Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95

z dne 18. decembra 1995

o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti člena 235,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, zlasti člena 203,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ker se proračun Evropskih skupnosti financira iz lastnih sredstev in ga Komisija izvršuje v okviru odobrene razdelitve sredstev in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja; ker Komisija v ta namen tesno sodeluje z državami članicami;

ker se več kakor polovica odhodkov Skupnosti izplača upravičencem posredno prek držav članic;

ker so podrobna pravila za razpršeno upravljanje in nadzor porabe odvisna od raznih podrobnih predpisov glede na zadevno politiko Skupnosti; ker je treba na vseh področjih preprečevati dejanja, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti;

ker je za učinkovit boj proti goljufijam, ki škodujejo finančnim interesom Skupnosti, treba sprejeti skupne predpise za vsa področja, ki jih zajemajo politike Skupnosti;

ker so v skladu s to uredbo nepravilno ravnanje ter upravni ukrepi in kazni za takšno ravnanje zajeti v sektorskih predpisih;

ker takšno ravnanje vključuje goljufije, kakršne opredeljuje Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti;

ker morajo upravne kazni Skupnosti zagotavljati ustrezno zaščito omenjenih interesov; ker je zato treba določiti splošna pravila za te kazni;

ker je zakonodaja Skupnosti v okviru skupne kmetijske politike določila upravne kazni Skupnosti; ker je treba kazni določiti tudi za druga področja;

ker so ukrepi in kazni Skupnosti, določeni za dosego ciljev skupne kmetijske politike, sestavni del programov pomoči; ker so namenjeni za dosego ciljev teh programov in ne vplivajo na oceno ravnanja zadevnih gospodarskih subjektov, ki jo dajo pristojni organi držav članic s stališča kazenskega prava; ker je treba njihovo učinkovitost zagotoviti tako, da se takoj v celoti uveljavijo predpisi Skupnosti in se začnejo v celoti uporabljati ukrepi Skupnosti, če tega cilja ni bilo mogoče doseči s sprejetjem preventivnih ukrepov;

ker je treba sprejeti ustrezne predpise ne samo v skladu s splošnim načelom pravičnosti in načelom sorazmernosti, ampak tudi v skladu z načelom

ne bis in idem

ob upoštevanju

acquis communautaire

pravnega reda Skupnosti in določb posebnih predpisov Skupnosti, ki so obstajali ob začetku veljavnosti te uredbe, da bi preprečili podvajanje finančnih kazni Skupnosti in nacionalnih kazenskih sankcij, izrečenih istim osebam za ista dejanja;

ker se za namene uporabe te uredbe lahko šteje, da je kazenski postopek končan, če pristojni državni organ in zadevna oseba dosežeta dogovor;

ker uporaba te uredbe ne vpliva na uporabo kazenske zakonodaje države članice;

ker zakonodaja Skupnosti zavezuje Komisijo in države članice, da nadzorujejo namensko uporabo proračunskih sredstev Skupnosti; ker je treba sprejeti skupna pravila kot dopolnilo obstoječih predpisov;

ker pogodbe ne predvidevajo posebnih pooblastil za sprejemanje horizontalnega materialnega prava o pregledih, ukrepih in kaznih za zaščito finančnih interesov Skupnosti; ker je v ta namen treba uporabljati člen 235 Pogodbe ES in člen 203 Pogodbe ESAE;

ker bodo pozneje sprejete dodatne splošne določbe o pregledih in inšpekcijah na kraju samem,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

Splošna načela

Člen 1

1. Za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti se sprejmejo splošna pravila za enotne preglede ter upravne ukrepe in kazni v zvezi z nepravilnostmi, ki se nanašajo na zakonodajo Skupnosti.

2. "Nepravilnost" pomeni vsako kršenje določb zakonodaje Skupnosti, ki je posledica dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun Skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravljajo, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov iz lastnih sredstev, ki se zbirajo neposredno v imenu Skupnosti, bodisi z neupravičenimi izdatki.

Člen 2

1. Upravni pregledi, ukrepi in kazni se uvedejo, če je to potrebno zaradi zagotovitve pravilne uporabe zakonodaje Skupnosti. Biti morajo učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Skupnosti.

2. Za nepravilnost ni mogoče izreči upravne kazni, če kazen ni bila prej določena v aktu Skupnosti. Če so se določbe o upravnih kaznih v predpisih Skupnosti pozneje spremenile, se za nazaj uporabljajo milejše določbe.

3. Zakonodaja Skupnosti določi vrsto in obseg upravnih ukrepov in kazni, ki so potrebni za pravilno uporabo omenjenih predpisov, ob upoštevanju narave in teže nepravilnosti, podeljenih ali pridobljenih koristi in stopnje odgovornosti.

4. Postopke za uporabo pregledov, ukrepov in kazni Skupnosti ureja zakonodaja držav članic ob upoštevanju veljavne zakonodaje Skupnosti.

Člen 3

1. Pregon zastara v štirih letih od storitve nepravilnosti iz člena 1(1). Sektorski predpisi pa lahko določijo krajši zastaralni rok, ki ne sme biti krajši od treh let.

V primeru nadaljevanja ali ponavljanja nepravilnosti teče zastaranje od dneva, ko so nepravilnosti prenehale. Pri večletnih programih zastaralni rok v vsakem primeru teče do zaključka programa.

Katero koli dejanje pristojnega organa v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom, ki se nanaša na nepravilnost in o katerem je organ obvestil zadevno osebo, pretrga zastaranje. Po vsakem dejanju, ki pomeni pretrganje zastaranja, začne zastaralni rok teči znova.

Če pristojni organ ni izrekel kazni, zadeva zastara najpozneje na dan, ko poteče rok, ki je dvakrat daljši od zastaralnega roka, razen če je bil upravni postopek prekinjen v skladu s členom 6(1).

2. Rok za izvršitev odločbe o upravni kazni je tri leta. Rok začne teči na dan, ko postane odločba pravnomočna.

Primere pretrganja in prekinitve urejajo ustrezne določbe nacionalne zakonodaje.

3. Države članice lahko določijo daljši zastaralni rok od tistega iz odstavkov 1 in 2.

NASLOV II

Upravni ukrepi in kazni

Člen 4

1. Praviloma se za vsako nepravilnost odredi odvzem neupravičeno pridobljene koristi:

- z obveznostjo plačila ali vračila dolgovanega ali neupravičeno prejetega zneska,

- z izgubo celotne ali dela garancije, ki je bila dana za zavarovanje odobrene koristi ali ob prejemu predplačila.

2. Uporaba ukrepov iz odstavka 1 je omejena na odvzem pridobljene koristi in, če je tako predvideno, obresti, katerih višina se lahko določi pavšalno.

3. Če se ugotovi, da so bili v nasprotju s cilji veljavne zakonodaje Skupnosti zaradi pridobitve neke koristi zahtevani pogoji za pridobitev koristi ustvarjeni umetno, se zato korist ne odobri ali pa se odvzame.

4. Ukrepi iz tega člena se ne štejejo za kazen.

Člen 5

1. Za namerno nepravilnost ali nepravilnost iz malomarnosti so predvidene naslednje upravne kazni:

a) plačilo upravne denarne kazni,

b) plačilo večjega zneska od neupravičeno prejetega ali utajenega zneska in, kjer je primerno, obresti; znesek se določi v skladu z odstotkom, ki se določi s posebnimi predpisi, in ne sme presegati nujno potrebne ravni, ki še ima odvračilni učinek;

c) odvzem celotne ali dela koristi, prejete po predpisih Skupnosti, tudi če se je subjekt neupravičeno okoristil samo iz dela te koristi;

d) izključitev iz ali odvzem koristi za obdobje, ki sledi obdobju, v katerem je nepravilnost nastala;

e) začasni odvzem dovoljenja ali priznanja, ki je potrebno za udeležbo v programu pomoči Skupnosti;

f) izguba garancije ali pologa, predloženega za izpolnitev pogojev določenih s predpisi, ali povračilo zneska izplačanega za neupravičeno sproščeno garancijo;

g) druge kazni, ki so po vrsti in obsegu enakovredne ter izključno gospodarske narave, predvidene v sektorskih predpisih, ki jih je sprejel Svet v skladu s posebnimi zahtevami zadevnih sektorjev in v skladu z izvedbenimi pristojnostmi, ki jih na Komisijo prenese Svet.

2. Ne glede na določbe sektorskih predpisov, ki obstajajo ob začetku veljavnosti te uredbe, se lahko za druge nepravilnosti določi samo kazni, ki niso enakovredne kazenskim sankcijam iz odstavka 1, če so takšne kazni nujno potrebne za zagotovitev pravilne uporabe pravil.

Člen 6

1. Brez vpliva na upravne ukrepe in kazni Skupnosti, ki so bili sprejeti na podlagi sektorskih predpisov, ki obstajajo ob začetku veljavnosti te uredbe, lahko pristojni organ ob uvedbi kazenskega postopka proti zadevni osebi za ista dejanja z odločbo zadrži izrek finančne sankcije, kakršna je upravna denarna kazen. Zastaralni rok iz člena 3 ne teče v času, ko je upravni postopek prekinjen.

2. Če se kazenski postopek ne nadaljuje, se prekinjeni upravni postopek nadaljuje.

3. Po končanem kazenskem postopku se prekinjeni upravni postopek nadaljuje, če to ni v nasprotju s splošnimi pravnimi načeli.

4. Če se upravni postopek nadaljuje, upravni organ zagotovi, da je izrečena kazen najmanj enakovredna kazni, določeni v predpisih Skupnosti, pri čemer se lahko upošteva vsako kazen, ki jo je isti osebi za isto dejanje izrekel sodni organ.

5. Odstavki 1 do 4 ne veljajo za finančne kazni, ki so sestavni del sistema finančne pomoči in ki se lahko uporabijo neodvisno od katerih koli kazenskih sankcij, če in kolikor niso enakovredne takšnim sankcijam.

Člen 7

Upravni ukrepi in kazni Skupnosti se lahko uporabljajo za gospodarske subjekte iz člena 1, to je za fizične in pravne osebe ter druge subjekte, ki imajo v skladu z nacionalno zakonodajo pravno sposobnost in so storili nepravilnost. Uporabljajo se tudi za subjekte, ki so bili udeleženi pri storitvi nepravilnosti, in za tiste, ki so dolžni prevzeti odgovornost za nepravilnosti oziroma imajo dolžnost zagotavljati, da nepravilnosti niso storjene.

NASLOV III

Pregledi

Člen 8

1. Države članice v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zakonitosti in dejanske izvedbe poslov, ki so povezani s finančnimi interesi Skupnosti.

2. Ukrepi, ki zagotavljajo preglede, morajo biti prilagojeni posebnostim vsakega sektorja in sorazmerni zastavljenim ciljem. Upoštevati morajo obstoječo upravno prakso in organizacijo v državah članicah ter biti določeni tako, da ne povzročajo prekomernih ovir za gospodarstvo ali prekomernih upravnih stroškov.

Vrsta in pogostost pregledov in inšpekcij na kraju samem, ki jih izvajajo države članice, ter postopki za njihovo izvajanje se po potrebi določijo s sektorskimi predpisi tako, da se zagotovi enotna in učinkovita uporaba ustreznih predpisov, zlasti pa preprečevanje in odkrivanje nepravilnosti.

3. Določbe sektorskih predpisov naj z usklajevanjem postopkov in metod nadzora zagotavljajo enakovredne preglede.

Člen 9

1. Ne glede na preglede, ki jih opravljajo države članice v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi, in na preglede, ki jih opravljajo institucije Skupnosti v skladu s Pogodbo ES, zlasti s členom 188c, Komisija odgovarja za opravljanje naslednjih pregledov:

a) skladnosti upravnih praks s predpisi Skupnosti;

b) glede obstoja potrebnih dokaznih listin in njihove skladnosti s prihodki in izdatki Skupnosti iz člena 1;

c) okoliščin, v katerih se takšni finančni posli opravljajo in nadzorujejo.

2. Poleg tega Komisija lahko izvaja preglede in inšpekcije na kraju samem pod pogoji, ki jih določajo sektorski predpisi.

Pred izvedbo pregledov in inšpekcij v skladu z veljavnimi predpisi mora Komisija o tem obvestiti zadevno državo članico, da ji ta zagotovi potrebno pomoč.

Člen 10

Dodatne splošne določbe o pregledih in inšpekcijah na kraju samem se sprejmejo pozneje v skladu s postopki iz člena 235 Pogodbe ES in člena 203 Pogodbe ESAE.

Člen 11

Uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti obvezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. decembra 1995

Za Svet

Predsednik

J. Borrell Fontelles

[1] UL C 216, 6.8.1994, str. 11.

[2] UL C 89, 10.4.1995, str. 83, in mnenje, izdano 30. novembra 1995 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

--------------------------------------------------