Odločba Komisije

z dne 16. oktobra 2000,

o zahtevah za zdravstveno varstvo živali in izdajanju veterinarskih potrdil za uvoz ptic razen perutnine in pogojih za karanteno

(notificirana z dokumentno številko K(2000) 3012)

(Besedilo velja za EGP)

(2000/666/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah za zdravstveno varstvo živali za promet in uvoz v Skupnost živali, semena, jajčec in zarodkov, ki jih ne urejajo zahteve za zdravstveno varstvo živali, določene v specifičnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 95/176/ES [2], zlasti člena 17, odstavkov 2(b) in 3, ter prve in četrte alinee odstavka 1 člena 18 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Treba je določiti pogoje za zdravstveno varstvo živali in zahteve v zvezi s izdajanjem potrdil za uvoz ptic razen perutnine iz določenih tretjih držav.

(2) Po vstopu na ozemlje Skupnosti se ptice razen perutnine pošlje v karanteno po členu 7 odstavek A številka 1(c) Direktive 92/65/EGS v karantenskih obratih ali centrih v Skupnosti, preden se dajo na trg. Treba je določiti posebne pogoje za odobritev karantenskih obratov ali centrov za ptice.

(3) O pozitivnem rezultatu za kokošjo kugo ali atipično kokošjo kugo ali potrditvi omenjenih bolezni pri pticah v karanteni ali kontrolnih piščancih se ne poroča kot o izbruhu bolezni v smislu besedila Direktive Sveta 82/894/EGS [3] o sporočanju živalskih bolezni v Skupnosti, vendar ga/jo je kljub temu treba sporočiti Komisiji.

(4) Države kandidatke morajo biti članice Mednarodnega urada za kužne bolezni (Office International des Epizooties – OIE), da lahko izvažajo ptice v Skupnost, in izpolnjevati splošne zahteve veterinarske etike in izdajanja potrdil v mednarodni trgovini.

(5) Ukrepi iz te odločbe so izdelani v skladu z notifikacijskim postopkom Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (SPS), določenih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(6) Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Stalnega veterinarskega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

V tej odločbi se uporabijo opredelitve Direktive Sveta 92/40/EGS [4] za kokošjo kugo in Direktive Sveta 92/66/EGS [5] za atipično kokošjo kugo.

Dodatno:

- "karantenski obrat" pomeni prostore v razumni oddaljenosti od perutninskih gospodarstev in gospodarstev z drugimi pticami, ob upoštevanju epidemiologije atipične kokošje kuge in kokošje kuge glede širjenja bolezni po zraku, pri čemer se karantena uvoženih ptic izvaja po načelu popolne izpraznitve obrata pred ponovno naselitvijo,

- "karantenski center" pomeni prostore, ki zajemajo več enot, operativno in fizično ločenih druga od druge, katerih vsaka zajema le ptice iz iste pošiljke z enakim zdravstvenim statusom, ki tvorijo eno epidemiološko enoto; in v vsaki od enot v katerih se izvaja karantena uvoženih ptic po načelu popolne izpraznitve obrata pred ponovno naselitvijo; in ki so v razumni oddaljenosti od perutninskih gospodarstev in gospodarstev z drugimi pticami ob upoštevanju epidemiologije atipične kokošje kuge in kokošje kuge glede širjenja bolezni po zraku,

- "ptice" pomeni živali iz aviarnih živalskih vrst, ki jih ne ureja člen 2 številka 1 Direktive Sveta 90/539/EGS [6], razen ptic iz člena 1 tretji odstavek (v zvezi s pticami hišnimi ljubljenci, ki spremljajo lastnika) in iz člena 19 Direktive 92/65/EGS (v zvezi s pticami za živalske vrtove, cirkuse, zabaviščne parke in poskusne laboratorije),

- "kontrolni piščanci" pomenijo perutnino, ki služi kot diagnostični pripomoček med karanteno.

Ta odločba ne velja za ptice, izvirajoče neposredno iz divjine in namenjene za ohranitvene programe, ki jih odobrijo pristojni organi namembne države članice.

Člen 2

Države članice odobrijo uvoz ptic iz držav, navedenih v Prilogi D k tej odločbi, le če:

1) izvirajo iz gospodarstev, ki so registrirana pri pristojnih organih države izvoznice;

2) jih spremlja veterinarsko potrdilo, kakor je določeno v Prilogi A;

3) se prevažajo v kletkah ali zabojnikih, ki so posamezno označeni z identifikacijsko številko, ki mora ustrezati identifikacijski številki, navedeni v veterinarskem potrdilu;

4) na mejni kontrolni točki lahko uvoznik dokaže, da bo ptice sprejel odobren karantenski obrat ali center. V pisnem dokazilu morata biti navedena ime in naslov odobrenega obrata, izda pa ga državni uradnik, ki ga za to določijo pristojni organi.

Člen 3

1. Ptice se prevažajo neposredno od mejne kontrolne točke do odobrenega karantenskega obrata ali centra v kletkah ali zabojnikih brez vpliva na Direktivo Sveta 91/628/EGS [7].

2. Po kontroli in pregledu ptic mora zabojnike, kletke ali prevozna sredstva zapečatiti državni uradnik, ki je odgovoren za mejno kontrolno točko, tako da prepreči kakršno koli možnost zamenjave vsebine med prevozom do karantenskega obrata ali centra.

3. Ptice morajo biti v karanteni vsaj 30 dni v odobrenem karantenskem obratu ali centru.

4. Karantenski obrat ali center za uvožene ptice mora odobriti pristojni organ po pogojih iz Priloge B.

5. Vsaj na začetku in koncu karantene vsake pošiljke mora uradni veterinar opraviti kontrolo karantenskih pogojev. Kontrola vključuje pregled zapisov o smrtnosti in kliničen pregled ptic iz vsake enote karantenskega centra ali karantenskega obrata. Uradni veterinar ali pooblaščeni veterinar mora izvajati kontrolo pogosteje, če to zahtevajo bolezenske razmere.

Člen 4

1. Po namestitvi ptic v karanteno je treba odvzeti vzorce in pregledati ptice in/ali kontrolne piščance, kakor je določeno v Prilogi C.

2. Če se uporabijo kontrolni piščanci, se uporabijo le enkrat, ne smejo biti vakcinirani, potrjeni morajo biti kot serološko negativni za atipično kokošjo kugo in kokošjo kugo več kot sedem in manj kot 14 dni pred začetkom karantene, stari morajo biti vsaj tri tedne in nameščeni v karantenski enoti pred prispetjem ptic, za razpoznavnost morajo biti označeni z obročki na nogi ali z drugimi neodstranljivimi oznakami; v karantenski enoti morajo biti nameščeni kar najbliže pticam, da je tako zagotovljen stik kontrolnih piščancev z iztrebki ptic v karanteni. V karantenskem obratu ali v vsaki enoti karantenskega centra je treba uporabiti vsaj štiri kontrolne piščance.

3. Če se med karanteno iz člena 3, pojavi sum, da je ena ali več ptic okuženih s kokošjo kugo ali atipično kokošjo kugo, je treba pticam v obratu ali v enoti, v kateri obstaja ta sum, odvzeti vzorce za virološko preiskavo, kakor je opredeljeno v Prilogi C(2), in jih ustrezno analizirati.

4. Če se med karanteno, iz člena 3, ugotovi, da so ena ali več ptic ali kontrolni piščanci okuženi s kokošjo kugo ali atipično kokošjo kugo, veljajo naslednja pravila:

(a) vse ptice v okuženem karantenskem obratu ali enoti je treba ubiti in uničiti;

(b) okuženi karantenski obrat ali enoto je treba očistiti in dezinficirati;

(c) v karantenskih centrih se ne prej kakor 21 dni po zaključnem čiščenju in dezinfekciji kontrolnim piščancem v preostalih karantenskih enotah odvzame vzorce za serološko preiskavo; ali

(d) v karantenskih centrih, v katerih se ne uporabljajo kontrolni piščanci, je treba od 7 do 15 dni po zaključnem čiščenju in dezinfekciji pticam v preostalih karantenskih enotah odvzeti vzorce za virološko preiskavo;

(e) dokler rezultati odvzemanja vzorcev iz zgornjih alinej, niso potrjeni kot negativni, ne sme nobena od ptic zapustiti karantenskega centra;

(f) dokler ne mine 21 dni od zaključnega čiščenja in dezinfekcije, je prepovedano naseljevati ptice v predhodno okuženi karantenski obrat ali enoto.

5. Z odstopanjem od odstavka 4 lahko pristojni organ odloči, da po ugotovitvi pozitivnih rezultatov za atipično kokošjo kugo pri eni ali več pticah ali pri kontrolnih piščancih uničenje ptic ni potrebno, če je bilo vsaj 30 dni po poginu ali kliničnem okrevanju zadnjega primera izvedeno odvzemanje vzorcev iz Priloge C(1)(B) ( brez upoštevanja določenega časovnega obdobja) z negativnimi rezultati. Ptic ni dovoljeno odpustiti iz karantene, dokler ne preteče vsaj 60 dni po izginotju kliničnih znakov za atipično kokošjo kugo. Vse snovi ali odpadke, ki bi bili lahko kontaminirani, je treba uničiti na način, ki zagotavlja uničenje navzočega virusa atipične kokošje kuge, pa tudi vse odpadke, ki so nastali v 60-dnevnem obdobju. Komisijo je treba obvestiti o ukrepih, ki so bili izvedeni v vsakem posameznem primeru.

Člen 5

Če med karanteno iz člena 3, nastane ali se potrdi sum, da so psitaformiokuženi z bakterijo Chlamydia psittaci, je treba vse ptice v pošiljki zdraviti po metodi, ki jo odobrijo pristojni organi, in karanteno podaljšati vsaj za dva meseca po zadnjem zabeleženem primeru.

Člen 6

Psitaformi se označijo posamič ob prispetju v karanteno po poglavju 2B Priloge B. Te identifikacijske številke je treba navajati v evidencah, ki jih je treba voditi v skladu s členom 7.

Člen 7

Določbe o upravljanju karantenskega centra ali obrata, z odstranjevanjem odpadnega materiala in vodenjem evidenc vred, morajo biti v skladu z zahtevami poglavja 2A Priloge B.

Člen 8

Vsi stroški karantene, nastali ob uporabi te odločbe, bremenijo uvoznika.

Člen 9

Ptice je mogoče odpustiti iz karantene le na podlagi pisnega dovoljenja, ki ga izda uradni veterinar.

Člen 10

Ta odločba se začne uporabljati s 1. majem 2001.

Člen 11

Ta odločba je naslovljena na vse države članice.

V Bruslju, dne 16. oktobra 2000

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 268, 14.9.1992, str. 54.

[2] UL L 117, 24.5.1995, str. 23.

[3] UL L 378, 31.12.1982, str. 58.

[4] UL L 167, 22.6.1992, str. 2.

[5] UL L 260, 5.9.1992, str. 2.

[6] UL L 303, 31.10.1990, str. 6.

[7] UL L 340, 11.12.1991, str. 17.

--------------------------------------------------

PRILOGA A

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA B

MINIMALNI POGOJI ZA ODOBRITEV KARANTENSKIH OBRATOV IN CENTROV ZA PTICE

POGLAVJE 1

Zgradba in oprema karantenskega obrata ali centra

1. Karantenski obrat ali center mora biti v posebni stavbi v razumni oddaljenosti od perutninskih gospodarstev in gospodarstev z drugimi pticami, ob upoštevanju epidemiologije atipične kokošje kuge in kokošje kuge glede na širjenje bolezni po zraku. Vhodna/izhodna vrata morajo imeti ključavnico in biti opremljena z opozorilnimi znaki "KARANTENA – Prepovedan vstop nepooblaščenim osebam".

2. Vsaka karantenska enota centra mora zajemati ločen zračni prostor.

3. Karantenski obrat ali center mora biti nedostopen za ptice, muhe in mrčes ter tak, da ga je mogoče zatesniti ob razkuževanju.

4. Obrat ali posamezne karantenske enote morajo imeti opremo za umivanje rok.

5. Vhod in izhod obrata ter posamezne karantenske enote morata imeti dvojna vrata.

6. Higienske bariere morajo biti nameščene ob vseh vhodih/izhodih v obrat in posamezne enote.

7. Vsa oprema mora biti narejena tako, da jo je mogoče čistiti in dezinficirati.

8. Skladišče za živalsko hrano mora biti zaščiteno pred dostopom ptic in glodalcev ter proti insektom.

9. Na voljo mora biti zabojnik za shranjevanje stelje, zaščiten pred dostopom ptic in glodalcev.

10. Na voljo mora biti hladilnik in/ali zamrzovalnik za shranjevanje trupov.

POGLAVJE 2

A. Določbe za vodstvo karantene

1. Karantenski obrati ali centri morajo:

- imeti učinkovit nadzorni sistem, da omogočajo ustrezen nadzor nad živalmi,

- biti pod nadzorom in odgovornostjo uradnega veterinarja,

- izvajati čiščenje in dezinfekcijo po programu, ki ga odobri pristojni organin po katerem sledi ustrezno obdobje mirovanja; dezinfekcijska sredstva, ki se uporabijo, mora za ta namen odobriti pristojni organ.

2. Vsak karantenski obrat ali karantenska enota mora izvajati politiko po načelu popolne izpraznitve obrata pred ponovno naselitvijo.

3. Izvajati je treba preventivne ukrepe za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med vhodnimi in izhodnimi pošiljkami.

4. Nepooblaščenim osebam mora biti prepovedan dostop v karantenski obrat.

5. Osebe, ki vstopajo v karantenski obrat, morajo nositi zaščitna oblačila in obutev.

6. Prepovedani so stiki med osebjem, ki bi lahko povzročili kontaminacijo med enotami.

7. Na voljo mora biti ustrezna oprema za čiščenje in dezinfekcijo.

8. Temeljito čiščenje in dezinfekcijo kletk ali zabojnikov, ki se uporabljajo za prevoz, je treba izvajati v karantenskem objektu ali centru, razen če se uničijo. Če so namenjeni za ponovno uporabo, morajo biti izdelani iz materiala, ki omogoča učinkovito čiščenje in dezinfekcijo. Kletke in zabojnike je treba uničiti tako, da se prepreči širjenje povzročiteljev bolezni.

9. Steljo in odpadni material je treba redno zbirati, shranjevati v posebnem zabojniku in nato obdelati tako, da se prepreči širjenje povzročiteljev bolezni.

10. Trupe mrtvih ptic je treba pregledati v uradnem laboratoriju, ki ga določi pristojni organ.

11. Potrebne analize in obdelavo je treba izvajati po posvetovanju z uradnim veterinarjem in pod njegovim nadzorom.

12. Uradnega veterinarja je treba obvestiti o boleznih in smrti ptic in/ali kontrolnih piščancev med karanteno.

13. Oseba, ki je odgovorna za obrat ali center, mora voditi evidenco:

(a) datumov, števila in vrste ptic, ki vstopajo v karanteno in izstopajo iz nje, za vsako pošiljko;

(b) kopij zdravstvenih in carinskih potrdil, s katerimi so opremljene uvožene ptice;

(c) posameznih identifikacijskih številk psitaformov;

(d) vseh pomembnih opažanj: vsakdanje primere bolezni in število smrti;

(e) datumov in rezultatov preskusov: vrste in datume postopkov;

(f) oseb, ki vstopajo v karantenski center.

14. To evidenco je treba hraniti vsaj eno leto.

B. Identifikacija psitaformov

Identifikacija posameznih psitaformov se izvaja ob prispetju v karanteno s pomočjo nožnih obročkov ali mikročipov.

1. Nožni obroček mora biti narejen tako, da preprečuje nepooblaščene spremembe, njegov premer pa mora biti prilagojen vrsti ptice.

2. Na nožnem obročku ali mikročipu morajo biti navedene vsaj naslednje informacije:

(a) koda ISO države članice, ki izvaja identifikacijo;

(b) edinstvena zaporedna številka.

3. V karantenskem obratu ali centru mora biti na voljo čitalnik mikročipov, če se identifikacija izvaja na mikročipih.

4. Evidentirati je treba vse podatke o mikročipih in čitalnikih ter njihovih vrstah.

--------------------------------------------------

PRILOGA C

PREGLEDI, ODVZEMANJE VZORCEV IN PRESKUSI ZA ATIPIČNO KOKOŠJO KUGO IN KOKOŠJO KUGO

1. Med karanteno je treba kontrolne piščance ali, če se kontrolni piščanci ne uporabljajo, uvožene ptice podrediti naslednjim postopkom:

A. Če se uporabljajo kontrolni piščanci:

(i) vzorce krvi za serološke preiskave je treba odvzeti kontrolnim piščancem v obdobju ne manj od 21 dni po vstopu uvoženih ptic v karanteno in vsaj tri dni pred koncem karantene;

(ii) če kontrolni piščanci kažejo pozitivne ali nedoločne serološke rezultate, je treba uvožene ptice podrediti virološkim preiskavam. Brise kloake (ali fekalij) je treba odvzeti vsem pticam, če pošiljka zajema manj od 60 ptic, ali 60 pticam iz večjih pošiljk.

B. Če se ne uporabljajo kontrolni piščanci:

uvožene ptice je treba virološko pregledati (serološki preskusi niso primerni). Brise kloake (ali fekalij) je treba odvzeti vsem pticam, če pošiljka zajema manj od 60 ptic, ali 60 pticam iz večjih pošiljk med prvimi 7 do 15 dnevi karantene.

2. Poleg preskusov, podrobno opisanih v 1A ali B, je treba odvzeti naslednje vzorce za virološke preiskave:

(i) brise kloake (ali fekalij) in brise sapnika (če je izvedljivo) klinično obolelih ptic ali klinično obolelih kontrolnih piščancev;

(ii) iz vsebine črevesja, možganov, sapnika, pljuč, jeter, vranice, ledvic in drugih očitno prizadetih organov kar najhitreje po nastopu smrti;

- mrtvim kontrolnim piščancem in vsem pticam, ki so bile mrtve ob prispetju, ter tistim, ki so poginile v karanteni,

ali

- ob visoki smrtnosti pri majhnih pticah v velikih pošiljkah vsaj 10 odstotkom mrtvih ptic.

3. Vsi virološki in serološki preskusi vzorcev, odvzetih v karanteni, se morajo izvajati v uradnih laboratorijih, ki jih odobrijo pristojni organi, ob uporabi diagnostičnih postopkov v skladu s Prilogo III k Direktivi 92/66/EGS in s Prilogo III k Direktivi 92/40/EGS. Za virološke preglede je dovoljeno uporabiti zbirni vzorec, ki zajema do največ pet vzorcev posameznih ptic v enem zbirnem vzorcu. Fekalni vzorci morajo biti ločeni od drugih vzorcev organov in tkiv.

4. Izolirane viruse je treba poslati v državni referenčni laboratorij.

--------------------------------------------------

PRILOGA D

SEZNAM TRETJIH DRŽAV, KI SMEJO UPORABLJATI ZDRAVSTVENI CERTIFIKAT V PRILOGI A

Države, navedene v biltenu OIE kot članice Mednarodnega urada za kužne bolezni - OIE.

--------------------------------------------------