Direktiva 98/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 16. februarja 1998

o spremembi Direktive 87/102/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s potrošniškimi krediti

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [3],

ker je za pospešitev vzpostavitve in delovanja notranjega trga ter za zagotovitev, da potrošniki uživajo visoko raven varstva, zaželeno, da se enotna metoda izračuna letnega odstotka obresti za potrošniške kredite uporablja po vsej Skupnosti;

ker člen 5 Direktive 87/102/EGS [4] v Skupnosti določa uvedbo metode ali metod izračuna letnega odstotka obresti;

ker je za uvedbo te enotne metode zaželeno sestaviti enotno matematično formulo za izračun letnega odstotka obresti in določitev stroškovnih postavk kredita, ki jih je treba uporabiti pri izračunu, z navedbo tistih stroškov, ki se ne smejo upoštevati;

ker Priloga II k Direktivi 87/102/EGS uvaja matematično formulo za izračun letnega odstotka obresti in člen 1a(2) navedene direktive določa, da je treba stroške izključiti iz izračuna "celotnega stroška kredita za potrošnika";

ker so v triletnem prehodnem obdobju od 1. januarja 1993 države članice, ki so pred 1. marcem 1990 uporabljale predpise, po katerih je bilo dovoljeno uporabljati drugačno matematično formulo za izračun letnega odstotka obresti, lahko še naprej uporabljale take predpise;

ker je Komisija predložila Svetu poročilo, ki na podlagi izkušenj omogoča uporabo enotne matematične formule Skupnosti za izračun letnega odstotka obresti;

ker nobena država članica ni uporabila člena 1a(3) Direktive 87/102/EGS, po katerem se nekateri stroški izključijo iz izračuna letnega odstotka obresti v nekaterih državah članicah, je ta postal brezpredmeten;

ker je potrebna natančnost do vsaj enega decimalnega mesta;

ker se šteje, da ima leto 365 dni ali 365,25 dni ali (za prestopno leto) 366 dni, 52 tednov ali 12 enakih mesecev; ker se šteje, da ima enak mesec 30,41666 dni;

ker je zaželeno, da bi potrošniki lahko prepoznali pojme, ki jih v različnih državah članicah uporabljajo za navedbo "letnega odstotka obresti";

ker je primerno brez odlašanja raziskati, do kakšnega obsega je nadaljnja stopnja usklajevanja stroškovnih elementov potrošniških kreditov potrebna, da bi evropskemu potrošniku omogočili boljšo primerjavo med dejanskimi odstotki obresti, ki jih ponujajo institucije v različnih državah članicah, in s tem zagotovili usklajeno delovanje notranjega trga,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 87/102/EGS se spremeni:

(a) Člen 1a(1)(a) se nadomesti:

- v grški jezikovni različici Direktive:

"Το συνολικό ετήσιο πραγματικό ποσοστό επιβάρυνσης που εξισώνει σε ετήσια βάση τις παρούσες αξίες του συνόλου των τρεχουσών ή μελλοντικών υποχρεώσεων (δανείων, εξοφλήσεων και επιβαρύνσεων) που έχουν αναληφθεί από το δανειστή και το (δανειζόμενο) καταναλωτή, υπολογίζεται σύμφωνα με το μαθηματικό τύπο που παρατίθεται στο παράρτημα ΙΙ.",

- v angleški jezikovni različici Direktive:

"The annual percentage rate of charge which shall be that rate, on an annual basis which equalizes the present value of all commitments (loans, repayments and charges), future or exisiting, agreed by the creditor and the borrower, shall be calculated in accordancewith the mathematical formula set out in annex II.";

(b) Člen 1a(3) se črta;

(d) Člen 3 se nadomesti:

"Brez poseganja v Direktivo Sveta 84/450/EGS z dne 10. septembra 1984 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z zavajajočim oglaševanjem [5]; ter v pravila in načela, ki se uporabljajo za nepošteno oglaševanje, vsak oglas ali vsaka ponudba, predstavljena v poslovnih prostorih, v katerem oseba ponuja kredit ali ponuja, da bo pripravila kreditno pogodbo, in v katerem je navedena obrestna mera ali kateri koli podatek v zvezi s stroškom kredita, vsebovati tudi navedbo letnega odstotka obresti, in sicer s pomočjo reprezentativnega primera, če noben drug način ni uporabljiv.";

(e) Priloga II se nadomesti z besedilom Priloge I k tej direktivi;

(f) Priloga III se nadomesti z besedilom Priloge II k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. februarja 1998

Za Evropski parlament

Predsednik

J. M. Gil-robles

Za Svet

Predsednik

J. Cunningham

[1] UL C 235, 13.8.1996, str. 8 in UL C 137, 3.5.1997, str. 9

[2] UL C 30, 30.1.1997, str. 94

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. februarja 1997 (UL C 85, 17.3.1997, str. 108), Skupno stališče Sveta z dne 7. julija 1997 (UL C 284, 19.9.1997, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 1997. Sklep Sveta z dne 18. decembra 1997.

[4] UL L 42, 12.2.1987, str. 48. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 90/88/EGS (UL L 61, 10.3.1990, str. 14).

[5] UL L 250, 19.9.1984, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 97/55/ES (UL L 280, 23.10.1997, str. 18)

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PRILOGA II

OSNOVNA ENAČBA, KI IZRAŽA ENAKOVREDNOST POSOJIL NA ENI STRANI TER ODPLAČIL IN STROŠKOV NA DRUGI

∑

= ∑

Pomen črk in simbolov:

K je številka posojila

K′ je številka odplačila ali plačila stroškov

AK je znesek posojila s številko K

A′K je znesek odplačila s številko K

∑ predstavlja vsoto

m je številka zadnjega posojila

m′ je številka zadnjega odplačila ali plačila stroškov

tK je časovni razmak, izražen v letih in delih leta, med datumom posojila št. 1 in datumi poznejših posojil od št. 2 do m

tK′ je časovni razmak, izražen v letih in delih leta, med datumom posojila št. 1 ter datumi odplačil ali plačil stroškov od št. 2 do m

i je odstotek obresti, ki se lahko izračuna (ali z algebro ali zaporednimi približki ali računalniškim programom), kadar so druge postavke v enačbi znane iz pogodbe ali kako drugače.

Opombe:

(a) Zneski, ki jih plačata obe stranki ob različnih časih, niso nujno enaki in se ne plačujejo nujno v enakih časovnih razmakih.

(b) Začetni datum je datum prvega posojila.

(c) Časovni razmaki med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, so izraženi v letih ali delih leta. Šteje se, da ima leto 365 dni ali 365,25 dni ali (za prestopno leto) 366 dni, 52 tednov ali 12 enakih mesecev. Za enak mesec se šteje, da ima 30,41666 dni (t.j. 365/12).

(d) Rezultat izračuna je izražen z natančnostjo vsaj enega decimalnega mesta. Če se zaokroži na določeno decimalno mesto, se uporablja naslednje pravilo:

Če je številka na decimalnem mestu, ki sledi temu določenemu decimalnemu mestu, večja ali enaka 5, se številka na tem določenem decimalnem mestu poveča za eno.

(e) Države članice si prizadevajo, da poskus metode, ki se uporablja, da rezultat, ki je enak primerom, predstavljenim v Prilogi III.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

PRILOGA III

PRIMERI IZRAČUNOV

A. IZRAČUN LETNEGA ODSTOTKA OBRESTI NA PODLAGI KOLEDARSKEGA LETA (1 LETO = 365 DNI (ALI 366 DNI ZA PRESTOPNO LETO))

Prvi primer

Znesek posojila 1. januarja 1994: S = 1000 ECU

1. julija 1995 odplačan v enkratnem znesku 1200 ECU, to je 1 1/2 leta ali 546 (= 365 + 181) dni po začetku posojila.

Enačba je:

1 000 = 1 200

546

365

ali:

= 1,2

1 + i = 1,1296204

i = 0,1296204

Ta znesek bo zaokrožen na 13 % (ali 12,96 %, če se zahteva natančnost na dve decimalni mesti).

Drugi primer:

Znesek posojila S = 1000 ECU, vendar kreditodajalec zadrži 50 ECU za upravne stroške, tako da posojilo dejansko znaša 950 ECU; odplačilo 1200 ECU je, kakor v prvem primeru, prav tako 1. julija 1995.

Enačba je: ali:

950 = 1 200

546

365

ali:

= 1,263157

1 + i = 1,169026

i = 0,169026

Ta znesek bo zaokrožen na 16,9 %.

Tretji primer

Znesek posojila 1. januarja 1994 je 1000 ECU, odplačljiv v dveh obrokih, vsak po 600 ECU, po enem letu ali dveh letih.

Enačba je:

1 000 =

730

365

Rešimo jo s pomočjo algebre in da i = 0,1306623, zaokroženo na 13,1 % (ali 13,07 %, če se zahteva natančnost na dve decimalni mesti).

Četrti primer

Znesek posojila 1. januarja 1994: S = 1000 ECU in zneski, ki jih mora kreditojemalec odplačati, so:

Po 3 mesecih (0,25 let/90 dni): | 272 ECU |

Po 6 mesecih (0,5 let/181 dni): | 272 ECU |

Po 12 mesecih (1 leto/365 dni): | 544 ECU |

Skupaj: | 1088 ECU |

Enačba je:

1 000 =

365

181

365

Ta enačba omogoča, da lahko izračunamo i z zaporednimi približki, ki se lahko programirajo na žepnem kalkulatorju.

Rezultat je: i = 0,13226, zaokrožen na 13,2 % (ali 13,23 %, če se zahteva natančnost na dve decimalni mesti).

B. IZRAČUN LETNEGA ODSTOTKA OBRESTI NA PODLAGI OBIČAJNEGA LETA (1 LETO = 365 DNI ALI 365,25 DNI, 52 TEDNOV ALI 12 ENAKIH MESECEV)

Prvi primer

Znesek posojila: S = 1000 ECU

Odplačan v enkratnem znesku 1200 ECU v 1,5 leta (t.j. 1,5 × 365 = 547,5 dni, 1,5 × 365,25 = 547,875 dni, 1,5 × 366 = 549 dni, 1,5 × 12 = 18 mesecev ali 1,5 × 52 = 78 tednov) po začetku posojila.

Enačba je:

1 000 =

547,5

365

547,875

365,25

ali:

= 1,2

1 + i = 1,129243

i = 0,129243

Ta znesek bo zaokrožen na 12,9 % (ali 12,92 %, če se zahteva natančnost na dve decimalni mesti).

Drugi primer

Znesek posojila S = 1000 ECU, vendar kreditodajalec obdrži 50 ECU za upravne stroške, tako da posojilo dejansko znaša 950 ECU; 1200 ECU se, kakor v prvem primeru, prav tako odplača po 1,5 letu po začetku posojila.

Enačba je:

950 =

547,5

365

547,875

365,25

Ali:

= 1 200

950 = 1,263157

1 + i = 1,168526

i = 0,168526

Ta znesek bo zaokrožen na 16,9 % (ali 16,85 %, če se zahteva natančnost na dve decimalni mesti).

Tretji primer

Znesek posojila je 1000 ECU, odplača se v dveh obrokih po 600 ECU, po enem ali dveh letih.

Enačba je:

1 000 =

365

730

365

365,25

730,5

365,25

104

Rešimo jo s pomočjo algebre in da i = 0,13066, ki bo zaokrožen na 13,1 % (ali 13,07 %, če se zahteva natančnost na dve decimalni mesti).

Četrti primer

Znesek posojila S = 1000 ECU in zneski, ki jih mora kreditojemalec odplačati, so:

(po 3 mesecih 0,25 leta/13 tednih/91,25 dneh/91,3125 dneh): | 272 ECU |

po 6 mesecih (0,5 leta/26 tednih/182,5 dneh/182,625 dneh): | 272 ECU |

po 12 mesecih (1 letu/52 tednih/365 dneh/365,25 dneh): | 544 ECU |

Skupaj | 1088 ECU |

Enačba je:

1 000 =

91,25

365

182,5

365

91,3125

365,25

182,625

365,25

Ta enačba omogoča, da lahko izračunamo i z zaporednimi približki, ki se lahko programirajo na žepnem kalkulatorju.

Rezultat je i = 0,13185 in bo zaokrožen na 13,2 % (ali 13,19 %, če se zahteva natančnost na dve decimalni mesti).

--------------------------------------------------

31998L0007