31991R2092



Uradni list L 198 , 22/07/1991 str. 0001 - 0015
finska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 10 str. 0124
švedska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 10 str. 0124


Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91

z dne 24. junija 1991

o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker povpraševanje potrošnikov po ekološko pridelanih kmetijskih pridelkih in živilih narašča; ker ta pojav oblikuje nov trg za kmetijske proizvode;

ker je tržna cena za take proizvode višja, medtem ko gre pri pridelavi za manj intenzivno rabo zemljišča; ker v okviru preusmerjanja skupne kmetijske politike ta vrsta pridelave lahko prispeva k doseganju boljšega ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem po kmetijskih proizvodih glede varovanja okolja in ohranjanja podeželja;

ker se v odgovor na vse večje povpraševanje kmetijski pridelki in živila dajejo v promet z označbami, ki navajajo ali kupcem pomenijo, da so pridelani ekološko ali brez uporabe sintetičnih kemikalij;

ker so nekatere države članice že sprejele pravila in kontrolne sisteme za uporabo takih označb;

ker bodo okvirna pravila Skupnosti o pridelavi, označevanju in kontroli omogočala zaščito ekološkega kmetovanja, če bodo zagotavljala pogoje lojalne konkurence med pridelovalci proizvodov, ki imajo take označbe, in bodo trgu za ekološke pridelke nudili bolj razpoznavni profil z zagotavljanjem preglednosti v vseh fazah pridelave in predelave, s čimer bodo v očeh potrošnikov povečali verodostojnost takih proizvodov;

ker postopki ekološke pridelave predstavljajo posebno obliko pridelave na ravni kmetije; ker bi bilo zato treba predpisati, da bi se specifikacije predelanih pridelkov glede postopkov ekološke pridelave nanašale na sestavine, pridobljene s takimi postopki;

ker je za izvajanje zadevnih sistemov treba predvideti prožne postopke, kjer se lahko nekatere tehnične podrobnosti ali ukrepi spremenijo, razširijo in dodatno opredelijo, da bi se upoštevale pridobljene izkušnje; ker bodo v ustreznem časovnem obdobju to uredbo dopolnila ustrezna pravila o živinoreji;

ker je v interesu pridelovalcev in kupcev proizvodov z označbami, ki se sklicujejo na postopke ekološke pridelave, je treba določiti najnujnejša načela, po katerih je treba ravnati, da proizvodi lahko imajo take označbe;

ker imajo postopki ekološke pridelave za posledico pomembne omejitve pri uporabi gnojil in pesticidov, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje ali je njihova posledica prisotnost razgradnih produktov v kmetijskem pridelku; ker je v tem okviru ob sprejetju te uredbe treba ravnati v skladu z običajnimi postopki Skupnosti, potrjenimi v skladu s kodeksi ravnanja v Skupnosti; ker je treba v prihodnosti določiti načela, ki urejajo odobritev proizvodov in se jih lahko uporablja pri tem načinu kmetovanja;

ker ekološko kmetovanje vključuje raznovrstne postopke obdelave in omejeno uporabo nesintetičnih gnojil ter sredstev za izboljšanje tal nizke topnosti; ker je treba te postopke podrobno opredeliti in določiti pogoje za uporabo nekaterih nesintetičnih proizvodov;

ker predvideni postopki omogočajo, če se to zdi potrebno, dodajanje bolj posebnih določb k Prilogi I, katerih cilj je odpraviti prisotnost nekaterih ostankov sintetičnih kemikalij, ki ne izvirajo iz kmetijstva (onesnaženje okolja) v pridelkih, ki se pridobivajo z navedenimi pridelovalnimi postopki;

ker je treba za zagotavljanje skladnosti s pravili o pridelavi vse faze pridelave in dajanja v promet kontrolirati;

ker je za vse izvajalce, ki pridelujejo, pripravljajo, uvažajo ali dajejo v promet proizvode, ki nosijo označbe o postopkih ekološke pridelave, potreben stalni kontrolni sistem, ki izpolnjuje minimalne zahteve Skupnosti, in ga izvajajo pristojni kontrolni organi oblasti in/ali odobreni in nadzorovani zasebni organi; ker je treba za Skupnost predvideti označbo o kontroli za specifikacije zadevnih proizvodov,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Področje uporabe

Člen 1

1. Ta uredba se uporablja za naslednje proizvode, kadar imajo ali bodo imeli označbe o postopkih ekološke pridelave:

(a) nepredelani kmetijski rastlinski pridelki; tudi živali in nepredelani živalski proizvodi, kolikor so zanje navedeni načini pridelave in posebna pravila kontrole v prilogah I in III;

(b) proizvodi za prehrano ljudi, ki so v glavnem sestavljeni iz ene ali več sestavin rastlinskega izvora; po sprejetju določb o živinoreji, navedenih pod (a), tudi proizvodi za prehrano ljudi s sestavinami živalskega izvora.

2. Komisija čim prej in pred 1. julijem 1992 predloži predlog o načelih in posebnih ukrepih kontrole, ki urejajo ekološko živinorejo, nepredelane živalske proizvode in proizvode za prehrano ljudi, ki vsebujejo sestavine živalskega izvora.

Člen 2

V tej uredbi proizvod pomeni proizvod z označbo, ki se sklicuje na postopke ekološke pridelave, kadar se v etiketiranju, reklamnem gradivu ali poslovnih dokumentih tak proizvod ali njegove sestavine opisujejo z označbami, ki se uporabljajo v vsaki državi članici in kupcu sporočajo, da je proizvod ali njegove sestavine pridobljen skladno s pravili pridelave iz členov 6 in 7, ter zlasti z naslednjimi strokovnimi izrazi, razen če se taki izrazi ne uporabljajo za kmetijske proizvode v živilih ali očitno nimajo povezave s postopkom pridelave:

—v španščini: | ecológico, |

—v danščini: | økologisk, |

—v nemščini: | ökologisch, |

—v grščini: | Βιολογικό, |

—v angleščini: | organic, |

—v francoščini: | biologique, |

—v italijanščini: | biologico, |

—v nizozemščini: | biologisch, |

—v portugalščini: | biológico. |

Člen 3

Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge določbe Skupnosti, ki urejajo pridelavo, pripravo, trženje, označevanje in kontrolo proizvodov, opredeljenih v členu 1.

Opredelitve pojmov

Člen 4

V tej uredbi:

1. "označevanje" pomeni vse besede, posebnosti, blagovne znamke, trgovinska imena, slikovno gradivo ali simbole na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, lepenki ali traku, ki je priložen(-a) proizvodu ali se nanj nanaša, kakor je opredeljeno v členu 1;

2. "pridelava" pomeni vse postopke pri pridelavi kmetijskih proizvodov v obliki, v kakršni se običajno pridelujejo na kmetiji;

3. "priprava" pomeni vse postopke predelave, konzerviranja in pakiranja kmetijskih proizvodov;

4. "trženje" pomeni skladiščenje ali razstavljanje za prodajo, ponujanje za prodajo, prodajanje, dostavljanje ali dajanje v promet v kateri koli drugi obliki;

5. "pridelovalec" pomeni fizično ali pravno osebo, ki prideluje, pripravlja ali uvaža proizvode, kakor so navedeni v členu 1, iz tretje države, z namenom poznejšega trženja, ali ki take proizvode trži;

6. "sestavine" pomeni snovi, vključno z aditivi, ki se uporabljajo za pripravo proizvodov iz člena 1(1)(b), ki so še vedno prisotni, četudi v spremenjeni obliki, v končnem proizvodu;

7. "fitofarmacevtska sredstva" pomeni izdelke, kakor so opredeljeni v členu 2(1) Direktive Sveta 79/117/EGS z dne 21. decembra 1978 o prepovedi prometa in uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nekatere aktivne snovi [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/365/EGS [5];

8. "detergenti" pomeni snovi in pripravke v smislu Direktive Sveta 73/404/EGS z dne 22. novembra 1973 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z detergenti [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 86/94/EGS [7], ki se uporabljajo za čiščenje nekaterih proizvodov, navedenih v členu 1(1)(a).

Označevanje

Člen 5

1. Označevanje in oglaševanje proizvoda, navedenega v členu 1(1)(a), se lahko sklicuje na postopke ekološke pridelave samo, kadar:

(a) take označbe jasno kažejo, da se nanašajo na postopek kmetijske pridelave;

(b) je proizvod pridelan skladno s pravili iz členov 6 in 7 ali pa uvožen iz tretje države v okviru ureditve iz člena 11;

(c) proizvod pridela ali uvozi izvajalec ob upoštevanju kontrolnih ukrepov iz členov 8 in 9.

2. Označevanje in oglaševanje proizvoda, navedenega v členu 1(1)(b), se lahko sklicuje na postopke ekološke pridelave samo, kadar take označbe jasno kažejo, da se nanašajo na postopek kmetijske pridelave, in jih spremlja sklic na zadevni kmetijski proizvod, kakršen je pridobljen na kmetiji.

3. Označevanje in oglaševanje proizvoda, opredeljenega v členu 1(1)(b), se pri prodajnem opisu proizvoda lahko sklicujeta na postopke ekološke pridelave samo, kadar:

(a) so vse sestavine v proizvodu kmetijskega izvora pridobljene ali izhajajo iz proizvodov, pridobljenih v skladu s pravili iz členov 6 in 7, ali so uvožene iz tretjih držav po določbah iz člena 11;

(b) proizvod vsebuje samo snovi, uvrščene na seznam v Prilogi VI, oddelek A, kot sestavine, ki niso kmetijskega izvora;

(c) proizvod ali njegove sestavine med pripravo niso bili obdelani z uporabo ionizirajočega sevanja ali snovi, ki niso uvrščene na seznam v Prilogi VI, oddelek B;

(d) proizvod pripravi pridelovalec, za katerega veljajo kontrolni ukrepi iz členov 8 in 9.

4. Z odstopanjem od odstavka 3(a) se nekatere sestavine kmetijskega izvora, ki ne izpolnjujejo zahtev v navedenem odstavku, lahko uporabljajo v mejah najvišje dovoljene ravni 5 % sestavin kmetijskega izvora v končnem proizvodu pri pripravi proizvodov iz člena 1(1)(b) pod pogojem, da so take sestavine:

- kmetijskega izvora in se ne pridelujejo v Skupnosti skladno s pravili iz členov 6 in 7 ali

- kmetijskega izvora in se ne pridelujejo v zadostni količini v Skupnosti skladno s pravili iz členov 6 in 7.

5. Med prehodnim obdobjem, ki se izteče 1. julija 1994, se označbe o prehodu na postopke ekološke pridelave lahko navedejo na specifikaciji in pri oglaševanju proizvoda iz člena 1(1)(a) ali (b), kadar sestoji iz ene same sestavine kmetijskega izvora, pod pogojem, da:

(a) so v celoti izpolnjene zahteve iz odstavka 1 ali odstavka 3, razen zahteve o dolžini preusmeritvnega obdobja iz odstavka 1 Priloge I;

(b) se je pred žetvijo upoštevalo preusmeritveno obdobje najmanj 12 mesecev;

(c) zadevne označbe ne zavajajo kupca proizvoda glede razlike med tem proizvodom in proizvodi, ki izpolnjujejo vse zahteve te uredbe;

(d) skladnost s pogojem iz (a) in (b) ustrezno preveri kontrolni organ.

6. Označevanje in oglaševanje proizvoda iz člena 1(1)(b), ki je deloma pripravljen iz sestavin, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 3(a), se lahko sklicujeta na postopke ekološke pridelave pod pogojem, da:

(a) najmanj 50 % sestavin kmetijskega izvora izpolnjuje zahteve iz odstavka 3(a);

(b) proizvod izpolnjuje zahteve iz odstavka 3(b), (c) in (d);

(c) se označbe, ki se nanašajo na postopke ekološke pridelave:

- prikažejo samo na seznamu sestavin, kakor je predvideno z Direktivo 79/112/EGS [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/395/EGS [9],

- jasno nanašajo samo na sestavine, ki se pridobivajo skladno s pravili iz členov 6 in 7;

(d) se sestavine in njihove relativne količine na seznamu sestavin prikažejo v padajočem vrstnem redu po teži;

(e) označbe na seznamu sestavin prikažejo s črkami enake barve, enake velikosti in oblike.

7. Podrobna pravila o izvajanju tega člena se lahko določijo skladno s postopkom iz člena 14.

8. Skladno s postopkom iz člena 14 se v Prilogi VI pripravijo izčrpni seznami snovi in proizvodov iz odstavka 3(b) in (c) ter prve in druge alinee odstavka 4.

Navedejo se lahko pogoji uporabe in zahteve za sestavo teh sestavin in snovi.

Kadar država članica meni, da bi bilo nek proizvod treba dodati na zgoraj navedene sezname ali bi bilo sezname treba spremeniti, zagotovi, da se dokumentacija z navedenimi razlogi za vključitev ali spremembe uradno pošlje drugim državam članicam in Komisiji, ki dokumentacijo predloži odboru iz člena 14.

9. Pred 1. julijem 1993 Komisija pregleda določbe tega člena, zlasti odstavkov 5 in 6, ter v primeru, da obstajajo, predloži ustrezne predloge za spremembo.

Pravila pridelave

Člen 6

1. Postopek ekološke pridelave pomeni, da je/se za pridelavo proizvodov iz člena 1(1)(a):

(a) treba izpolnjevati najmanj zahteve Priloge I ter, kadar je to primerno, z njimi povezana podrobna pravila;

(b) smejo kot fitofarmacevtska sredstva, detergenti, gnojila ali sredstva za izboljšanje tal uporabljati samo izdelki iz snovi, ki so uvrščene na sezname v prilogah I in II; uporabljati se jih sme samo pod posebnimi pogoji iz prilog I in II in če je taka uporaba dovoljena v splošnem kmetijstvu v zadevni državi članici v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti ali nacionalnimi predpisi skladno z zakonodajo Skupnosti.

2. Z odstopanjem od odstavka 1(b) se semena, obdelana s sredstvi, ki niso vključena v Prilogo II in so dovoljena v splošnem kmetijstvu v zadevni državi članici, lahko uporabijo, če uporabniki takih semen kontrolnemu organu zadostno dokažejo, da na trgu niso mogli dobiti neobdelanega semena ustrezne sorte zadevne vrste.

Člen 7

1. Proizvodi, ki na dan sprejetja te uredbe niso dovoljeni za namen, naveden v členu 6(1)(b), se lahko vključijo v Prilogo II, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) če se uporabljajo za zatiranje rastlinskih škodljivcev ali nadziranje bolezni:

- so nujni za zatiranje škodljivih organizmov ali posamezne bolezni, za katere ni na voljo drugih alternativnih bioloških, kulturnih, fizikalnih načinov in načinov gojenja rastlin, ter

- pogoji za njihovo uporabo onemogočajo kakršen koli neposreden stik s semenom, rastlino ali rastlinskim proizvodom; pri trajnicah do neposrednega stika lahko pride, toda le izven rastne sezone užitnih delov (plodov), če je zagotovljeno, da tak nanos posredno ne povzroči prisotnosti ostankov sredstva v užitnih delih, ter

- uporaba teh sredstev nima za posledico nesprejemljivih učinkov na okolje, ali ne prispeva h kontaminaciji okolja.

(b) če se uporabljajo za gnojenje ali izboljšavo tal:

- so nujni zaradi posebnih prehranskih zahtev posevka ali za posebne namene za izboljšavo tal, ki jih postopki iz Priloge I ne morejo izpolniti, ter

- njihova uporaba ne povzroča nesprejemljivih učinkov na okolje ali ne prispeva k njegovemu onesnaženju.

2. Če je potrebno, se za katero koli sredstvo, vključeno v Prilogo II, lahko navede naslednje:

- podroben opis sredstva,

- pogoje uporabe in zahteve za sestavo in/ali za topnost, zlasti glede na potrebo, da se pri teh sredstvih zagotovi najmanjša prisotnost ostankov na užitnih delih rastline in užitnih rastlinskih proizvodih ter najmanjši vpliv na okolje,

- posebne zahteve označevanja proizvodov iz člena 1, kadar se taki proizvodi pridobivajo z uporabo nekaterih sredstev iz Priloge II.

3. Skladno s postopkom iz člena 14 Komisija sprejme spremembe Priloge II o vključitvi ali črtanju sredstev iz odstavka 1 ali vključitvi ali spremembah specifikacij iz odstavka 2.

4. Kadar država članica meni, da je proizvod treba dodati k Prilogi II ali da je Prilogo II treba spremeniti, zagotovi, da se dokumentacija z razlogi za vključitev ali spremembe uradno pošlje drugim državam članicam in Komisiji, ki dokumentacijo predloži odboru iz člena 14.

Kontrolni sistem

Člen 8

1. Vsak pridelovalec, ki prideluje, pripravlja ali uvaža iz tretje države proizvode, kakor so opredeljeni v členu 1, mora za namene trženja:

(a) to aktivnost prijaviti pri pristojnem organu oblasti države članice, kjer se aktivnost izvaja; taka prijava vključuje podatke, navedene v Prilogi IV;

(b) podrediti svoje podjetje kontrolnemu sistemu iz člena 9.

2. Države članice določijo organ oblasti ali organ za sprejemanje prijav.

Države članice lahko predvidijo sporočanje vseh dodatnih podatkov, za katere menijo, da so potrebni za učinkovit nadzor nad zadevnimi pridelovalci.

3. Pristojni organ zagotovi, da je sprotno dopolnjen seznam z imeni in naslovi pridelovalcev, vključenih v kontrolni sistem, na voljo zainteresiranim stranem.

Člen 9

1. Države članice uvedejo kontrolni sistem, ki ga vodi eden ali več določenih kontrolnih organov oblasti in/ali odobreni zasebni organi, katerim so podrejeni pridelovalci, ki pridelujejo ali pripravljajo proizvode iz člena 1.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da ima pridelovalec, ki ravna v skladu z določbami te uredbe in plačuje svoj prispevek za stroške kontrole, dostop do kontrolnega sistema.

3. Kontrolni sistem zajema najmanj uporabo previdnostnih in kontrolnih ukrepov, opredeljenih v Prilogi III.

4. Za uporabo kontrolnega sistema, ki ga vodijo zasebni organi, države članice določijo organ, ki je pristojen za odobritev takih organizacij in nadzor nad njimi.

5. Za odobritev zasebnega kontrolnega organa se upošteva naslednje:

(a) standardni kontrolni postopek, po katerem je treba ravnati, in vključuje podroben opis kontrolnih in previdnostnih ukrepov, ki jih organ izvaja pri pridelovalcih, ki so vključeni v kontrolo;

(b) sankcije, ki jih organ namerava uporabiti v primeru nepravilnosti;

(c) razpoložljivost ustreznih virov v obliki usposobljenih kadrov, upravnih in tehničnih zmogljivosti, kontrolne izkušnje in zanesljivost;

(d) objektivnost kontrolnega organa nasproti pridelovalcem, ki jih organ kontrolira;

6. Potem, ko je bil pristojni organ odobren, kontrolni organ oblasti:

(a) zagotovi, da so kontrole, ki jih kontrolni organ izvaja, objektivne;

(b) preveri učinkovitost kontrole;

(c) seznani se z ugotovljenimi kršitvami in uporabljenimi sankcijami;

(d) prekliče odobritev kontrolnega organa, kadar ta ne izpolnjuje zahtev iz (a) in (b) ali ne izpolnjuje več meril iz odstavka 5 ali ne izpolnjuje zahtev, določenih v odstavkih 7, 8, in 9.

7. Kontrolni organ oblasti in odobreni kontrolni organi iz odstavka 1:

(a) zagotovijo, da se pri kontroliranih podjetjih uporabljajo vsaj kontrolni in previdnostni ukrepi, opredeljeni v Prilogi III;

(b) ne posredujejo informacij in podatkov, ki jih pridobijo pri opravljanju kontrole, drugim osebam, razen tistim, ki so odgovorne za zadevno kmetijsko področje, ter pristojnim organom.

8. Odobreni kontrolni organ:

(a) omogoči pristojnemu organu oblasti za namene kontrole dostop do svojih pisarniških prostorov in objektov, ter vse podatke in pomoč, ki jih organ oblasti morebiti potrebuje za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej uredbi;

(b) vsako leto do 31. januarja pristojnemu organu oblasti države članice pošlje seznam pridelovalcev, ki so bili 31. decembra predhodnega leta predmet kontrolnega pregleda in ji predloži kratko in jedrnato letno poročilo.

9. Kontrolni organ oblasti in kontrolni organi iz odstavka 1:

(a) zagotovijo, da se, kadar se odkrije nepravilnost v zvezi z izvajanjem členov 5, 6, in 7 ali ukrepov iz Priloge III, označbe, predvidene v členu 2, o postopku ekološke pridelave, odstranijo iz celotne pošiljke ali proizvodne serije, pri kateri je bila zadevna nepravilnost ugotovljena;

(b) kadar se ugotovi nedvoumna kršitev ali kršitev z dolgotrajnimi učinki, zadevnemu pridelovalcu za obdobje, ki ga določijo skupaj s pristojnim organom oblasti države članice, prepovejo trženje proizvodov, označenih z označbo o postopku ekološke pridelave.

10. Skladno s postopkom iz člena 14 se lahko sprejme naslednje:

(a) podrobna pravila o zahtevah iz odstavka 5 in ukrepih iz odstavka 6;

(b) izvedbene določbe za ukrepe po odstavku 9.

Označba, da so proizvodi zajeti v sistemu kontrole

Člen 10

1. Označba, da so proizvodi zajeti v posebnem kontrolnem sistemu, prikazanem v Prilogi V, se lahko uporabi na etiketi proizvodov, kakor so navedeni v členu 1, samo, kadar:

(a) taki proizvodi izpolnjujejo zahteve člena 5(1), (2), (3) in (4) ter členov 6 in 7, kakor tudi vse določbe, sprejete skladno s temi členi;

(b) so taki proizvodi v vseh postopkih proizvodnje in priprave predmet kontrolnih postopkov iz člena 9(3);

(c) take proizvode pridelajo ali pripravijo pridelovalci, katerih podjetja so predmet kontrole kontrolnih organov oblasti ali kontrolnega organa iz člena 9(1), in katerim je organ oblasti ali organ dodelil pravico do uporabe označbe, prikazane v Prilogi V;

(d) se taki proizvodi pakirajo in dostavijo prodajnim mestom na drobno v zaprti embalaži;

(e) je na označbi takih proizvodov navedeno ime in šifra kontrolnega organa, ime in naslov proizvajalca ali predelovalca ter, kadar se uporablja Direktiva 79/112/EGS, zahtevane označbe.

2. Na oznaki ali reklamnemu gradivu ne sme biti nobenega opozorila, ki bi kupca napeljeval na to, da označba iz Priloge V predstavlja jamstvo za večjo organoleptično, hranilno ali zdravilno vrednost.

3. Kontrolni organ oblasti in kontrolni organi iz člena 9(1) morajo:

(a) zagotoviti, da se, kadar se odkrije nepravilnost po členih 5, 6, in 7 ali v zvezi z ukrepi iz Priloge III, označbe, prikazane v Prilogi V, odstranijo iz celotne pošiljke ali proizvodne serije, na kateri je bila zadevna nepravilnost ugotovljena;

(b) kadar se ugotovi nedvoumna kršitev ali kršitev z dolgotrajnimi učinki, zadevnemu pridelovalcu za obdobje, ki ga določijo skupaj s pristojnim organom oblasti države članice, odvzamejo pravico do uporabe označbe, prikazane v Prilogi V.

4. Kadar se odkrijejo nekatere kršitve členov 5, 6, in 7 ali zahtev ter ukrepov iz Priloge III, se lahko skladno s postopkom iz člena 14 sprejmejo določbe o odvzemu pravice do uporabe označbe, prikazane v Prilogi V.

5. Kadar država članica v proizvodu, ki prihaja iz druge države članice in je označen z označbo, prikazano v členu 2 in/ali Prilogi V, ugotovi nepravilnosti pri uporabi te uredbe, o tem obvesti državo članico, ki je odobrila kontrolni organ, ter Komisijo.

6. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečitev goljufive uporabe označbe, prikazane v členu 2 in/ali Prilogi V.

7. Komisija pred 1. julijem 1993 ponovno pregleda člen 10, zlasti kar zadeva možnost, da bi označba iz Priloge V postala obvezna, ter po potrebi predloži ustrezne predloge za spremembo teh določb.

Uvozi iz tretjih držav

Člen 11

1. Brez poseganja v člen 5 se lahko proizvode, kakor so navedeni v členu 1, uvožene iz katere koli tretje države, trži samo, kadar:

(a) izvirajo iz tretje države, navedene na seznamu, ki se pripravi na podlagi odločbe Komisije skladno s postopkom iz člena 14, in so bili pridelani v regiji ali proizvodni enoti pod kontrolnim nadzorom kontrolnega organa, ki je naveden, kadar je to primerno, v odločbi o zadevni tretji državi;

(b) je pristojni organ oblasti ali organ v tretji državi izdal potrdilo o kontrolnem pregledu, v katerem je navedeno, da je pošiljka, navedena v potrdilu:

- pridobljena s sistemom pridelave, ki uporablja pravila, enakovredna pravilom iz členov 6 in 7, ter

- je bila predmet kontrolnega pregleda, priznanega kot enakovrednega, skladno z odstavkom 2(b).

2. Pri odločanju, ali se za nekatere proizvode, kakor so opredeljeni v členu 1, tretjo državo na njeno zahtevo lahko vključi na seznam iz odstavka 1(a), se zlasti upošteva naslednje:

(a) jamstva, ki jih tretja država lahko ponudi, vsaj glede pridelave za izvoz v Skupnost, kar zadeva uporabo pravil, enakovrednih pravilom iz členov 6 in 7;

(b) učinkovitost uporabljenih kontrolnih ukrepov, ki morajo biti vsaj glede pridelave za izvoz v Skupnost enakovredni kontrolnim ukrepom iz členov 8 in 9, da se zagotovi skladnost s pravili iz (a).

Na podlagi teh meril lahko Komisija v svoji odločbi navede regije ali proizvodne enote izvora, ali organe, katerih kontrole se štejejo kot enakovredne.

3. Potrdilo, navedeno v odstavku 1(b), mora:

(a) v izvirniku spremljati blago do prostorov prvega prejemnika; nato pa mora uvoznik potrdilo hraniti in dati na voljo kontrolnim organom oblasti vsaj za obdobje dveh let;

(b) biti sestavljeno skladno s postopki in vzorcem, ki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 14.

4. Podrobna pravila za izvajanje tega člena se lahko določijo skladno s postopkom iz člena 14.

5. Pri preverjanju prošnje tretje države Komisija od te zahteva, da sporoči vse potrebne informacije; prav tako lahko strokovnjake zadolži, da pod njenim nadzorom na kraju samem preučijo pravila pridelave in kontrolne ukrepe, ki se uporabljajo v zadevni tretji državi.

Prosti pretok v Skupnosti

Člen 12

Države članice zaradi postopka pridelave, etiketiranja ali predstavljanja ne smejo prepovedati ali omejiti trženja proizvodov, določenih v členu 1, ki izpolnjujejo zahteve te uredbe.

Upravne določbe in izvajanje

Člen 13

Skladno s postopkom iz člena 14 se lahko sprejme naslednje:

- spremembe prilog I, II, III, IV in VI,

- podrobna pravila za izvajanje prilog I in III.

Člen 14

Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, določeno v členu 148(2) Pogodbe. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se ponderirajo na način, določen v navedenem členu. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 15

Vsako leto pred 1. julijem države članice Komisijo obvestijo o ukrepih za izvajanje te uredbe, sprejetih v predhodnem letu, zlasti pa sporočijo:

- seznam pridelovalcev, ki so do 31. decembra predhodnega leta poslali prijavo skladno s členom 8(1)(a) in so predmet kontrolnega sistema iz člena 9,

- poročilo o nadzoru po členu 9(6).

Vsako leto do 31. marca države članice Komisijo obvestijo o seznamu kontrolnih organov, odobrenih 31. decembra predhodnega leta, njihovi pravni in upravni organizaciji, njihovem standardnem inšpekcijskem postopku, njihovih ureditvah sankcij in, kadar je to primerno, njihovih oznakah.

Komisija vsako leto v seriji "C"Uradnega lista Evropskih skupnosti objavi sezname odobrenih organov, o katerih so jo obvestili do roka, določenega v prejšnjem pododstavku.

Člen 16

1. Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. V devet mesecih po začetku veljavnosti te uredbe začnejo države članice izvajati člena 8 in 9.

3. Členi 5, 8(1) in 11(1) se začnejo uporabljati 12 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe.

Skladno s postopkom iz člena 14 se za uvoze iz tretjih držav datum uporabe člena 11(1) lahko odloži za natančno določeno obdobje, kadar na prošnjo tretje države dosežena stopnja pri preučitvi zadeve ne omogoča odločitve glede vključitve zadevne države na seznam, predviden v členu 11(1)(a), pred iztekom obdobja iz prvega pododstavka.

Za namene skladnosti s preusmeritvenim obdobjem, navedenem v odstavku 1 Priloge I, se upošteva obdobje, ki je poteklo pred začetkom veljavnosti te uredbe, kadar lahko pridelovalec kontrolnemu organu zadostno dokaže, da je v tem obdobju prideloval skladno z veljavnimi nacionalnimi določbami, ali, če teh ni bilo, v skladu s priznanimi mednarodnimi standardi za ekološko pridelavo.

4. V obdobju dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te uredbe lahko države članice z odstopanjem od člena 6(1) na svojem ozemlju odobrijo uporabo proizvodov, ki vsebujejo snovi, ki niso uvrščene v Prilogo II, kadar menijo, da so izpolnjene zahteve člena 7(1).

5. V obdobju, ki se izteče 12 mesecev po določitvi Priloge VI skladno s členom 5(7), lahko države članice skladno s svojimi nacionalnimi določbami še naprej dovolijo uporabo snovi, ki niso uvrščene na seznam v navedeni Prilogi VI.

6. Vse države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o snoveh, dovoljenih na podlagi odstavkov 4 in 5.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 24. junija 1991

Za Svet

Predsednik

J.-C. Juncker

[1] UL C 4, 9.1.1990, str. 4; inUL C 101, 18.4.1991, str. 13.

[2] UL C 106, 22.4.1991, str. 27.

[3] UL C 182, 23.7.1990, str. 12.

[4] UL L 33, 8.2.1979, str. 36.

[5] UL L 159, 10.6.1989. str. 58.

[6] UL L 347, 17.12.1973, str. 51.

[7] UL L 80, 25.3.1986, str. 51.

[8] UL L 33, 8.2.1979, str. 1.

[9] UL L 186, 30.6.1989, str. 17

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NAČELA EKOLOŠKE PRIDELAVE NA RAVNI KMETIJE

Rastline in rastlinski proizvodi

1. Načela, določena v tej prilogi, je bilo treba običajno uporabljati na parcelah v preusmeritvenem obdobju najmanj dve leti pred setvijo ali, v primeru trajnih kultur, ki ni travišče, vsaj tri leta pred prvo žetvijo proizvodov, kakor so navedeni v členu 1(1)(a). Kontrolni organ lahko z dovoljenjem pristojnega organa oblasti v nekaterih primerih odloči, da podaljša ali skrajša to obdobje, ob upoštevanju predhodne rabe parcel.

2. Rodovitnost in biološko aktivnost tal je treba ohranjati ali povečevati, kadar je to primerno:

(a) s pridelavo metuljnic, z zelenim gnojenjem ali z rastlinami z globokimi koreninami v ustreznem večletnem kolobarjenju;

(b) z zadelavo organske snovi, kompostirane ali nekompostirane, v tla na kmetijskih gospodarstvih s pridelavo v skladu s pravili te uredbe. Do sprejetja skupnih tehničnih pravil o ekološki živinoreji se lahko uporabljajo stranski proizvodi živinoreje, kakor je hlevski gnoj, če izvirajo iz živinorejskih gospodarstev ob upoštevanju obstoječih nacionalnih pravil, ali če ta ne obstajajo, mednarodno priznanih postopkov o ekološki živinoreji.

Druga organska ali mineralna gnojila, navedena v Prilogi II, se lahko uporabljajo samo v tolikšni meri, da se doseže ustrezna hranilnost pridelka v kolobarjenju ali izboljšanje tal, ki ju sicer ni mogoče doseči s postopki, določenimi pod (a) in (b) prejšnjega pododstavka.

Za aktiviranje komposta se lahko uporabijo ustrezni pripravki (biodinamični pripravki) na podlagi mikroorganizmov ali rastlin.

3. Škodljivce, bolezni in plevele se nadzoruje s kombinacijo naslednjih ukrepov:

- izbira ustreznih vrst in sort,

- ustrezni program kolobarjenja,

- postopki mehanične obdelave,

- varovanje naravnih sovražnikov škodljivcev z ukrepi, ki so zanje ugodni (npr. žive meje, gnezdišča, izpuščanje plenilcev),

- odstranjevanje plevela z ognjem.

K proizvodom v Prilogi II se je dovoljeno zateči samo v primerih neposredne ogroženosti pridelka.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

A. SREDSTVA ZA GNOJENJE IN IZBOLJŠANJE RODOVITNOSTI TAL

Ime | Opis; zahteve glede sestave; pogoji uporabe |

Hlevski in kurji gnoj | — |

Gnojevka ali urin | — |

Slama | — |

Šota | — |

Komposti iz substratov izrabljenih gob in vermikulture | — |

Komposti iz organskih komunalnih odpadkov | — |

Komposti iz rastlinskih ostankov | — |

Predelani živalski proizvodi iz klavnic in ribje industrije | — |

Organski stranski proizvodi živilske in tekstilne industrije | — |

Morske alge in proizvodi iz morskih alg | — |

Žagovina, lubje in lesni odpadki | — |

Lesni pepel | — |

Naravne fosfatne kamenine | — |

Kalcinirane aluminijeve fosfatne kamenine | — |

Žlindra | — |

Mineralno kalijevo gnojilo | — |

Kalijev sulfat | Potreba, ki jo prizna kontrolni organ |

Apnenec | — |

Kreda | — |

Magnezijeva kamenina | — |

Apnenčasta magnezijeva kamenina | — |

Sol iz Epsoma (magnezijev sulfat) | — |

Sadra (kalcijev sulfat) | — |

Mikroelementi (bor, baker, železo, mangan, molibden, cink) | Potreba, ki jo prizna kontrolni organ |

Žveplo | Potreba, ki jo prizna kontrolni organ |

Kamena moka | — |

Glina (bentonit, perlit) | — |

B. IZDELKI ZA ZATIRANJE RASTLINSKIH ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI

Ime | Opis; zahteve o sestavi; pogoji za uporabo |

Pripravki na osnovi piretrinov, ektrahiranih iz Chrysanthemum cinerariaefolium, ki po možnosti vsebujejo sinergist, | |

Pripravki iz Derris elliptica | |

Pripravki iz Quassia amara | |

Pripravki iz Ryania speciosa | |

Propolis | |

Diatomejska prst | |

Kamena moka | |

Pripravki na osnovi metaldehida, ki vsebujejo zaščitno sredstvo proti višjim živalskim vrstam, in če se uporabljajo za pasti | |

Žveplo | |

Bordojska brozga | |

Burgundska brozga | |

Natrijev silikat | |

Natrijev bikarbonat | |

Kalijevo milo (mazavo milo) | |

Feromonski pripravki | |

Pripravki iz Bacillus thuringiensis | |

Pripravki za viruse v zrnih | |

Rastlinska in živalska olja | |

Parafinsko olje | |

C. DRUGI IZDELKI

--------------------------------------------------

PRILOGA III

MINIMALNE ZAHTEVE KONTROLE IN PREVIDNOSTNI UKREPI PO KONTROLEM SISTEMU, NAVEDENEM V ČLENIH 8 IN 9

A. Kmetije, ki pridelujejo rastline in rastlinske proizvode

1. Pridelovanje mora potekati v enoti, katere parcele, lokacije pridelave in skladiščenja so jasno ločene od drugih enot, ki ne pridelujejo skladno s pravili, določenimi v tej uredbi; prostori za predelavo in/ali delavnica za pakiranje so lahko del enote, kadar je njihova dejavnost omejena na predelavo in pakiranje lastnih kmetijskih proizvodov.

2. Kadar se kontrolni predpisi izvajajo prvič, morata pridelovalec in kontrolni organ pripraviti:

- popolni opis enote, ki prikazuje prostore za skladiščenje in pridelavo ter parcele, in, kadar obstajajo, prostore, kjer potekajo postopki predelave in/ali pakiranja,

- vse praktične ukrepe, ki jih je treba sprejeti v enoti, za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Ta opis in zadevni ukrepi se morajo zajeti v kontrolnem poročilu, ki ga sopodpiše oseba, odgovorna za enoto.

V poročilu je treba navesti tudi:

- datum zadnje uporabe zadevnih parcel za pridelavo proizvodov, ki niso združljivi s členoma 6(1)(b) in 7,

- obveznost pridelovalca, da bo izvajal delovne postopke skladno s členi 5, 6, in 7, in ob kršitvah sprejel izvajanje ukrepov iz člena 9(9).

3. Vsako leto mora pridelovalec pred datumom, ki ga navede kontrolni organ, obvestiti organ o svojem programu pridelave proizvodov pridelka, razčlenjenega po parcelah.

4. Voditi je treba pisno in/ali dokumentarno evidenco, ki kontrolnemu organu omogoča sledenje izvora, vrste in količin nabavljenih surovin ter njihovo uporabo; voditi je treba tudi pisno ali dokumentarno evidenco o vrsti, količinah in prejemnikih vseh prodanih kmetijskih proizvodov. Za količine, prodane neposredno končnemu potrošniku, se vodi vsakodnevna evidenca.

5. V enoti je prepovedano shranjevati vhodne izdelke, ki niso združljivi s členoma 6(1)(b) in 7.

6. Poleg nenapovedanih kontrolnih obiskov mora kontrolni organ vsaj enkrat letno opraviti popolni fizični pregled enote. Kontrolor lahko vzame vzorce snovi, ki po tej uredbi niso dovoljene. Take vzorce se sme jemati, kadar obstaja sum o nedovoljeni uporabi snovi. Po vsakem obisku je treba sestaviti kontrolno poročilo, ki ga sopodpiše oseba, odgovorna za enoto.

7. Pridelovalec mora za namene kontrole kontrolnemu organu omogočiti dostop do shranjevalnih in pridelovalnih prostorov ter do parcel, kakor tudi do evidenc in ustrezne spremne dokumentacije. Kontrolnemu organu mora posredovati vse informacije, za katere meni, da so potrebne za namen kontrole.

8. Proizvode, kakor so navedeni v členu 1, ki še niso zapakirani za končnega potrošnika, se lahko prepelje v druge enote samo v ustrezni embalaži ali posodi, ki je zaprta tako, da preprečuje zamenjavo vsebine, ter opremljena z etiketo, ki brez poseganja v katere koli druge zakonsko zahtevane označbe vsebuje naslednje podatke:

- ime in naslov osebe, ki je odgovorna za pridelavo ali pripravo proizvoda,

- ime proizvoda,

- da je proizvod zajet v kontrolne postopke, določene v tej uredbi.

9. Kadar pridelovalec upravlja več pridelovalnih enot na istem območju, morajo biti enote na tem območju, ki pridelujejo pridelke ali proizvode pridelkov, ki niso zajeti s členom 1, prav tako predmet kontrolnih predpisov glede na prvi pododstavek točke 2 in točka 3, 4 in 5. Rastlin iste sorte, kakor se pridelujejo v zadevni enoti, navedeni v točki 1, se v teh enotah ne sme pridelovati.

B. Enote za predelavo in pakiranje rastlinskih proizvodov in živil, sestavljenih v glavnem iz rastlinskih proizvodov

1. Ko se kontrolni predpisi izvajajo prvič, morata pridelovalec in kontrolni organ sestaviti:

- popolni opis enote, ki prikazuje prostore za predelavo, pakiranje in shranjevanje kmetijskih proizvodov, pred delovnimi postopki posameznih faz in potem,

- vse praktične ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni enote, da se zagotovi skladnost s to uredbo.

Ta opis in zadevne ukrepe je treba vključiti v kontrolno poročilo, ki ga sopodpiše oseba, odgovorna za enoto.

V poročilo je treba vključiti tudi obveznost pridelovalca, da bo delovne postopke izvajal skladno s členom 5 in v primeru kršitev uresničeval ukrepe, kakor so navedeni v členu 9(9).

2. Voditi je treba pisno evidenco, ki kontrolnemu organu omogoča, da ugotovi:

- izvor, vrsto in količine kmetijskih proizvodov, kakor so navedeni v členu 1, ki so se dostavili enoti,

- vrsto, količine in prejemnike proizvodov, kakor so navedeni v členu 1, ki so bili odpremljeni iz enote,

- vse druge informacije, kakor so izvor, vrsta in količine sestavin, dodatki in pripomočki za pridelavo, ki so se dostavili enoti, ter sestava predelanih proizvodov, ki jih kontrolni organ zahteva zaradi ustreznega kontrolnega pregleda delovnih postopkov.

3. Kadar se v zadevni enoti pridelujejo, pakirajo in shranjujejo tudi proizvodi, ki niso navedeni v členu 1:

- mora enota imeti v prostorih ločena področja za shranjevanje proizvodov, kakor so navedeni v členu 1, pred delovnimi postopki in po njih,

- delovne postopke je treba izvajati neprekinjeno, dokler se ne opravi delo na celotni seriji, ter prostorsko ali časovno ločeno od podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na proizvodih, ki niso zajeti s členom 1,

- če se takih postopkov ne izvaja pogosto, jih je treba naprej napovedati in se s kontrolnim organom dogovoriti o roku,

- sprejeti je treba vse ukrepe, ki omogočajo identifikacijo serij in onemogočajo mešanje s proizvodi, ki se ne pridobivajo skladno s pravili iz te uredbe.

4. Poleg nenapovedanih kontrolnih obiskov mora kontrolni organ vsaj enkrat letno opraviti popolni fizični pregled enote. Kontrolor lahko vzame vzorce za preskušanje proizvodov, ki po tej uredbi niso dovoljeni. Take vzorce sme jemati, kadar obstaja sum, da se uporabljajo nedovoljeni proizvodi. Po vsakem obisku je treba sestaviti kontrolno poročilo, ki ga sopodpiše oseba, odgovorna za enoto.

5. Pridelovalec mora zaradi kontrolnega pregleda kontrolnemu organu nuditi dostop do enote in do evidenc ter ustreznih spremnih dokumentov. Kontrolnemu organu mora posredovati vse informacije, potrebne za kontrolo.

6. Glede transporta se uporabljajo zahteve iz točke 8, del A.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PODATKI V PRIJAVI V SKLADU S ČLENOM 8(1)(a)

(a) Ime in naslov pridelovalca

(b) Lega prostorov in, kadar je to primerno, parcel (podatki iz zemljiškega katastra), kjer se izvajajo delovni postopki

(c) Vrsta delovnih postopkov in proizvodov

(d) Obveznost pridelovalca, da bo delovne postopke izvajal skladno s členi 5, 6, in 7 in/ali 11

(e) Če gre za kmetijsko gospodarstvo, datum, ko je pridelovalec na zadevnih parcelah prenehal uporabljati proizvode, katerih uporaba ni združljiva s členoma 6(1)(6) in 7

(f) Ime odobrenega organa, kateremu je pridelovalec naložil kontrolne preglede svoje dejavnosti, kadar država članica za izvajanje kontrolnega sistema odobri zasebne organe.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

OZNAČBA, DA SO PROIZVODI ZAJETI V KONTROLNEM SISTEMU

Označba, da je proizvod zajet v kontrolnem sistemu, morajo biti v istem jeziku ali jezikih, kakor se uporablja za etiketiranje.

ES : Agricultura Biológica — Sistema de control CEE

DK : Økologisk Landbrug — EF Kontrolordning

D : Biologische Agrarwirtschaft — EWG-Kontrollsystem

GR : Βιολογική Γεωργία — Σύστημα Ελέγχου ΕΟΚ

EN : Organic Farming — EEC Control System

F : Agriculture biologique — Système de contrôle CEE

I : Agricoltura Biologica — Regime di controllo CEE

NL : Biologische landbouw — EEG-controlesysteem

P : Agricultura Biológica — Systema de Controlo CEE

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

A. Snovi, ki so dovoljene kot sestavine, ki niso kmetijskega izvora (člen 5(3)(b)):

B. Snovi, ki so dovoljene za uporabo med pripravo (člen 5(3)(c)):

C. Sestavine kmetijskega izvora (člen 5(4)):

--------------------------------------------------