Direktiva Sveta 93/83/EGS

z dne 27. septembra 1993

o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti členov 57(2) in 66 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanj mnenja Ekonomsko-socialnega odbora, [3]

(1) ker je med cilji Skupnosti, kot so opredeljeni v Pogodbi, tudi ustanovitev vse tesnejše zveze med narodi Evrope in spodbujanje tesnejših odnosov med državami, ki pripadajo Skupnosti, ter zagotavljanje gospodarskega in socialnega napredka držav Skupnosti s skupnim delovanjem za odstranitev pregrad, ki razdvajajo Evropo;

(2) ker Pogodba predvideva ustanovitev skupnega trga in območja brez notranjih meja; ker med ukrepe za doseganje tega cilja spada odstranitev ovir pri prostem pretoku storitev in vzpostavitev sistema, ki naj zagotavlja, da se konkurenca na skupnem trgu ne izkrivlja; ker lahko Svet sprejme direktive za uskladitev določb, predpisanih z zakonom ali drugim predpisom v državah članicah v zvezi z začetkom opravljanja in opravljanjem dejavnosti samozaposlenih;

(3) ker je čezmejno oddajanje v Skupnosti, še posebej preko satelita ali kabla, eden najpomembnejših načinov doseganja teh ciljev Skupnosti, ki so obenem politični, ekonomski, socialni, kulturni in pravni;

(4) ker je Svet že sprejel Direktivo 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o uskladitvi določb, predpisanih z zakoni ali drugimi predpisi v državah članicah v zvezi z izvajanjem dejavnosti televizijskega oddajanja, [4] ki spodbuja distribuiranje in produciranje evropskih televizijskih programov ter oglaševanje in sponzorstvo, varstvo mladoletnikov in pravico odgovora;

(5) ker pa doseganje teh ciljev glede čezmejnega satelitskega radiodifuznega oddajanja in kabelske retransmisije programov iz drugih držav članic trenutno še vedno ovirata vrsta razlik med nacionalnimi pravili o avtorski pravici in določena pravna negotovost; ker to pomeni, da so imetniki pravic izpostavljeni nevarnosti, da bodo njihova dela izkoriščana brez plačila nadomestil, ali da posamezni imetniki izključnih pravic v različnih državah članicah preprečujejo izkoriščanje svojih del; ker zlasti pravna negotovost predstavlja neposredno oviro pri prostem prometu programov v Skupnosti;

(6) ker trenutno obstaja razlikovanje v zvezi z avtorsko pravico med priobčitvijo javnosti neposredno preko satelita ter priobčitvijo javnosti preko komunikacijskega satelita; ker ob dejstvu, da je zasebni sprejem dandanes mogoč in cenovno dostopen pri obeh tipih satelitov, več ni razloga za različno pravno obravnavanje;

(7) ker prosto oddajanje programov ovira tudi trenutna pravna negotovost glede tega, ali oddajanje po satelitu, katerega signale se lahko sprejema neposredno, vpliva le na pravice v oddajni državi ali pa v vseh državah, ki programe sprejemajo; ker ob dejstvu, da se priobčitev preko komunikacijskega satelita in neposredno preko satelita v namen avtorske pravice obravnavata podobno, ta pravna negotovost zdaj vpliva na skoraj vse programe, ki se satelitsko prenašajo v Skupnosti;

(8) ker poleg tega te pravne gotovosti, ki je predpogoj za prost pretok oddaj v Skupnosti, ni v primerih, kjer se čezmejno prenašani programi sprejmejo v kabelska omrežja in prenašajo po njih;

(9) ker razvoj pridobivanja pravic na pogodbeni osnovi z dovoljenjem že znatno pripomore pri oblikovanju zaželenega evropskega avdiovizualnega prostora; ker je treba poskrbeti za nadaljevanje takšnih pogodbenih dogovorov, njihovo nemoteno uporabo v praksi pa je treba spodbujati, kadarkoli je to le mogoče;

(10) ker trenutno zlasti kabelski operaterji ne morejo biti prepričani, da so dejansko pridobili vse programske pravice, ki jih pokriva taka pogodba;

(11) ker navsezadnje vseh strank v različnih državah članicah ne vežejo podobne obveznosti, da ne smejo brez utemeljenega vzroka odkloniti pogajanj o pridobivanju pravic, nujno potrebnih za kabelsko distribuiranje, ali dopustiti neuspeh takšnih pogajanj;

(12) ker je treba pravni okvir za ustanovitev enotnega avdiovizualnega prostora, določenega v Direktivi 89/552/EGS, torej dopolniti v zvezi z avtorsko pravico;

(13) ker je treba torej odpraviti razlike v obravnavanju prenosa programov po komunikacijskem satelitu, ki obstajajo v državah članicah, tako da bistvena razlika po vsej Skupnosti postane to, ali se dela in predmeti sorodnih pravic priobčijo javnosti; ker bo s tem zagotovljena tudi enaka obravnava ponudnikov čezmejnih oddaj ne glede na to, ali oddajajo neposredno preko satelita ali preko komunikacijskega satelita;

(14) ker je v zvezi s pravicami, ki naj se pridobijo, treba preseči pravno negotovost, ki ovira čezmejno satelitsko radiodifuzno oddajanje, z opredelitvijo pojma javne priobčitve po satelitu na ravni Skupnosti; ker je treba v tej opredelitvi hkrati podrobno določiti tudi to, kje se dejanje priobčitve odvija; ker je takšna opredelitev nujno potrebna, da ne pride do kumulativne uporabe več nacionalnih zakonov pri enem samem dejanju oddajanja; ker do javne priobčitve po satelitu pride le takrat in tam v državi članici, kjer se programski signali pošljejo pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu in nazaj na zemljo; ker se običajnih tehničnih postopkov, povezanih s programskimi signali, ne sme obravnavati kot motenj pri verigi oddajanja;

(15) ker naj se pridobitev izključnih pravic radiodifuznega oddajanja na pogodbeni osnovi sklada z zakonodajo o avtorski pravici in sorodnih pravicah v državi članici, v kateri pride do priobčitve javnosti po satelitu;

(16) ker bo načelo pogodbene svobode, na katerem temelji ta direktiva, omogočilo nadaljnje omejevanje izkoriščanja teh pravic, še posebej kar zadeva določene tehnične načine prenosa ali določene jezikovne verzije;

(17) ker naj stranke pri določanju zneska nadomestila za pridobljene pravice upoštevajo vse vidike oddaje, na primer dejansko občinstvo, potencialno občinstvo in jezikovno verzijo;

(18) ker uporaba načela države izvora po tej direktivi lahko pomeni težave v zvezi z obstoječimi pogodbami; ker naj ta direktiva zagotovi obdobje petih let za prilagajanje obstoječih pogodb direktivi, kjer je to potrebno; ker naj se navedeno načelo države izvora torej ne uporablja pri obstoječih pogodbah, ki prenehajo pred 1. januarjem 2000; ker naj bodo stranke, če jih bo do tega datuma pogodba še vedno zanimala, upravičene do ponovnega pogajanja o pogojih pogodbe;

(19) ker je treba obstoječe mednarodne koprodukcijske pogodbe interpretirati v luči ekonomskega namena in obsega, ki so ga ob podpisu predvidele stranke; ker se mednarodne koprodukcijske pogodbe v preteklosti pogosto niso izrecno in posebej ukvarjale s priobčitvijo javnosti po satelitu kot določeno obliko izkoriščanja v pomenu te direktive; ker je osnovna filozofija mnogih obstoječih mednarodnih koprodukcijskih pogodb ta, da pravice v koprodukciji vsak koproducent izvaja posamično in neodvisno z medsebojno delitvijo pravic do izkoriščanja po teritorialnem načelu; ker bi na splošno v situaciji, kjer bi priobčitev javnosti po satelitu, ki jo dovoli eden od koproducentov, vplivala na vrednost pravic drugega koproducenta do izkoriščanja, interpretacija takšne obstoječe pogodbe običajno pomenila, da mora drugi koproducent privoliti v dovoljenje k priobčitvi javnosti po satelitu, ki ga je dal prvi koproducent; ker bo na jezikovno izključnost drugega koproducenta tam, kjer se jezikovna verzija ali verzije priobčitve javnosti, vključno s sinhroniziranjem in podnaslavljanjem, ujema z jezikom ali jeziki, ki jih na tem območju široko razumejo, na dodeljenem območju vplivala pogodba z drugim koproducentom; ker je pojem izključnosti treba razumeti v širšem pomenu, kadar priobčitev javnosti po satelitu zadeva delo, ki ga večinoma sestavljajo podobe in ki nima dialoga ali podnapisov; ker so potrebna jasna pravila v primerih, ko mednarodna koprodukcijska pogodba ne ureja izrecno delitve pravic v posebnem primeru priobčitve javnosti po satelitu v pomenu te direktive;

(20) ker bo za priobčitev javnosti po satelitu iz držav nečlanic pod posebnimi pogoji veljalo, kot da je do nje prišlo v državi članici Skupnosti;

(21) ker je potrebno zagotoviti, da se varstvo avtorjev, izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in RTV organizacij uskladi v vseh državah članicah in da to varstvo ni podvrženo sistemu prisilne licence; ker je le na ta način mogoče zagotoviti, da ne bo nobena razlika na ravni varstva znotraj skupnega trga povzročila izkrivljanja konkurence;

(22) ker bo vzpon novih tehnologij verjetno vplival tako na kakovost kot na količino izkoriščanja del in predmetov;

(23) ker se bo v luči tega razvoja stopnja varstva, po tej direktivi zagotovljenega vsem imetnikom pravic, ki jih ta direktiva pokriva, še naprej preučevala;

(24) ker usklajevanje zakonodaje, predvideno v tej direktivi, obsega usklajevanje določb, ki zagotavljajo visoko stopnjo varstva avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in RTV organizacijam; ker pri takšnem usklajevanju ne sme priti do tega, da RTV organizacija izkoristi razlike v stopnjah varstva s prestavljanjem dejavnosti v škodo avdiovizualnih produkcij;

(25) ker je zagotovljeno varstvo avtorski sorodnih pravic treba uskladiti s tistim iz Direktive Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine [5] v namene priobčitve javnosti po satelitu; ker bo to še zlasti zagotovilo, da se izvajalcem in proizvajalcem fonogramov zagotovi primerno nadomestilo za priobčitev javnosti po satelitu njihovih izvedb in fonogramov;

(26) ker določbe iz člena 4 državam članicam ne preprečujejo razširitve domneve iz člena 2(5) Direktive 92/100/EGS na izključne pravice iz člena 4; ker določbe člena 4 poleg tega državam članicam ne preprečujejo, da predvidijo ovrgljivo domnevo dovoljenja izkoriščanja glede na izključne pravice izvajalcev iz istega člena, dokler je taka domneva skladna z Mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in RTV organizacij;

(27) ker je kabelska retransmisija oddaj iz drugih držav članic dejanje, zaobjeto z avtorsko pravico in v tem primeru tudi z avtorski sorodnimi pravicami; ker mora kabelski operater tako pridobiti dovoljenje od vsakega imetnika pravic za vsak del programa, ki se retransmitira; ker naj se v skladu s to direktivo dovoljenja dodelijo s pogodbo, razen če je predvidena začasna izjema v primeru obstoječih sistemov prisilne licence;

(28) ker je treba, da bi se zagotovilo, da nemotenega delovanja pogodbenih dogovorov ne ovira intervencija zunanjih imetnikov pravic različnih delov oddaje, z obveznim upravljanjem pravic s strani kolektivnih organizacij poskrbeti za izključno kolektivno izvajanje pravice, kadar to zahtevajo posebne lastnosti kabelske retransmisije; ker pravica kot taka ostaja nedotaknjena, le njeno izvajanje je do neke mere predpisano, tako da je pravico do dovoljenja kabelske retransmisije še vedno mogoče dodeliti; ker ta direktiva ne vpliva na izvajanje moralnih pravic;

(29) ker naj izjema iz člena 10 ne omeji svobode imetnikov pravic, da svoje pravice prenesejo na kolektivno organizacijo in s tem pridobijo neposreden delež pri nadomestilu, ki ga izplača kabelski distributer za kabelsko retransmisijo;

(30) ker je treba pogodbene določbe glede dovoljenja kabelske retransmisije spodbujati z dodatnimi ukrepi; ker naj bo stranka, ki hoče skleniti splošno pogodbo, v svojem delu zavezana predložiti kolektivne predloge za dogovor; ker je poleg tega vsaka stranka v vsakem trenutku upravičena zahtevati pomoč od nepristranskih mediatorjev, katerih naloga je pomagati pri pogajanjih in ki lahko predložijo predloge; ker naj se vsak tak predlog in vsak ugovor vroči zadevnim strankam v skladu z veljavnimi pravili glede vročanja pravnih pisanj, še zlasti tako, kot je to določeno v obstoječih mednarodnih konvencijah; ker je navsezadnje treba zagotoviti, da se pogajanja ne ovirajo brez upravičenega razloga ali da se posamičnim imetnikom neutemeljeno ne preprečuje sodelovanja v pogajanjih; ker noben od teh ukrepov za spodbujanje pridobivanja pravic ne zbuja dvoma o pogodbeni naravi pridobivanja pravic do kabelske retransmisije;

(31) ker je treba državam članicam za čas prehodnega obdobja dovoliti, da na svojem ozemlju obdržijo obstoječa telesa s pristojnostjo v primerih, kjer je bila pravica do kabelske retransmisije programa neutemeljeno zavrnjena ali neutemeljeno ponujena s strani RTV organizacije; ker se razume, da naj se zagotovi pravica zadevnih strank do obravnave s strani telesa in da obstoj telesa ne sme preprečiti zadevnim strankam običajnega dostopa do sodne poti;

(32) ker pa pravila Skupnosti niso potrebna za ukvarjanje z vsemi zadevami, katerih učinki so z nekaj morebitnimi komercialno nepomembnimi izjemami opazni le v mejah posamične države članice;

(33) ker je treba določiti minimalna pravila, da bi se vzpostavilo in zagotovilo prosto in neprekinjeno čezmejno oddajanje po satelitu in hkratna, nespremenjena kabelska retransmisija oddaj, ki se oddajajo iz drugih držav članic, na v osnovi pogodbeni podlagi;

(34) ker naj ta direktiva ne vpliva na nadaljnje usklajevanje na področju avtorske in sorodnih pravic ter kolektivnega uveljavljanja takšnih pravic; ker možnost, da države članice urejajo dejavnosti kolektivnih organizacij, ne sme vplivati na svobodo pogodbenih pogajanj o pravicah, ki jih zagotavlja ta direktiva, pri čemer se razume, da se takšno pogajanje odvija v okviru splošnih ali posebnih nacionalnih pravil v zvezi s pravom konkurence ali preprečevanjem zlorabe monopola;

(35) ker naj bo torej prepuščeno državam članicam, da dopolnijo splošne določbe, potrebne za dosego ciljev te direktive, s sprejemanjem zakonov in drugih predpisov v nacionalnem pravu, ob pogoju, da ti ne nasprotujejo ciljem te direktive in so združljivi z pravom Skupnosti;

(36) ker ta direktiva ne vpliva na uporabo konkurenčnih pravil iz členov 85 in 86 Pogodbe,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

OPREDELITVE

Člen 1

Opredelitve

1. Za namen te direktive "satelit" pomeni vsak satelit, ki deluje na frekvencah, ki so po pravu o telekomunikacijah rezervirane za oddajanje signalov za javni sprejem ali ki so rezervirane za zaprto komunikacijo od točke do točke. V drugem primeru pa morajo biti okoliščine, v katerih se odvija posamični sprejem signalov, primerljive z okoliščinami prvega primera.

2. (a) Za namen te direktive izraz "priobčitev javnosti po satelitu" pomeni dejanje pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije, s katerimi pošlje signale kot nosilce programa, ki so namenjeni javnemu sprejemu, v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu in nazaj na zemljo.

(b) Do dejanja priobčitve javnosti po satelitu pride le v tisti državi članici, kjer se signali kot nosilci programa pod nadzorom in odgovornostjo RTV organizacije pošljejo v neprekinjeno komunikacijsko verigo, ki vodi k satelitu in nazaj na zemljo.

(c) Če so programski signali kodirani, pride do priobčitve javnosti po satelitu pod pogojem, da je način za dekodiranje oddaje javnosti ponujen s strani RTV organizacije ali z njenim soglasjem.

(d) Kadar do dejanja priobčitve javnosti po satelitu pride v državi, ki ni članica Skupnosti in ki ne zagotavlja ravni varstva iz poglavja II,

(i) če se signali kot nosilci programa prenašajo na satelit z usmerjevalne postaje, ki se nahaja v državi članici, se za to dejanje priobčitve javnosti po satelitu šteje, da je do njega prišlo v tej državi članici, pravice iz Poglavja II pa so izvršljive proti osebi, ki upravlja z usmerjevalno postajo; ali

(ii) če se ne uporabi usmerjevalna postaja, ki se nahaja v državi članici, RTV organizacija s sedežem v državi članici pa je naročila dejanje priobčitve javnosti po satelitu, se šteje, da se je to dejanje izvršilo v državi članici, v kateri ima RTV organizacija glavno poslovalnico v Skupnosti, pravice iz Poglavja II pa so izvršljive proti RTV organizaciji.

3. Za namene te direktive izraz "kabelska retransmisija" označuje sočasno, nespremenjeno in neskrajšano retransmisijo po kablu ali mikrovalovnem sistemu začetnega oddajanja iz druge države članice, po žici ali po zraku vključno s satelitskim oddajanjem, televizijskih in radijskih programov z namenom, da jih sprejme javnost.

4. Za namene te direktive izraz "kolektivna organizacija" označuje vsako organizacijo, katere edini ali eden glavnih namenov je uveljavljanje ali upravljanje avtorske in sorodnih pravic.

5. Za namene te direktive velja glavni režiser kinematografskega ali avdiovizualnega dela za njegovega avtorja ali soavtorja. Države članice lahko predvidijo, da za soavtorje veljajo tudi drugi.

POGLAVJE II

RADIODIFUZNO ODDAJANJE PO SATELITU

Člen 2

Pravica radiodifuznega oddajanja

Države članice za avtorja predvidijo izključno pravico, da dovoli priobčitev javnosti po satelitu avtorsko-pravno varovanih del v skladu z določbami iz tega poglavja.

Člen 3

Pridobivanje pravic radiodifuznega oddajanja

1. Države članice zagotovijo, da se dovoljenje iz člena 2 lahko pridobi samo s pogodbo.

2. Država članica lahko predvidi, da se kolektivna avtorska pogodba med kolektivno organizacijo in RTV organizacijo v zvezi z določeno kategorijo del razširi na imetnike pravic iste kategorije, ki jih kolektivna organizacija ne zastopa, pod naslednjimi pogoji:

- javna priobčitev javnosti po satelitu simultano oddaja prizemno radiodifuzijo iste RTV organizacije, in

- nezastopani imetnik pravic ima vedno možnost, da izključi razširitev kolektivne avtorske pogodbe na svoja dela in da izvršuje svoje pravice individualno ali kolektivno.

3. Odstavek 2 se ne uporablja za kinematografska dela, vključno z deli, ustvarjenimi po postopku, analognemu kinematografiji.

4. Kadar pravo države članice predvideva razširitev kolektivne avtorske pogodbe v skladu z določbami odstavka 2, ta država članica obvesti Komisijo o tem, katere RTV organizacije so do tega upravičene. Komisija objavi to informacijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti (serija C).

Člen 4

Pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in RTV organizacij

1. Za namene priobčitve javnosti po satelitu so pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in RTV organizacij varovane v skladu z določbami iz členov 6, 7, 8 in 10 Direktive 92/100/EGS.

2. Za namene odstavka 1 se izraz "oddajanje na brezžični način" v Direktivi 92/100/EGS razume tako, kot da vanj spada priobčitev javnosti po satelitu.

3. Za izvrševanje pravic iz odstavka 1 se uporabljata člena 2(7) in 12 Direktive 92/100/EGS.

Člen 5

Razmerje med avtorsko in sorodnimi pravicami

Varstvo avtorski sorodnih pravic po tej direktivi ne vpliva in nikakor ne sme vplivati na varstvo avtorskih pravic.

Člen 6

Minimalno varstvo

1. Države članice lahko predvidijo bolj daljnosežno varstvo imetnikov pravic, sorodnih avtorski, kot pa ga zahteva člen 8 Direktive 92/100/EGS.

2. Pri uporabi odstavka 1 države članice upoštevajo opredelitve iz člena 1(1) in (2).

Člen 7

Prehodne določbe

1. Glede časovne uporabe pravic iz člena 4(1) te direktive se uporabljajo člen 13(1), (2), (6) in (7) Direktive 92/100/EGS. Člen 13(4) in (5) Direktive 92/100/EGS se uporablja smiselno.

2. Za pogodbe v zvezi z izkoriščanjem del in predmetov sorodnih pravic, ki veljajo na dan, naveden v členu 14(1), se določbe iz členov 1(2), 2 in 3 uporabljajo od 1. januarja 2000 dalje, če te pogodbe prenehajo po tem datumu.

3. Kadar mednarodna koprodukcijska pogodba, sklenjena pred datumom iz člena 14(1) med koproducentom iz države članice in enim ali več koproducenti iz drugih držav članic ali tretjih držav, izrecno zagotavlja sistem delitve pravic izkoriščanja med koproducenti po geografskih območjih za vse načine priobčitve javnosti, brez razlikovanja med določbami, ki se uporabljajo za priobčitev javnosti po satelitu, in določbami, ki se uporabljajo za druge načine priobčitve, in kjer bi priobčitev javnosti po satelitu koprodukcije vplivala na izključnost, še zlasti jezikovno izključnost, enega od koproducentov ali njegovih pooblaščencev na določenem ozemlju, dovoljenje enega koproducentov ali njegovih pooblaščencev za priobčitev javnosti po satelitu zahteva predhodni pristanek imetnika te izključne pravice, pa naj bo koproducent ali njegov pravni naslednik.

POGLAVJE III

KABELSKA RETRANSMISIJA

Člen 8

Pravica kabelske retransmisije

1. Države članice zagotovijo, da se pri kabelski retransmisiji oddaj na njihovem območju spoštujejo avtorska in sorodne pravice in da se takšna retransmisija odvija na podlagi individualnih ali kolektivnih avtorskih pogodb med imetniki avtorske pravice, imetniki sorodnih pravic in kabelskimi operaterji.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice do 31. decembra 1997 obdržijo sisteme zakonskih licenc, ki delujejo ali pa jih nacionalni zakon izrecno zagotavlja dne 31. julija 1991.

Člen 9

Izvajanje pravice kabelske retransmisije

1. Države članice zagotovijo, da se pravice imetnikov avtorske ali sorodnih pravic do podelitve ali zavrnitve dovoljenja kabelskemu operaterju za kabelsko retransmisijo lahko izvaja le preko kolektivne organizacije.

2. Kadar imetnik pravic uveljavljanja svojih pravic ni prenesel na kolektivno organizacijo, se šteje, da je kolektivna organizacija, ki uveljavlja pravice iste kategorije, pooblaščena za uveljavljanje njegovih pravic. Kadar pravice te kategorije uveljavlja več kot ena kolektivna organizacija, se imetnik pravic prosto odloča, katero od kolektivnih organizacij šteje za pooblaščeno za uveljavljanje njegovih pravic. Imetnik pravic iz tega odstavka ima enake pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dogovora med kabelskim operaterjem in kolektivno organizacijo, ki šteje za pooblaščeno za uveljavljanje njegovih pravic, kot imetniki pravic, ki so to kolektivno organizacijo pooblastili, in se lahko sklicuje na te pravice v obdobju, ki ga določijo zadevne države članice in ki ni krajše od treh let od datuma kabelske retransmisije, v katero je vključeno njegovo delo ali predmet sorodnih pravic.

3. Država članica lahko predvidi, da se za imetnika pravic, ki dovoli začetno radiodifuzno oddajanje dela ali predmeta sorodnih pravic na svojem ozemlju, šteje, da je privolil, da ne bo izvrševal svojih pravic kabelske retransmisije individualno, temveč da jih bo izvajal v skladu z določbami te direktive.

Člen 10

Izvrševanje pravice kabelske retransmisije s strani RTV organizacij

Države članice zagotovijo, da se člen 9 ne uporablja za pravice, ki jih izvršuje RTV organizacija glede lastnih oddaj, ne glede na to, ali so zadevne pravice njene lastne ali pa so jih nanje prenesli drugi imetniki avtorske in/ali sorodnih pravic.

Člen 11

Mediatorji

1. Če ni sklenjen dogovor v zvezi z dovoljenjem kabelske retransmisije oddaje, države članice zagotovijo, da se lahko katerakoli stranka sklicuje na pomoč enega ali več mediatorjev.

2. Naloga mediatorjev je ponuditi pomoč pri pogajanjih. Lahko tudi dajejo predloge strankam.

3. Domneva se, da vse stranke sprejmejo predlog iz odstavka 2, če nobena od njih ne ugovarja v roku treh mesecev. Uradno obvestilo o predlogu in o vsakršnem ugovoru se zadevnim strankam vroči v skladu z veljavnimi pravili v zvezi z vročanjem pravnih pisanj.

4. Mediatorji se izberejo tako, da o njihovi neodvisnosti in nepristranskosti ni razumnega dvoma.

Člen 12

Preprečevanje zlorabe pogajalskih izhodišč

1. Države članice s civilnimi ali upravnimi predpisi zagotovijo, da stranke začnejo in vodijo pogajanja v zvezi z dovoljenjem za kabelsko retransmisijo v dobri veri in pogajanj ne preprečujejo ali ovirajo brez upravičenega razloga.

2. Država članica, ki ima na datum iz člena 14(1) telo, ki je na njenem ozemlju pristojno za primere, ko je pravica javne retransmisije oddaje po kablu v tej državi članici iz neutemeljenih razlogov zavrnjena oziroma ponujena pod neutemeljenimi pogoji s strani RTV organizacije, tako telo lahko obdrži.

3. Odstavek 2 se uporablja za prehodno obdobje osmih let od datuma, omenjenega v členu 14(1).

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 13

Kolektivno uveljavljanje pravic

Ta direktiva ne vpliva na pravno ureditev dejavnosti kolektivnih organizacij s strani držav članic.

Člen 14

Končne določbe

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 1995. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se pri sprejemanju teh ukrepov sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Komisija najpozneje do 1. januarja 2000 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o izvajanju te direktive, in, če je potrebno, poda nadaljnje predloge za njeno prilagajanje razvoju v avdio in avdiovizualnem sektorju.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 27. septembra 1993

Za Svet

Predsednik

R. Urbain

[1] UL C 255, 1.10.1991, str. 3, in UL C 25, 28.1.1993, str. 43.

[2] UL C 305, 23.11.1992, str. 129, in UL C 255, 20.9.1993.

[3] UL C 98, 21.4.1992, str. 44.

[4] UL L 298, 17.10.1989, str. 23.

[5] UL L 346, 27.11.1992, str. 61.

--------------------------------------------------