Direktiva Sveta

z dne 6. februarja 1970

o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil

(70/157/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti člena 100,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila skladno z nacionalno zakonodajo, nanašajo med drugim tudi na dovoljeno raven hrupa in na izpušni sistem;

ker se te zahteve v posameznih državah članicah razlikujejo; ker je zato potrebno, da vse države članice poleg svojih obstoječih pravil ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, da bi bilo tako mogoče uporabiti postopek EGS-homologacije skladno z Direktivo Sveta [3] z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil za vsak tip vozila,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi izraz "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo, namenjeno uporabi na cesti, z nadgradnjo ali brez nje, z vsaj štirimi kolesi in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, razen tirnih vozil, kmetijskih traktorjev in strojev ter vozil za javna dela.

Člen 2

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za vozilo v zvezi z dovoljeno ravnjo hrupa ali izpušnim sistemom, če raven hrupa in izpušni sistem izpolnjujeta zahteve, opredeljene v Prilogi.

Člen 3

Spremembe, potrebne za prilagajanje zahtev iz priloge te direktive tehničnemu napredku, razen zahtev iz točk 1.1 in 1.4.1.4, se sprejmejo skladno s postopkom, določenim v členu 13 Direktive Sveta o homologaciji motornih in priklopnih vozil.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo predpise, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz te direktive v 18 mesecih od njene notifikacije in o tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 6. februarja 1970

Za Svet

Predsednik

P. Harmel

[1] UL C 160, 18.12.1969, str. 7.

[2] UL C 48, 16.4.1969, str. 16.

[3] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

I. DOVOLJENE RAVNI HRUPA

I.1 Mejne vrednosti

Raven hrupa pri vozilih, navedenih v členu 1 te direktive, ne sme presegati naslednjih vrednosti, če se meritev opravlja pod pogoji, opredeljenimi v tej prilogi:

| Kategorija vozila | Vrednost, izražena v dB (A) |

I.1.1 | Vozila, namenjena za prevoz potnikov, z največ devetimi sedeži, vključno z voznikovim sedežem. | 82 |

I.1.2 | Vozila, namenjena za prevoz potnikov, z več kakor devetimi sedeži, vključno z voznikovim sedežem, z dovoljeno največjo težo, ki ne presega 3,5 tone. | 84 |

I.1.3 | Vozila, namenjena za prevoz blaga, z največjo dovoljeno težo, ki ne presega 3,5 tone. | 84 |

I.1.4 | Vozila, namenjena za prevoz potnikov, z več kakor devetimi sedeži, vključno z voznikovim sedežem, z največjo dovoljeno težo, ki presega 3,5 tone. | 89 |

I.1.5 | Vozila, namenjena za prevoz blaga, z največjo dovoljeno težo, ki presega 3,5 tone. | 89 |

I.1.6 | Vozila, namenjena za prevoz potnikov, z več kakor devetimi sedeži, vključno z voznikovim sedežem, z močjo motorja, ki znaša ali presega 200 KM DIN. | 91 |

I.1.7 | Vozila, namenjena za prevoz blaga, z močjo motorja, ki znaša ali presega 200 KM DIN in katerih največja dovoljena teža presega 12 ton. | 91 |

I.2 Merilni instrumenti

Hrup, ki ga oddajajo vozila, je treba meriti z merilnikom hrupa, opisanim v Publikaciji 179, prva izdaja (1965) Mednarodne elektrotehniške komisije.

I.3 Pogoji merjenja

Meritve je treba opraviti na neobremenjenih vozilih na dovolj tihem in odprtem prostoru (hrup okolja in hrup vetra morata biti najmanj 10 dB (A) nižja od merjenega hrupa).

Ta prostor je lahko odprt, ima premer 50 m in raven središčni del s premerom najmanj 20 m, površina je obložena z betonom, asfaltom ali podobnim materialom in ni prekrita s pršičem, visoko travo, zemljo ali pepelom.

Površina preskusne steze ne sme povzročati čezmernega hrupa avtopnevmatik. Ta pogoj velja samo za meritve hrupa, ki ga povzročajo gibajoča se vozila.

Meritve je treba opraviti ob lepem vremenu z malo vetra. V bližini vozila ali mikrofona ne sme biti nobena druga oseba razen opazovalca, ki odčitava vrednosti z merilne naprave, saj lahko prisotnost opazovalcev v bližini vozila ali mikrofona znatno vpliva na vrednosti, odčitane na merilnem aparatu. Pri odčitavanju vrednosti je treba zanemariti vidno nihanje kazalca, ki se ne zdi povezano z značilnostmi splošne ravni hrupa.

I.4 Način meritve

I.4.1 Meritev hrupa pri gibajočih se vozilih (za homologacijo)

Na vsaki strani vozila se opravita najmanj dve meritvi. Zaradi uravnavanja se lahko opravijo predhodne meritve, vendar jih je treba zanemariti.

Mikrofon se postavi 1,2 m nad ravnjo podlage v oddaljenosti 7,5 m od poti srednjice vozila CC, merjeno vzdolž pravokotnice PP’ na to črto (slika 1).

Na preskusni stezi se označita dve črti, AA’ in BB’, ki sta vzporedni s črto PP’ ter 10 metrov pred to črto in 10 metrov za njo. Vozila se morajo približevati črti AA’ z enakomerno hitrostjo, kakor je opredeljena spodaj. Takrat je treba čim hitreje popolnoma pritisniti pedal za plin in ga držati popolnoma pritisnjenega, dokler zadnji del vozila [1] ne prečka črte BB’; takrat je treba pedal za plin čim hitreje spet spustiti.

Rezultat meritve je največja registrirana raven hrupa.

I.4.1.1 Vozila brez menjalnika

Vozilo se mora približevati črti AA’ z enakomerno hitrostjo, ki ustreza najnižji med naslednjimi tremi hitrostmi:

- pri vrtljajih motorja, ki znašajo tri četrtine vrtljajev, pri katerih motor razvije največjo moč;

- pri vrtljajih motorja, ki znašajo tri četrtine največjega števila vrtljajev motorja, ki ga omogoča regulator;

- 50 km/h.

I.4.1.2 Vozila z ročnim menjalnikom

I.4.1.2.1 — Menjalnik se prestavi v drugo prestavo, če ima vozilo menjalnik z dvema, tremi ali štirimi prestavami;

I.4.1.2.2 — Menjalnik se prestavi v tretjo prestavo, če ima vozilo več kakor štiri prestave;

I.4.1.2.3 — Pri vozilih, ki imajo vgrajen reduktor (na menjalniku ali na gnani premi), se uporabi prestava, ki omogoča največjo hitrost.

Vozilo se mora približevati črti AA’ z enakomerno hitrostjo, ki ustreza najnižji izmed naslednjih treh hitrosti:

- s hitrostjo motorja, ki znaša tri četrtine hitrosti motorja, pri kateri motor razvije največjo moč;

- s hitrostjo motorja, ki znaša tri četrtine največje hitrosti motorja, ki jo omogoča regulator;

- 50 km/h.

I.4.1.3 Vozila z avtomatskim menjalnikom

Vozilo se mora približevati črti AA’ z enakomerno hitrostjo, ki ustreza najnižji izmed naslednjih dveh hitrosti:

- 50 km/h;

- tri četrtine največje hitrosti.

Če je mogoče, je treba postaviti izbirno ročico menjalnika v položaj za "normalno" vožnjo po mestu.

I.4.1.4 Obdelava rezultatov

I.4.1.4.1 Zaradi upoštevanja netočnosti merilnih naprav je treba določiti rezultat vsake meritve tako, da se od odčitane vrednosti odšteje 1 dB (A).

I.4.1.4.2 Meritve se štejejo za veljavne, če razlika med zaporednima meritvama na isti strani vozila ne presega 2 dB (A).

I.4.1.4.3 Kot rezultat preskusa velja najvišja izmerjena raven hrupa. Če ta rezultat za 1 dB (A) presega najvišjo dovoljeno raven hrupa za vrsto vozila, ki se preskuša, je treba opraviti še dve meritvi. Pri tem morajo biti trije od štirih tako pridobljenih rezultatov meritev znotraj predpisanih mejnih vrednosti.

+++++ TIFF +++++

Merilna mesta pri meritvah na gibajočih se vozilih

I.4.2 Meritev hrupa pri mirujočih vozilih

I.4.2.1 Položaj merilnika za raven hrupa

Meritve se opravijo v točki X (kakor kaže slika 2) v oddaljenosti 7 m od najbližje površine vozila.

Mikrofon se postavi na višini 1,2 m nad podlago.

I.4.2.2 Število meritev

Opravita se najmanj dve meritvi.

I.4.2.3 Stanje vozila pri preskusu

Motor vozila brez regulatorja vrtilne frekvence mora teči pri vrtilni frekvenci, ustrezni trem četrtinam vrtilne frekvence, pri kateri motor po podatkih proizvajalca razvije največjo moč. Vrtilno frekvenco motorja je treba določiti z neodvisno napravo, na primer na valjih in z merilnikom hitrosti. Če je motor opremljen z regulatorjem, ki preprečuje, da bi motor presegel vrtilno frekvenco, pri kateri doseže največjo moč, mora delovati z največjo vrtilno frekvenco, ki jo omogoča regulator.

Pred opravljanjem kakršnih koli meritev je treba motor ogreti na normalno temperaturo obratovanja.

I.4.2.4 Obdelava rezultatov

V poročilu je treba navesti vsako zapisano odčitavanje.

Prav tako je treba, kadar je mogoče, prikazati metodo, uporabljeno za izračunavanje moči motorja. Navesti je treba tudi stanje obremenitve vozila.

Meritve se štejejo za veljavne, če razlika med zaporednima meritvama na isti strani vozila ne presega 2 dB (A).

Najvišja registrirana vrednost velja za rezultat meritve.

+++++ TIFF +++++

Merilna mesta pri meritvah hrupa na mirujočih vozilih

II. IZPUŠNI SISTEM (GLUŠNIK)

II.1 Če je vozilo opremljeno z napravo za zmanjšanje izpušnega hrupa (glušnikom), je treba izpolniti zahteve razdelka II. Če je sesalni priključek motorja opremljen z zračnim filtrom, ki je potreben zaradi zagotovitve izpolnjevanja zahteve dovoljene ravni hrupa, je treba šteti filter za del glušnika in tudi za ta filter uporabiti zahteve iz razdelka II.

II.2 Risbo izpušnega sistema je treba priložiti k certifikatu o homologaciji vozila.

II.3 Na glušniku morata biti jasno, čitljivo in neizbrisno navedena oznaka proizvajalca in tip.

II.4 Pri izdelavi glušnikov je dovoljeno uporabiti absorpcijski vlaknati material samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

II.4.1 Absorpcijski vlaknati material ni nameščen v tistih delih glušnika, skozi katere se pretakajo plini.

II.4.2 Ustrezni pripomočki zagotavljajo, da absorpcijski vlaknati material med celotno uporabo glušnika ostane v položaju, kakor je bil nameščen.

II.4.3 Absorpcijski vlaknati material mora biti odporen proti temperaturi, najmanj 20 % višji od obratovalne temperature, ki lahko nastane v delu glušnika, kjer je nameščen.

[1] Če ima vozilo priklopnik ali polpriklopnik, se ta pri določanju prečkanja linije BB’ ne upošteva.

--------------------------------------------------