Direktiva Sveta 96/98/ES

z dne 20. decembra 1996

o pomorski opremi

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 84(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189c Pogodbe [3],

(1) ker je v okviru skupne prometne politike treba sprejeti nadaljnje ukrepe za zagotovitev varnosti v pomorskem prometu;

(2) ker je Skupnost resno zaskrbljena zaradi pomorskih nesreč, zlasti tistih, pri katerih pride do izgube človeških življenj ter onesnaženja morij in obal držav članic;

(3) ker lahko tveganje pomorskih nesreč učinkovito zmanjšamo s skupnimi standardi, ki zagotavljajo visoko raven varnosti opreme, ki je na ladjah; ker imajo lahko standardi in preskusne metode velik vpliv na prihodnje zmogljivostne lastnosti opreme;

(4) ker mednarodne konvencije od držav zastave zahtevajo, da zagotovijo skladnost opreme na ladjah z nekaterimi zahtevami in izdajo ustrezna spričevala; ker so zato mednarodne organizacije za standardizacijo in Mednarodna pomorska organizacija (IMO) razvile standarde preskušanja za nekatere vrste pomorske opreme; ker nacionalni standardi preskušanja, ki upoštevajomednarodne standarde, dajejo organom za potrjevanje diskrecijsko pravico, ki imajo sami različne ravni usposobljenosti in izkušenosti; ker to vodi do različnih stopenj varnosti pri proizvodih, ki so jih pristojni nacionalni organi potrdili kot skladne z zadevnimi mednarodnimi varnostnimi standardi in do velikega nasprotovanja držav članic, da imajo ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, brez dodatnih preverjanj opremo, ki jo je odobrila druga država članica;

(5) ker je treba določiti skupna pravila za odpravo razlik v uporabi mednarodnih standardov; ker bodo ta skupna pravila zaradi znaka skladnosti, pritrjenega na opremo, vodila do odprave nepotrebnih stroškov in upravnih postopkov, povezanih z odobritvijo opreme, izboljšanja pogojev obratovanja in konkurenčnega položaja ladijskega prometa Skupnosti ter odprave tehničnih ovir za trgovino;

(6) ker Svet v svoji resoluciji z dne 8. junija 1993 o skupni politiki o varnosti v pomorskem prometu [4] poziva Komisijo k predložitvi predlogov za uskladitev uporabe standardov IMO in postopkov za odobritev pomorske opreme;

(7) ker je ukrepanje na ravni Skupnosti edini možni način za doseganje te uskladitve, kajti države članice, ki bi ukrepale neodvisno ali v okviru mednarodnih organizacij, ne morejo vzpostaviti enake ravni varnosti opreme;

(8) ker je direktiva Sveta ustrezen pravni instrument, ker oblikuje okvir za enotno in obvezno uporabo mednarodnih standardov preskušanja s strani držav članic;

(9) ker je v prvi vrsti smiselno obravnavati opremo, katere prevoz na ladji in odobritev s strani nacionalnih uprav v skladu z varnostnimi standardi, določenimi v mednarodnih konvencijah ali resolucijah, sta obvezna po pomembnih mednarodnih konvencijah;

(10) ker obstajajo različne direktive, ki zagotavljajo prosti pretok nekaterih proizvodov, ki bi med drugim lahko bili uporabljeni kot oprema na ladjah, vendar niso predmet potrditve opreme držav članic v skladu z zadevnimi mednarodnimi konvencijami; ker mora biti zato oprema, nameščena na ladjah, izključno urejena z novimi skupnimi pravili;

(11) ker je treba določiti nove standarde preskušanja, po možnosti na mednarodni ravni, za opremo, za katero takšnih standardov še ni ali niso dovolj podrobni;

(12) ker morajo države članice zagotoviti, da so priglašeni organi, ki ocenjujejo skladnost opreme s standardi preskušanja, neodvisni, učinkoviti in strokovno pristojni za opravljanje njihovih nalog;

(13) ker je skladnost z mednarodnimi standardi preskušanja najbolje ponazorjena s postopki ugotavljanja skladnosti, kakor so tisti, določeni v Sklepu Sveta 93/465/EGS z dne 22. julija 1993 o modulih za različne faze postopkov ugotavljanja skladnosti ter pravilih za označevanje in uporabo znaka skladnosti CE, ki so namenjeni uporabi v direktivah o tehnični uskladitvi [5];

(14) ker nič v tej direktivi ne omejuje pravice, ki jo upravi države zastave zagotavljajo mednarodne konvencije, da lahko opravlja preskuse delovanja na ladji, za katero je izdalo varnostno spričevalo, če takšni preskusi ne podvajajo postopkov ugotavljanja skladnosti;

(15) ker naj bo oprema, ki jo ureja ta direktiva, načeloma opremljena z znakom, ki kaže na njeno skladnost z zahtevami te direktive;

(16) ker lahko države članice v nekaterih primerih sprejmejo začasne ukrepe, da omejijo ali prepovejo uporabo opreme, ki ima znak skladnosti;

(17) ker je uporaba opreme, ki nima znaka skladnosti, lahko dovoljena le v izjemnih okoliščinah;

(18) ker je za spremembo te direktive potreben poenostavljen postopek, ki vključuje regulativni odbor,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen te direktive je izboljšati varnost v pomorskem prometu in preprečevati onesnaževanje morja z enotno uporabo ustreznih mednarodnih instrumentov glede opreme, naštete v Prilogi A, ki jo je treba namestiti na ladjah in za katero so države članice po mednarodnih konvencijah izdale varnostna spričevala ali so bila izdana v njihovem imenu, in zagotoviti prosti pretok takšne opreme znotraj Skupnosti.

Člen 2

V tej direktivi:

(a) "postopki ugotavljanja skladnosti" pomenijo postopke, določene v členu 10 in Prilogi B;

(b) "oprema" pomeni predmete, naštete v prilogah A.1 in A.2, ki morajo biti nameščeni za uporabo na ladji, da bi bila v skladu z mednarodnimi instrumenti, ali pa so za uporabo na ladji prostovoljno nameščeni in za katere je potrebna odobritev uprave države zastave v skladu z mednarodnimi instrumenti;

(c) "naprave za radijske zveze" pomenijo naprave, zahtevane v poglavju IV Konvencije Solas iz leta 1974, kakor je bila spremenjena glede na univerzalni pomorski sistem za varnost in stisko na morju (GMDSS) iz leta 1988, in dvosmerne UKV radiotelefonske naprave, zahtevane s pravilom III/6.2.1 iste konvencije;

(d) "mednarodne konvencije" pomenijo:

- Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966 (LL66),

- Konvencijo o mednarodnih pravilih o izogibanju trčenja na morju (Colreg) iz leta 1972,

- Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaženja morja z ladjami (Marpol) iz leta 1973,

word missing!!!

- Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (Solas) iz leta 1974,

skupaj z njihovimi protokoli in spremembami, ki veljajo na dan sprejetja te direktive;

(e) "mednarodni instrumenti" pomenijo ustrezne mednarodne konvencije, ustrezne resolucije in okrožnice Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ter ustrezne mednarodne standarde preskušanja;

(f) "znak" pomeni simbol, naveden v členu 11 in opisan v Prilogi D;

(g) "priglašeni organ" pomeni organizacijo, ki jo imenuje pristojna nacionalna uprava države članice v skladu s členom 9;

(h) "nameščen na krovu" pomeni inštaliran ali nameščen na krovu ladje;

(i) "varnostna spričevala" pomenijo spričevala, ki so jih izdale države članice ali so bila izdana v njihovem imenu v skladu z mednarodnimi konvencijami;

(j) "ladja" pomeni ladjo, ki sodi na področje uporabe mednarodne konvencije; vojne ladje niso zajete;

(k) "ladja Skupnosti" pomeni ladjo, za katero so države članice izdale varnostna spričevala ali so bila izdana v njihovem imenu po mednarodnih konvencijah. Ta opredelitev ne vključuje premerov, ko spričevalo za ladjo izdaja uprava države članice na zahtevo uprave tretje države;

(l) "nova ladja" pomeni ladjo, katere kobilica je položena ali ki je v podobni fazi gradnje na dan začetka veljave te direktive ali po njem. V tej opredelitvi "podobna faza gradnje" pomeni fazo, pri kateri:

(i) se začne gradnja, razpoznavna za določeno ladjo,

(ii) se začne montaža ladje, ki znaša vsaj 50 ton ali 1 % ocenjene mase skupnega konstrukcijskega materiala, glede na manjšo vrednost;

(m) "obstoječa ladja" pomeni ladjo, ki ni nova ladja;

(n) "standardi preskušanja" pomenijo standarde, ki jih določi

- Mednarodna pomorska organizacija (IMO),

- Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO),

- Mednarodna komisija za elektrotehniko (IEC),

- Evropski odbor za standardizacijo (CEN),

- Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec)

- Evropski inštitut za standarde v telekomunikaciji (ETSI),

ki veljajo na dan sprejetja te direktive in so vzpostavljeni v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami ter ustreznimi resolucijami in okrožnicami IMO za opredelitev preskusnih metod in rezultatov, vendar le v obliki, navedeni v Prilogi A;

(o) "odobritev tipa" pomeni postopke za ocenjevanje opreme, izdelane v skladu z ustreznimi standardi preskušanja, in izdajo ustreznih spričeval.

Člen 3

1. Ta direktiva se uporablja za opremo, namenjeno za uporabo na krovu:

(a) nove ladje Skupnosti, ne glede na to, ali je ladja v času izgradnje znotraj Skupnosti;

(b) obstoječe ladje Skupnosti,

- na kateri takšna oprema ni že predhodno nameščena na krovu,

ali

- na kateri je oprema, ki je bila predhodno nameščena na krovu, nadomeščena, razen v primeru, ko mednarodne konvencije dovoljujejo drugače,

ne glede na to, ali je ladja v času namestitve opreme na krov znotraj Skupnosti.

2. Ta direktiva se ne uporablja za opremo, ki je na datum začetka veljavnosti te direktive že nameščena na krovu ladje.

3. Ne glede na dejstvo, da lahko v zvezi s prostim pretokom oprema iz odstavka 1 sodi na področje uporabe drugih direktiv, zlasti Direktiv Sveta 89/336/EGS z dne 3. maja 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi zelektromagnetno združljivostjo [6] in 89/686/EGS z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo [7], je ta oprema za te namene podvržena samo tej direktivi, z izključitvijo vseh ostalih.

Člen 4

Vsaka država članica ali organizacije, ki delujejo v njenem imenu, ob izdaji ali obnovitvi ustreznih varnostnih spričeval zagotovijo, da oprema na krovu ladij Skupnosti, za katere izdajajo varnostna spričevala, izpolnjuje zahteve te direktive.

Člen 5

1. Oprema, našteta v Prilogi A.1, ki je nameščena na krovu ladje Skupnosti na datum iz drugega odstavka člena 20(1) ali po njem, izpolnjuje zahteve mednarodnih instrumentov, navedenih v tej Prilogi.

2. Skladnost opreme z veljavnimi zahtevami mednarodnih konvencij ter ustreznih resolucij in okrožnic Mednarodne pomorske organizacije se dokaže izključno v skladu z ustreznimi standardi preskušanja in postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge A.1. Za predmete, ki so našteti v Prilogi A.1 in za katere so dani standardi preskušanja IEC in ETSI, so ti standardi alternativa, proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pa lahko določi, katere je treba uporabiti.

3. Oprema, našteta v Prilogi A.1 in izdelana pred datumom iz odstavka 1, se lahko v dveh letih po tem datumu prav tako da na trg in namesti na krovu ladje Skupnosti, za katero je država članica izdala spričevala ali so bila izdana v njenem imenu v skladu z mednarodnimi konvencijami, če je bila izdelana v skladu s postopki za odobritev tipa, ki so že veljali na območju navedene države članice pred dnem sprejetja te direktive.

Člen 6

1. Nobena država članica ne sme prepovedati, da se oprema, našteta v Prilogi A.1, ki nosi znak ali je iz katerega drugega razloga v skladu s to direktivo, da na trg ali namesti na krovu ladje Skupnosti, ali zavrniti izdaje ali obnovitve varnostnih spričeval, ki se nanašajo nanjo.

2. Radijsko dovoljenje izdajo pristojni organi v skladu z mednarodnimi radijskimi pravilniki pred izdajo ustreznega varnostnega spričevala.

Člen 7

1. Po dnevu začetka veljavnosti te direktive Skupnost vloži prošnjo pri IMO ali po potrebi pri evropskih organizacijah za standardizacijo za vzpostavitev standardov, vključno s podrobnimi standardi preskušanja, za opremo, našteto v Prilogi A.2.

2. Prošnjo iz odstavka 1 vloži:

- predsedstvo Sveta in Komisija, če je vložena pri IMO,

- Komisija, v skladu z Direktivo Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983 o določitvi postopka zbiranja informacij na področju tehničnih standardov in predpisov [8], če je vložena pri evropskih organizacijah za standardizacijo. Cilj mandatov, ki jih izda Komisija, je razvoj mednarodnih standardov s postopki sodelovanja med evropskimi službami in njim enakovrednimi službami na mednarodni ravni.

3. Države članice naredijo vse, kar je v njihovi moči, za zagotovitev, da mednarodne organizacije, vključno z IMO, čimprej razvijejo te standarde.

4. Komisija redno spremlja razvoj standardov preskušanja.

5. Če mednarodne organizacije, vključno z IMO, ne bi uspele sprejeti ustreznih standardov preskušanja za določen predmet opreme v razumnem času ali pa bi sprejetje zavrnile, se lahko po postopku iz člena 18 sprejmejo standardi, ki temeljijo na delu evropskih organizacij za standardizacijo.

6. Ko so standardi preskušanja iz odstavkov 1 ali 5 sprejeti ali začnejo veljati za določen predmet opreme, se ta oprema po postopku iz člena 18 prenese iz Priloge A.2 v Prilogo A.1 in od datuma tega prenosa se uporablja člen 5.

Člen 8

1. V primeru nove ladje, ki, ne glede na njeno zastavo, ni vpisana v državi članici, ampak jo je treba prenesti v ladijski register države članice, tako ladjo ob prenosu inšpekcijsko pregleda država članica, ki jo sprejema, da bi preverila, ali je dejansko stanje opreme v skladu z varnostnimi spričevali in izpolnjuje to direktivo in ima ustrezen znak ali je po mnenju uprave navedene države članice enakovredna opremi, odobreni v skladu s to direktivo.

2. Opremo, ki nima znaka ali jo uprava ne šteje kot ustrezno, je treba nadomestiti.

3. Opremi, ki po tem členu šteje za enakovredno, država članica izda potrdilo, ki je ves čas ob opremi ter državi članici zastave dovoljuje namestitev opreme na krovu ladje in nalaga kakršne koli omejitve ali določa kakršne koli določbe za uporabo opreme.

4. V primeru naprave za radijske zveze uprava države zastave zahteva, da taka naprava ne vpliva neugodno na zahteve radio-frekvenčnega razpona.

Člen 9

1. Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, imenovanih za izvajanje postopkov iz člena 10, skupaj s posebnimi nalogami, za katerih izvajanje so bili ti priglašeni organi imenovani, in identifikacijskimi številkami, ki jim jih je vnaprej dodelila Komisija. Vsaka organizacija predloži državi članici, ki jo namerava imenovati, popolne informacije in dokaze o izpolnjevanju meril iz Priloge C.

2. Vsaj enkrat na dve leti vsaka država članica opravi revizijo dolžnosti, ki jih opravljajo njihovi priglašeni organi v njenem imenu, izvede pa jo uprava ali neodvisna zunanja organizacija, ki jo imenuje uprava. Ta revizija zagotovi, da vsak priglašeni organ še naprej izpolnjuje merila iz Priloge C.

3. Država članica, ki je imenovala organ, mora imenovanje umakniti, če ugotovi, da organ več ne izpolnjuje meril iz Priloge C. O tem takoj obvestiti Komisijo in ostale države članice.

Člen 10

1. Uporabi se naslednji postopek ugotavljanja skladnosti, katerega podrobnosti so naštete v Prilogi B:

(i) ES-pregled tipa (modul B) in, preden je oprema dana na trg in v skladu z izborom proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti med možnostmi, navedenimi v Prilogi A.1, so za vso opremo potrebne:

(a) ES izjava o skladnosti s tipom (modul C);

(b) ES izjava o skladnosti s tipom (zagotavljanje kakovosti proizvodnje) (modul D);

(d) ES izjava o skladnosti s tipom (preverjanje proizvoda) (modul F); ali

(ii) ES-celovito zagotavljanje kakovosti (modul H).

2. Izjava o skladnosti s tipom je v pisni obliki in vsebuje podatke iz Priloge B.

3. Če vrsto opreme izdelujejo posamično ali v majhnih količinah in ne v serijah ali množično, je postopek ugotavljanja skladnosti lahko ES-overjanje enote (modul G).

4. Komisija vodi ažuriran seznam odobrene opreme in umaknjenih ali zavrnjenih vlog ter ga da na voljo zainteresiranim strankam.

Člen 11

1. Oprema iz Priloge A.1, ki je v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti in izdelana v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti, ima znak, ki ga pritrdi proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti.

2. Znaku sledi še identifikacijska številka priglašenega organa, ki je izvedel postopek ugotavljanja skladnosti, če je ta organ vključen v fazo kontrole proizvodnje, in zadnji števki številke leta, v katerem je bil znak pritrjen. Identifikacijsko številko priglašenega organa pritrdi pod njegovo odgovornostjo bodisi organ sam bodisi proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti.

3. Oblika znaka, ki jo je treba uporabiti, je določena v Prilogi D.

4. Znak je pritrjen na opremo ali na njeno ploščico s podatki tako, da je viden, čitljiv in neizbrisen ves čas predvidene uporabnosti opreme. Kadar pa to zaradi narave kosa opreme ni mogoče ali ni zagotovljeno, je pritrjen na embalaži proizvoda, etiketi ali prilogi.

5. Pritrjeni ne smejo biti nobeni drugi znaki ali navodila, ki bi lahko zavajali tretje osebe v smislu grafične oblike znaka iz te direktive.

6. Znak se pritrdi na koncu faze proizvodnje.

Člen 12

1. Ne glede na člen 6 vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev izvajanja preverjanja vzorcev označene opreme, ki je na njenem trgu in še ni bila nameščena na krov, da bi zagotovila njeno skladnost s to direktivo. Preverjanja vzorcev, ki niso predvideni v modulih za ugotavljanje skladnosti v Prilogi B, se opravijo na stroške države članice.

2. Ne glede na člen 6 lahko po namestitvi opreme, ki je v skladu s to direktivo, na krov ladje Skupnosti uprava države zastave dovoli ocenjevanje opreme, ko mednarodni instrumenti zaradi varnosti in/ali preprečevanja onesnaženja zahtevajo preskušanje delovanja na krovu, pod pogojem, da ne podvajajo že opravljenih postopkov ugotavljanja skladnosti. Uprava države zastave lahko od proizvajalca opreme, njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti ali osebe, odgovorne za trženje opreme znotraj Skupnosti, zahteva predložitev poročil o inšpekcijskih pregledih/preskusih.

Člen 13

1. Če država članica z inšpekcijskim pregledom ali na kak drug način ugotovi, da lahko kos opreme iz Priloge A.1, ne glede na dejstvo, da ima znak, ob pravilni namestitvi, vzdrževanju in predvideni uporabi ogrozi zdravje in/ali življenje posadke, potnikov ali po potrebi drugih oseb ali neugodno vpliva na morsko okolje, sprejme vse potrebne začasne ukrepe, da ta kos umakne s trga ali prepove ali omeji njegovo dajanje na trg ali uporabo na krovu ladje, za katero izdaja varnostno spričevalo. O takšnem ukrepu država članica nemudoma obvesti druge države članice in Komisijo in navede razloge za svojo odločitev, zlasti, če je vzrok neskladnosti s to direktivo:

(a) neupoštevanje člena 5(1) in (2);

(b) nepravilna uporaba standardov preskušanja iz člena 5(1) in (2); ali

2. Komisija se čimprej posvetuje z zadevnimi strankami. Če Komisija po takem posvetovanju ugotovi, da:

- so ukrepi upravičeni, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, in druge države članice; če so razlog odločitve iz odstavka 1 pomanjkljivosti v standardih preskušanja, Komisija po posvetovanju z zadevnimi strankami zadevo predloži pred odbor iz člena 18, v dveh mesecih, če namerava država članica, ki je sprejela odločitev, pri njej vztrajati, in sproži postopek iz člena 18,

- so ukrepi neupravičeni, o tem nemudoma obvesti državo članico, ki je dala pobudo, in proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti.

3. Če ima kos opreme, ki ni v skladu s to direktivo, znak, sprejme ustrezne ukrepe država članica, ki ima nadzor nad tistim, ki je znak pritrdil; navedena država članica o sprejetih ukrepih obvesti Komisijo in ostale države članice.

4. Komisija zagotovi, da so države članice obveščene o poteku in izidu tega postopka.

Člen 14

1. Ne glede na določbe člena 5 lahko v izjemnih okoliščinah tehnične inovativnosti uprava države zastave dovoli, da se na krovu ladje Skupnosti namesti oprema, ki ni v skladu s postopkom ugotavljanja skladnosti, če se je v preskusu ali kako drugače uprava države zastave dovolj prepričala, da je taka oprema vsaj tako učinkovita kakor oprema, ki je v skladu s postopkom ugotavljanja skladnosti.

V primeru naprav za radijske zveze uprava države zastave zahteva, da taka naprava ne vpliva neugodno na zahteve radio-frekvenčnega razpona.

2. Takšni postopki preskusa nikakor ne smejo razlikovati med opremo, izdelano v državi članici zastave, in opremo, izdelano v drugih državah.

3. Opremi, ki jo ureja ta člen, država članica zastave izda potrdilo, ki je ves čas ob opremi ter državi članici zastave dovoljuje namestitev opreme na krovu ladje in nalaga kakršne koli omejitve ali določa kakršne koli določbe za uporabo te opreme.

4. Če država članica dovoli namestitev opreme, ki jo ureja ta člen, na krovu ladje Skupnosti, navedena država članica nemudoma sporoči Komisiji in ostalim državam članicam vse podrobnosti, skupaj s poročili o vseh zadevnih preskusih, ocenah in postopkih ugotavljanja skladnosti.

5. Oprema iz odstavka 1 se doda Prilogi A.2 v skladu s postopku iz člena 18.

6. Če ladjo, ki ima na krovu opremo, urejeno z odstavkom 1, prevzame druga država članica, lahko prevzemna država članica zastave sprejme potrebne ukrepe, ki lahko vključujejo preskušanja in praktične predstavitve za zagotovitev, da je oprema vsaj tako učinkovita kakor oprema, ki je v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti.

Člen 15

1. Ne glede na člen 5 lahko uprava države zastave dovoli namestitev opreme, ki ni v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti ali je ne ureja člen 14, na krov ladje Skupnosti zaradi preskušanja ali ocenjevanja, ampak samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) država članica zastave mora izdati spričevalo za opremo, ki mora biti ves čas ob opremi ter državi članici zastave dovoljuje namestitev opreme na krovu ladje Skupnosti in nalaga kakršne koli omejitve ali določa kakršne koli določbe za uporabo te opreme;

(b) dovoljenje mora biti omejeno na krajše obdobje;

(c) oprema se ne sme uporabljati namesto opreme, ki izpolnjuje zahteve te direktive, in ne sme nadomeščati take opreme, ki mora ostati na krovu ladje Skupnosti v delujočem stanju in pripravljena za takojšnjo uporabo.

2. V primeru naprav za radijske zveze uprava države zastave zahteva, da taka naprava ne vpliva neugodno na zahteve radio-frekvenčnega razpona.

Člen 16

1. Če je opremo treba nadomestiti v pristanišču zunaj Skupnosti in v izjemnih okoliščinah, ki jih je treba pred upravo države zastave ustrezno upravičiti, če ni izvedljivo v razumnem času, brez zamude ali stroškov namestitve opreme, ki ima odobren ES-pregled tipa, se lahko po naslednjem postopku na krovu namesti druga oprema:

(a) opremi je priložena dokumentacija, ki jo je izdala priznana organizacija, enakovredna priglašenemu organu, če je bil sklenjen sporazum o priznavanju med Skupnostjo in tretjo državo o vzajemnem priznavanju takšne organizacije;

(b) če ni mogoče upoštevati določila točke (a), se lahko ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 na krov namesti oprema, ki ima priloženo dokumentacijo, ki jo je izdala država članica IMO, ki je podpisnica ustreznih konvencij, in potrjuje skladnost z ustreznimi zahtevami IMO.

2. Uprava države zastave je takoj obveščena o naravi in karakteristikah take druge opreme.

3. Uprava države zastave, kolikor hitro je mogoče, zagotovi, da oprema iz odstavka 1, skupaj z dokumentacijo o preskušanju, izpolnjuje ustrezne zahteve mednarodnih instrumentov in te direktive.

4. V primeru naprav za radijske zveze uprava države zastave zahteva, da taka naprava ne vpliva neugodno na zahteve radio-frekvenčnega razpona.

Člen 17

Ta direktiva se lahko spremeni po postopku, določenem v členu 18, zato da:

- se uporabijo naknadne spremembe mednarodnih instrumentov za namene te direktive,

- se ažurira Priloga A, z vnosom nove opreme ter prenosom opreme iz Priloge A.2 v Prilogo A.1 in obratno,

- se doda možnost uporabe modulov B + C in modula H za opremo, našteto v Prilogi A.1,

- se vključijo druge organizacije za standardizacijo v opredelitev "standardov preskušanja" v členu 2.

Člen 18

1. Komisiji po postopku iz tega člena pomaga odbor, ustanovljen s členom 12 Direktive Sveta 93/75/EGS z dne 13. septembra 1993 o minimalnih zahtevah za plovila, ki plujejo v pristanišča Skupnosti ali iz njih in prevažajo nevarno ali okolju škodljivo blago [9].

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe za sprejemanje odločitev Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način iz navedenega člena. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

(b) Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v dveh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 19

Države članice si nudijo medsebojno pomoč zaradi učinkovitega izvajanja in izvrševanja te direktive.

Člen 20

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 1998.

Ti predpisi se uporabljajo od 1. januarja 1999.

Države članice se v sprejetih predpisih iz prvega pododstavka sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice takoj predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti ostale države članice.

Člen 21

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 22

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. decembra 1996

Za Svet

Predsednik

S. Barrett

[1] UL C 218, 23.8.1995, str. 9.

[2] UL C 101, 3.4.1996, str. 3.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 29. novembra 1995 (UL C 339, 18.12.1995, str. 21), Skupno stališče Sveta z dne 18. junija 1996 (UL C 248, 26.8.1996, str. 10) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 24. oktobra 1996 (UL C 347, 18.11.1996).

[4] UL C 271, 7.10.1993, str. 1.

[5] UL C 220, 30.8.1993, str. 23.

[6] UL L 139, 23.5.1989, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/68/EGS (UL L 220, 31.8.1993, str. 1).

[7] UL L 399. 30. 12. 1989, str. 18. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 93/95/EGS (UL L 276, 9.11.1993, str. 11).

[8] UL L 109, 26.4.1983, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[9] UL L 247, 5.10.1993, str. 19.

--------------------------------------------------

PRILOGA A

--------------------------------------------------

PRILOGA B

I. Moduli za ocenjevanje skladnosti

ES-PREGLED TIPA (MODUL B)

1. Priglašeni organ mora ugotoviti in potrditi, da vzorec, reprezentančni kos načrtovane proizvodnje, ustreza določbam mednarodnih instrumentov, ki zanj veljajo.

2. Vlogo za ES-tipski pregled tipa mora vložiti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pri priglašenem organu po njegovi izbiri.

Vloga mora vsebovati:

- ime in naslov proizvajalca in če vlogo vloži njegov pooblaščeni zastopnik, tudi njegovo ime in naslov,

- pisno izjavo, da enake vloge ni vložil hkrati še pri kakšnem drugem priglašenem organu,

- tehnično dokumentacijo, kakor je opisano v točki 3.

Vlagatelj mora priglašenemu organu dati na voljo vzorec, reprezentančni kos načrtovane proizvodnje in v nadaljnjem besedilu imenovan "tip" [1]. Priglašeni organ lahko zahteva nove vzorce, če jih potrebuje za program preskusov.

3. Tehnična dokumentacija mora omogočiti oceno, ali izdelek izpolnjuje zahteve ustreznih mednarodnih instrumentov. V kolikor je to nujno za takšno oceno, morajo biti oblika, standard izdelave, proizvodnja, namestitev in delovanje izdelka v skladu z opisom v tehnični dokumentaciji, kakor jo določa Dodatek k tej prilogi.

4. Priglašeni organ mora:

4.1 pregledati tehnično dokumentacijo in preveriti, ali je tip izdelan v skladu s tehnično dokumentacijo;

4.2 izvesti ustrezne preglede in potrebne preskuse ali jih dati izvesti zaradi preverjanja, ali so izpolnjene zahteve ustreznih mednarodnih instrumentov;

4.3 z vlagateljem dogovoriti lokacijo, na kateri bodo izvedeni pregledi in potrebni preskusi.

5. Če tip izpolnjuje določbe ustreznih mednarodnih instrumentov, mora priglašeni organ vlagatelju izdati ES-spričevalo o tipskem pregledu tipa. Na spričevalu morajo biti ime in naslov proizvajalca, podrobnosti o opremi, izsledki pregleda, pogoji njegove veljavnosti in potrebni podatki za identifikacijo certificiranega vzorca.

Spisek ustreznih delov tehnične dokumentacije mora biti priložen spričevalu, kopijo obdrži priglašeni organ.

Če je proizvajalcu izdaja spričevala zavrnjena, mora priglašeni organ podati podrobne razloge zavrnitve.

Če proizvajalec ponovno vloži vlogo za odobritev tipa za opremo, za katero je bila zavrnjena izdaja spričevala o tipu, mora ta predložitev priglašenemu organu vsebovati vso ustrezno dokumentacijo, vključno s prvotnimi poročili preskušanj, podrobnimi razlogi za prejšnjo zavrnitev in podrobnosti o vseh izboljšavah, izvedenih na opremi.

6. Vlagatelj mora priglašeni organ, ki ima v lasti vso dokumentacijo glede ES-spričevala o pregledu tipa, obveščati o vseh spremembah odobrenega izdelka, ki morajo pridobiti dodatno odobritev, če bi te spremembe lahko vplivale na usklajenost z zahtevami predpisanih pogojev za uporabo izdelka. Takšna dodatna odobritev mora biti dana v obliki dodatka originalnemu ES-spričevalu o pregledu tipa.

7. Vsak priglašeni organ mora na zahtevo upravam države članice zastave in drugim priglašenim organom omogočiti dostop do ustreznih informacij glede ES-spričeval o pregledu tipa ter izdanih in umaknjenih dodatkov.

8. Drugi priglašeni organi lahko dobijo kopije ES-spričeval o pregledu tipa in/ali njihovih dodatkov. Priloge k spričevalom morajo biti na voljo drugim priglašenim organom.

9. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora skupaj s tehnično dokumentacijo hraniti tudi kopije ES-spričeval o pregledu tipa in njihovih dodatkov vsaj 10 let po izdelavi zadnjega izdelka.

SKLADNOST S TIPOM (MODUL C)

1. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora zagotoviti in izjaviti, da so zadevni izdelki usklajeni s tipom, kakor je opisano v ES-spričevalu o pregledu tipa, in da izpolnjujejo zahteve mednarodnih instrumentov, ki veljajo zanje. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi znak na vsak izdelek in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.

2. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja skladnost proizvedenih izdelkov s tipom, kakor je opisan v ES-spričevalu o pregledu tipa, in da izpolnjuje zahteve mednarodnih instrumentov, ki veljajo zanj.

3. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora hraniti kopijo izjave o skladnosti še vsaj 10 let po izdelavi zadnjega izdelka.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PROIZVODNJE (MODUL D)

1. Proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz točke 2, mora zagotoviti in izjaviti, da so zadevni izdelki usklajeni s tipom, kakor je opisano v ES-spričevalu o pregledu tipa. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi znak na vsak izdelek in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Ob znaku mora biti še identifikacijski simbol priglašenega organa, pristojnega za nadzor, kakor določa točka 4.

2. Proizvajalec mora izvajati odobren sistem kakovosti pri proizvodnji, pregled in preskušanje končnih izdelkov, kakor je določeno v točki 3, in mora biti podvržen nadzoru, kakor ga določa točka 4.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec mora vložiti vlogo za oceno njegovega sistema kakovosti za zadevne izdelke pri priglašenem organu po lastni izbiri.

Vloga mora vključevati:

- vse ustrezne informacije za načrtovano kategorijo izdelkov,

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- tehnično dokumentacijo certificiranega vzorca in kopijo ES-spričevala o pregledu tipa.

3.2 Sistem kakovosti mora zagotoviti, da so izdelki usklajeni s tipom, kakor je opisan v ES-spričevalu o pregledu tipa.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih prevzame proizvajalec, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih strategij, postopkov in navodil. Dokumentacija sistema kakovosti mora dovoljevati dosledno razumevanje programov kakovosti, načrtov, navodil in evidenc.

Zlasti mora zajemati ustrezni opis:

- zahtev glede kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in zmožnosti vodstva glede kakovosti izdelkov,

- proizvodnje, tehnike za preverjanje in zagotavljanje kakovosti, postopke in sistematična dejanja, ki bodo uporabljeni,

- pregledov in preskusov, ki bodo izvedeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostosti njihovega izvajanja,

- zapisov kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanju, poročila o izurjenosti udeleženih delavcev ipd.,

- sredstev za nadzor nad doseganjem želene kakovosti izdelka in učinkovite postopke za sistem kakovosti.

3.3 Priglašeni organ mora oceniti sistem kakovosti in ugotoviti, ali izpolnjuje zahteve iz točke 3.2. Predvidevati mora usklajenost s temi zahtevami glede sistema kakovosti, ki uporablja ustrezen harmonizirani standard.

Skupina za presojo mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri ocenjevanju v zadevni proizvodni tehnologiji. Postopek ocenjevanja mora vključevati obisk v proizvajalčevih prostorih.

Proizvajalec mora biti o odločitvi obveščen. Uradno obvestilo mora vsebovati izsledke pregleda in obrazloženo odločitev ocenjevanja.

3.4 Proizvajalec mora storiti vse, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kakor je bil odobren, in ga mora vzdrževati tako, da ostane ustrezen in učinkovit.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora priglašeni organ, ki je sistem kakovosti odobril, obveščati o vsaki nameravani posodobitvi tega sistema kakovosti.

Priglašeni organ mora oceniti predlagane spremembe in odločiti, ali bo spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve iz točke 3.2 ali je potrebna nova ocena.

Proizvajalec mora biti o njegovi odločitvi obveščen. Uradno obvestilo mora vsebovati izsledke pregleda in obrazloženo odločitev ocenjevanja.

4. Nadzor, ki ga izvaja priglašeni organ

4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu dovoliti dostop za namene presoj na območjih proizvodnje, pregledov in preskusov in skladiščenja ter mu dati na voljo vse potrebne informacije, zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- zapise kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanju, poročila o izurjenosti zadevnega osebja ipd.

4.3 Priglašeni organ mora redno izvajati presoje za zagotovitev, da proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, ter proizvajalcu predložiti poročilo o presoji.

4.4 Dodatno lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski lahko priglašeni organ po potrebi izvede preskuse ali da nalog za izvedbo preskusov, da ugotovi, ali sistem kakovosti pravilno deluje. Priglašeni organ mora proizvajalcu predložiti poročilo o obisku in poročilo o preskusu, če je bil preskus izveden.

5. Proizvajalec mora vsaj 10 let po izdelavi zadnjega izdelka hraniti na voljo nacionalnim organom:

- dokumentacijo iz druge alinee drugega odstavka točke 3.1,

- posodobitve iz drugega odstavka točke 3.4,

- odločitev in poročila priglašenega organa iz zadnjega odstavka točke 3.4, točke 4.3 in točke 4.4. Vsak priglašeni organ mora na zahtevo upravi države članice zastave in drugim priglašenim organom predložiti ustrezne informacije glede izdanih in umaknjenih odobritev sistema kakovosti.

6. Vsak priglašeni organ mora na zahtevo upravi države članice zastave in drugim priglašenim organom predložiti ustrezne informacije glede izdanih in umaknjenih odobritev sistema kakovosti.

ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IZDELKA (MODUL E)

1. Proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz točke 2, zagotavlja in izjavlja, da so zadevni izdelki usklajeni s tipom, opisanim v ES-spričevalu o pregledu tipa. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritrditi znak na vsak izdelek in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Ob znaku mora biti še identifikacijski simbol priglašenega organa, pristojnega za nadzor, kakor ga določa točka 4.

2. Proizvajalec mora izvajati odobren sistem kakovosti pri pregledu končnih izdelkov in preskušanju, kakor je določeno v točki 3, in mora biti podvržen nadzoru, kakor ga določa točka 4.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec mora vložiti vlogo za oceno njegovega sistema kakovosti za zadevne izdelke pri priglašenem organu po lastni izbiri.

Vloga mora vključevati:

- vse ustrezne informacije za načrtovano kategorijo izdelkov,

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- tehnično dokumentacijo certificiranega vzorca in kopijo ES-spričevala o pregledu tipa.

3.2 Po sistemu kakovosti mora biti vsak izdelek pregledan in opravljeni morajo biti primerni preskusi, da bi zagotovili skladnost z ustreznimi zahtevami mednarodnih instrumentov. Vsi elementi, zahteve in določila, ki jih prevzame proizvajalec, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih strategij, postopkov in navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora zagotavljati splošno razumevanje programov kakovosti, načrtov, navodil in evidenc.

Zlasti mora zajemati ustrezen opis:

- zahtev glede kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in zmožnosti vodstva glede kakovosti izdelkov,

- pregledov in preskusov, ki bodo izvedeni po proizvodnji,

- sredstev za nadzor nad učinkovitimi postopki za sistem kakovosti,

- zapisov kakovosti, kot so poročila o pregledih in podatki o preskusih, podatki o umerjanju, poročila o izurjenosti zadevnega osebja ipd.

Skupina za presojo mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri ocenjevanju v zadevni proizvodni tehnologiji. Postopek ocenjevanja mora vključevati obisk v proizvajalčevih prostorih.

Proizvajalec mora biti o odločitvi obveščen. Uradno obvestilo mora vsebovati izsledke pregleda in obrazloženo odločitev ocenjevanja.

3.4 Proizvajalec mora storiti vse, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kakor je bil odobren in ga mora vzdrževati, da ostane ustrezen in učinkovit.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, obveščati o vsaki nameravani posodobitvi tega sistema kakovosti.

Priglašeni organ mora oceniti predlagane spremembe in odločiti, ali bo spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve iz točke 3.2 ali je potrebna nova ocena.

Proizvajalec mora biti o njegovi odločitvi obveščen. Uradno obvestilo mora vsebovati izsledke pregleda in obrazloženo odločitev ocenjevanja.

4. Nadzor, ki ga izvaja priglašeni organ

4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu dovoliti dostop za namene presoj na območjih pregledov, preskusov in skladiščenja in mu dati na voljo vse potrebne informacije, zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- tehnično dokumentacijo,

- zapise kakovosti, kot so poročila o preverjanju in podatki o preskusih, podatki o umerjanju, poročila o izurjenosti zadevnega osebja ipd.

4.3 Priglašeni organ mora redno izvajati presoje za zagotovitev, da proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, in mora proizvajalcu predložiti poročilo o presoji.

4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ nenapovedano obišče proizvajalca. Med takšnimi obiski lahko priglašeni organ po potrebi izvede preskuse ali da nalog za izvedbo preskusov, da ugotovi, ali sistem kakovosti pravilno deluje. Priglašeni organ mora proizvajalcu predložiti poročilo o obisku in poročilo o preskusu, če je bil preskus izveden.

5. Proizvajalec mora vsaj 10 let po izdelavi zadnjega izdelka hraniti na voljo nacionalnim organom:

- dokumentacijo iz druge alinee drugega odstavka točke 3.1,

- posodobitve iz drugega odstavka točke 3.4,

- odločitev in poročila priglašenega organa iz zadnjega odstavka točke 3.4, točke 4.3 in točke 4.4.

6. Vsak priglašeni organ mora na zahtevo upravi države članice zastave in drugim priglašenim organom predložiti ustrezne informacije glede izdanih in umaknjenih odobritev sistema kakovosti.

PREVERJANJE IZDELKA (MODUL F)

1. Proizvajalec ali njegov pooblačeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora preveriti in potrditi, da so izdelki, za katere se uporablja točka 3, usklajeni s tipom, kakor je opisano v ES-spričevalu o pregledu tipa.

2. Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja skladnost izdelkov s tipom, kakor je opisan v ES-spričevalu o pregledu tipa. Na vsak izdelek mora pritrditi znak in sestaviti pisno izjavo o skladnosti.

3. Priglašeni organ mora izvesti ustrezne preglede in preskuse, da preveri, ali so izpolnjene zahteve ustreznih mednarodnih instrumentov bodisi s pregledovanjem in preskušanjem vsakega izdelka, kakor določa točka 4, bodisi s pregledom in preskušanjem izdelkov na statistični podlagi, kakor določa točka 5, po izbiri proizvajalca.

3a. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora hraniti kopijo izjave o skladnosti še vsaj 10 let po izdelavi zadnjega izdelka.

4. Preverjanje s pregledovanjem in preskušanjem vsakega izdelka

4.1 Vse izdelke je treba posamično pregledati in izvesti ustrezne preskuse, da bi potrdili njihovo skladnost s tipom, kakor je opisan v ES-spričevalu o pregledu tipa.

4.2 Priglašeni organ mora namestiti identifikacijski simbol ali izdati nalog za njegovo namestitev na vsak odobren izdelek in sestaviti pisno spričevalo o skladnosti v zvezi z izvedenimi preskusi.

4.3 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora zagotoviti, da je sposoben spričevalo priglašenega organa na zahtevo predložiti upravi države članice zastave.

5. Statistično preverjanje

5.1 Proizvajalec mora svoje izdelke predstaviti v obliki homogenih serij in izvesti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces zagotavlja homogenost vsake proizvedene serije.

5.2 Vsi izdelki morajo biti za preverjanje na voljo v obliki homogenih serij. Naključni vzorec mora biti vzet iz vsake serije. Izdelki v vzorcih morajo biti posamično pregledani in izvedeni morajo biti ustrezni preskusi, da se zagotovi njihova skladnost z zahtevami mednarodnih instrumentov, ki veljajo zanje, in določi, ali je serija sprejeta ali zavrnjena.

5.3 V primeru sprejetih serij mora priglašeni organ na vsak izdelek namestiti identifikacijski simbol ali izdati nalog za njegovo namestitev in sestaviti pisno spričevalo o skladnosti v zvezi z izvedenimi preskusi. Na tržišče se lahko pošljejo vsi izdelki iz serije, razen tistih v vzorcu, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni.

Če je serija zavrnjena, mora priglašeni organ ali pristojni organ izvesti ustrezne ukrepe, da prepreči pojav te serije na tržišču. V primeru pogostih zavrnitev serij lahko priglašeni organ prekliče statistično preverjanje.

Proizvajalec lahko pod odgovornostjo priglašenega organa namesti identifikacijski simbol priglašenega organa med proizvodnim procesom.

5.4 Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora zagotoviti, da je sposoben spričevalo priglašenega organa na zahtevo predložiti upravi države članice zastave.

KOSOVNO PREVERJANJE (MODUL G)

1. Proizvajalec mora zagotoviti in izjaviti, da zadevni izdelek, ki je pridobil spričevalo iz točke 2, izpolnjuje zahteve mednarodnih instrumentov, ki veljajo zanj. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora na izdelek pritrditi znak in sestaviti izjavo o skladnosti.

2. Priglašeni organ mora pregledati posamični izdelek in izvesti ustrezne preskuse za zagotavljanje njegove skladnosti z ustreznimi zahtevami mednarodnih instrumentov.

Priglašeni organ mora namestiti identifikacijski simbol ali izdati nalog za njegovo namestitev na odobren izdelek in sestaviti spričevalo o skladnosti v zvezi z izvedenimi preskusi.

3. Namen tehnične dokumentacije je omogočiti skladnost z zahtevami mednarodnih instrumentov pri ocenjevanju, pa tudi razumevanje oblike, proizvodnje in delovanja izdelka.

CELOVITO ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI (MODUL H)

1. Proizvajalec, ki izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2, mora zagotoviti in izjaviti, da zadevni izdelki ustrezajo zahtevam mednarodnih instrumentov, ki veljajo zanje. Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora pritditi znak na vsak izdelek in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Ob znaku mora biti še identifikacijski simbol priglašenega organa, pristojnega za nadzor, kakor določa točka 4.

2. Proizvajalec mora vzdrževati odobren sistem kakovosti glede oblike, proizvodnje, pregledovanja in preskušanja končnih izdelkov, kakor določa točka 3, in biti podvržen nadzoru, kakor ga določa točka 4.

3. Sistem kakovosti

3.1 Proizvajalec mora vložiti vlogo za oceno njegovega sistema kakovosti pri priglašenem organu.

Vloga mora vključevati:

- vse ustrezne informacije za načrtovano kategorijo izdelkov, in

- dokumentacijo o sistemu kakovosti.

3.2 Sistem kakovosti mora zagotoviti, da izdelki ustrezajo zahtevam mednarodnih inštrumentov, ki veljajo zanje.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih prevzame proizvajalec, morajo biti dokumentirani sistematično in urejeno v obliki pisnih strategij, postopkov in navodil. Dokumentacija sistema kakovosti mora zagotavljati splošno razumevanje kakovostnih strategij in postopkov, kot so programi kakovosti, načrti, navodila in evidence.

Zlasti mora zajemati ustrezen opis:

- zahtev glede kakovosti in organizacijske strukture, odgovornosti in zmožnosti vodstva glede kakovosti izdelkov,

- specifikacije tehničnega načrta, vključno s standardi, ki bodo uporabljeni in zagotovilo, da bodo izpolnjene bistvene zahteve mednarodnih inštrumentov, ki veljajo za izdelke,

- tehnik, postopkov in sistematičnih ukrepov preverjanja in odobritev oblike, ki bodo uporabljeni pri obliki izdelkov, povezanih z zajeto skupino izdelkov,

- ustrezne proizvodnje ter tehnik, postopkov in sistematičnih ukrepov preverjanja kakovosti in zagotavljanja kakovosti, ki bodo uporabljeni,

- pregledov in preskusov, ki bodo izvedeni pred proizvodnjo, med njo in po njej, ter pogostosti njihovega izvajanja,

- zapisov kakovosti, kot so poročila o preverjanju in podatki o preskusih, podatki o umerjanju, poročila o izurjenosti zadevnega osebja ipd.,

- sredstev za nadzor nad doseganjem želene kakovosti izdelka in učinkovite postopke za sistem kakovosti.

3.3 Priglašeni organ mora oceniti sistem kakovosti in ugotoviti, ali izpolnjuje zahteve iz točke 3.2. Predvidevati mora skladnost s temi zahtevami glede sistema kakovosti, ki izvaja ustrezen harmonizirani standard.

Skupina za presojo mora imeti vsaj enega člana z izkušnjami pri ocenjevanju v zadevni proizvodni tehnologiji. Postopek ocenjevanja mora vključevati obisk v proizvajalčevih prostorih.

Proizvajalec mora biti o odločitvi obveščen. Uradno obvestilo mora vsebovati izsledke pregleda in obrazloženo odločitev ocenjevanja.

3.4 Proizvajalec mora storiti vse, da izpolni obveznosti, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kakor je bil odobren, in ga mora vzdrževati tako, da ostane ustrezen in učinkovit.

Proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti mora priglašeni organ, ki je sistem kakovosti odobril, obveščati o vsaki nameravani posodobitvi tega sistema kakovosti.

Priglašeni organ mora oceniti predlagane spremembe in odločiti, ali bo spremenjen sistem kakovosti še vedno izpolnjeval zahteve iz točke 3.2 ali je potrebna nova ocena.

Proizvajalec mora biti o njegovi odločitvi obveščen. Uradno obvestilo mora vsebovati izsledke pregleda in obrazloženo odločitev ocenjevanja.

4. ES nadzor, ki ga izvaja priglašeni organ

4.1 Namen nadzora je zagotoviti, da proizvajalec izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.2 Proizvajalec mora priglašenemu organu dovoliti dostop za namene presoj na območjih oblikovanja, proizvodnje, pregledov in preskusov ter skladiščenja in mu dati na voljo vse potrebne informacije, zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- zapise kakovosti, kakor so predvideni pri postopku oblikovanja v sistemu kakovosti, na primer rezultati analiz, izračunov, preskusov ipd.,

- zapise kakovosti, kakor so predvideni pri proizvodnem postopku v sistemu kakovosti, na primer poročila o preverjanju in podatki o preskusih, podatki o umerjanju, poročila o izurjenosti zadevnega osebja ipd.,

4.3 Priglašeni organ mora redno izvajati presoje za zagotovitev, da proizvajalec vzdržuje in uporablja sistem kakovosti, in mora proizvajalcu predložiti poročilo o presoji.

5. Proizvajalec mora vsaj 10 let po izdelavi zadnjega izdelka hraniti na voljo nacionalnim organom:

- dokumentacijo iz druge alinee drugega odstavka točke 3.1,

- posodobitve iz drugega odstavka točke 3.4,

- odločitev in poročila priglašenega organa iz zadnjega odstavka točke 3.4, točke 4.3 in točke 4.4.

6. Vsak priglašeni organ mora na zahtevo upravi države članice zastave in drugim priglašenim organom predložiti ustrezne informacije glede izdanih in umaknjenih odobritev sistema kakovosti.

7. Pregled oblike

7.1 Proizvajalec mora vložiti vlogo za pregled oblike pri enem samem priglašenem organu.

7.2 Vloga mora omogočiti razumevanje oblike, proizvodnje in delovanja izdelka ter oceno skladnosti z zahtevami mednarodnih inštrumentov.

Vsebovati mora:

- specifikacije tehničnega oblikovanja, vključno z uporabljenimi standardi, in

- potrebne dodatne dokaze o njegovi ustreznosti, zlasti če standardi, opredeljeni v členu 5, niso bili dosledno uporabljeni. Takšni dodatni dokazi morajo vsebovati rezultate preskusov, ki jih je izvedel ustrezen proizvajalčev laboratorij ali drug laboratorij v njegovem imenu.

7.3 Priglašeni organ mora preučiti vlogo in, kadar oblika izpolnjuje določbe mednarodnih instrumentov, vlagatelju izdati ES spričevalo-spričevalo o pregledu oblike. Spričevalo mora zajemati izsledke pregleda, pogoje njegove veljavnosti, podatke, potrebne za identifikacijo odobrene oblike in po potrebi opis delovanja izdelka.

7.4 Vlagatelj mora priglašeni organ, ki je izdal ES -spričevalo o pregledu oblike, obveščati o vseh spremembah odobrene oblike. Spremembe odobrene oblike morajo pridobiti dodatno odobritev priglašenega organa, ki je izdalo ES-spričevalo o pregledu oblike, če bi lahko te spremembe vplivale na skladnost z ustreznimi zahtevami mednarodnih inštrumentov ali predpisanimi pogoji za uporabo izdelka. Takšna dodatna odobritev mora biti podana v obliki dodatka k originalnemu ES-spričevalu o pregledu oblike.

7.5 Priglašeni organ mora na zahtevo upravi države članice zastave in drugim priglašenim organom dati na voljo ustrezne informacije v zvezi z:

- ES-spričevali o pregledu oblike in izdanimi dodatki, ter

- ES-odobritvami oblike in umaknjenimi dodatnimi odobritvami.

[1] Tip lahko pokriva več izvedenk izdelka, če razlike med izvedenkami ne vplivajo na varnost ali druge zahteve glede uporabnosti izdelka.

--------------------------------------------------

PRILOGA C

Minimalna merila, ki jih morajo države članice upoštevati pri imenovanju organov

1. Priglašeni organi morajo izpolnjevati zahteve ustreznih serij EN 45000.

2. Priglašeni organ mora biti neodvisen in ga ne smejo nadzorovati proizvajalci ali dobavitelji.

3. Priglašeni organ mora biti ustanovljen znotraj območja Skupnosti.

4. Kadar priglašeni organ v imenu države članice izdaja odobritve tipov, mora država članica zagotoviti, da so usposobljenost, tehnična izkušenost in kadrovska zasedba priglašenega organa takšne, da bodo omogočile izdajanje odobritev tipov, ki ustrezajo zahtevam te direktive in zagotavljajo visoko stopnjo varnosti.

5. Priglašeni organ mora biti sposoben dajati strokovna mnenja na področju pomorstva.

Priglašeni organ ima pravico izvajati postopke za ugotavljanje skladnosti za katerikoli gospodarski subjekt s sedežem znotraj Skupnosti ali zunaj nje.

Priglašeni organ lahko izvaja postopke za ugotavljanje skladnosti v katerikoli državi članici ali državi zunaj Skupnosti ter uporabi bodisi svoja domača sredstva in osebje bodisi tista iz svojega pomožnega organa v tujini.

Če izvede postopek za ugotavljanje skladnosti pomožni organ priglašenega organa, morajo vse dokumente, povezane s postopki za ugotavljanje skladnosti, izdati priglašeni organ in v njegovem imenu in ne v imenu pomožnega organa. Pomožni organ priglašenega organa s sedežem v drugi državi članici pa lahko izda dokumente, povezane s postopki za ugotavljanje skladnosti, če ga o tem uradno obvesti navedena država članica.

--------------------------------------------------

PRILOGA D

Znak skladnosti

Znak skladnosti mora imeti naslednjo obliko:

+++++ TIFF +++++

Če je znak povečan ali pomanjšan, morajo biti upoštevana razmerja iz zgoraj dane risbe.

Različne komponente znaka morajo imeti v bistvu enake navpične dimenzije, ki ne smejo biti manjše od 5 mm.

Te minimalne dimenzija so lahko opuščene pri manjših napravah.

--------------------------------------------------

31996L0098