Uradni list L 032 , 03/02/1997 str. 0038 - 0055
Direktiva 96/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o tekstilnih imenih EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije [1], ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2], v skladu s postopkom, določenim v členu 189b Pogodbe [3], (1) ker je bila Direktiva Sveta 71/307/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic o tekstilnih imenih [4] večkrat znatno spremenjena in ker bi bilo treba zaradi večje jasnosti in preglednosti pripraviti prečiščeno besedilo navedene direktive; (2) ker bi določbe držav članic v zvezi z imeni, sestavo in označevanjem tekstilnih izdelkov, če bi se v državah članicah razlikovale, ovirale pravilno delovanje skupnega trga; (3) ker se lahko te ovire odpravi, če za dajanje tekstilnih izdelkov na trg v okviru Skupnosti veljajo enotni predpisi; ker je zato treba uskladiti imena za tekstilna vlakna in podrobne podatke na etiketah, oznakah in spremni dokumentaciji tekstilnih izdelkov na različnih stopnjah njihove izdelave, predelave in prodaje; ker je pomen izraza "tekstilno vlakno" treba razširiti na trakove ali tulce, katerih vidna širina ne presega 5 mm in ki so izrezani iz plošč, izdelanih z ekstrudiranjem polimerov, naštetih v točkah od 19 do 38 in v točki 41 Priloge I, ter nato, raztegnjeni v vzdolžni smeri; (4) ker bi bilo treba vključiti tudi določbe v zvezi z nekaterimi izdelki, ki niso izdelani samo iz tekstilnih materialov, vendar vsebujejo tekstil, ki je najvažnejša sestavina izdelka oziroma na katerega proizvajalec, predelovalec ali prodajalec opozarja; ker skladno s točko 30 Priloge II ni treba razlikovati med različnimi vrstami poliamida ali najlona in je zato treba uskladiti dovoljene količine teh materialov; (5) ker je treba toleranco glede "drugih vlaken", ki je že določena za čiste izdelke, uporabiti tudi za mešanice; (6) ker je za doseganje cilja, ki je podlaga nacionalnim predpisom na tem področju, označevanje obvezno; (7) ker se lahko v primerih, ko je med izdelavo tehnično težko podrobno navesti sestavo izdelka, katera koli tedaj znana vlakna navedejo na oznaki, če predstavljajo določen odstotek končnega izdelka; (8) ker je priporočljivo podrobno navesti točen način označevanja nekaterih tekstilnih izdelkov iz dveh ali več komponent in način označevanja komponent tekstilnih izdelkov, ki jih je treba upoštevati pri označevanju in analiziranju, da bi preprečili različno uporabo, ki so s tem v zvezi postale očitne v Skupnosti; (9) ker se za tekstilne izdelke zahteva samo označevanja in ker se morajo tekstilni izdelki, ki se prodajajo na meter ali po narezani dolžini, prodajati tako, da se lahko kupec popolnoma seznani s podrobnimi podatki, ki so pritrjeni na celoten navitek ali balo; ker se morajo države članice odločiti o ukrepih, ki jih je v ta namen treba sprejeti; (10) ker morajo biti določeni nekateri pogoji za uporabo opisov ali imen, ki so zelo cenjeni med uporabniki in potrošniki; (11) ker je bilo treba določiti metode za razvrščanje in analiziranje tekstila, da bi se izognili kakršnikoli možnosti nasprotovanja uporabljenim metodam; ker začasno zadrževanje uporabe trenutno veljavnih državnih metod ne preprečuje uporabe enotnih predpisov; (12) ker Priloga II te direktive, ki določa dogovorjene količine, uporabljene za suho maso vsakega vlakna med določanjem vsebnosti vlaken v tekstilnih izdelkih z analizo, vsebuje v točkah 1, 2 in 3 dve različni dogovorjeni količini za izračunavanje sestave mikanih ali česanih vlaken, ki vsebujejo volno in/ali živalske dlake; ker laboratorijske analize ne morejo vedno pokazati, ali je izdelek mikan ali česan, lahko pri uporabi te določbe med pregledi ustreznosti tekstilnih izdelkov, ki se izvajajo v Skupnosti, pride do neskladnih rezultatov; ker bi zato v negotovih primerih laboratoriji morali imeti pravico uporabljati enotno dovoljeno količino; (13) ker ni priporočljivo v posamični direktivi o tekstilnih izdelkih uskladiti vseh določb, ki se uporabljajo za take izdelke; (14) ker bi morali Prilogi III in IV zaradi izjemnih lastnosti izdelkov, ki so navedeni v teh prilogah, obravnavati tudi druge izdelke, ki jih ni treba označevati, še zlasti izdelke za enkratno uporabo ali izdelke, za katere se zahteva le vključeno označevanje; (15) ker se z določbami, potrebnimi za določitev in prilagoditev tehničnemu napredku pri metodah analiziranja, izvajajo ukrepi strogo tehnične narave; ker se je zato treba prilagoditi tem ukrepom in ukrepom za prilagoditev tehničnemu napredku iz Prilog I in II te direktive, je postopek v odboru že določen v členu 6 Direktive 96/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o nekaterih metodah za kvantitativno analizo dvokomponentnih mešanic tekstilnih vlaken [5]; (16) ker so določbe te direktive v skladu z mnenjem Odbora za direktive o tekstilnih imenih in označevanju; (17) ker ta direktiva ne vpliva na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, določenimi v delu B Priloge V, SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO: Člen 1 Tekstilni izdelki se lahko prodajajo v Skupnosti pred ali med industrijsko predelavo ali med katero koli fazo prodaje, samo kadar taki izdelki ustrezajo določbam te direktive. Člen 2 1. Za namene te direktive so "tekstilni izdelki" surovine, polizdelki in končni izdelki industrijske ali ročne izdelave ter delno ali v celoti izdelani konfekcijski izdelki, katerih surovinska sestava so samo tekstilna vlakna ne glede na način mešanja in sestavljanja v procesu izdelave. 2. Za namen te direktive je "tekstilno vlakno": - enota, značilna po gibkosti, prožnosti, finosti, visokim razmerjem med dolžino in največjim premerom, zaradi česar je primerna za tekstilno uporabo, - upogljivi trakovi ali izdelki cevaste oblike, katerih vidna širina ne presega 5 mm, skupaj s trakovi, izrezanimi iz širših trakov ali filmov, ki so izdelani iz snovi, uporabljenih pri izdelavi vlaken, naštetih v točkah od 19 do 41 Priloge I, in primerne za tekstilno uporabo; vidna širina je širina nagubanega, zravnanega, stisnjenega ali zvitega traku ali izdelka cevaste oblike, ali povprečna širina, če širina ni enakomerna. 3. Enako kot za tekstilne izdelke določbe te direktive veljajo za: - izdelke, ki vsebujejo vsaj 80 ut. % tekstilnih vlaken, - tekstilne materiale, ki se uporabljajo za oblazinjeno pohištvo, za dežnike in sončnike, ki vsebujejo vsaj 80 ut. % tekstilnih komponent, tekstilne materiale za večplastne talne obloge, posteljne vložke in opremo za šotorjenje in tople podloge za obutev, rokavice, rokavice palčnike in dolge rokavice brez prstov/športne rokavice, če taki deli izdelka ali podloge predstavljajo vsaj 80 ut. % celotnega izdelka, - tekstilne materiale, ki so sestavni deli drugih izdelkov in tvorijo njihov bistveni del, kadar je njihova sestava natančno določena. Člen 3 1. Priloga I vsebuje seznam imen in opisov vlaken iz člena 2. 2. Uporaba imen iz tabele v Prilogi I je določena za vlakna, katerih lastnosti so podrobno opisane v isti točki te tabele. 3. Nobeno teh imen se ne sme uporabljati za kakšno drugo vlakno, niti kot celotno ime niti kot korenska osnova ali pridevnik, v nobenem jeziku. 4. Beseda "svila" se pri filamentni preji ne sme uporabljati kot oznaka za njeno obliko ali predstavitev. Člen 4 1. Noben tekstilni izdelek se ne sme opisati kot "100 %", "čist" ali "ves", če ni sestavljen samo iz ene same vrste vlaken. Ne sme se uporabiti noben podoben izraz. 2. Tekstilni izdelek lahko vsebuje do 2 ut.% drugih vlaken, če je ta količina iz tehničnih razlogov upravičena in ni redno dodana. Ta toleranca se poveča na 5 ut. % pri tekstilnih izdelkih, ki so vključeni v postopek mikanja. Člen 5 1. Volnen izdelek se lahko označi kot: - "lana virgen" ali "lana esquilado", - "ren, ny uld", - "Schurwolle", - "παρθέυο μαλλί", - "fleece wool" ali "virgin wool", - "laine vierge" ali "laine de tonte", - "lana vergine" ali "lana di tosa", - "scheerwol", - "la virgem", - "uusi villa", - "ren ull" le, če je sestavljen samo iz vlaken, ki prej niso bila sestavni del drugega končnega izdelka, ki ni bil v nobenem postopku predenja in/ali polstenja razen tistih, ki so potrebni za izdelavo tega izdelka, in ki niso bila poškodovana med obdelovanjem ali med uporabo. 2. Z odstopanjem od določb odstavka 1 se lahko imena, navedena v tem odstavku, uporabijo za opis volne v mešanici vlaken, če: (a) vsa volna, vsebovana v tej mešanici, ustreza zahtevam, ki so določene v odstavku 1, (b) ta volna ne predstavlja manj kot 25 % skupne teže mešanice, (c) je poleg volne v mešanici iz česanih vlaken le še ena vrsta vlaken, ki so prav tako česana. V primeru iz tega odstavka mora biti podana celotna odstotkovna sestava. 3. Toleranca, ki je iz tehničnih razlogov v zvezi s proizvodnjo upravičena, se omeji na 0,3 % vlakenskih nečistih snovi pri izdelkih, iz odstavka 1 in 2, ter pri volnenih izdelkih, ki so bili v procesu mikanja. Člen 6 1. Tekstilni izdelek iz dvo- ali večkomponentne mešanice vlaken, od katerih ena predstavlja najmanj 85 % skupne teže, se označi: - z imenom vlakna in utežnim deležem tega vlakna, ali - z imenom vlakna in izrazom "najmanj 85 %", ali - s celotno sestavo v odstotkih. 2. Tekstilni izdelek iz dvo- ali večkomponentne mešanice vlaken, od katerih nobena ne predstavlja vsaj 85 % skupne teže, se označi z imenom in utežnim deležem vsaj dveh glavnih vrst vlaken, katerim sledijo imena drugih vrst vlaken v zaporedju po padajočih utežnih deležih, z navedbo njihovega utežnega deleža ali brez nje, vendar: (a) vlakna, ki posamezno predstavljajo manj kot 10 % skupne teže izdelka, se lahko označijo skupaj z izrazom "druga vlakna", čemur sledi skupni utežni delež; (b) kadar je določeno ime vlakna, ki predstavlja manj kot 10 % skupne teže izdelka, se navede celotna odstotkovna sestava izdelka. 3. Izdelki, ki imajo čisto bombažno osnovo ali čisti laneni votek, pri katerih odstotek lana predstavlja najmanj 40 % skupne teže neškrobljene tkanine, lahko dobijo ime "bombažno-lanena tkanina", temu pa je treba dodati podroben opis surovinske sestave "čista bombažna osnova - čisti laneni votek". 4. Pri odstotkovni sestavi za tekstilne izdelke, namenjene končnemu potrošniku, ki je podrobno določena v odstavkih 1,2,3 in 5: (a) se dopušča količina nepomembnih vlaken do 2 % skupne teže tekstilnega izdelka, če je ta količina utemeljena iz tehničnih razlogov in ni redno dodana; ta toleranca se pri izdelkih, ki so vključeni v postopek mikanja, poveča na 5 % ne glede na toleranco iz člena 5(3); (b) je zaradi proizvodnega procesa dovoljena 3 % toleranca med navedenimi odstotki vlaken in odstotki, pridobljenimi z analizo, glede na skupno težo vlaken, navedeno na oznaki; taka toleranca velja tudi za vlakna, ki so v skladu odstavkom 2 navedeni v vrstnem redu po teži navzdol brez navedbe odstotkov teh vlaken. Ta toleranca velja tudi za člen 5(2)(b). Pri analizi se te tolerance izračunajo posebej. Skupna teža, ki se upošteva pri izračunavanju tolerance, iz pododstavka (b), je teža vlaken končnega izdelka, od katere se odšteje teža katerih koli tujih vlaken, ugotovljenih z uporabo tolerance iz pododstavka (a). Dodatek toleranc, iz pododstavkov (a) in (b), je dovoljen samo, če se pokaže, da imajo katera koli tuja vlakna, ki so ugotovljena z uporabo tolerance, iz pododstavka (a), kemično enake vrste kot eno ali več vlaken, navedenih na oznaki. Pri posebnih izdelkih, za katere proizvodni proces zahteva tolerance, ki so višje od tistih, iz pododstavkov (a) in (b), se višje tolerance lahko dovolijo samo v izjemnih primerih in kadar proizvajalec to ustrezno upraviči, če je ustreznost izdelka pregledana v skladu s členom 13(1). Države članice o tem takoj obvestijo Komisijo. 5. Izraz "mešanica vlaken" ali izraz "nedoločena tekstilna surovinska sestava" se lahko uporabi za katerikoli izdelek, pri katerem sestave med izdelavo ni mogoče enostavno določiti. Člen 7 Ne glede na toleranco, ki je določena v členih 4(2), 5(3) in 6(4), vidnih posameznih vlaken, ki so le dekorativna in ne presegajo 7 % teže končnega izdelka, ni treba navesti v sestavi vlaken, kot to določata člena 4 in 6. Enako velja za vlakna (npr. kovinska vlakna), ki so dodana izdelku zaradi antistatičnega učinka in ki ne presegajo 2 % teže končnega izdelka. Pri izdelkih, iz člena 6(3), se ti odstotki ne izračunajo glede na težo tkanine, temveč glede na težo osnove in votka posebej. Člen 8 1. Tekstilni izdelki, ki so v skladu s to direktivo, se etiketirajo ali označijo kadar so dani na trg za proizvodne ali trgovske namene. Tako etiketiranje ali označevanje se lahko zamenja s spremnimi trgovskimi dokumenti ali se mu lahko le-ti dodajo, če izdelki niso namenjeni prodaji končnemu uporabniku ali če so dobavljeni po naročilu države ali kake druge pravne osebe, ki jo določa javno pravo ali v tistih državah članicah, kjer ta oblika ni znana, pa ustrezna ustanova. 2. (a) V trgovinskih dokumentih se jasno navedejo imena, opisi in podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken, iz členov od 3 do 6 in Priloge I. Ta zahteva izključuje uporabo okrajšav v prodajnih pogodbah, računih in fakturah. Lahko pa se uporabi mehanizirana procesna šifra, če je v istem dokumentu obrazložena. (b) Kadar so tekstilni izdelki na prodaj ali so že prodani uporabniku, se morajo imena, opisi in podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken, iz členov od 3 do 6 in Priloge I, navesti v jasnem, čitljivem in enakem tisku, še zlasti v katalogih in prodajni literaturi, na embalaži, etiketah in oznakah. Podrobni podatki in informacije, ki niso določeni s to direktivo, se navedejo posebej. Ta določba ne velja za blagovne znamke ali imena podjetij/proizvajalcev, ki se lahko navedejo takoj pred ali za podrobnimi podatki, določenimi s to direktivo. Vendar če se navede blagovna znamka ali ime proizvajalca v celoti ali kot koren besede ali kot pridevnik, tvorjen iz enega od imen, iz Priloge I, ali ime, ki bi se lahko pomotoma zamenjalo z blagovno znamko ali imenom proizvajalca, ko je izdelek na prodaj ali se proda uporabniku, iz prvega pododstavka, morajo v jasnem in čitljivem tisku takoj pred ali za blagovno znamko ali imenom proizvajalca slediti imena, opisi in podrobni podatki v zvezi z vsebnostjo tekstilnih vlaken, iz členov od 3 do 6 in Priloge I. (c) Države članice lahko zahtevajo, kadar so tekstilni izdelki na prodaj ali so prodani končnemu uporabniku na njihovem ozemlju, da se pri etiketiranju in označevanju, določenem v tem členu, uporabijo tudi njihovi nacionalni jeziki. Pri navitkih, vretencih za sukanec, predenih, klobčičih ali katerih koli drugih malih količinah sukanca za šivanje, krpanje in prej za vezenje, lahko države članice zahtevajo izrabo možnosti, določene v prvem pododstavku, le za skupno označevanje na embalaži pri pakiranju ali prikazovalnikih. Ne glede na primere, iz točke 18 Priloge IV, so lahko posamezni izdelki označeni v katerem koli jeziku Skupnosti. (d) Države članice ne smejo prepovedati uporabe opisov ali podrobnih podatkov, ki niso navedeni v členih 3, 4 in 5 in ki so v zvezi z lastnostmi izdelka, kadar so taki opisi ali podrobni podatki skladni z njihovimi postopki poštenega trgovanja. Člen 9 1. Katerikoli tekstilni izdelek, ki je sestavljen iz dveh ali več sestavnih delov z različno vsebnostjo posameznih vlaken, mora imeti oznako, na kateri je navedena vsebnost vlaken vsakega sestavnega dela. Taka oznaka ni obvezna za tiste sestavne dele, ki predstavljajo manj kot 30 % skupne teže izdelka, razen glavnih podlog. 2. Kadar imata dva ali več izdelkov enako vsebnost vlaken in običajno tvorijo enoto, je potrebna le ena oznaka. 3. Brez poseganja v določbe člena 12: (a) se pri surovinski sestavi naslednjih vrst steznikov navede sestava celotnega izdelka ali pa se skupaj ali posebej navede sestava spodaj navedenih delov izdelka: - za nedrčke: zunanja in notranja tkanina ali pletenina košaric in zadnjega dela, - za steznike: sprednji, zadnji in bočni vložki za učvrstitev, - za nedrčke s steznikom: zunanja in notranja tkanina ali pletenina košaric, sprednji in zadnji vložki za učvrstitev in bočni vložki. Pri drugih vrstah steznikov, ki niso navedeni v prvem pododstavku, se navede surovinska sestava celotnega izdelka ali pa se skupaj ali posebej navede surovinska sestava posameznih sestavnih delov. Za sestavne dele, ki predstavljajo manj kot 10 % celotne teže izdelka, tako označevanje ni potrebno. Posamezno označevanje različnih delov navedenih vrst steznikov se opravi tako, da končni porabnik z lahkoto ugotovi, na kateri del izdelka se podatki na oznaki nanašajo; (b) za tekstilije, potiskane po postopku jedkega tiska, se surovinska sestava nevede za celoten izdelek, posebej pa se lahko navede sestava osnovnega blaga in jedkanih delov. Za te sestavne dele je treba navesti ime; (c) za vezene izdelke se surovinska sestava navede za celotni izdelek, posebej pa se lahko navede sestava osnovnega blaga in preje, uporabljene za vezenje. Za te sestavne dele je treba navesti ime. Če izvezeni deli zajemajo manj kot 10 % površine izdelka, se navede le sestava osnovnega blaga; (d) za preje, katerih jedro in plašč sta sestavljena iz različnih vrst vlaken in se kot take prodajajo porabniku, se surovinska sestava preje opiše za celotni izdelek, posebej pa se lahko navede surovinska sestava jedra in plašča preje, pri čemer se navede, na kateri del (jedro ali plašč) izdelka se surovinska sestava nanaša; (e) za žamet in pliš ali blago, podobno žametu ali plišu, se surovinska sestava navede za celotni izdelek, in kadar je izdelek narejen iz različnega osnovnega materiala in sprednje uporabne površine, se lahko surovinska sestava za ta dva dela navede ločeno, pri čemer se pri navedbi surovinske sestave navede, na kateri del se sestava nanaša; (f) za talne obloge in preproge, pri katerih sta podlaga in uporabna površina sestavljena iz različnih vrst vlaken, se lahko surovinska sestava navede le za uporabno površino, pri čemer se navede, da se surovinska sestava nanaša na to površino; Člen 10 1. Z odstopanjem od določb členov 8 in 9: (a) za tekstilne izdelke, naštete v Prilogi III, ki niso na eni od stopenj obdelave iz člena 2(1), lahko države članice ne zahtevajo nobene etikete ali oznake z navedbo imena ali surovinske sestave. Vendar določbe členov 8 in 9 veljajo, kadar imajo taki izdelki etiketo ali oznako z navedbo imena ali sestave oziroma blagovne znamke ali imena proizvajalca ter to ime vsebuje eno od imen, naštetih v Prilogi I, v celoti, kot koren ali pridevnik, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do zmede; (b) kadar so tekstilni izdelki iz Priloge IV iste vrste ali imajo enako sestavo, se lahko prodajajo skupaj s skupno oznako, ki vsebuje podrobne podatke o surovinski sestavi, določeni v tej direktivi; (c) surovinska sestava tekstilnih izdelkov, ki se prodajajo na meter, mora biti prikazana le na dolžini ali navitku, ki je v prodaji. 2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile, da se izdelki iz točk (a) in (b) odstavka 1, prodajajo na način, ki omogoča, da se končni porabnik v celoti seznani s surovinsko sestavo teh izdelkov. Člen 11 Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se podatki, ki so navedeni ob dajanju izdelkov na trg, ne morejo pomotoma zamenjati z imeni in podrobnimi podatki, določenimi v tej direktivi. Člen 12 Za namene uporabe člena 8(1) in drugih določb te direktive v zvezi z označevanjem tekstilnih izdelkov, se surovinska sestava iz členov 4, 5 in 6 ne ugotavlja za naslednje dele izdelkov: 1. za vse tekstilne izdelke: deli, ki niso iz tekstila, trakovi za robljenje, etikete in oznake, obrobe in našitki, ki ne tvorijo bistvenega dela izdelka, gumbi in zaponke, prevlečeni s tekstilnim materialom, dodatki in okrasi, neelastični trakovi, elastične niti in trakovi, ki so dodani na nekaterih delih izdelka, ter v skladu s pogoji, določenimi v členu 7, vidna posamezna vlakna, ki so le okrasna in antistatična vlakna; 2. (a) za talne obloge in preproge: vsi sestavni deli razen uporabne površine; (b) blago za oblazinjeno pohištvo: povezovalna in polnilna osnova in votek, ki ne tvorita dela uporabne površine; za zastore in zavese: povezovalna in polnilna osnova in votek, ki ne tvorita lice blaga; (c) za druge tekstilne izdelke: tkanine, ki služijo kot osnova ali podloga, dodatki za povečanje trdnosti ali ojačanje, medvloge in platnene podloge, niti za šivanje in sestavljanje, razen če nadomestijo osnovo in/ali votek tkanine, polnila, ki nimajo izolacijske funkcije ter, podloge iz člena 9(1). Za namene zgornje določbe: - osnovni materiali ali materiali za podloge tekstilnih izdelkov, ki služijo kot opora uporabnim površinam, zlasti v odejah in dvojnih tkaninah, žametnih ali plišastih tkaninah in podobnih izdelkih, niso mišljeni kot podloge, ki se odstranijo, - "dodatki za povečanje trdnosti in ojačitev" so niti ali materiali, dodani na določene dele tekstilnih izdelkov, da bi jih ojačali, utrdili ali odebelili; 3. maščobe, vezivna sredstva, obtežilna sredstva, škrobila in apreture, izdelki za impregniranje, dodatni izdelki za barvanje in tiskanje ter drugi izdelki, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu tekstilij. Kadar predpisov Skupnosti ni, države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da to blago ni prisotno v količinah, ki bi lahko zavedle potrošnika. Člen 13 1. Preverjanje skladnosti surovinske sestave tekstilnih izdelkov s podatki v tej direktivi, se izvaja po metodi analize, ki je določena v direktivah iz odstavka 2. V ta namen se določi odstotkovna sestava v členih 4, 5 in 6 z uporabo ustreznega dogovorjenega dodatka, določenega v Prilogi II, na suho snov posamezne vrste vlaken, potem ko se odstranijo sestavine, iz člena 12(1), (2) in (3). 2. V posamičnih direktivah bodo natančno določene metode za razvrščanje in analizo, ki se bodo uporabljale v državah članicah za določitev surovinske sestave izdelkov, ki jih zajema ta direktiva. Člen 14 1. Nobena država članica ne sme zaradi razlogov, povezanih z imeni ali določitvami surovinske sestave, prepovedati ali ovirati dajanje tekstilnih izdelkov, ki ustrezajo določbam te direktive, na trg. 2. Določbe te direktive ne smejo izključevati izvajanja določb o varstvu industrijske in poslovne lastnine, o navedbi in oznakah porekla blaga in preprečevanju nelojalne konkurence, ki so v veljavi v vsaki državi članici. Člen 15 Določbe te direktive ne veljajo za tekstilne izdelke, ki: 1. so namenjeni izvozu v tretje države, 2. vstopijo v države članice pod carinskim nadzorom za tranzitne namene, 3. so uvoženi iz tretjih držav za aktivno dodelavo, 4. so oddani v delo osebam, ki delajo doma, ali samostojnim podjetjem, ki opravijo delo iz dobavljenih materialov za plačilo brez prenosa lastninske pravice. Člen 16 1. Dopolnila k Prilogi I in dopolnila ter spremembe k Prilogi II te direktive, ki so potrebni za prilagoditev teh prilog tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 6 Direktive 96/73/ES. 2. Zgoraj navedeni postopek določa tudi novo metodo kvantitativne analize za dvokomponentne ali trikomponentne mešanice razen tistih iz Direktive 96/73/ES in Direktive Sveta 73/44/EGS z dne 26. februarja 1973 o približevanju zakonodaje držav članic o kvantitativni analizi trikomponentnih vlakenskih mešanic [6]. 3. Odbor iz člena 5 Direktive 96/73/EC se imenuje "Odbor za direktive o tekstilnih imenih in označevanju". Člen 17 Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Člen 18 Direktive, naštete v delu A Priloge V, se razveljavijo brez poseganja držav članic glede rokov za prenos, ki so določeni v delu B Priloge V. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo ter se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VI. Člen 19 Ta direktiva je naslovljena na države članice. Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. V Bruslju, 16. decembra 1996 Za Evropski parlament Predsednik K. Hänsch Za Svet Predsednik I. Yates [1] UL C 96, 6.4.1994, str. 1. [2] UL C 195, 18.7.1994, str. 9. [3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 1995 (UL C 56, 6.3.1995, str. 53), Skupno stališče Sveta z dne 26. februarja 1996 (UL C 196, 6.7.1996, str. 1), Sklep Evropskega parlamenta z dne 18. junija 1996 (UL C 198, 8.7.1996, str. 25) in Sklep Sveta z dne 7. oktobra 1996. [4] UL L 185, 16.8.1971, str. 16. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 87/140/EGS (UL L 56, 26.2.1987, str. 24). [5] UL L 32, 3.2.1997, str. 1. [6] UL L 83, 30.3.1973, str. 1. -------------------------------------------------- PRILOGA I PREGLEDNICA TEKSTILNIH VLAKEN Štev. | Standardizirano ime | Definicija | 1 | Volna | Vlakno runa ovce ali jagnjeta (Ovis aries) | 2 | Alpaka, lama, kama, kašmir, moher, angora vikunja, jak, kašgora, bober, vidra, skupaj z imenom ‚ "volna" ali ‚ "dlaka" ali brez njega | Dlake navedenih živali: alpaka, lama, kamela, kašmirska koza, angora koza, angora kunec, vikunja, jak, kašgorska koza, bober, vidra | 3 | Živalska ali konjska dlaka, z ali brez navedbe vrste živali (npr. kravja dlaka, navadna kozja dlaka, konjska dlaka) | Dlaka različnih živali, ki niso navedene pod št. 1 ali št. 2 | 4 | Svila | Vlakno, dobljeno samo od insektov, ki izločajo svilo, | 5 | Bombaž | Vlakno, pridobljeno iz semenskih mešičkov bombaževca (Gossypium) | 6 | Kapok | Vlakno, pridobljeno iz notranjosti kapokovega sadeža (Ceiba pentandra) | 7 | Lan | Vlakno, pridobljeno iz ličja lanu (Linum usitatissimum) | 8 | Prava konoplja | Vlakno, pridobljeno iz ličja konoplje (Cannabis sativa) | 9 | Juta | Vlakno, pridobljeno iz ličja Corchorus olitorius in Corchorus capsularis. Za namene te direktive morajo biti vlakna iz ličja pridobljena iz naslednjih rastlin: Hibiscus cannabinus, Hibiscus sabdariffa, Abultilon avicennae, Urena lobata, Urena sinuata, obdelana na enak način kot juta | 10 | Abaka (manilska konoplja) | Vlakno, pridobljeno iz listov Musa textilis | 11 | Alfa | Vlakno, pridobljeno iz listov Stipa tenacissima | 12 | Kokosovo vlakno (kokos) | Vlakno, pridobljeno iz sadeža Cocos nucifera | 13 | Žuka ali brnistra | Vlakno, pridobljeno iz ličja Cytisus scoparius in/ali Spartium Junceum | 14 | Kitajska kopriva ali ramija | Vlakno, pridobljeno iz ličja Boehmeria nivea in Boehmeria tenacissima | 15 | Sisal | Vlakno, pridobljeno iz listov Agave sisalana | 16 | Bengaljska ali bombajska konoplja | Vlakno iz ličja Crotalaria juncea | 17 | Heneken | Vlakno iz listov Agave Fourcroydes | 18 | Mehiška agava ali kantala | Vlakno iz listov Agave Cantala | 19 | Acetat | Celulozno acetatno vlakno, v katerem je zaestrenih manj kot 92 %, vendar najmanj 74 % hidroksilnih skupin | 20 | Alginat | Vlakno, pridobljeno iz kovinskih, soli alginske kisline | 21 | Bakrova vlakna (kuoksamska vlakna) | Regenerirana celulozna vlakna, pridobljena po bakrovem amoniakalnem postopku | 22 | Modal | Regenerirano celulozno vlakno, izdelano po modificiranem viskoznem postopku z visoko pretržno trdnostjo in visokim modulom elastičnosti v mokrem. Pretržna sila (Bc) v kondicioniranem stanju in sila (Bm), potrebna za 5 % podaljšek vlakna v mokrem stanju, sta: BC (CN) ≥ 1,3 T + 2 TBM (CN) ≥ 0,5 T,pri čemer T pomeni povprečno dolžinsko maso v dtex | 23 | Protein | Vlakno, pridobljeno iz naravnih proteinov, regeneriranih in stabiliziranih s kemičnimi reagenti | 24 | Triacetat | Celulozno acetatno vlakno, v katerem je zaestrenih najmanj 92 % hidroksilnih skupin | 25 | Viskoza | Regenerirano celulozno vlakno, pridobljeno po viskoznem postopku | 26 | Akril | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki vključujejo vsaj 85ut. % akrilonitrilnih ponavljajočih se enot | 27 | Klorovlakna | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi več kot 50 ut. % vinilkloridnih ali vinildenkloridnih monomernih enot | 28 | Fluorovlakna | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki so sestavljene iz alifatskih fluoriranih ogljikovodikovih monomerov | 29 | Modakril | Vlakno oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi več kot 50 ut. % in manj kot 85 ut. % akrilonitrilnih ponavljajočih se enot | 30 | Poliamid ali najlon | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji molekuli ponavljajoče se amidne vezi, od katerih je najmanj 85 ut. % vezanih na alifatske ali aliciklične enote | 31 | Poliester | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki v verigi vsebujejo najmanj 85 ut. % estrskih skupin, nastalih v reakciji diola s teraftalno kislino | 32 | Polietilen | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, nesubstituiranih nasičenih alifatskih ogljikovodikov | 33 | Polipropilen | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul iz nasičenih alifatskih ogljikovodikovih enot, v katerih je na vsakem drugem atomu vezana metilna stranska skupina, običajno v izotaktični konfiguraciji in brez dodatne substitucije | 34 | Polikarbamid | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v svoji verigi ponavljajočo/periodično ureilensko (NH-CO-NH) funkcionalno skupino | 35 | Poliuretan | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, ki imajo v molekuli ponavljajočo se uretansko funkcionalno skupino | 36 | Vinilal | Vlakno, oblikovano iz linearnih makromolekul, polivinilalkohola z različnimi stopnjami acetiliranja | 37 | Trivinil | Vlakno, oblikovano iz trojnega polimera poliakrilonitrila, kloriranega vinil monomera in tretjega vinil monomera, od katerih nobeden ne predstavlja več kot 50 % skupne mase | 38 | Elastodien | Elastično vlakno, sestavljeno iz naravnih ali sintetičnih poliizoprenov ali sestavljeno iz enega ali več dienov polimeriziranih z ali brez enega ali več vinilnih monomerov, ki se hitro in v veliki meri povrne v prvotno dolžino, kadar je raztegnjeno do trikratne prvotne dolžine in sproščeno | 39 | Elastan | Elastomerno vlakno, sestavljeno vsaj iz 85 ut. % segmentiranega poliuretana, ki se hitro in v veliki meri povrne v prvotno dolžino, kadar je raztegnjeno do trikratne prvotne dolžine in sproščeno | 40 | Steklena vlakna | Vlakna, narejena iz staljenega stekla | 41 | Ime, ki ustreza materialu, iz katerega so narejena vlakna, npr. kovina (kovinski, metaliziran), azbest, papir, kateremu sledi beseda "preja" ali "vlakno" | Vlakna, pridobljena iz mešanih ali novih materialov, ki zgoraj niso navedeni | -------------------------------------------------- PRILOGA II DOGOVORJENI DODATKI, KI SE UPORABLJAJO ZA IZRAČUN MASE VLAKEN V TEKSTILNEM IZDELKU Vlakno št. | Vlakna | Odstotki | 1–2 | Volna in živalske dlake: | | | česana vlakna | 18,25 | | mikana vlakna | 17,00 | 3 | Živalske dlake: | | | česana vlakna | 18,25 | | mikana vlakna | 17,00 | | Konjska dlaka: | | | česana vlakna | 16,00 | | mikana vlakna | 15,00 | 4 | Svila | 11,00 | 5 | Bombaž: | | | nemercerizirana vlakna | 8,50 | | mercerizirana vlakna | 10,50 | 6 | Kapok | 10,90 | 7 | Lan | 12,00 | 8 | Čista konoplja | 12,00 | 9 | Juta | 17,00 | 10 | Abaka (manilska konoplja) | 14,00 | 11 | Alfa | 14,00 | 12 | Kokos | 13,00 | 13 | Žuka ali brnistra | 14,00 | 14 | Ramija (beljena vlakna) | 8,50 | 15 | Sisal | 14,00 | 16 | Bengaljska konoplja | 12,00 | 17 | Heneken | 14,00 | 18 | Mehiška agava ali kantala | 14,00 | 19 | Acetat | 19,00 | 20 | Alginat | 20,00 | 21 | Bakrova vlakna | 13,00 | 22 | Modal | 13,00 | 23 | Protein | 17,00 | 24 | Triacetat | 7,00 | 25 | Viskoza | 13,00 | 26 | Akril | 2,00 | 27 | Klorovlakna | 2,00 | 28 | Fluorovlakna | 0,00 | 29 | Modakril | 2,00 | 30 | Poliamid ali najlon | | | -rezana vlakna | 6,25 | | - filament | 5,75 | 31 | Poliester | | | - rezana vlakna | 1,50 | | - filament | 1,50 | 32 | Polietilen | 1,50 | 33 | Polipropilen | 2,00 | 34 | Polikarbamid | 2,00 | 35 | poliuretan | | | - rezana vlakna | 3,50 | | - filament | 3,00 | 36 | Vinilal | 5,00 | 37 | trivinil | 3,00 | 38 | Elastodien | 1,00 | 39 | Elastan | 1,50 | 40 | Steklena vlakna: | | | s povprečnim premerom nad 5 μm | 2,00 | | s povprečnim premerom 5 μm ali manj | 3,00 | 41 | Kovinska vlakna | 2,00 | | Metalizirana vlakna | 2,00 | | Azbest | 2,00 | | Papirnata preja | 13,75 | -------------------------------------------------- PRILOGA III IZDELKI, KI NE MOREJO BITI PREDMET OBVEZNEGA ETIKETIRANJA ALI OZNAČEVANJA (Člen 10(1)(a)) 1. Zapolnilni, podporni trakovi za rokavni šiv 2. Pasovi za ure iz tekstilnih materialov 3. Nalepke in oznake 4. Tekstilne prijemalke s polnilom za delo v kuhinji 5. Ogrevače (grelne kape) za kavne posode 6. Ogrevače (grelne kape) za čajnike 7. Ščitniki za rokave pri pisanju 8. Mufi, ki niso iz plišastega materiala 9. Umetne rože 10. Blazinice za bucike/igle, 11. Poslikana platna 12. Dodatki za povečanje trdnosti in ojačanje, medvloge in platnene podlage 13. Klobučevina 14. Stari konfekcionirani izdelki, ki so kot taki tudi označeni 15. Gamaše 16. Embalaža, ki ni nova in ki se kot taka prodaja 17. Klobučevinasti klobuki (klobučni tulci) 18. Škatle, ki so mehke in brez trdega dna, sedlarske potrebščine iz tekstilnih materialov 19. Potovalni izdelki iz tekstilnih materialov 20. Izdelane ali neizdelane ročno vezene tapiserije in materiali, potrebni za izdelavo le-te skupaj s sukancem za vezenje, ki se ne prodaja skupaj s platnom in je posebej namenjeno uporabi za takšne tapiserije 21. Patentne zadrge 22. Gumbi in zaponke, prevlečeni s tekstilnimi materiali 23. Knjižne platnice iz tekstilnih materialov 24. Igrače 25. Tekstilni deli obuval razen toplih vložkov 26. Namizni pogrinjki, ki imajo več sestavnih delov in katerih površina ne presega 500 cm2 27. Kuhinjske rokavice in krpe za prijemanje vročih predmetov 28. Ogrevače (grelne kape) za jajca 29. Torbice za ličila 30. Mošnje za tobak iz tekstilnega blaga 31. Toki za očala, cigarete, cigare, vžigalnike in glavnike iz tekstilnega blaga 32. Zaščitne potrebščine za šport razen rokavic 33. Toaletne torbice 34. Torbice za predmete za čiščenje čevljev 35. Pogrebni predmeti 36. Predmeti za enkratno uporabo razen vate Za namene te direktive tekstilni izdelki, namenjeni le enkratni uporabi ali uporabi v omejenem času in katerih običajna uporaba onemogoča ponovno uporabo za enak ali podoben namen, veljajo za izdelke za enkratno uporabo. 37. Tekstilni izdelki, za katere veljajo pravila Evropske farmakopeje, in ki so obdelani v sklicevanju na ta pravila, medicinske in ortopedske obveze, ki niso za enkratno uporabo, ter ortopedski tekstilni izdelki na splošno 38. Tekstilni izdelki, ki zajemajo vrvi, motvoz in vrvice, skladno s točko 12 Priloge IV, ki se običajno uporabljajo: (a) kot sestavni deli opreme v proizvodnji in predelavi blaga; (b) za vključek v strojih, napeljavah (za ogrevanje, klimatizacijo ali osvetlitev), gospodinjskih aparatih, vozilih in drugih sredstvih za prevoz ali za njihovo delovanje, vzdrževanje ali opremo razen nepremočljivih pokrival in dodatne opreme za motorna vozila iz tekstila, ki se ne prodaja skupaj z vozilom 39. Tekstilni izdelki, namenjeni zaščiti in varnosti, kot so varnostni pasovi, padala, rešilni jopiči, drsalnica za zasilni spust, oprema za gašenje požara, neprebojni jopiči in posebna zaščitna oblačila (npr. zaščita pred ognjem, kemičnimi snovmi in drugimi nevarnostmi) 40. Zračne strukture na prostem (npr. športne dvorane, razstavne stojnice in prostori za skladiščenje), če ustrezajo lastnostim in tehničnim zahtevam, ki se jih od njih pričakuje 41. Jadra 42. Oblačila za živali 43. Zastave in prapori -------------------------------------------------- PRILOGA IV IZDELKI, ZA KATERE JE OBVEZNO SAMO SKUPNO ETIKETIRANJE ALI OZNAČEVANJE (Člen 10 (1) (b)) 1. Krpe za čiščenje tal 2. Krpe za čiščenje 3. Našitki in dekorativne obrobe, čipke, vezenine ter trakovi za robljenje 4. Pozamenterija 5. Pasovi 6. Naramnice 7. Podveze in pasovi za nogavice 8. Vezalke za čevlje in škornje 9. Trakovi 10. Elastika 11. Nova embalaža, ki je v prodaji kot tak 12. Pakirna vrvica in kmetijska vrvica; niti, vrvi in konopci razen tistih, ki spadajo k št. 38 Priloge III [1] 13. Namizni podstavki 14. Robčki 15. Mrežice za fige iz las in za lase 16. Kravate in metuljčki za otroke 17. Slinčki, rokavice za umivanje in krpice za umivanje obraza 18. Sukanec za šivanje, krpanje in vezenje, ki se v maloprodaji prodajajo v majhnih količinah z neto težo 1 gram ali manj, 19. Trak za zavese ter rolete in zastore. [1] Pri izdelkih, ki spadajo pod to št. in se prodajajo v rezanih dolžinah, je skupna oznaka na motku. Med vrvi in konopce, ki spadajo pod to št., se štejejo tudi tisti, ki se uporabljajo v gorskih in vodnih športih. -------------------------------------------------- PRILOGA V DEL A RAZVELJAVLJENE DIREKTIVE (iz člena 18) - Direktiva Sveta 71/307/EGS (UL L 185, 16.8.1971, 16. str.), in njene naknadne spremembe: - Direktiva Sveta 75/36/EGS (UL L 14, 20.1.1975, str. 15), - Direktiva Sveta 83/623/EGS (UL L 353, 15.12.1983, str. 8), - Direktiva Komisije 87/140/EGS (UL L 56, 26.2.1987, str. 24). DEL B ROKI ZA PRENOS Roki | Direktiva | Za odobritev trgovanja s tistimi proizvodi, ki izpolnjujejo to direktivo | Za prepoved trgovanja s tistimi proizvodi, ki ne izpolnjujejo zahteve te direktive | 71/307/EGS | 29. januar 1973 | 29. januar 1975 | 75/36/EGS | | | 83/623/EGS | 29. november 1985 | 29. maj 1987 | 87/140/EGS | 1. september 1988 | | -------------------------------------------------- PRILOGA VI KORELACIJSKA TABELA Ta direktiva | Direktiva 71/307/EGS | Člen 1 | Člen 1 | Člen 2 | Člen 2 | Člen 3 | Člen 3 | Člen 4 | Člen 4 | Člen 5 | Člen 5 | Člen 6 | Člen 6 | Člen 7 | Člen 7 | Člen 8 | Člen 8 | Člen 9 | Člen 9 | Člen 10 | Člen 10 | Člen 11 | Člen 11 | Člen 12 | Člen 12 | Člen 13 | Člen 13 | Člen 14 | Člen 14 | Člen 15 | Člen 15 | Člen 16 | Čl. 15 písm. (a) | Člen 17 | Čl. 16 odst. (3) | Člen 18 | — | Člen 19 | Člen 17 | Priloga I št. 1 | Priloga I št. 1 | Priloga I št. 2 | Priloga I št. 2 | Priloga I č 3 | Priloga I št. 3 | Priloga I č 4 | Priloga I št. 4 | Priloga I št. 5 | Priloga I št. 5 | Priloga I št. 6 | Priloga I št. 6 | Priloga I št. 7 | Priloga I št. 7 | Priloga I št. 8 | Priloga I št. 8 | Priloga I št. 9 | Priloga I št. 9 | Priloga I št. 10 | Priloga I št. 10 | Priloga I št. 11 | Priloga I št. 11 | Priloga I št. 12 | Priloga I št. 12 | Priloga I št. 13 | Priloga I št. 13 | Priloga I št. 14 | Priloga I št. 15 | Priloga I št. 15 | Priloga I št. 16 | Priloga I št. 16 | Priloga I št. 16 (a) | Priloga I št. 17 | Priloga I št. 16 (b) | Priloga I št. 18 | Priloga I št. 16 (c) | Priloga I št. 19 | Priloga I št. 17 | Priloga I št. 20 | Priloga I št. 18 | Priloga I št. 21 | Priloga I št. 19 | Priloga I št. 22 | Priloga I št. 20 | Priloga I št. 23 | Priloga I št. 21 | Priloga I št. 24 | Priloga I št. 22 | Priloga I št. 25 | Priloga I št. 23 | Priloga I št. 26 | Priloga I št. 24 | Priloga I št. 27 | Priloga I št. 25 | Priloga I št. 28 | Priloga I št. 26 | Priloga I št. 29 | Priloga I št. 27 | Priloga I št. 30 | Priloga I št. 28 | Priloga I št. 31 | Priloga I št. 29 | Priloga I št. 32 | Priloga I št. 30 | Priloga I št. 33 | Priloga I št. 31 | Priloga I št. 34 | Priloga I št. 32 | Priloga I št. 35 | Priloga I št. 33 | Priloga I št. 36 | Priloga I št. 34 | Priloga I št. 37 | Priloga I št. 35 | Priloga I št. 38 | Priloga I št. 36 | Priloga I št. 39 | Priloga I št. 37 | Priloga I št. 40 | Priloga I št. 38 | Priloga I št. 41 | Priloga I št. 39 | Priloga II št. 1-2 | Priloga II št. 1-2 | Priloga II št. 3 | Priloga II št. 3 | Priloga II št. 4 | Priloga II št. 4 | Priloga II št. 5 | Priloga II št. 5 | Priloga II št. 6 | Priloga II št. 6 | Priloga II št. 7 | Priloga II št. 7 | Priloga II št. 8 | Priloga II št. 8 | Priloga II št. 9 | Priloga II št. 9 | Priloga II št. 10 | Priloga II št. 10 | Priloga II št. 11 | Priloga II št. 11 | Priloga II št. 12 | Priloga II št. 12 | Priloga II št. 13 | Priloga II št. 13 | Priloga II št. 14 | Priloga II št. 15 | Priloga II št. 15 | Priloga II št. 16 | Priloga II št. 16 | Priloga II št. 16 (a) | Priloga II št. 17 | Priloga II št. 16 (b) | Priloga II št. 18 | Priloga II št. 16 (c) | Priloga II št. 19 | Priloga II št. 17 | Priloga II št. 20 | Priloga II št. 18 | Priloga II št. 21 | Priloga II št. 19 | Priloga II št. 22 | Priloga II št. 20 | Priloga II št. 23 | Priloga II št. 21 | Priloga II št. 24 | Priloga II št. 22 | Priloga II št. 25 | Priloga II št. 23 | Priloga II št. 26 | Priloga II št. 24 | Priloga II št. 27 | Priloga II št. 25 | Priloga II št. 28 | Priloga II št. 26 | Priloga II št. 29 | Priloga II št. 27 | Priloga II št. 30 | Priloga II št. 28 | Priloga II št. 31 | Priloga II št. 29 | Priloga II št. 32 | Priloga II št. 30 | Priloga II št. 33 | Priloga II št. 31 | Priloga II št. 34 | Priloga II št. 32 | Priloga II št. 35 | Priloga II št. 33 | Priloga II št. 36 | Priloga II št. 34 | Priloga II št. 37 | Priloga II št. 35 | Priloga II št. 38 | Priloga II št. 36 | Priloga II št. 39 | Priloga II št. 37 | Priloga II št. 40 | Priloga II št. 38 | Priloga II št. 41 | Priloga II št. 39 | Priloga III št. 1 | Priloga III št. 1 | Priloga III št. 2 | Priloga III št. 2 | Priloga III št. 3 | Priloga III št. 3 | Priloga III št. 4 | Priloga III št. 4 | Priloga III št. 5 | Priloga III št. 5 | Priloga III št. 6 | Priloga III št. 6 | Priloga III št. 7 | Priloga III št. 7 | Priloga III št. 8 | Priloga III št. 8 | Priloga III št. 9 | Priloga III št. 9 | Priloga III št. 10 | Priloga III št. 10 | Priloga III št. 11 | Priloga III št. 11 | Priloga III št. 12 | Priloga III št. 12 | Priloga III št. 13 | Priloga III št. 13 | Priloga III št. 14 | Priloga III št.14 | Priloga III št. 15 | Priloga III št. 15 | Priloga III št. 16 | Priloga III št. 17 | Priloga III št. 17 | Priloga III št. 18 | Priloga III št. 18 | Priloga III št. 19 | Priloga III št. 19 | Priloga III št. 20 | Priloga III št. 20 | Priloga III št. 21 | Priloga III št. 21 | Priloga III št. 22 | Priloga III št. 22 | Priloga III št. 23 | Priloga III št. 23 | Priloga III č 24 | Priloga III št. 24 | Priloga III št. 25 | Priloga III št. 25 | Priloga III št. 26 | Priloga III št. 26 | Priloga III št. 27 | Priloga III št. 27 | Priloga III št. 28 | Priloga III št. 28 | Priloga III št. 29 | Priloga III št. 29 | Priloga III št. 30 | Priloga III št. 30 | Priloga III št. 31 | Priloga III št. 31 | Priloga III št. 32 | Priloga III št. 32 | Priloga III št. 33 | Priloga III št. 33 | Priloga III št. 34 | Priloga III št. 34 | Priloga III št. 35 | Priloga III št. 35 | Priloga III št. 36 | Priloga III št. 36 | Priloga III št. 37 | Priloga III št. 37 | Priloga III št. 38 | Priloga III št. 38 | Priloga III št. 39 | Priloga III št. 39 | Priloga III št. 40 | Priloga III št. 40 | Priloga III št. 41 | Priloga III št. 41 | Priloga III št. 42 | Priloga III št. 42 | Priloga III št. 43 | Priloga III št. 43 | Priloga III št. 44 | Priloga IV | Priloga IV | Priloga V | — | Priloga VI | — | --------------------------------------------------