Uredba Komisije (ES) št. 68/2001

z dne 12. januarja 2001

o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči za usposabljanje

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 994/98 z dne 7. maja 1998 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za nekatere skupine horizontalne državne pomoči [1] in zlasti točke (a)(iv) člena 1(1) Pogodbe,

po objavi osnutka te uredbe [2],

po posvetu s Svetovalnim odborom za državno pomoč,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št 994/98 pooblašča Komisijo, da v skladu s členom 87 Pogodbe izjavi, da je pod nekaterimi pogoji, pomoč za usposabljanje združljiva s skupnim trgom in ni predmet obveznosti priglasitve v skladu s členom 88(3) Pogodbe.

(2) Komisija je uporabila člena 87 in 88 Pogodbe na področju pomoči za usposabljanje v številnih odločbah in tudi pojasnila svojo politiko, nazadnje v Okviru Skupnosti o pomoči za usposabljanje [3]. Glede na obsežne izkušnje Komisije pri uporabi teh členov za pomoč za usposabljanje, je primerno, da zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora in poenostavitve uprave, Komisija izkoristi pooblastila, ki jih je dobila z Uredbo (ES) št. 994/98, ne da bi se pri tem oslabil njen nadzor.

(3) Zaradi vzpostavitve pregledne in skladne politike v vseh sektorjih je primerno, da je področje uporabe te uredbe čim širše in da vključuje kmetijski sektor, ribištvo ter ribogojstvo.

(4) Ta uredba ne posega v možnost držav članic, da priglasijo pomoč za usposabljanje. Take uradne priglasitve bo Komisija ocenila še zlasti na osnovi kriterijev iz te uredbe ali v skladu z veljavnimi smernicami in okviri Skupnosti, če take smernice in okviri obstajajo. To trenutno velja za dejavnosti, povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem proizvodov, navedenih v Prilogi I Pogodbe, in za pomorski transport. Okvir, ki velja za pomoč pri usposabljanju, naj se ukine istega dne, ko začne veljati ta uredba, ker je bila njegova vsebina prevzeta s to uredbo.

(5) Zaradi jasnosti je treba opozoriti na to, da v skladu z drugim pododstavkom člena 51(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) in o spremembi in razveljavitvi nekaterih Uredb [4], členi 87 do 89 Pogodbe ne veljajo za finančne prispevke držav članic v zvezi z ukrepi, ki so predmet podpore Skupnosti za usposabljanje v skladu s členom 9 navedene Uredbe.

(6) Zaradi jasnosti je treba poudariti, da ta uredba velja samo za ukrepe usposabljanja, ki predstavljajo državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe. Veliko ukrepov usposabljanja ni zajetih v tem členu, pač pa predstavljajo splošne ukrepe, ker veljajo brez diskriminacije za prav vsa podjetja v vseh sektorjih in pri njih pristojni organ, ki ukrep uporabi, nima diskrecijske pravice, npr. sheme splošnih davčnih spodbud, kot so avtomatična davčna posojila za vsa podjetja, ki vlagajo v usposabljanje zaposlenih. Drugih ukrepov usposabljanja člen 87(1) Pogodbe ne zajema, ker neposredno koristijo ljudem kjer koli in ne dodeljujejo podpore samo nekaterim podjetjem ali sektorjem. Na primer: šolanje in začetno usposabljanje (kot npr. vajeništvo in prosti dnevi za usposabljanje ob delu); usposabljanje in prekvalifikacija brezposelnih, vključno s prakso v podjetju; ukrepi, namenjeni delavcem ali celo nekaterim skupinam delavcev, ki jim omogočajo usposabljanje, neodvisno od podjetja ali sektorja, v katerem so zaposleni (npr. "učni račun"). V nasprotju s tem pa je treba opozoriti, da se prispevki iz sektorskih skladov, če jih predpisuje država, ne upoštevajo kot zasebna, temveč državna sredstva po členu 87(1) Pogodbe.

(7) Ta uredba mora izvzeti vsako pomoč, ki izpolnjuje vse ustrezne zahteve te uredbe, in tudi vse sheme pomoči, pod pogojem, da katera koli pomoč, ki bi lahko bila dodeljena na osnovi take sheme, izpolnjuje tudi vse ustrezne zahteve te uredbe. Zaradi zagotavljanja učinkovitega nadzora in poenostavitve uprave, ne da bi se pri tem oslabil nadzor Komisije, morajo sheme pomoči in individualne pomoči, dodeljene zunaj katerega koli sheme pomoči, vsebovati izrecno sklicevanje na to uredbo.

(8) Da bi odpravili razlike, ki bi lahko vodile k izkrivljanju konkurence, da bi olajšali koordinacijo med različnimi ukrepi Skupnosti in držav članic, ki se tičejo majhnih in srednje velikih podjetij, in da bi zboljšali jasnost pri upravnih postopkih in pravno varnost, mora biti za opredelitev "majhnih in srednje velikih podjetij", ki se uporablja v tej uredbi, odločilno Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi majhnih in srednje velikih podjetij [5].

(9) Da bi ugotovili, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom po tej uredbi, je treba upoštevati intenzivnost pomoči in torej znesek pomoči, ki je izražen kot ekvivalent dotacije. Izračun ekvivalenta dotacije, plačljive v več obrokih, in izračun pomoči v obliki ugodnega posojila, zahteva uporabo tržnih obrestnih mer, ki veljajo v trenutku dodelitve. Zaradi enotne, pregledne in enostavne uporabe predpisov o državni pomoči, se za namene te uredbe tržne obrestne mere upoštevajo kot referenčne obrestne mere pod pogojem, da je pri ugodnem posojilu to zavarovano pod običajnimi pogoji in ne vključuje neobičajno visokih tveganj. Kot referenčne obrestne mere veljajo tiste, ki jih redno določi Komisija na osnovi objektivnih kriterijev in ki so objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti in na internetu.

(10) Običajno ima usposabljanje pozitivne zunanje učinke za celotno družbo, ker povečuje rezervoar kvalificirane delovne sile, iz katerega lahko podjetja pritegnejo zaposlene, izboljšuje konkurenčnost industrije Skupnosti ter igra pomembno vlogo pri strategiji zaposlovanja. Ker podjetja v Skupnosti običajno premalo vlagajo v usposabljanje zaposlenih, lahko državna pomoč pripomore k odpravljanju te tržne slabosti in se torej lahko pod nekaterimi pogoji upošteva kot združljiva s skupnim trgom ter se izvzame iz obveznosti predhodne uradne priglasitve.

(11) Za zagotovitev, da je državna pomoč omejena na najmanjšo vrednost, potrebno za dosego cilja Skupnosti, ki ga tržne sile same ne bi omogočile, je pri določanju dopustne intenzivnosti izvzete pomoči treba upoštevati vrsto usposabljanja, velikost podjetja in njegovo geografsko lokacijo.

(12) Splošno usposabljanje zagotavlja prenosljive kvalifikacije in bistveno povečuje zaposljivost usposobljenega delavca. Pomoč v ta namen manj izkrivlja konkurenco, zato se lahko višja intenzivnost pomoči upošteva kot združljiva s skupnim trgom in je izvzeta iz predhodne uradne priglasitve. V nasprotju s tem pa posebno usposabljanje, ki koristi predvsem podjetju, vključuje večje tveganje izkrivljanja konkurence, zato mora biti intenzivnost pomoči, ki se upošteva kot združljiva in je izvzeta iz predhodne uradne priglasitve, veliko nižja.

(13) Zaradi omejitev, s katerimi se srečujejo majhna in srednje velika podjetja, in zaradi relativno višjih stroškov pri vlaganju v usposabljanje svojih zaposlenih, se intenzivnost pomoči, ki je izvzeta s to uredbo, pri majhnih in srednje velikih podjetjih poveča.

(14) Na območjih, upravičenih do državne pomoči po členu 87(3)(a) in (c) Pogodbe, ima usposabljanje večji zunanji učinek, ker so tam vlaganja v usposabljanje manjša, stopnja brezposelnosti pa večja. Zaradi tega je treba za ta območja povečati intenzivnost pomoči, izvzete s to uredbo.

(15) Značilnosti usposabljanja na področju pomorskega transporta upravičujejo poseben pristop za ta sektor.

(16) Pomoči v večjih zneskih mora Komisija preveriti posamično, preden se dodelijo. Za pomoči, ki presegajo znesek v višini 1000000 evrov, se izjema iz te uredbe ne uporablja in zanje še nadalje veljajo zahteve člena 88(3) Pogodbe.

(17) Ta uredba ne sme izvzeti pomoči, ki se kumulira z drugo državno pomočjo, vključno s pomočjo, ki jo dodelijo državni, regionalni in lokalni organi, ali s pomočjo Skupnosti v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če taka kumulacija presega prag, določen s to uredbo.

(18) Zaradi preglednosti in učinkovitega nadzora v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 994/98, je treba vzpostaviti standardno obliko poročila, v katerem, z namenom objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, države članice predložijo Komisiji kratek povzetek informacij, kadar koli se, v skladu s to uredbo, izvaja shema pomoči ali je dodeljena individualna pomoč zunaj take sheme pomoči. Iz istih razlogov je treba tudi določiti pravila glede evidenc, ki jih morajo voditi države članice v zvezi s pomočjo, izvzeto s to uredbo. Za letno poročilo, ki ga morajo države članice predložiti Komisiji, mora Komisija opredeliti posebne zahteve, v skladu s široko dostopnostjo potrebne tehnologije, vključno s predložitvijo informacij v elektronski obliki.

(19) Glede na izkušnje Komisije in zlasti glede na dejstvo, da je treba politiko na področju državne pomoči na splošno pogosto revidirati, se zdi primerno, da se obdobje veljavnosti te uredbe omeji. Če se ta uredba po preteku veljavnosti ne podaljša, ostanejo sheme pomoči, izvzete po tej uredbi, izvzete še za nadaljnjih šest mesecev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba velja za pomoči v vseh sektorjih, vključno z dejavnostmi, ki so povezane s proizvodnjo, predelavo in trženjem proizvodov, navedenih v Prologi I Pogodbe.

Člen 2

Opredelitve

V tej direktivi:

(a) "pomoč" pomeni kateri koli ukrep, ki izpolnjuje vse kriterije iz člena 87(1) Pogodbe;

(b) "majhna in srednje velika podjetja" pomenijo podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I;

(c) "velika podjetja" pomenijo podjetja, ki ne spadajo v opredelitev majhnih in srednje velikih podjetij (MSP) v Prilogi I;

(d) "posebno usposabljanje" pomeni usposabljanje, ki ga delojemalec neposredno in v pretežni meri uporablja na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca v podjetju, ki prejema pomoč, in ki mu daje znanja, ki niso ali pa so zgolj v omejenem obsegu prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja;

(e) "splošno usposabljanje" pomeni usposabljanje, ki ga delojemalec ne uporablja samo ali v pretežni meri na trenutnem ali prihodnjem delovnem mestu delojemalca v podjetju, ki prejema pomoč, temveč delojemalcu daje znanja, ki so v veliki meri prenosljiva na druga podjetja ali delovna področja in s tem bistveno izboljšajo zaposljivost delojemalca. Usposabljanje se upošteva kot "splošno", na primer, če:

- ga je skupaj organiziralo več različnih neodvisnih podjetij, ali če ga lahko koristijo delojemalci različnih podjetij,

- ga je priznala, potrdila ali preverila javna oblast ali organ ali drugi organ oziroma institucija, ki ga je država članica ali Skupnost ustrezno pooblastila;

(f) "intenzivnost pomoči" pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov projekta. Vsi uporabljeni zneski so vzeti pred odbitkom neposrednih davkov. Če se pomoč ne odobri kot dotacija, temveč v drugi obliki, je znesek pomoči enak ekvivalentu dotacije. Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporabi pri diskontiranju in za izračun zneska pomoči pri ugodnem posojilu, je referenčna obrestna mera, veljavna ob dodelitvi;

(g) "delavec v neugodnem položaju" pomeni:

- katerega koli mladostnika, mlajšega od 25 let, ki še ni pridobil prve redno plačane zaposlitve,

- katero koli osebo s težko fizično, umsko ali psihično prizadetostjo, ki pa kljub temu lahko vstopi na trg dela,

- katerega koli delavca migranta, ki se preseli ali se je preselil znotraj Skupnosti ali se je stalno naselil v Skupnosti, da bi sprejel delo, in potrebuje strokovno in/ali jezikovno usposabljanje,

- katero koli osebo, ki želi ponovno vstopiti na trg dela po vsaj triletni prekinitvi, in zlasti oseba, ki je prenehala delati zaradi težavnosti združevanja poslovnega in družinskega življenja, za prvih šest mesecev po zaposlitvi,

- katero koli osebo, starejšo od 45 let, ki nima srednješolske ali enakovredne izobrazbe,

- katero koli dolgotrajno brezposelno osebo, tj. osebo, ki je bila brez dela dvanajst zaporednih mesecev, za prvih šest mesecev po zaposlitvi.

Člen 3

Pogoji za izvzetje

1. Individualna pomoč, dodeljena zunaj sheme pomoči, ki izpolnjuje vse pogoje te uredbe, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe, pod pogojem, da se izrecno sklicuje na to uredbo z navedbo njenega naslova in reference objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Sheme pomoči, ki izpolnjujejo vse pogoje te uredbe, so združljive s skupnim trgom po členu 87(3) Pogodbe in so izvzete iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod pogojem, da:

(a) katera koli pomoč, ki bi lahko bila dodeljena po tej shemi, izpolnjuje vse pogoje te uredbe;

(b) se shema izrecno sklicuje na to uredbo z navedbo njenega naslova in z reference objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

3. Pomoč, odobrena v skladu s shemami iz odstavka 2, je združljiva s skupnim trgom po členu 87(3) Pogodbe in je izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 88(3) Pogodbe pod pogojem, da neposredno izpolnjuje vse pogoje te uredbe.

Člen 4

Izvzeta pomoč za usposabljanje

1. Sheme pomoči in individualne pomoči za usposabljanje morajo izpolnjevati pogoje iz odstavkov 2 do 7.

2. Intenzivnost pomoči za posebno usposabljanje ne sme presegati 25 % pri velikih podjetjih in 35 % pri majhnih in srednje velikih podjetjih.

Intenzivnost pomoči se poveča za pet odstotnih točk za podjetja na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe, ter za 10 odstotnih točk za podjetja na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe.

3. Intenzivnost pomoči za splošno usposabljanje ne sme presegati 50 % pri velikih podjetjih in 70 % pri majhnih in srednje velikih podjetjih.

Intenzivnost pomoči se poveča za pet odstotnih točk za podjetja na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč v na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe, ter za 10 odstotnih točk za podjetja na območjih, ki izpolnjujejo pogoje za regionalno pomoč na podlagi člena 87(3)(a) Pogodbe.

4. Največja intenzivnost pomoči iz odstavkov 2 in 3 se poveča za 10 odstotnih točk, če usposabljanje prejmejo delavci v neugodnem položaju.

5. Če projekt pomoči vključuje tako sestavine posebnega, kot tudi splošnega usposabljanja, ki jih ni mogoče ločiti za namen izračuna intenzivnosti pomoči, ter v primerih, ko ni mogoče ugotoviti posebne ali splošne narave projekta pomoči, veljajo intenzivnosti pomoči za posebno usposabljanje na podlagi odstavka 2.

6. Če se pomoč dodeli za področje pomorskega transporta, lahko znaša njena intenzivnost 100 %, ne glede na to, ali gre za posebno ali splošno usposabljanje, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) oseba, ki se usposablja, ne sme biti aktivni, temveč pomožni član posadke; in

(b) usposabljanje se mora izvajati na krovu ladij, ki so vpisane v evidenco Skupnosti.

7. Pomoč je mogoče pridobiti za naslednje stroške usposabljanja:

(a) stroški za delo inštruktorjev;

(b) potni stroški inštruktorjev in oseb, ki se usposabljajo;

(c) drugi tekoči stroški, kot so material in zaloge;

(d) odpisi orodja in opreme v obsegu, v katerem se uporabljajo izključno za projekt usposabljanja;

(e) stroški vodenja in svetovanja, ki se nanašajo na projekt usposabljanja;

(f) stroški oseb, ki se usposabljajo, do skupnega zneska vseh drugih upravičenih stroškov, navedenih od (a) do (e). Upoštevajo se lahko samo ure, ko so osebe, ki se usposabljajo, dejansko sodelovale pri usposabljanju, po odbitku produktivnih ur ali njihovega ekvivalenta.

Stroški se upravičijo s predložitvijo ustreznih dokazil, ki morajo biti jasna in razčlenjena po postavkah.

Člen 5

Velike individualne pomoči

Izvzetje ne velja, če znesek pomoči, dodeljene enemu podjetju za posamezen projekt usposabljanja, presega 1000000 evrov.

Člen 6

Kumulacija

1. Najvišji zneski pomoči, opredeljeni v členih 4 in 5, veljajo ne glede na to, ali se projekt financira v celoti iz državnih sredstev ali se delno financira iz sredstev Skupnosti.

2. V zvezi z istimi upravičenimi stroški se pomoči, izvzete s to uredbo, ne smejo kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali z drugimi sredstvi Skupnosti, če bi bila s tem presežena intenzivnost pomoči, opredeljena s to uredbo.

Člen 7

Preglednost in nadziranje

1. Države članice, z namenom objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, predložijo Komisiji v 20 delovnih dneh po začetku izvajanja sheme pomoči ali dodelitvi individualne pomoči zunaj sheme, izvzete na osnovi te uredbe, kratek povzetek podatkov o taki shemi pomoči ali individualni pomoči v skladu z vzorcem iz Priloge II.

2. Države članice vodijo natančne evidence o shemah pomoči, izvzetih po tej uredbi, o individualnih pomočeh, dodeljenih po teh shemah, in o individualnih pomočeh, izvzetih s to uredbo, ki so dodeljene zunaj katere koli obstoječe sheme pomoči. Take evidence vsebujejo vse informacije, potrebne za ugotovitev, ali so pogoji za izvzetje iz te uredbe izpolnjeni. Države članice vodijo evidence o individualnih pomočeh 10 let od datuma dodelitve, evidence o shemah pomoči pa 10 let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme. Komisija lahko od države članice pisno zahteva, da v 20 delovnih dneh ali daljšem roku, če je tako opredeljeno v zahtevku, predloži vse informacije, ki jih Komisija šteje za potrebne, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe.

3. Države članice pripravijo poročilo o uporabi te uredbe glede vsakega koledarskega leta ali njegovega dela, v katerem se ta uredba uporablja, v obliki, kakršna je določena v Prilogi III, tudi v elektronski obliki. Poročilo mora država članica predložiti Komisiji najpozneje tri mesece po preteku obdobja, na katerega se poročilo nanaša.

Člen 8

Začetek in trajanje veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Velja do 31. decembra 2006.

2. Po preteku veljavnosti te uredbe ostanejo sheme pomoči, izvzete po tej uredbi, še naprej izvzete v prilagoditvenem obdobju šestih mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. januarja 2001

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 142, 14.5.1998, str. 1.

[2] UL C 89, 28.3.2000, str. 8.

[3] UL C 343, 11.11.1998, str. 10.

[4] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[5] UL L 107, 30.4.1996, str. 4.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Opredelitev majhnih in srednje velikih podjetij

(Izvleček iz Priporočila Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi majhnih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996. str. 4))

"Člen 1

1. Majhna in srednje velika podjetja, v nadaljnjem besedilu "MSP", so opredeljena kot podjetja, ki:

- imajo manj od 250 zaposlenih in

- imajo ali

- letni promet, ki ne presega 40 milijonov evrov, ali

- letno bilanco stanja, ki ne presega 27 milijonov evrov,

- izpolnjujejo kriterij neodvisnosti, kot je opredeljen v odstavku 3.

2. Če je treba razlikovati med majhnimi in srednje velikimi podjetji, se "majhno podjetje" opredeli kot podjetje, ki:

- ima manj od 50 zaposlenih in

- ima ali

- letni promet, ki ne presega 7 milijonov evrov, ali

- letno bilanco stanja, ki ne presega 5 milijonov evrov,

- izpolnjuje kriterij neodvisnosti, kot je opredeljen v odstavku 3.

3. Neodvisna podjetja so tista, pri katerih 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ni last enega samega podjetja ali skupna last več podjetij, ki ne izpolnjujejo opredelitve MSP oziroma opredelitve majhnega podjetja. Ta prag se lahko preseže v dveh primerih:

- če je podjetje last javnih investicijskih družb, družb s tveganim kapitalom in institucionalnih investitorjev pod pogojem, da ti nimajo niti posameznega niti skupnega nadzora nad podjetjem,

- če zaradi razpršenosti kapitala ni mogoče ugotoviti lastništva in če podjetje izjavi, da upravičeno predpostavlja, da 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ni last enega samega podjetja ali skupna last več podjetij, ki ne izpolnjujejo opredelitve MSP oziroma opredelitve majhnega podjetja.

4. Pri izračunu praga iz odstavkov 1 in 2 je zato treba sešteti zneske za upravičeno podjetje in za vsa podjetja, v katerih ima neposredno ali posredno v lasti 25 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic.

5. Kadar je treba razlikovati mikropodjetja od drugih MSP, so mikropodjetja tista, ki imajo manj od 10 zaposlenih.

6. Če na zaključni dan bilance podjetje preseže ali pade pod vrednosti glede števila zaposlenih ali najvišjih finančnih vrednosti, izgubi ali pridobi status "MSP", "srednje velikega podjetja", "majhnega podjetja" ali "mikropodjetja" samo v primeru, če se to ponovi v dveh zaporednih finančnih letih.

7. Število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), tj. število polno zaposlenih delavcev v enem letu s krajšim delovnim časom od polnega in sezonskih delavcev se upošteva kot delež LDE. Referenčno leto, ki se upošteva, je zadnje potrjeno obračunsko obdobje.

8. Vrednosti pragov glede prometa in bilance stanja se nanaša na zadnje potrjeno 12-mesečno obračunsko obdobje. Pri novoustanovljenih podjetjih, katerih računovodski izkazi še niso bili potrjeni, se vrednosti pragov oceni med finančnim letom."

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Oblika poročila, ki ga je treba občasno predložiti Komisiji

Standardna oblika letnega poročila o shemah pomoči, ki so izvzete po uredbi o skupinski izjemi, sprejeti na podlagi člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98

Poročila, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji v skladu z uredbo o skupinski izjemi, sprejeti na osnovi Uredbe Sveta (ES) št. 994/98, morajo biti predložena v spodaj prikazani standardni obliki.

Poročila morajo biti predložena tudi v elektronski obliki.

Potrebne informacije za vse sheme pomoči, izvzete po uredbi o skupinski izjemi, sprejeti na podlagi člena 1 Uredbe Sveta (ES) št. 994/98

1. Naziv sheme pomoči

2. Uporabljena uredba Komisije o izjemi

3. Izdatki

Ločene zneske je treba navesti za vsak instrument pomoči znotraj sheme ali individualne pomoči (npr. dotacija, ugodno posojilo itd.). Zneski morajo biti izraženi v evrih ali, če je potrebno, v valuti države. Pri davčnih izdatkih je treba navesti letne izgube davkov. Če natančni zneski niso na razpolago, se lahko take izgube ocenijo.

Informacije o izdatkih morajo biti predloženi na naslednji osnovi:

Za leto, ki je predmet pregleda, navedite ločeno vsak instrument pomoči znotraj sheme pomoči (npr. dotacija, ugodno posojilo, poroštvo itd.):

3.1 predvidene zneske, (ocenjeno) izgubo davkov ali druge izpade prihodkov, informacije o poroštvih itd. za nove projekte, ki so upravičeni do pomoči. Pri poroštvenih shemah je treba navesti celotni znesek na novo izdanih poroštev;

3.2 dejanska plačila, (ocenjeno) izgubo davkov ali druge izpade prihodkov, informacije o poroštvih itd. za nove in tekoče projekte. Pri poroštvenih shemah je treba navesti naslednje: celotni znesek neodplačanih poroštev, prihodke od premij, povračila, izplačane odškodnine, tekoči poslovni rezultat sheme za leto, ki je predmet pregleda;

3.3 število novih projektov, upravičenih do pomoči;

3.4 ocenjeno število s projektom na novo ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest (če je ustrezno);

3.5 ocenjeni skupni znesek naložb, podprtih z novimi projekti;

3.6 regionalno razčlenitev zneskov iz točke 3.1 po regijah, opredeljeno na ravni NUTS 2 [1] ali nižje oziroma po regijah iz člena 87(3)(a), po regijah iz člena 87(3)(c) in po regijah, ki niso upravičene do državne pomoči;

3.7 sektorsko razčlenitev zneskov iz točke 3.1 po sektorjih dejavnosti upravičencev (če gre za več sektorjev, navedite delež vsakega sektorja):

- kmetijstvo

- ribištvo in/ali ribogojstvo

- premogovništvo

- predelovalna industrija,

od katerih:

jeklarstvo

ladjedelništvo

sintetična vlakna

motorna vozila

druga predelovalna industrija (prosimo, navedite)

- storitve,

od katerih:

storitve pomorskega transporta

druge transportne storitve

finančne storitve

druge storitve (prosimo, navedite)

- drugi sektorji (prosimo, navedite)

4. Drugi podatki in opombe

[1] NUTS je statistična nomenklatura teritorialnih enot v ES.

--------------------------------------------------