Uredba Sveta št. 422/67/EGS, 5/67/Euratom

z dne 25. julija 1967

o določitvi prejemkov predsednika in članov Komisije ter predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti [1], in zlasti člena 6 Pogodbe, ter členov 20 in 21 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti [2];

ker mora Svet določiti plače, dodatke in pokojnine predsednika in članov Komisije ter predsednika, sodnikov, generalnih pravobranilcev in sodnega tajnika Sodišča ES, skupaj s katerim koli plačilom, ki se izvrši namesto nadomestila;

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člani Komisije in člani Sodišča ES so od datuma začetka službovanja do zadnjega dne v mesecu, v katerem prenehajo z opravljanjem svoje funkcije, upravičeni do osnovne plače, družinskih dodatkov in drugih prejemkov.

Člen 2

1. Osnovna mesečna plača članov Komisije je:

Predsednik | 111300 Bfrs |

Podpredsednik | 100550 Bfrs |

Drugi člani | 89950 Bfrs |

2. Osnovna mesečna plača članov Sodišča ES je:

Predsednik | 111300 Bfrs |

Sodnik ali generalni pravobranilec | 89950 Bfrs |

Sodni tajnik | 80950 Bfrs |

Člen 3

1. (a) Dodatek za vodjo gospodinjstva v višini 5 % osnovne plače;

(b) Dodatek za vzdrževanega otroka v višini 1100 Bfrs na otroka mesečno;

(c) Dodatek za šolanje.

2. "Vodja gospodinjstva" pomeni poročenega člana Komisije ali Sodišča ES, ali člana, ki ima vzdrževane otroke. Če njegov zakonec prejema plačo, ni upravičen do dodatka za vodjo gospodinjstva.

3. "Vzdrževani otrok" pomeni zakonskega biološkega ali posvojenega otroka člana Komisije ali Sodišča ES, ali zakonca, ki ga član Komisije ali Sodišča ES dejansko preživlja.

Dodatek se prizna za:

- otroka, mlajšega od osemnajst let

- otroka, starega od osemnajst do petindvajset let, ki se redno izobražuje ali poklicno usposablja.

Dodatek za otroka, ki se zaradi hude bolezni ali invalidnosti ne more sam preživljati, se izplačuje v celotnem obdobju te bolezni ali invalidnosti, ne glede na starost.

4. Za vsakega vzdrževanega otroka v smislu 3. odstavka, ki redno obiskuje vzgojno-izobraževalno ustanovo, je član Komisije ali Sodišča ES poleg tega upravičen do dodatka za izobraževanje v višini dejanskih stroškov izobraževanja, ki jih nosi, in sicer do višine največ 1000 Bfrs mesečno.

Upravičenost do tega dodatka se začne s prvim dnem v mesecu, v katerem otrok začne obiskovati osnovno šolo in se zaključi ob koncu meseca, v katerem otrok doseže starost petindvajsetih let.

Člen 4

1. Člani Komisije ali Sodišča ES so upravičeni do dodatka za stanovanje v višini 15 % osnovne plače.

2. Mesečni dodatek za reprezentančne stroške se izplača članom Komisije:

Predsednik | 22100 Bfrs |

Podpredsednik | 14200 Bfrs |

Drugi člani | 9475 Bfrs |

3. Mesečni dodatek za reprezentančne stroške se izplača članom Sodišča ES, kot sledi:

Predsednik | 22100 Bfrs |

Sodnik ali generalni pravobranilec | 9475 Bfrs |

Sodni tajnik | 8650 Bfrs |

Predsedujoči sodniki sodnih senatov poleg tega prejemajo v času službovanja dodatek za posebne dolžnosti v višini 12625 Bfrs mesečno.

Člen 5

Ob nastopu službe in ob prenehanju službovanja je član Komisije ali Sodišča ES upravičen do:

(a) dodatka za preselitev v višini dvomesečne osnovne plače ob nastopu službe in dodatka za odselitev v višini enomesečne osnovne plače ob prenehanju službovanja;

(b) povračilo stroškov selitve osebnih stvari in pohištva, vključno z zavarovanjem proti običajnemu tveganju (tatvina, vlom, požar).

Če se mu trajanje mandata obnovi, ni upravičen do nobenega dodatka iz tega člena. Prav tako do njega ni upravičen, če je imenovan za člana druge institucije Skupnosti in ima ta institucija začasni sedež v mestu, v katerem je pred tem moral prebivati zaradi službovanja in v času novega imenovanja še ni opravil preselitve.

Člen 6

Član Komisije ali Sodišča ES, ki mora v okviru svojih službenih dolžnosti odpotovati iz začasnega sedeža svoje institucije, je upravičen do:

(a) povračila potnih stroškov;

(b) povračila hotelskih stroškov (samo za sobo, storitev in davke);

(c) dnevnic v višini 750 Bfrs za vsak poln dan odsotnosti; za potovanja zunaj Evrope se dnevnica poveča na 1250 Bfrs.

Člen 7

1. Tri leta od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je prenehal službovati, prejme nekdanji član Komisije ali Sodišča ES prehodno mesečno nadomestilo v višini 40 % osnovne plače, ki jo je dobival ob prenehanju službovanja, če je služboval manj kot dve leti, 45 % te osnovne plače, če je služboval več kot dve, vendar manj kot tri leta, in 50 % v drugih primerih.

2. Upravičenost do tega nadomestila preneha, če se nekdanji član Komisije ali Sodišča ES ponovno zaposli v eni od institucij Skupnosti ali ob njegovi smrti. V primeru ponovne zaposlitve se dodatek plačuje do datuma, ko nastopi službo; v primeru smrti pa se opravi zadnje izplačilo za mesec, v katerem je nastopila smrt.

3. Če v tem triletnem obdobju zadevna oseba sprejme novo pridobitno delo, se od nadomestila odbije znesek, za katerega je njegova bruto mesečna plača (t.j. pred odbitkom davkov) skupaj z nadomestilom iz odstavka 1, večja od plačila pred odbitkom davkov, ki ga je prejemal kot član Komisije ali Sodišča ES po členih 2, 3 in 4(1). Pri izračunu zneska plačila, prejetega za to novo delo, se vštejejo vse oblike plačil razen tistih, ki pomenijo povračilo stroškov.

4. Od dneva, ko je prenehal službovati dalje in v primeru kakršnih koli sprememb svojega finančnega stanja, mora član Komisije ali Sodišča ES vsako leto 1. januarja predsedniku institucije, v kateri je bil prej zaposlen, prijaviti vse oblike plačil, ki jih prejema za svoje storitve, razen povračila stroškov.

Dodatno plačilo, ki ga je zakonito prejemal nekdanji član med opravljanjem funkcije člana Komisije ali Sodišča ES, se ne odbije od začasnega nadomestila.

Ta prijava mora biti opravljena v dobri veri in je deležna zaupne obravnave. Podatkov v njej se ne sme uporabljati drugače kot za namene te uredbe in se je ne sme posredovati tretjim osebam.

Člen 8

1. Po prenehanju službovanja so člani Komisije ali Sodišča ES upravičeni do življenjske pokojnine, ki se začne izplačevati z dnem, ko dosežejo starost petinšestdeset let.

2. Vendar lahko zahtevajo, da se jim pokojnina začne izplačevati od starosti šestdeset let naprej. V tem primeru se za pokojnino uporabljajo spodaj navedeni koeficienti:

Starost | Koeficient |

60 let | 0,64271 |

61 let | 0,69762 |

62 let | 0,75985 |

63 let | 0,82157 |

64 let | 0,90554 |

Člen 9

Znesek pokojnine je 4,5 % zadnje prejete osnovne plače za vsako polno leto službovanja in ena dvanajstina te vsote za vsak poln mesec. Največja pokojnina je 50 % zadnje prejete osnovne plače.

Člen 10

Član Komisije ali Sodišča ES, ki zaradi invalidnosti, ki se šteje kot popolna in zaradi katere ni zmožen opravljati delo ter zaradi tega odstopi, ali je prisiljen odstopiti, je od datuma odstopa ali prisilnega odstopa upravičen do naslednjih prejemkov;

(a) Če se invalidnost obravnava kot trajna, je upravičen do življenjske pokojnine, ki se izračuna v skladu z določbami člena 9, in ne sme biti manjša od 25 % zadnje prejete osnovne plače. Upravičen je do maksimalne pokojnine, če je nezmožnost posledica invalidnosti ali bolezni, ki je posledica opravljanja službe;

(b) Če je invalidnost začasna, je do svojega okrevanja upravičen prejemati pokojnino v višini 50 % zadnje prejete osnovne plače, če je invalidnost ali bolezen posledica opravljanja službe, in 25 % v drugih primerih. Ko prejemnik te invalidske pokojnine doseže starost petinšestdeset let ali je invalidsko pokojnino prejemal sedem let, se le-ta spremeni v življenjsko pokojnino, izračunano v skladu z določbami člena 9.

Člen 11

Član Komisije ali Sodišča ES je upravičen do prejemkov sistema socialne varnosti, predvidenega v Kadrovskih predpisih za uradnike Evropskih skupnosti, ki vključuje zavarovanje za primer bolezni, poklicne bolezni, poškodbe na delovnem mestu ter dodatke v primeru rojstva in smrti.

Člen 12

Če je za invalidnost ali smrt člana odgovorna tretja oseba, se pravice tega člana ali pravice upravičencev po njem, da sproži pravne postopke proti tretji osebi, prenesejo na Skupnost v obsegu, v katerem so prevzeli obveznosti po tem sistemu pokojninskega zvarovanja.

Člen 13

Ista oseba ne more hkrati prejemati začasnega nadomestila, predvidenega po členu 7, pokojnine, predvidene po členu 8 in pokojnine, predvidene po členu 10. Če je član Komisije ali Sodišča ES upravičen zahtevati dodatek iz naslova več kot ene od teh določb, se uporablja samo določba, ki je za vlagatelja najugodnejša.

Člen 14

Če član Komisije ali Sodišča ES v času službovanja umre, so njegova vdova ali vzdrževani otroci upravičeni do konca tretjega meseca po mesecu, v katerem je nastopila smrt, prejemati plačilo, do katerega bi bil upravičen član Komisije ali Sodišča ES po členih 2, 3 in 4(1).

Člen 15

1. Vdova in vzdrževani otroci člana ali nekdanjega člana Komisije ali Sodišča ES, ki je ob smrti izpolnjeval pogoje za pokojnino, so upravičeni do vdovske oziroma družinske pokojnine.

Ta pokojnina je enaka določenemu odstotku pokojnine, ki ob smrti pripada članu ali nekdanjemu članu Komisije ali Sodišča ES po členu 9, in sicer:

za vdovo | 50 % |

za vsakega otroka, če je mati še živa | 10 % |

za vsakega otroka, če sta mrtva oče in mati | 20 % |

Če pa smrt člana Komisije ali Sodišča ES nastopi v času službovanja, se vdovska oziroma družinska pokojnina izračuna na podlagi pokojnine v višini 50 % osnovne plače, ki jo je prejemal v času, ko je nastopila smrt. Če je član Komisije ali Sodišča ES, katerega smrt je nastopila v času službovanja, izpolnil pogoje za maksimalno pokojnino po členu 9, je vdovska pokojnina enaka 30 % osnovne plače, ki jo je prejemal, ko je nastopila smrt.

2. Celoten znesek pokojnin za preživelega družinskega člana ne sme presegati zneska pokojnine člana ali nekdanjega člana Komisije ali Sodišča ES, ki je osnova za izračun. Največji skupni znesek vdovske oziroma družinske pokojnine se razdeli med upravičence v skladu z zgoraj navedenimi odstotki.

3. Vdovske oziroma družinske pokojnine se priznajo s prvim dnem koledarskega meseca, ki sledi datumu smrti; če pa se uporabljajo določbe člena 14, upravičenost nastopi šele prvi dan četrtega meseca, ki sledi datumu smrti.

4. Upravičenost do vdovske oziroma družinske pokojnine za preživelega družinskega člana preneha ob koncu koledarskega meseca, v katerem je upravičenec do pokojnine umrl. Poleg tega upravičenost do družinske pokojnine preneha ob koncu meseca, v katerem je otrok dopolnil starost enaindvajsetih let. Vendar se upravičenost podaljša, če se otrok poklicno usposablja, toda samo do konca meseca, v katerem je dopolnil starost petindvajset let.

Pokojnina se pa še naprej izplačuje vzdrževanemu otroku, ki se zaradi bolezni ali invalidnosti ni zmožen sam preživljati.

5. Če se nekdanji član Komisije ali Sodišča ES poroči in na dan poroke izpolnjuje pogoje za pokojnino po tej uredbi, žena in morebitni otroci iz tega zakona niso upravičeni do vdovske oziroma družinske pokojnine, razen če je bila poroka nekdanjega člana Komisije ali Sodišča ES sklenjena najmanj pet ali več let pred njegovo smrtjo.

6. Upravičenost vdove do vdovske pokojnine preneha, če se le-ta ponovno poroči. V tem primeru je upravičena do takojšnjega plačila povprečnine v znesku dveh letnih vdovskih pokojnin.

Člen 16

Član Komisije ali Sodišča ES, ki mu službovanje preneha zaradi hudih kršitev, izgubi vsakršne pravice do začasnega nadomestila ali pokojnine; vendar to ne velja za upravičence po njem.

Člen 17

Če se Svet odloči povečati osnovno plačo, mora hkrati ustrezno povečati stopnje obstoječih pokojnin.

Člen 18

Plačilo prejemkov, predvidenih v tem sistemu pokojninskega zavarovanja, se predvidi v proračunu Skupnosti. Države članice skupno jamčijo za plačilo teh prejemkov v skladu z lestvico za financiranje teh izdatkov.

Člen 19

1. Plačilo zneskov, določenih v členih 2, 3, 4, 5, 11 in 14, se opravi v valuti države, v kateri ima institucija začasni sedež.

2. Upravičenci se lahko odločijo, da se jim zneski, določeni v členih 7, 8, 10 in 15 izplačajo bodisi v valuti države, katere državljani so, ali države prebivališča, ali države, v kateri ima institucija začasni sedež; ta odločitev se upošteva v obdobju najmanj dveh let.

Če niti prva, niti druga od teh držav ni država članica Skupnosti, se dolgovani zneski izplačajo v valuti države, kjer je začasni sedež institucije, v kateri so bili zaposleni.

Člen 20

Ta uredba se uporablja za nekdanje člane Komisije Evropske gospodarske skupnosti, Komisije Evropske skupnosti za atomsko energijo, Visokega urada ali Sodišča ES in njihove vzdrževane družinske člane, za katere se v času, ko ta uredba začne veljati, uporabljajo določbe Uredbe Sveta št. 63 (EGS) [3], Uredba Sveta št. 14 (ESAE) [4], Odločba posebnega Sveta ministrov (ESAE) [5] z dne 22. maja 1962 ali Uredba Sveta št. 62 (EGS), 13 (ESAE) [6].

Člen 21

Uredba, ki določa pogoje in postopek za uporabo davka v korist Skupnosti, velja za člane Komisije in Sodišča ES. Dokler ta uredba ne začne veljati, se uporablja Uredba št. 32 (EGS), 12 (ESAE) [7].

Člen 22

Ta uredba začne veljati od 6. julija 1967 naprej.

Uredba Sveta št. 63 (EGS), 14 (ESAE), odločba posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo z dne 22. maja 1962 in Uredba Svetov št. 62 (EGS), 13 (ESAE) se razveljavita, razen člena 20.

Odločba posebnega Sveta ministrov Evropske skupnosti za premog in jeklo z dne 13. in 14. oktobra 1958 ostane v veljavi.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja za vse države članice.

V Bruslju, 25. julija 1967

Za Svet

Predsednik

Fr. Neef

[1] UL 152, 13.7.1967, str. 2

[2] UL 152, 13.7.1967, str. 13

[3] UL 62, 19.7.1962, str. 1724/62.

[4] UL 62, 19.7.1962, str. 1730/62.

[5] UL 62, 19.7.1962, str. 1734/62.

[6] UL 62, 19.7.1962, str. 1713/62.

[7] UL 45, 14.6.1962, str. 1461/62.

--------------------------------------------------