32002R1030



Uradni list L 157 , 15/06/2002 str. 0001 - 0007


Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002

z dne 13. junija 2002

o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti točke 3 člena 63 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilj Amsterdamske pogodbe je postopna uvedba območja svobode, varnosti in pravice in zato na Komisijo prenaša skupno pravico do pobude z namenom sprejemanja ustreznih ukrepov na področju usklajene politike priseljevanja.

(2) Odstavek 38(c)(ii) delovnega načrta Sveta in Komisije, namenjen doseganju najboljšega izvajanja določb Amsterdamske pogodbe o območju svobode, varnosti in pravice [3], predvideva oblikovanje pravil v zvezi s postopki za izdajanje vizumov za daljše bivanje in dovoljenj za prebivanje.

(3) Tamperski Evropski svet z dne 15. in 16. oktobra 1999 je poudaril potrebo po tej usklajeni politiki priseljevanja, zlasti glede na določbe Pogodbe v zvezi z vstopom in prebivanjem državljanov tretjih držav.

(4) Skupni ukrep Sveta 97/11/PNZ [4] o enotni obliki dovoljenj za bivanje potrjuje potrebo po uskladitvi oblike dovoljenj za prebivanje, ki jih države članice izdajajo državljanom tretjih držav. Zaradi tega je primerno, da bi Skupni ukrep 97/11/PNZ nadomesti akt Skupnosti.

(5) Enotna oblika dovoljenj za prebivanje mora nujno vsebovati vse potrebne informacije in izpolnjevati izredno visoke tehnične standarde, zlasti v zvezi z zaščito pred prenarejanjem in ponarejanjem. To bo pripomoglo k preprečevanju in zmanjševanju nezakonitega priseljevanja in nezakonitega prebivanja. Oblika bi morala biti tudi primerna za uporabo v vseh državah članicah in imeti univerzalno prepoznavne usklajene zaščite, ki so opazne na prvi pogled.

(6) Za izboljšanje zaščite dovoljenj za prebivanje pred prenarejanjem in ponarejanjem bodo države članice in Komisija v rednih časovnih presledkih v skladu s tehnološkim razvojem preučile, kakšne spremembe varnostnih zahtev, vdelanih v dovoljenja, so potrebne, zlasti pa vdelavo in uporabo novih biometričnih zahtev.

(7) Ta uredba določa samo tiste tehnične zahteve, ki niso zaupne. Te tehnične zahteve je treba dopolniti s tistimi, ki ostanejo zaupne, da se prepreči nevarnost prenarejanja in ponarejanja, in ki ne smejo vsebovati osebnih podatkov ali sklicevanja nanje. Pooblastila za sprejetje takšnih tehničnih zahtev bi bilo treba prenesti na Komisijo, ki ji bo pomagal odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume [5]. Pri tem bi bilo treba zagotoviti, da se prepreči vsaka prekinitev kontinuitete v zvezi z dovoljenji za prebivanje, ki izhaja iz Sklepov Sveta z dne 17. decembra 1997 in 8. junija 2001.

(8) Da se zagotovi, da se zadevne informacije ne razkrijejo bolj, kot je treba, je prav tako nujno, da vsaka država članica imenuje en sam organ za tiskanje enotne oblike dovoljenj za prebivanje, medtem ko si pridrži možnost, da ta organ zamenja z drugim, če je treba. Vsaka država članica iz varnostnih razlogov sporoči ime pristojnega organa Komisiji in drugim državam članicam.

(9) Države članice bi morale ob posvetovanju s Komisijo izvajati ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je pri obdelavi osebnih podatkov dosežena raven zaščite iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [6].

(10) Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [7].

(11) Ta uredba ne vpliva na pristojnost držav članic v zvezi s priznavanjem držav in ozemeljskih enot ter potnih listov, potovalnih in osebnih dokumentov, ki jih izdajo njihovi organi.

(12) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te uredbe in je uredba zato ne zavezuje niti je ni dolžna uporabljati. Glede na to, da je namen te uredbe nadgrajevanje schengenskega pravega reda po določbah tretjega dela Naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se bo Danska v skladu s členom 5 navedenega protokola v roku šestih mesecev po sprejetju te uredbe Sveta odločila, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

(13) V zvezi z Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda, ki sodijo na področje iz točke B člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda [8].

(14) Združeno kraljestvo je v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, s pismom z dne 3. julija 2001 sporočilo svojo željo sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe.

(15) Irska v skladu s členom 1 navedenega protokola ne sodeluje pri sprejetju te uredbe. Zaradi tega in brez poseganja v člen 4 navedenega protokola se določbe te uredbe ne uporabljajo za Irsko –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dovoljenja za prebivanje, ki jih države članice izdajo državljanom tretjih držav, se izdelajo v enotni obliki, na njih pa je dovolj prostora za vse podatke, ki so določeni v Prilogi k tej uredbi. Enotna oblika se lahko uporablja kot nalepka ali samostojni dokument. Vsaka država članica lahko v ustrezni prostor enotne oblike doda pomembne podatke v zvezi z vrsto dovoljenja in pravnim statusom zadevne osebe, zlasti podatke o tem ali ima oseba dovoljenje za delo ali ne.

2. Za namen te uredbe:

(a) "dovoljenje za prebivanje" pomeni vsako dovoljenje, ki ga izdajo organi države članice in državljanom tretjih držav dovoljuje zakonito prebivanje na njenem ozemlju, razen:

(i) vizumov;

(ii) dovoljenj, izdanih do preučitve vloge za izdajo dovoljenja za prebivanje ali za azil;

(iii) dovoljenj, izdanih za prebivanje, krajše od šest mesecev, ki jih izdajo države članice, ki ne uporabljajo določb člena 21 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Francijo o postopni odpravi mejnih kontrol na njihovih skupnih mejah [9];

(b) "državljan tretje države" pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe.

Člen 2

1. Dodatne tehnične zahteve za enotno obliko dovoljenj za prebivanje v zvezi z naslednjim se določijo v skladu s postopkom iz člena 7(2):

(a) dodatne varnostne zaščite in varnostne zahteve, skupaj s višjimi standardi za preprečevanje prenarejanja in ponarejanja;

(b) tehnični postopki in pravila za izpolnjevanje enotnega dovoljenja za prebivanje;

(c) druga pravila, ki jih je treba upoštevati pri izpolnjevanju enotnega dovoljenja za prebivanje.

2. Barve enotnega dovoljenja za prebivanje se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 7(2).

Člen 3

Tehnične zahteve iz člena 2 so zaupne narave in se ne objavijo. Na razpolago so samo organom, ki jih države članice imenujejo kot odgovorne za tiskanje, in osebam, ki jih ustrezno pooblasti država članica ali Komisija.

Vsaka država članica imenuje samo en organ, ki je odgovoren za tiskanje enotnega dovoljenja za prebivanje. Ime tega organa sporoči Komisiji in drugim državam članicam. Dve ali več držav članic lahko imenuje isti organ. Vsaka država članica ima pravico, da zamenja svoj pooblaščeni organ. O tem ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

Člen 4

Brez poseganja v pravila o varstvu podatkov imajo osebe, ki jim je izdano dovoljenje za prebivanje, pravico, da preverijo osebne podatke v dovoljenju za prebivanje in zahtevajo njihovo spremembo ali črtanje, če je to ustrezno.

Na dovoljenju za prebivanje ni nobenih podatkov v strojno berljivi obliki, razen če niso predvideni v prilogi k tej uredbi ali navedeni v ustreznem dokumentu za potovanje.

Člen 5

Ta uredba se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki so:

- družinski člani državljanov Unije, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega gibanja,

- državljani držav članic Evropskega združenja za prost trgovino, pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in njihovi družinski člani, ki uveljavljajo svojo pravico do prostega pretoka v skladu s navedenim sporazumom,

- državljani tretjih držav, ki ne potrebujejo vizuma in imajo dovoljenje za prebivanje v državi članici za obdobje, krajše od treh mesecev.

Člen 6

Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 7(2).

Člen 7

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1683/95.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša dva meseca.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 8

Ta uredba ne vpliva na pooblastila držav članic v zvezi s priznavanjem držav in ozemeljskih enot ter potnih listov, osebnih dokumentov in dokumentov za potovanje, ki jih izdajo njihovi organi.

Člen 9

Države članice začnejo izdajati enotno obliko dovoljenj za prebivanje, opredeljeno v členu 1, najkasneje eno leto po sprejetju dodatnih varnostnih zahtev iz člena 2(1)(a).

Od tega datuma ta uredba v zadevnih državah članicah nadomesti Skupni ukrep 97/11/PNZ.

Vključitev fotografije, predvidene v točki 14 Priloge, na dovoljenje za prebivanje v obliki nalepke za državljane tretjih držav, se začne izvajati najkasneje pet let po sprejetju tehničnih zahtev, predvidenih za sprejetje tega ukrepa v členu 2.

Vendar pa uvedba enotne oblike dovoljenja za prebivanje ne vpliva na veljavnost že izdanih dovoljenj za prebivanje v drugačni obliki, razen če se zadevna država članica ne odloči drugače.

Člen 10

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Luxembourgu, 13. junija 2002

Za Svet

Predsednik

M. Rajoy Brey

[1] UL C 180 E, 26.6.2001, str. 304.

[2] Mnenje z dne 12. decembra 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 19, 23.1.1999, str. 1.

[4] UL L 7, 10.1.1997, str. 1.

[5] UL L 164, 14.7.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 334/2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 7).

[6] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[8] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[9] UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

--------------------------------------------------

PRILOGA

(a) Opis

Dovoljenje za prebivanje se izdela kot nalepka, po možnosti v formatu ID 2, ali pa kot samostojni dokument v formatu ID 1 ali ID 2. Izdela se na podlagi tehničnih zahtev, določenih v dokumentih ICAO za strojno berljive vizume (dokument 9303, 2. del) ali za strojno berljive potovalne dokumente (kartice) (dokument 9303, 3. del). Vsebuje naslednja podatkovna polja:

1. Naziv dokumenta (dovoljenje za prebivanje) je v jeziku (jezikih) države članice, ki ga je izdala [1].

2. Številka dokumenta (s posebnimi zaščitami, pred njo pa je identifikacijska črka).

3.1 Ime: priimek in ime(na) v tem vrstnem redu.

4.2 Pod "Veljavno do" se navede ustrezni datum, do katerega je dokument veljaven, ali kjer je ustrezno, beseda, ki izraža neomejeno veljavnost dokumenta.

5.3 Kraj izdaje in datum začetka veljavnosti: kraj in datum izdaje dovoljenja za prebivanje.

6.4 Vrsta dovoljenja: vrsta dovoljenja za prebivanje, ki ga država članica izda državljanu tretje države [2]. V dovoljenju za prebivanje za družinskega člana državljana Evropske unije, ki ne uveljavlja pravice do prostega gibanja, mora biti vpisano "družinski član".

7.5– 9. Opombe: Države članice lahko vpišejo podrobnosti in zaznamke za nacionalno uporabo, ki so potrebni zaradi njihovih domačih predpisov o državljanih tretjih držav, vključno z zaznamki, ki se nanašajo na katero koli dovoljenje za delo [3].

8. Datum/podpis/dovoljenje: kjer je primerno, podpis in žig organa izdajatelja in/ali podpis imetnika.

9. Na potiskanem delu je državni grb države članice, ki ločuje dovoljenje za prebivanje od dovoljenj drugih držav in zagotavlja zaščito njegovega nacionalnega izvora.

10. Strojno berljivo območje. Strojno berljivo območje izpolnjuje smernice ICAO.

11. Strojno berljivo območje vsebuje natisnjeno besedilo, ki navaja izključno zadevno državo članico. To besedilo ne sme vplivati na tehnične značilnosti strojno berljivega območja.

12. Metaliziran učinek prikrite podobe, skupaj s kodo države članice, če se uporablja nalepka.

13. OVD (optično spreminjajoča se podoba) (kinegram ali podoben znak), ki zagotavlja kakovost identifikacije in vsaj tolikšno raven zaščite, kot jo zagotavlja sredstvo, ki se uporablja pri sedanji enotni obliki vizumov.

14. Če je dovoljenje za prebivanje izdelano kot samostojni dokument, se na to mesto namesti osebna fotografija, ki se pritrdi tako, da se vdela v zgradbo kartice ali plastificira, pri čemer se v obeh primerih vdela optično spreminjajoča se podoba.

Če je dovoljenje za prebivanje izdelano v obliki nalepke, je na tem mestu fotografija, narejena v skladu z visokimi zaščitnimi standardi.

15. Pri samostojnem dokumentu so na hrbtni strani naslednja dodatna podatkovna polja:

- datum in kraj rojstva [4],

- državljanstvo [5],

- spol [6],

- opombe [7],

Navede se lahko tudi naslov imetnika dovoljenja [8].

(b) Barva, tiskarski postopek

Države članice določijo barvo in tiskarski postopek v skladu z enotno obliko, določeno v tej prilogi, ter tehnične zahteve, ki bodo določene v skladu s členom 2 te uredbe.

(c) Material

Papir, ki se uporablja za dovoljenje za prebivanje, na katerem so biografski ali drugi podatki, mora izpolnjevati vsaj naslednje zahteve:

- nobenih optičnih osvetljevalcev,

- vodni znaki v dveh odtenkih,

- zaščitni reagenti, namenjeni zaščiti pred poskusi kemičnega brisanja,

- obarvana vlakna (delno vidna, delno fluorescentna pri ultravijolični svetlobi),

- ploščice, fluorescentne pri ultravijolični svetlobi.

Če se dovoljenje za prebivanje izda v obliki nalepke, se vodni znaki ne uporabljajo.

Če je kartica za biografske podatke v celoti izdelana iz plastike, ponavadi ni možno vdelati oznak za preverjanje pristnosti, ki se uporabljajo na papirju. Pomanjkanje takšnih oznak je treba zato nadomestiti z uporabo zaščitnih tiskarskih tehnik, OVD ali tehnik izdajanja, ki presegajo naslednje okrepljene zaščitne standarde. Osnovne zaščite uporabljenih materialov naj bodo enotne oblike.

(d) Tiskarske tehnike

Uporabljajo se naslednje tiskarske tehnike

- Tiskanje ozadja:

vzorec guilloche v dveh odtenkih,

fluorescentno mavrično obarvanje,

tisk, ki je fluorescenten pri ultravijolični svetlobi,

motivi, ki učinkovito preprečujejo prenarejanje in ponarejanje,

na papirnatih karticah in nalepkah se morajo uporabljati reagentne barve.

Oblikovanje sprednje strani kartice se mora razlikovati od hrbtne.

- Tiskanje dokumenta:

z integriranim mikrotiskom (razen če ni že zajeto v tiskanju ozadja).

- Številčenje:

natisnjeno (če je mogoče, s posebnim slogom številk ali pisavo in z barvo, ki je fluorescentna pod UV-svetlobo) ali pri karticah vdelano, pri čemer se uporabi enaka tehnika kot za biografske podatke. Pri nalepkah mora biti oštevilčenje obvezno natisnjeno s fluorescentno barvo in posebnim slogom številk.

Pri nalepkah se uporablja tudi tehnika globokega tiskanja z učinkom prikrite podobe, besedilo v mikropisavi in optično spremenljiva barva. Poleg tega se na kartici, ki je v celoti izdelana iz plastike, uporabljajo dodatne optično spremenljive zaščite, in sicer vsaj z uporabo optično spremenljive barve ali temu ustreznih sredstev. Osnovne značilnosti zaščitnega tiska naj bodo enotne oblike.

(e) Zaščita pred kopiranjem

Na dovoljenju za prebivanje v obliki nalepke ali na sprednji strani dovoljenja za prebivanje v obliki kartice se uporablja OVD, ki zagotavlja kakovost istovetnosti in zaščitno raven, ki je vsaj takšna, kot se uporablja pri sedanji enotni obliki vizumov. Ta OVD se vdela v strukturo kartice, pod plastifikacijo ali kot OVD prevleka, na nalepkah pa kot metaliziran OVD (z natisom, pri katerem se uporabi tehnika globokega tiskanja).

(f) Tehnika izdajanja

Da se zagotovi ustrezna zaščita podatkov na dovoljenju za prebivanje pred poskusi prenarejanja in ponarejanja, bodo biografski podatki skupaj s fotografijo, imetnikovim podpisom in drugimi najpomembnejšimi podatki v prihodnje vdelani v osnovni material, iz katerega bo izdelan dokument. Ustaljeni načini nameščanja fotografije se ne bodo več uporabljali.

Uporabljajo se lahko naslednje tehnike izdajanja:

- laserski tisk,

- toplotni prenos,

- brizgalno tiskanje,

- fotografski,

- laserska gravura.

Da se zagotovi ustrezna zaščita navedenih biografskih podatkov pred poskusi ponarejanja, je pri laserskem tisku, toplotnem prenosu in fotografskih tehnikah obvezno plastificiranje z zaščitno plastično prevleko z OVD. Dovoljenja za prebivanje v obliki kartice morajo biti plastificirana na enak način, če se pri izdaji uporabi brizgalno tiskanje. Ker večkratno plastificiranje dokumentov za potovanje ni izvedljivo, če je dovoljenje za prebivanje nameščeno v obliki nalepke, je brizgalno tiskanje edina možna tehnika za izdajo nalepk. Laserska gravura se uporablja za plastične kartice (izdelane delno ali v celoti iz sintetike).

(g) Države članice imajo v zvezi s točkami (c), (d) in (e) možnost uvesti dodatne zaščite, pod pogojem, da so skladne z že sprejetimi sklepi o teh zadevah.

Tehnične zahteve in zaščite ustrezajo zahtevam in specifikacijam, določenim v Uredbi (ES) št. 1683/95, ki določa enotno obliko vizumov.

Dovoljenje za prebivanje za državljane tretjih držav v obliki kartice

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Dovoljenje za prebivanje za državljane tretjih držav v obliki nalepke

+++++ TIFF +++++

[1] Če je ta podatek v uradnem jeziku, ki ne uporablja latinice, ga je treba zapisati tudi v latinici.

[2] Če je ta podatek v uradnem jeziku, ki ne uporablja latinice, ga je treba zapisati tudi v latinici.

[3] Če je ta podatek v uradnem jeziku, ki ne uporablja latinice, ga je treba zapisati tudi v latinici.

[4] Če je ta podatek v uradnem jeziku, ki ne uporablja latinice, ga je treba zapisati tudi v latinici.

[5] Če je ta podatek v uradnem jeziku, ki ne uporablja latinice, ga je treba zapisati tudi v latinici.

[6] Če je ta podatek v uradnem jeziku, ki ne uporablja latinice, ga je treba zapisati tudi v latinici.

[7] Če je ta podatek v uradnem jeziku, ki ne uporablja latinice, ga je treba zapisati tudi v latinici.

[8] Če je ta podatek v uradnem jeziku, ki ne uporablja latinice, ga je treba zapisati tudi v latinici.

--------------------------------------------------