Direktiva Sveta 2002/55/ES

z dne 13. junija 2002

o trženju semena zelenjadnic

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 70/458/EGS z dne 29. septembra 1970 o trženju semena zelenjadnic [2] se pogosto in bistveno spreminja. Zaradi jasnosti in racionalnosti je treba navedeno direktivo izdati v obliki prečiščenega besedila.

(2) Proizvodnja semena zelenjadnic zavzema pomembno mesto v kmetijstvu Skupnosti.

(3) Zadovoljivi rezultati pri gojenju zelenjadnic so v veliki meri odvisni od uporabe ustreznega semena.

(4) Gojenje zelenjadnic v Skupnosti bo bolj produktivno, če države članice pri izboru sort, sprejetih za trženje, uporabljajo enotna pravila, ki so kolikor mogoče stroga.

(5) Sestaviti je treba skupni katalog sort zelenjadnic. Ta katalog se lahko sestavi le na podlagi nacionalnih sortnih list.

(6) Vse države članice morajo zato sestaviti enega ali več nacionalnih sortnih list, s sortami sprejetimi za potrjevanje, preverjanje in trženje na njihovem ozemlju.

(7) Te sortne liste morajo biti sestavljene v skladu z enotnimi pravili, tako da bodo sprejete sorte razločljive, nespremenljive in dovolj izenačene.

(8) Pravila, vzpostavljena na mednarodni ravni, je treba upoštevati za nekatere določbe v zvezi z odobritvijo sort na nacionalni ravni.

(9) Za izvajanje preizkušanja za sprejem sorte je treba predpisati veliko enotnih meril in minimalnih zahtev.

(10) Določbe v zvezi s trajanjem obdobja, v katerem mora veljati sprejem sorte, razloge, zaradi katerih je mogoče preklicati sprejem, in način vzdrževanja sorte, se mora standardizirati. Države članice bi se morale vzajemno obveščati o sprejetju in izpisu sort.

(11) Zaželeno je, da se sprejmejo pravila v zvezi primernostjo poimenovanja sort in izmenjavo informacij med državami članicami.

(12) Seme sort, vpisanih v skupnem katalogu sort, znotraj Skupnosti ne bi smelo biti predmet kakršnih koli tržnih omejitev v zvezi s sorto.

(13) Nadalje je treba državam članicam dati pravico do ugovora na sorto.

(14) Komisija naj v Uradnem Listu Evropskih skupnosti, serija C, objavi sorte, sprejete v skupni katalog.

(15) Predvideti je treba ukrepe za priznavanje enakovrednosti preizkušanja in nadzora sort, ki se opravljajo v tretjih državah.

(16) Glede na znanstveni in tehnični razvoj je mogoče vzgojiti sorte z gensko modifikacijo. Zato morajo države članice ob odločanju, ali se gensko spremenjene sorte sprejmejo v smislu Direktive Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje [3], upoštevati vsako tveganje v zvezi z njihovim namernim sproščanjem v okolje. Nadalje je treba določiti pogoje, pod katerimi se sprejmejo take gensko spremenjene sorte.

(17) Trženje novih živil in novih sestavin živil na ravni Skupnosti uravnava Uredba (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta [4]. Zato je primerno, da države članice pri odločanju, ali se sorte sprejmejo, upoštevajo tudi nevarnosti za zdravje v zvezi s prehrano. Nadalje je treba določiti pogoje, pod katerimi se te sorte sprejmejo.

(18) Glede na znanstveni in tehnični razvoj je treba uvesti pravila za dopustnost kemično obdelanega semena in razmnoževalnega materiala.

(19) Kot splošno pravilo je trženje semena zelenjadnic treba dovoliti le, če je uradno pregledano in potrjeno v skladu s pravili potrjevanja kot osnovno seme ali certificirano seme. Pod posebnimi pogoji je treba omogočiti dajanje na trg žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom in nedodelano seme.

(20) Pri nekaterih vrstah zelenjadnic ni mogoče omejiti trženja na certificirana semena. Zato je treba dovoliti trženje preverjenega standardnega semena, ki mora imeti tudi sortno pristnost in čistost, vendar so te značilnosti predmet le uradne naknadne kontrole, ki se opravlja na polju z vzorčenjem.

(21) Da bi se izboljšala kakovost semen zelenjadnic v Skupnosti, se morajo določiti nekatere zahteve glede minimalne tehnične čistosti in kalivosti.

(22) Za zagotovitev identitete semena je treba določiti pravila Skupnosti za pakiranje, vzorčenje, pečatenje in zaznamovanje. Zaželeno je, da se zagotovi tudi uradna predhodna kontrola certificiranega semena in da se določijo obveznosti, ki jih mora izpolniti oseba, ki trži standardno seme in certificirano seme v majhnih pakiranjih.

(23) Treba je uvesti pravila za trženje kemično obdelanega semena, semena, ustreznega za ekološko proizvodnjo, in tudi ohranjanje z uporabo in situ sort, ogroženih z gensko erozijo.

(24) Dovoliti je treba odstopanja pod nekaterimi pogoji, brez poseganja v določbe člena 14 Pogodbe. Države članice, ki uporabijo odstopanja, naj si pri nadzorovanju nudijo vzajemno upravno pomoč.

(25) Za zagotovitev, da se pri trženju upoštevajo tako zahteve glede kakovosti semena kot določbe za zagotovitev njegove pristnosti, morajo države članice predvideti primerna pravila nadzora.

(26) Brez poseganja v člen 30 Pogodbe seme, ki izpolnjuje te zahteve, ne sme biti predmet tržnih omejitev, razen tistih, ki jih predvidevajo pravila Skupnosti.

(27) Pod nekaterimi pogoji je treba seme, razmnoženo v drugi državi iz osnovnega semena, potrjenega v državi članici, potrditi kot seme, razmnoženo v navedeni državi članici.

(28) Predvideti je treba dovoljenje, da se znotraj Skupnosti trži seme zelenjadnic, požeto v tretjih državah, samo če tako seme daje ista zagotovila kot uradno potrjeno seme ali je trženo kot standardno seme znotraj Skupnosti in ustreza pravilom Skupnosti.

(29) V obdobjih, ko je težko dobiti zaloge certificiranega semena različnih kategorij ali standardnega semena, je treba začasno dovoliti trženje semena kategorije, ki je predmet manj strogih zahtev, pa tudi semena sort, ki niso vključena v skupni katalog sort ali nacionalno sortno listo.

(30) Za uskladitev tehničnih metod potrjevanja in nadzora, ki se uporablja v državah članicah, in da se omogočijo primerjave, ki jih je treba narediti med semenom, potrjenim v Skupnosti, in semenom iz tretjih držav, je treba v državah članicah vzpostaviti primerjalne poskuse, ki bodo omogočili letno naknadno kontrolo semena nekaterih sort kategorije "osnovno seme" in semena kategorij "certificirano seme" in "standardno seme".

(31) Pravila Skupnosti se ne uporabljajo za seme, namenjeno za izvoz v tretje države.

(32) Ta direktiva mora vključiti nekatere vrste, ki so lahko tako krmne rastline ali oljnice kot zelenjadnice. Če se nekatere vrste semena navadno ne razmnožujejo ali tržijo na ozemlju države članice, je treba predvideti, da se navedene države članice oprostiti obveznosti uporabe te direktive za zadevne vrste.

(33) Zaželeno je organizirati začasne poskuse za iskanje izboljšanih alternativ nekaterim določbam, določenim v tej direktivi.

(34) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o izvrševanju na Komisijo prenesenih izvedbenih pooblastil [5].

(35) Ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, določenih v Prilogi VI, del B –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva velja za proizvodnjo, namenjeno trženju, in trženje semena zelenjadnic znotraj Skupnosti.

Direktiva ne velja za seme zelenjadnic, namenjeno za izvoz v tretje države.

Člen 2

1. V tej direktivi:

(a) "trženje": pomeni prodajo, posedovanje z namenom prodaje, ponudbo za prodajo in kakršno koli odsvojitev, dobavo ali prenos tretjim osebam, usmerjen v tržno izkoriščanje semena, odplačno ali neodplačno.

Trgovanje s semenom, ki ni namenjeno tržnemu izkoriščanju sorte, kot so naslednje aktivnosti, se ne šteje kot trženje::

- dobava semena uradnim organom za testiranje in nadzor,

- dobava semena izvajalcem storitev za dodelavo ali pakiranje, pod pogojem, da izvajalec storitev ne pridobi lastninske pravice na tako dobavljenem semenu.

Pod določenimi pogoji se dobava semena izvajalcem storitev za proizvodnjo nekaterih kmetijskih surovin za industrijske namene ali razmnoževanje semena za navedeni namen ne šteje kot trženje, pod pogojem, da izvajalec storitev ne pridobi lastninske pravice na tako dobavljenem semenu ali požetem pridelku. Dobavitelj semena organu za potrjevanje zagotovi kopijo bistvenih delov pogodbe, sklenjene z izvajalcem storitev, in to vključuje standarde in pogoje, ki jih trenutno izpolnjuje dobavljeno seme.

Pogoji za uporabo te določbe se določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2);

(b) "zelenjadnice"

: pomeni rastline naslednjih vrst, namenjene za kmetijsko ali vrtnarsko proizvodnjo, vendar ne za okras:

Allium cepa L. | Čebula |

Allium porrum L. | Por |

Anthriscus cerefolium (L.) Hoffm. | Prava krebuljica |

Apium graveolens L. | Navadna zelena |

Asparagus officinalis L. | Navadni beluš (špargelj) |

Beta vulgaris L. var. vulgaris | Mangold |

Beta vulgaris L. var. conditiva Alef. | Rdeča pesa |

Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. sabellica L. | Kodrolistni ohrovt |

Brossica oleracea L. convar. botrytis (L.) Alef. var. botrytis L. | Cvetača |

Brossica oleracea L. convar. botrytis (L.) Alef. var. cymosa Duch. | Brokoli |

Brossica oleracea L. convar. olerácea var. gemmifera DC. | Brstični ohrovt |

Brossica olerácea L. convar. capitata (L.) Alef. var. sabauda L. | Ohrovt |

Brossica oleracea L. convar. capitata (L.) Alef. var. alba DC. | Belo zelje |

Brossica oleracea L. convar. capitata (L.) Alef. var. rubra DC. | Rdeče zelje |

Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. gongylodes L. | Kolerabica |

Brassica pekinensis (Lour.) Rupr. | Kitajski kapus |

Brassica rapa L. var. rapa | Strniščna repa |

Capsicum annuum L. | Paprika |

Cichorium endivia L. | Endivija |

Cichorium intybus L. (partim) | Korenasti radič, listnati radič, cikorija |

Citrullus lanatus(Thunb.) Matsum. et Nakai | Lubenica |

Cucumis melo L. | Melona |

Cucumis sativus L. | Navadna kumara, kisle kumarice |

Cucurbita maxima Duchesne | Navadna buča |

Cucurbita pepo L. | Vrtna buča |

Cynara cardunculus L. | Kardij |

Douais carota L. | Navadno korenje |

Foeniculum vulgäre Miller | Navadni komarček |

Lactuca sativa L. | Solata |

Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. | Paradižnik |

Petroselinum crispum(Miller) Nyman ex A. W. Hill | Peteršilj |

Phaseolus coccineus L. | Laški fižol (turški fižol) |

Phaseolus vulgaris L. | Navadni fižol |

Pisum sativum L. (partim) | Navadni grah, razen krmnega graha |

Raphanus sativus L. | Vrtna redkev |

Scorzonera hispanica L. | Navadni gadnjak (črni koren) |

Solanum melongena L. | Jajčevec |

Spinacia oleracea L. | Špinača |

Valerianella locusta (L.) Laterr. | Navadni motovilec |

Vicia faba L. (partim) | Bob |

(c) "osnovno seme": pomeni seme

(i) ki je bilo proizvedeno v okviru odgovornosti žlahtnitelja v skladu s sprejeto prakso za vzdrževanje sorte;

(ii) ki je namenjeno proizvodnji semena kategorije "certificirano seme";

(iii) ki, s pridržkom člena 22, izpolnjuje pogoje, določene v Prilogah I in II za osnovno seme; in

(iv) katerega uradni pregled je pokazal, da izpolnjuje zgoraj navedene pogoje;

(d) "certificirano seme": pomeni seme

(i) ki se proizvaja neposredno iz osnovnega semena ali, če žlahtnitelj to zahteva, iz semena generacije pred osnovnim semenom, ki lahko izpolnjuje, in katerega uradni pregled je pokazal, da izpolnjuje pogoje, določene v Prilogah I in II za osnovno seme;

(ii) ki je namenjeno predvsem proizvodnji zelenjadnic;

(iii) ki, s pridržkom točke (b) člena 22, izpolnjuje pogoje, določene v Prilogah I in II za certificirano seme;

(iv) katerega uradni pregled je pokazal, da izpolnjuje prej navedene pogoje;

(v) ki je predmet uradne naknadne kontrole z z naključnim nadzorom, ki potrdi sortno pristnost in sortno čistost;

(e) "standardno seme": pomeni seme

(i) ki ima dovolj sortne pristnosti in sortne čistosti;

(ii) ki je namenjeno predvsem proizvodnji zelenjadnic;

(iii) ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi II; in

(iv) ki je predmet uradne naknadne kontrole z naključnim nadzorom, ki preveri sortno pristnost in sortno čistost;

(f) "uradni ukrepi": pomeni ukrepe

(i) državnih organov; ali

(ii) katere koli pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki deluje v imenu države; ali

(iii) v primeru pomožnih dejavnosti, ki so tudi pod državnim nadzorom, katere koli fizične osebe, ustrezno zaprisežene za ta namen;

pod pogojem, da osebe, navedene pod (ii) in (iii), nimajo osebnih koristi iz takih ukrepov;

(g) "majhno pakiranje ES": pomeni pakiranje, ki vsebujejo seme do mase največ

(i) 5 kg za stročnice;

(ii) 500 g za čebulo, krebuljico, navadni beluš, mangold, rdečo peso, strniščno repo, lubenico, navadne buče, vrtne buče, navadno korenje, vrtno redkev, navadni gadnjak, špinačo, navadni motovilec;

(iii) 100 g za vse druge vrste zelenjadnic.

2. Spremembe, ki jih je treba narediti na seznamu vrst iz odstavka 1(b), se sprejmejo v skladu s postopki iz člena 46(2).

3. Različni tipi sort, vključno s komponentami, so lahko natančno določeni in opredeljeni v skladu s postopkom, določenim v členu 46(2).

Člen 3

1. Države članice določijo, da se seme zelenjadnic ne sme potrjevati, preveriti kot standardno seme in tržiti, če sorta ni uradno sprejeta v eni ali več državah članicah.

2. Vsaka država članica sestavi eno ali več sortnih list za sorte, ki so uradno sprejete za potrjevanje, preverjanje kot standardno seme in trženje na njenem ozemlju. Sortne liste so razdeljene v skladu s sortami:

(a) katerih seme je lahko potrjeno kot "osnovno seme" ali "certificirano seme" ali je lahko preverjeno kot "standardno seme" in

(b) katerega seme ne sme biti preverjeno, razen kot standardno seme.

Kataloge si lahko ogleda kdor koli.

3. Skupni katalog sort zelenjadnic se vzpostavi v skladu z določbami členov 16 in 17 na osnovi nacionalnih sortnih list držav članic.

4. Države članice lahko predpišejo, da je sprejetje sorte za vključitev v skupni katalog ali v sortno listo druge države članice enakovredno sprejetju za vključitev v njihove lastne sortne liste. Države članice, ki to predvidijo, so oproščene obveznosti, predvidenih v členu 7, členu 9(4) in členu 10(2) do (5).

Člen 4

1. Države članice zagotovijo, da je sorta sprejeta le, če je razločljiva, nespremenljiva in dovolj izenačena.

V primeru cikorije mora imeti sorta zadovoljivo vrednost za proizvodnjo in uporabo.

2. V primeru gensko spremenjene sorte v smislu člena 2(1) in (2) Direktive Sveta 90/220/EGS se sorta sprejme le, če so bili sprejeti vsi primerni ukrepi za izognitev neželenim učinkom na človekovo zdravje in okolje.

3. Če je material, pridobljen iz sorte rastlin, namenjen za uporabo kot živilo ali sestavina živila, ki spada v področje uporabe Uredbe (ES) št. 258/97, ta živila ali sestavine živila ne smejo:

- predstavljati nevarnosti za potrošnika,

- zavajati potrošnika,

- biti drugačna od živil ali sestavin živila, katere nadomeščajo, v takem obsegu, da bi bila njihova običajna poraba za potrošnika prehransko škodljiva.

4. V interesu ohranitve rastlinskih genskih virov, kot jo določa člen 44(2), lahko države članice odstopijo od kriterijev za sprejem, določenih v prvem pododstavku odstavka 1, če so določeni posebni pogoji v skladu s postopkom iz člena 46 ob upoštevanju zahtev iz člena 44(3).

Člen 5

1. Sorta velja za razločljivo, če je, ne glede na izvor začetne variabilnosti, iz katere je nastala, ki je lahko umetnega ali naravnega izvora, jasno razločljiva po eni ali več pomembnih značilnostih od katere koli druge sorte, poznane v Skupnosti.

Značilnosti morajo biti natančno prepoznavne in natančno določljive.

V Skupnosti poznana sorta je katera koli sorta, ki je v času pravilno vloženega zahtevka za sprejem ocenjevane sorte:

- navedena v skupnem katalogu sort zelenjadnic ali v skupnem katalogu sort poljščin, ali

- je bila, ne da bi bila navedena v enem izmed navedenih katalogov, sprejeta ali predložena za sprejem v zadevni državi članici ali v drugi državi članici bodisi za potrjevanje in trženje bodisi za potrjevanje za druge države bodisi za preverjanje kot standardno seme,

razen če prej navedeni pogoji niso več izpolnjeni v vseh zadevnih državah članicah, preden je sprejeta odločitev o sprejemu ocenjevane sorte.

2. Sorta velja za nespremenljivo, če ustreza, po zaporednem razmnoževanju ali razmnožitvah ali ob koncu vsakega ciklusa (kjer je žlahtnitelj določil poseben ciklus razmnoževanja ali razmnožitev), opisu njenih bistvenih značilnosti.

3. Sorta velja za dovolj izenačeno, če so rastline, ki jo sestavljajo, kljub manjšim odstopanjem in ob upoštevanju značilnih lastnosti reprodukcijskega sistema rastlin, podobne ali gensko identične kar zadeva značilnosti, gledano v celoti, ki so obravnavane v ta namen.

Člen 6

Države članice zagotovijo, da za sorte, ki prihajajo iz drugih držav članic, veljajo iste zahteve, zlasti v zvezi s postopkom sprejetja, kot so tiste, ki se uporabljajo za domače sorte,

Člen 7

1. Države članice poskrbijo, da sprejetje sort temelji na rezultatih uradnega preizkušanja, zlasti poljskih poskusov, ki zajemajo dovolj lastnosti za opis sorte. Metode, ki se uporabljajo za določanje lastnosti, morajo biti natančne in zanesljive. Za določanje razločljivosti, poljski poskusi vključujejo vsaj razpoložljive primerljive sorte, ki so poznane v Skupnosti v smislu člena 5(1). Za uporabo člena 9 je treba vključiti druge primerljive sorte. V primeru sort, katerih seme se ne sme preverjati, razen kot standardno seme, se lahko upoštevajo rezultati neuradnega preizkušanja in znanje, pridobljeno s praktičnimi izkušnjami med gojenjem, skupaj z rezultati uradnega preizkušanja.

V skladu s postopkom iz člena 46(2) je mogoče predpisati, da sorte nekaterih vrst zelenjadnic od določenih datumov dalje ne bodo več sprejete, razen na podlagi uradnih poskusov.

2. V skladu s postopkom iz člena 46(2) se ob upoštevanju sedanjega znanstvenega in tehničnega znanja določi naslednje:

(a) lastnosti, ki morajo biti zajete kot minimum pri preizkušanju različnih vrst;

(b) minimalne zahteve za izvajanje preizkušanja.

3. Kadar je potrebno preizkusiti starševske komponente, da se prouči hibridne in sintetične sorte, države članice zagotovijo, da so rezultati preizkušanja in opis starševskih komponent na zahtevo žlahtnitelja obravnavani kot zaupni.

4. (a) (a) V primeru gensko spremenjene sorte iz člena 4(4) je treba opraviti oceno tveganja za okolje, enakovredno tisti, določeni v Direktivi 90/220/EGS.

(b) Postopki, ki zagotavljajo, da so tveganja za okolje in drugi relevantni elementi enakovredni tistim, ki jih določa Direktiva 90/220/EGS, se uvedejo na predlog Komisije z uredbo Sveta, ki temelji na primerni pravni podlagi iz Pogodbe. Pred začetkom veljavnosti te uredbe se gensko spremenjene sorte sprejme za vpis v nacionalno sortno listo le, če so bile sprejete za trženje v skladu z Direktivo 90/220/EGS.

(c) Členi 11 do 18 Direktive 90/220/EGS se ne uporabljajo več za gensko spremenjene sorte po začetku veljavnosti uredbe iz točke (b) zgoraj.

(d) Tehnične in znanstvene podrobnosti za izvajanje ocene tveganja za okolje se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

5. (a) (a) Države članice zagotovijo, da je sorta, uporabljena za namen, ki ga določa ta odstavek sprejeta le, če:

- je živilo ali sestavina živila že dovoljena v skladu z Uredbo (ES) 258/97 ali

- so odločitve o dovoljenju iz Uredbe (ES) 258/97, sprejete v skladu s postopkom iz člena 46(2).

(b) V primeru, določenem v drugi alinei odstavka (a), se upoštevajo kriteriji, določeni v členu 4(5), in načela o ocenjevanju, določena v Uredbi (ES) 258/97.

(c) Tehnične in znanstvene podrobnosti za izvajanje ukrepov, določenih v odstavku (b), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Člen 8

Države članice predpišejo, da ob predložitvi zahtevka za sprejetje sorte, prijavitelj navede, ali je bilo že zaprošeno za sprejetje v drugi državi članici, za katero državo članico je šlo in ali je bilo sprejetje odobreno.

Člen 9

1. Države članice poskrbijo za uradno objavo kataloga sort, sprejetih na njihovem ozemlju in, kjer se zahteva vzdrževanje sorte, ime osebe ali oseb, odgovornih za to v svojih državah. Če je za vzdrževanje sorte odgovornih več oseb, imen ni treba objavljati. Če se imena ne objavijo, katalog navaja organ, ki ima seznam oseb, odgovornih za vzdrževanje sorte.

2. Države članice, kolikor je le mogoče, zagotovijo, da je sorta v času sprejetja poznana v vseh državah članicah pod istim imenom.

Če je znano, da se seme ali razmnoževalni material dane sorte v drugi državi trži pod drugim imenom, se v katalogu navede tudi to ime.

V primeru sort, ki izhajajo iz sort, katerih uradno sprejetje je bilo določeno v skladu s členom 12(3), drugi in tretji pododstavek, in ki so sprejete v eni ali več državah članicah kot rezultat uradnih ukrepov iz navedene določbe, se lahko v skladu s postopkom iz člena 46(2) sprejme odločitev, da vse države članice, ki so sorte sprejele, zagotovijo, da se poimenujejo z imeni, določenimi po istem postopku in v skladu z zgornjimi načeli.

3. Ob upoštevanju razpoložljivih informacij države članice zagotovijo tudi, da se sorta, ki ni jasno razločljiva:

- od predhodno sprejete sorte v zadevni državi članici ali drugi državi članici, ali

- od druge sorte, ki je bila ocenjena glede na razločljivost, nespremenljivost in izenačenost v skladu s pravili, ki ustrezajo navedenim v tej direktivi, vendar sorta v Skupnosti ni znana v smislu člena 5(1),

poimenuje z imenom navedene sorte. Ta določba se ne uporablja, če je to ime lahko zavajajoče ali povzroči zmedo v zvezi z zadevno sorto ali če v skladu z vsemi določbami zadevne države članice, ki urejajo imena sort, drugi dejavniki preprečujejo njegovo uporabo ali če pravice tretjih strank ovirajo prosto uporabo navedenega imena v zvezi z zadevno sorto.

4. Države članice sestavijo poseben spis za vsako sprejeto sorto, ki vsebuje opis sorte in jasen povzetek vseh dejstev, na katerih temelji sprejetje. Opis sort se nanaša na rastline, proizvedene neposredno iz semena kategorije "certificirano seme" ali kategorije "standardno seme".

5. Države članice zagotovijo, da so sprejete gensko spremenjene sorte kot take jasno navedene v katalogu sort. Nadalje zagotovijo, da katera koli oseba, ki tako sorto trži, v svojem prodajnem katalogu jasno navede, da je sorta gensko spremenjena.

6. Kar zadeva ustreznost poimenovanja sorte, velja člen 63 Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti [6].

Podrobna pravila za izvajanje glede določanja ustreznosti poimenovanj sort, se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Člen 10

1. Vsak zahtevek ali umik zahtevka za sprejetje sorte, vsak vpis v sortno listo kot tudi kakršna koli sprememba v tej zvezi se takoj sporoči drugim državam članicam in Komisiji.

2. Države članice za vsako novo sprejeto sorto pošljejo drugim državam članicam in Komisiji kratek opis njenih lastnosti, ki so bile opažene kot rezultat postopka sprejetja. Na zahtevo sporočijo tudi opis posebnih lastnosti, ki sorti omogočajo, da je razločljiva od drugih podobnih sort.

3. Vsaka država članica da na razpolago drugim državam članicam in Komisiji spise iz člena 9(4) o sortah, ki so sprejete ali katerih sprejetje se prekliče. Informacije, izmenjane v zvezi s temi spisi, se obravnavajo zaupno.

4. Države članice zagotovijo, da so spisi o sprejetju na razpolago za osebno in izključno uporabo katere koli osebe, ki izkaže pravni interes. Te določbe se ne uporabljajo, če je po členu 7(3) treba informacije obravnavati zaupno.

5. Kadar se sprejetje sorte zavrne ali prekliče, je treba rezultate preizkušanja dati na razpolago osebam, ki jih taka odločitev zadeva.

Člen 11

1. Države članice določijo, da morajo biti sprejete sorte vzdrževane v skladu s sprejeto prakso za vzdrževanje dane sorte.

2. Ob vsakem času mora biti omogočena kontrola vzdrževanja iz zapisov, ki jih opravlja oseba ali osebe, odgovorne za sorto. Ti zapisi pokrivajo tudi proizvodnjo vseh generacij, ki so predhodnice osnovnega semena ali materiala za razmnoževanje.

3. Od osebe, odgovorne za sorto, se lahko zahtevajo vzorci. Taki vzorci so lahko po potrebi vzeti uradno.

4. Kadar vzdrževanje poteka v drugi državi članici, ki ni tista, kjer je bila sorta sprejeta, si zadevne države članice v zvezi s pregledi nudijo medsebojno upravo pomoč.

Člen 12

1. Sprejetje je veljavno do konca desetega koledarskega leta po sprejetju.

Sprejetje sort organov nekdanje Nemške demokratične republike pred združitvijo Nemčije velja najkasneje do konca desetega koledarskega leta po njihovem vnosu v sortno listo, ki jo je sestavila Zvezna republika Nemčija v skladu s členom 3(1).

2. Sprejete sorte se lahko obnovi v danih vmesnih obdobjih, če se še proizvaja v takem obsegu, ki to opravičuje, ali jo je treba zadržati zaradi ohranjanja rastlinskih genskih virov in pod pogojem, da so še zmeraj izpolnjene zahteve v zvezi z razločljivostjo, izenačenostjo in nespremenljivostjo ali kriteriji, določeni v členu 44(2) in (3). Razen v primeru rastlinskih genskih virov v smislu člena 44, se zahteve za obnovo predložijo najkasneje dve leti pred pretekom sprejetja.

3. Obdobje veljavnosti sprejetja se začasno podaljša, dokler ni sprejeta odločitev o zahtevi za obnovo.

V primeru sort, za katere je bilo odobreno sprejetje pred 1. julijem 1972, ali za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo pred 1. januarjem 1973, se obdobje, navedeno v prvem pododstavku odstavka 1, lahko podaljša v skladu s postopkom iz člena 46(2) najkasneje do 30. junija 1990 za posamezne sorte, kjer so bili uradni ukrepi, organizirani na osnovi Skupnosti, sprejeti pred 1. julijem 1982, da se zagotovi izpolnjevanje pogojev za obnovo njihovega sprejetja ali za sprejetje sort, ki iz njih izhajajo.

Za Grčijo, Španijo in Portugalsko se lahko potek obdobja sprejetja za nekatere sorte, katerih sprejetje je bilo v navedenih državah članicah odobreno pred 1. januarjem 1986, na zahtevo navedenih držav članic določi tudi za 30. junij 1990 v skladu s postopkom iz člena 46(2), zadevne sorte pa se lahko vključijo v uradne ukrepe iz drugega pododstavka.

Člen 13

1. Države članice zagotovijo, da se odstranijo vsi dvomi, ki nastanejo po sprejetju sorte v zvezi s presojo njene razločljivosti ali imena v času sprejetja.

2. Če se po sprejetju sorte ugotovi, da pogoj v zvezi z razločljivostjo v smislu člena 5 v času sprejetja ni bil izpolnjen, se sprejetje nadomesti z drugo odločbo ali, kjer je to primerno, s preklicem, ki je v skladu s to direktivo.

Po drugi odločbi se sorta od dne njenega prvega sprejetja ne šteje več kot sorta, poznana v Skupnosti v smislu člena 5(1).

3. Če se po sprejetju sorte ugotovi, da njeno ime v smislu člena 9 ni bilo sprejemljivo, ko je bila sorta sprejeta, se ime prilagodi na tak način, da je skladno s to direktivo. Države članice lahko dovolijo, da se prejšnje ime uporablja začasno kot dodatno ime. V skladu s postopkom iz člena 46(2) se lahko določi podrobna ureditev, v skladu s katero se prejšnje ime lahko uporablja kot dodatno ime.

4. V skladu s postopkom iz člena 46(2) se lahko določijo pravila za uporabo odstavkov 1, 2 in 3.

Člen 14

1. Države članice zagotovijo, da se sprejetje sorte prekliče:

(a) če se s preizkušanjem dokaže, da sorta ni več razločljiva, nespremenljiva ali dovolj izenačena;

(b) če to zahteva oseba ali osebe, odgovorne za sorto, razen če je zagotovljeno vzdrževanje sorte.

2. Države članice lahko prekličejo sprejetje sorte:

(a) če ni zagotovljena skladnost z zakoni in drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo;

(b) če so bili v času zahtevka za sprejetje ali med preizkušanjem podani napačni ali lažni podatki glede dejavnikov, na podlagi katerih je bilo odobreno sprejetje.

Člen 15

1. Države članice zagotovijo, da je sorta izbrisana iz njihovih sortnih list, če je bilo sprejetje sorte preklicano ali je preteklo obdobje veljavnosti sprejetja.

2. Države članice lahko na svojem ozemlju dovolijo obdobje za potrjevanje, preverjanje kot standardno seme in trženje najkasneje do 30. junija tretje leto po preteku veljavnosti sprejetja.

V primeru sort, ki so bile v skladu s členom 17(1) uvrščene v skupni katalog sort iz člena 18, obdobje, ki poteče zadnje med odobritvami v različnih državah članicah sprejetja, po prvem pododstavku velja za trženje v vseh državah članicah, pod pogojem, da seme zadevne sorte ni bilo predmet tržne omejitve glede na sorto.

3. V primeru sort, katerih sprejetje je bilo obnovljeno v skladu s členom 12(3), lahko države članice dovolijo uporabo imen, ki so se uporabljala pred tako obnovo, do 30. junija 1994.

Člen 16

1. Države članice zagotovijo, da od objave iz člena 17 seme sort, sprejetih v skladu z določbami te direktive ali v skladu z načeli, ki ustrezajo načelom iz te direktive, ni predmet nobenih tržnih omejitev v zvezi s sorto.

2. Državam članicam je z vlogo, ki se obravnava, kot predvideva člen 46(2) ali v primeru gensko spremenjenih sort člen 46(3), lahko dovoljeno, da prepovejo uporabo sorte na celotnem ozemlju ali delu njihovega ozemlja ali določijo primerne pogoje za gojenje sorte, v primerih, kot jih predvideva odstavek (b), s pogoji za uporabo izdelkov, ki izhajajo iz takega gojenja:

(a) kadar je ugotovljeno, da bi lahko bila proizvodnja sorte škodljiva z vidika zdravstvenega varstva rastlin za proizvodnjo drugih sort ali vrst; ali

(b) kadar ima država članica kake druge tehtne razloge, ali kjer so razlogi morda že bili omenjeni med postopkom iz člena 10(2), za domnevo, da sorta predstavlja tveganje za človekovo zdravje ali okolje.

Člen 17

Komisija na osnovi prejetih informacij, ki jih je poslala država članica, v Seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti, pod naslovom "Skupni katalog sort poljščin" objavi seznam vseh sort, katerih seme po členu 16 ni predmet nobenih tržnih omejitev v zvezi s sorto, in tudi informacije, zahtevane v členu 9(1), ki zadevajo osebo ali osebe, odgovorne za vzdrževanje sorte. Objavljeno obvestilo navaja, katere države članice so prejele dovoljenje po členu 16(2) ali členu 18.

Objavljeno obvestilo uvršča na seznam tiste sorte, za katere je bila vložena vloga za obdobje v skladu z drugim pododstavkom člena 15(2). Ta seznam navaja dolžino obdobja in, kjer je to primerno, države članice, za katere to obdobje ne velja.

Objavljeno obvestilo jasno navaja sorte, ki so gensko spremenjene.

Člen 18

Če se ugotovi, da lahko proizvodnja sorte, vključene v skupni katalog sort, v kateri koli državi članici z vidika zdravstvenega varstva rastlin škodi gojenju drugih sort ali vrst ali predstavlja tveganje za okolje ali človekovo zdravje, se lahko na zahtevo navedeni državi članici v skladu s postopkom iz člena 46(2) ali, v primeru gensko spremenjene sorte, iz člena 46(3), dovoli, da prepove trženje semena ali razmnoževalnega materiala te sorte na celotnem ozemlju ali na delu njenega ozemlja. Kadar obstaja neposredna nevarnost širitve škodljivih organizmov ali neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali okolje, lahko zadevna država članica uresniči navedeno prepoved, takoj ko je vložena vloga, in velja, dokler se ne sprejeme dokončna odločitev. Navedeno odločitev je treba sprejeti v treh mesecih v skladu s postopkom, predpisanim v členu 46(2) ali, v primeru gensko spremenjene sorte, v členu 46(3).

Člen 19

Kadar država članica, ki je sorto prva sprejela, prekliče sprejetje, lahko ena ali več držav članic še naprej dovoljuje sprejetje navedene sorte, pod pogojem, da se nadaljuje izpolnjevanje zahtev za sprejetje na njenem ozemlju. Če je zadevna sorta ena izmed tistih, katerih vzdrževanje se zahteva, mora to ostati zagotovljeno.

Člen 20

1. Države članice določijo, da se seme cikorije ne sme dati na trg, razen če je uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "certificirano seme".

2. Države članice določijo, da se seme drugih vrst rastlin ne sme dati na trg, razen če je uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "certificirano seme" ali je standardno seme.

3. Vendar se lahko po postopku iz člena 46(2) določi, da se po navedenih datumih seme nekaterih vrst zelenjadnic ne sme dati trg, razen če je uradno certificirano kot "osnovno seme" ali "certificirano seme".

4. Države članice zagotovijo, da se uradni pregledi semena izvajajo v skladu s tekočimi mednarodnimi metodami, v kolikor take metode obstajajo.

Člen 21

Ne glede na člen 20(1) in (2), države članice določijo, da se:

- žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom in

- nedodelano seme, trženo za dodelavo, pod pogojem, da je zagotovljena pristnost semena,

lahko da na trg.

Člen 22

Vendar lahko države članice z odstopanjem od določb člena 20:

(a) dovolijo uradno potrjevanje in trženje osnovnega semena, ki ne izpolnjuje pogojev, predpisanih v Prilogi II glede kalivosti. V tem primeru je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da se zagotovi, da dobavitelj jamči posebno kalivost, ki jo za trženje navede na posebni etiketi s svojim imenom in naslovom ter sklicno številko partije semena;

(b) za hitro razpoložljivost semena, ne glede na dejstvo, da uradni pregled za nadzor ustreznosti pogojem, določenim v Prilogi II glede na kalivost, še ni zaključen, dovolijo uradno potrjevanje in trženje, v kolikor obstaja prvi kupec za trgovanje s semenom kategorij "osnovno seme" ali "certificirano seme". Potrjevanje se odobri le ob predložitvi začasnega poročila o analizi kakovosti semena in pod pogojem, da je navedeno ime in naslov prvega prejemnika; sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da dobavitelj jamči kalivost, zagotovljeno v začasni analizi; ta kalivost mora biti za trženje navedena na posebni etiketi z imenom in naslovom dobavitelja ter sklicno številko partije.

Te določbe ne veljajo za seme, uvoženo iz tretjih držav, razen če je v členu 36 glede razmnoževanja izven Skupnosti predvideno drugače.

Države članice, ki uveljavljajo odstopanje, ki ga predvideva pododstavek (a) ali (b), si pri nadzorovanju nudijo medsebojno upravno pomoč.

Člen 23

1. Glede na člen 20(1) in (2) lahko države članice:

(a) dovolijo proizvajalcem, da na njihovem ozemlju dajo na trg majhne količine semena za znanstvene namene ali vzgojo novih sort;

(b) dovolijo žlahtniteljem in njihovim zastopnikom, s sedežem na njihovem ozemlju, da v omejenem obdobju tržijo seme, ki pripada sorti, za katero je bil vložen zahtevek za vpis v nacionalno sortno listo v vsaj eni državi članici in za katero so bile predložene posebne tehnične informacije.

2. Pogoji, pod katerimi lahko države članice podelijo dovoljenja iz odstavka (b) zgoraj, se določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2), zlasti kar zadeva pridobivanje podatkov, tip podatkov, skladiščenje in ime sorte ter označevanje pakiranj.

3. Dovoljenja, ki so jih države članice na svojem lastnem ozemlju podelile proizvajalcem do 14. decembra 1998 za namene, določene v odstavku 1, ostanejo veljavna do sprejema določb iz odstavka 2. Po tem vsa taka dovoljenja upoštevajo določbe, sprejete v skladu z odstavkom 2.

Člen 24

Države članice lahko glede na pogoje, določene v Prilogah I in II, predpišejo dodatne ali strožje zahteve za potrjevanje semena, proizvedenega na njihovem ozemlju.

Člen 25

1. Države članice zahtevajo, da se vzorci za pregled semena za potrjevanje in za naknadno kontrolo odvzamejo uradno in v skladu z ustreznimi metodami.

Te določbe veljajo tudi, če se vzorci standardnega semena uradno odvzamejo za naknadno kontrolo.

2. Vzorci za pregled semena za potrditev in za naknadno kontrolo se odvzamejo iz homogenih partij; maksimalna masa partije in minimalna masa vzorca sta navedeni v Prilogi III.

Člen 26

1. Države članice zahtevajo, da se osnovno seme, certificirano seme in standardno seme trži le v dovolj homogenih partijah in zapečatenih pakiranjih, ki imajo, kot predpisujeta člena 27 in 28, sistem pečatenja in označbe.

2. Države članice lahko za trženje majhnih količin končnemu porabniku predvidijo odstopanja od določb odstavka 1 glede pakiranja, pečatenja in zaznamovanja.

3. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice dovolijo svojim proizvajalcem, da dajo na trg majhna pakiranja mešanic standardnega semena različnih sort iste vrste. V skladu s postopkom iz člena 46(2) je treba določiti vrste, za katere velja ta določba, pravila za maksimalno velikost majhnih pakiranj in zahteve za označevanje.

Člen 27

1. Države članice zahtevajo, da se pakiranja osnovnega in certificiranega semena, ki niso narejena v obliki majhnih pakiranj ES, pečatijo uradno ali pod uradnim nadzorom na tak način, da jih ni mogoče odpreti, ne da se pri tem uniči sistem pečatenja ali pusti sledi nedovoljenega spreminjanja na uradni etiketi, ki jo predvideva člen 28(1), ali na pakiranju.

Za zagotovitev pečatenja sistem pečatenja sestavlja vsaj ena uradna etiketa ali pritrditev uradne plombe.

Ukrepi iz drugega pododstavka niso potrebni, če se uporablja sistem pečatenja, ki ga ni mogoče ponovno uporabiti.

V skladu s postopkom iz člena 46(2) se lahko ugotovi, ali določen sistem pečatenja ustreza določbam tega odstavka.

2. Uradno pečatena pakiranja se ne pečatijo ponovno, niti enkrat niti večkrat, razen uradno ali pod uradnim nadzorom. Če se pakiranja ponovno pečatijo, se dejstvo o ponovnem pečatenju, najnovejši datum ponovnega pečatenja in organ, ki je zanj odgovoren, navedejo na etiketi, ki jo zahteva člen 28(1).

3. Države članice zahtevajo, da se pakiranja standardnega semena in majhna pakiranja semena kategorije certificirano seme pečatijo na tak način, da jih ni mogoče odpreti, ne da se pri tem uniči sistem pečatenja ali pusti sledi odpiranja na etiketi, ki jo predvideva člen 28(3), ali na pakiranju. Razen v primeru majhnih pakiranj morajo imeti pakiranja v skladu s postopkom tudi plombo ali enakovreden pečat, ki ga je pripela oseba, odgovorna za pripenjanje etiket. V skladu s postopkom iz člena 46(2) se lahko ugotovi, ali je določen sistem pečatenja v skladu z določbami tega odstavka. V primeru majhnih pakiranj kategorije certificirano seme se pakiranja ne pečatijo enkrat ali večkrat, razen pod uradnim nadzorom.

4. Države članice lahko predvidijo izjeme od odstavkov 1 in 2 v primeru majhnih pakiranj osnovnega semena, zaprtih na njihovem lastnem ozemlju. Pogoji v zvezi s temi izjemami se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Člen 28

1. Države članice zahtevajo, da se za embalažo osnovnega semena in certificiranega semena, razen kjer se seme slednje kategorije pakira v obliki majhnih zavojev, upošteva naslednje:

(a) označevanje na zunanjosti z uradno etiketo, ki se pred tem še ni uporabila, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi IV(A) in na kateri so navedene informacije v enem izmed uradnih jezikov Skupnosti. Etiketa se lahko namesti znotraj prozornih pakiranj, pod pogojem, da jo je mogoče prebrati. Barva etikete za osnovno seme je bela in za certificirano seme modra. Če se uporabi etiketa z luknjo za vrvico, se njena pritrditev v vseh primerih zavaruje z uradno plombo. Če v primerih po členu 22 osnovno seme ne izpolnjuje pogojev, določenih v Prilogi II glede kalivosti, se to dejstvo navede na etiketi. Dovoljena je uporaba uradnih samolepilnih etiket. V skladu s postopkom iz člena 46(2) je pod uradnim nadzorom mogoče dovoliti neodstranljivo tiskanje predpisanih informacij na pakiranja v skladu z vzorcem etikete;

(b) pakiranja vsebujejo uradni zaznamek iste barve kot etiketa, ki navaja vsaj informacije, ki se zahtevajo po Prilogi IV(A)(a)(4) do (7). Ta zaznamek je treba sestaviti na tak način, da ga ni mogoče zamenjati z uradno etiketo iz (a). Ta zaznamek ni potreben, če so informacije neodstranljivo natisnjene na pakiranju ali se etiketa, v skladu z določbami iz (a), nahaja znotraj prozornega pakiranja ali se uporabi samolepilna etiketa ali etiketa iz materiala, ki se ne trga.

2. Države članice lahko predvidijo izjeme iz odstavka 1 v primeru majhnih pakiranj, pečatenih na njihovem lastnem ozemlju. Pogoji v zvezi s temi izjemami se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

3. Pakiranja standardnega semena in majhna pakiranja semena kategorije "certificirano seme" so, kot se zahteva v Prilogi IV(B), opremljeni z dobaviteljevo etiketo ali tiskanim ali žigosanim obvestilom v enem izmed uradnih jezikov Skupnosti. Barva etikete za certificirano seme je modra in za standardno seme temno rumena.

Razen v primeru majhnih pakiranj standardnega semena je treba predpisane ali dovoljene informacije po tej določbi jasno ločiti od drugih informacij na etiketi ali pakiranju, vključno z informacijo, ki jo predvideva člen 30.

Po 30. juniju 1992 se lahko v skladu s členom 46(2) sklene, da morajo majhna pakiranja standardnega semena vseh vrst ali nekaterih vrst postati predmet te zahteve ali da se predpisane ali dovoljene informacije drugače razpoznavno razlikujejo od vseh drugih informacij, če je razpoznavna značilnost izrecno deklarirana kot taka na etiketi ali pakiranju.

4. V primeru sort, splošno znanih 1. julija 1970, lahko etiketa vsebuje sklic na vzdrževanje sorte, ki je ali bo deklarirana v skladu z določbami člena 41(2). Prepovedano je sklicevanje na kakršne koli posebne lastnosti, ki so morda v zvezi s takim vzdrževanjem.

Datum je:

- 1. januar 1973 za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo,

- 1. marec 1986 za Španijo.

Ta sklic sledi imenu sorte, od katerega je jasno ločen, najbolje s pomišljajem. Sklic ne izstopa bolj kot ime sorte.

Člen 29

Države članice sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev, da se v primeru majhnih pakiranj certificiranega semena lahko potrdi pristnost semena, zlasti v času, ko se partije semena delijo. V ta namen lahko zahtevajo, da se majhna pakiranja, pakirana na njihovem ozemlju, pečatijo uradno ali pod uradnim nadzorom.

Člen 30

1. V skladu s postopkom iz člena 46(2) se lahko zagotovi, da so v drugačnih primerih, kot jih predvideva ta direktiva, pakiranja osnovnega semena, katerega koli certificiranega semena ali standardnega semena opremljeni z dobaviteljevo etiketo (ki je lahko etiketa, ločena od uradne etikete ali je v obliki dobaviteljevih informacij natisnjenih na paketu samem).

Podatki, ki jih je treba predvideti na vsaki taki etiketi, se določijo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

2. V primeru osnovnega in certificiranega semena se etiketa ali natis iz odstavka 1 sestavi na tak način, da ga ni mogoče zamenjati z uradno etiketo iz člena 28(1).

Člen 31

V primeru semena gensko spremenjene sorte vsaka etiketa ali dokument, uraden ali kak drug, ki je pritrjena ali je z njim opremljena partija semena, po določbah te direktive, jasno navaja, da je sorta gensko spremenjena.

Člen 32

Države članice zahtevajo, da se vsaka kemična obdelava osnovnega, certificiranega ali standardnega semena označi na uradni etiketi ali na dobaviteljevi etiketi in na pakiranju ali znotraj njega. Pri majhnih pakiranjih je ta informacija lahko natisnjena neposredno na pakiranju ali znotraj njega.

Člen 33

Da bi se našle boljše druge možnosti nekaterih določb, določenih v tej direktivi, se lahko sprejme odločitev o izvedbi začasnih poskusov na ravni Skupnosti pod posebnimi pogoji v skladu z določbami iz člena 46(2).

V okviru takih poskusov se države članice lahko oprosti nekaterih obveznosti iz te direktive. Obseg navedene oprostitve se določi s sklicem na določbe, za katere velja. Poskus ne sme trajati dalj kot sedem let.

Člen 34

1. Države članice zagotovijo, da seme, ki pride na trg po določbah te direktive, ne glede na to, ali so prisilne ali dispozitivne, ni predmet kakršnih koli tržnih omejitev glede lastnosti, zahtev za preizkušanje, zaznamovanja in pečatenja, razen tistih, ki jih določa ta ali katera koli druga direktiva Skupnosti.

2. Do sprejetja odločitve po členu 20(3) se lahko vsaki državi članici na zahtevo, ki se bo obravnavala po postopku iz člena 46(2), dovoli, da določi, da po navedenih datumih seme nekaterih vrst zelenjadnic ne sme priti na trg, razen če je uradno potrjeno kot "osnovno seme" ali "certificirano seme".

Člen 35

Pogoji, pod katerimi lahko žlahtniteljevo seme generacij pred osnovnim semenom pride na trg po prvi alinei člena 21, so:

(a) seme mora uradno pregledati pristojni organ za potrjevanje v skladu z določbami, ki veljajo za potrjevanje osnovnega semena;

(b) pakirati ga je treba v skladu s to direktivo; in

(c) pakiranja morajo biti označena z uradno etiketo, ki navaja vsaj naslednje podatke:

- organ za potrjevanje in državo članico ali njuno razpoznavno kratico,

- sklicno številko partije,

- mesec in leto pečatenja ali,

- mesec in leto zadnjega uradnega vzorčenja za potrjevanje,

- vrsto, navedeno vsaj z njenim botaničnim imenom, ki je lahko navedeno v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, z latinskimi črkami,

- sorto, navedeno vsaj z latinskimi črkami,

- opis "predosnovno seme",

- število generacij pred semenom kategorije "certificirano seme".

Etiketa je bela z diagonalno vijoličasto črto.

Člen 36

1. Države članice zagotovijo, da je seme zelenjadnic:

- ki je proizvedeno neposredno iz osnovnega semena ali certificiranega semena, uradno potrjeno v eni ali več državah članicah ali v tretji državi, ki ji je bila priznana enakovrednost po členu 37(1)(d), ali ki je proizvedeno neposredno z opraševanjem osnovnega semena, uradno potrjenega v državi članici, z osnovnim semenom, uradno potrjenim v taki tretji državi, in

- ki je požeto v drugi državi članici,

na zahtevo in brez poseganja v druge določbe te direktive uradno potrjeno kot certificirano seme v vsaki državi članici, če navedeno seme prestane poljski pregled in izpolni pogoje, določene v Prilogi I za ustrezno kategorijo, in če uradni pregled pokaže, da so izpolnjeni pogoji, določeni v Prilogi II za isto kategorijo.

Če je v takih primerih seme proizvedeno neposredno iz uradno potrjenega semena generacij pred osnovnim semenom, države članice lahko dovolijo tudi uradno potrditev kot osnovno seme, če so izpolnjeni pogoji, določeni za navedeno kategorijo.

2. Seme zelenjadnic, pridelano v Skupnosti in namenjeno za potrjevanje v skladu z odstavkom 1, je:

- pakirano in označeno z uradno etiketo, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi V(A) in (B) v skladu s členom 27(1) in

- opremljeno z uradnim dokumentom, ki izpolnjuje pogoje, določene v Prilogi V(C).

Določb prve alinee o pakiranju in označevanju ni treba uporabiti, če so organi, odgovorni za poljski pregled, organi za sestavljanje dokumentov za potrjevanje ne do konca potrjenega semena, in organi, odgovorni za potrjevanje, isti ali če se vsi organi strinjajo s to izjemo.

3. Države članice določijo tudi, da je seme zelenjadnic

- ki je poizvedeno neposredno iz osnovnega semena ali certificiranega semena, uradno potrjenega v eni ali več državah članicah ali v tretji državi, ki ji je bila podeljena enakovrednost po členu 37(1)(d), ali ki je proizvedeno neposredno z oprašitvijo osnovnega semena, uradno potrjenega v državi članici, z osnovnim semenom, uradno potrjenim v taki tretji državi, in

- ki je požeto v tretji državi,

na zahtevo uradno potrjeno kot certificirano seme v vsaki izmed tistih držav članic, kjer je osnovno seme proizvedeno ali uradno potrjeno, če seme prestane poljski pregled in izpolni pogoje, določene v odločbi o enakovrednosti po členu 37(1)(a) za ustrezno kategorijo, in če uradni pregled pokaže, da so izpolnjeni pogoji, določeni v Prilogi II za isto kategorijo. Druge države članice lahko dovolijo uradno potrjevanje takega semena.

Člen 37

1. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije ugotovi, ali:

(a) uradni pregledi sort, izvedeni v tretji državi, dajejo ista zagotovila kot tisti, ki jih predvideva člen 7 in so izvedeni v državah članicah;

(b) nadzori nad vzdrževanjem sort, opravljeni v tretji državi, dajejo ista zagotovila kot nadzori, opravljeni v državah članicah;

(c) v primerih iz člena 36 poljski pregledi v tretji državi izpolnjujejo pogoje, določene v Prilogi I;

(d) je seme zelenjadnic, požeto v tretji državi in ki daje ista zagotovila glede svojih lastnosti in pravil za njegov pregled, za zagotavljanje pristnosti, zaznamovanje in nadzor v teh pogledih enakovredno osnovnemu semenu, certificiranemu semenu ali standardnemu semenu, požetemu v Skupnosti in ustreza določbam te direktive.

2. Odstavek 1 velja tudi za vsako novo državo članico od datuma njenega pristopa do datuma, ko namerava sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Člen 38

1. Za odstranitev vseh začasnih težav pri splošni dobavi osnovnega, certificiranega ali standardnega semena, ki se pojavljajo v Skupnosti in jih ni mogoče drugače premostiti, se lahko v skladu s postopkom iz člena 46(2) odloči, da države članice za določeno obdobje po vsej Skupnosti dovolijo trženje semena kategorije, ki je predmet manj strogih zahtev, ali semena sorte, ki ni vključena v Skupni katalog sort zelenjadnic ali v nacionalne sortne liste držav članic, v količinah, ki so potrebne za rešitev dobavnih težav.

2. Za kategorijo semena katere koli dane sorte je uradna etiketa ali dobaviteljeva etiketa etiketa, predvidena za ustrezno kategorijo; za seme sort, ki niso vključene v zgoraj navedene kataloge sort, je barva etikete rjava. Etiketa zmeraj navaja, da je zadevno seme seme kategorije, ki izpolnjuje manj stroge zahteve.

3. Pravila za uporabo odstavka 1 se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Člen 39

1. Države članice zagotavljajo, da se uradni pregledi izvajajo v zvezi s trženjem semena zelenjadnic, vsaj z naključnimi pregledi za potrditev skladnosti z zahtevami in pogoji te direktive.

2. Brez poseganja v svoboden pretok semena znotraj Skupnosti, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da si zagotovijo naslednje podatke pri trženju količin, ki presegajo dva kilograma semena, uvoženega iz tretjih držav:

(a) vrsta;

(b) sorta;

(c) kategorija;

(d) država proizvodnje semena in organ za uradno potrjevanje;

(e) država izvoznica;

(f) uvoznik;

(g) količina semena.

Način, kako je treba predstaviti te podatke, se lahko določi v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Člen 40

Države članice zagotovijo, da je seme kategorij "certificirano seme" in "standardno seme" predmet uradne naknadne kontrole na polju, kjer se s preverjanjem primerja njihovo sortno pristnost in sortno čistost s standardnimi vzorci.

Člen 41

1. Države članice zagotovijo, da jih osebe, odgovorne za pritrjevanje etiket za standardno seme, namenjeno trženju:

(a) obvestijo o datumih, ko se začnejo in končajo njihove dejavnosti;

(b) vodijo evidenco vseh partij standardnega semena in jih dajo na razpolago državam članicam za najmanj tri leta;

(c) dajo državam članicam na razpolago standardni vzorec semena sort, katerih vzdrževanje se ne zahteva, za najmanj dve leti;

(d) odvzamejo vzorce iz vsake partije, namenjene za trženje in jih dajo na razpolago državam članicam za najmanj dve leti.

Dejanja iz točk (b) in (d) so predmet uradnih nadzorov, izvedenih na naključni podlagi. Obveznost, določena v točki (c), velja le za proizvajalce.

2. Države članice zagotovijo, da da vsaka oseba, ki se namerava v skladu s členom 28(4) sklicevati na dano vzdrževanje sorte, vnaprej izjavo o tej nameri.

Člen 42

1. Če se pri poskusih naknadne kontrole na polju vedno znova ugotovi, da seme katere koli sorte ne izpolnjuje pogojev, določenih za sortno pristnost ali sortno čistost, države članice zagotovijo, da se osebi, ki trži, popolnoma ali delno prepove trženje takšnega semena (če je to primerno, za določeno obdobje).

2. Vsi ukrepi, sprejeti po odstavku 1, se umaknejo, takoj ko se z ustrezno gotovostjo ugotovi, da bo seme, namenjeno za trženje, v prihodnosti izpolnilo pogoje glede sortne pristnosti in sortne čistosti.

Člen 43

1. Primerjalni poskusi Skupnosti se izvedejo v okviru Skupnosti za naknadno kontrolo vzorcev osnovnega semena, z izjemo semena hibridnih in sintetičnih sort, ter certificiranega ali standardnega semena zelenjadnic, odvzetega med vzorčenjem. Izpolnjevanje pogojev, katerim mora ustrezati seme, se lahko preveri s poskusi naknadne kontrole. Pravila za poskuse in njihovi rezultati se predložijo odboru iz člena 46(1).

2. Ti primerjalni poskusi se uporabijo za usklajevanje tehničnih metod potrjevanja in naknadne kontrole, da se pridobijo enakovredni rezultati. Takoj ko je ta cilj dosežen, se sestavijo poročila o napredovanju primerjalnih poskusov in se zaupno pošljejo državam članicam in Komisiji. Komisija v skladu s postopkom iz člena 46(2), določi datum za prvo poročilo.

3. Komisija v skladu s postopkom iz člena 46(2), sprejme potrebne ukrepe za izvajanje primerjalnih poskusov. Seme zelenjadnic, požeto v tretjih državah, se lahko vključi v primerjalne poskuse.

Člen 44

1. V skladu s postopkom iz člena 46(2) se lahko določijo posebni pogoji, da se upošteva razvoj v zvezi s pogoji, po katerih se lahko trži kemično obdelano seme.

2. V skladu s postopkom iz člena 46(2) se lahko določijo posebni pogoji, da se upošteva razvoj v zvezi z ohranjanjem in situ in trajnostno uporabo rastlinskih genskih virov preko gojenja in trženja semena:

(a) ekotipov in sort, ki se tradicionalno gojijo na posebnih lokacijah in regijah in jih ogroža genska erozija brez poseganja v določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1467/94 z dne 20. junija 1994 o ohranjanju, določanju lastnosti, zbiranju in uporabi genskih virov v kmetijstvu [7];

(b) sort brez pomembne vrednosti za tržno proizvodnjo posevkov, vendar razvite za gojenje pod posebnimi pogoji.

3. Posebni pogoji iz odstavka 2 vključujejo zlasti naslednje točke:

(a) v primeru odstavka 2, točka (a), se populacije in sorte sprejmejo v skladu z določbami te direktive. Upoštevajo se zlasti rezultati neuradnih testov in znanje, pridobljeno s praktičnimi izkušnjami med pridelavo, razmnoževanjem in uporabo, ter podrobni opisi sort in njihovih ustreznih poimenovanj, o čemer je zadevna država članica obveščena, in če to zadostuje, je posledica izvzetje iz zahteve po uradnem preizkušanju. Ob sprejetju se taka populacija ali sorta v skupnem katalogu navede kot "ohranjevalna sorta";

(b) v primeru odstavka 2, točki (a) in (b), primerne količinske omejitve.

Člen 45

Spremembe, ki jih je treba sprejeti v vsebini prilog zaradi upoštevanja razvoja znanstvenega in tehničnega znanja, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 46(2).

Člen 46

1. Komisiji pomaga Stalni odbor za seme in razmnoževalni material za poljedelstvo, vrtnarstvo in gozdarstvo, ustanovljen s členom 1 Sklepa Sveta 66/399/EGS [8].

2. Ob sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec.

3. Ob sklicevanju na ta odstavek, se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES, je tri mesece.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 47

Če ni v členih 18 in v Prilogah I in II določeno drugače, ta direktiva ne posega v nacionalne predpise, utemeljene z zaščito zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin oziroma zaščito industrijske ali poslovne lastnine.

Člen 48

1. V skladu s postopkom iz člena 46(2) se lahko določijo posebni pogoji, da se upošteva razvoj na področju:

(a) pogojev, pod katerimi se lahko trži kemično obdelano seme;

(b) pogojev, pod katerimi se lahko trži seme za ohranjanje in situ in trajnostno uporabo rastlinskih genskih virov, vključno z mešanicami semena vrst, ki vključujejo tudi vrste, uvrščene na seznam v členu 1 Direktive Sveta 2002/53/ES [9], in so povezane s specifičnimi naravnimi in polnaravnimi življenjskimi prostori in jih ogroža genska erozija;

(c) pogojev, pod katerimi se lahko trži seme, ustrezno za ekološko proizvodnjo.

2. Posebni pogoji iz odstavka 1(b) vključujejo zlasti naslednje točke:

(a) seme teh vrst ima znano poreklo, ki ga je ustrezen organ v vsaki državi članici odobril za trženje semena v opredeljenih območjih;

(b) primerne količinske omejitve.

Člen 49

Na zahtevo države članice, ki bo obravnavana po postopku iz člena 46(2), se to državo lahko popolnoma ali delno oprosti obveznost uporabe te direktive za nekatere vrste, ki se ponavadi ne razmnožujejo ali tržijo na njenem ozemlju, razen če bi bilo to v nasprotju s členi 16(1) in 34(1).

Člen 50

Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Komisija o tem obvesti druge države članice.

Člen 51

1. Direktiva 70/458/EGS, kakor jo spreminjajo direktive, uvrščene na seznam v Prilogi VI, del A, se razveljavi, brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos navedenih direktiv, določenimi v Prilogi VI, del B.

2. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja v Prilogi VII.

Člen 52

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 53

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 13. junija 2002

Za Svet

Predsednik

M. Rajoy Brey

[1] Mnenje z dne 9. aprila 2002 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[2] UL L 225, 12.10.1970, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/96/ES (UL L 25, 1.2.1999, str. 27).

[3] Glej Prilogo VI, del A.

[4] UL L 117, 8.5.1990, str. 15. Direktiva, kakor je bila razveljavljena z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

[5] UL L 43, 14.2.1997, str. 1.

[6] UL L 43, 14.2.1997, str. 1.

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[8] UL L 227, 1.9.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2506/95 (UL L 258, 28.10.1995, str. 3).

[9] UL L 159, 28.6.1994, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POGOJI ZA POTRJEVANJE SEMENSKEGA POSEVKA

1. Posevek ima dovolj sortne pristnosti in sortne čistosti.

2. V primeru osnovnega semena se opravi vsaj en uradni poljski pregled. V primeru certificiranega semena se opravi vsaj en poljski pregled, opravljen pod naključnim uradnim nadzorom, vsaj 20 % posevkov vsake vrste.

3. Stanje posevka na polju in stopnja razvoja posevka je taka, da omogoča ustrezen pregled sortne pristnosti in sortne čistosti ter zdravstvenega statusa.

4. Minimalne razdalje od sosednjih rastlin, ki bi lahko povzročile neželeno tujo oprašitev, so:

A. Beta vulgaris

1.od katerih koli virov cvetnega prahu rodu Beta, ki ni omenjen spodaj. | 1000 metrov; |

2.od katerih koli virov cvetnega prahu sort iste podvrste, ki pripada drugi skupini sort: | |

(a)za osnovno seme | 1000 metrov; |

(b)za certificirano seme | 600 metrov; |

3.od katerih koli virov cvetnega prahu sort iste podvrste, ki pripada isti skupini sort: | |

(a)za osnovno seme | 600 metrov; |

(b)za certificirano seme | 300 metrov. |

Skupine sort iz 2 in 3 so določene v skladu s postopkom, določenim v členu 46(2).

B. Vrste Brassica

2.od katerih koli virov cvetnega prahu sort iste podvrste, ki pripada drugi skupini sort: | |

(a)za osnovno seme | 1000 metrov; |

(b)za certificirano seme | 600 metrov; |

3.od katerih koli virov cvetnega prahu sort iste podvrste, ki pripada isti skupini sort: | |

(a)za osnovno seme | 600 metrov; |

(b)za certificirano seme | 300 metrov. |

C. Cikorija

1.od drugih vrst istih rodov ali podvrst | 1000 metrov; |

2.od drugih sort cikorije: | |

(a)za osnovno seme | 600 metrov; |

(b)za certificirano seme | 300 metrov. |

D. Druge vrste

1.od virov tujega cvetnega prahu, ki lahko povzročijo resno izroditev sort drugih vrst kot rezultat navzkrižne oplodnje: | |

(a)za osnovno seme | 500 metrov; |

(b)za certificirano seme | 300 metrov; |

2.od drugih virov tujega cvetnega prahu, ki se lahko križajo s sortami drugih vrst kot rezultat navzkrižne oplodnje: | |

(a)za osnovno seme | 300 metrov; |

(b)za certificirano seme | 100 metrov. |

Teh razdalj ni treba upoštevati, če je dovolj zaščite pred katero koli neželeno tujo oprašitvijo.

5. Bolezni in škodljivi organizmi, ki zmanjšajo uporabnost semena, so na najnižji možni ravni.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI SEME

1. Seme ima dovolj sortne pristnosti in sortne čistosti.

2. Bolezni in škodljivi organizmi, ki zmanjšajo uporabnost semena, so na najnižji možni ravni.

3. Semena izpolnjujejo tudi naslednje pogoje:

(a) Standardi

Vrsta | Minimalna tehnična čistost (utežni %) | Maksimalna vsebnost semena drugih vrst rastlin (utežni %) | Minimalna kalivost (% klobčičev ali čistega semena) |

Allium cepa | 97 | 0,5 | 70 |

Аllium porrum | 97 | 0,5 | 65 |

Anthriscus cerefolium | 96 | 1 | 70 |

Apium graveolens | 97 | 1 | 70 |

Asparagus officinalis | 96 | 0,5 | 70 |

Beta vulgaris (mangold) | 97 | 0,5 | 50 grozdi |

Beta vulgaris (razen mangolda) | 97 | 0,5 | 70 grozdi |

Brassica oleracea (cvetača) | 97 | 1 | 70 |

Brassica oleracea (druge podvrste) | 97 | 1 | 75 |

Brassica pekinensis | 97 | 1 | 75 |

Brassica rapa | 97 | 1 | 80 |

Capsicum annuum | 97 | 0,5 | 65 |

Cichorium intybus (partim) (cikorija) (korenasti radič) | 95 | 1,5 | 65 |

Cichorium intybus (partim) (radič) (listnati) | 97 | 1 | 80 |

Cichorium endivia | 95 | 1 | 65 |

Citrullus lanatus | 98 | 0,1 | 75 |

Cucumis melo | 98 | 0,1 | 75 |

Cucumis sativus | 98 | 0,1 | 80 |

Cucurbita maxima | 98 | 0,1 | 80 |

Cucurbita pepo | 98 | 0,1 | 75 |

Cynara cardunculus | 96 | 0,5 | 65 |

Daucus carota | 95 | 1 | 65 |

Foeniculum vulgare | 96 | 1 | 70 |

Lactuca sativa | 95 | 0,5 | 75 |

Lycopersicon lycopersicum | 97 | 0,5 | 75 |

Petroselinum crispum | 97 | 1 | 65 |

Phseolus coccineus | 98 | 0,1 | 80 |

Phaseolus vulgaris | 98 | 0,1 | 75 |

Pisum sativum | 98 | 0,1 | 80 |

Raphanus sativus | 97 | 1 | 70 |

Scorzonera hispanica | 95 | 1 | 70 |

Solanum melongena | 96 | 0,5 | 65 |

Spinacia oleracea | 97 | 1 | 75 |

Valerianella locusta | 95 | 1 | 65 |

Vicia faba | 98 | 0,1 | 80 |

(b) Dodatne zahteve

(i) seme stročnic ne sme biti okuženo z naslednjimi živimi insekti:

Acanthoscelides obtectus Sag.

Bruchus affinis Froel.

Bruchus atomarius L.

Bruchus pisorum L.

Bruchus rufimanus Boh.

(ii) seme ne sme biti okuženo z živimi Acarina.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

MASA IZ ČLENA 25(2)

1. Maksimalna masa partije semena:

(a)semena Phaseolus vulgaris, Pisum sativum in Vicia faba | 25 ton |

(b)seme velikosti, ki ni manjša od zrna pšenice, razen Phaseolus vulgaris, Pisum sativum in Vicia faba | 20 ton |

(c)seme velikosti, manjše od zrna pšenice | 10 ton |

Maksimalna masa partije semena ne sme biti presežena za več kot 5 %.

2. Minimalna masa vzorca

Vrsta | Teža (v g) |

Allium cepa | 25 |

Allium porrum | 20 |

Anthriscus cerefolium | 20 |

Apium graveolens | 5 |

Asparagus officinalis | 100 |

Beta vulgaris | 100 |

Brassica oleracea | 25 |

Brassica pekinensis | 20 |

Brassica rapa | 20 |

Capsicum annuum | 40 |

Cichorium intybus (partim) (cikorija) (korenasti radič) | 15 |

Cichorium intybus (partim) (radič) (listnati) | 50 |

Cichorium endivia | 15 |

Citrullus lanatus | 250 |

Cucumis melo | 100 |

Cucumis sativus | 25 |

Cucurbita maxima | 250 |

Cucurbita pepo | 150 |

Cynara cardunculus | 50 |

Daucus carota | 10 |

Foeniculum vulgare | 25 |

Lactuca sativa | 10 |

Lycopersicon lycopersicum | 20 |

Petroselinum crispum | 10 |

Phseolus coccineus | 1000 |

Phaseolus vulgaris | 700 |

Pisum sativum | 500 |

Raphanus sativus | 50 |

Scorzonera hispanica | 30 |

Solanum melongena | 20 |

Spinacia oleracea | 75 |

Valerianella locusta | 20 |

Vicia faba | 1000 |

V primeru hibridnih sort F-1 zgoraj navedenih vrst se minimalna masa vzorca lahko zmanjša na četrtino določene mase. Vendar mora biti masa vzorca vsaj 5 g in sestavljen iz vsaj 400 semen.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

ETIKETA

A. Uradna etiketa (osnovno seme in certificirano seme, razen majhnih pakiranj)

I. Zahtevane informacije

1. "Pravila in standardi ES".

2. Organ za potrjevanje in država članica ali njune začetnice.

3. Mesec in leto pečatenja, izražena takole: "pečateno … (mesec in leto)" ali

mesec in leto zadnjega uradnega vzorčenja za certifikacijo, izraženo takole: "vzorčeno … (mesec in leto)".

4. Sklicna številka partije.

5. Vrsta, navedena vsaj z latinskimi črkami, z botaničnim imenom, ki je lahko navedeno v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, ali z navadnim imenom ali oboje.

6. Sorta, navedena vsaj z latinskimi črkami.

7. Kategorija.

8. Država proizvodnje.

9. Deklarirana neto ali bruto masa ali deklarirano število semen.

10. Če je navedena masa in se uporabijo granulirana fitofarmacevtska sredstva, snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsta dodatka in tudi približno razmerje med maso klobčičev ali čistih semen in skupno maso.

11. V primeru sort, ki so hibridi ali samooplodne linije:

- za osnovno seme, če je hibrid ali samooplodna linija, kateri pripada seme, uradno sprejeta po tej direktivi:

ime te komponente, po kateri je uradno sprejeto, s sklicem na končno sorto ali brez njega, opremljeno, v primeru hibridov ali samooplodnih linij, ki so namenjene le kot komponente za končne sorte, beseda "komponenta",

- za osnovno seme v drugih primerih:

ime komponente, kateri pripada osnovno seme, ki je lahko navedeno v kodirani obliki, opremljeno s sklicem na končno sorto ali brez njega, s sklicem na njeno funkcijo (moško ali žensko) ali brez tega sklica, in opremljeno z besedo "komponenta",

- za certificirano seme:

ime sorte, kateri pripada seme, opremljeno z besedo "hibrid".

12. Če je bila ponovno opravljena analiza vsaj kalivost, besede "ponovno analizirano …"; (mesec in leto) sta lahko navedena.

II. Minimalne dimenzije

110 x 67 mm

B. Dobaviteljeva etiketa ali napis na pakiranjih (standardno seme in majhna pakiranja kategorije "certificirano seme")

I. Zahtevane informacije

1. "Pravila in standardi ES".

2. Ime in naslov osebe, odgovorne za pritrjevanje etiket, ali njena identifikacijska oznaka.

3. Tržno leto pečatenja ali zadnje analize kalivosti. Konec tržnega leta je lahko naveden.

4. Vrsta, navedena vsaj z latinskimi črkami.

5. Sorta, navedena vsaj z latinskimi črkami.

6. Kategorija: v primeru majhnih pakiranj je certificirano seme lahko zaznamovano s črko "C" ali "Z" in standardno seme s črkama "ST".

7. Sklicna številka, ki jo navede oseba, odgovorna za pritrjevanje etiket – v primeru standardnega semena.

8. Sklicna številka, ki omogoča identifikacijo certificirane partije – v primeru certificiranega semena.

9. Deklarirana neto ali bruto masa ali deklarirano število semen, razen pri majhnih pakiranjih do 500 gramov.

10. Če je navedena masa in se uporabijo granulirana fitofarmacevtska sredstva, snovi za oblaganje ali drugi trdni dodatki, vrsta dodatka in tudi približno razmerje med maso klobčičev čistih semen in skupno maso.

II. Minimalne dimenzije etikete (razen majhna pakiranja)

110 x 67 mm

--------------------------------------------------

PRILOGA V

ETIKETA IN DOKUMENT, PREDVIDENA V PRIMERU NE DOKONČNO POTRJENEGA SEMENA, POŽETEGA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI

A. Informacije, ki se zahtevajo za etiketo

- organ, odgovoren za poljski pregled in država članica ali njune začetnice,

- vrsta, navedena vsaj z latinskimi črkami, z botaničnim imenom, ki je lahko navedeno v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, ali z navadnim imenom ali oboje,

- sorta, navedena vsaj z latinskimi črkami,

- kategorija,

- sklicna številka parcele ali partije,

- deklarirana neto ali bruto masa,

- besede „ ne dokončno potrjeno seme“.

B. Barva etikete

Etiketa je siva.

C. Informacije, ki se zahtevajo za dokument

- organ, ki izdaja dokument,

- vrsta, navedena vsaj z latinskimi črkami, z botaničnim imenom, ki je lahko navedeno v skrajšani obliki in brez imen avtorjev, ali z navadnim imenom ali oboje,

- sorta, navedena vsaj z latinskimi črkami,

- kategorija,

- sklicna številka semena, uporabljenega za zasnovo semenskega posevka in ime države ali držav, ki so potrdile navedeno seme,

- sklicna številka parcele ali partije,

- območje pridelave za proizvodnjo partije, zajete v dokumentu,

- količina požetega semena in število pakiranj,

- potrditev, da so pogoji, ki jih mora izpolnjevati posevek, iz katerega izvira seme, izpolnjeni,

- če je to primerno, rezultati predhodne analize semena.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

DEL A RAZVELJAVLJENA DIREKTIVA IN NJENE ZAPOREDNE SPREMEMBE

(iz člena 51)

Direktiva 70/458/EGS (UL L 225, 12.10.1970, str. 7) | |

Direktiva Sveta 71/162/EGS (UL L 87, 17.4.1971, str. 24) | le člen 6 |

Direktiva Sveta 72/274/EGS (UL L 171, 29.7.1972, str. 37) | le v zvezi s sklici na določbe Direktive 70/458/EGS v členih 1 in 2 |

Direktiva Sveta 72/418/EGS (UL L 287, 26.12.1972, str. 22) | le člen 6 |

Direktiva Sveta 73/438/EGS(UL L 356, 27.12.1973, str. 79) | le člen 6 |

Direktiva Sveta 76/307/EGS (UL L 72, 18.3.1976, str. 16) | le člen 2 |

Direktiva Sveta 78/55/EGS (UL L 16, 20.1.1978, str. 23) | le člen 7 |

Direktiva Sveta 78/692/EGS (UL L 236, 26.8.1978, str. 13) | le člen 7 |

Direktiva Komisije 79/641/EGS (UL L 183, 19.7.1979, str. 13) | le člen 4 |

Direktiva Sveta 79/692/EGS (UL L 205, 13.8.1979, str. 1) | le člen 4 |

Direktiva Sveta 79/967/EGS (UL L 293, 20.11.1979, str. 16) | le člen 3 |

Direktiva Sveta 80/1141/EGS (UL L 341, 16.12.1980, str. 27) | le člen 2 |

Direktiva Sveta 86/155/EGS (UL L 118, 7.5.1986, str. 23) | le člen 6 |

Direktiva Komisije 87/120/EGS (UL L 49, 18.2.1987, str. 39) | le člen 5 |

Direktiva Komisije 87/481/EGS (UL L 273, 26.9.1987, str. 45) | |

Direktiva Sveta 88/332/EGS (UL L 151, 17.6.1988, str. 82) | le člen 8 |

Direktiva Sveta 88/380/EGS (UL L 187, 16.7.1988, str. 31) | le člen 7 |

Direktiva Sveta 90/654/EGS (UL L 353, 17.12.1990, str. 48) | le v zvezi s sklici na določbe Direktive 70/458/EGS v členu 2 in Prilogi II(I)(7) |

Direktiva Komisije 96/18/ES (UL L 76, 26.3.1996, str. 21) | le člen 3 |

Direktiva Komisije 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10) | le člen 1(6) |

Direktiva Sveta 98/95/ES (UL L 25, 1.2.1999, str. 1) | le člen 7 |

Direktiva Sveta 98/96/ES (UL L 25, 1.2.1999, str. 27) | le člen 7 |

DEL B ROKI ZA PRENOS V NACIONALNO ZAKONODAJO

(iz člena 51)

Direktiva | Rok za uveljavitev |

70/458/EGS | 1. julij 1972 |

71/162/EGS | 1. julij 1972 |

72/274/EGS | 1. julij 1972 (člen 1) |

1. januar 1973 (člen 2) |

72/418/EGS | 1. januar 1973 (člen 6(13) in 6(18)) |

1. julij 1972 (druge določbe) |

73/438/EGS | 1. januar 1974 (člen 6(4)) |

1. julij 1974 (druge določbe) |

76/307/EGS | 1. julij 1975 |

78/55/EGS | 1. julij 1977 (člen 7(5)) |

1. julij 1979 (druge določbe) |

78/692/EGS | 1. julij 1977 (člen 7) |

1. julij 1979 (druge določbe) |

79/641/EGS | 1. julij 1980 |

79/692/EGS | 1. julij 1977 |

79/967/EGS | 1. julij 1982 |

80/1141/EGS | 1. julij 1980 |

86/155/EGS | 1. marec 1986 (člen 6(3) in 6(8)) |

1. julij 1987 (druge določbe) |

87/120/EGS | 1. julij 1988 |

87/481/EGS | 1. julij 1989 |

88/332/EGS | |

88/380/EGS | 1. julij 1982 (člen 7(9)) |

1. januar 1986 (člen 7(6) in 7(10)) |

1. julij 1992 (člen 7(18)) |

1. julij 1990 (druge določbe) |

90/654/EGS | |

96/18/ES | 1. julij 1996 |

96/72/ES | 1. julij 1997 |

98/95/ES | 1. februar 2000 (Popravek UL L 126, 20.5.1999, str. 23) |

98/96/ES | 1. februar 2000 |

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

TABELA UJEMANJA

Direktiva 70/458/EGS | Ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1, prvi pododstavek |

Člen 34 | Člen 1, drugi pododstavek |

Člen 1(a) | Člen 2(1)(a) |

Člen 2(1)(a) | Člen 2(1)(b) |

Člen 2(1)(B)(a) | Člen 2(1)(c)(i) |

Člen 2(1)(B)(b) | Člen 2(1)(c)(ii) |

Člen 2(1)(B)(c) | Člen 2(1)(c)(iii) |

Člen 2(1)(B)(d) | Člen 2(1)(c)(iv) |

Člen 2(1)(C)(a) | Člen 2(1)(d)(i) |

Člen 2(1)(C)(b) | Člen 2(1)(d)(ii) |

Člen 2(1)(C)(c) | Člen 2(1)(d)(iii) |

Člen 2(1)(C)(d) | Člen 2(1)(d)(iv) |

Člen 2(1)(C)(e) | Člen 2(1)(d)(v) |

Člen 2(1)(D)(a) | Člen 2(1)(e)(i) |

Člen 2(1)(D)(b) | Člen 2(1)(e)(ii) |

Člen 2(1)(D)(c) | Člen 2(1)(e)(iii) |

Člen 2(1)(D)(d) | Člen 2(1)(e)(iv) |

Člen 2(1)(E)(a) | Člen 2(1)(f)(i) |

Člen 2(1)(E)(b) | Člen 2(1)(f)(ii) |

Člen 2(1)(E)(c) | Člen 2(1)(f)(iii) |

Člen 2(1)(F)(a) | Člen 2(1)(g)(i) |

Člen 2(1)(F)(b) | Člen 2(1)(g)(ii) |

Člen 2(1)(F)(c) | Člen 2(1)(g)(iii) |

Člen 2(1)a | Člen 2(2) |

Člen 2(1)(b) | Člen 2(3) |

Člen 3 do 8 | Člen 3 do 8 |

Člen 9 | – |

Člen 10 | Člen 9 |

Člen 11 | Člen 10 |

Člen 12 | Člen 11 |

Člen 13 | Člen 12 |

Člen 13a | Člen 13 |

Člen 14 | Člen 14 |

Člen 15(1) | Člen 15(1) |

Člen 15(2) | Člen 15(2) |

Člen 15(3) | – |

Člen 16(1) | Člen 16(1) |

Člen 16(2) | Člen 16(2) |

Člen 16(3) do (5) | – |

Člen 17 do 19 | Člen 17 do 19 |

Člen 20(1) | Člen 20(1) |

Člen 20(1)(a) | Člen 20(2) |

Člen 20(2) | Člen 20(3) |

Člen 20(3) | Člen 20(4) |

Člen 20(5) | – |

Člen 20(a) | Člen 21 |

Člen 21 | Člen 22 |

Člen 21a | Člen 23 |

Člen 22 | Člen 24 |

Člen 23 | Člen 25 |

Člen 24 | Člen 26 |

Člen 25 | Člen 27 |

Člen 26(1) | Člen 28(1) |

Člen 26(1)(a) | Člen 28(2) |

Člen 26(1)(b) | Člen 28(3) |

Člen 26(2), pododstavek (1) do (3) | Člen 28(4), pododstavek (1) do (3) |

Člen 26(2) do (4) | – |

Člen 27 | Člen 29 |

Člen 28 | Člen 30 |

Člen 28a | Člen 31 |

Člen 29 | Člen 32 |

Člen 29a | Člen 33 |

Člen 30 | Člen 34 |

Člen 30a | Člen 35 |

Člen 31 | Člen 36 |

Člen 32(1) | Člen 37(1) |

Člen 32(3) | Člen 37(2) |

Člen 33 | Člen 38 |

Člen 35 | Člen 39 |

Člen 36 | Člen 40 |

Člen 37 | Člen 41 |

Člen 38 | Člen 42 |

Člen 39 | Člen 43 |

Člen 39a(1) in (2) | Člen 44(1) in (2) |

Člen 39a(3)(i) | Člen 44(3)(a) |

Člen 39a(3)(ii) | Člen 44(3)(b) |

Člen 40b | Člen 45 |

Člen 40 | Člen 46(1), (2)in (4) |

Člen 40a | Člen 46(1), (3)in (4) |

Člen 41 | Člen 47 |

Člen 41a(1) | Člen 48(1) |

Člen 41a(2)(i) | Člen 48(2)(a) |

Člen 41a(2)(ii) | Člen 48(2)(b) |

Člen 42 | Člen 49 |

– | Člen 50 |

– | Člen 51 |

– | Člen 52 |

– | Člen 53 |

PRILOGA I(1) | PRILOGA I(1) |

PRILOGA I(2) | PRILOGA I(2) |

PRILOGA I(3) | PRILOGA I(3) |

PRILOGA I(4)(A) | PRILOGA I(4)(A) |

PRILOGA I(4)(A)(a) | PRILOGA I(4)(B) |

PRILOGA I(4)(A)(b) | PRILOGA I(4)(C) |

PRILOGA I(4)(B) | PRILOGA I(4)(D) |

PRILOGA I(5) | PRILOGA I(5) |

PRILOGA II | PRILOGA II |

PRILOGA III | PRILOGA III |

PRILOGA IV(A)(a)(1) | PRILOGA IV(A)(a)(1) |

PRILOGA IV(A)(a)(2) | PRILOGA IV(A)(a)(2) |

PRILOGA IV(A)(a)(3) | PRILOGA IV(A)(a)(3) |

PRILOGA IV(A)(a)(4) | PRILOGA IV(A)(a)(4) |

PRILOGA IV(A)(a)(5) | PRILOGA IV(A)(a)(5) |

PRILOGA IV(A)(a)(6) | PRILOGA IV(A)(a)(6) |

PRILOGA IV(A)(a)(7) | PRILOGA IV(A)(a)(7) |

PRILOGA IV(A)(a)(8) | PRILOGA IV(A)(a)(8) |

PRILOGA IV(A)(a)(9) | PRILOGA IV(A)(a)(9) |

PRILOGA IV(A)(a)(10) | PRILOGA IV(A)(a)(10) |

PRILOGA IV(A)(a)(10)(a) | PRILOGA IV(A)(a)(11) |

PRILOGA IV(A)(a)(11) | PRILOGA IV(A)(a)(12) |

PRILOGA IV(A)(b) | PRILOGA IV(A)(b) |

PRILOGA IV(B) | PRILOGA IV(B) |

PRILOGA V | PRILOGA V |

– | PRILOGA VI |

– | PRILOGA VII |

--------------------------------------------------