Direktiva Sveta

z dne 5. aprila 1977

o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na merilne sisteme za tekočine razen vode

(77/313/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju mnenja Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker so v vsaki državi članici zasnova in metode nadzora merilnih sistemov za tekočine urejene z obvezujočimi določbami, ki se med državami članicami razlikujejo in posledično ovirajo trgovino s temi sistemi; ker je zato treba take določbe približati;

ker je z Direktivo Sveta 71/316/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovnega nadzora [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 72/427/EGS [4], za merilne instrumente določen postopek odobritve EGS za vzorec in prve overitve EGS; ker je treba v skladu s to direktivo predpisati tehnične zahteve za zasnovo in delovanje merilnih sistemov za tekočine razen vode;

ker so z Direktivo Sveta 71/319/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na pretočna merila za tekočine razen vode [5], in Direktivo Sveta 71/348/EGS z dne 12. oktobra 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na pomožno opremo za pretočna merila za tekočine razen vode [6], že predpisane zahteve za tehnično zasnovo in delovanje, ki jih morajo taka pretočna merila izpolnjevati; ker je v Direktivi 71/319/EGS določeno, da je treba za merilne sisteme, ki vključujejo enega ali več pretočnih meril za tekočine razen vode, sprejeti posebno direktivo,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva velja za merilne sisteme za tekočine razen vode, ki imajo vgrajena pretočna merila, v katerih tekočina povzroči gibanje gibljivih sten merilnih komor.

Člen 2

Merilni sistemi, ki so označeni z znaki in označbami EGS, so opisani v prilogi k tej direktivi. Zanje je potrebna odobritev EGS za vzorec, če določila priloge tako zahtevajo, in prva overitev EGS pod pogoji iz priloge k tej direktivi.

Pod pogoji iz priloge se lahko odobritev EGS za vzorec podeli tudi za sestavne dele in podsestave merilnega sistema.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zaradi meroslovnih lastnosti merilnih sistemov za tekočine razen vode, ki nosijo znake in označbe, določene v tej direktivi, zavrniti, prepovedati ali omejiti njihovega dajanja v promet ali uporabe, kot je navedeno v Direktivi 71/316/EGS.

Nobena država članica ne sme zaradi meroslovnih lastnosti sestavnih delov in podsestavov merilnih sistemov, ki so opremljeni z oznako odobritve EGS za vzorec, zavrniti, prepovedati ali omejiti njihovega dajanja v promet ali uporabe.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo v osemnajstih mesecih od njene notifikacije in o tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 5. aprila 1977

Za Svet

Predsednik

D. Owen

[1] UL C 125, 8.6.1976, str. 43.

[2] UL C 131, 12.6.1976, str. 53.

[3] UL L 202, 6.9.1971, str. 1.

[4] UL L 291, 28.12.1972, str. 156.

[5] UL L 202, 6.9.1971, str. 32.

[6] UL L 239, 25.10.1971, str. 9.

--------------------------------------------------

PRILOGA

1. SPLOŠNE ZAHTEVE ZA MERILNE SISTEME

1.1 Opredelitve

1.1.1 Merilni sistem

Merilni sistem za tekočine razen vode zajema poleg pretočnega merila v skladu z Direktivo 71/319/EGS in pomožne opreme v skladu z Direktivo 71/348/EGS, ki je lahko povezana s pretočnim merilom, tudi vso opremo za zagotavljanje pravilnosti meritev oz. lažjega obratovanja ter vso drugo opremo, ki lahko kakorkoli vpliva na meritve.

Če ima več pretočnih meril, ki so namenjena za ločene meritve, skupne sestavne dele, se vsako pretočno merilo s skupnimi sestavnimi deli obravnava kot merilni sistem.

Če je več pretočnih meril namenjenih za eno samo meritev, se obravnavajo kot en sam merilni sistem.

1.1.2 Najmanjša količina merjenja

Najmanjša količina merjenja merilnega sistema se določa v skladu z zahtevami Direktiv 71/319/EGS in 71/348/EGS, ob upoštevanju določb te direktive.

V merilnih sistemih za merjenje tekočine, ki jo sprejme sistem, se najmanjša prostornina tekočine, za katero je meritev odobrena, imenuje najmanjša sprejeta količina merjenja. Prejšnja zahteva v zvezi z najmanjšo količino merjenja velja po analogiji tudi za najmanjšo sprejeto količino merjenja.

1.1.3 Separator plina

Separator plina je naprava za zvezno ločevanje in odstranjevanje zraka ali plinov iz tekočine.

Naprava za odstranjevanje plina načeloma deluje samodejno. Ta zahteva pa se opusti, če obstaja mehanizem, ki samodejno ustavi dotok tekočine, kadar obstaja nevarnost, da bo zrak ali plin vstopil v pretočno merilo. V takem primeru se lahko meritev nadaljuje pod pogojem, da je zrak ali plin ročno ali samodejno odstranjen.

1.1.4 Ekstraktor plina

Ekstraktor plina je naprava, namenjena za izločanje zraka ali plinov, ki so se nabrali v cevovodu nad pretočnim merilom v obliki žepov in ki so samo rahlo pomešani s tekočino.

Gornje zahteve, ki se nanašajo na napravo za odvajanje plinov za separator plina, veljajo tudi za ekstraktor plina.

1.1.5 Posebni ekstraktor plina

Posebni ekstraktor plina je naprava, ki podobno kot separator plina, vendar v manj zahtevnih obratovalnih okoliščinah zvezno ločuje zrak in pline od tekočine ter samodejno ustavi pretok tekočine, če obstaja nevarnost, da bi zrak ali plini, ki so se nabrali v obliki žepov in so samo rahlo pomešani s tekočino, vstopili v pretočno merilo.

1.1.6 Posoda za utekočinjenje

Posoda za utekočinjenje je zaprta posoda, v kateri se v merilnih sistemih z utekočinjenimi plini pod tlakom zbirajo plini iz tekočine, ki jo želimo izmeriti, in se pred meritvijo utekočinijo.

1.1.7 Indikator plina

Indikator plina je naprava, ki omogoča preprosto ugotavljanje zračnih ali plinskih mehurčkov v tekočini.

1.1.8 Okence

Okence je element za preverjanje, ali je ves merilni sistem ali njegov del v celoti napolnjen s tekočino.

1.2 Obseg

Splošne zahteve iz oddelka 1 veljajo za vse tipe merilnih sistemov, če v oddelku 2 ni določeno drugače.

1.3 Pretočna merila, mejni pretoki

Pretočna merila, ki so vgrajena v merilni sistem skupaj s pomožno opremo, morajo imeti odobritev EGS za merjenje tekočine v normalnih obratovalnih okoliščinah.

Za ta pretočna merila se zahteva ločena odobritev EGS za vzorec ali odobritev, ki je vključena v odobritev EGS za merilni sistem, v katerega so vgrajeni. Mejni pretoki (največji in najmanjši pretok) merilnega sistema se lahko razlikujejo od mejnih pretokov pretočnega merila. V takih primerih je treba preveriti, ali sta največji in najmanjši pretok merilnega sistema združljiva z vrednostmi pretočnega merila. Tudi če je pretočno merilo odobreno kot sestavni del merilnega sistema, mora biti povsem skladno z zahtevami Direktive 71/319/EGS. Če je več pretočnih meril vzporedno priključenih na en sam merilni sistem, se pri določanju mejnih pretokov merilnega sistema upošteva vsota največjih in najmanjših pretokov posameznih pretočnih meril, razen v posebnih primerih, določenih v tej prilogi. Največji pretok merilnega sistema mora biti najmanj dvakratni skupni najmanjši pretok njegovega pretočnega merila oz. pretočnih meril.

1.4 Točka prenosa

1.4.1 Merilni sistemi morajo imeti točko, ki določa količino dotoka oz. sprejema tekočine in se imenuje točka prenosa. Ta točka prenosa je pri sistemih za dovajanje pod pretočnim merilom, pri sistemih za sprejem pa nad njim.

1.4.2 Obstajata dva tipa merilnih sistemov, in sicer sistemi "praznih cevi" in sistemi "polnih cevi"; izraz "cev" vključuje tudi toge cevovode.

1.4.2.1 Sistemi praznih cevi so pri opremi za dovajanje merilni sistemi, pri katerih je točka prenosa nad dovodno cevjo. Ta točka prenosa je pogosto v obliki okenca s pregrado ali zapiralne naprave, v obeh primerih pa je združena s sistemom, ki zagotavlja praznjenje dovodne cevi po vsaki meritvi.

1.4.2.2 Merilni sistemi polnih cevi so pri opremi za dovajanje merilni sistemi, pri katerih točko prenosa sestavlja zapiralna naprava v dovodnem cevovodu. Če ima cevovod prost konec, mora biti zapiralna naprava nameščena čim bližje temu.

1.4.2.3 Pri opremi za sprejem tekočine po analogiji veljajo enake zahteve kot za sprejemni cevovod nad pretočnim merilom.

1.5 Filtri

Merilni sistemi morajo imeti nad pretočnimi merili napravo za zbiranje trdnih nečistoč iz tekočin (filter). Filtri morajo biti po možnosti nameščeni tako, da so lahko dosegljivi.

1.6 Odstranjevanje zraka ali plinov

1.6.1 Splošna zahteva

Merilni sistemi morajo biti nameščeni tako, da nad pretočnim merilom ne omogočajo dostopa zraku ali sproščanja plinov v tekočino. Če obstaja nevarnost, da ta zahteva ne bo izpolnjena, mora biti v merilni sistem vgrajena naprava za odstranjevanje plinov, ki bo omogočala pravilno odvajanje zraka oz. neraztopljenih plinov, ki jih morda vsebuje tekočina, preden gre ta skozi pretočno merilo.

Oprema za odstranjevanje plinov mora biti primerna za pogoje dovajanja in urejena tako, da dodatna napaka zaradi vpliva zraka in plinov pri merilnih rezultatih ne preseže:

- 0,5 % izmerjene količine za tekočine (ki niso pitne tekočine), katerih viskoznost ne presega 1 mPa · s,

- 1 % izmerjene količine za pitne tekočine in tekočine, pri katerih viskoznost presega 1 mPa · s.

Ni pa nujno, da je napaka manjša od 1 % najmanjše količine merjenja.

1.6.2 Črpani pretok

1.6.2.1 Če pade tlak pri vstopu v črpalko (četudi samo za trenutek) pod atmosferski tlak ali pod tlak nasičenih hlapov tekočine, je treba zagotoviti separator plina (v skladu z 1.6.6).

1.6.2.1.1 Separator plina, namenjen za delovanje pri največjem pretoku, ki ne presega 100 m3/h, mora imeti bodisi ločeno odobritev EGS za vzorec ali odobritev, ki je vključena v odobritev EGS za merilni sistem, katerega sestavni del je, če se v tej prilogi zahteva odobritev za tak sistem. Pri separatorjih plina, ki so namenjeni za obratovanje pri pretokih nad 100 m3/h, pa je odobritev zagotovljena po analogiji z odobritvijo enake konstrukcije in manjših dimenzij. Separatorji plina, ki so pridobili ločene odobritve EGS za vzorec, se lahko v merilnih sistemih uporabljajo brez indikatorjev plina.

1.6.2.1.2 Separator plina se načeloma namesti za črpalko, lahko pa je z njo kombiniran.

Separator plina mora biti vedno nameščen čim bliže pretočnemu merilu, tako da je padec tlaka zaradi pretoka tekočine med komponentama zanemarljiv.

1.6.2.1.3 Meje obratovanja separatorja plina so:

(a) največji pretok ali pretoki ene ali več navedenih tekočin;

(b) zgornje in spodnje meje tlaka, ki so združljive s pravilnim delovanjem naprave za odstranjevanje plina.

1.6.2.1.4 Če ima separator plina, ki je namenjen za obratovanje pri največjem pretoku, ki ne presega 100 m3/h, ločeno odobritev EGS za vzorec, mora znotraj meja napak, ki so določene v 1.6.1, zagotavljati odvajanje zraka ali plinov, pomešanih z merjeno tekočino, pod naslednjimi preskusnimi pogoji:

(a) merilni sistem mora obratovati pri največjem pretoku in pri najmanjšem tlaku, ki je za separator plina predpisan;

(b) dopustno je vsako prostorninsko razmerje zraka ali plinov in tekočine, če je separator plina zasnovan za največji pretok, ki je manjši ali enak 20 m3/h; omejeno pa mora biti na 30 %, če je separator plina zasnovan za največji pretok, ki je večji od 20 m3/h. (Za določitev odstotka se zrak oz. plin izmeri pri atmosferskem tlaku).

Poleg tega mora avtomatska naprava za odstranjevanje plina pravilno delovati pri največjem tlaku, ki je predpisan za separatorje plina.

1.6.2.1.5 Če je separator plina odobren kot sestavni del, ki je vgrajen v odobreni merilni sistem, lahko zanj veljajo zahteve iz 1.6.2.1.4. V takem primeru indikator plina ni potreben.

Če ima merilni sistem vgrajen indikator plina v skladu z opredelitvijo iz 1.1.7, mora separator plina v mejah napak, ki so določene v 1.6.1, zagotavljati odstranjevanje zraka ali plinov, pomešanih z merjeno tekočino, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a) merilni sistem mora obratovati pri največjem pretoku in najmanjšem tlaku;

(b) razmerje med prostornino zraka oz. plinov in tekočino ne sme preseči:

- 20 % za nepitne tekočine z viskoznostjo, ki ne presega 1 mPa · s,

- 10 % za pitne in druge tekočine z viskoznostjo, ki presega 1 mPa · s [1].

Če razmerje med prostornino zraka oz. plinov in tekočine presega gornje odstotke in če separator plinov ne izpolnjuje zahtev glede največjih dopustnih napak, morajo biti v indikatorju plina jasno vidni mehurčki zraka oz. plina.

1.6.2.2 Če je tlak ob vstopu v črpalko konstantno višji od atmosferskega tlaka ter tlaka nasičenih hlapov tekočine in če ni separatorja plina, je potreben ekstraktor plina ali posebni ekstraktor plina, če se lahko, medtem ko ni pretoka, med črpalko in pretočnim merilom pojavijo plini ali če v cevovodu nastanejo zračni žepi (npr. ko je dovajalni rezervoar popolnoma prazen) tako, da povzročijo specifično napako, ki presega 1 % najmanjše količine.

1.6.2.2.1 Ekstraktor plina ali posebni ekstraktor plina, namenjen za obratovanje pri največjem pretoku, ki ne presega 100 m3/h, lahko ima bodisi ločeno odobritev EGS za vzorec ali odobritev, ki je vključena v odobritev EGS za merilni sistem, katerega del je, če se v tej prilogi zahteva odobritev sistema.

Če pa je ekstraktor plina namenjen za obratovanje pri največjem pretoku, ki presega 100 m3/h, se lahko odobritev za vzorec podeli po analogiji z odobrenimi vzorci z enako konstrukcijo in manjših dimenzij.

Ekstraktorji plina in posebni ekstraktorji plina, ki imajo ločene odobritve EGS za vzorec, se lahko v merilnih sistemih uporabljajo brez indikatorjev plina.

1.6.2.2.2 Ekstraktor plina ali posebni ekstraktor plina se načeloma namesti za črpalko, lahko pa ga tudi kombiniramo z njo.

V obeh primerih se ponavadi namesti v najvišji točki cevovoda, čim bližje pretočnemu merilu in nad njim. Če je nameščen pod ravnjo pretočnega merila, je treba vgraditi nepovratno napravo, po potrebi opremljeno z ventilom za omejevanje tlaka, ki preprečuje, da bi se cevi med ventilom in pretočnim merilom spraznile.

Če ima cevovod nad pretočnim merilom več visokih točk, bo morda potrebnih več ekstraktorjev plina.

1.6.2.2.3 Meje obratovanja ekstraktorja plina ali posebnega ekstraktorja plina so takšne, kakor so za separatorje plina določene v 1.6.2.1.3, skupaj z najmanjšim dotokom, za katerega so takšne naprave predvidene.

1.6.2.2.4 Ekstraktor plina ali posebni ekstraktor plina mora pri največjem pretoku merilnega sistema zagotavljati odstranjevanje plinov ali zračnih žepov, izmerjenih pri atmosferskem tlaku, s prostornino, ki je najmanj enaka najmanjši merjeni količini, brez dodatne napake, ki bi bila večja od 1 % najmanjše merjene količine. Poleg tega mora biti posebni ekstraktor sposoben nepretrgano izločati prostornino plina ali zraka, ki je enaka 5 % prostornine tekočine, dobavljene pri največjem pretoku, ne da bi to povzročilo dodatno napako, ki presega meje 1.6.1.

1.6.2.3 Zahteve iz 1.6.2.1 in 1.6.2.2 ne prepovedujejo ročnih ali avtomatskih ekstrakcijskih naprav v velikih fiksnih instalacijah.

1.6.2.4 Če je dovajanje tekočine urejeno tako, da ne glede na okoliščine uporabe med meritvijo ne more nastati plin ali zrak oz. da plin ali zrak ne more vstopiti v cevovod pred pretočnim merilom, potem naprava za odstranjevanje plina ni potrebna, če nobena plinasta formacija, ki se lahko pojavi, medtem ko ni pretoka, ne povzroči specifične napake, ki presega 1 % najmanjše dovoljene količine.

1.6.3 Nečrpani pretok

1.6.3.1 Ko se pretočno merilo napaja ob pomoči gravitacije in brez črpalke, naprava za odstranjevanje plina ni potrebna, če je tlak tekočine v vseh delih cevovoda pred pretočnim merilom in v njem višji od tlaka nasičenih hlapov in od atmosferskega tlaka. Vendar pa je po začetku uporabe merilnega sistema potrebna ureditev, ki zagotavlja, da bo cevovod pravilno napolnjen.

1.6.3.2 Če obstaja verjetnost, da bo tlak tekočine padel pod atmosferski tlak, a bo še vedno večji od tlaka nasičenih hlapov, je treba z ustrezno napravo preprečiti zraku vstop v pretočno merilo.

1.6.3.3 Če se tekočina dovaja v pretočno merilo pod plinskim tlakom, je treba plinu z ustrezno napravo preprečiti vstop v pretočno merilo.

1.6.3.4 V vseh okoliščinah mora biti tlak tekočine med pretočnim merilom in točko prenosa višji od tlaka nasičenih hlapov tekočine.

1.6.4 Odstranjevanje plina

Na cevi za odstranjevanje plina na eliminatorju plina ne sme biti nameščen ročni ventil, če bi lahko zaprtje tega ventila preprečilo delovanje eliminatorja plina. Če pa je takšna zapiralna naprava potrebna zaradi varnosti, je treba z zaščitno oznako zagotoviti, da bo ostala odprta.

1.6.5 Zajezna pregrada

Če želimo dovajalni rezervoar merilnega sistema popolnoma sprazniti, mora biti v izstopni odprtini rezervoarja zajezna pregrada, razen ko je v sistem vgrajen separator plina.

1.6.6 Viskozna tekočina

Ker se sposobnost separatorjev in ekstraktorjev plina zmanjšuje s povečevanjem viskoznosti tekočin, teh naprav ni treba namestiti pri tekočinah, ki imajo pri 20 °C dinamično viskoznost nad 20 mPa · s. Črpalka naj bo nastavljena tako, da bo vhodni tlak vedno višji od atmosferskega. Če je ta pogoj težko vedno izpolniti, je treba vgraditi napravo, ki bo samodejno ustavila pretok tekočine, takoj ko bo vhodni tlak padel pod atmosferski tlak. Za nadzor tlaka se uporabi manometer. Ti pogoji pa niso potrebni, če ima merilni sistem vgrajene naprave, ki zagotavljajo, da skozi spoje na delih cevovoda pod nižjim tlakom ne vdira zrak.

Kadar merilni sistem ni v uporabi, mora biti cevovod do točke prenosa napolnjen s tekočino.

1.7 Indikator plina

1.7.1 Merilni sistem je lahko opremljen z indikatorjem plina. Takšne naprave so lahko v primerih, navedenih v oddelku 2, obvezne.

1.7.2 Indikator plina mora biti zgrajen tako, da zadovoljivo kaže na vsebnost plina ali zraka v tekočini.

1.7.3 Indikator plina je treba namestiti za pretočnim merilom.

1.7.4 V merilnih sistemih praznih cevi ima lahko indikator plina obliko pregradnega okenca in se lahko uporabi tudi kot točka prenosa.

1.7.5 Indikator plina lahko ima izpustni vijak ali drugačno odzračevalno napravo, če je na visoki točki v cevovodu. Na odzračevalno napravo ne sme biti priključena nobena cev. V indikator plina so lahko vgrajeni indikatorji pretoka (npr. centrifugalni separatorji), če take naprave ne preprečujejo vidljivosti morebitnih plinskih tvorb v tekočini.

1.8 Popolno polnjenje merilnega sistema

1.8.1 Pretočno merilo in cevovod od pretočnega merila do točke prenosa se morata med meritvijo in takrat, ko sistem ni v uporabi, vedno samodejno polniti s tekočino.

Če ta zahteva ni izpolnjena, še zlasti pri fiksnih instalacijah, mora biti mogoče ročno napolniti merilni sistem do točke prenosa ter ga nadzirati med meritvami, in kadar sistem ni v uporabi. Za zagotavljanje popolne odstranitve zraka in plina iz merilnega sistema je treba na ustrezna mesta namestiti izpustne naprave, po možnosti z okenci.

1.8.2 Spreminjanje temperature cevovoda med pretočnim merilom in točko prenosa ne sme povzročati dodatnih napak, ki bi bile večje od 1 % najmanjšega dotoka.

V oddelku 2 so navedene tehnične zahteve, ki morajo biti izpolnjene v določenih posebnih primerih.

1.8.3 Pod pretočnim merilom se lahko po potrebi namesti naprava za vzdrževanje tlaka, ki zagotavlja, da je tlak v eliminatorjih plina in pretočnem merilu vedno višji od atmosferskega tlaka in tlaka nasičenih hlapov tekočine.

1.8.4 V merilnih sistemih, pri katerih obstaja možnost, da bi tekočina začela teči v nasprotno smer, ko se črpalka ustavi, je treba vgraditi nepovratni ventil, ki je po potrebi opremljen z napravo za omejevanje tlaka.

1.8.5 V merilnih sistemih praznih cevi mora imeti cevovod pod pretočnim merilom in po potrebi cevovod nad njim visoko točko nastavljeno tako, da so vsi deli merilnega sistema ves čas napolnjeni s tekočino. Praznjenje dovodne cevi, na katero se sklicuje 1.4.2.1, mora zagotavljati odzračevalnik. V nekaterih primerih lahko tak odzračevalnik zamenjajo posebne naprave, kot so pomožne črpalke ali vbrizgalnik na stisnjeni zrak. V merilnih sistemih, ki so predvideni za najmanjši dotok pod 10 m3, morajo takšne naprave obratovati samodejno.

1.8.6 V merilnih sistemih polnih cevi mora biti v prostem koncu cevi vgrajena naprava, ki zagotavlja, da se cev, medtem ko se sistem ne uporablja, ne more sprazniti. Ta zahteva ne velja za utekočinjeni plin.

Če je zapiralna naprava nameščena pod to napravo, mora biti prostornina prostora med njima čim manjša, vsekakor pa manjša od največje dopustne napake za najmanjšo količino merjenja merilnega sistema.

Pri sistemih za merjenje viskoznih tekočin mora biti konec šobe izdelan tako, da ne more zadrževati več tekočine od 0,4-kratnika največje dopustne napake za najmanjšo količino merjenja merilnega sistema.

1.8.7 Če je cev sestavljena iz več delov, morajo biti ti sestavljeni bodisi s posebnimi konektorji, ki omogočajo, da ostane cev polna, ali s priključnim sistemom, ki je zaščiten z zaščitno oznako ali pa pri katerem posameznih delov praktično ni mogoče razstaviti brez posebnega orodja.

1.9 Spreminjanje notranje prostornine polnih cevi

Pri polnih ceveh v merilnem sistemu, ki je opremljen s kolutom za cevi, se notranja prostornina sistema zaradi spremembe položaja cevi iz navitega, ki ni pod tlakom, v odvitega pod tlakom in brez pretoka tekočine ne sme povečati za več kot dvakratno največjo dopustno napako pri najmanjšem dotoku.

Če merilni sistem nima koluta za cevi, povečanje notranje prostornine ne sme preseči največje dopustne napake za najmanjšo količino merjenja.

1.10 Razvejitev

1.10.1 Pri merilnih sistemih, ki so namenjeni za dostavo tekočin, je razvejitev za pretočnim merilom dovoljena samo, če zagotavlja praznjenje sistema naenkrat skozi en sam izhod. Če je merilni sistem namenjen za sprejem tekočin, je razvejitev pred pretočnim merilom dovoljena samo, če zagotavlja, da priteka tekočina naenkrat skozi eno samo cev.

Odstopanja od teh zahtev se lahko odobrijo samo pri sistemih za dobavo, ki so posebej nameščeni zato, da dovajajo tekočino naenkrat enemu samemu uporabniku, in pri sistemih za sprejem, ki ne morejo obratovati za več kot enega samega dobavitelja hkrati.

1.10.2 V merilnih sistemih, ki obratujejo na podlagi polnih ali praznih cevi in imajo gibke cevi, se po potrebi v togi cevovod, ki vodi do polne cevi, takoj pred izbirnim ventilom vgradi nepovratni ventil. Poleg tega ne sme izbirni ventil v nobenem položaju dopuščati priključitve cevi za praznjenje, ki deluje kot prazna cev, na cevovod do polne cevi.

1.11 Premostitve

Vse priključke, ki so namenjeni premostitvi (by-passu) pretočnega merila, je treba zapreti s slepimi prirobnicami. Če pa obratovanje zahteva takšno premostitev, jo je treba zapreti z zapiralno ploščo ali z dvojno zapiralno napravo z vmesnim nadzornim ventilom. Obstajati mora možnost zaščite z zaščitno oznako.

1.12 Ventili in krmilni mehanizmi

1.12.1 Če obstaja nevarnost, da bi zaradi določenih okoliščin dovoda prišlo do preobremenitve pretočnega merila, je treba zagotoviti napravo za omejitev pretoka. Če ta povzroča padec tlaka, jo je treba namestiti za pretočnim merilom. Obstajati mora možnost zaščite z zaščitno oznako.

1.12.2 Razni položaji posluževalnih elementov večsmernih ventilov morajo biti dobro vidni in določeni z zarezami, zaporami ali drugimi fiksnimi napravami. Odstopanja od te zahteve so dopustna, kadar sosednji položaji obratovalne ročice tvorijo kot 90° ali več.

1.12.3 Zadrževalni ventili in mehanizmi za zapiranje, ki se ne uporabljajo za določanje izmerjene količine, morajo po potrebi imeti sprostitvene ventile za razsip pretirano visokega tlaka, ki se lahko pojavi v merilnem sistemu.

1.13 Razporeditev delov merilnega sistema

Merilni sistem je treba namestiti tako, da je kazalna naprava v normalnih okoliščinah uporabe jasno vidna. Kazalna naprava in indikator plina na separatorju plina, če ta obstaja, morata biti po možnosti vidna z istega položaja. Zaščitne oznake morajo biti lahko dostopne, ploščice morajo biti pritrjene tako, da se jih ne da sneti, zakonsko določene oznake pa morajo biti jasno čitljive in neizbrisne.

1.14 Naprave za overitev na kraju samem

Mogoča mora biti overitev instalacije iz 3.2. Po potrebi mora biti zagotovljen cevovod za vrnitev tekočine v rezervoar. Instalacija mora po potrebi imeti priključke za merjenje temperature in tlaka, zlasti če je pri obratovanju in preskušanju merilnega sistema treba poznati te dejavnike.

1.15 Lastnosti merilnega sistema

Lastnosti merilnega sistema so naslednje:

- najmanjši in največji pretok,

- največji obratovalni tlak,

- najmanjši obratovalni tlak (po potrebi),

- tekočina oz. tekočine, ki se bodo merile, in meje viskoznosti (kinematična ali dinamična), kjer sama navedba narave tekočine ne zadošča za določitev viskoznosti,

- najmanjša količina merjenja,

- temperaturno območje, če se lahko tekočina meri pri temperaturi pod –10 °C ali nad + 50 °C.

1.16 Označbe

Merilni sistem, sestavni del ali podsestav, ki je bil odobren, mora imeti na številčnici kazalnega mehanizma ali na posebni napisni ploščici čitljivo in neizbrisno zapisane naslednje podatke:

(a) znak odobritve EGS za vzorec;

(b) identifikacijsko oznako ali ime proizvajalca;

(c) znak proizvajalca, če obstaja;

(d) serijsko številko in leto izdelave;

(e) lastnosti merilnega sistema, kot določa točka 1.15;

(f) morebitne dodatne podatke, ki so navedeni v certifikatu o odobrivi za vzorec.

Če v enem samem sistemu deluje več pretočnih meril, ki uporabljajo skupne elemente, so lahko oznake, ki so potrebne za posamezni del sistema, združene na eni napisni ploščici.

Oznake na številčnici kazalnega mehanizma pretočnega merila, ki je del merilnega sistema, ne smejo biti v nasprotju z oznakami na napisni ploščici merilnega sistema.

Če je merilni sistem mogoče transportirati, ne da bi ga razstavili, so lahko tudi oznake za vse dele združene na eni sami napisni ploščici.

1.17 Zaščitne oznake

Priporoča se namestitev svinčenih zaščitnih oznak. Dovoljene so tudi zaščitne oznake, ki se s ščipalkami namestijo na občutljive instrumente oz. tja, kjer so takšne zaščitne oznake dovolj zaščitene pred vsako nevarnostjo naključnega preloma.

V vseh primerih morajo biti zaščitne oznake lahko dostopne.

Zaščitne oznake morajo biti nameščene na vseh delih merilnega sistema, ki jih ni mogoče drugače zaščititi pred posegi, ki bi lahko vplivali na točnost meritev. Niso pa potrebne na priključkih, ki jih je mogoče razstaviti le z orodjem.

Zaščitne oznake morajo biti zasnovane tako, da omogočajo pritrditev oznake delne prve overitve EGS.

Biti mora mogoče pritrditi žigosano ploščico, ki je navedena v točki 3.3.2.1 Priloge II k Direktivi 71/316/EGS, na podstavek merilnega sistema. Lahko je združena z napisno ploščico na merilnem sistemu, navedeno v 1.16.

Pri merilnem sistemu za pitne tekočine zaščitne oznake ne smejo biti pričvrščene, tako da je sistem pri čiščenju mogoče razstaviti.

2. POSEBNE ZAHTEVE ZA RAZLIČNE TIPE MERILNIH SISTEMOV

Merilni sistemi za tekoča goriva [2]

2.1.1 Merilni sistemi za tekoča goriva so merilni sistemi, ki so namenjeni za dobavo tekočega goriva v rezervoarje za gorivo cestnih vozil.

Merilni sistemi, ki se uporabljajo za dovajanje goriva športnim čolnom in majhnim letalom, se obravnavajo kot merilni sistemi za tekoča goriva.

Vključujejo lahko lastne naprave za napajanje ali pa so namenjeni za namestitev v centralni napajalni sistem.

Razmerje med največjim in najmanjšim pretokom mora biti pri teh sistemih najmanj 10: 1.

2.1.2 Če ima merilni sistem lastno napravo za napajanje, je treba tik nad vhodom v pretočno merilo namestiti separator plina.

Tak separator plina mora ustrezati zahtevam iz 1.6.2.1.4 ali 1.6.2.1.5. [3]

V zadnjem primeru ni dovoljena izpustna naprava iz 1.7.5.

2.1.3 Če je merilni sistem namenjen za namestitev v centralni napajalni sistem ali za polnjenje goriva na daljavo, veljajo splošna pravila iz 1.6.

2.1.4 Merilni sistem za tekoča goriva mora biti opremljen z napravo za ničlenje kazalnika prostornine v skladu z 1.1, 1.2, 1.3 in 1.5 priloge k Direktivi 71/348/EGS in z napravo za seštevanje prostornine.

Če imajo ti sistemi tudi kazalnik cene, mora biti ta opremljen z napravo za ničlenje.

Napravi za ničlenje kazalnika cene in kazalnika prostornine morata biti nastavljeni tako, da se z ničlenjem katerega koli kazalnika samodejno ničli tudi drugi kazalnik.

2.1.5 Če ima merilni sistem za tekoča goriva lastno napravo za dobavljanje goriva z elektromotorjem, mora biti opremljen z napravo, ki po ustavitvi motorja prepreči nadaljnji dotok tekočine, dokler kazalnik ni na ničli.

Kazalnika nikakor ne sme biti mogoče ničliti med polnjenjem.

2.1.6 Nepovratna naprava iz 1.8.4 je obvezna. Nameščena mora biti med eliminatorjem plina in pretočnim merilom. Nameščena pa je lahko tudi takoj za pretočnim merilom, če je eliminator plina nameščen nad ravnjo pretočnega merila. V takem primeru se lahko kombinira z napravo iz točke 1.8.3. Če je nepovratna naprava nameščena med eliminatorjem plina in pretočnim merilom, mora biti padec tlaka pri tem zanemarljivo majhen.

2.1.7 Cevi na merilnih sistemih polnih cevi morajo imeti vgrajen ročni zapiralni mehanizem, ki izpolnjuje zahteve iz 1.8.6. Lahko je vgrajen tudi samodejni zapiralni mehanizem.

Merilni sistemi polnih cevi, ki se polnijo izključno z ročno črpalko, potrebujejo samo zapiralni mehanizem, ki ga omenja 1.8.6.

2.1.8 Pri merilnih sistemih z največjim pretokom 60 litrov/min ali manj najmanjša količina merjenja ne sme presegati petih litrov.

2.1.9 Pri pretočnih merilih, ki so opremljena s tiskalnikom listkov, mora biti ta priključen na napravo, ki ničli kazalnik prostornine. Ta ureditev mora omogočati preverjanje natisnjenega listka tako, da se primerja s prikazom na kazalniku.

2.1.10 V skladu s 3.2 je treba prvo overitev merilnega sistema za tekoča goriva opraviti v eni ali dveh fazah, odvisno od tega, ali ima sistem lasten napajalni sistem ali ne.

2.2 Merilni sistemi, nameščeni na avtomobilskih cisternah za transport in dobavo tekočin z nizko viskoznostjo (viskoznost ≤ 20 mPa·s), skladiščenih pri atmosferskem tlaku (razen za pitne tekočine)

2.2.1 Zahteve iz 2.2 veljajo za merilne sisteme, nameščene na avtomobilskih cisternah ali cisternah, ki jih je mogoče prevažati.

Merilni sistemi so lahko nameščeni na avtomobilskih cisternah z enim ali več prekati. V tem primeru mora biti vsak prekat opremljen z lastnim zapiralnim ventilom (ročnim ali samodejnim).

2.2.2 V skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi o uporabi se mora vsak merilni sistem uporabljati za tisti izdelek ali kategorijo izdelkov, za katero je pretočno merilo dobilo odobritev EGS za vzorec.

Cevovod mora biti izdelan tako, da je mogoče preprosto preprečiti mešanje izdelkov v merilnem sistemu.

2.2.3 Če so cisterne nameščene na prikolice ali polprikolice, je lahko merilni sistem pritrjen na vlačilec ali na prikolico oziroma polprikolico.

2.2.4 Merilni sistem, ki je nameščen na avtomobilsko cisterno, je lahko sistem praznih cevi ali sistem polnih cevi. Lahko ima tudi eno prazno in eno polno cev ali dve polni cevi različnih dimenzij, ki delujeta izmenično.

Med merjenjem preklop ne sme biti mogoč.

2.2.5 Če je pretočno merilo opremljeno s tiskalnikom listkov, mora biti ta povezan z ničlenjem kazalnika prostornine.

2.2.6 Merilni sistem, nameščen na avtomobilsko cisterno, je lahko zasnovan tako, da obratuje samo s črpalko, ali samo na podlagi gravitacije, s črpalko ali na podlagi gravitacije, ali pa na plinski tlak.

2.2.6.1 Merilni sistemi, ki se polnijo s črpalko, lahko delujejo kot sistemi polnih cevi ali sistemi praznih cevi.

2.2.6.1.1 Če obstaja nevarnost, da pogoj iz 1.6.2.4 ne bo izpolnjen, mora biti pred pretočnim merilom eliminator plina, npr.:

(a) ustrezen separator plina, ki mora ustrezati zahtevam iz 1.6.2.1.4. ali 1.6.2.1.5 [4];

(b) ekstraktor plina;

(c) posebni ekstraktor plina.

Kadar lahko izstopni tlak iz pretočnega merila v merilnem sistemu pade pod atmosferski tlak, ostane pa višji od tlaka nasičenih hlapov merjene tekočine, je treba te naprave kombinirati s samodejno napravo za upočasnitev in ustavitev pretoka, da se prepreči vstop zraka v pretočno merilo.

Če ne obstaja nevarnost, da bi lahko izstopni tlak iz pretočnega merila padel pod atmosferski tlak (kar še zlasti velja za sisteme, ki delujejo samo s polnimi cevmi), samodejne naprave za upočasnitev in ustavitev niso potrebne.

2.2.6.1.2 Posebni ekstraktor plina s samodejno napravo za ustavitev mora biti opremljen z okencem v skladu z 1.1.8.

2.2.6.1.3 Prekati v avtomobilskih cisternah morajo biti opremljeni z napravo proti vrtinčenju, razen če ima merilni sistem separator plina v skladu z zahtevami iz 1.6.2.1.4.

2.2.6.2 Merilni sistemi, ki delujejo izključno na podlagi gravitacije, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

2.2.6.2.1 Oprema mora biti konstruirana tako, da je mogoče meriti skupno vsebino prekata ali prekatov pri pretoku, ki je večji ali enak najmanjšemu pretoku skozi merilni sistem.

2.2.6.2.2 Če v cisterni obstajajo povezave s plinsko fazo, morajo ustrezne naprave plinu preprečiti vstop v pretočno merilo.

2.2.6.2.3 Prekati cistern morajo biti opremljeni z napravo, ki preprečuje vrtinčenje.

2.2.6.2.4 Veljajo zahteve iz 1.6.3.1, 1.6.3.2 in 1.6.3.4. Če so gornji pogoji izpolnjeni, je mogoče pod točko prenosa uporabiti pospeševalno črpalko. Ta ne sme povzročiti padca tlaka v pretočnem merilu.

2.2.6.2.5 V nekaterih merilnih sistemih, zlasti v tistih, ki imajo posebni ekstraktor plina z napravo za samodejno ustavitev, in v tistih, ki imajo stalno prezračevalno povezavo z ozračjem takoj pod točko prenosa, indikator plina ni potreben.

V merilnih sistemih, ki imajo neposredno pod točko prenosa ročni odzračevalnik, pa je indikator plina obvezen, razen v sistemih, kjer tlak ne pade pod atmosferski tlak.

2.2.6.3 Merilni sistemi, ki lahko obratujejo ali s črpalko ali na podlagi gravitacije, morajo izpolnjevati zahteve iz 2.2.6.1 in 2.2.6.2.

2.2.6.4 Merilni sistemi, ki se polnijo ob pomoči plinskega tlaka, lahko obratujejo kot sistemi praznih cevi ali kot sistemi polnih cevi. Cevovod do naprave, ki preprečuje vstop plina v pretočno merilo, kakor je določeno v 1.6.3.3, in samo pretočno merilo ne smeta vključevati nikakršne zožitve ali sestavnega dela, ki bi lahko povzročil padec tlaka, kar bi s sproščanjem plina, raztopljenega v tekočini, ustvarjalo plinske tvorbe.

Takšni sistemi morajo vključevati manometer, ki kaže tlak v cisterni. Na številčnici manometra mora biti označeno območje dopustnega tlaka.

2.3 Sprejemni merilni sistemi za praznjenje ladijskih, železniških ali avtomobilskih cistern

2.3.1 Merilni sistemi, namenjeni merjenju prostornine tekočin, ki se praznijo iz ladijskih, železniških in avtomobilskih cistern, morajo imeti vmesno cisterno, v kateri raven tekočine določa točko prenosa.

Vmesna cisterna je lahko namenjena tudi odstranjevanju plinov.

2.3.1.1 Pri cestnih in železniških cisternah mora vmesna cisterna samodejno vzdrževati stalno raven, ki je vidna ali jo je mogoče kako drugače odkriti na začetku in na koncu meritve. Dopustne spremembe stalne ravni morajo ustrezati prostornini, ki ni večja od največje dopustne napake za najmanjši sprejem.

2.3.1.2 Pri ladijskih cisternah določilo o samodejnem zagotavljanju stalne ravni ni potrebno; če takega določila ni, morajo biti spremembe vsebine merljive.

Če se ladijska cisterna prazni s črpalkami, nameščenimi na dnu, se vmesna cisterna uporabi samo na začetku in koncu prevzema.

2.3.1.3 V primerih iz 2.3.1.1 in 2.3.1.2 mora biti presek vmesne cisterne tolikšen, da količina, ki je enaka največji dopustni napaki, ustreza najmanj 2 mm razlike v ravni tekočine.

2.4 Merilni sistemi – stacionarni ali nameščeni na avtomobilske cisterne – za merjenje stisnjenega utekočinjenega plina (razen kriogenih tekočin)

2.4.1 Med temi merilnimi sistemi in njihovimi napajalnimi cisternami mora vzdolž togega cevovoda obstajati stalna povezava. Med napajalno cisterno in pretočnim merilom mora biti nameščen nepovratni ventil.

2.4.2 Naprava za vzdrževanje tlaka pod pretočnim merilom mora zagotavljati, da je izdelek med merjenjem v tekočem stanju. Zahtevani tlak se lahko ohranja bodisi pri stalni vrednosti ali vrednosti, ki ustreza pogojem meritve.

2.4.2.1 Če se tlak ohranja pri stalni vrednosti, mora biti ta vsaj enaka tlaku hlapov izdelka pri temperaturi, ki je za 15 °C višja od najvišje možne obratovalne temperature. Nastavitev naprave za vzdrževanje tlaka se mora dati zaščititi z zaščitno oznako.

2.4.2.2 Če je tlak nastavljen tako, da ustreza merilnim pogojem, mora med meritvijo presegati tlak hlapov tekočine za najmanj 100 kPa (1 bar). Ta funkcija mora biti samodejna.

2.4.2.3 Pri stacionarnih merilnih sistemih za industrijsko uporabo lahko pristojna meroslovna služba dovoli uporabo ročno nastavljivih naprav za vzdrževanje tlaka. Pri tem tlak na izhodu iz pretočnega merila ne sme biti manjši od tlaka hlapov tekočine pri temperaturi, ki je za 15 °C višja od temperature tekočine med meritvijo. Na merilnem sistemu mora biti pritrjen diagram, ki kaže tlak hlapov merjenega izdelka kot funkcijo njegove temperature. Če se predvideva, da bodo ti merilni sistemi dalj časa delovali brez nadzora, mora zapisovalna oprema zvezno zapisovati temperaturo in tlak.

2.4.3 Nad pretočnim merilom mora biti nameščena naprava za odstranjevanje plina, ki je v obliki separatorja plina ali posode za utekočinjenje.

2.4.3.1 Separator plina mora izpolnjevati splošne zahteve iz oddelka 1 za utekočinjeni plin ali za tekočine z večjo viskoznostjo.

Zaradi težav pri overjanju pa se za separator plina dovoli overitev, če njegova efektivna prostornina ni manjša od 1,5 % prostornine, ki se dobavi v eni minuti pri največjem pretoku, kadar cev, ki povezuje pretočno merilo s cisterno, ni daljša od 25 m. Če je cev daljša od 25 m, efektivna prostornina separatorja plina ne sme biti manjša od 3 % prostornine, dobavljene v eni minuti pri največjem pretoku.

V merilne sisteme za utekočinjeni plin ni treba vgrajevati indikatorjev plina ali okenc.

Cev za odvajanje plinov je lahko priključena na prostor v napajalni cisterni, ki vsebuje plinsko fazo, ali na samostojno napravo za vzdrževanje tlaka, ki je nastavljena na 50 do 100 kPa (0,5 do 1 bar) pod tlakom na izhodu pretočnega merila. Ta cev lahko vključuje zaporni ventil, vendar tega ventila med meritvijo ne sme biti mogoče zapreti.

2.4.3.2 Prostornina posode za utekočinjenje mora biti odvisna od prostornine cevovoda med ventilom napajalne cisterne in vrednostjo vzdrževanja tlaka pod pretočnim merilom. Ta prostornina ne sme biti manjša od dvakratnega zmanjšanja prostornine tekočine, do katerega lahko pride, če pade temperatura za dogovorno določenih 10 °C pri cevovodih, ki so izpostavljeni ozračju, in za 2 °C pri zakopanih ali toplotno izoliranih cevovodih. Za oceno prostornine namesto točnih vrednosti uporabimo koeficiente toplotnega raztezanja v vrednosti 3 x 10-3 na stopinjo Celzija za propan in propilen in 2 x 10-3 na stopinjo Celzija za butan in butadien. Za druge izdelke z visokim tlakom hlapov mora vrednosti sprejetih koeficientov določiti pristojna meroslovna služba.

Posoda za utekočinjenje mora imeti ročno odzračevalno napravo.

Posoda za utekočinjenje mora biti v merilnem sistemu nameščena na najvišji točki cevovoda.

Prostornina, izračunana po gornji metodi, je lahko porazdeljena na več posod za utekočinjenje, ki so nameščene na najvišjih točkah cevovoda.

2.4.4 V neposredni soseščini pretočnega merila mora biti tulec za termometer. Uporabljeni termometer mora imeti skalo z vrednostmi razdelkov, ki ne presegajo 0,5 °C, in mora biti kalibriran.

Med pretočnim merilom in ventilom za vzdrževanje tlaka mora biti nameščen manometer.

Merilni sistemi, ki so vgrajeni v avtomobilske cisterne, morajo imeti ustrezno vtičnico za manometer.

2.4.5 Če se postopek merjenja izvaja na sistemu, ki je nameščen na avtomobilski cisterni, ne sme biti povezave med plinskimi fazami v napajalni cisterni in sprejemno cisterno.

2.4.6 V merilni sistem so lahko vgrajeni varnostni ventili za preprečevanje neobičajno visokih tlakov. Če so ti ventili nameščeni pod pretočnim merilom, se morajo odpirati v ozračje ali biti priključeni na sprejemno cisterno.

Varnostni ventili, nameščeni nad pretočnim merilom, nikakor ne smejo biti povezani s cevmi, ki mimo pretočnega merila potekajo na ventile pod njim.

2.4.7 Če obratovalne razmere zahtevajo uporabo cevi, ki jih je mogoče sneti, morajo te ostati polne, če je njihova prostornina večja od največje dopustne napake pri najmanjši količini merjenja.

Polne cevi, ki jih je mogoče sneti, morajo biti opremljene s posebnimi "sklopnimi" priključki za polne cevi. Na koncih teh cevi morajo biti po potrebi nameščene ročne naprave za odzračevanje.

2.4.8 Nadzorni ventil dvojne zapiralne naprave, opisane v 1.11, za cevovode, ki obidejo pretočno merilo, se mora iz varnostnih razlogov dati zapreti. V takšnih primerih mora manometer, ki je nameščen med obema zapornima ventiloma, ali kakšen drug, enakovreden sistem nadzirati morebitno uhajanje.

2.5 Merilni sistemi za mleko

2.5.1 Zahteve iz 2.5 veljajo za prenosne merilne sisteme, ki se uporabljajo za nadzor in prevzem mleka z zbiralnimi cisternami, za fiksne merilne sisteme, ki se uporabljajo za prevzem, ter za prenosne in fiksne merilne sisteme za dobavo mleka.

2.5.2 V opremi za prevzem mleka mora biti točka prenosa v cisterni, ki je nad pretočnim merilom, na konstantni ravni. Ta mora biti vidna pred vsako meritvijo in po njej ter se mora vzpostavljati samodejno.

2.5.2.1 Če se pretočno merilo napaja s črpalko, mora biti cisterna s konstantno ravnjo nameščena pred črpalko ali med črpalko in pretočnim merilom.

2.5.2.1.1 V prvem primeru se lahko cisterna sama polni na podlagi gravitacije, s praznjenjem kant za mleko ali z uporabo pomožne črpalke ali vakuumskega sistema.

Če se mleko polni v cisterno z uporabo črpalke ali vakuumskega sistema, je potreben eliminator plinov; ta je lahko kombiniran s cisterno s konstantno ravnjo.

2.5.2.1.2 V drugem primeru mora cisterna s konstantno ravnjo delovati kot eliminator plinov.

2.5.2.2 Ne glede na zahteve iz 1.8.3 lahko pretočno merilo obratuje na podlagi vakuumskega sistema. V tem primeru morajo biti cevni priključki popolnoma tesni, ker je tlak znotraj cevovoda med cisterno s konstantno ravnjo in pretočnim merilom nižji od atmosferskega tlaka. Tesnost mora biti mogoče preverjati.

2.5.2.3 V vseh primerih prevzema mora v običajnih obratovalnih okoliščinah samodejni mehanizem popolnoma izprazniti cevovod nad konstantno ravnjo.

2.5.2.4 Konstantno raven je treba nadzirati prek okenca ali indikatorja ravni. Raven velja za konstantno, če se umiri znotraj območja med črtama, ki ustrezata prostorninski razliki, ki ni večja od dvakratne največje dopustne napake pri najmanjši količini merjenja. Razdalja med tema črtama mora biti najmanj 15 mm.

2.5.2.5 Če so za izpolnjevanje zahteve iz 2.5.2.4 v merilni sistem vgrajeni zaviralni mehanizmi, se pretok med zmanjševanjem hitrosti ne sme zmanjšati pod najmanjši pretok pretočnega merila.

2.5.2.6 Če se merjena tekočina v prevzemni opremi prevaža na ravni, ki je nižja od pretočnega merila, mora samodejni mehanizem na izhodu iz pretočnega merila zagotoviti tlak, ki je višji od atmosferskega.

2.5.3 Merilni sistemi za dostavo mleka morajo izpolnjevati zahteve iz oddelka 1.

2.5.4 Ne glede na zahteve iz oddelka 1 o odstranjevanju zraka ali plinov mora oprema za odstranjevanje plinov izpolnjevati zahteve iz 1.6.1 samo pri obratovalnih okoliščinah, tj. če vstopa zrak na začetku in na koncu vsake meritve.

Pri opremi za prevzem mora uporabnik imeti možnost preveriti tesnjenje priključkov, tako da zrak med merjenjem ne more vstopiti v cevovod nad pretočnim merilom. Pri opremi za dobavo mora biti sistem sestavljen tako, da je tlak tekočine v povezovalnih ceveh, ki potekajo od napajalne cisterne, vedno pozitiven.

3. ODOBRITEV EGS ZA VZOREC IN PRVA OVERITEV EGS

3.1 Odobritev EGS za vzorec

3.1.1 Naslednji sistemi morajo imeti odobritev EGS za vzorec:

- merilni sistemi za tekoča goriva, na katere se sklicuje 2.1. Če so takšni sistemi namenjeni za namestitev v centralni napajalni sistem, mora biti certifikatu o odobritvi priložena ena ali več risb vzorca, ki prikazujejo pogoje sestavitve na kraju uporabe;

- merilni sistemi, nameščeni na avtomobilskih cisternah za prevoz in dobavo tekočin z nizko viskoznostjo (viskoznost ≤ 20 mPa · s), ki se skladiščijo pri atmosferskem tlaku (razen pitnih tekočin), kakor je navedeno v točki 2.2;

- merilni sistemi za utekočinjeni plin pod tlakom, ki so nameščeni na avtomobilske cisterne iz 2.4;

- merilni sistemi za prevzemanje mleka iz 2.5.

3.1.2 Preskusi

3.1.2.1 Pri izvajanju preskusov se delovni etaloni in njihova uporaba določijo tako, da meritvena netočnost kalibracijske metode ne presega ene petine največje dopustne napake merilnega sistema, ki ga preskušamo.

3.1.2.2 Preskus pretočnega merila

Najprej se ob pomoči zadostno velikega števila merilnih točk med najmanjšim in največjim pretokom določi krivulja napak kot funkcija pretoka. Preveriti je treba zlasti širino območja napak pretočnega merila na tem območju; položaj krivulje napak glede na ničelnico je manj pomemben.

Prav tako je morda treba opraviti preskuse zunaj dopustnih meja pretokov.

Preskuse je treba po možnosti opraviti v mejah obratovanja, tj. pri najvišji in najnižji podani temperaturi in viskoznosti ter pri najmanjši količini merjenja.

Razen pri preskusih za najmanjšo količino merjenja se izbere dovolj velika preskusna prostornina, da vrednost skale indikatorja nikoli ne preseže tretjine največje dopustne napake.

Če je bila odobritev EGS za pretočno merilo in pomožno opremo že podeljena, je treba preveriti, ali so lastnosti pretočnega merila in merilnega sistema dovolj združljive. Če so, pretočnega merila ni treba dodatno preskušati, treba pa je določiti najmanjšo količino merjenja merilnega sistema v skladu s 4.2 iz poglavja 1 priloge k Direktivi 71/319/EGS.

Če lastnosti pretočnega merila niso združljive z lastnostmi merilnega sistema ali če za pretočno merilo (in njegovo pomožno opremo) ni bila podeljena odobritev EGS za vzorec, je treba v skladu s to direktivo ter Direktivama 71/319/EGS in 71/348/EGS preskusiti celotni merilni sistem.

3.1.2.3 Preskusi odstranjevanja zraka ali plina

Preskusi morajo pokazati, da oprema za odstranjevanje zraka in plina izpolnjuje zahteve iz 1.6.2.1.4, 1.6.2.1.5 in 1.6.2.2.4.

Če so nameščeni separatorji plina ali posebni ekstraktorji plina, je treba z ustreznim prostorninskim merilnikom, vstavljenim pod separatorjem (posebnim ekstraktorjem), z dodajanjem zraka ali plina ali brez in s primerjavo meritvenih rezultatov preveriti, ali je odstranjevanje zraka ali plina nepretrgano.

Če so nameščeni posebni ekstraktorji, je treba preskusiti tudi popolno spraznitev cisterne. Če je mogoče, se preskusi izvedejo z najmanj ugodno tekočino. Pri preskušanju maket ali modelov v drugačnem merilu od dejanske opreme je treba upoštevati zakone podobnosti glede viskoznosti (Reynolds), težnosti (Froude) in površinske napetosti (Weber). Na splošno velja, da se modeli preskušajo samo, kadar je to upravičeno.

3.1.2.4 Preskusi posebnih merilnih sistemov

3.1.2.4.1 Merilni sistemi za tekoče gorivo

Preskusi naj obsegajo:

(a) preverjanje pretočnega merila, preverjanje pomožne opreme in določitev vplivov takšne opreme (kazalnik cene, tiskalnik, naprava za prednastavitev itd.),

(b) preverjanje eliminatorja plina;

(c) preverjanje konstantnosti prostornine cevi;

(d) poseben pregled za preverjanje pravilnega povečevanja kazalnika cene (nepravilno povečevanje lahko povzročimo pri prvem elementu kazalnika cene tako, da na hitro zapremo ventil za dotok).

3.1.2.4.2 Merilni sistemi za utekočinjen plin

Preiskava naj obsega:

(a) preverjanje območja učinkovitosti in konstrukcije separatorjev plina na podlagi risb;

(b) preskus obratovanja eliminatorja plina (regulatorja ravni), ki je lahko vgrajen v separator plina.

Naprava za vzdrževanje tlaka se prav tako preveri na podlagi risbe. Inšpekcijski organ lahko v posebnih primerih zahteva preskus modela.

3.2 Prva overitev EGS

3.2.1 Splošno

3.2.1.1 Prva overitev EGS merilnih sistemov se lahko opravi v eni ali dveh fazah.

3.2.1.1.1 V eni fazi se opravi takrat, kadar celotni sistem izdeluje en sam proizvajalec, kadar ga je mogoče prevažati brez razstavljanja in kadar se overja v okoliščinah, v kakršnih bo obratoval.

3.2.1.1.2 V vseh drugih primerih se overitev opravi v dveh fazah.

Prva faza velja samo za pretočno merilo ali za pretočno merilo, opremljeno s pomožno opremo, ki mora biti z njim povezana, ne glede na to, ali je vgrajena v podsestav ali ne.

Preskusi prve faze se lahko opravijo na testni mizi (po možnosti v tovarni proizvajalca) ali na nameščenem merilnem sistemu. V tej fazi se lahko meroslovne preiskave opravijo s tekočinami, za katere ta sistem ni namenjen.

V drugi fazi se merilni sistem preskuša v dejanskih obratovalnih okoliščinah. Opravi se na kraju namestitve, pri obratovalnih okoliščinah in s tekočino, za katero je namenjen.

Druga faza pa se lahko opravi tudi na kraju, ki ga izbere pristojna meroslovna služba, če je merilni sistem mogoče transportirati brez razstavljanja in je preskuse mogoče izvajati v okoliščinah, v kakršnih naj bi merilni sistem obratoval.

3.2.2 Preskusi

3.2.2.1 Če se prva overitev EGS opravlja v eni fazi, je treba izvesti vse preskuse iz 3.2.2.2.

3.2.2.2 Če se preskusi izvajajo v dveh fazah,

je prva faza:

- pregled skladnosti pretočnega merila z morebitno pomožno opremo (skladnost z ustreznimi vzorci),

- meroslovni pregled pretočnega merila z vgrajeno pomožno opremo.

Druga faza je:

- pregled skladnosti merilnega sistema, skupaj s pretočnim merilom in pomožno opremo,

- meroslovni pregled pretočnega merila in pomožne opreme v merilnem sistemu,

- preskus obratovanja eliminatorja plina, če je nameščen; preverjanje, ali so prekoračene največje dopustne napake za to napravo, kakor določa 1.6, ni potrebno,

- kontrola nastavitve zahtevanih naprav za vzdrževanje tlaka,

- preverjanje sprememb notranje prostornine cevi v sistemih polnih cevi,

- določitev količine usedlin v sistemih praznih cevi.

[1] Izkušnje kažejo, da so zahteve iz pododstavkov (a) in (b) običajno izpolnjene s pravilno zgrajenim separatorjem, če je njegova efektivna prostornina najmanj enaka 8 % prostornine, ki se dobavi v eni minuti pri največjem pretoku, označenem na napisni ploščici merilnega sistema.

[2] Dodatni predpisi v zvezi z merilnimi sistemi za tekoča goriva bodo dodani kasneje in bodo obsegali:

- pretočna merila za mešanje motornih goriv,

- pretočna merila za mešanje motornih goriv in maziv,

- električne in elektronske kazalnike in pomožne naprave,

- samopostrežne naprave in

- merilne sisteme za dobavo tekočega plina.

[3] Pri separatorjih, ki so skladni s točko 1.6.2.1.5, izkušnje kažejo, da je zahteva na splošno izpolnjena, če znaša efektivna prostornina separatorja vsaj 5 % prostornine, dobavljene v eni minuti pri največjem pretoku, označenem na napisni ploščici pretočnega merila.

[4] Pri separatorjih, ki so skladni z 1.6.2.1.5, izkušnje kažejo, da je zahteva na splošno izpolnjena, če je efektivna prostornina separatorja enaka vsaj 5 % prostornine, dobavljene v eni minuti pri največjem pretoku, označenem na napisni ploščici merilnega sistema.

--------------------------------------------------