31980L0068



Uradni list L 020 , 26/01/1980 str. 0043 - 0048
grška posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 1 str. 0240
španska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 2 str. 0162
portugalska posebna izdaja poglavje 15 zvezek 2 str. 0162
finska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 2 str. 0211
švedska posebna izdaja: poglavje 15 zvezek 2 str. 0211


Direktiva sveta

z dne 17. decembra 1979

o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi

(80/68/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je treba nujno sprejeti ukrepe za zaščito podzemne vode Skupnosti pred onesnaženjem, zlasti tistim, ki ga povzročajo določene strupene in obstojne snovi ter snovi, ki se kopičijo v organizmih;

ker akcijski program Evropskih skupnosti za okolje iz leta 1973 [4], dopolnjen s programom iz leta 1977 [5], predvideva vrsto ukrepov za zaščito podzemne vode pred določenimi onesnaževali;

ker člen 4 Direktive Sveta 76/464/EGS z dne 4. maja 1976 o onesnaževanju zaradi odvajanja nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti [6], predvideva izvajanje posebne direktive o podzemni vodi;

ker lahko kakršne koli razlike med predpisi o odvajanju določenih nevarnih snovi v podzemno vodo, ki že veljajo ali jih države članice pripravljajo, ustvari neenake pogoje konkurence in tako neposredno vpliva na delovanje skupnega trga; ker je zato treba približati zakonodajo na tem področju, kot to določa člen 100 Pogodbe;

ker morajo to približevanje zakonodaje spremljati ukrepi Skupnosti na področju varstva okolja in izboljšanja kakovosti življenja; ker bi bilo treba v ta namen določiti nekatere posebne določbe; ker bi se morali sklicevati na člen 235 Pogodbe, saj potrebna pooblastila niso bila predvidena s Pogodbo;

ker je treba iz področja uporabe te direktive izključiti naslednje: gospodinjske odpadne vode iz določenih samotnih stanovanjskih enot in izpuste, ki vsebujejo snovi iz seznamov I ali II v zelo majhnih količinah in koncentracijah, zaradi nizkega tveganja za onesnaženje in težav pri nadziranju odvajanja teh odpadnih voda; ker bi bilo treba izključiti tudi izpuste, ki vsebujejo radioaktivne snovi in bodo obravnavane v posebnem instrumentu Skupnosti;

ker je za zagotovitev učinkovite zaščite podzemne vode v Skupnosti nujno preprečiti odvajanje snovi iz seznama I ter omejiti odvajanje snovi iz seznama II;

ker je treba razlikovati med neposrednim odvajanjem nevarnih snovi v podzemno vodo in dejanji, ki lahko vodijo v posredno odvajanje;

ker mora biti razen neposrednega odvajanja snovi iz seznama I, ki je avtomatično prepovedano, vsakršno odvajanje predmet sistema izdaje dovoljenj; ker se tovrstna dovoljenja lahko izdajo samo potem, ko je bila opravljena raziskava sprejemnega okolja;

ker so dovoljene izjeme pri pravilih, ki prepovedujejo odvajanje snovi iz seznama I v podzemne vode, potem ko je bila raziskava sprejemnega okolja opravljena ter izdano predhodno dovoljenje, pod pogojem, da se snovi odvajajo v podzemno vodo, ki je trajno neprimerna za kakršno koli drugo rabo, zlasti za namene gospodinjstva ali kmetijstva;

ker bi morala za umetno napajanje podzemne vode, namenjene za javni vodooskrbni sistem, veljati posebna pravila;

ker bi morali pristojni organi držav članic spremljati skladnost s pogoji, opredeljenimi v dovoljenjih, ter učinke izpustov na podzemno vodo;

ker je treba za upravljanje s podzemno vodo voditi evidenco dovoljenj za odvajanje snovi iz seznama I v podzemne vode in evidenco dovoljenj za neposredno odvajanje snovi iz seznama II v podzemne vode ter tudi evidenco dovoljenj za umetno napajanje;

ker 1. januarja 1981 Helenska republika postane članica Evropske gospodarske skupnosti v skladu z Aktom o pogojih pristopa za Helensko republiko in prilagoditvah Pogodb, se zdi potrebno, da se tej državi zaradi neustrezne tehnične in administrativne infrastrukture te države obdobje, kot je bilo odobreno državam članicam za sprejetje zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo, podaljša z dveh na štiri leta,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Namen te direktive je preprečiti onesnaževanje podzemne vode s snovmi, ki spadajo v družine in skupine snovi iz seznamov I ali II v Prilogi, v nadaljevanju: "snov iz seznamov I ali II", ter kolikor je to mogoče, preverjati ali odpraviti posledice onesnaženja, ki se je že pojavilo.

2. V tej direktivi pomeni:

(a) "podzemna voda" vso vodo pod zemeljskim površjem v zasičenem območju in v neposrednem stiku z zemljo ali podtaljem;

(b) "neposredno odvajanje" vnos snovi iz seznamov I ali II v podzemno vodo, vendar ne s pronicanjem skozi zemljo ali podtalje;

(c) "posredno odvajanje" vnos snovi iz seznamov I ali II v podzemno vodo s pronicanjem skozi zemljo ali podtalje;

(d) "onesnaževanje" neposredno ali posredno odvajanje snovi ali energije v podzemno vodo s strani človeka, kar ogroža zdravje ljudi ali oskrbo z vodo, škoduje življu in vodnemu ekosistemu ali ovira druge dovoljene rabe vode.

Člen 2

Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) izpuste gospodinjskih odpadnih voda iz samotnih stanovanjskih enot, ki niso priključene na kanalizacijski sistem in se nahajajo izven območij, zaščitenih zaradi odvzema vode za prehrano ljudi;

(b) izpuste, v katerih pristojni organ zadevne države članice ugotovi prisotnost snovi iz seznamov I ali II v tako majhni količini in koncentraciji, da niti v sedanjosti niti v prihodnosti ne predstavljajo nevarnosti za poslabšanje kakovosti sprejemne podzemne vode;

(c) izpuste, ki vsebujejo radioaktivne snovi.

Člen 3

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi:

(a) preprečijo vnos snovi iz seznama I v podzemno vodo; in

(b) omejijo vnos snovi iz seznama II v podzemno vodo, zato da preprečijo onesnaženje vode s temi snovmi.

Člen 4

1. Da bi lahko izpolnile obveznost iz člena 3(a), države članice:

- prepovejo vsakršno neposredno odvajanje snovi iz seznama I,

- uvedejo predhodno preiskavo za vsakršno odstranjevanje ali odlaganje z namenom odstranjevanja teh snovi, ki bi lahko povzročilo posredno onesnaženje. Na podlagi rezultatov preiskave države članice prepovejo to dejavnost ali pa izdajo dovoljenje, pod pogojem, da se upoštevajo vsi tehnični varstveni ukrepi, potrebni za preprečitev takega odvajanja,

- sprejmejo vse ustrezne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni za preprečitev posrednega odvajanja snovi iz seznama I, zaradi dejavnosti na površju ali v zemlji, razen tistih, navedenih v drugi alinei. O takih ukrepih obvestijo Komisijo, ki lahko na podlagi teh informacij Svetu poda predloge za spremembo te direktive.

2. Vendar pa lahko države članice v primeru, da predhodna preiskava pokaže, da je podzemna voda, v katero se predvideva odvajanje snovi iz seznama I, trajno neprimerna za drugo rabo, zlasti v gospodinjstvu in kmetijstvu, odobrijo odvajanje teh snovi, če njihova prisotnost ne ovira izkoriščanja zemeljskih virov.

Ta dovoljenja se lahko izdajo samo pod pogojem, da so bili sprejeti vsi tehnični varstveni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da te snovi ne morejo doseči drugih vodnih sistemov ali ogrožati drugih ekosistemov.

3. Države članice lahko po predhodni preiskavi odobrijo odvajanje zaradi ponovnega injiciranja vode v isti vodonosnik, in sicer vode za geotermične namene, vode, načrpane iz rudnikov in kamnolomov, ali vode, načrpane za gradbeno inženirska dela.

Člen 5

1. Za izpolnjevanje obveznosti iz člena 3(b) države članice opravijo predhodno preiskavo:

- vseh neposrednih odvajanj snovi iz seznama II, zato da jih omejijo,

- odstranjevanja ali odlaganja z namenom odstranjevanja teh snovi, ki lahko vodi do posrednega odvajanja.

Na podlagi rezultatov preiskave lahko države članice izdajo dovoljenje pod pogojem, da so sprejeti vsi tehnični varstveni ukrepi za preprečevanje onesnaženja podzemne vode s temi snovmi.

2. Poleg tega države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni pri omejevanju vsakršnega posrednega odvajanja snovi iz seznama II zaradi dejavnosti na površju ali v zemlji, razen snovi iz odstavka 1.

Člen 6

Ne glede na člena 4 in 5 je za umetno napajanje zaradi upravljanja s podzemno vodo potrebno posebno dovoljenje, ki ga države članice izdajo za vsak primer posebej. To dovoljenje se lahko izda, kadar ne obstoja nevarnost onesnaženja podzemne vode.

Člen 7

Predhodne preiskave iz členov 4 in 5 vključujejo pregled hidrogeoloških pogojev na zadevnem območju, potencialno prečiščevalno sposobnost tal in podtalja ter nevarnost onesnaženja in spremembe kakovosti podzemne vode zaradi odvajanja ter omogočajo ugotovitve, ali je odvajanje snovi v podzemno vodo zadovoljiva rešitev z okoljskega vidika.

Člen 8

Pristojni organi držav članic ne smejo izdati dovoljenj iz členov 4, 5 in 6, dokler ni zagotovljeno, da bo podzemna voda, zlasti pa njena kakovost, predpisano nadzorovana.

Člen 9

Kadar je neposredno odvajanje dovoljeno v skladu s členom 4(2) in (3) ali členom 5 ali je odstranjevanje odpadnih voda, ki neizogibno vodi v posredno odvajanje, dovoljeno v skladu s členom 5, se v dovoljenju opredeli(jo) zlasti:

- kraj odvajanja,

- metoda odvajanja,

- bistveni varstveni ukrepi, zlasti posebna pozornost, ki velja naravi in koncentraciji snovi v odpadnih vodah, značilnostim sprejemnega okolja in bližini vodnih prispevnih površin, zlasti tistih za pitno, termalno in mineralno vodo,

- največja dovoljena količina snovi v izpustih v enem ali več določenih obdobjih ter ustrezne zahteve glede koncentracije teh snovi,

- ureditev, ki omogoča spremljanje izpustov, odvedenih v podzemno vodo,

- po potrebi ukrepi za spremljanje podzemne vode in zlasti njene kakovosti.

Člen 10

Kadar je odstranjevanje ali odlaganje z namenom odstranjevanja, ki lahko vodi v posredno odvajanje, dovoljeno v skladu s členoma 4 ali 5, se v dovoljenju opredeli(jo) zlasti:

- kraj, kjer se izvede odstranjevanje ali odlaganje,

- uporabljene metode odstranjevanja ali odlaganja,

- bistveni varstveni ukrepi, zlasti ob upoštevanju vrste in koncentracije snovi v materialih, ki se odstranijo ali odložijo, značilnosti sprejemnega okolja in bližini vodnih prispevnih površin, zlasti za pitno, termalno in mineralno vodo,

- največja dovoljena količina materialov v enem ali več določenih obdobjih, ki vsebuje snovi iz seznamov I in II, ter, kjer je to možno, samih snovi, ki so namenjene odlaganju ali odstranitvi, ter ustrezne zahteve glede koncentracije teh snovi,

- v primerih iz člena 4(1) in člena 5(1) tehnični varstveni ukrepi, ki se sprejmejo za preprečitev odvajanja snovi iz seznama I v podzemno vodo in kakršnega koli onesnaževanja te podzemne vode s snovmi iz seznama II,

- po potrebi ukrepi za spremljanje podzemne vode in zlasti njene kakovosti.

Člen 11

Dovoljenja iz členov 4 in 5 se lahko izdajo samo za omejeno obdobje in se pregledajo vsaj vsake štiri leta. Lahko se podaljšajo, spremenijo ali prekličejo.

Člen 12

1. Če oseba, ki prosi za dovoljenje iz členov 4 in 5, navede, da ne more izpolniti določenih pogojev, ali če pristojni organ v zadevni državi članici takšno stanje ugotovi sam, se izdaja dovoljenja zavrne.

2. Če pogoji, določeni v dovoljenju, niso izpolnjeni, pristojni organ v državi članici sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ti pogoji izpolnijo; po potrebi lahko prekliče dovoljenje.

Člen 13

Pristojni organi držav članic spremljajo izpolnjevanje pogojev, določenih v dovoljenjih, ter učinke odvajanja na podzemno vodo.

Člen 14

Kar zadeva odvajanje snovi iz seznamov I ali II, ki v času notifikacije te direktive že obstaja, lahko države članice določijo rok največ štirih let po začetku veljavnosti v členu 21(1) predvidenih določb, po izteku tega roka pa mora zadevno odvajanje biti v skladu s to direktivo.

Člen 15

Pristojni organi držav članic vodijo evidenco dovoljenj odvajanja snovi iz seznama I v členu 4, dovoljenj za neposredno odvajanje snovi iz seznama II v členu 5 in dovoljenj iz člena 6.

Člen 16

1. Za namene izvajanja te direktive države članice Komisiji na njeno zahtevo in za vsak primer posebej predložijo vse potrebne informacije, zlasti pa:

(a) rezultate predhodnih preiskav iz členov 4 in 5;

(b) podrobnosti izdanih dovoljenj;

(c) rezultate spremljanja in opravljenih pregledov;

(d) rezultate evidenc, določenih v členu 15.

2. Informacije, dobljene na podlagi uporabe tega člena, se uporabijo le za namen, za katerega so bile zahtevane.

3. Komisija in pristojni organi držav članic, njihovi uradniki ter drugi uslužbenci ne smejo razkriti podatkov, ki so jih pridobili v skladu s to direktivo, in podatkov, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

4. Določbe odstavkov 2 in 3 ne preprečujejo objave splošnih informacij ali raziskav, ki ne vsebujejo informacij o določenih podjetjih ali združenjih podjetij.

Člen 17

Glede odvajanja v čezmejne podzemne vode pristojni organ države članice, ki namerava izdati dovoljenje za takšno odvajanje, obvesti zadevne države članice, preden je dovoljenje izdano. Na zahtevo ene od zadevnih držav članic in preden je dovoljenje izdano, se pripravi posvetovanje, pri katerem lahko sodeluje Komisija.

Člen 18

Uporaba ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, nikakor ne sme povzročiti niti neposrednega niti posrednega onesnaževanja vode iz člena 1.

Člen 19

Kadar je to primerno, lahko ena ali več držav članic posamično ali skupaj sprejme ukrepe, strožje od tistih, predvidenih v tej direktivi.

Člen 20

Svet na predlog Komisije revidira in po potrebi ustrezno dopolni seznama I in II na podlagi izkušenj ter nekatere snovi iz seznama II prenese na seznam I.

Člen 21

l. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v dveh letih po njeni notifikaciji. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Vendar pa se navedeni rok za Helensko republiko podaljša na štiri leta glede na njen pristop 1. januarja 1981.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Ko država članica izvede ukrepe iz odstavka 1, zanjo ne veljajo več določbe Direktive 76/464/EGS, ki se nanašajo na podzemno vodo.

Člen 22

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. decembra 1979

Za Svet

Predsednik

S. Barrett

[1] UL C 37, 14.2.1978, str. 3.

[2] UL C 296, 11.12.1978, str. 35.

[3] UL C 283, 27.11.1978, str. 39.

[4] UL C 112, 20.12.1973, str. 3.

[5] UL C 139, 13.6.1977, str. 3.

[6] UL L 129, 18.5.1976, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA

DRUŽINE IN SKUPINE SNOVI – SEZNAM I

Seznam I vsebuje posamezne snovi, ki spadajo v spodaj navedene družine in skupine snovi, z izjemo tistih, ki ne sodijo na seznam I glede na nizko tveganje za strupenost, obstojnost in kopičenje v organizmih.

Takšne snovi, ki so glede strupenosti, obstojnosti in kopičenja v organizmih primerne za seznam II, se uvrstijo na seznam II.

1. Organohalogene spojine in snovi, ki lahko tvorijo takšne spojine v vodnem okolju

2. Organofosforne spojine

3. Organokositrne spojine

4. Snovi s karcinogenimi, mutagenimi ali teratogenimi lastnosti v ali preko vodnega okolja [1]

5. Živo srebro in njegove spojine

6. Kadmij in njegove spojine

7. Mineralna olja in ogljikovodiki

8. Cianidi.

DRUŽINE IN SKUPINE SNOVI – SEZNAM II

Seznam II vsebuje posamezne snovi in kategorije snovi, ki spadajo v spodaj navedene družine in skupine snovi, ki lahko škodljivo vplivajo na podzemno vodo.

1. Naslednje nekovine in kovine ter njihove spojine:

1. cink

2. baker

3. nikelj

4. krom

5. svinec

6. selen

7. arzen

8. antimon

9. molibden

10. titan

11. kositer

12. barij

13. berilij

14. bor

15. uran

16. vanadij

17. kobalt

18. talij

19. telur

20. srebro

2. Biocidi in njihovi derivati, ki niso na seznamu I.

3. Snovi, ki imajo škodljiv učinek na okus in/ali vonj podzemne vode, ter spojine, ki povzročajo nastajanje teh snovi v podzemni vodi, zaradi česar postane neprimerna za prehrano ljudi.

4. Toksične ali obstojne organske silicijeve spojine in snovi, ki lahko povzročijo nastajanje teh snovi v vodi, z izjemo tistih, ki so biološko neškodljive ali se v vodi hitro pretvorijo v neškodljive snovi.

5. Anorganske spojine fosforja in elementarnega fosforja.

6. Fluoridi.

7. Amoniak in nitriti.

[1] Nekatere snovi iz seznama II, ki so kancerogene, mutagene ali teratogene, so vključene v 4. kategorijo na tem seznamu.

--------------------------------------------------