31991L0674



Uradni list L 374 , 31/12/1991 str. 0007 - 0031
finska posebna izdaja: poglavje 6 zvezek 3 str. 0093
švedska posebna izdaja: poglavje 6 zvezek 3 str. 0093


Direktiva Sveta

z dne 19. decembra 1991

o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic

(91/674/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 54 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker člen 54(3)(g) Pogodbe predpisuje usklajevanje do potrebne mere zaščitnih določb, ki jih za zaščito interesov članic in ostalih predpisujejo države članice družbam in podjetjem v smislu drugega odstavka člena 58 Pogodbe, da bi te zaščitne določbe postale enakovredne v celotni Skupnosti;

ker Direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 na osnovi člena 54(3)(g) Pogodbe o letnih računovodskih izkazih nekaterih vrst družb [4], nazadnje spremenjeno z Direktivo 90/605/EGS [5], ni treba uporabljati za zavarovalne družbe, v nadaljevanju "zavarovalnice", do nadaljnje uskladitve; ker se glede na velik pomen, ki ga imajo zavarovalnice v Skupnosti, po izvajanju Direktive 78/660/EGS z usklajevanjem ne more več odlašati;

ker Direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 na osnovi člena 54(3)(g) Pogodbe o konsolidiranih računovodskih izkazih [6], nazadnje spremenjeni z Direktivo 90/605/EGS, za zavarovalnice predvideva odstopanja le do izteka roka, določenega za uporabo te direktive; ker mora zato ta direktiva vključevati tudi posebne določbe za konsolidirane računovodske izkaze zavarovalnic;

ker je tako usklajevanje nujno tudi zato, ker zavarovalnice delujejo preko meja; ker je za upnike, dolžnike, člane, imetnike zavarovalnih polic in njihove svetovalce ter splošno javnost boljša primerljivost letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov takih zavarovalnic bistvenega pomena;

ker si v državah članicah zavarovalnice različnih pravnih oblik med seboj konkurirajo; ker se podjetja, ki se ukvarjajo s posli neposrednega zavarovanja, običajno ukvarjajo tudi s pozavarovalnimi posli in torej konkurirajo specializiranim pozavarovalnicam; ker je zato primerno, da se usklajevanje ne omeji na pravne oblike v Direktivi 78/660/EGS, pač pa se izbere obseg uporabe, ki je v skladu z Direktivo Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega [7], nazadnje spremenjeno z Direktivo 90/618/EGS [8], in v skladu z Direktivo Sveta 79/267/EGS z dne 5. marca 1979 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega življenjskega zavarovanja [9], nazadnje spremenjeno z Direktivo 90/619/EGS [10], ki pa vključuje tudi nekatere zavarovalnice, izključene iz obsega navedenih direktiv ter družbe in podjetja, ki so pozavarovalnice;

ker zaradi tega ni nujno potrebno osnovanje vrste standardov, drugačnih od tistih v direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS, čeprav bi se zaradi posebnih značilnosti zavarovalnic zdelo primerno predlagati ločeno direktivo o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic; ker takšni ločeni standardi ne bi bili primerni in skladni z načeli, ki so osnova usklajevanja zakonodaje o družbah, saj zaradi pomembnega položaja, ki ga zavzemajo v gospodarstvu Skupnosti, zavarovalnice ne morejo biti izključene iz okvira pravil, načrtovanega za družbe na splošno; ker so bile zaradi tega upoštevane posebne značilnosti zavarovalnic in ta direktiva obravnava le odstopanja od pravil v direktivah 78/660/EGS in 83/349/EGS;

ker so velike razlike v sestavi in vsebini bilanc stanja pri zavarovalnicah v različnih državah članicah; ker mora zato ta direktiva predpisati isto sestavo in poimenovanje postavk za bilance stanja vseh zavarovalnic v Skupnosti;

ker je za primerljivost letnih računovodskih izkazov in konsolidiranih računovodskih izkazov treba rešiti številna osnovna vprašanja, ki se nanašajo na prikaz nekaterih transakcij v bilanci stanja;

ker je za večjo primerljivost potrebno tudi natančno določiti vsebino raznih postavk bilance stanja;

ker bi lahko bilo koristno razlikovati med obvezami zavarovalca in pozavarovalca, tako da se v aktivi prikaže delež pozavarovatelja v zavarovalno-tehničnih rezervacijah kot premoženje ;

ker je treba določiti tudi sestavo izkaza poslovnega izida in definirati nekatere postavke v njem;

ker bi bilo zaradi svojevrstnosti zavarovalništva lahko koristno, da se nerealizirani kapitalski dobički in izgube obravnavajo v izkazu poslovnega izida;

ker je primerljivost številk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida v osnovi odvisna od vrednosti, po katerih so prikazana sredstva in obveznosti v bilanci stanja; ker je za pravilno razumevanje finančnega položaja zavarovalnice treba prikazati sedanjo vrednost naložb kot tudi njihovo vrednost na osnovi načela nabavne cene ali proizvodnih stroškov; ker pa je obvezno prikazati sedanjo vrednost naložb, vsaj v pojasnilih k računovodskim izkazom, predpisano samo za namene primerljivosti in preglednosti in nima namena povzročiti spremembe v davčni obravnavi zavarovalnic;

ker se za izračun rezervacij za življenjska zavarovanja lahko koristi aktuarska metoda, ki se običajno uporablja na trgu ali ki so jo sprejeli organi za nadzor nad zavarovalnicami; ker lahko to metodo izvaja vsak aktuar ali strokovnjak v skladu s pogoji, ki jih lahko predpiše nacionalna zakonodaja, in s primernim upoštevanjem aktuarnih načel, priznanih v okviru trenutnega in prihodnjega usklajevanja temeljnih pravil za preudarno in finančno spremljanje poslov neposrednega življenjskega zavarovanja;

ker je po eni strani pri izračunu škodnih rezervacij treba prepovedati vsakršno implicitno diskontiranje ali odbitek in po drugi strani definirati točne pogoje, pod katerimi se lahko poseže po eksplicitnem diskontiranju in odbitku, zavoljo previdnosti in transparentnosti;

ker so zaradi posebne narave zavarovalnic potrebne nekatere spremembe v zvezi s pojasnili k letnim računovodskim izkazom in konsolidiranim računovodskim izkazom;

ker v skladu z namenom zajetja vseh zavarovalnic, na katere se nanašata direktivi 73/239/EGS in 79/267/EGS, in tudi nekaterih drugih niso predvidena odstopanja, kot so tista za male in srednje velike zavarovalnice v direktivi 78/660/EGS, vendar pa ne smejo biti zajete nekatere male družbe za vzajemno zavarovanje, ki so izključena iz obsega direktiv 73/239/EGS in 79/267/EGS;

ker iz istih razlogov obseg, ki je po Direktivi 83/349/EGS dovolil državam članicam, da matična podjetja skupin oprostijo obvezne konsolidacije, če podjetja, ki naj bi se konsolidirala, skupno ne presegajo določene velikosti, ni bil razširjen na zavarovalnice;

ker je zaradi njegove posebne narave treba vključiti posebne določbe za združenje zavarovateljev pod imenom Lloyd's;

ker se določbe te direktive uporabljajo tudi za konsolidirane računovodske izkaze, ki jih sestavi matično podjetje, ki je finančni holding, katerega hčerinska podjetja so bodisi izključno bodisi predvsem zavarovalnice;

ker preučevanje problemov, nastalih v zvezi s to direktivo in zlasti njeno uporabo, zahteva sodelovanje predstavnikov držav članic in Komisije v kontaktnem odboru; ker je zaradi preprečitve širjenja takih odborov zaželeno, da to sodelovanje poteka v odboru iz člena 52 Direktive 78/660/EGS; ker pa mora biti odbor pri preučevanju problemov v zvezi z zavarovalnicami, v ustrezni sestavi;

ker je treba, glede na zapletenost zadeve, zavarovalnicam, na katere se nanaša ta direktiva, zagotoviti ustrezen rok za izvedbo njenih določb; ker je treba ta rok podaljšati, da se omogočijo potrebne prilagoditve, ki zadevajo združenje zavarovateljev Lloyd's po eni strani in po drugi strani tiste zavarovalnice, ki bodo ob začetku veljavnosti te direktive prikazale svoje naložbe po nabavni ceni;

ker je zaradi večje preglednosti in uskladitve potrebno predvideti ponoven pregled nekaterih določb te direktive po petih letih izkušenj z njeno uporabo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

ODDELEK 1

Uvod določbe in področje uporabe

Člen 1

1. Členi 2, 3, 4(1), (3) do (5), 6, 7, 13, 14, 15(3) in (4), 16 do 21, 29 do 35, 37 do 42, 43(1), točke 1 do 7 in 9 do 13, 45(1), 46, 48 do 50, 51(1), 54, 56 do 59 in 61 Direktive 78/660/EGS se uporabljajo za družbe iz člena 2 te direktive, razen, če ta direktiva ne določa drugače.

2. Sklicevanje v direktivah 78/660/EGS in 83/349/EGS na člena 9 in 10 (bilanca stanja) ali na člene 23 do 26 (izkaz poslovnega izida) Direktive 78/660/EGS pomeni sklicevanje na člen 5 (bilanca stanja) ali člen 29 (izkaz poslovnega izida) te direktive.

3. Sklicevanje v direktivah 78/660/EGS in 83/349/EGS na člene 31 do 42 Direktive 78/660/EGS pomeni sklicevanje na imenovane člene ob upoštevanju členov 45 do 62 te direktive.

4. Če se zgoraj navedene določbe Direktive 78/660/EGS nanašajo na postavke bilance stanja, za katere ta direktiva ne predpisuje enakovredne postavke, se to pojmuje kot sklicevanje na postavke iz člena 6 te direktive, kjer so naštete ustrezne postavke aktive in pasive.

Člen 2

1. Usklajevalni ukrepi iz te direktive se uporabljajo za družbe in podjetja v smislu drugega odstavka člena 58 Pogodbe, ki so:

(a) podjetja v smislu člena 1 Direktive 73/239/EGS, razen družb za vzajemno zavarovanje, ki so po členu 3 navedene direktive izključene iz njenega področja uporabe, so pa vključene institucije iz člena 4(a), (b), (c) in (e) navedene direktive, razen, če pri njihovi glavni dejavnosti v celoti ali predvsem ne gre za opravljanje zavarovalnih poslov;

(b) podjetja v smislu člena 1 Direktive 79/267/EGS, razen institucij in družb za vzajemno zavarovanje iz členov 2(2) in (3) ter 3 navedene direktive; ali

(c) podjetja, ki opravljajo pozavarovalne posle.

V tej direktivi se ta podjetja imenujejo zavarovalnice.

2. Sredstva skupinskega pokojninskega sklada v smislu člena 1(2)(c) in (d) Direktive 79/267/EGS, ki jih zavarovalnica upravlja v svojem imenu vendar za račun tretjih strank, se morajo prikazati v bilanci stanja, če zavarovalnica do zadevnih sredstev dobi pravico po zakonu. Skupni znesek takšnih sredstev in obveznosti se prikaže ločeno ali v pojasnilih k računovodskim izkazom, razčlenjen skladno z različnimi postavkami aktive in pasive. Vendar lahko države članice dovolijo da se ta sredstva izkažejo kot zunajbilančne postavke, če obstajajo posebna pravila, ki dovoljujejo izključitev teh sredstev iz aktive, ki je v primeru prenehanja zavarovalnice (ali podobnih postopkov) na razpolago za razdelitev.

Sredstva, pridobljena v imenu in za račun tretjih strank, se ne smejo prikazati v bilanci stanja.

Člen 3

Tiste določbe v tej direktivi, ki se nanašajo na življenjsko zavarovanje, se smiselno uporabljajo za zavarovalnice, ki sklepajo samo zdravstveno zavarovanje in to počnejo izključno ali v glavnem skladno z zavarovalno-tehničnimi načeli življenjskega zavarovanja.

Države članice lahko uporabljajo prvi odstavek za zdravstveno zavarovanje, ki so ga prevzela skupna podjetja v skladu z zavarovalno-tehničnimi načeli življenjskega zavarovanja, če je ta dejavnost večjega pomena.

Člen 4

Ta direktiva se uporablja za združenje zavarovateljev pod imenom Lloyd's ob upoštevanju prilagoditev v Prilogi, ki upoštevajo posebno naravo in organizacijo Lloyd's-a.

ODDELEK 2

Splošne določbe za bilanco stanja in izkaz poslovnega izida

Člen 5

Kombinacija postavk pod pogoji iz člena 4(3)(a) ali (b) Direktive 78/660/EGS se v primeru zavarovalnic omeji

- pri bilanci stanja na postavke, označene z arabskimi številkami, z izjemo postavk, ki zadevajo zavarovalno-tehnične rezervacije, in

- pri izkazu poslovnega izida na postavke, označene z eno ali več malimi črkami, z izjemo postavk I(1) in (4) ter II(1), (5) in (6).

Kombinacija je dovoljena le pod pravili, ki jih predpišejo države članice.

ODDELEK 3

Načrt bilance stanja

Člen 6

Države članice predpišejo naslednji načrt bilance stanja:

Sredstva

A. Vpisani nevplačani kapital

ločeno prikazuje vpoklicani vplačani kapital (razen, če nacionalna zakonodaja zahteva, da se vpoklicani vplačani kapital vključi pod obveznosti, in je v takem primeru treba vpoklicani, a še ne vplačani kapital vključiti kot premoženjsko sestavino ali pod A ali E(IV)).

B. Neopredmetena sredstva

kot so opisana pod postavkama B in C(I) člena 9 Direktive 78/660/EGS, z ločenim prikazom:

- ustanovitvenih stroškov, kot jih določa nacionalna zakonodaja in če nacionalna zakonodaja dovoljuje, da se prikažejo kot premoženje (razen, če nacionalna zakonodaja ne zahteva njihovega prikaza v pojasnilih k računovodskim izkazom),

- dobro ime, če je bilo pridobljeno za denarno nadomestilo (razen, če nacionalna zakonodaja ne zahteva njegovega prikaza v pojasnilih k računovodskim izkazom).

C. Naložbe

I. Zemljišča in zgradbe:

ločeno prikazujejo zemljišča in zgradbe, ki jih zavzema zavarovalnica za svoje dejavnosti (razen, če nacionalna zakonodaja ne zahteva njihovega prikaza v pojasnilih k računovodskim izkazom).

II. Naložbe v odvisna podjetja in naložbe v nepovezanih družbah:

1. Deleži v odvisnih podjetjih.

2. Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajajo odvisna podjetja, in posojila slednjim.

3. Naložbe v nepovezanih družbah.

4. Dolžniški vrednostni papirji, ki jih izdajo nepovezane družbe, in posojila slednjim.

III. Druge finančne naložbe:

1. Del nice in drugi vrednostni papirji z spremenljivimi donosi ter enote vzajemnega sklada

2. Dolžniški vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom.

3. Udeležba v združenih naložbah.

4. Dana hipotekarna posojila.

5. Druga dana posojila.

6. Depoziti pri kreditnih institucijah.

7. Drugo.

IV. Depoziti pri podjetjih cedentih.

D. Naložbe v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

E. Terjatve

(Zneski, ki jih dolgujejo:

- odvisna podjetja, ter

- podjetja, s katerimi je zavarovalnica v razmerju na podlagi deležev v nepovezane družbe

so prikazani ločeno, kot podpostavke postavk I, II in III).

I. Terjatve, ki izhajajo iz poslov neposrednega zavarovanja

1. do zavarovalcev;

2. do zavarovalnih posrednikov.

II. Terjatve, ki izhajajo iz pozavarovalnih poslov.

III. Druge terjatve.

IV. Vpoklicani vpisani nevplačani kapital.

(razen, če nacionalna zakonodaja zahteva, da se vpoklicani vpisani nevplačani kapital prikaže kot premoženje pod A).

F. Druga sredstva

I. Opredmetena sredstva in zaloge, našteta pod C(II) in D(I) v členu 9 Direktive 78/660/EGS, z izjemo zemljišč in zgradb, zgradb v gradnji in pologi za zemljišča in zgradbe.

II. Denarna sredstva v banki in blagajni.

III. Lastne delnice (z navedbo njihove nominalne vrednosti ali, če le-te ni, njihove knjigovodske nominalne vrednosti), če nacionalna zakonodaja dovoljuje njihov prikaz v bilanci stanja.

IV. Drugo.

G. Aktivne časovne razmejitve

I. Predhodno nezaračunani prihodki od obresti in najemnin

II. Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj (razlikujoč med stroški, ki izhajajo iz poslov zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj in poslov življenjskih zavarovanj).

III. Druge aktivne časovne razmejitve

H. Izguba v poslovnem letu

(razen, če nacionalna zakonodaja zahteva, da se prikaže kot obveznost pod A(VI).

Obveznosti

A. Kapital in rezerve

I. Vpisani kapital ali enakovredna sredstva

(razen, če nacionalna zakonodaja zahteva, da se pod to postavko prikaže vpoklicani kapital. V takem primeru se mora zneske vpisanega kapitala in vplačanega kapitala prikazati ločeno).

II. Vplačani presežek kapitala.

III. Revalorizacijska rezerva.

IV. Rezerve.

V. Preneseni dobiček ali izguba iz prejšnjih let.

VI. Nerazdeljeni dobiček ali izguba obračunskega obdobja.

(razen, če nacionalna zakonodaja zahteva, da se prikaže kot sredstvo pod H ali kot obveznost pod I).

B. Podrejene obveznosti

C. Zavarovalno-tehnične rezervacije

1.Rezervacije za prenosne premije: | | |

(a)kosmati znesek | … | |

(b)znesek pozavarovanja (–) | … | |

| | … |

2.Matematične rezervacije življenjskih zavarovanja: | | |

(a)kosmati znesek (–) | … | |

(b)znesek pozavarovanja (–) | … | |

| | … |

3.Škodne rezervacije: | | |

(a)kosmati znesek | … | |

(b)znesek pozavarovanja (–) | … | |

| | … |

4.Rezervacije za bonuse in popuste (če ni prikazano pod 2): | | |

(a)kosmati znesek | … | |

(b)znesek pozavarovanja (–) | … | |

| | … |

5.Izravnalne rezervacije | | |

6.Druge zavarovalno-tehnične rezervacije: | | |

(a)kosmati znesek | … | |

(b)znesek pozavarovanja (–) | … | |

| | … |

D. Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

(a)kosmati znesek | … | |

(b)znesek pozavarovanja(–) | … | |

| | … |

E. Rezervacije za druge nevarnosti in stroške

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti.

2. Rezervacije za davke.

3. Druge rezervacije.

F. Depoziti prejeti od pozavarovalcev

G. Obveznosti

(Zneski, ki jih dolgujejo:

- odvisna podjetja ter

- podjetja, s katerimi je zavarovalnica v razmerju na podlagi deležev v nepovezane družbe,

so prikazani ločeno, kot podpostavke.)

I. Obveznosti iz neposrednih zavarovalnih poslov.

II. Obveznosti iz pozavarovanja.

III. Posojila zavarovana z vrednostnimi papirji s stalnim donosom, ločeno prikazana zamenljiva posojila.

IV. Obveznosti do kreditnih institucij.

V. Ostale obveznosti, vključno z davčnimi obveznostmi in obveznostmi za socialno varnost.

H. Pasivne časovne razmejitve

I. Dobiček poslovnega leta

(razen, če nacionalna zakonodaja ne zahteva, da se prikaže kot obveznost pod A(VI)).

Člen 7

Člen 14 Direktive 78/660/EGS se ne uporablja za obveznosti, povezane z zavarovalno dejavnostjo.

ODDELEK 4

Posebne določbe za nekatere bilančne postavke

Člen 8

Člen 15(3) Direktive 78/660/EGS se uporablja samo za postavke aktive B in C(I) in (II), kakor so opredeljene v členu 6 te direktive. Vsako gibanje v teh postavkah se prikaže na osnovi bilančne vrednosti na začetku poslovnega leta.

Člen 9

Aktiva: postavka C(III)(2)

Dolžniški vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom

1. Ta postavka obsega prenosne dolžniške vrednostne papirje in druge vrednostne papirje s stalnim donosom, ki jih izdajajo kreditne institucije, druga podjetja ali javna telesa, če se nanje ne nanaša postavka C(II)(2) ali (4).

2. Vrednostni papirji, katerih obrestna mera se spreminja v skladu s posebnimi faktorji, na primer obrestno mero na medbančnem trgu ali na Evrotrgu, se prav tako pojmujejo kot dolžniški vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom.

Člen 10

Aktiva: postavka C(III)(3)

Udeležba v združenih naložbah

Ta postavka obsega delnice, ki jih ima družba v skupnih naložbah, katere je zasnovalo nekaj podjetij ali pokojninskih skladov in katerih upravljanje je poverjeno enemu od teh podjetij oziroma enemu od teh pokojninskih skladov.

Člen 11

Aktiva: postavki C(III)(4) in (5)

Dana hipotekarna posojila in druga dana posojila

Posojila imetnikom police, za katere je polica glavno jamstvo, so vključena pod "Druga dana posojila" in njihov znesek prikazan v pojasnilih k računovodskim izkazom. Posojila, zavarovana s hipoteko, se kot taka prikazujejo tudi v primeru, če so zavarovana tudi z zavarovalno polico. Če je znesek "Drugih danih posojil", ki niso zavarovana s polico, večjega pomena, se primerna razčlenitev vključi v pojasnila k računovodskim izkazom.

Člen 12

Aktiva: postavka C(III)(6)

Depoziti pri kreditnih institucijah

Ta postavka obsega vsote, katerih dvig je časovno omejen. Vsote, naložene brez takih časovnih omejitev, so prikazane pod F(II), tudi če so obrestovane.

Člen 13

Aktiva: postavka C(III)(7)

Drugo

Ta postavka obsega tiste naložbe, ki jih ne pokrivajo postavke C(III)(1) do (6). Če so zneski takih naložb večjega pomena, jih je treba prikazati v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Člen 14

Aktiva: postavka C(IV)

Depoziti pri podjetjih cedentih

V bilanci stanja podjetja, ki sprejme pozavarovanje, ta postavka obsega zneske, ki jih dolgujejo podjetja cedenti in ustrezajo jamstvu ter so naloženi pri teh podjetjih cedentih ali pri tretji stranki, oziroma so jih zadržala ta podjetja.

Teh zneskov se ne sme kombinirati z drugimi zneski, ki jih dolgujejo zavarovatelj cedent pozavarovatelju, ali kompenzirati z zneski, ki jih pozavarovatelj dolguje zavarovatelju cedentu.

Vrednostni papirji, naloženi pri podjetjih cedentih ali tretjih strankah, ki ostanejo v lasti podjetja, ki sprejme pozavarovanje, se pod ustrezno postavko vpisujejo v poročilo tega podjetja kot naložba.

Člen 15

Aktiva: postavka D

Naložbe v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Pri življenjskem zavarovanju ta postavka obsega, na eni strani, naložbe, katerih vrednost je podlaga za določanje vrednosti ali donosov polic, ki se nanašajo na investicijski sklad in po drugi strani naložbe, ki so namenjene kritju obveznosti določenih na podlagi indeksa. Ta postavka prav tako obsega naložbe, upravljane v korist članov tontine in katerih sredstva so namenjena za za razdelitev med njimi.

Člen 16

Aktiva: postavka F(IV)

Drugo

Ta postavka obsega tista sredstva, ki niso pokrita s postavkami F(I), (II), in (III). Če so ta sredstva pomembna, jih je treba prikazati v pojasnilih k računovodskim izkazom..

Člen 17

Aktiva: postavka G(I)

Predhodno nezaračunani prihodki od obresti in najemnin

Ta postavka obsega tiste postavke, ki predstavljajo predhodno nezaračunane prihodke od obresti in najemnin, zaslužene do datuma bilanciranja, vendar še niso zapadli.

Člen 18

Aktiva: postavka G(II)

Odloženi stroški pridobivanja zavarovanj

1. Stroški nabave zavarovalnih polic se odložijo v skladu s členom 18 Direktive 78/660/EGS, v kolikor takega odloga države članice niso prepovedale.

2. Vendar lahko države članice dovolijo odbitek stroškov pridobivanja zavarovanj od prenosnih premij v poslih zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja in njihov odbitek po aktuarski metodi od matematičnih rezervacij v poslih življenjskega zavarovanja. Pri uporabi te metode je treba zneske, odbite od rezervacij, navesti v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Člen 19

Pasiva: postavka A(I)

Vpisani kapital ali enakovredna sredstva

Ta postavka obsega vse zneske, ne glede na njihove dejanske označbe, ki se v skladu s pravno organizacijo zavarovalnic pojmujejo v nacionalni zakonodaji zadevne države članice kot lastniški kapital, ki so ga vpisali delničarji ali druge osebe.

Člen 20

Pasiva: postavka A(IV)

Rezerve

Ta postavka obsega vse vrste rezerv, naštete v členu 9 Direktive 78/660/EGS pod postavko pasive A(IV), kot so tam opredeljene. Države članice lahko po potrebi zahtevajo tudi druge vrste rezerv za zavarovalnice, katerih pravna organizacija ni zajeta v Direktivi 78/660/EGS.

Rezerve se prikažejo ločeno, kot podpostavke postavke pasive A(IV), v bilancah stanja zadevnih zavarovalnic, z izjemo revalorizacijske rezerve, ki se prikaže kot obveznost pod A(III).

Člen 21

Pasiva: postavka B

Podrejene obveznosti

Če je bilo s pogodbo sklenjeno, da se v primeru prenehanja ali stečaja, obveznosti, bodisi predstavljene s potrdili bodisi ne, izplačajo šele po poravnavi finančnih obveznosti do vseh drugih upnikov, se zadevne obveznosti prikažejo v tej postavki.

Člen 22

Če država članica dovoli, da bilanca stanja podjetja vključuje finančna sredstva, katerih dodelitev bodisi zavarovalcem bodisi delničarjem ni bila določena do izteka poslovnega leta, se te zneske prikaže kot obveznost pod postavko Ba (Sklad za bodočo dodelitev sredstev).

Variacije v tej postavki so izpeljane iz postavke II(12a) (Prenosi na ali iz skladov za bodočo dodelitev sredstev) v izkazu poslovnega izida.

Člen 23

Pasiva: postavka C

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Člen 20 Direktive 78/660/EGS se uporablja za zavarovalno-tehnične rezervacije ob upoštevanju členov 24 do 30 te direktive.

Člen 24

Pasiva: postavke C(1)(b), (2)(b), (3)(b), (4)(b) in (6)(b) in D(b)

Zneski pozavarovanja

1. Zneski pozavarovanja obsegajo dejanske ali ocenjene zneske, ki se po pogodbenih pozavarovalnih dogovorih odbijejo od kosmatih zneskov zavarovalno-tehničnih rezervacij.

2. Pri določbi za prenosne premije se zneski pozavarovanja izračunavajo v skladu z metodami iz člena 57 ali v skladu z določili pozavarovalne police.

3. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da se zneski pozavarovanja prikažejo kot sredstva. Kadar se izvaja ta možnost, se te zneske prikaže v postavki Da (delež pozavarovalcev v zavarovalno-tehničnih rezervacijah) in podrazdeli na:

1. Rezervacije za prenosne premije.

2. Matematične rezervacije življenjskih zavarovanja.

3. Škodne rezervacije.

4. Rezervacije za bonuse in popuste (če niso prikazane pod 2).

5. Druge zavarovalno-tehnične rezervacije.

6. Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje.

Ne glede na člen 5 se te postavke ne smejo kombinirati.

Člen 25

Pasiva: postavka C(1)

Rezervacije za prenosne premije

Rezervacije za prenosne premije obsegajo znesek, ki predstavlja tisti del kosmatih obračunanih premij, ki se razporedi na naslednje poslovno leto ali naslednja poslovna leta. V primeru življenjskega zavarovanja lahko države članice, do nadaljnje uskladitve, zahtevajo ali dovolijo, da se rezervacije za prenosne premije vključijo pod postavko C(2).

Če v skladu s členom 26, postavka C(1) vključuje tudi znesek rezervacije za še ne iztečene nevarnosti, je opis postavke "Rezervacije za prenosne premije in za še ne iztečene nevarnosti". Če je znesek ali vrednost za še ne iztečene nevarnosti večjega pomena, se prikaže ločeno bodisi v bilanci stanja bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Člen 26

Pasiva: postavka C(6)

Druge zavarovalno-tehnične rezervacije

Ta postavka med drugim obsega rezervacije za še ne iztečene nevarnosti, to je znesek, ki se da na stran poleg prenosnih premij zaradi tveganj, ki jih nosijo zavarovalnice po izteku poslovnega leta, da bi se z njim poravnale vse škode in stroške v zvezi z veljavnimi zavarovalnimi pogodbami, ki presegajo z njimi povezane prenosne premije in vsakršne premije, dolgovane po teh pogodbah. Vendar se lahko, če tako določa nacionalna zakonodaja, rezervacije za še ne iztečene nevarnosti dodajo k prenosnim premijam iz člena 25 in vključijo v znesek pod postavko C(1).

Če je znesek rezervacij za še ne iztečene nevarnosti večjega pomena, se prikaže ločeno bodisi v bilanci stanja bodisi v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Če se možnost iz drugega odstavka člena 3 ne izvaja, vključuje ta postavka tudi rezervacije za starost.

Člen 27

Pasiva: postavka C(2)

Matematične rezervacije življenjskih zavarovanj

Matematične rezervacije življenjskih zavarovanj obsegajo aktuarsko ocenjeno vrednost obveznosti zavarovalnice, vključno z že objavljenimi bonusi in po odbitku aktuarske vrednosti bodočih premij.

Člen 28

Pasiva: postavka C(3)

Škodne rezervacije

Škodne rezervacije so skupni ocenjeni končni strošek zavarovalnice za poravnavo vseh obveznosti za nastale škode, ki so se zgodili do izteka poslovnega leta, bodisi prijavljenih bodisi ne, zmanjšane za že plačane zneske v zvezi s temi terjatvami.

Člen 29

Pasiva: postavka C(4)

Rezervacije za bonuse in popuste

Rezervacije za bonuse in popuste obsegajo zneske, namenjene za zavarovalce ali upravičence po pogodbi, v obliki bonusov in popustov iz člena 39, če se ti zneski niso knjižili v dobro imetnikom police ali upravičencem po pogodbi ali vključili pod postavko Ba (Sklad za bodočo dodelitev sredstev), kot to določa člen 22, prvi odstavek, ali postavka C(2).

Člen 30

Pasiva: postavka C(5)

Izravnalne rezervacije

1. Izravnalne rezervacije obsegajo kakršne koli zneske, dane na stran v skladu s pravnimi ali upravnimi zahtevami za izravnavo nihanj škodnega rezultata ali za pokrivanje izjemnih nevarnosti.

2. Če se v odsotnosti takih pravnih in upravnih zahtev v isti namen ustanovijo rezervacije v smislu člena 20, se to prikaže v pojasnilih k računovodskim standardom.

Člen 31

Pasiva: postavka D

Zavarovalno-tehnične rezervacije v korist življenjskih zavarovalcev, ki prevzemajo naložbeno tveganje

Ta postavka obsega zavarovalno-tehnične rezervacije, osnovane za kritje obveznosti, ki se nanašajo na naložbe v zvezi s policami življenjskega zavarovanja, katerih vrednost ali donosi so določeni glede na naložbe, za katere tveganje nosijo imetniki polic, ali glede na indeks.

Kakršne koli dodatne zavarovalno-tehnične rezervacije, osnovane za kritje nevarnosti smrti, stroškov poslovanja ali drugih nevarnosti (kot so dajatve iz pokojninskega zavarovanja ali socialne varnosti na datum zapadlosti, ali zajamčeno gotovinsko izplačilo pripadajoče zavarovalnine v primeru predčasne prekinitve zavarovalne pogodbe) se prikažejo pod postavko C (2).

Postavka D obsega tudi zavarovalno-tehnične rezervacije, ki predstavljajo obveze organizatorja tontine nasprotinjenim članom.

Člen 32

Pasiva: postavka F

Depoziti prejeti od pozavarovalcev

V bilanci stanja pozavarovalnice cedenta obsega ta postavka zneske, ki so jih vložile druge zavarovalnice ali so bili od njih odtegnjeni s pozavarovalno pogodbo. Ti zneski se ne smejo spojiti s tistimi, ki so dolgovani ali jih dolgujejo druga zadevna podjetja.

Če je pozavarovalnica cedent prejela kot vlogo vrednostne papirje, ki so bili preneseni v njeno lastništvo, obsega ta postavka znesek, ki ga podjetje cedent dolguje na podlagi vloge.

ODDELEK 5

N ačrt izkaza poslovnega izida

Člen 33

1. Države članice predpišejo za izkaz poslovnega izida načrt iz člena 34.

2. Zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj, se uporablja za tiste zavarovalne skupine neposrednega zavarovanja, na katere se nanaša Direktiva 73/239/EGS, in za ustrezne skupine pozavarovalnih poslov.

3. Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj se uporablja za tiste zavarovalne skupine neposrednega zavarovanja, na katere se nanaša Direktiva 79/267/EGS, in za ustrezne skupine pozavarovalnih poslov.

4. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo podjetjem, ki se ukvarjajo izključno s pozavarovanjem, da uporabljajo zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj za vse svoje posle. Enako velja tudi za podjetja, ki prevzemajo neposredno zavarovanje, razen življenjskega zavarovanja kot tudi pozavarovanje.

Člen 34

Izkaz poslovnega izida

I. Zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj

1.Čisti prihodki od zavarovalnih premij | | | |

(a)Obračunane kosmate zavarovalne premije | … | | |

(b)zunanje pozavarovalne premije (–) | … | … | |

(c)sprememba kosmatih prenosnih premij in, če nacionalna zakonodaja odobri vključitev te rezervacije pod postavko pasive C(1), v rezervacijah za še ne iztečene nevarnosti (+/–) | … | | |

(d)sprememba prenosnih premij za pozavarovalni znesek (+/–) | … | … | … |

2.Razporejeni donos naložb, prenesen iz ne-zavarovalno-tehničnega izida (postavka III(6)) | | | … |

3.Drugi zavarovalno-tehnični prihodki, brez pozavarovanja | | | … |

4.Odhodki za škode, brez pozavarovanja | | | |

(a)obračunani zneski škod | | | |

(aa)kosmati znesek | … | | |

(bb)znesek pozavarovanja (–) | … | … | |

(b)sprememba kosmatih škodnih rezervacij | | | |

(aa)kosmati znesek | … | | |

(bb)znesek pozavarovanja (–) | … | … | … |

5.Spremembe v drugih zavarovalno-tehničnih rezervacijah, brez pozavarovanja, ki niso prikazane pod drugimi naslovi (+/–) | | | … |

6.Bonusi in popusti, brez pozavarovanja | | | … |

7.Čisti obratovalni stroški | | | |

(a)stroški pridobivanja zavarovanj | | … | |

(b)sprememba v odloženih stroških pridobivanja zavarovanj (+/–) | | … | |

(c)upravni stroški | | … | |

(d)prihodki od pozavarovalnih provizij in udeležba pri dobičku (–) | | … | … |

8.Drugi zavarovalno-tehnični stroški, brez pozavarovanja | | | … |

9.Sprememba v izravnalnih rezervacijah (+/–) | | | … |

10.Vmesni seštevek (izid zavarovalno-tehničnega izkaza zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj (postavka III (1)). | | | … |

II. Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj

1.Čisti prihodki od zavarovalnih premij | | | |

(a)obračunane kosmate zavarovalne premije | | … | |

(b)zunanje pozavarovalne premije (–) | | … | |

(c)sprememba v rezervacijah za prenosne premije brez pozavarovanja (+/–) | | … | … |

2.Prihodki naložb | | | |

(a)prihodki od deležev v kapitalu, z ločeno navedbo prihodka, ki izvira iz odvisnih podjetij … | | … | |

(b)prihodki od drugih naložb, z ločeno navedbo prihodka, ki izvira iz odvisnih podjetij … | | | |

(aa)prihodki od zemljišč in zgradb | … | | |

(bb)prihodki od drugih naložb | … | … | |

(c)prihodki zaradi popravkov vrednosti naložb | | … | |

(d)dobiček pri odtujitvah naložb | | … | … |

3.Nerealizirani kapitalski dobički | | | … |

4.Drugi zavarovalno-tehnični prihodki, brez pozavarovanja | | | … |

5.Odhodki za škode, brez pozavarovanj: | | | |

(a)obračunani zneski škod | | | |

(aa)kosmati znesek | … | | |

(bb)znesek pozavarovanja (–) | | … | … |

(b)sprememba v škodnih rezervacijah | | | |

(aa)kosmati znesek | … | | |

(bb)znesek pozavarovanja(–) | … | … | … |

6.Spremembe v drugih zavarovalno-tehničnih rezervacijah, brez pozavarovanja, ki niso prikazane pod drugimi naslovi (+/–) | | | |

(a)rezervacija za življenjsko zavarovanje, brez pozavarovanja | | | |

(aa)kosmati znesek | … | | |

(bb)znesek pozavarovanja (–) | … | … | |

(b)druge zavarovalno-tehnične rezervacije, brez pozavarovanja | | … | … |

7.Bonusi in popusti, brez pozavarovanja | | | … |

8.Čisti obratovalni stroški | | | |

(a)stroški pridobivanja zavarovanj | | … | |

(b)spremembe v odloženih stroških pridobivanja zavarovanj (+/–) | | … | |

(c)upravni stroški | | … | |

(d)prihodki od pozavarovalnih provizij in udeležba pri dobičku (–) | | … | … |

9.Odhodki naložb | | | |

(a)stroški upravljanja naložb, vključno z obrestmi | | … | |

(b)popravki vrednosti naložb | | … | |

(c)izgube pri odtujitvah naložb | | … | … |

10.Nerealizirane kapitalske izgube | | | … |

11.Drugi zavarovalno-tehnični stroški, brez pozavarovanja | | | … |

12.Razporejeni donos naložb, prenesen v ne-zavarovalno-tehnični izid (–) (postavka III(4)) | | | … |

13.Vmesni seštevek (izid zavarovalno-tehničnega izkaza in življenjskih zavarovanj) (postavka III(2)) | | | … |

III. Ne-zavarovalno-tehnični izid

1.Izid zavarovalno-tehničnega izkaza – posli zavarovanj, razen življenjskih zavarovnj (postavka I(10)) | | | … |

2.Izid zavarovalno-tehničnega izkaza – posli življenjskih zavarovanj (postavka II(13)) | | | … |

3.Prihodki naložb | | | |

(a)prihodki od deležev v kapitalu, z ločeno navedbo prihodka, ki izvira iz odvisnih podjetij … | | … | |

(b)prihodki od drugih naložb, z ločeno navedbo prihodka, ki izvira iz odvisnih podjetij … | | | |

(aa)prihodki od zemljišč in zgradb | … | | |

(bb)prihodki od drugih naložb | … | … | |

(c)ponovni popravki vrednosti naložb | | … | |

(d)dobiček pri odtujitvah naložb | | … | … |

4.Razporejeni donos naložb, prenesen iz zavarovalno-tehničnega izida življenjskih zavarovanj (postavka II(12)) | | | … |

5.Odhodki naložb | | | |

(a)stroški od upravljanja naložb, vključno z obrestmi | | … | |

(b)popravki vrednosti naložb | | … | |

(c)izgube pri odtujitvah naložb | | … | … |

6.Razporejeni donos naložb, prenesen v zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj (postavka I(2)) | | | … |

7.Drugi prihodki | | | … |

8.Drugi odhodki, vključno s popravki vrednosti | | | … |

9.Davek na dobiček ali izgubo iz rednega delovanja | | | … |

10.Dobiček ali izguba iz rednega delovanja po obdavčitvi | | | … |

11.Izredni prihodki | | | … |

12.Izredni odhodki | | | … |

13.Izredni dobiček ali izguba | | | … |

14.Davek na izredni dobiček ali izgubo | | | … |

15.Drugi davki, ki niso prikazani pod predhodnimi postavkami | | | … |

16.Dobiček ali izguba v poslovnem letu | | | … |

ODDELEK 6

Posebne določbe za nekatere postavke izkaza poslovnega izida

Člen 35

postavka I (1)(a)Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka II(1)(a)Obračunane kosmate premije

Obračunane kosmate premije obsegajo vse zneske, zapadle med poslovnim letom v zvezi z zavarovalnimi pogodbami, kljub dejstvu, da se ti zneski mogoče v celoti ali delno nanašajo na kasnejše poslovno leto, in med drugim vključujejo:

(i) premije, ki šele bodo obračunane, če je izračun premij mogoč šele ob koncu leta;

(ii) - premije, ki se plačujejo z enkratnim plačilom, vključno s premijami za rentno zavarovanje;

- v življenjskem zavarovanju, premije, ki se plačujejo z enkratnim plačilom, ki izvirajo iz rezervacij za bonuse in popuste, če se morajo pojmovati kot premije na osnovi pogodb in če nacionalna zakonodaja zahteva ali dovoljuje njihov prikaz pod premijami;

(iii) dodatne premije v primeru polletnih, četrtletnih ali mesečnih plačil in dodatnih plačil zavarovalcev za stroške, ki jih nosi zavarovalnica;

(iv) v primeru sozavarovanja, delež družbe v skupnih premijah;

(v) pozavarovalne premije, plačljive s strani zavarovalnic cedentov in retrocedentov, vključno z vnosi v portfelj,

po odbitku od:

- umikov iz portfelja, knjiženih v dobro zavarovalnic cedentov in retrocedentov, ter

- preklicev.

Zgornji zneski ne vključujejo davkov ali stroškov, ki se pobirajo s premijami.

Člen 36

postavka I(1)(b)Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka II(1)(b)Zunanje pozavarovalne premije

Zunanje pozavarovalne premije obsegajo vse premije, plačane ali zapadle glede na zunanje pozavarovalne pogodbe, ki jih je sklenila zavarovalnica. Dodajo se vnosi v portfelj, zapadli ob sklenitvi ali dopolnitvi zunanje pozavarovalne pogodbe; terjatve umikov iz portfelja, je treba odšteti.

Člen 37

Zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj: postavka I(1)(c) in (d)Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka (II)(1)(c)Sprememba v rezervacijah za prenosne premije, brez pozavarovanja

Do nadaljnje uskladitve lahko države članice v primeru življenjskih zavarovanj zahtevajo ali dovolijo, da se sprememba v prenosnih premijah vključi v spremembo v matematičnih rezervacijah življenjskih zavarovanj.

Člen 38

Zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj: postavka I(4)Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka II (5)Odhodki za škode, brez pozavarovanja

1. Odhodki za škode obsegajo vsa plačila v zvezi s poslovnim letom, vključno s škodnimi rezervacijami, vendar brez škodnih rezervacij za zahtevke za predhodno poslovno leto.

Ti zneski vključujejo izplačila v obliki rente, odpovedi, vnose in umike rezervacij za izgube za in od zavarovalnic cedentov in pozavaravalcev, zunanje in notranje stroške obravnavanja odškodninskih zahtevkov in stroške za nastale, vendar neprijavljene škode, kot so omenjeni v členu 60(1)(b) in (2)(a).

Znesek, ki ga je mogoče dobiti na osnovi subrogacije in na osnovi prodaje v škodnih primerih poškodovanih predmetov v smislu člena 60(1)(d), se odšteje.

2. Če je razlika med:

- škodnimi rezervacijami, oblikovanimi na začetku leta za neizplačane odškodninske zahtevke, nastale v predhodnih letih, in

- plačili med letom zaradi odškodninskih zahtevkov, nastalih v predhodnih letih, in škodnimi rezervacijami, prikazanimi za take terjatve ob koncu leta, večjega pomena,

se prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom, kjer se razčleni po kategorijah in zneskih.

Člen 39

Zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj: postavka I(6)Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka II(7)Bonusi in popusti, brez pozavarovanja

Bonusi obsegajo vse zneske v breme poslovnega leta, ki so plačani ali zapadli, zavarovalcem in drugim zavarovanim strankam ali so pridobljeni v njihovo korist, vključno z zneski, uporabljenimi za povečanje zavarovalno-tehničnih rezervacij, ali zneski, uporabljenimi za znižanje prihodnjih premij, če ti zneski po odbitku v predhodnih letih zagotovljenih zneskov, ki niso več potrebni, predstavljajo razporeditev presežka ali dobička, ki izhaja iz posla kot celote ali njegovega dela le tega.

Popusti obsegajo te zneske, če le-ti predstavljajo delno povračilo premij, ki izhajajo iz poslovanja na podlagi posameznih pogodb.

Če je znesek, zaračunan za bonuse in popuste, večjega pomena, se mora prikazati v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Člen 40

Zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj: postavka I(7)(a)Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka II(8)(a)Stroški pridobivanja zavarovanj

Stroški pridobivanja zavarovanj obsegajo stroške, ki izhajajo iz sklenitve zavarovalne pogodbe. Krijejo tako neposredne stroške, kot so provizija za sklepanje ali stroške za sestavo zavarovalnega dokumenta ali za vključitev zavarovalne pogodbe v portfelj, kot tudi posredne stroške, na primer stroške oglaševanja ali upravne stroške v zvezi z obdelavo ponudb in izdajanjem zavarovalnih polic.

Države članice lahko zahtevajo, da se provizije za podaljšanje zavarovalne police vpišejo pod postavko I(7)(c) ali II(8)(c).

Člen 41

Zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj: postavka I(7)(c)Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka II(8)(c)Upravni stroški

Upravni stroški obsegajo stroške, ki izhajajo iz inkasa premij, upravljanja zavarovalnega portfelja, obravnave bonusov in popustov ter notranjega in zunanjega pozavarovanja. Vključujejo zlasti stroške za osebje in rezervacije za amortizacijo pisarniškega pohištva in opreme, če le-teh ni treba prikazati pod stroški pridobivanja zavarovanj, odhodki škod ali odhodki naložb.

Člen 42

Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka II(2) in (9)Ne-zavarovalno-tehnični izid: postavka III(3) in (5)Prihodki naložb in odhodki naložb

1. Vsi prihodki naložb in vsi odhodki naložb v zvezi z zavarovanji, razen z življenjskimi zavarovanji, se morajo prikazati v ne-zavarovalno-tehničnem izidu.

2. Pri podjetju, ki opravlja le posle življenjskih zavarovanj, se morajo prihodki naložb in odhodki naložb prikazati v zavarovalno-tehničnem izidu življenjskih zavarovanj.

3. V primeru podjetja, ki opravlja tako posle življenjskih kot vseh ostalih zavarovanj, se morajo prihodki in odhodki naložb, če so neposredno povezani z opravljanjem poslov življenjskih zavarovanj, prikazati v zavarovalno-tehničnem izidu življenjskih zavarovanj.

4. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo prikaz prihodkov in odhodkov naložb v skladu z izvorom ali pripisom naložb, po potrebi tudi z določanjem novih postavk v zavarovalno-tehničnem izidu zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj po analogiji z ustreznimi postavkami v zavarovalno-tehničnem izidu življenjskih zavarovanj.

Člen 43

Zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj: postavka I(2)Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavka II(2)Ne-zavarovalno-tehnični izid: postavki III(4) in (6)Razporejeni donos naložb

1. Če se del donosa naložb prenese na zavarovalno-tehnični izid zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj, se prenos iz ne-zavarovalno-tehničnega izida odšteje od postavke III(6) in doda postavki I(2).

2. Če se del donosa naložb, prikazan v zavarovalno-tehničnem izidu življenjskeih zavarovanj, prenese na ne-zavarovalno-tehnični izid, se preneseni znesek odšteje od postavke II(12) in doda postavki III(4).

3. Države članice lahko predpišejo postopek in zneske za prenos razporejenega donosa iz enega dela izkaza poslovnega izida v drugega. Razlogi za tak prenos in osnova, na kateri se izvede, se v vsakem primeru prikažejo v pojasnilih k računovodskim izkazom; če je primerno, zadostuje sklicevanje na besedilo zadevnih zakonov ali drugih predpisov.

Člen 44

Zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj: postavki II(3) in (10)Nerealizirani kapitalski dobički in izgube

1. Pri poslih življenjskih zavarovanj lahko države članice dovolijo, da se v postavkah II(3) in (10) v izkazih poslovnega izida v celoti ali delno prikažejo spremembe v razliki med:

- vrednotenjem naložb po njihovi sedanji vrednosti ali z metodami iz člena 33(1) Direktive 78/660/EGS, in

- vrednotenjem po nabavni ceni.

V vsakem primeru države članice zahtevajo, da se zneski iz prvega odstavka prikažejo v zgoraj omenjenih postavkah, če se nanašajo na naložbe, prikazane kot sredstva pod D.

2. Države članice, ki zahtevajo ali dovolijo vrednotenje naložb, prikazanih kot sredstva pod C, po njihovi sedanji vrednosti, lahko pri zavarovanjih, razen življenjskih zavarovanjih, dovolijo, da se v postavki III(3a) in postavki III(5b) v izkazu poslovnega izida v celoti ali delno prikažejo spremembe v razliki med vrednotenjem teh naložb po njihovi sedanji vrednosti ali po nabavni ceni.

ODDELEK 7

Pravila vrednotenja

Člen 45

Člen 32 Direktive 78/660/EGS, po katerem je treba vrednotenje postavk, prikazanih v letnih računovodskih izkazih, osnovati na načelu nabavne cene ali proizvodnih stroškov, se uporablja za naložbe ob upoštevanju členov 46 do 49 te direktive.

Člen 46

1. Države članice lahko zahtevajo ali dovolijo vrednotenje naložb, prikazanih kot sredstva pod C, na osnovi sedanje vrednosti, izračunane v skladu s členoma 48 in 49.

2. Naložbe, prikazane kot sredstva pod D, se prikažejo po njihovi sedanji vrednosti.

3. Če se naložba prikaže po njeni nabavni ceni, se njena sedanja vrednost prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Vendar lahko države članice, v katerih se na datum uradnega obvestila o tej direktivi, naložbe prikazujejo po njihovi nabavni ceni, ponudijo podjetjem možnost, da prvič prikažejo v pojasnilih k računovodskim izkazom sedanjo vrednost naložb, prikazanih kot sredstva pod C(I), najkasneje pet let po datumu iz člena 70(1) in sedanjo vrednost drugih naložb najkasneje tri leta po istem datumu.

4. Če se naložbe prikažejo po njihovi sedanji vrednosti, se njihova nabavna cena prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom.

5. Ista metoda vrednotenja se uporablja za vse naložbe, vključene pod postavke, označene z arabskimi številkami, ali prikazane kot sredstva pod C(I).

6. Metoda, ki se uporablja za vsako postavko naložbe, se navede v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Člen 47

Če se sedanja vrednost uporablja pri naložbah, se uporablja člen 33(2) in (3) Direktive 78/660/EGS, z izjemo iz členov 37 in 44 te direktive.

Člen 48

1. Pri naložbah, razen za zemljišča in zgradbe, pomeni sedanja vrednost tržno vrednost, z izjemo določbe iz odstavka 5.

2. Če naložbe uradno kotirajo na uradni borzi, tržna vrednost pomeni vrednost na datum bilanciranja ali, če datum bilanciranja ni dan borznega trgovanja, na zadnji dan borznega trgovanja pred tem datumom.

3. Če obstaja trg za naložbe z izjemo naložb iz odstavka 2, pomeni tržna vrednost povprečno ceno, po kateri so se te naložbe prodajale na datum bilanciranja ali, če datum bilanciranja ni dan trgovanja, na zadnji dan trgovanja pred tem datumom.

4. Če so bile na datum sestavitve računovodski izkazi naložbe iz odstavkov 2 in 3 prodane ali naj bi se v kratkem prodale, se tržna vrednost zmanjša za dejanske ali ocenjene stroške odtujitve.

5. Z izjemo uporabe kapitalske metode v skladu s členom 59 Direktive 78/660/EGS se vse druge naložbe vrednotijo na osnovi, ki po načelu previdnosti upošteva verjetno prodajno vrednost.

6. V vseh primerih se v pojasnilih k računovodskim izkazom podrobno opiše metoda vrednotenja in navedejo razlogi zanjo.

Člen 49

1. Pri zemljiščih in zgradbah pomeni sedanja vrednost tržno vrednost na datum vrednotenja, če je primerno, znižano v skladu z odstavkoma 4 in 5.

2. Tržna vrednost pomeni ceno, po kateri bi se zemljišča in zgradbe lahko prodala na podlagi zasebne pogodbe med dobro obveščenim in voljnim prodajalcem ter dobro obveščenim in voljnim kupcem na datum vrednotenja, s predpostavko, da se zemljišče da javno na trg, da tržni pogoji dovoljujejo regularno odprodajo in da je z upoštevanjem narave zemljišča na voljo običajno obdobje za dogovor o prodaji.

3. Tržna vrednost se določa z ločenim vrednotenjem vsakega posameznega zemljišča in zgradbe, ki se izvrši najmanj enkrat na vsakih pet let v skladu s splošno priznanimi metodami oziroma priznanimi s strani organov za zavarovalni nadzor. Člen 35(1)(b) Direktive 78/660/EGS se ne uporablja.

4. Če se vrednost katerega koli zemljišča in zgradbe zmanjša v obdobju po prehodnem vrednotenju v odstavku 3, se vrednost ustrezno popravi. Tako pridobljena nižja vrednost se ne zviša v naslednjih bilancah stanja, razen, če tako povišanje ni posledica nove določitve tržne vrednosti v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5. Če so na datum sestavitve izkazov zemljišča in zgradbe prodane ali naj bi se v kratkem prodale, se vrednost, dobljena v skladu z odstavkoma 2 in 4, zniža za dejanske ali ocenjene stroške odtujitve.

6. Če je nemogoče določiti tržno vrednost posameznih zemljišč in zgradb, se vrednost, dobljena na osnovi načela nabavne cene ali proizvodnih stroškov, pojmuje kot sedanja vrednost.

7. Metoda, s katero se prikaže sedanja vrednost zemljišč in zgradb in njihova razčlenitev po poslovnem letu vrednotenja, se prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom.

Člen 50

Če se za zavarovalnice uporablja člen 33 Direktive 78/660/EGS, se uporablja na naslednji način:

(a) odstavek 1(a) se uporablja za sredstva pod F(I) iz člena 6 te direktive;

(b) odstavek 1(c) se uporablja za sredstva pod C(I), (II), (III) in (IV) ter F(I) (razen za zaloge) in (III) iz člena 6 te direktive.

Člen 51

Člen 35 Direktive 78/660/EGS se uporablja za zavarovalnice pod naslednjimi pogoji:

(a) uporablja se za sredstva, prikazana pod B in C, in za osnovna sredstva pod F(I), kakor to določa člen 6 te direktive;

(b) odstavek 1(c)(aa) se uporablja za sredstva pod C(II), (III) in (IV) ter F(III), kakor to določa člen 6 te direktive.

Države članice lahko zahtevajo popravke vrednosti pri prenosljivih vrednostnih papirjih, prikazanih kot naložbe, tako da se prikažejo po nižji vrednosti, kot se jim pripiše na datum bilanciranja.

Člen 52

Člen 38 Direktive 78/660/EGS se uporablja za sredstva pod F(I), kakor to določa člen 6 te direktive.

Člen 53

Člen 39 Direktive 78/660/EGS se uporablja za sredstva pod E(I), (II) in (III) ter F(II), kakor to določa člen 6 te direktive.

Člen 54

Pri zavarovanjih, razen življenjskih zavarovanj, se znesek katerih koli odloženih stroškov pridobivanja zavarovanja določi na osnovi, združljivi z osnovo, ki se uporablja za prenosne premije.

Pri življenjskih zavarovanjih se lahko izračun odloga zneska katerih koli stroškov pridobivanja zavarovanj vključi v aktuarski izračun iz člena 59.

Člen 55

1. (a) Če niso bili vrednoteni po tržni vrednosti, se dolžniški vrednostni papirji in drugi vrednostni papirji s stalnim donosom, prikazani kot sredstva pod C(II) in (III), prikažejo v bilanci stanja po nabavni ceni. Vendar lahko države članice zahtevajo ali dovolijo, da se taki dolžniški vrednostni papirji prikažejo v bilanci stanja po znesku, plačljivem ob zapadlosti.

(b) Če nabavna cena vrednostnih papirjev iz točke (a) presega znesek, plačljiv ob zapadlosti, se znesek razlike obračuna v breme izkaza poslovnega izida. Vendar lahko države članice zahtevajo ali dovolijo odpis zneska razlike v obrokih, tako da je v celoti odpisan, ko so odplačani vrednostni papirji. To razliko je treba v bilanci stanja prikazati ločeno ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.

(c) Če je nabavna cena vrednostnih papirjev iz točke (a) manjša kot znesek, plačljiv ob zapadlosti, države članice lahko zahtevajo ali dovolijo, da se znesek razlike razbremeni prihodku v obrokih v obdobju, ki je preostalo do odplačila. To razliko je treba prikazati ločeno v bilanci stanja ali v pojasnilih k računovodskim izkazom.

2. Če so dolžniški vrednostni papirji ali drugi vrednostni papirji s stalnim donosom, ki se ne vrednotijo po tržni vrednosti, prodani pred zapadlostjo in se donos uporabi za nakup drugih dolžniških vrednostnih papirjev ali vrednostnih papirjev s stalnim donosom, lahko države članice dovolijo, da se razlika med donosom od prodaje in njihovo knjižno vrednostjo enakomerno razporedi preko obdobja, ki je preostalo do zapadlosti prvotne naložbe.

Člen 56

Zavarovalno-tehnične rezervacije

Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij mora biti v vsakem trenutku takšen, da lahko podjetje izpolni kakršne koli logično predvidljive obveznosti, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb.

Člen 57

Rezervacije za prenosne premije

1. Rezervacije za prenosne premije se načeloma računa ločeno za vsako zavarovalno pogodbo. Vendar lahko države članice dovolijo uporabo statističnih metod, zlasti proporcionalnih in linearnih metod, pri katerih se lahko pričakujejo približno enaki rezultati kot pri individualnih izračunih.

2. V zavarovalnih vrstah, pri katerih predpostavka o časovni korelaciji med izkušnjami v zvezi s tveganji in premijo ni ustrezna, se uporabljajo metode izračunavanja, ki upoštevajo s časom spreminjajoči se vzorec tveganja.

Člen 58

Rezervacije za še ne iztečene nevarnosti

Rezervacija za še ne iztečene nevarnosti iz člena 26 se računa na osnovi odškodninskih zahtevkov in upravnih stroškov, za katere je velika verjetnost, da nastanejo po izteku poslovnega leta iz pogodb, sklenjenih pred tistim datumom, če njihova ocenjena vrednost presega rezervacije za prenosne premije in vsakršne premije, ki so dolgovane po teh pogodbah.

Člen 59

Matematične rezervacije življenjskih zavarovanj

1. Matematične rezervacije življenjskih zavarovanj se načeloma računa ločeno za vsako zavarovalno pogodbo. Vendar lahko države članice dovolijo uporabo statističnih ali matematičnih metod, pri katerih se lahko pričakujejo približno enaki rezultati kot pri posameznih izračunih. Povzetek glavnih predpostavk je podan v pojasnilih k računovodskim izkazom.

2. Aktuar ali drug strokovnjak na tem področju naredi izračun vsako leto na osnovi priznanih aktuarskih metod.

Člen 60

Škodne rezervacije

1. Zavarovanja, razen življenjskih zavarovanj

(a) Rezervacije se načeloma računa ločeno za vsak primer na osnovi še pričakovanih stroškov. Uporabljajo se lahko statistične metode, če se z njimi ob upoštevanju narave tveganj izračuna ustrezna rezervacija; vendar lahko države članice zahtevajo, da je uporabo teh metod treba predhodno odobriti.

(b) Te rezervacije prav tako upoštevajo odškodninske zahtevke, ki so do datuma bilanciranja nastopili, a niso še prijavljeni; njihov znesek se določi z upoštevanjem preteklih izkušenj glede števila in velikosti zahtevkov, prijavljenih po datumu bilanciranja.

(c) Stroški reševanja škodnih primerov so vključeni v izračun rezervacije ne glede na njihov izvor.

(d) Povračljivi zneski, ki izhajajo iz pridobitve pravic zavarovalcev glede na tretje stranke (subrogacija) ali zakonskega lastništva zavarovanega imetja (rešeno blago), se odštejejo od škodnih rezervacij; ocenijo se po načelu previdnosti. Če so taki zneski večjega pomena, se jih prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom.

(e) Z odstopanjem od pododstavka (d) lahko države članice zahtevajo ali dovolijo prikaz povračljivih zneskov kot sredstev.

(f) Če je treba dajatve, ki izhajajo iz odškodninskih zahtevkov, plačati v obliki rente, se zneski, ki jih je v ta namen treba dati na stran, računajo po priznanih aktuarskih metodah.

(g) Implicitno diskontiranje ali odbitki, bodisi kot posledica postavljanja sedanje vrednosti škodne rezervacije, ki bo verjetno poravnana kasneje po višjem znesku, bodisi drugače izvršeno, se prepoveduje.

Države članice lahko dovolijo, da eksplicitno diskontiranje ali odbitki upoštevajo prihodke naložb. Nobeno takšno diskontiranje ali odbitki ne smejo biti dovoljeni, razen:

(i) če je pričakovani povprečni rok poravnave zahtevkov vsaj štiri leta po datumu bilanciranja;

(ii) če diskontiranje ali odbitki niso izvršeni po priznanem načelu previdnosti; pristojne organe je treba predhodno obvestiti o vseh spremembah v metodi;

(iii) če pri izračunavanju celotnih stroškov za poravnavo odškodninskih zahtevkov podjetje ne upošteva vseh faktorjev, ki bi lahko povzročili povišanje teh stroškov;

(iv) če podjetje nima na razpolago ustreznih podatkov za izdelavo zanesljivega modela časovne razporeditve poravnave zahtevkov;

(v) če obrestna mera, uporabljena za izračunavanje sedanjih vrednosti, ne presega previdne ocene prihodkov naložb v aktivi, investirane kot rezervacije za zahtevke v obdobju, potrebnem za plačilo takih zahtevkov. Poleg tega obrestna mera ne sme presegati:

- niti prihodkov naložb od takšnih sredstev v predhodnih petih letih

- niti prihodkov naložb takšnih sredstev v letu, ki je bilo predhodno datumu bilanciranja.

Pri diskontiranju ali izvajanju odbitkov prikaže podjetje v pojasnilih k računovodskim izkazom celoten znesek rezervacij pred diskontiranjem ali odbitki, kategorije odškodninskih zahtevkov, ki se diskontirajo ali iz katerih se izvajajo odbitki, in uporabljene metode za vsako kategorijo odškodninskih zahtevkov, zlasti stopnje, uporabljene za ocene iz predhodnega pododstavka, točk (iii) in (v), ter privzeto merilo za oceno časovnega obdobja, ki bo preteklo pred poravnavo odškodninskih zahtevkov.

2. Življenjska zavarovanja

(a) Znesek rezervacij za zahtevke je enak vsotam, ocenjenih bodočih obveznosti do upravičencev plus stroški za poravnavo odškodninskih zahtevkov. Vključuje rezervacijo za nastale, a še neprijavljene odškodninske zahtevke.

(b) Države članice lahko zahtevajo prikaz zneskov iz (a) v postavki pasive C(2).

Člen 61

1. Do nadaljnje uskladitve lahko države članice zahtevajo ali dovolijo uporabo naslednjih metod, če so zaradi narave zavarovalne vrste ali vrste zavarovalnih poslov informacije o dolgovanih premijah, zapadlih odškodninskih zahtevkih ali obojega za zavarovalna leta nezadostne za točno oceno, ko se sestavlja letne računovodske izkaze.

Metoda 1

Presežek obračunanih premij nad obračunanimi zneski škod in stroškov, plačanih v zvezi s pogodbami, ki se začenjajo v zavarovalnem letu, tvori zavarovalne-tehnične rezervacije, ki so vključene v škodne rezervacije, prikazane v bilanci stanja v postavki pasive C(3). Rezervacije se lahko izračuna tudi na osnovi danega odstotka obračunane premije, če je taka metoda primerna za vrsto zavarovane nevarnosti. Po potrebi se znesek te zavarovalno-tehnične rezervacije poviša toliko, da zadostuje za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih obveznosti. Zavarovalno-tehnične rezervacije, določene po tej metodi, se zamenja s škodnimi rezervacijami, ocenjenimi na običajen način, takoj po pridobitvi zadostnih informacij in najkasneje do izteka tretjega leta po zavarovalnem letu.

Metoda 2

Številke, prikazane v zavarovalno-tehničnem izidu ali nekaterih njegovih postavkah, se nanašajo na leto, ki je delno ali v celoti predhodno poslovnemu letu. Vendar pa ne sme biti predhodno poslovnemu letu za več kot 12 mesecev. Zneske zavarovalno-tehničnih rezervacij, prikazanih v računovodskih izkazih, se po potrebi poviša toliko, da zadostujejo za izpolnjevanje sedanjih in prihodnjih obveznosti.

2. Če se privzame ena od metod iz odstavka 1, se uporablja sistematično v zaporednih letih, razen, če nekatere okoliščine ne upravičujejo spremembe. Uporaba prve ali druge metode se prikaže v pojasnilih k računovodskim izkazom kot tudi razlogi zanjo; v primeru spremembe uporabljene metode se v pojasnilih k računovodskim izkazom navede vpliv na sredstva, obveznosti, finančno stanje in dobiček ali izgubo. Če se uporablja metoda 1, se v pojasnilih k računovodskim izkazom prikaže časovno obdobje, ki preteče, preden se oblikujejo škodne rezervacije na običajni osnovi. Če se uporablja metoda 2, se časovni razpon, za katerega je prejšnje leto, na katerega se nanašajo številke, predhodno poslovnemu letu, in obseg zadevnih transakcij prikažeta v pojasnilih k računovodskim izkazom.

3. Za namene tega člena "zavarovalno leto" pomeni poslovno leto, v katerem so se pričele zavarovalne pogodbe v zavarovalni vrsti ali vrsti zavarovalnih poslov.

Člen 62

Do nadaljnje uskladitve tiste države članice, ki zahtevajo oblikovanje izravnalnih rezervacij, predpišejo pravila vrednotenja, ki se bodo uporabljala zanje.

ODDELEK 8

Vsebina pojasnil k računovodskim izkazom

Člen 63

Namesto podatkov iz člena 43(1)(8) Direktive 78/660/EGS, zavarovalnice navedejo:

I. Pri zavarovanjih, razen življenjskih zavarovanj, pojasnila k računovodskim izkazom prikazujejo:

1. obračunane kosmate zavarovalne premije v poslovnem letu;

2. obračunane kosmate zavarovalne premije za poslovno leto;

3. kosmate zneske škod;

4. kosmate obratovalne stroške;

5. pozavarovalni izid.

Ti zneski se razčlenijo na neposredno zavarovanje in pozavarovanje, če pozavarovanje dosega10 % ali več obračunanih kosmatih zavarovalnih premij, in nato znotraj neposrednega zavarovanja na naslednje skupine zavarovalnih vrst:

- nezgodna in zdravstvena zavarovanja,

- obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti,

- zavarovanja motornih vozil, druge zavarovalne vrste,

- pomorska zavarovanja, zavarovanja zrakoplovov in transportna zavarovanja,

- požarna in druga škodna zavarovanja,

- splošno zavarovanje odgovornosti,

- kreditno in kavcijsko zavarovanje,

- zavarovanja stroškov postopka,

- zavarovanje pomoči,

- razno.

Razčlemba na zavarovalne skupine znotraj neposrednega zavarovanja ni potrebna, če znesek obračunanih kosmatih zavarovalnih premij v neposrednem zavarovanju za zadevno zavarovalno skupino ne presega 10 milijonov ekujev. Vendar podjetja v vsakem primeru prikažejo zneske, ki se nanašajo na tri največje zavarovalne skupine v njihovih poslih.

II. Pri življenjskih zavarovanjih pojasnila k računovodskim izkazom prikažejo:

1. obračunane kosmate zavarovalne premije, razčlenjene na neposredno zavarovanje in pozavarovanje, če pozavarovanje dosegajo 10 % ali več obračunanih kosmatih zavarovalnih premij, in nato znotraj neposrednega zavarovanja zaradi navedbe:

(a) (i) premije za posamična zavarovanja;

(ii) premije za skupinska zavarovanja;

(b) (i) premije, ki se plačujejo v obrokih;

(ii) premije, ki se plačujejo z enkratnim plačilom;

(c) (i) premije iz pogodb z nespremenjenimi zavarovalnimi vsotami;

(ii) premije iz pogodb z deležem v dobičku;

(iii) premij iz pogodb, pri katerih zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje.

Prikaz številk, ki se nanašajo na (a), (b) ali (c), ni potreben, če ne presega 10 % obračunanih kosmatih zavarovalnih premij v neposrednem zavarovanju;

2. pozavarovalni izid;

III. V primeru iz člena 33(4) obračunane kosmate zavarovalne premije, razčlenjene med življenjskimi in zavarovanji, razen življenjskih zavarovanj.

IV. V vseh primerih skupne kosmate premije neposrednega zavarovanja, ki izhajajo iz pogodb, sklenjenih z zavarovalnico

- v državi članici njenega sedeža,

- v drugih državah članicah, in

- v drugih državah,

razen da prikaz številk, ki se nanašajo na zgoraj navedeno, ni potreben, če le-te ne presegajo 5 % skupnih kosmatih premij.

Člen 64

pojasnilih k računovodskim izkazom zavarovalnice prikažejo skupni znesek provizij za posle neposrednega zavarovanja, ki je v računovodskih izkazih za poslovno leto. Ta zahteva pokriva vse vrste provizij ter zlasti provizije za sklepanje, obnavljanje, izterjevanje in upravljanje zavarovalnega portfelja.

ODDELEK 9

Določbe za konsolidirane računovodske izkaze

Člen 65

1. Zavarovalnice sestavijo konsolidirane računovodske izkaze in konsolidirano letno poslovno poročilo v skladu z Direktivo 83/349/EGS, razen, če ta oddelek ne določa drugače.

2. Če države članice ne morejo uporabljati člena 5 Direktive 83/349/EGS, se odstavek 1 uporablja tudi za matično podjetje, katerih edini ali glavni cilj je dobiti deleže v hčerinskih podjetjih in jih spremeniti v dobiček, če so ta hčerinska podjetja izključno ali predvsem zavarovalnice.

Člen 66

Direktiva 83/349/EGS se uporablja pod naslednjimi pogoji:

1. členi 4, 6 in 40 se ne uporabljajo;

2. podatki iz prve in druge alinee člena 9(2), to je:

- znesek osnovnih sredstev in

- čisti prihodki od prodaje,

se nadomestijo s podatki o kosmatih obračunanih zavarovalnih premijah iz člena 35 te direktive;

3. država članica lahko uporablja tudi člen 12 Direktive 83/349/EGS za dve ali več zavarovalnic, ki nista povezani, kakor to določa člen 1(1) ali (2) te direktive, pač pa se upravljajo na enotni osnovi in ne zgolj v skladu s pogodbo oziroma določbo njihovega statuta ali ustanovitvenega akta. Enotno upravljanje lahko zajema tudi pomembne in trajne pozavarovalne povezave;

4. države članice lahko dovolijo odstopanja od člena 26(1)(c) Direktive 83/349/EGS, če je bila transakcija sklenjena pod običajnimi tržnimi pogoji in je vzpostavila pravice zavarovalca. Vsa takšna odstopanja se prikažejo in, če imajo večji učinek na sredstva, obveznosti, finančno stanje in dobiček ali izgubo vseh podjetji, vključenih v konsolidacijo, se to dejstvo prikaže v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom;

5. člen 27(3) Direktive 83/349/EGS se uporablja pod pogojem, da datum bilanciranja podjetja, vključenega v konsolidacijo, ni predhoden datumu konsolidirane bilance stanja za več kot šest mesecev;

6. člen 29 Direktive 83/349/EGS se ne uporablja za tiste postavke pasive, katerih vrednotenje s strani podjetij, vključenih v konsolidacijo, temelji na uporabi določb, specifičnih za zavarovalnice in za tiste postavke aktive, pri katerih spremembe vrednosti vplivajo tudi na pravice zavarovalcev ali vzpostavljajo te pravice. Če je mogoče uporabiti to odstopanje, se to prikaže v pojasnilih h konsolidiranim računovodskim izkazom.

Člen 67

Samo pri konsolidiranih računovodskihizkazih lahko države članice zahtevajo ali dovolijo, da se vsi prihodki naložb in odhodki naložb prikažejo v ne-zavarovalno-tehničnem izidu, tudi če so taki prihodki in odhodki povezani s posli življenjskega zavarovanja.

Poleg tega lahko države članice v takih primerih zahtevajo ali dovolijo razporeditev dela donosa naložb na zavarovalno-tehnični izid življenjskih zavarovanj.

ODDELEK 10

Objava

Člen 68

1. Ustrezno potrjene letne računovodske izkaze zavarovalnic, skupaj s poslovnimi poročili in poročili oseb, odgovornih za revizijo računovodskih izkazov, se objavi, kakor to določajo zakoni vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS [11].

Vendar lahko zakoni države članice določijo, da letnih poročil ni treba objaviti, kakor to izhaja iz prvega pododstavka. V takem primeru so javnosti dostopni na sedežu zavarovalnice v zadevni državi članici. Na prošnjo je treba omogočiti prejem kopije dela ali celote takega poročila. Cena take kopije ne sme presegati njenega upravnega stroška.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi za ustrezno potrjene konsolidirane računovodske izkaze, konsolidirano poslovno poročilo in poročila oseb, odgovornih za revizijo računovodskih izkazov.

3. Če zavarovalnica, ki je sestavila letne računovodske izkaze ali konsolidirane računovodske izkaze, ni ustanovljena kot ena od vrst družb iz člena 1(1) Direktive 78/660/EGS, in nacionalna zakonodaja od nje ne zahteva objave dokumentov iz odstavka 1 in 2 tega člena, kot predpisuje člen 3 Direktive 68/151/EGS, se javnosti omogoči dostop do teh dokumentov vsaj na njenem sedežu. Na prošnjo je treba omogočiti prejem kopije teh dokumentov. Cena take kopije ne sme presegati njenega upravnega stroška.

4. V primeru neupoštevanja pravil o objavljanju iz tega člena predvidijo države članice ustrezne sankcije.

ODDELEK 11

Končne določbe

Člen 69

Kontaktni odbor, ustanovljen v skladu s členom 52 Direktive 78/660/EGS, ima, če je v ustrezni sestavi, tudi naslednje funkcije:

(a) olajšati, brez vpliva na člena 169 in 170 Pogodbe, usklajeno uporabo te direktive z rednimi sejami, na katerih se obravnava zlasti praktične probleme, ki izhajajo iz uporabe te direktive;

(b) po potrebi svetovati Komisiji o spremembah in dopolnitvah te direktive.

Člen 70

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do januarja 1994. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se ob sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice lahko določijo, da se določbe iz odstavka 1 najprej uporabijo za letne računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze za poslovna leta, ki se pričnejo 1. januarja 1995 ali v koledarskem letu 1995.

3. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 71

Pet let po datumu iz člena 70(2) Svet na predlog Komisije pregleda in po potrebi popravi vse tiste določbe te direktive, ki državam članicam odpirajo možnosti glede na izkušnje, pridobljene z njeno uporabo, in zlasti glede na prizadevanja za večjo preglednost in usklajenost določb iz te direktive.

Člen 72

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 19. decembra 1991

Za Svet

Predsednik

P. Dankert

[1] UL C 131, 18.4.1987, str. 1.

[2] UL C 96, 17.4.1989, str. 93, in UL C 326, 16.12.1991.

[3] UL C 319, 30.11.1987, str. 13.

[4] UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

[5] UL L 317, 16.11.1990, str. 60.

[6] UL L 193, 18.7.1983, str. 1.

[7] UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

[8] UL L 330, 29.11.1990, str. 44.

[9] UL L 63, 13.3.1979, str. 1.

[10] UL L 330, 29.11.1990, str. 50.

[11] UL L 65, 14.3.1968, str. 8.

--------------------------------------------------

PRILOGA

DOLOČBE, KI SE NANAŠAJO NA LLOYD'S

A. Splošno

Za namene te direktive se tako Llyod's, kot skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's, pojmujejo kot zavarovalnice.

Ob upoštevanju potrebnih prilagoditev, določenih v oddelku B:

- skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's pripravijo letne računovodske izkaze ("skupinski računovodski izkazi"), in

- Llyod's pripravi združene računovodske izkaze ("združeni računovodski izkazi") namesto konsolidiranih računovodskih izkazov, iz Direktive 83/349/EGS.

V tej prilogi "računovodski izkazi Lloyd's" pomenijo obe vrsti zgoraj omenjenih izkazov.

B. Posebne določbe

1. Vsebina skupinskih računovodskih izkazov

Ob upoštevanju odstavka 9 se skupinski računovodski izkazi pripravijo na kumulativni osnovi za tri zavarovalna leta hkrati in obsegajo ločeno zavarovalno leto računovodskega izkaza za vsako tako leto in izkaz za vsa ta leta skupaj. Računovodski izkazi, pripravljeni po 12 oziroma 24 mesecih, se imenujejo odprta leta. Zavarovalni računovodski izkaz se pripravi po analogiji z določbami, ki urejajo pripravo izkaza poslovnega izida; poleg tega prikazuje:

(a) za vsak vnos spremembo v številkah od predhodnega računovodskega datuma;

(b) dodeljeno zmogljivost skupine za relevantno zavarovalno leto računa.

2. Vsebina združenih računovodskih izkazov

Združeni računovodski izkazi se pripravijo s kumulacijo računov vseh skupin zavarovateljev v okviru Lloyd's. Vključujejo pojasnila, ki dajejo podrobne informacije o:

(a) medskupinskih poslih, vključno z obračunanimi zavarovalnimi premijami in obračunanimi zneski škod;

(b) metodi, ki upošteva pretečena leta računovodskih izkazov iz odstavka 9;

(c) metodi, s katero se izračuna limit premijskega prihodka za posamezne člane skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's.

3. Kapital

Lloyd's in skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's v združenih računovodskih izkazih oziroma skupinskih računovodskih izkazih ni treba prikazati številk za postavke pasive A(I) (Vpisani kapital alienakovredna sredstva), A(II) (Vplačani presežek kapitala) ali A(IV) (Rezerve). Namesto tega Lloyd's doda pojasnila k združenim računovodskim izkazom, ki prikazujejo:

(a) Osebne vire članov

1. lloyd's depozite

2. osebni rezervni sklad

3. posebni rezervni sklad

4. druga prikazana sredstva

(b) Osrednji viri Lloyd's

1. čista sredstva osrednjega sklada

2. čista sredstva korporacije Lloyd's

4. Obdavčitev

(a) Lloyd's in skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's v združenih računovodskih izkazihoziroma v skupinskih računovodskih izkazih ni treba prikazati številk za postavke pasive E(2) (Rezervacije za davke) in G(V) (Ostale obveznosti, vključno z davčnimi obveznostmi in obveznostmi za socialno zavarovanje), kar se tiče davka samega, ter postavk III(9) (Davek na dobiček ali izgubo iz rednega delovanja) in III(14) (Davek na izredni dobiček ali izgubo) v izkazu poslovnega izida z izjemo zneskov, odštetih pri viru.

(b) Vendar pa je v pojasnilih k vsem računovodskim izkazom Lloyd's pojasnjeno, zakaj stroški davkov niso prikazani in osnovna davčna stopnja, ki se uporablja za zneske, odšteta pri viru.

5. Računovodska načela

(a) Delujoče podjetje

Načelo delujočega podjetja, določeno v členu 31(1)(a) Direktive 78/660/EGS, se ne uporablja za Lloyd's računovodske izkaze.

(b) Pasivne časovne razmejitve

Načelo pasivnih časovnih razmejitev, določeno v členu 31(1)(d) Direktive 78/660/EGS, se ne uporablja za računovodske izkaze Lloyd's.

(c) Razporeditev prihodka

Najkasneje tri leta po datumu iz člena 70(1) Lloyd's in skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's razporedijo prihodke, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, konzorcijskim letom računovodskih izkazov na osnovi začetka zavarovalne dobe.

(d) Druga računovodska načela

V vseh računovodskih izkazih Lloyd's:

- se podobne postavke enotno obravnavajo,

- pozavarovalna kritja se upoštevajo glede na odprta leta, ko je skupina zavarovateljev v okviru Lloyd's plačala odškodninski zahtevek,

- stroški poslovanja se dodelijo zavarovalnemu letu računovodskih izkazov, za katerega so nastali.

6. Zavarovalno-tehnične rezervacije

Ob upoštevanju odstavka 9 in z odstopanjem od členov 56 in 60 se zavarovalno-tehnične rezervacije ne pojavijo v računovodskih izkazih Lloyd's.

Ne glede na to:

(a) po analogiji s členom 61 zavarovalni računovodski izkazi za odprta leta prikazujejo presežek zbranih premij nad plačanimi zneski škod in stroški;

(b) škodne rezervacije se izračunajo, ko se zavarovalno leto računovodskih izkazov zapre, ter se prikažejo v skladu z odstavkom 8.

7. Odprta leta

Skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's pripravijo računovodske izkaze za odprta leta na osnovi blagajniških prejemkov in izplačil.

8. Pozavarovanje za zaprtje

Ob upoštevanju odstavka 9 skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's konzorciji zaprejo svoje računovodske izkaze ob izteku triletnega obdobja s plačilom premije ("Pozavarovanje za zaprtje") in prikažejo vsaj naslednje podatke:

—kosmati objavljeni neizplačani odškodninski | … | | |

—pričakovane pozavarovalne terjatve (–) | … | | |

—čisti prijavljeni odškodninski zahtevki | | … | |

—rezervacijo za nastale kosmate odškodninske zahtevke, a še neprijavljene | … | | |

—pričakovane pozavarovalne terjatve (–) | … | | |

—rezervacijo za nastale čiste odškodninske zahtevke, a še neprijavljene | | … | |

—čiste premije za "zaprtje pozavarovanja" za leto računovodskih izkazov (neto skupaj) | | | … |

9. Pretečena leta računovodskih izkazov

(a) Za namene tega odstavka je pretečeno leto računovodskih izkazov tisto, pri katerem na datum, ko naj bi se računovodski izkazi v skladu z odstavkom 8 običajno zaprli, negotovost prepreči določitev "zaprtje pozavarovanja" in zato računovodski izkazi ostajajo odprti, dokler se ta negotovost ne razreši.

(b) Za vsako pretečeno leto računovodskih izkazov, skupinski računovodski izkazi vključujejo zavarovateljeve računovodske izkaze, ki prikazujejo znesek, zadržan z namenom poravnave vseh znanih in neznanih neporavnanih obveznosti, in predstavljajo škodne rezervacije, ocenjene na običajen način.

10. Prikaz depozitov pri cedentih

Do tri leta po datumu iz člena 70(1) Lloyd's in skupine zavarovateljev v okviru Lloyd's niso zavezani prikazati številk za postavko aktive C(IV) (Vloge pri podjetjih cedentih).

11. Posli življenjskih zavarovanj

Z odstopanjem od člena 33(3) se posli življenjskih zavarovanj Lloyd's (življenjsko zavarovanje za primer smrti za obdobje ne več kot 10 let) lahko prikažejo v njegovih računovodskih izkazih v obliki, predvideni v členu 34(1) za posle zavarovanj, razen življenjskih zavarovanj.

12. Kosmate zavarovalne premije

Z odstopanjem od člena 35 se kosmate zavarovalne premije lahko navedejo brez posredniške provizije. Z dodatkom k zahtevam člena 35 v zvezi s postavkama izkaza poslovnega izida I(1)(a) in II(1)(a) (Kosmate obračunane zavarovalne premije, brez pozavarovanja) se vključi opomba:

- k vsakem skupinskemu računovodskemu izkazu, ki pojasnjuje osnovo, na kateri sta zaračunani provizija in posredniška provizija, ter podaja ocenjen povprečni procent provizije in posredniške provizije za glavne dejavnosti, ki jih je pisal konzorcij,

- k združenemu računovodskemu izkazu, ki podaja ocenjen povprečni procent provizije in posredniške provizije na trgu.

13. Vsebina pojasnil k računovodskim izkazom Lloyd's

opombah k računom Lloyd's je pomen kosmatih zavarovalnih premij v skladu s pomenom iz odstavka 12.

--------------------------------------------------