Direktiva Sveta 92/12/EGS

z dne 25. februarja 1992

o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 99,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker vzpostavitev in delovanje notranjega trga zahteva prosti pretok blaga, tudi trošarinskega;

ker je treba sprejeti določbe, s katerimi se opredeli ozemlje, na katerem se uporablja ta direktiva, pa tudi Direktiva o stopnjah in strukturah dajatev za trošarinske proizvode;

ker je treba opredeliti koncept trošarinskih proizvodov; ker se določbe Skupnosti lahko nanašajo le na tisto blago, ki je kot tako obravnavano v vseh državah članicah; ker so taki proizvodi lahko obdavčeni z drugimi posrednimi davki za posebne namene; ker ohranitev ali uvedba drugih posrednih davkov ne sme povzročiti formalnosti ob prestopu meje;

ker morajo biti zaradi ureditve in delovanja notranjega trga obveznosti plačila trošarine v vseh državah članicah enake;

ker vsaka dobava, skladiščenje zaradi dobave ali oskrba gospodarskega subjekta, ki opravlja neodvisno gospodarsko dejavnost, ali subjekta, za katerega velja javno pravo, ki se opravi v drugi državi članici kakor tisti, v kateri se proizvod sprosti v porabo, povzroči obveznost plačila trošarine v tej drugi državi članici;

ker je treba pri trošarinskih proizvodih, ki jih nabavijo fizične osebe za svojo lastno uporabo in ki jih sami prevažajo, trošarino obračunati v državi, v kateri so ti proizvodi nabavljeni;

ker morajo države članice pri ugotavljanju, da trošarinski proizvodi niso namenjeni zasebnim, ampak komercialnim namenom, upoštevati veliko meril;

ker je treba od trošarinskih proizvodov, ki jih kupijo osebe, ki niso imetniki trošarinskih skladišč ali pooblaščeni ali nepooblaščeni trošarinski prejemniki, in ki jih pošlje ali prevaža neposredno ali posredno prodajalec ali nekdo v njegovem imenu, plačati trošarino v namembni državi članici;

ker je treba omogočiti opravljanje pregledov v proizvodnji in skladiščih, s čimer se zagotovi, da se morebitni davčni dolg pobere; ker mora sistem skladišč, ki ga odobrijo pristojni organi, omogočiti opravljanje takih pregledov;

ker premik z ozemlja ene države članice na ozemlje druge ne sme povzročiti pregledov, ki bi lahko ovirali prosti pretok znotraj Skupnosti; ker je zaradi obveznosti plačila trošarine kljub temu treba spremljati premik trošarinskih proizvodov; ker je torej treba sprejeti določbe glede spremnega dokumenta za take proizvode;

ker je treba določiti zahteve, v skladu s katerimi ravnajo imetniki trošarinskih skladišč in gospodarski subjekti, ki nimajo trošarinskih skladišč;

ker je za zagotovitev, da se davki poberejo po stopnjah, ki jih določijo države članice, treba sprejeti določbe za vzpostavitev postopka za premik takega blaga pod režimom odloga plačila trošarine;

ker je glede na to treba najprej sprejeti določbe za lažjo identifikacijo posameznih pošiljk; ker je treba sprejeti določbo, ki bo omogočala takojšnjo opredelitev davčnega statusa pošiljke; ker je torej nujno treba zagotoviti spremni dokument, ki bo ustrezal tem zahtevam, in je lahko bodisi administrativni bodisi komercialni dokument; ker mora uporabljeni komercialni dokument vključevati bistvene elemente iz administrativnega dokumenta;

ker je treba pojasniti postopek, po katerem gospodarski subjekti s spremnim dokumentom obvestijo davčne organe držav članic o odpremljenih ali prejetih pošiljkah;

ker spremnega dokumenta ni treba uporabljati za trošarinske proizvode, ki se premikajo pod carinskim režimom Skupnosti, razen za sprostitev v prosti promet ali pri vnosu v prosto cono ali prosto skladišče;

ker mora zaradi nacionalnih določb ob kršitvi predpisov ali nepravilnostih načelno pobrati trošarino država članica, na katere ozemlju je prekršek ali nepravilnost storjena, ali država članica, v kateri so kršitev predpisov ali nepravilnost ugotovili, ali država članica odpreme, če se blago ne predloži v namembni državi članici;

ker države članice lahko določijo, da morajo biti proizvodi, ki se sprostijo v porabo, opremljeni z davčnimi ali nacionalnimi identifikacijskimi oznakami, in ker uporaba teh oznak ne sme ovirati trgovine znotraj Skupnosti;

ker je treba plačano trošarino v državi članici, v kateri se proizvodi sprostijo v porabo, vrniti, če proizvodi niso namenjeni porabi v tej državi članici;

ker zaradi odprave načela obdavčenja uvoza med državami članicami prenehajo veljati določbe o oprostitvah in nadomestilih za uvoz med državami članicami; ker je torej treba odpraviti te določbe in prilagoditi ustrezne direktive;

ker je treba ustanoviti Odbor za trošarine, da pregleda ukrepe Skupnosti za izvajanje določb o trošarinah;

ker člen 1(2) Uredbe o odpravi kontrol in formalnosti glede ročne prtljage oseb na poletih znotraj Skupnosti ali pri prečkanju morij znotraj Skupnosti določa, da izvrševanje te uredbe ne posega v kontrole, povezane s prepovedmi ali omejitvami, ki jih določijo države članice, če so v skladu s tremi pogodbami o ustanovitvi Evropske skupnosti; ker je v tem smislu preverjanje za izvajanje količinskih omejitev iz člena 26 treba šteti za tako kontrolo in, kot tako, za združljivo z zakonodajo Skupnosti;

ker bo potreben čas, da se stori vse za ublažitev socialnih posledic v prizadetih sektorjih, pa tudi morebitnih regionalnih težav, zlasti na obmejnih območjih, zaradi odprave obdavčenja uvoza in oprostitve pri izvozu v trgovanju med državami članicami; ker morajo biti zato države članice pooblaščene, da v določenem roku, ki poteče 30. junija 1999, oprostijo proizvode, ki jih brezcarinske prodajalne dobavljajo za zračni ali morski potniški promet med državami članicami;

ker so v splošnem trošarinskem režimu mali proizvajalci vina lahko oproščeni nekaterih obveznosti;

ker je Direktivo Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposrednega obdavčevanja in davka na dodano vrednost [4] treba spremeniti za razširitev njenih določb tako, da bodo vključevale trošarine,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

NASLOV I

Splošne določbe

Člen 1

1. Ta direktiva določa režim za proizvode, za katere ob sprostitvi v porabo nastane obveznost plačila trošarine in drugih posrednih davkov, ki se pobirajo neposredno ali posredno, razen davka na dodano vrednost in davkov, ki jih uvede Skupnost.

2. Posebne določbe glede strukture in stopenj trošarine na trošarinske proizvode se določijo v posebnih direktivah.

Člen 2

1. Ta direktiva in direktive iz člena 1(2) veljajo za ozemlje Skupnosti, kakor je določeno za vsako državo članico s Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti s členom 227, razen za naslednja nacionalna ozemlja:

- v Zvezni republiki Nemčiji otok Heligoland in ozemlje Büsingen,

- v Republiki Italiji Livigno, Campione d'Italia in italijanske vode Luganskega jezera,

- v Kraljevini Španiji Ceuta in Melilla.

2. Ne glede na odstavek 1 se ta direktiva in direktive iz člena 1(2) ne uporabljajo za Kanarske otoke. Vendar pa Kraljevina Španija z uradno izjavo lahko sporoči, da se od prvega dne drugega meseca po vložitvi take uradne izjave za omenjena ozemlja uporabljajo te direktive v zvezi z vsemi ali nekaterimi proizvodi iz člena 3(1).

3. Z odstopanjem od odstavka 1 se niti ta direktiva niti direktive iz člena 1(2), ne uporabljajo za čezmorske departmaje Republike Francije.

Vendar pa Republika Francija z uradno izjavo lahko sporoči, da te direktive veljajo za omenjena ozemlja – ob upoštevanju ukrepov za prilagoditev na njihovo veliko oddaljenost – od prvega dne drugega meseca po vložitvi uradne izjave.

4. Države članice storijo vse kar je potrebno za zagotovitev, da se transakcije, ki:

- izhajajo iz Kneževine Monako ali so namenjene tja, obravnavajo kot transakcije, ki izhajajo iz Republike Francije ali so tja namenjene,

- izhajajo iz Jungholza in Mittelberga (Kleines Walsertal) ali so namenjene tja, obravnavajo kot transakcije, ki izhajajo iz Zvezne republike Nemčije ali so tja namenjene,

- izhajajo z otoka Mana ali so namenjene tja, obravnavajo kot transakcije, ki izhajajo iz Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska ali so tja namenjene,

- izhajajo iz San Marina ali so namenjene tja, obravnavajo kot transakcije, ki izhajajo iz Republike Italije ali so tja namenjene.

5. Določbe te direktive Grčiji ne preprečujejo ohranitve posebnega statusa gore Atos, ki ga zagotavlja člen 105 grške ustave.

6. Če Komisija meni, da izjeme iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 niso več upravičene, zlasti glede poštene konkurence, predloži Svetu ustrezne predloge.

Člen 3

1. Ta direktiva se na ravni Skupnosti uporablja za naslednje proizvode, kakor jih opredeljujejo ustrezne direktive:

- mineralno olje,

- alkohol in alkoholne pijače,

- tobačni proizvodi.

2. Proizvodi, našteti v odstavku 1, se lahko obdavčijo z drugimi posrednimi davki za posebne namene, če so ti davki v skladu z davčnimi pravili, ki se uporabljajo za trošarino in DDV, glede določanja davčne osnove, izračunavanja davka, davčne obveznosti in davčnega nadzora.

3. Države članice obdržijo pravico do uvedbe ali ohranitve davkov, pobranih od proizvodov, ki niso našteti v odstavku 1 pod pogojem, da ti davki pri trgovanju med državami članicami ne povzročijo dodatnih formalnosti ob prestopu meje.

Ob upoštevanju iste določbe, države članice obdržijo tudi pravico do pobiranja takih davkov od opravljanja storitev, ki jih ni mogoče označiti za prometne davke, vključno s tistimi, ki se nanašajo na trošarinske proizvode.

Člen 4

Za namene direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) imetnik trošarinskega skladišča: fizična ali pravna oseba, ki ima dovoljenje pristojnih organov države članice za proizvodnjo, predelavo, skladiščenje, prejem in odpremo trošarinskih proizvodov pri opravljanju lastne poslovne dejavnosti, pri čemer je plačilo trošarine odloženo pod režimom trošarinskega skladiščenja;

(b) trošarinsko skladišče: prostor, v katerem imetnik trošarinskega skladišča pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti trošarinsko blago proizvaja, predeluje, skladišči, prejema ali odpremlja pod režimom odloga plačila trošarine z upoštevanjem pogojev, ki jih določijo pristojni organi države članice, v kateri se trošarinsko skladišče nahaja;

(c) režim odloga plačila trošarine: davčni režim, ki se uporablja za proizvodnjo, predelavo, skladiščenje in premik proizvodov, in je plačilo trošarine odloženo;

(d) pooblaščeni trošarinski prejemnik: fizična ali pravna oseba brez statusa imetnika trošarinskega skladišča, ki ima dovoljenje pristojnih organov države članice, da pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti prejema trošarinske proizvode iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Tovrstni prejemnik ne sme ne skladiščiti ne odpremljati takih proizvodov pod režimom odloga plačila trošarine;

(e) nepooblaščeni trošarinski prejemnik: fizična ali pravna oseba brez statusa imetnika trošarinskega skladišča, ki ima pravico, da pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti občasno prejema trošarinske proizvode iz druge države članice pod režimom odloga plačila trošarine. Tovrstni prejemnik ne sme niti skladiščiti niti odpremljati proizvodov pod režimom odloga plačila trošarine. nepooblaščeni trošarinski prejemnik mora davčnim organom namembne države članice jamčiti za plačilo trošarine pred odpremo blaga.

Člen 5

1. Obveznost plačila trošarine za proizvode iz člena 3(1) nastane v trenutku, ko so proizvedenina ozemlju Skupnosti, opredeljenem v členu 2, ali če se na to ozemlje uvozijo.

"Uvoz trošarinskih proizvodov" pomeni vnos tega izdelka na ozemlje Skupnosti, vključno z vnosom takega izdelka iz ozemlja, določenega v členu 2(1), (2) in (3), ali s Kanalskih otokov.

Če je za proizvod ob vnosu na ozemlje Skupnosti uveden carinski postopek Skupnosti, se šteje, da je uvožen, ko je carinski postopek Skupnosti zaključen.

2. Brez poseganja v nacionalne določbe in določbe Skupnosti glede carinskih zadev se šteje, da je plačilo trošarine odloženo za tiste trošarinske proizvode, ki se vnašajo iz ali iznašajo v tretje države in za katere je uveden carinski postopek Skupnosti, razen če so sproščeni v prosti promet, ali so vneseni v prosto cono ali prosto skladišče.

Člen 6

1. Obveznost za plačilo trošarine nastane ob sprostitvi v porabo ali ko se ugotovi primanjkljaj, od katerega je treba plačati trošarino v skladu s členom 14(3).

Sprostitev trošarinskih proizvodov v porabo je:

(a) vsaka odprema, tudi nepravilna, iz režima odloga plačila trošarine;

(b) vsaka proizvodnja teh proizvodov, tudi nepravilna, zunaj režima odloga plačila trošarine;

(c) vsak uvoz teh proizvodov, tudi nepravilen, če ti proizvodi niso pod režimom odloga plačila trošarine.

2. Sprejmejo se tisti pogoji za plačilo obveznosti in stopnje trošarine, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za plačilo trošarine v državi članici, v kateri se proizvodi sprostijo v porabo ali v kateri se ugotovi primanjkljaj. Trošarina se določi in pobere v skladu s postopkom posamezne države članice, pri čemer velja, da države članice uporabljajo enake postopke odmere in pobiranja trošarine za domače proizvode in proizvode iz drugih držav članic.

Člen 7

1. Pri trošarinskih proizvodih, ki so že sproščeni v porabo v eni državi članici in se zaradi komercialnih namenov nahajajo v drugi državi članici, se trošarina pobere v državi članici, v kateri se proizvodi nahajajo.

2. Zato nastane brez poseganja v člen 6 za proizvode, ki so že sproščeni v porabo v eni državi članici v skladu s členom 6, in so dobavljeni, namenjeni za dobavo ali uporabljeni v drugi državi članici za namene gospodarskega subjekta, ki neodvisno opravlja gospodarsko dejavnost, ali za namene subjekta, za katerega velja javno pravo, obveznost za plačilo trošarine v tej drugi državi članici.

3. Glede na vse okoliščine primera lahko trošarino dolguje oseba, ki opravlja dobavo ali skladišči proizvode za dobavo, ali oseba, ki proizvode prejme za uporabo v državi članici, ki ni država v kateri so proizvodi že sproščeni v porabo, ali ustrezen gospodarski subjekt ali subjekt, za katerega velja javno prav.

4. Proizvodi iz odstavka 1 se premikajo med ozemlji držav članic skupaj s spremnim dokumentom, v katerem so navedeni vsi najvažnejši podatki iz dokumenta iz člena 18(1). Oblika in vsebina tega dokumenta se določita v skladu s postopkom iz člena 24.

5. Oseba, gospodarski subjekt ali subjekt javnega prava iz odstavka 3 mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) pred odpremo prijaviti blago davčnim organom namembne države članice in jamčiti za plačilo trošarine;

(b) plačati trošarino namembne države članice v skladu s postopkom, ki ga določi ta država članica;

(c) privoliti v vse preglede, ki administraciji namembne države članice omogočijo ugotoviti, da je blago dejansko prejeto in da je trošarina plačana.

6. Trošarina, ki je že bila plačana v prvi državi članici iz odstavka 1, se povrne v skladu s členom 22(3).

Člen 8

Za proizvode, ki jih nabavijo fizične osebe za lastno uporabo in jih same prevažajo, se po načelu, ki ureja notranji trg, trošarina obračuna v državi članici, v kateri so nabavljeni.

Člen 9

1. Brez poseganja v člene 6, 7 in 8, nastane obveznost za plačilo trošarine, kadar so proizvodi sproščeni v porabo v državi članici zaradi komercialnih namenov, v drugi državi članici.

V takem primeru dolguje trošarino in plačilo obveznosti državi članici, na ozemlju katere se nahajajo proizvodi, njihov imetnik.

2. Za ugotovitev, da so proizvodi iz člena 8 predvideni za komercialne namene, morajo države članice med drugim upoštevati naslednje:

- komercialni status imetnika proizvodov in njegove razloge za razpolaganje z njimi,

- kraj, kjer se proizvodi nahajajo ali, če je ustreznejše, način uporabljenega prevoza,

- vse dokumente, ki se nanašajo na proizvode,

- naravo proizvodov,

- količino proizvodov.

Za uporabo vsebine pete alinee prvega pododstavka, lahko države članice določijo okvirne količine samo v obliki seznama. Te okvirne količine ne smejo biti nižje od:

(a) tobačni proizvodi

cigarete | 800 kosov |

cigarilosi (cigare, ki ne tehtajo več kakor 3 g) | 400 kosov |

cigare | 200 kosov |

tobak za kajenje | 1,0 kg; |

(b) alkoholne pijače

žgane alkoholne pijače | 10 l |

vmesni alkoholni proizvodi | 20 l |

vino (vključno z največ 60 l penečega se vina) | 90 l |

pivo | 110 l. |

Do 30. junija 1977 sme Irska uporabljati okvirne količine, ki ne smejo biti manjše od 45 litrov za vino (vključno z največ 30 litri penečega se vina) in 55 litrov za pivo.

3. Države članice lahko tudi določijo, da nastane obveznost za plačilo trošarine v državi članici porabe za nabavo mineralnega olja, ki je že bilo sproščeno v porabo v drugi državi članici, če take proizvode na neobičajen način prevažajo fizične osebe ali kdo drug v njihovem imenu. Neobičajni prevoz je vsak prevoz goriva, razen prevoz v rezervoarjih vozil ali v ustreznih ročkah za rezervno gorivo in prevoz tekočih proizvodov za ogrevanje, razen prevoz v cisternah, uporabljenih v imenu osebe, ki opravlja takšno gospodarsko dejavnost.

Člen 10

1. Trošarinski proizvodi, ki jih kupijo osebe, ki niso imetniki trošarinskih skladišč ali pooblaščeni ali nepooblaščeni trošarinski prejemniki, in jih neposredno ali posredno pošlje ali prevaža prodajalec ali nekdo v njegovem imenu, so zavezani plačilu trošarine v namembni državi članici. Za namene tega člena pomeni "namembna država članica" tisto državo članico, v katero prispe pošiljka ali transport.

2. Zato nastane obveznost za plačilo trošarine v namembni državi članici, ko gre za dobavo trošarinskih proizvodov, ki so že sproščeni v porabo v državi članici in jih je treba poslati ali prepeljati osebi iz odstavka 1, ki opravlja dejavnost v drugi državi članici, in ki jih neposredno ali posredno pošlje ali prevaža prodajalec ali kdo drug v njegovem imenu.

3. Trošarina namembne države članice se obračuna prodajalcu ob dostavi. Vendar pa države članice lahko sprejmejo predpise, ki določajo, da trošarino plača davčni zastopnik, ki ni prejemnik izdelka. Tak davčni zastopnik mora opravljati dejavnost v namembni državi članici in imeti dovoljenje davčnih organov te države.

Država članica, v kateri prodajalec opravlja dejavnost, mora zagotoviti, da ravna v skladu z naslednjimi zahtevami:

- preden odpošlje proizvode, jamči za plačilo trošarine pod pogoji, ki jih določi namembna država članica, in zagotovi, da je trošarina plačana po dobavi proizvodov,

- vodi evidenco dobavljenih proizvodov.

4. V primeru iz odstavka 2 se trošarina, plačana v prvi državi članici, povrne v skladu s členom 22(4).

5. Ob upoštevanju prava Skupnosti, lahko države članice sprejmejo posebna pravila o uporabi te določbe za trošarinske proizvode, vključene v posebni nacionalni režim distribucije, ki je združljiv s Pogodbo.

NASLOV II

Proizvodnja, predelava in skladiščenje

Člen 11

1. Vsaka država članica določi pravila glede proizvodnje, predelave in skladiščenja trošarinskih proizvodov, za katere veljajo določbe te direktive.

2. Proizvodnja, predelava in skladiščenje trošarinskih proizvodov, za katere trošarina še ni plačana, se opravljajo v trošarinskem skladišču.

Člen 12

Pristojni organi držav članic morajo za odprtje in delovanje trošarinskih skladišč izdati dovoljenje.

Člen 13

Imetnik trošarinskega skladišča mora:

(a) zagotoviti jamstvo, če je potrebno, za proizvodnjo, predelavo in skladiščenje ter obvezno jamstvo za premik trošarinskih proizvodov, pogoje jamstva določijo davčni organi države članice, ki izda dovoljenje za trošarinsko skladišče;

(b) ravnati v skladu z zahtevami, ki jih določi država članica, na katere ozemlju je trošarinsko skladišče;

(c) za vsako skladišče voditi evidenco zalog in gibanja proizvodov;

(d) omogočiti pregled proizvodov, kadarkoli se to zahteva;

(e) privoliti v vsak nadzor in preverjanje zalog.

Zahteve morajo spoštovati načelo nerazlikovanja med nacionalnimi transakcijami in transakcijami znotraj Skupnosti.

Člen 14

1. Imetniki trošarinskih skladišč so oproščeni plačila trošarine za primanjkljaje, ki nastanejo pod režimom odloga plačila trošarine in so posledica naključnih dogodkov ali višje sile ter jih ugotovi pooblaščenec pristojne države članice. Oprostitev plačila trošarine velja tudi za primanjkljaje, ki nastanejo med proizvodnjo in predelavo, skladiščenjem ter prevozom pod režimom odloga plačila trošarine in izhajajo iz narave izdelka. Vsaka država članica določi pogoje za odobritev oprostitve. Te oprostitve se uporabljajo tudi za gospodarske subjekte iz člena 16 med prevozom proizvodov pod režimom odloga plačila trošarine.

2. Primanjkljaje iz odstavka 1, ki nastanejo med prevozom proizvodov znotraj Skupnosti pod režimom odloga plačila trošarine, je treba ugotoviti v skladu s pravili namembne države članice.

3. Brez poseganja v člen 20 se trošarina na manko, ki ni primanjkljaj iz odstavka 1, in od primanjkljajev, za katere se ne odobri oprostitev iz odstavka 1, pobere po stopnjah, ki se v ustrezni državi članici uporabljajo v času, ko pristojni organi ugotovijo, da se je primanjkljaj pojavil ali, če je potrebno, ko je bil manko zabeležen.

NASLOV III

Gibanje blaga

Člen 15

1. Brez poseganja v določbe členov 5(2), 16 in 19(4) se mora trošarinsko blago pod režimom odloga plačila trošarine gibati med trošarinskimi skladišči.

2. Dovoljenja za trošarinska skladišča, ki jih pristojni organi v državi članici izdajo v skladu s členom 13, se nanašajo na gibanje trošarinskih proizvodov v nacionalnih mejah in znotraj Skupnosti.

3. Tveganje, ki izhaja iz gibanja trošarinskih proizvodov znotraj Skupnosti, se zavaruje z jamstvom, ki ga zagotovi imetnik odpremnega trošarinskega skladišča, kakor to določa člen 13, ali če je to potrebno z jamstvom, ki solidarno in skupno zavezuje pošiljatelja in tudi prevoznika. Če je primerno, države članice lahko zahtevajo, da jamstvo zagotovi prejemnik.

Podrobna pravila glede jamstev določijo države članice. Jamstvo mora veljati na celotnem območju Skupnosti.

4. Brez poseganja v določbo člena 20 se lahko imetnik odpremnega trošarinskega skladišča in, če pride do takega primera, prevoznik razbremeni odgovornosti le na podlagi dokazila, da je prejemnik prevzel pošiljko proizvodov, zlasti s spremnim dokumentom iz člena 18 pod pogoji iz člena 19.

Člen 16

1. Ne glede na člen 15(1), je prejemnik lahko gospodarski subjekt brez statusa imetnika trošarinskega skladišča. Ta gospodarski subjekt lahko pri opravljanju svoje dejavnosti prejema trošarinske proizvode iz drugih držav članic pod režimom odloga plačila trošarine. Vendar pa ne sme ne skladiščiti ne pošiljati takih proizvodov pod režimom odloga plačila trošarine.

Ob upoštevanju prava Skupnosti lahko države članice sprejmejo posebna pravila o uporabi te določbe za trošarinske proizvode, vključene v poseben nacionalni režim distribucije, ki je združljiv s Pogodbo.

2. Preden zgoraj omenjeni gospodarski subjekt prejme blago, lahko zahteva, da ga registrirajo davčni organi njegove države članice.

Pooblaščeni trošarinski prejemnik mora:

(a) jamčiti za plačilo trošarine pod pogoji, ki jih določijo davčni organi njegove države članice, ne glede na člen 15(4), ki ureja odgovornost imetnika odpremnega trošarinskega skladišča in morebitno odgovornost prevoznika;

(b) voditi evidence pošiljk proizvodov;

(c) pokazati proizvode, kadarkoli se to zahteva;

(d) privoliti v vsak nadzor in preverjanje zalog.

Obveznost plačila trošarine za tak gospodarski subjekt nastane, ko prejme blago; trošarina mora biti plačana v skladu s postopkom, ki ga določi posamezna država članica.

3. Če gospodarski subjekt iz odstavka 1, ni registriran pri davčnih organih svoje države članice, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) pred odpremo prijaviti blago davčnim organom namembnih držav članic in jamčiti za plačilo trošarine ne glede na člen 15(4), ki se nanaša na odgovornost imetnika odpremnega trošarinskega skladišča in morebitne odgovornosti prevoznika;

(b) ob prejemu blaga plačati trošarino namembne države članice v skladu s postopkom, ki ga določi ta država članica;

(c) privoliti v vse preglede, ki administraciji namembne države članice omogočijo ugotoviti, da je blago dejansko prejeto in da je trošarina plačana.

4. Ob upoštevanju določb iz odstavkov 2 in 3 se v zvezi s premikom trošarinskih proizvodov pod režimom odloga plačila trošarine, uporabljajo določbe te direktive.

Člen 17

Imetnik odpremnega trošarinskega skladišča lahko imenuje davčnega zastopnika. Ta davčni zastopnik mora opravljati dejavnost v namembni državi članici in mora imeti dovoljenje davčnih organov te države. Ko nastopa v imenu prejemnika, ki nima statusa imetnika trošarinskega skladišča, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) jamčiti za plačilo trošarine pod pogoji, ki jih določijo davčni organi namembne države članice, ne glede na člen 15(4), ki se nanaša na odgovornost imetnika odpremnega trošarinskega skladišča in morebitno odgovornost prevoznika;

(b) ob prejemu blaga plačati trošarino namembne države članice v skladu s postopkom, ki ga določi namembna država članica;

(c) voditi evidenco pošiljk proizvodov in davčne organe namembne države članice obvestiti o kraju dostave blaga.

Člen 18

1. Ne glede na možno uporabo računalniško podprtih postopkov mora vse trošarinske proizvode, ki se med državami članicami premikajo pod režimom odloga plačila trošarine, spremljati dokument, ki ga izda pošiljatelj. Ta dokument je lahko bodisi administrativni bodisi komercialni dokument. Njegova oblika in vsebina se določita v skladu s postopkom iz člena 24.

2. Zaradi možnosti identifikacije proizvodov in opravljanja pregledov morajo biti v dokumentu iz odstavka 1 paketi oštevilčeni in proizvodi opisani. Po potrebi mora pošiljatelj vsak zabojnik zapečatiti, če države članice odpreme priznavajo prevozno sredstvo kot primerno za pečatenje, ali pa mora pošiljatelj pakete zapečatiti.

3. Če prejemnik ni imetnik trošarinskega skladišča ali pooblaščeni trošarinski prejemnik, in ne glede na člen 17, mora biti dokumentu iz odstavka 1 priložen dokument, ki potrjuje, da je trošarina plačana v namembni državi članici ali da so vsi drugi postopki za pobiranje trošarine izpolnjeni v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi namembne države članice.

Iz tega dokumenta morajo biti razvidni:

- naslov urada pristojnih davčnih organov v namembni državi članici,

- datum in referenčna oznaka plačila ali prejema jamstva za plačilo pri pristojnem uradu.

4. Odstavek 1 se ne uporabi, kadar se trošarinski proizvodi premikajo pod pogoji iz člena 5(2).

5. Brez poseganja v člen 3(1) lahko države članice ohranijo svoja pravila o premikanju in skladiščenju surovin za proizvodnjo ali pripravo trošarinskih proizvodov.

Člen 19

1. Gospodarski subjekti morajo obveščati davčne organe držav članic o poslanih ali prejetih pošiljkah z dokumentom ali sklicevanjem na dokumentiz člena 18. Ta dokument se izda v štirih izvodih:

- en izvod hrani pošiljatelj,

- en izvod je za prejemnika,

- en izvod se vrne pošiljatelju v potrditev prejema pošiljke,

- en izvod je za pristojne organe namembne države članice.

Pristojni organi vsake odpremne države članice lahko predvidijo uporabo dodatnega izvoda dokumenta za pristojne organe države članice odpreme.

Namembne države članice lahko določijo, da morajo izvod, ki se vrne pošiljatelju v potrditev prejema pošiljke, overiti ali potrditi njihovi pristojni organi. Države članice, ki uporabljajo to določbo, morajo o tem obvestiti Komisijo, ki nato o tem obvesti druge države članice.

Postopek glede izvoda za pristojne organe namembnih držav članic se sprejme v skladu s postopkom iz člena 24.

2. Če se trošarinski proizvodi prevažajo pod režimom odloga plačila trošarine k imetniku trošarinskega skladišča ali pooblaščenemu trošarinskemu prejemniku, mora prejemnik en izvod ustrezno izpolnjenega spremnega administrativnega dokumenta ali izvod komercialnega dokumenta vrniti pošiljatelju v potrditev prejema pošiljke najpozneje v 15 dneh po preteku meseca, v katerem je prejemnik dobil pošiljko.

Izvod, ki ga je treba vrniti, mora vsebovati naslednje podatke, potrebne za potrditev prejema pošiljke:

(a) naslov urada pristojnih davčnih organov za prejemnika;

(b) datum in kraj prejema blaga;

(c) opis prejetega blaga zaradi preverjanja, ali se pošiljka sklada s podatki iz dokumenta. Če se, je treba dodati zaznamek "pošiljka pregledana";

(d) ustrezno referenčno ali evidenčno številko, če je to primerno in če jo pristojni organi namembne države članice uporabljajo, številčenje in/ali potrdilo pristojnih organov namembne države članice, če ta država članica določi, da morajo izvod, ki ga je treba vrniti, overiti ali potrditi njeni organi;

(e) podpis prejemnika.

3. Režim odloga plačila trošarine, kakor je opredeljen v členu 4(c), preneha, ko se za trošarinske proizvode vzpostavi eden izmed režimov iz člena 5(2) in tam opredeljenih pogojev, ko pošiljatelj prejme vrnjeni izvod ustrezno izpolnjenega spremnega administrativnega dokumenta ali komercialnega dokumenta, v katerem mora biti zabeleženo, da je bil za proizvode vzpostavljen tak režim.

4. Če se trošarinski proizvodi, ki se premikajo pod režimom odloga plačila trošarine v skladu s členom 4(c), izvozijo, ta režim preneha s potrdilom o iznosu iz Skupnosti, ki ga izda carinski urad in s katerim se potrjuje, da je proizvodproizvodproizvod res zapustil Skupnost. Ta urad mora pošiljatelju vrniti tisti overjeni izvod spremnega dokumenta, ki je namenjen njemu.

5. Če ni potrditve prejema, mora pošiljatelj obvestiti davčne organe svoje države članice v roku, ki ga te določijo. Vendar pa rok ne sme biti daljši od treh mesecev od datuma odpreme blaga.

6. Države članice sodelujejo pri uvajanju naključnih pregledov, ki se po potrebi lahko opravljajo z računalniško vodenimi postopki.

Člen 20

1. Če je med premikanjem trošarinskih proizvodov prišlo do nepravilnosti ali prekrškov v zvezi s plačilom obveznosti trošarin, mora dolg iz trošarine plačati fizična ali pravna oseba, ki je jamčila za plačilo trošarine v skladu s členom 15(3), v državi članici kjer je prekršek ali nepravilnost storila, neodvisno od uvedbe kazenskega postopka.

Če se trošarina pobere v državi članici, ki ni država odpreme, mora država članica, ki trošarino pobere o tem obvestiti pristojne organe v državi odpreme.

2. Če se med premikanjem odkrije prekršek ali nepravilnost in se ne da ugotoviti, kje je bil storjen, se šteje, da je storjen v državi članici, v kateri je bil odkrit.

3. Ne glede na določbe člena 6(2), kadar se za trošarinske proizvode, ki ne prispejo v namembni kraj in ni mogoče ugotoviti, kje je prekršek ali nepravilnost bila storjena velja da sta prekršek ali nepravilnost bila storjena v državi članici odpreme, ki pobere trošarino po stopnji, veljavni na dan odpošiljanja proizvodov, razen če se v štirih mesecih od dneva odpreme proizvodov pristojnim organom predloži dokaz o pravilnosti transakcije ali o kraju, kjer je bila nepravilnost ali prekršek dejansko storjen.

4. Če se je pred iztekom triletnega obdobja od datuma izdaje spremnega dokumenta ugotovila država članica, v kateri je bila dejansko storjena nepravilnost ali prekršek, ta država članica pobere trošarino po stopnji, veljavni na dan, ko je bilo blago odposlano. V tem primeru se takoj ob predložitvi dokazila o pobrani trošarini, prvotno pobrana trošarina povrne.

Člen 21

1. Brez poseganja v člen 6(1) lahko države članice zahtevajo, da se proizvodi, sproščeni v porabo na njihovem ozemlju, označijo z davčnimi oznakami ali nacionalnimi identifikacijskimi znaki, ki se uporabljajo za fiskalne namene.

2. Vsaka država članica, ki zahteva uporabo davčnih oznak ali nacionalnih identifikacijskih znakov iz odstavka 1 jih mora dati na voljo imetnikom trošarinskih skladišč drugih držav članic. Vendar pa vsaka država članica lahko zahteva, da so davčne oznake na voljo davčnim zastopnikom, ki jih pooblastijo davčni organi te države članice.

Države članice morajo zagotoviti, da postopek v zvezi s temi oznakami ne ustvarja omejitev za prosti pretok trošarinskih proizvodov.

3. Davčne oznake ali identifikacijski znaki v smislu odstavka 1 veljajo v državi članici, ki jih je izdala.

Vendar pa države članice te oznake lahko medsebojno priznajo.

4. Na Irskem se lahko skladišči, prevaža ali uporablja mineralno olje, ki ni v rezervoarjih vozil, ki lahko uporabljajo davka oproščeno gorivo, samo če je to v skladu z zahtevami te države glede kontrole in označevanja.

5. Proizvodi, opremljeni z davčno oznako ali nacionalnim identifikacijskim znakom države članice v smislu odstavka 1, ki so namenjeni prodaji v tej državi članici in so na ozemlju druge države članice, se lahko premikajo znotraj Skupnosti skupaj s spremnim dokumentom, kakor to predvideva člen 18(1) in (3), ali, če se pojavi tak primer, v skladu s členom 5(2).

NASLOV IV

Vračila

Člen 22

1. V ustreznih primerih lahko gospodarski subjekt pri opravljanju svoje dejavnosti zahteva za trošarinske proizvode sproščene v porabo, vračilo trošarine od davčnih organov države članice, v kateri so proizvodi bili sproščeni v porabo, če niso namenjeni porabi v tej državi članici.

Vendar pa države članice lahko zavrnejo zahtevo za vračilo, če niso izpolnjena merila glede pravilnosti, ki jih določijo.

2. Pri uporabi odstavka 1 se uporabljajo naslednje določbe:

(a) preden se blago odpošlje, mora pošiljatelj vložiti zahtevo za vračilo od pristojnih organov svoje države članice in predložiti dokazilo, da je trošarina plačana. Vendar pristojni organi ne smejo zavrniti vračila le zato, ker ni predložen dokument, ki ga pripravijo ti isti organi, ki potrjuje da je bilo prvotno plačilo opravljeno;

(b) prevoz blaga iz točke (a) se opravi v spremstvu dokumenta iz člena 18(1);

(c) pošiljatelj predloži pristojnim organom svoje države članice od prejemnika vrnjeni in ustrezno izpolnjeni izvod dokumenta iz točke (b), ki ga mora spremljati bodisi dokument, ki potrjuje da je trošarina zavarovana v državi članici porabe, bodisi dokument z naslednjimi podatki:

- naslov pristojnega urada davčnih organov v namembni državi članici,

- datum, ko je ta urad prejel obračun trošarine, skupaj s sklicno ali evidenčno številko tega obračuna;

(d) za trošarinske proizvode, sproščene v porabo v državi članici, ki so opremljeni z davčno oznako ali identifikacijskim znakom države članice, se lahko zahteva vračilo trošarine, ki jo morajo vrniti davčni organi držav članic, ki so izdali davčne oznake ali identifikacijske znake, če so davčni organi države članice, ki so jih izdali, ugotovili, da so te oznake ali znaki uničeni.

3. V primerih iz člena 7 mora država članica odpreme vrniti plačano trošarino le, če je bila ta že plačana v namembni državi članici v skladu s postopkom iz člena 7(5).

Vendar pa države članice lahko zavrnejo to zahtevo za vračilo, če niso izpolnjena merila za pravilnost, ki jih določijo.

4. V primerih iz člena 10 mora država članica odpreme na zahtevo prodajalca vrniti plačano trošarino, če je ta ravnal po postopku, določenem v členu 10(3).

Vendar pa države članice lahko zavrnejo to zahtevo za vračilo, če niso izpolnjena merila za pravilnost, ki jih določijo.

Države članice lahko določijo poenostavljen postopek vračila, če je prodajalec imetnik trošarinskega skladišča.

5. Davčni organi vsake države članice določijo postopke nadzora in metode, ki se uporabljajo za vračila, opravljena na njihovem ozemlju. Države članice zagotovijo, da vračilo trošarine ne presega dejansko plačanega zneska.

NASLOV V

Oprostitve

Člen 23

1. Trošarina se ne plačuje od trošarinskih proizvodov, ki so namenjeni:

- za dobavo v okviru diplomatskih ali konzularnih odnosov,

- za mednarodne organizacije, ki jih javne oblasti države članice gostiteljice priznajo kot take, in za člane takih organizacij v mejah in pod pogoji, določenimi v mednarodnih konvencijah o ustanovitvi teh organizacij ali v dogovorih s centralami,

- za oborožene sile vsake države članice Severnoatlantskega zavezništva, ki niso države članice, v katerih nastane obveznost plačila trošarine, pa tudi za oborožene sile iz člena 1 Sklepa 90/640/EGS [5] za potrebe teh sil, civilnega osebja, ki jih spremlja, ali za oskrbo njihovih menz in kantin,

- za porabo v skladu s sporazumom, sklenjenim z državami nečlanicami ali mednarodnimi organizacijami, če je tak sporazum glede na oprostitev plačila DDV dovoljen ali potrjen.

Za te oprostitve veljajo pogoji in omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica, dokler se ne sprejmejo enotna davčna pravila. Oprostitev se lahko odobri v skladu s postopkom za vračilo trošarine.

2. Svet lahko na predlog Komisije s soglasno odločitvijo dovoli katerikoli državi članici, da z državo nečlanico ali mednarodno organizacijo sklene sporazum, ki lahko vključuje oprostitve plačila trošarine.

Država, ki želi skleniti tak sporazum, o tem uradno obvesti Komisijo in predloži vse s tem povezane informacije. Komisija obvesti druge države članice v enem mesecu. Šteje se, da je Svet sprejel odločitev, če v dveh mesecih po tem, ko so bile druge države članice s tem seznanjene, o zadevi ne razpravlja.

3. Dne 31. decembra 1992 se prenehajo uporabljati določbe o trošarini iz naslednjih direktiv:

- Direktiva 74/651/EGS [6],

- Direktiva 83/183/EGS [7],

- Direktiva 68/297/EGS [8].

4. Dne 31. decembra 1992 se prenehajo uporabljati določbe o trošarini iz Direktive 69/169/EGS [9] v zvezi z odnosi med državami članicami.

5. Dokler Svet na predlog Komisije soglasno ne sprejme določb Skupnosti o oskrbi ladij in zrakoplovov, države članice lahko še naprej uporabljajo svoje nacionalne določbe s tega področja.

NASLOV VI

Odbor za trošarine

Člen 24

1. Komisiji pomaga Odbor za trošarine, v nadaljnjem besedilu "Odbor". Sestavljajo ga predstavniki držav članic, predseduje mu predstavnik Komisije. Odbor pripravi svoj poslovnik.

2. Ukrepi, ki so potrebni za uporabo členov 7, 18 in 19 se sprejmejo v skladu s postopkom iz odstavkov 3 in 4.

3. Predstavnik Komisije predloži Odboru predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor da svoje mnenje o predlogu v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Odbor sprejme odločitev z večino, določeno v členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

4. (a) Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem Odbora.

(b) Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem Odbora ali če mnenja ni, Komisija takoj predlaga Svetu ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če po izteku treh mesecev od datuma, ko so zadevo obravnavali, Svet ne sprejme nobenih ukrepov, predlagane ukrepe sprejme Komisija, razen če se je Svet z navadno večino odločil proti njim.

5. Poleg ukrepov iz odstavka 2 predsedujoči Odbora bodisi na lastno pobudo bodisi na zahtevo predstavnika države članice pregleda zadeve, ki se nanašajo na uporabo določb Skupnosti o trošarinah, razen tistih iz člena 30 te direktive.

Člen 25

Države članice in Komisija pregledajo in ocenijo uporabo določb Skupnosti o trošarinah.

NASLOV VII

Končne določbe

Člen 26

1. Brez poseganja v člen 8 in ob upoštevanju mehanizma za presojo, podobnega tistemu iz člena 28(2) Direktive 77/388/EGS [10], lahko do 31. decembra 1996 Danska uporablja poseben režim iz odstavkov 2 in 3 za žgane alkoholne pijače in tobačne proizvode v splošnem okviru približevanja trošarinskih stopenj.

2. Danska lahko uporablja naslednje količinske omejitve:

- potniki, ki vstopajo na Dansko, imajo pravico do olajšave, veljavne na dan 31. decembra 1992, za cigarete, cigarilose ali tobak za kajenje in za žgane alkoholne pijače,

- potniki s stalnim bivališčem na Danskem, ki so bili izven Danske krajši čas od veljavnega roka na dan 31. decembra 1992, imajo pravico do olajšave za cigarete in žgane alkoholne pijače, ki je na Danskem veljala 31. decembra 1992.

3. Danska lahko pobira trošarino in opravlja potrebne preglede v zvezi z žganimi alkoholnimi pijačami, cigaretami, cigarilosi in tobakom za kajenje.

4. V zvezi z uskladitvijo trošarinskih stopenj in glede na tveganje izkrivljanja konkurence Svet na predlog Komisije soglasno odloči o spremembah določb tega člena ali, če je primerno, o omejitvah njihovega trajanja.

Člen 27

Svet pred 1. januarjem 1997, na podlagi poročila Komisije ponovno pregleda določbe členov 7, 8, 9 in 10 ter na podlagi predloga Komisije, po posvetovanju z Evropskim parlamentom, soglasno sprejme vse potrebne spremembe.

Člen 28

V obdobju do 30. junija 1999 se uporabljajo naslednje določbe:

1. Države članice lahko oprostijo plačilo trošarine za proizvode, ki jih dobavljajo brezcarinske prodajalne in se v osebni prtljagi potnikov na poletu znotraj Skupnosti ali morski plovbi znotraj Skupnosti odnesejo v drugo državo članico.

V tej določbi pomeni:

(a) "brezcarinska prodajalna" vsako poslovalnico na letališču ali v pristanišču, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določijo pristojni organi, zlasti na podlagi odstavka 3 tega člena;

(b) "potnik v drugo državo članico" vsakega potnika z dokumentom za potovanje po zraku ali morju, ki dokazuje, da je neposredno namembno območje letališče ali pristanišče v drugi državi članici;

(c) "polet znotraj Skupnosti ali morska plovba znotraj Skupnosti" vsak prevoz, po zraku ali morju, ki se začne v državi članici, dejanski kraj prihoda pa je v drugi državi članici.

Proizvodi, dobavljeni na letalu ali ladji za postrežbo potnikov med potovanjem znotraj Skupnosti, se obravnavajo enako kakor proizvodi, ki jih dobavljajo brezcarinske prodajalne.

Oprostitev plačila trošarine se uporablja tudi za proizvode, ki jih dobavljajo brezcarinske prodajalne, ki se nahajajo v enem od dveh vstopnih terminalov predora pod Kanalom, za potnike z veljavnimi dokumenti za potovanje med tema terminaloma.

2. Oprostitev iz odstavka 1 se za proizvode uporablja le v količinah, ki ne presegajo omejitev, na osebo ali na potovanje, ki so opredeljene v veljavnih določbah Skupnosti v zvezi z gibanjem potnikov med tretjimi državami in Skupnostjo.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se oprostitve iz tega člena uporabljajo pravilno in pošteno, in s katerimi se preprečijo morebitne utaje, izogibanja ali zlorabe.

Člen 29

1. Države članice lahko male proizvajalce vina oprostijo zahtev iz naslovov II in III ter drugih zahtev glede gibanja in nadzora. Če ti mali proizvajalci vina sami opravljajo transakcije znotraj Skupnosti, obvestijo svoje pristojne organe in ravnajo v skladu z zahtevami iz Uredbe Komisije št. 986/89 [11] z dne 10. aprila 1989, zlasti glede evidentiranja poslanih proizvodov in spremnega dokumenta.

"Mali proizvajalci vina" so osebe, ki proizvedejo povprečno manj kakor 1000 hl vina na leto.

2. Prejemnik obvesti davčne organe namembne države članice o pošiljkah vina z dokumentom iz odstavka 1, ali s sklicevanjem nanj.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, potrebne na bilateralni ravni, za uvedbo naključnih pregledov, ki se po potrebi lahko opravljajo z računalniško vodenimi postopki.

Člen 30

Direktiva 77/799/EGS se spremeni na naslednji način:

1. Naslov se nadomesti z naslednjim:

"Direktiva Sveta z dne 19. decembra 1977 o medsebojni pomoči pristojnih oblasti držav članic na področju neposrednega in posrednega obdavčevanja".

2. V členu 1:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1. V skladu s to direktivo pristojni organi držav članic izmenjajo vse informacije, ki jim omogočajo pravilno odmero davkov na dohodek in kapital, in vse informacije v zvezi z odmero naslednjih posrednih davkov:

- davka na dodano vrednost,

- trošarine od mineralnega olja,

- trošarine od alkohola in alkoholnih pijač,

- trošarine od tobačnih proizvodov."

(b) Za Dansko, Grčijo, Združeno kraljestvo in Portugalsko se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

na Danskem:

- Skatteministeren ali pooblaščeni zastopnik;

v Grčiji:

– ali pooblaščeni zastopnik;

v Združenem kraljestvu:

- The Commissioners of Customs and Excise ali pooblaščeni zastopnik za podatke glede davka na dodano vrednost in trošarine,

- The Commissioners of Irland Revenue ali pooblaščeni zastopnik za vse druge podatke;

na Portugalskem:

- O Ministrao das Finanças ali pooblaščeni zastopnik.

Člen 31

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1993.

Vendar pa ima Kraljevina Danska glede člena 9(3) dovoljenje, da sprejme zakone in druge predpise za uskladitev s to direktivo najpozneje do 1. januarja 1993.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice obvestijo Komisijo o poglavitnih določbah nacionalne zakonodaje, ki so jih sprejele za uskladitev s to direktivo.

Člen 32

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. februarja 1992

Za Svet

Predsednik

Vitor Martins

[1] UL C 322, 21.12.1990, str. 1; in UL C 45, 20.8.1992, str. 10.

[2] UL C 183, 15.7.1991, str. 131.

[3] UL C 169, 18.3.1991, str. 25.

[4] UL L 336, 27.12.1977, str. 15. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 79/1070/EGS (UL L 331, 27.12.1979, str. 8).

[5] UL L 349, 13.12.1990, str. 19.

[6] UL L 354, 30.12.1974, str. 6; Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 88/663/EGS (UL 382, 31.12.1988, str. 40).

[7] UL L 105, 23.4.1983, str. 64; Direktiva, spremenjena z Direktivo 89/604/EGS (UL L 348, 29.11.1989, str. 28).

[8] UL L 175, 25.7.1968, str. 15; Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 85/347/EGS (UL L 183, 16.7.1985, str. 22).

[9] UL L 135, 4.6.1969, str. 6; Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 91/191/EGS (UL L 94, 16.4.1991, str. 24).

[10] UL L 145, 13.6.1977, str. 1; Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 90/640/EGS (UL L 349, 13.12.1990, str. 19).

[11] UL L 106, 18.4.1989, str. 1; Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 592/91 (UL L 66, 13.3.1991, str. 13).

--------------------------------------------------