Odločba Sveta

z dne 28. maja 2001

o ustanovitvi Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah

(2001/470/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 61(c) in (d), 66 in 67(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropska unija si je zastavila cilj ohranjanja in razvoja Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb.

(2) Postopna ustanovitev tega območja in zanesljivo delovanje notranjega trga pomenita potrebo po izboljšanju, poenostavitvi in pospešenju pravosodnega sodelovanja med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah.

(3) Akcijski načrt Sveta in Komisije o tem, kako najbolje izvajati določbe Amsterdamske pogodbe na območju svobode, varnosti in pravic [4], ki ga je sprejel Svet dne 3. decembra 1998 in odobril Evropski Svet dne 11. in 12. decembra 1998 potrjuje, da predstavlja krepitev pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah temeljno stopnjo pri ustvarjanju evropskega pravosodnega območja, ki bo prinesel stvarne ugodnosti vsakemu državljanu Evropske unije.

(4) Eden izmed ukrepov, predvidenih v odstavku 40 akcijskega načrta, je preučiti možnost razširjanja koncepta evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah na vključitev civilnih postopkov.

(5) Zaključki posebnega Evropskega Sveta, ki je zasedal dne 15. in 16. oktobra 1999 v Tampereju, priporočajo vzpostavitev lahko dostopnega informacijskega sistema, ki ga bo vzdrževalo in posodabljalo omrežje pristojnih nacionalnih organov.

(6) Da bi izboljšali, poenostavili in pospešili učinkovito pravosodno sodelovanje med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah, je treba na ravni Skupnosti vzpostaviti omrežno organiziranost sodelovanja – Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah.

(7) To je predmet, ki sodi v obseg členov 65 in 66 Pogodbe in je treba sprejeti ukrepe v skladu s členom 67.

(8) Da bi zagotovili dosego ciljev Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah bi bilo treba pravila, ki urejajo njeno ustanovitev, določiti v prisilnem predpisu Skupnosti.

(9) Ciljev predlaganega ukrepanja, namreč izboljšanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja med državami članicami in učinkovitega dostopa do sodišča za osebe, ki se ukvarjajo s čezmejnim pravdanjem, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ti se lahko zato zaradi obsega ali učinkov ukrepanja bolje dosežejo na ravni Skupnosti; Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti kot je določeno v tistem členu ta odločba ne posega globlje kot je potrebno za dosego teh ciljev.

(10) Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah, ki jo ustanavlja ta odločba, si prizadeva pospeševati pravosodno sodelovanje med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah tako na območjih, na katera se nanašajo obstoječe listine in na tistih, kjer noben instrument trenutno ni veljaven.

(11) Na določenih posebnih področjih Skupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah že omogočajo mehanizme sodelovanja. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ne določa zamenjave teh mehanizmov in mora delovati v popolni skladnosti z njimi. Ta odločba zato ne bo vplivala na Skupnost ali mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih ali gospodarskih zadevah.

(12) Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah bi bilo treba vzpostaviti postopno na podlagi najtesnejšega sodelovanja med Komisijo in državami članicami. Morala bi biti sposobna izkoristiti sodobne komunikacijske in informacijske tehnologije.

(13) Za dosego njenih ciljev in za zagotovitev sodelovanja svojih organov s posebnimi pristojnostmi za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah morajo Evropsko pravosodno mrežo v civilnih in gospodarskih zadevah podpirati kontaktne točke, ki jih določijo države članice. Kontakti med njimi in občasna srečanja so bistvena za delovanje mreže.

(14) Bistvenega pomena je, da prizadevanja za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravic ustvarijo stvarne ugodnosti za osebe, ki se ukvarjajo s čezmejnim pravdanjem. V skladu s tem je potrebno, da Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah pospešuje dostop do sodišča. V ta namen bi morala mreža ob uporabi podatkov, ki jih dobavijo in posodobijo kontaktne točke, postopoma vzpostaviti informacijski sistem, ki je dostopen javnosti, tako splošni javnosti kot strokovnjakom.

(15) Ta odločba ne izključuje zbiranje drugih informacij znotraj Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah in javnosti kot so določene tukaj. Naštevanja v naslovu III zato ni mogoče šteti za izčrpno.

(16) Obdelava informacij in podatkov bi se morala izvajati v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov [5] ter Direktivo 97/66/ES Evropskega parlamenta ter Sveta z dne 15. decembra 1997 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov in varstvom zasebnosti na področju telekomunikacij [6].

(17) Da bi zagotovili, da Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ostane učinkovit instrument, da vključuje najboljšo prakso v pravosodnem sodelovanju ter notranjem delovanju in da izpolnjuje pričakovanja javnosti, bi bilo treba poskrbeti za občasno ocenjevanje in za predloge za takšne spremembe kot bi se zdele potrebne.

(18) Združeno kraljestvo in Irska sta v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, izrazila željo sodelovati pri sprejemanju in uporabi te odločbe.

(19) Danska v skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in je zato le-ta ne veže niti ni zavezana njegovi uporabi –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

NASLOV I

NAČELA EVROPSKE PRAVOSODNE MREŽE V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH

Člen 1

Ustanovitev

1. Med državami članicami se zato ustanovi Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ("mreža").

2. V tej odločbi izraz "država članica" pomeni države članice z izjemo Danske.

Člen 2

Sestava

1. Mreža je sestavljena iz:

(a) kontaktnih točk, ki jih določijo države članice v skladu z odstavkom 2;

(b) osrednjih teles in osrednjih organov, ki jih določajo instrumenti Skupnosti, instrumenti mednarodnega prava, katerih pogodbenice so države članice ali predpisi domače zakonodaje na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah;

(c) sodnikov za zvezo, na katere se nanaša Skupni ukrep 96/277/PNZ z dne 22. aprila 1996 o okviru izmenjave sodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije [7], kadar imajo naloge pri sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah;

(d) vseh drugih primernih pravosodnih ali upravnih organov z nalogami za pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, katerih članstvo v mreži država članica, ki ji pripada, šteje za koristno.

2. Vsaka država članica določi kontaktno točko. Vendar pa lahko vsaka država članica določi omejeno število drugih kontaktnih točk, če šteje to za potrebno na podlagi obstoja ločenih pravnih sistemov, domače razdelitve sodne pristojnosti, nalog, ki jih je treba zaupati kontaktnim točkam ali pa zato, da bi sodna telesa, ki se pogosto ukvarjajo s čezmejnim pravdanjem, povezali neposredno z dejavnostmi kontaktnih točk.

Kadar država članica določi številne kontaktne točke, mora zagotoviti, da se med njimi uporabijo ustrezni koordinacijski mehanizmi.

3. Države članice opredelijo istovetnost organov, ki so omenjeni v točkah (b) in (c) odstavka 1.

4. Države članice določijo organe, ki so omenjeni v točki (d) odstavka 1.

5. Države članice v skladu s členom 20 uradno obvestijo Komisijo o imenih in polnih naslovih organov, ki so navedeni v odstavku 1, z navedbo:

(a) komunikacijskih sredstev, ki so jim na voljo;

(b) njihovega znanja jezikov; in

(c) njihovih posebnih nalog v mreži, kadar je to primerno.

Člen 3

Naloge in dejavnosti mreže

1. Mreža je pristojna za:

(a) pospeševanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah, vključno z oblikovanjem, postopnim vzpostavljanjem in posodabljanjem informacijskega sistema za člane mreže;

(b) oblikovanje, postopno vzpostavljanje in posodabljanje informacijskega sistema, ki je dostopen javnosti.

2. Brez poseganja v druge instrumente Skupnosti ali mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih ali gospodarskih zadevah, mreža razvija svoje dejavnosti predvsem v naslednje namene:

(a) neovirano delovanje postopkov, ki imajo čezmejni vpliv, ter olajševanje zaprosil za pravosodno sodelovanje med državami članicami, predvsem kadar se ne uporablja noben instrument Skupnosti ali mednarodni instrument;

(b) učinkovita in praktična uporaba veljavnih instrumentov ali konvencij Skupnosti med dvema ali več državami članicami;

(c) vzpostavitev in vzdrževanje informacijskega sistema za javnost o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah v Evropski uniji, ustreznih instrumentov Skupnosti in mednarodnih instrumentov ter domačega prava držav članic s posebnim sklicevanjem na dostop do sodišča.

Člen 4

Način delovanja mreže

Mreža uresničuje svoje naloge predvsem z naslednjimi sredstvi:

1. olajšuje ustrezne kontakte med organi držav članic, ki so navedeni v členu 2(1), za uresničitev nalog, ki jih predvideva člen 3;

2. organizira občasna srečanja kontaktnih točk in članov mreže v skladu s pravili, ki jih določa naslov II;

3. sestavi in ažurira informacije o pravosodnem sodelovanju v civilnih in gospodarskih zadevah ter pravnih sistemih držav članic, ki so navedene v naslovu III v skladu s predpisi, ki so določeni v tem naslovu.

Člen 5

Kontaktne točke

1. Kontaktne točke so na voljo organom, navedenim v členu 2(1)(b) do (d) za uresničevanje nalog, ki jih določa člen 3.

Kontaktne točke so na voljo tudi krajevnim pravosodnim organom v njihovi lastni državi članici v iste namene skladno s pravili, ki jih določi posamezna država članica.

2. Kontaktne točke predvsem:

(a) oskrbujejo ostale kontaktne točke, organe, navedene v členu 2(1)(b) do (d) in krajevne pravosodne organe v njihovi lastni državi članici z vsemi informacijami, ki so potrebne za dobro pravosodno sodelovanje med državami članicami v skladu s členom 3, da bi jim pomagale pri pripravi izvedljivih prošenj za pravosodno sodelovanje in pri vzpostavljanju najprimernejših neposrednih kontaktov;

(b) iščejo rešitve za težave, ki nastanejo ob zaprosilu za pravosodno sodelovanje, brez vpliva na odstavek 4 tega člena in na člen 6;

(c) pospešujejo usklajevanje obdelave zaprosil za pravosodno sodelovanje v ustrezni državi članici, predvsem kadar številne zahteve pravosodnih organov tiste države članice niso izvršene v drugi državi članici;

(d) sodelujejo v organizaciji in se udeležujejo srečanj iz člena 9;

(e) pomagajo pri pripravi in ažuriranju podatkov iz naslova III in predvsem pri informacijskemu sistemu za javnost v skladu s predpisi, določenimi v tem naslovu.

3. Kadar kontaktna točka prejme zaprosilo po podatkih od drugega člana mreže, na katerega ni zmožna odgovoriti, ga pošlje kontaktni točki ali članu mreže, ki je nanj najbolj sposoben odgovoriti. Kontaktna točka je še naprej na voljo za vsakršno pomoč, ki je morda koristna za kasnejše kontakte.

4. Na področjih, kjer Skupnost ali mednarodni instrumenti, ki urejajo pravosodno sodelovanje, že predvidevajo določitev organov, ki so odgovorni za pospeševanje pravosodnega sodelovanja, kontaktne točke usmerijo prosilce na take organe.

Člen 6

Ustrezni organi za namene Skupnosti ali mednarodnih instrumentov, ki se nanašajo na pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah

1. Vključitev ustreznih organov, ki jo predvideva Skupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah v mreži ne posega v pooblastila, ki jim jih podeljuje instrument, ki predvideva njihovo določitev.

Kontakti znotraj mreže ne posegajo v redne ali občasne kontakte med temi organi.

2. V vsaki državi članici se organi, ki jih predvideva Skupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, ter kontaktne točke mreže ukvarjajo z rednimi izmenjavami pogledov in kontaktov, da bi zagotovili čim širše razširjanje njihovih odgovarjajočih izkušenj.

3. Kontaktne točke mreže so na voljo organom, ki jih predvideva Skupnost ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah in jim pomagajo na vse izvedljive načine.

Člen 7

Znanje jezika kontaktnih točk

Da bi olajšali praktično delovanje mreže, vsaka država članica zagotovi, da imajo kontaktne točke primerno znanje uradnega jezika institucij Evropske skupnosti, ki ni njihov, saj morajo biti sposobne komunicirati s kontaktnimi točkami v drugih državah članicah.

Države članice omogočajo in spodbujajo specializirano jezikovno usposabljanje za osebje kontaktnih točk in pospešujejo izmenjave osebja med kontaktnimi točkami v državah članicah.

Člen 8

Sredstva komuniciranja

Kontaktne točke uporabljajo najustreznejše tehnološke pripomočke, da bi kakor je mogoče učinkovito in hitro odgovorile na podana zaprosila.

NASLOV II

SREČANJA ZNOTRAJ MREŽE

Člen 9

Srečanja kontaktnih točk

1. Kontaktne točke mreže se srečujejo najmanj enkrat na pol leta v skladu s členom 12.

2. Vsako državo članico na teh srečanjih predstavlja ena ali več kontaktnih točk, ki jih lahko spremljajo drugi člani mreže, vendar ne smejo biti več kot štirje predstavniki na državo članico.

3. Prvo zasedanje kontaktnih točk bo najkasneje 1. marca 2003, brez vpliva na možnost predhodnih pripravljalnih srečanj.

Člen 10

Namen občasnih srečanj kontaktnih točk

1. Namen občasnih srečanj kontaktnih točk je:

(a) omogočiti kontaktnim točkam, da bi spoznale druga drugo in izmenjale izkušnje, predvsem glede delovanja mreže;

(b) določiti podlago za razgovor o praktičnih in pravnih problemih, na katere naletijo države članice v toku pravosodnega sodelovanja s posebnim sklicevanjem na uporabo ukrepov, ki jih je sprejela Evropska skupnost;

(c) opredeliti najboljše postopke v pravosodnem sodelovanju in gospodarskih zadevah in zagotoviti, da se ustrezne informacije razširijo znotraj mreže;

(d) izmenjati podatke in poglede, predvsem na strukturo, organizacijo in vsebino ter dostop do razpoložljivih informacij, ki so omenjene v naslovu III;

(e) sestaviti navodila za postopno vzpostavljanje praktičnih podatkovnih kartic, ki jih predvideva člen 15, predvsem v zvezi s vsebino, ki jo je treba zajeti, ter obliko takih informacijskih listov;

(f) opredeliti posebne pobude, drugačne od tistih iz naslova III, ki si zastavljajo primerljive cilje.

2. Države članice zagotovijo, da se na srečanjih kontaktnih točk izmenjajo izkušnje pri delovanju posebnih mehanizmov sodelovanja, ki jih predvidevajo instrumenti Skupnosti ali mednarodni instrumenti.

Člen 11

Srečanja članov mreže

1. Srečanja, ki so odprta za vse člane mreže, se organizirajo zato, da bi jim omogočila medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj, da bi jim nudila podlago za razgovor o praktičnih in pravnih problemih, s katerimi se soočajo, ter obravnavo posebnih vprašanj.

Srečanja lahko potekajo tudi o posebnih zadevah:

2. Kadar je primerno, se srečanja skličejo v skladu s členom 12.

3. Komisija v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta in z državami članicami določi za vsako srečanje največje število udeležencev.

Člen 12

Organizacija in postopki srečanj mreže

1. Komisija v tesnem sodelovanju s predsedstvom Sveta in z državami članicami skliče srečanja, ki jih predvidevata člena 9 in 11. Predseduje jim in poskrbi za tajniške storitve.

2. Komisija pred vsakim srečanjem pripravi osnutek dnevnega reda v dogovoru s predsedstvom Sveta in v posvetovanju z državami članicami preko njihovih ustreznih kontaktnih točk.

3. Pred srečanjem se kontaktne točke uradno obvesti o dnevnem redu. Zaprosijo lahko za spremembe ali za vpis dodatnih točk postavk.

4. Komisija po vsakem srečanju pripravi zapis, ki se uradno pošlje kontaktnim točkam.

5. Srečanja kontaktnih točk in članov mreže lahko potekajo v kateri koli državi članici.

NASLOV III

RAZPOLOŽLJIVI PODATKI ZNOTRAJ MREŽE IN INFORMACIJSKI SISTEM ZA JAVNOST

Člen 13

Podatki, ki se razširijo znotraj mreže

1. Podatki, ki se razširijo znotraj mreže, vključujejo:

(a) podatke iz člena 2(5);

(b) vse nadaljnje podatke, ki jih kontaktne točke štejejo za koristne za pravilno delovanje mreže.

2. Komisija za namen odstavka 1 v posvetovanju s kontaktnimi točkami postopno vzpostavi elektronski sistem izmenjave podatkov z varnostnim omejenim dostopom.

Člen 14

Informacijski sistem za javnost

1. V skladu s členoma 17 in 18 se postopoma vzpostavi informacijski sistem za javnost, ki temelji na internetu, vključno z namensko spletno stranjo za mrežo.

2. Informacijski sistem vsebuje naslednje elemente:

(a) Instrumente Skupnosti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so veljavni ali so v pripravi;

(b) notranje ukrepe za domače izvajanje veljavnih instrumentov iz točke (a);

(c) veljavne mednarodne instrumente v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah, katerih pogodbenice so države članice, ter izjave in pridržke, podane v zvezi s takimi instrumenti;

(d) ustrezne elemente sodne prakse Skupnosti na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih in gospodarskih zadevah;

(e) podatkovne kartice, ki jih predvideva člen 15.

3. Za dostop do informacij, ki so omenjene v odstavku 2(a) do (d), bi morala mreža na svoji spletni strani, kjer je to primerno, uporabiti povezave do drugih spletnih strani, kjer se nahajajo izvirne informacije.

4. Spletna stran, namenjena mreži, prav tako olajša dostop do primerljivih pobud javnih informacij v povezanih zadevah in do spletnih strani, ki vsebujejo informacije v zvezi s pravnimi sistemi držav članic.

Člen 15

Podatkovne kartice

1. Podatkovne kartice so zaradi prednosti namenjene vprašanjem, ki se nanašajo na dostop do sodišča v državah članicah in vključujejo informacije o postopkih za sprožitev sodnih postopkov na sodiščih in za pridobivanje pravne pomoči, brez vpliva na druge pobude Skupnosti, ki jih mreža v celoti spoštuje.

2. Podatkovne kartice so praktične in zgoščene. Napisane so v lahko razumljivem jeziku in vsebujejo praktične informacije za javnost. Postopno se izdelajo za vsaj naslednje predmete:

(a) načela pravnega sistema in organizacija pravosodja držav članic;

(b) postopke za sprožitev sodnih postopkov na sodišču s posebnim ozirom na majhne zahtevke in kasnejše sodne postopke, vključno z možnostmi in postopki pritožbe;

(c) pogoje in postopke za pridobivanje pravne pomoči, vključno z opisi nalog nevladnih organizacij, ki so aktivne na tem področju, pri čemer se upošteva že opravljeno delo v dialogu z državljani;

(d) nacionalne predpise, ki urejajo vročitev dokumentov;

(e) predpise in postopke za izvršitev sodb, ki so bile izrečene v drugih državah članicah;

(f) možnosti in postopke za pridobivanje začasnih ukrepov pomoči s posebnim sklicevanjem na zaseg sredstev za namen izvršbe;

(g) alternativne oblike reševanja sporov z navedbo nacionalnih informacijskih in svetovalnih centrov vseskupnostne mreže za izvensodno reševanje potrošniških sporov;

(h) organizacijo in delovanje pravnih poklicev.

4. Kjer je to primerno, podatkovne kartice vključujejo elemente ustrezne sodne prakse držav članic.

5. Podatkovne kartice lahko strokovnjakom zagotovijo več podrobnih podatkov.

Člen 16

Ažuriranje informacij

Vse podatke, razdeljene znotraj mreže in javnosti na podlagi členov 13 do 15, redno ažurirajo.

Člen 17

Vloga Komisije v javnem informacijskem sistemu

Komisija:

1. je pristojna za vodenje informacijskega sistema za javnost;

2. izgrajuje namensko spletno stran za mrežo na njeni internetni strani v posvetovanju s kontaktnimi točkami;

3. v skladu s členom 14 posreduje informacije o ustreznih vidikih zakonodaje in postopkov Skupnosti, vključno s sodno prakso Skupnosti;

4. (a) zagotavlja, da je format podatkovnih kartic dosleden in da vsebujejo vse podatke, ki jih mreža šteje za potrebne;

(b) potem poskrbi, da se prevedejo v druge uradne jezike institucij Skupnosti in jih namesti na stran, namenjeno mreži.

Člen 18

Vloga kontaktnih točk v sistemu javnega obveščanja

Kontaktne točke zagotovijo, da

1. Komisiji posredujejo ustrezne podatke, ki so potrebne za ustvarjanje in delovanje informacijskega sistema;

2. so podatki, nameščeni v sistemu, točni;

3. se Komisijo takoj uradno obvesti o vseh posodobitvah, kakor hitro informacijska postavka zahteva spremembo;

4. se postopno vzpostavljajo podatkovne kartice v zvezi z njihovimi državami članicami v skladu s smernicami iz člena 10(1)(e);

5. je v njihovi državi članici urejeno najširše možno razširjanje podatkovnih kartic, nameščenih na mreži namenjeni strani.

NASLOV IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Pregled

1. Najkasneje 1. decembra 2005 in vsaj vsakih pet let potem Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te odločbe na podlagi informacij, ki jih posredujejo kontaktne točke. Poročilu se po potrebi predložijo predlogi za prilagoditve.

2. Poročilo med drugimi pomembnimi zadevami upošteva vprašanje možnega neposrednega javnega dostopa do kontaktnih točk mreže, dostopa do in vključitve pravnih poklicev v njihove dejavnosti ter sodelovanje z vseskupnostno mrežo za izvensodno reševanje potrošniških sporov. Upošteva tudi odnos med kontaktnimi točkami mreže in pristojnimi organi, ki ga predvidevajo instrumenti Skupnosti ali mednarodni instrumenti v zvezi s pravosodnim sodelovanjem v civilnih in gospodarskih zadevah.

Člen 20

Ustanovitev osnovnih sestavnih delov mreže

Najkasneje 1. junija 2002 države članice uradno obvestijo Komisijo o podatkih, ki jih zahteva člen 2(5).

Člen 21

Datum začetka uporabe

Ta odločba se uporablja od 1. decembra 2002 z izjemo členov 2 in 20, ki se uporabljata od notifikacije odločbe državam članicam, na katere je naslovljena.

Ta odločba je naslovljena na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 28. maja 2001

Za Svet

Predsednik

T. Bodström

[1] UL C 29 E, 30.1.2001, str. 281.

[2] Mnenje podano 5. aprila 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 139, 11.5.2001, str. 6.

[4] UL C 19, 23.1.1999, str. 1.

[5] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[6] UL L 24, 30.1.1998, str. 1.

[7] UL L 105, 27.4.1996, str. 1.

--------------------------------------------------