Direktiva Sveta

z dne 4. junija 1974

o doseganju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi samozaposlenih oseb in posrednikov, ki se ukvarjajo s trgovino in distribucijo strupenih proizvodov

(74/557/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 54(2) in (3) ter člena 63(2) in (3) Pogodbe,

ob upoštevanju Splošnega programa za odpravo obstoječih omejitev glede svobode ustanavljanja [1] in zlasti naslovov IV A in C programa,

ob upoštevanju Splošnega programa za odpravo obstoječih omejitev glede svobode opravljanja storitev [2] in zlasti naslova V C programa,

ob upoštevanju Direktive Sveta št. 64/233/EGS [3] z dne 25. februarja 1964 o doseganju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi, povezanimi s trgovino na debelo,

ob upoštevanju Direktive Sveta št. 64/224/EGS [4] z dne 25. februarja 1964 o doseganju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi posrednikov v trgovini, industriji in drobni obrti,

ob upoštevanju Direktive Sveta št. 68/363/EGS [5] z dne 15. oktobra 1968 o doseganju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi samozaposlenih oseb, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [6],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [7],

ker splošni programi določajo odpravo diskriminacijskega obravnavanja na podlagi državljanstva v zvezi z ustanavljanjem in opravljanjem storitev

- na področju dejavnosti posrednikov v trgovini na debelo, industriji in drobni obrti pred koncem drugega leta druge faze,

- na področju dejavnosti trgovine na drobno po koncu drugega leta druge faze prehodnega obdobja in pred koncem druge faze;

ker se direktive št. 64/223/EGS, št. 64/224/EGS in št. 68/363/EGS ne uporabljajo za strupene proizvode, so ti zaradi posebnih težav v zvezi z varovanjem javnega zdravja urejeni z določbami zakonov in drugih predpisov v državah članicah;

ker se zgoraj navedeni direktivi št. 64/223/EGS in št. 68/363/EGS ne uporabljata niti za dejavnosti trgovine na debelo, posrednikov in trgovine na drobno s patogeni; ker pa so poleg patogenov, uvrščenih med medicinske pripravke, ki se uporabljajo za ljudi ali živali v smislu Direktive Sveta št. 65/65/EGS [8] z dne 26. januarja 1965 o približevanju določb zakonov in drugih predpisov v zvezi z zaščitenimi medicinskimi proizvodi, spremenjene z Direktivo št. 66/454/EGS [9], predmet navedenih dejavnosti le patogeni, imenovani "biološki pesticidi za uporabo v kmetijstvu"; ker se torej za patogene odprava omejitev svobode opravljanja storitev in svobode ustanavljanja lahko omeji na trgovanje s takimi pesticidi in njihovo distribucijo;

ker je očitno zaželeno in časovno primerno, da se sprejmejo ukrepi, zato da se na ravni Skupnosti s predpisi uredijo ukrepi iz zgornjih dveh uvodnih navedb ob upoštevanju možnih nevarnih učinkov strupenih proizvodov na zdravje ljudi, živali in rastlin neposredno ali pa posredno prek okolja;

ker so dejavnosti posrednikov v trgovini, industriji in drobni obrti predmet direktiv št. 64/224/EGS in št. 68/363/EGS; ker so dejavnosti posrednikov v zvezi s strupenimi proizvodi in patogeni izključene iz obsega teh direktiv; ker je namen te direktive tudi liberalizirati dejavnosti posrednikov; ker zato izraza "trgovina in distribucija" v tej direktivi vključujeta tudi dejavnosti posrednikov na teh področjih;

ker Splošni program za odpravo obstoječih omejitev glede svobode ustanavljanja določa, da je treba omejitve glede možnosti za uresničevanje pravice do vključitve v poklicne ali strokovne organizacije odpraviti, če poklicne dejavnosti zadevne osebe vključujejo izvajanje te možnosti;

ker bodo položaj zaposlenih delavcev pri osebi, ki opravlja storitve, ali ki delujejo v njenem imenu, urejale določbe, sprejete na podlagi členov 48 in 49 Pogodbe;

ker so bile ali bodo sprejete posebne direktive, ki se uporabljajo za vse dejavnosti samozaposlenih oseb v zvezi z gibanjem in prebivališčem upravičencev, in po potrebi direktive o usklajevanju jamstev, ki jih države članice zahtevajo od družb ali podjetij za varovanje članov in drugih;

ker v nekaterih državah članicah trgovanje, distribucijo in profesionalno uporabo strupenih proizvodov urejajo pravila, ki se nanašajo na začetek opravljanja dejavnosti, medtem ko bodo tudi druge države izvajale taka pravila po potrebi; ker so torej nekateri posebni prehodni ukrepi, katerih namen je državljanom drugih držav članic olajšati začetek in opravljanje dejavnosti v trgovini s strupenimi proizvodi, predmet posebne direktive,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Države članice za fizične osebe ter družbe in podjetja iz naslova I splošnih programov za odpravo obstoječih omejitev glede svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (v nadaljnjem besedilu "upravičenci") odpravijo omejitve iz naslova III teh splošnih programov, v zvezi s pravico ustanavljanja in opravljanja dejavnosti iz člena 2.

Člen 2

1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti samozaposlenih oseb v trgovini in distribuciji strupenih proizvodov (snovi in pripravkov) ter bioloških pesticidov za uporabo v kmetijstvu, ki so izključeni iz področja uporabe Direktive št. 64/223/EGS po členu 2(1), Direktive št. 64/224/EGS po peti alinei člena 4(1) in Direktive št. 68/363/EGS po členu 2(1).

2. Proizvodi iz odstavka 1 so zaradi možnega nevarnega delovanja na zdravje ljudi, živali in rastlin v skladu z zakonodajo držav članic predmet posebnih določb (tovrstni proizvodi so navedeni v prilogi). Država članica spremembe teh seznamov predloži Komisiji, ki o tem obvesti druge države članice.

3. Direktiva se ne uporablja za trgovino in distribucijo medicinskih proizvodov, kakor jih opredeljuje Direktiva št. 65/65/EGS, ali za trgovske dejavnosti potujočih trgovcev, kramarjev ali krošnjarjev.

Člen 3

1. Omejitve glede dejavnosti iz člena 2 se odpravijo ne glede na opis, uporabljen za osebe, ki opravljajo katero od teh dejavnosti.

2. Običajni opisi, ki se uporabljajo v državah članicah za opredelitev oseb, ki opravljajo dejavnosti posrednikov v trgovini, so tisti iz člena 3 Direktive Sveta št. 64/224/EGS.

Člen 4

1. Države članice odpravijo zlasti naslednje omejitve:

(a) tiste, ki upravičencem preprečujejo ustanovitev ali opravljanje storitev v državah članicah gostiteljicah pod enakimi pogoji in z enakimi pravicami kot državljani države gostiteljice;

(b) obstoječe zaradi upravnih postopkov, katerih posledica je diskriminacijsko obravnavanje upravičencev v primerjavi z državljani.

2. Odpravijo se omejitve, zlasti tiste, izhajajoče iz predpisov, ki upravičencem preprečujejo ali omejujejo ustanavljanje ali opravljanje storitev na naslednji način:

(a) v Belgiji:

obveznost posedovanja carte professionnelle (Zakon z dne 19. februarja 1965, člen 1);

(b) v Franciji:

- obveznost posedovanja carte d'identité d'étranger commerçant (Décret-loi z dne 12. novembra 1938, Décret z dne 2. februarja 1939, Zakon z dne 8. oktobra 1940, Zakon z dne 10. aprila 1954, Décret št. 59-852 z dne 9. julija 1959);

- nepriznavanje pravice do podaljšanja trgovinskih zakupov (Décret z dne 30. septembra 1953, člen 38);

(c) v Luksemburgu:

omejeno obdobje veljavnosti dovoljenj, izdanih tujim državljanom (Zakon z dne 2. junija 1962, člen 21).

Člen 5

1. Države članice zagotovijo, da imajo upravičenci pravico vključiti se v poklicne in strokovne organizacije pod enakimi pogoji ter z enakimi pravicami in obveznostmi kakor njihovi državljani.

2. Ob ustanovitvi pravica do vključitve v poklicne ali trgovske organizacije zajema pravico izvolitve ali imenovanja v visoke funkcije v takih organizacijah. Vendar pa so taka mesta lahko rezervirana za državljane, kadar je na podlagi katere koli določbe zakona ali predpisa zadevna organizacija povezana z izvajanjem uradne oblasti.

3. V Velikem vojvodstvu Luksemburg članstvo v Chambre de commerce in v Chambre des métiers upravičencem ne daje pravice sodelovanja pri volitvah njunih vodstvenih organov.

Člen 6

Nobena država članica svojim državljanom, ki gredo v drugo državo članico, zato da opravljajo dejavnosti iz člena 2, ne dodeli nobene pomoči, ki bi lahko izkrivljala pogoje ustanovitve.

Člen 7

1. Kadar država članica gostiteljica od svojih državljanov, ki želijo začeti katero koli dejavnost iz člena 2, zahteva dokazilo o boniteti in dokazilo, da niso šli v stečaj, ali eno od obeh dokazil, ta država od državljanov drugih držav članic sprejme kot zadosten dokaz predložitev izpisa iz "sodnega registra" ali, če tega ni mogoče predložiti, enakovreden dokument, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v matični državi članici ali državi članici, iz katere tuji državljan prihaja, in iz katerega je razvidno, da so te zahteve izpolnjene.

2. Kadar država članica gostiteljica zahteva od svojih državljanov, ki želijo začeti opravljati eno od dejavnosti iz člena 2, dokazila o boniteti in dokaza o izpolnjevanju teh zahtev ni mogoče dobiti iz dokumenta, opredeljenega v odstavku 1, ta država od državljanov drugih držav članic sprejme kot zadosten dokaz potrdilo, ki ga izda pristojni sodni ali upravni organ v matični državi članici ali državi članici, iz katere tuji državljan prihaja, in iz katerega je razvidno, da so zahteve izpolnjene. Takšno potrdilo se nanaša na posebna dejstva, ki jih država gostiteljica šteje za pomembna.

3. Kadar matična država ali država, iz katere tuji državljan prihaja, ne izdaja dokumenta iz odstavka 1 ali potrdila iz odstavka 2, ki dokazuje boniteto ali to, da ni bilo stečaja, se lahko takšno dokazilo nadomesti z izjavo pod prisego — ali s slovesno izjavo v državah, kjer ni določb o izjavi pod prisego –, ki jo da zadevna oseba pred pristojnim sodnim ali upravnim organom ali, kjer je primerno, pred notarjem v državi, iz katere ta oseba prihaja; ta organ ali notar izda potrdilo o verodostojnosti izjave pod prisego ali slovesne izjave. Izjava, da ni bilo stečaja, se lahko da tudi pred pristojnim poklicnim ali strokovnim organom v tej državi.

4. Dokumenti, izdani v skladu z odstavkoma 1 in 2, se lahko predložijo najpozneje tri mesece od dne, ko so bili izdani.

5. Države članice v roku iz člena 8 določijo organe, pristojne za izdajo dokumentov iz odstavkov 1 in 2, ter o tem takoj obvestijo druge države članice in Komisijo.

6. Kadar država članica gostiteljica zahteva dokazilo o finančnem stanju, se potrdila, ki jih izdajo banke v matičnih državah članicah ali v državi, iz katere tuji državljan prihaja, v tej državi štejejo za enakovredna potrdilom, izdanim na njenem ozemlju.

Člen 8

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v šestih mesecih od uradnega obvestila in o tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 9

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 4. junija 1974

Za Svet

Predsednik

J. Ertl

[1] UL 2, 15.1.1962, str. 36/62.

[2] UL 2, 15.1.1962, str. 32/62.

[3] UL 56, 4.4.1964, str. 863/64.

[4] UL 56, 4.4.1964, str. 869/64.

[5] UL L 260, 22.10.1968, str. 1.

[6] UL C 63, 28.5.1969, str. 21.

[7] UL C 10, 27.1.1970, str. 23.

[8] UL 22, 9.2.1965, str. 369/65.

[9] UL 144, 5.8.1966, str. 2658/66.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Naslednje kategorije proizvodov iz člena 2(2) so predmet posebnih dogovorov v državah članicah (od dne 4. junija 1974):

- Belgija:

Strupene snovi in pripravki

1. navedeni v arrêté du Régent z dne 6. februarja 1946 (s spremembami), ki ureja hranjenje in dobavo strupov in strupenih snovi (za izvajanje Zakona z dne 24. februarja 1921);

2. razvrščeni v kategoriji 1 in 2 arrêté royal z dne 31. maja 1958, ki ureja hranjenje, trgovanje in uporabo pesticidov in fitofarmacevtskih proizvodov.

- Danska:

1. (a) strupi ali strupene snovi in škodljivi proizvodi iz Priloge k Zakonu št. 119 z dne 3. maja 1961 in Uredbe (bekendtgørelse) št. 305 z dne 9. oktobra 1961 (pripravljena za izvajanje prejšnjega), ki postavlja pravila za proizvodnjo, prejem, shranjevanje in izdajanje teh strupov in proizvodov;

(b) strupi ali strupene snovi in škodljivi proizvodi, navedeni v Uredbi (bekendtgørelse) št. 304 z dne 9. oktobra 1961, ki postavlja pravila za uporabo teh strupov in proizvodov.

2. Proizvodi (fitofarmacevtska sredstva, sredstva za zatiranje plevela, pesticidi, regulatorji rasti rastlin), ki so določeni v Zakonu št. 118 z dne 3. maja 1961 in navedeni v uredbah (bekendtgørelser), pripravljenih za izvajanje tega zakona, ki določa, da se teh proizvodov ne sme tržiti in z njimi trgovati, razen če to dovoli in klasificira odbor za strupe (giftnevnet), in ki določa tudi podrobna pravila o prejemu, shranjevanju, pakiranju, označevanju itd. teh proizvodov.

3. Proizvodi (fitofarmacevtski, sredstva za zatiranje plevela, pesticidi, regulatorji rasti rastlin) iz Uredbe (bekendtgørelse) z dne 25. septembra 1961, ki določa, da je dovoljenje za uporabo proizvodov, označenih z X, običajno pogojeno s tem, da je uporabnik opravil tečaj iz toksikologije, ki ga organizira odbor za strupe (giftuævnet).

- Nemčija:

Strupene snovi in pripravki, ki so razvrščeni v kategorije 1, 2 in 3 po deželnih zakonih in predpisih o trgovanju in distribuciji fitosanitarnih strupenih proizvodov in proizvodov, ki imajo toksičen učinek na zdravje rastlin, in v odstavku 34 pododstavek 5 Trgovinskega zakonika (Gewerbeordnung), različica z dne 15. februarja 1963.

- Francija:

1. Strupene snovi, naštete v preglednicah A (strupeni proizvodi) in C (nevarni proizvodi) oddelka I Décret 56-1197 z dne 26. novembra 1956 (Code de la Santé publique, knjiga V, del 2, naslov III, poglavje 1, oddelka I in II, členi R 5149 do 5168).

2. Škodljivi proizvodi za uporabo v industriji, navedeni v Code du travail, knjiga II, naslov II, členi 67, 2, 78, 79 in 80, ter v predpisih in uredbah, izdanih na podlagi izvajanja teh določb.

3. Škodljivi proizvodi, določeni s seznamom nevarnih, nezdravih in neprimernih prostorov, določeni na podlagi členov 5 in 7 Zakona z dne 19. decembra 1917.

4. Proizvodi za zatiranje zajedavcev za uporabo v kmetijstvu (Zakon z dne 2. novembra 1943, spremenjen z Zakonom z dne 30. julija 1963; arrêté z dne 6. septembra 1954 o odobritvi proizvodov za zatiranje zajedavcev z zaščitnim znakom za uporabo v kmetijstvu, dopolnjen z arrêté z dne 6. februarja 1962).

- Irska:

Strupi, ki so trenutno našteti v predpisih po Zakonu o strupih iz leta 1961 in katerih prodaja je prepovedana, razen za nekatere pooblaščene osebe.

- Italija:

1. Strupeni plini (člen 58 — enotno besedilo zakonov o javni varnosti, odobreno s kraljevo uredbo št. 773 z dne 18. junija 1931; kraljeva uredba št. 147 z dne 9. januarja 1927; tabele strupenih plinov, ki so priloga k Ministrski uredbi z dne 6. februarja 1935 in njene nadaljnje spremembe).

2. Strupene snovi za industrijsko uporabo (člen 147 — enotno besedilo zakonov o zdravstvu, odobreno s kraljevo uredbo št. 1265 z dne 27. julija 1934).

3. Medicinsko-kirurški proizvodi (baktericidi, germicidi in razkužila) (kraljeva uredba št. 3112 z dne 6. decembra 1928 in izvršilni predpis Zakona št. 1070 z dne 23. junija 1927, odobrenega s kraljevo uredbo št. 3112 z dne 6. decembra 1928) in sanitarni proizvodi (fitofarmacevtski proizvodi in proizvodi za konzerviranje hrane) (člen 6 Zakona št. 283 z dne 30. aprila 1962, spremenjenega s členom 4 Zakona št. 441 z dne 26. februarja 1963, in predpisi, ki urejajo proizvodnjo, trgovanje s fitofarmacevtskimi proizvodi in proizvodi za konzerviranje hrane, odobrene z Uredbo predsednika republike št. 1095 z dne 3. avgusta 1968), in njihovo prodajo.

4. Svinčena belila (Zakon št. 706 z dne 19. julija 1961).

5. Benzol (Zakon št. 245 z dne 5. marca 1963).

6. Kozmetični proizvodi in barvila, ki vsebujejo strupene snovi (člen 7 kraljeve uredbe št. 1938 z dne 30. oktobra 1924).

- Luksemburg:

1. Trgovanje z nekaterimi proizvodi in njihova distribucija (Zakon z dne 25. septembra 1953 — izvleček št. 62 z dne 10. oktobra 1953).

2. Trgovanje s fitofarmacevtskimi proizvodi in njihova uporaba (pesticidi za uporabo v kmetijstvu, regulatorji rasti rastlin, konzervansi, herbicidi, mikroorganizmi in virusi kot sredstva za zatiranje zajedavcev…) (Zakon z dne 20. februarja 1968, izvleček št. 9 z dne 12. marca 1968 — predpis Velikega vojvodstva z dne 29. maja 1970, izvleček št. 33 z dne 15. junija 1970).

- Nizozemska:

Strupene snovi in pripravki, zakon (Bestrijdingsmiddelenwet iz leta 1962).

- Združeno kraljestvo:

1. Strupi, ki so trenutno našteti v Odredbi o seznamu strupov in so predmet Zakona o lekarništvu in strupih iz leta 1933 ter Pravil o strupih, ali strupi, navedeni v preglednici strupov, ki so predmet zakonov o lekarništvu in strupih (Severna Irska) iz let 1925 do 1967 in predpisov o strupih (Severna Irska).

2. Snovi, ki jih urejajo Zakon o kemikalijah za kmetijstvo in vrtnarstvo iz leta 1967 in predpisi.

3. Snovi, ki jih urejajo Zakon o kmetijstvu (Strupene snovi) iz leta 1952 in predpisi.

--------------------------------------------------