Kadrovski predpisi

OPOMBA

K DELOMA I IN II [1]

Kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti [2], ki se uporabljajo od 5. marca 1968, kakor določata člena 2 in 3 Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 (Uradni list Evropskih skupnosti L 56, 4.3.1968 - posebna izdaja 1968, 1. december 1972) in naslednje uredbe o spremembah navedene uredbe sestavljajo to prečiščeno besedilo. Prečiščeno besedilo je pripravljeno le kot informacija in ni pravno zavezujoče. [3] Številke v oklepajih ob nekaterih členih ustrezajo številkam, navedenim spodaj, in se nanašajo na uredbe, s katerimi so bile spremenjene.

(1) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2278/69 (UL L 289, 17.11.1969, str. 1)

(2) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 95/70 (UL L 15, 21.1.1970, št. 1)

(3) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 96/70 (UL L 15, 21.1.1970, št. 4)

(4) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 16/71 (UL L 5, 7.1.1971, št. 1)

(5) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2653/71 (UL L 276, 16.12.1971, št. 1)

(6) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2654/71 (UL L 276, 16.12.1971, št. 6)

(7) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1369/72 (UL L 149, 1.7.1972, št. 1)

(8) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1473/72 (UL L 160, 16.7.1972, št. 1)

(9) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2647/72 (UL L 283, 20.12.1972, št. 1)

(10) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 558/73 (UL L 55, 28.2.1973, št. 1)

(11) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2188/73 (UL L 223, 11.8.1973, št. 1)

(12) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2/74 (UL L 2, 3.1.1974, št. 1)

(13) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3191/74 (UL L 341, 20.12.1974, št. 1)

(14) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 711/75 (UL L 71, 20.3.1975, št. 1)

(15) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1009/75 (UL L 98, 19.4.1975, št. 1)

(16) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 1601/75 (UL L 164, 27.6.1975, št. 1)

(17) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2577/75 (UL L 263, 11.10.1975, št. 1)

(18) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2615/76 (UL L 299, 29.10.1976, št. 1)

(19) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3177/76 (UL L 359, 30.12.1976, št. 1)

(20) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3178/76 (UL L 359, 30.12.1976, št. 9)

(21) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 1376/77 (UL L 157, 28.6.1977, št. 1)

(22) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2687/77 (UL L 314, 8.12.1977, št. 1)

(23) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2859/77 (UL L 330, 23.12.1977, št. 1)

(24) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 912/78 (UL L 119, 3.5.1978, št. 1)

(25) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 914/78 (UL L 119, 3.5.1978, št. 8)

(26) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2711/78 (UL L 328, 23.11.1978, št. 1)

(27) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3084/78 (UL L 369, 29.12.1978, št. 1)

(28) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3085/78 (UL L 369, 29.12.1978, št. 6)

(29) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2955/79 (UL L 336, 29.12.1979, št. 1)

(30) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 160/80 (UL L 20, 26.1.1980, št. 1)

(31) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 161/80 (UL L 20, 26.1.1980, št. 5)

(32) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 187/81 (UL L 21, 24.1.1981, št. 18) in

Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 397/81 (UL L 46, 19.2.1981, št. 1)

(33) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2780/81 (UL L 271, 26.9.1981, št. 1)

(34) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3821/81 (UL L 386, 31.12.1981, št. 1)

(35) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 371/82 (UL L 47, 19.2.1982, št. 8)

(36) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 372/82 (UL L 47, 19.2.1982, št. 13)

(37) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3139/82 (UL L 331, 26.11.1982, št. 1)

(38) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 440/83 (UL L 53, 26.2.1983, št. 1)

(39) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 1819/83 (UL L 180, 5.7.1983, št. 1)

(40) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2074/83 (UL L 203, 27.7.1983, št. 1)

(41) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3647/83 (UL L 361, 24.12.1983, št. 1)

(42) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 419/85 (UL L 51, 21.2.1985, št. 1)

(43) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 420/85 (UL L 51, 21.2.1985, št. 6)

(44) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1578/85 (UL L 154, 13.6.1985, št. 1)

(45) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1915/85 (UL L 180, 12.7.1985, št. 3)

(46) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2799/85 (UL L 265, 8.10.1985, št. 1)

(47) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3580/85 (UL L 343, 20.12.1985, št. 1)

(48) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3855/86 (UL L 359, 19.12.1986, št. 1)

(49) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3856/86 (UL L 359, 19.12.1986, št. 5)

(50) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 793/87 (UL L 79, 21.3.1987, št. 1)

(51) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3019/87 (UL L 286, 9.10.1987, št. 3)

(52) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3212/87 (UL L 307, 29.10.1987, št. 1)

(53) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3784/87 (UL L 356, 18.12.1987, št. 1)

(54) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2338/88 (UL L 204, 29.7.1988, št. 1)

(55) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2339/88 (UL L 204, 29.7.1988, št. 5)

(56) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3982/88 (UL L 354, 22.12.1988, št. 1)

(57) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 2187/89 (UL L 209, 21.7.1989, št. 1)

(58) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3728/89 (UL L 364, 14.12.1989, št. 1)

(59) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2258/90 (UL L 204, 2.8.1990, št. 1)

(60) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3736/90 (UL L 360, 22.12.1990, št. 1)

(61) Uredba (EGS) št. 2232/91 (UL L 204, 22.7.1991, št. 1)

(62) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3830/91 (UL L 361, 31.12.1991, št. 1)

(63) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3831/91 (UL L 361, 31.12.1991, št. 7)

(64) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3832/91 (UL L 361, 31.12.1991, št. 9)

(65) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3833/91 (UL L 361, 31.12.1991, št. 10)

(66) Uredba (ESPJ, EGS, Euratom) št. 3834/91 (UL L 361, 31.12.1991, št. 13)

(67) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 571/92 (UL L 62, 7.3.1992, št. 1)

(68) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3761/92 (UL L 383, 29.12.1992, št. 1)

(69) Uredba (EGS, Euratom, ESPJ) št. 3947/92 (UL L 404, 31.12.1992, št. 1)

(70) Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3608/93 (UL L 328, 29.12.1993, št. 1)

(71) Uredba (ESPJ, ES, Euratom) št. 3161/94 (UL L 335, 23.12.1994, št. 1),

spremenjena z Uredbo (ES, Euratom, ESPJ) št. 1197/95 (UL L 119, 30.5.1995, št. 1)

(72) Uredba (ESPJ, ES, Euratom) št. 2963/95 (UL L 310, 22.12.1995, št. 1)

(73) Uredba (Euratom, ESPJ, ES) št. 1354/96 (UL L 175, 13.7.1996, št. 1)

(74) Uredba (Euratom, ESPJ, ES) št. 2485/96 (UL L 338, 28.12.1996, št. 1)

(75) Uredba (ESPJ, ES, Euratom) št. 2192/97 (UL L 301, 5.11.1997, št. 5.)

(76) Uredba (ESPJ, ES, Euratom) št. 2591/97 (UL L 351, 23.12.1997, št. 1)

(77) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 781/98 (UL L 113, 15.04.1998, št. 4)

(78) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 2458/98 (UL L 307, 17.11.1998, št. 1)

(79) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 2594/98 (UL L 325, 3.12.1998, št. 1)

(80) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 2762/98 (UL L 346, 22.12.1998, št. 1)

(81) Sporočilo Komisije drugim institucijam glede pretvorbe zneskov, predvidenih v Kadrovskih predpisih v evre št. 1999/C 60/09 (UL C 60, 3.02.1999, št. 11)

(82) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 620/1999 (UL L 78, 24.3.1999, št. 1)

(83) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 1238/1999 (UL L 150, 17.6.1999, št. 1)

(84) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 2700/1999 (UL L 327, 21.12.1999, št. 1).

(85) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 212/2000 (UL L 24, 29.1.2000, št. 1)

(86) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 628/2000 (UL L 76, 25.3.2000, št. 1)

(87) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 2804/2000 (UL L 326, 22.12.2000, št. 3)

(88) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 2805/2000 (UL L 326, 22.12.2000, št. 7)

(89) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 1986/2001 (UL L 271, 12.10.2001, št. 1)

(90) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 2581/2001 (UL L 345, 29.12.2001, št. 1)

(91) Uredba (ES, ESPJ, Euratom) št. 490/2002 (UL L 77, 20.3.2002, št. 1)

(92) Uredba (ES, Euratom) št. 2265/2002 (UL L 347, 20.12.2002, št. 1) [4]

[1] Ta kompendij je pripravila enota za Kadrovske predpise Komisije. Vse pripombe k tej objavi se lahko pošljejo na elektronski naslov ADMIN-QUICK-WAY@cec.eu.int.

[2] Ti Kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev so nadomestili Kadrovske predpise za uradnike in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo, določene v Uredbi Sveta št. 31 (EGS) in št. 11 (ESAE) z dne 18.12.1961 (UL 45, 14.6.1962 - Posebna izdaja 1959-62, november 1972) ter Kadrovske predpise za uradnike in pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske skupnosti za premog in jeklo.

[3] Prečiščena besedila pravnih aktov nimajo zakonodajnega statusa, če jih ne pripravi institucija, ki jih je sprejela. Ker je prečiščena besedila uredb Sveta iz tega kompendija pripravila Komisija, se je treba v primeru spora sklicevati na ustrezno uredbo Sveta (ustrezne uredbe Sveta), prvotno objavljeno v Uradnem listu, in ne na to prečiščeno besedilo.Ob tem je treba povedati, da je kompendij pripravljen zelo skrbno in v upanju, da bo dragocen vir informacij ter uporabno orodje.

[4] S to uredbo so se nazadnje prilagodili osebni prejemki uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti v skladu s členom 65 Kadrovskih predpisov.

--------------------------------------------------

I

Kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti

Naslov I: Splošne določbe

Naslov II: Pravice in obveznosti uradnikov

Naslov III: Uradniška kariera

Poglavje 1: Zaposlovanje

Poglavje 2: Upravni status

Oddelek 1: Aktivna zaposlitev

Oddelek 2: Napotitev

Oddelek 3: Dopust iz osebnih razlogov

Oddelek 4: Neaktivni status

Oddelek 5: Dopust zaradi služenja vojaškega roka

Poglavje 3: Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje

Poglavje 4: Prenehanje delovnega razmerja

Oddelek 1: Odstop

Oddelek 2: Obvezni odstop

Oddelek 3: Upokojitev v interesu službe

Oddelek 4: Odpust zaradi nesposobnosti

Oddelek 5: Upokojitev

Oddelek 6: Častni položaj

Naslov IV: Delovni pogoji uradnikov

Poglavje 1: Delovni čas

Poglavje 2: Dopust

Poglavje 3: Prazniki

Naslov V: Prejemki in dajatve iz socialne varnosti

Poglavje 1: Osebni prejemki in stroški

Oddelek 1: Osebni prejemki

Oddelek 2: Stroški

Poglavje 2: Dajatve iz socialne varnosti

Poglavje 3: Pokojnine

Poglavje 4: Izterjava neupravičenih plačil

Poglavje 5: Subrogacija v korist Skupnosti

Naslov VI: Disciplinski ukrepi

Naslov VII: Pritožbe

Naslov VIII: Posebne določbe za uradnike v znanstvenih ali tehničnih službah Skupnosti

Naslov VIIIA: Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi

Naslov IX: Prehodne in končne določbe

Poglavje 1: Prehodne določbe

Poglavje 2: Končne določbe

Priloga I: Osnovna delovna mesta in ustrezni karierni razredi

A. Osnovna delovna mesta in ustrezni karierni razredi za vsako kategorijo in za prevajalsko službo, predvideni v členu 5(4) Kadrovskih predpisov

B. Osnovna delovna mesta in ustrezni karierni razredi za uradnike v znanstvenih in tehničnih službah Skupnosti, predvideni v členu 92 Kadrovskih predpisov

Priloga II: Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov

Oddelek 1: Odbor uslužbencev

Oddelek 2: Skupni odbor

Oddelek 3: Disciplinska komisija

Oddelek 4: Invalidska komisija

Oddelek 5: Odbor za poročila

Priloga III: Natečaji

Priloga IV: Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov

Priloga IVa: Delo s polovičnim delovnim časom

Priloga V: Dopust

Oddelek 1: Letni dopust

Oddelek 2: Izredni dopust

Oddelek 3: Čas potovanja

Priloga VI: Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa

Priloga VII: Osebni prejemki in povračilo stroškov

Oddelek 1: Družinski dodatki

Oddelek 2: Nadomestilo za prebivanje v tujini

Oddelek 2a: Fiksni dodatek

Oddelek 2b: Dodatek za poučevanje

Oddelek 3: Povračilo stroškov

A. Nadomestilo za nastanitev

B. Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve

C. Potni stroški

D. Stroški selitve

E. Hranarina

F. Stroški službenega potovanja

G. Povračilo stroškov v fiksnem znesku

Oddelek 4: Plačilo pripadajočih zneskov

Priloga VIII: Sistem pokojninskega zavarovanja

Poglavje 1: Splošne določbe

Poglavje 2: Starostna pokojnina in odpravnina

Oddelek 1: Starostna pokojnina

Oddelek 2: Odpravnina

Poglavje 3: Invalidska pokojnina

Poglavje 4: Družinska pokojnina

Poglavje 5: Začasne pokojnine

Poglavje 6: Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke

Poglavje 7: Oddelek 1: Financiranje sistema pokojninskega zavarovanja

Oddelek 2: Izračun pokojnine

Oddelek 3: Plačila dajatev

Poglavje 8: Prehodne določbe

Priloga IX: Disciplinski postopek

Priloga X: Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi

Poglavje 1: Splošne določbe

Poglavje 2: Obveznosti

Poglavje 3: Delovni pogoji

Poglavje 4: Prejemki in dajatve iz socialne varnosti

Oddelek 1: Prejemki in družinski dodatki

Oddelek 2: Pravila, ki se nanašajo na povračilo stroškov

Oddelek 3: Dajatve iz socialne varnosti

Poglavje 5: Disciplinski postopek

Poglavje 6: Prehodne določbe

Priloga XI: Pravila za izvajanje členov 64 in 65 Kadrovskih predpisov

Poglavje 1: Letni pregled osebnih prejemkov

Oddelek 1: Dejavniki za določitev letnih prilagoditev

Oddelek 2: Ureditev letnega prilagajanja osebnih prejemkov

Poglavje 2: Začasne prilagoditve osebnih prejemkov

Poglavje 3: Države z visoko stopnjo inflacije

Poglavje 4: Oblikovanje ponderjev

Poglavje 5: Določba o izjemi

Poglavje 6: Vloga Statističnega urada Evropskih skupnosti in odnosi z nacionalnimi statističnimi uradi v državah članicah

Poglavje 7: Prehodna določba in klavzula o pregledu

Naslov I: Splošne določbe

Člen 1 (21) (73)

V teh kadrovskih predpisih "uradnik Skupnosti" pomeni vsako osebo, ki je bila imenovana, kakor predvidevajo ti kadrovski predpisi, na delovno mesto v eni od institucij Skupnosti z instrumentom, ki ga izda organ za imenovanja te institucije.

Razen če ni drugače določeno, se Ekonomsko-socialni odbor, Odbor regij in Varuh človekovih pravic Evropske unije v teh kadrovskih predpisih štejejo za institucije Skupnosti.

Člen 1a (77)

1. Uradniki so po teh kadrovskih predpisih upravičeni do enakega obravnavanja, brez neposredne ali posredne diskriminacije glede rase, političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja, spola ali spolne usmeritve, ne da bi to posegalo v posebne določbe, ki zahtevajo določen zakonski stan.

2. Da se v praksi zagotovi popolna enakost med moškimi in ženskami v poklicnem življenju, načelo enakega obravnavanja ne preprečuje institucijam Evropskih skupnosti, da ohranjajo ali sprejemajo ukrepe, ki omogočajo posebne ugodnosti, da se tako manj zastopanemu spolu olajša opravljanje poklicne dejavnosti ali da se preprečijo ali nadomestijo pomanjkljivosti na poklicnih poteh.

3. Institucije z dogovorom in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise določijo ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk na področjih, za katere veljajo ti kadrovski predpisi, in sprejmejo ustrezne določbe, zlasti za odpravo tistih dejanskih neenakosti, ki ovirajo možnosti žensk na teh področjih.

Člen 2 (69) (73)

Vsaka institucija določi, kdo izvaja pooblastila, ki jih ti kadrovski predpisi prenašajo na organ za imenovanja.

V zvezi z uradniki Ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij in sekretariata Varuha človekovih pravic Evropske unije poslovniki navedenih odborov in Varuha človekovih pravic določajo, kdo izvaja pooblastila, ki jih ti kadrovski predpisi prenašajo na organ za imenovanja.

Vendar pa lahko dve ali več institucij zadolžita oziroma zadolžijo eno izmed njih ali medinstitucionalno telo, da izvaja pooblastila organa za imenovanja glede zaposlovanja ter sistema socialne varnosti in pokojninskega sistema.

Člen 3

V instrumentu, s katerim se uradnik imenuje, je naveden datum začetka učinkovanja imenovanja; ta datum ne sme biti pred datumom, ko uradnik začne delati.

Člen 4

Imenovanje ali napredovanje je možno samo zaradi zapolnitve prostega delovnega mesta, kakor predvidevajo ti kadrovski predpisi.

Uslužbenci institucije se obvestijo o prostih delovnih mestih v tej instituciji, ko organ za imenovanja odloči, da je treba prosto delovno mesto zapolniti.

Če prostega delovnega mesta ni mogoče zapolniti s premestitvijo, napredovanjem ali notranjim natečajem, se o njem obvestijo uslužbenci treh Evropskih skupnosti.

Člen 5 (8)

1. Delovna mesta, ki jih urejajo ti kadrovski predpisi, se v skladu z vrsto in pomembnostjo nalog razvrstijo v padajočem vrstnem redu v štiri kategorije, in sicer A, B, C in D.

V kategoriji A je osem razredov, razdeljenih v karierne razrede, ki imajo praviloma po dva razreda za uslužbence, ki opravljajo upravne in svetovalne naloge, za katere se zahteva univerzitetna izobrazba ali enakovredne delovne izkušnje.

V kategoriji B je pet razredov, razdeljenih v karierne razrede, ki imajo praviloma po dva razreda za uslužbence, ki opravljajo izvedbene naloge, za katere se zahteva srednješolska izobrazba ali enakovredne delovne izkušnje.

V kategoriji C je pet razredov, razdeljenih v karierne razrede, ki imajo praviloma po dva razreda za uslužbence, ki opravljajo pisarniške naloge, za katere se zahteva srednješolska izobrazba ali enakovredne delovne izkušnje.

V kategoriji D so štirje razredi, razdeljeni v karierne razrede, ki imajo praviloma po dva razreda za uslužbence, ki opravljajo fizična ali tehnična dela, za katera se zahteva osnovnošolska izobrazba in, če je to potrebno, nekaj tehničnega usposabljanja.

Z odstopanjem od zgornjih določb in v skladu s postopkom za revizijo teh kadrovskih predpisov pa se iz delovnih mest istega strokovnega poklicnega področja lahko oblikujejo službe, ki privzamejo razrede iz ene ali več zgoraj navedenih kategorij.

2. Delovna mesta prevajalcev in tolmačev se uvrstijo v prevajalsko službo, označeno s črkama LA, s šestimi razredi, enakovrednimi razredom 3 do 8 kategorije A, ki so razdeljeni v karierne razrede, od katerih ima vsak praviloma po dva razreda.

3. Za vse uradnike iz iste kategorije ali iste službe veljajo enaki pogoji glede zaposlitve in kariere.

4. V Prilogi I je tabela z osnovnimi delovnimi mesti in ustreznimi kariernimi razredi.

Vsaka institucija na podlagi te tabele in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise iz člena 10 opredeli dela in naloge ter pooblastila za vsako osnovno delovno mesto.

Člen 6

V seznamu delovnih mest, ki je priložen k proračunu za vsako institucijo, je za vsako kategorijo in vsako službo navedeno število delovnih mest v vsakem razredu vsakega od kariernih razredov.

Člen 7 (8)

1. Organ za imenovanja, ki ravna izključno v interesu službe in ne glede na državljanstvo, razporedi vsakega uradnika z imenovanjem ali premestitvijo na delovno mesto v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu razredu.

Uradnik lahko zaprosi za premestitev znotraj svoje institucije.

2. Uradnik je lahko začasno razporejen na delovno mesto iz kariernega razreda svoje kategorije ali službe, ki je višje od njegovega dejanskega kariernega razreda. Od začetka četrtega meseca take začasne razporeditve prejema diferencialni dodatek v višini razlike med osebnimi prejemki za dejanski razred in stopnjo ter osebnimi prejemki, ki bi jih dobil za stopnjo v začetnem razredu, če bi bil imenovan v karierni razred začasnega delovnega mesta.

Začasna napotitev ne sme biti daljša od enega leta, razen če gre, neposredno ali posredno, za nadomeščanje uradnika, ki je bil iz službenih razlogov napoten na drugo delovno mesto, vpoklican na služenje vojaškega roka ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.

Člen 8

Uradnik, ki je napoten v drugo institucijo Evropskih skupnosti, lahko po šestih mesecih zaprosi za premestitev v navedeno institucijo.

Če uradnikova matična institucija in institucija, v katero je bil napoten, soglašata s premestitvijo, se šteje, da je bil uradnik v času svoje celotne kariere v Skupnosti zaposlen v slednji instituciji. Zaradi take premestitve ne dobi nobenih finančnih ugodnosti, do katerih je ob prenehanju delovnega razmerja v eni od institucij Skupnosti upravičen uradnik po teh kadrovskih predpisih.

Če odločitev o odobritvi prošnje vključuje razporeditev v razred, ki je višji od razreda v matični instituciji, se to šteje kot napredovanje; taka odločitev se lahko sprejme le v skladu s členom 45.

Člen 9 (69)

1. Ustanovijo se:

(a) v vsaki instituciji:

- odbor uslužbencev, ki je za različne kraje zaposlitve lahko organiziran v sekcijah;

- eden ali več skupnih odborov, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

- ena ali več disciplinskih komisij, glede na število uradnikov v krajih zaposlitve;

- odbor za poročila, po potrebi

(b) za Skupnosti:

- invalidska komisija,

ki opravlja naloge, dodeljene s temi kadrovskimi predpisi.

1a. Za izvajanje nekaterih določb teh kadrovskih predpisov se lahko za dve ali več institucij ustanovi splošen skupni odbor.

2. Sestavo in postopke organov določi vsaka institucija v skladu z določbami Priloge II.

Člani teh organov so navedeni v mesečnem kadrovskem biltenu Skupnosti.

3. Odbor uslužbencev zastopa interese zaposlenih nasproti instituciji in vzdržuje stalni stik med institucijo in zaposlenimi. Z izražanjem mnenj zaposlenih prispeva k dobremu delovanju službe.

Pristojne organe institucije obvešča o vseh vprašanjih skupnega pomena v zvezi z razlago in uporabo teh kadrovskih predpisov. Z odborom uslužbencev se je mogoče posvetovati o kateri koli tovrstni težavi.

Odbor uslužbencev predloži pristojnim organom pobude glede organizacije in delovanja službe ter predloge za zboljšanje delovnih pogojev ali splošnih življenjskih razmer zaposlenih.

Odbor sodeluje pri vodenju in nadziranju organov za socialne zadeve, ki jih v interesu zaposlenih ustanovi institucija. S soglasjem institucije lahko ustanovi take socialne službe.

4. Poleg nalog, dodeljenih po teh kadrovskih predpisih, se s skupnim odborom ali odbori lahko posvetuje organ za imenovanja ali odbor uslužbencev glede splošnih vprašanj, ki se enemu od slednjih zdijo primerna za predložitev v obravnavo.

5. Odbor za poročila mora dati mnenje o:

(a) postopku po zaključku poskusnega dela;

(b) odpustu zaradi nesposobnosti; in

(c) izboru delavcev, ki bi jih zadevalo kakršno koli krčenje v ustanovi.

Odbor zagotovi, da se periodična poročila o zaposlenih v vsaki od institucij pripravijo na enak način.

Člen 10

Ustanovi se odbor za kadrovske predpise, ki je sestavljen iz predstavnikov institucij Skupnosti in enakega števila predstavnikov njihovih odborov uslužbencev. O postopku imenovanja članov odbora za kadrovske predpise odločijo institucije v medsebojnem soglasju.

Poleg nalog, dodeljenih po teh kadrovskih predpisih, odbor lahko oblikuje predloge za revizijo Kadrovskih predpisov. Komisija se z odborom posvetuje o vseh predlogih za revizijo Kadrovskih predpisov; ta sporoči svoje mnenje v roku, ki ga določi Komisija. Odbor se sestane na zahtevo predsednika, institucije ali odbora uslužbencev institucije.

Zapisniki sestankov odbora se predložijo ustreznim organom.

Člen 10a (8)

Institucija predpiše roke, v katerih morajo odbor uslužbencev, skupni odbor ali odbor za kadrovske predpise dati zahtevana mnenja; ti roki ne smejo biti krajši od 15 delovnih dni. Če v predpisanem roku mnenje ni podano, institucija sprejme odločitev.

Naslov II: Pravice in obveznosti uradnikov

Člen 11

Uradnik ravna pri opravljanju svojih nalog in v svojem vedenju izključno v skladu z interesi Skupnosti; ne prosi za navodila, niti jih ne sprejema od nobene vlade, organa, organizacije ali osebe zunaj njegove institucije.

Brez dovoljenja organa za imenovanja ne sme sprejemati nobenih časti, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj svoje institucije, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

Člen 12

Uradnik se vzdrži vseh dejanj in zlasti javnega izražanja mnenj, ki bi lahko vplivala na ugled njegove službe.

V podjetjih, ki so v pristojnosti institucije, kateri pripada, ali ki poslujejo s to institucijo, ne sme imeti niti pridobiti, neposredno ali posredno, deleža take vrste ali obsega, ki bi lahko ogrozil njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog.

Uradnik, ki se želi vključiti v zunanjo dejavnost, plačano ali neplačano, ali opraviti kakršno koli nalogo zunaj Skupnosti, mora dobiti dovoljenje organa za imenovanja. Dovoljenja ne dobi, če je dejavnost ali naloga taka, da bi lahko vplivala na njegovo neodvisnost ali škodovala delu Skupnosti.

Člen 13

Uradnik mora obvestiti organ za imenovanja svoje institucije o zaposlitvi ali delu svojega zakonca. Če se izkaže, da narava te zaposlitve ni združljiva z zaposlitvijo uradnika, in če ta ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prenehala, organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom odloči, ali naj uradnik obdrži delovno mesto, se premesti na drugo delovno mesto ali naj se od njega zahteva, da odstopi.

Člen 14

Vsak uradnik, ki mora pri opravljanju svojih nalog odločati o zadevi, pri kateri ima glede njene obravnave ali glede njenega izida osebni interes, ki bi lahko vplival na njegovo neodvisnost, mora o tem obvestiti organ za imenovanja.

Člen 15

Uradnik, ki kandidira za voljeno javno funkcijo, prosi za dopust iz osebnih razlogov za obdobje, ki ne presega treh mesecev.

Organ za imenovanja preuči primer vsakega uradnika, izvoljenega v tako funkcijo. Z upoštevanjem pomembnosti funkcije in z njo povezanih dolžnosti za njenega nosilca organ za imenovanja odloči, ali je uradnik lahko še naprej aktivno zaposlen ali naj zaprosi za dopust iz osebnih razlogov.

Če se odloči za slednje, traja dopust tako dolgo kakor mandat, za katerega je bil uradnik izvoljen.

Člen 16

Uradnika po prenehanju delovnega razmerja še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Vsaka institucija po posvetovanju s skupnim odborom navede, katera delovna mesta preprečujejo uradnikom, ki so jih zasedali, da bi tri leta po prenehanju delovnega razmerja opravljali kakršno koli plačano ali neplačano zaposlitev ali delo, razen v skladu s spodnjimi določbami.

V teh treh letih se od vsakega uradnika, ki je zasedal tako delovno mesto, zahteva, da o nalogah ali zadolžitvah, ki bi jih od njega utegnili zahtevati, nemudoma obvesti institucije, kjer je bil zaposlen tri leta, preden je zapustil službo.

Institucija po posvetovanju s skupnim odborom v 15-ih dneh po prejetju takšne informacije obvesti zadevno osebo o tem, ali ji prepoveduje sprejeti take naloge ali zadolžitve.

Člen 17

Uradnik je dolžan spoštovati največjo diskretnost v zvezi z vsemi dejstvi in informacijami, s katerimi se seznani med ali v zvezi z izvajanjem svojih nalog; nepooblaščenim osebam ne sme v nobenem primeru razkriti dokumentov ali informacij, ki še niso bili javno objavljeni. Ta obveznost velja tudi po prenehanju delovnega razmerja.

Uradnik ne sme niti sam niti skupaj z drugimi objaviti ali sprožiti objavo katere koli zadeve v zvezi z delom Skupnosti brez dovoljenja organa za imenovanja. Dovoljenje se lahko zavrne le, kadar bi predlagana objava škodila interesom Skupnosti.

Člen 18

Vse pravice, izhajajoče iz pisnih izdelkov ali drugega dela, ki ga opravi kateri koli uradnik pri opravljanju svoje službe, so last Skupnosti, na dejavnosti katere se taki pisni izdelki ali delo nanašajo.

Člen 19

Brez dovoljenja organa za imenovanja uradnik ne sme iz nobenega razloga in v nobenem sodnem postopku razkriti podatkov, ki jih pozna zaradi opravljanja svojih nalog. Dovoljenje se zavrne le, če je to potrebno zaradi interesov Skupnosti in če takšna zavrnitev za uradnika nima kaznivih posledic. Ta obveznost velja za uradnika tudi po prenehanju delovnega razmerja.

Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za uradnika ali nekdanjega uradnika, ki pred Sodiščem Evropskih skupnosti ali disciplinsko komisijo institucije priča o zadevi, ki se nanaša na uslužbenca ali nekdanjega uslužbenca ene od treh Evropskih skupnosti.

Člen 20

Uradnik stanuje v kraju zaposlitve ali v taki oddaljenosti od njega, ki še omogoča neovirano opravljanje dela.

Člen 21 (24)

Uradnik ne glede na svoj položaj pomaga in svetuje svojim nadrejenim; odgovoren je za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene.

Uradnik, ki vodi kateri koli oddelek službe, je odgovoren svojim nadrejenim v zvezi z dodeljenimi pooblastili in izvajanjem navodil, ki jih izda.

Odgovornost njegovih podrejenih ga nikakor ne odvezuje lastne odgovornosti.

Uradnik, ki dobi navodila, za katera meni, da so nepravilna ali bi lahko povzročila resne težave, o tem obvesti neposredno nadrejenega, če je potrebno, pisno. Če nato od svojega nadrejenega prejme pisno potrditev navodil, jih izvaja, razen če pomenijo kršitev kazenskega prava ali ustreznih varnostnih standardov.

Člen 22

Uradnik mora v celoti ali delno popraviti škodo, ki jo utrpijo Skupnosti, če je pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njihovim opravljanjem zagrešil hujšo kršitev.

Organ za imenovanja izda obrazložen sklep v skladu z disciplinskim postopkom.

Sodišče Evropskih skupnosti je neomejeno pristojno za reševanje sporov iz te določbe.

Člen 23 (24)

Posebne pravice in imunitete uradnikov se odobrijo samo v interesu Skupnosti. Ob upoštevanju Protokola o posebnih pravicah in imunitetah uradniki niso oproščeni izpolnjevanja svojih zasebnih dolžnosti ali spoštovanja veljavnih zakonov in policijskih predpisov.

Kadar se posebne pravice in imunitete spodbijajo, zadevni uradnik nemudoma obvesti organ za imenovanja.

Prepustnice, predvidene v Protokolu o posebnih pravicah in imunitetah, se izdajo uradnikom iz razredov A 1 do A 4 in enakovrednih razredov. Če je to v interesu službe, se s posebnim sklepom organa za imenovanja taka prepustnica lahko izda uradnikom iz drugih razredov, katerih kraj zaposlitve je zunaj ozemlja držav članic.

Člen 24 (8)

Skupnosti pomagajo vsakemu uradniku, zlasti pri sodnih postopkih proti kateri koli osebi, ki njemu ali članu njegove družine grozi, ga žali ali kleveta ali klevete širi, ali ob kakršnem koli napadu nanj ali njegovo lastnino oziroma člana njegove družine ali njegovo lastnino, če je tak napad posledica njegovega položaja ali njegovih nalog.

Uradniku solidarno povrnejo tako nastalo škodo, kolikor je ni povzročil namerno ali iz hude malomarnosti in mu nadomestila ni uspelo dobiti od osebe, ki je povzročila škodo.

Omogoča se tako dodatno izobraževanje in usposabljanje uradnikov, ki je združljivo s pravilnim delovanjem službe in je v skladu z njenimi lastnimi interesi.

Tako izobraževanje in usposabljanje se upošteva pri kariernem napredovanju.

Člen 24a (8)

Uradniki imajo pravico združevanja; zlasti so lahko člani sindikatov ali združenj evropskih uradnikov.

Člen 25 (8)

Uradniki lahko vložijo zahteve pri organu za imenovanja v svoji instituciji.

O vsaki odločitvi, sprejeti po teh kadrovskih predpisih, ki se nanaša na nekega posameznika, je ta uradnik takoj pisno obveščen. V vsaki odločitvi, ki ima za uradnika škodljive posledice, morajo biti navedeni utemeljeni razlogi.

Posebne odločbe glede imenovanja, zaposlitve, napredovanja, premestitve, določitve upravnega statusa in prenehanja delovnega razmerja uradnika se takoj izobesijo v prostorih institucije, v kateri je uradnik zaposlen, in objavijo v mesečnem kadrovskem biltenu Skupnosti.

Člen 26

Osebni spis uradnika obsega:

(a) vse dokumente v zvezi z njegovim upravnim statusom in vsa poročila glede njegovih sposobnosti, učinkovitosti in vedenja;

(b) vse uradnikove pripombe na te dokumente.

Dokumenti se vpisujejo, številčijo in vlagajo po zaporednem vrstnem redu; institucija dokumentov iz pododstavka (a) ne more uporabiti proti uradniku ali se nanje sklicevati, razen v primeru, da so ga z njimi seznanili pred vložitvijo.

Dokaz o tem, da je uradnik seznanjen z dokumentom, je njegov podpis na njem, če pa to ni mogoče, se obveščanje opravi s priporočeno pošiljko.

V uradnikovem osebnem spisu ni navedbe njegovega političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja.

Za vsakega uradnika se vodi le en osebni spis.

Uradnik ima tudi po prenehanju dela pravico, da se seznani z vsemi dokumenti v svojem spisu.

Osebni spis je zaupen, vpogled vanj je mogoč le v pisarnah uprave. Lahko pa se pošlje Sodišču Evropskih skupnosti, če se pred Sodiščem začne postopek v zvezi z uradnikom.

Naslov III: Uradniška kariera

Poglavje 1: Zaposlovanje

Člen 27 (77)

Zaposlovanje mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Skupnosti.

Uradniki so izbrani ne glede na raso, politično, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, spol ali spolno usmeritev ter ne glede na njihov zakonski stan ali družinski položaj.

Nobeno delovno mesto ni rezervirano za državljane ene od držav članic.

Člen 28

Uradnik je lahko imenovan, le pod pogojem, da:

(a) je državljan ene od držav članic Evropskih skupnosti, razen če organ za imenovanja dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b) je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c) predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d) je bil ob upoštevanju člena 29(2) uspešen na natečaju, bodisi na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih, kakor predvideva Priloga III;

(e) je fizično sposoben opravljati delo; in

(f) predloži dokazila o temeljitem znanju enega od jezikov Skupnosti in o zadovoljivem znanju drugega jezika Skupnosti v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.

Člen 29

1. Pred zasedbo prostega delovnega mesta v instituciji organ za imenovanja najprej preuči:

(a) ali je delovno mesto mogoče zasesti z napredovanjem ali premestitvijo znotraj institucije;

(b) ali se izvedejo notranji natečaji v instituciji;

(c) kakšne prošnje za premestitev so vložili uradniki drugih institucij treh Evropskih skupnosti;

in nato uporabi natečajne postopke na podlagi bodisi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih. Natečajni postopek je določen v Prilogi III.

Postopek se lahko uporabi tudi za oblikovanje rezerve za bodoče zaposlovanje.

2. Za zaposlovanje uradnikov razreda A 1 ali A 2 in v izjemnih primerih tudi za zaposlovanje na delovnih mestih, za katere se zahtevajo posebne kvalifikacije, lahko organ za imenovanja sprejme postopek, ki je drugačen od natečajnega postopka.

Člen 30

Organ za imenovanja za vsak natečaj imenuje komisijo za izbiro kandidatov. Ta komisija pripravi seznam primernih kandidatov.

Organ za imenovanja odloči, kateri od teh kandidatov se imenujejo na prazna delovna mesta.

Člen 31

1. Tako izbrani kandidati se imenujejo, kakor sledi:

- uradniki iz kategorije A ali prevajalske službe: v začetni razred njihove kategorije ali službe;

- uradniki iz drugih kategorij: v začetni razred za delovno mesto, za katerega se zaposlijo.

2. Organ za imenovanja pa lahko naredi izjeme glede prejšnjih določb v naslednjih mejah:

(a) za razrede A 1, A 2, A 3 in LA 3

- do polovice imenovanj na izpraznjena delovna mesta;

- do dveh tretjin imenovanj na novo odprta delovna mesta;

(b) za druge razrede

- do ene tretjine imenovanj na izpraznjena delovna mesta;

- do polovice imenovanj na novo odprta delovna mesta.

Razen za razred LA 3 se ta določba uporablja v skupinah po šest delovnih mest, ki jih je treba zapolniti v vsakem razredu za namene te določbe.

Člen 32 (8) (69)

Novo zaposleni uradnik se razporedi na prvo stopnjo v svojem razredu.

Vendar pa lahko organ za imenovanja ob upoštevanju strokovne usposobljenosti in posebnih izkušenj za delovno mesto zadevne osebe odobri dodatno prednost v njenem razredu glede na njeno delovno dobo; ta ne sme presegati 72 mesecev v razredih A 1 do A 4, LA 3 in LA 4 ter 48 mesecev v drugih razredih.

Začasni uslužbenci, razvrščeni v razrede po merilih za razvrščanje v razrede, ki jih sprejme institucija, ohranijo delovno dobo v stopnji, ki so jo pridobili na tem položaju, če so imenovani za uradnike v istem razredu takoj po koncu dela za določen čas.

Člen 33 (24)

Pred imenovanjem uspešni kandidat opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz člena 28(e).

Če je po opravljenem zdravniškem pregledu, predvidenem v prvem odstavku, izdano negativno zdravniško mnenje, lahko kandidat v dvajsetih dneh po tem, ko ga institucija uradno obvesti o tem mnenju, prosi za strokovno mnenje zdravstveno komisijo, sestavljeno iz treh zdravnikov, ki jih med uradnimi zdravniki institucije izbere organ za imenovanja. Zdravstvena komisija zasliši uradnega zdravnika, ki je izdal prvotno negativno mnenje. Kandidat lahko zdravstveni komisiji predloži mnenje zdravnika, ki ga sam izbere. Če mnenje zdravstvene komisije potrdi ugotovitve zdravniškega pregleda, predvidenega v prvem odstavku, mora 50 % honorarja in nastalih stroškov plačati kandidat.

Člen 34 (8) (24) (69)

1. Preden se lahko stalno zaposlijo, opravijo uradniki, razen tistih, ki so razporejeni v razreda A 1 in A 2, poskusno dobo. Poskusna doba za uradnike iz kategorije A, iz prevajalske službe in iz kategorije B traja devet mesecev, za druge uradnike pa šest mesecev.

Če uradnik v času poskusne dobe zaradi bolezni, porodniškega dopusta iz člena 58 ali nesreče najmanj mesec dni skupaj ne more opravljati svojega dela, lahko organ za imenovanja njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas.

2. Poročilo o oceni delavca na poskusnem delu se lahko pripravi kadar koli v času poskusne dobe, če je njegovo delo očitno neustrezno.

Po prejemu tega poročila ima delavec pravico, da v roku osmih dni predloži pisna pojasnila. Delavčev neposredno nadrejeni poročilo in pojasnila takoj pošlje organu za imenovanja, ki se v treh tednih s skupnim odborom za poročila posvetuje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti. Organ za imenovanja lahko odloči, da delavca, ki je na poskusnem delu, odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer ima delavec enomesečni odpovedni rok; delovno razmerje pa ne sme trajati dlje od običajne poskusne dobe.

V izjemnih okoliščinah organ za imenovanja vendarle lahko odobri nadaljevanje poskusne dobe in delavca razporedi v drug oddelek. V tem primeru mora nova razporeditev trajati najmanj šest mesecev; upošteva se omejitve iz odstavka 4.

3. Najpozneje mesec dni pred pretekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti delavca na poskusnem delu za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu, pa tudi o njegovi učinkovitosti in obnašanju v službi. Po prejemu tega poročila ima delavec na poskusnem delu pravico, da v roku osmih dni predloži pisna pojasnila.

Če poročilo priporoča odpust ali v izjemnih okoliščinah podaljšanje poskusne dobe, delavčev neposredno nadrejeni takoj pošlje poročilo in pojasnila organu za imenovanja, ki se v roku treh tednov posvetuje s skupnim odborom za poročila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

Delavca na poskusnem delu, čigar delo ni bilo ustrezno za stalno zaposlitev, se odpusti. Vendar pa lahko organ za imenovanja v izjemnih okoliščinah podaljša poskusno dobo za največ šest mesecev in delavca na poskusnem delu po možnosti razporedi v drug oddelek.

4. Skupno trajanje poskusne dobe v nobenem primeru ne sme presegati 15 mesecev.

5. Razen v primeru, ko se lahko takoj zaposli drugje, dobi odpuščeni delavec na poskusnem delu nadomestilo v višini treh mesečnih osnovnih plač, če je delal več kot eno leto, dveh mesečnih osnovnih plač, če je delal najmanj šest mesecev, in ene mesečne osnovne plače, če je delal manj kot šest mesecev.

6. Odstavki 2, 3, 4 in 5 se ne uporabijo za uradnike, ki so odstopili pred koncem poskusne dobe.

Poglavje 2: Upravni status

Člen 35

Uradnikom se dodeli eden od naslednjih upravnih statusov:

(a) aktivna zaposlitev;

(b) napotitev;

(c) dopust iz osebnih razlogov;

(d) neaktivni status;

(e) dopust zaradi služenja vojaškega roka.

Oddelek 1: Aktivna zaposlitev

Člen 36

Aktivno zaposleni uradnik je tisti, ki opravlja naloge na delovnem mestu, na katero je bil imenovan ali začasno dodeljen pod pogoji iz naslova IV.

Oddelek 2: Napotitev

Člen 37 (8) (40) (69)

Napoteni uradnik je zaposleni uradnik, ki se z odločitvijo organa za imenovanja:

(a) zaradi službenih razlogov napoti:

- da začasno dela na delovnem mestu zunaj svoje institucije ali

- da začasno pomaga osebi, ki opravlja funkcijo, predvideno v pogodbah o ustanovitvi Skupnosti ali v Pogodbi o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Skupnosti, ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Skupnosti, ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin v Evropskem parlamentu;

- da začasno dela na delovnem mestu iz seznama delovnih mest, financiranih iz odobrenih sredstev za raziskave in investicije, ki ga je proračunski organ opredelil kot začasno.

(b) je na lastno zahtevo:

- na razpolago drugi instituciji Evropskih skupnosti ali

- na razpolago organizaciji, katere cilj je pospeševati interese Skupnosti in ki je vključena v seznam, ki ga sporazumno pripravijo institucije Skupnosti po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

Napoteni uradnik še naprej uživa vse pravice pod pogoji iz členov 38 in 39, prav tako zanj še naprej veljajo vse dolžnosti uradnika njegove matične institucije. Ob upoštevanju določb tretjega odstavka člena 77 glede pokojnine se za napotene uradnike iz druge alinee točke (a) prvega odstavka uporabljajo tiste določbe, ki veljajo za uradnika iz istega razreda, v katerega je uvrščeno delovno mesto, na katerega je napoten.

Člen 38 (8)

Napotitev zaradi službenih razlogov urejajo naslednja pravila:

(a) odločitev o napotitvi sprejme organ za imenovanja po zaslišanju zadevnega uradnika;

(b) trajanje napotitve določi organ za imenovanja;

(c) po vsakokratnem preteku šestih mesecev uradnik lahko zahteva, da napotitev preneha;

(d) uradnik, napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), ima pravico do razlike v plačilu, kadar so skupni osebni prejemki za delovno mesto, na katero je napoten, nižji od prejemkov za razred in stopnjo v njegovi matični instituciji; prav tako je upravičen do povračila vseh dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve;

(e) uradnik, ki je napoten na podlagi prve alinee člena 37(a), še naprej plačuje pokojninske prispevke na podlagi plače za aktivno zaposlitev za razred in stopnjo v njegovi matični instituciji;

(f) napoteni uradnik ohrani svoje delovno mesto, pravico do povišanja v stopnji in upravičenost do napredovanja;

(g) ob koncu napotitve začne uradnik takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu.

Člen 39 (8) (40)

Napotitev na uradnikovo lastno zahtevo urejajo naslednja pravila:

(a) odločitev o napotitvi sprejme organ za imenovanja, ki določi njeno trajanje;

(b) v šestih mesecih po začetku opravljanja novih nalog uradnik lahko zahteva, da napotitev preneha; nato začne takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu;

(c) po koncu tega šestmesečnega obdobja je na njegovo delovno mesto lahko imenovana druga oseba;

(d) med napotitvijo se pokojninski prispevki in vse pokojninske pravice izračunajo glede na plačo za aktivno zaposlitev v razredu in stopnji v njegovi matični instituciji.

Vendar pa uradnik, napoten po drugi alinei člena 37(1) (b), ki pridobiva pokojninske pravice v organu, v katerega je bil napoten, ni vključen v pokojninski sistem svoje matične institucije, dokler traja ta napotitev.

Po teh kadrovskih predpisih imajo uradnik, ki med napotitvijo v smislu druge alinee člena 37(1) (b) postane invalid, in vzdrževani družinski člani uradnika, ki v času napotitve umre, pravico do invalidske ali družinske pokojnine, zmanjšane za vse zneske, ki jim jih je iz istih razlogov in za isto obdobje izplačal organ, v katerega je bil uradnik napoten.

Iz te določbe ne izhaja, da so uradnik ali njegovi vzdrževani družinski člani upravičeni do celotne pokojnine, višje od najvišjega zneska, ki bi ga prejemal na podlagi teh kadrovskih predpisov;

(e) ko se napotitev konča, se mora uradnik ponovno zaposliti na prvem delovnem mestu, ki se izprazni v njegovi kategoriji ali službi in ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje; če delovno mesto odkloni drugič, se po posvetovanju s skupnim odborom lahko zahteva, da odstopi. Uradnik ostane napoten, dokler se dejansko ponovno ne zaposli, vendar ne prejema plače.

Oddelek 3: Dopust iz osebnih razlogov

Člen 40 (8) (24) (40)

1. V izjemnih okoliščinah in na lastno zahtevo lahko zaposleni uradnik dobi neplačan dopust zaradi osebnih razlogov.

2. Brez poseganja v določbe člena 15 tak dopust ne sme presegati enega leta.

Dopust se lahko dvakrat podaljša za eno leto.

Če pa uradnik zaprosi za tak dopust, da bi lahko:

- skrbel za otroka, ki je mlajši od pet let in se šteje za njegovega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) Priloge VII, ali

- skrbel za otroka, ki se šteje za njegovega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) Priloge VII in je hudo duševno ali telesno prizadet, kar potrdi uradni zdravnik institucije, ter potrebuje stalno skrb ali nadzor,

se lahko dopust letno podaljša štirikrat, pri čemer mora biti ob vsakem podaljšanju izpolnjen prvi ali drugi pogoj iz zgornjih dveh alinej.

Če uradnik zaprosi za tak dopust, da bi lahko spremljal zakonskega partnerja, prav tako uradnika ali uslužbenca Skupnosti, ki se mora zaradi svojih delovnih nalog stalno naseliti tako daleč od kraja zaposlitve uradnika prosilca, da bi vzpostavitev njunega družinskega doma v takem kraju uradnika prosilca ovirala pri opravljanju njegovih oziroma njenih delovnih nalog, se lahko dopust podaljša letno petkrat, če so ob vsakem podaljšanju izpolnjeni pogoji, zahtevani za pridobitev dopusta. Uradnik lahko izkoristi to določbo o podaljšanem dopustu le enkrat v svoji karieri.

3. Med dopustom uradnik ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu; pravice uradnika iz sistema socialne varnosti, predvidene v členih 72 in 73, ter pokrivanje tveganj po tem sistemu mirujejo.

Vendar uradnik, ki predloži dokazila, da se ne more vključiti v noben drug javni sistem zavarovanja za tveganja iz členov 72 in 73, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po navedenih členih, če v prvem letu dopusta iz osebnih razlogov sam nosi polovico zneska prispevkov za pokritje tveganj iz členov 72(1) in 73(1), preostalo obdobje tega dopusta pa celoten znesek; prispevki se izračunajo glede na uradnikovo zadnjo osnovno plačo.

Poleg tega uradnik, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic v drugem pokojninskem sistemu, lahko zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic za največ eno leto, če sam plača prispevke v višini trikratne stopnje iz člena 83(2); prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za uradnikov razred in stopnjo.

4. Dopust iz osebnih razlogov urejajo naslednja pravila:

(a) odobri ga organ za imenovanja na zahtevo uradnika;

(b) vlogo za podaljšanje je treba vložiti dva meseca pred koncem dopusta;

(c) na uradnikovo delovno mesto je lahko imenovana druga oseba;

(d) po izteku dopusta je treba uradnika ponovno zaposliti na prvem prostem delovnem mestu v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje; če delovno mesto odkloni drugič, se od njega po posvetovanju s skupnim odborom lahko zahteva, da odstopi. Uradnik ostane na neplačanem dopustu iz osebnih razlogov, dokler se dejansko ponovno ne zaposli.

Oddelek 4: Neaktivni status

Člen 41 (8) (46) (78) (79)

1. Uradnik z neaktivnim statusom je tisti, ki postane zaradi zmanjšanja števila delovnih mest v instituciji presežni delavec.

2. O zmanjšanju števila delovnih mest v določenem razredu odloči ustrezen proračunski organ po proračunskem postopku.

Po posvetovanju s skupnim odborom se organ za imenovanja odloči, na katere vrste delovnih mest se bodo taki ukrepi nanašali.

Organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom sestavi seznam s temi ukrepi prizadetih uradnikov, pri čemer upošteva sposobnosti, učinkovitost, obnašanje v službi, družinske razmere in delovno dobo uradnikov. Vsak uradnik, zaposlen na enem od delovnih mest iz prejšnjega pododstavka, ki izrazi željo, da se mu dodeli neaktivni status, se samodejno uvrsti na ta seznam.

Neaktivni status se uradnikom s seznama dodeli z odločitvijo organa za imenovanja.

3. V času, ko ima uradnik tak status, ne opravlja nalog in ne uživa pravic do osebnih prejemkov ali povišanja v stopnji, čeprav še naprej, za obdobje največ petih let, pridobiva pravice do starostne pokojnine na podlagi plače za svoj razred in stopnjo.

Dve leti po datumu dodelitve neaktivnega statusa ima uradnik prednost pri ponovni zaposlitvi na katerem koli prostem ali novo odprtem delovnem mestu v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu razredu, če ima zanj ustrezne kvalifikacije.

Uradnik z neaktivnim statusom prejema nadomestilo, izračunano v skladu s Prilogo IV.

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega pododstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata celotni zadnji uradnikov osebni prejemek, ki je izračunan po tabeli plač, veljavni prvi dan tistega meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

Uradnik predloži zahtevana pisna dokazila in obvesti institucijo o vseh dejstvih, ki bi lahko vplivala na njegovo pravico.

Nadomestilo in celotni zadnji osebni prejemek iz četrtega pododstavka se ponderirata po stopnji, določeni za državo znotraj Skupnosti, za katero prejemnik dokaže, da v njej prebiva.

Če se prejemnik nastani v državi zunaj Skupnosti, se uporabi ponder 100.

Nadomestilo se izrazi v evrih. Izplačuje se v valuti države, v kateri prejemnik biva.

Nadomestila, ki se ne izplačujejo v evrih, se izračunajo po menjalnih tečajih, opredeljenih v drugem odstavku člena 63.

4. Ob koncu upravičenosti do nadomestila se od uradnika zahteva, da odstopi. Kadar je to primerno, prejema starostno pokojnino, predvideno v sistemu pokojninskega zavarovanja.

5. Uradnik, ki mu pred iztekom dveletnega obdobja iz odstavka 3 ponudijo njegovemu razredu ustrezno delovno mesto, on pa ga brez razloga odkloni, lahko po tem, ko je bilo opravljeno posvetovanje s skupnim odborom, izgubi pravice po zgornjih določbah, od njega pa se zahteva, da odstopi.

Oddelek 5: Dopust zaradi služenja vojaškega roka

Člen 42

Uradniku, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka ali na vojaške vaje ali ki ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, se dodeli status "dopust zaradi služenja vojaškega roka".

Uradnik, ki ga pokličejo na služenje vojaškega roka, ne dobiva osebnih prejemkov, obdrži pa pravico do povišanja v stopnji in napredovanja po teh kadrovskih predpisih. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka poplača pokojninske prispevke za nazaj.

Uradnik, ki ga pokličejo na vojaške vaje ali ga ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, med vajami ali ponovnim služenjem še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih se odšteje znesek, ki ga prejema kot plačilo za služenje vojski.

Poglavje 3: Poročila, povišanje v stopnji in napredovanje

Člen 43

Najmanj enkrat na dve leti se za vsakega uradnika, razen za tiste iz razreda A 1 in A 2, pripravi periodično poročilo o sposobnostih, učinkovitosti in obnašanju v službi, kakor predvidi vsaka institucija v skladu s členom 110.

Uradnik se seznani s poročilom. Ima pravico dati vsa ustrezna pojasnila.

Člen 44

Uradnik, ki je v svojem razredu dve leti na enaki stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda.

Člen 45 (69)

1. O napredovanju odloča organ za imenovanja. Opravi se z imenovanjem uradnika v naslednji višji razred v njegovi kategoriji ali službi. Napredujejo lahko izključno uradniki, ki dopolnijo minimalno obdobje v svojem razredu, izbrani po preučitvi primerjalnih odlik uradnikov, upravičenih do napredovanja, in poročil o njih.

Za uradnike, ki so imenovani v začetni razred svoje kategorije ali službe, je to obdobje šest mesecev od datuma njihove zaposlitve; za druge uradnike pa dve leti.

2. Uradnik je lahko premeščen iz ene službe v drugo ali napreduje iz ene kategorije v drugo le na podlagi natečaja.

3. Če to narekujejo posebne kadrovske potrebe institucije, pa je dovoljeno odstopanje od odstavka 2, s katerim se omogoči, da uradnik iz prevajalske službe napreduje v kategorijo A in obratno, kar se opravi s premestitvijo v skladu z odstavkom 4.

4. Pri uporabi tega odstopanja mora organ za imenovanja ob ustreznem upoštevanju mnenja skupnega odbora določiti število delovnih mest, za katere se lahko uporabi ta ukrep. Po enakem postopku določi merila in pogoje za nameravane premestitve, vključno z upoštevanjem odlik, usposobljenosti in strokovnih izkušenj zadevnega uradnika.

Uradnikom, pri katerih se uporabi odstopanje po odstavku 3, se delovna doba iz odstavka 1 izračuna za razred, v katerega so premeščeni, od dneva premestitve.

V novem razredu uradnik v nobenem primeru ne sme prejemati nižje osnovne plače od tiste, ki bi jo prejemal v prejšnjem razredu.

Vsaka institucija sprejme splošne določbe za izvajanje odstavkov 3 in 4 v skladu s členom 110, kakor je potrebno.

Člen 46 (8)

Uradnik, imenovan na delovno mesto v višjem razredu, se v novem razredu razporedi na navidezno stopnjo, ki je enaka navidezni stopnji iz prejšnjega razreda ali ki je neposredno nad njo, prišteje pa se ji znesek dveletnega povečanja za njegov novi razred.

Za namen te določbe se vsak razred razdeli na navidezne stopnje, ki se ujemajo s številom mesecev službe in navideznimi plačami, ki se zvišajo za eno štiriindvajsetino dveh letnih poviškov za navedeni razred, kar velja za celoten razpon dejanskih stopenj. Uradnik, imenovan v višji razred, v nobenem primeru ne sme prejemati nižje osnovne plače od tiste, ki bi jo prejemal v svojem prejšnjem razredu.

Uradnik, imenovan v višji razred, ne sme biti uvrščen nižje od začetne stopnje za ta razred.

Poglavje 4: Prenehanje delovnega razmerja

Člen 47

Delovno razmerje preneha z:

(a) odstopom;

(b) obveznim odstopom;

(c) upokojitvijo v interesu službe;

(d) odpustom zaradi nesposobnosti;

(e) odstranitvijo z delovnega mesta;

(f) upokojitvijo ali

(g) smrtjo.

Oddelek 1: Odstop

Člen 48 (8)

Uradnik, ki želi odstopiti, pisno navede svojo nedvoumno namero, da bo nepreklicno prenehal delati v instituciji.

Organ za imenovanje sprejme odločitev o potrditvi odstopa v enem mesecu po prejemu pisne odpovedi. Lahko pa odstop odkloni, če na dan prejema pisne odpovedi teče proti uradniku disciplinski postopek ali če se tak postopek začne v naslednjih tridesetih dneh.

Odstop začne veljati na dan, ki ga določi organ za imenovanja; navedeni dan ne sme biti več kot tri mesece po datumu, ki ga je v pisni odpovedi predlagal uradnik iz kategorije A in prevajalske službe ter več kot en mesec v primeru uradnikov iz drugih kategorij.

Oddelek 2: Obvezni odstop

Člen 49 (8)

Od uradnika se lahko zahteva odstop le, kadar preneha izpolnjevati pogoje, določene v členu 28(a), ali v primerih, predvidenih v členih 13, 39, 40 in 41(4) in (5) ter v drugem odstavku člena 14 Priloge VIII.

Organ za imenovanja sprejme obrazložen sklep o zahtevanem odstopu uradnika po posvetovanju s skupnim odborom in zaslišanju uradnika.

Oddelek 3: Upokojitev v interesu službe

Člen 50 (8) (46)

S sklepom organa za imenovanja se v interesu službe lahko upokoji uradnik na delovnem mestu iz razreda A 1 ali A 2.

Taka upokojitev ni disciplinski ukrep.

Tako upokojeni uradnik, ki ni razporejen na drugo delovno mesto v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu razredu, prejema nadomestilo, ki se izračuna v skladu s Prilogo IV.

Dohodek, ki ga uradnik dobi iz katere koli nove zaposlitve v tem obdobju, se odšteje od nadomestila iz prejšnjega odstavka, če ta dohodek in nadomestilo skupaj presegata skupni znesek zadnjega uradnikovega osebnega prejemka, ki se izračuna po tabeli plač, veljavni prvi dan meseca, za katerega se nadomestilo izplača.

Uporabijo se pododstavki pet do devet člena 41(3).

Če je uradnik ob prenehanju upravičenosti do nadomestila star 55 let, ima pravico do prejemanja pokojnine brez znižanja po členu 9 Priloge VIII.

Oddelek 4: Odpust zaradi nesposobnosti

Člen 51

1. Uradnik, ki se pri opravljanju nalog izkaže za nesposobnega, se lahko odpusti.

Organ za imenovanja pa mu lahko ponudi razvrstitev v nižji razred.

2. V vsakem predlogu za odpust uradnika se navedejo razlogi, na katerih temelji, zadevni uradnik pa mora biti o njem obveščen. Ta ima pravico dati vsa ustrezna pojasnila.

Organ za imenovanja sprejme obrazložen sklep po postopku, določenem v Prilogi IX.

Oddelek 5: Upokojitev

Člen 52 (46)

Brez poseganja v določbe člena 50 se uradnik upokoji

- bodisi samodejno zadnji dan meseca, v katerem dopolni 65 let,

- ali na lastno zahtevo zadnji dan v mesecu, za katerega je vložil zahtevo, če je star najmanj 60 let ali če je med 50. in 60. letom starosti ter izpolnjuje zahteve za takojšnje izplačilo pokojnine v skladu s členom 9 Priloge VIII.

Drugi stavek drugega odstavka člena 48 se uporablja po analogiji.

Člen 53 (46)

Če invalidska komisija ugotovi, da za uradnika veljajo določbe člena 78, se samodejno upokoji zadnji dan meseca, v katerem organ za imenovanja prizna njegovo trajno nezmožnost za delo.

Oddelek 6: Častni položaj

Člen 54

Ob prenehanju delovnega razmerja se lahko uradniku s sklepom organa za imenovanja dodeli častni položaj v njegovem kariernem razredu ali v naslednjem višjem razredu.

Tak častni položaj ne prinaša nobenih denarnih nadomestil.

Naslov IV: Delovni pogoji uradnikov

Poglavje 1: Delovni čas

Člen 55 (7) (8) (16)

Aktivno zaposleni uradniki so ves čas na razpolago svoji instituciji.

Vendar pa običajni delovni teden ne presega 42 ur, pri čemer dnevno razporeditev delovnega časa določi organ za imenovanja. V enakih mejah lahko organ za imenovanja po posvetovanju z odborom uslužbencev določi delovni čas nekaterih skupin uradnikov, ki opravljajo posebne naloge.

Poleg tega se lahko od uradnika zahteva, da zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov ostane v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma izven rednega delovnega časa. Institucija določi podrobnejša pravila za uporabo tega odstavka po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev.

Člen 55a (8)

Izjemoma lahko organ za imenovanja uradniku na njegovo prošnjo, v kateri so navedeni razlogi, dovoli delati s polovičnim delovnim časom, če presodi, da bi bilo to v celoti v interesu institucije.

Postopek izdaje takega dovoljenja je določen v Prilogi IVa.

Uradnik, ki dobi dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom, dela vsak mesec polovico običajnega delovnega časa, tako kakor določi organ za imenovanja.

Člen 56 (8)

Od uradnika se ne sme zahtevati nadurnega dela, razen v nujnih primerih ali zaradi izjemnega obsega dela; nočno delo in delo ob nedeljah ali praznikih se lahko dovoli le skladno s postopkom, ki ga določi organ za imenovanja. Skupno trajanje nadurnega dela, ki se ga lahko zahteva od uradnika, ne sme presegati 150 ur v obdobju šestih mesecev.

Uradniki iz kategorij A in B ter prevajalske službe nimajo pravice do nadomestila ali osebnega prejemka za nadurno delo.

Kakor je določeno v Prilogi VI, imajo uradniki iz kategorij C in D pravico do kompenzacijskega dopusta ali do osebnega prejemka, če zahteve službe ne dopuščajo izrabe kompenzacijskega dopusta v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je delal prek polnega delovnega časa.

Člen 56a (7) (15)

Uradnik, od katerega se pričakuje, da redno dela ponoči, ob sobotah, nedeljah ali praznikih, ima pravico do posebnih dodatkov za izmensko delo, ki ga institucija zahteva zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov in obravnava kot običajno in stalno.

Svet na predlog Komisije, predložen po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise, določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, ter njihove stopnje in pogoje dodeljevanja.

Običajni delovni čas uradnika, ki opravlja izmensko delo, ne sme biti daljši od običajnega skupnega letnega delovnega časa.

Člen 56b (7) (16)

Uradnik ima pravico do posebnih dodatkov, če organ za imenovanja zaradi nujnih službenih razlogov ali varnostnih predpisov odloči, da mora biti izven običajnega delovnega časa v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma.

Svet na predlog Komisije, predložen po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise, določi kategorije uradnikov, ki so upravičeni do takih dodatkov, ter njihove stopnje in pogoje dodeljevanja.

Poglavje 2: Dopust

Člen 57

Uradniki imajo pravico do letnega dopusta, ki traja najmanj štiriindvajset in največ trideset delovnih dni v koledarskem letu, skladno s pravili, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise v medsebojnem soglasju določijo institucije Skupnosti.

Poleg tega letnega dopusta lahko uradnik izjemoma na svojo prošnjo dobi izredni dopust. Pravila za tak dopust so določena v Prilogi V.

Člen 58 (8) (24)

Nosečnice imajo poleg dopusta iz člena 57 ob predložitvi zdravniškega potrdila pravico do dopusta, ki se začne šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in konča deset tednov po datumu poroda; tak dopust ne sme biti krajši od šestnajstih tednov.

Člen 59 (8)

1. Uradniku, ki predloži dokazilo o nezmožnosti za opravljanje dela zaradi bolezni ali nesreče, samodejno pripada pravica do bolniškega dopusta.

Uradnik obvesti institucijo o nezmožnosti za delo takoj, ko je to mogoče, in obenem navede svoj trenutni naslov. Če je odsoten več kakor tri dni, predloži zdravniško potrdilo. Uradnik je lahko napoten na zdravniški pregled, ki ga organizira institucija.

Če je v obdobju 12-ih mesecev uradnik zaradi bolezni odsoten več kakor 12 dni skupaj in traja posamezna odsotnost do tri dni, mora za vsako nadaljnjo bolniško odsotnost predložiti zdravniško potrdilo.

Organ za imenovanja lahko seznani invalidsko komisijo s primerom vsakega uradnika, ki je bil v zaporednih treh letih več kot 12 mesecev na bolniškem dopustu.

2. Po zdravniškem pregledu pri uradnem zdravniku institucije se lahko od uradnika zahteva, da gre na bolniški dopust, če je to potrebno zaradi njegovega zdravstvenega stanja ali če član njegovega gospodinjstva zboli za nalezljivo boleznijo.

3. O spornih primerih se zaprosi za mnenje invalidsko komisijo.

4. Uradniki vsako leto opravijo zdravniški pregled pri uradnem zdravniku institucije ali pri zdravniku po lastni izbiri.

V slednjem primeru plača institucija stroške pregleda do višine, ki jo letno določi organ za imenovanja po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

Člen 59a (8)

Uradniku, ki dela s polovičnim delovnim časom, se v obdobju, za katero je polovični delovni čas odobren, letni dopust prepolovi. Deli dni, ki bi se morali odšteti, se ne upoštevajo.

Člen 60

Uradnik ne sme biti odsoten z dela brez predhodnega dovoljenja svojega neposredno nadrejenega, razen ob bolezni ali nesreči. Brez vpliva na kateri koli možen disciplinski ukrep se vsaka pravilno ugotovljena odsotnost, ki ni bila odobrena, uradniku odšteje od letnega dopusta. Če je letni dopust že izrabil, izgubi pravico do osebnih prejemkov za ustrezno obdobje.

Če želi uradnik prebiti dopust zunaj kraja zaposlitve, mora prej dobiti dovoljenje organa za imenovanja.

Poglavje 3: Prazniki

Člen 61

Institucije Skupnosti po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise sporazumno pripravijo seznam praznikov.

Naslov V: Prejemki in dajatve iz socialne varnosti

Poglavje 1: Osebni prejemki in stroški

Oddelek 1: Osebni prejemki

Člen 62

Skladno s Prilogo VII in razen če ni izrecno drugače predvideno, je pravilno imenovani uradnik upravičen do osebnih prejemkov, ki ustrezajo njegovemu razredu in stopnji.

Uradnik se ne more odpovedati upravičenosti do osebnih prejemkov.

Osebni prejemki vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

Člen 63

(28) (31) (32) (36) (38) (41) (42) (43) (47) (49) (53) (56) (58) (60) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

Osebni prejemki uradnika se izrazijo v evrih. Izplačajo se v valuti države, v kateri uradnik opravlja svoje delo.

Osebni prejemki, ki niso izplačani v evrih, se izračunajo na podlagi menjalnega tečaja, ki se uporablja za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti 1. julija 2002.

Pri letnem pregledu osebnih prejemkov, predvidenem v členu 65, Svet spremeni ta datum s kvalificirano večino na predlog Komisije, kakor določa prva alinea drugega pododstavka člena 148(2) Pogodbe EGS in člena 118(2) Pogodbe ESAE.

Brez poseganja v uporabo členov 64 in 65 Svet vedno, ko se navedeni datum spremeni, prilagodi ponderje, določene na podlagi teh členov, in v skladu s postopkom iz tretjega odstavka popravi učinek spreminjanja vrednosti evra glede na tečaje iz drugega odstavka.

Člen 64 (78)

Osebni prejemki uradnika, ki so izraženi v evrih, se po obveznih odtegljajih, določenih s temi kadrovskimi predpisi ali v katerih koli sprejetih izvedbenih predpisih, ponderirajo po stopnji, ki je nad, pod ali enaka 100 %, odvisno od življenjskih razmer v raznih krajih zaposlitve.

Te ponderje sprejme Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije, kakor predvideva prva alinea drugega pododstavka člena 148(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in člena 118(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo. Ponder, ki se uporablja za osebne prejemke uradnikov, zaposlenih na začasnih sedežih skupnosti, je enak 100 % na dan 1. januarja 1962.

Člen 65

1. Svet vsako leto pregleda osebne prejemke uradnikov in drugih uslužbencev Skupnosti. Ta pregled se opravi septembra ob upoštevanju skupnega poročila Komisije, ki temelji na skupnem indeksu, ki ga pripravi Statistični urad Evropskih skupnosti v soglasju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic; indeks odraža stanje v vsaki od držav Skupnosti na dan 1. julija.

Pri tem pregledu Svet preuči, ali je potrebna prilagoditev osebnih prejemkov kot del ekonomske in socialne politike Skupnosti. Zlasti morajo biti upoštevana vsa povišanja plač v javnih službah in kadrovske potrebe.

2. V primeru znatne spremembe življenjskih stroškov Svet v dveh mesecih odloči, kako naj se ponderji prilagodijo in, če je to primerno, o njihovi retroaktivni uporabi.

3. Za namene tega člena odloča Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije, kakor predvideva prva alinea drugega pododstavka člena 148(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in člena 118(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Člen 65a (62)

Pravila za izvajanje členov 64 in 65 so določena v Prilogi XI.

Člen 66

(1) (2) (4) (5) (9) (11) (12) (13) (19) (23) (27) (30) (31) (32) (35) (36) (37) (38) (41) (42) (43) (45) (47) (48) (49) (53) (54) (56) (57) (58) (59) (60) (65) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (80) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

Osnovna mesečna plača se določi za vsak razred in stopnjo, kakor določa naslednja tabela (v evrih):

Razredi | Stopnje |

1.07.2002 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 |

A1 | 12.179,52 | 12.826,51 | 13.473,50 | 14.120,49 | 14.767,48 | 15.414,47 | | |

A2 | 10.808,33 | 11.425,71 | 12.043,09 | 12.660,47 | 13.277,85 | 13.895,23 | | |

A3 | 8.951,25 | 9.491,28 | 10.031,31 | 10.571,34 | 11.111,37 | 11.651,40 | 12.191,43 | 12.731,46 |

A4 | 7.520,00 | 7.941,50 | 8.363,00 | 8.784,50 | 9.206,00 | 9.627,50 | 10.049,00 | 10.470,50 |

A5 | 6.199,87 | 6.567,17 | 6.934,47 | 7.301,77 | 7.669,07 | 8.036,37 | 8.403,67 | 8.770,97 |

A6 | 5.357,85 | 5.650,18 | 5.942,51 | 6.234,84 | 6.527,17 | 6.819,50 | 7.111,83 | 7.404,16 |

A7 | 4.612,02 | 4.841,51 | 5.071,00 | 5.300,49 | 5.529,98 | 5.759,47 | | |

A8 | 4.078,92 | 4.243,42 | | | | | | |

B1 | 5.357,85 | 5.650,18 | 5.942,51 | 6.234,84 | 6.527,17 | 6.819,50 | 7.111,83 | 7.404,16 |

B2 | 4.642,16 | 4.859,80 | 5.077,44 | 5.295,08 | 5.512,72 | 5.730,36 | 5.948,00 | 6.165,64 |

B3 | 3.893,81 | 4.074,78 | 4.255,75 | 4.436,72 | 4.617,69 | 4.798,66 | 4.979,63 | 5.160,60 |

B4 | 3.367,80 | 3.524,74 | 3.681,68 | 3.838,62 | 3.995,56 | 4.152,50 | 4.309,44 | 4.466,38 |

B5 | 3.010,37 | 3.137,37 | 3.264,37 | 3.391,37 | | | | |

C1 | 3.435,01 | 3.573,53 | 3.712,05 | 3.850,57 | 3.989,09 | 4.127,61 | 4.266,13 | 4.404,65 |

C2 | 2.987,74 | 3.114,68 | 3.241,62 | 3.368,56 | 3.495,50 | 3.622,44 | 3.749,38 | 3.876,32 |

C3 | 2.787,00 | 2.895,75 | 3.004,50 | 3.113,25 | 3.222,00 | 3.330,75 | 3.439,50 | 3.548,25 |

C4 | 2.518,27 | 2.620,28 | 2.722,29 | 2.824,30 | 2.926,31 | 3.028,32 | 3.130,33 | 3.232,34 |

C5 | 2.322,00 | 2.417,15 | 2.512,30 | 2.607,45 | | | | |

D1 | 2.624,21 | 2.738,95 | 2.853,69 | 2.968,43 | 3.083,17 | 3.197,91 | 3.312,65 | 3.427,39 |

D2 | 2.392,77 | 2.494,68 | 2.596,59 | 2.698,50 | 2.800,41 | 2.902,32 | 3.004,23 | 3.106,14 |

D3 | 2.227,04 | 2.322,36 | 2.417,68 | 2.513,00 | 2.608,32 | 2.703,64 | 2.798,96 | 2.894,28 |

D4 | 2.099,79 | 2.185,90 | 2.272,01 | 2.358,12 | | | | |

Člen 66a (34) (52) (63) (78) (88)

1. Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68, [1] se v obdobju od 1. januarja 1992 do 1. julija 2003 za osebne prejemke aktivno zaposlenih v Skupnosti uporabi začasen ukrep, imenovan "začasni prispevek".

2. (a) Stopnja tega začasnega prispevka, ki se odmeri od osnove, določene v odstavku 3, je 5,83 %.

(b) Po postopku iz člena 24(1) Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti in po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami Svet lahko, če je to primerno, glede na pregled, predviden v členu 15(2) Priloge XI h Kadrovskim predpisom, na podlagi poročila in predloga Komisije spremeni stopnjo začasnega prispevka iz točke (a).

3. (a) Osnova za začasni prispevek je osnovna plača za razred in stopnjo, uporabljena za izračun osebnih prejemkov, od nje pa se odštejejo:

- prispevki za socialno varnost in pokojnino ter davki pred kakršnim koli začasnim prispevkom, ki ga plačuje uradnik iz istega razreda in stopnje, ki nima vzdrževanih družinskih članov v smislu člena 2 Priloge VII, in

- znesek, enak osnovni plači uradnika iz prve stopnje razreda D 4.

(b) Elementi, uporabljeni za določitev osnove za začasni prispevek, se izrazijo v evrih in ponderirajo s 100.

4. Zaradi začasnega prispevka plače ne smejo biti nižje od neto zneskov, prejetih pred njegovo uvedbo. [2]

Del prispevka, ki se v določenem letu ne odmeri, se zaradi določbe prvega pododstavka prišteje k prispevku za naslednje leto.

5. Začasni prispevek se mesečno odtegne od vira; dohodki se vknjižijo kot prihodek splošnega proračuna Skupnosti.

Člen 67

(1) (2) (4) (5) (8) (9) (10) (11) (12) (13) (19) (23) (24) (27) (31) (32) (35) (36) (38) (40) (79)

1. Družinski dodatki vključujejo:

(a) gospodinjski dodatek;

(b) otroški dodatek;

(c) dodatek za šolanje.

2. Uradniki, ki prejemajo družinske dodatke iz tega člena, prijavijo podobne dodatke, ki jih prejemajo iz drugih virov; ti se odštejejo od dodatkov, ki jih prejemajo po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

3. S posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja se otroški dodatek lahko podvoji na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere je razvidno, da je otrok duševno ali telesno prizadet, zaradi česar ima uradnik velike stroške.

4. Če se po členih 1, 2 in 3 Priloge VII taki družinski dodatki izplačujejo osebi, ki ni uradnik, se izplačujejo v valuti države, v kateri ta oseba prebiva, izračunajo pa se, kjer je to potrebno, po menjalnih tečajih iz drugega pododstavka člena 63. Če je zadevna država v Skupnosti, se uporabi ponder za to državo, če imajo prebivališče v državi zunaj Skupnosti, pa ponder 100.

Pri izplačevanju družinskih dodatkov taki osebi se uporabita odstavka 2 in 3.

Člen 68 (8)

Izplačevanje družinskih dodatkov iz člena 67(1) se ohrani, če je uradnik upravičen do nadomestila po členu 41 ali po členu 34 ali 42 prejšnjih Kadrovskih predpisov Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Zadevna oseba prijavi podobne dodatke, ki jih prejema za istega otroka iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od dodatkov, plačanih po členih 1, 2 in 3 Priloge VII.

Člen 68a (8)

Uradnik, ki ima dovoljenje za delo s polovičnim delovnim časom, je upravičen do osebnih prejemkov, ki se izračunajo, kakor je določeno v Prilogi IVa.

Člen 69

(1) (2) (4) (5) (9) (10) (11) (12) (13) (19) (23) (27) (31) (32) (35) (36) (38) (41) (42) (43) (45) (47) (48) (49) (53) (54) (56) (57) (58) (59) (60) (65) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (80) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

Izselitveni dodatek je enak 16 % celotnega zneska osnovne plače, gospodinjskega dodatka in otroškega dodatka, do katerih je uslužbenec upravičen. Izselitveni dodatek znaša najmanj 424,07 EUR mesečno.

Člen 70 (8)

V primeru uradnikove smrti prejemajo preživeli zakonec ali vzdrževani otroci uradnikove osebne prejemke v celoti do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je umrl.

Če umre upravičenec do pokojnine, se zgornje določbe uporabljajo za pokojnino umrlega.

Člen 70a (24)

Uradniki, ki po nalogu organa za imenovanja poučujejo v okviru sistema nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, predvidenega v tretjem odstavku členu 24, lahko dobijo dodatek pod pogoji, določenimi v členu 4b Priloge VII.

Oddelek 2: Stroški

Člen 71

Skladno s Prilogo VII je uradnik upravičen do povračila stroškov, ki jih ima zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela, in tudi do povračila stroškov, ki jih ima med delom ali v zvezi z njegovim opravljanjem.

Poglavje 2: Dajatve iz socialne varnosti

Člen 72 (8) (10) (40)

1. Uradnik, njegov zakonski partner, če pa ta ni upravičen do dajatev iste vrste in enake ravni na podlagi katere koli druge zakonske določbe ali predpisov, njegovi otroci in drugi vzdrževani družinski člani v smislu člena 2 Priloge VII so zdravstveno zavarovani do višine 80 % nastalih stroškov ob upoštevanju pravil, ki jih sporazumno pripravijo institucije Skupnosti po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

Ta stopnja se poviša na 85 % za naslednje storitve: posvetovanja in obiski, kirurške operacije, hospitalizacija, farmacevtski proizvodi, radiologija, analize, laboratorijski testi in proteze na recept, razen zobnih. Stopnja se poviša na 100 % ob tuberkulozi, otroški paralizi, raku, duševni bolezni in drugih boleznih, ki jih organ za imenovanja prizna kot primerljivo težke bolezni, ter za zgodnje odkrivanje bolezni in porod. Vendar pa se 100 % povračilo ne uporabi v primeru poklicnih bolezni ali nesreče, za katere se uporabi člen 73.

Ena tretjina prispevka za tako zavarovanje se zaračuna uradniku, vendar tako, da zaračunani znesek ne presega 2 % njegove osnovne plače.

1a. Uradnik, čigar delovno razmerje preneha in ki predloži dokazila, da se ne more vključiti v noben drugi javni sistem zdravstvenega zavarovanja, lahko najpozneje mesec dni po mesecu, v katerem mu je prenehalo delovno razmerje, zaprosi za podaljšanje zdravstvenega zavarovanja iz odstavka 1 za največ šest mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Prispevek iz prejšnjega odstavka se izračuna po uradnikovi zadnji osnovni plači, polovico prispevka pa plača sam.

Na podlagi sklepa, ki ga sprejme organ za imenovanja po posvetovanju z uradnim zdravnikom institucije, se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila, preden je prenehala delati, in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega pododstavka, pod pogojem, da je opravila zdravniški pregled, ki ga je organizirala institucija.

1b. Če uradnikov bivši zakonec, otrok, ki ni več vzdrževan, ali oseba, ki se ne obravnava več kot vzdrževani otrok v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, lahko dokaže, da se ne more vključiti v noben drugi javni sistem zdravstvenega zavarovanja, je lahko še naprej, a največ za eno leto, zdravstveno zavarovan/-a v skladu z odstavkom 1 kot oseba, zavarovana po uradniku; to ne povzroči odmere prispevka. To enoletno obdobje se začne šteti od datuma pravnomočnosti odločbe o razvezi ali izgube statusa vzdrževanega otroka ali osebe, ki je bila obravnavana kot vzdrževani otrok.

2. Uradnik, ki je do 60. leta starosti delal v Skupnostih ali ki prejema invalidsko pokojnino, je po prenehanju delovnega razmerja upravičen do dajatev, predvidenih v odstavku 1. Znesek prispevka se izračuna na podlagi njegove pokojnine.

Te pravice ima tudi oseba, upravičena do družinske pokojnine zaradi smrti aktivno zaposlenega uradnika ali uradnika, ki je bil v Skupnostih zaposlen do 60. leta starosti, ali prejemnika invalidske pokojnine. Znesek prispevka se izračuna na podlagi njene pokojnine.

2a. Pravice iz odstavka 1 pripadajo tudi naslednjim osebam, če se ne morejo zavarovati po kakšnem drugem javnem sistemu zdravstvenega zavarovanja:

- nekdanjim uradnikom, upravičenim do starostne pokojnine, ki so prenehali delati v Skupnostih pred 60. letom starosti;

- osebam, upravičenim do družinske pokojnine zaradi smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati v Skupnostih pred 60. letom starosti.

Prispevek iz odstavka 1 se izračuna na podlagi pokojnine nekdanjega uradnika, polovico zneska pa plača upravičenec.

Vendar pa upravičenec do pokojnine po starših nima pravice do dajatev iz odstavka 1, razen na svojo prošnjo. Prispevek se izračuna na podlagi pokojnine po starših.

3. Kadar skupni nepovrnjeni izdatki za katero koli obdobje 12-ih mesecev presežejo polovico uradnikove osnovne mesečne plače ali pokojnine, organ za imenovanja dovoli posebno povračilo, pri čemer upošteva družinske okoliščine zadevne osebe, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1.

4. Osebe, upravičene do zgornjih dajatev, prijavijo zneske vseh izplačanih povračil ali povračil, ki jih lahko zahtevajo zase ali za osebe, zavarovane po njih, iz drugega zdravstvenega zavarovanja, predvidenega z zakonom ali drugim predpisom.

Če skupni znesek povračila, ki naj bi ga prejeli, presega znesek povračil iz odstavka 1, se razlika odšteje od zneska, ki se povrne na podlagi odstavka 1, z izjemo povračil iz naslova zasebnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja za tisti del izdatkov, ki niso zajeti v sistem zdravstvenega zavarovanja Skupnosti.

Člen 73 (24) (46)

1. Uradnik je zavarovan od datuma začetka dela za primer poklicne bolezni in nesreče po pogojih iz pravil, ki jih sporazumno pripravijo institucije Skupnosti po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise. K plačilu zavarovanja za tveganja, ki niso povezana z delom, prispeva do 0,1 % svoje osnovne plače.

V teh pravilih je določeno, za katera tveganja zavarovanje ne velja.

2. Izplačujejo se naslednje denarne dajatve:

(a) V primeru smrti:

Izplačilo pavšalnega zneska v višini petkratne letne osnovne plače umrlega, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v 12-ih mesecih pred nesrečo, naslednjim osebam:

- zakoncu in otrokom umrlega uradnika po zanje veljavnem dednem pravu; pri čemer zakonec ne sme dobiti manj kakor 25 % pavšalnega zneska;

- če ni oseb iz zgoraj omenjene kategorije, drugim potomcem uradnika po zanje veljavnem dednem pravu;

- če ni oseb iz zgornjih dveh kategorij, sorodnikom umrlega uradnika v ravni črti po za njih veljavnem dednem pravu;

- če ni oseb iz zgornjih treh kategorij, instituciji.

(b) V primeru popolne trajne invalidnosti:

Uradniku se izplača pavšalni znesek v osemkratni višini njegove letne osnovne plače, ki se izračuna na podlagi mesečnih zneskov plač, prejetih v 12-ih mesecih pred nesrečo.

(c) V primeru delne trajne invalidnosti:

Uradniku se izplača del zneska iz pododstavka (b), ki se izračuna glede na lestvico iz pravil, navedenih v odstavku 1.

Kakor predvidevajo ta pravila, se zgoraj našteta izplačila lahko zamenjajo z rento.

Zgoraj navedene dajatve se lahko izplačujejo poleg dajatev, predvidenih v poglavju 3.

3. Tako, kakor je predvideno v pravilih iz odstavka 1, se pokrijejo tudi: zdravstveni, farmacevtski, bolnišnični, kirurški, protetični, radiološki, ortopedski in klinični stroški ter stroški za masaže in prevoz, pa tudi vsi drugi podobni stroški, ki nastanejo zaradi nesreče ali poklicne bolezni.

Vendar pa se povračilo izplača le, če znesek, ki je bil plačan uradniku na podlagi člena 72, ne pokriva celotnih stroškov.

Člen 74 (1) (8) (10) (24) (78) (81)

1. Ob rojstvu uradnikovega otroka dobi oseba, ki dejansko skrbi zanj, dotacijo v višini 198,31 EUR.

Enaka dotacija se izplača uradniku, ki posvoji otroka, mlajšega od pet let in vzdrževanega v smislu člena 2(2) Priloge VII.

2. Ta dotacija se izplača tudi, če se nosečnost konča po najmanj sedmih mesecih.

3. Prejemnik dotacije ob rojstvu otroka prijavi kakršen koli prejemek iste vrste, ki ga za istega otroka dobi iz drugih virov; taki prejemki se odštejejo od dotacije, predvidene zgoraj. Če sta oba starša uradnika Skupnosti, se dotacija izplača samo enkrat.

Člen 75 (40)

Ob smrti uradnika, uradnikovega zakonskega partnerja ali vzdrževanega otroka, ali vsake druge vzdrževane osebe v smislu člena 2 Priloge VII, ki je bila član uradnikovega gospodinjstva, institucija povrne stroške za prevoz trupla od uradnikovega kraja zaposlitve do njegovega matičnega kraja.

Če uradnik umre na službeni poti, institucija poravna stroške prevoza trupla od kraja, v katerem je smrt nastopila, do uradnikovega matičnega kraja.

Člen 76

Uradnikom, nekdanjim uradnikom ali upravičencem po umrlem uradniku, ki so v zelo težkem položaju tudi zaradi hude ali dolgotrajne bolezni ali družinskih razmer, se lahko dajo darila, posojila ali predplačila.

Poglavje 3: Pokojnine

Člen 77 (8)

Uradnik, ki dopolni najmanj 10 let delovne dobe, ima pravico do starostne pokojnine. Vendar pa je do nje upravičen ne glede na delovno dobo, če je star več kakor 60 let, če ga v obdobju neaktivnega statusa ni mogoče ponovno zaposliti ali v primeru upokojitve v interesu službe.

Najvišji znesek starostne pokojnine je 70 % zadnje osnovne plače za zadnji razred, v katerem je bil uradnik razvrščen najmanj eno leto. Izplačuje se uradniku, ki dopolni 35 let delovne dobe, izračunane v skladu s členom 3 Dodatka VIII. Če ima uradnik manj kakor 35 let delovne dobe, se zgoraj omenjeni najvišji znesek sorazmerno zniža.

Vendar pa se v primeru uradnikov, ki so pomagali nosilcem funkcij iz pogodb o ustanovitvi Skupnosti ali Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Skupnosti ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Skupnosti ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta, upravičenost do pokojnin za pokojninsko dobo, pridobljeno z delom na takem položaju, izračuna glede na zadnjo osnovno plačo iz tega časa, če prejeta osnovna plača presega referenčno plačo za namene iz drugega odstavka tega člena.

Znesek starostne pokojnine ne sme biti nižji od 4 % zneska življenjskega minimuma za vsako leto dela.

Upokojitvena starost je 60 let.

Člen 78 (8)

Uradnik ima, tako kakor je predvideno v členih 13 do 16 Priloge VIII, pravico do invalidske pokojnine v primeru popolne trajne invalidnosti, zaradi katere ne more opravljati nalog delovnega mesta v svojem kariernem razredu.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidska pokojnina 70 % uradnikove osnovne plače.

Če je invalidnost posledica drugih okoliščin, je invalidska pokojnina enaka starostni pokojnini, do katere bi bil uradnik upravičen pri 65-ih letih, če bi ostal v delovnem razmerju do te starosti.

Invalidska pokojnina se izračuna glede na uradnikovo osnovno plačo, ki bi jo prejemal za svoj razred, če bi bil v času, ko se pokojnina izplača, še v delovnem razmerju.

Invalidska pokojnina ne sme biti nižja od 120 % zneska življenjskega minimuma.

Če si uradnik namerno povzroči invalidnost, lahko organ za imenovanja odloči, da bo prejemal le starostno pokojnino.

Člen 79 (8) (24) (46)

Vdova uradnika ali nekdanjega uradnika je, tako kakor je predvideno v poglavju 4 Priloge VIII, upravičena do družinske pokojnine v višini 60 % starostne ali invalidske pokojnine, ki jo je prejemal njen mož ali ki bi jo prejemal ne glede na delovno dobo ali starost, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo.

Znesek družinske pokojnine, izplačan vdovi uradnika, ki je imel ob smrti enega od upravnih statusov iz člena 35, ne sme biti nižji od zneska življenjskega minimuma niti nižji od 35 % uradnikove zadnje osnovne plače.

Ta znesek ne sme biti nižji od 42 % zadnje osnovne plače uradnika, če je ta umrl zaradi ene od okoliščin iz drugega odstavka člena 78.

Člen 79a (46)

Določbe člena 79 se uporabijo smiselno za vdovca uradnice ali nekdanje uradnice.

Člen 80 (8) (40) (46)

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do starostne ali invalidske pokojnine, ob smrti nima zakonca, ki bi bil upravičen do družinske pokojnine, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VIII.

Do takšne pokojnine so upravičeni tudi otroci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je prejemnik družinske pokojnine.

Če uradnik ali oseba, ki je upravičena do starostne ali invalidske pokojnine, umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, so vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII upravičeni do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VII; vendar je znesek pokojnine enak polovici pokojnine, izračunane v skladu z navedenim členom.

Kadar umre zakonec uradnika ali nekdanjega uradnika, prejemnika starostne ali invalidske pokojnine, ki sam ni uradnik ali začasni uslužbenec, imajo otroci, ki jih v smislu člena 2 Priloge VII vzdržuje preživeli zakonec, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 21 Priloge VIII.

Upravičenost, predvidena v prvem, drugem in tretjem odstavku, se uporablja, če umre nekdanji uradnik, upravičen do dodatka po členu 50 Kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, po členu 3 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ali po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 in če umre nekdanji uradnik, ki je prenehal delati pred dopolnjenim 60. letom starosti in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem je dopolnil 60 let.

Člen 81 (8) (10)

Upravičenec do starostne pokojnine, ki se začne izplačevati v 60. letu starosti ali pozneje, ali upravičenec do invalidske ali družinske pokojnine ima pod pogoji iz Priloge VII pravico do družinskih dodatkov, določenih v členu 67; gospodinjski dodatek se izračuna glede na prejemnikovo pokojnino.

Vendar pa je otroški dodatek, ki se izplačuje upravičencu do družinske pokojnine, dvakratni znesek dodatka iz člena 67(1) (b).

Člen 81a (46)

1. Ne glede na katere koli druge določbe, zlasti tiste o najnižjih zneskih, ki se izplačujejo upravičencem do družinske pokojnine, skupni znesek družinske pokojnine in družinskih dodatkov, ki se mu odštejejo davki in drugi obvezni odtegljaji, izplačan vdovi in drugim upravičencem, ne sme presegati:

(a) v primeru smrti uradnika z enim od administrativnih statusov iz člena 35, zneska osebnih prejemkov, ki bi jih uradnik dobival za isti razred in stopnjo, če bi bil še vedno v delovnem razmerju, skupaj z družinskimi dodatki, ki bi jih v tem primeru dobival, in kateremu bi bili odšteti davek in drugi obvezni odtegljaji;

(b) za obdobje po datumu, ko bi uradnik iz (a) zgoraj dopolnil 65 let starosti, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi bil še živ, na podlagi razreda in stopnje ob času smrti, ki se mu prištejejo vsi družinski dodatki, ki bi jih prejemal, ter odštejejo davek in drugi obvezni odtegljaji;

(c) v primeru smrti nekdanjega uradnika, upravičenega do starostne ali invalidske pokojnine, zneska pokojnine, do katere bi bil upravičen, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);

(d) v primeru smrti nekdanjega uradnika, ki je prenehal delati pred dopolnjenim 60. letom starosti in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem je dopolnil 60 let, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen pri šestdesetih letih starosti, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);

(e) v primeru smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, ki je na dan smrti upravičen do nadomestila po členu 41 ali 50 teh kadrovskih predpisov, po členu 5 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, po členu 3 Uredbe (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72, po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) 1543/73, po členu 2 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2150/82 ali po členu 3 Uredbe (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1679/85, zneska nadomestila, do katerega bi bil upravičen, če bi bil še živ, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b);

(f) za obdobje po datumu, ko nekdanji uradnik iz (e) ne bi bil več upravičen do nadomestila, zneska starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na ta datum, če bi bil še živ in če bi izpolnjeval ustrezne starostne pogoje za dodelitev pokojninskih pravic, ob upoštevanju dodatkov in odtegljajev iz (b).

2. Za namene odstavka 1 se ponderji, ki bi lahko vplivali na različne zadevne zneske, ne upoštevajo.

3. Najvišji znesek, kakor je opredeljen v pododstavkih (a) do (f) zgoraj, se razdeli med upravičence do družinske pokojnine v sorazmerju z njihovo upravičenostjo, pri čemer se odstavek 1 za ta namen ne upošteva.

Za tako razdeljene zneske se uporabijo drugi, tretji in četrti pododstavek člena 82(1).

Člen 82 (40) (78) (79)

1. Pokojnine, predvidene zgoraj, se izračunajo glede na plačilno lestvico, ki je v veljavi prvi dan meseca, v katerem nastopi upravičenost.

Ponderirajo se po stopnji, določeni za državo v Skupnosti, v kateri prejemnik dokazano prebiva.

Če se prejemnik pokojnine nastani v državi zunaj Skupnosti, se uporabi ponder 100.

Pokojnine, izražene v evrih, se izplačujejo v eni od valut iz člena 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, tako kakor je predvideno v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.

2. Če se Svet v skladu s členom 65(1) in po postopku iz člena 65(3) odloči za zvišanje osebnih prejemkov, hkrati odloči tudi o ustreznem povečanju pokojnin.

Člen 83 (8) (64)

1. Izplačila dajatev po tem pokojninskem sistemu bremenijo proračun Skupnosti. Države članice skupno jamčijo za plačilo teh dajatev v skladu z lestvico za financiranje takšnih odhodkov.

O uporabi sredstev za sistem pokojninskega zavarovanja iz člena 83(1) prejšnjih Kadrovskih predpisov Evropske skupnosti za premog in jeklo odloča Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

2. Uradniki prispevajo eno tretjino stroškov financiranja tega sistema pokojninskega zavarovanja. Prispevek je 8,25 % uradnikove osnovne plače, pri čemer se ponderji iz člena 64 ne upoštevajo. Prispevek se mesečno odteguje od plač uradnikov.

3. Postopek izračunavanja pokojnin uradnikov, ki so bili del svoje delovne dobe zaposleni v Evropski skupnosti za premog in jeklo ali v skupnih institucijah ali organih Skupnosti ter razdelitev teh stroškov med pokojninski sklad Evropske skupnosti za premog in jeklo in proračuna Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo se določijo z uredbo, ki jo sporazumno sprejmejo sveti in odbor predsednikov Evropske skupnosti za premog in jeklo po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise.

4. Če aktuarska ocena pokojninskega sistema, ki jo na zahtevo Sveta opravi eden ali več usposobljenih strokovnjakov, pokaže, da prispevki uradnikov ne zadostujejo za financiranje ene tretjine dajatev po pokojninskem sistemu, proračunski organ po proračunskem postopku in po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10, določi, kako je treba spremeniti prispevne stopnje ali upokojitveno starost.

Člen 84

Podrobna pravila, ki urejajo zgornji pokojninski sistem, so v Prilogi VIII.

Poglavje 4: Izterjava neupravičenih plačil

Člen 85 (8)

Vsak preplačani znesek se mora povrniti, če je prejemnik vedel, da ni pravne podlage za tako plačilo, ali če je bila odsotnost pravne podlage tako očitna, da bi moral vedeti zanjo.

Poglavje 5: Subrogacija v korist Skupnosti

Člen 85a (46)

1. Če smrt, poškodbo ali bolezen osebe, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, povzroči tretja oseba, dobijo Skupnosti glede obveznosti, določenih v Kadrovskih predpisih, izhajajočih iz dogodka, ki je povzročil tako smrt, poškodbo ali bolezen, od žrtve ali tistih, ki so po njej zavarovani proti tretji osebi, subrogacijsko pravico, vključno s pravico tožbe.

2. Subrogacija, predvidena v odstavku 1, med drugim vključuje tudi naslednje:

- neprekinjeno izplačevanje osebnih prejemkov uradniku v skladu s členom 59 med začasno nezmožnostjo za delo,

- izplačila po smrti uradnika ali nekdanjega uradnika, upravičenega do pokojnine, v skladu s členom 70,

- dajatve iz členov 72 in 73 ter pravila za njuno izvajanje, ki izhajajo iz zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja,

- plačilo stroškov za prevoz trupla, kakor določa člen 75,

- dodatne družinske dodatke, izplačane v skladu s členom 67(3) ter členom 2(3) in (5) Priloge VII za vzdrževanega otroka, ki je hudo bolan, nesposoben skrbeti zase ali invaliden,

- invalidske pokojnine, izplačane v primeru nesreče ali bolezni, ki povzroči trajno invalidnost, zaradi katere uradnik ne more več opravljati svojega dela,

- družinsko pokojnino, ki se izplačuje v primeru smrti uradnika ali nekdanjega uradnika ali smrti zakonca uradnika ali nekdanjega uradnika, upravičenega do pokojnine, če sam ni uradnik niti začasni uslužbenec,

- pokojnino po starših ne glede na starost otroka uradnika ali nekdanjega uradnika, če se otrok po smrti osebe, ki ga je preživljala, zaradi hude bolezni, nesposobnosti skrbeti zase ali invalidnosti ne more sam preživljati.

3. Vendar pa Skupnosti ne prevzamejo pravic do odškodnine za povsem osebno oškodovanje, kakor je nematerialno oškodovanje, odškodnina za bolečine in trpljenje ali nadomestilo za izmaličenje in izgubo privlačnosti, ki presega dajatve za te primere po členu 73.

4. Določbe odstavkov 1, 2 in 3 Skupnostim ne preprečujejo neposredne tožbe.

Naslov VI: Disciplinski ukrepi

Člen 86 (24)

1. Uradnik je disciplinsko odgovoren, če namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi po teh kadrovskih predpisih.

2. Disciplinski ukrepi so:

(a) pisno opozorilo;

(b) opomin;

(c) odlog napredovanja v višjo stopnjo;

(d) nazadovanje v stopnji;

(e) degradiranje;

(f) odstranitev z delovnega mesta in, če je to primerno, zmanjšanje ali odvzem pravic do starostne pokojnine, vendar se posledice tega ukrepa ne nanašajo na uradnikove vzdrževance;

(g) če je uradnik že prenehal delati, trajen ali začasen odvzem celotne ali dela pravice do starostne pokojnine; ta določba se ne nanaša na po njem upravičene osebe.

3. Za eno kršitev dolžnosti se izreče le en disciplinski ukrep.

Člen 87

Organ za imenovanja lahko na pobudo uradnikovega neposrednega nadrejenega ali na lastno pobudo brez posvetovanja z disciplinsko komisijo izda pisno opozorilo ali opomin. Uradnik je pred takšnim ukrepom zaslišan.

Po koncu disciplinskega postopka, predvidenega v Dodatku 7, organ za imenovanja odredi druge ukrepe. Organ za imenovanja sproži tak postopek po zaslišanju zadevnega uradnika.

Člen 88

Organ za imenovanja lahko takoj sprejme odločbo o začasni odstranitvi uradnika z delovnega mesta, kadar domneva, da gre za hudo kršitev, bodisi da uradnik ne opravlja svojih uradnih dolžnosti ali da krši zakon.

V odločbi o začasni odstranitvi z delovnega mesta je izrecno navedeno, ali je uradnik med začasno odstranitvijo upravičen do osebnih prejemkov, oziroma kateri del prejemkov se odtegne: odtegne se največ polovica uradnikove osnovne plače.

Končna odločitev se sprejme v štirih mesecih po datumu začetka veljavnosti odločbe o začasni odstranitvi uradnika z delovnega mesta. Če ob koncu četrtega meseca ni sprejeta nikakršna odločitev, uradnik ponovno začne prejemati osebne prejemke v celoti.

Zadevni uradnik ima pravico do povračila odtegnjenega zneska osebnih prejemkov, če disciplinski postopek ni bil sprožen ali če ni bil izrečen noben drug ukrep razen pisnega opozorila, opomina ali odloga napredovanja v višjo stopnjo ali če v roku iz prejšnjega odstavka ni bila sprejeta končna odločitev.

Če pa uradnika za ta ista dejanja kazensko preganjajo, se končna odločitev sprejme šele po pravnomočnosti sodbe sodišča, ki je obravnavalo zadevo.

Člen 89

Uradnik, kateremu je bil izrečen disciplinski ukrep, razen odstranitve z delovnega mesta, lahko vloži prošnjo za izbris tega ukrepa iz osebnega spisa, v primeru opozorila ali opomina po treh letih, v primeru vseh drugih ukrepov pa po šestih letih.

Organ za imenovanja odloči, ali naj se uradnikovi prošnji ugodi, v primerih ko je v disciplinskem postopku sodelovala disciplinska komisija, po posvetovanju z njo; če prošnji ugodi, se uradnika po takem izbrisu seznani z ustrezno popravljenim spisom.

Naslov VII: Pritožbe

Člen 90 (8)

1. Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži zahtevo za sprejem odločitve, ki se nanaša nanjo. Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih od datuma zahteve. Če po izteku tega roka ni odgovora na zahtevo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba v skladu z naslednjim odstavkom.

2. Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri organu za imenovanja vloži pritožbo zoper akt, ki je imel zanjo negativne posledice, ne glede na to, ali je omenjeni organ sprejel odločitev ali pa ni sprejel nobenega od ukrepov, predpisanih v Kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

- na dan objave akta, če gre za ukrep splošne narave;

- na dan, ko zadevno osebo uradno obvestijo o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kakor na dan, ko je ta prejela uradno obvestilo, če ukrep zadeva neko določeno osebo; če pa akt, ki zadeva neko določeno osebo, vključuje tudi pritožbo proti drugi osebi, začne rok glede na to drugo osebo teči na dan, ko ta prejme uradno obvestilo o tem, vendar nikakor ne pozneje od dneva objave;

- na dan izteka roka, predpisanega za odgovor, kadar gre za pritožbo zoper molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, kakor določa odstavek 1.

Organ obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v štirih mesecih po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba na podlagi člena 91.

3. Uradnik vloži zahtevo ali pritožbo pri svojem neposredno nadrejenem, razen kadar ta zadeva ravno njega, v takem primeru pa jo lahko vloži neposredno pri naslednjem nadrejenem organu.

Člen 91 (8)

1. Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za vse spore med Skupnostmi in katero koli osebo, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, v zvezi z zakonitostjo akta, ki ima negativne posledice za to osebo v smislu člena 90(2). Sodišče Evropskih skupnosti je neomejeno pristojno za spore finančne narave.

2. Pritožba na Sodišče Evropskih skupnosti je mogoča le, če:

- je bila najprej vložena pritožba pri organu za imenovanja na podlagi člena 90(2) v roku, določenem v istem členu, in

- je bila pritožba zavrnjena z izrecno odločitvijo ali z molkom organa.

3. Pritožbe na podlagi odstavka 2 je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

- na dan uradnega obvestila o odločitvi, sprejeti kot odgovor na pritožbo;

- na dan preteka predpisanega roka za odgovor, če gre za pritožbo na molk organa, ki pomeni zavrnitev pritožbe, vloženo na podlagi člena 90(2); vendar pa začne rok za vložitev pritožbe teči od začetka, če je pritožba zavrnjena z izrecno odločitvijo po tem, ko je bila že zavrnjena z molkom organa, vendar pred pretekom roka za vložitev pritožbe.

4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko zadevna oseba po tem, ko je vložila pritožbo pri organu za imenovanja na podlagi člena 90(2), nemudoma vloži pritožbo na Sodišče, pod pogojem, da ta pritožba zajema tudi predlog za odložitev izvršitve izpodbijanega akta ali za sprejem začasnih ukrepov. Glavna obravnava pred Sodiščem Evropskih skupnosti se nato odloži, dokler ni sprejeta izrecna odločitev o zavrnitvi pritožbe ali dokler ni pritožba zavrnjena z molkom organa.

5. Pritožbe po tem členu se preučijo in obravnavajo v skladu s Poslovnikom Sodišča Evropskih skupnosti.

Člen 91a (69)

Vloge in pritožbe s področij, za katera se uporablja tretji pododstavek člena 2, se vložijo pri organu za imenovanja, ki izvaja pooblastila. Vse pritožbe se vložijo zoper institucijo, ki ji je ta organ za imenovanja odgovoren.

Naslov VIII: Posebne določbe za uradnike v znanstvenih ali tehničnih službah Skupnosti

Člen 92

V tem naslovu so posebne določbe, ki se uporabljajo za uradnike Skupnosti na delovnih mestih na področju jedrske znanosti, za katere se zahtevajo znanstvene ali tehnične kvalifikacije in ki so plačani iz proračunskih sredstev za raziskave in naložbe.

V Prilogi I B je tabela osnovnih delovnih mest in ustreznih kariernih razredov za uradnike v znanstvenih in tehničnih službah, zajetih v prejšnjem odstavku.

Člen 93

Komisija se lahko odloči, da uradnikom iz člena 92, razvrščenim v razred A 1 ali A 2, ki imajo zelo visoke znanstvene ali tehnične kvalifikacije, dodeli denarne ugodnosti, ki za največ 25 % presegajo tiste, določene v naslovu V, razen nadomestil v fiksnem znesku in stroškov.

Največje število uradnikov, ki lahko dobijo take ugodnosti, določi Svet na predlog Komisije.

Člen 94

Za uradnike iz člena 92 se poleg določb drugega odstavka členov 17 in 18 uporabljajo tudi naslednje določbe.

Uradnik mora za pisno ali drugo obliko objave katere koli zadeve v zvezi z delom Evropske skupnosti za atomsko energijo dobiti dovoljenje organa za imenovanja in izpolnjevati pogoje, ki jih ta določi. Skupnost ima pravico dobiti avtorske pravice za tako objavo.

Vsak izum, ki ga ustvari uradnik pri opravljanju svojih nalog ali v povezavi z njim, je nesporno last Evropske skupnosti za atomsko energijo. Institucija lahko na lastne stroške in v imenu Skupnosti v vseh državah zaprosi in pridobi patente za ta izum. Vsak izum, povezan z delom Evropske skupnosti za atomsko energijo, ki ga ustvari uradnik v letu po prenehanju delovnega razmerja, se šteje za izum, ustvarjen pri opravljanju njegovih nalog ali v povezavi z njim, razen če ni dokazano drugače. Kadar se izumi patentirajo, se navede ime izumitelja ali izumiteljev.

Uradniku, ki je avtor patentiranega izuma, lahko institucija v ustreznih primerih dodeli nagrado, katere višino določi sama.

Člen 95

Do 31. decembra 1968 in z odstopanjem od členov 31 in 32 se uradniki iz člena 92 lahko imenujejo v razred, ki ni začetni razred za delovno mesto, na katerega se zaposlijo, največ na polovici prostih delovnih mest pa se tudi lahko razvrstijo v drugo stopnjo, kot so tiste, navedene v členu 32.

Po tem datumu Svet na predlog Komisije določi dokončne določbe, ki urejajo zaposlovanje takih oseb.

Člen 96

Z odstopanjem od člena 34(1) lahko poskusna doba za uradnike iz člena 92, razvrščene v kategorijo C ali D, traja od tri do šest mesecev.

Člen 97

1. Z odstopanjem od člena 44 lahko organ za imenovanja uradnikom iz člena 92 dodeli dodatno povišanje v stopnji kot priznanje za posebne zasluge; število uradnikov iz vsake kategorije, ki se jim v določenem letu dodeli povišanje, ne sme presegati ene osmine vseh zaposlenih iz te kategorije.

Povišanje se lahko dodeli le enkrat v vsakem razredu.

Uradnikova osnovna plača zaradi povišanja ne sme biti višja od osnovne plače za najvišjo stopnjo v njegovem razredu.

2. Z odstopanjem od člena 44 se lahko uradniku iz člena 92 zaradi njegovih nezadovoljivih sposobnosti, rezultatov dela ali obnašanja na podlagi odločitve organa za imenovanja odloži napredovanje v stopnji za največ dve leti, pri čemer ni treba ravnati po postopku, določenem v členu 87.

3. Ta člen se ne uporablja za uradnike iz člena 92 v razredu A 1 ali A 2.

Člen 98

Po členu 34 se uradniku iz člena 92 ob koncu poskusne dobe lahko spremeni prvotna razvrstitev.

Člen 45(2) se ne uporablja za uradnike iz člena 92.

Da bi organ za imenovanja lahko podelil napredovanja najzaslužnejšim uradnikom iz člena 92, so v primerno utemeljenih izjemnih primerih možne izjeme glede delovne dobe, določene v drugem pododstavku člena 45(1), ki pa ne smejo preseči eno leto. Za posameznega uradnika se lahko določbe tega odstavka uporabijo le enkrat v petih letih.

Člen 99

Organ za imenovanja lahko uradnikom iz člena 92 dodeli nagrado za izjemne dosežke pri delu; ta ne sme preseči trikratnega zneska osnovne mesečne plače za katero koli leto, razen kadar odstopanje odobri Svet na predlog Komisije.

Skupni znesek nagrad za izjemne dosežke pri delu ne sme presegati 3 % celotnih letnih osnovnih plač vsega znanstvenega in tehničnega osebja iz člena 92.

Komisija vsako leto določi znesek nagrad in osebe, ki se jim dodelijo, ter Svetu predloži poročilo o številu in znesku dodeljenih nagrad, z razčlenitvijo po razredih in službah ter razlogi za dodelitev.

Člen 100

Nekaterim uradnikom iz člena 92 se lahko dodelijo posebni dodatki kot nadomestilo za posebno težke delovne pogoje.

Svet na predlog Komisije določi stopnje in pogoje za te posebne dodatke ter osebe, ki jih dobijo.

Člen 101

Z odstopanjem od drugega odstavka člena 56 in samo v izjemnih primerih imajo nekateri uradniki kategorije B iz člena 92, ki delajo preko polnega delovnega časa, pravico do nadomestila ali osebnih prejemkov, kakor predvideva Priloga VI.

Organ za imenovanja določi delovna mesta, katerih nosilci so upravičeni do prejemkov na podlagi določb tega člena.

Naslov VIIIA (51): Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi

Člen 101a

Brez poseganja v druge določbe Kadrovskih predpisov so v Prilogi X predpisane posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi.

Naslov IX: Prehodne in končne določbe

Poglavje 1: Prehodne določbe

Člen 102

1. Uslužbenec Skupnosti, ki je ob začetku veljavnosti teh kadrovskih predpisov [3] zaposlen na stalnem delovnem mestu v eni od institucij Skupnosti, se po odločitvi organa za imenovanja lahko zaposli v razredu in stopnji ter plačni lestvici iz teh kadrovskih predpisov, ki ustrezajo razredu in stopnji, ki sta mu bila izrecno ali implicitno dodeljena pred uporabo teh kadrovskih predpisov, ob upoštevanju vseh odločitev, ki jih sporazumno sprejmeta Sveta Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo za standardiziranje prakse glede kariernih razredov in meril za razvrščanje v razrede, pod pogojem, da:

- kar zadeva vsakega takšnega uslužbenca, izpolnjuje pogoje iz členov 28 (a), (b), (c), (e) in (f);

- kar zadeva vsakega takšnega uslužbenca, razen tistih iz razredov A 1 in A 2:

(a) je bil pred začetkom veljavnosti teh kadrovskih predpisov več kot šest mesecev zaposlen v eni od institucij Skupnosti; uslužbenec Skupnosti, ki ne izpolnjuje tega pogoja, je lahko imenovan za čas poskusne dobe in se zaposli kot uradnik na podlagi člena 34;

(b) komisija za zaposlovanje, predvidena v naslednjem pododstavku, o njem ni dala negativnega mnenja.

Ob začetku veljavnosti teh kadrovskih predpisov se v vsaki instituciji ustanovi komisija za zaposlovanje, v kateri so uslužbenci institucije, ki opravljajo nadzorne naloge in jih v komisijo imenuje organ za imenovanja.

Ta komisija svetuje organu za imenovanja glede tega, ali so uslužbenci, ki izpolnjujejo pogoje za zaposlitev po zgornjih določbah, primerni za naloge na njihovih delovnih mestih, razen za uslužbence v razredih A 1 ali A 2; to se opravi na podlagi poročila, ki ga o uradnikovi sposobnosti, učinkovitosti in obnašanju pri delu pripravijo njegovi nadrejeni.

2. Pogodba o zaposlitvi vsakega uslužbenca, o katerem da komisija za zaposlovanje negativno mnenje, preneha. Vendar pa organ za imenovanja taki osebi lahko ponudi zaposlitev, ki je v nižjem razredu in na nižji stopnji plačne lestvice, določene v teh kadrovskih predpisih, od predhodno izrecno ali implicitno dodeljenih. Uslužbenec, katerega pogodba o zaposlitvi preneha, dobi nadomestilo, kakor predvideva zadnji pododstavek člena 34(2).

3. Vsakega uslužbenca Skupnosti, ki je bil zaposlen ob začetku veljavnosti teh kadrovskih predpisov in ni bil izrecno ali implicitno razvrščen v razred in stopnjo, preden so zanj začeli veljati ti kadrovski predpisi, organ za imenovanja v enem letu po začetku veljavnosti teh kadrovskih predpisov razvrsti v razred in stopnjo, pri čemer lahko, če je to primerno, odstopa od člena 32.

4. Z odstopanjem od odstavka 1

(a) se uradnik na delovnem mestu iz kategorije D v tabeli iz Priloge I razvrsti v razred in stopnjo za to delovno mesto z osnovno plačo, od katere se odštejeta davek Skupnosti in njegov prispevek za pokojninsko zavarovanje, ki je enaka plači ali je neposredno pod plačo, ki jo je prejemal, ko so ti kadrovski predpisi začeli veljati, pri čemer se znesku osnovne plače prišteje lokalni dodatek in odšteje prispevek v začasni skupni sistem socialnega zavarovanja institucij Skupnosti;

(b) uradnik iz prevajalske službe se razvrsti v razred za njegovo delovna mesto in na stopnjo v tem razredu, ki je neposredno nad stopnjo, v katero bi bil razvrščen v skladu z odstavkom 1.

5. Določbe poglavja 1 naslova VIII Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske skupnosti za premog in jeklo se uporabljajo za uslužbenca, ki je bil pred začetkom veljavnosti teh kadrovskih predpisov zaposlen kot uradnik Evropske skupnosti za premog in jeklo in so mu v eni od institucij te Skupnosti odobrili dopust iz osebnih razlogov, da bi delal v instituciji Evropske gospodarske skupnosti ali Evropske skupnosti za atomsko energijo, za razred in stopnjo, na kateri je zaposlen v skladu z odstavki 1 do 4 zgoraj, pod pogojem, da zaradi tega nima večjih ugodnosti od tistih, ki bi jih imel, če bi bil zaposlen v istem razredu po Kadrovskih predpisih za uradnike Evropske skupnosti za premog in jeklo.

Člena 103 in 104 (8)

Razveljavljena

Člen 105 (46)

Razveljavljen

Člen 106

Vsakemu uradniku, ki je pred uporabo teh kadrovskih predpisov prejemal dodatek za ločeno življenje in ni upravičen do izselitvenega dodatka po členu 4 Priloge VII, se odobri enak znesek, kot bi ga prejemal z dodatkom za ločeno življenje po plačni lestvici, veljavni pred začetkom veljavnosti teh kadrovskih predpisov. Ta znesek se v prihodnje ne sme spreminjati, razen če uradnik izpolnjuje pogoje za izselitveni dodatek.

Člen 107 (8)

1. Uradniku, za katerega se v skladu s temi prehodnimi določbami uporabljajo ti kadrovski predpisi in ki predloži dokaze, da je zaradi začetka dela v eni od Skupnosti v celoti ali delno izgubil pokojninske pravice, ki so mu pripadale v matični državi, in ne more pridobiti aktuarskega ekvivalenta teh pravic, se za namene njegove starostne pokojnine v Skupnostih in brez plačila zaostalih prispevkov priznajo letni prispevki za ustrezno število let pokojninske dobe iz njegove matične države.

2. Število let pokojninske dobe, priznanih na tak način, določi organ za imenovanja institucije, v kateri je uradnik zaposlen, po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10. To število ne sme presegati:

- števila let dejanske delovne dobe, ki jih bo lahko dopolnil do petinšestdesetega leta starosti;

- polovice števila let delovne dobe, ki bi mu ob dopolnjeni starosti 65 let še manjkala do dopolnjenih 35 let pokojninske dobe.

3. Uradnik, za katerega se uporabijo zgornje določbe, plača Skupnostim del zneskov, ki jih dobi za poravnavo pokojninskih pravic v svoji matični državi, ki ne ustreza aktuarskemu ekvivalentu teh pravic: ta del je enak razmerju med številom let pokojninske dobe, ki mu jih priznajo Skupnosti, in številom let pokojninske dobe, ki jih je izgubil v svoji matični državi.

4. Razen v primeru smrti ali uporabe člena 41 ali 50 se uradniku, ki preneha delati pred dopolnjenim 65. letom starosti, tega ne prizna.

5. Ob smrti uradnika, za katerega se uporabljajo zgornji odstavki, se skupno število let pokojninske dobe, ki bi mu jih priznali, če bi dopolnil 65 let starosti, takoj prizna po njem upravičenim osebam za izračun njihovih pokojninskih pravic.

6. Uradniku, za katerega se uporabljajo zgornji odstavki, se v primeru, da ga zadevajo ukrepi iz členov 41 in 50, ob začetku dobivanja starostne pokojnine prizna del števila let pokojninske dobe, kolikor bi mu jih priznali, če bi dopolnil 65 let starosti. Ta del je enak razmerju med številom let pokojninske dobe, preračunanih pri izračunu pokojninskih pravic, in številom let pokojninske dobe, ki bi jih lahko dosegel do dopolnjenega 65. leta starosti.

Člena 108 in 109 (8)

Razveljavljena

Poglavje 2: Končne določbe

Člen 110 (8)

Splošne določbe za uveljavitev teh kadrovskih predpisov sprejme vsaka institucija po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev in odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10.

Z vsemi takimi splošnimi določbami in pravili, ki jih sporazumno sprejmejo institucije, je treba seznaniti zaposlene.

Upravne službe institucij se med seboj redno posvetujejo o uporabi teh kadrovskih predpisov.

[1] UL L 56, 4.3.1968, str. 8. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3736/90 (UL L 360, 22.12.1990, str. 1).

[2] Neto zneski, prejeti pred začasnim prispevkom, pomenijo prejeti dohodek brez upoštevanja letne prilagoditve iz leta 1991.

[3] 1.1.1962

--------------------------------------------------

Priloga I: Osnovna delovna mesta in karierni razredi (8) (24) (69)

A. Osnovna delovna mesta in ustrezni karierni razredi za vsako kategorijo in za prevajalsko službo, predvideni v členu 5(4) Kadrovskih predpisov

Kategorija A

A 1 | generalni direktor |

A 2 | direktor |

A 3 | načelnik oddelka |

A 4 - A 5 | predstojnik |

A 6 - A 7 | vodja |

A 8 | pomočnik vodje |

Kategorija B

B 1 | upravni delavec - vodja |

B 2 - B 3 | višji upravni delavec - višji strokovni sodelavec - višji tajnik |

B 4 - B 5 | upravni delavec - strokovni sodelavec - tajnik |

Kategorija C

C 1 | izvršilni sekretar - strokovni tajnik - glavni referent |

C 2 - C 3 | tajnik/stenotipist-referent |

C 4 - C 5 | tajnik-administrator |

Kategorija D

D 1 | vodja enote |

D 2 - D 3 | kvalificirani uslužbenec - kvalificirani delavec |

D 4 | nekvalificirani uslužbenec - nekvalificirani delavec |

Prevajalska služba

LA 3 | vodja oddelka za prevajanje ali tolmačenje |

LA 4 - LA 5 | vodja skupine za prevajanje ali tolmačenje-redaktor, glavni prevajalec, glavni tolmač |

LA 6 - LA 7 | prevajalec-tolmač |

LA 8 | pomočnik prevajalca-pomočnik tolmača |

Kategorija A

Upravni delavci in svetovalci

A 1 | generalni direktor |

A 2 | direktor |

A 3 | načelnik oddelka |

A 4 | glavni znanstveni ali tehnični uradnik |

A 5 - A 6 - A 7 - A 8 | znanstveni ali tehnični uradnik |

Kategorija B

(a)Osebje v projektivi

B 1 - B 2 | načrtovalec - vodja oddelka |

B 2 - B 3 | konstruktor |

(b)Laboratorijsko osebje

B 1 - B 2 | vodja laboratorija |

B 3 - B 4 - B 5 | laboratorijski tehnik (z odstopanjem od členov 62 in 66 Kadrovskih predpisov laboratorijski tehniki, imenovani v razred B 5, dobijo osebne prejemke za razred B 5, razširjen za štiri stopnje: vsaka nova stopnja po četrti se izračuna tako, da se predhodni stopnji prišteje dveletno povečanje za ta razred). |

(c)Osebje v proizvodni delavnici

B 1 - B 2 | delovodja |

B 2 - B 3 | vodja delavnice |

B 2 - B 3 - B 4 | planer |

B 3 - B 4 | preddelavec |

Kategorija C

(a)Pisarniško osebje

C 1 - C 2 - C 3 - C 4 | načrtovalec |

(b)Zaposleni v delavnici

C 1 | mojster |

C 2 - C 3 - C 4 - C 5 | rokodelec |

(c)Laboratorijsko osebje

C 1 | glavni skrbnik laboratorija |

C 2 - C 3 - C 4 - C 5 | skrbnik laboratorija |

C 3 | laboratorijski tehnik (z odstopanjem od člena 62 Kadrovskih predpisov ima plačna lestvica za laboratorijske tehnike, imenovane v razred C 3, le štiri stopnje). |

Kategorija D

(a)Pisarniško osebje

D 1 | višji reprograf |

D 2 - D 3 | pomočnik reprografa - vodja kartoteke |

(b)Transportno in skladiščno osebje

D 1 - D 2 | preddelavec |

D 3 - D 4 | delavec |

(c)Laboratorijsko osebje

D 1 - D 2 | laborant |

D 3 - D 4 | čistilec laboratorija |

--------------------------------------------------

Priloga II: Sestava in postopki organov, predvidenih v členu 9 Kadrovskih predpisov

Oddelek 1: Odbor uslužbencev

Člen 1 (8) (75)

Odbor uslužbencev sestavljajo člani in njihovi morebitni namestniki, mandat članov traja tri leta. Institucija lahko določi krajši mandat, ki pa ne sme trajati manj kakor eno leto. Vsak uradnik institucije ima pravico voliti in kandidirati na volitvah.

Pogoji za izvolitev v odbor uslužbencev, če ta ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali za izvolitev v lokalno sekcijo, če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se določijo na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

Če je odbor uslužbencev organiziran v lokalnih sekcijah, se način imenovanja članov centralnega odbora iz vsakega kraja zaposlitve določi na skupnem sestanku zaposlenih uradnikov institucije na ustreznem kraju zaposlitve. Za člane centralnega odbora so lahko imenovani le člani zadevne lokalne sekcije.

Članstvo v odboru uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalni sekciji, če je organiziran v lokalnih sekcijah, mora zagotavljati zastopanost vseh kategorij uradnikov in vseh služb iz člena 5 Kadrovskih predpisov, pa tudi uslužbencev iz prvega odstavka člena 7 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti. Centralni odbor odbora uslužbencev se veljavno konstituira, ko je vanj imenovana večina članov.

Volitve v odbor uslužbencev, če ni organiziran v lokalnih sekcijah, ali v lokalno sekcijo, če je organiziran v lokalnih sekcijah, so veljavne le, če se jih udeležita dve tretjini uradnikov z volilno pravico. Če taka volilna udeležba ni dosežena, je drugi krog volitev veljaven, če se ga udeleži večina volilnih upravičencev.

Dolžnosti, ki jih prevzamejo člani odbora uslužbencev in uradniki, ki jih odbor imenuje v telesa, ustanovljena na podlagi Kadrovskih predpisov, ali ki jih ustanovi institucija, so del njihovih običajnih delovnih dolžnosti v instituciji. Opravljanje takih dolžnosti tej osebi nikakor ne sme škodovati

Oddelek 2: Skupni odbor

Člen 2 (69)

Skupni odbor ali odbore institucije sestavljajo:

- predsednik, ki ga vsako leto imenuje organ za imenovanja,

- člani in njihovi namestniki, ki ji istočasno v enakem številu imenujeta organ za imenovanja in odbor za kadrovske predpise.

Splošni skupni odbor za eno ali več institucij sestavljajo:

- predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja iz tretjega pododstavka člena 2 Kadrovskih predpisov,

- člani in njihovi namestniki, ki jih v enakem številu imenujejo organi za imenovanja institucij, zastopanih v splošnem skupnem odboru in odbori uslužbencev.

Postopek za ustanovitev splošnega skupnega odbora sprejmejo z medsebojnim dogovorom institucije, zastopane v splošnem skupnem odboru, po posvetovanju s svojimi odbori uslužbencev.

Namestnik glasuje le, če je član odsoten.

Člen 3 (8)

Skupni odbor se sestane na sklic organa za imenovanja ali na zahtevo odbora uslužbencev.

Delo odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali, v njihovi odsotnosti, namestniki.

Predsednik odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

Mnenje odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja in odboru uslužbencev.

Vsak član odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju odbora.

Člen 3a (69)

Splošni skupni odbor se sestane bodisi na zahtevo organa za imenovanja iz tretjega pododstavka člena 2 Kadrovskih predpisov bodisi na zahtevo organa za imenovanja ali odbora uslužbencev ene od institucij, zastopanih v tem skupnem odboru.

Delo splošnega skupnega odbora je veljavno le, če so prisotni vsi člani ali njihovi namestniki.

Predsednik splošnega skupnega odbora ne glasuje, razen v zvezi s proceduralnimi vprašanji.

Mnenje splošnega skupnega odbora se v petih dneh po sprejetju v pisni obliki pošlje organu za imenovanja v smislu tretjega pododstavka člena 2 Kadrovskih predpisov, drugim organom za imenovanja in njihovim odborom uslužbencev.

Vsak član splošnega skupnega odbora lahko zahteva, da se njegovo mnenje zabeleži v mnenju skupnega odbora.

Oddelek 3: Disciplinska komisija

Člen 4

Disciplinsko komisijo ali komisije sestavljajo predsednik in štirje člani. Pomaga jim tajnik.

Člen 5

1. Organ za imenovanja vsako leto imenuje predsednike disciplinskih komisij. Predsedniki nikakor ne smejo biti tudi člani skupnega odbora ali odbora za poročila.

Organ za imenovanja pripravi za vsako komisijo seznam, na katerem sta, če je to mogoče, dva uradnika iz vsakega razreda vsake kategorije.

Odbor uslužbencev sočasno pošlje organu za imenovanja istovrsten seznam.

2. V petih dneh po prejemu poročila, s katerim se sproži disciplinski postopek ali postopek iz člena 22 ali člena 51 Kadrovskih predpisov, mora predsednik disciplinske komisije v prisotnosti zadevnega uradnika iz zgoraj omenjenih seznamov izžrebati štiri člane komisije, po dva iz vsakega seznama.

Člani disciplinske komisije ne smejo biti iz razreda, ki je nižji od razreda uradnika, čigar zadevo bo komisija obravnavala.

Predsednik seznani vse člane s sestavo komisije.

3. Obtoženi uradnik lahko vloži ugovor na katerega koli člana, razen predsednika, v petih dneh po oblikovanju komisije.

V istem roku lahko kateri koli član disciplinske komisije zaprosi, da ga izvzamejo iz dela disciplinske komisije, če ima za to utemeljene razloge.

Predsednik disciplinske komisije z žrebom nadomesti vsako prazno mesto.

Člen 6

Člani disciplinske komisije so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni.

Delo komisije je tajno.

Oddelek 4: Invalidska komisija

Člen 7 (8) (24)

Invalidsko komisijo sestavljajo trije zdravniki:

- enega imenuje institucija, v kateri je zaposlen zadevni uradnik;

- enega imenuje zadevni uradnik; in

- enega, ki ga sporazumno imenujeta prva dva zdravnika.

Če zadevni uradnik zdravnika ne imenuje, ga imenuje predsednik Sodišča Evropskih skupnosti.

Če se o imenovanju tretjega zdravnika ni mogoče dogovoriti v dveh mesecih po imenovanju drugega zdravnika, imenuje tretjega predsednik Sodišča Evropskih skupnosti na zahtevo ene od zadevnih strani.

Člen 8

Stroške, nastale v zvezi z delom invalidske komisije, poravna institucija, v kateri je zaposlen zadevni uradnik.

Če uradnikov izbrani zdravnik ne prebiva v kraju zaposlitve uradnika, nosi dodatne stroške uradnik, razen stroškov potovanja v prvem razredu, ki jih povrne institucija.

Člen 9

Uradnik lahko invalidski komisiji predloži katero koli poročilo ali spričevalo svojega rednega zdravnika ali katerega koli zdravnika, ki ga je pregledal.

Invalidska komisija pošlje sklepe organu za imenovanja in zadevnemu uradniku.

Delo invalidske komisije je tajno.

Oddelek 5: Odbor za poročila

Člen 10

Člane odbora za poročila vsako leto imenuje organ za imenovanja izmed najvišjih uradnikov institucije. Odbor izvoli predsednika. Člani skupnega odbora ne smejo biti člani odbora za poročila.

Kadar mora odbor dati priporočilo, ki se nanaša na uradnika, katerega neposredno nadrejeni je član odbora, ta ne sme sodelovati pri obravnavanju zadeve.

Člen 11

Delo odbora za poročila je tajno.

--------------------------------------------------

Priloga III: Natečaji

Člen 1 (8) (69)

1. Objavo natečajev pripravi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.

Podrobno mora navajati:

(a) vrsto natečaja (notranji natečaj v instituciji, notranji natečaj med institucijami, javni natečaj, kadar je to primerno, dveh ali več institucij);

(b) tip natečaja (bodisi na podlagi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih);

(c) vrsto del in nalog za prosto delovno mesto;

(d) diplome in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah ali izkušnje, zahtevane za prosto delovno mesto;

(e) kadar natečaj temelji na preizkusih, njihovo vrsto in način ocenjevanja;

(f) kjer je to primerno, znanje jezikov, zahtevano zaradi posebne vrste prostih delovnih mest;

(g) kjer je to primerno starostno mejo in vsako povišanje starostne meje v primeru uslužbencev Skupnosti, ki so dopolnili vsaj eno leto delovne dobe;

(h) rok za oddajo prošenj;

(i) vse izjeme na podlagi člena 28(a) Kadrovskih predpisov.

Obvestilo o javnem natečaju, skupnem za dve ali več institucij, pripravi organ za imenovanja iz tretjega pododstavka člena 2 Kadrovskih predpisov po posvetovanju s splošnim skupnim odborom.

2. Obvestilo o javnem natečaju se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti najmanj en mesec pred rokom za oddajo prošenj in, kadar je to primerno, najmanj dva meseca pred datumom preizkusov.

3. Vsi natečaji se objavijo v institucijah treh Evropskih skupnosti, upoštevajo se enaki roki.

Člen 2

Kandidati izpolnijo obrazec, ki ga predpiše organ za imenovanja.

Lahko se zahteva, da predložijo dodatne dokumente ali podatke.

Člen 3 (69)

Komisijo za izbiro kandidatov sestavljajo predsednik, ena ali več oseb, ki jih imenuje organ za imenovanja in uradnik, ki ga imenuje odbor uslužbencev.

Komisijo za izbiro kandidatov na podlagi javnih natečajev, skupnih za dve ali več institucij, sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja iz tretjega pododstavka člena 2 Kadrovskih predpisov in člani, ki jih imenuje organ za imenovanja iz tretjega pododstavka člena 2 Kadrovskih predpisov na predlog institucij, kot tudi člani, imenovani z dogovorom med odbori uslužbencev institucij, tako da je zagotovljena enaka zastopanost.

Komisiji za izbiro kandidatov pri nekaterih preskusih lahko pomaga en ali več izpraševalcev v svetovalni funkciji.

Člani komisije za izbiro kandidatov so izbrani med uradniki iz razreda, ki je najmanj enak razredu za prosto delovno mesto.

Člen 4

Organ za imenovanja sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 28(a) (b) in (c) Kadrovskih predpisov, in ga skupaj z dokumentacijo kandidatov pošlje predsedniku komisije za izbiro kandidatov.

Člen 5

Komisija za izbiro kandidatov po pregledu te dokumentacije sestavi seznam kandidatov, ki izpolnjujejo zahteve, določene v objavi natečaja.

Kadar natečaj temelji na preizkusih, jih opravljajo vsi kandidati s seznama.

Kadar natečaj temelji na kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov najprej določi, kako se kvalifikacije kandidatov ocenjujejo, nato pa preuči kvalifikacije kandidatov s seznama, predvidenega v prvem odstavku.

Kadar temelji natečaj na preizkusih in kvalifikacijah, komisija za izbiro kandidatov določi, kateri kandidati s seznama naj opravijo preizkuse.

Komisija za izbiro kandidatov ob koncu postopka pripravi seznam ustreznih kandidatov, predviden v členu 30 Kadrovskih predpisov; na seznamu je vedno, ko je to mogoče, najmanj dvakrat toliko imen kot je prostih delovnih mest.

Komisija za izbiro kandidatov pošlje seznam in svoje obrazloženo poročilo z vsemi pripombami, ki jih lahko dajo člani, organu za imenovanja.

Člen 6

Delo komisije za izbiro kandidatov je tajno.

--------------------------------------------------

Priloga IV: Nadomestilo po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov

Edini člen (8) (24)

1. Uradnik, na katerega se nanaša člen 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, ima pravico do:

(a) mesečnega nadomestila v višini njegove osnovne plače, ki ga dobiva tri mesece;

(b) mesečnega nadomestila, za čas, ki je odvisen od starosti in delovne dobe v skladu s tabelo iz odstavka 3, v višini:

- 85 % njegove osnovne plače od četrtega do šestega meseca;

- 70 % njegove osnovne plače naslednjih pet let;

- nato pa 60 % njegove osnovne plače.

Pravica do nadomestila preneha na dan, ko uradnik dopolni 60 let starosti.

Vendar pa uradnik nad to starostjo in do 65. leta še naprej dobiva nadomestilo, dokler ne doseže najvišjega zneska starostne pokojnine.

Osnovna plača za namene tega člena je tista iz tabele člena 66 Kadrovskih predpisov, ki je v veljavi prvi dan v mesecu, za katerega se nadomestilo izplača.

1a. V času upravičenosti do nadomestila in v naslednjih šestih mesecih imajo uradnik in po njem zavarovane osebe pravice iz zdravstvenega zavarovanja, predvidene v členu 72 Kadrovskih predpisov pod pogojem, da uradnik plačuje ustrezen prispevek, ki je izračunan glede na njegovo plačo ali njen odstotek, določen v odstavku 1 tega člena, odvisno od primera, in da za isto tveganje ni zavarovan po drugem javnem sistemu.

Ob koncu obdobja iz prvega pododstavka in v skladu s pogoji iz prvega pododstavka lahko uradnik na lastno zahtevo še naprej prejema dajatve iz navedenega zdravstvena zavarovanja, če plača celoten prispevek iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov.

Ko uradnikova upravičenost do nadomestila preneha, se njegov prispevek izračuna glede na zadnjo prejeto mesečno nadomestilo.

Če je uradnik začel prejemati pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, predvidenega v Kadrovskih predpisih, se ga za namene člena 72 Kadrovskih predpisov obravnava enako kakor uradnika, ki je delal do 60. leta starosti.

2. Določbe te priloge se proučijo po začetku veljavnosti Kadrovskih predpisov.

3. Obdobje, v katerem uradnik prejema nadomestilo, predvideno v členu 41 ali 50 Kadrovskih predpisov, se določi tako, da se njegova delovna doba pomnoži z ustreznim odstotkom, kakor kaže tabela spodaj; kadar je to potrebno, se obdobje zaokroži navzdol na najbližji mesec.

Starost | % | Starost | % | Starost | % | Starost | % |

20 | 18 | 30 | 33 | 40 | 48 | 50 | 63 |

21 | 19,5 | 31 | 34,5 | 41 | 49,5 | 51 | 64,5 |

22 | 21 | 32 | 36 | 42 | 51 | 52 | 66 |

23 | 22,5 | 33 | 37,5 | 43 | 52,5 | 53 | 67,5 |

24 | 24 | 34 | 39 | 44 | 54 | 54 | 69 |

25 | 25,5 | 35 | 40,5 | 45 | 55,5 | 55 | 70,5 |

26 | 27 | 36 | 42 | 46 | 57 | 56 | 72 |

27 | 28,5 | 37 | 43,5 | 47 | 58,5 | 57 | 73,5 |

28 | 30 | 38 | 45 | 48 | 60 | 58 | 75 |

29 | 31,5 | 39 | 46,5 | 49 | 61,5 | 59 do 64 | 76,5 |

--------------------------------------------------

Priloga IVa (8): Delo s polovičnim delovnim časom

Člen 1

Dovoljenje iz člena 55a dobi uradnik na prošnjo za največ eno leto.

Vendar pa ga je mogoče pod enakimi pogoji obnoviti. Prošnjo za obnovitev vloži uradnik najmanj en mesec pred iztekom obdobja, za katero je dovoljenje izdano.

Člen 2

Če razlogi za dovoljenje iz člena 55a ne veljajo več, ga lahko organ za imenovanja prekliče pred iztekom obdobja, za katero je izdano, z enomesečnim odpovednim rokom.

Prav tako lahko organ za imenovanja na uradnikovo prošnjo dovoljenje prekliče pred iztekom obdobja, za katerega je bilo izdano.

Člen 3

Uradnik ima v obdobju, ko lahko dela s polovičnim delovnim časom, pravico do 50 % osebnih prejemkov. Vendar pa še naprej dobiva celotni znesek otroškega dodatka in dodatka za šolanje.

V tem obdobju se ne sme ukvarjati z nobeno drugo plačano dejavnostjo.

Prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje se izračunajo glede na celotno osnovno plačo.

--------------------------------------------------

Priloga V: Dopust

Oddelek 1: Letni dopust

Člen 1

V letu, ko uradnik nastopi ali preneha delo, ima pravico do dveh delovnih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do dveh delovnih dni za nepopoln mesec z več kot 15-imi dnevi in do enega delovnega dne dopusta za nepopoln mesec s 15-imi ali manj delovnimi dnevi.

Člen 2

Letni dopust lahko uradnik na svojo željo in glede na zahteve dela izrabi naenkrat ali v več delih. Razporejen mora biti tako, da vsaj en del traja dva zaporedna tedna. Novo zaposleni uradnik ima pravico do letnega dopusta po dopolnjenih treh mesecih dela; v izjemnih primerih se lahko dopust zaradi utemeljenih razlogov odobri prej.

Člen 3

Uradniku, ki med letnim dopustom zboli in zaradi tega ne bi mogel opravljati svojega dela, če bi bil v službi, se pod pogojem, da predloži zdravniško potrdilo, letni dopust podaljša za čas nezmožnosti za delo.

Člen 4

Če uradnik iz razlogov, ki niso službeni, pred koncem koledarskega leta ne izrabi letnega dopusta, lahko v naslednje leto prenese največ 12 dni letnega dopusta.

Če uradnik ob prenehanju dela ni izrabil vsega letnega dopusta, dobi ob prenehanju dela kompenzacijsko plačilo v višini ene tridesetine mesečnih osebnih prejemkov za vsak dan neizrabljenega dopusta, ki mu pripada.

Znesek, izračunan na način iz prejšnjega odstavka, se odšteje od plače uradnika, ki je ob prenehanju dela izkoristil več dni dopusta, kolikor mu do tega dne pripada.

Člen 5

Uradniku, ki ga med letnim dopustom zaradi službenih razlogov pokličejo na delo ali mu dopust prekličejo, se povrnejo vsi zaradi tega nastali stroški, če predloži ustrezna dokazila, na novo se mu odobri tudi potovalni čas.

Oddelek 2: Izredni dopust

Člen 6 (24)

Poleg letnega dopusta lahko uradnik na svojo prošnjo dobi tudi izredni dopust. Izredni dopust se odobri zlasti v naslednjih primerih:

- poroka uradnika: štiri dni;

- sprememba uradnikovega prebivališča: do dva dni;

- huda bolezen zakonca: do tri dni;

- smrt zakonca: štiri dni;

- huda bolezen sorodnika v ravni črti: do dva dni;

- smrt sorodnika v ravni črti: dva dni;

- rojstvo ali poroka otroka: dva dni;

- huda bolezen otroka: do dva dni;

- smrt otroka: štiri dni.

Institucija lahko odobri tudi izredni dopust zaradi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v okvirih, predvidenih v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, ki ga pripravi na podlagi tretjega odstavka člena 24 Kadrovskih predpisov.

Oddelek 3: Potovalni čas

Člen 7 (24)

K trajanju dopusta iz oddelka 1 zgoraj se prišteje potovalni čas, določen glede na trajanje vožnje po železnici med krajem dopusta in krajem zaposlitve, ki se izračuna takole:

- 50 do 250 kilometrov: en dan za povratno vožnjo,

- 251 do 600 kilometrov: dva dni za povratno vožnjo,

- 601 do 900 kilometrov: tri dni za povratno vožnjo,

- 901 do 1400 kilometrov: štiri dni za povratno vožnjo,

- 1401 do 2000 kilometrov: pet dni za povratno vožnjo,

- več kot 2000 kilometrov: šest dni za povratno vožnjo.

Če ima uradnik pravice iz drugega pododstavka člena 8(2) Priloge VII, je čas potovanja, ki se določi na podlagi železniške razdalje med krajem dopusta in krajem zaposlitve, naslednji:

- do 900 kilometrov: en dan za povratno vožnjo,

- več kot 900 kilometrov: dva dni za povratno vožnjo.

Uradnik lahko prosi za podaljšanje, ki se odobri, če predloži dokazila, da povratna vožnja traja dlje od zgoraj določenega časa.

V tem členu se šteje, da je kraj izrabe letnega dopusta matični kraj uradnika.

Zgornje določbe se uporabijo, kadar sta kraj zaposlitve in matični kraj uradnika v Evropi. Če kraj zaposlitve in/ali matični kraj nista v Evropi, se potovalni čas določi s posebno odredbo, ki upošteva posebne potrebe.

Če se letni dopust odobri na podlagi oddelka 2 zgoraj, se čas potovanja določi s posebno odredbo z upoštevanjem posebnih potreb.

--------------------------------------------------

Priloga VI: Kompenzacijski dopust in plačilo dela preko polnega delovnega časa

Člen 1 (24)

V okviru člena 56 Kadrovskih predpisov ima uradnik iz kategorije C ali D pravico do kompenzacijskega dopusta ali plačila za nadurno delo, in sicer:

(a) Za vsako uro dela nad polnim delovnim časom ima pravico do ene ure in pol kompenzacijskega dopusta; če opravi nadurno delo med 22. in 7. uro ali v nedeljo ali na državni praznik, ima pravico do dveh ur kompenzacijskega dopusta; pri odobravanju kompenzacijskega dopusta se upoštevajo zahteve službe in želje uradnika.

(b) Če uradnik zaradi zahtev službe ne more izkoristiti kompenzacijskega dopusta v mesecu, ki sledi tistemu, v katerem je opravil delo nad polnim delovnim časom, organ za imenovanja odobri plačilo nekompenziranih nadur po stopnji 0,56 % osnovne mesečne plače za vsako opravljeno naduro na podlagi pododstavka a.

(c) Kompenzacijski dopust ali plačilo nadure za eno opravljeno uro nad polnim delovnim časom se odobri, če traja dodatno delo več kakor trideset minut.

Člen 2

Če je uradnik na službeni poti, se čas potovanja v kraj službenega potovanja in nazaj ne šteje kot nadurno delo v smislu te priloge. Organ za imenovanja lahko odloči, da dobi uradnik za ure, ki jih v kraju službenega potovanja opravi nad polnim delovnim časom, kompenzacijski dopust ali plačilo nadur glede na primer.

Člen 3

Ne glede na zgornje člene te priloge lahko dobijo nekatere skupine uradnikov iz kategorij C in D, če delajo v posebnih razmerah, plačilo za nadurno delo kot fiksni dodatek, znesek in pogoje za pridobitev takega dodatka določi organ za imenovanja po posvetovanju s skupnim odborom.

--------------------------------------------------

Priloga VII: Osebni prejemki in povračilo stroškov

Oddelek 1: Družinski dodatki

Člen 1

(1) (2) (4) (5) (8) (9) (10) (11) (12) (13) (19) (23) (24) (27) (31) (32) (35) (36) (38) (40) (41) (42) (43) (45) (47) (48) (49) (53) (54) (56) (57) (58) (59) (60) (65) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (80) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

1. Gospodinjski dodatek znaša 5 % osnovne plače uradnika, vendar najmanj 184,33 EUR.

2. Gospodinjski dodatek dobi:

(a) poročeni uradnik;

(b) ovdoveli, razvezani, sodno ločeni ali neporočeni uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj;

(c) s posebnim obrazloženim sklepom organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, uradnik, ki sicer ne izpolnjuje pogojev iz točk a in b, vendar pa dejansko prevzema naloge hranilca družine.

3. Če ima uradnikov zakonec zaposlitev ali delo, za katerega dobi pred odbitkom davkov znesek, višji od osnovne letne plače uradnika iz tretje stopnje razreda 3, ponderiran po stopnji za državo, kjer zakonec opravlja delo, uradnik, ki je sicer upravičen do gospodinjskega dodatka, tega ne prejema, razen če organ za imenovanja s posebnim sklepom ne odloči drugače. Vendar pa ima pravico do dodatka, če imata zakonca enega ali več vzdrževanih otrok.

4. Če sta mož in žena zaposlena v službah Skupnosti in sta po zgornjih določbah oba upravičena do gospodinjskega dodatka, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

5. Če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka le na podlagi odstavka 2(b) in je po zakonu ali po sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa za skrbnika vseh njegovih vzdrževanih otrok v smislu člena 2(2) in (3) spodaj določena druga oseba, se gospodinjski dodatek izplača tej drugi osebi v uradnikovem imenu in za njegov račun. V primeru vzdrževanih polnoletnih otrok se ta pogoj šteje za izpolnjen, če je običajno prebivališče otrok pri drugem roditelju.

Če pa za uradnikove otroke skrbi več različnih oseb, se gospodinjski dodatek razdeli med njih glede na število otrok v njihovi oskrbi.

Če je oseba, po zgornjih določbah upravičena do prejemanja gospodinjskega dodatka, ki se izplačuje v uradnikovem imenu, upravičena tudi do prejemanja tega dodatka zaradi lastnega statusa uradnika ali drugega zaposlenega, prejema le višjega od obeh dodatkov.

Člen 2

(1) (2) (4) (5) (9) (11) (12) (13) (19) (23) (27) (31) (32) (35) (36) (38) (40) (41) (42) (43) (45) (47) (48) (49) (53) (54) (56) (57) (58) (59) (60) (65) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (80) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

1. Uradnik, ki ima enega ali več vzdrževanih otrok, dobi v skladu z odstavki 2 in 3 spodaj mesečni dodatek v višini 237,38 EUR za vsakega vzdrževanega otroka.

2. "Vzdrževan otrok" pomeni zakonskega, biološkega ali posvojenega otroka uradnika ali njegovega zakonca, ki ga uradnik dejansko vzdržuje.

Enako velja za otroka, za katerega je bila vložena prošnja za posvojitev in se je postopek posvojitve že začel.

3. Dodatek se dodeli:

(a) samodejno otrokom do dopolnjenega osemnajstega leta starosti;

(b) na prošnjo, ki ji uradnik priloži dodatno dokumentacijo, otrokom uslužbenca, starim od osemnajst do šestindvajset let, če se šolajo ali poklicno usposabljajo.

4. Vsaka oseba, ki jo je uradnik po zakonu dolžan vzdrževati, tako vzdrževanje pa je povezano z visokimi stroški, se lahko na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja, ki temelji na dodatni dokumentaciji, izjemoma šteje kot vzdrževan otrok.

5. Dodatek za otroka, ki se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati, se izplačuje ves čas trajanja bolezni ali invalidnosti, ne glede na njegovo starost.

6. Za enega vzdrževanega otroka se izplača le en otroški dodatek v smislu tega člena, tudi če sta starša zaposlena v dveh različnih institucijah treh Evropskih skupnosti.

7. Če je skrbništvo za vzdrževanega otroka v smislu odstavkov 2 in 3 po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se otroški dodatek izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika.

Člen 3

(1) (2) (4) (5) (8) (9) (11) (12) (13) (14) (19) (23) (24) (27) (31) (32) (35) (36) (38) (40) (41) (42) (43) (45) (47) (48) (49) (53) (54) (56) (57) (58) (59) (60) (65) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (80) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

Uradnik prejme dodatek za šolanje v višini dejanskih stroškov izobraževanja, ki jih nosi, do največ 212,14 EUR na mesec za vsakega vzdrževanega otroka v smislu člena 2(2) zgoraj, ki se redno šola v izobraževalnem zavodu.

Pravica do tega dodatka nastane prvi dan meseca, v katerem začne otrok obiskovati osnovno šolo, in preneha ob koncu meseca, v katerem otrok dopolni šestindvajset let starosti.

V prvem odstavku določeni najvišji znesek se podvoji:

- uradniku, čigar kraj zaposlitve je oddaljen najmanj 50 kilometrov od:

evropske šole ali

izobraževalnega zavoda, ki deluje v njegovem jeziku, v katerem se otrok redno šola, kar mora pravilno dokazati;

- uradniku, ki dela v kraju, najmanj 50 kilometrov oddaljenem od visokošolske ustanove v državi, katere državljan je ali v kateri uporabljajo njegov materin jezik, če otrok dejansko obiskuje visokošolski zavod, ki je najmanj 50 kilometrov oddaljen od kraja zaposlitve, in če ima uslužbenec pravico do izselitvenega dodatka; zadnji pogoj se ne upošteva, če v domovini uslužbenca ni takega zavoda.

Če je skrbništvo otroka, za katerega se izplačuje dodatek za šolanje, po zakonu ali sklepu sodišča ali pristojnega upravnega organa zaupano drugi osebi, se dodatek za šolanje izplačuje tej osebi v imenu in za račun uradnika. V takem primeru se razdalja najmanj 50 kilometrov iz prejšnjega odstavka izračuna od kraja bivanja otrokovega skrbnika.

Oddelek 2: Izselitveni dodatek

Člen 4

(1) (2) (4) (5) (9) (10) (11) (12) (13) (19) (23) (24) (27) (31) (32) (35) (36) (37) (41) (42) (43) (45) (47) (48) (49) (53) (54) (56) (57) (58) (59) (60) (65) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (80) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

1. Izselitveni dodatek v višini 16 % celotnega zneska osnovne plače, gospodinjskega dodatka in otroškega dodatka, se izplača uradniku:

(a) uradnikom:

- ki niso in nikoli niso bili državljani države, na katere ozemlju je kraj, v katerem so zaposleni in

- ki v obdobju petih let, ki se je končalo šest mesecev pred začetkom dela, niso stalno prebivali ali opravljali svoje glavne poklicne dejavnosti na evropskem ozemlju te države. Pri uporabi te določbe se ne upoštevajo okoliščine, ki izhajajo iz dela za drugo državo ali mednarodno organizacijo;

(b) uradnikom, ki so ali so bili državljani države, na ozemlju katere je kraj njihove zaposlitve, vendar so v desetih letih pred datumom začetka svoje službe stalno prebivali zunaj evropskega ozemlja te države zaradi razlogov, ki niso povezani z opravljanjem dela v državni službi ali v službi mednarodne organizacije.

Izselitveni dodatek ne sme biti manjši od 424,07 EUR mesečno.

2. Uradnik, ki ni in ni nikoli bil državljan države, na katere ozemlju je zaposlen, in ki ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1, ima pravico do nadomestila za prebivanje v tujini v višini ene četrtine dodatka za izselitev.

3. Za namene odstavkov 1 in 2 se uradnik, ki je s poroko samodejno pridobil državljanstvo države, na katere ozemlju je zaposlen/-a, in ga ne more vrniti, obravnava enako kakor uradnik iz prve alinee odstavka 1(a).

Oddelek 2a: Fiksni dodatek

Člen 4a (25)

Uradnik iz kategorije C, ki dela kot strojepisec - prepisovalec, stenotipist, kot delavec, ki upravlja teleks, strojepisec, izvršilni sekretar ali strokovni tajnik, lahko dobi fiksni dodatek. Znesek tega dodatka določi Svet v skladu s postopkom iz člena 65(3) Kadrovskih predpisov.

Oddelek 2b: Dodatek za poučevanje

Člen 4b (24)

Za vsako uro poučevanja izven rednega delovnega časa lahko organ za imenovanja uradniku iz člena 70a Kadrovskih predpisov dodeli dodatek v višini 0,45 % njegove osnovne mesečne plače.

Dodatek se izplača skupaj z osebnimi prejemki v enem od mesecev, ki sledi tistemu, v katerem je poučeval.

Oddelek 3: Povrnitev stroškov

A. Nadomestilo za nastanitev

Člen 5 (8) (10)

1. Nadomestilo za nastanitev v višini dvomesečne osnovne plače, če je uradnik upravičen do gospodinjskega dodatka, ali v višini ene mesečne osnovne plače v drugih primerih, se izplača zaposlenemu uradniku, ki je upravičen do izselitvenega dodatka in predloži dokaze, da je moral zamenjati stalno prebivališče zaradi zahtev člena 20 Kadrovskih predpisov.

Če sta mož in žena uradnika Evropskih skupnosti in imata oba pravico do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Nadomestilo za nastanitev se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je uradnik zaposlen.

2. Nadomestilo za nastanitev v enaki višini se izplača vsakemu uslužbencu, ki je premeščen v nov kraj zaposlitve in mora zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj prebivanja.

3. Nadomestilo za nastanitev se izračuna glede na zakonski stan uradnika in plačo na dan dejanske zaposlitev ali na dan njegove premestitve v nov kraj zaposlitve.

Nadomestilo za nastanitev se izplača po predložitvi dokumentov, iz katerih je razvidno, da se je uradnik s svojo družino, če je upravičen do gospodinjskega dodatka, preselil v kraj zaposlitve.

4. Uradnik, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka, njegova družina pa se ne preseli v kraj zaposlitve, dobi le polovico nadomestila, do katerega bi bil sicer upravičen; druga polovica se izplača, ko se njegova družina preseli v kraj njegove zaposlitve, če to stori v roku, določenem v členu 9(3). Če uslužbenca premestijo v kraj, v katerem njegova družina stalno prebiva, in se torej pred tem tja ni preselila, uslužbenec ni upravičen do nadomestila za nastanitev.

5. Zaposleni uradnik, ki je prejel nadomestilo za nastanitev in prostovoljno preneha delati v Skupnostih pred pretekom dveh let po začetku dela, mora ob prenehanju dela vrniti del nadomestila, ki je v sorazmerju z manjkajočim obdobjem do dveh let.

6. Uradnik, ki prejema nadomestilo za nastanitev, mora prijaviti vsako podobno nadomestilo, ki ga prejema iz drugih virov; taka nadomestila se odštejejo od nadomestila iz tega člena.

B. Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve

Člen 6 (8) (10)

1. Zaposleni uradnik, ki izpolnjuje zahteve iz člena 5(1), ima ob prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v višini dvomesečne osnovne plače, če je upravičen do gospodinjskega dodatka, ali do enomesečne osnovne plače v drugih primerih, če je bil zaposlen polna štiri leta in ne dobi podobnega nadomestila v svoji novi službi. Če sta mož in žena uradnika Skupnosti in sta oba upravičena do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Pri izračunu let zaposlitve se upoštevajo leta dela v katerem koli upravnem statusu iz člena 35 Kadrovskih predpisov, razen dopusta iz osebnih razlogov.

To minimalno obdobje se ne upošteva v primeru upokojitve v interesu službe.

Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se ponderira po stopnji, določeni za kraj, v katerem je bil uradnik nazadnje zaposlen.

2. V primeru smrti uradnika se nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve izplača preživelemu zakoncu ali, če ga ni, vzdrževanemu družinskemu članu v smislu člena 2, tudi če ni izpolnjena zahteva glede dolžine zaposlitve iz odstavka 1.

3. Pri izračunavanju nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve se upošteva zakonski stan uradnika in plača na dan prenehanja delovnega razmerja.

4. Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve se izplača na podlagi dokaza, da se je uradnik z družino ali, če uradnik umre, le njegova družina preselila v kraj, ki je najmanj sedemdeset kilometrov oddaljen od kraja, v katerem je bil zaposlen.

Uradnik, ali ob uradnikovi smrti njegova družina, se mora preseliti v treh letih po datumu prenehanja zaposlitve.

Ta časovna omejitev ne velja, če osebe, ki imajo po umrlem pravico do takega nadomestila, dokažejo, da za zgoraj omenjene določbe niso vedele.

C. Potni stroški

Člen 7 (24)

1. Uradnik ima pravico do povračila potnih stroškov zase, za zakonca in za vzdrževance, ki dejansko živijo v njegovem gospodinjstvu:

(a) ob nastopu službe za pot iz kraja vpoklica v kraj zaposlitve;

(b) ob prenehanju delovnega razmerja v smislu člena 47 Kadrovskih predpisov za pot iz kraja zaposlitve v matični kraj, opredeljen v odstavku 3 spodaj;

(c) ob vsaki premestitvi, zaradi katere se spremeni kraj zaposlitve.

V primeru smrti uradnika imajo vdova in vzdrževanci pravico do vračila potnih stroškov pod enakimi pogoji.

Potni stroški vključujejo tudi rezervacijo sedežev, prevoz prtljage in, kadar je to ustrezno, nujne hotelske stroške.

2. Osnova za izračun povračila so:

- najkrajša in najbolj ekonomična običajna železniška pot med krajem zaposlitve in krajem vpoklica ali matičnim krajem;

- vozovnica prvega razreda za uradnike iz kategorij A in B ter prevajalske službe; vozovnica drugega razreda za druge uradnike. Vendar dobijo tudi uradniki iz kategorij C in D povračilo za vozovnico prvega razreda, če je povratna vožnja daljša od 800 kilometrov;

- če vključuje vožnja najmanj šest ur nočnega potovanja med 22. in 7. uro s predložitvijo ustrezne vozovnice, stroški spalnika do višine za turistični razred ali ležalnik.

Če pot iz prve alinee prvega pododstavka presega 500 kilometrov in če običajna pot vključuje vožnjo po morju, ima uradnik po predložitvi vozovnic pravico do povračila stroškov letalskega potovanja v razredu tik pod luksuznim ali prvim razredom.

Kadar se uporabijo prevozna sredstva, ki niso omenjena zgoraj, temelji izračun za povračilo na stroških za ustrezen razred na vlaku, razen za spalnik. Če tak izračun ni mogoč, določi pogoje za povračilo organ za imenovanja v posebni odredbi.

3. Matični kraj uradnika se določi ob nastopu službe z upoštevanjem kraja vpoklica ali kraja, v katerem ima uradnik svoje interese. Tako določen matični kraj organ za imenovanja med službovanjem uradnika ali ob prenehanju zaposlitve lahko spremeni s posebnim sklepom. Vendar se med službovanjem tak sklep sprejme le izjemoma in če uradnik predloži ustrezna dokazila.

Vendar posledice te spremembe ne smejo biti take, da bi za kraj, v katerem ima uradnik interese, veljal tisti, ki je zunaj ozemlja držav članic Evropskih skupnosti ali držav in ozemelj, navedenih v Prilogi IV k Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.

Člen 8 (8) (10) (24) (40)

1. Uradniku se izplača znesek, ki je enak stroškom prevoza od kraja zaposlitve do matičnega kraja, opredeljenega v členu 7, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka, se znesek izplača tudi zakoncu in vzdrževanim družinskim članom v smislu člena 2:

- enkrat v vsakem koledarskem letu, če je železniška razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem več kakor 50, vendar manj kakor 725 kilometrov;

- dvakrat v vsakem koledarskem letu, če je železniška razdalja med krajem zaposlitve in matičnim krajem 725 kilometrov ali več;

razdalja se izračuna tako, kakor je določeno v členu 7(2).

Če sta v Skupnostih zaposlena uradnik in zakonec, ima vsak pravico zase in za vzdrževance dobiti pavšalno plačilo potnih stroškov v skladu z zgornjimi določbami; vsak vzdrževanec ima pravico le do enega izplačila. Izplačilo za vzdrževane otroke se določi na zahtevo moža ali žene na podlagi matičnega kraja enega od njiju.

Če se uradnik poroči in se mu zato prizna pravica do gospodinjskega dodatka, se potni stroški za zakonca izračunajo v sorazmerju z obdobjem od poroke do konca leta.

Če se osnova za izračun po datumu izplačila zadevnih zneskov kakor koli spremeni zaradi spremembe družinskega statusa, se od uradnika ne zahteva povračila.

Potni stroški za otroke med četrtim in 10-im letom starosti se izračunajo na podlagi polovične cene vozovnice, za izračun stroškov se šteje, da otrok dopolni četrto ali 10. leto starosti 1. januarja tekočega leta.

2. Pavšalno nadomestilo se določi na podlagi cene povratne železniške vozovnice prvega razreda za uradnike v kategorijah A, B in iz prevajalske službe ter povratne vozovnice drugega razreda za druge uradnike. Če pa je povratna vožnja daljša od 800 kilometrov, se za uradnike iz kategorij C in D izplačilo izračuna na podlagi cene vozovnice prvega razreda. Če izračun na tej osnovi ni mogoč, določi pogoje izplačila organ za imenovanja s posebnim sklepom.

Če pot po železnici od uradnikovega kraja zaposlitve do njegovega matičnega kraja presega 500 kilometrov in če običajna pot vključuje vožnjo po morju, ima po predložitvi vozovnice pravico do povračila stroškov za letalsko potovanje v razredu tik pod luksuznim ali prvim razredom.

3. Uradnik, ki je iz kakršnega koli razloga, razen v primeru smrti, prenehal delati v koledarskem letu ali je del leta na dopustu iz osebnih razlogov, ima pravico le do delnega plačila iz odstavka 1, ki se izračuna v sorazmerju s časom, ko je aktivno delal, če je v tem letu v eni od institucij treh Evropskih skupnosti aktivno delal manj kot devet mesecev.

4. Zgornje določbe se uporabijo, kadar sta kraj zaposlitve in matični kraj uradnika v Evropi. Če je uradnikov kraj zaposlitve in/ali matični kraj izven Evrope, ima enkrat v koledarskem letu po predložitvi dodatne dokumentacije pravico da zase, in če prejema gospodinjski dodatek, za zakonca in druge vzdrževance v smislu člena 2, dobi povrnjene potne stroške do matičnega ali drugega kraja v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja.

Če pa zakonec in osebe iz drugega odstavka člena 2(2) ne živijo z uradnikom v kraju zaposlitve, imajo enkrat v koledarskem letu po predložitvi dodatne dokumentacije pravico do povrnitve potnih stroškov od matičnega ali drugega kraja do kraja zaposlitve v višini, ki ne presega stroškov za pot do matičnega kraja.

D. Stroški selitve

Člen 9

1. Stroški, nastali zaradi selitve pohištva in osebne imovine, s stroški običajnega škodnega zavarovanja (poškodbe, kraja, ogenj) vred, se povrnejo uradniku, ki se mora zaradi zahtev iz člena 20 Kadrovskih predpisov preseliti in ki teh stroškov ni dobil povrnjenih iz drugih virov. Tako povračilo ne sme presegati zneska predhodno odobrenega predračuna. Ustreznim oddelkom institucije je treba predložiti vsaj dva predračuna, če se zdita previsoka, se lahko izbere drugo selitveno podjetje. V tem primeru se lahko povrne znesek predračuna tega podjetja.

2. Ob prenehanju delovnega razmerja ali ob smrti uradnika se povrnejo stroški selitve iz kraja zaposlitve v matični kraj.

Če je bil umrli uradnik neporočen, se stroški izplačajo njegovim pravnim naslednikom.

3. Zaposleni uradnik se preseli v enem letu po koncu poskusne dobe.

Ob prenehanju delovnega razmerja je treba opraviti selitev v treh letih, kot določa drugi pododstavek člena 6(4).

Stroški selitve, nastali po izteku zgoraj določenih rokov, se povrnejo le v izjemnih primerih po posebnem sklepu organa za imenovanja.

E. Hranarina

Člen 10

(8) (10) (12) (13) (19) (23) (27) (31) (32) (35) (36) (38) (41) (42) (43) (45) (47) (48) (49) (53) (54) (56) (57) (58) (59) (60) (65) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (80) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

1. Če uradnik predloži dokazila, da mora za izpolnitev pogojev iz člena 20 Kadrovskih predpisov spremeniti kraj bivanja, ima v obdobju, določenem v odstavku 2, pravico do hranarine, in sicer:

| upravičen do gospodinjskega dodatka | ni upravičen do gospodinjskega dodatka |

1. do 15. dan | od 16. dne | 1. do 15. dan | od 16. dne |

evrov na koledarsko leto | evrov na koledarsko leto | evrov na koledarsko leto | evrov na koledarsko leto |

A 1 do A 3 in LA 3 | 71,91 | 33,88 | 49,37 | 28,37 |

A 4 do A 8 in LA 4 do LA 8 in kategorija B | 69,78 | 31,60 | 47,36 | 24,71 |

preostali razredi | 63,31 | 29,48 | 40,75 | 20,38 |

Če sta mož in žena, ki sta uradnika Evropskih skupnosti, upravičena do hranarine, veljajo zneski iz prvih dveh stolpcev samo za tistega, ki ima višjo osnovno plačo. Zneski iz drugih dveh stolpcev se uporabijo za drugega zakonca.

Zgornja lestvica se pregleda ob vsakem popravku osebnih prejemkov, ki se opravi na podlagi člena 65 Kadrovskih predpisov.

2. Obdobje prejemanja hranarine je:

(a) v primeru uradnika, ki ni upravičen do gospodinjskega dodatka: 120 dni;

(b) v primeru uradnika, ki je upravičen do gospodinjskega dodatka: 180 dni ali čas poskusne dobe, ki se mu prišteje en mesec, če je uradnik na poskusnem delu.

Kadar sta mož in žena uradnika Evropskih skupnosti in sta oba upravičena do osnovne hranarine, se za določitev časa prejemanja hranarine uporabi točka b za osebo, ki ima višjo osnovno plačo. Za drugega zakonca se uporabi obdobje iz točke a.

Nikakor pa se hranarine ne more dodeliti za obdobje po datumu, ko se uradnik preseli, da bi izpolnil pogoje iz člena 20 Kadrovskih predpisov.

3. Hranarina iz odstavka 1 je za polovico nižja v času, ko uradnik prejema dnevnice za službeno pot, predvidene v členu 13.

F. Izdatki za službena potovanja

Člen 11

1. Uradnik na službeni poti, ki ima ustrezen potni nalog, ima pravico do povračila potnih stroškov in dnevnic skladno z naslednjimi določbami.

Uradnik, ki dobi diferencialni dodatek po členu 7(2) Kadrovskih predpisov, je upravičen do povrnitve potnih stroškov in dnevnic v višini, ki pripada uradniku v njegovem začasnem plačnem razredu.

2. Na potnem nalogu je treba navesti pričakovano trajanje službene poti, po katerem se izračuna predujem dnevnic, ki ga uradnik lahko dvigne. Razen če je sprejeta posebna odločitev, se predujmi ne izplačujejo, če službena pot verjetno ne bo trajala dlje kakor 24 ur in se opravi v državi, v kateri uporabljajo isto valuto kakor v kraju zaposlitve uradnika.

Člen 12 (8) (14) (24) (78) (81)

1. Potni stroški uradnika na službeni poti pokrivajo izdatke za železniški prevoz po najkrajši poti, v prvem razredu za kategorije A, B in prevajalsko službo ter v drugem razredu za preostale uradnike.

Če gre za povratno vožnjo, dolgo 800 ali več kilometrov, imajo uradniki iz kategorij C in D pravico do povračila železniške vozovnice za prvi razred.

Organ za imenovanja lahko odredi, da imajo uradniki iz kategorij C in D, ki na službeni poti spremljajo člana institucije ali uradnika, potujočega v prvem razredu, pravico do povračila stroškov za prvi razred, tudi če gre za povratno vožnjo, krajšo od 800 kilometrov.

Potni stroški vključujejo tudi:

- ceno rezervacije sedeža in prevoz potrebne prtljage;

- dodatke za posebne hitre vlake (povrnjene na podlagi posebnih vozovnic, če jih izdajajo);

- dodatke za spalnik (povrnjene na podlagi vozovnice za spalnik), če pot vključuje najmanj šesturno nočno vožnjo med 22. in 7. uro;

- v spalniku z enim ležiščem, če tega ni, v posebnem spalniku za uradnike iz razredov A 1 do A 3 in LA 3;

- v spalniku z dvojnim ležiščem za preostale uradnike;

- če na vlaku ni takega spalnika, kakor je določen za uradnike iz kategorij pod A 3 in LA 3, ustrezen organ odobri povračilo v višini cene za en razred nad spalnikom z enim ležiščem ali povračilo za enojni spalnik, če je na razpolago zgolj ta.

2. Uradnik lahko dobi dovoljenje za potovanje z letalom. V takem primeru se izplačilo opravi po predložitvi vozovnic za razred tik pod luksuznim ali prvim.

S sklepom organa za imenovanje se uradniku, ki spremlja člana institucije na službeni poti, po predložitvi vozovnic lahko povrne stroške potovanja za tisti razred, v katerem je potoval član institucije.

Pod pogoji, določenimi v pravilih, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise sporazumno sprejmejo institucije Skupnosti, se lahko na podlagi sklepa organa za imenovanja uradnikom, ki na službeni poti potujejo v zelo težkih razmerah, povrnejo stroški potovanja za dejanski potovalni razred, če predložijo vozovnice.

Po posebnem sklepu organa za imenovanja ima uradnik lahko prtljago, ki presega dovoljeno težo.

3. Potovalni razred za vsako potovanje po morju določi organ za imenovanja.

Uradnik, ki potuje po morju, dobi namesto dnevnic iz člena 13 dodatek v višini 5,58 EUR za vsakih 24 ur potovanja.

4. Uradnik lahko dobi dovoljenje, da na službeni poti potuje s svojim avtom, če to ne podaljša službene poti.

Povračilo potnih stroškov se v tem primeru izračuna na običajni osnovi, določeni v prvem odstavku.

V primeru, ko uradnik na redni službeni poti potuje v posebnih okoliščinah, lahko organ za imenovanja odloči, da dobi kilometrino namesto povračila za železniško vozovnico, če sta uporaba javnega prevoza in povračilo potnih stroškov na običajni osnovi nedvomno neugodna.

Uradnik, ki z dovoljenjem uporablja svoj avto, je v celoti odgovoren za škodo, povzročeno na avtu ali tretji osebi ob kakršni koli nesreči; imeti mora zavarovalno polico, ki pokriva civilnopravno odgovornost do zneska, ki se zdi organu za imenovanja primeren.

Člen 13

(3) (6) (14) (17) (20) (22) (26) (29) (33) (39) (50) (55) (61) (78) (81) (82) (83) (85)

1. (a) Dnevnice za službeno pot se uradnikom izplačujejo po naslednji lestvici:

(v EUR) |

| I | II | III |

Razredi A 1 do A 3 in LA 3 | Razredi A 4 do A 8, LA 4 in do LA 8 in kategorija B | Drugi razredi |

Belgija | 84,06 | 149,63 | 138,47 |

Danska | 91,70 | 179,28 | 165,82 |

Nemčija | 74,14 | 127,10 | 117,63 |

Grčija | 66,04 | 113,19 | 104,74 |

Španija | 68,89 | 141,30 | 130,76 |

Francija | 72,58 | 130,29 | 120,60 |

Irska | 80,94 | 165,20 | 152,73 |

Italija | 60,34 | 129,82 | 120,10 |

Luksemburg | 82,00 | 143,48 | 132,65 |

Nizozemska | 78,26 | 147,69 | 136,66 |

Portugalska | 68,91 | 142,98 | 132,30 |

Združeno kraljestvo | 86,89 | 199,21 | 184,31 |

Avstrija | 74,47 | 121,81 | 121,81 |

Finska | 92,34 | 155,60 | 155,60 |

Švedska | 92,91 | 156,54 | 156,54 |

(b) če gre za službeno pot zunaj evropskega ozemlja držav članic, organ za imenovanja lahko določi drugačne zneske.

2. Razen zneskov, opredeljenih v stolpcu I zgornje razpredelnice, se povrne tudi hotelski račun, ki vključuje sobo, storitev in davek, ne pa zajtrka, do največ:

- 117,08 EUR za Belgijo,

- 148,07 EUR za Dansko,

- 97,03 EUR za Nemčijo,

- 99,63 EUR za Grčijo,

- 126,57 EUR za Španijo,

- 97,27 EUR za Francijo,

- 139,32 EUR za Irsko,

- 114,33 EUR za Italijo,

- 106,92 EUR za Luksemburg,

- 131,76 EUR za Nizozemsko,

- 124,89 EUR za Portugalsko,

- 149,03 EUR za Združeno kraljestvo,

- 128,58 EUR za Avstrijo,

- 140,98 EUR za Finsko,

- 141,77 EUR za Švedsko

Če hotelski račun ni predložen, se uradniku izplača fiksni znesek v višini 40 % vrednosti, določenih zgoraj, razen če je imel stroške za spalnik, ki se povrnejo, ali če mu ni bilo treba prebiti noči zunaj kraja zaposlitve.

3. Znesek dnevnic, določen v stolpcih II in III, se zmanjša za 25 % za vsak dan odsotnosti, preračunano v skladu z odstavkom 5, v katerem je imel uslužbenec stroške za spalnik, ki jih povrnejo Skupnosti.

4. Enak znesek se odšteje, če uradnik ne prebije noči zunaj kraja zaposlitve.

5. Ob upoštevanju odstavkov 3 in 4 se dnevnica za službeno pot izračuna v skladu z naslednjimi pravili:

(a) službena pot, ki traja 24 ur ali manj:

- šest ur ali manj: povračilo dejanskih stroškov do višine ene četrtine dnevnice;

- 12 ur ali manj, vendar več kakor šest ur: polovica dnevnice;

- 24 ur ali manj, vendar več kakor 12 ur: cela dnevnica.

(b) službena pot, ki traja več kakor 24 ur:

- za vsakih 24 ur: cela dnevnica;

- za vsakih dodatnih šest ur ali manj: ni dnevnice;

- za vsakih dodatnih 12 ur ali manj, vendar več kakor šest ur: polovica dnevnice;

- za vsako dodatno obdobje, daljše od 12-ih ur: cela dnevnica.

6. Dnevnice za službeno pot uradnikov pokrivajo vse izdatke na taki poti, tudi lokalne prevoze v kraju službene poti, razen stroškov, navedenih spodaj, ki se povrnejo ob predložitvi dodatne dokumentacije:

(a) stroške za notranje ali mednarodne službene telefonske klice;

(b) stroške reprezentance v primerih iz člena 14;

(c) izjemne izdatke, ki so veliko višji kakor prejeto nadomestilo, če so posledica službene poti in so zanje dana posebna navodila ali če so posledica višje sile in so v interesu institucije.

7. Če je pričakovati, da bo službena pot trajala najmanj štiri tedne v istem kraju in je uradnik o tem obveščen pred odhodom, se dnevnice lahko znižajo za eno četrtino.

O takem znižanju se lahko odloči med službeno potjo; v tem primeru odločitev ne začne veljati prej kakor v osmih dneh po tistem, ko so uradnika o tem obvestili, in pod pogojem, da ostanejo do konca službene poti vsaj še štirje tedni, izračun pa se opravi od dneva obvestila.

8. Če uradniku na službeni poti obrok ali nastanitev preskrbi ali povrne stroške ena od institucij Skupnosti ali nacionalna ali mednarodna uprava ali organizacija, mora to prijaviti.

Dnevnica se zniža za 23 % zneska iz stolpca I in za 16 % zneska iz stolpcev II in III za vsak preskrbljen obrok; dnevnice iz stolpca II in III se znižajo za 34 % za vsako dnevno preskrbljeno namestitev. Če uradniku na službeni poti vse obroke in namestitev preskrbi ali povrne stroške zanje ena od institucij Skupnosti ali nacionalna ali mednarodna uprava ali organizacija, prejme namesto zgoraj določene dnevnice za službeno pot nadomestilo v višini 26 % zneska iz stolpca I ali 17 % zneska iz stolpcev II in III;

9. Zneske iz odstavkov 1, 2, 3 in 8 Svet na predlog Komisije lahko spremeni s kvalificirano večino, kakor predvideva prva alinea člena 148(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in prva alinea člena 118(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

G. Povračilo stroškov v fiksnem znesku

Člen 14

1. Organ za imenovanja lahko uradnikom, ki imajo zaradi svojih službenih dolžnosti stroške za reprezentanco, odobri fiksno nadomestilo in določi njegov znesek.

V posebnih primerih organ za imenovanja lahko odloči, da institucija krije tudi del stroškov nastanitve za te uradnike.

2. Kadar dobi uradnik posebna navodila, zaradi katerih ima občasne stroške za reprezentanco v službene namene, se znesek nadomestila zanje odredi v vsakem primeru posebej na podlagi dodatne dokumentacije in pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja.

Člen 14a

Če je uradnik zaposlen v kraju, kjer je nastanitev priznano posebno težka, lahko dobi dodatek za stanarino. Seznam krajev, za katere se tak dodatek lahko odobri, najvišji znesek in pogoje za dodeljevanje določi Svet skladno s postopkom iz člena 65(3) Kadrovskih predpisov.

Člen 14b

Uradniku, zaposlenemu v kraju, v katerem je prevoz zaradi razdalje med prebivališčem in delovnim mestom posebno težak, se sme dodeliti dodatek za prevoz na delo.

Seznam krajev, za katere se tak dodatek lahko odobri, najvišji znesek in pogoje za dodeljevanje določi Svet skladno s postopkom iz člena 65(3) Kadrovskih predpisov.

Člen 15 (78) (81)

Organ za imenovanja lahko odloči, da uradniki iz razredov A 1 in A 2, ki nimajo službenega avtomobila, dobijo fiksno nadomestilo, ki ne presega 892,42 EUR letno, za stroške običajnega prevoza po mestu, v katerem so zaposleni.

Organ za imenovanja z obrazloženim sklepom lahko dodeli tako nadomestilo, če mora uradnik zaradi svojih dolžnosti ves čas potovati in ima dovoljenje za uporabo lastnega avtomobila.

Oddelek 4: Plačilo pripadajočih zneskov

Člen 16 (78)

1. Osebni prejemki uradnikov se izplačujejo 15. dan vsakega meseca za tekoči mesec. Znesek osebnih prejemkov se zaokroži navzgor na najbližji stotin.

2. Kadar se osebni prejemki ne izplačajo za poln mesec, se razdelijo na tridesetine in

(a) če je dejansko število dni za izplačilo 15 ali manj, je število tridesetin enako številu dni za izplačilo;

(b) če je dejansko število dni za izplačilo večje od 15, je število tridesetin enako razliki med dejanskim številom dni, za katere se izplačilo ne opravi, in trideset.

3. Kadar je uradnik upravičen do družinskih dodatkov in izselitvenega dodatka po datumu začetka dela, jih prejema od prvega dne v mesecu, v katerem pridobi pravico. Ob prenehanju upravičenosti dobi uradnik pripadajoči znesek do zadnjega dne v mesecu, v katerem upravičenost preneha.

Člen 17 (28)

1. Izplačila se opravijo za vsakega uradnika v kraju in v valuti države, v kateri opravlja delo.

2. Pod pogoji, določenim v pravilih, ki jih po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise sporazumno sprejmejo institucije, lahko uradnik:

(a) preko institucije, v kateri je zaposlen, del prejemkov, največ do zneska izselitvenega dodatka ali nadomestila za bivanje v tujini, redno dobiva:

- v valuti države članice, katere državljan je

- ali v valuti države članice, v kateri ima stalno prebivališče on ali njegov vzdrževani sorodnik,

- ali v valuti države prejšnje zaposlitve ali države, v kateri je sedež njegove institucije, če je uradnik razporejen na delovno mesto izven ozemlja Evropskih skupnosti;

(b) redno dobiva znesek, ki je višji od navedenega maksimuma iz začetka odstavka a, če je ta namenjen pokrivanju stroškov, zlasti za obveznosti, ki jih uradnik dokazano redno prevzema izven države sedeža njegove institucije ali izven države, v kateri dela;

(c) v zelo izjemnih okoliščinah in zaradi dokazanih utemeljenih razlogov dobi dovoljenje, da mu razen prej navedenih rednih zneskov nakazujejo tudi zneske v valutah iz odstavka a.

3. Nakazila, predvidena v odstavku 2, se izvedejo po deviznem tečaju, določenem v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov; nakazani zneski se pomnožijo s koeficientom, ki predstavlja razmerje med ponderjem za državo, v valuti katere se nakazilo izvrši, in med ponderjem za državo, v kateri je uradnik zaposlen.

--------------------------------------------------

Priloga VIII: Sistem pokojninskega zavarovanja

Poglavje 1: Splošne določbe

Člen 1

1. Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uradnik bolan ali invalid, lahko organ za imenovanja glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, določi, da začne uradnik uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po petih letih od datuma nastopa dela v Skupnostih.

Na ta sklep se uradnik lahko pritoži na invalidsko komisijo.

2. Uradnik, ki je na dopustu zaradi služenja vojaškega roka, preneha uživati pravice glede invalidnosti ali smrti, če ju neposredno povzroči nesreča ali bolezen, povezana s to obveznostjo. Zgornje določbe ne vplivajo na upravičenost do družinske pokojnine na temelju pravic, ki jih je uradnik pridobil do datuma, ko je odšel na tak dopust.

Poglavje 2: Starostna pokojnina in odpravnina

Oddelek 1: Starostna pokojnina

Člen 2 (8)

Starostna pokojnina se izplača na podlagi skupnega števila let uradnikove pokojninske dobe. Vsako leto dela da uslužbencu po izračunu iz člena 3 pravico do enega leta pokojninske dobe, vsak dopolnjen mesec pa pravico do ene dvanajstine te dobe.

Pri izračunu pravic do starostne pokojnine se lahko upošteva največ 35 let pokojninske dobe.

Člen 3 (24)

Pri izračunu let pokojninske dobe v smislu člena 2 se upošteva:

(a) obdobje, ko je bil uradnik zaposlen v eni od institucij treh Evropskih skupnosti in je imel enega od upravnih statusov, določenih v členu 35(a), (b) in (e) Kadrovskih predpisov, in pod pogoji iz zadnjega stavka drugega pododstavka člena 40(3) Kadrovskih predpisov, upravni status iz člena 35(c) Kadrovskih predpisov;

(b) čas upravičenosti do nadomestila po členih 41 in 50 Kadrovskih predpisov, največ do pet let;

(c) obdobja, ko je bil v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti zaposlen na katerem koli drugem položaju;

pod pogojem, da je uslužbenec plačal svoj del prispevka za pokojnino za ta obdobja.

Člen 4 (46)

Uradnik, ki je kot uradnik ali začasni uslužbenec prenehal delati v eni od institucij in se nato ponovno aktivno zaposli v instituciji Skupnosti, pridobi nove pokojninske pravice. Lahko zahteva, da se za izračun pokojninskih pravic upošteva celotna delovna doba, ko je bil zaposlen kot uradnik ali začasni uslužbenec, za katero so plačani prispevki, če povrne kakršne koli zneske, ki jih je dobil na podlagi člena 12 te priloge, ali na podlagi člena 39 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ali prejeto starostno pokojnino, pri čemer mora povrniti tudi obrestne obresti po 3,5 % letni stopnji.

Če uradnik, ki je upravičen do starostne pokojnine, ne povrne zneskov iz prejšnjega odstavka, se mu z odloženo starostno pokojnino, izplačljivo v starosti, ko preneha opravljati delo, izplača glavnica v višini aktuarskega ekvivalenta njegove starostne pokojnine na datum, ko se mu preneha izplačevati taka pokojnina, skupaj z obrestnimi obrestmi po 3,5 % letni stopnji.

Če je uradnik ob prenehanju dela upravičen do odpravnine, se ta zmanjša za znesek plačil po členu 42 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev; kadar ni upravičen do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z izplačili po navedenem členu.

Člen 5 (8)

Ne glede na določbe člena 2 ima uradnik, ki ima v starosti 60 let manj kakor 35 let pokojninske dobe in še naprej pridobiva pokojninske pravice na podlagi člena 3, za vsako leto službe med 60. letom starosti in starostjo, ko začne dobivati starostno pokojnino, pravico do povečanja pokojnine v višini 5 % zneska pokojninskih pravic, ki so mu pripadale v starosti 60 let, vendar tako, da celotna pokojnina ne preseže 70 % njegove zadnje plače iz drugega ali tretjega odstavka, glede na primer, člena 77 Kadrovskih predpisov.

Tako povečanje se izplača tudi v primeru smrti uradnika, ki je bil zaposlen po 60. letu starosti.

Člen 6 (8)

Znesek življenjskega minimuma za izračun pokojninskih pravic se ujema z osnovno plačo uradnika, razvrščenega na prvo stopnjo v razredu D 4.

Člen 7

Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine ne sme biti nižji od zneska, ki bi ga uradnik prejel, če bi se uporabil člen 12.

Če je aktuarski ekvivalent starostne pokojnine, ki se izplača na podlagi prejšnjih določb, nižji od tega zneska, dobi uradnik starostno pokojnino, katere aktuarski znesek je enak znesku iz prejšnjega odstavka.

Člen 8

"Aktuarski ekvivalent starostne pokojnine" pomeni kapitalizirano vrednost prejemkov, ki se natečejo uradniku, izračunano glede na najnovejše preglednice umrljivosti, ki jih pripravi proračunski organ v skladu s členom 39, uporabi se 3,5 % letna obrestna mera.

Člen 9

Uradnik, ki preneha delati pred dopolnjenim 60. letom starosti, lahko zahteva, da se:

- izplačevanje starostne pokojnine odloži do prvega dne v koledarskem mesecu, ki sledi tistemu, v katerem dopolni 60 let starosti, ali

- če je star najmanj 50 let, da se starostna pokojnina izplača takoj. V tem primeru se zniža za znesek, izračunan glede na njegovo starost ob začetku prejemanja pokojnine, kakor kaže naslednja tabela:

Pokojnina, ki se izplača ob predčasni upokojitvi, glede na pokojnino, izplačljivo ob upokojitvi pri 60. letih

Upokojitev v starosti | Koeficient |

50 | 0,50678 |

51 | 0,53834 |

52 | 0,57266 |

53 | 0,61009 |

54 | 0,65099 |

55 | 0,69582 |

56 | 0,74508 |

57 | 0,79936 |

58 | 0,85937 |

59 | 0,92593 |

Člen 10

Pravica do prejemanja starostne pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca, ki sledi tistemu, v katerem uradnik samodejno ali na lastno zahtevo postane upravičen do te pokojnine; osebne prejemke dobiva, dokler se ne začne izplačevati pokojnina.

Člen 11 (40) (67)

1. Uradnik, ki preneha delati v Skupnostih, da bi:

- začel delati v državni upravi ali državni ali mednarodni organizaciji, ki je s Skupnostmi sklenila dogovor;

- kot zaposlena ali samozaposlena oseba opravljal dejavnost, na podlagi katere pridobiva pokojninske pravice v sistemu, katerega organ upravljanja je s Skupnostmi sklenil dogovor,

ima pravico, da se aktuarski ekvivalent njegovih pravic do starostne pokojnine, pridobljenih v Skupnosti, prenese v pokojninski sklad te uprave ali organizacije, ali v pokojninski sklad, v katerem pridobiva pokojninske pravice zaradi opravljanja dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba.

2. Uradnik, ki začne delati v Skupnostih po tem, ko:

- je prenehal delati v državni upravi ali v nacionalni ali mednarodni organizaciji; ali

- je opravljal dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba,

ima ob zaposlitvi pravico Skupnostim plačati bodisi aktuarski ekvivalent bodisi pavšal za odkup pravic do starostne pokojnine, ki jih je pridobil na podlagi takega dela ali dejavnosti.

V takem primeru institucija, v kateri je zaposlen, ob upoštevanju razreda uradnika ob zaposlitvi, določi število let pokojninske dobe, ki se mu za prejšnjo zaposlitve priznajo v novem pokojninskem zavarovanju na podlagi zgoraj omenjenega aktuarskega ekvivalenta ali poplačanih zneskov.

3. Odstavek 2 se uporabi tudi za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po koncu napotitve po drugi alinei člena 37(1)(b) Kadrovskih predpisov, in za uradnike, ki se ponovno zaposlijo po poteku dopusta iz osebnih razlogov po členu 40 Kadrovskih predpisov.

Oddelek 2: Odpravnina

Člen 12

Uradnik, ki ne dopolni 60 let starosti in mu, razen zaradi smrti ali invalidnosti, delovno razmerje preneha, nima pa pravice do starostne pokojnine in ne more izkoristiti določb člena 11(1), ima ob prenehanju dela pravico do izplačila:

(a) zneska, ki je na dan začetka veljavnosti Kadrovskih predpisov knjižen na njegovem računu pri začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja institucij Skupnosti, ki se mu prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti;

(b) skupnega zneska odtegljajev za pokojninsko zavarovanje od njegove osnovne plače, ki se mu prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti;

(c) pod pogojem, da ni bil odstranjen z delovnega mesta, odpravnine v sorazmerju z dejansko delovno dobo od začetka veljavnosti Kadrovskih predpisov, ki se izračuna na zadnjo osnovno plačo pred odtegljaji tako, da se upošteva en mesec in pol za vsako leto delovne dobe. V primerih iz člena 11(2) se obdobje prejšnje zaposlitve prav tako šteje kot dejanska zaposlitev v obsegu števila let pokojninske dobe, ki se mu priznajo ob začetku veljavnosti teh kadrovskih predpisov v skladu z drugim pododstavkom člena 11(2);

(d) celotnega zneska, plačanega Skupnostim v skladu s členom 11(2), če je to znesek za obdobja pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov, in eno tretjino tega zneska za obdobja po začetku veljavnosti Kadrovskih predpisov, skupaj z obrestnimi obrestmi po 3,5 % letni stopnji.

Člen 12a

Uradnik, ki je prenehal delati pred 1. julijem 1969 in je bil zaposlen manj kot enajst let, je pa upravičen do starostne pokojnine, lahko izbere pokojnino ali odpravnino, izračunano v skladu s členom 12(a) do (d).

Poglavje 3: Invalidska pokojnina

Člen 13 (8)

Ob upoštevanju določb člena 1(1) ima uradnik, mlajši od 65 let, ki ga invalidska komisija kadar koli v času pridobivanja pokojninskih pravic spozna za popolnega trajnega invalida, kar mu onemogoča opravljati naloge delovnega mesta v njegovem kariernem razredu in mora zato prenehati z delom v Skupnostih, ves čas trajanja take nezmožnosti pravico do invalidske pokojnine, kakor določa člen 78 Kadrovskih predpisov.

Invalidska in starostna pokojnina se ne izplačujeta sočasno.

Člen 14 (8) (46)

Uradnik pridobi pravico do prejemanja invalidske pokojnine prvi dan koledarskega meseca, ki sledi njegovi upokojitvi po členu 53 Kadrovskih predpisov.

Če nekdanji uradnik ne izpolnjuje več pogojev za plačilo pokojnine, ga je treba ponovno zaposliti na prvem praznem delovnem mestu v njegovi kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, če zanj izpolnjuje pogoje. Če odkloni ponujeno delovno mesto, ohrani pravico do ponovne zaposlitve na naslednjem prostem delovnem mestu v svoji kategoriji ali službi, ki ustreza njegovemu kariernemu razredu, ob upoštevanju istih določb; če odkloni drugič, se od njega lahko zahteva, da odstopi; v tem primeru se uporabijo določbe člena 16 Priloge VIII.

Če umre nekdanji uradnik, ki prejema invalidsko pokojnino, ta upravičenost preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem je umrl.

Člen 15 (46)

Dokler nekdanji uradnik, ki dobiva invalidsko pokojnino, ne dopolni 60 let starosti, ga institucija lahko napoti na občasne zdravniške preglede, s katerimi preveri, ali še izpolnjuje pogoje za izplačevanje pokojnine.

Člen 16 (46)

Če se nekdanji uradnik, ki je prejemal invalidsko pokojnino, ponovno zaposli v matični instituciji ali v drugi instituciji Skupnosti, se obdobje, v katerem je prejemal invalidsko pokojnino, upošteva pri izračunu starostne pokojnine, pri čemer mu ni treba plačati zaostalih prispevkov.

Poglavje 4: Družinska pokojnina

Člen 17 (8) (46)

Če umre uradnik, ki ima enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, ima vdova, če sta bila v času smrti poročena vsaj eno leto in z upoštevanjem določb členov 1(1) in 22, pravico do vdovske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen uradnik, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik v zakonski zvezi ali v prejšnji zakonski zvezi enega ali več otrok, ki jih vzdržuje ali jih je vzdrževala vdova, ali če je uradnik umrl zaradi telesne okvare ali bolezni, ki je posledica opravljanja dela ali nesreče.

Člen 17a (40)

Z upoštevanjem člena 1(1) in 22 ima vdova bivšega uradnika, ki je bil odpuščen ali je prenehal delati na podlagi uredb (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72 ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73 in ki je ob smrti prejemal mesečni dodatek po členu 50 Kadrovskih predpisov ali po eni od zgoraj omenjenih uredb, pravico do vdovske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil ob smrti upravičen njen mož, če bi izpolnjeval pogoje za tako pokojnino, ne glede na delovno dobo ali starost, če je bila z uradnikom, ko je ta prenehal delati v instituciji, poročena najmanj leto dni.

Znesek vdovske pokojnine iz prvega odstavka ne sme biti nižji od zneska iz drugega odstavka člena 79 Kadrovskih predpisov. Vendar pa znesek vdovske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska prvega izplačila starostne pokojnine, do katerega bi bil upravičen nekdanji uradnik, če bi preživel in izčrpal pravice do enega ali drugega zgoraj omenjenega dodatka in bil zato upravičen do starostne pokojnine.

Trajanje zakonske zveze, opredeljeno v prvem odstavku, se ne upošteva, če je imel uradnik, preden je prenehal delati, v zakonski zvezi enega ali več otrok, pod pogojem, da te vzdrževane otroke v smislu člena 2(2) Priloge VII vdova vzdržuje ali jih je vzdrževala.

Prav tako se ne upošteva trajanje zakonske zveze, če nekdanji uradnik umre v eni od okoliščin, opisanih v drugem odstavku člena 17.

Člen 18 (8)

Če je nekdanji uradnik prejemal starostno pokojnino, ima vdova, če je bila v času, ko je prenehal delati v instituciji, poročena z njim najmanj eno leto, z upoštevanjem določb člena 22 pravico do vdovske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki jo je prejemal ob smrti. Najmanjša vdovska pokojnina je 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek vdovske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska starostne pokojnine, ki jo je mož prejemal ob smrti.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbela njegova vdova.

Člen 18a (8)

Vdova bivšega uradnika, ki je prenehal delati pred 60. letom starosti in je zahteval, da se izplačilo starostne pokojnine odloži do prvega dne koledarskega meseca, ki sledi mesecu, v katerem dopolni 60 let starosti, ima, če je bila v času, ko je prenehal delati v instituciji, poročena z njim najmanj eno leto, z upoštevanjem določb člena 22 pravico do vdovske pokojnine v višini 60 % starostne pokojnine, ki bi se izplačevala njenemu možu v starosti 60 let. Najnižja vdovska pokojnina je 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek vdovske pokojnine nikakor ne sme preseči zneska starostne pokojnine, do katere bi bil uradnik upravičen ob dopolnitvi 60. let starosti.

Trajanje zakonske zveze se ne upošteva, če je imel uradnik pred prenehanjem dela v zakonu enega ali več otrok in če zanje skrbi ali je skrbela vdova.

Člen 19 (8) (46)

Če je nekdanji uradnik prejemal invalidsko pokojnino, ima njegova vdova ob upoštevanju določb člena 22 in če sta bila takrat, ko je postal upravičen do pokojnine, poročena, pravico do vdovske pokojnine v višini 60 % invalidske pokojnine, ki jo je prejemal ob smrti.

Najnižja vdovska pokojnina je 35 % zadnje osnovne plače; vendar pa znesek vdovske pokojnine nikakor ne sme presegati zneska invalidske pokojnine, ki jo je mož prejemal ob smrti.

Člen 20 (46)

V členih 17a, 18, 18a in 19 se pogoj, ki se nanaša na trajanje zakonske zveze, ne upošteva, če je zakonska zveza, čeprav sklenjena po prenehanju delovnega razmerja, trajala vsaj pet let.

Člen 21 (8) (46)

1. Pokojnina po starših, predvidena v prvem, drugem in tretjem odstavku člena 80 Kadrovskih predpisov znaša za prvega otroka osem desetin družinske pokojnine, do katere bi bila upravičena vdova uradnika ali bivšega uradnika, ki je prejemal starostno ali invalidsko pokojnino, pri čemer se ne upošteva zmanjšanje iz člena 25.

Z upoštevanjem določbe člena 22 ne sme biti nižja od zneska življenjskega minimuma.

2. Za vsakega naslednjega vzdrževanega otroka se pokojnina poviša za znesek, enak dvakratnemu znesku otroškega dodatka.

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII.

3. Tako izračunani skupni znesek pokojnine in dodatka se enako razdeli med upravičene otroke.

Člen 22 (46)

Če uradnik zapusti vdovo in tudi otroke iz prejšnjega zakona ali druge osebe, upravičene po njem, se celotna pokojnina, izračunana, kakor da bi bile vse te osebe odvisne od vdove, razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Če uradnik zapusti otroke iz več zakonov, se celotna pokojnina, izračunana kakor da bi bili vsi otroci iz istega zakona, razdeli mednje v sorazmerju s pokojninami, ki bi se izplačale vsaki kategoriji, če bi jih obravnavali ločeno.

Za izračun te razdelitve so vsi otroci obeh zakoncev iz prejšnjega zakona, ki so vzdrževani v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, vključeni v kategorijo zakonitih otrok uradnika ali bivšega uradnika, ki prejema starostno ali invalidsko pokojnino.

V primeru, ki je predviden v drugem odstavku, se predniki, priznani kot vzdrževanci iz člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, obravnavajo enako kakor vzdrževani otroci in se za izračun razdelitve vključijo v kategorijo potomcev.

Člen 23 (46)

Razveljavljen

Člen 24 (8) (46)

Pravica do prejemanja družinske pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem uradnik ali nekdanji uradnik, ki prejema starostno ali invalidsko pokojnino, umre. Če pa gre za izplačilo ob smrti uradnika ali upravičenca do pokojnine iz člena 70 Kadrovskih predpisov, se ta pravica pridobi prvi dan četrtega meseca po mesecu, v katerem je uradnik umrl.

Pravica do prejemanja družinske pokojnine preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem prejemnik pokojnin umre ali preneha izpolnjevati pogoje za izplačilo pokojnine.

Člen 25 (46)

Če je starostna razlika med umrlim uradnikom ali nekdanjim uradnikom, ki je prejemal starostno ali invalidsko pokojnino, in preživelo ženo, od katere se odštejejo leta trajanja zakonske zveze, več kakor deset let, se družinska pokojnina, izračunana na podlagi prejšnjih določb, zmanjša za vsako polno leto razlike v višini:

- 1 % za leta med 10 in 20;

- 2 % za leta od 20 do vključno24;

- 3 % za leta od 25 do vključno 29;

- 4 % za leta od 30 do vključno34;

- 5 % za leta od 35 naprej.

Člen 26

Vdova izgubi pravico do družinske pokojnine, če se ponovno poroči. Če se ne uporablja člen 80 Kadrovskih predpisov, je upravičena do takojšnjega izplačila glavnice v višini dvakratnega letnega zneska svoje družinske pokojnine.

Člen 27 (24) (46)

Razvezana žena uradnika ali bivšega uradnika je upravičena do družinske pokojnine, opredeljene v tem poglavju, če ob smrti bivšega moža lahko dokaže upravičenost do preživnine, dodeljene po odločbi sodišča ali z dogovorom med njo in nekdanjim možem.

Vendar pa družinska pokojnina ne sme presegati zneska preživnine, ki jo je dobivala ob smrti bivšega moža, pri čemer se znesek prilagodi v skladu s postopkom iz člena 82 Kadrovskih predpisov.

Upravičenost razvezane žene preneha, če se ponovno poroči, preden nekdanji mož umre. Če se ponovno poroči po smrti bivšega moža, veljajo določbe člena 26.

Člen 28 (24) (46)

Če je imel umrli uradnik več kot eno razvezano ženo, upravičeno do družinske pokojnine ali eno ali več razvezanih žena in vdovo, ki so upravičene do družinske pokojnine, se pokojnina razdeli sorazmerno s trajanjem posamezne zakonske zveze. Uporabijo se določbe drugega in tretjega odstavka člena 27.

Če kateri koli upravičenec do pokojnine umre ali se odpove svojemu deležu, se ta delež prišteje k deležu drugih oseb, razen če gre za pravice otrok umrlega uradnika po drugem odstavku člena 80 Kadrovskih predpisov.

Pri dodelitvi pokojnin na podlagi tega člena se znižanje zaradi razlike v letih iz člena 25 uporabi ločeno.

Člen 29

Če razvezana žena po členu 42 ni več upravičena do pokojnine, se celotni znesek pokojnine izplača vdovi, če se ne uporabi drugi pododstavek člena 80 Kadrovskih predpisov.

Poglavje 5: Začasne pokojnine

Člen 30 (46)

Zakonec ali vzdrževanci uradnika, ki je imel enega od upravnih statusov iz člena 35 Kadrovskih predpisov, začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je bivališče tega uradnika več kot eno leto neznano.

Člen 31 (46)

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika, ki prejema starostno ali invalidsko pokojnino, čigar bivališče je več kot eno leto neznano, lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi.

Člen 31a (46)

Zakonec ali vzdrževanci bivšega uradnika v smislu člena 18a Priloge VIII, ali bivšega uradnika, upravičenega do nadomestila po členu 50 Kadrovskih predpisov, ali po uredbah (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68, ali (Euratom, ESPJ, EGS) št. 2530/72, ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1543/73, ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 2150/82, ali (ESPJ, EGS, Euratom) št. 1679/85, lahko začasno dobivajo družinsko pokojnino, do katere bi bili upravičeni po tej prilogi, če je prebivališče bivšega uradnika neznano več kot eno leto.

Člen 32 (46)

Določbe člena 31 se uporabljajo za vzdrževance prejemnika ali upravičenca do družinske pokojnine, čigar bivališče je več kot eno leto neznano.

Člen 33 (46)

Začasne pokojnine po členih 30, 31, 31a in 32 se spremenijo v dokončne pokojnine, ko se pravilno ugotovi smrt uradnika, bivšega uradnika ali upravičenca do družinske pokojnine ali ko je pogrešanec razglašen za mrtvega.

Poglavje 6: Povečanja pokojnin za vzdrževane otroke

Člen 34 (8) (46)

Določbe drugega odstavka člena 81 Kadrovskih predpisov se uporabljajo za prejemnike začasne pokojnine.

Določbe člena 81 Kadrovskih predpisov se ne uporabljajo za otroke, rojene več kot 300 dni po smrti uradnika ali bivšega uradnika, ki je prejemal starostno ali invalidsko pokojnino.

Člen 35 (8)

Upokojencu dodelitev starostne, invalidske, družinske ali začasne pokojnine ne daje pravice do dodatka za izselitev.

Poglavje 7

Oddelek 1: Financiranje sistema pokojninskega zavarovanja

Člen 36

Od plač se v vsakem primeru odvajajo prispevki za pokojninsko zavarovanje, predvideno v členih 77 do 84 Kadrovskih predpisov.

Člen 37 (24)

Napoteni uradnik nadaljuje s plačevanjem prispevka iz prejšnjega člena na podlagi plače za svoj razred in stopnjo. To se za največ pet let, kakor predvideva člen 3, uporablja tudi za uradnike, ki dobivajo nadomestilo, predvideno za neaktivni status ali upokojitev v interesu službe, in uradnike na dopustu iz osebnih razlogov, ki še naprej pridobivajo pokojninske pravice pod pogoji iz člena 40(3) Kadrovskih predpisov.

Vse dajatve, do katerih so lahko upravičeni ta uradnik ali njegovi upravičenci po tem pokojninskem sistemu, se izračunajo na temelju take plače.

Člen 38

Pravilno odtegnjenih prispevkov se ne refundira. Napačno odtegnjeni prispevki ne dajejo pravice do prejemanja pokojnine; taki prispevki se na zahtevo uslužbenca ali njegovih upravičencev povrnejo brez obresti.

Člen 39

Proračunski organ po posvetovanju z enim ali več usposobljenimi aktuarji in odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10 Kadrovskih predpisov, pripravi preglednice umrljivosti in invalidnosti ter predvidena povišanja plač za izračun aktuarskih vrednosti, ki jih predvidevajo Kadrovski predpisi in ta priloga.

Oddelek 2: Izračun pokojnine

Člen 40 (8)

Za izračun zneska starostne, invalidske, družinske ali začasne pokojnine je pristojna institucija, v kateri je bil uradnik zaposlen v času, ko se je njegova aktivna zaposlitev končala. Nadrobni izpisek izračuna se predloži uradniku ali njegovim upravičencem ter Komisiji Evropskih skupnosti, ki je plačilna agencija, skupaj z odločbo o dodelitvi pokojnine.

Starostna ali invalidska pokojnina se ne izplačujejo sočasno s plačo, ki jo izplačuje institucija ene od treh Evropskih skupnost, niti sočasno z nadomestilom iz členov 41 in 50 Kadrovskih predpisov.

Člen 41

Če je bila narejena kakršna koli napaka ali je bilo kaj prezrto, se znesek pokojnine lahko kadar koli izračuna na novo.

Pokojnina se lahko spremeni ali odvzame, če je bila dodeljena v nasprotju z določbami Kadrovskih predpisov ali te priloge.

Člen 42 (46)

Če umre uradnik ali nekdanji uradnik, ki prejema starostno ali invalidsko pokojnino in po njem upravičene osebe ne zaprosijo za pokojnino v enem letu po datumu smrti, izgubijo to pravico, razen če je dokazana višja sila.

Člen 43 (46)

Nekdanji uradnik ali po njem upravičene osebe, ki imajo pravice iz tega pokojninskega zavarovanja, predložijo zahtevana pisna dokazila in obvestijo institucijo iz drugega odstavka člena 45 o vseh dejstvih, ki lahko vplivajo na njihovo pravico.

Člen 44

Kadar so bile uradniku v celoti ali delno kratene pokojninske pravice po členu 86 Kadrovskih predpisov, ima pravico, da v sorazmernem znesku, za katerega je bila pokojnina manjša, zahteva povračilo plačanih pokojninskih prispevkov.

Oddelek 3: Plačilo dajatev

Člen 45 (46)

Dajatve iz pokojninskega zavarovanja se izplačujejo mesečno za nazaj.

V imenu Skupnosti jih zagotavlja institucija, ki jo določi proračunski organ; nobena druga institucija ne sme pod nobeno navedbo iz lastnih virov izplačati dajatev, predvidenih v tem pokojninskem zavarovanju.

Prejemniki se lahko odločijo, da jim pokojnino izplačujejo v valuti matične države ali države, v kateri imajo stalno prebivališče, ali države, v kateri je sedež institucije, v kateri je bil uradnik zaposlen; taka izbira velja najmanj dve leti.

Člen 46 (46)

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se odštejejo vsi zneski, ki jih uradnik ali nekdanji uradnik, prejemnik starostne ali invalidske pokojnine, dolguje Skupnostim na datum, ko postane pravica iz tega pokojninskega sistema izplačljiva. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

Člen 47 (46)

Razveljavljen

Poglavje 8: Prehodne določbe

Člen 48

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, je upravičen do pokojninskih pravic, ki se izračunajo od dne, ko se je vključil v začasni skupni sistem socialnega zavarovanja institucij Skupnosti.

Na uradnikovo zahtevo se njegove pokojninske pravice, ne glede na katere koli nasprotne določbe v Kadrovskih predpisih, izračunajo od datuma začetka dela na katerem koli položaju v instituciji ene od treh Evropskih skupnosti. Če ves čas ali del časa prejšnje zaposlitve ni plačeval prispevkov v sklad socialnega zavarovanja, je upravičen do obročnega nakupa pokojninskih pravic, za katere ni mogel plačevati prispevka. Šteje se, da so zneski prispevkov uradnika in ustrezni zneski prispevkov institucije na datum začetka veljavnosti teh kadrovskih predpisov knjiženi v dobro uradnika v začasnem skladu socialnega zavarovanja.

Člen 49

Če uradnik uveljavi možnost, da s svojega računa pri začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja institucij Skupnosti dvigne zneske, ki jih je moral plačati kot prispevke v matični državi, da je tam obdržal svoje pokojninske pravice, se njegove pokojninske pravice za obdobje članstva v začasnem skupnem skladu socialnega zavarovanja znižajo sorazmerno z zneski, ki jih dvigne z računa.

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uradnik v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti.

Člen 50

Uradnik, za katerega se uporabljajo Kadrovski predpisi na podlagi prehodnih določb, ki preneha delati v 65. letu starosti in ne dopolni po prvem odstavku člena 77 Kadrovskih predpisov zahtevanih desetih let, ima pravico izbrati odpravnino, ki se izračuna v skladu s členom 12 te priloge ali sorazmerni del pokojnine, ki se izračuna v skladu z drugim odstavkom člena 77 Kadrovskih predpisov.

Člen 51

Ta pokojninski sistem se uporablja za vdovo in upravičence po katerem koli uslužbencu Skupnosti, ki je umrl med aktivno zaposlitvijo pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov in za vsakega uslužbenca Skupnosti, ki je bil pred začetkom veljavnosti Kadrovskih predpisov popoln trajen invalid v smislu člena 78 Kadrovskih predpisov, pod pogojem, da se na Skupnosti prenesejo zneski, ki jih ima na računu začasnega skupnega sklada socialnega zavarovanja institucij Skupnosti. Skupnosti prevzamejo obveznost plačevanja dajatev, predvidenih v tem pokojninskem sistemu.

--------------------------------------------------

Priloga IX: Disciplinski postopek

Člen 1

Organ za imenovanja predloži disciplinski komisiji poročilo, v katerem so jasno navedena dejstva v zvezi z obtožbo in, če je primerno, okoliščine njihovega nastanka.

Poročilo se pošlje predsedniku disciplinske komisije, ki z njim seznani člane komisije in obdolženega uradnika.

Člen 2

Po prejemu poročila ima obdolženi uradnik pravico pogledati svoj celotni osebni spis in kopirati vse za postopek pomembne dokumente.

Člen 3

Na prvem sestanku disciplinske komisije predsednik določi enega od članov, ki pripravi splošno poročilo o zadevi.

Člen 4

Obdolženi uradnik ima za pripravo zagovora na voljo najmanj 15 dni od datuma prejema poročila, s katerim se začne disciplinski postopek.

Na zaslišanju pred disciplinsko komisijo ima uradnik pravico, da pove ali pisno predloži svoje pripombe, pokliče priče in da mu pri obrambi pomaga oseba, ki jo sam izbere.

Člen 5

Tudi institucija ima pravico poklicati priče.

Člen 6

Če disciplinska komisija potrebuje dodatne informacije glede dejstev v zvezi z obtožbo ali okoliščinami njihovega nastanka, lahko odredi preiskavo, v kateri vsaka stran lahko predstavi svojo zadevo in odgovori drugi.

Preiskavo vodi poročevalec. Komisija zaradi preiskave lahko zahteva katere koli dokumente, povezane z obravnavano zadevo.

Člen 7

Po proučitvi predloženih dokumentov in ob upoštevanju vseh ustnih ali pisnih izjav zadevnega uradnika in prič ter izidov odrejene preiskave disciplinska komisija z večino glasov sprejme obrazloženo mnenje o disciplinskem ukrepu, ki je primeren za obtožbo, in mnenje pošlje organu za imenovanja in uradniku v enem mesecu po datumu, ko je bila zadeva predložena komisiji. Kadar komisija odredi preiskavo, je rok tri mesece.

V primeru kazenskega postopka se disciplinska komisija lahko odloči, da ne bo sprejela mnenja, preden sodišče izda odločbo.

Organ za imenovanja sprejme svojo odločitev v enem mesecu; najprej zasliši zadevnega uradnika.

Člen 8

Predsednik disciplinske komisije o zadevah, ki jih obravnavajo, ne glasuje, razen o postopkovnih vprašanjih ali v primeru neodločenega izida glasovanja.

Zagotovi, da se odločitve komisije izvršijo in vsakega člana seznani z vsemi pomembnimi informacijami in dokumenti.

Člen 9

Zapisnike sestankov disciplinske komisije piše tajnik.

Priče podpišejo zapisnik o svojem pričanju.

Obrazloženo mnenje iz člena 7 podpišejo vsi člani disciplinske komisije.

Člen 10

Stroške disciplinskega postopka, nastale na uradnikovo pobudo, zlasti honorar branilca, ki ne prihaja iz treh Evropskih skupnosti, plača uradnik, če se disciplinski postopek konča z izrekom ukrepov iz člena 86(2) (c) do (g) Kadrovskih predpisov ali če se postopek po členu 51 Kadrovskih predpisov konča z odpustom zaradi nesposobnosti.

Člen 11

Če se ugotovijo nova z dokazi podprta dejstva, organ za imenovanja lahko obnovi disciplinski postopek na lastno pobudo ali na zahtevo zadevnega uradnika.

--------------------------------------------------

Priloga X: Posebne in izjemne določbe za uradnike, ki delajo v tretji državi (51)

Poglavje 1: Splošne določbe

Člen 1

Ta priloga predpisuje posebne in izjemne določbe za uradnike Evropskih skupnosti, ki delajo v tretji državi.

Za delo v tretji državi se lahko zaposli le državljane držav članic Skupnosti, organ za imenovanja se ne sme sklicevati na izjemo iz člena 28(a) Kadrovskih predpisov.

Splošne določbe za izvajanje se sprejmejo v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov.

Člen 2

Organ za imenovanja sprejme odločitev v interesu službe, če je to potrebno ne glede na prosta delovna mesta, s katero uradnike periodično premešča.

Delovna mesta, na katerih se zaposlijo uradniki, ki delajo izven Skupnosti, je treba označiti kot prosta do zaključka postopka premestitve iz prvega pododstavka ("mobilnostni postopek").

Člen 3

Da bi organ za imenovanja, kot del mobilnostnega postopka iz člena 2, omogočil časovno omejeno ponovno usposabljanje, lahko odloči, da se uradnik, ki dela izven Skupnosti, razporedi na delovno mesto v državi članici Evropskih skupnosti; taka razporeditev, za katero ni potrebna predhodna objava prostega delovnega mesta, ne sme trajati dlje kakor štiri leta. Kot izjema od prvega pododstavka člena 1 se organ za imenovanja na podlagi splošnih določb za izvajanje lahko odloči, da se za uradnika med začasno razporeditvijo še naprej uporabljajo nekatere določbe te priloge, razen njenih členov 5, 10 in 12.

Poglavje 2: Obveznosti

Člen 4

Uradnik opravlja svoje naloge v kraju, v katerega je razporejen ob zaposlitvi ali premestitvi v interesu službe na osnovi mobilnostnega postopka.

Člen 5

Če institucija preskrbi uradniku stanovanje, primerno za njegovo vzdrževano družino, mora v njem bivati .

Poglavje 3: Delovni pogoji

Člen 6

Uradnik ima v koledarskem letu pravico do petih koledarskih dni letnega dopusta za vsak mesec dela.

Člen 7

V letu, v katerem začne ali preneha opravljati delo v tretji državi, ima uradnik pravico do petih koledarskih dni dopusta za vsak dopolnjen mesec dela, do petih koledarskih dni za nedopolnjen mesec z več kot 15-imi dnevi in do dveh in pol koledarskih dni za nedopolnjen mesec s 15-imi dnevi ali manj.

Če uradnik zaradi neslužbenih razlogov ne izkoristi letnega dopusta pred koncem tekočega koledarskega leta, lahko v prihodnje leto prenese največ dvajset koledarskih dni dopusta.

Člen 8

Organ za imenovanja lahko izjemoma s posebnim obrazloženim sklepom uradniku prizna dopust za počitek zaradi zelo težkih življenjskih razmer v kraju zaposlitve. Organ za imenovanja določi kraje oziroma mesto/a, za katera se tak dopust lahko odobri.

Člen 9

1. Letni dopust se lahko izkoristi naenkrat ali v več delih, glede na uradnikove želje in ob upoštevanju zahtev službe. Vendar pa mora vsaj en del dopusta trajati dvajset zaporednih koledarskih dni.

2. Dopust za počitek iz člena 8 ne sme presegati 15 koledarskih dni za vsako leto dela. Ni ga mogoče združiti z letnim dopustom, prav tako ga ni mogoče prenesti v naslednje leto.

Trajanje dopusta za počitek se podaljša za čas potovanja, ki se izračuna v skladu s členom 7 Priloge V h Kadrovskim predpisom.

Poglavje 4: Prejemki in dajatve iz socialne varnosti

Oddelek 1: Prejemki in družinski dodatki

Člen 10

1. Dodatek za življenjske razmere se določi glede na kraj zaposlitve uradnika, izrazi se v odstotku referenčnega zneska. Referenčni znesek vključuje celotno osnovno plačo, dodatek za izselitev, gospodinjski dodatek in otroški dodatek, od te vsote se odštejejo obvezni odtegljaji, navedeni v Kadrovskih predpisih ali uredbah, sprejetih za njihovo izvajanje.

Dodatek iz prejšnjega odstavka se ne izplačuje, če je uradnik zaposlen v državi, kjer se šteje, da so življenjske razmere enake običajnim razmeram v Skupnosti.

Za druge kraje zaposlitve se dodatek za življenjske razmere določi, kakor sledi.

Pri določanju dodatka za življenjske razmere se upoštevajo naslednja merila:

- zdravstveno in bolnišnično okolje,

- varnost,

- podnebje,

za ta tri merila se uporabi ponder 1;

- stopnja izolacije,

- druge lokalne razmere,

za ti dve merili se uporabi ponder 0,5.

Vsako merilo ima naslednje vrednosti:

0: če so razmere normalne, vendar ne enake običajnim razmeram v Skupnosti,

2: če so razmere v primerjavi z normalnimi razmerami v Skupnosti težke,

4: če so razmere v primerjavi z normalnimi razmerami v Skupnosti zelo težke.

Dodatek se določi kot odstotek od referenčnega zneska iz pododstavka 1 v skladu z naslednjo lestvico:

- 10 % če je vrednost 0,

- 15 % če je vrednost večja od 0, vendar ne večja od 2,

- 20 % če je vrednost večja od 2, vendar ne večja od 5,

- 25 % če je vrednost večja od 5, vendar ne večja od 8,

- 35 % če je vrednost večja od 8.

Organ za imenovanja pregleda dodatek za življenjske razmere, določen za vsak kraj zaposlitve, in ga, če je to potrebno, po pridobitvi mnenja odbora uslužbencev vsako leto prilagodi.

2. Če so življenjske razmere v kraju zaposlitve take, da je uradnik osebno ogrožen, se mu na podlagi obrazloženega sklepa organa za imenovanja izplača začasni zvišan dodatek. Ta dodatek se določi v odstotku od referenčnega zneska iz prvega pododstavka odstavka 1:

- v višini 5 % za kraje, kjer organ svetuje svojim delavcem, da družin ne naselijo v kraju zaposlitve,

- v višini 10 %, če organ začasno zmanjša število osebja, ki dela v kraju zaposlitve.

Člen 11 (78)

Osebni prejemki in tudi dodatki iz člena 10 se izplačujejo v evrih v Belgiji. Zanje velja ponderiranje, ki se uporabi za osebne prejemke uradnikov, zaposlenih v Belgiji.

Člen 12

Na uradnikovo zahtevo lahko organ za imenovanja sklene, da se izplačilo prejemkov iz dela v celoti ali delno opravi v valuti države zaposlitve. V tem primeru se uporabi ponderiranje za kraj zaposlitve, konverzijo pa se opravi na podlagi ustreznega menjalnega tečaja.

V pravilno utemeljenih izjemnih primerih organ za imenovanja celotno izplačilo ali njegov del lahko opravi v valuti, ki ni valuta države zaposlitve, tako, da se ohrani kupna moč.

Člen 13

Da bi uradnikom v največji možni meri zagotovili enako kupno moč ne glede na kraj zaposlitve, Svet vsakih šest mesecev določi ponderje iz člena 12. Svet odloči o predlogu Komisije s kvalificirano večino iz prvega primera pododstavka 2 člena 148(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in iz člena 118 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo s pisnim postopkom v roku enega meseca. Če katera od držav članic zahteva uradno proučitev predloga Komisije, mora Svet ukrepati v dveh mesecih.

Če pa se za določeno državo ugotovi, da se je razlika med življenjskimi stroški, izmerjenimi na podlagi ponderiranja, in ustreznimi menjalnimi tečaji od zadnje prilagoditve povečala za več kot 5 %, Komisija odloči o prehodnih ukrepih za prilagoditev ponderjev in o tem čim prej obvesti Svet.

Člen 14

Komisija predloži Svetu letno poročilo o izvajanju te priloge in zlasti o določanju zneska dodatka za življenjske razmere, predvidenega v členu 10.

Člen 15

Pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja, dobi uradnik dodatek za šolanje, s katerim pokriva dejanske stroške šolanja, dodatek se izplača ob predložitvi dokazil. Razen v primerih, ki jih organ za imenovanja šteje za izjemne, ta dodatek ne sme presegati trikratnega dvojnega najvišjega dodatka za šolanje.

Člen 16 (78)

Povračila se izplačajo uradniku na podlagi obrazložene zahteve v evrih ali v valuti države zaposlitve.

Uradniki lahko izberejo izplačilo nadomestila za nastanitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v evrih ali v valuti države nastanitve ali preselitve; v primeru preselitve se nadomestilo ponderira glede na kraj in pretvori po ustreznem deviznem tečaju.

Oddelek 2: Pravila, ki se nanašajo na povračilo stroškov

Člen 17

Če se mora uradnik, ki ne prebiva v opremljenem stanovanju, ki ga preskrbi institucija, zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, v kraju zaposlitve preseliti, dobi na podlagi posebnega obrazloženega sklepa organa za imenovanja in ob predložitvi dokazil povrnjene stroške za selitev pohištva in osebnih stvari v skladu s pravili, ki se nanašajo na selitev.

V takih primerih mu ob predložitvi dokazil povrnejo dejanske stroške nastanitve, ob upoštevanju najvišjega zneska v višini polovice nadomestila za nastanitev.

Člen 18

Ob predložitvi hotelskih računov in po predhodni odobritvi organa za imenovanja se uradniku povrnejo hotelski stroški zanj in za njegovo družino, če v kraju zaposlitve prebiva v hotelu, ker mu stanovanja iz člena 5 še ni mogoče dodeliti ali mu ni več na voljo, ali če zaradi razlogov, na katere ne more vplivati, ni mogel zasesti dodeljenega stanovanja.

Prav tako dobiva polovico dnevnice.

Stroški iz odstavkov 1 in 2 se povrnejo ob upoštevanju omejitev iz člena 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, razen če organ za imenovanja sprejme poseben sklep, da gre za višjo silo.

Če uradniku ni mogoče preskrbeti nastanitve v hotelu, ima po predhodni odobritvi organa za imenovanje pravico do povračila dejanskih stroškov najema začasnega stanovanja.

Člen 19

Uradniku, ki za potovanja, povezana z uradnimi dolžnostmi na področju, kjer dela, nima na voljo službenega avtomobila, se povrne obrabnina za uporabo njegovega avtomobila. Znesek obrabnine določi organ za imenovanja.

Člen 20

Ob dopustu za počitek se uradniku povrnejo stroški potovanja od kraja zaposlitve do odobrenega kraja dopusta, če pa je upravičen do gospodinjskega dodatka se stroški povrnejo tudi za zakonca in vzdrževance, če živijo z njim.

Ne glede na razdaljo in če potovanje z vlakom ni mogoče ali ni izvedljivo, se na podlagi posebnega sklepa in po predložitvi letalskih vozovnic povrnejo stroški zanje.

Člen 21

Uradnik, ki mora za izpolnitev določb člena 20 Kadrovskih predpisov in člena 4 te priloge spremeniti kraj bivanja in se pri tem ne preseli, ima ob začetku dela pravico do povračila stroškov prevoza osebne lastnine, pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja in ob predložitvi dokumentacije.

Če mora uradnik zaradi premestitve spremeniti kraj bivanja, da bi izpolnil določbe člena 20 Kadrovskih predpisov, institucija plača dejanske stroške selitve dela ali vsega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se nahajajo, v kraj zaposlitve, ali stroške prevoza osebnih stvari, ali stroške skladiščenja, odvisno od vrste nastanitve, ki se jo lahko preskrbi v kraju zaposlitve in pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja. Povrne se lahko posamezne ali vse zgoraj navedene stroške.

V primeru prenehanja delovnega razmerja ali smrti uradnika institucija plača dejanske stroške selitve njegovega pohištva in osebnih stvari iz kraja, kjer se takrat nahajajo, v matični kraj, ali stroške prevoza osebnih stvari iz kraja zaposlitve v matični kraj, pod pogoji, ki jih določi organ za imenovanja. Povrne se lahko posamezne ali vse zgoraj navedene stroške.

V primeru smrti neporočenega uradnika dobijo povračilo njegovi upravičenci.

Člen 22

Institucija uradniku na poskusnem delu vnaprej izplača dodatek za začasno namestitev in stroške prevoza osebnih stvari njegove žene in vzdrževancev.

Če se uradnik po koncu poskusne dobe ne zaposli, institucija lahko v izjemnih primerih ukrepa tako, da na podlagi določb, ki jih predpiše organ za imenovanja, dobi povračilo do polovice teh zneskov.

Člen 23

Če institucija uradniku ne preskrbi stanovanja, mu povrne najemnino, pod pogojem, da stanovanje ustreza njegovemu položaju in družini, ki jo vzdržuje.

Oddelek 3: Dajatve iz socialne varnosti

Člen 24

Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so vključeni v dodatno zdravstveno zavarovanje, ki pokriva razliko med dejanskimi stroški in izplačili iz zavarovanja, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov; povračil po členu 72(3) ni.

Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija. Vendar pa uradnikov prispevek ne sme presegati 0,6 % njegove osnovne plače, morebitno razliko poravna institucija.

Uradnik, njegova žena, otroci in drugi vzdrževanci so zavarovani za repatriacijo iz zdravstvenih razlogov v primeru sile ali skrajne sile; celotno premijo plača institucija.

Člen 25

Uradnikova žena, otroci in drugi vzdrževanci so v državah iz seznama, ki ga v ta namen sprejme organ za imenovanja, zavarovani za primer nesreče izven Skupnosti.

Polovico premije plača uradnik, polovico pa institucija.

Poglavje 5: Disciplina

Člen 26

Če je uradnik, za katerega velja naslov VIIIa Kadrovskih predpisov, v disciplinskem postopku, morata biti v disciplinski komisiji dva člana s sedeža institucije, izbrana z žrebom iz posameznih seznamov, navedenih v pododstavkih 2 in 3 člena 5(1) Priloge II h Kadrovskim predpisom.

Poglavje 6: Prehodne določbe

Člen 27

V skladu s pravili za izvajanje, ki jih po pridobitvi mnenja odbora uslužbencev sprejme organ za imenovanja, prejema uradnik ali delavec, na katerega se nanaša Uredba (Euratom, ESPJ, EGS) št. 3018/87 [1], v obdobju, ki ne presega trajanja naloge, ki jo je opravljal ob uveljavitvi teh določb in za največ pet let, osebne prejemke najmanj enake tistim, ki jih je prejemal dan pred uveljavitvijo teh določb.

[1] OJ L 286, 9.10.1987, str. 1.

--------------------------------------------------

Priloga XI: Pravila za izvajanje členov 64 in 65 Kadrovskih predpisov (62)

Poglavje 1: Letni pregled osebnih prejemkov

(Člen 65(1) Kadrovskih predpisov)

Oddelek 1: Dejavniki za določitev letnih prilagoditev

Člen 1

1. Poročilo Statističnega urada Evropskih skupnosti

2. Spremembe življenjskih stroškov za Bruselj (skupni indeks)

3. Ekonomske paritete

(a) V soglasju z državnimi uradi statistični urad izračuna ekonomske paritete, s katerimi se ugotavlja enakovrednost kupne moči plač evropskih uradnikov, ki delajo v prestolnicah držav članic in v nekaterih drugih krajih zaposlitve, navedenih v členu 9, glede na Bruselj.

(b) Ekonomske paritete se izračunajo tako, da je vsak osnovni element mogoče neposredno preveriti vsaj enkrat vsakih pet let.

4. Spremembe kupne moči plač javnih uslužbencev centralnih vlad (posebni kazalci)

(a) Za merjenje odstotkovnih sprememb kupne moči plač v javnih službah posameznih držav, bodisi navzgor bodisi navzdol, Statistični urad na podlagi informacij, ki jih posredujejo zadevna državna ministrstva, izračuna posebne kazalce, ki kažejo spremembe dejanskih osebnih prejemkov javnih uslužbencev v vsaki centralni vladi v referenčnem obdobju.

Posebni kazalci so dveh vrst:

- en kazalec za vsako od štirih kategorij A, B, C in D,

- povprečni kazalec, ponderiran tako, da upošteva število javnih uslužbencev v vsaki kategoriji.

Vsak od teh kazalcev se izrazi kot dejanski bruto in dejanski neto znesek. Pri preračunavanju bruto zneskov v neto zneske se upošteva obvezne odtegljaje in splošne davčne faktorje.

Bruto in neto kazalci za vse države članice skupaj se oblikujejo tako, da se rezultati za posamezno državo ponderirajo s skupnimi prejemki javnih uslužbencev centralnih vlad, objavljenimi v zadnjih izdanih nacionalnih statističnih podatkih.

(b) Na zahtevo Statističnega urada mu državna ministrstva predložijo dodatne podatke, ki jih urad potrebuje, da pripravi poseben kazalec za točno merjenje sprememb kupne moči v javnih službah.

Če po dodatnem posvetovanju z državnimi ministrstvi Statistični urad ugotovi, da pridobljeni podatki kažejo statistična odstopanja ali če ne more pripraviti kazalcev, ki statistično točno merijo spremembe dejanskih prejemkov javnih uslužbencev v neki državi članici, o tem obvesti Komisijo in ji predloži vsa gradiva, potrebna za pripravo ocene.

(c) Statistični urad tudi statistično oceni razliko med bruto in neto stopnjami posebnih kazalcev.

(d) Statistični urad predloži poleg posebnih tudi kontrolne kazalce v obliki podatkov o dejanskih prejemkih v celotni državni upravi in v centralni vladi, pripravljene v skladu z notranjimi definicijami.

V poročilu Statističnega urada o posebnih kazalcih so obrazložene razlike med temi kazalci in zgoraj omenjenimi kontrolnimi kazalci.

Člen 2

Komisija pred koncem leta 1992, in nato vsake tri leta, pripravi izčrpno poročilo o potrebah po kadrih v institucijah in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu. Na podlagi tega poročila Komisija po posvetovanju z drugimi institucijami v okviru kadrovskih predpisov, če je to potrebno, predstavi Svetu predloge, v katerih upošteva vse pomembne dejavnike.

Oddelek 2: Ureditev letnega prilagajanja prejemkov iz dela

Člen 3

1. Na podlagi člena 65(3) Kadrovskih predpisov Svet na predlog Komisije in na podlagi meril iz oddelka 1 pred koncem vsakega leta sprejme sklep o prilagoditvi osebnih prejemkov z veljavnostjo od 1. julija.

2. Znesek prilagoditve je enak zmnožku posebnega kazalca in skupnega indeksa, ponderiranega tako, da šteje indeks za Belgijo (element za prestolnico Bruselj) 25 %. Prilagoditev je določena neto in se lahko izrazi kot odstotek, enak za vse ali na neproporcionalen način.

Torej se prilagoditev lahko izrazi:

- v enem ali več odstotkih

in/ali

- kot absolutni znesek.

Če prilagoditev ni izražena v enotnem odstotku, se opravi tako, da je sprememba celotnih prejemkov enaka prilagoditvi, izraženi v odstotkih.

3. Tako določen znesek prilagoditve in ponderji, veljavni za uradnike, ki delajo v Belgiji, po tem, ko se uporabi četrti odstavek člena 63 Kadrovskih predpisov, se vključijo v tabele plač iz člena 66 Kadrovskih predpisov in v člena 20 in 63 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev na naslednji način:

- neto osebni prejemek pri ponderju 100 za posamezno stopnjo vsakega razreda za uradnike in za posamezen razred v vsaki skupini za druge uslužbence, se poveča za zgornji ponder in za znesek letne prilagoditve, omenjene zgoraj, bodisi v obliki odstotka in/ali kot absolutni znesek;

- novo tabelo bruto osnovnih plač se pripravi tako, da se za vsako stopnjo ali razred izračuna bruto znesek, ki je, po odtegnitvi davka, opravljeni ob upoštevanju odstavka 4, in po obveznih odtegljajih prispevkov za socialno varnost in pokojnino, enak neto znesku;

- neto zneske se pretvori v bruto zneske tako, da se za osnovo vzame položaj neporočenega uradnika, ki ne prejema nobenih dodatkov, predvidenih v Kadrovskih predpisih;

- ponderja za Belgijo in Luksemburg sta 100.

4. Za izvajanje Uredbe Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti se zneske iz člena 4 navedene uredbe pomnoži s faktorjem, ki je sestavljen iz:

- faktorja, ki izhaja iz prejšnje prilagoditve;

- veljavnega ponderja osebnih prejemkov uradnikov, zaposlenih v Belgiji, po tem, ko se uporabi četrti odstavek člena 63 Kadrovskih predpisov in pred vključitvijo, določeno v odstavku 3 tega člena;

- stopnje prilagoditve osebnih prejemkov iz odstavka 2;

in/ali

- če se prilagoditev izrazi v absolutni številki, enakovrednega povprečnega odstotka.

5. Ponderje za prestolnice in kraje zaposlitve, razen za Bruselj in Luxembourg, se določi na podlagi razmerja med ekonomskimi paritetami iz člena 1 in menjalnimi tečaji, določenimi v členu 63 Kadrovskih predpisov za ustrezne države.

Vendar pa se v krajih zaposlitve z visoko stopnjo inflacije uporabi postopek iz člena 8 glede retroaktivne uporabe ponderjev.

6. Za kraje zaposlitve, razen Bruslja in Luxembourga, se spremembe življenjskih stroškov v referenčnem obdobju ugotavljajo posredno, tako da se skupni indeks za Bruselj pomnoži s spremembo ekonomske paritete za zadevni kraj zaposlitve.

Poglavje 2: Začasne prilagoditve osebnih prejemkov

(Člen 65(2) Kadrovskih predpisov)

Člen 4

1. Začasne prilagoditve osebnih prejemkov na podlagi člena 65(2) Kadrovskih predpisov, ki začno veljati 1. januarja, se v primeru, ko se življenjski stroški zelo spremenijo, opravijo, ko je dosežen prag občutljivosti in ob upoštevanju napovedane spremembe kupne moči v tekočem letnem referenčnem obdobju.

2. Komisija pošlje Svetu predlog najkasneje v drugi polovici aprila.

3. Te začasne prilagoditve se upoštevajo pri letni prilagoditvi plač.

Člen 5

1. Vsako leto v marcu izdela Statistični urad na podlagi podatkov, ki jih dobi na sestanku iz člena 12, napoved sprememb kupne moči za zadevno obdobje.

Če napoved kaže negativen odstotek, se pri izračunu prilagoditve upošteva polovica tega odstotka.

2. Sprememba življenjskih stroškov za Bruselj se izmeri s pomočjo skupnega indeksa za referenčno obdobje, ki obsega drugo polovico prejšnjega koledarskega leta.

3. Za druge kraje zaposlitve, razen Bruslja in Luxembourga, se ekonomska pariteta izračuna glede na Bruselj. Sprememba življenjskih stroškov se izračuna v skladu s pravili iz člena 3(6).

Člen 6

1. Prag občutljivosti je 55 % povprečne spremembe življenjskih stroškov v Skupnosti, zabeležene v drugem šestmesečnem obdobju prejšnjega koledarskega leta, ki jo objavi Statistični urad v mesečnih dopolnitvah maloprodajnih cen. Vendar pa je zgornja meja 5 % in spodnja 2,75 %.

2. Tako določen prag se ob upoštevanju drugega odstavka člena 5(1) glede izračunavanja ponderjev uporabi po naslednjem postopku:

- če je zgoraj opredeljen prag dosežen ali presežen v Bruslju, se prilagodi ponderiranje za vse kraje zaposlitve,

- če prag občutljivosti v Bruslju ni dosežen, se prilagodi le ponderiranje za tiste kraje, kjer je inflacija presegla prag.

Člen 7

1. Znesek prilagoditve je skupni indeks za Bruselj, pomnožen, kjer je to ustrezno, s polovico napovedanega posebnega kazalca, če je ta negativen.

2. Ob upoštevanju uporabe člena 6:

- je ponder za Bruselj in Luxembourg znesek prilagoditve, pomnožen s prej veljavnim ponderjem,

- ponder za vse druge kraje zaposlitve je znesek prilagoditve, pomnožen z razmerjem med ustrezno ekonomsko pariteto in menjalnim tečajem iz člena 63 Kadrovskih predpisov.

Poglavje 3: Države z visoko stopnjo inflacije

(Datum uveljavitve ponderjev)

Člen 8

1. V državah z visoko stopnjo inflacije stopijo ponderji v veljavo pred 1. januarjem, če gre za začasno prilagoditev ali pred 1. julijem, če gre za letno prilagoditev, tako da se znižana kupna moč uskladi s kupno močjo, kakršna bi bila v kraju zaposlitve, kjer je sprememba življenjskih stroškov enaka pragu občutljivosti. Za vsak kraj zaposlitve se teoretično izračuna število dni, za katero je treba prestaviti datum uveljavitve, da se znižana kupna moč izenači, uporabi se naslednja formula:

N =

1 −

b

b

1 −

a

a

× 30

kjer je N teoretični število dni, a sprememba življenjskih stroškov v kraju v odstotkih + 1, b pa prag občutljivosti + 1.

2. Na podlagi teoretičnega števila dni so datumi začetka veljavnosti, kakor sledi:

- prvi dan v mesecu za kraje zaposlitve, kjer je teoretični datum med 22. dnem prejšnjega meseca in šestim dnem zadevnega meseca in

- 16. dan meseca za kraje zaposlitve, kjer je teoretični datum med sedmim in 21. dnem istega meseca.

Dan začetka veljavnosti v nobenem primeru ne sme biti 1. ali 16. december za začasne prilagoditve ali 1. ali 16. junij za letne prilagoditve.

Poglavje 4: Oblikovanje ponderjev

(Člen 64 Kadrovskih predpisov)

Člen 9

Na podlagi poročila Statističnega urada in če objektivni dejavniki kažejo znatno izkrivljanje kupne moči v določenem kraju zaposlitve v primerjavi s kupno močjo v prestolnici zadevne države članice, se Svet, na predlog Komisije in v skladu z drugim odstavkom člena 64 Kadrovskih predpisov, odloči, da za ta kraj določi ponderje.

Poglavje 5: Določba o izjemi

Člen 10

Če se na podlagi objektivnih podatkov, ki jih v ta namen predloži Komisija, oceni, da se ekonomski in socialni položaj v Skupnosti resno in nenadoma poslabša, da Komisija Svetu ustrezne predloge, ta pa po posvetovanju z drugimi zadevnimi institucijami v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 24(1) Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti, odloči s kvalificirano večino.

Poglavje 6: Vloga Statističnega urada Evropskih skupnosti in odnosi z nacionalnimi statističnimi uradi v državah članicah

Člen 11

Naloga Statističnega urada Evropskih skupnosti je preverjati kakovost temeljnih podatkov in statističnih metod, uporabljenih za izračunavanje dejavnikov, ki se upoštevajo pri prilagajanju osebnih prejemkov. Zlasti oceni ali opravi vse študije, potrebne za tako preverjanje.

Člen 12

Vsako leto marca skliče Statistični urad delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki državnih uradov, imenovano "Delovna skupina za člen 65 Kadrovskih predpisov".

Na sestanku proučijo vse statistične probleme, ki se nanašajo na posebne kazalce, zlasti težave pri izračunavanju teh kazalcev v neto vrednostih.

Na sestanku se zagotovi tudi:

- podatke o trendih delovnega časa centralnih državnih organov,

- podatke za izdelavo napovedi sprememb kupne moči za začasno prilagoditev osebnih prejemkov.

Člen 13

Vsaj enkrat letno, najkasneje septembra, skliče Statistični urad delovno skupino, ki jo sestavljajo strokovnjaki državnih uradov, imenovano "Delovna skupina za člen 64 Kadrovskih predpisov".

Na sestanku preučijo vse statistične probleme, povezane z ugotavljanjem skupnega indeksa in ekonomskih paritet.

Člen 14

Vsaka država članica obvesti Statistični urad o vseh dejavnikih, ki neposredno ali posredno vplivajo na porabo in spremembe osebnih prejemkov javnih uslužbencev centralnih vlad.

Poglavje 7: Prehodna določba in klavzula o pregledu

Člen 15 (88)

1. Določbe te Priloge se uporabljajo od 1. julija 1991 do 30. junija 2003.

2. Preučijo se ob koncu petletnega obdobja in popravijo, če je potrebno, na podlagi poročila, poslanega Evropskemu parlamentu in Svetu ter na podlagi predloga Komisije po posvetovanju z drugimi institucijami v okviru Kadrovskih predpisov.

--------------------------------------------------

II

Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti

Naslov I: Splošne določbe

Naslov II: Začasni uslužbenci

Poglavje 1: Splošne določbe

Poglavje 2: Pravice in obveznosti

Poglavje 3: Pogoji za zaposlitev

Poglavje 4: Delovni pogoji

Poglavje 5: Osebni prejemki in stroški

Poglavje 6: Dajatve iz socialne varnosti

Oddelek A: Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, dajatve iz socialne varnosti

Oddelek B: Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti

Oddelek C: Starostna pokojnina in odpravnina

Oddelek D: Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

Oddelek E: Poravnavanje zahtevkov začasnega osebja

Oddelek F: Plačilo dajatev

Oddelek G: Subrogacija v korist Skupnosti

Poglavje 7: Povrnitev preplačil

Poglavje 8: Pritožbe

Poglavje 9: Prenehanje delovnega razmerja

Naslov III: Pomožni uslužbenci

Poglavje 1: Splošne določbe

Poglavje 2: Pravice in obveznosti

Poglavje 3: Pogoji za zaposlitev

Poglavje 4: Delovni pogoji

Poglavje 5: Osebni prejemki in stroški

Poglavje 6: Dajatve iz socialne varnosti

Poglavje 7: Povrnitev preplačil

Poglavje 8: Pritožbe

Poglavje 9: Prenehanje delovnega razmerja

Naslov IV: Lokalni uslužbenci

Naslov V: Strokovni svetovalci

Naslov VI: (razveljavljen)

Naslov VII: Prehodne določbe

Naslov VIII: Končne določbe

Naslov I

Splošne določbe

Člen 1 (18)

Pogoji za zaposlitev se uporabljajo za uslužbence, ki s Skupnostmi sklenejo pogodbo o zaposlitvi.

Mednje sodijo:

- začasni uslužbenci,

- pomožni uslužbenci,

- lokalni uslužbenci,

- strokovni svetovalci.

Člen 2 (18)

V teh pogojih za zaposlitev "začasni uslužbenec" pomeni:

(a) uslužbenca, ki se zaposli na delovno mesto s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo in ga je proračunski organ opredelil kot začasno;

(b) uslužbenca, ki se za določen čas zaposli na stalnem delovnem mestu s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za posamezno institucijo;

(c) uslužbenca, razen uradnika Skupnosti, ki se zaposli za pomoč osebi, ki opravlja funkcijo iz pogodb o ustanovitvi Skupnosti ali Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti, ali izvoljenemu predsedniku ene od institucij ali organov Skupnosti ali izvoljenemu predsedniku ene od političnih skupin Evropskega parlamenta;

(d) uslužbenca, ki se za določen čas zaposli na stalnem delovnem mestu, plačanem iz odobrenih proračunskih sredstev za raziskave in naložbe in vključenem v seznam delovnih mest, ki je priložen proračunu za zadevno institucijo.

Člen 3

V teh pogojih za zaposlitev "pomožni uslužbenec" pomeni:

(a) uslužbenca, ki se v mejah, določenih v členu 52, v instituciji zaposli za opravljanje nalog za poln delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega, ni pa razporejen na delovno mesto, vključeno v seznam delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za to institucijo;

(b) uslužbenca, ki se po preučitvi možnosti za začasno razporeditev uradnikov v instituciji zaposli za nadomeščanje nekaterih oseb, ki trenutno ne morejo opravljati nalog, zlasti:

- uradnika ali začasnega uslužbenca iz kategorij B, C ali D ali prevajalske službe;

- izjemoma uradnikov ali začasnih uslužbencev iz kategorije A, razen tistih v razredu A 1 ali A 2, ki so zaposleni na visoko specializiranih delovnih mestih;

ti uslužbenci so plačani iz skupnih sredstev dela proračuna za to institucijo za ta namen.

Člen 4 (8) (18) (24)

V teh pogojih za zaposlitev "lokalni uslužbenec" pomeni uslužbenca, ki je ustrezno lokalni praksi zaposlen za fizična in upravno-administrativna dela na delovnih mestih, ki niso na seznamu delovnih mest, priloženem delu proračuna za to institucijo, in so plačana iz skupnih sredstev naslova proračuna za ta namen. Kot izjema se za lokalne uslužbence lahko štejejo tudi tisti, zaposleni za izvajanje izvršilnih nalog v tiskovnih in informacijskih uradih Komisije Evropskih skupnosti.

Za lokalne uslužbence se v krajih zaposlitve izven držav Skupnosti lahko štejejo uslužbenci, zaposleni za opravljanje dela, ki ni navedeno v prvem odstavku in ga zaradi interesa službe ne more opravljati uradnik ali uslužbenec na drugem položaju v smislu člena 1.

Člen 5

V teh pogojih za zaposlitev "strokovni svetovalec" pomeni osebo, ki se zaradi posebne usposobljenosti in ne glede na zaposlitev ali delo na drugem položaju zaposli za pomoč eni od institucij Skupnosti, bodisi redno ali za določen čas, in je plačana iz skupnih sredstev dela proračuna za to institucijo za ta namen.

Člen 6

Vsaka institucija določi pooblaščenca za sklepanje pogodb iz člena 1.

Določbe drugega odstavka člena 1 in drugega odstavka člena 2 Kadrovskih predpisov se uporabljajo po analogiji.

Člen 7 (8)

Uslužbenec, ki sklene pogodbo za več kakor eno leto ali za nedoločen čas, ima pravico glasovati na volitvah in kandidirati za izvolitev v odbor uslužbencev, predviden v členu 9 Kadrovskih predpisov.

Pravico voliti ima tudi uslužbenec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za obdobje, krajše od enega leta, če je zaposlen že najmanj šest mesecev.

Institucija ali odbor uslužbencev se s skupnim odborom, predvidenim v členu 9 Kadrovskih predpisov, lahko posvetuje o splošnih vprašanjih, ki se nanašajo na uslužbence, za katere se uporablja člen 1.

Člen 7a (8)

Člen 24a Kadrovskih predpisov se uporablja za uslužbence iz člena 1.

Naslov II

Začasni uslužbenci

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 8 (18) (44)

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(a), se lahko zaposlijo za določen ali nedoločen čas.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(b), se zaposlijo za največ dve leti, njihove pogodbe o zaposlitvi se lahko obnovijo le enkrat za največ eno leto. Po tem času niso več zaposleni kot začasni uslužbenci. Ob izteku veljavnosti pogodb se ti uslužbenci lahko razporedijo na stalna delovna mesta v instituciji le, če so imenovani za uradnike v skladu s Kadrovskimi predpisi.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(c), se zaposlijo za nedoločen čas.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja člen 2(d), se zaposlijo pod naslednjimi pogoji:

- začasni uslužbenci iz kategorije A ali B, ki opravljajo delo, za katero se zahteva znanstvena ali tehnična usposobljenost, se zaposlijo za največ pet let; njihove pogodbe je mogoče obnoviti;

- uslužbenci iz kategorije A ali B za opravljanje administrativnih del se zaposlijo za nedoločen čas;

- uslužbenci iz kategorije C ali D se zaposlijo za nedoločen ali določen čas.

Pogodbe začasnih uslužbencev, ki so zaposleni za določen čas in za katere se uporablja člen 2(a) ali 2(d), se lahko obnovijo le enkrat za določen čas. Vsaka naslednja obnovitev je za nedoločen čas

Člen 9

Začasni uslužbenci se skladno z določbami tega oddelka lahko zaposlijo samo za zapolnitev prostih delovnih mest s seznama delovnih mest, ki je priložen delu proračuna za to institucijo.

Člen 10 (77)

Člen 1a, člen 5(1), (2) in (4) ter člen 7 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na enako obravnavanje uradnikov, uvrstitev delovnih mest v kategorije, službe in razrede ter razporeditev uradnikov na delovna mesta se uporabljajo po analogiji.

Razred in stopnja delovnega mesta začasnega uslužbenca ob zaposlitvi sta navedena v pogodbi o zaposlitvi.

Razporeditev začasnega uslužbenca na delovno mesto v višjem razredu od tistega, v katerega je bil razporejen ob zaposlitvi, se zabeleži v sporazumu, ki dopolnjuje pogodbo o zaposlitvi.

Členi 93 do 101 Kadrovskih predpisov in Priloga I B h Kadrovskim predpisom se po analogiji uporabljajo za začasne uslužbence Komisije, zaposlene na delovnih mestih na področju jedrske znanosti, za katere se zahtevajo znanstvene ali tehnične kvalifikacije in ki so plačani iz proračunskih sredstev za raziskave in naložbe.

Začasni uslužbenci, za katere se uporablja prejšnji odstavek, so vključeni v največje število, določeno v skladu z drugim odstavkom člena 93 Kadrovskih predpisov.

Poglavje 2

Pravice in obveznosti

Člen 11 (44)

Določbe členov 11 do 26 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov, se uporabljajo po analogiji. Vendar se začasnemu uslužbencu, ki je sklenil pogodbo za določen čas, dopust iz osebnih razlogov iz drugega odstavka člena 15 Kadrovskih predpisov omeji na čas do izteka pogodbe o zaposlitvi.

Vse odločitve glede povrnitve škode, ki so jo utrpele Skupnosti zaradi hude kršitve obveznosti, kakor predvideva člen 22 Kadrovskih predpisov, sprejme organ iz prvega odstavka člena 6 ob upoštevanju formalnosti, predvidenih za odpust zaradi hude kršitve obveznosti.

Odločitve, ki se nanašajo na posamezne začasne uslužbence, se objavijo, kakor predvideva drugi odstavek člena 25 Kadrovskih predpisov.

Poglavje 3

Pogoji za zaposlitev

Člen 12 (77)

1. Zaposlovanje začasnih uslužbencev mora zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne ljudi, ki jih izbira na najširšem možnem geografskem območju med državljani držav članic Skupnosti.

Začasni uslužbenci se izberejo ne glede na raso, politično, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, spol ali spolno usmeritev ter ne glede na zakonski stan ali družinsko stanje.

2. Začasni uslužbenec se lahko zaposli, le če:

(a) je državljan ene od držav članic Skupnosti, razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b) je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c) predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo primernost za opravljanje dela;

(d) je fizično sposoben opravljati delo; in

(e) predloži dokazila o dobrem znanju enega od jezikov Skupnosti in o zadovoljivem znanju drugega jezika Skupnosti v obsegu, ki omogoča opravljanje dela.

Člen 13 (46)

Pred zaposlitvijo začasni uslužbenec opravi zdravniški pregled pri enem od uradnih zdravnikov institucije, ki potrdi, da izpolnjuje zahteve iz člena 12(2) (d).

Člen 33 Kadrovskih predpisov se uporablja po analogiji.

Člen 14 (24) (44)

Začasni uslužbenec ima lahko največ šestmesečno poskusno dobo.

Če začasni uslužbenec v času poskusnega dela zaradi bolezni ali nesreče ne more delati mesec dni ali več, lahko organ, pooblaščen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi, ustrezno podaljša poskusno dobo.

Najmanj mesec dni pred iztekom poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti začasnega uslužbenca, da opravlja naloge na delovnem mestu pa tudi o njegovem obnašanju in učinkovitosti pri delu. Zadevna oseba dobi to poročilo in ima pravico predložiti pisne pripombe. Začasni uslužbenec, katerega delo ni bilo ocenjeno kot ustrezno, da bi zadržal delovno mesto, se odpusti.

Če je delo začasnega uslužbenca na poskusnem delu očitno neustrezno, se poročilo lahko pripravi kadar koli v času poskusne dobe. Zadevna oseba dobi to poročilo in ima pravico predložiti pisne pripombe. Na podlagi poročila organ, pooblaščen za sklepanje pogodb o zaposlitvi, lahko odloči, da se začasni uslužbenec pred pretekom poskusne dobe odpusti z enomesečnim odpovednim rokom; vendar pa ne sme biti zaposlen dlje kakor traja običajna poskusna doba.

Odpuščeni začasni uslužbenec ima pravico do nadomestila v višini ene tretjine njegove osnovne plače za vsak dopolnjen mesec poskusne dobe.

Člen 15 (46)

1. Začasni uslužbenec se na začetku razvrsti v razred v skladu s členom 32 Kadrovskih predpisov.

Če se začasni uslužbenec razporedi na delovno mesto v višji razred, kakor predvideva tretji odstavek člena 10, se razvrstitev v razred določi v skladu s členom 46 Kadrovskih predpisov.

2. Določbe člena 43 Kadrovskih predpisov glede poročil se za uslužbence v smislu člena 2 (a), (c) in (d) uporabljajo po analogiji.

Poglavje 4

Delovni pogoji

Člen 16 (7) (46)

Členi 55 do 61 Kadrovskih predpisov, ki urejajo delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo, pripravljenost na delovnem mestu ali doma, dopust in državne praznike, se uporabljajo po analogiji.

Vendar pa plačan bolniški dopust, predviden v členu 59 Kadrovskih predpisov, ne sme biti daljši od treh mesecev ali od časa, ki ga je začasni uslužbenec do takrat prebil na delu, če je ta daljši. Dopust ne sme trajati dlje od pogodbe.

Ko se ti roki iztečejo, je uslužbenec, čigar pogodba o zaposlitvi še traja, kljub nezmožnosti za delo razporejen na neplačani dopust.

Če pa pri opravljanju dela dobi poklicno bolezen ali doživi nesrečo pri delu, prejema celotne osebne prejemke ves čas nezmožnosti za delo, dokler ne pridobi invalidske pokojnine po členu 33.

Člen 17 (44)

Začasni uslužbenec na lastno zahtevo in v izjemnih okoliščinah lahko dobi neplačani dopust iz nujnih osebnih razlogov. Organ iz prvega odstavka člena 6 določi trajanje takega dopusta, ki ne sme presegati ene četrtine časa, ki ga je uslužbenec že prebil na delu, ali:

- treh mesecev, če ima uslužbenec manj kakor štiri leta delovne dobe;

- šestih mesecev v vseh drugih primerih.

Dopust, odobren v skladu s prejšnjim odstavkom, se pri uporabi tretjega odstavka člena 20 ne upošteva.

V času, ko je začasni uslužbenec na neplačanem dopustu, pravice iz sistema socialne varnosti, predvidenega v členu 28, mirujejo.

Če pa začasni uslužbenec dokaže, da za primere iz člena 28 ne more dobiti pokritja iz kakega drugega javnega sistema zavarovanja, lahko najkasneje en mesec po mesecu, v katerem nastopi neplačan dopust, zaprosi, da se med dopustom zavarovanje po tem členu podaljša, če med dopustom plačuje polovico stroškov prispevkov za primere iz člena 28; prispevek se izračuna na podlagi njegove zadnje osnovne plače.

Začasni uslužbenec, za katerega se uporablja člen 2(c) ali (d), ki dokaže, da ne more pridobivati pokojninskih pravic po drugem sistemu pokojninskega zavarovanja, lahko zaprosi, da pridobiva pokojninske pravice ves čas trajanja neplačanega dopusta, če plačuje stroške prispevka v višini trikratne stopnje iz člena 41; prispevki se izračunajo glede na osnovno plačo za njegov razred in stopnjo.

Člen 18 (44)

Začasni uslužbenec, ki je vpoklican na služenje vojaškega roka, nadomestno služenje ali vojaške vaje ali katerega ponovno vpokličejo na služenje v oboroženih silah, dobi dopust za opravljanje vojaške službe; dopust za določen čas zaposlenega začasnega uslužbenca za opravljanje vojaške službe v nobenem primeru ne sme presegati časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Začasni uslužbenec, ki je vpoklican na služenje vojaškega roka ali na nadomestno civilno služenje, ne dobiva osebnih prejemkov, lahko pa po teh pogojih za zaposlitev napreduje v višjo stopnjo. Obdrži tudi pravico do starostne pokojnine, če po koncu služenja vojaškega roka ali nadomestnega civilnega služenja poplača pokojninske prispevke za nazaj.

Začasni uslužbenec, ki ga vpokličejo na vojaške vaje ali ki ga ponovno vpokličejo na služenje v oboroženih silah, v času vaj ali ponovnega vpoklica še naprej dobiva osebne prejemke, od katerih pa se odšteje znesek plačila, ki ga dobi za služenje.

Poglavje 5

Osebni prejemki in stroški

Člen 19

Osebni prejemki začasnih uslužbencev vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

Člen 20

(18) (19) (23) (24) (27) (30) (31) (32) (34) (35) (36) (37) (38) (41) (42) (43) (44) (45) (62) (63)

Členi 63, 64, 65 in 65a Kadrovskih predpisov glede valute, v kateri se izrazijo in prilagodijo osebni prejemki, se uporabljajo po analogiji.

Členi 66, 67, 69, 70 in 70a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na osnovne plače, družinske dodatke, izselitveni dodatek, dodatek za poučevanje in izplačilo v primeru smrti, se uporabljajo po analogiji.

Določbe člena 66a Kadrovskih predpisov o začasnem prispevku se začasne uslužbence uporabljajo po analogiji.

Začasni uslužbenec, ki je v svojem razredu dve leti na eni stopnji, samodejno napreduje v naslednjo stopnjo tega razreda.

Člen 21

Členi 1, 2, 3, 4 in 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na plačilo družinskih dodatkov, izselitvenega dodatka in začasnih fiksnih dodatkov se uporabljajo po analogiji.

Člen 22

Ob upoštevanju členov 23 do 26 ima začasni uslužbenec v skladu s členi 5 do 15 Priloge VII h Kadrovskim predpisom 5 pravico do povračila stroškov, ki jih je imel zaradi začetka dela, premestitve ali prenehanja dela in tudi do povrnitve stroškov, ki jih je imel pri ali v povezavi z opravljanjem dela.

Člen 23

Začasni uslužbenec, zaposlen za določen čas, ki ni krajši od 12-ih mesecev, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje za zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, ima pravico do povračila stroškov selitve, kakor predvideva člen 9 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Člen 24 (10) (44) (78) (81)

1. Začasni uslužbenec, zaposlen za določen čas, ki ni krajši od enega leta, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje za zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, dobi, kakor predvideva člen 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, nadomestilo za nastanitev za pričakovano obdobje zaposlitve v višini:

najmanj eno, vendar manj kot dve leti, | do ene tretjine | zneska, določenega v členu 5 Priloge VII h Kadrovskim predpisom. |

najmanj dve, vendar manj kot tri leta, | do dveh tretjin |

tri leta ali več | do treh tretjin |

2. Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v členu 6 Priloge VII h Kadrovskim predpisom se dodeli začasnemu uslužbencu, ki je dopolnil štiri leta dela. Uslužbenec, ki je dopolnil več kakor leto in manj kakor štiri leta dela, dobi ob prenehanju zaposlitve nadomestilo za selitev, ki je sorazmerno z dolžino zaposlitve, nedopolnjenih let se ne upošteva.

3. Nadomestilo za nastanitev, predvideno v odstavku 1, in nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v odstavku 2, ne sme biti nižje od:

- 917,21 EUR za uslužbenca, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka; in

- 545,37 EUR za uslužbenca, ki nima pravice do gospodinjskega dodatka.

Če sta mož in žena začasna uslužbenca Skupnosti in imata oba pravico do nadomestila za selitev ali nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo.

Člen 25 (8) (44)

Uporablja se člen 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom o hranarini. Začasni uslužbenec, ki je zaposlen za določen čas, krajši od 12-ih mesecev, ali ki ga organ iz prvega odstavka člena 6 šteje kot zaposlenega za enakovredno obdobje, če sklene pogodbo za nedoločen čas, in ki predloži dokazila, da ne more še naprej živeti v kraju stalnega prebivališča, je med trajanjem pogodbe ali za največ eno leto upravičen do hranarine.

Člen 26

Člen 8 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanaša na letno plačilo potnih stroškov iz kraja zaposlitve v matični kraj, se uporablja za začasne uslužbence, ki dopolnijo najmanj devet mesecev dela.

Člen 27

Člena 16 in 17 Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašata na plačilo pripadajočih zneskov, se uporabljata po analogiji.

Poglavje 6

Dajatve iz socialne varnosti

Oddelek A

Zavarovanje za primer bolezni in nesreče, dajatve iz socialne varnosti

Člen 28 (18) (44) (46)

Člena 72 in 73 Kadrovskih predpisov glede zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja se po analogiji za začasne uslužbence uporabljata med zaposlitvijo, bolniškim dopustom in neplačanim dopustom iz členov 11 in 17 v skladu pogoji, določenimi v teh členih; člen 72 Kadrovskih predpisov glede zdravstvenega zavarovanja se po analogiji uporablja za začasne uslužbence, ki prejemajo invalidsko pokojnino in za prejemnike družinske pokojnine. Člen 72 se uporablja tudi za uslužbence iz člena 39(2), ki prejemajo starostno pokojnino.

Če pa se na zdravniškem pregledu iz člena 13 ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da se stroški, ki nastanejo zaradi te bolezni ali invalidnosti, izključijo iz povračila stroškov, predvidenega v členu 72 Kadrovskih predpisov.

Če začasni uslužbenec dokaže, da se ne more vključiti v kakšen drug zakonski ali s predpisi predviden sistem zdravstvenega zavarovanja, lahko najpozneje mesec dni po izteku pogodbe zaprosi, da se mu za največ šest mesecev po zaposlitvi podaljša zdravstveno zavarovanje, predvideno v prvem odstavku. Prispevki iz člena 72(1) Kadrovskih predpisov se izračunajo na podlagi njegove zadnje osnovne plače, polovico zneska prispevkov plača sam.

Organ za imenovanja lahko po pridobitvi mnenja uradnega zdravnika institucije odloči, da se rok enega meseca za vložitev prošnje in omejitev na šest mesecev iz prejšnjega odstavka ne uporabljata, če ima zadevna oseba hudo ali dolgotrajno bolezen, ki jo je dobila med zaposlitvijo in o kateri je obvestila institucijo pred iztekom šestmesečnega roka iz prejšnjega odstavka, pod pogojem, da je bila zdravniško pregledana, za kar poskrbi institucija.

Člen 28a (46) (78) (81)

1. Nekdanji začasni uslužbenec, ki je po prenehanju delavnega razmerja v instituciji Evropskih skupnosti brezposeln:

- in od Evropskih skupnosti ne prejema starostne ali invalidske pokojnine,

- mu delovno razmerje ni prenehalo zaradi odstopa ali razveljavitve pogodbe iz disciplinskih razlogov,

- je delal najmanj šest mesecev

- ter stalno prebiva v državi članici Skupnosti,

ima po spodaj določenih pogojih pravico do mesečnega nadomestila za primer brezposelnost.

Če je upravičen do nadomestila za primer brezposelnost po nacionalnem sistemu, mora to prijaviti instituciji, kjer je bil zaposlen, ki o tem takoj obvesti Komisijo. V takih primerih se znesek teh nadomestil odšteje od nadomestila, izplačanega po odstavku 3.

2. Nekdanji začasni uslužbenec pridobi pravico do tega nadomestila za primer brezposelnosti, če:

(a) je na lastno zahtevo vpisan v evidenco iskalcev zaposlitve pri službi za zaposlovanje države članice, kjer stalno prebiva;

(b) izpolnjuje zakonske obveznosti te države članice za osebe, ki po tej zakonodaji prejemajo nadomestilo za primer brezposelnosti;

(c) vsak mesec pošlje instituciji, kjer je bil zaposlen, potrdilo pristojne nacionalne službe za zaposlovanje o tem, ali izpolnjuje obveznosti in pogoje iz (a) in (b), institucija pa potrdilo takoj pošlje Komisiji.

V primeru bolezni, nesreče, materinstva, invalidnosti, ali v podobnih primerih, ali če pristojni nacionalni organ odobri oprostitev, Skupnost lahko dodeli ali še naprej izplačuje nadomestilo, tudi če obveznosti po nacionalni zakonodaji iz točke b niso izpolnjene.

Komisija pridobi mnenje odbora strokovnjakov in nato sprejme določbe, potrebne za izvajanje tega člena.

3. Nadomestilo za primer brezposelnosti se določi glede na osnovno plačo bivšega začasnega uslužbenca ob prenehanju delavnega razmerja. Višina nadomestila znaša:

- 60 % osnovne plače za prvih 12 mesecev,

- 45 % osnovne plače od 13. do 18. meseca,

- 30 % osnovne plače od 19. do 24. meseca.

Tako izračunani zneski ne smejo biti nižji od 743,68 EUR niti višji od 1 487,36 EUR.

Svet lahko na predlog Komisije vsako leto prouči zgoraj navedene najnižje in najvišje zneske.

4. Nekdanji začasni uslužbenec prejema nadomestilo za primer brezposelnosti največ štiriindvajset mesecev po datumu prenehanja delovnega razmerja. Če pa v tem obdobju preneha izpolnjevati pogoje iz odstavkov 1 in 2, se izplačilo nadomestila za primer brezposelnosti prekine. Nadomestilo se začne ponovno izplačevati, če nekdanji začasni uslužbenec pred iztekom tega obdobja ponovno izpolnjuje navedene pogoje in ne pridobi pravice do nacionalnega nadomestila za primer brezposelnosti.

5. Nekdanji začasni uslužbenec, ki je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi nadomestila za primer brezposelnosti po pogojih, določenih v členu 1 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Zadevna oseba mora prijaviti vse dodatke iste vrste, ki se njej ali zakoncu izplačujejo iz drugih virov; taki dodatki se odštejejo od tistih, ki se izplačujejo na podlagi tega člena.

Nekdanji začasni uslužbenec, upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, ima v skladu s členom 72 Kadrovskih predpisov pravico do zdravstvenega zavarovanja brez plačila prispevka.

6. Nadomestilo za primer brezposelnosti in družinski dodatki se ponderirajo, kakor je določeno za državo članico, v kateri nekdanji začasni uslužbenec dokazano prebiva. Nadomestilo za primer brezposelnosti se vedno ponderira s ponderjem, ki izhaja iz zadnje letne spremembe. Komisija izplačuje zneske v valuti države stalnega prebivališča; pretvorijo se po menjalnem tečaju, predvidenem v drugem odstavku člena 63 Kadrovskih predpisov.

7. Začasni uslužbenec prispeva eno tretjino stroškov financiranja zavarovanja za primer brezposelnosti. Prispevek je 0,4 % osnovne plače zadevne osebe, pri čemer se ne upošteva ponderiranje iz člena 64 Kadrovskih predpisov za uradnike. Ta prispevek se mesečno odteguje od plače zadevne osebe in se skupaj s preostalima tretjinama, ki ju krije institucija, vplača v poseben sklad za brezposelnost. Vse institucije imajo skupen sklad, prispevke mesečno plačujejo Komisiji najpozneje osem dni po izplačilu osebnih prejemkov. Vse stroške, ki izhajajo iz uporabe tega člena, odobri in plača Komisija v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

8. Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplača brezposelnemu bivšemu začasnemu uslužbencu, je predmet Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 260/68, ki določa pogoje in postopek obdavčenja v korist Evropskih skupnosti.

9. Nacionalne službe, odgovorne za zaposlovanje in brezposelnost ter delujoče skladno z nacionalno zakonodajo, in Komisija učinkovito sodelujejo pri zagotavljanju pravilne uporabe tega člena.

10. Brez poseganja v določbe zadnjega pododstavka odstavka 2 se podrobna ureditev za uporabo tega člena predpiše s pravili, ki jih sporazumno določijo institucije Skupnosti na podlagi mnenja odbora za kadrovske predpise.

11. Komisija predloži Svetu poročilo o finančnem stanju sistema eno leto po uvedbi zavarovanja za primer brezposelnosti in nato vsaki dve leti. Neodvisno od tega poročila Komisija lahko predlaga Svetu, da prilagodi prispevke, predvidene v odstavku 7, če je to potrebno zaradi izvajanja sistema. Svet se na predloge odzove v skladu s pogoji iz tretjega pododstavka odstavka 3.

Člen 29

Člen 74 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na dotacijo ob rojstvu otroka, in člen 75 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na obveznost institucije, da prevzame stroške iz navedenega člena, se uporabljata po analogiji.

Člen 30

Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se med trajanjem pogodbe o zaposlitvi ali po njenem izteku po analogiji uporablja za začasnega uslužbenca, če zaradi hude dolgotrajne bolezni ali nesreče v času zaposlitve ni zmožen za delo in dokaže, da take bolezni ali nesreče ne pokriva drug sistem socialne varnosti.

Oddelek B

Zavarovanje za primer invalidnosti in smrti

Člen 31

Začasni uslužbenci so med zaposlitvijo zavarovani za primer smrti in invalidnosti v skladu z naslednjimi določbami.

Izplačila in pravice, predvidene v tem oddelku, mirujejo, če se na podlagi teh pogojev za zaposlitev začasno prekine izplačilo uslužbenčevih osebnih prejemkov.

Člen 32 (46)

Kadar se z zdravniškim pregledom, opravljenim pred nastopom dela ugotovi, da je uslužbenec bolan ali invalid, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 glede tveganj, ki izhajajo iz te bolezni ali invalidnosti, odloči, da začne uslužbenec uživati zagotovljene pravice glede invalidnosti ali smrti šele po štirih letih od datuma nastopa dela v instituciji.

Uslužbenec se lahko pritoži na odločitev invalidske komisije, predvidene v členu 4(1) Kadrovskih predpisov.

Člen 33 (8) (46)

1. Uslužbenec, ki je popoln invalid in mora zaradi invalidnosti prenehati delati v instituciji, ima pravico do invalidske pokojnine, katere znesek se določi, kakor sledi.

Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali je povezana z opravljanjem dela, če je posledica poklicne bolezni, dejanja v splošno dobro ali tveganja življenja za rešitev drugega človeka, znaša invalidska pokojnina 70 % zadnje osnovne plače začasnega uslužbenca.

Če je invalidnost nastala zaradi drugih vzrokov, znaša invalidska pokojnina, izračunana glede na zadnjo osnovno plačo začasnega uslužbenca, 2 % za vsako leto med datumom začetka dela in datumom, ko doseže 65 let starosti; ta odstotek se poviša za 2 % za vsako leto pokojninske dobe, ki mu pripada po členu 11(2) in (3) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom in za 25 % zneska pokojninskih pravic, ki mu pripadajo v starosti 60 let, vendar tako, da celotni znesek ne presega 70 % njegove zadnje osnovne plače.

Invalidska pokojnina ne sme biti nižja od 120 % zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Če si uslužbenec namerno povzroči invalidnost, lahko organ iz prvega odstavka člena 6 odloči, da bo prejel samo znesek iz člena 39.

Osebe, upravičene do invalidske pokojnine, imajo tudi pravico do družinskih dodatkov, predvidenih v členu 67 Kadrovskih predpisov, v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom; gospodinjski dodatek se določi na podlagi prejemnikove pokojnine.

2. Invalidnost ugotovi invalidska komisija, predvidena v členu 9 Kadrovskih predpisov.

3. Uslužbenec pridobi pravico do invalidske pokojnine dan po prenehanju zaposlitve na podlagi členov 47 in 48.

4. Institucija iz člena 43 lahko kadar koli zahteva dokazila, da prejemnik invalidske pokojnine še vedno izpolnjuje pogoje za njeno izplačevanje. Če invalidska komisija ugotovi, da pogojev ne izpolnjuje več, upravičenost do pokojnine preneha.

Če komisija uslužbenca ne zaposli ponovno, ima po lastni izbiri pravico do:

- ali odpravnine, predvidene v členu 39, izračunane na podlagi dejanske delovne dobe

- ali, če je uslužbenec v smislu člena 2(a), (c) ali (d) in je star najmanj 50 let, starostne pokojnine v skladu s poglavjem 3, naslov V Kadrovskih predpisov in Prilogo VIII h Kadrovskim predpisom.

Obdobje, v katerem je prejemal invalidsko pokojnino, se upošteva za izračun starostne pokojnine, pri čemer mu ni treba plačati zaostalih prispevkov.

Člen 34 (18) (46)

Upravičenci po umrlem uradniku, opredeljeni v poglavju 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, imajo pravico do družinske pokojnine, kakor predvidevajo členi 35 do 38.

Če umre nekdanji uslužbenec, ki je prejemal invalidsko pokojnino ali nekdanji uslužbenec v smislu člena 2(a), (c) ali (d), ki je prejemal starostno pokojnino ali ki je prenehal delati, preden je dopolnil 60 let starosti in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem doseže 60 let starosti, imajo po umrlem uslužbencu upravičene osebe, kakor jih opredeljuje poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, pravico do družinske pokojnine, kakor predvideva navedena priloga.

Kadar več kot eno leto ni znano bivališče začasnega uslužbenca, ali bivšega začasnega uslužbenca, ki prejema invalidsko ali starostno pokojnino, ali bivšega začasnega uslužbenca, ki je prenehal delati pred dopolnjenim 60. letom starosti in je zahteval odlog izplačevanja starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 60 let starosti, se za zakonca in osebe, priznane kot vzdrževance, po analogiji uporabijo določbe poglavij 5 in 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na začasne pokojnine.

Člen 35

Pravica do prejemanja pokojnine se pridobi prvi dan koledarskega meseca po mesecu, v katerem je uslužbenec umrl ali, kjer je to primerno, prvi dan meseca po obdobju, v katerem so vdova, otroci ali vzdrževanci umrlega prejemali njegove prejemke po členu 70 Kadrovskih predpisov.

Člen 36 (8) (46)

Vdova uslužbenca je upravičena do vdovske pokojnine v skladu s poglavjem 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Pokojnina ne sme biti nižja od 35 % zadnje uslužbenčeve osnovne mesečne plače niti nižja od zneska življenjskega minimuma, opredeljenega v členu 6 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom. Če umre uslužbenec v smislu člena 2(a), (c) ali (d), se znesek vdovske pokojnine poveča na 60 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen uslužbenec, če bi ob smrti izpolnjeval pogoje zanjo, ne glede na delovno dobo ali starost.

Oseba, ki prejema vdovsko pokojnino, ima pod pogoji iz Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do družinskih dodatkov, navedenih v členu 67 Kadrovskih predpisov. Vendar pa je višina otroškega dodatka enaka dvakratnemu znesku dodatka, predvidenega v členu 67(1) (b) Kadrovskih predpisov.

Člen 37 (8) (24) (46)

Če uslužbenec ali oseba, upravičena do starostne ali invalidske pokojnine, umre in nima zakonca, upravičenega do družinske pokojnine, imajo otroci, ki se štejejo za vzdrževane, pravico do pokojnine po starših v skladu s členom 80 Kadrovskih predpisov.

Prav tako so do pokojnine upravičeni otroci, ki izpolnjujejo zgornje pogoje, v primeru smrti ali ponovne poroke zakonca, ki je upravičen do družinske pokojnine.

Če uslužbenec ali upravičenec do starostne ali invalidske pokojnine umre, pogoji iz prvega odstavka pa niso izpolnjeni, se uporabi tretji odstavek člena 80 Kadrovskih predpisov.

Če umre nekdanji začasni uslužbenec v smislu člena 2(a), (c) ali (d), ki je prenehal delati pred dopolnjenim 60. letom starosti in je zahteval odlog izplačila starostne pokojnine do prvega dne koledarskega meseca po mesecu, v katerem dopolni 60 let starosti, so njegovi vzdrževani otroci v smislu člena 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom upravičeni do pokojnine po starših pod enakimi pogoji, kakor jih določajo ustrezni odstavki zgoraj.

Če umre zakonec začasnega uslužbenca ali začasnega uslužbenca, ki prejema starostno ali invalidsko pokojnino, in ta zakonec ni uradnik ali začasni uslužbenec, imajo vzdrževani otroci preživelega zakonca v smislu členu 2 Priloge VII h Kadrovskim predpisom pravico do pokojnine po starših, ki se določi v skladu s četrtim odstavkom člena 80 Kadrovskih predpisov.

Sirote so upravičene do dodatka za šolanje v skladu s členom 3 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Člen 38

Ob razvezi ali kadar je do družinske pokojnine upravičenih več kategorij preživelih, se pokojnina razdeli mednje, kakor predvideva poglavje 4 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Člen 38a (46)

Pravila, ki se nanašajo na zgornje meje in razdelitev, določeno v členu 81a Kadrovskih predpisov, se uporabljajo po analogiji.

Oddelek C

Starostna pokojnina in odpravnina (8)

Člen 39 (8) (18) (46)

1. Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2(b) upravičen do odpravnine, izračunane v skladu s členom 12 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Odpravnina se zmanjša za zneske, izplačane na podlagi člena 42.

2. Ob prenehanju dela je uslužbenec v smislu člena 2(a), (c) ali (d) upravičen do starostne pokojnine ali odpravnine, kakor predvidevata naslov V, poglavje 3 Kadrovskih predpisov in Priloga VIII h Kadrovskim predpisom. Odpravnina se zmanjša za zneske, izplačane na podlagi člena 42. Če ima uslužbenec pravico do starostne pokojnine, se njegove pokojninske pravice znižajo v sorazmerju z zneski, izplačanimi na podlagi člena 42.

3. Oseba, ki pridobi pravico do starostne pokojnine v 60. letu starosti ali kasneje, ima pravico do družinskega dodatka, predvidenega v členu 67 Kadrovskih predpisov, v skladu s Prilogo VII h Kadrovskim predpisom; gospodinjski dodatek se izračuna na podlagi prejemnikove pokojnine.

Člen 40

Uslužbenec, ki je imenovan za uradnika Skupnosti, ne dobi odpravnine, predvidene v prvem odstavku člena 39.

Za izračun pokojninske dobe, kakor predvideva Priloga VIII h Kadrovskim predpisom, se upoštevajo vse dobe zaposlitve začasnega uslužbenca v eni od treh Evropskih skupnosti.

Pokojninske pravice uslužbenca, ki uveljavi možnost, predvideno v členu 42, se za obdobje, v katerem se bili zneski odtegnjeni, sorazmerno znižajo.

Prejšnji odstavek se ne uporabi, če uslužbenec v treh mesecih po tem, ko so zanj začeli veljati Kadrovski predpisi, prosi za dovoljenje, da povrne te zneske, ki se jim prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti.

Oddelek D

Financiranje invalidskega in življenjskega zavarovanja ter pokojninskega zavarovanja

Člen 41 (46)

Za financiranje sistema socialne varnosti, predvidenega v oddelkih B in C, se po analogiji uporabijo določbe člena 83 Kadrovskih predpisov in členov 36 in 38 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.

Člen 42 (8) (64)

V skladu s pogoji, ki jih določi institucija, uradnik lahko zaprosi institucije, da izvršijo vsa potrebna plačila za vzpostavitev ali ohranitev njegovih pokojninskih pravic v matični državi.

Taka plačila ne smejo preseči 16,5 % njegove osnovne plače in se poravnajo iz proračuna Skupnosti.

Oddelek E

Poravnavanje zahtevkov začasnih uslužbencev

Člen 43 (46)

Členi 40 do 44 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom se uporabljajo po analogiji.

Oddelek F

Plačilo dajatev

Člen 44 (46)

Člena 81a in 82 Kadrovskih predpisov ter člen 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom glede izplačil dajatev se uporabljajo po analogiji.

Od zneska dajatve ali od dajatev, izplačljivih upravičencem, se na način, ki ga določi institucija iz člena 45 Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, odštejejo vsi zneski, ki jih začasni uslužbenec dolguje Skupnostim za zavarovanje na datum, ko postanejo pravice iz tega sistema izplačljive. Vračilo dolžnega zneska se lahko razdeli na več mesecev.

Oddelek G

Subrogacija v korist Skupnosti

Člen 44a (46)

Določbe člena 85a Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na subrogacijo v korist Skupnosti, se uporabljajo po analogiji.

Poglavje 7

Povrnitev preplačil

Člen 45 (8)

Uporabi se člen 85 Kadrovskih predpisov o povračilu preplačil.

Poglavje 8

Pritožbe

Člen 46

Naslov VII Kadrovskih predpisov o pritožbah se uporablja po analogiji.

Poglavje 9

Prenehanje delovnega razmerja

Člen 47 (18) (44)

Delovno razmerje začasnega uslužbenca preneha zaradi smrti in:

1. pri pogodbi za določen čas:

(a) na datum, naveden v pogodbi;

(b) ob koncu odpovednega roka, navedenega v pogodbi, kadar je v njej klavzula, ki daje uslužbencu ali instituciji možnost odpovedi pogodbe pred njenim iztekom. Tak odpovedni rok ne sme presegati treh mesecev niti biti krajši od enega meseca. Odpovedni rok začasnega uslužbenca, ki so mu obnovili pogodbo o zaposlitvi, ne sme biti krajši od enega meseca za vsako leto delovne dobe, pri čemer je najkrajši odpovedni rok en mesec, najdaljši pa šest mesecev. Pogodbe uslužbencev na delovnih mestih iz razreda A 1 ali A 2 vključujejo tako klavzulo;

(c) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti.

Če institucija razdre pogodbo, ima uslužbenec pravico do nadomestila v višini ene tretjine njegove osnovne plače za obdobje med datumom prenehanja službe in datumom prenehanja veljavnosti pogodbe.

2. Pri pogodbi za nedoločen čas:

(a) ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od dveh dni za vsak dopolnjen mesec dela, pri čemer je najkrajši rok 15 dni in najdaljši rok tri mesece. Za uslužbence v smislu člena 2(d) odpovedni rok ne sme biti krajši od enega meseca za vsako dopolnjeno leto dela, pri čemer je najkrajši rok tri mesece in najdaljši rok deset mesecev. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Odpovedni rok se med porodniškim ali bolniškim dopustom prekine z upoštevanjem zgoraj navedenih omejitev;

(b) ob koncu meseca, v katerem uradnik dopolni 65 let starosti.

Člen 48 (44)

Institucija lahko zaposlitev za določen ali nedoločen čas prekine brez odpovednega roka:

(a) med ali ob koncu poskusne dobe skladno s členom 14;

(b) če uslužbenec ne izpolnjuje zahtev iz člena 12(2) (a) in (d); če pa uslužbenec ne izpolnjuje zahtev iz člena 12(2) (d), pogodba lahko preneha le v skladu s členom 33;

(c) če uslužbenec po koncu plačanega bolniškega dopusta, predvidenega v členu 16, ne more začeti ponovno delati. V takem primeru dobi uslužbenec nadomestilo v višini osnovne plače in družinskih dodatkov za dva dni na vsak dopolnjen mesec dela.

Člen 49 (46)

1. Po koncu disciplinskega postopka iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji, delovno razmerje začasnega uslužbenca lahko preneha brez odpovednega roka, če je namerno ali iz velike malomarnosti hudo kršil obveznosti. Preden organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme obrazložen sklep zadevni uslužbenec predloži zagovor.

Pred prenehanjem delovnega razmerja se začasnega uslužbenca lahko začasno odstrani z delovnega mesta v skladu s členom 88 Kadrovskih predpisov, ki se uporablja po analogiji.

2. Kadar delovno razmerje preneha v skladu z odstavkom 1, organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odloči, da:

(a) omeji odpravnino, predvideno v členu 39, na povračilo prispevka iz člena 83 Kadrovskih predpisov, ki se mu prištejejo 3,5 % letne obrestne obresti;

(b) v celoti ali delno zadrži nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, predvideno v členu 24(2).

Člen 50 (46)

1. Institucija razdre pogodbo o delovnem razmerju začasnega uslužbenca brez odpovednega roka, če organ iz prvega odstavka člena 6 ugotovi, da:

(a) je ob zaposlitvi namerno predložil lažne podatke o strokovni usposobljenosti ali zahtevah iz člena 12(2) in

(b) so bili predloženi lažni podatki, odločilni pri sprejemu na delo.

2. V takem primeru organ iz prvega odstavka člena 6 po zaslišanju zadevnega uslužbenca in po disciplinskem postopku iz Priloge IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji, izjavi, da njegova zaposlitev preneha.

Pred prenehanjem delovnega razmerja se začasnega uslužbenca lahko začasno odstrani z delovnega mesta v skladu s členom 88 Kadrovskih predpisov, ki se uporablja po analogiji.

Uporabijo se določbe člena 49(2).

Člen 50a (46)

Brez poseganja v člena 49 in 50 je začasni uslužbenec ali nekdanji začasni uslužbenec, ki je namerno ali iz velike malomarnosti kršil obveznosti iz teh pogojev za zaposlitev, disciplinsko odgovoren v skladu z naslovom VI Kadrovskih predpisov in, kjer je primerno, Prilogo IX h Kadrovskim predpisom, ki se uporablja po analogiji.

Naslov III

Pomožni uslužbenci

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 51

Pogodba o zaposlitvi pomožnega uslužbenca se lahko sklene za določen ali nedoločen čas; lahko se obnovi.

Člen 52 (91)

Dejansko trajanje zaposlitve pomožnega uslužbenca, vključno s podaljšanjem, ne sme presegati:

(a) trajanja naloge, če se uslužbenec zaposli za nadomeščanje uradnika ali začasnega uslužbenca, ki trenutno ne more opravljati nalog;

(b) treh let v vseh drugih primerih.

Člen 53 (77)

Pomožni uslužbenci so razdeljeni v štiri kategorije, ki se naprej delijo na skupine, ustrezne delu in nalogam, ki jih je treba opraviti.

V vsaki skupini so pomožni uslužbenci razdeljeni v štiri razrede. Razvrstitev upošteva kvalifikacije in izkušnje zadevnih oseb.

Osnovna delovna mesta in skupine so v naslednji tabeli:

Kategorija | Skupina | Delovno mesto |

A | I | Raziskovalec z veliko delovnimi izkušnjami na enem ali več področjih; Izkušen redaktor prevodov; Tolmač s posebnimi izkušnjami. |

| II | Raziskovalec z nekaj delovnimi izkušnjami; Redaktor prevodov; Izkušen prevajalec ali tolmač. |

| III | Raziskovalec; Prevajalec ali tolmač. |

B | IV | Uslužbenci, ki opravljajo težko delo (priprava osnutkov, popravljanje, knjigovodstvo ali tehnično delo). |

| V | Uslužbenci, ki opravljajo enostavno delo (priprava osnutkov, knjigovodstvo ali tehnično delo). |

C | VI | Izkušen tajnik; Izkušen pisarniški delavec. |

| VII | Tajnik, strojepisec ali telefonist; Pisarniški delavec. |

D | VIII | Kvalificirani delavec; Vratar ali šofer. |

| IX | Nekvalificirani delavec, kurir. |

Člen 1a Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na enako obravnavanje uradnikov, se uporablja po analogiji.

Poglavje 2

Pravice in obveznosti

Člen 54

Členi 11 do 25 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov, se uporabljajo po analogiji, razen člena 13 glede zaposlitve ali dela zakonca, člena 15 glede uradnikov, ki kandidirajo za voljeno javno funkcijo, tretjega odstavka člena 23 glede prepustnic in drugega odstavka člena 25 glede objave odločb, ki se nanašajo na posameznike.

Vse odločitve glede povrnitve škode, ki so jo utrpele Skupnosti zaradi hude kršitve obveznosti, kakor predvideva člen 22 Kadrovskih predpisov, sprejme organ iz prvega odstavka člena 6 ob upoštevanju formalnosti, predvidenih za odpust zaradi hude kršitve obveznosti.

Poglavje 3

Pogoji za zaposlitev

Člen 55

1. Pomožni uslužbenec se lahko zaposli, le če:

(a) je državljan ene od držav članic Skupnosti, razen če organ iz prvega odstavka člena 6 dovoli izjemo, in uživa vse državljanske pravice;

(b) je izpolnil vse zakonske obveznosti glede služenja vojaškega roka;

(c) predloži ustrezna spričevala, ki dokazujejo njegovo primernost za opravljanje dela; in

(d) je fizično sposoben opravljati delo.

2. Organ iz prvega odstavka člena 6 lahko odstopi od zahteve, da mora zadevna oseba predložiti dokazila o izpolnjevanju teh pogojev, če se zaposli za manj kot tri mesece.

Člen 56

V pogodbi o zaposlitvi pomožnega uslužbenca se opredelijo zlasti:

(a) trajanje pogodbe;

(b) datum začetka zaposlitve;

(c) vrsta dela;

(d) razvrstitev;

(e) kraj zaposlitve.

Poglavje 4

Delovni pogoji

Člen 57 (7)

Členi 55 do 56b Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, izmensko delo in pripravljenost na delovnem mestu ali doma, se uporabljajo po analogiji.

Člen 58

Pomožni uslužbenec ima pravico do dveh delovnih dni plačanega dopusta za vsak mesec dela; za obdobja dela, krajša od 15-ih dni ali pol meseca, uslužbenec ni upravičen do dopusta.

Pomožnemu uslužbencu, ki med zaposlitvijo zaradi zahtev službe ne more dobiti dopusta, kakor predvideva prejšnji odstavek, se vsi dnevi neizkoriščenega dopusta plačajo kot dodatni delovni dnevi.

Poleg tega dopusta lahko pomožni uslužbenec v izjemnih okoliščinah in na lastno zahtevo dobi izredni dopust v skladu s pravili, ki jih določi institucija na podlagi načel, določenih v členu 57 Kadrovskih predpisov in v členu 6 Priloge V h Kadrovskim predpisom.

Člen 59 (46)

Za pomožne uslužbence se uporablja člen 16 o bolniškem dopustu. Vendar pa plačan bolniški dopust ne sme trajati dlje od enega meseca ali od časa, ki ga je pomožni uslužbenec prebil na delu, če je ta daljši. Člen 58 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na porodniški dopust, se uporablja po analogiji.

Člen 60

Člena 60 in 61 Kadrovskih predpisov, ki se nanašata na odobreno odsotnost in praznike, se uporabljata po analogiji.

Poglavje 5

Osebni prejemki in stroški

Člen 61

Osebni prejemki pomožnih uslužbencev vključujejo osnovno plačo, družinske in druge dodatke.

Pomožni uslužbenec je ves čas trajanja pogodbe o zaposlitvi v plačnem razredu, določenem v pogodbi.

Člen 62

Pomožni uslužbenec je plačan po dnevih ali mesečno.

Pomožni uslužbenec, ki je plačan po dnevih, dobi plačilo le za dejanske delovne dni.

Člen 63

(1) (2) (4) (5) (9) (11) (12) (13) (19) (20) (23) (27) (30) (31) (32) (35) (36) (37) (38) (41) (42) (43) (45) (47) (48) (49) (53) (54) (56) (57) (58) (59) (60) (65) (66) (68) (70) (71) (72) (74) (76) (78) (80) (81) (84) (87) (89) (90) (92)

Plačna lestvica osnovnih delovnih mest je predvidena v naslednji tabeli:

1.07.2002 | Stopnja |

Kategorija | Skupina | 1 | 2 | 3 | 4 |

A | I | 5718,30 | 6426,62 | 7134,94 | 7843,26 |

II | 4150,26 | 4554,68 | 4959,10 | 5363,52 |

III | 3487,64 | 3643,00 | 3798,36 | 3953,72 |

B | IV | 3350,33 | 3678,31 | 4006,29 | 4334,27 |

V | 2631,64 | 2805,11 | 2978,58 | 3152,05 |

C | VI | 2502,88 | 2650,23 | 2797,58 | 2944,93 |

VII | 2240,15 | 2316,37 | 2392,59 | 2468,81 |

D | VIII | 2024,75 | 2144,00 | 2263,25 | 2382,50 |

IX | 1949,91 | 1977,07 | 2004,23 | 2031,39 |

Člen 63a (34)

Določbe člena 66a Kadrovskih predpisov se uporabljajo po analogiji.

Člen 64

Členi 63, 64 in 65 Kadrovskih predpisov glede valute, v kateri se izrazijo in prilagodijo osebni prejemki, se uporabljajo po analogiji.

Člen 65 (10) (24)

Člen 67, razen odstavka 1(c), in člen 69 Kadrovskih predpisov ter členi 1, 2, 4 in 4a Priloge VII h Kadrovskim predpisom glede izplačil družinskih dodatkov, dodatka za izselitev in fiksnega dodatka se uporabljajo po analogiji.

Člen 66

Osebni prejemek za vsak dan dela je ena dvajsetina mesečnega osebnega prejemka.

Člen 67

Členi 7, 11, 12, 13, 14a in 14b Priloge VII h Kadrovskim predpisom, ki se nanašajo na povračilo potnih stroškov in dnevnic ter na dodelitev gospodinjskega dodatka in dodatka za prevoz na delo, se uporabljajo po analogiji.

Pomožni uslužbenci iz kategorij A in B so upravičeni do hranarine, določene v stolpcu II tabele iz člena 13 Priloge VII h Kadrovskim predpisom; drugi pomožni uslužbenci so upravičeni do hranarine, določene v stolpci II navedene tabele.

Člen 68

Pomožnim uslužbencem, ki so plačani mesečno, se osebni prejemki izplačujejo v skladu s členom 16 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Pomožnim uslužbencem, ki so plačani dnevno, se osebni prejemki za tekoči teden izplačajo ob koncu tedna.

Člen 69 (8)

Pomožni uslužbenec, ki predloži dokazila, da ne more še naprej prebivati na prejšnjem naslovu, ima pravico, da najdlje eno leto prejema hranarino, predvideno v členu 10 Priloge VII h Kadrovskim predpisom.

Poglavje 6

Dajatve iz socialne varnosti

Člen 70

1. Pomožni uslužbenci se vključijo v obvezni sistem socialne varnosti države, kjer so bili nazadnje zavarovani ali matične države, tako da so zavarovani za primer bolezni, nesreče, invalidnosti in smrti ter si lahko pridobijo starostno pokojnino.

Institucija plačuje prispevke delodajalca po veljavni zakonodaji, če je uslužbenec vključen v obvezni sistem socialne varnosti, ali dve tretjini prispevka uslužbenca, če ostane prostovoljno vključen v državni sistem socialne varnosti, v katerega je bil vključen pred začetkom službe v Skupnostih, ali če se prostovoljno vključi v nacionalni sistem socialne varnosti.

2. Kadar določb odstavka 1 ni mogoče uporabiti, institucija,v kateri so zaposleni, pomožne uslužbence zavaruje za primer bolezni, nesreče, invalidnosti in smrti in za pridobitev starostne pokojnine ter plača stroške v višini dveh tretjin deleža, določenega v odstavku 1. Po posvetovanju z odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10 Kadrovskih predpisov, institucije sporazumno predpišejo določbe za uporabo zgoraj navedenega.

Člen 71

Člen 76 Kadrovskih predpisov, ki se nanaša na darila, posojila ali predplačila, se za pomožne uslužbence uporablja med trajanjem pogodbe o zaposlitvi.

Poglavje 7

Povrnitev preplačil

Člen 72 (8)

Uporabi se člen 85 Kadrovskih predpisov o povračilu preplačil.

Poglavje 8

Pritožbe

Člen 73

Naslov VII Kadrovskih predpisov o pritožbah se uporablja po analogiji.

Poglavje 9

Prenehanje delovnega razmerja

Člen 74

Delovno razmerje pomožnega uslužbenca preneha zaradi smrti in:

1. pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas:

(a) na datum, naveden v pogodbi;

(b) ob koncu meseca, v katerem uslužbenec dopolni 65 let starosti;

2. pri pogodbi za nedoločen čas:

(a) ob koncu odpovednega roka, določenega v pogodbi; odpovedni rok ne sme biti krajši od dveh dni za vsak dopolnjen mesec dela, pri čemer je najdaljši rok tri mesece. Vendar odpovedni rok ne sme začeti teči med porodniškim ali bolniškim dopustom, če ta ne traja dlje od treh mesecev. Odpovedni rok se med porodniškim ali bolniškim dopustom prekine z upoštevanjem zgoraj navedenih omejitev;

(b) ob koncu meseca, v katerem uradnik dopolni 65 let starosti.

Člen 75

Zaposlitev pomožnega uslužbenca, za določen ali nedoločen čas:

1. prekine institucija brez odpovednega roka, če je uslužbenec poklican na služenje vojaškega roka;

2. institucija lahko prekine brez odpovednega roka, če:

(a) uslužbenca ponovno pokličejo na služenje v oboroženih silah, naloge iz njegove pogodbe z institucijo pa so take, da ga po koncu služenja ni mogoče ponovno zaposliti za isto delo. V takem primeru dobi nadomestilo v višini svoje osnovne plače in družinskih dodatkov za dva dni na vsak dopolnjen mesec dela;

(b) je uslužbenec izvoljen na javno funkcijo in organ iz prvega odstavka člena 6 sodi, da je ta javna funkcija nezdružljiva z opravljanjem njegovih običajnih nalog;

(c) uslužbenec ne izpolnjuje zahtev iz člena 55(1)(a) in (d). Če pa uslužbenec ne izpolnjuje zahtev iz člena 55(1)(d), pogodba lahko preneha le, če je upravičen do invalidske pokojnine;

(d) če uslužbenec po koncu plačanega bolniškega dopusta, predvidenega v členu 59, ne more spet začeti delati. V takem primeru prejme nadomestilo v višini svoje osnovne plače in družinskih dodatkov za dva dni na vsak dopolnjen mesec dela.

Člen 76

Zaposlitev pomožnega uslužbenca se lahko prekine brez odpovednega roka iz disciplinskih razlogov, če zaposleni namerno ali iz velike malomarnosti hudo krši obveznosti. Preden organ iz prvega odstavka člena 6 sprejme obrazložen sklep, zadevni uslužbenec predloži zagovor.

Člen 77

Institucija prekine delovno razmerje pomožnega uslužbenca brez odpovednega roka, če organ iz prvega odstavka člena 6 ugotovi, da:

(a) je ob zaposlitvi namerno predložil lažne podatke o strokovni usposobljenosti ali zahtevah iz člena 55(1); in

(b) so bili predloženi lažni podatki odločilni pri sprejemu na delo.

V takem primeru organ iz prvega odstavka člena 6 po zaslišanju zadevnega uslužbenca izjavi, da njegova zaposlitev preneha.

Člen 78 (86)

Z odstopanjem od določb tega naslova veljajo za pomožne uslužbence, ki jih Evropski parlament zaposli za čas svojih zasedanj, pogoji za zaposlitev in osebne prejemke, ki jih za zaposlovanje takih uslužbencev sporazumno določijo Parlament, Svet Evrope in skupščina Zahodnoevropske unije.

Mesec dni pred začetkom njihove veljavnosti se o določbah navedenega sporazuma in kasnejših spremembah obvesti pristojni proračunski organ.

Za pomožne uslužbence, ki jih v imenu institucij in organov Skupnosti zaposli Komisija kot konferenčne tolmače, se uporabljajo enaki pogoji za zaposlitev in osebne prejemke kot za konferenčne tolmače, ki jih zaposli Evropski parlament.

Naslov IV

Lokalni uslužbenci

Člen 79

Ob upoštevanju določb tega naslova določa pogoje za zaposlovanje lokalnih uslužbencev zlasti:

(a) način zaposlovanja in prekinitev pogodbe,

(b) dopust in

(c) osebne prejemke

vsaka institucija skladno z veljavnimi predpisi in prakso v kraju, v katerem opravljajo delo.

Člen 80

Kar zadeva socialno varnost, institucija plačuje prispevke delodajalcev za socialno varnost po veljavnih predpisih v kraju, v katerem lokalni uslužbenci opravljajo delo.

Člen 81 (69)

1. Vsi spori med institucijo in lokalnim uslužbencem, zaposlenim v državi članici, se rešujejo pred pristojnim sodiščem v skladu z veljavnimi zakoni države, v kateri uslužbenec opravlja svoje delo.

2. Vsi spori med institucijo in lokalnim uslužbencem, zaposlenim v tretji državi, se predložijo arbitražni komisiji v skladu s pogoji, opredeljenimi v klavzuli o arbitraži iz uslužbenčeve pogodbe.

Naslov V

Strokovni svetovalci

Člen 82

1. Osebni prejemki strokovnih svetovalcev se določijo v neposrednem dogovoru med zadevnim svetovalcem in organom iz prvega odstavka člena 6. Pogodba strokovnega svetovalca se ne sme skleniti za več kot dve leti. Lahko se obnovi.

2. Institucija, ki namerava zaposliti strokovnega svetovalca ali obnoviti njegovo pogodbo, o tem obvesti pristojni proračunski organ in opredeli predvidene osebne prejemke.

Pred sklenitvijo pogodbe o predlaganih osebnih prejemkih izmenja stališča s pristojnim proračunskim organom, če v enem mesecu po datumu obvestila tako zahteva član tega organa ali zadevna institucija.

Člen 83 (77)

Po analogiji se uporabljajo člen 1a, člen 11, prvi odstavek člena 12, člen 14, prvi odstavek člena 16, členi 17, 19 in 22, prvi in drugi odstavek člena 23 in drugi odstavek člena 25 Kadrovskih predpisov, ki se nanašajo na pravice in obveznosti uradnikov ter člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov glede pritožb.

Naslov VI (razveljavljen)

Členi 84 do 98

se razveljavijo (18)

Naslov VII

Prehodne določbe

Člen 99

Uslužbencu, ki je v Skupnostih zaposlen ob začetku veljavnosti teh pogojev za zaposlitev in ne glede na to, da se je institucija odločila, da bo še naprej zaposlen, ni pa imenovan za uradnika po členu 102 Kadrovskih predpisov [1], mora organ iz prvega odstavka člena 6 ponuditi pogodbo v skladu s temi pogoji za zaposlitev. Ta pogodba začne veljati na dan začetka veljavnosti teh pogojev za zaposlitev.

Pogodba uradnika, ki ne sprejme ponudbe, predvidene v prejšnjem odstavku, preneha pod pogoji iz njegove prejšnje pogodbe.

Člen 100

Zaposlitev v instituciji ene od treh Evropskih skupnosti pred začetkom veljavnosti teh pogojev za zaposlitev se šteje za zaposlitev po teh pogojih za zaposlitev.

Člen 101

Zneski, ki jih začasni uslužbenec po teh pogojih za zaposlitev prejme na svoj račun pri začasnem skladu socialnega zavarovanja Skupnosti, se upoštevajo pri izračunu zneskov, izplačljivih temu uslužbencu po členu 39.

Naslov VIII

Končne določbe

Člen 102

Ob upoštevanju člena 103 sprejme splošne določbe za uveljavitev teh pogojev za zaposlitev vsaka institucija po posvetovanju s svojim odborom uslužbencev in odborom za kadrovske predpise, predvidenim v členu 10 Kadrovskih predpisov.

Upravne službe institucij Skupnosti se posvetujejo, da zagotovijo enotno uporabo teh pogojev za zaposlitev.

Člen 103

Splošne določbe za uveljavitev Kadrovskih predpisov iz člena 110 teh predpisov se uporabljajo za uslužbence, vključene v te pogoje za zaposlitev, če se določbe navedenih predpisov zaradi teh pogojev za zaposlitev uporabljajo za te uslužbence.

[1] 1.1.1962

--------------------------------------------------