Uredba Komisije (ES) št. 1897/2000

z dne 7. septembra 2000

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 o organizaciji vzorčne raziskave delovne sile v Skupnosti glede operativne opredelitve brezposelnosti

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 z dne 9. marca 1998 o organizaciji vzorčne raziskave o delovni sili v Skupnosti [1] in zlasti člena 4(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V skladu s členom 4(3) Uredbe (ES) št. 577/98 se opredelijo spremenljivke in seznam načel za oblikovanje vprašanj o zaposlitvenem statusu.

(2) Mednarodna primerljivost statistike dela zahteva, da države članice in ustanove Skupnosti merijo zaposlenost in brezposelnost v skladu z opredelitvijo zaposlenosti in brezposelnosti, kot jo je opredelila Mednarodna organizacija dela (MOD).

(3) Komisija potrebuje primerljive pokazatelje za spremljanje in oceno napredka kot učinka izvajanja smernic zaposlovanja [2].

(4) V vseh državah članicah je potrebna enotna opredelitev brezposelnosti, hkrati z večjo usklajenostjo vprašalnikov raziskave o delovni sili.

(5) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za statistični program, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom [3],

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Opredelitev brezposelnosti je navedena v Prilogi I te uredbe.

2. Načela za oblikovanje vprašanj o zaposlitvenem statusu so navedena v Prilogi II te uredbe.

Člen 2

1. Vprašanja o zaposlitvenem statusu, za namene vzorčne raziskave o delovni sili Skupnosti, so v skladu z načeli, ki jih določa Priloga II te uredbe in omogočajo merjenje brezposelnosti, kot je to opredeljeno v Prilogi I.

2. V času, potrebnem za prilagoditev vzorčne raziskave o delovni sili, odstavek 1 ne velja. V tem primeru države članice spremljajo posredovanje rezultatov vzorčne raziskave o delovni sili na Eurostat Skupnosti, z jasno oznako odstopanj od opredelitve in načel, na katere se nanaša odstavek 1.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. septembra 2000

Za Komisijo

Pedro Solbes Mira

Član Komisije

[1] UL L 77, 14.3.1998, str. 3.

[2] UL C 69, 12.3.1999, str. 2.

[3] UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Raziskava o delovni sili: opredelitev brezposelnosti

1. V skladu z standardi MOD, sprejetimi na 13. in 14. Mednarodni konferenci statistikov dela (MKSD), za namene vzorčne raziskave o delovni sili, se v Skupnosti štejejo za brezposelne osebe, stare od 15 do 74 let, ki so bile:

(a) brez dela v referenčnem tednu, kar pomeni da niso imele plačane zaposlitve in niso delale kot zaposlene ali samozaposlene (eno uro ali več);

(b) trenutno na razpolago za delo, kar pomeni da so bile na razpolago za plačano zaposlitev ali samozaposlitev pred koncem dveh tednov po referenčnem tednu;

(c) aktivno iščejo delo, kar pomeni, da so naredile določene korake v obdobju štirih tednov, ki se je končalo z referenčnim tednom, da bi našle plačano zaposlitev ali samozaposlitev ali ki so našle delo in ga bodo začele opravljati najkasneje v 3 mesecih.

Za namene točke 1(c) določeni koraki pomenijo:

- da je bila oseba v stiku z javnim zavodom za zaposlovanje, da bi našla delo, ne glede na to, kdo je dal pobudo (zgolj obnovitev prijave iz upravnih razlogov ne velja kot aktivni korak),

- da je bila oseba v stiku z zasebno agencijo (začasno agencijo za zaposlovanje, podjetjem specializiranim za najemanje delavcev itn.), da bi našla delo,

- da se je prijavila neposredno delodajalcem,

- da je spraševala med prijatelji, sorodniki, združenji in podobno, da bi našla delo,

- da je dala oglase za delo ali odgovorila nanje,

- da je spremljala oglase za delo,

- da se je udeležila preizkusa ali izpita ali razgovora za delo,

- da je poizvedovala za zemljo, poslovne prostore ali opremo,

- da je zaprosila za dovoljenja, licence ali finančne vire.

2. Izobraževanje in usposabljanje sta načina za izboljšanje zaposljivosti, ne pa metodi za iskanje dela. Osebe brez dela in v procesu izobraževanja ali usposabljanja se štejejo za brezposelne le, če so "trenutno na razpolago za delo" in "iščejo delo", kot je opredeljeno v točkah 1(b) in 1(c).

3. Osebe na čakanju se klasificirajo kot brezposelne, če jim delodajalec ne daje plače določene višine (določene višine pomeni >50 %) in če so "trenutno na razpolago za delo" in "iščejo delo". Osebe na čakanju se obravnavajo kot primer neplačanega dopusta, ki ga odredi delodajalec — vključno z dopustom, plačanim iz državnega proračuna ali iz skladov (16. MKSD). V tem primeru se osebe na čakanju klasificirajo kot zaposlene, če imajo sporazumno določen datum vrnitve na delo in če je ta datum v obdobju treh mesecev.

4. Izven sezone se sezonski delavci ne morejo šteti kot uradno vezani na svoje sezonsko delo — ker prenehajo prejemati delodajalčevo plačo, čeprav imajo zagotovilo za vrnitev na delo. Če izven sezone ne delajo, se klasificirajo za brezposelne le, če so "trenutno na razpolago za delo" in "iščejo delo", kot je določeno v točkah 1(b) in 1(c).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Raziskava o delovni sili: načela za oblikovanje vprašanj o zaposlitvenem statusu

1. Vprašanja o zaposlitvenem statusu po opredelitvi MOD (zaposlen, brezposeln ali neaktiven) so na splošno prva vprašanja v individualnem vprašalniku, ki takoj sledijo vprašanjem o demografskih značilnostih članov gospodinjstva. Zlasti ne smejo biti postavljena pred vprašanji o osnovni ali običajni aktivnosti (študent, gospodinjec, upokojenec itd.) ali o upravnem statusu prijave na javnem zavodu za zaposlovanje zaradi pridobitve nadomestila za primer brezposelnosti, kjer bi to vplivalo na odgovor na vprašanja o zaposlitvenem statusu po MOD.

V primeru odvisnega anketeranja v poznejših valovih in kadar je zaposlitveni status zaposlene ali neaktivne osebe očitno trajen ali stabilen, lahko njihov zaposlitveni status na kratko preverimo glede na njihov status v prejšnjem valu.

2. Zaporedje vprašanj o zaposlovanju je sestavljeno iz vsaj dveh ločenih vprašanj: enega o trenutnem delu in drugega o tem, ali ima delo, a je začasno odsoten z dela (osebe na dopustu). Vprašanje o tem, ali trenutno dela, mora biti postavljeno pred vprašanjem o tem, ali ima zaposlitev, tako da razlika med vprašanjema prispeva k popolni opredelitvi začasne odsotnosti z dela.

Opredelitev oseb na čakanju (neplačan dopust, ki ga odredi delodajalec) in njihova klasifikacija kot zaposlenih (ali brezposelnih) sta odvisni od dveh pogojev uradne delovne obveznosti: od zagotovitve za vrnitev na delo po koncu obdobja posebnih razmer in od kratkotrajnosti (< 3 mesece) suspenza delovne pogodbe. Oba pogoja določa vprašanje, ki sledi vprašanju o razlogu za njihovo začasno odsotnost ali razlogu, zakaj niso iskali dela v prejšnjih štirih tednih ali kategorije odgovorov v okviru teh vprašanj.

3. Vprašanja o delu in iskanju zaposlitve morajo vsebovati iztočnico za prepoznavanje oseb z začasnimi zaposlitvami, ki trajajo le nekaj ur ali celo samo eno uro.

4. Vprašanja o zaposlitvi morajo vsebovati iztočnico za prepoznavanje neplačanih družinskih delavcev. Ti se lahko opredelijo s posebnim vprašanjem o tem, ali delajo.

5. Vprašanja o zaposlitvi morajo jasno kazati, da je le delo za plačilo ali dobiček, po okviru MOD, upoštevano kot gospodarska aktivnost.

6. Referenčno obdobje zaposlitve mora biti jasno določeno. Vprašanje o zaposlitvi se praviloma nanaša na zadnji teden, opredeljen kot "od ponedeljka do nedelje", pri čemer se navede točen dan. Referenčna obdobja iskanja zaposlitve in razpoložljivosti za delo morajo biti jasno določena. Dve vprašanji o iskanju zaposlitve in metodah iskanja zaposlitve se nanašata na pretekle štiri tedne vključno z referenčnim tednom in vprašanjem o razpoložljivosti v obdobju do izteka dveh tednov po referenčnem tednu.

7. Vsem osebam, ki se jim postavi vprašanje o zaposlitvi in se jih opredeli kakor da nimajo dela, se postavi vprašanje o iskanju dela. Pred tem vprašanjem ni nobenega predhodnega vprašanja. V primeru odvisnega anketiranja v poznejših valovih in kadar je očitno, da je zaposlitveni status zaposlene ali neaktivne osebe trajen ali stabilen, se lahko njihov zaposlitveni status na kratko preveri z omembo njihovega statusa v prejšnjem valu.

8. Vprašanje o iskanju dela se mora nanašati na vsako prizadevanje, tudi če ni redno, respondenta, da bi našel delo ali ustanovil lastno podjetje. Iz vprašanja ne sme biti razvidno, da je le nepretrgano iskanje skozi celotno referenčno obdobje zadosten pogoj za iskanje dela.

9. Vprašanje o metodah iskanja dela mora vsebovati aktivne in pasivne metode iskanja. Aktivne metode iskanja so:

- da je oseba v stiku z javnim zavodom za zaposlovanje, da bi našla delo,

- da je oseba v stiku z zasebno agencijo, da bi našla delo,

- da se oseba neposredno prijavi delodajalcu,

- da je oseba spraševala med prijatelji, sorodniki, sindikati itd., da bi našla delo,

- da je oseba dala ali odgovorila na oglase za delo,

- da je oseba pregledovala oglase za delo,

- da se je oseba udeležila preizkusa, izpita ali razgovora za delo,

- da je oseba iskala zemljo, poslovne prostore ali opremo,

- da je oseba zaprosila za dovoljenja, licence ali finančne vire.

10. "Stik z javnim zavodom za zaposlovanje, da bi našel/la delo" je dvosmerni stik. Zanj lahko da pobudo prijavljena brezposelna oseba ali zavod za zaposlovanje. Ta stik mora biti vključen kot prvo vprašanje (oziroma prva kategorija odgovora) na vprašanje o metodah iskanja zaposlitve. Razlikuje se od upravnega podaljšanja prijave za nadomestilo za brezposelnost (kadar prej ni prišlo do obdobja dela ali neaktivnosti). Razlikuje se tudi od pomoči urada za zaposlovanje za izboljšanje zaposljivosti prijavljene brezposelne osebe. "Stik z javnim zavodom za zaposlovanje, da bi našel/la delo" kot aktiven korak vključuje:

- da se respondentovo ime prvič pojavi v kartoteki zavoda za zaposlovanje (po obdobju zaposlenosti ali neaktivnosti),

- da povprašuje po prostih delovnih mestih ali

- da "zavod za zaposlovanje da ponudbo za delo", ki jo iskalec zaposlitve lahko sprejme ali zavrne.

11. Metode iskanja dela se naštevajo, dokler niso navedene vsaj tri aktivne metode.

12. Osebe, ki trenutno niso zaposlene in ki ne iščejo dela, ker so že našle delo, ki se bo začelo pozneje, najkasneje v treh mesecih, se opredelijo kot ločena kategorija.

--------------------------------------------------