Direktiva Sveta

z dne 3. decembra 1982

o postopkih za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki prihajajo v stik z odpadki iz industrije titanovega dioksida

(82/883/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju Direktive Sveta 78/176/EGS z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida [1] in zlasti člena 7(3) direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije [2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [4],

ker je treba ne glede na metodo ter obseg obdelave odpadkov iz industrije titanovega dioksida izpuščanje, odmetavanje, skladiščenje, odlaganje ali injektiranje v tla takšnih odpadkov spremljati z metodami za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki jih to zadeva s fizikalnega, kemijskega, biološkega in ekološkega vidika;

ker je za spremljanje kakovosti teh prvin okolja treba vzorčevati z najmanjšo pogostostjo, tako da je mogoče izmeriti parametre iz prilog; ker bi na podlagi dobljenih rezultatov lahko zmanjšali število vzorčenj; ker je za zagotovitev učinkovitega spremljanja stanja treba vzorce, če je le mogoče, vzeti tudi z območja, za katerega se predvideva, da ni bilo izpostavljeno zadevnim izpustom;

ker je treba v zvezi z analizami, ki jih izvajajo države članice, določiti splošne referenčne merilne metode za določitev vrednosti parametrov, ki opredeljujejo fizikalne, kemijske, biološke in ekološke značilnosti zadevnih prvin okolja;

ker lahko države članice kadarkoli predpišejo tudi druge parametre za nadzor in spremljanje stanja prizadetih prvin okolja, in sicer poleg tistih, ki jih določa ta direktiva;

ker je nujno opredeliti podrobnosti metod nadzora in spremljanja stanja, ki jih države članice sporočijo Komisiji; ker mora Komisija po predhodnem soglasju držav članic objaviti skupno poročilo o navedenih podrobnostih;

ker se lahko izkaže, da je izvajanje nadzora in spremljanja stanja v določenih naravnih okoliščinah lahko težavno, je v skladu s tem treba za določene primere predvideti možnost za odstopanje od te direktive;

ker tehnični in znanstveni napredek lahko zahtevata hitro prilagajanje nekaterih določb, navedenih v prilogah; ker je treba za olajšanje izvajanja potrebnih ukrepov predvideti postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo preko odbora za prilagajanje znanstvenemu in tehničnemu napredku,

SPREJEL TO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva določa v skladu s členom 7(3) Direktive 78/176/EGS postopke za nadzor in spremljanje stanja učinkov na okolje ob upoštevanju fizikalnih, kemijskih, bioloških in ekoloških vidikov izpuščanja, odmetavanja, skladiščenja, odlaganja ali injektiranja v tla odpadkov iz industrije titanovega dioksida.

Člen 2

Za namene te direktive pomeni izraz:

- "prizadete prvine okolja" vodo, zemeljsko površje in podzemeljske plasti ter zrak, v katerem ali v katerega se izpuščajo, odmetavajo, skladiščijo, odlagajo ali injektirajo odpadki iz industrije titanovega dioksida,

- "mesto vzorčenja" pomeni mesto odvzema vzorcev.

Člen 3

1. Parametri nadzora in spremljanja stanja iz člena 1 so določeni v prilogah.

2. Kjer je parameter uvrščen v stolpec z "obvezno določitvijo" v prilogah, je treba vzorčenje in analizo vzorcev izvesti za navedene sestavine okolja.

3. Kjer je parameter uvrščen v stolpec z "neobvezno določitvijo" v prilogah, lahko države članice izvedejo vzorčenje in analizo vzorcev za navedene sestavine okolja, kolikor se jim zdi to potrebno.

Člen 4

1. Države članice morajo izvesti nadzor in spremljanje stanja prizadetih prvin okolja ter sosednjih območij, za katere se predvideva, da niso onesnažena, pri čemer je treba še posebej upoštevati lokalne okoljske dejavnike in način odstranjevanja, tj. ali gre za občasno ali nenehno odstranjevanje.

2. Razen če ni drugače določeno v prilogah, države članice za posamezne primere določijo natančna mesta, na katerih je treba vzorčevati, njihovo oddaljenost od najbližje točke odstranjevanja in globino ali višino, pri katerih je treba vzorčevati.

Vzorce je treba jemati na istem kraju in v isti globini ter pod enakimi pogoji v teku zaporednega vzorčenja, na primer ko gre za plimo in oseko voda, je treba ob plimi ob istem času določati koeficient plimovanja.

3. Za spremljanje stanja in nadzorni pregled prizadetih prvin okolja države članice določijo pogostnost vzorčenja in izvajanje analiz vzorcev za vsak parameter, ki je naveden v prilogah.

Ko gre za parametre z obvezno določitvijo, pogostnost vzorčenja in izvajanja analiz ne sme biti manjša od minimalnih pogostnosti, navedenih v prilogah. Vendar pa takoj, ko so obnašanje, usoda in učinki odpadkov kolikor mogoče določeni in če ni pomembnega poslabšanja kakovosti okolja, lahko države članice predpišejo pogostnost vzorčenja in izvajanja njihovih analiz, ki je pod to pogostnostjo. Če bi posledično prišlo do kakršnega koli poslabšanja kakovosti okolja zaradi odpadkov ali zaradi kakršne koli spremembe pri odstranjevanju, morajo države članice ponoviti vzorčenje in izvedbo svoje analize, in sicer z nič manjšo pogostnostjo, kot je navedena v prilogah. Če se državi članici zdi nujno ali priporočljivo, lahko razlikuje med posameznimi parametri, pri čemer mora uporabiti ta pododstavek pri parametrih, pri katerih ni bilo ugotovljeno kakršno koli poslabšanje kakovosti okolja.

4. Za spremljanje stanja in nadziranje ustreznega sosednjega območja, za katerega se predvideva, da ni prizadeto, morajo pogoje glede pogostnosti vzorčenja in izvajanja analiz oceniti države članice. Kadar država članica meni, da takšnega sosednjega območja ni mogoče opredeliti, mora o tem obvestiti Komisijo.

Člen 5

1. Referenčne merilne metode za določanje vrednosti parametrov so navedene v prilogah. Laboratoriji, ki uporabljajo druge metode, morajo zagotoviti, da so dobljeni rezultati primerljivi.

2. Posode, ki se uporabljajo za prenašanje vzorcev, sredstva ali metode, ki se uporabljajo za ohranjanje dela vzorca, namenjenega za analizo enega ali več parametrov, prevoz in shranjevanje vzorcev ter njihova priprava za analizo morajo biti taki, da ne vplivajo bistveno na rezultate analize.

Člen 6

Za nadzor in spremljanje stanja prizadetih prvin okolja lahko države članice kadarkoli predpišejo še druge parametre, poleg tistih, ki jih določa ta direktiva.

Člen 7

1. Poročilo, ki ga morajo države članice posredovati Komisiji po členu 14 Direktive 78/176/EGS, vsebuje podrobnosti o postopkih nadziranja in spremljanja, ki jih izvajajo organi, imenovani v skladu s členom 7(2) Direktive. Navedene podrobnosti glede na vsako prizadeto okolje vključujejo naslednje podatke:

- opis mesta vzorčenja, vključno z njegovimi stalnimi lastnostmi, ki so lahko kodirane, ter druge upravne in zemljepisne podatke. Ta opis je treba predložiti samo enkrat, ob določitvi mesta vzorčenja,

- opis uporabljenih metod vzorčenja,

- rezultate meritev parametrov, katerih določitev je obvezna, pa tudi tistih parametrov, katerih določitev ni obvezna, vendar se zdi državam članicam to koristno,

- metode uporabljenih meritev in analiz, in kjer je potrebno, tudi njihove meje občutljivosti, pravilnosti in natančnosti,

- spremembe, sprejete v skladu s členom 4(3), glede pogostnosti vzorčenja in opravljanja analiz.

2. Prvi sklop podatkov je treba sporočiti v skladu z odstavkom 1 in mora vsebovati podatke, zbrane v tretjem letu po notifikaciji te direktive.

3. Komisija ob predhodnem soglasju zadevne države članice objavi povzetek podatkov, ki so ji bili posredovani.

4. Komisija oceni učinkovitost postopka za nadzor in spremljanje stanja prizadetih prvin okolja, nato pa – najpozneje šest let po notifikaciji te direktive – Svetu predloži morebitne predloge za izboljšanje tega postopka, tako da bi po potrebi uskladili metode, vključno z mejami občutljivosti, pravilnosti in natančnosti ter metodami vzorčenja.

Člen 8

Države članice lahko odstopajo od te direktive v primeru poplav ali naravnih nesreč ali ko gre za izjemne vremenske razmere.

Člen 9

Potrebne spremembe za prilagoditev vsebin prilog o:

- parametrih, navedenih v stolpcu z "neobvezno določitvijo",

- referenčnih merilnih metodah

znanstvenemu in tehničnemu napredku se bodo sprejele po postopku iz člena 11.

Člen 10

1. Ustanovi odbor za prilagajanje tehničnemu napredku (v nadaljevanju "odbor"), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in kateremu predseduje predstavnik Komisije.

2. Odbor sestavi svoj poslovnik.

Člen 11

1. Kadar je treba upoštevati postopek po tem členu, zadevo odboru predloži njegov predsednik bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino 45 glasov, pri čemer se glasovi držav članic ponderirajo na način iz člena 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predlagane ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

(b) Če predlagani ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo dano, Komisija brez odlašanja predloži Svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

(c) Če Svet ne odloči v treh mesecih po prejemu predlogov, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 12

Točka (c) člena 8(1) Direktive 78/176/EGS se s tem nadomesti z naslednjim:

"(c) če rezultati spremljanja stanja, ki so ga države članice dolžne izvesti, v zadevnem okolju razkrijejo poslabšanje na preučevanem področju ali"

.

Člen 13

Kadar zmanjševanje nastajanja odpadkov zahteva, da morajo v skladu s členom 4(1) Direktive 78/176/EGS pristojni organi več kot ene države članice izdati predhodno dovoljenje, se morajo vpletene države članice med seboj posvetovati o vsebini in izvajanju programa spremljanja stanja.

Člen 14

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo v dveh letih po njeni notifikaciji. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva..

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 3. decembra 1982

Za Svet

Predsednik

Ch. Christensen

[1] UL L 54, 25.2.1978, str. 19.

[2] UL C 356, 31.12.1980, str. 32 in UL C 187, 22.7.1982, str. 10.

[3] UL C 149, 14.6.1982, str. 101.

[4] UL C 230, 10.9.1981, str. 5.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: IZPUST V ZRAK

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Opombe |

obvezno | neobvezno |

Zrak | Žveplov dioksid (SO2) Klor | Prah | Neprekinjeno | 1.Območje pod nadzorom obstoječega opazovalnega omrežja za onesnaženje zraka z vsaj eno postajo v bližini mesta proizvodnje, ki daje reprezentativne odčitke onesnaženja, izvirajočega z mesta proizvodnje |

| | | 12 | 2.Območje brez opazovalnega omrežja.Merjenje skupnih količin plinskih izpustov z mesta proizvodnje. Če ima mesto več virov izpustov, se lahko izvedejo zaporedna merjenja.Referenčna merilna metoda za žveplov dioksid je metoda iz Priloge III k Direktivi Sveta 80/779/EGS z dne 15. julija 1980 o mejnih vrednostih in priporočenih vrednostih kakovosti zraka za žveplov dioksid in suspendirane delce (UL št. L 229, 30.8.1980, str. 30) |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: IZPUST ALI POTOPITEV V SLANO VODO

(somornico, obalno, odprto morje)

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Referenčna merilna metoda |

obvezno | neobvezno |

Vodni stolpec Nefiltrirana morska voda | Temperatura (ºC) | | 3 | Termometrija. Merjenje se izvede na kraju samem ob vzorčenju |

Slanost (‰) | | 3 | Konduktometrija |

Ph (enota pH) | | 3 | Elektrometrija. Merjenje se izvede na kraju samem ob vzorčenju |

Raztopljen O2 (mg/raztopljenega O2/l) | | 3 | Winklerjeva metodaElektrokemijska metoda |

Motnost (mg trdnih snovi/l) ali suspendirane snovi (mg/l) | | 3 | Za motnost: turbidimetrija Za suspendirane snovi: gravimetrija Tehtanje po filtraciji skozi membranski filter z 0,45 μm porami in sušenju pri 105 ºCTehtanje po centrifugiranju (najkrajši čas pet minut, povprečni pospešek 2800 do 3200 g) in sušenju pri 105 ºC |

Fe (raztopljen in v suspenziji) (mg/l) | | 3 | Po ustrezni pripravi vzorca določanje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo |

| Cr, skupno Cd, skupno Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti (mg/l) | V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

| Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaPolarografija |

Morska voda, filtrirana skozi membranski filter z 0,45 μm porami | Raztopljen Fe (mg/l) | | 3 | Določanje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo |

| Cr, Cd, Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

| Ti, V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

| Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaPolarografija |

Neraztopljene trdne snovi, ki ostanejo na membranskem filtru z 0,45 μm porami | Skupaj Fe (mg/l) | Cr, Cd, Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

| Ti, V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

| Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaPolarografija |

Hidratirani oksidi in hidroksidi železa (mg Fe/l) | | 3 | Ekstrakcija vzorca pod ustreznimi kislimi pogoji; merjenje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo. Enako metodo kislinske ekstrakcije je treba uporabiti za vse vzorce z istega mesta |

Usedline V vrhnji plasti usedline, kar se da blizu površju | Skupno Ti, Fe (mg/kg suhe snovi) | V, Cr, Mn, Ni, Cu, Zn, Cd, Hg, Pb (mg/kg suhe snovi) | 1 | Iste metode kot za merjenje v vodnem stolpcu. Po ustrezni pripravi vzorca (mokra ali suha mineralizacija in čiščenje). Količine kovin je treba meriti za določeno območje velikosti delcev |

Hidratirani oksidi in hidroksidi železa (mg Fe/kg) | | 1 | Iste metode kot za merjenje v vodni koloni |

Živi organizmi Za območje značilne vrste: bentoške ribe in nevretenčarji ali druge ustrezne vrste | Ti, Cr, Fe, Ni, Zn, Pb (mg/kg mokre in suhe teže) | V, Mn, Cu, Cd, Hg (mg/kg mokre in suhe teže) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija po ustrezni pripravi sestavljenega vzorca mletega mesa (mokra ali suha mineralizacija in čiščenje) Pri ribah je treba kovine meriti v mišicah ali drugih primernih tkivih; vzorec mora biti sestavljen vsaj iz 10 primerkovPri mehkužcih in rakih je treba kovine meriti v mesu. Vzorec mora biti sestavljen vsaj iz 50 primerkov |

Bentoško živalstvo | Raznovrstnost in relativno obilje | | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Planktonsko živalstvo | | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, |

Rastlinstvo | | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, |

Zlasti ribe | Prisotnost patoloških anatomskih poškodb pri ribah | | 1 | Vizualni pregled vzorcev reprezentativnih vrst, vzetih za kemično analizo |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: IZPUST V POVRŠINSKO SLADKO VODO

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Referenčna merilna metoda |

obvezno | neobvezno |

Vodni stolpec Nefiltrirana sladka voda | Temperatura (ºC) | | 3 | Termometrija. Merjenje se izvede na kraju samem ob vzorčenju |

Prevodnost pri 20 ºC (μS cm-1) | | 3 | Elektrometrično merjenje |

pH (enota pH) | | 3 | Elektrometrija. Merjenje se izvede na kraju samem ob vzorčenju |

Raztopljen O2 (mg raztopljenega O2/l) | | 3 | Winklerjeva metodaElektrokemijska metoda |

Motnost (mg trdnih snovi/l) ali suspendirane snovi (mg/l) | | 3 | Za motnost: turbidimetrija Za suspendirane snovi: gravimetrija Tehtanje po filtraciji skozi membranski filter z 0,45 μm porami in sušenju pri 105 ºCTehtanje po centrifugiranju (najkrajši čas pet minut in povprečni pospešek 2800 do 3200 g) in sušenju pri 105 ºC |

Nefiltrirana sladka voda | Fe (raztopljen in v suspenziji) (mg/l) | | 3 | Po ustrezni pripravi vzorca določanje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo |

| Cr, skupno Cd, skupno Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti (mg/l) | V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

| Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaPolarografija |

Sladka voda, filtrirana skozi membranski filter z 0,45 μm porami | raztopljen Fe (mg/l) | | 3 | Merjenje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo |

| Cr, Cd, Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijaMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

| Ti, V, Mn, Ni, Sn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

| Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaPolarografija |

Neraztopljene trdne snovi, ki ostanejo na membranskem filtru z 0,45 μm porami | Fe (mg/l) | Cr, Cd, Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

| Ti, V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

| Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaPolarografija |

Hidratirani oksidi in hidroksidi železa (mg Fe/l) | | 3 | Ekstrakcija vzorca pod ustreznimi kislimi pogoji, merjenje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo. Enako metodo kislinske ekstrakcije je treba uporabiti za vse vzorce z istega mesta |

Usedline V vrhnji plasti usedline, kar se da blizu površju | Ti, Fe (mg/kg suhe snovi) | V, Cr, Mn, Ni, Cu, Zn, Cd, Hg, Pb (mg/kg suhe snovi) | 1 | Iste metode kot za merjenje v vodnem stolpcu. Po ustrezni pripravi vzorca (mokra ali suha mineralizacija in čiščenje). Količine kovin je treba meriti za določeno območje velikosti delcev |

Hidratirani oksidi in hidroksidi železa (mg Fe/kg) | | 1 | Iste metode kot za merjenje v vodni koloni |

Živi organizmi Za območje značilne vrste | Ti, Cr, Fe, Ni, Zn, Pb (mg/kg mokre in suhe teže) | V, Mn, Cu, Cd, Hg (mg/kg mokre in suhe teže) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija po ustrezni pripravi sestavljenega vzorca mletega mesa (mokra ali suha mineralizacija in čiščenje) Pri ribah je treba kovine meriti v mišicah ali drugih primernih tkivih; vzorec mora biti sestavljen vsaj iz 10 primerkovPri mehkužcih in rakih je treba kovine meriti v mesu. Vzorec mora biti sestavljen vsaj iz 50 primerkov |

Bentoško živalstvo | Raznovrstnost in relativno obilje | | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Planktonsko živalstvo | | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Rastlinstvo | | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Zlasti ribe | | Prisotnost patoloških anatomskih poškodb pri ribah | 1 | Vizualni pregled vzorcev reprezentativnih vrst, vzetih za kemično analizo |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: SKLADIŠČENJE IN ODLAGANJE NA TLA

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Referenčna merilna metoda |

obvezno | neobvezno |

1.Nefiltrirana površinska voda v okolici kraja skladiščenja, v območju, prizadetem zaradi skladiščenja in na točki izven tega območja2.Nefiltrirana podzemna voda v okolici kraja skladiščenja, vključno z iztočnimi točkami, kjer je to potrebno | pH (enota pH) | | 1 | Elektrometrija. Merjenje se izvede ob vzorčenju |

SO4 (mg/l) | | 1 | GravimetrijaKompleksometrična titracija z EDTAMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti (mg/l) | V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Fe (mg/l) | Cr (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ca (mg/l) | | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaKompleksometrična titracija |

| Cu, Pb (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaPolarografija |

Cl (mg/l) | | 1 | Titrimetrija (Mohrova metoda) |

Okolica kraja skladiščenja in odlaganja | Vizualni pregled: topografije in upravljanja krajavpliva na podtaljeekologije kraja | | 1 | Metode izberejo države članice |

--------------------------------------------------

PRILOGA V

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: INJEKTIRANJE V TLA

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Referenčna merilna metoda |

obvezno | neobvezno |

1.Nefiltrirana površinska voda v bližini območja, prizadetegazaradi injektiranja2.Nefiltrirana podzemna voda v okolici mesta odstranjevanja, vključno z iztočnimi točkami | pH (enota pH) | | 1 | Elektrometrija. Merjenje se izvede ob vzorčenju |

SO4 (mg/l) | | 1 | GravimetrijaKompleksometrična titracija z EDTAMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti (mg/l) | V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Fe (mg/l) | Cr (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaMolekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ca (mg/l) | | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaKompleksometrična titracija |

| Cu, Pb (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrijaPolarografija |

Cl (mg/l) | | 1 | Titrimetrija (Mohrova metoda) |

Okolje Topografija | Stabilnost tal | | 1 | Fotografska in topografska raziskava |

Prepustnost Poroznost | | 1 | Črpalni preskusi Karotaža vrtin |

--------------------------------------------------