Direktiva 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 6. junija 2000

o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 71(1)(c) in (d) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetu z Odborom regij,

v skladu s postopki, določenimi v členu 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Zaradi naraščajočega prometa pestijo vse države članice varnostni in okoljski problemi podobne narave in resnosti.

(2) V interesu cestne varnosti, varstva okolja in pravične konkurence je, da se gospodarska vozila uporabljajo samo, če so vzdrževana do visoke stopnje tehnične brezhibnosti.

(3) V skladu z Direktivo 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov [4] pooblaščeni organ vsako leto opravi pregled gospodarskih vozil.

(4) Člen 4 Direktive 94/12/ES [5] predvideva večstranski pristop k vidikom stroškovne učinkovitosti ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzroča cestni promet; ker je evropski program "Auto-oil I" vključil ta pristop in podal objektivno oceno vseh najkoristnejših ukrepov na področju tehnologije vozil, kakovosti goriva, nadzorovanja in vzdrževanja, prav tako pa tudi netehničnih ukrepov, da bi zmanjšali emisije cestnega prometa.

(5) Evropski parlament in Svet sta z vidika tega pristopa sprejela Direktivo 98/70/ES [6] za izboljšanje kakovosti goriva, z vidika določanja strožjih standardov za emisije pa Direktivo 98/69/ES [7] za osebne avtomobile in lahka tovorna vozila ter Direktivo 1999/96/ES [8] za težka tovorna vozila.

(6) Ta direktiva je del istega pristopa, vendar bi bilo na tej stopnji z okoljevarstvenega vidika učinkoviteje, če ne bi poostrili standardov za tehnične preglede v Direktivi 96/ 96/ES, temveč uvedli cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, s katerimi bi vse leto zagotavljali izvajanje direktive.

(7) Predpisani letni tehnični pregled pravzaprav ne šteje za zadostno zagotovilo, da so pregledana gospodarska vozila dejansko tehnično brezhibna vse leto.

(8) Učinkovito uveljavljanje dodatnih cestnih pregledov tehnične brezhibnosti je pomemben, stroškovno učinkovit ukrep za nadzor standarda vzdrževanja gospodarskih vozil na cesti.

(9) Cestni pregledi tehnične brezhibnosti bi se morali opravljati nediskriminatorno glede na državljanstvo voznika ali na državo, v kateri je bilo gospodarsko vozilo registrirano oziroma se je začelo uporabljati.

(10) Metoda izbire vozila za pregled bi morala temeljiti na ciljnem pristopu in z vlaganjem kar največjih naporov v prepoznavanje vozil, ki zbujajo največjo verjetnost, da so slabo vzdrževana, s čimer bi se povečala delovna učinkovitost pooblaščenih organov in zmanjšali stroški in zamude voznikov ter operaterjev.

(11) V primeru resnih pomanjkljivosti pregledanega vozila mora biti mogoče prositi pristojne organe države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano ali v kateri se je vozilo začelo uporabljati, da sprejmejo ustrezne ukrepe in obvestijo državo članico, ki je to zahtevala, o morebitnih sprejetih nadaljnjih ukrepih.

(12) Ukrepi, potrebni za izvajanje te direktive, bodo sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje pooblastil, prenesenih na Komisijo [9].

(13) V skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti, opredeljenima v členu 5 Pogodbe, države članice ciljev predlaganega ukrepa, namreč vzpostavitve režima za cestne preglede gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti, ne morejo doseči v zadostni meri same in jih lahko lažje doseže Skupnost; ta direktiva ne prekorači, kar je potrebno za dosego tega cilja -

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Namen te direktive je zagotoviti, da gospodarska vozila, ki vozijo na ozemljih držav članic, bolj ustrezajo posameznim tehničnim pogojem, določenim z Direktivo 96/96/ES, da bi se tako izboljšala varnost v cestnem prometu in varstvo okolja.

2. Ta direktiva določa nekatere pogoje za cestne tehnične preglede gospodarskih vozil, ki vozijo na ozemlju Skupnosti.

3. Ne glede na predpise Skupnosti pa ta direktiva ne vpliva na pravice držav članic, da izvajajo preglede, ki niso zajeti v tej direktivi, ali da preverjajo druge vidike cestnega prometa, zlasti tiste, ki zadevajo gospodarska vozila. Po drugi strani pa državi članici nič ne preprečuje, da pri pregledih, ki jih ne obravnava ta direktiva, ne preveri postavk, naštetih v Prilogi I, drugje kot na javni avtocesti.

Člen 2

V tej direktivi:

"gospodarsko vozilo" pomeni motorna in priklopna vozila, določena v kategorijah 1, 2 in 3 Priloge I k Direktivi 96/96/ES;

"cestni pregled tehnične brezhibnosti vozila" pomeni tehnični pregled gospodarskega vozila, vozečega na ozemlju države članice, ki ga pooblaščeni organi ne napovedo in je torej nepričakovan ter ga na javni avtocesti izvedejo pooblaščeni organi ali kdo drug pod njihovim nadzorom;

"tehnični pregled" pomeni preskus tehnične sposobnosti vozila za vožnjo, kakor je določen v Prilogi II k Direktivi 96/96/ES.

Člen 3

1. Vsaka država članica mora za gospodarska vozila, zajeta v tej direktivi, ob upoštevanju nacionalnih ureditev, ki veljajo za taka vozila na podlagi Direktive 96/96/ES, uvesti take cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, da bodo doseženi cilji iz člena 1.

2. Vsak cestni pregled tehnične brezhibnosti vozila se opravi nediskriminatorno glede na državljanstvo voznika ali državo, v kateri je bilo vozilo registrirano ali v kateri se je začelo uporabljati, ob upoštevanju potrebe po čim manjših stroških in zamudah, ki bi jih utrpeli vozniki in operaterji.

Člen 4

1. Pregled tehnične brezhibnosti vozila vključuje enega, dva ali vse naslednje vidike:

(a) vizualno oceno vzdrževanosti gospodarskega vozila v mirujočem stanju;

(b) pregled poročila o pred kratkim opravljenem cestnem pregledu tehnične brezhibnosti vozila iz člena 5 ali pregled dokumentacije, ki potrjuje tehnično brezhibnost vozila, ter, zlasti če je bilo vozilo registrirano ali dano v uporabo v državi članici, dokazilo, da je vozilo opravilo z zakonom določeni tehnični pregled v skladu z Direktivo 96/96/ES;

(c) pregled nepravilnosti, ki zajema eno, več ali vse postavke, ki jih je treba preveriti in so navedene v Prilogi I, točka 10.

2. Opravi se pregled zavornih sistemov in emisij izpušnih plinov v skladu z določbami iz Priloge II.

3. Pred opravljanjem pregleda postavk, navedenih v Prilogi I, točka 10, mora inšpektor upoštevati zadnje potrdilo o tehničnem pregledu in/ali poročilo o pred kratkim opravljenim cestnem pregledu tehnične brezhibnosti vozila, ki ga voznik lahko predloži.

Inšpektor lahko upošteva tudi vsako drugo potrdilo o varnosti vozila, ki ga je izdal pooblaščeni organ in ga voznik po potrebi predloži.

Če ta potrdila in/ali poročilo dokazujejo, da je bil v času preteklih treh mesecev opravljen pregled ene od postavk, naštetih v Prilogi I, točka 10, se ta postavka ne preverja ponovno, razen kjer je to upravičeno, zlasti zaradi očitne pomanjkljivosti in/ali nepravilnosti.

Člen 5

1. Poročilo o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti vozila v zvezi s pregledom iz člena 4(1)(c) sestavi pooblaščeni organ ali inšpektor, ki je opravil pregled. V Prilogi I je podan vzorec poročila, točka 10 pa vsebuje kontrolni seznam. Pooblaščeni organ ali inšpektor označi ustrezne kvadratke v poročilu oziroma kontrolnem seznamu. Poročilo je treba izročiti vozniku gospodarskega vozila.

2. Če pooblaščeni organ ali inšpektor meni, da bi pomanjkljivo vzdrževanje gospodarskega vozila, zlasti zavor, lahko predstavljalo takšno nevarnost, da je upravičen nadaljnji pregled, lahko gospodarsko vozilo napoti na podrobnejši pregled v bližnji center za tehnične preglede, ki ga je država članica določila v skladu s členom 2 Direktive 96/96/ES.

Če se med cestnim pregledom tehnične brezhibnosti vozila iz člena 4(1) ali pri podrobnejšem pregledu iz prvega pododstavka tega odstavka izkaže, da gospodarsko vozilo predstavlja resno nevarnost za potnike v njem ali druge cestne uporabnike, se lahko uporaba tega vozila prepove, dokler odkrite nevarne pomanjkljivosti niso odpravljene.

Člen 6

Države članice morajo vsaki dve leti pred 31. marcem sporočiti Komisiji zbrane podatke iz preteklih dveh let o številu preverjenih gospodarskih vozil, razvrščenih po kategorijah v skladu s točko 6 Priloge I in po državi registracije, ter o preverjenih postavkah in opaženih pomanjkljivostih na podlagi Priloge I, točke 10.

Prvi predloženi podatki naj zajemajo obdobje dveh let, začenši s 1. januarjem 2003.

Komisija te podatke posreduje Evropskemu parlamentu.

Člen 7

1. Države članice si pri izvajanju te direktive medsebojno pomagajo. Predvsem si morajo posredovati podatke o uradu(-ih), pristojnem(-ih) za izvajanje pregledov, ter imena kontaktnih oseb.

2. O resnih pomanjkljivostih na gospodarskem vozilu, ki pripada nerezidentu, zlasti takih, ki jim sledi prepoved uporabe vozila, se na vzorcu poročila iz Priloge I poroča pristojnim organom države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano ali se je začelo uporabljati, brez poseganja v pregon v skladu z veljavno zakonodajo v državah članicah, v katerih je bila pomanjkljivost zabeležena.

Brez poseganja v člen 5 lahko pristojni organi države članice, v kateri je bila ugotovljena resna pomanjkljivost na gospodarskem vozilu, ki pripada nerezidentu, prosijo pristojne organe države članice, v kateri je bilo vozilo registrirano ali dano v uporabo, da sprejmejo ustrezne ukrepe glede kršitelja, na primer napotijo vozilo na nadaljnji pregled tehnične brezhibnosti.

Pristojni organi, od katerih se to zahteva, obvestijo pristojne organe države članice, v kateri so bile ugotovljene pomanjkljivosti na gospodarskem vozilu, o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi s kršiteljem.

Člen 8

Spremembe, potrebne za prilagoditev Priloge I ali tehničnih standardov, določenih v Prilogi II, tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku iz člena 9(2).

Take spremembe pa ne smejo imeti za posledico širitev področja uporabe te direktive.

Člen 9

1. Komisiji pomaga Odbor za prilagoditev tehničnemu napredku, ustanovljen v skladu s členom 8 Direktive 96/96/ES, v nadaljnjem besedilu "Odbor".

2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES v skladu z določbami člena 8 Sklepa.

Obdobje, ki se zahteva v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.

3. Odbor mora sprejeti svoj poslovnik.

Člen 10

Države članice določijo kazni za voznika ali operaterja, ki ne upošteva tehničnih zahtev, ki se preverjajo na podlagi te direktive.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje, da se te kazni izvajajo. Tako določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne s prekrškom in odvračilne.

Člen 11

Komisija mora v letu dni od prejema podatkov iz člena 6 od držav članic predložiti Svetu poročilo o izvajanju te direktive skupaj s povzetkom doseženih rezultatov.

Prvo poročilo mora zajemati obdobje dveh let, ki se začne s 1. januarjem 2003.

Člen 12

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje pred 10. avgustom 2002. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 13

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 6. junija 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

E. Ferro Rodrigues

[1] UL C 190, 18.6.1998, str. 10, in UL C 116E, 26.4.2000, str. 7.

[2] UL C 407, 28.12.1998, str. 112.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 9. februarja 1999 (UL C 150, 28.5.1999, str. 27), Skupno stališče Sveta z dne 2. decembra 1999 ter Sklep Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2000 (še neobjavljen v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 13. aprila 2000.

[4] UL L 46, 17.2.1997, str. 1. Direktiva, spremenjena z Direktivo Komisije 1999/52/ES (UL L 142, 5.6.1999, str. 26).

[5] Direktiva 94/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 v zvezi z ukrepi, ki jih je treba upoštevati za preprečevanje onesnaževanja zraka zaradi izpustov iz motornih vozil, in spremembah Direktive 70/220/EGS (UL L 100, 19.4.1994, str. 42).

[6] Direktiva 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti bencina in dizelskih goriv in spremembah Direktive Sveta 93/12/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 58).

[7] Direktiva 98/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti onesnaževanju zraka z emisijami motornih vozil, in spremembah Direktive Sveta 70/220/EGS (UL L 350, 28.12.1998, str. 1).

[8] Direktiva 1999/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih snovi in delcev, ki onesnažujejo, iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih, ter o spremembah Direktive Sveta 88/77/EGS (UL L 44, 16.2.2000, str. 1).

[9] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PRAVILA ZA PRESKUŠANJE IN/ALI PREVERJANJE ZAVORNIH SISTEMOV IN EMISIJ IZPUŠNIH PLINOV

1. Posebni pogoji za zavore

Za vsak del in vrsto zavornega sistema se zahteva, da je vzdrževan tako, da dobro in učinkovito deluje, in da je pravilno naravnan.

Zavore na vozilu morajo opravljati naslednje zavorne funkcije:

(a) delovna zavora za motorna in priklopna vozila ter polpriklopnike mora biti sposobna upočasniti vozilo in ga varno, hitro ter učinkovito ustaviti ne glede na obremenitev in ne glede na vzdolžni nagib ceste navzgor ali navzdol, po kateri se premika;

(b) parkirna zavora za motorna vozila in priklopna vozila ter polpriklopnike mora biti sposobna zadržati vozilo v mirujočem stanju ne glede na obremenitev in ne glede na vzdolžni naklon ceste navzgor ali navzdol.

2. Posebni pogoji za emisije izpušnih plinov

2.1 Motorna vozila z vgrajenim motorjem s prisilnim vžigom (bencinskim)

(a) Če emisij izpušnih plinov ne uravnava sodobni sistem za uravnavanje emisij, kot je tristezni katalizator, z lambda regulacijo:

1. vizualni pregled izpušnega sistema za preverjanje, ali ne pušča;

2. po potrebi vizualni pregled sistema za uravnavanje emisij za preverjanje, ali je nameščena potrebna oprema;

3. po ustreznem obdobju kondicioniranja motorja (ob upoštevanju priporočil proizvajalca vozila) se pri motorju v prostem teku (brez obremenitve) izmeri delež ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih.

Največja dovoljena količina CO v izpušnih plinih ne sme presegati:

- pri vozilih, ki so bila prvič registrirana ali dana v uporabo med datumom, ko so države članice zahtevale, da morajo biti vozila v skladu z Direktivo 70/220/EGS [1], in 1. oktobrom 1986: CO ne sme presegati 4,5 vol %,

- pri vozilih, ki so bila prvič registrirana ali dana v uporabo po 1. oktobru 1986: CO ne sme presegati 3,5 vol %.

(b) Če emisije izpušnih plinov uravnava sodobni sistem za uravnavanje emisij, kot je tristezni katalizator, z lambda regulacijo:

1. vizualni pregled izpušnega sistema za preverjanje, ali ni nobenega puščanja in ali so vsi deli popolni;

2. vizualni pregled sistema za uravnavanje emisij za preverjanje, ali je nameščena potrebna oprema;

3. ugotavljanje učinkovitosti sistema za uravnavanje emisij vozila z merjenjem vrednosti lambda in deleža CO v izpušnih plinih v skladu z oddelkom 4.

4. emisije izpušne cevi - mejne vrednosti

- merjenje pri prostem teku motorja:

Največja dovoljena vsebnost CO v izpušnih plinih ne sme presegati 0,5 vol %,

- merjenje pri prostem teku z velikim številom vrtljajev motorja (brez obremenitve), s tem da je število vrtljajev motorja najmanj 2000 min−1:

Vsebnost CO: največ 0,3 vol %,

lambda: 1 ± 0,03 ali v skladu s specifikacijo proizvajalca.

2.2 Motorna vozila z vgrajenim motorjem na kompresijski vžig (dizelskim)

Merjenje motnosti izpušnih plinov pri prostem pospešku (brez obremenitve od števila vrtljajev v prostem teku do zapore dovoda goriva). Raven koncentracije ne sme presegati [2] naslednjih mejnih vrednosti koeficienta absorpcije:

- dizelski motorji s sesanjem pri tlaku okolice = 2,5 m−1,

- dizelski motorji s turbopuhalom = 3,0 m−1,

ali enakovrednih vrednosti, če se uporablja drugačna oprema od tiste, ki ustreza tem zahtevam.

Vozila, ki so bila prvič registrirana ali dana v uporabo pred 1. januarjem 1980, so iz teh zahtev izvzeta.

2.3 Preskuševalna oprema

Emisije vozil se preskušajo z opremo, ki je načrtovana tako, da točno ugotavlja, ali se upoštevajo predpisane mejne vrednosti oziroma tiste, ki jih je navedel proizvajalec.

[1] Direktiva Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba upoštevati za preprečevanje onesnaževanja zraka zaradi izpustov iz motornih vozil (UL L 76, 6.4.1970, str. 1). Direktiva je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 1999/102/ES (UL 334, 28.12.1999, str. 43).

[2] Direktiva Sveta 72/306/EGS z dne 2. avgusta 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisiji okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev v vozilih (UL L 190, 20.8.1972, str. 1). Direktiva nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 97/20/ES (UL L 125, 16.5.1997, str. 2).

--------------------------------------------------