Uredba Sveta (ES) št. 2223/96

z dne 25. junija 1996

o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 213 Pogodbe,

ob upoštevanju osnutka Uredbe, ki jo je predložila Komisija,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega monetarnega inštituta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

(1) ker so za izvajanje in nadzor ekonomske in monetarne unije potrebne primerljive, ažurne in zanesljive informacije o strukturi in razvoju gospodarskega stanja vsake države in/ali regije;

(2) ker mora Komisija sodelovati pri upravljanju ekonomske in monetarne unije, zlasti poročati Svetu o doseženem napredku držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti za uspešnost ekonomske in monetarne unije;

(3) ker so ekonomski računi osnovno orodje za analiziranje gospodarske situacije države in/ali regije, pod pogojem, da so narejeni na podlagi enotne celote načel, ki ne omogočajo različnih razlag;

(4) ker mora Komisija za upravne in zlasti proračunske izračune Skupnosti uporabiti agregate nacionalnih računov;

(5) ker je bil leta 1970 za področje, ki ga ureja ta uredba, objavljen upravni dokument z naslovom "Evropski sistem integriranih ekonomskih računov" (ESR), ki ga je na svojo odgovornost pripravil Statistični urad Evropskih skupnosti; ker je bil ta dokument rezultat večletnega dela Statističnega urada Evropskih skupnosti, skupaj z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic, da bi začrtali sistem nacionalnih računov, ki bi ustrezal zahtevam ekonomske in socialne politike Evropskih skupnosti, in ker je v Skupnosti predstavljal različico Sistema nacionalnih računov Združenih narodov, ki jo je do tedaj uporabljala Skupnost;

(6) ker je bila zaradi ažuriranja izvirnega besedila leta 1979 objavljena druga izdaja dokumenta (v nadaljnjem besedilu "druga izdaja ESR") [4];

(7) ker je februarja 1993 Statistična komisija Združenih narodov sprejela nov Sistem nacionalnih računov (SNR), tako da bi morali biti rezultati v vseh državah članicah Združenih narodov mednarodno primerljivi;

(8) ker bi morali biti v primeru okoljskih računov pozorni na sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 21. decembra 1994 z naslovom "Navodila za Evropsko Unijo o okoljskih kazalcih in okoljskem nacionalnem računovodstvu";

(9) ker za medsebojno korist Skupnost sodeluje s tretjimi državami, zlasti tistimi v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP);

(10) ker mora biti Evropski sistem računov vzpostavljen za izpolnjevanje zahtev Ekonomske in monetarne unije ter ga bo treba uporabiti za izdelavo nacionalnih in regionalnih računov, predvidenih z zakonodajo Skupnosti;

(11) ker mora Komisija na določene datume dati uporabnikom na voljo rezultate računov in tabel vseh držav članic, pripravljene na podlagi sistema, ki ga določa ta uredba, zlasti glede spremljanja gospodarske konvergence in doseganja čim večje usklajenosti ekonomskih politik držav članic;

(12) ker naj bi s to uredbo vzpostavljeni sistem postopoma nadomestil vse druge sisteme, kot referenčni okvir skupnih standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil za izdelavo računov držav članic za potrebe Skupnosti, tako da bi lahko dobili podatke, primerljive med državami članicami;

(13) ker morajo biti ti statistični podatki v skladu z načelom preglednosti dostopni državljanom;

(14) ker mora s to uredbo vzpostavljeni sistem, ki predstavlja različico SNR, prilagojeno strukturam gospodarstev držav članic, upoštevati razporeditev SNR tako, da so podatki Skupnosti primerljivi s podatki, ki jih izračunavajo njeni glavni mednarodni partnerji;

(15) ker morajo biti datumi razvrščeni glede na obsežno kategorijo računov in tabel ter ker morajo biti obdelane in sporočene Komisiji na določene datume samo tiste informacije, ki so bistvene za zahteve Skupnosti;

(16) ker pa je glede na obseg in velikost zadevnih računov, na raven natančnosti in na geografsko zajetje, pa tudi glede na stanje v zvezi s tem v državah članicah, treba izjemoma in občasno omogočiti določena dodatna obdobja za posredovanje podatkov tistim državam članicam, ki objektivno ne morejo izpolniti skrajnih rokoviz te uredbe;

(17) ker je treba pozneje sprejeti odločitev o tem, kako se bodo členile posredno merjene storitve finančnega posredništva (pmsfp);

(18) ker je v skladu z načelom subsidiarnosti oblikovanje skupnih statističnih standardov za pripravo primerljivih informacij naloga, ki jo je mogoče učinkovito opraviti samo na ravni Skupnosti, in ker se bodo taki standardi izvajali v vsaki državi članici pod nadzorom organizacij in institucij, pristojnih za izračun uradnih statističnih podatkov;

(19) ker je treba določiti postopek za prilagoditev in ažuriranje določb te uredbe, v sodelovanju s Statističnim programskim odborom (SPO) Evropske Skupnosti, ustanovljenim s Sklepom Sveta 89/382/EGS, Euratom [5]; ker bo ta postopek prilagajanja omejen na spremembe, ki ne povečujejo lastnih virov;

(20) ker sta se Odbor za statistični program in Odbor za monetarno in finančno statistiko ter statistiko plačilne bilance (OMFP), ustanovljen s Sklepom 91/115/EGS [6], odločila v korist osnutka te uredbe;

(21) ker Direktiva Sveta 89/130/EGS, Euratom z dne 13. februarja 1989 o uskladitvi izračunavanja bruto nacionalnega proizvoda v tržnih cenah (BNPtc) [7] določa, da je BNPtc lahko primerljiv le, če se uporabijo opredelitve in računovodska pravila Evropskega sistema integriranih ekonomskih računov, in ker Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 z dne 29. maja 1989 o dokončnih enotnih ureditvah za zbiranje lastnih virov iz davka na dodano vrednost [8] določa, da se za izračun tehtane povprečne stopnje DDV obdavčljive transakcije razčlenijo s pomočjo nacionalnih računov, pripravljenih v skladu z Evropskim sistemom integriranih ekonomskih računov, ter ker bi bilo treba za tiste instrumente in v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem [9], Sklepa Sveta 94/728/ES, Euratom, z dne 31. oktobra 1994 o sistemu lastnih virov Evropskih skupnosti [10] in Odločbe Sveta 94/729/ES z dne 31. oktobra 1994 o proračunski disciplini [11], zagotoviti prehodno obdobje za izvajanje sistema, določenega s to uredbo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namen

1. Namen te uredbe je vzpostaviti Evropski sistem računov 1995, v nadaljnjem besedilu ESR 95, z zagotovitvijo:

(a) metodologije o skupnih standardih, opredelitvah, klasifikacijah in računovodskih pravilih, namenjenih izdelavi računov in tabel na primerljivih osnovah za namene Skupnosti, skupaj z rezultati, zahtevanimi v členu 3;

(b) programa za posredovanje računov in tabel, pripravljenih v skladu z ESR 95, na določene datume za namene Skupnosti.

2. Ob upoštevanju členov 7 in 8 se ta uredba uporablja za vse akte Skupnosti, ki se sklicujejo na ESR ali njegove opredelitve.

3. Ta uredba ne zavezuje nobene države članice, da uporablja ESR 95 pri izdelavi računov za lastne namene.

Člen 2

Metodologija

1. Metodologija ESR 95 iz člena 1(1)(a) je določena v Prilogi A.

2. Spremembe metodologije ESR 95, ki so namenjene pojasnjevanju in izboljšanju njene vsebine, se sprejmejo po postopku iz člena 4, če ne spremenijo njenih osnovnih konceptov, če niso potrebni dodatni viri za njihovo izvajanje in če ne povzročijo povečanja lastnih virov.

3. V skladu z ustreznimi določbami Pogodbe Svet najpozneje 31. decembra 1997 odloči o uvedbi sistema za razčlenitev posredno merjenih storitev finančnega posredništva (pmsfp), opisanega v Prilogi I Priloge A, in sprejme po potrebi potrebne ukrepe za njegovo izvajanje.

Člen 3

Posredovanje Komisiji

1. Države članice posredujejo Komisiji (Statističnemu uradu) račune in tabele, določene v Prilogi B, v rokih, navedenih za vsako tabelo.

Dodatni roki, ki so bili dovoljeni nekaterim državam članicam v skladu s Prilogo B, se iztečejo najpozneje 1. januarja 2005.

Po posvetovanju z Odborom za statistični program Komisija najkasneje 1. julija 2003 poroča Svetu o uporabi dovoljenih dodatnih rokov, pri čemer preveri, če so še vedno upravičeni. Po potrebi to poročilo spremlja predlog Komisije, ki ponovno dovoljuje dodatne roke tistim državam članicam, ki jih zahtevajo.

2. Države članice posredujejo rezultate Priloge B, vključno s podatki, ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso o statistični zaupnosti podatkov označijo kot zaupne, na podlagi določb Uredbe Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti [12], ki ureja zaupno obravnavanje informacij.

V okviru določb člena 2(2) se lahko za vse spremembe podatkov (nove tabele, države in/ali regije) ki se zahtevajo od držav članic, upoštevajo odločitve Komisije po postopku iz člena 4.

Člen 4

Postopek

1. Komisiji pomaga Odbor za statistični program (v nadaljnjem besedilu "odbor").

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme ukrepe, ki se začnejo izvajati takoj. Če ti ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora, jih Komisija nemudoma predloži Svetu. V tem primeru:

(a) Komisija za tri mesece od datuma predložitve odloži izvajanje ukrepov, o katerih je odločala;

(b) lahko Svet s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v roku iz točke (a).

Člen 5

Naloge odbora

Na pobudo predsednika ali na zahtevo države članice odbor preuči vse zadeve v zvezi z uporabo te uredbe.

Člen 6

Sodelovanje z drugimi odbori

1. O vseh zadevah, ki so v pristojnosti Odbora za monetarno in finančno statistiko ter statistiko plačilne bilance (OMFP), Komisija zahteva njegovo mnenje, v skladu s členom 2 Sklepa 91/115/EGS.

2. Komisija sporoči Odboru za bruto nacionalni proizvod, ustanovljenemu z Direktivo 89/130/EGS, Euratom, vse informacije glede izvajanja te uredbe, ki so potrebne za izvajanje njegovih nalog.

Člen 7

Datum uporabe in datum prvega posredovanje podatkov

1. ESR 95 se prvič uporabi za podatke, določene v skladu s Prilogo B, ki jih je treba posredovati v aprilu 1999.

2. Podatki so posredovani Komisiji (Statističnemu uradu) v skladu z roki iz Priloge B.

3. Do prvega prenosa na podlagi ESR 95, v skladu z odstavkom 1, države članice Komisiji (Statističnemu uradu) pošiljajo račune in tabele, pripravljene v skladu z drugo izdajo ESR.

4. Brez poseganja v člen 19 Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 z dne 29. maja 1989 [13] o izvajanju Sklepa 88/376/EGS, Euratom o sistemu lastnih virov Skupnosti, Komisija in zadevne države članice preverijo uporabo te uredbe in predložijo rezultat teh preverjanj odboru, predvidenem v členu 4(1) te uredbe.

Člen 8

Prehodne določbe

1. Za namene proračuna in lastnih virov ter z odstopanjem od člena 1(2) in člena 7 je veljavni Evropski sistem integriranih ekonomskih računov v smislu člena 1(1) Direktive 89/130/EGS, Euratom in z njo povezanih pravnih aktov, zlasti Uredb (EGS, Euratom) št. 1552/89 in št. 1553/89 ter Sklepov 94/728/ES, Euratom in 94/729/ES, druga izdaja ESR, dokler Sklep 94/728/ES ostane v veljavi.

2. Za namene poročanja držav članic Komisiji glede postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, določenem v Uredbi (ES) št. 3605/93, je Evropski sistem integriranih ekonomskih računov druga izdaja ESR do 1.septembra 1999.

3. Uporaba druge izdaje ESR, kakor je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena, se zagotovi s prilagoditvijo podatkov na podlagi ESR 95, prejetih na osnovi člena 7(1), da bi se upoštevale spremembe, nastale zaradi razlik v konceptih, opredelitvah ali nomenklaturah med drugo izdajo ESR in ESR 95.

Izvajanje tega načela je potrebno uvesti po postopku iz člena 6 Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom najpozneje decembra 1996.

Člen 9

Ta uredba začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 25. junija 1996.

Za Svet

Predsednik

M. Pinto

[1] UL C 287, 30.10.1995, str. 114.

[2] Mnenje, dano dne 21.6.1995 (ni še objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 133, 31.5.1995, str. 2.

[4] Eurostat: "Evropski sistem integriranih ekonomskih računov" (ESR), druga izdaja, Statistični urad Evropskih skupnosti, Luksemburg, 1979.

[5] UL L 181, 28.6.1989, str. 47.

[6] UL L 59, 6.3.1991, str. 19.

[7] UL L 49, 21.2.1989, str. 2. Direktiva, nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[8] UL L 155, 7.6.1989, str. 9.

[9] UL L 332, 31.12.1993, str. 7.

[10] UL L 293, 12.11.1994, str. 9.

[11] UL L 293, 12. 11. 1994, str. 14.

[12] UL L 151, 15.6.1990, str. 1. Uredba, spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[13] UL L 155, 7.6.1989, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS, Euratom) št. 2729/94 (UL L 293, 12.11.1994, str. 5).

--------------------------------------------------

PRILOGA A

EVROPSKI SISTEM RAČUNOV

ESR 1995

VSEBINA

| | Stran |

POGLAVJE 1: | SPLOŠNE ZNAČILNOSTI … | 20 |

| UPORABA ESR … | 20 |

| Okvir za analizo in politiko … | 20 |

| Osem značilnosti konceptov ESR … | 21 |

| ESR 1995 in SNR 1993 … | 27 |

| ESR 1995 in ESR 1970 … | 27 |

| ESR KOT SISTEM … | 28 |

| Statistične enote in njihovo združevanje … | 28 |

| Institucionalne enote in sektorji … | 29 |

| Lokalne enote enovrstne dejavnosti in dejavnosti … | 29 |

| Rezidenčne in nerezidenčne enote; celotno gospodarstvo in tujina … | 29 |

| Tokovi in stanja … | 30 |

| Tokovi … | 30 |

| Transakcije … | 30 |

| Lastnosti transakcij … | 31 |

| Transakcije med enotami in transakcije znotraj enot … | 31 |

| Denarne ter nedenarne transakcije … | 31 |

| Transakcije z nasprotnimi transakcijami in brez njih … | 31 |

| Preurejanje transakcij … | 31 |

| Preusmeritev … | 31 |

| Razcepitev … | 32 |

| Prepoznavanje glavnega udeleženca v transakciji … | 32 |

| Mejni primeri … | 32 |

| Druge spremembe sredstev … | 32 |

| Druge spremembe obsega sredstev in obveznosti … | 32 |

| Dobički in izgube iz lastnine … | 33 |

| Stanja … | 33 |

| Sistem računov in agregati … | 33 |

| Računovodska pravila … | 33 |

| Izrazoslovje za dve strani računov … | 33 |

| Dvojno knjiženje/četverno knjiženje … | 34 |

| Vrednotenje … | 34 |

| Posebna vrednotenja proizvodov … | 34 |

| Vrednotenje v stalnih cenah … | 35 |

| Čas zajemanja … | 35 |

| Konsolidacija in neto izkazovanje … | 35 |

| Konsolidacija … | 35 |

| Neto izkazovanje … | 36 |

| Računi, izravnalne postavke in agregati … | 36 |

| Zaporedje računov … | 36 |

| Račun blaga in storitev … | 37 |

| Račun tujine … | 37 |

| Izravnalne postavke … | 37 |

| Agregati … | 37 |

| Input-output okvir … | 37 |

POGLAVJE 2: | ENOTE IN ZDRUŽEVANJE ENOT … | 39 |

| MEJE NACIONALNEGA GOSPODARSTVA … | 39 |

| INSTITUCIONALNE ENOTE … | 41 |

| INSTITUCIONALNI SEKTORJI … | 42 |

| Nefinančne družbe (S.11) … | 44 |

| Podsektor: Javne nefinančne družbe (S.11001) … | 45 |

| Podsektor: Nacionalne zasebne nefinančne družbe (S.11002) … | 46 |

| Podsektor: Nefinančne družbe pod tujim nadzorom (S.11003) … | 46 |

| Finančne družbe (S.12) … | 46 |

| Podsektor: Centralna banka (S.121) … | 48 |

| Podsektor: Druge denarne finančne institucije (S.122) … | 49 |

| Podsektor: Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123) … | 50 |

| Podsektor: Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) … | 50 |

| Podsektor: Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) … | 51 |

| Država (S.13) … | 52 |

| Podsektor: Centralna država (S.1311) … | 52 |

| Podsektor: Federalna država (S.1312) … | 52 |

| Podsektor: Lokalna država (S.1313) … | 52 |

| Podsektor: Skladi socialne varnosti (S.1314) … | 53 |

| Gospodinjstva (S.14) … | 53 |

| Podsektor: Samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez plačanih zaposlenih) (S.141 + S.142) … | 54 |

| Podsektor: Zaposleni (S.143) … | 54 |

| Podsektor: Prejemniki dohodkov od lastnine (S.1441) … | 54 |

| Podsektor: Prejemniki pokojnin (S.1442) … | 54 |

| Podsektor: Prejemniki drugih transfernih dohodkov (S.1443) … | 54 |

| Podsektor: Druga gospodinjstva (S.145) … | 54 |

| Nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (NPISG) (S.15) … | 55 |

| Tujina (S.2) … | 55 |

| Sektorska klasifikacija proizvodnih enot po glavnih standardnih pravnih oblikah lastništva … | 56 |

| LOKALNE ENOTE ENOVRSTNE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI … | 58 |

| Lokalna enota enovrstne dejavnosti … | 59 |

| Dejavnost … | 59 |

| KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI … | 60 |

| ENOTE HOMOGENE PROIZVODNJE IN HOMOGENE PANOGE … | 60 |

| Enota homogene proizvodnje … | 60 |

| Homogena panoga … | 60 |

| KLASIFIKACIJA HOMOGENIH PANOG … | 61 |

POGLAVJE 3: | TRANSAKCIJE S PROIZVODI … | 62 |

| PROIZVODNJA KOT DEJAVNOST IN PROIZVODNJA KOT REZULTAT DEJAVNOSTI … | 63 |

| Glavne, stranske in pomožne dejavnosti … | 64 |

| Proizvodnja (P.1) … | 64 |

| Čas zajemanja in vrednotenje proizvodnje … | 70 |

| VMESNA POTROŠNJA (P.2) … | 75 |

| Čas zajemanja in vrednotenje vmesne potrošnje … | 77 |

| KONČNA POTROŠNJA (P.3, P.4) … | 77 |

| Izdatki za končno potrošnjo (P.3) … | 77 |

| Dejanska končna potrošnja (P.4) … | 78 |

| Čas zajemanja in vrednotenje izdatkov za končno potrošnjo … | 80 |

| Čas zajemanja in vrednotenje dejanske končne potrošnje … | 80 |

| BRUTO INVESTICIJE (P.5) … | 81 |

| Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) … | 81 |

| Čas zajemanja in vrednotenje bruto investicij v osnovna sredstva … | 83 |

| Spremembe zalog (P.52) … | 84 |

| Čas zajemanja in vrednotenje sprememb zalog … | 85 |

| Pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov (P.53) … | 86 |

| UVOZ IN IZVOZ BLAGA IN STORITEV (P.6 in P.7) … | 86 |

| Uvoz in izvoz blaga (P.61 in P.71) … | 87 |

| Uvoz in izvoz storitev (P.62 in P.72) … | 89 |

| TRANSAKCIJE Z OBSTOJEČIM BLAGOM … | 91 |

POGLAVJE 4: | RAZDELITVENE TRANSAKCIJE … | 93 |

| SREDSTVA ZA ZAPOSLENE (D.1) … | 93 |

| Plače (D.11) … | 93 |

| Plače v denarju … | 93 |

| Plače v naravi … | 93 |

| Socialni prispevki delodajalcev (D.12) … | 95 |

| Dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.121) … | 95 |

| Pripisani socialni prispevki delodajalcev (D.122) … | 95 |

| DAVKI NA PROIZVODJO IN UVOZ (D.2) … | 96 |

| Davki na proizvode (D.21) … | 97 |

| Davki tipa davka na dodano vrednost (D.211) … | 97 |

| Davki in dajatve na uvoz razen DDV (D.212) … | 97 |

| Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214) … | 98 |

| Drugi davki na proizvodnjo (D.29) … | 98 |

| Davki na proizvodnjo in uvoz, plačani institucijam Evropske unije … | 99 |

| SUBVENCIJE (D.3) … | 100 |

| Subvencije na proizvode (D.31) … | 100 |

| Uvozne subvencije (D.311) … | 101 |

| Druge subvencije na proizvode (D.319) … | 101 |

| Druge subvencije na proizvodnjo (D.39) … | 101 |

| DOHODEK OD LASTNINE (D.4) … | 103 |

| Obresti (D.41) … | 103 |

| Obresti na vloge, posojila ter terjatve in obveznosti … | 103 |

| Obresti na vrednostne papirje … | 103 |

| Obresti na menice in podobne kratkoročne instrumente … | 103 |

| Obresti na obveznice in zadolžnice … | 103 |

| Obrestne zamenjave in navadni terminski posli … | 104 |

| Obresti na finančni najem … | 104 |

| Druge obresti … | 104 |

| Čas zajemanja … | 105 |

| Razdeljeni dohodek družb (D.42) … | 105 |

| Dividende (D.421) … | 105 |

| Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb (D.422) … | 106 |

| Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43) … | 107 |

| Dohodek od lastnine, pripisan imetnikom zavarovalnih polic (D.44) … | 107 |

| Najemnine (D.45) … | 108 |

| Najemnine od zemljišč … | 108 |

| Najemnine od podzemnih sredstev … | 108 |

| TEKOČI DAVKI NA DOHODEK, PREMOŽENJE ITD. (D.5) … | 108 |

| Davki na dohodek (D.51) … | 109 |

| Drugi tekoči davki (D.59) … | 109 |

| SOCIALNI PRISPEVKI IN PREJEMKI (D.6) … | 110 |

| Socialni prispevki (D.61) … | 112 |

| Dejanski socialni prispevki (D.611) … | 112 |

| Pripisani socialni prispevki (D.612) … | 113 |

| Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62) … | 114 |

| Prejemki socialne varnosti v denarju (D.621) … | 114 |

| Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi (D.622) … | 115 |

| Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov (D.623) … | 115 |

| Prejemki socialnega varstva v denarju (D.624) … | 115 |

| Socialni transferji v naravi (D.63) … | 115 |

| Socialni prejemki v naravi (D.631) … | 115 |

| Prejemki socialne varnosti, povračila (D.6311) … | 116 |

| Drugi prejemki socialne varnosti v naravi (D.6312) … | 116 |

| Prejemki socialnega varstva v naravi (D.6313) … | 116 |

| Transferji individualnega netržnega blaga ali storitev (D.632) … | 116 |

| DRUGI TEKOČI TRANSFERJI (D.7) … | 117 |

| Neto premije neživljenjskega zavarovanja (D.71) … | 117 |

| Škodni zahtevki iz neživljenjskega zavarovanja (D.72) … | 118 |

| Tekoči transferji v okviru države (D.73) … | 118 |

| Tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) … | 119 |

| Raznovrstni tekoči transferji (D.75) … | 120 |

| Tekoči transferji NPISG … | 120 |

| Tekoči transferji med gospodinjstvi … | 120 |

| Denarne kazni in penali … | 120 |

| Loterije in igre na srečo … | 121 |

| Plačila odškodnin … | 121 |

| Na BNP temelječi četrti lastni vir … | 121 |

| Drugo … | 121 |

| POPRAVEK ZA SPREMEMBO NETO LASTNIŠKEGA KAPITALA GOSPODINJSTEV V REZERVACIJAH POKOJNINSKIH SKLADOV (D.8) … | 122 |

| KAPITALSKI TRANSFERJI (D.9) … | 123 |

| Davki na kapital (D.91) … | 123 |

| Investicijske podpore (D.92) … | 124 |

| Drugi kapitalski transferji (D.99) … | 125 |

POGLAVJE 5: | FINANČNE TRANSAKCIJE … | 127 |

| KLASIFIKACIJA FINANČNIH TRANSAKCIJ … | 129 |

| Denarno zlato in posebne pravice črpanja (PPČ) (F.1) … | 131 |

| Denarno zlato (F.11) … | 131 |

| Posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12) … | 132 |

| Gotovina in vloge (F.2) … | 132 |

| Gotovina (F.21) … | 132 |

| Prenosljive vloge (F.22) … | 133 |

| Druge vloge (F.29) … | 133 |

| Vrednostni papirji razen delnic (F.3) … | 134 |

| Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33) … | 134 |

| Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331) … | 135 |

| Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332) … | 135 |

| IIzvedeni finančni instrumenti (F.34) … | 136 |

| Posojila (F.4) … | 137 |

| Kratkoročna posojila (F.41) … | 137 |

| Dolgoročna posojila (F.42) … | 137 |

| Delnice in drug lastniški kapital (F.5) … | 139 |

| Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51) … | 140 |

| Delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511), ter delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512) … | 140 |

| Drug lastniški kapital (F.513) … | 141 |

| Delnice vzajemnih skladov (F.52) … | 141 |

| Zavarovalne tehnične rezervacije (F.6) … | 141 |

| Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja ter v rezervacijah pokojninskih skladov (F.61) … | 142 |

| Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (F.611) … | 142 |

| Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (F.612) … | 143 |

| Prenosne premije in škodne rezervacije (F.62) … | 144 |

| Druge terjatve in obveznosti (F.7) … | 144 |

| Komercialni krediti in predujmi (F.71) … | 145 |

| Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (F.79) … | 145 |

| Pojasnjevalna postavka: neposredne tuje naložbe (F.m) … | 146 |

| RAČUNOVODSKA PRAVILA ZA FINANČNE TRANSAKCIJE … | 146 |

| Vrednotenje … | 146 |

| Čas zajemanja … | 149 |

| Izračun finančnih transakcij iz sprememb v bilancah stanja … | 149 |

| Priloga 5.1 Povezave z merami denarja … | 149 |

POGLAVJE 6: | DRUGI TOKOVI … | 151 |

| POTROŠNJA STALNEGA KAPITALA … | 151 |

| PRIDOBITVE MANJ ODSVOJITVE NEFINANČNIH NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.2) … | 151 |

| DRUGE SPREMEMBE SREDSTEV (K.13 — K.12) … | 152 |

| DRUGE SPREMEMBE OBSEGA (K.3 — K.10 in K.12) … | 152 |

| EKONOMSKI NASTANEK NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.3) … | 153 |

| EKONOMSKI NASTANEK PROIZVEDENIH SREDSTEV … | 153 |

| NARAVNA RAST NEGOJENIH BIOLOŠKIH VIROV (K.5) … | 153 |

| EKONOMSKO IZGINOTJE NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.6) … | 154 |

| IZGUBE ZARADI KATASTROF (K.7) … | 154 |

| ZASEGI BREZ NADOMESTILA (K.8) … | 154 |

| DRUGE SPREMEMBE OBSEGA NEFINANČNIH SREDSTEV, D.N. … | 154 |

| DRUGE SPREMEMBE OBSEGA FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, D.N. … | 155 |

| SPREMEMBE V KLASIFIKACIJAH IN STRUKTURI (K.12) … | 156 |

| Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi (K.21.1) … | 156 |

| Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti (K12.2) … | 156 |

| NOMINALNI DOBIČKI/IZGUBE IZ LASTNINE … | 157 |

| Nevtralni dobički/izgube iz lastnine (K.11.1) … | 158 |

| Realni dobički/izgube iz lastnine (K.11.2) … | 158 |

| Dobički iz lastnine po vrstah finančnih sredstev … | 159 |

| Gotovina in vloge (AF.2) … | 159 |

| Posojila (AF.4) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7) … | 159 |

| Vrednostni papirji razen delnic (AF.3) … | 159 |

| Delnice in drug lastniški kapital (AF.5) … | 160 |

| Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) … | 160 |

| Finančna sredstva v tujih valutah … | 160 |

POGLAVJE 7: | BILANCE STANJA … | 161 |

| VRSTE SREDSTEV … | 162 |

| Nefinančna proizvedena sredstva (AN.1) … | 162 |

| Nefinančna neproizvedena sredstva (AN.2) … | 162 |

| Finančna sredstva in obveznosti (AF.) … | 163 |

| VREDNOTENJE VKNJIŽB V BILANCAH STANJA … | 165 |

| Splošna načela vrednotenja … | 165 |

| NEFINANČNA SREDSTVA (AN.) … | 166 |

| Proizvedena sredstva (AN.1) … | 166 |

| Osnovna sredstva (AN.11) … | 166 |

| Opredmetena osnovna sredstva (AN.111) … | 166 |

| Neopredmetena osnovna sredstva (AN.112) … | 166 |

| Zaloge (AN.12) … | 166 |

| Vrednostni predmeti (AN.13) … | 167 |

| Neproizvedena sredstva (AN.2) … | 167 |

| Opredmetena neproizvedena sredstva (AN.21) … | 167 |

| Zemljišča (AN.211) … | 167 |

| Podzemna sredstva (AN.212) … | 167 |

| Druga naravna sredstva (AN.213 in AN.214) … | 167 |

| Neopredmetena neproizvedena sredstva (AN.22) … | 167 |

| Finančna sredstva in obveznosti (AF.) … | 168 |

| Denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1) … | 168 |

| Gotovina in vloge (AF.2) … | 168 |

| Vrednostni papirji razen delnic (AF.3) … | 168 |

| Posojila (AF.4) … | 169 |

| Delnice in drug lastniški kapital (AF.5) … | 169 |

| Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) … | 169 |

| Druge terjatve in obveznosti (AF.7) … | 170 |

| Pojasnjevalni postavki … | 170 |

| Trajno potrošno blago (AN.m) … | 170 |

| Neposredne tuje naložbe (AF.m) … | 170 |

| Finančne bilance stanja … | 171 |

| Priloga 7.1: Opredelitev skupin sredstev … | 172 |

| Priloga 7.2: Preglednica vknjžb od začetne do končne bilance stanja … | 180 |

POGLAVJE 8: | ZAPOREDJE RAČUNOV IN IZRAVNALNE POSTAVKE … | 183 |

| ZAPOREDJE RAČUNOV … | 186 |

| Tekoči računi … | 186 |

| Račun proizvodnje (I) … | 186 |

| Računi razdelitve in porabe dohodka (II) … | 186 |

| Računi primarne razdelitve dohodka (II.1) … | 188 |

| Račun ustvarjanja dohodka (II.1.1) … | 188 |

| Račun alokacije primarnega dohodka (II.1.2) … | 188 |

| Račun podjetniškega dohodka (II.1.2.1) … | 188 |

| Račun alokacije drugega primarnega dohodka (II.1.2.2) … | 194 |

| Račun sekundarne razdelitve dohodka (II.2) … | 194 |

| Račun prerazdelitve dohodka v naravi (II.3) … | 202 |

| Račun porabe dohodka (II.4) … | 202 |

| Račun porabe razpoložljivega dohodka (II.4.1) … | 202 |

| Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka (II.4.2) … | 202 |

| Računi akumulacije (III) … | 204 |

| Račun kapitala (III.1) … | 204 |

| Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (III.1.1) … | 204 |

| Račun pridobitev nefinančnih sredstev (III.1.2) … | 204 |

| Finančni račun (III.2) … | 204 |

| Račun drugih sprememb sredstev (III.3) … | 204 |

| Račun drugih sprememb obsega sredstev (III.3.1) … | 211 |

| Račun revalorizacije (III.3.2) … | 211 |

| Račun nevtralnih dobičkov in izgub iz lastnine (III.3.2.1) … | 211 |

| Račun realnih dobičkov in izgub iz lastnine (III.3.2.2) … | 211 |

| Bilance stanja (IV) … | 220 |

| Začetna bilanca stanja (IV.1) … | 220 |

| Spremembe bilance stanja (IV.2) … | 220 |

| Končna bilanca stanja (IV.3) … | 220 |

| RAČUNI TUJINE … | 220 |

| Tekoči računi … | 225 |

| Zunanji račun blaga in storitev (V.I) … | 225 |

| Zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev (V.II) … | 225 |

| Račun zunanje akumulacije (V.III) … | 225 |

| Račun kapitala (V.III.1) … | 225 |

| Finančni račun (V.III.2) … | 225 |

| Račun drugih sprememb sredstev (V.III.3) … | 225 |

| Bilance stanja (V.IV) … | 226 |

| RAČUN BLAGA IN STORITEV (0) … | 234 |

| INTEGRIRANI EKONOMSKI RAČUNI … | 235 |

| AGREGATI … | 245 |

| Bruto domači proizvod v tržnih cenah (BDP) … | 245 |

| Poslovni presežek celotnega gospodarstva … | 245 |

| Raznovrstni dohodek celotnega gospodarstva … | 245 |

| Podjetniški dohodek celotnega gospodarstva … | 245 |

| Nacionalni dohodek (v tržnih cenah) … | 245 |

| Nacionalni razpoložljivi dohodek … | 246 |

| Varčevanje … | 246 |

| Saldo tekočih transakcij s tujino … | 246 |

| Neto posojanje (+) ali izposojanje (−) celotnega gospodarstva … | 246 |

| Neto vrednost celotnega gospodarstva … | 246 |

| MATRIČNI PRIKAZ … | 246 |

| Matrični prikaz računov ESR … | 247 |

| Lastnosti matrik računov … | 250 |

| Prilagoditev matrike manjšega formata posameznim vrstam analiz … | 251 |

POGLAVJE 9: | INPUT-OUTPUT OKVIR … | 266 |

| TABELE PONUDBE IN PORABE … | 270 |

| TABELE, KI POVEZUJEJO TABELE PONUDBE IN PORABE S SEKTORSKIMI RAČUNI … | 284 |

| SIMETRIČNE INPUT-OUTPUT TABELE … | 284 |

POGLAVJE 10: | MERE CEN IN OBSEGA … | 289 |

| PODROČJE UPORABE INDEKSOV CEN IN OBSEGA V SISTEMU RAČUNOV … | 290 |

| Integrirani sistem indeksov cen in obsega … | 290 |

| Indeksi cen in obsega za druge agregate … | 291 |

| SPLOŠNA NAČELA MERJENJA INDEKSOV CEN IN OBSEGA … | 292 |

| Opredelitev cen in obsegov tržnih proizvodov … | 292 |

| Razlike v kakovosti in razlike v ceni … | 292 |

| Načela za netržne storitve … | 293 |

| Načela za dodano vrednost in BDP … | 294 |

| TEŽAVE PRI UPORABI NAČEL … | 294 |

| Splošna uporaba … | 295 |

| Uporaba pri posameznih tokovih … | 295 |

| Tokovi blaga in tržnih storitev … | 295 |

| Tokovi netržnih storitev … | 296 |

| Davki in subvencije na proizvode in uvoz … | 297 |

| Potrošnja stalnega kapitala … | 298 |

| Sredstva za zaposlene … | 298 |

| Stanje proizvedenih osnovnih sredstev in zaloge … | 298 |

| Mere realnega dohodka za celotno gospodarstvo … | 299 |

| IZBIRA OBRAZCA INDEKSNEGA ŠTEVILA IN BAZNEGA LETA … | 300 |

| MEDPROSTORSKI INDEKSI CEN IN OBSEGA … | 300 |

POGLAVJE 11: | PREBIVALSTVO IN INPUTI DELA … | 302 |

| CELOTNO PREBIVALSTVO … | 302 |

| EKONOMSKO AKTIVNO PREBIVALSTVO … | 303 |

| ZAPOSLENOST … | 304 |

| Zaposleni … | 304 |

| Samozaposlene osebe … | 305 |

| Zaposlenost in rezidenčnost … | 305 |

| BREZPOSELNOST … | 306 |

| DELOVNA MESTA … | 307 |

| Delovna mesta in rezidenčnost … | 307 |

| SKUPAJ OPRAVLJENE URE … | 307 |

| EKVIVALENT POLNEGA DELOVNEGA ČASA … | 308 |

| INPUTI DELA ZAPOSLENIH V STALNEM NADOMESTILU … | 309 |

POGLAVJE 12: | ČETRTLETNI EKONOMSKI RAČUNI … | 310 |

POGLAVJE 13: | REGIONALNI RAČUNI … | 312 |

| REGIONALNO OZEMLJE … | 312 |

| ENOTE IN REZIDENČNOST … | 312 |

| METODE REGIONALIZACIJE … | 313 |

| AGREGATI PO DEJAVNOSTIH … | 314 |

| RAČUNI GOSPODINJSTEV … | 316 |

PRILOGE

I. POSREDNO MERJENE STORITVE FINANČNEGA POSREDNIŠTVA (PMSFP) … | 317 |

Spremembe v poglavjih ESR, če se PMSFP razporedijo … | 317 |

II. LEASING IN NAKUP TRAJNEGA BLAGA NA OBROKE … | 323 |

Opredelitve … | 323 |

Leasing … | 323 |

Operativni leasing … | 323 |

Finančni leasing … | 323 |

Nakup na obroke … | 324 |

Obravnava v računih … | 324 |

Operativni leasing … | 324 |

Finančni leasing … | 324 |

Nakup na obroke … | 325 |

III. ZAVAROVANJE … | 327 |

Uvod … | 327 |

Opredelitve … | 327 |

Socialno zavarovanje … | 327 |

Sheme socialne varnosti države … | 327 |

Zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi … | 328 |

Sheme socialnega zavarovanja brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci … | 328 |

Druga zavarovanja … | 328 |

Druga življenjska zavarovanje … | 328 |

Druga neživljenjska zavarovanja … | 328 |

Pozavarovanje … | 329 |

Izvajalci pomožnih zavarovalnih dejavnosti … | 329 |

Obravnava v računih … | 329 |

Socialno zavarovanje … | 329 |

Sheme socialne varnosti države … | 329 |

Zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi … | 330 |

Sheme socialnega zavarovanja brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci … | 331 |

Druga zavarovanja … | 332 |

Druga življenjska zavarovanja … | 333 |

Druga neživljenjska zavarovanja … | 333 |

Pozavarovanje … | 335 |

Izvajalci pomožnih zavarovalnih dejavnosti … | 335 |

Primeri knjiženja … | 336 |

IV. KLASIFIKACIJE IN RAČUNI … | 341 |

Klasifikacije … | 341 |

Klasifikacija institucionalnih sektorjev (S) … | 341 |

Klasifikacija transakcij in drugih tokov … | 342 |

Klasifikacija izravnalnih postavk (B) … | 345 |

Klasifikacija sredstev (A) … | 346 |

Prerazvrstitve in šifriranje dejavnosti (A), proizvodov (P) in investiij (investicije v osnovna sredstva) (Pi) … | 348 |

Klasifikacija individualne potrošnje po namenu (COICOP) … | 356 |

Klasifikacija funkcij države (COFOG) … | 357 |

Računi … | 359 |

Tabele

2.1 | Sektorji in podsektorji … | 42 |

2.2 | Vrste proizvajalcev, glavne dejavnosti in funkcije po sektorjih … | 44 |

2.3 | Sektorska klasifikacija proizvodnih enot po glavnih standardnih pravnih oblikah lastništva … | 57 |

3.1 | Razmejevanje med tržnimi proizvajalci, proizvajalci za lastno končno porabo in drugimi netržnimi proizvajalci pri institucionalnih enotah … | 66 |

3.2 | Institucionalne enote, lokalne EED in proizvodnja ter razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim … | 69 |

3.3 | Razlikovanje tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri lokalnih EED in njihovi proizvodnji … | 70 |

3.4 | Obravnava transporta izvoženega blaga … | 90 |

3.5 | Obravnava transporta uvoženega blaga … | 91 |

5.1 | Klasifikacija finančnih transakcij … | 130 |

8.1 | Pregledni prikaz računov, izravnalnih postavk in temeljnih agregatov … | 184 |

8.2 | Račun I: Račun proizvodnje … | 187 |

8.3 | Račun II.1.1: Račun ustvarjanja dohodka … | 189 |

8.4 | Račun II.1.2: Račun alokacije primarnega dohodka … | 191 |

8.5 | Račun II.1.2.1: Račun podjetniškega dohodka in račun: II.1.2.2 Račun alokacije drugega primarnega dohodka … | 195 |

8.6 | Račun II.2: Račun sekundarne razdelitve dohodka … | 198 |

8.7 | Račun II.3: Račun prerazdelitve dohodka v naravi … | 201 |

8.8 | Račun II.4.1: Račun porabe razpoložljivega dohodka … | 203 |

8.9 | Račun II.4.2: Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka … | 205 |

8.10 | Račun III.1.1: Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev … | 206 |

8.11 | Račun III.1.2: Račun pridobitev nefinančnih sredstev … | 207 |

8.12 | Račun III.2: Finančni račun … | 209 |

8.13 | Račun III.3.1: Račun drugih sprememb obsega sredstev … | 212 |

8.14 | Račun III.3.2: Račun revalorizacije … | 216 |

8.15 | Račun IV: Bilance stanja … | 221 |

8.16 | Zaporedje vseh računov za tujino (račun zunanjih transakcij) … | 226 |

8.17 | Račun 0: Račun blaga in storitev … | 234 |

8.18 | Integrirani ekonomski računi … | 236 |

8.19 | Matrični prikaz zaporedja vseh računov in izravnalnih postavk za celotno gospodarstvo … | 252 |

8.20 | Shematični prikaz matrike družbenih računov … | 259 |

8.21 | Primer bolj podrobne matrike družbenih računov … | 262 |

8.22 | Primer bolj podrobne podmatrike: neto dodana vrednost (osnovne cene) … | 264 |

9.1 | Poenostavljena tabela ponudbe … | 266 |

9.2 | Poenostavljena tabela porabe … | 266 |

9.3 | Poenostavljena združena tabela ponudbe in porabe … | 267 |

9.4 | Poenostavljena simetrična input-output tabela (proizvod po proizvodu) … | 268 |

9.5 | Tabela ponudbe v osnovnih cenah, skupaj s pretvorbo v kupčeve cene … | 271 |

9.6 | Tabela porabe v kupčevih cenah … | 272 |

9.7 | Poenostavljena tabela trgovskih in transportnih marž … | 276 |

9.8 | Poenostavljena tabela davkov minus subvencij na proizvode … | 277 |

9.9 | Tabela porabe uvoza … | 281 |

9.10 | Tabela porabe domače proizvodnje v osnovnih cenah … | 282 |

9.11 | Tabela, ki povezuje tabele ponudbe in porabe s sektorskimi računi … | 284 |

9.12 | Simetrična input-output tabela v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu) … | 286 |

9.13 | Simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo (proizvod po proizvodu) … | 288 |

A.I.1 | Učinki alokacije PMSFP po institucionalnih sektorjih, skupaj s spremembami za netržne proizvajalce … | 320 |

A.I.2 | Učinki alokacije PMSFP izključno nominalnemu sektorju … | 321 |

A.III.1 | Sheme socialne varnosti, ki jih organizira država … | 336 |

A.III.2 | Zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi … | 337 |

A.III.3 | Sheme brez skladov, ki jih upravljajo delodajalci … | 338 |

A.III.4 | Druga življenjska zavarovanja … | 339 |

A.III.5 | Druga neživljenjska zavarovanja … | 340 |

A.IV.1 | Račun 0: Račun blaga in storitev … | 359 |

A.IV.2 | Zaporedje vseh računov za celotno gospodarstvo … | 359 |

A.IV.3 | Zaporedje vseh računov za nefinačne družbe … | 373 |

A.IV.4 | Zaporedje vseh računov za finančne družbe … | 382 |

A.IV.5 | Zaporedje vseh računov za državo … | 392 |

A.IV.6 | Zaporedje vseh računov za gospodinjstva … | 403 |

A.IV.7 | Zaporedje vseh računov za neprofitne izvajalce storitev za gospodinjstva … | 414 |

POGLAVJE 1

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

1.01 Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov (ESR 1995 ali enostavno ESR) je mednarodno primerljiv računovodski okvir za sistematično in podrobno opisovanje celotnega gospodarstva (regij, držav ali skupine držav), njegovih sestavnih delov in odnosov z drugimi gospodarstvi.

ESR 1995 nadomešča Evropski sistem integriranih ekonomskih računov, objavljen leta 1970 (ESR 1970; druga, nekoliko spremenjena izdaja je bila objavljena leta 1978).

ESR 1995 je popolnoma usklajen z revidiranimi priporočili nacionalnega računovodstva, ki veljajo po vsem svetu, s Sistemom nacionalnih računov (SNR 1993 ali enostavno SNR; priporočila so bila izdelana pod skupno odgovornostjo Združenih narodov, MDS, Komisije Evropskih skupnosti, OECD in Svetovne banke). Seveda je ESR osredotočen na razmere in potrebe po podatkih v Evropski uniji. Podobno kakor SNR je ESR usklajen s koncepti in klasifikacijami, ki se uporabljajo v mnogih drugih socialnih in ekonomskih statistikah. Značilni primeri so statistike zaposlenosti, predelovalnih dejavnosti in zunanje trgovine. ESR je zato lahko osrednji referenčni okvir za socialne in ekonomske statistike Evropske unije in njenih držav članic.

1.02 Okvir ESR sestavljata dve glavni skupini tabel:

(a) sektorski računi [1] Glej poglavje 8: "Zaporedje računov in izravnalne postavke".;

(b) input-output okvir [2] Glej poglavje 9: "Input-output okvir". in računi po dejavnostih [3] Glej poglavje 8: "Zaporedje računov in izravnalne postavke"..

Sektorski računi zagotavljajo sistematični opis posameznih stopenj ekonomskega procesa po institucionalnih sektorjih: proizvodnje, ustvarjanja dohodka, razdelitve dohodka, prerazdelitve dohodka, porabe dohodka ter finančne in nefinančne akumulacije. Sektorski računi zajemajo tudi bilance stanja za prikaz stanja sredstev, obveznosti in neto vrednosti ob začetku in koncu obračunskega obdobja.

Input-output okvir in računi po dejavnostih podrobneje opisujejo proizvodni proces (stroškovno strukturo, ustvarjeni dohodek in zaposlenost) ter tokove blaga in storitev (proizvodnjo, uvoz, izvoz, končno potrošnjo, vmesno potrošnjo in investicije po skupinah proizvodov).

ESR vsebuje koncepta prebivalstvo in zaposlenost [4] Glej poglavje 11: "Prebivalstvo in inputi dela".. Ta koncepta sta pomembna za sektorske račune, pa tudi za input-output okvir.

ESR ni omejen samo na letno nacionalno računovodstvo, ampak velja tudi za četrtletne [5] Glej poglavje 12: "Četrtletni ekonomski računi". in regionalne račune [6] Glej poglavje 13: "Regionalni računi"..

UPORABA ESR

Okvir za analizo in politiko

1.03 ESR omogoča analizo in ovrednotenje:

(a) strukture celotnega gospodarstva. Značilni primeri so:

1. dodana vrednost in zaposlenost po dejavnostih;

2. dodana vrednost in zaposlenost po regijah;

3. razdelitev dohodka po sektorjih;

4. uvoz in izvoz po skupinah proizvodov;

5. izdatki za končno potrošnjo po skupinah proizvodov;

6. investicije v osnovna sredstva in stanje osnovnih sredstev po dejavnostih;

7. struktura stanj in tokov finančnih sredstev po vrstah sredstev in po sektorjih.

(b) posebnih delov ali vidikov celotnega gospodarstva. Značilni primeri so:

1. bančništvo in finance v nacionalnem gospodarstvu;

2. vloga države;

3. gospodarstvo posamezne regije (v primerjavi s celotnim nacionalnim gospodarstvom).

1. analiza stopenj rasti BDP;

2. analiza inflacije;

3. analiza sezonskega gibanja izdatkov gospodinjstev na osnovi četrtletnih računov;

4. analiza spreminjanja pomena posameznih vrst finančnih inštrumentov v času, npr. naraščajoči pomen opcij;

5. primerjava strukture nacionalnega gospodarstva po dejavnostih v daljšem obdobju, npr. v obdobju 30 let.

(d) celotnega gospodarstva v primerjavi z drugimi celotnimi gospodarstvi. Značilni primeri so:

1. primerjava vloge države v državah članicah Evropske unije;

2. analiza medsebojnih odvisnosti gospodarstev Evropske unije;

3. analiza sestave in usmerjenosti izvoza Evropske unije;

4. primerjava stopenj rasti BDP ali razpoložljivega dohodka na prebivalca med Evropsko unijo, ZDA in Japonsko.

1.04 Za Evropsko unijo in njene države članice so značilnosti iz tega okvira glavna podlaga pri oblikovanju in nadziranju njihovih socialnih in ekonomskih politik.

Nadalje, je ESR zelo pomemben tudi za nekatere posebne naloge:

(a) za spremljanje in vodenje evropske monetarne politike: konvergenčna merila za Evropsko monetarno unijo so opredeljena na podlagi podatkov nacionalnih računov (javnofinančni primanjkljaj, javni dolg in BDP);

(b) za podeljevanje denarnih pomoči regijam Evropske unije: izdatki za strukturne sklade Evropske unije delno temeljijo na regionaliziranih podatkih nacionalnih računov;

1. vsi viri Evropske unije so določeni v odstotku bruto nacionalnih proizvodov (BNP) držav članic;

2. tretji lastni vir Evropske unije je lastni vir iz DDV. Prispevki držav članic vanj so v veliki meri določeni s podatki nacionalnih računov, ker se ti uporabljajo za izračun povprečne stopnje DDV;

3. relativne velikosti prispevkov držav članic za četrti lastni vir Evropske unije temeljijo na njihovih bruto nacionalnih proizvodih.

Osem značilnosti konceptov ESR

1.05 Za zagotavljanje ravnovesja med potrebami po podatkih in možnostmi njihovega zagotavljanja imajo koncepti ESR osem pomembnih značilnosti. Te so:

(a) mednarodna primerljivost;

(b) usklajenost s koncepti drugih socialnih in ekonomskih statistik;

(d) praktična uporabnost;

(e) različnost od večine upravnih konceptov;

(f) kakovostna zgradba in stalnost za daljše obdobje;

(g) poudarek na opisovanju gospodarskega dogajanja v denarnih in lahko opazljivih izrazih;

(h) prilagodljivost in večnamenska uporabnost.

1.06 Koncepti so mednarodno primerljivi, ker:

(a) je za države članice Evropske unije ESR standard za predložitev podatkov nacionalnih računov vsem mednarodnim organizacijam. Le v nacionalnih publikacijah dosledno upoštevanje standardov ESR ni obvezno;

(b) so koncepti ESR popolnoma konsistentni s priporočili nacionalnega računovodstva, ki veljajo po vsem svetu, tj. s SNR.

Mednarodna primerljivost konceptov je ključna za primerjave statistik med različnimi državami.

1.07 Koncepti so usklajeni s koncepti drugih socialnih in ekonomskih statistik, ker:

(a) ESR uporablja mnogo konceptov in klasifikacij (npr. NACE Rev. 1), ki se uporabljajo tudi v drugih socialnih in ekonomskih statistikah držav članic Evropske unije, npr. v statistikah predelovalnih dejavnosti, zunanje trgovine in zaposlenosti; konceptualne razlike med njimi so zmanjšane na minimum. Koncepti in klasifikacije Evropske unije so prav tako usklajeni s koncepti in klasifikacijami Združenih narodov;

(b) podobno kakor pri SNR so koncepti ESR usklajeni tudi s koncepti najpomembnejših mednarodnih navodil za druge ekonomske statistike, zlasti s Priročnikom za plačilno bilanco (PPB) in Statistiko državnih financ (SDF) Mednarodnega denarnega sklada, Statistiko dohodkov OECD ter priporočili MOD o konceptih zaposlenosti, opravljenih urah in stroških dela.

Usklajenost z drugimi socialnimi in ekonomskimi statistikami veliko pripomore k povezljivosti in primerljivosti podatkov. Posledica je izdelava boljših ocen nacionalnih računov. Nadalje, informacije, ki jih te posebne statistike vsebujejo, se lahko bolje povezujejo s splošnimi statistikami o nacionalnem gospodarstvu, tj. s podatki nacionalnih računov, npr. z BNP ali dodano vrednostjo po dejavnostih in sektorjih.

1.08 Identitete v računovodskem okviru zagotavljajo konsistentnost konceptov, ki se uporabljajo za opis posameznih delov ekonomskega procesa (proizvodnje, delitve dohodka, porabe dohodka, akumulacije). Notranja konsistentnost omogoča medsebojno primerjavo statistik posameznih delov računovodskega okvira. To na primer omogoča izračun naslednjih razmerij:

(a) produktivnost, kot je dodana vrednost na opravljeno uro (podatek zahteva konsistentnost med konceptoma dodane vrednosti in opravljenih ur);

(b) nacionalni razpoložljivi dohodek na prebivalca (razmerje zahteva konsistentnost med konceptoma nacionalnega razpoložljivega dohodka in prebivalstva);

(c) investicije v odstotku od stanja osnovnih sredstev (razmerje zahteva konsistentnost med opredelitvami teh tokov in stanj);

(d) javnofinančni primanjkljaj in javni dolg v odstotku od bruto domačega proizvoda (podatka zahtevata konsistentnost med koncepti javnofinančnega primanjkljaja, javnega dolga in bruto domačega proizvoda).

Notranja konsistentnost konceptov tudi omogoča, da se nekatere ocene izračunajo kot razlike, npr. varčevanje se lahko oceni kot razlika med razpoložljivim dohodkom in izdatki za končno potrošnjo [7] Glej poglavje 8: "Zaporedje računov in izravnalne postavke"..

1.09 Da bi dosegli njihovo ustrezno merljivost, so koncepti ESR zasnovani kot uporabni koncepti. Uporabnost je razvidna na več načinov:

(a) nekatere dejavnosti ali postavke so prikazane le, če so dovolj pomembne. To se nanaša na primer na proizvodnjo blaga za lastne potrebe gospodinjstev: tkalstvo in lončarstvo v proizvodnji nista zajeta zaradi domneve, da sta za države Evropske unije nepomembna. Drug značilen primer so majhna poceni orodja in naprave, ki so v investicijah v osnovna sredstva zajeti le, če kupčevi izdatki zanje presegajo 500 ECU (v cenah iz leta 1995) za kos (ali kadar so kupljeni v velikih količinah, v znesku celotnega nakupa); dokler tovrstni izdatki ne presežejo tega praga, se obravnavajo kot vmesna potrošnja;

(b) nekaterim konceptom so priložena jasna navodila za ocenjevanje. Na primer za ocenjevanje potrošnje kapitala se priporoča linearna amortizacija, za ocenjevanje stanja osnovnih sredstev pa metoda stalne inventarizacije. Drug značilen primer je vrednotenje proizvodnje za lastne potrebe, ki naj bi bilo načeloma v osnovnih cenah, če pa to ni mogoče, se osnovne cene lahko približno ocenijo kot vsota različnih pripadajočih stroškov;

(c) sprejeti so bili nekateri poenostavljeni dogovori. Na primer vse kolektivne storitve, ki jih zagotavlja država, so po dogovoru izdatki za končno potrošnjo;

(d) koncepti so usklajeni s koncepti tistih socialnih in ekonomskih statistik, ki so vhodni podatki za sestavljanje nacionalnih računov.

1.10 Kljub temu pa koncepti niso vselej enostavno uporabljivi, ker se običajno v več lastnostih razlikujejo od konceptov upravnih virov podatkov. Značilni primeri so poslovni izkazi, podatki o različnih vrstah davkov (DDV, dohodnina, uvozne dajatve itd.), podatki socialne varnosti ter podatki nadzornih odborov bank in zavarovalnic. Ti upravni podatki so pogosto vhodni podatki za sestavljanje nacionalnih računov. Zato jih bo na splošno treba prilagoditi tako, da bodo usklajeni z ESR.

Koncepti ESR se običajno razlikujejo od konceptov upravnih virov, ker:

(a) se upravni koncepti med državami razlikujejo. Posledično mednarodne primerljivosti skozi upravne koncepte ni mogoče doseči;

(b) upravni koncepti se v času spreminjajo. Posledično časovne primerljivosti skozi upravne koncepte ni mogoče doseči;

(c) koncepti, na katerih temeljijo upravni viri podatkov, običajno med seboj niso konsistentni, povezovanje in primerjava podatkov, ki sta ključnega pomena za sestavljanje podatkov nacionalnih računov, pa sta mogoča le s konsistentno celoto konceptov;

(d) upravni koncepti na splošno niso najbolj uporabni za ekonomsko analizo in vrednotenje ekonomske politike.

Kljub temu pa upravni viri podatkov včasih ustrezajo potrebam nacionalnih računov in drugih statistik, ker:

(a) se koncepti in klasifikacije, ki so bili sprva namenjeni statističnim potrebam, lahko uporabljajo tudi za upravne namene, npr. klasifikacija državnih izdatkov po vrstah;

(b) lahko upravni viri podatkov izrecno upoštevajo (posebne) statistične potrebe po podatkih; to velja na primer za sistem Intrastat, ki zagotavlja informacije o pretoku blaga med državami članicami Evropske unije.

1.11 Temeljni koncepti ESR so kakovostno zgrajeni in stalni za daljše obdobje, ker:

(a) so bili odobreni kot mednarodni standard za naslednja desetletja;

(b) je bila v zaporedoma objavljenih mednarodnih navodilih nacionalnega računovodstva večina temeljnih konceptov le malo spremenjena.

Konceptualna kontinuiteta zmanjšuje potrebo po preračunavanju časovnih serij ter po uvajanju in prevzemanju novih konceptov. Še več, zmanjšuje občutljivost konceptov na nacionalne in mednarodne politične pritiske, zaradi česar podatki nacionalnih računov že desetletja služijo kot objektivna baza podatkov za ekonomsko politiko in analizo.

1.12 Koncepti ESR so osredotočeni na opisovanje ekonomskega procesa v denarnih in lahko opazljivih izrazih. Stanja in tokovi, ki jih ni možno brez težav meriti v denarnih izrazih ali nimajo nedvoumne denarne protipostavke, se v večini primerov ne upoštevajo.

To načelo se zaradi zahtev po konsistentnosti in potrebah po podatkih ne upošteva dosledno. Na primer konsistentnost zahteva, da je vrednost kolektivnih storitev, ki jih proizvede država, zajeta kot proizvodnja, ker so sredstva za zaposlene ter nakupi vseh vrst blaga in storitev s strani države brez težav merljivi v denarnih izrazih. Še več, opisovanje kolektivnih storitev države v primerjavi s preostalim nacionalnim gospodarstvom za potrebe ekonomske analize in politike prav tako povečuje uporabnost nacionalnih računov kot celote.

1.13 Področje uporabe konceptov ESR je mogoče ponazoriti z upoštevanjem nekaj pomembnih mejnih primerov.

V meje proizvodnje ESR (glej odstavke od 3.07. do 3.09.) spadajo:

(a) proizvodnja individualnih in kolektivnih storitev države;

(b) proizvodnja stanovanjskih storitev za lastne potrebe gospodinjstev, ki bivajo v lastnih stanovanjih;

(d) gradnja za lastne potrebe, vključno z gradnjo za lastne potrebe gospodinjstev;

(e) proizvodnja storitev plačanega gospodinjskega osebja;

(f) gojenje rib v ribogojnicah;

(g) zakonsko prepovedana proizvodnja, npr. prostitucija in proizvodnja drog;

(h) proizvodnja, kjer prihodki niso v celoti prijavljeni davčnim organom, npr. skrivna proizvodnja tekstila.

V meje proizvodnje ne spadajo:

(a) gospodinjske in osebne storitve, ki so proizvedene in potrošene znotraj istega gospodinjstva, npr. čiščenje, priprava hrane, nega bolnih in starejših;

(b) prostovoljne storitve, katerih rezultat ni blago, npr. hišniške storitve in čiščenje brez plačila;

Na splošno ESR zajema vso proizvodnjo, ki izhaja iz dejavnosti proizvodnje znotraj meja proizvodnje. Posebni izjemi od tega pravila sta:

(a) proizvodnja pomožnih dejavnosti ni zajeta; vsi inputi, ki jih te dejavnosti potrošijo (material, delo, potrošnja stalnega kapitala itd.), so zajeti kot inputi v glavno ali stransko dejavnost, ki jo pomožna dejavnost podpira;

(b) proizvodnja, proizvedena za vmesno potrošnjo v isti lokalni enoti enovrstne dejavnosti (EED, glej odstavek 1.29.), ni zajeta; kot proizvodnja pa je zajeta vsa proizvodnja, ki je proizvedena za druge lokalne enote enovrstne dejavnosti, ki pripadajo isti institucionalni enoti.

Iz računovodske logike ESR izhaja, da so v primerih, ko so dejavnosti upoštevane kot proizvodnja in je rezultat njihove proizvodnje zajet, zajeti tudi sočasni dohodki, zaposlenost, končna potrošnja ipd. Na primer ker je proizvodnja stanovanjskih storitev za lastne potrebe zajeta kot proizvodnja, so zajeti tudi dohodek in izdatki za končno potrošnjo, ki jih proizvodnja za lastne potrebe ustvarja za ta gospodinjstva. Nasprotno velja, kadar dejavnosti niso zajete kot proizvodnja: gospodinjske storitve, proizvedene in potrošene znotraj istega gospodinjstva ne ustvarjajo dohodka in izdatkov za končno potrošnjo, zato v skladu s koncepti ESR tukaj zaposlenosti ni.

ESR vsebuje tudi številne posebne dogovore, npr.:

(a) vrednotenje proizvodnje države;

(b) vrednotenje proizvodnje zavarovalnih storitev in posredno merjenih storitev finančnega posredništva;

(c) uvrščanje vseh kolektivnih storitev, ki jih je proizvedla država, v izdatke za končno potrošnjo in nobenih v vmesno potrošnjo;

(d) prikazovanje porabe posredno merjenih storitev finančnega posredništva kot vmesne potrošnje nominalnega sektorja ali nominalne dejavnosti.

1.14 Koncepti ESR so večnamenski; za večino uporab so sicer sprejemljivi, v nekaterih primerih pa morajo biti dopolnjeni (glej odstavek 1.18.).

1.15 Podrobnosti v konceptualnem okviru ESR ponujajo možnosti za prožno uporabo: nekateri koncepti v ESR niso izrecno navedeni, vendar jih je mogoče brez težav izpeljati. Na primer dodana vrednost v stroških faktorjev se lahko izračuna z odštevanjem neto drugih davkov na proizvodnjo od dodane vrednosti v osnovnih cenah. Drug primer je ustvarjanje novih sektorjev s preurejanjem podsektorjev, ki so opredeljeni v ESR.

1.16 Prožno uporabo omogoča tudi uvajanje dodatnih meril, ki niso v nasprotju z logiko sistema. Ta merila so lahko na primer stopnje zaposlenosti po proizvodnih enotah ali velikost dohodkov gospodinjstev. Za zaposlenost je mogoče uvesti dodatno razčlenjevanje po stopnji izobrazbe, starosti in spolu.

1.17 To prožno uporabo je mogoče vgraditi v matriko družbenih računov (MDR). MDR je matrični prikaz, ki osvetljuje povezave med tabelami ponudbe in porabe ter sektorskimi računi (glej odstavke od 8.133. do 8.155.). MDR navadno zagotavlja dodatne informacije o ravni in strukturi (ne)zaposlenosti, in sicer preko razčlenitve sredstev za zaposlene po vrstah zaposlenih oseb. Ta razčlenitev velja za porabo dela po dejavnostih, kakor prikazuje tabela porabe, pa tudi za ponudbo dela po socialno-ekonomskih skupinah, kakor prikazuje račun alokacije primarnega dohodka za podsektorje sektorja gospodinjstev. Na ta način so viri in poraba različnih kategorij dela sistematično prikazani.

1.18 Za pridobitev nekaterih posebnih podatkov je treba izdelati satelitske račune. Značilni primeri so potrebe po podatkih za:

(a) analizo vloge turizma v nacionalnem gospodarstvu;

(b) analizo stroškov in financiranja zdravstvene oskrbe;

(d) analizo dohodkov in izdatkov gospodinjstev na osnovi mikro konceptov dohodka in izdatkov;

(e) analizo povezanosti okolja in gospodarstva;

(f) analizo proizvodnje znotraj gospodinjstev;

(g) analizo sprememb blaginje;

(h) analizo razlik med podatki nacionalnih računov in podatki v poslovnih izkazih ter njihov vpliv na trg vrednostnih papirjev in devizni trg;

(i) ocenjevanje davčnih prihodkov.

1.19 Satelitski računi lahko zadovoljujejo takšne zahteve po podatkih s:

(a) podrobnejšim prikazovanjem, kjer je to potrebno, in izpuščanjem nepotrebnih podrobnosti;

(b) povečevanjem področja uporabe računovodskega okvira z dodajanjem nedenarnih informacij, npr. o onesnaženosti in okoljskih sredstvih;

(c) spreminjanjem nekaterih temeljnih konceptov, npr. z razširitvijo koncepta investicij z zneskom izdatkov za raziskovanje in razvoj ali z izdatki za izobraževanje.

1.20 Pomembna značilnost satelitskih računov je, da načeloma ohranjajo vse osnovne koncepte in klasifikacije standardnega okvira. Spremembe osnovnih konceptov uvedejo le, kadar jih posebni nameni satelitskih računov izrecno zahtevajo. V teh primerih morajo satelitski računi vsebovati tudi tabelo, ki prikazuje povezavo med glavnimi agregati v satelitskih računih in tistimi v standardnem okviru. S tem je ohranjena referenčna vloga standardnega okvira, hkrati pa je zadoščeno bolj specifičnim potrebam.

1.21 Standardni okvir v glavnem ne obravnava stanj in tokov, ki jih ni mogoče brez težav opazovati v denarnih izrazih (ali nimajo nedvoumne denarne protipostavke). Za analizo tovrstnih stanj in tokov zaradi njihove narave navadno povsem zadostuje statistična obdelava v nedenarnih izrazih, npr.:

(a) proizvodnjo znotraj gospodinjstev je najlažje opisati v urah, namenjenim alternativnim porabam;

(b) izobraževanje je možno opisati z vrstami izobrazbe, s številom učencev, povprečnim številom let do diplome itd.;

(c) učinki onesnaževanja so najbolj razvidno prikazani s spremembami števila še živečih vrst, zdravjem dreves v gozdovih, nakopičenostjo odpadkov, koncentracijo ogljikovega oksida, jakostjo radioaktivnega sevanja itd.

Satelitski računi omogočajo povezavo statistik v nedenarnih enotah s standardnim okvirom nacionalnih računov. Tovrstna povezava je mogoča z uporabo klasifikacij standardnega okvira, kolikor je možno, tudi za nedenarne statistike, npr. klasifikacija po vrstah gospodinjstev ali klasifikacija po dejavnostih. Na ta način je zgrajen konsistenten razširjen okvir, ki lahko služi kot podatkovna baza za analize in ovrednotenje vseh vrst povezanosti med spremenljivkami standardnega okvira in spremenljivkami razširjenega dela.

1.22 Standardni okvir in njegovi temeljni agregati ne opisujejo sprememb blaginje. Za ta namen se lahko izdelajo razširjeni računi, ki vsebujejo tudi pripisane denarne vrednosti npr.:

(a) gospodinjskih in osebnih storitev, proizvedenih in potrošenih znotraj istega gospodinjstva,

(b) sprememb v prostem času,

(d) neenakost razdelitve dohodka med ljudmi.

Razširjeni računi lahko tudi prerazvrstijo končne izdatke za obžalovanja vredne potrebe (npr. za obrambo) v vmesno potrošnjo, s čimer ti izdatki ne prispevajo k blaginji. Podobno se v vmesno potrošnjo, tj. kot zmanjšanje (absolutne) blaginje, lahko uvrsti škoda, ki jo povzročijo poplave in druge naravne nesreče.

Na ta način je možno oblikovati grobe in zelo nepopolne kazalce sprememb blaginje. Ker pa ima blaginja mnogo razsežnosti, med katerimi je večino težko ovrednotiti v denarju, je boljši način njenega merjenja razsežnosti prilagojena uporaba posebnih kazalcev in enot merjenja. Takšni kazalci so lahko na primer umrljivost dojenčkov, pričakovana življenjska doba, pismenost odraslih in nacionalni dohodek na prebivalca. Te kazalce je mogoče vključiti v satelitski račun.

1.23 Za dosego konsistentnega, mednarodno primerljivega okvira, se upravni koncepti v ESR ne uporabljajo. Vendar pa so lahko podatki, pridobljeni na osnovi upravnih konceptov, zelo uporabni za vse vrste nacionalnih potreb. Na primer za ocenjevanje davčnih prihodkov je potrebna statistika obdavčljivih dohodkov. Te statistike je mogoče zagotoviti z nekaterimi spremembami statistike nacionalnih računov.

Podoben pristop je mogoč pri nekaterih konceptih, ki se uporabljajo pri nacionalni ekonomski politiki, npr.:

(a) koncept inflacije, ki se uporablja za povečevanje pokojnin, podpor brezposelnim ali sredstev za zaposlene državnih uradnikov;

(b) koncepti davkov, socialnih prispevkov, države in kolektivnega sektorja, ki se uporabljajo v razpravah o optimalni velikosti kolektivnega sektorja;

(c) koncept "strateških" sektorjev/dejavnosti, ki se uporablja v nacionalni ekonomski politiki ali ekonomski politiki EU;

(d) koncept "poslovnih investicij", ki se uporablja v nacionalni ekonomski politiki.

Satelitski računi ali preproste dodatne tabele lahko zadovoljijo take, navadno specifično nacionalne zahteve po podatkih.

ESR 1995 in SNR 1993

1.24 ESR 1995 je popolnoma konsistenten z revidiranim Sistemom nacionalnih računov (SNR 1993), ki zagotavlja navodila za nacionalno računovodstvo vsem državam sveta. Kljub temu pa med ESR 1995 in SNR 1993 obstajajo nekatere razlike:

(a) razlike v prikazovanju, npr:

1. v ESR so posebna poglavja o transakcijah s proizvodi, razdelitvenih transakcijah in finančnih transakcijah. V nasprotju s tem so v SNR te transakcije razložene v sedmih poglavjih, ki so urejena po računih, npr. poglavja o računu proizvodnje, računu primarne razdelitve dohodka, računu kapitala in računu tujine;

2. ESR opisuje koncept tako, da ga opredeli in navede, kaj je zajeto in kaj ni. SNR koncept navadno opiše bolj v splošnih pojmih in skuša pojasniti tudi načelo, ki je v ozadju sprejetega dogovora;

3. ESR vsebuje tudi poglavji o regionalnih in četrtletnih računih;

4. SNR vsebuje tudi poglavje o satelitskih računih;

(b) koncepti ESR so v več primerih bolj jasni in natančnejši kakor tisti v SNR, npr.:

1. SNR nima povsem natančne opredelitve o razliki med "tržnim", "za lastno končno porabo" in "drugim netržnim" za institucionalne enote, lokalne EED in njihovo proizvodnjo. Zato vrednotenje proizvodnje in klasifikacija po sektorjih nista dovolj natančno opredeljena. ESR je zato uvedel dodatne razjasnitve in pri nekaterih posebnih primerih dodal pogoj, da morajo prodaje tržnega proizvajalca pokrivati vsaj 50 odstotkov proizvodnih stroškov (glej odstavke od 3.16. do 3.45. in tabelo 3.1);

2. ESR določa prag zajemanja, npr. za zajetje drobnega orodja in naprav v vmesno potrošnjo;

3. ESR predpostavlja, da nekatere vrste gospodinjske proizvodnje blaga, kot sta tkanje blaga in izdelava pohištva, v državah članicah Evropske unije niso pomembne in jih zato ni treba zajemati;

4. ESR se izrecno sklicuje na posebne institucionalne dogovore v Evropski uniji, kot sta sistem Intrastat za evidentiranje tokov blaga znotraj Evropske unije in prispevki držav članic Evropske unije;

5. ESR vsebuje posebne klasifikacije Evropske unije, npr.: CPA za proizvode in NACE Rev. 1 za dejavnosti (posebne, vendar usklajene z ustreznimi klasifikacijami ZN);

6. ESR vsebuje dodatno klasifikacijo za vse zunanje transakcije: te se morajo deliti na transakcije med rezidenti Evropske unije in na transakcije z rezidenti zunaj Evropske unije.

ESR je lahko bolj natančen kot SNR, ker v prvi meri velja za države članice EU, za potrebe EU po podatkih pa tudi mora biti natančnejši.

ESR 1995 in ESR 1970

1.25 ESR 1995 se od ESR 1970 razlikuje po področju uporabe, pa tudi po konceptih. Večina razlik ustreza razlikam med SNR 1968 in SNR 1993. Nekatere glavne razlike na področju uporabe so:

(a) vključitev bilanc stanja;

(b) vključitev računov drugih sprememb sredstev, tj. uvedba konceptov drugih sprememb obsega, nominalnih dobičkov iz lastnine in realnih dobičkov iz lastnine;

(d) uvedba novega koncepta končne potrošnje: dejanske končne potrošnje;

(e) uvedba novega cenovno prilagojenega koncepta dohodka: realnega nacionalnega razpoložljivega dohodka;

(f) uvedba koncepta paritete kupne moči.

Nekatere glavne razlike v konceptih so:

(a) literarno-umetniško delo (pisanje knjig, skladanje glasbe) se zdaj obravnava kot proizvodnja; plačila za literarno-umetniška dela so torej plačila za storitve in ne dohodek od lastnine;

(b) v nekaterih pogledih se je spremenilo vrednotenje proizvodnje zavarovalnih storitev, npr. pri vrednotenju proizvodnje neživljenjskega zavarovanja se zdaj upoštevajo tudi prihodki od investiranja tehničnih rezervacij;

(d) uvedba veriženja pri izračunu podatkov v stalnih cenah;

(e) uvedba koncepta finančnega leasinga (SNR 1968 in ESR 1970 sta vsebovala samo koncept operativnega leasinga);

(f) izdatki za raziskovanje rudišč in za računalniško programsko opremo so zdaj prikazani kot investicije (prej kot vmesna potrošnja);

(g) potrošnja kapitala mora biti prikazana tudi za infrastrukturna dela države (ceste, nasipe, jezove itd.);

(h) identifikacija novih finančnih instrumentov, kot so dogovori o ponovnem odkupu, in izvedeni finančni inštrumenti, kot so opcije.

Nekatere razlike med obema izdajama ESR niso povezane s spremembami SNR, npr.:

(a) uvedba tabel ponudbe in porabe (vključene so bile že v SNR 1968);

(b) uvedba nekaterih spodnjih meja za registracijo in sklicevanje na posebne institucionalne dogovore v Evropski uniji (glej odstavek 1.24.);

(c) jasna odločitev za vrednotenje proizvodnje v osnovnih cenah (ESR 1970, SNR 1968 in SNR 1993 dopuščajo tudi vrednotenje v proizvajalčevih cenah);

(d) uvedba konceptov ekonomsko aktivnega prebivalstva in brezposelnosti (teh konceptov v SNR 1968 in SNR 1993 ni).

ESR KOT SISTEM

1.26 Glavne značilnosti sistema so:

(a) statistične enote in njihovo združevanje;

(b) tokovi in stanja;

(d) input-output okvir.

STATISTIČNE ENOTE IN NJIHOVO ZDRUŽEVANJE [8] Glej poglavje 2: "Enote in združevanje enot".

1.27 Značilna lastnost sistema je uporaba dveh vrst enot in dveh načinov razčlenjevanja gospodarstva, ki so zelo različni in služijo različnim analitičnim namenom.

Za opisovanje dohodka, izdatkov, finančnih tokov in bilanc stanja sistem združuje institucionalne enote v sektorje na osnovi njihovih glavnih funkcij, obnašanja in ciljev.

Za opisovanje proizvodnega procesa in za input-output analizo sistem združuje lokalne enote enovrstne dejavnosti (lokalne EED) v dejavnosti na osnovi njihove vrste dejavnosti. Dejavnost opredeljujejo inputi proizvodov, proizvodni proces in outputi proizvodov.

Institucionalne enote in sektorji

1.28 Institucionalne enote so ekonomski subjekti, ki so zmožni imeti v lasti blago in sredstva, prevzemati obveznosti ter sodelovati v ekonomskih dejavnostih in transakcijah z drugimi enotami v lastnem imenu. Za potrebe sistema so institucionalne enote združene v pet neprekrivajočih se institucionalnih sektorjev, ki jih sestavljajo naslednje vrste enot:

(a) nefinančne družbe;

(b) finančne družbe;

(d) gospodinjstva;

(e) nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva.

Vseh pet sektorjev skupaj sestavlja celotno gospodarstvo. Vsak sektor se deli tudi na podsektorje. Sistem omogoča izdelavo celote računov tokov in bilanc stanja za vsak sektor (po potrebi tudi za vsak podsektor) in za celotno gospodarstvo.

Lokalne enote enovrstne dejavnosti in dejavnosti

1.29 Večina institucionalnih enot v vlogi proizvajalcev izvaja več kakor eno dejavnost; da bi poudarili tehnično-ekonomska razmerja, jih je treba razdeliti glede na vrsto dejavnosti.

Namen lokalnih enot enovrstne dejavnosti je, da z uporabnega vidika izpolnijo to zahtevo. Lokalna EED združuje vse dele institucionalne enote v vlogi proizvajalca, ki so na istem ali bližnjem prostoru in prispevajo k opravljanju dejavnosti na ravni razreda (štirimestna raven) klasifikacije NACE Rev. 1.

Načeloma mora biti prikazanih toliko lokalnih enot enovrstne dejavnosti, kolikor je stranskih dejavnosti; če pa računovodske listine, ki bi bile potrebne za opis teh dejavnosti niso na voljo, lahko lokalna enota enovrstne dejavnosti vključuje eno stransko dejavnost ali več.

Skupina vseh lokalnih EED, ki se ukvarjajo z isto ali podobno enovrstno dejavnostjo, sestavlja dejavnost.

Med institucionalnimi enotami in lokalnimi EED je hierarhično razmerje. Institucionalna enota zajema eno celotno lokalno EED ali več, vsaka lokalna EED pa pripada samo eni institucionalni enoti.

Za natančnejše analize proizvodnega procesa se uporablja analitična proizvodna enota. Ta enota, ki ni opazna (razen, kadar lokalna EED proizvaja samo eno vrsto proizvoda), je enota homogene proizvodnje, ki po opredelitvi ne opravlja stranskih dejavnosti. Skupine teh enot so homogene panoge.

Rezidenčne in nerezidenčne enote; celotno gospodarstvo in tujina

1.30 Celotno gospodarstvo je opredeljeno z rezidenčnimi enotami. Enota je rezidenčna enota države, kadar ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju te države — tj. kadar na tem ozemlju daljše obdobje (eno leto ali več) opravlja ekonomske dejavnosti. Zgoraj navedeni institucionalni sektorji so skupine rezidenčnih institucionalnih enot.

Rezidenčne enote opravljajo transakcije z nerezidenčnimi enotami (tj. z enotami, ki so rezidenti drugih gospodarstev). Te transakcije so zunanje transakcije gospodarstva in so združene v računu tujine. V računovodski strukturi sistema ima tujina torej podobno vlogo kakor institucionalni sektorji, čeprav so nerezidenčne enote zajete le toliko, kolikor so udeležene v transakcijah z rezidenčnimi institucionalnimi enotami. Posledično je, kar zadeva šifriranje v klasifikacijah, na koncu klasifikacije sektorjev vključena posebna postavka za tujino.

Namišljene rezidenčne enote, ki se v sistemu obravnavajo kot institucionalne enote, so opredeljene kot:

(a) tisti deli nerezidenčnih enot, ki imajo središče ekonomskega interesa (v večini primerov to pomeni sodelovanje v ekonomskih transakcijah v razdobju enega leta ali več ali izvajanje gradbene dejavnosti v obdobju, krajšem od enega leta, če so rezultat te proizvodnje bruto investicije v osnovna sredstva) na ekonomskem ozemlju države;

(b) nerezidenčne enote v vlogi lastnikov zemljišč ali zgradb na ekonomskem ozemlju države, vendar le glede transakcij, ki vplivajo na ta zemljišča ali zgradbe.

TOKOVI IN STANJA

1.31 Sistem prikazuje dve osnovni vrsti informacij: tokove in stanja. Tokovi se nanašajo na dejanja in na učinke dogodkov, ki se zgodijo v določenem časovnem obdobju, stanja pa na položaje v določeni časovni točki.

Tokovi

1.32 Tokovi odražajo ustvarjanje, preoblikovanje, zamenjavo, prenos ali prenehanje ekonomske vrednosti. Zajemajo spremembe vrednosti sredstev ali obveznosti institucionalne enote. Ekonomski tokovi so dveh vrst: transakcije in druge spremembe sredstev. Transakcije se pojavljajo v vseh računih in tabelah, v katerih se pojavljajo tokovi, razen računa drugih sprememb obsega sredstev in računa revalorizacije. Druge spremembe sredstev se pojavljajo samo v teh dveh računih.

Elementarnih transakcij in drugih tokov je nešteto. Sistem pa jih glede na njihovo naravo združuje v relativno majhno število vrst.

Transakcije

1.33 Transakcija je ekonomski tok, to je vzajemno delovanje med institucionalnimi enotami na osnovi medsebojnega dogovora ali dejanje znotraj institucionalne enote, ki ga je koristno obravnavati kot transakcijo, pogosto zato, ker enota deluje v dveh različnih vlogah. Transakcije se delijo v štiri glavne skupine:

(a) transakcije s proizvodi: opisujejo izvor (domača proizvodnja ali uvoz) in porabo (vmesna potrošnja, končna potrošnja, investicije ali izvoz) proizvodov [9] Glej poglavje 3: "Transakcije s proizvodi".;

(b) razdelitvene transakcije: opisujejo, kako se dodana vrednost, ustvarjena s proizvodnjo, razdeljuje med delo, kapital in državo, ter prerazdelitev dohodka in premoženja (davki na dohodek in premoženje ter drugi transferji) [10] Glej poglavje 4: "Razdelitvene transakcije".;

(c) finančne transakcije: opisujejo neto pridobitve finančnih sredstev in neto prevzeme obveznosti za vsako obliko finančnega instrumenta. Te transakcije se pogosto pojavljajo kot protipostavke nefinančnim transakcijam, lahko pa se pojavijo tudi kot transakcije, ki vključujejo samo finančne instrumente [11] Glej poglavje 5: "Finančne transakcije".;

(d) potrošnja stalnega kapitala in pridobitve manj odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev [12] Glej poglavje 6: "Drugi tokovi"..

Lastnosti transakcij

Transakcije med enotami in transakcije znotraj enot

1.34 Transakcije so večinoma vzajemno delovanje med dvema institucionalnima enotama ali več, sistem pa kot transakcije prikazuje tudi nekatera dejanja znotraj institucionalnih enot. Namen zajemanja transakcij znotraj enote je dati bolj analitično koristno sliko proizvodnje, končnih porab in stroškov.

Potrošnja stalnega kapitala, ki jo sistem prikazuje kot strošek, je pomembna transakcija znotraj enote. Druge transakcije znotraj enote so večinoma transakcije s proizvodi, do katerih navadno pride, kadar se institucionalne enote, ki delujejo hkrati kot proizvajalci in končni potrošniki, odločijo potrošiti del lastne proizvodnje. Taki primeri so pogosti pri gospodinjstvih in državi.

1.35 Zajeta je celotna lastna proizvodnja, ki je porabljena za končno porabo znotraj iste institucionalne enote. Lastna proizvodnja, porabljena za vmesno potrošnjo znotraj iste institucionalne enote je zajeta le, kadar se proizvodnja in vmesna potrošnje zgodita v različnih lokalnih enotah enovrstne dejavnosti znotraj iste institucionalne enote. Proizvodnja, ki je proizvedena in porabljena kot vmesna potrošnja znotraj iste lokalne enote enovrstne dejavnosti, ni zajeta.

Denarne ter nedenarne transakcije

1.36 Večina v sistemu zajetih transakcij je denarnih transakcij, pri katerih udeležene enote plačujejo ali prejemajo plačila ali prevzemajo obveznosti ali prejemajo sredstva, izražena v denarnih enotah.

Transakcije, pri katerih se ne izmenja gotovina ali sredstva ali obveznosti, izražena v denarnih enotah, so nedenarne transakcije. Transakcije znotraj enote so navadno nedenarne transakcije. Nedenarne transakcije, v katerih sta udeleženi vsaj dve institucionalni enoti, se pojavljajo pri transakcijah s proizvodi (barter proizvodov), razdelitvenih transakcijah (nadomestila v naravi, transferji v naravi itd.) in drugih transakcijah (barter neproizvedenih nefinančnih sredstev).

Sistem prikazuje vse transakcije v denarnih izrazih. Vrednosti, ki ustrezajo nedenarnim transakcijam, je zato treba meriti posredno ali jih kako drugače oceniti.

Transakcije z nasprotnimi transakcijami ali brez njih

1.37 Transakcije, v katerih sta udeleženi vsaj dve enoti, so bodisi transakcije "nekaj za nekaj" bodisi "nekaj za nič". Prve so zamenjave med institucionalnimi enotami, npr. zagotavljanje blaga, storitev ali sredstev v zameno za protipostavko, npr. denar. Druge so najpogosteje plačila ene institucionalne enote drugi institucionalni enoti v denarju ali naravi brez protipostavke. Transakcije "nekaj za nekaj" se pojavljajo v vsaki izmed štirih skupin transakcij, transakcije "nekaj za nič" pa v glavnem med razdelitvenimi transakcijami, na primer v oblikah davkov, prejemkov socialnega varstva ali daril.

Preurejanje transakcij

1.38 Sistem večino transakcij obravnava na enostaven način; tj. transakcije se prikazujejo na enak način, kakor se pojavljajo v institucionalni enoti, ki je v njih udeležena. Vendar pa se nekatere transakcije za bolj jasen prikaz temeljnih ekonomskih razmerij preuredijo. Transakcije se lahko preurejajo na tri načine: s preusmeritvijo, z razcepitvijo in prepoznavanjem glavnega udeleženca v transakciji.

Preusmeritev

1.39 Transakcija, ki se pri udeleženima enotama A in C pojavlja, kakor da poteka neposredno med njima, se lahko prikaže, kakor da poteka posredno, preko tretje enote B. Torej se ena transakcija med A in C prikaže z dvema transakcijama: s transakcijo med A in B ter s transakcijo med B in C. V tem primeru je transakcija preusmerjena.

Dobro znan primer preusmeritve so socialni prispevki delodajalcev, ki jih delodajalci plačajo neposredno skladom socialnega zavarovanja. Sistem taka plačila prikazuje z dvema transakcijama: delodajalci plačajo socialne prispevke delodajalcev svojim zaposlenim, zaposleni pa iste prispevke plačajo skladom socialnega zavarovanja. Kot pri vseh preusmeritvah je namen preusmeritve socialnih prispevkov delodajalcev izraziti ekonomsko vsebino transakcije. V tem primeru to pomeni prikazati socialne prispevke delodajalcev kot prispevke, ki se plačajo v korist zaposlenih.

Druga vrsta preusmeritve je, da se transakcije prikažejo kot transakcije med dvema institucionalnima enotama ali več, čeprav, kar se tiče udeležencev, transakcije sploh ni. Primer je obravnava dohodkov od lastnine, zasluženih z nekaterimi zavarovalnimi skladi, ki jih zadržijo zavarovalnice. Sistem take dohodke od lastnine prikazuje, kakor da jih zavarovalnice izplačajo zavarovancem, ti pa jih potem v enakih zneskih plačajo zavarovalnicam nazaj v obliki premijskih dodatkov.

Razcepitev

1.40 Kadar se transakcija, ki se pri udeležencih pojavlja kot ena sama transakcija, prikaže z dvema različno klasificiranima transakcijama ali več, je transakcija razcepljena. Razcepitev transakcije navadno ne pomeni vključitve dodatnih enot v transakcije.

Tipična razcepljena transakcija je plačilo premij neživljenjskega zavarovanja. Čeprav zavarovanci in zavarovatelji ta plačila obravnavajo kot eno transakcijo, jih sistem razdeli v dve popolnoma različni transakciji: plačila v zameno za nudeno storitev neživljenjskega zavarovanja in neto premije neživljenjskega zavarovanja. Drug pomemben primer razcepitve je prikazovanje trgovskih marž.

Prepoznavanje glavnega udeleženca v transakciji

1.41 Kadar enota izvaja transakcijo v imenu druge enote, se transakcija prikaže izključno v računu glavnega udeleženca. To načelo pa se ne sme preseči in poskušati zaradi uporabe predpostavke, na pimer. davke ali subvencije alocirati končnim plačnikom ali končnim koristnikom.

Mejni primeri

1.42 Opredelitev transakcije določa, da sodelovanje med institucionalnimi enotami poteka na osnovi medsebojnega dogovora. Izvedba transakcije na osnovi medsebojnega dogovora pomeni predhodno poznavanje in strinjanje institucionalnih enot, vendar pa to ne pomeni, da vse enote v transakcijo nujno vstopijo prostovoljno, ker jih k nekaterim transakcijam zavezuje zakon. To v glavnem velja za nekatere razdelitvene transakcije, kot so plačila davkov, denarnih kazni in penalov. Vendar pa zaseg sredstev brez nadomestila ni transakcija, četudi je naložen z zakonom.

Ilegalna ekonomska dejanja so transakcije le takrat, kadar udeležene enote v ta dejanja vstopijo prostovoljno. Tako so nakupi, prodaje ali menjave nedovoljenih mamil ali ukradenega premoženja transakcije, tatvina pa ne.

Druge spremembe sredstev

1.43 Druge spremembe sredstev zajemajo spremembe, ki niso rezultat transakcij [13] Glej poglavje 6: "Drugi tokovi".. Te so bodisi:

(a) druge spremembe obsega sredstev in obveznosti bodisi

(b) dobički in izgube iz lastnine.

Druge spremembe obsega sredstev in obveznosti

1.44 Te spremembe se lahko v grobem razdelijo v tri glavne skupine:

(a) normalni nastanki in izginotja sredstev, ki niso posledice transakcij;

(b) spremembe sredstev in obveznostih zaradi izjemnih, nepričakovanih dogodkov;

1.45 Primeri sprememb znotraj skupine (a) so odkritja in izčrpanja podzemnih sredstev ter naravna rast negojenih bioloških virov. Kategorija (b) obsega spremembe (največkrat izgube) sredstev zaradi naravnih nesreč, vojn ali večjih kriminalnih dejanj [14] Posledice manjših kriminalnih dejanj, kot so kraje v trgovinah, se lahko prikažejo kot del sprememb v zalogah in tako kot transakcije.. V skupino pa spadata tudi enostranski odpis dolgov in zaseg sredstev brez nadomestila. Kategorijo (c) sestavljajo spremembe, ki so posledice prerazvrstitev in reorganizacij institucionalnih enot ali sredstev in obveznosti.

Dobički in izgube iz lastnine

1.46 Dobički in izgube iz lastnine so rezultat sprememb cen sredstev. Pojavljajo se pri vseh vrstah finančnih in nefinančnih sredstev ter obveznosti. Lastnikom sredstev in obveznosti nastanejo zgolj zaradi posedovanja sredstev ali obveznosti v določenem obdobju, ne da bi jih na kakršen koli način preoblikovali.

Dobički in izgube iz lastnine, ki se merijo na osnovi tekočih tržnih cen, se imenujejo nominalni dobički in izgube iz lastnine. Razčlenijo se lahko na nevtralne dobičke in izgube iz lastnine, ki odražajo spremembe splošne ravni cen, ter realne dobičke in izgube iz lastnine, ki odražajo spremembe v relativnih cenah sredstev.

Stanja

1.47 Stanja so imetja sredstev in obveznosti v določeni časovni točki. Prikazujejo se na začetku in koncu vsakega obračunskega obdobja. Računi, ki kažejo stanja, se imenujejo bilance stanja [15] Glej poglavje 7: "Bilance stanja"..

Stanja se prikazujejo tudi za prebivalstvo in zaposlenost. Vendar pa se ta stanja prikazujejo kot srednje vrednosti obračunskega obdobja.

Stanja se prikazujejo za vsa sredstva znotraj meja sistema; to je za finančna sredstva in obveznosti ter za nefinančna proizvedena in neproizvedena sredstva. Vendar pa se zajetje omejuje na tista sredstva, ki se uporabljajo v ekonomski dejavnosti in ki so predmet lastninskih pravic. Stanja se torej ne prikazujejo za sredstva, kot so človeški kapital in naravni viri, ki niso v lasti.

Znotraj svojih meja je sistem izčrpen glede tokov, pa tudi stanj. To pomeni, da se lahko vse spremembe stanj popolnoma pojasnijo s prikazanimi tokovi.

SISTEM RAČUNOV IN AGREGATI [16] Glej poglavje 7: "Bilance stanja" in poglavje 8: "Zaporedje računov in izravnalne postavke".

Računovodska pravila

1.48 Račun za določen vidik ekonomskega življenja prikazuje porabe in vire ali spremembe sredstev in obveznostih v obračunskem obdobju ali stanje sredstev in obveznosti na začetku ali koncu tega obdobja.

Izrazoslovje za dve strani računov

1.49 Sistem uporablja izraz "viri" za desno stran tekočih računov, kjer se pojavljajo transakcije, ki povečujejo znesek ekonomske vrednosti enote ali sektorja. Leva stran računov, ki se nanaša na transakcije, ki zmanjšujejo znesek ekonomske vrednosti enote ali sektorja, je poimenovana "porabe".

Desna stran računov akumulacije se imenuje "spremembe obveznosti in neto vrednosti", leva pa "spremembe sredstev".

Bilance stanja so prikazane z "obveznostmi in neto vrednostjo" (razlika med sredstvi in obveznostmi) na desni strani ter s "sredstvi" na levi. Primerjava dveh zaporednih bilanc stanja kaže spremembe obveznosti in neto vrednosti ter spremembe sredstev.

Dvojno knjiženje/četverno knjiženje

1.50 Nacionalno računovodstvo za enoto ali sektor temelji na načelu dvojnega knjiženja. Vsaka transakcija mora biti prikazana dvakrat, enkrat kot vir (ali kot sprememba obveznosti) in enkrat kot poraba (ali kot sprememba sredstev). Celota transakcij, ki se prikažejo kot viri ali spremembe obveznosti, in celota transakcij, ki se prikažejo kot porabe ali spremembe sredstev, mora biti enaki, s čimer se lahko preverja konsistentnost računov.

V praksi nacionalni računi — z vsemi enotami in vsemi sektorji — temeljijo na načelu četvernega knjiženja, ker sta v večini transakcij udeleženi dve institucionalni enoti. Vsaka transakcija te vrste mora biti pri vsakem od udeleženih transaktorjev prikazana dvakrat. Na primer, socialni prejemki v denarju, ki jih enota države plača gospodinjstvu, so v računih države prikazani kot poraba v postavki transferji ter kot negativna pridobitev sredstev v postavki gotovina in vloge; v računih sektorja gospodinjstev so prikazani kot vir v postavki transferji ter kot pridobitev sredstev v postavki gotovina in vloge.

Po drugi strani transakcije znotraj ene enote (npr. potrošnja proizvodnje v enoti, ki jo je proizvedla) zahtevajo le dve vknjižbi, katerih vrednosti je potrebno oceniti.

Vrednotenje

1.51 Razen nekaterih spremenljivk, ki zadevajo prebivalstvo in delo, sistem vse tokove in stanja izkazuje v denarnih izrazih. Sistem ne skuša določati koristnosti tokov in stanj. Namesto tega se tokovi in stanja merijo upoštevaje njihovo menjalno vrednost, tj. vrednost, po kateri se dejansko zamenjujejo ali bi se lahko zamenjevali za gotovino. Tržne cene so torej v ESR temeljna referenca za vrednotenje.

1.52 V primeru denarnih transakcij, imetij v denarju in obveznosti so zahtevane vrednosti neposredno razpoložljive. V večini drugih primerov ima prednost metoda vrednotenja z uporabo tržnih cen podobnega blaga, storitev ali sredstev. Ta metoda se uporablja npr. za barter in za stanovanjske storitve za lastne potrebe. Kadar tržne cene za podobne proizvode niso na voljo, na primer v primeru netržnih storitev, ki jih proizvaja država, je treba vrednotiti z upoštevanjem proizvodnih stroškov. Če ni izvedljiva nobena od teh metod, se tokovi in stanja lahko vrednotijo po diskontirani sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih donosov. Zaradi velike negotovosti, ki je zvezana s to metodo, pa je njena uporaba priporočena le kot zadnja možnost.

1.53 Stanja je treba vrednotiti v tekočih cenah, ki so veljale na dan, na katero se bilanca stanja nanaša, in ne na dan proizvodnje ali pridobitve blaga ali sredstva, ki tvori stanje. Stanja je treba včasih vrednotiti po ocenjenih odpisanih tekočih vrednostih pridobitve ali po proizvodnih stroških.

Posebna vrednotenja proizvodov [17] Glej poglavje 3: "Transakcije s proizvodi".

1.54 Zaradi transportnih stroškov, trgovskih marž ter davkov minus subvencij na proizvode proizvajalec in porabnik proizvoda njegovo vrednost navadno dojemata različno. Da bi bil čim bliže pogledom transaktorjev, sistem vse porabe prikazuje v kupčevih cenah, ki vključujejo transportne stroške, trgovske marže in davke minus subvencije na proizvode, proizvodnjo pa v osnovnih cenah, ki teh elementov ne vključuje.

1.55 Uvoz in izvoz proizvodov sta prikazana po vrednostih na meji. Celotni uvoz in izvoz se vrednotita na carinski meji izvoznika ali franko ladja (f.o.b.). Tuje transportne in zavarovalne storitve med mejama držav izvoznika in uvoznika niso vključene v vrednost blaga, ampak so prikazane pri storitvah. Ker je mogoče, da f.o.b. vrednosti pri podrobnejši členitvi blaga niso na voljo, se v tabelah, ki podrobno prikazujejo zunanjo trgovino, uvoz prikazuje z vrednostmi na carinski meji uvoznika (c.i.f. vrednost). Tako so v vrednost uvoženega blaga vključene vse transportne in zavarovalne storitve do meje uvoznika. Če so te storitve domače storitve, se v tem prikazu naredi globalna prilagoditev f.o.b./c.i.f..

Vrednotenje v stalnih cenah [18] Glej poglavje 10: "Mere cen in obsega".

1.56 Vrednotenje v stalnih cenah pomeni vrednotenje tokov in stanj v obračunskem obdobju s cenami prejšnjega obdobja. Namen vrednotenja v stalnih cenah je razčleniti spremembe v vrednostih tokov in stanj, do katerih pride v določenem obdobju, na spremembe cen in spremembe obsega. Tokovi in stanja v stalnih cenah so izraženi v obsegu.

Številni tokovi in stanja, npr. dohodki, sicer nimajo lastne cenovne in količinske razsežnosti, vendar pa se lahko kupna moč teh spremenljivk izračuna z deflacioniranjem tekočih vrednosti s primernim indeksom cen, npr. z indeksom cen za končno nacionalno porabo, z izvzetjem sprememb zalog. Deflacionirani tokovi in stanja so izraženi v realnem izrazu. Primer je realni razpoložljivi dohodek.

Čas zajemanja

1.57 Sistem zajema tokove po obračunskem načelu; tj. ko je ekonomska vrednost ustvarjena, se preoblikuje ali preneha, ali ko terjatve in obveznosti nastanejo, se preoblikujejo ali prenehajo.

Proizvodnja se torej zajame, ko je proizvedena, in ne takrat, ko jo kupec plača, prodaja sredstva pa je zajeta tedaj, ko sredstvo preide v druge roke in ne ob izvedbi ustreznega plačila. Obresti se zajamejo v tistem obračunskem obdobju, v katerem so obračunane, ne glede na to, ali so bile v tem obdobju dejansko plačane. Pravilo zajemanja po obračunskem načelu velja za vse tokove, za denarne in nedenarne, za tokove, ki potekajo znotraj enot in za tokove med enotami.

V nekaterih primerih je pri času zajemanja potrebna prilagodljivost. To se zlasti nanaša na davke in druge tokove, ki zadevajo državo, in ki se v računih države pogosto zajemajo v trenutku plačila. Včasih je natančno preoblikovanje teh tokov iz zajemanja v trenutku plačila na obračunsko načelo težko izvesti. V teh primerih je torej morda treba uporabiti približke.

Vsak tok je treba zajeti v isti časovni točki za vse udeležene institucionalne enote in v vseh ustreznih računih. To načelo morda izgleda enostavno, vendar njegovo izvajanje ni. Institucionalne enote ne uporabljajo vedno istih računovodskih pravil. Celo ko jih, lahko pri dejanskem zajemanju prihaja do razlik zaradi praktičnih razlogov, kot so zamude v komunikacijah. Posledično lahko udeleženi transaktorji transakcije zajemajo v različnih časovnih točkah. Ta razhajanja pa je treba odpraviti s prilagoditvami.

Konsolidacija in neto izkazovanje

Konsolidacija

1.58 Konsolidacija pomeni izločitev iz porab in iz virov tistih transakcij, do katerih pride med enotami, ki tvorijo skupino, ter izločitev recipročnih finančnih sredstev in obveznosti.

Za podsektorje ali sektorje velja, da se tokovi in stanja med enotami, ki te sektorje ali podsektorje sestavljajo, načeloma ne konsolidirajo.

Vendar pa se konsolidirani računi lahko sestavljajo za dopolnilne prikaze in analize. Za določene vrste analiz so informacije o transakcijah (pod)sektorjev z drugimi sektorji in odgovarjajoči "zunanji" finančni položaj pomembnejše od bruto podatkov.

Še več, računi in tabele, ki prikazujejo razmerja med upniki in dolžniki, nudijo podrobno sliko financiranja gospodarstva in veljajo kot zelo koristni za razumevanje kanalov, po katerih se finančni presežki prenašajo od končnih posojilodajalcev h končnim posojilojemalcem.

Neto izkazovanje

1.59 Posamezne enote ali sektorji imajo lahko isto vrsto transakcije kot porabo in kot vir (npr. plačujejo in prejemajo obresti) ter isto vrsto finančnega instrumenta kot sredstvo in kot obveznost.

Ne glede na stopnjo neto izkazovanja, ki je svojstvena samim klasifikacijam, sistem priporoča bruto izkazovanje.

Neto izkazovanje je dejansko implicitno prisotno v različnih kategorijah transakcij, med katerimi so najbolj izstopajoč primer "spremembe zalog", ki bolj kot izkazovanje dnevnih povečevanj in zmanjševanj poudarjajo analitično pomemben vidik celotnih investicij.

Podobno, ob nekaterih izjemah, finančni račun in računi drugih sprememb sredstev prikazujejo povečanja sredstev in obveznosti na neto osnovi, tako da pokažejo končne posledice teh vrst tokov na koncu obračunskega obdobja.

Računi, izravnalne postavke in agregati

1.60 Za enote (institucionalne enote, lokalne enote enovrstne dejavnosti) ali skupine enot (dejavnosti ter institucionalni sektorji in, z razširitvijo, tujina) posamezni podračuni prikazujejo transakcije ali druge tokove, ki so povezani z določenim posebnim vidikom ekonomskega življenja (npr. s proizvodnjo). Taka celota transakcij navadno ni izravnana; celotni zneski, prikazani kot terjatve in obveznosti se navadno razlikujejo, zato je treba vpeljati izravnalno postavko. Izravnalno postavko je navadno treba vpeljati tudi med celoto sredstev in celoto obveznosti institucionalne enote ali sektorja. Izravnalne postavke so same po sebi pomembne mere delovanja gospodarstva. Izračunane za celotno gospodarstvo predstavljajo pomembne agregate.

Zaporedje računov

1.61 Sistem je zgrajen kot zaporedje med seboj povezanih računov.

Zaporedje vseh računov za institucionalne enote in sektorje sestavljajo tekoči računi, računi akumulacije in bilance stanja.

Tekoči računi obravnavajo proizvodnjo, ustvarjanje, razdelitev in prerazdelitev dohodka ter porabo tega dohodka v obliki končne potrošnje. Računi akumulacije obravnavajo spremembe sredstev in obveznosti ter spremembe neto vrednosti (razlika med sredstvi in obveznostmi vsake institucionalne enote ali skupine enot). Bilance stanja izkazujejo stanja sredstev in obveznosti ter neto vrednost.

1.62 Za lokalno EED ni mogoče izdelati celote računov, vključno z bilancami stanja, ker si na splošno ti subjekti niso zmožni lastiti blaga ali sredstev v svojem lastnem imenu ali prejemati ali izplačevati dohodka. Zaporedje računov za lokalne enote enovrstne dejavnosti in dejavnosti je skrajšano na prva dva tekoča računa: račun proizvodnje in račun ustvarjanja dohodka, katerega izravnalna postavka je poslovni presežek.

Račun blaga in storitev

1.63 Račun blaga in storitev za celotno gospodarstvo ali za skupine proizvodov prikazuje celoto virov (proizvodnja in uvoz) in porab blaga in storitev (vmesna potrošnja, končna potrošnja, spremembe zalog, bruto investicije v osnovna sredstva, pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov in izvoz).

Račun tujine

1.64 Račun tujine zajema transakcije med rezidenčnimi in nerezidenčnimi institucionalnimi enotami ter po potrebi ustrezna stanja sredstev in obveznosti.

Glede na to, da ima račun tujine v računovodski strukturi podobno vlogo kakor institucionalni sektor, je postavljen z vidika tujine. Vir za tujino je poraba za celotno gospodarstvo in obratno. Če je izravnalna postavka pozitivna, to pomeni presežek tujine in primanjkljaj za celotno gospodarstvo, in obratno, če je izravnalna postavka negativna.

Izravnalne postavke

1.65 Izravnalna postavka je računovodski pojem, dobljen z odštevanjem celotne vrednosti postavk na eni strani računa od celotne vrednosti postavk na drugi. Ni je mogoče meriti neodvisno od drugih postavk; kot izvedena postavka odraža uporabo splošnih računovodskih pravil pri posameznih postavkah na obeh straneh računa.

Izravnalne postavke niso uvedene zgolj zaradi zagotovitve izravnave računov, ampak imajo tudi pomembno sporočilno vrednost in zajemajo nekatere od najpomembnejših postavk v računih: dodano vrednost, poslovni presežek, razpoložljivi dohodek, varčevanje, neto posojanje/neto izposojanje in neto vrednost.

Agregati

1.66 Agregati so sestavljene vrednosti, ki merijo rezultat dejavnosti celotnega gospodarstva z določenega vidika, na primer proizvodnja, dodana vrednost, razpoložljivi dohodek, končna potrošnja, varčevanje, investicije itd. Čeprav izračun agregatov ni niti edini niti glavni namen sistema, sistem priznava njihov pomen kot zbirnih kazalcev in ključnih veličin za makroekonomske analize ter primerjave v času in prostoru.

Agregati so dveh vrst:

(a) agregati, ki se nanašajo neposredno na transakcije v sistemu, kot so proizvodnja blaga in storitev, dejanska končna potrošnja, bruto investicije v osnovna sredstva, sredstva za zaposlene itd.;

(b) agregati, ki predstavljajo izravnalne postavke računov, kot so bruto domači proizvod v tržnih cenah (BDP), poslovni presežek celotnega gospodarstva, nacionalni dohodek, nacionalni razpoložljivi dohodek, varčevanje, saldo tekočih transakcij s tujino, neto vrednost celotnega gospodarstva (nacionalno bogastvo).

1.67 Koristnosti številnih podatkov nacionalnih računov je dodana še ena razsežnost z izračunavanjem teh podatkov na posameznika. Pri splošnih agregatih, kot so BDP, nacionalni dohodek ali končna potrošnja gospodinjstev, se kot imenovalec navadno uporablja celotno (rezidenčno) prebivalstvo. Pri podsektorizaciji računov ali dela računov za sektor gospodinjstev so potrebni tudi podatki o številu gospodinjstev in o številu oseb, ki pripadajo vsakemu podsektorju [19] Glej poglavje 11: "Prebivalstvo in inputi dela"..

INPUT-OUTPUT OKVIR [20] Glej poglavje 9: "Input-output okvir".

1.68 Input-output okvir sestavljajo tabele ponudbe in porabe po dejavnostih, tabele, ki tabele ponudbe in porabe povezujejo s sektorskimi računi, in simetrične input-output tabele po homogenih panogah (proizvodih).

1.69 Tabele ponudbe in porabe so matrike (vrstice proizvodov, stolpci dejavnosti), ki kažejo, kako se proizvodnja dejavnosti razčlenjuje po vrstah proizvodov ter kako se domača in uvožena ponudba blaga in storitev porazdeljujeta po različnih vrstah vmesnih in končnih porab, vključno z izvozom. Tabela porabe kaže tudi strukturo proizvodnih stroškov in ustvarjeni dohodek po dejavnostih.

Tabele ponudbe in porabe so povezovalni okvir za vse tabele po dejavnostih in (ali) po proizvodih, ki vključujejo podatke o inputih dela, bruto investicijah v osnovna sredstva, stanjih osnovnih sredstev, podrobnih indeksih cen in tako podrobno opisujejo stroškovno strukturo, ustvarjeni dohodek, zaposlenost, produktivnost dela in kapitalno intenzivnost.

1.70 Tabele ponudbe in porabe je mogoče povezati s sektorskimi računi z navzkrižnim klasificiranjem proizvodnje, vmesne potrošnje in elementov dodane vrednosti po sektorjih in dejavnostih.

POGLAVJE 2

ENOTE IN ZDRUŽEVANJE ENOT

2.01 Gospodarstvo države je rezultat dejavnosti zelo velikega števila enot, ki izvajajo številne in raznovrstne transakcije s področij proizvodnje, financ, zavarovanja, prerazdelitve in potrošnje.

2.02 Enote in združevanje enot morajo biti v nacionalnih računih opredeljene glede na vrsto ekonomskih analiz, ki so jim namenjene, in ne glede na vrste enot, ki se navadno uporabljajo v statističnih raziskavah. Te zadnje enote (podjetja, holdinške družbe, enote enovrstne dejavnosti, lokalne enote, enote države, nepridobitne institucije, gospodinjstva itd.) ne morejo vedno ustrezati namenom nacionalnih računov, ker v glavnem temeljijo na tradicionalnih merilih pravne, upravne ali računovodske narave.

Statistiki bi morali upoštevati opredelitve analitičnih enot, ki se uporabljajo v ESR, da bodo lahko v statistična raziskovanja, s katerimi se zbirajo dejanski podatki, postopoma uvedli vse tiste elemente informacij, ki omogočajo izračun podatkov na osnovi analitičnih enot, ki se uporabljajo v ESR.

2.03 Značilnost sistema je uporaba treh vrst enot, ki ustrezajo dvema zelo različnima načinoma členitve gospodarstva. Za analizo proizvodnega procesa je bistveno izbrati enote, ki odkrivajo razmerja tehnično-ekonomske narave; za analizo tokov, ki vplivajo na dohodek, kapitalske in finančne transakcije ter bilance stanja je bistveno izbrati enote, ki omogočajo preučevanje gospodarskih razmerij med ekonomskimi subjekti.

Ob upoštevanju obeh ciljev bodo institucionalne enote, ki so primerne za analizo ekonomskega obnašanja, ter lokalne enote enovrstne dejavnosti in enote homogene proizvodnje, ki so primerne za analiziranje tehnično-ekonomskih razmerij, opredeljene v nadaljevanju poglavja. V praksi se navedeni trije tipi enot oblikujejo s kombiniranjem ali členitvijo osnovnih enot statističnih raziskovanj, včasih pa so iz njih neposredno povzeti. Pred natančno opredelitvijo teh treh vrst enot, ki se uporabljajo v ESR, je treba opredeliti meje nacionalnega gospodarstva.

MEJE NACIONALNEGA GOSPODARSTVA

2.04 Enote, institucionalne enote, lokalne enote enovrstne dejavnosti ali enote homogene proizvodnje, ki sestavljajo gospodarstvo države in katerih transakcije so prikazane v ESR, so tiste enote, ki imajo na ekonomskem ozemlju države središče ekonomskega interesa. Te enote, znane kot rezidenčne enote, lahko imajo državljanstvo te ali druge države, lahko so pravne osebe ali ne in se v trenutku opravljanja transakcije lahko nahajajo na ekonomskem ozemlju države ali pa ne. Po opredelitvi mej nacionalnega gospodarstva z rezidenčnimi enotami je treba opredeliti dva pojma: ekonomsko ozemlje in središče ekonomskega interesa.

2.05 Ekonomsko ozemlje pomeni:

(a) geografsko ozemlje, ki ga upravlja država ter znotraj katerega se osebe, blago, storitve in kapital prosto gibljejo;

(b) vsa prosta območja, vključno s carinskimi skladišči in tovarnami pod carinskim nadzorom;

(c) zračni prostor, teritorialne vode in kontinentalna morska plitvina v mednarodnih vodah, nad katerimi ima država izključne pravice [1] Ribiški čolni, druge ladje, pomične ploščadi in zrakoplovi se v ESR obravnavajo enako kakor druga premična oprema, ne glede na to, ali so v lasti in/ali v upravljanju rezidentov države ali v lasti nerezidentov in v upravljanju rezidenčnih enot. Transakcije, ki vključujejo lastništvo (bruto investicije v osnovna sredstva) in uporabo (najemanje, zavarovanje itd.) te vrste opreme, so pripisane gospodarstvu države, katere lastnik rezidenta sta lastnik in/ali upravljavec. V primeru finančnega leasinga se predpostavlja sprememba lastništva.;

(d) ozemeljske enklave (tj. geografska ozemlja v tujini, ki jih na osnovi mednarodnih sporazumov ali meddržavnih dogovorov uporabljajo domače agencije države (veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča, znanstvene postaje itd.);

(e) nahajališča nafte, zemeljskega plina itd. v mednarodnih vodah zunaj kontinentalne morske plitvine države, ki jih izkoriščajo enote, rezidenti na ozemlju, opredeljenem v prejšnjih pododstavkih.

2.06 V ekonomsko ozemlje države niso vključene izvenozemeljske enklave (tj. deli geografskega ozemlja države, ki jih na osnovi mednarodnih sporazumov ali meddržavnih dogovorov uporabljajo domače agencije drugih držav, institucije Evropske unije ali mednarodne organizacije [2] Ozemlja, ki jih uporabljajo institucije Evropske unije in mednarodne organizacije, torej tvorijo ozemlja držav posebne vrste. Značilnost takih držav je, da so njihovi edini rezidenti institucije same (glej odstavek 2.10. e).).

2.07 Pojem središče ekonomskega interesa kaže na dejstvo, da znotraj ekonomskega ozemlja obstaja lokacija, na kateri ali s katere enota opravlja ekonomsko dejavnost in transakcije ter namerava s temi dejavnostmi in transakcijami nadaljevati v pomembnem obsegu, bodisi časovno nedoločeno bodisi časovno omejeno, vendar daljše obdobje (eno leto ali več). Iz tega izhaja, da ima enota, ki take transakcije izvaja na ekonomskih ozemljih več držav, središča ekonomskega interesa v vsaki izmed njih. Zgolj lastništvo zemljišč in zgradb na ekonomskem ozemlju zadostuje za ugotovitev, da ima lastnik na tem ozemlju središče ekonomskega interesa.

2.08 Na osnovi teh opredelitev se lahko enote, ki so rezidenti države, razdelijo na:

(a) enote, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji, financah, zavarovanju ali prerazdelitvi, ob upoštevanju vseh njihovih transakcij, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom zemljišč in zgradb;

(b) enote, ki so v glavnem dejavne v potrošnji [3] Potrošnja ni edina možna dejavnost gospodinjstev. Gospodinjstva se lahko kot podjetniki ukvarjajo s katero koli ekonomsko dejavnostjo., ob upoštevanju vseh njihovih transakcij, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom zemljišč in zgradb;

(c) vse enote v vlogi lastnikov zemljišč in zgradb, razen lastnikov izvenozemeljskih enklav, ki so deli ekonomskih ozemelj drugih držav ali so države posebne vrste (glej odstavek 2.06.).

2.09 Pri enotah, ki so v glavnem dejavne v proizvodnji, financah, zavarovanju ali prerazdelitvi, upoštevaje vse njihove transakcije, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom zemljišč in zgradb, je mogoče razlikovati dva primera:

(a) dejavnost, ki se izvaja izključno na ekonomskem ozemlju države: enote, ki opravljajo takšno dejavnost, so rezidenčne enote države;

(b) dejavnost se v obdobju enega leta ali več izvaja na ekonomskih ozemljih več držav: rezidenčna enota je samo tisti del enote, ki ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države. Ta enota je lahko:

1. bodisi institucionalna rezidenčna enota (glej odstavek 2.12.), katere dejavnosti, ki se v tujini izvajajo eno leto ali več, niso vključene in se obravnavajo posebej [4] Samo kadar dejavnost traja manj kakor eno leto, je ni treba ločevati od dejavnosti proizvodne institucionalne enote. Enako lahko velja tudi v primeru nepomembne dejavnosti, ki sicer traja več kakor eno leto, in v vseh primerih dejavnosti montaže opreme v tujini. Toda za enoto, ki je rezident druge države in izvaja gradbeno dejavnost v državi manj kakor eno leto, se šteje, da ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države, če so rezultat te proizvodnje bruto investicije v osnovna sredstva. Tako enoto je torej treba obravnavati kot namišljeno rezidenčno enoto. bodisi

2. namišljena rezidenčna enota (glej odstavek 2.15.), ob upoštevanju dejavnosti, ki jo v državi eno leto ali več izvaja enota, ki je rezident druge države [4] Samo kadar dejavnost traja manj kakor eno leto, je ni treba ločevati od dejavnosti proizvodne institucionalne enote. Enako lahko velja tudi v primeru nepomembne dejavnosti, ki sicer traja več kakor eno leto, in v vseh primerih dejavnosti montaže opreme v tujini. Toda za enoto, ki je rezident druge države in izvaja gradbeno dejavnost v državi manj kakor eno leto, se šteje, da ima središče ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju države, če so rezultat te proizvodnje bruto investicije v osnovna sredstva. Tako enoto je torej treba obravnavati kot namišljeno rezidenčno enoto..

2.10 Pri enotah, ki so v glavnem dejavne v potrošnji, razen tistih, ki so v zvezi z lastništvom zemljišč in zgradb, se gospodinjstva, ki imajo središče gospodarskega interesa v državi, štejejo za rezidenčne enote, četudi se določeno krajše obdobje (manj kakor eno leto) v tujini. Vključujejo zlasti:

(a) obmejne delavce, tj. ljudi, ki dnevno prečkajo mejo zaradi opravljanja dela v sosednji državi;

(b) sezonske delavce, tj. ljudi, ki za več mesecev, vendar manj kakor eno leto, zapustijo državo zaradi dela v drugi državi v sektorjih, v katerih se periodično pojavljajo potrebe po dodatni delovni sili;

(c) turiste, paciente, študente [5] Študenti se vedno obravnavajo kot rezidenti, ne glede na dolžino njihovega študija v tujini, funkcionarje na uradnih obiskih, poslovneže, prodajalce, umetnike in člane posadk na potovanjih v tujini;

(d) lokalno osebje, zaposleno v izvenozemeljskih enklavah državnih organov druge države;

(e) osebje institucij Evropske unije in civilnih ali vojaških mednarodnih organizacij, ki imajo sedeže v izvenozemeljskih enklavah;

(f) uradne, civilne ali vojaške predstavnike domačih organov države (skupaj z drugimi člani gospodinjstev, ki jim ti predstavniki pripadajo), ki imajo sedež v ozemeljskih enklavah.

2.11 Vse enote v vlogi lastnikov zemljišč in/ali zgradb, ki so deli ekonomskega ozemlja države, so rezidenčne enote ali namišljene rezidenčne enote (glej odstavek 2.15.) države, v kateri so ta zemljišča ali zgradbe.

INSTITUCIONALNE ENOTE

Opredelitev: | Institucionalna enota je osnovno središče ekonomskega odločanja, za katero je značilna enoličnost vedenja in neodvisnost odločanja pri izvajanju glavne funkcije. Rezidenčna enota je institucionalna enota, če je pri izvajanju svoje glavne funkcije neodvisna pri odločanju in bodisi vodi celoto računov bodisi bi bilo celoto računov po potrebi z ekonomskega in s pravnega vidika mogoče in smiselno sestaviti. |

2.12 Enota, za katero je mogoče reči, da je pri izvajanju svoje glavne funkcije neodvisna pri odločanju, mora imeti:

(a) pravico do lastništva blaga ali sredstev v lastnem imenu; zato bo sposobna v transakcijah z drugimi institucionalnimi enotami zamenjevati lastništvo blaga ali sredstev;

(b) sposobnost sprejemati ekonomske odločitve in se ukvarjati z ekonomskimi dejavnostmi, za katere je sama neposredno pravno odgovorna;

(c) sposobnost prevzemati obveznosti v lastnem imenu, sprejemati druge obveznosti ali dodatne obveze in sklepati pogodbe.

Enota, za katero je mogoče reči, da vodi celoto računov, mora voditi računovodsko dokumentacijo, ki zajema vse njene ekonomske in finančne transakcije, ki se opravijo v obračunskem obdobju, vključno z bilanco stanja sredstev in obveznosti.

2.13 Kadar ni popolnoma jasno, ali ima institucija obe značilnosti institucionalne enote, se uporabljajo naslednja načela:

(a) gospodinjstva so v zvezi s svojo glavno funkcijo vedno neodvisna pri odločanju in so institucionalne enote, četudi ne vodijo celote računov;

(b) enote, ki ne vodijo celote računov in za katere celote računov po potrebi ne bi bilo mogoče ali smiselno sestaviti, se združijo z institucionalnimi enotami, v katerih račune so vključeni njihovi delni računi;

(c) enote, ki sicer vodijo celoto računov, pri izvajanju glavne funkcije pa niso neodvisne pri odločanju, se združijo z enotami, ki jih nadzirajo;

(d) enote, ki ustrezajo opredelitvi institucionalnih enot, se kot take tudi obravnavajo, četudi svojih računov ne objavijo;

(e) enote, ki so del skupine enot, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ter vodijo celoto računov, se obravnavajo kot institucionalne enote, četudi odločanje deloma prenesejo na osrednje telo (holdinška družba), ki je odgovorno za splošno usmerjanje skupine. Holdinška družba je sama po sebi institucionalna enota, ločena od enot, ki jih nadzira, razen če se uporabi točka (b);

(f) neprave družbe vodijo celoto računov in nimajo neodvisnega pravnega statusa. Vendar pa se po svojem ekonomskem in finančnem vedenju razlikujejo od lastnikov in so podobne družbam. Zato se predpostavlja, da so neodvisne pri odločanju in so institucionalne enote.

2.14 Holdinške družbe so institucionalne enote, katerih glavna funkcija je nadziranje in usmerjanje skupine hčerinskih družb.

2.15 Namišljene rezidenčne enote so opredeljene kot:

(a) tisti deli nerezidenčnih enot, ki imajo središče ekonomskega interesa (v večini primerov so to tisti, ki so dejavni v ekonomskih transakcijah v razdobju enega leta ali več ali ki izvajajo gradbeno dejavnost v razdobju, krajšem od enega leta, če so rezultat proizvodnje bruto investicije v osnovna sredstva) na ekonomskem ozemlju države;

(b) nerezidenčne enote kot lastniki zemljišč ali zgradb na ekonomskem ozemlju države, vendar le glede transakcij, ki zadevajo ta zemljišča ali zgradbe.

Namišljene rezidenčne enote se obravnavajo kot institucionalne enote, četudi vodijo le del računov in tudi kadar morda niso neodvisne pri odločanju.

2.16 Institucionalne enote so torej:

(a) enote, ki vodijo celoto računov in so neodvisne pri odločanju:

1. zasebne in javne družbe;

2. zadruge ali partnerska podjetja, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe;

3. javni proizvajalci, ki so na podlagi posebne zakonodaje priznani kot neodvisne pravne osebe;

4. nepridobitne institucije, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe;

5. agencije države;

(b) enote, ki vodijo celoto računov in za katere se predpostavlja, da so neodvisne pri odločanju: neprave družbe (glej odstavek 2.13.f);

1. gospodinjstva;

2. namišljene rezidenčne enote (glej odstavek 2.15.).

INSTITUCIONALNI SEKTORJI

2.17 Ker je ločeno opazovanje posameznih institucionalnih enot nemogoče, je enote treba združiti v skupine, imenovane institucionalni sektorji ali preprosto sektorji, od katerih se nekateri delijo na podsektorje.

Tabela 2.1 — Sektorji in podsektorji

Sektorji in podsektorji | Javni | Nacionalni zasebni | Pod tujim nadzorom |

| |

Nefinančne družbe | S.11 | S.11001 | S. 11002 | S. 11003 |

Finančne družbe | S.12 | | | |

Centralna banka | S.121 | | | |

Druge denarne finančne institucije | S.122 | S.12201 | S. 12202 | S. 12203 |

Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov | S.123 | S.12301 | S.12302 | S.12303 |

Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti | S.124 | S.12401 | S. 12402 | S. 12403 |

Zavarovalniške družbe in pokojninski skladi | S.125 | S.12501 | S.12502 | S.12503 |

Država | S.13 | | | |

Centralna država | S.1311 | | | |

Federalna država | S.1312 | | | |

Lokalna država | S.1313 | | | |

Skladi socialne varnosti | S.1314 | | | |

Gospodinjstva | S.14 | | | |

Samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez plačanih zaposlenih) | S.141 + S.142 | | | |

Zaposleni | S.143 | | | |

Prejemniki dohodkov od lastnine | S.1441 | | | |

Prejemniki pokojnin | S.1442 | | | |

Prejemniki drugih transfernih dohodkov | S.1443 | | | |

Druga gospodinjstva | S.145 | | | |

Nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva | S.15 | | | |

Tujina | S.2 | | | |

Evropska unija | S.21 | | | |

Države članice EU | S.211 | | | |

Institucije EU | S.212 | | | |

Tretje države in mednarodne organizacije | S.22 | | | |

2.18 Vsak sektor in podsektor združuje institucionalne enote s podobnim ekonomskim vedenjem.

Institucionalne enote se združujejo v sektorje glede na to, kakšna vrsta proizvajalcev so ter na osnovi svoje glavne dejavnosti in funkcije, ki kažeta vrsto njihovega ekonomskega vedenja. Sektor se deli na podsektorje z uporabo merila, ki je ustrezno za sektor, kar omogoča natančnejši opis ekonomskega vedenja enot.

Računi za sektorje in podsektorje prikazujejo vse dejavnosti (glavne in stranske) institucionalnih enot, ki v te sektorje ali podsektorje spadajo.

Vsaka institucionalna enota pripada samo enemu sektorju ali podsektorju.

2.19 Kadar je glavna funkcija institucionalne enote proizvodnja blaga in storitev, je treba pri odločanju, v kateri sektor se naj razvrsti, najprej ugotoviti, kakšna vrsta proizvajalca je.

ESR razlikuje tri vrste proizvajalcev:

(a) zasebne in javne tržne proizvajalce (glej odstavek 3.24. in tabelo 3.1 poglavja 3);

(b) zasebne proizvajalce za lastno končno porabo (glej odstavek 3.25. in tabelo 3.1 poglavja 3);

Institucionalne enote, ki so tržni proizvajalci, se razvrščajo v sektorje nefinančne družbe (S.11), finančne družbe (S.12) ali gospodinjstva (S.14).

Institucionalne enote, ki so zasebni proizvajalci za lastno končno porabo, se enako kakor nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev (glej odstavek 3.30) razvrščajo v sektor gospodinjstva (S.14).

Institucionalne enote, ki so drugi netržni proizvajalci, se razvrščajo v sektorja država (S.13) ali nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.15).

2.20 Tabela 2.2 kaže vrste proizvajalcev, glavne dejavnosti in funkcije, ki so značilne za posamezne sektorje.

Tabela 2.2 — Vrste proizvajalcev, glavne dejavnosti in funkcije po sektorjih

Sektor | Vrsta proizvajalca | Glavna dejavnost in funkcija |

Nefinančne družbe (S.11) (glej odstavek 2.21) | Tržni proizvajalec | Proizvodnja tržnega blaga in nefinančnih storitev |

Finančne družbe (S.12) (glej odstavek 2.32) | Tržni proizvajalec | Finančno posredovanje, skupaj z zavarovanjem Pomožne finančne dejavnosti |

Država (S.13) (glej odstavek 2.68.) | Javni drugi netržni proizvajalec | Proizvodnja in ponudba druge netržne proizvodnje za kolektivno in individualno potrošnjo ter izvajanje transakcij z namenom prerazdelitve nacionalnega dohodka in bogastva |

Gospodinjstva (S.14)

— kot potrošniki | | Potrošnja |

— kot podjetniki (glej odstavek 2.75) | Tržni proizvajalec ali zasebni proizvajalec za lastno končno porabo | Proizvodnja tržne proizvodnje in proizvodnje za lastno končno porabo |

Nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (S.15) (glej odstavek 2.87) | Zasebni drugi netržni proizvajalec | Proizvodnja in ponudba druge netržne proizvodnje za individualno potrošnjo |

Tujina (S.2) je skupina institucionalnih enot (glej odstavek 2.89.), za katere niso značilni podobni cilji in vrsta vedenja; ta sektor združuje nerezidenčne institucionalne enote, če izvajajo transakcije z rezidenčnimi institucionalnimi enotami.

NEFINANČNE DRUŽBE (S.11)

Opredelitev: | Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, katerih razdelitvene in finančne transakcije se razlikujejo od tistih, ki jih izvajajo njihovi lastniki, ki so tržni proizvajalci (glej odstavke 3.31., 3.32. in 3.37), njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. |

Opredelitev: | Podsektor javne nefinančne družbe sestavljajo vse nefinančne družbe in neprave družbe, ki jih nadzirajo (glej odstavek 2.26.) enote države. |

2.29 Javne neprave družbe so neprave družbe, katerih neposredne lastnice so enote države.

Podsektor: Nacionalne zasebne nefinančne družbe (S.11002)

Opredelitev: | Podsektor nacionalne zasebne nefinančne družbe sestavljajo vse nefinančne družbe in neprave družbe, ki jih ne nadzirajo država ali nerezidenčne institucionalne enote. Ta podsektor vključuje vse nepridobitne institucije, ki so vključene v sektor nefinančne družbe (glej odstavek 2.23.d). |

2.30 V podsektor so vključena tista podjetja in neprava podjetja z neposrednimi tujimi naložbami (glej odstavek 4.65), ki niso razvrščena v podsektor nefinančne družbe pod tujim nadzorom (S.11003).

Podsektor: Nefinančne družbe pod tujim nadzorom (S.11003)

Opredelitev: | Podsektor nefinančne družbe pod tujim nadzorom sestavljajo vse nefinančne družbe in neprave družbe, ki jih nadzirajo (glej odstavek 2.26.) nerezidenčne institucionalne enote. |

2.31 Podsektor vključuje:

(a) vse hčerinske družbe nerezidenčnih družb;

(b) vse družbe, ki jih nadzirajo nerezidenčne institucionalne enote, ki same niso družbe: na primer družba, ki jo nadzira tuja država; vključene so tudi družbe, ki jih nadzira skupina nerezidenčnih enot, ki delujejo sporazumno;

(c) vse podružnice in druge nekorporativne agencije nerezidenčnih družb ali nekorporativnih proizvajalcev, ki so namišljene rezidenčne enote in se obravnavajo kot nefinančne neprave družbe (glej odstavek 2.25.).

FINANČNE DRUŽBE (S.12)

Opredelitev: | Sektor finančne družbe (S.12) sestavljajo vse družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnem posredništvom (finančni posredniki) in/ali pomožnimi finančnimi dejavnostmi (izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti). Finančno posredništvo je dejavnost, v kateri institucionalna enota pridobiva finančna sredstva in hkrati prevzema obveznosti (glej odstavek 2.34) za svoj račun (glej odstavek 2.33) z izvajanjem finančnih transakcij na trgu (glej odstavka 2.37 in 2.38). Sredstva in obveznosti finančnih posrednikov imajo različne značilnosti, v procesu finančnega posredovanja pa se sredstva spreminjajo in preoblikujejo glede na zapadlost, obseg, tveganje ipd. Pomožne finančne dejavnosti so dejavnosti, ki so tesno povezane s finančnim posredništvom, same pa niso finančno posredništvo (glej odstavek 2.39). |

Opredelitev: | Podsektor centralna banka (S.121) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, katerih glavna funkcija je izdajanje denarja, vzdrževanje notranje in zunanje vrednosti denarja in posedovanje celote ali dela mednarodnih rezerv države. |

2.46 V podsektor S.121 se razvrščajo naslednji finančni posredniki:

(a) nacionalna centralna banka, tudi kadar je del evropskega sistema centralnih bank;

(b) centralne denarne agencije javnega izvora (npr. agencije, ki upravljajo z devizami ali izdajajo denar), ki vodijo celoto računov in so v odnosu do centralne države neodvisne pri odločanju. Te dejavnosti se večinoma izvajajo znotraj centralne države ali znotraj centralne banke. V teh primerih ločene institucionalne enote ne obstajajo.

2.47 Podsektor S.121 razen centralne banke ne zajema agencij in subjektov, ki uravnavajo ali nadzirajo finančne družbe ali finančne trge. Take enote so razvrščene v podsektor S.124 (glej odstavek 2.58.(g)) [10] To je odstopanje od SNR 1993 4.86 in 4.101, zaradi zagotavljanja konsistentnosti z denarnimi finančnimi institucijami za statistične namene, kakor jih je opredelil EMI..

Podsektor: Druge denarne finančne institucije (S.122)

Opredelitev: | Podsektor druge denarne finančne institucije (S.122) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, razen tistih, ki se razvrščajo v podsektor centralna banka, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem in poslujejo tako, da od institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije, sprejemajo vloge in/ali zelo podobne nadomestke za vloge, in da za svoj račun dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje. |

2.48 2.49 Denarne finančne institucije (MFI) zajemajo podsektorja centralna banka (S.121) in druge denarne finančne institucije (S.122) ter sovpadajo z denarnimi finančnimi institucijami za statistične namene, kakor jih je opredelil EMI (glej odstavek 2.41).

2.50 Denarnih finančnih institucij (MFI) ni mogoče preprosto označiti za "banke", ker je mogoče, da so med njimi finančne družbe, ki sebe ne imenujejo "banke", in take, ki se v nekaterih državah tako ne smejo imenovati, pri čemer pa obstajajo tudi finančne družbe, ki se opredeljujejo za banke, pa dejansko niso denarne finančne institucije. V splošnem se v podsektor S.122 razvrščajo naslednji finančni posredniki:

(a) komercialne banke, "univerzalne" banke in "vsenamenske" banke;

(b) hranilnice (vključno z vzajemnimi hranilnicami ter hranilnimi in posojilnimi združenji);

(d) podeželske kreditne banke, kmečke kreditne banke;

(e) zadružne kreditne banke, kreditne zadruge;

(f) specializirane banke (npr. trgovske banke, emisijske hiše, zasebne banke).

2.51 V podsektor S.122 se lahko razvrstijo tudi naslednji finančni posredniki, če prejemajo vračljiva sredstva od javnosti, bodisi v obliki vlog bodisi v drugih oblikah, kot je neprekinjeno izdajanje obveznic in drugih primerljivih vrednostnih papirjev. V nasprotnih primerih se razvrstijo v podsektor S.123:

(a) družbe, ki dajejo hipotekarna posojila (vključno s stanovanjskimi bankami, hipotekarnimi bankami in hipotekarnimi kreditnimi institucijami);

(b) vzajemni skladi (vključno z naložbenimi skladi, vzajemnimi naložbenimi skladi in drugimi kolektivnimi investicijskimi shemami, npr. podjetja za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje);

2.52 Podsektor S.122 ne vključuje:

(a) holdinških družb, ki le nadzirajo in usmerjajo skupine, sestavljene v glavnem iz drugih denarnih finančnih institucij, same pa niso druge finančne institucije. Razvrščajo se v podsektor S.123 (glej odstavek 2.43);

(b) nepridobitnih institucij, priznanih kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za druge denarne finančne institucije, vendar se ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem. Razvrščajo se v podsektor S.124 (glej odstavek 2.44).

Podsektor: Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123)

Opredelitev: | Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.123) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredovanjem, tako da prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, zavarovalne tehnične rezervacije, vloge in/ali zelo podobni nadomestki za vloge od institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije. |

2.53 2.54 Podsektor S.123 vključuje različne vrste finančnih posrednikov, zlasti tiste, ki se v glavnem ukvarjajo z dolgoročnim financiranjem. V večini primerov je ta prevladujoča dospelost osnova za razmejevanje od podsektorja druge denarne finančne institucije. Razmejevanje od podsektorja zavarovalne družbe in pokojninski skladi pa lahko temelji na osnovi neobstoja obveznosti v obliki zavarovalnih tehničnih rezervacij.

2.55 V podsektor S.123 se razvrščajo zlasti naslednje finančne družbe in neprave družbe, če le niso denarne finančne institucije:

(a) družbe, ki se ukvarjajo s finančnim leasingom;

(b) družbe, ki se ukvarjajo z nakupi na obroke ter nudenjem osebnih ali poslovnih financ;

(d) posredniki z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (za lasten račun);

(e) specializirane finančne družbe, kot so družbe, ki upravljajo sklade tveganega kapitala in razvojne sklade, družbe za financiranje izvoza in uvoza;

(f) družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev, ki so ustanovljene, da bi bile imetnice listinjenih sredstev;

(g) finančni posredniki, ki sprejemajo vloge in/ali zelo podobne nadomestke za vloge le od denarnih finančnih institucij;

(h) holdinške družbe, ki le nadzirajo in usmerjajo skupino podružnic, v glavnem dejavnih v finančnem posredništvu in/ali pomožnih finančnih dejavnostih, same pa niso finančne družbe (glej odstavek 2.43).

2.56 Podsektor S.123 ne vključuje nepridobitnih institucij, priznanih kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za druge finančne posrednike razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, ki se same ne ukvarjajo s finančnim posredovanjem. Uvrščajo se v podsektor S.124 (glej odstavek 2.44).

Podsektor: Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124)

Opredelitev: | Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.124) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki so v glavnem dejavne v pomožnih finančnih dejavnostih, to je v dejavnostih, ki so tesno povezane s finančnim posredništvom, same pa niso finančno posredništvo (glej odstavek 2.39). |

2.57 2.58 V podsektor S.124 se uvrščajo zlasti naslednje finančne družbe in neprave družbe:

(a) zavarovalni posredniki, upravitelji pri reševanju in havarijah, zavarovalni in pokojninski svetovalci itd.;

(b) posredniki pri posojilih in vrednostnih papirjih, svetovalci pri naložbah itd.;

(d) družbe, katerih glavna dejavnost je jamčenje za menice in podobne instrumente z indosamenti;

(e) družbe, ki pripravljajo izvedene finančne instrumente in instrumente za zavarovanje pred tveganji, kot so zamenjalni (swap) posli, opcije in standardizirane terminske pogodbe (brez izdajanja teh instrumentov);

(f) družbe, ki zagotavljajo infrastrukturo za finančne trge;

(g) centralni nadzorni organi finančnih posrednikov in finančnih trgov, kadar so ločene institucionalne enote;

(h) upravljavci pokojninskih skladov, vzajemnih skladov itd.;

(i) družbe, ki upravljajo borze vrednostnih papirjev in zavarovalne borze,

(j) nepridobitne institucije, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za finančne družbe, vendar niso dejavne v finančnem posredništvu ali pomožnih finančnih dejavnostih (glej odstavek 2.44).

2.59 Podsektor S.124 ne vključuje holdinških družb, ki le nadzirajo in usmerjajo skupino hčerinskih družb, v glavnem dejavnih v pomožnih finančnih dejavnostih, same pa niso izvajalke pomožnih finančnih dejavnosti. Take holdinške družbe se uvrščajo v podsektor S.123 (glej odstavek 2.43).

Podsektor: Zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125)

Opredelitev: | Podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki so dejavne v glavnem v finančnem posredništvu, ki temelji na združevanju tveganj (glej odstavek 2.35). |

2.60 2.61 Upravljanje zavarovalnih pogodb se lahko nanaša na posameznike in/ali skupine, pri čemer njihova udeležba v pogodbah je ali pa ni posledica splošne obveznosti, ki jo naloži država. Nadalje, pogodbe o socialnem zavarovanju (glej odstavke od 4.83 do 4.91) so včasih pomemben del upravljanih pogodb.

2.62 Podsektor S.125 vključuje tudi lastne zavarovalnice družb in pozavarovalne družbe.

2.63 Podsektor S.122 ne vključuje:

(a) institucionalnih enot, ki izpolnjujejo obe merili, navedeni v odstavku 2.74. Uvrščajo se v podsektor S.1314;

(b) holdinških družb, ki le nadzirajo in usmerjajo skupino, pretežno sestavljeno iz zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, same pa niso zavarovalne družbe ali pokojninski skladi. Uvrščajo se v podsektor S.123 (glej odstavek 2.43);

(c) nepridobitnih institucij, priznanih kot neodvisne pravne osebe, ki opravljajo storitve za zavarovalne družbe in pokojninske sklade, niso pa dejavne v finančnem posredništvu. Uvrščajo se v podsektor S.124 (glej odstavek 2.44).

2.64 Podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi se lahko deli na:

(a) zavarovalne družbe,

(b) (avtonomne) pokojninske sklade.

Avtonomni pokojninski skladi so tisti pokojninski skladi, ki so neodvisni pri odločanju in vodijo celoto računov. Zato so institucionalne enote. Neavtonomni pokojninski skladi niso institucionalne enote, ampak so del institucionalne enote, ki jih je ustanovila.

2.65 Dejavnost zavarovalnih družb za življenjsko in neživljenjsko zavarovanje lahko zajema tveganja v zvezi s posamezniki ali skupinami. Nekatere zavarovalne družbe lahko svoje dejavnosti omejijo le na skupinske pogodbe. Takim družbam je dovoljeno zavarovati vsako skupino.

2.66 Pokojninski skladi so opredeljeni kot institucije, ki zavarujejo skupinska tveganja v zvezi s socialnimi tveganji in potrebami (glej odstavek 4.84) zavarovanih ljudi. Tipične skupine udeležencev v takih zavarovalnih policah so zaposleni v enem podjetju ali skupini podjetij, zaposleni v panogi ali dejavnosti in osebe z enakim poklicem. Prejemki, vključeni v zavarovalno pogodbo, so lahko prejemki, ki se po smrti zavarovane osebe izplačajo vdovi (vdovcu) ali otrokom (v glavnem v primeru smrti med opravljanjem poklica), prejemki, ki se izplačujejo po upokojitvi, in prejemki, ki se izplačujejo po nastopu invalidnosti.

2.67 V nekaterih državah lahko vse te vrste tveganj zavarujejo zavarovalne družbe za življenjsko zavarovanje in pokojninski skladi, v drugih pa se nekatere skupine tveganj lahko zavarujejo samo v družbah za življenjsko zavarovanje in so pokojninski skladi (z zakonom) omejeni na posebne skupine zaposlenih in samozaposlenih.

DRŽAVA (S.13)

Opredelitev: | Sektor država (S.13) zajema vse institucionalne enote, ki so drugi netržni proizvajalci (glej odstavek 3.26), katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se v glavnem financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in/ali vse institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in bogastva. |

2.68 2.69 V sektor S.13 so vključene naslednje institucionalne enote:

(a) subjekti države (razen javnih proizvajalcev, ki so organizirani kot javne družbe ali ki so po posebni zakonodaji priznani kot neodvisne pravne osebe ali neprave družbe, kadar so razvrščeni v sektor nefinančne ali finančne družbe), ki upravljajo in financirajo skupino dejavnosti, ki v glavnem zagotavljajo netržno blago in storitve v korist skupnosti [11] Po dogovoru se organizacije za tržno reguliranje, ki izključno ali pretežno razdeljujejo subvencije, razvrščajo v S.13, podsektor centralna država S.1311. Vendar pa so tiste organizacije, ki se izključno ali pretežno ukvarjajo s kupovanjem, posedovanjem in prodajo kmetijskih ali prehrambenih proizvodov, razvrščene v S.11 (glej odstavek 2.21, opomba 6).;

(b) nepridobitne institucije, priznane kot neodvisne pravne osebe, ki so druge netržne proizvajalke ter jih nadzira in v glavnem financira država;

2.70 Sektor država sestavljajo štirje podsektorji:

(a) centralna država (S.1311);

(b) federalna država (S.1312);

(d) skladi socialne varnosti (S.1314).

Podsektor: Centralna država (S.1311)

Opredelitev: | Podsektor centralna država vključuje vse upravne organe države in druge centralne agencije, ki so navadno pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju, razen skladov socialne varnosti. |

2.71 V podsektor S.1311 so vključene tudi tiste nepridobitne institucije, ki jih nadzira in v glavnem financira centralna država in so pristojni na celotnem ekonomskem ozemlju.

Podsektor: Federalna država (S.1312)

Opredelitev: | Podsektor federalna država sestavljajo enote federalne države, ki so posebne institucionalne enote in izvajajo nekatere od funkcij države na ravni, ki je pod centralno državo in nad ravnjo državnih institucionalnih enot na lokalni ravni, razen skladov socialne varnosti. |

2.72 V podsektor S.1312 so vključene tudi tiste nepridobitne institucije, ki jih nadzirajo in v glavnem financirajo federalne države in so pristojne na ekonomskih ozemljih teh enot.

Podsektor: Lokalna država (S.1313)

Opredelitev: | V podsektor lokalna država so vključene tiste vrste enot javne uprave, ki so pristojne le na lokalnem delu ekonomskega ozemlja, razen lokalnih agencij skladov socialne varnosti. |

2.73 V podsektor S.1313 so vključene tudi tiste nepridobitne institucije, ki jih nadzirajo in v glavnem financirajo lokalne države in katerih pristojnosti so omejene na ekonomska ozemlja teh enot.

Podsektor: Skladi socialne varnosti (S.1314)

Opredelitev: | Podsektor skladi socialne varnosti vključuje vse centralne, federalne in lokalne institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je zagotavljanje socialnih prejemkov in ki izpolnjujejo obe naslednji merili: (a)nekatere skupine prebivalstva so na podlagi zakona ali predpisa dolžne sodelovati v shemi ali plačevati prispevke;(b)država je odgovorna za upravljanje institucij glede določanja ali dodeljevanja prispevkov in prejemkov neodvisno od svoje vloge nadzornika ali delodajalca (glej odstavek 4.89). |

Med vrednostjo prispevka, ki ga posameznik plača, in tveganjem, ki mu je izpostavljen, navadno ni neposredne povezave.

GOSPODINJSTVA (S.14)

Opredelitev: | Sektor gospodinjstva (S.14) zajema posameznike ali skupine posameznikov kot potrošnike, lahko pa tudi kot podjetnike, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če v slednjem primeru ne gre za dejavnosti subjektov, ki so neprave družbe. Sektor vključuje tudi posameznike ali skupine posameznikov kot proizvajalce blaga in nefinančnih storitev izključno za lastno končno porabo (glej odstavke 3.20, 3.25 in 3.30). Gospodinjstva kot potrošniki so lahko opredeljeni kot majhne skupine oseb, ki so skupaj nastanjene, deloma ali v celoti združujejo svoje dohodke in premoženje ter skupaj trošijo določene vrste blaga in storitev, v glavnem stanovanjske storitve in hrano. Temu se lahko doda še merilo obstoja družinskih ali čustvenih vezi. Glavni viri teh enot so sredstva za zaposlene, dohodki od lastnine, transferji iz drugih sektorjev, prejemki od prodaje tržnih proizvodov in pripisani prejemki iz proizvodnje proizvodov za lastno končno potrošnjo. |

2.75 2.76 V sektor gospodinjstva so vključeni:

(a) posamezniki ali skupine posameznikov, katerih glavna funkcija je potrošnja;

(b) osebe, ki stalno živijo v ustanovah ter imajo v delovanju in odločanju o gospodarskih zadevah le malo samostojnosti ali je sploh nimajo (npr. člani verskih redov, ki živijo v samostanih; pacienti, daljši čas nastanjeni v bolnišnicah, zaporniki, ki prestajajo daljše zaporne kazni, starejše osebe, ki stalno živijo v domovih za upokojence). Taki ljudje se skupaj obravnavajo kot ena institucionalna enota, to je kot eno gospodinjstvo;

(c) posamezniki ali skupine posameznikov, katerih glavna funkcija je potrošnja in ki proizvajajo blago in nefinančne storitve izključno za lastno končno porabo. V sistem sta vključeni le dve kategoriji storitev, proizvedenih za lastno končno potrošnjo: stanovanjske storitve za lastne potrebe in gospodinjske storitve, ki jih proizvedejo plačani zaposleni;

(d) individualni lastniki in partnerska podjetja brez neodvisnega pravnega statusa, — razen tistih, ki so neprave družbe — ki so tržni proizvajalci;;

(e) nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki nimajo neodvisnega pravnega statusa, in tisti, ki neodvisen pravni status imajo, vendar so manj pomembni (glej odstavek 2.88).

2.77 Sektor gospodinjstva se deli na šest podsektorjev:

(a) samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez plačanih zaposlenih) (S.141 + S.142),

(b) zaposleni (S.143);

(d) prejemniki pokojnin (S.1442);

(e) prejemniki drugih transfernih dohodkov (S.1443);

(f) druga gospodinjstva (S.145).

2.78 Gospodinjstva se po podsektorjih razporejajo glede na najpomembnejšo vrsto dohodka (dohodek delodajalca, sredstva za zaposlene itd.) gospodinjstva kot celote. Če gospodinjstvo prejema več kakor en dohodek iste vrste, se pri razvrstitvi gospodinjstva upošteva celoten dohodek te vrste.

Podsektor: Samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez plačanih zaposlenih) (S.141 + S.142)

Opredelitev: | Podsektor samozaposleni (delodajalci in samozaposleni brez plačanih zaposlenih) sestavljajo skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka gospodinjstva kot celote so (raznovrstni) dohodki (B.3), ki jih dobivajo lastniki nekorporativnih podjetij gospodinjstev (z zaposlenimi ali brez njih) od svoje dejavnosti proizvajanja tržnega blaga in storitev, četudi ta vir ne presega vedno polovice celotnega dohodka gospodinjstva. |

2.79 Podsektor: Zaposleni (S.143)

Opredelitev: | Podsektor zaposleni sestavlja skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka za gospodinjstvo kot celoto so sredstva za zaposlene (D.1). |

2.80 Podsektor: Prejemniki dohodkov od lastnine (S.1441)

Opredelitev: | Podsektor prejemniki dohodkov od lastnine sestavlja skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka gospodinjstva kot celote so dohodki od lastnine (D.4). |

2.81 Podsektor: Prejemniki pokojnin (S.1442)

Opredelitev: | Podsektor prejemniki pokojnin sestavlja skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka za gospodinjstvo kot celoto so pokojnine. |

2.82 Upokojenska gospodinjstva so gospodinjstva, katerih najpomembnejši dohodki so starostne ali druge pokojnine, vključno s pokojninami od prejšnjih delodajalcev.

Podsektor: Prejemniki drugih transfernih dohodkov (S.1443)

Opredelitev: | Podsektor prejemniki drugih transfernih dohodkov sestavlja skupina gospodinjstev, katerih najpomembnejši vir dohodka za gospodinjstvo kot celoto so drugi tekoči transferji. |

2.83 Drugi tekoči transferji so vsi tekoči transferji, razen dohodkov od lastnine, pokojnin in dohodkov oseb, ki stalno živijo v ustanovah.

Podsektor: Druga gospodinjstva (S.145)

Opredelitev: | Podsektor druga gospodinjstva sestavljajo osebe, ki stalno živijo v ustanovah. |

2.84 Osebe, ki stalno živijo v ustanovah, se razvrščajo v poseben sektor, ker jih na osnovi merila najpomembnejšega vira dohodka ni mogoče smiselno razvrstiti v enega od prej navedenih podsektorjev.

2.85 Če za razvrščanje po sektorjih ni na voljo glavnega vira dohodka gospodinjstva kot celote, se za razvrstitev kot druga najboljša možnost uporabi dohodek referenčne osebe. Referenčna oseba gospodinjstva je navadno oseba z najvišjim dohodkom. Če ta podatek ni na voljo, se lahko za razvrstitev gospodinjstva uporabi podatek o dohodku osebe, ki trdi, da je referenčna oseba.

2.86 Vendar pa so za različne vrste analiz ali za oblikovanje politik lahko primerna in potrebna tudi druga merila, npr. razvrstitev gospodinjstev kot podjetnikov po dejavnostih: kmetijska in nekmetijska gospodinjstva (dejavnosti, storitve).

NEPRIDOBITNI IZVAJALCI STORITEV ZA GOSPODINJSTVA (S.15)

Opredelitev: | Sektor nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva (NPISG) (S.15) sestavljajo nepridobitni izvajalci, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebne druge netržne proizvajalke (glej odstavek 3.32). Njihovi glavni viri so poleg prihodkov od občasnih prodaj prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila državein dohodki od lastnine. |

Opredelitev: | Tujina (S.2) je skupina enot brez značilnih funkcij ali značilnih virov. Sestavljajo jo nerezidenčne enote, če so udeležene v transakcijah z rezidenčnimi institucionalnimi enotami ali imajo druge ekonomske povezave z njimi. Računi tujine zagotavljajo celoten pregled nad ekonomskimi povezavami med nacionalnim gospodarstvom in tujino. |

Vrsta proizvajalcaStandardni pravni opis | Tržni proizvajalci, v glavnem dejavni v proizvodnji blaga in nefinančnih storitev | Tržni proizvajalci, v glavnem dejavni v finančnem posredništvu | Drugi netržni proizvajalci |

Javni proizvajalci (glej odstavek 3.28) | Zasebni proizvajalci (glej odstavek 3.29) |

Zadruge in partnerska podjetja, ki so priznani kot neodvisne pravne osebe | | S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. b) | S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. b) | | |

Javni proizvajalci, ki so na podlagi posebne zakonodaje priznani kot neodvisne pravne osebe | | S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. c) | S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. c) | | |

Javni proizvajalci, ki niso priznani kot neodvisne pravne osebe | z značilnostmi nepravih družb | S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. f) | S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. g) | | |

Nepridobitne institucije, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe | | S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. d) | S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. d) | S.13 država (glej odstavek 2.69. b) | S.15 nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstvaą(glej odstavek 2.87) |

Partnerska podjetja, ki niso priznana kot neodvisne pravne osebe Individualni lastniki z značilnostmi nepravih družbdrugi | z značilnostmi nepravih družb | S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. f) | S.12 finančne družbe (glej odstavek 2.40. g) | | |

Holdinške družbe, katerih prevladujoča vrsta dejavnosti skupine družb, ki jih nadzirajo, je proizvodnja | blaga in nefinančnih storitev | S.11 nefinančne družbe (glej odstavek 2.23. e) | | | |

Opredelitev: | Lokalna enota enovrstne dejavnosti (lokalna EED) je del EED, ki ustreza lokalni enoti. EED združuje vse dele institucionalne enote v vlogi proizvajalke, ki prispevajo k opravljanju dejavnosti na ravni razreda (štirimestna raven) klasifikacije NACE Rev. 1 in ustrezajo enemu pododdelku institucionalne enote ali več. Informacijski sistem institucionalne enote mora biti za vsako lokalno EED sposoben oceniti ali izračunati vsaj vrednost proizvodnje, vmesno potrošnjo, sredstva za zaposlene, poslovni presežek, zaposlenost in bruto investicije v osnovna sredstva. |

Lokalna enota je institucionalna enota ali njen del, ki proizvaja blago in storitve in je na geografsko razpoznavnem mestu.

Lokalna EED lahko sovpada z institucionalno enoto v vlogi proizvajalke ali z delom institucionalne enote; po drugi strani pa nikoli ne more pripadati dvema institucionalnima enotama.

2.107 Če se v institucionalni enoti, ki proizvaja blago in storitve, izvajata glavna dejavnost in ena stranska ali več, jo je treba razdeliti v enako število EED, pri čemer je treba stranske dejavnosti razvrstiti v druge skupine klasifikacije kakor glavno dejavnost. Po drugi strani se pomožne dejavnosti ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti. Vendar pa EED, ki se uvrščajo v določene razrede klasifikacijskega sistema, lahko proizvajajo tudi proizvode izven homogenih skupin, in sicer kot stranske dejavnosti, ki jih na osnovi razpoložljivih računovodskih dokumentov ni mogoče ločeno identificirati. EED torej lahko izvaja eno stransko dejavnost ali več.

DEJAVNOST

Opredelitev: | Dejavnost sestavlja skupina lokalnih EED, ki so dejavne v isti ali podobni vrsti dejavnosti. Na najbolj podrobni ravni členitve dejavnost sestavljajo vseh lokalne EED, ki spadajo v posamezen razred (štirimestna raven) NACE Rev. 1. in so zato dejavne v isti dejavnosti, kakor je opredeljena v NACE Rev.1. |

2.108 Dejavnost zajema lokalne EED, ki proizvajajo tržno blago in storitve, in lokalne EED, ki proizvajajo netržno blago in storitve. Po opredelitvi dejavnost sestavlja skupina lokalnih EED, ki se ukvarjajo z isto vrsto proizvodne dejavnosti, ne glede na to, ali so institucionalne enote, katerim pripadajo, tržne ali netržne proizvajalke.

2.109 Dejavnosti se lahko razvrstijo v tri skupine:

(a) dejavnosti, ki proizvajajo tržno blago in storitve (tržne dejavnosti) ter blago in storitve za lastno končno porabo [16] Storitve za lastno končno porabo se nanašajo le na stanovanjske storitve, ki jih proizvajajo gospodinjstva, ki bivajo v lastnih stanovanjih, in gospodarske storitve, ki jih proizvaja plačano osebje (glej odstavek 3.21).;

(b) dejavnosti, ki proizvajajo netržno blago in državne storitve: netržne dejavnosti države;

(c) dejavnosti, ki proizvajajo netržno blago in storitve nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva: netržne dejavnosti nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva.

KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI

2.110 Za združevanje lokalnih EED v dejavnosti se uporablja klasifikacija NACE Rev. 1.

ENOTE HOMOGENE PROIZVODNJE IN HOMOGENE PANOGE

2.111 Lokalna EED le približno izpolnjuje zahteve analize proizvodnega procesa (glej odstavka 2.105 in 2.107). Optimalna enota za tovrstno analizo, tj. za input-output analizo, je enota homogene proizvodnje.

ENOTA HOMOGENE PROIZVODNJE

Opredelitev: | Razlikovalna značilnost enote homogene proizvodnje je edinstvena dejavnost, ki je opredeljena z inputi, s proizvodnim procesom in outputi. Proizvodi, ki tvorijo inpute in outpute, se ne razlikujejo samo po fizičnih značilnostih in obsegu, v katerem so vključeni v proces, ampak tudi po uporabljenih proizvodnih tehnikah: opredeljeni so lahko s sklicevanjem na klasifikacijo proizvodov (glej odstavek 2.118). |

2.112 2.113 Če institucionalna enota, proizvajalka blaga in storitev, izvaja glavno in eno stransko dejavnost ali več, je razdeljena v enako število enot homogene proizvodnje. Pomožne dejavnosti se ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti. Podobno kakor lokalna EED lahko enota homogene proizvodnje sovpada z institucionalno enoto ali njenim delom; po drugi strani pa nikoli ne more pripadati dvema institucionalnima enotama.

HOMOGENA PANOGA

Opredelitev: | Homogeno panogo sestavlja skupina enot homogene proizvodnje. Dejavnosti homogene panoge so opredeljene na osnovi klasifikacije proizvodov. Homogena panoga proizvaja tisto in samo tisto blago in storitve, ki so opredeljeni v klasifikaciji. |

2.114 2.115 Homogene panoge so enote, namenjene ekonomski analizi. Navadno jih ni mogoče neposredno opazovati; podatke, zbrane od enot, ki se uporabljajo v statističnih raziskovanjih, je treba preurediti v podatke o homogenih panogah.

2.116 Homogene panoge se lahko razvrstijo v tri skupine:

(a) homogene panoge, ki proizvajajo tržno blago in storitve (tržne panoge) ter blago in storitve za lastno končno porabo [17] Storitve za lastno končno porabo se nanašajo le na stanovanjske storitve, ki jih proizvajajo gospodinjstva, ki bivajo v lastnih stanovanjih, in gospodinjske storitve, ki jih opravlja plačano osebje (glej odstavek 3.21).;

(b) homogene panoge, ki proizvajajo netržno blago in storitve države: netržne panoge države;

(c) homogene panoge, ki proizvajajo netržno blago in storitve nepridobitnih za gospodinjstva: netržne panoge nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva.

2.117 Homogene panoge, ki proizvajajo tržno blago in storitve ter blago in storitve za lastno končno porabo, sestavljajo vse enote homogene proizvodnje katerega koli institucionalnega sektorja, ki se ukvarjajo izključno s proizvodnjo tržnega blaga in storitev ali blaga in storitev za lastno končno porabo. Proizvodnja tržnega blaga in storitev v sektorju država ali nepridobitni izvajalci (vključno s tisto, ki je namenjena njim samim) se obravnava kot enota homogene proizvodnje in se razvršča v ustrezne tržne panoge.

Netržne homogene panoge države, ki proizvajajo netržno blago in storitve, sestavljajo vse enote homogene proizvodnje v sektorju država, ki proizvajajo netržno blago in storitve.

Netržne homogene panoge nepridobitnih izvajalcev storitev za gospodinjstva sestavljajo vse enote homogene proizvodnje v sektorju nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva, ki proizvajajo netržno blago in storitve.

KLASIFIKACIJA HOMOGENIH PANOG

2.118 Klasifikacija homogenih panog, ki se uporablja v input-output tabelah, temelji na Klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) [18] CPA: Klasifikacija proizvodov po dejavnosti v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3696/93 z dne 29. oktobra 1993. CPA je klasifikacija proizvodov, katere elementi so strukturirani po merilu izvora dejavnosti, opredeljenem v NACE Rev. 1.

POGLAVJE 3

TRANSAKCIJE S PROIZVODI

Opredelitev: | Proizvodi so vso blago in storitve, ki so ustvarjeni znotraj meja proizvodnje. Slednja je opredeljena v odstavku 3.07 |

3.01 3.02 ESR razločuje naslednje glavne kategorije transakcij s proizvodi:

Kategorija transakcije: | Oznaka |

Proizvodnja | P.1 |

Vmesna potrošnja | P.2 |

Izdatki za končno potrošnjo | P.3 |

Dejanska končna potrošnja | P.4 |

Bruto investicije | P.5 |

Izvoz blaga in storitev | P.6 |

Uvoz blaga in storitev | P.7 |

3.03 Transakcije s proizvodi so prikazane v naslednjih računih:

(a) v računu blaga in storitev sta proizvodnja in uvoz prikazana kot vira, druge transakcije s proizvodi pa kot porabe;

(b) v računu proizvodnje je proizvodnja prikazana kot vir, vmesna potrošnja pa kot poraba;

(d) v računu porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka je dejanska končna potrošnja prikazana kot poraba;

(e) v računu kapitala so bruto investicije prikazane kot poraba (sprememba sredstev);

(f) v zunanjem računu blaga in storitev je uvoz blaga in storitev prikazan kot vir, izvoz blaga in storitev pa kot poraba.

3.04 V tabeli ponudbe sta proizvodnja in uvoz prikazana kot ponudbi. V tabeli porabe so vmesna potrošnja, bruto investicije, izdatki za končno potrošnjo in izvoz prikazani kot porabe. V simetrični input-output tabeli sta proizvodnja in uvoz prikazana kot ponudbi, druge transakcije s proizvodi pa kot porabe.

3.05 Ponudbe proizvodov se vrednotijo v osnovnih cenah (glej odstavek 3.48), porabe proizvodov pa v kupčevih cenah (glej odstavek 3.06). Za nekatere vrste ponudb in porab, npr. za uvoz in izvoz blaga, se uporabljajo posebna načela vrednotenja.

Opredelitev: | Ob nakupu je kupčeva cena tista cena, ki jo kupec dejansko plača za proizvod; vključuje vse davke minus subvencije na proizvode (vendar brez odbitnih davkov, kot je DDV na proizvode); vključuje vse prevozne stroške, ki jih kupec posebej plača za dobavo proizvoda ob želenem času in na želeno mesto; od standardne cene so odšteti vsi popusti za nakupe v velikih količinah ali izvensezonske nakupe; ne vključuje obresti in zaračunanih storitev, ki nastanejo v okviru kreditnih dogovorov; ne vključuje nobenih dodatnih plačil, nastalih zaradi neplačila v roku, ki je dogovorjen ob nakupu. |

3.06 Če se čas porabe ne ujema s časom nakupa, je treba upoštevati spremembe cen, do katerih je prišlo med obema časovnima točkama (na isti način kakor pri spremembah cen zalog). Take prilagoditve so posebej pomembne, če se cene proizvodov v manj kot letu zelo spremenijo.

PROIZVODNJA KOT DEJAVNOST IN PROIZVODNJA KOT REZULTAT DEJAVNOSTI

Opredelitev: | Proizvodnja (kot dejavnost) je dejavnost, izvajana pod nadzorom in odgovornostjo institucionalne enote, ki uporablja inpute dela, kapitala, blaga in storitev za proizvodnjo blaga in storitev. Proizvodnja ne zajema popolnoma naravnih procesov brez človekovega vpletanja ali usmerjanja, kot je samodejno razmnoževanje rib v mednarodnih vodah (ribogojstvo pa je proizvodnja). |

3.07 3.08 Proizvodnja vključuje:

(a) proizvodnjo vsega individualnega in kolektivnega blaga in storitev, ki se dobavljajo (ali so namenjeni dobavi) enotam, ki tega blaga in storitev niso proizvedle;

(b) proizvodnjo vsega blaga za lastne potrebe, ki ga njegovi proizvajalci zadržijo za lastno končno potrošnjo ali za bruto investicije v osnovna sredstva. Proizvodnja za lastne potrebe, ki je namenjena za bruto investicije v osnovna sredstva, vključuje proizvodnjo osnovnih sredstev, kot so zgradbe, razvoj programske opreme in raziskovanje rudišč (za koncept bruto investicij v osnovna sredstva glej odstavke od 3.100 do 3.127);

Proizvodnja blaga za lastne potrebe gospodinjstev se v splošnem nanaša na:

1. gradnjo stanovanj za lastne potrebe;

2. proizvodnjo in skladiščenje kmetijskih proizvodov;

3. predelavo kmetijskih proizvodov, kot je proizvodnja moke z mletjem, konzerviranje sadja s sušenjem in ustekleničenjem, proizvodnja mlečnih proizvodov, kot sta maslo in sir, ter proizvodnja piva, vina in žganih pijač;

4. proizvodnjo drugih primarnih proizvodov, kot so kopanje soli, rezanje šote in preskrbovanje z vodo;

5. druge oblike predelav, kot so izdelava oblačil, proizvodnja lončene posode in izdelava pohištva.

Proizvodnjo blaga za lastne potrebe gospodinjstev je treba prikazati, če je ta oblika proizvodnje pomembna, tj. če se domneva, da je količinsko pomembna glede na celotno ponudbo tega blaga v državi.

Po dogovoru se v ESR vključuje le gradnja stanovanj za lastne potrebe ter proizvodnja, skladiščenje in predelava kmetijskih proizvodov; vsa druga proizvodnja blaga za lastne potrebe gospodinjstev velja v državah EU za nepomembno;

(d) gospodinjske in osebne storitve, ki jih proizvaja zaposleno plačano gospodinjsko osebje;

(e) prostovoljne dejavnosti, katerih rezultat je blago, npr. gradnjo stanovanj, cerkva in drugih zgradb je treba prikazati kot proizvodnjo. Prostovoljne dejavnosti, katerih rezultat ni blago, npr. hišniške storitve in čiščenje brez plačila, niso vključene.

Vse take dejavnosti so vključene, četudi so ilegalne ali niso prijavljene pri davčnih organih, organih socialnega varstva, statističnih in drugih javnih organih.

3.09 Proizvodnja izključuje gospodinjske in osebne storitve, ki se proizvedejo in potrošijo znotraj istega gospodinjstva (razen storitve, ki jih proizvede zaposleno plačano gospodinjsko osebje in stanovanjske storitve za lastne potrebe). Značilni primeri so:

(a) čiščenje, urejanje in vzdrževanje stanovanj, kadar so te dejavnosti običajne tudi za najemnike;

(b) čiščenje, vzdrževanje in popravila trajnega gospodinjskega blaga;

(d) varstvo, vzgoja in poučevanje otrok;

(e) nega bolnih, slabotnih in ostarelih oseb;

(f) prevoz članov gospodinjstva ali njihovega blaga.

GLAVNE, STRANSKE IN POMOŽNE DEJAVNOSTI

Opredelitev: | Glavna dejavnost lokalne EED je dejavnost, katere dodana vrednost presega dodano vrednost katere koli druge dejavnosti, ki se opravlja znotraj iste enote. Razvrstitev glavne dejavnosti je določena s sklicevanjem na NACE Rev. 1, najprej na najvišji ravni klasifikacije, potem pa na bolj podrobnih ravneh. |

Opredelitev: | Stranska dejavnost je dejavnost, ki se znotraj lokalne EED izvaja poleg glavne dejavnosti. Rezultat proizvodnje stranske dejavnosti je stranski proizvod. |

Opredelitev: | Rezultat proizvodnje pomožne dejavnosti ni namenjena porabi izven podjetja. Pomožna dejavnost je podporna dejavnost, katere namen je vzpostavljati take pogoje znotraj podjetja, ki omogočajo izvajanje glavne ali stranskih dejavnosti lokalne EED. Za rezultate proizvodnje pomožnih dejavnosti je običajno, da se pojavljajo kot inputi za skoraj vsako vrsto proizvodne dejavnosti, majhnega, pa tudi velikega obsega. |

3.10 3.11 3.12 Pomožne dejavnosti so lahko npr. storitve nabave, prodaje, trženja, računovodstva, obdelave podatkov, prevoza, skladiščenja, vzdrževanja, čiščenja in varovanja. Podjetja lahko izbirajo med ukvarjanjem s pomožnimi dejavnostmi in nakupom teh storitev na trgu od specializiranih proizvajalcev.

Investicije iz lastne proizvodnje se ne obravnavajo kot pomožna dejavnost.

3.13 Pomožne dejavnosti se obravnavajo kot sestavni del glavne ali stranskih dejavnosti, s katerimi so združene. Posledično se:

(a) proizvodnja pomožne dejavnosti izrecno ne ugotavlja in ne prikazuje posebej. Iz tega izhaja, da se ne prikazuje niti poraba te proizvodnje;

(b) vsi inputi, ki jih potroši pomožna dejavnost — materiali, delo, potrošnja stalnega kapitala itd. — obravnavajo kot inputi v glavno ali stransko dejavnost, ki jo pomožna dejavnost podpira.

PROIZVODNJA (P.1)

Opredelitev: | Proizvodnjo (kot rezultat dejavnosti) sestavljajo proizvodi, ki so ustvarjeni v obračunskem obdobju. |

3.14 Vključuje naslednje posebne primere:

(a) blago in storitve, ki jih lokalna EED zagotavlja drugi lokalni EED, ki pripada isti institucionalni enoti;

(b) blago, ki ga proizvede lokalna EED in ostane v zalogah na koncu obdobja, v katerem je bilo proizvedeno, ne glede na to, kakšna je njegova poznejša poraba.

Vendar pa blago in storitve, ki so proizvedeni in porabljeni v istem obračunskem obdobju in znotraj iste lokalne EED, niso posebej identificirani. Zato blago in storitve niso prikazani kot del proizvodnje ali vmesne potrošnje navedene lokalne EED.

3.15 Kadar ima institucionalna enota več kakor eno lokalno EED, je proizvodnja institucionalne enote vsota proizvodenj njenih lokalnih EED, vključno s proizvodnjo, ki se dobavlja med lokalnimi EED institucionalne enote.

3.16 ESR razločuje tri vrste proizvodnje:

(a) tržno proizvodnjo (P.11);

(b) proizvodnjo za lastno končno porabo (P.12);

To razločevanje velja tudi za lokalne EED in institucionalne enote, ki so:

(a) tržni proizvajalci;

(b) proizvajalci za lastno končno porabo;

Razločevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim je bistveno, ker določa načela vrednotenja proizvodnje: tržna proizvodnja, proizvodnja za lastno končno porabo ter celotna proizvodnja tržnih proizvajalcev in proizvajalcev za lastno končno porabo se vrednotijo v osnovnih cenah, celotna proizvodnja drugih netržnih proizvajalcev (lokalnih EED) pa se vrednoti s stroškovne strani. Celotna proizvodnja institucionalne enote se vrednoti kot vsota celotne proizvodnje njenih lokalnih EED in je torej odvisna tudi od razločevanja med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim (glej odstavke od 3.54 do 3.56). Poleg tega se to razločevanje uporablja tudi pri razvrščanju institucionalnih enot po sektorjih (glej odstavke od 3.27 do 3.37).

Razločevanje je opredeljeno od zgoraj navzdol, to pomeni, da se najprej opredeli za institucionalne enote, nato za lokalne EED in nato za njihovo proizvodnjo. Posledica tega je, da je natančen pomen razločevanja na ravni proizvodov (tj. opredelitev konceptov tržne proizvodnje, proizvodnje za lastno končno porabo in druge tržne proizvodnje) mogoče razumeti le z upoštevanjem značilnosti institucionalnih enot in lokalnih EED, ki to proizvodnjo proizvajajo.

Po splošnih opredelitvah treh vrst proizvodnje in treh vrst proizvajalcev (glej odstavke od 3.17 do 3.26) je razločevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim prikazano od zgoraj navzdol.

Opredelitev: | Tržno proizvodnjo sestavlja proizvodnja, ki se proda na trgu (glej odstavek 3.18) ali je namenjena prodaji na trgu. |

3.17 3.18 Tržna proizvodnja vključuje:

(a) proizvode, prodane po ekonomsko pomembnih cenah;

(b) proizvode, zamenjane za druge proizvode;

(c) proizvode, porabljene za plačilo v naravi (vključno s sredstvi za zaposlene v naravi in z raznovrstnim dohodkom v naravi);

(d) proizvode, ki jih lokalna EED dobavlja drugi lokalni EED znotraj iste institucionalne enote in se porabijo kot vmesni inputi ali za končno porabo;

(e) proizvode, ki so dodani zalogam dokončanih proizvodov ali nedokončane proizvodnje in so namenjeni eni izmed zgoraj navedenih porab (vključno z naravno rastjo živalskih in rastlinskih proizvodov ter nedokončanimi objekti, za katere kupec ni znan).

Opredelitev: | Ekonomsko pomembna cena proizvoda je v ESR delno opredeljena glede na institucionalno enoto in lokalno EED, ki je proizvodnjo proizvedla (glej odstavke od 3.27 do 3.40). Na primer po dogovoru je vsa proizvodnja nekorporativnih podjetij v lasti gospodinjstev, ki se proda drugim institucionalnim enotam, prodana po ekonomsko pomembnih cenah, to pomeni, da je to proizvodnjo treba obravnavati kot tržno proizvodnjo. Proizvodnja nekaterih drugih institucionalnih enot pa se proda po ekonomsko pomembnih cenah, kadar prodaja pokrije več kakor 50 % proizvodnih stroškov. |

Opredelitev: | Proizvodnjo, proizvedeno za lastno končno porabo, sestavljajo blago ali storitve, ki se zadržijo bodisi za končno potrošnjo iste institucionalne enote bodisi za bruto investicije v osnovna sredstva iste institucionalne enote. |

3.19 3.20 3.21 Proizvode, ki se zadržijo za lastno končno potrošnjo, lahko proizvaja le sektor gospodinjstev. Značilni primeri so:

(a) kmetijski proizvodi, ki jih zadržijo kmetje;

(b) stanovanjske storitve, ki jih proizvedejo gospodinjstva, ki bivajo v lastnih stanovanjih;

3.22 Proizvode, ki se porabijo za lastne bruto investicije v osnovna sredstva, lahko proizvaja kateri koli sektor. Primeri so:

(a) posebno strojno orodje, ki ga proizvedejo inženirska podjetja,

(b) stanovanja ali povečevanja stanovanj, ki jih proizvedejo gospodinjstva;

Opredelitev: | Druga netržna proizvodnja zajema proizvodnjo, ki se drugim enotam zagotavlja brezplačno ali po ekonomsko nepomembnih cenah. |

Opredelitev: | Tržni proizvajalci so lokalne EED ali institucionalne enote, katerih največji del proizvodnje je tržna proizvodnja. |

3.23 3.24 Če je lokalna EED ali institucionalna enota tržni proizvajalec, je njena glavna proizvodnja po opredelitvi tržna proizvodnja, ker je koncept tržne proizvodnje opredeljen z izvedbo razmejitve med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim za lokalno EED in institucionalno enoto, ki je to proizvodnjo proizvedla.

Opredelitev: | Proizvajalci za lastno končno porabo so lokalne EED ali institucionalne enote, katerih največji del proizvodnje je namenjen za lastno končno porabo znotraj iste institucionalne enote. |

Opredelitev: | Drugi netržni proizvajalci so lokalne EED ali institucionalne enote, katerih največji del proizvodnje se zagotavlja brezplačno ali po ekonomsko pomembnih cenah. |

3.25 3.26 Institucionalne enote: razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim

3.27 Razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri institucionalnih enotah kot proizvajalkah je povzeto v tabeli 3.1. Prikazane so tudi povezave za razvrščanje po sektorjih.

Tabela 3.1 — Razmejevanje med tržnimi proizvajalci, proizvajalci za lastno končno porabo in drugimi netržnimi proizvajalci pri institucionalnih enotah

Vrsta institucionalne enote | Razvrstitev |

1.Zasebni proizvajalci | 1.1Nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev (razen nepravih družb v lasti gospodinjstev) | | | 1.1 = Tržni ali za lastno končno porabo | Gospodinjstva |

| 1.2.1.2Ne | 1.2.1.2 = Drugi netržni | NPISG |

Tabela kaže, da je treba za razvrstitev institucionalne enote med tržne proizvajalce, proizvajalce za lastno končno porabo ali druge netržne proizvajalce uporabiti več razločevanj zaporedoma.

3.28 Prvo razločevanje je med zasebnimi in javnimi proizvajalci. Javni proizvajalec je proizvajalec, ki ga nadzira država. Pri nepridobitnih institucijah je javni proizvajalec tista NPI, ki jo nadzira in v glavnem financira država. Vsi drugi proizvajalci so zasebni proizvajalci. Nadzor je opredeljene kot sposobnost določanja splošne politike (družbe) ali programa institucionalne enote, po potrebi z imenovanjem direktorjev ali upravljavcev. Lastništvo več kakor polovice delnic družbe je zadosten, ne pa potreben pogoj za nadzor (glej odstavek 2.26).

3.29 Tabela 3.1 kaže, da se zasebni proizvajalci pojavljajo v vseh sektorjih razen v sektorju država, javni proizvajalci pa samo v sektorjih družb (nefinančnih in finančnih) in sektorju država.

3.30 Posebna oblika zasebnih proizvajalcev so nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev, ki so vedno tržni proizvajalci ali proizvajalci za lastno končno porabo. Za slednje gre pri proizvodnji stanovanjskih storitev za lastne potrebe in pri proizvodnji blaga za lastne potrebe. Vsa nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev se razvrščajo v sektor gospodinjstev. Izjema so neprave družbe v lasti gospodinjstev, ki so tržni proizvajalci in se razvrščajo v sektorja nefinančne družbe in finančne družbe.

3.31 Pri drugih zasebnih proizvajalcih je treba razločevati med zasebnimi nepridobitnimi institucijami in drugimi zasebnimi proizvajalci, ki niso nepridobitne institucije.

Opredelitev: | Nepridobitne institucije so opredeljene kot pravne ali družbene osebe, ustanovljene za proizvodnjo blaga in storitev, ki jim status ne dovoljuje, da bi bile vir dohodka, dobička ali drugih finančnih koristi za enote, ki so jih ustanovile, jih nadzirajo ali financirajo. V praksi proizvodne dejavnosti teh enot ustvarjajo presežke ali primanjkljaje, vendar si druge institucionalne enote morebitnih presežkov ne morejo prisvojiti. |

Vsi drugi zasebni proizvajalci so tržni proizvajalci. Razvrščeni so v sektorja nefinančne družbe in finančne družbe.

3.32 Za določitev vrste proizvajalca in sektorja za zasebne NPI je treba uporabiti merilo 50 %:

(a) če prodaja pokriva več kakor 50 % proizvodnih stroškov, je institucionalna enota tržni proizvajalec in razvrščena v sektorja nefinančne ali finančne družbe;

(b) če prodaja pokriva manj kakor 50 % proizvodnih stroškov, je institucionalna enota drugi netržni proizvajalec in razvrščena v sektor NPISG. Druge netržne NPI, ki jih nadzira in v glavnem financira država, pa so razvrščene v sektor država.

3.33 Pri razločevanju med tržnimi in drugimi netržnimi proizvajalci z uporabo merila 50 % so prodaja in proizvodni stroški opredeljeni, kakor sledi:

(a) prodaja ne zajema davkov na proizvode, zajema pa vsa plačila države ali institucij Evropske unije, podeljena kateremu koli proizvajalcu v tej vrsti dejavnosti, tj. vsa plačila, vezana na obseg ali vrednost proizvodnje so vključena, plačila za pokrivanje celotnega primanjkljaja pa ne.

Ta opredelitev prodaje ustreza opredleitvi proizvodnje v osnovnih cenah, razen:

(1) proizvodnja v osnovnih cenah je opredlejen šele po določitvi, ali je proizvodnja tržna ali druga netržna: prodaja se uporablja le pri vrednotenju tržne proizvodnje; druga netržna proizvodnja se vrednoti po stroških;

(2) plačila države za pokrivanje celotnega primanjkljaja javnih družb in nepravih družb so del drugih subvencij na proizvode, kakor so opredeljene v odstavku 4.35. c. Posledično tržna proizvodnja v osnovnih cenah zajema tudi plačila države za pokrivanje celotnega primanjkljaja;

(b) proizvodni stroški so vsota vmesne potrošnje, sredstev za zaposlene, potrošnje stalnega kapitala in drugih davkov na proizvodnjo. Pri uporabi tega merila druge subvencije na proizvodnjo niso odštete. Za zagotovitev konsistentnosti konceptov prodaje in proizvodnih stroškov pri uporabi merila 50 % morajo biti iz proizvodnih stroškov izključeni vsi stroški za investicije iz lastne proizvodnje.

Pri uporabi merila 50 % je treba upoštevati delež v več letih: merilo se mora dosledno uporabiti le, če je vrednost deleža nad ali pod 50 % več let ali če se pričakuje, da se bo ena ali druga vrednost iz tekočega leta nadaljevala v bližnji prihodnosti. Zaradi manjših nihanj vrednosti deleža prodaj prerazvrstitev institucionalnih enot (in njenih lokalnih EED ter proizvodnje) ni potrebna.

3.34 Prodajo lahko sestavljajo različni elementi. Na primer pri storitvah zdravstvene oskrbe, ki jih zagotavljajo bolnišnice, lahko ustreza:

(a) nakupom delodajalcev, ki so prikazani kot dohodek v naravi, plačan zaposlenim, in kot izdatki za končno potrošnjo teh zaposlenih;

(b) nakupom zasebnih zavarovalnic;

(d) nakupom gospodinjstev brez povračil (izdatki za končno potrošnjo).

Samo druge subvencije na proizvodnjo in darila (npr. od dobrodelnih ustanov) se ne upoštevajo kot prodaja.

Podobno lahko prodaja prevoznih storitev podjetja ustreza vmesni potrošnji proizvajalcev, dohodku v naravi, ki ga zagotavljajo delodajalci, socialnim prejemkom v naravi, ki jih zagotavlja država, in nakupom gospodinjstev brez povračil.

3.35 Zasebne nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za podjetja, so poseben primer. Navadno se financirajo s prispevki ali članarinami skupine podjetij. Članarine se ne obravnavajo kot transferji, ampak kot plačila za opravljene storitve, tj. kot prodaje. Te NPI so zato tržne proizvajalke in se razvrščajo v sektorja nefinančnih in finančnih družb.

3.36 Uporaba merila 50 % pri prodaji in proizvodnih stroških zasebnih ali javnih NPI z vključevanjem vseh plačil, vezanih na obseg proizvodnje v prodajno vrednost, je lahko v nekaterih posebnih primerih zavajajoča. To lahko npr. velja za financiranje proizvodnje zasebnih in javnih šol: plačila države so lahko vezana na število učencev, vendar pa so lahko rezultat pogajanj z državo. V takem primeru teh plačil ni treba obravnavati kot prodajo, čeprav so v izrecni zvezi z obsegom proizvodnje, npr. s številom učencev. To pomeni, da je šola, ki se v glavnem financira s takimi plačili, druga netržna proizvajalka. Kadar je šola javna proizvajalka, tj. kadar jo v glavnem financira in nadzira država, mora biti razvrščena v sektor država. Kadar je šola zasebna druga netržna proizvajalka, mora biti razvrščena v sektor NPISG.

3.37 Javni proizvajalci so lahko tržni proizvajalci ali drugi netržni proizvajalci. Če je institucionalna enota na osnovi merila 50 % opredeljena kot tržna proizvajalka, se razvrsti v sektor nefinančne ali finančne družbe. Merilo 50 % določa tudi, kdaj je enota države neprava družba v lasti države: neprava družba je le, kadar izpolnjuje merilo 50 %. Če je institucionalna enota druga netržna proizvajalka, se razvrsti v sektor država. Razločevanje med nepridobitnimi institucijami in drugimi proizvajalci tako za razvrščanje javnih proizvajalcev ni pomembno.

Lokalne EED in njihova proizvodnja: razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim

3.38 Po razmejevanju med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri institucionalnih enotah kot proizvajalkah se to razmejevanje lahko uporabi še pri lokalnih EED in njihovih proizvodnjah. Razmerje je prikazano v tabeli 3.2.

Tabela 3.2 — Institucionalne enote, lokalne EED in proizvodnja ter razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim

3.39 Če je institucionalna enota tržna proizvajalka, potem je seveda tudi glavna lokalna EED tržna proizvajalka. Stranska lokalna EED je lahko tržna proizvajalka ali proizvajalka za lastno končno porabo. Vendar pa po dogovoru ne more biti druga netržna proizvajalka. To pomeni, da so vse (stranske) lokalne EED v sektorjih nefinančnih in finančnih družb tržne proizvajalke ali proizvajalke za lastno končno porabo.

3.40 Pri institucionalnih enotah, ki so druge netržne proizvajalke, je glavna lokalna EED prav tako druga netržna proizvajalka. Stranske lokalne EED so lahko tržne proizvajalke ali druge netržne proizvajalke. To pomeni, da sektorja država in NPISG lahko vsebujeta nekatere (stranske) lokalne EED, ki so tržne proizvajalke (čeprav so vse institucionalne enote v teh sektorjih druge netržne proizvajalke). Za določitev, ali so stranske lokalne EED tržne ali druge netržne proizvajalke, je treba uporabiti merilo 50 %.

3.41 Po razmejevanju med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri institucionalnih enotah in njihovih lokalnih EED, se razmejevanje lahko uporabi še pri proizvodnjah lokalnih EED. To razmerje je prikazano v tabeli 3.3.

Tabela 3.3 — Razmejevanje med tržnim, za lastno končno porabo in drugim netržnim pri lokalnih EED in njihovi proizvodnji

X = velika proizvodnja; x = mala proizvodnja; 0 ni proizvodnje (po dogovoru)

Tržna proizvodnja | X | x | x | Celotna tržna proizvodnja |

Proizvodnja za lastno končno porabo | x | X | x | Celotna proizvodnja za lastno končno porabo |

Druga netržna proizvodnja | 0 | 0 | X | Celotna druga netržna proizvodnja |

3.42 Po dogovoru pri lokalnih EED, ki so tržne proizvajalke in proizvajalke za lastno končno porabo, ni druge netržne proizvodnje. Njihova proizvodnja je torej lahko prikazana le kot tržna proizvodnja ali kot proizvodnja za lastno končno porabo in temu ustrezno vrednotena (glej odstavke od 3.46 do 3.52).

3.43 Lokalne EED, ki so druge netržne proizvajalke, imajo lahko kot stransko proizvodnjo tržno proizvodnjo in proizvodnjo za lastno končno porabo. Proizvodnjo za lastno končno porabo sestavljajo investicije iz lastne proizvodnje. Pojav tržne proizvodnje je treba načeloma določati z uporabo merila 50 % za posamezne proizvode: tržna proizvodnja je proizvodnja, katere prodaja dosega vsaj 50 % proizvodnih stroškov. Tak primer je, kadar državne bolnišnice nekatere svoje storitve zaračunavajo po ekonomsko pomembnih cenah. Druga primera sta prodaja reprodukcij iz državnih muzejev in vremenske napovedi, ki jih prodajajo meteorološki inštituti.

3.44 V statistični praksi je morda težko jasno razločevati različne proizvode lokalnih EED državnih institucij in NPISG. Še več, to velja tudi za proizvodne stroške v zvezi s posameznimi proizvodi. Preprosta rešitev teh primerov je, da se vsi prihodki drugih netržnih proizvajalcev od njihove stranske (stranskih) dejavnosti upoštevajo kot prihodki od ene vrste tržne proizvodnje. To se na primer lahko uporabi za prihodke muzeja od prodaje plakatov in razglednic [1] Ne glede na to, da vrednost teh prihodkov morda ne dosega 50 % vseh stroškov muzejske prodajalne, ker npr. zajemajo tudi sredstva za zaposlene osebja muzejske prodajalne..

3.45 Drugi netržni proizvajalci lahko imajo tudi prihodke od prodaje druge netržne proizvodnje po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, npr. prihodki muzeja od vstopnic. Ti prihodki pripadajo drugi netržni proizvodnji. Če pa je obe vrsti prihodkov (prihodke od vstopnic ter prihodke od prodaje plakatov in razglednic) težko razmejiti, so lahko oboji bodisi prihodki od tržne proizvodnje bodisi prihodki od druge netržne proizvodnje. Izbira med obema možnostma je odvisna od ocene relativne pomembnosti obeh vrst prihodkov (od vstopnic na eni strani ter od prodaje plakatov in razglednic na drugi).

ČAS ZAJEMANJA IN VREDNOTENJE PROIZVODNJE

3.46 Proizvodnja se zajema in vrednoti, ko se ustvari v proizvodnem procesu.

3.47 Vsa proizvodnja se vrednoti v osnovnih cenah, posebni dogovori pa veljajo za:

(a) vrednotenje druge netržne proizvodnje;

(b) vrednotenje celotne proizvodnje drugega netržnega proizvajalca (lokalne EED);

(c) vrednotenje celotne proizvodnje institucionalne enote, katere lokalna EED je drugi netržni proizvajalec. (Glej odstavke od 3.53 do 3.56)

Opredelitev: | Osnovna cena je cena, ki jo proizvajalec prejme od kupca za enoto proizvedenega blaga ali storitve, zmanjšana za vse davke, ki se plačajo na to enoto kot posledica njene proizvodnje ali prodaje (tj. davki na proizvode), in povečana za vse subvencije, ki se za to enoto prejmejo kot posledica njene proizvodnje ali prodaje (tj. subvencije na proizvode). Ne vključuje prevoznih stroškov, ki jih proizvajalec zaračuna posebej. Vključuje vse prevozne marže, ki jih proizvajalec vključi v isti račun, tudi kadar so v računu izkazane s posebno postavko. |

3.48 3.49 Proizvodnja za lastno končno porabo (P.12) se vrednoti v osnovnih cenah podobnih proizvodov, ki se prodajajo na trgu; posledično lahko pri tej proizvodnji nastane neto poslovni presežek ali raznovrstni dohodek. To velja tudi za stanovanjske storitve za lastne potrebe (glej odstavek 3.64). Vendar pa je vrednost proizvodnje gradnje za lastne potrebe navadno treba vrednotiti s proizvodnimi stroški.

3.50 Povečanja nedokončane proizvodnje se vrednotijo z deležem ocenjene tekoče osnovne cene dokončanega proizvoda.

3.51 Če je treba vrednost proizvodnje, ki se obravnava kot nedokončana proizvodnja, oceniti vnaprej, mora vrednotenje temeljiti na dejansko nastalih stroških, povečanih s pribitkom za ocenjeni poslovni presežek ali raznovrstni dohodek. Ko dejanska vrednost dokončanih proizvodov postane znana, je treba začasne ocene popraviti. Dejanska vrednost dokončanih proizvodov je vsota vrednosti:

(a) prodanih ali zamenjanih dokončanih proizvodov;

(b) vstopov dokončanih proizvodov v zaloge, zmanjšanih za vrednost izstopov iz zalog;

3.52 Vrednost zgradb in objektov, pridobljenih v nedokončanem stanju, se oceni na osnovi stroškov, nastalih do pridobitve, povečanih s pribitkom za poslovni presežek ali raznovrstni dohodek. Vrednost pribitka se lahko oceni na osnovi cen podobnih zgradb in objektov. Za približek vrednosti bruto investicij v osnovna sredstva, ki jih prevzame kupec na vsaki stopnji, se lahko uporabijo zneski obročnih plačil (ob predpostavki, da ni predplačil ali zaostankov plačil).

Če gradnja objekta za lastne potrebe ni dokončana v posameznem obračunskem obdobju, je treba vrednost proizvodnje in ustreznih bruto investicij v osnovna sredstva oceniti z upoštevanjem deleža celotnih proizvodnih stroškov, nastalih v ustreznem obračunskem obdobju, in ocenjene tekoče osnovne cene. Če osnovne cene dokončanega objekta ni mogoče oceniti, se mora vrednotiti s celotnimi proizvodnimi stroški. Če je delo v celoti ali deloma opravljeno brezplačno (npr. pri komunalni gradnji, ki jo izvajajo gospodinjstva), je treba v celotne proizvodne stroške vključiti tudi stroške neplačanega dela z upoštevanjem plač za podobna dela, ki veljajo v bližini ali regiji.

3.53 Celotna proizvodnja drugega netržnega proizvajalca (lokalne EED) se vrednoti po celotnih proizvodnih stroških, tj. kot vsota:

(a) vmesne potrošnje (P.2);

(b) sredstev za zaposlene (D.1);

(d) drugih davkov na proizvodnjo (D.29), zmanjšanih za druge subvencije na proizvodnjo (D.39).

Druge subvencije na proizvodnjo je treba odšteti. Vendar se je treba zavedati, da drugih subvencij na proizvodnjo drugim netržnim proizvajalcem v praksi pogosto ni ali je njihova vrednost zelo majhna (glej odstavek 4.36).

Po dogovoru plačila obresti niso vključena med stroške druge netržne proizvodnje (čeprav so v nekaterih primerih lahko pomemben proizvodni strošek, npr. pri stanovanjskih družbah). Stroški druge netržne proizvodnje prav tako ne vključujejo pripisanih najemnih vrednosti lastnih nestanovanjskih zgradb, ki se uporabljajo pri drugi netržni proizvodnji.

3.54 Celotna proizvodnja institucionalne enote je vsota celotnih proizvodenj lokalnih EED, ki institucionalno enoto sestavljajo. To velja tudi za institucionalne enote, ki so drugi netržni proizvajalci.

3.55 Če pri drugih netržnih proizvajalcih (lokalnih EED) ni stranske tržne proizvodnje, se druga netržna proizvodnja vrednoti po proizvodnih stroških. Če pri drugih netržnih proizvajalcih stranska tržna proizvodnja obstaja, se druga netržna proizvodnja vrednoti kot rezidualna postavka, tj. kot razlika med celotnimi proizvodnimi stroški drugega netržnega proizvajalca in njegovimi prihodki iz tržne proizvodnje.

3.56 Tržno proizvodnjo drugih netržnih proizvajalcev je treba načeloma vrednotiti v osnovnih cenah. Vendar pa se kljub temu, da lahko ima druga netržna lokalna EED prejemke od prodaje, njena celotna proizvodnja, ki zajema tržno in drugo netržno proizvodnjo (lahko pa tudi proizvodnjo za lastno končno porabo), še vedno vrednoti po proizvodnih stroških. Vrednost tržne proizvodnje ustreza prejemkom od prodaje tržnih proizvodov, vrednost druge netržne proizvodnje pa je dobljena rezidualno kot razlika med vrednostjo celotne proizvodnje na eni strani ter tržno proizvodnjo in proizvodnjo za lastno končno porabo na drugi. Vrednost prejemkov od prodaje drugega netržnega blaga ali storitev po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, ostane del vrednosti druge netržne proizvodnje.

3.57 Za nekatere posebne vrste proizvodnje so za čas zajemanja in vrednotenje proizvodnje po vrstnem redu področij CPA dane naslednje razjasnitve in izjeme.

3.58

A. Kmetijski, lovski in gozdarski proizvodi;

B. Ribe

Proizvodnja kmetijskih proizvodov se prikaže, kakor da se proizvaja neprekinjeno v celotnem proizvodnem obdobju (in ne enostavno tedaj, ko se pobere pridelek ali živina zakolje).

Rastoče pridelke, neposekana drevesa ter ribe in živali, rejene za prehrano, je treba med procesom obravnavati kot zaloge nedokončane proizvodnje, ob dokončanju procesa pa jih preoblikovati v zaloge dokončanih proizvodov.

3.59 D. Proizvodi predelovalnih dejavnosti;

F. Gradbena dela

Kadar se za gradnjo zgradbe ali drugega objekta, ki traja več obračunskih obdobij, prodajna pogodba sklene vnaprej, se šteje, da je proizvodnja, proizvedena v vsakem obdobju, na koncu vsakega od teh obdobij prodana kupcu: tj. prikaže se kot investicija v osnovno sredstvo kupca in ne kot nedokončana proizvodnja gradbene dejavnosti. Proizvedena proizvodnja se prodaja kupcu po stopnjah, kakor jo ta prevzema v pravno posest. Kadar so v pogodbi predvidena obročna plačila, se vrednost proizvodnje pogosto lahko približno oceni z vrednostmi obročnih plačil v vsakem obdobju. Če pa prodajna pogodba ni sklenjena, se nedokončana proizvodnja, proizvedena v vsakem obdobju, prikaže kot nedokončana proizvodnja.

3.60 G. Storitve trgovine na debelo in drobno; storitve popravil motornih vozil, motornih koles ter izdelkov široke porabe

Proizvodnja storitev trgovine na debelo in drobno se meri z doseženimi trgovskimi maržami pri trgovskem blagu.

Opredelitev: | Trgovska marža je razlika med doseženo dejansko ali pripisano ceno za trgovsko blago, in ceno, ki bi jo distributer moral plačati za zamenjavo blaga v trenutku, ko je blago prodano ali kako drugače odsvojeno. |

Po dogovoru dobički in izgube iz lastnine niso vključeni v trgovsko maržo, vendar pa v praksi viri podatkov morda ne omogočajo njihove izločitve.

3.61 H. Gostinske storitve

Vrednost proizvodnje storitev gostinstva vključuje vrednost potrošene hrane, pijač itd.

3.62 I. Prevozne, skladiščne in komunikacijske storitve

Proizvodnja prevoznih storitev se meri z vrednostjo prejetih zneskov za prevoz blaga ali oseb. Prevoz za lastno porabo znotraj lokalnih EED se obravnava kot pomožna dejavnost ter se ne identificira in prikazuje posebej.

Proizvodnja skladiščnih storitev se meri z vrednostjo povečanj nedokončane proizvodnje, bodisi kot dodatna proizvodnja v smislu prevoza v času (npr. skladiščenje v imenu druge lokalne EED) bodisi kot fizična sprememba (npr. v primeru dozorevanja vina).

Proizvodnja storitev potovalnih agencij se meri z vrednostjo zaračunanih storitev agencije (zaračunane provizije), in ne s celotnimi izdatki, ki jih potniki plačajo potovalni agenciji. Slednji lahko npr. vključujejo tudi plačila tretjim osebam za prevoz.

Proizvodnja storitev organizatorjev potovanj se meri s celotnimi izdatki, ki jih potniki plačajo organizatorju potovanj.

Razlika med storitvami potovalnih agencij in storitvami organizatorjev potovanj je, da storitve potovalne agencije zajemajo le posredovanje v imenu potnika, storitve organizatorja potovanj pa ustvarijo nov proizvod, tj. organizirano je potovanje, pri čemer potniku cene posameznih sestavin (npr. pot, nastanitev in zabava) niso poznane.

3.63 J. Storitve finančnega posredništva (vključujejo tudi zavarovalne storitve in storitve pokojninskih skladov)

Proizvodnja finančnega posredništva, pri katerem ni izrecnega plačila, se po dogovoru meri kot razlika med celotnimi dohodki od lastnine, ki jih prejmejo enote, ki zagotavljajo storitve, in njihovimi celotnimi plačili obresti, ne vključuje pa vrednosti dohodkov od investiranja njihovih lastnih sredstev (ker takšni dohodki ne izhajajo iz finančnega posredovanja), ter v primeru stranskih zavarovalnih dejavnosti finančnega posrednika dohodka od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij. Dobičke in izgube iz lastnine je pri merjenju te proizvodnje treba izločiti, ker v sistemu niso prikazani v računu proizvodnje, ampak v posebnem računu (v računu drugih sprememb sredstev). To velja tudi za dobičke iz lastnine poklicnih posrednikov od deviznih sredstev in vrednostnih papirjev (čeprav so lahko njihovi dobički v splošnem pozitivni in jih sami štejejo za del svojih normalnih prihodkov). Vendar pa je trgovske marže za devizna sredstva in vrednostne papirje (tj. splošno razliko med kupčevimi cenami za posrednika in kupčevimi cenami za kupca) treba vključiti v proizvodnjo (enako kakor pri trgovcih na debelo in drobno). Tudi tu so lahko težave s podatki pri razločevanju takšnih trgovskih marž od dobičkov iz lastnine; rešiti jih je treba na najboljši možni način.

Proizvodnja storitev finančnega posredništva, ki jih zagotavljajo centralne banke, se meri enako kakor pri drugih finančnih posrednikih.

Dejavnost posojilodajalcev denarja, ki posojajo samo svoja lastna sredstva, ni proizvodnja storitev.

Finančni posredniki lahko zagotavljajo tudi različne finančne in poslovne storitve, za katere se provizije zaračunavajo izrecno. Značilni primeri so npr. menjava deviz in investicijsko svetovanje, kupovanje nepremičnin ali davčno svetovanje. Proizvodnja teh storitev se vrednoti na osnovi zaračunanih pristojbin ali provizij.

Proizvodnja zavarovalnih storitev (zaračunana storitev) se meri kot:

| celotne dejanske premije za obdobje |

plus | celotni premijski dodatki (enaki dohodkom od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij) |

minus | celotni zapadli zahtevki |

minus | spremembe matematičnih rezervacij in rezervacij za življenjsko zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice. |

Dobički in izgube iz lastnine se pri merjenju proizvodnje zavarovalnih storitev izločijo: ne smejo se upoštevati niti kot dohodek od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij niti kot spremembe matematičnih rezervacij in rezervacij za življenjsko zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice.

Zavarovalne tehnične rezervacije se lahko investirajo v stranske dejavnosti zavarovalnic, npr. v dajanje stanovanj ali pisarn v najem. V takem primeru je neto poslovni presežek teh stranskih dejavnosti dohodek od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij.

Podobno se proizvodnja storitev pokojninskih skladov meri kot:

| celotni dejanski pokojninski prispevki |

plus | celotni dodatni prispevki (enaki dohodkom od investiranja tehničnih rezervacij pokojninskih skladov) |

minus | zapadli prejemki |

minus | spremembe matematičnih rezervacij. |

3.64 K. Poslovanje z nepremičninami, dajanje v najem in poslovne storitve

Proizvodnja stanovanjskih storitev za lastne potrebe se mora vrednotiti po ocenjeni vrednosti najemnine, ki bi jo stanovalec plačal za enako nastanitev, ob upoštevanju dejavnikov, kot so lokacija, zgradbe v soseščini itd., pa tudi velikost in kakovost stanovanja. Za garaže, ki so ločene od stanovanj, ki jih lastniki uporabljajo za namene končne potrošnje v povezavi z uporabo stanovanj, je treba narediti podobno imputacijo. Imputacija se ne naredi za garaže, ki jih njihovi zasebni lastniki uporabljajo le za parkiranje blizu delovnega mesta. Vrednost najemnin za stanovanja, v katerih bivajo lastniki, in so v tujini, npr. počitniški domovi, se ne sme prikazati kot del domače proizvodnje, ampak kot uvoz storitev, ustrezni neto poslovni presežek pa kot prihodek primarnega dohodka iz tujine. Analogna knjiženja so pri stanovanjih, v katerih bivajo lastniki, ki so nerezidenti. V primeru stanovanj s časovnim zakupom se del zaračunanih storitev prikaže kot tak.

Pri nestanovanjskih zgradbah se proizvodnja nepremičninskih storitev meri z vrednostjo zapadlih najemnin.

Proizvodnja storitev operativnega leasinga (dajanje strojev, opreme ipd. v najem) se meri z vrednostjo najemnin, ki jih najemojemalci (leasingojemalci) plačajo najemodajalcem (leasingodajalcem). Jasno se razlikuje od finančnega leasinga, ki je metoda financiranja pridobitve osnovnih sredstev, tj. s posojilom, ki ga leasingodajalec da leasingojemalcu. Pri finančnem leasingu so plačila leasinga sestavljena (v glavnem) iz odplačila glavnice in plačila obresti, vrednost storitve pa je v primerjavi s celotnim zneskom plačanih plačil leasinga zelo majhna (glej Prilogo II. "Leasing in nakup trajnega blaga na obroke").

Pri dejavnostih raziskovanja in razvoja (RR) je treba, kadar je le mogoče, razločiti posebno lokalno EED. Kadar to ni mogoče, se vse dejavnosti RR, ki so v primerjavi z glavno dejavnostjo pomembno velike, prikažejo kot stranska dejavnost lokalne EED.

Proizvodnja storitev RR se meri, kakor sledi:

(a) RR specializiranih komercialnih raziskovalnih laboratorijev ali inštitutov se vrednoti po prihodkih od prodaj, pogodb, provizij, pristojbin itd. na običajen način;

(b) proizvodnja RR za porabo znotraj podjetja se načeloma vrednoti po ocenjenih osnovnih cenah, ki bi jih podjetje plačalo, če bi raziskavo na komercialni podlagi izvajali podizvajalci. V praksi je to proizvodnjo verjetno treba vrednotiti na osnovi celotnih proizvodnih stroškov;

(c) RR državnih enot, univerz, nepridobitnih raziskovalnih inštitutov itd. je navadno druga netržna proizvodnja, ki se vrednoti na osnovi proizvodnih stroškov. Prihodki drugih netržnih proizvajalcev od prodaje storitev RR se prikažejo kot prihodki od stranske tržne proizvodnje.

Izdatke za RR je treba razlikovati od izdatkov za izobraževanje in usposabljanje. Izdatki za RR ne zajemajo stroškov razvoja programske opreme kot glavne ali stranske dejavnosti. Vendar pa je računovodska obravnava skoraj enaka; edina razlika je, da se programska oprema obravnava kot proizvedeno neopredmeteno sredstvo in ni patentirana.

3.65 L. Storitve javne uprave in obrambe, storitve obvezne socialne varnosti

Storitve javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti se vedno zagotavljajo kot druge netržne storitve in se temu ustrezno vrednotijo.

3.66 M. Izobraževalne storitve;

N. Zdravstvene in socialne storitve

Pri izobraževalnih in zdravstvenih storitvah je pogosto nujno postaviti natančne ločnice med tržnimi in drugimi netržnimi proizvajalci ter med njihovo tržno in drugo netržno proizvodnjo. Na primer za nekatere vrste izobraževanja in zdravljenja lahko državne institucije (ali institucije, ki prejemajo posebne subvencije) zaračunajo simbolične pristojbine, za drugo izobraževanje in posebne postopke zdravljenja pa komercialne tarife. Drug značilen primer je, da isto vrsto storitve (npr. višje izobraževanje) zagotavljajo država (ali njen posrednik) in komercialni inštituti: Med zaračunanimi cenami in kakovostjo storitev nato pogosto obstajajo velike razlike.

Izobraževalne in zdravstvene storitve ne vključujejo RR dejavnosti; zdravstvene storitve ne vključujejo izobraževanja v zdravstveni negi, npr. v univerzitetnih bolnišnicah.

3.67 O. Druge javne, skupne in osebne storitve

Proizvodnja knjig, posnetkov, filmov, programske opreme, magnetofonskih trakov, plošč itd. je dvostopenjski proces in se temu ustrezno meri:

1. proizvodnja, ki je rezultat proizvodnje izvirnikov (neopredmetenih osnovnih sredstev), se meri s ceno, če se proda; če se ne proda, se meri z osnovno ceno podobnih izvirnikov, s proizvodnimi stroški ali diskontirano vrednostjo prihodnjih prejemkov, ki se pričakujejo od uporabe izvirnika v proizvodnji;

2. lastnik lahko to sredstvo uporablja neposredno ali pa v poznejših obdobjih proizvaja kopije. Če lastnik drugim proizvajalcem podeli licenco za uporabo izvirnika v proizvodnji, so pristojbine, provizije, tantieme ipd., ki jih na osnovi licenc prejema, njegova proizvodnja njegovih storitev. Vendar pa je prodaja neopredmetenega sredstva negativna investicija v osnovno sredstvo.

3.68 P. Zasebna gospodinjstva z zaposlenim osebjem

Proizvodnja gospodinjskih storitev, ki jih proizvaja zaposleno plačano osebje, se po dogovoru vrednoti po plačanih sredstvih za zaposlene; ta vključujejo tudi nadomestila v naravi, kot sta hrana in nastanitev.

VMESNA POTROŠNJA (P.2)

Opredelitev: | Vmesno potrošnjo sestavlja vrednost blaga in storitev, ki se kot inputi potrošijo v proizvodnem procesu, ne vključuje pa osnovnih sredstev, katerih potrošnja se prikaže kot potrošnja stalnega kapitala. Blago in storitve se lahko v proizvodnem procesu bodisi preoblikujejo bodisi porabijo. |

3.69 3.70 Vmesna potrošnja zajema naslednje mejne primere:

(a) vrednost vsega blaga in storitev, porabljenih kot inputi v pomožnih dejavnostih. Običajni primeri so nabava, prodaja, trženje, računovodstvo, obdelava podatkov, prevoz, skladiščenje, vzdrževanje, varovanje itd. To blago in storitve se ne razločujejo od tistih, ki se trošijo v glavnih (ali stranskih) dejavnostih lokalne EED;

(b) vrednost blaga in storitev, prejetih od druge lokalne EED znotraj iste institucionalne enote (le če ustrezajo splošni opredelitvi v odstavku 3.69);

(d) članarine, prispevke in druge pristojbine, plačane nepridobitnim poslovnim združenjem;

(e) postavke, ki se ne obravnavajo kot bruto investicije, npr:

1. drobno orodje, ki je poceni in se uporablja za relativno enostavna dela (žage, kladiva, svedri in drugo ročno orodje; majhne naprave, kot so žepni kalkulatorji). Vsi izdatki za tako trajno blago, ki ne presegajo 500 ECU (v cenah iz leta 1995) za kos (ali kadar so kupljeni na veliko za celotni znesek nakupa), se v ESR po dogovoru prikažejo kot vmesna potrošnja;

2. navadno, redno vzdrževanje in popravila osnovnih sredstev, ki se uporabljajo v proizvodnji;

3. vojaško orožje za uničevanje in oprema za prenos tega orožja (vendar ne lahko orožje ali oklepna vozila policije in varnostnih sil, ki se obravnavajo kot bruto investicije v osnovna sredstva);

4. storitve raziskovanja in razvoja, usposabljanje osebja, tržne raziskave in podobne dejavnosti, kupljene pri zunanji agenciji ali ki jih zagotavlja posebna lokalna EED iste institucionalne enote;

(f) plačila za uporabo neopredmetenih neproizvedenih sredstev, kot so patentirana sredstva, blagovne znamke itd. (ne pa plačila za nakup takih lastninskih pravic: ta se obravnavajo kot pridobitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev);

(g) izdatke zaposlenih, ki jih delodajalec povrne, za stvari, potrebne v proizvodnji. Ti izdatki lahko temeljijo na pogodbeni obveznosti zaposlenih, da sami nabavijo orodje ali zaščitne obleke;

(h) izdatke delodajalcev, ki so v njihovo lastno korist in korist njihovih zaposlenih, ker so potrebni v delodajalčevi proizvodnji. Značilni primeri so:

1. povračila zaposlenim za stroške potovanj, ločenega življenja, selitev ter zabav, nastalih med službo;

2. zagotavljanje udobja na delovnem mestu;

(širši seznam je v odstavkih o sredstvih za zaposlene (D.1));

(i) zaračunane storitve neživljenjskega zavarovanja, ki jih plačajo lokalne EED (glej tudi Prilogo III. "Zavarovanje"): da bi bila kot vmesna potrošnja prikazana le zaračunana storitev, je treba plačane premije zmanjšati za npr. odškodnine in neto spremembo matematičnih rezervacij. Tako zmanjšane premije se lahko alocirajo lokalnim EED sorazmerno s plačanimi premijami;

(j) le za celotno gospodarstvo: vse posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP), ki jih zagotavljajo rezidenčni proizvajalci.

3.71 Vmesna potrošnja ne vključuje:

(a) postavk, ki se obravnavajo kot bruto investicije, npr.:

1. vrednostni predmeti,

2. raziskave rudišč,

3. velike izboljšave, ki znatno presegajo tisto, kar je potrebno zgolj za vzdrževanje osnovnega sredstva v dobrem delovnem stanju, npr. obnovitve, rekonstrukcije ali razširitve,

4. programska oprema, kupljena ali proizvedena za lastne potrebe;

(b) izdatkov delodajalcev, ki se obravnavajo kot plače v naravi (glej odstavek 4.05);

(c) porabe kolektivnih storitev, ki jih zagotavljajo enote države, s strani tržnih proizvodnih enot ali enot, ki proizvajajo za lastne potrebe (obravnavajo se kot izdatki države za kolektivno potrošnjo);

(d) blaga ali storitev, ki so proizvedeni in potrošeni znotraj istega obračunskega obdobja in znotraj iste lokalne EED (ne prikažejo se niti kot proizvodnja);

(e) plačil za državna dovoljenja in pristojbine, ki se obravnavajo kot davki na proizvodnjo (glej odstavka 4.79 in 4.80).

ČAS ZAJEMANJA IN VREDNOTENJE VMESNE POTROŠNJE

3.72 Proizvodi, porabljeni za vmesno potrošnjo, morajo biti prikazani in vrednoteni v trenutku vstopa v proizvodni proces. Vrednoteni morajo biti v kupčevih cenah, ki v tem času veljajo za podobno blago in storitve.

3.73 V praksi proizvodne enote dejanske porabe blaga v proizvodnji navadno ne prikažejo neposredno, ampak prikažejo nakupe blaga, ki ga nameravajo porabiti kot inpute, in spremembe zalog takega blaga. Vmesna potrošnja mora tako biti ocenjena z odštevanjem sprememb zalog inputov od nakupov (za pravilno vrednotenje sprememb zalog glej odstavke od 3.120 do 3.124).

KONČNA POTROŠNJA (P.3, P.4)

3.74 Uporabljata se dva koncepta končne potrošnje:

(a) izdatki za končno potrošnjo (P.3);

(b) dejanska končna potrošnja (P.4).

Izdatki za končno potrošnjo so koncept, ki se nanaša na izdatke sektorja za potrošno blago in storitve. Nasprotno pa se dejanska končna potrošnja nanaša na njegove pridobitve potrošnega blaga in storitev. Razlika med konceptoma je v obravnavi nekaterega blaga in storitev, ki se zagotavljajo gospodinjstvom kot socialni transferji v naravi, financirajo pa jih država ali NPISG.

IZDATKI ZA KONČNO POTROŠNJO (P.3)

Opredelitev: | Izdatke za končno potrošnjo sestavljajo izdatki rezidenčnih institucionalnih enot za blago in storitve, ki se porabljajo za neposredno zadovoljevanje individualnih potreb ali želja ali kolektivnih potreb članov skupnosti. Izdatki za končno potrošnjo lahko nastanejo na domačem ozemlju ali v tujini. |

3.75 3.76 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo vključujejo naslednje mejne primere:

(a) stanovanjske storitve za lastne potrebe;

(b) dohodek v naravi, kot so:

1. blago in storitve, ki jih zaposleni prejmejo kot dohodek v naravi;

2. blago in storitve, ki jih kot proizvodnjo proizvedejo nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev in jih člani gospodinjstev zadržijo za potrošnjo. Značilni primeri so hrana in drugo kmetijsko blago, stanovanjske storitve za lastne potrebe in gospodinjske storitve, ki jih proizvede zaposleno plačano osebje (služinčad, kuharji, vrtnarji, šoferji itd.);

1. materiali za majhna popravila in notranje urejanje stanovanj, ki jih navadno izvajajo najemniki in lastniki;

2. materiali za popravila in vzdrževanje trajnega potrošnega blaga, vključno z vozili;

(d) postavke, ki se ne obravnavajo kot investicije, zlasti trajno potrošno blago, ki svojo funkcijo opravljajo skozi več obračunskih obdobij; vključen je tudi prenos lastništva nekaterih vrst trajnega potrošnega blaga s podjetja na gospodinjstvo (glej transakcije z obstoječim blagom, odstavek 3.148);

(e) neposredno zaračunane finančne storitve;

(f) zavarovalne storitve v znesku implicitno zaračunane storitve (glej odstavek 3.63);

(g) storitve pokojninskih skladov v znesku implicitno zaračunane storitve (glej odstavek 3.63);

(h) plačila gospodinjstev za dovoljenja, ki se obravnavajo kot nakupi storitev (glej odstavka 4.79 in 4.80);

(i) nakupe proizvodnje po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, npr. vstopnine za muzeje (glej odstavek 3.45).

3.77 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo ne vključujejo:

(a) socialnih transferjev v naravi, kot so izdatki, ki jih imajo najprej gospodinjstva, pozneje pa se povrnejo preko socialne varnosti, npr. nekateri zdravstveni izdatki;

(b) postavk, ki se obravnavajo kot vmesna potrošnja ali bruto investicije, kot so:

1. izdatki gospodinjstev, ki so lastniki nekorporativnih podjetij, za poslovne namene -npr. za trajno blago, kot so vozila, pohištvo ali električni aparati (bruto investicije v osnovna sredstva), in za netrajno blago, kot je gorivo (vmesna potrošnja);

2. izdatki gospodinjstev, ki bivajo v lastnih stanovanjih, za urejanje, vzdrževanje in popravila stanovanj, ki jih stanovalci navadno ne izvajajo (obravnavajo se kot vmesna potrošnja pri proizvodnji stanovanjskih storitev);

3. nakupi stanovanj (obravnavajo se kot bruto investicije v osnovna sredstva);

4. za vrednostne predmete (obravnavajo se kot bruto investicije);

(d) vseh tistih plačil gospodinjstev, ki se obravnavajo kot davki, npr. za dovoljenja za lastništvo vozil, čolnov ali zrakoplovov ter za dovoljenja za lov, streljanje ali ribolov (glej odstavka 4.79 in 4.80);

(e) članarin, prispevkov in obveznosti, ki jih gospodinjstva plačujejo nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, kot so sindikati, poklicna združenja, združenja potrošnikov, cerkve ter družbeni, kulturni, rekreacijski in športni klubi;

(f) prostovoljnih transferjev gospodinjstev v denarju ali naravi dobrodelnim ustanovam ter organizacijam za nudenje pomoči.

3.78 Izdatki NPISG za končno potrošnjo vključujejo dve kategoriji:

(a) vrednost blaga in storitev, ki jih proizvedejo NPISG, razen investicij iz lastne proizvodnje ter izdatkov gospodinjstev in drugih enot;

(b) izdatke NPISG za blago in storitve, ki jih proizvedejo tržni proizvajalci in se — brez kakršnega koli preoblikovanja — dobavljajo gospodinjstvom za njihovo potrošnjo kot socialni transferji v naravi.

3.79 Izdatki države za končno potrošnjo vključujejo, podobno kakor izdatki NPISG, dve kategoriji izdatkov:

(a) vrednost blaga in storitev, ki jih proizvede država, razen investicij iz lastne proizvodnje in prodaj;

(b) izdatke države za nakupe blaga in storitev, ki jih proizvedejo tržni proizvajalci in se — brez kakršnega koli preoblikovanja — dobavljajo gospodinjstvom kot socialni transferji v naravi. To pomeni, da država le plača za blago in storitve, ki jih prodajalci zagotavljajo gospodinjstvom.

3.80 Družbe nimajo izdatkov za končno potrošnjo. Njihovi nakupi tistih vrst blaga in storitev, ki jih gospodinjstva porabljajo za končno potrošnjo, se bodisi porabljajo za vmesno potrošnjo bodisi se zagotavljajo zaposlenim kot sredstva za zaposlene v naravi, tj. pripisani izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. Celo kadar družbe financirajo individualno potrošnjo, na primer skozi oglaševanje, se ti izdatki obravnavajo kot vmesni.

DEJANSKA KONČNA POTROŠNJA (P.4)

Opredelitev: | Dejansko končno potrošnjo sestavljajo blago in storitve, ki jih rezidenčne institucionalne enote pridobijo za neposredno zadovoljevanje individualnih ali kolektivnih človekovih potreb. |

Opredelitev: | Blago in storitve za individualno potrošnjo ("individualno blago in storitve") pridobi gospodinjstvo ter jih porablja za zadovoljevanje potreb in želja članov navedenega gospodinjstva. Individualno blago in storitve imajo naslednje značilnosti: (a)pridobitev blaga ali storitev s strani posameznega gospodinjstva ali njegovega člana mora biti mogoče opazovati in prikazati, prav tako mora biti mogoče opredeliti čas, v katerem do pridobitve pride;(b)gospodinjstvo se mora z zagotovitvijo blaga ali storitve strinjati in izvesti vsa potrebna dejanja, ki zagotovitev omogočijo, na primer obiskovanje šole ali klinike;(c)blago ali storitev morata biti taka, da njuna pridobitev s strani enega gospodinjstva ali osebe ali morebiti majhne, omejene skupine oseb preprečuje pridobitev s strani drugih gospodinjstev ali oseb. |

Opredelitev: | Storitve za kolektivno potrošnjo ("kolektivne storitve") se zagotavljajo hkrati vsem članom skupnosti ali vsem članom posameznih delov skupnosti, kot so vsa gospodinjstva, ki prebivajo v določeni regiji. Kolektivne storitve imajo naslednje značilnosti: (a)hkrati se lahko dobavljajo vsem članom skupnosti ali vsem članom določenega dela skupnosti, kot so tiste v določeni regiji ali kraju;(b)poraba teh storitev je navadno pasivna in ne zahteva izrecnega soglasja ali aktivnega sodelovanja vseh zadevnih posameznikov;(c)zagotovitev kolektivne storitve enemu posamezniku ne zmanjšuje količine, ki je na voljo drugim v isti skupnosti ali delu skupnosti. V pridobivanju take storitve ni tekmovalnosti. |

3.84 Vsi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so individualni. Po dogovoru so vse blago in storitve, ki jih zagotavljajo NPISG, individualni.

3.85 Za blago in storitve, ki jih zagotavljajo enote države, je razmejitev med individualnimi in kolektivnimi blagom in storitvami določena na osnovi Klasifikacije funkcij države (COFOG).

Po dogovoru so vsi izdatki države za končno potrošnjo v okviru vsake od spodaj naštetih skupin izdatki za storitve individualne potrošnje, razen izdatkov za splošno upravo, urejanje, raziskovanje itd. v vsaki kategoriji:

(a) | 04 | Izobraževanje; |

(b) | 05 | Zdravstvo; |

(d) | 08.01 | Šport in rekreacija; |

(e) | 08.02 | Kultura. |

Poleg tega se kot individualni obravnavajo tudi izdatki v okviru naslednjih podskupin, kadar so pomembni :

(a) | 07.11 | (del) zagotavljanja stanovanj; |

(b) | 07.31 | (del) zbiranja gospodinjskih odpadkov; |

Izdatki za kolektivno potrošnjo so preostanek izdatkov države za končno potrošnjo. Zlasti vključujejo:

(a) upravljanje in urejanje družbe;

(b) zagotavljanje varnosti in obrambe;

(d) vzdrževanje javnega zdravja;

(e) varstvo okolja,

(f) raziskave in razvoj,

(g) infrastrukturo in gospodarski razvoj.

3.86 Razmerja med različnimi uporabljenimi koncepti se lahko prikažejo v tabeli:

| Sektor, ki ima izdatke | Celotne pridobitve |

Država | NPISG | Gospodinjstva |

Kolektivna potrošnja | X | 0 | 0 | Dejanska kolektivna končna potrošnja države |

3.87 Vsi izdatki NPISG za končno potrošnjo so po dogovoru individualni. Posledično je celotna dejanska končna potrošnja enaka vsoti dejanske končne potrošnje gospodinjstev in dejanske končne potrošnje države.

3.88 Po dogovoru ni socialnih transferjev v naravi s tujino (obstajajo pa takšni transferji v denarnih izrazih). Posledično je celotna dejanska končna potrošnja enaka celotnim izdatkom za končno potrošnjo.

ČAS ZAJEMANJA IN VREDNOTENJE IZDATKOV ZA KONČNO POTROŠNJO

3.89 Kakor je razloženo v poglavju 1, je treba blago in storitve v splošnem prikazati takrat, ko nastane obveznost, tj. ko kupec prevzame obveznost do prodajalca. To pomeni, da se izdatki za blago zajamejo v trenutku spremembe lastništva; izdatki za storitve se zajamejo, ko je dobava storitve končana.

3.90 Izdatki za blago, pridobljeno na osnovi nakupa na obroke ali podobne kreditnega dogovora (tudi v okviru finančnega leasinga), morajo biti prikazani v času dobave blaga, četudi se tedaj lastništvo pravno ne spremeni.

3.91 Potrošnja za lastne potrebe mora biti prikazana, ko je proizvodnja, zadržana za lastno končno potrošnjo, proizvedena.

3.92 Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo se prikažejo v kupčevih cenah. To je cena, po kateri kupec dejansko plača proizvode v trenutku nakupa. Podrobnejša opredelitev je v odstavku 3.06.

3.93 Blago in storitve, ki se dobavijo kot sredstva za zaposlene v naravi, se vrednotijo v osnovnih cenah, če jih proizvede delodajalec, in v kupčevih cenah delodajalca, če jih delodajalec kupi.

3.94 Blago in storitve, zadržani za lastno potrošnjo, se vrednotijo v osnovnih cenah.

3.95 Izdatki za končno potrošnjo države ali NPISG za proizvode, ki jih proizvedejo sami, se zajamejo v trenutku proizvodnje, ki je tudi čas dobave takih storitev s strani države ali NPISG. Čas zajemanja izdatkov za končno potrošnjo za blago in storitve, ki jih dobavljajo tržni proizvajalci, ustreza času dobave.

3.96 Izdatki države ali NPISG za končno potrošnjo so enaki vsoti njihove proizvodnje, povečani za izdatke za proizvode, ki jih gospodinjstvom dobavljajo tržni proizvajalci (tj. socialni transferji v naravi), in zmanjšani za plačila drugih enot in za investicije iz lastne proizvodnje.

ČAS ZAJEMANJA IN VREDNOTENJE DEJANSKE KONČNE POTROŠNJE

3.97 Institucionalne enote pridobijo blago in storitve, ko postanejo novi lastniki blaga ali ko so jim blago ali storitve dokončno dobavljeni.

3.98 Pridobitve (dejanska končna potrošnja) se vrednotijo v kupčevih cenah enot, ki imajo izdatke.

Transferji v naravi, razen socialnih transferjev v naravi od države in NPISG, se obravnavajo kot transferji v denarju. V skladu s tem se vrednosti blaga in storitev dejansko prikažejo kot izdatki institucionalnih enot ali sektorjev, ki jih pridobijo.

3.99 Vrednosti obeh agregatov, izdatkov za končno potrošnjo in dejanske končne potrošnje, sta enaki. Blago in storitve, ki jih pridobijo rezidenčna gospodinjstva skozi socialne transferje v naravi, se tako vrednotijo v enakih cenah, kakor se vrednotijo v agregatih izdatkov.

BRUTO INVESTICIJE (P.5)

3.100 Bruto investicije vključujejo:

(a) bruto investicije v osnovna sredstva (P.51);

(b) spremembe zalog (P.52);

3.101 Bruto investicije vključujejo potrošnjo stalnega kapitala. Neto investicije so dobljene z odštevanjem potrošnje stalnega kapitala od bruto investicij.

BRUTO INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA (P.51)

Opredelitev: | Bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) vključujejo pridobitve, zmanjšane za odsvojitve, osnovnih sredstev s strani rezidenčnih proizvajalcev v danem obdobju, povečane za določena povečanja vrednosti neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti proizvodnih ali institucionalnih enot. Osnovna sredstva so opredmetena ali neopredmetena sredstva, proizvedena v procesih proizvodnje, ki se v drugih proizvodnih procesih uporabljajo večkrat ali nepretrgano v obdobju, daljšem od enega leta. |

3.102 3.103 Bruto investicije v osnovna sredstva vključujejo pozitivne in negativne vrednosti:

(a) pozitivne vrednosti:

1. kupljena nova ali obstoječa osnovna sredstva;

2. osnovna sredstva, ki jih proizvajalec zadrži za svojo lastno porabo (vključno s proizvodnjo osnovnih sredstev za lastne potrebe, ki še ni končana ali popolnoma dozorela);

3. nova ali obstoječa osnovna sredstva, pridobljena z barterjem;

4. nova ali obstoječa osnovna sredstva, prejeta kot kapitalski transferji v naravi;

5. nova ali obstoječa osnovna sredstva, ki jih uporabnik pridobi s finančnim leasingom;

6. velike izboljšave osnovnih sredstev in obstoječih zgodovinskih spomenikov;

7. naravna rast tistih naravnih sredstev, ki dajejo večkratne proizvode;

(b) negativne vrednosti, tj. odsvojitve osnovnih sredstev, ki se prikažejo kot negativne pridobitve:

1. prodana obstoječa osnovna sredstva;

2. obstoječa osnovna sredstva, izročena pri barterju;

3. obstoječa osnovna sredstva, izročena kot kapitalski transferji v naravi.

3.104 Odsvojitve osnovnih sredstev ne vključujejo:

(a) potrošnje stalnega kapitala (ki zajema predvideno normalno slučajno škodo);

(b) izjemnih izgub, kot so izgube zaradi suše in drugih naravnih nesreč (prikazane so kot druge spremembe obsega sredstev).

3.105 Bruto investicije v osnovna sredstva se delijo na:

(a) pridobitve manj odsvojitve opredmetenih osnovnih sredstev:

1. stanovanja;

2. druge zgradbe in objekti;

3. stroji in oprema;

4. gojena naravna sredstva, npr. kulturne rastline in rejne živali;

(b) pridobitve, manj odsvojitve, neopredmetenih osnovnih sredstev:

1. raziskovanja rudišč;

2. računalniška programska oprema;

3. razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki;

4. druga neopredmetena osnovna sredstva;

(c) velike izboljšave opredmetenih neproizvedenih sredstev, zlasti tistih, ki se nanašajo na zemljišča (medtem ko pridobitev neproizvedenih sredstev ni vključena);

(d) stroški, povezani s prenosi lastništva neproizvedenih sredstev, kot so zemljišča in patentirana sredstva (medtem ko pridobitev teh sredstev ni vključena).

3.106 Velike izboljšave zemljiščih zajemajo:

(a) osuševanje zemljišč iz morja z izgradnjo nasipov, morskih zidov ali jezov;

(b) krčenje gozdov, skalovja itd., da bi se na ta način pridobljeno zemljišče lahko prvič uporabilo v proizvodnji;

(d) preprečevanje poplavljanja ali erozije zaradi delovanja morja in rek z izgradnjo valolomov, morskih zidov ali protipoplavnih ovir.

Te dejavnosti lahko ustvarijo znatne nove objekte, kot so morski zidovi, protipoplavne ovire in jezovi, vendar se ti ne uporabljajo neposredno za proizvodnjo drugega blaga in storitev, kakor se uporablja večina objektov. Namen izgradnje takih objektov je pridobiti več zemljišč ali zemljišč boljše kakovosti in zemljišče, neproizvedeno sredstvo, je tisto, ki je potrebno za proizvodnjo. Na primer jez, zgrajen za proizvodnjo elektrike, služi povsem drugačnemu namenu kakor jez, zgrajen za zadrževanje morja. Le izgradnja slednje vrste jezu se razvršča med izboljšave zemljišč.

3.107 Bruto investicije v osnovna sredstva zajemajo mejne primere, kot so:

(a) pridobitve čolnov, bark, bivalnih prikolic in karavanov, ki se uporabljajo kot domovanja gospodinjstev, ter vseh z njimi povezanih objektov, kot so garaže;

(b) objekti in oprema, ki jih uporablja vojska (podobni tistim, ki jih uporabljajo civilni proizvajalci), kot so letališča, doki, ceste in bolnišnice;

(d) spremembe v rejnih živalih, ki se v proizvodnji uporabljajo leto za letom, kot so plemenska živina, krave mlekarice, ovce, rejene za volno, in delovne živali;

(e) spremembe v kulturnih rastlinah, ki se gojijo leto za letom (sadna drevesa, vinske trte, kavčukovci, palme ipd.);

(f) izboljšave obstoječih osnovnih sredstev, ki znatno presegajo zahteve navadnega vzdrževanja in popravil;

g) pridobitve osnovnih sredstev s finančnim leasingom.

3.108 Bruto investicije v osnovna sredstva ne vključujejo:

(a) transakcij, vključenih v vmesno potrošnjo, kot so:

1. nakup drobnega orodja za proizvodne namene (glej odstavek 3.70. e);

2. navadna vzdrževanja in popravila;

3. nakupi vojaških orožij in spremljajočih sistemov,

4. nakup osnovnih sredstev za uporabo na osnovi pogodb o operativnem leasingu (glej tudi Prilogo II. "Leasing in nakup trajnega blaga na obroke");

(b) transakcij, ki se prikažejo kot spremembe zalog:

1. živali, gojene za zakol, vključno s perutnino;

2. drevesa, ki rastejo zaradi pridobivanja lesa (nedokončana proizvodnja).

(d) dobičkov in izgub iz lastnine na osnovnih sredstvih (druge spremembe sredstev);

(e) izgub na osnovnih sredstvih zaradi katastrof (druge spremembe sredstev), npr. uničenje gojenih naravnih sredstev ali rejnih živali zaradi izbruhov bolezni (in navadno nekritih z zavarovanjem) ali škoda zaradi neobičajnih poplav, vetrov ali gozdnih požarov (glej poglavje 6).

3.109 Bruto investicije v osnovna sredstva v obliki izboljšav obstoječih osnovnih sredstev se razvrščajo med pridobitve novih osnovnih sredstev iste vrste.

3.110 Neopredmetena osnovna so najpogosteje nove informacije, specializirana znanja itd. in vključujejo:

(a) raziskovanja rudišč, ki zajemajo stroške dejanskih testnih vrtanj, zračne in druge raziskave, prevozne stroške itd.;

(b) računalniško programsko opremo in velike podatkovne baze, ki se v proizvodnji uporabljajo več kakor eno leto;

3.111 Za osnovna in neproizvedena nefinančna sredstva stroški prenosa lastništva, ki jih imajo njihovi novi lastniki, vključujejo:

(a) stroške prevzemanja (novega ali obstoječega) sredstva na zahtevani lokaciji in ob zahtevanem času, ki zajemajo prevozne stroške, stroške montaže, postavitve itd.;

(b) stroške in provizije zaradi storitev strokovnjakov, kot so npr. honorarji, plačani raziskovalcem, inženirjem, odvetnikom, cenilcem itd., ter provizije, plačane nepremičninskim agentom, dražiteljem itd.;,

Vse ti stroški morajo biti prikazani kot bruto investicije v osnovna sredstva novega lastnika. Davke je treba obravnavati kot davke na storitve posrednikov in ne kot davke na kupljena sredstva.

ČAS ZAJEMANJA IN VREDNOTENJE BRUTO INVESTICIJ V OSNOVNA SREDSTVA

3.112 Bruto investicije v osnovna sredstva se zajamejo, ko se lastništvo osnovnih sredstev prenese na institucionalno enoto, ki jih namerava uporabiti v proizvodnji.

To splošno pravilo je treba prilagoditi v primeru:

(a) finančnega leasinga (sprememba lastništva se pripiše);

(b) investicij v osnovna sredstva iz lastne proizvodnje.

Sredstva, pridobljena s finančnim leasingom, se zajamejo, kakor da uporabnik postane lastnik, ko blago prevzame v posest. Investicije iz lastne proizvodnje se zajamejo, ko se sredstvo proizvede.

3.113 Bruto investicije v osnovna sredstva se vrednotijo v kupčevih cenah, ki zajemajo tudi stroške montaže in druge stroške prenosa lastništva. Investicije iz lastne proizvodnje se vrednotijo v osnovnih cenah podobnih osnovnih sredstev (kar pomeni pribitek za neto poslovni presežek ali raznovrstni dohodek) ali po proizvodnih stroških, če takih cen ni na voljo.

3.114 Pridobitve neopredmetenih osnovnih sredstev se vrednotijo različno:

(a) raziskovanja rudišč: po stroških dejanskih testnih vrtanj in stroških, ki so bili potrebni za izvedbo testov, kot so zračne in druge raziskave;

(b) računalniška programska oprema: v kupčevih cenah, če je kupljena na trgu, ali v ocenjenih osnovnih cenah (ali če to ni mogoče, po proizvodnih stroških), če je proizvedena za lastne potrebe;

(c) razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki: po cenah, ki jih plačajo kupci, ko so prodani, ali, če niso prodani, v osnovnih cenah, plačanih za podobne izvirnike, po proizvodnih stroških ali diskontirani vrednosti prihodnjih prejemkov, ki se pričakujejo od uporabe v proizvodnji.

3.115 Odsvojitve obstoječih osnovnih sredstev s prodajo se vrednotijo v (osnovnih) cenah, od katerih se odštejejo vsi stroški prenosa lastništva, ki jih krije prodajalec.

3.116 Stroški prenosa lastništva se lahko nanašajo na proizvedena sredstva, vključno z osnovnimi sredstvi, in na neproizvedena sredstva, kot so zemljišča.

Pri proizvedenih sredstvih so ti stroški sestavni del kupčevih cen. Pri zemljiščih in drugih neproizvedenih sredstvih pa jih je treba izločiti iz nakupov in prodaj ter jih prikazati v posebni postavki klasifikacije bruto investicij v osnovna sredstva.

SPREMEMBE ZALOG (P.52)

Opredelitev: | Spremembe zalog se merijo z vrednostjo vstopov v zaloge, zmanjšano za vrednost izstopov iz zalog in za vrednost vseh ponavljajočih se izgub blaga v zalogah. |

3.117 3.118 Zaradi fizičnega poslabšanja, slučajnih škod ali kraj lahko ponavljajoče se izgube nastanejo pri vseh vrstah blaga v zalogah, kot so:

(a) izgube surovin in materiala;

(b) izgube nedokončane proizvodnje;

(d) izgube trgovskega blaga (npr. kraje v trgovinah).

3.119 Zaloge vključujejo naslednje kategorije:

(a) surovine in material:

Surovine in material vključujejo vse blago v zalogah, katerega namen je, da se kot vmesni input porabi v proizvodnji; vključuje tudi blago v zalogah sektorja država. Predmeti, kot so zlato, diamanti itd., so vključeni, kadar so namenjeni industrijski uporabi ali drugi proizvodnji;

(b) nedokončana proizvodnja:

Nedokončana proizvodnja zajema proizvodnjo, ki še ni končana. Prikazana je v zalogah proizvajalca. Ima lahko zelo različne oblike, npr.:

1. rastoči pridelek;

2. dozorevajoče kulturne rastline in rejne živali;

3. nedokončani objekti (razen proizvedenih v okviru vnaprej dogovorjene prodajne pogodbe ali za lastne potrebe, ki se prikažejo kot investicije v osnovna sredstva);

4. nedokončana druga osnovna sredstva, npr. ladje in naftne ploščadi;

5. delno končane raziskave za pravne ali svetovalne spise;

6. delno končana filmska proizvodnja,

7. delno končani računalniški programi.

Nedokončana proizvodnja mora biti prikazana pri vseh proizvodnih procesih, ki niso dokončani ob koncu danega obdobja. Zlasti je to pomembno pri četrtletnih računih (npr. kmetijski pridelki, ki znotraj četrtletja niso dokončani).

Nedokončana proizvodnja se zmanjša ob zaključku proizvodnega procesa. Tedaj se vsa nedokončana proizvodnja preoblikuje v dokončane proizvode.

Dokončane proizvode kot del zalog sestavlja proizvodnja, ki je njeni proizvajalci pred dobavo drugim ne nameravajo več predelovati (tudi kadar se dobavlja za vmesne inpute v druge proizvodne procese);

(d) trgovsko blago:

Trgovsko blago je blago, ki se pridobi z namenom preprodaje v nespremenjeni obliki.

ČAS ZAJEMANJA IN VREDNOTENJE SPREMEMB ZALOG

3.120 Čas zajemanja in vrednotenje sprememb zalog morata biti konsistentna s časom zajemanja in vrednotenjem drugih transakcij s proizvodi. To še posebej velja za vmesno potrošnjo (npr. za surovine in material), proizvodnjo (npr. nedokončana proizvodnja in proizvodnja iz skladiščenja kmetijskih proizvodov) in bruto investicije v osnovna sredstva (npr. nedokončana proizvodnja). Konsistentnost se zahteva tudi za tokove oplemenitenja. Npr. če se blago v procesu oplemenitenja v tujini znatno fizično spremeni, ga je treba vključiti v izvoz (in pozneje v uvoz) (glej odstavek 3.135). Ta izvoz se odraža v hkratnem zmanjšanju zalog, uvoz pa se pozneje prikaže kot povečanje zalog (če ni takoj porabljen ali prodan).

3.121 Spremembe zalog je treba vrednotiti v času vstopa v zalogo ali v času izstopa iz zaloge.

3.122 Uporabljene cene morajo biti konsistentne s cenami drugih tokov, kar bolj natančno pomeni:

(a) proizvodnja dokončanih proizvodov, ki se prenesejo v proizvajalčeve zaloge, se vrednoti, kakor bi bila v tem trenutku prodana, tj. v tekočih osnovnih cenah;

(b) povečanja nedokončane proizvodnje se vrednotijo s sorazmernim deležem ocenjene tekoče osnovne cene dokončanega proizvoda;

(c) zmanjšanja nedokončane proizvodnje (tj. izstop iz zalog ob dokončanju proizvodnje) se vrednotijo v tekočih osnovnih cenah nedokončanih proizvodov;

(d) proizvodi, ki se prenesejo iz zalog zaradi prodaje, se vrednotijo v osnovnih cenah;

(e) trgovsko blago, ki vstopi v zaloge trgovcev na debelo ali trgovcev na drobno, se vrednoti v dejanskih ali ocenjenih kupčevih cenah trgovca;

(f) trgovsko blago, ki izstopi iz zalog, se vrednoti v kupčevih cenah, po katerih ga je mogoče nadomestiti v trenutku izstopa iz zaloge (ne v trenutku pridobitve ).

3.123 Izgube zaradi fizičnega poslabšanja, slučajnih škod, ki se lahko zavarujejo, ali tatvin se prikažejo in vrednotijo, kakor sledi:

(a) surovine in material: kot surovine in material, ki dejansko izstopijo iz zalog zaradi uporabe v proizvodnji (vmesna potrošnja);

(b) nedokončana proizvodnja: kot odbitek od povečanja, ki izhaja iz proizvodnje v istem obdobju;

3.124 V predhodnih odstavkih je opredeljeno konceptualno pravilno vrednotenje vsake posamezne transakcije vstopa v zaloge in izstopa iz zalog, ki je potrebno zaradi zagotovitve konsistentnosti z vrednotenjem proizvodnje, vmesne potrošnje in končnih porab. V praksi je ta pravila pogosto težko upoštevati, zato je treba uporabiti metode približnih ocen:

(a) kadar so spremembe obsega zalog precej enakomerne, je praktična metoda, ki je zelo blizu teoretičnemu načelu vrednotenja, množenje spremembe obsega zalog s povprečnimi cenami obdobja (kupčeve cene za zaloge pri porabnikih, trgovcih na debelo ali trgovcih na drobno, osnovne cene za zaloge pri proizvajalcih);

(b) če cene blaga ostajajo v glavnem nespremenjene, niti velika nihanja obsega zalog ne preprečujejo uporabe enostavnega približka, tj. množenja spremembe obsega s povprečno ceno;

(c) če se v obračunskem obdobju znatno spreminjajo obseg in cene zalog, je treba uporabiti bolj zapletene metode približnih ocen. Na primer četrtletno vrednotenje sprememb zalog ali uporaba vnaprejšnjih informacij o porazdeljevanju nihanj znotraj obračunskega obdobja (nihanja so lahko večja konec koledarskega leta, v času žetve itd.);

(d) če so na voljo le informacije o vrednostih na začetku in koncu obdobja (npr. pri trgovini na debelo ali trgovini na drobno, pri katerih zaloge pogosto sestavljajo številni različni proizvodi), je treba oceniti tudi spremembe obsega med začetkom in koncem obdobja. To se lahko stori npr. z oceno (predpostavko) stopenj obrata zalog po vrstah proizvodov.

Sezonske spremembe v cenah lahko deloma odražajo razliko v kakovosti, npr. cene ob razprodajah ali izvensezonske cene za sadje in zelenjavo. Te spremembe v kakovosti je treba obravnavati kot spremembe obsega.

PRIDOBITVE MANJ ODSVOJITVE VREDNOSTNIH PREDMETOV (P.53)

Opredelitev: | Vrednostni predmeti so nefinančno blago, ki se ne uporablja prvenstveno za proizvodnjo ali potrošnjo, se v času ob normalnih pogojih (fizično) ne slabša in se pridobi in poseduje predvsem kot hranilec vrednosti. |

3.125 3.126 Vrednostno predmeti zajemajo naslednje vrste blaga:

(a) dragocene kamne in kovine, kot so diamanti, nedenarno zlato, platina, srebro ipd.;

(b) starine in druge umetniške predmete, npr. slikarska dela, kipe ipd.;

Te vrste blaga je treba prikazati kot pridobitve ali odsvojitve vrednostnih predmetov v primeru:

(a) pridobitve ali odsvojitve nedenarnega zlata, srebra itd. s strani (centralnih) bank in drugih finančnih posrednikov;

(b) pridobitve ali odsvojitve tega blaga s strani podjetij, katerih glavna ali stranska dejavnost ne zajema proizvodnje ali trgovanja s takimi vrstami blaga; posledično te pridobitve ali odsvojitve niso vključene v vmesno potrošnjo ali investicije v osnovna sredstva teh podjetij;

(c) pridobitve ali odsvojitve tega blaga s strani gospodinjstev; posledično te pridobitve niso vključene v izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo.

V pridobitve ali odsvojitve vrednostnih predmetov se v ESR po dogovoru zajemajo tudi:

(a) pridobitve ali odsvojitve tega blaga s strani draguljarjev in posrednikov z umetninami (glede na splošno opredelitev vrednostnih predmetov bi morale biti pridobitve takega blaga s strani draguljarjev in posrednikov z umetninami prikazane kot spremembe zalog);

(b) pridobitve ali odsvojitve tega blaga s strani muzejev (glede na splošno opredelitev vrednostnih predmetov bi morale biti pridobitve takega blaga s strani muzejev prikazane kot investicije v osnovna sredstva).

Ta dogovor odpravlja pogoste prerazvrstitve med tremi glavnimi vrstami investicij, tj. med pridobitvami manj odsvojitvami vrednostnih predmetov, investicijami v osnovna sredstva in spremembami zalog, npr. pri transakcijah s takšnim blagom med gospodinjstvi in posredniki z umetninami.

3.127 Proizvodnja vrednostnih predmetov se vrednoti v osnovnih cenah (glej odstavek 3.67 o proizvodnji izvirnikov). Vse druge pridobitve vrednostnih predmetov se vrednotijo v kupčevih cenah, ki so zanje plačane, vključno z vsemi pristojbinami ali provizijami agentov. Pri nakupih od posrednikov cene zajemajo tudi trgovske marže. Odsvojitve vrednostnih predmetov se vrednotijo v cenah, ki jih prejmejo prodajalci, cene pa ne zajemajo pristojbin ali provizij, plačanih agentom ali drugim posrednikom. Ob neupoštevanju proizvodnje vrednostnih predmetov se v agregatu pridobitve in odsvojitve vrednostnih predmetov med rezidenčnimi sektorji izravnajo, ostanejo le marže agentov ali posrednikov.

UVOZ IN IZVOZ BLAGA IN STORITEV (P.6 in P.7)

Opredelitev: | Izvoz blaga in storitev zajema transakcije z blagom in storitvami (prodaje, barter, darila, dodelitve) od rezidentov k nerezidentom. |

Opredelitev: | Uvoz blaga in storitev zajema transakcije z blagom in storitvami (nakupi, barter, darila, dodelitve ) od nerezidentov k rezidentom. |

3.128 3.129 3.130 Uvoz in izvoz blaga in storitev ne zajemata:

(a) trgovine med podružnicami, tj.:

1. dobav nerezidentom s strani nerezidenčnih podružnic rezidenčnih podjetij, npr. prodaje v tujini, ki jih realizirajo tuje podružnice multinacionalk, ki so v lasti/pod nadzorom rezidentov;

2. dobav rezidentom s strani rezidenčnih podružnic nerezidenčnih podjetij, npr. prodaje, ki jih realizirajo domače podružnice tujih multinacionalk;

(b) tokov primarnih dohodkov s tujino, kot so sredstva za zaposlene, obresti in prihodki od neposrednih naložb. Prihodki od neposrednih naložb lahko vključujejo nerazpoznavni del za zagotovitev različnih storitev, npr. usposabljanje zaposlenih, upravljavske storitve ter uporabo patentov in blagovnih znamk;

3.131 Uvoz in izvoz blaga in storitev je treba deliti na:

(a) dobave znotraj Evropske unije;

(b) izvoz in uvoz zunaj Evropske unije.

Zaradi enostavnosti se za obe komponenti uporabljata izraza uvoz in izvoz.

UVOZ IN IZVOZ BLAGA (P.61 in P.71)

3.132 Blago je izvoženo in uvoženo v trenutku prenosa lastništva blaga med rezidentom in nerezidentom (ne glede na to, ali je blago fizično prečkalo meje).

3.133 Vendar je v štirih primerih načelo spremembe lastništva pri prikazu uvoza in izvoza blaga prilagojeno:

(a) finančni leasing: za blago v finančnem leasingu je treba prenos lastništva z leasingodajalca na leasingojemalca pripisati; prikazan mora biti, ko leasingodajalec prevzame blago v posest (glej Prilogo II. "Leasing in nakup trajnega blaga na obroke");

(b) dobave med odvisnimi podjetji (poslovalnice, podružnice): ob dobavah blaga med odvisnimi podjetji je treba spremembo lastništva pripisati;

(c) blago za oplemenitenje ali popravilo v pomembnem obsegu se prikaže v uvozu in izvozu, čeprav se lastništvo ne spremeni;

(d) preprodaja blaga: izvoz in uvoz se ne prikažeta, kadar trgovci ali posredniki z blagom kupijo od nerezidentov, potem pa v istem obračunskem obdobju prodajo nerezidentom. Enako se obravnava tudi preprodaja blaga s strani nerezidentov.

3.134 Blago je izvoženo, čeprav ne prečka državne meje, v naslednjih primerih:

(a) blago, ki ga proizvedejo rezidenčne enote, delujoče v mednarodnih vodah, in ki ga prodajo neposredno nerezidentom v tujih državah (nafta, zemeljski plin, ribiški proizvodi, reševanje ladij itd.);

(b) prevozna ali druga premična oprema, ki ni vezana na določeno lokacijo: ni nujno, da prečka mejo države izvoznice, če jo rezident proda nerezidentu;

Analogni primeri veljajo za uvoz blaga.

3.135 Uvoz in izvoz blaga zajemata transakcije med rezidenti in nerezidenti z:.

(a) nedenarnim zlatom, tj. zlatom, ki se ne uporablja za namene denarne politike;

(b) srebrnimi palicami, diamanti ter drugimi dragocenimi kovinami in kamni;

(c) papirnatim denarjem in kovanci, ki niso v obtoku, ter neizdanimi vrednostnimi papirji (vrednoteni kot blago, ne po nominalni vrednosti);

(d) elektriko, plinom in vodo;

(e) rejnimi živalmi, gnanimi čez mejo;

(f) poštnimi paketi;

(g) izvozom države, vključno z blagom, financiranim z darili in posojili;

(h) blagom, ki prehaja v lastništvo ali iz lastništva organizacij za strateške rezerve;

(i) blagom, ki ga rezidenčno podjetje dobavlja svojim nerezidenčnim podružnicam;

(j) blagom, ki ga rezidenčno podjetje prejema od svojih nerezidenčnih podružnic;

(k) tihotapskim blagom;

(l) drugimi neevidentiranimi pošiljkami, kot so darila in pošiljke, vredne manj od določene minimalne vrednosti;

(m) blagom, ki je oplemeniteno v tujini, v tem procesu pa se znatno fizično spremeni. Podobno velja za blago, ki je po naročilu nerezidentov oplemeniteno na domačem ozemlju;

(n) investicijskim blagom na popravilu v tujini, kjer pride do znatnega obsega preoblikovanja ali predelave. Podobno velja za blago, ki je po naročilu nerezidentov na popravilu na domačem ozemlju.

3.136 Uvoz in izvoz blaga ne zajemata naslednjega blaga, ki sicer lahko prečka nacionalno mejo:

(a) blaga v tranzitu skozi državo;

(b) blaga, ki se pošilja v lastne ambasade države ali iz njih, vojaških baz ali drugih enklav, ki so znotraj nacionalnih meja druge države;

(c) prevozne opreme in drugih vrst premične opreme, ki začasno zapusti državo, ne da bi v zvezi z njo prišlo do spremembe lastništva (npr. gradbena oprema za namene montaže ali gradnje v tujini);

(d) opreme in drugega blaga, ki se pošlje v tujino na oplemenitenje manjšega obsega, vzdrževanje, servisiranje ali popravilo;

(e) drugega blaga, ki začasno zapusti državo in se v splošnem vrne v državo prej kakor v letu v prvotnem stanju in brez spremembe lastništva (npr. blago, poslano v tujino na razstavo ali v razvedrilne namene, blago v operativnem leasingu (vključno z večletnimi leasingi), blago, ki se vrne, ker pričakovana prodaja ni bila realizirana);

(f) konsignacijskega blaga, ki se izgubi ali uniči po prečkanju meje, a pred spremembo lastništva.

3.137 Uvoz in izvoz blaga je treba zajeti ob prenosu lastništva blaga. V praksi se šteje, da se lastništvo spremeni v trenutku, ko stranki v transakciji to prikažeta v svojih knjigah ali računih. Ni nujno, da sovpada z različnimi stopnjami pogodbenega procesa, kot so:

(a) trenutek dogovora o obveznostih (datum pogodbe);

(b) trenutek dobave blaga in storitev ter pridobitev terjatve plačila (datum prenosa);

3.138 Uvoz in izvoz blaga se vrednotita po ceni franko ladja na meji izvozne države (f.o.b.). Ta vrednost zajema:

(a) vrednost blaga v osnovnih cenah;

(b) prevozne in distribucijske storitve do te točke na meji, vključno s stroški nakladanja na prevozno sredstvo za nadaljnji prevoz (če se prevozno sredstvo na meji menja) (glej tabelo 3.4, drugi stolpec drugega dela tabele);

(c) vse davke minus subvencije na izvoženo blago; pri dobavah znotraj Evropske unije to vključuje DDV in druge davke na blago, plačane v državi izvoza.

V tabelah ponudbe in porabe ter v simetričnih input-output tabelah se uvoz blaga po posameznih skupinah proizvodov vrednoti drugače, in sicer po ceni stroški-zavarovanje-prevoznina (c.i.f.) na meji uvozne države.

Opredelitev: | C.i.f. cena je cena blaga, dobavljenega na mejo uvozne države, ali cena storitve, dobavljene rezidentu, pred plačilom kakršnih koli uvoznih dajatev, drugih davkov na uvoz ali trgovskih ali prevoznih marž znotraj države. |

3.139 V nekaterih okoliščinah utegnejo biti potrebni približki ali nadomestne mere za f.o.b vrednost, kot so:

(a) barter blaga je treba vrednotiti v osnovnih cenah, ki bi bile prejete, če bi bilo blago prodano za denar;

(b) transakcije med odvisnimi podjetji: praviloma se uporabijo dejanske transferne cene. Če pa se precej razlikujejo od tržnih cen, jih je treba nadomestiti z ocenjenim ekvivalentom tržne cene ali vsaj posebej identificirati za analitične namene;

(c) prenosi blaga v okviru finančnega leasinga: blago se vrednoti v kupčevih cenah, ki jih plača leasingodajalec (ne s kumulativno vrednostjo plačanihplačil leasinga);

(d) uvoz blaga, ki ga je treba oceniti na podlagi carinskih podatkov (za trgovino med Evropsko unijo in tujino) ali informacij INTRASTAT (za trgovino znotraj Evropske unije). Nobeden od obeh virov ne uporablja f.o.b. vrednotenja, ampak uporabljata c.i.f vrednost na meji Evropske unije in c.i.f. vrednosti na nacionalni meji. Ker se f.o.b. vrednosti uporabljajo le na najbolj agregatni ravni, c.i.f. vrednosti pa se uporabljajo na ravni skupin proizvodov, je treba prilagoditev c.i.f./f.o.b. narediti le na najbolj agregatni ravni;

(e) uvoz in izvoz blaga, ki ga je treba oceniti na podlagi informacij iz raziskav ali različnih vrst priložnostnih informacij. V takih primerih je navadno mogoče dobiti le celotne vrednosti prodaj po skupinah proizvodov. Posledično ocena temelji na kupčevih cenah in ne na f.o.b. vrednostih.

UVOZ IN IZVOZ STORITEV (P.62 in P.72)

Opredelitev: | Izvoz storitev vključuje vse storitve, ki jih rezidenti zagotavljajo nerezidentom. |

Opredelitev: | Uvoz storitev vključuje vse storitve, ki jih nerezidenti zagotavljajo rezidentom. |

3.140 3.141 3.142 Izvoz storitev vključuje naslednje mejne primere:

(a) prevoz izvoženega blaga, potem ko je blago zapustilo mejo izvozne države, kadar storitev zagotavlja rezidenčni prevoznik (primera 2 in 3 v tabeli 3.4);

(b) prevoz uvoženega blaga, ki ga opravi rezidenčni prevoznik:

1. do meje izvozne države, kadar se blago vrednoti f.o.b., da se nadomesti vrednost prevoza, vključena v f.o.b. vrednost (primer 3 v tabeli 3.5);

2. do meje uvozne države, kadar se blago vrednoti c.i.f., da se nadomesti vrednost prevoza, vključena v c.i.f. vrednost (primera 3 in 2 c.i.f.v tabeli 3.5);

(c) prevoz blaga, ki ga opravijo rezidenti po naročilu nerezidentov, ki ne vključuje izvoza ali uvoza blaga (npr. prevoz blaga, ki ne zapusti države kot izvoz ali prevoz blaga izven domačega ozemlja);

(d) mednarodni ali nacionalni prevoz potnikov po naročilu nerezidentov, ki ga opravijo rezidenčni prevozniki;

(e) manjše posle oplemenitenja in popravila po naročilu nerezidentov;

(f) gradbene storitve, ko se gradbiščni urad v tujini ne obravnava kot neprava družba. To velja za gradbene projekte, ki trajajo manj kakor leto in katerih rezultat proizvodnje ni bruto investicija v osnovno sredstvo (glej odstavek 2.09. in zlasti opombo (4));

(g) montažo opreme v tujini, ko je projekt zaradi narave del omejenega trajanja;

(h) finančne storitve v znesku izrecnih provizij in pristojbin;

(i) zavarovalne storitve v znesku zaračunane storitve;

(j) izdatke nerezidenčnih turistov in poslovnih potnikov (po dogovoru se razvrščajo kot storitve, vendar je za tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele potrebna razčlenitev po proizvodih);

(k) izdatke nerezidentov za zdravstvene in izobraževalne storitve, ki jih zagotavljajo rezidenti; to vključuje ponujanje teh storitev na domačem ozemlju in v tujini;

(l) storitve bivanja nerezidentov v lastnih počitniških domovih (glej odstavek 3.64);

(m) tantieme in licenčnine, prejemke, povezane s pooblaščeno uporabo neopredmetenih neproizvedenih nefinančnih sredstev in lastninskih pravic, kot so patenti, založniške pravice, blagovne znamke, industrijski procesi, franšize itd., in z na licenčnih sporazumih temelječo uporabo proizvedenih izvirnikov ali prototipov, kot so rokopisi, slike itd.

3.143 Pri uvozu storitev je večina mejnih primerov zrcalna slika mejnih primerov pri izvozu storitev; zato je za uvoz storitev potrebno le manjše število posebnih razjasnjevanj.

3.144 Uvoz prevoznih storitev vključuje naslednje mejne primere:

(a) prevoz izvoženega blaga do meje izvozne države, ki ga opravi nerezidenčni prevoznik, da se nadomesti vrednost prevoza, vključena v f.o.b. vrednost izvoženega blaga (primer 4 v tabeli 3.4);

(b) prevoz uvoženega blaga, ki ga opravi nerezidenčni prevoznik:

1. od meje izvozne države kot posebna prevozna storitev, kadar se uvoženo blago vrednoti f.o.b. (primera 4 in 5 f.o.b. v tabeli 3.5);

2. od meje uvozne države kot posebna prevozna storitev, kadar se uvoženo blago vrednoti c.i.f. (v tem primeru je vrednost prevozne storitve med mejama izvozne in uvozne države že vključena v c.i.f. vrednost blaga — primer 4 v tabeli 3.5);

(c) prevoz blaga, ki ga opravijo nerezidenti po naročilu rezidentov, ki ne vključuje uvoza ali izvoza blaga (npr. prevoz blaga v tranzitu ali prevoz izven domačega ozemlja);

(d) mednarodni ali nacionalni prevoz potnikov po naročilu rezidentov, ki ga opravijo nerezidenčni prevozniki.

Uvoz prevoznih storitev ne vključuje prevoza izvoženega blaga, potem ko je to zapustilo mejo izvozne države, kadar prevoz zagotavlja nerezidenčni prevoznik (primera 5 in 6 v tabeli 3.4). Izvoz blaga se vrednoti f.o.b. in vse take prevozne storitve so torej transakcije med nerezidenti, tj. med nerezidenčnim prevoznikom in nerezidenčnim uvoznikom. To velja celo tedaj, ko te prevozne storitve na osnovi pogodb o izvozu c.i.f. plača izvoznik.

3.145 Pri neposrednih nakupih rezidentov v tujini uvoz vključuje vse nakupe blaga in storitev, ki jih opravijo rezidenti, ko potujejo v tujino iz poslovnih ali zasebnih razlogov. Razlikovati je treba dve kategoriji, ki zahtevata različno obravnavo:

(a) izdatki poslovnih potnikov so vmesna potrošnja;

(b) izdatki drugih potnikov na zasebnih izletih so izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo.

3.146 Uvoz ali izvoz storitev se zajameta v trenutku, ko je storitev opravljena, kar večinoma sovpada s trenutkom proizvodnje storitev. Uvoz storitev se vrednoti v kupčevih cenah, izvoz storitev pa v osnovnih cenah.

Tabela 3.4 — Obravnava prevoza izvoženega blaga

Pojasnilo za branje tabele: prvi del tabele kaže šest različnih možnosti prevoza izvoženega blaga, odvisno od tega, ali je prevoznik rezident ali ne, in odvisno od tega, kje se prevoz odvija: iz kraja na domačem ozemlju do nacionalne meje, od nacionalne meje do meje uvozne države ali od meje uvozne države do kraja v uvozni državi. V drugem delu tabele je za vsako od teh šestih možnosti prikazano, ali jo je treba prikazati kot izvoz blaga, izvoz storitev, uvoz blaga ali uvoz storitev.

| Vmesno ozemlje | Ozemlje uvozne države |

1.rezidenčni prevoznik ⇒ | 2.rezidenčni prevoznik ⇒ | 3.rezidenčni prevoznik ⇒ |

4.nerezidenčni prevoznik ⇒ | 5.nerezidenčni prevoznik ⇒ | 6.nerezidenčni prevoznik ⇒ |

1 | X | — | — | — |

2 | — | X | — | — |

3 | — | X | — | — |

4 | X | — | — | X |

5 | — | — | — | — |

6 | — | — | — | — |

Tabela 3.5 — Obravnava prevoza uvoženega blaga

Pojasnilo za branje tabele: prvi del tabele kaže šest različnih možnosti prevoza uvoženega blaga, odvisno od tega, ali je prevoznik rezident ali ne, in odvisno od tega, kje se prevoz odvija: iz kraja v izvozni državi do meje izvozne države, od meje izvozne države do meje uvozne države in od meje uvozne države do kraja v uvozni državi. V drugem delu tabele je za vsako od šestih možnosti prikazano, ali jo je treba prikazati kot uvoz blaga, uvoz storitev, izvoz blaga ali izvoz storitev. V nekaterih primerih (primera 2 in 5) je prikaz odvisen od načela vrednotenja, ki se uporabi pri uvoženem blagu.

Domače ozemlje | Vmesno ozemlje | Ozemlje izvozne države |

1.rezidenčni prevoznik ⇐ | 2.rezidenčni prevoznik ⇐ | 3.rezidenčni prevoznik ⇐ |

4.nerezidenčni prevoznik ⇐ | 5.nerezidenčni prevoznik ⇐ | 6.nerezidenčni prevoznik ⇐ |

1 | c.i.f./f.o.b. | — | — | — | — |

2 | f.o.b. | — | — | — | — |

| c.i.f. | X | — | — | X |

3 | c.i.f./f.o.b. | X | — | — | X |

4 | c.i.f./f.o.b. | — | X | — | — |

5 | f.o.b. | — | X | — | — |

| c.i.f. | X | — | — | — |

6 | c.i.f./f.o.b. | X | — | — | — |

Prehod z vrednotenja uvoženega blaga po c.i.f. na f.o.b. zajema:

(a) prilagoditev c.i.f./f.o.b., tj. iz 2 c.i.f. na 2 f.o.b. (zmanjša celotni uvoz in izvoz),

(b) prerazvrstitev c.i.f./f.o.b., tj. iz 5 c.i.f. na 5 f.o.b. (celotni uvoz in izvoz ostajata nespremenjena).

TRANSAKCIJE Z OBSTOJEČIM BLAGOM

Opredelitev: | Obstoječe blago je blago, ki je že imelo uporabnika (razen zalog). |

3.147 3.148 Obstoječe blago vključuje:

(a) obstoječe zgradbe in drugo investicijsko blago, ki jih proizvodna enota proda drugim enotam:

1. da se ponovno uporabijo kot taki;

2. da se porušijo ali razstavijo; pri tem nastali proizvodi navadno postanejo surovine (npr. staro železo), ki se uporabijo v proizvodnji novega blaga (npr. jeklo);

(b) vrednostne predmete, ki jih ena enota proda drugi;

1. da se ponovno uporabi kot tako;

2. da se uniči in spremeni v odpadni material;

(d) obstoječe netrajno blago (npr. odpadni papir, stare krpe, stara oblačila, stare steklenice itd.), ki ga katera koli enota proda in se bodisi uporablja še naprej bodisi postane surovina za izdelavo novega blaga (obnovljeno blago).

3.149 Prenos obstoječega blaga se pri prodajalcu prikaže kot negativni izdatek (negativna pridobitev), pri kupcu pa kot pozitivni izdatek (pozitivna pridobitev).

3.150 Posledice tega so:

(a) kadar pride do prodaje obstoječega osnovnega sredstva ali vrednostnega predmeta med dvema rezidenčnima proizvajalcema, se pozitivna in negativna vrednost, ki se prikažeta za bruto investicije v osnovna sredstva, izravnata na ravni gospodarstva kot celote, razen stroškov spremembe lastništva;

(b) kadar se obstoječe nepremično osnovno sredstvo (npr. zgradba) proda nerezidentu, se po dogovoru šteje, da je slednji kupil finančno sredstvo, tj. lastniški kapital namišljene rezidenčne enote. Nato se šteje, da je namišljena rezidenčna enota kupila osnovno sredstvo. Posledično sta torej stranki pri prodaji in nakupu osnovnega sredstva rezidenta;

(c) kadar se obstoječe premično osnovno sredstvo, kot je ladja ali zrakoplov, izvozi, se nikjer v gospodarstvu ne prikažejo pozitivne bruto investicije v osnovna sredstva in se torej negativne bruto investicije v osnovna sredstva prodajalca ne nadomestijo;

(d) nekatere vrste trajnega blaga, kot so vozila, se lahko razvrščajo med osnovna sredstva ali med trajno potrošno blago, odvisno od vrste lastnika in namena uporabe. Če se lastništvo takega blaga prenese s podjetja na gospodinjstvo, da bi ga to uporabljalo za končno potrošnjo, podjetje prikaže negativne bruto investicije v osnovna sredstva, gospodinjstvo pa pozitivni izdatek za potrošnjo. V redkejšem primeru, ko se lastništvo prenese z gospodinjstva na podjetje, se pri gospodinjstvu prikaže negativni izdatek za končno potrošnjo, pri podjetju pa pozitivne bruto investicije v osnovna sredstva;

(e) transakcije z obstoječimi vrednostnimi predmeti se pri kupcu prikažejo kot pridobitev vrednostnega predmeta (pozitivne bruto investicije), pri prodajalcu pa kot odtujitev vrednostnega predmeta (negativne bruto investicije). V primeru transakcije s tujino je treba prikazati uvoz ali izvoz blaga (glej odstavek 3.135). Če vrednostni predmet proda gospodinjstvo, se to ne prikaže kot negativni izdatek za končno potrošnjo;

(f) kadar država proda v tujino obstoječe vojaško trajno blago, je to treba prikazati kot izvoz blaga in kot negativno vmesno (in končno) potrošnjo države.

3.151 Pri prodajnih stroških, ki bremenijo bivšega lastnika (stroški spremembe lastništva), je treba prikazati tudi izgubo iz lastnine. Podobna vknjižba se naredi za del njegovih izvirnih stroškov pridobitve, ki niso bili odpisani kot potrošnja stalnega kapitala.

3.152 Transakcije z obstoječim blagom je treba prikazati v trenutku spremembe lastništva. Uporabijo se načela vrednotenja, ki ustrezajo vrsti(-am) blaga, ki je vključeno v transakcije.

POGLAVJE 4

RAZDELITVENE TRANSAKCIJE

Opredelitev: | Razdelitvene transakcije obsegajo transakcije, s katerimi se dodana vrednost, ustvarjena s proizvodnjo, razdeljuje delu, kapitalu in državi ter transakcije, s katerimi se prerazdeljujeta dohodek in premoženje. |

4.01 Sistem razlikuje med tekočimi in kapitalskimi transferji, pri čemer velja, da kapitalski transferji prerazdeljujejo varčevanje in premoženje in ne dohodka.

SREDSTVA ZA ZAPOSLENE (D.1)

Opredelitev: | Sredstva za zaposlene (D.1) so celotno nadomestilo v denarju ali naravi, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za njegovo opravljeno delo v obračunskem obdobju. |

4.02 Sredstva za zaposlene se delijo na:

(a) plače (D.11):

- plače v denarju;

- plače v naravi;

(b) socialne prispevke delodajalcev (D.12):

- dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.121);

- pripisani socialni prispevki delodajalcev (D.122).

PLAČE (D.11)

Plače v denarju

4.03 Plače v denarju vključujejo vrednost vseh socialnih prispevkov, davkov na dohodek itd., ki jih plača zaposleni, četudi jih dejansko zadrži delodajalec in jih v imenu zaposlenega neposredno plača shemam socialnega zavarovanja, davčnim oblastem itd.

Plače v denarju vključujejo naslednje vrste nadomestil:

(a) osnovno plačo, ki se izplačuje v rednih časovnih presledkih;

(b) zvišane postavke za nadurno in nočno delo, delo med vikendi, delo v neprijetnih ali nevarnih pogojih;

(d) premije, ki temeljijo na produktivnosti ali dobičkih, premije ob Božiču in Novem letu (razen socialnih prejemkov zaposlenih (glej odstavek 4.07. c)), "13." in "14." plačo (letno dodatno plačo);

(e) dodatke za prevoz na delo in z njega, razen dodatkov ali povračil stroškov zaposlenim za potovanja, ločeno življenje, selitev in razvedrilo v času, ko so na delu (glej odstavek 4.07. a);

(f) plačila za čas državnih praznikov in letnega dopusta;

(g) provizije, napitnine, sejnine ter nagrade članom nadzornih in upravnih odborov;

(h) priložnostne premije in druga izredna plačila, ki so povezana s celotno uspešnostjo podjetja in izplačana po spodbujevalnih shemah;

(i) plačila delodajalcev zaposlenim v okviru varčevalnih shem;

(j) izredna plačila zaposlenim, ki zapuščajo podjetje, če ta plačila niso vezana na kolektivno pogodbo;

(k) dodatke za stanovanje, ki jih delodajalci plačajo zaposlenim v denarju.

Plače v naravi

Opredelitev: | Plače v naravi obsegajo blago, storitve in druge prejemke, ki jih delodajalci zagotavljajo brezplačno ali po znižanih cenah ter jih zaposleni lahko uporabljajo v prostem času in po lastnem preudarku za zadovoljevanje svojih potreb ali želja ali za zadovoljevanje potreb ali želja drugih članov svojih gospodinjstev. To blago, storitve in drugi prejemki niso nujni za delodajalčev proizvodni proces. Za zaposlene plače v naravi predstavljajo dodaten dohodek: če bi to blago ali storitve kupili sami, bi zanje morali plačati tržno ceno. |

4.04 4.05 Najbolj običajne oblike so:

(a) hrana in pijača, vključno s tisto na poslovnih potovanjih (ker ju je treba zaužiti v vsakem primeru), ne pa tudi posebna hrana in pijača, ki jo zahtevajo izjemni delovni pogoji. Znižanja cen v brezplačnih ali subvencioniranih menzah ali v obliki bonov za kosilo morajo biti vključena v plače v naravi;

(b) lastne in kupljene stanovanjske ali namestitvene storitve takšne vrste, da jih lahko uporabljajo vsi člani gospodinjstva, ki mu zaposleni pripada;

(c) uniforme in druge oblike posebnih oblačil, ki jih zaposleni po lastnem izboru pogosto nosijo tako izven delovnega mesta kot na delu;

(d) uporaba vozil in drugega trajnega blaga za zasebne namene zaposlenih;

(e) blago in storitve, ki so proizvedeni v delodajalčevem lastnem proizvodnem procesu, kot so brezplačna potovanja za zaposlene na železnici ali v letalski družbi, brezplačni premog za rudarje ali brezplačna hrana za zaposlene v kmetijstvu;

(f) omogočanje športnih, rekreacijskih ali počitniških ugodnosti zaposlenim in njihovim družinam;

(g) prevoz na delo in z njega, razen kadar je organiziran v delodajalčevem času, parkirišče;

(h) otroške jasli za otroke zaposlenih;

(i) plačila delodajalcev delavskim svetom ali podobnim organom;

(j) premijske delnice, razdeljene zaposlenim;

(k) nadomestila v naravi lahko vključujejo tudi vrednost obresti, ki se jim delodajalec odreče, kadar zaposlenim odobri posojila po znižanih obrestnih merah ali celo brez obresti. To vrednost je mogoče oceniti kot razliko med zneskom, ki bi ga zaposleni moral plačati, če bi najel posojilo po povprečni obrestni meri za hipotekarno (pri nakupu hiše ali stanovanja) ali potrošniško posojilo (pri nakupu drugega blaga in storitev), in zneskom obresti, ki ga je dejansko plačal. Pripisano plačilo zaposlenega se v računu primarne razdelitve dohodka vrne delodajalcu.

4.06 Blago, storitve in druge ugodnosti morajo biti vrednoteni v osnovnih cenah, če jih delodajalec proizvede, in v kupčevih cenah, če jih delodajalec kupi (tj. po ceni, ki jo je delodajalec dejansko plačal).

Kadar se zagotavljajo brezplačno, se celotna vrednost plač v naravi izračuna v osnovnih cenah (ali kupčevih cenah delodajalca, če jih ta kupi) blaga, storitev in drugih ugodnosti.

Kadar se zagotavljajo po znižanih cenah, je vrednost razlika med izračunom, pojasnjenim zgoraj, in zneskom, ki ga je plačal zaposleni.

4.07 Plače ne vključujejo:

(a) izdatkov delodajalcev, ki so v njihovo lastno korist, pa tudi v korist njihovih zaposlenih, ker so nujni za delodajalčev proizvodni proces:

1. dodatki ali povračila stroškov zaposlenim za potovanja, ločeno življenje, selitev in razvedrilo v času, ko so na delu;

2. izdatki za zagotavljanje udobja na delovnem mestu, za zdravniške preglede, ki so potrebni zaradi narave dela, za delovne obleke, ki se nosijo samo ali v glavnem na delu;

3. nastanitvene storitve na delovnem mestu, ki so takšne, da jih ne more uporabljati gospodinjstvo, ki mu zaposleni pripada — kabine, spalnice, barake itd.;

4. posebna hrana in pijača, ki je potrebna zaradi izjemnih delovnih pogojev;

5. dodatki zaposlenim za nakup orodja, opreme ali posebnih oblek, ki jih potrebujejo samo ali v glavnem za svoje delo, ali tisti del njihovih plač, ki ga zaposleni glede na pogodbe o delu morajo nameniti za takšne nakupe.

Izdatki za blago in storitve, ki jih delodajalci morajo zagotoviti svojim zaposlenim, da bi lahko opravljali delo, se obravnavajo kot vmesna potrošnja delodajalcev;

(b) zneska plač, ki ga delodajalci še naprej začasno plačujejo svojim zaposlenim v primeru bolezni, porodniškega dopusta, poškodbe pri delu, nezmožnosti za delo, presežka delovne sile itd. Ta plačila se obravnavajo kot socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov (D.623), isti znesek pa je prikazan med pripisanimi socialnimi prispevki delodajalcev (D.122);

(c) drugih socialnih prejemkov zaposlenih, financiranih brez skladov, v obliki dodatkov za otroke, zakonca, družino, izobraževanje ali drugih dodatkov za družinske člane in v obliki zagotavljanja brezplačnih zdravstvenih storitev (razen tistih, ki jih zahteva narava dela) zaposlenim ali njihovim družinam;

(d) nobenih davčnih obveznosti delodajalca na plačni seznam — na primer davka na plačilno listo). Takšni davki spadajo med druge davke na proizvodnjo.

SOCIALNI PRISPEVKI DELODAJALCEV (D.12)

4.08 Znesek, ki je enak vrednosti socialnih prispevkov in bremeni delodajalce z namenom, da svojim zaposlenim zagotovijo upravičenost do socialnih prejemkov, mora biti prikazan med sredstvi za zaposlene. Socialni prispevki delodajalcev so bodisi dejanski bodisi pripisani.

Dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.121)

Opredelitev: | Dejanske socialne prispevke delodajalcev (D.121) sestavljajo plačila, ki jih delodajalci v korist svojih zaposlenih plačajo zavarovateljem (skladom socialne varnosti in zasebnim shemam s skladi). Ta plačila zajemajo obvezne, dogovorjene, pogodbene in prostovoljne prispevke za zavarovanje proti socialnim tveganjem ali potrebam (glej odstavek 4.92. a). |

4.09 Čeprav jih delodajalci plačajo neposredno zavarovateljem, se delodajalčevi prispevki obravnavajo kot sestavina sredstev za zaposlene, velja torej, da jih zavarovateljem plačajo zaposleni.

Pripisani socialni prispevki delodajalcev (D.122)

Opredelitev: | Pripisani socialni prispevki delodajalcev (D.122) so protipostavka socialnim prejemkom, financiranim brez skladov (zmanjšanim za morebitne socialne prispevke zaposlenih), ki jih delodajalci plačajo neposredno svojim zaposlenim, bivšim zaposlenim in drugim upravičencembrez posredovanja zavarovalnice ali avtonomnega pokojninskega sklada in brez oblikovanja posebnega sklada ali izločene rezerve v ta namen. |

4.10 Dejstvo, da nekatere socialne prejemke plačajo delodajalci neposredno, brez posredovanja skladov socialne varnosti ali drugih zavarovateljev, jim ne odvzema značilnosti prejemkov socialnega skrbstva. Ker pa so stroški teh prejemkov del delodajalčevih stroškov dela, morajo biti vključeni tudi v sredstva za zaposlene.

4.11 V računih sektorjev se stroški neposrednih socialnih prejemkov pojavljajo najprej med porabami v računu ustvarjanja dohodka kot element sredstev za zaposlene, nato pa med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka kot socialni prejemki. Za uskladitev zadnjega računa se predpostavlja, da gospodinjstva zaposlenih vrnejo sektorjem delodajalcev pripisane socialne prispevke delodajalcev, ki skupaj z morebitnimi socialnimi prispevki zaposlenih financirajo neposredne prejemke socialnega skrbstva, ki jim jih zagotavljajo ti isti delodajalci. To navidezno kroženje je podobno kroženju dejanskih socialnih prispevkov delodajalcev, ki gredo skozi račune gospodinjstev, nato pa velja, da jih ta plačajo zavarovateljem.

Za vrednotenje pripisanih socialnih prispevkov delodajalcev, katerih znesek ni nujno enak znesku neposrednih socialnih prejemkov, glej postavko D.612.

4.12 Čas zajemanja sredstev za zaposlene:

(a) plače (D.11) so zajete v obdobju, v katerem je delo opravljeno. Ne glede na to so ad hoc premije in druga izredna plačila, trinajsta plača itd. zajeti v trenutku zapadlosti v plačilo;

(b) dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.121) so zajeti v obdobju, v katerem je delo opravljeno;

1. ki so protipostavka obveznim neposrednim socialnim prejemkom, so zajeti v obdobju, v katerem je delo opravljeno;

2. ki so protipostavka prostovoljnim neposrednim socialnim prejemkom, so zajeti v obdobju, v katerem so prejemki zagotovljeni.

4.13 Sredstva za zaposlene lahko obsegajo:

(a) sredstva za rezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih delodajalcev;

(b) sredstva za rezidenčne zaposlene s strani nerezidenčnih delodajalcev;

Te različne postavke so v ESR prikazane, kakor sledi:

1. sredstva za rezidenčne in nerezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih delodajalcev (postavki (a) in (c) skupaj) se pojavljajo med porabami v računu ustvarjanja dohodka sektorjev in dejavnosti, katerim pripadajo delodajalci;

2. sredstva za rezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih in nerezidenčnih delodajalcev (postavki (a) in (b) skupaj) se pojavljajo med viri v računu alokacije primarnega dohodka gospodinjstev;

3. postavka (b), sredstva za rezidenčne zaposlene s strani nerezidenčnih delodajalcev, se pojavlja med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev;

4. postavka (c), sredstva za nerezidenčne zaposlene s strani rezidenčnih delodajalcev, se pojavlja med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

DAVKI NA PROIZVODJO IN UVOZ (D.2)

Opredelitev: | Davki na proizvodnjo in uvoz (D.2) so obvezna, nevračljiva plačila v denarju ali naravi, s katerimi država ali institucije Evropske unije obdavčujejo proizvodnjo ter uvoz blaga in storitev, zaposlovanje delovne sile, lastništvo in uporabo zemljišč, zgradb in drugih v proizvodnji uporabljenih sredstev. Ti davki se plačujejo ne glede na dobiček. |

4.14 4.15 Davki na proizvodnjo in uvoz se delijo na:

(a) davke na proizvode (D.21):

1. davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) (D.211),

2. davki in dajatve na uvoz, razen DDV (D.212):

- uvozne dajatve (D.2121),

- davki na uvoz, razen DDV in uvoznih dajatev (D.2122),

3. davki na proizvode, razen DDV in uvoznih davkov (D.214),

(b) druge davke na proizvodnjo (D.29).

DAVKI NA PROIZVODE (D.21)

Opredelitev: | Davki na proizvode (D.21) so davki, ki se plačujejo na enoto posameznega proizvedenega ali zamenjanega blaga ali storitve. Davek je lahko določen z denarnim zneskom na količinsko enoto blaga ali storitve ali pa se izračuna ad valorem kot določen odstotek cene na enoto ali vrednosti proizvedenega ali zamenjanega blaga ali storitev. Splošno načelo je, da morajo biti davki, ki so dejansko odmerjeni na proizvod, ne glede na to, katera institucionalna enota davek plača, vključeni med davke na proizvode, razen če niso izrecno vključeni v drugo postavko. |

4.16 Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) (D.211)

Opredelitev: | Davek tipa davka na dodano vrednost (DDV) je davek na blago ali storitve, ki ga podjetja zbirajo v stopnjah in ki na koncu v celoti bremeni končne kupce. |

4.17 Postavka "davki tipa davka na dodano vrednost (D.211)" obsega davek na dodano vrednost, ki ga pobira država na nacionalne in uvožene proizvode, ter po potrebi druge odbitne davke, zaračunane pod podobnimi pravili, kakor veljajo za DDV. Zaradi enostavnosti bo postavka odslej imenovana "DDV".

Proizvajalci morajo plačati le razliko med DDV na svoje prodaje in DDV na svoje nakupe za lastno vmesno potrošnjo ali bruto investicije v osnovna sredstva.

DDV je prikazan neto, kar pomeni, da:

(a) sta proizvodnja blaga in storitev ter uvoz vrednotena brez fakturiranega DDV;

(b) so nakupi blaga in storitev prikazani vključno z neodbitnim DDV. DDV je prikazan tako, kakor da bremeni kupce in ne prodajalcev, in to samo tiste kupce, ki ga ne morejo odbiti. Večji del DDV je tako v sistemu prikazan, kakor da je plačan na končne porabe, in sicer v glavnem na potrošnjo gospodinjstev. Del DDV lahko plačajo tudi podjetja, in sicer v glavnem tista, ki so izvzeta iz sistema DDV.

DDV za celotno gospodarstvo je enak razliki med celotnim fakturiranim in celotnim odbitnim DDV.

Davki in dajatve na uvoz razen DDV (D.212)

Opredelitev: | Davki in dajatve na uvoz razen DDV (D.212) obsegajo obvezna plačila razen DDV, s katerimi država ali institucije Evropske unije obdavčujejo uvoženo blago, da bi mu dovolile prosto kroženje na ekonomskem ozemlju, in storitve, ki jih nerezidenčne enote zagotavljajo rezidenčnim enotam. |

4.18 Ta plačila zajemajo:

(a) uvozne dajatve (D.2121): te obsegajo carine in druge uvozne dajatve, ki se plačujejo glede na seznam carinske tarife za določene vrste blaga, ko za porabo vstopijo na ekonomsko ozemlje države uporabnice;

(b) davke na uvoz, razen DDV in uvoznih dajatev (D.2122):

ta postavka vključuje:

1. dajatve na uvožene kmetijske proizvode;

2. zneske denarnih nadomestil, s katerimi je obdavčen uvoz;

3. trošarine in posebne davke na določene uvožene proizvode, pod pogojem, da takšne dajatve in davke na podobne domače proizvode plača sama proizvodna panoga;

4. splošne prodajne davke, plačane na uvoz blaga in storitev;

5. davke na posebne storitve, ki jih nerezidenčna podjetja zagotavljajo rezidenčnim enotam na ekonomskem ozemlju;

6. dobičke javnih podjetij, ki imajo monopol na uvoz posameznega blaga ali storitev, in ki se prenesejo državi.

Neto davki in dajatve na uvoz razen DDV so izračunani z odštevanjem uvoznih subvencij (D.311) od davkov in dajatev na uvoz razen DDV (D.212).

Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214)

Opredelitev: | Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214) obsegajo davke na blago in storitve, ki postanejo obveznost kot posledica proizvodnje, izvoza, prodaje, transferja, leasinga ali dobave teh proizvodov ali storitev, ali kot posledica njihove porabe za lastno potrošnjo ali lastne investicije. |

4.19 4.20 Ta postavka vključuje zlasti:

(a) trošarine in davke na potrošnjo (razen tistih, ki so vključeni med davke in dajatve na uvoz);

(b) kolkovino na prodajo posebnih proizvodov (npr. alkoholne pijače in tobak) in na uradne dokumente ali čeke;

(c) davke na finančne in kapitalske transakcije, plačljive na nakup ali prodajo nefinančnih in finančnih sredstev, vključno z deviznimi sredstvi. Obveznost postanejo ob spremembi lastništva zemljišč ali drugih sredstev, razen če je posledica kapitalskih transferjev (v glavnem dediščine in darila). Ti davki se obravnavajo kot davki na storitve posrednikov;

(d) davke na registracijo vozil;

(e) davke na zabavo;

(f) davke na loterijo, igre na srečo in stave, razen davkov na dobitke;

(g) davke na zavarovalne premije;

(h) druge davke na posebne storitve: hotelske, nastanitvene, stanovanjske storitve, storitve restavracij, prevozne, komunikacijske, oglaševalske storitve;

(i) splošne prodajne ali prometne davke (razen davkov tipa DDV): ti vključujejo prodajne davke predelovalcev in prodajne davke trgovine na drobno in debelo, nakupne davke, prometne davke;

(j) dobičke fiskalnih monopolov, ki se prenesejo državi, razen tistih, ki imajo monopol na uvoz posameznega blaga ali storitev (vključeni v D.2122). Fiskalni monopoli so javna podjetja, ki jim je bil podeljen pravni monopol na proizvodnjo ali razdelitev določene vrste blaga ali storitve z namenom pobiranja prihodka in ne z namenom podpiranja interesov javne ekonomske ali socialne politike. Kadar je javnemu podjetju monopolna moč podeljena kot stvar premišljene ekonomske ali socialne politike zaradi posebne narave blaga, storitve ali tehnologije proizvodnje — npr. komunalna podjetja, pošta in telekomunikacije, železnica — se ne sme obravnavati kot fiskalni monopol. Splošno pravilo je, da se fiskalni monopoli navadno ukvarjajo s proizvodnjo blaga ali storitev, ki so lahko močno obdavčeni v drugih državah; v glavnem so omejeni na proizvodnjo določenih vrst potrošnega blaga (alkoholnih pijač, tobaka, vžigalic ipd.) ali goriv;

(k) izvozne dajatve in zneske denarnih nadomestil, s katerimi je obdavčen izvoz.

4.21 Neto davki na proizvode so izračunani z odštevanjem subvencij na proizvode (D.31) od davkov na proizvode (D.21).

DRUGI DAVKI NA PROIZVODNJO (D.29)

Opredelitev: | Drugi davki na proizvodnjo (D.29) obsegajo vse davke, ki bremenijo podjetja zaradi njihovega ukvarjanja s proizvodnjo, ne glede na količino ali vrednost proizvedenih ali prodanih blaga in storitev. |

4.22 Lahko se plačujejo na zemljišča, osnovna sredstva ali delovno silo, zaposlene v proizvodnem procesu, ali na določene dejavnosti ali transakcije.

4.23 Drugi davki na proizvodnjo (D.29) vključujejo zlasti:

(a) davke na lastništvo ali uporabo zemljišč, zgradb ali drugih objektov, ki jih podjetja uporabljajo v proizvodnji (vključno z gospodinjstvi, ki bivajo v lastnih stanovanjih);

(b) davke na uporabo osnovnih sredstev (vozil, strojev, opreme) v proizvodne namene, ne glede na to, ali so sredstva v lastništvu ali najemu;

(d) davke na mednarodne transakcije (potovanja v tujino, tuja nakazila in podobne transakcije z nerezidenti) v proizvodne namene;

(e) davke, ki jih podjetja plačajo za pridobitev poslovnih in profesionalnih licenc, če so te licence podeljene avtomatično s plačilom zahtevanega zneska. Če pa država kot pogoj za podelitev takšne licence preverja primernost ali varnost poslovnih prostorov, zanesljivost ali varnost uporabljane opreme, profesionalno strokovnost zaposlenega osebja ali kakovost ali standarde proizvedenega blaga ali storitev, se plačila obravnavajo kot nakupi opravljenih storitev, razen če znesek, zaračunan za licence, nikakor ni v skladu s stroški preverjanj, ki jih je opravila država;

(f) davke na onesnaževanje, ki je posledica proizvodnih dejavnosti. Obsegajo davke na emisijo ali izpuščanje nevarnih plinov, tekočin in drugih škodljivih snovi v okolje. Ne vključujejo plačil za zbiranje in odstranjevanje odpadnih ali nevarnih snovi, ki jih opravljajo javne oblasti; ta plačila so vmesna potrošnja podjetij;

(g) vračila DDV, ki so nižja kot potrebna ali normalna nadomestila v danem položaju, in ki izhajajo iz sistema pavšalnega nadomestila, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu.

4.24 Ta postavka ne vključuje davkov na zasebno uporabo vozil ipd. s strani gospodinjstev, ki spadajo med tekoče davke na dohodek, premoženje itd.

DAVKI NA PROIZVODNJO IN UVOZ, PLAČANI INSTITUCIJAM EVROPSKE UNIJE

4.25 Davki na proizvodnjo in uvoz, plačani institucijam Evropske unije, zajemajo zlasti:

(a) davke, ki jih rezidenčne proizvodne enote plačajo neposredno institucijam Evropske unije (davki ESPJ na rudnike, železarne in jeklarne);

(b) davke, ki jih zbirajo nacionalne vlade v imenu institucij Evropske unije, in sicer:

1. prejemki iz skupne kmetijske politike:

davke na uvožene kmetijske proizvode, zneski denarnih nadomestil, s katerimi se obdavčujeta izvoz in uvoz, davek na proizvodnjo sladkorja in davek na izoglukozo, davki skupne odgovornosti na mleko in žita;

2. prejemke iz trgovine s tretjimi državami: carine na osnovi integrirane tarife Evropske skupnosti (TARIC);

3. prejemke od DDV v vsaki državi članici.

4.26 Zajemanje davkov na proizvodnjo in uvoz: zajeti so takrat, ko se dejavnosti, transakcije ali drugi dogodki, ki ustvarijo obveznosti plačila davkov, zgodijo.

4.27 Nekatere ekonomske dejavnosti, transakcije in dogodki, ki bi po davčni zakonodaji zadevnim enotam morale naložiti obveznost plačila davkov, se stalno izmikajo pozornosti davčnih organov. Nerealno bi bilo domnevati, da takšne dejavnosti, transakcije in dogodki povečujejo finančna sredstva ali obveznosti v obliki odhodkov ali prihodkov. Zaradi tega so v sistemu prikazani le tisti v plačilo zapadli zneski, ki so evidentirani z davčnimi odmerami, davčnimi napovedmi ali drugimi instrumenti, ki ustvarijo obveznosti plačnikov davkov v obliki čistih obveznosti za plačilo. Sistem ne pripisuje manjkajočih davkov, ki niso evidentirani z davčnimi odmerami.

Davki, ki so evidentirani z davčnimi odmerami, vendar niso nikoli plačani (npr. zaradi stečajev), se obravnavajo, kakor bi bili plačani. Možnosti sta:

(a) celotni odpis slabih dolgov s strani države, ki prizna, da svojih terjatev ne more več izterjati; ta odpis je prikazan v računih drugih sprememb obsega sredstev države in dolžnika, ki ni izpolnil obveznosti plačila;

(b) odpis dolga z vzajemnim dogovorom med državo in dolžnikom. Ta odpis se obravnava kot kapitalski transfer države dolžniku v računu kapitala, z istočasnim izbrisom terjatve v finančnem računu.

4.28 Vrednost davkov, ki mora biti prikazana, vključuje vse zapadle obresti, zaračunane na davčni dolg, ter vse kazni, ki jih izrečejo davčni organi, če takšnih obresti in kazni ni mogoče prikazati ločeno od davkov; vključuje tudi vse takse, ki jih je morda treba plačati v zvezi z zbiranjem ali izterjavo neplačanih davkov, zmanjšana pa je za znesek vseh vračil davka s strani države, ki so posledica ekonomske politike, in vseh davčnih povračil, ki so posledica preplačil.

4.29 V sistemu računov se davki na proizvodnjo in uvoz (D.2) pojavljajo:

(a) med porabami v računu ustvarjanja dohodka celotnega gospodarstva;

(b) med viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorja država ter v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Davki na proizvode so prikazani kot viri v računu blaga in storitev celotnega gospodarstva. To omogoča uskladitev virov blaga in storitev, ki so vrednoteni brez davkov na proizvode, s porabami, ki so vrednotene z vključenimi davki na proizvode.

Drugi davki na proizvodnjo (D.29) se pojavljajo med porabami v računu ustvarjanja dohodka dejavnosti ali sektorjev, ki jih plačajo.

SUBVENCIJE (D.3)

Opredelitev: | Subvencije (D.3) so tekoča, nepovratna plačila države ali institucij Evropske unije rezidenčnimproizvajalcem z namenom vplivanja na raven njihove proizvodnje, na njihove cene ali na nadomestila proizvodnim dejavnikom. Drugi netržni proizvajalci lahko prejmejo druge subvencije na proizvodnjo samo, če so ta plačila odvisna od splošnih pravil, ki veljajo za tržne in netržne proizvajalce. Po dogovoru se subvencije na proizvode v drugi netržni proizvodnji (P.13) ne prikažejo. |

Opredelitev: | Subvencije na proizvode (D.31) so subvencije, plačljive na enoto proizvedenega ali uvoženega blaga ali storitve. Subvencija je lahko določena z denarnim zneskom na količinsko enoto blaga ali storitve ali pa je izračunana ad valorem kot določen odstotek cene na enoto. Subvencija se lahko izračuna tudi kot razlika med določeno ciljno ceno in tržno ceno, ki jo kupec dejansko plača. Subvencija na proizvode navadno postane obveznost, ko je blago proizvedeno, prodano ali uvoženo. Po dogovoru se subvencije na proizvode lahko nanašajo le na tržno proizvodnjo (P.11) ali na proizvodnjo za lastno končno porabo (P.12). |

Uvozne subvencije (D.311)

Opredelitev: | Uvozne subvencije (D.311) obsegajo subvencije na blago in storitve, ki postanejo obveznost, ko blago prestopi mejo za porabo na ekonomskem ozemlju ali ko so storitve rezidenčnim institucionalnim enotam opravljene. Zajemajo lahko izgube državnih trgovskih organizacij, katerih funkcija je nakup proizvodov pri nerezidentih in nato prodaja teh proizvodov rezidentom po nižjih cenah, če so te izgube posledica premišljene državne politike. |

4.34 Druge subvencije na proizvode (D.319)

4.35 Druge subvencije na proizvode (D.319) vključujejo:

(a) subvencije na proizvode, ki se porabljajo doma: obsegajo subvencije, plačljive rezidenčnim proizvajalcem za njihovo proizvodnjo, ki se porablja ali troši na ekonomskem ozemlju;

(b) izgube državnih trgovskih organizacij, katerih funkcija je nakup proizvodov rezidenčih proizvajalcev in nato prodaja teh proizvodov rezidentom ali nerezidentom po nižjih cenah, če so te izgube posledica premišljene državne ekonomske ali socialne politike;

(c) subvencije javnim družbam in nepravim družbam za pokrivanje stalnih izgub, ki si jih nakopljejo s svojimi proizvodnimi dejavnostmi, kadar zaradi premišljene ekonomske ali socialne politike države ali Evropske unije zaračunavajo cene, ki so nižje kot njihovi povprečni proizvodni stroški;

(d) neposredne subvencije na izvoz, plačljive neposredno rezidenčnim proizvajalcem, ko blago zapusti ekonomsko ozemlje ali so storitve nerezidentom opravljene — razen povračil predhodno plačanih davkov na proizvode na carinski meji in odloženih davkov, ki bi zapadli v plačilo, če bi bilo blago prodano ali porabljeno na ekonomskem ozemlju.

DRUGE SUBVENCIJE NA PROIZVODNJO (D.39)

Opredelitev: | Druge subvencije na proizvodnjo (D.39) obsegajo subvencije razen subvencij na proizvode, ki jih rezidenčne proizvodne enote lahko prejmejo na osnovi ukvarjanja s proizvodnjo. Drugi netržni proizvajalci lahko za svojo drugo netržno proizvodnjo prejmejo druge subvencije na proizvodnjo le, če so ta plačila države odvisna od splošnih pravil, ki veljajo za tržne in netržne proizvajalce. |

4.36 4.37 Postavka vključuje zlasti:

(a) subvencije na plačilno listo ali delovno silo: te obsegajo subvencije, plačljive na celoten plačni seznam ali celotno delovno silo, za zaposlovanje posebnih skupin oseb, npr. telesno prizadetih ali oseb, ki so bile dolgotrajno brezposelne, ali za stroške izobraževanja, ki ga organizirajo ali financirajo podjetja;

(b) subvencije za zmanjševanje onesnaževanja: te obsegajo tekoče subvencije za pokrivanje nekaterih ali vseh stroškov dodatnih predelav, katerih namen je zmanjšanje ali odprava spuščanja škodljivih snovi v okolje;

(c) podpore za obrestne olajšave rezidenčnim proizvodnim enotam, tudi če so namenjene spodbujanju investicij [3] Kadar pa ima podpora dvojni namen, financiranje odplačila glavnice dolga in plačila obresti nanj, in kadar je ni možno razdeliti med oba elementa, se celotna podpora obravnava kot investicijska podpora.. Dejansko so to tekoči transferji, namenjeni zmanjšanju proizvajalčevih poslovnih stroškov. V računih se obravnavajo kot subvencije proizvajalcem, ki imajo od njih koristi, tudi če v praksi država razliko v obrestih plača neposredno kreditni instituciji, ki je odobrila posojilo;

(d) vračila DDV, ki so višja od potrebnih ali normalnih nadomestil v danem položaju, in ki izhajajo iz sistema pavšalnega nadomestila, ki se pogosto uporablja v kmetijstvu.

4.38 Subvencije niso:

(a) tekoči transferji države gospodinjstvom kot potrošnikom. Ti transferji so bodisi socialni prejemki bodisi raznovrstni tekoči transferji (D.75);

(b) tekoči transferji med različnimi deli države kot proizvajalci netržnega blaga in storitev, z izjemo drugih subvencij na proizvodnjo (D.39). Ti tekoči transferji so prikazani v postavki tekoči transferji v okviru države (D.73);

(d) izredna plačila v sklade socialnega zavarovanja, kolikor so namenjena povečanju matematičnih rezervacij teh skladov. Takšna plačila so prikazana v postavki drugi kapitalski transferji (D.99);

(e) transferji države nefinančnim družbam in nepravim družbam za pokrivanje izgub, nastalih v več finančnih letih, ali izrednih izgub zaradi dejavnikov, ki so izven nadzora podjetja. Ti transferji so vključeni v postavko drugi kapitalski transferji (D.99);

(f) odpisi dolgov, ki jih imajo proizvodne enote do države (izhajajo na primer iz posojil državne agencije nefinančnim podjetjem, ki so ustvarila izgube iz trgovanja v več finančnih letih). Na splošno se te transakcije v računih obravnavajo kot drugi kapitalski transferji (D.99) (glej odstavek 4.165. f);

(g) plačila države ali tujine za škode ali izgube investicijskega blaga zaradi vojn, drugih političnih dogodkov ali naravnih nesreč. Ta plačila so prikazana v postavki drugi kapitalski transferji (D.99);

(h) delnice in drug lastniški kapital v korporativnih podjetjih, ki ga kupi država. Ti so prikazani v postavki delnice in drug lastniški kapital (AF.5);

(i) plačila državne agencije, ki je prevzela odgovornost za izjemne pokojninske obremenitve javnega podjetja. Ta plačila morajo biti prikazana v postavki raznovrstni tekoči transferji (D.75);

(j) plačila tržnim proizvajalcem, s katerimi država v celoti ali deloma plača blago in storitve, ki jih ti tržni proizvajalci zagotavljajo neposredno in individualno gospodinjstvom v okviru socialnih tveganj in potreb (glej odstavek 4.84) in do katerih imajo gospodinjstva zakonito pravico. Ta plačila so vključena v izdatke države za individualno potrošnjo (P.31) in posledično v socialne prejemke v naravi (D.631) ter dejansko individualno potrošnjo gospodinjstev (P.41).

4.39 Čas zajemanja: subvencije so zajete, ko se zgodi transakcija ali dogodek (proizvodnja, prodaja, uvoz itd.), ki je osnova za pridobitev subvencije.

Posebna primera:

(a) subvencije v obliki razlike med kupčevo in prodajno ceno, ki jo zaračuna državna trgovska agencija, so zajete v trenutku, ko agencija blago kupi, če je prodajna cena takrat znana;

(b) subvencije za pokrivanje izgub proizvajalcev so zajete v trenutku, ko se državna agencija odloči za pokritje izgube.

4.40 V sistemu računov se subvencije pojavljajo:

(a) med negativnimi porabami v računu ustvarjanja dohodka celotnega gospodarstva;

(b) med negativnimi viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorja država in v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Subvencije na proizvode so prikazane kot negativni viri v računu blaga in storitev celotnega gospodarstva. To omogoča uskladitev virov blaga in storitev s porabami.

Druge subvencije na proizvodnjo (D.39) se pojavljajo med negativnimi porabami v računu ustvarjanja dohodka dejavnosti ali sektorjev, ki jih prejmejo.

Posledice sistema večvrstnih deviznih tečajev na davke na proizvodnjo in uvoz ter subvencije: večvrstni devizni tečaji se med državami članicami EU trenutno ne uporabljajo. V takšnem sistemu se:

(a) implicitni davki na uvoz obravnavajo kot davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev (D.2122);

(b) implicitni davki na izvoz obravnavajo kot davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214);

(d) implicitne subvencije na izvoz obravnavajo kot druge subvencije na proizvode (D.319).

DOHODEK OD LASTNINE (D.4)

Opredelitev: | Dohodek od lastnine (D.4) je dohodek, ki ga prejme lastnik finančnega sredstva ali opredmetenega neproizvedenega sredstva v zameno za ponujanje sredstev ali dajanje opredmetenega neproizvedenega sredstva na voljo drugi institucionalni enoti. |

4.41 Dohodki od lastnine so v sistemu razvrščeni takole:

(a) obresti (D.41);

(b) razdeljeni dohodek družb (D.42):

1. dividende (D.421),

2. odtegnjeni dohodek iz nepravih družb (D.422),

(d) dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem (D.44);

(e) najemnine (D.45).

OBRESTI (D.41)

Opredelitev: | Po medsebojnem sporazumu o pogojih finančnega instrumenta so obresti (D.41) znesek, ki ga je dolžnik dolžan plačati upniku v danem časovnem obdobju, ne da bi se s tem zmanjšal znesek neodplačane glavnice. |

4.42 4.43 Upniki posojajo sredstva dolžnikom, kar vodi k nastanku finančnih instrumentov, ki so našteti spodaj.

Obresti kot obliko dohodka od lastnine prejemajo lastniki naslednjih vrst finančnih sredstev:

(a) gotovine in vlog (AF.2);

(b) vrednostnih papirjev razen delnic (AF.3);

(d) drugih terjatev (AF.7).

Obresti na vloge, posojila ter terjatve in obveznosti

4.44 Prihodki od obresti in odhodki za obresti na ta finančna sredstva in obveznosti se izračunajo z uporabo ustrezne obrestne mere na neodplačano glavnico v vsakem trenutku skozi vso obračunsko obdobje.

Obresti na vrednostne papirje

Obresti na menice in podobne kratkoročne instrumente

4.45 Razlika med nominalno vrednostjo in ceno, plačano ob izdaji (tj. diskont), meri odhodke za obresti do dospelosti menice. Povečanje vrednosti menice zaradi akumulacije obračunanih obresti ne tvori dobička iz lastnine, ker je posledica povečanja neodplačane glavnice in ne spremembe cene sredstva. Druge spremembe vrednosti menice se obravnavajo kot dobički/izgube iz lastnine.

Obresti na obveznice in zadolžnice

4.46 Obveznice in zadolžnice so dolgoročni vrednostni papirji, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega denarnega dohodka v obliki kuponskih plačil ali do določenega fiksnega zneska na določen datum ali datume, ko je vrednostni papir odkupljen, ali do obojega:

(a) brezkuponske obveznice: ni kuponskih plačil. Obresti, ki temeljijo na razliki med odkupno ceno in ceno ob izdaji, morajo biti porazdeljene skozi leta do dospelosti obveznice. Vsakoletne obračunane obresti imetnik reinvestira v obveznico, tako da morajo biti protipostavke, katerih vrednosti so enake obračunanim obrestim, prikazane v finančnem računu kot pridobitev dodatnih obveznic s strani imetnika in kot dodatna izdaja obveznic s strani izdajatelja ali dolžnika (tj. kot rast "obsega" izvirne obveznice);

(b) druge obveznice, vključno z močno diskontiranimi obveznicami. Obresti so sestavljene iz:

1. zneska denarnega dohodka na osnovi kuponskega plačila v vsakem obdobju;

2. zneska obračunanih obresti v vsakem obdobju, ki se pripisuje razliki med odkupno ceno in ceno ob izdaji, in se izračuna na enak način kot pri brezkuponskih obveznicah;

(c) indeksirani vrednostni papirji: zneski kuponskih plačil in/ali neodplačane glavnice so vezani na indeks cen. Sprememba vrednosti neodplačane glavnice med začetkom in koncem določenega obračunskega obdobja zaradi gibanja ustreznega indeksa se obravnava kot obračunane obresti v tem obdobju, in je dodatek vsem obrestim, ki v tem obdobju zapadejo v plačilo. Obračunane obresti, ki so posledica indeksiranja, se dejansko reinvestirajo v vrednostni papir in morajo biti prikazane v finančnih računih imetnika in izdajatelja.

Obrestne zamenjave in navadni terminski posli

4.47 Zamenjave so pogodbeni sporazumi med dvema institucionalnima enotama, ki se dogovorita za izmenjavo tokov plačil za enak znesek zadolženosti v času. Običajne oblike zamenjav so obrestne zamenjave in valutne zamenjave.

Tokovi obrestnih plačil, ki izhajajo iz pogodbe o zamenjavi, morajo biti prikazani ločeno od plačil med obema strankama v zamenjavi; vsa plačila tretjim strankam, kot so specializirani posredniki, za pripravo zamenjav morajo biti prikazana kot nakupi storitev.

Enako načelo se uporablja tudi pri navadnih terminskih poslih.

Obresti na finančni najem

4.48 Finančni leasing je alternativa posojilu kot načinu financiranja nakupa strojev in opreme. Je pogodba, ki usmerja sredstva od upnika k dolžniku: leasingodajalec kupi opremo, leasingojemalec pa se obveže, da bo plačal obroke leasinga, ki leasingodajalcu v obdobju veljavnosti pogodbe omogoča povrnitev vseh ali skoraj vseh stroškov, vključno z obrestmi.

V sistemu velja, da leasingodajalec odobri leasingojemalcu posojilo v vrednosti kupčeve cene, plačane za sredstvo, leasingojemalec pa posojilo postopno odplača v obdobju trajanja leasinga. Zato velja, da ima obrok, ki ga leasingojemalec vsako obdobje plača, dve sestavini: odplačilo glavnice in plačilo obresti. Obrestna mera na pripisano posojilo je določena implicitno s celotnim zneskom plačanih obrokov leasinga v času trajanja leasinga glede na kupčevo ceno sredstva. Delež obrokov, ki predstavlja obresti, se v obdobju trajanja leasinga postopno zmanjšuje, ker se glavnica odplačuje. Začetno posojilo leasingodajalca, skupaj s poznejšimi odplačili glavnice, je prikazano v finančnih računih leasingodajalca in leasingojemalca. Plačila obresti so prikazana med obrestmi v njunih računih primarne razdelitve dohodka.

Druge obresti

4.49 Kot obresti se obravnavajo tudi:

(a) obresti, zaračunane za prekoračitev na tekočem računu, dodatna plačila obresti na vloge, ki so bili puščene dlje, kot je bilo prvotno dogovorjeno, ter plačila določenim imetnikom obveznic, ki so določeni z loterijo;

(b) obresti, ki jih prejmejo vzajemni skladi (glej odstavek 2.51. b) od svojih naložb in ki so pripisane delničarjem, četudi so kapitalizirane. Ne zajemajo dobičkov ali izgub iz lastnine na finančnih instrumentih, pripadajočih vzajemnim naložbenim skladom, ki niso prikazani kot dohodek od lastnine.

Čas zajemanja

4.50 Obresti se zajemajo po obračunskem načelu: to je obresti so zajete, kakor da se upniku v času nenehno obračunavajo na znesek neodplačane glavnice. Obresti, ki so obračunane v vsakem obračunskem obdobju, morajo biti zajete ne glede na to, ali so dejansko plačane ali dodane neodplačani glavnici. Kadar niso dejansko plačane, mora biti povečanje glavnice prav tako prikazano v finančnem računu kot nadaljnja pridobitev te vrste finančnega sredstva s strani upnika in kot pridobitev enake obveznosti s strani dolžnika.

4.51 Obresti morajo biti prikazane pred odbitkom katerih koli davkov, ki so zaračunani nanje. Prejete in plačane obresti vedno vključujejo podpore za obrestne olajšave, četudi so te podpore plačane neposredno finančnim institucijam in ne koristnikom (glej subvencije).

Ker vrednost storitev, ki jih zagotavljajo finančni posredniki, ni razporejena med posamezne stranke, iz dejanskih plačil obresti finančnim posrednikom ali prejemkov obresti od finančnih posrednikov ni izločena marža, ki predstavlja implicitne stroške finančnih posrednikov. Zato je v računih alokacije primarnega dohodka finančnih posrednikov in nominalne dejavnosti, ki ji je po dogovoru kot vmesna potrošnja alocirana celotna proizvodnja finančnih posrednikov, potrebna prilagoditvena postavka.

4.52 V sistemu računov se obresti prikazane:

(a) med viri in med porabami v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev [4] Praksa se razlikuje od večine praks poslovnega računovodstva, kjer so plačane obresti navadno prikazane v računu poslovanja kot fiksni stroški, podobni drugim proizvodnim stroškom.;

(b) med viri in med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

RAZDELJENI DOHODEK DRUŽB (D.42)

Dividende (D.421)

Opredelitev: | Dividende (D.421) so oblika dohodka od lastnine, ki ga prejemajo lastniki delnic (AF.5) in do katerega so upravičeni, ker so dali sredstva na voljo družbam. Zbiranje lastniškega kapitala z izdajo delnic je alternativa izposojanju kot načinu zbiranja sredstev. V nasprotju s posojilnim kapitalom pa lastniški kapital ne vodi k obveznostim, fiksnim v denarnem izrazu, imetnik delnic družbe pa ni upravičen do fiksnega ali vnaprej določenega dohodka. |

4.53 4.54 Postavka vključuje tudi:

(a) delnice, ki so izdane delničarjem za plačilo dividend za finančno leto. Ne glede na to pa izdaje premijskih delnic, ki predstavljajo kapitalizacijo lastnih sredstev v obliki rezerv in nerazdeljenih dobičkov in ki delničarjem v odstotku od njihovih delnic povečujejo število delnic, niso vključene;

(b) dividende, ki jih prejmejo vzajemni skladi (glej odstavek 2.51. b) od svojih naložb in ki so pripisane delničarjem, četudi so kapitalizirane. Dobički ali izgube iz lastnine na finančnih instrumentih, pripadajočih vzajemnim naložbenim skladom, ki niso prikazani kot dohodek od lastnine, niso vključeni;

(c) dohodek, ki ga državi plačajo javna podjetja, ki so priznana kot neodvisne pravne osebe, čeprav niso formalno ustanovljena kot korporativna podjetja.

4.55 Čas zajemanja: dividende so zajete v trenutku, v katerem na osnovi odločitve družbe zapadejo v plačilo.

V sistemu računov se dividende pojavljajo:

(a) med porabami v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev, v katere spadajo družbe,

(b) med viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev, v katere spadajo delničarji,

Odtegnjeni dohodek nepravih družb (D.422)

Opredelitev: | Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb (D.422) obsega zneske, ki jih podjetniki za svojo lastno porabo dejansko odtegnejo od dobičkov nepravih družb, katerih lastniki so. |

4.56 4.57 Ti zneski morajo biti prikazani pred odbitkom katerih koli tekočih davkov na dohodek, premoženje itd., za katere velja, da jih vedno plačajo lastniki podjetij.

4.58 Kadar neprava družba ustvari dobiček, lahko enota, ki je njen lastnik, pusti del ali celoten dobiček v podjetju, zlasti za investicijske namene. Dohodek, puščen v podjetju, se pojavlja kot varčevanje neprave družbe, v postavki odtegnjeni dohodek iz nepravih družb pa so prikazani le tisti dobički, ki ga lastniške enote dejansko odtegnejo.

4.59 Kadar dobiček ustvarijo tiste podružnice, agencije itd. rezidenčnih podjetij v tujini, ki se obravnavajo kot nerezidenčne enote, se zadržani dohodki pojavijo kot reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43). Samo dohodek, ki je dejansko prenesen v matično podjetje, se v računih obravnava kot odtegnjeni dohodek iz nepravih družb, prejet iz tujine. Enaka načela veljajo tudi za odnose med podružnicami, agencijami itd., ki delujejo na ekonomskem ozemlju, in nerezidenčnim matičnim podjetjem, ki mu pripadajo.

4.60 Postavka vključuje tudi neto poslovni presežek, ki ga prejmejo rezidenti kot lastniki zemljišč in zgradb v tujini, ali nerezidenti kot lastniki zemljišč in zgradb na ekonomskem ozemlju. Dejansko v zvezi z vsemi transakcijami z zemljišči in zgradbami na ekonomskem ozemlju države, ki jih izvajajo nerezidenčne enote, slednje v skladu z dogovori, sprejetimi v ESR, veljajo za namišljene rezidenčne enote, v katerih so nerezidenti lastniki lastniškega kapitala.

Vrednost najemnin za stanovanja v tujini, v katerih bivajo lastniki, je prikazana kot uvoz storitev, ustrezen neto poslovni presežek pa kot primarni dohodek, prejet iz tujine. Vrednost najemnin za stanovanja, v katerih bivajo lastniki, ki so nerezidenti, je prikazana kot izvoz storitev, ustrezen neto poslovni presežek pa kot primarni dohodek, plačan tujini.

4.61 Postavka odtegnjeni dohodek iz nepravih družb ne zajema zneskov, ki jih lastniki prejmejo:

(a) od prodaje obstoječega investicijskega blaga,

(b) od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev,

Ti zneski se obravnavajo kot odtegnjeni lastniški kapital v finančnem računu. Nasprotno se vsa sredstva, ki jih lastnik neprave družbe zagotovi za pridobitev sredstev ali zmanjšanje obveznosti, obravnavajo kot povečanje lastniškega kapitala. Če pa je lastnik neprave družbe država, ki zaradi premišljene državne ekonomske in socialne politike vzdržuje stalen primanjkljaj iz poslovanja, se vsi redni transferji sredstev države v podjetje za pokrivanje izgub obravnavajo kot subvencije.

4.62 Čas zajemanja: odtegnjeni dohodek iz nepravih družb je zajet, ko ga lastniki odtegnejo.

4.63 V sistemu računov se odtegnjeni dohodek iz nepravih družb pojavlja:

(a) med porabami v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev, v katere spadajo neprave družbe,

(b) med viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev, v katere spadajo lastniki,

REINVESTIRANI DOHODKI OD NEPOSREDNIH TUJIH NALOŽB (D.43)

Opredelitev: | Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43) so enaki: |

poslovnemu presežku podjetja z neposredno tujo naložbo |

plus | vsi prihodki dohodkov od lastnine ali tekočih transferjev |

minus | vsi odhodki dohodkov od lastnine ali tekočih transferjev, vključno z dejanskimi nakazili tujim neposrednim investitorjem in vsemi tekočimi davki, plačljivimi na dohodek, premoženje itd. podjetja z neposredno tujo naložbo. |

4.64 4.65 Podjetje z neposredno tujo naložbo je korporativno ali nekorporativno podjetje, v katerem je investitor, rezident drugega gospodarstva, lastnik najmanj 10 odstotkov navadnih delnic ali glasovalnih pravic (za korporativno podjetje) ali ekvivalenta (za nekorporativno podjetje). Podjetja z neposrednimi tujimi naložbami obsegajo tiste enote, ki so opredeljene kot podružnice (investitor je lastnik več kot 50 odstotkov), pridružena podjetja (investitor je lastnik 50 odstotkov ali manj) ali poslovalnice (nekorporativno podjetje v celotnem ali skupnem lastništvu), ki so bodisi v neposrednem bodisi posrednem lastništvu investitorja. Iz tega izhaja, da je "podjetje z neposredno tujo naložbo" širši pojem od "družbe pod tujim nadzorom".

4.66 Dejanske razdelitve lahko izhajajo iz podjetniškega dohodka podjetij z neposrednimi tujimi naložbami v obliki dividend ali odtegnjenega dohodka iz nepravih družb.

Poleg tega se zadržani dohodki obravnavajo, kakor bi bili razdeljeni in nakazani tujim neposrednim investitorjem sorazmerno z njihovim lastništvom lastniškega kapitala podjetja in nato z njihove strani reinvestirani.

Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb so lahko pozitivni ali negativni.

4.67 Čas zajemanja: reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb so zajeti, ko so zasluženi.

V sistemu računov se reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb pojavljajo:

(a) med porabami in viri v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev,

(b) med porabami in viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

DOHODEK OD LASTNINE, PRIPISAN ZAVAROVANCEM (D.44)

Opredelitev: | Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem, ustreza celotnim primarnim dohodkom od investiranja zavarovalnih tehničnih rezervacij. Zavarovalnice in pokojninski skladi investirajo zavarovalne tehnične rezervacije v finančna sredstva ali zemljišča (od katerih prejmejo neto dohodek od lastnine, tj. po odbitku vseh plačanih obresti) ali v zgradbe (ki ustvarjajo neto poslovni presežek). Vsak neto dohodek, ki izhaja iz investiranja lastnih sredstev zavarovalnice, mora biti izključen sorazmerno z razmerjem med lastnimi sredstvi na eni in vsoto lastnih sredstev ter zavarovalnih tehničnih rezervacij na drugi strani. |

4.68 4.69 Ker so tehnične rezervacije sredstvo zavarovancev, so prihodki iz njihovega investiranja v računih prikazani, kakor bi jih zavarovalnice in pokojninski skladi plačali zavarovancem v obliki dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem.

Ker v praksi ta dohodek zadržijo zavarovalnice in pokojninski skladi, se šteje, kakor bi ga zavarovanci vrnili zavarovalnicam in pokojninskim skladom v obliki dodatnih premij in prispevkov, ki so dodatki dejanskim premijam in prispevkom.

Dodatne premije in prispevki na police neživljenjskega in življenjskega zavarovanja, sklenjene v okviru shem socialnega zavarovanja, so prikazani skupaj z dejanskimi premijami in prispevki v računih sekundarne razdelitve dohodka enot, na katere se nanašajo.

Dodatne premije za individualno življenjsko zavarovanje, ki ni sklenjeno v okviru shem socialnega zavarovanja, enako kot dejanske premije niso tekoči transferji in zato niso prikazane v računih sekundarne razdelitve dohodka. Vključene so neposredno kot eden izmed elementov, ki prispevajo k spremembi "neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov" in prikazane v finančnih računih enot, na katere se nanašajo.

4.70 Čas zajemanja: dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem, je zajet, ko je obračunan.

4.71 V sistemu računov se dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem, pojavlja:

(a) med viri v računu alokacije primarnega dohodka zavarovancev;

(b) med porabami v računu alokacije primarnega dohodka zavarovateljev;

NAJEMNINE (D.45)

Najemnine od zemljišč

4.72 Najemnina, ki jo prejme posestnik od najemnika, je oblika dohodka od lastnine.

Postavka zajema tudi plačila najemnin lastnikom celinskih vod in rek za pravico izkoriščanja teh vod v rekreacijske in druge namene, vključno z ribolovom.

Posestnik je lahko dolžan plačati zemljiške davke ali prevzeti določene izdatke za vzdrževanje izključno zato, ker je lastnik zemljišča. Po dogovoru se ti davki in izdatki obravnavajo kot obveznost osebe, ki je upravičena do uporabe zemljišča, in za katero velja, da jih odšteje od najemnine, ki bi jo drugače morala plačati posestniku.

4.73 Najemnine od zemljišč ne vključujejo najemnin od zgradb in stanovanj, ki so postavljeni na zemljišču. Te najemnine se obravnavajo kot plačila za tržne storitve, ki jih lastniki zgradb in stanovanj zagotavljajo najemnikom, in so v računih prikazane kot vmesna ali končna potrošnja najemne enote. Če ni objektivne osnove, na kateri bi bilo plačila mogoče ločiti na najemnine od zemljišč in najemnine od zgradb, ki so na njej postavljene, se celoten znesek obravnava kot najemnina od zemljišč, kadar se domneva, da je vrednost zemljišča večja od vrednosti zgradb, v nasprotnem primeru pa kot najemnina od zgradb.

Najemnine od podzemnih sredstev

4.74 Postavka vključuje najemnine, ki so obračunane lastnikom nahajališč rudnin in fosilnih goriv (premoga, nafte in zemeljskega plina), ki odobrijo najem drugim institucionalnim enotam in jim s tem dovolijo raziskovanje ali črpanje teh nahajališč v določenem časovnem obdobju.

4.75 Čas zajemanja najemnin: zajete so v obdobju, v katerem zapadejo v plačilo.

4.76 V sistemu računov so najemnine prikazane:

(a) med viri in porabami v računu alokacije primarnega dohodka sektorjev,

(b) med viri in porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

TEKOČI DAVKI NA DOHODEK, PREMOŽENJE ITD. (D.5)

Opredelitev: | Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. (D.5) so vsa obvezna, nevračljiva plačila v denarju ali naravi, s katerimi država in tujina v rednih časovnih presledkih obdavčujeta dohodek in premoženje institucionalnih enot, ter nekateri periodični davki, ki niso odmerjeni niti na dohodek niti na premoženje. |

4.77 Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. se delijo na:

(a) davke na dohodek (D.51);

(b) druge tekoče davke (D.59).

DAVKI NA DOHODEK (D.51)

Opredelitev: | Davki na dohodek (D.51) zajemajo davke na dohodke, dobičke in kapitalske dobičke. Odmerjeni so na dejanske ali domnevne dohodke posameznikov, gospodinjstev, družb in nepridobitnih institucij. Zajemajo davke, odmerjene na lastništvo imetja, zemljišča ali nepremičnine, kadar so ta lastništva osnova za ocenjevanje dohodka njihovih lastnikov. |

4.78 Davki na dohodek vključujejo:

(a) davke na dohodke posameznika ali gospodinjstva (dohodek iz zaposlitve, dohodek od lastnine, podjetništva, pokojnin itd.), vključno z davki, ki jih odtegnejo delodajalci (sprotno odvajanje akontacij davkov na dohodek). Sem so vključeni tudi davki na dohodek lastnikov nekorporativnih podjetij;

(b) davke na dohodek ali dobičke družb;

(d) davke na dobitke na loteriji ali pri igrah na srečo, ki se plačajo na zneske, ki jih prejmejo dobitniki, v nasprotju z davki na promet proizvajalcev, ki organizirajo igre na srečo ali loterije, ki se obravnavajo kot davki na proizvode.

DRUGI TEKOČI DAVKI (D.59)

4.79 Drugi tekoči davki (D.59) vključujejo:

(a) tekoče davke na kapital, ki vključujejo davke, ki jih lastniki plačujejo v rednih časovnih presledkih na lastništvo ali uporabo zemljišč in zgradb, ter tekoče davke na neto premoženje in druga sredstva (nakit, druga zunanja znamenja premoženja) -razen davkov, navedenih v D.29 (ki jih na osnovi ukvarjanja s proizvodnjo plačujejo podjetja), in tistih, navedenih v D.51 (davki na dohodek);

(b) glavarine, zaračunane na odraslo osebo ali gospodinjstvo, ne glede na dohodek ali premoženje;

(d) plačila gospodinjstev za dovoljenja za lastništvo ali uporabo vozil, čolnov ali letal (ki se ne uporabljajo v poslovne namene) ali za dovoljenja za lov, ribolov itd. [5] Meja med davki in nakupi državnih storitev je opredeljena z istimi merili kot pri plačilih podjetij: če se dovoljenje podeli avtomatično ob plačilu zahtevanega zneska, se plačilo obravnava kot davek. Če pa država izkoristi izdajo dovoljenja za izvajanje nekaterih svojih nadzornih funkcij (kot je preverjanje usposobljenosti ali strokovnosti obravnavane osebe), se plačila obravnavajo kot nakupi državnih storitev in ne kot plačila davkov, razen če plačila očitno niso v skladu s stroški ponujanja storitev.;

(e) davke na mednarodne transakcije (potovanja v tujino, tuja nakazila, tuje investicije itd.), razen tistih, ki jih plačajo proizvajalci in uvoznih dajatev, ki jih plačajo gospodinjstva.

4.80 Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. ne vključujejo:

(a) davkov na dediščino, davkov na dedno posest in davkov na darila med živimi, ki se obravnavajo, kakor bi bili odmerjeni na kapital upravičencev in so prikazani v postavki davki na kapital (D.91);

(b) priložnostnih ali izjemnih obdavčitev kapitala ali premoženja, ki so prikazane v postavki davki na kapital (D.91);

(c) davkov na zemljišča, zgradbe ali druga sredstva, katerih lastniki ali najemniki so podjetja, ki jih uporabljajo za proizvodnjo; ti davki so drugi davki na proizvodnjo (D.29);

(d) plačil gospodinjstev za pridobitev drugih dovoljenj razen tistih za uporabo vozil, plovil ali letal ali dovoljenja za lov ali ribolov: vozniška ali pilotska dovoljenja, televizijska in radijska dovoljenja, dovoljenja za strelno orožje, vstopnine oziroma članarine za muzeje in knjižnice, takse za odstranjevanje odpadkov itd., ki se v večini primerov obravnavajo kot nakupi državnih storitev [6] Meja med davki in nakupi državnih storitev je opredeljena z istimi merili kot pri plačilih podjetij: če se dovoljenje podeli avtomatično ob plačilu zahtevanega zneska, se plačilo obravnava kot davek. Če pa država izkoristi izdajo dovoljenja za izvajanje nekaterih svojih nadzornih funkcij (kot je preverjanje usposobljenosti ali strokovnosti obravnavane osebe), se plačila obravnavajo kot nakupi državnih storitev in ne kot plačila davkov, razen če plačila očitno niso v skladu s stroški ponujanja storitev..

4.81 Vrednost davkov, ki mora biti prikazana, vključuje vse obresti, zaračunane na davčni dolg, ter vse denarne kazni, ki jih izrečejo davčne oblasti, če takšnih obresti in kazni ni mogoče prikazati ločeno. Prav tako vsebuje vse stroške, ki so lahko zaračunani v zvezi z izterjavo in odmero neporavnanih davkov. Ustrezno je zmanjšana za znesek vseh vračil s strani države, ki so posledica ekonomske politike, ter vseh povračil, ki so posledica preplačil.

4.82 Zajemanje tekočih davkov na dohodek, premoženje itd.: zajeti so v trenutku, v katerem se zgodijo dejavnosti, transakcije ali drugi dogodki, ki ustvarijo obveznost plačila.

Nekatere ekonomske dejavnosti, transakcije in dogodki, ki bi po davčni zakonodaji obravnavanim enotam morale naložiti obveznost plačila davkov, se stalno izmikajo pozornosti davčnih oblasti. Nerealno bi bilo domnevati, da takšne dejavnosti, transakcije in dogodki povečujejo finančna sredstva ali obveznosti v obliki odhodkov ali prihodkov. Zaradi tega so v sistemu prikazani le tisti v plačilo zapadli zneski, ki so evidentirani z davčnimi odmerami, davčnimi napovedmi ali drugimi instrumenti, ki ustvarijo obveznosti plačnikov davkov v obliki čistih obveznosti za plačilo. Sistem ne pripisuje manjkajočih davkov, ki niso evidentirani z davčnimi odmerami.

Davki, ki so evidentirani z davčnimi odmerami, vendar niso nikoli plačani (npr. zaradi stečajev), se obravnavajo, kakor bi bili plačani. Možnosti sta:

(a) celotni odpis slabih dolgov s strani države, ki prizna, da svojih terjatev ne more več izterjati; tak odpis je prikazan v računih drugih sprememb obsega sredstev države in dolžnika, ki ni izpolnil obveznosti plačila;

(b) odpis dolga z vzajemnim dogovorom med državo in dolžnikom. Tak odpis se obravnava kot kapitalski transfer države dolžniku v računu kapitala, z istočasnim izbrisom terjatve v finančnem računu.

V nekaterih primerih je obveznost plačila davkov na dohodek mogoče določiti šele v kasnejšem obračunskem obdobju in ne v obdobju, v katerem je bil dohodek obračunan. Pri času zajemanja teh davkov je zato potrebna določena prilagodljivost. Davki na dohodek, ki so odbiti pri viru (npr. sprotno odvajanje akontacije na dohodnino), so lahko zajeti v obdobjih, v katerih so plačani, vsaka končna davčna obveznost na dohodek pa je lahko zajeta v obdobju, v katerem je obveznost določena.

V sistemu računov so tekoči davki na dohodek, premoženje itd. prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorjev, v katere spadajo davkoplačevalci;

(b) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka države;

SOCIALNI PRISPEVKI IN PREJEMKI (D.6)

Opredelitev: | Socialni prejemki so transferji gospodinjstvom v denarju ali naravi, ki so namenjeni zmanjšanju njihovega finančnega bremena, ki nastaja v povezavi s številnimi tveganji in potrebami. Lahko so izplačani preko kolektivno organiziranih shem ali izven njih s strani državnih enot ali NPISG; vključujejo plačila države proizvajalcem, od katerih imajo individualno korist gospodinjstva in ki so izplačana v okviru socialnih tveganj in potreb. |

4.83 4.84 Tveganja in potrebe, ki so po dogovoru lahko osnova za socialne prejemke, so:

(a) bolezen,

(b) invalidnost, nezmožnost,

(d) starost,

(e) preživeli družinski člani,

(f) materinstvo,

(g) družina,

(h) pospeševanje zaposlovanja,

(i) brezposelnost,

(j) stanovanje [7] Pri stanovanjih so plačila javnih oblasti najemnikom z namenom znižanja njihovih najemnin socialni prejemki, razen posebnih prejemkov, ki jih izplačajo javne oblasti kot delodajalci.,

(k) izobraževanje,

(l) splošna pomanjkanje.

4.85 Socialni prejemki vključujejo:

(a) tekoče in enkratne transferje iz shem, ki prejemajo prispevke, zajemajo celotno družbo ali velike dele družbe in jih uvedejo in nadzirajo državne enote (sheme socialne varnosti);

(b) tekoče in enkratne transferje iz shem, ki jih organizirajo podjetja v korist svojih zaposlenih, bivših zaposlenih ali nepreskrbljenih družinskih članov (zasebne sheme podjetij s skladi in brez skladov). Prispevke lahko plačajo zaposleni ali delodajalci, ravno tako jih lahko plačajo samozaposlene osebe;

4.86 Socialni prejemki ne vključujejo:

(a) zavarovalnin na osnovi polic, sklenjenih izključno na lastno pobudo zavarovanca, neodvisno od njegovega delodajalca ali države;

(b) zavarovalnin na osnovi polic, sklenjenih izključno z namenom pridobiti bonus, četudi te police izhajajo iz kolektivnih pogodb.

4.87 Da bi se individualna polica obravnavala kot del sheme socialnega zavarovanja, morajo možnosti ali okoliščine, proti katerim so udeleženci zavarovani, ustrezati tveganjem ali potrebam, naštetim v odstavku 4.84., hkrati pa mora biti izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

(a) udeležba v shemi je obvezna ali po zakonu za določeno kategorijo delavcev (zaposleni, samozaposleni ali nezaposleni) ali po pogojih zaposlitve zaposlenega ali skupine zaposlenih;

(b) shema je kolektivna in deluje v korist določene skupine delavcev, bodisi zaposlenih, samozaposlenih ali nezaposlenih, pri čemer je udeležba omejena na člane te skupine;

(c) delodajalec plača prispevke (dejanske ali pripisane) shemi v korist zaposlenega, ne glede na to, ali prispevke plača tudi zaposleni.

4.88 Sheme socialnega zavarovanja so sheme, v katerih delavci morajo ali so s strani svojih delodajalcev ali države spodbujeni skleniti zavarovanje proti določenim možnostim ali okoliščinam, ki lahko neugodno vplivajo na njihovo blaginjo ali blaginjo njihovih nepreskrbljenih družinskih članov.

Sheme socialnega zavarovanja je mogoče deliti na :

(a) sheme socialne varnosti, ki zajemajo celotno družbo ali velike dele družbe in jih uvedejo, nadzirajo in financirajo državne enote;

(b) zasebne sheme s skladi, ki obsegajo:

1. sheme, v katerih se socialni prispevki plačujejo tretjim osebam (zavarovalnicam, avtonomnim pokojninskim skladom);

2. sheme, v katerih delodajalci vzdržujejo posebne rezerve, ki so ločene od njihovih drugih rezerv, tudi če takšne sheme niso od delodajalcev ločene institucionalne enote. Te sheme se imenujejo neavtonomni pokojninski skladi, rezerve pa so sredstva, ki pripadajo upravičencem in ne delodajalcem;

(c) sheme brez skladov, v katerih delodajalci izplačujejo socialne prejemke svojim zaposlenim, bivšim zaposlenim ali njihovim družinskim članom iz svojih lastnih sredstev, brez oblikovanja posebnim rezerv v ta namen.

4.89 Sheme socialnega zavarovanja, ki jih državne enote organizirajo za svoje zaposlene, so zasebne sheme s skladi ali sheme brez skladov in ne sheme socialne varnosti.

4.90 Socialne prispevke je mogoče deliti v dejanske prispevke, plačljive v okviru prvih dveh skupin shem, omenjenih v 4.88., in pripisane prispevke, plačljive v okviru shem brez skladov.

4.91 Socialne prispevke je mogoče deliti v tiste, ki so obvezni po zakonu, in tiste, ki niso.

SOCIALNI PRISPEVKI (D.61)

Dejanski socialni prispevki (D.611)

4.92 Dejanski socialni prispevki vključujejo:

(a) dejanske socialne prispevke delodajalcev (D.6111). Ti prispevki ustrezajo toku D.121.

Dejanske socialne prispevke delodajalcev plačujejo delodajalci skladom socialne varnosti, zavarovalnicam ter avtonomnim in neavtonomnim pokojninskim skladom, ki upravljajo sheme socialnega zavarovanja, za zagotavljanje socialnih prejemkov svojim zaposlenim.

Ker se dejanski socialni prispevki delodajalcev plačujejo v korist delodajalčevih zaposlenih, je njihova vrednost prikazana kot eden izmed elementov sredstev za zaposlene skupaj s plačami v denarju in naravi. Socialni prispevki so nato prikazani, kot bi jih zaposleni kot tekoče transferje plačali skladom socialne varnosti, zavarovalnicam ali avtonomnim in neavtonomnim pokojninskim skladom;

(b) socialne prispevke zaposlenih (D.6112):

to so socialni prispevki, ki jih zaposleni plačujejo shemam socialne varnosti, zasebnim shemam s skladi in zasebnim shemam brez skladov. Socialni prispevki zaposlenih obsegajo dejanske plačane prispevke, povečane za, v primeru zasebnih shem s skladi, dodatne prispevke, plačljive iz dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem, ki ga prejmejo v shemah udeleženi zaposleni, in zmanjšane za zaračunane storitve. Vse zaračunane storitve se obravnavajo kot stroški v povezavi s prispevki zaposlenih in ne delodajalcev;

to so socialni prispevki, ki jih v svojo lastno korist plačujejo osebe, ki niso zaposleni, in sicer samozaposlene osebe (delodajalci ali samozaposleni brez zaposlenih) in nezaposlene osebe. Vključujejo tudi vrednost dodatnih prispevkov, plačljivih iz dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem, ki ga prejmejo udeleženi posamezniki. Ti dodatni prispevki so prikazani, kot bi jih udeleženi posamezniki vrnili zavarovalnicam kot dodatek svojim drugim prispevkom.

4.93 Plačila dejanskih socialnih prispevkov so lahko obvezna po zakonu ali predpisu, lahko pa se plačujejo na osnovi kolektivnih pogodb v posamezni dejavnosti ali pogodb med delodajalcem in zaposlenimi v posameznem podjetju, ali ker so določeni v pogodbi o delu. V nekaterih primerih so prispevki lahko prostovoljni.

Tukaj navedeni prostovoljni prispevki vključujejo:

(a) socialne prispevke, ki jih osebe, ki niso ali niso več pravno obvezne plačevati, plačujejo ali še naprej plačujejo skladom socialne varnosti;

(b) socialne prispevke, ki so plačani zavarovalnicam (ali organizacijam vzajemne pomoči in pokojninskim skladom, razvrščenim v isti sektor) kot del dodatnih zavarovalnih shem, ki jih organizirajo podjetja v korist svojih zaposlenih in ki se jim le-ti pridružijo prostovoljno;

4.94 Za razlikovanje med obveznimi in prostovoljnimi socialnimi prispevki je v klasifikaciji uvedena dodatna raven:

(a) obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.61111);

(b) prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.61112);

(d) prostovoljni socialni prispevki zaposlenih (D.61122);

(e) obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.61131);

(f) prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.61132).

4.95 Dejanski socialni prispevki skladom socialne varnosti ali drugim agencijam države so prikazani bruto kot razdelitvene transakcije.

Na drugi strani so socialni prispevki, plačani v okviru zasebnih shem s skladi zavarovalnicam ter organizacijam vzajemne pomoči in avtonomnim pokojninskim skladom, ki so vključeni v isti sektor, prikazani neto, tj. po odbitku tistega dela prispevka, ki predstavlja vrednost zavarovalne storitve, nudene (rezidenčnim in nerezidenčnim) gospodinjstvom. V skladu s sprejetimi dogovori ta del prispevka dejansko predstavlja plačilo za tržno storitev, ki je del končne potrošnje gospodinjstev ali del izvoza storitev, če prispevke plačajo nerezidenčna gospodinjstva.

V primeru neavtonomnih zasebnih shem socialnega zavarovanja s skladi, kjer delodajalci vzdržujejo svoje lastne ločene rezerve, se zaračunane storitve ne odštevajo od prispevkov, ki so jih plačali zaposleni. Ker takšne sheme niso od delodajalcev ločene institucionalne enote, so stroški vodenja in upravljanja skladov del splošnih proizvodnih stroškov delodajalcev.

4.96 Čas zajemanja: dejanski socialni prispevki delodajalcev (D.6111) ter socialni prispevki zaposlenih (D.6112) so zajeti v času, v katerem je opravljeno delo, ki povzroči nastanek obveznosti plačila prispevkov. Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb (D.6113) so zajeti, ko nastanejo obveznosti plačila.

4.97 V sistemu računov so dejanski socialni prispevki prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev,

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih gospodinjstev),

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih zavarovateljev ali delodajalcev).

Pripisani socialni prispevki (D.612)

4.98 Pripisani socialni prispevki (D.612) so protipostavka socialnim prejemkom (zmanjšanim za morebitne socialne prispevke zaposlenih), ki jih delodajalci svojim zaposlenim, bivšim zaposlenim in drugim upravičencem plačajo neposredno (tj. niso vezani na dejanske prispevke delodajalcev). Ustrezajo toku D.122. Njihova vrednost bi načeloma morala temeljiti na aktuarskih cenitvah.

4.99 Pripisane socialne prispevke je potrebno uvesti, če naj bodo socialni prejemki, ki jih delodajalci razdeljujejo neposredno, v računih vključeni v postavki socialni prejemki, in če naj bodo stroški teh prejemkov (za del, ki ni pokrit z dejanskimi prispevki zaposlenih) vključeni v sredstva za zaposlene, ki jih plača delodajalec.

Kadar delodajalci zagotavljajo socialne prejemke svojim zaposlenim, bivšim zaposlenim ali nepreskrbljenim družinskim članom neposredno iz lastnih virov, brez vključevanja sklada socialne varnosti, zavarovalnice ali avtonomnega pokojninskega sklada in brez oblikovanja posebnega sklada ali ločene rezerve v ta namen, velja, da so upravičenci zavarovani proti različnim določenim potrebam ali okoliščinam, čeprav za njihovo kritje ni bilo izvršeno nobeno plačilo.

Nadomestilo mora tako biti pripisano zaposlenim, in sicer v vrednosti zneska socialnih prispevkov, ki bi bili potrebni za zagotovitev dejanskih upravičenosti do socialnih prejemkov, ki se z njimi akumulirajo. Ti zneski niso odvisni le od ravni prejemkov, ki so tekoče plačljivi, ampak tudi od verjetnih bodočih obveznosti delodajalcev v okviru teh shem, na katere vplivajo dejavniki, kot so pričakovane spremembe števila, starostne porazdelitve in življenjskega pričakovanja njihovih sedanjih in bivših zaposlenih. Tako morajo vrednosti, ki jih je potrebno pripisati za prispevke, načeloma temeljiti na isti vrsti aktuarskih cenitev, kot so tiste, s katerimi se določajo ravni premij, ki jih zaračunavajo zavarovalnice. Kadar se zaradi političnih dogodkov ali ekonomskih sprememb razmerje med številom trenutno zaposlenih in številom prejemnikov pokojnin znatno spremeni in postane nenormalno, je potrebno oceniti vrednost pripisanih prispevkov za trenutno zaposlene, ki bo različna od dejanske vrednosti izplačanih pokojnin. Za to oceno se lahko uporabi primeren odstotek plač trenutno zaposlenih.

V praksi je lahko odločitev, kolikšni naj bodo pripisani prispevki, težka. Podjetje jih lahko oceni samo, morda na osnovi prispevkov, plačanih podobnim shemam s skladi, da bi izračunalo verjetne obveznosti v prihodnosti. Drugače pa je lahko za oceno pripisanih nadomestil, ki bila potrebna za pokritje pripisanih prispevkov, edina praktična alternativa uporaba socialnih prejemkov, financiranih brez skladov, ki jih podjetja plačajo v istem obračunskem obdobju (po odbitku dejanskih prispevkov, ki so jih zaposleni plačali sami). Čeprav obstajajo številni očitni razlogi za razliko med vrednostjo pripisanih prispevkov, ki bi bili potrebni, in dejansko plačanimi socialnimi prejemki, financiranimi brez skladov v istem obdobju (npr. spremenjena sestava in starostna struktura delovne sile podjetja), lahko dejansko plačani prejemki v tekočem obdobju (zmanjšani za socialne prispevke zaposlenih) vseeno predstavljajo ustrezne ocene prispevkov in povezanih pripisanih nadomestil.

4.100 V računu ustvarjanja dohodka so delodajalci prikazani, kot bi svojim sedanjim zaposlenim kot del njihovih sredstev za zaposlene plačevali znesek, opisan kot pripisani socialni prispevki, po vrednosti enak ocenjenim socialnim prispevkom, ki bi bili potrebni za zagotovitev socialnih prejemkov, financiranih brez skladov, do katerih postanejo upravičeni. Zaposleni so v računu sekundarne razdelitve dohodka prikazani, kot bi svojim delodajalcem vrnili isti znesek pripisanih socialnih prispevkov (tj. tekoči transferji) in jih s tem plačali posebni shemi socialnega zavarovanja.

4.101 Čas zajemanja: pripisani socialni prispevki, ki so protipostavka obveznim neposrednim socialnim prejemkom, so prikazani v času nastanka obveznosti plačila prejemkov.

Pripisani socialni prispevki, ki so protipostavka prostovoljnim neposrednim socialnim prejemkom, so prikazani v času prejemanja prejemkov.

4.102 V sistemu računov so pripisani socialni prispevki prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev ter v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev;

(b) med viri v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorjev, v katere spadajo delodajalci, ter v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

SOCIALNI PREJEMKI RAZEN SOCIALNIH TRANSFERJEV V NARAVI (D.62)

4.103 Postavko D.62 sestavljajo štiri podpostavke:

Prejemki socialne varnosti v denarju (D.621)

Skladi socialne varnosti jih plačujejo gospodinjstvom (razen povračil, glej D.6311).

Ti prejemki se zagotavljajo v okviru shem socialne varnosti.

Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi (D.622)

Zavarovalnice in druge institucionalne enote, ki upravljajo zasebne sheme socialnega zavarovanja s skladi, jih v denarju ali naravi plačujejo gospodinjstvom.

Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov (D.623)

Delodajalci, ki upravljajo sheme socialnega zavarovanja brez skladov, jih v denarju ali naravi plačujejo svojim zaposlenim, njihovim nepreskrbljenim ali preživelim družinskim članom. Navadno vključujejo:

(a) neprekinjeno izplačevanje normalnih ali zmanjšanih plač v obdobjih odsotnosti z dela zaradi bolezni, nesreč, porodniškega dopusta itd.;

(b) izplačila družinskih dodatkov, dodatkov za izobraževanje ali drugih dodatkov, ki se tičejo nepreskrbljenih družinskih članov;

(c) izplačila starostnih ali družinskih pokojnin bivšim zaposlenim ali njihovim družinam ter izplačila odpravnin zaposlenim ali njihovim družinam v primeru presežka delovne sile, nezmožnosti, smrtnih nezgod itd. (če je to določeno v kolektivnih pogodbah);

(d) splošne zdravstvene storitve, ki niso povezane z delom zaposlenega;

(e) okrevališča in domove upokojencev.

Socialne prejemke zaposlenih, financirane brez skladov, ki jih delodajalci plačujejo svojim bivšim zaposlenim in drugim upravičencem, je potrebno prikazati vključno z dejanskimi socialnimi prispevki delodajalcev, tj. s plačili delodajalcev zavarovateljem v korist obravnavanih oseb.

Prejemki socialnega varstva v denarju (D.624)

Državne enote ali NPISG jih plačujejo gospodinjstvom za zadovoljevanje istih potreb, kot jih zadovoljujejo prejemki socialnega zavarovanja, vendar se ti ne plačujejo v okviru sheme socialnega zavarovanja, ki vključuje socialne prispevke in prejemke socialnega zavarovanja. Ti prejemki ne zajemajo tekočih transferjev, ki so plačani kot posledica dogodkov ali okoliščin, ki navadno niso pokriti s shemami socialnega zavarovanja (tj. transferjev zaradi naravnih nesreč, ki so prikazani med drugimi tekočimi transferji ali drugimi kapitalskimi transferji).

SOCIALNI TRANSFERJI V NARAVI (D.63)

Opredelitev: | Socialni transferji v naravi (D.63) obsegajo individualno blago in storitve, ki jih državne enote in NPISG kot transferje v naravi zagotavljajo posameznim gospodinjstvom, ne glede na to, ali so kupljeni na trgu ali pa jih državne enote ali NPISG proizvedejo kot netržno proizvodnjo. Lahko se financirajo iz davkov, drugih dohodkov države ali prispevkov za socialno varnost, v primeru NPISG pa iz podpor in dohodkov od lastnine. |

4.104 Čeprav imajo nekatere netržne storitve, ki jih proizvedejo NPISG, nekatere značilnosti kolektivnih storitev, se zaradi enostavnosti in po dogovoru vse netržne storitve, ki jih proizvedejo NPISG, obravnavajo kot individualne po naravi. Storitve, ki se gospodinjstvom zagotavljajo brezplačno ali po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, so individualne storitve; storitve, ki se zagotavljajo družbi kot celoti ali velikim delom družbe, so kolektivne storitve. Individualne storitve obsegajo v glavnem izobraževalne in zdravstvene storitve, čeprav se pogosto zagotavljajo tudi druge vrste storitev, npr. stanovanjske, kulturne in rekreacijske.

Postavka socialni transferji v naravi (D.63) obsega socialne prejemke v naravi (D.631) in transferje individualnega netržnega blaga in storitev (D.632).

Socialni prejemki v naravi (D.631)

4.105 Socialni prejemki v naravi so socialni transferji v naravi, namenjeni zmanjšanju finančnega bremena gospodinjstev, ki izhaja iz socialnih tveganj in potreb (glej odstavek 4.84). Lahko se delijo na tiste, kjer gospodinjstva, ki so do njih upravičena, dejansko sama kupijo blago in storitve, nato pa dobijo sredstva povrnjena, ter na tiste, kjer se ustrezne storitve zagotavljajo upravičencem neposredno. V drugem primeru državna enota ali NPISG v celoti ali deloma proizvede ali kupi blago in storitve, ki jih njihovi proizvajalci zagotovijo upravičencem neposredno.

Prejemki socialne varnosti, povračila (D.6311)

Ti prejemki obsegajo povračila priznanih izdatkov gospodinjstev za določeno blago ali storitve s strani skladov socialne varnosti.

Ko gospodinjstvo kupi blago ali storitev, za katero mu sklad socialne varnosti kasneje sredstva povrne v celoti ali deloma, velja, da gospodinjstvo deluje v imenu sklada socialne varnosti. Dejansko gospodinjstvo skladu socialne varnosti odobri kratkoročni kredit, ki se odplača takoj, ko gospodinjstvo dobi povračilo.

Znesek povrnjenih izdatkov je prikazan, kot bi neposredno bremenil sklad socialne varnosti v trenutku, ko gospodinjstvo opravi nakup, medtem ko je edini izdatek gospodinjstva, ki je prikazan, morebitna razlika med plačano kupčevo ceno in povrnjenim zneskom. Tako se znesek povrnjenega izdatka ne obravnava kot tekoči transfer v denarju skladov socialne varnosti gospodinjstvom.

Drugi prejemki socialne varnosti v naravi (D.6312)

Obsegajo socialne transferje v naravi (razen povračil) skladov socialne varnosti gospodinjstvom. Večina drugih prejemkov socialne varnosti v naravi se nanaša na zdravniško in zobozdravstveno oskrbo, kirurške posege, nastanitev v bolnišnici, očala in kontaktne leče, medicinske naprave in opremo ter podobno blago in storitve v okviru socialnih tveganj in potreb. Tržni ali netržni proizvajalci zagotavljajo storitve upravičencem neposredno, brez povračil; storitve morajo biti temu ustrezno vrednotene, vsa plačila samih gospodinjstev pa je potrebno odšteti.

Prejemki socialnega varstva v naravi (D.6313)

Obsegajo transferje v naravi, ki jih državne enote ali NPISG zagotavljajo gospodinjstvom. Po naravi so podobni prejemkom socialne varnosti v naravi, vendar se ne zagotavljajo v okviru shem socialnega zavarovanja. Vključeni so (če niso zajeti s shemo socialnega zavarovanja) socialna stanovanja, dodatki za stanovanje, otroške jasli, strokovno izobraževanje, znižanje cen prevoza (ob pogoju, da obstaja socialni namen) ter podobno blago in storitve v okviru socialnih tveganj in potrebam. Vsa plačila samih gospodinjstev je potrebno odšteti.

Transferji individualnega netržnega blaga ali storitev (D.632)

Opredelitev: | Transferji individualnega netržnega blaga in storitev (D.632) obsegajo blago in storitve, ki jih netržni proizvajalci državnih enot ali NPISG zagotavljajo posameznim gospodinjstvom brezplačno ali po cenah, ki niso ekonomsko pomembne. Ustrezajo izdatkom NPISG in države za individualno potrošnjo (glej odstavek 3.85), zmanjšanim za socialne prejemke v naravi (D.631), podeljene gospodinjstvom na osnovi ureditev socialne varnosti ali socialnega varstva. |

4.106 4.107 Čas evidentiranja socialnih prejemkov:

(a) socialni prejemki v denarju so zajeti, ko nastanejo terjatve;

(b) socialni prejemki v naravi so zajeti v času izvajanja storitev ali v trenutku spremembe lastništva blaga, ki ga netržni proizvajalci zagotavljajo gospodinjstvom neposredno.

4.108 V sistemu računov so socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi (D.62) prikazani:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorjev, ki podeljujejo prejemke,

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru prejemkov, ki jih podeli tujina),

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru prejemkov, podeljenih nerezidenčnim gospodinjstvom).

Socialni transferji v naravi (D.63) so prikazani:

(a) med porabami v računu prerazdelitve dohodka v naravi sektorjev, ki podeljujejo prejemke;

(b) med viri v računu prerazdelitve dohodka v naravi gospodinjstev.

Potrošnja transferiranega blaga in storitev je prikazana v računu porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka.

Po dogovoru socialni transferji v naravi s tujino ne obstajajo (prikazani so v D.62 socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi).

DRUGI TEKOČI TRANSFERJI (D.7)

NETO PREMIJE NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA (D.71)

Opredelitev: | Neto premije neživljenjskega zavarovanja (D.71) so premije, plačane v zvezi z zavarovalnimi policami, ki jih sklenejo institucionalne enote. Posamezna gospodinjstva sklenejo police na lastno pobudo in v svojo lastno korist, neodvisno od svojih delodajalcev ali države in izven vseh shem socialnega zavarovanja. Neto premije neživljenjskega zavarovanja zajemajo dejanske premije, ki jih plačajo zavarovanci za zagotovitev zavarovalnega kritja v obračunskem obdobju (premije za obdobje), in premijske dodatke, plačljive iz dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem, po odbitku zaračunanih storitev zavarovalnic, ki organizirajo zavarovanje. |

4.109 Zneski neto premij neživljenjskega zavarovanja so na voljo za zagotavljanje kritja proti različnim dogodkom ali nezgodam, do katerih pride zaradi naravnih ali človeških dejavnikov in katerih posledica je škoda na blagu ali lastnini ali poškodbe ljudi (požari, poplave, trčenja, potopitve, tatvine, nasilje, nesreče, bolezni itd.), ali proti finančnim izgubam, ki so posledica dogodkov, kot so bolezen, brezposelnost, nesreče itd.

4.110 Čas zajemanja: neto premije neživljenjskega zavarovanja se zajamejo v obdobju, v katerem zagotavljajo zavarovalno kritje.

Zavarovalne premije, zmanjšane za zaračunane storitve, so tisti deli v tekočem ali preteklih obdobjih plačanih celotnih premij, ki zagotavljajo kritje tveganj v tekočem obdobju.

Premije za obdobje je treba razločevati od premij, ki v tem obdobju zapadejo v plačilo; le-te bodo verjetno krile tveganja v tekočem in prihodnjih obdobjih.

4.111 V sistemu računov so neto premije neživljenjskega zavarovanja prikazane:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka rezidenčnih zavarovancev;

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih zavarovancev);

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih zavarovalnic).

ODŠKODNINE IZ NEŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA (D.72)

Opredelitev: | Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja (D.72) so zapadle odškodnine na osnovi pogodb o neživljenjskem zavarovanju; so zneski, ki jih zavarovalnice morajo plačati za poravnavo poškodb ali škode, ki jo utrpijo osebe ali blago (vključno z investicijskim blagom). |

Opredelitev: | Tekoči transferji v okviru države (D.73) so transferji med različnimi podsektorji sektorja država (centralna država, federalna država, lokalna država, skladi socialne varnosti), z izjemo davkov, subvencij, investicijskih podpor in drugih kapitalskih transferjev. |

4.118 Tekoči transferji v okviru države ne zajemajo transakcij v imenu druge enote; te se v računih prikažejo le enkrat, med viri koristnika, v imenu katerega se izvede transakcija. Do takih transakcij prihaja zlasti, kadar državna agencija (npr. oddelek centralne države) pobira davke, ki se avtomatično v celoti ali deloma prenesejo k drugi državni agenciji (npr. na lokalno oblast). V tem primeru se davčni prihodki, ki so namenjeni drugi državni agenciji, prikažejo, kakor da jih je neposredno pobrala ta agencija in ne kot tekoči transfer v okviru države. Ta rešitev se tem bolj utemeljeno uporablja v primeru davkov, namenjenih drugi državni agenciji, ki imajo obliko dodatnih davčnih stopenj na davke, ki jih predpisuje centralna država. Zamude v prenosih davkov od ene do druge državne enote so prikazane v postavki "druge terjatve in obveznosti" v finančnem računu.

Po drugi strani pa so transferji davčnih prihodkov, ki so del enkratnega transferja od agencije centralne države k drugi državni agenciji, prikazani kot tekoči transferji v okviru države. Ti transferji ne ustrezajo nobeni posebni kategoriji davkov in se ne izvajajo avtomatično, pač pa v glavnem preko določenih skladov (deželni skladi in skladi lokalnih oblasti) v skladu z merili dodeljevanja, ki jih opredeli centralna država.

4.119 Čas zajemanja: tekoči transferji v okviru države se zajamejo v trenutku, v katerem veljavni predpisi predpisujejo njihovo izvedbo.

4.120 V sistemu računov so tekoči transferji v okviru države prikazani med porabami in viri računov sekundarne razdelitve dohodka podsektorjev sektorja države [10] Tekoči transferji v okviru države so znotraj sektorski tokovi v sektorja se ne pojavljajo v konsolidiranem računu za sektorja kot celote..

TEKOČE MEDNARODNO SODELOVANJE (D.74)

Opredelitev: | Tekoče mednarodno sodelovanje (D.74) zajema vse transferje v denarju in naravi med državnim sektorjem in državnimi sektorji ali mednarodnimi organizacijamiv tujini, razen investicijskih podpor in drugih kapitalskih transferjev. |

Opredelitev: | Tekoči transferji nepridobitnim izvajalcem storitev za gospodinjstva zajemajo vse prostovoljne prispevke (razen zapuščin), članarine in finančno pomoč, ki jih NPISG prejmejo od gospodinjstev (tudi od nerezidenčnih) in v manjšem obsegu od drugih enot. |

4.126 Postavka zajema:

(a) redne članarine, ki jih gospodinjstva plačujejo sindikatom ter političnim, športnim, kulturnim, verskim in podobnim organizacijam, razvrščenim v sektor NPISG;

(b) prostovoljne prispevke (razen zapuščin) gospodinjstev, korporativnih podjetij in tujine nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva, skupaj s transferji v naravi v obliki podarjene hrane, oblačil, odej, zdravil itd. dobrodelnim ustanovam, ki jih razdelijo rezidenčnim ali nerezidenčnim gospodinjstvom;

(c) pomoči in darila sektorja država, razen transferjev za posebne namene financiranja kapitalskih izdatkov, ki so prikazani med investicijskimi podporami.

Plačila članskih obveznosti ali članarin tržnim nepridobitnim izvajalcem opravljajo storitev za podjetja (gospodarske zbornice, trgovska združenja), niso vključena; ta plačila so plačila za opravljene storitve.

4.127 Čas zajemanja: tekoči transferji nepridobitnim institucijam, ki opravljajo storitve za gospodinjstva so zajeti, ko so izvedeni.

4.128 V sistemu računov so tekoči transferji NPISG prikazani:

(a) med porabami v računih sekundarne razdelitve dohodka sektorjev darovalcev,

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev,

Tekoči transferji med gospodinjstvi

Opredelitev: | Tekoči transferji med gospodinjstvi so vsi tekoči transferji v denarju ali naravi, ki jih rezidenčna gospodinjstva dajejo drugim rezidenčnim ali nerezidenčnim gospodinjstvom ali jih od njih prejemajo. Zajemajo zlasti nakazila izseljencev in delavcev, ki so v tujini stalno naseljeni (ali ki delajo v tujini dlje kakor eno leto), članom svojih družin, ki živijo v matičnih državah, in nakazila staršev otrokom, ki se nahajajo v drugih krajih. |

4.129 4.130 Čas zajemanja je trenutek, v katerem se transfer zgodi.

4.131 V sistemu računov so tekoči transferji med gospodinjstvi prikazani:

(a) med porabami in viri v računu sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev,

(b) med porabami in viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Kazni in penali

Opredelitev: | Kazni in penali, ki jih institucionalnim enotam naložijo sodišča ali drugi sodni organi, se obravnavajo kot obvezni tekoči transferji. |

4.132 4.133 Postavka ne zajema:

(a) kazni in penalov, ki jih naložijo davčni organi zaradi utaje ali prepoznega plačila davkov, in ki jih navadno ni mogoče razmejiti od samih davkov;

(b) pristojbin za pridobitev dovoljenj; taka plačila so bodisi davki bodisi plačila za storitve, ki jih opravijo državne enote (glej D.29 in D.59).

4.134 Čas zajemanja: kazni in penali so zajeti v trenutku nastanka obveznosti.

Loterije in igre na srečo

4.135 Zneski, plačani za loterijske kartice in pri stavah, imajo dve sestavini: plačilo zaračunane storitve enoti, ki organizira loterijo ali igro na srečo, ter preostali tekoči transfer, ki se izplača dobitnikom. Zaračunana storitev je lahko precejšnja in mora pokriti davek na proizvodnjo storitev iger na srečo. V sistemu za transferje velja, da potekajo neposredno med udeleženci loterij ali iger na srečo, tj. med gospodinjstvi. Kadar je v loteriji ali igri na srečo udeleženo nerezidenčno gospodinjstvo, lahko med sektorjem gospodinjstev in tujino nastanejo pomembni neto transferji. Tekoči transferji se zajamejo v trenutku izvedbe.

Plačila nadomestil

Opredelitev: | Plačila nadomestil zajemajo tekoče transferje, ki jih institucionalne enote plačajo drugim institucionalnim enotam kot nadomestila za povzročene poškodbe ljudi ali škode na lastnini, razen plačil odškodnin iz neživljenjskega zavarovanja. Plačila nadomestil so bodisi prisilna plačila, ki jih naloži sodišče, bodisi prostovoljna plačila, dogovorjena izven sodišč. Postavka zajema prostovoljna plačila državnih enot ali NPISG za nadomestitve poškodb ali škod, ki jih povzročijo naravne nesreče, razen tistih, ki se razvrščajo med kapitalske transferje. |

4.136 4.137 Čas zajemanja: plačila nadomestil se zajamejo v trenutku izvedbe (prostovoljna plačila) ali v trenutku obveznosti plačila (prisilna plačila).

Na BNP temelječi četrti lastni vir

4.138 Na BNP temelječi četrti lastni vir, uveden z Odločbo Sveta z dne 24. junija 1988 o sistemu lastnih virov Skupnosti, je tekoči transfer, ki ga državni sektorji vseh držav članic plačujejo institucijam Evropske unije.

Je rezidualni prispevek k proračunu teh institucij, ki se odmeri na osnovi ravni BNP vsake države članice.

Čas zajemanja: na BNP temelječi četrti lastni vir se zajame v trenutku obveznosti plačila.

V sistemu računov se na BNP temelječi četrti lastni vir pojavlja:

(a) med porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka sektorja država,

(b) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

Drugo

4.139 Postavka zajema:

(a) tekoče transferje NPISG državi, ki niso davki;

(b) plačila države javnim podjetjem, razvrščenim med nefinančne družbe in neprave družbe, katerih namen je pokritje nenormalno visokih izplačil pokojnin;

(d) premijska plačila na varčevanje, ki jih država v presledkih podeljuje gospodinjstvom, s čimer jih nagradi za varčevanje v določenem obdobju;

(e) povračila gospodinjstev za izdatke, ki so jih v njihovem imenu imele organizacije socialnega skrbstva;

(f) tekoče transferje NPISG tujini;

(g) sponzorska plačila družb, če teh plačil ni možno obravnavati kot nakupe oglaševalskih ali drugih storitev (npr. transferji za dobre stvari ali štipendije);

(h) tekoče transferje države gospodinjstvom kot potrošnikom, če niso prikazani kot socialni prejemki.

4.140 Čas zajemanja: ti transferji se zajamejo ob izvedbi, razen transferjev države in transferjev državi, ki se zajamejo tedaj, ko jih je treba izvesti.

V sistemu računov se raznovrstni tekoči transferji pojavljajo:

(a) med viri in porabami v računu sekundarne razdelitve dohodka vseh sektorjev,

(b) med viri in porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

POPRAVEK ZA SPREMEMBO NETO LASTNIŠKEGA KAPITALA GOSPODINJSTEV V REZERVACIJAH POKOJNINSKIH SKLADOV (D.8)

Opredelitev: | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (D.8) je popravek, ki je potreben, da se v varčevanju gospodinjstev lahko prikaže sprememba matematičnih rezervacij, do katerih imajo gospodinjstva nedvoumno terjatev (terjatev, ki se znova pojavi na finančni ravni kot sredstvo v postavki F.61) in ki izhajajo iz premij in prispevkov, prikazanih v računu sekundarne razdelitve dohodka kot socialni prispevki. |

4.141 4.142 Ker se gospodinjstva v finančnih računih in bilancah stanja obravnavajo kot lastniki rezervacij zasebnih shem s skladi (avtonomnih in neavtonomnih), popravek zagotovi, da presežek pokojninskih prispevkov nad prejemki pokojnin (tj. presežek "transfernih" odhodkov nad "transfernimi" prihodki) ne vpliva na varčevanje gospodinjstev.

Za nevtralizacijo tega učinka se popravek, ki se izračuna kot:

| celotna vrednost dejanskih socialnih prispevkov v zvezi s pokojninami, ki se plačujejo v zasebne pokojninske sheme s skladi |

plus | celotna vrednost dodatnih prispevkov, plačljivih iz dohodka od lastnine, pripisanega zavarovancem |

minus | vrednost s tem povezanih zaračunanih storitev |

minus | celotna vrednost pokojnin, izplačanih kot prejemki socialnega zavarovanja iz zasebnih pokojninskih shem s skladi |

doda k razpoložljivemu dohodku ali prilagojenemu razpoložljivemu dohodku gospodinjstev v računu porabe dohodka pred izračunom varčevanja. |

Na ta način je varčevanje gospodinjstev enako kot bi bilo, če pokojninski prispevki in prejemki pokojnin v računu sekundarne razdelitve dohodka ne bi bili prikazani kot tekoči transferji. Ta popravek je potreben, da se varčevanje gospodinjstev uskladi s spremembo njihovega neto lastniškega kapitala v rezervacijah pokojninskih skladov, ki je prikazana v finančnem računu. Nasprotni popravki so seveda potrebni v računih porabe dohodka zavarovalnic, avtonomnih pokojninskih skladov in delodajalcev, ki vzdržujejo neavtonomne pokojninske sklade.

4.143 Čas zajemanja: popravek se zajame v skladu s tokovi, ki ga sestavljajo.

4.144 V sistemu računov je popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov prikazan:

(a) med porabami v računu porabe dohodka sektorja zavarovalnic in drugih sektorjev, ki upravljajo neavtonomne pokojninske sklade,

(b) med porabami v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih institucij),

(d) med viri v zunanjem računu primarnih dohodkov in tekočih transferjev (v primeru nerezidenčnih gospodinjstev).

KAPITALSKI TRANSFERJI (D.9)

4.145 Kapitalski transferji se od tekočih transferjev razlikujejo v tem, da vsaj ena stranka v transakciji pridobi ali odtuji sredstvo ali sredstva. Ne glede na to, ali je transfer v denarju ali v naravi, mora imeti za posledico enako spremembo finančnih ali nefinančnih sredstev v bilancah stanja ene ali obeh strank v transakciji.

4.146 Kapitalski transfer v naravi zajema prenos lastništva nad sredstvom (razen zalog in denarja) ali odpis dolga s strani upnika brez kakršne koli nasprotne postavke v zameno.

Kapitalski transfer v denarju zajema prenos denarja, ki ga ena stranka pridobi z odtujitvijo sredstva ali sredstev (razen zalog), ali pa se od druge stranke pričakuje ali zahteva, da ga porabi za pridobitev sredstva ali sredstev (razen zalog). Obveznost druge stranke (prejemnika), da denar mora porabiti za pridobitev sredstva ali sredstev, je pogosto pogoj za izvedbo transferja.

4.147 Kapitalski transferji zajemajo davke na kapital (D.91), investicijske podpore (D.92) in druge kapitalske transferje (D.99).

DAVKI NA KAPITAL (D.91)

Opredelitev: | Davki na kapital (D.91) so davki, ki so v neenakomernih in zelo redkih časovnih presledkih odmerjeni na vrednosti sredstev ali neto vrednosti, ki so v lasti institucionalnih enot, ali na vrednosti sredstev, ki se zaradi zapuščin, daril med živimi ali drugih transferjev prenašajo med institucionalnimi enotami. |

4.148 4.149 Davki na kapitalzajemajo:

(a) davke na kapitalske transferje: to so davki na dediščino, davki na dedno posest in davki na darila med živimi, ki se obravnavajo, kot bi bili odmerjeni na kapital upravičencev (razen davkov na prodaje sredstev, ker te niso transferji);

(b) dajatve na kapital: to so priložnostne in izjemne obdavčitve sredstev ali neto vrednosti v lasti institucionalnih enot [14] Davki na kapitalske dobičke so v računih prikazani v postavki tekoči davki na dohodek, premoženje itd.. Zajemajo davke na povečano vrednost posesti, tj. davke na povečano vrednost kmetijskega zemljišča, ki je posledica dovoljenja za pripravo zemljišča za poslovne ali stanovanjske namene.

4.150 Čas zajemanja: davki na kapital so zajeti v času nastanka davčne obveznosti.

4.151 V sistemu računov so davki na kapital prikazani:

(a) med spremembami obveznosti in neto vrednosti (−) v računu kapitala sektorjev, v katere spadajo davkoplačevalci,

(b) med spremembami obveznosti in neto vrednosti (+) v računa kapitala države,

INVESTICIJSKE PODPORE (D.92)

Opredelitev: | Investicijske podpore so kapitalski transferji (v denarju ali naravi) države ali tujinedrugim rezidenčnim in nerezidenčnim institucionalnim enotam, ki so namenjeni celotnemu ali delnemu financiranju njihovih stroškov pridobitve osnovnih sredstev. |

Opredelitev: | Drugi kapitalski transferji so transferji, ki niso investicijske podpore ali davki na kapital, in s katerimi se ne prerazdeljujejo dohodki, pač pa se med različnimi sektorji ali podsektorji gospodarstva ali tujine prerazdeljujeta varčevanje ali premoženje. |

4.165 Drugi kapitalski transferji zajemajo naslednje vrste transakcij:

(a) plačila države ali tujine lastnikom investicijskega blaga, ki je bilo uničeno ali poškodovano zaradi vojnih dejanj, drugih političnih dogodkov ali naravnih nesreč (poplave ipd.);

(b) transferje države nefinančnim družbam in nepravim družbam za pokrivanje izgub, nastalih v več finančnih letih, ali izrednih izgub zaradi dejavnikov, ki so izven nadzora podjetja;

(c) transferje med podsektorji sektorja država, katerih namen je pokrivanje nepričakovanih izdatkov ali akumuliranih primanjkljajev [17] Ti transferji med podsektorji sektorja država so znotrajsektorski tokovi in se ne pojavljajo v konsolidiranem računu sektorja kot celote.;

(d) enkratna premijska plačila na varčevanje, ki jih država podeljuje gospodinjstvom, s čimer jih nagradi za večletno varčevanje;

(e) zapuščine, velika darila med živimi in donacije med enotami, ki pripadajo različnim sektorjem, vključno z zapuščinami in velikimi darili nepridobitnim institucijam (npr. darila univerzam za pokrivanje stroškov izgradnje šol, knjižnic, laboratorijev itd.);

(f) nasprotne transakcije odpisom dolgov z dogovori med institucionalnimi enotami, ki pripadajo različnim sektorjem ali podsektorjem (na primer odpis dolga, ki ga državi dolguje tuja država; plačila garancij, s katerimi se nezmožni dolžniki razbremenijo obveznosti). Taki vzajemno dogovorjeni odpisi se obravnavajo kot kapitalski transferji upnika dolžniku in so enaki vrednosti zapadlega dolga v trenutku odpisa. Podobno je kot kapitalski transfer prikazan tudi prevzem dolga. Vključeni niso:

1. odpis finančnih terjatev do neprave družbe in prevzem obveznosti neprave družbe s strani lastnika neprave družbe. To je transakcija z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (glej odstavek 5.16.);

2. odpis in prevzem dolgov javnih družb, ki iz sistema izginejo kot institucionalne enote, s strani države. Taki primeri so prikazani v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavke 5.16., 6.29. in 6.30.);

3. odpis in prevzem dolgov javnih družb s strani države v procesu privatizacije, ki naj bi bil zaključen v krajšem času. Taki primeri se obravnavajo kot transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (glej odstavek 5.16.+).

Celotni odpis dolga ni transakcija med institucionalnima enotama in se torej ne pojavlja niti v računu kapitala niti v finančnem računu sistema. Če se upnik odloči za tak odpis, ga je treba prikazati v računih drugih sprememb obsega sredstev upnika in dolžnika (glej odstavek 6.27. d). Rezervacije za slabe dolgove se obravnavajo kot knjigovodske vknjižbe znotraj institucionalne proizvodne enote, v sistemu pa se ne pojavljajo. Enostranski odpis dolga s strani dolžnika prav tako ni transakcija in ga sistem ne prepoznava;

(g) tisti del realiziranih kapitalskih dobičkov (ali izgub), ki je prerazdeljen drugemu sektorju, npr. kapitalski dobički, ki jih zavarovalnice prerazdelijo gospodinjstvom. Vendar pa je treba nasprotne transakcije posredno izvedenih transferjev privatizacijskih prihodkov državi (npr. preko holdinškega podjetja) prikazati kot finančne transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5), zato neposredno ne vplivajo na raven neto posojanja/neto izposojanja države;

(h) večja plačila za nadomestitev velikih škod ali resnih poškodb, ki jih zavarovalne police ne pokrivajo (razen plačil države ali tujine, opisanih pod a)). Plačila lahko odredijo sodišča, lahko pa so dogovorjena izven sodišč. Zajemajo plačila za nadomestitev škode, povzročene z velikimi eksplozijami, razlitji nafte, stranskimi učinki uporabe zdravil itd.;

(i) izredna plačila delodajalcev (vključno z državo) ali države (kot del njene socialne funkcije) v sklade socialnega zavarovanja, v kolikor so ta plačila namenjena povečanju matematičnih rezervacij teh skladov. Spremljajoči popravek od skladov socialnega zavarovanja h gospodinjstvom je prav tako prikazan kot drugi kapitalski transfer (D.99) (glej prilogo III. "Zavarovanje", odstavek 20).

4.166 Čas zajemanja:

(a) drugi kapitalski transferji v denarju so zajeti ob zapadlosti plačila;

(b) drugi kapitalski transferji v naravi so zajeti ob prenosu lastništva sredstva ali v času upnikovega odpisa obveznosti.

4.167 V sistemu računov so drugi kapitalski transferji prikazani med spremembami obveznosti in neto vrednosti v računu kapitala sektorjev in tujine.

POGLAVJE 5

FINANČNE TRANSAKCIJE

Opredelitev: | Finančne transakcije so transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino. |

5.01 5.02 Glede na opredelitev transakcije (glej odstavek 1.33) so finančne transakcije vzajemno delovanje med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma, ki zajemajo hkraten nastanek ali likvidacijo finančnega sredstva in nasprotne obveznosti, spremembo lastništva finančnega sredstva ali prevzem obveznosti.

5.03 Finančna sredstva so ekonomska sredstva, ki zajemajo plačilna sredstva, finančne terjatve in ekonomska sredstva, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam.

5.04 Plačilna sredstva so denarno zlato, posebne pravice črpanja, gotovina in prenosljive vloge.

Finančne terjatve dajejo lastnikom (upnikom) pravico, da brez nasprotne dajatve prejmejo plačilo ali vrsto plačil od drugih institucionalnih enot, dolžnikov, ki so prevzele nasprotne obveznosti.

Primeri ekonomskih sredstev, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam, so delnice in drugi lastniški kapital ter deloma pogojna sredstva. Institucionalne enote, ki izdajajo takšna finančna sredstva, s tem prevzamejo nasprotno obveznost.

5.05 Pogojna sredstva so pogodbeni dogovori med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino, ki določajo en pogoj ali več, ki mora biti izpolnjen, preden se finančna transakcija izvede. Primeri so plačilne garancije, ki jih daje tretja oseba, akreditivi, kreditne linije, instrumenti zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev (NIF) in vrsta izvedenih instrumentov. Pogojna sredstva so finančna sredstva v primeru, ko imajo sami pogodbeni dogovori tržno vrednost, ker se z njimi lahko trguje ali so lahko pobotani na trgu. V drugih primerih pogojna sredstva v sistemu niso zajeta [1] Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) so brezpogojne obveznosti zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, nasprotna finančna sredstva individualnih zavarovancev ali upravičencev pa so v večini primerov pogojna sredstva..

5.06 Finančna sredstva se delijo na sedem skupin: denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1), gotovina in vloge (AF.2), vrednostni papirji razen delnic (AF.3), posojila (AF.4), delnice in drugi lastniški kapital (AF.5), zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7).

5.07 V sistemu ima vsako finančno sredstvo nasprotno obveznost, razen finančnih sredstev v skupini denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1). Obveznosti se skladno s skupinami nasprotnih finančnih sredstev delijo na šest skupin.

5.08 Klasifikacija finančnih transakcij je v skladu s klasifikacijo finančnih sredstev in obveznosti. Finančne transakcije se delijo na sedem skupin: transakcije z denarnim zlatom in posebnimi pravicami črpanja (F.1), transakcije z gotovino in vlogami (F.2), transakcije z vrednostnimi papirji razen z delnicami (F.3), transakcije s posojili (F.4), transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5), transakcije z zavarovalnimi tehničnimi rezervacijami (F.6) ter transakcije z drugimi terjatvami in obveznostmi (F.7).

5.09 Imetja finančnih sredstev in neporavnane obveznosti (sektorja ali tujine) v določenem trenutku so prikazani v bilanci stanja (glej poglavje 7). Posledice finančnih transakcij so spremembe v bilancah stanja. Vendar pa so spremembe med začetno in končno bilanco stanja lahko posledica tudi drugih tokov (glej poglavje 6) in ne rezultat vzajemnega delovanja med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma. Drugi tokovi se delijo na revalorizacijo finančnih sredstev in obveznosti ter na spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti, ki niso posledica finančnih transakcij. Prvi so prikazani v računu revalorizacije, drugi pa v računu drugih sprememb obsega sredstev v postavkah izgube zaradi katastrof, zasegi brez nadomestila, druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d.n. ter spremembe v klasifikacijah in strukturi.

5.10 Finančne transakcije med institucionalnimi enotami so prikazane v finančnih računih sektorjev, ki so udeleženi v transakcijah. Finančne transakcije med institucionalnimi enotami in tujino so prikazane v finančnih računih udeleženih sektorjev in v zunanjem finančnem računu, tj. v finančnem račun tujine (glej poglavje 8).

Finančni račun (sektorja ali tujine) na levi strani prikazuje pridobitve manj odsvojitve finančnih sredstev, na desni pa prevzeme obveznosti manj njihova odplačila. Izravnalna postavka finančnega računa, tj. neto pridobitve finančnih sredstev manj neto prevzemi obveznosti, je neto posojanje (+) / neto izposojanje (−) (B.9).

5.11 Finančni račun sektorja je lahko konsolidiran ali nekonsolidiran. Nekonsolidiran finančni račun sektorja kaže spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki so posledica vseh finančnih transakcij, v katerih so bile udeležene institucionalne enote, uvrščene v sektor. Konsolidiran finančni račun sektorja kaže spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki so posledica finančnih transakcij med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v sektor, ter drugimi institucionalnimi enotami ali tujino. V primerjavi z nekonsolidiranim finančnim računom so v konsolidiranem računu finančne transakcije med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v isti sektor, izločene. Zunanji finančni račun je konsolidiran po opredelitvi.

5.12 Finančna transakcija med institucionalnima enotama poveča neto posojanje/neto izposojanje ene institucionalne enote in hkrati za isti znesek zmanjša neto posojanje/neto izposojanje druge institucionalne enote. Finančne transakcije med institucionalnimi enotami, uvrščenimi v isti sektor, ne spremenijo neto posojanja/neto izposojanja tega sektorja. Konsolidiran in nekonsolidiran finančni račun sektorja prikazujeta enako vrednost neto posojanja/neto izposojanja. Podobno finančne transakcije med institucionalnimi enotami ne spremenijo neto posojanja/neto izposojanja celotnega gospodarstva; njegova vrednost je enaka, le z nasprotnim predznakom, vrednosti neto posojanja/neto izposojanja v zunanjem finančnem računu. Celotno neto posojanje/neto izposojanje vseh institucionalnih enot in tujine je torej enako nič.

5.13 Finančni račun (sektorja ali tujine), prikazan po dolžnikih/upnikih [2] SNR 1993 (11.103 — 11.111) uporablja izraz "podroben račun finančnih tokov"., je razširitev finančnega računa, ki kaže razčlenitev neto pridobitev finančnih sredstev po sektorjih dolžnikih in razčlenitev neto prevzemov obveznosti po sektorjih upnikih. Ponuja torej pregled nad dolžniško/upniškimi razmerji in je konsistenten s finančno bilanco stanja, prikazano po dolžnikih/upnikih (glej odstavek 7.69). V primerih finančnih transakcij na sekundarnih trgih pa ne daje informacije o tem, kateri institucionalni enoti je bilo finančno sredstvo prodano ali od katere je bilo kupljeno, torej finančni račun po dolžnikih/upnikih ne daje celovitega odgovora na vprašanje, kdo financira koga v posameznem obračunskem obdobju.

5.14 Finančni račun je v zaporedju računov zadnji račun, ki prikazuje transakcije (glej poglavje 8), zato nima izravnalne postavke, ki bi bila prenesena v naslednji račun. V sistemu je izravnalna postavka finančnega računa enaka izravnalni postavki računa kapitala. V praksi se ti dve postavki navadno razlikujeta, ker sta izračunani na osnovi različnih statističnih podatkov.

5.15 Finančne transakcije imajo v sistemu vedno nasprotne transakcije. Te so lahko druge finančne transakcije ali nefinančne transakcije.

Hkratno povečanje ali zmanjšanje finančnih sredstev in obveznosti ali zamenjava enega finančnega sredstva za drugega so v celoti prikazani v okviru finančnega računa (sektorja ali tujine). Kadar sta tako transakcija kot njena nasprotna transakcija finančni transakciji, spreminjata portfelj finančnih sredstev in obveznosti in lahko spremenita vsoto finančnih sredstev in obveznosti udeleženih institucionalnih enot ali tujine, ne spremenita pa neto posojanja/neto izposojanja ali neto vrednosti.

Nasprotne transakcije finančnim transakcijam so lahko tudi transakcije s proizvodi (glej poglavje 3), razdelitvene transakcije (glej poglavje 4) ali transakcije z nefinančnimi neproizvedenimi sredstvi (glej odstavek 6.06). Kadar nasprotna transakcija finančne transakcije ni finančna transakcija, se neto posojanje/neto izposojanje institucionalnih enot ali tujine spremeni.

5.16 Nasprotna transakcija finančne transakcije je lahko (tekoči ali kapitalski) transfer (glej poglavje 4). V tem primeru finančna transakcija vključuje spremembo lastništva finančnega sredstva, prevzem obveznosti (prevzem dolga) ali sočasno likvidacijo finančnega sredstva in nasprotne obveznosti (odpis ali oprostitev dolga). Nasprotna transakcija prevzema dolga in odpisa dolga se uvršča med kapitalske transferje (D.9) in je prikazana v računu kapitala.

Če lastnik neprave družbe prevzame njene obveznosti ali odpiše finančne terjatve do nje, je nasprotna transakcija prevzema dolga ali odpisa dolga transakcija z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (F.5).

Če država odpiše ali prevzame dolg javne družbe, ki iz sistema izgine kot institucionalna enota, ni v računu kapitala ali finančnem računu prikazana nobena transakcija. V tem primeru je tok prikazan v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej poglavje 6 "Drugi tokovi").

Če država odpiše ali prevzame dolg javne družbe kot del procesa privatizacije, ki naj bi bil zaključen v krajšem času, je protipostavka transakcija z delnicami in drugim lastniškim kapitalom. Privatizacija pomeni opustitev nadzora nad javno družbo (glej odstavek 2.26) z odsvojitvijo delnic in drugega lastniškega kapitala. Takšen odpis ali prevzem poveča lastna sredstva (glej odstavek 7.05), ne glede na to, ali je takšno povečanje lastnih sredstev posledica izdaje delnic in drugega lastniškega kapitala ali ne.

Celotni ali delni odpisi slabih dolgov s strani upnikov ter enostranski odpis obveznosti s strani dolžnika (zavrnitev dolga) niso finančne transakcije, ker ne vključujejo vzajemnega delovanja med institucionalnimi enotami ali med institucionalnimi enotami in tujino na osnovi medsebojnega sporazuma. Celotni ali delni odpisi slabih dolgov s strani upnikov so prikazani v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavek 6.27. d), zavrnitev dolgov pa sistem ne prepoznava.

5.17 Nasprotna transakcija finančnih transakcij so lahko obresti (D.41). Obresti so prihodek upnikov in odhodek dolžnikov, ki nastajajo na osnovi nekaterih skupin finančnih terjatev, razvrščenih v skupine gotovina in vloge (AF.2), vrednostni papirji razen delnic (AF.3), posojila (AF.4) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7). V sistemu so obresti zajete po obračunskem načelu, kar pomeni, da se upniku v času nenehno obračunavajo na znesek neodplačane glavnice (glej odstavek 4.50). Nasprotna transakcija vknjižbe med obresti (D.41) je vedno finančna transakcija, ki ustvari dodatno finančno terjatev upnika do dolžnika. Učinek te finančne transakcije je reinvestiranje obresti. Dejansko plačilo obresti ni prikazano v obrestih (D.41), temveč je transakcija, ki spreminja lastništvo plačilnih sredstev. Nasprotna transakcija je finančna transakcija, ki zmanjšuje neto finančno terjatev upnika do dolžnika. Če obračunane obresti niso plačane ob dospelosti, nastanejo neplačane obresti. Ker so obračunane obresti že prikazane v sistemu, neplačane obresti ne spremenijo celotnih finančnih sredstev ali obveznosti, lahko pa spremenijo njihovo klasifikacijo (glej odstavek 5.131).

5.18 Nasprotna transakcija finančne transakcije je lahko alociran, vendar ne razdeljen dohodek od lastnine. Primeri so obresti (D.41) in dividende (D.421), ki jih prejmejo vzajemni skladi od svojih naložb in ki so alocirane, vendar ne razdeljene delničarjem (glej odstavke 4.49. b in 4.54. b), reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb (D.43) ter dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem (D.44) v primerih individualnih polic življenjskega zavarovanja, ki niso sklenjene v okviru shem socialnega zavarovanja. Učinek nasprotne finančne transakcije je reinvestiranje (pozitivnega ali negativnega) dohodka od lastnine.

KLASIFIKACIJA FINANČNIH TRANSAKCIJ

5.19 Finančne transakcije so razvrščene v skupine, ki se delijo na podskupine, nekatere podskupine se nadalje delijo na podpostavke. Klasifikacija transakcij s finančnimi sredstvi in obveznostmi ustreza klasifikaciji finančnih sredstev in obveznosti (glej odstavke od 5.06 do 5.08), zato so opredelitve skupin, podskupin in podpostavk ter dodatna pojasnila v ESR podani le enkrat — v tem delu poglavja o finančnih transakcijah. V poglavju o bilancah stanja opredelitve in njihova pojasnila v glavnem besedilu niso ponovljene, temveč je v dodatku 7.1 podan povzetek vseh sredstev in obveznosti, opredeljenih v sistemu.

5.20 Klasifikacija finančnih transakcij ter finančnih sredstev in obveznosti temelji v prvi vrsti na likvidnosti in pravni naravi finančnih sredstev. Klasifikacija ne vsebuje funkcionalnih skupin, razen pojasnjevalne postavke, ki se nanaša na neposredne tuje naložbe. Opredelitve skupin, podskupin in podpostavk so v glavnem neodvisne od klasifikacije institucionalnih enot, če pa je potrebno, se klasifikacija finančnih sredstev in obveznosti lahko dodatno navzkrižno razširi s klasifikacijo institucionalnih enot. Primer je lahko razred "vloge med denarnimi finančnimi institucijami". Raven členitve klasifikacije finančnih sredstev in obveznosti je odvisna od analiziranega institucionalnega sektorja.

Tabela 5.1 — Klasifikacija finančnih transakcij

Klasifikacija finančnih transakcij | Oznaka |

| | |

Denarno zlato in posebne pravice črpanja (PPČ) | F.1 | | |

Denarno zlato | | F.11 | |

Posebne pravice črpanja (PPČ) | | F.12 | |

Gotovina in vloge | F.2 | | |

Gotovina | | F.21 | |

Prenosljive vloge | | F.22 | |

Druge vloge | | F.29 | |

Vrednostni papirji razen delnic | F.3 | | |

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov | | F.33 | |

Kratkoročni | | | F.331 |

Dolgoročni | | | F.332 |

Izvedeni finančni instrumenti | | F.34 | |

Posojila | F.4 | | |

Kratkoročna | | F.41 | |

Dolgoročna | | F.42 | |

Delnice in drug lastniški kapital | F.5 | | |

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov | | F.51 | |

Delnice, ki kotirajo na borzi | | | F.511 |

Delnice, ki ne kotirajo na borzi | | | F.512 |

Drug lastniški kapital | | | F.513 |

Delnice vzajemnih skladov | | F.52 | |

Zavarovalne tehnične rezervacije | F.6 | | |

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov | | F.61 | |

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja | | | F.611 |

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | | | F.612 |

Prenosne premije in škodne rezervacije | | F.62 | |

Druge terjatve in obveznosti | F.7 | | |

Komercialni krediti in predujmi | | F.71 | |

Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov | | F.79 | |

Pojasnjevalna postavka: Neposredne tuje naložbe | F.m |

5.21 Analiza kanalov prenosa denarne politike lahko zahteva prikazovanje mer denarja v bilancah stanja ter v finančnih računih sektorjev in tujine. Vendar pa so opredelitve mer denarja med državami in v času različne, poleg tega pa so sestavljene iz elementov, ki se v večini primerov ne skladajo s skupinami, podskupinami in podpostavkami finančnih sredstev in obveznosti, kot so opredeljene v sistemu. Poleg tega je določitev sektorjev, ki izdajajo denar, sektorjev, ki imajo denar, ter denarno nevtralnih sektorjev odvisna od opredelitve posameznih denarnih agregatov. Mere denarja zato v sistemu niso opredeljene. Kljub temu je v dodatku 5.1 predstavljena metoda, ki omogoča prikaz katere koli mere denarja v bilancah stanja in finančnih računih.

5.22 Inovacije na finančnih trgih so zmanjšale uporabnost razmejitve med kratkoročnimi in dolgoročnimi finančnimi sredstvi in obveznostmi. Kljub temu je v primerih, ko je analiza dospelosti pomembna (na primer pri analizi obrestnih mer in donosov sredstev), razvrstitev po dospelosti potrebna. Razlikovanje po dospelosti je torej drugo merilo za razvrščanje, ko je to koristno.

Opredelitev: | Kratkoročna finančna sredstva (obveznosti) so finančna sredstva (obveznosti), katerih izvirna dospelost je navadno leto ali manj, v izjemnih primerih pa največ dve leti. Dolgoročna finančna sredstva (obveznosti) so finančna sredstva (obveznosti), katerih izvirna dospelost je navadno več kakor eno leto, v izjemnih primerih pa več kakor dve leti. |

5.23 Mnoge skupine, podskupine ter podpostavke finančnih sredstev in obveznosti je možno razčleniti po enotah, v katerih so izražene.

Opredelitev: | Finančna sredstva (obveznosti) v nacionalni valuti so finančna sredstva (obveznosti), ki so izražena v enotah valute, ki je v državi uradno plačilno sredstvo. Finančna sredstva (obveznosti) v tujih valutah so finančna sredstva (obveznosti), ki niso izražena v enotah valute, ki je v državi uradno plačilno sredstvo. |

Finančna sredstva v tujih valutah zajemajo tudi finančna sredstva, izražena v košari valut, na primer eku ali PPČ, ter finančna sredstva, izražena v zlatu. Razlikovanje med nacionalno in tujimi valutami je posebej uporabno pri skupini gotovina in vloge (AF.2).

DENARNO ZLATO IN POSEBNE PRAVICE ČRPANJA (PPČ) (F.1)

5.24 Skupino F.1 sestavljata dveh podskupini finančnih transakcij:

(a) denarno zlato (F.11) in

(b) posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12).

5.25 Finančna sredstva, uvrščena v skupino denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1), so edina finančna sredstva, za katere v sistemu ni nasprotnih obveznosti. Zato se pri transakcijah z denarnim zlatom in PPČ (F.1) vedno spremeni lastništvo finančnih sredstev (glej odstavek 5.02.).

Denarno zlato (F.11)

Opredelitev: | Podskupina denarno zlato (F.11) zajema vse transakcije z denarnim zlatom (AF.11), tj. zlatom, ki je sestavina mednarodnih rezerv denarnih oblasti ali drugih subjektov, ki so pod njenim dejanskim nadzorom. |

5.26 5.27 Sektor denarnih oblasti, ki je opredeljen po funkcionalnem načelu, sestavljajo podsektor centralna banka (S.121) ter institucije centralne države, ki izvajajo dejavnosti, ki so običajno značilne za centralno banko. Te dejavnosti obsegajo izdajanje denarja, vzdrževanje in upravljanje z mednarodnimi rezervami ter upravljanje skladov za stabilizacijo tečajev.

Zlato je zato praviloma finančno sredstvo le za centralno banko in centralno državo. Kljub temu imajo v nekaterih okoliščinah tudi druge finančne družbe imetja zlata, ki se lahko proda le s posebno odobritvijo denarnih oblasti. V takšnih omejenih okoliščinah lahko načelo dejanskega nadzora velja tudi za imetja zlata finančnih družb, ki niso centralna banka.

5.28 Denarno zlato je navadno v obliki palic s čistostjo najmanj 995/1000.

5.29 Transakcije z denarnim zlatom zajemajo predvsem prodaje in nakupe denarnega zlata med denarnimi oblastmi. Nakupi denarnega zlata so prikazani v finančnem računu domačih denarnih oblasti kot povečanja finančnih sredstev, nasprotne vknjižbe pa so zmanjšanja finančnih sredstev tujine.

5.30 Transakcije z nedenarnim zlatom, tj. zlatom, ki ni denarno zlato, se obravnavajo kot pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov, če je njegov edini namen ohranjanje vrednosti, drugače pa kot končna ali vmesna potrošnja in/ali sprememba zalog. Transakcije z nedenarnim zlatom zajemajo tudi transakcije denarnih oblasti z zlatom, ki ni del njihovih mednarodnih rezerv.

5.31 Če denarne oblasti dodajo nedenarno zlato svojim imetjem denarnega zlata ali če denarno zlato uporabijo za nedenarne namene, je to monetizacija oziroma demonetizacija zlata. Monetizacija in demonetizacija zlata se ne prikažeta v finančnih računih, temveč se sprememba v postavkah bilance stanja pojasni z vknjižbami v računu drugih sprememb obsega sredstev kot prerazvrstitev, tj. prerazvrstitev zlata kot vrednostnega predmeta (AN.13) med denarno zlato (AF.11) (glej odstavek 6.32). Demonetizacija zlata se prikaže temu nasprotno.

5.32 Vloge, vrednostni papirji in posojila, izraženi v zlatu, se obravnavajo kot finančna sredstva, razen denarnega zlata, razvrščeni pa so enako kot podobna finančna sredstva v tujih valutah v ustrezni skupini.

Zamenjave nedenarnega zlata, tj. dogovori o začasni zamenjavi nedenarnega zlata za vloge, se obravnavajo kot lombardna posojila (glej odstavek 5.81. e).

Posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12)

Opredelitev: | Podskupina posebne pravice črpanja (PPČ) (F.12) zajema vse transakcije s PPČ (AF.12). PPČ so mednarodna rezervna sredstva, ki jih je oblikoval Mednarodni denarni sklad (MDS) in jih dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev. |

5.33 5.34 PPČ niso obveznosti MDS, članice MDS, ki so jim bile PPČ dodeljene, torej nimajo dejanske (brezpogojne) obveznosti odplačila dodeljenih posebnih pravic črpanja. PPČ so izključno imetja uradnih imetnikov, ki so navadno centralne banke, ter so prenosljive med udeleženkami računa posebnih pravic črpanja pri MDS in drugimi imetniki, ki jih določi MDS (druge centralne banke in nekatere mednarodne agencije). PPČ vsakemu imetniku dajejo zagotovljeno in brezpogojno pravico, da pridobi druga rezervna sredstva, predvsem devize.

5.35 Spremembe imetij PPČ pri denarnih oblasteh lahko nastanejo s transakcijami s PPČ, ki obsegajo plačila ali prejemke v posebnih pravicah črpanja od MDS, drugih udeleženk računa posebnih pravic črpanja pri MDS ali drugih imetnikov. Prikazane so v finančnem računu denarnih oblasti in tujine. Spremembe PPČ lahko nastanejo tudi zaradi sprememb vrednosti PPČ, ki so prikazane v računu revalorizacije, ali zaradi dodelitev in ukinitev PPČ, ki so prikazane v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavek 6.27. a).

GOTOVINA IN VLOGE (F.2)

Opredelitev: | Skupino gotovina in vloge (F.2) sestavljajo vse transakcije z gotovino in vlogami (AF.2), tj. z gotovino v obtoku in vsemi vrstami vlog v domači in tujih valutah. |

5.36 5.37 Skupina F.2 se deli na tri podskupine finančnih transakcij:

(a) gotovina (F.21),

(b) prenosljive vloge (F.22),

Razlikovanje med prenosljivimi in neprenosljivimi vlogami je lahko težavno in v nekaterih državah ni analitično uporabno (o razlikovanju med vlogami in posojili glej odstavke od 5.74 do 5.76).

Gotovina (F.21)

Opredelitev: | Podskupina gotovina (F.21) zajema vse transakcije z gotovino (AF.21), tj. z bankovci in kovanci v obtoku, ki se navadno uporabljajo za plačevanje. |

5.38 5.39 Podskupina AF.21zajema:

(a) bankovce in kovance v obtoku, ki so jih izdale rezidenčne denarne oblasti,

(b) bankovce in kovance, ki so jih izdale nerezidenčne denarne oblasti in so v posesti rezidentov.

5.40 Podskupina AF.21 ne zajema:

(a) bankovcev in kovancev, ki niso v obtoku, npr. zaloge lastnih bankovcev centralne banke ali varnostne zaloge bankovcev;

(b) spominskih kovancev, ki se navadno ne uporabljajo za plačevanje.

5.41 Gotovino imajo lahko vsi sektorji in tujina. Izdaja jo centralna banka, centralna država, tujina in v posebnih primerih druge denarne finančne institucije. Je obveznost institucionalne enote, ki jo je izdala.

Prenosljive vloge (F.22)

Opredelitev: | Podskupino prenosljive vloge (F.22) sestavljajo vse transakcije s prenosljivimi vlogami (AF.22). Prenosljive vloge so vloge (v domači ali tujih valutah), ki jih je mogoče brez odloga zamenjati v gotovino ali ki so prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na drug podoben način, in sicer brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. |

5.42 5.43 Podskupina AF.22 zajema prenosljive vloge pri rezidenčnih in nerezidenčnih denarnih finančnih institucijah. Zajema tudi prenosljive vloge med denarnimi finančnimi institucijami, kot so vloge, ki jih imajo druge denarne finančne institucije pri centralni banki na osnovi zahtev po obvezni rezervi, če te vloge ostajajo prenosljive, ter tekoči saldi in devizne vloge v okviru poslov zamenjave, ali med drugimi denarnimi finančnimi institucijami.

5.44 Prenosljive vloge imajo lahko vsi sektorji in tujina. V glavne so obveznosti denarnih finančnih institucij in tujine, lahko pa tudi sektorja država.

Druge vloge (F.29)

Opredelitev: | Podskupino druge vloge (F.29) sestavljajo vse transakcije z drugimi vlogami (AF.29), tj. z vlogami (v domači in tujih valutah), ki niso prenosljive. Drugih vlog ni možno uporabljati za plačevanje ob vsakem času in jih ni možno zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. |

5.45 5.46 Podskupina AF.29 obsega:

(a) vezane vloge. Te vloge niso neposredno razpoložljive, ker so pogojene z določenim rokom ali obdobjem predhodne najave dviga. Vključujejo na primer vloge pri centralni banki kot obliko obveznih rezerv, če jih vlagatelji ne morejo uporabiti brez predhodne najave ali omejitev;

(b) hranilne vloge, hranilne knjižice, potrdila o hranilnih vlogah in potrdila o vlogah, ki niso tržni ali katerih tržnost je, čeprav teoretično možna, zelo omejena;

(c) vloge, nastale v okviru varčevalnih shem ali pogodb. Te vloge pogosto obvezujejo vlagatelja, da redno vplačuje v določenem obdobju, ter da mu vplačana glavnica in obračunane obresti niso na voljo do preteka določenega roka. Te vloge so včasih povezane z možnostjo najetja posojila ob koncu varčevalne dobe, ki je sorazmerno zbranim prihrankom in je namenjeno nakupu ali gradnji stanovanja;

(d) dokaze o vlogah (imenovane tudi "deleži"), ki jih izdajajo hranilna in posojilna združenja, stanovanjske zadruge, kreditne zadruge in podobni, ki so formalno pravno ali v praksi vnovčljivi na vpogled ali po sorazmerno kratki najavi;

(e) vračljiva dodatna plačila na osnovi izvedenih finančnih instrumentov, ki so obveznosti denarnih finančnih institucij (glej odstavek 5.81. c);

(f) kratkoročne dogovore o ponovnem odkupu, ki so obveznost denarnih finančnih institucij (glej odstavek 5.81. d) [4] SNR 1993 (11.32, 11.72 in 11.83) uvršča dogovore o ponovnem odkupu med posojila, če pa so obveznost bank in uvrščeni v nacionalne mere širšega denarja, so razvrščeni med druge vloge..

5.47 Podskupina AF.29 ne zajema tržnih potrdil o vlogah in tržnih potrdil o hranilnih vlogah. Ta se uvrščajo v skupino vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33).

5.48 Podskupina AF.29 zajema tudi:

(a) uradne ekuje v posesti centralnih bank. Ta finančna sredstva so sestavljena iz ekujev, ki jih je z namenom izvajanja sporazuma o evropskem monetarnem sistemu (EMS) izdal EMI v zameno za denarne rezerve centralnih bank držav članic. Te ekuje lahko EMI in centralne banke držav članic uporabljajo kot plačilno sredstvo ter za transakcije med njimi in EMI. EMI lahko denarnim oblastem tretjih držav in mednarodnim denarnim institucijam odobri status "drugih imetnikov ekujev" [5] Člena 6.2 in 6.3 Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti.;

(b) finančne terjatve in obveznosti centralnih bank, ki izhajajo iz zelo kratkoročnih mehanizmov financiranja in kratkoročnih mehanizmov podpore denarni politiki. Z njimi upravlja EMI [6] Člen 6.1 druga alinea Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je Priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti.;

(c) finančne terjatve do MDS, ki so sestavina mednarodnih rezerv in niso v obliki posojil. Sestavljene so iz rezervne tranše, ki nastane s plačilom članskega prispevka v obliki rezervnih sredstev in s skladovo neto uporabo valute članice;

(d) obveznosti do MDS, ki niso v obliki posojil. Te obsegajo uporabo kreditov MDS v okviru računa splošnih virov MDS; ta odraža znesek valute države članice pri MDS, ki jo je članica dolžna ponovno odkupiti.

5.49 Druge vloge imajo lahko vsi sektorji in tujina. V glavnem so obveznost denarnih finančnih institucij in tujine, lahko pa tudi drugih sektorjev, npr. države (glej odstavke od 5.74 do 5.76).

VREDNOSTNI PAPIRJI RAZEN DELNIC (F.3)

Opredelitev: | Skupino vrednostni papirji razen delnic (F.3) sestavljajo vse transakcije z vrednostnimi papirji razen z delnicami (AF.3). To so finančna sredstva, ki so instrumenti na prinosnika, navadno so tržna, z njimi se trguje na sekundarnih trgih ali so lahko pobotana na trgu, imetnik pa do institucionalne enote, ki jih je izdala, nima nobenih lastninskih pravic. |

5.50 5.51 Skupina AF.3 zajema finančna sredstva, katerih tipični predstavniki so dokumenti, namenjeni kroženju in katerih nominalna vrednost je določena ob izdaji. Zajema menice, obveznice, potrdila o vlogah, komercialne zapise, zadolžnice, izvedene finančne instrumente in podobne instrumente, s katerimi se običajno trguje na finančnih trgih (za razliko med vrednostnimi papirji razen delnic in posojili glej odstavke od 5.77 do 5.80).

5.52 Imetniki vrednostnih papirjev razen delnic kot finančnih sredstev so lahko vsi sektorji in tujina. V glavnem so obveznost finančnih in nefinančnih družb, centralne, federalne in lokalne države ter tujine.

5.53 Skupina F.3 je razdeljena na dve podskupini finančnih transakcij [7] SNR 1993 (11.79, 11.80 in 11.81) priporoča neobvezno dodatno razdelitev transakcij z vrednostnimi papirji razen z delnicami po zapadlosti na kratkoročne (F.31) in dolgoročne (F.32). Poleg tega SNR 1993 (11.82) ponuja še eno dodatno neobvezno razdelitev transakcij z vrednostnimi papirji razen z delnicami, ki transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti prikazuje posebej, kadar so pomembne za analizo in politiko. V ESR je uporabljena druga opcija. S tem je olajšana povezava s podskupino dolžniški vrednostni papirji, kot so opredeljeni v Priročniku za plačilno bilanco iz leta 1993, ki dolžniške vrednostne papirje deli v obveznice, zadolžnice, instrumente denarnega trga in izvedene finančne instrumente. Oznaki F.31 in F.32 se v ESR ne uporabljata, da bi se izognili zamenjavam z oznakami iz SNR 1993.:

(a) vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33),

(b) izvedeni finančni instrumenti (F.34).

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33)

Opredelitev: | Podskupino vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.33) sestavljajo vse transakcije z vrednostnimi papirji razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.33). To so vrednostni papirji razen delnic, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega denarnega dohodka v obliki izplačil kuponov (obresti) in/ali vnaprej določenega fiksnega zneska na določen datum ali datume ali z začetkom od dneva, določenega ob izdaji. |

5.54 5.55 Kadar je smiselno, se podskupina F.33 lahko deli na dve podpostavki finančnih transakcij:

(a) kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331),

(b) dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332).

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331)

Opredelitev: | Podpostavko kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.331) sestavljajo vse transakcije s kratkoročnimi vrednostnimi papirji razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.331), tj. z vrednostnimi papirji s kratkoročno izvirno dospelostjo, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (glej odstavek 5.22). |

5.56 5.57 Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov so navadno izdani z diskontom.

5.58 Podpostavka AF.331 zajema:

(a) zakladne menice in druge kratkoročne papirje, ki jih izdaja država, skupaj s tistimi, ki jih prevzamejo druge denarne finančne institucije za zagotovitev obveznih rezerv;

(b) tržne kratkoročne vrednostne papirje, ki jih izdajajo finančne in nefinančne družbe. Za te papirje se uporabljajo različni nazivi, med njimi komercialni zapisi, trgovske menice, zadolžnice, menice in potrdila o vlogah;

(c) kratkoročne vrednostne papirje, izdane v okviru dolgoročnih odkupljenih instrumentov zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev (NIF);

(d) bančne akcepte. Bančni akcepti obsegajo akcept menic in komercialnih zapisov, ki so jih izdale nefinančne družbe, s strani finančnih družb, ter brezpogojno obljubo plačati določen znesek na določen dan. Bančni akcept predstavlja brezpogojno finančno terjatev imetnika in brezpogojno obveznost finančne družbe, ki ga akceptira. Nasprotna transakcija pri finančni družbi je transakcija s kratkoročnim posojilom, ki ga finančna družba odobri svoji stranki. Zaradi tega je priporočljivo, da se bančni akcept obravnava kot dejanska obveznost akceptne finančne družbe in kot finančno sredstvo imetnika, čeprav sredstva morda niso bila izmenjana. Za upoštevanje nacionalnih praks in različic v naravi teh instrumentov pa je pri uporabi tega priporočila potrebna prilagodljivost.

5.59 Podpostavka AF.331 ne zajema vrednostnih papirjev, katerih tržnost je, čeprav teoretično mogoča, v praksi zelo omejena in so zato uvrščeni v podskupino druge vloge (AF.29) ali kratkoročna posojila (AF.41) (glej odstavke od 5.74 do 5.76).

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332)

Opredelitev: | Podpostavka dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (F.332) zajema vse transakcije z dolgoročnimi vrednostni papirji, razen z delnicami in izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.332). To so vrednostni papirji z dolgoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22), razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov. |

5.60 5.61 Dolgoročni vrednostni papirji so navadno izdani s kuponi.

5.62 Podpostavka AF.332 zajema:

(a) obveznice na prinosnika;

(b) podrejene obveznice, pogosto poimenovane tudi podrejeni dolg;

(d) nedatirane obveznice ali obveznice brez dospetja;

(e) vrednostne papirje s spremenljivo obrestno mero;

(f) indeksirane vrednostne papirje, kjer je vrednost glavnice vezana na indeks cen, ceno blaga ali rast tečaja določene valute;

(g) močno diskontirane obveznice in brezkuponske obveznice;

(h) evroobveznice, tj. obveznice, ki so hkrati izdane na trgih najmanj dveh držav in so izražene v valuti, ki ni nujno valuta ene od teh dveh držav. Navadno so izdane preko mednarodnega konzorcija finančnih družb iz več držav;

(i) obveznice zasebne izdaje, tj. obveznice, ki so z medsebojnim dogovorom omejene na določene investitorje, če so vsaj načeloma prenosljive; če niso, spadajo med dolgoročna posojila;

(j) posojila, ki so dejansko postala tržna, kar pomeni, da se z njimi trguje na organiziranih sekundarnih trgih (glej odstavek 5.79);

(k) vrednostne papirje, ki so nastali s pretvorbo posojil. Pretvorba obsega dve finančni transakciji: likvidacijo posojila in nastanek novega vrednostnega papirja;

(l) zadolžnice in podjetniške obveznice, ki so zamenljive v delnice (v delnice izdajateljske družbe ali delnice druge družbe), dokler niso dejansko zamenjane. Zamenjava obsega dve finančni transakciji: likvidacijo zadolžnice ali podjetniške obveznice in izdajo delnic. Pravico do zamenjave, ki jo je mogoče ločiti od obveznice, je treba obravnavati kot posebno finančno sredstvo in jo uvrstiti med izvedene finančne instrumente (AF.34) (glej odstavka 5.67. a in 5.67. b);

(m) delnice ali deleže, ki prinašajo stalne dohodke, vendar ne zagotavljajo udeležbe pri razdelitvi preostanka vrednosti družbe ob njeni razpustitvi, vključno s prednostnimi delnicami s pravico do fiksne dividende in brez pravice do udeležbe pri dobičku.

5.63 Podpostavka AF.332 zajema tudi druga finančna sredstva, izdana z listinjenjem posojil, hipotek, dolga iz poslovanja s kreditnimi karticami, terjatev in drugih sredstev. Nov vrednostni papir je včasih izdan kot zamenjava za izvirno sredstvo, ki je dejansko likvidirano. Druga možnost je, da se izvirno sredstvo prenese na drugo institucionalno enoto, novi vrednostni papirji pa nadomestijo izvirno sredstvo v bilanci stanja prve institucionalne enote. V tem primeru mora biti izvirno sredstvo prikazano v bilanci stanja nove institucionalne enote, ki ga ima v lasti.

5.64 Podpostavka F.332 ne zajema:

(a) transakcij z vrednostnimi papirji, ki so del dogovorov o ponovnem odkupu. Dogovori o ponovnem odkupu so uvrščeni v podskupino druge vloge (glej odstavek 5.46. f) ali v skupino posojila (glej odstavek 5.81. d), odvisno od tega, katera institucionalna enota je vključena v posel. Posojeni znesek ali znesek, ki je predmet ponovnega odkupa, ne spreminja bilance stanja in je uvrščen v AF.332;

(b) transakcij z netržnimi vrednostnimi papirji. Uvrščene so v podskupino dolgoročna posojila;

(c) transakcij z netržnimi posojili, vključno s tistimi, ki so bila prodana tretji osebi, vendar zanje ne obstoja organizirani sekundarni trg (glej odstavek 5.79).

Izvedeni finančni instrumenti (F.34)

Opredelitev: | Podskupina izvedeni finančni instrumenti (F.34) zajema vse transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti (AF.34). To so finančna sredstva, ki temeljijo ali so izvedena iz različnih osnovnih instrumentov. Osnovni instrument je navadno drugo finančno sredstvo, lahko pa je tudi blago ali indeks. |

5.65 5.66 Izvedeni finančni instrumenti se imenujejo tudi sekundarni instrumenti, ker pa je izogibanje tveganju pogost motiv za njihov nastanek, se imenujejo tudi instrumenti za zavarovanje pred tveganji. Samo tisti sekundarni instrumenti, ki imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotani na trgu, so v sistemu finančna sredstva in so uvrščeni v podskupino AF.34 (glej odstavek 5.05)

5.67 Podskupina AF.34 zajema:

(a) opcije, s katerimi se trguje na organiziranih trgih ali prek okenc (OTC). Opcije so pogojna sredstva, ki dajejo imetnikom pravico, ne pa obveznosti, da kupijo od (v primeru nakupne opcije) ali prodajo (v primeru prodajne opcije) izdajatelju opcije finančna ali nefinančna sredstva (osnovni instrument) po vnaprej določeni ceni (izvršilni ceni) v danem časovnem obdobju (ameriška opcija) ali na določen datum (evropska opcija). Kupec opcije plača premijo (ceno opcije) za obvezo izdajatelja opcije, da bo prodal ali kupil določen znesek osnovnega sredstva ali da bo na zahtevo kupca zagotovil ustrezno nadomestilo. Ta obveza je po dogovoru obveznost izdajatelja opcije, ker cena opcije zanj predstavlja tekoče stroške odkupa njegove pogojne obveznosti;

(b) nakupne bone. Nakupni boni so oblika opcij, s katerimi se trguje na organiziranih trgih. Imetnikom dajejo pravico, da do izdajatelja nakupnega bona (navadno družba) kupijo določeno število delnic ali obveznic pod določenimi pogoji v določenem časovnem obdobju. Obstajajo tudi valutni nakupni boni, katerih vrednost je odvisna od zneska valute, ki je potreben za nakup druge valute na ali pred datumom zapadlosti nakupnega bona, ter križni valutni nakupni boni, vezani na tretje valute. Po dogovoru izdajatelj pravice prevzame obveznost, ki predstavlja tekoče stroške odkupa njegove pogojne obveznosti;

(c) standardizirane terminske posle, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotani. Standardizirani terminski posli so obveze o dobavi ali prevzetju dobave določene količine blaga standardne kakovosti, deviz ali vrednostnih papirjev po vnaprej določeni ceni na določen dan ali v določenem obdobju. Standardizirani terminski posli lahko temeljijo tudi na indeksu namesto na finančnem ali nefinančnem sredstvu;

(d) zamenjave, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotane. Zamenjave so pogodbeni dogovori med dvema udeležencema o zamenjavi tokov plačil za enak znesek zadolženosti v času in skladno z vnaprej določenimi pravili. Najbolj pogosti obliki sta obrestna zamenjava in valutna zamenjava. Obrestna zamenjava vključuje zamenjavo plačil obresti z različnimi značilnostmi, kot so stalna obrestna mera za spremenljivo obrestno mero, dve različni spremenljivi obrestni meri, stalna obrestna mera v eni valuti in spremenljiva v drugi ipd. (glej odstavek 4.47). Valutne zamenjave vključujejo zamenjavo določenih zneskov dveh različnih valut s kasnejšimi odplačili, ki obsegajo tokove obresti in glavnice v času po vnaprej določenih pravilih;

(e) navadne terminske posle, če imajo tržno vrednost, ker se z njimi trguje ali so lahko pobotani. Navadni terminski posli so pogodbeni dogovori, s katerimi se udeleženca, ki se želita zavarovati pred spremembami obrestnih mer, dogovorita o obrestni meri, ki bo na določen dan poravnave plačana na namišljeni znesek glavnice, ki ni nikoli izmenjana. Plačila so določena na osnovi razlike med dogovorjeno mero navadnega terminskega posla in prevladujočo mero na trgu v času poravnave. V sistemu so ta plačila prikazana kot dohodek od lastnine (glej odstavek 4.47).

5.68 Podskupina AF.34 ne zajema:

(a) osnovnega instrumenta, na katerem temelji izvedeni finančni instrument;

(b) vračljivih dodatnih plačil, ki so povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti. Ta spadajo med druge vloge (AF.29) (glej odstavek 5.46. e) ali posojila (AF.4) (glej odstavek 5.81. c), odvisno od udeleženih institucionalnih enot;

POSOJILA (F.4)

Opredelitev: | Skupino posojila (F.4) sestavljajo vse transakcije s posojili (AF.4). Posojila so finančna sredstva, ki nastanejo, ko upnik bodisi neposredno ali preko posrednikov posodi sredstva dolžniku, dokumentirana pa so z netržnimi dokumenti ali sploh niso dokumentirana. |

5.69 5.70 Splošne značilnosti posojil so:

(a) pogoje, ki določajo posojilo, določi finančna družba, ki posojilo odobri, ali pa se o njih pogajata posojilodajalec in posojilojemalec neposredno ali preko posrednika;

(b) pobudo za posojilo navadno da posojilojemalec;

5.71 Kadar je smiselno, se skupina F.4 lahko deli na dve podskupini finančnih transakcij:

(a) kratkoročna posojila (F.41),

(b) dolgoročna posojila (F.42).

Kratkoročna posojila (F.41)

Opredelitev: | Podskupino kratkoročna posojila (F.41) sestavljajo vse transakcije s kratkoročnimi posojili (AF.41), tj. s posojili s kratkoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22) in posojil, ki so odplačljiva na zahtevo. |

5.72 Dolgoročna posojila (F.42)

Opredelitev: | Podskupino dolgoročna posojila (F.42) sestavljajo vse transakcije z dolgoročnimi posojili (AF.42), tj. s posojili z dolgoročno izvirno dospelostjo (glej odstavek 5.22). |

5.73 5.74 Razlikovanje med transakcijami s posojili (F.4) in transakcijami z vlogami (F.22, F.29) lahko pogosto temelji na pobudniku za transakcijo. Če da pobudo posojilojemalec, se transakcija uvrsti v skupino posojila, če pa posojilodajalec pa v eno od podskupin vlog. Vendar pa je merilo, kdo da pobudo, pogosto stvar presoje.

5.75 Po dogovoru so kratkoročna posojila, odobrena rezidenčnim in nerezidenčnim denarnim finančnim institucijam, navadno uvrščena v eno od podskupin vlog (AF.22, AF.29), kratkoročne vloge, ki jih sprejmejo rezidenčne in nerezidenčne institucionalne enote, ki niso denarne finančne institucije, pa navadno v podskupino kratkoročna posojila (AF.41). Zato so vloge pretežno obveznosti rezidenčnih in nerezidenčnih denarnih finančnih institucij (glej odstavka 5.44 in 5.49), ki v sistemu navadno nimajo obveznosti v obliki kratkoročnih posojil.

5.76 Za analizo je lahko koristno, če se dopustijo izjeme od zgornjega dogovora. Primeri so hranilne vloge pri državi ter zamenjave nedenarnega zlata med denarnimi finančnimi institucijami (glej odstavek 5.81. e) [8] V nasprotju s SNR 1993 (11.33) zamenjave deviz med centralno banko in drugimi denarnimi finančnimi institucijami (centralna banka pridobi devize od druge denarne finančne institucije v zameno za vlogo pri centralni banki, pri tem pa obstaja obveza za nasprotno transakcijo na poznejši datum) niso uvrščene v kategorijo posojila..

5.77 Razlikovanje med transakcijami s posojili (F.4) in transakcijami z vrednostnimi papirji razen z delnicami (F.3) lahko temelji na stopnji tržnosti finančnih sredstev in njenih implikacijah.

5.78 Izdaja vrednostnega papirja je sestavljena iz večjega števila enakih dokumentov, ki dokumentirajo okrogel znesek, skupaj pa tvorijo celotni izposojeni znesek. V primerjavi s tem so posojila navadno dokumentirana z enim dokumentom, transakcije s posojili pa se izvajajo med enim upnikom in enim dolžnikom. V primeru posojil bančnega konzorcija pa posojilo odobri več upnikov.

5.79 Za posojila obstaja sekundarni trg, vendar so posamezna posojila predmet trgovanja samo priložnostno. Ko se s posojilom začne trgovati na organiziranem trgu, ga je potrebno uvrstiti v skupino vrednostni papirji razen delnic. Pri tem se navadno izvede pretvorba izvirnega posojila (glej odstavka 5.62. j in 5.62. k).

5.80 Standardna posojila v večini primerov nudijo finančne družbe, navadno pa so odobrena gospodinjstvom. Finančne družbe določajo pogoje, gospodinjstva pa lahko izberejo le, ali jih sprejmejo ali ne. V nasprotju s tem so pogoji nestandardnih posojil navadno rezultat pogajanj med upnikom in dolžnikom. To je pomembno merilo, ki olajšuje razlikovanje med nestandardnimi posojili in vrednostnimi papirji razen delnic. Pri javnih izdajah vrednostnih papirjev pogoje izdaje določi posojilojemalec, lahko tudi po posvetu z banko, ki vodi posel izdaje, pri zasebnih izdajah pa se upnik in dolžnik pogajata o pogojih izdaje (glej odstavek 5.62. i).

5.81 Skupina AF.4 zajema:

(a) salde na tekočih računih, npr. notranji saldi med nefinančnimi družbami in njihovimi nerezidenčnimi podružnicami, vendar brez saldov, ki so obveznost denarnih finančnih institucij in uvrščeni v podskupino vloge;

(b) dobroimetja zaposlenih na osnovi udeležbe v dobičkih družb;

(c) vračljiva dodatna plačila, povezana z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki so obveznost institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije (glej odstavek 5.46. e);

(d) kratkoročne dogovore o ponovnem odkupu, ki so obveznost institucionalnih enot, ki niso denarne finančne institucije (glej odstavek 5.46. f) in dolgoročne dogovore o ponovnem odkupu;

(e) posojila, ki nastanejo na osnovi zamenjav nedenarnega zlata, tj. dogovorov o začasni izmenjavi nedenarnega zlata za vloge. Njihova ekonomska narava je podobna lombardnemu posojilu v tem, da kupec zlata za obdobje trajanja dogovora odobri prodajalcu posojilo, zavarovano z zlatom, ob ponovnem odkupu zlata pa prejme nadomestilo v višini vnaprej določene cene;

(f) posojila, ki so protipostavke bančnih akceptov (glej odstavek 5.58. d);

(g) finančne leasinge in dogovore o nakupih s pridržanim lastništvom [9] Glej Prilogo II. "Leasing in nakup trajnega blaga s pridržanim lastništvom".;

(h) posojila za financiranje komercialnih kreditov;

(i) hipotekarna posojila;

(j) potrošniške kredite;

(k) revolving kredite;

(l) obročna posojila;

(m) posojila, dana kot garancije za izpolnitev nekaterih obveznosti.

5.82 Skupina AF.4 zajema tudi:

(a) finančne terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz srednjeročne finančne podpore plačilnim bilancam držav članic. S posojili upravlja EMI [10] Člen 6.1 tretja alinea Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je Priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti.;

(b) finančne terjatve do MDS v obliki posojil v okviru Splošnega sporazuma o izposojanju ali v okviru posebnih dogovorov s članicami o izposojanju;

(c) obveznosti do MDS v obliki posojil v okviru Inštrumenta za strukturno prilagajanje, Instrumenta za okrepljeno strukturno prilagajanje in Skrbniškega sklada.

5.83 Skupina AF.4 ne zajema:

(a) drugih terjatev in obveznosti (AF.7), vključno s komercialnimi krediti in predujmi (AF.71);

(b) finančnih sredstev in obveznosti, ki izhajajo iz lastništva nerezidentov nad nepremičnimi sredstvi (npr. zemljišča in zgradbe). Uvrščeni so v podpostavko drug lastniški kapital (AF.513) (glej odstavek 5.95. f).

5.84 Posojila so lahko finančna sredstva ali obveznosti vseh sektorjev in tujine, vendar pa denarne finančne institucije v sistemu navadno nimajo kratkoročnih posojil med svojimi obveznostmi.

5.85 Podskupini kratkoročna posojila in dolgoročna posojila v sistemu nista razdeljeni na podpostavke. Kljub temu jih je za analizo lahko koristno deliti, in sicer predvsem dolgoročna posojila na potrošniške kredite [11] Potrošniški krediti so posojila, odobrena gospodinjstvom za namene, ki niso povezani z njihovimi podjetniškimi ali poklicnimi dejavnostmi. Hipotekarna posojila za financiranje izgradnje ali nakupa stanovanj ali hiš (med drugimi premostitvena posojila) niso vključena. Potrošniški krediti naj bi bili namenjeni le nakupu blaga in/ali storitev za individualno potrošnjo gospodinjstev. Opredelitev je možno prilagoditi glede na nacionalno prakso., hipotekarna posojila [12] Hipotekarna posojila so dolgoročna posojila, zavarovana s hipoteko na bivališče, ki ga uporablja posojilojemalec za lastno nastanitev. Opredelitev je možno prilagoditi glede na nacionalno prakso. in druga posojila.

DELNICE IN DRUG LASTNIŠKI KAPITAL (F.5)

Opredelitev: | Skupino delnice in drug lastniški kapital (F.5) sestavljajo vse transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom (AF.5). To so finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice do družb ali nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb ali nepravih družb ter do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji. Delnice, ki so bile ponujene v prodajo, vendar ob izdaji niso bile prevzete, v sistemu niso prikazane. Delnice in drug lastniški kapital so odkupljeni, ko jih kupi družba, ki jih je izdala, ali ko se v primeru likvidacije zamenjajo za neto sredstva družbe. |

Opredelitev: | Podskupino delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (F.51) sestavljajo vse transakcije z delnicami in drugim lastniškim kapitalom, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.51). To so finančna sredstva (razen delnic vzajemnih skladov), ki predstavljajo lastninske pravice do družb in nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji. |

5.89 Kadar je smiselno, se podskupina F.51 lahko deli na tri podpostavke finančnih transakcij:

(a) delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511),

(b) delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512),

Delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511), in delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512)

Opredelitev: | Podpostavko delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.511) sestavljajo vse transakcije z delnicami, ki kotirajo na borzi, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.511), podpostavko delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (F.512) pa vse transakcije z delnicami, ki ne kotirajo na borzi, razen z delnicami vzajemnih skladov (AF.512). Delnice obsegajo pravico do udeležbe v kapitalu družbe v obliki vrednostnih papirjev, ki so načeloma tržni. Podpostavka AF.511 obsega tiste delnice, ki kotirajo na organizirani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga, podpostavka AF.512 pa tiste delnice, ki ne kotirajo. |

5.90 5.91 Podpostavki AF.511 in AF.512 zajemata:

(a) kapitalske delnice, ki jih izdajajo družbe z omejeno odgovornostjo. To so vrednostni papirji, ki dajejo imetnikom status skupnih lastnikov in pravico do deleža v celotnem razporejenem dobičku in do deleža v neto sredstvih ob likvidaciji;

(b) odkupljene delnice v družbah z omejeno odgovornostjo. To so delnice, katerih kapital je bil odplačan, vendar so še naprej v lasti imetnikov, ki ostajajo skupni lastniki in imajo pravico do deleža v dobičku, ki ostane po izplačilu dividend na preostali delniški kapital, in do deleža v presežku, ki ostane po likvidaciji in je enak neto sredstvom, zmanjšanim za preostali delniški kapital;

1. ki imajo, odvisno od države in okoliščin, v katerih so nastale, različna imena, npr. ustanoviteljske delnice, profitne delnice, dividendne delnice itd. in ki niso del delniškega kapitala;

2. ki ne dajejo imetnikom statusa skupnih lastnikov v ožjem smislu (pravica do deleža v odplačilih delniškega kapitala, pravica do donosov iz tega kapitala, pravica do glasovanja na skupščini delničarjev itd.);

3. ki dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih, ki preostanejo po izplačilu dividend na delniški kapital, in do deleža v presežku, ki ostane ob likvidaciji;

(d) prednostne delnice, ki omogočajo udeležbo v razdelitvi preostale vrednosti ob likvidaciji družbe. Lahko kotirajo na organizirani borzi ali pa ne.

5.92 Podpostavki AF.511 in AF.512 ne zajemata:

(a) delnic, ki so bile ponujene v prodajo, vendar ob izdaji niso bile prevzete. Te v sistemu niso prikazane;

(b) zadolžnic in podjetniških obveznic, zamenljivih v delnice. Do trenutka pretvorbe so prikazane v podskupini AF.33 (glej odstavek 5.62. l);

(c) lastniškega kapitala partnerjev z neomejeno odgovornostjo v korporativnih partnerskih podjetjih. Uvrščen je v podpostavko AF.513;

(d) investicij države v kapital mednarodnih organizacij, ki so pravno ustanovljene kot delniške družbe. Uvrščene so v podpostavko AF.513 (glej odstavek 5.95. c).

5.93 Podpostavki F.511 in F.512 ne zajemata izdaj premijskih delnic, ki so nakazila novih delnic delničarjem v sorazmerju z njihovimi imetji. Takšna izdaja, ki ne menja niti obveznosti družbe do delničarjev niti razmerja med sredstvi delničarjev v družbi, ni finančna transakcija in v sistemu ni prikazana (glej odstavek 6.56). Enako velja za delitve delnic na manjše enote.

Drugi lastniški kapital (F.513)

Opredelitev: | Podpostavko drug lastniški kapital (F.513) sestavljajo vse transakcije z drugim lastniškim kapitalom (AF.513), tj. z vsemi oblikami lastniškega kapitala, razen s tistimi, ki so uvrščene v podpostavki AF.511 in AF.512 ter podskupino AF.52. |

5.94 5.95 Podpostavka AF.513 zajema:

(a) vse oblike lastniškega kapitala v družbah, ki niso delnice:

1. lastniški kapital v korporativnih partnerskih podjetjih, ki ga vpišejo partnerji z neomejeno odgovornostjo;

2. lastniški kapital v družbah z omejeno odgovornostjo, katerih lastniki so partnerji in ne delničarji;

3. kapital, investiran v družbe z neomejeno odgovornostjo ali komanditne družbe, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe;

4. kapital, investiran v zadruge, ki so priznane kot neodvisne pravne osebe;

(b) naložbe države v kapital javnih podjetij, katerih kapital ni razdeljen na delnice in ki so na osnovi posebne zakonodaje priznane kot neodvisne pravne osebe (glej odstavek 2.16. c);

(c) naložbe države v kapital mednarodnih in nadnacionalnih organizacij (razen v MDS), čeprav so pravno ustanovljene kot delniške družbe (npr. Evropska investicijska banka);

(d) finančne vire EMI, pridobljene s prispevki nacionalnih centralnih bank [14] Člen 16.2 Protokola o statutu Evropskega monetarnega inštituta, ki je Priloga k Sporazumu o ustanovitvi Evropske skupnosti.;

(e) kapital, investiran v finančne in nefinančne neprave družbe (glej odstavek 2.13. f). Znesek teh investicij ustreza novim investicijam (v denarju ali naravi), zmanjšanim za odtegnjeni kapital (glej odstavek 4.61);

(f) finančna sredstva, ki jih imajo nerezidenčne enote v namišljenih rezidenčnih enotah (glej odstavek 2.15) in obratno.

Delnice vzajemnih skladov (F.52)

Opredelitev: | Podskupino delnice vzajemnih skladov (F.52) sestavljajo vse transakcije z delnicami vzajemnih skladov (AF.52). To so delnice, ki jih izdajajo posebne vrste finančnih družb, katerih edini namen je investiranje zbranih sredstev na denarnem trgu, kapitalskem trgu in/ali v nepremičnine. |

5.96 5.97 Podskupina AF.52 zajema delnice, ki jih izdajajo finančne družbe, ki se po posameznih državah imenujejo različno, npr. vzajemni skladi, vzajemni naložbeni skladi, investicijski skladi ali druge kolektivne investicijske sheme, ki so lahko odprti, polodprti ali zaprti skladi. Te delnice lahko kotirajo na borzi ali pa ne. Tiste, ki ne kotirajo, so navadno odplačljive na zahtevo, in sicer po vrednosti, ki ustreza njihovemu deležu v lastnih sredstvih finančne družbe. Lastna sredstva se redno revalorizirajo na osnovi tržnih cen njihovih sestavnih delov.

ZAVAROVALNE TEHNIČNE REZERVACIJE (F.6) [15] Za obravnavo socialnega in drugega zavarovanja glej Prilogo III. "Zavarovanje".

Opredelitev: | Skupino zavarovalne tehnične rezervacije (F.6) sestavljajo vse transakcije z zavarovalnimi tehničnimi rezervacijami (AF.6). To so tehnične rezervacije zavarovalnih družb ter (avtonomnih in neavtonomnih) pokojninskih skladov glede zavarovancev ali upravičencev, kakor je določeno v Direktivi Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih in konsolidiranih zaključnih računih zavarovalnic. |

Opredelitev: | Podskupino neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (F.61) sestavljajo vse transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (AF.61). To so tehnične rezervacije, ki jih družbe in neprave družbe oblikujejo za kritje predvidenih odškodnin in ugodnosti ob izpolnjenih pogojih. |

5.105 Podskupina F.61 je razdeljena na dve podpostavki finančnih transakcij:

(a) neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (F.611),

(b) neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (F.612).

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (F.611)

Opredelitev: | Podpostavko neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (F.611) sestavljajo vse transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (AF.611). To so matematične rezervacije ter tehnične rezervacije za zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice, ki povečujejo vrednost polic življenjskega zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice in podobnih polic ob dospelosti. |

5.106 5.107 Podpostavka AF.611 zajema matematične rezervacije, rezervacije za bonuse in popuste ter tehnične rezervacije za police življenjskega zavarovanja, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovanci, kot je opredeljeno v členih 27, 29 in 31 Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o zaključnih in konsolidiranih računih zavarovalnic.

5.108 Transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja sestavljajo povečanja manj zmanjšanja, ki jih je potrebno ločiti od nominalnih dobičkov ali izgub iz lastnine na sredstvih, ki jih investirajo zavarovalne družbe (glej odstavek 6.57).

Povečanja sestavljajo:

(a) dejanske premije za tekoče obračunsko obdobje;

(b) plus premijski dodatki, ki ustrezajo dohodku od investiranja rezervacij, ki je pripisan zavarovanim gospodinjstvom;

Zmanjšanja obsegajo:

(a) zneske, dolžne zavarovancem življenjskega zavarovanja in podobnih zavarovalnih polic, ko zapadejo, ter zneske, dolžne upravičencem v primerih smrti zavarovanih oseb;

(b) plus zapadla plačila iz polic, ki so odkupljene pred zapadlostjo.

5.109 Rezervacije življenjskega zavarovanja so finančna sredstva rezidenčnih in nerezidenčnih gospodinjstev ter obveznosti rezidenčnih in nerezidenčnih zavarovalnih družb.

V primeru skupinskega zavarovanja, ki ga sklene npr. družba v korist svojih zaposlenih, so upniki zaposleni in ne delodajalec. Zaposleni se namreč obravnavajo kot dejanski zavarovanci.

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (F.612)

Opredelitev: | Podpostavko neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (F.612) sestavljajo vse transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (AF.612). To so tehnične rezervacije avtonomnih in neavtonomnih pokojninskih skladov, ki so jih ustanovili delodajalci in/ali zaposleni ali skupine samozaposlenih, da bi zagotovili pokojnine zaposlenim ali samozaposlenim. |

5.110 5.111 Transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov sestavljajo povečanja manj zmanjšanja, ki jih je treba ločiti od nominalnih dobičkov ali izgub iz lastnine na sredstvih, ki jih investirajo pokojninski skladi (glej odstavek 6.57).

Povečanja sestavljajo:

(a) dejanski prispevki za tekoče obračunsko obdobje v pokojninske sklade, ki jih plačajo zaposleni, delodajalci, samozaposleni in druge institucionalne enote v korist posameznikov ali gospodinjstev, ki imajo terjatve do skladov;

(b) plus dodatni prispevki, ki ustrezajo dohodku od investiranja rezervacij pokojninskih skladov, ki je pripisan udeleženim gospodinjstvom;

Zmanjšanja sestavljajo:

(a) socialni prejemki, ki so enaki zneskom, ki se upokojencem ali njihovim nepreskrbljenim družinskim članom izplačujejo v obliki rednih plačil ali drugih ugodnosti;

(b) plus socialni prejemki v obliki enkratnih zneskov, plačanih osebam ob upokojitvi.

5.112 Transakcije z neto lastniškim kapitalom gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov ne zajemajo sredstev, ki so zaradi preoblikovanja enega sklada v drugega prenesena od neavtonomnih k avtonomnim pokojninskim skladom, uvrščenim v podsektor zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.125). Takšen dogodek mora biti prikazan v postavki spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi (K.12.1) v računu drugih sprememb obsega sredstev (glej odstavek 6.30).

5.113 Rezervacije pokojninskih skladov so finančna sredstva rezidenčnih in nerezidenčnih gospodinjstev in ne institucionalnih enot, ki z njimi upravljajo.

Prenosne premije in škodne rezervacije (F.62)

Opredelitev: | Podskupino prenosne premije in škodne rezervacije (F.62) sestavljajo vse transakcije s prenosnimi premijami in škodnimi rezervacijami (AF.62). To so tehnične rezervacije, ki jih oblikujejo zavarovalne družbe ter (avtonomni in neavtonomni) pokojninski skladi za: (a)znesek, ki predstavlja tisti del prihodkov od premij (obračunanih bruto premij), ki mora biti alociran naslednjim obračunskim obdobjem (prenosne premije);(b)celotne ocenjene končne stroške poravnave vseh škod iz dogodkov, ki so nastali do konca obračunskega obdobja, ne glede na to, ali so bili že prijavljeni ali ne, zmanjšane za zneske, ki so že bili plačani na osnovi takšnih škod (škodne rezervacije). |

5.115 Prenosne premije so posledica dejstva, da zavarovalne premije navadno zapadejo v plačilo na začetku zavarovalnega obdobja, ki navadno ne sovpada z obračunskim obdobjem. Zato je ob koncu obračunskega obdobja, ko se izdela bilanca stanja, del zavarovalnih premij, ki so zapadle v plačilo v obračunskem obdobju, namenjen pokrivanju tveganj v naslednjem obdobju. Prenosne premije so določene glede na tveganja v obdobju, ki preostaja do konca veljavnosti pogodbe.

V finančnem računu prenosne premije, ki so prikazane med zavarovanci in zavarovalnimi družbami, predstavljajo tisti del premij, ki zapadejo v plačilo v tekočem obračunskem obdobju in so namenjene kritju tveganj, ki nastajajo v naslednjem obdobju.

5.116 Prenosne premije so finančna sredstva zavarovancev. Če se te prenosne premije nanašajo na življenjsko zavarovanje, so zavarovanci rezidenčna ali nerezidenčna gospodinjstva. Če se nanašajo na neživljenjsko zavarovanje, lahko zavarovanci pripadajo kateremu koli sektorju gospodarstva ali tujini. Zavarovalne premije ali socialni prispevki, ki jih plačajo zavarovanci, so lahko merilo za porazdelitev prenosnih premij med sektorje gospodarstva in tujino.

5.117 Škodne rezervacije imajo zavarovalne družbe za pokrivanje zneskov, ki naj bi po pričakovanjih zapadli v plačilo na osnovi zahtevkov, ki še niso poravnani (npr. ker so sporni). Za zahtevke, ki so jih zavarovalne družbe sprejele, se šteje, da so zapadli v plačilo, ko se je škodni primer zgodil, ne glede na to, koliko časa je trajal postopek ugotavljanja njegove upravičenosti.

5.118 Škodne rezervacije so finančna sredstva upravičencev, ki lahko pripadajo kateremu koli sektorju gospodarstva ali tujini.

5.119 Podskupina AF.62 zajema prenosne premije, druge tehnične rezervacije, škodne rezervacije in izravnalne rezervacije, kot so opredeljene v členih 25, 26, 28 in 30 Direktive Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o zaključnih in konsolidiranih računih zavarovalnic.

DRUGE TERJATVE IN OBVEZNOSTI (F.7)

Opredelitev: | Skupino druge terjatve in obveznosti (F.7) sestavljajo vse transakcije z drugimi terjatvami in obveznostmi (AF.7). To so finančne terjatve, ki nastanejo kot protipostavke finančnim ali nefinančnim transakcijam v primerih časovne razlike med temi transakcijami in ustreznim plačilom. |

5.120 5.121 Skupina F.7 zajema transakcije s finančnimi terjatvami, ki izhajajo iz predčasnih ali prepoznih plačil za transakcije z blagom in storitvami, razdelitvene transakcije ali sekundarno trgovino s finančnimi sredstvi. Zajema tudi nasprotne transakcije v primeru zapadlega, a še ne izvedenega plačila. V skupino je uvrščen tudi dolg, ki izhaja iz v obdobju obračunanega dohodka in zaostankov v plačilu.

5.122 Kategorija F.7 ne zajema:

(a) statističnih napak, ki niso časovne razlike med transakcijami z blagom in storitvami, razdelitvenimi ali finančnimi transakcijami in ustreznimi plačili;

(b) postavk, ki jih zaradi pomanjkanja informacij ni možno razvrstiti. Razvrstitev mora temeljiti na vseh razpoložljivih informacijah;

(d) raznovrstnih postavk plačilne bilance, imenovanih neto napake in izpustitve;

(e) predčasnih ali prepoznih plačil (skupaj z zaostalimi) v primeru nastanka finančnihsredstev ali odplačila obveznosti, razen tistih, ki so uvrščeni v skupino F.7. Ta ostajajo uvrščena v svoji skupini.

5.123 Skupina F.7 je razdeljena na dve podskupini finančnih transakcij:

(a) komercialni krediti in predujmi (F.71),

(b) druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (F.79).

Komercialni krediti in predujmi (F.71)

Opredelitev: | Podskupino komercialni krediti in predujmi (F.41) sestavljajo vse transakcije s komercialnimi krediti in predujmi (AF.71). To so finančne terjatve, ki izhajajo iz dobaviteljevega ali kupčevega neposrednega kreditiranja transakcij z blagom in storitvami, ter predujmi za delo, ki je v teku ali se bo začelo in je povezano s temi transakcijami. |

5.124 5.125 Podskupina AF.71 zajema:

(a) finančne terjatve, povezane z dobavami blaga ali storitev, ki še niso bile plačane;

(b) komercialne kredite, ki jih prevzame družba za faktoring, razen če se obravnavajo kot posojila;

(d) zaostala plačila blaga in storitev, ki niso v obliki posojil.

5.126 Podskupina AF.71 ne zajema posojil za financiranje komercialnih kreditov; ti so vključeni v skupino AF.4 (glej odstavek 5.81. h).

5.127 Komercialni krediti in predujmi so lahko finančna sredstva in obveznosti vseh sektorjev in tujine.

Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (F.79)

Opredelitev: | Podskupino druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (F.79) sestavljajo vse transakcije z drugimi terjatvami in obveznostmi, razen s komercialnimi krediti in predujmi (AF.79). To so finančne terjatve, ki izhajajo iz časovnih razlik med razdelitvenimi ali finančnimi transakcijami na sekundarnem trgu in ustreznimi plačili. Skupina zajema tudi finančne terjatve, ki nastajajo na osnovi obračunanih dohodkov v obdobju. |

5.128 5.129 Podskupina AF.79 zajema finančne terjatve, ki nastanejo zaradi časovne razlike med obračunanimi transakcijami in plačili v zvezi z:

(a) davki,

(b) socialnimi prispevki,

(d) najemninami za zemljišča in podzemna sredstva,

(e) dividendami,

(f) obrestmi,

(g) transakcijami s finančnimi sredstvi na sekundarnem trgu ipd.

5.130 Nasprotna finančna transakcija obračunanim obrestim na finančna sredstva (glej odstavek 5.17) naj bi bila po možnosti prikazana kot reinvesticija v isto finančno sredstvo. Vendar pa je prikaz obresti odvisen od nacionalnih praks; če obračunane obresti niso prikazane, kot bi bile reinvestirane v finančno sredstvo, morajo biti uvrščene v podskupino F.79.

5.131 Na dan, ko obresti zapadejo v plačilo, sta prikazani dve finančni transakciji (glej odstavek 5.17): prvič, če do plačila pride, je prikazana transakcija s finančnim sredstvom, uporabljenim za plačilo, v primeru neplačila pa je povečanje neplačanih obresti prikazano v podskupini F.79; drugič, nasprotna finančna transakcija, ki zmanjšuje neto finančno terjatev upnika do dolžnika.

POJASNJEVALNA POSTAVKA: NEPOSREDNE TUJE NALOŽBE (F.m)

Opredelitev: | Neposredne tuje naložbe (F.m) sestavljajo vse transakcije z neposrednimi tujimi naložbami (AF.m), tj. z naložbami, ki vključujejo dolgoročna razmerja, ki odražajo trajni interes institucionalne enote, ki je rezident enega gospodarstva ("neposredni investitor"), v institucionalni enoti, ki je rezident drugega gospodarstva ("podjetje z neposredno naložbo"). Namen neposrednega investitorja je, da v znatni meri vpliva na upravljanje podjetja, ki je rezident drugega gospodarstva. Neposredna naložba obsega začetno transakcijo med neposrednim investitorjem in podjetjem z neposredno naložbo in vse naknadne kapitalske transakcije med njima ter med povezanimi korporativnimi in nekorporativnimi podjetji. |

Finančna sredstva sektorjev, imetnikov denarja | | Obveznosti sektorjev, ki izdajajo denar |

Skupaj | Razčlenitev po sektorjih | Razčlenitev po sektorjih | Skupaj |

| | AF.1 | | |

| | AF.2 | | |

| | od tega | MX2 | |

| | MX−2 | |

| | AF.3 | | |

| | AF.33 | | |

| | od tega | MX33 | |

| | MX−33 | |

| | AF.34 | | |

| | od tega | MX34 | |

| | MX−34 | |

| | AF.4 | | |

| | AF.41 | | |

| | od tega | MX41 | |

| | MX−41 | |

| | AF.42 | | |

| | od tega | MX42 | |

| | MX−42 | |

| | AF.5 | | |

| | AF.51 | | |

| | od tega | MX51 | |

| | MX−51 | |

| | AF.52 | | |

| | od tega | MX52 | |

| | MX−52 | |

| | AF.6 | | |

| | AF.7 | | |

| | AF.71 | | |

| | od tega | MX71 | |

| | MX−71 | |

| | AF.79 | | |

| | Skupaj finančna sredstva in obveznosti, od tega MX | |

POGLAVJE 6

DRUGI TOKOVI

6.01 Drugi tokovi obsegajo potrošnjo stalnega kapitala (K.1), pridobitve in odsvojitve nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.2) ter druge spremembe sredstev (K.3 do K.12).

Druge spremembe sredstev zajemajo različne vrste sprememb sredstev, obveznosti in neto vrednosti, ki niso rezultat transakcij, prikazanih v računih kapitala in finančnih računih. Zajemajo druge spremembe obsega (K.3 do K.10 in K.12) ter dobičke in izgube iz lastnine (K.11).

POTROŠNJA STALNEGA KAPITALA

Opredelitev: | Potrošnja stalnega kapitala (K.1) predstavlja znesek v obdobju potrošenih osnovnih sredstev zaradi normalne obrabe in predvidenega zastaranja, skupaj z rezervacijami za izgube osnovnih sredstev v primeru slučajnih škod, zoper katere jih je mogoče zavarovati. |

6.02 6.03 Potrošnjo stalnega kapitala je treba izračunati za vsa osnovna sredstva (razen živali), torej za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena osnovna sredstva (kot so stroški raziskovanj rudišč in programska oprema), velike izboljšave neproizvedenih sredstev in stroške prenosa lastništva neproizvedenih sredstev.

6.04 Potrošnja stalnega kapitala (ki jo je treba razlikovati od amortizacije, ki je dovoljena za davčne namene, in amortizacije, prikazane v poslovnih izkazih) mora biti ocenjena na osnovi stanja osnovnih sredstev in verjetne povprečne ekonomske življenjske dobe posameznih skupin teh sredstev. Kadar neposredne informacije o stanju osnovnih sredstev niso na voljo, je za oceno stanja osnovnih sredstev priporočena metoda stalne inventarizacije (MSI). Stanje osnovnih sredstev mora biti vrednoteno v kupčevih cenah tekočega obdobja.

Pri izračunu povprečne tehnične življenjske dobe obravnavanih sredstev se upoštevajo izgube osnovnih sredstev zaradi slučajnih škod, zoper katere jih je možno zavarovati. Za gospodarstvo kot celoto je možno pričakovati, da je dejanska normalna slučajna škoda v obračunskem obdobju enaka ali blizu povprečni, za posamezne enote ali skupine enot pa se dejanska normalna in povprečna slučajna škoda lahko razlikujeta. V tem primeru se na ravni sektorja razlika prikaže kot druge spremembe obsega osnovnih sredstev.

Potrošnja stalnega kapitala se izračuna po metodi linearne amortizacije, po kateri se vrednost osnovnega sredstva v njegovi celotni življenjski dobi odpisuje po enaki stopnji.

Glede na krivuljo padanja učinkovitosti osnovnega sredstva je potrošnjo stalnega kapitala možno izračunati tudi po metodi geometrijske amortizacije.

6.05 V sistemu računov je potrošnja stalnega kapitala prikazana pod vsemi izravnalnimi postavkami, ki so tako prikazane "bruto" in "neto". Prikaz "bruto" pomeni, da potrošnja stalnega kapitala ni odšteta, prikaz "neto" pa, da je.

PRIDOBITVE MANJ ODSVOJITVE NEFINANČNIH NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.2)

Opredelitev: | Nefinančna neproizvedena sredstvaso zemljišča in druga opredmetena neproizvedena sredstva, ki jih je mogoče uporabljati v proizvodnji blaga in storitev, ter neopredmetena neproizvedena sredstva. |

Opredelitev: | Druge spremembe sredstev so tokovi, ki niso rezultat transakcij, prikazanih v računih kapitala in finančnih računih. Delijo se na dve skupini. Prva so spremembe obsega sredstev, druga pa spremembe vrednosti sredstev, obveznosti in neto vrednosti zaradi sprememb ravni in strukture cen, katerih rezultat so dobički ali izgube iz lastnine. |

DRUGE SPREMEMBE OBSEGA (K.3 do K.10 in K.12)

6.15 Druge spremembe obsega so tokovi z različnimi vlogami. Med pomembnejšimi je omogočanje določenim sredstvom, da vstopijo ali zapustijo sistem v normalnem toku dogodkov — npr. vhodi in izhodi naravno nastajajočih sredstev, kar je pomembno za prikaz odkritij, izčrpanj in uničenja naravnih sredstev. Druga vloga je prikaz učinkov izjemnih, nepričakovanih dogodkov, ki vplivajo na ekonomsko koristnost teh sredstev.

6.16 Druge spremembe obsega zajemajo devet skupin:

(a) ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev (K.3),

(b) ekonomski nastanek proizvedenih sredstev (K.4),

(d) ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev (K.6),

(e) izgube zaradi katastrof (K.7),

(f) zasege brez nadomestila (K.8),

(g) druge spremembe obsega nefinančnih sredstev, d.n . (K.9),

(h) druge spremembe obsega nefinančnih sredstev in obveznosti d.n. (K.10);

(i) spremembe v klasifikacijah in strukturi (K.12).

EKONOMSKI NASTANEK NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.3)

6.17 Ekonomski nastanek nefinančnih neproizvedenih sredstev (K.3) predstavlja povečanje obsega tiste vrste sredstev, ki niso rezultat proizvodnje.

Zajeti so:

(a) bruto povečanja ravni podzemnih virov, ki jih je mogoče izkoriščati: dokazane zaloge premoga, nafte, zemeljskega plina, kovinskih in nekovinskih rudnin, katerih izkoriščanje je gospodarno. V postavko so zajeta tudi povečanja zalog, katerih izkoriščanje postane gospodarno zaradi tehnološkega napredka ali sprememb relativnih cen;

(b) prenosi drugih naravnih sredstev v ekonomsko dejavnost: naravno nastala sredstva, ki s spremembo statusa postanejo ekonomska sredstva (npr. izkoriščanje nedotaknjenih gozdov, sprememba divjega ali neobdelanega zemljišča v zemljišče, ki ga je možno ekonomsko uporabljati, osušitev zemljišča). Ekonomska sredstva so opredeljena kot sredstva, do katerih institucionalne enote uveljavljajo lastninsko pravico in od katerih imajo njihovi lastniki lahko ekonomske koristi;

(c) kakovostne spremembe neproizvedenih sredstev zaradi sprememb v ekonomski rabi. Spremembe kakovosti se obravnavajo kot spremembe obsega. Spremembe kakovosti, ki so prikazane tukaj, so protipostavka spremembam v ekonomski rabi, ki so prikazane kot spremembe v klasifikaciji (glej odstavek 6.33) — npr. iz obdelanega zemljišča v gradbeno zemljišče;

(d) nastanek neopredmetenih neproizvedenih sredstev. Neopredmetena nefinančna neproizvedena sredstva nastanejo, ko so stvari in ideje patentirane ali so prenosljive pogodbe podpisane. Kadar so podjetja prodana po ceni, ki presega njihova lastna sredstva (glej odstavek 7.05), je presežek kupčeve cene nad lastnimi sredstvi sredstvo, imenovano "dobro ime". Dobro ime, ki pri prodaji/nakupu ni prikazano, ni ekonomsko sredstvo.

EKONOMSKI NASTANEK PROIZVEDENIH SREDSTEV (K.4)

6.18 Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev (K.4) se zgodi v primeru blaga, ki še ni prikazano v bilancah stanja. Izraz "ekonomski nastanek" označuje priznanje pomembne ali posebne vrednosti, prikazan pa je med drugimi spremembami obsega.

Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev zajema:

(a) vrednostne predmete, kot so dragoceni kamni in umetnine, kadar je visoka vrednost ali umetniški pomen predmetov, ki še niso bili prikazani v bilancah stanja, priznan prvič;

(b) zgodovinske spomenike, kadar je poseben arheološki, zgodovinski ali kulturni pomen objektov ali krajev, ki še niso bili prikazani v bilancah stanja, priznan prvič.

NARAVNA RAST NEGOJENIH BIOLOŠKIH VIROV (K.5)

6.19 Naravna rast negojenih bioloških virov (K.5) ni pod neposrednim nadzorom, odgovornostjo in upravljanjem institucionalne enote in zato ni proizvodnja. Prirast teh ekonomskih sredstev, kot so npr. naravni drevesni sestoji ali ribe v rečnih ustjih, je tako treba obravnavati kot ekonomski nastanek.

6.20 Naravna rast mora biti prikazana kot povečanje (K.5), izčrpanje pa kot ekonomsko izginotje (K.61). V praksi se naravna rast lahko prikaže le "neto", ker so fizične merske enote, ki so najverjetneje edino razpoložljivo orodje za merjenje naravne rasti, dejansko neto mere.

EKONOMSKO IZGINOTJE NEPROIZVEDENIH SREDSTEV (K.6)

6.21 Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev (K.6) zajema:

(a) izčrpanje naravnih ekonomskih sredstev (K.61), kar obsega izčrpanje nahajališč podzemnih sredstev in negojenih bioloških virov, vključenih med sredstva (glej odstavek 6.19);

(b) drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev (K.62):

1. druga zmanjšanja ravni podzemnih virov, ki jih je možno izkoriščati (ponovna ocena možnosti izkoriščanja zaradi tehnoloških sprememb ali sprememb v relativnih cenah);

2. kakovostne spremembe neproizvedenih sredstev zaradi sprememb v ekonomski rabi;

3. degradacija neproizvedenih sredstev zaradi ekonomske dejavnosti. Zajeta je degradacija zemljišč, vodnih virov in načeloma drugih naravnih sredstev;

4. celotni odpis kupljenega dobrega imena, odpis prenosljivih pogodb in prenehanje patentne zaščite.

IZGUBE ZARADI KATASTROF (K.7)

6.22 Izgube zaradi katastrof (K.7), prikazane kot druge spremembe obsega sredstev, so posledica izjemnih in prepoznavnih dogodkov velikega obsega, ki lahko uničijo sredstva znotraj vseh oblik ekonomskih (finančnih in nefinančnih) sredstev.

6.23 Med tovrstne dogodke spadajo večji potresi, vulkanski izbruhi, valovi plime, izjemno močni orkani, suša in druge naravne nesreče, vojne, upori, izgredi in drugi politični dogodki ter tehnološke nesreče, kot so večji izlivi strupov in spuščanje radioaktivnih snovi v ozračje.

V postavko je zajeto zlasti :

(a) poslabšanje kakovosti zemljišč zaradi neobičajnih poplav ali viharjev,

(b) uničenje gojenih sredstev zaradi suše ali epidemije,

(d) slučajno uničenje gotovine ali prinosniških vrednostnih papirjev zaradi naravnih katastrof ali političnih dogodkov.

ZASEGI BREZ NADOMESTILA (K.8)

6.24 Do zasegov brez nadomestila (K.8) pride, kadar si država ali druge institucionalne enote iz razlogov, ki niso plačilo davkov, kazni ali podobnih dajatev, brez polnega nadomestila prisvojijo sredstva drugih institucionalnih enot, vključno z nerezidenčnimi. Nenadomeščeni del takšnih enostranskih zasegov ni kapitalski transfer, prikazan v računu kapitala.

DRUGE SPREMEMBE OBSEGA NEFINANČNIH SREDSTEV, D.N. (K.9)

6.25 V postavki so prikazani učinki nepričakovanih dogodkov na ekonomske koristi od sredstev.

Zajeti so:

(a) nepredvideno zastaranje. Potrošnja stalnega kapitala ne zajema nepredvidenega zastaranja osnovnih sredstev, zato lahko znesek, vključen za njihovo normalno pričakovano zastaranje, zaostaja za dejanskim zastaranjem. Zaradi tega je potrebno zmanjšanja vrednosti osnovnih sredstev zaradi uvedbe novih tehnologij ustrezno prikazati;

(b) razlike med popravki vrednosti, vključenimi v potrošnjo stalnega kapitala za normalno škodo, in dejanskimi izgubami. Potrošnja stalnega kapitala ne zajema nepredvidene škode, zato lahko znesek, vključen za normalno pričakovano škodo, zaostaja za (ali presega) dejansko škodo. Za nepredvidena zmanjšanja ali povečanja vrednosti osnovnih sredstev zaradi teh dogodkov je torej treba narediti prilagoditve;

(c) degradacija osnovnih sredstev, ki ni obračunana v potrošnji stalnega kapitala: zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev zaradi npr. nepredvidenih učinkov kislosti zraka in dežja na površine stavb in vozil;

(d) opustitev proizvodnih objektov pred dokončanjem ali pred začetkom ekonomske uporabe;

(e) izjemne izgube zalog (zaradi požara, kraj, napada žuželk na zaloge žit ipd.);

(f) statistične napake med končno in začetno bilanco stanja nefinančnih sredstev.

DRUGE SPREMEMBE OBSEGA FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, D.N. (K.10)

6.26 V postavki so prikazane vse spremembe finančnih sredstev in obveznostih, ki niso posledica finančnih transakcij, prikazanih v finančnem računu, ki niso pripisane dobičkom in izgubam iz lastnine, prikazanim v računu revalorizacije, ki niso spremembe v klasifikacijah in strukturi ter niso posledica izgub zaradi katastrof in zasegov brez nadomestila.

6.27 Postavka K.10 zajema:

(a) dodelitve in ukinitve PPČ (AF.12) (glej odstavke od 5.33 do 5.35):

za PPČ ne obstaja niti namišljena obveznost, zato mehanizem, s katerim PPČ nastanejo (dodelitve PPČ) ali so izbrisane (ukinitve PPČ), ni podlaga za transakcije, temveč za vknjižbo v računu drugih sprememb obsega sredstev. Dodelitve PPČ povečajo, ukinitve PPČ pa zmanjšajo finančna sredstva denarnih oblasti;

(b) druge spremembe obsega, povezane s pokojninskimi shemami z zagotovljenimi prejemki.

Pokojninske sheme z zagotovljenimi prejemki so tiste, v katerih je raven pokojninskih prejemkov, obljubljenih udeleženim zaposlenim, zagotovljena. Prejemki se izračunajo po obrazcu, ki upošteva delovno dobo in plačo udeleženca, in niso v celoti odvisni od sredstev v skladu. Za sheme z zagotovljenimi prejemki so z vknjižbo v računu drugih spremembe obsega sredstev zajete spremembe aktuarsko določenih obveznosti, ki so posledica sprememb v strukturi prejemkov in ki jih je treba razlikovati od sprememb v starostni strukturi in strukturi delovne dobe upravičencev. Primeri sprememb v strukturi prejemkov so spremembe obrazca, znižanje za pokojnino potrebne starosti in zagotovitev sredstev za letno povečanje (navadno opredeljeno kot konstanten odstotek letno) prihodnjih pokojnin ali vseh pokojnin, ki se izplačujejo;

(d) popolni ali delni odpisi slabih dolgov s strani upnikov.

V postavki je prikazano enostransko priznanje upnika, da finančno sredstvo zaradi stečaja ali drugih dejavnikov ni izterljivo, in posledični izbris finančnega sredstva iz bilance stanja upnika ter izbris nasprotne obveznost dolžnika. Ne glede na to se primerih, ko dolžniško institucionalno enoto nadzira upnik, popolni ali delni odpis dolga s strani upnika, ki ni posledica stečaja, prikaže v računih akumulacije;

(e) statistične napake med končno in začetno bilanco stanja finančnih sredstev in obveznosti.

6.28 Postavka K.10 ne zajema:

(a) odpisa dolga na osnovi vzajemnega sporazuma med dolžnikom in upnikom (odpis dolga ali oprostitev dolga): ta se obravnava kot transakcija med upnikom in dolžnikom (glej odstavka 4.165. f in 5.16) in ne kot druga sprememba obsega;

(b) zavrnitev dolga: enostranskega odpisa obveznosti s strani dolžnika sistem ne prepoznava.

SPREMEMBE V KLASIFIKACIJAH IN STRUKTURI (K.12)

6.29 Spremembe v klasifikacijah in strukturi (K.12) zajemajo spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi institucionalnih enot (K.12.1) ter spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti (K.12.2).

SPREMEMBE V SEKTORSKI RAZVRSTITVI IN STRUKTURI (K.12.1)

6.30 Ob prerazvrstitvi institucionalne enote iz enega sektorja v drugega se prenese njena celotna bilanca stanja, npr. institucionalna enota, uvrščena v sektor gospodinjstev, postane neprava družba, ki jo je treba uvrstiti v sektor družb.

Spremembe v strukturi institucionalnih enot zajemajo nastanek in izginotje nekaterih finančnih sredstev in obveznosti zaradi preoblikovanja družb. Kadar družba izgine kot neodvisna pravna oseba, ker jo prevzame ena družba ali več, vsa finančna sredstva in obveznosti, vključno z delnicami in drugim lastniškim kapitalom, ki so obstajali med to družbo in družbami, ki so jo prevzele, izginejo iz sistema. Nakupi delnic in drugega lastniškega kapitala družbe zaradi združitve pa se prikažejo kot finančna transakcija med družbo, ki jih je kupila, in prejšnjim lastnikom. Nadomestilo obstoječih delnic z delnicami prevzemne ali nove družbe mora biti prikazano kot odkup delnic s hkratno izdajo novih delnic. Finančna sredstva in obveznosti, ki so obstajale med prevzeto družbo in tretjimi osebami ostanejo nespremenjene in preidejo k prevzemni družbi (družbam).

Enako so v tej postavki prikazana nova finančna sredstva in obveznosti (nastanek finančnih sredstev), ki nastanejo ob pravni razdelitvi družbe na dve ali več institucionalnih enot.

SPREMEMBE V KLASIFIKACIJI SREDSTEV IN OBVEZNOSTI (K.12.2)

6.31 Postavko K.12.2. sestavljata monetizacija/demonetizacija zlata (K.12.21) in druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti (K.12.22).

6.32 Monetizacija/demonetizacija zlata (K.12.21) je prikazana v računu drugih sprememb obsega sredstev denarnih oblasti, tj. podsektorjev centralna banka (S.121) ali centralna država (S.1311).

Monetizacija zlata se zgodi, ko denarne oblasti prerazvrstijo zlato iz vrednostnih predmetov v rezervna sredstva v posesti denarnih oblasti. V računu drugih sprememb obsega sredstev je prikazano zmanjšanje njihovih imetij vrednostnih predmetov in povečanje njihovih imetij denarnega zlata.

Neposredni nakupi denarnega zlata od drugih denarnih oblasti so razvrščeni med transakcije z denarnim zlatom (F.11). Vsi drugi nakupi, vključno z nakupi od finančnih posrednikov ali preko organiziranega trga zlata, morajo biti prikazani kot nakupi vrednostnih predmetov, ki jim sledi sprememba v klasifikaciji.

Demonetizacija zlata se zgodi, ko denarne oblasti prenesejo zlato iz rezervnih sredstev med vrednostne predmete. Imetja denarnega zlata pri denarnih oblasteh se zato zmanjšajo, vrednostni predmeti pa povečajo. Neposredne prodaje denarnega zlata drugim denarnim oblastem se uvrščajo med transakcije z denarnim zlatom (F.11). Vse druge prodaje, vključno s prodajami finančnim posrednikom ali preko organiziranega trga zlata, morajo biti prikazane kot prodaje vrednostnih predmetov, ki sledijo spremembi v klasifikaciji.

6.33 Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti (K.12.22): primeri so spremembe v rabi zemljišč in spremembe stanovanj v poslovne prostore ali obratno. Pri zemljiščih morata obe vknjižbi v postavki K.12.22. (negativna vknjižba za staro postavko in pozitivna za novo) imeti enako vrednost. Sprememba vrednosti zemljišča zaradi spremembe v rabi je prikazana kot ekonomski nastanek (glej odstavek 6.17. c) ali izginotje neproizvedenih sredstev (glej odstavek 6.21. b) in se obravnava kot sprememba obsega.

K.12.22 ne zajema pretvorbe obveznic v delnice; ta pretvorba je prikazana z dvema finančnima transakcijama (glej odstavek 5.62. l).

6.34 Vknjižbe za druge spremembe obsega (K.3 do K.10 in K.12) so prikazane v računih drugih sprememb obsega sredstev sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

NOMINALNI DOBIČKI/IZGUBE IZ LASTNINE (K.11)

6.35 Nominalni dobički [2] Izraz "dobički iz lastnine" se uporablja kot skupen izraz za dobičke in izgube iz lastnine, pri čemer imajo dobički iz lastnine lahko pozitiven ali negativen predznak. Podobno se izraz "sredstva" uporablja kot skupen izraz za "sredstva" in "obveznosti". iz lastnine so tista vrsta drugih sprememb vrednosti sredstev, obveznosti in s tem neto vrednosti, ki odraža spremembe ravni in strukture njihovih cen. Nominalni dobički iz lastnine se razčlenijo v nevtralne in realne dobičke iz lastnine.

Opredelitev: | Nominalni dobički iz lastnine (K.11) na določeno količino sredstva so opredeljeni kot sprememba vrednosti sredstva zaradi spremembe njegove cene. Nominalni dobiček iz lastnine na obveznost je opredeljen kot sprememba vrednosti te obveznosti zaradi spremembe njene cene, vendar z nasprotnim predznakom. |

6.36 6.37 Pozitivni dobiček iz lastnine je posledica povečanja vrednosti sredstva ali zmanjšanja vrednosti obveznosti. Negativni dobiček iz lastnine, tj. izguba iz lastnine, je posledica zmanjšanja vrednosti sredstva ali povečanja vrednosti obveznosti.

6.38 Nominalni dobički iz lastnine, ki so obračunani na sredstva ali obveznosti, so prikazani v računu revalorizacije, ne glede na to, ali so realizirani ali ne. Dobički iz lastnine so realizirani, ko je obravnavano sredstvo prodano, odkupljeno, uporabljeno ali drugače odsvojeno ali obveznost odplačana. Nerealizirani dobiček je torej tisti, ki je obračunan na sredstvo, ki je še vedno v lasti, ali na obveznost, ki je ob koncu obračunskega obdobja še neporavnana. Kot realiziran dobiček se navadno obravnava dobiček, realiziran v celotnem obdobju, ko je sredstvo v lasti ali je obveznost neporavnana, ne glede na to, ali je to obdobje skladno z obračunskim ali ne. Ker pa so dobički iz lastnine v sistemu prikazani po obračunskem načelu, se razlikovanje med realiziranimi in nerealiziranimi dobički, čeprav je za nekatere namene koristno, ne pojavlja v klasifikacijah in računih.

6.39 Dobički iz lastnine obsegajo dobičke na vseh vrstah sredstev: na nefinančnih proizvedenih in neproizvedenih sredstvih ter na finančnih sredstvih. Zajeti so torej tudi dobički iz lastnine na zaloge vseh vrst blaga, ki jih imajo proizvajalci, vključno z nedokončano proizvodnjo.

6.40 Nominalni dobički iz lastnine so obračunani na sredstva ne glede na to, koliko časa znotraj obračunskega obdobja so v lasti, torej niso obračunani le na sredstva, ki se pojavijo v začetnih in/ali končnih bilancah stanja. Nominalni dobički iz lastnine med dvema časovnima točkama, obračunani lastniku določenega sredstva ali dane količine določene vrste sredstva, so opredeljeni kot:

tekoča vrednost sredstva v kasnejši časovni točki

minus

tekoča vrednost sredstva v zgodnejši časovni točki,

ob predpostavki, da se sredstvo v tem času niti kakovostno niti količinsko ne spremeni. Nominalni dobiček iz lastnine (D), obračunan na določeno količino (k) sredstva med časovno točko 0 in t, se lahko izrazi kot:

D =

pri čemer sta co in ct ceni sredstva v časovni točki 0 oziroma t. Za finančna sredstva in obveznosti s stalno tekočo ceno, za katere sta co in ct enaka po opredelitvi, so nominalni dobički iz lastnine vedno nič.

6.41 Za izračun nominalnih dobičkov iz lastnine morajo biti pridobitve in odsvojitve sredstev vrednotene na enak način kakor v računih kapitala in finančnih računih, stanje sredstev pa mora biti vrednoteno na enak način kakor v bilancah stanja. Pri osnovnih sredstvih je vrednost pridobitve znesek, ki ga kupec plača proizvajalcu ali prodajalcu, povečan za stroške prenosa lastništva, ki bremenijo kupca. Vrednost odsvojitve obstoječega osnovnega sredstva je znesek, ki ga prodajalec prejme od kupca, zmanjšan za stroške prenosa lastništva, ki bremenijo prodajalca.

Razlikovati je mogoče štiri razmere, v katerih nastanejo nominalni dobički iz lastnine:

1. sredstvo je v lasti v celotnem obračunskem obdobju: nominalni dobički, obračunani v obračunskem obdobju, so enaki vrednosti v končni bilanci stanja, zmanjšani za vrednost v začetni bilanci stanja. Te vrednosti so ocenjene vrednosti sredstev, če bi bila pridobljena na dan, za katerega so bilance stanja narejene. Nominalni dobiček je nerealiziran;

2. sredstvo, ki je v lasti na začetku obdobja, je v obdobju prodano: obračunani nominalni dobički iz lastnine so enaki dejanski ali ocenjeni vrednosti odsvojitve, zmanjšani za vrednost v začetni bilanci stanja. Nominalni dobiček je realiziran;

3. sredstvo je pridobljeno v obdobju in je ob koncu obdobja v lasti: obračunani nominalni dobički iz lastnine so enaki vrednosti v končni bilanci stanja, zmanjšani za dejansko ali ocenjeno vrednost pridobitve. Nominalni dobiček je nerealiziran;

4. sredstvo je pridobljeno in odtujeno v obračunskem obdobju: obračunani nominalni dobiček iz lastnine je enak dejanski ali ocenjeni vrednosti odsvojitve, zmanjšani za dejansko ali ocenjeno vrednost pridobitve. Nominalni dobiček je realiziran.

6.42 Nominalni dobički iz lastnine, obračunani na sredstva in obveznosti, so zajeti ne glede na to, ali so realizirani ali ne. Prikazani so v računih revalorizacije sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

NEVTRALNI DOBIČKI/IZGUBE IZ LASTNINE (K.11.1)

Opredelitev: | Nevtralni dobiček iz lastnine (K.11.1) na sredstvo je opredeljen kot vrednost dobička iz lastnine, ki bi bil obračunan, če bi se cena sredstva v času spremenila v istem razmerju kot splošna raven cen. |

6.43 Namen nevtralnih dobičkov iz lastnine je olajšati izračun realnih dobičkov iz lastnine, ki prerazdeljujejo realno kupno moč med sektorji.

6.44 Splošni indeks cen naj bo označen z r. Nevtralni dobiček iz lastnine (ND) na določeno količino (k) sredstva med časovnima točkama 0 in t je torej izražen kot:

ND = c

pri čemer je cok tekoča vrednost sredstva v časovni točki 0, rt/ro pa faktor spremembe splošne ravni cen med časovnima točkama 0 in t. Za vsa sredstva in obveznosti se uporablja isto razmerje rt/ro.

6.45 Idealnega splošnega indeksa cen za izračun nevtralnih dobičkov iz lastnine ni. Po dogovoru je splošni indeks cen, ki se uporablja za izračun nevtralnih dobičkov iz lastnine, indeks cen za končno nacionalno porabo brez sprememb zalog.

6.46 Nevtralni dobički iz lastnine so prikazani v računu nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine, ki je podračun računa revalorizacije sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

REALNI DOBIČKI/IZGUBE IZ LASTNINE (K.11.2)

Opredelitev: | Realni dobiček iz lastnine (K.11.2) na sredstvo je opredeljen kot razlika med nominalnim in nevtralnim dobičkom iz lastnine na to sredstvo. |

6.47 Realni dobiček iz lastnine (RD) na določeno količino (k) sredstva med časovnima točkama 0 in t je izražen kot:

RD = D − ND

ali

RD =

Vrednost realnih dobičkov iz lastnine na sredstva je torej odvisna od gibanja njihovih cen v obdobju glede na povprečno gibanje drugih cen, ki je merjeno s splošnim indeksom cen.

6.48 Realni dobički iz lastnine so prikazani v računu realnih dobičkov/izgub iz lastnine, ki je podračun računa revalorizacije sektorjev, celotnega gospodarstva in tujine.

DOBIČKI IZ LASTNINE PO VRSTI FINANČNIH SREDSTEV

Gotovina in vloge (AF.2)

6.49 Tekoče vrednosti gotovine in vlog, izraženih v nacionalni valuti, ostajajo v času enake. "Cena" takšnih sredstev je vedno enota, količina pa je dana s številom enot valute, v kateri so izražena. Nominalni dobički iz lastnine na ta sredstva so vedno nič. Zaradi tega je razlika med vrednostjo začetnega in končnega stanja teh sredstev, razen drugih sprememb obsega sredstev, v celoti pojasnjena z vrednostjo transakcij s temi sredstvi. To je primer, ko je transakcije navadno možno izračunati iz podatkov bilance stanja.

6.50 Za izračun nevtralnih in realnih dobičkov iz lastnine na sredstva s stalno tekočo vrednostjo so potrebni podatki o časih in vrednostih transakcij ter vrednosti začetne in končne bilance stanja. Če je na primer posojilo dano in odplačano v obračunskem obdobju, v katerem splošna raven cen raste, so s stališča upnika nevtralni dobički na posojilo pozitivni, realni pa negativni, pri čemer je znesek odvisen od dolžine trajanja posojila in stopnje inflacije. Takšnih realnih izgub ni možno prikazati brez podatkov o vrednosti danih in odplačanih posojil v obračunskem obdobju in o času, ko so posojila dana in odplačana. Na splošno je mogoče povzeti, da če je celotna absolutna vrednost pozitivnih in negativnih transakcij velika glede na ravni začetne in končne bilance stanja, približne ocene nevtralnih in realnih dobičkov iz lastnine na finančna sredstva in obveznosti s stalnimi tekočimi vrednostmi, ki so izračunane izključno iz podatkov bilance stanja, niso zelo zadovoljive. Celo prikaz vrednosti finančnih transakcij na bruto osnovi, tj. ločen prikaz danih in odplačanih posojil, v nasprotju s prikazom celotne vrednosti posojil, zmanjšane za odplačila, ni nujno zadovoljiv brez podatkov o času črpanj in odplačil posojil.

Posojila (AF.4) ter druge terjatve in obveznosti (AF.7)

6.51 Za posojila ter druge terjatve in obveznosti, ki niso tržni, velja enako kakor za gotovino in vloge. Kadar pa je obstoječe posojilo ali komercialni kredit prodan drugi institucionalni enoti, mora biti razlika med odkupno ceno in transakcijsko ceno prikazana v računu revalorizacije prodajalca in kupca v času transakcije.

Vrednostni papirji razen delnic (AF.3)

6.52 Kadar so obveznice izdane s premijo ali diskontom, vključno z močno diskontiranimi in brezkuponskimi obveznicami, razlika med ceno ob izdaji in nominalno ali odkupno vrednostjo ob zapadlosti meri obresti, ki jih mora izdajatelj plačati v obdobju obstoja obveznice. Takšne obresti so prikazane kot odhodek dohodka od lastnine izdajatelja obveznice ter prihodek imetnika obveznice poleg morebitnih kuponskih obresti, ki jih izdajatelj dejansko plača v določenih razmikih v obdobju obstoja obveznice. Obračunane obresti so v finančnem računu prikazane, kot bi jih imetnik obveznice istočasno reinvestiral v obveznico (glej odstavek 5.17). V finančnem računu so torej prikazane kot pridobitev sredstva, ki je dodano obstoječemu sredstvu [3] Sistem takšno obravnavo priporoča, vendar dopušča prikaz takšnih obresti med drugimi terjatvami in obveznostmi (AF.7), ko je potrebna prilagoditev nacionalnim praksam (glej odstavek 5.130).. Postopno povečanje tržne vrednosti obveznice, ki ga je mogoče pripisati nabiranju obračunanih, reinvestiranih obresti, odraža rast neodplačane glavnice — tj. velikosti sredstva. To je v bistvu povečanje količine ali obsega in ne povečanje cen. Ne prispeva k nastanku dobička iz lastnine za imetnika obveznice ali izgube za izdajatelja obveznice. Podobno je pri blagu, kot je vino, ki zori med skladiščenjem. Vsak porast cene vina, ki ga je možno pripisati izboljšanju njegove kakovosti, je povečanje obsega in ne cene. Obveznice se v času, ko se približujejo dospelosti, kakovostno spreminjajo, zato je bistveno zavedanje, da povečanja njihovih vrednosti zaradi nabiranja obračunanih obresti niso cenovne spremembe in ne prispevajo k nastanku dobičkov iz lastnine.

6.53 Spreminjajo se tudi cene obveznic s stalno obrestno mero, vendar ko se tržne obrestne mere spremenijo, se cene teh obveznic gibljejo v obratni smeri kot obrestne mere. Vpliv določene spremembe obrestne mere na ceno posamezne obveznice je manjši, bolj kot je njeno dospetje blizu. Spremembe cen obveznic, ki jih je možno pripisati spremembam tržnih obrestnih mer, so cenovne in ne količinske spremembe. Te torej ustvarijo nominalne dobičke ali izgube iz lastnine za izdajatelje in imetnike obveznic. Povečanje obrestnih mer ustvari nominalni dobiček iz lastnine za izdajatelja obveznice in enako nominalno izgubo za imetnika obveznice. Obratno velja ob zmanjšanju obrestnih mer.

Nominalni dobički ali izgube iz lastnine se lahko obračunajo na menice enako kot pri obveznicah. Ker pa so menice kratkoročni vrednostni papirji z veliko krajšim rokom dospelosti, so dobički iz lastnine, ki nastanejo zaradi sprememb obrestnih mer, v splošnem mnogo manjši kot na obveznice z isto nominalno vrednostjo.

6.54 Pretvorba obveznic v delnice se prikaže z dvema finančnima transakcijama (glej odstavek 5.62. l). Navadno je izvedena po ceni, ki je nižja od tržne cene delnic, iz tega izhajajoči dobički iz lastnine pa morajo biti prikazani kot cenovna sprememba v računu revalorizacije.

6.55 Vrednost izvedenih finančnih instrumentov (AF.34) se lahko spremeni zaradi sprememb vrednosti osnovnega instrumenta, sprememb v nihanju cene osnovnega instrumenta ali zaradi približevanja dneva izvršitve ali dospelosti. Vse te spremembe vrednosti je treba obravnavati kot cenovne spremembe in prikazati pod K.11.

Delnice in drug lastniški kapital (AF.5)

6.56 Premijske delnice (glej odstavek 5.93) povečajo število delnic in nominalno vrednost izdanih delnic, teoretično pa ne spremenijo tržne vrednosti vseh delnic skupaj. Po dogovoru sploh ne vstopijo v račune. Ker pa so takšne izdaje namenjene povečanju likvidnosti delnic na trgu, se posledično celotna tržna vrednost izdanih delnic lahko poveča, vsaka taka sprememba pa mora biti prikazana kot učinek revalorizacije.

Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6)

6.57 Spremembe neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (AF.61), ki nastanejo med začetkom in koncem obračunskega obdobja in ki izhajajo iz nominalnih dobičkov ali izgub iz lastnine na rezervacijah, ki so jih investirale zavarovalne družbe in pokojninski skladi, se prikažejo v računu revalorizacije. Enako se prikažejo tudi spremembe v prenosnih premijah in škodnih rezervacijah (AF.62), ki izhajajo iz dobičkov in izgub iz lastnine.

FINANČNA SREDSTVA V TUJIH VALUTAH

6.58 Vrednost finančnih sredstev v tujih valutah se meri po tekoči tržni vrednosti v tujih valutah, pretvorjenih v nacionalno valuto po tekočem deviznem tečaju. Nominalni dobički iz lastnine lahko torej nastanejo ne samo zato, ker se spremeni cena sredstva v lokalni valuti, ampak tudi zaradi sprememb deviznih tečajev. Celotna vrednost nominalnih dobičkov iz lastnine, ki so obračunani v obračunskem obdobju, se lahko izračuna na običajen način z odštevanjem vrednosti transakcij od razlike med vrednostmi v začetni in končni bilanci stanja. Zaradi tega je treba transakcije s finančnimi sredstvi v tujih valutah pretvoriti v nacionalno valuto z uporabo deviznih tečajev, ki so veljali v času, ko so bile transakcije izvedene, vrednosti v začetni in končni bilanci stanja pa z uporabo tečajev, ki so veljali na dneve, na katere se bilance stanja nanašajo. Iz tega sledi, da je celotna vrednost transakcij — pridobitve zmanjšane za odsvojitve — izraženih v tujih valutah, dejansko pretvorjena s tehtanim povprečnim deviznim tečajem, v katerem so uteži vrednosti transakcij, ki so bile izvedene na različne datume.

POGLAVJE 7

BILANCE STANJA

Opredelitev: | Bilanca stanja je evidenca vrednosti sredstev v lasti in neporavnanih obveznosti v določeni časovni točki. Izravnalna postavka se imenuje neto vrednost (B.90) Stanja sredstev in obveznosti, ki so prikazana v bilanci stanja, se vrednotijo v tržnih cenah, ki veljajo na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. |

7.01 7.02 Bilanca stanja se izdela za sektorje, celotno gospodarstvo in tujino.

Bilanca stanja za sektor kaže vrednost vseh sredstev (proizvedenih, neproizvedenih in finančnih) in obveznosti ter neto vrednost sektorja.

Izravnalna postavka bilance stanja za celotno gospodarstvo se pogosto imenuje nacionalno bogastvo. Je vsota nefinančnih sredstev in neto finančnih sredstev glede na tujino.

Bilanca stanja za tujino, ki se imenuje račun zunanjih sredstev in obveznosti, je sestavljena izključno iz finančnih sredstev in obveznosti.

7.03 Družbe imajo poleg vrednosti izdanih delnic in drugega lastniškega kapitala tudi neto vrednost. Pri nepravih družbah je neto vrednost enaka nič, ker se predpostavlja, da je vrednost lastniškega kapitala lastnikov enaka razliki med sredstvi in obveznostmi neprave družbe. Torej je neto vrednost rezidenčnih podjetij z neposredno tujo naložbo, ki so podružnice nerezidenčnih podjetij in se torej obravnavajo kot neprave družbe, enaka nič.

7.04 Razlika med celotnimi finančnimi sredstvi in celotnimi obveznostmi se imenuje neto finančna sredstva (glej odstavek 7.67).

7.05 Za sektorja nefinančnih in finančnih družb izračun lastnih sredstev daje analitično smiseln kazalnik.

Lastna sredstva so vsota neto vrednosti (B.90) ter izdanih delnic in drugega lastniškega kapitala (AF.5).

7.06 Bilanca stanja zaključuje zaporedje računov in prikazuje končni rezultat vknjižb v računih proizvodnje, razdelitve in porabe dohodka ter v računih akumulacije (glej poglavje 8 "Zaporedje računov in izravnalne postavke").

7.07 Bilanca stanja prikazuje vrednost sredstev in obveznosti v določeni časovni točki. Sestavljati jih je treba na začetku obračunskega obdobja (kar je enako koncu predhodnega obdobja) in na koncu obračunskega obdobja.

7.08 Začetno in končno bilanco stanja povezuje temeljna računovodska enačba:

vrednost stanja posamezne vrste sredstva v začetni bilanci stanja |

plus | transakcije: celotna vrednost pridobljenih sredstev minus celotna vrednost odsvojenih sredstev s transakcijami v obračunskem obdobju; transakcije z nefinančnimi sredstvi so prikazane v računu kapitala, transakcije s finančnimi sredstvi pa v finančnem računu |

minus | potrošnja stalnega kapitala |

plus | druge spremembe obsega: vrednost drugih pozitivnih in negativnih sprememb obsega sredstev v lasti (na primer kot posledica odkritij podzemnih sredstev ali uničenja sredstva zaradi vojne ali naravne nesreče): te spremembe so prikazane v računu drugih sprememb obsega sredstev |

plus | revalorizacije: vrednost pozitivnih in negativnih dobičkov iz lastnine, obračunanih v obdobju, ki izhajajo iz sprememb v ceni sredstva: te spremembe so prikazane v računu revalorizacije |

je enako vrednosti stanja sredstva v končni bilanci stanja. |

Računovodske povezave med začetno in končno bilanco stanja s transakcijami in drugimi spremembami sredstev (druge spremembe obsega in dobički iz lastnine) so shematično prikazane v dodatku 7.2.

VRSTE SREDSTEV

7.09 Sredstva, ki so prikazana v bilancah stanja, so ekonomska sredstva.

Opredelitev: | Ekonomska sredstva so stvari, ki delujejo kot hranilci vrednosti, nad katerimi institucionalne enote posamično ali kolektivno uveljavljajo lastninske pravice in katerih posedovanje ali uporaba v določenem časovnem obdobju lastnikom prinaša ekonomske koristi. |

7.10 7.11 Ekonomske koristi zajemajo primarne dohodke (poslovni presežek z uporabo, dohodek od lastnine z dajanjem drugim v uporabo), ki izvirajo iz uporabe sredstva, ter vrednost, vključno z morebitnimi dobički/izgubami iz lastnine, ki jo je možno realizirati z odsvojitvijo ali prenehanjem sredstva.

7.12 Pregled klasifikacije in zajetja ekonomskih sredstev je v tabeli 7.1. Podrobne opredelitve vseh vrst sredstev so v dodatku 7.1.

Sredstva niso:

(a) človeški kapital,

(b) naravna sredstva, ki niso ekonomska sredstva (npr. zrak, rečne vode),

7.13 Sredstva se delijo v tri skupine:

(a) nefinančna proizvedena sredstva,

(b) nefinančna neproizvedena sredstva,

NEFINANČNA PROIZVEDENA SREDSTVA (AN.1)

Opredelitev: | Proizvedena sredstva (AN.1) so nefinančna sredstva, ki so rezultat proizvodnega procesa. |

7.14 7.15 Klasifikacija proizvedenih sredstev omogoča razlikovanje sredstev na osnovi njihove vloge v proizvodnji. Zajemajo: osnovna sredstva [2] V bruto investicije v osnovna sredstva nista vključeni dve vrsti trajnega blaga, ki ga uporabljajo proizvajalci: drobno orodje in nekatere vrste vojaške opreme. Ustrezna sredstva torej ne obstajajo. Poleg tega se prevozna oprema ter drugi stroji in oprema, ki jih pridobijo gospodinjstva za končno potrošnjo, ne obravnavajo kot osnovna sredstva. V bilanci stanja so vključeni v pojasnjevalno postavko "trajno potrošno blago" (glej odstavek 7.63)., ki se v proizvodnji uporabljajo ponavljajoče ali nepretrgoma več kakor eno leto, zaloge, ki se v proizvodnji porabijo kot vmesna potrošnja, se prodajo ali kako drugače odsvojijo, in vrednostne predmete. Slednji se v glavnem ne uporabljajo za proizvodnjo ali potrošnjo, ampak pa se pridobijo in posedujejo predvsem kot hranilci vrednosti.

NEFINANČNA NEPROIZVEDENA SREDSTVA (AN.2)

Opredelitev: | Neproizvedena sredstva (AN.2) so ekonomska sredstva, ki ne nastanejo v proizvodnem procesu. Sestavljajo jih opredmetena in neopredmetena sredstva. |

7.16 7.17 Klasifikacija omogoča razlikovanje sredstev glede na način njihovega nastanka. Nekatera nastanejo v naravi, druga, ki jih je možno imenovati "družbeni konstrukt", nastanejo s pravnimi ali računovodskimi dejanji.

7.18 Vsa opredmetena neproizvedena sredstva so naravna sredstva. Katera naravna sredstva so vključena, je v skladu s splošno opredelitvijo ekonomskega sredstva, določeno na osnovi tega, ali so sredstva objekt dejanskega lastništva in ali so svojim lastnikom ob obstoječi tehnologiji, znanju, gospodarskih priložnostih, razpoložljivih virih in celoti relativnih cen zmožna prinašati ekonomske koristi. Naravna sredstva, nad katerimi lastninske pravice niso vzpostavljene ali se ne morejo vzpostaviti (npr. odprto morje in zrak), niso vključena.

7.19 Neopredmetena neproizvedena sredstva zajemajo patente, prenosljive pogodbe, kupljeno dobro ime itd. Stvari, ki niso evidentirane s pravnimi ali računovodskimi dejanji (npr. s podelitvijo patenta ali prenosom ekonomske koristi tretji osebi), niso vključene.

FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI (AF.)

Opredelitev: | Finančna sredstva (AF.) so ekonomska sredstva, ki zajemajo plačilna sredstva, finančne terjatve in ekonomska sredstva, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam. |

7.20 7.21 Plačilna sredstva obsegajo denarno zlato, posebne pravice črpanja, gotovino in prenosljive vloge. Finančne terjatve dajejo imetnikom (upnikom) pravico, da brez nasprotne dajatve prejmejo plačilo ali vrsto plačil od drugih institucionalnih enot (dolžnikov), ki so prevzele nasprotne obveznosti.

Primeri ekonomskih sredstev, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam, so delnice in drug lastniški kapital ter deloma pogojna sredstva. Privzema se, da je institucionalna enota, ki je izdala tako finančno sredstvo, prevzela nasprotno obveznost.

7.22 Pogojna sredstva so pogodbeni dogovori med institucionalnimi enotami ter med institucionalnimi enotami in tujino, ki določajo enega ali več pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden se finančna transakcija izvede. Primeri so plačilne garancije, ki jih daje tretja oseba, akreditivi, kreditne linije, instrumenti zajamčenega vpisa vrednostnih papirjev (NIF) in vrsta izvedenih instrumentov. Pogojna sredstva so finančna sredstva v primeru, ko imajo sami pogodbeni dogovori tržno vrednost, ker se z njimi lahko trguje ali so lahko pobotani na trgu. V drugih primerih pogojna sredstva v sistemu niso zajeta [2] Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) so brezpogojne obveznosti zavarovalniških družb in pokojninskih skladov, nasprotna finančna sredstva individualnih zavarovancev ali upravičencev pa so v večini primerov pogojna sredstva..

7.23 V sistemu ima vsako finančno sredstvo nasprotno obveznost, razen tistih finančnih sredstev, ki so razvrščena v skupino denarno zlato in posebne pravice črpanja (AF.1).

7.24 Klasifikacija finančnih sredstev in obveznosti je skladna s klasifikacijo finančnih transakcij, zato so opredelitve skupin, podskupin in podpostavk finančnih sredstev in obveznosti ter dodatna pojasnila v ESR podani le enkrat, in sicer v poglavju o finančnih transakcijah. V poglavju o bilancah stanja opredelitve in njihova pojasnila v glavnem besedilu niso ponovljeni, temveč je v dodatku 7.1 podan povzetek vseh v sistemu opredeljenih sredstev in obveznosti.

Tabela 7.1 — Klasifikacija sredstev

AN. | NEFINANČNA SREDSTVA (AN.1 + AN.2) |

AN.1 | Proizvedena sredstva |

AN.11 | Osnovna sredstva |

AN.111 | Opredmetena osnovna sredstva |

AN.1111 | Stanovanja |

AN.1112 | Druge zgradbe in objekti |

AN.11121 | Nestanovanjske zgradbe |

AN.11122 | Drugi objekti |

AN.1113 | Stroji in oprema |

AN.11131 | Prevozna oprema |

AN.11132 | Drugi stroji in oprema |

AN.1114 | Gojena naravna sredstva |

AN.11141 | Osnovna čreda |

AN.11142 | Večletni nasadi |

AN.112 | Neopredmetena osnovna sredstva |

AN.1121 | Raziskovanja rudišč |

AN.1122 | Računalniška programska oprema |

AN.1123 | Razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki |

AN.1129 | Druga neopredmetena osnovna sredstva |

AN.12 | Zaloge |

AN.121 | Surovine in material |

AN.122 | Nedokončana proizvodnja |

AN.1221 | Nedokončana proizvodnja na gojenih naravnih sredstvih |

AN.1222 | Druga nedokončana proizvodnja |

AN.123 | Dokončani proizvodi |

AN.124 | Trgovsko blago |

AN.13 | Vrednostni predmeti |

AN.131 | Dragocene kovine in kamni |

AN.132 | Starine in drugi umetniški predmeti |

AN.139 | Drugi vrednostni predmeti |

AN.2 | Neproizvedena sredstva |

AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva |

AN.211 | Zemljišča |

AN.2111 | Zemljišča pod zgradbami in objekti |

AN.2112 | Obdelovalna zemljišča |

AN.2113 | Zemljišča za rekreacijo in z njimi povezane površinske vode |

AN.2119 | Druga zemljišča in z njimi povezane površinske vode |

AN.212 | Podzemna sredstva |

AN.2121 | Zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina |

AN.2122 | Zaloge kovinskih rudnin |

AN.2123 | Zaloge nekovinskih rudnin |

AN.213 | Negojeni biološki viri |

AN.214 | Vodni viri |

AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva |

AN.221 | Patenti |

AN.222 | Najemi in druge prenosljive pogodbe |

AN.223 | Kupljeno dobro ime |

AN.229 | Druga neopredmetena neproizvedena sredstva |

AF. | AF FINANČNA SREDSTVA(AF.l + AF.2 + AF.3 +AF.4 +AF.5 + AF.6 + AF.7) |

AF.1 | Denarno zlato in posebne pravice črpanja (PPČ) |

AF.11 | Denarno zlato |

AF.12 | Posebne pravice črpanja (PPČ) |

AF.2 | Gotovina in vloge |

AF.21 | Gotovina |

AF.22 | Prenosljive vloge |

AF.29 | Druge vloge |

AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic |

AF.33 | Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov |

AF.331 | Kratkoročni |

AF.332 | Dolgoročni |

AF.34 | Izvedeni finančni instrumenti |

AF.4 | Posojila |

AF.41 | Kratkoročna |

AF.42 | Dolgoročna |

AF.5 | Delnice in drugi lastniški kapital |

AF.51 | Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov |

AF.511 | Delnice, ki kotirajo na borzi |

AF.512 | Delnice, ki ne kotirajo na borzi |

AF.513 | Drug lastniški kapital |

AF.52 | Delnice vzajemnih skladov |

AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije |

AF.61 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov |

AF.611 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja |

AF.612 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov |

AF.62 | Prenosne premije in škodne rezervacije |

AF.7 | Druge terjatve in obveznosti |

AF.71 | Komercialni krediti in predujmi |

AF.79 | Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov |

VREDNOTENJE VKNJIŽB V BILANCAH STANJA

SPLOŠNA NAČELA VREDNOTENJA

7.25 Posamezna postavka v bilanci stanja mora biti vrednotena, kakor bi bila pridobljena na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša, vrednost pa mora v primeru nefinančnih sredstev zajemati tudi vse stroške prenosa lastništva. To pomeni, da morajo biti sredstva in obveznosti vrednoteni v tekočih tržnih cenah na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša.

Sredstva torej treba vrednotiti na osnovi:

(a) kupčevih cen, če se sredstva kupijo,

(b) osnovnih cen, če so rezultat proizvodnje za lastne potrebe, in na osnovi osnovnih cen podobnega blaga ali vsote stroškov tega blaga, če osnovne cene niso na voljo.

7.26 V idealnem primeru je te cene mogoče opazovati na trgu. Kadar takšnih cen na trgu ni — na primer ker v nedavni preteklosti ni bilo opaženih nobenih nakupov/prodaj teh sredstev — je treba poskusiti oceniti, kakšne bi bile cene, če bi bila sredstva pridobljena na trgu na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša.

7.27 Poleg cen, opaženih na trgu, in ocen opaženih cen ali nastalih stroškov se lahko tekoče cene za vrednotenje v bilanci stanja približno ocenijo še:

(a) z revalorizacijo in akumulacijo pridobitev, zmanjšanih za odsvojitve ali

(b) s sedanjo ali diskontirano vrednostjo prihodnjih donosov.

7.28 Tržne cene so navadno na voljo za številna finančna sredstva, za obstoječe nepremičnine (zgradbe in druge objekte ter pripadajoča zemljišča), obstoječo prevozno opremo, pridelke in osnovno čredo, pa tudi za novo proizvedena osnovna sredstva in zaloge.

7.29 Za nekatera sredstva se revalorizirane začetne cene pridobitve odpisujejo v pričakovani življenjski dobi. Vrednost takega sredstva je v določeni točki njegove življenjske dobe enaka tekoči ceni pridobitve, zmanjšani za akumulirane vrednosti odpisov. Večina osnovnih sredstev se lahko v bilancah stanja prikaže po tekočih kupčevih cenah, zmanjšanih za akumulirano potrošnjo stalnega kapitala (odpisani strošek nadomestitve) [3] Za vsoto odpisanih vrednosti vseh osnovnih sredstev, ki so še v uporabi, se uporablja izraz "neto stanje kapitala". Bruto stanje kapitala vključuje vrednost akumulirane potrošnje stalnega kapitala..

7.30 Pri sredstvih, ki bodisi dajejo donose z zamikom (npr. drevesa) ali so donosi razporejeni skozi daljše obdobje (npr. podzemna sredstva), je treba pri izračunu sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih donosov uporabiti ustrezno diskontno stopnjo.

Diskontne stopnje je treba določiti na osnovi informacij o transakcijah s posamezno vrsto sredstva (gozdovi, rudniki, kamnolomi) in ne z uporabo splošnih obrestnih mer.

7.31 Vrednosti sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, je treba preračunati v domačo valuto po tržnem deviznem tečaju, ki velja na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Ta tečaj mora biti sredina med nakupnimi in prodajnimi promptnimi tečaji valutnih transakcij.

7.32 Za nekatere analitične namene so lahko koristne alternative tekočim tržnim vrednostim (npr. nominalna vrednost za dolgoročne obveznice ter revalorizirana vplačana (ali ekvivalentna) vrednost lastniškega kapitala družb), ki se lahko v bilancah stanja prikažejo kot pojasnjevalne postavke.

NEFINANČNA SREDSTVA (AN.)

PROIZVEDENA SREDSTVA (AN.1)

Osnovna sredstva (AN.11)

Opredmetena osnovna sredstva (AN.111)

7.33 Opredmetena osnovna sredstva je treba po možnosti vrednotiti v tržnih cenah (ali v osnovnih cenah v primeru proizvodnje novih sredstev za lastne potrebe) ali v tekočih kupčevih cenah, zmanjšanih za akumulirano potrošnjo stalnega kapitala. Ustrezno odpisani kupčevi stroški prenosa lastništva teh sredstev so vključeni v vrednost bilance stanja.

Neopredmetena osnovna sredstva (AN.112)

7.34 Raziskovanja rudišč je treba vrednotiti bodisi na osnovi akumuliranih zneskov, ki so za namene raziskovanj v skladu s sklenjeno pogodbo plačani drugim institucionalnim enotam, bodisi na osnovi stroškov, ki so nastali pri raziskovanju rudišč za lastne potrebe. Tisti del v preteklosti že izvedenega raziskovanja, ki še ni bil v celoti odpisan, je treba revalorizirati upoštevaje cene in stroške tekočega obdobja.

7.35 Računalniško programsko opremo je treba vrednotiti na osnovi kupčevih cen, plačanih na trgu, na osnovi ocenjenih osnovnih cen, kadar se programska oprema proizvede za lastne potrebe, ali na osnovi proizvodnih stroškov, kadar takšne cene niso na voljo. V prejšnjih letih pridobljeno in še ne popolnoma odpisano programsko opremo je treba revalorizirati po tekočih cenah ali stroških (ki so lahko nižji od izvirne cene ali stroškov).

7.36 Razvedrilne, literarne in umetniške izvirnike ter druga neopredmetena osnovna sredstva je treba vrednotiti po ceni pridobitve, kadar se s temi neopredmetenimi sredstvi dejansko trguje na trgu. Neopredmetena sredstva, ki so bila proizvedena za lastne potrebe, se lahko vrednotijo na osnovi stroškov njihove proizvodnje, ki so ustrezno revalorizirani (upoštevaje cene tekočega obdobja) in odpisani. V drugih primerih je morda potrebno uporabiti ocene sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih prejemkov, ki naj bi jih prejeli lastniki teh sredstev.

Zaloge (AN.12)

7.37 Zaloge je treba vrednotiti po cenah, ki veljajo na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša, in ne po cenah, po katerih so bili proizvodi vrednoteni, ko so vstopili v zaloge.

7.38 Zaloge surovin in materiala se vrednotijo v kupčevih cenah, zaloge dokončanih proizvodov in nedokončane proizvodnje pa v osnovnih cenah. Zaloge trgovskega blaga (blago, namenjeno nadaljnji prodaji brez predelave s strani trgovcev na debelo in drobno) se vrednotijo po cenah, ki veljajo na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša, cene pa ne vključujejo nobenih prevoznih stroškov, ki bremenijo trgovce na debelo in drobno. Za zaloge nedokončane proizvodnje se lahko vrednost končne bilance stanja izračuna z uporabo deleža celotnih proizvodnih stroškov, nastalih do konca obdobja, in osnovne cene podobnega dokončanega proizvoda na dan, za katerega se bilanca stanja sestavlja. Če osnovna cena dokončanih proizvodov ni na voljo, se lahko oceni po vrednosti proizvodnih stroškov s pribitkom za pričakovani neto poslovni presežek ali (ocenjeni neto) raznovrstni dohodek.

Rastoči pridelki za enkratno uporabo (razen dreves) in osnovna čreda, ki se redi za zakol, se vrednotijo po cenah takšnih proizvodov na trgu. Neposekana drevesa se vrednotijo z diskontiranjem prihodnjih dohodkov od prodaje lesa v tekočih cenah, zmanjšanih za izdatke, ki nastajajo pri dozorevanju in poseku lesa ipd.

Vrednostni predmeti (AN.13)

7.39 Vrednostni predmeti (umetniška dela, starine, nakit, dragoceni kamni, nedenarno zlato (glej odstavek 5.30) in druge kovine) se vrednotijo v tekočih cenah. Če za ta sredstva obstajajo organizirani trgi, jih je treba vrednotiti po dejanskih ali ocenjenih cenah, po katerih bi jih bilo mogoče kupiti na trgu, vključno z vsemi provizijami posrednikov, na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. V drugih primerih jih je treba vrednotiti po cenah pridobitve, ki so revalorizirane na tekočo raven cen.

NEPROIZVEDENA SREDSTVA (AN.2)

Opredmetena neproizvedena sredstva (AN.21)

Zemljišča (AN.211)

7.40 V računu kapitala so izdatki za izboljšave zemljišč in stroški prenosa lastništva zemljišč prikazani kot bruto investicije v osnovna sredstva, ločeno od zemljišč samih.

Če vrednosti zemljišča ni mogoče ločiti od vrednosti zgradb in drugih objektov, ki stojijo na zemljišču, je treba sredstva razvrstiti skupaj, in sicer kot tisto sredstvo, katerega vrednost je verjetno višja.

V bilanci stanja se zemljišča vrednotijo po tekoči tržni ceni.

Tekoča tržna cena ni nujno enaka vsoti vseh elementov, ki sestavljajo stroške pridobitve zemljišča v času pridobitve. Še posebej možno je, da tekoča tržna cena ne zajema stroškov prenosa lastništva ali izdatkov za izboljšave zemljišč, ki še niso bili v celoti odpisani. Te zneske je torej morda potrebno (v celoti ali deloma) prikazati kot izgube iz lastnine v računu revalorizacije.

Podzemna sredstva (AN.212)

7.41 Dokazane zaloge rudnih nahajališč na zemeljski površini ali pod njo, ki jih je ob obstoječi tehnologiji in relativnih cenah mogoče ekonomsko izkoriščati, se vrednotijo po sedanji vrednosti pričakovanih neto donosov, ki izhajajo iz komercialnega izkoriščanja teh sredstev.

Druga naravna sredstva (AN.213 in AN.214)

7.42 Ker opazljive cene za ta sredstva verjetno niso na voljo, jih je treba vrednotiti po sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih donosov.

Neopredmetena neproizvedena sredstva (AN.22)

7.43 Neopredmetena neproizvedena sredstva (patenti, najemi in druge prenosljive pogodbe ter kupljeno dobro ime) je treba vrednotiti v tekočih cenah, kadar se z njimi dejansko trguje na trgu. Sicer je treba oceniti sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih donosov, ki naj bi jih prejeli lastniki teh sredstev.

FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI (AF.)

7.44 Finančna sredstva in obveznosti je treba načeloma vrednotiti v tekočih cenah, pripisana pa jim mora biti enaka vrednost, ne glede na to, ali se pojavljajo kot finančna sredstva ali obveznosti. Cene ne smejo zajemati zaračunanih storitev, provizij in podobnih plačil, ki so prikazani kot storitve, ki se zagotavljajo za izvedbo transakcij.

Denarno zlato in PPČ (AF.1)

7.45 Denarno zlato (AF.11) se vrednoti po cenah, ki veljajo na organiziranih trgih zlata.

Vrednost posebnih pravic črpanja (AF.12) dnevno določa MDS, tečaji do domačih valut pa so na voljo na deviznih trgih.

Gotovina in vloge (AF.2)

7.46 Gotovina (AF.22) se vrednoti po nominalni vrednosti.

Vrednosti vlog (AF.22, AF.29), ki so prikazane v bilancah stanja, so zneski glavnic, ki bi jih dolžniki po pogojih pogodbe o vlogi morali odplačati upnikom, če bi bila vloga likvidirana na dan, na katerega se bilanca stanja nanaša. Vrednosti lahko vključujejo obračunane obresti (glej odstavek 5.130.).

Vrednostni papirji razen delnic (AF.3)

7.47 Vrednotenje mora biti konsistentno z obravnavo obračunanih obresti in z njihovo klasifikacijo glede na vrste sredstev (glej odstavke 5.128, 5.130 in 5.138). Če se obračunane obresti v finančnem računu obravnavajo, kot bi bile reinvestirane v ustrezen vrednostni papir, je treba vrednostne papirje razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33) v bilanci stanja vrednotiti v tekočih tržnih cenah tako, da vključujejo vrednost obračunanih obresti. Celotna tekoča tržna vrednost teh vrednostnih papirjev ima dve sestavini obsega, prva predstavlja glavnico, druga pa obračunane obresti. Celotni obseg torej vključuje obračunane obresti (tj. število enot izdanih vrednostnih papirjev, povečano za dodatni obseg, ki izhaja iz obračunanih obresti, glej odstavek 6.52), cena, ki jo je treba uporabiti za vsako od teh enot obsega, pa obračunanih obresti ne vključuje.

Če je vrednost obračunanih obresti v finančnem računu vključena v F.79 (Druge terjatve in obveznosti) in ne v F.33 (Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov), potem je treba v AF.79 v bilanci stanja vključiti tudi vrednost obračunanih obresti.

7.48 Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.331) se vrednotijo v tekočih tržnih vrednostih.

Če tekoče tržne cene niso na voljo:

(a) kratkoročni vrednostni papirji, izdani po nominalni vrednosti, se vrednotijo po nominalni vrednosti, povečani za obračunane obresti, ki niso zapadle ali niso plačane;

(b) diskontirani vrednostni papirji se vrednotijo ceni ob izdaji, povečani za obračunane obresti.

Te približne ocene morajo biti omejene na vrednostne papirje, katerih izvirna dospelost ne presega treh mesecev.

7.49 Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.332) se vedno vrednotijo v tekočih tržnih vrednostih, ne glede na to, ali so to obveznice, na katere se obresti izplačujejo redno, ali močno diskontirane ali brezkuponske obveznice, na katere se izplačuje malo ali nič obresti.

7.50 Izvedeni finančni instrumenti (AF.34) morajo biti v bilanco stanja zajeti po tekočih tržnih cenah. Če kotirajoča tržna cena ne obstaja (npr. opcije, s katerimi se trguje prek okenc), jih je treba vrednotiti bodisi z zneskom, potrebnim za odkup ali poravnavo pogodbe, bodisi z zneskom plačane premije.

Po dogovoru velja, da izdajatelj izvedenega finančnega instrumenta prevzame nasprotno obveznost.

Posojila (AF.4)

7.51 Vrednosti, ki so prikazane v bilancah stanja upnikov in dolžnikov so zneski glavnic, ki jih dolžniki po pogodbi morajo odplačati upnikom, četudi se s posojilom trguje z diskontom ali s premijo.

Delnice in drug lastniški kapital (AF.5)

7.52 Delnice in drug lastniški kapital (AF.5) je treba vrednotiti v tekočih cenah. Za sredstva in obveznosti se uporabljajo iste tekoče cene, čeprav delnice in drug lastniški kapital pravno niso obveznost izdajatelja, pač pa lastninska pravica na likvidacijski vrednosti družbe, katere znesek vnaprej ni znan.

7.53 Delnice, ki kotirajo na borzi (AF.511), je treba vrednotiti po reprezentativni srednji tržni ceni, ki velja na borzi ali na drugih organiziranih finančnih trgih.

7.54 Vrednosti delnic, ki ne kotirajo na borzi (AF.512) in s katerimi se ne trguje redno na organiziranih trgih, je treba oceniti z upoštevanjem vrednosti delnic, ki kotirajo na borzi. Te ocene pa morajo po eni strani upoštevati razlike med obema vrstama delnic, predvsem njihovo likvidnost, po drugi pa rezerve, ki se naberejo v času življenjske dobe družbe, in njeno panogo dejavnosti.

7.55 Uporabljena metoda ocenjevanja je zelo odvisna od razpoložljivih podatkov baznih statistik. Upošteva lahko npr. podatke o združitvah, v katere so vključene delnice, ki ne kotirajo na borzi. Nadalje, v primerih, ko se rezerve družb, ki izdajajo delnice, ki ne kotirajo na borzi, razlikujejo v povprečju in v razmerju do nominalnega kapitala od rezerv družb, ki izdajajo delnice, ki kotirajo na borzi, je tekočo ceno delnic, ki ne kotirajo na borzi, možno izračunati z uporabo razmerij podatkov, ki zajemajo rezerve; primerna podatka sta npr. neto vrednost iz bilance stanja družbe in lastna sredstva, izračunana po načelih ESR:

tekoča cena delnic, ki ne kotirajo na borzi = tekoča cena delnic, ki kotirajo na borzi ×

Razmerje med tekočo ceno in lastnimi sredstvi se med panogami lahko razlikuje, zato je bolje izračunati tekočo ceno delnic, ki ne kotirajo na borzi, za vsako posamezno panogo. Na metodo ocenjevanja lahko vplivajo tudi druge razlike med družbami, katerih delnice kotirajo na borzi, in med družbami, katerih delnice ne kotirajo.

7.56 Drug lastniški kapital (AF.513) je zelo pogosto obveznost posebnih institucionalnih enot (neprave družbe, družbe v lasti države, mednarodne organizacije, namišljene enote itd.). Na splošno ga je treba vrednotiti po posebnih metodah, kot sta metoda lastnih sredstev ali metoda nominalne vrednosti. Metodo lastnih sredstev je treba sistematično uporabljati predvsem za neprave družbe, ker je njihova neto vrednost po dogovoru enaka nič.

7.57 Delnice vzajemnih skladov (AF.52) je treba vrednotiti po tekoči borzni ceni, če kotirajo na borzi, ali po tekoči odkupni vrednosti, če obstaja možnost, da jih sklad odkupi.

Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6)

7.58 Pri neto lastniškem kapitalu gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (AF.611) aktuarske metode omogočajo izračun sedanje vrednosti prihodnjih škodnih zahtevkov posameznikov za plačila kapitala ali rent. Pri zavarovalnih družbah za življenjsko zavarovanje ta vrednost zajema matematične rezervacije in rezervacije za življenjsko zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice, ki povečujejo vrednost polic življenjskega zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice in podobnih polic ob dospelosti. Pri življenjskem zavarovanju s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice rezervacije vključujejo dobičke iz lastnine.

7.59 Pri neto lastniškem kapitalu gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (AF.612) je narava obveznosti skladov — in finančnih sredstev gospodinjstev — odvisna od vrste pokojninske sheme.

Pokojninske sheme z zagotovljenimi prejemki so sheme, pri katerih je raven pokojnin, ki so obljubljene sodelujočim zaposlenim, zagotovljena. Obveznost pokojninske sheme z zagotovljenimi prejemki je enaka sedanji vrednosti obljubljenih pokojnin. Ker ima shema lahko začasni presežek ali primanjkljaj sredstev, ima pokojninska shema z zagotovljenimi prejemki lahko pozitivno ali negativno neto vrednost.

Denarno sorazmerne pokojninske sheme so sheme, pri katerih so prejemki neposredno odvisni od sredstev sklada. Obveznost denarno sorazmerne pokojninske sheme je tekoča tržna vrednost sredstev sklada. Neto vrednost sklada je vedno nič.

7.60 Vrednost prenosnih premij, ki so del AF.62, je določena glede na tveganja v obdobju, ki preostaja do konca veljavnosti pogodbe. Vrednost škodnih rezervacij, ki so tudi del AF.62, je sedanja vrednost zneskov, ki bodo po pričakovanjih izplačani za poravnavo škod, vključno s spornimi.

Druge terjatve in obveznosti (AF.7)

7.61 Komercialni krediti in predujmi (AF.71) in druge postavke terjatev in obveznosti (AF.79) se tako pri upnikih kot pri dolžnikih vrednotijo po zneskih, ki jih dolžniki po pogodbah morajo izplačati upnikom ob zapadlosti obveznosti.

POJASNJEVALNI POSTAVKI

7.62 Za prikaz postavk, ki so posebnega analitičnega pomena za posamezne sektorje, sta v bilance stanja vključeni dve pojasnjevalni postavki:

(a) trajno potrošno blago (AN.m) in

(b) neposredne tuje naložbe (AF.m).

Trajno potrošno blago (AN.m)

7.63 Trajno potrošno blago je trajno blago, ki ga gospodinjstva v obdobjih, ki so daljša od enega leta, večkrat uporabljajo za končno potrošnjo. V bilance stanja je vključeno samo kot pojasnjevalna postavka. Njegova vključitev v bilanco stanja bi bila primerna, če bi sistem domneval, da se postopno potroši v tistih proizvodnih procesih, katerih rezultat so storitve, vendar se v sistemu ne obravnava na tak način.

7.64 Stanja trajnega potrošnega blaga v lasti gospodinjstev (prevozna oprema ter drugi stroji in oprema) se vrednotijo v tekočih cenah, in sicer bruto in neto (brez akumuliranih stroškov, enakih potrošnji stalnega kapitala). Podatki, ki so kot pojasnjevalna postavka prikazani v bilanci stanja, teh akumuliranih stroškov ne smejo zajemati (neto prikaz).

7.65 Trajno blago v lasti lastnikov nekorporativnih podjetij se lahko delno uporablja v podjetju za proizvodnjo, delno pa ga uporabljajo člani gospodinjstva za končno potrošnjo. Vrednosti, ki so prikazane v bilanci stanja za podjetje, morajo odražati delež uporabe, ki se pripisuje podjetju.

Neposredne tuje naložbe (AF.m)

7.66 Neposredne naložbe so sestavljene iz finančnih sredstev in ne iz fizičnega kapitala, saj je podjetje z neposredno naložbo družba ali neprava družba, ki je rezident druge države. Finančna sredstva in obveznosti, ki sestavljajo neposredno naložbo, je treba glede na naravo finančnega sredstva prikazati v skupinah delnice in drug lastniški kapital, posojila ali druge terjatve in obveznosti. Zneski neposrednih naložb znotraj vsake od teh skupin morajo biti prikazani posebej kot pojasnjevalna postavka.

BILANCA FINANČNEGA STANJA

7.67 Finančna bilanca stanja (sektorja ali tujine) na levi strani prikazuje finančna sredstva, na desni pa obveznosti. Izravnalna postavka finančne bilance stanja so neto finančna sredstva (BF.90).

7.68 Finančna bilanca stanja sektorja je lahko konsolidirana ali nekonsolidirana. Nekonsolidirana finančna bilanca stanja prikazuje finančna sredstva in obveznosti institucionalnih enot, ki so uvrščene v sektor. V primerjavi z nekonsolidirano so iz konsolidirane finančne bilance stanja izločena tista finančna sredstva in obveznosti, katerih nasprotne postavke so finančne obveznosti oziroma sredstva institucionalnih enot, ki so uvrščene v isti sektor. Račun zunanjih sredstev in obveznosti, tj. finančna bilanca stanja tujine (glej odstavek 8.77), je konsolidiran po opredelitvi.

7.69 Finančna bilanca stanja (sektorja ali tujine), prikazana po dolžnikih/upnikih, je razširitev finančne bilance stanja, ki kaže razčlenitev finančnih sredstev po sektorjih dolžnikih in razčlenitev finančnih obveznosti po sektorjih upnikih. Zagotavlja torej informacije o dolžniško/upniških razmerjih in je konsistentna s finančnim računom, prikazanim po dolžnikih/upnikih (glej odstavek 5.13).

Priloga 7.1

Opredelitve skupin sredstev

Klasifikacija sredstev | Opredelitev |

NEFINANČNA SREDSTVA (AN.) | Sredstva, nad katerimi institucionalne enote posamično ali kolektivno uveljavljajo lastninske pravice in katerih posedovanje ali uporaba v določenem časovnem obdobju lastnikom prinaša ekonomske koristi; sestavljajo jih proizvedena in neproizvedena opredmetena sredstva ter večina neproizvedenih sredstev brez nasprotnih obveznosti. |

Proizvedena sredstva (AN.1) | Nefinančna sredstva, ki so rezultat proizvodnega procesa. Sestavljajo jih osnovna sredstva, zaloge in vrednostni predmeti. |

Osnovna sredstva (AN.11) | Proizvedena sredstva, ki se v proizvodnem procesu uporabljajo večkrat ali nepretrgano v obdobju, daljšem od enega leta. Obsegajo opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva. |

Opredmetena osnovna sredstva (AN.111) | Osnovna sredstva, ki obsegajo stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo ter gojena naravna sredstva. |

Stanovanja (AN.1111) | Zgradbe, ki se uporabljajo izključno ali predvsem kot bivališča, skupaj z vsemi pripadajočimi objekti, kot so garaže in vsa trajna oprema, ki je navadno vgrajena v zgradbe te vrste. Zajeti so tudi čolni, barke, bivalne prikolice in karavani, če jih gospodinjstva uporabljajo kot glavna stanovanja, ter zgodovinski spomeniki, če se uporabljajo predvsem kot stanovanja. Vključeni so tudi stroški čiščenja in priprave prostora. Primeri so eno- in dvostanovanjske zgradbe ter druge stanovanjske zgradbe, ki so namenjene trajnemu bivanju. Nedokončana stanovanja so vključena, če je mogoče predpostavljati, da je končni uporabnik postal lastnik, bodisi ker gradi za lastne potrebe ali ker obstaja kupoprodajna pogodba. Stanovanja, ki so namenjena vojaškemu osebju so vključena, ker se enako kot stanovanja, ki so namenjena civilistom, uporabljajo za proizvodnjo stanovanjskih storitev. |

Druge zgradbe in objekti (AN.1112) | Nestanovanjske zgradbe in drugi objekti. Nedokončane zgradbe in objekti so vključeni, če je mogoče predpostavljati, da je končni uporabnik postal lastnik, bodisi ker gradi za lastne potrebe ali ker obstaja kupoprodajna pogodba. Zgradbe in objekti, pridobljeni za vojaške namene, so vključeni, če so podobni civilnim zgradbam, pridobljenim za proizvodne namene, in se uporabljajo na enak način. |

Nestanovanjske zgradbe (AN.11121) | Zgradbe, ki niso stanovanjske, skupaj z opremo in pripomočki, ki so sestavni del objektov, ter stroški čiščenja in priprave prostora. Vključeni so tudi zgodovinski spomeniki, ki se uporabljajo predvsem kot nestanovanjske zgradbe. Primeri so skladišča, industrijske in poslovne zgradbe, zgradbe za javno zabavo, izobraževalni in zdravstveni objekti, hoteli in restavracije ipd. |

Drugi objekti (AN.11122) | Objekti, ki niso zgradbe, skupaj s stroški za ceste, kanalizacijo ter čiščenje in pripravo prostora, ki niso povezani s stanovanjskimi in nestanovanjskimi zgradbami. Vključeni so tudi zgodovinski spomeniki, ki jih ni mogoče opredeliti za stanovanjske ali nestanovanjske zgradbe, ter jaški, predori in drugi objekti, ki so povezani z izkoriščanjem podzemnih sredstev (večje izboljšave zemljišč, npr. nasipi in jezovi za nadzor poplav, so vključene v vrednost zemljišč). Primeri so avtoceste, ceste, ulice, železniške proge, letališke steze, mostovi, nadvozi, predori, plovni kanali, pristanišča, jezovi in drugi vodni objekti, medkrajevni in lokalni plinovodi, komunikacijski in električni vodi, pomožni gradbeni objekti v industriji ter objekti za šport in rekreacijo. |

Stroji in oprema (AN.1113) | Prevozna oprema ter drugi stroji in oprema, razen tistih, ki jih pridobijo gospodinjstva za končno potrošnjo. Orodje, ki je sorazmerno poceni in se kupuje sorazmerno redno (npr. ročno orodje), je lahko izključeno. Vključeni niso niti stroji in oprema, ki so sestavni deli stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb. Nedokončani stroji in oprema niso vključeni, razen če so proizvedeni za lastne potrebe, ker se domneva, da končni uporabnik postane lastnik ob dobavi sredstva. Stroji in oprema, pridobljeni za vojaške namene so vključeni, če so podobni blagu, ki ga civilne enote pridobijo za proizvodne namene, in se uporabljajo na enak način. Stroji in oprema, ki jih pridobijo gospodinjstva za končno potrošnjo, niso sredstva, ampak so v bilanci stanja za gospodinjstva vključeni v pojasnjevalno postavko "trajno potrošno blago". Čolni, barke, bivalne prikolice in karavani, ki jih gospodinjstva uporabljajo za svoja glavna bivališča, so vključeni med stanovanja. |

Prevozna oprema (AN.11131) | Oprema za prevažanje ljudi in stvari. Primeri so proizvodi (razen delov), ki so vključeni v podpodročje DM (prevozna oprema) klasifikacije CPA: motorna vozila, vlačilci in polpriklopniki, ladje, železniške in tramvajske lokomotive, letala, vesoljska plovila, motorna kolesa in kolesa ipd. |

Drugi stroji in oprema (AN.11132) | Stroji in oprema, ki niso zajeti drugje. Primeri so proizvodi (razen delov ter storitev montaže, popravil in vzdrževanja) v CPA postavkah 29.1, stroji za proizvodnjo in izkoriščanje mehanske energije, razen motorjev za zrakoplove in vozila; 29.2, druge strojne naprave za splošno rabo; 29.3, kmetijski in gozdarski stroji; 29.4, obdelovalni stroji; 29.5, drugi stroji in naprave za posebne namene; 30, računalniki in pisarniški stroji; 31, drugi električni stroji in naprave; 32, radijske, televizijske in komunikacijske naprave in oprema; in 33, medicinska oprema, finomehanični in optični instrumenti, ure. Drugi primeri so proizvodi (razen delov ter storitev montaže, popravil in vzdrževanja) v CPA postavkah 23.30.2, gorilni elementi (polnjenja) za jedrske reaktorje; 36.1, pohištvo; 36.3, glasbila; 36.4, športna oprema; in 28.30, kotli za pridobivanje vodne pare, razen kotlov za centralno ogrevanje s toplo vodo. |

Gojena naravna sredstva (AN.1114) | Osnovna čreda (plemenska, za proizvodnjo mleka, delovna ipd.) ter večletni nasadi (vinogradi, sadovnjaki in drugi trajni nasadi dreves), ki so pod neposrednim nadzorom, odgovornostjo in upravljanjem institucionalnih enot. Nedozorela gojena naravna sredstva niso vključena, razen če se proizvajajo za lastno porabo. |

Osnovna čreda (AN.11141) | Živina, ki daje proizvode leto za letom. Vključuje plemensko živino (tudi ribe in perutnino), živino za molžo, delovno živino, ovce in druge živali, ki dajejo volno, ter živali, ki se uporabljajo za prevoz, tekmovanja in zabavo. |

Večletni nasadi (AN.11142) | Drevesa (tudi vinska trta in grmičevje), ki so gojena za pridelavo vsakoletnega pridelka, skupaj z nasadi za gojenje sadja, orehov in lešnikov, rastlinskih sokov in smol, lubja in listov. |

Neopredmetena osnovna sredstva (AN. 112) | Osnovna sredstva, ki obsegajo raziskovanja rudišč, računalniško programsko opremo, razvedrilne, literarne in umetniške izvirnike ter druga neopredmetena osnovna sredstva, ki se uporabljajo več kot eno leto. |

Raziskovanja rudišč (AN.1121) | Vrednost izdatkov za raziskovanja nahajališč nafte in zemeljskega plina ter nenaftnih nahajališč. Izdatki zajemajo predlicenčne, licenčne in pridobitvene stroške, ocenitvene stroške, stroške dejanskih poskusnih vrtanj ter stroške zračnih in drugih merjenj, prevozne stroške ipd., ki nastanejo, da bi se lahko izvedla testiranja. |

Računalniška programska oprema (AN.1122) | Računalniški programi, opisi programov in spremljajoča gradiva za sistemsko in aplikativno programsko opremo. Vključeni sta kupljena in za lastne potrebe razvita programska oprema, če so izdatki veliki. Vključeni so tudi veliki izdatki za nakup, razvoj in razširitev podatkovnih baz, za katere se pričakuje, da bodo v uporabi več kot eno leto in ne glede na to, ali se tržijo ali ne. |

Razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki (AN.1123) | Izvirni filmi, zvočni posnetki, rokopisi, trakovi, modeli ipd., na katerih so posnete ali ki vsebujejo gledališke predstave, radijske in televizijske programe, glasbene predstave, športne dogodke, literarne in umetniške izdelke. Vključena so dela, proizvedena za lastne potrebe. V nekaterih primerih (npr. pri filmih) lahko obstaja več izvirnikov. |

Druga neopredmetena osnovna sredstva (AN.1129) | Nove informacije, posebna znanja ipd., ki niso zajeti drugje, katerih uporaba v proizvodnji je omejena na enote, ki imajo nad njimi lastninske pravice, ali na druge enote, ki so jim prve enote podelile licence. |

Zaloge (AN.12) | Proizvedena sredstva, ki obsegajo blago in storitve, ki so nastali v tekočem ali predhodnih obdobjih in so namenjeni prodaji, uporabi v proizvodnji ali drugi uporabi v kasnejših obdobjih. Zajemajo surovine in material, nedokončano proizvodnjo, dokončane proizvode in trgovsko blago. Zajete so vse zaloge države, tudi zaloge strateškega materiala, žit in drugega blaga posebnega nacionalnega pomena. |

Surovine in material (AN.121) | Blago, ki ga lastniki nameravajo porabiti kot vmesne inpute v svojem proizvodnem procesu, ne pa prodati. |

Nedokončana proizvodnja (AN.122) | Blago in storitve, ki so delno končani, vendar navadno niso predani drugim enotam brez nadaljnje predelave, ali ki niso dozoreli in katerih proizvodni proces bo isti proizvajalec nadaljeval v kasnejših obdobjih. Zajeti niso delno dokončani objekti, za katere se predpostavlja, da je končni uporabnik prevzel lastništvo, bodisi ker gradi za lastne potrebe ali ker obstaja kupoprodajna pogodba. Postavka obsega nedokončano proizvodnjo na gojenih naravnih sredstvih in drugo nedokončano proizvodnjo. |

Nedokončana proizvodnja na gojenih naravnih sredstvih (AN.1221) | Osnovna čreda, ki se redi le za zakol, npr. komercialna reja perutnine in rib, drevesa in drugo rastlinje, ki pred izruvanjem da proizvode samo enkrat, in nedozorela gojena naravna sredstva, ki stalno dajejo proizvode. |

Druga nedokončana proizvodnja (AN.1222) | Blago, razen gojenih naravnih sredstev, in storitve, ki jih je proizvajalec delno predelal, izdelal ali sestavil, vendar navadno niso prodani, odpremljeni ali predani drugim brez nadaljnje predelave. |

Dokončani proizvodi (AN.123) | Proizvodi, ki so pripravljeni, da jih proizvajalec proda ali odpremi. |

Trgovsko blago (AN.124) | Blago, ki ga pridobijo podjetja (npr. trgovci na debelo in drobno) z namenom nadaljnje prodaje brez dodatne predelave (tj. brez preoblikovanja, razen takšnega, ki blago naredi bolj privlačno za kupce). |

Vrednostni predmeti (AN.13) | Proizvedena sredstva, ki se ne uporabljajo prvenstveno za proizvodnjo ali potrošnjo, za katera se pričakuje, da bo njihova realna vrednost naraščala ali se vsaj ne bo zmanjšala, ki se v času ob normalnih pogojih ne slabšajo in se pridobijo in posedujejo predvsem kot hranilci vrednosti. Vrednostni predmeti obsegajo dragocene kovine in kamne, starine in druge umetniške predmete ter druge vrednostne predmete. |

Dragocene kovine in kamni (AN.131) | Dragocene kovine in kamni, ki jih podjetja posedujejo, vendar jih ne uporabljajo kot inpute v proizvodne procese. |

Starine in drugi umetniški predmeti (AN.132) | Slike, kipi itd., priznani kot umetniška dela in starine. |

Drugi vrednostni predmeti (AN.139) | Vrednostni predmeti, ki niso zajeti drugje, npr. zbirke in nakit pomembne vrednosti, ki je izdelan iz dragocenih kovin in kamnov. |

Neproizvedena sredstva (AN.2) | Nefinančna sredstva, ki ne nastanejo v proizvodnem procesu. Sestavljajo jih opredmetena in neopredmetena sredstva. Zajeti so tudi stroški prenosa lastništva in velike izboljšave teh sredstev. |

Opredmetena neproizvedena sredstva (AN.21) | Neproizvedena sredstva, ki nastanejo v naravi in nad katerimi se lahko uveljavlja in prenaša lastništvo. Okoljska sredstva, nad katerimi lastninske pravice niso uveljavljene ali jih ni mogoče uveljaviti (npr. odprta morja in zrak) niso vključena. Opredmetena neproizvedena sredstva so zemljišča, podzemna sredstva, negojeni biološki viri in vodni viri. |

Zemljišča (AN.211) | Tla, prekrita z zemljo, in z njimi povezane površinske vode, nad katerimi so uveljavljene lastninske pravice. Vključene so tudi velike izboljšave, ki jih fizično ni mogoče ločiti od zemljišč. Vključeni niso zgradbe in drugi objekti na zemljiščih ter objekti, ki tečejo skozi zemljišča, gojene kulture, drevesa, živali, podzemna sredstva, negojeni biološki viri in podzemni vodni viri. Zemljišča sestavljajo zemljišča pod zgradbami in objekti, obdelovalna zemljišča, zemljišča za rekreacijo in z njimi povezane površinske vode ter druga zemljišča in z njimi povezane površinske vode. |

Zemljišča pod zgradbami in objekti (AN.2111) | Zemljišča, na katerih so zgrajene ali v katerih so postavljeni temelji stanovanjskih in nestanovanjskih zgradb ter objektov, skupaj z dvorišči in vrtovi, ki so sestavni deli kmetijskih in nekmetijskih zgradb, ter ceste, ki vodijo do kmetij. |

Obdelovalna zemljišča (AN.2112) | Zemljišča, na katerih se odvija kmetijska ali vrtnarska proizvodnja za komercialne ali eksistenčne namene. Načeloma obsegajo tudi zemljišča pod nasadi, sadovnjaki in vinogradi. |

Zemljišča za rekreacijo in z njimi povezane površinske vode (AN.2113) | Parki, igrišča, zabaviščni prostori in rekreacijske površine v zasebni in javni lasti, skupaj s pripadajočimi površinskimi vodami. |

Druga zemljišča in z njimi povezane površinske vode (AN.2119) | Zemljišča, ki niso zajeta drugje, skupaj z zasebnimi vrtovi in parcelami, ki se ne obdelujejo v komercialne ali eksistenčne namene, občinskimi pašniki, zemljišči, ki obkrožajo stanovanjske zgradbe (razen dvorišč in vrtov, ki so sestavni deli kmetijskih in nekmetijskih zgradb) in z njimi povezanimi površinskimi vodami. |

Podzemna sredstva (AN.212) | Dokazane zaloge rudnih nahajališč na zemeljski površini ali pod njo, ki jih je ob obstoječi tehnologiji in relativnih cenah mogoče ekonomsko izkoriščati. Lastninske pravice na podzemnih sredstvih so praviloma ločljive od lastninskih pravic nad zemljišči. Podzemna sredstva sestavljajo zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina, zaloge kovinskih rudnin in zaloge nekovinskih rudnin. |

Zaloge premoga, nafte in zemeljskega plina (AN.2121) | Nahajališča antracita, bitominoznega in rjavega premoga ter zaloge in polja nafte in zemeljskega plina. |

Zaloge kovinskih rudnin (AN.2122) | Nahajališča železnih, neželeznih in žlahtnih kovin. |

Zaloge nekovinskih rudnin (AN.2123) | Kamnolomi, glinokopi in peskokopi, nahajališča kemičnih rudnin ter gnojil (naravni fosfati), nahajališča soli, kremenjakov, sadre, naravnih dragih kamnov, asfalta, bitumna, šote in drugih nekovinskih rudnin, razen premoga in nafte. |

Negojeni biološki viri (AN.213) | Živali in rastline, ki dajejo proizvode enkrat ali večkrat, nad katerimi so uveljavljene lastninske pravice, njihov naravni prirast in/ali obnova pa ni pod neposrednim nadzorom, odgovornostjo in upravljanjem institucionalnih enot. Primeri so pragozd in ribja lovišča znotraj ozemlja države. Vključeni so le tisti viri, ki se že izkoriščajo ali pa se bodo kmalu izkoriščali v ekonomske namene. |

Vodni viri (AN.214) | Vodonosniki in drugi (pod)talni vodni viri, nad katerimi so zaradi njihovega pomanjkanja uveljavljeni lastništvo in/ali pravice uporabe, tržno vrednotenje in nekateri ukrepi ekonomskega nadzora. |

Neopredmetena neproizvedena sredstva (AN.22) | Neproizvedena sredstva, ki so družbeni konstrukt. Nastanejo s pravnimi in računovodskimi dejanji, npr. s podelitvijo patenta ali s prenosom ekonomske koristi na tretjo osebo. Nekatera dajejo lastnikom pravico, da se ukvarjajo z določenimi dejavnostmi, pri čemer so vse druge institucionalne enote izključene, razen če dobijo dovoljenje lastnika. Neopredmetena neproizvedena sredstva sestavljajo patenti, najemi in druge prenosljive pogodbe, kupljeno dobro ime in druga neopredmetena neproizvedena sredstva. |

Patenti (AN.221) | Izumi v kategoriji tehničnih novosti, ki so po zakonu ali sodnim odlokom lahko zaščiteni s patentom. Primeri so sestava snovi, procesi, mehanizmi, električna in elektronska vezja in naprave, farmacevtske formule in nove oblike živih organizmov, ki so ustvarjeni umetno. |

Najemi in druge prenosljive pogodbe (AN.222) | Najemi in pogodbe, pri katerih ima najemojemalec pravico prenesti najem na tretjo osebo neodvisno od najemodajalca. Primeri so najemi zemljišč, zgradb in drugih objektov, koncesije ali izključne pravice izkoriščanja rudnih nahajališč ali ribjih lovišč, prenosljive pogodbe s športniki in avtorji ter opcije za nakup še ne proizvedenih opredmetenih sredstev. Pogodbe o najemih strojev niso vključene med nefinančna neopredmetena sredstva. |

Kupljeno dobro ime (AN.223) | Razlika med vrednostjo, ki je plačana za aktivno podjetje na eni strani ter vsoto njegovih sredstev, zmanjšano za njegove obveznosti, na drugi; pri tem je vsaka postavka identificirana in vrednotena posebej. Vrednost dobrega imena tako obsega vse dolgoročne koristi za podjetje, ki niso posebej opredeljene kot sredstva, ter vrednost, ki nastane, ker se skupina sredstev uporablja skupaj in ne preprosto kot zbirka posameznih sredstev. |

Druga neopredmetena neproizvedena sredstva (AN.229) | Neopredmetena neproizvedena sredstva, ki niso zajeta drugje. |

FINANČNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI (AF.) | Finančna sredstva so ekonomska sredstva, ki zajemajo plačilna sredstva, finančne terjatve in ekonomska sredstva, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam. Plačilna sredstva so denarno zlato, posebne pravice črpanja, gotovina in prenosljive vloge. Finančne terjatve dajejo lastnikom (upnikom) pravico, da brez nasprotne dajatve prejmejo plačilo ali vrsto plačil od drugih institucionalnih enot (dolžnikov), ki so prevzele nasprotne obveznosti. Primeri ekonomskih sredstev, ki so po naravi podobna finančnim terjatvam, so izvedeni finančni instrumenti ter delnice in drug lastniški kapital. |

Denarno zlato in PPČ (AF.1) | V to skupino razvrščena finančna sredstva so edina finančna sredstva, za katera v sistemu ne obstajajo nasprotne obveznosti. |

Denarno zlato (AF.11) | Zlato, ki je sestavina mednarodnih rezerv denarnih oblasti ali drugih subjektov, ki so pod njenim dejanskim nadzorom. |

Posebne pravice črpanja (PPČ) (AF.12) | Mednarodne rezervna sredstva, ki jih je oblikoval Mednarodni denarni sklad in jih dodelil svojim članicam za povečanje obstoječih rezervnih sredstev. |

Gotovina in vloge (AF.2) | Gotovina v obtoku ter vse vrste vlog v domači in tujih valutah. |

Gotovina (AF.21) | Bankovci in kovanci v obtoku, ki se navadno uporabljajo za plačevanje. |

Prenosljive vloge (AF.22) | Vloge (v domači in tujih valutah), ki jih je možno brez odloga zamenjati v gotovino ali ki so prenosljive s čekom, plačilnim nalogom, debetno vknjižbo ali na drug podoben način, in sicer brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. |

Druge vloge (AF.29) | Vloge (v domači in tujih valutah), ki niso prenosljive. Drugih vlog ni možno v vsakem trenutku uporabiti za plačevanje in jih ni možno zamenjati za gotovino ali prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov. |

Vrednostni papirji razen delnic (AF.3) | Finančna sredstva, ki so instrumenti na prinosnika, navadno so tržna, z njimi se trguje na sekundarnih trgih, imetnik pa do institucionalne enote, ki jih je izdala, nima nobenih lastninskih pravic. |

Vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.33) | Vrednostni papirji razen delnic, ki dajejo imetniku brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega variabilnega denarnega dohodka v obliki izplačil kuponov (obresti) in/ali vnaprej določenega zneska na določen datum ali datume ali z začetkom od dneva, določenega ob izdaji. |

Kratkoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.331) | Vrednostni papirji razen delnic, katerih izvirna dospelost je navadno eno leto ali manj, v izjemnih primerih pa največ dve leti, razen izvedenih finančnih instrumentov. |

Dolgoročni vrednostni papirji razen delnic in izvedenih finančnih instrumentov (AF.332) | Vrednostni papirji razen delnic, katerih izvirna dospelost je navadno več kot eno leto, v izjemnih primerih pa več kot dve leti, razen izvedenih finančnih instrumentov. |

Izvedeni finančni instrumenti (AF.34) | Finančna sredstva, ki temeljijo ali so izvedena iz različnih osnovnih instrumentov. Osnovni instrument je navadno drugo finančno sredstvo, lahko pa je tudi blago ali indeks. |

Posojila (AF.4) | Finančna sredstva, ki nastanejo, ko upnik bodisi neposredno ali preko posrednikov posodi sredstva dolžniku, dokumentirana pa so z netržnimi dokumenti ali sploh niso dokumentirana. |

Kratkoročna posojila (AF.41) | Posojila, katerih izvirna dospelost je navadno eno leto ali manj, v izjemnih primerih pa največ dve leti, in posojila, odplačljiva na zahtevo. |

Dolgoročna posojila (AF.42) | Posojila, katerih izvirna dospelost je navadno več kot eno leto, v izjemnih primerih pa več kot dve leti. |

Delnice in drug lastniški kapital (AF.5) | Finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice do družb ali nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb ali nepravih družb ter do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji. |

Delnice in drug lastniški kapital razen delnic vzajemnih skladov (AF.51) | Finančna sredstva razen delnic vzajemnih skladov, ki predstavljajo lastninske pravice do družb ali nepravih družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičkih družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji. |

Delnice, ki kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (AF.511) | Delnice obsegajo pravico do udeležbe v kapitalu družbe v obliki vrednostnih papirjev, ki so načeloma tržni. |

Delnice, ki ne kotirajo na borzi, razen delnic vzajemnih skladov (AF.512) | Delnice, ki kotirajo na borzi, obsegajo tiste delnice, ki kotirajo na organizirani borzi vrednostnih papirjev ali drugi obliki sekundarnega trga, delnice, ki ne kotirajo na borzi, pa tiste delnice, ki ne kotirajo. |

Drugi lastniški kapital (AF.513) | Vse oblike lastniškega kapitala, razen tistih, ki so uvrščene v podpostavki AF.511 in AF.512 ter podskupino AF.52. |

Delnice vzajemnih skladov (AF.52) | Delnice, ki jih izdajajo posebne vrste finančnih družb, katerih edini namen je investiranje zbranih sredstev na denarnem trgu, kapitalskem trgu in/ali v nepremičnine. |

Zavarovalne tehnične rezervacije (AF.6) | Tehnične rezervacije zavarovalnih družb ter (avtonomnih in neavtonomnih) pokojninskih skladov glede imetnikov polic ali upravičencev, kot je določeno v Direktivi Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih in konsolidiranih zaključnih računih zavarovalnic. |

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov (AF.61) | Rezervacije, ki jih družbe oblikujejo za kritje predvidenih škod in ugodnosti ob izpolnjenih pogojih. |

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja (AF.611) | Matematične rezervacije ter rezervacije za življenjsko zavarovanje s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice, ki povečujejo vrednost polic življenjskega zavarovanja s klavzulo o soudeležbi pri dobičku zavarovalnice in podobnih polic ob dospelosti. |

Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov (AF.612) | Rezervacije avtonomnih in neavtonomnih pokojninskih skladov, ki so jih ustanovili delodajalci in/ali zaposleni ali skupine samozaposlenih, da bi zagotovili pokojnine zaposlenim ali samozaposlenim. |

Prenosne premije in škodne rezervacije (AF.62) | Rezervacije, ki jih oblikujejo zavarovalne družbe ter (avtonomni in neavtonomni) pokojninski skladi za: znesek, ki predstavlja tisti del prihodkov od premij (obračunanih bruto premij), ki mora biti alociran naslednjim obračunskim obdobjem (prenosne premije);celotne ocenjene končne stroške poravnave vseh škod iz dogodkov, ki so nastali do konca obračunskega obdobja, ne glede na to, ali so bili že prijavljeni ali ne, zmanjšane za zneske, ki so že bili plačani na osnovi takšnih škod (škodne rezervacije). |

Druge terjatve in obveznosti (AF.7) | Finančna sredstva, ki nastanejo kot protipostavke finančnim ali nefinančnim transakcijam v primerih časovne razlike med temi transakcijami in ustreznimi plačili. |

Komercialni krediti in predujmi (AF.71) | Finančna sredstva, ki izhajajo iz dobaviteljevega ali kupčevega neposrednega kreditiranja transakcij z blagom in storitvami, ter predujmi za delo, ki je v teku ali se bo začelo in je povezano s temi transakcijami. |

Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov (AF.72) | Finančna sredstva, ki izhajajo iz časovnih razlik med razdelitvenimi ali finančnimi transakcijami na sekundarnem trgu in ustreznimi plačili. Postavka zajema tudi finančne terjatve, ki nastajajo na osnovi obračunanih dohodkov v obdobju. |

Pojasnjevalni postavki | Namen pojasnjevalnih postavk v sistemu je prikazati sredstva, ki v osrednjem okvirju niso posebej opredeljena in ki so posebnega analitičnega pomena. |

Trajno potrošno blago (AN.m) | Trajno blago, ki ga pridobijo gospodinjstva za končno potrošnjo (tj. blago, ki ga gospodinjstva ne uporabljajo kot hranilca vrednosti, nekorporativna podjetja v lasti gospodinjstev pa ne za proizvodne namene). |

Neposredne tuje naložbe (AF.m) | Neposredne tuje naložbe vključujejo dolgoročna razmerja, ki odražajo trajni interes institucionalne enote, ki je rezident enega gospodarstva ("neposredni investitor"), v institucionalni enoti, ki je rezident drugega gospodarstva ("podjetje z neposredno naložbo"). Namen neposrednega investitorja je, da v znatni meri vpliva na upravljanje podjetja, ki je rezident drugega gospodarstva. |

AN. …, AF. … so iz klasifikacije sredstev.

III.3.2.1 Nevtralni dobički in izgube iz lastnine | III.3.2.2 Realni dobički in izgube iz lastnine |

Nefinančna sredstva | AN. | P.5, K.1, K.2 | K.3, K.4, K.5, K.6, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN. |

Proizvedena sredstva | AN.1 | P.5, K.1 | K.4, K.7, K.8, K.9, K. 12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.1 |

Osnovna sredstva | AN.11 | P.51, K.1 | K.4, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.11 |

Opredmetena osnovna sredstva | AN.111 | P.511, K.1 | K.4, K.7, K.8, K.9, K. 12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.111 |

Stanovanja | AN.1111 | P.511, K.1 | K.4, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.1111 |

Druge zgradbe in objekti | AN.1112 | P.511, K.1 | K.4, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.1112 |

Stroji in oprema | AN.1113 | P.511, K.1 | K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.1113 |

Gojena naravna sredstva | AN.1114 | P.511, K.1 | K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.1114 |

Neopredmetena osnovna sredstva | AN.112 | P.512, K.1 | K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.112 |

Zaloge | AN.12 | P.52 | K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.12 |

Vrednostni predmeti | AN.13 | P.53 | K.4, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.13 |

Neproizvedena sredstva | AN.2 | K.2, P.51, K.1 | K.3, K.5, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.2 | K.11.1 | K.11.2 | AN.2 |

Opredmetena neproizvedena sredstva | AN.21 | K.21, P.513, K.1 | K.3, K.5, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.2 | K.11.1 | K.11.2 | AN.21 |

Zemljišča | AN.211 | K.21, P.513, K.1 | K.3, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.211 |

Podzemna sredstva | AN.212 | K.21, P.513, | K.3, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.212 |

Negojeni biološki viri | AN.213 | K.21, P.513, | K.3, K.5, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.213 |

Vodni viri | AN.214 | K.21, P.513, | K.3, K.61, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.214 |

Neopredmetena neproizvedena sredstva | AN.22 | K.22, P.513, | K.3, K.62, K.7, K.8, K.9, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AN.22 |

Finančna sredstva/obveznosti | AF. | F. | K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.21, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AF. |

Denarno zlato in PPČ (samo sredstva) | AF.1 | F.1 | K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.21, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AF.1 |

Gotovina in vloge | AF.2 | F.2 | K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AF.2 |

Vrednostni papirji razen delnic | AF.3 | F.3 | K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AF.3 |

Posojila | AF.4 | F.4 | K.7, K.8, K.10, K.12.1.K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AF.4 |

Delnice in drugi lastniški kapital | AF.5 | F.5 | K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AF.5 |

Zavarovalne tehnične rezervacije | AF.6 | F.6 | K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AF.6 |

Druge terjatve in obveznosti | AF.7 | F.7 | K.7, K.8, K.10, K.12.1, K.12.22 | K.11.1 | K.11.2 | AF.7 |

Neto vrednost | B.90 | B.10.1 | B.10.2 | B.10.31 | B.10.32 | B.90 |

Izravnalne postavke

B.10.1 | Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev |

B.10.2 | Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev |

B.10.31 | Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine |

B.10.32 | Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine |

B.90 | Neto vrednost |

Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi

F. | Transakcije s finančnimi sredstvi in obveznostmi |

F.1 | Denarno zlato in PPČ |

F.2 | Gotovina in vloge |

F.3 | Vrednostni papirji razen delnic |

F.4 | Posojila |

F.5 | Delnice in drug lastniški kapital |

F.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije |

F.7 | Druge terjatve in obveznosti |

Transakcije z blagom in storitvami

P.5 | Bruto investicije |

P.51 | Bruto investicije v osnovna sredstva |

P.511 | Pridobitve manj odsvojitve opredmetenih osnovnih sredstev |

P.512 | Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih osnovnih sredstev |

P.513 | Povečanja vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev |

P.52 | Spremembe zalog |

P.53 | Pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov |

Druge vknjižbe računov akumulacije

K.1 | Potrošnja stalnega kapitala |

K.2 | Pridobitve manj odsvojitve nefinančnih neproizvedenih sredstev |

K.21 | Pridobitve manj odsvojitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev |

K.22 | Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev |

K.3 | Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev |

K.4 | Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev |

K.5 | Naravna rast negojenih bioloških virov |

K.61 | Izčrpanje naravnih sredstev |

K.62 | Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev |

K.7 | Izgube zaradi katastrof |

K.8 | Zasegi brez nadomestila |

K.9 | Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev, d. n. |

K.10 | Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti, d. n. |

K.11 | Nominalni dobički/izgube iz lastnine |

K.11.1 | Nevtralni dobički/izgube iz lastnine |

K.11.2 | Realni dobički/izgube iz lastnine |

K.12 | Spremembe v klasifikacijah in strukturi |

K.12.1 | Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi |

K.12.21 | Monetizacija/demonetizacija zlata |

K.12.22 | Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti |

POGLAVJE 8

ZAPOREDJE RAČUNOV IN IZRAVNALNE POSTAVKE

8.01 ESR prikazuje tokove in stanja v urejeni celoti računov, ki opisujejo gospodarski cikel od ustvarjanja dohodka, preko njegove razdelitve in prerazdelitve ter končno do njegove akumulacije v obliki sredstev.

8.02 Vsak izmed računov prikazuje transakcije, ki so izravnane bodisi zaradi uporabljenih opredelitev ali zaradi prenosa značilnega salda v naslednji račun.

8.03 Strukturirano prikazovanje transakcij glede na logično analizo ekonomskega življenja zagotavlja agregate, ki so potrebni za proučevanje dejavnosti, institucionalnih sektorjev, podsektorjev in celotnega gospodarstva. Razčlenitev računov je narejena tako, da se razkrijejo najpomembnejše ekonomske informacije.

8.04 Računi so razvrščeni v tri skupine:

(a) tekoči računi,

(b) računi akumulacije,

Tekoči računi prikazujejo ustvarjanje, razdelitev in prerazdelitev dohodka ter njegovo porabo v obliki končne potrošnje. Na koncu omogočajo izračun varčevanja, ki je bistven dejavnik akumulacije.

Računi akumulacije analizirajo različne elemente sprememb sredstev in obveznosti enot ter omogočajo prikazovanje sprememb neto vrednosti (razlika med sredstvi in obveznostmi).

Bilance stanja prikazujejo celotna sredstva in obveznosti enot na začetku in koncu obračunskega obdobja, skupaj z njihovimi neto vrednostmi. Tokovi za vsako sredstvo in obveznost, prikazano v računih akumulacije, so ponovno vidni v računu sprememb bilance stanja.

8.05 Zaporedje računov se v celoti ali deloma uporablja za institucionalne enote, institucionalne sektorje in podsektorje, dejavnosti in celotno gospodarstvo.

8.06 Izravnalne postavke so prikazane v bruto in neto izrazih. Bruto so prikazane, če so izračunane pred odbitkom potrošnje stalnega kapitala, neto pa, če so izračunane po odbitku potrošnje stalnega kapitala. Dohodkovne izravnalne postavke je bolj smiselno izražati v neto izrazih.

8.07 Računi so prikazani na različne načine:

(a) v obliki integriranih ekonomskih računov, ki prikazujejo račune za vse institucionalne sektorje, celotno gospodarstvo in tujino v eni tabeli;

(b) v obliki zaporedja računov, ki daje bolj podrobne informacije. Tabele, ki prikazujejo vsak račun, so prikazane v podpoglavju "Zaporedje računov" tega poglavja;

8.08 Pregledni prikaz računov, izravnalnih postavk in temeljnih agregatov:

Tabela 8.1 — Pregledni prikaz računov, izravnalnih postavk in temeljnih agregatov

Računi | Izravnalne postavke | Temeljni agregati |

Zaporedje vseh računov za institucionalne sektorje |

| | | | |

| B.3Raznovrstni dohodek |

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka | II.1.2.1Račun podjetniškega dohodka | B.4Podjetniški dohodek |

II.1.2.2Račun alokacije drugega primarnega dohodka | B.5Saldo primarnih dohodkov | Nacionalni dohodek (BND/NND) |

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka | B.6Razpoložljivi dohodek | Nacionalni razpoložljivi dohodek |

II.3Račun prerazdelitve dohodka v naravi | B.7Prilagojeni razpoložljivi dohodek |

II.4Račun porabe dohodka | B.8Varčevanje | Nacionalno varčevanje |

II.4.1Račun porabe razpoložljivega dohodka |

II.4.2Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka |

Računi akumulacije | IIIRačuni akumulacije | III.1Račun kapitala | III.1.1Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | | B.10.1Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | |

III.1.2Račun pridobitev nefinančnih sredstev | | B.9Neto posojanje/neto izposojanje | |

| B.9Neto posojanje/neto izposojanje | |

III.2Finančni račun | III.3.1Račun drugih sprememb obsega sredstev | | B.10.2Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev | |

III.3Računi drugih sprememb sredstev | | |

III.3.2Računi revalorizacije | III.3.2.1Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine | B.10.3Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine | |

III.3.2.2Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine | |

B.10.31Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine | |

B.10.32Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine | |

0Račun blaga in storitev | Računi transakcij | | |

0Račun blaga in storitev | | |

| Račun tujine (račun zunanjih transakcij) |

| | Saldo tekočih transakcij s tujino |

V.IIZunanji račun primarnega dohodka in tekočih transferjev | | | B.12Saldo tekočih transakcij s tujino |

Računi akumulacije | V.IIIRačuni zunanje akumulacije | V.III.1Račun kapitala | V.III.1.1Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | B.10.1Spremembe neto vrednosti zaradi zunanjega salda tekočih transakcij in kapitalskih transferjev |

V.III.1.2Račun pridobitev nefinančnih sredstev | B.9Neto posojanje/neto izposojanje | Neto posojanje/neto izposojanje |

B.9Neto posojanje/neto izposojanje |

V.III.2Finančni račun |

V.III.3Račun drugih sprememb sredstev | V.III.3.1Račun drugih sprememb obsega sredstev | B.10.2Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev |

V.III.3.2Računi revalorizacije |

Bilance stanja | V.IVRačun zunanjih sredstev in obveznosti | V.IV.1Začetna bilanca stanja V.IV.2. Spremembe bilance stanja | B.10.3Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine |

V.IV.2Spremembe bilance stanja |

| | V.IV.3Končna bilanca stanja |

| | B. 90Neto vrednost |

| | B. 10Spremembe neto vrednosti | Neto zunanja finančna pozicija |

| | B. 90Neto vrednost | Neto zunanja finančna pozicija |

ZAPOREDJE RAČUNOV

8.09 Zaporedje računov sestavljajo tri glavne skupine računov:

(a) tekoči računi:

1. račun proizvodnje (I),

2. računi razdelitve in porabe dohodka (II),

(b) računi akumulacije (III),

TEKOČI RAČUNI

Račun proizvodnje (I) [1] Glej poglavje 3: "Transakcije s proizvodi".

8.10 Račun proizvodnje (I) prikazuje transakcije, ki so povezane s proizvodnim procesom. Sestavlja se za institucionalne sektorje in dejavnosti. Njegovi viri obsegajo proizvodnjo, porabe pa vmesno potrošnjo.

8.11 Račun proizvodnje omogoča izračun ene najpomembnejših izravnalnih postavk v sistemu, tj. dodane vrednosti, ki je vrednost, ki jo ustvarijo vse enote, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, in glavnega agregata, bruto domačega proizvoda. Dodana vrednost je ekonomsko pomembna tako za institucionalne sektorje kot za dejavnosti.

8.12 Dodana vrednost (izravnalna postavka računa) se enako kot izravnalne postavke naslednjih računov lahko izračuna z vključeno potrošnjo stalnega kapitala ali brez nje, tj. bruto ali neto. Ker je proizvodnja vrednotena v osnovnih cenah, vmesna potrošnja pa v kupčevih cenah, dodana vrednost ne vključuje davkov, zmanjšanih za subvencije na proizvode.

8.13 Račun proizvodnje na ravni celotnega gospodarstva med viri poleg proizvodnje blaga in storitev vključuje tudi davke minus subvencije na proizvode. To omogoča, da je bruto domači proizvod (v tržnih cenah) dobljen kot izravnalna postavka.

8.14 Ker posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) niso razporejene sektorjem porabnikom, se celotna vrednost proizvodnje PMSFP obravnava kot vmesna potrošnja nominalnega sektorja s proizvodnjo nič in dodano vrednostjo v višini vmesne potrošnje, vendar z nasprotnim predznakom. Na ta način je skupna dodana vrednost vseh sektorjev in dejavnosti v celoti zmanjšana za ta znesek. Za lažji prikaz računov se dodatni stolpec za nominalni sektor lahko izpusti, ustrezen podatek pa upošteva v stolpcu za celotno gospodarstvo.

Računi razdelitve in porabe dohodka (II)

8.15 Razdelitev in poraba dohodka sta analizirana v štirih stopnjah: primarna razdelitev, sekundarna razdelitev, prerazdelitev v naravi in poraba dohodka.

Prva stopnja se ukvarja z ustvarjanjem dohodka, ki izhaja neposredno iz proizvodnega procesa, ter njegovo razdelitvijo med proizvodne dejavnike (delo, kapital) in državo (preko davkov na proizvodnjo in uvoz ter subvencij). Omogoča določitev poslovnega presežka (ali raznovrstnega dohodka v primeru gospodinjstev) ter primarnega dohodka.

Druga stopnja spremlja prerazdelitev dohodka preko transferjev (razen socialnih transferjev v naravi) ter pripelje do razpoložljivega dohodka.

Tretja stopnja opisuje prerazdelitev preko socialnih transferjev v naravi in pripelje do prilagojenega razpoložljivega dohodka.

Četrta stopnja opisuje, kako se dohodek troši in varčuje. Pripelje do varčevanja.

Tabela 8.2 — Račun I: Račun proizvodnje

P.11 Finančne družbe: 102 vključuje 48 za PMSFP (P.119).

P 2 Celotno gospodarstvo: 1904 ustreza vsoti institucionalnih sektorjev (1856) in PMSFP (48).

B.1g Celotno gospodarstvo: 1824 ustreza vsoti institucionalnih sektorjev (1739, plus davki minus subvencije na proizvode (133), minus PMSFP (48).

Porabe | Transakcije in izravnalne postavke | Viri |

računa blaga in storitev | računa tujine | računa tujine | računa blaga in storitev |

3595 | 3595 | | P.1 | Proizvodnja | 1753 | 102 | 434 | 1269 | 37 | 3595 | | | 3595 |

3048 | 3048 | | | | | | | | P.11 | Tržna proizvodnja / PMSFP | 1722 | 102 | 74 | 1129 | 21 | 3048 | | | 3048 |

171 | 171 | | | | | | | | P.12 | Proizvodnja za lastno končno porabo | 31 | 0 | 0 | 140 | 0 | 171 | | | 171 |

376 | 376 | | | | | | | | P.13 | Druga netržna proizvodnja | | | 360 | | 16 | 376 | | | 376 |

1904 | | | 1904 | 6 | 694 | 246 | 29 | 881 | P.2 | Vmesna potrošnja / PMSFP | | | | | | | | 1904 | 1904 |

133 | 133 | | | | | | | | D.21-D.31 | Davki minus subvencije na proizvode | | | | | | 133 | | | 133 |

1824 | | | 1824 | 31 | 575 | 188 | 73 | 872 | B.1b/B.1 * b | Bruto dodana vrednost / bruto domači proizvod | | | | | | | | | |

222 | | | 222 | 3 | 42 | 30 | 10 | 137 | K.1 | Potrošnja stalnega kapitala | | | | | | | | | |

1602 | | | 1602 | 28 | 533 | 158 | 63 | 735 | B.1n/B.1 * n | Neto dodana vrednost / neto domači proizvod | | | | | | | | | |

Računi primarne razdelitve dohodka (II.1)

Račun ustvarjanja dohodka (II.1.1)

8.16 Račun ustvarjanja dohodka je prikazan tudi po dejavnostih, in sicer v stolpcih tabel ponudbe in porabe.

8.17 Račun ustvarjanja dohodka prikazuje sektorje, podsektorje in dejavnosti, ki so vir, ne pa cilj primarnega dohodka.

8.18 Analizira, do katere stopnje lahko dodana vrednost pokriva sredstva za zaposlene in druge davke minus subvencije na proizvodnjo. Meri poslovni presežek, ki je presežek (ali primanjkljaj) proizvodnih dejavnosti pred upoštevanjem obresti, najemnin ali stroškov, ki jih proizvodna enota:

(a) mora plačati na finančna sredstva ali opredmetena neproizvedena sredstva, ki si jih je izposodila ali jih je najela,

(b) mora prejeti za finančna sredstva ali opredmetena neproizvedena sredstva, katerih lastnik je.

Poslovni presežek ustreza dohodku, ki ga enote pridobijo z lastno uporabo svojih proizvodnih zmogljivosti. Je zadnja izravnalna postavka, ki se lahko izračuna za dejavnosti, institucionalne sektorje in podsektorje.

8.19 Pri nekorporativnih podjetjih v sektorju gospodinjstev izravnalna postavka računa ustvarjanja dohodka implicitno vsebuje element, ki ustreza nadomestilu za delo, ki ga opravi lastnik ali člani njegove družine, in ki ga ni mogoče ločiti od njegovih podjetniških dobičkov. Imenuje se "raznovrstni dohodek".

8.20 V primeru proizvodnje stanovanjskih storitev za lastne potrebe je izravnalna postavka računa ustvarjanja dohodka poslovni presežek.

Račun alokacije primarnega dohodka (II.1.2)

8.21 V nasprotju z računom ustvarjanja dohodka se račun alokacije primarnega dohodka nanaša na rezidenčne enote in institucionalne sektorje kot prejemnike in ne proizvajalce primarnega dohodka.

8.22 "Primarni dohodek" je dohodek, ki ga rezidenčne enote prejmejo na osnovi svoje neposredne udeležbe v proizvodnem procesu, in dohodek, ki ga lastnik finančnega sredstva ali opredmetenega neproizvedenega sredstva prejme v zameno za nudenje sredstev ali dajanje opredmetenega neproizvedenega osnovnega sredstva na razpolago drugi institucionalni enoti.

8.23 Račun alokacije primarnega dohodka (II.1.2) je mogoče izračunati samo za institucionalne sektorje in podsektorje, ker v primeru dejavnosti nekaterih tokov, povezanih s financiranjem (posojanje in izposojanje kapitala) ter sredstvi, ni mogoče razčleniti.

8.24 Ker posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP) niso razporejene sektorjem porabnikom, so vknjižbe, prikazane za obresti, dejanski odhodki za obresti in prihodki od obresti. Prilagoditev se naredi pri virih v stolpcu finančnih družb (z negativnim predznakom) in v stolpcu nominalnega sektorja (s pozitivnim predznakom). Za lažji prikaz računov se dodatni stolpec za nominalni sektor lahko izpusti, ustrezen podatek pa prikaže v stolpcu celotnega gospodarstva.

8.25 Račun alokacije primarnega dohodka se deli na račun podjetniškega dohodka (II.1.2.1) in račun alokacije drugega primarnega dohodka (II.1.2.2).

Račun podjetniškega dohodka (II.1.2.1)

8.26 Namen računa podjetniškega dohodka je določitev izravnalne postavke, ki ustreza konceptu tekočega dobička pred razdelitvijo in davkom na dohodek, ki se navadno uporablja v poslovnem računovodstvu.

Tabela 8.3 — Račun II.1.1: Račun ustvarjanja dohodka

Porabe | Transakcije in izravnalne postavke | Viri |

računa blaga in storitev | računa tujine | računa tujine | računa blaga in storitev |

| | B.1b/B.1*b | Bruto dodana vrednost / bruto domači proizvod | 872 | 73 | 188 | 575 | 31 | 1824 | | | 1824 |

| | | | | | | | | B.1n/B.1 * n | Neto dodana vrednost / neto domači proizvod | 735 | 63 | 158 | 533 | 28 | 1602 | | | 1602 |

762 | | | 762 | 23 | 39 | 140 | 15 | 545 | D.1 | Sredstva za zaposlene | | | | | | | | | |

569 | | | 569 | 12 | 39 | 87 | 10 | 421 | D.11 | Plače | | | | | | | | | |

193 | | | 193 | 11 | 0 | 53 | 5 | 124 | D.12 | Socialni prispevki delodajalcev | | | | | | | | | |

174 | | | 174 | 10 | 0 | 48 | 4 | 112 | D.121 | Dejanski socialni prispevki delodajalcev | | | | | | | | | |

19 | | | 19 | 1 | 0 | 5 | 1 | 12 | D.122 | Pripisani socialni prispevki delodajalcev | | | | | | | | | |

235 | | 0 | 235 | 0 | 3 | 2 | 3 | 86 | D.2 | Davki na proizvodnjo in uvoz | | | | | | | | 0 | |

141 | | 0 | 141 | | | | | | D.21 | Davki na proizvode | | | | | | | | 0 | |

121 | | 0 | 121 | | | | | | D.211 | Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) | | | | | | | | 0 | |

17 | | 0 | 17 | | | | | | D.212 | Davki in dajatve na uvoz razen DDV | | | | | | | | 0 | |

17 | | 0 | 17 | | | | | | D.2121 | Uvozne dajatve | | | | | | | | 0 | |

0 | | 0 | 0 | | | | | | D.2122 | Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev | | | | | | | | 0 | |

3 | | 0 | 3 | | | | | | D.214 | Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov | | | | | | | | 0 | |

94 | | 0 | 94 | 0 | 3 | 2 | 3 | 86 | D.29 | Drugi davki na proizvodnjo | | | | | | | | 0 | |

− 44 | | 0 | − 44 | 0 | − 1 | 0 | 0 | − 35 | D.3 | Subvencije | | | | | | | | 0 | |

− 8 | | 0 | − 8 | | | | | | D.31 | Subvencije na proizvode | | | | | | | | 0 | |

0 | | 0 | 0 | | | | | | D.311 | Uvozne subvencije | | | | | | | | 0 | |

− 8 | | 0 | − 8 | | | | | | D.319 | Druge subvencije na proizvode | | | | | | | | 0 | |

− 36 | | 0 | − 36 | 0 | − 1 | 0 | 0 | − 35 | D.39 | Druge subvencije na proizvodnjo | | | | | | | | 0 | |

429 | | | 429 | 8 | 92 | 46 | 55 | 276 | B.2g | Bruto poslovni presežek | | | | | | | | | |

442 | | | 442 | | 442 | | | | B.3g | Bruto raznovrstni dohodek | | | | | | | | | |

217 | | | 217 | 5 | 60 | 16 | 45 | 139 | B.2n | Neto poslovni presežek | | | | | | | | | |

432 | | | 432 | | 432 | | | | B.3n | Neto raznovrstni dohodek | | | | | | | | | |

Tabela 8.4 — Račun II.1.2: Račun alokacije primarnega dohodka

Prilagoditev za PMSFP za celotno gospodarstvo (0) je vsota sektorja finančnih družb (−48) in nominalnega sektorja (+48).

Porabe | Transakcije in izravnalne postavke | Viri |

računa blaga in storitev | računa tujine | računa tujine | računa blaga in storitev |

| | B.2g | Bruto poslovni presežek | 276 | 55 | 46 | 92 | 8 | 429 | | | 429 |

| | | | | | | | | B.3g | Bruto raznovrstni dohodek | | | | 442 | | 442 | | | 442 |

| | | | | | | | | B.2n | Neto poslovni presežek | 139 | 45 | 16 | 60 | 5 | 217 | | | 217 |

| | | | | | | | | B.3n | Neto raznovrstni dohodek | | | | 432 | | 432 | | | 432 |

6 | | 6 | | | | | | | D.1 | Sredstva za zaposlene | | | | 766 | | 766 | 2 | | 768 |

6 | | 6 | | | | | | | D.11 | Plače | | | | 573 | | 573 | 2 | | 575 |

| | | | | | | | | D.12 | Socialni prispevki delodajalcev | | | | 193 | | 193 | 0 | | 193 |

| | | | | | | | | D.121 | Dejanski socialni prispevki delodajalcev | | | | 174 | | 174 | 0 | | 174 |

| | | | | | | | | D.122 | Pripisani socialni prispevki delodajalcev | | | | 19 | | 19 | 0 | | 19 |

| | 0 | | | | | | | D.2 | Davki na proizvodnjo in uvoz | | | 235 | | | 235 | 0 | | 235 |

| | 0 | | | | | | | D.21 | Davki na proizvode | | | 141 | | | 141 | 0 | | 141 |

| | 0 | | | | | | | D.211 | Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) | | | 121 | | | 121 | 0 | | 121 |

| | 0 | | | | | | | D.212 | Davki in dajatve na uvoz razen DDV | | | 17 | | | 17 | 0 | | 17 |

| | 0 | | | | | | | D.2121 | Uvozne dajatve | | | 17 | | | 17 | 0 | | 17 |

| | 0 | | | | | | | D.2122 | Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev | | | 0 | | | 0 | 0 | | 0 |

| | | | | | | | | D.214 | Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov | | | 3 | | | 3 | 0 | | 3 |

| | 0 | | | | | | | D.29 | Drugi davki na proizvodnjo | | | 94 | | | 94 | 0 | | 94 |

| | 0 | | | | | | | D.3 | Subvencije | | | − 44 | | | − 44 | 0 | | − 44 |

| | 0 | | | | | | | D.31 | Subvencije na proizvode | | | − 8 | | | − 8 | 0 | | − 8 |

| | 0 | | | | | | | D.311 | Uvozne subvencije | | | 0 | | | 0 | 0 | | 0 |

| | 0 | | | | | | | D.319 | Druge subvencije na proizvode | | | − 8 | | | − 8 | 0 | | − 8 |

| | 0 | | | | | | | D.39 | Druge subvencije na proizvodnjo | | | − 36 | | | − 36 | 0 | | − 36 |

446 | | 66 | 380 | 7 | 44 | 46 | 138 | 145 | D.4 | Dohodek od lastnine | 78 | 160 | 30 | 134 | 5 | 407 | 39 | | 446 |

222 | | 16 | 206 | 7 | 17 | 39 | 77 | 66 | D.41 | Obresti | 25 | 125 | 12 | 33 | 5 | 200 | 22 | | 222 |

0 | | | 0 | | | | | | P.119 | Prilagoditev za PMSFP | | − 48 | | | | 0 | | | 0 |

120 | | 36 | 84 | 0 | | 0 | 36 | 48 | D.42 | Razdeljeni dohodek družb | 3 | 25 | 18 | 57 | 0 | 103 | 17 | | 120 |

60 | | 0 | 60 | | | | 36 | 24 | D.421 | Dividende | 3 | 25 | 5 | 13 | 0 | 46 | 14 | | 60 |

60 | | 36 | 24 | | | | 0 | 24 | D.422 | Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb | | | 13 | 44 | 0 | 57 | 3 | | 60 |

14 | | 14 | 0 | 0 | | 0 | 0 | 0 | D.43 | Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb | 4 | 7 | 0 | 3 | 0 | 14 | 0 | | 14 |

25 | | | 25 | | | | 25 | | D.44 | Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem | 5 | 0 | 0 | 20 | 0 | 25 | 0 | | 25 |

65 | | | 65 | 0 | 27 | 7 | 0 | 31 | D.45 | Najemnine | 41 | 3 | 0 | 21 | 0 | 65 | | | 65 |

1855 | | | 1855 | 6 | 1390 | 221 | 29 | 209 | B.5g/B.5 * g | Bruto saldo primarnih dohodkov / Bruto nacionalni dohodek | | | | | | | | | |

1633 | | | 1633 | 3 | 1348 | 191 | 19 | 72 | B.5n/B.5 * n | Neto saldo primarnih dohodkov / Neto nacionalni dohodek | | | | | | | | | |

8.27 V primeru države in NPISG se ta račun nanaša samo na njihove tržne dejavnosti.

8.28 Podjetniški dohodek ustreza poslovnemu presežku ali raznovrstnemu dohodku (na strani virov):

plus | prihodki dohodka od lastnine v povezavi s finančnimi in drugimi sredstvi, ki pripadajo podjetju (na strani virov) |

minus | odhodki za obresti na dolg podjetja ter odhodki za najemnine za zemljišča in druga neproizvedena opredmetena sredstva, ki jih ima podjetje v najemu (na strani porab). |

Odhodki dohodka od lastnine v obliki dividend in reinvestiranih dohodkov od neposrednih tujih naložb se ne odštevajo od podjetniškega dohodka .

Račun alokacije drugega primarnega dohodka (II.1.2.2)

8.29 Namen računa alokacije drugega primarnega dohodka je vrnitev od koncepta podjetniškega dohodka na koncept primarnega dohodka. Zaradi tega vsebuje elemente primarnega dohodka, ki niso vključeni v račun podjetniškega dohodka:

(a) v primeru družb razdeljene dividende in reinvestirane dohodke od neposrednih tujih naložb (na strani porab),

(b) v primeru gospodinjstev:

(1) odhodki dohodka od lastnine, razen odhodkov za najemnine in obresti v povezavi s podjetniško dejavnostjo (na strani porab),

(2) sredstva za zaposlene (na strani virov),

(3) prihodke dohodka od lastnine, razen prihodkov v povezavi z dejavnostjo podjetja (na strani virov),

(1) odhodke dohodka od lastnine, razen odhodkov v povezavi s tržnimi dejavnostmi (na strani porab),

(2) davke na proizvodnjo in uvoz minus subvencije (na strani virov),

(3) prihodke dohodka od lastnine, razen prihodkov v povezavi s tržnimi dejavnostmi (na strani virov).

Račun sekundarne razdelitve dohodka (II.2)

8.30 Račun sekundarne razdelitve dohodka prikazuje, kako se saldo primarnega dohodka institucionalnega sektorja s prerazdelitvijo razdeli med tekoče davke na dohodek, premoženje itd., socialne prispevke in prejemke (razen socialnih transferjev v naravi) ter druge tekoče transferje.

8.31 Izravnalna postavka računa je razpoložljivi dohodek, ki odraža tekoče transakcije in ne zajema kapitalskih transferjev, realnih dobičkov in izgub iz lastnine ter posledic dogodkov, kot so naravne nesreče.

8.32 Socialni prispevki so prikazani [2] Socialni prispevki, prikazani na strani porabe računa sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev, so brez zaračunanih storitev pokojninskih skladov in drugih zavarovalnic, katerih vire v celoti ali deloma sestavljajo dejanski socialni prispevki. na strani porab računa sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev in na strani virov računa sekundarne razdelitve dohodka institucionalnih sektorjev, ki so odgovorni za upravljanje socialnega zavarovanja. Kadar jih delodajalci plačajo za svoje zaposlene, so najprej vključeni med sredstva za zaposlene na strani porab računa ustvarjanja dohodka delodajalcev, ker so del stroškov plač; kot sredstva za zaposlene so prikazani tudi na strani virov računa alokacije primarnega dohodka gospodinjstev, ker predstavljajo prejemke gospodinjstev.

Tabela 8.5 — Računa II.1.2.1: Račun podjetniškega dohodka in II.1.2.2: Račun alokacije drugega primarnega dohodka

II.1.2.1Račun podjetniškega dohodka | | | B.2g | Bruto poslovni presežek | 276 | 55 | 46 | 92 | 8 | 429 | 429 | II.1.2.1Račun podjetniškega dohodka |

| | | | | | | | | B.3g | Bruto raznovrstni dohodek | | | | 442 | | 442 | | | 442 | | |

| | | | | | | | | B.2n | Neto poslovni presežek | 139 | 45 | 16 | 60 | 5 | 217 | | | 217 | | |

| | | | | | | | | B.3n | Neto raznovrstni dohodek | | | | 432 | | 432 | | | 432 | | |

244 | | 27 | 217 | 2 | 7 | 9 | 102 | 97 | D.4 | Dohodek od lastnine | 78 | 160 | 4 | 5 | 0 | 247 | 21 | | 268 | | |

160 | | 13 | 147 | 2 | 0 | 2 | 77 | 66 | D.41 | Obresti | 25 | 125 | 0 | 0 | 0 | 150 | 16 | | 166 | | |

0 | | | 0 | | | | | | P.119 | Prilagoditev za PMSFP | | − 48 | | | | 0 | | | 0 | | |

| | | | | | | | | D.42 | Razdeljeni dohodek družb | 3 | 25 | 4 | 5 | 0 | 37 | 5 | | 42 | | |

| | | | | | | | | D.421 | Dividende | 3 | 25 | 4 | 5 | 0 | 37 | 5 | | 42 | | |

| | | | | | | | | D.422 | Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | | 0 | | |

14 | | 14 | | | | | | | D.43 | Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb | 4 | 7 | 0 | | | 11 | | | 11 | | |

25 | | | 25 | | | | 25 | | D.44 | Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem | 5 | 0 | 0 | 0 | | 5 | | | 5 | | |

45 | | | 45 | 0 | 7 | 7 | 0 | 31 | D.45 | Najemnine | 41 | 3 | 0 | | | 44 | | | 44 | | |

901 | | | 901 | 6 | 532 | 41 | 65 | 257 | B.4b | Bruto podjetniški dohodek | | | | | | | | | | | |

679 | | | 679 | 3 | 490 | 11 | 55 | 120 | B.4n | Neto podjetniški dohodek | | | | | | | | | | | |

II.1.2.2Račun alokacije drugega primarnega dohodka | | | | | | | | | | B.4g | Bruto podjetniški dohodek | 257 | 65 | 41 | 532 | 6 | 901 | | | 901 | II.1.2.2Račun alokacije drugega primarnega dohodka | | |

| | | | | | | | | | B.4n | Neto podjetniški dohodek | 120 | 55 | 11 | 490 | 3 | 679 | | | 679 | | | |

| 6 | | 6 | | | | | | | D.1 | Sredstva za zaposlene | | | | 766 | | 766 | 2 | | 768 | | | |

| 6 | | 6 | | | | | | | D.11 | Plače | | | | 573 | | 573 | 2 | | 575 | | | |

| | | | | | | | | | D.12 | Socialni prispevki delodajalcev | | | | 193 | | 193 | 0 | | 193 | | | |

| | | | | | | | | | D.121 | Dejanski socialni prispevki delodajalcev | | | | 174 | | 174 | 0 | | 174 | | | |

| | | | | | | | | | D.122 | Pripisani socialni prispevki delodajalcev | | | | 19 | | 19 | 0 | | 19 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.2 | Davki na proizvodnjo in uvoz | | | 235 | | | 235 | 0 | | 235 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.21 | Davki na proizvode | | | 141 | | | 141 | 0 | | 141 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.211 | Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) | | | 121 | | | 121 | 0 | | 121 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.212 | Davki in dajatve na uvoz razen DDV | | | 17 | | | 17 | 0 | | 17 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.2121 | Uvozne dajatve | | | 17 | | | 17 | 0 | | 17 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.2122 | Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev | | | 0 | | | 0 | 0 | | 0 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.214 | Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov | | | 3 | | | 3 | 0 | | 3 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.29 | Drugi davki na proizvodnjo | | | 94 | | | 94 | 0 | | 94 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.3 | Subvencije | | | − 44 | | | − 44 | 0 | | − 44 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.31 | Subvencije na proizvode | | | − 8 | | | − 8 | 0 | | − 8 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.311 | Uvozne subvencije | | | 0 | | | 0 | 0 | | 0 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.319 | Druge subvencije na proizvode | | | − 8 | | | − 8 | 0 | | − 8 | | | |

| 0 | | 0 | | | | | | | D.39 | Druge subvencije na proizvodnjo | | | − 36 | | | − 36 | 0 | | − 36 | | | |

| 202 | | 39 | 163 | 5 | 37 | 37 | 36 | 48 | D.4 | Dohodek od lastnine | | | 26 | 129 | 5 | 160 | 18 | | 178 | | | |

| 62 | | 3 | 59 | 5 | 17 | 37 | | | D.41 | Obresti | | | 12 | 33 | 5 | 50 | 6 | | 56 | | | |

| 120 | | 36 | 84 | | | | 36 | 48 | D.42 | Razdeljeni dohodek družb | | | 14 | 52 | 0 | 66 | 12 | | 78 | | | |

| 60 | | 0 | 60 | | | | 36 | 24 | D.421 | Dividende | | | 1 | 8 | 0 | 9 | 9 | | 18 | | | |

| 60 | | 36 | 24 | | | | 0 | 24 | D.422 | Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb | | | 13 | 44 | 0 | 57 | 3 | | 60 | | | |

| 0 | | | 0 | | | | 0 | 0 | D.43 | Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb | | | | 3 | 0 | 3 | | | 3 | | | |

| | | | | | | | | | D.44 | Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem | | | | 20 | 0 | 20 | | | 20 | | | |

| 20 | | | 20 | 0 | 20 | | | | D.45 | Najemnine | | | | 21 | 0 | 21 | | | 21 | | | |

| 1855 | | | 1855 | 6 | 1390 | 221 | 29 | 209 | B.5g/B.5 * g | Bruto saldo primarnih dohodkov / Bruto nacionalni dohodek | | | | | | | | | | | | |

| 1633 | | | 1633 | 3 | 1348 | 191 | 19 | 72 | B.5n/B.5 * n | Neto saldo primarnih dohodkov / Neto nacionalni dohodek | | | | | | | | | | | | |

Tabela 8.6 — Račun II.2: Račun sekundarne razdelitve dohodka

| | B.5g/B.5 * g | Bruto saldo primarnih dohodkov / Bruto nacionalni dohodek | 209 | 29 | 221 | 1390 | 6 | 1855 | 1855 | | |

| | | | | | | | | B.5n/B.5 * n | Neto saldo primarnih dohodkov / Neto nacionalni dohodek | 72 | 19 | 191 | 1348 | 3 | 1633 | | | 1633 | | |

213 | | 1 | 212 | | 178 | | 10 | 24 | D.5 | Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. | | | 213 | | | 213 | | | 213 | | |

204 | | 1 | 203 | | 176 | | 7 | 20 | D.51 | Davki na dohodek | | | 204 | | | 204 | | | 204 | | |

9 | | | 9 | | 2 | | 3 | 4 | D.59 | Drugi tekoči davki | | | 9 | | | 9 | | | 9 | | |

322 | | | 322 | | 322 | | | | D.61 | Socialni prispevki | 14 | 39 | 268 | | 1 | 322 | | | 322 | | |

303 | | | 303 | | 303 | | | | D.611 | Dejanski socialni prispevki | 2 | 38 | 263 | | | 303 | | | 303 | | |

174 | | | 174 | | 174 | | | | D.6111 | Dejanski socialni prispevki delodajalcev | 1 | 18 | 155 | | | 174 | | | 174 | | |

160 | | | 160 | | 160 | | | | D.61111 | Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev | 1 | 15 | 144 | | | 160 | | | 160 | | |

14 | | | 14 | | 14 | | | | D.61112 | Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev | | 3 | 11 | | | 14 | | | 14 | | |

97 | | | 97 | | 97 | | | | D.6112 | Socialni prispevki zaposlenih | 1 | 20 | 76 | | | 97 | | | 97 | | |

85 | | | 85 | | 85 | | | | D.61121 | Obvezni socialni prispevki zaposlenih | 1 | 15 | 69 | | | 85 | | | 85 | | |

12 | | | 12 | | 12 | | | | D.61122 | Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih | | 5 | 7 | | | 12 | | | 12 | | |

32 | | | 32 | | 32 | | | | D.6113 | Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb | | | 32 | | | 32 | | | 32 | | |

22 | | | 22 | | 22 | | | | D.61131 | Obvezni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb | | | 22 | | | 22 | | | 22 | | |

10 | | | 10 | | 10 | | | | D.61132 | Prostovoljni socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb | | | 10 | | | 10 | | | 10 | | |

19 | | | 19 | | 19 | | | | D.612 | Pripisani socialni prispevki | 12 | 1 | 5 | | 1 | 19 | | | 19 | | |

332 | | | 332 | 1 | | 289 | 29 | 13 | D.62 | Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi | | | | 332 | | 332 | | | 332 | | |

232 | | | 232 | | | 232 | | | D.621 | Prejemki socialne varnosti v denarju | | | | 232 | | 232 | | | 232 | | |

29 | | | 29 | | | | 28 | 1 | D.622 | Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi | | | | 29 | | 29 | | | 29 | | |

19 | | | 19 | 1 | | 5 | 1 | 12 | D.623 | Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov | | | | 19 | | 19 | | | 19 | | |

52 | | | 52 | | | 52 | | | D.624 | Prejemki socialnega varstva v denarju | | | | 52 | | 52 | | | 52 | | |

278 | | 9 | 269 | 2 | 71 | 139 | 46 | 11 | D.7 | Drugi tekoči transferji | 10 | 49 | 108 | 36 | 36 | 239 | 39 | | 278 | | |

45 | | 2 | 43 | | 31 | 4 | | 8 | D.71 | Neto premije neživljenjskega zavarovanja | | 45 | | | | 45 | | | 45 | | |

45 | | | 45 | | | | 45 | | D.72 | Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja | 6 | | 1 | 35 | | 42 | 3 | | 45 | | |

96 | | | 96 | | | 96 | | | D.73 | Tekoči transferji v okviru države | | | 96 | | | 96 | | | 96 | | |

32 | | 1 | 31 | | | 31 | | | D.74 | Tekoče mednarodno sodelovanje | | | 1 | | | 1 | 31 | | 32 | | |

56 | | 2 | 54 | 2 | 40 | 8 | 1 | 3 | D.75 | Raznovrstni tekoči transferji | 4 | 4 | 10 | 1 | 36 | 55 | 1 | | 56 | | |

1826 | | | 1826 | 40 | 1187 | 382 | 32 | 185 | B.6g | Bruto razpoložljivi dohodek | | | | | | | | | | | |

1604 | | | 1604 | 37 | 1145 | 352 | 22 | 48 | B.6n | Neto razpoložljivi dohodek | | | | | | | | | | | |

Tabela 8.7 — Račun II.3: Račun prerazdelitve dohodka v naravi

| | B.6g | Bruto razpoložljivi dohodek | 185 | 32 | 382 | 1187 | 40 | 1826 | 1826 | | |

| | | | | | | | | B.6n | Neto razpoložljivi dohodek | 48 | 22 | 352 | 1145 | 37 | 1604 | | | 1604 | | |

219 | | | 219 | 13 | | 206 | | | D.63 | Socialni transferji v naravi | | | | 219 | | 219 | | | 219 | | |

162 | | | 162 | 0 | | 162 | | | D.631 | Socialni prejemki v naravi | | | | 162 | | 162 | | | 162 | | |

78 | | | 78 | | | 78 | | | D.6311 | Prejemki socialne varnosti, povračila | | | | 78 | | 78 | | | 78 | | |

65 | | | 65 | | | 65 | | | D.6312 | Drugi prejemki socialne varnosti v naravi | | | | 65 | | 65 | | | 65 | | |

19 | | | 19 | 0 | | 19 | | | D.6313 | Prejemki socialnega varstva v naravi | | | | 19 | | 19 | | | 19 | | |

57 | | | 57 | 13 | | 44 | | | D.632 | Transferji individualnega netržnega blaga in storitev | | | | 57 | | 57 | | | 57 | | |

1826 | | | 1826 | 27 | 1406 | 176 | 32 | 185 | B.7g | Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek | | | | | | | | | | | |

1604 | | | 1604 | 24 | 1364 | 146 | 22 | 48 | B.7n | Neto prilagojeni razpoložljivi dohodek | | | | | | | | | | | |

Račun prerazdelitve dohodka v naravi (II.3)

8.33 Račun prerazdelitve dohodka v naravi daje širšo sliko dohodka gospodinjstev z vključitvijo tokov, ki ustrezajo porabi individualnega blaga in storitev, ki jih ta gospodinjstva prejmejo brezplačno, tj. socialnih prejemkov v naravi in transferjev individualnega netržnega blaga in storitev — obe kategoriji tokov sta združeni v koncept socialnih transferjev v naravi. To olajšuje časovne primerjave razlik ali sprememb ekonomskih in socialnih pogojev in dopolnjuje analizo vloge države pri prerazdelitvi dohodka.

8.34 Socialni transferji v naravi so prikazani na strani virov računa prerazdelitve dohodka v naravi v primeru gospodinjstev ter na strani porab v primeru države in NPISG.

8.35 Izravnalna postavka računa prerazdelitve dohodka v naravi je prilagojeni razpoložljivi dohodek.

Račun porabe dohodka (II.4)

8.36 Za institucionalne sektorje s končno potrošnjo račun porabe dohodka prikazuje, kako se razpoložljivi dohodek (ali prilagojeni razpoložljivi dohodek) deli med izdatke za končno potrošnjo (ali dejansko končno potrošnjo) in varčevanje.

8.37 V sistemu imajo končno potrošnjo samo država, NPISG in gospodinjstva. Poleg tega račun porabe dohodka za gospodinjstva in pokojninske sklade obsega prilagoditveno postavko (D.8 Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov), ki je povezana z načinom prikazovanja transakcij med gospodinjstvi in pokojninskimi skladi [3] Glej poglavje 4: "Razdelitvene transakcije"..

Račun porabe razpoložljivega dohodka (II.4.1)

8.38 Račun porabe razpoložljivega dohodka vsebuje koncept izdatkov za končno potrošnjo, ki jih financirajo različni sektorji: gospodinjstva, država in NPISG.

8.39 Izravnalna postavka računa porabe razpoložljivega dohodka je varčevanje.

Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka (II.4.2)

8.40 Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka vsebuje koncept dejanske končne potrošnje, ki ustreza vrednosti blaga in storitev, ki so dejansko na voljo gospodinjstvom za končno potrošnjo, tudi če njihovo pridobitev financirajo država ali NPISG. Zaradi tega dejanska končna potrošnja države ustreza samo kolektivni končni potrošnji. Ker se izdatki NPISG za končno potrošnjo obravnavajo kot popolnoma individualni, je njihova dejanska končna potrošnja enaka nič.

8.41 Na ravni celotnega gospodarstva so izdatki za končno potrošnjo in dejanska končna potrošnja enaki; razlikuje se samo razdelitev po institucionalnih sektorjih. Isto velja za razpoložljivi dohodek in prilagojeni razpoložljivi dohodek.

8.42 Varčevanje je izravnalna postavka v obeh različicah računa porabe dohodka. Njegova vrednost je enaka ne glede na to, ali je izračunana z odštevanjem izdatkov za končno potrošnjo od razpoložljivega dohodka ali z odštevanjem dejanske končne potrošnje od prilagojenega razpoložljivega dohodka. To velja za vse sektorje.

Tabela 8.8 — Račun porabe razpoložljivega dohodka

| | B.6g | Bruto razpoložljivi dohodek | 185 | 32 | 382 | 1187 | 40 | 1826 | 1826 | | |

| | | | | | | | | B.6n | Neto razpoložljivi dohodek | 48 | 22 | 352 | 1145 | 37 | 1604 | | | 1604 | | |

1371 | | | 1371 | 13 | 996 | 362 | | | P.3 | Izdatki za končno potrošnjo | | | | | | | | 1371 | 1371 | | |

1215 | | | 1215 | 13 | 996 | 206 | | | P.31 | Izdatki za individualno potrošnjo | | | | | | | | 1215 | 1215 | | |

156 | | | 156 | | | 156 | | | P.32 | Izdatki za kolektivno potrošnjo | | | | | | | | 156 | 156 | | |

11 | | 0 | 11 | 0 | | 0 | 11 | 0 | D.8 | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | | | | 11 | | 11 | 0 | | 11 | | |

455 | | | 455 | 27 | 202 | 20 | 21 | 185 | B.8g | Bruto varčevanje | | | | | | | | | | | |

233 | | | 233 | 24 | 160 | − 10 | 11 | 48 | B.8n | Neto varčevanje | | | | | | | | | | | |

− 41 | | − 41 | | | | | | | B.12 | Saldo tekočih transakcij s tujino | | | | | | | | | | | |

8.43 Varčevanje je (pozitiven ali negativen) znesek, ki izhaja iz tekočih transakcij in ki vzpostavlja povezavo z akumulacijo. Če je varčevanje pozitivno, se nepotrošeni dohodek porabi za pridobitev sredstev ali odplačilo obveznosti. Če je varčevanje negativno, se nekatera sredstva odprodajo ali nekatere obveznosti povečajo.

RAČUNI AKUMULACIJE (III) [4] Glej poglavje 5: "Finančne transakcije" in poglavje 6: "Drugi tokovi".

8.44 Računi akumulacije so računi tokov. Prikazujejo različne vzroke sprememb sredstev in obveznosti enot ter spremembe njihovih neto vrednosti.

8.45 Spremembe sredstev so prikazane na levi strani računov (plus ali minus), spremembe obveznosti in neto vrednosti pa na desni strani (plus ali minus).

Račun kapitala (III.1)

8.46 Račun kapitala prikazuje pridobitve manj odsvojitve nefinančnih sredstev s strani rezidenčnih enot in meri spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja (končna izravnalna postavka tekočih računov) in kapitalskih transferjev.

8.47 Račun kapitala omogoča določitev stopnje, do katere se pridobitve manj odsvojitve nefinančnih sredstev financirajo iz varčevanja in s kapitalskimi transferji. Prikazuje neto posojanje, ki ustreza znesku, ki je enoti ali sektorju na voljo za neposredno ali posredno financiranje drugih enot ali sektorjev, ali neto izposojanje, ki ustreza znesku, ki si ga enota ali sektor mora izposoditi od drugih enot ali sektorjev.

Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (III.1.1)

8.48 Račun omogoča določitev spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev, kar ustreza neto varčevanju, povečanemu za prihodke kapitalskih transferjev in zmanjšanemu za odhodke kapitalskih transferjev.

Račun pridobitev nefinančnih sredstev (III.1.2)

8.49 Račun prikazuje pridobitve manj odsvojitve nefinančnih sredstev; njegov namen je vrnitev od koncepta spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev na neto posojanje ali izposojanje.

Finančni račun (III.2)

8.50 Finančni račun prikazuje po vrstah finančnih instrumentov spremembe finančnih sredstev in obveznosti, ki sestavljajo neto posojanje ali izposojanje.

8.51 Klasifikacija sredstev in obveznosti, ki se uporablja v finančnem računu, je enaka kot pri bilancah stanja.

Račun drugih sprememb sredstev (III.3)

8.52 Račun drugih sprememb sredstev prikazuje spremembe sredstev in obveznosti enot, razen tistih, ki so povezane z varčevanjem in prostovoljnimi transferji premoženja — te so prikazane v računih kapitala in finančnih računih. Deli se na dva dela: na račun drugih sprememb obsega sredstev (III.3.1) in račun revalorizacije (III.3.2).

Tabela 8.9 — Račun II.4.2: Račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka

| | B.7g | Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek | 185 | 32 | 176 | 1406 | 27 | 1826 | 1826 | | |

| | | | | | | | | B.7n | Neto prilagojeni razpoložljivi dohodek | 48 | 22 | 146 | 1364 | 24 | 1604 | | | 1604 | | |

1371 | | | 1371 | | 1215 | 156 | | | P.4 | Dejanska končna potrošnja | | | | | | | | 1371 | 1371 | | |

1215 | | | 1215 | | 1215 | | | | P.41 | Dejanska individualna potrošnja | | | | | | | | 1215 | 1215 | | |

156 | | | 156 | | | 156 | | | P.42 | Dejanska kolektivna potrošnja | | | | | | | | 156 | 156 | | |

11 | | 0 | 11 | 0 | | 0 | 11 | 0 | D.8 | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | | | | 11 | | 11 | 0 | | 11 | | |

455 | | | 455 | 27 | 202 | 20 | 21 | 185 | B.8g | Bruto varčevanje | | | | | | | | | | | |

233 | | | 233 | 24 | 160 | − 10 | 11 | 48 | B.8n | Neto varčevanje | | | | | | | | | | | |

− 41 | | − 41 | | | | | | | B.12 | Saldo tekočih transakcij s tujino | | | | | | | | | | | |

Tabela 8.10 — Račun III.1.1: Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

| | B.8n | Neto varčevanje | 48 | 11 | − 10 | 160 | 24 | 233 | 233 | | |

| | | | | | | | | B.12 | Saldo tekočih transakcij s tujino | | | | | | | − 41 | | − 41 | | |

| | | | | | | | | D.9 | Kapitalski transferji, prihodki | 33 | | 6 | 23 | | 62 | 4 | | 66 | | |

| | | | | | | | | D.91 | Davki na kapital, prihodki | | | 2 | | | 2 | | | 2 | | |

| | | | | | | | | D.92 | Investicijske podpore, prihodki | 23 | | | | | 23 | 4 | | 27 | | |

| | | | | | | | | D.99 | Drugi kapitalski transferji, prihodki | 10 | | 4 | 23 | | 37 | | | 37 | | |

| | | | | | | | | D.9 | Kapitalski transferji, odhodki | − 16 | − 7 | − 34 | − 5 | − 3 | − 65 | − 1 | | − 66 | | |

| | | | | | | | | D.91 | Davki na kapital, odhodki | | | | − 2 | | − 2 | | | − 2 | | |

| | | | | | | | | D.92 | Investicijske podpore, odhodki | | | − 27 | | | − 27 | | | − 27 | | |

| | | | | | | | | D.99 | Drugi kapitalski transferji, odhodki | − 16 | − 7 | − 7 | − 3 | − 3 | − 36 | − 1 | | − 37 | | |

192 | | − 38 | 230 | 21 | 178 | − 38 | 4 | 65 | B.10.1 | Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | | | | | | | | | | | |

Tabela 8.11 — Račun III.1.2: Račun pridobitev nefinančnih sredstev

| | B.10.1 | Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | 65 | 4 | − 38 | 178 | 21 | 230 | − 38 | 192 | | |

376 | | | 376 | 19 | 61 | 37 | 9 | 250 | P.51 | Bruto investicije v osnovna sredstva | | | | | | | | 376 | 376 | | |

303 | | | 303 | 14 | 49 | 23 | 8 | 209 | P.511 | Pridobitve manj odsvojitve opredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | | | 303 | 303 | | |

305 | | | 305 | 13 | 50 | 24 | 7 | 211 | P.5111 | Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | | | 305 | 305 | | |

11 | | | 11 | 1 | 4 | 1 | 1 | 4 | P.5112 | Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | | | 11 | 11 | | |

− 13 | | | − 13 | | − 5 | − 2 | | − 6 | P.5113 | Odsvojitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | | | − 13 | − 13 | | |

51 | | | 51 | 5 | 12 | 12 | 1 | 21 | P.512 | Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | | | 51 | 51 | | |

53 | | | 53 | 10 | 9 | 12 | 1 | 21 | P.5121 | Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | | | 53 | 53 | | |

6 | | | 6 | | 3 | 2 | | 1 | P.5122 | Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | | | 6 | 6 | | |

− 8 | | | − 8 | − 5 | | − 2 | | − 1 | P.5123 | Odsvojitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev | | | | | | | | − 8 | − 8 | | |

22 | | | 22 | | | 2 | | 20 | P.513 | Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev | | | | | | | | 22 | 22 | | |

5 | | | 5 | | | 2 | | 3 | P.5131 | Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev | | | | | | | | 5 | 5 | | |

17 | | | 17 | | | | | 17 | P.5132 | Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev | | | | | | | | 17 | 17 | | |

− 222 | | | − 222 | − 3 | − 42 | − 30 | − 10 | − 137 | K.1 | Potrošnja stalnega kapitala | | | | | | | | | | | |

28 | | | 28 | | 2 | | | 26 | P.52 | Spremembe zalog | | | | | | | | 28 | 28 | | |

10 | | | 10 | | 5 | 3 | | 2 | P.53 | Pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov | | | | | | | | 10 | 10 | | |

| | | | 1 | 4 | 2 | | − 7 | K.2 | Pridobitve manj odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev | | | | | | | | | | | |

| | | | 1 | 3 | 2 | | − 6 | K.21 | Pridobitve manj odsvojitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

| | | | | 1 | | | − 1 | K.22 | Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

| | − 38 | 38 | 4 | 148 | − 50 | 5 | − 69 | B.9 | Neto posojanje (+) / neto izposojanje (−) | | | | | | | | | | | |

Tabela 8.12 — Račun III.2: Finančni račun

| | B.9 | Neto posojanje (+) / neto izposojanje (−) | − 69 | 5 | − 50 | 148 | 4 | 38 | − 38 | 0 | | |

691 | | 50 | 641 | 32 | 181 | 120 | 237 | 71 | F | Neto pridobitve finančnih sredstev | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | F | Neto prevzemi obveznosti | 140 | 232 | 170 | 33 | 28 | 603 | 88 | | 691 | | |

| | 1 | − 1 | | | | − 1 | | F.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | |

130 | | 11 | 119 | 12 | 68 | 7 | 15 | 17 | F.2 | Gotovina in vloge | | 130 | 2 | | | 132 | − 2 | | 130 | | |

37 | | 3 | 34 | 2 | 10 | 2 | 15 | 5 | F.21 | Gotovina | | 35 | | | | 35 | 2 | | 37 | | |

64 | | 2 | 62 | 7 | 41 | 4 | | 10 | F.22 | Prenosljive vloge | | 63 | 2 | | | 65 | − 1 | | 64 | | |

29 | | 6 | 23 | 3 | 17 | 1 | | 2 | F.29 | Druge vloge | | 32 | | | | 32 | − 3 | | 29 | | |

143 | | 5 | 138 | 12 | 29 | 26 | 53 | 18 | F.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 6 | 53 | 64 | | | 123 | 20 | | 143 | | |

254 | | 10 | 244 | | 5 | 45 | 167 | 27 | F.4 | Posojila | 71 | | 94 | 28 | 24 | 217 | 37 | | 254 | | |

86 | | 3 | 83 | | 3 | 1 | 63 | 16 | F.41 | Kratkoročna | 16 | | 32 | 11 | 17 | 76 | 10 | | 86 | | |

168 | | 7 | 161 | | 2 | 44 | 104 | 11 | F.42 | Dolgoročna | 55 | | 62 | 17 | 7 | 141 | 27 | | 168 | | |

46 | | 2 | 44 | | 3 | 36 | 3 | 2 | F.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 26 | 13 | | | 4 | 43 | 3 | | 46 | | |

36 | | | 36 | | 36 | | | | F.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | | 36 | | | | 36 | | | 36 | | |

33 | | | 33 | | 33 | | | | F.61 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov | | 33 | | | | 33 | | | 33 | | |

22 | | | 22 | | 22 | | | | F.611 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja | | 22 | | | | 22 | | | 22 | | |

11 | | | 11 | | 11 | | | | F.612 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | | 11 | | | | 11 | | | 11 | | |

3 | | | 3 | | 3 | | | | F.62 | Prenosne premije in škodne rezervacije | | 3 | | | | 3 | | | 3 | | |

82 | | 21 | 61 | 8 | 40 | 6 | | 7 | F.7 | Druge terjatve in obveznosti | 37 | | 10 | 5 | | 52 | 30 | | 82 | | |

36 | | 18 | 18 | | 11 | 1 | | 6 | F.71 | Komercialni krediti in predujmi | 8 | | 6 | 4 | | 18 | 18 | | 36 | | |

46 | | 3 | 43 | 8 | 29 | 5 | | 1 | F.79 | Druge terjatve in obveznosti razen komercialnih kreditov in predujmov | 29 | | 4 | 1 | | 34 | 12 | | 46 | | |

Račun drugih sprememb obsega sredstev (III.3.1)

8.53 Gibanja, ki so prikazana v računu drugih sprememb obsega sredstev, vplivajo na neto vrednost bilanc stanja enot, sektorjev in podsektorjev. Ta sprememba, imenovana sprememba neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev, je izravnalna postavka računa.

Račun revalorizacije (III.3.2)

8.54 Račun revalorizacije prikazuje spremembe vrednosti sredstev in obveznosti zaradi sprememb njihovih cen.

Za posamezno sredstvo ali obveznost se ta sprememba meri:

(a) bodisi kot razlika med njeno vrednostjo na koncu obračunskega obdobja in njeno vrednostjo na začetku obračunskega obdobja ali na dan, na katerega je prvič vstopila v bilanco stanja;

(b) ali kot razlika med njeno vrednostjo na dan, ko je bila odpisana iz bilance stanja in njeno vrednostjo na začetku obračunskega obdobja ali na dan, na katerega je prvič vstopila v bilanco stanja.

Razlika se imenuje "nominalni dobiček (ali izguba) iz lastnine".

Nominalni dobiček iz lastnine ustreza pozitivni revalorizaciji sredstva ali negativni revalorizaciji (finančne) obveznosti.

Nominalna izguba iz lastnine ustreza negativni revalorizaciji sredstva ali pozitivni revalorizaciji (finančne) obveznosti.

8.55 Tokovi, ki so prikazani v računu revalorizacije, spreminjajo neto vrednost bilanc stanja enot. Ta sprememba, imenovana "sprememba neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov in izgub iz lastnine", je izravnalna postavka računa. Prikazana je na strani sprememb obveznosti in neto vrednosti.

8.56 Račun revalorizacije se deli na dva podračuna: račun nevtralnih dobičkov in izgub iz lastnine (III.3.2.1) in račun realnih dobičkov in izgub iz lastnine (III.3.2.2).

Račun nevtralnih dobičkov in izgub iz lastnine (III.3.2.1)

8.57 Račun nevtralnih dobičkov in izgub iz lastnine prikazuje spremembe vrednosti sredstev in obveznosti, ki so v sorazmerju s spremembami splošne ravni cen. Te spremembe ustrezajo revalorizaciji, ki je potrebna za ohranitev splošne kupne moči sredstev in obveznosti. Splošni indeks cen, ki ga je potrebno uporabiti za ta izračun, je indeks cen za končno nacionalno porabo brez sprememb zalog.

Račun realnih dobičkov in izgub iz lastnine (III.3.2.2)

8.58 Realni dobički in izgube iz lastnine merijo razliko med nominalnimi in nevtralnimi dobički in izgubami iz lastnine.

8.59 Če so nominalni dobički iz lastnine, zmanjšani za nominalne izgube iz lastnine, za posamezno sredstvo višji od nevtralnih dobičkov iz lastnine, zmanjšanih za nevtralne izgube iz lastnine, ima enota, ki ima sredstvo v posesti, na tem sredstvu realni dobiček iz lastnine. Ta dobiček odraža dejstvo, da je dejanska cena sredstva v povprečju rasla hitreje kot splošna raven cen. Obratno padec relativne cene sredstva ustvari realno izgubo iz lastnine enoti, ki ima sredstvo v posesti.

Na enak način dvig relativne cene obveznosti ustvari realno izgubo iz lastnine na obveznosti, padec relativne cene obveznosti pa ustvari realni dobiček iz lastnine na obveznosti.

Tabela 8.13 — Račun III.3.1: Račun drugih sprememb obsega sredstev

10 | 10 | | − 2 | 12 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | |

− 7 | | | − 7 | | | − 3 | − 2 | − 2 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

3 | | | 3 | | | 3 | | | K.4 | Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

− 9 | | | − 9 | | | − 4 | | − 5 | K.7 | Izgube zaradi katastrof | | | | | | | | | | | |

| | | | | | 1 | | − 1 | K.8 | Zasegi brez nadomestila | | | | | | | | | | | |

1 | | | 1 | | | | | 1 | K.9 | Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev, d. n. | | | | | | | | | | | |

− 2 | | | − 2 | | | − 3 | − 2 | 3 | K.12 | Spremembe v klasifikacijah in strukturi | | | | | | | | | | | |

| | | | | | − 3 | | 3 | K.12.1 | Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi | | | | | | | | | | | |

− 2 | | | − 2 | | | | − 2 | | K.12.2 | Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | | | | | | | | | | | |

− 2 | | | − 2 | | | | − 2 | | K.12.21 | Monetizacija/demonetizacija zlata | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | K.12.22 | Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | | | | | | | | | | | |

− 4 | | | − 4 | | | − 3 | | − 1 | AN.11 | Osnovna sredstva | | | | | | | | | | | |

− 1 | | | − 1 | | | | | − 1 | AN.12 | Zaloge | | | | | | | | | | | |

− 2 | | | − 2 | | | | − 2 | | AN.13 | Vrednostni predmeti | | | | | | | | | | | |

17 | | | 17 | | | 3 | | 14 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

24 | | | 24 | | | | | 24 | K.3 | Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

4 | | | 4 | | | 4 | | | K.5 | Naravna rast negojenih bioloških virov | | | | | | | | | | | |

− 9 | | | − 9 | | | − 2 | | − 7 | K.6 | Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

− 8 | | | − 8 | | | − 2 | | − 6 | K.61 | Izčrpanje naravnih sredstev | | | | | | | | | | | |

− 1 | | | − 1 | | | | | − 1 | K.62 | Drugo ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

− 2 | | | − 2 | | | − 2 | | | K.7 | Izgube zaradi katastrof | | | | | | | | | | | |

| | | | | | 4 | | − 4 | K.8 | Zasegi brez nadomestila | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | K.9 | Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev, d. n. | | | | | | | | | | | |

| | | | | | − 1 | | 1 | K.12 | Spremembe v klasifikacijah in strukturi | | | | | | | | | | | |

| | | | | | − 1 | | 1 | K.12.1 | Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | K.12.2 | Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | K.12.22 | Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | | | | | | | | | | | |

17 | | | 17 | | | 3 | | 14 | AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

5 | | | 5 | | 2 | 1 | | 2 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | − 3 | 2 | − 1 | | | − 2 | | | | | |

| | | | | | | | | K.7 | Izgube zaradi katastrof | | | | | | | | | | | |

| | | | | | 3 | − 3 | | K.8 | Zasegi brez nadomestila | | | | | | | | | | | |

3 | | | 3 | | 2 | | 1 | | K.10 | Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti, d. n. | − 4 | 2 | | | | − 2 | | | | | |

2 | | | 2 | | | − 2 | 2 | 2 | K.12 | Spremembe v klasifikacijah in strukturi | 1 | | − 1 | | | | | | | | |

| | | | | | − 2 | | 2 | K.12.1 | Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi | 1 | | − 1 | | | | | | | | |

2 | | | 2 | | | | 2 | | K.12.2 | Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | | | | | | | | | | | |

2 | | | 2 | | | | 2 | | K.12.21 | Monetizacija/demonetizacija zlata | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | K.12.22 | Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | | | | | | | | | | | |

7 | | | 7 | | | | 7 | | AF.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | AF.2 | Gotovina in vloge | | | | | | | | | | | |

| | | | | | 3 | − 3 | | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | | | | | | | | | | | |

− 4 | | | − 4 | | | | − 4 | | AF.4 | Posojila | − 3 | | − 1 | | | − 4 | | | | | |

| | | | | | − 2 | | 2 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | | | | | | | | | | | |

2 | | | 2 | | 2 | | | | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | | 2 | | | | 2 | | | | | |

| | | | | | | | | AF.7 | Druge terjatve in obveznosti | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | B.10.2 | Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev | 17 | − 4 | 2 | 2 | | 17 | | | | | |

Tabela 8.14 — Račun III.3.2: Račun revalorizacije

280 | | | 280 | 8 | 80 | 44 | 4 | 144 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | | |

126 | | | 126 | 5 | 35 | 20 | 2 | 63 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

111 | | | 111 | 5 | 28 | 18 | 2 | 58 | AN.11 | Osnovna sredstva | | | | | | | | | | | |

7 | | | 7 | | 2 | 1 | | 4 | AN.12 | Zaloge | | | | | | | | | | | |

8 | | | 8 | | 5 | 1 | | 1 | AN.13 | Vrednostni predmeti | | | | | | | | | | | |

154 | | | 154 | 3 | 45 | 23 | 2 | 81 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

152 | | | 152 | 3 | 45 | 23 | 1 | 80 | AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

2 | | | 2 | | | | | 1 | AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

91 | | 7 | 84 | 1 | 16 | 2 | 57 | 8 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 18 | 51 | 7 | | | 76 | 3 | | 78 | | |

12 | | | 12 | | | 1 | 11 | | AF.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | AF.2 | Gotovina in vloge | | | | | | | | | | | |

44 | | 4 | 40 | 1 | 6 | | 30 | 3 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 1 | 34 | 7 | | | 42 | 2 | | 44 | | |

| | | | | | | | | AF.4 | Posojila | | | | | | | | | | | |

34 | | 3 | 31 | 1 | 10 | | 16 | 5 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 16 | 17 | | | | 34 | | | 34 | | |

| | | | | | | | | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | AF.7 | Druge terjatve in obveznosti | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | B.10.3 | Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine | 134 | 10 | 38 | 96 | 10 | 288 | 4 | | 292 | | |

198 | | | 198 | 6 | 56 | 32 | 3 | 101 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | | |

121 | | | 121 | 5 | 34 | 20 | 2 | 60 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

111 | | | 111 | 5 | 28 | 18 | 2 | 58 | AN.11 | Osnovna sredstva | | | | | | | | | | | |

5 | | | 5 | | 2 | 1 | | 2 | AN.12 | Zaloge | | | | | | | | | | | |

5 | | | 5 | | 4 | 1 | | 1 | AN.13 | Vrednostni predmeti | | | | | | | | | | | |

78 | | | 78 | 2 | 22 | 12 | 1 | 41 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

76 | | | 76 | 2 | 22 | 12 | 1 | 40 | AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

1 | | | 1 | | | | | 1 | AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

147 | | 11 | 136 | 3 | 36 | 8 | 70 | 18 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 36 | 68 | 14 | 6 | 2 | 126 | 6 | | 132 | | |

15 | | | 15 | | | 2 | 14 | | AF.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | |

32 | | 2 | 30 | 2 | 17 | 3 | | 8 | AF.2 | Gotovina in vloge | 1 | 26 | 2 | | 1 | 29 | 2 | | 32 | | |

28 | | 3 | 25 | 1 | 4 | | 19 | 2 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 1 | 21 | 4 | | | 26 | 2 | | 28 | | |

29 | | 1 | 28 | | | 2 | 24 | 1 | AF.4 | Posojila | 18 | | 7 | 3 | 1 | 29 | | | 29 | | |

28 | | 2 | 26 | | 8 | | 13 | 4 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 14 | 14 | | | | 28 | | | 28 | | |

8 | | 1 | 7 | | 6 | | 1 | 1 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | | 7 | | | | 7 | 1 | | 8 | | |

7 | | 3 | 5 | | 1 | | | 3 | AF.7 | Druge terjatve in obveznosti | 3 | | | 2 | 1 | 6 | 1 | | 7 | | |

| | | | | | | | | B.10.31 | Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine | 82 | 5 | 26 | 87 | 8 | 208 | 6 | | 214 | | |

81 | | | 81 | 2 | 24 | 12 | 1 | 43 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | | |

5 | | | 5 | | 1 | | | 3 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | AN.11 | Osnovna sredstva | | | | | | | | | | | |

3 | | | 3 | | | | | 3 | AN.12 | Zaloge | | | | | | | | | | | |

2 | | | 2 | | 1 | | | | AN.13 | Vrednostni predmeti | | | | | | | | | | | |

77 | | | 77 | 2 | 22 | 12 | 1 | 40 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

76 | | | 76 | 2 | 22 | 12 | 1 | 40 | AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

1 | | | 1 | | | | | | AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

− 57 | | − 5 | − 52 | − 2 | − 20 | − 6 | − 13 | − 10 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | − 18 | − 17 | − 7 | − 6 | − 2 | − 50 | − 3 | | − 54 | | |

− 3 | | | − 3 | | | | − 3 | | AF.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | |

− 32 | | − 2 | − 30 | − 2 | − 17 | − 3 | | − 8 | AF.2 | Gotovina in vloge | − 1 | − 26 | − 2 | | − 1 | − 29 | − 2 | | − 32 | | |

17 | | 1 | 15 | | 2 | | 11 | 1 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 1 | 13 | 3 | | | 16 | 1 | | 17 | | |

− 29 | | − 1 | − 28 | | | − 2 | − 24 | − 1 | AF.4 | Posojila | − 18 | | − 7 | − 3 | − 1 | − 29 | | | − 29 | | |

6 | | | 5 | | 2 | | 3 | 1 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 3 | 3 | | | | 6 | | | 6 | | |

− 8 | | − 1 | − 7 | | − 6 | | − 1 | − 1 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | | − 7 | | | | − 7 | − 1 | | − 8 | | |

− 7 | | − 3 | − 5 | | − 1 | | | − 3 | AF.7 | Druge terjatve in obveznosti | − 3 | | | − 2 | − 1 | − 6 | − 1 | | − 7 | | |

| | | | | | | | | B.10.32 | Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine | 51 | 5 | 12 | 9 | 2 | 80 | − 1 | | 78 | | |

BILANCE STANJA (IV) [5] Glej poglavje 7: "Bilance stanja"

8.60 Namen bilanc stanja je dati sliko sredstev, obveznosti in neto vrednosti enot na začetku in koncu obračunskega obdobja ter sprememb med bilancami stanja. Zaporedje je:

(a) začetna bilanca stanja (IV.1),

(b) spremembe bilance stanja (IV.2),

Začetna bilanca stanja (IV.1)

8.61 Začetna bilanca stanja prikazuje vrednost sredstev in obveznosti, ki so v posesti na začetku obračunskega obdobja.

Postavke so razvrščene na osnovi klasifikacije sredstev in obveznosti.

Vrednotene so v tekočih cenah iz začetka obračunskega obdobja.

Razlika med sredstvi in obveznostmi — izravnalna postavka računa — je neto vrednost na začetku obračunskega obdobja.

Spremembe bilance stanja (IV.2)

8.62 Račun sprememb bilance stanja prikazuje spremembe vrednosti sredstev in obveznosti v obračunskem obdobju ter agregira zneske, prikazane v posameznih računih akumulacije, tj. spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev, spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev in spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov in izgub iz lastnine.

Končna bilanca stanja (IV.3)

8.63 Končna bilanca stanja prikazuje vrednosti sredstev in obveznosti, ki so v posesti enot na koncu obračunskega obdobja. Te postavke so razvrščene na osnovi iste klasifikacije, kot se uporablja v začetni bilanci stanja, vrednotene pa so v tekočih cenah iz konca obdobja.

Razlika med sredstvi in obveznostmi je neto vrednost na koncu obračunskega obdobja.

8.64 Vrednost sredstva ali obveznosti v končni bilanci stanja je enaka vsoti njene vrednosti v začetni bilanci stanja in zneska, prikazanega za omenjeno postavko v računu sprememb bilance stanja.

RAČUNI TUJINE (V)

8.65 Računi tujine prikazujejo transakcije med rezidenčnimi in nerezidenčnimi enotami. Tujina ni institucionalni sektor, ima pa v strukturi sistema podobno vlogo.

8.66 Zaporedje računov tujine sledi isti splošni shemi kot pri računih institucionalnih sektorjev, tj.:

(a) tekoči računi,

(b) računi akumulacije,

8.67 Ti računi so prikazani s stališča tujine. Kar je torej vir za tujino, je poraba za celotno gospodarstvo in obratno. Na enak način je finančno sredstvo v posesti tujine obveznost celotnega gospodarstva in obratno (razen denarnega zlata in posebnih pravic črpanja).

Tabela 8.15 — Račun IV: Bilance stanja

IV.1Začetna bilanca stanja | 9922 | 9922 | 324 | 2822 | 1591 | 144 | 5041 | AN | Nefinančna sredstva | | | | |

| 6047 | | | 6047 | 243 | 1698 | 1001 | 104 | 3001 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 5544 | | | 5544 | 231 | 1423 | 913 | 99 | 2878 | AN.11 | Osnovna sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 231 | | | 231 | 2 | 97 | 47 | | 85 | AN.12 | Zaloge | | | | | | | | | | | | |

| 272 | | | 272 | 10 | 178 | 41 | 5 | 38 | AN.13 | Vrednostni predmeti | | | | | | | | | | | | |

| 3875 | | | 375 | 81 | 1124 | 590 | 40 | 2040 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 3809 | | | 3809 | 81 | 1124 | 578 | 37 | 1989 | AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 66 | | | 66 | | | 12 | 3 | 51 | AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 7365 | | 573 | 6792 | 172 | 1819 | 396 | 3508 | 897 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 1817 | 3384 | 687 | 289 | 121 | 6298 | 297 | | 6595 | IV.1Začetna bilanca stanja | | |

| 770 | | | 770 | | | 80 | 690 | | AF.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | | |

| 1587 | | 105 | 1482 | 110 | 840 | 150 | | 382 | AF.2 | Gotovina in vloge | 40 | 1281 | 102 | 10 | 38 | 1471 | 116 | | 1587 | | | |

| 1388 | | 125 | 1263 | 25 | 198 | | 950 | 90 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 44 | 1053 | 212 | 2 | | 1311 | 77 | | 1388 | | | |

| 1454 | | 70 | 1384 | 8 | 24 | 115 | 1187 | 50 | AF.4 | Posojila | 897 | | 328 | 169 | 43 | 1437 | 17 | | 1454 | | | |

| 1409 | | 113 | 1296 | 22 | 411 | 12 | 651 | 200 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 687 | 715 | 4 | | | 1406 | 3 | | 1409 | | | |

| 396 | | 26 | 370 | 4 | 291 | 20 | 30 | 25 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 12 | 335 | 19 | | 5 | 371 | 25 | | 396 | | | |

| 361 | | 134 | 227 | 3 | 55 | 19 | | 150 | AF.7 | Druge terjatve in obveznosti | 137 | | 22 | 108 | 35 | 302 | 59 | | 361 | | | |

| | | | | | | | | | B.90 | Neto vrednost | 4121 | 268 | 1300 | 4352 | 375 | 10416 | 276 | | 10692 | | | |

| 482 | | | 482 | 25 | 110 | 56 | 1 | 290 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 289 | | | 289 | 21 | 61 | 25 | − 1 | 182 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 239 | | | 239 | 21 | 47 | 20 | 1 | 150 | AN.11 | Osnovna sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 34 | | | 34 | | 4 | 1 | | 29 | AN.12 | Zaloge | | | | | | | | | | | | |

| 16 | | | 16 | | 10 | 4 | − 2 | 3 | AN.13 | Vrednostni predmeti | | | | | | | | | | | | |

| 193 | | | 193 | 4 | 49 | 30 | 2 | 108 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 191 | | | 191 | 4 | 48 | 30 | 1 | 108 | AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 2 | | | 2 | | 1 | | | | AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 787 | | 57 | 730 | 33 | 199 | 123 | 294 | 81 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 155 | 285 | 176 | 33 | 28 | 677 | 91 | | 767 | IV.2Spremembe bilance stanja | | |

| 19 | | 1 | 18 | | | 1 | 17 | | AF.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | | |

| 130 | | 11 | 119 | 12 | 68 | 7 | 15 | 17 | AF.2 | Gotovina in vloge | | 130 | 2 | | | 132 | − 2 | | 130 | | | |

| 187 | | 9 | 178 | 13 | 35 | 29 | 80 | 21 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 7 | 87 | 71 | | | 165 | 22 | | 187 | | | |

| 250 | | 10 | 240 | | 5 | 45 | 163 | 27 | AF.4 | Posojila | 68 | | 93 | 28 | 24 | 213 | 37 | | 250 | | | |

| 80 | | 5 | 75 | 1 | 13 | 34 | 19 | 9 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 42 | 30 | | | 4 | 77 | 3 | | 80 | | | |

| 38 | | | 38 | | 38 | | | | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | | 38 | | | | 38 | | | 38 | | | |

| 82 | | 21 | 61 | 8 | 40 | 6 | | 7 | AF.7 | Druge terjatve in obveznosti | 37 | | 10 | 5 | | 52 | 30 | | 82 | | | |

| | | | | | | | | | B.10 | Spremembe neto vrednosti, skupaj zaradi: | 216 | 10 | 2 | 276 | 31 | 535 | − 34 | | 501 | | | |

| | | | | | | | | | B.10.1 | Varčevanja in kapitalskih transferjev | 65 | 4 | − 38 | 178 | 21 | 230 | − 38 | | 192 | | | |

| | | | | | | | | | B.10.2 | Drugih sprememb obsega sredstev | 17 | − 4 | 2 | 2 | | 17 | | | 17 | | | |

| | | | | | | | | | B.10.3 | Nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine | 134 | 10 | 38 | 96 | 10 | 288 | 4 | | 292 | | | |

| | | | | | | | | | B.10.31 | Nevtralni dobički/izgube iz lastnine | 82 | 5 | 26 | 87 | 8 | 208 | 6 | | 214 | | | |

| | | | | | | | | | B.10.32 | Realni dobički/izgube iz lastnine | 51 | 5 | 12 | 9 | 2 | 80 | − 1 | | 78 | | | |

IV.3Končna bilanca stanja | 10404 | | | 10404 | 349 | 2932 | 1647 | 145 | 5331 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 6336 | | | 6336 | 264 | 1759 | 1026 | 103 | 3183 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 5783 | | | 5783 | 252 | 1470 | 933 | 100 | 3028 | AN.11 | Osnovna sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 265 | | | 265 | 2 | 101 | 48 | | 114 | AN.12 | Zaloge | | | | | | | | | | | | |

| 288 | | | 288 | 10 | 188 | 45 | 3 | 41 | AN.13 | Vrednostni predmeti | | | | | | | | | | | | |

| 4068 | | | 4068 | 85 | 1173 | 620 | 42 | 2148 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 4000 | | | 4000 | 85 | 1172 | 608 | 38 | 2097 | AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 68 | | | 68 | | 1 | 12 | 3 | 51 | AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | | |

| 8152 | | 630 | 7522 | 205 | 2018 | 519 | 3802 | 978 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 1972 | 3669 | 863 | 322 | 149 | 6975 | 388 | | 7362 | IV.3Končna bilanca stanja | | |

| 788 | | | 788 | | | 81 | 707 | | AF.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | | |

| 1717 | | 116 | 1601 | 122 | 908 | 157 | 15 | 399 | AF.2 | Gotovina in vloge | 40 | 1411 | 104 | 10 | 38 | 1603 | 114 | | 1717 | | | |

| 1575 | | 134 | 1441 | 38 | 233 | 29 | 1030 | 111 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 51 | 1140 | 283 | 2 | | 1476 | 99 | | 1575 | | | |

| 1704 | | 80 | 1624 | 8 | 29 | 160 | 1350 | 77 | AF.4 | Posojila | 965 | | 421 | 197 | 67 | 1650 | 54 | | 1704 | | | |

| 1489 | | 118 | 171 | 23 | 424 | 46 | 670 | 209 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 729 | 745 | 4 | | 4 | 1483 | 6 | | 1489 | | | |

| 434 | | 26 | 408 | 4 | 329 | 20 | 30 | 25 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 12 | 373 | 19 | | 5 | 409 | 25 | | 434 | | | |

| 443 | | 155 | 288 | 11 | 95 | 25 | | 157 | AF.7 | Druge terjatve in obveznosti | 174 | | 32 | 113 | 35 | 354 | 89 | | 443 | | | |

| | | | | | | | | | B.90 | Neto vrednost | 4337 | 278 | 1302 | 4628 | 406 | 10951 | 242 | | 11193 | | | |

TEKOČI RAČUNI

Zunanji račun blaga in storitev (V.I)

8.68 Uvoz blaga in storitev je prikazan na strani virov, izvoz blaga in storitev pa na strani porab tega računa. Razlika med viri in porabami je izravnalna postavka računa, imenuje se "saldo menjave blaga in storitev s tujino". Če je pozitivna, ima tujina presežek, celotno gospodarstvo pa primanjkljaj, ter obratno, če je negativna.

8.69 Za zagotovitev konsistentnosti z merami proizvodnje rezidenčnih enot je uvoz vrednoten v ekvivalentu osnovne cene, kar pomeni, da ne vključuje uvoznih davkov, vključuje pa uvozne subvencije.

Uvoz blaga, prikazan v zunanjem računu blaga in storitev, je vrednoten f.o.b., tj. po vrednosti na meji države izvoznice. Izvoz blaga je prav tako vrednoten f.o.b.

Kadar prevozne in zavarovalne storitve, vključene v f.o.b. vrednost uvoza blaga (tj. med tovarno in mejo države izvoznice) opravi rezidenčna enota, morajo biti vključene v vrednost izvoza storitev gospodarstva, ki uvaža blago. In obratno, kadar prevozne in zavarovalne storitve, vključene v f.o.b vrednost izvoza blaga opravi nerezidenčna enota, morajo biti vključene v vrednost uvoza storitev gospodarstva, ki izvaža blago.

Zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev (V.II)

8.70 Namen zunanjega računa primarnih dohodkov in tekočih transferjev je določiti saldo tekočih transakcij s tujino, ki v strukturi sistema ustreza varčevanju institucionalnih sektorjev. Ta račun je zgoščena različica zaporedja za institucionalni sektor, ki sega od računa alokacije primarnega dohodka do računa porabe dohodka.

8.71 Zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev na strani virov prikazuje saldo menjave blaga in storitev s tujino. Na strani virov ali porab prikazuje tudi vse razdelitvene transakcije, v katerih je udeležena tujina, razen kapitalskih transferjev.

RAČUN ZUNANJE AKUMULACIJE (V.III)

Račun kapitala (V.III.1)

8.72 Račun kapitala tujine prikazuje pridobitve manj odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev s strani nerezidenčnih enot ter meri spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev.

8.73 Izravnalna postavka računa kapitala je neto posojanje ali izposojanje tujine. Po vrednosti je enaka vsoti neto posojanja ali izposojanja rezidenčnih institucionalnih sektorjev, vendar ima nasprotni predznak.

Finančni račun (V.III.2)

8.74 Finančni račun tujine je razdeljen na enak način kot finančni računi institucionalnih sektorjev.

Račun drugih sprememb sredstev (V.III.3)

8.75 Enako kot za institucionalne sektorje so spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev ter zaradi nominalnih dobičkov in izgub iz lastnine določene zaporedoma, pri čemer so dobički in izgube iz lastnine razdeljeni na nevtralne ter realne.

8.76 Odsotnost proizvedenih sredstev v računih akumulacije in bilancah stanja tujine je posledica dogovora, po katerem se oblikuje namišljena institucionalna enota in predpostavi, da je tujina pridobila finančno sredstvo; obratno velja za sredstva, ki jih imajo rezidenčne enote v drugih gospodarstvih.

BILANCE STANJA (V.IV)

8.77 Bilance stanja tujine vsebujejo finančna sredstva in obveznosti. Na strani sredstev so prikazane celotne pridobitve manj odsvojitve denarnega zlata in PPČ med nerezidenčnimi in rezidenčnimi enotami.

Tabela 8.16 — Zaporedje vseh računov za tujino (račun zunanjih transakcij)

V.I: Zunanji račun blaga in storitev

Porabe | Viri |

P.6 | Izvoz blaga in storitev | 536 | P.7 | Uvoz blaga in storitev | 497 |

P.61 | Izvoz blaga | 462 | P.71 | Uvoz blaga | 392 |

P.62 | Izvoz storitev | 74 | P.72 | Uvoz storitev | 105 |

B.11 | Saldo menjave blaga in storitev s tujino | − 39 | | | |

V.II: Zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev

Porabe | Viri |

D.1 | Sredstva za zaposlene | 6 | B.11 | Saldo menjave blaga in storitev s tujino | − 39 |

D.11 | Plače | 6 | | | |

| | | D.1 | Sredstva za zaposlene | 2 |

D.2 | Davki na proizvodnjo in uvoz | 0 | D.11 | Plače | 2 |

D.21 | Davki na proizvode | 0 | D.12 | Socialni prispevki delodajalcev | 0 |

D.211 | Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) | 0 | D.121 | Dejanski socialni prispevki delodajalcev | 0 |

D.212 | Davki in dajatve na uvoz razen DDV | 0 | D.122 | Pripisani socialni prispevki delodajalcev | 0 |

D.2121 | Uvozne dajatve | 0 | | | |

D.2122 | Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev | 0 | D.2 | Davki na proizvodnjo in uvoz | 0 |

| | | D.21 | Davki na proizvode | 0 |

D.214 | Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov | | D.211 | Davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) | 0 |

D.29 | Drugi davki na proizvodnjo | 0 | D.212 | Davki in dajatve na uvoz razen DDV | 0 |

| | | D.2121 | Uvozne dajatve | 0 |

D.3 | Subvencije | 0 | D.2122 | Davki na uvoz razen DDV in uvoznih dajatev | 0 |

D.31 | Subvencije na proizvode | 0 | | | |

D.311 | Uvozne subvencije | 0 | D.214 | Davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov | 0 |

| | | D.29 | Drugi davki na proizvodnjo | 0 |

D.319 | Druge subvencije na proizvode | 0 | | | |

D.39 | Druge subvencije na proizvodnjo | 0 | D.3 | Subvencije | 0 |

| | | D.31 | Subvencije na proizvode | 0 |

D.4 | Dohodek od lastnine | 66 | D.311 | Uvozne subvencije | 0 |

D.41 | Obresti | 16 | | | |

D.42 | Razdeljeni dohodek družb | 36 | D.319 | Druge subvencije na proizvode | 0 |

D.421 | Dividende | 0 | D.39 | Druge subvencije na proizvodnjo | 0 |

D.422 | Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb | 36 | | | |

D.43 | Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb | 14 | D.4 | Dohodek od lastnine | 39 |

| | | D.41 | Obresti | 22 |

D.5 | Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. | 1 | D.42 | Razdeljeni dohodek družb | 17 |

D.51 | Davki na dohodek | 1 | D.421 | Dividende | 14 |

D.59 | Drugi tekoči davki | 0 | D.422 | Odtegnjeni dohodek iz nepravih družb | 3 |

| | | D.43 | Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb | 0 |

D.61 | Socialni prispevki | 0 | D.44 | Dohodek od lastnine, pripisan zavarovancem | 0 |

D.611 | Dejanski socialni prispevki | 0 | | | |

D.6111 | Dejanski socialni prispevki delodajalcev | 0 | D.5 | Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. | 0 |

D.61111 | Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev | 0 | D.51 | Davki na dohodek | 0 |

D.61112 | Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev | 0 | D.59 | Drugi tekoči davki | 0 |

D.6112 | Socialni prispevki zaposlenih | 0 | | | |

D.61121 | Obvezni socialni prispevki zaposlenih | 0 | D.61 | Socialni prispevki | 0 |

D.61122 | Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih | 0 | D.611 | Dejanski socialni prispevki | 0 |

D.612 | Pripisani socialni prispevki | 0 | D.6111 | Dejanski socialni prispevki delodajalcev | 0 |

| | | D.61111 | Obvezni dejanski socialni prispevki delodajalcev | 0 |

D.62 | Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi | 0 | D.61112 | Prostovoljni dejanski socialni prispevki delodajalcev | 0 |

D.622 | Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi | 0 | D.6112 | Socialni prispevki zaposlenih | 0 |

D.623 | Socialni prejemki zaposlenih, financirani brez skladov | 0 | D.61121 | Obvezni socialni prispevki zaposlenih | 0 |

D.7 | Drugi tekoči transferji | 9 | D.61122 | Prostovoljni socialni prispevki zaposlenih | 0 |

D.71 | Neto premije neživljenjskega zavarovanja | 2 | D.612 | Pripisani socialni prispevki | 0 |

D.74 | Tekoče mednarodno sodelovanje | 1 | D.62 | Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi | 0 |

D.75 | Raznovrstni tekoči transferji | 2 | D.621 | Prejemki socialne varnosti v denarju | 0 |

| | | D.622 | Socialni prejemki iz zasebnih shem s skladi | 0 |

D.8 | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | 0 | D.624 | Prejemki socialnega varstva v denarju | 0 |

| | | D.7 | Drugi tekoči transferji | 39 |

| | | D.72 | Odškodnine iz neživljenjskega zavarovanja | 3 |

| | | D.74 | Tekoče mednarodno sodelovanje | 31 |

| | | D.75 | Raznovrstni tekoči transferji | 1 |

| | | D.8 | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | 0 |

B.12 | Saldo tekočih transakcij s tujino | − 41 | | | |

V.III: Računi akumulacije

V.III.1: Računi kapitala

V.III.1.1: Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev

Porabe | Viri |

B.10.1 | Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | − 38 | B.12 | Saldo tekočih transakcij tujino | − 41 |

| | | D.9 | Kapitalski transferji, prihodki | 4 |

| | | D.91 | Davki na kapital | 0 |

| | | D.92 | Investicijske podpore | 4 |

| | | D.99 | Drugi kapitalski transferji | 0 |

| | | D.9 | Kapitalski transferji, odhodki | − 1 |

| | | D.91 | Davki na kapital | 0 |

| | | D.92 | Investicijske podpore | 0 |

| | | D.99 | Drugi kapitalski transferji | − 1 |

V.III.1.2: Račun pridobitev nefinančnih sredstev

Spremembe sredstev | Spremembe obveznosti in neto vrednosti |

K.2 | Pridobitve manj odsvojitve neproizvedenih nefinančnih sredstev | 0 | B.10.1 | Spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | − 38 |

K.21 | Pridobitve manj odsvojitve zemljišč in drugih opredmetenih neproizvedenih sredstev | 0 | | | |

K.22 | Pridobitve manj odsvojitve neopredmetenih neproizvedenih sredstev | 0 | | | |

B.9 | Neto posojanje (+) / neto izposojanje (−) | − 38 | | | |

V.III.2: Finančni račun

Spremembe sredstev | Spremembe obveznosti in neto vrednosti |

F | Neto pridobitve finančnih sredstev | 50 | F | Neto prevzemi obveznosti | 88 |

F.1 | Denarno zlato in PPČ | 1 | | | |

F.2 | Gotovina in vloge | 11 | F.2 | Gotovina in vloge | − 2 |

F.21 | Gotovina | 3 | F.21 | Gotovina | 2 |

F.22 | Prenosljive vloge | 2 | F.22 | Prenosljive vloge | − 1 |

F.29 | Druge vloge | 6 | F.29 | Druge vloge | − 3 |

F.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 5 | F.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 20 |

F.4 | Posojila | 10 | F.4 | Posojila | 37 |

F.41 | Kratkoročna | 3 | F.41 | Kratkoročna | 10 |

F.42 | Dolgoročna | 7 | F.42 | Dolgoročna | 27 |

F.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 2 | F.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 3 |

F.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 | F.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 |

F.61 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov | 0 | F.61 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja in rezervacijah pokojninskih skladov | 0 |

F.611 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah življenjskega zavarovanja | 0 | F.612 | Neto lastniški kapital gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | 0 |

F.62 | Prenosne premije in škodne rezervacije | 0 | | | |

| | | F.7 | Druge terjatve | 30 |

F.7 | Druge terjatve | 21 | F.71 | Komercialni krediti in predujmi | 18 |

F.71 | Komercialni krediti in predujmi | 18 | F.79 | Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov | 12 |

F.79 | Druge terjatve razen komercialnih kreditov in predujmov | 3 | | | |

| | | B.9 | Neto posojanje (+)/ neto izposojanje (−) | − 38 |

V.III.3: Račun drugih sprememb sredstev

V.III.3.1: Račun drugih sprememb obsega sredstev

Spremembe sredstev | Spremembe obveznosti in neto vrednosti |

AN | Nefinančna sredstva | 0 | AF | Obveznosti | 0 |

AN.2 | Neproizvedena sredstva | 0 | K.7 | Izgube zaradi katastrof | 0 |

K.8 | Zasegi brez nadomestila | 0 | K.8 | Zasegi brez nadomestila | 0 |

K.12 | Spremembe v klasifikacijah in strukturi | 0 | K.10 | Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d.n. | 0 |

K.12.2 | Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | 0 | K.12 | Spremembe v klasifikacijah in strukturi | 0 |

K.12.22 | Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | 0 | K.12.1 | Spremembe v sektorski klasifikaciji in strukturi | 0 |

Od tega: AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | 0 | K.12.2 | Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | 0 |

K.12.22 | Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | 0 |

AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | 0 | od tega: AF.2 | Gotovina in vloge | 0 |

AF | Finančna sredstva | 0 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 0 |

K.7 | Izgube zaradi katastrof | 0 | AF.4 | Posojila | 0 |

K.8 | Zasegi brez nadomestila | 0 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 0 |

K.10 | Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d.n. | 0 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 |

K.12 | Spremembe v klasifikacijah in strukturi | 0 | AF.7 | Druge obveznostii | 0 |

K.12.2 | Spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | 0 | | | |

K.12.22 | Druge spremembe v klasifikaciji sredstev in obveznosti | 0 | | | |

AF.2 | Gotovina in vloge | 0 | | | |

AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 0 | | | |

AF.4 | Posojila | 0 | | | |

AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 0 | | | |

AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 | | | |

AF.7 | Druge terjatve | 0 | | | |

| | | B.10.2 | Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev | 0 |

V.III.3.2: Račun revalorizacije

Spremembe sredstev | Spremembe obveznosti in neto vrednosti |

K.11 | Nominalni dobički(+) / izgube(−) iz lastnine: | | K.11 | Nominalni dobički(−) / izgube(+) iz lastnine: | |

AN.2 | Neproizvedena sredstva | 0 | AF | Obveznosti | 3 |

AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.2 | Gotovina in vloge | 0 |

AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 2 |

| | | AF.4 | Posojila | 0 |

AF | Finančna sredstva | 7 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 0 |

AF.1 | Denarno zlato in PPČ | 0 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 |

AF.2 | Gotovina in vloge | 0 | AF.7 | Druge obveznosti | 0 |

AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 4 | | | |

AF.4 | Posojila | 0 | | | |

AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 3 | | | |

AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 | | | |

AF.7 | Druge terjatve | | | | |

| | | B.10.3. | Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov/izgub iz lastnine | 4 |

V.III.3.2.1: Račun nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine

Spremembe sredstev | Spremembe obveznosti in neto vrednosti |

K.11.1 | Nevtralni dobički (+) / izgube (−) iz lastnine: | | K.11.1 | Nevtralni dobički (−) / izgube (+) iz lastnine: | |

AN.2 | Neproizvedena sredstva | 0 | AF | Obveznosti | 6 |

AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.2 | Gotovina in vloge | 2 |

AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 2 |

| | | AF.4 | Posojila | 0 |

AF | Finančna sredstva | 11 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 0 |

AF.1 | Denarno zlato in PPČ | 0 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 1 |

AF.2 | Gotovina in vloge | 2 | AF.7 | Druge obveznosti | 1 |

AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 3 | | | |

AF.4 | Posojila | 1 | | | |

AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 2 | | | |

AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 1 | | | |

AF.7 | Druge terjatve | 3 | | | |

| | | B.10.31 | Spremembe neto vrednosti zaradi nevtralnih dobičkov/izgub iz lastnine | 6 |

V.III.3.2.2: Račun realnih dobičkov/izgub iz lastnine

Spremembe sredstev | Spremembe obveznosti in neto vrednosti |

K.11.2 | Realni dobički (+) / izgube (−) iz lastnine: | | K.11.2 | Realni dobički (+) / izgube (−) iz lastnine: | |

AN.2 | Neproizvedena sredstva | 0 | AF | Obveznosti | − 3 |

AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.2 | Gotovina in vloge | − 2 |

AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 1 |

| | | AF.4 | Posojila | 0 |

AF | Finančna sredstva | − 5 | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 0 |

AF.1 | Denarno zlato in PPČ | 0 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | − 1 |

AF.2 | Gotovina in vloge | − 2 | AF.7 | Druge obveznosti | − 1 |

AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 1 | | | |

AF.4 | Posojila | − 1 | | | |

AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 0 | | | |

AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | − 1 | | | |

AF.7 | Druge terjatve | − 3 | | | |

| | | B.10.32 | Spremembe neto vrednosti zaradi realnih dobičkov/izgub iz lastnine | 4 |

V.IV: Račun zunanjih sredstev in obveznosti

V.IV.1: Začetna bilanca stanja

Sredstva | Obveznosti in neto vrednost |

AN | Nefinančna sredstva | 0 | AF | Obveznosti | 297 |

AN.2 | Neproizvedena sredstva | 0 | AF.2 | Gotovina in vloge | 116 |

AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 77 |

AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.4 | Posojila | 17 |

| | | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 3 |

AF | Finančna sredstva | 573 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 25 |

AF.1 | Denarno zlato in PPČ | 0 | AF.7 | Druge obveznosti | 59 |

AF.2 | Gotovina in vloge | 105 | | | |

AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 125 | | | |

AF.4 | Posojila | 70 | | | |

AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 113 | | | |

AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 26 | | | |

AF.7 | Druge terjatve | 134 | | | |

| | | B.90 | Neto vrednost | 276 |

V.IV.2: Spremembe bilance stanja

Sredstva | Obveznosti in neto vrednost |

AN | Nefinančna sredstva | 0 | AF | Obveznosti | 91 |

AN.2 | Neproizvedena sredstva | 0 | AF.2 | Gotovina in vloge | − 2 |

AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 22 |

AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.4 | Posojila | 37 |

| | | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 3 |

AF | Finančna sredstva | 57 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 |

AF.1 | Denarno zlato in PPČ | 1 | AF.7 | Druge obveznosti | 30 |

AF.2 | Gotovina in vloge | 11 | | | |

AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 9 | | | |

AF.4 | Posojila | 10 | | | |

AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 5 | | | |

AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 | | | |

AF.7 | Druge terjatve | 21 | | | |

| | | B.10 | Skupaj spremembe neto vrednosti zaradi: | − 34 |

| | | B.10.1 | Varčevanja in kapitalskih transferjev | − 38 |

| | | B.10.2 | Drugih sprememb obsega sredstev | 0 |

| | | B.10.3 | Nominalnih dobičkov /izgub iz lastnine | 4 |

| | | B.10.31 | Nevtralni dobički/izgube iz lastnine | 6 |

| | | B.10.32 | Realni dobički/izgube iz lastnine | − 1 |

V.IV.3: Končna bilanca stanja

Sredstva | Obveznosti in neto vrednost |

AN | Nefinančna sredstva | 0 | AF | Obveznosti | 388 |

AN.2 | Neproizvedena sredstva | 0 | AF.2 | Gotovina in vloge | 114 |

AN.21 | Opredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 99 |

AN.22 | Neopredmetena neproizvedena sredstva | 0 | AF.4 | Posojila | 54 |

| | | AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 6 |

AF | Finančna sredstva | 630 | AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 25 |

AF.1 | Denarno zlato in PPČ | 0 | AF.7 | Druge obveznosti | 89 |

AF.2 | Gotovina in vloge | 116 | | | |

AF.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 134 | | | |

AF.4 | Posojila | 80 | | | |

AF.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 118 | | | |

AF.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 26 | | | |

AF.7 | Druge terjatve | 155 | | | |

| | | B.90 | Neto vrednost | 242 |

RAČUN BLAGA IN STORITEV (0)

8.78 Namen računa blaga in storitev je po skupinah proizvodov in za celotno gospodarstvo prikazati, kako se razpoložljivi proizvodi porabljajo.

8.79 Po skupinah proizvodov in za celotno gospodarstvo torej kaže vire (proizvodnjo in uvoz) ter porabe blaga in storitev (vmesno potrošnjo, končno potrošnjo, bruto investicije v osnovna sredstva, spremembe zalog, pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov in izvoz).

8.80 Ker je proizvodnja vrednotena v osnovnih cenah, porabe pa v kupčevih cenah, morajo biti davki minus subvencije na proizvode vključeni med vire.

8.81 Porabe so prikazane na desni strani, viri pa na levi, tj. na nasprotni strani kot pri tekočih računih za institucionalne sektorje, saj so tokovi proizvodov protipostavke denarnih tokov.

8.82 Račun blaga in storitev je po opredelitvi izravnan, zato nima izravnalne postavke.

Tabela 8.17 — Račun 0: Račun blaga in storitev

Viri | Porabe |

P.1 | Proizvodnja | 3595 | P.2 | Vmesna potrošnja | 1904 |

P.11 | Tržna proizvodnja | 3048 | | | |

P.12 | Proizvodnja za lastno končno porabo | 171 | P.3/P.4 | Izdatki za končno potrošnjo/Dejanska končna potrošnja | 1371 |

P.13 | Druga netržna proizvodnja | 376 | P.31/P.41 | Izdatki za individualno potrošnjo/Dejanska individualna potrošnja | 1215 |

D.21 | Davki na proizvode | 141 | P.32/P.42 | Izdatki za kolektivno potrošnjo/Dejanska kolektivna potrošnja | 156 |

D.31 | Subvencije na proizvode | − 8 | | | |

| | | P.51 | Bruto investicije v osnovna sredstva | 376 |

P.7 | Uvoz blaga in storitev | 497 | P.511 | Pridobitve manj odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev | 303 |

P.71 | Uvoz blaga | 392 | P.5111 | Pridobitve novih opredmetenih osnovnih sredstev | 305 |

P.72 | Uvoz storitev | 105 | P.5112 | Pridobitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev | 11 |

| | | P.5113 | Odtujitve obstoječih opredmetenih osnovnih sredstev | − 13 |

| | | P.512 | Pridobitve manj odtujitve neopredmetenih osnovnih sredstev | 51 |

| | | P.5121 | Pridobitve novih neopredmetenih osnovnih sredstev | 53 |

| | | P.5122 | Pridobitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev | 6 |

| | | P.5123 | Odtujitve obstoječih neopredmetenih osnovnih sredstev | − 8 |

| | | P.513 | Povečanje vrednosti neproizvedenih nefinančnih sredstev | 22 |

| | | P.5131 | Velike izboljšave neproizvedenih nefinančnih sredstev | 5 |

| | | P.5132 | Stroški prenosa lastništva neproizvedenih nefinančnih sredstev | 17 |

| | | P.52 | Spremembe zalog | 28 |

| | | P.53 | Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov | 10 |

| | | P.6 | Izvoz blaga in storitev | 536 |

| | | P.61 | Izvoz blaga | 462 |

| | | P.62 | Izvoz storitev | 74 |

INTEGRIRANI EKONOMSKI RAČUNI

8.83 Integrirani ekonomski računi na zgoščen način prikazujejo račune gospodarstva, tj. tekoče račune, račune akumulacije in bilance stanja.

V isti tabeli združujejo račune za vse institucionalne sektorje, celotno gospodarstvo in tujino ter prikažejo usklajenost vseh tokov ter vseh sredstev in obveznosti. Omogočajo tudi neposreden prikaz agregatov.

8.84 V tabeli integriranih ekonomskih računov so porabe, sredstva in spremembe sredstev prikazani na levi strani, viri, obveznosti, spremembe obveznosti in neto vrednost pa na desni strani.

8.85 Da bi bila tabela ob prikazovanju slike celotnega gospodarskega procesa berljiva, so ravni agregiranja tako visoke, da omogočajo razumevanje strukture sistema.

8.86 Stolpci v tabeli predstavljajo institucionalne sektorje (nefinančne družbe, finančne družbe, državo, NPISG in gospodinjstva). Poleg teh sta v tabeli še stolpca za celotno gospodarstvo in tujino ter stolpec, ki izravnava porabe in vire blaga in storitev.

8.87 Vrstice v tabeli predstavljajo različne kategorije transakcij, sredstev in obveznosti, izravnalne postavke in nekatere agregate.

Tabela 8.18 — Integrirani ekonomski računi

TEKOČI RAČUNI

IRačun proizvodnje/zunanji račun blaga in storitev | 497 | 497 | | | | | | | | P.7 | Uvoz blaga in storitev | | | | | | | 497 | | 497 | IRačun proizvodnje/zunanji račun blaga in storitev | | |

536 | | 536 | | | | | | | P.6 | Izvoz blaga in storitev | | | | | | | | 536 | 536 | | |

3595 | 3595 | | | | | | | | P.1 | Proizvodnja | 1753 | 102 | 434 | 1269 | 37 | 3595 | | | 3595 | | |

1904 | | | 1904 | 6 | 694 | 246 | 29 | 881 | P.2 | Vmesna potrošnja | | | | | | | | 1904 | 1904 | | |

133 | 133 | | | | | | | | D.21-D.31 | Davki minus subvencije na proizvode | | | | | | 133 | | | 133 | | |

1824 | | | 1824 | 31 | 575 | 188 | 73 | 872 | B.1g/B.1*g | Bruto dodana vrednost/ Bruto domači proizvod | 872 | 73 | 188 | 575 | 31 | 1824 | | | 1824 | II.1.1Račun ustvarjanja dohodka | | |

222 | | | 222 | 3 | 42 | 30 | 10 | 137 | K.1 | Potrošnja stalnega kapitala | | | | | | | | | | | |

1602 | | | 1602 | 28 | 533 | 158 | 63 | 735 | B.1n/B.1*n | Neto dodana vrednost/ Neto domači proizvod | 735 | 63 | 158 | 533 | 28 | 1602 | | | 1602 | | |

− 39 | | − 39 | | | | | | | B.11 | Saldo menjave blaga in storitev s tujino | | | | | | | − 39 | | − 39 | | |

II.1.1Račun ustvarjanja dohodka | 768 | | 6 | 762 | 23 | 39 | 140 | 15 | 545 | D.1 | Sredstva za zaposlene | | | | 766 | | 766 | 2 | | 768 | II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka | | |

191 | | 0 | 191 | 0 | 2 | 2 | 3 | 51 | D.2-D.3 | Davki minus subvencije na proizvodnjo in uvoz | | | 191 | | | 191 | 0 | | 191 | | |

133 | | 0 | 133 | | | | | | D.21-D.31 | Davki minus subvencije na proizvode | | | 133 | | | 133 | 0 | | 133 | | |

58 | | 0 | 58 | 0 | 2 | 2 | 3 | 51 | D.29-D.39 | Drugi davki minus subvencije na proizvodnjo | | | 58 | | | 58 | 0 | | 58 | | |

429 | | | 429 | 8 | 92 | 46 | 55 | 279 | B.2g | Bruto poslovni presežek | 276 | 55 | 46 | 92 | 8 | 429 | | | 429 | | |

| 442 | | | 442 | | 442 | | | | B.3g | Bruto raznovrstni dohodek | | | | 442 | | 442 | | | 442 | | | |

| 217 | | | 217 | 5 | 60 | 16 | 45 | 139 | B.2n | Neto poslovni presežek | 139 | 45 | 16 | 60 | 5 | 217 | | | 217 | | | |

| 432 | | | 432 | | 432 | | | | B.3n | Neto raznovrstni dohodek | | | | 432 | | 432 | | | 432 | | | |

II.1.2Račun alokacije primarnega dohodka | 446 | | 66 | 380 | 7 | 44 | 46 | 138 | 145 | D.4 | Dohodek od lastnine | 78 | 160 | 30 | 134 | 5 | 407 | 39 | | 446 | | | |

1855 | | | 1855 | 6 | 1390 | 221 | 29 | 209 | B.5g | Bruto saldo primarnih dohodkov/Bruto nacionalni dohodek | 209 | 29 | 221 | 1390 | 6 | 1855 | | | 1855 | II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka | | |

1633 | | | 1633 | 3 | 1348 | 191 | 19 | 72 | B.5n/B.5*n | Neto saldo primarnih dohodkov/Neto nacionalni dohodek | 72 | 19 | 191 | 1348 | 3 | 1633 | | | 1633 | | |

II.2Račun sekundarne razdelitve dohodka | 213 | | 1 | 212 | 0 | 178 | 0 | 10 | 24 | D.5 | Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. | | | 213 | | | 213 | 0 | | 213 | | |

322 | | 0 | 322 | | 322 | | | | D.61 | Socialni prispevki | 14 | 39 | 268 | 0 | 1 | 322 | 0 | | 322 | | |

332 | | 0 | 332 | 1 | 0 | 289 | 29 | 13 | D.62 | Socialni prejemki razen socialnih | | | | 332 | | 332 | 0 | | 332 | | |

278 | | 9 | 269 | 2 | 71 | 139 | 46 | 11 | D.7 | Drugi tekoči transferji | 10 | 49 | 108 | 36 | 36 | 239 | 39 | | 278 | | |

1826 | | | 1826 | 40 | 1187 | 382 | 32 | 185 | B.6g | Bruto razpoložljivi dohodek | 185 | 32 | 382 | 1187 | 40 | 1826 | | | 1826 | II.3Račun prerazdelitve dohodka v naravi | | |

1604 | | | 1604 | 37 | 1145 | 352 | 22 | 48 | B.6n | Neto razpoložljivi dohodek | 48 | 22 | 352 | 1145 | 37 | 1604 | | | 1604 | | |

II.3Račun prerazdelitve dohodka v naravi | 219 | | | 219 | 13 | | 206 | | | D.63 | Socialni transferji v naravi | | | | 219 | | 219 | | | 219 | | |

1826 | | | 1826 | 27 | 1406 | 176 | 32 | 185 | B.7g | Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek | 185 | 32 | 176 | 1406 | 27 | 1826 | | | 1826 | II.4Račun porabe dohodka | | |

1604 | | | 1604 | 24 | 1364 | 146 | 22 | 48 | B.7n | Neto prilagojeni razpoložljivi dohodek | 48 | 22 | 146 | 1364 | 24 | 1604 | | | 1604 | | |

II.4Račun porabe dohodka | | | | | | | | | | B.6g | Bruto razpoložljivi dohodek | 185 | 32 | 382 | 1187 | 40 | 1826 | | | 1826 | | |

| | | | | | | | | B.6n | Neto razpoložljivi dohodek | 48 | 22 | 352 | 1145 | 37 | 1604 | | | 1604 | | |

1371 | | | 1371 | | 1215 | 156 | | | P.4 | Dejanska končna potrošnja | | | | | | | | 1371 | 1371 | | |

1371 | | | 1371 | 13 | 996 | 362 | | | P.3 | Izdatki za končno potrošnjo | | | | | | | | 1371 | 1371 | | |

11 | | 0 | 11 | 0 | | 0 | 11 | 0 | D.8 | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | | | | 11 | | 11 | 0 | | 11 | | |

455 | | | 455 | 27 | 202 | 20 | 21 | 185 | B.8g | Bruto varčevanje | | | | | | | | | | | |

233 | | | 233 | 24 | 160 | − 10 | 11 | 48 | B.8n | Neto varčevanje | | | | | | | | | | | |

− 41 | | − 41 | | | | | | | B.12 | Saldo tekočih transakcij s tujino | | | | | | | | | | | |

RAČUNI AKUMULACIJE

III.1.1Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | | | | | | | | | | B.8n | Neto varčevanje | 48 | 11 | − 10 | 160 | 24 | 233 | | | 233 | III.1.1Račun sprememb neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | | |

| | | | | | | | | B.12 | Saldo tekočih transakcij s tujino | | | | | | | − 41 | | − 41 | | |

| | | | | | | | | D.9 | Transferji kapitala, prihodki | 33 | 0 | 6 | 23 | 0 | 62 | 4 | | 66 | | |

| | | | | | | | | D.9 | Transferji kapitala, odhodki (−) | − 16 | − 7 | − 34 | − 5 | − 3 | − 65 | − 1 | | − 66 | | |

192 | | − 38 | 230 | 21 | 178 | − 38 | 4 | 65 | B.10.1 | Spremembe neto vrednost zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | 65 | 4 | − 38 | 178 | 21 | 230 | − 38 | | 192 | III.1.2Račun pridobitev nefinančnih sredstev | | |

III.1.2Račun pridobitev nefinančnih sredstev | 376 | | | 376 | 19 | 61 | 37 | 9 | 250 | P.51 | Bruto investicije v osnovna sredstva | | | | | | | | 376 | 376 | | |

− 222 | | | − 222 | − 3 | − 42 | − 30 | − 10 | − 137 | K.1 | Potrošnja stalnega kapitala (−) | | | | | | | | | | | |

28 | | | 28 | 0 | 2 | 0 | 0 | 26 | P.52 | Spremembe zalog | | | | | | | | 28 | 28 | | |

10 | | | 10 | 0 | 5 | 3 | 0 | 2 | P.53 | Pridobitve manj odtujitve vrednostnih predmetov | | | | | | | | 10 | 10 | | |

0 | | 0 | 0 | 1 | 4 | 2 | 0 | − 7 | K.2 | Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev | | | | | | | | | | | |

0 | | − 38 | 38 | 4 | 148 | − 50 | 5 | − 69 | B.9 | Neto posojanje (+) / Neto izposojanje (−) | − 69 | 5 | − 50 | 148 | 4 | 38 | − 38 | | | III.2Finančni račun | | |

III.2Finančni račun | 691 | | 50 | 641 | 32 | 181 | 120 | 237 | 71 | F | Neto pridobitve finančnih sredstev | | | | | | | | | | | |

| | | | | | | | | F | Neto prevzemi obveznosti | 140 | 232 | 170 | 33 | 28 | 603 | 88 | | 691 | | |

0 | | 1 | − 1 | | | 0 | − 1 | | F.1 | Denarno zlato in PPČ | | | | | | | | | | | |

130 | | 11 | 119 | 12 | 68 | 7 | 15 | 17 | F.2 | Gotovina in vloge | 0 | 130 | 2 | 0 | 0 | 132 | − 2 | | 130 | | |

143 | | 5 | 138 | 12 | 29 | 26 | 53 | 18 | F.3 | Vrednostni papirji razen delnic | 6 | 53 | 64 | 0 | 0 | 123 | 20 | | 143 | | |

254 | | 10 | 244 | 0 | 5 | 45 | 167 | 27 | F.4 | Posojila | 71 | 0 | 94 | 28 | 24 | 217 | 37 | | 254 | | |

46 | | 2 | 44 | 0 | 3 | 36 | 3 | 2 | F.5 | Delnice in drug lastniški kapital | 26 | 13 | 0 | | 4 | 43 | 3 | | 46 | | |

36 | | 0 | 36 | 0 | 36 | 0 | 0 | 0 | F.6 | Zavarovalne tehnične rezervacije | 0 | 36 | 0 | | 0 | 36 | 0 | | 36 | | |

82 | | 21 | 61 | 8 | 40 | 6 | 0 | 7 | F.7 | Druge terjatve/obveznosti | 37 | 0 | 10 | 5 | 0 | 52 | 30 | | 82 | | |

III.3.1Račun drugih sprememb obsega sredstev | 15 | | | 15 | 0 | 2 | 1 | − 2 | 14 | K.3-10 in K.12 | Druge spremembe obsega, skupaj | − 3 | 2 | − 1 | 0 | 0 | − 2 | 0 | | − 2 | III.3.1Račun drugih sprememb obsega sredstev | | |

24 | | | 24 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24 | K.3 | Ekonomski nastanek neproizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

3 | | | 3 | 0 | 0 | 3 | 0 | 0 | K.4 | Ekonomski nastanek proizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

4 | | | 4 | 0 | 0 | 4 | 0 | 0 | K.5 | Naravna rast negojenih bioloških virov | | | | | | | | | | | |

− 9 | | | − 9 | 0 | 0 | − 2 | 0 | − 7 | K.6 | Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev | | | | | | | | | | | |

− 11 | | 0 | − 11 | 0 | 0 | − 6 | 0 | − 5 | K.7 | Izgube zaradi katastrof | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | | 0 | | |

0 | | 0 | 0 | 0 | 0 | 8 | − 3 | − 5 | K.8 | Zasegi brez nadomestila | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | | 0 | | |

1 | | | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | K.9 | Druge spremembe obsega nefinančnih sredstev d.n. | | | | | | | | | | | |

3 | | 0 | 3 | 0 | 2 | 0 | 1 | 0 | K.10 | Druge spremembe obsega finančnih sredstev in obveznosti d.n. | − 4 | 2 | 0 | 0 | 0 | − 2 | 0 | | − 2 | | |

0 | | 0 | 0 | 0 | 0 | − 6 | 0 | 6 | K.12 | Spremembe v klasifikacijah in strukturi | 1 | 0 | − 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | | 0 | | |

10 | | 0 | 10 | 0 | 0 | 0 | − 2 | 12 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | | |

− 7 | | | − 7 | 0 | 0 | − 3 | − 2 | − 2 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

17 | | 0 | 17 | 0 | 0 | 3 | 0 | 14 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

5 | | 0 | 5 | 0 | 2 | 1 | 0 | 2 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | − 3 | 2 | − 1 | 0 | 0 | − 2 | 0 | | − 2 | | |

| | | | | | | | | B.10.2 | Spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb obsega sredstev | 17 | − 4 | 2 | 2 | 0 | 17 | 0 | | 17 | | |

280 | | 0 | 280 | 8 | 80 | 44 | 4 | 144 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | | |

126 | | | 126 | 5 | 35 | 20 | 2 | 63 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

154 | | 0 | 154 | 3 | 45 | 23 | 2 | 81 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

91 | | 7 | 84 | 1 | 16 | 2 | 57 | 8 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 18 | 51 | 7 | 0 | 0 | 76 | 3 | | 78 | | |

| | | | | | | | | B.10.3 | Spremembe neto vrednosti zaradi nominalnih dobičkov (+) / izgub (−) iz lastnine | 134 | 10 | 38 | 96 | 10 | 288 | 4 | | 292 | | |

BILANCE STANJA

IV.1Začetna bilanca stanja | 9922 | | 0 | 9922 | 324 | 2822 | 1591 | 144 | 5041 | AN. | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | IV.1Začetna bilanca stanja | | |

6047 | | | 6047 | 243 | 1698 | 1001 | 104 | 3001 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

3875 | | 0 | 3875 | 81 | 1124 | 590 | 40 | 2040 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

7365 | | 573 | 6792 | 172 | 1819 | 396 | 3508 | 897 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 1817 | 3384 | 687 | 289 | 121 | 6298 | 297 | | 6595 | | |

| | | | | | | | | B.90 | Neto vrednost | 4121 | 268 | 1300 | 4352 | 375 | 10416 | 276 | | 10692 | | |

482 | | 0 | 482 | 25 | 110 | 56 | 1 | 290 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | | |

289 | | | 289 | 21 | 61 | 25 | − 1 | 182 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

193 | | 0 | 193 | 4 | 49 | 30 | 2 | 108 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

787 | | 57 | 730 | 33 | 199 | 123 | 294 | 81 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 155 | 285 | 176 | 33 | 28 | 677 | 91 | | 767 | | |

| | | | | | | | | B.10 | Spremembe neto vrednosti, skupaj | 216 | 10 | 2 | 276 | 31 | 535 | − 34 | | 501 | | |

| | | | | | | | | B.10.1 | Varčevanje in kapitalski transferji | 65 | 4 | − 38 | 178 | 21 | 230 | − 38 | | 192 | | |

| | | | | | | | | B.10.2 | Druge spremembe obsega sredstev | 17 | − 4 | 2 | 2 | 0 | 17 | 0 | | 17 | | |

| | | | | | | | | B.10.3 | Nominalni dobički(+)/izgube(−) iz lastnine | 134 | 10 | 38 | 96 | 10 | 288 | 4 | | 292 | | |

IV.3Končna bilanca stanja | | | 0 | 10404 | 349 | 2932 | 1647 | 145 | 5331 | AN | Nefinančna sredstva | | | | | | | | | | IV.3Končna bilanca stanja | | |

6336 | | | 6336 | 264 | 1759 | 1026 | 103 | 3183 | AN.1 | Proizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

4068 | | 0 | 4068 | 85 | 1173 | 620 | 42 | 2148 | AN.2 | Neproizvedena sredstva | | | | | | | | | | | |

8152 | | 630 | 7522 | 205 | 2018 | 519 | 3802 | 978 | AF | Finančna sredstva/obveznosti | 1972 | 3669 | 863 | 322 | 149 | 6975 | 388 | | 7362 | | |

| | | | | | | | | B.90 | Neto vrednost | 4337 | 278 | 1302 | 4628 | 406 | 10951 | 242 | | 11193 | | |

AGREGATI

8.88 Agregati so zbirni kazalci rezultata dejavnosti celotnega gospodarstva in najpomembnejši podatki za makroekonomske analize ter primerjave v času in prostoru.

BRUTO DOMAČI PROIZVOD V TRŽNIH CENAH (BDP)

8.89 Bruto domači proizvod v tržnih cenah je končni rezultat proizvodne dejavnosti rezidenčnih proizvodnih enot. Opredeljen je na tri načine:

(a) BDP je vsota bruto dodane vrednosti posameznih institucionalnih sektorjev ali dejavnosti, povečane za davke in zmanjšane za subvencije na proizvode (ki niso alocirani sektorjem in dejavnostim). Je tudi izravnalna postavka računa proizvodnje celotnega gospodarstva;

(b) BDP je vsota končnih porab blaga in storitev s strani rezidenčnih institucionalnih enot (dejanska končna potrošnja in bruto investicije), povečana za izvoz in zmanjšana za uvoz blaga in storitev;

(c) BDP je vsota porab v računu ustvarjanja dohodka celotnega gospodarstva (sredstva za zaposlene, davki na proizvodnjo in uvoz minus subvencije, bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek).

8.90 Neto domači proizvod v tržnih cenah (NDP) je razlika med BDP in potrošnjo stalnega kapitala.

POSLOVNI PRESEŽEK CELOTNEGA GOSPODARSTVA

8.91 Bruto (ali neto) poslovni presežek celotnega gospodarstva je vsota bruto (ali neto) poslovnega presežka posameznih dejavnosti ali institucionalnih sektorjev.

RAZNOVRSTNI DOHODEK CELOTNEGA GOSPODARSTVA

8.92 Bruto (ali neto) raznovrstni dohodek celotnega gospodarstva je enak bruto (ali neto) raznovrstnemu dohodku sektorja gospodinjstev.

PODJETNIŠKI DOHODEK CELOTNEGA GOSPODARSTVA

8.93 Bruto (ali neto) podjetniški dohodek celotnega gospodarstva je vsota bruto (ali neto) podjetniškega dohodka posameznih sektorjev.

NACIONALNI DOHODEK (V TRŽNIH CENAH)

8.94 Bruto (ali neto) nacionalni dohodek (v tržnih cenah) je celotni primarni dohodek, ki ga prejmejo rezidenčne institucionalne enote: sredstva za zaposlene, davki na proizvodnjo in uvoz minus subvencije, dohodek od lastnine (prihodki minus odhodki), (bruto ali neto) poslovni presežek in (bruto ali neto) raznovrstni dohodek.

Bruto nacionalni dohodek (v tržnih cenah) je enak BDP, zmanjšanemu za primarne dohodke, ki jih rezidenčne enote plačajo nerezidenčnim enotam, in povečanemu za primarne dohodke, ki jih rezidenčne enote prejmejo od tujine.

Bruto nacionalni dohodek (v tržnih cenah) je konceptualno enak bruto nacionalnemu proizvodu (BNP) (v tržnih cenah), kot je bil doslej poznan v nacionalnih računih.

V ESR 1979 se je BNP računal drugače [6] V ESR leta 1979 je bil BNP (v tržnih cenah) izračunan tako, da so bili bruto domačemu proizvodu (v tržnih cenah) dodana sredstva za zaposlene in dohodki od lastnine, prejeti iz tujine, ter odšteti ustrezni tokovi, plačani v tujino.

Nacionalni dohodek ni proizvodni, temveč dohodkovni koncept, ki je bolj smiselno izražen v neto vrednosti, tj. po odbitku potrošnje stalnega kapitala.

NACIONALNI RAZPOLOŽLJIVI DOHODEK

8.95 Bruto (ali neto) nacionalni razpoložljivi dohodek je vsota bruto (ali neto) razpoložljivih dohodkov institucionalnih sektorjev. Bruto (ali neto) nacionalni razpoložljivi dohodek je enak bruto (ali neto) nacionalnemu dohodku (v tržnih cenah), zmanjšanemu za tekoče transferje (tekoči davki na dohodek, premoženje itd., socialni prispevki, socialni prejemki in drugi tekoči transferji), plačane nerezidenčnim enotam, in povečanemu za tekoče transferje, ki jih rezidenčne enote prejmejo iz tujine.

VARČEVANJE

8.96 Varčevanje meri delež nacionalnega razpoložljivega dohodka, ki ni bil porabljen kot izdatek za končno potrošnjo. Bruto (ali neto) nacionalno varčevanje je vsota bruto (ali neto) varčevanj posameznih institucionalnih sektorjev.

SALDO TEKOČIH TRANSAKCIJ S TUJINO

8.97 Izravnalna postavka zunanjega računa primarnih dohodkov in tekočih transferjev predstavlja presežek (če je negativna) ali primanjkljaj (če je pozitivna) celotnega gospodarstva v tekočih transakcijah (menjava blaga in storitev, primarni dohodki, tekoči transferji) s tujino.

NETO POSOJANJE (+) ALI IZPOSOJANJE (−) CELOTNEGA GOSPODARSTVA

8.98 Neto posojanje (+) ali izposojanje (−) celotnega gospodarstva je vsota neto posojanja ali izposojanja institucionalnih sektorjev. Predstavlja neto vire, ki jih celotno gospodarstvo daje na voljo tujini (če je pozitivno) ali prejme iz tujine (če je negativno). Neto posojanje (+) ali izposojanje (−) celotnega gospodarstva je enako neto izposojanju (−) ali posojanju (+) tujine, vendar z nasprotnim predznakom.

NETO VREDNOST CELOTNEGA GOSPODARSTVA

8.99 Neto vrednost celotnega gospodarstva je vsota neto vrednosti institucionalnih sektorjev. Je vrednost nefinančnih sredstev celotnega gospodarstva, zmanjšana za saldo finančnih sredstev in obveznosti tujine.

MATRIČNI PRIKAZ

8.100 V prejšnjih delih tega poglavja je bilo predstavljeno zaporedje (T) računov, koncepti in opredelitve sistema pa dovoljujejo tudi druge metode prikaza. Te nudijo dodatne vpoglede in omogočajo drugačne analize.

8.101 Input-output tabela je široko uporabljan matrični okvir, ki nudi podrobno in celovito urejene informacije o tokovih blaga in storitev ter o strukturi proizvodnih stroškov. Ta matrika vsebuje več informacij kot (T) računi za blago in storitve, proizvodnjo in ustvarjanje dohodka; npr. izdatki za končno potrošnjo so prikazani po skupinah proizvodov ali dejavnostih izvora, vmesna potrošnja pa po skupinah proizvodov ali dejavnostih izvora ter po skupinah proizvodov ali dejavnostih namena. Razčlenjene povezave med temi računi so skozi podroben prikaz proizvodnje skupin proizvodov po dejavnostih nadalje razvite v tabelah ponudbe in porabe.

8.102 V preostanku tega dela poglavja bo najprej nazorno predstavljeno, da se celotno zaporedje računov in izravnalne postavke lahko prikažejo tudi v matrični obliki. V tej tabeli so vse transakcije prikazane za celotno gospodarstvo in za tujino. Kot dodatek je vključen tudi agregatni račun blaga in storitev.

8.103 V nadaljevanju bodo analizirani splošni nameni matrike računov. Najpomembnejša značilnost je širok obseg možnosti za razširitev ali zožitev takšne matrike v skladu s specifičnimi okoliščinami in potrebami. Na koncu bo ponazorjeno, kako to deluje v praksi. Še posebej bodo skozi vstavitev računov dela obdelane povezave med tabelami ponudbe in porabe ter sektorskimi računi, kar pripelje do okvira matrike družbenih računov (MDR). Eden izmed namenov MDR je omogočiti bolj integrirano analizo zadev ekonomskih in socialnih politik, skupaj z brezposelnostjo.

MATRIČNI PRIKAZ RAČUNOV ESR

8.104 Tabela 8.19 prikazuje celotno zaporedje računov in izravnalne postavke v matrični obliki, kjer računi primarne razdelitve dohodka, porabe dohodka in drugih sprememb sredstev niso dodatno razčlenjeni. Prav tako obstaja možnost združitve računov prerazdelitve dohodka v naravi z računom sekundarne razdelitve dohodka. Vstavljen je tudi račun, ki prikazuje neto vrednost.

8.105 Zneski, predstavljeni v tabelah tega podpoglavja, natančno ustrezajo zneskom v številčnem primeru iz prejšnjega dela poglavja. V vseh matrikah so polja z izravnalnimi postavkami obdana z odebeljeno črto.

8.106 Matrični prikaz omogoča, da je vsaka transakcija predstavljena z eno vknjižbo in da je iz njene lege mogoče sklepati o naravi transakcije. Vsak račun je predstavljen s parom vrstice in stolpca, pri čemer so po dogovoru viri prikazani v vrsticah, porabe pa v stolpcih. Npr. neto domači proizvod (1602) plačajo proizvajalci v gospodarstvu, prejet pa je na račun primarne razdelitve dohodka. Tabela 8.19 to prikazuje v celici (3,2), tj. v vrstici 3 in stolpcu 2. Ker ta tabela transakcije s tujino prikazuje v posebnem računu, njene diagonalne postavke, to so celice (3,3), (4,4), (5,5), (6,6), (7,7) in (8,8), vsebujejo samo transakcije med rezidenčnimi institucionalnimi enotami.

8.107 Vsote vrstic in stolpcev nimajo imen. Njihova glavna vloga v matričnem računovodstvu je zagotoviti, da vsi računi v resnici predstavljajo popolne bilance, torej da so skupni prihodki (vsote vrstic) enaki skupnim odhodkom (vsote stolpcev). Smiselne izravnalne postavke, ki povezujejo zaporedne račune, je mogoče izpeljati le, če je ta pogoj izpolnjen.

8.108 Vrstica 1 prikazuje porabe blaga in storitev v kupčevih cenah: vmesno potrošnjo (1904) v stolpcu 2, končno potrošnjo (1371) v stolpcu 5, bruto investicije (414) v stolpcu 7 in izvoz (536) v stolpcu 14.

8.109 Seštevek elementov v vrstici 1 je celotna poraba blaga in storitev v kupčevih cenah (4225). Stolpec 1 predstavlja ponudbo blaga in storitev (njena vrednost je seveda tudi 4225). Proizvodnja (v osnovnih cenah), povečana za davke in zmanjšana za subvencije na proizvode (3728), je prikazana v sečišču z vrstico 2. Uvoz (497) izvira iz zunanjega računa blaga in storitev (vrstica 14).

8.110 Vrstica 2 prikazuje proizvodnjo (v osnovnih cenah), povečano za davke in zmanjšano za subvencije na proizvode. Zaradi takšnega vrednotenja vsota vrstice 2 (3728) in vsota stolpca 2 vsebujeta davke minus subvencije na proizvode. To zagotavlja, da so ti davki vgrajeni v izravnalno postavko računa 2, neto domači proizvod (NDP) (glej celico (3,2)). Večina izravnalnih postavk se lahko izračuna bruto ali neto; v tej matriki so vse prikazane neto. Potrošnja stalnega kapitala (222) je neposredno prenesena na podračun "pridobitev nefinančnih sredstev" (vrstica 7 in stolpec 2) računa kapitala.

8.111 Vrstica 3 prikazuje prejemke primarnega dohodka celotnega gospodarstva: neto domači proizvod v celici (3,2), dohodek od lastnine od drugih rezidenčnih sektorjev (341) na diagonali ter tokove primarnega dohodka iz tujine (72) v celici (3,15). Ker ta matrika ne razčlenjuje računa primarne razdelitve dohodka, dodana vrednost, ki jo plačajo proizvajalci, ni razčlenjena na posamezne kategorije dodane vrednosti, kot je v računu ustvarjanja dohodka.

8.112 Stolpec 3 vsebuje poleg diagonalne postavke tudi primarni dohodek, plačan v tujino (41) v celici (15,3), in izravnalno postavko, neto nacionalni dohodek (1633), ki povezuje ta račun z naslednjim.

8.113 Matrika dopušča združitev računa prerazdelitve dohodka v naravi z računom sekundarne razdelitve dohodka. Če prerazdelitev dohodka v naravi ni prikazana, potem diagonala vsebuje tekoče transferje (razen socialnih transferjev v naravi) med rezidenčnimi sektorji (1096). Te transferje sestavljajo tekoči davki na dohodek, premoženje itd., socialni prispevki in prejemki (razen socialnih transferjev v naravi) ter drugi tekoči transferji. Če je prerazdelitev dohodka v naravi vključena, potem diagonala računa 4 prikazuje tudi socialne transferje v naravi; skupaj s tokovi drugih tekočih transferjev je to enako 1315. V obeh primerih se vrstica 4 začne z neto nacionalnih dohodkom, tekoči transferji iz tujine (10) pa so prikazani v celici (4,15). Stolpec 4 poleg diagonalne postavke prikazuje tekoče transferje v tujino (39) v celici (15,4), medtem ko je izravnalna postavka, (prilagojeni) neto razpoložljivi dohodek (1604), prenesena na račun porabe (prilagojenega) razpoložljivega dohodka.

8.114 Če je prerazdelitev dohodka v naravi vključena, potem je račun 5 račun porabe prilagojenega razpoložljivega dohodka. V nasprotnem primeru je to račun porabe razpoložljivega dohodka. Na agregatni ravni je to le stvar terminologije, ker je skupni razpoložljivi dohodek enak skupnemu prilagojenemu razpoložljivemu dohodku, skupni izdatki za končno potrošnjo pa skupni dejanski končni potrošnji. Poleg razpoložljivega dohodka vrstica tega računa prikazuje popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah rezidenčnih pokojninskih skladov (11) na diagonali in popravek za spremembo neto lastniškega kapital gospodinjstev v rezervacijah nerezidenčnih pokojninskih skladov (0) v stolpcu 15. Poleg končne potrošnje (1371) in diagonalne postavke stolpec vsebuje tudi popravek za spremembo neto lastniškega kapitala nerezidenčnih gospodinjstev v rezervacijah rezidenčnih pokojninskih skladov (0) v celici (15,5) ter izravnalno postavko, neto varčevanje (233), ki je prenesena na prvi podračun računa kapitala (račun 6).

8.115 Za račun kapitala sta ločeno prikazana dva podračuna. Najprej je v vrstici računa spremembe neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev neto varčevanje povečano s kapitalskimi transferji, prejetimi od rezidenčnih sektorjev (61) v celici (6,6), in iz tujine (1) v celici (6,16).

V stolpcu tega računa so prikazani plačani kapitalski transferji rezidenčnim sektorjem in tujini (4) v celici (16,6). To daje izravnalno postavko, spremembo neto vrednosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (230), ki je prenesena na račun sprememb bilance stanja (račun 11).

8.116 Nadalje, vrstica računa pridobitev nefinančnih sredstev prikazuje potrošnjo stalnega kapitala v celici (7,2), pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev s strani rezidenčnih enot (0) v celici (7,7) in nerezidenčnih enot (0) v celici (7,17) ter spremembe sredstev zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (833) v celici (7,12). To da skupno vsoto, ki je rezidentom na voljo za pridobitev sredstev. Le-ta je prikazana v dveh stopnjah: najprej pridobitev nefinančnih sredstev v stolpcu tega računa, nato pa pridobitev finančnih sredstev (skupaj z zunanjimi finančnimi sredstvi) v stolpcu naslednjega računa. Stolpec tega računa, računa 7, tako vsebuje bruto investicije (celica 1,7), zgoraj predstavljeno diagonalno postavko (celica 7,7), spremembe obveznosti zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev (603) v celici (12,7) ter izravnalno postavko, neto posojanje celotnega gospodarstva (38), ki jo prenesena v naslednji račun, tj. finančni račun.

8.117 Račun 8, finančni račun, se odpre z neto posojanjem celotnega gospodarstva (celica 8,7), doda pa finančne transakcije med rezidenčnimi sektorji (533) na diagonali in neto prevzeme zunanjih obveznosti (50) v celici (8,18). Stolpec vsebuje diagonalno postavko in neto pridobitve zunanjih finančnih sredstev (88) v celici (18,8). Vsota neto prevzemov zunanjih obveznosti in neto posojanja celotnega gospodarstva je enaka neto pridobitvam zunanjih finančnih sredstev. Tako je tudi v tem računu obdržana enakost med vsoto vrstice in stolpca.

8.118 Račun drugih sprememb sredstev, račun 9, prikazuje v vrstici spremembe sredstev zaradi drugih sprememb (379) v celici (9,12), v stolpcu pa spremembe obveznosti zaradi drugih sprememb (74) v celici (12,9) in izravnalno postavko, spremembe neto vrednosti zaradi drugih sprememb (305) v celici (11,9).

8.119 Zadnji štirje računi za celotno gospodarstvo se nanašajo na bilance stanja in spremembe v njih. Najprej začetna bilanca stanja prikazuje v vrstici začetno stanje sredstev (16714) v celici (10,12), v stolpcu pa začetno stanje obveznosti (6298) v celici (12,10) in začetno neto vrednost (10416) v celici (13,10). Nato račun sprememb bilance stanja prikazuje oba elementa teh sprememb v vrstici (glej celici (11,6) in (11,9)) in celotno spremembo neto vrednosti (535) v stolpcu (glej celico (13,11)). Nato končna bilanca stanja v vrstici prikazuje začetno stanje obveznosti v celici (12,10), oba elementa sprememb obveznosti v celicah (12,7) in (12,9) ter končno neto vrednost (10951) v celici (12,13). Seveda je vsota teh elementov enaka končnemu stanju sredstev, ki je izračunano tudi v stolpcu tega računa kot začetno stanje sredstev v celici (10,12), povečano za oba elementa sprememb sredstev (celici (7,12) in (9,12)). Na koncu poseben račun za neto vrednost v vrstici prikazuje začetno neto vrednost v celici (13,10) in skupne spremembe neto vrednosti v celici (13,11), v stolpcu pa končno neto vrednost v celici (12,13).

8.120 Za tujino so vključeni isti računi kot za celotno gospodarstvo, čeprav v nekoliko bolj agregirani obliki. Najprej zunanji račun blaga in storitev prikazuje v vrstici uvoz celotnega gospodarstva (celica 14,1), v stolpcu pa izvoz (celica 1,14) in izravnalno postavko (celica 15,14), saldo menjave blaga in storitev s tujino (−39). Upoštevati je potrebno, da so vse izravnalne postavke računov tujine prikazane z vidika tujine, torej je za ustrezne agregate za celotno gospodarstvo treba obrniti predznak.

8.121 Drugič, zunanji račun primarnih dohodkov in tekočih transferjev prikazuje izravnalno postavko predhodnega računa ter primarni dohodek, tekoče transferje in popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov v tujino in iz tujine. Te postavke so bile že obrazložene zgoraj. Vse skupaj daje saldo tekočih transakcij s tujino (−41), prikazan v celici (16,15).

8.122 Tretjič, tudi račun kapitala za tujino je razdeljen v dva podračuna, enega za saldo tekočih transakcij s tujino, kapitalske transferje v tujino in iz tujine ter izravnalno postavko, spremembe neto zunanje finančne pozicije zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev (−38) v celici (21,16), drugega pa za spremembe sredstev zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev (50) v celici (17,22), pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev s strani nerezidenčnih enot v celici (7,17), spremembe obveznosti zaradi salda tekočih transakcij s tujino in kapitalskih transferjev (88) v celici (22,17) ter izravnalno postavko, neto posojanje tujine (-38), ki se prenese v naslednji račun.

8.123 Četrtič, finančni račun prikazuje neto pridobitve zunanjih finančnih sredstev (celica 18,8) in neto posojanje tujine (celica 18,17) v vrstici ter neto prevzem zunanjih obveznosti (celica 8,18) v stolpcu. Petič, račun drugih sprememb sredstev predstavlja v vrstici take spremembe sredstev (7) v celici (19,22), v stolpcu pa take spremembe obveznosti (3) v celici (22,19) in izravnalno postavko, spremembe neto zunanje finančne pozicije zaradi drugih sprememb (4) v celici (21,19).

8.124 Na koncu, bilance stanja za tujino so analogne bilancam stanja za celotno gospodarstvo. Elementi, ki še niso bili omenjeni, so: začetno stanje zunanjih sredstev (573) v celici (20,22), začetno stanje zunanjih obveznosti (297) v celici (22,20), začetna neto zunanja finančna pozicija tujine nasproti celotnemu gospodarstvu (276) v celici (23,20), celotne spremembe neto zunanje finančne pozicije tujine (-34) v celici (23,21) in končna neto finančna pozicija tujine nasproti celotnemu gospodarstvu (242) v celici (22,23).

8.125 V naslednjem koraku se ta matrika zmanjšanega formata lahko razčleni tako, da prikazuje zaporedje vseh računov, skupaj s podrobnostmi za nosilce transakcij in kategorije transakcij. Sicer pa se vse možnosti matričnega računovodstva lahko izkoristijo, če vsi računi niso enako podrobni, ampak se za vsak račun izbere najbolj ustrezna klasifikacija. Ta možnost je natančneje prikazana v naslednjem podpoglavju.

LASTNOSTI MATRIK RAČUNOV

8.126 Vsaka postavka v agregatni matriki, kot je tabela 8.19, lahko velja za skupno vsoto podmatrike, v kateri so predstavljene kategorije nosilcev transakcij, ki so udeleženi na obeh straneh niza transakcij. Zelo uporabna možnost matričnega prikaza računov je, da se v vsakem računu lahko izberejo različne vrste nosilcev transakcij in način njihovega združevanja, ne da bi se pri tem opustila enotnost in integracija celotnega sistema računov. To pomeni, da se lahko uporabijo "mnogovrstni udeleženci in mnogovrstni sektorji", tako da se v vsakem računu izbereta enota in klasifikacija enot, ki najbolj ustrezata opazovanim ekonomskim tokovom.

8.127 Načeloma se vsak račun lahko razčleni na dva dokaj različna načina: z razdelitvijo celotnega gospodarstva v skupine enot ali z dodelitvijo kategorij transakcij, prikazanih v računu, različnim podračunom. Npr. razdelitev celotnega gospodarstva v prvih petih računih je lahko takšna:

(a) razčlenitev proizvodov v računu blaga in storitev in klasifikacija le-teh po skupinah proizvodov;

(b) razčlenitev lokalnih enot enovrstne dejavnosti v računu proizvodnje in klasifikacija le-teh po dejavnostih;

(c) razčlenitev institucionalnih enot v računih primarne in sekundarne razdelitve dohodka ter računu porabe dohodka in njihova klasifikacija po institucionalnih (pod)sektorjih.

8.128 Te podrazdelitve imajo dve glavni posledici. Prvič, za vse kategorije transakcij, ki so prikazane v posameznih celicah teh računov, postane jasno, katera skupina enot, ki plačujejo, je izmenjala kaj s katero skupino enot, ki prejemajo. Drugič, skozi podrobno navzkrižno klasifikacijo se odkrijejo medsebojni odnosi med različnimi ekonomskimi tokovi. Npr. v primeru iz prejšnjega odstavka je skozi naslednjo shemo predstavljen preprost krožni tok dohodka na srednji ravni:

(a) podmatrika (3,2) prikazuje, kateri institucionalni podsektor prejema neto dodano vrednost od katere dejavnosti;

(b) podmatriki (4,3) in (5,4) prikazujeta, kateri institucionalni podsektor prejema primarni dohodek in razpoložljivi dohodek od katerega institucionalnega podsektorja (v računih razdelitve dohodka in v računu porabe dohodka se lahko uporabijo različne klasifikacije, in potem te podmatrike niso več diagonalne);

(d) podmatrika (2,1) prikazuje, katera dejavnost proizvaja katere skupine proizvodov.

8.129 Pri sestavljanju take matrike je najbolje začeti z oblikovanjem strukture računov, ki je ustrezna za predvideno uporabo. Nato se v vsakem računu izberejo najprimernejše enote in klasifikacije enot; v praksi je to seveda interaktivni proces. Predpostavimo npr., da obstaja transakcijska kategorija, za katero so znani le skupni prejemki in plačila nosilcev transakcij (vsote vrstic in stolpcev podmatrike), ne pa, kdo je plačal komu (notranja struktura podmatrike). Ta problem se lahko reši z vstavitvijo nerazdeljenega nepravega računa.

8.130 Med splošnimi značilnostmi matričnega prikaza računov so:

(a) podroben matrični prikaz je primeren za matematično obdelavo z uporabo matrične algebre; ki jelahko v pomoč pri usklajevanju računov;

(b) podrobna matrika predstavlja istočasno razčlenitev med seboj povezanih transakcij po enotah, ki plačujejo in prejemajo; posledično je to ustrezen format za razkritje medsebojnih odnosov med ekonomskimi tokovi na srednji ravni. To zajema tiste tokove, ki vključujejo dve različni vrsti enot (npr. izdatki za končno potrošnjo različnih skupin blaga in storitev po različnih podsektorjih gospodinjstev);

(c) za celoto računov, ki prikazujejo razčlenitev transakcij po enotah, ki plačujejo in prejemajo, je matrični prikaz bolj zgoščen kot druge metode prikaza; plačila ene in prejemki druge pri transakciji vključene enote so predstavljeni z eno vknjižbo.

8.131 Agregatna matrika za celotno gospodarstvo se lahko uporablja kot referenčna tabela za naslednje, podrobnejše tabele. Ko je bralcu nato predstavljen podrobnejši prikaz delov sistema (tabele ponudbe in porabe, sektorski računi ipd), mora biti povezava podrobnih podmatrik z agregatno matriko jasna skozi sistem oznak. Matrični prikaz ima še posebej veliko prednost, če ni možno ali željeno prikazati enako podrobne klasifikacije v vseh računih sistema.

8.132 Matrični prikaz je primerno orodje za raziskovanje prilagodljivosti sistema. Npr. možna je nadaljnja obdelava odnosov med socialnimi in ekonomskimi vidiki sistema, kar privede do matrike družbenih računov (MDR). Pristop MDR je podrobno predstavljen v naslednjem podpoglavju.

PRILAGODITEV MATRIKE MANJŠEGA FORMATA POSAMEZNIM VRSTAM ANALIZ

8.133 V tabelah ponudbe in porabe se uporablja takšna klasifikacija vrstic in stolpcev, ki najbolj ustrezno opisuje opazovani ekonomski proces, torej procesa proizvodnje in porabe proizvodov. Vendar pa te matrike ne vsebujejo medsebojnih odnosov med dodano vrednostjo in končnimi izdatki. Z razširitvijo tabel ponudbe in porabe ali input-output tabel tako, da prikazujejo celotni krožni tok dohodka na srednji ravni, se pokažejo bistvene značilnosti matrike družbenih računov (MDR).

8.134 MDR je tukaj opredeljena kot prikaz računov ESR v matriki, ki preučuje povezave med tabelo ponudbe in porabe ter sektorskimi računi. MDR se navadno osredotočajo na vlogo ljudi v gospodarstvu, kar se lahko med drugim odraža v dodatnih razčlenitvah sektorja gospodinjstev in v razčlenjenem prikazu trgov dela (tj. v razlikovanju različnih kategorij zaposlenih oseb).

8.135 Pomemben družbeni problem je raven in sestava (ne)zaposlenosti. MDR navadno o tem z razčlenitvijo sredstev za zaposlene po vrstah zaposlenih oseb daje dodatne informacije. Ta razčlenitev se nanaša tako na porabo dela po dejavnostih, kot je prikazana v tabelah ponudbe in porabe, kakor tudi na ponudbo dela po družbeno-ekonomskih podskupinah, kot je prikazana v računu alokacije primarnega dohodka za gospodinjstva. To pomeni, da matrika ne prikazuje le ponudbe in porabe različnih skupin proizvodov, ampak tudi ponudbo in porabo različnih kategorij dela.

8.136 Klasifikacija (samo)zaposlenih oseb lahko temelji na kombinaciji osebnih značilnostih in (glavnih) značilnostih dela, kot so spol, šolska izobrazba, starost in kraj bivanja na eni strani, ter poklic, vrsta zaposlitvene pogodbe (za polni/skrajšani delovni čas, stalna/začasna), regija in podsektor zaposlenosti na drugi strani. Upoštevati je treba tudi, da so razlike v relativnih spremembah plač manjše znotraj skupin kot pa med skupinami. Klasifikacija po dejavnostih zaposlenosti je manj primerna, ker je v MDR to že prikazano z navzkrižno klasifikacijo dodane vrednosti.

8.137 Rezidenti, zaposleni v nerezidenčnih podjetjih, nerezidenti, ki delajo za rezidenčna podjetja, in zaposleni, ki začasno delajo v tujini, morajo biti prikazani posebej. Tako se zaposlenost lahko oceni s seštevanjem števila (nacionalnih) enot zaposlenih oseb. Jasno je, da to vključuje samozaposlene, za katere se pripisano nadomestilo v MDR lahko izloči iz preostalega neto raznovrstnega dohodka.

Tabela 8.19 — Matrični prikaz zaporedja vseh računov in izravnalnih postavk za celotno gospodarstvo

| 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 |

| 0 | 1904 | | | 1371 | | 414 | | | | | | | 536 | | | | | | | | | | 4225 |

| 3728 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 3728 |

| | 1602 | 341 | | | | | | | | | | | | 72 | | | | | | | | | 2015 |

| | | 1633 | 1096 | | | | | | | | | | | 10 | | | | | | | | | 2739 |

II.4. Poraba (prilagojenega) razpoložljivega dohodka | 5 | | | | Neto prilagojeni razpoložljivi dohodek | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov | | | | | | | | | | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v rezervacijah pokojninskih skladov iz tujine | | | | | | | | | |

| | | | 1604 | 11 | | | | | | | | | | 0 | | | | | | | | | 1615 |

| | | | | 233 | 61 | | | | | | | | | | 1 | | | | | | | | 295 |

III.1.2. Pridobitve nefinančnih sredstev | 7 | | Potrošnja stalnega kapitala | | | | | Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev | | | | | Spremembe sredstev zaradi varčevanja in kapitalskih transferjev | | | | | Pridobitve manj odtujitve neproizvedenih nefinančnih sredstev | | | | | | | |

| | 222 | | | | | 0 | | | | | 833 | | | | | 0 | | | | | | | 1055 |

| | | | | | | 38 | 553 | | | | | | | | | | 50 | | | | | | 641 |

| | | | | | | | | | | | 379 | | | | | | | | | | | | 379 |

| | | | | | | | | | | | 16714 | | | | | | | | | | | | 16714 |

| | | | | | 230 | | | 305 | | | | | | | | | | | | | | | 535 |

| | | | | | | 603 | | 74 | 6298 | | | 10951 | | | | | | | | | | | 17926 |

| | | | | | | | | | 10416 | 535 | | | | | | | | | | | | | 10951 |

8.138 Še posebno primerjave (1) dohodkov od dela vseh zaposlenih oseb, kot so prikazani v MDR, (2) razdelitve teh dohodkov v opravljene ure in povprečno ceno dela ter (3) potencialne ponudbe dela po vrstah oseb in skupinah gospodinjstev (izražene v "ekvivalentu polnega delovnega časa") zagotavljajo podrobne informacije o sestavi brezposelnosti in agregatni kazalnik ("brezposelnost v ekvivalentu polnega delovnega časa"), ki je konceptualno in številčno skladen z drugimi makroekonomskimi kazalniki, ki se prav tako lahko izvedejo iz okvirja MDR. Poleg tega primerjava števila zaposlenih oseb (brez tujcev) s potencialno delovno silo omogoča izračun brezposelnosti, kakor je navadno opredeljena.

8.139 V tej fazi je morda koristno izdelati ilustrativno MDR. Tabela 8.20 ponazarja obliko MDR, ki prikazuje vse transakcije sistema (tj. vse tokove, razen "drugih sprememb sredstev"). Glavna novost je nov pomen, ki ga ima račun ustvarjanja dohodka, da bi se olajšale povezave med podrobnimi analizami trga dela in nacionalnimi računi. Tukaj prikazana agregatna MDR je zamišljena kot skupna tabela, na katero se lahko vežejo bolj podrobne tabele. Možne vrste klasifikacij za vsak račun so prikazane v oklepajih v naslovih vrstic in stolpcev.

8.140 Zaporedje računov je v tej matriki enako kot v tabeli 8.19. Sprememba te matrike v agregatno MDR, ki je predstavljena tukaj, zahteva:

(a) izbris računa drugih sprememb sredstev, začetne bilance stanja, računa sprememb bilance stanja, končne bilance stanja in računa neto vrednosti, in sicer za celotno gospodarstvo in tujino, ter izbris zunanjega finančnega računa;

(b) razdelitev računa primarne razdelitve dohodka in drugega podračuna računa kapitala in

(c) združitev obeh podračunov računa kapitala (razen investicij v osnovna sredstva) ter združitev zunanjega računa blaga in storitev ter zunanjega računa primarnih dohodkov in tekočih transferjev.

8.141 Prvi dve vrstici in stolpca tabele 8.20 vsebujeta agregatno različico tabele ponudbe in porabe, ki je tukaj eksplicitno povezana z drugimi računi sistema. Vrstice in stolpci tabele ponudbe (celica II,I) so tukaj zamenjani.

8.142 Tretji račun prikazuje ustvarjanje dohodka in ima pomembno vlogo. Klasificiran je po kategorijah primarnih inputov: (1) sredstva za različne vrste zaposlenih, (2) drugi davki minus subvencije na proizvodnjo, (3) neto poslovni presežek in (4) neto raznovrstni dohodek.

8.143 Tukaj ta račun prilagaja transakcije med dvema različnima skupinama enot. Še posebej to velja za sredstva za zaposlene, ki so prikazana kot transakcija (delo v zameno za nadomestilo) med institucionalno enoto (delodajalec) in osebo (zaposleni). V tej MDR se zaposlene osebe obravnavajo kot posebne enote, ki v računu ustvarjanja dohodka prejemajo sredstva za zaposlene, v računu alokacije primarnega dohodka pa ta dohodek razdeljujejo svojim gospodinjstvom. Te enote so v nadaljevanju razdeljene v skupine (samo)zaposlenih oseb. Ta predstavitev je namenjena integraciji analiz trga dela in nacionalnih računov.

8.144 (Rezidualni) raznovrstni dohodek in poslovni presežek ostajata pri proizvodni enoti, vendar pa ni potrebno, da je klasifikacija proizvodnih enot enaka kot v računu proizvodnje. Dejansko je klasificiranje po institucionalnih podsektorjih še posebej pomembno za poslovni presežek in raznovrstni dohodek. To zahteva navzkrižno klasifikacijo teh elementov dodane vrednosti po dejavnostih in institucionalnih podsektorjih v MDR.

8.145 Ker je izravnalna postavka v celici (III,II) enaka skupni domači dodani vrednosti, zajemajo kategorije primarnih inputov vse zaposlene osebe v rezidenčnih podjetjih. V stolpcu III so sredstva za nerezidente, zaposlene v rezidenčnih podjetjih, nato prenesena k tujini. Smiselna nacionalna izravnalna postavka računa III je dobljena le, če se najprej dodajo sredstva za rezidente, zaposlene v nerezidenčnih podjetjih. To je narejeno v vrstici III in za ta namen se lahko vstavi posebna kategorija, "rezidenti, zaposleni v nerezidenčnih podjetjih". Dodatna prednost vstavitve te kategorije je, da olajša oceno zaposlenosti, kakor je navadno opredeljena.

8.146 Rezultat vsega je, da se račun ustvarjanja dohodka zapre z novo izravnalno postavko (l473), ki leži med skupno neto dodano vrednostjo in neto nacionalnim dohodkom (NND). Ta izravnalna postavka, skupni neto ustvarjeni dohodek v osnovnih cenah, pomeni skupni dohodek, ki so ga rezidenčne institucionalne enote zaslužile s sodelovanjem v proizvodnji.

8.147 Račun alokacije primarnega dohodka iz podrobne MDR predstavlja dohodek od dela gospodinjstev kot prispevek enega ali več (samo)zaposlenih članov gospodinjstva. Med drugim to pokaže, do katere mere je vsaka skupina gospodinjstev odvisna od mnogovrstnih virov dohodka (od dela). Ne glede na to so kategorije transakcij v računih razdelitve in porabe dohodka enake kot v predhodni tabeli.

8.148 Pri taki obliki MDR se račun kapitala in finančni račun prepletata, pri čemer finančni račun ni klasificiran po institucionalnih sektorjih, ampak po vrstah finančnih sredstev. Razčlenitev te MDR bi po institucionalnih podsektorjih pokazala pridobitve manj odtujitve različnih vrst finančnih sredstev (glej celico (IX,VII)) ter prevzeme manj odplačila različnih vrst obveznosti (glej celico (VII,IX)). Ti dve kategoriji transakcij sta pri tujini združeni. To omogoča vključitev izravnalne postavke ("neto posojanje") v tabelo 8.20, čeprav z nasprotnim predznakom, kadar se opazuje z vidika nacionalnega gospodarstva (celica (IX,XI)).

8.149 Velik del celotnih sprememb obsega neto vrednosti je verjetno sestavljen iz povečanj osnovnih sredstev. Če obstaja posebno zanimanje za dinamiko gospodarstva, je pomembno pokazati, v katerih dejavnostih so se proizvodne zmogljivosti povečale. To je namen računa investicij v osnovna sredstva (račun VIII), ki je vstavljen v to MDR. Podrobnejša tabela pokaže:

(a) kdo investira kje v vrsticah računa — celica (VIII,VII) in

(b) kje nekdo investira v kaj v stolpcih — celica (I,VIII).

Kdo se nanaša na institucionalni podsektor, kje na dejavnost, kaj pa na skupino proizvodov. Skozi račun investicij v osnovna sredstva MDR na srednji ravni prikazuje povezave med investicijami v osnovna sredstva po institucionalnih sektorjih, kot so prikazane v računu kapitala, in investicijami v osnovna sredstva po skupinah proizvodov, kot so prikazane v tabelah ponudbe in porabe.

8.150 Namen tabele 8.21 je ponazoriti, katere informacije je mogoče dobiti iz podrobnejše MDR. Njen glavni namen je prikazati:

(a) krožni tok dohodka, skupaj z razčlenitvijo dohodka od dela po kategorijah zaposlenih oseb. To omogoča podrobnejšo analizo povezav med dodano vrednostjo dejavnosti in primarnim dohodkom podskupin gospodinjstev;

(b) medsebojno odvisnost med razdelitvijo dohodka in strukturo proizvodnje; med drugim je to povezano z razlikovanjem vzorcev povpraševanja različnih podskupin gospodinjstev;

(c) podsektorsko alokacijo varčevanja, skupaj z razčlenitvijo investicij v osnovna sredstva po dejavnostih, ki investirajo. To omogoča podrobnejšo analizo povezav med investicijami v osnovna sredstva podsektorjev in investicijami v osnovna sredstva po skupinah proizvodov.

Zaradi lažjega prikaza je število skupin v vsakem računu minimalno. Seveda bi popolna MDR razlikovala več kategorij v računih.

8.151 Ker MDR združuje dohodkovne in izdatkovne tokove ter tabele ponudbe in porabe na srednji ravni, se lahko uporablja kot model za ocenjevanje širokega niza računov. Pristop MDR je še posebej uporaben za uskladitev podrobnih informacij npr. o proizvodnji in mednarodni menjavi z osnovnimi podatki iz npr. raziskovanj o delovni sili, o potrošnji v gospodinjstvih in o investicijah po dejavnostih. Poleg tega vključitev računov v okvir MDR omogoča uporabo matrične algebre za njihovo usklajevanje.

8.152 Integracija več osnovnih podatkov omogoča opazovanje in analiziranje različnih zadev v medsebojnih povezavah, predvsem pa je z MDR možno povezovanje zaposlitvenih in dohodkovno razdelitvenih vidikov z bolj makro usmerjenimi cilji, kot so npr. rast NDP, ravnotežje plačilne bilance, stabilna raven cen ipd. Poleg tega nudi MDR okvir in konsistentne podatke (za bazno leto) za modele (splošnega ravnotežja) celotnega gospodarstva s podrobnimi klasifikacijami udeležencev, skupaj z dejavnostmi, vrstami dela in podskupinami gospodinjstev.

8.153 Tabela 8.22 prikazuje del informacij, ki jih vsebuje popolna MDR. Skupno neto dodano vrednost, tj. celica (3,2) agregatne tabele 8.20, opazuje skozi povečevalno steklo. Za olajšavo navzkrižne povezave s tabelo ponudbe in porabe so dejavnosti klasificirane le po področjih NACE Rev. 1. Dohodki od dela moških in žensk so razčlenjeni po kategorijah poklicev in kraju prebivališča zaposlenih oseb. Neto poslovni presežek je prikazan po podsektorjih podjetij, katerim pripadajo obrati, neto raznovrstni dohodek pa glede na lokacijo podjetij gospodinjstev. V tem primeru raznovrstni dohodek še vedno zajema pripisano nadomestilo za delo samozaposlenih. Seštevek vrednosti iz te tabele je enak skupnim vsotam, prikazanim v tabelah 8.20 in 8.21. Skupna neto dodana vrednost se npr. pojavlja v spodnjem desnem kotu.

8.154 Takšna tabela omogoča tudi dodatne vpoglede:

(a) delež dohodkov od dela žensk po dejavnostih in regijah,

(b) stopnja koncentracije dohodkov od dela žensk v posamezni poklicni kategoriji, po dejavnostih in regijah,

(d) regionalna razdelitev raznovrstnega dohodka po dejavnostih,

(e) delež javnih podjetij in družb pod tujim nadzorom v poslovnem presežku vsake dejavnosti.

8.155 V tej tabeli so podrobne informacije o sredstvih za zaposlene dobljene iz statistike dela; njena integracija v okvir nacionalnih računov izboljša ustreznost ter zanesljivost obeh virov, statistike dela in nacionalnih računov.

Dohodki od dela, predstavljeni v tej tabeli, se lahko razdelijo na komponenti obsega in cen po vrstah dela in dejavnostih: zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa in (ponderirane, v ekvivalentu polnega delovnega časa) cene dela. Poleg tega popolna MDR vsebuje tudi tabelo, ki prikazuje alokacijo teh dohodkov od dela in ustrezno zaposlenost po skupinah gospodinjstev. Podobne transakcije se lahko prikažejo za pripisane dohodke od dela samozaposlenih.

Celota podatkov, ki vsebuje oceno pripisanih dohodkov od dela samozaposlenih in razdelitev dohodkov od dela na komponenti obsega in cen, daje podrobne podatke o delu, ki so zelo uporabni za vse vrste analiz in ki so neposredno povezani z vsemi pomembnimi makroekonomskimi agregati, skupaj z zaposlenostjo (tj. s skupnim številom enot zaposlenih oseb) in zaposlenostjo v ekvivalentu polnega delovnega časa (tj. s skupnim obsegom inputa dela).

Tabela 8.20 — Shematični prikaz matrike družbenih računov

| II = 2 | III = 3a | IV = 3b | V = 4 | VI = 5 | VII = 6/7a | VIII = 7b | IX = 8 | X = 14/15 | XI = 16/17 |

| 0 | 1904 | | | | 1371 | 38 | 376 | | 536 | | 4225 |

| 3595 | | | | | | | | | | | 3595 |

| | 1469 | | | | | | | | 6 | | 1475 |

| 133 | | 1473 | 341 | | | | | | 66 | | 2013 |

| | | | IIa | IIb | IIc | IIIa | IIIb | IIIc | IIId | IIIe | IIIf | IIIg | IVa | IVb | IVc | IVd | Va | Vb | Vc | Vd | VIa | VIb | VIc | VId | VIIa | VIIb | VIIc | VIId | VIIIa | VIIIb | VIIIc | IXa | IXb | IXc | X | XI |

0. Blago in storitve (proizvodi) Proizvodi kmetijstva, gozdarstva in ribištva (0)IaRude in minerali, električna energija, proizvodi predelovalnih dejavnosti in gradbeništva (1-5)IbStoritve (6-9)Ic | Proizvodi kmetijstva, gozdarstva in ribištva (0) | Ia | | | 3 | 71 | 14 | | | | | | | | | | | | | | | | 16 | 12 | - | 2 | - | 1 | - | - | 2 | - | - | | | | 7 | | 128 |

Rude in minerali, električna energija, proizvodi predelovalnih dejavnosti in gradbeništva (1-5) | Ib | | | | | | 36 | 969 | 246 | | | | | | | | | | | | | | | | 339 | 269 | - | 3 | 2 | 4 | 28 | 3 | 9 | 109 | 233 | | | | 435 | | 2685 |

Storitve (6-9) | Ic | | | | 2 | 76 | − 78 | 7 | 209 | 349 | | | | | | | | | | | | | | | | 208 | 152 | 13 | 357 | - | - | - | - | - | 23 | - | | | | 94 | | 1412 |

CELOTNO GOSPODARSTVO | I. Proizvodnja (dejavnosti) Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo (A-B)IIaRudarstvo, predelovalne dejavnosti, proizvodnja električne energije in gradbeništvo (C-F)IIbStoritve (G-P)IIc | Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo (A-B) | IIa | | | 87 | 2 | - | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 89 |

Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, proizvodnja električne energije in gradbeništvo (C-F) | IIb | | | - | 2112 | 11 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 2123 |

Storitve (G-P) | IIc | | | - | 39 | 1344 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 1383 |

II.1.1. Ustvarjanje dohodka (kategorije primarnih inputov) | Sredstva za zaposlene | Doma | Rezidenti moški | IIIa | | | | 8 | 311 | 153 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 472 |

Rezidenti ženske | IIIb | | | | 1 | 95 | 192 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 288 |

Nerezidenti | IIIc | | | | - | 1 | 1 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 2 |

Rezidenti v tujini | IIId | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 6 | | 6 |

Drugi davki minus subvencije na proizvodnjo | IIIe | | | | | | − 2 | 49 | 11 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 58 |

Neto poslovni presežek | IIIf | | | | | | 11 | 64 | 142 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 217 |

Neto raznovrstni dohodek | IIIg | | | | | | 14 | 262 | 156 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 432 |

II.1.2. Alokacija primarnega dohodka (institucionalni sektorji) | Gospodinjstva, zaposleni | IVa | | | | | | | | | 452 | 278 | - | 6 | - | - | 16 | - | - | 15 | 11 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | - | | 778 |

Gospodinjstva, drugi | IVb | | | | | | | | | 20 | 10 | - | - | - | 60 | 416 | - | - | 52 | 24 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 32 | | 614 |

Družbe in NPISG | IVc | | | | | | | | | - | - | - | - | - | 141 | - | 3 | 28 | 174 | 11 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 27 | | 384 |

Država | IVd | | | 2 | 111 | 20 | | | | - | - | - | - | 58 | 16 | - | - | - | 23 | - | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 7 | | 237 |

II.2. Sekundarna razdelitev dohodka (institucionalni sektorji) Gospodinjstva, zaposleniVaGospodinjstva, drugiVbDružbe in NPISGVcDržavaVd | Gospodinjstva, zaposleni | Va | | | | | | | | | | | | | | | | 771 | | | | - | - | 56 | 197 | | | | | | | | | | | | | | | - | | 1024 |

Gospodinjstva, drugi | Vb | | | | | | | | | | | | | | | | | 577 | | | - | - | 23 | 92 | | | | | | | | | | | | | | | - | | 692 |

Družbe in NPISG | Vc | | | | | | | | | | | | | | | | | | 94 | | 58 | 59 | 16 | 12 | | | | | | | | | | | | | | | 4 | | 243 |

Država | Vd | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 191 | 320 | 134 | 37 | 92 | | | | | | | | | | | | | | | 6 | | 780 |

II.4. Poraba razpoložljivega dohodka (institucionalni sektorji) | Gospodinjstva, zaposleni | VIa | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 646 | | | | - | - | 2 | - | | | | | | | | | | | - | | 648 |

Gospodinjstva, drugi | VIb | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 499 | | | - | - | 9 | - | | | | | | | | | | | - | | 508 |

Družbe in NPISG | VIc | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 107 | | - | - | - | - | | | | | | | | | | | - | | 107 |

Država | VId | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 352 | - | - | - | - | | | | | | | | | | | - | | 352 |

Kapital (institucionalni sektorji) Gospodinjstva, zaposleniVIIaGospodinjstva, drugiVIIbDružbe in NPISGVIIcDržavaVIId | Gospodinjstva, zaposleni | VIIa | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 85 | | | | - | - | - | - | | | | - | - | 1 | | - | 86 |

Gospodinjstva, drugi | VIIb | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 75 | | | - | - | 16 | 7 | | | | - | 28 | 4 | | - | 130 |

Družbe in NPISG | VIIc | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 83 | | - | 4 | 4 | 25 | | | | 130 | 95 | 175 | | - | 516 |

Država | VIId | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | − 10 | 1 | 4 | - | - | | | | 2 | 94 | 74 | | 1 | 166 |

Bruto investicije v osnovna sredstva (dejavnosti) Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo (A-B)VIIIaRudarstvo, predelovalne dejavnosti, proizvodnja električne energije in gradbeništvo (C-F)VIIIbStoritve (G-P)VIIIc | Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo (A-B) | VIIIa | | | | | | 11 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | - | - | - | - | | | | | | | | | 11 |

Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, proizvodnja električne energije in gradbeništvo (C-F) | VIIIb | | | | | | | 92 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | - | 4 | 36 | - | | | | | | | | | 132 |

Storitve (G-P) | VIIIc | | | | | | | | 119 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 1 | 14 | 92 | 7 | | | | | | | | | 233 |

III.2. Finančni (finančna sredstva) Gotovina in vlogeIXaPosojilaIXbDruga finančna sredstvaIXc | Gotovina in vloge | IXa | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 56 | 12 | 44 | 7 | | | | | | | | 13 | 132 |

Posojila | IXb | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | - | 5 | 194 | 45 | | | | | | | | − 27 | 217 |

Druga finančna sredstva | IXc | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | 26 | 82 | 102 | 68 | | | | | | | | − 24 | 254 |

TUJINA | Tekoči | X | | | | 37 | 345 | 115 | | | | | | 2 | | | | | 4 | 9 | 26 | - | - | - | 4 | 35 | - | - | - | - | | | | | | | | | | | | | 577 |

Kapital | XI | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | - | - | - | 4 | | | | | | | − 41 | | − 37 |

Skupaj | | | | | | 128 | 2685 | 1412 | 89 | 2123 | 1383 | 472 | 288 | 2 | 6 | 58 | 217 | 432 | 778 | 614 | 384 | 237 | 1024 | 692 | 243 | 780 | 648 | 508 | 107 | 352 | 86 | 130 | 516 | 166 | 11 | 132 | 233 | 132 | 217 | 254 | 577 | − 37 | |

Tabela 8.22 — Primer podrobne podmatrike:neto dodana vrednost (osnovne cene)

(Tabela 8.20, celica 3,2) | DEJAVNOSTI (po NACE področjih) | Skupaj |

| | | | IIa1 | IIa2 | IIb1 | IIb2 | IIb3 | IIb4 | IIc1 | IIc2 | IIc3 | IIc4 | IIc5 | IIc6 | IIc7 | IIc8 | IIc9 | IIc10 |

Sredstva za zaposlene | DOMAČI | Rezidenti moški | Kmetijski | Ruralni | IIIa1 | 6,2 | 0,5 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,1 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | 6,8 |

Urbani | IIIa2 | 0,2 | 0,2 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,1 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | 0,5 |

Ročni | Ruralni | IIIa3 | 0,2 | 0,0 | 3,2 | 21,1 | 0,6 | 12,4 | 1,9 | 0,1 | 2,8 | 0,6 | 0,1 | 0,2 | 0,8 | 0,2 | 1,8 | | 46,0 |

Urbani | IIIa4 | 0,0 | 0,0 | 1,8 | 105,3 | 9,8 | 27,4 | 4,0 | 0,4 | 7,9 | 1,5 | 0,4 | 0,9 | 1,0 | 0,8 | 4,7 | | 165,9 |

Pisarniški, v prodaji, storitvah | Ruralni | IIIa5 | 0,2 | 0,0 | 0,5 | 5,9 | 0,0 | 0,9 | 3,0 | 0,2 | 0,5 | 3,7 | 0,6 | 1,5 | 0,6 | 0,0 | 2,4 | | 20,0 |

Urbani | IIIa6 | 0,0 | 0,1 | 1,5 | 35,6 | 2,1 | 3,7 | 6,6 | 0,5 | 1,8 | 6,9 | 3,0 | 5,8 | 0,6 | 0,4 | 7,3 | | 75,9 |

Profesionalni, vodstveni itd. | Ruralni | IIIa7 | 0,1 | 0,0 | 1,7 | 17,7 | 0,2 | 2,6 | 0,7 | 0,2 | 0,3 | 1,8 | 1,3 | 2,7 | 14,0 | 1,0 | 1,8 | | 46,1 |

Urbani | IIIa8 | 0,0 | 0,0 | 2,5 | 47,7 | 2,7 | 4,4 | 1,3 | 0,4 | 1,0 | 5,6 | 5,9 | 10,6 | 20,1 | 4,1 | 4,7 | | 111,0 |

Rezidenti ženske | Ročni | Ruralni | IIIb1 | 1,0 | 0,1 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | 1,1 |

Urbani | IIIb2 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | 0,0 |

Kmetijski | Ruralni | IIIb3 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 5,7 | 0,0 | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,0 | 0,1 | 0,0 | 0,1 | 0,4 | 0,2 | 0,8 | | 7,5 |

Urbani | IIIb4 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 13,6 | 0,0 | 0,1 | 0,2 | 0,2 | 0,1 | 0,3 | 0,2 | 0,3 | 0,4 | 0,8 | 2,6 | | 18,8 |

Pisarniški, v prodaji, storitvah | Ruralni | IIIb5 | 0,0 | 0,0 | 0,4 | 5,6 | 0,1 | 1,3 | 6,2 | 0,6 | 0,4 | 1,6 | 0,8 | 1,8 | 4,3 | 0,6 | 24,2 | | 47,8 |

Urbani | IIIb6 | 0,0 | 0,0 | 1,2 | 49,6 | 2,9 | 4,6 | 14,3 | 2,5 | 1,0 | 8,8 | 4,7 | 9,0 | 4,9 | 2,0 | 36,6 | | 142,1 |

Profesionalni, vodstveni itd. | Ruralni | IIIb7 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 1,3 | 0,0 | 0,1 | 0,2 | 0,0 | 0,0 | 1,0 | 0,3 | 0,9 | 9,3 | 2,4 | 5,5 | | 21,0 |

Urbani | IIIb8 | 0,0 | 0,0 | 0,1 | 7,3 | 0,1 | 0,3 | 0,3 | 0,1 | 0,0 | 3,6 | 1,1 | 4,8 | 10,6 | 9,8 | 11,2 | | 49,3 |

Zaposleni nerezidenti | IIIc | | | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,9 | 0,0 | 0,2 | 0,2 | 0,0 | 0,1 | 0,0 | 0,0 | 0,3 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | 2,0 |

Rezidenti v nerezidenčnih podjetjih | IIId | | | | − 2,0 | 0,0 | − 2,0 | 41,1 | 4,9 | 5,0 | 0,0 | 0,0 | − 6,0 | 8,3 | 3,7 | 1,0 | 0,0 | 0,0 | 4,0 | | 58,0 |

Drugi davki minus subvencije na proizvodnjo | IIIe | | | | | | | | | | | | | | | 60,0 | | | | | | 60,0 |

Neto poslovni presežek | Gospodinjstva (v lastnih stanovanjih) | IIIf1 | | | | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | 21,0 | | 21,0 |

NPISG in državna nekorporativna podjetja | IIIf2 | | | | 0,1 | 0,0 | 2,7 | 8,0 | 9,0 | 1,1 | − 12,1 | 0,1 | 3,6 | 1,5 | 1,0 | | 0,0 | 6,2 | 10,1 | − 5,0 | 26,3 |

Družbe | Javne | IIIf3 | | | 10,7 | 0,2 | 0,4 | 13,0 | 0,1 | 21,9 | 6,0 | 2,7 | 7,1 | 14,8 | 49,0 | | 0,0 | 1,3 | 11,5 | − 35,0 | 103,7 |

Nacionalne zasebne | IIIf4 | | | 0,0 | 0,0 | 1,4 | 6,0 | 0,0 | 0,4 | 0,5 | 0,3 | 1,8 | 2,2 | 1,5 | | 0,0 | 0,0 | 0,0 | − 8,0 | 6,1 |

Tuje | IIIf5 | | | 12,3 | 1,4 | 0,0 | 65,4 | 0,0 | 9,4 | 10,7 | 0,5 | 0,5 | 3,0 | 32,9 | 0,0 | 0,0 | 3,4 | 2,1 | | 141,6 |

Neto raznovrstni dohodek | Ruralni | IIIg1 | | | | 0,2 | 0,2 | 0,0 | 161,6 | 0,0 | 25,6 | 20,4 | 4,3 | 2,5 | 2,0 | 61,1 | 0,0 | 0,0 | 7,6 | 4,9 | | 290,4 |

Urbani | IIIg2 | | | | 8,0 | 1,0 | 13,0 | 317,3 | 18,5 | 58,0 | 39,0 | 5,3 | 15,9 | 35,5 | 18,4 | 39,1 | 67,0 | 22,3 | 103,6 | | 761,8 |

Delne vsote: | Sredstva za zaposlene (ki jih plačajo rezidenčni proizvajalci) | | | | | 6,9 | 0,8 | 11,1 | 233,3 | 15,4 | 51,4 | 17,5 | 1,8 | 14,3 | 20,1 | 11,3 | 21,9 | 37,1 | 6,5 | 22,7 | | 472,2 |

—rezidenti moškiIIIa | IIIa | | | | 1,0 | 0,1 | 1,7 | 83,1 | 3,0 | 6,4 | 21,3 | 3,5 | 1,5 | 15,4 | 7,1 | 16,9 | 29,9 | 15,8 | 80,9 | | 287,6 |

—rezidenti ženskeIIIb | IIIb | | | | 0,1 | 0,1 | 0,1 | 0,9 | 0,0 | 0,2 | 0,2 | 0,0 | 0,1 | 0,0 | 0,0 | 0,3 | 0,0 | 0,0 | 0,0 | | 2,0 |

—nerezidentiIIIc | IIIc | | | | 23,2 | 1,8 | 4,5 | 254,0 | 9,1 | 58,4 | 25,5 | 8,0 | 15,5 | 23,5 | 205,5 | 0,0 | 0,0 | 18,5 | 49,6 | − 48,0 | 649,1 |

Raznovrstni dohodek in poslovni presežek | | | | | 10,8 | 0,2 | 4,5 | 27,0 | 9,1 | 23,4 | − 5,6 | 3,1 | 12,5 | 18,5 | 111,5 | 0,0 | 0,0 | 7,5 | 42,6 | − 48,0 | 217,1 |

—neto poslovni presežekIIIf | IIIf | | | | 12,4 | 1,6 | 0,0 | 227,0 | 0,0 | 35,0 | 31,1 | 4,9 | 3,0 | 5,0 | 94,0 | 0,0 | 0,0 | 11,0 | 7,0 | | 432,0 |

—neto raznovrstni dohodekIIIg | IIIg | | | | 29,2 | 2,8 | 15,5 | 612,4 | 32,5 | 121,4 | 64,5 | 13,3 | 25,4 | 67,3 | 227,6 | 40,1 | 67,0 | 40,8 | 157,2 | − 48,0 | 1468,9 |

POGLAVJE 9

INPUT-OUTPUT OKVIR

9.01 Input-output okvir sestavljajo tri vrste tabel:

(a) tabele ponudbe in porabe,

(b) tabele, ki povezujejo tabele ponudbe in porabe s sektorskimi računi,

9.02 Tabele ponudbe in porabe so matrike po dejavnostih in proizvodih, ki zelo podrobno opisujejo domače proizvodne procese in transakcije nacionalnega gospodarstva s proizvodi. Prikazujejo:

(a) strukturo proizvodnih stroškov in dohodke, ustvarjene v proizvodnem procesu,

(b) tokove blaga in storitev, proizvedenih v nacionalnem gospodarstvu,

9.03 Tabela ponudbe prikazuje ponudbo blaga in storitev po proizvodih ter vrstah ponudnikov, ločeno za proizvodnjo domačih dejavnosti in uvoz. Poenostavljen primer tabele ponudbe je v tabeli 9.1.

Tabela 9.1 — Poenostavljena tabela ponudbe

Tujina | Ponudba | Dejavnosti | Skupaj |

| | (1) | (2) | (3) |

9.04 Tabela porabe prikazuje porabo blaga in storitev po proizvodih ter po vrstah porabe, torej kot vmesno potrošnjo (po dejavnostih), končno potrošnjo, bruto investicije in izvoz. Poleg tega prikazuje elemente bruto dodane vrednosti, tj. sredstva za zaposlene, druge davke minus subvencije na proizvodnjo, neto raznovrstni dohodek, neto poslovni presežek in potrošnjo stalnega kapitala. Poenostavljen primer tabele porabe je tabeli 9.2.

Tabela 9.2 — Poenostavljena tabela porabe

| | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

9.05 Med tabelama ponudbe in porabe veljata dve vrsti enakosti (če sta ponudba in poraba enako vrednoteni, glej tabeli 9.5 in 9.6):

(a) enakost po dejavnostih: proizvodnja po dejavnostih = inputi po dejavnostih. V primeru poenostavljenih tabel ponudbe in porabe to pomeni, da mora biti vrstični vektor v celici (2,1) tabele 9.1 enak vrstičnemu vektorju v celici (3,1) tabele 9.2.

Tako za vsako dejavnost velja:

proizvodnja = vmesna potrošnja + dodana vrednost;

(b) enakost po proizvodih: celotna ponudba po proizvodih = celotna poraba po proizvodih.

V primeru poenostavljenih tabel mora biti stolpčni vektor v celici (1,3) tabele 9.1 enak stolpčnemu vektorju v celici (1,5) tabele 9.2.

Tako za vsak proizvod velja:

proizvodnja + uvoz = vmesna potrošnja + izvoz + izdatki za končno potrošnjo + bruto investicije.

Enakosti po dejavnostih in proizvodih se lahko uporabljata za preverjanje in izboljšanje konsistentnosti in popolnosti ocen (glej odstavek 9.11.).

9.06 Tabele ponudbe in porabe so osrednji okvir za vse tabele po dejavnostih, kot so npr. tabele zaposlenosti, bruto investicij v osnovna sredstva in stanja kapitala.

9.07 Tabele ponudbe in porabe vsebujejo vse tokove:

(a) računa blaga in storitev,

(b) računa proizvodnje,

9.08 Tabeli ponudbe in porabe se lahko združita in prikažeta kot ena tabela. To se doseže tako, da se tabeli porabe dodata dve vrstici in en stolpec, in sicer za proizvodnjo in uvoz (glej tabelo 9.3). Vrstice in stolpci tabele ponudbe, predstavljene v odstavku 9.03., so tu zamenjani.

Tabela 9.3 — Poenostavljena združena tabela ponudbe in porabe

| | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) |

Dejavnosti | (2) | Proizvodnja | — | — | — | — | Skupaj proizvodnja po dejavnostih |

Elementi dodane vrednosti | (3) | — | Dodana vrednost | | | | |

Tujina | (4) | Uvoz | — | | | | |

9.09 Simetrična input-output tabela je matrika oblike proizvod po proizvodu ali dejavnost po dejavnosti in zelo podrobno opisuje domače proizvodne procese ter transakcije nacionalnega gospodarstva s proizvodi. Simetrična input-output tabela združuje ponudbo in porabo v eni sami tabeli. Med simetrično input-output tabelo in združeno tabelo ponudbe in porabe obstaja velika konceptualna razlika: v tabeli ponudbe in porabe statistika povezuje proizvode z dejavnostmi, v simetrični input-output tabeli pa proizvode s proizvodi ali dejavnosti z dejavnostmi. Tako se v simetrični input-output tabeli za vrstice in stolpce uporablja bodisi klasifikacija proizvodov bodisi klasifikacija dejavnosti (glej tabelo 9.4).

Tabela 9.4 — Poenostavljena simetrična input-output tabela (proizvod po proizvodu)

| | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Elementi dodane vrednosti | (2) | Dodana vrednost | — | — | — | — |

Tujina | (3) | Uvoz | — | — | — | — |

Skupaj | (3) | Skupaj ponudba po proizvodih | — | — | — | Skupaj ponudba = Skupaj poraba |

9.10 Večina statističnih informacij, ki jih mogoče dobiti od proizvodnih enot, prikazuje, katere proizvode so proizvedle/prodale in (navadno manj podrobno) katere proizvode so kupile/porabile. Oblika tabel ponudbe in porabe je oblikovana tako, da se sklada s takšnimi statističnimi informacijami (tj. dejavnost po proizvodu). V nasprotju s tem pa informacije v obliki proizvod po proizvodu ali dejavnost po dejavnosti, ki jih zahtevajo simetrične input-output tabele, pogosto niso na voljo. Npr. statistična raziskovanja dejavnosti navadno dajejo podatke o vrstah porabljenih in proizvedenih proizvodov, podatki o inputih proizvodov in elementih dodane vrednosti za vsak proizveden proizvod pa navadno niso dosegljivi. V idealnem primeru bi morale evidence podjetij prikazovati vse stroške, razporejene po vrstah proizvodnje in s tem hkrati sestavo vmesne potrošnje po vrstah proizvodov. V praksi so tako podatki, zbrani v tabelah ponudbe in porabe, izhodiščna točka za pripravo bolj analitičnih podatkov, prikazanih v simetričnih input-output tabelah. Informacije o proizvodih po dejavnostih v tabelah ponudbe in porabe se lahko pretvorijo v podatke oblike proizvod po proizvodu ali dejavnost po dejavnosti s pomočjo dodatnih statističnih informacij o strukturah inputov ali s predpostavljanjem stalnih struktur inputov po proizvodih ali dejavnostih (glej odstavke od 9.54. do 9.60.).

9.11 Tabele ponudbe in porabe služijo statističnim in analitičnim namenom.

Pomembni statistični nameni so:

(a) določanje vrzeli in nekonsistentnosti v osnovnih podatkovnih virih;

(b) uteževanje in izračun indeksnih števil ter mer cen in obsega;

(c) ocenjevanje s pomočjo ostankov (ocenjevanje spremenljivke tako, da se najprej ocenijo vse druge spremenljivke enačbe), npr. za proizvodnjo ali končno potrošnjo posameznih proizvodov;

(d) preverjanje in izboljševanje konsistentnosti, verodostojnosti in polne zajetosti podatkov v tabelah ponudbe in porabe ter v izvedenih podatkih (npr. v podatkih računov proizvodnje). Za dosego tega cilja proces usklajevanja ne sme biti omejen na tabele ponudbe in porabe v tekočih cenah:

1. s sestavljanjem tabel ponudbe in porabe v tekočih in stalnih cenah za dve ali več let se lahko istočasno usklajujejo ocene sprememb obsega, vrednosti in cen: v primerjavi z izolirano integracijo tabel ponudbe in porabe le za eno leto je to glavna razširitev učinkovitosti povezovalnega okvira;

2. tabele, ki prikazujejo povezavo s sektorskimi računi, omogočajo neposredne primerjave podatkov le-teh, npr. podatkov o razdelitvi dohodka, varčevanju in neto posojanju (izračunano kot rezultat finančnih transakcij). To zagotavlja, da je po končanem procesu usklajevanja dosežena konsistentnost med tabelami ponudbe in porabe ter sektorskimi računi;

3. poskus izdelave simetričnih input-output tabel iz tabel ponudbe in porabe lahko odkrije nekonsistentnosti in šibkosti v tabelah ponudbe in porabe, torej obstaja tudi povratna informacija od simetričnih input-output tabel za tabele ponudbe in porabe;

(e) ocenjevanje podatkov za obdobja, za katera so na voljo manj zanesljive informacije, npr. ocenjevanje letnih vrednosti na osnovi podrobnih podatkov o ponudbi in porabi za referenčno leto ali ocenjevanje četrtletnih podatkov na osnovi letnih tabel ponudbe in porabe.

9.12 Tabele ponudbe in porabe in simetrične input-output tabele dajejo podrobno sliko sestave ponudbe in porabe blaga, storitev, dela in primarnih dohodkov. Te tabele in deleži, ki se iz njih lahko izračunajo, npr. podatki o produktivnosti, so pomembni za ekonomske analize.

9.13 Tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele se lahko uporabljajo tudi kot orodja za ekonomske analize, pri čemer ima vsaka vrsta svoje prednosti. Za izračun neposrednih in posrednih učinkov je potrebno tabele ponudbe in porabe prilagoditi s specifičnimi predpostavkami ali dodatnimi statističnimi informacijami. Pri izračunu kumulativnih učinkov so potrebe po predpostavkah in dodatnih podatkih največje. Potrebe pri izračunavanju kumulativnih učinkov s tabelami ponudbe in porabe dejansko pripeljejo do sestavljanja simetričnih input-output tabel. Tako so torej za izračun kumulativnih učinkov prednostno orodje simetrične input-output tabele. Na drugi strani pa imajo pri izračunavanju neposrednih učinkov in učinkov prvega reda v splošnem prednost tabele ponudbe in porabe, prilagojene z izbranim številom predpostavk (ali dodatnih statističnih informacij), in sicer ker:

(a) je izračun manj odvisen od predpostavk,

(b) tabele ponudbe in porabe prikazujejo več podrobnosti kot simetrične input-output tabele,

Te značilnosti so koristne tudi, ko so tabele ponudbe in porabe integrirane v makroekonomski model: končni splošni model je bliže dejanskim statistikam, lahko pokaže veliko podrobnosti in se lahko sorazmerno enostavno poveže s področji, na katerih so razpoložljivi drugi statistični podatki, npr. s trgom dela ali okoljem.

9.14 Tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele se lahko uporabljajo za izračun:

(a) učinkov sprememb cen ali davčnih stopenj na vrednost ponudbe in porabe,

(b) učinkov sprememb obsega na vrednost ponudbe in porabe,

(d) učinkov sprememb obsega porabe na obseg ponudbe,

(e) učinkov sprememb obsega ponudbe na obseg porabe.

Izračuni lahko kažejo posredne in neposredne učinke. Npr. pomemben porast cen energije ne bo vplival le na tiste dejavnosti, ki intenzivno porabljajo energijo, ampak tudi na tiste, ki porabljajo proizvode energetsko intenzivnih proizvajalcev. S pomočjo nekaterih predpostavk je ocene velikosti takšnih neposrednih učinkov možno izračunati iz tabel ponudbe in porabe ter simetričnih input-output tabel. Primeri običajnih predpostavk so:

(a) stalna vrednostna struktura inputov,

(b) stalna sestava vrednosti proizvodnje po dejavnostih in proizvodih,

Te predpostavke so precej toge, saj pomenijo, da se relativne cene ne spreminjajo, da ostajajo proizvodni procesi tehnično enaki in da ne prihaja do zamenjav med kategorijami izdatkov gospodinjstev za končno potrošnjo. Sicer pa se te splošne predpostavke lahko spremenijo, tako da se najprej dovolijo spremembe relativnih cen (npr. Leontijev model cen), to pa se potem lahko razširi z ekonometričnimi ali drugimi ocenami vpliva relativnih cen in drugih spremenljivk na tehnične koeficiente ali izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo.

Izračuni niso nujno omejeni na ponudbo in porabo blaga in storitev, ampak se lahko uporabijo tudi za ponudbo in porabo dela ter elemente dodane vrednosti.

9.15 Tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele se lahko integrirajo v makroekonomske modele, s čimer se le-ti dopolnijo s podrobno ekonomsko osnovo srednje ravni. Tabele ponudbe in porabe ter simetrične input-output tabele omogočajo različne vrste analiz, npr.:

(a) analizo proizvodnje, strukture stroškov in produktivnosti,

(b) analizo cen,

(d) analizo strukture investicij, končne potrošnje, izvoza ipd.,

(e) analizo odnosov med domačo proizvodnjo in okoljem (npr. osredotočanje na porabo določenih proizvodov, kot so goriva, papir in steklo),

(f) analizo uvoza potrebne energije,

(g) analizo učinkov novih tehnologij,

(h) občutljivostno analizo učinkov sprememb davčnih stopenj in predpisov.

TABELE PONUDBE IN PORABE

9.16 Tabeli 9.5 in 9.6 prikazujeta tabeli ponudbe in porabe bolj podrobno.

9.17 Za dejavnosti se uporablja klasifikacija NACE Rev. 1, za proizvode pa CPA. Ti dve klasifikaciji sta med seboj popolnoma usklajeni: na vseh ravneh agregacije prikazuje CPA glavne proizvode dejavnosti po NACE Rev. 1.

9.18 V tabelah ponudbe in porabe je klasifikacija za proizvode vsaj tako podrobna kot klasifikacija za dejavnosti, npr. trimestna raven CPA in dvomestna raven NACE Rev. 1.

9.19 Razločevanje med tržno proizvodnjo, proizvodnjo za lastno končno porabo in drugo netržno proizvodnjo se uporablja le za celotno proizvodnjo po dejavnostih in se ne zahteva za vsako skupino proizvodov.

9.20 Razločevanje med tržnimi proizvajalci in proizvajalci za lastno končno porabo na eni ter med drugimi netržnimi proizvajalci na drugi strani se uporablja samo za tiste dejavnosti, kjer sta prisotni obe skupini proizvajalcev. V splošnem je zatorej ločevanje potrebno le za dodatno razvrščanje zelo omejenega števila dejavnosti, npr. za zdravstvo in izobraževanje (glej odstavek 3.66.).

9.21 Uvoz in izvoz morata biti razdeljena na:

(a) dobave med državami EU,

(b) uvoz in izvoz iz drugih držav oziroma v druge države.

Tabela 9.5 — Tabela ponudbe v osnovnih cenah, skupaj s spremembo v kupčeve cene

| | | | |

| | | | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) | (7) |

| Proizvodi (CPA) | | 1 | (1) | Proizvodnja po proizvodih in dejavnostih v osnovnih cenah | | | | | | |

| 2 | | | | | | | | |

| 3 | | | | | | | | |

| 4 | | | | | | | | |

| . | | | | | | | | |

| m | | | | | | | | |

(Prilagoditvene postavke) | | | (2) | Skupaj proizvodnja po dejavnostih | | | | 0 | | |

∑ (1) | | | (3) | | | | | | | | |

| Skupaj, od tega: | | | | | | 0 | | 0 | | |

Tržna proizvodnja | | | | | | 0 | | 0 | | |

Tabela 9.6 — Tabela porabe v kupčevih cenah

| | | | Dejavnosti (NACE) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končna poraba a) b) c) d) e) f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | | |

| | | | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

| Proizvodi (CPA) | | 1 | (1) | Vmesna potrošnja v kupčevih cenah po proizvodih in dejavnostih | | Končna poraba v kupčevih cenah/f.o.b.: Izdatki za končno potrošnjo:gospodinjstevNPISGdržaveBruto investicije:bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmetispremembe zalogizvoz (f.o.b) | | |

| 2 | | | | | | |

| 3 | | | | | | |

| 4 | | | | | | |

| . | | | | | | |

| m | | | | | | |

∑ (1) | | | | (3) | Elementi dodane vrednosti po dejavnostih | | | | |

Potrošnja stalnega kapitala | | | (6) | | | | | |

9.22 V tabeli ponudbe so tokovi blaga in storitev vrednoteni v osnovnih cenah, v tabeli porabe pa v kupčevih cenah. Da se doseže enakost med ponudbo in porabo, tabela 9.5 prikazuje tudi prehod od ponudbe v osnovnih cenah na ponudbo v kupčevih cenah. Ker mora biti ponudba enaka porabi, prikazuje tabela tudi prehod iz porabe v kupčevih cenah na porabo v osnovnih cenah. Posledično se iz tega prehoda lahko izpeljeta dve enakosti:

(a) ponudba v kupčevih cenah je enaka porabi v kupčevih cenah,

(b) ponudba v osnovnih cenah je enaka porabi v osnovnih cenah.

9.23 Dodana vrednost je prikazana v osnovnih cenah. Je neto rezultat razlike med proizvodnjo, vrednoteno v osnovnih cenah, in vmesno potrošnjo, vrednoteno v kupčevih cenah.

9.24 Dodana vrednost v stroških faktorjev ni koncept ESR, lahko pa se izračuna tako, da se od dodane vrednosti v osnovnih cenah odštejejo drugi davki minus subvencije na proizvodnjo.

9.25 Bruto domači proizvod je vrednoten v tržnih cenah. Ta agregat se iz tabel ponudbe in porabe lahko izpelje na tri načine:

(a) vsota proizvodnje v osnovnih cenah po dejavnostih, minus vsota vmesne potrošnje v kupčevih cenah po dejavnostih, plus neto davki na proizvode (proizvodni pristop); vmesna potrošnja po dejavnostih vsebuje porabo posredno merjenih storitev finančnega posredništva, ki je prikazana v nominalni dejavnosti (glej odstavek 9.33.);

(b) vsota elementov dodane vrednosti v osnovnih cenah po dejavnostih, minus poraba posredno merjenih storitev finančnega posredništva (prikazana v nominalni dejavnosti, glej odstavek 9.33.), plus neto davki na proizvode (dohodkovni pristop);

(c) vsota kategorij končne porabe minus uvoz: izvoz — uvoz + izdatki za končno potrošnjo + bruto investicije (vse v kupčevih cenah) (izdatkovni pristop).

9.26 Tabela porabe, prikazana v tabeli 9.6, vsebuje tudi nekatere dodatne informacije: bruto investicije v osnovna sredstva, stanje osnovnih sredstev in inpute dela po dejavnostih. Te informacije so odločilne za analizo produktivnosti in lahko služijo tudi številnim drugim vrstam analiz, npr. analizi zaposlenosti.

9.27 V ESR je stanje osnovnih sredstev vrednoteno v tržnih cenah, ki prevladujejo na dan sestavitve bilance stanja. Za osnovna sredstva, kupljena v prejšnjih letih to pomeni, da je potrebno od tekočih tržnih cen novih sredstev iste vrste in kakovosti odšteti potrošnjo stalnega kapitala za predhodna leta. Ta neto koncept vrednotenja stanja osnovnih sredstev se lahko uporabi pri izračunavanju kapitalske intenzivnosti. Za analizo produktivnosti pa se pogosteje uporablja poseben bruto koncept vrednotenja stanja osnovnih sredstev. Po tem konceptu se morajo vsa osnovna sredstva vrednotiti v tekočih tržnih cenah novih sredstev iste vrste in kakovosti, potrošnja kapitala v zadnjem in predhodnih letih se torej ne odšteva. Bruto koncept ni standardni koncept v ESR, vendar se lahko enostavno izračuna z metodo stalne inventarizacije (MSI). Glede na to, da se bruto vrednosti veliko uporabljajo, je priporočljivo kot dodatne informacije vključiti tako bruto kot neto vrednost stanja osnovnih sredstev.

9.28 Pri analizi produktivnosti so opravljene ure prednostna spremenljivka za inpute dela, pri sklepanju o zaposlenih osebah pa je lahko ustrezen tudi podatek o številu zaposlitev. Obe spremenljivki se lahko še dodatno razdelita, npr. na del, ki pripada zaposlenim, in na del, ki pripada samozaposlenim osebam.

9.29 Za pravilno sestavljanje in razumevanje tabel ponudbe in porabe je pomembno obnoviti nekatere računovodske dogovore ESR:

(a) proizvodnja pomožnih dejavnosti ni prikazana ločeno; vsi inputi, ki jih potroši pomožna dejavnost, se obravnavajo kot inputi v glavno ali stransko dejavnost, ki jo pomožna dejavnost podpira. Pomožne dejavnosti so npr. trženje, računovodstvo, skladiščenje in čiščenje (glej odstavka 3.12. in 3.13.);

(b) blago in storitve, ki so proizvedeni in potrošeni znotraj istega obračunskega obdobja v okviru iste lokalne EED, niso prikazani ločeno. Tako torej niso prikazani kot del proizvodnje ali vmesne potrošnje te EED. Primeri so:

1. semena in sadike za setev in sajenje,

2. črni premog, porabljen v proizvodnji briketov v premogovnikih,

3. električna energija, potrošena v elektrarnah;

(c) manjše dodelave, vzdrževanje, servisiranje in popravila za račun drugih lokalnih EED se vrednotijo neto, torej brez vrednosti v to vključenega blaga. Kadar pa se blago bistveno fizično spremeni, se morajo transakcije prikazovati bruto, torej kot nakup in prodaja v to vključenega blaga;

(d) trajno blago se lahko najema ali pa je predmet poslovnega najema. V teh primerih se prikaže kot investicija v osnovno sredstvo in kot stanje osnovnih sredstev v dejavnosti lastnika; v dejavnosti uporabnika pa se znesek najemnine prikaže kot vmesna potrošnja;

(e) osebe, ki delajo preko agencij za začasno zaposlovanje, so prikazane kot zaposlene v dejavnosti, ki ji pripadajo agencije, ne pa v dejavnostih, v katerih dejansko delajo. Posledično se zato v dejavnostih, v katerih osebe delajo, izplačila zanje prikažejo kot vmesna potrošnja in ne kot sredstva za zaposlene. Podobno se obravnava delo, oddano zunanjim izvajalcem;

(f) zaposlenost in sredstva za zaposlene sta v ESR široka koncepta:

1. zaposlenost zajema tudi zaposlenost iz socialnih vzrokov; to velja npr. za zaposlitve invalidov, zaposlitvene projekte za ljudi, ki so bili dolgo brezposelni, in zaposlitvene programe za mlade iskalce zaposlitve. Ti ljudje se štejejo med zaposlene in prejemajo sredstva za zaposlene (ne socialnih transferjev), čeprav je njihova produktivnost lahko veliko nižja od produktivnost drugih zaposlenih;

2. zaposlenost vsebuje tudi nekaj primerov, v katerih se od oseb sploh ne pričakuje, da bi delale, npr. odpuščene osebe, ki od svojega bivšega delodajalca določeno obdobje dobivajo plačilo. Input dela, merjen v opravljenih urah, s tem dogovorom ni popačen, saj ure dejansko niso bile opravljene.

9.30 V tabelah ponudbe in porabe je potrebno uvesti dve prilagoditveni postavki za uskladitev vrednotenja uvoza v tabelah ponudbe in porabe ter sektorskih računih (glej tudi tabeli 9.5 in 9.6).

V tabeli ponudbe je uvoz blaga vrednoten v c.i.f. vrednostih. Tako so v primerih, ko prevozne in zavarovalne storitve, ki so vključene v c.i.f. vrednost, opravijo rezidenti (npr. prevoz za lastne potrebe ali prevoz, ki ga opravijo specializirani rezidenčni prevozniki), stroški uvoza previsoko vrednoteni. Za izračun pravilnega salda med uvozom in izvozom je potrebno izvoz storitev povečati za vsoto, za katero je uvoz prevrednoten. V sektorskih računih je uvoz blaga vrednoten v f.o.b. vrednostih. Tudi pri tem, podobno kot pri c.i.f. vrednotenju, je uvoz previsoko vrednoten, vendar pa je prevrednotenje manjše, zato je tudi pripisano povečevanje izvoza manjše. Posledica uporabe različnih načel vrednotenja je, da je neto celotni uvoz v obeh primerih enak, vendar pa sta tako skupni uvoz kot skupni izvoz večja pri c.i.f. vrednotenju. Ti dve načeli vrednotenja se lahko uskladita v tabelah ponudbe in porabe z uvedbo prilagoditvenih postavk za uvoz in izvoz. Prilagoditvene postavke morajo biti enake vrednosti prevoznih in zavarovalnih storitev, ki jih opravijo rezidenti, in so vključene v c.i.f., ne pa v f.o.b. vrednost; torej se nanašajo na prevoz in zavarovanje od meje izvozne države do meje uvozne države. Ko so te prilagoditvene postavke vključene v tabele ponudbe in porabe, ne potrebujejo nobene posebne nadaljnje obravnave v input-output izračunih.

9.31 Transferji obstoječega blaga so v tabeli porabe prikazani kot negativni izdatki za prodajalca in pozitivni izdatki za kupca. Za udeleženo skupino proizvodov pomeni transfer obstoječega blaga prerazporeditev med porabami. Le transakcijski stroški niso predmet prerazporeditve: prikazani so kot poraba poslovnih ali profesionalnih storitev. Za opise in analize je morda koristno, da se za določene skupine proizvodov posebej prikažejo relativne velikosti transferjev obstoječega blaga, npr. pomen rabljenih vozil ali recikliranega papirja.

9.32 Ocenjevanje neposrednih nakupov rezidentov v tujini in nakupov nerezidentov na domačem ozemlju pomeni navadno posebno nalogo v statističnem procesu. Vključeni so kot prilagoditev izhodiščnih ocen uvoza, izvoza ter, v višini vrednosti potrošnega dela nakupov v tujini, izdatkov za končno potrošnjo. Za ohranitev ravnovesja med ponudbo in porabo po proizvodih je potrebno vse te nakupe razdeliti po posameznih skupinah proizvodov. Pri tistih skupinah proizvodov, kjer so ti nakupi pomembni, so lahko prikazani kot podkategorije, npr. izdatki za namestitvene storitve.

9.33 V tabelah ponudbe in porabe je klasifikacija NACE Rev. 1 razširjena z nominalno dejavnostjo za porabo posredno merjenih storitev finančnega posredništva. V tabeli ponudbe za to dejavnost ni prikazana nobena transakcija, v tabeli porabe pa je celotna poraba teh storitev prikazana kot vmesna potrošnja nominalne dejavnosti. Ker nominalna dejavnost nima drugih transakcij, je njen neto poslovni presežek negativen v višini njene vmesne potrošnje, vsi drugi elementi njene dodane vrednosti pa so enaki nič. Posledično je njena skupna bruto dodana vrednost enaka njenemu (negativnemu) neto poslovnemu presežku.

9.34 Prehod iz ponudbe in porabe v osnovnih cenah na kupčeve cene obsega:

(a) prerazporejanje trgovskih marž,

(b) prerazporejanje prevoznih marž,

(d) odštevanje subvencij na proizvode.

Ta prehod je pomemben del procesa usklajevanja. Ločene tabele lahko prehod prikažejo bolj podrobno (glej tabeli 9.7 in 9.8), lahko pa se uporabljajo tudi za pomembne analitične namene, npr. za analizo cen in posledic sprememb v stopnjah davkov na proizvode.

9.35 V splošnem pri pripravljanju tabel ponudbe in porabe ter usklajevanju obeh strani vedno obstaja izbira med dvema načinoma prilagajanja statističnih podatkov:

(a) ponudba vsakega proizvoda v osnovnih cenah se prilagodi na vrednotenje v kupčevih cenah, da se omogoči usklajevanje s porabo v kupčevih cenah;

(b) vsaka od porab v kupčevih cenah se prilagodi na vrednotenje v osnovnih cenah, tako da se ujema s ponudbo v osnovnih cenah.

9.36 V praksi sta za izdelavo tabel ponudbe in porabe lahko potrebni obe obliki usklajevanja. Obe izbiri se ukvarjata s podobnimi oziroma uporabljata podobne vrste prilagoditev, tj. za davke minus subvencije na proizvode ter trgovske in prevozne marže po proizvodih. Dejansko prva izbira ni možna brez druge, saj navadno ni mogoče poznati stolpcev davkov na proizvode, subvencij na proizvode ter trgovskih in prevoznih marž, razporejenih po proizvodih v tabeli ponudbe, preden ni znana razporeditev med porabami posameznih proizvodov iz tabele porabe v kupčevih cenah (tabela 9.6).

9.37 V proces usklajevanja so tako vključene naslednje tabele:

(a) tabeli ponudbe in porabe 9.5 in 9.6, ki prikazujeta končne rezultate procesa usklajevanja ponudbe in porabe po proizvodih v kupčevih cenah in osnovnih cenah;

(b) tabeli trgovskih in prevoznih marž ter davkov minus subvencij na proizvode (tabeli 9.7 in 9.8).

9.38 Prehod iz ponudbe in porabe v osnovnih cenah na kupčeve cene (glej odstavek 9.34.) pomeni prerazporejanje trgovskih marž: vrednotenje v osnovnih cenah zahteva, da so trgovske marže prikazane kot del proizvoda trgovine, vrednotenje v kupčevih cenah pa določa, da so trgovske marže razporejene pri proizvodih, na katere se nanašajo. Enako velja za prevozne marže.

9.39 Vsota trgovskih marž po proizvodih je enaka vsoti trgovskih marž trgovskih dejavnosti ter sekundarnih trgovskih marž drugih dejavnosti. Enaka enačba velja za prevozne marže.

Tabela 9.7 — Poenostavljena tabela trgovskih in prevoznih marž

| | | | Dejavnosti (NACE) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končna poraba a) b) c) d) e) f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23......m | 1 | (1) | Trgovske in prevozne marže na vmesno potrošnjo po proizvodih in dejavnostih | | Trgovske in prevozne marže na končno porabo: Izdatki za končno potrošnjo:gospodinjstevNPISGdržaveBruto investicije:bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmetispremembe zalogizvoz | | | |

Tabela 9.8 — Poenostavljena tabela davkov minus subvencij na proizvode

| | | | Dejavnosti (NACE) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končna poraba a) b) c) d) e) f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23......m | 1 | (1) | Davki minus subvencije na proizvode za vmesno potrošnjo po proizvodih in dejavnostih | | Davki minus subvencije na proizvode za končno porabo: Izdatki za končno potrošnjo:gospodinjstevNPISGdržaveBruto investicije:bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmetispremembe zalogizvoz | | | |

2 | | Davki minus subvencije na proizvode za vmesno potrošnjo po dejavnostih | | Davki minus subvencije na proizvode po vrstah končne porabe | | Skupaj davki minus subvencije na proizvode | |

9.40 Prevozne marže vsebujejo prevozne stroške, ki jih kupec plača posebej; ti stroški so vključeni v porabo proizvodov v kupčevih cenah, ne pa v osnovnih cenah proizvodnje predelovalcev ali v trgovskih maržah trgovcev na debelo ali drobno. Prevozne marže vključujejo zlasti:

(a) prevoz blaga z mesta proizvodnje na mesto, kjer ga prevzame kupec, če proizvajalec plača za prevoz tretji osebi in je ta znesek kupcu fakturiran posebej;

(b) prevoz blaga, ki ga organizira predelovalec ali trgovec na debelo ali drobno tako, da mora kupec prevozne stroške plačati posebej, tudi če prevoz opravijo predelovalci ali trgovci na debelo ali drobno sami.

Vsi drugi stroški prevoza blaga niso prikazani kot prevozne marže, npr.:

(a) če prevoz blaga opravi predelovalec, so prevozne stroški vključeni v osnovne cene predelovalčeve proizvodnje; ta prevoz predstavlja pomožno dejavnost, posamezni prevozni stroški pa niso prepoznani kot prevozni stroški;

(b) če predelovalec organizira prevoz blaga brez posebnega računa za prevozne storitve, so prevozni stroški vključeni v osnovne cene predelovalčeve proizvodnje, so kot taki prepoznani in prikazani kot del vmesne potrošnje predelovalca;

(c) če trgovci na debelo ali drobno organizirajo prevoz blaga z mesta, kjer ga prevzamejo, na mesto, kjer ga prevzame drug kupec, so ti stroški vključeni v trgovsko maržo, če kupcu znesek za prevoz ni zaračunan posebej. Enako kot pri predelovalcih lahko tudi tukaj ti stroški pomenijo pomožno dejavnost za trgovca na debelo ali drobno ali pa nakup storitev za vmesno potrošnjo, tako da so prikazani med trgovskimi, ne pa med prevoznimi maržami;

(d) če gospodinjstvo pooblasti tretjo osebo za prevoz blaga, ki ga je kupilo za končno potrošnjo, so prevozni stroški prikazani kot izdatki za končno potrošnjo prevoznih storitev in niso vključeni v trgovske ali prevozne marže.

9.41 Tabela 9.7 prikazuje nekoliko poenostavljeno sliko matrike trgovskih in prevoznih marž, ker:

(a) trgovske in prevozne marže niso izrecno ločene. Obe vrsti marž se lahko prikažeta za vsako skupino proizvodov, druga rešitev pa sta ločeni tabeli: ena za trgovske, druga za prevozne marže;

(b) pri trgovskih maržah je za upoštevanje razlik v cenah med trgovino na debelo in drobno potrebno ločevati med trgovskimi maržami trgovine na debelo in trgovskimi maržami trgovine na drobno. Pri oblikovanju tabel je treba upoštevati, da trgovci na debelo lahko prodajajo tudi neposredno gospodinjstvom (npr. pohištvo) in da trgovci na drobno lahko prodajajo tudi proizvodnim dejavnostim (npr. kavarnam in restavracijam);

(c) pri izračunavanju in analiziranju trgovskih marž na proizvode za končno potrošnjo gospodinjstev se za upoštevanje razlik v njihovih cenah lahko za vsako skupino proizvodov določijo najpomembnejši distribucijski kanali; razločevanje med trgovino na debelo in drobno je dejansko premalo natančno. Npr. blago in storitve lahko gospodinjstva kupujejo v supermarketih, špecerijah, cvetličarnah, veleblagovnicah, v tujini ali ga dobijo kot dohodek v naravi. Nadalje, za nekatere proizvode so zelo pomembne sekundarne prodaje, npr. pri cigaretah so to lahko prodaje v kavarnah, restavracijah in na bencinskih črpalkah. Seveda se ta podrobnejša razločevanja lahko uvedejo samo, če razpoložljivi podatki nudijo dovolj informacij za vsaj grobe ocene pomena vsakega od distribucijskih kanalov;

(d) pri izračunavanju prevoznih marž je lahko zelo uporabno razločevanje po vrstah prevoza (npr. po železnici, zraku, morskih/notranjih vodnih poteh ali po cestah).

9.42 Davke na proizvodnjo in uvoz sestavljajo:

(a) davki na proizvode (D.21):

1. davki tipa davka na dodano vrednost (DDV) (D.211),

2. davki in dajatve na uvoz razen DDV (D.212),

3. davki na proizvode razen DDV in uvoznih davkov (D.214),

(b) drugi davki na proizvodnjo (D.29).

Na podobne kategorije se delijo subvencije na proizvodnjo in uvoz. Obravnavajo se kot negativni davki na proizvodnjo in uvoz.

Opredelitve vseh teh kategorij so v odstavkih od 4.14. do 4.40.

9.43 Ponudba v osnovnih cenah vsebuje neto druge davke na proizvodnjo (torej ne vsebuje drugih subvencij na proizvodnjo). Za prehod z osnovnih cen na kupčeve cene (ali obratno, glej odstavek 9.34.) je treba dodati davke na proizvode in odšteti subvencije na proizvode (ali obratno).

9.44 DDV je lahko odbitni, neodbitni ali zgolj neuporabljen:

(a) odbitni DDV se navadno uporablja za večino vmesne potrošnje, večino bruto investicij v osnovna sredstva in za del sprememb zalog;

(b) neodbitni DDV se navadno uporablja za izdatke za končno potrošnjo, del bruto investicij v osnovna sredstva, del sprememb zalog in del vmesne potrošnje;

1. izvoz (vsaj za izvoz v države izven EU),

2. vse blago in storitve, ki imajo stopnjo DDV enako nič, ne glede na njihovo porabo,

3. vse proizvajalce, ki so izvzeti iz sistema DDV, npr. majhna podjetja in verske organizacije.

9.45 DDV je v ESR prikazan neto: vse ponudbe so vrednotene v osnovnih cenah, torej brez fakturiranega DDV, vmesna in končna potrošnja pa v kupčevih cenah, torej brez odbitnega DDV.

9.46 Tabela 9.8, ki prikazuje davke minus subvencije na proizvode je poenostavljena, ker:

(a) ne razločuje med različnimi vrstami davkov na proizvode, subvencije pa niso prikazane posebej;

(b) za različne distribucijske kanale lahko veljajo različne davčne stopnje in subvencije, zato jih je treba razločevati, če so na voljo ustrezni in zadostni podatki.

9.47 Davki in subvencije na proizvode so v plačilo zapadli zneski le, če so evidentirani z davčnimi odmerami, davčnimi napovedmi ipd. ali če so zneski dejansko plačani (glej odstavek 4.27.). Davki (in subvencije) na proizvode se po proizvodih navadno ocenijo z uporabo uradne stopnje davka (subvencije) za posamezne tokove, nato pa je potrebno analizirati razlike med tako ocenjenimi zneski in zneski davčnih odmer ali dejansko plačanimi zneski.

(a) Nekatere od teh razlik kažejo, da začetna ocena davkov na proizvode ni v skladu z opredelitvami ESR, zato jo je treba:

1. v primeru izvzetja znižati,

2. v primeru utaje (npr. plačilo davkov je obvezno, vendar ni davčne odmere) znižati,

3. v primerih kazni zvišati.

Spremembe ocen davkov na proizvode vplivajo na spremenljivke, ki so ocenjene s prištevanjem ali odštevanjem ocenjenih davkov na proizvode. Npr. proizvodnja v osnovnih cenah za posamezno skupino proizvodov se lahko oceni z odštevanjem, med drugim, davkov na proizvode od ocenjene porabe v kupčevih cenah, za oceno porabe v kupčevih cenah pa se ocena proizvodnje v osnovnih cenah lahko združi, med drugim, z ocenami davkov na proizvode.

(b) V tabelah ponudbe in porabe se ne sme upoštevati več vrst razlik:

1. razlike v času, npr. plačila se lahko nanašajo na davčne odmere za več let,

2. podjetja, ki so plačilno nesposobna (stečaji): to mora biti prikazano kot druga sprememba obsega finančnih sredstev in obveznosti, torej ne v tabelah ponudbe in porabe.

(c) V nekaterih primerih razlike lahko kažejo tudi na to, da so začetne ocene davkov in subvencij na proizvode zelo napačne, npr. ker je proizvodnja nekega proizvoda prenizko ocenjena. Tedaj so lahko upravičene tudi spremembe ocen tokov blaga in storitev.

Pri prehodu od porabe po proizvodih v kupčevih cenah na osnovne cene se popravki izhodiščnih ocen davkov in subvencij na proizvode lahko prikažejo kot posebna postavka. Za vse input-output izračune pa je te popravke potrebno razporediti po proizvodih, četudi le s preprostimi matematičnimi metodami, npr. s proporcionalno razporeditvijo.

9.48 Iz tabele porabe, prikazane v tabeli 9.6, ni razvidno, v kakšnem obsegu je bilo porabljeno blago in storitve proizvedeno doma in v kakšnem uvoženo. Ta podatek je potreben za vse analize, v katerih je pomembna povezava med ponudbo in porabo blaga in storitev znotraj nacionalnega gospodarstva. Značilen primer je analiza vpliva sprememb izvoza ali izdatkov za končno potrošnjo na uvoz, domačo proizvodnjo in s tem povezane spremenljivke, npr. na zaposlenost; dejansko je to pomembno za večino analiz, omenjenih v odstavkih 9.14. in 9.15. Input-output okvir zato vsebuje tudi tabelo porabe za uvožene proizvode in tabelo porabe za doma proizvedeno blago in storitve (glej tabeli 9.9 in 9.10).

9.49 Pri sestavljanju tabele porabe za uvožene proizvode je treba uporabiti vse razpoložljive podatke o porabi uvoza, npr. za nekatere proizvode so lahko znana najpomembnejša uvozna podjetja, za nekatere proizvajalce pa lahko obstajajo podatki o velikosti uvoza. Sicer pa so v splošnem neposredni statistični podatki o porabi uvoza redki, zato jih je navadno treba dopolniti s predpostavkami po skupinah proizvodov.

9.50 Tabela porabe doma proizvedenih blaga in storitev se tako lahko izdela z odštevanjem tabele porabe uvoženih proizvodov od tabele skupne porabe.

Tabela 9.9 — Tabela porabe uvoza

| | | | Dejavnosti (NACE) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končna poraba a) b) c) d) e) f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23......m | 1 | (1) | Za uvožene proizvode: vmesna potrošnja v c.i.f vrednostih po proizvodih in dejavnostih | | Za uvožene proizvode: končna poraba v kupčevih cenah/c.i.f. vrednostih: Izdatki za končno potrošnjo:gospodinjstevNPISGdržaveBruto investicije:bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmetispremembe zalogizvoz | | | |

Tabela 9.10 — Tabela porabe domače proizvodnje v osnovnih cenah

| | | Dejavnosti (NACE) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končna poraba a) b) c) d) e) f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23.....m | 1 | (1) | Za domačo proizvodnjo: Vmesna potrošnja v osnovnih cenah po proizvodih in dejavnostih | | Za domačo proizvodnjo: končna poraba v osnovnih cenah: Izdatki za končno potrošnjo:gospodinjstevNPISGdržaveBruto investicije:bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmetispremembe zalogizvoz | | |

. | | Elementi dodane vrednosti po dejavnostih | | | | |

. | | Dodana vrednost po dejavnostih | | | | |

. | | Proizvodnja v osnovnih cenah po dejavnostih | | | | |

9.51 Za posebne namene se lahko zgoraj predstavljene tabele ponudbe in porabe spremenijo z uvedbo drugih in dodatnih klasifikacij. Pomembni značilni primeri so:

(a) podrobnejše klasifikacije proizvodov in dejavnosti, ki temeljijo na nacionalnih klasifikacijah ali ki upoštevajo posebne namene, npr. za analizo vloge raziskav in razvoja v nacionalnem gospodarstvu;

(b) podrobnejša geografska razčlenitev uvoza in izvoza, npr. trgovina znotraj EU, dodatno razčlenjena po državah, ter trgovina zunaj EU, dodatno razčlenjena po ekonomskih regijah in nekaterih državah, npr. ZDA in Japonska;

1. uvoz proizvodov, ki se proizvajajo tudi doma ("konkurenčni uvoz"),

2. uvoz proizvodov, ki se doma ne proizvajajo ("komplementarni uvoz").

Ti dve obliki uvoza imata verjetno različne odnose z nacionalnim gospodarstvom in sta zanj različno pomembni. Konkurenčni uvoz je lahko predmet analize in ekonomske politike, ker je lahko nadomestek za domačo proizvodnjo, zato se lahko vključi kot posebna kategorija (potencialne) končne porabe v tabele porabe. Za komplementarni uvoz pa se analize večinoma osredotočajo na vpliv sprememb njegovih cen in obsega (npr. v primeru naftnih kriz) na nacionalno gospodarstvo;

(d) razdelitev sredstev za zaposlene po merilih, kot so stopnja izobrazbe, zaposlitev za polni/skrajšani delovni čas, starost in spol. Ta klasifikacija se nato lahko uporabi tudi pri dodatnih informacijah o zaposlenosti. Tako se tabele ponudbe in porabe lahko uporabljajo tudi za vse vrste analiz trga dela;

(e) razdelitev sredstev za zaposlene v:

(1) plače, od katerih:

- socialni prispevki zaposlenih [1] Globalna ocena tega koncepta je lahko potrebna, če socialni prispevek zaposlenega ni odvisen samo od plače, ampak tudi od, npr. drugih dohodkov zaposlenega, starosti in zakonskega statusa.;

(2) socialni prispevki delodajalcev.

Ta razdelitev omogoča analizo vloge socialnih prispevkov pri ceni inputov dela in prenosu tega bremena na bruto poslovni presežek;

(f) klasifikacija končne potrošnje po namenu (za gospodinjstva COICOP, za državo COFOG). Funkcionalna klasifikacija teh izdatkov omogoča ovrednotenje vpliva vsake funkcije na preostalo gospodarstvo. Primera sta ocena pomena javnih in zasebnih izdatkov za zdravstvo, prevoz in izobraževanje ter analiza vpliva državnih izdatkov za obrambo na nekatere domače dejavnosti, še posebej na proizvajalce letal, tovornjakov in orožja;

(g) prerazvrstitev investicij v osnovna sredstva in stanja osnovnih sredstev pri tistih osnovnih sredstvih, ki jih lastnik daje v najem, npr. pri poslovnem najemu so osnovna sredstva lahko prikazana, kot da so v lasti uporabnika (v nasprotju s standardno obravnavo v ESR). Namen te prerazvrstitve je narediti primerljivo stroškovno strukturo med dejavnostmi, ki najemajo osnovna sredstva, in dejavnostmi, ki imajo podobna osnovna sredstva v lasti. Za konsistentno računovodsko obravnavo zahteva takšna prerazvrstitev tudi spremembo vmesne potrošnje najemojemalcev in proizvodnje najemodajalcev v višini najemnine za osnovno sredstvo;

(h) prerazvrstitev zaposlenosti in sredstev za zaposlene pri delu, oddanem zunanjim izvajalcem, in osebah, ki delajo prek agencij za začasno zaposlovanje: namen te prerazvrstitve je s prikazom oseb kot zaposlenih v tistih dejavnostih, v katerih dejansko delajo, narediti stroškovno strukturo dejavnosti bolj primerljivo. Takšna prerazvrstitev zahteva tudi spremembo konceptov vmesne potrošnje in proizvodnje opazovanih dejavnosti.

TABELE, KI POVEZUJEJO TABELE PONUDBE IN PORABE S SEKTORSKIMI RAČUNI

9.52 Za konsistentnost tabel ponudbe in porabe s sektorskimi računi morajo biti informacije v tabelah ponudbe in porabe povezane s sektorskimi računi. To se doseže z uvedbo tabele s spremenljivkami, navzkrižno klasificiranimi po dejavnostih in po sektorjih (glej tabelo 9.11).

+++++ TIFF +++++

SIMETRIČNE INPUT-OUTPUT TABELE

9.53 ESR je tabela oblike proizvod po proizvodu najpomembnejša simetrična input-output tabela.

9.54 Input-output tabela oblike proizvod po proizvodu (glej tabeli 9.4 in 9.12) se lahko sestavi s pretvorbo tabel ponudbe in porabe, izdelanih v osnovnih cenah, kar obsega spremembo formata, tj. iz dveh asimetričnih v eno simetrično tabelo (glej odstavek 9.09). Postopek pretvorbe se lahko razdeli na tri korake:

(a) alokacija stranskih proizvodov v tabeli ponudbe v dejavnosti, v katerih so to glavni proizvodi;

(b) preureditev stolpcev tabele porabe od inputov dejavnosti v inpute homogenih panog (glej odstavek 2.114) (brez agregiranja vrstic);

(c) agregacija posameznih proizvodov (vrstic) nove tabele porabe v homogene panoge, prikazane v stolpcih, če je to ustrezno.

9.55 Korak (a) zajema prenose stranskih proizvodov v tabeli ponudbe. Ker stranski proizvodi nastopajo kot "izvendiagonalne" postavke v tabeli ponudbe, je ta prenos sorazmerno enostaven. Ti stranski proizvodi se obravnavajo kot dodatki v dejavnosti, v katerih so to glavni proizvodi, in so izločeni iz dejavnosti, v katerih so bili proizvedeni.

9.56 Korak (b) je bolj zapleten, ker se izhodiščni podatki o inputih nanašajo na dejavnosti in ne na vsak posamezen proizvod, ki je bil v tej dejavnosti proizveden. Pretvorba, ki jo je potrebno izvesti, zajema prenose inputov, ki so povezani s stranskimi proizvodi, iz dejavnosti, v katerih so bili stranski proizvodi narejeni, v dejavnosti, v katere načeloma (po svojih značilnostih) sodijo. Ta prenos se lahko opravi na dva načina:

1. s pomočjo dodatnih statističnih in tehničnih podatkov;

2. s pomočjo predpostavk.

9.57 Dodatne statistične in tehnične informacije je treba uporabljati kolikor je le mogoče. Npr. morda je možno dobiti posebne informacije o inputih, potrebnih za proizvodnjo določene vrste proizvodnje. Vendar pa so podatki te vrste navadno nepopolni, zato je na koncu za izvedbo prenosov navadno potrebno uporabiti preproste predpostavke.

Tabela 9.12 — Simetrična input-output tabela v osnovnih cenah (proizvod po proizvodu)

| | | Proizvodi (CPA) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končna poraba a) b) c) d) e) f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23......n | 1 | (1) | Vmesna potrošnja v osnovnih cenah po proizvodih in proizvodih | | Končna poraba v osnovnih cenah: Izdatki za končno potrošnjo:gospodinjstevNPISGdržavaBruto investicije:bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmetispremembe zalogizvoz | | |

. | | Elementi dodane vrednosti po proizvodih | | | | |

. | | Dodana vrednost po proizvodih | | | | |

. | | Proizvodnja v osnovnih cenah po proizvodih | | | | |

. | | Uvoz c.i.f. po proizvodih | | | | |

. | | Ponudba v osnovnih cenah po proizvodih | | | | |

9.58 Predpostavke, ki se uporabljajo za prenos proizvodov in z njimi povezanih inputov, slonijo na dveh vrstah tehnoloških predpostavk:

(a) tehnologija dejavnosti, ki predpostavlja, da so vsi proizvodi, ki jih proizvedejo lokalne EED v dejavnosti, proizvedeni z enako strukturo inputov;

(b) tehnologija proizvoda, ki predpostavlja, da imajo vsi proizvodi določene skupine enako strukturo inputov, ne glede na to, katera dejavnost jih proizvaja.

Izbira najboljše predpostavke za posamezen primer ni lahka naloga. Odvisna mora biti od strukture domačih dejavnosti, npr. od stopnje specializacije in od homogenosti nacionalnih tehnologij, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iste skupine. Npr. škornji so lahko izdelani iz usnja ali iz plastičnih mas; predpostavljanje enake tehnologije proizvoda za vse škornje (ali, pri višji ravni agregacije, za vso obutev) je zato lahko sporno; predpostavka tehnologije panoge je tukaj lahko boljša izbira.

Preprosta uporaba predpostavke tehnologije proizvoda pogosto daje nesprejemljive rezultate, saj so tako izračunani input-output koeficienti včasih neverjetni ali celo nemogoči, npr. negativni. Neverjetni koeficienti so lahko posledica napak v merjenju in heterogenosti (raznovrstnosti proizvodov) dejavnosti, v kateri je preneseni proizvod glavni proizvod. To se lahko popravi s prilagoditvami, ki temeljijo na dodatnih informacijah, ali z uporabo izvedenskih ocen v največjem možnem obsegu. Druga rešitev je seveda uporaba predpostavke tehnologije dejavnosti. V praksi je najboljša strategija za sestavljanje simetričnih input-output tabel uporaba mešanice predpostavk tehnologije, kombiniranih z dodatnimi informacijami.

9.59 Pomen predpostavk je odvisen od obsega stranske proizvodnje, ta pa ni odvisen le od organiziranosti proizvodnje v gospodarstvu, ampak tudi od razčlenitve proizvodov: čim bolj je členitev podrobna, tem več stranske proizvodnje je pričakovati.

9.60 Korak (c) zajema agregacijo proizvodov v novi tabeli porabe v dejavnosti, ki jih proizvajajo v skladu s korakom (a), rezultat pa je simetrična input-output tabela, v kateri so proizvodi navzkrižno razvrščeni po proizvodih. Medtem ko se ta dopolnila začnejo pri podatkih o lokalnih EED, končne vknjižbe ustrezajo vknjižbam za "enote homogene proizvodnje".

9.61 Klasifikacije v simetrični input-output tabeli se skladajo s klasifikacijami v tabelah ponudbe in porabe, saj je prva tabela transformacija drugih (razen seveda klasifikacije po dejavnostih/homogenih panogah).

9.62 Simetrično input-output tabelo, ki je prikazana v tabeli 9.12, morata spremljati vsaj dve tabeli:

(a) matrika, ki prikazuje porabo uvoza. Format te tabele je enak kot pri uvozni tabeli, ki podpira tabeli ponudbe in porabe (glej tabelo 9.10), le da je tu uporabljena klasifikacija proizvod po proizvodu;

(b) simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo (tabela 9.13).

Simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo se uporablja za izračun kumulativnih koeficientov, tj. Leontijeve inverzne matrike. Leontijeva inverzna matrika je v primeru tabele 9.13 inverzna matrika razlike med enotsko matriko I in matriko tehničnih koeficientov, dobljenih iz matrike [(1), (1)]. Leontijeva inverzna matrika se lahko izračuna tudi za domačo proizvodnjo in konkurenčni uvoz (glej odstavek 9.51.). V tem primeru je treba predpostaviti, da je bil konkurenčni uvoz proizveden na enak način kot konkurenčni domači proizvodi.

Tabela 9.13 — Simetrična input-output tabela za domačo proizvodnjo (proizvod po proizvodu)

| | | Proizvodi (CPA) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končna poraba a) b) c) d) e) f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23......n | 1 | (1) | Za domačo proizvodnjo: vmesna potrošnja v osnovnih cenah po proizvodih in proizvodih | | Za domačo proizvodnjo: končna poraba v osnovnih cenah: Izdatki za končno potrošnjo:gospodinjstevNPISGdržaveBruto investicije:bruto investicije v osnovna sredstva in vrednostni predmetispremembe zalogizvoz | | |

. | | Elementi dodane vrednosti po proizvodih | | | | |

. | | Dodana vrednost po proizvodih | | | | |

. | | Proizvodnja v osnovnih cenah po proizvodih | | | | |

POGLAVJE 10

MERE CEN IN OBSEGA

10.01 V sistemu ekonomskih računov so vsi tokovi in vsa stanja izraženi v denarnih enotah. Denarna enota je edini skupni imenovalec, ki ga je moč uporabiti za vrednotenje izjemno različnih transakcij, prikazanih v računih, in ki omogoča izračun smiselnih izravnalnih postavk.

Težava pri uporabi denarne enote kot merske enote je, da ni ne stabilna ne mednarodni standard. Ekonomska analiza se največ ukvarja z merjenjem gospodarske rasti v izrazih obsega med različnimi obdobji. Zato je pri spremembah vrednosti posameznih ekonomskih agregatov spremembe, ki izhajajo izključno iz sprememb cen, nujno razlikovati od preostalih sprememb, ki se imenujejo spremembe "obsega".

Ekonomska analiza se ukvarja tudi s primerjavami v prostoru, tj. med različnimi nacionalnimi gospodarstvi. Pri tem se osredotoča na mednarodne primerjave obsega ravni proizvodnje in dohodka, zanima pa jo tudi raven cen. Zato je razlike v vrednosti ekonomskih agregatov med pari ali skupinami držav nujno razčleniti v komponente, ki odražajo razlike v obsegu in razlike v ceni.

10.02 Pri časovnih primerjavah tokov in stanj je treba pravilnemu merjenju sprememb cen in obsegov posvečati enako pozornost. V kratkem obdobju ni opazovanje cenovnih sprememb nič manj zanimivo kot merjenje obsega ponudbe in povpraševanja. Na dolgi rok mora preučevanje gospodarske rasti upoštevati spreminjanja relativnih cen različnih vrst blaga in storitev.

Poglavitni cilj ni samo zagotavljanje izčrpnih mer sprememb cen in obsegov za temeljne agregate sistema, ampak sestaviti celoto medsebojno odvisnih mer, ki omogočajo sistematične in podrobne analize inflacije, gospodarske rasti ter njunih nihanj.

10.03 Splošno pravilo za primerjave v prostoru je, da morajo biti pravilno merjene tako cenovne komponente kot tudi komponente obsega ekonomskih agregatov. Ker je razlika med Laspeyresovimi in Paaschejevimi obrazci pri primerjavah v prostoru pogosto značilna, je Fischerjev indeksni obrazec za te primerjave edini sprejemljiv.

10.04 Prednost ekonomskih računov je v zagotavljanju primernega okvira za izgradnjo sistema indeksov obsega in cen ter v zagotavljanju konsistentnosti statističnih podatkov.

Prednosti računovodskega pristopa je mogoče povzeti takole:

(a) na konceptualni ravni uporaba računovodskega okvira, ki zajema celoten gospodarski sistem, zahteva konsistentno opredelitev cen in fizičnih enot za različne proizvode in tokove v sistemu. V okviru takšne vrste je nujno, da so npr. koncepti cen in obsega za posamezno skupino proizvodov enako opredeljeni na strani virov in na strani porab;

(b) na statistični ravni uporaba okvira ekonomskih računov postavlja računovodske omejitve, ki jih je treba upoštevati v tekočih in stalnih cenah in ki za zagotovitev konsistentnosti podatkov o cenah in obsegih navadno zahtevajo določene prilagoditve;

(c) nadalje, tvorjenje integriranega sistema indeksov cen in obsega v okviru sistema ekonomskih računov zagotavlja nacionalnemu računovodstvu možnost dodatnih preverb. Ob predpostavki obstoja usklajenega sistema tabel ponudbe in porabe v tekočih cenah izgradnja takšnih usklajenih tabel v stalnih cenah pomeni avtomatično izpeljavo sistema implicitnih indeksov cen. Preučevanje verodostojnosti teh izvedenih indeksov lahko vodi k reviziji in popravljanju podatkov v stalnih cenah, v nekateri primerih pa celo k popravljanju vrednosti v tekočih cenah;

(d) nazadnje, računovodski pristop dovoljuje merjenje sprememb cen in obsega za nekatere izravnalne postavke računov, ki po opredelitvi izhajajo iz drugih elementov v računih.

10.05 Kljub prednostim integriranega sistema, ki temelji na usklajenosti transakcij z blagom in storitvami v celoti in po dejavnostih, je treba priznati, da tako dobljeni indeksi cen in obsega ne zadostujejo vsem potrebam in ne odgovarjajo na vsa možna vprašanja o spremembah cen ali obsegov. Čeprav so računovodske omejitve in izbira obrazcev za indeks cen in indeks obsega bistveni za izgradnjo skladnega sistema, lahko včasih predstavljajo oviro. Prav tako obstaja potreba po informacijah za krajša obdobja, npr. mesece ali četrtletja. V teh primerih se kot koristne lahko izkažejo druge oblike indeksov cen in obsega.

PODROČJE UPORABE INDEKSOV CEN IN OBSEGA V SISTEMU RAČUNOV

10.06 Med tokovi, ki se pojavljajo v ekonomskih računih v tekočih cenah, je pri nekaterih (v glavnem pri tistih, ki se nanašajo na proizvode) razlikovanje med spremembami cen in spremembami obsega podobno kot na mikroekonomski ravni. Za številne druge tokove v sistemu je razlikovanje precej manj očitno.

V prvem primeru tokovi zajemajo skupino elementarnih transakcij z blagom in storitvami, katerih vrednost je enaka zmnožku števila fizičnih enot in cene za enoto. V tem primeru za določitev povprečne spremembe cene in obsega zadošča poznavanje razčlenitve obravnavanega toka na elementarne transakcije.

V drugem primeru, ki se nanaša na številne transakcije, povezane z razdelitvijo in finančnim posredništvom ter z izravnalnimi postavkami, kot je dodana vrednost, je tekoče vrednosti težko ali celo nemogoče neposredno ločiti v komponente cen in obsega, zato je treba uporabiti posebne rešitve.

Prav tako obstaja potreba po merjenju realne kupne moči številnih agregatov, kot so sredstva za zaposlene, razpoložljivi dohodek gospodinjstev in nacionalni dohodek. To je možno npr. z njihovim deflacioniranjem z indeksom cen tistega blaga in storitev, ki jih je z njimi mogoče kupiti.

10.07 Poudariti je treba, da se cilj in postopek merjenja realne kupne moči bistveno razlikujeta od cilja in postopka pri deflacioniranju blaga in storitev ter izravnalnih postavk. Za te se lahko vzpostavi integriran sistem indeksov cen in obsega, ki je med drugim uporaben za merjenje gospodarske rasti. Pri vrednotenje tokov zadnje vrste v realnem izrazu se uporabljajo indeksi cen drugih tokov, ki so glede na cilje analize lahko različni; to je možno izvesti le na osnovi dogovora in ne na enoten način znotraj integriranega sistema indeksov cen in obsega.

INTEGRIRANI SISTEM INDEKSOV CEN IN OBSEGA

10.08 Sistematična delitev sprememb tekočih vrednosti v komponenti "spremembe cene" in "spremembe obsega" je omejena na tokove, ki predstavljajo transakcije, prikazane v računih blaga in storitev (0) ter v računih proizvodnje (I); izvaja se tako za podatke, ki se nanašajo na posamezne dejavnosti, kot tudi za podatke, ki se nanašajo na celotno gospodarstvo. Tokov, ki predstavljajo izravnalne postavke (npr. dodana vrednost), ni mogoče neposredno deliti v komponenti cene in obsega, ampak je to mogoče le posredno z uporabo ustreznih tokov transakcij.

Uporaba računovodskega okvira postavlja dvojno omejitev pri izračunu podatkov:

(a) saldo računa blaga in storitev mora biti za kateri koli zaporedni leti izračunan v tekočih in stalnih cenah,

(b) vsak tok na ravni celotnega gospodarstva mora biti enak vsoti ustreznih tokov za posamezne dejavnosti.

Tretja omejitev, ki ni svojstvena uporabi računovodskega okvira, ampak izhaja iz premišljene izbire, je, da mora biti vsaka sprememba vrednosti transakcije pripisana bodisi spremembi cene bodisi spremembi obsega bodisi njuni kombinaciji.

Če so te tri zahteve izpolnjene, vrednotenje računov blaga in storitev ter računov proizvodnje v stalnih cenah pomeni, da je možno izdelati integrirano celoto indeksov cen in obsega.

10.09 Postavke, ki jih je pri izgradnji takšne integrirane celote treba upoštevati, so:

| |

Transakcije s proizvodi

Proizvodnja | P.1 | |

Tržna proizvodnja | | P.11 |

Proizvodnja za lastno končno porabo | | P.12 |

Druga netržna proizvodnja | | P.13 |

Vmesna potrošnja | P.2 | |

Izdatki za končno potrošnjo | P.3 | |

Izdatki za individualno končno potrošnjo | | P.31 |

Izdatki za kolektivno končno potrošnjo | | P.32 |

Dejanska končna potrošnja | P.4 | |

Dejanska individualna končna potrošnja | | P.41 |

Dejanska kolektivna končna potrošnja | | P.42 |

Bruto investicije | P.5 | |

Bruto investicije v osnovna sredstva | | P.51 |

Spremembe zalog | | P.52 |

Pridobitve manj odsvojitve vrednostnih predmetov | | P.53 |

Izvoz blaga in storitev | P.6 | |

Izvoz blaga | | P.61 |

Izvoz storitev | | P.62 |

Uvoz blaga in storitev | P.7 | |

Uvoz blaga | | P.71 |

Uvoz storitev | | P.72 |

Davki in subvencije na proizvode

Davki na proizvode razen DDV | | D.212 in D.214 |

Subvencije na proizvode | | D.31 |

DDV na proizvode | | D.211 |

Potrošnja stalnega kapitala | K.1 | |

Izravnalni postavki

Dodana vrednost | B.1 | |

Bruto domači proizvod | B.1*g | |

INDEKSI CEN IN OBSEGA ZA DRUGE AGREGATE

10.10 Poleg zgoraj naštetih mer cen in obsega je v lastni komponenti cene in obsega možno razčleniti tudi v nadaljevanju naštete agregate. Cilji za te mere so različni.

Zaloge | AN.12 |

Stanja proizvedenih osnovnih sredstev | AN.11 |

Sredstva za zaposlene | D.1 |

Zaloge na začetku in koncu obdobja je treba izračunavati v stalnih cenah za ocenjevanje spremembe obsega zalog v obdobju.

Stanje proizvedenih osnovnih sredstev je treba v stalnih cenah izračunavati za oceno razmerij med kapitalom in proizvodnjo ter za pridobitev osnove za oceno potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah.

Sredstva za zaposlene morajo biti v stalnih cenah izračunana za merjenje produktivnosti, v nekaterih primerih pa tudi zaradi ocenjevanja proizvodnje s podatki o inputih v stalnih cenah.

10.11 Sredstva za zaposlene so element dohodka. Za merjenje kupne moči se v realnem izrazu lahko vrednotijo z deflacioniranjem z indeksom, ki odraža cene proizvodov, ki jih zaposleni kupujejo. V realnem izrazu je na enak splošen način mogoče meriti tudi druge elemente dohodka, npr. razpoložljivi dohodek gospodinjstev in nacionalni dohodek.

SPLOŠNA NAČELA MERJENJA INDEKSOV CEN IN OBSEGA

OPREDELITEV CEN IN OBSEGOV TRŽNIH PROIZVODOV

10.12 Oblikovanje integriranega sistema indeksov cen in obsega temelji na predpostavki, da je na ravni posameznega homogenega blaga ali storitve vrednost (v) enaka zmnožku cene na enoto količine (c) in števila količinskih enot (k), tj.

Opredelitev: | Cena je vrednost ene enote proizvoda, katere količine so popolnoma homogene ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi glede na številne druge značilnosti, opisane v odstavku 10.16. Za seštevnost v ekonomskem smislu morajo biti količine identične in imeti enako ceno za enoto. Za vsak agregat transakcij z blagom in storitvami, ki je prikazan v računih, morajo biti mere cen in količin oblikovane tako, da je indeks vrednosti = indeks cene × indeks obsegaTo pomeni, da mora biti prav vsaka sprememba vrednosti toka pripisana bodisi spremembi cene bodisi spremembi obsega bodisi njuni kombinaciji. |

10.13 10.14 Pri transakcijah z blagom je v številnih primerih enostavno določiti fizično enoto, ki je udeležena v transakciji in od tod ceno za enoto. V veliko primerih, npr. za redko investicijsko blago, je to veliko težje in je treba uporabiti posebne rešitve.

Pri transakcijah s storitvami je pogosto težje opredeliti značilnosti, ki določajo fizične enote, zato se lahko mnenja glede meril, ki naj bi se uporabljala, razlikujejo. To lahko velja za pomembne dejavnosti, kot so storitve finančnega posredništva, trgovina na debelo in drobno, storitve za podjetja, izobraževanje, raziskovanje in razvoj, zdravstvo in rekreacija. Zaradi naraščajočega pomena storitvenih dejavnosti je nujno najti skupne rešitve problema izbire fizičnih enot, četudi so le dogovorjene.

RAZLIKE V KAKOVOSTI IN RAZLIKE V CENI

10.15 Fizične in druge značilnosti, ki jih je treba upoštevati pri opredeljevanju proizvodov, določajo razlike v kakovosti in imajo pomembno vlogo, obenem pa povzročajo težke statistične probleme.

Dejstvo je, da za številno blago in storitve, namenjene specifičnim uporabam, obstaja več različnih kakovosti, od katerih ima vsaka svojo ceno.

10.16 Razlike v kakovosti odražajo naslednji dejavniki:

(a) fizične značilnosti,

(b) dostave na različnih lokacijah,

(d) razlike v prodajnih pogojih, okoliščinah ali okolju, v katerih so blago ali storitve dobavljeni.

Ob danih fizičnih značilnostih razlike v drugih dejavnikih pomenijo, da fizične enote v ekonomskem smislu niso identične in da so vrednosti enot različne. Te razlike v vrednostih na enoto so razlike v obsegu in ne razlike v ceni.

V praksi plačilo ob nakupu blaga ne zajema samo cene blaga, ampak tudi ceno storitev, povezanih z dobavo blaga. To pomeni, da je načeloma treba popolnoma enako blago, prodano po različnih cenah in v različnih okoliščinah, šteti za različno blago. Ta zaključek je eksplicitno potrjen v tabelah ponudbe in porabe, kjer je vrednost trgovskih in prevoznih marž (ki predstavljajo glavnino storitev, povezanih z zagotavljanjem blaga) prikazana posebej.

10.17 Znotraj posameznega trga in v enem obdobju je lahko hkratni obstoj več vrednosti na enoto dokaz obstoja razlik v kakovosti, razen v primerih, opisanih v odstavku 10.19. Torej je treba različne modele avtomobilov in celo različice istega modela obravnavati kot različne proizvode, podobno pa je treba razločevati med potovanji z vlakom v prvem in drugem razredu.

Za izračun mer cen in obsega je treba uporabljati čimbolj podrobno klasifikacijo proizvodov, tako da je vsak opredeljen proizvod maksimalno homogen, ne glede na raven, ki je uporabljena pri prikazu rezultatov.

10.18 Dimenzijo kakovosti je treba upoštevati tudi pri prikazu sprememb v času. Spremembo kakovosti zaradi npr. spremembe fizičnih značilnosti proizvoda je treba obravnavati kot spremembo obsega in ne cene. Prav tako je treba upoštevati vpliv agregiranja. Spremembe v sestavi toka, ki pomenijo npr. izboljšanje povprečne kakovosti, je treba prikazati kot povečanje obsega in ne kot povečanje cene. Iz tega izhaja, da bo za proizvodnjo vpliv premika med trgi z različnimi cenami, npr. domači proti tujemu ali industrijska poraba proti trgom za potrošne proizvode, obravnavan kot sprememba obsega in ne kot sprememba cene. Iz tega prav tako izhaja, da se sprememba cene za posamezen tok lahko zgodi samo kot posledica sprememb cen na ravni posameznih transakcij.

Opredelitev: | Razlike v vrednosti na enoto niso kazalnik razlik v kakovosti v naslednjih okoliščinah: pomanjkanje informacij, cenovna diskriminacija, ki odraža omejitve v svobodi izbire, ter obstoj vzporednih trgov. V teh primerih se razlike v vrednostih na enoto obravnavajo kot razlike v ceni. |

10.19 10.20 Pomanjkanje informacij pomeni, da kupec ni pravilno obveščen o obstoječih razlikah v ceni in zato lahko nenamerno kupuje po višjih cenah. To, ali nasprotno, se lahko pripeti tudi, kadar se posamezni kupci in prodajalci pogajajo ali barantajo o ceni. Po drugi strani se razlika v povprečni ceni blaga, kupljenega na trgu ali bazarju, kjer so takšna barantanja pogosta, in ceno enakega blaga, prodanega v drugačne vrste prodajalni (npr. v veleblagovnici) normalno obravnava kot odraz razlik v kakovosti zaradi različnih prodajnih pogojev.

10.21 Cenovna diskriminacija pomeni, da prodajalci za popolnoma enako blago ali storitve, prodane v popolnoma enakih okoliščinah, različnim skupinam kupcev zaračunajo različne cene. V teh primerih posebna skupina kupcev nima svobodne izbire oziroma je le-ta omejena. Sprejeto načelo je, da razlike v ceni pomenijo cenovno diskriminacijo takrat, kadar se za popolnoma enake enote, prodane v popolnoma enakih okoliščinah in na jasno ločenih trgih, zaračunajo različne cene. Razlike v cenah zaradi takšne diskriminacije ne predstavljajo razlik v obsegu.

Možnost preprodaje blaga na trgu pomeni, da je cenovna diskriminacija za proizvode te vrste v večini primerov nepomembna. Morebitne razlike v cenah blaga je mogoče normalno pojasniti kot posledico pomanjkanja informacij ali obstoja vzporednih trgov.

V storitvenih dejavnostih, npr. pri prevozu, lahko proizvajalci skupinam posameznikov z značilno nizkimi dohodki, npr. upokojencem ali študentom, zaračunajo nižje cene. Če lahko le-ti potujejo ob katerem koli času po lastni izbiri, je treba to obravnavati kot cenovno diskriminacijo. Če pa jim proizvajalci zaračunajo nižjo ceno ob pogoju, da potujejo le ob določenih časih, navadno izven prometnih konic, jim proizvajalci nudijo prevoz nižje kakovosti.

10.22 Vzrokov za obstoj vzporednih trgov je več. Kupci morda po nižji ceni ne morejo kupiti toliko, kot bi želeli, ker je ponudba po tej ceni nezadostna, hkrati pa lahko obstaja sekundarni, vzporedni trg z višjimi cenami. Možnost za vzporedni trg obstaja tudi, kadar lahko prodajalci zaračunajo nižje cene, ker se s tem lahko izognejo določenim davkom. Tudi v teh primerih razlika v ceni pomeni razliko v ceni in ne v obsegu.

10.23 Sprememba sestave toka, ki vpliva na njegovo celotno vrednost, se lahko zgodi, kadar se v razmerah pomanjkanja informacij, cenovne diskriminacije in obstoja vzporednih trgov popolnoma enaki proizvodi prodajajo po različnih cenah.

Predpostavimo, da se določena količina posameznega blaga ali storitve, ki se ne razlikuje niti po lastnostih ponujenega blaga ali storitev niti po lokaciji, času ali pogojih prodaje niti po kakšnem drugem dejavniku, določeni skupini kupcev proda po nižji ceni. Kasnejše zmanjšanje deleža, prodanega po nižji ceni, zviša povprečno ceno, ki jo plačajo kupci blaga ali storitve. To je treba prikazati kot povečanje cene in ne kot povečanje obsega.

NAČELA ZA NETRŽNE STORITVE

10.24 Vzpostavljanje obširnega sistema indeksov cen in obsega, ki zajema vse ponudbe in porabe blaga in storitev, naleti na posebno težavo pri merjenju proizvodnje netržnih storitev. Te se od tržnih storitev razlikujejo po tem, da se ne prodajajo po tržni ceni, njihova vrednost v tekočih cenah pa se po dogovoru izračuna kot vsota nastalih stroškov. Ti stroški so vmesna potrošnja, sredstva za zaposlene, drugi davki minus subvencije na proizvodnjo ter potrošnja stalnega kapitala.

10.25 V odsotnosti tržne cene za enoto je sprememba "stroška na enoto" netržne storitve lahko približek za spremembo cene. Če se netržne storitve trošijo na individualni osnovi, je načeloma mogoče oceniti količine, ki so homogene in ki odražajo uporabo teh storitev, ter uporabiti stroške na enoto iz baznega leta za izračun podatkov v stalnih cenah. S takšnim merjenjem proizvodnje je mogoče analizirati spremembe v produktivnosti za individualne netržne storitve. Za kolektivne storitve stroškov na enoto in količin, ki odražajo njihovo uporabo, navadno ni mogoče opredeliti. Če se skušajo spremembe v produktivnosti za kolektivne storitve vključiti s posredno metodo, je treba na to uporabnike opozoriti.

10.26 V okviru ekonomskih računov je bistvenega pomena upoštevanje načela, da morata biti proizvodnja in potrošnja netržnih storitev, enako kot proizvodnja in potrošnja blaga in tržnih storitev, opredeljeni z dejanskimi tokovi tega blaga in storitev in ne s končnimi rezultati, ki izhajajo iz njihove porabe. Ker so ti rezultati odvisni tudi od več drugih dejavnikov, ni mogoče meriti npr. obsega učiteljskih storitev z dvigom izobrazbene ravni ali obsega zdravstvenih storitev z izboljšanjem zdravja prebivalstva.

NAČELA ZA DODANO VREDNOST IN BDP

10.27 Dodana vrednost, izravnalna postavka računa proizvodnje, je edina izravnalna postavka, ki je del integriranega sistema indeksov cen in obsega. Poudariti pa je treba tako zelo posebne značilnosti te postavke kot tudi pomembnost indeksov cen in obsega, ki se nanjo nanašajo.

V nasprotju s številnimi tokovi blaga in storitev dodana vrednost ne predstavlja nobene posamezne vrste transakcij, zato je ni mogoče neposredno razčleniti v komponenti cene in obsega.

Opredelitev: | Dodana vrednost v stalnih cenah je razlika med proizvodnjo v stalnih cenah in vmesno potrošnjo v stalnih cenah: DV = ∑C0K1 − ∑c0k1pri čemer C in K označujeta cene in količine za proizvodnjo, c in k pa cene in količine za vmesno potrošnjo. Teoretično pravilna metoda za izračun dodane vrednosti v stalnih cenah je dvojna deflacija, tj. ločeno deflacioniranje obeh tokov računa proizvodnje (proizvodnje in vmesne potrošnje) ter izračun razlike med obema prevrednotenima tokovoma. |

10.28 10.29 Kadar so statistični podatki nepopolni ali ne dovolj zanesljivi, je morda treba uporabiti en kazalnik. Če so podatki o dodani vrednosti v tekočih cenah dobri, je ena izmed možnih alternativ dvojni deflaciji neposredno deflacioniranje tekoče dodane vrednosti s cenovnim indeksom za proizvodnjo, pri čemer se predpostavlja, da se cene za vmesno potrošnjo spreminjajo po isti stopnji kot za proizvodnjo. Druga možnost je ekstrapolacija dodane vrednosti iz baznega leta z indeksom obsega proizvodnje. Le-ta je lahko izračunan bodisi neposredno iz količinskih podatkov bodisi z deflacioniranjem tekoče vrednosti proizvodnje z ustreznim indeksom cen. Ta metoda dejansko predpostavlja, da so spremembe obsega enake za proizvodnjo in vmesno potrošnjo.

Za nekatere tržne in netržne storitvene dejavnosti, npr. finančne, poslovne storitve, izobraževanje in obrambo, spremembe cen ali obsega proizvodnje morda ni možno zadovoljivo oceniti. V teh primerih je mogoče spreminjanje dodane vrednosti v stalnih cenah oceniti s spremembami sredstev za zaposlene v stalnih cenah dela in potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah. Sestavljavci podatkov so lahko prisiljeni uporabljati takšne pripomočke tudi kadar ni upravičeno predpostavljati, da produktivnost dela v kratkem ali dolgem obdobju ostaja nespremenjena.

10.30 Po svojih lastnostih se torej indeksi obsega in cen za dodano vrednost razlikujejo od ustreznih indeksov za tokove blaga in storitev.

Isto velja za indekse cen in obsega agregatnih izravnalnih postavk, kot je bruto domači proizvod. Le-ta je enak vsoti vseh dodanih vrednosti, zmanjšani za PMSFP, tj. vsoti izravnalnih postavk, povečani za davke minus subvencije na proizvode, z drugega vidika pa je izravnalna postavka med celotnimi končnimi porabami in uvozom.

TEŽAVE PRI UPORABI NAČEL

10.31 Za uporabo načel o cenah in obsegu pri posameznih tokovih v sistemu je treba navesti rešitve za številne težave, ki pri tem nastajajo.

SPLOŠNA UPORABA

10.32 Potreba po določitvi, kateri izmed številnih dejavnikov, ki so opisani v prejšnjem poglavju, pojasnjuje razlike v ceni, nastopi pri proučevanju časovnih serij vrednostnih podatkov in pri potrebi po ločitvi sprememb cen od sprememb obsega. Iz tega izhaja, da so tudi na zelo podrobni ravni serije količinskih podatkov lahko le približne mere sprememb obsega, ker ne odražajo pravilno sprememb, ki lahko nastanejo v mešanici različnih kakovosti. To pomeni, da npr. nespremenjeno število fizičnih enot, prikazanih za določen tok, podceni spremembo obsega, če se je sestava spremenila v prid bolj kakovostnih enot. Ta premik pomeni spremembo povprečne kakovosti in mora biti prikazan kot povečanje indeksa obsega. V splošnem je najboljša metoda za ocenjevanje sprememb obsega tokov blaga in storitev deflacioniranje vrednostnih podatkov z indeksi cen. Ker se vse spremembe povprečne kakovosti pravilno odrazijo v serijah vrednosti, deljenje z reprezentativnim indeksom cen, ki je prilagojen za spremembe kakovosti, daje pravilen indeks obsega.

10.33 V praksi deflacioniranje z indeksi cen ni vedno najboljša rešitev in je treba uporabiti druge metode. Serije vrednosti je npr. mogoče oceniti z množenjem podatkov o cenah in količinah, podatke v stalnih cenah pa nato dobiti z uporabo cen baznega leta. Druga možnost je, da so nekatere serije vrednosti slabše kakovosti ali pa obstajajo težave pri pridobitvi zanesljivih indeksov cen. V teh primerih ocena lahko temelji na količinskih kazalnikih, paziti pa je treba, da se količine nanašajo na čimbolj homogene proizvode. Če nobena izmed opisanih metod ni uporabna, je morda treba proizvodnjo v stalnih cenah oceniti na osnovi inputov v stalnih cenah.

10.34 Za netržne storitve deflacioniranje vrednosti z indeksi cen ni možno, zato je treba uporabiti druge rešitve. Opisane so v odstavkih od 10.41. do 10.46. v nadaljevanju.

UPORABA PRI POSAMEZNIH TOKOVIH

Tokovi blaga in tržnih storitev

10.35 Spremembe vrednosti tokov blaga in tržnih storitev so med vsemi tokovi v gospodarstvu najlaže ločljive v spremembe cen in obsega. V tem okviru je treba jasno ločevati med:

(a) tokovi, ki predstavljajo transakcije, dejansko izvedene na trgu po določeni ceni;

(b) tokovi, ki predstavljajo proizvodnjo za lastno končno porabo (npr. proizvodnja kmetijskih proizvodov in stanovanjskih storitev za lastne potrebe);

(d) tokovi, katerih vrednost je opredeljena kot razlika med razdelitvenimi in/ali finančnimi transakcijami (npr. posredno merjene storitve finančnega posredništva in zavarovalne storitve).

10.36 Tokovi v skupini (a) so daleč najštevilčnejši in najbolj vsakdanji. Spremembe vrednosti teh tokov je mogoče po njihovi naravi deliti v spremembe cen in obsega. Splošna metoda deflacioniranja tekočih vrednosti z indeksi cen je uporabna v vseh primerih, kjer je blago in storitve mogoče izraziti v enotah, od katerih je večina homogena iz leta v leto.

10.37 Za tokove v skupini (b), ki so namišljene transakcije, je značilna odsotnost dejanske cene transakcije. To velja za blago, kot so kmetijski proizvodi za lastno končno porabo ter blago za investicije v osnovna sredstva iz lastne proizvodnje. Pri storitvah se najpomembnejša vrsta nanaša na stanovanjske storitve za lastne potrebe. Vrednosti za te pripisane tokove je treba izračunati z uporabo tržnih cen podobnih proizvodov, deflator mora torej biti enak. Ker je proizvodnjo gradnje za lastne potrebe navadno treba vrednotiti po stroških proizvodnje ne pa po cenah, je treba deflator v tem smislu prilagoditi.

10.38 Najpomembnejši tokovi v skupini (c) so tisti, katerih vrednost v tekočih cenah je dobljena kot razlika med vrednostjo dveh tokov blaga. Takšen je primer trgovskih marž, katerih vrednost v tekočih cenah je opredeljena kot razlika med dejansko ali pripisano ceno, po kateri trgovsko blago prodajo trgovci na debelo ali drobno, ter ceno, ki bi jo moral plačati distributer, da bi nadomestil blago v trenutku, ko je bilo prodano ali kako drugače odsvojeno. Po eni metodi je tako mogoče trgovske marže tudi v stalnih cenah oceniti z razliko, in sicer z odštevanjem vrednosti kupljenega trgovskega blaga v stalnih cenah od vrednosti trgovskega blaga, ki so ga trgovci prodali, v stalnih cenah. Druga metoda merjenja je ekstrapolacija trgovskih marž baznega leta bodisi z obsegom prodaj bodisi z obsegom nakupov trgovcev na debelo in drobno. Da bi bila pravilna, mora ta metoda upoštevati, da se trgovske marže med različnimi proizvodi in porabami razlikujejo. To je eksplicitno priznano v tabelah ponudbe in porabe.

10.39 Skupina (c) zajema tudi proizvodnjo storitev potovalnih agencij, merjeno kot vrednost zaračunanih storitev agencij (provizije). Te storitve je mogoče meriti tudi z razliko med dvema tokovoma, in sicer celotnim plačilom kupca ter izdatki proizvajalca za prevoz in nastanitev. Mera obsega je lahko razlika med tema tokovoma, izračunanima v stalnih cenah. Alternativno so lahko provizije opredeljene kot cena na enoto za vrsto organiziranega prevoza ali nastanitve, kazalnik obsega za zaračunane storitve pa se tako giblje na enak način kot ti tokovi.

10.40 Tokovi v skupini (d) obsegajo storitve finančnega posredništva, prav tako pa so zajete zaračunane storitve zavarovalnic in pokojninskih skladov. Storitve finančnega posredništva nudijo banke in druge finančne družbe, zajemajo pa posojanje denarja podjetjem in gospodinjstvom, zagotavljanje varnih in primernih načinov varčevanja, varovanje denarja in drugih vrednostnih predmetov, kupovanje in prodajanje tujih valut, obračun čekov, ponujanje splošnega ekonomskega znanja, trgovanje z delnicami in obveznicami ter ponujanje investicijskega svetovanja. V nekaterih primerih so te storitve enostavno določljive in posebej plačljive, npr. pri najemu prostora v bančnih trezorjih ali kadar so pri izdajah delnic, obveznic ali posojil zaračunane provizije. Tako je mogoče opredeliti tekočo vrednost transakcij, prav tako pa tudi cene in količine, ki so potrebne za merjenje cen in obsega. Vseeno pa je razčlenitev v komponenti cene in obsega za posredno merjene storitve finančnega posredništva ter zavarovalne storitve navadno mogoča samo arbitrarno in mora temeljiti na dogovorih.

Tokovi netržnih storitev

10.41 Netržne storitve, ki jih proizvajajo država in nepridobitni izvajalci storitev gospodinjstvom (NPISG), zajemajo veliko število storitev, ki so nujne in koristne za družbo. So dveh glavnih vrst:

(a) storitve, ponujene posameznikom, tj. tiste, katerih potrošniki ali upravičenci so individualno razpoznavni. Potrošnja teh storitev zahteva osebno pobudo tistih, na katere se nanašajo;

(b) čiste kolektivne storitve, tj. storitve, ki jih skupaj troši celotno prebivalstvo.

10.42 Storitve, ponujene posameznikom, so lahko dane posameznikom (npr. zdravstvena oskrba) ali skupinam posameznikov (npr. poučevanje). Po svoji naravi se lahko nudijo na tržni ali netržni osnovi; v številnih primerih lahko posameznik pridobi storitve te vrste bodisi pri tržni enoti (s plačilom cene) bodisi brezplačno ali skoraj brezplačno pri netržni enoti države ali NPISG.

Za tržne enote je treba uporabiti metodo deflacioniranja tekočih vrednosti z indeksi cen, ker je v tem primeru spreminjanje sestave proizvodov z različnimi cenami pravilno prikazano kot vpliv na obseg in ne na cene. Ocene proizvodnje netržnih storitev, ponujenih posameznikom, lahko temeljijo na količinskih kazalnikih. Pri izobraževanju so le-ti lahko število ur, ki jih učenci prebijejo pri pouku ali pri individualnem poučevanju, pri netržnih zdravstvenih storitvah pa morajo odražati zdravljenje v bolnišnicah ali obiske pri zdravnikih ali medicinskih sestrah. V obeh primerih se dimenzija kakovosti odraža v obsegu virov, ponujenih učencu ali pacientu. Pri tem je treba uporabljati podatke na čimbolj podrobni ravni, tako da je vsak kazalnik, za katerega se izvedejo izračuni, čimbolj homogen glede na stroške. Le v tem primeru so spremembe v sestavi proizvodov pravilno prikazane kot spremembe obsega.

Spremembe obsega proizvodnje in potrošnje storitev, ki so ponujene posameznikom, bi morale biti načeloma merjene na osnovi porab teh storitev; to prepreči uporabo različnih meril za iste storitve glede na to, ali so tržne ali netržne. Seveda je treba vsako spremembo kakovosti obravnavati kot spremembo obsega, vendar to toliko kakor za tržne storitve velja tudi za netržne storitve, ponujene posameznikom.

10.43 Čiste kolektivne storitve proizvaja država v korist celotnega prebivalstva. Dejansko zajemajo veliko število dejavnosti, kot so splošne javne storitve, nacionalna obramba, zunanje zadeve, pravosodje in policija, urbano načrtovanje in okolje, ekonomska politika itd. Ker se te storitve trošijo kolektivno, posredno in nepretrgano, obsega njihove proizvodnje ni mogoče meriti z obsegom njihove uporabe.

10.44 V praksi morda ni možno dobiti zanesljivih količinskih kazalnikov za netržne storitve, ponujene posameznikom, zato jih je morda treba v izrazu obsega meriti z istimi metodami kot čiste kolektivne storitve. V tem primeru je treba začeti z vrednotenjem različnih stroškovnih elementov te proizvodnje v stalnih cenah. Ti elementi so:

(a) vmesna potrošnja;

(b) sredstva za zaposlene;

(d) potrošnja stalnega kapitala.

Uporaba mer inputov kot približkov za proizvodnjo pomeni, da analiza produktivnosti ni možna.

10.45 Izračun vmesne potrošnje v stalnih cenah ne predstavlja posebnih teoretičnih problemov, ker se vmesna potrošnja nanaša na blago in tržne storitve. Izračun je možen bodisi z deflacioniranjem tekočih vrednosti z indeksom cen vmesne potrošnje bodisi na osnovi količin, prevrednotenih s cenami baznega leta.

10.46 Izračun sredstev za zaposlene ter potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah v netržnih storitvenih dejavnostih je narejen s splošnimi metodami, opisanimi v odstavkih 10.53. in 10.54. Drugi davki na proizvodnjo so pogosto takšne vrste, da jih je mogoče povezati s kazalnikom obsega, na primer z obsegom zaposlenosti, s številom uporabljenih avtomobilov ipd.

Davki in subvencije na proizvode

10.47 Čeprav je v bistvu omejen na transakcije, ki vključujejo blago in storitve, integriran sistem indeksov cen in obsega ne izključuje možnosti izračuna mer sprememb cen in obsega za nekatere druge transakcije. Ta možnost zlasti obstaja za davke in subvencije, ki so neposredno povezani s količino ali vrednostjo blaga in storitev, ki so predmet določenih transakcij. V tabelah ponudbe in porabe so njihove vrednosti prikazane eksplicitno. Z uporabo pravil, opisanih v nadaljevanju, je možno dobiti mere cen in obsega za davke in subvencije, ki so prikazani v računih blaga in storitev, in sicer za:

(a) davke na proizvode razen DDV (D.212 in D.214),

(b) subvencije na proizvode (D.31),

10.48 Najenostavnejši primer so davki, ki predstavljajo fiksen znesek na količinsko enoto proizvoda, ki je predmet transakcije. Vrednost prihodka od takšnega davka je odvisna od:

(a) količine proizvoda, vključenega v transakcijo,

(b) zneska davščine na enoto, tj. davčne cene.

Razčlenitev spremembe vrednosti v njeni dve komponenti dejansko ne predstavlja težav. Sprememba obsega je določena s spremembo količin obdavčenih proizvodov, sprememba cene pa ustreza spremembi zneska davščine na enoto, tj. spremembi davčne cene.

10.49 Pogostejši je primer, pri katerem davek predstavlja določen odstotek vrednosti transakcije. Vrednost prihodka od takšnega davka je odvisna od:

(a) količine proizvoda, vključenega v transakcijo,

(b) cene proizvoda, vključenega v transakcijo,

Davčna cena je v tem primeru dobljena z uporabo stopnje na ceno proizvoda. Tudi spremembo vrednosti prihodka od davka te vrste je mogoče deliti v spremembo obsega, določeno s spremembo količin obdavčenih proizvodov, in v spremembo cene, ki ustreza spremembi davčne cene (b × c).

10.50 Znesek davkov na proizvode razen DDV (D.212 in D.214) je v obsegu merjen z uporabo davčnih cen baznega leta na količine proizvedenih ali uvoženih proizvodov ali z uporabo davčnih stopenj baznega leta na vrednost proizvodnje ali uvoza, prevrednoteno na cene baznega leta. Pri tem je treba paziti na to, da se davčne cene med različnimi porabami lahko razlikujejo, kar je upoštevano v tabelah ponudbe in porabe.

10.51 Podobno je znesek subvencij na proizvode (D.31) v obsegu merjen z uporabo cen subvencij baznega leta na količine proizvedenih ali uvoženih proizvodov ali z uporabo stopenj subvencij baznega leta na vrednost proizvodnje ali uvoza, prevrednoteno na cene baznega leta, pri čemer je treba upoštevati različne cene subvencij za različne porabe.

10.52 DDV na proizvode (D.211) se za celotno gospodarstvo in posamezne dejavnosti ter druge porabnike izračuna na neto osnovi in se nanaša samo na neodbitni DDV. Ta je opredeljen kot razlika med fakturiranim DDV na proizvode in DDV, ki ga odbijejo porabniki teh proizvodov. DDV na proizvode je mogoče opredeliti tudi kot vsoto vseh neodbitnih zneskov, ki jih morajo plačati porabniki.

Neodbitni DDV v stalnih cenah je mogoče izračunati z uporabo stopenj DDV iz baznega leta na tokove, izražene v cenah baznega leta. Vsaka sprememba stopnje DDV za tekoče leto se tako odrazi v indeksu cen in ne v indeksu obsega neodbitnega DDV.

Delež odbitnega DDV v fakturiranem DDV in s tem neodbitnega DDV se lahko spremeni:

(a) bodisi zaradi spremembe pravice odbijanja DDV zaradi spremembe davčnih zakonov ali predpisov, ki lahko začnejo veljati takoj ali s časovnim odlogom;

(b) bodisi zaradi sprememb v sestavi porab proizvodov (npr. povečanje deleža porab, za katere je DDV mogoče odbiti).

Sprememba zneska odbitnega DDV, ki je posledica spremembe pravice odbijanja DDV, se po opisani metodi enako kot sprememba stopnje fakturiranega DDV obravnava kot sprememba davčne cene.

Sprememba zneska odbitnega DDV zaradi sprememb v sestavi porab proizvodov predstavlja spremembo obsega odbitnega DDV in se odrazi v indeksu obsega DDV na proizvode.

Potrošnja stalnega kapitala

10.53 Izračun mer obsega za potrošnjo stalnega kapitala je sorazmerno enostaven, kadar so na voljo dobri podatki o sestavi stanja osnovnih sredstev. Metoda stalne inventarizacije (ki jo uporablja večina držav) že pomeni potrebo po izračunu stanja osnovnih sredstev v stalnih cenah za ocenjevanje potrošnje stalnega kapitala v tekočih cenah. Za prehod od vrednotenja v nabavnih stroških k vrednotenju v stroških nadomestitve je najprej treba investicijsko blago, pridobljeno v številnih različnih obdobjih, ovrednotiti na isti osnovi, tj. v cenah baznega leta. Indeksi cen in obsega, dobljeni v procesu, se tako lahko uporabijo za izračun vrednosti potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah in ustreznega indeksa cen.

Če ni stalne inventarizacije stanja osnovnih sredstev, je spremembo potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah mogoče izračunati z deflacioniranjem podatkov v tekočih cenah z indeksi cen, dobljenimi iz podatkov o bruto investicijah v osnovna sredstva po proizvodih. Pri tem je treba upoštevati starostno strukturo pridobljenega investicijskega blaga.

Sredstva za zaposlene

10.54 Za merjenje obsega inputov dela zaposlenih je količinska enota za sredstva za zaposlene lahko ura dela določene vrste in ravni strokovnega znanja. Tako kot pri blagu in storitvah je treba upoštevati različne kakovosti dela in relativne količine izračunati za vsako posamezno vrsto dela. Cena za vsako vrsto dela so sredstva za zaposlene, plačana za uro, ki se seveda med različnimi vrstami dela lahko razlikujejo. Mero obsega opravljenega dela je mogoče izračunati kot tehtano povprečje relativnih količin za različne vrste dela, pri čemer so uteži vrednosti sredstev za zaposlene v predhodnem ali stalnem baznem letu. Alternativno je indeks cene dela mogoče izračunati kot tehtano povprečje odstotnih sprememb v urnih postavkah sredstev za zaposlene za različne vrste dela, pri čemer so uteži ponovno sredstva za zaposlene. Če je indeks obsega Laspeyresove vrste izračunan posredno z deflacioniranjem sprememb sredstev za zaposlene v tekočih vrednostih z indeksom povprečne spremembe v urnem plačilu, mora biti ta Paaschejeve vrste.

10.55 Za merjenje realne kupne moči sredstev za zaposlene je ta tok mogoče deflacionirati z indeksom, ki odraža porabe teh zaslužkov, to pa sta navadno implicitni deflator izdatkov za individualno potrošnjo ali indeks cen življenjskih potrebščin.

Stanje proizvedenih osnovnih sredstev in zaloge

10.56 Podatki v stalnih cenah so potrebni za stanja proizvedenih osnovnih sredstev in za zaloge. Za prva so potrebni za izračun razmerij med kapitalom in proizvodnjo, razpoložljivi pa so, če se uporablja metoda stalne inventarizacije. V drugih primerih je informacije o vrednostih stanj sredstev mogoče dobiti pri proizvajalcih ter jih deflacionirati z indeksi cen za investicije v osnovna sredstva ob upoštevanju starostne strukture stanja.

Spremembe zalog se merijo z vrednostjo vstopov v zaloge, zmanjšano za vrednost izstopov iz zalog in za vrednost vseh ponavljajočih se izgub blaga v zalogah v določenem obdobju. Ocene v stalnih cenah je mogoče dobiti z deflacioniranjem teh komponent. Kadar so spremembe obsega in cen zalog precej enakomerne, je spremembe zalog mogoče oceniti tudi z množenjem spremembe obsega zalog s povprečnimi cenami tekočega ali baznega leta. Kot druga možnost in kot navzkrižna kontrola je spremembe zalog možno oceniti tudi z razliko med stanjem zalog na koncu in na začetku obdobja. Pri tem je treba vrednost zalog, zmanjšano za prevrednotenje glede na podatke proizvajalcev, prevrednotiti in izraziti v povprečnih cenah tekočega ali baznega leta. Če se cene nanašajo na tekoče leto, vrednost meri spremembe obsega zalog v tekočih cenah, če pa na bazno leto, vrednost ustreza spremembam obsega zalog v cenah baznega leta.

Mere realnega dohodka za celotno gospodarstvo

10.57 Tokov dohodka ni mogoče deliti na komponenti cen in količin, zato mer cen in obsega ni mogoče opredeliti na enak način kot pri tokovih in stanjih, opisanih zgoraj. Tokove dohodka je mogoče v realnih izrazih meriti samo z izbiro košare blaga in storitev, za katere se dohodek navadno porablja, in z uporabo indeksa cen za to košaro kot deflatorja tekočih dohodkov. Izbira je vedno arbitrarna, ker se dohodek redko troši samo za nakupe v obravnavanem obdobju. Del dohodka se lahko privarčuje za nakupe v kasnejših obdobjih, lahko pa se nakupi v obdobju delno financirajo iz predhodnega varčevanja.

10.58 Bruto domači proizvod v stalnih cenah meri skupno proizvodnjo (zmanjšano za vmesno potrošnjo) celotnega gospodarstva v izrazu obsega. Na skupni realni dohodek rezidentov ne vpliva le obseg proizvodnje, ampak tudi stopnja, po kateri je izvoz mogoče menjati za uvoz iz tujine. Če se pogoji menjave izboljšajo, je za plačilo določenega obsega uvoza potrebnega manj izvoza, tako da so na določeni ravni domače proizvodnje blago in storitve lahko prerazdeljeni od izvoza k potrošnji ali investicijam.

10.59 Realni bruto domači dohodek je mogoče izračunati s prištevanjem t.i. dobičkov v menjavi k bruto domačemu proizvodu v izrazu obsega. Dobički — ali izgube — v menjavi so opredeljeni kot:

T =

−

tj. kot tekoča razlika med izvozom in uvozom, deflacionirana s cenovnim indeksom P, zmanjšana za razliko med deflacionirano vrednostjo izvoza in deflacionirano vrednostjo uvoza. Izbira deflatorja P za tekoče trgovinske salde je prepuščena statističnim oblastem v državi, pri čemer je treba upoštevati specifične okoliščine te države. V razmerah negotovosti glede izbire je povprečje indeksov cen izvoza in uvoza verjetno primeren deflator.

10.60 Različni agregati realnega dohodka so opredeljeni takole:

| Bruto domači proizvod v stalnih cenah |

plus | dobički ali izgube v menjavi zaradi sprememb pogojev menjave |

je enako | realni bruto domači dohodek |

plus | realni primarni dohodki iz tujine |

minus | realni primarni dohodki v tujino |

je enako | realni bruto nacionalni dohodek |

plus | realni tekoči transferji iz tujine |

minus | realni tekoči transferji v tujino |

je enako | realni bruto nacionalni razpoložljivi dohodek |

minus | potrošnja stalnega kapitala v stalnih cenah |

je enako | realni neto nacionalni razpoložljivi dohodek. |

Da bi bilo različne agregate nacionalnega dohodka možno izraziti v realnih izrazih se priporoča, da so prihodki in odhodki primarnih dohodkov ter transferjev v in iz tujine deflacionirani z indeksom bruto domačih končnih izdatkov. Realni nacionalni razpoložljivi dohodek naj bo izražen na neto osnovi z odštevanjem potrošnje stalnega kapitala v stalnih cenah od bruto vrednosti.

IZBIRA OBRAZCA INDEKSNEGA ŠTEVILA IN BAZNEGA LETA

10.61 Izgradnja integriranega sistema indeksov cen in obsega zahteva preudarno izbiro vrste indeksov.

10.62 Preferenčna mera letnih sprememb obsega je Fischerjev indeks obsega, ki je opredeljen kot geometrično povprečje Laspeyresovega in Paaschejevega indeksa. Spremembe obsega v daljših obdobjih je mogoče dobiti z veriženjem, tj. s kumuliranjem letnih sprememb obsega.

10.63 Preferenčna mera letnih sprememb cen je Fischerjev indeks cen. Spremembe cen v daljših obdobjih je mogoče dobiti z veriženjem letnih sprememb cen.

10.64 Verižni indeksi, ki uporabljajo Laspeyresove indekse obsega za merjenje sprememb obsega in Paaschejeve indekse cen za merjenje letnih sprememb cen, so sprejemljiva alternativa Fischerjevim indeksom.

10.65 Čeprav je verižni indeks preferenčna mera obsega in cen, je treba priznati, da je odsotnost seštevne konsistentnosti lahko resna pomanjkljivost za številne vrste analiz.

Agregat je opredeljen kot vsota svojih komponent. Seštevnost zahteva, da se ta enakost ohrani, kadar so tako vrednosti agregata kot njegovih komponent v referenčnem obdobju ekstrapolirane v času s celoto indeksnih števil obsega.

10.66 Zato se priporoča, da se za temeljne agregate poleg verižnih indeksov izračunavajo tudi dezagregirani podatki v stalnih cenah, tj. neposredno vrednotenje tekočih količin v cenah baznega leta.

Da bi bili podatki integriranega sistema mer cen in obsega konsistentni, je treba podatke v stalnih cenah ocenjevati na čimbolj podrobni ravni. Tabele ponudbe in porabe tvorijo osrednji, konceptualni in statistični okvir za vse mere v stalnih cenah. Dodatni podatki se nahajajo v dopolnilnih tabelah.

Serije v stalnih cenah je ne glede na vse sčasoma treba preračunati na novo bazo. ESR je sprejel načelo, da se bazno leto spremeni vsakih pet let, začenši z letom 1995. Ob spremembi baznega leta se navadno podatki, ki temeljijo na stari bazi, povežejo s podatki, ki temeljijo na novi bazi; preračun na novo bazo se tako za nazaj navadno ne izvede. Ob spremembi baznega leta se kot posledica povezave izgubi seštevnost.

10.67 Kadar se vrednosti iz baznega leta ekstrapolirajo z verižnimi indeksi obsega, je treba uporabnikom pojasniti, zakaj v tabelah ni seštevnosti.

Neseštevni podatki "v stalnih cenah" se objavljajo brez prilagoditev. Ta metoda je transparentna in pokaže uporabnikom obseg problema.

To ne izključuje možnosti okoliščin, v katerih bi se izdelovalci odločili razlike odpraviti, da bi izboljšali splošno konsistentnost podatkov.

MEDPROSTORSKI INDEKSI CEN IN OBSEGA

10.68 Primerjave cen in obsegov med državami morajo rešiti problem primerjave različnih nacionalnih valut. Ker devizni tečaji niso ne dovolj stabilni za ta namen niti ne odražajo razlik v kupni moči na pravilen način, je treba uporabiti podobno metodologijo kot za medčasovne primerjave med različnimi obdobji v posamezni državi. Indekse cen in obsega je tako treba izračunavati za pare držav, pri tem pa uporabljati enak obrazec indeksnega števila kot pri merjenju sprememb med časovnimi obdobji. Uteži so lahko bodisi iz države A ali B, z vidika države A pa se lahko izračunata tako indeks Laspeyresove vrste z utežmi države A kot tudi indeks Paaschejeve vrste z utežmi države B.

10.69 Če se gospodarstvi držav precej razlikujeta, je razlika med obema indeksoma lahko precej velika, rezultati pa tako preveč odvisni od izbire indeksa. Za dvostranske primerjave tako ESR zahteva povprečje obeh v obliki Fischerjevega indeksa.

10.70 Neposredne kvantitativne primerjave gospodarskih razmer, ki imajo malo skupnega, so same po sebi težavne, zato je najboljša alternativa metoda deflacioniranja tekočih vrednosti z indeksi cen. To za mednarodne primerjave velja celo bolj kot za medčasovne. S pazljivo specifikacijo in identifikacijo proizvodov je mogoče relativne cene izračunati na osnovi informacij, zbranih z raziskovanji o cenah v vsaki državi. Ker so cene izražene v nacionalnih valutah, interpretacija relativnih cen uvaja koncept paritete kupne moči (PKM). Za posamezen proizvod je PKM med valutama držav A in B opredeljena kot število enot valute države B, ki so v državi B potrebne za nakup enake količine proizvoda, kot jih je v državi A mogoče kupiti za eno enoto valute države A. PKM za skupine proizvodov ter za višje ravni agregiranja, vse do BDP, so izračunane z uteževanjem PKM za proizvode z njihovimi deleži v izdatkih. Za izračun indeksa ravni cen med državama je treba indeks PKM deliti s tekočim deviznim tečajem med obema valutama.

10.71 Mednarodne primerjave netržnih storitev se soočajo z isto težavo kot medčasovne primerjave. To pomeni, da so proizvodnje merjene z vsoto inputov. Metoda, ki se v medprostorskih primerjavah trenutno uporablja, je izračun PKM na osnovi relativnih cen za pomembne elemente teh inputov. Ta metoda, s katero se primerjajo obsegi inputov, ne upošteva razlik v produktivnosti v proizvodnji netržnih storitev v primerjanih državah. Zato je pomembno razviti metode, ki bodo primerjale obseg proizvodnje netržnih storitev. To bi načeloma moralo biti za individualne netržne storitve možno na enak splošen način kot pri medčasovnih primerjavah.

10.72 ESR prepoznava potrebo po mednarodnih primerjavah cen in obsegov med državami. Glavni cilj so primerjave obsega bruto domačega proizvoda in njegovih porab, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj prehodnosti. Prehodnost pomeni, da je neposredni indeks za državo C, ki temelji na državi A, enak posrednemu indeksu, ki je dobljen z množenjem neposrednega indeksa za državo B na osnovi države A in neposrednega indeksa za državo C na osnovi države B.

10.73 Pristop ESR za izračun celote večstranskih mer obsega in PKM izhaja iz dvostranskih primerjav med vsemi možnimi pari obravnavanih držav. Fischerjevi indeksi, ki se za to uporabljajo, niso prehodni, vendar je mogoče iz njih izvesti celoto prehodnih indeksov, ki so karseda podobni izvirnim Fischerjevim indeksom; pri tem se uporablja tradicionalno merilo najmanjših kvadratov. Minimiziranje odklonov med izvirnimi Fischerjevimi indeksi in želenimi prehodnimi indeksi vodi k t. i. EKS obrazcu (Elteto-Köves-Szulc).

10.74 EKS indeks uporablja vse posredne indekse, ki povezujejo državo i z državo k, kot tudi neposredni indeks med njima. EKS indeks med državama i in k je geometrična sredina neposrednega indeksa med i in k in vsakega možnega posrednega indeksa, ki povezuje državi i in k. Neposredni indeks ima pri tem dvakratno utež vsakega posrednega indeksa. Prehodnost je dosežena z vključitvijo vsake druge države v EKS indeks za kateri koli par držav.

POGLAVJE 11

PREBIVALSTVO IN INPUTI DELA

11.01 Nekatere primerjave med državami, dejavnostmi ali sektorji istega gospodarstva so smiselne le, če se agregati nacionalnih računov (npr. bruto domači proizvod, končna potrošnja gospodinjstev, dodana vrednost dejavnosti, sredstva za zaposlene) primerjajo s številom prebivalcev in spremenljivkami inputov dela, zato je treba opredeliti kategorije, ki so tesno povezane s koncepti nacionalnih računov, in sicer celotno prebivalstvo, ekonomsko aktivno prebivalstvo, zaposlenost, zaposlitve, skupaj opravljene ure, ekvivalent polnega delovnega časa in inputi dela zaposlenih v stalnem nadomestilu.

11.02 Ti pojmi so v sistemu opredeljeni na osnovi konceptov ekonomskega ozemlja in središča interesa.

11.03 Inputi dela morajo biti klasificirani na osnovi istih statističnih enot, kot se uporabljajo pri analizi proizvodnje, torej na osnovi lokalnih enot enovrstne dejavnosti in institucionalnih enot.

11.04 Agregati, s katerimi se primerjajo podatki o prebivalstvu in inputih dela so letne vsote, zato je treba uporabljati povprečno letno število prebivalcev in povprečne letne inpute dela.

Če se raziskovanja v letu izvajajo večkrat, se uporablja povprečje njihovih rezultatov.

Če je raziskovanje izvedeno samo enkrat, je treba zagotoviti, da je obdobje raziskovanja popolnoma reprezentativno; pri oceni podatkov za celo leto je treba upoštevati zadnje razpoložljive informacije o gibanjih v letu. Npr. pri ocenjevanju povprečne zaposlenosti je treba upoštevati, da nekateri posamezniki ne delajo vse leto (priložnostni in/ali sezonski delavci).

CELOTNO PREBIVALSTVO

Opredelitev: | Celotno prebivalstvo države v določenem trenutku sestavljajo vse osebe, državljani in tujci, ki so stalno nastanjene na ekonomskem ozemlju države, četudi so začasno odsotne. Za nekatere namene je povprečno letno število oseb primerna osnova za ocenjevanje spremenljivk nacionalnih računov in primeren imenovalec v primerjavah. |

11.05 11.06 Celotno prebivalstvo je v nacionalnih računih opredeljeno v skladu s konceptom rezidenčnosti (glej poglavje o enotah in skupinah enot).

Osebe, ki prebivajo ali nameravajo prebivati na ekonomskem ozemlju države eno leto ali več, so na tem ozemlju trajno nastanjene.

Oseba je začasno odsotna, če je stalno nastanjena v državi, vendar prebiva ali namerava prebivati v tujini manj kot eno leto.

Vsi posamezniki, ki pripadajo istemu gospodinjstvu [1] Koncept gospodinjstva je opredeljen v poglavju 2 "Enote in skupine enot".so rezidenti tam, kjer ima gospodinjstvo središče ekonomskega interesa, torej tam, kjer ima stanovanje (ali več stanovanj), ki ga njegovi člani pojmujejo in uporabljajo kot glavno prebivališče. Član rezidenčnega gospodinjstva je rezident, četudi večkrat potuje izven ekonomskega ozemlja, kajti njegovo središče ekonomskega interesa ostaja v gospodarstva, v katerem je gospodinjstvo rezidenčno.

11.07 Celotno prebivalstvo države zajema:

(a) državljane, nastanjene v državi;

(b) civilne državljane, ki v tujini bivajo manj kakor eno leto (obmejni delavci, sezonski delavci, turisti, pacienti itd.);

(c) tuje civiliste, ki so v državi nastanjeni eno leto ali več (skupaj z osebjem [2] Skupaj s člani njihovih gospodinjstev.institucij Evropske Unije in mednarodnih civilnih organizacij, nameščenih na geografskem ozemlju države);

(d) tuje vojaško osebje [2] Skupaj s člani njihovih gospodinjstev., ki dela v mednarodnih vojaških organizacijah, nameščenih na geografskem ozemlju države;

(e) tuje osebje tehnične pomoči [2] Skupaj s člani njihovih gospodinjstev., ki dela na dolgoročnih nalogah v državi in se šteje za zaposleno pri gostiteljski vladi v imenu vlade ali mednarodne organizacije, ki dejansko financira njegovo delo.

Po dogovoru celotno prebivalstvo ne glede na dolžino bivanja izven države zajema tudi:

(a) študente državljane, ne glede na trajanje študija v tujini;

(b) pripadnike [2] Skupaj s člani njihovih gospodinjstev. oboroženih sil države, ki so nameščeni v tujini;

(c) državljane [2] Skupaj s člani njihovih gospodinjstev., osebje nacionalnih znanstvenih postaj, nameščenih izven geografskega ozemlja države;

(d) državljane [2] Skupaj s člani njihovih gospodinjstev., osebje diplomatskih misij v tujini;

(e) državljane [2] Skupaj s člani njihovih gospodinjstev., člane posadk ribiških in drugih ladij, letal ter plavajočih ploščadi, ki deloma ali v celoti delujejo izven ekonomskega ozemlja.

11.08 Celotno prebivalstvo države ne zajema:

(a) tujih civilistov, ki na ozemlju prebivajo manj kakor eno leto (obmejni delavci, sezonski delavci, turisti, pacienti itd.);

(b) civilnih državljanov, ki v tujini bivajo leto ali več;

(d) državljanov, osebja tehnične pomoči, ki na dolgoročnih nalogah delajo v tujini in se štejejo za zaposlene pri gostiteljski vladi v imenu vlade ali mednarodne organizacije, ki dejansko financira njihovo delo;

ter po dogovoru:

(a) tujih študentov, ne glede na čas študija v državi;

(b) pripadnikov oboroženih sil tujih držav, ki so nameščeni v državi;

(d) članov tujih diplomatskih misij v državi.

11.09 Zgornja Opredelitev se razlikuje od prisotnega (ali dejanskega) prebivalstva, ki ga sestavljajo osebe, ki so dejansko prisotne na geografskem ozemlju države na določen dan.

EKONOMSKO AKTIVNO PREBIVALSTVO

Opredelitev: | Ekonomsko aktivno prebivalstvo zajema vse osebe obeh spolov in nad določeno starostjo, ki v referenčnem časovnem obdobju ponujajo delo za tiste proizvodne dejavnosti, ki spadajo v meje proizvodnje sistema. Zajema vse osebe, ki izpolnjujejo merila za vključitev v kategorijo zaposlenosti (zaposleni in samozaposleni) ali brezposelnosti. |

11.10 "Zaposleni" in "samozaposleni" so opredeljeno v podpoglavju o "zaposlenosti",

"brezposelni" pa v poglavju o "brezposelnosti".

ZAPOSLENOST

Opredelitev: | Zaposlenost zajema vse osebe, zaposlene in samozaposlene, ki se ukvarjajo s proizvodnimi dejavnostmi, ki spadajo v meje proizvodnje sistema. |

11.11 ZAPOSLENI [3] "Zaposleni" ustrezajo opredelitvi "plačane zaposlenosti" Mednarodne organizacije za delo.

Opredelitev: | Zaposleni so vse osebe, ki po pogodbi delajo za drugo rezidenčno institucionalno enoto in prejemajo nadomestilo (prikazano kot D.1 sredstva za zaposlene). |

11.12 Razmerje med delodajalcem in zaposlenim obstaja, kadar med podjetjem in osebo obstaja formalna ali neformalna pogodba, ki jo obe stranki navadno skleneta prostovoljno in v skladu s katero oseba dela za podjetje v zameno za nadomestilo v denarju ali naravi.

V to kategorijo so zaposleni zajeti, če ne spadajo tudi v kategorijo samozaposlenosti, ki je njihova glavna dejavnost; v tem primeru so razvrščeni med samozaposlene osebe.

11.13 Med zaposlene so zajeti:

(a) osebe, ki jih delodajalec zaposli na osnovi pogodbe o delu (fizični delavci, uslužbenci, vodstveno osebje, gospodinjsko osebje, posamezniki, ki opravljajo proizvodno dejavnost v okviru zaposlitvenih programov, za kar dobivajo nadomestilo);

(b) državni uradniki in drugi vladni zaposleni, katerih pogoji zaposlenosti so določeni z zakonom;

(c) poklicni vojaki (z dolgoročno ali kratkoročno pogodbo) in naborniški vojaki, skupaj z naborniki na civilnem služenju vojaškega roka);

(d) duhovniki, če jih plačuje neposredno država ali nepridobitna institucija;

(e) lastniki družb in nepravih družb, če v njih delajo;

(f) študenti, ki na osnovi formalne obveze v zameno za nadomestilo in/ali izobraževalne storitve prispevajo del svojega dela kot input v proizvodni proces podjetja;

(g) zunanji sodelavci [4] Zunanji sodelavec je oseba, ki pristane na delo za podjetje ali podjetju po predhodnem sporazumu ali pogodbi zagotavlja določeno količino blaga ali storitev, njegovo delovno mesto pa ni znotraj podjetja., kadar obstaja izrecen dogovor, da prejemajo nadomestilo za opravljeno delo, tj. za obseg dela, ki je input v proizvodni proces;

(h) delovni invalidi, če obstaja formalno ali neformalno razmerje med delodajalcem in zaposlenim;

(i) delovni invalidi, če obstaja formalno ali neformalno razmerje med delodajalcem in zaposlenim;

11.14 Med zaposlene so vključene tudi osebe, ki trenutno ne delajo, vendar imajo formalno povezavo z delovnim mestom. Le-ta je določena z vsaj enim od naslednjih meril:

(a) nepretrgano prejemanje plače,

(b) zagotovljen povratek na delo po koncu izjemnih okoliščin ali dogovor o datumu vrnitve,

(c) daljša odsotnost z delovnega mesta, med katero delavec lahko dobiva nadomestilo plače, ne da bi moral sprejeti drugo delo.

Sem spadajo osebe, ki začasno niso na delu zaradi bolezni, poškodbe, praznikov, dopusta, stavke, začasne ustavitve dela, izobraževanja, izpopolnjevanja, porodniškega ali starševskega dopusta, zmanjšanja ekonomske dejavnosti, začasne razpustitve ali ustavitve dela zaradi slabega vremena, mehaničnih ali električnih okvar, pomanjkanje surovin ali goriva ipd. ali zaradi druge začasne odsotnosti z ali brez jemanja dopusta.

SAMOZAPOSLENE OSEBE

Opredelitev: | Samozaposlene osebe so osebe, ki so edini lastniki ali solastniki nekorporativnih podjetij v katerih delajo, razen tistih nekorporativnih podjetij, ki so neprave družbe. Samozaposlene osebe so uvrščene v to kategorijo, če niso tudi v plačani zaposlenosti, ki je njihova glavna dejavnost; v tem primeru so razvrščeni med zaposlene. |

11.15 Samozaposlene osebe so lahko začasno odsotne z dela zaradi katerega koli razloga. Nadomestilo pri samozaposlenosti je raznovrstni dohodek.

11.16 Med samozaposlene osebe so zajeti tudi:

(a) neplačani družinski delavci, skupaj s tistimi, ki delajo v nekorporativnih podjetjih, ki se v celoti ali deloma ukvarjajo s tržno proizvodnjo;

(b) zunanji sodelavci, katerih dohodek je funkcija vrednosti proizvodnje proizvodnega procesa za katerega so odgovorni, ne glede na to, koliko dela je bilo vloženega;

(c) delavci, ki se individualno ali kolektivno ukvarjajo s proizvodnjo, ki je v celoti namenjena njihovi lastni končni potrošnji ali lastnim investicijam.

Neplačani prostovoljni delavci so uvrščeni med samozaposlene osebe, če je rezultat njihove prostovoljne dejavnosti blago, npr. izgradnja bivališča, cerkve ali druge zgradbe. Če je rezultat njihove prostovoljne dejavnosti storitev, npr. oskrba ali čiščenje brez plačila, niso uvrščeni v zaposlenost, ker te prostovoljne storitve niso zajete v meje proizvodnje (glej odstavek 3.08).

V proizvodnji stanovanjski storitev za lastne potrebe ni inputov dela; gospodinjstva, ki bivajo v lastnih stanovanjih, torej niso samozaposlene osebe.

ZAPOSLENOST IN REZIDENČNOST

11.17 Rezultate dejavnosti proizvodnih enot je mogoče primerjati z zaposlenostjo le, če le-ta zajema rezidente in nerezidente, ki delajo za rezidenčne proizvodne enote.

Zaposlenost zato zajema tudi:

(a) nerezidenčne obmejne delavce, tj. osebe, ki dnevno prečkajo mejo, da bi delale na ekonomskem ozemlju;

(b) nerezidenčne sezonske delavce, tj. osebe, ki se preselijo na ekonomsko ozemlje in na njem ostanejo manj kot leto, da bi delali v dejavnostih, ki periodično potrebujejo dodatno delovno silo;

(d) državljane, osebje nacionalnih znanstvenih postaj, nameščenih izven geografskega ozemlja države;

(e) državljane, osebje diplomatskih misij v tujini;

(f) člane posadk ribiških in drugih ladij, letal ter plavajočih ploščadi, ki jih upravljajo rezidenčne enote;

(g) domače uslužbence državnih agencij, ki se nahajajo izven ekonomskega ozemlja.

11.18 V zaposlenost ne spadajo:

(a) rezidenti, ki so obmejni ali sezonski delavci in torej delajo na drugem ekonomskem ozemlju;

(b) državljani, člani posadk ribiških in drugih ladij, letal ter plavajočih ploščadi, ki jih upravljajo nerezidenčne enote;

(d) osebje institucij Evropskih skupnosti in mednarodnih civilnih organizacij, ki se nahajajo na geografskem ozemlju države (skupaj z neposredno zaposlenimi domačimi uslužbenci);

(e) člani oboroženih sil, ki delajo v mednarodnih vojaških organizacijah, ki se nahajajo na geografskem ozemlju države;

(f) državljani, ki delajo v tujih znanstvenih postajah, nameščenih na ekonomskem ozemlju.

11.19 Za zagotovitev prehoda na koncept, ki se v glavnem uporablja v statistiki delovne sile (zaposlenost po nacionalnem konceptu), ESR omogoča ločen prikaz naslednjih postavk:

(a) naborniški vojaki (niso zajeti v statistiko delovne sile, v ESR pa so prikazani med zaposlenimi sektorja država);

(b) rezidenti, ki delajo za nerezidenčne proizvodne enote (zajeti so v statistiko delovne sile, ne pa v zaposlenost, kot je opredeljena v ESR);

(c) nerezidenti, ki delajo za rezidenčne proizvodne enote (zajeti so v zaposlenost, kot je opredeljena v ESR, ne pa v statistiko delovne sile);

(d) rezidenčni delavci, ki trajno živijo v institucijah;

(e) rezidenčni delavci pod starostjo, ki se upošteva v statistiki delovne sile.

BREZPOSELNOST

Opredelitev: | V skladu s pravili Mednarodne organizacije za delo (13. mednarodna konferenca statistikov dela) pojem "brezposelni" zajema vse osebe nad določeno starostjo, ki so v opazovanem obdobju bile: (a)"brez dela", tj. niso bile niti zaposlene niti samozaposlene;(b)"na voljo za delo" kot zaposleni ali samozaposleni v referenčnem obdobju;(c)"iskalci dela", torej so v zadnjem obdobju naredile določene korake, da bi našle delo kot zaposleni ali samozaposleni. |

Določeni koraki lahko obsegajo registracijo v javnih ali zasebnih borzah dela, prošnje delodajalcem, preverjanje na deloviščih, kmetijah, tovarnah, tržnicah ali na drugih zbirališčih, objavljanje ali javljanje na časopisne oglase, iskanje pomoči pri prijateljih in sorodnikih, iskanje zemljišč, zgradb, strojev ali opreme za ustanovitev lastnega podjetja, urejanje finančnih virov, vlaganje prošenj za dovoljenja in licence itd.

Opredelitev: | Stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v ekonomsko aktivnem prebivalstvu. |

11.21 Stopnja se navadno izračunava za skupine po starosti in spolu, včasih pa se tudi navzkrižno klasificira po drugih demografskih spremenljivkah, kot so zakonski stan, izobrazba ali nacionalnost.

ZAPOSLITVE

Opredelitev: | Zaposlitev je eksplicitna ali implicitna pogodbamed osebo in rezidenčno institucionalno enoto o opravljanju delaza določen ali nedoločen čas v zameno za nadomestilo. |

11.22 V tej opredelitvi so zajete zaposlitve zaposlenih (če oseba pripada drugi institucionalni enoti kot delodajalec) in samozaposlenih (če oseba pripada isti institucionalni enoti kot delodajalec).

11.23 Koncept zaposlitve se razlikuje od koncepta zaposlenosti, in sicer:

(a) zajema tudi drugo, tretje itd. zaposlitev iste osebe. Druga, tretja itd. zaposlitev osebe lahko zaporedoma sledijo ena drugi v referenčnem obdobju (navadno teden), kadar pa ima oseba poleg dnevne še večerno zaposlitev, se odvijajo vzporedno;

(b) niso zajete osebe, ki začasno niso na delu, imajo pa "formalno povezavo z delovnim mestom", npr. v obliki "zagotovila o vrnitvi na delo" ali "dogovora o datumu vrnitve". Takšen sporazum med delodajalcem in osebo na začasnem odpustu ali odsotno zaradi izobraževanja se v sistemu ne upošteva kot zaposlitev.

ZAPOSLITVE IN REZIDENČNOST

11.24 Zaposlitev na ekonomskem ozemlju države je eksplicitna ali implicitna pogodba med osebo (ki je lahko rezident drugega ekonomskega ozemlja) in institucionalno enoto, ki je rezident države.

Za merjenje inputov dela v ekonomsko dejavnost je pomembna le rezidenčnost proizvajalčeve institucionalne enote, kajti samo rezidenčni proizvajalci prispevajo k bruto domačemu proizvodu.

11.25 Nadalje:

(a) zaposlitve so zajete v skupno število zaposlitev na ekonomskem ozemlju, kadar zaposleni rezidenčnega proizvajalca začasno delajo na drugem ekonomskem ozemlju in kadar narava in trajanje te dejavnosti zagotavljata, da ne gre za namišljeno rezidenčno enoto drugega ozemlja;

(b) zaposlitve niso zajete v skupno število zaposlitev na ekonomskem ozemlju, kadar se delo opravlja za nerezidenčne institucionalne enote, tj. za enote, ki imajo središče interesa v drugi državi in ki ne nameravajo delovati na domačem ozemlju eno leto ali več;

(c) zaposlitve osebja mednarodnih organizacij in lokalnega osebja, ki ga zaposlujejo tuje ambasade, niso všteta v skupno število zaposlitev, ker enote, ki zaposlujejo, niso rezidenti.

SKUPAJ OPRAVLJENE URE

Opredelitev: | Skupaj opravljene ure so skupno število dejansko opravljenih ur zaposlenih in samozaposlenih v obračunskem obdobju, kadar je njihova proizvodnja znotraj meja proizvodnje. |

11.26 Ker široka opredelitev zaposlenih zajema tudi osebe, ki začasno ne delajo, vendar imajo formalno povezavo z delovnim mestom, in delavce s skrajšanim delovnim časom ESR priporoča, da se pri izračunu produktivnosti dela ne uporablja število zaposlenih, temveč skupaj opravljene ure.

Skupaj opravljene ure so v sistemu priporočena mera inputov dela.

11.27 V skladu s pravili Mednarodne organizacije za delo (deseta mednarodna konferenca statistikov dela) skupaj dejansko opravljene ure zajemajo:

(a) dejansko opravljene ure v rednem delovnem času;

(b) opravljene ure izven rednega delovnega časa, ki so navadno plačane po višjih tarifah kot ure rednega delovnega časa (nadure);

(c) čas, porabljen na delovnem mestu za naloge, kot so priprava delovnega mesta, popravila in vzdrževalna dela, priprava in čiščenje orodja, priprava prejemnic, računov, poročil o dolžini delovnega časa in drugih poročil;

(d) neizkoriščen čas na delovnem mestu zaradi čakanja ali zastoja zaradi npr. začasnega pomanjkanja dela, okvar strojev ali nezgod, in čas, porabljen na delovnem mestu, med katerim ni bilo opravljeno nobeno delo, ki pa je plačan po določilih pogodbe o delu;

(e) čas, porabljen za krajše počitke na delovnem mestu, skupaj z odmori za osvežitev.

11.28 Dejansko opravljene ure ne zajemajo:

(a) ur, ki so bile plačane, a niso bile opravljene, kot so plačani letni dopusti, državni prazniki ali bolniški dopusti;

(b) odmorov za obed;

(c) časa, porabljenega za pot od doma do delovnega mesta in nazaj, četudi je plačan (npr. delavcem v gradbeništvu). Če pa je takšna pot organizirana v delovnem času, je vključena v opravljene ure.

11.29 Skupaj opravljene ure so skupno število dejansko opravljenih ur v obračunskem obdobju na delovnih mestih zaposlenih in samozaposlenih na ekonomskem ozemlju:

(a) skupaj z delom zunaj ekonomskega ozemlja za rezidenčne institucionalne enote delodajalcev, ki tam nimajo središča ekonomskega interesa;

(b) brez dela za tuje institucionalne enote delodajalcev, ki nimajo središča ekonomskega interesa na ekonomskem ozemlju.

11.30 Številna raziskovanja v podjetjih zajemajo plačane, ne pa opravljene ure.

V teh primerih je treba opravljene ure oceniti za vsako skupino zaposlitev in pri tem uporabiti vse razpoložljive informacije o plačanih odsotnostih ipd.

11.31 Za analize poslovnih ciklov je morda koristno skupaj opravljene ure prilagoditi z uporabo standardnega števila delovnih dni v letu

EKVIVALENT POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Opredelitev: | Zaposlenost v ekvivalentu polnega delovnega časa, ki je enaka številu zaposlitev v ekvivalentu polnega delovnega časa, je opredeljena kot skupaj opravljene ure, deljene s povprečnim letnim številom opravljenih ur na delovnih mestih s polnim delovnim časom na ekonomskem ozemlju države. |

11.32 11.33 Ta opredelitev ne opisuje popolnoma načina ocenjevanja koncepta. Ker se dolžina zaposlitve s polnim delovnim časom v času spreminja in se med dejavnostmi razlikuje, je treba uporabiti metode, s katerimi se izračunavajo povprečni deleži in povprečno število ur pri zaposlitvah s skrajšanim delovnim časom po skupinah zaposlitev. Normalni delovni teden s polnim delovnim časom je treba najprej oceniti za vsako skupino zaposlitev; če je mogoče, se te skupine znotraj dejavnosti opredelijo glede na spol in/ali vrsto dela. Za zaposlitve zaposlenih so pogodbeno dogovorjene ure ustrezno merilo za določitev teh podatkov. Ekvivalent polnega delovnega časa se izračuna za vsako skupino zaposlitev posebej in nato sešteje.

11.34 Kljub temu, da so skupaj opravljene ure najboljša mera inputov dela, ima ekvivalent polnega delovnega časa nekatere prednosti: lažje ga je oceniti in to omogoča mednarodne primerjave z državami, ki lahko ocenijo le ekvivalent polnega delovnega časa.

INPUTI DELA ZAPOSLENIH V STALNEM NADOMESTILU

Opredelitev: | Inputi dela zaposlenih v stalnem nadomestilu merijo tekoče inpute dela, vrednotene z ravnijo sredstev za zaposlene izbranega baznega obdobja. |

11.35 11.36 Sredstva za zaposlene v tekočih cenah, deljena z inputi dela zaposlenih v stalnem nadomestilu, dajejo implicitni indeks cen nadomestil, ki je primerljiv z implicitnim indeksom cen končne porabe.

11.37 Namen koncepta inputov dela zaposlenih v stalnem nadomestilu je prikazati spremembe v strukturi delovne sile, npr. od slabše plačanih k bolje plačanim delavcem. Da bile učinkovite, morajo biti analize opravljene na ravni dejavnosti.

POGLAVJE 12

ČETRTLETNI EKONOMSKI RAČUNI

12.01 Četrtletni ekonomski računi so sestavni del sistema nacionalnih računov. Poleg drugih uporab so zelo pomembni za analizo tekočega leta in za izračun začasnih ocen za predhodno leto. Četrtletni ekonomski računi so povezana celota transakcij, računov in izravnalnih postavk na finančnem in nefinančnem področju, prikazanih na četrtletni osnovi. Uporabljajo ista načela, opredelitve in strukture kot letni računi, vendar z določenimi prilagoditvami zaradi obdobja, na katerega se nanašajo.

12.02 Četrtletni ekonomski računi so pomembni predvsem, ker so edina povezana celota kazalnikov, razpoložljiva s kratkim časovnim zamikom, ki je sposobna zagotoviti kratkoročno celotno sliko nefinančnega in finančnega dogajanja v gospodarstvu.

12.03 Obdobje, na katerega se četrtletni računi nanašajo, in potreba po čimprejšnjih zanesljivih informacijah določajo nekatere tipične značilnosti. Te so statistične metode izdelave računov, pojav sezone in njena obravnava, konsistentnost četrtletnih in letnih računov ter nekatere posebnosti računov, ki so povezane z referenčnim obdobjem. Tipične značilnosti bodo obširno analizirane v priročniku za četrtletne račune, ki ga Eurostat namerava objaviti, preden bo ta metodologija stopila v veljavo.

12.04 Statistične metode za izdelavo četrtletnih računov se lahko precej razlikujejo od metod za izdelavo letnih računov. Delijo se v dve glavni skupini: neposredni postopki in posredni postopki. Neposredni postopki temeljijo na četrtletni razpoložljivosti, z ustreznimi poenostavitvami, podobnih virov, kot se uporabljajo pri izdelavi letnih računov. Na drugi strani posredni postopki temeljijo na časovni dezagregaciji podatkov letnih računov z matematičnimi ali statističnimi metodami in z uporabo referenčnih kazalnikov, ki omogočajo ekstrapolacijo za tekoče leto. Izbira med različnimi posrednimi postopki mora upoštevati predvsem minimiziranje napake napovedi za tekoče leto, da bi bile začasne letne ocene čim bliže končnim podatkom. Izbira med pristopi je med drugim odvisna od informacij, ki so razpoložljive četrtletno.

12.05 Serije četrtletnih računov pogosto kažejo zelo kratkoročna nihanja zaradi vremena, navad, zakonodaje ipd., ki se navadno označujejo kot sezonska nihanja. Čeprav je sezona sestavni del četrtletnih podatkov, pogosto ovira pravilno razpoznavo in analizo trend-ciklične sestavine, zato je račune treba izdelovati v nedesezonirani in desezonirani obliki. Pri tem je treba zagotoviti računovodsko skladnost desezoniranih podatkov. Z desezoniranjem je tesno povezan problem prilagoditve za število delovnih dni, ki bo obravnavan v Eurostatovem priročniku.

12.06 Ker četrtletni računi uporabljajo isti okvir kot letni računi, morajo biti z njimi časovno konsistentni. Pri spremenljivkah toka to pomeni, da je vsota četrtletnih podatkov enaka letnim podatkom za vsako leto. Načeloma ni ovir, da bi bil pogoj izpolnjen za predhodna leta, pri tekočem letu pa obstaja problem časovne prioritete med četrtletnimi in letnimi podatki, ker so četrtletni podatki navadno razpoložljivi prej kot letni. Problem je rešljiv z dogovorom, po katerem so začasne ocene letnih podatkov dobljene s seštevanjem četrtletnih podatkov. Ko nove letne informacije povzročijo revizijo začasnih podatkov, je treba četrtletne podatke ustrezno prilagoditi. V nekaterih sistemih so letni računi stranski proizvod četrtletnega sistema in ni posebnih letnih izračunov.

12.07 Časovna konsistentnost mora biti zagotovljena za nedesezonirane in, skladno s postopki desezoniranja, tudi za desezonirane podatke.

12.08 Čeprav je načeloma večina transakcij in izravnalnih postavk z določeno zakonitostjo porazdeljenih v vseh četrtletjih, so nekatere transakcije koncentrirane v enem ali dveh četrtletjih leta. Primeri so davki na dohodek, dividende, obresti ipd. Obravnavanje teh primerov je v odvisno predvsem od procesov, ki te pojave ustvarjajo.

12.09 S teoretičnega vidika ni ovir, da ne bi bil prikaz četrtletnih računov enak kot prikaz letnih računov, v praksi pa je shemo koristno poenostaviti in agregirati, da bi bile zanesljive četrtletne ocene na voljo čim prej (glej program tabel in podatkov, ki jih je treba zagotavljati v okviru ESR 1995).

POGLAVJE 13

REGIONALNI RAČUNI

13.01 Regionalni računi so regionalna specifikacija ustreznih računov za celotno gospodarstvo. Uporabljajo koncepte, ki se uporabljajo za račune celotnega gospodarstva, razen če ni v poglavju drugače navedeno.

13.02 Izdelava celote računov na regionalni ravni pomeni obravnavanje vsake regije kot posebne ekonomske entitete. Pri tem transakcije z drugimi regijami postanejo oblika zunanjih transakcij. Zunanje transakcije regije je seveda treba ustrezno deliti na transakcije z drugimi regijami države in na transakcije s tujino.

13.03 Konceptualne težave (glej odstavke od 13.10 do 13.14) deloma pojasnjujejo, zakaj so regionalni računi omejeni na prikaz proizvodnih dejavnosti po dejavnostih in na račune za nekatere institucionalne sektorje, kot je sektor gospodinjstev.

REGIONALNO OZEMLJE

13.04 Regionalno gospodarstvo države je del celotnega gospodarstva te države. Le-to je opredeljeno z institucionalnimi enotami in ga sestavljajo vse institucionalne enote, ki imajo na ekonomskem ozemlju države središče interesa (glej odstavek 2.04). Čeprav je ekonomsko ozemlje v bistvu sestavljeno iz geografskega ozemlja, z njim ne sovpada povsem (glej odstavek 2.05). Ekonomsko ozemlje države se lahko deli na regionalna ozemlja in izvenregionalno ozemlje.

13.05 Regionalno ozemlje obsega:

(a) regijo, ki je del geografskega ozemlja države,

(b) vsa prosta območja, skupaj s carinskimi skladišči in tovarnami pod carinskim nadzorom v regiji.

13.06 Izvenregionalno ozemlje sestavljajo deli ekonomskega ozemlja države, ki jih ni mogoče neposredno prištevati eni regiji. Zajema:

(a) zračni prostor, ozemeljske vode in kontinentalno morsko plitvino v mednarodnih vodah, nad katerimi ima država izključne pravice;

(b) ozemeljske enklave (tj. geografska ozemlja v tujini, ki jih v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami uporabljajo državne agencije države (veleposlaništva, konzulati, vojaška oporišča, znanstvene postaje itd.));

(c) nahajališča nafte, zemeljskega plina itd. v mednarodnih vodah izven kontinentalne morske plitvine države, ki jih izkoriščajo rezidenčne enote.

13.07 Statistična klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) zagotavlja enotno in enolično razčlenitev ekonomskega ozemlja Evropske unije. SKTE je ozemeljska klasifikacija za izdelavo regionalnih računov.

ENOTE IN REZIDENČNOST

13.08 Enote so dveh vrst. Prvič, lokalne EED, ki se uporabljajo za analizo tokov v procesu proizvodnje in pri porabi blaga in storitev, in drugič, institucionalne enote, ki se uporabljajo pri analizi tokov, ki vplivajo na dohodek, kapitalske in finančne transakcije, druge tokove in bilance stanja.

13.09 Lokalna EED je del EED, ki ustreza lokalni enoti. Lokalna enota je institucionalna enota ali njen del, ki proizvaja blago in storitve in se nahaja na geografsko razpoznavnem mestu (glej odstavek 2.106). Regionalno rezidenčnost lokalne EED je tako načeloma mogoče nedvoumno določiti.

Pri transakcijah, ki so povezane s proizvodnimi dejavnostmi, je treba prikazovati tokove med lokalnimi EED, ki pripadajo isti institucionalni enoti in se nahajajo v različnih regijah. ESR priporoča vključitev dobav med lokalnimi EED v opredelitev proizvodnje, kar ima v regionalnih računih poseben pomen.

13.10 V okviru regionalnih računov je treba ločevati dve vrsti institucionalnih enot. Prvič, enoregionalne enote, ki imajo središče ekonomskega interesa v eni regiji in večino svojih dejavnosti opravijo v njej. Med enoregionalnimi enotami so gospodinjstva, družbe, katerih vse lokalne EED se nahajajo v isti regiji, lokalna in federalna država, vsaj del socialne varnosti in številne NPISG.

Drugič, večregionalne enote, ki imajo središče ekonomskega interesa v več regijah. To velja za številne družbe in nepridobitne institucije. V večjem obsegu to velja tudi za institucionalne enote, katerih dejavnosti se raztezajo preko celotne države, npr. centralna država in manjše število družb, navadno monopolistov ali kvazi monopolistov, kot sta državna železniška družba ali državna elektro družba.

13.11 Vse transakcije enoregionalnih institucionalnih enot so alocirane regiji, v kateri imajo središče ekonomskega interesa. Za gospodinjstva velja, da imajo središče ekonomskega interesa v regiji bivanja in ne v regiji, v kateri delajo. Druge enoregionalne enote imajo središče ekonomskega interesa v regiji, v kateri se nahajajo.

13.12 Nekaterih transakcij večregionalnih enot ni mogoče regionalno opredeliti v strogem pomenu besede. To velja za večino razdelitvenih in finančnih transakcij. Posledično izravnalnih postavk večregionalnih enot na regionalni ravni ni mogoče nedvoumno opredeliti.

13.13 Vse transakcije večregionalnih enot je med regije sicer mogoče alocirati z določenimi praktičnimi pravili, vendar to ne more biti enostavno uporaben približek. Zahteva namreč konceptualno prilagoditev ESR, ker razlogi, ki preprečujejo vključitev vseh računov za lokalne EED/dejavnosti v centralni okvir, tudi načeloma prepovedujejo popolno razdelitev vseh institucionalnih enot in njihovih računov med regije; to bi namreč načeloma pomenilo izdelavo celote računov za lokalne EED.

13.14 Zaradi zgoraj navedenega je sistem regionalnih računov omejen na:

(a) regionalne agregate o proizvodnih dejavnostih po dejavnostih:

(1) bruto dodana vrednost,

(2) sredstva za zaposlene,

(3) zaposlenost,

(4) zaposleni,

(5) bruto investicije v osnovna sredstva,

(b) bruto domači proizvod po regijah (BDPR),

METODE REGIONALIZACIJE

13.15 Regionalni računi temeljijo na transakcijah enot, ki so rezidenti na regionalnem ozemlju. V splošnem je regionalizacija mogoča po metodah "od spodaj navzgor", "od zgoraj navzdol" in po kombiniranih metodah. Značilnosti metod so:

(a) metode pristopa od spodaj navzgor:

Metode od spodaj navzgor obsegajo uporabo informacij o enotah, ki so rezidenti v regiji, ter seštevanje teh podatkov v regionalno vrednost agregata. Vsota regionalnih vrednosti mora biti enaka ustrezni nacionalni vrednosti;

(b) metode od zgoraj navzdol:

Metode od zgoraj navzdol obsegajo porazdeljevanje nacionalnega podatka med regije z razdelitvenimi ključi, ki čimbolj odražajo ocenjevani pojav, ne da bi se pri tem skušalo razločiti rezidenčne enote. Metode se imenujejo "od zgoraj navzdol", ker je agregat alociran regiji in ne posamezni enoti. Kljub temu je za pravilno regionalno pokritje uporabljenega ključa potrebna predstava o rezidenčnih enotah;

Čiste metode od spodaj navzgor so redke, zato je možno uporabiti tudi kombinirane metode. Npr. spremenljivko ali agregat spremenljivk je mogoče z metodo od spodaj navzgor regionalizirati le na prvi ravni SKTE, za nadaljnjo regionalizacijo na drugi ali tretji ravni SKTE pa je treba uporabiti metodo od zgoraj navzdol.

13.16 Prednost metod od spodaj navzgor je načeloma v tem, da neposredno uporabljajo ustrezne vire na regionalni ravni. Prednost metod od zgoraj navzdol je v zajamčeni številčni konsistentnosti med nacionalnimi in regionalnimi računi, slabost pa v tem, da ocene niso izdelane z neposrednimi podatki, pač pa s ključi, za katere se predpostavlja, da so v korelaciji z merjenimi pojavi.

13.17 Kadar je mogoče, morajo biti regionalne vrednosti, ki se v konceptu neposredno skladajo z nacionalnimi vrednostmi, ocenjene neposredno z metodami od spodaj navzgor. Postopki od zgoraj navzdol ne dajejo trdne, zanesljive podatkovne osnove za razsojanje o pravilnosti ocenjenih vrednosti, medtem ko je pri metodah od spodaj navzgor pozornost namenjena možnim razlikam glede na nacionalne vrednosti.

AGREGATI PO DEJAVNOSTIH

13.18 Dejavnost na ravni regije sestavlja skupina lokalnih EED, ki se ukvarjajo z isto ali podobno enovrstno dejavnostjo (glej odstavek 2.108). Lokalna EED je enota, na kateri temeljijo podatki o proizvodnih dejavnostih (proizvodnja, vmesna potrošnja itd.).

13.19 Splošno načelo je, da morajo biti agregati o proizvodnih dejavnostih alocirani regiji, v kateri je enota, ki opravlja ustrezne transakcije, rezident. Rezidenčnost lokalne EED je glavno merilo za alokacijo teh agregatov posamezni regiji.

13.20 Splošno načelo za alokacijo bruto investicij v osnovna sredstva po regijah je lastništvo, kar velja tudi pri računih za celotno gospodarstvo (glej odstavek 2.05, opombo (1)). Osnovna sredstva v lastništvu večregionalne enote so alocirana lokalnim EED, ki jih uporabljajo. Enako kot v nacionalnih računih so osnovna sredstva, pridobljena s poslovnim najemom, prikazana v regiji lastnika, pridobljena s finančnim najemom pa v regiji uporabnika.

13.21 V praksi so informacije lahko razpoložljive samo na ravni enot, ki obsegajo več lokalnih EED, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in/ali se nahajajo v različnih regijah. V tem primeru je za regionalizacijo podatkov po dejavnostih treba uporabiti razpoložljive kazalnike (npr. sredstva za zaposlene ali zaposlenost po regijah).

13.22 Pri opredeljevanju lokalne EED so tri možnosti:

(a) proizvodna dejavnost s pomembnim [1] Pomemben input dela v tem okviru je najmanj letni ekvivalent ene osebe, ki dela s polovičnim delovnim časom. inputom dela na stalni lokaciji ne povzroča težav. Kljub temu so v nekaterih primerih potrebna dodatna pojasnila (glej odstavke od 13.24 do 13.27);

(b) proizvodna dejavnost brez pomembnega inputa dela na stalni lokaciji ni posebna lokalna EED, zato mora biti proizvodnja pripisana lokalni enoti, ki je odgovorna za upravljanje te proizvodnje;

13.23 Pomožne dejavnosti niso izločene in ne tvorijo posebne enote, niti niso ločene od glavnih ali stranskih dejavnosti enot, katere podpirajo (glej odstavek 2.104.). Pomožne dejavnosti morajo torej biti integrirane v lokalne EED, katere podpirajo.

Pomožne dejavnosti se lahko izvajajo na posebnih lokacijah, ki se nahajajo v drugih regijah kot lokalne EED, katere podpirajo. Strogo upoštevanje zgornjega pravila za geografsko alokacijo pomožnih dejavnosti bi povzročilo podcenjevanje agregatov v regijah, v katerih so pomožne dejavnosti koncentrirane. Zaradi tega morajo biti v skladu z načelom rezidenčnosti alocirane regiji, v kateri se pomožne dejavnosti nahajajo, ostanejo pa v isti dejavnosti kot lokalne EED, katere podpirajo.

13.24 Metode regionalizacije za nekatere dejavnosti potrebujejo dodatna pojasnila. Te dejavnosti so:

(a) gradbeništvo;

(b) prevoz, skladiščenje in zveze,

13.25 V dejavnosti gradbeništva je treba gradbišča obravnavati kot neodvisne lokalne EED, kadar je njihova dejavnost pomembna (glej odstavek 2.09., opombo (4)). Zaradi mobilnosti nekatere opreme (npr. zabijal za pilote in žerjavov) med lokalnimi enotami iste EED in zaradi odsotnosti informacij na ravni gradbišča se priporoča alokacija bruto investicij v osnovna sredstva v takšno opremo sedežu EED.

13.26 V dejavnosti prevoza, skupaj s cevovodnim, je nujno opredeliti lokalne EED, ki jim morajo biti pripisane proizvodnja in investicije. V dejavnosti kopenskega prevoza (razen železniškega) morajo biti proizvodnja in investicije pripisane skladiščem ali podobnim lokalnim EED, v katerih ima oprema bazo. V dejavnosti vodnega prevoza morajo biti proizvodnja in premična oprema alocirane domači bazi enote. Cevovodno omrežje mora biti pripisano lokalni EED, ki ga izkorišča.

V dejavnostih železniškega in zračnega prevoza je treba uporabiti metode "od zgoraj navzdol", ki nacionalne agregate razčlenjujejo po regijah v skladu s primernimi kazalniki. Sredstva za zaposlene morajo biti alocirana regiji, v kateri so osebe zaposlene. Bruto poslovni presežek mora biti alociran regijam v skladu s kazalniki, ki se nanašajo na dejavnosti železniških ali zračnih prog.

V dejavnosti komunikacij imajo telefonske govorilnice, telefonski aparati, telekomunikacijske linije ipd. zgolj podporno vlogo. Zato niso posebne enote in morajo biti pripisani lokalni EED, ki je odgovorna za njihovo upravljanje. Prav tako morajo biti tem lokalnim enotam alocirane investicije v infrastrukturo.

13.27 Dodana vrednost dejavnosti finančnega posredništva mora biti alocirana v skladu z dohodkovnim pristopom. Sredstva za zaposlene morajo biti alocirana lokalnim EED, v katerih so osebe zaposlene. Bruto poslovni presežek kreditnih institucij mora biti razdeljen med lokalne EED v razmerju glede na vsoto posojil in vlog, bruto poslovni presežek zavarovalnih institucij pa v razmerju glede na prejete premije. Bruto investicije v osnovna sredstva zajemajo v glavnem zgradbe, zato morajo biti alocirane regiji, v kateri se nahajajo.

13.28 Proizvodnja mora biti vrednotena v osnovnih cenah (glej odstavek 3.48). Proizvodi za vmesno potrošnjo morajo biti vrednoteni v kupčevih cenah, ki veljajo v trenutku vstopa v proizvodni proces (glej odstavek 3.72). Posledično je bruto dodana vrednost po dejavnostih vrednotena v osnovnih cenah.

Bruto investicije v osnovna sredstva so vrednotene v kupčevih cenah, ki zajemajo tudi stroške montaže in druge stroške spremembe lastništva. Kadar so iz lastne proizvodnje, so vrednotene v osnovnih cenah podobnih osnovnih sredstev ali po stroških proizvodnje, če takšne cene niso na voljo (glej odstavek 3.113).

13.29 Regionalni ekvivalent bruto domačega proizvoda je bruto domači proizvod po regijah (BDPR). BDPR je vrednoten v tržnih cenah s prištevanjem regionaliziranih davkov minus subvencij na proizvode in uvoz k dodani vrednosti po regijah v osnovnih cenah. Vsota BDPR v tržnih cenah po regijah, skupaj z BDPR izvenregionalnega ozemlja, je enaka BDP v tržnih cenah.

RAČUNI GOSPODINJSTEV

13.30 Bruto domači proizvod regije je rezultat proizvodnih dejavnosti lokalnih EED, rezidentov v regiji. Procesa razdelitve in prerazdelitve dohodka vodita k drugim pomembnim izravnalnim postavkam, in sicer k primarnemu dohodku in razpoložljivemu dohodku. Zaradi razlogov, navedenih v odstavkih od 13.10. do 13.14, sta v regionalnih računih ta dohodkovna koncepta omejena na gospodinjstva.

13.31 Regionalni računi gospodinjstev so regionalna specifikacija ustreznih računov na nacionalni ravni. Zaradi praktičnih razlogov so omejeni na:

(a) račun alokacije primarnega dohodka,

(b) račun sekundarne razdelitve dohodka.

Na splošno je njihov namen merjenje primarnega dohodka in razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki so rezidenti v regiji.

13.32 Regionalni računi gospodinjstev temeljijo na gospodinjstvih, ki so rezidenti na regionalnem ozemlju. Za opredelitvi gospodinjstev kot institucionalnih enot in institucionalnega sektorja gospodinjstev glej odstavke 2.13, 2.16, 2.75 in 2.76. Vsota števila oseb, ki so člani rezidenčnih gospodinjstev, je enaka skupnemu rezidenčnemu prebivalstvu regije.

13.33 V splošnem pravila za določanje rezidenčnosti gospodinjstev na nacionalni ravni veljajo tudi za regionalne račune gospodinjstev. Izjema je rezidenčnost študentov in dolgotrajnih pacientov, kadar je regija gostiteljica v isti državi. V regionalnih računih so rezidenti regije gostiteljice, kadar v njej bivajo več kot eno leto.

13.34 Pri gospodinjstvih, lastnikih nekorporativnih podjetij, zemljišč in/ali drugih stanovanj v drugih regijah je treba v regionalnih računih gospodinjstev upoštevati dvoje:

(a) gospodinjstvo, ki je lastnik nekorporativnega podjetja (ki na nacionalni ravni ni neprava družba) v drugi regiji:

nekorporativno podjetje je rezident (namišljena enota) v regiji gostiteljici. Posledično je raznovrstni dohodek, ki izhaja iz izračuna agregatov po dejavnostih, del raznovrstnega dohodka regije gostiteljice. Ne glede na to mora biti raznovrstni dohodek, prikazan v računu alokacije primarnega dohodka gospodinjstev po regijah, enak skupnemu raznovrstnemu dohodku, ki ga prejmejo gospodinjstva, rezidenčna v regiji, ne glede na to, v kateri regiji je bil dohodek ustvarjen;

(b) gospodinjstvo, ki je lastnik zemljišča in/ali drugega stanovanja v drugi regiji:

tudi tu sta zemljišče in/ali drugo stanovanje namišljeni enoti, rezidenčni v regiji gostiteljici. Posledično najemniki zemljišč in/ali stanovanj najemnine plačajo namišljeni enoti. Če drugo stanovanje uporablja lastnik za lastno končno potrošnjo, je treba najemno vrednost prikazati kot medregionalni izvoz iz regije, v kateri se stanovanje nahaja, v regijo, v kateri je lastnik rezident. Zadnja regija tako to storitev uvaža in jo porablja za izdatke gospodinjstev za končno potrošnjo. Enako kot pri raznovrstnem dohodku se poslovni presežek iz tega proizvodnega procesa razlikuje od poslovnega presežka v računih alokacije primarnega dohodka gospodinjstev, na ravni celotnega gospodarstva pa sta oba enaka.

--------------------------------------------------

PRILOGA B

PROGRAM PRENOSA PODATKOV O NACIONALNIH RAČUNIH

Pregled preglednic

t referenčno leto.

1999 | 4 | 95—98 | Temeljni agregati, letni | 1 |

1999 | 4 | 95—98 | Temeljni agregati, četrtletni | 1 |

1999 | 8 | 95—98 | Temeljni agregati države | 2 |

2000 | 9 | 95—99 | Preglednice po gospodarskih panogah | 3 |

2000 | 9 | 95—99 | Izvoz in uvoz po EU/tretje države | 4 |

2000 | 9 | 95—99 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | 5 |

2000 | 9 | 95—99 | Finančni računi po sektorjih (transakcije) | 6 |

2000 | 9 | 95—99 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | 7 |

2000 | 12 | 95—99 | Nefinančni računi po sektorjih | 8 |

2000 | 12 | 95—99 | Natančni davčni prihodki po sektorjih | 9 |

2000 | 24 | 95—98 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS II, A17 | 10 |

2001 | 12 | 95—00 | Izdatki države po funkcijah | 11 |

2001 | 24 | 95—99 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS III, A3 | 12 |

2001 | 24 | 95—99 | Računi gospodinjstev po regijah, NUTS II | 13 |

2001 | 24 | 95—99 | Osnovna sredstva za celotno gospodarstvo in po proizvodih, Pi3 | 14 |

2002 | 36 | 95—99 | Preglednica ponudbe po osnovnih cenah, skupaj s pretvorbo v kupčeve cene, A60 × P60 | 15 |

2002 | 36 | 95—99 | Preglednica porabe po kupčevih cenah, A60 × P60 | 16 |

2002 | 36 | 95 | Simetrična vhodno izhodna preglednica po osnovnih cenah, P60 × P60, petletna | 17 |

2002 | 36 | 95 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za obseg domače proizvodnje po osnovnih cenah, P60 × P60, petletna | 18 |

2002 | 36 | 95 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60 × P60, petletna | 19 |

2003 | 36 | 00 | Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31xPi3, petletna | 20 |

2003 | 36 | 00 | Navzkrižna razvrstitev računa proizvodnje po gospodarskih panogah in po sektorjih, A60 × (S11, S12, S13, S14, S15), petletna | 21 |

2003 | 36 | 00 | Navzkrižna razvrstitev bruto investicij v osnovna sredstva po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31 × P60, petletna | 22 |

+Če razdelitev ni označena, pomeni to celotno gospodarstvo.**A6 samo za domači koncept.(x)V dejanskih pogojih.

Dodana vrednost in bruto domači proizvod

B.1g | 1.Bruto dodana vrednost po osnovnih cenah | A6 | x | x |

D.21—D.31 | 2.Davki minus subvencije na proizvode | | x | x |

P.119 | 3.FISIM | | x | x |

B.1*g | 4.Bruto domači proizvod po tržnih cenah | | x | x |

Izdatki bruto domačega proizvoda

P.3 | 5.Celotni izdatki za končno potrošnjo | | x | x |

P.3 | 6. (a)Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo (domači koncept) | | x | x |

P.3 | 6. (b)Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo (nacionalni koncept) | | x | x |

P.3 | 7.Izdatki NPISG za končno potrošnjo | | x | x |

P.3 | 8.Izdatki države za končno potrošnjo | | x | x |

P.31 | (a)Izdatki za individualno potrošnjo | | x | x |

P.32 | (b)Izdatki za kolektivno potrošnjo | | x | x |

P.4 | 9.Dejanska končna potrošnja gospodinjstev | | x | x |

P.41 | (a)Dejanska individualna potrošnja | | x | x |

P.5 | 10.Bruto investicije | | x | x |

P.51 | (a)Bruto investicije v osnovna sredstva | Pi6 | x | x |

P.52 | (b)Spremembe zalog | | x | x |

P.53 | (c)Pridobitve minus odsvojitve vrednostnih predmetov | | x | x |

P.6 | 11.Izvoz blaga (FOB) in storitev | | x | x |

P.7 | 12.Uvoz blaga (FOB) in storitev | | x | x |

Dohodek, prihranek in neto posojanje

B.5 | 13.Bilanca primarnega dohodka s tujino | | x | x |

B.5*g | 14.Bruto nacionalni dohodek po tržnih cenah | | x | (x) |

K.1 | 15.Potrošnja stalnega kapitala | | x | x |

B.5*n | 16.Neto nacionalni dohodek po tržnih cenah | | x | x |

D.5, D.6, D.7 | 17.Neto tekoči transferji s tujino | | x | |

B.6n | 18.Razpoložljivi dohodek, neto | | x | (x) |

B.8n | 19.Nacionalni prihranek, neto | | x | |

D.9 | 20.Neto kapitalski transferji s tujino | | x | |

B.9 | 21.Neto posojanje ali izposojanje celotnega gospodarstva | | x | |

Prebivalstvo, zaposlenost, sredstva za zaposlene

| 22.Podatki o prebivalstvu in zaposlenosti | | | |

| (c)Zaposlenost, nacionalni in domači koncept (1000) | | | |

| —samozaposleni | A6 ** | | |

| —zaposleni | A6 ** | | |

D.1 | 23.Sredstva za zaposlene, nacionalni in domači koncept | A6 ** | x | |

D.11 | (a)Bruto plače | A6 ** | x | |

Preglednica 2 — Temeljni agregati države

P.1 | Proizvodnja |

P.11 + P.12 | —Tržna proizvodnja in proizvodnja za lastno porabo |

P.13 | —Druga netržna proizvodnja |

P.2 | Vmesna potrošnja |

B.1g | Bruto dodana vrednost |

K.1 | Potrošnja stalnega kapitala |

B.1n | Neto dodana vrednost |

D.1 | Sredstva za zaposlene, plačana |

D.29—D.39 | Drugi plačani davki na proizvodnjo — Druge prejete subvencije na proizvodnjo |

B.2n | Neto poslovni presežek |

D.2 | Prejeti davki na proizvodnjo in uvoz |

D.4 | Prejeti dohodek od lastnine |

D.3 | Izplačane subvencije |

D.4 | Izplačan dohodek od lastnine |

D.41 | —obresti |

D.42 + D.43 + D.44 + D.45 | —drugo |

B.5n | Neto bilanca primarnih dohodkov |

D.5 | Prejeti tekoči davki na dohodek in premoženje |

D.61 | Prejeti socialni prispevki |

D.611 | —Dejanski socialni prispevki |

D.612 | —Pripisani socialni prispevki |

D.7 | Drugi prejeti tekoči transferji |

D.5 | Izplačani tekoči davki na dohodek in premoženje |

D.62 | Izplačani socialni prejemki, razen socialnih transferjev v naravi |

D.7 | Drugi izplačani tekoči transferji |

B.6n | Neto razpoložljivi dohodek |

P.3 | Izdatki za končno potrošnjo |

P.31 | —Izdatki za individualno potrošnjo |

P.32 | —Izdatki za kolektivno potrošnjo |

D.8 | Popravek za spremembo neto lastniškega kapitala gospodinjstev v pokojninskih skladih |

B.8 | Neto prihranek |

K.1 | Potrošnja stalnega kapitala |

D.9 | Prejeti kapitalski transferji |

D.91 | —Davki na kapital |

D.92 + D.99 | —Drugo |

D.9 | Izplačani kapitalski transferji |

P.5 | Bruto investicije |

P.51 | —Bruto investicije v osnovna sredstva |

P.52 + P.53 + K.2 | —Spremembe zalog in pridobitve minus odsvojitve vrednostnih predmetov in pridobitve neproizvedenih nefinančnih sredstev |

B.9 | Neto posojanje (+)/Neto izposojanje (−) |

Preglednica 3 — Preglednice po gospodarskih panogah — letna izvedba

Dodana vrednost

P.1 | 1.Proizvodnja po osnovnih cenah po gospodarskih panogah | A31 | x | |

P.2 | 2.Vmesna potrošnja po kupčevih cenah po gospodarskih panogah | A31 | x | |

B.1g | 3.Bruto dodana vrednost po osnovnih cenah po industrijskih panogah | A31 | x | x |

K.1 | 4.Potrošnja stalnega kapitala po industrijskih panogah | A31 | x | x |

Investicije

P.5 | 5.Bruto investicije po gospodarskih panogah | | | |

P.51 | (a)Bruto investicije v osnovna sredstva po gospodarskih panogah | A31 | x | x |

P.52 | (b)Spremembe zalog po gospodarskih panogah | A31 | x | x |

P.53 | (c)Pridobitve minus odsvojitve vrednostnih predmetov po gospodarskih panogah | A31 | x | x |

Zaposlenost in sredstva za zaposlene, domači koncept

| 6.Zaposlenost po gospodarskih panogah (1000) | | | |

| (a)samozaposleni po gospodarskih panogah | A31 | | |

| (b)zaposleni po gospodarskih panogah | A31 | | |

| (c)opravljene ure po gospodarskih panogah | A31 | | |

D.1 | 7.Sredstva za zaposlene po gospodarskih panogah | A31 | x | |

D.11 | (a)Plače po gospodarskih panogah | A31 | x | |

P.6 | 1.Izvoz blaga in storitev | Total economy | x | x |

(a)države EU | x | x |

(b)tretje države | x | x |

P.7 | 2.Uvoz blaga in storitev | x | x |

(a)države EU | x | x |

(b)tretje države | x | x |

Preglednica 5 — Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu

P.3 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | COICOP števki | x | x |

Preglednica 6 — Finančni računi po sektorjih (transakcije), konsolidirani in nekonsolidirani

+++++ TIFF +++++

Preglednica 7 — Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti, konsolidirane in nekonsolidirane

+++++ TIFF +++++

Preglednica 8 — Nefinančni računi po sektorjih

+++++ TIFF +++++

Preglednica 9 — Natančni davčni prihodki po sektorjih

D.5 | Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. | | | | | | — | |

D.51 | Davki na dohodek | | | | | | — | |

D.51a | Davki na dohodek posameznika ali gospodinjstva | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.51b | Davki na dohodek družb | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.51c | Davki na dobiček iz kapitala | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.51d | Davki na dobitke od iger na srečo | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.59 | Drugi tekoči davki | | | | | | — | |

D.59.1 | Tekoči davki na kapital | | | | | | — | |

D.59.1a | Tekoči davki na zemljo in zgradbe | | | | | | |

… | | | | | | — | |

D.59.1b | Tekoči davki na neto premoženje | | | | | | |

… | | | | | | — | |

D.59.1c | Tekoči davki na druga sredstva | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.59.2 | Razni tekoči davki | | | | | | — | |

D.59.2a | Glavarine | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.59.2b | Davki na porabo | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.59.2c | Plačila gospodinjstev za pridobitev nekaterih dovoljenj | | | | | | |

… | | | | | | — | |

D.59.2d | Davki na mednarodne transakcije | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.2 | Davki na proizvodnjo in uvoz | | | | | | |

D.21 | Davki na proizvode | | | | | | |

D.211 | Davki tipa davka na dodano vrednost | | | | | | |

… | | | | | | |

D.212 | Davki in dajatve na uvoz, razen DDV | | | | | | |

D.2121 | Uvozne dajatve | | | | | | |

… | | | | | | |

D.2122 | Davki na uvoz, razen DDV in dajatev | | | | | | |

D.2122a | Prometni davki | | | | | | |

… | | | | | | |

D.2122b | Trošarine | | | | | | |

… | | | | | | |

D.2122c | Davki na posebne storitve | | | | | | |

… | | | | | | |

D.2122d | Dobički uvoznih monopolov | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.2122e | Davki, ki izhajajo iz večvrstnega menjalnega tečaja | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.214 | Davki na proizvode, razen DDV in uvoznih dajatev | | | | | | | |

D.214a | Prometni davki | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.214b | Trošarine | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.214c | Davki na posebne storitve | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.214d | Davki na finančne in kapitalske transakcije | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.214e | Dobički državnih monopolov | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.29 | Drugi davki na proizvodnjo | | | | | | | |

D.29a | Davki na izplačane plače in delovno silo | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.29b | Periodični davki na zemljo, zgradbe in druge konstrukcije | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.29c | Poslovna in poklicna dovoljenja | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.29d | Davki na uporabo osnovnih sredstev ali drugih dejavnosti | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.29e | Kolkovine | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.29f | Davki na onesnaževanje okolja | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.29g | Davki na mednarodne transakcije | | | | | | | |

… | | | | | | | |

D.91 | Davki na kapital | | | | | | — | |

D.91a | Davki na premoženje | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.91b | Davki na kapitalske transferje | | | | | | — | |

… | | | | | | — | |

D.611 | Dejanski socialni prispevki | | | | | | — | |

D.6111 | —dejanski socialni prispevki delodajalcev | | | | | | — | |

D.6112 | —socialni prispevki delodajalcev | | | | | | — | |

D.6113 | Socialni prispevki samozaposlenih in nezaposlenih oseb | | | | | | — | |

Skupni prejemki od davkov in socialnih prispevkov | | | | | | |

Preglednica 10 — Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah (NUTS II), tekoče cene

Šifra | Seznam spremenljivk | Razdelitev | t + mesec |

B1.g | 1.Bruto dodana vrednost po osnovnih cenah | A17 | 24 |

B1.g | 2.Bruto dodana vrednost po osnovnih cenah | — | 18 |

D.1 | 3.Sredstva za zaposlene | A17 | 24 |

P.51 | 4.Bruto investicije v osnovna sredstva | A17 | 24 |

| 5.Zaposlenost | | |

| —skupaj | A17 | 24 |

| —zaposleni | A17 | 24 |

Preglednica 11 — Izdatki države po funkcijah

+++++ TIFF +++++

Preglednica 12 — Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah (NUTS III), tekoče cene

Šifra | Seznam spremenljivk | Razdelitev | t + mesec |

B1.g | 1.Bruto dodana vrednost po osnovnih cenah | A3 | 24 |

| 2.Zaposlenost | | |

| —skupaj | A3 | 18 |

| —zaposleni | A3 | 18 |

Preglednica 13 — Računi gospodinjstev po regijah (NUTS II), tekoče cene

Račun alokacije primarnega dohodka gospodinjstev

| Porabe | | Viri |

D.4 | Dohodek od lastnine | B.2/B.3 | Poslovni presežek/raznovrstni dohodek |

| | D.1 | Sredstva za zaposlene |

B.5 | Primarni dohodek | D.4 | Dohodek od lastnine |

Račun sekundarne razdelitve dohodka gospodinjstev

| Porabe | | Viri |

D.5 | Tekoči davki na dohodek, premoženje itd. | B.5 | Primarni dohodek |

D.61 | Socialni prispevki | D.62 | Socialni prejemki, razen socialnih prejemkov v naravi |

D.7 | Drugi tekoči transferji | D.7 | Drugi tekoči transferji |

B.6 | Razpoložljivi dohodek | | |

Preglednica 14 — Osnovna sredstva za celotno gospodarstvo in po proizvodih, Pi3

Šifra | Seznam spremenljivk | Razdelitev |

AN.11 | Osnovna sredstva | Pi3 |

Preglednica 15 — Preglednica ponudbe po osnovnih cenah, vključno s pretvorbo v kupčeve cene

Cene: tekoče in stalne

n = 60, m = 60

| | | | |

| | | | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) | (6) | (7) |

| 2 | | | | | | | | |

| 3 | | | | | | | | |

| 4 | | | | | | | | |

| . | | | | | | | | |

| m | | | | | | | | |

(Popravki) | | | (2) | Skupna proizvodnja po gospodarskih panogah | | | | 0 | | |

∑ (1) | | | | (3) | | | | | | | |

| Skupaj, od česar: | | | | | | 0 | | 0 | | |

Tržna proizvodnja | | | | | | 0 | | 0 | | |

Preglednica 16 — Preglednica porabe po kupčevih cenah

Cene: tekoče in stalne

n = 60, m = 60

| | | | Gospodarske panoge (NACE) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končne porabe a), b), c), d), e), f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | | |

| | | | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

| Proizvodi (CPA) | | 1 | (1) | Vmesna potrošnja po kupčevih cenah po proizvodih in po gospodarskih panogah | | Končne porabe po kupčevih cenah: Izdatki za končno potrošnjo:a)gospodinjstevb)NPISG (t+12 skupaj z (a))c)državeBruto investicije:d)bruto investicije v osnovna sredstvae)spremembe zalog in vrednostnih predmetovf)izvozdržave EUzunaj EU | | |

| 2 | | | | | | |

| 3 | | | | | | |

| . | | | | | | |

| m | | | | | | |

∑ (1) | | | | (3) | Sestavni deli dodane vrednosti po gospodarskih panogah | | | | |

Preglednica 17 — Simetrična vhodno-izhodna preglednica po osnovnih cenah (proizvod- proizvod)

Cene: tekoče in stalne

n = 60

| | | Proizvod (CPA — Statistična klasifikacija proizvodov po dejavnosti) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končne porabe a), b), c), d), e), f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23......n | 1 | (1) | Vmesna potrošnja po osnovnih cenah (proizvod-proizvod) | | Končne porabe po osnovnih cenah: Izdatki za končno potrošnjo;a)gospodinjstevb)NPISGc)državeBruto investicije:d)bruto investicije v osnovna sredstvae)spremembe zalog in vrednostnih predmetovf)izvozdržave EUzunaj EU | | |

. | | Sestavni deli dodane vrednosti po proizvodih | | | | |

. | | Dodana vrednost po proizvodih | | | | |

. | | Proizvodnja po osnovnih cenah po proizvodih | | | | |

. | | Uvoz cif po proizvodih | | | | |

. | | Ponudba po osnovnih cenah po proizvodih | | | | |

Preglednica 18 — Simetrična vhodno-izhodna preglednica za domačo proizvodnjo po osnovnih cenah (proizvod- proizvod)

Cene: tekoče in stalne

n = 60

| | | Proizvodi (CPA) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končne porabe a), b), c), d), e), f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23......n | 1 | (1) | Za domačo proizvodnjo: Vmesna potrošnja po osnovnih cenah (proizvod-proizvod) | | Za domačo proizvodnjo: Končne porabe po osnovnih cenah: Izdatki za končno potrošnjo:a)gospodinjstevb)NPISGc)državeBruto investicije:d)bruto investicije v osnovna sredstvae)spremembe zalog in vrednostnih predmetovf)izvozdržave EUzunaj EU | | |

. | | Sestavni deli dodane vrednosti po proizvodih | | | | |

. | | Dodana vrednost po proizvodih | | | | |

. | | Proizvodnja po osnovnih cenah po proizvodih | | | | |

Preglednica 19 — Simetrična vhodno-izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah (proizvod- proizvod), cif

Cene: tekoče in stalne

n = 60

| | | Proizvodi (CPA) 1 2 3 … … n | ∑ (1) | Končne porabe a), b), c), d), e), f) | ∑ (3) | ∑ (1) + ∑ (3) |

| | | (1) | (2) | (3) | (4) | (5) |

Proizvodi (CPA) 1(1)23.....n | 1 | (1) | Za uvoz: Vmesna potrošnja po osnovnih cenah (proizvod-proizvod) | | Za uvoz: Končne porabe po osnovnih cenah: Izdatki za končno potrošnjo:a)gospodinjstevb)NPISGc)državeBruto investicije:d)bruto investicije v osnovna sredstvae)spremembe zalog in vrednostnih predmetovf)izvozdržave EUzunaj EU | | |

Preglednica 20 — Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po gospodarskih panogah in po proizvodih

Gospodarske panoge: | A31 NACE Rev. 1 |

Proizvodi: | Pi3 CPA |

Spremenljivke: | Osnovna sredstva, bruto Osnovna sredstva, neto |

Cene: | Tekoči nadomestitveni stroški Vrednost dejanskih stroškov nabave Stalni nadomestitveni stroški |

Preglednica 21 — Navzkrižna razvrstitev računa proizvodnje po gospodarskih panogah in po sektorjih

Gospodarske panoge: | A60 NACE Rev. 1 |

Sektorji: | S11 S12 S13 S14 S15 |

Spremenljivke: | Proizvodnja tržnaza lastno končno porabodruga netržnaVmesna potrošnja Bruto dodana vrednost sredstva za zaposlenedrugi davki minus subvencije na proizvodnjoposlovni presežek, netopotrošnja stalnega kapitala |

Cene: | Tekoče |

Preglednica 22 — Navzkrižna razvrstitev bruto investicij v osnovna sredstva po gospodarskih panogah in po proizvodih

Gospodarske panoge: | A31 NACE Rev. 1 |

Proizvodi: | P60 CPA |

Spremenljivka: | Bruto investicije v osnovna sredstva |

Cene: | Tekoče in stalne |

Preglednica 23 — Izračuni za nazaj

Preglednice, predvidene za ponovni izračun | Letne | Četrtletne |

Obdobja | Prenos | Obdobja | Prenos |

| 88—94 | April 99 | 88—94 | April 99 |

| | 70—87 | December 99 | 80—87 | December 99 |

| | 80—89 | December 00 | | |

ODSTOPANJA PRI PREGLEDNICAH, KI JIH JE TREBA PREDLOŽITI V OKVIRU VPRAŠALNIKA "ESR-95" PO DRŽAVAH

1. AVSTRIJA

1.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

1 | Temeljni agregati, letni | Odlog: t + 9 mesecev | 1999 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: za leta 88 — 94 se predložijo decembra 00 | 2000 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: za leta 70 — 87 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Odlog: t+12 mesecev | 1999 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 88 — 94 se predložijo decembra 00 | 2000 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 80 — 87 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

2 | Temeljni agregati države | Odlog: t + 9 mesecev | 1999 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 88 — 94 | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Odlog: t+12 mesecev | 1999 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 88 — 94 | 2005 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 88 — 94 | 2005 |

11 | Izdatki države po funkcijah | Izračuni za nazaj: za leta 90 — 94 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

12 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS III, A3 | Prvi prenos 2002 | 2002 |

13 | Računi gospodinjstev po regijah, NUTS II | Prvi prenos 2005 | 2005 |

15 | Preglednica ponudbe po osnovnih cenah, skupaj s pretvorbo v kupčeve cene, A60 × P60 | Prvi prenos leta 2003 in samo dveletna | 2003 |

16 | Preglednica porabe po kupčevih cenah, A60×P60 | Prvi prenos leta 2003 in samo dveletna | 2003 |

17 | Simetrična vhodno izhodna preglednica po osnovnih cenah, P60xP60, petletna | Prvi prenos 2003 | 2003 |

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za domači obseg proizvodnje po osnovnih cenah, P60xP60, petletna | Prvi prenos 2003 | 2003 |

19 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60xP60, petletna | Prvi prenos 2003 | 2003 |

1.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

8 | Nefinančni računi po sektorjih | | |

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za domači obseg proizvodnje po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

2. DANSKA

2.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

6 | Finančni računi po sektorjih (transakcije) | Odlog: t +13 mesecev | 2005 |

7 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | Odlog: t+13 mesecev | 2005 |

20 | Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31×Pi3, petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

2.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za domači obseg proizvodnje po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

19 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

21 | Navzkrižna razvrstitev računa proizvodnje po gospodarskih panogah in po sektorjih, A60 × (S11, S12, S13, S14, S15), petletna | | | |

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za domači obseg proizvodnje po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

19 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za domači obseg proizvodnje po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

19 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

3. NEMČIJA

3.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 91—94 | 2005 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 91—94 | 2005 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 91—94 | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 91—94 | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | t + 9 mesecev samo A17, A31 samo pri zamudi t + 21 mesecev | 2005 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 91—94 | 2005 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Delno enoštevčne rubrike | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 91—94 | 2005 |

9 | Natančni davčni prihodki po sektorjih | Rubrike brez črke na koncu šifre | 2005 |

10 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS II, A17 | Samo NUTS I in A6 | 2005 |

11 | Izdatki države po funkcijah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 91—94 | 2005 |

12 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS III, A3 | Odlog: t + 30 mesecev, samo dveletni | 2005 |

13 | Računi gospodinjstev po regijah, NUTS II | Odlog: t + 30 mesecev, samo NUTS I | 2005 |

15 | Preglednica ponudbe po osnovnih cenah, skupaj s pretvorbo v kupčeve cene, A60 × P60 | Samo dveletna | 2005 |

16 | Preglednica porabe po kupčevih cenah, A60×P60 | Samo dveletna | 2005 |

21 | Navzkrižna razvrstitev računa proizvodnje po gospodarskih panogah in po sektorjih, A60 × (S11, S12, S13, S14, S15), petletna | Ni stalnih cen | 2005 |

3.2 Odstopanje za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Pridobitve minus odsvojitve vrednostnih predmetov po gospodarskih panogah Spremembe zalog po gospodarskih panogah | Obe spremenljivki skupaj, ne po gospodarskih panogah | 2005 |

7 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | | |

4. GRČIJA

4.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Prvi prenos 2000 | 2000 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 88—94 se predložijo decembra 00 | 2000 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 80—87 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

1 | Temeljni agregati, letni | Odlog: t + 9 mesecev | 2005 |

1 | Temeljni agregati, letni in četrtletni | Prvi prenos 2000 | 2000 |

2 | Temeljni agregati države | Odlog: t + 9 mesecev | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 88—94 | 2005 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 88—94 | 2005 |

6 | Finančni računi po sektorjih (transakcije) | Prvi prenos: odgovor trenutno ni jasen | 2005 |

6 | Finančni računi po sektorjih (transakcije) | Odlog: odgovor trenutno ni jasen | 2005 |

7 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | Prvi prenos 2005 | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 88—94 | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: za leta 80 -89 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

11 | Izdatki države po funkcijah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 88—94 | 2005 |

20 | Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31 × Pi3, petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

4.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

5. ŠPANIJA

5.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

11 | Izdatki države po funkcijah | Odlog: t +21 mesecev | 2005 |

5.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

9 | Natančni davčni prihodki po sektorjih | Razdelitev tekočih davkov na dohodek, premoženje, itd. ter uvoznih dajatev brez DDV in drugih davkov na proizvodnjo za podsektorja institucionalnih enot federalne (S1312) in lokalne (S1313) ravni države | Odlog: t +21 mesecev | 2005 |

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za domači obseg proizvodnje po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

19 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za domači obseg proizvodnje po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

19 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | | | |

6. FRANCIJA

6.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

10 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS II, A17 | Odlog: t +36 mesecev | 2005 |

12 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS III, A3 | Odlog: t +36 mesecev | 2005 |

13 | Računi gospodinjstev po regijah, NUTS II | Odlog: t +42 mesecev | 2005 |

6.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

10 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS II, A17 | | | |

12 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS III, A3 | | | |

15 | Preglednica ponudbe po osnovnih cenah, skupaj s pretvorbo v kupčeve cene, A60 × P60 | | | |

16 | Preglednica porabe po kupčevih cenah, A60×P60 | | | |

20 | Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31×Pi3, petletna | | | |

21 | Navzkrižna razvrstitev računa proizvodnje po gospodarskih panogah in po sektorjih, A60 × (S11, S12, S13, S14, S15), petletna | | | |

22 | Navzkrižna razvrstitev bruto investicij v osnovna sredstva po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31 × P60, petletna | | | |

7. IRSKA

7.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Prvi prenos 2002 | 2002 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 88—94 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 80—87 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

1 | Temeljni agregati, letni | Odlog: t +6 mesecev | 2002 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 85—94 | 2005 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 85—94 | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Prvi prenos 2005 | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: za leta 70—94 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 85—94 | 2005 |

6 | Finančni računi po sektorjih (transakcije) | Prvi prenos 2005 | 2005 |

7 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | Prvi prenos 2005 | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Prvi prenos 2005 | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: za leta 90—94 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: za leta 80—89 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

15 | Preglednica ponudbe po osnovnih cenah, skupaj s pretvorbo v kupčeve cene, A60 × P60 | Prvi prenos 2005 | 2005 |

16 | Preglednica porabe po kupčevih cenah, A60×P60 | Prvi prenos 2005 | 2005 |

17 | Simetrična vhodno izhodna preglednica po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

19 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

20 | Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31×Pi3, petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

21 | Navzkrižna razvrstitev računa proizvodnje po gospodarskih panogah in po sektorjih, A60 × (S11, S12, S13, S14, S15), petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

22 | Navzkrižna razvrstitev bruto investicij v osnovna sredstva po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31 × P60, petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

7.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah:

2 | Temeljni agregati države | P52 + P53 + K2 | Se ne predložijo | 2003 |

8. ITALIJA

8.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Odlog: t +6 mesecev | 1999 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 80—87 se predložijo decembra 00 | 2000 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: za leta 70—87 se predložijo decembra 00 | 2000 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: za leta 70—94 se ne predložijo | 2005 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: za leta 80—94 se predložijo decembra 01 | 2001 |

2 | Temeljni agregati države | Odlog: t + 9 mesecev | 2005 |

20 | Navzkrižna razvrstitev osnovnih sredstev po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31×Pi3, petletna | Se ne izračunajo | 2005 |

22 | Navzkrižna razvrstitev bruto investicij v osnovna sredstva po gospodarskih panogah in po proizvodih, A31 × P60, petletna | Prvi prenos 2005 | 2005 |

8.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

9. LUKSEMBURG

9.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 95—98 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 88—94 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 80—87 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 80—87 | 2005 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 90—94 | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 80—94 | 2005 |

6 | Finančni računi po sektorjih (transakcije) | Prvi prenos 2005 | 2005 |

7 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | Prvi prenos 2005 | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: za leta 90—94 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: za leta 80—89 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

10 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS II, A17 | Se ne izračunajo | 2005 |

11 | Izdatki države po funkcijah | Izračuni za nazaj: za leta 90—94 se ne izdelajo novi računi | 2005 |

12 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS III, A3 | Se ne izračunajo | 2005 |

13 | Računi gospodinjstev po regijah, NUTS II | Se ne izračunajo | 2005 |

9.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

10. NIZOZEMSKA

10.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 86—94 se predložijo oktobra 01 | 2001 |

1 | Temeljni agregati, četrtletni | Izračuni za nazaj: za leta 80—85 se predložijo marca 02 | 2002 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: za leta 86—94 se predložijo julija 01 | 2001 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: za leta 70—85 se predložijo decembra 01 | 2001 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: za leta 86—94 se predložijo julija 02 | 2001 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: za leta 70—85 se predložijo decembra 01 | 2001 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: za leta 86—94 se predložijo julija 01 | 2001 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: za leta 70—85 se predložijo decembra 01 | 2001 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Izračuni za nazaj: za leta 86—94 se predložijo julija 01 | 2001 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Izračuni za nazaj: za leta 80—85 se predložijo decembra 01 | 2001 |

7 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | Odlog: t +19 mesecev | 2003 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: za leta 86—94 se predložijo julija 01; za leta 80—85 se predložijo decembra 01 | 2001 |

10 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS II, A17 | Odlog: t +30 mesecev | 2005 |

13 | Računi gospodinjstev po regijah, NUTS II | Odlog: t +36 mesecev | 2005 |

10.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

12 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS III, A3 | | | |

11. PORTUGALSKA

11.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: za leta 88—94 se predložijo decembra 99 | 1999 |

1 | Temeljni agregati, letni | Izračuni za nazaj: ponovno se izračunajo samo za leta 77—87 in se predložijo decembra 00 | 2005/2000 |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta: 77—94 in se predložijo decembra 00 | 2005/2000 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 77—94 | 2005 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Odlog: t+12 mesecev | 2005 |

5 | Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo po namenu | Izračuni za nazaj: Se ne izračunajo znova | 2005 |

6 | Finančni računi po sektorjih (transakcije) | Odlog: t +12 mesecev | 2005 |

7 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | Odlog: t +12 mesecev | 2005 |

8 | Nefinančni računi po sektorjih | Izračuni za nazaj: za leta 90—94 se predložijo decembra 99 | 1999 |

11 | Izdatki države po funkcijah | Izračuni za nazaj: Se ne izračunajo znova | 2005 |

12. FINSKA

12.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 75—94 | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 75—94 | 2005 |

12.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

15 | Preglednica ponudbe po osnovnih cenah, skupaj s pretvorbo v kupčeve cene, A60 × P60 | Vse | Razdelitev A31 in P31 samo po tekočih cenah | 2005 |

16 | Preglednica porabe po kupčevih cenah, A60×P60 | Vse | | |

17 | Simetrična vhodno izhodna preglednica po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | Vse | | |

18 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za domači obseg proizvodnje po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | Vse | | |

19 | Simetrična vhodno izhodna preglednica za uvoz po osnovnih cenah, P60×P60, petletna | Vse | | |

21 | Navzkrižna razvrstitev računa proizvodnje po gospodarskih panogah in po sektorjih, A60 × (S11, S12, S13, S14, S15), petletna | Vse | Razdelitev A31 | 2005 |

13. ŠVEDSKA

13.1 Odstopanja pri preglednicah

Preglednica št. | Preglednica | Odstopanje | Do |

2 | Temeljni agregati države | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 80—94 | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Odlog: t +12 mesecev | 2005 |

3 | Preglednice po gospodarskih panogah | Izračuni za nazaj: znova se izračunajo samo za leta 80—94 | 2005 |

6 | Finančni računi po sektorjih (transakcije) | Odlog: t+12 mesecev | 2005 |

7 | Bilance stanja za finančna sredstva in obveznosti | Odlog: t +12 mesecev | 2005 |

11 | Izdatki države po funkcijah | Odlog: t +16 mesecev | 2005 |

13.2 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

14. ZDRUŽENO KRALJESTVO

14.1 Odstopanja za posamezne spremenljivke/sektorje v preglednicah

1 | Temeljni agregati, letni in četrtletni | Pridobitve minus odsvojitve vrednostnih predmetov ter izvoz in uvoz blaga in storitev | Izključijo se transakcije denarnih finančnih ustanov z zlatom kot zalogo premoženja | 2005 |

10 | Preglednice po gospodarskih panogah in po regijah, NUTS II, A17 | BDP | Za NUTS II samo A17 | 2001 |

--------------------------------------------------

31996R2223