Direktiva Sveta

z dne 29. maja 1990

o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(90/269/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 118a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga [1] Komisije, predloženega po posvetu s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu,

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker člen 118a Pogodbe določa, da Svet z direktivami sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, zlasti v delovnem okolju, da bi zagotovili višjo raven zdravja in varnosti delavcev;

ker se je v skladu s tem členom v takih direktivah treba izogibati nalaganju upravnih, finančnih in zakonskih ovir na način, s katerim bi zavirali nastajanje in razvoj malih in srednjih podjetij;

ker sporočilo Komisije o njenem programu v zvezi z varnostjo, higieno in zdravjem pri delu [4] predvideva sprejetje direktiv, oblikovanih zato, da bi zagotovili zdravje in varnost delavcev na delovnem mestu;

ker je Svet v svoji resoluciji o varnosti, higieni in zdravju pri delu [5] z dne 21. decembra 1987 zabeležil namen Komisije, da Svetu v bližnji prihodnosti predloži Direktivo o varstvu pred nevarnostmi, ki izvirajo iz ročnega premeščanja bremen;

ker je skladnost z minimalnimi zahtevami, katerih namen je zagotoviti boljše zdravstvene in varnostne standarde na delovnem mestu, bistvena za zagotovitev zdravja in varnosti delavcev;

ker je ta direktiva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav za zdravje in varnost delavcev pri delu [6]; ker torej določbe omenjene direktive v celoti veljajo na področju ročnega premeščanja bremen, še zlasti kadar obstaja nevarnost poškodb hrbta delavcev, ne glede na strožje in/ali posebne določbe, navedene v tej direktivi;

ker direktiva pomeni praktičen korak k doseganju socialne razsežnosti notranjega trga;

ker se po Sklepu 74/325/EGS [7] Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu mora posvetovati s Komisijo glede priprave predlogov na tem področju,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

1. V tej direktivi, ki je četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, so določene minimalne zdravstvene in varnostne zahteve za ročno premeščanje bremen, zlasti kadar obstaja nevarnost poškodbe hrbta delavcev.

2. Določbe Direktive 89/391/EGS se v celoti uporabljajo za celotno področje iz odstavka 1, ne glede na bolj omejevalne in/ali posebne določbe iz te direktive.

Člen 2

Opredelitev

V tej direktivi "ročno premeščanje bremen" pomeni vsak transport ali podpiranje bremena s strani enega ali več delavcev, vključno z dvigovanjem, odlaganjem, potiskanjem, vlečenjem, prenašanjem ali premikanjem bremena, ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost predvsem za poškodbe hrbta delavcev.

ODDELEK II

OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

Člen 3

Splošna določba

1. Delodajalec mora sprejeti primerne organizacijske ukrepe ali uporabiti primerna sredstva, zlasti mehansko opremo, da bi zmanjšali potrebe po ročnem premeščanju bremen.

2. Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, mora delodajalec sprejeti primerne organizacijske ukrepe, uporabiti primerna sredstva ali delavcem zagotoviti taka sredstva, da bi zmanjšali nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, ob upoštevanju Priloge I.

Člen 4

Organizacija delovnih mest

Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delodajalec organizira delo tako, da je to ravnanje čimbolj varno in zdravo in:

(a) če je mogoče, vnaprej oceni zdravstvene in varnostne razmere pri tem delu in zlasti prouči značilnosti bremen, ob upoštevanju Priloge I;

(b) poskrbi, da se s sprejetjem primernih ukrepov izogne tveganju predvsem za poškodbe hrbta delavcev ali to tveganje zmanjša, pri čemer upošteva značilnosti delovnega okolja in delo delavca, ob upoštevanju Priloge I.

Člen 5

Sklicevanje na Prilogo II

Za izvajanje člena 6(3)(b) ter členov 14 in 15 Direktive 89/391/EGS se upošteva Priloga II.

Člen 6

Obveščanje in usposabljanje delavcev

1. Brez vpliva na člen 10 Direktive 89/391/EGS delavce in/ali njihove predstavnike obvestijo o vseh ukrepih, ki se bodo izvajali v skladu s to direktivo glede zagotavljanja varnosti in zdravja.

Delodajalci morajo zagotoviti, da delavci in/ali njihovi predstavniki dobijo splošne podatke in po možnosti natančne informacije o:

- teži bremena,

- središču težnosti najtežje strani, ko je paket naložen ekscentrično.

2. Brez vpliva na člen 12 Direktive 83/391/EGS morajo delodajalci zagotoviti, da so delavci obveščeni in usposobljeni za pravilno ročno premeščanje bremen ter obveščeni o tveganjih, ki bi jim utegnili biti izpostavljeni, ob upoštevanju Prilog I in II.

Člen 7

Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev

Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS o zadevah, obravnavanih v tej direktivi, vključno z njenimi prilogami.

ODDELEK III

DRUGE DOLOČBE

Člen 8

Prilagoditev prilog

Spremembe izključno tehnične narave Prilog I in II zaradi tehničnega napredka in sprememb v mednarodnih uredbah in specifikacijah ali znanju na področju ročnega manipuliranja z bremeni se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive 89/391/EGS.

Člen 9

Končne določbe

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise potrebne za uskladitev s to direktivo najkasneje do 31. decembra 1992.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Države članice Komisiji vsaka štiri leta poročajo o praktičnem izvajanju določb te direktive in navedejo stališča delodajalcev in delavcev.

Komisija o tem obvesti Evropski parlament, Svet, Ekonomsko-socialni odbor in Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.

4. Komisija občasno poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Svetovalnemu odboru za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu o izvajanju direktive glede na točko 1, 2 in 3.

Člen 10

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 29. maja 1990

Za Svet

Predsednik

B. Ahern

[1] UL C 117, 4.5.1988, str. 8.

[2] UL C 326, 19.12.1988, str. 137 in UL C 96, 17.4.1990, str. 82.

[3] UL C 318, 12.12.1988, str. 37.

[4] UL C 28, 3.2.1988, str. 3.

[5] UL C 28, 3.2.1988, str. 1.

[6] UL L 183, 29.6.1983, str. 1.

[7] UL L 185, 9.7.1974, str. 15.

--------------------------------------------------

PRILOGA I [1]

REFERENČNI DEJAVNIKI

(Člen 3(2), Člen 4(a) in (b) in Člen 6 (2))

1. Značilnosti bremena

Ročno premeščanje bremen lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če je breme:

- pretežko ali preveliko,

- nepriročno ali ga je težko prijeti,

- nestabilno ali ima vsebino, ki se bo verjetno prevrnila,

- nameščeno na način, ki zahteva, da ga je treba držati ali premeščati na razdalji od telesa ali z upognjenim ali ukrivljenim telesom,

- verjetno, da bo zaradi svojih obrisov in/ali čvrstosti povzročilo poškodbe delavcev, zlasti pri trčenju.

2. Potreben fizični napor

Fizični napor lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če:

- je stalen,

- se doseže samo z rotacijo trupa,

- verjetno povzroči nenaden premik bremena,

- ga izvedemo v nestabilnem položaju telesa.

3. Značilnosti delovnega okolja

Značilnosti delovnega okolja lahko povečajo tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če:

- ni dovolj prostora, še zlasti v višino, da bi opravili delo,

- so tla neravna, kar pomeni nevarnost spotikanja, ali so spolzka glede na delavčevo obuvalo,

- delovišče ali delovno okolje delavcu preprečuje ročno premeščanje bremen na varni višini ali v primernem položaju,

- obstajajo razlike v višini tal ali delovne površine, kar zahteva, da se breme premešča na različnih višinah,

- so tla ali podnožnik nestabilna,

- so temperatura, vlažnost ali prezračevanje neprimerni.

4. Zahteve dela

Delo lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če terja:

- prepogost ali predolg fizični napor, še zlasti za hrbtenico,

- nezadostno počivanje ali obdobje okrevanja,

- predolge razdalje dviganja, spuščanja ali prenašanja,

- hitrost dela, ki jo zahteva proces, in je delavec ne more spremeniti.

[1] Ker gre za multifaktorske analize, se lahko hkrati sklicujemo na različne dejavnike, navedene v prilogah I in II.

--------------------------------------------------

PRILOGA II [1]

POSAMEZNIKOVI DEJAVNIKI NEVARNOSTI

(Člen 5 in Člen 6(2))

Delavec je lahko v nevarnosti, če:

- je po svojih fizičnih lastnostih neprimeren za izvedbo naloge,

- nosi neprimerna oblačila, obutev ali druge osebne stvari,

- nima ustreznega ali primernega znanja ali usposobljenosti.

[1] Ker gre za multifaktorske analize, se lahko hkrati sklicujemo na različne dejavnike, navedene v prilogah I in II.

--------------------------------------------------