Direktiva Sveta

z dne 29. junija 1990

o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z napravami na plinsko gorivo

(90/396/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker so države članice na svojem ozemlju odgovorne za zagotavljanje zdravja in varnosti svojih ljudi, in po potrebi domačih živali in blaga v zvezi z nevarnostjo zaradi uporabe naprav na plinsko gorivo;

ker v nekaterih državah prisilne določbe določajo zlasti varnostno raven, ki se zahteva za naprave na plinsko gorivo, z določitvijo zasnove, značilnosti delovanja in nadzornih postopkov; ker te prisilne določbe ne vodijo nujno do različnih varnostnih ravni v državah članicah, vendar pa zaradi različnosti ovirajo trgovino v Skupnosti;

ker veljajo v državah članicah različni pogoji v zvezi z vrstami plina in dovodnim tlakom; ker ti pogoji niso usklajeni, saj je za vsako državo članico značilen svojevrsten položaj pri oskrbi z energijo in njeni distribuciji;

ker člena 65 in 68 Bele knjige o vzpostavitvi notranjega trga, ki jo je junija 1985 sprejel Evropski svet, določata nov pristop k zakonodajnemu usklajevanju;

ker zakonodaja Skupnosti z odstopanjem od enega od temeljnih pravil Skupnosti, tj. prostega pretoka blaga, določa, da je treba sprejeti ovire pri pretoku blaga v Skupnosti, ki so posledica neusklajenosti državne zakonodaje v zvezi s trženjem izdelkov, če je takšne ovire mogoče spoznati kot nujne za izpolnitev obveznih zahtev; ker je torej treba usklajevanje zakonodaje omejiti na določbe, ki so potrebne za izpolnitev tako obveznih kot osnovnih zahtev glede varnosti, zdravja in ohranjanja energije v zvezi s plinskimi napravami; ker morajo te zahteve nadomestiti nacionalne določbe, povezane s tem, saj gre za osnovne zahteve;

ker je vzdrževanje ali izboljševanje varnostne ravni, ki se dosega v državah članicah, eden od osnovnih ciljev te direktive in varnosti, kakor ga določajo osnovne zahteve;

ker je treba spoštovati osnovne varnostne in zdravstvene zahteve, da bi zagotovili varnost naprav na plinsko gorivo; ker je ohranjanje energije bistvenega pomena; ker je treba te zahteve uporabljati razsodno, da bi upoštevali stanje tehnike v času izdelave;

ker torej ta direktiva vsebuje le osnovne zahteve; ker je treba za omogočanje dokazovanja skladnosti z osnovnimi zahtevami uskladiti standarde na evropski ravni, zlasti v zvezi z izdelavo, delovanjem in namestitvijo naprav na plinsko gorivo, tako da se za izdelke, ki izpolnjujejo te standarde, domneva, da izpolnjujejo osnovne zahteve; ker so te, na evropski ravni usklajene standarde sestavila zasebna telesa in morajo ohraniti naravo neprisilnih besedil; ker sta v ta namen Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) pristojni telesi za sprejemanje usklajenih standardov v skladu s splošnimi smernicami, ki urejajo sodelovanje med Komisijo in tema telesoma, sklenjenimi 13. novembra 1984; ker je usklajeni standard v tej direktivi tehnična specifikacija (evropski standard ali usklajeni dokument), ki jo je sprejelo eno od teh dveh teles ali obe na podlagi mandata Komisije v skladu z Direktivo Sveta 83/189/EGS z dne 28. marca 1983, ki določa postopek za zagotavljanje informacij na področju tehničnih standardov in predpisov [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 88/182/EGS [5], in z zgoraj navedenimi splošnimi smernicami;

ker je treba do sprejetja usklajenih standardov po tej direktivi skladnost z osnovnimi zahtevami in prostim pretokom naprav na plinsko gorivo omogočiti s sprejetjem izdelkov na ravni Skupnosti, ki izpolnjujejo nacionalne standarde, katerih skladnost z osnovnimi zahtevami je bila potrjena s pregledovalnim postopkom Skupnosti;

ker je preverjanje skladnosti z ustreznimi tehničnimi zahtevami potrebno za učinkovito zaščito uporabnikov in tretjih oseb; ker se veljavni certifikacijski postopki med državami članicami razlikujejo; ker je treba, da bi se izognili večkratnim pregledom, ki dejansko ovirajo prosti pretok naprav na plinsko gorivo, urediti vzajemno priznavanje certifikacijskih postopkov držav članic; ker je treba za pospešitev vzajemnega priznavanja certifikacijskih postopkov določiti usklajene postopke Skupnosti in uskladiti merila za imenovanje organov, odgovornih za izvajanje teh postopkov;

ker je treba odgovornost države članice za varnost, zdravje in ohranjanje energije na njenem ozemlju, ki jo obravnavajo osnovne zahteve, priznati kot zaščitno določbo, ki zagotavlja ustrezen postopek Skupnosti;

ker je treba tiste, na katere je naslovljena kakršna koli odločitev, sprejeta po tej direktivi, obvestiti o razlogih za takšno odločitev in o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo;

ker je Svet 17. septembra 1984 sprejel okvirno direktivo o plinskih napravah (84/530/EGS) [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 86/312/EGS [7], in ločeno Direktivo o plinskih grelnikih (84/531/EGS) [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 88/665/EGS [9]; ker te direktive urejajo isto področje kot ta direktiva in se zato razveljavijo;

ker je treba ukrepe, namenjene postopni vzpostavitvi notranjega trga, sprejeti do 31. decembra 1992; ker je notranji trg območje brez notranjih meja, kjer je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE, DAJANJE V PROMET IN PROSTI PRETOK

Člen 1

1. Ta direktiva velja za:

- naprave na plinsko gorivo, ki se uporabljajo za kuhanje, gretje, ogrevanje vode, hlajenje, osvetljevanje ali pranje in imajo, po potrebi, normalno temperaturo vode, ki ne presega 105 °C, v nadaljevanju imenovane "naprave". Tudi gorilniki na prisilni vlek in grelna telesa, opremljena s temi gorilniki, se obravnavajo kot naprave,

- varnostne, kontrolne ali regulacijske priprave in podsestavi, ki niso gorilniki na prisilni vlek, in grelna telesa, opremljena s temi gorilniki, in se ločeno tržijo za trgovinsko uporabo ter so načrtovani za vgradnjo v napravo na plinsko gorivo ali izdelani kot del takšne naprave, v nadaljevanju imenovani "oprema".

2. Naprave, posebej načrtovane za uporabo v industrijskih postopkih, ki se izvajajo v industrijskih objektih, so izključene s področja uporabe, opredeljenega odstavku 1.

3. V tej direktivi pomeni "plinsko gorivo" katero koli gorivo, ki je pri temperaturi 15 °C in tlaku enega bara v plinastem stanju.

4. V tej direktivi se naprava "normalno uporablja", kadar:

- je pravilno nameščena in redno servisirana v skladu z navodili proizvajalca,

- se uporablja pri normalnem variiranju kakovosti plina in normalni fluktuaciji dovodnega tlaka in

- se uporablja v skladu s predvidenim namenom ali tako, kakor je mogoče razumsko predvideti.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da je naprave iz člena 1 mogoče dati v promet in začeti uporabljati samo, če pri normalni uporabi ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali ali premoženja.

2. Države članice do 1. januarja 1991 obvestijo druge države članice in Komisijo o vrstah plina in ustreznem dovodnem tlaku, ki se uporabljajo na njihovem ozemlju. Pravočasno sporočijo tudi vse spremembe. Komisija zagotovi, da se te informacije objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 3

Naprave in oprema iz člena 1 morajo izpolnjevati osnovne zahteve, ki veljajo zanje in so določene v Prilogi I.

Člen 4

1. Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja naprav v promet in v uporabo, če izpolnjujejo osnovne zahteve te direktive.

2. Države članice ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja opreme iz člena 1 v promet, če jo spremlja certifikat iz člena 8(4).

Člen 5

1. Države članice domnevajo, da so z bistvenimi zahtevami iz člena 3 skladne tiste naprave in oprema, ki so skladne z:

(a) nacionalnimi standardi, ki veljajo zanje in uresničujejo usklajene standarde, katerih sklicne številke so bile objavljene v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Države članice objavijo sklicne številke teh nacionalnih standardov;

(b) nacionalnimi standardi iz odstavka 2, ki veljajo zanje, če na področjih, ki jih obravnavajo takšni standardi, ni usklajenih standardov.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila tistih svojih nacionalnih standardov iz člena 1(b), za katere menijo, da izpolnjujejo osnovne zahteve iz člena 3. Komisija te nacionalne standarde posreduje drugim državam članicam. Po postopku iz člena 6(2) uradno obvesti države članice o tistih nacionalnih standardih, za katere se predvideva, da izpolnjujejo osnovne zahteve iz člena 3.

Člen 6

1. Če država članica ali Komisija meni, da standardi iz člena 5(1) ne ustrezajo popolnoma osnovnim zahtevam iz člena 3, Komisija ali zadevna država članica predloži zadevo stalnemu odboru, ustanovljenemu po Direktivi 83/189/EGS, v nadaljevanju "odbor", zraven pa navedejo razloge za tako odločitev. Odbor brez odlašanja poda mnenje.

Glede na mnenje odbora Komisija obvesti države članice, ali je treba te standarde umakniti iz publikacij iz člena 5(1) ali ne.

2. Po prejemu sporočila iz člena 5(2) se Komisija posvetuje z odborom. Po pridobitvi mnenja odbora Komisija v enem mesecu obvesti države članice, ali zadevni državni standard(-i) velja(-jo) za skladne ali ne; če veljajo, države članice objavijo sklicne številke teh standardov. Tudi Komisija jih objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 7

1. Če država članica ugotovi, da bi naprave, ki se normalno uporabljajo in imajo Oznako ES, lahko ogrozile varnost ljudi, domačih živali ali premoženja, sprejme vse ustrezne ukrepe, da te naprave umakne s trga in prepove ali omeji njihovo dajanje v promet.

Zadevna država članica ob navedbi razlogov za svojo odločitev Komisijo o vsakem takem ukrepu takoj obvesti in zlasti navede, ali je neskladnost posledica:

(a) neizpolnjevanja osnovnih zahtev iz člena 3, kadar naprava ne ustreza standardom iz člena 5(1);

(b) napačne uporabe standardov iz člena 5(1);

(c) pomanjkljivosti standardov iz člena 5(1).

2. Komisija čim prej začne pogovore z zadevnimi strankami. Če po takšnem posvetovanju ugotovi, da je ukrep iz odstavka 1 upravičen, o tem takoj obvesti državo članico, ki je sprejela ukrep, in druge države članice.

Če je odločitev iz odstavka 1 posledica pomanjkljivosti v standardih, Komisija po posvetovanju z zadevnimi stranmi v dveh mesecih predloži zadevo odboru, če namerava država, ki je ukrepe sprejela, te ohraniti, in sproži postopke iz člena 6.

3. Če ima neskladna naprava oznako ES, zadevna država članica ustrezno ukrepa proti tistemu, ki je pritrdil oznako, ter o tem obvesti Komisijo in druge države članice.

4. Komisija zagotovi, da so države članice obveščene o napredovanju in izidih postopkov.

POGLAVJE II

Sredstva certificiranja skladnosti

Člen 8

1. Sredstva certificiranja skladnosti serijsko izdelanih naprav so:

(a) ES-pregled tipa, kakor je navedeno v oddelku 1 Priloge II, in

(b) po izbiri proizvajalca, preden se naprave dajo v promet:

- ES-izjava o skladnosti s tipom, navedena v oddelku 2 Priloge II, ali

- ES-izjava o skladnosti s tipom (jamstvo za kakovost proizvodnje), navedena v oddelku 3 Priloge II, ali

- ES-izjava o skladnosti s tipom (jamstvo za kakovost proizvoda), navedena v oddelku 4 Priloge II, ali

- ES-verifikacija, kakor je navedena oddelku 5 Priloge II.

2. Pri proizvodnji naprave kot ene same enote ali v majhnih količinah se lahko proizvajalec odloči za ES-verifikacijo po posameznih enotah, kakor je navedeno v oddelku 6 Priloge II.

3. Po koncu postopkov, navedenih v odstavkih 1(b) in 2, se v skladu s členom 10 na skladne naprave pritrdi oznako oES skladnosti.

4. Postopki iz odstavka 1 se uporabljajo v zvezi z opremo iz člena 1, razen pritrditve oznake ES o skladnosti, in kadar je primerno, sestavljanja izjave o skladnosti. Izda se certifikat, ki potrjuje skladnost opreme z zanjo veljavnimi določbami te direktive in navaja njene značilnosti ter način njene vgradnje v napravo ali montaže, da pripomore k skladnosti z osnovnimi zahtevami, ki veljajo za končane naprave.

Certifikat se predloži skupaj z opremo.

5. Če naprave urejajo tudi druge direktive Skupnosti:

- se njihova skladnost z osnovnimi zahtevami te direktive overi v skladu s postopki iz odstavkov 1 in 2 in

- se zagotovi, da izpolnjujejo tudi osnovne zahteve drugih direktiv v skladu s postopki, določenimi v teh direktivah.

Pritrditev oznake ES iz odstavka 3 potrjuje, da so izpolnjene določbe vseh veljavnih direktiv.

6. Zapisi in korespondenca v zvezi s sredstvi certificiranja skladnosti so v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, kjer je ustanovljen organ, odgovoren za izvajanje teh postopkov, ali v jeziku, ki je za organ sprejemljiv.

Člen 9

1. Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo in druge države članice o organih, v nadaljevanju imenovanih "priglašeni organi", ki so odgovorni za izvajanje postopkov iz člena 8.

Komisija v informacijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi seznam priglašenih organov in njihove identifikacijske znake ter zagotovi njegovo ažuriranje.

2. Države članice pri presoji priglašenih organov uporabijo merila, določena v Prilogi V.

Za organe, ki izpolnjujejo ocenjevalna merila, določena v veljavnih usklajenih standardih, se domneva, da izpolnjujejo merila, določena v tej prilogi.

3. Država članica, ki je priglasila organ, mora umakniti svojo odobritev, če ugotovi, da organ ne izpolnjuje več meril, določenih v odstavku 2. Temu primerno takoj obvesti Komisijo in druge države članice.

POGLAVJE III

Oznaka ES o skladnosti

Člen 10

1. Oznaka ES o skladnosti in napisi, določeni v Prilogi III, morajo biti pritrjeni na napravo ali nanjo pritrjeno podatkovno tablico tako, da so vidni, lahko berljivi in neizbrisni. Podatkovna tablica mora biti oblikovana tako, da je ni mogoče znova uporabiti.

2. Prepovedati je treba pritrjevanje oznak, ki bi jih lahko zamenjali z Oznako ES.

Člen 11

Če se ugotovi, da je bil znak ES napačno pritrjen na naprave ali da je bilo certificiranje opreme napačno dodeljeno, ker

- naprave ali oprema ne ustrezajo napravi ali opremi, kakor je navedena v certifikatu ES-pregleda tipa,

- naprave ali oprema ustrezajo napravi ali opremi, kakor je navedena v certifikatu ES-pregleda tipa, vendar ne izpolnjujejo zanje veljavnih osnovnih zahtev,

- proizvajalec ni izpolnil svojih obveznosti, določenih v Prilogi II,

priglašeni organ odvzame pravico do pritrjevanja oznake ES ali izdajanja certifikata ter o tem obvesti druge priglašene organe in poroča zadevni državi članici.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 12

V vsaki odločitvi, sprejeti v skladu s to direktivo, ki vsebuje omejevanje dajanja v promet in/ali začetka uporabe naprave, morajo biti navedeni natančni razlogi, na katerih temelji. Takšno odločitev je treba brez odlašanja sporočiti zadevni strani in jo sočasno obvestiti o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo v skladu z veljavno zakonodajo v zadevni državi članici, in o rokih za takšna pravna sredstva.

Člen 13

Direktivi 84/530/EGS in 84/531/EGS se razveljavita.

Člen 14

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 1991. O tem obvestijo Komisijo.

Ti predpisi se začnejo uporabljati 1. januarja 1992.

2. Vendar pa lahko države članice v obdobju do 31. decembra 1995 z odstopanjem od člena 2 in brez poseganja v člene 30 do 36 Pogodbe dovolijo dajanje v promet in/ali začetek uporabe naprav in opreme, ki ustrezajo predpisom, veljavnim v državah članicah pred 1. januarjem 1992.

3. Države članice sporočijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 29. junija 1990

Za Svet

Predsednik

M. Smith

[1] UL C 42, 21.2.1989, str. 5, in UL C 260, 13.10.1989, str. 3.

[2] UL C 158, 26.6.1989, str. 218, in UL C 175, 16.7.1990.

[3] UL C 194, 31.7.1989, str. 18.

[4] UL L 109, 26.4.1983, str. 8.

[5] UL L 81, 26.3.1988, str. 75.

[6] UL L 300, 19.11.1984, str. 95.

[7] UL L 196, 18.7.1986, str. 56.

[8] UL L 300, 19.11.1984, str. 106.

[9] UL L 382, 31.12.1988, str. 42.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OSNOVNE ZAHTEVE

Uvodna opomba

Obveznosti, ki izhajajo iz osnovnih zahtev za naprave v tej prilogi, veljajo tudi za opremo, kadar obstajajo podobne nevarnosti.

1. SPLOŠNI POGOJI

1.1 Naprave morajo biti načrtovane in izdelane tako, da pri normalni uporabi delujejo varno in ne pomenijo nobene nevarnosti za ljudi, domače živali ali lastnino, kakor je določeno v členu 1(4) te direktive.

1.2 Kadar se dajo v promet, morajo vse naprave:

- imeti priložena tehnična navodila, namenjena monterju,

- imeti priložena navodila za uporabo in servisiranje, namenjena uporabniku,

- imeti ustrezna opozorila, ki morajo biti razvidna tudi na embalaži.

Navodila in opozorila morajo biti v uradnem jeziku ali jezikih namembnih držav članic.

1.2.1 Tehnična navodila, namenjena monterju, morajo vsebovati vsa navodila za montažo, prilagoditev in servisiranje, ki zagotavljajo, da se ta dela opravljajo pravilno in da se naprava lahko varno uporablja. Navodila morajo natančno določiti zlasti:

- vrsto uporabljenega plina,

- uporabljeni dovodni tlak plina,

- potrebni pretok svežega zraka:

- za dovod za potrebe izgorevanja,

- za preprečitev nastanka nevarnih nezgorelih plinskih mešanic v napravah, ki nimajo opreme, omenjene v 3.2.3,

- pogoje za razpršitev produktov izgorevanja,

- za gorilnike na prisilni vlek in grelna telesa, ki naj bi bila opremljena s takimi gorilniki, njihove značilnosti in zahteve pri sestavljanju, da se pripomore k usklajenosti z bistvenimi zahtevami, ki veljajo za končne naprave, in kadar je primerno, seznam različnih povezav, ki jih priporoča izdelovalec.

1.2.2 Navodila za uporabo in servisiranje, namenjena uporabniku, morajo vsebovati vse informacije o varni uporabi in zlasti opozarjati uporabnika na omejitve pri uporabi.

1.2.3 Opozorila na napravi in embalaži morajo jasno navajati vrsto uporabljenega plina, dovodni tlak plina in vse omejitve pri uporabi, predvsem tiste, pri katerih se mora naprava montirati samo v dovolj prezračenih prostorih.

1.3 Oprema, namenjena za del naprave, mora biti tako načrtovana in izdelana, da pravilno izpolnjuje svoj predvideni namen, ko je vgrajena v skladu z navodili za montažo.

Navodila za montažo, prilagoditev, delovanje in za vzdrževanje morajo biti priložena k zadevni opremi.

2. MATERIALI

2.1 Materiali morajo biti primerni za to, za kar so namenjeni, in morajo prenesti tehnične, kemične in toplotne razmere, za katere so predvideni.

2.2 Proizvajalec ali dobavitelj naprave mora jamčiti za lastnosti materialov, ki so pomembne za varnost.

3. ZASNOVA IN IZDELAVA

3.1 Splošno

3.1.1 Naprave morajo biti izdelane tako, da pri normalni uporabi ne more priti do nestabilnosti, motnje, loma ali obrabe, ki lahko ogrozi njihovo varnost.

3.1.2 Kondenzacija, ki se pojavi na začetku in/ali med uporabo, ne sme vplivati na varnost naprav.

3.1.3 Naprave morajo biti zasnovane in izdelane tako, da je tveganje za eksplozijo pri požaru zunanjega izvora čim manjše.

3.1.4 Naprave morajo biti izdelane tako, da v plinsko napeljavo ne more priti voda in da ne pride do neustreznega dotoka zraka.

3.1.5 Pri normalnem nihanju pomožne energije morajo naprave še vedno delovati varno.

3.1.6 Nenormalno nihanje ali prekinitev pomožne energije ali njena vnovična vključitev ne sme povzročiti nevarnosti.

3.1.7 Naprave morajo biti načrtovane in izdelane tako, da preprečujejo nevarnosti električnega izvora. V prostoru, kjer se uporabljajo, mora biti skladnost z varnostnimi cilji glede električne nevarnosti, določenimi v Direktivi 73/23/EGS [1], enakovredna izpolnitvam teh zahtev.

3.1.8 Vsi deli naprave pod tlakom morajo prenesti mehanske in toplotne napetosti, ki delujejo nanje, ne da bi se pojavile deformacije, ki lahko ogrozijo varnost.

3.1.9 Naprave morajo biti zasnovane in izdelane tako, da napaka na varnostnem, kontrolnem ali regulacijskem mehanizmu ne povzroči nevarnosti.

3.1.10 Če je naprava opremljena z varnostnimi in kontrolnimi mehanizmi, delovanje kontrolnih mehanizmov ne sme prevladati nad delovanjem varnostnih mehanizmov.

3.1.11 Vsi deli naprav, ki so umerjeni ali prilagojeni med izdelavo in s katerimi naj ne bi upravljal uporabnik ali monter, morajo biti primerno zavarovani.

3.1.12 Ročice ter drugi kontrolni in inštalacijski mehanizmi morajo biti jasno označeni in morajo imeti ustrezna navodila, da se prepreči vsako napačno ravnanje z njimi. Zasnovani morajo biti tako, da je izključeno naključno upravljanje.

3.2 Izpust nezgorelih plinov

3.2.1 Naprave morajo biti izdelane tako, da stopnja izpusta plina ni nevarna.

3.2.2 Naprave morajo biti izdelane tako, da je izpust plina med prižiganjem in vnovičnim prižiganjem ter po ugasnitvi plamena omejen, da se prepreči nevarno nabiranje nezgorelega plina v napravi.

3.2.3 Naprave, namenjene uporabi v zaprtih prostorih in sobah, morajo biti opremljene s posebno pripravo, ki preprečuje nevarno nabiranje nezgorelih plinov v takih prostorih ali sobah.

Naprave, ki niso opremljene s takimi pripravami, se lahko uporabljajo samo v prostorih, kjer je prezračevanje dovolj dobro, da preprečuje nevarno nabiranje nezgorelih plinov.

Države članice lahko na svojem ozemlju določijo pogoje ustreznega prezračevanja prostorov pri montaži takih naprav, pri čemer upoštevajo njihove značilnosti.

Večnamenske kuhinjske naprave in naprave na plin, ki vsebuje strupene sestavine, morajo biti opremljene s prej omenjeno pripravo.

3.3 Vžiganje

Naprave morajo biti izdelane tako, da sta pri normalni uporabi:

- vžig in vnovičen vžig mirna,

- je zagotovljena križna osvetlitev.

3.4 Izgorevanje

3.4.1 Naprave morajo biti tako izdelane, da je pri normalni uporabi zagotovljen stabilen plamen in da produkti izgorevanja ne vsebujejo nedovoljenih koncentracij snovi, ki škodujejo zdravju.

3.4.2 Naprave morajo biti izdelane tako, da pri normalni uporabi ne more priti do neželenega izpusta produktov izgorevanja.

3.4.3 Naprave, povezane z ventilacijsko cevjo za odvzem produktov izgorevanja, morajo biti izdelane tako, da pri nenormalnih vlekih ne more priti do izpusta nevarne količine produktov izgorevanja v zadevni sobi.

3.4.4 Samostoječe domače grelne naprave na plin brez ventilacijske cevi in samostoječi hitri plinski grelniki vode brez ventilacijske cevi v zadevni sobi ali prostoru ne smejo povzročati koncentracije ogljikovega monoksida, ki bi lahko pomenila nevarnost za zdravje izpostavljenih oseb, pri čemer se upošteva predvideno trajanje izpostavljenosti.

3.5 Gospodarna poraba energije

Naprave morajo biti izdelane tako, da zagotavljajo gospodarno porabo energije, ki odseva stanje tehnike in upošteva varnostne vidike.

3.6 Temperature

3.6.1 Deli naprav, namenjeni postavitvi v neposredno bližino tal ali drugih površin, ne smejo dosegati temperatur, ki pomenijo nevarnost za okolico.

3.6.2 Temperatura na površini gumbov in ročic na napravah, ki so namenjeni za upravljanje, ne sme pomeniti nevarnosti za uporabnika.

3.6.3 Temperatura površin zunanjih delov naprav, ki so namenjene uporabi v gospodinjstvu, razen površin ali delov, povezanih s prenosom toplote, med delovanjem ne sme pomeniti nevarnosti za uporabnika in zlasti za otroke, pri katerih je treba upoštevati ustrezen reakcijski čas.

3.7 Živila in voda za sanitarne namene

Brez poseganja v pravila Skupnosti s tega področja materiali in sestavni deli, ki so uporabljeni pri izdelavi naprave in ki utegnejo priti v stik z živili ali vodo za sanitarne namene, ne smejo poslabšati njihove kakovosti.

[1] UL L 77, 26.3.1973, str. 29.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

POSTOPEK CERTIFICIRANJA SKLADNOSTI

1. ES-PREGLED TIPA

1.1 ES-pregled tipa je tisti del postopka, s katerim priglašeni organ preveri in potrdi, da je naprava, ki predstavlja predvideno proizvodnjo, skladna z določbami te direktive, ki jo zadevajo.

1.2 Vlogo za pregled tipa mora predložiti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v Skupnosti pri enem samem priglašenem organu.

1.2.1 Vloga mora vsebovati:

- ime in naslov proizvajalca, in če je vlogo predložil pooblaščeni zastopnik, njegovo ime in naslov,

- pisno izjavo, da vloga ni bila predložena nobenemu drugemu priglašenemu organu,

- projektno dokumentacijo, opisano v Prilogi IV.

1.2.2 Izdelovalec mora priglašenemu organu predati na razpolago napravo, ki predstavlja predvideno proizvodnjo, v nadaljnjem besedilu "tip". Priglašeni organ lahko zahteva več vzorcev tipa, če je to potrebno za program preskusov.

Tip lahko dodatno zajema tudi različice izdelka, če te nimajo drugačnih značilnosti glede na vrste nevarnosti.

1.3 Priglašeni organ mora:

1.3.1 pregledati projektno dokumentacijo in preveriti, ali je bil tip izdelan v skladu s projektno dokumentacijo, ter opredeliti elemente, ki so bili načrtovani v skladu z veljavnimi določbami standardov iz člena 5 in osnovnimi zahtevami te direktive;

1.3.2 opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in/ali preskuse, da ugotovi, ali so bile rešitve, ki jih je sprejel proizvajalec, v skladu z osnovnimi zahtevami, kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 5;

1.3.3 opraviti ali dati opraviti ustrezne preglede in/ali preskuse, da ugotovi, ali so bili dejansko uporabljeni veljavni standardi, kadar se je proizvajalec odločil to storiti, in je tako zagotovljena skladnost z osnovnimi zahtevami.

1.4 Če tip zadošča določbam te direktive, mora priglašeni organ vlagatelju izdati certifikat ES-pregleda tipa. Certifikat mora vsebovati izide pregledov, pogoje njihove veljave, če obstajajo, in potrebne podatke za opredelitev odobrenega tipa, in če je treba, opis njegovega delovanja. K certifikatu morajo biti priloženi pomembni tehnični elementi, kot so načrti in sheme.

1.5 Priglašeni organ mora takoj obvestiti druge priglašene organe o izdaji certifikata ES-pregleda tipa in o kakršnih koli dodatkih k omenjenemu tipu, kakor je navedeno v točki 1.7. Dobijo lahko izvod certifikata ES-pregleda tipa in/ali njegove dodatke ter na utemeljeno zahtevo tudi izvod prilog k certifikatu ter poročila o pregledih in opravljenih preskusih.

1.6 Priglašeni organ, ki zavrne izdajo certifikata ES-pregleda tipa ali ga odvzame, mora o tem obvestiti državo članico, ki ga je priglasila, in tudi druge priglašene organe ter navesti razloge za svojo odločitev.

1.7 Vlagatelj mora priglašeni organ, ki je izdal certifikat ES-pregleda tipa, stalno obveščati o vseh spremembah odobrenega tipa, ki bi lahko vplivale na usklajenost z osnovnimi zahtevami.

Spremembe odobrenega tipa mora dodatno odobriti priglašeni organ, ki je izdal certifikat ES-pregleda tipa, kadar te spremembe vplivajo na usklajenost z osnovnimi zahtevami ali predpisanimi pogoji uporabe naprave. Ta dodatna odobritev mora biti izdana v obliki dodatka k originalnemu certifikatu ES-pregleda tipa.

2. ES-IZJAVA O SKLADNOSTI S TIPOM

2.1 ES-izjava o skladnosti s tipom je tisti del postopka, v katerem proizvajalec izjavi, da so zadevne naprave usklajene s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki jih zadevajo. Proizvajalec mora pritrditi ES-oznako na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Izjava o skladnosti lahko vključuje eno ali več naprav ter mora biti shranjena pri proizvajalcu. Oznako ES mora spremljati identifikacijski znak priglašenega organa, ki je odgovoren za naključno preverjanje, predpisano v točki 2.3.

2.2 Proizvajalec mora sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da proizvodni proces, vključno z nadzorom in preskušanjem končnega izdelka, dosega homogeno proizvodnjo in usklajenost naprav s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in z zahtevami te direktive, ki jih zadevajo. Priglašeni organ, ki ga izbere proizvajalec, mora na napravah opraviti naključno preverjanje, kakor je predpisano v točki 2.3.

2.3 Naključno preverjanje naprav na kraju samem mora opraviti priglašeni organ v razmiku enega leta ali manj. Pregledati je treba ustrezno število naprav in opravljeni morajo biti primerni preskusi, kakor predpisujejo veljavni standardi iz člena 5, ali enakovredni preskusi za zagotovitev usklajenosti z ustreznimi osnovnimi zahtevami te direktive. Priglašeni organ mora v vsakem primeru odločiti, ali se morajo preskusi opraviti v celoti ali deloma. Če je ena ali več naprav oporečnih, priglašeni organ sprejme potrebne ukrepe, da prepreči njihovo trženje.

3. ES-IZJAVA O SKLADNOSTI S TIPOM (jamstvo za kakovost proizvodnje)

3.1 ES-izjava o skladnosti s tipom (jamstvo za kakovost proizvodnje) je postopek, v katerem proizvajalec, ki izpolnjuje obveze iz točke 3.2, izjavi, da so zadevne naprave usklajene s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in da zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki se nanaša nanje. Proizvajalec mora pritrditi oznako ES na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Ta izjava lahko vključuje eno ali več naprav in mora biti shranjena pri proizvajalcu. Oznako ES mora spremljati identifikacijski znak priglašenega organa, odgovornega za nadzor ES.

3.2 Proizvajalec mora uporabiti sistem kakovosti, ki zagotavlja usklajenost naprav s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in z osnovnimi zahtevami v direktivi, ki jih zadevajo. Proizvajalec je pod nadzorom ES, kakor je določeno v točki 3.4.

3.3 Sistem kakovosti

3.3.1 Proizvajalec mora za odobritev svojega sistema kakovosti za zadevne naprave vložiti vlogo priglašenemu organu po svoji izbiri.

Vloga mora vsebovati:

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- jamstvo za izpolnjevanje obvez, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kakor je bil odobren,

- jamstvo za vzdrževanje odobrenega sistema kakovosti, da se zagotovita njegova stalna ustreznost in učinkovitost,

- dokumentacijo, ki se nanaša na odobreni tip, in izvod certifikata ES-pregleda tipa.

3.3.2 Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti sistematično in logično dokumentirani v obliki ukrepov, postopkov in pisnih navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati nedvoumno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov. Vsebovati mora zlasti primeren opis:

- ciljev kakovosti, organizacijske strukture in odgovornosti upravljalcev ter njihove moči glede kakovosti naprav,

- proizvodnega procesa, nadzora kakovosti in tehnik zagotavljanja kakovosti ter sistematičnih ukrepov, ki se bodo uporabljali,

- preverjanja in preskušanja, ki bo opravljeno pred izdelavo, med njo in po njej, ter pogostosti njihovega opravljanja,

- metode nadzorovanja doseganja zahtevane kakovosti naprave in učinkovitega delovanja sistema kakovosti.

3.3.3 Priglašeni organ pregleda in ovrednoti sistem kakovosti, da določi, ali zadošča zahtevam, navedenim v točki 3.3.2. Presodi usklajenost s temi zahtevami glede na sisteme kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezen usklajeni standard.

Svojo odločitev mora uradno sporočiti proizvajalcu in o tem obvestiti druge priglašene organe. Uradno obvestilo proizvajalcu mora vsebovati izide preverjanja, ime in naslov priglašenega organa ter utemeljeno odločitev o oceni zadevnih naprav.

3.3.4 Proizvajalec mora stalno obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o vsakem posodabljanju sistema kakovosti glede na spremembe, ki jih prinesejo na primer nove tehnologije in nove zasnove kakovosti.

Priglašeni organ mora pregledati predlagane spremembe in se odločiti, ali spremenjeni sistem kakovosti ustreza ustreznim določbam in ali je potrebna vnovična ocena. O svoji odločitvi mora uradno obvestiti proizvajalca. Uradno obvestilo mora vključevati izide nadzora in utemeljeno odločitev o oceni.

3.3.5 Priglašeni organ, ki odvzame odobritev sistema kakovosti, mora o tem obvestiti druge priglašene organe in navesti razloge za tako odločitev.

3.4 ES-nadzor

3.4.1 Namen ES-nadzora je zagotoviti, da proizvajalec natančno izpolnjuje obveze, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

3.4.2 Proizvajalec mora za namene nadzora priglašenemu organu dovoliti dostop v proizvodne in nadzorne prostore, v prostore preskušanja in skladiščenja ter mu dati na razpolago vse potrebne podatke, zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- zapisnike o kakovosti, kot so poročila o nadzoru in podatki o preskusih, kalibracijske podatke, poročila o kvalifikacijah zadevnih delavcev itd.

3.4.3 Priglašeni organ mora opraviti preverjanje vsaj enkrat na dve leti, s čimer zagotovi, da proizvajalec upošteva in uporablja odobreni sistem kakovosti, ter mu izročiti poročilo o preverjanju.

3.4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca nenapovedano obišče. Med temi obiski lahko priglašeni organ opravi preskuse na napravah ali jih da opraviti. Proizvajalcu mora izročiti poročilo o nadzoru, in če je primerno, poročilo o preskusu.

3.4.5 Proizvajalec lahko na zahtevo predloži poročilo priglašenega organa.

4. ES-IZJAVA O SKLADNOSTI TIPA (jamstvo za kakovost proizvoda)

4.1 ES-izjava o skladnosti tipa (jamstvo za kakovost proizvoda) je tisti del postopka, v katerem proizvajalec, ki izpolnjuje obveze iz točke 4.2, izjavi, da so zadevne naprave usklajene s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-pregleda tipa, in zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki jih zadevajo. Proizvajalec mora pritrditi oznako ES na vsako napravo in sestaviti pisno izjavo o skladnosti. Ta izjava lahko zajema eno ali več naprav in mora biti shranjena pri proizvajalcu. Oznako ES mora spremljati identifikacijski znak priglašenega organa, ki je odgovoren za nadzor ES.

4.2 Proizvajalec mora uporabljati odobreni sistem kakovosti za končni nadzor naprav in preskusov, kakor je določeno v točki 4.3, in je pod nadzorom ES, kakor je določeno v točki 4.4.

4.3 Sistem kakovosti

4.3.1 Po tem postopku mora proizvajalec za odobritev svojega sistema kakovosti za zadevne naprave vložiti vlogo priglašenemu organu po svoji izbiri.

Vloga mora vsebovati:

- dokumentacijo o sistemu kakovosti,

- jamstvo za izpolnjevanje obvez, ki izhajajo iz sistema kakovosti, kakor je bil odobren,

- jamstvo za vzdrževanje odobrenega sistema kakovosti, da se zagotovita njegova stalna ustreznost in učinkovitost,

- dokumentacijo, ki se nanaša na odobreni tip, in izvod certifikata ES-pregleda tipa.

4.3.2 Kot del sistema kakovosti mora biti vsaka naprava pregledana in opravljeni morajo biti ustrezni preskusi, kakor določa(-jo) veljaven(-vni) standard(-i), naveden(-i) v členu 5, ali enakovredni preskusi, da se preveri njena usklajenost z osnovnimi zahtevami, ki se nanašajo nanjo v tej direktivi.

Vsi elementi, zahteve in določbe, ki jih je sprejel proizvajalec, morajo biti sistematično in logično dokumentirani v obliki ukrepov, postopkov in pisnih navodil. Ta dokumentacija sistema kakovosti mora omogočati nedvoumno razlago programov kakovosti, načrtov, priročnikov in zapisov.

Dokumentacija sistema kakovosti vsebuje zlasti primeren opis:

- ciljev kakovosti, organizacijskih struktur in odgovornosti upravljalcev ter njihove moči glede kakovosti naprav,

- preverjanja in preskušanja, ki se opravi po izdelavi,

- metode preverjanja učinkovitosti delovanja sistema kakovosti.

4.3.3 Priglašeni organ preveri in ovrednoti sistem kakovosti, da določi, ali izpolnjuje zahteve, navedene v točki 4.3.2. Presodi usklajenost s temi zahtevami glede sistemov kakovosti, ki izpolnjujejo ustrezen usklajeni standard. Svojo odločitev mora uradno sporočiti proizvajalcu in o tem obvestiti druge priglašene organe. Uradno obvestilo proizvajalcu mora vsebovati izide preverjanja, ime in naslov priglašenega organa ter utemeljeno odločitev o oceni zadevnih naprav.

4.3.4 Proizvajalec mora stalno obveščati priglašeni organ, ki je odobril sistem kakovosti, o prilagajanju sistema kakovosti, ki je potrebno na primer zaradi nove tehnologije in novega pojmovanja kakovosti.

Priglašeni organ mora pregledati predlagane spremembe in se odločiti, ali spremenjeni sistem kakovosti zadošča ustreznim določbam in ali je potrebna vnovična ocena. O svoji odločitvi mora uradno obvestiti proizvajalca. Uradno obvestilo mora vključevati izide nadzora in utemeljeno odločitev o oceni.

4.3.5 Priglašeni organ, ki odvzame odobritev sistema kakovosti, mora obvestiti druge priglašene organe, da je to storil, in navesti razloge za svojo odločitev.

4.4 ES-nadzor

4.4.1 Namen ES-nadzora je zagotoviti, da proizvajalec pravilno izpolnjuje obveze, ki izhajajo iz odobrenega sistema kakovosti.

4.4.2 Proizvajalec mora za nadzor dovoliti priglašenemu organu dostop v nadzorne prostore, v prostore preskušanja in skladiščenja ter mu dati na razpolago vse potrebne podatke, zlasti:

- dokumentacijo sistema kakovosti,

- zapisnike o kakovosti, kot so poročila o nadzoru in podatki o preskusih, kalibracijski podatki, poročilo o kvalifikacijah zadevnih delavcev itd.

4.4.3 Priglašeni organ mora opraviti preverjanje vsaj enkrat na dve leti, s čimer zagotovi, da proizvajalec upošteva in uporablja odobreni sistem kakovosti, ter mu izročiti poročilo o preverjanju.

4.4.4 Poleg tega lahko priglašeni organ proizvajalca nenapovedano obišče. Med temi obiski lahko organ opravi preskuse na napravah ali jih da opraviti. Proizvajalcu mora izročiti poročilo o nadzoru, in če je primerno, poročilo o preskusu.

4.4.5 Proizvajalec lahko na zahtevo predloži poročilo priglašenega organa.

5. ES-VERIFIKACIJA

5.1 ES-verifikacija je tisti del postopka, v katerem priglašeni organ preverja in potrjuje, da so naprave skladne s tipom, kakor je opisano v certifikatu ES-odobritve tipa, in zadoščajo osnovnim zahtevam te direktive, ki jih zadevajo.

5.2 ES-verifikacija se lahko po izbiri proizvajalca opravi s preverjanjem in preskušanjem vsake naprave, kakor je določeno v točki 5.3, ali s preverjanjem in preskušanjem na statistični podlagi, kakor je določeno v točki 5.4.

5.3 Verifikacija s preverjanjem in preskušanjem vsake naprave

5.3.1 Vsaka naprava mora biti pregledana in opravljeni morajo biti primerni preskusi, kakor je opredeljeno v ustreznih standardih iz člena 5, ali enakovredni preskusi, da se preveri njena skladnost z ustreznimi osnovnimi zahtevami te direktive.

5.3.2 Priglašeni organ mora pritrditi oznako ES na vsako odobreno napravo in sestaviti pisni certifikat o skladnosti. Certifikat lahko zajema eno ali več naprav in mora biti shranjen pri proizvajalcu. oznako ES mora spremljati identifikacijski znak priglašenega organa.

5.4 Statistična verifikacija

5.4.1 Proizvajalec mora predati svoje naprave v obliki homogenih serij in primerno ukrepati, da zagotovi tak proizvodni proces, ki dosega homogenost vsake proizvodne serije.

5.4.2 Kadar je primerno, lahko proizvajalec med proizvodnim procesom oznako ES pritrdi na vsako napravo. Oznako ES mora spremljati identifikacijski znak priglašenega organa, ki je odgovoren za statistično verifikacijo.

5.4.3 Naprave se morajo statistično nadzorovati po lastnostih. Po skupinah morajo biti razvrščene v razpoznavne serije, ki so sestavljene iz posamičnih enakih vzorcev, izdelanih v enakih pogojih. Serija se pregleda v naključnih presledkih. Naprave, ki sestavljajo primerek, se pregledajo posamično in opravijo se primerni preskusi, kakor določa(-jo) ustrezen(-ni) standard(-i) iz člena 5, ali enakovredni preskusi, da se določi, ali se serija sprejme ali zavrne.

Uporabi se načrt vzorčenja z naslednjimi značilnostmi delovanja:

- standardna raven kakovosti, ki ustreza 95-odstotni verjetnosti sprejemljivosti z 0,5 do 1,5 odstotka neskladnih,

- mejna kakovost, ki ustreza 5-odstotni verjetnosti sprejemljivosti s 5 do 10 odstotki neskladnih.

5.4.4 Če je serija sprejeta, mora priglašeni organ sestaviti pisni certifikat o skladnosti, ki ga potem hrani proizvajalec. Vse naprave v seriji se lahko dajo v promet, razen tistih v vzorcu, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladne.

Če je serija zavrnjena, mora pristojni priglašeni organ ustrezno ukrepati, da prepreči njeno dajanje v promet. Če so serije pogosto zavrnjene, lahko priglašeni organ preneha s statističnim preverjanjem.

6. ES-VERIFIKACIJA PO ENOTI

6.1 ES-verifikacija po enoti je postopek, v katerem priglašeni organ preveri in potrdi, da je naprava usklajena z zahtevami te direktive, ki jo zadevajo. Priglašeni organ mora pritrditi oznako ES na napravo in sestaviti pisni certifikat o skladnosti.

Certifikat hrani proizvajalec.

6.2 Projektna dokumentacija, omenjena v Prilogi IV, mora biti na razpolago priglašenemu organu.

6.3 Naprava mora biti pregledana in ustrezno preskušena, ob upoštevanju projektne dokumentacije, da se zagotovi skladnost naprave z osnovnimi zahtevami te direktive.

Če priglašeni organ meni, da je potrebno, se lahko po montaži naprave opravijo pregledi in ustrezni preskusi.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

OZNAKA ES IN NAPISI

1. Oznaka ES sestoji iz simbola CE, kakor je prikazan spodaj, ki mu sledijo zadnji dve števki leta, v katerem je bil znak pritrjen, in identifikacijski znak priglašenega organa, ki je opravil naključno preverjanje, ES-nadzor ali ES-verifikacijo.

2. Naprava ali njena podatkovna ploščica mora imeti oznako ES skupaj z naslednjimi napisi:

- ime proizvajalca ali identifikacijski znak,

- trgovsko ime naprave,

- tip uporabljenega električnega dovoda, če je primerno,

- kategorija naprave.

Glede na vrsto naprave so lahko dodane potrebne informacije za montažo.

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

Projektna dokumentacija mora vsebovati naslednje podatke, če jih zahteva priglašeni organ za presojo:

- splošen opis naprave,

- idejne načrte in načrte za proizvodnjo ter sheme sestavnih delov, podsestavov, tokokrogov itd.,

- opise in razlage, ki so potrebni za njihovo razumevanje, vključno z delovanjem naprav,

- seznam standardov iz člena 5, uporabljenih v celoti ali deloma, in opise rešitev, ki so bile sprejete za izpolnitev bistvenih zahtev, kadar niso bili uporabljeni standardi iz člena 5,

- poročila o preskusih,

- priročnike za montažo in uporabo.

Kadar je primerno, mora projektna dokumentacija vsebovati še naslednje elemente:

- ateste opreme, ki je vgrajena v napravo,

- ateste in certifikate načinov proizvodnje in/ali pregleda in/ali nadzorovanja naprave,

- katerikoli drugi dokument, ki priglašenemu organu olajša presojo.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

MINIMALNA MERILA OCENITVE PRIGLAŠENIH ORGANOV

Priglašeni organi, ki jih določijo države članice, morajo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:

- razpoložljivost kadrov ter drugih potrebnih sredstev in opreme,

- tehnična usposobljenost in strokovna neoporečnost osebja,

- neodvisnost pri opravljanju preskusov, izdelavi poročil, izdaji certifikatov in izvajanju nadzora, predvidenega v tej direktivi, upravljanju ter neodvisnost strokovnega kadra glede na vse kroge, skupine ali osebe, neposredno ali posredno povezane z napravami,

- varovanje poslovnih skrivnosti,

- zavarovanje civilnopravne odgovornosti, razen če jo po državni zakonodaji prevzema država.

Pristojni organi držav članic ali organi, ki jih imenujejo države članice, morajo občasno preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz prvih dveh alinej.

--------------------------------------------------