Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov
Uradni list L 125 , 27/04/1998 str. 0001 - 0036
CS.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
ET.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
HU.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
LT.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
LV.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
MT.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
PL.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
SK.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
SL.ES poglavje 04 zvezek 03 str. 217 - 255
Uredba Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov SVET EVROPSKE SKUPNOSTI JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 43 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3], (1) ker je Uredba (ES) št. 894/97 [4] konsolidirana različica Uredbe (EGS) št. 3094/86 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov in je bila redno in precej spreminjana; (2) ker so izkušnje pri uporabi Uredbe (EGS) št. 3094/86 odkrile določene pomanjkljivosti, ki imajo za posledico težave pri uporabi in izvrševanju, ki bi jih bilo treba popraviti, predvsem z zmanjšanjem števila različnih specifikacij, ki zadevajo velikosti mrežnih očes, z izločitvijo koncepta zaščitenih vrst in z omejevanjem števila mrež z različnimi velikostmi mrežnih očes, ki se jih sme imeti na krovu; ker je zato primerno nadomestiti Uredbo (ES) št. 894/97 z novim besedilom, z izjemo njenih členov 11, 18, 19 in 20; (3) ker je treba na ravni Skupnosti opredeliti določena načela in postopke za določitev tehničnih ohranjevalnih ukrepov, tako da lahko vsaka država upravlja ribolovne dejavnosti v morskih vodah v skladu s svojo jurisdikcijo in suverenostjo; (4) ker je treba vzpostaviti ravnovesje med prilagajanjem tehničnih ohranjevalnih ukrepov raznolikosti ribištev in med potrebo po homogenih predpisih, ki jih je preprosto uporabljati; (5) ker člen 130r(2) Pogodbe določa načelo, da morajo vsi ukrepi Skupnosti vključevati zahteve po varstvu okolja, predvsem z vidika previdnostnega načela; (6) ker je treba prakso vračanja morskih organizmov v morje čim bolj zmanjšati; (7) ker je treba zagotoviti zaščito območij odraščanja, ob upoštevanju posebnih bioloških pogojev v različnih conah, ki jih to zadeva; (8) ker je Svet v Direktivi 92/43/EGS [5] določil ukrepe za ohranitev naravnih bivališč ter prosto živečih živali in rastlinstva; ker vsebuje seznam morskih organizmov, ki spadajo na področje, ki ga obravnava ta uredba, imena vrst, ki so zaščitene z zahtevami omenjene direktive; (9) ker je Evropski parlament 25. oktobra 1996 sprejel sklep o poročilu Komisije o izvajanju tehničnih ukrepov v skupni ribiški politiki; (10) ker je treba za zagotovitev zaščite morskih bioloških virov in uravnoteženega izkoriščanja ribolovnih virov določiti tehnične ohranjevalne ukrepe, ki med drugim določajo velikosti mrežnih očes in njihovih kombinacij, ki so primerne za lov določenih vrst, ter druge lastnosti ribolovnega orodja, poleg tega pa tudi najmanjše velikosti morskih organizmov in omejitve ribolova na določenih območjih in v določenih časovnih obdobjih, z določenimi orodji in opremo; (11) ker je treba z vidika znanstvenega svetovanja predpisati določbe za povečanje mrežnih očes vlečnih mrež v primeru ribolova določenih vrst morskih organizmov ter predpisati določbe za obvezno uporabo mrežnega materiala s kvadratastimi mrežnimi očesi, saj imajo te lahko pomembno vlogo pri zmanjšanju ulova nedoraslih morskih organizmov; (12) ker je treba določiti velikosti mrežnih očes za pritrjena orodja, da bi se izognili možnosti uporabe vedno manjših mrežnih očes pri pritrjenih orodjih, kar ima za posledico povečanje stopenj smrtnosti pri nedoraslih ciljnih vrst zadevnih ribištev; (13) ker se po zemljepisnih območjih vrstna sestava ulovov in s tem povezani ribolovni običaji razlikujejo; ker te razlike opravičujejo uporabo drugačnih ukrepov na teh območjih; (14) ker je določene vrste, ki naj bi jih predelali v ribjo moko ali ribje olje, mogoče loviti z mrežami z majhnimi mrežnimi očesi, če tak ribolov nima negativnega vpliva na druge vrste; (15) ker je treba uporabiti najmanjše velikosti glede na vrste, ki predstavljajo glavni delež iztovora flot Skupnosti, in glede na tiste vrste, ki preživijo vračanje v morje; (16) ker mora biti najmanjša velikost vrste skladna s selektivnostjo mrežnih očes, ki se jih uporablja za to vrsto; (17) ker je treba določiti način merjenja velikosti morskih organizmov; (18) ker je treba sprejeti posebne določbe glede ulova sledov in njihovega obdržanja na krovu, da bi zaščitili nedorasle slede; (19) ker je treba sprejeti posebne določbe glede ulova sardonov in tunov ter njunega obdržanja na krovu, da bi upoštevali tradicionalne ribolovne običaje na določenih območjih; (20) ker mora biti, da bi na določenih območjih zagotovili nadzor ribolovnih dejavnosti plovil, ki izpolnjujejo posebne pogoje, dostop do takšnih območij predmet posebnih ribolovnih dovoljenj, kot je navedeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o določitvi splošnih določb glede posebnih ribolovnih pravic [6]; (21) ker ima uporaba zapornih plavaric za jate rib, ki se znajdejo skupaj z morskimi sesalci, lahko za posledico ulov in smrt teh sesalcev; ker je uporaba zapornih plavaric, kadar je pravilna, lahko učinkovita metoda ribolova za samo želeno ciljno vrsto; ker je treba zato obkrožitev morskih sesalcev z zapornimi plavaricami prepovedati; (22) ker ta uredba, da ne bi ovirali znanstvenega raziskovanja, umetnega obnavljanja staležev ali premeščanja, ne sme veljati za operacije, ki bodo morda potrebne zaradi takšnih dejavnosti; (23) ker Uredba Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določitvi lastnosti ribiških plovil [7] in Uredba Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o vzpostavitvi nadzornega sistema, ki se uporablja za skupno ribiško politiko [8], vsebujeta določene ukrepe, ki so potrebni v smislu ohranitve, in jih zato ni treba ponavljati; (24) ker morajo biti Komisija in države članice, kjer je ohranitev resno ogrožena, pooblaščene za ustrezne začasne ukrepe; (25) ker je treba v skladu s pregledom skladnosti ukrepov z zakonodajo Skupnosti, ki ga opravi Komisija, in glede na skupno ribiško politiko ohraniti ali sprejeti dodatne nacionalne ukrepe, ki so strogo lokalnega značaja; (26) ker je treba, kjer so potrebna podrobna pravila o izvajanju te uredbe, takšna pravila sprejeti v skladu s postopki, določenimi v členu 18 Uredbe (EGS) št. 3760/92 [9], SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Ta uredba, ki določa tehnične ohranjevalne ukrepe, velja za lov in iztovarjanje ribolovnih virov, ki se pojavljajo v morskih vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic in se nahajajo v eni od regij, določenih v členu 2, razen če ni drugače določeno v členih 26 in 33. NASLOV I OPREDELITVE Člen 2 1. Za namen te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve morskih voda: (a) Regija 1 Vse vode, ki so severno ali zahodno od črte, ki teče iz točke na zemljepisni širini 48° S in zemljepisni dolžini 18° Z, od tam naravnost proti severu do zemljepisne širine 60° S, od tam naravnost proti vzhodu do zemljepisne širine 5° Z, od tam naravnost na sever do zemljepisne širine 60°30′ S, od tam naravnost proti vzhodu do zemljepisne dolžine 4° Z, od tam naravnost proti severu do zemljepisne širine 64° S, od tam naravnost na vzhod do obale Norveške. (b) Regija 2 Vse vode, ki so severno od zemljepisne širine 48° S, vendar ne vključujejo voda v Regiji 1 in razdelkov IIIb, IIIc in IIId ICES. (c) Regija 3 Vse vode, ki ustrezajo podobmočjema VIII in IX ICES. (d) Regija 4 Vse vode, ki ustrezajo podobmočju X ICES. (e) Regija 5 Vse vode v tistem delu vzhodnega in srednjega Atlantika, ki vključujejo razdelke 34.1.1, 34.1.2 in 34.1.3 ter podobmočje 34.2.0 ribolovne cone 34 področja CECAF. (f) Regija 6 Vse vode, ki so oddaljene od obal francoskega departmaja Guyana in spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije. (g) Regija 7 Vse vode, ki so oddaljene od francoskih departmajev Martiniqua in Guadeloupa ter spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije. (h) Regija 8 Vse vode, ki so oddaljene od francoskega departmaja Réunion in spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo Francije. 2. Zemljepisna območja, ki so v tej uredbi označena s črkami "ICES" in "CECAF" so tista, ki sta jih določila Mednarodni svet za raziskovanje morja in Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik. V skladu z naknadnimi spremembami so opisana v sporočilih Komisije št. 85/C 335/02 [10] in št. 85/C 347/05 [11]. 3. Regije, navedene v odstavku 1, se lahko razdeli v zemljepisna območja, zlasti na podlagi opredelitev, navedenih v odstavku 2, v skladu s postopkom, navedenim v členu 48. 4. Ne glede na odstavek 2, za namen te uredbe: - je Kattegat na severu omejen s črto, ki gre iz svetilnika Skagen do svetilnika v Tistlarni, od tam pa do najbližje točke na švedski obali, na jugu pa s črto, ki gre od rta Hasenøre do točke Gniben, od Korshagea do Spodsbjerga in od rta Gilbjerg do Kullna, - je Skagerrak na zahodu omejen s črto, ki gre od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes, in na jugu s črto, ki gre od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna, od tam pa do najbližje točke na švedski obali, - obsega Severno morje podobmočje IV ICES, sosedni del razdelka IIa ICES, ki je južno od zemljepisne širine 64° S, in tisti del razdelka IIIa ICES, ki ga ne zajema definicija Skagerraka, navedena v drugi alinei. Člen 3 Za namen te uredbe: morski organizmi pomenijo vse morske ribe, vključno z anadromnimi in katadromnimi vrstami v času njihovega bivanja v morju, rake in mehkužce ter njihove dele; velikost mrežnega očesa vlečne mreže pomeni velikost mrežnih očes kakršne koli vreče ali podaljškov, ki se nahaja na krovu ribiškega plovila in je pritrjena na kakršno koli vlečno mrežo oziroma primerna za pritrditev nanjo. Velikost mrežnih očes je treba določiti s postopki, opredeljenimi v Uredbi (EGS) št. 2108/84 [12]. Ta opredelitev velikosti mrežnih očes se ne uporablja za velikost mrežnih očes pri mrežnih materialih s kvadratastimi mrežnimi očesi; večnitni mrežni material pomeni mrežni material, ki je narejen iz dveh ali več ribiških sukancev, kjer se sukanci med vozli lahko ločijo, ne da bi se poškodovala struktura sukancev; mrežni material s kvadratastimi mrežnimi očesi pomeni tako nameščen mrežni material, da je od dveh parov vzporednic, ki jih tvorijo stranice mrežnih očes, en par vzporeden z vzdolžno osjo mreže, drugi pa pod pravim kotom nanjo; velikost mrežnega očesa ploskve ali okna s kvadratastimi mrežnimi očesi pomeni največjo določljivo velikost mrežnih očes takšne ploskve ali okna, vstavljenega v vlečno mrežo. Velikost mrežnega očesa je treba določiti s postopki iz Uredbe (EGS) št. 2108/84; brezvozelni mrežni material pomeni mrežni material, ki je sestavljen iz mrežnih očes s štirimi stranicami, ki so približno enake dolžine, kjer se koti mrežnih očes oblikujejo s prepletanjem sukancev dveh sosednjih stranic mrežnega očesa; pridnene zabodne ali zapletne mreže pomenijo kakršno koli mirujoče orodje, narejeno iz enega kosa mreže, ki je pritrjen ali ga je mogoče s kakršnimi koli sredstvi pritrditi na dno morja; trislojne mreže pomenijo kakršno koli mirujoče orodje, sestavljeno iz dveh ali več kosov mreže, ki so skupaj vzporedno obešeni na eno samo glavno vrv in so s kakršnimi koli sredstvi pritrjeni na dno morja ali jih je tja mogoče pritrditi. NASLOV II MREŽE IN POGOJI ZA NJIHOVO UPORABO POGLAVJE I DOLOČBE ZA VLEČNA ORODJA Člen 4 1. Za vsako od regij ali zemljepisnih območij, omenjenih v prilogah od I do V, in odvisno od primernosti glede časovnega obdobja, so ciljne vrste za vsak razpon velikosti mrežnih očes takšne, kakor je določeno v ustrezni prilogi. 2. Znotraj vsake regije ali zemljepisnega območja, omenjenega v prilogah od I do V, je treba med vsako plovbo, ki je namenjena ribolovu, prepovedati uporabo ali prevažanje na krovu za vlečne mreže, ki imajo velikosti mrežnih očes, ki so drugačne od tistih, ki so navedene v ustrezni prilogi. 3. (a) Za vsako od regij ali zemljepisnih območij, omenjenih v prilogah VIII in IX, ter odvisno od primernosti glede časovnega obdobja, je med vsako plovbo, ki je namenjena ribolovu, prepovedana uporaba ali prevažanje na krovu za kakršne koli vlečne mreže, danske potegalke ali podobne vlečne mreže, razen če so velikosti mrežnih očes orodij, ki se prevažajo na krovu, skladne s pogoji, določenimi v ustrezni prilogi. (b) Ladje Skupnosti lahko v vodah Skupnosti in med vsako plovbo, ki je namenjena ribolovu, na krovu prevažajo mreže z velikostmi mrežnih očes, ki so manjše od 120 milimetrov in niso skladne s pogoji, določenimi v prilogah VIII in IX, če: - lahko pokažejo dovoljenje, da lahko med to plovbo lovijo izven voda Skupnosti, in - so v času zadrževanja v vodah Skupnosti vse mreže, ki imajo takšne velikosti mrežnih očes, ki niso skladne s pogoji, določenimi v prilogah VIII in IX, zvezane in zložene v skladu z določbami člena 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93. 4. Ulovov, obdržanih na krovu in ulovljenih v regijah ali na zemljepisnih območjih, omenjenih v prilogah od I do V ter X in XI, se ne sme izkrcati, razen če njihova odstotna sestava ne izpolnjuje pogojev, določenih v ustrezni prilogi. 5. Odstotek ciljnih in drugih vrst se dobi tako, da se združijo vse količine ciljnih in drugih vrst, ki se obdržijo na krovu ali pretovorijo, kakor je določeno v prilogah od I do V. Člen 5 1. Odstotke, navedene v prilogah od I do V ter X in XI, se izračuna kot razmerje žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru ulova. 2. Vseeno se pri računanju odstotkov, navedenih v odstavku 1, za ribiško plovilo, s katerega so količine morskih organizmov pretovorili, upošteva tudi te količine. 3. Kapitani ribiških plovil, ki ne izpolnjujejo ladijskega dnevnika v skladu z določbami člena 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93, ne smejo pretovoriti morskih organizmov na drugo plovilo ali prejeti pretovorjenih morskih organizmov z drugega plovila. 4. Odstotki, navedeni v odstavku 1, se lahko izračunajo na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev. 5. Ne glede na odstavek 1 je mogoče v primeru ulovov peščenk, obdržanih na krovu in ujetih z mrežami, katerih velikosti mrežnih očes so manjše od 16 milimetrov, odstotek izračunati pred sortiranjem. 6. Za namen tega člena se ekvivalentna teža celotnega škampa dobi tako, da se teža škampovih zadkov pomnoži s tri. Člen 6 1. (a) Prepovedano je prevažanje na krovu ali uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže, danske potegalke ali podobne vlečne mreže, ki ima v kakršnem koli obsegu vreče več kot 100 mrežnih očes, brez spojnic in prikrajkov. Ta določba velja za pridnene vlečne mreže, danske potegalke ali podobne vlečne mreže, katerih velikost mrežnih očes je med 90 in 119 milimetri. (b) Prvi pododstavek ne velja za vlečne mreže z gredjo. 2. Znotraj katere koli posamične vreče stricto sensu se število mrežnih očes okrog katerega koli oboda vreče ne sme povečevati od sprednjega proti zadnjemu koncu. Ta določba velja za vse vlečne mreže, pri katerih je mrežno oko veliko 55 milimetrov ali večje. 3. Število mrežnih očes, brez tistih na robovih, v kateri koli točki na katerem koli obodu katerega koli razširjajočega ali podaljšujočega dela ni manjše od največjega števila mrežnih očes na obodu sprednjega konca vreče stricto sensu, brez zank na robovih. Ta določba velja za vse vlečne mreže, pri katerih je mrežno oko veliko 55 milimetrov ali večje. Člen 7 1. (a) Ploskve s kvadratastimi mrežnimi očesi velikosti vsaj 80 milimetrov se lahko vstavi v katero koli vlečno mrežo. (b) Alternativno je lahko katera koli pridnena vlečna mreža, danska potegalka ali podobna vlečna mreža, pri kateri so mrežna očesa velika 100 milimetrov ali več, opremljena s ploskvami, dovoljenimi v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 1866/86 z dne 12. junija 1986 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltiškega morja, Beltsa in Sounda [13]. 2. Vsaka ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi: (a) je nameščena v zgornji polovici ali na zgornji površini mreže pred kakršnim koli podaljškom ali na katerikoli točki med sprednjim delom kakršnega koli podaljška in zadnjim delom vreče; (b) je ne smejo nikakor ovirati niti notranji niti zunanji dodatki; (c) v dolžino meri vsaj tri metre, razen kadar je vključena v mreže, ki jih vlečejo ladje z manj kot 112 kilovati; v tem primeru mora biti dolga vsaj dva metra; (d) je izdelana iz brezvozelnega mrežnega materiala ali iz mrežnega materiala z nedrsečimi vozli in mora biti vstavljena tako, da mrežna očesa ostanejo med ribolovom ves čas popolnoma odprta; (e) je izdelana tako, da je število mrežnih očes v sprednji vrsti mrežnih očes ploskve enako številu mrežnih očes v zadnji vrsti mrežnih očes ploskve ali večje. 3. V vsaki mreži, v kateri je ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi vstavljena v nezoženem delu mreže, je lahko med vsako stranico površine in poleg ležečimi robovi mreže največ pet rombastih mrežnih očes. V kateri koli mreži, v kateri je v zožen del mreže v celoti ali deloma vstavljena ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi, je lahko med zadnjo vrsto mrežnih očes v ploskvi s kvadratastimi mrežnimi očesi in poleg ležečimi robovi mreže največ pet rombastih mrežnih očes. 4. Ne glede na odstavka 1(a) in 2(a) je vsaka pridnena vlečna mreža, danska potegalka ali podobna vlečna mreža, pri kateri je razpon velikosti mrežnih očes med 70 in 79 milimetri, opremljena s ploskvijo s kvadratastimi mrežnimi očesi, ki je nameščena pred vrečo, velikost mrežnih očes pa je 80 milimetrov ali več. 5. Ne glede na odstavek 1(a) je prepovedano, da se na krovu obdržijo kakršne koli količine rakov iz rodu Pandalus, ki so bili ujeti s kakršno koli pridneno vlečno mrežo z velikostjo mrežnih očes v razponu od 32 do 54 milimetrov, če mreža ni opremljena s ploskvijo ali oknom s kvadratastimi mrežnimi očesi, pri katerem je velikost mrežnih očes 70 milimetrov ali več. 6. Pogoji odstavkov 4 in 5 veljajo samo v regijah 1 in 2. 7. Meritve velikosti mrežnih očes katerega koli mrežnega materiala s kvadratastimi mrežnimi očesi, ki je vstavljen v kateri koli del mreže, se pri ocenjevanju velikosti mrežnih očes vlečne mreže ne upoštevajo. Člen 8 1. Prevažanje na krovu ali uporaba kakršnih koli vlečnih mrež, katerih vreča je v celoti ali deloma izdelana iz enonitnega mrežnega materiala z debelino sukanca več kot osem milimetrov, je prepovedana. 2. Prevažanje na krovu ali uporaba kakršnih koli vlečnih mrež, katerih vreča je v celoti ali deloma izdelana iz večnitnega mrežnega materiala, je prepovedana, razen če so snopi sukancev približno enako debeli in razen če je vsota debelin sukancev v snopu na kateri koli stranici katerega koli mrežnega očesa največ 12 milimetrov. 3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za pelagične vlečne mreže. Člen 9 1. Prepovedano je prevažanje na krovu ali uporaba kakršne koli vlečne mreže, katere vreča je v celoti ali deloma izdelana iz kakršne koli vrste mrežnega materiala, katerega mrežna očesa niso kvadratasta ali rombasta. 2. Odstavek 1 se ne uporablja za nobeno vlečno mrežo, pri kateri ima vreča mrežna očesa, ki so velika največ 31 milimetrov. Člen 10 Strgače so izvzete iz določb člena 4, če količine morskih organizmov, ki se obdržijo na krovu ter so ujete s temi mrežami in niso školjke, ne presegajo 5 % skupne teže morskih organizmov na krovu. POGLAVJE II DOLOČBE ZA MIRUJOČA ORODJA Člen 11 1. Za vsako od regij ali zemljepisnih območij, omenjenih v prilogah VI in VII, in, kjer je tako določeno, odvisno od časovnega obdobja, je prepovedana uporaba ali shranjevanje na krovu kakršne koli zabodne, zapletne ali trislojne mreže, razen če: (a) ulov, ujet s to mrežo in obdržan na krovu, vključuje odstotek ciljnih vrst, ki je vsaj 70 %, in (b) - v primeru pridnenih zabodnih in zapletnih mrež, velikost mrežnih očes ustreza eni od kategorij, določenih v ustrezni prilogi, - v primeru trislojnih mrež velikost mrežnih očes v tistem delu mreže, kjer so mrežna očesa najmanjša, ustreza eni od kategorij, določenih v ustrezni prilogi. 2. Najmanjši odstotek ciljnih vrst je mogoče dobiti tako, da se združijo količine vseh ujetih ciljnih vrst. Člen 12 1. Odstotek, naveden v členu 11(1), se izračuna kot delež žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru. 2. Odstotek, naveden v odstavku 1, je mogoče izračunati na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev. Člen 13 Člena 11 in 12 se ne uporabljata za ulove salmonidov, piškurjev ali glenavic. POGLAVJE III SPLOŠNE DOLOČBE O MREŽAH IN POGOJIH NJIHOVE UPORABE Člen 14 Sortiranje se lahko izvaja neposredno po odstranitvi ulova iz mreže ali mrež. Člen 15 1. Količine ujetih morskih organizmov, ki presegajo dovoljene odstotke, določene v prilogah od I do VII ter X in XI, se pred vrnitvijo v pristanišče vrne v morje. 2. Vsakič pred vrnitvijo v pristanišče odstotki ciljnih vrst, kakor so opredeljeni v prilogah od I do VII ter X in XI in se jih obdrži na krovu, znašajo vsaj polovico najnižjih odstotkov ciljnih vrst, nave denih v omenjenih prilogah. 3. Potem ko prvih 24 ur ribolova mine, mora biti zahteva po najnižjem odstotku ciljnih vrst, kakor je določeno v prilogah od I do VII ter X in XI, izpolnjena v času dnevnega izpolnjevanja ladijskega dnevnika skladno s pogoji, določenimi v členu 6 Uredbe (EGS) št. 2847/93. Člen 16 Ne sme se uporabljati nobene naprave, s katero se mrežno oko v katerem koli delu ribiške mreže zamaši ali kako drugače učinkovito zmanjša. Ta določba ne izključuje uporabe določenih naprav, katerih seznam in tehnične opise je treba sestaviti v skladu s postopkom, navedenim v členu 48. NASLOV III NAJMANJŠA VELIKOST MORSKIH ORGANIZMOV Člen 17 Morski organizem je premajhen, če so njegove mere manjše od najmanjših mer, določenih v Prilogi XII za ustrezne vrste in ustrezno zemljepisno območje. Člen 18 1. Merjenje velikosti morskega organizma poteka v skladu z določbami, določenimi v Prilogi XIII. 2. Kadar je določena več kot ena metoda merjenja velikosti morskega organizma, velja, da je organizem najmanjše dovoljene velikosti, če ima uporaba katere koli od metod za rezultat velikost, ki je enaka ustrezni minimalni velikosti ali večja od nje. 3. Jastoge, raroge ter školjke in polže, ki spadajo v katero koli vrsto, za katero je najmanjša velikost določena v Prilogi XII, se sme obdržati na krovu le cele in se jih sme izkrcati le cele. 4. (a) Velike rakovice se sme obdržati na krovu le cele in se jih sme izkrcati le cele. (b) Odlomljene klešče pa lahko predstavljajo največ 5 % teže celotnega ulova velikih rakovic ali njihovih delov, ki so bili obdržani na krovu ali izkrcani. Člen 19 1. Podmernih morskih organizmov se ne obdrži na krovu oziroma pretovori, izkrca, prevaža, shrani, proda, razstavi ali ponudi v prodajo, temveč se jih takoj vrne v morje. 2. Odstavek 1 se ne uporablja za: (a) sardele, sardone, slede, šure in skuše, v mejah 10 % žive teže skupnega ulova vsake od teh vrst, obdržanega na krovu. Odstotek podmernih sardel, sardonov, sledov, šurov ali skuš je treba izračunati kot delež žive teže vseh morskih organizmov na krovu po sortiranju ali ob iztovoru. Odstotek se lahko izračuna na podlagi enega ali več reprezentativnih vzorcev. Med pretovarjanjem, iztovarjanjem, prevozom, shranjevanjem, razstavljanjem ali prodajo se meje 10 % ne sme preseči; (b) morske organizme, različne od tistih v prilogah od I do V, opredeljene kot ciljne vrste za kategorije velikosti mrežnih očes, ki so manjše od 16 milimetrov oziroma so v razponu od 16 do 31 milimetrov, ter so bili ulovljeni z vlečnim orodjem z velikostjo mrežnih očes, ki je manj kot 32 milimetrov, če se omenjeni organizmi ne sortirajo in se ne prodajajo, razkazujejo ali ponujajo za prodajo za človeško uporabo. 3. Vendar pa se sardele, sardoni, šuri ali skuše, ki so bili ujeti za živo vabo, lahko obdržijo na krovu, če se ohranijo živi. NASLOV IV POSEBNE DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA RIBOLOV DOLOČENIH MORSKIH ORGANIZMOV Člen 20 Omejitve pri ribolovu sleda 1. Prepovedano je, da se obdrži na krovu slede, ki so bili ujeti v spodaj omenjenih zemljepisnih območjih in obdobjih: (a) od 1. januarja do 30. aprila na zemljepisnem območju, ki se nahaja severovzhodno od črte, ki teče med Mull of Kintyre in Corsewall Point; (b) od 1. julija do 31. oktobra na zemljepisnem območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate: - zahodna obala Danske na zemljepisni širini 55° 30′ S, - zemljepisna širina 55° 30′ S, zemljepisna dolžina 7° 00′ V, - zemljepisna širina 57° 00′ S, zemljepisna dolžina 7° 00′ V, - zahodna obala Danske na zemljepisni širini 57° 00′ S; (c) od 15. avgusta do 15. septembra na območju, ki se razteza od šest do dvanajst milj od vzhodne obale Velike Britanije, merjeno od temeljnih črt med zemljepisnima širinama 55° 30′ S in 55° 45′ S; (d) od 15. avgusta do 30. septembra na zemljepisnem območju, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje točke: - Butt of Lewis, - Cape Wrath, - zemljepisna širina 58° 55′ S, zemljepisna dolžina 5° 00′ Z, - zemljepisna širina 58° 55′ S, zemljepisna dolžina 7° 10′ Z, - zemljepisna širina 58° 20′ S, zemljepisna dolžina 8° 20′ Z, - zemljepisna širina 57° 40′ S, zemljepisna dolžina 8° 20′ Z, - zahodna obala North Uista na zemljepisni širini 57° 40′ S, potem vzdolž obale Islandije do zemljepisne širine 57° 40′ 36″ S in zemljepisne dolžine 7° 20′ 39″ Z, - zemljepisna širina 57° 50′ 3″ S, zemljepisna dolžina 7° 8′ 6″ Z, - severovzhodno vzdolž zahodne obale Lewisa do začetne točke (Butt of Lewis); (e) od 15. avgusta do 30. septembra na območju, ki se razteza od šest do dvanajst milj od vzhodne obale Velike Britanije, merjeno od temeljnih črt med zemljepisnima širinama 54° 10′ S in 54° 45′ S; (f) od 21. septembra do 31. decembra znotraj delov razdelka VIIa ICES, ki jih omejujejo naslednje koordinate: (i) - vzhodna obala od otoka Isle of Man na zemljepisni širini 54° 20′ S, - zemljepisna širina 54° 20′ S, zemljepisna dolžina 3° 40′ Z, - zemljepisna širina 53° 50′ S, zemljepisna dolžina 3° 50′ Z, - zemljepisna širina 53° 50′ S, zemljepisna dolžina 4° 50′ Z, - jugozahodna obala otoka Isle of Man na zemljepisni dolžini 4° 50′ Z, in (ii) - vzhodna obala Severne Irske na zemljepisni širini 54° 15′ S, - zemljepisna širina 54° 15′ S, zemljepisna dolžina 5° 15′ Z, - zemljepisna širina 53° 50′ S, zemljepisna dolžina 5° 50′ Z, - vzhodna obala Irske na zemljepisni širini 53° 50′ S; (g) vse leto znotraj razdelka VIIa ICES na zemljepisnem območju med zahodnimi obalami Škotske, Anglije in Walesa ter črto, ki teče dvanajst milj od osnovnih črt obal, na jugu omejeno z zemljepisno širino 53° 20′ S in na severozahodu s črto, ki teče med Mull of Galloway (Škotska) in Point of Ayre (Isle of Man); (h) vse leto v Logan Bayu, ki je opredeljen kot vode vzhodno od črte, ki teče od Mull of Logan, ki se nahaja na zemljepisni širini 54° 44′ S in zemljepisni dolžini 4° 59′ Z, do Laggantalluch Heada, ki se nahaja na zemljepisni širini 54° 41′ S in zemljepisni dolžini 4° 58′ Z; (i) v letu 1997 in vsako tretje leto potem od drugega petka v januarju za obdobje šestnajstih zaporednih dni na območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate: - jugovzhodna obala Irske na zemljepisni širini 52° 00′ S, - zemljepisna širina 52° 00′ S, zemljepisna dolžina 6° 00′ Z, - zemljepisna širina 52° 30′ S, zemljepisna dolžina 6° 00′ Z, - jugovzhodna obala Irske na zemljepisni širini 52° 30′ S; (j) v letu 1997 in vsako tretje leto potem od prvega petka v novembru za obdobje šestnajstih zaporednih dni na območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate: - južna obala Irske na zemljepisni dolžini 9° 00′ Z, - zemljepisna širina 51° 15′ S, zemljepisna dolžina 9° 00′ Z, - zemljepisna širina 51° 15′ S, zemljepisna dolžina 11° 00′ Z, - zemljepisna širina 52° 30′ S, zemljepisna dolžina 11° 00′ Z, - zahodna obala Irske na zemljepisni širini 52° 30′ S; (k) v letu 1998 in vsako tretje leto potem od prvega petka v novembru za obdobje šestnajstih zaporednih dni na območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate: - južna obala Irske na zemljepisni dolžini 9° 00′ Z, - zemljepisna širina 51° 15′ S, zemljepisna dolžina 9° 00′ Z, - zemljepisna širina 51° 15′ S, zemljepisna dolžina 7° 30′ Z, - južna obala Irske na zemljepisni širini 52° 00′ S. 2. Ladje lahko obdržijo na krovu količine sleda iz katerega koli opisanega območja, če te ne presegajo 5 % skupne žive teže morskih organizmov na krovu, ki so bili ulovljeni na vsakem posamičnem območju v enem od opredeljenih obdobij. 3. Ne glede na odstavek 1, točki (f)(ii) in (h), ladje, ki niso daljše od 12,2 metra in so iz matičnih pristanišč, ki se nahajajo na vzhodni obali Irske in Severne Irske med zemljepisnima širinama 53° 00′ S in 55° 00′ S, lahko obdržijo na krovu količine sleda iz območij, določenih v odstavku 1, točkah (f)(ii) in (h). Edina dovoljena metoda ribolova je ribolov z visečimi mrežami, pri katerih so mrežna očesa velika 54 milimetrov ali več. Člen 21 Omejitve pri ribolovu papaline, da bi zaščitili sleda 1. Prepovedano je, da se na krovu obdržijo papaline, ujete na zemljepisnih območjih in v obdobjih, ki so omenjena spodaj: (a) od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra na statističnem območju 39E8 ICES. Za namen te uredbe je to območje ICES tisto območje, ki ga omejuje črta, ki teče naravnost vzhodno od vzhodne obale Velike Britanije vzdolž zemljepisne širine 55° 00′ S do točke na zemljepisni dolžini 1° 00′ Z, od tam pa naravnost proti severu do točke na zemljepisni širini 55° 30′ S in od tam naravnost proti zahodu do obale Velike Britanije; (b) od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra v notranjih morskih vodah Moray Firtha zahodno od zemljepisne dolžine 3° 30′ Z ter v notranjih morskih vodah Firth of Fortha zahodno od zemljepisne dolžine 3° 00′ Z; (c) od 1. julija do 31. oktobra na zemljepisnem območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate: - zahodna obala Danske na zemljepisni širini 55° 30′ S, - zemljepisna širina 55° 30′ S, zemljepisna dolžina 7° 00′ V, - zemljepisna širina 57° 00′ S, zemljepisna dolžina 7° 00′ V, - zahodna obala Danske na zemljepisni širini 57° 00′ S. 2. Ladje lahko obdržijo na krovu količine papaline iz katerega koli opisanega območja, če te ne presegajo 5 % skupne žive teže morskih organizmov na krovu, ki so bili ulovljeni na vsakem posamičnem območju v enem od opredeljenih obdobij. Člen 22 Omejitve pri ribolovu skuše 1. Prepovedano je, da se na krovu obdržijo skuše, ki so bile ulovljene na zemljepisnem območju, ki ga omejujejo naslednje koordinate: - točka na južni obali Velike Britanije na zemljepisni dolžini 2° 00′ Z, - zemljepisna širina 49° 30′ S, zemljepisna dolžina 2° 00′ Z, - zemljepisna širina 49° 30′ S, zemljepisna dolžina 7° 00′ Z, - zemljepisna širina 52° 00′ S, zemljepisna dolžina 7° 00′ Z, - točka na zahodni obali Velike Britanije na zemljepisni širini 52° 00′ S, razen kadar teža skuš ne presega 15 % žive teže skupnih količin skuš in drugih organizmov na krovu, ki so bile ulovljene na tem območju. 2. Odstavek 1 se ne uporablja: (a) za ladje, ki lovijo izključno z zabodnimi mrežami in/ali ročnimi ribiškimi vrvicami; (b) za ladje, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali drugimi podobnimi vlečnimi mrežami, če imajo na krovu najmanj 75 % žive teže morskih organizmov, ki niso sardoni, sledi, šuri, skuše, pelagični glavonožci in sardele, izračunano kot odstotek skupne žive teže vseh morskih organizmov na krovu; (c) za ladje, ki niso opremljene za ribolov in na katere se skuše pretovarjajo. 3. Za vse skuše na krovu šteje, da so bile ujete na območju, določenem v odstavku 1, razen za tiste, za katere je bilo izjavljeno, da so bile na krovu preden je ladja vstopila na to območje, v skladu s postopkom, opisanim v naslednjih pododstavkih. Kapitan plovila, ki ima namen vstopiti na to območje zaradi ribolova in ki ima na krovu skuše, največ 36 in najmanj 24 ur pred vstopom ladje na to območje, obvesti nadzorne organe države članice, v čigar območju ima namen loviti ribe, o približnem času in kraju prihoda na to območje. Ob vstopu na območje pristojni nadzorni organ obvesti o količinah skuš, ki jih ima na krovu in so zapisane v ladijskem dnevniku. Od kapitana se lahko zahteva, da predloži v potrditev ladijski dnevnik in ulov na krovu v času in na kraju, ki ga določi pristojni nadzorni organ. Ta čas ne sme biti kasneje kot šest ur po tem, ko nadzorni organ prejme sporočilo, ki navaja količine skuše na krovu, kraj pa mora biti čim bližje točki vstopa na območje. Kapitan ribiškega plovila, ki ima namen vstopiti na območje zaradi pretovarjanja skuš na svojo ladjo, mora nadzorni organ države članice, na katere območju bo prišlo do pretovarjanja, obvestiti o načrtovanem času in kraju pretovarjanja največ 36 in najmanj 24 ur pred začetkom pretovarjanja. Takoj po koncu pretovarjanja kapitan obvesti pristojni nadzorni organ o količinah skuš, ki so bile pretovorjene na to ladjo. Pristojni nadzorni organi so: - za Francijo: Mimer, teleks: Pariz 25 08 23, - za Irsko: Pomorsko ministrstvo, teleks: Dublin 91798 MRNE, - za Veliko Britanijo: Ministrstvo za kmetijstvo, ribištvo in prehrano, teleks: London 21274. Člen 23 Omejitve pri ribolovu sardona 1. Prepovedano je, da se na krovu obdržijo sardoni, ujeti z uporabo pelagičnih koč v razdelku VIIIc ICES, ali da se na tem območju lovi sardone s pelagičnimi kočami. 2. Na območju, omenjenem v odstavku 1, je prepovedano sočasno prevažanje na krovu pelagičnih koč in zapornih plavaric. Člen 24 Omejitve pri ribolovu tunov 1. Prepovedano je, da se na krovu obdržijo kakršne koli količine črtastega, velikookega ali rumenoplavutega tuna, ujetega z uporabo zapornih plavaric v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo Portugalske na podobmočju X ICES severno od 36° 30′ S ali na območjih CECAF severno od 31° S in vzhodno od 17° 30′ Z, oziroma da se omenjene vrste na omenjenih območjih lovijo z omenjeno opremo. 2. Prepovedano je, da se na krovu obdržijo tuni, ulovljeni z uporabo visečih mrež v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo Španije ali Portugalske na podobmočjih VIII, IX in X ICES ali na območjih CECAF okrog Kanarskih otokov in Madeire, oziroma da se navedene vrste lovijo v navedenih vodah z navedeno opremo. Člen 25 Omejitve pri lovu kozic, da bi zaščitili bokoplute 1. Prepovedano je, da se na krovu obdrži kakršna koli količina navadnih peščenih kozic in Ezopovih kozic, ujetih s pridnenimi vlečnimi mrežami, ki imajo velikost mrežnih očes med 16 in 31 milimetri, razen če ima ladja na krovu nameščeno delujočo napravo, ki je namenjena ločevanju bokoplut od navadnih peščenih kozic in Ezopovih kozic po ulovu. 2. Pri lovu navadnih peščenih kozic in Ezopovih kozic se uporablja vlečna mreža z izločevalcem ali mreža z izločevalno rešetko. Podrobna pravila za uresničevanje tega odstavka se sestavi v skladu s postopkom, določenim v členu 48. 3. Vendar pa na krovu tistih ribiških plovil, ki ne izpolnjujejo določb, predpisanih v odstavkih 1 in 2, lahko obdržijo količine navadnih peščenih kozic ali Ezopovih kozic, če te količine ne presegajo 5 % skupne žive teže morskih organizmov na krovu. Člen 26 Omejitve pri ribolovu lososa in morske postrvi 1. Lososa in morske postrvi se ne obdrži na krovu, pretovori, izkrca, prevaža, shrani, proda, razstavi ali ponudi v prodajo, temveč se ju nemudoma vrne v morje, kadar sta ulovljena: - v vodah, ki se nahajajo izven meje šestih milj, merjeno od temeljnih črt držav članic v regijah 1, 2, 3 in 4, - z odstopanjem od člena 2(1), izven voda pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic v regijah 1, 2, 3 in 4, razen voda pod jurisdikcijo Grenlandije in otočja Faeroe, - pri ribolovu s kakršno koli vlečno mrežo. 2. Odstavek 1 se ne uporablja za lososa in morsko postrv, ki sta bila ulovljena znotraj Skagerraka in Kattegata. Člen 27 Omejitve pri ribolovu norveškega moliča, da bi zaščitili druge somerne ribe 1. Prepovedano je, da se na krovu obdrži norveški molič, ki je bil ulovljen s kakršnim koli vlečnim orodjem na območju, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje točke: - točko 56° S na vzhodni obali Velike Britanije do 2° V, - črto, ki teče severno do 58° S, zahodno do 0° 30′ Z, severno do 59° 15′ S, vzhodno do 1° V, severno do 60° S, zahodno do zemljepisne dolžine 0° 00′, - od tam severno do 60° 30′ S, zahodno do obale Shetlandskih otokov, potem zahodno od 60° S na zahodni obali Shetlandskih otokov do 3° Z, južno do 58° 30′ S, - in na koncu zahodno do obale Velike Britanije. 2. Vendar pa lahko ladje obdržijo na krovu količine norveškega moliča, ki so s tega območja in ulovljene z orodjem, opisanim v odstavku 1, če ne presegajo 5 % skupne teže morskih organizmov na krovu, ki so bili z navedenim orodjem ulovljeni na navedenem območju. Člen 28 Omejitve pri ribolovu osliča 1. Prepovedan je ribolov s kakršno koli vlečno mrežo, dansko potegalko ali podobno vlečno mrežo na zemljepisnih območjih in med obdobji, ki so omenjena spodaj: (a) od 1. septembra do 31. decembra na zemljepisnem območju, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje koordinate: - točko na severni obali Španije, ki se imenuje Cabo Prior (zemljepisna širina 43° 34′ S, zemljepisna dolžina 8° 19′ Z), - zemljepisno širino 43° 50′ S, zemljepisno dolžino 8° 19′ Z, - zemljepisno širino 43° 25′ S, zemljepisno dolžino 9° 12′ Z, - točko na zahodni obali Španije, ki se imenuje Cabo Villano (zemljepisna širina 43° 10′ S, zemljepisna dolžina 9° 12′ Z); (b) od 1. oktobra do 31. decembra na zemljepisnem območju, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje koordinate: - točko na zahodni obali Španije, ki se imenuje Cabo Corrubedo (zemljepisna širina 42° 35′ S, zemljepisna dolžina 9° 05′ Z), - zemljepisno širino 42° 35′ S, zemljepisno dolžino 9° 25′ Z, - zemljepisno širino 43° 00′ S, zemljepisno dolžino 9° 30′ Z, - točko na zahodni obali Španije na zemljepisni širini 43° 00′ S; (c) od 1. decembra do zadnjega dne februarja v naslednjem letu na zemljepisnem območju, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje koordinate: - točko na zahodni obali Portugalske na zemljepisni širini 37° 50′ S, - zemljepisno širino 37° 50′ S, zemljepisno dolžino 9° 08′ Z, - zemljepisno širino 37° 00′ S, zemljepisno dolžino 9° 07′ Z, - točko na zahodni obali Portugalske na zemljepisni širini 37° 00′ S. 2. Na območjih in med obdobji, ki so navedena v odstavku 1, je treba prepovedati prevažanje na krovu kakršnih koli vlečnih mrež, danskih potegalk ali podobne vlečne opreme, razen če je ta oprema zvezana in zložena v skladu z določbami, opredeljenimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93. Člen 29 Omejitve pri ribolovu morske plošče 1. Ladjam, katerih celotna dolžina presega osem metrov, je prepovedana uporaba kakršne koli pridnene koče, danske potegalke ali podobnega vlečnega orodja na naslednjih zemljepisnih območjih: (a) območje znotraj 12 milj od obal Francije, severno od zemljepisne širine 51° 00′ S, Belgije in Nizozemske do zemljepisne širine 53° 00′ S, merjeno od osnovnih črt; (b) območje, ki ga omejuje črta, ki povezuje naslednje koordinate: - točka na zahodni obali Danske na zemljepisni širini 57° 00′ S, - zemljepisna širina 57° 00′ S, zemljepisna dolžina 7° 15′ V, - zemljepisna širina 55° 00′ S, zemljepisna dolžina 7° 15′ V, - zemljepisna širina 55° 00′ S, zemljepisna dolžina 7° 00′ V, - zemljepisna širina 54° 30′ S, zemljepisna dolžina 7° 00′ V, - zemljepisna širina 54° 30′ S, zemljepisna dolžina 7° 30′ V, - zemljepisna širina 54° 00′ S, zemljepisna dolžina 7° 30′ V, - zemljepisna širina 54° 00′ S, zemljepisna dolžina 6° 00′ V, - zemljepisna širina 53° 50′ S, zemljepisna dolžina 6° 00′ V, - zemljepisna širina 53° 50′ S, zemljepisna dolžina 5° 00′ V, - zemljepisna širina 53° 30′ S, zemljepisna dolžina 5° 00′ V, - zemljepisna širina 53° 30′ S, zemljepisna dolžina 4° 15′ V, - zemljepisna širina 53° 00′ S, zemljepisna dolžina 4° 15′ V, - točka na obali Nizozemske na zemljepisni širini 53° 00′ S; (c) območje znotraj dvanajstih milj od zahodne obale Danske od zemljepisne širine 57° 00′ S severno do svetilnika Hirtshals, merjeno od osnovnih črt. 2. (a) Vendar pa se plovilom, katerim je bilo v skladu s členom 7(3) Uredbe (ES) št. 1627/94 izdano posebno ribolovno dovoljenje, dovoli ribolov na območjih, navedenih v odstavku 1, ob uporabi vlečnih mrež z gredjo. Prepovedana je uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo oziroma kakršnih koli vlečnih mrež z gredjo, pri kateri dolžina gredi oziroma pri katerih skupna dolžina gredi, merjena kot vsota dolžin vseh gredi, presega devet metrov, ali kjer je gred mogoče podaljšati do dolžine, ki presega devet metrov, razen kadar se uporablja oprema, katere velikost mrežnih očes je med 16 in 31 milimetri. Dolžino gredi se meri med njenimi skrajnimi konci, vključno z njenimi dodatki. (b) Ne glede na člen 1(2) Uredbe (ES) št. 1627/94 se lahko za plovila, ki presegajo osem metrov celotne dolžine, izdajo posebna ribolovna dovoljenja za namen, naveden v (a). (c) Plovila, ki jim je bilo izdano posebno ribolovno dovoljenje, navedeno v točkah (a) in (b), morajo izpolnjevati naslednja merila: - vključena so na seznam, ki ga mora vsaka država članica predložiti Komisiji, tako da skupna moč motorjev plovil na takšnem seznamu ne presega skupne moči motorjev, ki je razvidna za vsako državo članico na dan 1. januarja 1998, - njihova moč motorja nikoli ne presega 221 kilovatov (kW), v primeru motorjev z omejeno močjo pa pred omejitvijo ni presegala 300 kW. (d) Katero koli posamezno plovilo na seznamu je mogoče nadomestiti z drugim plovilom ali plovili, če: - nobena zamenjava ne bo vodila k povečanju skupne moči motorjev za državo članico, navedene v prvi alinei točke (c), - moč motorja nobenega nadomestnega plovila nikoli ne presega 221 kW, - motor katerega koli nadomestnega plovila ni omejen, in - celotna dolžina katerega koli nadomestnega plovila ne presega 24 metrov. (e) Motor katerega koli posameznega plovila, vključenega na seznam države članice, se lahko zamenja, če: - zamenjava motorja ne vodi do moči motorja ladje, ki bi kadar koli presegala 221 kW, - nadomesten motor ni omejen, in - moč nadomestnega motorja ni takšna, da bi nadomestitev lahko pripeljala do povečanja skupne moči motorjev, kakor je navedena v prvi alinei točke (c) za to državo članico. (f) Ribiškim plovilom, ki ne izpolnjujejo zahtev, določenih v tem odstavku, se njihovo posebno ribolovno dovoljenje odvzame. 3. Ne glede na odstavek 2(a) se plovilom, ki imajo posebno ribolovno dovoljenje in katerih osnovna dejavnost je lov navadne peščene kozice, dovoli uporaba vlečnih mrež z gredjo, katerih skupna dolžina gredi, merjeno kot vsota dolžin vsake gredi, presega devet metrov, kadar uporabljajo orodja, pri kateri je velikost mrežnih očes med 80 in 99 milimetrov, če je bilo tem plovilom v ta namen izdano dodatno posebno ribolovno dovoljenje. To dodatno posebno ribolovno dovoljenje je treba vsako leto obnavljati. Vsako plovilo, ki mu je bilo izdano takšno dodatno posebno ribolovno dovoljenje, je mogoče nadomestiti z drugim plovilom, če: - nadomestno plovilo ne presega 70 BRT in njegova celotna dolžina ne presega 20 metrov, ali - zmogljivost nadomestnega plovila ne presega 180 kW in celotna dolžina nadomestnega plovila ne presega 20 metrov. Ribiškim plovilom, ki več ne izpolnjujejo zahtev, določenih v tem odstavku, se njihovo dodatno posebno ribolovno dovoljenje odvzame. 4. (a) Z odstopanjem od odstavka 1: - plovilom, katerih moč motorja nikoli ne preseže 221 kW, in, v primeru motorjev z omejeno močjo, pred omejitvijo ni presegala 300 kW, se dovoli ribolov na območjih, navedenih v tem odstavku, ob uporabi pridnenih koč s širilkami, - plovilom v paru, katerega skupna moč motorjev nikoli ne presega 221 kW, in v primeru motorjev z omejeno močjo, pred omejitvijo ni presegala 300 kW, se dovoli ribolov na omenjenih območjih s pridnenimi vlečnimi mrežami za vleko v paru. (b) Vendar pa se plovilom, katerih moč motorja presega 221 kW, dovoli uporabljati pridnene koče s širilkami, oziroma se plovilom v parih, katerih skupna moč motorja presega 221 kW, dovoli uporabljati pridnene vlečne mreže za vleko v paru, če: (i) - ulov peščenke in/ali papaline, obdržan na krovu in ulovljen na omenjenih območjih, predstavlja vsaj 90 % skupne žive teže morskih organizmov, ki so na krovu in so bili ujeti na omenjenih območjih, in - količine morske plošče in/ali morskega lista, obdržane na krovu in ujete na omenjenih območjih, ne presegajo 2 % skupne žive teže morskih organizmov, ki so na krovu in so bili ulovljeni na omenjenih območjih; ali (ii) - je velikost uporabljenega mrežnega očesa vsaj 100 milimetrov, in - količine morske plošče in/ali morskega lista, obdržane na krovu in ujete na omenjenih območjih, ne presegajo 5 % skupne teže morskih organizmov, ki so na krovu in so bili ulovljeni na omenjenih območjih; ali (iii) - je velikost uporabljenega mrežnega očesa vsaj 100 milimetrov, in - je uporaba takšne velikosti mrežnih očes omejena na območje znotraj dvanajstih milj od obale Francije severno od zemljepisne širine 51° 00′ S, in - količine morske plošče in/ali morskega lista, obdržane na krovu in ujete na omenjenih območjih, ne presegajo 5 % skupne žive teže morskih organizmov, ki so na krovu in so bili ulovljeni na omenjenih področjih. 5. Na območjih, kjer se vlečnih mrež z gredjo, vlečnih mrež s širilkami ali pridnenih vlečnih mrež za vleko v paru, ne sme uporabljati, je treba prepovedati prevažanje takšnih mrež na krovu, razen če so zvezane in zložene v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93. 6. Podrobne predpise o uporabi tega člena se sestavi v skladu s postopkom, določenim v členu 48. NASLOV V OMEJITVE DOLOČENIH TIPOV RIBOLOVA IN S TEM POVEZANIH DEJAVNOSTI Člen 30 Omejitve uporabe pridnenega vlečnega orodja 1. Plovilom je prepovedano, da imajo na krovu ali uporabljajo kakršno koli vlečno mrežo z gredjo, pri kateri dolžina gredi oziroma skupna dolžina gredi, če jih je več, merjena kot vsota dolžin vseh gredi, presega 24 metrov ali jo je mogoče podaljšati do dolžine, ki presega 24 metrov. Dolžino gredi se meri med njenimi skrajnimi konci, vključno z njenimi dodatki. 2. Plovilom je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo, pri kateri je velikost mrežnih očes med 32 in 99 milimetri, na obeh naslednjih zemljepisnih območjih: (a) Severno morje severno od črte, ki povezuje naslednje točke: - točko na vzhodni obali Velike Britanije na zemljepisni širini 55° S, - potem vzhodno do zemljepisne širine 55° S, zemljepisne dolžine 5° V, - potem severno do zemljepisne širine 56° S, - in končno vzhodno do točke na zahodni obali Danske na zemljepisni širini 56° S; (b) Razdelek Vb ICES, podobmočje VI ICES severno od zemljepisne širine 56° S in podobmočje XII ICES severno od zemljepisne širine 56° S. Na območjih, navedenih pod (a) in (b) je prepovedano shranjevati na krovu kakršno koli vlečno mrežo z gredjo, pri kateri je velikost mrežnega očesa med 32 in 99 milimetri, razen če je takšna mreža zvezana in zložena v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93. 3. Na zemljepisnem območju, določenem v odstavku 2(a), je plovilom prepovedana uporaba kakršne koli pridnene vlečne mreže s širilkami, pridnene vlečne mreže za vleko z dvema ploviloma ali danske potegalke, pri kateri je velikost mrežnega očesa med 80 in 99 milimetri. Na tem območju je prepovedano shranjevati na krovu kakršno koli pridneno vlečno mrežo s širilkami, pridneno vlečno mrežo za vleko z dvema ploviloma ali dansko potegalko, pri kateri je velikost mrežnega očesa med 80 in 99 milimetri, razen če je mreža zvezana in zložena v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93. Člen 31 Neobičajni načini ribolova 1. Prepovedan je lov morskih organizmov na načine, ki vključujejo uporabo razstreliv, strupenih snovi ali snovi za omamljanje ter električnega toka. 2. Prepovedana je prodaja, razstavljanje ali ponujanje za prodajo morskih organizmov, ki so bili ulovljeni na načine, ki vključujejo uporabo kakršne koli vrste izstrelka. Člen 32 Omejitve uporabe samodejne sortirne opreme 1. Prepovedano je, da se na krovu ribiškega plovila prevaža ali uporablja oprema, ki je zmožna samodejnega sortiranja sleda, skuše ali šura po velikosti ali spolu. 2. Vendar pa sta prevažanje in uporaba takšne opreme dovoljena, če: (a) plovilo na krovu sočasno ne prevaža ali uporablja bodisi vlečnega orodja z velikostjo mrežnih očes, ki je manjša od 70 milimetrov, bodisi ene ali več zapornih plavaric ali podobnega ribolovnega orodja; ali (b) (i) je celoten ulov, ki ga je mogoče zakonito obdržati na krovu, shranjen v zamrznjenem stanju, so presortirane ribe zamrznjene takoj po sortiranju in se nobena presortirana riba ne vrne v morje, razen kakor zahteva člen 19; in (ii) je oprema vgrajena in nameščena na plovilo tako, da zagotavlja takojšnjo zamrznitev in ne dovoljuje vračanja morskih organizmov v morje. 3. Katero koli plovilo, ki ima dovoljenje za ribolov v Baltiku, Beltsu ali Soundu, lahko v Kattegatu prevaža samodejno sortirno opremo, če je bilo v ta namen izdano posebno ribolovno dovoljenje. Posebno ribolovno dovoljenje določa vrste, območja, časovna obdobja in kakršne koli druge pogoje, ki so primerni za uporabo in prevažanje sortirne opreme na krovu. Člen 33 Omejitve uporabe zapornih plavaric 1. Prepovedano je kakršno koli obkroževanje kakršne koli jate ali skupine morskih sesalcev z zapornimi plavaricami. 2. Ne glede na člen 1 velja odstavek 1 v vseh vodah za vsa plovila, ki imajo zastavo države članice ali so v njej registrirana. Člen 34 Omejitve ribolovnih dejavnosti v coni dvanajstih milj okrog Velike Britanije in Irske 1. Plovilom je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo na območju znotraj dvanajstih milj od obal Velike Britanije in Irske, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode. 2. Vendar pa lahko na območjih, navedenih v odstavku 1, z vlečnimi mrežami z gredjo lovijo ribe plovila iz katere koli od naslednjih kategorij: (a) plovilo, ki je začelo delovati pred 1. januarjem 1987 in katerega moč motorja ne presega 221 kW in, v primeru motorja z omejeno močjo, pred omejitvijo ni presegala 300 kW; (b) plovilo, ki je začelo delovati po 31. decembru 1986 in katerega moč motorja ni omejena, njegova moč pa ne presega 221 kW in celotna dolžina plovila ne presega 24 metrov; (c) plovilo, ki so mu po 31. decembru 1986 motor zamenjali z motorjem, katerega moč ni omejena in katerega moč ne presega 221 kW. 3. Ne glede na odstavek 2 je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo, pri kateri dolžina gredi oziroma skupne dolžine gredi, če gre za več vlečnih mrež z gredjo, merjeno kot vsota dolžin vsake gredi, presega devet metrov oziroma je gred mogoče podaljšati do dolžine, ki presega devet metrov, razen če se uporablja orodje, pri katerem je velikost mrežnega očesa med 16 in 31 milimetri. Dolžino gredi se meri med njenimi skrajnimi konci, vključno z njenimi dodatki. 4. Ribiškim plovilom, ki ne izpolnjujejo meril, določenih v odstavkih 2 in 3, se ne dovoli opravljanje ribolovnih dejavnosti, navedenih v teh odstavkih. 5. Plovilom, ki ne smejo uporabljati vlečnih mrež z gredjo, je na območjih, navedenih v tem členu, prepovedano prevažanje takšnih mrež na krovu, razen če so zvezane in zložene v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93. 6. Podrobna pravila za uresničevanje tega člena se sestavi v skladu s postopkom, določenim v členu 48. NASLOV VI POSEBNE DOLOČBE ZA SKAGERRAK IN KATTEGAT Člen 35 Ne glede na člen 19(1) se lahko premajhni morski organizmi, ulovljeni v Skagerraku ali Kattegatu, obdržijo na krovu oziroma pretovarjajo, izkrcavajo, prevažajo, shranjujejo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo, če so v mejah 10 % žive teže skupnega ulova, ki se obdrži na krovu. Člen 36 Lososa in morske postrvi se ne obdrži na krovu oziroma pretovarja, izkrca, shranjuje, prodaja, razstavlja ali ponuja v prodajo, temveč se ju nemudoma vrne v morje, če sta ulovljena v katerem koli delu Skagerraka ali Kattegata, ki se nahaja izven meje štirih milj, merjeno od temeljnih črt držav članic. Člen 37 1. Od 1. julija do 15. septembra je v vodah, ki se nahajajo znotraj treh milj od temeljnih črt v Skagerraku in Kattegatu, prepovedana uporaba vlečnih mrež, pri katerih je velikost mrežnega očesa manjša od 32 milimetrov. 2. Vendar pa se pri ribolovu z vlečno mrežo v teh vodah in v obdobju, omenjenem v odstavku 1, lahko uporabljajo: - za severno kozico (Pandalus borealis) mreže, pri katerih je mrežno oko veliko vsaj 30 milimetrov, - za ogorčico (Zoarces viviparus), glavače (Gobiidae) ali kaplje (Cottus spp.), ki bodo služili kot vabe, mreže s katero koli velikostjo mrežnih očes. Člen 38 V obdobju od polnoči v soboto do polnoči v nedeljo v Skagerraku in v obdobju med polnočjo v petek in polnočjo v soboto v Kattegatu je prepovedano, da se na krovu obdrži kakršna koli količina sleda, skuše ali papaline, ulovljena z vlečnimi mrežami ali zapornimi plavaricami. Člen 39 V Kattegatu je prepovedana uporaba kakršne koli vlečne mreže z gredjo. Člen 40 V obdobjih in na območjih, navedenih v členih 37, 38 in 39 te uredbe, kjer se ne sme uporabljati vlečnih mrež ali vlečnih mrež z gredjo, je prepovedano prevažanje takšnih mrež na krovu, razen če so zvezane in zložene v skladu z določbami, predpisanimi v členu 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93. Člen 41 Ne glede na člen 31 je v Skagerraku in Kattegatu dovoljeno uporabljati električni tok ali harpunske topove za lovljenje tunov in morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus). NASLOV VII TEHNIČNE DOLOČBE Člen 42 Postopki obdelave 1. Prepovedano je, da se na krovu ribiškega plovila izvaja kakršna koli fizična ali kemična predelava rib za izdelavo ribje moke, ribjega olja ali podobnih izdelkov ali za pretovarjanje ulova rib v takšne namene. Ta prepoved ne velja za predelavo ali pretovarjanje drobovja. 2. Odstavek 1 se ne uporablja za proizvajanje surimija in ribje kaše na krovu ribiške ladje. Člen 43 Znanstveno raziskovanje 1. Ta uredba ne velja za ribolov, ki se opravlja zgolj v namen znanstvenih raziskav in se izvaja z dovoljenjem in pooblastilom zadevne države članice ali držav članic, in o katerih so bile Komisija in država članica ali države članice, v čigar vodah se izvaja raziskava, vnaprej obveščene. 2. Morske organizme, ki so bili ulovljeni v namene, ki so podrobno določeni v odstavku 1, se sme prodajati, shranjevati, razstavljati ali ponujati v prodajo, če: - izpolnjujejo standarde, določene v Prilogi XII k tej uredbi ter standarde trženja, sprejete v skladu s členom 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 3759/92 z dne 17. decembra 1992 o skupni ureditvi trga za ribiške proizvode in za proizvode iz ribogojstva [14], ali - se prodajajo neposredno za namene, ki ne vključujejo človeške uporabe. Člen 44 Umetno obnavljanje staležev in premeščanje 1. Ta uredba se ne uporablja za ribolov, ki se izvaja samo za namene obnavljanja staležev ali premeščanja morskih organizmov, ki se izvajajo z dovoljenjem in pooblastilom zadevne države članice ali držav članic. Če se obnavljanje staležev ali premeščanje izvaja v vodah druge države članice ali drugih držav članic, je treba Komisijo in vse zadevne države članice vnaprej obvestiti. 2. Morske organizme, ki so bili ulovljeni v namene, podrobno določene v odstavku 1 tega člena, in pozneje živi vrnjeni v morje, se sme prodajati, shranjevati, razstavljati ali ponujati v prodajo, če so izpolnjeni standardi trženja, sprejeti v skladu s členom 2 Uredbe (EGS) št. 3759/92. NASLOV VIII KONČNE DOLOČBE Člen 45 1. Kjer je za ohranjanje staležev morskih organizmov potrebno takojšnje ukrepanje, lahko Komisija poleg te uredbe ali z odstopanjem od te uredbe sprejme katere koli potrebne ukrepe, v skladu s postopkom, določenim v členu 48. 2. Kjer je ohranjanje določenih vrst ali ribolovnih območij resno ogroženo in kjer bi imelo kakršno koli odlašanje za posledico škodo, ki bi jo bilo težko popraviti, lahko država članica sprejme ustrezne nediskriminatorne ohranjevalne ukrepe v zvezi z vodami pod svojo jurisdikcijo. 3. O ukrepih, navedenih v odstavku 2, se skupaj s pisno obrazložitvijo obvesti Komisijo in druge države članice, takoj ko se jih sprejme. V desetih dneh po prejemu takšnega obvestila Komisija takšne ukrepe potrdi ali zahteva njihov preklic oziroma spremembo in dopolnitev. Države članice se nemudoma obvesti o odločbi Komisije. Države članice lahko odločbo Komisije predložijo Svetu v desetih delovnih dneh po prejetju tega obvestila. Svet lahko na podlagi kvalificirane večine v enem mesecu sprejme drugačno odločitev. Člen 46 1. Države članice lahko sprejmejo ukrepe za ohranjanje in upravljanje staležev: (a) v primeru strogo lokalnih staležev, ki so zanimivi izključno ribičem zadevne države članice; ali (b) v obliki pogojev ali podrobnih ureditev, namenjenih omejitvi ulova s tehničnimi ukrepi: (i) ki dopolnjujejo tiste, ki so določene v zakonodaji Skupnosti za ribolovna območja; ali (ii) ki presegajo minimalne zahteve, določene v omenjeni zakonodaji; če takšni ukrepi veljajo samo za ribiče zadevne države članice, so združljivi z zakonodajo Skupnosti in so skladni s skupno ribiško politiko. 2. Komisijo se pravočasno obvesti o kakršnih koli načrtih za uvedbo ali spremembo oziroma dopolnitev nacionalnih tehničnih ukrepov, da lahko predstavi svoje mnenje. Če Komisija tako zahteva, zadevna država članica v enem mesecu po takšnem obvestilu začasno razveljavi začetek veljavnosti načrtovanih ukrepov, dokler ne minejo trije meseci od datuma omenjenega obvestila, tako da se Komisija v tem obdobju lahko odloči, ali zadevni ukrepi izpolnjujejo določbe odstavka 1. Kadar Komisija z odločbo, ki jo mora poslati državi članici, ugotovi, da načrtovani ukrep ne izpolnjuje določb odstavka 1, ga država članica ne sme uveljaviti brez potrebnih sprememb in dopolnil. Zadevna država članica druge države članice in Komisijo nemudoma obvesti o sprejetih ukrepih, potem ko je sprejela kakršne koli spremembe in dopolnila, ki so morda potrebni. 3. Države članice na zahtevo Komisiji zagotovijo vse podrobnosti, ki so potrebne za oceno, ali njihovi nacionalni tehnični ukrepi izpolnjujejo določbe odstavka 1. 4. Na pobudo Komisije ali na zahtevo katere koli države članice je lahko vprašanje, ali nacionalni tehnični ukrep, ki ga uporablja država članica, ustreza odstavku 1 tega člena, predmet odločbe, ki se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 48. Če je treba sprejeti takšno odločbo, veljata tretji in četrti pododstavek odstavka 2. 5. O ukrepih v zvezi z ribolovom z obale zadevna država članica obvesti Komisijo zgolj informativno. Člen 47 1. Najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe se Svet na podlagi predloga Komisije odloči o določitvi predpisov za uporabo kombinacij velikosti mrežnih očes, ki se bodo uporabljala na dan začetka veljavnosti te uredbe. Najpozneje tri leta po začetku veljavnosti te uredbe se Svet na podlagi predloga Komisije odloči o reviziji ter spremembah, določenih v prilogah od I do XI, ki bodo začeli veljati v enem letu po tej odločitvi. 2. V letih 1998, 1999 in 2000 države članice, ko zaprosijo Komisijo za financiranje eksperimentalnih projektov, dajejo prednost eksperimentalnim projektom, ki obravnavajo uporabo ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi ali drugih pripomočkov za povečevanje selektivnosti vlečne opreme. Pri ocenjevanju eksperimentalnih projektov za financiranje Komisija daje prednost takšnim projektom. Komisija najpozneje štiri leta po datumu sprejetja te uredbe Svetu poroča in sočasno predloži ustrezne predloge o ugotovitvah glede omenjenih eksperimentalnih projektov. Svet se o teh predlogih odloči najpozneje eno leto po datumu predložitve. Člen 48 Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejme v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Uredbe (EGS) št. 3760/92. Ta pravila lahko med drugim vključujejo: - tehnične predpise za določitev debeline ribiških sukancev in pletenic, - tehnične predpise za določitev velikosti mrežnih očes, - predpise za vzorčenje, - sezname in tehnične opise naprav, ki se jih lahko pritrdi na mreže, - tehnične predpise za merjenje moči motorja, - tehnične predpise v zvezi z mrežnim materialom s kvadratastimi mrežnimi očesi, - tehnične predpise v zvezi z mrežnimi materiali, - spremembe prepisov za uporabo kombinacij velikosti mrežnih očes. Člen 49 S prvim januarjem 2000 se prekličejo naslednji členi in priloge Uredbe (ES) št. 894/97: - členi od 1 do 10, - členi od 12 do 17, - priloge od I do VII. Napotila na omenjeno uredbo je treba sestaviti kot napotila na to uredbo in se jih bere v skladu s korelacijsko tabelo, določeno v Prilogi XV. Znanstvena imena morskih organizmov, ki so izrecno navedena v tej uredbi, so določena v Prilogi XIV. Člen 50 Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Z izjemo člena 32(3) in člena 47, ki začneta veljati z začetkom veljavnosti te uredbe, se uredba uporablja od prvega januarja 2000. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, dne 30. marca 1998 Za Svet Predsednik Lord Simon of Highbury [1] UL C 292, 4.10.1996, str. 1 inUL C 245, 12.8.1997, str. 10. [2] UL C 132, 28.4.1997, str. 235. [3] UL C 30, 30.1.1997, str. 26. [4] UL L 132, 23.5.1997, str. 1. [5] UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994. [6] UL L 171, 6.7.1994, str. 7. [7] UL L 274, 25.9.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3259/94 (UL L 339, 29.12.1994, str. 11). [8] UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 686/97 (UL L 102, 19.4.1997, str. 1). [9] UL L 389, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994. [10] UL C 335, 24.12.1985, str. 2. [11] UL C 347, 31.12.1985, str. 14. [12] UL L 194, 24.7.1984, str. 22. [13] UL L 162, 18.6.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1821/96 (UL L 241, 21.9.1996, str. 8). [14] UL L 388, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3318/94 (UL L 350, 31.12.1994, str. 15). -------------------------------------------------- PRILOGA I VLEČNA ORODJA: regiji 1 in 2, razen Skagerraka in Kattegata Razponi velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in zahtevani odstotki ulova, ki veljajo za uporabo posamičnega razpona velikosti mrežnih očes Ciljne vrste | Razpon velikosti mrežnih očes (milimetri) | | | < 16 | 16 do 31 | 32 do 54 | 55 do 69 | 70 do 79 | 80 do 99 | ≥ 100 | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | 95 | 90/60 [3] [5] | 60 | 30 | 90/60 [4] | 90 | 35 | 30 | 70 [6] | Brez | Peščenke (Ammodytidae) [1] | × | × | | | × | | × | × | × | × | Peščenke (Ammodytidae) [2] | | × | | | × | | × | × | × | × | Norveški molič (Trisopterus esmarkii) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Gavuni, snetci (Atherina spp. in Osmerus spp.) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Molič (Trisopterus minutus) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Srebrna trska (Gadus argenteus) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Mečaki (Cepolidae) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Papalina (Sprattus sprattus) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Jegulja (Anguilla anguilla) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Sardon (Engraulis encrasicholus) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Sinji mol (Micromesistius poutassou) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Srebrenke (Argentinidae) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Sardela (Sardina pilchardus) | | | × | | | × | | × | × | × | × | Kozice (Pandalus montagui, Crangon spp., Palaemon spp.) | | | | × | × | × | | × | × | × | × | Skuše (Scomber spp.) | Ø | | | | | × | × | × | × | × | × | Šuri (Trachurus spp.) | | | | | | × | | × | × | × | × | Atlantski sled (Clupea harengus) | | | | | | × | | × | × | × | × | Lignji (Loliginidae, Ommastrephidae) | Ø | | | | | × | | × | × | × | × | Iglice (Belone spp.) | Ø | | | | | × | | × | × | × | × | Francoski molič (Trisopterus luscus) | Ø | | | | | × | | × | × | × | × | Kozice (Pandalus spp., Parapenaeus longirostris) | Ø | | | | × | | | × | × | × | × | Ugor (Conger conger) | Ø ÿ | | | | | | | × | × | × | × | Morski zmaji (Trachinidae) | Ø ÿ | | | | | | | × | × | × | × | Krulci (Triglidae) | ÿ | | | | | | | × | × | × | × | Hobotnica (Octopus vulgaris) | Ø ÿ | | | | | | | × | × | × | × | Raki skakači (Galatheidae) | Ø ÿ | | | | | | | × | × | × | × | Škamp (Nephrops norvegicus) | Ø ÿ | | | | | | | × | × | × | × | Morski list (Solea vulgaris) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Morska plošča (Pleuronectes platessa) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Oslič (Merluccius merluccius) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Krilati rombi (Lepidorhombus spp.) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Mol (Merlangius merlangus) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Gladki romb (Scophthalmus rhombus) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Polak (Pollachius pollachius) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Limanda (Limanda limanda) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Sipa (Sepia officinalis) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Brancin (Dicentrarchus labrax) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Iverka (Platichthys flesus) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Rdeči jezik (Microstomus kitt) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Morske mačke (Scyliorhinidae) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Sivi jezik (Glyptocephalus cynoglossus) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Kovač (Zeus faber) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Kraljevska pokrovača (Chlamys opercularis) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Mala pokrovača (Chlamys varia) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Bradači (Mullidae) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Ciplji (Mugilidae) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Repaki (Nezumia spp., Trachyrhynchus spp., Malococephalus spp.) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Morski meči (Trichiuridae) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Morske spake (Lophiidae) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Raže (Rajidae) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Špari (Sparidae) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Romb (Psetta maxima) | Ø ÿ | | | | | | | | | × | × | Vsi drugi morski organizmi | | | | | | | | | | | × | [1] Na območjih in v letnih obdobjih, ki niso podrobno določena v opombi 2. [2] V Severnem morju, od 1. novembra do zadnjega dne februarja. [3] Ulov, ki se ga obdrži na krovu, mora vsebovati: - vsaj 90 % kakršne koli mešanice dveh ali več ciljnih vrst, ali - vsaj 60 % katere koli ciljne vrste in največ 5 % kakršne koli mešanice trske, vahnje in saja ter največ 15 % kakršne koli mešanice vrst, ki so označene s simbolom "Ø". [4] Ulov, ki se ga obdrži na krovu, mora vsebovati: - vsaj 90 % kakršne koli mešanice dveh ali več ciljnih vrst, ali - vsaj 60 % katere koli ciljne vrste in največ 5 % kakršne koli mešanice trske, vahnje in saja ter največ 15 % kakršne koli mešanice vrst, ki so označene s simbolom "ÿ". [5] Določbe, ki zadevajo omejitve ulova sleda, ki se ga lahko obdrži na krovu, kadar se lovi z mrežami z velikostjo mrežnega očesa od 16 do 31 mm, so opredeljene v zakonodaji Skupnosti, ki za določene staleže rib in skupine staležev rib določa celotni dovoljeni ulov in nekatere pogoje, pod katerimi se sme loviti. [6] Med prvim letom, ki bo sledilo začetku veljavnosti te uredbe, se minimalni odstotek ciljnih vrst, ki je 50 %, nanaša na ulove v Regiji 2 z izjemo Severnega morja, razdelek Vb ICES, podobmočja VI severno od zemljepisne širine 56o S in podobmočja XII severno od zemljepisne širine 56o S. -------------------------------------------------- PRILOGA II VLEČNA ORODJA: Regija 3, razen razdelka IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z Razponi velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in zahtevani odstotki ulova, ki veljajo za uporabo posamičnega razpona velikosti mrežnih očes Ciljne vrste | Razpon velikosti mrežnih očes (milimetri) | 16 do 31 | 32 do 54 | 55 do 59 | 60 do 69 | ≥ 70 | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | 50 % | 90 % | 90 % | 90 % | 30 % | 70 % | 70 % | Brez | Peščenke (Ammodytidae) | | × | | × | | × | × | × | Norveški molič (Trisopterus esmarkii) | | × | | × | | × | × | × | Papalina (Sprattus sprattus) | | × | | × | | × | × | × | Jegulja (Anguilla anguilla) | | × | | × | | × | × | × | Sardon (Engraulis encrasicolus) | | × | | × | | × | × | × | Gavuni, snetci (Atherina spp. in Osmerus spp.) | | × | | × | | × | × | × | Molič (Trisopterus minutus) | | × | | × | | × | × | × | Srebrna trska (Gadus argenteus) | | × | | × | | × | × | × | Mečaki (Cepolidae) | | × | | × | | × | × | × | Sardela (Sardina pilchardus) | | × | | × | | × | × | × | Henslowova plavajoča rakovica (Polybius henslowi) | × | | | × | | × | × | × | Kozice (Pandalus mantagui, Crangon spp., Palaemon spp.) | × | | × | × | × | × | × | × | Skuše (Scomber spp.) | | | | × | | × | × | × | Šuri (Trachurus spp.) | | | | × | | × | × | × | Atlantski sled (Clupea harengus) | | | | × | | × | × | × | Sinji mol (Micromesistius poutassou) | | | | × | | × | × | × | Srebrenke (Argentinidae) | | | | × | | × | × | × | Lignji (Loliginidae, Ommastrephidae) | | | | × | | × | × | × | Iglice (Belone spp.) | | | | × | | × | × | × | Moliči (Trisopterus spp.) | | | | × | | × | × | × | Klinasti list (Dicologoglossa cuneata) | | | | × | | × | × | × | Kozice (Pandalus spp.) | | | × | | × | × | × | × | Kostanjevke, sluzoglavke (Bramidae, Berycidae) | | | | | | × | × | × | Ugor (Conger conger) | | | | | | × | × | × | Špari (Sparidae razen Spondyliosoma cantharus) | | | | | | × | × | × | Bodike (Scorpaenidae) | | | | | | × | × | × | Morska lista (Microchirus azevia, Microchirus variegatus) | | | | | | × | × | × | Tabinje (Phycis spp.) | | | | | | | × | × | Morski zmaji (Trachinidae) | | | | | | × | × | × | Krulci (Triglidae) | | | | | | × | × | × | Girice (Centracanthidae) | | | | | | × | × | × | Hobotnice (Octopus vulgaris, Eledone cirrosa) | | | | | | × | × | × | Ustnače (Labridae) | | | | | | | | | Kozice (Aristeus antennatus, Aristaeomorpha foliacea, Parapenaeus longirostris) | | | | | | | | | Sipa (Sepia officinalis) | | | | | | | × | × | Repaki (Malacocephalus spp., Nezumia spp., Trachyrhynchus spp.) | | | | | | | × | × | Morske mačke (Scyliorhinidae) | | | | | | s | × | × | Mora (Mora moro) | | | | | | | × | × | Raki skakači (Galatheidae) | | | | | | | × | × | Kovač (Zeus faber) | | | | | | | × | × | Bradači (Mullidae) | | | | | | | × | × | Vsi drugi morski organizmi | | | | | | | | × | -------------------------------------------------- PRILOGA III VLEČNA ORODJA: razdelek IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z Razponi velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in zahtevani odstotki ulova, ki veljajo za uporabo posamičnega razpona velikosti mrežnih očes Ciljne vrste | Razpon velikosti mrežnih očes (milimetri) | 40 do 54 | ≥ 55 | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | 60 % [1] | Brez | Ciplji (Mugilidae) | × | × | Špari (Sparidae) | × | × | Bradači (Mullidae) | × | × | Krulci (Triglidae) | × | × | Morski zmaji (Trachinidae) | × | × | Ustnače (Labridae) | × | × | Tabinje (Phycis spp.) | × | × | Klinasti list (Dicologoglossa cuneata) | × | × | Morski jezik (Citharus linguatula) | × | × | Ugor (Conger conger) | × | × | Morska bogomolka (Squilla mantis) | × | × | Kozice (Parapeneaus longirostris, Pandalus spp.) | × | × | Lignji (Ommastrephidae, Loliginidae, Alloteuthis spp.) | × | × | Hobotnica (Octopus vulgaris) | × | × | Sipe (Sepia spp.) | × | × | Skuše (Scomber spp.) | × | × | Šuri (Trachurus spp.) | × | × | Sinji mol (Micromesistius poutasous) | × | × | Jegulja (Anguilla anguilla) | × | × | Gavuni, snetci (Atherina spp., Osmerus spp.) | × | × | Iglice (Belone spp.) | × | × | Vsi drugi morski organizmi | | × | [1] Količine kakršne koli mešanice drugih vrst, omenjenih v Prilogi XII, ki se jih obdrži na krovu, ne smejo presegati 10 % teže celotnega ulova, ki se ga obdrži na krovu. -------------------------------------------------- PRILOGA IV VLEČNA ORODJA: Skagerrak in Kattegat Razponi velikosti mrežnih očes, ciljne vrste in zahtevani odstotki ulova, ki veljajo za uporabo posamičnega razpona velikosti mrežnih očes Vrste | Razpon velikosti mrežnih očes (milimetri) | < 16 | 16 do 31 | 32 do 69 | 70 do 89 | ≥ 90 | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | 50 % | 50 % | 20 % | 50 % | 20 % | 50 % | 30 % | Brez | Peščenke (Ammodytidae) [3] | × | × | × | × | × | × | × | × | Peščenke (Ammodytidae) [4] | | × | | × | × | × | × | × | Norveški molič (Trisopterus esmarkii) | | × | | × | × | × | × | × | Sinji mol (Micromesistius poutassou) | | × | | × | × | × | × | × | Morski zmaj (Trachinus draco) [1] | | × | | × | × | × | × | × | Mehkužci (razen sip – Sepia) [1] | | × | | × | × | × | × | × | Iglica (Belone belone) [1] | | × | | × | × | × | × | × | Sivi krulec (Eutrigla gurnardus) [1] | | × | | × | × | × | × | × | Srebrenke (Argentina spp.) | | × | | × | × | × | × | × | Papalina (Sprattus sprattus) | | × | | × | × | × | × | × | Jegulja (Anguilla anguilla) | | | × | × | × | × | × | × | Kozice (Crangon spp., Palaemon adspersus) [2] | | | × | × | × | × | × | × | Skuše (Scomber spp.) | | | | × | | × | × | × | Šuri (Trachurus spp.) | | | | × | | × | × | × | Atlantski sled (Clupea harengus) | | | | × | | × | × | × | Severna kozica (Pandalus borealis) | | | | | × | × | × | × | Kozice (Crangon spp., Palaemon adspersus) [1] | | | | | × | × | × | × | Mol (Merlangius merlangus) | | | | | | | × | × | Škamp (Nephrops norvegicus) | | | | | | | × | × | Vsi drugi morski organizmi | | | | | | | | × | [1] Samo znotraj štirih milj od temeljnih črt. [2] Izven štirih milj od temeljnih črt. [3] Od 1. marca do 31. julija v Kattegatu. [4] V Skagerraku od 1. novembra do zadnjega dne februarja. V Kattegatu od 1. avgusta do zadnjega dne februarja. -------------------------------------------------- PRILOGA V VLEČNA ORODJA: regije 4, 5 in 6 A. Regiji 4 in 5 Vrste | Razpon velikosti mrežnih očes (milimetri) | 20 do 39 | 40 do 64 | ≥ 65 | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | 50 % | 80 % | Brez | Bukva (Boops boops) | * | * | * | Sardela (Sardina pilchardus) | * | * | * | Skuše (Scomber spp.) | | * | * | Šuri (Trachurus spp.) | | * | * | Vsi drugi morski organizmi | | | * | B. Regija 6 Vrste | Razpon velikosti mrežnih očes (milimetri) | 45 do 50 | ≥ 100 | Minimalni odstotek ciljnih vrst | Minimalni odstotek ciljnih vrst | 30 % | Brez | Kozice (Penaeus subtilis, Penaeus brasiliensis, Xiphopenaeus kroyeri) | * | * | Vsi drugi morski organizmi | | * | -------------------------------------------------- PRILOGA VI MIRUJOČA ORODJA: regiji 1 in 2 Mrežno okoVrste | | 10 do 30 mm | 50 do 70 mm | 90 do 99 mm | 100 do 119 mm | 120 do 219 mm | ≥ 220 mm | Sardela (Sardina pilchardus) | * | * | * | * | * | * | Jegulja (Anguilla anguilla) | * | * | * | * | * | * | Papalina (Sprattus sprattus) | * | * | * | * | * | * | Šuri (Trachurus spp.) | | * | * | * | * | * | Atlantski sled (Clupea harengus) | | * | * | * | * | * | Skuše (Scomber spp.) | | * | * | * | * | * | Bradači (Mullidae) | | * | * | * | * | * | Iglice (Belone spp.) | | * | * | * | * | * | Brancin (Dicentrarchus labrax) | | | * | * | * | * | Ciplji (Mugilidae) | | | * | * | * | * | Limanda (Limanda limanda) | | | | * | * | * | Vahnja (Melanogrammus aeglefinus) | | | | * | * | * | Mol (Merlangius merlangus) [2] | | | | * | * | * | Iverka (Platichthys flesus) | | | | * | * | * | Morski list (Solea vulgaris) | | | | * | * | * | Morska plošča (Pleuronectes platessa) | | | | * | * | * | Sipa (Sepia officinalis) | | | | * | * | * | Trska (Gadus morhua) | | | | | * | * | Polak (Pollachius pollachius) [3] | | | | | * | * | Leng (Molva molva) | | | | | * | * | Saj (Pollachius virens) | | | | | * | * | Oslič (Merluccius merluccius) [3] | | | | | * | * | Trnež (Squalus acanthias) | | | | | * | * | Morske mačke (Scyliorhinus spp.) | | | | | * | * | Krilati rombi (Lepidorhombus spp.) | | | | | * | * | Bradavičarica (Cyclopterus lumpus) | | | | | * | * | Vsi drugi morski organizmi | | | | | | * [1] | [1] Morske spake (Lophius spp.) iz podobmočij VI in VII ICES, ki se obdržijo na krovu in presegajo 30 % skupnega ulova na krovu iz tega območja, je treba uloviti z mrežnim očesom, ki je veliko najmanj 250 mm. [2] V razdelkih VIIe in VIId ICES bo z začetkom veljavnosti od 31. decembra 1999 najmanjša velikost 90 mm. [3] V razdelkih VIIe in VIId ICES bo z začetkom veljavnosti od 31. decembra 1999 najmanjša velikost 110 mm. -------------------------------------------------- PRILOGA VII MIRUJOČA ORODJA: regija 3 Mrežno okoVrste | | < 40 mm | 40 do 49 mm | 50 do 59 mm | 60 do 79 mm | 80 do 99 mm | ≥ 100 mm | Sardela (Sardina pilchardus) | × | × | × | × | × | × | Skalne kozice (Palaemon spp.) | × | × | × | × | × | × | Knez (Coris julis) | × | × | × | × | × | × | Bukva (Boops boops) | × | × | × | × | × | × | Bele kozice (Penaeus spp.) | | × | × | × | × | × | Morska bogomolka (Squilla mantis) | | × | × | × | × | × | Bradači (Mullidae) | | × | × | × | × | × | Klinasti list (Dicologoglossa cuneata) | | × | × | × | × | × | Ustnače (Labridae) | | × | × | × | × | × | Šuri (Trachurus spp.) | | | × | × | × | × | Skuše (Scomber spp.) | | | × | × | × | × | Francoski molič (Trisopterus luscus) | | | × | × | × | × | Sipa (Sepia officinalis) | | | × | × | × | × | Krulci (Triglidae) | | | × | × | × | × | Špari (Sparidae) | | | | × | × | × | Bodike (Scorpaenidae) | | | | × | × | × | Azevija (Microhirus acevia) | | | | × | × | × | Puščičasti lignji (Ommatostrephidae) | | | | × | × | × | Ugor (Conger conger) | | | | × | × | × | Tabinje (Phycis spp.) | | | | × | × | × | Gladki romb (Scophtalmus rhombus) | | | | × | × | × | Morski zmaji (Trachinidae) | | | | × | × | × | Girice (Centracanthidae) | | | | × | × | × | Brancin (Dicentrarchus labrax) | | | | | × | × | Mol (Merlangius merlangus) | | | | | × | × | Romb (Psetta maxima) | | | | | × | × | Polak (Pollachius pollachius) | | | | | × | × | Bokoplute (Pleuronectidae) | | | | | × | × | Morski list (Solea vulgaris) [1] | | | | | | × | Oslič (Merluccius merluccius) [1] | | | | | | × | Vsi drugi morski organizmi [2] | | | | | | × | [1] V razdelkih VIIIc in IX ICES bo najmanjša velikost mrežnih očes 60 mm. Z začetkom veljavnosti od 31. decembra 1999 pa bo najmanjša velikost mrežnega očesa od 80 do 90 mm. [2] Morske spake (Lophius spp.), ki se obdržijo na krovu in presegajo 30 % skupnega ulova na krovu, je treba uloviti z mrežnim očesom, ki je veliko najmanj 220 mm. -------------------------------------------------- PRILOGA VIII Dovoljene kombinacije razponov velikosti mrežnih očes za regiji 1 in 2, razen Skagerraka in Kattegata Milimetri < 16 + 16 do 31 16 do 31 + 32 do 54 16 do 31 + 70 do 79 16 do 31 + 80 do 99 16 do 31 + ≥ 100 32 do 54 + 70 do 79 32 do 54 + 80 do 99 32 do 54 + ≥ 100 70 do 79 + 80 do 99 70 do 79 + ≥ 100 80 do 99 + ≥ 100 -------------------------------------------------- PRILOGA IX Dovoljene kombinacije razponov velikosti mrežnih očes za Regijo 3, razen razdelka IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z Milimetri 16 do 31 + 32 do 54 16 do 31 + ≥ 70 32 do 54 + ≥ 70 55 do 59 + ≥ 70 70 do 79 + ≥ 70 -------------------------------------------------- PRILOGA X Pogoji za uporabo kombinacij velikosti mrežnih očes v regijah 1 in 2, razen Skagerraka in Kattegata Za zapisnik. -------------------------------------------------- PRILOGA XI Pogoji za uporabo kombinacij velikosti mrežnih očes v Regiji 3, razen razdelka IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z Za zapisnik. -------------------------------------------------- PRILOGA XII NAJMANJŠE VELIKOSTI Vrste | Najmanjša velikost | regije od 1 do 5, razen Skagerraka/Kattegata | Skaggerak/Kattegat | Trska (Gadus morhua) | 35 cm | 30 cm | Vahnja (Melanogrammus aeglefinus) | 30 cm | 27 cm | Saj (Pollachius virens) | 35 cm | 30 cm | Polak (Pollachius pollachius) | 30 cm | – | Oslič (Merlucius merlucius) | 27 cm | 30 cm | Krilati rombi (Lepidorhombus spp.) | 20 cm | 25 cm | Morski listi (Solea spp.) | 24 cm | 24 cm | Morska plošča (Pleuronectes platessa) | 22 cm | 27 cm | Mol (Merlangius merlangus) | 27 cm | 23 cm | Leng (Molva molva) | 63 cm | – | Modri leng (Molva dipterygia) | 70 cm | – | Brancin (Dicentrarchus labrax) | 36 cm | – | Škamp (Nephrops norvegicus) [1] Repi škampov | | 130 (40) mm [1] | Skuša (Scomber scombrus) | | 20 cm [2] | Atlantski sled (Clupea harengus) | 20 cm | 18 cm | Šur (Trachurus trachurus) | 15 cm | 15 cm | Sardela (Sardina pilchardus) | 11 cm | – | Jastog (Homarus gammarus) | 85 mm [3] | 220 (78) mm [1] | Morski pajek (Maia squinado) | 120 mm | – | Male pokrovače (Chlamys spp.) | 40 mm | – | Brazdasta ladinka (Ruditapes decussatus) | 40 mm | – | Recentna venerupis (Venerupis pullastra) | 40 mm | – | Filipinska ladinka (Ruditapes philippinarum) | 40 mm | – | Ladinka (Venus verrucosa) | 40 mm | – | Lepotka (Callista chione) | 5 cm | | Nožničarke (Ensis spp., Pharus legumen) | 10 cm | | Čvrsta koritnica (Spisula solidissima) | 25 mm | | Donaks (Donax spp.) | 25 mm | | Valovita blatarka (Buccinum undatum) | 45 mm | – | Hobotnica (Octopus vulgaris) | 750 gramov | | Mečarica (Xiphias gladius) [4] | 25 kg ali 125 cm (spodnja čeljust) | | Tun (Thunnus thynnus) [5] | 6,4 kg | | Rarogi (Palinurus spp.) | 110 mm | | Vrste | Najmanjša velikost; regije od 1 do 5, razen Skaggeraka/Kattegata | Škamp (Nephrops norvegicus) | Celotno območje, razen Regije 3 in razdelkov VIa, VIIa ICES: celotna dolžina 85 mm, dolžina koša 25 mm | ICES VIa, VIIa; Regija 3: celotna dolžina 70 mm, dolžina koša 20 mm | Repi škampov | Celotno območje, razen Regije 3 in razdelkov VIa, VIIa ICES: 46 mm | razdelka VIa, VIIa ICES; Regija 3: 37 mm | Skuša (Scomber scombrus) | Celotno območje, razen Severnega morja: 20 cm | Severno morje: 30 cm | Sardon (Engraulis encrasicolus) | Celotno območje, razen razdelka IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7o 23′ 48″ Z: 12 cm | razdelek IXa ICES vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23′ 48″ Z: 10 cm | Velika rakovica (Cancer pagurus) | Regiji 1 in 2 severno od 56° S: 140 mm | Regija 2 južno od 56° S, razen razdelkov VIId, VIIe in VIIf ICES ter razdelkov IVb in IVc ICES: 130 mm | razdelka IVb in IVc ICES južno od 56° S: 115 mm | razdelki VIId, VIIe in VIIf ICES: 140 mm | Regija 3: 130 mm | Grebenasta pokrovača (Pecten maximus) | Celotno območje, razen razdelka VIIa ICES severno od 52° 30′ S, VIId: 100 mm | razdelek VIIa ICES severno od 52° 30′ S, razdelek VIId ICES: 110 mm | [1] Celotna dolžina (dolžina koša). [2] 30 cm, samo za industrijske namene. [3] Z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2002 se uporablja dolžina koša 87 mm. [4] Prepovedano je izvleči več kot 15 %, v številu, mečaric pod 25 kg ali 125 cm. [5] Prepovedano je izvleči več kot 15 %, v številu, tuna pod 6,4 kg ali 70 cm. Poleg tega je prepovedano izvleči katerega koli tuna pod 1,8 kg. -------------------------------------------------- PRILOGA XIII MERJENJE VELIKOSTI MORSKEGA ORGANIZMA 1. Velikost katere koli ribe se meri, kakor je prikazano na sliki 1, od vrha gobca do konca repne plavuti. 2. Velikost škampa se meri, kakor je prikazano na sliki 2: - kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša, in/ali - kot celotno dolžino, od vrha čelne osti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin, in/ali - v primeru ločenih škampovih zadkov: od prednjega roba prvega navzočega člena zadka do zadnjega roba telzona brez ščetin. Zadek je treba meriti na hrbtni strani, ko je plosk in neraztegnjen. 3. Velikost jastogov ali rarogov iz regij od 1 do 5, razen Skaggeraka/Kattegata, je treba meriti, kakor je prikazano na sliki 3, kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša. 4. Velikost jastogov iz Skaggeraka ali Kattegata je treba meriti, kakor je prikazano na sliki 3: - kot dolžino koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša, od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša, in/ali - kot celotno dolžino od vrha čelne osti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin. 5. Velikost morskega pajka ali velike rakovice je treba meriti, kakor je prikazano na slikah 4A in 4B, kot najmanjšo širino koša, merjeno pravokotno na vzdolžno os koša. 6. Velikost vsake školjke je treba meriti, kakor je prikazano na sliki 5, čez najdaljši del lupine. 7. Velikost blatark je treba meriti, kakor je prikazano na sliki 6, kot dolžino lupine. +++++ TIFF +++++ +++++ TIFF +++++ (a) Dolžina koša (b) Celotna dolžina +++++ TIFF +++++ +++++ TIFF +++++ +++++ TIFF +++++ +++++ TIFF +++++ +++++ TIFF +++++ -------------------------------------------------- PRILOGA XIV DOMAČA IN ZNANSTVENA IMENA DOMAČA IMENA | ZNANSTVENA IMENA | Ezopova kozica | Pandalus montagui | Sardon | Engraulis encrasicolus | Morske spake | Lophiidae | Srebrenke | Argentinidae | Mala skalna kozica | Palaemon adspersus | Francoski molič | Trisopterus luscus | Velikooki tun | Thunnus obesus | Školjke | Bivalvia | Rdeče-modra kozica | Aristeus antennatus | Modri leng | Molva dipterygia | Sinji mol | Micromesistius poutassou | Tun | Thunnus thynnus | Bukva | Boops boops | Kostanjevke, sluzoglavke | Bramidae, Berycidae | Gladki romb | Scophthalmus rhombus | Recentna venerupis | Venerupis pullastra | Ladinka | Venus verrucosa | Trska | Gadus morhua | Mora | Mora moro | Hladnovodne kozice | Pandalus spp. | Peščene kozice | Crangon spp. | Ugor | Conger conger | Rarogi | Palinurus spp. | Sipe | Sepia officinalis, Sepia spp. | Limanda | Limanda limanda | Dolgoostna rdeča kozica | Parapenaeus longirostris | Morske mačke | Scyliorhinidae | Donaks | Donax spp. | Velika rakovica | Cancer pagurus | Jegulja | Anguilla anguilla | Okati list | Microchirus ocellatus | Iverka | Platichthys flesus | Bokoplute | Pleuronectidae | Tabinje | Phycis spp. | Iglice | Belone spp. | Polži | Gastropoda | Orjaška rdeča kozica | Aristaeomorpha foliacea | Repaki | Malacocephalus spp., Nezumia spp., Trachyrhynchus spp. | Ciplji | Mugilidae | Sivi krulec | Eutrigla gurnardus | Brazdasta ladinka | Ruditapes decussatus | Krulci | Triglidae | Vahnja | Melanogrammus aeglefinus | Glenavice | Myxinidae | Morski meči | Trichiuridae | Oslič | Merluccius merluccius | Trda ladinka | Mercenaria mercenaria | Atlantski sled | Clupea harengus | Šuri | Trachurus spp. | Kovač | Zeus faber | Piškurji | Petromyzonidae | Rdeči jezik | Microstomus kitt | Leng | Molva molva | Jastog | Homarus gammarus | Bradavičarica | Cyclopterus lumpus | Skuše | Scomber spp., Scomber scombrus | Morska bogomolka | Squilla mantis | Krilati rombi | Lepidorhombus spp. | Severna kozica | Pandalus borealis | Škamp | Nephrops norvegicus | Norveški molič | Trisopterus esmarkii | Hobotnici | Octopus vulgaris, Eledone cirrosa | Girice | Centracanthidae | Trnež | Squalus acanthias spp | Sardela | Sardina pilchardus | Morska plošča | Pleuronectess platessa | Polak | Pollachius pollachius | Molič | Trisopterus minutus | Francoski molič | Trisopterus luscus | Skalne kozice | Palaemon spp. | Kraljevska pokrovača | Chlamys opercularis | Knez | Coris julis | Nožničarke | Ensis spp., Pharus legumen | Mečaki | Cepolidae | Bradači | Mullidae | Bodike | Scorpaenidae | Saj | Pollachius virens | Atlantski losos | Salmo salar | Lososi | Salmonidae | Peščenke | Ammodythidae | Sardela | Sardina pilchardus | Grebenasta pokrovača | Pecten maximus | Brancin | Dicentrarchus labrax | Špari | Sparidae | Morska postrv | Salmo trutta | Filipinska ladinka | Ruditapes philipinarum | Bele kozice | Penaeus spp. | Srebrna trska | Gadus argenteus | Raže | Rajidae | Črtasti tun | Katsuwonus pelamis | Gavuni, snetci | Atherina spp., Osmerus spp. | Morski list | Solea solea/vulgaris | Morski pajek | Maia squinado | Morski jezik | Citharus linguatula | Papalina | Sprattus sprattus | Raki skakači | Galatheidae | Lignji | Loliginidae, Ommastrephidae, Alloteuthis spp. | Čvrsta koritnica | Spisula solidissima | Henslowova plavajoča rakovica | Polybius henslowi | Mečarica | Xiphias gladius | Progasti list | Microchirus variegatus | Trupci, pegasti tuni, črtasti tuni, tuni | Auxis spp., Euthynnus spp., Katsuwonus spp., Thunnus spp. | Romb | Psetta maxima | Mala pokrovača | Chlamys varia | Ladinka | Venus verrucosa | Klinasti list | Dicologoglossa cuneata | Morski zmaji | Trachinidae | Valovita blatarka | Bucinum undatum | Mol | Merlangius merlangus | Sivi jezik | Glyptocephalus cynoglossus | Ustnače | Labridae | Rumenoplavuti tun | Thunnus albacares | -------------------------------------------------- PRILOGA XV KORELACIJSKA TABELA Uredba (ES) št. 894/97 | Trenutna uredba | Člen 1 | Člena 1 in 2 | Člen 2(1) | Člen 4 | Člen 2(2) | Člen 10 | Člen 2(3) | Člen 5 | Člen 2(4) | Člena 14 in 15 | Člen 2(5) | – | Člen 2(6), prvi pododstavek | Člen 5(1) in člen 12(1) | Člen 2(6), drugi pododstavek | Člen 5(6) | Člen 2(7) | – | Člen 2(8) | – | Člen 2(9), prvi pododstavek | Člen 6 | Člen 2(9), drugi pododstavek | Člen 7 | Člen 2(9), tretji pododstavek | Člen 3(d) | Člen 2(10), prvi pododstavek (a), (b) in (c) | Člen 11(1) | Člen 2(10), prvi pododstavek (d) | Člen 3(g) in (h) | Člen 2(10), prvi pododstavek (e) | Člen 13 | Člen 2(10), drugi pododstavek | Člen 48 | Člen 3 | Člen 48 | Člen 4 | Člen 16 | Člen 5(1) | Člen 17 in člen 18(2) | Člen 5(2) | Priloga XIII | Člen 5(3), prvi pododstavek | Člen 19(1) | Člen 5(3), drugi pododstavek (a) | Člen 19(2)(b) | Člen 5(3), drugi pododstavek (b), prva in druga alinea | Člen 19(2)(a) | Člen 5(3), drugi pododstavek (b), tretja alinea | Člen 35 | Člen 5(3), drugi pododstavek (c) | Člen 19(3) | Člen 5(3), tretji pododstavek | Člen 19(2)(a), tretji stavek | Člen 5(4) | Člen 18(3) in (4) | Člen 5(5) | – | Člen 6(1) | Člen 26 | Člen 6(2) | Člen 36 | Člen 7 | Člen 20 | Člen 8(1) | – | Člen 8(2) | Člen 21 | Člen 9 | Člen 22 | Člen 10(1) | – | Člen 10(2)(a) | Člen 30(1) | Člen 10(2)(b) | Člen 39 | Člen 10(3) | Člen 29 | Člen 10(4) | Člen 34(1), (2) in (3) | Člen 10(5) | Člen 34(4) | Člen 10(6) | Člen 29(6) in člen 34(5) | Člen 10(7) | – | Člen 10(8) | – | Člen 10(9) | Člen 37 | Člen 10(10) | Člen 23 | Člen 10(11) | Člen 28(2), člen 29(5), člen 30(2), drugi pododstavek, člen 30(3), člen 34(5) in člen 40 | Člen 10(12), prvi pododstavek | Člen 31 | Člen 10(12), drugi pododstavek | Člen 41 | Člen 10 (13) | – | Člen 10(14) | Člen 30(1), zadnji stavek | Člen 10(15) | Člen 28(1) | Člen 10(16) | Člen 32 | Člen 10(17) | Člen 33 | Člen 10(18) | Člen 38 | Člen 10(19) | Člen 24(1) | Člen 11 | – | Člen 12 | Člen 24(2) | Člen 13 | Člen 42 | Člen 14 | Člen 43 | Člen 15 | Člen 44 | Člen 16 | Člen 45 | Člen 17 | Člen 46 | Člen 18 | Člen 48 | Člen 19 | Člen 49 | Člen 20 | Člen 50 | Priloga I | Priloge I, II, III, IV in V | Priloga II | Priloga XII | Priloga III | Priloga XII | Priloga IV | Priloga XIII | Priloga V | Priloga VI | Priloga VI | Priloga VII | Priloga VII | Priloga XV | --------------------------------------------------