Direktiva Sveta 2000/65/ES

z dne 17. oktobra 2000

o spremembi Direktive 77/388/EGS v zvezi z določanjem osebe, ki je dolžna plačati davek na dodano vrednost

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sedanja pravila iz člena 21 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero [4] v zvezi z določanjem osebe, ki je dolžna plačati davek, povzročajo resne probleme podjetjem, zlasti najmanjšim podjetjem.

(2) Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev, ki izhajajo iz dejanj, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter kmetijskih prelevmanov in carin [5], Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o vzajemni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčenja [6] in Uredba Sveta (EGS) 218/92 z dne 27. januarja 1992 o upravnem sodelovanju na področju posrednega obdavčevanja (DDV) [7] urejajo vzajemno pomoč med državami članicami glede pravilne določitve DDV in njegove izterjave.

(3) Poročilo Komisije o drugi fazi projekta SLIM (enostavnejša zakonodaja za notranji trg) priporoča študijo možnosti in različnih načinov reformiranja sistema davčnega zastopanja iz člena 21 Direktive 77/388/EGS.

(4) Edina sprememba, ki lahko dejansko bistveno poenostavi skupni sistem DDV na splošno in posebej določanje osebe, ki je dolžna plačati davek, da se državam članicam ne dovoli več možnosti, da zahtevajo določitev davčnega zastopnika.

(5) V prihodnje bi morala biti določitev davčnega zastopnika samo možnost za davčne zavezance, ki nimajo sedeža.

(6) Po členu 22 Direktive 77/388/EGS lahko države članice neposredno naložijo davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža iste obveznosti, kot veljajo za davčne zavezance s sedežem, vključno z obveznostmi, ki se lahko določijo v skladu s členom 22(8).

(7) V primeru, da so davčni zavezanci, ki nimajo sedeža, državljani držav, s katerimi ne obstaja pravni instrument o organizaciji podobne medsebojne pomoči, kot je določena v Skupnosti, lahko države članice še naprej zahtevajo od teh davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža, da imenujejo davčnega zastopnika kot osebo, ki je dolžna plačati davek namesto njih, ali imenujejo agenta.

(8) Države članice bodo lahko še naprej prosto imenovale osebo, ki je dolžna plačati davek pri uvozu.

(9) Države članice lahko še naprej določajo, da namesto osebe, ki je dolžna plačati davek, neka druga oseba solidarno odgovarja za plačilo davka.

(10) Treba je pojasniti tudi člen 10 Direktive 77/388/EGS, da bi preprečili določene primere izogibanja davkom pri zaporednih dobavah.

(11) Direktivo 77/388/EGS je treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 77/388/EGS se spremeni:

1. V prvem pododstavku člena 10(2) se po drugem stavku doda naslednji stavek:"Države članice lahko v določenih primerih določijo, da se šteje, da so bile zaporedne dobave blaga in storitev, ki se opravljajo v daljšem časovnem obdobju končane najmanj v roku enega leta."

2. V členu 28f(1) (ki spreminja člen 17(2), (3) in (4) iste direktive), in v členu 17(4)(a) se "člen 21(1)(a)" nadomesti s "člen 21(1)(a) in (c)".

3. V peti alinei člena 28c(E) "Druge oprostitve" (3) se "tretji pododstavek člena 21(1)(a)" nadomesti s "člen 21(1)(c)".

4. V členu 28g (ki nadomesti člen 21 iste direktive) se člen 21 nadomesti z:

"Člen 21

Osebe, ki so dolžne plačati davek

1. Davek na dodano vrednost po notranjem sistemu so dolžni plačati:

(a) davčni zavezanec, ki opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, razen za primere iz (b) in (c).

Kadar obdavčljivo dobavo blaga in storitev opravlja davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države, lahko države članice pod pogoji, ki jih določijo, predpišejo, da je oseba, ki je dolžna plačati davek, oseba, kateri se opravi obdavčljiva dobava blaga ali storitev;

(b) davčni zavezanci, katerim se opravijo storitve iz člena 9(2)(e), ali osebe, identificirane za davek na dodano vrednost na ozemlju države, katerim se opravijo storitve iz člena 28b(C), (D), (E) in (F), če storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države;

(c) oseba, kateri se opravi dobava blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- obdavčljivi posel je dobava blaga opravljena pod pogoji iz člena 28c(E)(3),

- oseba, kateri se opravi dobava blaga je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran za davek na dodano vrednost na ozemlju države,

- račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države, je v skladu s členom 22(3).

Države članice pa lahko določijo izjemo od te obveznosti, kadar davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države, imenuje davčnega zastopnika v tej državi;

(d) vsaka oseba, ki izkaže davek na dodano vrednost na računu ali drugem dokumentu, ki se priznava kot račun,;

(e) vsaka oseba, ki opravi obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Skupnosti.

2. Z odstopanjem od določb odstavka 1:

(a) kadar je oseba, ki je dolžna plačati davek v skladu z določbami odstavka 1, davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države, mu lahko države članice dovolijo, da kot osebo, ki je dolžna plačati davek, imenuje davčnega zastopnika. Za to možnost veljajo pogoji in postopki, ki jih določi vsaka država članica;

(b) kadar obdavčljive transakcije opravlja davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju države, in z državo, v kateri ima ta davčni zavezanec sedež, ne obstaja pravni instrument o medsebojni pomoči, ki je po obsegu podoben pomoči, ki jo določata direktivi 76/308/EGS [8] in 77/799/EGS [9] ter Uredba Sveta (EGS) 218/92 z dne 27. januarja 1992 o upravnem sodelovanju na področju posrednega obdavčenja (DDV) [10], lahko države članice sprejmejo ukrepe, da je lahko oseba, ki je dolžna plačati davek, davčni zastopnik, ki ga imenuje davčni zavezanec, ki nima sedeža.

3. V primerih iz odstavka 1 in 2 lahko države članice določijo, da je namesto osebe, ki je dolžna plačati davek, druga oseba solidarno odgovorna za plačilo davka.

4. Davek na dodano vrednost pri uvozu plača oseba ali osebe, ki jih država članica, v katero se blago uvozi, določi ali sprejme kot osebe, ki so dolžne plačati davek."

5. V členu 28h (ki nadomesti člen 22 iste direktive) se člen 22 spremeni tako:

(a) V odstavku 1(c) se prva alinea nadomesti z:

"— vsakega davčnega zavezanca, razen tistih iz člena 28a(4), ki na ozemlju države opravlja dobave blaga ali storitev, za katere ima pravico do odbitka, razen dobav blaga ali storitev, za katere davek plača izključno naročnik ali prejemnik v skladu s členom 21(1)(a), (b) ali (c). Državam članicam pa ni treba identificirati določenih davčnih zavezancev iz člena 4(3);"

(b) odstavek 7 se nadomesti z:

"7. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da tiste osebe, za katere se šteje, da so v skladu s členom 21(1) in (2) dolžne plačati davek namesto davčnega zavezanca, ki nima sedeža na ozemlju države, izpolnjujejo obveznosti glede obračuna in plačila iz tega člena; države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe, da osebe, ki so v skladu s členom 21(3) solidarno odgovorne za plačilo davka, izpolnjujejo obveznosti glede plačila iz tega člena."

6. Ne glede na točke 2, 3 in 5 tega člena, se "člen 21(2)" v celotni direktivi nadomesti s "člen 21(4)".

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do 31. januarja 2001. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih določbah sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, in tabelo usklajevanja določb te direktive in določb nacionalne zakonodaje.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 17. oktobra 2000

Za Svet

Predsednik

L. Fabius

[1] UL C 409, 30.12.1998, str. 10.

[2] UL C 219, 30.7.1999, str. 91.

[3] UL C 116, 28.4.1999, str. 14.

[4] UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/17/ES (UL L 84, 5.4.2000, str. 24).

[5] UL L 73, 19.3.1976, str. 18. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz 1994.

[6] UL L 336, 27.12.1977, str. 15. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz 1994.

[7] UL L 24, 1.2.1992, str. 1.

[8] UL L 73, 19.3.1976, str. 18. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz 1994.

[9] UL L 336, 27.12.1977, str. 15. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz 1994.

[10] UL L 24, 1.2.1992, str. 1.

--------------------------------------------------