Direktiva Sveta 92/43/EGS

z dne 21. maja 1992

o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 130s Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker so ohranitev, varstvo okolja in izboljšanje kakovosti okolja vključno z ohranjanjem naravnih habitatov ter živalskih in rastlinskih vrst temeljni cilj splošnega interesa, ki si ga je zastavila Skupnost, kot je navedeno v členu 130r Pogodbe;

ker so v politiki in programu Evropske skupnosti o varstvu okolja (1987 do 1992) [4] predvideni ukrepi za ohranjanje narave in naravnih virov;

ker ta direktiva prispeva k splošnemu cilju trajnostnega razvoja, saj je njen glavni cilj spodbujati vzdrževanje biotske raznovrstnosti ob upoštevanju gospodarskih, družbenih, kulturnih in regionalnih zahtev; ker je treba za vzdrževanje biotske raznovrstnosti pri določenih primerih vzdrževati ali celo spodbujati človekove dejavnosti;

ker se na evropskem ozemlju držav članic stanje naravnih habitatov še naprej slabša in je vse večje število prosto živečih vrst resno ogroženih; ker je treba, glede na to, da so ogroženi habitati in vrste del naravne dediščine Skupnosti in da nevarnosti, ki jim grozijo, velikokrat segajo čez meje, ukrepati na ravni Skupnosti, da se jih ohrani;

ker je treba glede na ogroženost določenih tipov naravnih habitatov in vrst te habitate in vrste opredeliti kot prednostne, da se omogoči čim zgodnješe ukrepanje za njihovo ohranjanje;

ker je treba, da se zagotovi obnovitev ali vzdrževanje ugodnega stanja naravnih habitatov in vrst, pomembnih za Skupnost, določiti posebna ohranitvena območja, da se po določenem časovnem razporedu vzpostavi usklajeno evropsko ekološko omrežje;

ker bo treba vsa določena območja skupaj z območji, ki so ali bodo uvrščena med posebna območja varstva na podlagi Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic [5], vključiti v usklajeno evropsko ekološko omrežje;

ker je primerno, da se na vsakem določenem območju izvajajo potrebni ukrepi glede na zastavljene cilje ohranjanja;

ker območja, ki se upravičeno lahko določijo za posebna ohranitvena območja, predlagajo države članice, pa je kljub temu treba določiti postopek, ki bi v izjemnih primerih omogočal določitev območja, ki ga ni predlagala država članica, a Skupnost zanj meni, da je bistveno bodisi za vzdrževanje bodisi za ohranitev prednostnega naravnega habitatnega tipa ali preživetje prednostne vrste;

ker je treba opraviti ustrezno presojo vsakega načrta ali programa, ki bi lahko pomembno vplival na cilje ohranjanja območja, ki je bilo ali bo določeno;

ker je priznano, da je sprejetje ukrepov za spodbujanje ohranjanja prednostnih naravnih habitatov in prednostnih vrst, ki so v interesu Skupnosti, skupna odgovornost vseh držav članic; ker pa bi to lahko prekomerno finančno obremenilo določene države članice po eni strani zaradi neenakomerne porazdelitve takih habitatov in vrst v Skupnosti, po drugi strani pa zaradi dejstva, da je v primeru ohranjanja narave načelo "plača povzročitelj obremenitve" mogoče le omejeno uporabiti;

ker je torej dogovorjeno, da naj bi se v tem izjemnem primeru predvidel prispevek v obliki sofinanciranja Skupnosti v mejah sredstev, ki so na voljo na podlagi odločitev Skupnosti;

ker naj bi načrtovanje rabe prostora in razvojna politika spodbujala ustrezno ravnanje z značilnostmi krajine, ki so zelo pomembne za prosto živeče živalske in rastlinske vrste;

ker naj bi se vzpostavil sistem za nadzorovanje stanja ohranjenosti naravnih habitatov in vrst, ki jih ureja ta direktiva;

ker je potreben splošen sistem varstva določenih rastlinskih in živalskih vrst kot dopolnitev Direktive 79/409/EGS; ker naj bi se predvideli ukrepi za upravljanje nekaterih vrst, če je to potrebno zaradi njihovega stanja ohranjenosti, vključno s prepovedjo nekaterih sredstev za ujetje ali ubitje, pri čemer se predvidi možnost odstopanj pod določenimi pogoji;

ker bo Komisija za zagotovitev spremljanja in nadzorovanja izvajanja te direktive občasno pripravila zbirno poročilo, ki bo med drugim temeljilo na informacijah držav članic o uporabi njihovih predpisov, sprejetih po tej direktivi;

ker je izpopolnjevanje znanstvenega in tehničnega znanja bistveno za izvajanje te direktive; ker je treba zato spodbujati potrebne raziskave in znanstveno delo;

ker tehnični in znanstveni napredek pomeni, da je treba omogočiti prilagoditev prilog; ker naj bi se določil postopek, po katerem Svet lahko spremeni priloge;

ker naj bi se ustanovil regulatorni odbor za pomoč Komisiji pri izvajanju te direktive, zlasti pri odločanju o sofinanciranju Skupnosti;

ker naj bi se predvideli dopolnilni ukrepi za urejanje ponovne naselitve nekaterih domorodnih živalskih in rastlinskih vrst in možne naselitve tujerodnih vrst;

ker sta izobraževanje in splošno obveščanje o ciljih te direktive nujna za zagotovitev njenega uspešnega izvajanja,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Opredelitve pojmov

Člen 1

V tej direktivi:

(a) ohranjanje pomeni vrsto ukrepov, ki so potrebni za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja naravnih habitatov in populacij prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kot je opredeljeno v (e) in (i);

(b) naravni habitati pomenijo povsem naravna ali polnaravna kopenska ali vodna območja s posebnimi geografskimi, abiotskimi in biotskimi značilnostmi;

(c) naravni habitatni tipi v interesu Skupnosti pomenijo tiste, za katere na ozemlju iz člena 2 velja, da:

(i) jim grozi nevarnost izginotja na svojem naravnem območju razširjenosti;

ali

(ii) imajo majhno naravno območje razširjenosti zaradi zmanjševanja ali omejenosti območja samega;

ali

(iii) predstavljajo izjemne primere tipičnih značilnosti ene ali več od naslednjih petih biogeografskih regij: alpske, atlantske, celinske, makaronezijske in sredozemske regije.

Taki habitatni tipi so navedeni ali se lahko navedejo v Prilogi I;

(d) prednostni naravni habitatni tipi pomenijo naravne habitatne tipe, ki so na ozemlju iz člena 2 in so v nevarnosti, da izginejo, za njihovo ohranitev pa je Skupnost še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti na ozemlju iz člena 2; ti prednostni naravni habitatni tipi so v Prilogi I označeni z zvezdico *;

(e) stanje ohranjenosti naravnega habitata pomeni skupek vplivov, ki delujejo na naravni habitat in njegove značilne vrste in ki lahko vplivajo na njegovo dolgoročno naravno razširjenost, strukturo in funkcije ter dolgoročno preživetje njegovih značilnih vrst na ozemlju iz člena 2.

Šteje se, da je stanje ohranjenosti naravnega habitata "ugodno":

- če so njegovo naravno območje razširjenosti in površine, ki jih na tem območju pokriva, stabilne ali se povečujejo, in

- če obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajale posebna struktura in funkcije, potrebne za njegovo dolgoročno ohranitev, in

- če je stanje ohranjenosti njegovih značilnih vrst ugodno, kot je opredeljeno v (i);

(f) habitat vrste pomeni okolje, ki ga opredeljujejo posebni abiotski in biotski dejavniki in v katerem živi vrsta v katerem koli stadiju svojega razvoja;

(g) vrste v interesu Skupnosti pomenijo vrste, ki so na ozemlju iz člena 2:

(i) prizadete, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju marginalno in ki v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive; ali

(ii) ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v skupino prizadetih vrst, če bodo še naprej delovali vzročni dejavniki; ali

(iii) redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in sedaj niso prizadete ali ranljive, se jim pa to lahko zgodi. Vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem območju; ali

(iv) endemične in zahtevajo posebno pozornost zaradi posebnosti njihovega habitata in/ali možnega vpliva njihovega izkoriščanja na njihov habitat in/ali možnega vpliva njihovega izkoriščanja na njihovo stanje ohranjenosti.

Take vrste so navedene ali se lahko navedejo v Prilogi II in/ali Prilogi IV ali V;

(h) prednostne vrste pomenijo vrste iz (g)(i), za katerih ohranitev je Skupnost še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju iz člena 2; te prednostne vrste so v Prilogi II označene z zvezdico *;

(i) stanje ohranjenosti vrste pomeni skupek vplivov, ki delujejo na to vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij na ozemlju iz člena 2;

Šteje se, da je stanje ohranjenosti"ugodno":

- če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojih naravnih habitatov, in

- če se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšuje niti se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo, in

- če obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev njenih populacij;

(j) območje pomeni geografsko opredeljeno površino z jasno določeno mejo;

(k) območje, pomembno za Skupnost, pomeni območje, ki v biogeografski regiji ali regijah pomembno prispeva k ohranitvi ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnega habitatnega tipa iz Priloge I ali vrste iz Priloge II in lahko tudi pomembno prispeva k usklajenosti Nature 2000 iz člena 3 in/ali pomembno prispeva k ohranjanju biološke raznovrstnosti v tej biogeografski regiji ali regijah.

Pri živalskih vrstah z velikim območjem razširjenosti ustrezajo območjem, pomembnim za Skupnost, tisti prostori na naravnem območju razširjenosti te vrste, ki imajo fizične ali biološke dejavnike, bistvene za njihovo življenje in razmnoževanje;

(l) posebno ohranitveno območje pomeni območje, pomembno za Skupnost, ki ga države članice določijo z zakonskim, upravnim in/ali pogodbenim aktom in kjer se uporabljajo potrebni ohranitveni ukrepi za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in/ali populacij vrst za katere je bilo območje določeno;

(m) osebek pomeni katero koli živo ali mrtvo žival ali rastlino vrste iz prilog IV in V, njen kateri koli del ali izdelek iz nje ter katero koli drugo blago, pri katerem je iz spremljajočih dokumentov ali embalaže ali oznake ali nalepke ali iz katerih koli drugih okoliščin razvidno, da so to deli živali ali rastlin teh vrst ali izdelki iz njih;

(n) odbor pomeni odbor, ustanovljen na podlagi člena 20.

Člen 2

1. Cilj te direktive je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic, za katerega se uporablja Pogodba.

2. Ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, so namenjeni vzdrževanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v interesu Skupnosti.

3. Ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, upoštevajo gospodarske, družbene in kulturne potrebe ter regionalne in lokalne značilnosti.

Ohranjanje naravnih habitatov in habitatov vrst

Člen 3

1. Vzpostavi se usklajeno evropsko ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000. To omrežje, ki ga sestavljajo območja z naravnimi habitatnimi tipi iz Priloge I in habitati vrst iz Priloge II, omogoča, da se vzdržuje ali, če je to primerno, obnovi ugodno stanje ohranjenosti zadevnih naravnih habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti.

Omrežje Natura 2000 vključuje posebna območja varstva, ki so jih države članice določile na podlagi Direktive 79/409/EGS.

2. Vsaka država članica prispeva k vzpostavitvi Nature 2000 sorazmerno glede na zastopanost naravnih habitatnih tipov in habitatov vrst iz odstavka 1 na njenem ozemlju. Zato vsaka država članica skladno s členom 4 določi posebna ohranitvena območja, pri čemer upošteva cilje iz odstavka 1.

3. Če države članice menijo, da je to potrebno, si skladno s členom 10 prizadevajo izboljšati ekološko usklajenost Nature 2000 z vzdrževanjem, in če je primerno, z razvijanjem značilnosti krajine, ki so zelo pomembne za prosto živeče živalske in rastlinske vrste.

Člen 4

1. Na podlagi meril iz Priloge III (faza 1) in ustreznih znanstvenih informacij vsaka država članica predlaga seznam območij in označi, kateri naravni habitatni tipi iz Priloge I in domorodne vrste iz Priloge II so prisotni na teh območjih. Pri živalskih vrstah z velikim območjem razširjenosti ta območja ustrezajo tistim prostorom naravnega območja razširjenosti te vrste, ki imajo fizične ali biološke dejavnike, bistvene za njihovo življenje in razmnoževanje. Pri vodnih vrstah z velikim območjem razširjenosti se taka območja predlagajo le, če je možno opredeliti območje, ki ima fizične in biološke dejavnike, bistvene za njihovo življenje in razmnoževanje. Če je to primerno, države članice predlagajo, glede na izide spremljanja iz člena 11, prilagoditev seznama.

Seznam se pošlje Komisiji v treh letih od notifikacije te direktive skupaj z informacijami o vsakem območju. Te informacije vključujejo karto območja, njegovo ime, lokacijo, obseg in podatke, zbrane pri uporabi meril iz Priloge III (faza 1) in se predložijo v obliki, ki jo določi Komisija, skladno s postopkom iz člena 21.

2. Na podlagi meril iz Priloge III (faza 2) ter v okviru vsake od petih biogeografskih regij iz člena 1(c)(iii) in celotnega ozemlja iz člena 2(1) Komisija izdela iz seznamov držav članic v soglasju z vsako državo članico osnutek seznama območij, pomembnih za Skupnost, v katerem so označena območja z enim ali več prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi ali prednostnimi vrstami.

Države članice, katerih območja z enim ali več prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi in prednostnimi vrstami obsegajo več kot 5 % nacionalnega ozemlja, lahko v soglasju s Komisijo zahtevajo, da se merila iz Priloge III (faza 2) prožneje uporabljajo pri izbiri vseh območij, ki so na njenem ozemlju pomembna za Skupnost.

Seznam območij, ki so bila izbrana za območja, pomembna za Skupnost, na katerem so označena območja z enim ali več prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi ali prednostnimi vrstami, sprejme Komisija skladno s postopkom iz člena 21.

3. Seznam iz odstavka 2 se izdela v šestih letih od notifikacije te direktive.

4. Ko je območje, pomembno za Skupnost, sprejeto skladno s postopkom iz odstavka 2, zadevna država članica čim prej in najkasneje v šestih letih določi to območje za posebno ohranitveno območje in določi prednostne naloge glede na pomembnost območij za ohranjanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnega habitatnega tipa iz Priloge I ali vrste iz Priloge II ter za usklajenost Nature 2000 in glede na nevarnost, da bi se ta območja razvrednotila ali uničila.

5. Takoj, ko je območje uvrščeno na seznam iz tretjega pododstavka odstavka 2, zanj velja člen 6(2), (3) in (4).

Člen 5

1. V izjemnih primerih, če Komisija ugotovi, da v nacionalnem seznamu iz člena 4(1) ni območja s prednostnim naravnim habitatnim tipom ali prednostno vrsto, za katero na podlagi ustreznih in zanesljivih znanstvenih informacij meni, da je bistveno za ohranitev tega prednostnega naravnega habitatnega tipa ali za preživetje te prednostne vrste, se sproži dvostranski posvetovalni postopek med to državo članico in Komisijo, da se primerjajo znanstveni podatki, ki sta jih uporabili.

2. Če po izteku obdobja posvetovanja, ki ne presega šestih mesecev, spor še ni rešen, Komisija Svetu posreduje predlog o izbiri območja za območje, pomembno za Skupnost.

3. Svet soglasno odloči v treh mesecih od datuma, ko mu je bil predlog predan.

4. Med posvetovanjem in do odločitve Sveta velja za to območje člen 6(2).

Člen 6

1. Za posebna ohranitvena območja države članice določijo potrebne ohranitvene ukrepe, ki po potrebi vključujejo ustrezne načrte upravljanja, pripravljene posebej za ta območja ali zajete v drugih razvojnih načrtih, ter ustrezne zakonske, upravne ali pogodbene ukrepe, ki ustrezajo ekološkim zahtevam naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II na teh območjih.

2. Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.

3. Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.

4. Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo.

Če je zadevno območje območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, se lahko upoštevajo le razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali javno varnostjo, ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa.

Člen 7

Obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive nadomestijo vse obveznosti iz prvega stavka člena 4(4) Direktive 79/409/EGS za območja, določena na podlagi člena 4(1) ali podobno priznana po členu 4(2) navedene direktive, od datuma začetka izvajanja te direktive ali datuma, ko država članica določi ali prizna ta območja po Direktivi 79/409/EGS, če je slednji datum kasnejši.

Člen 8

1. Če je to primerno, države članice skupaj s predlogi za območja s prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi in/ali prednostnimi vrstami, ki se upravičeno lahko določijo za posebna ohranitvena območja, pošljejo Komisiji svoje ocene za sofinanciranje s strani Skupnosti, ki je po njihovem mnenju potrebno, da bodo lahko izpolnile svoje obveznosti iz člena 6(1).

2. Komisija v soglasju z vsako zadevno državo članico opredeli ukrepe, nujne za ohranitev ali ponovno vzpostavitev ugodnega stanja ohranjenosti prednostnih naravnih habitatnih tipov in prednostnih vrst na območjih, pomembnih za Skupnost, za katera je bilo zaprošeno sofinanciranje, kakor tudi celotne stroške teh ukrepov.

3. Komisija v soglasju z zadevnimi državami članicami oceni financiranje in sofinanciranje, potrebno za izvajanje ukrepov iz odstavka 2, pri čemer upošteva med drugim tudi koncentracijo prednostnih naravnih habitatnih tipov in/ali prednostnih vrst na ozemlju države članice in bremena, povezana s potrebnimi ukrepi.

4. Glede na oceno iz odstavkov 2 in 3 Komisija ob upoštevanju razpoložljivih virov financiranja na podlagi ustreznih instrumentov Skupnosti in v skladu s postopkom iz člena 21 sprejme prednostni okvir ukrepanja, ki ga je treba izvesti ob razglasitvi območja po členu 4(4), vključno s sofinanciranjem.

5. Ukrepi, ki zaradi pomanjkanja zadostnih virov niso bili vključeni v okvir ukrepanja, in tisti, ki so vanj vključeni, a niso prejeli potrebnih sredstev sofinanciranja ali so bili le delno sofinancirani, se skladno s postopkom iz člena 21 ponovno obravnavajo pri ponovnem pregledu okvira ukrepanja vsako drugo leto, do takrat pa države članice te ukrepe lahko odložijo. Tak pregled, če je primerno, upošteva novo stanje zadevnega območja.

6. Na območjih, kjer se od sofinanciranja odvisni ukrepi odložijo, države članice ne izvajajo nobenih novih ukrepov, ki bi lahko povzročili slabšanje stanja teh območij.

Člen 9

Komisija skladno s postopkom iz člena 21 v rednih časovnih presledkih pregleduje prispevek Nature 2000 k uresničevanju ciljev iz členov 2 in 3. S tem v zvezi se lahko preuči možnost, da se posebno ohranitveno območje ukine, če to opravičujejo naravne spremembe, opažene med spremljanjem stanja, predvidenim v členu 11.

Člen 10

Če države članice menijo, da je to potrebno, si pri svojem načrtovanju rabe prostora in v razvojni politiki prizadevajo spodbujati ravnanje z značilnostmi krajine, ki so zelo pomembne za prosto živeče živalske in rastlinske vrste, zlasti zato, da okrepijo ekološko usklajenost omrežja Natura 2000.

To so značilnosti, ki so zaradi svoje linearnosti in neprekinjenosti (kot so reke s svojimi bregovi ali tradicionalne oblike meja med polji) ali vloge povezovanja (kot so ribniki ali gozdiči) bistvene za selitev, razširjanje in gensko izmenjavo prosto živečih vrst.

Člen 11

Države članice spremljajo stanje ohranjenosti naravnih habitatov in vrst iz člena 2, pri čemer posebej upoštevajo prednostne naravne habitatne tipe in prednostne vrste.

Varstvo vrst

Člen 12

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da vzpostavijo sistem strogega varstva živalskih vrst iz Priloge IV(a) na njihovem naravnem območju razširjenosti, ki prepoveduje:

(a) vse oblike namernega ujetja ali ubitja osebkov teh vrst v naravi;

(b) namerno vznemirjanje teh vrst, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo;

(c) namerno uničevanje ali odvzem jajc iz narave;

(d) poškodovanje ali uničenje razmnoževališč ali počivališč.

2. Za te vrste države članice prepovejo posedovanje, prevoz in prodajo ali izmenjavo osebkov, vzetih iz narave, in njihovo ponujanje za prodajo ali izmenjavo, razen za osebke, ki so bili zakonito vzeti iz narave pred začetkom izvajanja te direktive.

3. Prepovedi iz odstavka 1(a) in (b) ter odstavka 2 se uporabljajo za vse razvojne oblike živali, za katere velja ta člen.

4. Države članice vzpostavijo sistem za spremljanje naključnega ujetja in ubitja živalskih vrst iz Priloge IV(a). Glede na zbrane informacije države članice nadaljujejo z raziskavami ali potrebnimi ohranitvenimi ukrepi, da se zagotovi, da naključno ujetje in ubitje nima znatnega škodljivega vpliva na zadevno vrsto.

Člen 13

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da vzpostavijo sistem strogega varstva rastlinskih vrst iz Priloge IV(b), ki prepoveduje naslednje:

(a) namerno trganje, zbiranje, rezanje, ruvanje ali uničevanje teh rastlin v naravi na njihovem naravnem območju razširjenosti;

(b) posedovanje, prevoz in prodajo ali izmenjavo osebkov teh vrst, vzetih iz narave, in njihovo ponujanje za prodajo ali izmenjavo, razen za osebke, ki so bili zakonito vzeti iz narave pred začetkom izvajanja te direktive.

2. Prepovedi iz odstavka 1(a) in (b) se uporabljajo za vse razvojne oblike rastlin, za katere velja ta člen.

Člen 14

1. Če države članice na podlagi spremljanja stanja iz člena 11 menijo, da je to potrebno, z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da sta odvzem osebkov prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, navedenih v Prilogi V, iz narave ter njihovo izkoriščanje združljiva z vzdrževanjem ugodnega stanja ohranjenosti teh vrst.

2. Če so taki ukrepi potrebni, vključujejo nadaljevanje spremljanja stanja iz člena 11. Ukrepi lahko vključujejo zlasti:

- predpise o dostopu do nekaterih zemljišč,

- začasno ali krajevno prepoved odvzema osebkov iz narave in izkoriščanja nekaterih populacij,

- ureditev obdobij in/ali načinov odvzema osebkov,

- uporabo lovnih in ribolovnih predpisov, ki upoštevajo ohranjanje takih populacij, pri odvzemu osebkov iz narave,

- vzpostavitev sistema dovoljenj za odvzem osebkov iz narave ali uvedbo kvot,

- ureditev nakupa, prodaje, ponudbe za prodajo, posedovanja za prodajo ali prevoza za prodajo osebkov,

- vzrejo živalskih vrst v ujetništvu in umetno razmnoževanje rastlinskih vrst pod strogo nadzorovanimi pogoji, da se zmanjša odvzem osebkov iz narave,

- presoja učinkov sprejetih ukrepov.

Člen 15

V zvezi z ujetjem ali ubitjem prosto živečih živalskih vrst iz Priloge V(a) in če se skladno s členom 16 uporabijo odstopanja za odvzem iz narave, ujetje ali ubitje vrst iz Priloge IV(a), države članice prepovejo uporabo vseh nediskriminatornih sredstev, ki lahko povzročijo krajevno izginotje ali resno motnjo populacij takih vrst, zlasti pa:

(a) uporabo sredstev za ujetje in ubitje iz Priloge VI(a);

(b) kakršne koli oblike ujetja in ubitja iz prevoznih sredstev iz Priloge VI(b).

Člen 16

1. Če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij zadevne vrste na njihovem naravnem območju razširjenosti, države članice lahko odstopijo od določb členov 12, 13, 14 ter 15(a) in (b):

(a) zaradi varstva prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja naravnih habitatov;

(b) da preprečijo resno škodo, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;

(c) zaradi interesov zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih razlogov prevladujočega javnega interesa, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;

(d) zaradi raziskovanja in izobraževanj, zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst ter za to potrebne vzrejo, vključno z umetnim razmnoževanjem rastlin;

(e) da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovolijo selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje nekaterih osebkov vrst, navedenih v Prilogi IV, v omejenem številu, ki ga določijo pristojni nacionalni organi.

2. Države članice vsaki dve leti pošljejo Komisiji poročilo o odstopanjih po odstavku 1 v obliki, ki jo določi odbor. Komisija poda mnenje o teh odstopanjih najkasneje v 12 mesecih od prejema poročila in o tem poroča odboru.

3. V poročilih so navedeni:

(a) vrste, za katere veljajo odstopanja, in razlog za odstopanje, skupaj z naravo tveganja, ter, če je primerno, zavrnjene nadomestne možnosti in uporabljeni znanstveni podatki;

(b) dovoljena sredstva, naprave ali načini za ujetje ali ubitje osebkov živalskih vrst, in razlogi za njihovo uporabo;

(c) časovne in krajevne okoliščine, v katerih so taka odstopanja dovoljena;

(d) organ, pooblaščen, da preveri, če so zahtevani pogoji izpolnjeni, in jih razglasi za izpolnjene ter odloči, katera sredstva, naprave ali načini se lahko uporabljajo, s kakšnimi omejitvami in katera organizacija jih lahko uporablja ter odgovorne osebe za izpolnitev naloge;

(e) uporabljeni nadzorni ukrepi in dobljeni rezultati.

Obveščanje

Člen 17

1. Vsakih šest let po izteku obdobja iz člena 23 države članice izdelajo poročilo o izvajanju ukrepov, sprejetih po tej direktivi. Poročilo vključuje zlasti informacije o ohranitvenih ukrepih iz člena 6(1), vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II ter glavne rezultate spremljanja stanja iz člena 11. Poročilo se pošlje Komisiji v obliki, ki jo določi odbor, in je dostopno javnosti.

2. Komisija pripravi zbirno poročilo na podlagi poročil iz odstavka 1. To poročilo vključuje ustrezno oceno doseženega napredka in zlasti prispevka Nature 2000 k uresničevanju ciljev iz člena 3. Osnutek dela poročila o informacijah države članice se pošlje tej državi članici v potrditev. Po predložitvi odboru Komisija objavi končno različico poročila najkasneje dve leti po prejemu poročil iz odstavka 1 in ga pošlje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru.

3. Države članice lahko označijo območja, določena po tej direktivi, z znaki Skupnosti, ki jih v ta namen oblikuje odbor.

Raziskovanje

Člen 18

1. Države članice in Komisija spodbujajo potrebno raziskovalno in znanstveno delo ob upoštevanju ciljev iz člena 2 in obveznosti iz člena 11. Izmenjujejo si informacije, da se raziskovanje, ki poteka na ravneh držav članic in Skupnosti, ustrezno usklajuje.

2. Posebna pozornost se posveti znanstvenemu delu, potrebnemu za izvajanje členov 4 in 10; spodbujati je treba tudi čezmejno sodelovanje držav članic pri raziskovanju.

Postopek za spreminjanje prilog

Člen 19

Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme spremembe, ki so potrebne za prilagoditev prilog I, II, III, V in VI tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Svet na predlog Komisije soglasno sprejme spremembe, potrebne za prilagoditev Priloge IV tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Odbor

Člen 20

Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

Člen 21

1. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, ki je določena v členu 148(2) Pogodbe za sprejemanje sklepov Sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

2. Komisija sprejme predlagane ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora.

Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Dopolnilne določbe

Člen 22

Pri izvajanju določb te direktive države članice:

(a) preučijo zaželenost ponovne naselitve vrst iz Priloge IV, ki so domorodne na njihovem ozemlju, če bi to lahko prispevalo k njihovemu ohranjanju, pod pogojem da je bilo v preiskavi, v kateri so bile upoštevane tudi izkušnje v drugih državah članicah ali drugje, ugotovljeno, da taka ponovna naselitev uspešno prispeva k ponovni vzpostavitvi ugodnega stanja ohranjenosti teh vrst, in da je do nje prišlo šele po ustreznem posvetovanju z zadevno javnostjo;

(b) zagotovijo, da je namerno naseljevanje katerih koli tujerodnih vrst v naravo urejeno, tako da to ne škoduje naravnim habitatom na njihovem naravnem območju razširjenosti ali domorodnim prosto živečim živalskim in rastlinskim vrstam, če pa menijo, da je to potrebno, tako naseljevanje prepovejo. Rezultati opravljene presoje se pošljejo odboru v vednost;

(c) spodbujajo vzgojo in izobraževanje ter splošno obveščanje, da je treba varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste in ohranjati njihove habitate in naravne habitate.

Končne določbe

Člen 23

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v dveh letih po notifikaicji te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 24

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 21. maja 1992

Za Svet

Predsednik

Arlindo Marques Cunha

[1] UL C 247, 21.9.1988, str. 3in UL C 195, 3.8.1990, str. 1.

[2] UL C 75, 20.3.1991, str. 12.

[3] UL C 31, 6.2.1991, str. 25.

[4] UL C 328, 7.12.1987, str. 1.

[5] UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 91/244/EGS (UL L 115, 8.5.1991, str. 41).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NARAVNI HABITATNI TIPI V INTERESU SKUPNOSTI, ZA OHRANJANJE KATERIH JE TREBA DOLOČITI POSEBNA OHRANITVENA OBMOČJA

Razlaga

Oznaka: | Vir za to prilogo je hierarhična klasifikacija habitatov, pripravljena v okviru programa Corine (projekt biotopi Corine). Večino navedenih naravnih habitatnih tipov spremlja ustrezna oznaka Corine iz priročnika Technical Handbook, Volume 1, str. 73–109, Corine/Biotope/89/2.2, 19. maj 1988, delno dopolnjenega 14. februarja 1989. |

Oznake z znakom "×", označujejo med seboj povezane habitatne tipe, npr. 35.2 × 64.1 – Odprta travišča z vrstami rodov Corynephorus in Agrostis (35.2) v povezavi s celinskimi sipinami (64.1).

Znak "*" označuje prednostne habitatne tipe.

MORSKI, OBALNI IN PRIOBALNI HABITATNI TIPI

Odprto morje in območja plimovanja

11.25 | Peščena obrežja, stalno prekrita s tanko plastjo morske vode |

11.34 | * Podmorski travniki s pozidonijo |

13.2 | Izlivi rek, estuariji |

14 | Muljaste in peščene plitvine, ki ob oseki niso pokrite z vodo |

21 | * Lagune |

— | Veliki plitvi zatoki in zalivi |

— | Morski grebeni |

— | Podmorske strukture v plitvih vodah, nastale zaradi izhajanja plinov |

Obmorski klifi in prodnata ali kamnita obrežja

17.2 | Združbe enoletnic na obalnem drobirju |

17.3 | Združbe trajnic na kamnitih obrežjih |

18.21 | Porasli obmorski klifi atlantskih in baltiških obal |

18.22 | Porasli obmorski klifi sredozemskih obal (z endemičnimi vrstami rodu Limonium) |

18.23 | Porasli obmorski klifi makaroneških obal (endemično rastlinstvo teh obal) |

Atlantska in celinska slana močvirja in slani travniki

15.11 | Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku |

15.12 | Sestoji vrst iz rodu Spartina (Spartinion) |

15.13 | Atlantski slani travniki (Glauco-Puccinellietalia) |

15.14 | * Celinski slani travniki (Puccinellietalia distantis) |

Slana močvirja in slani travniki sredozemskih in zmerno-atlantskih območij

15.15 | Sredozemski slani travniki (Juncetalia maritimi) |

15.16 | Halofilna grmišča sredozemskih in zmerno-atlantskih območij (Arthrocnemetalia fructicosae) |

15.17 | Iberska halofilno-nitrofilna grmišča (Pegano-Salsoletea) |

Celinske stepe na slanih in sadrastih tleh

15.18 | * Stepe na slanih tleh (Limonietalia) |

15.19 | * Stepe na sadrastih tleh (Gypsophiletalia) |

OBALNE PEŠČENE SIPINE IN CELINSKE SIPINE

Obmorske sipine na obalah Atlantika, Severnega morja in Baltika

16.211 | Nastajajoče premične sipine |

16.212 | Premične sipine vzdolž obrežij z vrsto Ammophila arenaria (bele sipine) |

16.221 do 16.227 | * Ustaljene sipine z zelnatimi združbami (sive sipine): 16.221Galio-Koelerion albescentis16.222Euphorbio-Helichrysion16.223Crucianellion maritimae16.224Euphorbia terracina16.225Mesobromion16.226Trifolio-Gerantietea sanguinei, Galio maritimi-Geranion sanguinei16.227Thero-Airion, Botrychio-Polygaletum, Tuberarion guttatae |

16.23 | * Razapnene ustaljene sipine z vrsto Empetrum nigrum |

16.24 | * Evatlantske razapnene ustaljene sipine (Calluno-Ulicetea) |

16.25 | Sipine z vrsto Hyppophae rhamnoides |

16.26 | Sipine z vrsto Salix arenaria |

16.29 | Gozdnate sipine atlantske obale |

16.31 do 16.35 | Vlažne sipinske doline |

1.A | Machair (* machair na Irskem) |

Obmorske sipine sredozemske obale

16.223 | Ustaljene obalne sipine z združbo Crucianellion maritimae |

16.224 | Sipine z vrsto Euphorbia terracina |

16.228 | Sipinska travišča Malcolmietalia |

16.229 | Sipinska travišča Brachypodietalia z enoletnicami |

16.27 | * Brinovje na sipinah (Juniperus spp.) |

16.28 | Sipinska sklerofilna grmišča (Cisto-Lavenduletalia) |

16.29 × 42.8 | * Gozdnate sipine z vrsto Pinus pinea in/ali vrsto Pinus pinaster |

Celinske sipine, stare in razapnene

64.1 × 31.223 | Suhe peščene resave z vrstami rodov Calluna in Genista |

64.1 × 31.227 | Suhe peščene resave z vrstami rodu Calluna in vrsto Empetrum nigrum |

64.1 × 35.2 | Odprta travišča celinskih sipin z vrstami rodov Corynephorus in Agrostis |

SLADKOVODNI HABITATNI TIPI

Stoječe vode

22.11 × 22.31 | Oligotrofne vode, ki vsebujejo zelo malo mineralov, na atlantskih peščenih ravnicah z amfibijskimi združbami s predstavniki rodov: Lobelia, Littorelia in Isoetes |

22.11 × 22.34 | Oligotrofne vode, ki vsebujejo zelo malo mineralov, na peščenih ravnicah v zahodnem Sredozemlju z vrstami rodu Isoetes |

22.12 × (22.31 in 22.32) | Oligotrofne vode srednjeevropskega in predalpskega območja z amfibijskimi združbami s predstavniki rodov: Littorella ali Isoetes ali združbe enoletnic na izpostavljenih bregovih (Nanocyperetalia) |

22.12 × 22.44 | Trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi preprogami parožnic |

22.13 | Naravna evtrofna jezera z združbami tipa Magnopotamion ali Hydrocharition |

22.14 | Distrofna jezera |

22.34 | * Sredozemska občasna jezerca |

— | * Presihajoča jezera — turloughs (Irska) |

Tekoče vode

Deli vodotokov z naravno ali polnaravno dinamiko (majhne, srednje in velike struge), kjer se kakovost vode ni znatno poslabšala

24.221 in 24.222 | Alpske reke in zelnate združbe vzdolž njihovih bregov |

24.223 | Alpske reke in njihove lesnate združbe z vrsto Myricaria germanica |

24.224 | Alpske reke in njihove lesnate združbe z vrsto Salix elaegnos |

24.225 | Stalne sredozemske reke z vrsto Glaucium flavum |

24.4 | Plavajoče združbe z zlatico nižinskih in submontanskih rek |

24.52 | Chenopodietum rubri submontanskih rek |

24.53 | Stalne sredozemske reke: Paspalo-Agrostidion in viseči zastori vrst rodu Salix in vrste Populus alba |

— | Presihajoče sredozemske reke |

RESAVE IN GRMIŠČA ZMERNIH OBMOČIJ

31.11 | Severnoatlantske vlažne resave z vrsto Erica tetralix |

31.12 | * Južnoatlantske vlažne resave z vrstama Erica ciliaris in Erica tetralix |

31.2 | * Suhe resave (vsi podtipi) |

31.234 | * Suhe obalne resave z vrstama Erica vagans in Ulex maritimus |

31.3 | * Endemične makaroneške suhe resave |

31.4 | Alpinske in subalpinske resave |

31.5 | * Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododenretum hirsuti) |

31.622 | Subarktična grmičasta vrbovja |

31.7 | Endemične oromediteranske resave z uleksom |

SKLEROFILNA GRMIŠČA (MATORRAL)

Submediteranska in zmerna območja

31.82 | Stabilni sestoji vrste Buxus sempervirens na karbonatnih skalnatih pobočjih (Berberidion p.) |

31.842 | Gorski sestoji vrste Genista purgans |

31.88 | Sestoji vrste Juniperus communis na resavah ali traviščih na karbonatnih tleh |

31.89 | * Sestoji vrste Cistus palhinhae na vlažnih obmorskih resavah (Junipero-Cistetum palhinhae) |

Sredozemski drevesasti matorral

32.131 do 32.135 | Brinovje |

32.17 | * Matorral z vrstami iz rodu Zyziphus |

32.18 | * Matorral z vrsto Laurus nobilis |

Grmišča zmerno-sredozemskih in predstepskih območij

32.216 | Lovoričje |

32.217 | Nizki sestoji mlečka ob klifih |

32.22 do 32.26 | Vsi tipi |

Frigana

33.1 | Frigana tipa Astragalo-Plantaginetum subulatae |

33.3 | Frigana z vrsto Sarcopoterium spinosum |

33.4 | Kretski sestoji (Euphorbieto-Verbascion) |

NARAVNA IN POLNARAVNA TRAVIŠČA

Naravna travišča

34.11 | * Kraška travišča na karbonatnih tleh (Alysso-Sedion albi) |

34.12 | * Suha travišča na peščenih karbonatnih tleh (Koelerion glaucae) |

34.2 | Travišča z velikim deležem težkih kovin |

36.314 | Pirenejska travišča na silikatnih tleh z vrsto Festuca eskia |

36.32 | Alpska in borealna travišča na silikatnih tleh |

36.36 | Iberska travišča na silikatnih tleh s prevladujočo vrsto Festuca indigesta |

36.41 do 36.45 | Alpska travišča na karbonatnih tleh |

36.5 | Makaroneška gorska travišča |

Polnaravna suha travišča in grmiščni faciesi

34.31 do 34.34 | Na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) |

34.5 | * Psevdostepe s travami in enoletnicami (Thero-Brachypodietea) |

35.1 | * Vrstno bogata travišča z vrstami rodu Nardus na silikatni podlagi v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) |

Sklerofilni pašni gozdovi (deheze)

32.11 | Z vrsto Quercus suber in/ali vrsto Quercus ilex |

Polnaravni vlažni travniki z visokim steblikovjem

37.31 | Travniki z vrstami rodu Molinia na kredastih ali glinenih tleh (Eu-Molinion) |

37.4 | Sredozemski travniki z visokim steblikovjem in ločjem (Molinio-Holoschoenion) |

37.7 in 37.8 | Evtrofno visoko steblikovje |

– | Pogosto poplavljeni travniki s prevladujočo vrsto Cnidion venosae |

Mezofilna travišča

38.2 | Nižinski gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) |

38.3 | Gorski gojeni travniki (britanski tipi z vrsto Geranium sylvaticum) |

VISOKA, PREHODNA IN NIZKA BARJA

Kisla šotna barja

51.1 | * Aktivna visoka barja |

51.2 | Okrnjena visoka barja (se še vedno lahko sama obnavljajo) |

52.1 in 52.2 | Barja na velikih ravnih površinah (* le če so aktivna) |

54.5 | Prehodna barja |

54.6 | Uleknine na šotni podlagi (Rhynchosporion) |

Karbonatna nizka barja

53.3 | * Karbonatna nizka barja z vrstama Cladium mariscus in Carex davalliana |

54.12 | * Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion) |

54.2 | Bazična nizka barja |

54.3 | * Alpske pionirske združbe Caricion bicoloris-atrofuscae |

SKALNATI HABITATNI TIPI I IN JAME

Melišča

61.1 | Silikatna melišča |

61.2 | Karbonatna melišča |

61.3 | Zahodnomediteranska in termofilna alpska melišča |

61.4 | Balkanska melišča |

61.5 | Srednjeevropska silikatna melišča |

61.6 | * Srednjeevropska karbonatna melišča |

Rastlinje skalnih razpok na skalnatih pobočjih

62.1 in 62.1A | Karbnonatni podtipi |

62.2 | Silikatni podtipi |

62.3 | Pionirske združbe na skalnih površinah |

62.4 | * Apnenčasti podi |

Drugi skalnati habitati

65 | Jame, ki niso odprte za javnost |

— | Polja lave in naravne jame |

— | Potopljene ali delno potopljene morske jame |

— | Stalni ledeniki |

GOZDOVI

Naravne in naravnim podobne gozdne združbe z domorodnimi vrstami v gozdovih z visokimi drevesi in značilno podrastjo, ki izpolnjujejo naslednja merila: so redke ali reliktne in/ali vključujejo vrste, pomembne za Skupnost

Gozdovi evropskega zmernega pasu

41.11 | Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum |

41.12 | Bukovi gozdovi z vrstami rodov Ilex in Taxus, bogati z epifiti (Ilici-Fagion) |

41.13 | Bukovi gozdovi Asperulo-Fagetum |

41.15 | Subalpinski bukovi gozdovi z vrstami rodu Acer in vrsto Rumex arifolius |

41.16 | Bukovi gozdovi na karbonatnih tleh (Cephalanthero-Fagion) |

41.24 | Hrastovo-belogabrovi gozdovi Stellario-Carpinetum |

41.26 | Hrastovo-belogabrovi gozdovi Galio-Carpinetum |

41.4 | * Gozdovi Tilio-Acerion v grapah |

41.51 | Stari kisloljubni hrastovi gozdovi z vrsto Quercus robur na peščenih ravnicah |

41.53 | Stari hrastovi gozdovi z vrstami rodov Ilex in Blechnum na Britanskem otočju |

41.86 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Fraxinus angustifolia |

42.51 | * Kaledonski gozdovi |

44.A1 do 44.A4 | * Barjanski gozdovi |

44.3 | * Ostanki aluvialnih gozdov (Alnion glutinoso-incanae) |

44.4 | Hrastovo-brestovo-jesenovi gozdovi ob velikih rekah |

Sredozemski listopadni gozdovi

41.181 | * Apeninski bukovi gozdovi z vrstami rodov Taxus in Ilex |

41.184 | * Apeninski bukovi gozdovi z vrsto Abies alba in bukovi gozdovi z vrsto Abies nebrodensis |

41.6 | Galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z vrstama Quercus robur in Quercus pyrenaica |

41.77 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus faginea (Iberski polotok) |

41.85 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus trojana (Italija in Grčija) |

41.9 | Kostanjevi gozdovi |

41.1A × 42.17 | Grški bukovi gozdovi z vrsto Abies borisii-regis |

41.1B | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus frainetto |

42.A1 | Cipresovi gozdovi (Acero-Cupression) |

44.17 | Galerijski sestoji vrst Salix alba in Populus alba |

44.52 | Obrežni sestoji ob presihajočih sredozemskih vodotokih z vrsto Rhododendron ponticum, vrstami rodu Salix in drugimi |

44.7 | Gozdovi vzhodne platane (Platanion orientalis) |

44.8 | Zmerno-sredozemske obrežne galerije (Nerio-Tamariceteae) in obrežne galerije jugozahodnega dela Iberskega polotoka (Securinegion tinctoriae) |

Sredozemski sklerofilni gozdovi

41.7C | Kretski gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus brachyphylla |

45.1 | Gozdovi z vrstami iz rodov Olea in Ceratonia |

45.2 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus suber |

45.3 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus ilex |

45.5 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus macrolepis |

45.61 do 45.63 | * Makaroneški lovorjevi gozdovi (Laurus, Ocotea) |

45.7 | * Palmovi gozdovi z vrstami rodu Phoenix |

45.8 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Ilex aquifolium |

Alpinski in subalpinski iglasti gozdovi

42.21 do 42.23 | Acidofilni gozdovi (Vaccinio-Piceetea) |

42.31 in 42.32 | Alpinski gozdovi z macesnom in vrsto Pinus cembra |

42.4 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Pinus uncinata (* na sadri ali apnencu) |

Sredozemski montanski iglasti gozdovi

42.14 | * Apeninski gozdovi s prevladujočima vrstama Abies alba in Picea excelsa |

42.19 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Abies pinsapo |

42.61 do 42.66 | * Sredozemski borovi gozdovi z endemičnimi črnimi bori |

42.8 | Sredozemski borovi gozdovi z endemičnimi primorskimi bori, vključujoč vrsti Pinus mugo in Pinus leucodermis |

42.9 | Makaroneški borovi gozdovi (endemični) |

42.A2 do 42.A5 in 42.A8 | * Endemični sredozemski gozdovi z vrstami rodu Juniperus |

42.A6 | * Gozdovi s prevladujočo vrsto Tetraclinis articulata (Andaluzija) |

42.A71 do 42.A73 | * Gozdovi s prevladujočo vrsto Taxus baccata |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERSU SKUPNOSTI, ZA OHRANJANJE KATERIH JE TREBA DOLOČITI POSEBNA OHRANITVENA OBMOČJA

Razlaga

(a) Priloga II je nadaljevanje Priloge I za vzpostavitev doslednega omrežja posebnih ohranitvenih območij.

(b) Vrste, naštete, v tej prilogi so navedene:

- z imenom vrste ali podvrste, ali

- s skupino vrst, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona.

Okrajšava "spp." za imenom družine ali rodu, določa vse vrste te družine ali rodu.

(c) Znaki

Zvezdica * pred imenom vrste označuje, da je to prednostna vrsta.

Večina vrst iz te priloge je navedena tudi v Prilogi IV.

Če je vrsta navedena v tej prilogi, ni pa navedena v Prilogi IV ali Prilogi V, imenu vrste sledi znak (o); če je vrsta navedena v tej prilogi in v Prilogi V, ni pa navedena v Prilogi IV, imenu vrste sledi znak (V).

(a) ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

INSECTIVORA

Talpidae

Galemys pyrenaicus

CHIROPTERA

Rhinolophidae

Rhinolophus blasii

Rhinolophus euryale

Rhinolophus ferrumequinum

Rhinolophus hipposideros

Rhinolophus mehelyi

Vespertilionidae

Barbastella barbastellus

Miniopterus schreibersi

Myotis bechsteini

Myotis blythi

Myotis capaccinii

Myotis dasycneme

Myotis emarginatus

Myotis myotis

RODENTIA

Sciuridae

Spermophilus citellus

Castoridae

Castor fiber

Microtidae

Microtus cabrerae

*Microtus oeconomus arenicola

CARNIVORA

Canidae

*Canis lupus (španske populacije: le tiste južno od Duera; grške populacije: le tiste južno od 39. vzporednika)

Ursidae

*Ursus arctos

Mustelidae

Lutra lutra

Mustela lutreola

Felidae

Lynx lynx

*Lynx pardina

Phocidae

Halichoerus grypus (V)

*Monachus monachus

Phoca vitulina (V)

ARTIODACTYLA

Cervidae

*Cervus elaphus corsicanus

Bovidae

Capra aegagrus (naravne populacije)

*Capra pyrenaica pyrenaica

Ovis ammon musimon (naravne populacije – Korzika in Sardinija)

Rupicapra rupicapra balcanica

*Rupicapra ornata

CETACEA

Tursiops truncatus

Phocoena phocoena

PLAZILCI

TESTUDINATA

Testudinidae

Testudo hermanni

Testudo graeca

Testudo marginata

Cheloniidae

*Caretta caretta

Emydidae

Emys orbicularis

Mauremys caspica

Mauremys leprosa

SAURIA

Lacertidae

Lacerta monticola

Lacerta schreiberi

Gallotia galloti insulanagae

*Gallotia simonyi

Podarcis lilfordi

Podarcis pityusensis

Scincidae

Chalcides occidentalis

Gekkonidae

Phyllodactylus europaeus

OPHIDIA

Colubridae

Elaphe quatuorlineata

Elaphe situla

Viperidae

*Vipera schweizeri

Vipera ursinii

DVOŽIVKE

CAUDATA

Salamandridae

Chioglossa lusitanica

Mertensiella luschani

*Salamandra salamandra aurorae

Salamandrina terdigitata

Triturus cristatus

Proteidae

Proteus anguinus

Plethodontidae

Speleomantes ambrosii

Speleomantes flavus

Speleomantes genei

Speleomantes imperialis

Speleomantes supramontes

ANURA

Discoglossidae

Bombina bombina

Bombina variegata

Discoglossus jeanneae

Discoglossus montalentii

Discoglossus sardus

*Alytes muletensis

Ranidae

Rana latastei

Pelobatidae

*Pelobates fuscus insubricus

RIBE

PETROMYZONIFORMES

Petromyzonidae

Eudontomyzon spp. (o)

Lampetra fluviatilis (V)

Lampetra planeri (o)

Lethenteron zanandrai (V)

Petromyzon marinus (o)

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

*Acipenser naccarii

*Acipenser sturio

ATHERINIFORMES

Cyprinodontidae

Aphanius iberus (o)

Aphanius fasciatus (o)

*Valencia hispanica

SALMONIFORMES

Salmonidae

Hucho huchosulec (naravne populacije) (V)

Salmo salar (le v sladkih vodah) (V)

Salmo marmoradus (o)

Salmo macrostigma (o)

Coregonidae

*Coregonus oxyrhynchus (anadromne populacije v določenih predelih Severnega morja)

CYPRINIFORMES

Cyprinidae

Alburnus vulturius (o)

Alburnus albidus (o)

Anaecypris hispanica

Aspius aspius (o)

Barbus plebejus (V)

Barbus meridionalis (V)

Barbus capito (V)

Barbus comiza (V)

Chalcalburnus chalcoides (o)

Chondrostoma soetta (o)

Chondrostoma polylepis (o)

Chondrostoma genei (o)

Chondrostoma lusitanicum (o)

Chondrostoma toxostoma (o)

Gobio albipinnatus (o)

Gobio uranoscopus (o)

Iberocypris palaciosi (o)

*Ladigesocypris ghigii (o)

Leuciscus lucomonis (o)

Leuciscus souffia (o)

Phoxinellus spp. (o)

Rutilus pigus (o)

Rutilus rubilio (o)

Rutilus arcasii (o)

Rutilus macrolepidotus (o)

Rutilus lemmingii (o)

Rutilus friesii meidingeri (o)

Rutilus alburnoides (o)

Rhodeus sericeus amarus (o)

Scardinius graecus (o)

Cobitidae

Cobitis conspersa (o)

Cobitis larvata (o)

Cobitis trichonica (o)

Cobitis taenia (o)

Misgurnis fossilis (o)

Sabanejewia aurata (o)

PERCIFORMES

Percidae

Gymnocephalus schraetzer (V)

Zingel spp. [(o) razen Zingel asper in Zingel zingel (V)]

Gobiidae

Pomatoschistus canestrini (o)

Padogobius panizzai (o)

Padogobius nigricans (o)

CLUPEIFORMES

Clupeidae

Alosa spp. (V)

SCORPAENIFORMES

Cottidae

Cottus ferruginosus (o)

Cottus petiti (o)

Cottus gobio (o)

SILURIFORMES

Siluridae

Silurus aristotelis (V)

NEVRETENČARJI

ČLENONOŽCI

CRUSTACEA

Decapoda

Austropotamobius pallipes (V)

INSECTA

Coleoptera

Buprestis splendens

*Carabus olympiae

Cerambyx cerdo

Cucujus cinnaberinus

Dytiscus latissimus

Graphoderus bilineatus

Limoniscus violaceus (o)

Lucanus cervus (o)

Morimus funereus (o)

*Osmoderma eremita

*Rosalia alpina

Lepidoptera

*Callimorpha quadripunctata (o)

Coenonympha oedippus

Erebia calcaria

Erebia christi

Eriogaster catax

Euphydryas aurinia (o)

Graellsia isabellae (V)

Hypodryas maturna

Lycaena dispar

Maculinea nausithous

Maculinea teleius

Melanagria arge

Papilio hospiton

Plebicula golgus

Mantodea

Apteromantis aptera

Odonata

Coenagrion hylas (o)

Coenagrion mercuriale (o)

Cordulegaster trinacriae

Gomphus graslinii

Leucorrhina pectoralis

Lindenia tetraphylla

Macromia splendens

Ophiogomphus cecilia

Oxygastra curtisii

Orthoptera

Baetica ustulata

MEHKUŽCI

GASTROPODA

Caseolus calculus

Caseolus commixta

Caseolus sphaerula

Discula leacockiana

Discula tabellata

Discus defloratus

Discus guerinianus

Elona quimperiana

Geomalacus maculosus

Geomitra moniziana

Helix subplicata

Leiostyla abbreviata

Leiostyla cassida

Leiostyla corneocostata

Leiostyla gibba

Leiostyla lamellosa

Vertigo angustior (o)

Vertigo genesii (o)

Vertigo geyeri (o)

Vertigo moulinsiana (o)

BIVALVIA

Unionoida

Margaritifera margaritifera (V)

Unio crassus

(b) RASTLINE

PTERIDOPHYTA

ASPLENIACEAE

Asplenium jahandiezii (Litard.) Rouy

BLECHNACEAE

Woodwardia radicans (L.) Sm.

DICKSONIACEAE

Culcita macrocarpa C. Presl

DRYOPTERIDACEAE

*Dryopteris corleyi Fraser-Jenk.

HYMENOPHYLLACEAE

Trichomanes speciosum Willd.

ISOETACEAE

Isoetes boryana Durieu

Isoetes malinverniana Ces. & De Not.

MARSILEACEAE

Marsilea batardae Launert

Marsilea quadrifolia L.

Marsilea strigosa Willd.

OPHIOGLOSSACEAE

Botrychium simplex Hitchc.

Ophioglossum polyphyllum A. Braun

GYMNOSPERMAE

PINACEAE

*Abies nebrodensis (Lojac.) Mattei

ANGIOSPERMAE

ALISMATACEAE

Caldesia parnassifolia (L.) Parl.

Luronium natans (L.) Raf.

AMARYLLIDACEAE

Leucojum nicaeense Ard.

Narcissus asturiensis (Jordan) Pugsley

Narcissus calcicola Mendonça

Narcissus cyclamineus DC.

Narcissus fernandesii G. Pedro

Narcissus humilis (Cav.) Traub

*Narcissus nevadensis Pugsley

Narcissus pseudonarcissus L.

subsp. nobilis (Haw.) A. Fernandes

Narcissus scaberulus Henriq.

Narcissus triandrus (Salisb.) D. A. Webb

subsp. capax (Salisb.) D. A. Webb.

Narcissus viridiflorus Schousboe

BORAGINACEAE

*Anchusa crispa Viv.

*Lithodora nitida (H. Ern) R. Fernandes

Myosotis lusitanica Schuster

Myosotis rehsteineri Wartm.

Myosotis retusifolia R. Afonso

Omphalodes kuzinskyana Willk.

*Omphalodes littoralis Lehm.

Solenanthus albanicus (Degen & al.) Degen & Baldacci

*Symphytum cycladense Pawl.

CAMPANULACEAE

Asyneuma giganteum (Boiss.) Bornm.

*Campanula sabatia De Not.

Jasione crispa (Pourret) Samp.

subsp. serpentinica Pinto da Silva

Jasione lusitanica A. DC.

CARYOPHYLLACEAE

*Arenaria nevadensis Boiss. & Reuter

Arenaria provincialis Chater & Halliday

Dianthus cintranus Boiss. & Reuter

subsp. cintranus Boiss. & Reuter

Dianthus marizii (Samp.) Samp.

Dianthus rupicola Biv.

*Gypsophila papillosa P. Porta

Herniaria algarvica Chaudri

Herniaria berlengiana (Chaudhri) Franco

*Herniaria latifolia Lapeyr.

subsp. litardierei gamis

Herniaria maritima Link

Moehringia tommasinii Marches.

Petrocoptis grandiflora Rothm.

Petrocoptis montsicciana O. Bolos & Rivas Mart.

Petrocoptis pseudoviscosa Fernandez Casas

Silene cintrana Rothm.

*Silene hicesiae Brullo & Signorello

Silene hifacensis Rouy ex Willk.

*Silene holzmanii Heldr. ex Boiss.

Silene longicilia (Brot.) Otth.

Silene mariana Pau

*Silene orphanidis Boiss.

*Silene rothmaleri Pinto da Silva

*Silene velutina Pourret ex Loisel.

CHENOPODIACEAE

*Bassia saxicola (Guss.) A. J. Scott

*Kochia saxicola Guss.

*Salicornia veneta Pignatti & Lausi

CISTACEAE

Cistus palhinhae Ingram

Halimium verticillatum (Brot.) Sennen

Helianthemum alypoides Losa & Rivas Goday

Helianthemum caput-felis Boiss.

*Tuberaria major (Willk.) Pinto da Silva & Roseira

COMPOSITAE

*Anthemis glaberrima (Rech. f.) Greuter

*Artemisia granatensis Boiss.

*Aster pyrenaeus Desf. ex DC.

*Aster sorrentinii (Tod) Lojac.

*Carduus myriacanthus Salzm. ex DC.

*Centaurea alba L.

subsp. heldreichii (Halacsy) Dostal

*Centaurea alba L.

subsp. princeps (Boiss. & Heldr.) Gugler

*Centaurea attica Nyman

subsp. megarensis (Halacsy & Hayek) Dostal

*Centaurea balearica J. D. Rodriguez

*Centaurea borjae Valdes-Berm. & Rivas Goday

*Centaurea citricolor Font Quer

Centaurea corymbosa Pourret

Centaurea gadorensis G. Bianca

*Centaurea horrida Badaro

*Centaurea kalambakensis Freyn & Sint.

Centaurea kartschiana Scop.

*Centaurea lactiflora Halacsy

Centaurea micrantha Hoffmanns. & Link

subsp. herminii (Rouy) Dostál

*Centaurea niederi Heldr.

*Centaurea peucedanifolia Boiss. & Orph.

*Centaurea pinnata Pau

Centaurea pulvinata (G. Bianca) G. Bianca

Centaurea rothmalerana (Arènes) Dostál

Centaurea vicentina Mariz

*Crepis crocifolia Boiss. & Heldr.

Crepis granatensis (Willk.) B. Bianca & M. Cueto

Erigeron frigidus Boiss. ex DC.

Hymenostemma pseudanthemis (Kunze) Willd.

*Jurinea cyanoides (L.) Reichenb.

*Jurinea fontqueri Cuatrec.

*Lamyropsis microcephala (Moris) Dittrich & Greuter

Leontodon microcephalus (Boiss. ex DC.) Boiss.

Leontodon boryi Boiss.

*Leontodon siculus (Guss.) Finch & Sell

Leuzea longifolia Hoffmanns. & Link

Ligularia sibirica (L.) Cass.

Santolina impressa Hoffmanns. & Link

Santolina semidentata Hoffmanns. & Link

*Senecio elodes Boiss. ex DC.

Senecio nevadensis Boiss. & Reuter

CONVOLVULACEAE

*Convolvulus argyrothamnus Greuter

*Convolvulus Fernandes Pinto da Silva & Teles

CRUCIFERAE

Alyssum pyrenaicum Lapeyr.

Arabis sadina (Samp.) P. Cout.

*Biscutella neustriaca Bonnet

Biscutella vincentina (Samp.) Rothm.

Boleum asperum (Pers.) Desvaux

Brassica glabrescens Poldini

Brassica insularis Moris

*Brassica macrocarpa Guss.

Coincya cintrana (P. Cout.) Pinto da Silva

*Coincya rupestris Rouy

*Coronopus navasii Pau

Diplotaxis ibicensis (Pau) Gomez-Campo

*Diplotaxis siettiana Maire

Diplotaxis vicentina (P. Cout.) Rothm.

Erucastrum palustre (Pirona) Vis.

*Iberis arbuscula Runemark

Iberis procumbens Lange

subsp. microcarpa Franco & Pinto da Silva

*Ionopsidium acaule (Desf.) Reichenb.

Ionopsidium savianum (Caruel) Ball ex Arcang.

Sisymbrium cavanillesianum Valdes & Castroviejo

Sisymbrium supinum L.

CYPERACEAE

*Carex panormitana Guss.

Eleocharis carniolica Koch

DIOSCOREACEAE

*Borderea chouardii (Gaussen) Heslot

DROSERACEAE

Aldrovanda vesiculosa L.

EUPHORBIACEAE

*Euphorbia margalidiana Kuhbier & Lewejohann

Euphorbia transtagana Boiss.

GENTIANACEAE

*Centaurium rigualii Esteve Chueca

*Centaurium somedanum Lainz

Gentiana ligustica R. de Vilm. & Chopinet

Gentianella anglica (Pugsley) E. F. Warburg

GERANIACEAE

*Erodium astragaloides Boiss. & Reuter

Erodium paularense Fernandez-Gonzalez & Izco

*Erodium rupicola Boiss.

GRAMINEAE

Avenula hackelii (Henriq.) Holub

Bromus grossus Desf. ex DC.

Coleanthus subtilis (Tratt.) Seidl

Festuca brigantina (Markgr.-Dannenb.) Markgr.-Dannenb.

Festuca duriotagana Franco & R. Afonso

Festuca elegans Boiss.

Festuca henriquesii Hack.

Festuca sumilusitanica Franco & R. Afonso

Gaudinia hispanica Stace & Tutin

Holcus setiglumis Boiss. & Reuter

subsp. duriensis Pinto da Silva

Micropyropsis tuberosa Romero - Zarco & Cabezudo

Pseudarrhenatherum pallens (Link) J. Holub

Puccinellia pungens (Pau) Paunero

*Stipa austroitalica Martinovsky

*Stipa bavarica Martinovsky & H. Scholz

*Stipa veneta Moraldo

GROSSULARIACEAE

*Ribes sardum Martelli

HYPERICACEAE

*Hypericum aciferum (Greuter) N. K. B. Robson

JUNCACEAE

Juncus valvatus Link

LABIATAE

Dracocephalum austriacum L.

*Micromeria taygetea P. H. Davis

Nepeta dirphya (Boiss.) Heldr. ex Halacsy

*Nepeta sphaciotica P. H. Davis

Origanum dictamnus L.

Sideritis incana

subsp. glauca (Cav.) Malagarriga

Sideritis javalambrensis Pau

Sideritis serrata Cav. ex Lag.

Teucrium lepicephalum Pau

Teucrium turredanum Losa & Rivas Goday

*Thymus camphoratus Hoffmanns. & Link

Thymus carnosus Boiss.

*Thymus cephalotos L.

LEGUMINOSAE

Anthyllis hystrix Cardona, Contandr. & E. Sierra

*Astragalus algarbiensis Coss. ex Bunge

*Astragalus aquilanus Anzalone

Astragalus centralpinus Braun-Blanquet

*Astragalus maritimus Moris

Astragalus tremolsianus Pau

*Astragalus verrucosus Moris

*Cytisus aeolicus Guss. ex Lindl.

Genista dorycnifolia Font Quer

Genista holopetala (Fleischm. ex Koch) Baldacci

Melilotus segetalis (Brot.) Ser.

subsp. fallax Franco

*Ononis hackelii Lange

Trifolium saxatile All.

*Vicia bifoliolata J. D. Rodriguez

LENTIBULARIACEAE

Pinguicula nevadensis (Lindb.) Casper

LILIACEAE

Allium grosii Font Quer

*Androcymbium rechingeri Greuter

*Asphodelus bento-rainhae P. Silva

Hyacinthoides vicentina (Hoffmanns. & Link) Rothm.

*Muscari gussonei (Parl.) Tod.

LINACEAE

*Linum muelleri Moris

LYTHRACEAE

*Lythrum flexuosum Lag.

MALVACEAE

Kosteletzkya pentacarpos (L.) Ledeb.

NAJADACEAE

Najas flexilis (Willd.) Rostk. & W. L. Schmidt

ORCHIDACEAE

*Cephalanthera cucullata Boiss. & Heldr.

Cypripedium calceolus L

Liparis loeselii (L.) Rich.

*Ophrys lunulata Parl.

PAEONIACEAE

Paeonia cambessedesii (Willk.) Willk.

Paeonia parnassica Tzanoudakis

Paeonia clusii F. C. Stern

subsp. rhodia (Stearn) Tzanoudakis

PALMAE

Phoenix theophrasti Greuter

PLANTAGINACEAE

Plantago algarbiensis Samp.

Plantago almogravensis Franco

PLUMBAGINACEAE

Armeria berlengensis Daveau

*Armeria helodes Martini & Pold

Armeria negleta Girard

Armeria pseudarmeria (Murray) Mansfeld

*Armeria rouyana Daveau

Armeria soleirolii (Duby) Godron

Armeria velutina Welv. ex Boiss. & Reuter

Limonium dodartii (Girard) O. Kuntze

subsp. lusitanicum (Daveau) Franco

*Limonium insulare (Beg. & Landi) Arrig. & Diana

Limonium lanceolatum (Hoffmanns. & Link) Franco

Limonium multiflorum Erben

*Limonium pseudolaetum Arrig. & Diana

*Limonium strictissimum (Salzmann) Arrig.

POLYGONACEAE

Polygonum praelongum Coode & Cullen

Rumex rupestris Le Gall

PRIMULACEAE

Androsace mathildae Levier

Androsace pyrenaica Lam.

*Primula apennina Widmer

Primula palinuri Petagna

Soldanella villosa Darracq.

RANUNCULACEAE

*Aconitum corsicum Gayer

Adonis distorta Ten.

Aquilegia bertolonii Schott

Aquilegia kitaibelii Schott

*Aquilegia pyrenaica D. C.

subsp. cazorlensis (Heywood) Galiano

*Consolida samia P. H. Davis

Pulsatilla patens (L.) Miller

*Ranunculus weyleri Mares

RESEDACEAE

*Reseda decursiva Forssk.

ROSACEAE

Potentilla delphinensis Gren. & Godron

RUBIACEAE

*Galium litorale Guss.

*Galium viridiflorum Boiss. & Reuter

SALICACEAE

Salix salvifolia Brot.

subsp. australis Franco

SANTALACEAE

Thesium ebracteatum Hayne

SAXIFRAGACEAE

Saxifraga berica (Beguinot) D. A. Webb

Saxifraga florulenta Moretti

Saxifraga hirculus L.

Saxifraga tombeanensis Boiss. ex Engl.

SCROPHULARIACEAE

Antirrhinum charidemi Lange

Chaenorrhinum serpyllifolium (Lange) Lange

subsp. lusitanicum R. Fernandes

*Euphrasia genargentea (Feoli) Diana

Euphrasia marchesettii Wettst. ex Marches.

Linaria algarviana Chav.

Linaria coutinhoi Valdés

*Linaria ficalhoana Rouy

Linaria flava (Poiret) Desf.

*Linaria hellenica Turrill

*Linaria ricardoi Cout.

*Linaria tursica B. Valdes & Cabezudo

Linaria tonzigii Lona

Odontites granatensis Boiss.

Verbascum litigiosum Samp.

Veronica micrantha Hoffmanns. & Link

*Veronica oetaea L.-A. Gustavson

SELAGINACEAE

*Globularia stygia Orph. ex Boiss.

SOLANACEAE

*Atropa baetica Willk.

THYMELAEACEAE

Daphne petraea Leybold

*Daphne rodriguezii Texidor

ULMACEAE

Zelkova abelicea (Lam.) Boiss.

UMBELLIFERAE

*Angelica heterocarpa Lloyd

Angelica palustris (Besser) Hoffm.

*Apium bermejoi Llorens

Apium repens (Jacq.) Lag.

Athamanta cortiana Ferrarini

*Bupleurum capillare Boiss. & Heldr.

*Bupleurum kakiskalae Greuter

Eryngium alpinum L.

*Eryngium viviparum Gay

*Laserpitium longiradium Boiss.

*Naufraga balearica Constans & Cannon

*Oenanthe conioides Lange

Petagnia saniculifolia Guss.

Rouya polygama (Desf.) Coincy

*Seseli intricatum Boiss.

Thorella verticillatinundata (Thore) Brig.

VALERIANACEAE

Centranthus trinervis (Viv.) Beguinot

VIOLACEAE

*Viola hispida Lam.

Viola jaubertiana Mares & Vigineix

Nižje rastline

BRYOPHYTA

Bruchia vogesiaca Schwaegr. (o)

*Bryoerythrophyllum machadoanum (Sergio) M. Hill (o)

Buxbaumia viridis (Moug. ex Lam. & DC.) Brid. ex Moug. & Nestl. (o)

Dichelyma capillaceum (With.) Myr. (o)

Dicranum viride (Sull. & Lesq.) Lindb. (o)

Distichophyllum carinatum Dix. & Nich. (o)

Drepanocladus vernicosus (Mitt.) Warnst. (o)

Jungermannia handelii (Schiffn.) Amak. (o)

Mannia triandra (Scop.) Grolle (o)

*Marsupella profunda Lindb. (o)

Meesia longiseta Hedw. (o)

Nothothylas orbicularis (Schwein.) Sull. (o)

Orthotrichum rogeri Brid. (o)

Petalophyllum ralfsii Nees & Goot. ex Lehm. (o)

Riccia breidleri Jur. ex Steph. (o)

Riella helicophylla (Mont.) Hook. (o)

Scapania massolongi (K. Muell.) K. Muell. (o)

Sphagnum pylaisii Brid. (o)

Tayloria rudolphiana (Gasrov) B. & G. (o)

VRSTE ZA MAKARONEZIJO

PTERIDOPHYTA

HYMENOPHYLLACEAE

Hymenophyllum maderensis Gibby & Lovis

DRYOPTERIDACEAE

*Polystichum drepanum (Sw.) C. Presl.

ISOETACEAE

Isoetes azorica Durieu & Paiva

MARSILIACEAE

*Marsilea azorica Launert & Paiva

ANGIOSPERMAE

ASCLEPIADACEAE

Caralluma burchardii N. E. Brown

*Ceropegia chrysantha Svent.

BORAGINACEAE

Echium candicans L. fil.

*Echium gentianoides Webb & Coincy

Myosotis azorica H. C. Watson

Myosotis maritima Hochst. in Seub.

CAMPANULACEAE

*Azorina vidalii (H. C. Watson) Feer

Musschia aurea (L. f.) DC.

*Musschia wollastonii Lowe

CAPRIFOLIACEAE

*Sambucus palmensis Link

CARYOPHYLLACEAE

Spergularia azorica (Kindb.) Lebel

CELASTRACEAE

Maytenus umbellata (R. Br.) Mabb.

CHENOPODIACEAE

Beta patula Ait.

CISTACEAE

Cistus chinamadensis Banares & Romero

*Helianthemum bystropogophyllum Svent.

COMPOSITAE

Andryala crithmifolia Ait.

*Argyranthemum lidii Humphries

Argyranthemum thalassophylum (Svent.) Hump.

Argyranthemum winterii (Svent.) Humphries

*Atractylis arbuscula Svent. & Michaelis

Atractylis preauxiana Schultz.

Calendula maderensis DC.

Cheirolophus duranii (Burchard) Holub

Cheirolophus ghomerytus (Svent.) Holub

Cheirolophus junonianus (Svent.) Holub

Cheirolophus massonianus (Lowe) Hansen

Cirsium latifolium Lowe

Helichrysum gossypinum Webb

Helichrysum oligocephala (Svent. & Bzamw.)

*Lactuca watsoniana Trel.

*Onopordum nogalesii Svent.

*Onopordum carduelinum Bolle

*Pericallis hadrosoma Svent.

Phagnalon benettii Lowe

Stemmacantha cynaroides (Chr. Son. in Buch) Ditt

Sventenia bupleuroides Font Quer

*Tanacetum ptarmiciflorum Webb & Berth

CONVOLVULACEAE

*Convolvulus caput-medusae Lowe

*Convolvulus lopez-socasii Svent.

*Convolvulus massonii A. Dietr.

CRASSULACEAE

Aeonium gomeraense Praeger

Aeonium saundersii Bolle

Aichryson dumosum (Lowe) Praeg.

Monanthes wildpretii Banares & Scholz

Sedum brissemoretii Raymond-Hamet

CRUCIFERAE

*Crambe arborea Webb ex Christ

Crambe laevigata DC. ex Christ

*Crambe sventenii R. Petters ex Bramwell & Sund.

*Parolinia schizogynoides Svent.

Sinapidendron rupestre (Ait.) Lowe

CYPERACEAE

Carex malato-belizii Raymond

DIPSACACEAE

Scabiosa nitens Roemer & J. A. Schultes

ERICACEAE

Erica scoparia L.

subsp. azorica (Hochst.) D. A. Webb

EUPHORBIACEAE

*Euphorbia handiensis Burchard

Euphorbia lambii Svent.

Euphorbia stygiana H. C. Watson

GERANIACEAE

*Geranium maderense P. F. Yeo

GRAMINEAE

Deschampsia maderensis (Haeck. & Born.)

Phalaris maderensis (Menezes) Menezes

LABIATAE

*Sideritis cystosiphon Svent.

*Sideritis discolor (Webb ex de Noe) Bolle

Sideritis infernalis Bolle

Sideritis marmorea Bolle

Teucrium abutiloides L'Hér

Teucrium betonicum L'Hér

LEGUMINOSAE

*Anagyris latifolia Brouss. ex Willd.

Anthyllis lemanniana Lowe

*Dorycnium spectabile Webb & Berthel

*Lotus azoricus P. W. Ball

Lotus callis-viridis D. Bramwell & D. H. Davis

*Lotus kunkelii (E. Chueca) D. Bramwell & al.

*Teline rosmarinifolia Webb & Berthel.

*Teline salsoloides Arco & Acebes.

Vicia dennesiana H. C. Watson

LILIACEAE

*Androcymbium psammophilum Svent.

Scilla maderensis Menezes

Semele maderensis Costa

LORANTHACEAE

Arceuthobium azoricum Wiens & Hawksw

MYRICACEAE

*Myrica rivas-martinezii Santos.

OLEACEAE

Jasminum azoricum L.

Picconia azorica (Tutin) Knobl.

ORCHIDACEAE

Goodyera macrophylla Lowe

PITTOSPORACEAE

*Pittosporum coriaceum Dryand. ex Ait.

PLANTAGINACEAE

Plantago malato-belizii Lawalree

PLUMBAGINACEAE

*Limonium arborescens (Brouss.) Kuntze

Limonium dendroides Svent.

*Limonium spectabile (Svent.) Kunkel & Sunding

*Limonium sventenii Santos & Fernandez Galvan

POLYGONACEAE

Rumex azoricus Rech. fil.

RHAMNACEAE

Frangula azorica Tutin

ROSACEAE

*Bencomia brachystachya Svent.

Bencomia sphaerocarpa Svent.

*Chamaemeles coriacea Lindl.

Dendriopterium pulidoi Svent.

Marcetella maderensis (Born.) Svent.

Prunus lusitanica L.

subsp. azorica (Mouillef.) Franco

Sorbus maderensis (Lowe) Docle

SANTALACEAE

Kunkeliella subsucculenta Kammer

SCROPHULARIACEAE

*Euphrasia azorica Wats

Euphrasia grandiflora Hochst. ex Seub.

*Isoplexis chalcantha Svent. & O'Shanahan

Isoplexis isabelliana (Webb & Berthel.) Masferrer

Odontites holliana (Lowe) Benth.

Sibthorpia peregrina L.

SELAGINACEAE

*Globularia ascanii D. Bramwell & Kunkel

*Globularia sarcophylla Svent.

SOLANACEAE

*Solanum lidii Sunding

UMBELLIFERAE

Ammi trifoliatum (H. C. Watson) Trelease

Bupleurum handiense (Bolle) Kunkel

Chaerophyllum azoricum Trelease

Ferula latipinna Santos

Melanoselinum decipiens (Schrader & Wendl.) Hoffm.

Monizia edulis Lowe

Oenanthe divaricata (R. Br.) Mabb.

Sanicula azorica Guthnick ex Seub.

VIOLACEAE

Viola paradoxa Lowe

Nižje rastline

BRYOPHYTA

*Echinodium spinosum (Mitt.) Jur. (o)

*Thamnobryum fernandesii Sergio (o)

--------------------------------------------------

PRILOGA III

MERILA ZA IZBIRANJE OBMOČIJ, KI SE UPRAVIČENO LAHKO OPREDELIJO KOT OBMOČJA POMEMBNA ZA SKUPNOST, IN DOLOČIJO ZA POSEBNA OHRANITVENA OBMOČJA

FAZA 1: Ocena relativne pomembnosti območij za vsak naravni habitatni tip iz Priloge I in vsako vrsto iz Priloge II (vključno s prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi in prednostnimi vrstami) na ravni države

A. Merila za ocenjevanje območij za posamezni naravni habitatni tip iz Priloge I

(a) Stopnja zastopanosti naravnega habitatnega tipa na območju.

(b) Površina naravnega habitatnega tipa na območju, v razmerju do celotne površine tega naravnega habitatnega tipa na ozemlju države.

(c) Stopnja ohranjenosti strukture in funkcij zadevnega naravnega habitatnega tipa in možnosti za obnovitev.

(d) Globalna ocena vrednosti območja za ohranitev zadevnega naravnega habitatnega tipa.

B. Merila za ocenjevanje območij za posamezno vrsto iz Priloge II

(a) Velikost in gostota populacije vrste na območju v razmerju do populacij na ozemlju države.

(b) Stopnja ohranjenosti značilnosti habitata, ki so pomembne za zadevno vrsto in možnosti za obnovitev.

(c) Stopnja zoliranosti populacije vrste na območju v razmerju do naravnega območja razširjenosti vrste.

(d) Globalna ocena vrednosti območja za ohranitev zadevne vrste.

C. Na podlagi teh meril države članice razvrstijo območja, ki jih na nacionalnih seznamih predlagajo kot območja, ki se upravičeno lahko opredelijo kot območja, pomembna za Skupnost, v skladu z njihovo sorazmerno vrednostjo za ohranjanje vsakega naravnega habitatnega tipa iz Priloge I ali vsake vrste iz Priloge II.

D. Na tem seznamu bodo označena območja s prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi in prednostnimi vrstami, ki so jih države članice izbrale na podlagi meril iz A in B.

FAZA 2: Ocena pomembnosti območij iz nacionalnih seznamov za Skupnost

1. Vsa območja s prednostnimi habitatnimi tipi in/ali vrstami, ki jih države članice opredelijo v fazi 1, se bodo štele za območja, pomembna za Skupnost.

2. Ocena pomembnosti drugih območij iz seznamov držav članic za Skupnost, npr. njihov prispevek k vzdrževanju ali ponovni vzpostavitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnega habitata iz Priloge I ali vrste iz Priloge II in/ali k usklajenosti Nature 2000, bo upoštevala naslednja merila:

(a) sorazmerno vrednost območja na ravni države;

(b) geografski položaj območja v razmerju do selitvenih poti vrst iz Priloge II in ali je območje v sklenjenem ekosistemu, ki sega na obe strani ene ali več notranjih mej v Skupnosti;

(c) celotno površino območja;

(d) število naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II na območju;

(e) globalno ekološko vrednost območja za zadevne biogeografske regije in/ali za celotno ozemlje iz člena 2 glede na posebnost ali edinstvenost njegovih značilnosti in način njihove povezanosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERESU SKUPNOSTI, KI JIH JE TREBA STROGO VAROVATI

Vrste so v tej prilogi navedene:

- z imenom vrste ali podvrste, ali

- s skupino vrst, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona.

Okrajšava "spp." za imenom družine ali rodu, določa vse vrste te družine ali rodu.

(a) ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

INSECTIVORA

Erinaceidae

Erinaceus algirus

Soricidae

Crocidura canariensis

Talpidae

Galemys pyrenaicus

MICROCHIROPTERA

Vse vrste

RODENTIA

Gliridae

Vse vrste razen navadnega in vrtnega polha (Glis glisin Eliomys quercinus)

Sciuridae

Citellus citellus

Sciurus anomalus

Castoridae

Castor fiber

Cricetidae

Cricetus cricetus

Microtidae

Microtus cabrerae

Microtus oeconomus arenicola

Zapodidae

Sicista betulina

Hystricidae

Hystrix cristata

CARNIVORA

Canidae

Canis lupus - volk (Razen španskih populacij severno od Duera in grških populacij severno od 39. vzporednika)

Ursidae

Ursus arctos

Mustelidae

Lutra lutra

Mustela lutreola

Felidae

Felis silvestris

Lynx lynx

Lynx pardina

Phocidae

Monachus monachus

ARTIODACTYLA

Cervidae

Cervus elaphus corsicanus

Bovidae

Capra aegagrus (naravne populacije)

Capra pyrenaica pyrenaica

Ovis ammon musimon (naravne populacije – Korzika in Sardinija)

Rupicapra rupicapra balcanica

Rupicapra ornata

CETACEA

Vse vrste

PLAZILCI

TESTUDINATA

Testudinidae

Testudo hermanni

Testudo graeca

Testudo marginata

Cheloniidae

Caretta caretta

Chelonia mydas

Lepidochelys kempii

Eretmochelys imbricata

Dermochelyidae

Dermochelys coriacea

Emydidae

Emys orbicularis

Mauremys caspica

Mauremys leprosa

SAURIA

Lacertidae

Algyroides fitzingeri

Algyroides marchi

Algyroides moreoticus

Algyroides nigropunctatus

Lacerta agilis

Lacerta bedriagae

Lacerta danfordi

Lacerta dugesi

Lacerta graeca

Lacerta horvathi

Lacerta monticola

Lacerta schreiberi

Lacerta trilineata

Lacerta viridis

Gallotia atlantica

Gallotia galloti

Gallotia galloti insulanagae

Gallotia simonyi

Gallotia stehlini

Ophisops elegans

Podarcis erhardii

Podarcis filfolensis

Podarcis hispanica atrata

Podarcis lilfordi

Podarcis melisellensis

Podarcis milensis

Podarcis muralis

Podarcis peloponnesiaca

Podarcis pityusensis

Podarcis sicula

Podarcis taurica

Podarcis tiliguerta

Podarcis wagleriana

Scincidae

Ablepharus kitaibelli

Chalcides bedriagai

Chalcides occidentalis

Chalcides ocellatus

Chalcides sexlineatus

Chalcides viridianus

Ophiomorus punctatissimus

Gekkonidae

Cyrtopodion kotschyi

Phyllodactylus europaeus

Tarentola angustimentalis

Tarentola boettgeri

Tarentola delalandii

Tarentola gomerensis

Agamidae

Stellio stellio

Chamaeleontidae

Chamaeleo chamaeleon

Anguidae

Ophisaurus apodus

OPHIDIA

Colubridae

Coluber caspius

Coluber hippocrepis

Coluber jugularis

Coluber laurenti

Coluber najadum

Coluber nummifer

Coluber viridiflavus

Coronella austriaca

Eirenis modesta

Elaphe longissima

Elaphe quatuorlineata

Elaphe situla

Natrix natrix cetti

Natrix natrix corsa

Natrix tessellata

Telescopus falax

Viperidae

Vipera ammodytes

Vipera schweizeri

Vipera seoanni (razen španskih populacij)

Vipera ursinii

Vipera xanthina

Boidae

Eryx jaculus

DVOŽIVKE

CAUDATA

Salamandridae

Chioglossa lusitanica

Euproctus asper

Euproctus montanus

Euproctus platycephalus

Salamandra atra

Salamandra aurorae

Salamandra lanzai

Salamandra luschani

Salamandrina terdigitata

Triturus carnifex

Triturus cristatus

Triturus italicus

Triturus karelinii

Triturus marmoratus

Proteidae

Proteus anguinus

Plethodontidae

Speleomantes ambrosii

Speleomantes flavus

Speleomantes genei

Speleomantes imperialis

Speleomantes italicus

Speleomantes supramontes

ANURA

Discoglossidae

Bombina bombina

Bombina variegata

Discoglossus galganoi

Discoglossus jeanneae

Discoglossus montalentii

Discoglossus pictus

Discoglossus sardus

Alytes cisternasii

Alytes muletensis

Alytes obstetricans

Ranidae

Rana arvalis

Rana dalmatina

Rana graeca

Rana iberica

Rana italica

Rana latastei

Rana lessonae

Pelobatidae

Pelobates cultripes

Pelobates fuscus

Pelobates syriacus

Bufonidae

Bufo calamita

Bufo viridis

Hylidae

Hyla arborea

Hyla meridionalis

Hyla sarda

RIBE

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

Acipenser naccarii

Acipenser sturio

ATHERINIFORMES

Cyprinodontidae

Valencia hispanica

CYPRINIFORMES

Cyprinidae

Anaecypris hispanica

PERCIFORMES

Percidae

Zingel asper

SALMONIFORMES

Coregonidae

Coregonus oxyrhynchus (anadromne populacije v nekaterih predelih Severnega morja)

NEVRETENČARJI

ČLENONOŽCI

INSECTA

Coleoptera

Buprestis splendens

Carabus olympiae

Cerambyx cerdo

Cucujus cinnaberinus

Dytiscus latissimus

Graphoderus bilineatus

Osmoderma eremita

Rosalia alpina

Lepidoptera

Apatura metis

Coenonympha hero

Coenonympha oedippus

Erebia calcaria

Erebia christi

Erebia sudetica

Eriogaster catax

Fabriciana elisa

Hypodryas maturna

Hyles hippophaes

Lopinga achine

Lycaena dispar

Maculinea arion

Maculinea nausithous

Maculinea teleius

Melanagria arge

Papilio alexanor

Papilio hospiton

Parnassius apollo

Parnassius mnemosyne

Plebicula golgus

Proserpinus proserpina

Zerynthia polyxena

Mantodea

Apteromantis aptera

Odonata

Aeshna viridis

Cordulegaster trinacriae

Gomphus graslinii

Leucorrhina albifrons

Leucorrhina caudalis

Leucorrhina pectoralis

Lindenia tetraphylla

Macromia splendens

Ophiogomphus cecilia

Oxygastra curtisii

Stylurus flavipes

Sympecma braueri

Orthoptera

Baetica ustulata

Saga pedo

ARACHNIDA

Araneae

Macrothele calpeiana

MEHKUŽCI

GASTROPODA

Prosobranchia

Patella feruginea

Stylommatophora

Caseolus calculus

Caseolus commixta

Caseolus sphaerula

Discula leacockiana

Discula tabellata

Discula testudinalis

Discula turricula

Discus defloratus

Discus guerinianus

Elona quimperiana

Geomalacus maculosus

Geomitra moniziana

Helix subplicata

Leiostyla abbreviata

Leiostyla cassida

Leiostyla corneocostata

Leiostyla gibba

Leiostyla lamellosa

BIVALVIA

Anisomyaria

Lithophaga lithophaga

Pinna nobilis

Unionoida

Margaritifera auricularia

Unio crassus

ECHINODERMATA

Echinoidea

Centrostephanus longispinus

(b) RASTLINE

Priloga IV(b) vsebuje vse rastlinske vrste iz Priloge II(b) [1] ter vse spodaj navedene vrste

PTERIDOPHYTA

ASPLENIACEAE

Asplenium hemionitis L.

ANGIOSPERMAE

AGAVACEAE

Dracaena draco (L.) L.

AMARYLLIDACEAE

Narcissus longispathus Pugsley

Narcissus triandrus L.

BERBERIDACEAE

Berberis maderensis Lowe

CAMPANULACEAE

Campanula morettiana Reichenb.

Physoplexis comosa (L.) Schur.

CARYOPHYLLACEAE

Moehringia fontqueri Pau

COMPOSITAE

Argyranthemum pinnatifidum (L.f.) Lowe

subsp. succulentum (Lowe) C. J. Humphries

Helichrysum sibthorpii Rouy

Picris willkommii (Schultz Bip.) Nyman

Santolina elegans Boiss. ex DC.

Senecio caespitosus Brot.

Senecio lagascanus DC.

subsp. lusitanicus (P. Cout.) Pinto da Silva

Wagenitzia lancifolia (Sieber ex Sprengel) Dostal

CRUCIFERAE

Murbeckiella sousae Rothm.

EUPHORBIACEAE

Euphorbia nevadensis Boiss. & Reuter

GESNERIACEAE

Jankaea heldreichii (Boiss.) Boiss.

Ramonda serbica Pancic

IRIDACEAE

Crocus etruscus Parl.

Iris boissieri Henriq.

Iris marisca Ricci & Colasante

LABIATAE

Rosmarinus tomentosus Huber-Morath & Maire

Teucrium charidemi Sandwith

Thymus capitellatus Hoffmanns. & Link

Thymus villosus L.

subsp. villosus L.

LILIACEAE

Androcymbium europeum (Lange) K. Richter

Bellevalia hackelli Freyn

Colchicum corsicum Baker

Colchicum cousturieri Greuter

Fritillaria conica Rix

Fritillaria drenovskii Dogen & Stoy.

Fritillaria gussichiae (Degen & Doerfler) Rix

Fritillaria obliqua Ker-Gawl.

Fritillaria rhodocanakis Orph. ex Baker

Ornithogalum reverchonii Degen & Herv.-Bass.

Scilla beirana Samp.

Scilla odorata Link

ORCHIDACEAE

Ophrys argolica Fleischm.

Orchis scopulorum Simsmerh.

Spiranthes aestivalis (Poiret) L. C. M. Richard

PRIMULACEAE

Androsace cylindrica DC.

Primula glaucescens Moretti

Primula spectabilis Tratt.

RANUNCULACEAE

Aquilegia alpina L.

SAPOTACEAE

Sideroxylon marmulano Banks ex Lowe

SAXIFRAGACEAE

Saxifraga cintrana Kuzinsky ex Willk.

Saxifraga portosanctana Boiss.

Saxifraga presolanensis Engl.

Saxifraga valdensis DC.

Saxifraga vayredana Luizet

SCROPHULARIACEAE

Antirrhinum lopesianum Rothm.

Lindernia procumbens (Krocker) Philcox

SOLANACEAE

Mandragora officinarum L.

THYMELAEACEAE

Thymelaea broterana P. Cout.

UMBELLIFERAE

Bunium brevifolium Lowe

VIOLACEAE

Viola athois W. Becker

Viola cazorlensis Gandoger

Viola delphinantha Boiss.

[1] Razen mahov iz Priloge II(b).

--------------------------------------------------

PRILOGA V

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERESU SKUPNOSTI, PRI KATERIH ZA ODVZEM IZ NARAVE IN IZKORIŠČANJE LAHKO VELJAJO UKREPI UPRAVLJANJA

Vrste so v tej prilogi navedene:

- z imenom vrste ali podvrste, ali

- s skupino vrst, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona.

Okrajšava "spp." za imenom družine ali rodu, določa vse vrste te družine ali rodu.

(a) ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

CARNIVORA

Canidae

Canis aureus

Canis lupus (Španske populacije severno od Duera in grške populacije severno od 39. vzporednika)

Mustelidae

Martes martes

Mustela putorius

Phocidae

Vse vrste, ki niso navedene v Prilogi IV

Viverridae

Genetta genetta

Herpestes ichneumon

DUPLICIDENTATA

Leporidae

Lepus timidus

ARTIODACTYLA

Bovidae

Capra ibex

Capra pyrenaica (razen Capra pyrenaica pyrenaica)

Rupicapra rupicapra (razen Rupicapra rupicapra balcanica in rupicapra ornata)

DVOŽIVKE

ANURA BREZREPCI

Ranidae

Rana esculenta

Rana perezi

Rana ridibunda

Rana temporaria

RIBE

PETROMYZONIFORMES

Petromyzonidae

Lampetra fluviatilis

Lethenteron zanandrai

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

Vse vrste, ki niso navedene v Prilogi IV

SALMONIFORMES

Salmonidae

Thymallus thymallus

Coregonus spp. (razen Coregonus oxyrhynchus – anadromne populacije v nekaterih predelih Severnega morja)

Hucho hucho

Salmo salar (le v sladkih vodah)

Cyprinidae

Barbus spp.

PERCIFORMES

Percidae

Gymnocephalus schraetzer

Zingel zingel

CLUPEIFORMES

Clupeidae

Alosa spp.

SILURIFORMES

Siluridae

Silurus aristotelis

NEVRETENČARJI

COELENTERATA

CNIDARIA

Corallium rubrum

MOLLUSCA

GASTROPODA – STYLOMMATOPHORA

Helicidae

Helix pomatia

BIVALVIA – UNIONOIDA

Margaritiferidae

Margaritifera margaritifera

Unionidae

Microcondylaea compressa

Unio elongatulus

ANNELIDA

HIRUDINOIDEA – ARHYNCHOBDELLAE

Hirudinidae

Hirudo medicinalis

ARTHROPODA

CRUSTACEA – DECAPODA

Astacidae

Astacus astacus

Austropotamobius pallipes

Austropotamobius torrentium

Scyllaridae

Scyllarides latus

INSECTA – LEPIDOPTERA

Saturniidae

Graellsia isabellae

(b) RASTLINE

ALGAE

RHODOPHYTA

CORALLINACEAE

Lithothamnium coralloides Crouan frat.

Phymatholithon calcareum (Poll.) Adey & McKibbin

LICHENES

CLADONIACEAE

Cladonia L. subgenus Cladina (Nyl.) Vain.

BRYOPHYTA

MUSCI

LEUCOBRYACEAE

Leucobryum glaucum (Hedw.) Angstr.

SPHAGNACEAE

Sphagnum L. spp. (razen Sphagnum pylasii Brid.)

PTERIDOPHYTA

Lycopodium spp.

ANGIOSPERMAE

AMARYLLIDACEAE

Galanthus nivalis L.

Narcissus bulbocodium L.

Narcissus juncifolius Lagasca

COMPOSITAE

Arnica montana L.

Artemisia eriantha Ten

Artemisia genipi Weber

Doronicum plantagineum L.

subsp. tournefortii (Rouy) P. Cout.

CRUCIFERAE

Alyssum pintadasilvae Dudley.

Malcolmia lacera (L.) DC.

subsp. graccilima (Samp.) Franco

Murbeckiella pinnatifida (Lam.) Rothm.

subsp. herminii (Rivas-Martinez) Greuter & Burdet

GENTIANACEAE

Gentiana lutea L.

IRIDACEAE

Iris lusitanica Ker-Gawler

LABIATAE

Teucrium salviastrum Schreber

subsp. salviastrum Schreber

LEGUMINOSAE

Anthyllis lusitanica Cullen & Pinto da Silva

Dorycnium pentaphyllum Scop.

subsp. transmontana Franco

Ulex densus Welw. ex Webb.

LILIACEAE

Lilium rubrum Lmk

Ruscus aculeatus L.

PLUMBAGINACEAE

Armeria sampaio (Bernis) Nieto Feliner

ROSACEAE

Rubus genevieri Boreau

subsp. herminii (Samp.) P. Cout.

SCROPHULARIACEAE

Anarrhinum longipedicelatum R. Fernandes

Euphrasia mendonçae Samp.

Scrophularia grandiflora DC.

subsp. grandiflora DC.

Scrophularia berminii Hoffmanns & Link

Scrophularia sublyrata Brot.

COMPOSITAE

Leuzea rhaponticoides Graells

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

PREPOVEDANI NAČINI IN SREDSTVA ZA UJETJE IN UBITJE TER PREVOZNA SREDSTVA

(a) Neselektivna sredstva

SESALCI

- Slepe ali pohabljene živali, uporabljene kot žive vabe

- Magnetofoni

- Električne in elektronske naprave, s katerimi je mogoče ubijanje ali omamljanje

- Umetni viri svetlobe

- Ogledala in druge zaslepljevalne naprave

- Naprave za osvetljevanje ciljev

- Merilne naprave za nočno streljanje, ki vsebujejo elektronski povečevalec slike ali pretvornik slike

- Razstreliva

- Mreže, ki so glede na delovanje ali pogoje uporabe neselektivne

- Pasti, ki so glede na delovanje ali pogoje uporabe neselektivne

- Samostreli

- Strupi in zastrupljene vabe ali vabe za omamljanje

- Izganjanje s plinom ali dimom

- Polavtomatsko ali avtomatsko orožje z nabojnikom, v katerem sta lahko več kot dva naboja

RIBE

- Strup

- Razstreliva

(b) Prevozna sredstva

- Zrakoplovi

- Premikajoča se motorna vozila

--------------------------------------------------