31969L0335



Uradni list L 249 , 03/10/1969 str. 0025 - 0029
danska posebna izdaja: serija I poglavje 1969(II) str. 0405
angleška posebna izdaja: serija I poglavje 1969(II) str. 0412
grška posebna izdaja: poglavje 09 zvezek 1 str. 0020
španska posebna izdaja: poglavje 09 zvezek 1 str. 0022
portugalska posebna izdaja poglavje 09 zvezek 1 str. 0022


Direktiva Sveta

z dne 17. julija 1969

o posrednih davkih na zbiranje kapitala

(69/335/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 99 in 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker je cilj Pogodbe ustvariti gospodarsko unijo s podobnimi značilnostmi, kakor jih ima notranji trg, in ker je pospeševanje prostega pretoka kapitala eden od bistvenih pogojev za doseganje tega cilja;

ker posredni davki na zbiranje kapitala, uveljavljeni v državah članicah, in sicer dajatev, ki se obračunava družbam na vložek kapitala, in kolkovina na vrednostne papirje, povzročajo diskriminacijo, dvojno obdavčenje in neskladja, ki so v nasprotju s prostim pretokom kapitala, in jih je zato treba odpraviti z usklajevanjem;

ker mora biti usklajevanje takih davkov na zbiranje kapitala urejeno tako, da se kar najbolj zmanjšajo proračunske posledice za države članice;

ker je obračunavanje kolkovine v državi članici na vrednostne papirje drugih držav članic, ki so uvedeni ali izdani na njenem ozemlju, v nasprotju z zamislijo o skupnem trgu, ki ima značilnosti notranjega trga; ker je poleg tega postalo očitno, da je ohranjanje kolkovine na izdajo vrednostnih papirjev za notranja posojila in uvedbo ali izdajo tujih vrednostnih papirjev na trgu države članice z gospodarskega stališča nezaželeno in ni v skladu s trenutnim razvojem davčne zakonodaje držav članic na tem področju;

ker je v teh okoliščinah priporočljivo, da se odpravi kolkovina na vrednostne papirje ne glede na izvor teh vrednostnih papirjev in ne glede na to, ali pomenijo lastni kapital družbe ali tuji kapital;

ker zamisel o skupnem trgu, ki ima značilnosti notranjega trga, pomeni, da naj bi se dajatev na zbiranje kapitala družbe na skupnem trgu obračunala samo enkrat in naj bi bila njena raven enaka v vseh državah članicah, da ne bo v nasprotju s pretokom kapitala;

ker bi bilo treba zato to dajatev uskladiti tako glede njenih struktur kakor glede stopenj;

ker bi lahko ohranjanje drugih posrednih davkov z enakimi značilnostmi, kakor jih imata dajatev na kapital ali kolkovina na vrednostne papirje, onemogočilo namen ukrepov, predvidenih v tej direktivi, in bi bilo torej te davke treba odpraviti,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Države članice obračunajo kapitalskim družbam dajatev na vložke kapitala v skladu z določbami členov 2 do 9 in v nadaljevanju imenovano "dajatev na kapital".

Člen 2

1. Transakcije, ki so zavezane dajatvi na kapital, so obdavčljive samo v državi članici, na ozemlju katere je sedež dejanske uprave kapitalske družbe v času opravljanja teh transakcij.

2. Če je sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi in registrirani sedež te družbe v državi članici, so transakcije, zavezane dajatvi na kapital, obdavčljive v državi članici, v kateri je registrirani sedež.

3. Če sta registrirani sedež in sedež dejanske uprave kapitalske družbe v tretji državi, se lahko zagotavljanje kapitala v obliki stalnih ali gibljivih sredstev podružnici v državi članici obdavči v državi članici, na ozemlju katere je ta podružnica.

Člen 3

1. Za namene te direktive izraz "kapitalska družba" pomeni:

družbe po zakonodaji Belgije, Nemčije, Francije, Italije, Luksemburga in Nizozemske [3], znane kot:

- société anonymenaamloze vennootschap, Aktiengesellschaft, société anonyme, società per azioni, société anonyme, naamloze vennootschap;

- société en commandite par actionscommanditaire vennootschap op aandelen, Kommanditgesellschaft auf Aktien, société en commandite par actions, società in accomandita per azioni, société en commandite par actions, commanditaire vennootschap op aandelen;

- société de personnes à responsabilité limitéepersonenvennootschap met beperkte aansprakelijkheid, Gesellschaft mit beschränkter Haftung, société à responsabilité limitée, società a responsabilità limitata, société à responsabilité limitée;

(b) katero koli družbo, združenje ali pravno osebo z deleži v kapitalu ali sredstvih, s katerimi se lahko trguje na borzi;

(c) katero koli družbo, združenje ali pravno osebo, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, katere člani imajo pravico ravnanja s svojimi deleži v korist tretjih oseb brez poprejšnjega dovoljenja in odgovarjajo za dolgove te družbe, združenja ali pravne osebe samo v višini svojih deležev.

2. Za namene uporabe te direktive se katera koli druga družba, združenje ali pravna oseba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, šteje za kapitalsko družbo. Kljub temu ima država članica pravico, da je ne šteje kot tako za namene obračunavanja dajatve na kapital.

Člen 4

1. Dajatvi na kapital so zavezane naslednje transakcije:

(a) ustanovitev kapitalske družbe;

(b) preoblikovanje družbe, združenja ali pravne osebe, ki ni kapitalska družba, v kapitalsko družbo;

(c) povečanje kapitala kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste;

(d) povečanje sredstev kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste za plačilo, ne z deležem v kapitalu ali sredstvih družbe, ampak z enakimi pravicami, kakor jih imajo člani, kot so glasovalne pravice, udeležba v dobičku ali udeležba v presežku po likvidaciji;

(e) prenos sedeža dejanske uprave družbe, združenja ali pravne osebe, ki ima registrirani sedež v tretji državi, iz tretje države v državo članico, ki se v tej državi članici za namene obračunavanja dajatve na kapital šteje za kapitalsko družbo;

(f) prenos registriranega sedeža družbe, združenja ali pravne osebe, ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, iz tretje države v državo članico, ki se v tej državi članici za namene obračunavanja dajatve na kapital šteje za kapitalsko družbo;

(g) prenos sedeža dejanske uprave družbe, združenja ali pravne osebe iz države članice v drugo državo članico, ki se za namene obračunavanja dajatve na kapital v tej drugi državi članici šteje za kapitalsko družbo, ne šteje pa se za kapitalsko družbo v prvi državi članici;

(h) prenos registriranega sedeža družbe, podjetja, združenja ali pravne osebe, ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, iz države članice v drugo državo članico, ki se v tej drugi državi članici za namene obračunavanja dajatve na kapital šteje za kapitalsko družbo, ne šteje pa se za kapitalsko družbo v prvi državi članici.

2. Dajatvi na kapital so lahko zavezane naslednje transakcije:

(a) povečanje kapitala kapitalske družbe s kapitalizacijo dobička ali trajnih ali začasnih rezerv;

(b) povečanje sredstev kapitalske družbe prek storitev člana, ki ne povzročijo povečanja kapitala družbe, temveč je njihova posledica sprememba pravic v družbi ali pa lahko povečajo vrednost deležev družbe;

(c) posojilo, ki ga najame kapitalska družba, če je posojilodajalec upravičen do udeležbe v dobičku družbe;

(d) posojilo, ki ga najame kapitalska družba za člana ali njegovega zakonca ali otroka, ali posojilo, ki ga najame za tretjo stranko, če zanj jamči član, pod pogojem, da imajo taka posojila enako vlogo kot povečanje kapitala družbe.

3. Ustanovitev v smislu odstavka 1(a) ne vključuje nobene spremembe ustanovitvene listine ali pravil kapitalske družbe in zlasti ne:

(a) preoblikovanja kapitalske družbe v drugačno obliko kapitalske družbe;

(b) prenosa sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža družbe, združenja ali pravne osebe iz države članice v drugo državo članico, ki se za namene obračunavanja dajatve na kapital v obeh državah članicah šteje za kapitalsko družbo;

(c) spremembo predmeta poslovanja kapitalske družbe;

(d) podaljšanje časa obstoja kapitalske družbe.

Člen 5

1. Dajatev se obračuna:

(a) pri ustanovitvi kapitalske družbe ali povečanju njenega kapitala ali sredstev, kakor je navedeno v členu 4(1)(a), (c) in (d): od dejanske vrednosti sredstev katere koli vrste, ki jih vložijo ali naj bi jih vložili člani, po odbitku predvidenih obveznosti in stroškov, ki jih ima družba zaradi vsakega vložka. Države članice lahko odložijo obračunavanje dajatve na kapital, dokler vložki niso vplačani;

(b) pri preoblikovanju v kapitalsko družbo ali prenosu sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža kapitalske družbe, kakor je navedeno v členu 4(1)(b), (e), (f), (g) in (h); od dejanske vrednosti sredstev katere koli vrste, ki pripadajo družbi v času preoblikovanja ali prenosa, po odbitku obveznosti in stroškov, za katere je družba odgovorna v tem času;

(c) pri povečanju kapitala s kapitalizacijo rezerv dobička ali rezervacij, kakor je navedeno v členu 4(2)(a): od nominalnega zneska takega povečanja;

(d) pri povečanju sredstev, kakor je navedeno v členu 4(2)(b): od dejanske vrednosti opravljenih storitev po odbitku predvidenih obveznosti in stroškov, ki jih ima družba zaradi opravljanja teh storitev;

(e) pri posojilih, navedenih v členu 4(2)(c) in (d): od nominalnega zneska najetega posojila.

2. V primerih iz odstavka 1(a), (b) in (c) znesek, od katerega se obračuna dajatev, ne sme biti manjši od dejanske vrednosti deležev družbe, ki so dodeljeni ali pripadajo vsakemu članu, ali od nominalnega zneska teh deležev, če ta presega njihovo dejansko vrednost.

3. Znesek, od katerega se obračuna dajatev pri povečanju kapitala, ne vključuje:

- zneska sredstev kapitalske družbe, ki so namenjena za povečanje kapitala in so že bila zavezana dajatvi na kapital;

- zneska posojil, ki jih je najela kapitalska družba, ki so spremenjena v deleže družbe in so že bila zavezana dajatvi na kapital.

Člen 6

1. Vsaka država članica lahko iz osnove za odmero, določene v skladu s členom 5, izključi znesek kapitala, ki ga je vložil član z neomejeno odgovornostjo za obveznosti kapitalske družbe, pa tudi delež takega člana v sredstvih družbe.

2. Kadar država članica uveljavi pravico iz odstavka 1, se dajatvi na kapital zaveže:

- prenos sedeža dejanske uprave kapitalske družbe v drugo državo članico, ki ne uveljavlja te pravice;

- prenos registriranega sedeža kapitalske družbe, ki ima sedež dejanske uprave v tretji državi, v drugo državo članico, ki ne uveljavlja te pravice;

- katera koli transakcija, ki povzroči, da je odgovornost člana omejena na njegov delež v kapitalu družbe, zlasti kadar omejitev odgovornosti izhaja iz preoblikovanja kapitalske družbe v drugo obliko kapitalske družbe.

Dajatev na kapital se obračuna v vseh takih primerih od vrednosti deleža v sredstvih družbe, ki pripada članom z neomejeno odgovornostjo za obveznosti družbe.

Člen 7

1. Do začetka veljavnosti določb, ki naj bi jih sprejel Svet v skladu z odstavkom 2:

(a) stopnja dajatve na kapital ne sme presegati 2 % ali biti nižja od 1 %;

(b) ta stopnja se zniža za 50 % ali več, če ena ali več kapitalskih družb prenese vsa svoja sredstva in obveznosti ali enega ali več delov svojega poslovanja na eno ali več kapitalskih družb, ki so v postopku ustanavljanja ali že obstajajo.

To znižanje velja ob pogoju, da:

- plačilo za vložke sestavlja izključno razporeditev deležev družbe ali družb, čeprav imajo države članice pravico razširiti uporabo znižanja na primere, v katerih plačilo za vložke sestoji iz razporeditve deležev družbe ali družb skupaj s plačilom v gotovini, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti delnic;

- imajo družbe, ki sodelujejo v transakciji, sedež dejanske uprave ali registrirani sedež na ozemlju države članice;

(c) stopnja dajatve na kapital se lahko zniža na 0,5 % do 1. januarja 1973 in na 1 % od tega datuma ob ustanovitvi ali povečanju kapitala holdingov ali investicijskih družb, katerih edini predmet poslovanja je posest delnic drugih podjetij in upravljanje ter donosno uporabljanje teh delnic, pod pogojem, da se te družbe ne ukvarjajo z industrijsko dejavnostjo ali trgovino za lasten račun in ne poslujejo kakor trgovinsko podjetje, odprto javnosti.

2. Da bi Svet lahko določil skupne stopnje dajatve na kapital pred koncem prehodnega obdobja, Komisija predloži Svetu predlog o tem vprašanju pred 1. januarjem 1971.

3. Pri povečanju kapitala družbe v skladu s členom 4(1)(c) po zmanjšanju kapitala družbe zaradi izgub se lahko stopnja zniža za tisti del povečanja, ki ustreza zmanjšanju kapitala, če do povečanja pride v štirih letih po zmanjšanju kapitala.

4. Kadar država članica uveljavi pravico iz člena 4(2), se lahko dajatev na kapital zaračuna po znižani stopnji.

Člen 8

Država članica lahko delno ali popolno oprosti dajatve na kapital transakcije iz člena 4(1) in (2), ki se nanašajo na:

- kapitalske družbe, ki opravljajo javne storitve, kot so prevozna podjetja, pristaniške uprave ali podjetja za oskrbo z vodo, plinom ali elektriko, v primerih, ko imajo država ali regionalne ali lokalne oblasti v lasti najmanj polovico kapitala družbe;

- kapitalske družbe, ki si v skladu s svojimi pravili in dejansko prizadevajo izključno in neposredno za kulturne, dobrodelne, podporne ali izobraževalne cilje.

Člen 9

Določene vrste transakcij ali kapitalskih družb so lahko predmet oprostitev, znižanj ali povečanj stopenj, da bi se dosegla poštenost obdavčitve, ali zaradi socialnih vidikov, ali da bi državi članici omogočili obravnavo posebnih situacij. Država članica, ki predlaga uvedbo takega ukrepa, predloži zadevo Komisiji pravočasno in ob upoštevanju uporabe člena 102 Pogodbe.

Člen 10

Razen dajatve na kapital države članice družbam, združenjem ali pravnim osebam, ki poslujejo zaradi pridobivanja dobička, ne obračunajo nobenih drugih davkov:

(a) v zvezi s transakcijami iz člena 4;

(b) v zvezi z vložki, posojili ali opravljanjem storitev, ki so del transakcij iz člena 4;

(c) v zvezi z registracijo ali katero koli drugo formalnostjo, ki ji je družba, združenje ali pravna oseba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, lahko zavezana pred začetkom poslovanja zaradi svoje pravne oblike.

Člen 11

Države članice ne zavežejo nobeni obliki obdavčitve:

(a) oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja z delnicami, deleži ali drugimi vrednostnimi papirji enake vrste ali s potrdili, ki predstavljajo take vrednostne papirje, ne glede na to, kdo jih je izdal;

(b) posojil, vključno z državnimi obveznicami, najetih z izdajo zadolžnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ne glede na to, kdo jih je izdal, ali katerih koli formalnosti, povezanih z njimi, ali oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja s temi zadolžnicami ali drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji.

Člen 12

1. Ne glede na člena 10 in 11 lahko države članice obračunajo:

(a) dajatve na prenos vrednostnih papirjev, zaračunane bodisi pavšalno ali ne;

(b) dajatve na prenos, vključno z davki na registracijo nepremičnin, na prenos poslovanja ali nepremičnin na svojem ozemlju družbi, združenju ali pravni osebi, ki posluje zaradi pridobivanja dobička;

(c) dajatve na prenos na sredstva katere koli vrste, prenesena v družbo, združenje ali pravno osebo, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, če je tako premoženje preneseno za plačilo, razen za deleže družbe;

(d) dajatve na ustanovitev, vpis ali izbris hipotek ali drugih pravic na zemljišču ali drugem premoženju;

(e) dajatve, ki se plačajo kot pristojbine ali takse;

(f) davek na dodano vrednost.

2. Dajatve in davki iz odstavka 1(b), (c), (d) in (e) so enaki ne glede na to, ali je sedež dejanske uprave ali registrirani sedež družbe, združenja ali pravne osebe, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, na ozemlju države članice, ki obračunava dajatve ali davke, ali ne; prav tako pa te dajatve in davki ne morejo presegati tistih, ki se uporabljajo za podobne transakcije v državi članici, ki jih obračunava.

Člen 13

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1972 in o tem nemudoma obvestijo Komisijo.

Člen 14

Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih pozneje na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. julija 1969

Za Svet

Predsednik

H. J. Witteveen

[1] UL 119, 3.7.1965, str. 2057/65.

[2] UL 134, 23.7.1965, str. 2227/65.

[3] Rezultat tehnične prilagoditve, ki jo je Komisija predložila Svetu, je naslednji:v členu 3(1)(a)

- se beseda "in"

- nadomesti z vejico– za besedo "Nizozemske" se doda: "Združenega kraljestva, Irske, Danske in Norveške"

- v prvi alinei odstavka se za besedama

- "naamloze vennootschap"

- doda:

- "družbe z omejeno odgovornostjo, ki so ustanovljene in registrirane po aktu, ki ureja gospodarske družbe ali aktu, ki ureja delniške družbe ali ustanovljene z listino ali zasebnim aktom Parlamenta, Aktieselskab, Aksjeselskap."

- v drugi alinei odstavka se za besedami

- "commanditaire vennootschap op aandelen"

- doda:

- "Kommandit-aktieselskab, Kommandittaksjeselskap"

--------------------------------------------------