1.

2.

2.1

2.2

(i)

(ii)

(iii)

2.3

2.4

2.5

2.6

2.7

2.8

2.9

—

ukrepe, ki se izvajajo kot del pridružitvenega načrta, bi bilo treba izvajati v duhu splošnih ciljev političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja,

—

prednostne naloge pridružitvenega načrta so odraz odgovornosti EU in Republike Moldavije, da bosta v celoti izvajali določbe pridružitvenega sporazuma zdaj, ko je ta v celoti stopil v veljavo,

—

pogodbenici morata sodelovati pri izvajanju pridružitvenega načrta ob polnem spoštovanju načel izpolnjevanja prevzetih obveznosti, preglednosti, odgovornosti in vključevanja,

—

doseženi rezultati v okviru pridružitvenega načrta bodo pomembno prispevali k izpolnitvi prednostnih nalog do leta 2020, o katerih se bodo dogovorili na vrhu vzhodnega partnerstva v Bruslju,

—

cilj pridružitvenega načrta je doseči otipljive, opredeljene in trajnostne rezultate s postopnim izvajanjem praktičnih ukrepov in vključevanjem civilne družbe in drugih zainteresiranih strani. Pogodbenici bosta zlasti zagotovili, da bodo vsa zakonodaja in strateški dokumenti, oblikovani v okviru pridružitvenega načrta, pripravljeni v vključujočem postopku, ki temelji na dokazih,

—

pogodbenici priznavata pomen podpiranja dogovorjenih prednostnih nalog z ustreznimi in zadostnimi političnimi, tehničnimi in finančnimi sredstvi,

—

izvajanje pridružitvenega načrta bo predmet spremljanja, letnega poročanja in ocenjevanja. Doseženi napredek bo pregledan, tudi v okviru srečanj dvostranskih struktur, določenih s pridružitvenim sporazumom. Tudi civilna družba se bo spodbujala, da svoje dejavnosti spremljanja osredotoči na pridružitveni načrt,

—

Evropska unija bo Republiko Moldavijo podpirala pri izvajanju ciljev in prednostnih nalog iz pridružitvenega načrta. V ta namen bo dala na voljo vse razpoložljive vire podpore EU, zagotavljala strokovno znanje in izkušnje ter svetovanje, olajševala izmenjavo dobrih praks, strokovnega znanja in izkušenj ter informacij ter podpirala krepitev zmogljivosti in institucij. Evropska unija bo prav tako spodbujala in poskušala uskladiti podporo drugih partneric Republike Moldavije. V podporo izvajanju pridružitvenega načrta bo uporabila svoje ustrezne finančne instrumente. Vendar pridružitveni načrt ni dokument finančnega načrtovanja in ni nadomestek za finančno načrtovanje, ki ga izvajata pogodbenici.

Na področju krepitve institucij in dobrega upravljanja:

Na področju gospodarskega razvoja in priložnosti na trgu:

Na področju povezljivosti, energetske učinkovitosti, okolja in podnebnih ukrepov:

Na področju mobilnosti in medosebnih stikov:

—

sprejetje in izvajanje revidiranih pristojnosti ustavnega sodišča in postopkov imenovanja njegovih članov v tesnem sodelovanju z Beneško komisijo Sveta Evrope,

—

obravnavanje vseh pomanjkljivosti, ki so jih na zadnjih volitvah ugotovili Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Urad za demokratične institucije in človekove pravice ter nacionalna nadzorna misija civilne družbe in osrednji javni organi, tudi potrebe po zagotovitvi preglednega financiranja volilne kampanje, neodvisnega in nepristranskega poročanja množičnih medijev ter glasov iz diaspore,

—

ocena možnosti, da se državljanom Republike Moldavije omogoči neposredno financiranje dejavnosti političnih strank, volilnih kampanj/kandidatov na volitvah iz prihodkov, pridobljenih v tujini, in se hkrati tujim državljanom, osebam in državam prepreči neposredno ali posredno vmešavanje v politično dejavnost v Republiki Moldaviji,

—

vzpostavitev delujočega pravnega okvira za zaščito žvižgačev,

—

izvajanje reforme teritorialne strukture države z zmanjšanjem števila lokalnih organov v skladu z nacionalno strategijo za decentralizacijo in strategijo za reformo javne uprave,

—

izvajanje strategije za reformo javne uprave in strategij, na katerih le-ta temelji, ki so bile leta 2016 razvite v posvetovanju z OECD/SIGMA in donatorsko skupnostjo,

—

krepitev mehanizmov usklajevanja, spremljanja in poročanja ter zmogljivosti na politični in upravni ravni,

—

ocena stroškov akcijskega načrta za reformo javne uprave za obdobje 2016–2018,

—

priprava uravnoteženega proračuna v skladu s sporazumom z Mednarodnim denarnim skladom z zadostnimi finančnimi viri za izvedbo načrtovanih reform,

—

reforma urada predsednika vlade,

—

razjasnitev funkcij, vlog in odgovornosti glavnih institucij ter razvoj poenotenih, zapisanih in usklajenih postopkov in metodologij za razvoj politike in njeno usklajevanje, ki sta vključujoča in temeljita na dokazih,

—

priprava pregleda pravnega okvira za javno upravo zaradi njegove spremembe, da bi zajel vse institucije, ki izvajajo značilne naloge državne uprave, ter zagotovil, da zaposlovanje, napredovanje in odpuščanje temeljijo na dosežkih,

—

okrepitev vloge državnih sekretarjev kot najvišjih javnih uslužbencev na posameznem ministrstvu, kar bo prispevalo k profesionalizaciji in depolitizaciji javne uprave,

—

povečanje obsega zbiranja podatkov za evidenco o zaposlenih, vključno s podatki o plačah, in postopna razširitev njene uporabe na vse državne institucije,

—

reorganizacija državnih institucij za večjo odgovornost, učinkovitost in uspešnost, vključno s pregledom stroškovne učinkovitosti in uspešnosti podjetij v državni lasti, ki opravljajo upravne funkcije,

—

dosledno izvajanje zakonodaje o preglednosti odločitev,

—

sprememba zakona o dostopu do informacij za izboljšanje njegovega izvajanja in določitev potrebnih ureditev za spremljanje njegovega izvajanja,

—

priprava splošnega zakona o upravnih postopkih za izvajanje načel dobrega upravljanja in postopna harmonizacija posebnih upravnih postopkov z novim zakonom,

—

začetek izvajanja teritorialne reforme, s katero bi se lahko omogočil čim boljši izkoristek virov, ki so državljanom na voljo na lokalni ravni,

—

posodobitev strategije Republike Moldavije za upravljanje javnih financ za obdobje 2013–2020,

—

sprejetje nove strategije notranjega nadzora javnih financ,

—

nadaljevanje reforme parlamentarnega nadzora in nadzora nad proračunskimi sredstvi; okrepitev preglednosti politike in upravljanja javnih financ, nadzora nad njima in z njima povezane odgovornosti,

—

sprejetje novega osnutka zakona o delovanju računskega sodišča za zagotovitev neodvisnosti in učinkovitosti pri javni zunanji reviziji;

—

proučitev potrebnih ukrepov za krepitev institucionalnega okvira, da se zagotovi dolgoročna spodbuda odpornosti Republike Moldavije, v sodelovanju s Svetom Evrope,

—

izboljšanje izmenjave informacij med vlado in parlamentom,

—

krepitev parlamentarnega nadzora nad izvajanjem reform in zakonodaje,

—

zagotovitev, da se predsedniške, parlamentarne in lokalne volitve izvedejo demokratično in v skladu z evropskimi standardi,

—

proučitev možnosti revizije državnega financiranja političnih strank na podlagi najboljših mednarodnih praks, da bi se upoštevali izidi predsedniških volitev,

—

pregled zgornje meje donacij posameznikov in pravnih subjektov političnim strankam skladno z najboljšimi mednarodnimi praksami in v skladu s strokovnim mnenjem Beneške komisije,

—

izvajanje strategije za decentralizacijo v skladu z Evropsko listino lokalne samouprave Sveta Evrope (Zbirka pogodb Sveta Evrope, št. 122),

—

pregled mehanizmov vpisa v volilni imenik v skladu s priporočili OVSE/ODIHR, da se zagotovi točnost podatkov,

—

razvoj in izvajanje modula „Volitve – finančni nadzor“ v okviru avtomatiziranega informacijskega sistema in regulativnega okvira, s katerima se bo avtomatiziral proces poročanja, zbiranja in analiziranja finančnih poročil političnih strank in kandidatov na volitvah ter izboljšal javni dostop do teh informacij. Vzpostavitev učinkovitih sankcij v primeru kršitev in zagotavljanje, da dokazno breme v zvezi z izvorom sredstev nosijo stranke; izvajanje možnosti, da se zasežejo sredstva nepojasnjenega izvora,

—

vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za upravljanje in usklajevanje tokov pomoči v skladu s potrebami vlade,

—

nadaljnje izvajanje reforme javne uprave v skladu z načeli javne uprave (na centralni in lokalni ravni ter teritorialne reforme) v posvetovanju s civilno družbo in vse močnejšim vključevanjem le-te, da bi se vzpostavila odgovorna, učinkovita, pregledna in strokovna javna uprava z ustrezno poklicno etiko, ki temelji na strokovnih dosežkih in dokazih ter je neodvisna od političnih pritiskov,

—

optimizacija javne uprave na nacionalni in lokalni ravni v skladu s strategijo za reformo javne uprave,

—

redna uporaba predhodnih ocen učinka; zagotovitev sistematičnega ocenjevanja stroškov reform in vzpostavitev medministrskih forumov za reševanje sporov na visoki upravni in politični ravni,

—

uvedba preglednega in konkurenčnejšega plačnega sistema za javne uslužbence, s katerim bi privabili in obdržali nadarjene posameznike,

—

zagotavljanje enostavno dostopnih informacij državljanom, in sicer informacij o njihovih pravicah do dobrega upravljanja, dostopa do informacij, upravnega sodstva in pravice, da zahtevajo odškodnino, tako da so seznanjeni s tem, kje in kako se pritožiti; zagotovitev učinkovitega in dejanskega ukrepanja na podlagi zahtevkov in pritožb državljanov,

—

zagotovitev institucionalnih in organizacijskih izboljšav, ki so potrebne za krepitev parlamentarnega nadzora, vključno z načini sodelovanja z javno zunanjo revizijo,

—

okrepitev zmogljivosti ministrstva za finance, da bo lahko opravilo svojo vlogo centralnega davčnega organa in zagotovilo vzdržnost javnih financ,

—

nadaljnje izboljšanje upravljanja javnih financ in učinkovito izvajanje posodobljene strategije upravljanja javnih financ,

—

vzpostavitev tekočega večletnega programa javnih naložb, ki ga vodi ministrstvo za finance, da se v večletnem proračunskem okviru zagotovijo prednostne naložbe na nacionalni ravni,

—

zagotovitev institucionalnih in organizacijskih izboljšav, ki so potrebne za krepitev zunanjega nadzora, vključno z nadaljnjim razvojem zunanje revizijske funkcije računskega sodišča Republike Moldavije, v skladu s standardi Mednarodne organizacije vrhovnih revizijskih institucij, in postopkov za sodelovanje med parlamentom in javno zunanjo revizijo,

—

po potrebi izvajanje disciplinskih postopkov in učinkovito izvrševanje sankcij,

—

postopna reforma standardov javnega računovodstva in zunanjega poročanja.

—

izvajanje veljavne zakonodaje v zvezi s sodniki, tožilci, odvetniki in drugimi delavci v pravni stroki, da se zagotovi ničelna toleranca do korupcije in preprečijo vse vrste koruptivnih ravnanj,

—

zagotovitev zaposlovanja sodnikov in tožilcev s strani neodvisnega organa na podlagi preglednih in objektivnih meril, temelječih na dosežkih, in poštenih izbirnih postopkov, tudi na podlagi obveznih pisnih preizkusov in nacionalnega seznama prostih delovnih mest v skladu z evropskimi standardi,

—

zagotovitev napredovanja sodnikov in tožilcev, vključno z generalnimi tožilci in na višjih sodiščih, s strani neodvisnega organa na podlagi preglednih in objektivnih meril, temelječih na dosežkih, in poštenih izbirnih postopkov v skladu z evropskimi standardi,

—

zagotovitev učinkovitega izvajanja zaščitnih ukrepov, ki zagotavljajo neodvisnost sodnikov,

—

zagotovitev učinkovitega izvajanja disciplinskih pravil in etičnih kodeksov, vključno s procesnimi jamstvi za sodnike in tožilce ter avtonomijo pravosodne inšpekcije pred vrhovnim sodnim svetom, in mehanizmov pritožb, ki so dostopni javnosti,

—

izvajanje pravil glede funkcionalne imunitete v skladu z najboljšo prakso in ob doslednem upoštevanju evropskih standardov,

—

izvajanje zakonodajnega svežnja o integriteti znotraj pravosodja,

—

izboljšanje preglednosti in učinkovitosti postopka odločanja vrhovnega sodnega sveta,

—

krepitev neodvisnosti vrhovnega državnotožilskega sveta v skladu z določbami zakona o tožilstvu z dne 25. februarja 2016 in odločno nadaljevanje celovite reforme državnega tožilstva, tudi izvajanja nove zakonodaje,

—

zagotovitev poštenega sojenja, dostopa do pravnega varstva in procesnih pravic v kazenskem postopku v skladu z obveznostmi Republike Moldavije na podlagi Evropske konvencije o človekovih pravicah, sodne prakse Sodišča in drugih ustreznih konvencij Sveta Evrope z vzpostavitvijo:

—

krepitev izvajanja mehanizma pravne pomoči in mehanizma za alternativno reševanje sporov,

—

zagotovitev delovanja učinkovitega elektronskega sistema za upravljanje sodnih zadev z zanesljivim naključnim dodeljevanjem zadev in sodno statistiko;

—

zagotovitev neodvisnosti pravosodnih institucij, da se prepreči njihova izpostavljenost politični ali kateri koli drugi obliki pritiska uprave, vlade ali parlamenta,

—

zagotovitev popolne neodvisnosti vseh tožilcev in zmanjšanje nadzorne vloge generalnega državnega tožilstva, kot je določeno v novemu zakonu o tožilstvu,

—

zagotavljanje, da nacionalni pravosodni inštitut izvaja začetno in nadaljnje usposabljanje v skladu z opredeljenimi potrebami,

—

evidentiranje izvajanja ukrepov za krepitev integritete in odgovornosti pravosodja, kot so preverjanja in obsodbe za kazniva dejanja, povezana s korupcijo,

—

prizadevanje za izboljšanje javnega dojemanja neodvisnosti, integritete, preglednosti in odgovornosti sodstva,

—

doseganje napredka pri celoviti reformi tožilstva, vključno s tožilci, specializiranimi za organizirani kriminal in korupcijo,

—

doseganje napredka pri izvajanju zakona o optimizaciji geografske razporeditve pravosodnega sistema v skladu z akcijskim načrtom, odobrenim s Sklepom Parlamenta št. 21 z dne 3. marca 2017,

—

izboljšanje dostopa do sodnega varstva, zlasti žensk in ranljivih skupin,

—

prizadevanje za precejšnje skrajšanje trajanja postopkov v civilnih in kazenskih zadevah,

—

prizadevanje za izboljšanje stopnje rešenih zadev.

Človekove pravice in temeljne svoboščine

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Svoboda izražanja

Kratkoročne prednostne naloge

Sodelovanje civilne družbe

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Slabo ravnanje in mučenje

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Pravice otrok

Srednjeročne prednostne naloge

Nasilje v družini

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Enaka obravnava

Srednjeročne prednostne naloge

Pravice sindikatov in temeljni delovni standardi

Srednjeročne prednostne naloge

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Terorizem, neširjenje orožja za množično uničevanje in nezakonit izvoz orožja

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Spor v Pridnestrju

Srednjeročne prednostne naloge

Mednarodno kazensko sodišče

Kratkoročne prednostne naloge

Varstvo osebnih podatkov

Srednjeročne prednostne naloge

Boj proti organiziranemu kriminalu

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Reforma policije

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Policijsko sodelovanje in zbirke podatkov

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Boj proti prepovedanim drogam

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Trgovina z ljudmi

Boj proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok

Boj proti kibernetski kriminaliteti

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Boj proti korupciji in navzkrižjem interesov ter njihovo preprečevanje

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti finančnemu kriminalu

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Sodelovanje na področju migracij, azila in upravljanja meja

Migracije in azil

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Upravljanje meja

Kratkoročne prednostne naloge

Srednjeročne prednostne naloge

Pravno sodelovanje

Srednjeročne prednostne naloge

—

uvedbe nadaljnjih izboljšav na področju statistike o trgovinski bilanci, da bi pogodbenici še naprej pravilno uporabljali mehanizem za preprečevanje izogibanja,

—

sodelovanja pri izvajanju časovnega načrta za izboljšanje konkurenčnosti v Republiki Moldaviji,

—

izmenjave informacij o dogajanju, povezanem z dostopom do trga, v Republiki Moldaviji ter njeni politiki o dostopu do trga,

—

izvedbe ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja za gospodarske subjekte, ki se ukvarjajo s trgovino;

—

povečanja izvozne zmogljivosti Republike Moldavije, tudi z začetkom izvajanja shem za finančno in nefinančno podporo (nepovratna sredstva) posameznim podjetjem za razvoj izvoza,

—

okrepitve sodelovanja med EU in Republiko Moldavijo v postopku priprave in izvajanja zakonodaje, ki bo morda potrebna za izvajanje določb Sporazuma, ki se nanašajo na poglobljeno in celovito območje proste trgovine,

—

odprave carin za blago s poreklom iz EU v skladu s Prilogo XV-D k pridružitvenemu sporazumu,

—

zagotavljanja skladnosti z določbami o energiji, povezanimi s trgovino,

—

izvajanja elementov v zvezi z izvozom za obdobje 2018–2020 v okviru nacionalne strategije za privabljanje naložb in spodbujanje izvoza za obdobje 2016–2020, vključno z vmesnim pregledom te strategije leta 2018.

—

izmenjavo informacij o izpolnjevanju obveznosti za približevanje nacionalne zakonodaje pravnemu redu Unije, kot je določeno v ustreznih prilogah k Sporazumu, ter o njenem izvrševanju,

—

krepitev upravnih zmogljivosti ustreznih državnih organov, institucij in agencij;

—

razvoj in posodobitev infrastrukture, povezane z upravljanjem tehničnih predpisov, standardizacije, meroslovja, akreditacije, postopkov ugotavljanja skladnosti in sistema nadzora trga, vključno z vzpostavitvijo nacionalnega informacijskega sistema,

—

okrepitev sodelovanja z organizacijami EU, kot so CEN, Cenelec, ETSI, Euramet, EA, Welmec,

—

izmenjavo informacij o drugih pomembnih vidikih načrtov Republike Moldavije na področju tehničnih ovir v trgovini in o veljavnih časovnih okvirih,

—

pripravo in izvajanje, v sodelovanju s predstavniškimi organi zasebnega sektorja v Republiki Moldaviji, poglobljene kampanje/ukrepov za obveščanje, svetovanje in posvetovanje, da bi se poslovni skupnosti v Republiki Moldaviji pomagalo pri boljšem razumevanju pravil EU glede izdelkov in zahtev za dajanje izdelkov na trg,

—

sodelovanje pri pripravah na Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov (ACAA).

—

poenostavitev certificiranja uvoza/izvoza agroživilskih proizvodov,

—

razvoj in izvajanje strategije za varnost hrane za obdobje 2017–2022,

—

okrepitev sodelovanja med nacionalno agencijo za varnost hrane in ministrstvom za kmetijstvo, da se pripravijo, sprejmejo in izvedejo zakonodajne reforme na sanitarnem in fitosanitarnem področju,

—

krepitev upravne zmogljivosti z usposabljanjem osebja pristojnih državnih in izvršilnih organov in agencij, da se pripravi in izvaja zakonodaja, ki je skladna z zakonodajo EU,

—

organizacijo kampanj obveščanja skupaj z zadevnimi agencijami, podjetji in nevladnimi organizacijami o zahtevah za dostop do trga EU, pa tudi v sodelovanju s civilno družbo o potrošniških vidikih varnosti živil in krme,

—

pridobitev mednarodno priznane akreditacije za vse laboratorije, ki opravljajo uradni nadzor, da se izpolnijo sanitarne in fitosanitarne zahteve glede izvoza in okrepi zdravje živali in rastlin ter varnost hrane na notranjem trgu Republike Moldavije;

—

reorganizacijo in razvoj zmogljivosti nacionalne agencije za varnost hrane na podlagi določb prihodnje nove strategije za varnost hrane za obdobje 2017–2022,

—

dokončanje izvajanja sedanje strategije Republike Moldavije za varnost hrane, s posebnim poudarkom na kakovosti zakonodaje ter zmogljivosti izvrševanja, in odprava morebitnih ugotovljenih pomanjkljivosti,

—

približevanje nacionalne zakonodaje pravnemu redu Unije, navedenem v ustreznih prilogah k Sporazumu, ter zagotavljanje njenega učinkovitega izvajanja in izvrševanja,

—

nadaljnje izboljšanje infrastrukture in s tem povezane zmogljivosti, ki je potrebno za izvajanje zakonodaje, zlasti laboratorijev za zdravje živali in rastlin, laboratorijev za varnost hrane in mejnih kontrolnih točk v skladu z zahtevami EU,

—

dokončanje vzpostavitve sistema zgodnjega opozarjanja za živila in krmo, zdravje živali in zdravje rastlin.

—

uskladitev zakonodaje Republike Moldavije s carinskim zakonikom Evropske unije,

—

nadaljnje izvajanje strateškega okvira za carinsko sodelovanje,

—

nadaljnjo posodobitev carinske službe in njene infrastrukture ter organizacijo usposabljanja osebja, zlasti da bi se v Republiki Moldaviji okrepila v storitve usmerjena kultura brez korupcije,

—

pripravo časovnega načrta za pristop Republike Moldavije h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku in pripravo projektne skupine,

—

krepitev ukrepov za boj proti goljufijam in preprečevanje nezakonite trgovine, tudi s trošarinskimi izdelki, zlasti z okrepljenim sodelovanjem v okviru Protokola o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah,

—

zagotovitev učinkovitega izvajanja zakonodaje Republike Moldavije o varstvu geografskih označb in pravic intelektualne lastnine ter zagotavljanje ustreznega usposabljanja carinskih uradnikov v zvezi s tem;

—

pripravo predpisov za izvajanje novega carinskega zakonika,

—

približevanje sistema pooblaščenih gospodarskih subjektov Republike Moldavije sistemu EU z možnostjo vzajemnega priznavanja,

—

uskladitev zakonodaje in vzpostavitev pogojev za pristop Republike Moldavije h Konvenciji o skupnem tranzitnem postopku,

—

nadaljnjo poenostavitev in modernizacijo carinskih postopkov ter zagotavljanje njihovega učinkovitega izvajanja,

—

sodelovanje pri carinskem nadzoru, ki temelji na oceni tveganja, in izmenjavo pomembnih informacij, ki prispevajo k boljšemu upravljanju tveganja in varnosti dobavnih verig, olajševanju zakonite trgovine ter varnosti uvoženega ali izvoženega blaga ali blaga v tranzitu,

—

okrepitev postopkov za hitri pristop k Protokolu k Okvirni konvenciji Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom, da se odpravi nezakonita trgovina s tobačnimi izdelki.

—

razpravo o sedanjih postopkih, ki jih uporabljajo carinske službe Republike Moldavije pri izdajanju potrdil in preverjanju porekla blaga, in po potrebi njihov pregled;

—

pomoč Republiki Moldaviji pri izvajanju njenih obveznosti, ki izhajajo iz njenega pristopa h Konvenciji,

—

usposabljanje carinskih služb Republike Moldavije na področju certificiranja in preverjanja preferencialnega porekla.

—

zagotavljanje usposabljanja in zadostne upravne zmogljivosti za obvladovanje približevanja zakonodaje,

—

zagotovitev redne izmenjave informacij o predvideni ali tekoči pripravi zakonodaje na področjih, izbranih za približevanje, in dialog v ta namen,

—

zagotovitev, da pravni okvir za storitve in ustanavljanje v Republiki Moldaviji odraža pravice in obveznosti ter omogoča učinkovito izvajanje zavez glede dostopa do trga, ki izhajajo iz poglobljenega in celovitega območja proste trgovine.

—

koordinacijo harmonizacije pravnega in institucionalnega okvira Republike Moldavije na področju javnih naročil z Evropsko komisijo,

—

natančno in pravočasno obveščanje o razvoju zakonodaje Republike Moldavije, zlasti kar zadeva načrtovano zakonodajno delo, ki bo vplivalo na politiko javnih naročil in izvrševanje, in o razvoju institucionalne ureditve,

—

nadaljevanje izvajanja strategije Republike Moldavije za javna naročila, kar bo zagotovilo dobro delujoč, konkurenčen, odgovoren in pregleden sistem javnih naročil, ki vzbuja in zagotavlja zaupanje državljanov Republike Moldavije in mednarodne skupnosti v postopke javnih naročil,

—

vzpostavitev in izvajanje zakonodaje o javnih naročilih na področju javnih služb, koncesij in javno-zasebnih partnerstev v skladu z ustrezno zakonodajo EU,

—

zagotavljanje, da bo imel neodvisni nacionalni organ za pritožbe in reševanje sporov zadostno upravno zmogljivost, da bo lahko zagotovil učinkovita pravna sredstva v skladu z zadevno zakonodajo EU,

—

razvoj potrebnih pristojnosti in upravne zmogljivosti v organih, pristojnih za nadzor izvajanja politike javnih naročil,

—

uskladitev sistema pravnih sredstev z evropskim pravnim redom o standardih neodvisnosti, poštenosti in preglednosti, ki zagotavlja hitro in strokovno obravnavo pritožb,

—

razvoj potrebnih kompetenc in upravne zmogljivosti, ki spodbujata večjo učinkovitost postopkov javnih naročil, tudi tistih vidikov, ki lahko prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči gospodarski rasti Republike Moldavije.

—

nadaljevanje izvajanja strategije Republike Moldavije za javna naročila,

—

zagotovitev nacionalne reforme javnih naročil s postopno uskladitvijo z ustreznim in posodobljenim pravnim okvirom EU ter zagotovitev njenega ustreznega izvajanja in izvrševanja,

—

opredelitev pravil o javnem naročanju za javna podjetja v skladu s standardi in najboljšo prakso EU,

—

nadaljnje izvajanje e-javnega naročanja in izboljšanje delovanja ustreznega informacijskega orodja,

—

proučitev ustanovitve centraliziranih nabavnih organov in zagotavljanje, da imajo vsi naročniki dovolj osebja in virov, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih dejavnosti.

—

sprejetje ukrepov za okrepitev ozaveščanja javnosti na področju varstva intelektualne lastnine ter zagotavljanje učinkovitega dialoga z imetniki pravic,

—

zagotavljanje ustreznega izvajanja in izvrševanja nacionalne zakonodaje v skladu s standardi EU na tem področju, vključno z geografskimi označbami, ter razvoj orodij za spremljanje izvajanja in uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v skladu s pridružitvenim sporazumom,

—

zagotavljanje ustreznega usposabljanja o zaščiti geografskih označb za uradnike ustreznih uprav in člane sodstva.

—

zagotavljanje ustrezne in učinkovite ravni varstva pravic intelektualne lastnine za imetnike pravic iz obeh pogodbenic ter vzpostavitev ustreznih ukrepov za uveljavljanje teh pravic,

—

okrepitev zmogljivosti izvrševanja pristojnih državnih organov in izvajalskih agencij, vključno s carinsko službo Republike Moldavije, in redno poročanje o stanju upravne zmogljivosti,

—

zagotovitev obstoja ustreznega pravnega okvira, da se imetnikom pravic zagotovi dostop do pravnega varstva, ter obstoja in učinkovitega izvajanja sankcij,

—

konsolidacijo ustreznih institucionalnih struktur ter državne agencije za intelektualno lastnino in organizacij za kolektivno upravljanje pravic; okrepitev sodelovanja z organi, organizacijami za kolektivno upravljanje pravic in panožnimi združenji tretjih držav,

—

izvajanje standardov iz direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (Direktiva 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta) (6) in Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7),

—

sprejetje učinkovitih ukrepov proti ponarejanju in piratstvu ter učinkovito izvajanje izvedbenih predpisov in sankcij za kršitve pravic intelektualne lastnine na podlagi nacionalne strategije varstva pravic intelektualne lastnine do leta 2020 in pripravo rednih poročil na podlagi oprijemljivih in izmerljivih ciljev in podatkov.

—

zagotovitev, da institucionalni okvir Republike Moldavije in njegova upravna zmogljivost zagotavljata nepristransko in učinkovito izvajanje zakonodaje o konkurenci in enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske subjekte,

—

okrepitev dialoga o izkušnjah z izvrševanjem zakonodaje na tem področju in o drugih zakonodajnih spremembah v zvezi s konkurenco, vključno z zagotavljanjem usposabljanja za organe in ad-hoc strokovnega svetovanja o splošnem izvrševanju pravil o državni pomoči.

—

oblikovanju vladne komunikacijske strategije in opredelitvi ključnih tem za osredotočenje prizadevanj uprave na področju komunikacije,

—

krepitvi zmogljivosti urada vlade za komuniciranje na področju strateškega načrtovanja,

—

razpravi o dobrih praksah in izkušnjah v zvezi s preglednimi postopki oblikovanja politike, zlasti z vključitvijo civilne družbe v dialog politike,

—

izmenjavi informacij in zagotavljanju ustreznega usposabljanja, vključno z mehanizmi obveščanja in posvetovanji z zainteresiranimi stranmi,

—

vodenju seminarjev in drugih dogodkov za širšo javnost, namenjenih pojasnjevanju izvajanja pridružitvenega sporazuma in procesa približevanja;

—

spoštovanju zavez o preglednosti v postopkih oblikovanja politike v zvezi s trgovinsko politiko ter presoji potrebnih mehanizmov, ki bi jih morda bilo treba vzpostaviti,

—

povečanju brezplačnega in enostavnega dostopa do javnih informacij, predpisanega z zakonom.

—

izmenjavo informacij o izvajanju ustreznega domačega okvira politike ali mednarodnih obveznosti v zvezi s trajnostnim razvojem,

—

razpravo o učinkovitem izvajanju obveznosti iz tega poglavja v zvezi z udeležbo zainteresiranih strani in dialogom s civilno družbo,

—

zagotovitev, da delovna inšpekcija ostane v skladu z mednarodnimi standardi Mednarodne organizacije dela in načeli EU,

—

izmenjavo dobrih praks in relevantnih izkušenj.

—

izvajanju programa reform, dogovorjenega z Mednarodnim denarnim skladom,

—

po sprejetju ukrepa makrofinančne pomoči, o katerem je bil sklenjen dogovor z EU, začetku njegovega izvajanja;

—

dokončni izvedbi programa reform, dogovorjenega z Mednarodnim denarnim skladom,

—

po sprejetju ukrepa makrofinančne pomoči, o katerem je bil sklenjen dogovor z EU, njegovemu polnemu izvajanju,

—

spremljanju makroekonomskega razvoja, razpravljanju o ključnih izzivih politike in izmenjavi informacij o dobrih praksah s krepitvijo rednega makroekonomskega dialoga, da se izboljša kakovost oblikovanja gospodarske politike,

—

nadaljnji krepitvi neodvisnosti, regulativnih pristojnosti in zmogljivosti narodne banke Republike Moldavije in nacionalne komisije za finančne trge; delitvi izkušenj EU o monetarni politiki in politiki deviznih tečajev ter politikah na področju nadzora in regulacije finančnega in bančnega sektorja, da se nadalje okrepijo zmogljivosti Republike Moldavije na teh področjih,

—

izboljšanju vzdržnosti in upravljanja javnih financ z izvajanjem davčnih reform, vključno z boljšim izvajanjem parlamentarnega nadzora nad proračunom,

—

nadaljnjemu razvoju odprtih, konkurenčnih in preglednih pravil in postopkov v zvezi s privatizacijo ter njihovega izvajanja v skladu z dobrimi praksami EU.

—

približevanju zakonodaje Republike Moldavije o reviziji in računovodstvu instrumentom EU in mednarodnim instrumentom, navedenim v Prilogi II k pridružitvenemu sporazumu,

—

izmenjavi pravočasnih, pomembnih in točnih informacij o stanju veljavne zakonodaje in njeni skladnosti s pravom EU v obliki, dogovorjeni med pogodbenicama, za izvajanje prava EU v skladu z dogovorjenim časovnim načrtom,

—

opredelitvi področij, na katerih bi bilo treba zagotoviti usposabljanje, krepitev zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje,

—

poenostavitvi sistema inšpektoratov in različnih inšpekcijskih organov, da se poveča učinkovitost in zmanjšajo možnosti za korupcijo, pri čemer je glavni cilj izboljšanje poslovnega okolja ter krepitev izvrševanja zakonodaje in standardov;

—

razvoju upravne zmogljivosti državnih institucij Republike Moldavije, ki so vključene v izvajanje prava gospodarskih družb, računovodstva, revizije in upravljanja podjetij,

—

začetku pogovorov o vzpostavitvi registra dejanskega lastništva za podjetja.

—

zagotovitev razmer za učinkovito izvajanje strategije zaposlovanja za obdobje 2017–2020,

—

zagotovitev, da so vzpostavljeni osnovni pogoji za učinkovito delovanje delovne inšpekcije,

—

nadaljnje spodbujanje socialnega dialoga, tudi s krepitvijo zmogljivosti socialnih partnerjev;

—

nadaljnje učinkovito izvajanje strategije zaposlovanja za obdobje 2017–2020,

—

izvajanje prava EU na področju zdravja in varnosti pri delu, delovne zakonodaje in delovnih pogojev, kot je navedeno v ustreznih prilogah k pridružitvenemu sporazumu, zlasti:

—

razvoj strateškega pristopa k zaposlovanju, katerega cilj so številnejša in boljša delovna mesta z dostojnimi delovnimi pogoji, boljše usklajevanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih na trgu dela in spodbujanje aktivne podpore in učinkovitih služb za zaposlovanje ter spodbujanje vključujočega trga dela; izvajanje nacionalnih programov za dostojno delo, dogovorjenih med Mednarodno organizacijo dela in Republiko Moldavijo,

—

okrepitev zmogljivosti uprave, pristojne za razvoj in izvajanje politik zaposlovanja in socialnih politik, predvsem služb za zaposlovanje in socialnih služb.

—

reviziji celotnega pravnega reda Republike Moldavije na področju varstva potrošnikov, ki je bil sprejet doslej, v skladu s pred kratkim sprejetim pravnim redom EU na tem področju (kot je navedeno v Prilogi IV k pridružitvenemu sporazumu),

—

izvajanju večletnega institucionalnega razvojnega načrta agencije za varstvo potrošnikov,

—

izvajanju večletnega institucionalnega razvojnega načrta nacionalne agencije za varnost hrane;

—

vzpostavitvi in aktiviranju nacionalnega sistema, ki omogoča učinkovito komunikacijo med nacionalnimi zainteresiranimi stranmi in odpoklic nevarnih neživilskih potrošniških izdelkov,

—

vzpostavitvi in aktiviranju sistema za izmenjavo informacij o nevarnih živilskih potrošniških izdelkih po zgledu sistema hitrega obveščanja EU za živila in krmo,

—

povezavi različnih točk za preverjanje varnosti hrane (mejne kontrolne točke, služb za zdravje rastlin in živali ter nacionalnega centra za testiranje tal in kmetijskih rastlin ter njihovo certifikacijo) v en sam povezan informacijski sistem za upravljanje,

—

nadaljnjem razvoju in izvrševanju postopkov analiz in nadzora, ki temeljijo na upravljanju na podlagi tveganja, za živilske in neživilske izdelke,

—

rednem ocenjevanju večletnega institucionalnega razvojnega načrta agencije za varstvo potrošnikov, ki bo po potrebi popravljen in spremenjen,

—

rednem ocenjevanju večletnega institucionalnega razvojnega načrta agencije za varstvo potrošnikov, ki bo po potrebi popravljen in spremenjen,

—

nadaljnji uskladitvi sanitarnih in fitosanitarnih pravnih in normativnih okvirov Republike Moldavije s pravnim redom EU,

—

krepitvi upravne zmogljivosti za izvrševanje zakonodaje na področju varstva potrošnikov v Republiki Moldaviji, zlasti z usposabljanjem vladnih uradnikov in drugih predstavnikov interesov potrošnikov o prenosu zakonodaje EU v nacionalno pravo ter njenem nadaljnjem izvajanju in izvrševanju.

—

odobritev zakona o uradni statistiki, ki je bil pripravljen na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (8) o evropski statistiki in na podlagi generičnega zakona o uradni statistiki za države Vzhodne Evrope, Kavkaza in Srednje Azije,

—

odobritev klasifikacije NUTS v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (9) z nadaljnjimi spremembami in prilagoditvami,

—

razširjanje končnih rezultatov popisa prebivalstva in stanovanj za leto 2014 in izboljšanje demografske statistike z razširitvijo uporabe upravnih virov podatkov,

—

razvoj ocen za regionalne račune v skladu z metodologijo SNR 1993/ESR 1995,

—

zagotavljanje strokovne in institucionalne neodvisnosti nacionalnega statističnega urada Republike Moldavije in izvajanje prihodnje reforme javne uprave z ohranjanjem sedanjega statusa in položaja tega urada v javni upravi;

—

zagotavljanje izračuna „harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin“ v skladu s standardi EU,

—

izvajanje metodologije SNR 2008/ESR 2010 in ponovni izračun časovnih vrst za glavne makroekonomske kazalnike v skladu z odobreno metodologijo,

—

izvajanje sistema vodenja kakovosti na področju uradne statistike v skladu z evropskimi standardi.

—

harmonizacijo davčnega zakonika Republike Moldavije, kar zadeva DDV in trošarine, z ustreznimi direktivami EU v skladu z določbami Priloge VI k pridružitvenemu sporazumu,

—

nadaljnji razvoj sodelovanja z OECD in davčnimi upravami držav članic EU z izmenjavo novih izkušenj in trendov na področju obdavčenja;

—

izboljšanje in poenostavitev davčne zakonodaje,

—

sprejetje ukrepov za zagotovitev pravične in učinkovite določitve in pobiranja neposrednih davkov,

—

približanje zakonodaje Republike Moldavije, ki ureja DDV in oprostitev plačila trošarin, zakonodaji EU v skladu s Prilogo VI k pridružitvenemu sporazumu,

—

izboljšanje mednarodnega davčnega sodelovanja, da se izboljša dobro upravljanje na tem področju, in sicer z izvajanjem načel preglednosti, izmenjave podatkov in poštene davčne konkurence,

—

izboljšanje zmogljivosti davčne uprave s krepitvijo upravljanja sprememb, izvajanjem institucionalne in operativne reforme, prispevanjem k procesu povezovanja z Evropo in posodobitvijo informacijske tehnologije,

—

izboljšanje zmogljivosti davčne uprave, da se prepreči kopičenje zaostalih plačil, zagotovi učinkovito pobiranje davkov ter okrepi boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam,

—

sprejetje ukrepov za harmonizacijo politik za boj proti goljufijam in tihotapljenju trošarinskih izdelkov.

—

sprejetju ukrepov za zagotovitev preglednosti zainteresiranih strani in finančne stabilnosti zavarovalniškega trga,

—

zagotovitvi, da se bodo goljufije, ki so v letu 2014 prizadele bančni sistem Republike Moldavije, temeljito, pregledno in nepristransko preiskale, da se povrnejo neupravičeno nakazana sredstva, odgovorne osebe pa privedejo pred sodišče,

—

nadaljnjemu izboljšanju pravnega okvira z zagotavljanjem potrebnih instrumentov in ukrepov (npr. povečanja odgovornosti zainteresiranih strani, uvedbe strožjih sankcij), da se odpravijo dejavniki, ki so privedli do bančne goljufije leta 2014, in preprečijo podobne goljufive transakcije na vseh ravneh,

—

postopnemu razvoju in sprejetju okvira jamstva za vloge v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi,

—

sprejetju zakona o nebančnih kreditnih organizacijah, ki ga je pripravila nacionalna komisija za finančne trge,

—

vzpostavitvi stikov in izmenjavi informacij s finančnimi nadzorniki EU. EU bo organom Republike Moldavije zlasti zagotovila potrebno podporo pri sklenitvi sporazumov o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju finančnih storitev z ustreznimi regulativnimi in nadzornimi organi EU (npr. z Evropsko centralno banko in organi držav članic EU),

—

izmenjavi pravočasnih, relevantnih in točnih informacij o stanju veljavne zakonodaje Republike Moldavije,

—

opredelitvi področij, na katerih bi bilo treba zagotoviti usposabljanje, krepitev zmogljivosti ter strokovno znanje in izkušnje;

—

oblikovanju novega regulativnega in nadzornega okvira, ki je v skladu z mednarodno dogovorjenimi regulativnimi standardi, vključno z novim nadzornim pristopom, orodji in instrumenti,

—

vzpostavitvi celovitega okvira za izboljšanje upravljanja podjetij in upravljanja tveganja v bančnem finančnem sektorju,

—

razvoju makrobonitetnega nadzornega okvira,

—

krepitvi zmogljivosti za izvajanje nove zakonodaje v finančnem sektorju,

—

izboljšanju upravne zmogljivosti nadzornih organov v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi,

—

razvoju nacionalne zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in boja proti njemu ter financiranju terorizma, zlasti z: izvajanjem zakonodaje EU na teh področjih, okrepitvijo sodelovanja s Projektno skupino za finančno ukrepanje, Svetom Evrope, zlasti z njegovim Posebnim odborom strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja (MONEYVAL), in drugimi zadevnimi organi v državah članicah EU ter podpisom memorandumov o soglasju med finančnimi obveščevalnimi organi Republike Moldavije in držav članic EU,

—

razvoju sodelovanja med državnimi organi in organizacijami, ki so pristojni za nadzor nad izvajanjem nacionalne zakonodaje za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma.

—

izvajanje strategije za razvoj sektorja MSP za obdobje 2012–2020 in pripadajočega akcijskega načrta v skladu z novim zakonom o MSP ter popravljenim in spremenjenim časovnim načrtom države za konkurenčnost in nacionalno strategijo za privabljanje naložb in spodbujanje izvoza za obdobje 2016–2020 in pripadajočim akcijskim načrtom,

—

oblikovanje industrijske politike s poudarkom na razvoju infrastrukture in inovacijah,

—

učinkovito izvajanje programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), ki vključuje pobude, kot so na primer evropska podjetniška mreža, Erasmus za mlade podjetnike in projekti sodelovanja grozdov itd., s krepitvijo zmogljivosti zadevnih institucionalnih zainteresiranih strani in zainteresiranih strani iz zasebnega sektorja v Republiki Moldaviji,

—

izvajanje pobud za krepitev inovacijske zmogljivosti v skladu z novo pobudo EU4Inovation v okviru vzhodnega partnerstva, ki bodo olajšale oblikovanje ukrepov politike in pobud v podporo inovativnim podjetjem;

—

izvajanje časovnega načrta za posamezno državo in priporočil iz ocene pobude za mala in srednja podjetja v Evropi (Small Business Act),

—

povezavo razvoja MSP s priložnostmi, ki jih ustvarja poglobljeno in celovito območje proste trgovine, med drugim tudi prek (podpornih) mrež za podjetja (kot je evropska podjetniška mreža) in grozdov, ter dokončanje razvoja namenske politike grozdov v tem okviru,

—

okrepitev vloge poslovnih združenj in združenj MSP (vključno s sektorskimi združenji), da se izboljša dialog med javnim in zasebnim sektorjem,

—

izvajanje konceptualnega, zakonodajnega in operativnega okvira za spodbujanje razvoja industrijske proizvodnje z modernizacijo in inovacijami kot virom novih delovnih mest, tudi prek grozdov, če je to ekonomsko utemeljeno, v Republiki Moldaviji; v zvezi s tem nadaljnji razvoj in izvajanje nove industrijske politike.

—

vzpostaviti stike za krepitev razvoja konkurenčnega in trajnostnega turizma ter opredeliti ukrepe, potrebne za poglobitev sodelovanja med Republiko Moldavijo in gospodarskimi subjekti iz EU na področju turizma,

—

nadaljevati izmenjavo dobrih praks in deliti znanje, usposabljanje in izobraževanje na področju turizma.

—

izvajanje splošnega zakona o načelih subvencioniranja na področju kmetijstva in razvoja podeželja, s čimer bi se izboljšalo izvajanje politike na tem področju,

—

razvoj zmogljivosti ministrstva za kmetijstvo in prehrano na področju kmetijske statistike in ekonomske analize;

—

razvoj in izvajanje političnega, pravnega in institucionalnega okvira (vključno z zahtevami glede varnosti hrane, politiko kakovosti, ekološkim kmetovanjem in standardi trženja) na področju kmetijstva in razvoja podeželja,

—

oblikovanje, spodbujanje in izvajanje sektorskih programov za določene kmetijske podsektorje,

—

izboljšanje konkurenčnosti kmetijske proizvodnje ter diverzifikacijo gospodarskih dejavnosti na podeželju,

—

oblikovanje posodobljenega in preglednega zemljiškega katastra kot podlage za spremljanje uporabe zemljišč ter spodbujanje zemljiške reforme in komasacije kmetijskih gospodarstev, da bi se izboljšala strukturni položaj agroživilskega sektorja ter izvajanje kmetijske politike in politike za razvoj podeželja,

—

izboljšanje trajnostne rabe tal v agroživilskem sektorju,

—

izboljšanje trajnostne rabe vodnih virov v agroživilskem sektorju z uporabo novih tehnologij,

—

razvoj zmogljivosti centralnih in lokalnih uprav na področju politik razvoja podeželja,

—

okrepitev zmogljivosti plačilne agencije, da se zagotovijo preglednost, učinkovitost in predvidljivost izplačane državne pomoči,

—

zmanjšanje ranljivosti kmetijskega sektorja zaradi podnebnih tveganj.

—

krepitev neodvisnosti in upravne zmogljivosti nacionalnega regulatorja za elektronske komunikacije, da se zagotovi njegova zmožnost za sprejemanje ustreznih regulativnih ukrepov in uveljavljanje svojih odločitev in vseh veljavnih predpisov ter za spodbujanje poštene konkurence na trgih,

—

pospešitev izvajanja enotne evropske številke za klic v sili 112 v Republiki Moldaviji;

—

okrepitev digitalnega sektorja z izmenjavo informacij in izkušenj v zvezi z izvajanjem enotnega digitalnega trga; spodbujanje uskladitve zakonodaje Republike Moldavije z zakonodajo, dobrimi praksami in normami EU, med drugim na področju e-trgovanja, varstva podatkov v okviru odpornosti omrežja, opredelitve nacionalne strategije za kibernetsko varnost, krepitve zmogljivosti nacionalne skupine za odzivanje na računalniške grožnje in opredelitve nacionalnega modela za zagotavljanje širokopasovne povezave na podeželju,

—

povečanje ravni kibernetske varnosti in varstva osebnih podatkov na področju elektronskih komunikacij, da se zagotovita dostopnost in celovitost elektronskih javnih storitev ter poveča zaupanje državljanov vanje.

—

Republiki Moldaviji olajšajo dejavno sodelovanje v zdravstvenem programu EU za obdobje 2014–2020;

—

se pospešijo reforme zdravstvenega sektorja in Republiki Moldaviji zagotovi podpora pri pripravah na izvajanje pravnega reda EU na področju zdravstva, kot je navedeno v prilogah k pridružitvenemu sporazumu, zlasti v zvezi z zakonodajo na področju nadzora nad tobakom, kakovosti in varnosti snovi človeškega izvora (krvi, tkiv, organov in celic) ter nevarnosti za zdravje, tudi v skladu z mednarodnimi obveznostmi Republike Moldavije na podlagi Okvirne konvencije o nadzoru tobaka in Mednarodnega zdravstvenega pravilnika,

—

okrepijo pripravljenost, usposabljanje ter epidemiološko spremljanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, med drugim s: 1) sodelovanjem Republike Moldavije v sredozemskem programu za usposabljanje na področju intervencijske epidemiologije (MediPIET), 2) sodelovanjem z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, 3) zagotavljanjem odgovornosti države za nacionalne programe za preprečevanje in obvladovanje HIV, tuberkuloze in hepatitisa ter trajnosti teh programov ter 4) krepitvijo programov imunizacije,

—

zagotovi dostop do Protokola za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki in njegovo izvajanje,

—

okrepi nacionalno večsektorsko ukrepanje za boj proti protimikrobni odpornosti, med drugim s krepitvijo nadzora, preudarno rabo protimikrobnih snovi in obvladovanjem okužb v zdravstvenih ustanovah.

—

Izvajanje zakonika o urbanističnem načrtovanju in gradnji za obdobje 2017–2020 s pripravo in sprejetjem sekundarne zakonodaje (osnutkov zakonov in sklepov vlade) v skladu s Strategijo za Moldavijo 2020,

—

sprejetje ukrepov za pripravo načrtov za prostorsko načrtovanje na nacionalni, regionalni in okrožni ravni ter glavnih načrtov in občinskih razvojnih načrtov za spodbujanje celovite politike regionalnega razvoja.

—

nadaljnjo krepitev sodelovanja Republike Moldavije v strategiji EU za Podonavje, da bo lahko izkoristila izmenjavo izkušenj in dobrih praks s sodelujočimi regijami držav članic EU,

—

izboljšanje institucionalnih ureditev in krepitev ustrezne zmogljivosti na nacionalni/regionalni/lokalni ravni, da bo lahko sodelovala v vseh programih čezmejnega sodelovanja,

—

začetek sodelovanja v programih čezmejnega sodelovanja v okviru evropskega sosedskega instrumenta za obdobje 2014–2020 (skupnem operativnem programu Romunija/Republika Moldavija in skupnem operativnem programu za Črno morje) in nadnacionalnem programu za Podonavje; nadaljnje izvajanje programa za teritorialno sodelovanje med Republiko Moldavijo in Ukrajino v okviru vzhodnega partnerstva;

—

izvajanje strategije Republike Moldavije za regionalni razvoj za obdobje 2016–2020 v skladu z agendo Moldavija 2020 na celotnem državnem ozemlju, da bi se podprla bolj uravnotežena rast države kot celote,

—

v okviru cilja zagotavljanja trajnostne gospodarske rasti v regijah iz strategije Republike Moldavije za regionalni razvoj spodbujanje zlasti regionalne gospodarske specializacije in inovacij, podjetništva in krepitve konkurenčnega gospodarskega razvojnega potenciala urbanih središč ter spodbujanje pojma pametne specializacije v zvezi z zasnovo raziskovalnih in inovacijskih strategij,

—

okrepitev institucionalnih in operativnih zmogljivosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih institucij na področju regionalnega razvoja, vključno s prizadevanji za razvoj učinkovitega sistema upravljanja na več ravneh ter jasno delitvijo odgovornosti,

—

okrepljeno vključevanje zainteresiranih strani na regionalni in lokalni ravni ter utrjevanje partnerstva med vsemi stranmi, vključenimi v regionalni razvoj,

—

krepitev sodelovanja Republike Moldavije v strategiji EU za Podonavje, da bi ta lahko izkoristila izmenjavo izkušenj in dobrih praks s sodelujočimi regijami držav članic EU na številnih področjih, tudi tistih, ki so zajeta v pridružitvenem sporazumu.

—

spodbujati integriran pristop k pomorskim zadevam z imenovanjem nacionalne kontaktne točke in sodelovanjem pri pobudah EU, ki obsegajo celoten morski bazen, da bi se opredelila področja skupnega interesa za sodelovanje in razvoj projektov na območju Črnega morja;

—

okrepiti sodelovanje in si prizadevati za trajnosten ribolov v Črnem morju, in sicer v dvostranskih in večstranskih okvirih v skladu z Bukareško deklaracijo vseh obalnih držav, ki je bila sprejeta leta 2016, ter na podlagi ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva,

—

povečati obseg upravnega, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, da bi se okrepili spremljanje in nadzor ribolovnih dejavnosti ter trgovine z ribiškimi proizvodi in njihova sledljivost za učinkovit boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu.

—

Okrepitev neodvisnosti agencije ANRE, tudi z depolitizacijo postopka imenovanj in razrešitve direktorjev ter z določitvijo avtonomnega proračuna. Republika Moldavija bo v ta namen na pregleden in vključujoč način sprejela nov energetski zakon in izvedla vsa priporočila iz pregleda agencije ANRE, ki ga je opravil Sekretariat Energetske skupnosti,

—

nadaljnje prizadevanje za povezavo energetskega trga Republike Moldavije z energetskim trgom EU,

—

izvajanje novega zakona („tretji energetski sveženj“) o električni energiji s sprejetjem potrebnih ukrepov, predpisanih z zakonom, in sprejetjem potrebne sekundarne zakonodaje,

—

dosledno izvajanje zavez in dogovorov, ki jih je sprejela Republika Moldavija, tudi tistih, ki so navedeni med cilji finančnih programov Mednarodnega denarnega sklada, kot so poplačilo vseh stroškov zaradi preteklih carinskih odstopanj, v skladu s priporočili Sekretariata Energetske skupnosti,

—

izvajanje novega zakona („tretji energetski sveženj“) o zemeljskem plinu,

—

nadaljnje prizadevanje za odpravo nakopičenih dolgov v energetskem sektorju v skladu s priporočili Mednarodnega denarnega sklada,

—

sprejetje ukrepov za večjo odprtost trga za zemeljski plin,

—

dokončanje pravne ločitve in priprava popolne ločitve lastništva družbe Moldovatransgas ob upoštevanju sklepa ministrskega sveta energetske skupnosti o časovnem razporedu za ločevanje lastništva podjetij v sektorju zemeljskega plina,

—

izvedba časovnega načrta za izboljšanje medsebojnih povezav za električno energijo in plin med Republiko Moldavijo in Romunijo; enaki konkurenčni pogoji v smislu enakih osnovnih pravil glede dostopa do trga, infrastrukture in odprtosti, pa tudi združljivi okoljski in varnostni standardi bodo v prihodnje spodbudili obsežno trgovino z električno energijo in plinom med EU in Republiko Moldavijo,

—

dokončanje prestrukturiranja družbe Termoelectrica,

—

izboljšanje in zagotavljanje preglednosti javnih razpisov in naročil za dobavo električne energije,

—

razvoj podpornih shem, upravnih predpisov in drugih ukrepov, potrebnih za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov, na podlagi zakonodaje o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov,

—

priprava in izvajanje akcijskega načrta glede strateških zalog nafte v skladu z obveznostjo Energetske skupnosti,

—

uskladitev zakona o energetski učinkovitosti stavb in uvedba ustreznih in preglednih podpornih mehanizmov za ukrepe za energetsko učinkovitost v javnih stavbah in gospodinjstvih,

—

opredelitev in izvedba ukrepov za povečanje konkurence na trgih električne energije in zemeljskega plina ter diverzifikacija virov energije ob hkratnem zagotavljanju nediskriminacije operaterjev,

—

sprejetje ukrepov za skladnost z uredbo (uredbami) o zanesljivi oskrbi;

—

nadaljnje prizadevanje za zmanjšanje izgub pri prenosu in distribuciji v omrežjih električne energije, zemeljskega plina in ogrevanja,

—

sprejetje in izvajanje akcijskega načrta za povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni bruto porabi energije na 17 % do leta 2020,

—

sprejetje novega zakona o energetski učinkovitosti v skladu z Direktivo 2012/27/EU in nadaljnja razširitev označevanja porabe energije in drugih virov na novih proizvodih,

—

nadaljnji razvoj konkurence na trgih električne energije in zemeljskega plina, da se doseže potrebna stopnja likvidnosti, ki bi omogočila razvoj organiziranih konkurenčnih trgov,

—

opredelitev korakov in ukrepov, ki jih je treba sprejeti za postopen prehod na tržno zasnovane (konkurenčne) mehanizme oblikovanja cen, na podlagi rednega vrednotenja tržnih pogojev,

—

izboljšanje metodologije za določanje tarif, da se zagotovita preglednost in povračilo stroškov v skladu s priporočili Mednarodnega denarnega sklada in Energetske skupnosti,

—

izvedba popolne ločitve lastništva družb Moldovagas in Moldovatransgaz ter sprejetje novih tarif pri vstopu ali izstopu v sektorju zemeljskega plina,

—

opredelitev in izvajanje ukrepov za okrepitev socialne podpore in zaščito ranljivih potrošnikov,

—

dokončanje medsebojnih povezav za energijo z Romunijo (in/ali Ukrajino) in sprejetje ukrepov za povezovanje regionalnega trga; enaki konkurenčni pogoji v smislu enakih osnovnih pravil glede dostopa do trga, infrastrukture in odprtosti, pa tudi združljivi okoljski in varnostni standardi bodo v prihodnje spodbudili obsežno trgovino z električno energijo in plinom med EU in Republiko Moldavijo,

—

začetek spletne izmenjave podatkov o sevanju v okolju s pospešitvijo pristopa Republike Moldavije k Evropski radiološki platformi za izmenjavo podatkov,

—

posodobitev energetske strategije do leta 2030 v skladu z zadnjim približanjem zakonodaje in rezultati na področju medsebojnega povezovanja.

—

izvajanje programa reform in prestrukturiranja za železniški sektor,

—

okrepitev prizadevanj za izvajanje zakonodaje EU na področju letalstva, da se v celoti izkoristi sporazum o skupnem zračnem prostoru med EU in Republiko Moldavijo,

—

vzpostavitev svobodne in poštene konkurence v letalskem sektorju, zlasti vključitev klavzul o nediskriminatornem dostopu do letališča v koncesijo za letališče Kišinjev ter ponovna vzpostavitev učinkovite konkurence v sektorju zemeljske oskrbe;

—

izvajanje celovite prometne in logistične strategije za obdobje 2013–2022,

—

zagotovitev sklada za ceste ob zagotavljanju rednega financiranja za izvajanje pogodb za vzdrževanje na podlagi uspešnosti,

—

izvajanje potrebnih reform, da se lahko Republika Moldavija, takoj ko bo mogoče, črta s črnega seznama Pariškega memoranduma o soglasju,

—

razvoj infrastrukture, zlasti s pripravo in izvajanjem dodatnih projektov za razvoj razširjenega osrednjega omrežja TEN-T, kot je bilo dogovorjeno na ministrskem srečanju na dnevih TEN-T v Rotterdamu leta 2016,

—

prizadevanja, da države članice EU proučijo možnost postopnega odprtja trga cestnega prevoza na podlagi napredka, ki ga je Republika Moldavija dosegla pri prenosu ustreznega pravnega reda EU.

—

zagotoviti nadaljnje izvajanje upravnih reform institucij, pristojnih za okolje, in vzpostavitev ustrezne upravne zmogljivosti za izvajanje poglavja o okolju iz pridružitvenega sporazuma,

—

doseči napredek pri približevanju pravnemu redu na področju okolja s sprejetjem glavnega pravnega okvira v zadevnem sektorju, tj. zakonov o zaščiti zraka, kemičnih snoveh in industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja),

—

izvajati zakone o strateški presoji vplivov na okolje in ravnanju z odpadki,

—

razviti in sprejeti izvedbene mehanizme za uporabo presoje vplivov na okolje in strateške presoje vplivov na okolje, da bi se okolje kot medsektorsko vprašanje vključilo v druga ključna področja politike,

—

razviti in sprejeti nacionalne strategije, programe in načrte o zaščiti zraka, ravnanju s kemikalijami in upravljanju voda;

—

sprejeti potrebno izvedbeno zakonodajo v različnih okoljskih podsektorjih, zlasti o kakovosti voda in njihovem upravljanju, ravnanju z odpadki, ravnanju s kemikalijami, varstvu narave, kakovosti zraka in industrijskem onesnaževanju, da se izpolnijo obveznosti, opisane v pridružitvenem sporazumu,

—

okrepiti razvoj zelenega gospodarstva v Republiki Moldaviji,

—

zagotoviti nadaljnje izvajanje okoljske strategije za obdobje 2014–2023 in nacionalnih strategij za oskrbo z vodo in sanitarne storitve, ravnanje z odpadki in ohranjanje biotske raznovrstnosti,

—

pregledati zakonodajo o ravnanju z odpadki, da se prouči možnost uvedbe strožjih okoljskih določb.

—

nadalje opredeli časovni načrt za izvajanje nacionalno določenega prispevka;

—

začne izvajati Pariški sporazum o podnebnih spremembah,

—

zagotovi izvajanje strategije za prilagajanje podnebnim spremembam in njenega akcijskega načrta za obdobje do leta 2020,

—

začne izvajati strategija za razvoj z nizkimi emisijami ogljika za obdobje do leta 2030 v zvezi z načrtovanimi, nacionalno določenimi prispevki (INDC) države,

—

izboljšajo medinstitucionalno in medsektorsko usklajevanje ter vključitev prilagajanja podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic v politike in načrte na vseh ravneh,

—

zakonodaja v Republiki Moldaviji še bolj približa veljavnim aktom EU in mednarodnim instrumentom, kakor je predvideno v pridružitvenem sporazumu v skladu s prilogo XII k temu sporazumu,

—

okrepi okvir preglednosti za podnebne ukrepe v Republiki Moldaviji, zlasti z zanesljivim nacionalnim sistemom za spremljanje podnebnih politik, ukrepov in emisij toplogrednih plinov ter poročanje o njih, ki temelji na modelu EU.

—

oblikovati ureditve za okrepitev dvostranskega sodelovanja na področju civilne zaščite, da bi se Republika Moldavija približala mehanizmom Unije na področju civilne zaščite,

—

spodbujati sprejetje in izvajanje smernic EU o podpori države gostiteljice,

—

začeti dialog o političnih vidikih preprečevanja nesreč ter pripravljenosti in odziva nanje z izmenjavo dobrih praks, organizacijo skupnega usposabljanja, vajami, študijskimi obiski in delavnicami ter povzemanjem spoznanj, pridobljenih pri dejanskem posredovanju v izrednih razmerah in vajah,

—

še naprej razvijati ukrepe za preprečevanje z izobraževanjem, usposabljanjem in obveščanjem splošnega prebivalstva, zlasti mladih, o pomembnih tveganjih;

—

zagotoviti učinkovito komuniciranje 24 ur na dan, vključno z izmenjavo zgodnjih opozoril in informacij o izrednih razmerah večjega obsega, ki zadevajo EU in Republiko Moldavijo ter tretje države, v katerih katera koli od pogodbenic sodeluje pri odzivanju na nesreče,

—

olajšati medsebojno pomoč v izrednih razmerah, zlasti prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite, kot je primerno in glede na razpoložljivost zadostnih virov,

—

doseči napredek pri razvoju ocenjevanja in kartiranja tveganj nesreč na ravni države ter podpreti razvoj elektronskega atlasa regionalnega tveganja in zagotoviti njegovo učinkovito uporabo na nacionalni ravni,

—

izboljšati bazo znanja o tveganjih nesreč ter gospodarskih izgubah s krepitvijo sodelovanja v zvezi z dostopnostjo in primerljivostjo podatkov,

—

izboljšati politike preprečevanja za večje nezgode pri delu, ki vključujejo nevarne snovi, v skladu z določbami pravnega reda EU in najboljšimi praksami,

—

izboljšati sodelovanje, ki bo omogočilo zanesljivejšo civilno zaščito in sistem obvladovanja tveganja nesreč v Republiki Moldaviji na podlagi dobrih praks EU in tesnejšega sodelovanja z mehanizmom EU na področju civilne zaščite.

—

dokončno sprejetje vseh podzakonskih predpisov, kar bo omogočilo dosledno izvajanje novega zakonika o izobraževanju na vseh ravneh izobraževanja,

—

povečanje upravne zmogljivosti ministrstva za izobraževanje in podrejenih organov,

—

vzpostavitev sistema kazalnikov rezultatov, ki odražajo pomembnost rezultatov, doseženih v okviru izobraževalnega sistema,

—

izboljšanje kakovosti začetnega usposabljanja učiteljev, kakovosti postopkov zaposlovanja in povečanje privlačnosti delovnih mest v sektorju izobraževanja, tudi z višino finančnih spodbud,

—

spodbujanje sistemskega sodelovanja med izobraževalnim sistemom in zasebnim sektorjem zaradi usklajevanja s potrebami na trgu dela,

—

nadaljevanje in ustrezno financiranje reforme poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se izpolnijo cilji razvojne strategije in akcijskega načrta za poklicno izobraževanje in usposabljanje (2013–2020) in zadostijo potrebe trga dela,

—

sprejetje pravnega okvira za sektorske odbore,

—

izvajanje skupnih dejavnosti in izmenjav, ki nadalje spodbujajo vključevanje Republike Moldavije v evropski visokošolski prostor, in sicer v okviru njenega članstva v bolonjskem procesu,

—

spodbujanje akademskega sodelovanja, krepitve zmogljivosti ter mobilnosti študentov in univerzitetnega osebja prek programa Erasmus+ ter ukrepov Marie Curie za mobilnost in usposabljanje raziskovalcev,

—

polno izvajanje naslova VII zakonika o izobraževanju (Vseživljenjsko učenje) v sodelovanju z ministrstvom za delo,

—

spodbujanje vključevanja ustreznih zainteresiranih strani v vse oblike vseživljenjskega učenja za nadaljnji poklicni razvoj, da se bodo približale potrebam trga dela,

—

izvajanje nacionalne strategije razvoja mladinskega sektorja,

—

izboljšanje izmenjav in sodelovanja na področju neformalnega izobraževanja za mlade in mladinske delavce, da bi se spodbujal medkulturni dialog in podpirala civilna družba, vključno s programi EU na področju mladine.

—

zagotovitev stalne udeležbe pri preizkusih PISA,

—

nadaljevanje reform v osnovnem izobraževanju, da se izboljša kakovost izobraževanja učiteljev, posodobi učni načrt in pogosteje izvaja ocena uspešnosti,

—

zmanjšanje stopnje zgodnjega opuščanja šolanja,

—

povezovanje izobraževanja z raziskavami in inovacijami ter ekonomskim in socialnim okoljem,

—

prizadevanje za posodobitev javnih visokošolskih ustanov, zlasti z racionalizacijo mreže, da bi postale privlačnejše in konkurenčnejše, ter z večjo preglednostjo pri zaposlovanju osebja,

—

izvedbo zunanjega vrednotenja in akreditacije vseh programov za vse tri stopnje (diplomsko, podiplomsko, doktorsko) in vse visokošolske ustanove,

—

izvedbo zunanjega vrednotenja in akreditacije ponudnikov izobraževanja za odrasle,

—

povečanje vseživljenjskega učenja,

—

izvajanje in podpiranje strateškega pristopa k poklicnemu izobraževanju in usposabljanju zaradi uskladitve sistem poklicnega izobraževanja in usposabljanja Republike Moldavije s strukturami poklicnega izobraževanja in usposabljanja EU, kot bile posodobljene v okviru københavnskega procesa in njegovih instrumentov,

—

nadaljnjo krepitev sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja z doslednim izvajanjem akcijskega načrta za strategijo razvoja poklicnega izobraževanja in usposabljanja (2013–2020).

—

sprejeti nove spremembe zakonodaje na področju raziskav na podlagi nedavno opravljenega pregleda raziskovalnega sistema Republike Moldavije, ki se je izvedel prek mehanizma za pomoč politikam in je v skladu z novim zakonikom o izobraževanju,

—

vzpostaviti nove strukture, ki bodo prevzele vlogo usklajevanja raziskav in inovacij na ravni države;

—

olajšati vključevanje Republike Moldavije v evropski raziskovalni prostor (ERP),

—

okrepiti sodelovanje Republike Moldavije v dejavnostih programa Obzorje 2020,

—

napredovati pri izvajanju strategije za raziskave in razvoj do leta 2020, akcijskega načrta in inovacijske strategije za obdobje 2013–2020 z naslovom Inovacije za konkurenčnost ter priporočil iz medsebojnega strokovnega pregleda v okviru mehanizma za podporo politikam programa Obzorje 2020,

—

okrepiti človeške, materialne in institucionalne vire, da bi se izboljšale raziskovalne in inovacijske zmogljivosti,

—

integrirati agendo za odprto znanost.

—

spodbujati izvajanje Konvencije Unesca iz leta 2005 o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja,

—

spodbujati sodelovanje avdiovizualnih izvajalcev in izvajalcev s področja kulture iz Republike Moldavije v programih EU, zlasti programu Ustvarjalna Evropa;

—

sodelovati pri razvoju vključujoče kulturne politike v Republiki Moldaviji ter ohranjanju in spodbujanju kulturne in naravne dediščine,

—

okrepiti zmogljivosti za razvoj kulturnega podjetništva v kulturnem in ustvarjalnem sektorju (vključno s kulturno dediščino) in za zagotavljanje kulturnih storitev.

—

krepitvi zmogljivosti in neodvisnosti regulativnih organov/teles, pristojnih za medije, ter zlasti prizadevanju za popolno neodvisnost avdiovizualnega koordinacijskega sveta,

—

spremembi zakonodaje, da se zagotovi, da se javna finančna pomoč za medije dodeli na podlagi strogih, objektivnih meril, ki se enako uporabljajo za vse javne medije in radiotelevizije,

—

možnostih za sodelovanje v izbranih programih EU in dejavnostih agencij EU, ki se osredotočajo na države evropske sosedske politike, pri čemer se bodo te možnosti preučile v sodelovanju z Evropsko komisijo,

—

oblikovanju novega zakona o oglaševanju v skladu z novim zakonikom o avdiovizualnih storitvah, ki bo kmalu sprejet, in evropskimi standardi, da se v zadevnem sektorju vzpostavi učinkovita konkurenca.

—

obravnavi koncentracije lastništva medijev v skladu z dobrimi praksami EU,

—

prizadevanjih za sprejetje avdiovizualne zakonodaje v skladu z evropskimi standardi; izmenjavi mnenj o avdiovizualni politiki in veljavnih mednarodnih standardih; sodelovanju v boju proti rasizmu in ksenofobiji v avdiovizualnem in medijskem prostoru.

—

Zagotovitev ustrezno obrazloženega obveščanja o priložnostih in posledicah Pridružitvenega sporazuma EU-Republika Moldavija s poudarkom na poglobljenem in celovitem območju proste trgovine;