31984L0360



Uradni list L 188 , 16/07/1984 str. 0020 - 0025
finska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 4 str. 0199
španska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 5 str. 0043
švedska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 4 str. 0199
portugalska posebna izdaja poglavje 15 zvezek 5 str. 0043


Direktiva Sveta

z dne 28. junija 1984

o boju proti onesnaževanju zraka iz industrijskih obratov

(84/360/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker programi varstva okolja Evropskih skupnosti iz let 1973 [4], 1977 [5] in 1983 [6] poudarjajo pomen preprečevanja in zmanjševanja onesnaženosti zraka;

ker programa varstva okolja iz let 1973 in 1977 še posebno predvidevata ne le objektivne ocene tveganj za zdravje ljudi in okolje, ki izhajajo iz onesnaženja zraka, temveč tudi oblikovanje ciljev in standardov glede kakovosti, še zlasti za številna onesnaževala zraka, ki veljajo za najbolj nevarne;

ker je Svet že sprejel številne direktive v skladu s temi programi;

glede na to, da je poleg tega v skladu s Sklepom 81/462/EGS [7] Skupnost tudi pogodbenica Konvencije o čezmejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje;

ker program varstva okolja iz leta 1983, katerega splošne smernice so odobrili Svet Evropskih skupnosti in predstavniki držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, predvideva, da bo Komisija nadaljevala svoje napore za vzpostavitev standardov kakovosti zraka in po potrebi standardov za emisije, ki jih je treba določiti za določene vrste virov;

ker imajo vse države članice zakone in druge predpise za boj proti onesnaževanju iz nepremičnih industrijskih obratov; ker v več državah članicah poteka postopek spreminjanja obstoječih predpisov;

ker bi razlike med predpisi, ki se nanašajo na boj proti onesnaževanju zraka iz industrijskih obratov in ki trenutno veljajo ali so v postopku spreminjanja v posameznih državah članicah, lahko pripeljale do neenakih pogojev konkurence in tako neposredno vplivale na delovanje skupnega trga; ker je zato potrebno približevanje zakonodaje na tem področju, kot to predvideva člen 100 Pogodbe;

ker je ena od osnovnih nalog Skupnosti spodbujati skladen razvoj gospodarskih dejavnosti in trajno ter uravnoteženo širitev, ki pa sta neizvedljivi nalogi brez kampanje za boj proti onesnaževanju in motnjam ali izboljšanja kvalitete življenja in varstva okolja;

ker je zaželeno in potrebno, da Skupnost pomaga pri povečanju učinkovitosti ukrepov, ki jih izvajajo države članice v boju proti onesnaževanju zraka iz nepremičnih industrijskih obratov;

ker je treba v ta namen uvesti določena načela, katerih cilj je izvajanje vrste ukrepov in postopkov, ki naj bi preprečili in zmanjšali onesnaževanje zraka iz industrijskih obratov znotraj Skupnosti;

ker je prizadevanje Skupnosti za uvedbo takih načel lahko le postopno, saj so razmere kompleksne in je potrebno upoštevati tudi temeljna načela, na katerih so zasnovane različne nacionalne politike;

ker je treba na začetku uvesti splošen okvir, ki bi državam članicam omogočil, da tam, kjer je treba, prilagodijo svoja obstoječa pravila načelom, sprejetim na ravni Skupnosti; ker bi morale v ta namen države članice uvesti sistem predhodnega dovoljenja za obratovanje ali znatno spremembo nepremičnih industrijskih obratov, ki lahko povzroči onesnaževanje zraka;

ker poleg tega pristojni nacionalni organi oblasti ne morejo izdati takega dovoljenja, če niso izpolnjeni določeni pogoji, skupaj z zahtevami, da se sprejmejo vsi ustrezni preventivni ukrepi in da delovanje obrata ne bo povzročilo znatnega onesnaževanja zraka;

ker bi se lahko za posebej onesnažena območja in za območja pod posebnim varstvom uporabljale posebne določbe;

ker morajo pravila, ki se uporabljajo za postopek pridobitve dovoljenja in za določitev emisij, izpolnjevati določene zahteve;

ker mora v določenih okoliščinah pristojni organi oblasti preučiti potrebo po opredelitvi dodatnih zahtev, ki pa ne smejo povzročiti čezmernih stroškov za zadevna podjetja;

ker je treba pri obstoječih obratih predpise, sprejete na podlagi te direktive, uvajati postopoma ter pri tem upoštevati tehnične dejavnike in gospodarske učinke;

ker je treba za lažje izvajanje ukrepov, predvidenih za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja zraka, ter razvoj tehnologije, ki le to preprečuje, omogočiti sodelovanje med državami članicami samimi in s Komisijo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen te direktive je omogočiti dodatne ukrepe in postopke za preprečevanje ali zmanjševanje onesnaženosti zraka iz industrijskih obratov znotraj Skupnosti, še zlasti tistih, ki sodijo v kategorije, navedene v Prilogi I.

Člen 2

Za namene te direktive pomenijo:

1. "Onesnaženost zraka" neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v zrak, ki je posledica človekove dejavnosti in ki povzroči tako škodljive vplive, da ti lahko ogrozijo zdravje ljudi, škodijo življenjskim virom, ekosistemom in materialnim dobrinam ter oslabijo ali vplivajo na javne dobrine ter na druge vrste zakonite rabe okolja.

2. "Obrat" ustanovo ali drug nepremični vir, v katerem se izvajajo dejavnosti v industrijske ali komunalne namene, ki lahko povzročijo onesnaženje zraka.

3. "Obstoječi obrat" obrat, ki je obratoval pred 1. julijem 1987 ali je bil zgrajen ali je pridobil dovoljenje pred tem datumom.

4. "Mejna vrednost za kakovost zraka" koncentracijo snovi, ki onesnažujejo v zraku v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti presežena.

5. "Mejna vrednost emisij" koncentracijo in/ali maso snovi, ki onesnažujejo, v dimnih plinih iz obratov v določenem časovnem obdobju, ki pa ne sme biti presežena.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je za obratovanje obrata, ki sodi v eno od kategorij, navedenih v Prilogi I, potrebno pridobiti predhodno dovoljenje pristojnih organov oblasti. Zahteve, ki so predpisane za pridobitev dovoljenja, je treba upoštevati že v fazi načrtovanja obrata.

2. Dovoljenje je potrebno pridobiti tudi v primeru znatne spremembe obrata, ki sodi v eno od kategorij, navedenih v Prilogi I, ali če se obrat, ki ne sodi v eno izmed kategorij iz Priloge I, zaradi te spremembe uvrsti v eno od teh kategorij.

3. Države članice lahko zahtevajo, da je tudi za druge kategorije obratov potrebno dovoljenje ali, če tako določa nacionalna zakonodaja, predhodno obvestilo.

Člen 4

Brez poseganja v nacionalne predpise in predpise Skupnosti, katerih namen je drugačen od namena te direktive, se lahko dovoljenje izda le, če se pristojni organ oblasti prepriča, da:

1. so bili sprejeti vsi ustrezni preventivni ukrepi proti onesnaževanju zraka, skupaj z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, pod pogojem, da uporaba tovrstnih ukrepov ne povzroča čezmernih stroškov;

2. delovanje obrata ne bo povzročilo znatnega onesnaževanja zraka, še posebno zaradi emisij snovi, navedenih v Prilogi II;

3. ne bo presežena nobena od mejnih vrednosti emisij;

4. bodo upoštevane vse ustrezne mejne vrednosti za kakovost zraka.

Člen 5

Države članice lahko:

- opredelijo posebej onesnažena območja, za katera se lahko določi strožje mejne vrednosti emisij od tistih, navedenih v členu 4,

- opredelijo območja, ki bodo pod posebnim varstvom, za katera se lahko določi strožje mejne vrednosti za kakovost zraka in mejne vrednosti emisij od tistih, navedenih v členu 4,

- odločijo da znotraj navedenih območij ne bodo dovolile gradnje ali delovanja določenih kategorij obratov iz Priloge I, razen če niso izpolnjeni posebni pogoji.

Člen 6

Vloge za pridobitev dovoljenja vsebujejo opis obrata, ki vsebuje potrebne podatke za odločitev o izdaji dovoljenja v skladu s členoma 3 in 4.

Člen 7

V skladu z določbami o poslovni tajnosti si države članice med seboj in s Komisijo izmenjujejo informacije o izkušnjah in znanju, povezanih z ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje onesnaženosti zraka, kot tudi o tehničnih postopkih in opremi ter o mejnih vrednostih za kakovost zraka in mejnih vrednostih emisij.

Člen 8

1. Svet soglasno in na podlagi predloga Komisije po potrebi določi mejne vrednosti emisij, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah in ki ne vključujejo čezmernih stroškov, ter pri tem upošteva naravo, količino in škodljive vplive zadevnih emisij.

2. Svet soglasno in na podlagi predloga Komisije določi primerne ukrepe ter tehnike in metode ocenjevanja.

Člen 9

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so vloge za dovoljenja in odločitve pristojnih organov oblasti dostopne javnosti v skladu s postopki, ki jih predvideva nacionalna zakonodaja.

2. Odstavek 1 velja brez vpliva na posebne nacionalne predpise ali predpise Skupnosti, ki se nanašajo na presojo vplivov na okolje javnih in zasebnih projektov, ter v skladu z upoštevanjem določb o poslovni skrivnosti.

Člen 10

Kot podlago za vsa posvetovanja v okviru njihovih dvostranskih odnosov zagotovijo države članice drugim državam članicam enake informacije, kot so na voljo državljanom te države članice.

Člen 11

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za namen nadzora nad izpolnjevanjem zahtev iz člena 4 določijo emisije iz obratov. Metodologije določanja mora potrditi pristojni organi oblasti.

Člen 12

Države članice sledijo razvoju na področju najboljše razpoložljive tehnologije in stanja okolja.

Na podlagi teh izsledkov po potrebi uvedejo ustrezne pogoje za obrate, katerim je bilo dovoljenje izdano v skladu s to direktivo, tako na osnovi razvoja kot tudi želje, da bi se zadevni obrati izognili čezmernim stroškom, zlasti z upoštevanjem gospodarskega položaja obratov, ki sodijo v obravnavano kategorijo.

Člen 13

Na podlagi pregledovanja napredka glede najboljše razpoložljive tehnologije in stanja okolja države članice izvajajo politiko in strategije, skupaj z ustreznimi ukrepi, za postopno prilagajanje obstoječih obratov iz kategorij iz Priloge I najboljšim razpoložljivim tehnologijam, pri čemer še zlasti upoštevajo naslednje:

- tehnične karakteristike obrata,

- njegov izkoristek in dolžino preostale življenjske dobe,

- vrsto in količino emisij snovi iz obrata,

- želja, da se obratu ne povzroča čezmernih stroškov, zlasti z upoštevanjem gospodarskega položaja obrata, ki sodi v obravnavano kategorijo.

Člen 14

Države članice lahko z namenom, da zavarujejo zdravje ljudi in okolje, sprejmejo strožje določbe, kot so predvidene v tej direktivi.

Člen 15

Ta direktiva ne velja za industrijske obrate, ki se uporabljajo v obrambne namene države.

Člen 16

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 1987.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 17

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 28. junija 1984

Za Svet

Predsednik

H. Bouchardeau

[1] UL C 139, 27.5.1983, str. 5.

[2] UL C 342, 19.12.1983, str. 160.

[3] UL C 23, 30.1.1984, str. 27.

[4] UL C 112, 20.12.1973, str. 1.

[5] UL C 139, 13.6.1977, str. 1.

[6] UL C 46, 17.2.1983, str. 1.

[7] UL L 171, 27.6.1981, str. 11.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

KATEGORIJE OBRATOV [1]

(v smislu člena 3)

1. Energetika

1.1 Koksarniške peči

1.2 Rafinerije nafte (brez podjetij, ki proizvajajo zgolj maziva iz surove nafte)

1.3 Obrati za uplinjanje in utekočinjanje premoga

1.4 Termoelektrarne (brez jedrskih elektrarn) in druge kurilne naprave z nazivno izhodno toplotno močjo večjo kot 50 MW

2. Proizvodnja in predelava kovin

2.1 Obrati za praženje in sintranje kovinskih rud z zmogljivostjo nad 1000 ton na leto

2.2 Integrirani obrati za proizvodnjo surovega železa in jekla

2.3 Livarne železa in jekla z napravami za taljenje s skupno zmogljivostjo nad 5 ton

2.4 Obrati za proizvodnjo in taljenje kovin, ki ne vsebujejo železa z napravami s skupno zmogljivostjo nad 1 tono za težke kovine ali nad 0,5 tone za lahke kovine

3. Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov

3.1 Obrati za proizvodnjo cementa in apna v rotacijski peči

3.2 Obrati za proizvodnjo in predelavo azbesta in proizvodnjo izdelkov iz azbesta

3.3 Obrati za proizvodnjo steklenih ali mineralnih vlaken

3.4 Obrati za proizvodnjo stekla (navadnega in posebnega) z zmogljivostjo nad 5000 ton na leto

3.5 Obrati za proizvodnjo grobe keramike, posebno ognjevzdržne opeke, cevi iz kremenaste gline, opeke za oblaganje in stropne opeke in strešne opeke

4. Kemijska industrija

4.1 Kemijski obrati za proizvodnjo olefinov, derivatov olefinov, monomerov in polimerov

4.2 Kemijski obrati za proizvodnjo drugih organskih intermediatov

4.3 Obrati za proizvodnjo osnovnih anorganskih kemikalij

5. Odstranjevanje odpadkov

5.1 Obrati za odstranjevanje strupenih in nevarnih odpadkov s sežiganjem

5.2 Obrati za obdelavo drugih trdnih in tekočih odpadkov s sežiganjem

6. Druge industrijske panoge

Obrati za proizvodnjo papirne kaše s kemičnimi postopki s proizvodno zmogljivostjo 25000 ton ali več na leto

[1] Pragovi v tej prilogi se nanašajo na proizvodno zmogljivost obrata

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SEZNAM NAJPOMEMBNEJŠIH SNOVI, KI ONESNAŽUJEJO

(v smislu člena 4 (2))

1. Žveplov dioksid in druge žveplove spojine

2. Dušikovi oksidi in druge dušikove spojine

3. Ogljikov monoksid

4. Organske spojine, še zlasti ogljikovodiki (razen metana)

5. Težke kovine in njihove spojine

6. Prah; azbest (delci in vlakna v suspenziji), steklo in mineralna vlakna

7. Klor in njegove spojine

8. Fluor in njegove spojine

--------------------------------------------------