Uradni list L 334 , 09/12/1998 str. 0001 - 0063
Direktiva Komisije 98/86/ES z dne 11. novembra 1998 o spremembi Direktive Komisije 96/77/ES o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil (Besedilo velja za EGP) KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Direktive Sveta 89/107/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaj držav članic o aditivih za živila, ki se smejo uporabljati v živilih, namenjenih za prehrano ljudi [1], kot je bila spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 94/34/ES [2], in zlasti člena 3(3)(a) te direktive, po posvetovanju z Znanstvenim odborom za hrano, ker je treba vzpostaviti merila čistosti za vse aditive razen barvil in sladil, ki so navedena v Direktivi 95/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/72/ES [4], ker je treba nadomestiti merila čistosti, določena v Direktivi Sveta 78/663/EGS z dne 25. julija 1978 o določitvi posebnih meril čistosti za emulgatorje, stabilizatorje, gostila in želirna sredstva za uporabo v živilih [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 92/4/EGS [6], ker Direktiva Komisije 96/77/ES z dne 2. decembra 1996 o posebnih merilih čistosti aditivov za živila razen barvil in sladil [7], določa prvi seznam meril čistosti za številne aditive za živila; ker je zdaj treba seznam dopolniti z na novo vzpostavljenimi merili čistosti za druge aditive, ker je treba upoštevati podrobne opise in analizne metode za aditive, kakor so določeni v Codex Alimentarius, ki ga je pripravil Skupni strokovni odbor za aditive za živila, sestavljen iz predstavnikov Organizacije za prehrano in kmetijstvo ter Svetovne zdravstvene organizacije pri ZN (Joint FAO/WHO Expert Committee for Food (JECFA)), ker je treba aditive za živila, če so pripravljeni s proizvodnimi postopki ali iz začetnih surovin, ki se bistveno razlikujejo od aditivov, že ovrednotenih v Znanstvenem odboru za živila, ali če se razlikujejo od aditivov, navedenih v tej direktivi, predložiti Znanstvenemu odboru za živila v popolno ovrednotenje s poudarkom na merilih čistosti, ker so ukrepi, predpisani s to direktivo, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živila, SPREJELA TO DIREKTIVO: Člen 1 Direktiva 96/77/ES se spremeni, in sicer: 1. Člen 2 se nadomesti z naslednjim: "Člen 2 Merila čistosti, navedena v členu 1, nadomestijo merila čistosti, določena v direktivah 65/66/EGS, 78/663/EGS in 78/664/EGS." 2. V Prilogi se doda besedilo Priloge k tej direktivi. Člen 2 1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 1999. O tem takoj obvestijo Komisijo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. 2. Živila, ki so že na trgu ali nosijo oznako izpred 1. julija 1999, vendar niso v skladu s to direktivo, je dovoljeno tržiti do porabe zalog. Člen 3 Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 4 Ta direktiva je naslovljena na države članice. V Bruslju, dne 11. novembra 1998 Za Komisijo Martin Bangemann Član Komisije [1] UL L 40, 11.2.1989, str. 27. [2] UL L 237, 10.9.1994, str. 1. [3] UL L 61, 18.3.1995, str. 1. [4] UL L 295, 4.11.1998, str. 18. [5] UL L 223, 14.8.1978, str. 7. [6] UL L 55, 29.2.1992, str. 96. [7] UL L 339, 30.12.1996, str. 1. -------------------------------------------------- PRILOGA "Etilenoksida ni dovoljeno uporabljati za sterilizacijo aditivov za živila | | | | E 400 ALGINSKA KISLINA Definicija | Linearni glikuronoglikan je pretežno iz enot β-(1-4) vezane D-manuronske in α-(1-4) vezane L-guluronske kisline v obliki piranskega obroča. Hidrofilni koloidni ogljikovodik ekstrahiramo z razredčenimi alkalijami iz naravnih sort raznih vrst rjavih morskih rastlin (Phaeophyceae) | Einecs | 232-680-1 | Kemična formula | (C6H8O6)n | Molska masa | 10000–600000 (tipično povprečje) | Vsebnost | Alginska kislina daje ne manj kakor 20 % in ne več kakor 23 % ogljikovega dioksida (CO2), računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 91 % in ne več kakor 104,5 % alginske kisline (C6H8O6)n (računano na ekvivalentno maso 200) | Opis | Alginska kislina je lahko vlaknata, zrnata ali v prahu. Je bele do rumenkasto rjave barve in skoraj brez vonja | Identifikacija A. Topnost | Netopna v vodi in organskih topilih, počasi topna v raztopinah natrijevega karbonata, natrijevega hidroksida in trinatrijevega fosfata | B. Kalcijev klorid – obarjalni preskus | 0,5-% raztopini vzorca, pripravljenega z 1 M raztopino natrijevega hidroksida, dodamo eno petino njegovega volumna 2,5-% raztopine kalcijevega klorida. Nastane voluminozna, želatinasta oborina. S tem preskusom ločimo alginsko kislino od akacijevega gumija, natrijeve karboksimetilne celuloze, karboksimetilnega škroba, karagenana, želatine, gumigatija, gumija karaja, gumija moke rožičevih pešk, metilceluloze in gumija tragant | C. Amonijev sulfat – obarjalni preskus | 0,5-% raztopini vzorca, pripravljenega z 1 M raztopino natrijevega hidroksida, dodamo eno polovico njegovega volumna nasičene raztopine amonijevega sulfata. Oborina ne nastane. S tem preskusom ločimo alginsko kislino od agarja, natrijeve karboksimetilne celuloze, karagenana, deesterificiranega pektina, želatine, gumija moke rožičevih pešk, metilceluloze in škroba | D. Barvna reakcija | 0,01 g vzorca med močnim stresanjem raztopimo z 0,15 ml 0,1 N natrijevega hidroksida in dodamo 1 ml kisle ferisulfatne raztopine. V petih minutah se razvije češnjevo rdeča barva in postane temno škrlatna/vijolična | Čistost pH 3 % suspenzije | Med 2,0 in 3,5 | Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 use) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 8 %, računano na suho snov | Natrijev hidroksid (1 M raztopine) | Ne več kakor 2 % netopne snovi, računano na suho snov | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 5000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 500 kolonij na gram | E.coli | V 5 g alginske kisline je ni | Salmonella spp. | V 10 g alginske kisline je ni | E 401 NATRIJEV ALGINAT Definicija Kemično ime | Natrijeva sol alginske kisline | Kemična formula | (C6H7 NaO6)n | Molska masa | 10000–600000 (tipično povprečje) | Vsebnost | Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida (CO2), računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 90,8 % in ne več kakor 106,0 % natrijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 222) | Opis | Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja | Identifikacija A. Pozitivna reakcija na natrij in na alginsko kislino | | | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 ure) | V vodi netopna snov | Ne več kakor 2 %, računano na suho snov | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 5000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 500 kolonij na gram | E.coli | V 5 g soli je ni | Salmonella spp. | V 10 g soli je ni | E 402 KALIJEV ALGINAT Definicija Kemično ime | Kalijeva sol alginske kisline | Kemična formula | (C6H7KO6)n | Molska masa | 10000–600000 (tipično povprečje) | Vsebnost | Daje ne manj kakor 16,5 % in ne več kakor 19,5 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 89,2 % in ne več kakor 105,5 % kalijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 238) | Opis | Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja | Identifikacija A. Pozitivna reakcija na kalij in na alginsko kislino | | | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 use) | V vodi netopna snov | Ne več kakor 2 %, računano na suho snov | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 5000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 500 kolonij na gram | E. coli | V 5 g soli je ni | Salmonella spp. | V 10 g soli je ni | E 403 AMONIJEV ALGINAT Definicija Kemično ime | Amonijeva sol alginske kisline | Kemična formula | (C6H11NO6)n | Molska masa | 10000–600000 (tipično povprečje) | Vsebnost | Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 88,7 % in ne več kakor 103,6 % amonijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 217) | Opis | Bel do rumenkast, vlaknat ali zrnat prah | Identifikacija A. Pozitivna reakcija na amonij in na alginsko kislino | | | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 ure) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 7 %, računano na suho snov | V vodi netopna snov | Ne več kakor 2 %, računano na suho snov | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 5000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 500 kolonij na gram | E.coli | V 5 g soli je ni | Salmonella spp. | V 10 g soli je ni | E 404 KALCIJEV ALGINAT Sopomenke | Kalcijeva sol alginata | Definicija Kemično ime | Kalcijeva sol alginske kisline | Kemična formula | (C6H7Ca1/2O6)n | Molska masa | 10000–600000 (tipično povprečje) | Vsebnost | Daje ne manj kakor 18 % in ne več kakor 21 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov, kar ustreza ne manj kakor 89,6 % in ne več kakor 104,5 % kalcijevega alginata (računano na ekvivalentno maso 219) | Opis | Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja | Identifikacija A. Pozitivna reakcija na kalcij in na alginsko kislino | | | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % (105 °C, 4 use) | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 5000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 500 kolonij na gram | E. coli | V 5 g soli je ni | Salmonella spp. | V 10 g soli je ni | E 405 PROPAN–1,2–DIOL ALGINAT Sopomenke | Hidroksipropil alginat 1,2-propandiolester alginske kisline Propilenglikol alginat | Definicija Kemično ime | Propan-1,2-diolester alginske kisline; sestava se spreminja glede na stopnjo zaestrenja ter glede na odstotek prostih in nevtraliziranih karboksilnih skupin v molekuli | Kemična formula | (C9H14O7)n (zaestren) | Molska masa | 10000–600000 (tipično povprečje) | Vsebnost | Daje ne manj kakor 16 % in ne več kakor 20 % ogljikovega dioksida, računano na suho snov | Opis | Bel do rumenkast vlaknat ali zrnat prah, skoraj brez vonja | Identifikacija A.Pozitivna reakcija na 1,2- propandiol in na alginsko kislino po hidrolizi | | | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 20 % (105 °C, 4 ure) | Vsebnost skupnega propan-1,2-diola | Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 45 % | Vsebnost prostega propan-1,2-diola | Ne več kakor 15 % | V vodi netopna snov | Ne več kakor 2 %, računano na suho snov | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 5000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 500 kolonij na gram | E.coli | V 5 g alginata je ni | Salmonella spp. | V 10 g alginata je ni | E 406 AGAR Sopomenke | Geloza Japonski agar Bengalska, cejlonska, kitajska ali japonska sljuda Layor Carang | Definicija Kemično ime | Agar je hidrofilni koloidni polisaharid, sestavljen pretežno iz D-galaktoznih enot. Na približno vsakih deset D-galaktopiranoznih enot so hidroksiskupine zaestrene z žvepleno kislino, ki je nevtralizirana s kalcijem, magnezijem, kalijem ali natrijem. Ekstrahiramo ga iz nekaterih naravnih sort morskih alg, družin Gelidiaceae in Sphaerococcaceae ter sorodnih rdečih alg iz rodu Rhodophyceae | Einecs | 232-658-1 | Vsebnost | Mejna koncentracija gela naj ne bi bila večja od 0,25 % | Opis | Agar je brez vonja ali rahlega značilnega vonja. Nemleti agar se ponavadi pojavlja v zvitkih iz tankih, membranskih in zlepljenih, dolgih in ozkih trakov ali pa je v zrezani, zrnati ali kosmičasti obliki. Lahko je svetlo rumenkasto oranžen, rumenkasto siv do bledo rumen ali brezbarven. Kadar je vlažen, je lepljiv, in kadar je suh, krhek. Uprašeni agar je bel do rumenkasto bel ali bledo rumen. Če ga pod mikroskopom preiskujemo v vodi, je zrnat in nekako vlaknat. Lahko so zraven še delci spužev in diatomej. V klorovodikovi raztopini je uprašeni agar prozornejši kakor v vodi, bolj ali manj zrnat, stisnjen in oglat ter tu in tam vsebuje delce diatomej. Jakost gela je mogoče standardizirati z dodatkom dekstroze in maltodekstrinov ali sladkorja | Identifikacija A. Topnost | Netopen v mrzli vodi; topen v vreli vodi | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 22 % (105 °C, 5 use) | Pepel | Ne več kakor 6,5 % pri 550 °C, računano na suho snov | V kislini netopen pepel (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) | Ne več kakor 0,5 % pri 550 °C, računano na suho snov | Netopne snovi (v vroči vodi) | Ne več kakor 1,0 % | Škrob | Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu agarja v desetih delih vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. Modra barva se ne pojavi | Želatina in druge beljakovine | Približno 1 g agarja raztopimo v 100 ml vrele vode in pustimo, da se ohladi na približno 50 °C. Petim ml raztopine dodamo 5 ml trinitrofenolne raztopine (1 g brezvodnega trinitrofenola/100 ml vroče vode). Po 10 minutah se motnost ne pojavi | Absorpcija vode | V 100-ml merilni valj damo 5 g agarja, dopolnimo z vodo do oznake, zmešamo in 24 ur pustimo stati pri približno 25 °C. Vsebino valja prelijemo skozi navlaženo stekleno volno, tako da voda steče v drug 100-ml merilni valj. Ne smemo dobiti več kakor 75 ml vode | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot PB) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 407 KARAGENAN Sopomenke | Na trgu je na voljo pod različnimi imeni, in sicer: Irish moss geloseEucheuman (iz Eucheuma spp.)Iridophycan (iz Irdidaea spp.)Hypnean (iz Hypnea spp.)Furcellaran ali danski agar (iz Furcellaria fastigiata)Karagenan (iz Chondrus in Gigartina spp.) | Definicija | Karagenan pridobivamo z vodno ekstrakcijo naravnih sort morskega rastlinja (Gigartinaceae, Solieriaceae, Hypneacea in Furcellriaceae, iz družin roda Rhodophyceae (rdeče morsko rastlinje). Za obarjanje ni dovoljeno uporabljati drugih organskih spojin razen metanola, etanola in propan-2-ola. Karagenan je pretežno iz kalijevih, natrijevih, magnezijevih in kalcijevih soli polisaharidnih sulfatnih estrov, ki pri hidrolizi dajejo galaktozo in 3,6-anhidrogalaktozo. Karagenana ne hidroliziramo ali drugače kemično razgradimo | Einecs | 232-524-2 | Opis | Rumenkast do brezbarven, grob do droben prah, ki je pravzaprav brez vonja | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na galaktozo, na anhidrogalaktozo in na sulfat | | | Čistost Vsebnost metanola, etanola propan-2-ola | Ne več kakor 0,1 %, posamezno ali v kombinaciji | Viskoznost 1,5-% raztopine pri 75 °C | Ne manj kakor 5 mPa.s | Izguba pri sušenju | Ne več kakor 12 % (105 °C, 4 use) | Sulfat | Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 %, računano na suho snov (kot SO4) | Pepel | Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 % pri 550 °C, računano na suho snov | V kislini netopen pepel | Ne več kakor 1 % (netopen v 10-% klorovodikovi kislini), računano na suho snov | V kislini netopna snov | Ne več kakor 2 % (netopna v 1-% v/v-žvepleni kislini), računano na suho snov | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 5000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 300 kolonij na gram | E.coli | V 5 g karagenana je ni | Salmonella spp. | V 10 g karagenana je ni | E 407a OBDELANE RDEČE MORSKE ALGE EUCHEUMA Sopomenke | PES (akronim za obdelane rdeče morske alge eucheuma) | Definicija | Obdelane rdeče morske alge eucheuma pridobivamo tako, da naravne sorte morskih rastlin Eucheuma cottonii in Eucheuma spinosum rodu Rhodophyceae (rdeče morsko rastlinje) obdelujemo z vodno raztopino kalijevega luga, dokler ne odstranimo nečistote, izpiramo s svežo vodo in sušimo. Lahko čistimo še tako, da izpiramo z metanolom, etanolom ali propan-2-olom in sušimo. Izdelek je pretežno iz kalijevih soli polisaharidnih sulfatnih estrov, ki pri hidrolizi dajejo galaktozo in 3,6-anhidrogalaktozo. Natrijeve, kalcijeve in magnezijeve soli polisaharidnih sulfatnih estrov so vsebovane v manjši količini. V izdelku je do 15 % zastopana tudi algalceluloza. Karagenana v obdelanih rdečih morskih algah eucheuma ne hidroliziramo ali drugače kemično razgradimo | Opis | Rdečerjav do rumenkast, grob do droben prah, ki je pravzaprav brez vonja | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na galaktozo, na anhidro galaktozo in na sulfat | | | B. Topnost | V vodi tvori motno viskozno suspenzijo. Netopen v etanolu | Čistost Vsebnost metanola, etanolpropan-2-ola | Ne več kakor 0,1 %, posamezno ali v kombinaciji | Viskoznost 1,5 % raztopine pri 75 °C | Ne manj kakor 5 mPa.s | Izguba pri sušenju | Ne več kakor 12 % (105 °C, 4 use) | Sulfat | Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 %, računano na suho snov (kot SO4) | Pepel | Ne manj kakor 1 % in ne več kakor 40 % pri 550 °C, računano na suho snov | V kislini netopen pepel | Ne več kakor 1 % (netopen v 10-% klorovodikovi kislini), računano na suho snov | V kislini netopne snovi | Ne manj kakor 8 % in ne več kakor 15 % (netopen v 1-% v/v-žvepleni kislini), računano na suho snov | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 5000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 300 kolonij na gram | E.coli | V 5 g gumija je ni | Salmonella spp. | V 10 g gumija je ni | E 410 GUMI ROŽIČEVIH PEŠK Sopomenke | Carob bean gum Algaroba | Definicija | Je mleti endosperm semen naravne sorte rožičevega drevesa, Cerationia siliqua (L.) Taub. (družina Leguminosae). Pretežno je iz visokomolekularnega hidrokoloidnega polisaharida, sestavljenega iz galaktopiranoznih in manopiranoznih enot, ki so med seboj povezane z glikozidnimi vezmi, in ga kemično lahko opišemo kot galaktomanan | Molska masa | 50000–3000000 | Einecs | 232-541-5 | Vsebnost | Vsebnost galaktomanana ne manj kakor 75 % | Opis | Bel do rumenkasto bel prah, skoraj brez vonja | Identifikacija A. Pozitivni reakciji na galaktozo in manozo | | | B. Mikroskopski pregled | Na stekleno ploščico damo nekaj zmletega vzorca in vodno raztopino, ki vsebuje 0,5 % joda in 1 % kalijevega jodida, ter pregledamo pod mikroskopom. Gumi rožičevih pešk vsebuje dolge raztegnjene cevaste celice, ki so ločene ali rahlo razmaknjene. Gumi guar pa ima okrogle do hruškasto oblikovane celice, ki se med seboj tiščijo. Vsebina celic je rumena do rjava | C. Topnost | Topen v vroči vodi, netopen v etanolu | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % (105 °C, 5 use) | Pepel | Ne več kakor 1,2 %, določeno pri 800 °C | Beljakovine (N x 6,25) | Ne več kakor 7 % | V kislini netopna snov | Ne več kakor 4 % | Škrob | Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu vzorca z desetimi deli vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. Modra barva se ne pojavi | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Etanol in propan-2-ol | Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji | E 412 GUMA GUAR Sopomenke | Gum cyamopsis Guar flour | Definicija | Guma guar je mleti endosperm semen naravne sorte rastline guar, Cyamopsis tetragonolobus (L.) Taub. (družina Leguminosae). Je pretežno iz visokomolekularnega hidrokoloidnega polisaharida, sestavljenega iz galaktopiranoznih in manopiranoznih enot z glikozidno vezavo, ki jih kemično lahko opišemo kot galaktomanan | Einecs | 232-536-8 | Molska masa | 50000–8000000 | Vsebnost | Vsebnost galaktomanana ni manjša od 75 % | Opis | Bel do rumenkasto bel prah, skoraj brez vonja | Identifikacija A. Pozitivni reakciji na galaktozo in na manozo | | | B. Topnost | Topna v mrzli vodi | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % (105 °C, 5 use) | Pepel | Ne več kakor 1,5 % pri 800 °C | V kislini netopne snovi | Ne več kakor 7 % | Beljakovine (N x 6,25) | Ne več kakor 10 % | Škrob | Nezaznaven z naslednjo metodo: enemu delu vzorca z desetimi deli vode dodamo nekaj kapljic raztopine joda. (Modra barva se ne pojavi) | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 413 GUMI TRAGANT Sopomenke | Gumi tragant Tragant | Definicija | Gumi tragant je posušen izcedek iz zarezanih debel in vej naravnih sort rastline Astragalus gummifer Labillardiere ter drugih azijskih vrst Astragalusa (družina Leguminosae). Pretežno je iz visokomolekularnih polisaharidov (galaktoarabanov in kislih polisaharidov), iz katerih pri hidrolizi dobimo galakturonsko kislino, galaktozo, arabinozo, ksilozo in fukozo. Vsebuje lahko tudi manjšo količino ramnoze in glukoze (pridobljene iz sledov škroba in/ali celuloze) | Molska masa | Približno 800000 | Einecs | 232-552-5 | Opis | Nemleti gumi tragant so sploščeni, vlaknati, ravni ali skrivljeni delci ali spiralno zaviti koščki debeline od 0,5 do 2,5 mm in dolžine do 3 cm. Je bele do bledo rumene barve, nekateri delci so lahko rdečkasti. Delci so roževinastega otipa s kratkim prelomom. Je brez vonja, raztopine pa so neokusne in sluzave. Uprašeni gumi tragant je bele do bledo rumene ali rožnatorjave (bledo rjave) barve | Identifikacija A. Topnost | 1 gram vzorca s 50 ml vode nabrekne in tvori gladko, žilavo, opalescentno sluz; netopen v etanolu in ne nabrekne v 60-% (m/v) vodnem etanolu | Čistost Negativna reakcija na gumo karaja | 1 gram kuhamo z 20 ml vode, dokler ne nastane sluz. Dodamo 5 ml klorovodikove kisline in zmes kuhamo še 5 minut. Obstojna rožnata ali rdeča barva se ne sme razviti. | Izguba pri sušenju | Ne več kakor 16 % (105 °C, 5 us) | Skupen pepel | Ne več kakor 4 % | V kislini netopen pepel | Ne več kakor 0,5 % | V kislini netopne snovi | Ne več kakor 2 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Salmonella spp. | V 10 g gumija tragant je ni | E. coli | V 5 g gumija tragant je ni | E 414 GUMIARABIKUM Sopomenke | Akacijeva guma | Definicija | Gumiarabikum je posušen izcedek iz zarezanih debel in vej naravnih sort rastline Acacia senegal (L) Willdenow ali sorodnih vrst akacije (družina Leguminosae). Je pretežno iz visokomolekularnih polisaharidov ter njihovih kalcijevih, magnezijevih in kalijevih soli, ki pri hidrolizi dajo arabinozo, galaktozo, ramnozo in glukuronsko kislino | Molska masa | Približno 350000 | Einecs | 232-519-5 | Opis | Nemleti gumiarabikum se pojavlja kot bele ali rumenkasto bele sferoidne kapljice raznih velikosti ali kot oglati delci; včasih je pomešan s temnejšimi delci. Na voljo je tudi v belih do rumenkasto belih kosmičih, zrncih, prahu ali kot posušena snov po razprševanju | Identifikacija A. Topnost | Raztopina, ki jo dobimo tako, da 1 gram gumija raztopimo v 2 ml mrzle vode, gladko teče, je kisla na lakmus in netopna v etanolu | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 17 % (105 °C, 5 h) za zrnato in ne več kakor 10 % (105 °C, 4 use) za posušeno snov po razprševanju | Skupaj pepel | Ne več kakor 4 % | V kislini netopen pepel | Ne več kakor 0,5 % | V kislini netopne snovi | Ne več kakor 1 % | Škrob ali dekstrin | 1 del gume s 50 deli vode skuhamo in ohladimo. Petim ml dodamo 1 kapljico raztopine joda. Modrikasta ali rdečkasta barva se ne pojavi | Tanin | 10 ml raztopine 1 dela gume v 50 delih vode dodamo približno 0,1 ml raztopine feriklorida (9 g FeCL3. 6H2O in dopolnimo z vodo do oznake 100 ml). Črnkasta barva ali črnkasta usedlina se ne pojavi | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Produkti hidrolize | Ne vsebuje manoze, ksiloze in galakturonske kisline (določeno s kromatografijo) | Salmonella spp. | V 10 g gumija je ni | E. coli | V 5 g gumija je ni | E 415 GUMA KSANTAN Definicija | Guma ksantan je visokomolekularna polisaharidna guma in izdelana tako, da fermentiramo ogljikove hidrate s čisto kulturo iz naravnih vrst Xanthomonas campestris, in kar dobimo s fermentacijo, čistimo z etanolom ali propan-2-olom, sušimo in meljemo. Vsebuje D-glukozo in D-manozo kot prevladujoči heksozni enoti skupaj z D-glukuronsko in alfa ketopropionsko kislino; gumo pripravimo kot natrijevo, kalijevo ali kalcijevo sol. Njene raztopine so nevtralne | Molska masa | Približno 1000000 | Einecs | 234-394-2 | Vsebnost | Daje ne manj kakor 4,2 % in ne več kakor 5 % CO2, računano na suho snov, kar ustreza 91 % do 108 % gume ksantan | Opis | Prah smetanaste barve | Identifikacija A. Topnost | Topna v vodi. Netopna v etanolu. | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % (105 °C, 2,5 use) | Skupaj pepel | Ne več kakor 16 % pri 650 °C, računano na suho snov, po 4-urnem sušenju pri 105 °C | Piruvična kislina | Ne več kakor 1,5 % | Dušik | Ne več kakor 1,5 % | Propan-2-ol | Ne več kakor 500 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 10000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 300 kolonij na gram | E.coli | V 5 g gumija je ni | Salmonella spp. | V 10 g gumija je ni | Xanthomonas campestris | Živih celic ni | E 416 GUMI KARAJA Sopomenke | Katilo Kadaya Gum sterculia Sterculia Karaya, gum karaya Kullo Kuterra | Definicija | Gumi karaja je izcedek iz zarezanih debel in vej naravne vrste Sterculia urens Roxburgh in drugih vrst Sterculiae (družina Sterculiaceae) ali iz Cochlospermum gossypium A. P. De Candolle ali drugih vrst Cochlospermum (družina Bixaceae). Je pretežno iz visokomolekularnih acetiliranih polisaharidov, ki pri hidrolizi dajo galaktozo, ramnozo in galakturonsko kislino ter manjšo količino glukuronske kisline | Einecs | 232-539-4 | Opis | Gumi karaja se pojavlja v kapljicah raznih velikosti ali kot nepravilni lomljeni delci značilnega semikristaliničnega videza. Je roževinasta, prosojna bledo rumena do rožnatorjava guma. Uprašeni gumi karaja je bledo siv do rožnatorjav. Ima izrazit vonj po ocetni kislini | Identifikacija A. Topnost | Netopen v etanolu | B. Nabrekanje v raztopini etanola | Gumi karaja nabrekne v 60-% etanolu, kar ga loči od drugih vrst gume | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 20 % (105 °C, 5 use) | Skupaj pepel | Ne več kakor 8 % | V kislini netopen pepel | Ne več kakor 1 % | V kislini netopne snovi | Ne več kakor 3 % | Hlapna kislina | Ne manj kakor 10 % (kot ocetna kislina) | Škrob | Nezaznaven | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Salmonella spp. | V 10 g gume je ni | E.coli | V 5 g gume je ni | E 417 GUMI TARA Definicija | Gumi tara pridobivamo z mletjem endosperma semen naravnih vrst rastline Caesalpinia spinosa (družina Leguminosae). Je iz visokomolekularnih polisaharidov, sestavljenih pretežno iz galaktomananov. Glavna sestavina je iz ravnih verig (1-4)-β-D-manopiranoznih enot z α-D-galaktopiranoznimi enotami, vezanimi z (1–6) vezmi. Razmerje manoze proti galaktozi v gumiju tara je 3: 1. (V gumiju rožičevih pešk je to razmerje 4: 1 in v gumiju gvar 2: 1) | Einecs | 254-409-6 | Opis | Bel do belkasto rumen prah, brez vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi. Netopen v etanolu | B. Tvorba gela | Vodni raztopini vzorca dodamo manjšo količino natrijevega borata. Nastane gel | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % | Pepel | Ne več kakor 1,5 % | V kislini netopne snovi | Ne več kakor 2 % | Beljakovine | Ne več kakor 3,5 % (faktor N x 5,7) | Škrob | Nezaznaven | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 418 GUMI GELAN Definicija | Gumi gelan je visokomolekularni polisaharidni gumi, izdelan tako, da fermentiramo ogljikove hidrate s čisto kulturo naravnih vrst Pseudomonas elodea, in kar dobimo s fermentacijo, čistimo z izopropilnim alkoholom, sušimo in meljemo. Visokomolekularni polisaharid je pretežno iz ponavljajočih se tetrasaharidnih enot, sestavljenih iz ene ramnoze, ene glukoronske kisline in dveh glukoz ter substituiranih z acilnimi (gliceril in acetil) skupinami, kakršni so O-glikozidno vezani estri. Glukoronsko kislino nevtraliziramo do mešanice kalijevih, natrijevih, kalcijevih in magnezijevih soli | Einecs | 275-117-5 | Molska masa | Približno 500000 | Vsebnost | Daje ne manj kakor 3,3 % in ne več kakor 6,8 % CO2, računano na suho snov | Opis | Sivkasto bel prah | Identifikacija A. Topnost | V vodi se topi in daje viskozne raztopine. Netopen v etanolu | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % po sušenju (105 °C, 2 1/2 use) | Dušik | Ne več kakor 3 % | Propan-2-ol | Ne več kakor 750 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Skupno število mikroorganizmov | Ne več kakor 10000 kolonij na gram | Kvasovke in plesni | Ne več kakor 400 kolonij na gram | E.coli | V 5 g gumija je ni | Salmonella spp. | V 10 g gumija je ni | E 422 GLICEROL Sopomenke | Glicerin | Definicija Kemična imena | 1,2,3-propantriol Glicerol Trihidroksipropan | Einecs | 200-289-5 | Kemična formula | C3H8O3 | Molska masa | 92,10 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 98 % glicerola, računano na suho snov | Opis | Bistra, brezbarvna, higroskopska, sirupasta tekočina rahlega značilnega vonja, ki ni niti oster niti neprijeten | Identifikacija A. Tvorba akroleina pri segrevanju | V epruveti segrejemo nekaj kapljic vzorca z 0,5 g kalijevega bisulfata. Razvijejo se značilne dražeče pare akroleina | B. Specifična teža (25/25 °C) | Ne manj kakor 1,257 | C. Indeks refrakcije [n]D20 | Med 1,471 in 1,474 | Čistost Voda | Ne več kakor 5 % (metoda Karla Fischerja) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,01 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Butantrioli | Ne več kakor 0,2 % | Akrolein, glukoza in amonijeve spojine | Zmes 5 ml glicerola in 5 ml raztopine kalijevega hidroksida (1 z 10) 5 minut segrevamo pri 60 °C. Zmes ne porumeni in ne oddaja vonja po amonijaku | Maščobne kisline in estri | Ne več kakor 0,1 %, računano kot butirna kislina | Klorirane spojine | Ne več kakor 30 mg/kg (kot klor) | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 2 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 5 mg/kg | E 431 POLIOKSIETILEN (40) STEARAT Sopomenke | Polyoxyl (40) stearate, polyoxyethylene (40) monostearate | Definicija | Zmes mono- in diestrov užitne stearinske kisline, ki je na voljo na trgu, in zmesi polioksietilendiolov (ki imajo povprečno dolžino polimera okoli 40 oksietilenskih enot) skupaj s prostim poliolom | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 97,5 %, računano na suho snov | Opis | Kosmiči smetanaste barve ali voskasta trdna snov pri 25 °C komaj zaznavnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi, etanolu, metanolu in etilacetatu Netopen v mineralnem olju | B. Območje strjevanja | 39-44 °C | C. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za maščobni ester polioksietiliranega poliola | Čistost Voda | Ne več kakor 3 % (metoda Karla Fischerja) | Kislinsko število | Ne več kakor 1 | Število umiljenja | Ne manj kakor 25 in ne več kakor 35 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 27 in ne več kakor 40 | 1,4-dioksan | Ne več kakor 5 mg/kg | Prosti etilenoksid | Ne več kakor 1 mg/kg | Etilen glikoli (mono- in di-) | Ne več kakor 0,25 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 432 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOLAVRAT (POLISORBAT 20) Sopomenke | Polisorbat 20 Polioksietilen (20) sorbitan monolavrat | Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov z užitno lavrinsko kislino, ki je na voljo na trgu, ter kondenziranih s približno 20 moli etilenoksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 70 % oksietilenskih skupin, kar ustreza ne manj kakor 97,3 % polioksietilena (20) sorbitan monolavrata, računano na suho snov | Opis | Citronasto do rumenorjava oljnata tekočina, pri 25 °C rahlega značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi, etanolu, metanolu, etilacetatu in dioksanu Netopen v mineralnem olju in petroletru | B. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za delni ester maščobne kisline polioksietiliranega poliola | Čistost Voda | Ne več kakor 3 % (metoda Karla Fischerja) | Kislinsko število | Ne več kakor 2 | Število umiljenja | Ne manj kakor 40 in ne več kakor 50 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 96 in ne več kakor 108. | 1,4-dioksan | Ne več kakor 5 mg/kg | Prosti etilenoksid | Ne več kakor 1 mg/kg | Etilenglikoli (mono- in di-) | Ne več kakor 0,25 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | wE 433 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOOLEAT (POLISORBAT 80) Sopomenke | Polisorbat 80 Polioksietilen (20) sorbitan monooleat | Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov z užitno oljno kislino, ki je na voljo na trgu, ter kondenziranih s približno 20 moli etilenoksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 65 % oksietilenskih skupin, kar ustreza ne manj kakor 96,5 % polioksietilena (20) sorbitan monooleata, računano na suho snov | Opis | Citronasto do rumenorjava oljnata tekočina, pri 25 °C rahlega značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi, etanolu, metanolu, etilacetatu in toluenu. | B. Infrardeči absorpcijski spekter | Netopen v mineralnem olju in petroletru Značilen za delni ester maščobne kisline polioksietiliranega poliola | Čistost Voda | Ne več kakor 3 % (metoda Karla Fischerja) | Kislinsko število | Ne več kakor 2 | Število umiljenja | Ne manj kakor 45 in ne več kakor 55 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 65 in ne več kakor 80 | 1,4-dioksan | Ne več kakor 5 mg/kg | Prosti etilenoksid | Ne več kakor 1 mg/kg | Etilenglikoli (mono- in di-) | Ne več kakor 0,25 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 434 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOPALMITAT (POLISORBAT 40) Sopomenke | Polisorbat 40 Polioksietilen (20) sorbitan monopalmitat | Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov z užitno palmitinsko kislino, ki je na voljo na trgu, ter kondenziranih s približno 20 moli etilenoksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 66 % oksietilenskih skupin, kar ustreza ne manj kakor 97 % polioksietilena (20) sorbitan monopalmitata, računano na suho snov | Opis | Rumena do oranžna oljnata tekočina ali polgel pri 25 °C, rahlega značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi, etanolu, metanolu, etilacetatu in acetonu. Netopen v mineralnem olju | B. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za delni ester maščobne kisline polioksietiliranega poliola | Čistost Voda | Ne več kakor 3 % (metoda Karla Fischerja) | Kislinsko število | Ne več kakor 2 | Število umiljenja | Ne manj kakor 41 in ne več kakor 52 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 90 in ne več kakor 107 | 1,4-dioksan | Ne več kakor 5 mg/kg | Prosti etilenoksid | Ne več kakor 1 mg/kg | Etilenglikoli (mono- in di-) | Ne več kakor 0,25 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 435 POLIOKSIETILEN SORBITAN MONOSTEARAT (POLISORBAT 60) Sopomenke | Polisorbat 60 Polioksietilen (20) sorbitan monostearat | Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov z užitno stearinsko kislino, ki je na voljo na trgu, in kondenziranih s približno 20 moli etilenoksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 65 % oksietilenskih skupin, kar ustreza ne manj kakor 97 % polioksietilena (20) sorbitan monostearata, računano na suho snov | Opis | Citronasto do oranžno obarvana oljnata tekočina ali polgel pri 25 °C, rahlega značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi, etilacetatu in toluenu. Netopen v mineralnem in rastlinskem olju | B. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za delni ester maščobne kisline polioksietiliranega poliola | Čistost Voda | Ne več kakor 3 % (metoda Karla Fischerja) | Kislinsko število | Ne več kakor 2 | Število umiljenja | Ne manj kakor 45 in ne več kakor 55 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 81 in ne več kakor 96 | 1,4-dioksan | Ne več kakor 5 mg/kg | Prosti etilenoksid | Ne več kakor 1 mg/kg | Etilenglikoli (mono- in di-) | Ne več kakor 0,25 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 436 POLIOKSIETILEN SORBITAN TRISTEARAT (POLISORBAT 65) Sopomenke | Polisorbat 65 Polioksietilen (20) sorbitan tristearat | Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih mono- in dianhidridov z užitno stearinsko kislino, ki je na voljo na trgu, ter kondenziranih s približno 20 moli etilenoksida na mol sorbitola in njegovih anhidridov | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 46 % oksietilenskih skupin, kar ustreza ne manj kakor 96 % polioksietilena (20) sorbitan tristearata, računano na suho snov | Opis | Rumenorjava, voskasta, trdna snov pri 25 °C, rahlega značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | V vodi se dispergira. Topen v mineralnem olju, rastlinskem olju, petroletru, acetonu, etru, dioksanu, etanolu in metanolu | B. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za delni ester maščobne kisline polioksietiliranega poliola | C. Območje strjevanja | 29-33°C | Čistost Voda | Ne več kakor 3 % (metoda Karla Fischerja) | Kislinsko število | Ne več kakor 2 | Število umiljenja | Ne manj kakor 88 in ne več kakor 98 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 40 in ne več kakor 60 | 1,4-dioksan | Ne več kakor 5 mg/kg | Prosti etilenoksid | Ne več kakor 1 mg/kg | Etilenglikoli (mono- in di-) | Ne več kakor 0,25 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 440 (i) PEKTIN Definicija | Pektin je pretežno iz delnih metilnih estrov poligalakturonske kisline ter njihovih amonijevih, natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli. Pridobivamo ga z ekstrakcijo v vodnem mediju iz ustreznih snovi naravnih vrst užitnih rastlin, običajno agrumov in jabolk. Za obarjanje je dovoljeno uporabljati samo metanol, etanol in propan-2-ol | Einecs | 232-553-0 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 65 % galakturonske kisline, računano na suho snov brez pepela, po pranju s kislino in alkoholom | Opis | Bel, svetlo rumen, svetlo siv ali svetlo rjav prah | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi, s katero tvori koloidno, opalescentno raztopino. Netopen v etanolu | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 12 % (105 °C, 2 use) | V kislini netopen pepel | Ne več kakor 1 % (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) | Žveplov dioksid | Ne več kakor 50 mg/kg, računano na suho snov | Vsebnost dušika | Ne več kakor 1,0 % po pranju s kislino in etanolom | Prosti metanol, etanol in propan-2-ol | Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji, računano na suho snov | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 440 (ii) AMIDIRANI PEKTIN Definicija | Amidirani pektin je pretežno iz delnih metilnih estrov in amidov poligalakturonske kisline ter njenih amonijevih, natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli. Pridobivamo ga z ekstrakcijo v vodnem mediju iz ustrezne snovi naravnih vrst užitnih rastlin, običajno agrumov ali jabolk, in z obdelavo z amonijakom pri izpolnjenih alkalnih pogojih. Za obarjanje je dovoljeno uporabljati samo metanol, etanol in propan-2-ol | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 65 % galakturonske kisline, računano na suho snov brez pepela, po pranju s kislino in alkoholom | Opis | Bel, svetlo rumen, svetlo sivkast ali svetlo rjavkast prah | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi, tvori koloidno, opalescentno raztopino. Netopen v etanolu | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 12 % (105 °C, 2 usi) | V kislini netopen pepel | Ne več kakor 1 % (netopen v približno 3 N klorovodikovi kislini) | Stopnja amidiranja | Ne več kakor 25 % vseh karboksilnih skupin | Ostanek žveplovega dioksida | Ne več kakor 50 mg/kg, računano na suho snov | Vsebnost dušika | Ne več kakor 2,5 % po pranju s kislino in etanolom | Prosti metanol, etanol in propan-2-ol | Ne več kakor 1 %, posamezno ali v kombinaciji, na snov brez hlapnih snovi | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 442 AMONIJEVI FOSFATIDI Sopomenke | Amonijeve soli fosfatidne kisline, mešane amonijeve soli fosforiliranih gliceridov | Definicija | Zmes amonijevih spojin fosfatidnih kislin, pridobljenih iz užitne maščobe in olja (običajno delno strjenega repičnega olja). Ena ali dve ali tri gliceridne enote so lahko vezane na fosfor. Dva fosforjeva estra sta lahko povezana med seboj kot fosfatidil fosfatidi | Vsebnost | Vsebnost fosforja: ne manj kakor 3 % in ne več kakor 3,4 utežne odstotke; vsebnost amonija: ne manj kakor 1,3 % in ne več kakor 1,5 % (računano kot N) | Opis | Poltrda mast | Identifikacija A. Topnost | Topni v maščobah. Netopni v vodi. Delno topni v etanolu in acetonu | B. Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobno kislino in na fosfat | | | Čistost Snovi, netopne v petroletru | Ne več kakor 2,5 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 444 SAHAROZA ACETAT IZOBUTIRAT Sopomenke | SAIB | Definicija | Saharoza acetat izobutirat je reakcijska zmes produktov, dobljenih z esterifikacijo živilske saharoze z anhidridom ocetne kisline in izobutir anhidridom, ki ji sledi destilacija. Zmes vsebuje vse možne kombinacije estrov z molskim razmerjem acetat: butirat okoli 2: 6 | Einecs | 204-771-6 | Kemično ime | Saharoza di(acetat) heksaizobutirat | Kemična formula | C40H62O19 | Molska masa | 832-856 (približno), C40H62O19: 846,9 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 98,8 % in ne več kakor 101,9 % C40H62O19 | Opis | Bistra tekočina, bledo slamnate barve, brez usedline, blagega vonja | Identifikacija A. Topnost | Netopen v vodi. Topen v večini organskih topil | B. Indeks refrakcije | d25D: 1,4492–1,4504 | C. Specifična teža | d25D: 1,141–1,151 | Čistost Triacetin | Ne več kakor 0,1 % | Kislinsko število | Ne več kakor 0,2 | Število umiljenja | Ne manj kakor 524 in ne več kakor 540 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 3 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 5 mg/kg | E 445 GLICEROLNI ESTRI LESNE SMOLE Sopomenke | Ester gum | Definicija | Kompleksna zmes tri- in diglicerolnih estrov smolnih kislin iz lesne smole. Smolo pridobivamo z ekstrakcijo iz starih borovih štorov; čistimo jo z rafinacijskim postopkom tekoče-tekoče. Tu niso vštete snovi, derivatizirane iz gumijeve smole, izcedek živih borovih dreves in snovi, derivatizirane iz smole talovega olja in stranski proizvod pri predelavi (pulpe) rjavega papirja. Končni izdelek je iz približno 90 % smolnih kislin in 10 % nevtralnih (nekislih spojin). Kisla smolna frakcija je kompleksna zmes izomernih diterpenoidnih monokarboksilnih kislin z empirično molsko formulo C20H30O2, v glavnem kot abietinska kislina. Snov čistimo s kapljajočo ali protitočno parno destilacijo | Opis | Trda, rumena do bledo rumeno rjava trdna snov | Identifikacija A. Topnost | Netopni v vodi. Topni v acetonu | B. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za spojino | Čistost Specifična teža raztopine | d2025 ne manj kakor 0,935, če jo določamo v 50-% raztopini d-limonena (97 %, vrelišče pri 175,5–176 °C, d204: 0,84) | Območje mehčanja | Med 82 °C in 90 °C | Kislinsko število | Ne manj kakor 3 in ne več kakor 9 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 15 in ne več kakor 45 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 2 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Preskus izključenosti smole talovega olja (preskus na žveplo) | Če organske spojine, ki vsebujejo žveplo, segrevamo skupaj z natrijevim formatom, se žveplo spremeni v hidrogensulfid, ki ga z lahkoto zaznamo z uporabo svinčevega acetatnega papirja. Pozitivna reakcija pokaže, da je bila uporabljena smola talovega olja namesto lesne smole | E 450 (i) DINATRIJEV DIFOSFAT Sopomenke | Dinatrijev dihidrogen difosfat Dinatrijev dihidrogen pirofosfat Natrijev kisli pirofosfat | Definicija Kemično ime | Dinatrijev dihidrogen difosfat | Einecs | | | 231-835-0 | | | Kemična formula | Na2H2P2O7 | Molska masa | 221,94 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 % dinatrijevega difosfata ter ne manj kakor 63 % in ne več kakor 64,5 %, izraženo kot P2O5 | Opis | Bel prah ali zrna | Identifikacija A. Pozitivni reakciji na natrij in na fosfat | | | B. Topnost | Topen v vodi | Čistost pH 1 % raztopine | Med 3,7 in 5,0 | Izguba pri sušenju | Ne več kakor 0,5 % (105 °C, 4 use) | V vodi netopne snovi | Ne več kakor 1 % | Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg (izražen kot fluor) | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 450 (ii) TRINATRIJEV DIFOSFAT Sopomenke | Kisli trinatrijev pirofosfat Trinatrijev monohidrogen difosfat | Definicija | | | Einecs | 238-735-6 | | Kemična formula | Monohidrat: | Na3HP2O7. H20 | Brezvoden: | Na3HP2O7 | Molska masa | Monohidrat: | 261,95 | Brezvoden: | 243,93 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov, ter ne manj kakor 57 % in ne več kakor 59 %, izraženo kot P2O5 | Opis | Anhidrid ali monohidrat sta bel prah ali zrna | Identifikacija A. Pozitivni reakciji na natrij in na fosfat | | | B. Topen v vodi | | | Čistost pH 1 % raztopine | Med 6,7 in 7,3 | Izguba po žarjenju | 4,5 % za brezvodno spojino 11,5 % za monohidrat | Izguba pri sušenju | Ne več kakor 0,5 % (105°C, 4 use) | V vodi netopne snovi | Ne več kakor 0,2 % | Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg, izraženo kot fluor | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 450 (iii) TETRANATRIJEV DIFOSFAT Sopomenke | Tetranatrijev pirofosfat Natrijev pirofosfat | Definicija Kemično ime | Tetranatrijev difosfat | Einecs | | | 231-767-1 | | | Kemična formula | Brezvoden: | Na4P2O7 | Dekahidrat: | Na4P2O7. 10H20 | Molska masa | Brezvoden: | 265,94 | Dekahidrat: | 446,09 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 % Na4P2O7, računano na žarjeno snov, ter ne manj kakor 52,5 % in ne več kakor 54 %, izraženo kot P2O5 | Opis | Brezbarvni ali beli kristali ali bel kristalinični ali zrnat prah. Dekahidrat se na suhem zraku rahlo navlaži | Identifikacija A. Pozitivni reakciji na natrij in na fosfat | | | B. Topnost | Topen v vodi. Netopen v etanolu | Čistost pH 1 % raztopine | Med 9,8 in 10,8 | Izguba po žarjenju | Ne več kakor 0,5 % za brezvodno sol, ne manj kakor 38 % in ne več kakor 42 % za dekahidrat, v obeh primerih določeno po 4-urnem sušenju pri 105 °C in 30-minutnem žarjenju pri 550 °C | V vodi netopne snovi | Ne več kakor 0,2 % | Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg, izražen kot fluor | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 450 (v) TETRAKALIJEV DIFOSFAT Sopomenke | Kalijev pirofosfat Tetrakalijev pirofosfat | Definicija Kemično ime | Tetrakalijev difosfat | Einecs | 230-785-7 | Kemična formula | K4P2O7 | Molska masa | 330,34 (brezvoden) | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na žarjeno snov, in ne manj kakor 42 % in ne več kakor 43,7 %, izraženo kot P2O5 | Opis | Brezbarvni kristali ali bel zelo higroskopski prah | Identifikacija A. Pozitivni reakciji na kalij in na fosfat | | | B. Topnost | Topen v vodi, netopen v etanolu | Čistost pH 1 % raztopine | Med 10,0 in 10,8 | Izguba po žarjenju | Ne več kakor 2 % po 4-urnem sušenju pri 105 °C in 30-minutnem žarjenju pri 550 °C | V vodi netopne snovi | Ne več kakor 0,2 % | Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg, izražen kot fluor | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 450 (vi) DIKALCIJEV DIFOSFAT Sopomenke | Kalcijev pirofosfat | Definicija Kemično ime | Dikalcijev difosfat Dikalcijev pirofosfat | Einecs | 232-221-5 | Kemična formula | Ca2P2O7 | Molska masa | 254,12 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 96 % ter ne manj kakor 42 % in ne več kakor 56 %, izraženo kot P2O5 | Opis | Droben, bel prah, brez vonja | Identifikacija A. Pozitivni reakciji na kalcij in na fosfat | | | B. Topnost | Netopen v vodi. Topen v razredčeni klorovodikovi in dušikovi kislini | Čistost pH 10 % suspenzije v vodi | Med 5,5 in 7,0 | Izguba po žarjenju | Ne več kot 1,5 % (30 min. pri 800 ± 25 °C) | Fluorid | Ne več kakor 50 mg/kg, izraženo kot fluor | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 450 (vii) KALCIJEV DIHIDROGEN DIFOSFAT Sopomenke | Kisli kalcijev pirofosfat Monokalcijev dihidrogen pirofosfat | Definicija Kemično ime | Kalcijev dihidrogen difosfat | Einecs | 238-933-2 | Kemična formula | CaH2P2O7 | Molska masa | 215,97 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 90 %, računano na suho snov, ter ne manj kakor 61 % in ne več kakor 64 %, izraženo kot P2O5 | Opis | Beli kristali ali prah | Identifikacija A. Pozitivni reakciji na kalcij in na fosfat | | | Čistost V kislini netopne snovi | Ne več kakor 0,4 % | Fluorid | Ne več kakor 30 mg/kg, izraženo kot fluor | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 451 (i) PENTANATRIJEV TRIFOSFAT Sopomenke | Pentanatrijev tripolifosfat Natrijev tripolifosfat | Definicija Kemično ime | Pentanatrijev trifosfat | Einecs | 231-838-7 | Kemična formula | Na5O10P3. xH2O (x = 0 ali 6) | Molska masa | 367,86 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 85 %. Ne manj kakor 56 % in ne več kakor 58 % (brezvoden) ali ne manj kakor 43 % in ne več kakor 45 % (heksahidrat), izraženo kot P2O5 | Opis | Bela, rahlo higroskopska zrna ali prah | Identifikacija A. Topnost | Dobro topen v vodi, netopen v etanolu | B. Pozitivni reakciji na natrij in na fosfat | | | C. pH 1 % raztopine | Med 9,1 in 10,2 | Čistost Izguba pri sušenju | Brezvoden: ne več kakor 0,7 % (105 °C, 1 uso) Heksahidrat: ne več kakor 23,5 % (60 °C, 1 uso, nato 4-urno sušenje pri 105 °C) | V vodi netopne snovi | Ne več kakor 0,1 % | Višji polifosfati | Ne več kakor 1 % | Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 451 (ii) PENTAKALIJEV TRIFOSFAT Sopomenke | Pentakalijev tripolifosfat Kalijev trifosfat Kalijev tripolifosfat | Definicija Kemično ime | Pentakalijev trifosfat Pentakalijev tripolifosfat | Einecs | 237-574-9 | Kemična formula | K5O10P3 | Molska masa | 448,42 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 85 %, računano na suho snov Vsebnost ne manj kakor 46,5 % in ne več kakor 48 %, izraženo kot P2O5 | Opis | Bel, higroskopski prah ali zrna | Identifikacija A. Topnost | Dobro topen v vodi | B. Pozitivni reakciji na kalij in na fosfat | | | C. pH 1 % raztopine | Med 9,2 in 10,5 | Čistost Izguba po žarjenju | Ne več kakor 0,4 % (105 °C, 4 use, nato 30-minutno žarjenje pri 550 °C) | V vodi netopne snovi | Ne več kakor 2 % | Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 452 (i) NATRIJEV POLIFOSFAT 1.TOPNI POLIFOSFAT Sopomenke | Natrijev heksametafosfat Natrijev tetrapolifosfat Grahamova sol Natrijevi polifosfati, steklasti Natrijev polimetafosfat Natrijev metafosfat | Definicija | Topne natrijeve polifosfate pridobivamo s taljenjem in ohlajanjem natrijevih ortofosfatov. Spojine so skupina iz raznih amorfnih, vodotopnih polifosfatov, sestavljenih iz ravnih verig metafosfatnih enot, (NaPO3)x, x ≥ 2, zaključenih s skupinami Na2PO4. Te snovi ponavadi določamo z razmerjem Na2O/P2O5 ali z vsebnostjo P2O5. Razmerja Na2O/P2O5 se spreminjajo od okoli 1,3 za natrijev tetrapolifosfat, pri čemer velja x = približno 4; do okoli 1,1 za grahamovo sol, običajno imenovano natrijev heksametafosfat, pri čemer velja x = 13 do 18; in do okoli 1,0 za natrijeve polifosfate z večjimi molskimi masami, pri čemer velja x = 20 do 100 ali več. pH njihovih raztopin se spreminja med 3,0 do 9,0. | Kemično ime | Natrijev polifosfat | Einecs | 272-808-3 | Kemične formule | Heterogene zmesi natrijevih soli linearno kondenziranih polifosfornih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer "n" ni manj kakor 2 | Molska masa | (102)n | Vsebnost | Vsebnost P2O5 ne manj kakor 60 % in ne več kakor 71 %, računano na žarjeno snov | Opis | Brezbarvne ali bele, prozorne ploščice, zrna ali prah | Identifikacija A. Topnost | Dobro topen v vodi | B. Pozitivni reakciji na natrij in na fosfat | | | C. pH 1 % raztopine | Med 3,0 in 9,0 | Čistost Izguba po žarjenju | Ne več kakor 1 % | V vodi netopne snovi | Ne več kakor 0,1 % | Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | 2.NETOPNI POLIFOSFAT Sopomenke | Netopni natrijev metafosfat Maddrellova sol Netopni natrijev polifosfat (IMP) | Definicija | Netopni natrijev metafosfat je visokomolekularni natrijev polifosfat, sestavljen iz dveh dolgih metafosfatnih verig (NaPO3)x, ki sta nasprotno spiralno zaviti okoli skupne osi. Razmerje Na2O/P2O5 je okoli 1,0; pH 1 dela v 3 delih vodne suspenzije je okoli 6,5. | Kemično ime | Natrijev polifosfat | Einecs | 272-808-3 | Kemične formule | Heterogene zmesi natrijevih soli linearno kondenziranih polifosfornih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer "n" ni manj kakor 2 | Molska masa | (102)n | Vsebnost | Ne manj kakor 68,7 % in ne več kakor 70 %, računano kot P2O5 | Opis | Bel kristalinični prah | Identifikacija A. Topnost | Netopen v vodi, topen v mineralnih kislinah ter v raztopinah kalijevih in amonijevih (toda ne natrijevih) kloridov | B. Pozitivni reakciji na natrij in na fosfat | | | C. pH 1 proti 3 vodne suspenzije | Okoli 6,5 | Čistost Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 452 (ii) KALIJEV METAFOSFAT Sopomenke | Kalijev metafosfat Kalijev polimetafosfat Kurrolova sol | Definicija Kemično ime | Kalijev polifosfat | Einecs | 232-212-6 | Kemična formula | (KPO3)n Heterogene zmesi kalijevih soli linearno kondenziranih polifosfornih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(3n + 1), pri čemer "n" ni manj kakor 2 | Molska masa | (134)n | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 53,5 % in ne več kakor 61,5 %, računano na žarjeno snov kot P2O5 | Opis | Droben bel prah ali kristali ali brezbarvne steklaste ploščice | Identifikacija A. Topnost | 1 g raztopimo v 100 ml natrijevega acetata (1 proti 25) | B. Pozitivni reakciji na kalij in na fosfat | | | C. pH 1 % raztopine | Ne več kakor 7,8 | Čistost Izguba po žarjenju | Ne več kakor 2 % (105 °C, 4 use, nato 30-minutno žarjenje pri 550 °C) | V vodi netopne snovi | Ne več kakor 0,2 % | Ciklični fosfat | Ne več kakor 8 %, računano na vsebnost P2O5 | Fluorid | Ne več kakor 10 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 452 (iv) KALCIJEV POLIFOSFAT Sopomenke | Kalcijev metafosfat Kalcijev polimetafosfat | Definicija Kemično ime | Kalcijev polifosfat | Einecs | 236-769-6 | Kemična formula | (CaP2O6)n Heterogene zmesi kalcijevih soli kondenziranih polifosfornih kislin splošne formule H(n + 2)PnO(n + 1), pri čemer "n" ni manj kakor 2 | Molska masa | (198)n | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 50 % in ne več kakor 71 %, računano na žarjeno snov kot P2O5 | Opis | Brezbarvni kristali ali bel prah, brez vonja | Identifikacija A. Topnost | Običajno težko topen v vodi. Topen v kislem mediju | B. Pozitivni reakciji na kalcij in na fosfat | | | C. Vsebnost CaO | 27–29,5 % | Čistost Izguba po žarjenju | Ne več kakor 2 % (105 °C, 4 use, nato 30-minutno žarjenje pri 550 °C) | Ciklični fosfat | Ne več kakor 8 %, računano na vsebnost P2O5 | Fluorid | Ne več kakor 30 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 460(i) MIKROKRISTALINIČNA CELULOZA Sopomenke | Celulozni gel | Definicija | Mikrokristalinična celuloza je čiščena, delno depolimerizirana celuloza, ki jo pridobivamo z obdelovanjem alfa celuloze z mineralnimi kislinami; alfa celulozo dobimo iz pulpe naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala. Stopnja polimerizacije je običajno manj od 400 | Kemično ime | Celuloza | Einecs | 232-674-9 | Kemična formula | (C6H10O5)n | Molska masa | Okoli 36000 | Vsebnost | Ne manj kakor 97 %, računano kot celuloza na suho snov | Opis | Droben bel ali skoraj bel prah, brez vonja | Identifikacija A. Topnost | Netopna v vodi, etanolu, etru in razredčenih mineralnih kislinah. Rahlo topna v raztopini natrijevega luga | B. Barvna reakcija | 1 mg vzorca dodamo 1 ml fosforne kisline in na vodni kopeli segrevamo 30 minut. Dodamo 4 ml raztopine pirokatehola in fosforne kisline (1 proti 4) in segrevamo 30 minut. Pojavi se rdeča barva | C. Identificiramo jo z IR-spektroskopijo | | | D. Preskušanje suspenzije | 30 g vzorca mešamo z 270 ml vode v mešalniku 5 minut pri 12000 vrtljajih na minuto. Nastala zmes je bodisi dobro tekoča suspenzija ali težka, grudičasta, komaj tekoča, če sploh, suspenzija, ki se le slabo useda in vsebuje veliko ujetih zračnih mehurčkov. Če nastane dobro tekoča suspenzija, je 100 ml prenesemo v 100-ml merilni valj in pustimo stati 1 uro. Trdne snovi se usedejo, nad njimi pa se pojavi tekočina | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 7 % (105 °C, 3 use) | V vodi topne snovi | Ne več kakor 0,24 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določen pri 800 ± 25 °C | ph 10 % vodne suspenzije | ph tekočine nad usedlino je med 5,0 in 7,5 | Škrob | Nezaznaven 20 ml disperzije, dobljene pri identifikaciji (preskus D), dodamo nekaj kapljic raztopine joda in zmešamo. Škrlatna do modra ali modra barva se ne pojavi | Velikost delcev | Ne manj kakor 5 μm (ne več kakor 10 % delcev manj od 5 μm) | Karboksilne skupine | Ne več kakor 1 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 460 (ii) UPRAŠENA CELULOZA Definicija | Čiščena, mehanično razgrajena celuloza, pripravljena iz alfaceluloze, ki jo pridobimo iz pulpe naravnih virov vlaknatega rastlinskega materiala | Kemično ime | Celuloza Linearni polimer z vezanimi glukoznimi ostanki 1: 4 | Einecs | 232-674-9 | Kemična formula | (C6H10O5)n | Molska masa | Okoli (162)n (n je pretežno 1000 ali več) | Vsebnost | Ne manj kakor 92 % | Opis | Droben, bel prah, brez vonja | Identifikacija A. Topnost | Netopna v vodi, etanolu, etru in razredčenih mineralnih kislinah. Rahlo topna v raztopini natrijevega luga | B. Preskušanje suspenzije | 30 g vzorca mešamo z 270 ml vode v mešalniku 5 minut pri 12000 vrtljajih na minuto. Nastala zmes je bodisi dobro tekoča suspenzija ali težka, grudičasta, komaj tekoča, če sploh, suspenzija, ki se le rahlo useda in vsebuje veliko ujetih zračnih mehurčkov. Če dobimo dobro tekočo suspenzijo, je 100 ml prenesemo v 100-ml merilni valj in pustimo stati 1 uro. Trdne snovi se usedejo, nad njimi se pojavi tekočina | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 7 % (105 °C, 3 use) | V vodi topne snovi | Ne več kakor 1,0 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,3 %, določeno pri 800 ± 25 °C | ph 10 % vodne suspenzije | ph tekočine nad usedlino je med 5,0 in 7,5 | Škrob | Nezaznaven 20 ml disperzije, dobljene pri identifikaciji (preskus B), dodamo nekaj kapljic raztopine joda in zmešamo. Škrlatna do modra ali modra barva se ne pojavi | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Velikost delcev | Ne manj kakor 5 μm (ne več kakor 10 % delcev manj od 5 μm) | E 461 METILNA CELULOZA Sopomenke | Celulozni metilni eter | Definicija | Metilna celuloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala in jo delno zaetrimo z metilnimi skupinami | Kemično ime | Metileterceluloza | Kemična formula | Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih: HCH3 aliCH2CH3 | Molska masa | Od okoli 20000 do 380000 | Vsebnost | Ne manj kakor 25 % in ne več kakor 33 % metoksiskupin (-OCH3) in ne več kakor 5 % hidroksietoksiskupin (-OCH2CH2OH) | Opis | Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknat prah brez vonja in okusa | Identifikacija A. Topnost | V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Netopna v etanolu, etru in kloroformu. Topna v ledocenti kislini | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 7 % (105 °C, 3 use) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 1,5 %, določen pri 800 ± 25 °C | ph 10 % koloidne raztopine | Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 463 HIDROKSIPROPILNA CELULOZA Sopomenke | Celulozni hidroksipropilni eter | Definicija | Hidroksipropilna celuloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena s hidroksipropilnimi skupinami | Kemično ime | Hidroksipropilni eter celuloze | Kemična formula | Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih: HCH2 CHOHCH3CH2CHO(CH2CHOHCH3)CH3CH2CHO[CH2CHO(CH2CHOHCH3)CH3]CH3 | Molska masa | Od okoli 30000 do 1000000 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 80,5 % hidroksipropoksilnih skupin (-OCH2CHOHCH3), kar ustreza ne več kakor 4,6 hidroksipropilne skupine na anhidroglukozno enoto, računano na suho snov | Opis | Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknast prah, brez vonja in brez okusa | Identifikacija A. Topnost | V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Topna v etanolu. Netopna v etru | B. Plinska kromatografija | Substituente določimo s plinsko kromatografijo | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 10 % (105 °C, 3 use) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | ph 1 % koloidne raztopine | Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 | Propilen klorhidrini | Ne več kakor 0,1 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 464 HIDROKSIPROPIL METILCELULOZA Definicija | Hidroksipropil metilceluloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena z metilnimi skupinami in z majhno količino hidroksipropilnih substituentov | Kemično ime | 2-hidroksipropilni eter metilceluloze | Kemična formula | Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih: HCH3CH2 CHOHCH3CH2CHO(CH2CHOHCH3)CH3CH2CHO[CH2CHO(CH2CHOHCH3)CH3]CH3 | Molska masa | Od okoli 13000 do 200000 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 19 % in ne več kakor 30 % metoksiskupin (OCH3) ter ne manj kakor 3 % in ne več kakor 12 % hidroksipropilnih skupin (-OCH2CHOHCH3), računano na suho snov | Opis | Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa | Identifikacija A. Topnost | V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Netopna v etanolu | B. Plinska kromatografija | Substituente določimo s plinsko kromatografijo | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 10 % (105 °C, 3 use) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 1,5 % za produkte z viskoznostjo 50 mPa.s ali več Ne več kakor 3 % za produkte z viskoznostjo pod 50 mPa.s | ph 1 % koloidne raztopine | Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 | Propilen klorhidrini | Ne več kakor 0,1 mg/kg | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 465 ETILMETILCELULOZA Sopomenke | Metiletilceluloza | Definicija | Etilmetilceluloza je celuloza, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatih rastlinskih snovi, delno zaetrena z metilnimi in etilnimi skupinami | Kemično ime | Etilmetileter celuloze | Kemična formula | Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naštetih: HCH3CH2CH3 | Molska masa | Od okoli 30000 do 40000 | Vsebnost | Vsebnost, računano na suho snov, ne manj kakor 3,5 % in ne več kakor 6,5 % metoksiskupin (OCH3) ter ne manj kakor 14,5 % in ne več kakor 19 % etoksiskupin (-OCH2CH3) ter ne manj kakor 13,2 % in ne več kakor 19,6 % vseh alkoksiskupin, preračunano na metoksiskupino | Opis | Rahlo higroskopski, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast, zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa | Identifikacija A. Topnost | V vodi nabrekne in tvori bistro do opalescentno, viskozno, koloidno raztopino. Topna v etanolu. Netopna v etru | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 15 % za vlaknato obliko in ne več kakor 10 % za uprašeno obliko (105 °C do konstantne teže) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,6 % | ph 1 % koloidne raztopine | Ne manj kakor 5,0 in ne več kakor 8,0 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | E 466 NATRIJEVA KARBOKSIMETILCELULOZA Sopomenke | Karboksimetilceluloza CMC Na CMC Natrijev CMC Celulozna guma | Definicija | Karboksimetilceluloza je delna natrijeva sol karboksimetilnega etra celuloze, ki jo pridobivamo neposredno iz naravnih vrst vlaknatega rastlinskega materiala | Kemično ime | Natrijeva sol karboksimetilnega etra celuloze | Kemična formula | Polimeri vsebujejo substituirane anhidroglukozne enote s splošno formulo: C6H7O2 (OR1 ) (OR2 ) (OR3 ), pri čemer je lahko vsak R1,R2,R3 eden izmed naslednjih: HCH2COONaCH2COOH | Molska masa | Višja od približno 17000 (stopnja polimerizacije približno 100) | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 99,5 %, računano na suho snov | Opis | Rahlo higroskopičen, bel ali rahlo rumenkast ali sivkast zrnat ali vlaknat prah, brez vonja in brez okusa | Identifikacija A. Topnost | Z vodo tvori viskozno koloidno raztopino. Netopna v etanolu | B. Preskus penjenja | 0,1-% raztopino vzorca močno stresamo. Pena se ne pojavi. (Ta preskus omogoča razlikovanje natrijeve karboksimetilceluloze od preostalih celuloznih etrov) | C. Tvorba oborine | Petim ml 0,5-% raztopine vzorca dodamo 5 ml 5-% raztopine bakrovega sulfata ali aluminijevega sulfata. Pojavi se oborina. (S tem testom razlikujemo natrijevo karboksimetilcelulozo od preostalih celuloznih etrov in od želatine, gumija rožičevih pešk in gumija tragant) | D. Barvna reakcija | Med mešanjem 50 ml vode dodamo 0,5 g uprašene natrijeve karboksimetilceluloze, da dobimo enakomerno disperzijo. Mešamo toliko časa, da dobimo bistro raztopino, uporabno za naslednji preskus: 1 mg vzorca razredčimo z enakim volumnom vode v epruveti, dodamo 5 kapljic 1-naftolne raztopine. Epruveto nagnemo in po steni previdno dolijemo 2 ml žveplene kisline, tako da tvori spodnjo plast. Na stiku obeh plasti se razvije rdečeškrlatna barva | Čistost Stopnja substituiranosti | Ne manj kakor 0,2 in ne več kakor 1,5 karboksimetilnih skupin (-CH2COOH) na anhidroglukozno enoto | Izguba pri sušenju | Ne več kakor 12 % (105 °C do stalne teže) | pH 1 % koloidne raztopine | Ne manj kakor 0,5 in ne več kakor 8,5 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 20 mg/kg | Glikolata skupaj | Ne več kakor 0,4 %, računano kot natrijev glikolat na suho snov | Natrij | Ne več kakor 12,4 %, računano na suho snov | E 470a NATRIJEVE, KALIJEVE IN KALCIJEVE SOLI MAŠČOBNIH KISLIN Definicija | Natrijeve, kalijeve in kalcijeve soli maščobnih kislin so v živilskem olju ter jih pridobivamo iz jedilnih maščob in olja ali iz destiliranih živilskih maščobnih kislin | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov | Opis | Beli ali smetanasto beli lahki kosmiči, poltrdne snovi ali prah | Identifikacija A. Topnost | Natrijeve in kalijeve soli: topne v vodi in etanolu; kalcijeve soli: netopne v vodi, etanolu in etru | B. Pozitivne reakcije na katione in na maščobne kisline | | | Čistost Natrij | Ne manj kakor 9 % in ne več kakor 14 %, izražen kot Na2O | Kalij | Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 21,5 %, izražen kot K2O | Kalcij | Ne manj kakor 8,5 % in ne več kakor 13 %, izražen kot CaO | Neumiljive snovi | Ne več kakor 2 % | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 3 %, izražene kot oleinska kislina | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Proste alkalije | Ne več kakor 0,1 %, izražene kot NaOH | V alkoholu netopne snovi | Ne več kakor 0,2 % (samo natrijeve in kalijeve soli) | E 470b MAGNEZIJEVE SOLI MAŠČOBNIH KISLIN Definicija | Magnezijeve soli maščobnih kislin so v živilskem olju in maščobah; pridobivamo jih iz jedilnih maščob in olja ali iz destiliranih živilskih maščobnih kislin | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov | Opis | Beli ali smetanasto beli lahki kosmiči, poltrdne snovi ali prah | Identifikacija A. Topnost | Netopne v vodi, delno topne v etanolu in etru | B. Pozitivne reakcije na magnezij in na maščobne kisline | | | Čistost Magnezij | Ne manj kakor 6,5 % in ne več kakor 11 %, izražen kot MgO | Proste alkalijeve kovine | Ne več kakor 0,1 %, izraženo kot MgO | Neumiljive snovi | Ne več kakor 2 % | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 3 %, izražene kot oleinska kislina | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 471 MONO-IN DIGLICERIDI MAŠČOBNIH KISLIN Sopomenke | Gliceril monostearat Gliceril monopalmitat Gliceril monooleat itd. Monostearin, monopalmitin, monoolein itd. GMS (za gliceril monostearat) | Definicija | Mono- in digliceridi maščobnih kislin so iz zmesi glicerol mono-, di- in triestrov maščobnih kislin, ki se pojavljajo v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostih maščobnih kislin in glicerola | Vsebnost | Vsebnost mono- in diestrov: ne manj kakor 70 % | Opis | Spreminjajo se od bledo rumene do bledo rjave oljnate tekočine ali od belega ali rahlo sivkastega, trdega voska. Trdne snovi so lahko v kosmičih, prahu ali majhnih kapljah | Identifikacija A. Infrardeči spekter | Značilen za delni ester maščobne kisline s poliolom | B. Pozitivne reakcije na glicerol in na maščobne kisline | | | C. Topnost | Netopne v vodi, topne v etanolu in toluenu | Čistost Vsebnost vode | Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) | Kislinsko število | Ne več kakor 6 | Prosti glicerol | Ne več kakor 7 % | Poligliceroli | Ne več kakor 4 % diglicerola in ne več kakor 1 % višjih poliglicerolov, oboje računano na vsebnost glicerola | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Skupaj glicerol | Ne manj kakor 16 % in ne več kakor 33 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Merila čistosti se nanašajo na aditive brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 472a OCETNO KISLI ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Sopomenke | Ocetno kisli estri mono- in digliceridov Acetogliceridi Acetilirani mono- in digliceridi Estri glicerola ocetne in maščobne kisline | Definicija | Estri glicerola z ocetno in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste ocetne kisline in prostih gliceridov | Opis | Bistra, lahko tekoča tekočina ali trdne snovi, od bele do bledo rumene barve | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline in na ocetno kislino | | | B. Topnost | Netopne v vodi. Topne v etanolu | Čistost Kisline, razen ocetne in maščobnih kislin | Nezaznavne | Prosti glicerol | Ne več kakor 2 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Skupaj ocetna kislina | Ne manj kakor 9 % in ne več kakor 32 % | Proste maščobne kisline (in ocetna kislina) | Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina | Skupaj glicerol | Ne manj kakor 14 % in ne več kakor 31 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Merila čistosti se nanašajo na aditive brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 472b ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z MLEČNO KISLINO Sopomenke | Estri mono- in digliceridov z mlečno kislino Laktogliceridi Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z mlečno kislino | Definicija | Estri glicerola z mlečno kislino in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste ocetne kisline in prostih gliceridov | Opis | Bistra, lahko tekoča tekočina do voskaste snovi raznih konzistenc, od bele do bledo rumene barve | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline in na mlečno kislino | | | B. Topnost | Netopne v mrzli vodi, v vroči pa se dispergirajo | Čistost Kisline, razen mlečne in maščobnih kislin | Nezaznavne | Prosti glicerol | Ne več kakor 2 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Skupaj mlečna kislina | Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 45 % | Proste maščobne kisline (in mlečna kislina) | Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina | Skupaj glicerol | Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 30 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 472c ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN S CITRONSKO KISLINO Sopomenke | Estri mono- in digliceridov maščobnih kislin s citronsko kislino Citrogliceridi Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni s citronsko kislino | Definicija | Estri glicerola s citronsko kislino in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste citronske kisline in prostih gliceridov. Lahko so delno ali popolnoma nevtralizirani z natrijevim ali kalijevim hidroksidom | Opis | Rumenkasta ali svetlo rjava tekočina, poltrdi do trdi vosek | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline in na citronsko kislino | | | B. Topnost | Netopni v vodi. V vroči vodi se dispergirajo. Topni v olju in maščobah. Netopni v mrzlem etanolu | Čistost Kisline, razen citronske in maščobnih kislin | Nezaznavne | Prosti glicerol | Ne več kakor 2 % | Skupaj glicerol | Ne manj kakor 8 % in ne več kakor 33 % | Skupaj citronska kislina | Ne manj kakor 13 % in ne več kakor 50 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 472d ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z VINSKO KISLINO Sopomenke | Estri mono- in digliceridov z vinsko kislino Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z vinsko kislino | Definicija | Estri glicerola z vinsko kislino in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske kisline in prostih gliceridov | Opis | Lepljiva, viskozna, rumenkasta tekočina do trd rumen vosek | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline in na vinsko kislino | | | Čistost Kisline, razen vinske in maščobnih kislin | Nezaznavne | Prosti glicerol | Ne več kakor 2 % | Skupaj glicerol | Ne manj kakor 12 % in ne več kakor 29 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Skupaj vinska kislina | Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 50 % | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 472e ESTRI MONO- IN DIGLICERIDOV MAŠČOBNIH KISLIN Z MONO- IN DIACETILNO VINSKO KISLINO Sopomenke | Estri mono- in digliceridov z diacetilno vinsko kislino Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z mono- in diacetilno vinsko kislino Estri glicerola z diacetilno vinsko in maščobno kislino | Definicija | Mešani estri glicerola z mono- in diacetilnimi vinskimi kislinami (dobljeni iz vinske kisline) in maščobnimi kislinami so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske in ocetne kisline in njunih kombinacij ter prostih gliceridov. Vsebujejo tudi maščobne estre z vinsko in ocetno kislino | Opis | Lepljiva, viskozna tekočina do mastne konzistence/zgoščene mase ali rumen vosek, ki na vlažnem zraku hidrolizira in sprošča ocetno kislino | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline, na vinsko in na ocetno kislino | | | Čistost Kisline, razen ocetne, vinske in maščobnih kislin | Nezaznavne | Prosti glicerol | Ne več kakor 2 % | Skupaj glicerol | Ne manj kakor 11 % in ne več kakor 28 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Skupaj vinska kislina | Ne manj kakor 10 % in ne več kakor 40 % | Skupaj ocetna kislina | Ne manj kakor 8 % in ne več kakor 32 % | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 472 f MEŠANI MONO- IN DIGLICERIDNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN Z OCETNO IN VINSKO KISLINO Sopomenke | Mono- in digliceridi maščobnih kislin, zaestreni z ocetno in vinsko kislino | Definicija | Estri glicerola z ocetno in vinsko kislino so v živilskem olju in maščobah. Lahko vsebujejo manjšo količino prostega glicerola, prostih maščobnih kislin, proste vinske in ocetne kisline ter prostih gliceridov. Vsebujejo lahko tudi mono- in diacetilne vinske estre mono- in digliceridov maščobnih kislin | Opis | Lepljiva tekočina do trdnih snovi, bele do bledo rumene barve | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na glicerol, na maščobne kisline, na vinsko kislino in na ocetno kislino | | | Čistost Kisline, razen ocetne, vinske in maščobnih kislin | Nezaznavne | Prosti glicerol | Ne več kakor 2 % | Skupni glicerol | Ne manj kakor 12 % in ne več kakor 27 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Skupna ocetna kislina | Ne manj kakor 10 % in ne več kakor 20 % | Skupna vinska kislina | Ne manj kakor 20 % in ne več kakor 40 % | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko zastopane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 473 ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN S SAHAROZO Sopomenke | Sucroesters Sladkorni estri | Definicija | Esencialni mono-, di- in triestri saharoze z maščobnimi kislinami so v jedilnih maščobah in olju. Lahko jih pripravimo iz saharoze ter metil- in etilestrov živilskih maščobnih kislin ali z ekstrakcijo iz saharogliceridov. Pri pripravi je dovoljeno uporabiti samo naslednja organska topila: dimetilsulfoksid, dimetilformamid, etilacetat, propan-2-ol, 2-metil-1-propanol, propilenglikol in metiletil keton | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 80 % | Opis | Gost gel, mehka trdna snov ali bel do rahlo sivkasto bel prah | Identifikacija A. Pozitivne reakcije na sladkor in na maščobne kisline | | | B. Topnost | Težko topen v vodi Topen v etanolu | Čistost Sulfatni pepel | Ne več kakor 2 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Prosti sladkor | Ne več kakor 5 % | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Metanol | Ne več kakor 10 mg/kg | Dimetilsulfoksid | Ne več kakor 2 mg/kg | Dimetilformamid | Ne več kakor 1 mg/kg | 2-metil-1-propanol | Ne več kakor 10 mg/kg | Etilacetat | Ne več kakor 350 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji | Propan-2-ol | Propilenglikol | Metiletil keton | Ne več kakor 10 mg/kg | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 474 SAHAROGLICERIDI Sopomenke | Sladkorni gliceridi | Definicija | Pri reakciji saharoze z jedilnimi maščobami in oljem dobimo zmes mono-, di- in triestrov saharoze ter maščobnih kislin skupaj z ostanki mono-, di- in trigliceridov iz maščob in olja. Pri pripravi je dovoljeno uporabiti samo naslednja organska topila: cikloheksan, dimetilformamid, etilacetat, 2-metil-1-propanol in propan-2-ol | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 40 % in ne več kakor 60 % maščobnih estrov saharoze | Opis | Mehka trdna masa, gost gel ali bel do sivobel prah | Identifikacija A. Pozitivne reakcije na sladkor in na maščobne kisline | | | B. Topnost | Netopni v mrzli vodi Topni v etanolu | Čistost Sulfatni pepel | Ne več kakor 2 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Prosti sladkor | Ne več kakor 5 % | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 3 %, računano kot oleinska kislina | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Metanol | Ne več kakor 10 mg/kg | Dimetilformamid | Ne več kakor 1 mg/kg | 2-metil-1-propanol | Ne več kakor 10 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji | Cikloheksan | Etilacetat | Ne več kakor 350 mg/kg, posamezno ali v kombinaciji | Propan-2-ol | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 475 POLIGLICEROLNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN Sopomenke | Poliglicerolni estri maščobnih kislin Poliglicerinestri maščobnih estrov | Definicija | Poliglicerolne estre maščobnih kislin pridobivamo z zaestrenjem poliglicerola z živilskimi maščobami in oljem ali z maščobnimi kislinami, ki so v živilskih maščobah in olju. Poliglicerolna enota je pretežno di-, tri- in tetraglicerol ter jo sestavlja ne več kakor 10 % poliglicerolov, ki so enaki ali višji od heptaglicerola | Vsebnost | Vsebnost skupnih estrov maščobnih kislin ne manj kakor 90 % | Opis | Svetlo rumena do rumenkasto rjava, oljnata do zelo viskozna tekočina; svetlo rumenorjava do rjava, plastična ali mehka trdna snov; in svetlo rumenorjav do rjav trden vosek | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na glicerol, na poliglicerole in na maščobne kisline | | | B. Topnost | Estri so lahko zelo hidrofilni do zelo lipofilni, toda kot vrsta se dispergirajo v vodi ter so topni v organskih topilih in olju | Čistost Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Kisline, razen maščobnih | Nezaznavne | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 6 %, računano kot oleinska kislina | Skupaj glicerol in poliglicerol | Ne manj kakor 18 % in ne več kakor 60 % | Prosti glicerol in poliglicerol | Ne več kakor 7 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 476 POLIGLICEROL POLIRICINOLAT Sopomenke | Glicerolni estri kondenziranega ricinusovega olja maščobnih kislin Poliglicerolni estri polikondenziranih maščobnih kislin iz ricinusovega olja Poliglicerolni estri interesterirane ricinolne kisline PGPR | Definicija | Poliglicerol poliricinolat dobimo z zaestrenjem poliglicerola s kondenziranim ricinusovim oljem maščobnih kislin | Opis | Bistra, zelo viskozna tekočina | Identifikacija A. Topnost | Netopen v vodi in v etanolu Topen v etru, ogljikovodikih in halogeniranih ogljikovodikih | B.Pozitivne reakcije na glicerol, na poliglicerol in na ricinolno kislino | | | C. Indeks refrakcije [n]65 | Med 1,4630 in 1,4665 | Čistost Poligliceroli | Poliglicerolna enota je sestavljena iz ne manj kakor 75 % di-, tri- in tetraglicerolov ter naj ne vsebuje več kakor 10 % poliglicerolov, ki so enaki ali višji od heptaglicerola | Hidroksilno število | Ne manj kakor 80 in ne več kakor 100 | Kislinsko število | Ne več kakor 6 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 477 PROPAN-1,2- DIOLNI ESTRI MAŠČOBNIH KISLIN Sopomenke | Propilenglikolni estri maščobnih kislin | Definicija | So iz zmesi mono- in diestrov maščobnih kislin s propan-1,2-diolom, ki so v živilskem olju in maščobah. Alkoholna enota je izključno 1,2-diol, skupaj z dimero in sledovi trimere. Razen jedilnih maščobnih kislin organske kisline niso vsebovane | Vsebnost | Vsebnost skupnega maščobno-kislinskega estra ne manj kakor 85 % | Opis | Bistra tekočina ali beli voskasti kosmiči, kapljice ali trdna snov blagega vonja | Identifikacija A. Pozitivne reakcije na propilenglikol in na maščobne kisline | | | Čistost Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določen pri 800 ± 25 °C | Kisline razen maščobnih kislin | Nezaznavne | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 6 %, računano kot oleinska kislina | Skupaj propan-1,2-diol | Ne manj kakor 11 % in ne več kakor 31 % | Prosti propan-1,2-diol | Ne več kakor 5 % | Dimerni in trimerni propilenglikol | Ne več kakor 0,5 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Merila čistosti se nanašajo na aditiv brez natrijevih, kalijevih in kalcijevih soli maščobnih kislin, vendar pa so te snovi lahko vsebovane največ do 6 % (izraženo kot natrijev oleat) | E 479 b TERMIČNO OKSIDIRANO SOJINO OLJE, ZAESTRENO Z MONO- IN DIGLICERIDI MAŠČOBNIH KISLIN Sopomenke | TOSOM | Definicija | Termično oksidirano sojino olje, zaestreno z mono- in digliceridi maščobnih kislin, je kompleksna zmes estrov glicerola in maščobnih kislin, ki jih dobimo v jedilnih maščobah in olju iz termično oksidiranega sojinega olja. Pridobivamo ga z interakcijo iz 10 % termično oksidiranega sojinega olja in 90 % mono- in digliceridov jedilnih maščobnih kislin ter dezodorizacijo v vakuumu pri 130 °C. Sojino olje pridobivamo samo iz naravnih vrst soje | Opis | Bledo rumena do svetlo rjava voskasta ali trdna zgoščena snov | Identifikacija A. Topnost | Netopen v vodi. Topen v vročem olju ali maščobi | Čistost Območje taljenja | 55–65 °C | Proste maščobne kisline | Ne več kakor 1,5 %, računano kot oleinska kislina | Prosti glicerol | Ne več kakor 2 % | Skupaj maščobne kisline | 83–90 % | Skupaj glicerol | 16–22 % | Metilni estri maščobnih kislin ne tvorijo adukta z ureo | Ne več kakor 9 % vseh metilnih estrov maščobnih kislin | Maščobne kisline, netopne v petroletru | Ne več kakor 2 % vseh maščobnih kislin | Peroksidno število | Ne več kakor 3 | Epoksidi | Ne več kakor 0,03 % oksiranovega kisika (kot etilen oksid) | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 481 NATRIJEV 2-STEAROIL LAKTAT Sopomenke | Natrijev stearoil laktilat | Definicija | Zmes natrijevih soli stearoil mlečnih kislin in njihovih polimerov ter manjše količine natrijevih soli drugih sorodnih kislin, ki jih pridobivamo z reakcijo stearinske in mlečne kisline. Vsebuje lahko tudi druge jedilne maščobne kisline, proste ali zaestrene, ker so zastopane v uporabljeni stearinski kislini | Kemična imena | Natrijev di-2-stearoil laktat Natrijev di(2-stearoiloksi) propionat | Einecs | 246-929-7 | Kemična formula (glavne sestavine) | C21H39O4Na C19H35O4Na | Opis | Bel ali rahlo rumenkast prah ali krhka trdna snov, značilnega vonja | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na natrij, na maščobne kisline in na mlečno kislino | | | B. Topnost | Netopen v vodi. Topen v etanolu | Čistost Natrij | Ne manj kakor 2,5 % in ne več kakor 5 % | Estrsko število | Ne manj kakor 90 in ne več kakor 190 | Kislinsko število | Ne manj kakor 60 in ne več kakor 130 | Skupaj mlečna kislina | Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 482 KALCIJEV 2-STEAROIL LAKTAT Sopomenke | Kalcijev stearoil laktat | Definicija | Zmes kalcijevih soli stearoil mlečnih kislin in njihovih polimerov ter manjše količine kalcijevih soli drugih sorodnih kislin, ki jih pridobivamo z reakcijo stearinske in mlečne kisline. Vsebuje lahko tudi druge jedilne maščobne kisline, proste ali zaestrene, ker so prav tako v uporabljeni stearinski kislini | Kemična imena | Kalcijev di-2-stearoil laktat Kalcijev di(2-stearoiloksi) propionat | Einecs | 227-335-7 | Kemična formula | C42H78O8Ca C38H70O8Ca | Opis | Bel ali rahlo rumenkast prah ali krhka trdna snov, značilnega vonja | Identifikacija A.Pozitivne reakcije na kalcij, na maščobne kisline in na mlečno kislino | | | B. Topnost | Rahlo topen v vroči vodi | Čistost Kalcij | Ne manj kakor 1 % in ne več kakor 5,2 % | Estrsko število | Ne manj kakor 125 in ne več kakor 190 | Skupna mlečna kislina | Ne manj kakor 15 % in ne več kakor 40 % | Kislinsko število | Ne manj kakor 50 in ne več kakor 130 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 483 STEARIL TARTRAT Sopomenke | Stearilpalmitil tartrat | Definicija | Dobimo z zaestrenjem vinske kisline s stearilnim alkoholom, ki je na voljo na trgu, sestavljen predvsem iz stearilnega in palmitilnega alkohola. Pretežno je diester z manjšo količino monoestrov in nespremenjenimi vhodnimi surovinami | Kemično ime | Distearil tartrat Dipalmitil tartrat | Kemična formula | C38H74O6 do C40H78O6 | Molska masa | 627 do 655 | Vsebnost | Vsebnost skupnega estra ne manj kakor 90 %, kar ustreza estrskemu številu ne manj kakor 163 in ne več kakor 180 | Opis | Mastna trdna snov (pri 25 °C), smetanaste barve | Identifikacija A. Pozitivne reakcije na tartrat | | | B. Območje taljenja | Med 67 °C in 77 °C. Po umiljenju imajo nasičene dolge verige maščobnih alkoholov območje taljenja med 49 °C in 55 °C | Čistost Hidroksilno število | Ne manj kakor 200 in ne več kakor 220 | Kislinsko število | Ne več kakor 5,6 | Skupna vsebnost vinske kisline | Ne manj kakor 18 % in ne več kakor 35 % | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 %, določeno pri 800 ± 25 °C | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | Neumiljive snovi | Ne manj kakor 77 % in ne več kakor 83 % | Jodovo število | Ne več kakor 4 (Wijs) | E 491 SORBITAN MONOSTEARAT Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno stearinsko kislino, ki je na voljo na trgu | Einecs | 215-664-9 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov | Opis | Svetle, smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen pri temperaturah, višjih od njegovega tališča v toluenu, dioksanu, ogljikovem tetrakloridu, etru, metanolu, etanolu in anilinu; netopen v petroletru in acetonu; netopen v mrzli vodi, toda dispergira se v topli vodi; pri temperaturah nad 50 °C topen v mineralnem olju in etilacetatu, pri čemer izhajajo pare | B. Območje strjevanja | 50 °C–52 °C | C. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli | Čistost Voda | Ne več kakor 2 % (metoda Karl Fischer) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 % | Kislinsko število | Ne več kakor 10 | Število umiljenja | Ne manj kakor 147 in ne več kakor 157 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 235 in ne več kakor 260 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 492 SORBITAN TRISTEARAT Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno stearinsko kislino, ki je na voljo na trgu | Einecs | 247-891-4 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov | Opis | Svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega vonja | Identifikacija A. Topnost | Slabo topen v toluenu, etru, ogljikovem tetrakloridu in etilacetatu; dispergira se v petroletru, mineralnem olju, rastlinskem olju acetonu in dioksanu; netopen v vodi, metanolu in etanolu | B. Območje strjevanja | 47 °C–50 °C | C. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli | Čistost Voda | Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 % | Kislinsko število | Ne več kakor 15 | Število umiljenja | Ne manj kakor 176 in ne več kakor 188 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 66 in ne več kakor 80 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 493 SORBITAN LAVRAT Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno lavrinsko kislino, ki je na voljo na trgu | Einecs | 215-663-3 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov | Opis | Rumenkasto rjava, oljnata viskozna tekočina, svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega vonja | Identifikacija A. Topnost | Dispergira se v vroči in mrzli vodi | B. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli | Čistost Voda | Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 % | Kislinsko število | Ne več kakor 7 | Število umiljenja | Ne manj kakor 155 in ne več kakor 170 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 330 in ne več kakor 358 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 494 SORBITAN MONOOLEAT Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno oleinsko kislino, ki je voljo na trgu. Glavna sestavina je 1,4 sorbitan monooleat. Druge sestavine vsebujejo izosorbidni monooleat, sorbitan dioleat in sorbitan trioleat | Einecs | 215-665-4 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov | Opis | Rumenkasto rjava oljnata viskozna tekočina, svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta, trdna snov rahlo značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen pri temperaturah nad svojim tališčem v etanolu, etru, etilacetatu, anilinu, toluenu, dioksanu, petroletru in ogljikovem tetrakloridu. Netopen v mrzli vodi, dispergira se v topli vodi | B. Jodovo število | Ostanek oleinske kisline, ki jo dobimo pri umiljenju sorbitan oleata, v količinah, ki imajo jodovo število med 80 in 100 | Čistost Voda | Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 % | Kislinsko število | Ne več kakor 8 | Število umiljenja | Ne manj kakor 145 in ne več kakor 160 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 193 in ne več kakor 210 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 495 SORBITAN PALMITAT Sopomenke | Sorbitan monopalmitat | Definicija | Zmes delnih estrov sorbitola in njegovih anhidridov z jedilno palmitinsko kislino, ki je na voljo na trgu | Einecs | 247-568-8 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 % zmesi sorbitolovih, sorbitanovih in izosorbidnih estrov | Opis | Svetlo smetanaste do rumenorjave kapljice ali kosmiči ali voskasta trdna snov, rahlega značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen pri temperaturah nad svojim tališčem v etanolu, metanolu, etru, etilacetatu, anilinu, toluenu, dioksanu, petroletru in ogljikovem tetrakloridu. Netopen v mrzli vodi, dispergira se v topli vodi | B. Območje strjevanja | 45 °C–47 °C | C. Infrardeči absorpcijski spekter | Značilen za delno zaestrene maščobne kisline s polioli | Čistost Voda | Ne več kakor 2 % (metoda Karla Fischerja) | Sulfatni pepel | Ne več kakor 0,5 % | Kislinsko število | Ne več kakor 7,5 | Število umiljenja | Ne manj kakor 140 in ne več kakor 150 | Hidroksilno število | Ne manj kakor 270 in ne več kakor 305 | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 508 KALIJEV KLORID Sopomenke | Sylvine Sylvite | Definicija Kemično ime | Kalijev klorid | Einecs | 231-211-8 | Kemična formula | KCl | Molska masa | 74,56 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 99 %, računano na suho snov | Opis | Brezbarvni, podaljšani prizmatični ali kockasti kristali ali bel zrnat prah, brez vonja | Identifikacija A. Topnost | Dobro topen v vodi. Netopen v etanolu | B. Pozitivni reakciji na kalij in na klorid | | | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 1 % (105 °C, 2 usi) | Natrij | Ne daje reakcije | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Težke kovine (kot Pb) | Ne več kakor 10 mg/kg | E 579 ŽELEZOV GLUKONAT Definicija Kemično ime | Železov di-D-glukonat dihidrat Železov (II) di-glukonat dihidrat | Einecs | 206-076-3 | Kemična formula | C12H22FeO14. 2 H2O | Molska masa | 482,17 | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 95 %, računano na suho snov | Opis | Bledo zelenkasto rumen do rumenkasto siv prah ali zrnca, ki imajo lahko komaj zaznaven vonj po zažganem sladkorju | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi z rahlim segrevanjem. Pravzaprav netopen v etanolu | B. Pozitivna reakcija na železov ion | | | C.Glukonska kislina tvori derivate s fenilhidrazinom | | | D. pH 10 % raztopine | Med 4 in 5,5 | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 10 % (105 °C, 16 us) | Oksalna kislina | Nezaznavna | Železo (Fe III) | Ne več kakor 2 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg | Reducirajoče snovi | Ne več kakor 0,5 %, izražene kot glukoza | E 585 ŽELEZOV LAKTAT Sopomenke | Železov(II) laktat Železov(II) 2-hidroksi propanoat Propanojska kislina, 2-hidroksi železova (2+) sol (2:1) | Definicija Kemično ime | Železov 2-hidroksi propanoat | Einecs | 227-608-0 | Kemična formula | C6H10FeO6. xH2O (x = 2 ali 3) | Molska masa | 270,02 (dihidrat) 288,03 (trihidrat | Vsebnost | Vsebnost ne manj kakor 96 %, računano na suho snov | Opis | Zelenkasto beli kristali ali svetlo zelen prah, značilnega vonja | Identifikacija A. Topnost | Topen v vodi. Pravzaprav netopen v etanolu | B. Pozitivna reakcija na železov ion in na laktat | | | C. pH 2 % raztopine | Med 4 in 6 | Čistost Izguba pri sušenju | Ne več kakor 18 % (100 °C, v vakuumu, približno 700 mm Hg) | Železo (Fe III) | Ne več kakor 0,6 % | Arzen | Ne več kakor 3 mg/kg | Svinec | Ne več kakor 5 mg/kg | Živo srebro | Ne več kakor 1 mg/kg | Kadmij | Ne več kakor 1 mg/kg" | --------------------------------------------------