Official Journal L 041 , 13/02/2002 P. 0020 - 0034
DIREKTIVA 2001/107/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. januarja 2002 o spremembi Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), z namenom zakonsko urediti družbe za upravljanje in izvlečke prospektov EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA - ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije 1, ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora 2 skladno s postopkom iz člena 251 Pogodbe 3 ob upoštevanju naslednjega: (1) Direktiva Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) 4 je že pomembno prispevala k doseganju enotnega trga na tem področju, saj je kot prvič na področju finančnih storitev vzpostavila načelo vzajemnega priznavanja dovoljenj in drugih predpisov, ki omogočajo prost pretok enot premoženja kolektivnih naložbenih podjemov (vzajemnih skladov/skupnih sredstevali investicijskih družb) iz te direktive na ozemlju Evropske unije. (2) Vendar Direktiva 85/611/EGS ne ureja v veliki meri gospodarskih družb, ki upravljajo kolektivne naložbene podjeme (tako imenovane "družbe za upravljanje"). Direktiva 85/611/EGS zlasti ne predpisuje določb, s katerimi bi tem družbam v vseh državah članicah zagotavljala pravila za enakovreden dostop do trga in pogoje poslovanja. Direktiva 85/611/EGS ne predpisuje določb, ki urejajo ustanavljanje hčerinskih družb in prosto opravljanje storitev s strani takšnih družb v državah članicah, ki niso njihova matična država. (3) Dovoljenja, izdana v matični državi družbe za upravljanje, bi morala zagotoviti varstvo vlagatelja in solventnost družb za upravljanje z namenom prispevati k stabilnosti finančnega sistema. Sprejeti pristop zagotavlja bistveno uskladitev, ki je nujno potrebna in zadostna, da zavaruje vzajemno priznavanje dovoljenj in sisteme nadzora skrbnega in varnega poslovanja in tako omogoča izdajo enega, na celotnem ozemlju Evropske unije veljavnega dovoljenja ter izvajanje nadzora matične države članice. (4) Za varstvo vlagateljev je treba nujno zagotoviti notranji pregled vsake družbe za upravljanje, predvsem s strani dvočlanske uprave in z zadostnimi mehanizmi notranjega nadzora. (5) Z namenom zagotoviti, da so družbe za upravljanje sposobne izpolniti obveznosti, ki nastajajo pri njihovi dejavnosti, in tako zagotoviti stabilnost teh družb, se zahteva, da ima družba osnovni kapital in dodaten znesek lastnih sredstev. Ker je treba upoštevati razvojne spremembe, zlasti glede stroškov kapitala za poslovna tveganja znotraj Evropske unije in drugih mednarodnih razlogov, je treba te zahteve, vključno z uporabo jamstev, znova proučiti in popraviti v treh letih. (6) Zaradi vzajemnega priznavanja bi bilo potrebno družbam za upravljanje dovoliti, da z ustanavljanjem hčerinskih družb ali s prostim opravljanjem storitev na ozemlju celotne Evropske unije opravljajo storitve, za katere imajo dovoljenje matične države članice. Odobritev pravil upravljanja skupnih sredstev/vzajemnih skladov je v pristojnosti matične države članice družbe za upravljanje. (7) Kar zadeva upravljanje zbranega premoženja (upravljanje vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb), mora dovoljenje, izdano družbi za upravljanje v matični državi članici, tej družbi dovoljevati, da v državah članicah gostiteljicah nadaljuje z opravljanjem naslednjih dejavnosti: distribucija enot vzajemnih skladov/skupnih sredstev, ki jih taka družba upravlja v matični državi članici; distribucija delnic usklajenih investicijskih družb, ki jih upravlja taka družba; izvajanje vseh ostalih funkcij in nalog, ki sodijo v dejavnost upravljanja zbranega premoženja; upravljanje sredstev investicijskih družb, registriranih v državah članicah, ki niso matična država članica družbe za upravljanje; na podlagi pooblastil v imenu družb za upravljanje, registriranih v državah članicah, ki niso matična država članica družbe za upravljanje, opravljati funkcije, ki so del dejavnosti upravljanja zbranega premoženja. (8) Načela vzajemnega priznavanja in nadzora s strani matične države članice zahtevajo, da pristojni organi držav članic ne izdajo dovoljenja ali odvzamejo dovoljenje, če dejavniki kot so vsebina programov delovanja, geografska porazdelitev ali dejansko izvedene dejavnosti jasno kažejo, da je družba za upravljanje izbrala pravni sistem ene države članice z namenom izogniti se strožjim standardom, ki veljajo v drugi državi članici na ozemlju katere družba za upravljanje namerava ali dejansko izvaja večji del svojih dejavnosti. Za namen te direktive mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje v državi članici, v kateri ima statutarni sedež. V skladu z načelom nadzora matične države se lahko le državo članico, v kateri ima družba za upravljanje svoj statutarni sedež, šteje za pristojno odobriti pravila upravljanja vzajemnih skladov/skupnih sredstev, ki jih oblikuje ta družba in odobriti depozitarja, ki ga je izbrala ta družba. Z namenom preprečiti arbitražo nadzora in spodbuditi zaupanje v učinkovitost nadzora, ki ga izvajajo organi matične države članice, mora biti eden od pogojev za izdajo dovoljenja KNPVP ta, da naj se njegovo trženje v matični državi članici ne prepreči na noben pravni način. To ne vpliva na svobodno odločitev izbire držav(e) članic(e) v kateri(h) se bodo v skladu s to direktivo, po izdaji dovoljenja KNPVP tržile enote KNPVP. (9) Direktiva 85/611/EGS omejuje obseg delovanja družb za upravljanje edino na dejavnost upravljanja vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb (upravljanje zbranega premoženja). To omejitev je priporočljivo znova proučiti in popraviti zaradi upoštevanja zadnjih sprememb v nacionalni zakonodaji držav članic ter da bi dovolili takšnim družbam doseči pomembno ekonomijo obsega. Zato je zaželeno, da se takšnim družbam dovoli tudi izvajanje dejavnosti upravljanja naložbenega premoženja posameznih strank (upravljanje individualnega premoženja), vključno z upravljanjem pokojninskih skladov kot tudi nekaterih posebnih pomožnih dejavnosti, ki so povezane z glavno dejavnostjo družbe. Razširjen obseg dejavnosti družb za upravljanje ne vpliva na njihovo stabilnost. Vendar je treba ob izdaji dovoljenja družbam za upravljanje za opravljanje obeh dejavnosti upravljanja zbranega in individualnega premoženja uvesti posebna pravila, ki preprečujejo nasprotje interesov. (10) Dejavnost upravljanja naložbenega premoženja je investicijska storitev, ki jo pokriva že Direktiva 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o finančnih storitvah na področju vrednostnih papirjev 1. Zaradi zagotavljanja enotnega pravnega okvira na tem področju je zaželeno, da za družbe za upravljanje, katerih dovoljenje vključuje tudi to storitev, veljajo pogoji poslovanja iz te direktive. (11) Kot splošno pravilo velja, da matična država članica lahko sprejme pravila, ki so strožja od pravil, predpisanih v tej direktivi, zlasti kar zadeva pogoje za izdajo dovoljenj, zahteve skrbnega in varnega poslovanja in pravila o poročanju in popolnem prospektu. (12) Zaželeno je, da se izdelajo pravila, ki določajo predpogoje, pod katerimi lahko družba za upravljanje na podlagi pooblastil prenese določene naloge in funkcije na tretje osebe, da bi tako povečala učinkovitost izvajanja dejavnosti. Da bi se zagotovilo pravilno delovanje načel vzajemnega priznavanja dovoljenj in nadzora matične države morajo države članice, ki take prenose dovoljujejo, zagotoviti, da družba za upravljanje, kateri so izdale dovoljenje, ne prenese svojih nalog naprej na eno ali več tretjih oseb tako, da bi se njena vloga zmanjšala na vlogo poštnega predala, ter da obstoj pooblastil ne preprečuje učinkovitega nadzora nad družbo za upravljanje. Dejstvo, da je družba za upravljanje prenesla del svojih funkcij na tretjo osebo, v nobenem primeru ne vpliva na obveznosti te družbe in skrbnika do imetnikov enot premoženja in do pristojnih organov. (13) Zaradi varstva interesov delničarjev ter da bi usklajenim kolektivnim naložbenim podjemom zagotovili enake pogoje delovanja na trgu, se zahteva, da imajo investicijske družbe osnovni kapital. Investicijske družbe, ki so za upravljanje določile družbo za upravljanje, so krite iz dodatnega zneska lastnih sredstev družbe za upravljanje. (14) Investicijske družbe, ki imajo dovoljenje pristojnega organa, morajo vedno spoštovati določbe člena 5g in 5h, bodisi neposredno v skladu z določbami člena 13b, ali posredno tako da mora družba za upravljanje, ki jo za upravljanje imenuje investicijska družba, imeti dovoljenje v skladu s to direktivo in je zato dolžna izpolnjevati določbe členov 5g in 5h. (15) Da bi upoštevali razvoj informacijske tehnologije je zaželeno, da se sedanji okvir poročanja iz Direktive 85/611/EGS znova prouči. Poleg že obstoječega popolnega prospekta je zaželeno uvesti novo vrsto prospekta za KNPVP (izvleček prospekta). Tak nov prospekt mora biti oblikovan tako, da je prijazen do vlagatelja in mora zato povprečnemu vlagatelju predstavljati vir dragocenih informacij. Tak prospekt mora na jasen, zgoščen in lahko razumljiv način podati ključne informacije o KNPVP. Vendar mora biti vlagatelj vedno obveščen z ustrezno izjavo, ki jo vključuje izvleček prospekta, da so podrobnejše informacije vsebovane v popolnem prospektu ter v letnih in polletnih poročilih KNPVP, ki so vlagatelju na njegovo zahtevo na voljo brezplačno. Vpisnikom se mora pred sklenitvijo pogodbe vedno brezplačno ponuditi izvleček prospekta. To bi moral biti zadosten predpogoj za izpolnitev pravnih obveznosti iz te direktive po obveščanju vpisnikov pred sklenitvijo pogodbe. (16) Treba je zagotoviti enake pogoje poslovanja med posredniki na področju finančnih storitev, če opravljajo enake storitve in da se zagotovi poenotena najnižja raven varstva vlagateljev. Poenotena najnižja raven usklajenosti pogojev za začetek poslovanja in pogojev poslovanja predstavlja bistven predpogoj za doseganje enotnega trga za izvajalce teh dejavnosti. Zato se lahko zastavljene cilje doseže le z zavezujočo Direktivo Sveta, ki določa dogovorjene minimalne standarde na tem področju. Direktiva vpliva le na minimalno zahtevano poenotenost, in ne presega tistega, kar je v tem smislu nujno za doseganje ciljev, ki se jih zasleduje v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe. (17) Komisija prouči možnost za predlog kodifikacije v določenem času po sprejetju predlogov - SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Direktiva 85/611/EGS se spremeni, kot sledi: 1. vstavi se naslednji člen 1a: "Člen 1a Za namene te direktive: 1. depozitar pomeni katero koli institucijo, ki ji je zaupano opravljanje dolžnosti iz členov 7 in 14 in za katero veljajo tudi določbe iz oddelkov IIIa in IVa; 2. družba za upravljanje pomeni katero koli gospodarsko družbo, katere redna poslovna dejavnost je upravljanje KNPVP v obliki vzajemnih skladov/skupnih sredstev in/ali investicijskih družb (upravljanje zbranega premoženja KNPVP); to vključuje naloge, navedene v Prilogi II; 3. matična država članica družbe za upravljanje pomeni državo članico, v kateri je statutarni sedež družbe za upravljanje; 4. država članica gostiteljica družbe za upravljanje pomeni državo članico, ki ni matična država članica in na ozemlju katere ima družba za upravljanje svojo podružnico ali nudi storitve; 5. matična država članica KNPVP pomeni: (a) za KNPVP, ki je ustanovljen kot vzajemni sklad/skupna sredstva, država članica, v kateri je statutarni sedež družbe za upravljanje; (b) za KNPVP, ki je ustanovljen kot investicijska družba, država članica, v kateri je statutarni sedež investicijske družbe; 6. država članica gostiteljica KNPVP pomeni državo članico, ki ni matična država članica KNPVP, v kateri se tržijo enote skupnih sredstev/vzajemnega sklada ali investicijske družbe; 7. podružnica pomeni kraj poslovanja, ki je del družbe za upravljanje, ni pravna oseba in opravlja storitve, za katere je pridobila dovoljenje družba za upravljanje; vsi kraji poslovanja, ki jih v isti državi članici vzpostavi družba za upravljanje, ki ima glavni sedež v drugi državi članici, se obravnavajo kot ena podružnica; 8. pristojni organi pomeni organe, ki jih posamezna država članica določi skladno s členom 49 te direktive; 9. tesne povezave pomeni stanje, kot je opredeljeno v členu 2(1) Direktive 95/26/ES*; 10. kvalificirani deleži pomeni vsak neposredni ali posredni delež v družbi za upravljanje, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic ali ki omogoča izvajanje znatnega vpliva na upravljanje družbe za upravljanje, v kateri ima ta delež. Za namen te definicije se upoštevajo glasovalne pravice iz člena 7 Direktive 88/627/EGS**; 11. ISD pomeni Direktivo Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o finančnih storitvah na področju vrednostnih papirjev***; 12. obvladujoče podjetje pomeni obvladujoče podjetje, kot je opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS****; 13. hčerinska družba pomeni hčerinsko družbo, kot je opredeljena v členih 1 in 2 Direktive 83/349/EGS; vsako obvladovano podjetje hčerinske družbe se tudi obravnava kot hčerinska družba obvladujočega podjetja, ki je matična družba teh družb; 14. osnovni kapital pomeni kapital, kot ga določata točki 1 in 2 člena 34(2) Direktive 2000/12/ES*****; 15. lastna sredstva pomeni lastna sredstva, kot so določena v naslovu V, poglavje 2, oddelek 1 Direktive 2000/12/ES; vendar se ta opredelitev lahko spremeni v razmerah, opisanih v Prilogi V Direktive 93/6/EGS******; 2. Člen 4(3) se nadomesti z naslednjim: "3. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja KNPVP, če družba za upravljanje ali investicijska družba ne izpolnjujeta predpogojev, ki so določeni v oddelku III oziroma IV te direktive. Poleg tega pristojni organi ne izdajo dovoljenja KNPVP, če direktorji depozitarja nimajo zadostnega ugleda ali nimajo zadosti izkušenj tudi glede na vrsto KNPVP, ki se upravlja. V ta namen se morajo imena direktorjev depozitarja in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, sporočiti pristojnim organom. Direktorji pomeni tiste osebe, ki po zakonu ali ustanovnih listinah zastopajo depozitarja ali dejansko določajo politiko depozitarja. 3a. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če se KNPVP pravno prepreči (zaradi določbe v pravilih upravljanja sklada ali ustanovnih listinah) tržiti enote svojega premoženja ali delnic v matični državi članici."; 3. Naslov oddelka III in členov 5 in 6 se nadomesti z naslednjim: "ODDELEK III Obveznosti glede družb za upravljanje Naslov A Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti Člen 5 1. Dostop do opravljanja dejavnosti družbe za upravljanje je predmet predhodnega uradnega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice. Dovoljenje, izdano družbi za upravljanje v skladu s to direktivo, velja v vseh državah članicah. 2. Nobena družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti razen upravljanja KNPVP, ki so pridobili dovoljenje v skladu s to direktivo, z izjemo dodatnega upravljanja drugih kolektivnih naložbenih podjemov, ki jih ta direktiva ne pokriva in zaradi katerih je družba za upravljanje predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja, vendar jih v skladu s to direktivo ni mogoče tržiti v drugih državah članicah. Upravljanje vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb za namene te direktive vključuje naloge, navedene v Prilogi II, ki jih je mogoče še dopolniti.3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice družbam za upravljanje izdajo dovoljenje, da poleg upravljanja vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb opravljajo tudi naslednje storitve: (a) upravljanje naložbenega premoženja, vključno tistega, ki je v lasti pokojninskih skladov, ki se upravlja v skladu s pooblastili, ki jih dajo vlagatelji na podlagi zaupnosti in individualnega dogovora, če to premoženje vljučuje enega ali več instrumentov, navedenih v oddelku B Priloge k ISD, (b) kot pomožne storitve: - investicijsko svetovanje v zvezi z enim ali več instrumentov, navedenih v oddelku B Priloge k ISD, - hramba in opravljanje upravnih storitev v zvezi z enotami premoženja kolektivnih naložbenih podjemov. V skladu s to direktivo družbe za upravljanje v nobenem primeru ne morejo pridobiti dovoljenja le za opravljanje storitev iz tega odstavka ali za opravljanje pomožnih storitev brez pridobitve dovoljenja za opravljanje storitev iz točke (a). 4. Člen 2(4), člen 8(2), členi 10, 11 in 13 direktive ISD se uporabljajo v primerih, ko družbe za upravljanje opravljajo storitve iz odstavka 3 tega člena. Člen 5a 1. Brez poseganja v druge splošne pogoje za zahtevo za izdajo dovoljenja, ki so predpisani z nacionalno zakonodajo, pristojni organi družbi za upravljanje ne smejo izdati dovoljenja, razen če: a) ima družba za upravljanje osnovni kapital v višini najmanj 125 000 EUR: - Če vrednost premoženja v upravljanju družbe za upravljanje presega 250 000 000 EUR, se zahteva, da družba za upravljanje zagotovi dodaten znesek lastnih sredstev. Ta dodatni znesek lastnih sredstev mora biti enak 0,02 % zneska, za katerega vrednost premoženja v upravljanju družbe za upravljanje presega 250 000 000 EUR. Vendar zahtevani skupni znesek osnovnega kapitala in dodatnih sredstev ne sme presegati 10 000 000 EUR. - Za namen tega odstavka se za premoženje v upravljanju družbe za upravljanje smatrajo naslednja premoženja: (i) vzajemni skladi/skupna sredstva, ki jih upravlja družba za upravljanje, vključno s premoženji, katerih upravljanje je prenesla na drugo družbo, in razen premoženj, ki jih je prevzela v upravljanje; (ii) investicijske družbe, ki so za upravljanje določile družbo za upravljanje; (iii) drugi kolektivni naložbeni podjemi, ki jih upravlja družba za upravljanje, vključno s premoženji, katerih upravljanje je prenesla na druge družbe, in razen premoženj, ki jih je prevzela v upravljanje. - ne glede na znesek teh zahtev, lastna sredstva družbe za upravljanje ne smejo nikoli biti nižja od zneska, ki ga določa Priloga IV k Direktivi 93/6/EGS. - Države članice lahko družbi za upravljanje odobrijo oprostitev do 50 % dodatnega zneska lastnih sredstev iz prve alinee, če te družbe pridobijo jamstvo za isti znesek pri kreditni instituciji ali zavarovalnici. Kreditna institucija ali zavarovalnica mora imeti statutarni sedež v državi članici, ali v državi nečlanici, če zanjo veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so po mnenju pristojnih organov enakovredna pravilom iz zakonodaje Skupnosti. - Najkasneje do dne 13. februarja 2005 Komisija predstavi poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu glede izvajanja te kapitalske zahteve, in mu po potrebi priloži predloge za njihovo revizijo; (b) imajo osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost družbe za upravljanje, zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje. V ta namen se mora imena teh oseb in vsake osebe, ki jih bo nadomeščala vnaprej sporočiti pristojnim organom. Poslovne odločitve morata v družbi za upravljanje sprejemati najmanj dve osebi, ki izpolnjujeta takšne pogoje; (c) je zahtevi za izdajo dovoljenja priložen program dejavnosti, ki med drugim prikazuje organizacijsko strukturo družbe za upravljanje; (d) sta glavna pisarna in statutarni sedež družbe za upravljanje v isti državi članici. 2. Poleg tega v primeru obstoja tesnih povezav med družbo za upravljanje in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami pristojni organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih nalog. Pristojni organi tudi zavrnejo izdajo dovoljenja, če zakoni in drugi predpisi države nečlanice, ki se nanašajo na eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima družba za upravljanje tesne povezave, ali težave pri njihovem uveljavljanju, preprečujejo učinkovito izvajanje njihovih nadzornih nalog. Pristojni organi morajo zahtevati, da jim družbe za upravljanje stalno poročajo zahtevane informacije, ki jih ti potrebujejo za spremljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odstavka. 3. Vlagatelja zahteve za izdajo dovoljenja se v šestih mesecih po vložitvi popolne zahteve obvesti, ali se mu dovoljenje izda ali zavrne. V primeru zavrnitve se podajo razlogi zanjo. 4. Družba za upravljanje lahko začne opravljati svojo dejavnost, takoj ko se ji izda dovoljenje. 5. Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje, ki je bilo izdano družbi za upravljanje skladno s to direktivo le, če ta družba: (a) ne uporabi dovoljenja v roku 12 mesecev, se dovoljenju izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnost iz te direktive za več kot šest mesecev, razen če je zadevna država članica predvidela, da dovoljenje v takšnih primerih preneha veljati; (b) pridobi dovoljenje z navajanjem neresničnih izjav ali z drugimi neustreznimi sredstvi; a) ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano; (d) ni več usklajena z določbami Direktive 93/6/EGS, če njeno dovoljenje vključuje tudi storitev diskrecijskega upravljanja premoženja, kot predpisuje člen 5(3)(a) te direktive; (e) je resno in/ali sistematično kršila predpise, sprejete v skladu s to direktivo; ali (f) spada v katerega koli od primerov, za katere nacionalna zakonodaja predvideva odvzem dovoljenja. Člen 5b 1. Pristojni organi ne izdajo dovoljenja za začetek opravljanja dejavnosti družbe za upravljanje, dokler niso obveščeni o identiteti delničarjev ali članov, bodisi neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže, ter o zneskih teh deležev. Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja če, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zanesljivega in skrbnega vodenja družbe za upravljanje niso zadovoljni z usposobljenostjo delničarjev ali družbenikov. 2. V primeru podružnic družb za upravljanje, ki imajo statutarne sedeže zunaj Evropske unije in ki začenjajo opravljati ali opravljajo dejavnosti, države članice ne uporabljajo določb, ki bi imele za posledico bolj ugodno obravnavo kot velja za podružnice družb za upravljanje s statutarnimi sedeži v državah članicah. 3. Pred izdajo dovoljenja se je treba posvetovati s pristojnimi organi druge vključene države članice glede izdaje dovoljenja kateri koli družbi za upravljanje, ki: (a) je hčerinska družba druge družbe za upravljanje, investicijske družbe, kreditne institucije ali zavarovalnice, ki ji je bilo dovoljenje izdano v drugi državi članici, (b) je hčerinska družba obvladujočega podjetja druge družbe za upravljanje, investicijske družbe, kreditne institucije ali zavarovalnice, ki ji je bilo dovoljenje izdano v drugi državi članici ali (c) jo obvladuje ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje tudi drugo družbo za upravljanje, investicijsko družbo, kreditno institucijo ali zavarovalnico, ki ji je bilo dovoljenje izdano v drugi državi članici. Naslov B Odnosi s tretjimi državami Člen 5c 1. Odnosi s tretjimi državami se urejajo v skladu z ustreznimi pravili iz člena 7 ISD. Za namen te direktive se izraza podjetje/investicijsko podjetje in investicijska podjetja iz člena 7 ISD razumeta kot družba za upravljanje in družbe za upravljanje; izraz opravljanje investicijskih storitev iz člena 7(2) ISD se razume kot opravljanje storitev. 2. Države članice tudi obvestijo Komisijo o kakšnih koli splošnih težavah, na katere naletijo KNPVP pri trženju svojih enot v kateri koli tretji državi. Naslov C Pogoji poslovanja Člen 5d 1. Pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje zahtevajo, da družba za upravljanje, ki so ji izdali dovoljenje, vedno izpolnjuje pogoje iz členov 5 ter 5a(1) in (2) te direktive. Lastna sredstva družbe za upravljanje se ne smejo znižati pod raven, določeno v členu 5a(1)(a). Če se to zgodi, lahko pristojni organi v primeru, da razmere tako ravnanje upravičujejo, družbi za upravljanje dovolijo da v omejenem obdobju popravi svoj položaj ali preneha opravljati dejavnosti. 2. Brez poseganja v določbe te direktive, ki dajejo odgovornost pristojnim organom države članice gostiteljice, so za izvajanje nadzora skrbnega in varnega poslovanja nad družbo za upravljanje odgovorni pristojni organi matične države članice, ne glede na to, ali družba za upravljanje ustanovi podružnico ali opravlja storitve v drugi državi članici ali ne. Člen 5e 1. Za kvalificirane deleže v družbah za upravljanje veljajo ista pravila, kot so določena v členu 9 ISD. 2. Za namen te direktive se izraza podjetje/investicijsko podjetje in investicijska podjetja iz člena 9 ISD razumeta kot družba za upravljanje oziroma družbe za upravljanje. Člen 5f 1. Vsaka matična država članica določi pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki jih morajo družbe za upravljanje, glede na dejavnost upravljanja KNPVP, za katerega je pridobila dovoljenje v skladu s to direktivo, vedno upoštevati. Predvsem morajo pristojni organi matične države članice ob upoštevanju lastnosti KNPVP, ki ga upravlja družba za upravljanje, od družbe za upravljanje zahtevati, da: (a) ima zanesljive upravne in računovodske postopke, nadzorno in zaščitno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov in zadostne mehanizme notranjega nadzora, ki zlasti vključujejo pravila za osebne transakcije s strani svojih zaposlenih ali za imetje ali upravljanje naložb v finančne instrumente, z namenom vlagati lastna sredstva in med drugim zagotavljati, da je vsako transakcijo, pri kateri sodeluje sklad, mogoče rekonstruirati do njenega izvora, sodelujočih strank, njenih lastnostih ter časa in kraja izvedbe in da se sredstva vzajemnih skladov/skupnih sredstev ali investicijskih družb, ki jih upravlja družba za upravljanje, vlagajo v skladu pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami ter veljavnimi predpisi; (b) je strukturirana in organizirana na način, ki minimizira tveganje, da bi na koristi KNPVP ali njegovih strank vplivalo nasprotje interesov med družbo in njenimi strankami, med eno in drugo njeno stranko, med eno njeno stranko in KNPVP ali med dvema KNPVP. Če je ustanovljena podružnica, pa organizacijska ureditev ne sme biti v nasprotju s pravili ravnanja, ki jih država gostiteljica določa za preprečevanje nasprotja interesov. 2. Vsaka družba za upravljanje, katere dovoljenje pokriva tudi storitve diskrecijskega upravljanja premoženja, kot določa člen 5(3)(a): - ne sme imeti dovoljenje, da vloži celotno ali del premoženja investitorja v enote vzajemnih skladov/skupnih sredstev ali investicijskih družb, ki jih upravlja, razen če predhodno pridobi splošno dovoljenje stranke, - je glede storitev, predpisanih v členu 5(3), predmet določb iz Direktive 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje *. Člen 5g 1. Če države članice dovolijo, da družbe za upravljanje zaradi učinkovitejšega opravljanja dejavnosti prenesejo eno ali več svojih nalog na tretje osebe, ki jo te opravljajo v njihovem imenu, morajo biti izpolnjeni naslednji predpogoji: (a) pristojni organ mora biti obveščen na primeren način; (b) pooblastilo ne sme preprečevati učinkovitosti nadzora nad družbo za upravljanje in zlasti ne sme preprečiti družbi za upravljanje, da ravna v najboljšem interesu svojih vlagateljev, ali KNPVP, da je upravljan v najboljšem interesu svojih vlagateljev;(c) če se prenos nanaša na upravljanje naložb, se lahko pooblastilo izda le podjemom, ki imajo dovoljenje ali so registrirani za upravljanje premoženja in so predmet nadzora skrbnega in varnega poslovanja; prenos mora biti v skladu s kriteriji razporeditve naložb, ki jih periodično določajo družbe za upravljanje; (d) če se pooblastilo nanaša na upravljanje naložb in se izda podjemu iz tretje države, se mora zagotoviti sodelovanje med zadevnimi nadzornimi organi;(e) pooblastilo, ki se nanaša na glavno dejavnost upravljanja naložb, se ne izda depozitarju ali kateremu koli drugemu podjemu, katerega interesi bi bili lahko v nasprotju z interesi družbe za upravljanje ali imetnikov enot premoženja;(f) obstajati morajo ukrepi, ki osebam, ki opravljajo dejavnost družbe za upravljanje, omogočajo, da kadar koli učinkovito spremljajo dejavnost podjema, kateremu je bilo dano pooblastilo; (g) pooblastilo ne preprečuje osebam, ki opravljajo dejavnost družbe za upravljanje, da bi kadar koli dajale nadaljnja navodila podjemu, na katerega so prenesle svoje naloge in da brez odlašanja vzamejo pooblastilo, če je to v interesu vlagateljev; (h) ob upoštevanju značilnosti nalog, ki so predmet prenosa, mora biti podjem, na katerega se bodo prenesle naloge, usposobljen in sposoben prevzeti zadevne naloge, in (i) prospekti KNPVP navajajo seznam nalog, ki jih je družbi za upravljanje dovoljeno prenesti na druge podjeme. 2. Na odgovornost družbe za upravljanje in depozitarja v nobenem primeru ne vpliva dejstvo, da je družba za upravljanje del nalog prenesla na tretje stranke, niti ne sme družba za upravljanje svojih nalog prenesti na tretje stranke v tolikšni meri, da se njena vloga zmanjša na vlogo "poštnega predala". Člen 5h Vsaka država članica sestavi pravila ravnanja, ki jih morajo družbe za upravljanje z dovoljenjem v tej državi članici vedno upoštevati. Takšna pravila morajo izvajati vsaj načela iz naslednjih alinej. Ta načela zagotavljajo, da družba za upravljanje:(a) ravna na iskren in pošten način pri opravljanju svojih poslovnih dejavnosti v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravlja, in integritete trga; (b) ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in s skrbnostjo dobre družbe za upravljanje v najboljšem interesu KNPVP, ki ga upravlja, in integritete trga; (c) ima in učinkovito uporablja vire in postopke, ki so potrebni za pravilno opravljanje svojih poslovnih dejavnosti; (d) poskuša izogniti se nasprotju interesov in, če se temu ni mogoče izogniti, zagotavlja, da so KNPVP, ki jih upravlja, deležni poštene obravnave; (e) izpolnjuje vse predpisane zahteve, ki veljajo za izvajanje njenih poslovnih dejavnosti tako da spodbuja najboljše koristi svojih vlagateljev in integriteto trga. Naslov D Pravica ustanovitve in prostega opravljanja storitev Člen 6 1. Države članice zagotavljajo, da družba za upravljanje, ki ji v skladu s to direktivo izdajo dovoljenje pristojni organi druge države članice, na ozemlju teh držav lahko opravlja dejavnosti, za katere je pridobila dovoljenja bodisi z ustanovitvijo podružnice ali na podlagi prostega opravljanja storitev. 2. Ustanovitev podružnice ali opravljanje storitev v državah članicah ne sme biti predmet zahteve za pridobitev dovoljenja, zahteve za zagotavljanje dodatnega kapitala ali katerega koli drugega ukrepa z enakim učinkom. Člen 6a 1. Poleg izpolnjevanja pogojev iz členov 5 in 5a mora vsaka družba za upravljanje, ki želi na ozemlju druge države članice ustanoviti podružnico, o tem obvestiti pristojne organe svoje matične države članice. 2. Države članice zahtevajo od vsake družbe za upravljanje, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice, da pri obveščanju, predvidenem v odstavku 1, poda naslednje podatke in dokumentacijo: (a) državo članico, na ozemlju katere namerava družba za upravljanje ustanoviti podružnico;(b) program dejavnosti, ki navaja predvidene dejavnosti in storitve v skladu s členom 5(2) in (3) ter organizacijsko strukturo podružnice; (c) naslov v državi članici gostiteljici, kjer je mogoče dobiti dokumente;(d) imena oseb, odgovornih za upravljanje podružnice. 3. V treh mesecih od prejema vseh podatkov, navedenih v odstavku 2, pristojni organi matične države članice te podatke sporočijo pristojnim organom države članice gostiteljice in obvestijo tudi družbo za upravljanje, razen če imajo ob upoštevanju predvidenih dejavnosti razlog, da dvomijo v ustreznost upravne strukture ali finančnega položaja družbe za upravljanje. Sporočijo tudi podrobnosti o kakršni koli shemi jamstev za terjatve vlagateljev namenjeni varstvu vlagateljev. Če pristojni organi matične države članice zavrnejo posredovati podatke iz odstavka 2 pristojnim organom države članice gostiteljice, morajo zadevni družbi za upravljanje navesti razloge za njihovo zavrnitev v dveh mesecih od prejema vseh informacij. Za to zavrnitev ali opustitev odgovora velja pravica do sodnega varstva v matični državi članici 4. Preden podružnica družbe za upravljanje začne delovati, se pristojni organi države članice gostiteljice v dveh mesecih po prejemu vseh podatkov iz odstavka 2 pripravijo za nadzor nad družbo za upravljanje in, če je to potrebno, navedejo pogoje, vključno s pravili iz členov 44 in 45, veljavnimi v državi članici gostiteljici, ter splošnimi pravili ravnanja, ki se morajo upoštevati v primeru opravljanja storitev upravljanja premoženja iz člena 5(3) ter storitev naložbenega svetovanja in skrbništva, na podlagi katerih se mora ta dejavnost v interesu javne koristi opravljati v državi članici gostiteljici.5. Po prejemu obvestila od pristojnih organov države članice gostiteljice ali ob izteku roka, ki ga predvideva odstavek 4 brez prejema obvestila od teh organov, se podružnica lahko ustanovi in začne poslovati. Od tega trenutka dalje lahko družba za upravljanje začne razporejati enote vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb, ki so predmet te direktive in ki jih upravlja, razen če pristojni organi države članice gostiteljice pred iztekom dvomesečnega roka sprejmejo utemeljeno odločitev, da dogovori o trženju enot premoženja ne izpolnjujejo določb iz člena 44(1) in člena 45. 6. V primeru spremembe katerega koli podrobnega podatka, ki se je sporočil v skladu z odstavki 2(b), (c) ali (d), družba za upravljanje pošlje pisno obvestilo o tej spremembi pristojnim organom matične države članice in države članice gostiteljice vsaj en mesec pred začetkom izvajanja spremembe, tako da pristojni organi matične države članice lahko sprejmejo odločitev glede spremembe skladno z odstavkom 3 in pristojni organi države članice gostiteljice lahko ravnajo tako v skladu s odstavkom 4. 7. V primeru spremembe podrobnih podatkov, ki so se sporočili v skladu s prvim pododstavkom odstavka 3, organi matične države članice ustrezno obvestijo organe države članice gostiteljice. Člen 6b 1. Vsaka družba za upravljanje, ki želi prvič izvajati poslovne dejavnosti na ozemlju druge države članice v okviru prostega opravljanja storitev, sporoči pristojnim organom svoje matične države članice naslednje informacije:(a) državo članico, na ozemlju katere namerava opravljati dejavnost družba za upravljanje; (b) program dejavnosti, ki navaja predvidene dejavnosti in storitve, določene v členu 5(2) in (3). 2. Pristojni organi matične države članice v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 posredujejo te informacije naprej pristojnim organom države članice gostiteljice. Sporočijo tudi podrobne informacije glede kakršnih koli shem jamstev za terjatve vlagateljev, ki se uporabljajo za varstvo vlagateljev. 3. Družba za upravljanje lahko nato začne delovati v državi članici gostiteljici ne glede na določbe člena 46. Kjer je to primerno, pristojni organi države članice gostiteljice po prejemu informacij iz odstavka 1 družbi za upravljanje navedejo pogoje, vključno s pravili ravnanja, ki se morajo upoštevati v primeru določb o opravljanju storitev upravljanja premoženja iz člena 5(3) ter storitev naložbenega svetovanja in skrbništva, katere mora družba za upravljanje v interesu splošnega dobra izpolnjevati v državi članici gostiteljici. 4. Če je vsebino sporočenih informacij iz odstavka 1(b) treba spremeniti, družba za upravljanje pošlje pisno obvestilo o spremembah pristojnim organom matične države članice in države članice gostiteljice, preden začne izvajati spremembo, tako da pristojni organi države članice gostiteljice lahko, če je potrebno, družbo obvestijo o kakršni koli potrebni spremembi ali dopolnitvi informacij, ki so se sporočile v skladu z odstavkom 3. 5. Za družbo za upravljanje velja postopek obveščanja iz tega člena tudi v primerih, ko tretji stranki poveri trženje enot premoženja v državi članici gostiteljici.Člen 6c 1. Države članice gostiteljice lahko iz statističnih razlogov zahtevajo, da vse družbe za upravljanje, ki imajo podružnice na njihovem ozemlju, redno poročajo pristojnim organom teh držav članic gostiteljic o svojih dejavnostih v teh državah članicah gostiteljicah.2. Kot del izpolnjevanja obveznosti iz te direktive države članice lahko zahtevajo, da podružnice družb za upravljanje za ta namen predložijo enake podrobne informacije kot družbe za upravljanje s sedežem v tej državi članici. Države članice gostiteljice lahko zahtevajo, da družba za upravljanje, ki po načelu svobode opravljanja storitev opravlja svojo dejavnost na njenem ozemlju, zagotovi potrebne informacije za spremljanje združljivosti s standardi, ki jih država članica gostiteljica določi in ki se uporabljajo za te družbe za upravljanje, čeprav te zahteve ne smejo biti strožje od zahtev, ki jih ista država članica zaradi spremljanja združljivosti z istimi standardi določa družbam za upravljanje s sedežem v tej državi članici. 3. Če pristojni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da družba za upravljanje, ki ima podružnico ali opravlja storitve na ozemlju te države članice, krši pravne ali ureditvene predpise, ki jih je ta država članica sprejela v skladu z določbami te direktive o prenosu pooblastil na pristojne organe države članice gostiteljice, ti organi zahtevajo, da zadevna družba za upravljanje odpravi nepravilnost. 4. Če zadevna družba za upravljanje ne izvede potrebnih ukrepov, pristojni organi države članice gostiteljice o tem obvestijo pristojne organe matične države članice. Slednji organi ob prvi priložnosti izvedejo vse ukrepe ustrezne za zagotovitev, da zadevna družba za upravljanje odpravi svoje nepravilnosti. O naravi teh ukrepov obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice. 5. Če kljub ukrepom, ki jih sprejme matična država članica, ali zato ker se takšni ukrepi izkažejo za nezadostne ali ker niso na razpolago v zadevni državi članici, družba za upravljanje še naprej krši pravne ali ureditvene predpise iz odstavka 2, veljavne v državi članici gostiteljici, slednja lahko potem ko je obvestila pristojne organe matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev ali sankcioniranje nadaljnjih nepravilnosti in, če je to potrebno, prepreči tej družbi za upravljanje, da na njenem ozemlju začne nadaljnje transakcije. Države članice zagotovijo, da je na njihovem ozemlju možno vročiti pravne dokumente, potrebne za takšne ukrepe proti družbam za upravljanje. 6. Zgornje določbe ne vplivajo na pooblastila države članice gostiteljice, da sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev ali sankcioniranje nepravilnosti, storjenih na njihovem ozemlju in ki so v nasprotju s pravnimi ali ureditvenimi predpisi, sprejetimi v interesu splošnega dobra. To vključuje možnost, da se družbam za upravljanje kršiteljicam prepreči začetek nadaljnjih transakcij na njihovih ozemljih. 7. Vsak ukrep, sprejet skladno z odstavki 4, 5 ali 6, ki obsega sankcije ali omejitve opravljanja storitev družbe za upravljanje, mora biti primerno utemeljen, zadevna družba za upravljanje pa mora biti o njem obveščena. Za vsak takšen ukrep velja pravica do sodnega varstva v državi članici, v kateri je bil ukrep sprejet.8. Preden začnejo izvajati postopek, predpisan v odstavkih 3, 4 ali 5, lahko pristojni organi države članice gostiteljice v nujnih primerih sprejmejo vse previdnostne ukrepe, ki so potrebni za varovanje interesov vlagateljev in drugih katerim se izvajajo storitve. Komisija in pristojni organi drugih zadevnih držav članic morajo biti o teh ukrepih obveščeni ob prvi priložnosti. Po posvetovanju s pristojnimi organi zadevnih držav članic lahko Komisija odloči, da mora zadevna država članica te ukrepe spremeniti ali odpraviti. 9. V primeru odvzema dovoljenja morajo biti pristojni organi države članice gostiteljice primerno obveščeni in morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da zadevni družbi za upravljanje preprečijo začetek nadaljnjih transakcij na njenem ozemlju ter da varujejo interese vlagateljev. Vsaki dve leti Komisija predloži poročilo o takih primerih Odboru za stike, ustanovljenem skladno s členom 53. 10. Države članice obvestijo Komisijo o številu in vrsti primerov, v katerih so v skladu s členom 6a izdale zavrnitev ali sprejele ukrepe v skladu z odstavkom 5. Vsaki dve leti Komisija predloži poročilo o takih primerih Odboru za stike, ustanovljenem skladno s členom 53. * UL L 84, 26.3.1997, str. 22."; 4. pred členom 7 se vstavi naslednje: "ODDELEK IIIa Obveznosti glede depozitarja"; 5. naslov oddelka IV in člen 12 se nadomestita z naslednjim: "ODDELEK IV Obveznosti glede investicijskih družb Naslov A Pogoji za začetek opravljanja dejavnosti Dostop do opravljanja dejavnosti investicijskih družb je predmet predhodnega uradnega dovoljenja, ki ga izdajo pristojni organi matične države članice. Države članice določijo pravno obliko, ki jo mora imeti investicijska družba."; 6. za členom 13 se vstavijo naslednji členi: "Člen 13a 1. Brez poseganja v druge pogoje za splošno zahtevo za izdajo dovoljenja, ki so predpisani z nacionalno zakonodajo, pristojni organi ne smejo izdati dovoljenja investicijski družbi, ki ni prenesla pooblastil za upravljanje na družbo za upravljanje, razen če ima investicijska družba zadosten osnovni kapital v višini najmanj 300 000 EUR. Če investicijska družba nima pooblaščene družbe za upravljanje, ki ji je bilo izdano dovoljenje v skladu s to direktivo, velja tudi naslednje: - dovoljenje se ne izda, razen če je zahtevi za izdajo dovoljenja priložen program dejavnosti, ki med drugim opredeljuje organizacijsko strukturo investicijske družbe;- direktorji investicijske družbe imajo zadosten ugled in izkušnje tudi glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja investicijska družba. V ta namen se morajo imena teh oseb in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, sporočiti pristojnim organom. O sklenitvi poslov investicijske družbe morata sprejeti odločitev najmanj dve osebi, ki izpolnjujeta te pogoje. Direktorji pomeni tiste osebe, ki po zakonu ali ustanovnih listinah zastopajo investicijsko družbo ali ki dejansko določajo politiko družbe; - v primeru, da obstajajo tesne povezave med investicijsko družbo in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, pristojni organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega opravljanja njihovih nadzornih funkcij. Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja tudi, če zakoni in drugi prepisi države nečlanice, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima investicijska družba tesne povezave, ali težave pri uveljavljanju teh zakonov in drugih predpisov preprečujejo učinkovito opravljanje njihove nadzorne funkcije. Pristojni organi zahtevajo, da jim investicijske družbe zagotovijo zahtevane informacije. 2. Vlagatelja zahteve za izdajo dovoljenja se v šestih mesecih po vložitvi popolnega zahtevka obvesti, ali se mu dovoljenje izda ali zavrne. V primeru zavrnitve se podajo razlogi za zavrnitev. 3. Investicijska družba lahko začne opravljati svojo dejavnost, takoj ko se ji izda dovoljenje. 4. Pristojni organi lahko odvzamejo dovoljenje izdano investicijski družbi, za katero velja ta direktiva le, če ta družba: (a) ne uporabi dovoljenja v roku 12 mesecev, se mu izrecno odreče ali preneha opravljati dejavnosti iz te direktive pred več kot šest meseci, razen če je zadevna država članica predvidela, da dovoljenje v takšnih primerih preneha veljati; (b) pridobi dovoljenje z neresničnimi oziroma napačnimi izjavami ali z drugimi neobičajnimi sredstvi; (c) ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo dovoljenje izdano; (d) je resno in/ali sistematično kršila predpise, sprejete v skladu s to direktivo; ali (e) spada v enega od primerov, za katere državna zakonodaja predvideva odvzem dovoljenja.Naslov B Pogoji poslovanja Člen 13b Člena 5g in 5h se uporabljata za investicijske družbe, ki niso prenesle pooblastil za upravljanje na družbe za upravljanje, ki jim je izdano dovoljenje skladno s to direktivo. V tem členu se "družba za upravljanje" razume kot "investicijska družba".Investicijske družbe lahko le upravljajo sredstva iz svojega lastnega premoženja in v nobenih okoliščinah ne smejo sprejeti pooblastil za upravljanje sredstev v imenu tretje stranke. Člen 13c Vsaka matična država članica določi pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki jih morajo investicijske družbe, ki pooblastil za upravljanje niso prenesle na družbo za upravljanje, kateri je bilo dovoljenje izdano v skladu s to direktivo, stalno upoštevati. Pristojni organi matične države članice ob upoštevanju vrste investicijske družbe zahtevajo, da ima ta družba zanesljive upravne in računovodske postopke, nadzorno in varnostno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov in ustrezne mehanizme notranjega nadzora, ki zlasti vključujejo pravila za zasebne transakcije zaposlenih v investicijski družbi ali za imetje ali upravljanje naložb v finančne instrumente z namenom vlagati njen osnovni kapital in zagotavljati, da je med drugim vsako transakcijo, v katero je vključena družba, mogoče rekonstruirati glede na njen izvor, stranke transakcije, vrste ter časa in kraja sklenitve in da se sredstva investicijske družbe vlagajo v skladu z ustanovnimi listinami in veljavnimi pravnimi predpisi."; 7. Pred člen 14 se vstavi naslednje: "ODDELEK IVa Obveznosti glede depozitarja"; 8. Člen 27(1) se nadomesti z naslednjim: "1. Investicijska družba in, za vsakega od vzajemnih skladov in skupnih sredstev, ki jih upravlja, družba za upravljanje morata objaviti: - izvleček prospekta, - popolni prospekt, - letno poročilo za vsako poslovno leto in - polletno poročilo za prvih šest mesecev poslovnega leta."; 9. Člen 28 se nadomesti z naslednjim: "Člen 28 1. Izvleček prospekta in popolni prospekt morata vsebovati informacije, ki jih vlagatelji potrebujejo za informirano presojo o predlagani naložbi ter predvsem z njo povezanih tveganjih. Slednje vključuje, ne glede na instrumente v katere se vlaga, jasno in lahko razumljivo razlago profila tveganj sklada. 2. Popolni prospekt mora vsebovati vsaj podatke, predvidene v seznamu A, Priloge I k tej direktivi, če se ti podatki ne pojavijo že v pravilih upravljanja sklada ali v ustanovnih listinah, ki so priložene popolnemu prospektu v skladu s členom 29(1).3. Izvleček prospekta mora vsebovati v skrajšani obliki podane ključne informacije, predvidene v seznamu C, Priloge I k tej direktivi. Strukturiran in napisan je tako, da je povprečnemu vlagatelju lahko razumljiv. Države članice lahko dovolijo, da se izvleček prospekta priloži popolnemu prospektu kot njegov odstranljivi del. Izvleček prospekta se lahko uporablja kot trženjsko orodje oblikovano za uporabo v vseh državah članicah, razen sprememb, ki jih zahteva prevajanje. Države članice zato ne smejo zahtevati nobenih nadaljnjih dokumentov ali dodatnih informacij. 4. Popolni prospekt in izvleček prospekta imata lahko obliko pisnega dokumenta ali pa sta zapisana na katerem koli trajnem mediju, ki ima enak pravni status odobren s strani pristojnih organov. 5. Letno poročilo mora vsebovati bilanco stanja ali izkaz sredstev in obveznosti, podroben izkaz prihodkov in izdatkov za poslovno leto, poročilo o aktivnostih v poslovnem letu in druge informacije, predvidene v seznamu B, Priloge I k tej direktivi, kot tudi vse pomembne informacije, ki vlagateljem omogočajo informirano presojo o razvoju aktivnosti KNPVP in o njenih rezultatih. 6. Polletno poročilo mora vsebovati vsaj informacije, predvidene v poglavjih I do IV seznama B, Priloge I k tej direktivi; če KNPVP izplača ali predlaga izplačilo vmesnih dividend, morajo številke odražati izid za to polletje po odbitju davka in vmesne dividende, ki so izplačane ali predlagane."; 10. Člen 29 se nadomesti z naslednjim: "Člen 29 1. Pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine investicijske družbe tvorijo sestavni del popolnega prospekta in mu morajo biti priložene. 2. Listin iz odstavka 1 pa ni treba priložiti k popolnemu prospektu, če so imetniki enot premoženja obveščeni, da se jim lahko ti dokumenti na zahtevo pošljejo, ali če so obveščeni o mestu v vsaki državi članici, v kateri se enote premoženja dajo na trg, kjer se lahko o njih posvetujejo."; 11. Člen 30 se nadomesti z naslednjim: "Člen 30 Bistvene sestavine izvlečka prospekta in popolnega prospekta se morajo sproti dopolnjevati.";12. Člen 32 se nadomesti z naslednjim: "Člen 32 KNPVP mora poslati pristojnim organom svoj izvleček prospekta in popolni prospekt in vse njune spremembe, pa tudi letno in polletno poročilo."; 13. Člen 33 se nadomesti z naslednjim: "Člen 33 1. Vpisnikom se mora pred sklenitvijo pogodbe brezplačno ponuditi izvleček prospekta. Poleg tega se vpisnikom na zahtevo brezplačno dostavi tudi popolni prospekt in zadnje objavljeno letno in polletno poročilo. 2. Letno in polletno poročilo se na zahtevo brezplačno dostavita imetnikom enot premoženja. 3. Letno in polletno poročilo morata biti javnosti na razpolago na mestih, ali preko drugih sredstev, odobrenih s strani pristojnih organov, ki so navedena v popolnem prospektu in izvlečku prospekta."; 14. Člen 35 se nadomesti z naslednjim: "Člen 35 Vsa literatura oziroma obvestila namenjena javnosti, ki vključuje vabilo k nakupu enot premoženja KNPVP, mora navajati obstoj prospektov ter mesta kjer jih javnost lahko pridobi ali načine, ki zagotavljajo javnosti dostop do prospektov."; 15. Člen 46 se nadomesti z naslednjim: "Člen 46 Če KNPVP predlaga, da bi tržil svoje enote v drugi državi članici kot ima svoj sedež, mora o tem najprej obvestiti pristojne organe te druge države članice. Hkrati mora slednjim poslati: - potrdilo pristojnih organov, da izpolnjuje pogoje iz te direktive, - pravila upravljanja sklada ali ustanovne listine, - svoj popolni prospekt in izvleček prospekta, - kjer je mogoče, svoje zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo in - natančen opis sklenjenih dogovorov o trženju svojih enot v tej drugi državi članici. Investicijska družba ali družba za upravljanje lahko začne tržiti svoje enote premoženja v tej drugi državi članici dva meseca po tem obvestilu, razen če organi te države članice v utemeljenem sklepu, ki ga sprejmejo pred iztekom dvomesečnega roka, ugotovijo, da sklenjeni dogovori o trženju enot niso v skladu z določbami v členu 44(1) in člena 45."; 16. Člen 47 se nadomesti z naslednjim: "Člen 47 Če KNPVP trži svoje enote v drugi državi članici kot ima svoj sedež, mora v tej drugi državi članici razpošiljati popolne prospekte in izvlečke prospektov ter letna in polletna poročila in druge informacije, ki so predvidene v členih 29 in 30, v skladu z istimi postopki kot veljajo v matični državi članici. Ti dokumenti morajo biti v najmanj enem od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali v jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi države članice gostiteljice.";17. za členom 52 se vstavijo naslednji členi: "Člen 52a 1. Če na podlagi prostega opravljanja storitev ali z ustanovitvijo podružnic, družba za upravljanje deluje v eni ali več držav članic gostiteljic, morajo pristojni organi vseh zadevnih držav članic tesno sodelovati. Na prošnjo morajo ti organi drug drugemu dajati informacije o upravljanju in lastništvu teh družb za upravljanje, s čimer lahko olajšajo njihov nadzor, ter vse informacije, ki lahko olajšajo spremljanje teh družb. Organi matične države članice s sodelovanjem zlasti zagotavljajo, da organi države članice gostiteljice pridobijo podrobne informacije, navedene v členu 6c(2). 2. Če izvajanje pooblastil za nadzor to zahteva, pristojni organi države članice gostiteljice obvestijo pristojne organe matične države članice o vseh ukrepih, ki jih država članica gostiteljica izvede v skladu s členom 6c(6) in ki vključujejo sankcije izrečene družbam za upravljanje, ali omejitve dejavnosti družb za upravljanje. Člen 52b 1. Vsaka država članica gostiteljica zagotovi, da v primerih, ko družba za upravljanje, ki je dovoljenje pridobila v drugi državi članici, opravlja dejavnosti na njenem ozemlju preko podružnice, pristojni organi matične države članice družbe za upravljanje lahko, potem ko so obvestili pristojne organe države članice gostiteljice, bodisi sami bodisi s posredovanjem oseb, ki jim dajo navodila za ta namen, na samem mestu preverijo informacije, predpisane v členu 52a. 2. Pristojni organi v matični državi članici družbe za upravljanje lahko zaprosijo pristojne organe v državi članici gostiteljici družbe za upravljanje, da opravijo to preverjanje. Organi, ki prejmejo tako zahtevo, morajo ravnati v okviru svojih pooblastil, tako da preverjanje opravijo sami, dovolijo izvedbo preverjanja organom, ki so vložili zahtevo, ali dovolijo izvedbo preverjanja revizorjem ali strokovnjakom. 3. Ta člen ne vpliva na pravico pristojnih organov države članice gostiteljice, da izvedejo pregled na samem mestu, podružnic ustanovljenih na svojem ozemlju, tudi če so razrešeni odgovornosti po tej direktivi.";18. Priloga k Direktivi 85/611/EGS se preštevilči kot Priloga I; 19. Seznam A iz Priloge I se spremeni z naslednjim: 1. V stolpcu "Podatki o investicijski družbi" se za odstavkom 1.2 doda naslednje: "1.3. Če ima investicijska družba različne ločene naložbene oddelke, navedba oddelkov."2. V stolpcu "Podatki o investicijski družbi" se v odstavku 1.13 doda naslednji stavek: "Če ima investicijska družba različne naložbene oddelke, informacije o tem, kako imetnik enot premoženja lahko preide iz enega oddelka v drug oddelek, in stroški prehoda." 3. Za odstavkom 4 se dodajo naslednji odstavki: "5. Druge naložbene informacije 5.1. Podatki o preteklem poslovanju vzajemnega sklada/skupnih sredstev ali investicijske družbe (kjer je mogoče) - te informacije so lahko vključene v prospekt ali so njegov sestavni del v obliki priloge; 5.2. Profil tipičnega vlagatelja, ki mu je namenjen vzajemni sklad/skupna sredstva ali investicijska družba. 6. Ekonomske informacije 6.1. Morebitni stroški ali pristojbine, ki niso bremenitve iz odstavka 1.17, pri čemer se prikaže razlikovalno tiste, ki jih mora plačati imetnik enot premoženja, ter tiste, ki se plačajo iz sredstev vzajemnega sklada/skupnih sredstev ali sredstev investicijske družbe";20. Besedilo Priloge I k tej direktivi se doda besedilu Priloge I k Direktivi 85/611/EGS;21. Priloga II k tej direktivi se doda kot Priloga II k Direktivi 85/611/EGS. Prehodne in končne določbe Člen 2 1. Investicijska podjetja, kot so opredeljena v členu 1(2) Direktive 93/22/EGS, ki so pridobila dovoljenje le za opravljanje dejavnosti iz oddelka A(3) in oddelka C(1) in (6) Priloge k tej direktivi, lahko v skladu s to direktivo pridobijo dovoljenje za upravljanje vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb ter izpolnijo pogoje za opredelitev kot "družbe za upravljanje". V tem primeru se morajo ta investicijska podjetja odreči dovoljenju, pridobljenemu v skladu z Direktivo 93/22/EGS. 2. Družbe za upravljanje, ki v svoji matični državi članici že pred 13. februarjem 2004 pridobijo dovoljenje za upravljanje KNPVP v obliki vzajemnih skladov/skupnih sredstev in investicijskih družb, se obravnavajo kot imetniki dovoljenja za namene te direktive, če zakoni teh držav članic zahtevajo, da morajo za opravljanje teh dejavnosti izpolnjevati pogoje, ki so enaki pogojem iz členov 5a in 5b.3. Družbe za upravljanje, ki pridobijo dovoljenje pred 13. februarjem 2004 in niso družbe, iz odstavka 2, lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti, če najkasneje do 13. februarja 2007 in skladno s predpisi matične države članice pridobijo dovoljenje za nadaljnje opravljanje teh dejavnosti v skladu z predpisi, sprejetimi pri izvajanju te direktive. Tem družbam za upravljanje le izdaja takšnega dovoljenja omogoča, da v skladu z določbami iz te direktive pridobijo pravico do ustanovitve in svobodo opravljanja storitev. Člen 3 Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najkasneje do 13. avgusta 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo. Te predpise začnejo uporabljati najkasneje 13. februarja 2004. Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Člen 4 Direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 5 Direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, 21. januarja 2002. Za Evropski parlament PredsednikP. Cox Za Svet PredsednikM. Arias Caňete PRILOGA I "SEZNAM C Vsebina izvlečka prospekta Kratka predstavitev KNPVP - datum ustanovitve vzajemnega sklada/skupnih sredstev ali investicijske družbe in navedba države članice v kateri je vzajemni sklad/skupna sredstva ali investicijska družba registrirana/inkorporirana, - če ima KNPVP različne naložbene razdelke, navedba tega, - družba za upravljanje (kjer je mogoče), - pričakovana doba obstoja, če gre za ustanovitev za določen čas,- depozitar, - revizorji, - finančna skupina (npr. banka), ki pospešuje KNPVP. Informacije o naložbah - kratka opredelitev ciljev KNPVP, - naložbena politika vzajemnega sklada/skupnih sredstev ali investicijske družbe in kratka ocena profila tveganja (vključno z informacijami, ki jih predpisuje člen 24a, ter naložbene razdelke, kjer je to mogoče), - preteklo poslovanje vzajemnega sklada/skupnih sredstev/investicijske družbe (kjer je to mogoče) in opozorilo, da to ni pokazatelj prihodnje uspešnosti - te informacije so lahko vključene v ali priložene prospektu kot njegov sestavni del, - profil tipičnega vlagatelja, ki mu je namenjen vzajemni sklad/skupna sredstva ali investicijska družba. Ekonomske informacije - davčni režim, - vstopne in izstopne provizije, - drugi morebitni stroški ali pristojbine, pri čemer se prikaže razlikovalno tiste, ki jih mora plačati imetnik enot premoženja, ter tiste, ki se plačajo iz sredstev vzajemnega sklada/skupnih sredstev ali sredstev investicijske družbe. Informacije o trženju - kako kupiti enote premoženja, - kako prodati enote premoženja, - za KNPVP z različnimi naložbenimi razdelki, kako preiti iz enega naložbenega razdelka v drugega in katere bremenitve veljajo v tem primeru, - kdaj in kako izplačati dividende na enote premoženja ali delnice KNPVP (kjer je mogoče),- pogostost ter mesto/način objave ali dajanja na razpolago cen.Dodatne informacije - izjava, da je pred sklenitvijo pogodbe in po njej mogoče brezplačno na zahtevo dobiti popolni prospekt, letno in polletno poročilo, - pristojni organ, - navedba možnosti pridobitve dodatnih obrazložitev (oseba/oddelek, čas, itd.), - datum objave prospekta." PRILOGA II "PRILOGA II Naloge, zajete v dejavnost upravljanja skupnega premoženja: - Upravljanje naložb. - Upravne naloge: (a) pravne in računovodske storitve za upravljanje sklada; (b) poizvedbe strank; (c) vrednotenje in oblikovanje cen (vključno z davčnimi povračili); (d) spremljanje usklajenosti z zakonodajo; (e) vodenje registra imetnikov enot premoženja; (f) razdelitev prihodka; (g) izdaja in odkup enot premoženja; (h) izpolnitev pogodbenih obveznosti (vključno z odpremo potrdil); (i) vodenje evidence. - Trženje." 1 UL C 272, 1.9.1998, str. 7 in UL C 311 E, 31.10.2000, str. 273. 2 UL C 116, 28.4.1999, str. 1 3 Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. februarja 2000 (UL C 339, 29. 11.2000, str. 228), Skupno stališče Sveta z dne 5. junija 2001 (UL C 297, 23. 10.2001, str. 10) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 23.oktobra 2001. Odločba Sveta z dne 4. decembra 2001. 4 UL L 375, 31.12.1985, str. 3. Nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 290, 17.11.2000, str. 27). 1 UL L 141, 11.6.1993, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/64/ES * UL L 168, 18.7.1995, str. 7. ** UL L 348, 17.12.1988, str. 62. *** UL L 141, 11.6.1993, str. 27. Nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/64/ES (UL L 290, 17.11.2000, str. 27). **** UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994. ***** UL L 126, 26.5.2000, str. 1. Direktiva spremenjena z Direktivo 2000/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 275, 27.10.2000, str. 37)." ****** UL L 141, 11.6.1993, str. 1. Nazadnje spremenjena z Direktivo 98/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 204, 21.7.1998, str. 29).