32000L0054



Uradni list L 262 , 17/10/2000 str. 0021 - 0045


Direktiva Evropskega parlamenta In Sveta 2000/54/ES

z dne 18. septembra 2000

o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu

(sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137(2),

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [1],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [2],

ker:

(1) je bila Direktiva Sveta 90/679/EGS z dne 26. novembra 1990 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) [3] večkrat bistveno spremenjena [4]. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba Direktivo 90/679/EGS kodificirati;

(2) je izpolnjevanje minimalnih zahtev zasnovanih, da zagotavljajo boljši standard varnosti in zdravja v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, bistvenega pomena za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev;

(3) je ta direktiva posamična direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu [5]. Določbe slednje torej v celoti veljajo za izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom, ne da bi to vplivalo na strožje in/ali posebne določbe, ki jih vsebuje ta direktiva;

(4) je z vodenjem evidenc mogoče pridobiti natančnejše znanje o tveganjih zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom;

(5) je treba seznam in razvrstitev bioloških dejavnikov redno preverjati in revidirati na podlagi novih znanstvenih podatkov;

(6) bi bilo treba za več bioloških dejavnikov poleg njihove razvrstitve navesti še druge podrobnosti;

(7) morajo delodajalci zaradi izboljševanja varovanja zdravja in varnosti delavcev redno spremljati tehnološki razvoj;

(8) bi bilo treba določiti preventivne ukrepe za varovanje zdravja in za varnost delavcev, izpostavljenih biološkemu dejavniku;

(9) ta direktiva pomeni praktični vidik uresničevanja socialne razsežnosti notranjega trga;

(10) se mora v skladu z Odločbo Sveta 74/325/EGS [6] zaradi oblikovanja predlogov na tem področju Komisija posvetovati s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu. Z odborom se je tako posvetovala pri oblikovanju predlogov za direktive Sveta, ki jih vsebuje ta direktiva;

(11) ta direktiva ne vpliva na obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo, določenih v Prilogi VIII, del B,

SPREJELA NASLEDN JO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

1. Cilj te direktive je varovanje delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost, vključno s preprečevanjem takih tveganj, ki izhajajo ali bi lahko izhajala iz izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu.

Določa zlasti posamezne minimalne zahteve na tem področju.

2. Direktiva 89/391/EGS se v celoti uporablja za vse področje iz odstavka 1, ne da bi to vplivalo na strožje in/ali posebne določbe, ki jih vsebuje ta direktiva.

3. Ta direktiva se uporablja, ne da bi to vplivalo na določbe Direktive Sveta 90/219/EGS [7] in Direktive Sveta 90/220/EGS [8].

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te direktive:

(a) "biološki dejavniki" pomenijo mikroorganizme, vključno s tistimi, ki so bili gensko spremenjeni, celične kulture in človeške endoparaze, ki so sposobni povzročiti kakršnokoli okužbo, alergijo ali zastrupitev;

(b) "mikroorganizem" pomeni mikrobiološko celično ali necelično entiteto, ki se je zmožna razmnoževati ali prenašati genski material;

(c) "celična kultura" pomeni in vitro rast celic, pridobljenih iz večceličnih organizmov.

"Biološki dejavniki" so razvrščeni v štiri rizične skupine glede na njihovo raven tveganja okužbe:

1. biološki dejavnik iz skupine 1 je tisti, ki po vsej verjetnosti ne more povzročiti bolezni pri ljudeh;

2. biološki dejavnik iz skupine 2 je tisti, ki lahko povzroči bolezen pri ljudeh in bi bil lahko nevaren za delavce; ni verjetno, da se bo razširil v okolico; ponavadi je na voljo učinkovita profilaksa ali zdravljenje;

3. biološki dejavnik iz skupine 3 je tisti, ki lahko povzroči hudo bolezen pri ljudeh in pomeni resno nevarnost za delavce; lahko pomeni tveganje razširitve v okolico, vendar je ponavadi na voljo učinkovita profilaksa ali zdravljenje;

4. biološki dejavnik iz skupine 4 je tisti, ki povzroči hudo bolezen pri ljudeh in pomeni resno nevarnost za delavce; pomeni lahko veliko tveganje, da se bo razširil v okolico, ponavadi ni na voljo učinkovite profilakse ali zdravljenja.

Člen 3

Področje uporabe — Določanje in ocenjevanje tveganja

1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti, pri katerih delavci so ali posredno so zaradi svojega dela izpostavljeni biološkim dejavnikom.

2. Pri katerikoli dejavnosti, ki verjetno vključuje tveganje zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom, je treba določiti naravo, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev, da se omogoči ocena vsakršnega tveganja za njihovo zdravje ali varnost in določitev potrebnih ukrepov.

Pri dejavnostih, ki vključujejo izpostavljenost več skupinam bioloških dejavnikov, se tveganje oceni na podlagi nevarnosti, ki jo predstavljajo vsi prisotni nevarni biološki dejavniki.

To oceno je redno treba obnavljati, še posebej pa v vsakem primeru, ko se pojavi kakršnakoli sprememba pogojev, ki bi lahko vplivali na izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom.

Delodajalec mora pristojnim organom na njihovo zahtevo zagotoviti informacije, uporabljene pri izdelavi te ocene.

3. Ocena iz odstavka 2 se izdela na podlagi vseh razpoložljivih informacij, in vključuje:

(a) razvrstitev bioloških dejavnikov, ki so ali bi lahko bili nevarni za zdravje ljudi, kakor to določa člen 18;

(b) priporočila pristojnega organa, iz katerih izhaja, da bi bilo treba biološki dejavnik nadzorovati zaradi zavarovanja zdravja delavcev, kadar so ali bi lahko bili zaradi svojega dela izpostavljeni takemu biološkemu dejavniku;

(c) informacije o boleznih, ki se jih delavci zaradi svojega dela lahko nalezejo;

(d) možne alergijske ali toksikološke učinkih kot posledice dela delavcev;

(e) poznavanje bolezni, za katero se je ugotovilo, da jo delavec ima, in ki je neposredno povezana z njegovim delom.

Člen 4

Uporaba raznih členov v zvezi z ocenjevanjem tveganja

1. Če rezultati ocene iz člena 3 pokažejo, da gre za izpostavljenost in/ali možno izpostavljenost biološkemu dejavniku iz skupine 1 z neidentificiranim zdravstvenim tveganjem za delavce, se členi od 5 do 17 in člen 19 ne uporabljajo.

Vendar pa je treba upoštevati točko 1 Priloge VI.

2. Če rezultati ocene iz člena 3 pokažejo, da dejavnost ne vključuje izrecnega namena delati z biološkim dejavnikom ali ga uporabljati, vendar pa je njena posledica lahko izpostavljenost delavcev biološkemu dejavniku, kot tudi med izvajanjem tistih, katerih indikativni seznam je podan v Prilogi I, se uporabljajo členi 5, 7, 8, 10, 11, 12, 13 in 14, razen če rezultati ocene iz člena 3 pokažejo, da to ni potrebno.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

Člen 5

Nadomestitev

Če narava dejavnosti dovoljuje, se delodajalec izogne uporabi škodljivega biološkega dejavnika, tako da ga nadomesti z biološkim dejavnikom, ki pod pogoji njegove uporabe glede na sedanjo stopnjo znanja ali ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, odvisno od okoliščin.

Člen 6

Zmanjševanje tveganja

1. Kadar rezultati ocene iz člena 3 pokažejo tveganje za zdravje ali varnost delavcev, je treba njihovo izpostavljenost preprečiti.

2. Kadar to tehnično ni izvedljivo, je treba ob upoštevanju dejavnosti in ocene tveganja iz člena 3 tveganje izpostavljenosti zmanjšati na tako nizko raven, kakršna je potrebna za ustrezno zavarovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev, zlasti z naslednjimi ukrepi, ki jih je treba uporabljati glede na rezultate ocene iz člena 3:

(a) z vzdrževanjem števila delavcev, ki so ali bi lahko bili izpostavljeni, na čim nižji ravni;

(b) s takim oblikovanjem delovnega postopka in načrtovanjem kontrolnih ukrepov, da se prepreči ali minimizira sproščanje bioloških dejavnikov v delovni prostor;

(c) s kolektivnimi varnostnimi ukrepi in/ali, kjer se izpostavljenosti ni mogoče izogniti z drugimi sredstvi, z individualnimi varnostnimi ukrepi;

(d) s higienskimi ukrepi, skladnimi s ciljem preprečevati ali zmanjševati nenameren prenos ali izpust biološkega dejavnika z delovnega mesta;

(e) z uporabo znaka za biološko nevarnost, ki je slikovno prikazan v Prilogi II, in drugih ustreznih opozorilnih znakov;

(f) s pripravo načrtov, kako ravnati v nesrečah, ki vključujejo biološke dejavnike;

(g) s preskušanjem, kjer je potrebno in tehnično izvedljivo, morebitne prisotnosti bioloških dejavnikov, uporabljenih pri delu, zunaj primarne fizične osamitve;

(h) s sredstvi za varno zbiranje, shranjevanje in odlaganje odpadkov, ki jih opravljajo delavci, vključno z uporabo varnih in razpoznavnih posod, po ustrezni obdelavi odpadkov, kjer je to primerno;

(i) z ureditvijo varnega ravnanja z biološkimi dejavniki in njihovega prenosa na delovnem mestu.

Člen 7

Informacije za pristojne organe

1. Kadar rezultati ocene iz člena 3 pokažejo tveganje za zdravje ali varnost delavcev, delodajalci pristojnim organom na zahtevo omogočijo dostop do informacij o:

(a) rezultatih ocene;

(b) dejavnostih, pri katerih so delavci bili ali bi lahko bili izpostavljeni biološkim dejavnikom;

(c) številu izpostavljenih delavcev;

(d) imenih in usposobljenosti oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu;

(e) sprejetih varnostnih in preventivnih ukrepih, z delovnimi postopki in metodami vred;

(f) načrtu v primeru nevarne situacije za zaščito delavcev pred izpostavljenostjo biološkim dejavnikom skupine 3 ali 4, ki bi lahko bila posledica izpada zaprtega sistema.

2. Delodajalci takoj obvestijo pristojne organe o nesreči ali izrednem dogodku, ki bi lahko povzročil sproščanje biološkega dejavnika ter povzročil resno okužbo in/ali bolezen pri ljudeh.

3. Seznam iz člena 11 in zdravstvena kartoteka iz člena 14 se v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso data na razpolago pristojnim organom, če podjetje opusti dejavnost.

Člen 8

Higiena in individualna zaščita

1. Delodajalci so dolžni pri vseh dejavnostih, pri katerih obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev zaradi dela z biološkimi dejavniki, sprejeti ustrezne ukrepe, ki zagotovljajo, da:

(a) delavci ne uživajo hrane ali pijače na delovnih območjih, kjer obstaja tveganje kontaminacije z biološkimi dejavniki;

(b) so delavci preskrbljeni z ustrezno varovalno obleko ali drugimi ustreznimi posebnimi oblačili;

(c) imajo delavci na voljo ustrezne in zadovoljive umivalnice in toaletne prostore, v katerih je lahko tudi tekočina za spiranje oči in/ali razkužila za kožo;

(d) je vsa potrebna varovalna oprema:

- pravilno shranjena na točno določenem mestu,

- pregledana in očiščena, če je možno pred uporabo, obvezno pa po njej,

- popravljena, če ima kakšne pomanjkljivosti, ali zamenjana, pred ponovno uporabo;

(e) so natančno določeni postopki za jemanje, ravnanje in obdelovanje vzorcev človeškega ali živalskega izvora.

2. Delovna oblačila in varovalno opremo, vključno z varovalno obleko iz odstavka 1, ki so mogoče kontaminirani z biološkimi dejavniki, je treba ob odhodu z delovnega območja sleči in, preden se izvedejo ukrepi iz drugega pododstavka, ločiti od ostalih oblačil.

Delodajalec mora zagotoviti, da se taka oblačila in varovalna oprema dekontaminirajo in očistijo ali, če je treba, uničijo.

3. Stroški ukrepov iz odstavkov 1 in 2 se ne smejo zaračunati delavcem.

Člen 9

Informiranje in usposabljanje delavcev

1. Delodajalec sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da delavci in/ali vsi njihovi predstavniki v podjetju ali ustanovi prejmejo zadostno in ustrezno usposabljanje na podlagi vseh dostopnih podatkov, zlasti z obveščanjem in navodili, ki zadevajo:

(a) možna zdravstvena tveganja;

(b) varnostne ukrepe, potrebne za preprečevanje izpostavljenosti;

(c) higienske zahteve;

(d) nošenje in uporabo varovalne opreme in oblačil;

(e) potrebne aktivnosti delavcev ob izrednih dogodkih in za njihovo preprečevanje.

2. Usposabljanje se:

(a) izvede na začetku dela, ki vključuje stik z biološkimi dejavniki,

(b) prilagodi tako, da je upoštevano novo ali spremenjeno tveganje, in

(c) po potrebi periodično ponavlja.

Člen 10

Obveščanje delavcev v posebnih primerih

1. Delodajalci zagotovijo pisna navodila na delovnih mestih in, če je to primerno, izobesijo obvestila, ki vključujejo vsaj postopek, po katerem je treba ravnati v primeru:

(a) resne nesreče ali izrednega dogodka, ki vključuje ravnanje z biološkim dejavnikom;

(b) ravnanja z biološkim dejavnikom iz skupine 4.

2. Delavci o vsaki nesreči ali izrednem dogodku, ki vključuje ravnanje z biološkim dejavnikom, takoj obvestijo vodjo ali osebo, odgovorno za varnost in zdravje pri delu.

3. Delodajalci takoj obvestijo delavce in/ali vse predstavnike delavcev o vsaki nesreči ali izrednem dogodku, ki bi lahko povzročil sproščanje biološkega dejavnika in povzročil hudo okužbo in/ali bolezen pri ljudeh.

Poleg tega delodajalci ob resni nesreči ali izrednem dogodku čimprej obvestijo delavce in/ali vse predstavnike delavcev v podjetju ali ustanovi o njegovih vzrokih in ukrepih, ki so bili ali jih je treba izvesti za izboljšanje stanja.

4. Vsak delavec ima dostop do tistih informacij s seznama iz člena 11, ki se nanašajo nanj osebno.

5. Delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali ustanovi imajo dostop do depersonaliziranih skupinskih informacij.

6. Delodajalci delavcem in/ali njihovim predstavnikom, na njihovo zahtevo, zagotovijo podatke iz člena 7(1).

Člen 11

Seznam izpostavljenih delavcev

1. Delodajalci vodijo seznam delavcev, izpostavljenih biološkim dejavnikom skupine 3 in/ali 4, v katerem je označena tudi vrsta opravljanega dela, in kadarkoli je mogoče, biološki dejavnik, ki so mu bili izpostavljeni, pa tudi evidenco bodisi o izpostavljenosti, nesrečah in izrednih dogodkih.

2. Seznam iz odstavka 1 se hrani najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Kadar gre za izpostavljenost, katere posledica je lahko okužba:

(a) z biološkimi dejavniki, za katere je znano, da sposobni povzročiti dolgotrajno ali latentno okužbo;

(b) ki je glede na obstoječa spoznanja ni mogoče diagnosticirati, dokler se mnogo let kasneje ne razvije bolezen;

(c) ki ima posebno dolgo inkubacijsko dobo, preden se bolezen razvije;

(d) z boleznijo, ki se kljub zdravljenju dolgo obdobje občasno ponavlja, ali

(e) ki lahko pusti resne dolgotrajne zdravstvene težave,

se seznam hrani ustrezno dolgo, do 40 let, po koncu zadnje znane izpostavljenosti.

3. Do seznama iz odstavka 1 imajo dostop zdravnik iz člena 14 in/ali organi, pristojni za zdravje in varnost pri delu ter katera koli druga oseba, odgovorna za zdravje in varnost pri delu.

Člen 12

Posvetovanje in sodelovanje delavcev

Posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta direktiva, poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.

Člen 13

Obveščanje pristojnih organov

1. Pristojne organe se obvesti predhodno o prvi uporabi:

(a) bioloških dejavnikov skupine 2;

(b) bioloških dejavnikov skupine 3;

(c) bioloških dejavnikov skupine 4.

Obvestilo je treba podati najmanj 30 dni pred začetkom dela.

Z upoštevanjem odstavka 2 se predhodno obvestilo poda tudi o prvi uporabi vsakega naslednjega biološkega dejavnika skupine 4 in kateregakoli novega biološkega dejavnika skupine 3, kjer delodajalec sam začasno razvrsti ta biološki dejavnik.

2. Od laboratorijev, ki opravljajo diagnostične storitve v zvezi z biološkimi dejavniki skupine 4, se zahteva le začetno obvestilo o njihovem namenu.

3. Ob vsakokratnih bistvenih spremembah v procesih in/ali postopkih, ki so pomembne za varnost ali zdravje pri delu, in zaradi katerih je postalo obvestilo zastarelo, je treba ponovno podati obvestilo.

4. Uradno obvestilo iz odstavkov 1, 2 in 3 vključuje:

(a) ime in naslov podjetja in/ali ustanove;

(b) ime in usposobljenost osebe, odgovorne za varnost in zdravje pri delu;

(c) rezultate ocene iz člena 3;

(d) vrsto biološkega dejavnika;

(e) predvidene varnostne in preventivne ukrepe.

POGLAVJE III

DRUGE DOLOČBE

Člen 14

Zdravstveni nadzor

1. Države članice v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso vzpostavijo ureditev za izvajanje ustreznega zdravstvenega nadzora delavcev, za katere so rezultati ocene iz člena 3 pokazali tveganje za zdravje ali varnost.

2. Ureditev iz odstavka 1 naj omogoča, da je lahko vsak delavec, če je primerno, deležen ustreznega zdravstvenega nadzora:

(a) pred izpostavljenostjo;

(b) v rednih časovnih presledkih po izpostavljenosti.

Ureditev naj bo taka, da je mogoče neposredno izvajati individualne in poklicno higienske ukrepe.

3. V oceni iz člena 3 bi morali biti navedeni tisti delavci, za katere so morda potrebni posebni varnostni ukrepi.

Kadar je potrebno, bi moralo biti delavcem, še neodpornim proti biološkemu dejavniku, ki so mu ali bi mu lahko bili izpostavljeni, na voljo učinkovito cepivo.

Kadar delodajalci zagotovijo cepivo, bi morali upoštevati priporočeni kodeks ravnanja iz Priloge VII.

Če se ugotovi, da ima neki delavec okužbo in/ali bolezen, za katero se sumi, da je posledica izpostavljenosti, ponudi zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, tak nadzor drugim delavcem, ki so bili podobno izpostavljeni.

V tem primeru se v skladu s členom 3 ponovno oceni tveganje zaradi izpostavljenosti.

4. Kadar se izvaja zdravstveni nadzor, se individualna zdravstvena kartoteka hrani najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti, v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

V posebnih primerih iz člena 11(2) drugega pododstavka se individualna zdravstvena kartoteka hrani ustrezno daljši čas, do 40 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti.

5. Zdravnik ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, predlaga katerekoli potrebne varnostne ali preventivne ukrepe glede kateregakoli posameznega delavca.

6. Delavci morajo dobiti informacije in nasvete o zdravstvenem nadzoru, ki ga bodo morda deležni po koncu izpostavljenosti.

7. V skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso:

(a) imajo delavci dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki se nanašajo nanje, in

(b) delavci, ki jih to zadeva, ali delodajalci lahko zahtevajo ponovno preučitev rezultatov zdravstvenega nadzora.

8. Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so v Prilogi IV.

9. O vseh primerih bolezni ali smrti, za katere je v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso ugotovljeno, da so posledica poklicne izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, se obvesti pristojne organe.

Člen 15

Zdravstvene in veterinarske ustanove, razen diagnostičnih laboratorijev

1. Za namene ocene iz člena 3 je treba nameniti posebno pozornost:

(a) negotovostim glede prisotnosti bioloških dejavnikov pri bolnikih ali živalih ter v materialih in vzorcih, ki so jim bili odvzeti;

(b) nevarnosti, ki jo predstavljajo biološki dejavniki, za katere je znano ali se sumi, da so prisotni pri bolnikih ali živalih ter v materialih in vzorcih, ki so jim bili odvzeti;

(c) tveganjem, ki jih predstavlja narava dela.

2. V zdravstvenih in veterinarskih ustanovah se sprejmejo ustrezni ukrepi, da se zavaruje zdravje in varnost zadevnih delavcev.

Potrebni ukrepi vklučujejo zlasti:

(a) izrecno določitev ustreznih dekontaminacijskih in dezinfekcijskih postopkov in

(b) izvajanje postopkov, ki omogočajo ravnanje s kontaminiranimi odpadki in njihovo odlaganje brez tveganja.

3. V prostorih za izolacijo, v katerih so bolniki ali živali, ki so ali se zanje sumi, da so okuženi z biološkimi dejavniki skupine 3 ali 4, se osamitveni ukrepi izberejo med tistimi v prilogi V, stolpcu A, da se tveganje za okužbo čimbolj zmanjša.

Člen 16

Posebni ukrepi za industrijske procese, laboratorije in prostore za živali

1. V laboratorijih, tudi diagnostičnih, in v prostorih z laboratorijskimi živalmi, ki so bile namerno okužene z biološkimi dejavniki skupine 2, 3 ali 4 ali ki imajo v sebi ali za katere se sumi, da imajo v sebi take dejavnike, je treba sprejeti naslednje ukrepe:

(a) Laboratoriji, v katerih se opravlja delo, ki vključuje ravnanje z biološkimi dejavniki iz skupine 2, 3 ali 4 v raziskovalne, razvojne, učne ali diagnostične namene, določijo osamitvene ukrepe v skladu s Prilogo V, da se minimizira tveganje okužbe.

(b) Po opravljeni oceni iz člena 3 se po določitvi fizične osamitvene stopnje, zahtevane za biološke dejavnike glede na stopnjo tveganja, ukrepi določijo v skladu s Prilogo V.

Dejavnosti, ki vključujejo ravnanje z biološkim dejavnikom, je treba opravljati:

- za biološki dejavnik iz skupine 2 le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj osamitveni stopnji 2,

- za biološki dejavnik iz skupine 3 le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj osamitveni stopnji 3,

- za biološki dejavnik iz skupine 4 le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj osamitveni stopnji 4.

(c) Laboratoriji, v katerih se dela z materiali, v zvezi s katerimi obstaja negotovost glede prisotnosti bioloških dejavnikov, ki lahko povzročijo bolezni pri ljudeh, vendar pa ni njihov cilj delati z biološkimi dejavniki kot takimi (tj. da bi jih gojili ali koncentrirali), bi morali določiti vsaj osamitveno stopnjo 2. Kadar je primerno, je treba uporabiti osamitvene stopnje 3 ali 4, kjer je znano ali se sumi, da so potrebne, razen če je iz smernic pristojnih nacionalnih organov razvidno, da je v določenih primerih ustrezna nižja osamitvena stopnja.

2. Pri industrijskih procesih, ki uporabljajo biološke dejavnike skupine 2, 3 ali 4, je treba sprejeti naslednje ukrepe:

(a) Osamitvena načela iz drugega pododstavka odstavka 1(b) naj se uporabljajo tudi v industrijskih procesih na podlagi praktičnih ukrepov in ustreznih postopkov iz Priloge VI.

(b) V skladu z oceno tveganja, povezano z uporabo bioloških dejavnikov skupine 2, 3 ali 4, lahko pristojni organ odloči o ustreznih ukrepih, ki jih je treba izvajati pri industrijski uporabi takih bioloških dejavnikov.

3. Pri vseh dejavnostih iz odstavkov 1 in 2, pri katerih ni bilo mogoče izdelati dokončne ocene o biološkem dejavniku, glede katerega pa se zdi, da bi predvidena uporaba lahko vključevala resno zdravstveno tveganje za delavce, se smejo dejavnosti izvajati le na delovnih mestih, na katerih osamitvena stopnja ustreza najmanj stopnji 3.

Člen 17

Uporaba podatkov

Komisija ima dostop do uporabe podatkov iz člena 14(9), kakršno izvajajo pristojni nacoinalni organi.

Člen 18

Razvrščanje bioloških dejavnikov

1. Skupnostna razvrstitev temelji na definicijah iz drugega odstavka člena 2, točk 2 do 4 (skupine 2 do 4).

2. Dokler ni skupnostne razvrstitve, države članice razvrščajo biološke dejavnike, ki so ali bi lahko bili nevarni za zdravje ljudi, na podlagi definicij iz drugega odstavka člena 2, točk 2 do 4 (skupine 2 do 4).

3. Če biološkega dejavnika, ki ga je treba oceniti, ni mogoče z gotovostjo uvrstiti v eno od skupin, opredeljenih v drugem odstavku člena 2, ga je treba uvrstiti v najvišjo rizično skupino med možnimi.

Člen 19

Priloge

Povsem tehnične prilagoditve Prilog zaradi tehničnega napredka, sprememb mednarodnih predpisov ali specifikacij in novih dognanj na področju bioloških dejavnikov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive 89/391/EGS.

Člen 20

Obveščanje Komisije

Države članice sporočijo Komisiji določbe nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 21

Razveljavitev

Direktiva 90/679/EGS, spremenjena z direktivami iz Priloge VIII, dela A, se razveljavi, ne da bi to vplivalo na obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno zakonodajo, določenih v Prilogi VIII, delu B.

Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se šteje kot sklicevanje na to direktivo, povezave pa se določijo na podlagi korelacijske preglednice iz Priloge IX.

Člen 22

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 23

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 18. septembra 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

H. Védrine

[1] UL C 75, 15.3.2000, str. 15.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Odločba Sveta z dne 17. julija 2000.

[3] UL L 374, 31.12.1990, str. 1. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/65/ES (UL L 335, 6. 12. 1997, str. 17).

[4] Glej Prilogo VIII, del A.

[5] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

[6] UL L 185, 9.7.1974, str. 15. Odločba, kot je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[7] Direktiva Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o omejeni uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov (UL L 117, 8.5.1990, str. 1). Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/81/ES (UL L 330, 5.12.1998, str. 13).

[8] Direktiva Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem izpuščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, 8.5.1990, str. 15). Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/35/ES (UL L 169, 27.6.1997, str. 72).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

INDIKATIVNI SEZNAM DEJAVNOSTI

(Člen 4(2))

1. Delo v obratih za proizvodnjo hrane.

2. Delo v kmetijstvu.

3. Delovne aktivnosti, pri katerih prihaja do stika z živalmi in/ali izdelki živalskega izvora.

4 Delo v zdravstvu, tudi v enotah za izolacijo in v mrtvašnicah.

5. Delo v kliničnih, veterinarskih in diagnostičnih laboratorijih, razen v diagnostičnih mikrobioloških laboratorijih.

6. Delo v obratih odlagališč odpadkov.

7. Delo v obratih za čiščenje odpadnih voda.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ZNAK ZA BIOLOŠKO NEVARNOST

(Člen 6(2)(e))

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SKUPNOSTNA RAZVRSTITEV

Člen 2, drugi odstavek, in člen 18

UVODNE PRIPOMBE

1. Glede na področje uporabe Direktive se v razvrstitveni seznam vključijo le dejavniki, za katere je znano, da okužijo ljudi.

Kjer je primerno, je označen toksikološki in alergijski potencial teh dejavnikov.

Živalski in rastlinski patogeni, za katere je znano, da ne učinkujejo na ljudi, so izključeni.

Pri sestavljanju tega seznama razvrščenih bioloških dejavnikov niso bili upoštevani gensko spremenjeni mikroorganizmi.

2. Razvrstitveni seznam temelji na vplivu teh dejavnikov na zdrave delavce.

Pri tem niso posebej upoštevani posamezni učinki na tiste, katerih občutljivost je lahko povečana iz enega ali drugega razloga kot npr. zaradi predhodne bolezni, zdravljenja, zmanjšane odpornosti, nosečnosti ali dojenja.

Dodatno tveganje za take delavce bi bilo treba upoštevati v okviru ocene tveganja, ki jo zahteva ta direktiva.

Pri določenih industrijskih postopkih, določenem laboratorijskem delu ali določenem delu z živalmi, ki vključujejo dejanski ali možni stik z biološkimi dejavniki skupine 3 ali 4, morajo biti vsi sprejeti tehnični varnostni ukrepi v skladu s členom 16 te direktive.

3. Za biološke dejavnike, ki niso razvrščeni v eno do skupin od 2 do 4 na seznamu, se ne šteje, da so s tem implicitno razvrščeni v skupino 1.

Ko gre za dejavnike, za katere je znano, da je za človeka patogena več kakor ena vrsta, bo seznam vključeval tiste vrste, za katere je znano, da so najpogostejši povzročitelji bolezni, skupaj s splošnejšo navedbo dejstva, da lahko tudi druge vrste istega rodu vplivajo na zdravje.

Kadar je v razvrstitvenem seznamu bioloških dejavnikov naveden celoten rod se šteje, da so vrste in sevi, za katere je znano, da niso patogeni, izključeni.

4. Kadar je sev oslabljen ali je izgubil gene znane virulence, ni treba nujno izvajati osamitve, ki se zahteva glede na razvrstitev njegovega prvotnega seva, odvisno pač od ocene, primerne tveganju na delovnem mestu.

Tako je npr. v primeru, kjer je treba tak sev uporabiti kot proizvod ali del proizvoda za profilaktične ali terapevtske namene.

5. Poimenovanje razvrščenih dejavnikov, uporabljeno pri določitvi tega seznama, odseva in je skladno z zadnjimi mednarodnimi dogovori o taksonomiji in poimenovanju dejavnikov v času priprave seznama.

6. Seznam razvrščenih bioloških dejavnikov izraža stanje znanja v času njegovega oblikovanja.

Posodobljen bo takoj, ko ne bo več izražal najnovejših dognanj.

7. Države članice zagotovijo, da so vsi virusi, ki so bili pri človeku že izolirani, niso pa bili ocenjeni in razvrščeni v to prilogo, uvrščeni najmanj v skupino 2, razen če imajo države članice dokaz, da verjetno ne morejo povzročiti bolezni pri ljudeh.

8. Določeni biološki dejavniki, razvrščeni v skupino 3, ki so na priloženem seznamu označeni z dvema zvezdicama (**), lahko predstavljajo zmanjšano tveganje za okužbo delavcev, ker se okužba ponavadi ne prenaša po zraku.

Države članice ocenijo, kakšne osamitvene ukrepe je treba uporabiti za take dejavnike, pri čemer upoštevajo naravo specifičnih dejavnosti, za katere gre, in količino dejavnika pri tem, z namenom, da ugotovijo, ali je v danih okoliščinah katerega od ukrepov mogoče opustiti.

9. Zahteve v zvezi z osamitvijo, ki sledijo iz razvrstitve zajedavcev, se uporabljajo le za tiste stopnje življenjskega ciklusa zajedavca, v katerih obstaja nevarnost okužbe ljudi na delovnem mestu.

10. Na seznamu so tudi ločene označbe v primerih, ko je verjetno, da biološki dejavniki povzročajo alergične ali toksične reakcije, ko je na voljo učinkovito cepivo ali ko je priporočljivo hraniti seznam izpostavljenih delavcev več kot 10 let.

Te označbe so prikazane z naslednjimi črkami:

A : možni alergični učinki

D : seznam delavcev, izpostavljenih temu biološkemu dejavniku, je treba hraniti več kakor 10 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti

T : proizvaja toksin

V : na voljo je učinkovito cepivo

Pri izvajanju preventivnega cepljenja bi bilo treba upoštevati kodeks ravnanja iz Priloge VII.

BAKTERIJE

in podobni organizmi

Opomba:

pri bioloških dejavnikih na tem seznamu se "ssp." nanaša na druge vrste, za katere je znano, da so povzročitelji bolezni pri ljudeh.

Biološki dejavnik | Razvrstitev | Opombe |

Actinobacillus actinomycetemcomitans | 2 | |

Actinomadura madurae | 2 | |

Actinomadura pelletieri | 2 | |

Actinomyces gerencseriae | 2 | |

Actinomyces israelli | 2 | |

Actinomyces pyogenes | 2 | |

Actinomyces spp. | 2 | |

Arcanobacterium haemolyticum (Corynebacterium haenolyticum) | 2 | |

Bacillus anthracis | 3 | |

Bacteroides fragilis | 2 | |

Bartonella bacillifonnis | 2 | |

Bartonella quintana (Rochalimaea quintana) | 2 | |

Bartonella (Rochalinaea) spp. | 2 | |

Bordetella bronchiseptica | 2 | |

Bordetella parapertussis | 2 | |

Bordetella pertussis | 2 | V |

Borrelia burgdorferi | 2 | |

Borrelia duttonii | 2 | |

Borrelia recurrentis | 2 | |

Borrelia spp. | 2 | |

Brucella abortus | 3 | |

Brucella canis | 3 | |

Brucella melitensis | 3 | |

Brucella suis | 3 | |

Burkholderia mallei (Pseudomonas mallei) | 3 | |

Burkholderia pseudomallei (Pseudomonas pseudomallei) | 3 | |

Campylobacter fetus | 2 | |

Campylobacter jejuni | 2 | |

Campylobacter spp. | 2 | |

Cardiobacterium hominis | 2 | |

Chlamydia pneumoniae | 2 | |

Chlamydia trachomatis | 2 | |

Chlamydia psittaci (ptičji sevi) | 3 | |

Chlamydia psittaci (drugi sevi) | 2 | |

Clostridium botulinum | 2 | T |

Clostridium perfringens | 2 | |

Clostridium tetani | 2 | T, V |

Clostridium spp. | 2 | |

Corynebacterium diphteriae | 2 | T, V |

Corynebacterium minutissimum | 2 | |

Corynebacterium pseudotuberculosis | 2 | |

Corynebacterium spp. | 2 | |

Coxiella burnetii | 3 | |

Edwardsiella tarda | 2 | |

Ehrlichia sennetsu (Rickttesia sennetsu) | 2 | |

Ehrlichia spp. | 2 | |

Eikenella corrodens | 2 | |

Enterobacter aerogenes/cloacae | 2 | |

Enterobacter spp. | 2 | |

Enterococcus spp. | 2 | |

Erysipelothrix rhusiopathiae | 2 | |

Escherichia coli (razen nepatogenih sevov) | 2 | |

Escherichia coli, verocitotoksigeni sevi (npr. 0157:H7 ali 0103) | 3 | |

Flavobacterium meningosepticum | 2 | |

Fluoribacter bozemanae (Legionella) | 2 | |

Francisella tularensis (tip A) | 3 | |

Francisella tularensis (tip B) | 2 | |

Fusobacterium necrophorum | 2 | |

Gardnerella vaginalis | 2 | |

Haemophilus ducreyi | 2 | |

Haemophilus influenzae | 2 | |

Haemophilus spp. | 2 | |

Helicobacter pylori | 2 | |

Klebsiella oxytoca | 2 | |

Klebsiella pneumoniae | 2 | |

Klebsiella spp. | 2 | |

Legionella pneumophilia | 2 | |

Legionella spp. | 2 | |

Leptospira interrogans (vsi serovari) | 2 | |

Listeria monocytogenes | 2 | |

Listeria ivanovii | 2 | |

Morganella morganii | 2 | |

Mycobacterium africanum | 3 | V |

Mycobacterium avium/intracellulare | 2 | |

Mycobacterium bovis (razen seva BSG) | 3 | V |

Mycobacterium chelonae | 2 | |

Mycobacterium fortuitum | 2 | |

Mycobacterium kansaii | 2 | |

Mycobacterium laprae | 3 | |

Mycobacterium malmoense | 2 | |

Mycobacterium marinum | 2 | |

Mycobacterium microti | 3 | |

Mycobacterium paratuberculosis | 2 | |

Mycobacterium scrofulaceum | 2 | |

Mycobacterium simiae | 2 | |

Mycobacterium szulgai | 2 | |

Mycobacterium tuberculosis | 3 | V |

Mycobacterium ulcerans | 3 | |

Mycobacterium xenopi | 2 | |

Mycoplasma caviae | 2 | |

Mycoplasma hominis | 2 | |

Mycoplasma pneumoniae | 2 | |

Neisseria gonorrhoeae | 2 | |

Neisseria meningitidis | 2 | V |

Nocardia asteroides | 2 | |

Nocardia brasiliensis | 2 | |

Nocardia farcinica | 2 | |

Nocardia nova | 2 | |

Nocardia otitidiscavarium | 2 | |

Pasteurella multocida | 2 | |

Pasteurella spp. | 2 | |

Peptostreptococcus anaerobius | 2 | |

Plesiomonas shigelloides | 2 | |

Porphyromonas spp. | 2 | |

Prevotella spp. | 2 | |

Proteus mirabilis | 2 | |

Proteus penneri | 2 | |

Proteus vulgaris | 2 | |

Providencia alcalifaciens | 2 | |

Providencia rettgeri | 2 | |

Providencia spp. | 2 | |

Pseudomonas aeroginosa | 2 | |

Rhodococcus equi | 2 | |

Rickettsia akari | 3 | |

Rickettsia canada | 3 | |

Rickettsia conorii | 3 | |

Rickettsia montana | 3 | |

Rickettsia typhi (Rickettsia mooseri) | 3 | |

Rickettsia prowazekii | 3 | |

Rickettsia rickettsii | 3 | |

Rickettsia tsutsugamushi | 3 | |

Rickettsia spp. | 2 | |

Salmonella arizonae | 2 | |

Salmonella enteritidis | 2 | |

Salmonella typhimurium | 2 | |

Salmonella paratyphi A, B, C | 2 | V |

Salmonella typhi | 3 | V |

Salmonella (drugi serovari) | 2 | |

Serpulina spp. | 2 | |

Shigella boydii | 2 | |

Shigella dysenteriae (tip 1) | 3 | T |

Shigella dysenteriae, razen tipa 1 | 2 | |

Shigella flexneri | 2 | |

Shigella sonnei | 2 | |

Staphylococcus aureus | 2 | |

Streptobacillus moniliformis | 2 | |

Streptococcus pneumoniae | 2 | |

Streptococcus pyogenes | 2 | |

Streptococcus suis | 2 | |

Streptococcus spp. | 2 | |

Treponema carateum | 2 | |

Treponema pallidium | 2 | |

Treponema pertenue | 2 | |

Treponema spp. | 2 | |

Vibrio cholerae (vključno El Tor) | 2 | |

Vibrio parahaemolyticus | 2 | |

Vibrio spp. | 2 | |

Yersinia enterocolitica | 2 | |

Yersinia pestis | 3 | V |

Yersinia pseudotuberculosis | 2 | |

Yersinia spp. | 2 | |

Biološki dejavnik | Razvrstitev | Opombe |

Adenoviridae | 2 | |

Arenaviridae

Skupina virusov LCM-Lassa (virusi starega sveta):

virus Lassa | 4 | |

limfocitni (sevi) | 3 | |

virus limfocitnega horiomeningitisa (drugi sevi) | 2 | |

virus Mopeia | 2 | |

drugi virusi skupine LCM-Lassa | 2 | |

Skupina virusov Tacaribe (virusi novega sveta):

virus Guanarito | 4 | |

virus Junin | 4 | |

virus Sabia | 4 | |

virus Machupo | 4 | |

virus Flexal | 3 | |

drugi virusi skupine Tacaribe | 2 | |

Astroviridae | 2 | |

Bunyaviridae

Beograd (znan tudi kot Dobrava) | 3 | |

Bhanja | 2 | |

virus Bunyamwera | 2 | |

Germiston | 2 | |

virus Oropouche | 3 | |

Sin Nombre (prej Muerto Canyon) | 3 | |

virus kalifornijskega encefalitisa | 2 | |

Hantavirusi:

Hantaan (korejska hemoragična mrzlica) | 3 | |

virus Seoul | 3 | |

virus Puumala | 2 | |

virus Prospect Hill | 2 | |

drugi hantavirusi | 2 | |

Nairovirusi:

Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica | 4 | |

virus Hazara | 2 | |

Flebovirusi:

mrzlica Rift Valley | 3 | V |

mrzlica Sandfly | 2 | |

toscanski virus | 2 | |

druge bunyaviridae, za katere je znano, da so patogene | 2 | |

Caliciviridae

virus hepatitisa E | 3 | |

virus Norwalk | 2 | |

Druge Caliciviridae | 2 | |

Coronaviridae | 2 | |

Filoviridae

virus Ebola | 4 | |

virus Marburg | 4 | |

Flaviridae

avstralski encefalitis (encefalitis Murray Valley) | 3 | |

srednjeevropski virus klopnega encefalitisa | 3 | V |

Absettarov | 3 | |

Hanzalova | 3 | |

Hypr | 3 | |

Kumlinge | 3 | |

virus Denga tipov 1-4 | 3 | |

virus hepatitisa C | 3 | D |

virus hepatitisa G | 3 | D |

japonski B-encefalitis | 3 | V |

Kyasanur Forest (Kyasanurski gozd) | 3 | V |

Loupingova bolezen | 3 | |

Omsk | 3 | V |

Powassan | 3 | |

Rocio | 3 | |

ruski pomladno-poletni encefalitis (TBE) | 3 | V |

encefalitis St. Louis | 3 | |

virus Wesselsbron | 3 | |

virus zahodnonilske mrzlice | 3 | |

rumena mrzlica | 3 | V |

drugi flavivirusi, za katere je znano, da so patogeni | 2 | |

Hepadnaviridae

virus hepatitisa B | 3 | V, D |

virus hepatitisa D (Delta) | 3 | V, D |

Herpesviridae

virus citomegalije | 2 | |

Epstein-Barrov virus | 2 | |

opičji herpesvirus B (virus B) | 3 | |

virus Herpes simplex tipov 1 in 2 | 2 | |

herpesvirus varičela-zoster | 2 | |

človeški B-limfotropni virus (HBLV-HHV6) | 2 | |

človeški herpesvirus 7 | 2 | |

človeški herpesvirus 8 | 2 | D |

Orthomyxoviridae

virusi influence tipov A, B in C | 2 | V |

klopne Orthomyxoviridae: Dhori in Thogoto | 2 | |

Papovaviridae

virusa BK in JC | 2 | D |

človeški papilomavirusi | 2 | D |

Paramyxoviridae

virus ošpic | 2 | V |

virus mumpsa | 2 | V |

virus bolezni Newcastle | 2 | |

virusi parainfluence tipov 1 do 4 | 2 | |

respiratorni sincicijski virus | 2 | |

Parvoviridae

človeški parvovirus (B 19) | 2 | |

Picornaviridae

virus akutnega hemoragičnega konjunktivitisa (AHC) | 2 | |

virusi Coxsackie | 2 | |

virusi Echo | 2 | |

virus hepatitisa A (človeški enterovirus tipa 72) | 2 | V |

Poliovirusi | 2 | V |

Rinovirusi | 2 | |

Poxviridae

virus bizonjih koz | 2 | |

virus govejih koz | 2 | |

virus slonjih koz | 2 | |

virus oteklinske infekcije molzcev krav, okuženih z virusom govejih koz | 2 | |

Molluscum contagiosum virus | 2 | |

virus opičjih koz | 3 | V |

virus Orf | 2 | |

virus kunčjih koz | 2 | |

virus vakcinije | 2 | |

virus (črnih) koz (maior in minor) | 4 | V |

virus Whitepox ("virus Variola") | 4 | V |

virus Yatapox (Tana & Yaba) | 2 | |

Reoviridae

Koltivirus | 2 | |

človeški rotavirusi | 2 | |

Orbivirusi | 2 | |

Reovirusi | 2 | |

Retroviridae

virusi človeške imunske pomanjkljivosti | 3 | D |

človeški T-celični limfotropni virusi (HTLV) tipa 1 in 2 | 3 | D |

SIV | 3 | |

Rhabdoviridae

virus stekline | 3 | V |

virus vezikularnega stomatitisa | 2 | |

Togaviridae

Alfavirusi

vzhodni konjski encefalomielitis | 3 | V |

virus Bebaru | 2 | |

virus Chikungunya | 3 | |

virus Everglades | 3 | |

virus Mayaro | 3 | |

virus Mucambo | 3 | |

virus Ndumu | 3 | |

virus O'nyong-nyong | 2 | |

virus Ross River | 2 | |

virus Semliki Forest | 2 | |

virus Sindbis | 2 | |

virus Tonate | 3 | |

venezuelski konjski encefalomielitis | 3 | V |

zahodnegi konjski encefalomielitis | 3 | V |

drugi znani alfavirusi | 2 | |

rubivirus (rdečke) | 2 | V |

Toroviridae | 2 | |

nerazvrščeni virusi

konjski morbilivirus | 4 | |

še neindentificirani virusi hepatitisa | 3 | D |

nekonvencionalni dejavniki, povezani s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami (TSE-ji)

Creutzfeldt-Jakobova bolezni | 3 | D |

različica Creutzfeldt-Jakobove bolezni | 3 | D |

Bovina (ali: goveja) spongiformna encefalopatijaitis (BSE) in druge sorodne živalske TSE | 3 | D |

Gerstmann-Sträussler-Scheinker sindrom | 3 | D |

Kuru | 3 | D |

Biološki dejavnik | Razvrstitev | Opombe |

Acanthamoeba castellani | 2 | |

Ancylostoma duodenale | 2 | |

Angiostrongylus cantonensis | 2 | |

Angiostrongylus costaricensis | 2 | |

Ascaris lumbricoides | 2 | A |

Ascaris suum | 2 | A |

Babesia divergens | 2 | |

Babesia microti | 2 | |

Balantidium coli | 2 | |

Brugia malayi | 2 | |

Brugia pahangi | 2 | |

Capillaria philippinensis | 2 | |

Capillaria spp. | 2 | |

Clonorchis sinensis | 2 | |

Clonorchis viverrini | 2 | |

Cryptosporidium parvum | 2 | |

Cryptosporidium spp. | 2 | |

Cyclospora cayetanensis | 2 | |

Dipetalonema streptocerca | 2 | |

Diphyllobothrium latum | 2 | |

Dracunculus medinensis | 2 | |

Echinococcus granulosus | 3 | |

Echinococcus multilocularis | 3 | |

Echinococcus vogeli | 3 | |

Entamoeba histolytica | 2 | |

Fasciola gigantica | 2 | |

Fasciola hepatica | 2 | |

Fascilopsis buski | 2 | |

Giardia lamblia (Giardia intestinalis) | 2 | |

Hymenolepis diminuta | 2 | |

Hymenolepis nana | 2 | |

Leishmania brasiliensis | 3 | |

Leishmania donovani | 3 | |

Leishmania ethiopica | 2 | |

Leishmania mexicana | 2 | |

Leishmania peruviana | 2 | |

Leishmania tropica | 2 | |

Leishmania major | 2 | |

Leishmania spp. | 2 | |

Loa loa | 2 | |

Mansonella ozzardi | 2 | |

Mansonella perstans | 2 | |

Naegleria fowleri | 3 | |

Necator americanus | 2 | |

Onchocerca volvulus | 2 | |

Opisthorchis felineus | 2 | |

Opisthorchis spp. | 2 | |

Paragonimus westermani | 2 | |

Plasmodium falciparum | 3 | |

Plasmodium spp. (človeški in opičji) | 2 | |

Sarcocystis suihominis | 2 | |

Schistosoma haemotobium | 2 | |

Schistosoma intercalatum | 2 | |

Schistosoma japonicum | 2 | |

Schistosoma mansoni | 2 | |

Schistosoma mekongi | 2 | |

Strongyloides stercoralis | 2 | |

Strongyloides spp. | 2 | |

Taenia saginata | 2 | |

Taenia solium | 3 | |

Toxocara canis | 2 | |

Toxoplasma gondii | 2 | |

Trichinella spiralis | 2 | |

Trichuris trichiura | 2 | |

Trypanosoma brucei brucei | 2 | |

Trypanosoma brucei gambiense | 2 | |

Trypanosoma brucei rhodesiense | 3 | |

Trypanosoma cruzi | 3 | |

Wuchereria bancrofti | 2 | |

Biološki dejavnik | Razvrstitev | Opombe |

Aspergillus fumigatus | 2 | A |

Blastomyces dermatitidis (Ajellomyces dermatitidis) | 3 | |

Candida albicans | 2 | A |

Candida tropicalis | 2 | |

Cladophialophora bantiana (prej Xylohypha bantiana, Cladosporium bantianum ali trichoides) | 3 | |

Coccidioides inuntis | 3 | A |

Cryptococcus neoformans var. neofonnans (Filobasidiella neofonnans var. neofonnans) | 2 | A |

Cryptococcus neoformans var. gattii (Filobasidiella bacillispora) | 2 | A |

Emmonsia parva var. parva | 2 | |

Emmonsia parva var. crescens | 2 | |

Epidermophyton floccosum | 2 | A |

Fonsecaea compacta | 2 | |

Fonsecaea pedrosoi | 2 | |

Histoplasma capsulatum var. capsulatum (Ajellomyces capsulatus) | 3 | |

Histoplasma capsulatum duboisii | 3 | |

Madurella grisea | 2 | |

Madurella mycetomatis | 2 | |

Microsporum spp. | 2 | A |

Neotestudiana rosatii | 2 | |

Paracoccidioides brasiliensis | 3 | |

Penicillium marneffei | 2 | A |

Scedosporium apiospermum (Pseudallescheria boydii) | 2 | |

Scedosporium prolificans (inflatum) | 2 | |

Sporothrix schenckii | 2 | |

Trichopython rubrum | 2 | |

Trichopython spp. | 2 | |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PRAKTIČNA PRIPOROČILA ZA ZDRAVSTVENI NADZOR DELAVCEV

(Člen 14(8))

1. Zdravnik in/ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, izpostavljenih biološkim dejavnikom, mora biti seznanjen s pogoji oziroma okoliščinami izpostavljenosti vsakega delavca.

2. Zdravstveni nadzor delavcev se mora izvajati v skladu z načeli in prakso medicine dela: vključevati mora vsaj naslednje ukrepe:

- vodenje kartoteke z zdravstveno in poklicno anamnezo delavca,

- personalizirano oceno zdravstvenega stanja delavca,

- kjer je primerno, biološko nadzorno spremljanje, pa tudi odkrivanje zgodnjih in reverzibilnih učinkov.

Kadar je delavec pod zdravstvenim nadzorom, je glede na najnovejša dognanja, s katerimi razpolaga medicina dela, zanj mogoče določiti nadaljnje testiranje.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

NAPOTKI GLEDE OSAMITVENIH UKREPOV IN OSAMITVENIH STOPENJ

(Člena 15(3) ter 16(1)(a) in (b))

Uvodna pripomba

Ukrepi, navedeni v tej prilogi, se uporabljajo z upoštevanjem narave dejavnosti, ocene tveganja za delavce in narave zadevnega biološkega dejavnika.

A. Osamitveni ukrepi | B. Osamitvene stopnje |

2 | 3 | 4 |

1.Del ovno mesto naj bo ločeno od vseh drugih dejavnosti v isti stavbi | Ne | Priporočljivo | Da |

2.Dovajani in odvajani zrak v delovnem prostoru je treba prečistiti z uporabo (HEPA) ali podobno | Ne | Da, odvajani zrak | Da, dovajani in odvajani zrak |

3.Dostop je dovoljen samo pooblaščenim delavcem | Priporočljivo | Da | Da, skozi zračno komoro |

4.Del ovno mesto se mora dati neprepustno zapreti, da ga je mogoče dezinficirati | Ne | Priporočljivo | Da |

5.Posebni dezinfekcijski postopki | Da | Da | Da |

6.Na delovnem mestu je treba vzdrževati tlak, nižji od atmosferskega | Ne | Priporočljivo | Da |

7.Učinkovit nadzor nad prenašalci, npr. glodalci in insekti | Priporočljivo | Da | Da |

8.Površine, ki so neprepustne za vodo in jih je lahko čistiti | Da, delovna miza | Da, delovna miza in tla | Da, delovna miza, stene, tla in strop |

9.Površine, odporne zoper kisline, baze, topila, razkužila | Priporočljivo | Da | Da |

10.Varno skladiščenje biološkega dejavnika | Da | Da | Da, zavarovano skladišče |

11.Potrebno je opazovalno okno ali kakšna druga možnost za opazovanje prisotnih v prostoru | Priporočljivo | Priporočljivo | Da |

12.Laboratorij mora imeti lastno opremo | Ne | Priporočljivo | Da |

13.Z okuženim materialom, z vsemi živalmi vred, je treba ravnati v varnostni sobi, izolatorju ali drugem ustreznem zaprtem sistemu | Kjer je to ustrezno | Da, kadar se okužba prenaša po zraku | Da |

14.Sežigalnik za odstranjevanje živalskih trupel | Priporočljivo | Da (naj bo na voljo) | Da, na delovnem območju |

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

OSAMITEV PRI INDUSTRIJSKIH POSTOPKIH

(Člena 4(1) in 16(2)(a))

Biološki dejavniki skupine 1

Pri delu z biološkimi dejavniki skupine 1, vključno z živimi oslabljenimi vakcinami, se upoštevajo načela varnosti pri delu in higiene dela.

Biološki dejavniki skupine 2, 3 in 4

Na podlagi ocene tveganja glede kateregakoli posameznega delovnega postopka ali dela postopka bi utegnilo biti primerno izbrati in kombinirati osamitvene zahteve iz različnih spodnjih kategorij.

A. Osamitveni ukrepi | B. Osamitvene stopnje |

2 | 3 | 4 |

1.Z organizmi, sposobnimi za preživetje, se ravna v sistemu, ki fizično ločuje delovni postopek od ostalega okolja | Da | Da | Da |

2.Z izpušnimi plini iz zaprtih sistemov je treba ravnati tako, da: | Je sproščanje čim manjše | Se sproščanje prepreči | Se sproščanje prepreči |

3.Vzorčenje, dodajanje materialov v zaprti sistem in prenos organizmov, sposobnih za preživetje, v drug zaprt sistem je treba opraviti tako, da: | Je sproščanje čim manjše | Se sproščanje prepreči | Se sproščanje prepreči |

4.Serija tekočih gojišč se ne sme odstraniti iz zaprtega sistema, če za preživetje sposobni organizmi niso bili: | Deaktivirani z uradno odobrenimi (ali: uradno potrjenimi) sredstvi | Deaktivirani z uradno potrjenimi (ali: uradno potrjenimi) kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi | Deaktivirani z uradno odobrenimi (ali: uradno potrjenimi) kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi |

5.Tesnila morajo biti narejena tako, da: | Je sproščanje čim manjše | Se sproščanje prepreči | Se sproščanje prepreči |

6.Zaprti sistemi bi morali biti nameščeni znotraj nadzorovanega območja | Po izbiri | Po izbiri | Da, in na namensko zgrajenem |

(a)postavljeni naj bodo znaki za biološko nevarnost | Po izbiri | Da | Da |

(b)dostop je dovoljen samo pooblaščenim delavcem | Po izbiri | Da | Da, skozi zračno komoro |

(c)osebje naj nosi varovalno obleko | Da, delovno obleko | Da | Popolnoma se preobleče |

(d)osebje naj ima na voljo prostor in opremo za dekontaminacijo in umivanje | Da | Da | Da |

(e)osebje naj se oprha, preden zapusti nadzorovano območje | Ne | Po izbiri | Da |

(f)odplake iz umivalnikov in prh se zbira in deaktivira pred izpustom | Ne | Po izbiri | Da |

(g)nadzorovano območje je treba ustrezno prezračevati, da je kontaminacija zraka čim manjša | Po izbiri | Po izbiri | Da |

(h)na nadzorovanem območju je treba vzdrževati tlak, nižji od atmosferskega | Ne | Po izbiri | Da |

(i)dovajani in odvajani zrak v nadzorovanem območju je treba prečistiti z uporabo HEPA | Ne | Po izbiri | Da |

(j)nadzorovano območje naj bo zgrajeno (ali: zasnovano) načrtovano tako, da se v njem zadrži (ali: osami) razlitje celotne vsebine zaprtega sistema | Ne | Po izbiri | Da |

(k)nadzorovano območje mora biti zatesnjeno tako, da omogoča plinsko dezinfekcijo (ali: fumigacijo) | Ne | Po izbiri | Da |

(l)čiščenje odplak pred končnim izpustom | Deaktiviranje z uradno odobrenimi (ali: uradno potrjenimi) sredstvi | Deaktiviranje z uradno odobrenimi (ali: uradno potrjenimi) kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi | Deaktiviranje z uradno odobrenimi (ali: uradno potrjenimi) kemičnimi ali fizikalnimi sredstvi |

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

PRIPOROČENI KODEKS RAVNANJA ZA CEPLJENJE

(Člen 14(3))

1. Če ocena iz člena 3(2) pokaže, da obstaja tveganje za zdravje in varnost delavcev zaradi njihove izpostavljenosti biološkim dejavnikom, za katere obstaja učinkovito cepivo, bi jim njihovi delodajalci morali ponuditi cepljenje.

2. Cepljenje bi moralo biti opravljeno v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Delavci bi morali biti seznanjeni s prednostmi in slabostmi cepljenja oziroma necepljenja.

3. Cepljenje mora biti delavcem nudeno brezplačno.

4. Sestavi se lahko potrdilo o cepljenju, ki mora biti na razpolago zadevnemu delavcu in, na zahtevo, pristojnim organom.

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

DEL A

Razveljavljena direktiva in njene poznejše spremembe

(na katero se sklicuje člen 21)

Direktiva Sveta 90/679/EGS (UL L 374, 31.12.1990, str. 1)

Direktiva Sveta 93/88/EGS (UL L 268, 29.10.1993, str. 71)

Direktiva Komisije 95/30/ES (UL L 155, 6.7.1995, str. 41)

Direktiva Komisije 97/59/ES (UL L 282, 15.10.1997, str. 33)

Direktiva Komisije 97/65/ES (UL L 335, 6.12.1997, str. 17)

DEL B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo

(na katere se sklicuje člen 21)

Direktiva | Rok za prenos |

90/679/EGS | 28. november 1993 |

93/88/EGS | 30. april 1994 |

95/30/ES | 30. november 1996 |

97/59/ES | 31. marec 1998 |

97/65/ES | 30. junij 1998 |

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

KORELACIJSKA PREGLEDNICA

Direktiva 90/679/EGS | Ta direktiva |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2, točka (a) | Člen 2, prvi odstavek, točka (a) |

Člen 2, točka (b) | Člen 2, prvi odstavek, točka (b) |

Člen 2, točka (c) | Člen 2, prvi odstavek, točka (c) |

Člen 2, točka (d) | Člen 2, drugi odstavek |

Člen 3(1) | Člen 3(1) |

Člen 3(2)(a) | Člen 3(2), prvi pododstavek |

Člen 3(2)(b) | Člen 3(2), drugi pododstavek |

Člen 3(2)(c) | Člen 3(2), tretji pododstavek |

Člen 3(2)(d) | Člen 3(2), četrti pododstavek |

Člen 3(3), prva alinea | Člen 3(3)(a) |

Člen 3(3), druga alinea | Člen 3(3)(b) |

Člen 3(3), tretja alinea | Člen 3(3)(c) |

Člen 3(3), četrta alinea | Člen 3(3)(d) |

Člen 3(3), peta alinea | Člen 3(3)(e) |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člen 6 |

Člen 7(1), prva alinea | Člen 7(1)(a) |

Člen 7(1), druga alinea | Člen 7(1)(b) |

Člen 7(1), tretja alinea | Člen 7(1)(c) |

Člen 7(1), četrta alinea | Člen 7(1)(d) |

Člen 7(1), peta alinea | Člen 7(1)(e) |

Člen 7(1), šesta alinea | Člen 7(1)(f) |

Člen 7(2) | Člen 7(2) |

Člen 7(3) | Člen 7(3) |

Člen 8(1)(a) do (e) | Člen 8(1)(a) do (e) |

Člen 8(2)(a) | Člen 8(2), prvi pododstavek |

Člen 8(2)(b) | Člen 8(2), drugi pododstavek |

Člen 8(3) | Člen 8(3) |

Člen 9(1)(a) do (e) | Člen 9(1)(a) do (e) |

Člen 9(2), prva alinea | Člen 9(2)(a) |

Člen 9(2), druga alinea | Člen 9(2)(b) |

Člen 9(2), tretja alinea | Člen 9(2)(c) |

Člen 10(1), prva alinea | Člen 10(1)(a) |

Člen 10(1), druga alinea | Člen 10(1)(b) |

Člen 10(2) do (6) | Člen 10(2) do (6) |

Člen 11(1) | Člen 11(1) |

Člen 11(2), drugi pododstavek, prva alinea | Člen 11(2), drugi pododstavek, (a) |

Člen 11(2), drugi pododstavek, druga alinea | Člen 11(2), drugi pododstavek, (b) |

Člen 11(2), drugi pododstavek, tretja alinea | Člen 11(2), drugi pododstavek, (c) |

Člen 11(2), drugi pododstavek, četrta alinea | Člen 11(2), drugi pododstavek, (d) |

Člen 11(2), drugi pododstavek, peta alinea | Člen 11(2), drugi pododstavek, (e) |

Člen 11(3) | Člen 11(3) |

Člen 12 | Člen 12 |

Člen 13(1), prva alinea | Člen 13(1)(a) |

Člen 13(1), druga alinea | Člen 13(1)(b) |

Člen 13(1), tretja alinea | Člen 13(1)(c) |

Člen 13(2) do (4) | Člen 13(2) do (4) |

Člen 14(1) | Člen 14(1) |

Člen 14(2), prva alinea | Člen 14(2)(a) |

Člen 14(2), druga alinea | Člen 14(2)(b) |

Člen 14(3) do (6) | Člen 14(3) do (6) |

Člen 14(7), prva alinea | Člen 14(7)(a) |

Člen 14(7), druga alinea | Člen 14(7)(b) |

Člen 14(8) | Člen 14(8) |

Člen 14(9) | Člen 14(9) |

Člen 15 | Člen 15 |

Člen 16(1) | Člen 16(1) |

Člen 16(2)(a) | Člen 16(2)(a) |

Člen 16(2)(b) | Člen 16(2)(b) |

Člen 16(2)(c) | Člen 16(3) |

Člen 17 | Člen 17 |

Člen 18(1) | — |

Člen 18(2) | Člen 18(1) |

Člen 18(3) | Člen 18(2) |

Člen 18(4) | Člen 18(3) |

Člen 19 | Člen 19 |

Člen 20(1) | — |

Člen 20(2) | Člen 20 |

— | Člen 21 |

— | Člen 22 |

— | Člen 23 |

Priloga I | Priloga I |

Priloga II | Priloga II |

Priloga III | Priloga III |

Priloga IV | Priloga IV |

Priloga V | Priloga V |

Priloga VI | Priloga VI |

Priloga VII | Priloga VII |

— | Priloga VIII |

— | Priloga IX |

--------------------------------------------------