Uredba Sveta (EGS) št. 3921/91

z dne 16. decembra 1991

o določitvi pogojev, pod katerimi lahko tuji prevozniki prevažajo blago ali potnike po celinskih plovnih poteh znotraj države članice

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 75 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker po členu 75(1)(b) Pogodbe vzpostavitev skupne prometne politike med drugim zajema določitev pogojev, pod katerimi lahko tuji prevozniki opravljajo prevozne storitve v državi članici;

ker ta določba zajema odpravo vseh omejitev za osebe, ki opravljajo te storitve, na podlagi njihovega državljanstva ali dejstva, da imajo sedež v drugi državi članici in ne v tisti, v kateri naj se storitev opravi;

ker je treba v skladu s splošnimi načeli Pogodbe o enakem obravnavanju in s sodno prakso Sodišča o tej zadevi tujim prevoznikom dovoliti opravljanje nacionalnih prevozov pod enakimi pogoji, kakor jih zadevna država članica določa za svoje prevoznike;

ker se je treba izogibati izkrivljanju konkurence in motnjam ureditve zadevnih trgov;

ker morajo biti veljavni zakoni in drugi predpisi države članice, v kateri se storitve opravljajo, če njihova uporaba omejuje svobodo opravljanja storitev, upravičeni s splošnim interesom; ker se taki predpisi uporabljajo samo, če splošnega interesa ne varujejo že določbe, ki jih morajo upoštevati tuji prevozniki v državi članici, v kateri imajo sedež, in če istega rezultata ni mogoče doseči z manj zavezujočimi predpisi;

ker je treba predvideti prehodno obdobje,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Od 1. januarja 1993 lahko vsak prevoznik blaga ali potnikov po celinskih plovnih poteh opravlja nacionalni prevoz blaga ali potnikov po celinskih plovnih poteh za najem ali plačilo v državi članici, v kateri nima sedeža, v nadaljnjem besedilu "kabotaža", če:

- ima sedež v državi članici v skladu z njeno zakonodajo in je, po potrebi,

- upravičen, da tam opravlja mednarodni prevoz blaga ali potnikov po celinskih plovnih poteh.

Če te pogoje izpolnjuje, lahko začasno opravlja kabotažo v zadevni državi članici, ne da bi tam moral ustanoviti statutarni sedež ali podružnico.

Člen 2

1. Da bi prevoznik lahko opravljal kabotažo, lahko nadalje v ta namen uporablja samo plovila, katerih lastnik ali lastniki so:

(a) fizične osebe s stalnim prebivališčem v državi članici in državljanstvom držav članic;

ali

(b) pravne osebe:

(i) ki imajo sedež poslovanja v državi članici;

in

(ii) v katerih večinski delež ali katerih večina pripada državljanom države članice.

2. Država članica lahko izjemoma predvidi odstopanja od pogoja iz odstavka 1(b)(ii). Pri določanju meril, ki jih je treba upoštevati, se posvetuje s Komisijo.

3. Potrdilo, ki ga izda država članica, v kateri je plovilo registrirano, ali, če ni registrirano, država članica, v kateri ima lastnik sedež, se predloži kot dokaz, da prevoznik izpolnjuje pogoje iz odstavka 1. To potrdilo je treba hraniti na plovilu.

Listina, ki potrjuje, da je plovilo pooblaščeno za opravljanje prevozov po Renu, predvidena v Uredbi Sveta (EGS) št. 2919/85 z dne 17. oktobra 1985 o določitvi pogojev za dostop do ureditve po Revidirani konvenciji o plovbi po Renu za plovila, pooblaščena za opravljanje prevozov po Renu [4], nadomešča potrdilo iz prvega odstavka.

Člen 3

1. Pri opravljanju kabotaže se upoštevajo zakoni in drugi predpisi, veljavni v državi članici gostiteljici na naslednjih področjih, ob upoštevanju predpisov Skupnosti:

(a) tarife in pogoji, ki veljajo za prevozne pogodbe, ter postopki najema ladijskega prostora in delovanja;

(b) tehnični predpisi za plovila.

Tehnični predpisi, ki veljajo za plovila za opravljanje kabotaže, so predpisi za plovila, pooblaščena za opravljanje mednarodnih prevozov;

(c) predpisi za plovbo in predpisi o policiji;

(d) čas plovbe in počitka;

(e) DDV (davek na dodano vrednost) na prevozne storitve.

2. Predpisi iz odstavka 1 se morajo uporabljati za tuje prevoznike pod enakimi pogoji, kakor jih ta država članica določa za svoje državljane, da se učinkovito prepreči vsako razlikovanje na podlagi državljanstva ali sedeža.

3. Če se ugotovi, da je ob upoštevanju prakse treba prilagoditi seznam področij, zajetih s predpisi države članice gostiteljice, kakor je navedeno v odstavku 1, Svet spremeni seznam s kvalificirano večino na predlog Komisije.

Člen 4

Do 1. januarja 1995 ne glede na člen 1 in brez poseganja v člen 5:

(a) lahko Francoska republika omeji kabotažo na svojem ozemlju na dve vožnji na neposrednem povratnem potovanju, ki sledi mednarodnemu prevozu blaga ali potnikov;

(b) lahko Zvezna republika Nemčija omeji kabotažo na svojem ozemlju na samo eno vožnjo na neposrednem povratnem potovanju, ki sledi mednarodnemu prevozu blaga ali potnikov;

(c) so prevozi med pristanišči, ki so znotraj dežel Brandenburg, Mecklenburg-Predpomorjansko, Saška, Saška-Anhalt in Turingija, pa tudi Berlin, izvzeti s področja uporabe te uredbe.

Člen 5

Države članice ne uvajajo novih omejitev za prevoznike Skupnosti glede svobode opravljanja storitev, ki je bila dejansko dosežena na dan začetka veljavnosti te uredbe.

Člen 6

Ta uredba ne vpliva na pravice, obstoječe po Revidirani konvenciji o plovbi po Renu (Konvencija iz Mannheima).

Člen 7

Države članice pravočasno sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za izvajanje te uredbe, ter o tem obvestijo Komisijo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 1991

Za Svet

Predsednik

H. Maij-Weggen

[1] UL C 331, 20.12.1985, str. 2.

[2] UL C 255, 13.10.1986, str. 229.

[3] UL C 328, 22.12.1986, str. 34.

[4] UL L 280, 22.10.1985, str. 4.

--------------------------------------------------