23.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 315/7

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012,

—

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta o pregledu evropske sosedske politike in njeni vzhodni dimenziji in o Republiki Armeniji, Republiki Azerbajdžanu, Republiki Belorusiji, Gruziji, Republiki Moldaviji in Ukrajini,

—

ob upoštevanju skupne deklaracije vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva (Vilna, 28. in 29. november 2013) – Vzhodno partnerstvo: pot naprej,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „EU in sosednje regije: prenovljeni pristop k prometnemu sodelovanju“ (COM(2011) 415) in sosedski prometni načrt EU, ki ga je pripravila Komisija in zajema letalski sektor, pomorski promet in promet po celinskih plovnih poteh, cestni in železniški promet ter infrastrukturne povezave,

—

ob upoštevanju skupne izjave ministrov držav članic EU in držav vzhodnega partnerstva, pristojnih za promet, ter predstavnikov Komisije o prihodnosti prometnega sodelovanja v vzhodnem partnerstvu

—

ob upoštevanju sklepov Sveta o prometnem sodelovanju s sosednjimi regijami EU s 3116. srečanja Sveta za promet, telekomunikacije in energijo,

—

ob upoštevanju bele knjige Komisije iz leta 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“,

—

ob upoštevanju seznama prednostnih infrastrukturnih projektov na regionalnem prometnem omrežju vzhodnega partnerstva, sprejetega na srečanju prometnih ministrov EU in držav vzhodnega partnerstva, ki je potekalo 9. oktobra 2013 v Luxembourgu,

—

ob upoštevanju podpisa pridružitvenih sporazumov med EU in Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo,

—

ob upoštevanju učinkovitosti morske in rečne plovbe kot sistemov za prevoz blaga, povezovanje ljudi in razvoj boljšega povezovanja trgov –

1.

poudarja, da je promet nadvse pomemben za blaginjo v Evropi, saj omogoča učinkovito distribucijo blaga in svobodno potovanje državljanov; želi spomniti, da je EU glavna politična in gospodarska partnerica držav vzhodnega partnerstva in da bi lahko tesnejše sodelovanje v prometnem sektorju zelo pripomoglo k temu, da bi te države postale gospodarsko močnejše in politično stabilnejše; poudarja, da boljše prometno sodelovanje, katerega cilj je zmanjšati čas in sredstva, ki jih je treba nameniti za prevoz blaga, prometne storitve in prevoz potnikov, neposredno koristi državljanom in podjetjem v EU in sosednjih regijah ter da lahko tesnejše povezovanje trgov prispeva tudi k odprtju novih tržnih možnosti za podjetja v EU in njenih sosednjih regijah;

2.

meni, da je mogoče z izboljšanjem prometne infrastrukture in tesnejšim povezovanjem trgov doseči boljše prometne povezave in tako zagotoviti neovirano potovanje potnikov ter učinkovit in zanesljiv prevoz blaga, ob upoštevanju posebnega geografskega položaja držav vzhodnega partnerstva; v zvezi s tem upa, da bosta prometna politika v državah vzhodnega partnerstva in strategija Evropa 2020 vidneje povezani;

3.

poudarja, da je tesnejše sodelovanje med prometnimi trgi EU in držav vzhodnega partnerstva odvisno od volje in pripravljenosti vsake posamezne države v zvezi s tem ter od napredka pri uveljavljanju enakovrednih standardov na področju varnosti, zaščite, okolja in socialnih zadev v sosednjih državah, kot veljajo v EU; poziva EU, naj zagotovi vso potrebno tehnično podporo in svetovanje in naj se ne zateka k protekcionizmu;

4.

poudarja, da še vedno obstajajo precejšnje razlike med prometno infrastrukturo na vzhodu in zahodu Evrope, ki jih je treba odpraviti, in da mora biti prometna infrastruktura na evropski celina bolj homogena;

5.

opozarja, da so glavni problem prometni zastoji, zlasti v cestnem in letalskem prometu; poudarja, da je treba odpraviti številna ozka grla v evropskem prometu, da bi zadostili potrebam državljanov po potovanju in gospodarskim potrebam po prevozu blaga in opravljanju storitev, pri čemer pa je seveda treba upoštevati omejitve glede virov in okolja;

6.

je seznanjen s sprejetjem smernic TEN-T, ki oblikujejo osrednje in celovito omrežje evropske strateške infrastrukture v vzhodnem in zahodnem delu Evropske unije ter torej enotni evropski prometni prostor; poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnost povezave osrednjega omrežja TEN-T s prometnim omrežjem v državah vzhodnega partnerstva;

7.

poziva Komisijo, naj skupaj z vladami vzhodnega partnerstva pripravi in objavi skupno študijo ocene prometne infrastrukture, vozlišč in povezav v skupnem interesu, ki bi lahko bila celovita podlaga za prihodnje skupne projekte;

8.

je seznanjen z vse večjim pritiskom na javne vire za financiranje infrastrukture; poudarja, da je za financiranje in določanje cen potreben nov pristop na podlagi javnega in zasebnega partnerstva, ki bo lokalnim skupnostim omogočal vzpostavljanje partnerstev z zainteresiranimi zasebnimi akterji in vladnimi agencijami ter uporabo mednarodnih skladov za ustvarjanje prometnih sredstev, kar bo koristilo vsem sodelujočim stranem; poziva države članice EU in države vzhodnega partnerstva, naj si izmenjajo najboljše izkušnje in okrepijo sodelovanje na tem področju;

9.

priznava, da je treba v državah vzhodnega partnerstva naložbeno okolje še izboljšati, da bi iz držav članic EU pritegnili naložbe v sektor cestnega, železniškega, pomorskega in letalskega prometa, s katerimi bi podprli razvoj ustrezne infrastrukture, povezovanje držav vzhodnega partnerstva in držav članic EU, sprejetje standardov EU in razvoj zmogljivost v državah vzhodnega partnerstva;

10.

poziva Komisijo in vlade držav vzhodnega partnerstva, naj v prihodnje trgovinske sporazume vključijo načelo olajšanja prometa;

11.

poudarja, da bi morale reforme prometnega sektorja v državah vzhodnega partnerstva zagotoviti večjo skladnost s standardi EU; meni, da bi se morala pogajanja za sporazume o zračnem prevozu med EU in državami vzhodnega partnerstva s tistimi državami, s katerimi so se že začela, zaključiti in v zvezi s tem upa, da se bodo kmalu začela pogajanja še z drugimi državami tega partnerstva; meni, da bi bilo treba z reformo politike povečati pomorsko varnost in zaščito ter uvesti izboljšave v zvezi z zastavami v skladu s Pariškim memorandumom o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, ter da bi morale biti partnerske države zmožne dokazati, da so izboljšale varnost v cestnem prometu in da sprejemajo konkretne ukrepe za izboljšanje interoperabilnosti železniškega sistema s sistemom EU; meni, da bi bilo treba izboljšati prometne povezave z EU z boljšim načrtovanjem omrežij in delom na prednostnih infrastrukturnih projektih, ki omogočajo povezovanje partnerskih držav z vseevropskim prometnim omrežjem; spodbuja partnerske države, naj obnovijo obstoječe ceste in zgradijo nove;

12.

ugotavlja, da so znotraj ozemlja vzhodnega partnerstva zaprte meje in da imajo države, ki nimajo neposrednega dostopa do morja, komunikacijske težave, ter v zvezi s tem poziva EU, naj z izvajanjem konkretnih projektov prispeva k bolj odprtim in dostopnim načinom komuniciranja;

13.

poudarja, da bi bilo treba tudi enotno evropsko nebo, ki se trenutno vzpostavlja, razširiti in vanj vključiti sosede EU – minimalni predpogoj za to je priznavanje prava EU in načela EU o določitvi; poudarja, da je cilj enotnega evropskega neba izboljšati varnost in zmanjšati zamude, stroške in emisije ter da so sosednje države EU kot del postopnega pristopa k ustvarjanju enotnega evropskega neba pripravljene oblikovati funkcionalne bloke zračnega prostora z državami članicami EU ali se vanje vključevati; poziva države vhodnega partnerstva, naj pripomorejo k nemotenemu delovanju zračnih povezav z EU ter znotraj območja vzhodnega partnerstva;

14.

opozarja, da ima cestni promet ključno vlogo za trgovinske tokove z državami tega partnerstva, ki imajo kopensko mejo z EU; vendar poudarja, da zamudni upravni postopki na mejnih prehodih še vedno ovirajo učinkovit pretok blaga med EU in njenimi vzhodnimi sosedami, v povprečju se namreč na mejnem prehodu izgubi 40 % vsega prevoznega časa zaradi neskladnosti v upravnih postopkih; poudarja, da je torej za spodbuditev trgovine nadvse pomembno poenostaviti čezmejne postopke ter jih skrajšati in zmanjšati njihove stroške, poleg tega poudarja, da bi državam vzhodnega partnerstva koristila izmenjava izkušenj pri uspešno izvedenih reformah na tem področju;

15.

opozarja, da je smrtnost, povezana s prometnimi nesrečami, v večini držav vzhodnega partnerstva precej višja od povprečja EU in je zato nizka raven varnosti v cestnem prometu v teh državah vprašanje, ki neposredno zadeva EU; poudarja, da je izboljšanje varnosti v cestnem prometu z usposabljanjem, izmenjavo najboljše prakse, ozaveščanjem in spodbujanjem varnejše cestne infrastrukture, vključno z varnimi parkirišči, prednostna naloga v okviru sodelovanja EU s sosednjimi državami in zagotavljanjem finančne pomoči; spodbuja Komisijo, naj preuči možnost za širjenje skupnih vseevropskih storitev inteligentnih prometnih sistemov na države vzhodnega partnerstva;

16.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so številne države vzhodnega partnerstva izrazile zanimanje za povečanje dostopa do trga cestnega prevoza z EU, in meni, da bi morala EU za nadaljnje tržno povezovanje s temi državami izvajati svoje zunanje pristojnosti na tem področju; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pozorno spremlja partnerske države in se prepriča, da izvajajo in uporabljajo ustrezne zaščitne, varnostne, okoljske in socialne standarde, ter naj zagotovi, da države članice ne bodo uvajale protekcionističnih ukrepov; meni, da bi morala biti postopna odprava količinskih omejitev v zameno za izvajanje standardov, ki zagotavljajo kakovost storitev cestnega prevoza med EU in državami vzhodnega partnerstva, glavni cilj teh pobud, ta koncept namreč ni vključen v veljavne dvostranske režime;

17.

poudarja, da so potrebni odprti, pravični, nediskriminacijski, pregledni in učinkoviti sistemi za zaračunavanje uporabe železniške infrastrukture po koridorjih med EU, njenimi vzhodnimi partnericami, Bližnjim vzhodom in Azijo, da bo mogoče v celoti izkoristiti potencial železniškega tovornega prometa (vključno z obnovo obstoječih železniških povezav in gradnjo novih, učinkovitejših); poziva k regionalnemu sodelovanju glede teh vprašanj in z razočaranjem ugotavlja, da so med fizičnimi ovirami za rast trgovine in tovornega prometa tudi pomanjkanje interoperabilnih železniških sistemov, nezadostna tehnologija in slabo stanje tirnih vozil; poudarja, da je mogoče učinkovitost železniškega potniškega prometa povečati z boljšim sodelovanjem na mejnih prehodih, kar ne zahteva večjih naložb v infrastrukturo;

18.

podpira spodbujanje vozil z nizkimi emisijami ogljika in infrastrukture za alternativna goriva, da bi zmanjšali porabo fosilnih goriv in s tem učinek prometa na okolje;

19.

poudarja, da bi bilo treba nadaljevati reforme, s katerimi se skuša železniški sektor držav vzhodnega partnerstva približati standardom EU (varnost, zaščita, okolje, socialne zadeve in interoperabilnost), saj bo to koristno za potniški in tovorni promet, poleg tega pa bo pritegnilo več naložb v železniški sektor; opozarja, da velike potrebe po posodobitvi tirnih vozil v sosednjih državah ustvarjajo nove tržne možnosti za gospodarske družbe iz EU; poudarja, da so omenjene reforme tudi predpogoj za morebitno odprtje trga v prihodnje;

20.

poziva EU, naj z izmenjavo informacij o razvoju nacionalnih programov varnosti v civilnem letalstvu in najboljše prakse pri izvajanju in nadzoru kakovosti ukrepov za varnost v letalstvu pomaga pri doseganju skladnosti; poudarja, da bi bilo treba mednarodne standarde za varovanje v letalstvu iz Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu v celoti izvajati, in opozarja, da bi bilo mogoče z izboljšanjem znanja ter izvajanjem določb o varovanju v letalstvu Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) in načel iz primarne zakonodaje EU spodbuditi približevanje pravne ureditve v regiji, ki bi presegla mednarodne standarde;

21.

opozarja, da bi morale biti države vzhodnega partnerstva tudi prihodnje upravičenke v okviru programa raziskav o upravljanju zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (SESAR), katerega namen je posodobiti infrastrukturo za nadzor zračnega prometa, in da bi bila večja pomoč EU državam vzhodnega partnerstva, ki skušajo posodobiti svoje sistemov za upravljanje zračnega prometa, zelo dobrodošla;

22.

podpira nadaljnje približevanje predpisov in doseganje skladnosti na vseh področjih prometa, institucionalni razvoj vladnih agencij, pristojnih za razvoj sektorja cestnega, železniškega, pomorskega in letalskega prometa v državah vzhodnega partnerstva, ter sprejetje standardov na podlagi tega, pa tudi izmenjavo najboljše prakse EU, tehnično pomoč ter organiziranje študijskih obiskov, delavnic in forumov;

23.

podpira izvajanje infrastrukturnih projektov na prometnem omrežju vzhodnega partnerstva v okviru obstoječih programov in instrumentov EU za izboljšanje povezav z osrednjim omrežjem TEN-T, pa tudi zaključek obstoječih projektov povezovanja držav vzhodnega partnerstva s prometnim omrežjem EU;

24.

meni, da bi morale Ukrajina, Moldavija in Gruzija kot podpisnice pridružitvenega sporazuma od EU prejeti ustrezno podporo za razvoj sektorja cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa;

25.

poudarja, so pomorski promet in plovne poti temeljni element za razvoj trgovine, lažji prevoz potnikov in boljšo povezanost med prometnimi sistemi, ob upoštevanju geografskih posebnosti držav vzhodnega partnerstva;

26.

naroči svojima sopredsednikoma, naj to resolucijo posredujeta predsedniku Evropskega parlamenta, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje ter vladam in parlamentom držav članic EU in držav vzhodnoevropskega partnerstva.