Direktiva 2002/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 5. marca 2002

o spremembi Direktive Sveta 73/239/EGS o zahtevani kapitalski ustreznosti zavarovalnic, ki opravljajo posle neživljenjskega zavarovanja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 47(2) in 55 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Akcijski načrt za finančne storitve, kakršnega je potrdil Evropski svet na zasedanjih v Kölnu 3. in 4. junija 1999 in Lizboni 23. in 24. marca 2000, priznava pomen minimalnega kapitala za zavarovalnice za zaščito zavarovalcev na enotnem trgu z zagotavljanjem, da zavarovalnice izpolnjujejo zahteve po kapitalski ustreznosti glede na vrsto nevarnosti, ki so jim izpostavljene.

(2) Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in o opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja [4] zahteva, da imajo zavarovalnice minimalni kapital.

(3) Zahteva, da zavarovalnice poleg zavarovalno-tehničnih rezervacij za izpolnjevanje svojih zavarovalnih obveznosti uvedejo minimalni kapital za preprečevanje neželenih nihanj v poslovanju, je pomemben dejavnik v sistemu nadzora skrbnega poslovanja za zaščito zavarovancev in zavarovalcev.

(4) Obstoječih pravil glede minimalnega kapitala iz Direktive 73/239/EGS naknadna zakonodaja Skupnosti ni bistveno spreminjala in Direktiva Sveta 92/49/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o neposrednem zavarovanju razen življenjskem (tretja direktiva o neživljenjskem zavarovanju) [5] določa, da Komisija predloži Zavarovalnemu odboru, ustanovljenemu z Direktivo Sveta 91/675/EGS [6], poročilo o potrebi po nadaljnjem usklajevanju minimalnega kapitala.

(5) Komisija je pripravila poročilo po priporočilih iz poročila o solventnosti zavarovalnic, ki ga je pripravila Konferenca nadzornih organov za zavarovalništvo držav članic Evropske unije.

(6) Čeprav je bilo v poročilu ugotovljeno, da sedanji enostavni in robustni sistem deluje zadovoljivo in da temelji na smotrnih načelih, katerih prednost je široka preglednost, so bile v nekaterih primerih ugotovljene nekatere slabosti, zlasti pri posebno občutljivih profilih nevarnosti.

(7) Obstaja potreba po poenostavitvi in povečanju obstoječega minimalnega zajamčenega kapitala, zlasti zaradi povečanja ravni terjatev in stroškov poslovanja od njihovega prvotnega sprejetja. Pragove, nad katerimi se uporablja nižja odstotna stopnja za določanje kapitalskih zahtev na podlagi premij in škod, je treba prav tako ustrezno dvigniti.

(8) Da bi se izognili večjim in sunkovitim povišanjem zneska minimalnega zajamčenega kapitala in pragov v prihodnosti, je treba uvesti mehanizem, ki bi zagotavljal, da bi njihovo višanje potekalo v skladu z evropskim indeksom cen življenjskih potrebščin.

(9) V posebnih razmerah, kadar so ogrožene pravice zavarovalcev, bi bilo treba pristojne organe pooblastiti, da lahko pravočasno ukrepajo, vendar morajo pri izvajanju teh pooblastil pristojni organi obveščati zavarovalnice o razlogih za tovrstne nadzorne ukrepe v skladu z načeli smotrnega upravljanja in predpisanega postopka. Dokler obstajajo takšne razmere, pristojni organi ne bi smeli izdajati potrdil o kapitalski ustreznosti zavarovalnic.

(10) Glede na razvoj trga v zvezi s pozavarovalnim kritjem, ki ga kupijo prvotni zavarovatelji, bi morali biti pristojni organi pooblaščeni, da v nekaterih primerih zmanjšajo znižane kapitalske zahteve.

(11) Če zavarovatelj občutno zmanjša ali prekine sklepanje novih zavarovanj, bi bilo treba določiti ustrezen minimalni kapital v zvezi s preostalimi obveznostmi za obstoječa zavarovanja, kakor to izraža raven zavarovalno-tehničnih rezervacij.

(12) Za določene vrste neživljenjskega zavarovanja, ki sodijo pod posebno občutljiv profil nevarnosti, je treba obstoječe kapitalske zahteve bistveno povišati, tako da zahtevani minimalni kapital bolje ustreza resničnemu profilu nevarnosti zavarovanja.

(13) Zaradi vpliva različnih računovodskih in aktuarskih prijemov je v metodologiji primerno izvesti ustrezne prilagoditve za izračunavanje kapitalskih zahtev, tako da se izračun izvede razumljivo in dosledno ter se zagotovi enakovredna osnova za vse zavarovalnice.

(14) Ta direktiva mora določiti minimalne standarde za zahtevano kapitalsko ustreznost, matične države članice pa morajo biti zmožne določati strožja pravila za zavarovalnice, ki so jih odobrili pristojni organi teh držav.

(15) Direktivo 73/239/EGS je treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 73/239/EGS

Direktiva 73/239/EGS se spremeni kot sledi:

1. v členu 3 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

"1. Ta direktiva se ne uporablja za družbe za vzajemno zavarovanje, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a) statut družbe mora vsebovati določbe, v skladu s katerimi je mogoče zvišati prispevke ali znižati ugodnosti;

(b) njihova dejavnost ne krije nevarnosti v zvezi z odgovornostjo, razen če ta predstavlja dodatno kritje v skladu s točko C Priloge, ali nevarnosti v zvezi s krediti in kavcijami;

(d) najmanj ena polovica prihodka od prispevkov za dejavnosti, zajete v tej direktivi, mora izvirati od oseb, ki so člani družbe za vzajemno zavarovanje.

Ta direktiva se ne uporablja za družbe, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

- družba ne opravlja nobenih dejavnosti, ki sodijo v področje uporabe te direktive, razen tiste iz vrste 18 točke A Priloge,

- ta dejavnost se opravlja izključno lokalno in zajema le prejemke v naravi,

- skupni znesek letnega prihodka, zbranega v zvezi z dejavnostjo zagotavljanja pomoči osebam, ki zaidejo v težave, ne presega 200000 EUR.

Ne glede na to pa določbe tega člena družbi za vzajemno zavarovanje ne preprečujejo, da predloži vlogo za dovoljenje ali še naprej posluje z dovoljenjem na podlagi te direktive.";

2. člen 16 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 16

1. Vsaka država članica zahteva za vsako zavarovalnico, ki ima sedež na njenem ozemlju, ob katerem koli času ustrezen razpoložljivi minimalni kapital glede na njeno celotno poslovno dejavnost, ki je najmanj enak zahtevam iz te direktive.

2. Razpoložljivi minimalni kapital so sredstva zavarovalnice, prosta vseh predvidljivih obveznosti, z odštetimi neopredmetenimi sredstvi, vključujoč:

(a) vplačani osnovni kapital ali pri družbah za vzajemno zavarovanje dejanski vplačani ustanovni kapital ter sredstva na računih članov, ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

(i) akt o ustanovitvi družbe in statut morata določati, da je iz teh računov mogoče izvesti izplačila članom le, če to ne povzroči zmanjšanja razpoložljivega minimalnega kapitala pod zahtevano raven, ali po prenehanju delovanja družbe, če so poravnani vsi njeni drugi dolgovi;

(ii) statut in akt o ustanovitvi družbe morata določati, da je treba glede vseh plačil iz točke (i), razen tistih zaradi posameznega prenehanja članstva, pristojne organe obvestiti najmanj en mesec vnaprej, ti pa lahko v tem roku prepovejo plačilo;

(iii) bistvene določbe statuta in akt o ustanovitvi družbe je mogoče spremeniti šele, ko pristojni organi izjavijo, da ne nasprotujejo spremembi, kar ne vpliva na merila iz točk (i) in (ii);

(b) rezerve (obvezne in proste), ki ne ustrezajo obveznostim iz zavarovalnih pogodb;

Razpoložljivi minimalni kapital se zniža za znesek lastnih delnic, ki so v neposredni lasti zavarovalnice.

Za zavarovalnice, ki diskontirajo ali znižajo škodne rezervacije, tako da upoštevajo prihodke naložb, kakor ga dovoljuje člen 60(1)(g) Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic [7], se razpoložljivi minimalni kapital zniža za razliko med nediskontiranimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ali zavarovalno-tehničnimi rezervacijami pred znižanjem, kakor je razvidno iz prilog računovodskih izkazov, in diskontirnimi zavarovalno-tehničnimi rezervacijami ali zavarovalno-tehničnimi rezervacijami po znižanju. Ta prilagoditev se izvede za vse nevarnosti pod točko A Priloge, razen za nevarnosti iz vrst 1 in 2. Za vse vrste, razen 1 in 2, prilagoditve niso potrebne v zvezi z diskontiranjem rent, vključenih v zavarovalno-tehnične rezervacije.

3. Razpoložljivi minimalni kapital lahko sestavljajo tudi:

(a) vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic in podrejeni dolžniški kapital do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, pri čemer ne sme več kot 25 % predstavljati podrejeni dolžniški kapital, a z določenim rokom zapadlosti, ali vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic z določenim obdobjem trajanja, če obstajajo pri stečaju ali likvidaciji zavarovalnice zavezujoči sporazumi, po katerih so podrejeni dolžniški kapital ali vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic uvrščeni za terjatvami vseh drugih upnikov in se ne smejo poplačati, dokler niso poravnani vsi drugi takrat zapadli dolgovi.

Podrejeni dolžniški kapital mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

(i) upoštevati se smejo le v celoti vplačana sredstva;

(ii) za posojila z določenim rokom zapadlosti mora biti prvotna zapadlost najmanj pet let. Najpozneje eno leto pred datumom odplačila mora zavarovalnica pristojnim organom v potrditev predložiti načrt, iz katerega je razvidno, kako se bo razpoložljivi minimalni kapital ohranil ali privedel na zahtevano raven zapadlosti, razen če se obseg, v katerem se posojilo lahko razvrsti kot sestavni del razpoložljivega minimalnega kapitala, postopno zmanjšuje v obdobju najmanj petih let pred datumom odplačila. Pristojni organi lahko dovolijo predčasno odplačilo takšnih posojil, če zavarovalnica, ki jih je izdala, predloži vlogo in njen razpoložljivi minimalni kapital ne pade pod zahtevano raven;

(iii) posojila, katerih rok zapadlosti ni določen, morajo biti odplačljiva le s petletnim odpovednim rokom, razen če ne predstavljajo več sestavine razpoložljivega minimalnega kapitala ali se za predčasno odplačilo posebej ne zahteva predhodna privolitev pristojnih organov. V takšnem primeru mora zavarovalnica obvestiti pristojne organe najmanj šest mesecev pred datumom nameravanega poplačila ter pri tem navesti razpoložljivi in zahtevani minimalni kapital pred odplačilom in po njem. Pristojni organi dovolijo odplačilo le, če razpoložljivi minimalni kapital zavarovalnice ne pade pod zahtevano raven;

(iv) posojilna pogodba ne sme vsebovati klavzule o tem, da bo v določenih okoliščinah, razen pri prenehanju zavarovalnice, dolg postal odplačljiv pred dogovorjenimi datumi za odplačilo;

(v) posojilno pogodbo je mogoče spremeniti šele, ko so pristojni organi izjavili, da ne nasprotujejo spremembi;

(b) vrednostni papirji brez določenega roka zapadlosti in drugi instrumenti, vključno s kumulativnimi prednostnimi delnicami razen tistih pod točko (a), in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje, za skupni obseg takšnih vrednostnih papirjev in podrejenega dolžniškega kapitala pod točko (a), če izpolnjujejo naslednje pogoje:

(i) ne smejo biti poplačani na pobudo prinosnika ali brez predhodne odobritve pristojnega organa;

(ii) pogodba o izdaji mora zavarovalnici omogočati, da odloži plačilo obresti posojila;

(iii) terjatve posojilodajalca do zavarovalnice morajo biti v celoti uvrščene za terjatvami vseh nepodrejenih upnikov;

(iv) listine, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev, morajo določati sposobnost absorpcije izgube dolga in neplačanih obresti, istočasno pa omogočati, da zavarovalnica lahko nadaljuje poslovanje;

(v) upoštevati se smejo le v celoti plačani zneski.

4. Na zahtevo, ki jo podprto z dokazi družba predloži pristojnemu organu matične države članice in s soglasjem tega pristojnega organa, lahko razpoložljivi minimalni kapital predstavlja(-jo) tudi:

(a) ena polovica nevplačanega osnovnega kapitala ali ustanovnega kapitala, potem ko vplačani del znaša 25 % takšnega kapitala, in sicer do 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje;

(b) dodatni prispevki, ki jih družbe za vzajemno zavarovanje in družbe z raznimi prispevki, delujoče po načelu vzajemnosti, lahko zahtevajo od svojih članov v poslovnem letu, do polovice razlike med najvišjimi prispevki in dejansko zahtevanimi prispevki, pri čemer ne smejo presegati 50 % razpoložljivega minimalnega kapitala oziroma zahtevanega minimalnega kapitala, glede na to, kaj je nižje. Pristojni državni organi uveljavijo smernice, ki določajo pogoje, pod katerimi se lahko sprejmejo dodatni prispevki;

(c) kakršne koli skrite čiste rezerve, ki izhajajo iz vrednotenja sredstev, če takšne skrite rezerve niso izjemne narave.

5. Spremembe k odstavkom 2, 3 in 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 2 Direktive Sveta 91/675/EGS [8], da se lahko upošteva razvoj, ki utemeljuje tehnične prilagoditve elementov, upravičenih za razpoložljivi minimalni kapital.";

3. vstavi se naslednji člen:

"Člen 16a

1. Zahtevani minimalni kapital se določi bodisi na podlagi letnega zneska premij ali prispevkov bodisi povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin za pretekla tri poslovna leta.

Vendar pa se pri zavarovalnicah, ki v bistvu sklepajo zavarovanja, pokrivajoča eno ali več nevarnosti kredita, neurja, toče ali pozebe, za referenčno obdobje glede povprečnih terjatev na izplačilo odškodnin vzame zadnjih sedem poslovnih let.

2. V skladu s členom 17 je znesek zahtevanega minimalnega kapitala enak višjemu od dveh rezultatov iz odstavkov 3 in 4.

3. Premijska osnova se izračuna s kosmatimi obračunanimi zavarovalnimi premijami ali prispevki, kakor so izračunani spodaj, ali s kosmatimi prihodki od zavarovalnih premij ali prispevki, glede na to, kaj je višje.

Premije ali prispevki v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 točke A Priloge se zvišajo za 50 %.

Premije ali prispevki (vključno z dajatvami, dodanimi premijam ali prispevkom), dolgovani glede vseh neposrednih poslov v preteklem poslovnem letu, se združijo.

Tej vsoti se nato doda znesek premij, prejetih za celotno pozavarovanje v preteklem poslovnem letu.

Od te vsote se nato odšteje skupni znesek premij ali prispevkov, ukinjenih v preteklem poslovnem letu, ter skupni znesek davkov in dajatev, ki veljajo za premije ali prispevke, sestavljajoč skupno vsoto.

Tako pridobljeni znesek se razdeli na dva dela, pri čemer prvi del sega do 50 milijonov EUR, drugega pa predstavlja presežek; 18 % od prvega dela in 16 % od drugega dela se izračuna in sešteje.

Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki obstaja glede na pretekla tri poslovna leta med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora podjetje nositi tudi potem, ko so bili odšteti izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje ne sme biti v nobenem primeru manjše od 50 %.

Z dovoljenjem pristojnih organov se lahko za razporeditev premij ali prispevkov v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 uporabijo statistične metode.

4. Osnova škod se izračuna na naslednji način, s tem da se terjatve na izplačilo odškodnin, rezervacije in terjatve iz naslova izplačanih odškodnin v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 pod točko A Priloge povišajo za 50 %.

Zneski obračunanih škod, plačanih v zvezi z neposrednimi posli (brez odštetja terjatev, ki bremenijo pozavarovatelje in retrocesionarje) v obdobjih iz odstavka 1, se združijo.

Tej vsoti se doda znesek obračunanih škod v zvezi s pozavarovanji in retrocesijami, prejetimi v istih obdobjih, in znesek škodnih rezervacij, ugotovljenih ob koncu preteklega poslovnega leta za neposredno poslovanje in tudi sprejete obveznosti pozavarovanja.

Od te vsote se odšteje znesek izterjav iz naslova izplačanih odškodnin, realiziranih v obdobjih iz odstavka 1.

Od preostale vsote se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljene na začetku drugega poslovnega leta, ki je leto pred preteklim poslovnim letom, za katero obstajajo računi, in sicer za neposredna zavarovanja in tudi sprejeta pozavarovanja. Če traja referenčno obdobje iz odstavka 1 sedem let, se odšteje znesek škodnih rezervacij, ugotovljen na začetku šestega poslovnega leta, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, za katero obstajajo računi.

Ena tretjina ali sedmina tako pridobljenega zneska se v skladu z referenčnim obdobjem iz odstavka 1 razdeli na dva dela, pri čemer sega prvi del do 35 milijonov EUR, drugega pa predstavlja presežek; 26 % od prvega dela in 23 % od drugega dela se izračuna in sešteje.

Tako pridobljena vsota se pomnoži z razmerjem, ki glede na pretekla tri poslovna leta obstaja med zneskom terjatev na izplačilo odškodnin, ki jih mora podjetje nositi tudi potem, ko so bili odšteti vsi izterljivi zneski iz pozavarovanja, in kosmatim zneskom terjatev na izplačilo odškodnin; to razmerje ne sme biti v nobenem primeru manjše od 50 %.

Z dovoljenjem pristojnih organov se lahko za razporeditev terjatev na izplačilo odškodnin, rezervacij in izterjav v zvezi z vrstami 11, 12 in 13 uporabljajo statistične metode. Pri nevarnosti iz vrste 18 točke A Priloge predstavljajo znesek obračunanih škod, uporabljenih za izračun osnove škod, stroški, ki jih zavarovalnica nosi v zvezi z opravljeno pomočjo. Takšni stroški se izračunajo v skladu z nacionalnimi predpisi matične države.

5. Če je zahtevani minimalni kapital, izračunan v odstavkih 2, 3 in 4, nižji od zahtevanega minimalnega kapitala v predhodnem letu, je zahtevani minimalni kapital najmanj enak zahtevanemu minimalnemu kapitalu v predhodnem letu, pomnoženem z razmerjem zneska škodnih rezervacij ob koncu preteklega poslovnega leta in zneskom škodnih rezervacij na začetku preteklega poslovnega leta. V teh izračunih se uporabljajo čiste škodne rezervacije brez pozavarovanja, vendar pa ne sme biti razmerje v nobenem primeru višje od 1.

6. Odstotki, ki se uporabljajo za dele iz šestega pododstavka odstavka 3 in šestega pododstavka odstavka 4, se zmanjšajo na tretjino pri zdravstvenem zavarovanju, ki se izvaja na podobni zavarovalno-tehnični osnovi kakor življenjsko zavarovanje, če:

(a) se vplačane premije na osnovi tablic obolelosti izračunajo v skladu z matematično metodo, ki se uporablja v zavarovalništvu;

(b) se oblikuje rezervacija za starost;

(d) zavarovalnica lahko prekine pogodbo najpozneje pred iztekom tretjega leta zavarovanja;

(e) pogodba predvideva možnost, da se celo za tekoče pogodbe povišajo premije ali znižajo izplačila";

4. člen 17 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 17

1. Eno tretjino zahtevanega minimalnega kapitala iz člena 16a predstavlja zajamčeni kapital. Ta kapital predstavljajo postavke iz člena 16(2), (3) in, s soglasjem pristojnega organa matične države, (4)(c).

2. Zajamčeni kapital ne sme znašati manj kot 2 milijona EUR. Če pa so krite nekatere ali vse nevarnosti, vključene v eno od vrst 10 do 15 točke A Priloge, znaša zajamčeni kapital 3 milijone EUR.

Pri družbah za vzajemno zavarovanje in družbah, ki delujejo po načelu vzajemnosti, lahko vsaka država članica predvidi zmanjšanje minimalnega zajamčenega kapitala za eno četrtino.";

5. vstavi se naslednji člen:

"Člen 17a

1. Zneski v evrih iz člena 16a(3) in (4) in člena 17(2) se letno revidirajo od 20. septembra 2003, da se lahko upoštevajo spremembe v evropskem indeksu cen življenjskih potrebščin v vseh državah članicah, kakor ga objavlja statistični urad EU (EUROSTAT).

Zneski se samodejno prilagodijo z zvišanjem osnovnega zneska v evrih za odstotek spremembe indeksa v obdobju med začetkom veljave te direktive in datumom revizije ter zaokrožijo na večkratnik 100000 EUR.

Če je sprememba v odstotkih od zadnje prilagoditve manjša od 5 %, se prilagoditev ne izvede.

2. Komisija letno obvešča Evropski parlament in Svet o reviziji in prilagoditvah zneskov iz odstavka 1;";

6. v členu 20(2) se beseda "člen 16(3)" nadomesti z besedo "člen 16(a)";

7. vstavi se naslednji člen:

"Člen 20a

1. Države članice zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni zahtevati finančni sanacijski načrt za tiste zavarovalnice, pri katerih pristojni organi domnevajo, da so pravice zavarovalcev ogrožene. Finančni sanacijski načrt vključuje najmanj naslednje podrobne podatke ali dokazila za prihodnja tri leta:

(a) oceno upravljavskih stroškov, zlasti tekočih splošnih stroškov in provizij;

(b) načrt s podrobno oceno dohodkov in odhodkov v zvezi z neposrednimi posli, sprejetimi obveznostmi pozavarovanja in prenosi obveznosti v pozavarovanje;

(d) oceno glede finančnih sredstev, namenjenih za kritje obveznosti iz zavarovalnih pogodb, in zahtevanega minimalnega kapitala;

(e) celotno politiko pozavarovanja.

2. Če so pravice zavarovalcev ogrožene zaradi poslabšanja finančnega položaja družbe, države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastila, da od družbe zahtevajo višji zahtevani minimalni kapital za zagotovitev, da je zavarovalnica v bližnji prihodnosti sposobna izpolnjevati zahteve glede minimalnega kapitala. Raven tega višjega zahtevanega minimalnega kapitala temelji na finančnem sanacijskem načrtu iz odstavka 1.

3. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastila, da ponovno od zgoraj navzdol ovrednotijo vse elemente, upravičene za razpoložljivi minimalni kapital, zlasti če se je tržna vrednost teh elementov po koncu preteklega poslovnega leta občutno spremenila.

4. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi pooblastila, da zmanjšajo znižanje minimalnega kapitala na podlagi pozavarovanja, kakor je določen v skladu s členom 16a, če:

(a) se je po preteklem poslovnem letu bistveno spremenila vrsta ali kakovost pozavarovalnih pogodb;

(b) ne obstaja nikakršen ali neznaten prenos nevarnosti po pozavarovalnih pogodbah.

5. Če zahtevajo pristojni organi finančni sanacijski načrt za zavarovalnico v skladu z odstavkom 1, ne izdajo potrdila v skladu z odstavkom 2 člena 10(3) te direktive, členom 16(1)(a) Direktive Sveta 88/357/EGS (druga direktiva o neživljenjskem zavarovanju) [9] in členom 12(2) Direktive Sveta 92/49/EGS (tretja direktiva o neživljenjskem zavarovanju) [10], dokler menijo, da so pravice zavarovalcev ogrožene v smislu odstavka 1."

Člen 2

Prehodno obdobje

1. Države članice lahko dajo zavarovalnicam, ki ob začetku veljavnosti te direktive na njihovem ozemlju opravljajo zavarovalne posle iz ene ali več vrst iz Priloge Direktive 73/239/EGS, na voljo obdobje petih let, ki se začne z datumom začetka veljavnosti te direktive, da bi tako izpolnile zahteve iz člena 1 te direktive.

2. Države članice lahko dajo vsem zavarovalnicam iz odstavka 1, ki ob preteku petletnega obdobja še ne dosežejo popolnoma zahtevanega minimalnega kapitala, na voljo nadaljnje obdobje, ki pa ne presega dveh let, da bi to dosegle, če so takšne družbe v skladu s členom 20 Direktive 73/239/EGS pristojnim organom predložile v odobritev ukrepe, ki jih predlagajo v ta namen.

Člen 3

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 20. septembra 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predpišejo, da se začnejo ukrepi iz odstavka 1 najprej uporabljati za nadzor računovodskih izkazov za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2004, ali v navedenem koledarskem letu.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

4. Najpozneje do 1. januarja 2007 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uporabljanju te direktive, in če je primerno, o potrebi po nadaljnjem usklajevanju. Poročilo navaja, kako so države članice izkoriščale možnosti iz te direktive, in zlasti, ali so pooblastila za odločanje, ki so bila dana nacionalnim nadzornim organom, povzročila večje razlike pri nadzoru na enotnem trgu.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 5

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 5. marca 2002

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

R. De Rato Y Figaredo

[1] UL C 96 E, 27.3.2001, str. 129.

[2] UL C 193, 10.7.2001, str. 16.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2001 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 14. februarja 2002.

[4] UL L 228, 16.8.1973, str. 3. Direktiva, kakor jo nazadnje spreminja Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 20.7.2000, str. 65).

[5] UL L 228, 11.8.1992, str. 1. Direktiva, kakor jo nazadnje spreminja Direktiva 2000/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 290, 17.11.2000, str. 27).

[6] UL L 374, 31.12.1991, str. 32.

[7] UL L 374, 31.12.1991, str. 7.

[8] UL L 374, 31.12.1991, str. 32.

[9] UL L 172, 4.7.1988, str. 1. Direktiva, kakor jo nazadnje spreminja Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 20.7.2000, str. 65).

[10] UL L 228, 11.8.1992, str. 1. Direktiva, kakor jo nazadnje spreminja Direktiva 2000/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 290, 17.11.2000, str. 27).

--------------------------------------------------

32002L0013