Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002

z dne 23. julija 2002

o državni pomoči za premogovništvo

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 87(3)(e) in člena 89 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Posvetovalnega odbora, ustanovljenega v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo [3],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pogodba o ESPJ in predpisi, sprejeti za njeno izvajanje, zlasti Odločba Komisije št. 3632/93/ESPJ z dne 28. decembra 1993 o vzpostavitvi pravil Skupnosti za državno pomoč za premogovništvo [5], preneha veljati 23. julija 2002.

(2) Konkurenčno neravnovesje med premogom Skupnosti in uvoženim premogom je premogovništvo prisililo k uvajanju bistvenih ukrepov za prestrukturiranje, med njimi k pomembnemu zmanjševanju dejavnosti v minulih nekaj desetletjih.

(3) Skupnost postaja vse bolj odvisna od zunanjih dobav virov primarne energije. Kakor je navedeno v Zeleni knjigi o evropski strategiji za varnost oskrbe z energijo, ki jo je Komisija sprejela 29. novembra 2000, bo razširitev virov energije, tako po zemljepisnih območjih kakor tudi glede na izdelke, omogočila ustvarjanje pogojev za večjo varnost oskrbe. Taka strategija vključuje razvijanje domačih virov primarne energije, zlasti tistih virov energije, ki se uporabljajo v proizvodnji elektrike.

(4) Poleg tega svetovne politične razmere vnašajo povsem novo razsežnost v oceno geopolitičnih in varnostnih tveganj na področju energetike ter dajejo konceptu varnosti oskrbe širši pomen. V tej zvezi je nujno redno ocenjevanje tveganj, ki so povezana s strukturo oskrbe Unije z energijo.

(5) Kakor je razvidno iz Zelene knjige o evropski strategiji za varnost oskrbe z energijo, je treba na podlagi sedanjih energetskih razmer sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali dostop do rezerv premoga, s tem pa potencialno razpoložljivost premoga Skupnosti.

(6) V zvezi s tem je Evropski parlament 16. oktobra 2001 sprejel Resolucijo o Zeleni knjigi Komisije o evropski strategiji za varnost oskrbe z energijo, s katero priznava pomembnost premoga kot domačega vira energije. Evropski parlament je menil, da je treba predvideti finančno podporo za proizvodnjo premoga, pri tem pa upoštevati potrebo po večji učinkovitosti na tem področju in po zmanjševanju subvencij.

(7) Krepitev energetske varnosti Unije, ki podpira splošno načelo previdnosti, zato upravičuje ohranjanje premogovnih proizvodnih zmožnosti, podprtih z državno pomočjo. Vendar pa uresničevanje tega cilja ne dopušča dvoma o nujnosti nadaljevanja procesa prestrukturiranja v premogovništvu, saj bo v prihodnje verjetno večji del proizvodnje premoga v Skupnosti ostajal nekonkurenčen glede na uvoženi premog.

(8) Minimalna raven proizvodnje premoga bo skupaj z drugimi ukrepi, zlasti s pospeševanjem obnovljivih energijskih virov, pomagala ohranjati sorazmeren del domačih virov primarne energije, kar bo pomembno povečalo energetsko varnost Unije. Poleg tega bo sorazmeren delež domačih virov primarne energije pomagal pospeševati okoljevarstvene cilje v okviru trajnostnega razvoja.

(9) Strateški okvir energetske varnosti je povezan z razvojem, kar upravičuje srednjeročno ovrednotenje te uredbe, upoštevajoč prispevek vseh domačih primarnih virov energije.

(10) Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic do svobodne izbire, s katerimi energijskimi viri se bodo oskrbovale. Pomoč in višina pomoči bosta dodeljeni v skladu s predpisi, veljavnimi za posamezne kategorije virov energije, in na podlagi prednosti posameznih virov.

(11) V skladu z načelom sorazmernosti mora biti proizvodnja subvencioniranega premoga omejena na to, kar je neizogibno potrebno za učinkovit prispevek k uresničevanju energetske varnosti. Pomoč držav članic bo zato omejena na kritje investicijskih stroškov ali sedanjih proizvodnih izgub tam, kjer je rudarjenje sestavni del načrta za dostop do zalog premoga.

(12) Državno pomoč, ki naj pomaga ohranjati dostop do zalog premoga zaradi zagotavljanja energetske varnosti, naj bi namensko rezervirali za proizvodne enote, ki bi ob zadovoljivih gospodarskih pogojih lahko prispevale k temu cilju. Izvajanje teh načel bo dodatno pripomoglo k postopnemu zmanjševanju pomoči za premogovništvo.

(13) Glede na tveganja, povezana z geološkimi negotovostmi, pomoč za kritje začetnih investicijskih stroškov omogoča proizvodnim enotam, ki so sposobne za obstoj ali blizu gospodarski upravičenosti, uresničiti tehnične investicije, potrebne za ohranjanje njihovih konkurenčnih zmožnosti.

(14) Prestrukturiranje premogovništva ima pomembne družbene in regionalne posledice, ki jih povzroča zmanjševanje dejavnosti. Proizvodne enote, ki niso upravičene do pomoči v okviru prizadevanj za ohranjanje dostopa do zalog premoga, morajo zato imeti možnost izkoristiti prednosti začasne pomoči za lajšanje družbenih in regionalnih posledic njihovega zaprtja. Ta pomoč bo zlasti omogočila državam članicam izvajati ustrezne ukrepe za družbeni in gospodarski razvoj območij, ki jih je prizadelo prestrukturiranje.

(15) Podjetja bodo prav tako upravičena do pomoči za kritje stroškov, ki, v skladu z ustaljeno knjigovodsko prakso, ne vplivajo na stroške proizvodnje. Pomoč je namenjena pokrivanju izrednih stroškov, zlasti obveznosti, ki izhajajo iz preteklega poslovanja.

(16) Zmanjševanje pomoči za premogovništvo bo državam članicam, v skladu z njihovimi proračunskimi omejitvami, omogočilo prerazporejanje pomoči, dodeljene sektorju energetike, na podlagi načela o postopnem prenosu pomoči, ki se ponavadi daje klasičnim oblikam energije, zlasti sektorju premogovništva, na obnovljive vire energije. Pomoč za obnovljive vire energije bo dodeljena v skladu s predpisi in merili, podanimi v smernicah Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja [6].

(17) Pri uresničevanju svoje naloge mora Skupnost zagotoviti vzpostavitev, ohranjanje in spoštovanje normalnih pogojev konkurence. Pomoč za premogovništvo zlasti zaradi trga z električno energijo ne sme biti taka, da bi vplivala na proizvajalce elektrike pri izbiri virov za oskrbovanje s primarno energijo. Zato se morajo pogodbene stranke ob upoštevanju prevladujočih pogojev na svetovnem trgu svobodno dogovarjati o cenah in količinah premoga.

(18) Minimalna raven proizvodnje subvencioniranega premoga bo obenem pomagala ohranjati vidno vlogo evropskega rudarstva in tehnologije čistega premoga, kar bo zlasti pripomoglo k njenemu prenosu na pomembna proizvodna območja premoga zunaj Unije. Taka politika bo prispevala k občutnemu globalnemu zmanjševanju emisij onesnaževal in toplogrednih plinov.

(19) Komisija mora uresničevati svojo pristojnost odločanja o upravičenosti na podlagi natančne in popolne seznanjenosti z ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti vlade. Države članice naj bi zato priskrbele Komisiji prečiščeno poročilo, iz katerega bodo razvidne vse podrobnosti neposredne ali posredne pomoči, ki jo načrtujejo dodeliti premogovništvu, s podrobno opredeljenimi razlogi zanjo in z obsegom predlagane pomoči, njeno povezanostjo z načrtom za dostop do zalog premoga in, kjer je primerno, s predložitvijo načrta za zaprtje.

(20) Zaradi upoštevanja skrajnega roka, določenega v Direktivi 2001/80/ES [7] o velikih obratih za zgorevanje, bi države članice morale imeti možnost, da priglasijo Komisiji identiteto posameznih proizvodnih enot, ki so sestavni del načrtov za zaprtje ali načrtov za dostop do zalog premoga, najpozneje do junija 2004.

(21) Če je to združljivo s sedanjo shemo, lahko države članice odobrijo pomoč za raziskave in razvoj, varstvo okolja in usposabljanje tudi za premogovništvo. Pomoč mora biti odobrena z upoštevanjem zahtev in meril, ki jih je za te kategorije pomoči določila Komisija.

(22) Izvajanje določb te uredbe ob izteku Pogodbe o ESPJ in Odločbe Komisije št. 3632/93/ESPJ lahko podjetjem povzroči težave, saj bosta v istem koledarskem letu veljali dve shemi pomoči. Zato je treba predvideti prehodno obdobje do 31. decembra 2002.

(23) Predlagana shema državne pomoči upošteva zelo različne dejavnike, ki so značilni za sedanjo industrijo premogovništva in energetski trg Skupnosti kot celoto. Te dejavnike, ki se lahko v manjši ali večji meri spreminjajo, nekateri tudi nepričakovano, med njimi zlasti možnost premoga Skupnosti, da pomaga krepiti energetsko varnost Unije, je treba v smislu trajnostnega razvoja ponovno ovrednotiti med potekom sheme v poročilu. Komisija bo na podlagi tega poročila in ob upoštevanju različnih kategorij fosilnih goriv, razpoložljivih na ozemlju Skupnosti, podala predloge Svetu, ki bo upošteval razvoj in dolgoročne obete sheme, zlasti družbene in regionalne vidike prestrukturiranja premogovništva.

(24) Ta uredba naj bi začela veljati čimprej po izteku Pogodbe o ESPJ in naj bi se uporabljala z veljavnostjo za nazaj, da bo zagotovljena uporaba vseh prednosti njenih določb –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE IN OPREDELITVE

Člen 1

Cilj

Ta uredba določa predpise za dodeljevanje državne pomoči za premogovništvo, ki naj prispeva k prestrukturiranju premogovništva. V njej določeni predpisi upoštevajo:

- družbene in regionalne vidike prestrukturiranja sektorja,

- potrebo po ohranjanju in kot previdnostni ukrep najmanjšo količino proizvodnje domačega premoga, ki zagotavlja dostop do zalog.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

(a) "premog" pomeni premog visoke, srednje in nizke kakovostne kategorije ter premog B v smislu sistema mednarodne kodifikacije za premog, ki jo je določila Gospodarska komisija OZN za Evropo [8];

(b) "načrt za dostop do zalog premoga": načrt, ki ga pripravi država članica, v katerem je predvidena proizvodnja najmanjše količine domačega premoga, potrebne za zagotovljen dostop do zalog premoga;

(c) "načrt za zaprtje": načrt, ki ga pripravi država članica, v katerem so predvideni ukrepi, ki vodijo k dokončnemu zaprtju enot za proizvodnjo premoga;

(d) "začetni investicijski stroški": stroški osnovnih sredstev, neposredno povezani z delom na infrastrukturi ali z opremo, potrebno za kopanje premogovnih virov v obstoječih rudnikih;

(e) "stroški proizvodnje" so stroški, povezani s sedanjo proizvodnjo, ki so izračunani v skladu s členom 9(3). Ti zajemajo poleg rudarjenja tudi dela za pripravo premoga, zlasti pranje, razvrščanje po velikosti in sortiranje ter prevoz do dostavnega mesta;

(f) "sedanje proizvodne izgube" so pozitivna razlika med stroški proizvodnje premoga in dostavno prodajno ceno, o kateri se pogodbene stranke dogovarjajo svobodno z upoštevanjem prevladujočih pogojev na svetovnem trgu.

Člen 3

Pomoč

1. Pomoč za premogovništvo se lahko šteje za združljivo s pravilnim delovanjem skupnega trga le, če je usklajena z določbami poglavja 2 brez poseganja v sheme državnih pomoči v zvezi z raziskavami in tehničnim razvojem, okoljem in usposabljanjem.

2. Pomoč krije samo stroške v zvezi s premogom za proizvodnjo elektrike, kombinirano proizvodnjo toplotne in električne energije, proizvodnjo koksa in goriv za oskrbo plavžev v jeklarstvu, kjer se taka uporaba izvaja v Skupnosti.

POGLAVJE 2

KATEGORIJE POMOČI

Člen 4

Pomoč za zmanjševanje dejavnosti

Pomoč podjetju, ki je posebej namenjena kritju sedanjih proizvodnih izgub v proizvodnih enotah, se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom le, če izpolnjuje te pogoje:

(a) obratovanje zadevnih proizvodnih enot je sestavni del načrta za zaprtje, katerega skrajni rok ni daljši od 31. decembra 2007;

(b) pomoč, priglašena v vrednosti, ki ustreza tonam premoga, ne presega razlike med predvidljivimi stroški proizvodnje in predvidljivimi dohodki za premogovno leto. Dejansko izplačana pomoč se uskladi z letnim popravkom na podlagi dejanskih stroškov in prihodkov najpozneje do konca premogovnega proizvodnega leta po letu, za katero je bila pomoč odobrena;

(c) znesek pomoči na enoto tone premoga ne sme povzročiti, da bi bile dobavne cene za premog Skupnosti nižje od tistih za premog podobne kakovosti iz tretjih držav;

(d) pomoč ne sme voditi h kakršnemu koli izkrivljanju konkurence med kupci premoga in uporabniki v Skupnosti;

(e) pomoč ne sme voditi h kakršnemu koli izkrivljanju konkurence na trgu z električno energijo, na trgu kombinirane proizvodnje toplote in elektrike, na trgu za proizvodnjo koksa in na trgu jekla.

Člen 5

Pomoč za dostop do zalog premoga

1. Države članice lahko v skladu z odstavkoma 2 in 3 odobrijo podjetju pomoč, ki je posebej namenjena proizvodnim enotam ali skupini proizvodnih enot, le, če ta pomoč prispeva k ohranjanju dostopa do zalog premoga. Proizvodne enote lahko prejmejo pomoč samo v eni od kategorij, navedenih v odstavku 2 ali 3. Kumulacija pomoči po odstavku 2 in odstavku 3 ni mogoča.

Pomoč za začetne investicije

2. Pomoč za kritje začetnih investicijskih stroškov se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom le, če izpolnjuje pogoje, določene v členu 4(c),(d) in (e), ter naslednje pogoje:

(a) pomoč je namensko rezervirana za obstoječe proizvodne enote, ki niso bile deležne pomoči po členu 3 Odločbe Komisije št. 3632/93/ESPJ ali so prejele pomoč, ki jo je po navedenem členu 3 odobrila Komisija, ker so izkazale, da so zmožne doseči konkurenčen položaj glede na cene premoga podobne kakovosti iz tretjih držav;

(b) proizvodne enote pripravijo načrt poslovanja in načrt financiranja, ki izkazujeta, da bo odobrena pomoč zadevnemu investicijskemu projektu zagotovila gospodarsko upravičenost teh proizvodnih enot;

(c) priglašena in dejansko izplačana pomoč ne sme presegati 30 % skupnih stroškov ustreznega investicijskega projekta, ki bo proizvodni enoti omogočil, da postane konkurenčna glede na cene premoga podobne kakovosti iz tretjih držav.

Pomoč, odobrena v skladu s tem odstavkom, bodisi v obliki enkratnega izplačila ali porazdeljena na več let, ni izplačljiva po 31. decembru 2010.

Pomoč za tekoče poslovanje

3. Pomoč za kritje sedanjih proizvodnih izgub se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom le, če izpolnjuje pogoje, določene v členu 4(b) do (e), ter naslednje pogoje:

(a) obratovanje zadevnih proizvodnih enot ali skupine proizvodnih enot v istem podjetju je sestavni del načrta za dostop do zalog premoga;

(b) pomoč se odobri proizvodnim enotam, ki zlasti glede na raven in vzorec proizvodnih stroškov ter v mejah količine domačega premoga, proizvedene v skladu z načrtom, navedenim v točki (a), obetajo najboljšo gospodarsko perspektivnost.

Člen 6

Postopno zmanjševanje pomoči

1. Celotna višina pomoči za premogovništvo, odobrene v skladu s členoma 4 in 5(3), upošteva trend zniževanja, ki naj privede do bistvenega zmanjšanja. Po 31. decembru 2007 ni mogoče odobriti nobene pomoči več za zmanjševanje dejavnosti po členu 4.

2. Za katero koli leto po letu 2003 celotni znesek pomoči za premogovništvo, odobren v skladu s členoma 4 in 5, ne sme presegati višine pomoči, ki jo je odobrila Komisija v skladu s členoma 3 in 4 Odločbe št. 3692/93/ESPJ za leto 2001.

Člen 7

Pomoč za kritje izrednih stroškov

1. Državna pomoč, odobrena podjetjem, ki opravljajo ali so opravljala dejavnost, povezano s proizvodnjo premoga, da bi le-ta lahko krila stroške, ki izhajajo iz racionalizacije in prestrukturiranja premogovništva, a niso povezani s sedanjo proizvodnjo ("obveznosti, ki izhajajo iz preteklega poslovanja"), se lahko šteje za združljivo s skupnim trgom, če višina izplačanega zneska ne presega teh stroškov. Ta pomoč se lahko uporabi za kritje:

(a) stroškov, ki so jih povzročila samo podjetja, v katerih poteka ali je bilo opravljeno prestrukturiranje, torej stroškov, povezanih s ponovnim oživljanjem okolja na območju nekdanjih premogokopov;

(b) stroškov, nastalih v več podjetjih.

2. Kategorije stroškov, ki izhajajo iz racionalizacije in prestrukturiranja premogovništva, so podrobno določene v Prilogi.

Člen 8

Skupne določbe

1. Odobrena višina pomoči, dodeljene v skladu s katero koli določbo te uredbe, se izračuna z upoštevanjem pomoči, dodeljene za iste namene, v kakršnikoli obliki in na podlagi katerega koli drugega nacionalnega vira.

2. Vsa pomoč, ki jo prejmejo podjetja, se prikaže v izkazu poslovnega izida kot samostojna dohodkovna postavka, ki je razvidno ločena od prometa. Kjer se podjetje, ki je deležno pomoči na podlagi te uredbe, ne ukvarja le z rudarstvom, temveč tudi z drugo gospodarsko dejavnostjo, se odobrena sredstva vodijo na posebnih kontih, da so finančni tokovi po tej uredbi jasno razvidni. S sredstvi se upravlja tako, da ni nobene možnosti za njihov prenos na drugo zadevno dejavnost.

POGLAVJE 3

POSTOPKI PRIGLASITVE, OVREDNOTENJA IN ODOBRITVE

Člen 9

Priglasitev

1. Poleg določb člena 88 Pogodbe in Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999, ki določa podrobna pravila za uporabo člena 93 Pogodbe ES [9], veljajo za pomoč po tej uredbi posebni predpisi, določeni v odstavkih 2 do 12.

2. Države članice, ki dodeljujejo pomoč za premogovništvo, priskrbijo Komisiji vse potrebne informacije glede na sedanje razmere v energetiki za utemeljitev ocenjene proizvodne zmožnosti, ki je sestavni del načrta za dostop do zalog premoga, minimalne ravni proizvodnje, potrebne za zagotavljanje takega dostopa, prav tako pa tudi primernih vrst pomoči glede na kategorije pomoči, predvidenih s to uredbo, pri čemer upoštevajo posebne značilnosti premogovništva v posamezni državi članici.

3. Stroški proizvodnje se izračunavajo v skladu s trimesečnimi okvirnimi pregledi stroškov, ki jih premogovna podjetja ali njihova združenja pošljejo Komisiji. Premogovna podjetja vključijo v svoj izračun stroškov proizvodnje normalno amortizacijo in obresti na izposojeni kapital. Upravičeni stroški obresti na izposojen kapital temeljijo na tržnih obrestnih merah in so omejeni na posle (procese), navedene v členu 2(e).

4. Države članice, ki nameravajo dodeliti pomoč za zmanjševanje dejavnosti, kakor je navedeno v členu 4, pred tem najpozneje do 31. oktobra 2002 predložijo Komisiji načrt za zaprtje zadevnih proizvodnih enot. Načrt upošteva naslednje minimalne elemente:

(a) identifikacijo proizvodnih enot;

(b) dejanske ali ocenjene stroške proizvodnje v posamezni proizvodni enoti za premogovno leto; ti stroški se izračunajo v skladu z odstavkom 3;

(c) ocenjeno proizvodnjo premoga za premogovno leto v proizvodnih enotah, ki so predmet načrta za zaprtje;

(d) ocenjeno višino pomoči za zmanjševanje dejavnosti za premogovno leto.

5. Države članice, ki nameravajo dodeliti pomoč, kakor je navedeno v členu 5(2), najpozneje do 31. decembra 2002, predložijo Komisiji začasni načrt za dostop do zalog premoga. Ta načrt upošteva vsaj najmanjša objektivna merila za izbiro, denimo gospodarsko upravičenost, ki jih morajo izpolnjevati proizvodne enote, da prejmejo pomoč za investicijske projekte.

6. Države članice, ki nameravajo dodeliti pomoč, kakor je navedeno v členu 5(3), najpozneje do 31. oktobra 2002, predložijo Komisiji načrt za dostop do zalog premoga. Načrt upošteva naslednje minimalne elemente:

(a) objektivna merila za izbiro, ki jih morajo izpolnjevati proizvodne enote, da so vključene v načrt;

(b) identifikacijo proizvodnih enot ali skupine proizvodnih enot v istem premogovnem podjetju, ki izpolnjujejo merila za izbiro;

(c) dejanske ali ocenjene stroške proizvodnje v posamezni proizvodni enoti za premogovno leto; ti stroški se izračunajo v skladu z odstavkom 3;

(d) načrt poslovanja in načrt financiranja za vsako proizvodno enoto ali skupino proizvodnih enot v istem podjetju, ki odraža proračunska načela držav članic;

(e) ocenjeno proizvodnjo premoga za premogovno leto v proizvodnih enotah ali skupinah proizvodnih enot v istem podjetju, ki je sestavni del načrta za dostop do zalog premoga;

(f) ocenjeno višino pomoči za dostop do zalog premoga za vsako premogovno leto;

(g) ustrezne deleže domačega premoga in obnovljivih virov energije glede na količino domačih virov primarne energije, ki prispevajo k cilju energetske varnosti v okviru trajnostnega razvoja, in pričakovani trend njihovega upadanja ali porasta.

7. Države članice v okviru priglasitve načrtov, navedenih v odstavkih 4, 5 in 6, priskrbijo Komisiji vse podatke o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Zlasti navedejo zmanjšanja emisij, ki so rezultat prizadevanj za uporabo tehnologij zgorevanja čistega premoga.

8. Države članice lahko na podlagi primerno upravičenih razlogov priglasijo Komisiji identiteto posameznih proizvodnih enot, ki so sestavni del načrtov, navedenih v odstavkih 4 in 6, najpozneje do junija 2004.

9. Države članice seznanijo Komisijo o vseh spremembah načrta, ki je bil prvotno predložen Komisiji v skladu z odstavki 4, 5, 6, 7 in 8.

10. Države članice pošljejo priglasitev o celotni finančni podpori, ki jo nameravajo dodeliti za premogovništvo med premogovnim letom, s podrobno navedeno vrsto pomoči glede na oblike pomoči, predvidene v členih 4, 5 in 7. Komisiji predložijo vse ustrezne podrobnosti izračuna predvidljivih stroškov proizvodnje in njihove povezanosti z načrti, priglašenimi Komisiji v skladu z odstavki 4, 5, 6, 7 in 8.

11. Države članice pošljejo priglasitev o višini in popolne informacije o izračunu pomoči, dejansko izplačane med premogovnim letom, najpozneje v šestih mesecih po koncu tega leta. Pred koncem naslednjega premogovnega leta navedejo tudi vse popravke prvotno izplačanih zneskov.

12. Ob priglasitvi pomoči, kakor je navedeno v členih 4, 5 in 7, in podajanju izjave o dejansko izplačani pomoči države članice priskrbijo vse potrebne informacije za preverjanje pogojev in meril, podanih v teh določbah.

Člen 10

Ovrednotenje in odobritev

1. Komisija oceni načrt(-e), priglašen(-e) v skladu s členom 9. Komisija odloči o njihovi združljivosti s pogoji in merili, podanimi v členih 4, 5, 6, 7 in 8, ter o njihovi skladnosti s cilji te uredbe v skladu s predpisi postopka, določenimi v Uredbi (ES) št. 659/1999.

2. Komisija preuči ukrepe, priglašene v skladu s členom 9(10), glede na načrte, predložene v okviru členov 9(4), (5), (6), (7) in (8). Odločitev sprejme v skladu z zahtevami Uredbe (ES) št. 659/1999.

POGLAVJE 4

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 11

Poročila Komisije

1. Do 31. decembra 2006 Komisija poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij, pri čemer zlasti poda svoje izkušnje in kakršne koli probleme, s katerimi se srečuje pri izvajanju te uredbe od začetka njene veljavnosti. Glede na ukrepe, ki so jih sprejele države članice, ovrednoti rezultate prestrukturiranja v premogovništvu in učinke na notranjem trgu.

2. Komisija predstavi stanje ustreznega deleža različnih domačih virov primarne energije v posameznih državah članicah, vključno z različnimi kategorijami razpoložljivih fosilnih goriv. Ob upoštevanju razvijanja obnovljivih virov energije ovrednoti dejanski prispevek domačega premoga k dolgoročni energetski varnosti v Evropski uniji kot sestavnemu delu strategije trajnostnega razvoja in predstavi svojo oceno o tem, koliko premoga je treba zagotoviti v ta namen.

Člen 12

Izvajanje ukrepov

Komisija sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje te uredbe. Vzpostavi skupen okvir za posredovanje informacij, ki ji bo omogočil ovrednotiti usklajenost s pogoji in merili, določenimi za dodeljevanje pomoči.

Člen 13

Ukrepi za ponovni pregled

1. Na podlagi poročila, izdelanega v skladu s členom 11, Komisija po potrebi poda Svetu predloge za spremembo te uredbe v zvezi z izvajanjem pomoči za obdobje od 1. januarja 2008. V skladu z načelom zmanjševanja pomoči ti predlogi oblikujejo med drugim tudi načela, na podlagi katerih se bodo izvajali načrti držav članic po 1. januarju 2008.

2. Načela, navedena v odstavku 1, se oblikujejo glede na cilje, navedene v členu 1, zlasti ob upoštevanju družbenih in regionalnih posledic ukrepov, ki bodo sprejeti, in razmer v energetiki.

Člen 14

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 24. julija 2002.

2. Za pomoč pri kritju stroškov za leto 2002 lahko na podlagi utemeljene zahteve države članice še naprej veljajo določbe in načela, določeni v Odločbi št. 3632/93/ESPJ, razen predpisov o skrajnih rokih in postopkih.

3. Ta uredba se uporablja do 31. decembra 2010.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2002

Za Svet

Predsednik

P. S. Møller

[1] UL C 304 E, 30.10.2001, str. 202.

[2] Mnenje, podano 30. maja 2002 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 321, 16.11.2001, str. 2.

[4] UL C 48, 21.2.2002, str. 49.

[5] UL L 329, 30.12.1993, str. 12.

[6] UL C 37, 3.2.2001, str. 3.

[7] UL L 309, 27.11.2001, str. 1.

[8] Mednarodni sistem za kodifikacijo premoga srednje in visoke kakovostne kategorije (1998); Mednarodna klasifikacija premoga v nahajališčih (1998) in Mednarodni sistem kodifikacije za premog nizke kakovosti (1999).

[9] UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Opredelitev stroškov, navedenih v členu 7

1. Nastali stroški in vnaprej vračunani stroški v podjetjih, ki izvajajo ali so izvedla prestrukturiranje in racionalizacijo

Izključno:

(a) stroški plačevanja dajatev za socialno varstvo, ki izhajajo iz upokojevanja delavcev, preden dosežejo zakonsko določeno starost za upokojitev;

(b) drugi izredni stroški za delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi prestrukturiranja in racionalizacije;

(c) plačevanje pokojnin in nadomestil zunaj zakonsko določenega sistema delavcem, ki izgubijo zaposlitev zaradi prestrukturiranja in racionalizacije, ter delavcem, ki so bili upravičeni do takih izplačil pred prestrukturiranjem;

(d) stroški, ki so jih krila podjetja za ponovno prilagajanje delavcev, da bi jim pomagala najti nove zaposlitve zunaj premogovništva, zlasti stroški usposabljanja;

(e) oskrba z brezplačnim premogom tistih delavcev, ki izgubijo zaposlitev zaradi prestrukturiranja in racionalizacije, ter delavcev, ki so bili upravičeni do take oskrbe pred prestrukturiranjem;

(f) preostali stroški, nastali zaradi upravnih, pravnih ali davčnih določb;

(g) dodatna podzemna dela za varnost, ki so posledica zapiranja proizvodnih enot;

(h) škoda, nastala z rudarjenjem, če so jo proizvodne enote, predvidene za zaprtje, povzročile zaradi prestrukturiranja;

(i) stroški, povezani s ponovnim oživljanjem nekdanjih premogokopnih mest, zlasti:

- preostali stroški, nastali s prispevki ustanovam, odgovornim za oskrbo z vodo in odstranjevanje odpadne vode,

- drugi preostali stroški, nastali zaradi oskrbe z vodo in odstranjevanja odpadne vode;

(j) preostali stroški za kritje zdravstvenega zavarovanja nekdanjim rudarjem;

(k) izredno notranje razvrednotenje, če je posledica zapiranja proizvodnih enot (brez upoštevanja kakršnega koli ponovnega ovrednotenja, ki je nastalo po 1. januarju 1994 in presega stopnjo inflacije);

2. Nastali stroški in vnaprej vračunani stroški v več podjetjih

(a) povečanje prispevkov zunaj zakonsko določenega sistema za kritje stroškov socialne varnosti, ki je posledica zmanjšanega števila vlagateljev po prestrukturiranju;

(b) izdatki za oskrbo z vodo in odstranjevanje odpadne vode, povzročeni s prestrukturiranjem;

(c) povečanje prispevkov ustanovam, ki so odgovorne za oskrbo z vodo in odstranjevanje odpadne vode, če je to povečanje posledica zmanjšane proizvodnje premoga po prestrukturiranju, pogojenih z dajatvami.

--------------------------------------------------