najmanj standardu iz odstavka 1(b);

(e) pošti, ki se prevaža izključno s poštnimi zrakoplovi med letališči Skupnosti;

(f) pretovorjeni pošti.

7.4 Merila, ki jih mora izpolnjevati znani pošiljatelj

Registrirani poštni urad/uprava lahko prizna pošiljatelja kot znanega pošiljatelja kadar:

(a) ugotovi in registrira identiteto in naslov pošiljatelja in agentov, pooblaščenih za dostavo v njegovem/njenem imenu; in

(b) od pošiljatelja zahteva izjavo, da med pripravo, skladiščenjem in prevozom zavaruje pošiljke pred nepooblaščenim vmešavanjem; in

(c) zahteva, da pošiljatelj:

(i) pisno potrdi, da poštna pošiljka ne vsebuje prepovedanih predmetov iz točk (iv) in (v) seznama tega dodatka;

(ii) privoli v morebiten pregled zavojev in vsebine poštnih pošiljk iz varnostnih razlogov, kakor je podrobno navedeno v točki 7.3.

7.5 Pretovorjena pošta

Pri pretovorjeni pošti, ki prispe z zrakoplovom, varnostnih pregledov iz točke 7.3. ni treba uporabiti, če je pošta na tranzitnem mestu zavarovana pred nepooblaščenim vmešavanjem. Ostala pretovorjena pošta, kot je na primer pošta, ki se prevaža po cestah ali po železnici, ki na kraju odhoda ali na poti ni bila podvržena varnostnim ukrepom, se pregleda v skladu z odstavkom 1 točke 7.3. in zavaruje pred nepooblaščenim vmešavanjem.

8. SLUŽBENA POŠTA IN MATERIAL LETALSKEGA PREVOZNIKA

8.1 Uporaba

Službena pošta in material letalskega prevoznika, ki jo ta prevaža z lastnimi zrakoplovi, morata biti pred natovarjanjem v zrakoplov podvržena varnostnim ukrepom.

8.2 Opredelitev pojmov

Pošta in material pomenita notranje pošiljke pošte in materiala, kot so med drugim dokumentacija, zaloge, rezervni deli za vzdrževanje, zaloge za oskrbo s hrano in čiščenje ter drugo blago, namenjeno za dostavo lastni ali pogodbeni organizaciji za dejavnostih letalskega prevoznika.

8.3 Varnostni ukrepi

Pri vsaki pošiljki službene pošte letalskega prevoznika ("co-mail") ali službenega materiala ("co-mat") morajo biti sprejeti naslednji ukrepi:

(a) biti mora nadzorovana in varnostno pregledana, s čimer se zagotovi, da ne vsebuje nobenega prepovedanega predmeta; in

(b) pred natovarjanjem v zrakoplov ne sme ostati brez nadzora.

Letalski prevozniki zagotovijo, da se pred natovarjanjem v zrakoplov pregledajo vse ostale pošiljke službene pošte "co-mail" ali službenega materiala "co-mat", ki jih v imenu letalskega prevoznika pošilja pogodbena organizacija, kot so med drugim oprema in zaloge za oskrbo s hrano, čistilna sredstva ter drug material, ki ga uporablja pogodbeni izvajalec storitev.

9. OSKRBA POTNIKOV, EMBALAŽA IN HRANA ZA LETALSKEGA PREVOZNIKA

9.1 Uporaba

Hrana za oskrbo potnikov, embalaža in hrana za letalskega prevoznikaje podvržena varnostnim ukrepom, da se tako prepreči vnos kakršnega koli prepovedanega predmeta v zrakoplov.

9.2 Varnostni ukrepi

1. Dobavitelji embalaže za oskrbo potnikov in hrane za letalskega prevoznika morajo izvajati varnostne ukrepe, da preprečijo vnos prepovedanih predmetov skupaj z embalažo in hrano, ki je namenjena za prevoz z zrakoplovom. Ti ukrepi vključujejo:

(a) imenovanje uradne osebe za varnost, ki je odgovorna za izvajanje in nadzor varnosti v družbi;

(b) visoki standardi zanesljivosti pri zaposlovanju osebja;

(c) pri vsem osebju, ki imajo dostop na varnostno območje omejenega gibanja, se opravi preverjanje preteklosti, izpolnjevati pa morajo varnostna navodila, ki jih izda pristojna letališka služba;

(d) družba preprečuje nepooblaščen dostop do svojih objektov in naprav;

(e) če je družba zunaj letališča, se vse dostave do zrakoplova opravijo v zaklenjenih ali zapečatenih vozilih; in

(f) pripravo in upravljanje z embalažo in hrano izvaja ustrezno izbrano in usposobljeno osebje.

2. Po dostavi se embalaža in hrana pregledata na podlagi naključno izbranih vzorcev.

3. Družbi, ki ni bila podvržena ukrepom iz odstavka 1, ni dovoljeno izvajati oskrbe in dostave hrane v zrakoplov.

10. ČIŠČENJE, EMBALAŽA IN ČISTILNA SREDSTVA ZA LETALSKEGA PREVOZNIKA

10.1 Uporaba in cilj

Letalski prevozniki in čistilni servisi sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se med čiščenjem, z embalažo in čistilnimi sredstvi v zrakoplov ne vnese noben prepovedan predmet, ki bi lahko ogrozil varnost zrakoplova.

10.2 Varnostni ukrepi

1. Dobavitelji čistilnih servisov ter dobavitelji embalaže in čistilnih sredstev sprejmejo potrebne varnostne ukrepe, da preprečijo vnos prepovedanih predmetov skupaj s čistilnimi sredstvi za čiščenje zrakoplova.

Ti varnostni ukrepi so:

(a) imenovanje uradne osebe za varnost, ki je odgovorna za izvajanje in nadzor varnosti v družbi;

(b) visoki standardi zanesljivosti pri zaposlovanju osebja;

(c) pri vsem osebju, ki ima dostop do varnostnega območja omejenega gibanja, se opravi preverjanje preteklosti, izpolnjevati pa mora varnostna navodila, ki jih izda pristojna letališka služba;

(d) družba preprečuje nepooblaščen dostop do svojih objektov in naprav;

(e) če je družba zunaj letališča, se vse dostave čistilnih sredstev do zrakoplova opravijo v zaklenjenih ali zapečatenih vozilih;

(f) pripravo in upravljanje čistilnih sredstev izvaja ustrezno izbrano in usposobljeno osebje;

(g) čistilna sredstva v obliki pošiljke službenega materiala se pred pošiljanjem do drugih destinacij pregledajo.

2. Po dostavi se čistilna sredstva pregledajo na podlagi naključno izbranih vzorcev.

3. Sredstev, dobavljenih od družbe, ki ni bila podvržena ukrepom iz odstavka 1, ni dovoljeno vnesti v zrakoplov.

11. SPLOŠNO LETALSTVO

11.1 Varnostni ukrepi

1. Zrakoplovov, ki se uporabljajo v splošnem letalstvu, na letališčih ni dovoljeno parkirati v neposredni bližini zrakoplovov, ki se uporabljajo za komercialne lete, da se tako prepreči kršitev varnostnih ukrepov, ki veljajo za takšne zrakoplove, prtljago, tovor in pošto, ki se prevaža.

2. Sprejmejo se ukrepi za ločitev pregledanih potnikov na komercialnih letih od oseb, ki potujejo z zrakoplovi splošnega letalstva, in sicer na podlagi naslednjih meril:

(a) na večjih letališčih se uvedejo fizični ukrepi in/ali varnostni ukrepi za preprečevanje mešanja oseb, ki bodisi odhajajo bodisi prihajajo z zrakoplovi splošnega letalstva, s potniki, ki so že opravili pregled.

(b) če je to mogoče, osebe, ki potujejo z zrakoplovi splošnega letalstva, odhajajo in prihajajo skozi ločen terminal, namenjen splošnemu letalstvu. Od varnostno pregledanih potnikov jih je treba ločiti tudi med vkrcavanjem v zrakoplov ali izkrcavanjem iz njega na letališki ploščadi ali jih prepeljati s posebnim avtobusom ali nad njimi izvajati stalen nadzor.

(c) če posebnega terminala ni na voljo, osebe, ki potujejo z zrakoplovi splošnega letalstva:

(i) vstopajo/izstopajo skozi ločen del terminala ali pa jih je treba spremljati ali prepeljati z avtobusom ali avtomobilom do zrakoplova ali terminala;

(ii) se podvržejo varnostnemu pregledu pred vstopom na varnostno območje omejenega gibanja, če se prehodu preko varnostnega območja pristaniške zgradbe ni mogoče izogniti; ali

(iii) se podvržejo drugim varnostnim ukrepom, s katerimi se doseže enak učinek, odvisno od lokalnih razmer.

12. ZAPOSLOVANJE IN USPOSABLJANJE OSEBJA

12.1 Nacionalni program usposabljanja s področja varnosti letalstva

Vsak pristojni organ pripravi in izvaja nacionalni program usposabljanja s področja varnosti letalstva, katerega cilj je usposobiti letalske posadke in osebje na zemlji za izvajanje predpisov glede varnosti letalstva in za ukrepanje pri nezakonitem vmešavanju v letalstvu.

12.2 Varnostno osebje

1. Nacionalni program usposabljanja s področja varnosti letalstva obsega izbor, sposobnost, usposabljanje, izdajanje spričeval in motivacijo osebja za varnost. Osebe, pri katerih opravljanje naloge varovanja pomeni bodisi polno zaposlitev bodisi zaposlitev s skrajšanim delovnim časom, morajo izpolnjevati naslednje zahteve, ki jih določi pristojni organ:

(a) vodje, ki pripravljajo in izvajajo usposabljanje za področje varnosti, in sicer varnostnega osebja, osebja letalskega prevoznika in osebja na zemlji na področju varnosti, morajo imeti potrebna spričevala, znanje in izkušnje, ki obsegajo najmanj:

(i) dolgoletne izkušnje iz delovanja varnosti v letalstvu;

(ii) spričevalo, ki ga odobri pristojni nacionalni organ ali neko drugo enakovredno potrdilo, ki ga izda pristojni nacionalni organ; in

(iii) znanje z naslednjih področij:

1. varnostni sistemi in nadzor dostopa;

2. varnost na zemlji in med letom;

3. pregled pred vkrcanjem v zrakoplov;

4. varnost prtljage in tovora;

5. varnost in preiskovanje zrakoplovov;

6. orožje in prepovedani predmeti;

7. pregled nad terorizmom; in

8. druga področja in ukrepi, povezani z varnostjo, ki se zdijo primerni za osveščanje glede varnosti;

(b) vodje in inštruktorji, ki so vključeni v tečaje usposabljanja varnostnega osebja in letališkega osebja na zemlji na področju varnosti ter so za te tečaje odgovorni, vsako leto opravijo tečaj za obnavljanje znanja iz varnosti letalstva in najnovejšega razvoja na področju varnosti.

2. Tečaji usposabljanja varnostnega osebja.

Varnostno osebje mora biti usposobljeno za izvajanje dodeljenih nalog; takšno usposabljanje med drugim obsega najmanj:

1. tehnologijo in tehnike pregledovanja;

2. operacije na kontrolnih mestih pregledovanja;

3. tehnike za preiskavo ročne in oddane prtljage;

4. varnostne sisteme in nadzor dostopa;

5. preglede pred vkrcanjem v zrakoplov;

6. varnost prtljage in tovora;

7. varnost in preiskave zrakoplovov;

8. orožje in prepovedane predmete;

9. pregled nad terorizmom; in

10. druga področja in ukrepe, povezane z varnostjo, ki se zdijo primerni za osveščanje glede varnosti.

Obseg tečajev usposabljanja se lahko poveča glede na potrebe civilnega letalstva in tehnološki razvoj. Začetni tečaj usposabljanja osebja, ki bo opravljalo preglede, ne sme biti krajši od tistega, ki ga priporoča Mednarodna konferenca civilnega letalstva (ICAO).

3. Potrjevanje varnostnega osebja.

Osebe, ki bodo izvajale preglede, odobri ali potrdi pristojni nacionalni organ.

4. Motivacija varnostnega osebja

Spodbujati je treba primerne ukrepe za zagotavljanje visoke motivacije varnostnega osebja, da bo pri opravljanju dolžnosti učinkovito.

12.3 Drugo osebje

Vse letalske posadke in letališko osebje na zemlji morajo opraviti začetni in nato vsakoletni program usposabljanja s področja osveščanja in varnosti za letalske posadke in letališko osebje na zemlji. Tečaj usposabljanja naj bi pripomogel k večjemu osveščanju na področju varnosti in izboljšanju obstoječih varnostnih sistemov. Vsebuje naslednje dele:

1. varnostni sistemi in nadzor dostopa;

2. varnost na zemlji in med letom;

3. pregledovanje pred vkrcanjem v zrakoplov;

4. varnost prtljage in tovora;

5. varnost in preiskovanje zrakoplovov;

6. orožje in prepovedani predmeti;

7. pregled nad terorizmom; in

8. druga področja in ukrepi, povezani z varnostjo, ki se zdijo primerni za povečanje osveščanja glede varnosti.

Tečaj usposabljanja s področja varnosti za vse letališko osebje in osebje letalskega prevoznika, ki ima dostop na varnostna območja omejenega gibanja, obsega najmanj 3 ure teoretičnega šolanja v razredu in 1 uro uvajanja na terenu.

13. SMERNICE V ZVEZI Z OPREMO

Opremo, ki se uporablja kot pomoč pri varnosti letalstva, odobri pristojni organ v skladu s smernicami iz tega oddelka.

13.1 Oprema za odkrivanje kovin

1. Prehodni detektorji kovin

Prehodni detektorji kovin, ki se uporabljajo pri pregledu potnikov na letališčih, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) varnost

(i) oprema mora odkriti manjše predmete iz različnih kovin z visoko občutljivostjo za kovine, ki vsebujejo železo, in sicer v vseh predvidljivih okoliščinah;

(ii) oprema mora odkriti kovinske predmete ne glede na to, v katero smer so ti obrnjeni in kje točno se znotraj okvira so;

(iii) občutljivost opreme mora biti čimbolj enakomerna na celotnem področju okvira, ostati mora stabilna in treba jo je redno pregledovati.

(b) operativne zahteve

Okolje, v katerem je naprava, ne sme vplivati na njeno delovanje.

(c) Prikaz alarma

Odkrita kovina se prikaže samodejno brez kakršne koli možnosti vpliva operaterja (sistem prikaza "go/no go").

(d) krmiljenje

(i) naprave morajo biti nastavljive, da izpolnijo vse posebne zahteve glede zaznavnosti in spreminjanja jakosti zvočnega alarma;

(ii) krmilje za prilagajanje ravni zaznavnosti je zasnovano tako, da onemogoča kakršnikoli nepooblaščeni dostop. Nastavitve so jasno označene.

(e) umerjanje

Postopki umerjanja ne smejo biti na voljo nepooblaščenim osebam.

2. Ročni detektorji kovin

Ročni detektorji kovin, ki se uporabljajo za pregled potnikov, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) naprave morajo brez neposrednega stika s predmetom zaznati manjše količine kovine v vseh predvidljivih okoliščinah;

(b) naprave morajo zaznati kovine, ki vsebujejo železo in kovine, ki ne vsebujejo železa;

(c) tuljava detektorja je zasnovana tako, da brez težav določi točen položaj odkrite kovine;

(d) naprave morajo imeti vgrajene zvočne in/ali optične javljalce alarma.

13.2 Merila in postopki za preskušanje rentgenskih naprav

1. Uporaba

(a) Naprave

Te zahteve in smernice za varnostne rentgenske naprave veljajo za vse pregledovalne naprave na podlagi rentgenskih žarkov, ki operaterju omogočajo sliko, ki jo ta razloži. Sem sodijo klasične rentgenske naprave in EDS/EDDS, ki se uporabljajo v indikativnem načinu delovanja.

(b) Predmeti

Podobno veljajo te zahteve in smernice za varnostne rentgenske naprave za vse pregledane predmete, ne glede na njihovo vrsto ali velikost. Vsak predmet, ki mora biti pred natovarjanjem v zrakoplov pregledan, se pregleda po standardih iz te priloge.

2. Zahteve glede zmogljivosti

(a) Varnost

Rentgenske naprave omogočajo potrebno zaznavnost, izmerjeno z ločljivostjo, prodornostjo in možnostjo razlikovanja, s čimer se prepreči vnos prepovedanih predmetov v zrakoplov.

(b) Preskušanje

Zmogljivost se oceni z ustreznimi preskusnimi postopki.

(c) Operativne zahteve

Rentgenska naprava mora prikazati celotno sliko katerega koli predmeta na njegovi poti skozi rentgensko cev. Prikazani morajo biti tudi koti predmeta.

Popačenje prikazanega predmeta je treba zmanjšati na najmanjšo možno raven.

Na tekočem traku naprave so označena mesta, kamor je treba postaviti kose prtljage, da bi dosegli najboljši možen prikaz.

Kontrast: rentgenska naprava omogoča prikaz več skupin sivih odtenkov (skeniranje manjšega območja).

Slika vsakega dela predmeta, ki se pregleduje, ostane na zaslonu najmanj 5 sekund. Poleg tega lahko operater tekoči trak zaustavi in ga po potrebi zavrti nazaj, če se zahteva podrobnejša preiskava.

Velikost zaslona: zaslon monitorja mora biti dovolj velik, da operaterju ne otežuje dela (običajno 14 palcev ali več).

Lastnosti zaslona: slika mora biti mirna in sestavljena iz najmanj 800 vrstic (običajno 1024 x 1024 pixel, t.j. monitor z visoko ločljivostjo).

Pri uporabi dveh monitorjev je eden od teh enobarven.

Rentgenska naprava mora omogočati sliko materialov, v katere žarki ne morejo prodreti.

Rentgenska naprava mora omogočati izločitev organskih in anorganskih snovi.

Sistemi omogočajo samodejno prepoznanje nevarnosti, kar operaterju omogoča lažjo preiskavo.

3. Vzdrževanje

Nepooblaščene spremembe opreme, vključno z vzdrževanjem ali popravili, niso dovoljene. Strojne ali programske opreme ni dovoljeno spreminjati, ne da bi se prepričali, ali spremembe lahko negativno vplivajo na prikaz slike.

Snovi, ki sestavljajo tekoči trak, ni dovoljeno spreminjati, ne da bi se prepričali, ali to lahko kakorkoli spremeni prikaz slike.

Kadar je vzdrževanje ali nadgrajevanje mogoče prek modemskega dostopa, mora biti ta nadzorovan.

--------------------------------------------------