23.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 315/11


RESOLUCIJA (1)

o izzivih, morebitnem in novem sodelovanju za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije v okviru vzhodnega partnerstva

(2015/C 315/03)

PARLAMENTARNA SKUPŠČINA EURONEST –

ob upoštevanju ustanovnega akta parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. maja 2011,

ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva z dne 28. in 29. novembra 2013 v Vilni,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike za leto 2030,

ob upoštevanju odločitev s konference Združenih narodov o podnebnih spremembah od 11. do 22. novembra 2013 v Varšavi,

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do 2030 (2),

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o sedanjih izzivih in priložnostih za energijo iz obnovljivih virov na notranjem evropskem energetskem trgu (3),

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2013 o energetskem načrtu za leto 2050, prihodnosti z energijo (4),

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2012 o sodelovanju na področju energetske politike s partnerji zunaj naših meja: strateški pristop k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo (5),

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 26. novembra 2014 o konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Limi, ki poziva k zavezujočemu cilju 40 % stroškovne učinkovitosti prihranka energije za izboljšanje energetske učinkovitosti (6),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2014 z naslovom Energijska učinkovitost in njen prispevek k energetski varnosti ter okviru podnebne in energetske politike za leto 2030 (COM(2014) 520),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (COM(2014) 15),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011) 112),

ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti,

ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES,

ob upoštevanju strateških dokumentov Armenije, Azerbajdžana, Belorusije, Gruzije, Moldavije in Ukrajine o energiji za obdobji do 2020 in 2030,

ob upoštevanju glavnih ciljev za leta 2014–2017 in delovnega programa za vzhodno partnerstvo: platforma 3 – energetska varnost,

ob upoštevanju vzpostavitve vzhodnoevropskega partnerstva za energetsko učinkovitost in okolje leta 2009,

ob upoštevanju letnega poročila za leto 2013 o dejavnostih Energetske skupnosti, namenjenega Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom, ter letnega poročila z dne 24. septembra 2014 o dejavnostih Energetske skupnosti v letu 2014,

A.

ker svetovno povpraševanje po energiji nenehno narašča s podobno hitrostjo kot naraščanje prebivalstva, človekovo delovanje in razvoj tehnologije, kar povzroča vedno večje svetovno tekmovanje za vire fosilnih goriv in postavlja na kocko oskrbo z energijo za najšibkejša gospodarstva;

B.

ker se pojavlja zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb, vse večjega povpraševanja po energiji in negotovosti svetovnih trgov za nafto in zemeljski plin, zaradi česar so tako države proizvajalke kot porabnice začele razmišljati o pripravi vzajemno koristnih strategij za preoblikovanje energetskih sektorjev v nizkoemisijske, iskanje novega ravnovesja med različnimi viri energije, zagotavljanje zanesljive in varne oskrbe in omejevanje porabe energije;

C.

ker se pričakuje, da bo poraba energije v vzhodnoevropski regiji naraščala hitreje od povprečja EU, to pa zaradi splošnega trenda, ki bo spremljal gospodarski in socialni razvoj te regije; ker vzhodnoevropske partnerske države porabljajo trikrat več energije kot povprečna država članica EU, njihov neizkoriščeni potencial za energetsko učinkovitost pa je še vedno ogromen;

D.

ker je zato v interesu gospodarstva, socialnih razmer in okolja tako EU kot vzhodnoevropskih partnerskih držav, da zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida, ki nastajajo zaradi uporabe fosilnih goriv, razvijemo alternativne in stroškovno učinkovite vire energije in povečamo energetsko učinkovitost;

E.

ker se je razprava o regionalni energetski politiki v okviru vzhodnega partnerstva v zadnjih letih okrepila in zajema tudi zbliževanje energetskih trgov, diverzifikacijo oskrbe z energijo in tranzitnih poti ter razvoj trajnostnih virov energije in infrastrukture skupnega in regionalnega pomena;

F.

ker je konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah v Varšavi novembra 2013 naznanila pomemben korak naprej, da bi leta 2015 dosegli nov univerzalni podnebni sporazum, ki bo temeljil predvsem na politikah in ukrepih za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida iz energetskih sistemov;

G.

ker bi ukrepi za varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost skupaj s povečano uporabo obnovljivih virov prispevali tudi k zmanjšanju mnogih oblik energetske odvisnosti, vključno z odvisnostjo od finančnih sredstev, tehnologije in goriva v jedrskem in fosilnem sektorju, nakupa in lastništva nad strateško energetsko infrastrukturo in naložb nezanesljivih tretjih oseb v energetske projekte v EU in vzhodnoevropskih partnerskih državah;

H.

ker lahko povečanje deleža obnovljivih virov privede do znatnih prihrankov pri stroških, kar je v zadnjih letih razvidno iz računa EU za uvoženo energijo (zmanjšanje stroškov za 30 milijard EUR v letu 2012);

I.

ker slabo stanje stanovanjskega sektorja in infrastrukture za prenos in distribucijo energije, ki je zapuščina od preteklosti, postavlja pomembne izzive za energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo v mnogih državah EU in vzhodnoevropskih partnerskih državah;

J.

ker je EU sprejela okvir podnebne in energetske politike za leto 2030 ter postavila niz ciljev, in sicer želi emisije toplogrednih plinov zmanjšati za 40 % v primerjavi z letom 1990, delež porabljene energije iz obnovljivih virov v EU povečati za 27 % in energetsko učinkovitost izboljšati za vsaj 27 % v primerjavi z napovedmi za leto 2030;

K.

ker so vse države članice EU odgovorne za polno izvajanje sedanjega kot tudi drugega podnebnega in energetskega svežnja ter nadaljnje zakonodaje EU na področju energetske učinkovitosti, isto pa glede prenesene zakonodaje velja za vzhodnoevropske partnerske države; ker lahko nepravilen in nepravočasen prenos ogrozi varnost posameznih držav članic EU ali celotne EU in njenih vzhodnoevropskih partnerskih držav;

L.

ker je EU leta 2009 sprejela direktivo o energiji iz obnovljivih virov, v kateri določa zavezujoče nacionalne cilje, ki jih morajo države članice doseči s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije; ker je leta 2012 nadalje sprejela direktivo o energetski učinkovitosti, zaradi katere morajo države članice izvajati zavezujoče ukrepe za varčevanje z energijo, posebno obveznosti za prenovo 3 % vladnih zgradb letno in za energetska podjetja, da znižajo porabo energije na ravni potrošnika;

M.

ker vzhodnoevropske partnerske države sodelujejo v sprejemanju in izvajanju političnega in pravnega okvira za obnovljive vire in energetsko učinkovitost, tudi z nekaterimi pogodbenimi razmerji iz pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti; ker je njihovo prizadevanje ovirano zaradi nezadostnega spremljanja in tehničnih zmogljivosti ter pomanjkanja naložb in instrumentov za njihovo izvajanje;

N.

ker so se Armenija, Gruzija in Moldavija leta 2013 pridružile vzhodnoevropskemu partnerstvu za energetsko učinkovitost in okolje, ki je bilo najprej vzpostavljeno z Ukrajino in naj bi spodbujalo energetsko učinkovitost in okoljske naložbe v državah vzhodnega partnerstva;

O.

ker kljub negativnemu vplivu, ki ga je imela svetovna gospodarska kriza na naložbe v varčevanje z energijo in obnovljive vire energije, mednarodne finančne institucije še vedno igrajo pomembno vlogo, saj uporabljajo finančni vzvod za nacionalne sklade in posojila za naložbe v trajnostno rabo energije in razvoj obnovljivih virov energije;

P.

ker morajo EU in vzhodnoevropske partnerske države upoštevati splošno konkurenčnost svojih gospodarstev in energijskih sektorjev, ko bodo pripravljale primerne politike za nalaganje obveznosti za energetsko učinkovitost v industrijskih sektorjih, razvijale obnovljive vire energije in jih vključevale v nacionalne energijske mešanice;

Q.

ker sta se Ukrajina in Moldavija leta 2011 pridružili Energetski skupnosti in tako morali med drugim prenesti direktivo o energetski učinkovitosti stavb (do 30. septembra 2012), direktivo o energetskem označevanju (do konca leta 2011), direktivo o energetskih storitvah (do konca leta 2011) in direktivo o obnovljivih virih energije (do konca leta 2013); ker se Gruzija pogaja, da bi v letu 2015 postala polnopravna članica Energetske skupnosti –

Doseganje napredka in rezultatov na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti

1.

se strinja z udeleženci vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva v Vilni o strateškem pomenu in nujnosti tesnejšega sodelovanja na področjih okolja in podnebnih sprememb kot prednostnih področjih za ukrepanje; pozdravlja sodelovanje udeležencev vrhunskega srečanja pri oblikovanju novega univerzalnega podnebnega sporazuma, ki bo leta 2015 sprejet na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Parizu; poudarja, da je krepitev dvo- in večstranskega sodelovanja v okviru vzhodnega partnerstva na področju energije v skupnem interesu za uresničevanje ciljev podnebne politike;

2.

pozdravlja napredek, ki je bil dosežen na vrhunskem srečanju v Vilni, in poziva udeležence vrhunskega srečanja, ki bo maja 2015 potekal v Rigi, naj v okviru vzhodnega partnerstva sprejmejo nadaljnje korake glede sodelovanja na področju energetike; obžaluje, da je Ruska federacija v posebnih primerih dvostransko trgovino z energijo uporabila kot instrument političnega pritiska; poudarja, da je treba za nadaljnji razvoj sodelovanja med EU in partnerskimi državami okrepiti medsebojno energetsko varnost in zagotoviti, da bodo države postale bolj neodvisne in odporne na zunanje pritiske;

3.

poudarja, da je treba doseganje napredka pri razvoju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti obravnavati kot pomembno politično prednostno nalogo za prehod na nizkoogljične energetske sisteme, zmanjšanje tveganj, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in spodbujanje varne, trajnostne in cenovno dostopne energije v korist našim gospodarstvom in državljanom;

4.

poudarja, da obstoječa zastarela infrastruktura, „manjkajoče povezave“ in večji delež obnovljivih virov v proizvodnji energije in njena potrošnja kažejo na potrebo po obsežnih naložbah v razvoj ustrezne infrastrukture za prenos in shranjevanje električne energije; poziva EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj okrepijo regionalno sodelovanje in spodbujajo posodabljanje energetskih omrežij, zlasti z razvojem in spodbujanjem „pametnih omrežij“ ter izgradnjo novih povezovalnih vodov in čezmejne infrastrukture; poudarja, da morajo te naložbe dopolnjevati ukrepi za spreminjanje vedenja potrošnikov, varčevanje z energijo in močno podporo potrošnikom, pri čemer opozarja na koristi prehoda od fosilnih goriv na obnovljive vire energije, še posebej v sektorju ogrevanja; poudarja tudi, da je treba v podporo delovanja pametnega omrežja razviti hrbtenično internetno omrežje, poleg tega pa zagotoviti kibernetsko varnost kritične infrastrukture;

5.

ugotavlja, da so nekateri obnovljivi viri energije nestalne narave, in v zvezi s tem meni, da bolj razširjena kot so električna omrežja, tem bolj geografsko oddaljene vire energije je mogoče izkoriščati, s čimer se lahko doseže ravnovesje glede proizvodnje energije iz obnovljivih virov ali pomanjkanja zmogljivosti za proizvodnjo energije iz teh virov;

6.

poudarja pomen energetske učinkovitosti stavb in prenove energetsko neučinkovitih stavb v partnerstvu z EU, da bi čim bolj povečali njihovo energetsko učinkovitost;

7.

meni, da bi moral biti razvoj obnovljivih virov energije povezan s podpiranjem zmogljivosti za skladiščenje električne energije in prilagodljivih rezervnih zmogljivosti, in poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za energetsko učinkovitost, da se v obdobjih največjega povpraševanja po električni energiji zagotovi oskrba z njo; poziva EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj podprejo in olajšajo sklepanje novih partnerstev, ki bodo zagotovila prenos tehnologij na področju upravljanja odjema in pametnih omrežij ter tehnologij shranjevanja; poziva k boljšemu sodelovanju med EU in njenimi partnerskimi državami pri skupnih prizadevanjih za boj proti vsem vrstam napadov na kritično infrastrukturo;

8.

izpostavlja težave, povezane z uplinjanjem, s katerimi se soočajo podeželske skupnosti v vzhodnoevropskih partnerskih državah, saj so te skupnosti še vedno odvisne od naravnih virov, pridobljenih iz gozdov, zaradi česar je prišlo do obsežnega krčenja in degradacije gozdov, kar je krivo za približno petino vseh emisij, ki jih povzroča človek;

9.

priporoča, naj EU in vzhodnoevropske partnerske države spodbujajo in preizkušajo lokalno in decentralizirano proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter distribucijska omrežja, ki bi ustvarila bolj prilagodljiv, uravnotežen in demokratičen energetski sistem, izboljšala energetsko varnost, zagotovila poslovne priložnosti in pokrila potrebe lokalnih skupnosti in trgov;

10.

poziva države članice EU in partnerske države, naj si na področju alternativnih virov energije v večji meri prizadevajo za sodelovanje z zasebnimi vlagatelji pri pridobivanju plina iz skrilavca, ki je bogat z organskimi spojinami, kar bo pomenilo veliko prednost za države, ki so odvisne od uvoza energije, saj se bodo lahko bolje upirale zunanjim političnim pritiskom;

11.

poudarja, da potencial prihrankov energije zadeva vse gospodarske sektorje, vključno z industrijo, kmetijstvom, stavbnim sektorjem (zlasti ob upoštevanju visoke stopnje energetske neučinkovitosti stanovanjskih zgradb), prevozom in storitvami; meni, da mora napredek pri energetski učinkovitosti temeljiti na odločitvah v zvezi z učinkovitim izvajanjem ukrepov, ki jih je premišljeno izoblikovala zapletena veriga deležnikov, od oblikovalcev politik in proizvajalcev energije do posameznih potrošnikov;

12.

poudarja, da naj bi prehod na energetsko učinkovitejše gospodarstvo pospešil tudi širjenje inovativnih tehnoloških rešitev in izboljšal konkurenčnost industrije, obenem pa spodbudil gospodarsko rast in ustvaril visokokakovostna delovna mesta v več sektorjih, povezanih z energetsko učinkovitostjo;

13.

poudarja, da bi morale politike za energetsko učinkovitost temeljiti na podrobnih analizah rabe energije, trgov in tehnologij ter opredelitvah sektorjev in priložnosti, kjer bi lahko z ukrepi dosegli največje izboljšave; v zvezi s tem poziva države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj oblikujejo politike za energetsko učinkovitost, ki bodo usmerjene predvsem v odpravo ovir za naložbe v energetsko učinkovitost, v postopno določanje in izvajanje standardov učinkovitosti v vseh energetsko intenzivnih sektorjih, vključno z industrijo, v zviševanje davkov na najbolj energetsko neučinkovite izdelke in opremo, za katere obstajajo manj energijsko potratne alternative, in v ustvarjanje modelov financiranja, ki bodo dostopni zasebnim gospodinjstvom;

14.

poudarja pomen dokončanja projektov daljinskega ogrevanja v vzhodnoevropskih partnerskih državah in zagotavljanja, da je pri zasnovi vsakega projekta obnove ali gradnje energetska učinkovitost prednostna naloga;

Zagotavljanje ustreznih okvirnih pogojev za trajnostni razvoj na področju energije iz obnovljivih virov in spodbujanje energetske učinkovitosti

15.

podpira cilje za krepitev ozaveščenosti javnosti o energiji iz obnovljivih virov v vzhodnoevropskih partnerskih državah in ugotavlja, da poslovni skupnosti v teh državah trenutno primanjkuje znanja na področju proizvodnje energije iz obnovljivih virov in sredstev za sodelovanje v naložbenih projektih; poudarja vlogo mednarodnih finančnih institucij pri financiranju nacionalnih skladov in posojil za naložbe v trajnostno rabo energije in razvoj obnovljivih virov energije;

16.

podpira cilje delovnega programa platforme vzhodnega partnerstva o energetski varnosti za obdobje 2014–2017, zlasti okrepljeno sodelovanje pri izvajanju zakonodaje na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in spodbujanja naložb;

17.

poudarja, da so regulativni okviri za obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost zelo pomembni, saj upravna dovoljenja v precejšnji meri vplivajo na naložbene odločitve na teh področjih; priporoča, da vlade držav članic EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav pri oblikovanju pravnih, finančnih in regulativnih okvirov zagotovijo preglednost, skladnost in kontinuiteto, da bi okrepile zaupanje vlagateljev in si izmenjale zakonodajno strokovno znanje ter primere dobre prakse; poudarja, da bi morala biti Komisija previdna in zagotoviti, da energetske naložbe in politične odločitve v državah članicah EU ne bodo ogrozile energetske varnosti v drugih državah članicah ali vzhodnoevropskih partnerskih državah;

18.

poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o energetski učinkovitosti in sisteme obveznosti energetske učinkovitosti podaljša na obdobje po letu 2020 ter naj Energetski skupnosti v dokončno sprejetje predloži revidirano direktivo s cilji za leto 2030;

19.

podpira približevanje vzhodnoevropskih partnerskih držav k zakonodaji in standardom EU na področju energije iz obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, zlasti v okviru Energetske skupnosti, kot tudi izvajanje s tem povezanih nacionalnih strategij in akcijskih načrtov; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da zakonodaja tudi tujim vlagateljem omogoča dostop do domačih trgov z energijo iz obnovljivih virov ter poenostavi trgovanje z energijo med nacionalnimi in lokalnimi udeleženci; poudarja, da bi bilo treba domače in tuje vlagatelje enako obravnavati pri dostopu do trgov z energijo iz obnovljivih virov; pričakuje zakonodajne predloge za nadaljnjo rast na področju domačih obnovljivih virov energije in proizvodnje energije iz njih po letu 2020; pozdravlja dejstvo, da so si vzhodnoevropske partnerske države, ki so sprejele nacionalne programe za energetsko učinkovitost, zastavile količinsko opredeljene cilje, zlasti kar zadeva zmanjšanje energetske intenzivnosti, znižanje emisij ogljikovega dioksida ter toplotne izgube v stanovanjskem sektorju; poudarja, da bi bilo treba cilje energetske učinkovitosti, ki niso bili doseženi, redno revidirati in oblikovati nove strategije, s katerimi bodo ti cilji tako v EU kot v partnerskih državah zagotovo doseženi;

20.

meni, da so za učinkovito izgradnjo zmogljivosti, temelječih na obnovljivih virih energije, potrebni bolj povezani podporni sistemi za to energijo, zlasti za inovativne tehnologijah v sektorjih sončne in vetrne energije ter energije iz biomase, vendar ti sistemi ne bi smeli voditi do prekomernih subvencij, poleg tega bi jih bilo treba postopoma opustiti, ko bodo te tehnologije dovolj razvite;

21.

poudarja vlogo, ki jo lahko ima prometni sektor pri zmanjševanju emisij, če se cilji glede obnovljivih virov energije vključijo v delovne programe na področju javnega prometa;

22.

poziva EU in vzhodnoevropske partnerske države, naj vzpostavijo nove modele financiranja za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in prihranke energije, ki bodo manj temeljili na javnem financiranju in bolj na zasebnem;

23.

poziva k izvajanju študij ocene porabe energije za posamezne države, da bi oblikovali strategijo za optimizacijo naložb in s tem povečali učinkovitost ter na dolgi rok zmanjšali stroške in odvisnost od uvoza; spodbuja večje javne in zasebne naložbe v prenovo neučinkovitih stanovanjskih zgradb v EU in partnerskih državah;

24.

opozarja na svoje priporočilo, naj si države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države prizadevajo za prednostno obravnavo trgovine z energijo iz obnovljivih virov, tj. v skladu z mehanizmi in pogoji, ki so opredeljeni v Direktivi 2009/28/ES;

25.

pozdravlja dejstvo, da je v okviru prenesene direktive o obnovljivih virih energije Ukrajina skoraj podvojila delež obnovljivih virov energije pri končni porabi, s 2,99 % v letu 2012 na 3,96 % v letu 2013;

Spodbujanje skupnih pristopov pri oblikovanju politik in krepitvi večstranskega sodelovanja na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v okviru vzhodnega partnerstva

26.

poudarja, da morajo države članice ob upoštevanju strukture domačih energetskih trgov same izbrati ustrezne strategije, čeprav so bili cilji glede energetske politike zastavljeni in usklajeni na ravni EU; priporoča, naj države članice EU in vzhodnoevropske partnerske države nadaljujejo dialog in sodelovanje pri raziskavah ter oblikovanju politik v zvezi z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo, obenem pa se naj spopadajo s problemom energetske revščine, s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih z nizkimi dohodki, ki si sama ne morejo privoščiti naložb v energetsko učinkovitost in prenovitvene projekte in bi jih zato naraščajoče cene energije najbolj prizadele; države članice naj tem gospodinjstvom zagotovijo informacije in prilagojene mehanizme financiranja, ki jim bodo omogočili zmanjšanje porabe energije, diverzifikacijo virov energije in doseganje energetske neodvisnosti na ravni gospodinjstva;

27.

poudarja interes za oblikovanje odprtega in integriranega energetskega trga med EU in vzhodnoevropskimi partnerji, ki bi lahko z zagotavljanjem več priložnosti za trgovino in naložbe spodbudil razvoj obnovljivih virov energije; priporoča, naj EU in vzhodnoevropske partnerske države v okviru novih sporazumov sodelujejo pri razvoju regionalne trgovine z električno energijo iz obnovljivih virov energije;

28.

pozdravlja namero Komisije, da bo oblikovala smernice za trgovanje z obnovljivimi viri energije na evropski ravni, in priporoča, naj se v celoti upošteva potencial trgovine med EU in vzhodnoevropskimi partnerskimi državami;

29.

pozdravlja podporo programa INOGATE vzhodnoevropskim partnerskim državam, vključno s pobudo za varčevanje z energijo v stavbnem sektorju (ESIB); meni, da bi bilo treba ta program v prihodnje izvajati v bolj prilagojeni obliki za vsako partnersko državo, na podlagi pogodbenih sporazumov ter zavez za politične spremembe;

30.

pozdravlja rezultate pobude konvencije županov EU, ki je združila mestne svete v prizadevanju za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida z ukrepi na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije; poziva EU, naj okrepi to pobudo in jo priporoči več občinam, zlasti v vzhodnoevropskih partnerskih državah; priporoča, naj pobuda vključuje nadaljnja prizadevanja za spodbujanje načel energetske učinkovitosti in spreminjanja miselnosti potrošnikov, zlasti prek kampanj za ozaveščanje;

31.

priznava pomen vzhodnoevropskega partnerstva za energetsko učinkovitost in okolje (E5P), pri katerem gre za sklad z več donatorji, s katerim upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj, namenjen pa je spodbujanju naložb v energetsko učinkovitost in zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida v vzhodnoevropskih partnerskih državah; pozdravlja odločitev Armenije, Gruzije in Moldavije, da se oktobra 2013 pridružijo dejavnostim sklada E5P kot plačnice in prejemnice, in ugotavlja, da ta sklad od leta 2009 uspešno deluje v Ukrajini; spodbuja Azerbajdžan in Belorusijo, naj pristopita k temu skladu in se pridružita njegovi skupnosti donatorjev, s čimer bosta okrepili prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti;

32.

poziva EU, naj bolj učinkovito uporablja Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo in naj sofinancira naložbe v ukrepe za energetsko učinkovitost ter projekte obnovljivih virov energije, pri čemer naj med drugim gradi na izkušnjah, ki jih je pridobila pri izvajanju projektov energetske učinkovitosti v naložbenem okviru za zahodni Balkan;

33.

poudarja potrebo po razvoju izobraževanja na akademskih področjih, povezanih z obnovljivimi viri energije in energetsko učinkovitostjo, saj pomembno usmerjajo inovacije; priporoča, naj EU razvije podporne programe v okviru evropskega instrumenta sosedstva za obdobje 2014–2020, da bodo lahko univerze in tehnične šole v EU in vzhodnoevropskih partnerskih državah začele tesneje sodelovati in si izmenjavati dodiplomske in doktorske študente na področju energetskega inženiringa in gospodarstva;

34.

pozdravlja prednostne naloge evropskega programa Inteligentna energija – Evropa in okvirnega programa za raziskave in inovacije (Obzorje 2020); poziva EU, naj program Inteligentna energija – Evropa odpre za vzhodnoevropske partnerske države in sprejme ukrepe, ki bodo tem državam olajšali sodelovanje, kar bo omogočilo izmenjavo zgledov dobre prakse in razvoj novih tehnologij ter bo spodbudilo inovacije na področju obnovljivih virov energije ter energetske učinkovitosti;

35.

naroči svojima sopredsednikoma, naj to resolucijo posredujeta predsednikom Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic EU in vzhodnoevropskih partnerskih držav.


(1)  Sprejeta 17. marca 2015 v Erevanu v Armeniji.

(2)  Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094

(3)  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0201

(4)  Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0088

(5)  Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0238

(6)  Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0063