31999D0177



Official Journal L 056 , 04/03/1999 P. 0047 - 0048


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 8. februarja 1999

o določitvi pogojev za odstopanje za plastične zaboje in plastične palete v zvezi s koncentracijami težkih kovin, določenimi v Direktivi 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži

(notificirana pod dokumentno številko K(1998) 246)

(Besedilo velja za EGP)

(1999/177/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži[1] in zlasti člena 11(3) Direktive,

ker plastični zaboji in plastične palete predstavljajo pomemben praktični primer, v okviru katerega je mogoče uveljavljati ustrezne pogoje;

ker sta ponovna uporaba embalaže in recikliranje odpadne embalaže temeljna cilja direktive;

ker naj bi se na splošno pogoji za odstopanje za novo embalažo uporabljali za vso embalažo v verigi, v katero se uvede nova embalaža;

ker odstopanje poteče deset let po njegovem začetku veljavnosti, razen če se odloči, da se odstopanje podaljša skladno s postopkom iz člena 21 Direktive 94/62/ES;

ker so ukrepi, predvideni s to direktivo, v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenem na podlagi člena 21 Direktive 94/62/ES,

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Ta odločba se uporablja za vso embalažo, ki je zajeta z Direktivo 94/62/ES, njen cilj pa je določiti pogoje, na podlagi katerih za plastične zaboje in plastične palete, ki se uporabljajo v zaprtih in nadzorovanih verigah proizvodov, ni treba uporabljati koncentracij iz člena 11 Direktive 94/62/ES, brez poseganja v odstopanje iz člena 22 Direktive 94/62/ES.

Člen 2

V tej odločbi:

- se uporabljajo opredelitve pojmov, določene v členu 3 Direktive 94/62/ES,

- "namerno dodajanje" pomeni namerno uporabo snovi pri oblikovanju embalaže ali sestavnega dela embalaže, kadar je njena navzočnost v končni embalaži ali sestavnem delu embalaže zaželena, zato da se z njo doseže določena značilnost, videz ali kakovost. Uporaba recikliranih materialov kot sekundarnih surovin za izdelavo novih embalažnih materialov, kadar del teh recikliranih materialov lahko vsebuje s predpisi urejene kovine, se ne šteje kot namerno dodajanje,

- "naključna prisotnost" pomeni prisotnost kovine kot nenamerne sestavine v embalaži ali sestavnem delu embalaže,

- "zaprte in nadzorovane verige proizvodov" pomeni verige proizvodov, v katerih proizvodi krožijo v okviru sistema nadzorovane ponovne uporabe in distribucije in v katerih reciklirani material izvira samo iz teh enot v verigi, tako da je dodajanje zunanjega materiala omejeno na najmanjšo možno, tehnično nujno mero, iz njega pa se sme enote odstranjevati le po posebej odobrenem postopku, tako da se doseže najvišja možna stopnja vračanja.

Člen 3

Plastični zaboji in plastične palete smejo presegati meje 600 ppm, 250 ppm in 100 ppm mase vsote koncentracij svinca, kadmija, živega srebra in šestvalentnega kroma ob izpolnjevanju vseh pogojev, določenih v členih 4 in 5 te odločbe.

Člen 4

Plastični zaboj ali plastična paleta, za katero se uporablja to odstopanje, morata biti izdelana v okviru nadzorovanega postopka recikliranja, v katerem reciklirani material izhaja samo iz drugih plastičnih zabojev ali plastičnih palet in v katerem dodajanje zunanjega materiala ne presega najnižje možne, tehnično nujne mere, do največ 20 % mase. Vrnjene enote, ki se ne morejo več ponovno uporabiti, se obdelajo skladno s členom 5 te odločbe.

Svinec, kadmij, živo srebro ali šestvalentni krom se med proizvodnjo ali distribucijo ne dodajajo namerno kot element, v nasprotju z naključno prisotnostjo katerega koli teh elementov.

Pri plastičnem zaboju ali plastični paleti, za katero se uporablja to odstopanje, se mejna koncentracija lahko preseže le, če je vzrok za to dodajanje recikliranih materialov.

Člen 5

Plastične zaboje ali plastične palete, ki so predmet te odločbe, je treba vključiti v sistem nadzorovane distribucije in ponovne uporabe skladno z naslednjimi pogoji:

novi plastični zaboji ali palete, ki vsebujejo s predpisi urejene kovine, so trajno in vidno označeni,

uvede se sistem popisovanja in evidentiranja, vključno z metodo za izpolnjevanje nadzorne in finančne odgovornosti, da se dokaže skladnost s to odločbo, vključno s stopnjo vračanja, tj. z odstotkom vračljivih enot, ki se po uporabi ne zavržejo, ampak se vrnejo proizvajalcu ali obratu za embaliranje/polnjene ali pooblaščenemu zastopniku, pri čemer je ta stopnja čim višja ter ob upoštevanju trajnosti plastičnih zabojev ali plastičnih palet v nobenem primeru ni nižja od 90 %. Sistem zajema vse ponovno uporabljive enote, dane v obratovanje in vzete iz njega,

vse vrnjene enote, ki niso več ponovno uporabljive, se bodisi odstranijo s postopkom, ki ga posebej odobrijo pristojni organi, bodisi se reciklirajo v procesu recikliranja, v katerem je reciklirani material iz plastičnih zabojev ali plastičnih palet iz iste verige, dodajanje zunanjega materiala pa je omejeno na najnižjo možno tehnično nujno mero, do največ 20 % mase,

proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik vsako leto pripravi pisno izjavo o skladnosti, vključno z letnim poročilom, iz katerega je razvidno, kako so bili izpolnjeni pogoji te odločbe; poročilo navaja tudi možne spremembe v zvezi s sistemom in pooblaščenimi zastopniki,

proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik hrani to dokumentacijo vsaj štiri leta, da je za namene inšpekcije na voljo pristojnim državnim oblastem,

kadar niti proizvajalec niti njegov pooblaščeni zastopnik nima sedeža v Skupnosti, se obveznost hranjenja tehnične dokumentacije prenese na osebo, ki da proizvod v promet v Skupnosti.

Člen 6

Zgoraj navedene zahteve se nanašajo na izjeme iz člena 11 Direktive 94/62/ES in ne posegajo v postopke ocenjevanja skladnosti, predvidene v členu 9 navedene direktive.

Člen 7

Odločba preneha veljati 10 let po začetku njene veljavnosti.

Člen 8

Države članice v okviru poročila, ki ga morajo predložiti po členu 17 Direktive 94/62/ES, poročajo o vseh praktičnih ukrepih, ki jih izvajajo, vključno z nadzorom, inšpekcijami itd.

Člen 9

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. februarja 1999

Za Komisijo

Ritt BJERREGAARD

Član Komisije

[1] --UL L 365, 31.12.1994, str. 10.