med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice),

OB UPOŠTEVANJU močnih vezi in skupnih vrednot pogodbenic, ki so bile v preteklosti vzpostavljene s Sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani ter razvite v okviru vzhodnega partnerstva kot posebne razsežnosti evropske sosedske politike ter prepoznavanju skupne želje pogodbenic, da nadalje razvijejo, okrepijo in razširijo svoje odnose na ambiciozen in inovativen način;

OB PRIZNAVANJU, da so skupne vrednote, na katerih je zgrajena EU, namreč demokracija, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavina prava, v središču političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja, kakor je predvideno v tem sporazumu;

OB PRIZNAVANJU, da je Gruzija, država vzhodne Evrope, zavezana izvajanju in spodbujanju teh vrednot;

OB PRIZNAVANJU, da Gruzija deli zgodovinske vezi in skupne vrednote z državami članicami;

OB UPOŠTEVANJU, da ta sporazum ne posega v prihodnji postopen razvoj odnosov med EU in Gruzijo, ki tako ostaja odprt;

ZAVEZANI nadaljnji krepitvi spoštovanja temeljnih svoboščin, človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, demokratičnih načel, vladavine prava ter dobrega upravljanja, ki temelji na skupnih vrednotah pogodbenic;

OB RAZUMEVANJU, da notranje reforme za krepitev demokracije in tržnega gospodarstva spodbujajo sodelovanje Gruzije v politikah, programih in agencijah EU. Ta proces in trajnostno reševanje sporov se vzajemno krepita ter bosta prispevala h krepitvi medsebojnega zaupanja skupnosti, ki jih razdvajajo spori;

OB PRIPRAVLJENOSTI za prispevanje k političnemu, socio-ekonomskemu in institucionalnemu razvoju Gruzije prek obsežnega sodelovanja v okviru širokega izbora področij skupnih interesov, kot so razvoj civilne družbe, dobro upravljanje, tudi na davčnem področju, področju trgovinskega povezovanja, okrepljenega ekonomskega sodelovanja, vzpostavljanja institucij, javne uprave, reforme javne uprave in boja proti korupciji, zmanjševanja revščine in sodelovanja na področju svobode, varnosti in pravosodja, ki je potrebno za učinkovito izvajanje tega Sporazuma, ter poudarku na pripravljenosti EU, da podpre ustrezne reforme v Gruziji;

ZAVEZANI vsem načelom in določbam Ustanovne listine Združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), zlasti Sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, sklepnih dokumentov Madridske, Carigrajske in Dunajske konference (iz let 1991 in 1992), Pariške listine za novo Evropo iz leta 1990, Splošne deklaracije Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 ter Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950;

OB OPOZARJANJU na njuno pripravljenost prizadevati si za mednarodni mir in varnost ter izvajati učinkovito večstransko sodelovanje in mirno reševanje sporov, zlasti s sodelovanjem v ta namen v okviru Združenih narodov (ZN) in OVSE;

ZAVEZANI k mednarodnim obveznostim pogodbenic v boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter sodelovanju pri razoroževanju;

OB PREPOZNAVANJU dodane vrednosti dejavnega sodelovanja pogodbenic v različnih oblikah regionalnega sodelovanja;

V ŽELJI po nadaljnjem razvoju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) Evropske unije, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP);

OB POLNEM SPOŠTOVANJU načel neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, kakor jih priznavajo mednarodno pravo, Ustanovna listina Združenih narodov in Sklepna listina helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter relevantne resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov;

OB PREPOZNAVANJU pomena zaveze Gruzije k spravi in njenih prizadevanj po ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti ter popolnem in učinkovitem nadzoru gruzijskih regij Abhazija in Tskhinvali / Južna Osetija z namenom mirnega in trajnega reševanja sporov, ki temelji na načelih mednarodnega prava, ter zaveze EU, da podpre mirno in trajno reševanje spora;

OB PREPOZNAVANJU, v tem okviru, pomena prizadevanj za izvajanje sporazuma s šestimi točkami z dne 12. avgusta 2008 in naknadnih izvedbenih ukrepov, ki iz njega izhajajo, smiselne mednarodne prisotnosti za ohranjanje miru in varnosti na terenu, vzajemne podpore pri politikah nepriznavanja in sodelovanja, podpore mednarodnim razpravam v Ženevi ter varne in dostojanstvene vrnitve vseh notranje razseljenih oseb in beguncev v skladu z načeli mednarodnega prava;

ZAVEZANI k zagotavljanju koristi tesnejšega političnega pridruževanja in gospodarskega povezovanja Gruzije z EU vsem državljanom Gruzije, vključno s skupnostmi, ki jih razdvajajo spori;

ZAVEZANI k boju proti organiziranemu kriminalu in nedovoljeni trgovini z orožjem ter k nadaljnji krepitvi sodelovanja v boju proti terorizmu;

ZAVEZANI k poglabljanju njunega dialoga in sodelovanja na področju mobilnosti, migracij, azila in upravljanja mej, ob upoštevanju partnerstva za mobilnost med Evropsko unijo in Gruzijo s celovitim pristopom, ki se osredotoča na zakonito migracijo, vključno s krožno migracijo, ter sodelovanju z namenom soočanja z nezakonito migracijo, s trgovino z ljudmi ter učinkovitim izvajanjem sporazuma o ponovnem sprejemu;

OB PREPOZNAVANJU pomena uvedbe režima potovanj brez vizumov za državljane Gruzije v ustreznem času, pod pogojem, da se vzpostavijo pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost, vključno z učinkovitim izvajanjem sporazumov o poenostavitvi vizumskih postopkov in ponovnem sprejemu;

ZAVEZANI načelom prostega tržnega gospodarstva in pripravljenosti EU, da prispeva h gospodarskim reformam v Gruziji, vključno v okviru evropske sosedske politike in vzhodnega partnerstva;

ZAVEZANI k uresničitvi gospodarskega povezovanja, zlasti s poglobljenim in celovitim območjem proste trgovine, kot sestavnim delom tega sporazuma, ki vključuje približevanje zakonodaje, ter v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva pogodbenic v Svetovni trgovinski organizaciji (STO);

PREPRIČANI, da bo ta sporazum ustvaril novo okolje, ki bo spodbujalo gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti razvoj trgovine in vlaganj, ter spodbujalo konkurenco; to so bistveni dejavniki za prestrukturiranje in modernizacijo gospodarstva;

ZAVEZANI k spoštovanju načel trajnostnega razvoja, zaščiti okolja in ublažitvi podnebnih sprememb, nenehnim izboljšavam na področju upravljanja okolja in zadovoljevanja okoljskih potreb, vključno s čezmejnim sodelovanjem in izvajanjem večstranskih mednarodnih sporazumov;

ZAVEZANI h krepitvi zanesljive oskrbe z energijo, vključno z razvojem južnega koridorja prek, med drugim, spodbujanja razvoja primernih projektov v Gruziji, ki spodbujajo razvoj ustrezne infrastrukture, tudi za tranzit skozi Gruzijo, krepitvijo povezovanja trgov ter postopnim približevanjem zakonodaje ključnim elementom pravnega reda EU, spodbujanjem energetske učinkovitosti ter uporabo obnovljivih energetskih virov;

OB PRIZNAVANJU potrebe po krepitvi sodelovanja na področju energetike in zavezanosti pogodbenic izvajanju Pogodbe o energetski listini;

OB PRIPRAVLJENOSTI, da se izboljša raven varovanja javnega zdravja in zdravstvenega varstva ljudi kot bistveni element trajnostnega razvoja in gospodarske rasti;

ZAVEZANI h krepitvi medosebnih stikov, vključno s sodelovanjem in izmenjavami na področju znanosti, tehnologije, podjetništva, mladih, izobraževanja in kulture;

ZAVEZANI spodbujanju čezmejnega in medregionalnega sodelovanja na obeh straneh v duhu dobrih sosedskih odnosov;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Gruzije, da v skladu s tem sporazumom postopoma izvede približevanje svoje zakonodaje v zadevnih sektorjih z zakonodajo EU in jo učinkovito izvaja;

OB PREPOZNAVANJU zaveze Gruzije, da ustrezno razvije svojo upravno in institucionalno infrastrukturo ter s tem omogoči uveljavljanje tega sporazuma;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti EU, da zagotovi podporo za izvajanje reform in uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč pri tem prizadevanju;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe dela III, naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije, zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del EU, razen če EU in Združeno kraljestvo in/ali Irska skupaj uradno obvestijo Gruzijo, da se Združeno kraljestvo ali Irska zavezuje kot del EU v skladu s Protokolom(št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženim k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije. Če Združeno kraljestvo in/ali Irska prenehata biti zavezana kot del EU v skladu s členom 4a navedenega Protokola, EU skupaj z Združenim kraljestvom in/ali Irsko Gruzijo nemudoma obvesti o vsaki spremembi njunega stališča, pri čemer ju v tem primeru določbe tega sporazuma še vedno zavezujejo kot samostojni pogodbenici. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom (št. 22) o stališču Danske, ki je priložen Pogodbama,

1. Vzpostavi se pridružitveno razmerje med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

1. Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razglašenih v Splošni deklaraciji Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 in opredeljenih v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in v Pariški listini za novo Evropo iz leta 1990, predstavlja podlago za domače in zunanje politike pogodbenic ter je bistveni element tega sporazuma. Bistven element tega sporazuma je tudi preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev ter s tem povezanih materialov.

2. Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost načelom prostega tržnega gospodarstva, trajnostnega razvoja in učinkovitega večstranskega sodelovanja.

3. Pogodbenici ponovno potrjujeta spoštovanje načel vladavine prava in dobrega upravljanja, pa tudi njunih mednarodnih obveznosti, zlasti v okviru ZN, Sveta Evrope in OVSE. Zlasti se dogovorita za spodbujanje spoštovanja načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti meja in neodvisnosti.

4. Pogodbenici se zavežeta vladavini prava, dobremu upravljanju, boju proti korupciji, boju proti različnim oblikam mednarodnega organiziranega kriminala in terorizma, spodbujanju trajnostnega razvoja, učinkovitemu večstranskemu sodelovanju ter boju proti širjenju orožja za množično uničevanje in pripadajočih nosilcev. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k miru in stabilnosti v regiji.

POLITIČNI DIALOG IN REFORME, SODELOVANJE NA PODROČJU ZUNANJE IN VARNOSTNE POLITIKE

1. Med pogodbenicama se nadalje razvija in krepi politični dialog o vseh vprašanjih skupnega interesa, vključno o zadevah s področja zunanje in varnostne politike, pa tudi notranjih reformah. Navedeno bo povečalo učinkovitost političnega sodelovanja in spodbudilo zbliževanje stališč glede zadev s področja zunanje in varnostne politike, pri čemer se bodo odnosi krepili na ambiciozen in inovativen način.

Pogodbenici sodelujeta pri razvoju, utrjevanju in krepitvi stabilnosti in učinkovitosti demokratičnih institucij in vladavine prava; zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; pri nadaljnjem napredku na področju pravosodne in zakonodajne reforme, tako da se zagotovi neodvisnost sodstva, krepijo upravne zmogljivosti ter zagotavlja nepristranskost in učinkovitost organov kazenskega pregona; pri nadaljnjem uresničevanju reforme javne uprave in izgradnji odgovorne, uspešne, učinkovite, pregledne in strokovne javne uprave; ter pri nadaljevanju učinkovitega boja proti korupciji, zlasti v zvezi s krepitvijo mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji, ter zagotovitvi učinkovitega izvajanja relevantnih mednarodnih pravnih instrumentov, kot je Konvencija Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003.

1. Pogodbenici krepita medsebojni dialog in sodelovanje ter spodbujata postopno zbliževanje na področju zunanje in varnostne politike, vključno s skupno varnostno in obrambno politiko, ter zlasti obravnavata vprašanja v zvezi s preprečevanjem konfliktov, mirnim reševanjem konfliktov in kriznim upravljanjem, regionalno stabilnostjo, razoroževanjem, neširjenjem orožja, nadzorom nad oborožitvijo, nadzorom nad izvozom orožja. Sodelovanje temelji na skupnih vrednotah in interesih, njegov namen pa bo povečati usklajenost in učinkovitost politik ter spodbujati skupno načrtovanje politik ob uporabi dvostranskih, mednarodnih in regionalnih forumov.

2. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom spoštovanja ozemeljske celovitosti, nedotakljivosti mednarodno priznanih meja, suverenosti in neodvisnosti, kot so opredeljena v Ustanovni listini Združenih narodov in v Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975, ter svojo zavezanost k spodbujanju teh načel v dvostranskih in večstranskih odnosih. Pogodbenici v zvezi z namestitvijo tujih oboroženih sil na njunem ozemlju prav tako poudarjata svojo popolno podporo načelu privolitve države gostiteljice. Dogovorita se, da bi morala namestitev tujih oboroženih sil na njunem ozemlju v skladu z mednarodnim pravom potekati z izrecno privolitvijo države gostiteljice.

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta, da najhujši zločini, ki zadevajo celotno mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovani in da je treba njihovo nekaznovanje preprečiti z ustreznimi ukrepi na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.

2. Pogodbenici menita, da ustanovitev in učinkovito delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča predstavlja pomemben razvoj za mir in pravico v mednarodni skupnosti. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze za nadaljevanje sodelovanja z Mednarodnim kazenskim sodiščem, tako da bosta izvajali Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in povezane instrumente, pri čemer bosta ustrezno ohranjali integriteto sodišča.

Pogodbenici okrepita praktično sodelovanje na področjih preprečevanja konfliktov in kriznega upravljanja, zlasti z namenom morebitne udeležbe Gruzije v civilnih in vojaških operacijah kriznega upravljanja pod vodstvom EU ter pri vajah in usposabljanju na tem področju, če jo k temu povabi EU, pri čemer se oceni vsak primer posebej.

1. Pogodbenici okrepita skupna prizadevanja za spodbujanje stabilnosti, varnosti in demokratičnega razvoja v regiji, pa tudi prizadevanja za nadaljnjo spodbujanje regionalnega sodelovanja v različnih oblikah, zlasti pa si prizadevata za mirno reševanje nerazrešenih sporov v regiji.

2. Ta prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini Združenih narodov, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in drugih zadevnih večstranskih dokumentih. Pogodbenici bosta v celoti izkoristili večstranski okvir vzhodnega partnerstva, znotraj katerega so zagotovljene dejavnosti sodelovanja ter odprt in svoboden dialog, s čimer se krepijo vezi med partnerskimi državami.

1. Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost mirnemu reševanju sporov ob popolnem spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja, pa tudi skupnemu spodbujanju prizadevanj po rehabilitaciji in spravi po prenehanju spora. V pričakovanju trajnostne rešitve spora in brez poseganja v obstoječe oblike obravnave vprašanj, povezanih s sporom, bo mirno reševanje spora predstavljalo eno od osrednjih tem v programu političnega dialoga med pogodbenicama, pa tudi v dialogu z drugimi relevantnimi mednarodnimi akterji.

2. Pogodbenici priznavata pomen zavezanosti Gruzije k spravi in njenih prizadevanj, da ponovno vzpostavi svojo ozemeljsko celovitost z namenom mirnega in trajnega reševanja spora, izvajanja sporazuma s šestimi točkami z dne 12. avgusta 2008 in naknadnih izvedbenih ukrepov, ki iz njega izhajajo, v celoti, izvajanja vzajemne podpore pri politikah nepriznavanja in sodelovanja, podpore mednarodnim razpravam v Ženevi ter varne in dostojanstvene vrnitve vseh notranje razseljenih oseb in beguncev v kraj običajnega prebivališča v skladu z načeli mednarodnega prava; ter smiselnega mednarodnega sodelovanja na terenu, ki po potrebi vključuje sodelovanje EU.

3. Pogodbenici uskladita, tudi z drugimi ustreznimi mednarodnimi organizacijami, svoja prizadevanja za mirno reševanje sporov v Gruziji, vključno s prizadevanji v zvezi s humanitarnimi vprašanji.

4. Vsa navedena prizadevanja sledijo skupnim načelom za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, določenim v Ustanovni listini ZN, Sklepni listini helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz leta 1975 in drugih zadevnih večstranskih dokumentih.

1. Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi akterji, pomeni eno od najresnejših groženj mednarodnemu miru in stabilnosti. Zato pogodbenici soglašata o sodelovanju in prispevanju k boju proti širjenju orožja za množično uničenje in njegovih nosilcev, ob celovitem upoštevanju in izvajanju zavez na državni ravni, ki sta jih sprejeli v okviru mednarodnih sporazumov o razorožitvi in neširjenju kot tudi drugih zadevnih mednarodnih obveznosti. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistven element tega sporazuma.

2. Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev:

3. Pogodbenici se dogovorita, da bosta ta vprašanja obravnavali v svojem političnem dialogu.

1. Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2. Pogodbenici se strinjata, da bosta upoštevali in v celoti izpolnjevali svoje obveznosti obravnavanja nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom zanj, na podlagi obstoječih mednarodnih sporazumov in resolucij Varnostnega sveta ZN ter obveznosti v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, na primer Akcijskega programa Združenih narodov za preprečevanje in odpravljanje nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem v vseh oblikah ter boj proti njej.

3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali in zagotavljali koordinacijo, dopolnjevanje in sinergijo v svojih prizadevanjih za odpravo nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, vključno s strelivom, in uničenje prekomernih zalog na svetovni, regionalni, podregionalni in nacionalni ravni.

4. Poleg tega se pogodbenici dogovorita, da bosta nadaljevali sodelovanje na področju nadzora izvoza konvencionalnega orožja ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2008/944/CFSP z dne 8. decembra 2008, ki opredeljuje skupna pravila glede nadzora izvoza vojaške tehnologije in opreme.

5. Pogodbenici se dogovorita, da bosta ta vprašanja obravnavali v svojem političnem dialogu.

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen boja proti terorizmu in preprečevanja terorizma ter se dogovorita za sodelovanje na dvostranski, regionalni in mednarodni ravni, da bi preprečevali terorizem v vseh njegovih oblikah in pojavih ter se borili proti njemu.

2. Pogodbenici se dogovorita, da je treba boj proti terorizmu izvajati s popolnim spoštovanjem vladavine prava in v celoti usklajeno z mednarodnim pravom, vključno z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, mednarodnim pravom o beguncih in mednarodnim humanitarnim pravom, načeli Ustanovne listine Združenih narodov in vsemi relevantnimi mednarodnimi instrumenti, povezanimi z bojem proti terorizmu.

3. Pogodbenici poudarjata pomen splošne ratifikacije in popolnega izvajanja vseh konvencij in protokolov ZN, povezanih z bojem proti terorizmu. Pogodbenici se dogovorita, da bosta nadaljevali s spodbujanjem dialoga o osnutku Splošne konvencije o mednarodnem terorizmu ter sodelovali pri izvajanju Globalne strategije Združenih narodov za boj proti terorizmu, vseh relevantnih resolucij Varnostnega sveta ZN in konvencij Sveta Evrope. Pogodbenici se prav tako dogovorita, da bosta sodelovali pri spodbujanju mednarodnega soglasja pri preprečevanju terorizma in boja proti terorizmu.

1. Pogodbenici bosta pri medsebojnem sodelovanju na področju svobode, varnosti in pravice posebno pozornost namenili nadaljnjemu utrjevanju vladavine prava, vključno z neodvisnostjo sodstva, dostopom do pravnega varstva in pravico do poštenega sojenja.

2. Pogodbenici bosta v celoti sodelovali pri učinkovitem delovanju institucij na področjih izvrševanja zakonodaje in pravosodja.

3. Vodilo pri vseh oblikah sodelovanja na področju pravice, svobode in varnosti bo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Pogodbenici se dogovorita za sodelovanje, da bi zagotovili visoko raven varstva osebnih podatkov v skladu s pravnimi instrumenti in standardi EU, Sveta Evrope in mednarodnega prava iz Priloge I k temu Sporazumu.

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen skupnega upravljanja migracijskih tokov med svojimi ozemlji in vzpostavita celovit dialog o vseh vprašanjih, povezanih z migracijo, vključno z zakonito migracijo, mednarodno zaščito in bojem proti nezakoniti migraciji, tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi.

2. Sodelovanje bo temeljilo na posebnih ocenah potreb, ki se izvede s posvetovanjem med pogodbenicama in izvaja v skladu z njuno zadevno veljavno zakonodajo. To sodelovanje bo osredotočeno zlasti na:

3. Sodelovanje lahko spodbudi tudi krožno migracijo, ki bi lahko prispevala k razvoju.

2. Pogodbenici nadaljujeta s prizadevanji za krepitev mobilnosti državljanov in sprejemata postopne ukrepe, ki bodo sčasoma pripomogli k uresničitvi skupnega cilja, in sicer brezvizumskega režima, če bodo izpolnjeni pogoji za dobro upravljano in varno mobilnost iz dvofaznega akcijskega načrta o liberalizaciji vizumskega režima.

1. Pogodbenici sodelujeta pri boju proti kriminalnim in nezakonitim dejavnostim, zlasti mednarodnim, tako organiziranim kot drugim, ter pri njihovem preprečevanju, pri čemer so te dejavnosti:

2. Pogodbenici krepita dvostransko, regionalno in mednarodno sodelovanje organov kazenskega pregona, vključno z razvojem sodelovanja med Europolom in ustreznimi organi Gruzije. Pogodbenici sta zavezani učinkovitemu izvajanju ustreznih mednarodnih standardov, zlasti tistih, ki so zapisani v Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu iz leta 2000 (UNTOC) in v treh protokolih te konvencije ter v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji iz leta 2003.

1. Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Namen politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za preprečevanje prepovedanih drog in boj proti njim, zmanjševanje njihove ponudbe, trgovine z njimi in povpraševanja po njih, obravnava zdravstvenih in socialnih posledic zlorabe drog z namenom zmanjševanja škode in učinkovitejše preprečevanje preusmerjanja predhodnih kemičnih sestavin, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi.

2. Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu z ustreznimi mednarodnimi konvencijami, strategijo EU na področju drog (2013–2020), politično deklaracijo o smernicah za zmanjševanje povpraševanja po drogah, ki jo je junija 1998 na dvajsetem zasedanju o drogah sprejela Generalna skupščina Združenih narodov.

1. Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih in ustreznih nefinančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe navedenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.

To sodelovanje zajema tudi izterjavo materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2. Sodelovanje na tem področju omogoča izmenjavo ustreznih informacij v okviru zadevnih zakonodaj in sprejetje ustreznih standardov za preprečevanje pranja denarja in boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, primerljivih s tistimi, ki so jih sprejeli ustrezni mednarodni organi, ki delujejo na tem področju, na primer Projektna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja (FATF).

1. Pogodbenici ob popolni usklajenosti z načeli, na katerih temelji boj proti terorizmu, kakor je opredeljen v členu 12 tega sporazuma, ponovno potrjujeta pomen izvrševanja zakonodaje in pravosodnega pristopa k boju proti terorizmu ter se dogovorita za sodelovanje pri preprečevanju in zatiranju terorizma, zlasti z:

2. Sodelovanje temelji na ustreznih razpoložljivih ocenah, kot so ocene ustreznih organov ZN in Sveta Evrope ter se izvaja ob medsebojnem posvetovanju pogodbenic.

1. Pogodbenici se dogovorita, da bosta razvili pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah, predvsem glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, zlasti konvencij Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščito otrok.

2. Pogodbenici si bosta glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah prizadevali okrepiti sodelovanje v zvezi z vzajemno pravno pomočjo na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov. To bo po potrebi vključevalo dostop do ustreznih mednarodnih instrumentov ZN in Sveta Evrope in izvajanje teh instrumentov ter tesnejše sodelovanje z Eurojustom.

Pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma ustanovita območje proste trgovine v skladu z določbami tega sporazuma in v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (v nadaljnjem besedilu: GATT 1994).

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za blagovno menjavo (1) med pogodbenicama.

2. V tem poglavju „s poreklom“ pomeni ustrezen po pravilih o poreklu, določenih v Protokolu I k temu sporazumu.

V tem poglavju „carina“ vključuje kakršno koli dajatev ali takso, ki se naloži za uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njim, vključno s kakršnimi koli oblikami dodatnih davkov ali dodatnih taks, ki se naložijo za tak uvoz ali izvoz ali v zvezi z njim. „Carina“ ne vključuje:

Uvrstitev blaga v trgovini med pogodbenicama se določi v tarifni nomenklaturi vsake pogodbenice, ki se razlaga v skladu s harmoniziranim sistemom iz leta 2012, ki temelji na Mednarodni konvenciji o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga iz leta 1983 (v nadaljnjem besedilu: HS) in naknadnih spremembah te konvencije.

1. Pogodbenici odpravita vse carine na blago s poreklom v drugi pogodbenici od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, razen v primerih iz odstavkov 2 in 3 tega člena in brez poseganja v odstavek 4 tega člena.

2. Izdelki, navedeni v Prilogi II-A k temu sporazumu, se uvozijo v Unijo brez carin v okviru omejitev tarifnih kvot, opredeljenih v navedeni prilogi. Za uvoz, ki presega omejitev tarifne kvote, se uporablja carinska stopnja za države z največjimi ugodnostmi.

3. Izdelki, navedeni v prilogi II-B k temu sporazumu so pri uvozu v Unijo predmet uvozne dajatve, pri čemer so oproščeni ad valorem elementa navedene uvozne dajatve.

4. Za uvoz izdelkov s poreklom iz Gruzije, ki so navedeni v Prilogi II-C tega sporazuma, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja iz člena 27 tega sporazuma.

5. Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo katere koli pogodbenice posvetujeta o morebitni razširitvi obsega liberalizacije carin pri trgovini med pogodbenicama. Odločitev na podlagi tega odstavka sprejme Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

Mehanizem za preprečevanje izogibanja za kmetijske proizvode in predelane kmetijske proizvode

1. Za proizvode, navedene v Prilogi II-C k temu sporazumu, velja mehanizem za preprečevanje izogibanja iz tega člena. Povprečni letni obseg uvoza iz Gruzije v Unijo za vsako kategorijo teh izdelkov je določen v Prilogi II-C k temu sporazumu.

2. Kadar obseg uvoza enega ali več kategorij izdelkov iz odstavka 1 doseže 70 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C k temu sporazumu, v katerem koli letu od 1. januarja dalje, Unija obvesti Gruzijo o obsegu uvoza zadevnih izdelkov. Po tem obvestilu in v 14 koledarskih dneh od datuma, s katerim obseg uvoza ene ali več kategorij izdelkov iz odstavka 1 doseže 80 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C k temu sporazumu, Gruzija Uniji predloži utemeljeno obrazložitev, da ima zmogljivosti za proizvodnjo izdelkov za izvoz v Unijo v obsegu, ki presega obseg iz navedene priloge. Če navedeni uvoz preseže 100 % obsega, kakor je opredeljen v Prilogi II-C k temu sporazumu, Gruzija pa ne predloži utemeljene obrazložitve, lahko Unija začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov.

Začasna opustitev se uporablja za obdobje šestih mesecev in začne veljati z dnem objave odločitve v Uradnem listu Evropske unije, da se preferencialna obravnava začasno opusti.

3. Unija Gruzijo brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh začasnih opustitvah, ki se sprejmejo v skladu z odstavkom 2.

4. Unija začasno opustitev odpravi pred iztekom šestih mesecev od začetka njene veljavnosti, če Gruzija Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, predloži trdne in zadovoljive dokaze o tem, da je obseg zadevne kategorije izdelkov, katerih uvoz presega obseg iz Priloge II-C k temu sporazumu, rezultat spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Gruzije v zvezi z zadevnimi izdelki.

5. Unija in Gruzija lahko v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi na zahtevo Gruzije sporazumno spremenita Prilogo II-C tega sporazuma, pri čemer se prilagodi obseg uvoza, da se upoštevajo spremembe ravni proizvodnje in izvoznih zmogljivosti Gruzije za zadevne izdelke.

Nobena pogodbenica ne sme uvesti nobenih novih carin na blago s poreklom iz druge pogodbenice ali povišati carin, ki se uporabljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. To nobeni od pogodbenic ne preprečuje, da bi ohranila ali povišala carine v skladu z dovoljenjem Organa STO za reševanje sporov.

Nobena pogodbenica ne uvede ali ohrani nobene carine ali davka, razen notranjih taks, ki se uporabljajo v skladu s členom 30 tega sporazuma, na izvoz blaga na ozemlje druge pogodbenice ali v povezavi s takim izvozom.

Vsaka pogodbenica v skladu s členom VIII GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k temu členu zagotovi, da so vse pristojbine in takse kakršnega koli značaja razen carin ali drugih ukrepov iz člena 26 tega sporazuma, uvedene na uvoz ali izvoz blaga ali v zvezi z njima, količinsko omejene na približne stroške opravljenih storitev in ne pomenijo posrednega varstva domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III GATT 1994, vključno z pojasnjevalnimi opombami k temu členu. V ta namen so člen III GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k navedenemu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Če v tem sporazumu ni določeno drugače ter v skladu s členom XI GATT 1994 in pojasnjevalnimi opombami k navedenemu členu, nobena pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve uvoza katerega koli blaga druge pogodbenice ali izvoza ali prodaje za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice. V ta namen so člen IX GATT 1994 in pojasnjevalne opombe k navedenemu členu vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da kateri koli pogodbenici preprečuje sprejetje ali izvajanje ukrepov v skladu s členoma XX in XXI GATT 1994 in ustreznimi pojasnjevalnimi opombami k tema členoma iz GATT 1994, ki so vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

1. Pogodbenici se strinjata, da sta upravno sodelovanje in pomoč bistvenega pomena za izvajanje in nadzor preferencialne tarifne obravnave, odobrene na podlagi tega poglavja, in poudarjata svojo zavezanost boju proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s temi povezanih zadevah.

2. Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da druga pogodbenica ne zagotavlja upravnega sodelovanja ali pomoči in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega poglavja, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnih proizvodov v skladu s tem členom.

3. V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja/pomoči med drugim pomeni:

4. Za namene tega člena je nepravilnosti ali goljufije med drugim mogoče ugotoviti, kadar se obseg uvoza blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufijah.

6. Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom, ki se nanašajo na kakršno koli uradno obvestilo iz odstavka 5(a), odločitev iz odstavka 5(b) ter podaljšanje ali prenehanje iz odstavka 5(c).

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema izvoza ter zlasti pri uporabi določb protokola I k temu sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, da preuči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

1. Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali vzpostavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa, če te niso v nasprotju s trgovinskimi dogovori iz tega sporazuma.

2. Posvetovanja med pogodbenicama o sporazumih o vzpostavitvi carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejnega prometa in o drugih pomembnih vprašanjih, povezanih s trgovinskimi politikami pogodbenic do tretjih držav na zahtevo katere koli od pogodbenic potekajo v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k EU, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Unije in Gruzije, navedenih v tem sporazumu.

1. Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994 in Sporazuma o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o zaščitnih ukrepih) in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o kmetijstvu).

2. Za ta oddelek ne veljajo preferencialna pravila o poreklu, ki jih vzpostavlja poglavje 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

1. Pogodbenica, ki začne preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o tem obvesti drugo pogodbenico, če gre za njen bistven gospodarski interes.

2. Ne glede na člen 37 tega sporazuma pogodbenica, ki začne preiskavo in namerava sprejeti zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice takoj pošlje ad hoc pisno obvestilo z vsemi zadevnimi informacijami, ki so pripeljale do začetka preiskave o zaščitnih ukrepih in do sprejetja zaščitnih ukrepov, kadar je to ustrezno vključno z informacijami o začetku preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi, o predhodnih ugotovitvah in končnih ugotovitvah preiskave, ter drugi pogodbenici ponudi možnost posvetovanj.

3. V tem členu se šteje, da ima pogodbenica bistven gospodarski interes, če je med petimi največjimi dobavitelji uvoženega izdelka v obdobju zadnjih treh let, merjeno bodisi po absolutnem obsegu bodisi po vrednosti.

1. Pogodbenici si bosta ob sprejemanju zaščitnih ukrepov prizadevali, da bodo ti sprejeti na način, ki bo najmanj vplival na njuno dvostransko trgovino.

2. Za namene odstavka 1 tega člena velja, da pogodbenica, po mnenju katere so izpolnjene pravne zahteve za sprejetje dokončnih zaščitnih ukrepov in ki namerava sprejeti takšne ukrepe, o tem obvesti drugo pogodbenico in slednji ponudi možnost dvostranskih posvetovanj. Če se zadovoljiva rešitev ne doseže v 30 dneh od obvestila, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo zadevnega problema.

1. Pogodbenici obdržita svoje pravice in obveznosti iz člena VI GATT 1994, Sporazuma o izvajanju člena VI GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Protidampinški sporazum) ter Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih).

3. Za določbe tega oddelka ne velja poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega Sporazuma.

1. Pogodbenici soglašata, da se protidampinški in izravnalni ukrepi uporabljajo v polni skladnosti z zahtevami iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter da morajo temeljiti na pravičnem in preglednem sistemu.

2. Pogodbenici neposredno po uvedbi začasnih ukrepov in pred končno določitvijo v celoti in smiselno razkrijeta vsa bistvena dejstva in pomisleke, na katerih temelji sklep o uvedbi ukrepov, brez poseganja v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma in člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Razkritja so v pisni obliki, zainteresiranim stranem pa zagotavljajo dovolj časa za predložitev pripomb.

3. Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da izrazi svoja stališča med preiskavo v zvezi s protidampinško in protisubvencijsko dajatvijo, če to ne zavlačuje preiskave po nepotrebnem.

Pogodbenica ne sme uvesti protidampinških ali izravnalnih ukrepov, če je na podlagi informacij, razkritih v okviru preiskave, mogoče jasno skleniti, da uvedba takšnih ukrepov ni v javnem interesu. Obstoj javnega interesa se določa na podlagi ocene vseh različnih interesov, obravnavanih kot celota, vključno z interesi domače industrije, uporabnikov, potrošnikov in uvoznikov, če ti preiskovalnim organom predložijo zadevne informacije.

Če se pogodbenica odloči uvesti začasno ali dokončno protidampinško ali izravnalno dajatev, stopnja take dajatve ne preseže stopnje dampinga ali celotnega zneska izravnalnih subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, vendar mora biti nižja od stopnje dampinga ali celotnega zneska izravnalnih subvencij, če je taka nižja dajatev primerna za odpravo škode za domačo industrijo.

Tehnične ovire v trgovini, standardizaciji, meroslovju, akreditaciji in ugotavljanju skladnosti

1. To poglavje se uporablja za pripravo, sprejetje in uporabo standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, kot jih opredeljuje Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini), ki lahko vplivajo na blagovno menjavo med pogodbenicama.

2. Ne glede na odstavek 1 se to poglavje ne uporablja za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, kot so opredeljeni v Prilogi A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu STO (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov), in tudi ne za specifikacije nabav, ki jih pripravijo javni organi za potrebe lastne proizvodnje ali porabe.

3. V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Priloge 1 k Sporazumu o tehničnih ovirah v trgovini.

Pogodbenici potrjujeta svoje obstoječe medsebojne pravice in obveznosti v skladu s Sporazumom o tehničnih ovirah v trgovini, ki je smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

1. Pogodbenici okrepita sodelovanje na področju standardov, tehničnih predpisov, meroslovja, nadzora trga, akreditacije in sistemov za ugotavljanje skladnosti z namenom izboljšanja vzajemnega razumevanja njunih sistemov in olajšanja dostopa do njunih trgov. V ta namen lahko vzpostavita ureditvene dialoge na horizontalni in sektorski ravni.

2. Pogodbenici v okviru dvostranskega sodelovanja skušata opredeliti, razviti in spodbujati pobude za olajševanje trgovine, ki med drugim lahko vključujejo:

1. Gruzija ob upoštevanju svojih prednostnih nalog v zvezi s približevanjem v različnih sektorjih sprejme potrebne ukrepe, da bi postopoma dosegla skladnost z Unijo na področju tehničnih predpisov, standardov, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti, s tem povezanih sistemov in sistema za nadzor trga ter si prizadeva slediti načelom in praksam, ki so zapisane v ustreznem pravnem redu Unije (okvirni seznam v Prilogi III-B k temu Sporazumu). Seznam ukrepov za približevanje je naveden v Prilogi III-A k temu Sporazumu, ki se lahko spremeni na podlagi odločitve Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

3. Gruzija ne spremeni svoje horizontalne in sektorske zakonodaje na prednostnih področjih za približevanje, razen zaradi njenega postopnega približanja ustreznemu pravnemu redu Unije in zaradi ohranjanja takšne usklajenosti; ter obvesti Unijo o vseh tovrstnih spremembah svoje nacionalne zakonodaje.

4. Gruzija zagotovi in poenostavi sodelovanje svojih zadevnih nacionalnih organov v evropskih in mednarodnih organizacijah za standardizacijo, pravno in temeljno meroslovje ter ugotavljanje skladnosti, vključno z akreditacijo v skladu z ustreznimi področji delovanja teh organov in statusom članstva, ki jim je na voljo.

5. Gruzija si z namenom vključitve svojega sistema standardizacije po najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da njen organ za standardizacijo:

Pogodbenici se lahko navsezadnje dogovorita, da se Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov doda kot protokol k temu sporazumu, ki v skladu z dogovorom zajema enega ali več sektorjev, potem ko Unija preveri, da so zadevna gruzijska sektorska in horizontalna zakonodaja, institucije in standardi v celoti približani zakonodaji, institucijam in standardom EU. Tak Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov bo določal, da blagovna menjava med pogodbenicama v sektorjih, ki jih zajema, poteka pod enakimi pogoji, kot za takšno blagovno menjavo veljajo med državami članicami.

1. Brez poseganja v določbe člena 47 in člena 48 tega sporazuma ter ob spoštovanju tehničnih predpisov v zvezi z zahtevami glede označevanja in etiketiranja pogodbenici ponovno potrdita načela iz poglavja 2.2 Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, pri čemer se takšne zahteve ne pripravijo, sprejmejo ali uporabljajo z namenom ustvariti nepotrebne ovire za mednarodno trgovino oziroma s takšnim učinkom. V ta namen takšne zahteve glede označevanja in etiketiranja ne omejujejo trgovine bolj, kot je to potrebno za doseganje zakonitega cilja, pri čemer se upoštevajo tveganja, ki bi nastala zaradi neizpolnitve.

2. Zlasti glede obveznega označevanja in etiketiranja se pogodbenici dogovorita:

1. Cilj tega poglavja je olajšati trgovanje med pogodbenicama s primarnimi proizvodi, za katere veljajo sanitarni in fitosanitarni ukrepi, vključno z vsemi ukrepi iz Priloge IV k temu sporazumu, ob tem pa varovati zdravje ljudi, živali in rastlin:

2. Cilj tega poglavja je tudi doseganje skupnega stališča pogodbenic o standardih dobrega počutja živali.

Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje pravice in obveznosti po Sporazumu STO in zlasti Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov.

To poglavje se uporablja za vse sanitarne in fitosanitarne ukrepe pogodbenic, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na trgovino med pogodbenicama, vključno z vsemi ukrepi, navedenimi v Prilogi IV k temu sporazumu. To področje uporabe ne vpliva na obseg približevanja iz člena 55 tega sporazuma.

Pogodbenici se na prvem srečanju Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma medsebojno obvestita o strukturi, organizaciji in razmejitvi pristojnosti svojih pristojnih organov. Pogodbenici se medsebojno obveščata o kakršni koli spremembi v zvezi z navedenimi pristojnimi organi, ki se nanaša na strukturo, organizacijo in delitev pristojnosti, vključno s kontaktnimi točkami.

1. Gruzija nadaljuje s postopnim približevanjem svojih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ukrepov za dobro počutje živali ter drugih zakonodajnih ukrepov, kakor so opredeljeni v Prilogi IV k temu sporazumu, ukrepom Unije v skladu z načeli in postopkom iz Priloge XI k temu sporazumu.

2. Pogodbenici sodelujeta pri postopnem približevanju in izgradnji zmogljivosti.

3. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe redno spremlja izvajanje procesa približevanja, določenega v Prilogi XI k temu sporazumu, da zagotovi potrebna priporočila o približevanju.

4. Gruzijski organi najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega sporazuma predložijo seznam sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, ukrepov za dobro počutje živali in drugih zakonodajnih ukrepov EU, kot so opredeljeni v Prilogi IV k temu sporazumu, katerim bodo ti organi približali nacionalne ukrepe. Seznam se razdeli v prednostna področja, v okviru katerih se trgovanje z določenim primarnim proizvodom ali skupino primarnih proizvodov s približevanjempoenostavi. Navedeni seznam približevanja ima vlogo referenčnega dokumenta za izvajanje tega poglavja.

Priznavanje zdravstvenega statusa ozemlja ali regije glede živali in škodljivih organizmov ter regionalnih razmer za potrebe trgovine

3. Pogodbenici priznavata pojma regionalizacije in območij brez škodljivih organizmov, kot ju opredeljujejo zadevna mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC) iz leta 1997 ter mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (v nadaljnjem besedilu: ISPM) Organizacije za prehrano in kmetijstvo, ter pojem varovanih območij v skladu z Direktivo 2000/29/ES in soglašata o njihovi uporabi v trgovini med njima.

4. Pogodbenici soglašata, da se sklepi o regionalizaciji za bolezni živali in rib iz Priloge V-A k temu sporazumu ter za škodljive organizme iz Priloge V-B k temu sporazumu sprejmejo v skladu z določbami delov A in B Priloge VI k temu sporazumu.

5. Glede bolezni živali v skladu z določbami člena 58 tega sporazuma pogodbenica izvoznica, ki od pogodbenice uvoznice zahteva priznanje svojega sklepa o regionalizaciji, to obvesti o svojih ukrepih s popolnimi pojasnili in podpornimi podatki za svoje določitve in odločitve. Brez poseganja v člen 59 tega sporazuma, in če pogodbenica uvoznica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij ali posvetovanj in/ali preverjanja v 15 delovnih dneh po prejetju obvestila, tako sporočen sklep velja za sprejet.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 59(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v 15 delovnih dneh po njihovem prejetju. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 62 tega sporazuma in v 25 delovnih dneh po prejetju zahtevka za preverjanje.

6. Glede škodljivih organizmov vsaka pogodbenica zagotovi, da se pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugim blagom ustrezno upošteva status škodljivih organizmov na območju, ki ga druga pogodbenica priznava kot varovano območje ali kot območje brez škodljivih organizmov. Pogodbenica, ki od druge pogodbenice zahteva priznanje svojega območja brez škodljivih organizmov, jo obvesti o svojih ukrepih ter na zahtevo predloži popolna pojasnila in podporne podatke za njegovo ustanovitev in ohranjanje, pri čemer upošteva ustrezne standarde FAO ali standarde Mednarodne konvencije o varstvu rastlin, vključno z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Brez poseganja v člen 64 tega sporazuma ter če pogodbenica izrecno ne nasprotuje in ne zahteva dodatnih informacij, posvetovanj in/ali preverjanja v treh mesecih po obvestilu, tako sporočen sklep o regionalizaciji območja brez škodljivih organizmov velja za sprejetega.

Posvetovanja iz prvega pododstavka tega odstavka potekajo v skladu s členom 59(3) tega sporazuma. Pogodbenica uvoznica dodatne informacije oceni v treh mesecih po prejetju teh informacij. Preverjanje iz prvega pododstavka tega odstavka se izvaja v skladu s členom 62 tega sporazuma in v 12 mesecih po prejetju zahtevka za preverjanje, ob upoštevanju bioloških lastnosti škodljivega organizma in zadevnega posevka.

7. Po dokončanju postopkov iz odstavkov od 4 do 6 in brez poseganja v člen 64 tega sporazuma vsaka pogodbenica brez nepotrebnega odlašanja sprejme potrebne zakonodajne in upravne ukrepe, s katerimi omogoči trgovanje.

8. Pogodbenici se lahko udeležita nadaljnjih razprav glede vprašanja kompartmentalizacije.

2. Pri priznavanju enakovrednosti pogodbenici uporabljata postopek iz odstavka 3 tega člena. Ta postopek zajema objektiven dokaz enakovrednosti s strani pogodbenice izvoznice in objektivno oceno zahtevka s strani pogodbenice uvoznice. Ta ocena lahko vključuje inšpekcijske preglede ali preverjanja.

3. Na zahtevo pogodbenice izvoznice v zvezi s priznanjem enakovrednosti, kot je določena v odstavku 1 tega člena, pogodbenici nemudoma, najpozneje pa v treh mesecih po tem, ko pogodbenica uvoznica prejme tak zahtevek, začneta posvetovalni postopek, ki vključuje korake iz Priloge VIII k temu sporazumu. Če pa pogodbenica izvoznica vloži več zahtevkov, se pogodbenici na zahtevo pogodbenice uvoznice v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma dogovorita o časovnem razporedu, po katerem začneta in izvedeta postopek iz tega odstavka.

4. Gruzija Unijo nemudoma obvesti o ukrepu, skupini ukrepov ali sistemu, kakor so opredeljeni v odstavku 1 tega člena, glede katerih je bilo doseženo približanje na podlagi spremljanja iz člena 55(3). Navedeno dejanje je podlaga za zahtevek Gruzije, da začne postopek priznavanja enakovrednosti zadevnih ukrepov, kakor je določen v odstavku 3 tega člena.

5. Razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače, pogodbenica uvoznica dokonča postopek priznavanja enakovrednosti iz odstavka 3 tega člena v 360 dneh po tem, ko je od pogodbenice izvoznice prejela zahtevek, skupaj s spisom, ki dokazuje enakovrednost. Ta časovni rok se lahko podaljša za sezonske posevke, ko je upravičeno z oceno počakati, da se omogoči preverjanje v primernem obdobju rasti posevka.

6. Pogodbenica uvoznica enakovrednost rastlin, rastlinskih proizvodov in drugega blaga ugotavlja v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

7. Pogodbenica uvoznica lahko umakne ali začasno opusti enakovrednost, če ena od pogodbenic spremeni ukrepe, ki vplivajo na enakovrednost, pod pogojem, da je upoštevan naslednji postopek:

8. Priznavanje, začasna opustitev ali umik enakovrednosti je zgolj na strani pogodbenice uvoznice, ki ravna v skladu s svojim upravnim in zakonodajnim okvirom. Navedena pogodbenica pogodbenici izvoznici predloži popolno pojasnilo v pisni obliki in podporne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen. V primeru nepriznavanja, začasne opustitve ali umika enakovrednosti pogodbenica uvoznica pogodbenici izvoznici navede zahtevane pogoje, na podlagi katerih se lahko znova začne postopek iz odstavka 3.

9. Brez poseganja v člen 64 tega sporazuma pogodbenica uvoznica ne sme umakniti ali začasno opustiti enakovrednosti, preden začnejo veljati predlagani novi ukrepi katere koli pogodbenice.

10. Če pogodbenica uvoznica uradno prizna enakovrednost na podlagi posvetovalnega postopka iz Priloge VIII k temu sporazumu, Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 65(5) tega sporazuma razglasi priznanje enakovrednosti v trgovini med pogodbenicama. Navedena odločitev zagotovi tudi zmanjšanje obsega fizičnih pregledov na mejah, poenostavljena potrdila in postopke za predhodno uvrstitev na seznam za poslovne enote, če je primerno.

1. Brez poseganja v člen 59 tega sporazuma pogodbenici sodelujeta pri izboljševanju vzajemnega razumevanja svojih struktur za uradni nadzor in mehanizmov za uporabo ukrepov iz Priloge IV k temu sporazumu ter delovanja takih struktur in mehanizma. To se lahko med drugim doseže s poročili mednarodnih revizij, ko so ta objavljena, pogodbenici pa si lahko izmenjata informacije o rezultatih takih revizij oziroma druge informacije, kot je ustrezno.

2. V okviru približevanja zakonodaje iz člena 55 tega sporazuma ali priznavanja enakovrednosti iz člena 57 tega sporazuma se pogodbenici medsebojno obveščata o zakonodajnih ali drugih postopkovnih spremembah, sprejetih na zadevnih področjih.

3. Unija v tem okviru pravočasno obvesti Gruzijo o spremembah zakonodaje Unije, da ji omogoči preučitev temu primerne spremembe njene zakonodaje.

Za olajšanje prenosa zakonodajnih dokumentov na zahtevo ene od pogodbenic je treba vzpostaviti potrebno raven sodelovanja.

V ta namen se pogodbenici medsebojno obvestita o svojih kontaktnih točkah. Pogodbenici se medsebojno obvestita tudi o vseh morebitnih spremembah glede teh kontaktnih točk.

1. Vsaka pogodbenica v dveh delovnih dneh pisno obvesti drugo pogodbenico o vsaki hudi ali utemeljeni nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, skupaj z nujnimi primeri nadzora nad živili ali okoliščinami, ko obstaja jasna nevarnost hudih zdravstvenih posledic, povezanih z uživanjem proizvodov živalskega izvora ali rastlinskih proizvodov, in zlasti o:

2. Obvestila se pošiljajo v pisni obliki kontaktnim točkam iz člena 58(1) tega sporazuma.

Pisno obvestilo pomeni obvestilo po pošti, prek telefaksa ali elektronske pošte.

3. Kadar pogodbenica izrazi resno zaskrbljenost zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se na zahtevo te pogodbenice čim prej skliče posvet, v vsakem primeru pa v 15 delovnih dneh od datuma navedene zahteve. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse potrebne informacije, da se izogne motnjam v trgovanju, in doseči vzajemno sprejemljivo rešitev, skladno z zaščito zdravja ljudi živali ali rastlin.

4. Na zahtevo pogodbenice se čim prej skliče posvet o dobrem počutju živali, v vsakem primeru pa v 20 delovnih dneh od datuma obvestila. V takšnih okoliščinah si vsaka pogodbenica prizadeva zagotoviti vse zahtevane informacije.

5. Na zahtevo pogodbenice posvetovanja iz odstavkov 3 in 4 tega člena potekajo prek video ali avdio konference. Pogodbenica, ki to zahteva, zagotovi pripravo zapisnika posveta, ki ga pogodbenici uradno odobrita. Za namen te odobritve se uporabljajo določbe člena 58(3) tega sporazuma.

6. Sistem hitrega obveščanja in mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki ju pogodbenici skupaj uporabljata za vse morebitne veterinarske in fitosanitarne nujne primere, bosta začela delovati v poznejši fazi, potem ko bo Gruzija uveljavila potrebno zakonodajo s tega področja in ustvarila pogoje za njuno pravilno delovanje na terenu.

3. Od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma naprej se uvozna dovoljenja prenehajo uporabljati za primarne proizvode iz Priloge IV-A in Priloge IV-C(2) k temu sporazumu.

4. Glede pogojev, ki vplivajo na trgovanje s primarnimi proizvodi iz odstavka 1(a) tega člena, pogodbenici na zahtevo pogodbenice izvoznice začneta posvetovanja v okviru Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe v skladu z določbami iz člena 65 tega sporazuma, da bi se dogovorili o alternativnih ali dodatnih uvoznih pogojih pogodbenice uvoznice. Taki alternativni ali dodatni uvozni pogoji lahko po potrebi temeljijo na ukrepih pogodbenice izvoznice, ki jih je pogodbenica uvoznica priznala kot enakovredne. Če se pogodbenici tako dogovorita, pogodbenica uvoznica v 90 dneh sprejme potrebne zakonodajne in/ali upravne ukrepe, da se omogoči uvoz na podlagi dogovorjenih uvoznih pogojev.

6. Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica predloži potrebno pojasnilo in zadevne podatke, uporabljene za namere in odločitve, ki jih zajema ta člen.

1. Za namene certifikacijskih postopkov ter postopkov izdaje spričeval in uradnih dokumentov pogodbenici soglašata o načelih iz Priloge X k temu sporazumu.

2. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma se lahko dogovori o pravilih za elektronsko izdajanje, umik ali zamenjavo spričeval.

3. Pogodbenici se bosta, kjer je to primerno, v okviru približane zakonodaje iz člena 55 tega sporazuma dogovorili o skupnih vzorcih spričeval.

1. Za ohranitev zaupanja v učinkovito izvajanje določb tega poglavja ima vsaka pogodbenica pravico:

2. Vsaka pogodbenica lahko rezultate svojega preverjanja iz odstavka 1(a) tega člena deli s tretjimi osebami in javno objavi, kot to morda zahtevajo določbe, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic. Pri takšnem deljenju in/ali objavi rezultatov se, kjer je to primerno, spoštuje zaupnost določb, ki se uporabljajo za katero od pogodbenic.

3. Ko pogodbenica uvoznica sklene opraviti obisk preverjanja v pogodbenici izvoznici, o takem obisku obvesti pogodbenico izvoznico najmanj 60 delovnih dni, preden se opravi tak obisk preverjanja, razen če gre za nujne primere ali se pogodbenici dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o kakršni koli spremembi tega obiska.

4. Stroške, ki nastanejo pri preverjanju celotnega ali dela sistemov pristojnih organov druge pogodbenice za inšpekcijske preglede in certificiranje in/ali drugega ukrepa, če je to ustrezno, krije pogodbenica, ki opravi preverjanje ali inšpekcijski pregled.

5. Osnutek sporočila o preverjanjih v pisni obliki se pogodbenici izvoznici pošlje v 60 delovnih dneh po zaključku preverjanja. Pogodbenica izvoznica ima na voljo 45 delovnih dni za pripombe na osnutek poročila pisnega sporočila. Pripombe pogodbenice izvoznice se priložijo in, kadar je to ustrezno, vključijo v končne rezultate. Kadar pa je bilo med preverjanjem ugotovljeno resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, se pogodbenica izvoznica obvesti čim prej, vsekakor pa v 10 delovnih dneh po koncu preverjanja.

6. Da se doseže več jasnosti, lahko rezultati preverjanja prispevajo k postopkom iz členov 55, 57 in 63 tega sporazuma, ki jih izvajata obe pogodbenici ali ena od pogodbenic.

1. Pogodbenici soglašata, da se pri pregledih pošiljk iz pogodbenice izvoznice ob uvozu v pogodbenico uvoznico spoštujejo načela iz dela A Priloge IX k temu sporazumu. Rezultati teh pregledov lahko prispevajo k postopku preverjanja iz člena 62 tega sporazuma.

2. Pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu, ki jih izvaja vsaka pogodbenica, je določena v delu B Priloge IX k temu sporazumu. Pogodbenica lahko to pogostnost spremeni v okviru svojih pristojnosti in v skladu s svojo notranjo zakonodajo, na podlagi napredka v skladu s členi 55, 57 in 60 tega sporazuma ali na podlagi preverjanj, posvetovanj ali drugih ukrepov, določenih s tem sporazumom. V skladu s tem Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 s sklepom ustrezno spremeni del B Priloge IX k temu sporazumu.

3. Inšpekcijske pristojbine, če se uporabljajo, lahko krijejo zgolj stroške, ki jih ima pristojni organ pri izvajanju pregledov ob uvozu. Višina pristojbine se izračuna na enaki podlagi kot višina pristojbin, ki se zaračunavajo za inšpekcijske preglede podobnih domačih proizvodov.

4. Pogodbenica uvoznica na zahtevo pogodbenice izvoznice slednjo obvesti o vsaki spremembi ukrepov, ki vplivajo na preglede ob uvozu in inšpekcijske pristojbine, skupaj z razlogi zanje, ter o vseh pomembnih spremembah upravne obravnave takih pregledov.

5. Od datuma, ki ga določi Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe iz člena 65 tega sporazuma, se lahko pogodbenici dogovorita o pogojih za vzajemno odobritev nadzora, ki ga izvajata in je določen v členu 62(1)(b) tega sporazuma, da se po potrebi prilagodi in vzajemno zmanjša pogostnost fizičnih pregledov ob uvozu za primarne proizvode iz člena 60(2)(a) tega sporazuma.

Od navedenega datuma lahko pogodbenici druga drugi vzajemno odobrita nadzor nad nekaterimi primarnimi proizvodi in v skladu s tem zmanjšata ali nadomestita preglede ob uvozu za te primarne proizvode.

1. Če bi pogodbenica izvoznica na svojem ozemlju sprejela ukrepe za nadzor vsakršnega vzroka, ki bi utegnil pomeniti resno nevarnost za zdravje ljudi, živali ali rastlin, pogodbenica izvoznica brez poseganja v določbe odstavka 2 tega člena sprejme enakovredne ukrepe, da prepreči razširitev nevarnosti ali tveganja na ozemlje pogodbenice uvoznice.

2. Pogodbenica uvoznica lahko iz razlogov resne nevarnosti za zdravje ljudi, živali ali rastlin sprejme začasne ukrepe, ki so potrebni za varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin. Taka pogodbenica uvoznica za pošiljke, ki se prevažajo med pogodbenicama, poišče najprimernejšo in najbolj sorazmerno rešitev, da se izogne nepotrebnim motnjam v trgovini.

3. Pogodbenica, ki sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena, najpozneje en delovni dan po datumu sprejetja ukrepov o tem obvesti drugo pogodbenico. Na zahtevo ene od pogodbenic in v skladu z določbami člena 59(3) tega sporazuma se pogodbenici posvetujeta o nastalih razmerah v 15 delovnih dneh po obvestilu. Pogodbenici upoštevata vse informacije, dane na takem posvetu, in si prizadevata izogniti nepotrebnim motnjam trgovanja, ob upoštevanju rezultata posvetovanj iz člena 59(3) tega sporazuma, kadar je to primerno.

1. Ustanovi se Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. Sestane se v treh mesecih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, potem pa bodisi na zahtevo ene od pogodbenic bodisi vsaj enkrat na leto. Če se pogodbenici tako dogovorita, lahko seja Pododbora za sanitarne in fitosanitarne ukrepe poteka prek video ali avdio konference. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe lahko vprašanja obravnava tudi, kadar ne zaseda, in sicer prek korespondence.

3. Pogodbenici soglašata, da bosta po potrebi oblikovali tehnične delovne skupine, ki jih sestavljajo strokovno usposobljeni predstavniki pogodbenic, in sicer za opredelitev in preučitev tehničnih in znanstvenih vprašanj, ki izhajajo iz izvajanja tega poglavja. Kadar je potrebno dodatno strokovno znanje, lahko pogodbenici oblikujeta priložnostne skupine, ki vključujejo znanstvene in strokovne skupine. Članstvo v takih priložnostnih skupinah ni nujno omejeno na predstavnike pogodbenic.

4. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe s predloženim poročilom redno obvešča Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4), o svojih dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejema v okviru svojih pristojnosti.

5. Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe na prvem srečanju sprejme svoje delovne postopke.

6. Kakršno koli odločitev, priporočilo, poročilo ali drug ukrep, ki ga sprejme Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe ali katera koli skupina, ki jo ta odbor ustanovi, pogodbenici sprejmeta soglasno.

1. Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carinskih postopkov in trgovine v razvijajočem se dvostranskem trgovinskem okolju. Pogodbenici soglašata z okrepitvijo sodelovanja na tem področju z namenom, da zadevna zakonodaja in postopki ter upravna zmogljivost zadevnih uprav izpolnjujejo cilje glede učinkovitega nadzora in načelno spodbujajo olajševanje zakonite trgovine.

2. Pogodbenici priznavata, da bo izjemen pomen namenjen ciljem javnih politik, vključno s olajševanjem trgovine, varnostjo in preprečevanjem goljufij, ter uravnoteženemu pristopu k navedenim ciljem.

1. Pogodbenici soglašata, da je njuna zakonodaja na trgovinskem in carinskem področju načeloma stabilna in celovita ter da so določbe in postopki sorazmerni, pregledni, predvidljivi, nediskriminatorni, nepristranski ter se uporabljajo enotno in učinkovito, med drugim tako da:

2. Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in opravičljivosti postopkov pogodbenici:

1. Pogodbenici prepovesta, da bi imele upravne pristojbine enak učinek kot uvozne ali izvozne dajatve ali takse.

2. V zvezi z vsemi pristojbinami in taksami kakršne koli narave, ki jih naložijo carinski organi vsake pogodbenice, vključno s pristojbinami in taksami za naloge, ki se opravijo v imenu teh organov, ali v zvezi z uvozom ali izvozom ter brez poseganja v zadevne določbe poglavja 1 (Nacionalna obravnava in dostop do blagovnega trga) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pogodbenici soglašata, da:

1. Določbe Sporazuma o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu STO, skupaj z morebitnimi naknadnimi spremembami, urejajo pravila carinskega vrednotenja blaga, ki se uporabljajo v trgovini med pogodbenicama. Navedene določbe Sporazuma STO so vključene v ta sporazum in so njegov sestavni del. Najnižje carinske vrednosti se ne uporabljajo.

2. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dosežeta skupni pristop k vprašanjem v zvezi s carinskim vrednotenjem.

Pogodbenici okrepita sodelovanje na carinskem področju, da bi zagotovili izvajanje ciljev tega poglavja z namenom nadaljnjega olajševanja trgovine, hkrati pa zagotovili učinkoviti nadzor, varnost in preprečevanje goljufij. Pogodbenici lahko v ta namen po potrebi kot orodje za primerjavo uporabita praktične carinske smernice Evropske komisije (EC Customs Blueprints).

Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki so predvidene v tem sporazumu, zlasti v členu 71 tega sporazuma, pogodbenici zagotovita vzajemno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu z določbami Protokola II k temu sporazumu, in sicer Protokola o Vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah.

Pogodbenici sodelujeta, da se zagotovita tehnična podpora in izgradnja zmogljivosti za izvajanje reform za olajševanje trgovine in carinskih postopkov.

1. Ustanovi se Pododbor za carino. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

2. Delovanje Pododbora zajema redna posvetovanja in spremljanje izvajanja in upravljanja tega poglavja, kar vključuje, ni pa omejeno na vprašanja glede carinskega sodelovanja, čezmejnega carinskega sodelovanja in upravljanja, tehnične pomoči, pravil o poreklu, olajševanja trgovine in vzajemne upravne pomoči v carinskih zadevah.

Postopno približevanje carinski zakonodaji Unije in nekaterim mednarodnim predpisom se izvaja, kakor je določeno v Prilogi XIII k temu Sporazumu.

1. Pogodbenici ob ponovni potrditvi svojih obveznosti iz Sporazuma STO uvedeta potrebne ureditve za postopno vzajemno liberalizacijo ustanavljanja in trgovine s storitvami ter za sodelovanje pri elektronskem poslovanju.

2. Oddaja javnih naročil je zajeta v poglavju 8 (Javna naročila) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in to poglavje v ničemer ne nalaga nobenih obveznosti v zvezi z javnimi naročili.

3. Subvencije so zajete v poglavju 10 (Konkurenca) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in določbe tega poglavja se ne uporabljajo za subvencije, ki jih dodelita pogodbenici.

4. V skladu z določbami tega poglavja vsaka pogodbenica ohrani pravico do urejanja in sprejetja novih predpisov za izpolnjevanje legitimnih ciljev politik.

5. To poglavje se ne uporablja za ukrepe z vplivom na fizične osebe, ki želijo dostop do trga delovne sile pogodbenice, ter za ukrepe glede državljanstva, prebivališča ali zaposlitve za nedoločen čas.

6. To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje uporabe ukrepov za urejanje vstopa fizičnih oseb na njuno ozemlje ali za njihovo začasno bivanje, vključno z ukrepi, potrebnimi za zavarovanje celovitosti njunih meja in zagotovitev urejenega prehajanja fizičnih oseb čez njune meje, če se taki ukrepi ne uporabljajo tako, da bi izničili ali omejili ugodnosti za katero od pogodbenic pod pogoji posebne zaveze iz tega poglavja in Priloge XIV k temu sporazumu (3).

Ta oddelek se uporablja za ukrepe, ki jih sprejmeta ali ohranjata pogodbenici in ki vplivajo na ustanavljanje v vseh gospodarskih dejavnostih z izjemo:

1. Gruzija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-E k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

2. Unija ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-A k temu sporazumu ob začetku veljavnosti tega sporazuma:

3. Pogodbenici ob upoštevanju pridržkov iz Priloge XIV-A in Priloge XIV-E k temu sporazumu ne sprejmeta nobenih novih predpisov ali ukrepov, ki uvajajo diskriminacijo v primerjavi z njunimi lastnimi pravnimi osebami glede ustanavljanja pravnih oseb druge pogodbenice na njunem ozemlju oziroma glede njihovega poslovanja po ustanovitvi.

1. Pogodbenici z namenom postopne liberalizacije pogojev ustanavljanja redno revidirata določbe tega oddelka in seznam pridržkov iz člena 79 tega sporazuma ter okolje za ustanavljanje ter pri tem upoštevata svoje zaveze iz mednarodnih sporazumov.

2. Pogodbenici v okviru revizije iz odstavka 1 ocenita morebitne ovire za ustanavljanje. Z namenom okrepitve določb iz tega poglavja pogodbenici po potrebi odkrijeta primerni način za obravnavanje takih ovir, ki lahko vključuje nadaljnja pogajanja, tudi glede zaščite naložb in postopkov reševanja sporov med investitorji in državo.

To poglavje ne vpliva na pravice podjetnikov pogodbenic, ki izhajajo iz obstoječih ali prihodnjih mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na naložbe, katerih pogodbenica je država članica ali Gruzija.

1. Določbe člena 79 tega sporazuma nobeni pogodbenici ne preprečujejo, da bi iz razlogov smotrnosti uporabila posebna pravila v zvezi z ustanavljanjem in poslovanjem podružnic in predstavništev pravnih oseb druge pogodbenice na svojem ozemlju, ki nimajo sedeža na ozemlju prve pogodbenice, in sicer pravila, ki jih upravičujejo pravne ali tehnične razlike med takšnimi podružnicami in predstavništvi ter podružnicami in predstavništvi pravnih oseb s sedežem na njenem ozemlju, oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

2. Razlike v obravnavi iz razlogov smotrnosti ne presegajo obsega, ki je nujno potreben zaradi takšnih pravnih ali tehničnih razlik oziroma v zvezi s finančnimi storitvami.

Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic, ki vplivajo na čezmejno opravljanje vseh storitev, z izjemo:

1. Vsaka pogodbenica pri dostopu do trga prek čezmejnega opravljanja storitev storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotavlja obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, določene v posebnih obveznostih iz Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu.

2. V sektorjih, za katere se sprejmejo obveznosti v zvezi z dostopom do trga, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohrani ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če je v Prilogi XIV-B in Prilogi XIV-F k temu sporazumu določeno drugače, opredeljeni kot:

1. V sektorjih, za katere so zaveze glede dostopa do trga navedene v Prilogi XIV-B in Prilogi XIV-F k temu sporazumu ter ki so predmet kakršnih koli pogojev in pridržkov iz teh prilog, vsaka pogodbenica v zvezi z vsemi ukrepi, ki vplivajo na čezmejno opravljanje storitev, storitvam in ponudnikom storitev druge pogodbenice zagotovi obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave, ki jo zagotovi lastnim podobnim storitvam in ponudnikom storitev.

2. Pogodbenica lahko izpolni zahtevo iz odstavka 1, tako da storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice obravnava bodisi formalno enako bodisi formalno drugače kot obravnava lastne podobne storitve in ponudnike storitev.

3. Formalno enaka ali formalno drugačna obravnava se šteje za manj ugodno, če spremeni konkurenčne pogoje v korist storitev ali ponudnikov storitev pogodbenice v primerjavi s storitvami ali ponudniki podobnih storitev druge pogodbenice.

4. Posebne obveznosti, sprejete v skladu s tem členom, se ne razlagajo kot zahteva za katero koli pogodbenico, da zagotovi nadomestilo za dejansko podrejen konkurenčni položaj zaradi tujega izvora zadevnih storitev ali ponudnikov storitev.

Sektorji, ki jih vsaka pogodbenica liberalizira v skladu s tem oddelkom, ter, na podlagi pridržkov, omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev druge pogodbenice v navedenih sektorjih, so določeni v seznamih zavez iz Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu.

Z namenom postopne liberalizacije čezmejnega opravljanja storitev med pogodbenicama Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, redno pregleduje sezname obveznosti iz člena 86 tega sporazuma. Ta pregled upošteva proces postopnega približevanja, kakor je določen v členih 103, 113, 122 in 126 tega sporazuma, in njegovega učinka na odpravo preostalih ovir za čezmejno opravljanje storitev med pogodbenicama.

1. Ta oddelek se uporablja za ukrepe pogodbenic v zvezi z vstopom na njihovo ozemlje in začasnim bivanjem na njihovem ozemlju ključnega osebja, diplomiranih pripravnikov, prodajalcev poslovnih storitev, ponudnikov pogodbenih storitev in neodvisnih strokovnjakov v skladu s členom 76(5) tega sporazuma.

1. Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, in ob upoštevanju morebitnih pridržkov iz Priloge XIV-A in Priloge XIV-E k temu sporazumu ali v Prilogi XIV-C in Prilogi XIV-G k temu sporazumu, omogoči podjetnikom druge pogodbenice, da v svojih poslovnih enotah zaposlijo fizične osebe iz te druge pogodbenice, pod pogojem, da so taki delavci bodisi ključno osebje ali diplomirani pripravniki, kot so opredeljeni v členu 88 tega sporazuma. Začasni vstop in začasno bivanje ključnega osebja in diplomiranih pripravnikov traja največ tri leta za premeščence znotraj podjetja, 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju za poslovne obiskovalce, pristojne za ustanovitev poslovne enote, in eno leto za diplomirane pripravnike.

2. Za vsak sektor, za katerega veljajo zaveze v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) tega poglavja, so ukrepi, ki jih pogodbenica ne ohranja ali sprejme na podlagi regionalne razdelitve ali svojega celotnega ozemlja, razen če v Prilogi XIV-C in Prilogi XIV-G k temu sporazumu ni določeno drugače, opredeljeni kot omejitve glede skupnega števila fizičnih oseb, ki jih lahko podjetnik zaposli kot ključno osebje in diplomirane pripravnike v določenem sektorju v obliki številčnih kvot, ali zahteve po ugotavljanju gospodarskih potreb, in kot diskriminatorne omejitve.

Vsaka pogodbenica za vsak sektor, za katerega se je zavezala v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje) ali oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ki je predmet kakršnih koli pridržkov iz Priloge XIV-A, Priloge XIV-E, Priloge XIV-B in Priloge XIV-F k temu sporazumu, omogoči vstop in začasno bivanje prodajalcev poslovnih storitev za največ 90 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju.

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveznosti, ki izhajajo iz njunih zavez glede vstopa in začasnega bivanja ponudnikov pogodbenih storitev v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini in storitvah (v nadaljnjem besedilu: GATS). Vsaka pogodbenica v skladu s Prilogo XIV-D in Prilogo XIV-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena omogoči ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njenem ozemlju.

1. Pogodbenici v skladu s Prilogo XIV-D in Prilogo XIV-H k temu sporazumu ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena omogočita neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice, da zagotavljajo storitve na njunem ozemlju.

1. Naslednja pravila se uporabljajo za ukrepe pogodbenic v zvezi z zahtevami za izdajo licence in postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, ki vplivajo na:

2. V primeru čezmejnega opravljanja storitev se ta pravila uporabljajo samo za sektorje, v zvezi s katerimi je pogodbenica sprejela posebne zaveze in kolikor se te posebne zaveze uporabljajo v skladu s Prilogo XIV-B in Prilogo XIV-F k temu sporazumu. V primeru ustanavljanja se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, če je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XVI-A in Prilogo XVI-E k temu sporazumu. V primeru začasnega bivanja fizičnih oseb se ta pravila ne uporabljajo za sektorje, v zvezi s katerimi je pridržek zabeležen v skladu s Prilogo XIV-C, Prilogo XIV-D, Prilogo XIV-G in Prilogo XIV-H k temu sporazumu.

3. Ta pravila ne veljajo za ukrepe, ki so omejitve v skladu z zadevnimi prilogami k temu sporazumu.

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ukrepi v zvezi z zahtevami za izdajo licence in zadevnimi postopki, kvalifikacijskimi zahtevami in postopki temeljijo na merilih, ki pristojnim organom preprečujejo, da bi samovoljno izvajali pooblastila za ocenjevanje.

3. Dovoljenje ali licenca se izda takoj, ko ustrezen pregled pokaže, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev dovoljenja ali licence.

4. Vsaka pogodbenica ohranja ali ustanovi sodne, arbitražne ali upravne svete ali uvede take postopke, ki na zahtevo prizadetega podjetnika ali ponudnika storitev omogočajo takojšen pregled upravnih sklepov, ki vplivajo na ustanavljanje, čezmejno opravljanje storitev ali začasno prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov, in zagotavljajo ustrezna pravna sredstva zanje, kadar je to upravičeno. Kadar taki postopki niso neodvisni od agencije, ki ji je zaupan zadevni upravni sklep, vsaka pogodbenica zagotovi, da postopki dejansko zagotovijo objektiven in nepristranski pregled.

5. Če je število razpoložljivih licenc za posamezno dejavnost omejeno zaradi pomanjkanja naravnih virov ali tehničnih zmogljivosti, vsaka pogodbenica izvede izbirni postopek med več potencialnimi kandidati, ki v celoti zagotavlja nepristranskost in preglednost, med drugim zlasti ustrezno objavo o začetku, poteku in zaključku postopka.

6. Ob upoštevanju določb tega člena pri določanju pravil izbirnega postopka lahko vsaka pogodbenica upošteva cilje javne politike, vključno s pomisleki v zvezi z zdravjem, varnostjo, varstvom okolja in ohranjanjem kulturne dediščine.

1. Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so jasni, objavljeni vnaprej ter vložnikom zagotavljajo, da bo njihova vloga obravnavana objektivno in nepristransko.

2. Postopki za izdajo licence in kvalifikacijski postopki ter povezane formalnosti so čim bolj preprosti in opravljanja storitve ne zapletajo ali zavlačujejo neupravičeno. Višina morebitne pristojbine za izdajo licence (19), ki jo morajo vložniki plačati zaradi svoje vloge, bi morala biti razumna in sorazmerna stroškom zadevnega postopka za izdajo dovoljenja.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov pristojnih organov za izdajo licence ali dovoljenja do vseh vložnikov. Pristojni organ bi moral sprejeti odločitev neodvisno in ponudniku storitev, za opravljanje katerih se zahteva licenca ali dovoljenje, ne odgovarja.

4. Kadar obstajajo določeni časovni roki za vložitev vloge, se vložniku zagotovi razumen rok za vložitev vloge. Pristojni organ začne obravnavati vlogo brez nepotrebnega odlašanja. Če je možno, bi bilo treba omogočiti, da se vloge v elektronski in papirnati obliki sprejmejo pod enakimi pogoji za dokazovanje pristnosti.

5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se obravnava vloge, vključno s sprejetjem končne odločitve o vlogi, zaključi v razumnem roku od vložitve popolne vloge. Vsaka pogodbenica si prizadeva določiti običajni časovni rok za obravnavo vloge.

6. Pristojni organ v razumnem času od prejetja vloge, za katero meni, da je nepopolna, o tem obvesti vložnika in čim bolj natančno opredeli dodatne informacije, ki se zahtevajo za dopolnitev vloge, ter vložniku omogoči, da odpravi pomanjkljivosti.

7. Omogočiti bi bilo treba, da se namesto originalnih dokumentov sprejmejo overjene kopije, kadar je to mogoče.

8. Če pristojni organ vlogo zavrne, se o tem vložnika obvesti v pisni obliki in brez nepotrebnega odlašanja. Načeloma je treba vložnika na njegovo zahtevo obvestiti tudi o razlogih za zavrnitev vloge in o roku za pritožbo zoper odločitev.

9. Vsaka pogodbenica zagotovi, da odobrena licenca ali dovoljenje začneta veljati brez nepotrebnega odlašanja in v skladu s pogoji, ki so določeni v navedeni licenci ali dovoljenju.

1. To poglavje pogodbenici v ničemer ne preprečuje, da od fizičnih oseb zahteva potrebne kvalifikacije in/ali strokovne izkušnje, predpisane na ozemlju, na katerem se storitev opravlja, za zadevni sektor.

2. Vsaka pogodbenica spodbuja ustrezne strokovne organe na svojem ozemlju, da podajo priporočila o vzajemnem priznavanju Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, z namenom, da podjetniki in ponudniki storitev v celoti ali delno izpolnijo merila, ki jih uporablja vsaka pogodbenica za izdajo dovoljenj in licenc podjetnikom in ponudnikom storitev ter za njihovo delovanje in potrjevanje, zlasti na področju strokovnih storitev.

3. Po prejemu priporočila iz odstavka 2 Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi v razumnem roku pregleda navedeno priporočilo, da ugotovi, če je to skladno s tem sporazumom in na podlagi vsebovanih informacij oceni zlasti:

4. Če so te zahteve izpolnjene, Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi sprejme potrebne ukrepe za pogajanja, nato pa pogodbenici prek njunih pristojnih organov začneta pogajanja o Sporazumu o vzajemnem priznavanju.

5. Vsak tak sporazum je skladen z zadevnimi določbami Sporazuma WTO in zlasti člena VII GATS.

1. Vsaka pogodbenica se takoj odzove na vse zahteve druge pogodbenice po posebnih informacijah v zvezi s svojimi ukrepi, ki se splošno uporabljajo, ali mednarodnimi sporazumi, ki se tičejo tega sporazuma ali nanj vplivajo. Vsaka pogodbenica prav tako ustanovi eno ali več informacijskih točk, da bi lahko podjetnikom in ponudnikom storitev druge pogodbenice na zahtevo posredovala posebne informacije o vseh takih zadevah. Pogodbenici se o svojih informacijskih točkah medsebojno obvestita v treh mesecih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma. Za informacijske točke ni nujno, da so depozitarne ustanove za zakone in druge predpise.

2. Ta sporazum nikakor ne zahteva od katere koli pogodbenice, da daje zaupne informacije, katerih razkritje bi oviralo izvrševanje zakonodaje ali bilo kako drugače v nasprotju z javnimi interesi ali bi posegalo v legitimne trgovinske interese posameznih javnih ali zasebnih podjetij.

1. Če je trgovina z računalniškimi storitvami liberalizirana v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja, se pogodbenici uskladita z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

2. CPC (20) 84, oznaka ZN za opis računalniških in sorodnih storitev, zajema osnovne funkcije za opravljanje vseh računalniških in sorodnih storitev:

Tehnološki razvoj je narekoval večjo ponudbo teh storitev v obliki svežnja oziroma paketa sorodnih storitev, ki lahko vključuje le nekatere ali pa vse od teh osnovnih funkcij. Na primer, storitve, kot so gostovanje spletnih strani oziroma domen, storitve rudarjenja podatkov in mrežno računalništvo, sestavlja kombinacija osnovnih funkcij računalniških storitev.

3. Računalniške in sorodne storitve, ne glede na to, ali se izvajajo prek omrežja, vključno z internetom, vključujejo vse storitve, ki zagotavljajo:

4. Računalniške in sorodne storitve omogočajo izvajanje drugih storitev (npr. bančništvo) tako prek elektronskih kot drugih sredstev. Vendar pa obstaja pomembna razlika med storitvijo omogočanja (npr. gostovanje spletnih strani ali gostovanje aplikacij) in vsebinsko oziroma osnovno storitvijo, ki se izvaja elektronsko (npr. bančništvo). V takih primerih CPC 84 vsebinske oziroma osnovne storitve ne zajema.

1. Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse poštne in kurirske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2. Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti. Taka obveznost se sama po sebi ne bo štela za protikonkurenčno, če se bo upravljala na pregleden, nediskriminatoren in konkurenčno nevtralen način ter ne bo povzročala večjega bremena, kot je potrebno, za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

1. Licenca se lahko zahteva le za storitve, ki so v sklopu univerzalne storitve.

3. Na zahtevo se vložnika obvesti o razlogih za zavrnitev izdaje licence, vsaka pogodbenica pa vzpostavi pritožbeni postopek prek neodvisnega organa. Tak postopek je pregleden, nediskriminatoren in temelji na objektivnih merilih.

Regulativni organ je pravno ločen od katerega koli ponudnika poštnih in kurirskih storitev in mu tudi ne odgovarja. Sklepi in postopki regulativnega organa so nepristranski za vse udeležence na trgu.

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega približevanja obstoječe in prihodnje gruzijske zakonodaje seznamu predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-C k temu sporazumu.

1. Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse elektronske komunikacijske storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2. Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so regulativni organi za elektronske komunikacijske storitve pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ponudnikov elektronskih komunikacijskih storitev. Če pogodbenica obdrži lastništvo ponudnikov, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja ali storitve, ali nadzor nad njimi, ta pogodbenica zagotovi učinkovito strukturno ločenost regulativne funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima regulativni organ zadostna pooblastila za urejanje sektorja. Naloge, ki jih opravlja, se objavijo v lahko dostopni in jasni obliki, zlasti kadar so navedene naloge dodeljene več kot enemu organu.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi nepristranskost odločitev in postopkov regulativnih organov do vseh udeležencev na trgu ter njihovo preglednost.

4. Regulativni organ je pooblaščen za opravljanje analize zadevnih trgov proizvodov in storitev, ki so lahko predmet predhodnega urejanja. Če mora regulativni organ v skladu s členom 107 tega sporazuma ugotoviti, ali se uvede, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti, na podlagi tržne analize ugotovi, ali je zadevni trg dejansko konkurenčen.

5. Če regulativni organ ugotovi, da zadevni trg ni dejansko konkurenčen, opredeli in določi ponudnike storitev s pomembno tržno močjo na tem trgu ter uvede, ohrani ali spremeni posebne regulativne obveznosti iz člena 107 tega sporazuma, kot je primerno. Če regulativni organ ugotovi, da je zadevni trg dejansko konkurenčen, ne uvede in ne ohrani nobene regulativne obveznosti iz člena 107 tega sporazuma.

6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ima ponudnik storitev, ki ga zadeva odločitev regulativnega organa, pravico, da se nanjo pritoži pritožbenemu organu, ki je neodvisen od strank v postopku. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsebina zadeve ustrezno upošteva. Odločitev regulativnega organa velja do konca vsakega takega pritožbenega postopka, razen če pritožbeni organ ne odloči drugače. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločitev vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločitve predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločitve pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da regulativni organi v primeru, da nameravajo sprejeti ukrepe v zvezi s katero koli določbo tega pododdelka, ki imajo pomemben vpliv na zadevni trg, zainteresiranim stranem omogočijo predložitev pripomb na osnutek ukrepa v razumnem roku. Regulativni organi objavijo svoje postopke posvetovanja. Rezultati postopka posvetovanja se objavijo, razen v primeru zaupnih informacij.

8. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki, ki ponujajo elektronska komunikacijska omrežja in elektronske komunikacijske storitve, predložijo vse informacije, vključno s finančnimi, ki jih regulativni organi potrebujejo za zagotovitev skladnosti z določbami tega pododdelka oziroma odločitvami, sprejetimi v skladu s tem pododdelkom. Ti ponudniki na zahtevo takšne informacije zagotovijo brez odlašanja ter v takšnem roku in tako podrobno, kot to zahteva regulativni organ. Informacije, ki jih zahteva regulativni organ, so sorazmerne z opravljanjem te naloge. Regulativni organ poda razloge, ki upravičujejo njegovo zahtevo po informacijah.

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se opravljanje storitev, kolikor se le da, odobri na osnovi samega obvestila.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se za obravnavo vprašanj glede dodelitve številk in frekvenc lahko zahteva licenca. Pogoji za tako licenco se javno objavijo.

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da imajo vsi ponudniki storitev, ki so pooblaščeni za opravljanje elektronskih komunikacijskih storitev, pravico in obveznost, da se pogajajo o dostopu in medomrežnem povezovanju z drugimi ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. O dostopu in medomrežnem povezovanju se je treba načeloma dogovoriti na osnovi poslovnih pogajanj med zadevnimi ponudniki storitev.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudniki storitev, ki v postopku pogajanj o ureditvi medomrežnega povezovanja pridobijo informacije od drugega ponudnika storitev, te informacije uporabljajo samo za namene, za katere so jih pridobili, in vedno spoštujejo zaupnost poslanih ali shranjenih informacij.

3. Če se v skladu s členom 105 tega sporazuma ugotovi, da upoštevni trg ni konkurenčen, vsaka pogodbenica zagotovi, da je regulativni organ pooblaščen, da ponudniku, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, naloži eno ali več naslednjih obveznosti v zvezi z medomrežnim povezovanjem in/ali dostopom:

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se lahko ponudnik storitev, ki zaprosi za medomrežno povezovanje s ponudnikom, ki je bil določen kot ponudnik s pomembno tržno močjo, kadar koli ali po preteku javno objavljenega primernega obdobja obrne na neodvisen domač organ, ki je lahko tudi regulativni organ iz člena 104(2)(d) tega sporazuma, da reši spore glede ustreznih pogojev za medomrežno povezovanje in/ali dostop.

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za dodeljevanje in uporabo omejenih virov, vključno s frekvencami, številkami in pravicami poti, izvajajo pravočasno ter na objektiven, sorazmeren, pregleden in nediskriminatoren način. Trenutno stanje dodeljenih frekvenčnih pasov se javno objavi, podrobna opredelitev frekvenc, dodeljenih za posebno državno uporabo, pa se ne zahteva.

2. Vsaka pogodbenica zagotavlja učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju, da se zagotovi učinkovita raba spektra. Če je povpraševanje po določenih frekvencah večje od njihove razpoložljivosti, je treba slediti ustreznim preglednim postopkom za dodelitev teh frekvenc, da bodo čim bolje izkoriščene in da se spodbuja konkurenca.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se dodeljevanje nacionalnih virov oštevilčenja in upravljanje nacionalnih načrtov oštevilčenja zaupata regulativnemu organu.

4. Kadar javni ali lokalni organi ohranijo lastništvo ponudnikov, ki upravljajo javna komunikacijska omrežja in/ali storitve, ali nadzor nad njimi, je treba zagotoviti učinkovito strukturno ločenost organa, ki odobri pravico do poti, od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom.

1. Vsaka pogodbenica ima pravico opredeliti vrsto obveznosti univerzalne storitve, ki jo želi ohraniti.

2. Take obveznosti se same po sebi ne bodo štele za protikonkurenčne, če se bodo upravljale na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način. Upravljanje takih obveznosti je poleg tega konkurenčno nevtralno in ne pomeni večjega bremena, kot je potrebno za vrsto univerzalne storitve, ki jo opredeli pogodbenica.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsi ponudniki upravičeni do zagotavljanja univerzalne storitve in noben ponudnik storitev ni vnaprej izključen. Imenovanje se izvede s pomočjo učinkovitega, preglednega, objektivnega in nediskriminatornega mehanizma. Vsaka pogodbenica po potrebi presodi, ali opravljanje univerzalne storitve predstavlja neupravičeno breme za organizacije, določene za njeno opravljanje. Kadar je to na podlagi takega izračuna upravičeno in ob upoštevanju morebitne tržne koristi, ki pripada organizaciji, ki ponuja univerzalno storitev, regulativni organi ugotovijo, ali je potreben mehanizem za povrnitev škode zadevnim ponudnikom storitev oziroma za razdelitev neto stroškov obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve.

4. Če so imeniki vseh naročnikov na voljo uporabnikom v tiskani ali elektronski obliki, vsaka pogodbenica zagotovi, da organizacije, ki navedene imenike zagotavljajo, pri obravnavi informacij, ki so jih pridobile od drugih organizacij, uporabijo načelo nediskriminacije.

Nobena od pogodbenic ne sme od ponudnika storitev iz druge pogodbenice zahtevati, da ustanovi poslovno enoto, da je v kakršni koli obliki navzoč ali ima stalno prebivališče na njenem ozemlju kot pogoj za čezmejno opravljanje storitev.

Vsaka pogodbenica zagotovi zaupnost elektronskih komunikacij in sorodnih podatkov o prometu prek javno dostopnih komunikacijskih omrežij in javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ne da bi pri tem omejevala trgovino s storitvami.

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da v primeru spora med ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev glede pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega oddelka, zadevni regulativni organ na zahtevo katere koli od strank v sporu izda zavezujočo odločbo za rešitev spora v najkrajšem možnem času ter najpozneje v štirih mesecih.

2. Odločba regulativnega organa se javno objavi, treba pa je upoštevati zahteve glede poslovne tajnosti. Ponudniki zadevnih elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev prejmejo podrobno obrazloženo odločbo.

3. Kadar tak spor zadeva čezmejno opravljanje storitev, zadevni regulativni organi uskladijo svoja prizadevanja za rešitev spora.

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega približevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje seznamu predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-B k temu sporazumu.

1. Ta pododdelek določa načela regulativnega okvira za vse finančne storitve, liberalizirane v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

2. Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

1. Vsaka od pogodbenic lahko iz bonitetnih razlogov sprejme ali ohrani ukrepe za:

2. Navedeni ukrepi pogodbenice niso bolj obremenjujoči, kot je potrebno za doseganje njihovega cilja, in niso diskriminatorni do ponudnikov finančnih storitev druge pogodbenice v primerjavi z njenimi podobnimi ponudniki finančnih storitev.

3. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti razkritja informacij, ki zadevajo posle in račune posameznih strank, ali katerih koli zaupnih ali varovanih informacij, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

1. Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva, da vse zainteresirane osebe vnaprej obvesti o vseh ukrepih, ki se splošno uporabljajo in ki jih namerava sprejeti, da jim omogoči predložitev pripomb nanje. O takih ukrepih jih obvesti:

2. Vsaka pogodbenica predloži zainteresiranim osebam svoje zahteve za izpolnjevanje vlog, povezanih s opravljanjem finančnih storitev.

Zadevna pogodbenica vložnika na njegovo zahtevo obvesti o statusu njegove vloge. Če zadevna pogodbenica od vložnika zahteva dodatne informacije, ga o tem obvesti brez nepotrebnega odlašanja.

3. Vsaka pogodbenica si po svojih najboljših močeh prizadeva zagotoviti, da se na njenem ozemlju izvajajo in uporabljajo mednarodno dogovorjeni standardi za urejanje in nadzor v sektorju finančnih storitev ter za boj proti izogibanju davkom in davčni utaji. Ti mednarodno dogovorjeni standardi so med drugim „Temeljna načela za učinkovit bančni nadzor“ Baselskega odbora, „Temeljna načela zavarovanja“ Mednarodnega združenja zavarovalnih nadzornikov, „Cilji in načela ureditve vrednostnih papirjev“ Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev, „Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah“ Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OVSE), „Poročilo o preglednosti in izmenjavi informacij za davčne namene“ skupine G20 ter „Štirideset priporočil o pranju denarja“ in „Devet posebnih priporočil o financiranju terorizma“ Projektne skupine za finančno ukrepanje.

Pogodbenici upoštevata tudi „Deset ključnih načel o izmenjavi informacij“, ki jih spodbujajo finančni ministri držav skupine G7, ter jih poskušata uporabljati v dvostranskih odnosih.

Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli opravljanje vseh novih finančnih storitev, podobnih tistim storitvam, ki jih pogodbenica dovoli opravljati lastnim ponudnikom finančnih storitev v podobnih okoliščinah in v skladu s svojim nacionalnim pravom. Pogodbenica lahko določi pravno obliko, na podlagi katere se storitev lahko opravlja, in za opravljanje take storitve lahko zahteva dovoljenje. Kadar se zahteva tako dovoljenje, se odločitev o tem sprejme v razumnem roku, dovoljenje pa se lahko zavrne samo iz bonitetnih razlogov.

1. Vsaka pogodbenica ponudniku finančnih storitev druge pogodbenice dovoli prenos informacij v elektronski ali drugi obliki z njenega ozemlja in na njeno ozemlje za obdelavo podatkov, če je takšna obdelava potrebna za običajno poslovanje takšnega ponudnika finančnih storitev.

2. Vsaka pogodbenica sprejme ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo zasebnosti ter temeljnih pravic in svoboščin posameznikov, zlasti glede prenosa osebnih podatkov.

1. Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali opravljala dejavnosti ali storitve, ki so del javnega pokojninskega zavarovanja ali obveznega sistema socialne varnosti, razen kadar navedene dejavnosti lahko opravljajo, tako kot to določajo nacionalni predpisi zadevne pogodbenice, ponudniki finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.

2. Nobena določba iz tega sporazuma se ne uporablja za dejavnosti, ki jih opravljajo centralna banka ali monetarni organ ali kateri koli drugi javni subjekt pri uresničevanju monetarne ali tečajne politike.

3. Nobena določba tega poglavja se ne razlaga tako, da pogodbenici, vključno z njenimi javnimi subjekti, preprečuje, da bi na svojem ozemlju sama izvajala ali zagotavljala dejavnosti ali storitve za račun ali z jamstvom ali z uporabo finančnih sredstev pogodbenice ali njenih javnih subjektov.

Ko pogodbenica zahteva članstvo ali sodelovanje v kakršnem koli samoregulativnem organu, na terminski borzi ali trgu, trgu ali borzi vrednostnih papirjev, v klirinški agenciji ali kateri koli drugi organizaciji ali združenju ali dostop do njih, da lahko ponudniki finančnih storitev druge pogodbenice opravljajo finančne storitve na enaki osnovi kot ponudniki finančnih storitev pogodbenice, ali ko pogodbenica takim subjektom neposredno ali posredno zagotavlja prednosti ali ugodnosti pri opravljanju finančnih storitev, pogodbenica zagotovi, da se upoštevajo obveznosti iz členov 79 in 85 tega sporazuma.

Vsaka pogodbenica pod pogoji, ki priznavajo nacionalno obravnavo, ponudnikom finančnih storitev druge pogodbenice s sedežem na njenem ozemlju odobri dostop do plačilnih in klirinških sistemov, ki jih upravljajo javni subjekti, in do uradnih sistemov financiranja in refinanciranja, ki so na voljo pri normalnem izvajanju rednega poslovanja. Namen tega člena ni priznanje dostopa do mehanizmov centralnih bank, ki refinancirajo posojila poslovnim bankam v pogodbenici.

Pogodbenici z namenom upoštevanja nadaljnje liberalizacije na področju trgovine s storitvami priznavata pomen postopnega približevanja gruzijske obstoječe in prihodnje zakonodaje mednarodnim standardom dobrih praks iz člena 116(3) tega sporazuma in seznamu predpisov pravnega reda Unije, ki je vključen v Prilogo XV-A k temu sporazumu.

Ta pododdelek določa načela v zvezi z liberalizacijo mednarodnih prevoznih storitev v skladu z oddelkom 2 (Ustanavljanje), oddelkom 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelkom 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja.

1. Za namene tega pododdelka in oddelka 2 (Ustanavljanje), oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) in oddelka 4 (Začasna prisotnost fizičnih oseb iz poslovnih razlogov) tega poglavja:

2. Kar zadeva mednarodni pomorski prevoz, vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito uporabo načela neomejenega dostopa do tovora na komercialni osnovi, svobodo zagotavljanja storitev v mednarodnem pomorskem prevozu in nacionalno obravnavo v okviru zagotavljanja takih storitev.

Glede na obstoječe ravni liberalizacije v mednarodnem pomorskem prevozu med pogodbenicama:

4. Vsaka od pogodbenic ponudnikom storitev v mednarodnem pomorskem prevozu druge pogodbenice dovoli ustanovitev poslovne enote na svojem ozemlju pod pogoji za ustanavljanje in poslovanje, ki niso manj ugodni od pogojev, ki jih zagotavlja lastnim ponudnikom storitev ali ponudnikom storitev katere koli tretje države, kateri koli so ugodnejši.

5. Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev pomorskega prometa iz druge pogodbenice po razumnih in nediskriminatornih pogojih zagotovi naslednje storitve v pristanišču: pilotiranje, vleko in pomoč z vlačilcem, oskrbo z živili in gorivom, obnovitev zaloge vode, pobiranje odpadkov in odstranjevanje balastnih odpadkov, storitve pristaniškega kapitana, plovne pripomočke, operativne storitve na kopnem, ki so bistvenega pomena za delovanje ladje, vključno s komunikacijami, oskrbo z vodo in elektriko, opremo za nujna popravila, storitve sidranja in priveza.

6. Vsaka pogodbenica dovoli prevoz opreme, kot so prazni zabojniki, ki se ne prevažajo kot tovor med pristanišči posamezne države članice EU ali pristanišči Gruzije proti plačilu.

7. Vsaka pogodbenica ponudnikom storitev druge pogodbenice v mednarodnem pomorskem prevozu dovoli opravljanje oskrbovalnih storitev med njunimi nacionalnimi pristanišči, pod pogojem da je bilo od pristojnih organov pridobljeno ustrezno dovoljenje.

Postopno liberalizacijo zračnega prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami in pogoji vzajemnega dostopa do trga ureja Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi.

1. Ob zavedanju, da elektronsko poslovanje povečuje trgovinske priložnosti v mnogih sektorjih, se pogodbenici dogovorita za spodbujanje razvoja elektronskega poslovanja, zlasti s sodelovanjem pri vprašanjih elektronskega poslovanja v smislu določb tega poglavja.

2. Pogodbenici soglašata, da mora biti razvoj elektronskega poslovanja skladen z mednarodnimi standardi varstva podatkov, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v elektronsko poslovanje.

3. Pogodbenici soglašata, da se elektronsko pošiljanje šteje kot opravljanje storitev v smislu oddelka 3 (Čezmejno opravljanje storitev) tega poglavja in ne more biti predmet carin.

1. Pogodbenici ohranjata dialog glede regulativnih zadev v zvezi z elektronskim poslovanjem, v katerem med drugim obravnavata naslednja vprašanja:

2. Tako sodelovanje lahko poteka v obliki izmenjave informacij o zakonodaji pogodbenic v zvezi z navedenimi vprašanji ter o izvajanju takšne zakonodaje.

1. Pogodbenici priznavata, da tretje osebe lahko uporabijo storitve posrednikov v zvezi s kršitvami ter zagotovita ukrepe v zvezi s posrednimi ponudniki storitev, kakor je določeno v tem pododdelku (22).

2. V členu 130 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika prenosa in usmerjanja materiala, pri čemer material izbere uporabnik, ne da bi se pri tem spremenila njegova vsebina, ali povezav za digitalno spletno komunikacijo takega materiala med točkami, ki jih določi uporabnik. V členu 131 in 132 tega sporazuma „ponudnik storitev“ pomeni ponudnika ali operaterja infrastrukture za spletne storitve ali dostop do omrežja.

1. Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali dostop do komunikacijskega omrežja, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za poslane informacije, če ponudnik:

2. Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 vključujeta samodejno, vmesno in začasno shranjevanje poslanih informacij, če je to namenjeno samo izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se informacije ne shranijo za daljše obdobje, kot je upravičeno potrebno za tak prenos.

3. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

1. Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, če tak ponudnik:

2. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitev zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve.

1. Kadar opravljena storitev informacijske družbe vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, vsaka pogodbenica zagotovi, da ponudnik storitev ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, če tak ponudnik:

2. Odstavek 1 se ne uporabi, kadar prejemnik storitve ukrepa s pooblastilom ali pod nadzorom ponudnika.

3. Ta člen ne posega v možnost, da sodišče ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom pogodbenic od ponudnika storitve zahteva prenehanje ali preprečitev kršitve, in tudi ne v možnost, da pogodbenica določi postopke, ki urejajo odstranitev ali preprečitev dostopa do informacij.

1. Kadar ponudniki zagotavljajo storitve iz členov 130, 131 in 132 tega sporazuma, jim pogodbenici ne predpišeta splošne obveznosti spremljanja informacij pri prenosu ali shranjevanju, pa tudi ne dejavnega raziskovanja dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih se domneva, da gre za nezakonito dejavnost.

2. Pogodbenica lahko določi obveznosti, da ponudniki storitev informacijske družbe takoj obvestijo pristojne javne organe o domnevnih nezakonitih dejavnostih ali informacijah, ki jih predložijo prejemniki njihove storitve, ali da pristojnim organom na njihovo zahtevo predložijo informacije, ki omogočajo identifikacijo prejemnikov njihove storitve, s katerimi so sklenili dogovor o shranjevanju.

1. Brez poseganja v splošne izjeme iz člena 415 tega sporazuma za določbe tega poglavja ter prilog XIV-A, XIV-E, XIV-B, XIV-F, XIV-C, XIV-G, XIV-D in XIV-H k temu sporazumu veljajo izjeme iz tega člena.

2. Ob upoštevanju zahteve, da se taki ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med državami, če prevladujejo enaki pogoji, ali prikrito omejevanje ustanavljanja ali čezmejnega opravljanja storitev, to poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da sprejmeta ali uveljavljata ukrepe:

3. Določbe tega poglavja ter prilog XIV-A, XIV-E, XIV-B, XIV-F, XIV-C, XIV-G, XIV-D in XIV-H k temu sporazumu se ne uporabljajo za sisteme socialne varnosti pogodbenic ali za dejavnosti na ozemlju vsake od pogodbenic, ki so povezane, pa čeprav občasno, z izvajanjem uradne oblasti.

Obravnava po načelu države z največjimi ugodnostmi v skladu z določbami tega poglavja se ne uporablja za davčno obravnavo, ki jo zagotavljata pogodbenici ali jo bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov med pogodbenicama, namenjenih izogibanju dvojne obdavčitve.

Pogodbenici se v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada zavežeta, da ne bosta uvedli omejitev, in dovolita vsa plačila in transferje v prosto zamenljivi valuti na tekoči račun plačilne bilance med pogodbenicama.

1. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v skladu z zakonodajo države gostiteljice, vključno z nakupom nepremičnin, naložbami v skladu z določbami poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in kakršnega koli dobička, ki izvira iz njih.

2. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance z izjemo transakcij iz odstavka 1 tega člena vsaka pogodbenica od začetka veljavnosti tega sporazuma brez poseganja v druge določbe tega sporazuma zagotovi:

Kadar plačila ali pretok kapitala med pogodbenicama v izjemnih okoliščinah povzročijo ali kadar obstaja tveganje, da bodo povzročili resne težave za delovanje tečajne ali monetarne politike, vključno z resnimi težavami s plačilno bilanco v eni ali več državah članicah Evropske unije ali Gruziji, lahko zadevne pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe za obdobje, ki ne presega šestih mesecev, če so taki ukrepi nujno potrebni. Pogodbenica, ki sprejme zaščitne ukrepe, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in čim prej predloži časovni razpored za odpravo takšnih ukrepov.

1. Pogodbenici se posvetujeta z namenom olajšanja medsebojnega pretoka kapitala, da se pospeši uresničevanje ciljev tega sporazuma.

2. V prvih štirih letih po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma pogodbenici sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Unije o prostem pretoku kapitala.

3. Do konca petega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma bo Pridružitveni odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pregledal sprejete ukrepe in določil potek nadaljnje liberalizacije.

1. Pogodbenici priznavata pomen preglednih, nediskriminatornih, konkurenčnih in odprtih postopkov javnega naročanja za trajnostni gospodarski razvoj ter si kot cilj zastavljata učinkovito, vzajemno in postopno odprtje svojih trgov za javna naročila.

2. To poglavje ureja vzajemni dostop do trgov za javna naročila na podlagi načela nacionalne obravnave javnih naročil in koncesij v tradicionalnem sektorju, pa tudi v sektorju gospodarskih javnih služb, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Določa postopno približevanje gruzijske zakonodaje o javnih naročilih pravnemu redu EU na področju javnih naročil na podlagi načel, ki to področje urejajo v EU, ter pogojev in opredelitev iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/18/ES) in Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/17/ES).

1. To poglavje se uporablja za javna naročila gradenj, blaga in storitev, pa tudi naročila gradenj, blaga in storitev v sektorju gospodarskih javnih služb ter koncesije za gradnje in storitve, če in kadar se taka naročila uporabljajo.

2. To poglavje se nanaša na vse javne organe naročnike in druge naročnike, ki ustrezajo opredelitvam iz pravnega reda Unije na področju javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: naročniki). Zajema tudi osebe javnega prava in javna podjetja v sektorju gospodarskih javnih služb, kot so družbe v državni lasti, ki izvajajo ustrezne dejavnosti, ter zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami na področju gospodarskih javnih služb (25).

3. To poglavje se uporablja za naročila, ki presegajo pragove vrednosti, določene v Prilogi XVI-A k temu sporazumu.

4. Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem znesku plačila brez davka na dodano vrednost. Gruzija bo pri uporabi teh pragov vrednosti naročil preračunala v svojo nacionalno valuto po menjalnem tečaju svoje narodne banke.

5. Ti pragovi vrednosti se revidirajo vsaki dve leti, prvič v letu začetka veljavnosti tega sporazuma, na podlagi povprečne dnevne vrednosti eura, izražene v posebnih pravicah črpanja, v obdobju 24 mesecev, ki se konča na zadnji dan avgusta pred revizijo, veljati pa začnejo s 1. januarjem. Vrednost tako spremenjenih pragov se, kjer je to potrebno, zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov. Revizija pragov se sprejme s sklepom Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

1. Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohrani ustrezen institucionalni okvir in mehanizme, potrebne za pravilno delovanje sistema javnih naročil in izvajanje načel iz tega poglavja.

3. Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito izvrševanje odločitev, ki so jih sprejeli organi, pristojni za pregled pritožb, ki so jih vložili gospodarski subjekti v zvezi s kršitvami domačega prava.

1. Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravita niz temeljnih standardov za oddajo vseh naročil, kot je določeno v odstavkih od 2 do 15 tega člena. Ti temeljni standardi izhajajo neposredno iz pravil in načel javnega naročanja, kot jih določa pravni red Unije na tem področju, vključno z načeli nediskriminatornosti, enake obravnave, preglednosti in sorazmernosti.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vsa nameravana naročila objavljena v ustreznih medijih (26) na način, ki v zadostni meri omogoča:

4. Objava vsebuje vsaj bistvene podrobnosti o nameravanem naročilu, kvalitativnih selektivnih merilih, načinu oddaje naročila, merilih za oddajo naročila in kakršne koli druge dodatne informacije, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo gospodarski subjekti potrebovali za odločitev, ali bodo izrazili interes za pridobitev naročila.

5. Vsa naročila se oddajo po preglednih in nepristranskih postopkih, ki preprečujejo koruptivne prakse. Nepristranskost se zagotovi zlasti z nediskriminatornim opisom vsebine pogodbe, enakim dostopom za vse gospodarske subjekte, ustreznimi roki ter preglednim in objektivnim pristopom.

6. Pri opredelitvi značilnosti gradenj, blaga in storitev se naročniki poslužujejo splošnih opisov izvedbe in funkcij ter mednarodnih, evropskih ali nacionalnih standardov.

7. Opis zahtevanih značilnosti gradenj, blaga in storitev ne sme predpisovati določene izdelave ali vira, postopka, blagovne znamke, patentov, tipa, porekla ali proizvodnje, razen če je to upravičeno z vsebino pogodbe in se doda besedilo „ali enakovredno“. Prednost se da splošnim opisom izvedbe ali funkcij.

8. Pogodbenici ne postavljata pogojev, ki bi neposredno ali posredno diskriminirali gospodarske subjekte druge pogodbenice, kot je na primer zahteva, da morajo imeti gospodarski subjekti, zainteresirani za naročilo, sedež v isti državi, regiji ali na istem ozemlju kot naročnik.

Ne glede na navedeno se lahko od izvajalca, ki dobi naročilo, zahteva, da na kraju, kjer bo izvajal pogodbene obveznosti, vzpostavi določeno poslovno infrastrukturo, če to upravičujejo posebne okoliščine naročila.

9. Roki za prijavo interesa in predložitev ponudbe morajo biti dovolj dolgi, da lahko gospodarski subjekti iz druge pogodbenice smiselno ocenijo razpis in pripravijo svojo ponudbo.

10. Vsi sodelujoči morajo biti vnaprej seznanjeni z veljavnimi pravili, merili za izbor in merili za oddajo naročila. Pravila morajo veljati za vse sodelujoče enako.

11. Naročniki lahko omejeno število kandidatov povabijo, da predložijo ponudbo, pod pogojem:

Pri povabilu omejenega števila kandidatov, da predložijo ponudbo, je treba upoštevati potrebo po zagotavljanju ustrezne konkurence.

12. Naročniki se lahko postopkov s pogajanji poslužujejo le v izjemnih in opredeljenih primerih, ko uporaba takih postopkov ne izkrivlja konkurence.

13. Naročniki lahko sisteme ugotavljanja usposobljenosti uporabljajo le pod pogojem, da je seznam usposobljenih izvajalcev pripravljen na podlagi ustrezno oglaševanega, preglednega in odprtega postopka. Tudi ob uporabi sistema ugotavljanja usposobljenosti se morajo naročila oddati na nediskriminatorni osnovi.

14. Vsaka pogodbenica zagotovi, da se naročila oddajo na pregleden način kandidatu, katerega ponudba je ekonomsko najugodnejša ali najcenejša, na podlagi vnaprej določenih razpisnih meril in procesnih pravil. O končni odločitvi se takoj obvestijo vsi kandidati. Na zahtevo neuspešnega kandidata je treba izbiro dovolj podrobno obrazložiti, da je mogoča presoja take odločitve.

15. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vse osebe, ki imajo ali so imele interes za pridobitev določenega naročila ter so utrpele škodo ali obstaja tveganje, da bi utrpele škodo, zaradi domnevne kršitve, upravičene do učinkovitega in nepristranskega sodnega varstva pred kakršno koli odločitvijo naročnika v zvezi z oddajo naročila. Odločitve, sprejete med postopkom presoje ali po njegovem zaključku, se javno objavijo na način, ki omogoča, da so obveščeni vsi zainteresirani gospodarski subjekti.

1. Gruzija pred začetkom postopnega približevanja zakonodaje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, predloži celovit načrt za izvajanje tega poglavja s časovno razporeditvijo in mejniki, ki mora vključevati vse reforme v zvezi s približevanjem pravnemu redu Unije in izgradnjo institucionalnih zmogljivosti. Ta načrt je skladen s fazami in časovnimi razporedi iz Priloge XVI-B k temu sporazumu.

2. Na podlagi ugodnega mnenja Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi bo ta načrt veljal za referenčni dokument za izvajanje tega poglavja. Unija si bo po najboljših močeh prizadevala pomagati Gruziji pri izvajanju načrta.

1. Gruzija zagotovi, da se njena zakonodaja o javnih naročilih postopoma približa pravnemu redu Unije na področju javnih naročil.

2. Približevanje pravnemu redu Unije poteka po zaporednih fazah, kot je določeno v Prilogi XVI-B k temu sporazumu in nadalje opredeljeno v prilogah od XVI-C do XVI-F, XVI-H, XVI-I in XVI-K k temu sporazumu. Prilogi XVI-G in XVI-J k temu sporazumu opredeljujeta neobvezne elemente, ki jih ni treba uskladiti, priloge od XVI-L do XVI-O k temu sporazumu pa elemente pravnega reda Unije, ki ne spadajo na področje približevanja. V tem procesu se upoštevajo ustrezna sodna praksa Sodišča Evropske unije in izvedbeni ukrepi, ki jih sprejme Evropska komisija, ter po potrebi kakršne koli morebitne spremembe pravnega reda Unije. Izvajanje vsake faze ocenjuje Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in na podlagi njegove pozitivne ocene se vzajemno odobri dostop do trga, kot določa Priloga XVI-B k temu sporazumu. Evropska komisija Gruzijo takoj obvesti o vseh spremembah pravnega reda Unije. Na zahtevo zagotovi tudi ustrezno svetovanje in tehnično pomoč za izvajanje teh sprememb.

3. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi začne z ocenjevanjem naslednje faze šele potem, ko so bili ukrepi za izvajanje predhodne faze izvedeni in odobreni v skladu z odstavkom 2.

4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so vidiki in področja javnega naročanja, ki niso zajeti v tem členu, skladni z načeli preglednosti, nediskriminatornosti in enake obravnave, kot določa člen 144 tega sporazuma.

1. Pogodbenici se strinjata, da učinkovito in vzajemno odpiranje njunih trgov poteka postopno in istočasno. Med procesom približevanja se obseg dostopa do trga, ki ga pogodbenici vzajemno odobrita, navezuje na napredek, dosežen v tem procesu, kot določa priloga XVI-B k temu sporazumu.

2. Odločitev o začetku naslednje faze odpiranja trga se sprejme na podlagi ocene skladnosti sprejete zakonodaje s pravnim redom Unije in njenega izvajanja v praksi. To ocenjevanje redno izvaja Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

3. Kolikor ena od pogodbenic v skladu s Prilogo XVI-B k temu sporazumu svoj trg javnih naročil odpre drugi pogodbenici:

4. Po izvedbi zadnje faze procesa približevanja pogodbenici proučita možnost vzajemne odobritve dostopa do trga tudi za javna naročila, ki ne dosegajo pragov iz Priloge XVI-A k temu sporazumu.

1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da so naročniki in gospodarski subjekti ustrezno obveščeni o postopkih javnega naročanja, tudi prek objave zadevne zakonodaje in upravnih odločb.

2. Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovito razširjanje informacij o razpisnih priložnostih.

1. Pogodbenici izboljšata svoje sodelovanje z izmenjavo izkušenj in informacij v zvezi s svojimi dobrimi praksami in regulativnimi okviri.

2. Unija olajšuje izvajanje tega poglavja, po potrebi tudi s tehnično pomočjo. V skladu z določbami o finančnem sodelovanju iz naslova VII (Finančna pomoč in določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega sporazuma se določene odločitve o finančni pomoči sprejmejo prek ustreznih mehanizmov in instrumentov Unije za financiranje.

3. V Prilogi XVI-P k temu sporazumu je naveden okvirni seznam področij sodelovanja.

1. Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito izvajanje mednarodnih pogodb na področju intelektualne lastnine, katerih podpisnici sta, vključno s Sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIPS). Določbe tega poglavja dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo pravice in obveznosti med pogodbenicama v skladu s Sporazumom TRIPS ter drugimi mednarodnimi sporazumi na področju intelektualne lastnine.

2. V tem sporazumu se pojem „intelektualna lastnina“ nanaša na najmanj vse kategorije intelektualne lastnine, ki so zajete v členih od 153 do 189 tega sporazuma.

3. Varstvo intelektualne lastnine vključuje varstvo pred nelojalno konkurenco, kakor je določeno v členu 10a Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine iz leta 1967 (v nadaljnjem besedilu: Pariška konvencija).

Vsaka pogodbenica vzpostavi lasten režim za izčrpanje pravic intelektualne lastnine na državni ali regionalni ravni.

Vsaka pogodbenica avtorjem zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

Vsaka pogodbenica radiodifuznim organizacijam zagotovi izključno pravico, da dovolijo ali prepovejo:

1. Vsaka pogodbenica zagotovi pravico do primernega enkratnega nadomestila, ki ga poravna uporabnik, če se fonogram, objavljen za komercialne namene, ali reprodukcija takega fonograma uporablja za brezžično radiodifuzijo ali za kakršno koli predvajanje javnosti, ter do zagotavljanja, da se to nadomestilo razdeli med zadevne izvajalce in proizvajalce fonogramov.

2. Če ni dogovora med izvajalci in proizvajalci fonogramov, lahko vsaka pogodbenica določi pogoje glede razdelitve tega nadomestila mednje.

1. Pravice avtorja literarnega ali umetniškega dela v smislu člena 2 Bernske konvencije trajajo za čas avtorjevega življenja in 70 let po njegovi smrti, ne glede na to, kdaj je bilo delo zakonito objavljeno v javnosti.

2. Zaščita skladb z besedilom preneha 70 let po smrti zadnje preživele osebe od naštetih oseb, ne glede na to, ali so te osebe določene kot soavtorji, tj. avtor besedila in skladatelj skladbe, če sta bila oba prispevka ustvarjena posebej za zadevno skladbo z besedilom.

4. Pravice proizvajalcev fonogramov potečejo najmanj 50 let po nastanku posnetka. Vendar:

5. Obdobje veljavnosti pravic radiodifuznih organizacij ni krajše od 50 let od prvega radiodifuznega oddajanja, ne glede na to, ali je to oddajanje žično ali brezžično, tudi po kablu ali prek satelita.

6. Obdobje varstva iz tega člena začne teči prvega januarja tistega leta, ki sledi dogodku, s katerim je pravica nastala.

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti izogibanju veljavnim tehnološkim ukrepom, kadar se oseba, ki se tem ukrepom izogiba, tega zaveda ali če obstajajo utemeljeni razlogi, da se tega zaveda.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti proizvodnji, uvozu, distribuciji, prodaji, najemu, oglaševanju za prodajo ali najemu ali posedovanju za komercialne namene naprav, izdelkov ali komponent oziroma izvajanju storitev, ki:

3. V tem sporazumu izraz „tehnološki ukrep“ pomeni vsakršno tehnologijo, napravo ali komponento, ki je ob običajnem obratovanju namenjena preprečevanju ali omejevanju dejanj v zvezi z deli ali drugimi vsebinami, ki jih ni dovolil imetnik avtorskih ali katerih koli sorodnih pravic, kot je določeno v domačem pravu. Tehnološki ukrepi se štejejo za veljavne, kadar uporabo dela ali drugih zaščitenih vsebin nadzorujejo imetniki pravic z nadzorom dostopa ali varnostnim postopkom, kot je kodiranje, šifriranje ali drugo preoblikovanje dela oziroma vsebine, ali z mehanizmom za nadzor kopiranja, ki doseže cilj varstva.

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi ustrezno pravno varstvo proti vsaki osebi, ki nepooblaščeno stori katero koli od naslednjih dejanj:

če se taka oseba zaveda oziroma če obstaja utemeljen razlog, da se zaveda, da s takim ravnanjem povzroča, omogoča, olajšuje ali prikriva kršitev avtorskih ali sorodnih pravic, kot je določeno z domačim pravom.

2. V tem poglavju izraz „podatki za upravljanje pravic“ pomeni vsakršne podatke, ki jih predloži imetnik pravic in ki opredeljujejo delo ali druge vsebine, ki so zaščitene s tem poglavjem, avtorja ali katerega koli drugega imetnika pravic, ali podatke o pogojih uporabe dela ali druge vsebine ter kakršne koli številke ali kode, ki predstavljajo take podatke. Odstavek 1 se uporablja, ko je kateri koli od teh podatkov povezan s kopijo dela ali drugih vsebin iz tega sporazuma, ki so zaščiteni s tem poglavjem, ali pa se zdi, da je povezan s predvajanjem teh del ali vsebin javnosti.

1. Vsaka od pogodbenic lahko v skladu s konvencijami in mednarodnimi pogodbami, katerih podpisnica je, določi omejitve ali izjeme glede pravic iz členov 154–159 tega sporazuma, vendar le v nekaterih posebnih primerih, ki niso v nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vsebin in ne posegajo nerazumno v zakonite interese imetnikov pravic.

2. Vsaka od pogodbenic določi, da je začasno reproduciranje dela ali vsebin iz členov 155–158 tega sporazuma, ki je predhodno ali spremljevalno ter sestavni in bistveni del tehnološkega procesa in katerega edini namen je omogočiti:

1. Vsaka od pogodbenic v korist avtorja originalnega umetniškega dela določi sledno pravico, ki je opredeljena kot neodtujljiva pravica, ki se ji ni mogoče odpovedati, niti vnaprej, v skladu s katero avtor ob vsaki nadaljnji prodaji dela prejme nadomestilo, ki temelji na prodajni ceni, po tem ko je avtor prvič prenesel delo.

2. Pravica iz odstavka 1 se uporablja za vse nadaljnje prodaje, v katere so kot prodajalci, kupci ali posredniki vključeni strokovnjaki na umetniškem trgu, kot so prodajni saloni, umetniške galerije in drugi trgovci z umetninami.

3. Vsaka od pogodbenic lahko določi, da se pravica iz odstavka 1 ne uporablja pri nadaljnjih prodajah, če je prodajalec dobil delo neposredno od avtorja manj kot tri leta pred ponovno prodajo in če prodajna cena ne presega določenega minimalnega zneska.

4. Nadomestilo plača prodajalec. Vsaka od pogodbenic lahko določi, da je za plačilo nadomestila odgovorna ena od fizičnih ali pravnih oseb iz odstavka 2, ki ni kupec, ali si odgovornost za plačilo nadomestila deli s kupcem.

5. Zagotovljeno varstvo se lahko uveljavlja v obsegu, ki ga dopušča pogodbenica, kjer se uveljavlja. Postopek za pobiranje in zneski se določijo z domačim pravom.

Pogodbenici si prizadevata spodbujati dialog in sodelovanje med svojima družbama za kolektivno upravljanje z namenom spodbujanja dostopnosti del in drugih zaščitenih vsebin ter prenosa nadomestil za uporabo takih del ali drugih zaščitenih vsebin.

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi sistem registracije blagovnih znamk, v okviru katerega je vsak dokončen negativen sklep, ki ga sprejme ustrezen urad za blagovne znamke, ustrezno utemeljen in se pisno posreduje vložniku.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi možnost nasprotovanja zahtevkom za blagovne znamke. Taki postopki nasprotovanja so kontradiktorni.

3. Vsaka od pogodbenic zagotovi javno dostopno elektronsko podatkovno bazo zahtevkov za blagovne znamke in njihovih registracij.

Vsaka od pogodbenic izvaja člen 6a Pariške konvencije ter člen 16(2) in (3) Sporazuma TRIPS v zvezi z varstvom slovečih blagovnih znamk ter lahko upošteva skupno priporočilo o določbah glede varstva slovečih znamk, ki sta ga sprejeli Skupščina Pariške unije za varstvo industrijske lastnine in Generalna skupščina Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) v štiriintridesetem krogu sej skupščin držav članic WIPO (september 1999).

Vsaka od pogodbenic zagotovi omejene izjeme glede pravic, dodeljenih z blagovno znamko, na primer pošteno uporabo opisnih izrazov, zaščito geografskih označb, kot je določena v členu 176, ali druge omejene izjeme, ki upoštevajo zakonite interese imetnika blagovne znamke in tretjih oseb.

1. Ta pododdelek se uporablja za priznavanje in zaščito geografskih označb s poreklom na ozemlju pogodbenic.

2. Da je geografska označba ene pogodbenice zaščitena s strani druge pogodbenice, obsega proizvode, ki so vključeni v področje uporabe zakonodaje te pogodbenice iz člena 170 tega sporazuma.

1. Unija po proučitvi zakona Gruzije o označbah porekla in geografskih označbah blaga, sprejetega 22. avgusta 1999, ugotavlja, da je navedeni zakon v skladu z elementi iz Priloge XVII-A k temu sporazumu.

2. Gruzija po proučitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov, Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila, skupaj z njenimi izvedbenimi pravili, za registracijo, nadzor in zaščito geografskih označb kmetijskih proizvodov in živil v Evropski uniji, oddelka I poglavja I naslova II dela II Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) ter Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ugotavlja, da so navedeni zakoni, predpisi in postopki v skladu z elementi iz Priloge XVII-A k temu sporazumu.

3. Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XVII-B k temu sporazumu ter po pregledu povzetka specifikacij kmetijskih proizvodov in živil, ki ustrezajo geografskim označbam Unije iz Priloge XVII-C k temu sporazumu in geografskim označbam za vina, aromatizirana vina in žgane pijače iz Priloge XVII-D k temu sporazumu, ki jih je Unija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 2 tega člena, bo Gruzija te geografske označbe zaščitila v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

4. Po končanem postopku ugovora v skladu z merili iz Priloge XVII-B k temu sporazumu ter po pregledu povzetka specifikacij kmetijskih proizvodov in živil, ki ustrezajo geografskim označbam Gruzije iz Priloge XVII-C k temu sporazumu in geografskim označbam za vina, aromatizirana vina in žgane pijače iz Priloge XVII-D k temu sporazumu, ki jih je Gruzija registrirala v skladu z zakonodajo iz odstavka 1, bo Unija te geografske označbe zaščitila v skladu s stopnjo zaščite iz tega pododdelka.

5. Sklepi skupnega odbora, ustanovljenega s členom 11 Sporazuma med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila v zvezi s spremembo prilog III in IV k navedenemu sporazumu, sprejetimi pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, se štejejo za sklepe Pododbora za geografske označbe, geografske označbe, dodane označbam iz prilog III in IV k navedenemu sporazumu, pa štejejo za del prilog XVII-C in XVII-D tega sporazuma. V skladu s tem pogodbenici navedene geografske označbe zaščitita kot uveljavljene geografske označbe v skladu s tem sporazumom.

1. Pogodbenici se strinjata, da lahko po končanem postopku ugovora in pregledu geografskih označb iz člena 170(3) in (4) tega sporazuma, s katerima sta zadovoljni obe, dodajata nove geografske označbe, ki jih je treba zaščititi, v Prilogi XVII-C in Prilogi XVII-D k temu sporazumu v skladu s postopkom iz člena 179(3) tega sporazuma.

2. Pogodbenici ni treba registrirati imena kot geografsko označbo, kadar je v nasprotju z imenom rastlinske sorte ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

1. Geografske označbe iz prilog XVII-C in XVII-D k temu sporazumu, vključno s tistimi, ki se dodajo na podlagi člena 171 tega sporazuma, se zaščitijo pred:

2. Če so geografske označbe v celoti ali delno enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri, in ob upoštevanju lokalne in tradicionalne rabe ter dejanske nevarnosti zamenjave. Brez poseganja v člen 23 Sporazuma TRIPS pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se enakozvočne geografske označbe med seboj razlikujejo, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enake obravnave zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov. Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih izdelkov.

3. Kadar ena od pogodbenic v okviru pogajanj s tretjo državo predlaga zaščito geografske označbe tretje države in je to ime enakozvočnica geografske označbe druge pogodbenice, je treba slednjo obvestiti in ji dati priložnost, da predloži svoje pripombe, preden se ime zaščiti.

4. Ta pododdelek pogodbenice ne zavezuje, da bi morala zaščititi geografsko označbo druge pogodbenice, ki ni ali ni več zaščitena v državi porekla. Pogodbenici se obvestita, če geografska označba v državi porekla ni več zaščitena.

1. Geografske označbe, ki so na podlagi tega pododdelka zaščitene v gruzijski pisavi in drugih nelatiničnih pisavah, ki se uradno uporabljajo v državah članicah EU, se zaščitijo skupaj z njihovim prečrkovanjem v latinico. To prečrkovanje se pri zadevnih proizvodih lahko uporablja tudi za namene označevanja.

2. Podobno se geografske označbe, ki so na podlagi tega pododstavka zaščitene v latinici, zaščitijo skupaj z njihovim prečrkovanjem v gruzijsko pisavo in druge nelatinične pisave, ki se uradno uporabljajo v državah članicah EU. To prečrkovanje se pri zadevnih proizvodih lahko uporablja tudi za namene označevanja.

1. Ime, zaščiteno na podlagi tega pododdelka, lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži kmetijske proizvode, živila, vina, aromatizirana vina ali žgane pijače, ki so v skladu z ustrezno specifikacijo.

2. Ko je geografska označba zaščitena na podlagi tega pododdelka, se za uporabo takega zaščitenega imena ne smejo zahtevati registracija uporabnikov ali dodatne pristojbine.

Pogodbenici uveljavljata zaščito iz členov 170 do 174 tega sporazuma z ustreznimi upravnimi ukrepi javnih organov. Tako zaščito uveljavita tudi na zahtevo zainteresirane strani.

1. Pogodbenici zavrneta registracijo oziroma samodejno ali na zahtevo katere koli zainteresirane strani v skladu z zakonodajo vsake od pogodbenic prekličeta blagovno znamko, ki ustreza kateri koli od situacij iz člena 172(1) tega sporazuma v zvezi z zaščitenimi geografskimi označbami za podobne proizvode, pod pogojem, da je bil zahtevek za registracijo blagovne znamke predložen po datumu vloge za zaščito geografske označbe na zadevnem ozemlju.

2. Za geografske označbe iz člena 170 tega sporazuma je datum vloge za zaščito 1. april 2012.

3. Za geografske označbe iz člena 171 tega sporazuma je datum vloge za zaščito datum predložitve zahtevka za zaščito geografske označbe drugi pogodbenici.

4. Pogodbenici nista zavezani k zaščiti geografske označbe, kadar bi lahko zaščita glede na ugledno ali dobro znano blagovno znamko zavedla potrošnika glede resničnega porekla proizvoda.

5. Brez poseganja v odstavek 4 tega člena pogodbenici zaščitita geografske označbe tudi, kadar obstaja predhodna blagovna znamka. Predhodna blagovna znamka pomeni blagovno znamko, katere uporaba ustreza eni od situacij iz člena 172(1) tega sporazuma in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost določa zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju ene od pogodbenic pred datumom, na katerega se vloga za zaščito geografske označbe na podlagi tega pododdelka predloži drugi pogodbenici. Taka blagovna znamka se lahko še naprej uporablja in obnavlja ne glede na zaščito geografske označbe, pod pogojem, da v zakonodaji pogodbenic o blagovnih znamkah ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali preklic blagovne znamke.

1. Ta pododdelek se uporablja brez poseganja v pravice in dolžnosti pogodbenic v skladu s Sporazumom STO.

2. Uvoz, izvoz in trženje proizvodov iz členov 170 in 171 tega sporazuma se izvajajo v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice uvoznice.

3. Vse zadeve v zvezi s tehničnim specifikacijami registriranih imen se obravnavajo v pododboru, ustanovljenem s členom 179 tega sporazuma.

4. Geografske označbe, ki so zaščitene na podlagi tega pododdelka, lahko prekliče le pogodbenica, v kateri ima proizvod poreklo.

5. Specifikacija proizvoda iz tega pododdelka je specifikacija, ki jo odobrijo organi pogodbenice na ozemlju, na katerem ima izdelek poreklo, vključno s kakršnimi koli odobrenimi spremembami specifikacije.

1. Pogodbenici neposredno ali prek Pododbora za geografske označbe, ustanovljenega v skladu s členom 179 tega sporazuma, ohranjata stike glede vseh zadev v zvezi z izvajanjem in delovanjem tega pododdelka. Zlasti lahko ena od pogodbenic od druge pogodbenice zahteva informacije v zvezi s specifikacijami izdelkov in njihovimi spremembami ter v zvezi s kontaktnimi točkami za zagotavljanje nadzora.

2. Vsaka od pogodbenic lahko objavi specifikacije izdelkov ali njihove povzetke ter kontaktne točke za zagotavljanje nadzora, ki ustrezajo geografskim označbam druge pogodbenice, zaščitenim na podlagi tega člena.

1. Ustanovi se Pododbor za geografske označbe. Sestavljajo ga predstavniki Unije in Gruzije, njegov namen pa je spremljanje razvoja tega pododdelka ter krepitev sodelovanja in dialoga v zvezi z geografskimi označbami. Poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma.

2. Pododbor za geografske označbe sprejema sklepe soglasno. Določi tudi svoj poslovnik. Sestane se na zahtevo katere koli od pogodbenic, izmenično v EU in Gruziji, v času, na kraju in na način (ki lahko vključuje videokonferenco), ki jih skupaj določita pogodbenici, vendar najpozneje 90 dni po zahtevi.

3. Pododbor za geografske označbe prav tako poskrbi za ustrezno delovanje tega pododdelka in lahko prouči vsa vprašanja v zvezi z njegovim izvajanjem in delovanjem. Zlasti je pristojen za:

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost Ženevskemu aktu Haaškega sporazuma o mednarodni registraciji modelov iz leta 1999.

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi zaščito neodvisno ustvarjenih vzorcev ali modelov, ki so novi in originalni (29). Ta zaščita se zagotovi z registracijo, ki imetniku registriranega vzorca ali modela zagotovi izključne pravice v skladu z določbami tega člena.

2. Za vzorce ali modele, uporabljene na izdelku, ki predstavlja sestavni del kompleksnega izdelka, ali vgrajene vanj, velja, da so novi in originalni le v naslednjih primerih:

3. „Normalna uporaba“ v točki (a) odstavka 2 pomeni uporabo pri končnem uporabniku, ki izključuje vzdrževanje, servisiranje ali popravilo.

4. Imetnik registriranega vzorca ali modela ima pravico tretjim osebam, ki nimajo lastnikove privolitve, preprečiti vsaj izdelavo, ponudbo za prodajo, prodajo, uvoz, izvoz, skladiščenje ali uporabo izdelkov, ki nosijo ali vsebujejo zaščiteni vzorec ali model, ko so taka dejanja opravljena v komercialne namene, neupravičeno škodijo običajni uporabi vzorca ali modela oziroma niso skladna s prakso pravične trgovine.

5. Obdobje zaščite traja 25 let, in sicer od datuma vložitve zahtevka za registracijo ali datuma, določenega v skladu s Haaškim sporazumom o mednarodnem depozitu industrijskih vzorcev in modelov, brez poseganja v Pariško konvencijo.

1. Vsaka od pogodbenic lahko določi omejene izjeme pri zaščiti vzorcev ali modelov, če take izjeme niso v nerazumnem nasprotju z običajno uporabo zaščitenih vzorcev ali modelov in ne posegajo nerazumno v pravne interese lastnika zaščitenega vzorca ali modela, ob upoštevanju zakonitih interesov tretjih oseb.

2. Zaščita vzorcev ali modelov se ne prenese na vzorce ali modele, ki jih v osnovi narekujejo tehnični ali funkcionalni vidiki. Zlasti pravica v zvezi z vzorcem ali modelom ne izvira iz pojavne oblike izdelka, ki mora biti reproducirana v natančno isti obliki in dimenzijah, zato da bi bilo mogoče izdelek, v katerega je vzorec ali model vgrajen ali na katerem se vzorec ali model uporablja, mehansko povezati z drugim izdelkom ali ga namestiti vanj, okrog njega ali ob njega, tako da lahko vsak izdelek opravlja svojo funkcijo.

Vzorec ali model je prav tako upravičen do zaščite po zakonu o avtorskih pravicah pogodbenice od datuma, ko je bil ustvarjen ali določen v kateri koli obliki. Obseg take zaščite in pogoje, pod katerimi se odobri, vključno s stopnjo zahtevane izvirnosti, določi vsaka pogodbenica.

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost Pogodbi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o sodelovanju na področju patentov.

1. Pogodbenici priznavata pomen Deklaracije ministrske konference STO o Sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki je bila sprejeta 14. novembra 2001.

2. Pogodbenici spoštujeta sklep Generalnega sveta STO z dne 30. avgusta 2003 glede odstavka 6 deklaracije iz odstavka 1 tega člena ter prispevata k njegovemu izvajanju.

1. Pogodbenici priznavata, da je za zdravila in fitofarmacevtska sredstva, zaščitena s patentom na njunih ozemljih, potreben postopek upravne odobritve, preden so dana na njuna trga. Priznavata, da se lahko zaradi obdobja, ki preteče od vložitve patentne prijave do prve odobritve dajanja izdelka na njuna trga, kot ga v ta namen opredeljuje ustrezna nacionalna zakonodaja, skrajša obdobje dejanskega patentnega varstva.

2. Vsaka od pogodbenic za zdravila ali fitofarmacevtska sredstva, ki so zaščitena s patentom in za katera je potreben postopek upravne odobritve, določi dodatno obdobje varstva, ki je enako obdobju iz drugega stavka odstavka 1, skrajšanemu za obdobje petih let.

4. Za zdravila, za katera so bile izvedene pediatrične raziskave, katerih rezultati so razvidni iz informacij o zdravilu, pogodbenici obdobje zaščite iz odstavka 2 podaljšata za nadaljnjih šest mesecev.

Varstvo podatkov, predloženih za pridobitev dovoljenja za trženje za zdravila (30)

1. Pogodbenici izvajata celovit sistem za zagotavljanje zaupnosti, nerazkritja in neuporabe podatkov, predloženih za namene pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila na trg.

2. Vsaka od pogodbenic v svoji zakonodaji zagotovi, da vsakršni podatki, predloženi za pridobitev dovoljenja za dajanje zdravila na trg, ostanejo zaupni, se ne razkrijejo tretjim osebam in so zaščiteni pred nepošteno trgovinsko obravnavo.

3. V ta namen nobena od pogodbenic v obdobju vsaj šest let od datuma prve odobritve zdravila v eni od pogodbenic ne dovoli drugim vložnikom, da bi tržili enak ali podoben izdelek na podlagi dovoljenja za trženje, dodeljenega vložniku, ki je predložil podatke o preskusih in študijah, razen če da vložnik, ki je predložil podatke o preskusih in študijah, privoljenje za to. V tem obdobju se podatki o preskusih in študije, predloženi za prvo odobritev, ne uporabijo v korist nobenega od poznejših vložnikov, ki želijo pridobiti dovoljenje za trženje zdravila, razen če prvi vložnik da privoljenje za to.

4. Obdobje šest let iz odstavka 3 se podaljša za največ sedem let, če v prvih šestih letih po pridobitvi prvega dovoljenja imetnik pridobi dovoljenje za eno ali več novih terapevtskih indikacij, ki pomenijo pomembno klinično korist v primerjavi z obstoječimi terapijami.

5. Gruzija se zavezuje, da bo svojo zakonodajo o varstvu podatkov o zdravilih uskladila z zakonodajo Unije do datuma, ki ga določi Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot določa člen 408(4) tega sporazuma.

Varstvo podatkov za pridobitev dovoljenja za trženje za fitofarmacevtska sredstva

1. Vsaka od pogodbenic pred izdajo dovoljenja za dajanje fitofarmacevtskih sredstev na trg določi zahteve glede njihove varnosti in učinkovitosti.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so podatki, ki jih vložnik posreduje prvič za pridobitev dovoljenja za trženje za fitofarmacevtska sredstva, zaščiteni pred nepošteno trgovinsko obravnavo in se ne uporabljajo v korist katere koli druge osebe, ki želi pridobiti dovoljenje za trženje, razen če se predloži dokazilo o izrecni privolitvi prvega imetnika.

3. Poročilo o preizkusih ali študijah, ki se predloži prvič za pridobitev dovoljenja za trženje, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

4. Obdobje varstva podatkov mora trajati vsaj 10 let od datuma prvega dovoljenja za trženje na ozemlju zadevne pogodbenice.

Pogodbenici zaščitita sorte rastlin v skladu z Mednarodno konvencijo za varstvo novih rastlinskih sort ter sodelujeta za spodbujanje in povečanje teh pravic.

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze v okviru Sporazuma TRIPS, zlasti dela III, poleg tega pa bosta zagotovili dopolnilne ukrepe, postopke in korektivne ukrepe iz tega oddelka, potrebna za zagotavljanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine (31).

2. Ti dopolnilni ukrepi, postopki in korektivni ukrepi morajo biti pošteni in pravični ter ne smejo biti po nepotrebnem zapleteni ali dragi ali določati nerazumnih rokov ali povzročati neupravičenih zamud.

3. Ti dopolnilni in korektivni ukrepi morajo biti poleg tega učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, uporabljajo pa se na način, ki omogoča preprečevanje ovir zakonitemu trgovanju in zagotavlja zaščito pred njihovo zlorabo.

Vsaka od pogodbenic za osebe, ki imajo pravico zahtevati izvedbo ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov iz tega oddelka in iz dela III Sporazuma TRIPS, priznava:

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi še pred začetkom postopkov glede vsebine zadeve na predlog stranke, ki je v podporo svojim trditvam predložila razumno razpoložljive dokaze, da so bile njene pravice intelektualne lastnine kršene ali bodo kršene, odredijo takojšnje in učinkovite začasne ukrepe za zavarovanje zadevnih dokazov v zvezi z domnevno kršitvijo, ob upoštevanju zaščite zaupnih informacij.

2. Taki ukrepi lahko vključujejo podroben opis, z odvzemom vzorcev ali brez njega, ali fizični zaseg blaga, ki je predmet domnevnih kršitev, ter v ustreznih primerih materialov in pripomočkov, ki se uporabljajo v proizvodnji in/ali distribuciji tega blaga, ter dokumentov, ki se nanašajo nanj. Navedeni ukrepi se, po potrebi brez zaslišanja druge strani, sprejmejo zlasti, kadar bi lahko bila zaradi kakršnega koli odlašanja povzročena nepopravljiva škoda imetniku pravice ali kadar obstaja očitno tveganje, da bodo dokazi uničeni.

3. Kadar se sprejmejo ukrepi za zavarovanje dokazov brez zaslišanja druge stranke, se takoj obvesti prizadete stranke, in sicer najpozneje po izvedbi ukrepov.

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi v okviru postopkov glede kršitve pravice intelektualne lastnine ter kot odgovor na utemeljeno in sorazmerno zahtevo tožnika odredijo, da informacije o poreklu in distribucijskih omrežjih blaga ali storitev, ki kršijo pravico intelektualne lastnine, posreduje kršitelj in/ali katera koli druga oseba:

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko sodni organi na zahtevo vložnika proti domnevnemu kršitelju izdajo začasno odredbo, da se preprečijo kakršne koli neizbežne kršitve pravice intelektualne lastnine, ali da začasno in po potrebi ob uvedbi periodične denarne kazni, kadar to določa domače pravo, prepovejo nadaljevanje domnevnih kršitev navedene pravice ali da tako nadaljevanje pogojijo z vložitvijo jamstva, katerega namen je zagotoviti nadomestilo imetniku pravice. Začasna odredba se lahko pod enakimi pogoji izda tudi zoper posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine.

2. Začasna odredba se lahko izda tudi za zaseg ali vročitev blaga, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, s čimer se prepreči vstop tega blaga na trgovinske poti oziroma njegov pretok po njih.

3. V primeru domnevne kršitve v komercialnem obsegu pogodbenici zagotovita, da če vložnik dokaže, da utegnejo okoliščine ogroziti povračilo škode, lahko sodni organi odredijo preventivni zaseg premičnin in nepremičnin domnevnega kršitelja, vključno z blokiranjem njegovih bančnih računov in drugega premoženja. V ta namen lahko pristojni organi po potrebi zahtevajo dostop do bančnih, finančnih ali trgovinskih dokumentov, s katerimi razpolaga domnevni kršilec.

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko pristojni sodni organi na zahtevo vložnika in brez vpliva na morebitno odškodnino, ki se dolguje imetniku pravice zaradi kršitve, in brez kakršnega koli nadomestila odredijo vsaj dokončno odstranitev blaga, za katero je bilo ugotovljeno, da krši pravice intelektualne lastnine, iz trgovinskih tokov ali njegovo uničenje. Po potrebi lahko pristojni sodni organi odredijo tudi uničenje snovi in pripomočkov, ki se uporabljajo zlasti za oblikovanje ali izdelavo navedenega blaga.

2. Sodni organi pogodbenic so pooblaščeni, da odredijo, da se ukrepi izvedejo na stroške kršitelja, razen če ni posebnih razlogov proti temu.

3. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da kadar se sprejme sodba, ki ugotavlja kršitev pravice intelektualne lastnine, lahko sodni organi zoper kršitelja ali morebitnega posrednika, čigar storitve uporablja tretja oseba in s tem krši pravico intelektualne lastnine, izdajo sodno odredbo, katere cilj je prepoved nadaljevanja kršitve.

4. Pogodbenici lahko določita, da lahko pristojni sodni organi v ustreznih primerih in na zahtevo osebe, za katero bodo verjetno veljali ukrepi iz tega člena, namesto uporabe ukrepov iz tega člena odredijo plačilo denarnega nadomestila oškodovani strani, če ta oseba ni ravnala namerno in iz malomarnosti, če bi ji uporaba zadevnih ukrepov povzročila nesorazmerno škodo in če se oškodovani strani denarno nadomestilo zdi razumno zadovoljivo.

1. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da sodni organi na vlogo oškodovane stranke odredijo kršitelju, ki je vedel ali je imel utemeljene razloge, da bi vedel, da sodeluje v dejavnosti, ki je predmet kršitve, da plača imetniku pravice odškodnino, ki ustreza dejanski škodi, ki jo je imetnik pravice utrpel zaradi kršitve. Ko sodni organi določajo odškodnino:

2. Kadar se kršitelj nevede ukvarja z dejavnostmi, ki so predmet kršitve, ali nima utemeljenih razlogov, da bi to vedel, lahko pogodbenici določita, da lahko sodni organi v korist oškodovane strani odredijo vračilo dobička ali plačilo odškodnine, ki je lahko določena vnaprej.

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da utemeljene in sorazmerne pravne stroške ter druge izdatke uspešne strani praviloma krije neuspešna stran, razen če načela pravičnosti tega ne dovolijo in brez poseganja v izjeme, ki jih določajo domača postopkovna pravila.

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da lahko v sodnih postopkih, začetih zaradi kršitve pravice industrijske lastnine ali v sodnih postopkih, sproženih zaradi kršitve avtorskih pravic ali v obeh primerih sodni organi na zahtevo vložnika in na stroške kršitelja odredijo ustrezne ukrepe za razširjanje informacij v zvezi s sodno odločbo in njeno celotno ali delno objavo.

Za namene uporabe ukrepov, postopkov in korektivnih ukrepov, predvidenih v tem pododdelku, velja:

1. Brez poseganja v člen 75 tega sporazuma in Prilogo XIII k temu sporazumu ta člen določa splošna načela tega sporazuma, ki urejajo uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov, ter obveznosti carinskih organov pogodbenic v zvezi s sodelovanjem.

2. Pri izvajanju mejnih ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine pogodbenici zagotovita skladnost s svojimi obveznostmi na podlagi Sporazuma GATT iz leta 1994 in Sporazuma TRIPS.

3. Določbe o mejnih ukrepih iz tega člena so proceduralne narave. Določajo pogoje in postopke za ukrepe carinskih organov, če je blago, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine, pod carinskim nadzorom ali bi moralo biti pod carinskih nadzorom. Na noben način ne vplivajo na materialno pravo pogodbenic o intelektualni lastnini.

4. Za lažje uveljavljanje pravic intelektualne lastnine carinski organi sprejmejo vrsto pristopov za prepoznavanje pošiljk, ki vsebujejo blago, za katerega se domneva, da krši pravico intelektualne lastnine. Ti pristopi vključujejo analitične metode, ki temeljijo med drugim na informacijah, ki jih zagotovijo imetniki pravic, zbranih obveščevalnih podatkih in pregledu tovora.

5. Pogodbenici se strinjata, da bosta učinkovito izvajali člen 69 Sporazuma TRIPS v zvezi z mednarodno trgovino z blagom, za katerega se domneva, da krši pravice intelektualne lastnine. V ta namen pogodbenici vzpostavita in obveščata kontaktne točke v svojih carinskih upravah ter sta pripravljeni izmenjevati podatke in informacije o trgovini s takim blagom, ki zadeva obe pogodbenici. Še posebej pospešujeta izmenjavo informacij in sodelovanje med carinskimi organi glede trgovine z blagom s ponarejenimi znamkami in piratskim avtorskim blagom. Brez poseganja v določbe Protokola II o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu sporazumu si carinski organi take informacije po potrebi izmenjajo hitro in ob upoštevanju zakonodaje pogodbenic o varstvu podatkov.

6. Carinski organi vsake od pogodbenic na zahtevo ali na lastno pobudo sodelujejo, da carinskim organom druge pogodbenice zagotovijo ustrezne razpoložljive informacije, zlasti o blagu, ki je v tranzitu čez ozemlje zadevne pogodbenice in namenjeno v drugo pogodbenico (ali iz nje izhaja).

7. Pododbor iz člena 74 tega sporazuma uredi vse potrebno v zvezi z izmenjavo podatkov in informacij iz tega člena.

8. Za kršitve pravic intelektualne lastnine se uporablja Protokol II o vzajemni upravni pomoči v carinskih zadevah k temu sporazumu, brez poseganja v načine sodelovanja, ki izhajajo iz uporabe odstavkov 5 do 7 tega člena.

9. Pododbor iz člena 74 tega sporazuma deluje kot pododbor, odgovoren za ustrezno delovanje in izvajanje tega člena.

1. Pogodbenici soglašata, da bosta z medsebojnim sodelovanjem podpirali izvajanje zavez in obveznosti iz tega poglavja.

Pogodbenici priznavata pomen svobodne in neizkrivljene konkurence v svojih trgovinskih odnosih. Pogodbenici priznavata, da lahko protikonkurenčne poslovne prakse in poseganje države (vključno s subvencijami) popačijo pravilno delovanje trgov in spodkopljejo koristi liberalizacije trgovine.

1. Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju izvaja celovito zakonodajo o konkurenci, ki učinkovito obravnava protikonkurenčne dogovore, usklajene prakse in protikonkurenčno enostransko ravnanje podjetij z dominantno tržno močjo ter zagotavlja učinkovit nadzor nad koncentracijami v izogib večjemu omejevanju učinkovite konkurence in zlorabi dominantnega položaja.

2. Vsaka od pogodbenic ohrani organe, ki so pristojni in ustrezno opremljeni za učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci iz odstavka 1.

3. Pogodbenici priznavata pomen pregledne, pravočasne in nediskriminatorne uporabe svoje zakonodaje o konkurenci ob upoštevanju načel poštenega postopka in pravice do obrambe zadevnih podjetij.

Državni monopoli, javna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami

1. To poglavje pogodbenicama v ničemer ne preprečuje, da bi določili ali ohranjali državne monopole in državna podjetja ali podjetjem podelili posebne ali izključne pravice v skladu z ustrezno zakonodajo.

2. Kar zadeva državne monopole komercialne narave, državna podjetja in podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami, vsaka od pogodbenic zagotovi, da za taka podjetja velja zakonodaja o konkurenci iz člena 204(1), kolikor uporaba te zakonodaje pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog zadevnih podjetij, ki so v javnem interesu.

1. V tem členu „subvencija“ pomeni ukrep, ki izpolnjuje pogoje iz člena 1 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne glede na to, ali se dodeli za proizvodnjo blaga ali opravljanje storitev, in je poseben v smislu člena 2 navedenega sporazuma.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi preglednost na področju subvencij. V ta namen vsaka od pogodbenic drugi pogodbenici vsaki dve leti poroča o pravni podlagi, obliki, višini ali proračunu in, če je mogoče, prejemniku subvencije, ki jo dodeli njegova vlada ali javni organ v zvezi s proizvodnjo blaga. Šteje se, da je tako poročilo predloženo, če je vsaka od pogodbenic zadevne informacije objavila na javno dostopni spletni strani.

3. Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi z določenimi subvencijami za opravljanje storitev.

Za člene 203, 204 in 205 tega sporazuma se ne uporabljajo določbe mehanizma za reševanje sporov iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Določbe tega poglavja ne posegajo v pravice in obveznosti pogodbenic na podlagi Sporazuma STO, zlasti Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih in Dogovora o reševanju sporov.

Za izmenjavo informacij iz tega poglavja pogodbenici v okviru svoje pristojnosti upoštevata omejitve, ki jih nalagata poklicna in poslovna tajnost.

Pogodbenici zagotovita tranzit v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami na podlagi določb sporazuma GATT iz leta 1994 in Pogodbe o energetski listini.

Vsaka od pogodbenic sprejme vse potrebne ukrepe, da prepove in prepreči nepooblaščen odvzem nosilcev energije v tranzitu čez njeno ozemlje s strani katerega koli subjekta, ki je pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo.

1. Pogodbenica ne odvzame od tranzita nosilcev energije čez svoje ozemlje in ne posega vanj na druge načine, razen če sta tak odvzem ali poseg posebej določena v pogodbi ali drugem sporazumu, ki ureja tak tranzit, ali če neprekinjeno delovanje zmogljivosti za prenos energije brez hitrih korektivnih ukrepov ustvarja nerazumno grožnjo za javno varnost, kulturno dediščino, zdravje, varnost ali okolje, pod pogojem, da ukrep ni izveden na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

2. Pogodbenica, po katere ozemlju poteka tranzit nosilcev energije, v primeru spora glede kakršne koli zadeve v zvezi s pogodbenicama ali enim ali več subjekti, ki so pod nadzorom ali jurisdikcijo ene od pogodbenic, pred dokončanjem postopka za rešitev spora v okviru relevantne pogodbe ali nujnega postopka v skladu s Prilogo XVIII k temu sporazumu ali v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ne prekine ali zmanjša tega tranzita niti ne dovoli nobenemu subjektu pod njenim nadzorom ali jurisdikcijo, vključno z državnim trgovinskim podjetjem, da bi prekinil ali zmanjšal ta tranzit, razen v okoliščinah iz odstavka 1.

3. Pogodbenica ni odgovorna za prekinitev ali zmanjšanje tranzita v skladu s tem členom, če ni zmožna dobaviti nosilcev energije ali opraviti tranzita ali transporta nosilcev energije zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati tretji državi ali subjektu pod nadzorom ali jurisdikcijo tretje države.

Vsaka od pogodbenic zagotovi, da operaterji zmogljivosti za prenos energije sprejmejo potrebne ukrepe, da:

1. Vsaka od pogodbenic določi neodvisne regulativne organe, pooblaščene za regulacijo trga s plinom in električno energijo. Ti regulativni organi so pravno ločeni in funkcionalno neodvisni od vseh ostalih javnih ali zasebnih podjetij, udeležencev na trgu ali operaterjev.

2. Odločbe in postopki regulativnih organov so nepristranski za vse udeležence na trgu.

3. Operater, ki ga zadeva katera koli odločba regulativnega organa, se ima pravico zoper njo pritožiti pri pritožbenem organu, ki je neodvisen od udeleženih strank. Kadar pritožbeni organ ni sodni organ, ima njegova odločba vedno pisno obrazložitev, poleg tega pa so njegove odločbe predmet presoje nepristranskega in neodvisnega sodnega organa. Odločbe pritožbenih organov se učinkovito izvršujejo.

1. Pogodbenici zagotovita, da so energetski trgi upravljani, da se dosežejo konkurenčni, varni in okoljsko trajnostni pogoji in ne diskriminirajo med podjetji, kar zadeva pravice ali obveznosti.

2. Ne glede na odstavek 1 lahko pogodbenici podjetjem v splošnem gospodarskem pomenu naložita obveznosti, ki se lahko nanašajo na varnost, vključno z zanesljivostjo oskrbe, rednostjo, kakovostjo in cenami oskrbe ter varstvom okolja, vključno z energetsko učinkovitostjo, energijo iz obnovljivih virov in varovanjem podnebja. Te obveznosti so jasno opredeljene, pregledne, sorazmerne in preverljive.

3. Če pogodbenica regulira cene, po katerih se zemeljski plin in električna energija prodajata na domačem trgu, ta pogodbenica zagotovi, da se metodologija, ki se uporabi za izračun regulirane cene, objavi še pred uvedbo regulirane cene.

1. Vsaka od pogodbenic na svojem ozemlju zagotovi izvajanje sistema dostopa tretjih oseb do zmogljivosti za prenos energije ter obratov in skladišč za utekočinjeni zemeljski plin, ki se uporablja za vse uporabnike na pregleden, objektiven in nediskriminatoren način.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so tarife za dostop do zmogljivosti za prenos energije in vsi drugi pogoji v povezavi z dostopom do zmogljivosti za prenos energije objektivni, razumni, pregledni in da ne diskriminirajo na podlagi porekla, lastništva ali namembnega kraja nosilcev energije.

3. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da so vse tehnične in pogodbene zmogljivosti, tako fizične kot tudi virtualne, dodeljene na podlagi preglednih in nediskriminatornih meril in postopkov.

4. Če se zavrne dostop za tretje osebe, pogodbenici zagotovita, da operaterji zmogljivosti za prenos energije na zahtevo prosilki predložijo utemeljeno obrazložitev, z dostopom do pravnega sredstva.

5. Pogodbenici lahko izjemoma odstopata od odstavkov 1 do 4 v skladu z objektivnimi merili, določenimi v njuni zakonodaji. Zlasti lahko pogodbenici v svoji zakonodaji določita možnost, da se za vsak primer posebej za omejeno obdobje odobri izjema glede pravil dostopa za tretje osebe za večje nove zmogljivosti za prenos energije.

1. V primeru navzkrižij med določbami tega poglavja in določbami Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbami zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti, imajo prednost določbe Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbe zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti.

2. Pri izvajanju tega poglavja ima prednost sprejetje zakonodaje ali drugih aktov, ki so skladni s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti ali temeljijo na veljavni zakonodaji Unije. V primeru spora glede tega poglavja se šteje, da so zakonodaja ali drugi akti, ki izpolnjujejo ta merila, skladni s tem poglavjem. Pri presoji, ali zakonodaja ali drugi akti izpolnjujejo ta merila, se upoštevajo vsi relevantni sklepi, sprejeti v skladu s členom 91 Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti.

Pogodbenici ob priznavanju vpliva, ki ga lahko ima njun zakonodajni okvir na trgovino in naložbe med njima, zagotovita predvidljiv zakonodajni okvir za gospodarske subjekte in učinkovite postopke, vključno z malimi in srednjimi podjetji, pri čemer ustrezno upoštevata zahteve glede pravne varnosti in sorazmernosti.

1. Zaradi lažje komunikacije med pogodbenicama o kateri koli zadevi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vsaka od pogodbenic določi kontaktno točko, ki deluje kot koordinator.

2. Vsaka od pogodbenic vzpostavi ali ohrani ustrezne mehanizme za odzivanje na poizvedbe oseb v zvezi s katerim koli predlaganim ali veljavnim ukrepom za splošno uporabo ter njegovo uporabo. Poizvedbe se lahko predložijo prek kontaktnih točk, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, ali po potrebi prek katerega koli drugega mehanizma.

3. Pogodbenici priznavata, da kakršen koli odziv iz odstavka 2 morda ni dokončen ali pravno zavezujoč, temveč je zgolj informativen, razen če je v njunih zakonih in drugih predpisih drugače določeno.

4. Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice takoj predloži informacije in se odzove na vprašanja v zvezi s katerimi koli ukrepi za splošno uporabo ali predlogom za sprejetje ali spremembo ukrepov za splošno uporabo, za katere pogodbenica prosilka meni, da bi lahko vplivali na izvajanje naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ne glede na to, ali je bila pogodbenica prosilka predhodno obveščena o navedenem ukrepu.

1. Vsaka od pogodbenic dosledno, nepristransko in razumno izvršuje vse ukrepe za splošno uporabo.

2. V ta namen vsaka od pogodbenic pri uporabi takih ukrepov za posamezne osebe, blago ali storitve druge pogodbenice v posebnih primerih:

1. Vsaka od pogodbenic vzpostavi ali ohrani sodne, arbitražne ali upravne organe ali postopke za namene takojšnjega pregleda in, kadar je to upravičeno, popravo upravnega ukrepa v zvezi z zadevami iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Taki organi ali postopki so nepristranski in neodvisni od urada ali organa, pristojnega za upravno izvajanje, in izid zadeve ni v njihovem bistvenem interesu.

2. Vsaka od pogodbenic zagotovi, da je strankam v postopku v okviru takih organov ali postopkov zagotovljena pravica do:

3. Vsaka od pogodbenic glede na pritožbo ali nadaljnji pregled, kot je določeno v njeni zakonodaji, zagotovi, da tak sklep izvaja urad ali organ ali da ta sklep ureja delovanje tega urada ali organa v zvezi z zadevnim upravnim ukrepom.

1. Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju kakovosti in uspešnosti zakonodajne ureditve, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks pri njunih regulativnih politikah in ocenjevanju učinka zakonodajne ureditve.

2. Pogodbenici priznavata pomen načel dobrega upravnega ravnanja (33) in soglašata, da bosta sodelovali pri spodbujanju takih načel, tudi z izmenjavo informacij in najboljših praks.

Določbe tega poglavja se uporabljajo brez poseganja v katera koli posebna pravila o preglednosti, določena v drugih poglavjih naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

1. Pogodbenici ponovno opozarjata na Agendo 21 Konference Združenih narodov o okolju in razvoju iz leta 1992, deklaracijo Mednarodne organizacije dela (v nadaljnjem besedilu: MOD) o temeljnih načelih in pravicah pri delu iz leta 1998, Johannesburški načrt o izvajanju trajnostnega razvoja iz leta 2002, Ministrsko deklaracijo Ekonomsko-socialnega sveta Združenih narodov o polni in produktivni zaposlitvi ter dostojnem delu za vse iz leta 2006 ter deklaracijo MOD o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta spodbujali razvoj mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju, za blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij, ter si prizadevali, da bo ta cilj vključen in se odražal na vseh ravneh njunih trgovinskih odnosov.

2. Pogodbenici se ponovno zavezujeta, da si bosta prizadevali za trajnostni razvoj, ter potrjujeta, da so gospodarski razvoj in socialni razvoj ter varstvo okolja njegovi temeljni deli, ki so medsebojno odvisni in se vzajemno krepijo. Poudarjata koristnost upoštevanja vprašanj s področja dela (34) in okolja, povezanih s trgovino, kot sestavnega dela globalnega pristopa k trgovini in trajnostnemu razvoju.

1. Pogodbenici druga drugi priznavata pravico do opredelitve politik in prednostnih nalog trajnostnega razvoja, vzpostavitve lastnih ravni varstva okolja in delavcev ter sprejetja ali ustrezne spremembe relevantnih zakonov in politik, v skladu z njuno zavezanostjo mednarodno priznanim standardom in sporazumom iz členov 229 in 230 tega sporazuma.

2. V skladu s tem si obe pogodbenici prizadevata zagotoviti, da njuni zakoni in politike zagotavljajo in spodbujajo visoko stopnjo varstva okolja in dela, ter še naprej izboljševati zakone in politike ter povezane ravni varstva.

1. Pogodbenici priznavata polno in produktivno zaposlenost in dostojno delo za vse kot ključne elemente spoprijemanja z globalizacijo ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost spodbujanju razvoja mednarodne trgovine na način, ki prispeva k polni in produktivni zaposlenosti in dostojnemu delu za vse. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta k primernemu posvetovanju in sodelovanju glede vprašanj s področja dela, ki so v interesu obeh.

2. Pogodbenici se v skladu s svojimi obveznostmi iz članstva MOD ter njene deklaracije o temeljnih načelih in pravicah pri delu in njene dopolnitve, ki je bila sprejeta na 86. mednarodni konferenci dela leta 1998, zavezujeta, da bosta v svojih zakonih in praksi ter na celotnem svojem ozemlju spoštovali, spodbujali in uresničevali mednarodno priznane temeljne delovne standarde, zajete v temeljnih konvencijah MOD, zlasti:

3. Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje zaveze, da bosta v svojih zakonih in praksi učinkovito izvajali temeljne, prednostne in druge konvencije MOD, ki so jih ratificirale Gruzija oziroma države članice.

4. Pogodbenici bosta tudi proučili ratifikacijo preostalih prednostnih in drugih konvencij, ki jih MOD uvršča med najsodobnejše. Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o položaju in razvoju na tem področju.

5. Pogodbenici priznavata, da se ni mogoče sklicevati na kršitve temeljnih načel in pravic pri delu ali le-te kako drugače uporabljati kot legitimno primerjalno prednost ter da se standardi dela ne smejo uporabljati za ščitenje trgovinskih interesov.

1. Pogodbenici priznavata pomen večstranskega okoljskega upravljanja in sporazumov kot odziv mednarodne skupnosti na globalna ali regionalna okoljska vprašanja ter poudarjata pomen spodbujanja medsebojne podpore med trgovinsko in okoljsko politiko. V skladu s tem se pogodbenici zavezujeta, da se bosta po potrebi posvetovali in sodelovali pri pogajanjih o okoljskih vprašanjih, povezanih s trgovino, in drugih okoljskih zadevah, povezanih s trgovino, ki so v vzajemnem interesu.

2. Pogodbenici znova potrjujeta svojo zavezo, da bosta v svojih zakonih in praksah učinkovito izvajali večstranske okoljske sporazume, katerih podpisnici sta.

3. Pogodbenici si redno izmenjujeta informacije o položaju in razvoju na področju ratifikacije večstranskih okoljskih sporazumov ali njihovih sprememb.

4. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezo, da bosta dosegli končni cilj Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) in njenega protokola (Kjotski protokol). Zavezujeta se sodelovanju pri razvoju prihodnjega mednarodnega okvira o podnebnih spremembah v okviru UNFCCC ter povezanih sporazumov in sklepov.

5. Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta ali ohranita ukrepe za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenici sta, pod pogojem, da ti ukrepi niso izvedeni na način, ki bi pomenil sredstvo za samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med pogodbenicama ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

Pogodbenici ponovno poudarjata svojo zavezanost okrepitvi prispevka trgovine k cilju trajnostnega razvoja v njegovi gospodarski, socialni in okoljski dimenziji. Zato:

1. Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostne rabe biološke raznovrstnosti kot ključnih elementov za doseganje trajnostnega razvoja ter ponovno potrjujeta svojo zavezanost ohranjanju in trajnostni rabi biološke raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in drugimi relevantnimi mednarodnimi instrumenti, katerih podpisnici sta.

1. Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja ohranjanja in trajnostnega upravljanja gozdov in prispevek gozdov k gospodarskim, okoljskim in družbenim ciljem pogodbenic.

Ob upoštevanju pomena zagotavljanja odgovornega upravljanja ribjih staležev na trajnosten način in spodbujanja dobrega upravljanja trgovine se pogodbenici zavezujeta, da bosta:

1. Pogodbenici priznavata, da spodbujanje trgovine ali naložb z zmanjševanjem ravni varstva, ki jih določa nacionalna okoljska in delovna zakonodaja, ni primerno.

2. Pogodbenica ne opusti ali odstopa od svoje okoljske ali delovne zakonodaje ali predlaga, da jo bo opustila ali od nje odstopila za spodbudo trgovini ali vzpostavitvi, nakupu, širitvi ali ohranjanju naložb vlagatelja na svojem ozemlju.

3. Nobena od pogodbenic ne opušča dejanskega izvrševanja svoje okoljske in delovne zakonodaje z dolgotrajnim ali ponavljajočim se ukrepanjem ali neukrepanjem za spodbudo trgovini ali naložbam.

Pri pripravi in izvajanju ukrepov za varovanje okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pogodbenici upoštevata razpoložljive znanstvene dokaze in tehnične informacije ter ustrezne mednarodne standarde, smernice ali priporočila, če obstajajo. V zvezi s tem se lahko pogodbenici poslužujeta tudi previdnostnega načela.

Vsaka od pogodbenic v skladu z domačim pravom in poglavjem 12 (Preglednost) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma zagotovi, da so vsi ukrepi, namenjeni varstvu okolja ali delovnih pogojev, ki bi lahko vplivali na trgovino ali naložbe, pripravljeni, uvedeni in izvajani na pregleden način, s pravočasnim obvestilom in javnim posvetovanjem ter s primernim in pravočasnim obveščanjem nedržavnih akterjev.

Pogodbenici se zavežeta pregledovanju, spremljanju in ocenjevanju učinka izvajanja naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma na trajnostni razvoj z lastnimi participativnimi postopki in institucijami ter tistimi, ki so vzpostavljeni na podlagi tega sporazuma, na primer z ocenjevanjem učinkov na trajnostni razvoj, povezanih s trgovino.

Pogodbenici priznavata pomen sodelovanja pri vidikih okoljskih politik in politik dela, ki so povezani s trgovino, za doseganje ciljev iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. V sodelovanje so lahko med drugim zajeta naslednja področja:

1. Vsaka od pogodbenic v svoji upravi določi urad, ki bo kontaktna točka za stike z drugo pogodbenico pri izvajanju tega poglavja.

2. Ustanovi se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. O svojih dejavnostih poroča Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma. Sestavljajo ga visoki uradniki iz uprav vsake pogodbenice.

3. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj se sestane v prvem letu po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, nato pa po potrebi, za nadzor nad izvajanjem tega poglavja, vključno s sodelovanjem iz člena 239 tega sporazuma. Pododbor sprejme svoj poslovnik.

4. Vsaka od pogodbenic skliče novo ali se posvetuje z obstoječimi nacionalnimi svetovalnimi skupinami za trajnostni razvoj, katerih naloga je svetovanje o vprašanjih iz tega poglavja. Take skupine lahko predložijo svoja mnenja ali priporočila o izvajanju tega poglavja, tudi na lastno pobudo.

5. Nacionalne svetovalne skupine obsegajo neodvisne predstavnike organizacij civilne družbe z uravnoteženim predstavništvom gospodarskih, socialnih in okoljskih zainteresiranih strani, med drugim delodajalcev in organizacij delavcev, nevladnih organizacij, poslovnih skupin in drugih relevantnih zainteresiranih strani.

1. Pogodbenici omogočata skupni forum z organizacijami civilne družbe, ustanovljenimi na njunih ozemljih, vključno s člani njunih nacionalnih svetovalnih skupin, in širšo javnostjo, za dialog o vidikih tega sporazuma, povezanih s trajnostnim razvojem. Pogodbenici spodbujata uravnoteženo predstavništvo pomembnih interesov, vključno z neodvisnimi predstavniškimi organizacijami delodajalcev in delavcev, okoljskimi interesi in poslovnimi skupinami ter po potrebi drugimi relevantnimi zainteresiranimi stranmi.

2. Skupni forum za dialog s civilno družbo se sestane enkrat letno, razen če se pogodbenici ne dogovorita drugače. Pogodbenici se dogovorita o delovanju skupnega foruma za dialog s civilno družbo najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti tega sporazuma.

3. Pogodbenici skupnemu forumu za dialog s civilno družbo predstavita najnovejše podatke o izvajanju tega poglavja. Stališča in mnenja skupnega foruma za dialog s civilno družbo se predložijo pogodbenicama in so javno dostopna.

1. Za vse zadeve iz tega poglavja pogodbenici uporabita samo postopke iz tega člena in člena 243 tega sporazuma.

2. Pogodbenica lahko zahteva posvetovanja z drugo pogodbenico o kateri koli zadevi, ki izhaja iz tega poglavja, z vložitvijo pisnega zahtevka pri kontaktni točki druge pogodbenice. Zahtevek vsebuje jasno navedbo zadeve in opredelitev težave, zagotavlja pa tudi kratek povzetek zahtev iz tega poglavja. Posvetovanja se začnejo takoj, ko pogodbenica predloži zahtevo po posvetovanju.

3. Pogodbenici si prizadevata za rešitev vprašanja, ki je zadovoljiva za obe strani. Pogodbenici upoštevata dejavnosti MOD ali relevantnih večstranskih okoljskih organizacij ali organov, tako da se spodbujata boljše sodelovanje in usklajenost med delom pogodbenic in teh organizacij. Pogodbenici se po potrebi posvetujeta s temi organizacijami ali katero koli drugo osebo ali telesom po lastni presoji, da se zadeva temeljito prouči.

4. Če pogodbenica meni, da je potrebna nadaljnja razprava, lahko s predložitvijo pisne zahteve kontaktni točki druge pogodbenice zahteva, da se Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj sestane in obravnava zadevo. Pododbor se sestane takoj in si prizadeva za dogovor o rešitvi zadeve.

5. Pododbor lahko po potrebi zaprosi za mnenje nacionalno svetovalno skupino katere koli od pogodbenic ali drugo strokovno pomoč.

1. Vsaka od pogodbenic lahko 90 dni po vložitvi zahtevka za posvetovanje v skladu s členom 242(2) tega sporazuma zahteva, da se skliče skupina strokovnjakov in prouči zadevo, ki ni bila zadovoljivo rešena z vladnimi posvetovanji.

2. Uporabljajo se določbe pododdelkov 1 (Arbitražni postopek) in 3 (Skupne določbe) oddelka 3 (Postopki reševanja sporov) ter člena 270 poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, poslovnika iz Priloge XX tega sporazuma ter kodeksa ravnanja za arbitre in mediatorje iz Priloge XXI tega sporazuma, razen če ni v tem členu določeno drugače.

3. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj na svojem prvem sestanku po začetku veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot strokovnjaki v postopkih skupine. Vsaka od pogodbenic predlaga vsaj pet posameznikov, ki delujejo kot strokovnjaki. Pogodbenici prav tako izbereta vsaj pet posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic, da opravljajo funkcijo predsednika skupine strokovnjakov. Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

4. Seznam iz odstavka 3 tega člena vključuje posameznike s strokovnim znanjem ali strokovnim znanjem s področja vprašanj glede prava, dela ali okolja, ki jih obravnava to poglavje, ali reševanja sporov, ki nastanejo na podlagi mednarodnih sporazumov. So samostojni, delujejo kot posamezniki, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade v zvezi s spornimi vprašanji in niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s Prilogo XXI k temu sporazumu.

5. Za zadeve, ki izhajajo iz tega poglavja, so v skupini strokovnjaki s seznama iz odstavka 3 tega člena v skladu s členom 249 tega sporazuma in pravila 8 poslovnika iz Priloge XX k temu sporazumu

6. Skupina strokovnjakov lahko po lastni presoji zahteva informacije od katere koli od pogodbenic, nacionalnih svetovalnih skupin ali katerega koli drugega vira. V zadevah v zvezi z večstranskimi sporazumi, kot so določeni v členih 229 in 230 tega sporazuma, bi se morala skupina strokovnjakov posvetovati z MOD ali telesi večstranskih okoljskih sporazumov.

7. Skupina strokovnjakov predloži poročilo pogodbenicam v skladu z ustreznimi postopki iz poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil. Pogodbenici poročilo javno objavita v 15 dneh od njegove izdaje.

8. Pogodbenici se posvetujeta o primernih ukrepih, ki naj se izvedejo, ob upoštevanju poročila in priporočil skupine strokovnjakov. Zadevna pogodbenica svoje svetovalne skupine in drugo pogodbenico obvesti o svoji odločitvi glede vseh ukrepov, ki naj bi se izvedli, in sicer najpozneje v treh mesecih od javne objave poročila. Ukrepe na podlagi poročila in priporočil skupine strokovnjakov spremlja Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj. Posvetovalna telesa in skupni forum za dialog s civilno družbo lahko v zvezi s tem predložijo svoja stališča Pododboru za trgovino in trajnostni razvoj.

Cilj tega poglavja je vzpostaviti učinkovit in uspešen mehanizem za izogibanje sporom med pogodbenicama v zvezi z razlago in uporabo naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma in njihovo reševanje, da bi po možnosti dosegli sporazumno rešitev.

To poglavje se uporablja v zvezi z vsakršnimi spori glede razlage in uporabe določb naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, če ni določeno drugače

1. Pogodbenici si prizadevata rešiti kakršen koli spor iz člena 245 tega sporazuma z začetkom posvetovanj v dobri veri, da dosežeta sporazumno rešitev.

2. Pogodbenica zahteva posvetovanja s pisnim zahtevkom drugi pogodbenici, ki ga predloži tudi Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pri tem pa navede razloge za zahtevo ter sporne ukrepe in določbe iz člena 245 tega sporazuma, ki so po njenem mnenju relevantne.

3. Posvetovanja se opravijo v 30 dneh od prejema zahtevka in potekajo na ozemlju pogodbenice, na katero je zahteva naslovljena, razen če se pogodbenici dogovorita drugače. Posvetovanja se štejejo za zaključena v 30 dneh od datuma prejema zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj. Posvetovanja, zlasti vse razkrite informacije in stališča, ki jih pogodbenici izrazita med pogajanji, so zaupna in ne posegajo v pravice katere od pogodbenic v nadaljnjih postopkih.

4. Posvetovanja o nujnih zadevah, vključno s tistimi, ki se nanašajo na pokvarljivo ali sezonsko blago oziroma storitve, se opravijo v 15 dneh od datuma prejema zahtevka s strani zaprošene pogodbenice in se štejejo za zaključena v navedenih 15 dneh, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

5. Če pogodbenica, na katero je naslovljen zahtevek za posvetovanje, nanj ne odgovori v 10 dneh od datuma njegovega prejema, ali če do posvetovanj ne pride v rokih iz odstavka 3 oziroma 4 tega člena, ali če se pogodbenici dogovorita, da ne bo posvetovanj, ali če so bila posvetovanja zaključena brez sporazumne rešitve, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja, uporabi člen 248 tega sporazuma.

6. Med posvetovanji vsaka od pogodbenic predloži zadostne informacije o dejstvih za popoln pregled, kako bi zadevni ukrep lahko vplival na delovanje in uporabo tega sporazuma.

7. Če se posvetovanja nanašajo na transport nosilcev energije prek omrežij in ena pogodbenica dojema rešitev spora kot nujno zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama, se ta opravijo v treh dneh od vložitve zahtevka in se štejejo za zaključena tri dni po vložitvi zahtevka, razen če obe pogodbenici soglašata z nadaljevanjem posvetovanj.

Katera koli od pogodbenic lahko od druge pogodbenice zahteva, da v zvezi s katerim koli ukrepom, ki škoduje njenim trgovinskim interesom, začne postopek mediacije v skladu s Prilogo XIX k temu sporazumu.

1. Če pogodbenicama ne uspe rešiti spora s pomočjo posvetovanj, kakor so opredeljena v členu 246 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je zaprosila za posvetovanje, zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v skladu s tem členom.

2. Zahtevek za ustanovitev arbitražnega sveta se drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 408(4) tega sporazuma, predloži v pisni obliki. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v svojem zahtevku opredeli sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 245 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo.

2. Po prejemu zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta se pogodbenici takoj posvetujeta in si prizadevata doseči dogovor o sestavi sveta. Ne glede na odstavka 3 in 4 tega člena se lahko pogodbenici kadar koli pred ustanovitvijo arbitražnega sveta odločita, da ga bosta sestavili z medsebojnim soglasjem.

3. Katera koli od pogodbenic lahko v petih dneh od vložitve zahtevka za ustanovitev arbitražnega sveta zahteva uporabo postopka sestave sveta iz tega odstavka, če ni bila sprejeta odločitev o njegovi sestavi. Vsaka od pogodbenic lahko v 10 dneh od datuma zahtevka za uporabo postopka iz tega odstavka imenuje arbitra s seznama, sestavljenega na podlagi člena 268 tega sporazuma. Če katera koli od pogodbenic ne imenuje arbitra, izberejo arbitra na zahtevo druge pogodbenice z žrebom predsednik ali sopredsedniki Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot ga določa člen 408(4) tega sporazuma, ali njihovi pooblaščenci, in sicer s podseznama te pogodbenice, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 268 tega sporazuma. Razen če sta pogodbenici dosegli dogovor glede predsednika arbitražnega sveta na zahtevo katere koli od pogodbenic, predsednik ali podpredsedniki Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi ali njihovi pooblaščenci izberejo predsednika arbitražnega sveta z žrebom s seznama predsednikov, vključenega na seznam, sestavljen v skladu s členom 268 tega sporazuma.

4. V primeru določitve enega ali več arbitrov z žrebom poteka žreb v petih dneh od zahtevka za izbor z žrebom iz odstavka 3.

5. Za datum ustanovitve arbitražnega sveta velja datum, ko zadnji od treh izbranih arbitrov sprejme imenovanje v skladu s poslovnikom iz Priloge XX k temu sporazumu.

6. Če kateri koli od seznamov iz člena 268 tega sporazuma ni pripravljen ali v času zahtevka v skladu z odstavkom 3 ne vsebuje dovolj imen, se arbitri žrebajo. V žrebanje so vključeni posamezniki, ki jih formalno predlagata pogodbenici, če ena od pogodbenic ne predloži takega predloga, pa se žreba med posamezniki, ki jih je predlagala druga pogodbenica.

7. Če se pogodbenici ne dogovorita drugače, se v zvezi s sporom iz poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, uporablja postopek določitve z žrebom iz odstavka 3 tega člena brez uporabe prvega stavka odstavka 2 tega člena ali drugih korakov iz odstavka 3 tega člena, obdobje iz odstavka 4 tega člena pa znaša dva dni.

Če pogodbenica tako zahteva, arbitražni svet v 10 dneh od svoje ustanovitve predhodno odloči, ali je po njegovem mnenju zadeva nujna.

1. Arbitražni svet pogodbenicama predloži vmesno poročilo, v katerem navede ugotovitve dejstev, uporabo zadevnih določb in utemeljitev svojih ugotovitev in priporočil, in sicer v 90 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko svet namerava predložiti svoje vmesno poročilo. Vmesno poročilo nikakor ne sme biti predloženo pozneje kot 120 dni od ustanovitve arbitražnega sveta. Vmesno poročilo se ne objavi.

2. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 14 dneh od njegove predložitve.

3. V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva predložiti vmesno poročilo v 45 dneh, v vsakem primeru pa najpozneje v 60 dneh od svoje ustanovitve. Vsaka od pogodbenic lahko arbitražnemu svetu predloži pisni zahtevek za presojo določenih vidikov vmesnega poročila v 7 dneh od njegove predložitve.

4. Po proučitvi pisnih pripomb pogodbenic o vmesnem poročilu lahko arbitražni svet svoje poročilo spremeni in opravi nadaljnja preverjanja, za katera meni, da so potrebna. Ugotovitve dokončne razsodbe sveta zajemajo zadovoljivo razpravo o argumentih iz stopnje vmesnega pregleda in dajejo jasen odgovor na vprašanja in stališča obeh pogodbenic.

5. V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se vmesno poročilo predloži v 20 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta, kakršen koli zahtevek iz odstavka 2 tega člena pa se predloži v petih dneh od predložitve pisnega poročila. Arbitražni svet se lahko odloči, da vmesnega poročila ne pripravi.

1. V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, lahko katera koli od pogodbenic zaprosi predsednika arbitražnega sveta, da ravna kot spravni posredovalec v zvezi s katero koli zadevo, povezano s sporom, in sicer s predložitvijo prošnje svetu.

2. Spravni posredovalec si prizadeva za sporazumno rešitev spora ali za dogovor o postopku za njegovo rešitev. Če v 15 dneh od imenovanja posredovalcu ne uspe doseči takega dogovora, predlaga rešitev spora ali postopek za njegovo rešitev ter določi pogoje, ki jih je treba upoštevati od dne, ki ga določi, do rešitve spora.

3. Pogodbenici in subjekti pod njunim nadzorom ali jurisdikcijo upoštevajo priporočila na podlagi odstavka 2 glede pogojev, in sicer tri mesece po odločitvi spravnega posredovalca ali do rešitve spora, kar nastopi prej.

4. Spravni posredovalec spoštuje kodeks ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

1. Arbitražni svet o svoji končni odločitvi obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in sicer v 120 dneh od svoje ustanovitve. Kadar meni, da tega roka ni mogoče upoštevati, predsednik arbitražnega sveta o tem pisno obvesti pogodbenici in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi ter pri tem navede razloge za odlog in datum, ko svet namerava predložiti svojo odločitev. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 150 dni od ustanovitve arbitražnega sveta.

2. V nujnih primerih, vključno s tistimi, ki so povezani s pokvarljivim ali sezonskim blagom ali storitvami, si arbitražni svet prizadeva sporočiti svojo odločitev v 60 dneh od ustanovitve arbitražnega sveta. Odločitev nikakor ne sme biti predložena pozneje kot 75 dni od njegove ustanovitve.

3. V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 40 dneh od svoje ustanovitve.

Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, sprejme vse potrebne ukrepe za takojšnjo izpolnitev odločitve arbitražnega sveta v dobri veri.

1. Če takojšnja izpolnitev odločitve ni mogoča, si pogodbenici prizadevata doseči dogovor, v kolikšnem času mora biti odločitev izpolnjena. V takem primeru pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, najpozneje 30 dni po prejemu obvestila o odločitvi arbitražnega sveta pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, obvesti o tem, koliko časa potrebuje za izpolnitev odločitve („razumno obdobje“).

2. Če se pogodbenici razhajata glede razumnega obdobja za izpolnitev odločitve arbitražnega senata, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, v 20 dneh od datuma, ko je od pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1, pisno zahteva, da dolžino razumnega obdobja določi prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 20 dneh od datuma vložitve zahtevka.

3. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pisno obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, o svojem napredku pri izpolnjevanju odločitve arbitražnega sveta vsaj en mesec pred iztekom razumnega obdobja.

1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega obdobja pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, uradno obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2. Če se pogodbenici razhajata glede obstoja ali skladnosti ukrepa, uradno sporočenega v skladu z odstavkom 1, z določbami iz člena 245 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da prvotni arbitražni svet presodi o zadevi. V takem zahtevku opredeli zadevni sporni ukrep in pojasni, kako ta ukrep krši določbe člena 245 tega sporazuma v tolikšni meri, da to pomeni pravno podlago za pritožbo. Arbitražni svet svojo odločitev sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka.

1. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne pošlje uradnega obvestila o ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred iztekom razumnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sporočen v skladu s členom 256(1) tega sporazuma, ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz člena 245 tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice, ki je vložila pritožbo, in po posvetovanjih z njo predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

2. Če se pogodbenica, ki je vložila pritožbo, odloči, da ne bo zahtevala ponudbe za začasno nadomestilo iz odstavka 1 tega člena ali če je tak zahtevek predložen in če ne pride do dogovora o nadomestilu v 30 dneh od konca razumnega obdobja ali v primeru obvestila arbitražnega sveta v skladu s členom 256 tega sporazuma, da ni bil sprejet noben ukrep za izpolnitev odločitve ali da ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, ni skladen z določbami člena 245 tega sporazuma, lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, po obvestilu drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, začasno opusti obveznosti, ki izhajajo iz katere koli določbe člena 245 tega sporazuma, na ravni, ki je enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi neizpolnjevanja. V obvestilu je navedena raven začasne opustitve obveznosti. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, lahko začasno opustitev izvede kadar koli po izteku 10 dni od datuma prejema uradnega obvestila s strani pogodbenice, proti kateri je vložena pritožba, razen če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 4 tega člena.

3. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, se pri začasni opustitvi obveznosti lahko odloči povišati svoje tarifne stopnje na raven, ki se uporablja za druge članice STO, in sicer za obseg trgovine, ki se določi tako, da je obseg trgovine, pomnožen s povišanjem tarifnih stopenj, enak vrednosti izničenja ali poslabšanja zaradi kršitve.

4. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da raven začasne opustitve ni enakovredna izničenju ali poslabšanju zaradi kršitve, lahko pisno zahteva, da o zadevi presodi prvotni arbitražni svet. O takem zahtevku obvesti pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, in sicer pred iztekom obdobja 10 dni iz odstavka 2. Prvotni arbitražni svet svojo odločitev o ravni začasne opustitve obveznosti sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 30 dneh od vložitve zahtevka. Obveznosti se ne opustijo, dokler prvotni arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka začasna opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

5. Opustitev obveznosti in nadomestilo iz tega člena sta začasna in prenehata po tem, ko:

1. V zvezi s sporom glede poglavja 11 (Energija, povezana s trgovino) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ki ga ena od pogodbenic šteje kot nujnega zaradi popolne ali delne prekinitve transporta zemeljskega plina, nafte ali električne energije med pogodbenicama ali zaradi nevarnosti za to, se uporabljajo določbe tega člena v zvezi s korektivnimi ukrepi.

2. Z odstopanjem od členov 255, 256 in 257 tega sporazuma lahko pogodbenica, ki je vložila pritožbo, obveznosti iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma začasno opusti na ravni, ki ustreza izničenju ali poslabšanju, ki ju je povzročila pogodbenica, ki ni dosegla skladnosti z odločitvijo arbitražnega sveta v 15 dneh od njegovega obvestila. Ta začasna opustitev lahko začne veljati takoj. Taka začasna opustitev se lahko ohrani, dokler pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne izpolni odločitve arbitražnega sveta.

3. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpodbija obstoj neizpolnjevanja ali raven opustitve obveznosti zaradi neizpolnjevanja, lahko začne postopek na podlagi členov 257(4) in 259 tega sporazuma, ki se obravnava po pospešenem postopku. Od pogodbenice, ki je vložila pritožbo, se bo odprava ali prilagoditev začasne opustitve obveznosti zahtevala šele potem, ko bo svet odločil o zadevi, dokler postopek ni končan, pa lahko začasno opustitev obveznosti ohrani.

Pregled ukrepov, sprejetih za zagotovitev izpolnjevanja odločitve po sprejetju začasnih korektivnih ukrepov zaradi neizpolnjevanja

1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pogodbenico, ki je vložila pritožbo, in Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za zagotovitev izpolnjevanje odločitve arbitražnega sveta po začasni ukinitvi koncesij oziroma uporabi začasnega nadomestila. Z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena pogodbenica, ki je vložila pritožbo, umakne začasno ukinitev koncesij v 30 dneh od datuma prejema obvestila. V primerih, ko je bilo uporabljeno nadomestilo in z izjemo primerov iz odstavka 2 tega člena lahko pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, preneha z uporabo takega nadomestila v 30 dneh od svojega obvestila, da je izpolnila odločitev arbitražnega sveta.

2. Če pogodbenici v 30 dneh od prejema uradnega obvestila ne dosežeta dogovora o tem, ali s priglašenim ukrepom pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, izpolnjuje določbe člena 245 tega sporazuma, pogodbenica, ki je vložila pritožbo, pisno zahteva, da o zadevi odloči prvotni arbitražni svet. Obvestilo o takem zahtevku se hkrati pošlje drugi pogodbenici in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi. Odločitev arbitražnega sveta se sporoči pogodbenicama in Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi v 45 dneh od datuma vložitve zahtevka. Če arbitražni svet odloči, da je kateri koli ukrep, sprejet za izpolnitev odločitve, skladen z določbami iz člena 245 tega sporazuma, se začasna opustitev obveznosti oziroma uporaba nadomestila zaključi. Pogodbenica, ki je vložila pritožbo, začasno ukinitev koncesij po potrebi prilagodi ravni, ki jo določi arbitražni svet.

Če v arbitražnem postopku iz tega poglavja prvotni arbitražni svet ali nekateri od njegovih članov ne morejo sodelovati, se umaknejo ali jih je treba nadomestiti, ker ne izpolnjujejo zahtev kodeksa ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu, se uporabi postopek iz člena 249 tega sporazuma. Rok za obvestilo o odločitvi arbitražnega sveta se podaljša za 20 dni z izjemo nujnih sporov iz odstavka 7 člena 249, za katere se rok podaljša za pet dni.

Začasna prekinitev in zaključek arbitražnega postopka in postopkov za zagotavljanje skladnosti

Arbitražni svet na pisno zahtevo obeh pogodbenic kadar koli začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, o katerem se dogovorita pogodbenici in ki ne presega 12 mesecev. Arbitražni svet nadaljuje svoje delo pred koncem tega obdobje na pisno zahtevo obeh pogodbenic ali po koncu tega obdobja na pisno zahtevo ene od pogodbenic. Pogodbenica, ki predloži pisno zahtevo, ustrezno obvesti predsednika in sopredsednike Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in drugo pogodbenico. Če ob koncu dogovorjenega obdobja prekinitve nobena od pogodbenic ne zahteva ponovnega pričetka dela arbitražnega sveta, se postopek zaključi. Začasna prekinitev in zaključek dela arbitražnega sveta ne posegata v pravice katere koli od pogodbenic v drugem postopku na podlagi člena 269 tega sporazuma.

Pogodbenici lahko kadar koli dosežeta sporazumno rešitev spora v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. O taki rešitvi skupno obvestita Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, in po potrebi predsednika arbitražnega sveta. Če rešitev zahteva odobritev v skladu z relevantnimi nacionalnimi postopki katere koli od pogodbenic, se v obvestilu navede takšna zahteva, postopek reševanja spora pa se začasno prekine. Če se taka odobritev ne zahteva ali po obvestilu o končanju kakršnih koli takih nacionalnih postopkov, se postopek reševanja sporov konča.

1. Postopke reševanja sporov iz tega poglavja urejata poslovnik iz Priloge XX k temu sporazumu in kodeks ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

2. Zaslišanja arbitražnega sveta so odprta za javnost, razen če poslovnik določa drugače.

Arbitražni svet lahko na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo pridobi informacije, ki se mu zdijo ustrezne za njegov postopek, in sicer iz katerega koli vira, vključno s stranmi, vpletenimi v spor. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti strokovno mnenje, če meni, da je to primerno. Pred izbiro teh strokovnjakov se posvetuje s pogodbenicama. Fizične in pravne osebe s sedežem na ozemlju ene od pogodbenic lahko v skladu s poslovnikom arbitražnemu svetu predložijo dopis amicus curiae. Kakršne koli informacije, pridobljene v skladu s tem členom, je treba predložiti vsaki od pogodbenic, da izrazita pripombe.

Arbitražni svet razlaga določbe iz člena 245 tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969. Svet tudi upošteva relevantne razlage iz poročil svetov in pritožbenega organa, ki jih sprejme organ STO za poravnavo sporov. Odločitve arbitražnega sveta ne morejo povečati ali zmanjšati pravic in obveznosti pogodbenic, določenih s tem sporazumom.

1. Arbitražni svet si prizadeva za sprejemanje sklepov s soglasjem. Če odločitve kljub temu ni mogoče doseči s soglasjem, se o sporni zadevi odloča z večino glasov. Posvetovanja arbitražnega sveta so zaupna in nasprotna mnenja se ne objavijo.

2. Vse odločitve arbitražnega sveta pogodbenici sprejmeta brezpogojno. Te odločitve ne ustvarjajo nobenih pravic ali obveznosti za fizične ali pravne osebe. V odločitvi so navedene ugotovitve glede dejstev, uporabe ustreznih določb iz člena 245 tega sporazuma in utemeljitev sprejetih ugotovitev in zaključkov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, v celoti objavi odločitve arbitražnega sveta v 10 dneh od obvestila o njih, razen če se odloči, da tega ne bo storil, da bi zagotovil zaupnost informacij, ki jih je pogodbenica, ki jih je predložila, na podlagi svoje zakonodaje označila za zaupne.

1. Postopki iz tega člena se uporabljajo za spore v zvezi z razlago in uporabo določb tega sporazuma, ki pogodbenicama nalagajo obveznosti, določene na podlagi sklicevanja na določbe prava Unije.

2. Če se v sporu pojavi težava v zvezi z razlago določbe prava Unije, navedene v odstavku 1, arbitražni svet ne odloči o tem vprašanju, temveč za odločitev zaprosi Sodišče Evropske unije. V takih primerih se tek rokov, ki veljajo za odločitve arbitražnega sveta, začasno ustavi, dokler Sodišče Evropske unije ne sprejme odločitve. Odločitev Sodišča Evropske unije je za arbitražni svet zavezujoča.

1. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, najpozneje v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sporazuma pripravi seznam vsaj 15 posameznikov, ki so pripravljeni in sposobni delovati kot arbitri. Seznam je sestavljen iz treh podseznamov: enega podseznama za vsako od pogodbenic in enega podseznama posameznikov, ki niso državljani nobene od pogodbenic in ki lahko opravljajo funkcijo predsednika arbitražnega sveta. Na vsakem od podseznamov je vsaj pet posameznikov. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi zagotavlja, da je seznam vedno popoln.

2. Arbitri imajo strokovno znanje in izkušnje iz prava in mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svojem imenu, ne sprejemajo navodil od nobene organizacije ali vlade, niso povezani z vlado nobene od pogodbenic ter ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz Priloge XXI k temu sporazumu.

3. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi lahko pripravi dodatne sezname s po 12 posamezniki z znanjem in izkušnjami iz določenih sektorjev, ki jih zajema ta sporazum. Ob soglasju pogodbenic se ti dodatni seznami uporabijo za sestavo arbitražnega sveta v skladu s postopkom iz člena 249 tega sporazuma.

1. Uporaba določb o reševanju sporov iz tega poglavja ne posega v nobeno dejanje v okviru STO, vključno s postopkom za reševanje sporov.

2. Če pa je pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom začela postopek reševanja spora v skladu s tem poglavjem ali Sporazumom STO, ne more začeti postopka reševanja spora v zvezi z istim ukrepom pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Poleg tega si pogodbenica ne prizadeva, da bi pri obeh razsodiščih popravila kršitev obveznosti, ki je enaka v okviru tega sporazuma in Sporazuma STO. V tem primeru velja, da po začetku postopka za reševanje spora pogodbenici uporabita izbrano razsodišče ob izključitvi drugega, razen če izbrano razsodišče iz procesnih ali jurisdikcijskih razlogov ne pride do ugotovitev v zvezi z zahtevkom za popravo kršitve navedene obveznosti.

4. Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje uporabe začasne opustitve obveznosti, ki jo je odobril Organ STO za reševanje sporov. Sporazum STO se ne uporabi za to, da bi se pogodbenici preprečila začasna opustitev obveznosti v skladu s tem poglavjem.

1. Vsi roki iz tega poglavja, vključno z roki, v katerih mora arbitražni svet uradno sporočiti svoje odločitve, se štejejo v koledarskih dnevih od datuma, ki sledi dejanju oziroma dejstvu, na katerega se nanašajo, razen če je določeno drugače.

2. Vsi roki iz tega poglavja se lahko spremenijo ob soglasju pogodbenic, udeleženih v sporu. Arbitražni svet lahko pogodbenicama kadarkoli predlaga, da spremenita kateri koli rok iz tega poglavja, pri čemer navede razloga za svoj predlog.

1. Za lažjo oceno približevanja, kot jo določa člen 419 tega sporazuma, gruzijskega prava pravu Unije na področjih, povezanih s trgovino, iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma pogodbenici redno, vsaj enkrat letno, razpravljata o napredku pri približevanju v skladu z dogovorjenimi roki iz poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, in sicer v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ali v okviru enega od njegovih pododborov, ustanovljenih s tem sporazumom.

2. Gruzija na zahtevo Unije in za namene take razprave Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali enemu od njegovih pododborov, kar je ustrezno, predloži informacije v pisni obliki o napredku pri približevanju ter učinkovitem izvajanju in uveljavljanju približane domače zakonodaje, v zvezi z ustreznimi poglavji naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Gruzija obvesti Unijo, če meni, da je zaključila približevanje iz katerega koli poglavja iz odstavka 1.

V okviru približevanja Gruzija razveljavi določbe svojega prava ali odpravi upravne prakse, ki niso v skladu s pravom Unije, ki je predmet določb o približevanjuiz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ali z domačim pravom, približanim pravu Unije.

1. Unija začne oceno približevanja iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma po tem, ko jo Gruzija obvesti v skladu s členom 271(3) tega sporazuma, razen če je v poglavjih 4 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma določeno drugače.

2. Unija oceni, ali je gruzijsko pravo približano pravu Unije ter ali se učinkovito izvaja in uveljavlja. Gruzija Uniji zagotovi vse informacije, potrebne za tako oceno, v jeziku, o katerem se pogodbenici sporazumno dogovorita.

3. Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj in delovanje ustrezne infrastrukture, teles in postopkov v Gruziji, potrebnih za učinkovito izvajanje in uveljavljanje prava v Gruziji.

4. Unija pri oceni iz odstavka 2 upošteva obstoj morebitnih določb domačega prava ali upravnih praks, ki niso skladne s pravom Unije, ki je predmet določb o približevanju iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, ali z domačim pravom, približanim pravu Unije.

5. Unija obvesti Gruzijo o rezultatih ocene v roku, ki se določi v skladu s členom 276(1) tega sporazuma, razen če ni določeno drugače. Pogodbenici lahko o oceni razpravljata v okviru Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, ali njegovih ustreznih pododborov v skladu s členom 419(4) tega sporazuma, razen če ni določeno drugače.

1. Gruzija zagotovi učinkovito izvajanje domačega prava, približanega na podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma ter sprejme vse potrebne ukrepe, da upošteva razvoj prava Unije v domačem pravu v skladu s členom 418 tega sporazuma.

2. Unija obvesti Gruzijo o vseh končnih predlogih Komisije za sprejetje ali spremembo prava Unije, relevantnih za obveznosti glede približevanja, ki jih ima Gruzija v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Gruzija obvesti Unijo o ukrepih, vključno z zakonodajnimi predlogi in upravnimi praksami, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje njenih obveznosti glede približevanja v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

4. Pogodbenici na zahtevo razpravljata o učinku predlogov ali ukrepov iz odstavkov 2 in 3 na pravo Gruzije ali na skladnost z obveznostmi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

5. Če Gruzija po oceni na podlagi člena 273 tega sporazuma spremeni svoje domače pravo, da se upoštevajo spremembe pri približevanju iz poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, Unija izvede novo oceno na podlagi člena 273 tega sporazuma. Če Gruzija sprejme kakršne koli druge ukrepe, ki bi lahko vplivali na izvajanje in uveljavljanje približanega domačega prava, lahko Unija izvede novo oceno v skladu s členom 273 tega sporazuma.

6. Če tako zahtevajo okoliščine, lahko Unija začasno zaustavi določene ugodnosti, ki izhajajo iz ocene, da je bilo pravo Gruzije približano pravu Unije ter se učinkovito izvaja in uveljavlja, če Gruzija ne približa svojega domačega prava, da bi upoštevalo spremembe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v zvezi s približevanjem, če ocena iz odstavka 5 tega člena pokaže, da pravo Gruzije ni več približano pravu Unije, ali če Pridružitveni svet ne sprejme odločitve o posodobitvi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v skladu z razvojem prava Unije.

7. Unija o vsaki taki načrtovani začasni zaustavitvi takoj obvesti Gruzijo. Gruzija lahko v treh mesecih od obvestila zadevo posreduje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, pri tem pa predloži tudi pisno utemeljitev. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi razpravlja o zadevi v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena. Če se zadeva ne predloži Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi ali če je odbor ne more razrešiti v treh mesecih od takrat, ko mu je predložena, lahko Unija začasno ukine ugodnosti. Začasna ukinitev ugodnosti se takoj odpravi, če Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi pozneje razreši zadevo.

Izmenjava informacij v zvezi s približevanjemna podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma poteka prek kontaktnih točk, določenih v členu 222(1) tega sporazuma.

1. Pridružitveni odbor v svoji trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, sprejme postopke za lažjo oceno približevanja in zagotovitev učinkovite izmenjave informacij o približevanju, vključno z roki za oceno ter obliko, vsebino in jezikom izmenjanih informacij.

2. Vsako sklicevanje na določen akt Unije v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma vključuje tudi spremembe, dopolnila in nadomestne ukrepe, objavljene v Uradnem listu Evropske unije pred 29. novembrom 2013.

3. V primeru konflikta določbe poglavij 3, 4, 5, 6 in 8 naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma prevladajo nad določbami tega poglavja.

4. Trditve glede kršitev določb tega poglavja se ne obravnavajo na podlagi poglavja 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

1. EU in Gruzija omogočata postopek gospodarske reforme z izboljšanjem razumevanja temeljnih načel njunih gospodarstev ter z oblikovanjem in izvajanjem gospodarskih politik.

2. Gruzija si bo prizadevala vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo ter svoje gospodarske in finančne predpise postopoma približa predpisom EU, hkrati pa zagotoviti zdrave makroekonomske politike.

V ta namen se partnerici dogovorita, da bosta vzdrževali reden dialog o ekonomskih zadevah, namenjen:

Pogodbenici sodelujeta na področju notranjega nadzora javnih financ in zunanje revizije, da bi:

Pogodbenici sodelujeta pri krepitvi dobrega upravljanja na davčnem področju, da bi še izboljšali medsebojne gospodarske odnose, trgovino, naložbe in lojalno konkurenco.

Kar zadeva člen 280 tega sporazuma, pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, tj. načela preglednosti, izmenjave informacij in lojalne davčne konkurence, kot jih sprejemajo države članice na ravni EU, in se zavezujeta k njihovemu izvajanju. Pogodbenici bosta zato brez poseganja v pristojnosti EU in držav članic izboljšali mednarodno sodelovanje na davčnem področju, olajšali pobiranje zakonitih davčnih prihodkov in razvili ukrepe za učinkovito izvajanje zgoraj navedenih načel.

Pogodbenici bosta tudi razširili in okrepili sodelovanje za razvoj gruzijskega davčnega sistema in davčne uprave, vključno z okrepitvijo zmožnosti za pobiranje davkov in nadzor nad njimi, zagotovili učinkovito pobiranje davkov ter okrepili boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam. Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja in izmenjavo izkušenj pri boju proti davčnim goljufijam, zlasti sistemskim davčnim utajam davka na dodano vrednost (t. i. davčnim vrtiljakom).

Pogodbenici razvijeta svoje sodelovanje in uskladita politike na področju ukrepanja in boja proti goljufijam in tihotapljenju trošarinskih izdelkov. V to sodelovanje bo med drugim spadalo čim večje postopno usklajevanje stopenj trošarine za tobačne izdelke, pri čemer je treba upoštevati omejitve zaradi regionalnih razmer, v skladu z Okvirno konvencijo Svetovne zdravstvene organizacije za nadzor nad tobakom. Pogodbenici si za ta namen prizadevata okrepiti sodelovanje z ozirom na regionalne razmere.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede statističnih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju zagotavljanja pravočasnih, mednarodno primerljivih in zanesljivih statističnih podatkov. Pričakuje se, da bodo trajnostni, učinkoviti in strokovno neodvisni nacionalni statistični sistemi zagotovili informacije, ki so pomembne za državljane, podjetja in nosilce odločanja v Gruziji in EU, saj jim bodo omogočali sprejemanje odločitev na tej podlagi. Nacionalni statistični sistem bi moral spoštovati temeljna načela uradne statistike ZN ter upoštevati pravni red EU na področju statistike, vključno s Kodeksom ravnanja evropske statistike, da bi se uskladil z evropskimi merili in standardi.

Pogodbenici sodelujeta v okviru evropskega statističnega sistema, v katerem je Eurostat evropski statistični organ. To sodelovanje se med drugim osredotoči na naslednja področja:

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter razvijata svoje sodelovanje, pri čemer upoštevata že pridobljene izkušnje iz reform statističnih sistemov v okviru različnih programov pomoči. Prizadevanja je treba usmeriti k nadaljnjemu usklajevanju s pravnim redom EU na področju statistike, in sicer na podlagi nacionalne strategije za razvoj gruzijskega statističnega sistema, ob upoštevanju razvoja evropskega statističnega sistema. Poudarek postopka priprave statističnih podatkov je na nadaljnjem razvoju vzorčnih raziskav in uporabi upravnih evidenc ob upoštevanju potrebe po zmanjšanju obremenitve poročanja. Podatki so relevantni za oblikovanje in spremljanje politik na ključnih področjih družbenega in gospodarskega življenja.

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Dejavnosti v okviru evropskega statističnega sistema, vključno z usposabljanjem, bi morale biti v čim večji možni meri odprte za udeležbo Gruzije.

Postopno približevanje gruzijske zakonodaje, če je relevantno in se nanaša na pravni red EU na področju statistike, se izvaja v skladu z letno posodobljenim priročnikom o statističnih zahtevah, ki ga pogodbenici upoštevata, kakor je priložen temu sporazumu (Priloga XXIII).

1. Namen sodelovanja je tudi izboljšati pretok potnikov in blaga ter povečati pretočnost prevoznih tokov med Gruzijo, EU in tretjimi državami v regiji, in sicer z odstranitvijo upravnih, tehničnih in drugih ovir, izboljšanjem prevoznih omrežij in posodobitvijo infrastrukture, zlasti na glavni osi med pogodbenicama. To sodelovanje vključuje ukrepe za lažji prehod meja.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXIV in Priloge XV-D k temu sporazumu v skladu z določbami navedenih prilog.

Sodelovanje bi moralo temeljiti na načelih partnerstva, vzajemnega interesa, preglednosti in predvidljivosti, njegov cilj pa bi morala biti integracija trga in regulativnega zbliževanja v energetskem sektorju ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi dostopa do varne, okolju prijazne in cenovno dostopne energije.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede okoljskih vprašanj, s čimer prispevata k dolgoročnemu cilju trajnostnega razvoja in bolj zelenega gospodarstva. Po pričakovanjih naj bi imelo okrepljeno varstvo okolja koristi za državljane in podjetja v Gruziji in EU, med drugim bi se izboljšalo javno zdravje, ohranjali naravni viri, povečala gospodarska in okoljska učinkovitost, uporaba sodobnih čistejših tehnologij pa bi prispevala k bolj trajnostnim načinom proizvodnje. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama na področju varstva okolja in s tem povezanimi večstranskimi sporazumi.

1. Sodelovanje je namenjeno ohranjanju in varstvu okolja, izboljšanju in obnavljanju njegove kakovosti, varovanju zdravja ljudi, trajnostni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalne ali globalne okoljske problematike, tudi na področjih:

2. Namen sodelovanja je tudi vključitev okolja v druga področja politik kot okoljsko.

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje, sodelujeta na dvostranski, regionalni, tudi prek obstoječih struktur za sodelovanje v Južnem Kavkazu, in mednarodni ravni, zlasti kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih pogodbenici ratificirali, ter po potrebi sodelujeta v okviru relevantnih agencij.

2. Nacionalni okoljski akcijski načrt se bo redno posodabljal, sprejet pa bo v skladu z gruzijsko zakonodajo.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje pri boju proti podnebnim spremembam. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med dvostranskimi in večstranskimi zavezami na tem področju.

Namen sodelovanja bo blažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni, vključno z naslednjimi področji:

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje; izvajata skupne raziskovalne dejavnosti in si izmenjujeta informacije o čistejših tehnologijah; izvajata skupne dejavnosti na regionalni in mednarodni ravni, tudi kar zadeva večstranske okoljske sporazume, ki sta jih ratificirali, in po potrebi skupne dejavnosti v okviru relevantnih agencij. Pogodbenici namenjata posebno pozornost čezmejnim vprašanjem in regionalnemu sodelovanju.

Na podlagi skupnih interesov sodelovanje med drugim vključuje pripravo in izvajanje:

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici razvijata in krepita sodelovanje glede industrijske in podjetniške politike, s čimer izboljšujeta poslovno okolje za vse gospodarske subjekte s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, kot so opredeljena v zakonodaji EU oziroma gruzijski zakonodaji. Z okrepljenim sodelovanjem naj bi se izboljšal upravni in regulativni okvir za evropska in gruzijska podjetja, ki poslujejo v EU in Gruziji, temeljil pa naj bi na politiki EU za mala in srednja podjetja in industrijski politiki EU, pri čemer bi se upoštevali mednarodno priznana načela in prakse na tem področju.

Potekal bo reden dialog o zadevah iz tega poglavja. Pri tem bodo sodelovali tudi predstavniki evropskih in gruzijskih podjetij.

Ob priznavanju pomembnosti učinkovitega sklopa pravil in praks na področjih prava družb in upravljanja podjetij ter računovodstva in revizije, da se vzpostavi dobro delujoče tržno gospodarstvo in spodbudi trgovina, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali pri:

Pogodbenici si prizadevata za izmenjavo informacij in strokovnega znanja glede obstoječih sistemov in ustreznega novega razvoja na teh področjih. Poleg tega si bosta pogodbenici prizadevali zagotoviti učinkovito izmenjavo informacij med poslovnimi registri držav članic EU in nacionalnim registrom družb Gruzije.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXVIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Ob priznavanju pomena učinkovitega sklopa pravil in praks na področju finančnih storitev za vzpostavitev dobro delujočega tržnega gospodarstva in vzdrževanje trgovinske izmenjave med pogodbenicama, se pogodbenici dogovorita, da bosta sodelovali na področju finančnih storitev v skladu z naslednjimi cilji:

1. Pogodbenici spodbujata sodelovanje med relevantnimi regulativnimi in nadzornimi organi, vključno z izmenjavo informacij, strokovnega znanja o finančnih trgih in drugih podobnih ukrepih.

2. Posebna pozornost se nameni razvoju upravnih zmogljivosti takih organov, tudi z izmenjavami osebja in skupnim usposabljanjem.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XV-A k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici spodbujata sodelovanje glede razvoja informacijske družbe v korist državljanov in podjetij, in sicer prek široke razpoložljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije ter prek boljše kakovosti storitev po dostopnih cenah. Namen tega sodelovanja bi morali biti lažji dostop do trgov elektronskih komunikacij, spodbujanje konkurence in naložbe v sektor.

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje med regulativnimi organi EU in nacionalnimi regulativnimi organi Gruzije na področju elektronskih komunikacij.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnimi instrumentom iz Priloge XV-B k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi pospešili razvoj konkurenčne in trajnostne turistične panoge kot vira gospodarske rasti in krepitve moči, zaposlovanja in mednarodne izmenjave.

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja, zlasti s postopnim približevanjem politik in zakonodaje.

Sodelovanje med pogodbenicama na področju kmetijstva in razvoja podeželja med drugim zajema naslednja področja:

1. Pogodbenici bosta sodelovali na naslednjih področjih skupnega interesa, ki so v korist obema, in sicer v sektorju ribištva, vključno z ohranjanjem in upravljanjem živih vodnih virov, inšpekcijami in nadzorom, zbiranjem podatkov ter bojem proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, kot je opredeljen v mednarodnem akcijskem načrtu FAO iz leta 2001, da bi preprečevali, odvračali in odpravljali nelegalni, neprijavljeni in neregulirani ribolov.

2. Pri tem sodelovanju se bodo spoštovale mednarodne obveznosti pogodbenic v zvezi z upravljanjem in ohranjanjem živih vodnih virov.

Pogodbenici sprejemata skupne ukrepe, si izmenjujeta informacije ter druga drugo podpirata, da bi spodbujali:

V zvezi s členom 336 tega sporazuma in ob upoštevanju najboljših znanstvenih nasvetov pogodbenici krepita sodelovanje in usklajevanje svojih dejavnosti na področju upravljanja in ohranjanja živih vodnih virov v Črnem morju. Obe pogodbenici bosta po potrebi spodbujali regionalno sodelovanje v Črnem morju in odnose z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva.

Pogodbenici podpirata pobude, kot je medsebojna izmenjava izkušenj in zagotavljanje podpore, da se zagotovi izvajanje politike, ki zagotavlja trajnostno ribištvo, osnovane na pravnem redu EU in prednostnih področjih, ki so na tem področju zanimiva za pogodbenici, vključno z:

Ob upoštevanju svojega sodelovanja pri politikah na področju ribištva, pomorskega prevoza, okolja in drugih politikah ter v skladu z relevantnimi mednarodnimi sporazumi o pomorskem pravu na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu pogodbenici razvijata tudi sodelovanje glede integrirane pomorske politike, zlasti:

Sodelovanje na področju raziskav, tehnološkega razvoja in predstavitvenih dejavnosti

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na vseh področjih civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti na podlagi obojestranske koristi ter pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne lastnine.

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter predstavitvenih dejavnosti bo obsegalo:

Pri teh dejavnostih sodelovanja je treba iskati sinergije z drugimi dejavnostmi, ki se izvajajo v okviru finančnega sodelovanja med EU in Gruzijo, kot je določeno v naslovu VII (Finančna pomoč in določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega sporazuma.

Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov in pri doseganju združljivosti med njunimi sistemi za varstvo potrošnikov.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXIX k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici bosta okrepili dialog in sodelovanje pri spodbujanju Agende za dostojno delo, politiki zaposlovanja, zdravju in varnosti pri delu, socialnem dialogu, socialni zaščiti, socialni vključenosti, enakosti spolov in nediskriminaciji in družbeni odgovornosti podjetij ter tako prispevali k spodbujanju ustvarjanja več in boljših delovnih mest, zmanjševanju revščine, večji socialni koheziji, trajnostnemu razvoju in boljši kakovosti življenja.

Sodelovanje na podlagi izmenjave informacij in dobrih praks lahko obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij:

Pogodbenici spodbujata vključenost vseh relevantnih zainteresiranih strani, vključno z organizacijami civilne družbe in zlasti socialnimi partnerji, pri razvoju politik in reformah ter v sodelovanju med pogodbenicami, kot določa ustrezni del naslova VIII (Institucionalne, splošne in končne določbe) tega sporazuma.

Pogodbenici si prizadevata za okrepitev sodelovanja glede zadev zaposlovanja in socialne politike v vseh relevantnih regionalnih, večstranskih in mednarodnih forumih in organizacijah.

Pogodbenici spodbujata družbeno odgovornost podjetij in odgovorne poslovne prakse, kot so tiste, ki jih podpirajo številne mednarodne smernice za družbeno odgovornost podjetij in zlasti smernice OECD za multinacionalna podjetja.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXX k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici se strinjata, da bosta razvijali sodelovanje na področju javnega zdravja, da bi izboljšali varnost javnega zdravja in zaščitili zdravje ljudi, kar je pogoj za trajnostni razvoj in gospodarsko rast.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXI k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici bosta sodelovali na področju izobraževanja in usposabljanja, da bi okrepili sodelovanje in dialog, tudi dialog o vprašanjih politike, pri čemer si bosta prizadevali za približavanje relevantnim politikam in praksam EU. Pogodbenici bosta sodelovali za spodbujanje vseživljenjskega učenja, sodelovanja in preglednosti na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja s posebnim poudarkom na višjem izobraževanju.

To sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja bo med drugim osredotočeno na naslednja področja:

Gruzija bo izvajala in razvijala politiko, ki bo skladna z okvirom politik in praks EU ter praks v zvezi z dokumenti iz Priloge XXXII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture, pri tem pa ustrezno upoštevali načela konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (v nadaljnjem besedilu: Unesco) o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005. Pogodbenici si bosta prizadevali za reden strateški dialog na področjih skupnega interesa, vključno z razvojem kulturnih industrij v EU in Gruziji. Sodelovanje med pogodbenicama bo spodbujalo medkulturni dialog, tudi prek sodelovanja kulturnega sektorja in civilne družbe iz EU in Gruzije.

Pogodbenici bosta spodbujali sodelovanje na avdiovizualnem področju. Sodelovanje bo okrepilo avdiovizualno industrijo v EU in Gruziji, zlasti z usposabljanjem strokovnjakov, izmenjavo informacij ter spodbujanjem koprodukcij na področju kinematografije in televizije.

1. Pogodbenici bosta vzpostavili reden dialog na področju avdiovizualne in medijske politike ter sodelovali za okrepitev neodvisnosti in strokovnosti medijev in povezave z mediji EU v skladu z relevantnimi evropskimi standardi, vključno s standardi Sveta Evrope in konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov iz leta 2005.

2. Sodelovanje bi lahko med drugim vključevalo tudi usposabljanje novinarjev in drugih oseb, ki se poklicno ukvarjajo z mediji.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXIII k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju športa in telesne dejavnosti z izmenjavo informacij in dobrih praks za spodbujanje zdravega načina življenja ter družbene in izobraževalne vrednosti športa in mobilnosti v športu ter za boj proti globalnim grožnjam za šport, kot so doping, rasizem in nasilje.

Pogodbenici spodbujata dialog o sodelovanju civilne družbe z naslednjimi cilji:

Pogodbenici spodbujata dialog in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi civilne družbe obeh strani kot sestavni del odnosov med EU in Gruzijo. Ta dialog in sodelovanje sta namenjena:

1. Pogodbenici spodbujata vzajemno razumevanje in dvostransko sodelovanje na področju politike regionalnega razvoja, vključno z metodami oblikovanja in izvajanja regionalnih politik, upravljanjem na več ravneh in partnerstvom, s posebnim poudarkom na razvoju zapostavljenih območij in teritorialnem sodelovanju, da bi vzpostavili komunikacijske kanale ter okrepili izmenjavo informacij in izkušenj med nacionalnimi in lokalnimi organi, socialno-ekonomskimi akterji in civilno družbo.

2. Pogodbenici sodelujeta zlasti, da bi gruzijske prakse uskladili z naslednjimi načeli:

1. Pogodbenici podpirata in krepita vključenost lokalnih in regionalnih organov v medregionalnem sodelovanju, vključno s čezmejnim sodelovanjem, ter s tem povezanih strukturah upravljanja, krepita sodelovanje z vzpostavitvijo ugodnega zakonodajnega okvira, ohranjata in razvijata ukrepe za izgradnjo zmogljivosti ter spodbujata krepitev čezmejnih in regionalnih gospodarskih in poslovnih omrežij.

2. Pogodbenici sodelujeta, da bi konsolidirali institucionalne in operativne zmogljivosti gruzijskih institucij na področju regionalnega razvoja in načrtovanja rabe prostora, med drugim z:

1. Pogodbenici bosta krepili in spodbujali razvoj čezmejnega sodelovanja na vseh drugih področjih iz tega sporazuma, med drugim na področju prevoza, energije, komunikacijskih omrežij, kulture, izobraževanja, turizma in zdravja.

2. Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje med svojimi regijami v obliki mednarodnih in medregionalnih programov, pri čemer bosta spodbujali sodelovanje gruzijskih regij v evropskih regionalnih strukturah in organizacijah ter spodbujali njihov gospodarski in institucionalni razvoj z izvajanjem projektov skupnega interesa.

Pogodbenici bosta razvijali in krepili svoje sodelovanje na področju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek. Sodelovanje se izvaja ob upoštevanju interesov pogodbenic na podlagi enakosti in obojestranske koristi ter ob upoštevanju medsebojne odvisnosti med pogodbenicama ter večstranskimi dejavnostmi na tem področju.

Namen sodelovanja je izboljšanje preprečevanja naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter pripravljenosti in odziva nanje.

Pogodbenici si med drugim izmenjujeta informacije in strokovno znanje ter izvajata skupne dejavnosti na dvostranski osnovi oziroma v okviru večstranskih programov. Sodelovanje lahko med drugim poteka prek izvajanja posebnih sporazumov oziroma upravnih ureditev, sklenjenih med pogodbenicama na tem področju.

Gruziji je dovoljeno sodelovanje v vseh agencijah Unije, odprtih za sodelovanje Gruzije v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bile te agencije ustanovljene. Gruzija sklepa ločene sporazume z EU, da se omogoči njeno sodelovanje v vsaki od agencij ter določi višina njenega finančnega prispevka.

Gruziji je dovoljeno sodelovanje v vseh sedanjih in prihodnjih programih Unije, odprtih za njeno sodelovanje v skladu z ustreznimi določbami, s katerimi so bili ti programi sprejeti. Sodelovanje Gruzije v programih Unije je skladno z določbami iz Protokola III k temu sporazumu o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Gruzijo o splošnih načelih za sodelovanje Gruzije v programih Unije.

Pogodbenici vzdržujeta reden dialog o sodelovanju Gruzije v programih in agencijah EU. Zlasti EU obvesti Gruzijo ob ustanovitvi nove agencije EU in začetku novega programa Unije, pa tudi o spremembah glede pogojev sodelovanja v programih in agencijah Unije iz členov 380 in 381 tega sporazuma.

Gruzija prejema finančno pomoč prek ustreznih mehanizmov in instrumentov EU za financiranje. Gruzija lahko sodeluje tudi z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ter drugimi mednarodnimi finančnimi institucijami. Finančna pomoč prispeva k doseganju ciljev tega sporazuma in se bo zagotavljala v skladu s tem poglavjem.

Glavna načela finančne pomoči se določijo v ustreznih določbah finančnih instrumentov EU.

Prednostna področja finančne pomoči EU, o katerih se dogovorita pogodbenici, se določijo v letnih akcijskih programih, ki po potrebi temeljijo na večletnih okvirih, ki odražajo dogovorjene strateške prednostne naloge. Pri višini pomoči v okviru teh programov se upoštevajo potrebe in sektorske zmogljivosti Gruzije ter napredek njenih reform, zlasti na področjih iz tega sporazuma.

Da bi se razpoložljivi viri čim bolj smotrno porabili, si pogodbenici prizadevata za izvajanje pomoči EU v tesnem sodelovanju in usklajevanju z drugimi državami donatoricami, donatorskimi organizacijami in mednarodnimi finančnimi institucijami ter v skladu z mednarodnimi načeli učinkovitosti pomoči.

Temeljna pravna, upravna in tehnična osnova za finančno pomoč se določi v okviru ustreznih sporazumov med pogodbenicama.

Pridružitveni svet se obvešča o napredku in izvajanju finančne pomoči ter njenem učinku v smeri izpolnjevanja ciljev tega sporazuma. V ta namen ustrezni organi pogodbenic zagotovijo primerno vzajemno in stalno spremljanje in ocenjevanje informacij.

Pogodbenici izvajata pomoč v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in sodelujeta pri zaščiti finančnih interesov EU in Gruzije v skladu s poglavjem 2 (Določbe o nadzoru in boju proti goljufijam) tega naslova.

V tem poglavju se uporablja opredelitev pojmov iz Protokola IV k temu sporazumu.

To poglavje se uporablja za vse sporazume ali finančne instrumente, ki se sklenejo med pogodbenicama, ter vse druge finančne instrumente EU, katerim se lahko Gruzija pridruži, ne glede na kakršne koli druge dodatne klavzule o revizijah, pregledih na kraju samem, inšpekcijskih pregledih, nadzoru in ukrepih za boj proti goljufijam, kot so med drugim tisti, ki jih izvajata Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam.

Ukrepi za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti ter boj proti njim

Pogodbenici sprejmeta učinkovite ukrepe za preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli drugim nezakonitim dejavnostim v zvezi s porabo sredstev EU, med drugim z vzajemno upravno pomočjo in vzajemno pravno pomočjo na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

1. Za pravilno izvajanje tega poglavja pristojni gruzijski organi in organi EU redno izmenjujejo informacije in na zahtevo ene od pogodbenic izvedejo posvetovanja.

2. OLAF se lahko z ustreznimi pristojnimi organi Gruzije v skladu z gruzijsko zakonodajo dogovori o nadaljnjem sodelovanju pri preprečevanju goljufij, vključno z operativnimi dogovori z gruzijskimi organi.

3. Za prenos in obdelavo osebnih podatkov se uporablja člen 14 naslova III (Svoboda, varnost in pravica) tega sporazuma.

1. EU in gruzijski organi redno preverjajo, ali se ukrepi, ki se financirajo s sredstvi EU, pravilno izvajajo. Sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in odpravo nepravilnosti in goljufij.

2. EU in gruzijski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za preprečevanje in odpravo vseh praks aktivne ali pasivne korupcije ter izključijo vsako navzkrižje interesov na vseh stopnjah postopkov za izvrševanje sredstev EU.

3. Gruzijski organi obvestijo Evropsko komisijo o izvajanju kakršnih koli preventivnih ukrepov.

4. Evropska komisija ima pravico, da pridobi dokaze v skladu s členom 56 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

5. Ima tudi pravico pridobiti dokaze, da postopki za oddajo naročil in dodelitev nepovratnih sredstev izpolnjujejo načela preglednosti, enake obravnave in nediskriminacije ter preprečujejo kakršno koli navzkrižje interesov, zagotavljajo enaka jamstva kot mednarodno sprejeti standardi ter zagotavljajo skladnost z določbami o dobrem finančnem poslovodenju.

6. Pogodbenici lahko v skladu s svojimi postopki ena drugi zagotovita vsakršne informacije v zvezi z izvrševanjem sredstev EU, nemudoma pa se obvestita tudi o vseh bistvenih spremembah svojih postopkov ali sistemov.

Gruzijski organi začnejo pravni postopek, po potrebi vključno s preiskavo in pregonom domnevnih in dejanskih primerov goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nepravilnosti, vključno z navzkrižjem interesov, in sicer po pregledih na nacionalni ravni ali na ravni EU. Po potrebi lahko OLAF pristojnim gruzijskim organom pomaga pri tej nalogi.

1. Gruzijski organi Evropski komisiji nemudoma posredujejo vse informacije, ki jih prejmejo o dejanskih primerih goljufije ali korupcije, ter jo nemudoma obvestijo o kakršnih koli drugih nepravilnostih, vključno z navzkrižjem interesov, v zvezi z izvrševanjem sredstev EU. V primeru suma goljufije in korupcije se obvestita tudi OLAF in Evropska komisija.

2. Pristojni gruzijski organi poročajo tudi o vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z dejstvi, sporočenimi v skladu s tem členom. Če ni primerov goljufije, korupcije ali katere koli druge nepravilnosti, pristojni gruzijski organi Evropski komisiji poročajo po koncu vsakega koledarskega leta.

1. Evropska komisija in Evropsko računsko sodišče imata pravico, da preučita, ali so vsi izdatki, povezani z izvrševanjem sredstev EU, nastali na zakonit in pravilen način ter ali je bilo finančno poslovodenje dobro.

2. Revizije se opravijo na podlagi prevzetih obveznosti in izvršenih izplačil. Temeljijo na dokumentaciji in se po potrebi izvedejo na kraju samem v prostorih katerega koli subjekta, ki upravlja porabo sredstev EU ali sodeluje pri njej. Revizije se lahko izvedejo pred zaključkom poslovnih knjig za zadevno finančno leto in za obdobje petih let od datuma izplačila preostalega zneska.

3. Inšpektorji Evropske komisije ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, lahko izvajajo preglede dokumentacije ali preglede na kraju samem v prostorih katerega koli subjekta, ki upravlja izvrševanje sredstev EU ali sodeluje pri njem, in v prostorih podizvajalcev takšnih subjektov v Gruziji.

4. Inšpektorji Evropske komisije ali druge osebe, ki sta jih pooblastila Evropska komisija ali Evropsko računsko sodišče, imajo ustrezen dostop do lokacij, del in dokumentov, da lahko izvajajo take revizije, tudi v elektronski obliki. O tej pravici do dostopa je treba obvestiti vse javne institucije v Gruziji ter jo izrecno navesti v pogodbah, sklenjenih za izvajanje instrumentov iz tega sporazuma.

5. Zgoraj opisani pregledi in revizije se uporabljajo za vse izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva EU. Evropsko računsko sodišče in revizijski organi Gruzije pri opravljanju svojih nalog sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer ohranjajo svojo neodvisnost.

1. V okviru tega sporazuma je OLAF pooblaščen za izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem za zaščito finančnih interesov EU v skladu z določbami Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi.

2. Preglede in inšpekcije na kraju samem pripravi in izvaja OLAF v tesnem sodelovanju s pristojnimi gruzijskimi organi v skladu z relevantno gruzijsko zakonodajo.

3. Gruzijski organi se pravočasno obvestijo o predmetu, namenu in pravni podlagi pregledov in inšpekcij, tako da lahko zagotovijo vso potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki pristojnih gruzijskih organov sodelujejo pri pregledih in inšpekcijah na kraju samem.

4. Če zadevni gruzijski organi izrazijo interes, lahko preglede in inšpekcije na kraju samem izvajajo skupaj z uradom OLAF.

5. Če gospodarski subjekt nasprotuje preverjanju na kraju samem ali inšpekciji, gruzijski organi v skladu z nacionalno zakonodajo nudijo uradu OLAF vso potrebno pomoč, da lahko opravi preverjanje na kraju samem ali inšpekcijo.

Brez poseganja v gruzijsko zakonodajo lahko Evropska komisija sprejme upravne ukrepe in naloži kazni v skladu z Uredbo (ES, Euratom) št. 1605/2002, Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti in Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.

1. Gruzijski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe za izvajanje spodnjih določb o izterjavi sredstev EU, ki so bila neupravičeno izplačana vladni agenciji za financiranje.

2. Kadar je gruzijskim organom poverjeno izvrševanje sredstev EU, ima Evropske komisija pravico, da izterja neupravičeno izplačana sredstva EU, zlasti s finančnimi popravki. Evropska komisija upošteva ukrepe, ki jih sprejmejo gruzijski organi, da se prepreči izguba zadevnih sredstev EU.

3. Evropska komisija se pred sprejetjem kakršne koli odločitve o izterjavi o zadevi posvetuje z Gruzijo. Spori o izterjavi se bodo reševali v okviru Pridružitvenega sveta.

4. Kadar Evropska komisija izvršuje sredstva EU neposredno ali posredno s prenosom nalog izvrševanja proračuna na tretje osebe, so sklepi, ki jih Evropska komisija sprejme v okviru tega naslova, ki nalagajo denarno obveznost osebam, ki niso države, izvršljivi v Gruziji v skladu z naslednjimi načeli:

5. Nalog za izvršbo brez kakršnih koli drugih preverjanj razen potrditve verodostojnosti akta izdajo organi, ki jih je imenovala gruzijska vlada. Izvršba se izvede v skladu z gruzijskim procesnim pravom. Zakonitost odločbe o izvršbi zadevnega organa EU presoja Sodišče Evropske unije.

6. Sodbe Sodišča Evropske unije na podlagi arbitražne klavzule v pogodbi, ki spada na področje uporabe tega poglavja, so izvršljive pod enakimi pogoji.

Informacije, ki so bile poslane ali zbrane v kakršni koli obliki v skladu s tem poglavjem, so poslovna skrivnost in so zavarovane na enak način, kakor so zavarovane podobne informacije z zakonodajo Gruzije, ter z ustreznimi določbami, ki veljajo za institucije EU. Takšne informacije se ne smejo sporočati drugim osebam, razen tistim v institucijah EU, državah članicah ali v Gruziji, katerih funkcija zahteva poznavanje teh informacij, niti se ne smejo uporabljati v druge namene, razen za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov pogodbenic.

Gruzija bo svojo zakonodajo približala pravnim aktom EU in mednarodnim instrumentom iz Priloge XXXIV k temu sporazumu v skladu z določbami navedene priloge.

Politični dialog med pogodbenicama, tudi o vprašanjih v zvezi s sektorskim sodelovanjem, lahko poteka na vseh ravneh. Redni politični dialog na visoki ravni poteka v okviru Pridružitvenega sveta, ustanovljenega s členom 404, in v okviru rednih srečanj med predstavniki pogodbenic na ministrski ravni ob soglasju pogodbenic.

1. Ustanovi se Pridružitveni svet. Ta nadzira in spremlja uporabo in izvajanje tega sporazuma ter redno pregleduje delovanje tega sporazuma v smeri uresničevanja njegovih ciljev.

2. Pridružitveni svet se sestaja na ministrski ravni v rednih časovnih presledkih, in sicer vsaj enkrat letno in kadar to zahtevajo okoliščine. Pridružitveni svet se lahko sestaja v vseh potrebnih sestavah, o katerih se pogodbenici dogovorita soglasno.

3. Poleg nadziranja in spremljanja uporabe in izvajanja tega sporazuma Pridružitveni svet prouči kakršna koli pomembnejša vprašanja, ki se pojavijo v okviru tega sporazuma, in kakršna koli druga dvostranska ali mednarodna vprašanja v skupnem interesu.

1. Pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Gruzije na drugi.

3. Pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Unije in predstavnik Gruzije.

4. Po potrebi in v medsebojnem soglasju lahko pri delu Pridružitvenega sveta kot opazovalci sodelujejo tudi predstavniki drugih organov.

1. Z namenom doseganja ciljev tega sporazuma je Pridružitveni svet pooblaščen za sprejemanje odločitev v okviru področja uporabe tega sporazuma. Take odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe, po potrebi vključno z ukrepi posebnih organov, vzpostavljenih s tem sporazumom, v skladu z določbami tega sporazuma za izvajanje sprejetih odločitev. Pridružitveni svet lahko daje tudi priporočila. Odločitve in priporočila sprejme v soglasju s pogodbenicama, in sicer po dokončanju posameznih notranjih postopkov pogodbenic, kot je ustrezno.

2. V skladu s ciljem postopnega približevanja gruzijske zakonodaje z zakonodajo EU iz tega sporazuma ima Pridružitveni svet vlogo foruma za izmenjavo informacij o določenih zakonodajnih aktih Evropske unije in Gruzije, tako aktih v pripravi kot tudi veljavnih aktih, in o ukrepih za izvajanje, izvrševanje in zagotavljanje skladnosti.

3. V skladu z odstavkom 1 tega člena lahko Pridružitveni svet posodobi ali spremeni priloge k temu sporazumu brez poseganja v določbe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

1. Ustanovi se Pridružitveni odbor. Pridružitvenemu svetu pomaga pri opravljanju njegovih nalog in dolžnosti.

2. Pridružitveni odbor sestavljajo predstavniki pogodbenic in sicer načeloma na ravni višjih državnih uradnikov.

3. Pridružitvenemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik EU in predstavnik Gruzije.

1. Pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge in delovanje Pridružitvenega odbora, katerega odgovornosti vključujejo pripravo srečanj Pridružitvenega sveta. Pridružitveni odbor se sestane vsaj enkrat letno ter kadar se pogodbenici strinjata, da to zahtevajo okoliščine.

2. Pridružitveni svet lahko na Pridružitveni odbor prenese katera koli svoja pooblastila, vključno s pooblastilom za sprejemanje zavezujočih odločitev.

3. Pridružitveni odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum, in na področjih, za katera je Pridružitveni svet nanj prenesel pooblastila, ter kot določa člen 406(1) tega sporazuma. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje. Pridružitveni odbor odločitve sprejema s soglasjem obeh pogodbenic ob upoštevanju ustreznih notranjih postopkov.

4. Pridružitveni odbor se sestane v posebni sestavi, da obravnava vsa vprašanja, povezana z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Pridružitveni odbor se v tej sestavi sestane vsaj enkrat letno.

1. Pridružitvenemu odboru pomagajo pododbori, ustanovljeni v skladu s tem sporazumom.

2. Pridružitveni svet se lahko odloči za ustanovitev morebitnega drugega posebnega odbora ali organa na posebnih področjih, potrebnega za izvajanje tega sporazuma, in določi njegovo sestavo, naloge in delovanje. Poleg tega lahko tovrstni posebni odbori in organi razpravljajo o kateri koli zadevi, za katero štejejo, da je relevantna, ne da bi to vplivalo na katere koli posebne določbe iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. Pridružitveni odbor lahko tudi ustanovi pododbore, tudi za pregled napredka, doseženega v okviru rednega dialoga iz naslova V (Gospodarsko sodelovanje) in naslova VI (Druge politike sodelovanja) tega sporazuma.

4. Pododbori so pristojni za sprejemanje odločitev v zadevah, ki jih določa ta sporazum. O svojih dejavnostih redno poročajo Pridružitvenemu odboru, kakor je potrebno.

5. Pododbori, ustanovljeni v skladu z naslovom IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, pravočasno vnaprej obveščajo Pridružitveni odbor v njegovi trgovinski sestavi, kot je določen v členu 408(4) tega sporazuma, o datumih in dnevnih redih svojih sestankov. O svojih dejavnostih poročajo na vsakem rednem sestanku Pridružitvenega odbora v njegovi trgovinski sestavi.

6. Obstoj katerega koli pododbora nobeni pogodbenici ne preprečuje, da bi katero koli vprašanje predstavila neposredno Pridružitvenemu odboru, vključno s tem odborom v trgovinski sestavi.

1. Ustanovi se Pridružitveni parlamentarni odbor. To je forum, v katerem se sestajajo člani Evropskega parlamenta in gruzijskega parlamenta ter si izmenjujejo mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

2. Pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni strani in člani gruzijskega parlamenta na drugi.

4. Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega parlamenta in predstavnik gruzijskega parlamenta v skladu z določbami njegovega poslovnika.

1. Pridružitveni parlamentarni odbor lahko od Pridružitvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in Pridružitveni Svet Pridružitvenemu parlamentarnemu odboru zahtevane informacije zagotovi.

2. Pridružitveni parlamentarni odbor se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

3. Pridružitveni parlamentarni odbor lahko daje priporočila Pridružitvenemu svetu.

4. Pridružitveni parlamentarni odbor lahko ustanovi pridružitvene parlamentarne pododbore.

1. Pogodbenici prav tako spodbujata redna srečanja predstavnikov njunih civilnih družb, da jih obveščata o izvajanju tega sporazuma in zbirata njihove predloge za njegovo izvajanje.

2. Ustanovi se platforma civilne družbe med EU in Gruzijo. Sestavljajo jo predstavniki civilne družbe na strani EU, vključno s člani Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ter predstavniki civilne družbe na strani Gruzije, vključno s predstavniki nacionalne platforme pri forumu za civilno družbo v okviru vzhodnega partnerstva, deluje pa kot forum za njihova srečanja in izmenjavo mnenj. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določa sama.

4. Platformi civilne družbe izmenično predsedujeta predstavnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in predstavnik gruzijske civilne družbe v skladu z določbami njenega poslovnika.

1. Platforma civilne družbe se obvešča o odločitvah in priporočilih Pridružitvenega sveta.

3. Pridružitveni odbor in Pridružitveni parlamentarni odbor organizirata redne stike s predstavniki platforme civilne družbe, da prejmeta njena stališča glede uresničevanja ciljev tega sporazuma.

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminatoren dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov, da tam lahko branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

Nobena določba tega sporazuma pogodbenicam ne preprečuje, da sprejmeta katere koli ukrepe:

1. Na področjih, ki jih ureja ta sporazum, in brez vpliva na posebne določbe tega sporazuma:

2. Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabita ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki niso v enakem položaju glede kraja prebivališča.

Gruzija bo svojo zakonodajo postopoma približala zakonodaji EU iz prilog k temu sporazumu na podlagi zavez iz tega sporazuma ter v skladu z določbami navedenih prilog. Ta določba ne posega v nobena posebna načela in obveznosti o približevanju na podlagi naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

V skladu s ciljem postopnega približevanja gruzijske zakonodaje s pravom EU bo Pridružitveni svet redno pregledoval in posodabljal priloge k temu sporazumu, tudi zato, da bodo odražale razvoj prava EU in veljavnih standardov, določenih v mednarodnih instrumentih, ki jih pogodbenici štejeta za relevantne, in po zaključku ustreznih notranjih postopkov pogodbenic, kakor je primerno. Ta določba ne posega v nobene posebne določbe iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

1. Spremljanje pomeni stalno ocenjevanje napredka pri izvajanju in izvrševanju ukrepov, zajetih v tem sporazumu.

2. Spremljanje zajema oceno EU glede približevanja gruzijskega prava pravu EU, kot je določeno v tem sporazumu, vključno z vidiki izvajanja in izvrševanja. Te ocene lahko izvede EU sama na lastno pobudo, kot določa naslov IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, v dogovoru z Gruzijo ali pa jih pogodbenici izvedeta skupaj. Za olajšanje procesa ocenjevanja Gruzija poroča EU o napredku pri približevanju, po potrebi pred koncem prehodnih obdobij, določenih v tem sporazumu, v povezavi s pravnimi akti EU. Pri poročanju in procesu ocenjevanja, vključno z načinom in pogostostjo ocenjevanj, se upoštevajo posebni postopki, opredeljeni v tem sporazumu, ali odločitve institucionalnih organov, ustanovljenih na podlagi tega sporazuma.

3. Spremljanje lahko vključuje misije na kraju samem, pri katerih po potrebi sodelujejo institucije, organi in agencije EU, nevladni organi, nadzorni organi, neodvisni strokovnjaki in drugi.

4. O rezultatih dejavnosti spremljanja, vključno z ocenjevanjem približevanja iz odstavka 2 tega člena, razpravljajo vsi ustrezni organi, ustanovljeni na podlagi tega sporazuma. Taki organi lahko sprejemajo skupna priporočila, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu.

5. Če pogodbenici soglašata, da so bili potrebni ukrepi iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma izvedeni in se uveljavljajo, Pridružitveni svet na podlagi pooblastil, ki se nanj prenesejo s členoma 406 in 408 tega sporazuma, odloči o nadaljnjem odpiranju trga, če je to določeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

6. Za skupna priporočila iz odstavka 4 tega člena, ki se predložijo Pridružitvenemu svetu, ali v primerih, ko je priprava takih priporočil neuspešna, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma. Za odločitve, ki jih sprejme ustrezen institucionalni organ, ali v primerih, ko je sprejetje takih odločitev neuspešno, se ne uporablja reševanje sporov, kot je opredeljeno v naslovu IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Odgovorni sta za doseganje ciljev tega sporazuma.

2. Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene od njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi katerih koli zadev v zvezi z razlago, izvajanjem ali uporabo tega sporazuma v dobri veri in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3. Pogodbenici naslovita na Pridružitveni svet vsak spor glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri v skladu s členom 421 tega sporazuma. Pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujoče odločitve.

1. Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage, izvajanja ali uporabe tega sporazuma v dobri veri, vsaka od pogodbenic predloži drugi pogodbenici in Pridružitvenemu svetu uradno zahtevo za rešitev spora. Izjemoma spore glede razlage, izvajanja ali uporabe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma v dobri veri ureja izključno poglavje 14 (Reševanje sporov) navedenega naslova.

2. Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora, tako da v okviru Pridružitvenega sveta in drugih ustreznih organov iz členov 407 in 409 tega sporazuma, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se v najkrajšem možnem času poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

3. Pogodbenici Pridružitvenemu svetu in drugim ustreznim organom zagotovita vse informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

4. Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Pridružitvenega sveta. Spor se šteje za rešen, ko Pridružitveni svet sprejme zavezujočo odločitev za rešitev zadeve, kot je določeno v odstavku 3 člena 420 tega sporazuma, ali spor razglasi za končan. Posvetovanja glede spora lahko potekajo tudi na katerem koli srečanju Pridružitvenega odbora ali katerega koli drugega ustreznega organa, ustanovljenega na podlagi členov 407 in 409 tega sporazuma, kot se dogovorita pogodbenici ali na zahtevo katere koli od pogodbenic. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

1. Pogodbenica lahko sprejme ustrezne ukrepe, če zadeva ni rešena v treh mesecih od dne uradnega obvestila o uradni zahtevi za rešitev spora v skladu s členom 421 tega sporazuma in če pogodbenica, ki je vložila pritožbo, še naprej šteje, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz tega sporazuma. Pogodbenici se lahko sporazumno odpovesta trimesečnemu obdobju za posvetovanja, to pa se ne uporablja tudi v izjemnih primerih iz odstavka 3 tega člena.

2. Pri izbiri ustreznih ukrepov imajo prednost tisti, ki kar najmanj motijo delovanje tega sporazuma. Razen v primerih, opisanih v odstavku 3 tega člena, taki ukrepi ne smejo vključevati ukinitve kakršnih koli pravic ali obveznosti, določenih z določbami tega sporazuma iz naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve). O ukrepih, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, se takoj obvesti Pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo v skladu s členom 420(2) tega sporazuma ter se zanje uporabi reševanje sporov v skladu s členom 420(3) in členom 421 tega sporazuma.

1. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi, ki je bil podpisan v Luxembourgu 22. aprila 1996 in je začel veljati 1. julija 1999 se razveljavi.

2. Ta sporazum nadomesti sporazum iz odstavka 1. Sklicevanja nanj v vseh drugih sporazumih med pogodbenicama se štejejo kot sklicevanja na ta sporazum.

3. Ta sporazum nadomešča Sporazum med Evropsko unijo in Gruzijo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode in živila, ki je bil podpisan 14. julija 2011 v Bruslju in je začel veljati 1. aprila 2012.

1. Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo ekvivalentne pravice za fizične in pravne osebe, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujočimi za eno ali več držav članic na eni strani in Gruzijo na drugi strani.

2. Obstoječi sporazumi, ki se nanašajo na posebna področja sodelovanja, ki spadajo v področje uporabe tega sporazuma, se štejejo kot del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in kot del skupnega institucionalnega okvira.

1. Pogodbenici lahko ta sporazum dopolnita s sklenitvijo posebnih sporazumov na katerem koli področju, ki spada na njegovo področje uporabe. Taki posebni sporazumi so sestavni del splošnih dvostranskih odnosov, kot jih ureja ta sporazum, in so del skupnega institucionalnega okvira.

2. Brez poseganja v ustrezne določbe Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije niti ta sporazum niti ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi, na noben način ne vplivajo na pooblastila držav članic, da izvajajo dejavnosti dvostranskega sodelovanja z Gruzijo ali po potrebi sklenejo nove sporazume o sodelovanju z Gruzijo.

2. Vsaka od pogodbenic lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejema takega uradnega obvestila.

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni EU ali njene države članice ali EU in njene države članice, v okviru njihovih pristojnosti, kot izhajajo iz Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije ter, kjer je primerno, Euratom, v okviru njegovih pristojnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

1. Ta sporazum se uporablja na eni strani na ozemljih, na katerih se uporabljajo Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju Evropske unije in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, in sicer v skladu s pogoji iz navedenih pogodb, ter na ozemlju Gruzije na drugi strani.

2. Ta sporazum ali njegov naslov IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) se za gruzijski regiji Abhazija in Tskhinvali / Južna Osetija, nad katerima gruzijska vlada ne izvaja nadzora, začneta uporabljati, ko Gruzija zagotovi celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) na svojem celotnem ozemlju.

3. Pridružitveni svet sprejme sklep, ko je zagotovljeno celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma ali njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) na celotnem ozemlju Gruzije.

4. Če ena od pogodbenic meni, da celovito izvajanje in uveljavljanje tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) v gruzijskih regijah iz odstavka 2 tega člena ni več zagotovljeno, lahko od Pridružitvenega sveta zahteva, da prouči nadaljnjo uporabo tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) za zadevni regiji. Pridružitveni svet prouči razmere in v treh mesecih od zahtevka sprejme odločitev glede nadaljnje uporabe tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve). Če Pridružitveni svet ne sprejme odločitve v treh mesecih od zahtevka, se uporaba tega sporazuma oziroma njegovega naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) glede zadevnih regij začasno prekine, dokler Pridružitveni svet ne sprejme odločitve.

5. Odločitve Pridružitvenega sveta na podlagi tega člena glede uporabe naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se nanašajo na celoten navedeni naslov in ne le na njegov del.

1. Ta sporazum pogodbenici ratificirata ali odobrita v skladu s svojimi postopki. Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri Generalnem sekretariatu Sveta Evropske unije.

2. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po datumu deponiranja zadnje listine o ratifikaciji ali odobritvi.

3. Ne glede na odstavek 2 tega člena, Unija in Gruzija soglašata, da se ta sporazum začne začasno uporabljati v delu, ki ga je določila Unija, kot je določeno v odstavku 4 tega člena, ter v skladu z njunimi notranjimi postopki in zakonodajo.

4. Začasna uporaba začne veljati na prvi dan drugega meseca, ki sledi datumu, na katerega je depozitar tega sporazuma prejel:

5. Za namene zadevnih določb tega sporazuma, vključno z njegovimi prilogami in protokoli, se v skladu z odstavkom 3 tega člena kakršno koli sklicevanje na „datum začetka veljavnosti tega sporazuma“ razume kot „datum, s katerim se ta sporazum začasno uporablja“.

6. Če določbe sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi, ki je bil podpisan 22. aprila 1996 v Luxembourgu in je začel veljati 1. julija 1999, niso zajete v začasno uporabo tega sporazuma, se v obdobju začasne uporabe uporabljajo še naprej.

7. Vsaka od pogodbenic lahko pisno obvesti depozitarja tega sporazuma, da namerava prekiniti začasno uporabo tega sporazuma. Prenehanje začasne uporabe začne veljati šest mesecev po tem, ko je depozitar tega sporazuma prejel obvestilo.

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, hrvaškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in gruzijskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.

(1) V tem sporazumu „blago“ pomeni izdelke, kot se ta izraz razume v GATT 1994, razen če je v tem sporazumu določeno drugače. Na blago, ki spada na področje uporabe Sporazuma STO o kmetijstvu, se to poglavje sklicuje kot „kmetijski proizvodi“ ali „proizvodi“.

(3) Dejstvo, da se za fizične osebe nekaterih držav zahteva vizum, za tiste iż drugih držav pa ne, ne pomeni, da se izničuje ali omejuje ugodnosti iz posebnih obveznosti.

(4) Zaradi večje gotovosti navedeno ozemlje vključuje izključno ekonomsko cono in epikontinentalni pas, kakor sta opredeljena v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.

(5) Pravna oseba je pod nadzorom druge pravne osebe, če ima slednja moč, da imenuje večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja njeno delovanje.

(6) Zaradi večje gotovosti predelava jedrskih materialov zajema vse dejavnosti, vključene v ISIC Rev. 3.1, oznaka 2330;

(7) Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Gruziji ali državi članici EU in drugim pristaniščem ali točko Gruzije ali države članice EU, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v Gruziji ali državi članici EU.

(8) Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Gruzijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora;

(9) Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(10) Ta obveznost ne vključuje določb o zaščiti naložb, ki jih to poglavje ne zajema, vključno z določbami glede postopkov reševanja sporov med investitorji in državo, ki so vključene v druge sporazume.

(11) Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko v skladu z ustrezno domačo zakonodajo štejejo za kabotažo, nacionalna pomorska kabotaža iz tega poglavja zajema prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v Gruziji ali državi članici EU in drugim pristaniščem ali točko Gruzije ali države članice EU, tudi v njenem epikontinentalnem pasu, kakor je določeno v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter prevoz, ki se začne in konča v istem pristanišču ali na isti točki v Gruziji ali državi članici EU.

(12) Pogoje vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza obravnava Sporazum med EU in njenimi državami članicami ter Gruzijo o vzpostavitvi skupnega zračnega prostora.

(13) Navedba „ki ni neprofitna organizacija“ velja le za Belgijo, Češko republiko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Slovenijo, Finsko in Združeno kraljestvo.

(14) Od poslovne enote prejemnice se lahko zaradi predhodne odobritve zahteva, da predloži program usposabljanja, ki obsega čas bivanja, s čimer dokaže, da je namen bivanja usposabljanje. V Češki republiki, Nemčiji, Španiji, Franciji, Madžarski in Avstriji mora biti usposabljanje povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo.

(15) Združeno kraljestvo: kategorija prodajalcev poslovnih storitev se prizna samo za prodajalce storitev.

(16) Te izkušnje so bile pridobljene po tem, ko je postala polnoletna v skladu z veljavno domačo zakonodajo.

(17) Kadar diploma ali kvalifikacija ni bila pridobljena v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi na njenem ozemlju.

(18) Kadar diploma ali kvalifikacija ni bila pridobljena v pogodbenici, v kateri se storitev opravlja, lahko navedena pogodbenica oceni, ali je ta enakovredna univerzitetni diplomi, ki se zahteva na njenem ozemlju.

(19) Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali drugih nediskriminatornih sredstev za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(20) CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu ZN, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991.

(21) Pristojbine za izdajo licence ne vključujejo plačil za dražbo, razpis ali druga nediskriminatorna sredstva za dodelitev koncesij in tudi ne določenih prispevkov za opravljanje univerzalnih storitev.

(22) Gruzija določbe iz tega pododdelka izvede v roku dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.

(23) Za namene tega pododdelka se izraz „obveščen“ razlaga v skladu z domačim pravom vsake pogodbenice.

(24) Ukrepi, namenjeni zagotavljanju pravične ali učinkovite uvedbe ali pobiranja neposrednih davkov, vključujejo ukrepe, ki jih pogodbenica sprejme v skladu s svojim sistemom obdavčevanja in ki:

Davčni izrazi ali pojmi v točki (f) te določbe in v tej opombi so določeni v skladu z davčnimi opredelitvami in pojmi oziroma ustreznimi ali podobnimi opredelitvami in pojmi iz domačega prava pogodbenice, ki sprejema ukrep.

(25) Pojem „zasebna podjetja s posebnimi ali izključnimi pravicami“ se razlaga v skladu s Pojasnjevalno opombo Evropske komisije CC/2004/33 z dne 18. junija 2004.

(26) Kadar se zakonodaja Unije, v zvezi s katero poteka proces približevanja iz tega poglavja, sklicuje na objavo v Uradnem listu Evropske unije, se pričakuje, da bo taka objava v Gruziji uradno objavljena.

(27) V tem poglavju „posnetek“ pomeni posnetek zvoka ali slike ali njunih nadomestkov, ki jih je mogoče zaznati, reproducirati ali predvajati z ustrezno napravo.

(28) Izraz „navedba“ pomeni zlasti kakršno koli uporabo proizvodov iz tarifne številke 20.09 harmoniziranega sistema, čeprav samo kolikor se nanašajo na vina iz tarifne številke 22.04, aromatizirana vina iz tarifne številke 22.05 in žgane pijače iz tarifne številke 22.08 navedenega sistema.

(29) Za namene tega člena lahko pogodbenica vzorec ali model, ki ima individualno naravo, obravnava kot originalnega.

(30) Ta člen ne posega v vladni predpis Gruzije št. 188 z dne 22. oktobra 2009 o pripravi seznama držav in relevantnih organov, upravičenih do poenostavljenega režima registracije zdravil v Gruziji. Seznam iz navedenega predpisa se nanaša na naslednje države/organe: EMA – Evropska agencija za zdravila, Avstralija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Kanada, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Japonska, Koreja, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Nova Zelandija, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo, ZDA.

(31) Za namene tega oddelka pojem „pravice intelektualne lastnine“ obsega vsaj naslednje pravice: avtorsko pravico in njej sorodne pravice, sui generis pravico izdelovalca zbirke podatkov, pravice ustvarjalca topografij polprevodniškega izdelka, pravice iz blagovne znamke, pravice iz vzorca ali modela, pravice iz patenta (vključno s tistimi, ki izhajajo iz dodatnih varstvenih certifikatov), geografske označbe, pravice iz uporabnega modela, žlahtniteljske pravice, trgovska imena, kolikor so po zadevnem domačem pravu zaščitena kot izključne pravice.

(32) Za izvajanje tega poglavja s strani Gruzije se ta člen uporablja le, če in ko bo Gruzija postala pogodbenica Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ter kolikor se posebne določbe Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti ali določbe zakonodaje Unije, ki jih uveljavlja Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti, uporabljajo za Gruzijo.

(33) Kakor je navedeno v priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o dobrem upravljanju, CM/Rec(2007)7 z dne 20. junija 2007.

(34) Pojem dela v tem poglavju vključuje vprašanja, relevantna za strateške cilje MOD, ki izražajo agendo za dostojno delo, sprejeto v okviru deklaracije Mednarodne organizacije dela o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008.

PRILOGA XIV

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM; SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV; SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV; SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI

Unija

Seznam pridržkov v zvezi z ustanavljanjem: Priloga XIV-A

Seznam obveznosti v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev: Priloga XIV-B

Seznam pridržkov v zvezi s ključnim osebjem, diplomiranimi pripravniki in prodajalci poslovnih storitev: Priloga XIV-C

Seznam pridržkov v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki: Priloga XIV-D

Gruzija

Seznam pridržkov v zvezi z ustanavljanjem: Priloga XIV-E

Seznam obveznosti v zvezi s čezmejnim opravljanjem storitev: Priloga XIV-F

Seznam pridržkov v zvezi s ključnim osebjem, diplomiranimi pripravniki in prodajalci poslovnih storitev: Priloga XIV-G

Seznam pridržkov v zvezi s pogodbenimi ponudniki storitev in neodvisnimi strokovnjaki: Priloga XIV-H

Za namene prilog XIV-A, XIV-B, XIV-C in XIV-D se uporabljajo naslednje kratice:

AT	Avstrija
BE	Belgija
BG	Bolgarija
CY	Ciper
CZ	Češka
DE	Nemčija
DK	Danska
EU	Evropska Unija z vsemi državami članicami
ES	Španija
EE	Estonija
FI	Finska
FR	Francija
EL	Grčija
HR	Hrvaška
HU	Madžarska
IE	Irska
IT	Italija
LV	Latvija
LT	Litva
LU	Luksemburg
MT	Malta
NL	Nizozemska
PL	Poljska
PT	Portugalska
RO	Romunija
SK	Slovaška republika
SI	Slovenija
SE	Švedska
UK	Združeno kraljestvo

Za namene prilog XIV-E, XIV-F, XIV-G in XIV-H se uporabljajo naslednje kratice:

Gruzija

PRILOGA XIV-A

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM (UNIJA)

Na spodnjem seznamu pridržkov so navedene gospodarske dejavnosti, za katere veljajo pridržki v zvezi z nacionalno obravnavo ali obravnavo po načelu največjih ugodnosti s strani Unije v skladu s členom 79(2) tega sporazuma za gruzijske ustanove in podjetnike.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	seznam horizontalnih pridržkov, ki veljajo za vse sektorje ali podsektorje;

(b)	seznam pridržkov, specifičnih za sektorje ali podsektorje, z navedbo zadevnega sektorja ali podsektorja skupaj z veljavnimi pridržki.

Pridržek, ki ustreza dejavnosti, ki ni liberalizirana (brez obvez), se izrazi na naslednji način: „Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi“.

Kadar pridržek iz točke (a) ali (b) zajema le pridržke za posamezne države članice, prevzame država članica, ki med njimi ni navedena, obveznosti iz člena 79(2) tega sporazuma v zadevnem sektorju brez pridržkov (če pridržkov za posamezne države članice v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke ali sektorske pridržke za vso Unijo, ki morda veljajo).

Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

V skladu s členom 79 tega sporazuma nediskriminatorne zahteve, kot so pravna oblika ali obveznost pridobitve licenc ali dovoljenj, ki se brez razlikovanja uporabljajo za vse ponudnike, ki delujejo na ozemlju, na podlagi državljanstva, stalnega bivališča ali enakovrednega merila, niso navedena v tej prilogi, saj vanje ta sporazum ne posega.

Kadar Unija ohrani pridržke, ki kot pogoj za ponudbo storitev na njenem ozemlju zahtevajo, da ima ponudnik storitev državljanstvo, stalno prebivališče ali stalno prebiva na njenem ozemlju, se pridržek iz Priloge XIV-C k temu sporazumu, kolikor je to mogoče, uporablja kot pridržek glede ustanavljanja v skladu s to prilogo.

Horizontalni pridržki

Javne službe

EU: Gospodarske dejavnosti, ki se obravnavajo kot storitve javnih služb na nacionalni ali lokalni ravni, so lahko predmet javnih monopolov ali izključnih pravic, dodeljenih zasebnim subjektom (1).

Vrste ustanavljanja

EU: Obravnava, priznana hčerinskim družbam (gruzijskih družb), ustanovljenim v skladu z zakonodajo države članice, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v Uniji, ni razširjena na podružnice ali agencije, ki jih v državi članici ustanovijo gruzijske družbe. (2)

AT: Generalni direktorji podružnic pravnih oseb morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji; fizične osebe, ki so v pravni osebi ali podružnici odgovorne za upoštevanje avstrijskega zakona o trgovini, morajo imeti stalno prebivališče v Avstriji.

EE: Vsaj polovica članov upravnega odbora ima stalno prebivališče v EU.

FI: Tuja oseba, ki trguje kot zasebni podjetnik, in vsaj en partner v družbi z neomejeno odgovornostjo ali eden komplementar komanditne družbe morajo imeti stalno prebivališče v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP). Stalno prebivališče v EGP se zahteva v vseh sektorjih za vsaj enega rednega člana ali namestnika v svetu direktorjev in za generalnega direktorja; vendar se lahko določenim družbam odobrijo izjeme. Če namerava gruzijska organizacija poslovati ali trgovati tako, da ustanovi podružnico na Finskem, se zahteva dovoljenje za promet.

HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pridobitev državne lastnine.

IT: Za opravljanje industrijskih, komercialnih in obrtnih dejavnosti se lahko zahteva dovoljenje za bivanje.

PL: Gruzijski podjetniki lahko sprejmejo in izvajajo gospodarske dejavnosti le v obliki komanditne družbe, komanditne delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe (v primeru pravnih storitev pa le v obliki registriranih družb ali komanditnih družb).

RO: Samostojni upravljavec ali predsednik upravnega odbora ter polovica skupnega števila upravljavcev gospodarskih družb so romunski državljani, razen če je v pogodbi družbe ali njenih statutih določeno drugače. Večina revizorjev gospodarske družbe in njihovih namestnikov je romunskih državljanov.

SE: Tuja družba, ki na Švedskem ni ustanovila pravne osebe ali posluje s posredovanjem trgovskega zastopnika, izvaja svoje trgovinske posle prek podružnice, ki je registrirana na Švedskem in ima neodvisno vodstvo in ločeno knjigovodstvo. Generalni direktor podružnice in poddirektor, če je imenovan, morata imeti stalno prebivališče v EGP. Fizična oseba brez stalnega prebivališča v EGP, ki opravlja trgovinske posle na Švedskem, imenuje in registrira predstavnika s stalnim prebivališčem, ki je pristojen za poslovanje na Švedskem. Za poslovanje na Švedskem se vodi ločeno knjigovodstvo. Pristojni organ lahko v posameznih primerih odobri izjemo od zahtev glede ustanovitve podružnice in glede stalnega prebivališča. Za gradbene projekte, ki trajajo manj kot leto dni – ki jih izvaja družba ali fizična oseba s stalnim prebivališčem zunaj EGP – se ne zahteva ustanovitev podružnice ali imenovanje predstavnika s stalnim prebivališčem. Švedsko delniško družbo lahko ustanovi fizična oseba s stalnim prebivališčem v EGP, švedska pravna oseba ali pravna oseba, ki je ustanovljena v skladu z zakonodajo države EGP in ima v EGP registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto. Partnerska družba je lahko ustanovitelj, samo če imajo vsi lastniki družb z neomejeno odgovornostjo stalno prebivališče v EGP. Ustanovitelji s stalnim prebivališčem zunaj EGP lahko za dovoljenje zaprosijo pristojni organ. V delniških družbah in zadružnih gospodarskih združenjih morajo vsaj polovica članov v svetu direktorjev, vsaj polovica namestnikov v svetu, generalni direktor, poddirektor in vsaj ena oseba, pooblaščena za podpis družbe, če je imenovana, imeti stalno prebivališče v EGP. Pristojni organ lahko odobri izjeme od te zahteve. Če nihče od predstavnikov družbe nima stalnega prebivališča na Švedskem, mora svet imenovati in registrirati osebo s stalnim prebivališčem na Švedskem, ki je pooblaščena za sprejem storitev v imenu družbe. Za ustanavljanje vseh ostalih vrst pravnih oseb veljajo ustrezni pogoji.

SK: Gruzijska fizična oseba, ki se vnese v komercialni register kot oseba, pooblaščena za opravljanje poslovne dejavnosti v imenu podjetnika, mora predložiti dovoljenje za bivanje na Slovaškem.

Naložbe

ES: Za naložbe tujih vlad in oseb javnega prava v Španiji (to običajno vpliva ne samo na gospodarske interese, ampak tudi negospodarske interese države), ki se opravijo neposredno ali prek podjetij ali drugih oseb, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom tujih vlad, je potrebno predhodno dovoljenje vlade.

BG: Tuji vlagatelji ne morejo sodelovati pri privatizaciji. Tuji vlagatelji in bolgarske pravne osebe z gruzijskim nadzornim deležem potrebujejo dovoljenje za:

(a)	iskanje, razvoj ali pridobivanje naravnih virov iz teritorialnega morja, epikontinentalnega pasu ali izključne ekonomske cone ter

(b)	pridobitev nadzorne kapitalske udeležbe v družbah, ki se ukvarjajo s katero koli dejavnostjo iz točke a).

FR: Za gruzijske nakupe, ki presegajo 33,33 % delnic ali glasovalnih pravic v obstoječih francoskih podjetjih ali 20 % v francoskih podjetjih, ki kotirajo na borzi, veljajo naslednji predpisi:

—	naložbe, manjše od 7,6 milijona EUR, v francoskih podjetjih s prihodkom, ki ne presega 76 milijonov EUR, postanejo neomejene 15 dni po predhodni priglasitvi in potrditvi, da so navedeni zneski resnični;

—	po enem mesecu od predhodnega obvestila se dovoljenje za druge naložbe izda samodejno, razen če minister za gospodarstvo v izjemnih okoliščinah ne izkoristi svoje pravice, da naložbo odloži.

Tuja udeležba v na novo lastninjenih družbah se lahko omeji na različne zneske javno ponujenega lastniškega kapitala, pri čemer te zneske določi francoska vlada za vsak primer posebej. V nekaterih komercialnih, industrijskih ali obrtnih dejavnostih je za ustanovitev potrebno posebno dovoljenje, če generalni direktor nima dovoljenja za bivanje.

HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za gruzijsko udeležbo v na novo lastninjenih družbah.

IT: Vlada lahko izvaja nekatera posebna pooblastila v podjetjih, ki delujejo na področju obrambe in nacionalne varnosti (v zvezi z vsemi pravnimi osebami, ki izvajajo dejavnosti, za katere se šteje, da so strateškega pomena na področju obrambe in nacionalne varnosti), ter nekatere dejavnosti strateškega pomena na področju energetike, prevoza in komunikacij.

PL: Tujci (tuja fizična ali pravna oseba) morajo za neposredni ali posredni nakup nepremičnin pridobiti dovoljenje. Brez obvez v zvezi s pridobitvijo državne lastnine, tj. predpisi o postopku privatizacije.

Nepremičnine

Za pridobitev zemljišča in nepremičnin veljajo naslednje omejitve (3):

AT: Tuje fizične in pravne osebe potrebujejo za pridobitev in nakup ter oddajanje nepremičnin dovoljenje pristojnih regionalnih organov („Länder“), ki presodijo, ali to vpliva na pomembne gospodarske, socialne ali kulturne interese.

BG: Tuje fizične in pravne osebe (tudi prek podružnice) ne morejo pridobiti lastništva na zemljišču. Bolgarske pravne osebe s tujo udeležbo ne morejo pridobiti lastništva na kmetijskem zemljišču. Tuje pravne osebe in tuji državljani s stalnim prebivališčem v tujini lahko pridobijo lastništvo zgradb in omejene lastninske pravice (pravico do uporabe, pravico do gradnje, pravico do postavitve nadgradnje in služnostno pravico) na nepremičninah.

CZ: Kmetijska zemljišča in gozdove lahko pridobijo le tuje fizične osebe s stalnim prebivališčem v Češki republiki in podjetja s pravno osebnostjo s stalnim prebivališčem v Češki republiki. Za kmetijska zemljišča in gozdove v državni lasti veljajo posebna pravila. Kmetijska zemljišča v državni lasti lahko pridobijo le češki državljani, občine in javne univerze (za usposabljanje in raziskave). Pravne osebe (ne glede na obliko ali kraj stalnega prebivališča) lahko kmetijska zemljišča v državni lasti kupijo od države samo, če je zgradba, katere lastniki so, že zgrajena na tem zemljišču ali je to zemljišče nujno potrebno za uporabo te zgradbe. Samo občine in javne univerze lahko kupijo gozdove v državni lasti.

CY: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi.

DK: Omejitve pri nakupu nepremičnin za fizične in pravne osebe, ki tu nimajo stalnega prebivališča. Omejitve pri nakupu kmetijskih zemljišč za fizične in pravne osebe.

HU: Ob upoštevanju izjem, vključenih v zakonodajo o ornih zemljiščih, tuje fizične in pravne osebe ne smejo pridobiti ornih zemljišč. Tujci morajo pri nakupu nepremičnin dobiti dovoljenje agencije državne javne uprave, pristojne glede na lokacijo nepremičnine.

EL: V skladu z zakonom št. 1892/90 je za pridobitev zemljišč na obmejnih območjih potrebno dovoljenje Ministrstva za obrambo. Dovoljenje za neposredne naložbe se v skladu z upravno prakso izda brez težav.

HR: Brez obvez v zvezi s pridobitvijo nepremičnin za ponudnike storitev, ki niso ustanovljeni in registrirani na Hrvaškem. Pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za opravljanje storitev družb, ustanovljenih in registriranih na Hrvaškem kot pravne osebe, je dovoljena. Za pridobitev nepremičnin, ki so potrebne za opravljanje storitev podružnic, je potrebno soglasje ministrstva za pravosodje. Tuje pravne ali fizične osebe ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč.

IE: Domače ali tuje družbe ali tuji državljani potrebujejo predhodno pisno dovoljenje komisije za zemljišča za pridobitev kakršnih koli koristi iz zemljiške posesti na Irskem. Kadar se takšno zemljišče uporablja za industrijske namene (razen za kmetijstvo), se ta zahteva ob predložitvi potrdila, ki ga v ta namen izda minister za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje, opusti. Ta zakon ne velja za mestna zemljišča.

IT: Za nakup nepremičnin s strani tujih fizične in pravnih oseb velja pogoj o vzajemnosti.

LT: Tuje fizične in pravne osebe lahko pridobijo lastništvo na zemljišču, notranjih vodah in gozdovih, če izpolnjujejo merila evropske in transatlantske integracije. Postopek, pogoje in omejitve za pridobitev parcel določa ustavno pravo.

LV: Omejitve pri pridobitvi zemljišč na podeželju in zemljišč v mestih ali urbanih območjih; čas najema zemljišča ne presega dovoljenih 99 let.

PL: Za neposredno ali posredno pridobitev nepremičnin je potrebno dovoljenje. Minister za notranje zadeve s soglasjem ministra za nacionalno obrambo, v primeru kmetijske nepremičnine pa tudi s soglasjem ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja, izda dovoljenje z upravnim sklepom.

RO: Fizične osebe brez romunskega državljanstva in prebivališča v Romuniji ter pravne osebe brez romunske državne pripadnosti in sedeža v Romuniji ne morejo pridobiti lastništva na parcelah s posli, sklenjenimi med živimi.

SI: Podružnice, ki jih v Sloveniji ustanovijo tuje osebe, lahko pridobijo le tiste nepremičnine, razen zemljišč, ki so potrebne za izvajanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene.

SK: Tuje pravne ali fizične osebe ne morejo pridobiti kmetijskih zemljišč in gozdov. Za nekatere druge kategorije nepremičnin veljajo posebna pravila. Tuje osebe lahko nepremičnine pridobijo prek ustanavljanja slovaških pravnih oseb ali udeležbe v skupnih podjetjih. Tuje osebe morajo za pridobitev zemljišča pridobiti dovoljenje (za načina 3 in 4).

Sektorski pridržki

A. Kmetijstvo, lov, gozdarstvo in sečnja

FR: Družbe, ki niso iz EU, potrebujejo dovoljenje za ustanavljanje kmetijskih podjetij,podjetniki, ki niso iz EU, pa dovoljenje za nakup vinogradov.

AT, HU, MT, RO: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za kmetijske dejavnosti.

CY: Dovoljeni delež vlagateljev je največ 49 %.

IE: Rezidenti Gruzije potrebujejo dovoljenje za ustanavljanje podjetij v industriji mletja moke.

BG: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za dejavnosti sečnje.

B. Ribištvo in gojenje vodnih organizmov

EU: Dostop do bioloških virov in ribolovnih območij v morskih vodah, ki so pod suverenostjo ali pristojnostjo držav članic, ter njihova uporaba se lahko omejita na ribiške ladje, ki plujejo pod zastavo države članice EU, razen če ni drugače določeno.

SE: Ladja se šteje za švedsko in lahko plove pod švedsko zastavo, če je v lasti več kot polovice švedskih državljanov ali pravnih oseb. Vlada lahko tujim plovilom dovoli, da plujejo pod švedsko zastavo, če je njihovo obratovanje pod švedskim nadzorom ali ima lastnik stalno prebivališče na Švedskem. Plovila, ki so v 50-odstotni lasti državljanov EGP ali družb, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto v EGP in katerih obratovanje je pod nadzorom iz Švedske, se prav tako lahko vpišejo v švedski register. Profesionalno ribiško dovoljenje, ki je potrebno za profesionalni ribolov, se podeli le, če je ribolov povezan s švedsko ribiško industrijo. Povezava je lahko na primer iztovor polovice ulova (kot vrednost) v koledarskem letu Švedski, polovica izplutij na ribolovno potovanje iz švedskega pristanišča ali stalno prebivališče na Švedskem za polovico ribičev v floti. Za plovila, daljša od pet metrov, je potrebno dovoljenje za plovilo, skupaj s profesionalnim ribiškim dovoljenjem. Dovoljenje se podeli, če je plovilo med drugim registrirano v nacionalnem registru in ima pravo gospodarsko povezavo s Švedsko.

UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za nakup plovil, ki plujejo pod zastavo Združenega kraljestva, razen če je naložba vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov in/ali družb, ki so vsaj v 75-odstotni lasti britanskih državljanov, v vseh primerih s stalnim bivališčem v Združenem kraljestvu. Plovila morajo biti upravljana, vodena in nadzorovana v Združenem kraljestvu.

C. Rudarstvo

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom (4) fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere EU uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

D. Proizvodnja

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom (5) fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere EU uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

HR: Zahteva glede stalnega prebivališča za objavo, tiskanje in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa.

IT: Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice. Družbe morajo imeti svoj sedež v državi članici.

SE: Lastniki revij, natisnjenih in objavljenih na Švedskem, ki so fizične osebe, morajo imeti stalno prebivališče na Švedskem ali biti državljani EGP. Lastniki takšnih revij, ki so pravne osebe, morajo imeti sedež v EGP. Revije, ki so natisnjene in objavljene na Švedskem, in tehnični posnetki morajo imeti odgovornega urednika, ki mora imeti stalno prebivališče na Švedskem.

Za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, plina, pare in tople vode (6) za lastne potrebe (razen proizvodnje jedrske energije)

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo električne energije, prenos in distribucijo električne energije za lastne potrebe ter proizvodnjo plina in distribucijo plinastih goriv.

Za proizvodnjo, prenos in distribucijo pare in tople vode

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravne osebe, ki so pod nadzorom (7) fizičnih ali pravnih oseb iz države nečlanice EU, iz katere Evropska unija uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte, električne energije ali zemeljskega plina. Brez obvez za neposredno širjenje poslovne mreže (potrebna je registracija).

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo, prenos in distribucijo pare in tople vode.

1. Poslovne storitve

Strokovne storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“, ter za storitve sodnih izvršiteljev, ki so imenovani z uradnim aktom vlade.

EU: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva in/ali stalnega bivališča.

AT: V zvezi s pravnimi storitvami kapitalska udeležba in deleži tujih odvetnikov (ki morajo biti v domači državi popolnoma usposobljeni) v poslovnih rezultatih katere koli odvetniške družbe ne smejo presegati 25 %. Ti odvetniki ne smejo imeti odločilnega vpliva pri odločanju. Tuji manjšinski vlagatelji ali njihovo usposobljeno osebje lahko zagotavljajo pravne storitve le v zvezi z mednarodnim javnim pravom in pravom jurisdikcije, v kateri so usposobljeni za opravljanje poklica odvetnika; za zagotavljanje pravnih storitev v zvezi z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), vključno z zastopanjem pred sodišči, pa morajo biti polnopravni člani odvetniške zbornice, za katero velja pogoj glede državljanstva.

V zvezi z računovodskimi, knjigovodskimi in revizijskimi storitvami ter davčnim svetovanjem, kapitalsko udeležbo in glasovalnimi pravicami oseb, ki smejo opravljati poklic v skladu s tujim pravom, ne smejo presegati 25 %.

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zdravstvene (razen za zobozdravstvene storitve ter storitve psihologov in psihoterapevtov) in veterinarske storitve.

BG: V zvezi s pravnimi storitvami so nekatere pravne oblike („advokatsko sadrujue“ in „advokatsko drujestvo“) namenjene samo odvetnikom, ki so polnopravni člani odvetniške zbornice Republike Bolgarije. Za mediacijo se zahteva stalno prebivališče. Za davčne storitve EU velja pogoj glede državljanstva. V zvezi z arhitekturnimi storitvami, urbanističnim in krajinskim načrtovanjem, inženirskimi storitvami in integriranimi inženirskimi storitvami lahko tuje fizične in pravne osebe s priznano licenco za načrtovanje v skladu s svojo nacionalno zakonodajo neodvisno nadzorujejo ali načrtujejo dela v Bolgariji, šele ko zmagajo na natečaju in ko so izbrane kot izvajalci v skladu s pogoji in postopkom, kot določa zakon o javnem naročanju; pri projektih, ki so pomembni za državo ali regijo, morajo gruzijski podjetniki delovati kot partnerji ali podizvajalci lokalnih podjetnikov. Za storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture velja pogoj glede državljanstva. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za babiške storitve, storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja.

DK: Tuji revizorji potrebujejo dovoljenje danskega organa za podjetništvo, da lahko sklenejo partnerstvo z danskimi pooblaščenimi računovodji.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno ali zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva (tj. zdravstvene storitve, vključno s psihologi, ter zobozdravstvene storitve, babiške storitve, fizioterapevti in paramedicinsko osebje).

FI: V zvezi z revizijskimi storitvami velja zahteva glede stalnega prebivališča za najmanj enega od revizorjev v finski družbi z omejeno odgovornostjo.

FR: V zvezi s pravnimi storitvami so nekatere pravne oblike („association d'avocats“ in „société en participation d'avocat“) namenjene samo odvetnikom, ki so polnopravni člani francoske odvetniške zbornice. V zvezi z arhitekturnimi storitvami, zdravstvenimi (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvenimi storitvami, babiškimi storitvami, storitvami fizioterapevtov in paramedicinskega osebja imajo tuji podjetniki dostop le do pravnih oblik „société d'exercice libéral“ (sociétés anonymes, sociétés à responsabilité limitée ali sociétés en commandite par actions) in „société civile professionnelle“. Pogoj glede državljanstva in vzajemnosti velja za veterinarske storitve.

EL: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zobotehnike. Za pridobitev licence za opravljanje storitev zakonitih revizorjev in veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EU.

ES: Za zakonite revizorje in odvetnike za intelektualno lastnino velja pogoj glede državljanstva EU.

HR: Brez obvez, razen za svetovanje na področju prava matične države, tujega in mednarodnega prava. Stranke lahko pred sodišči zastopajo le člani hrvaške odvetniške zbornice (hrvaški naziv „odvjetnici“). Za članstvo v odvetniški zbornici se zahteva državljanstvo. V postopkih, ki vključujejo mednarodne elemente, lahko stranke pred arbitražnimi sodišči – ad hoc sodišči – zastopajo odvetniki, ki so člani odvetniških zbornic drugih držav.

Za opravljanje revizijskih storitev se zahteva licenca. Fizične in pravne osebe lahko opravljajo arhitekturne in inženirske storitve po odobritvi hrvaške zbornice arhitektov oziroma hrvaške zbornice inženirjev.

HU: Za ustanavljanje je potrebno partnerstvo z madžarskim odvetnikom („ügyvéd“) ali odvetniško pisarno („ügyvédi iroda“) ali predstavništvom. Pogoj glede stalnega prebivališča za nedržavljane EGP za opravljanje veterinarskih storitev.

LV: V gospodarski družbi zapriseženih revizorjev je več kot 50 % kapitalskih deležev z glasovalnimi pravicami v lasti zapriseženih revizorjev ali gospodarskih družb zapriseženih revizorjev iz EU ali EGP.

LT: V zvezi z revizijskimi storitvami mora najmanj tri četrtine delnic revizorske družbe pripadati revizorjem ali revizijskim družbam iz EU ali EGP.

PL: Odvetnikom iz EU so na voljo tudi druge pravne oblike, tuji odvetniki pa imajo dostop le do pravnih oblik registriranih družb ali komanditnih družb. Za opravljanje veterinarskih storitev se zahteva državljanstvo EU.

SK: Za opravljanje arhitekturnih in inženirskih storitev ter veterinarskih storitev se zahteva stalno prebivališče.

SE: Za pravne storitve, za članstvo v odvetniški pisarni, potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča. Pogoj glede stalnega prebivališča za likvidacijske upravitelje. Pristojni organ lahko odobri izjemo od te zahteve. Zahteve glede EGP so povezane z imenovanjem organa za potrjevanje gospodarskega načrta. Zahteva glede stalnega prebivališča v EGP za revizorske storitve.

Raziskovalne in razvojne storitve

EU: Za javno financirane raziskovalne in razvojne storitve se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom EU in pravnim osebam iz EU s sedežem v EU.

Dajanje v najem brez upravljavcev

A. V zvezi z ladjami:

LT: Ladje morajo biti v lasti litovskih fizičnih oseb ali družb s sedežem v Litvi.

SE: V primeru gruzijskih lastniških deležev pri ladjah je za plutje pod švedsko zastavo potrebno dokazilo o prevladujočem švedskem deležu.

B. V zvezi z zrakoplovi

EU: V zvezi z dajanjem zrakoplova v najem, čeprav se lahko odobrijo izjeme za pogodbe o kratkoročnem najemu, morajo biti zrakoplovi v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora (vključno z državljanstvom direktorjev).

Druge poslovne storitve

EU, razen HU in SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve zagotavljanja osebja za pomoč v gospodinjstvu, drugih trgovskih ali industrijskih delavcev, osebja za bolniško nego in drugega osebja. Zahteva se stalno prebivališče in tržna prisotnost, obstajajo pa lahko tudi pogoji glede državljanstva.

EU, razen BE, DK, EL, ES, FR, HU, IE, IT, LU, NL, SE in UK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile.

EU, razen AT in SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za preiskovalne storitve. Zahteva se stalno prebivališče in tržna prisotnost, obstajajo pa lahko tudi pogoji glede državljanstva.

AT: V zvezi s storitvami za zaposlovanje in agencijami za najem delovne sile se lahko dovoljenje dodeli le pravnim osebam s sedežem v EGP, člani upravnega odbora ali družbeniki/delničarji, ki smejo zastopati pravno osebo, pa morajo biti državljani EGP in imeti stalno prebivališče v EGP.

BE: Družba s sedežem zunaj EGS mora dokazati, da v državi porekla zagotavlja storitve za zaposlovanje. V zvezi z varnostnimi storitvami morajo imeti vodstveni delavci državljanstvo EU in stalno prebivališče v EU.

BG: Za dejavnosti na področju fotografiranja iz zraka, za geodezijo, katastrske izmere in kartografijo se zahteva državljanstvo. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile, storitve za zaposlovanje; storitve zagotavljanja delovne sile na področju pisarniških del; preiskovalne storitve; varnostne storitve; tehnično preizkušanje in analiziranje; storitve po pogodbi za popravilo in razgradnjo opreme na naftnih in plinskih poljih. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za uradno prevajanje in tolmačenje.

DE: Pogoj glede državljanstva za zaprisežene tolmače.

DK: V zvezi z varnostnimi storitvami velja za večino članov sveta in za vodstvene delavce pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje varnostnih storitev na letališčih.

EE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za varnostne storitve. Za zaprisežene tolmače se zahteva državljanstvo EU.

FI: Za pooblaščene prevajalce se zahteva stalno prebivališče v EGP.

FR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za podeljevanje pravic na področju storitev za zaposlovanje.

FR: Tuji podjetniki morajo imeti posebno dovoljenje za storitve iskanja in raziskovanja za znanstvene in tehnične svetovalne storitve.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve za zaposlovanje; poizvedovalne in varnostne storitve.

IT: Pogoj glede italijanskega ali evropskega državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za pridobitev potrebnega dovoljenja za opravljanje storitev varovanja. Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice. Družbe morajo imeti svoj sedež v državi članici. Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za zbiranje terjatev in izterjava računov ter ocenjevanje kreditne sposobnosti.

LV: V zvezi s preiskovalnimi storitvami lahko licenco dobijo le detektivske družbe, katerih vodja in vse osebe, zaposlene v upravi te družbe, so državljani EU ali EGP. V zvezi z varnostnimi storitvami morajo imeti za pridobitev dovoljenja vsaj pol lastniškega deleža v lasti fizične ali pravne osebe iz EU ali EGP.

LT: Dejavnost varnostnih storitev lahko opravljajo le osebe z državljanstvom države članice EGS ali države članice Nata.

PL: V zvezi s preiskovalnimi storitvami se profesionalna licenca lahko dodeli osebi s poljskim državljanstvom ali državljanu druge države članice, EGP ali Švice. V zvezi z varnostnimi storitvami se profesionalna licenca lahko dodeli le osebi s poljskim državljanstvom ali državljanu druge države članice, EGP ali Švice. Za zaprisežene tolmače se zahteva pogoj glede državljanstva EU. Pogoj glede poljskega državljanstva za zagotovitev storitev fotografiranja iz zraka in za glavnega urednika časopisov in dnevnikov.

PT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za preiskovalne storitve. Pogoj glede državljanstva EU za podjetnike, da se zagotovita zbiranje terjatev in izterjava računov ter ocenjevanje kreditne sposobnosti. Zahteva glede državljanstva za specializirano osebje na področju varnostnih storitev.

SE: Zahteva glede stalnega prebivališča za založnike ter lastnike založniških hiš in tiskarn. Samo ljudstvo Sami ima lahko v lasti in vzreja severno jelenjad.

SK: V zvezi s preiskovalnimi storitvami ter varnostnimi storitvami se lahko dovoljenja dodelijo le, če ni nobenega varnostnega tveganja in če so vsi vodstveni delavci državljani EU, EGP ali Švice.

4. Distribucijske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo orožja, streliva in eksplozivov.

EU: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča velja v nekaterih državah za upravljanje lekarne in za prodajalce tobačnih izdelkov.

FR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za podeljevanje izključnih pravic na področju maloprodaje tobaka.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo alkoholnih pijač in farmacevtskih izdelkov.

AT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo farmacevtskih izdelkov.

BG: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo alkoholnih pijač, kemičnih izdelkov, tobaka in tobačnih izdelkov, farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov; orožja, streliva in vojaške opreme; nafte in naftnih derivatov, plina, plemenitih kovin, dragih kamnov.

DE: Samo fizične osebe lahko javnosti zagotavljajo maloprodajne storitve farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga. Za pridobitev farmacevtske licence in/ali za odprtje lekarne za maloprodajo farmacevtskih izdelkov in posebnega medicinskega blaga javnosti se zahteva državljanstvo. Državljani drugih držav ali osebe, ki niso opravile nemškega lekarniškega izpita, lahko pridobijo samo licenco za prevzem lekarne, kar je že obstajalo v prejšnjih treh letih.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za distribucijo tobačnih izdelkov.

6. Okoljske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje storitev, povezanih z zbiranjem, prečiščevanjem in distribucijo vode za uporabnike v gospodinjstvih in industriji, za komercialne in druge uporabnike, vključno z zagotavljanjem pitne vode in gospodarjenjem z vodami.

7. Finančne storitve (8)

EU: Samo podjetja z registriranim sedežem v EU lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov. Za upravljanje skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb je treba ustanoviti specializirano družbo za upravljanje s sedežem in registriranim sedežem v isti državi članici.

AT: Dovoljenje za podružnice tujih zavarovalnic se zavrne, če tuja zavarovalnica nima pravne oblike, ki je ustrezna ali primerljiva z delniško družbo ali vzajemnim zavarovalnim združenjem. Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.

BG: Pokojninsko zavarovanje se izvaja z udeležbo v ustanovljenih pokojninskih zavarovalniških družbah. Predsednik upravnega odbora in predsednik nadzornega sveta morata imeti stalno prebivališče v Bolgariji. Tuji zavarovatelj mora imeti pred ustanovitvijo podružnice ali agencije, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, dovoljenje za delovanje v istem razredu zavarovanja v svoji državi izvora.

CY: Samo člani (borzni posredniki) ciprske borze lahko opravljajo storitve, ki se nanašajo na posredništvo vrednostnih papirjev na Cipru. Borznoposredniško podjetje je lahko registrirano kot član ciprske borze, če je bilo ustanovljeno in registrirano v skladu s ciprskim zakonom o gospodarskih družbah (brez podružnic).

EL: Pravica do ustanavljanja ne vključuje ustanavljanja predstavništev ali druge stalne navzočnosti zavarovalnic, razen če so taka podjetja ustanovljena kot agencije, podružnice ali sedeži.

ES: Tuji zavarovatelj mora imeti pred ustanovitvijo podružnice ali agencije, ki bi zagotavljala nekatere razrede zavarovanja, dovoljenje za delovanje v istem razredu zavarovanja v svoji državi izvora.

HU: Podružnice tujih ustanov ne smejo upravljati premoženja zasebnih pokojninskih skladov ali upravljati tveganega kapitala. Vsaj dva člana vodstva finančne ustanove morata biti madžarska državljana in rezidenta v skladu z ustreznimi predpisi o deviznih zadevah ter imeti vsaj eno leto stalno prebivališče na Madžarskem.

IE: Ko gre za kolektivne naložbene sheme, ki so ustanovljene kot vzajemni skladi in družbe s spremenljivim kapitalom (razen podjetij za kolektivne naložbe v prenosljive vrednostne papirje, KNPVP), morajo biti skrbnik/depozitar in družba za upravljanje registrirani na Irskem ali v drugi državi članici (brez podružnic). V primeru investicijskih komanditnih družb mora biti vsaj en glavni partner registriran na Irskem. Subjekt, ki želi postati član borze na Irskem, mora biti:

(a)	pooblaščen na Irskem, za kar mora biti vključena ali partnerska družba z glavnim/registriranim sedežem na Irskem, ali

(b)	biti pooblaščen v drugi državi članici EU.

PT: Pokojninski sklad lahko upravljajo le specializirane družbe, za ta namen registrirane na Portugalskem, ter zavarovalnice, registrirane na Portugalskem in pooblaščene za opravljanje dejavnosti življenjskih zavarovanj, ali pa subjekti, pooblaščeni za upravljanje pokojninskega sklada v drugih državah članicah.

Za ustanovitev podružnice na Portugalskem morajo tuje zavarovalnice dokazati, da so pred tem delovale vsaj pet let. Neposredno širjenje poslovne mreže ni dovoljeno za posredovanje zavarovanja, ki je pridržano za družbe, ustanovljene v skladu s pravom države članice.

FI: Za zavarovalnice, ki zagotavljajo obvezno pokojninsko zavarovanje: najmanj polovica ustanoviteljev in članov upravnega odbora ter nadzornega odbora zavarovalnice ima stalno prebivališče v EU, razen če pristojni organi odobrijo izjemo.

Za druge zavarovalnice razen tistih, ki zagotavljajo obvezno pokojninsko zavarovanje: velja zahteva glede stalnega prebivališča za vsaj enega člana nadzornega sveta in nadzornega odbora ter generalnega direktorja.

Generalni zastopnik gruzijske zavarovalniške družbe mora imeti stalno prebivališče na Finskem, razen če je glavna uprava družbe v EU.

Tuje zavarovalnice ne morejo dobiti dovoljenja na Finskem kot podružnica za opravljanje storitev obveznega pokojninskega zavarovanja.

Za bančne storitve: zahteva glede stalnega prebivališča velja za najmanj enega ustanovitelja, enega člana nadzornega sveta in nadzornega odbora, generalnega direktorja ter osebo, pooblaščena za podpis v imenu kreditne institucije.

IT: Za dovoljenje za upravljanje sistema poravnave vrednostnih papirjev s poslovno enoto v Italiji je treba v Italiji registrirati družbo (brez podružnic). Za dovoljenje za upravljanje storitev centralnega registra vrednostnih papirjev s poslovno enoto v Italiji je treba v Italiji registrirati družbo (brez podružnic). Ko gre za kolektivne naložbene sheme, razen za podjetja KNPVP, usklajena z zakonodajo EU, mora biti skrbnik/depozitar registriran v Italiji ali drugi državi članici EU, pri čemer je v Italiji ustanovil podružnico. Družbe za upravljanje podjetij KNPVP, ki niso usklajena z zakonodajo EU, morajo prav tako biti registrirane v Italiji (brez podružnic). Samo banke, zavarovalnice, investicijske družbe in družbe za upravljanje podjetij KNPVP, usklajenih z zakonodajo EU, ki imajo glavni sedež v EU, in podjetja KNPVP, registrirana v Italiji, lahko upravljajo sredstva pokojninskih skladov. Za akvizitersko prodajo morajo posredniki uporabljati pooblaščene prodajalce finančnih storitev, navedene v registru. Predstavništva tujih posrednikov ne smejo opravljati dejavnosti, katerih namen je zagotavljanje investicijskih storitev.

LT: Za upravljanje premoženja je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic).

Samo družbe z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi lahko delujejo kot depozitarji pokojninskih skladov.

Samo družbe z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi, ki so pooblaščene za zagotavljanje investicijskih storitev v državi članici ali državi EGP, lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

PL: Posredniki zavarovanja morajo biti ustanovljeni lokalno (brez podružnic).

SK: Tuji državljani lahko ustanovijo zavarovalnico samo v obliki delniške družbe ali opravljajo zavarovalniške storitve prek hčerinskih družb z registriranim sedežem na Slovaškem (brez podružnic).

Na Slovaškem lahko investicijske storitve opravljajo banke, investicijske družbe, investicijski skladi in posredniki vrednostnih papirjev, katerih pravna oblika je delniška družba z zakonsko določenim lastniškim kapitalom (brez podružnic).

SE: Podjetja za zavarovalno posredništvo, ki niso registrirana na Švedskem, se lahko ustanovijo samo s podružnico. Ustanovitelj hranilnice je fizična oseba s stalnim prebivališčem v EU.

8. Zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva in izobraževalne storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno financirane zdravstvene storitve, storitve socialnega varstva in izobraževalne storitve.

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva.

EU: V zvezi z zasebno financiranimi izobraževalnimi storitvami lahko za večino članov upravnega odbora velja pogoj glede državljanstva.

EU (razen za NL, SE in SK): Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane druge izobraževalne storitve, razen tistih, ki so uvrščene kot primarne, sekundarne in višje izobraževalne storitve ter storitve izobraževanja odraslih.

BE, CY, CZ, DK, FR, DE, EL, HU, IT, ES, PT in UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane storitve socialnega varstva, razen okrevališč in domov počitka ter domov za ostarele.

FI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zasebno financirane zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva.

BG: BG: Tuje višje šole ne morejo odpreti svojih oddelkov na ozemlju Bolgarije. Tuje višje šole lahko odprejo fakultete, oddelke, inštitute in visoke šole v Bolgariji le v sklopu bolgarskih višjih šol in v sodelovanju z njimi.

EL: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve visokošolskega izobraževanja pri ustanavljanju izobraževalnih ustanov, ki izdajajo uradno priznane državne diplome. Pogoj glede državljanstva EU za lastnike in večino članov upravnega odbora, učitelje v v zasebno financiranih osnovnih in srednjih šolah.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za primarno izobraževanje.

SE: si pridržuje pravico do sprejetja in ohranitve katerega koli ukrepa v zvezi s ponudniki izobraževalnih storitev, ki so jih odobrili javni organi za zagotavljanje izobraževanja. Ta pridržek velja za javno in zasebno financirane ponudnike izobraževalnih storitev v obliki državne podpore, med drugim tudi ponudnike izobraževalnih storitev, ki jih priznava država, ponudnike izobraževalnih storitev pod državnim nadzorom ali za izobraževanje, ki omogoča študijsko podporo.

UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zagotavljanje zasebno financiranih storitev rešilnih vozil ali zasebno financiranih storitev zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic.

9. Turizem in storitve v zvezi s potovanji

BG, CY, EL, ES in FR: Pogoj glede državljanstva za turistične vodnike.

BG: Za hotele, restavracije ter pripravo in dostavo jedi (razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu) je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic).

IT: Turistični vodniki iz držav nečlanic EU morajo pridobiti posebno dovoljenje.

10. Storitve s področja rekreacije, kulture in športa

Storitve poročevalskih in tiskovnih agencij

FR: Tuja udeležba v družbah, ki izdajajo publikacije v francoskem jeziku, ne sme presegati 20 % kapitala ali glasovalnih pravic družbe. V zvezi s tiskovnimi agencijami se pri ustanavljanju pravnih oseb za nacionalno obravnavo upošteva vzajemnost.

Športne in druge rekreacijske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prirejanje iger na srečo in stav. Zaradi pravne varnosti je pojasnjeno, da dostop do trga ni zagotovljen.

AT: V zvezi s storitvami smučarskih šol in storitvami gorskih vodnikov morajo biti generalni direktorji pravnih oseb državljani EGP.

Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve

BE, FR, HR in IT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve javnih knjižnic, arhivov, muzejev in drugih kulturnih storitev.

11. Prevoz

Pomorski prevoz

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za ustanovitev registrirane družbe za namene upravljanja flote pod zastavo države ustanovitve podjetja.

FI: V zvezi s pomožnimi storitvami za pomorski prevoz lahko storitve zagotavljajo le ladje, ki plujejo pod finsko zastavo.

HR: V zvezi s pomožnimi storitvami za pomorski prevoz mora tuja pravna oseba na Hrvaškem ustanoviti družbo, kateri mora pristaniški organ podeliti koncesijo po javnem razpisnem postopku. Število ponudnikov storitev je lahko omejeno glede na omejitve zmogljivosti pristanišča.

Prevoz po celinskih plovnih poteh (9)

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za nacionalni kabotažni prevoz. Z ukrepi, ki temeljijo na veljavnih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Veljajo predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu.

AT in HU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za ustanovitev registrirane družbe za namene upravljanja flote pod zastavo države ustanovitve.

AT: V zvezi s celinskimi plovnimi potmi se koncesija dodeli le pravnim osebam iz EGP, več kot 50 % kapitalskega deleža, glasovalnih pravic in večina v upravnem odboru pa je pridržanih za državljane EGP.

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prevoz po celinskih plovnih poteh.

Zračni prevoz

EU: Pogoje glede vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prevoza ureja Sporazum o skupnem zračnem prostoru med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani.

EU: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Evropske unije, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v EU. V zvezi z najemom zrakoplovov s posadko mora biti zrakoplov v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora. Zrakoplov mora upravljati letalski prevoznik v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora.

EU: V zvezi s storitvami računalniškega sistema rezervacij, kadar ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij zunaj EU letalskim prevoznikom iz EU ne zagotavljajo enake obravnave (10), kot se zagotavlja v EU, ali kadar letalski prevozniki, ki niso iz EU, ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij iz EU ne zagotavljajo enake obravnave, kot se zagotavlja v EU, se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij iz EU zagotovijo enako obravnavo letalskim prevoznikom, ki niso iz EU, oziroma s katerimi letalski prevozniki iz EU zagotovijo enako obravnavo ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij, ki niso iz EU.

Železniški promet

HR: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prevoz potnikov in tovora ter za potiskanje in vlečenje.

Cestni promet

EU: Za kabotažni prevoz je treba registrirati posebno družbo za upravljanje (brez podružnic). Za upravitelja prevoza se zahteva stalno prebivališče.

AT: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic EU ter pravnim osebam iz EU s sedežem v EU.

BG: Za prevoz potnikov in tovora se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic EU ter pravnim osebam iz EU s sedežem v EU. Potrebna je registracija. Za fizične osebe velja pogoj glede državljanstva EU.

EL: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu je potrebna grška licenca. Licence se odobrijo na nediskriminatorni podlagi. Cestni prevoznik v tovornem prometu, ki ima sedež v Grčiji, lahko uporablja le vozila, ki so registrirana v Grčiji.

FI: Za zagotavljanje cestnega prevoza se zahteva dovoljenje, ki ne zadeva vozil, registriranih v tujini.

FR: Tuji podjetniki ne smejo zagotavljati storitev rednega medkrajevnega prometa.

LV: Za prevoz potnikov in tovora se zahteva dovoljenje, ki ne zadeva vozil, registriranih v tujini. Ustanovljeni subjekti morajo uporabljati vozila z nacionalno registracijo.

RO: Za pridobitev licence lahko cestni prevozniki v tovornem in potniškem prometu uporabljajo le vozila, registrirana v Romuniji, ki so v lasti in se uporabljajo v skladu z določbami vladnega odloka.

SE: Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu je potrebna švedska licenca. Merila za pridobitev licence za taksi vključujejo tudi merilo, da mora družba imenovati fizično osebo, ki deluje kot upravitelj prevoza (de facto zahteva glede prebivališča – glej švedske pridržke glede vrste ustanavljanja). Merila za pridobitev licence za druge cestne prevoznike zahtevajo, da je družba ustanovljena v EU, ima eno poslovno enoto na Švedskem in je imenovala fizično osebo, ki deluje kot upravitelj prevoza, ki mora imeti stalno prebivališče v EU. Licence se odobrijo na nediskriminatorni podlagi, razen za cestne prevoznike v tovornem prometu, cestni prevozniki v potniškem prometu pa lahko praviloma uporabljajo le vozila, ki so registrirana v nacionalnem registru vozil. Če je vozilo v lasti fizične ali pravne osebe, katere stalno bivališče je v tujini, registrirano v tujini ter pripeljano na Švedsko za začasno uporabo, se vozilo lahko začasno uporablja na Švedskem. Začasno uporabo običajno določi švedska agencija za promet, kar pomeni največ eno leto.

14. Energetske storitve

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu največjih ugodnosti za pravne osebe iz Gruzije, ki so pod nadzorom (11) fizičnih ali pravnih oseb iz države, iz katere EU uvozi več kot 5 % celotnega uvoza nafte ali zemeljskega plina (12), razen če EU fizičnim ali pravnim osebam iz te države zagotovi popoln dostop do tega sektorja v okviru sporazuma o gospodarskem povezovanju, sklenjenega s to državo.

EU: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za proizvodnjo jedrske energije in proizvodnjo jedrskega goriva.

EU: V skladu s členom 11 Direktive 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo ter členom 11 Direktive 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom se lahko certificiranje operaterja prenosnega sistema, ki je pod nadzorom fizične ali pravne osebe ali oseb iz tretje države ali tretjih držav, zavrne, če operater ni dokazal, da odobritev certificiranja ne bo ogrozila zanesljivosti oskrbe države članice in/ali EU z energijo.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve v zvezi s cevovodnim transportom goriv, razen za storitve svetovanja.

BE in LV: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za cevovodni transport zemeljskega plina, razen za storitve svetovanja.

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, HU, IT, LU, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE in UK: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve, povezane z distribucijo energije, razen za storitve svetovanja.

SI: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve, povezane z distribucijo energije, razen za storitve, povezane z distribucijo plina.

CY: Pridržuje si pravico, da zahteva vzajemnost pri izdajanju licenc v zvezi z dejavnostmi iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov.

15. Druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu

PT: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve v zvezi s prodajo opreme ali dodelitvijo patenta.

SE: Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za pogrebne storitve, storitve upepelitve in storitve grobarjev.

(1) V nekaterih sektorjih obstajajo javne službe, kot so službe, povezane z znanstvenim in tehničnim svetovanjem, raziskovalnimi in razvojnimi storitvami na področju družboslovja in humanističnih ved, tehničnega preizkušanja in analiziranja, okoljske storitve, zdravstvene storitve, prevozne storitve in pomožne storitve za vse vrste prevoza. Izključne pravice za opravljanje takšnih storitev se pogosto dodelijo zasebnim subjektom, na primer subjektom, ki jim javni organi podelijo koncesije, ki so pogojene s posebnimi storitvenimi obveznostmi. Ker javne službe pogosto obstajajo tudi na podcentralni ravni, sestavljanje podrobnih in izčrpnih list po posameznih sektorjih ni praktično. Ti pridržki se ne uporabljajo za telekomunikacije ter računalniške in sorodne storitve.

(2) V skladu s členom 54 PDEU se te hčerinske družbe štejejo kot pravne osebe EU. Če imajo trajno in učinkovito povezavo z gospodarstvom EU, koristijo ugodnosti notranjega trga Unije, ki zajema med drugim svobodo do ustanavljanja podjetij in opravljanja storitev v vseh državah članicah EU.

(3) V zvezi s storitvenimi sektorji te omejitve ne presegajo omejitev iz obstoječih obveznosti GATS.

(4) Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

(5) Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

(6) Velja horizontalna omejitev za javne službe.

(7) Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

(8) Velja horizontalna omejitev glede razlike v obravnavi med podružnicami in hčerinskimi družbami. Tuje podružnice lahko dobijo dovoljenje za delovanje na ozemlju države članice pod pogoji iz ustrezne zakonodaje te države članice in morajo zato morda zadostiti številnim posebnim pravilom varnega in skrbnega poslovanja.

(9) Vključno s pomožnimi storitvami za prevoz po celinskih plovnih poteh.

(10) Enakovredna obravnava pomeni nediskriminatorno obravnavanje letalskih prevoznikov iz Unije in ponudnikov storitev računalniškega sistema rezervacij iz Unije.

(11) Pravna oseba je pod nadzorom druge fizične ali pravne osebe oz. oseb, če ima(-jo) slednja(-e) moč, da imenuje(-jo) večino njenih direktorjev ali drugače zakonito usmerja(-jo) njeno delovanje. Zlasti če ima pravna oseba v lasti več kot 50 % lastniškega deleža, se to šteje kot nadzor.

(12) Na podlagi podatkov, ki jih je objavil Generalni direktorat za energetiko v zadnji statistični knjižici o energiji v EU, je uvoz surove nafte, izražen v teži, uvoz plina pa v toplotni vrednosti.

PRILOGA XIV-B

SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV (UNIJA)

Na spodnjem seznamu obveznosti so navedene gospodarske dejavnosti, ki jih je Unija liberalizirala v skladu s členom 86 tega sporazuma, ter prek pridržkov tudi omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se uporabljajo za storitve in ponudnike storitev iz Gruzije v teh dejavnostih. Na seznamih so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu sta navedena sektor ali podsektor, v katerem je pogodbenica prevzela obveznost, ter obseg liberalizacije, v katerem veljajo pridržki.

(b)	v drugem stolpcu so opisani veljavni pridržki.

Kadar pridržek iz točke (b) zajema le pridržke za posamezne države članice, prevzame država članica, ki med njimi ni navedena, obveznosti v zadevnem sektorju brez pridržkov (če pridržkov za posamezne države članice v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke ali sektorske pridržke za vso Unijo, ki morda veljajo).

V sektorjih ali podsektorjih, ki na spodnjem seznamu niso navedeni, obveznosti niso bile prevzete.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991.

(b)	„CPC Razl. 1.0“ pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za pridobitev dovoljenj, kadar ti ne pomenijo omejitve dostopa do trga ali nacionalne obravnave v smislu členov 84 in 85 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, nediskriminatorna zahteva, da nekaterih dejavnosti ni dovoljeno izvajati na okoljsko zaščitenih območjih ali na območjih s posebnim zgodovinskim ali umetniškim pomenom) v vsakem primeru veljajo za podjetnike druge pogodbenice, četudi niso na seznamu.

Spodnji seznam ne posega v izvedljivost načina 1 v nekaterih storitvenih sektorjih in podsektorjih ter ne posega v obstoj državnih monopolov in izključnih pravic, kot je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz seznama obveznosti, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim osebam ali pravnim osebam.

Način 1 in način 2 se nanašata na opravljanje storitev, kakor je opisano v točkah (i) oziroma (ii) točke (m) člena 77 tega sporazuma.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

a)	Pravne storitve

(CPC 861) (1)

(razen za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“).

Za načina 1 in 2:

AT, CY, ES, EL, LT in MT: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica na področju domače zakonodaje (pravni red EU in nacionalna zakonodaja), velja pogoj glede državljanstva.

BE: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Za nastop pred „Cour de cassation“ v nekazenskih zadevah veljajo kvote.

BG: Tuji odvetniki lahko pravno zastopanje zagotavljajo le za državljana svoje matične države, pri čemer se upoštevata vzajemnost in sodelovanje z bolgarskim odvetnikom. Za pravno mediacijo se zahteva stalno prebivališče.

FR: Za opravljanje odvetniškega poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d’Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva.

HU: Za tuje odvetnike je obseg pravnih dejavnosti omejen na pravno svetovanje.

LV: Zahteva glede državljanstva za zaprisežene odvetnike, na katere je omejeno pravno zastopanje v kazenskih postopkih.

DK: Trženje dejavnosti pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z danskim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti in odvetniška podjetja, registrirana na Danskem. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

SE: Za članstvo v odvetniški zbornici, ki je potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča.

Za način 1:

HR: Jih ni za svetovanje na področju tujega in mednarodnega prava. Brez obvez za opravljanje odvetniškega poklica na področju hrvaškega prava.

b) 1.

Računovodske in knjigovodske storitve

(CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220)

Za način 1:

FR, HU, IT, MT, RO in SI: Brez obvez.

AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

Za način 2:

vse države članice: Jih ni.

b) 2.

Revizijske storitve

(CPC 86211 in 86212, razen računovodskih storitev)

Za način 1:

BE, BG, CY, DE, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SI in UK: Brez obvez.

AT: Pogoj glede državljanstva za zastopanje pred pristojnimi organi in izvajanje revizij, predvidenih v posebni avstrijski zakonodaji (na primer v zakonu o delniških družbah, zakonu o borzah, zakonu o bančništvu itd.).

HR: Tuja revizorska podjetja lahko v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah opravljajo storitve na hrvaškem ozemlju, kjer so ustanovila podružnico.

SE: Samo revizorji, registrirani na Švedskem, lahko opravljajo obvezne revizorske storitve pri nekaterih pravnih osebah, zlasti v vseh družbah z omejeno odgovornostjo, in glede fizičnih oseb. Samo take osebe in registrirana javna računovodska podjetja so lahko delničarji ali družbeniki družb, ki izvajajo kvalificirane revizije (za uradne namene). Za odobritev se zahteva stalno prebivališče v EGP ali Švici. Naziv „pooblaščeni revizor“ lahko uporabljajo le revizorji, ki so pooblaščeni na Švedskem. Revizorji zadružnih gospodarskih združenj in nekaterih drugih podjetij, ki niso certificirana ali pooblaščena računovodska podjetja, morajo imeti stalno prebivališče v EGP, razen če vlada ali vladni organ, imenovan za specifičen primer, ne določi drugače.

Za način 2:

Jih ni.

c)	Davčno svetovanje

(CPC 863) (2)

Za način 1:

AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

CY: Davčne zastopnike mora ustrezno pooblastiti minister za finance. Dovoljenje je predmet preverjanja gospodarskih potreb. Uporabljena merila ustrezajo merilom za odobritev dovoljenja za tuje naložbe (navedeno v oddelku horizontalnih obvez), ker se uporabljajo za ta podsektor, pri čemer je treba vedno upoštevati stanje na področju zaposlovanja v tem podsektorju.

BG, MT, RO in SI: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

d)	Arhitekturne storitve

e)	Urbanistično in krajinsko načrtovanje

(CPC 8671 in CPC 8674)

Za način 1:

AT: Brez obvez, razen za storitve načrtovanja.

BE, CY, EL, IT, MT, PL, PT in SI: Brez obvez.

DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, opravljene iz tujine.

HR: Arhitekturne storitve: fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi hrvaške zbornice arhitektov. Načrt ali projekt, zasnovan v tujini, mora glede njegove skladnosti s hrvaškimi zakoni preveriti (potrditi) pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem. Fizično ali pravno osebo, ki preveri (potrdi) načrt ali projekt, pooblasti ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje.

Urbanistično načrtovanje: Fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi ministrstva za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje.

HU in RO: Brez obvez za storitve krajinskega načrtovanja.

Za način 2:

Jih ni.

f)	Inženirske storitve; ter

g)	Integrirane inženirske storitve

(CPC 8672 in CPC 8673)

Za način 1:

AT, SI: Brez obvez za storitve načrtovanja.

CY, EL, IT, MT in PT: Brez obvez.

HR: Fizične in pravne osebe lahko te storitve opravljajo po odobritvi hrvaške zbornice inženirjev. Načrt ali projekt, zasnovan v tujini, mora glede njegove skladnosti s hrvaškimi zakoni preveriti (potrditi) pooblaščena fizična ali pravna oseba na Hrvaškem. Fizično ali pravno osebo, ki preveri (potrdi) načrt ali projekt, pooblasti ministrstvo za gradbeništvo in prostorsko načrtovanje.

Za način 2:

Jih ni.

h)	Zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve

(CPC 9312 in del CPC 85201)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, DE, DK, EE, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SK in UK: Brez obvez.

HR: Brez obvez, razen za telemedicino, kadar: jih ni.

SI: Brez obvez za socialno medicino, sanitarne, epidemiološke, medicinske/ekološke storitve, preskrbo s krvjo, krvne pripravke, transplantate in obdukcijo.

Za način 2:

Jih ni.

i)	Veterinarske storitve

(CPC 932)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LV, MT, NL, PT, RO, SI in SK: Brez obvez.

UK: Brez obvez, razen za veterinarske laboratorije in tehnične storitve, ki se zagotavljajo veterinarskim kirurgom, kot tudi splošno svetovanje, usmerjanje in informiranje, predvsem glede: prehrane, vedenja in nege živali.

Za način 2:

Jih ni.

j) 1.

Babiške storitve

(del CPC 93191)

j) 2.

Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja

(del CPC 93191)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SI, SK in UK: Brez obvez.

FI in PL: Brez obvez, razen za medicinske sestre.

HR: Brez obvez, razen za telemedicino: jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

k)	Maloprodaja farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov

(CPC 63211)

in druge storitve farmacevtov (3)

Za način 1:

AT, BE, BG, CZ, DE, CY, DK, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI in UK: Brez obvez.

LV in LT: Brez obvez, razen za prodajo po pošti.

HU: Brez obvez, razen za CPC 63211.

Za način 2:

Jih ni.

B.	Računalniške in sorodne storitve

(CPC 84)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Raziskovalne in razvojne storitve

a)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved

(CPC 852, razen storitev psihologov) (4)

b)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju naravoslovja (CPC 851) ter

c)	Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve (CPC 853)

Za načina 1 in 2:

EU: Za javno financirane raziskovalne in razvojne storitve se lahko izključne pravice in/ali dovoljenja dodelijo le državljanom držav članic ter pravnim osebam iz EU s sedežem v EU.

D.	Poslovanje z nepremičninami (5)

a)	ki zajemajo lastno ali najeto posest

(CPC 821)

Za način 1:

BG, CY, CZ, EE, HU, IE, LV, LT, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez za HR: Zahteva se poslovna prisotnost.

Za način 2:

Jih ni.

b)	za plačilo ali po pogodbi

(CPC 822)

Za način 1:

BG, CY, CZ, EE, HU, IE, LV, LT, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez za HR: Zahteva se poslovna prisotnost.

Za način 2:

Jih ni.

E.	Dajanje v najem brez upravljavcev

a)	V zvezi z ladjami

(CPC 83103)

Za način 1:

BG, CY, DE, HU, MT in RO: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

b)	V zvezi z zrakoplovi

(CPC 83104)

Za način 1:

BG, CY, CZ, HU, LV, MT, PL, RO in SK: Brez obvez.

Za način 2:

BG, CY, CZ, LV, MT, PL, RO in SK: Brez obvez.

AT, BE, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LT, LU, NL, PT, SI, SE in UK: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz EU, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v EU. Lahko se odobrijo izjeme za pogodbe o kratkoročnem najemu ali v izjemnih okoliščinah.

c)	V zvezi z drugimi vozili in plovili

(CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105)

Za način 1:

BG, CY, HU, LV, MT, PL, RO in SI: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

d)	V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo

(CPC 83106, CPC 83107, CPC 83108 in CPC 83109)

Za način 1:

BG, CY, CZ, HU, MT, PL, RO in SK: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

e)	V zvezi z gospodinjskimi predmeti in napravami

(CPC 832)

Za načina 1 in 2:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez.

f)	Dajanje telekomunikacijske opreme v najem

(CPC 7541)

Za načina 1 in 2:

jih ni.

F.	Druge poslovne storitve

a)	Oglaševanje

(CPC 871)

Za načina 1 in 2:

jih ni.

b)	Raziskovanje trga in javnega mnenja

(CPC 864)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Podjetniško in poslovno svetovanje

(CPC 865)

Za načina 1 in 2:

jih ni.

d)	Storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem

(CPC 866)

Za načina 1 in 2:

HU: Brez obvez za storitve na področju arbitraže in mediacije (CPC 86602).

e)	Tehnično preizkušanje in analiziranje

(CPC 8676)

Za način 1:

IT: Brez obvez za poklic biologa in kemijskega analitika.

BG, CY, CZ, MT, PL, RO, SK in SE: Brez obvez.

Za način 2:

CY, CZ, MT, PL, RO, SK in SE: Brez obvez.

f)	Svetovalne storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom

(del CPC 881)

Za način 1:

IT: Brez obvez za dejavnosti, rezervirane za agronome in „periti agrari“

EE, MT, RO in SI: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

g)	Svetovalne storitve v zvezi z ribištvom

(del CPC 882)

Za način 1:

LV, MT, RO in SI: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

h)	Svetovalne storitve v zvezi s proizvodnjo

(del CPC 884 in del CPC 885)

Za načina 1 in 2:

jih ni.

i)	Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile

i) 1.

Storitve za zaposlovanje vodilnih kadrov

(CPC 87201)

Za način 1:

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, ES, FI, HR, IE, LV, LT, MT, PL, PT, RO, SK, SI in SE: Brez obvez.

Za način 2:

AT, BG, CY, CZ, EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez.

i) 2.

Storitve za zaposlovanje

(CPC 87202)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HR, IE, IT, LU, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez.

Za način 2:

AT, BG, CY, CZ, EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SI in SK: Brez obvez.

i) 3.

Storitve zagotavljanja delovne sile na področju pisarniških del

(CPC 87203)

Za način 1:

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, FR, HR, IT, IE, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SK in SI: Brez obvez.

Za način 2:

AT, BG, CY, CZ, EE, FI, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez.

i) 4.

Storitve zagotavljanja osebja za pomoč v gospodinjstvu, drugih trgovskih ali industrijskih delavcev, osebja za bolniško nego in drugega osebja

(CPC 87204, CPC 87205, CPC 87206 in CPC 87209)

Za načina 1 in 2:

Vse države članice, razen HU: Brez obvez.

HU: jih ni.

j) 1.

Preiskovalne storitve

(CPC 87301)

Za načina 1 in 2:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI in UK: Brez obvez.

j) 2.

Varnostne storitve

(CPC 87302, CPC 87303, CPC 87304 in CPC 87305)

Za način 1:

HU: Brez obvez za CPC 87304 in CPC 87305.

BE, BG, CY, CZ, ES, EE, FI, FR, HR, IT, LV, LT, MT, PT, PL, RO, SI in SK: Brez obvez.

Za način 2:

HU: Brez obvez za CPC 87304 in CPC 87305.

BG, CY, CZ, EE, HR, LV, LT, MT, PL, RO, SI in SK: Brez obvez.

k)	Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve

(CPC 8675)

Za način 1:

BE, BG, CY, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI in UK: Brez obvez za raziskovalne storitve.

HR: Jih ni, razen da se lahko osnovne geološke, geodetske in rudarske raziskave ter povezane raziskovalne storitve v zvezi z varstvom okolja na hrvaškem ozemlju opravljajo samo skupaj z domačimi pravnimi osebami ali prek njih.

Za način 2:

Jih ni.

l) 1.

Vzdrževanje in popravila plovil

(del CPC 8868)

Za način 1:

Za plovila za pomorski prevoz: BE, BG, DE, DK, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PT, SI in UK: Brez obvez.

Za plovila za prevoz po celinskih plovnih poteh: EU razen EE, HU, LV in PL: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

l) 2.

Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz

(del CPC 8868)

Za način 1:

AT, BE, BG, DE, CY, CZ, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK in UK: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

l) 3.

Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz

(CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

l) 4.

Vzdrževanje in popravila zrakoplovov in njihovih delov

(del CPC 8868)

Za način 1:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

l) 5.

Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav (6)

(CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

m)	Čiščenje stavb

(CPC 874)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez.

Za način 2:

jih ni.

n)	Fotografske storitve

(CPC 875)

Za način 1:

BG, EE, MT in PL: Brez obveznosti za fotografiranje iz zraka.

HR, LV: Brez obveznosti za specializirano fotografiranje (CPC 87504).

Za način 2:

jih ni.

Pakiranje

(CPC 876)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

p)	Založniške storitve in tiskanje

(CPC 88442)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

q)	Organiziranje kongresov in srečanj

(del CPC 87909)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Drugo

r) 1.

Prevajanje in tolmačenje

(CPC 87905)

Za način 1:

PL: Brez obvez za storitve zapriseženih prevajalcev in tolmačev.

HU, SK: Brez obvez za uradno prevajanje in tolmačenje.

HR: Brez obvez za uradne dokumente.

Za način 2:

Jih ni.

r) 2.

Oblikovanje notranje opreme in drugo specializirano oblikovanje

(CPC 87907)

Za način 1:

DE: Uporaba nacionalnih pravil o honorarjih in plačilih za vse storitve, opravljene iz tujine.

HR: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

r) 3.

Zbiranje terjatev in izterjava računov

(CPC 87902)

Za načina 1 in 2:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

r) 4.

Ocenjevanje kreditne sposobnosti

(CPC 87901)

Za načina 1 in 2:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

r) 5.

Fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv

(CPC 87904) (7)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

r) 6.

Telekomunikacijsko svetovanje

(CPC 7544)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

r) 7.

Storitve odgovarjanja na telefonske klice

(CPC 87903)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

KOMUNIKACIJSKE STORITVE

A.	Poštne in kurirske storitve

(Storitve v zvezi z obdelavo (8) poštnih pošiljk (9) v skladu z naslednjim seznamom podsektorjev, ne glede na to, ali so namenjene v domače ali tuje kraje:

(i)	obdelava naslovljenih pisnih sporočil v katerem koli fizičnem mediju (10), vključno s hibridno in direktno pošto,

(ii)	obdelava naslovljenih paketov (11),

(iii)

obdelava naslovljenih tiskovin (12),

(iv)	obdelava pošiljk iz (i) do (iii) zgoraj kot priporočene ali zavarovane pošte,

(v)	ekspresna dostava (14) za izdelke iz (i) do (iii) zgoraj,

(vi)	obdelava nenaslovljenih pošiljk in

(vii)

izmenjava dokumentov. (15)

Podsektorji (i), (iv) in (v) so izključeni, če sodijo v obseg storitev, ki so lahko rezervirane, in sicer: pošiljke korespondence, cena katerih je nižja od 5-kratnega zneska javne osnovne tarife, če tehtajo manj kot 350 gramov (16), plus priporočena poštna storitev, ki se uporablja pri pravosodnih ali upravnih postopki.)

(del CPC 751, del CPC 71235 (17) in del CPC 73210 (18))

Za načina 1 in 2:

Jih ni. (13)

B.	Telekomunikacijske storitve

(Te storitve ne zajemajo gospodarskih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo vsebine, ki za svoj prenos potrebujejo telekomunikacijske storitve.)

a)	Vse storitve v zvezi s prenosom in sprejemanjem signalov z elektromagnetnimi sredstvi (19), razen predvajanja programov (20)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Oddajanje programov prek satelitov (21)

Za načina 1 in 2:

EU: Jih ni, razen da lahko za ponudnike storitev v tem sektorju veljajo obveznosti za zaščito ciljev splošnega interesa, povezanih s prenosom vsebin po njihovem omrežju, v skladu z ureditvenim okvirom EU za elektronske komunikacije.

BE: Brez obvez.

GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve

(CPC 511, CPC 512, CPC 513, CPC 514, CPC 515, CPC 516, CPC 517 in CPC 518)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

DISTRIBUCIJSKE STORITVE

(razen distribucije orožja, streliva, razstreliva in drugega vojaškega materiala)

A.	Posredniške storitve

a)	Posredniške storitve v zvezi z motornimi vozili, motornimi kolesi in motornimi sanmi ter deli in dodatki zanje

(del CPC 61111, del CPC 6113 in del CPC 6121)

b)	Druge posredniške storitve

(CPC 621)

Za načina 1 in 2:

EU, razen AT, SI, SE in FI: Brez obvez za distribucijo kemičnih izdelkov, plemenitih kovin (in dragih kamnov).

AT: Brez obvez za distribucijo pirotehničnih izdelkov, vnetljivih izdelkov in naprav za razstreljevanje ter toksičnih snovi.

B.	Veleprodaja

a)	Veleprodaja motornih vozil, motornih koles in motornih sani ter delov in dodatkov zanje

(del CPC 61111, del CPC 6113 in del CPC 6121)

b)	Veleprodaja opreme za telekomunikacijske terminale

(del CPC 7542)

c)	Druge veleprodajne storitve

(CPC 622, razen za veleprodajo energetskih proizvodov (22))

AT, BG: Brez obvez za distribucijo izdelkov za medicinsko uporabo, kot so medicinske in kirurške naprave, zdravila in predmeti za medicinsko uporabo.

HR: Brez obvez za distribucijo tobačnih izdelkov.

Za način 1:

AT, BG, FR, PL in RO: Brez obvez za distribucijo tobaka in tobačnih izdelkov.

BG, FI, PL ind RO: Brez obvez za distribucijo alkoholnih pijač.

SE: Brez obvez za maloprodajno distribucijo alkoholnih pijač.

AT, BG, CZ, FI, RO, SK in SI: Brez obvez za distribucijo farmacevtskih izdelkov.

C.	Maloprodaja (23)

Maloprodaja motornih vozil, motornih koles in motornih sani ter delov in dodatkov zanje

(CPC 61112, del CPC 6113 in del CPC 6121)

Maloprodaja opreme za telekomunikacijske terminale

(del CPC 7542)

Maloprodaja živil

(CPC 631)

Maloprodaja drugih (neenergetskih) izdelkov, razen maloprodaje farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov (24)

(CPC 632, razen CPC 63211 in CPC 63297)

D.	Franšizing

(CPC 8929)

BG, HU in PL: Brez obvez za storitve posrednikov pri trgovanju z borznim blagom.

FR: Kar zadeva posredniške storitve, brez obvez za trgovce in borzne posrednike, ki delujejo na 17 trgih s svežimi živili, ki so v nacionalnem interesu. Brez obvez za veleprodajo farmacevtskih izdelkov.

MT: Brez obvez za posredniške storitve.

BE, BG, CY, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SK in UK: Brez obvez za maloprodajo, razen za prodajo po pošti.

IZOBRAŽEVANJE

(samo zasebno financirane storitve)

A.	Primarno izobraževanje

(CPC 921)

Za način 1:

BG, CY, FI, HR, MT, RO, SE in SI: Brez obvez.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva.

Za način 2:

CY, FI, HR, MT, RO, SE in SI: Brez obvez.

B.	Sekundarno izobraževanje

(CPC 922)

Za način 1:

BG, CY, FI, HR, MT, RO in SE: Brez obvez.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva.

Za način 2:

CY, FI, MT, RO in SE: Brez obvez.

Za načina 1 in 2:

LV: Brez obvez za izobraževanje v zvezi s sekundarnim poklicnim in strokovnim šolskim izobraževanjem za invalidne učence (CPC 9224).

C.	Višje izobraževanje

(CPC 923)

Za način 1:

AT, BG, CY, FI, MT, RO in SE: Brez obvez.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko imajo tuji državljani dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom, velja pogoj glede državljanstva.

Za način 2:

AT, BG, CY, FI, MT, RO in SE: Brez obvez.

Za načina 1 in 2:

CZ in SK: Brez obvez za višje izobraževanje, razen za posekundarno strokovno in poklicno izobraževanje (CPC 92310).

D.	Izobraževanje odraslih

(CPC 924)

Za načina 1 in 2:

CY, FI, MT, RO in SE: Brez obvez.

AT: Brez obvez za izobraževanje odraslih z radijskimi ali televizijskimi oddajami.

E.	Druge izobraževalne storitve

(CPC 929)

Za načina 1 in 2:

AT, BE, BG, CY, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SI, SE in UK: Brez obvez.

Za način 1:

HR: Jih ni za korespondenčno izobraževanje ali izobraževanje prek telekomunikacijskih omrežij.

OKOLJSKE STORITVE

A.	Storitve, povezane z odpadno vodo

(CPC 9401) (25)

Za način 1:

EU, razen EE, LT in LV: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, LT in LV: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

B.	Ravnanje s trdnimi in nevarnimi odpadki, razen čezmejnega prevoza nevarnih odpadkov

a)	Storitve odstranjevanja odpadkov

(CPC 9402)

Za način 1:

EU, razen EE in HU: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE in HU: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

b)	Storitve javne higiene in podobne storitve

(CPC 9403)

Za način 1:

EU, razen EE, HU in LT: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, HU in LT: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

C.	Varstvo zunanjega zraka in podnebja

(CPC 9404) (26)

Za način 1:

EU, razen EE, FI, LT, PL in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI, LT, PL, RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

D.	Saniranje in čiščenje zemljišč in voda

a)	Obdelava, saniranje kontaminiranih/onesnaženih zemljišč in voda

(del CPC 94060) (27)

Za način 1:

EU, razen EE, FI in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI, RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

E.	Zmanjševanje hrupa in vibracij

(CPC 9405)

Za način 1:

EU, razen EE, FI, LT, PL in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI, LT, PL in RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

F.	Varstvo biotske raznovrstnosti in krajine

a)	Varstvo narave in krajine

(del CPC 9406)

Za način 1:

EU, razen EE, FI in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI in RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

G.	Druge okoljske in pomožne storitve

(CPC 94090)

Za način 1:

EU, razen EE, FI in RO: Brez obvez, razen za storitve posvetovanja.

EE, FI in RO: Jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

Za načina 1 in 2:

AT, BE, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI in UK: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:

i)	pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, z lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

ii)	blago v mednarodnem tranzitu.

AT: Prepovedana sta promocijska dejavnost in posredovanje v imenu hčerinske družbe, ki nima sedeža v Uniji, ali podružnice, ki nima sedeža v Avstriji (razen pozavarovanja in retrocesije). Obvezno zavarovanje za zračni prevoz, razen zavarovanja mednarodnega komercialnega zračnega prevoza, lahko prevzame samo hčerinska družba s sedežem v Uniji ali podružnica s sedežem v Avstriji.

DK: Obvezno zavarovanje za zračni prevoz lahko prevzamejo samo družbe s sedežem v Uniji. Nobena oseba ali družba (vključno z zavarovalnicami) ne sme za poslovne namene na Danskem pomagati pri izvajanju neposrednega zavarovanja za osebe s stalnim prebivališčem na Danskem, za danske ladje ali za lastnino na Danskem, razen zavarovalnic z dovoljenjem danske zakonodaje ali danskih pristojnih organov.

DE: Police obveznega zavarovanja za zračni prevoz lahko prevzame samo hčerinska družba s sedežem v Uniji ali podružnica s sedežem v Nemčiji. Če ima tuja zavarovalnica podružnico v Nemčiji, lahko sklepa zavarovalne pogodbe v zvezi z mednarodnim prevozom v Nemčiji samo prek podružnice s sedežem v Nemčiji.

FR: Zavarovanje tveganj v zvezi s kopenskim prevozom lahko prevzamejo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji.

PL: Brez obvez za pozavarovanje in retrocesijo, razen za tveganja v zvezi z blagom v mednarodni trgovini.

PT: Zavarovanje zračnega in pomorskega prevoza, ki zajema blago, zrakoplove, ladje brez tovora in odgovornost, lahko prevzamejo samo družbe s sedežem v EU; kot posredniki za tako zavarovalno poslovanje na Portugalskem lahko delujejo samo osebe ali družbe s sedežem v EU.

Za način 1:

AT, BE, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PT, RO, SK, SE, SI in UK: Brez obvez za posredniške storitve neposrednih zavarovanj, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:

i)	pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, z lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

ii)	blago v mednarodnem tranzitu.

BG: Brez obvez za neposredno zavarovanje, razen za storitve, ki jih tuji ponudniki na ozemlju Republike Bolgarije zagotavljajo tujcem. Tuje zavarovalnice ne smejo neposredno prevzeti zavarovanja prevoza, ki zajema blago, zavarovanja samih vozil in zavarovanja odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Republiki Bolgariji. Tuja zavarovalnica lahko sklepa zavarovalne pogodbe samo prek podružnice. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih odškodninskih sistemov ter sistemov obveznega zavarovanja.

B.	Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

CY, LV in MT: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:

i)	pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, z lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

ii)	blago v mednarodnem tranzitu.

LT: Brez obvez za storitve neposrednega zavarovanja, razen za zavarovanje tveganj, ki se nanašajo na:

i)	pomorski prevoz in komercialni zračni prevoz, z lansiranje vesoljskih plovil in tovora (skupaj s sateliti), pri čemer takšno zavarovanje pokriva naslednje ali del tega: blago, ki se prevaža, vozilo, ki prevaža blago, in odgovornost, ki izhaja iz tega; ter

ii)	blago v mednarodnem tranzitu, razen v zvezi s kopenskim prevozom, kadar obstaja tveganje v Litvi.

BG, LV, LT in PL: Brez obvez za posredovanje zavarovanja.

ES: Za aktuarske storitve je treba izpolnjevati zahtevo glede stalnega prebivališča in ustreznih triletnih izkušenj.

FI: Storitve neposrednega zavarovanja (vključno s sozavarovanjem) lahko zagotavljajo le zavarovalnice s sedežem v EU ali s podružnico na Finskem. Za zagotavljanje storitev zavarovalnih posrednikov je treba imeti stalni sedež poslovanja v EU.

HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in storitve posredovanja v neposrednem zavarovanju, razen za

a)	življenjsko zavarovanje: za zagotavljanje življenjskega zavarovanja tujim osebam s stalnim prebivališčem na Hrvaškem,

b)	neživljenjsko zavarovanje: za zagotavljanje neživljenjskega zavarovanja tujim osebam s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, razen avtomobilske odgovornosti;

c)	ladijsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje.

HU: Zavarovalnice, ki nimajo sedeža v EU, lahko na ozemlju Madžarske zagotavljajo neposredno zavarovanje le prek podružnice, registrirane na Madžarskem.

IT: Brez obvez za poklic aktuarja. Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

SE: Zagotavljanje neposrednega zavarovanja je dovoljeno samo prek ponudnika zavarovalnih storitev, pooblaščenega na Švedskem, če pripadata tuji ponudnik storitev in švedska zavarovalnica isti skupini družb ali imata sklenjen sporazum o sodelovanju.

Za način 2:

AT, BE, BG, CZ, CY, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI in UK: Brez obvez za posredništvo.

BG: Kar zadeva neposredno zavarovanje, lahko bolgarske fizične in pravne osebe ter tujci, ki opravljajo poslovne dejavnosti na ozemlju Republike Bolgarije, sklepajo zavarovalne pogodbe v zvezi s svojo dejavnostjo v Bolgariji samo s ponudniki, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalne dejavnosti v Bolgariji. Nadomestilo za zavarovanje, ki je posledica teh pogodb, se plača v Bolgariji. Brez obvez za zavarovanje depozita in podobnih odškodninskih sistemov ter sistemov obveznega zavarovanja.

HR: Brez obvez za neposredno zavarovanje in storitve posredovanja v neposrednem zavarovanju, razen za

a)	življenjsko zavarovanje: za možnost tujih oseb s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, da sklenejo življenjsko zavarovanje;

neživljenjsko zavarovanje:

(i)	za možnost tujih oseb s stalnim prebivališčem na Hrvaškem, da sklenejo neživljenjsko zavarovanje, razen avtomobilske odgovornosti;

(ii)

– zavarovanje za osebna ali premoženjska tveganja, ki v Republiki Hrvaški ni na voljo; – podjetja, ki zavarovanje sklenejo v tujini v zvezi z naložbenimi dejavnostmi v tujini, vključno z opremo za te dejavnosti; – za zagotavljanje vračila tujih posojil (jamstvo); – osebna in premoženjska zavarovanja podjetij v popolni lasti in skupnih podjetij, ki opravljajo gospodarsko dejavnost v tuji državi, če je to v skladu s predpisi navedene države ali če je potrebno za registracijo; – zavarovanje ladij v gradnji ali obnovi, če to določa pogodba, sklenjena s tujim naročnikom (kupcem);

c)	ladijsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje.

IT: Transportno zavarovanje blaga, zavarovanje samih vozil in zavarovanje odgovornosti v zvezi s tveganji, ki obstajajo v Italiji, lahko prevzemajo samo zavarovalnice s sedežem v Uniji. Ta pridržek ne velja za mednarodni prevoz, ki zajema uvoz v Italijo.

Za način 1:

AT, BE, BG, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HU, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SK, SE in UK: Brez obvez, razen za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva.

CY: Brez obvez, razen za trgovanje s prenosljivimi vrednostnimi papirji, za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva.

BE: Za zagotavljanje svetovalnih storitev v zvezi z naložbami se zahteva ustanovitev podjetja v Belgiji.

BG: Lahko veljajo omejitve in pogoji v zvezi z uporabo telekomunikacijskega omrežja.

EE: Za sprejemanje depozitov je treba imeti dovoljenje estonskega finančnega nadzornega organa in biti registriran kot delniška družba, hčerinsko podjetje ali podružnica v skladu z estonsko zakonodajo.

Za upravljanje investicijskih skladov se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, samo podjetja z registriranim sedežem v Uniji pa lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

HR: Brez obvez, razen za posojila, finančni zakup, storitve plačilnega prometa in prenosa denarja, garancije in obveznosti, denarno posredniške posle, zagotavljanje in prenos finančnih informacij ter svetovalne in druge pomožne finančne storitve, razen posredništva.

LT: Za upravljanje skupnih investicijskih skladov in investicijskih družb se zahteva ustanovitev specializirane družbe za upravljanje, samo podjetja z registriranim sedežem ali podružnico v Litvi pa lahko delujejo kot depozitarji premoženja investicijskih skladov.

IE: Za zagotavljanje investicijskih storitev ali svetovanja pri naložbah je treba imeti (I) dovoljenje na Irskem, za pridobitev katerega se običajno zahteva, da je subjekt vključena ali partnerska družba ali samostojni podjetnik s sedežem/registriranim sedežem na Irskem (v nekaterih primerih dovoljenje ni potrebno, npr. če ponudnik storitev iz tretje države ni tržno prisoten na Irskem in ne zagotavlja storitev posameznikom), ali (II) dovoljenje v drugi državi članici v skladu z direktivo EU o investicijskih storitvah.

IT: Brez obvez za „promotori di servizi finanziari“ (prodajalce finančnih storitev).

LV: Brez obvez, razen za zagotavljanje finančnih informacij za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva.

LT: Za upravljanje pokojninskega sklada se zahteva tržna prisotnost.

MT: Brez obvez, razen za sprejemanje depozitov in vse vrste posojil, za zagotavljanje finančnih informacij in obdelavo finančnih podatkov ter za svetovalne in druge pomožne storitve, razen posredništva.

PL: Za zagotavljanje in posredovanje finančnih informacij ter za obdelavo finančnih podatkov in povezano programsko opremo: zahteva po uporabi javnega telekomunikacijskega omrežja ali omrežja drugega pooblaščenega operaterja.

RO: Brez obvez za finančni zakup, za trgovanje z instrumenti denarnega trga, menjalnimi tečaji, izvedenimi finančnimi instrumenti, valutnimi in obrestnimi instrumenti, prenosljivimi vrednostnimi papirji in drugimi prenosnimi instrumenti ter finančnimi sredstvi, za sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, za upravljanje premoženja ter za storitve poravnav in obračunov za finančna sredstva. Plačila in storitve prenosa denarja so dovoljeni le prek rezidenčne banke.

SI:

(i)	Sodelovanje pri izdaji menic zakladnice, upravljanje pokojninskih skladov: Brez obvez.

(ii)

Vsi drugi podsektorji, razen zagotavljanja in prenosa finančnih informacij, kreditov (posojila vseh vrst) ter garancij in obveznosti, ki jih od tujih kreditnih ustanov sprejmejo domače pravne osebe in samostojni podjetniki, ter svetovalnih in drugih pomožnih finančnih storitev: Brez obvez. Člani slovenske borze morajo biti registrirani v Republiki Sloveniji ali biti podružnice tujih investicijskih podjetij ali bank.

Za način 2:

BG: Lahko veljajo omejitve in pogoji v zvezi z uporabo telekomunikacijskega omrežja.

STORITVE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA

(samo zasebno financirane storitve)

A.	Storitve bolnišnic

(CPC 9311)

Za način 1:

AT, BE, BG, DE, CY, CZ, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LT, MT, LU, NL, PL, PT, RO, SI, SE, SK in UK: Brez obvez.

HR: Brez obvez, razen za telemedicino.

C.	Storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic

(CPC 93193)

Za način 2:

Jih ni.

D.	Storitve socialnega varstva

(CPC 933)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, ES, EL, FI, FR, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK in UK: Brez obvez.

Za način 2:

BE: Brez obvez za storitve socialnega varstva, razen za okrevališča in domove počitka ter domove za ostarele.

TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A.	Hoteli, restavracije ter priprava in dostava jedi

(CPC 641, CPC 642 in CPC 643)

razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu. (28)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez, razen za pripravo in dostavo jedi.

HR: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

B.	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj

(vključno z vodji potovanj)

(CPC 7471)

Za način 1:

BG, HU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

C.	Storitve turističnih vodnikov

(CPC 7472)

Za način 1:

BG, CY, CZ, HU, IT, LT, MT, PL, SK in SI: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

10.

STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

(razen avdiovizualnih storitev)

A.	Razvedrilne storitve

(vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek)

(CPC 9619)

Za način 1:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI in UK: Brez obvez.

Za način 2:

CY, CZ, FI, HR, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez.

BG: Brez obvez, razen za razvedrilne storitve gledaliških režiserjev, pevskih skupin, glasbenih skupin in orkestrov (CPC 96191); storitve pisateljev, skladateljev, kiparjev, nastopajočih umetnikov in drugih posamičnih umetnikov (CPC 96192); pomožne gledališke storitve (CPC 96193).

EE: Brez obvez za druge storitve za zabavo (CPC 96199), razen za storitve kinematografov.

LT in LV: Brez obvez, razen za storitve delovanja kinematografov (del CPC 96199).

B.	Storitve poročevalskih in tiskovnih agencij

(CPC 962)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve

(CPC 963)

Za način 1:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

Za način 2:

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

D.	Športne storitve

(CPC 9641)

Za načina 1 in 2:

AT: Brez obvez za storitve smučarskih šol in storitve gorskih vodnikov.

BG, CZ, LV, MT, PL, RO in SK: Brez obvez.

Za način 1:

CY, EE in HR: Brez obvez.

E.	Storitve rekreacijskih parkov in kopališč

(CPC 96491)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

11.

PREVOZNE STORITVE

A.	Pomorski prevoz

a)	Mednarodni prevoz potnikov

(CPC 7211 brez nacionalnega kabotažnega prevoza) (29).

b)	Mednarodni prevoz tovora

(CPC 7212 brez nacionalnega kabotažnega prevoza) (30)

Za načina 1 in 2:

BG, CY, DE, EE, ES, FR, FI, EL, IT, LT, MT, PT, RO, SI in SE: Transfer z dovoljenjem.

B.	Prevoz po celinskih plovnih poteh

a)	Prevoz potnikov

(CPC 7221 brez nacionalnega kabotažnega prevoza)

b)	Prevoz tovora

(CPC 7222 brez nacionalnega kabotažnega prevoza)

Za načina 1 in 2:

EU: Z ukrepi, ki temeljijo na veljavnih ali prihodnjih sporazumih o dostopu do celinskih voda (vključno s sporazumi v zvezi z osjo Ren–Majna–Donava), se nekatere prometne pravice pridržijo za subjekte s sedežem v zadevnih državah, ki v zvezi z lastništvom izpolnjujejo merila o državljanstvu. Veljajo predpisi o izvajanju Mannheimske konvencije o plovbi po Renu in Beograjske konvencije o režimu plovbe na Donavi.

AT: Potrebno je registrirano podjetje ali stalna poslovna enota v Avstriji.

BG, CY, EE, FI, HR, HU, LT, MT, RO, SE in SI: Brez obvez.

CZ in SK: Brez obvez samo za način 1

C.	Železniški prevoz

a)	Prevoz potnikov

(CPC 7111)

b)	Prevoz tovora

(CPC 7112)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

jih ni.

D.	Cestni prevoz

a)	Prevoz potnikov

(CPC 7121 in CPC 7122)

b)	Prevoz tovora

(CPC 7123, razen prevoza pošte za lastne potrebe (31)).

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

E.	Cevovodni transport blaga, razen goriva (32)

(CPC 7139)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

12.

POMOŽNE STORITVE V PREVOZU (33)

A.	Pomožne storitve v pomorskem prevozu

a)	Pretovarjanje v pomorstvu

b)	Skladiščenje

(del CPC 742)

c)	Storitve carinjenja

d)	Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike

e)	Storitve pomorskih agencij

f)	Storitve odpreme tovora v pomorstvu

g)	Dajanje plovil s posadko v najem

(CPC 7213)

h)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7214)

i)	Spremljajoče storitve v pomorskem prevozu

(del CPC 745)

j)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(del CPC 749)

Za način 1:

EU: Brez obvez za pretovarjanje v pomorstvu, za potiskanje in vlečenje, za storitve carinjenja ter za storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike.

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, HU, LT, MT, PL, RO, SK, SI in SE: Brez obvez za dajanje plovil s posadko v najem.

BG: brez obvez

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez za skladiščenje.

HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora

Za način 2:

Jih ni.

B.	Pomožne storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh

a)	Pretovarjanje

(del CPC 741)

b)	Skladiščenje

(del CPC 742)

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

(del CPC 748)

d)	Dajanje plovil s posadko v najem

(CPC 7223)

e)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7224)

f)	Spremljajoče storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh

(del CPC 745)

g)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(del CPC 749)

Za načina 1 in 2:

EU: Brez obvez za potiskanje in vlečenje, razen za CZ, LV in SK samo za način 2, kadar: Jih ni.

HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora

Za način 1:

AT, BG, CY, CZ, DE, EE, FI, HU, LV, LT, MT, RO, SK, SI in SE: Brez obvez za dajanje plovil s posadko v najem.

C.	Pomožne storitve v železniškem prevozu

a)	Pretovarjanje

(del CPC 741)

b)	Skladiščenje

(del CPC 742)

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

(del CPC 748)

d)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7113)

e)	Spremljajoče storitve v železniškem prevozu potnikov

(CPC 743)

f)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(del CPC 749)

Za način 1:

EU: Brez obvez za potiskanje in vlečenje.

HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora

Za način 2:

Jih ni.

D.	Pomožne storitve v cestnem prevozu

a)	Pretovarjanje

(del CPC 741)

b)	Skladiščenje

(del CPC 742)

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

(del CPC 748)

d)	Dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem

(CPC 7124)

e)	Spremljajoče storitve v cestnem prevozu

(CPC 744)

f)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(del CPC 749)

Za način 1:

AT, BG, CY, CZ, EE, HU, LV, LT, MT, PL, RO, SK, SI in SE: Brez obvez za dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem.

HR: Brez obvez, razen za storitve posrednikov pri prevozu tovora in spremljajoče storitve v cestnem prevozu, za katere se zahteva dovoljenje.

Za način 2:

Jih ni.

D.	Pomožne storitve v zračnem prevozu

a)	Storitve zemeljske oskrbe (vključno s pripravo in dostavo jedi)

Za način 1:

EU: Brez obvez, razen za pripravo in dostavo jedi.

Za način 2:

BG, CY, CZ, HR, HU, MT, PL, RO, SK in SI: Brez obvez.

b)	Skladiščenje

(del CPC 742)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

(del CPC 748)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Dajanje zrakoplovov s posadko v najem

(CPC 734)

Za načina 1 in 2:

EU: Zrakoplovi, ki jih uporablja letalski prevoznik iz Unije, morajo biti registrirani v državi članici, v kateri je bila prevozniku izdana licenca, ali drugje v Uniji.

Za registracijo zrakoplova se lahko zahteva, da je v lasti fizičnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede državljanstva, ali pravnih oseb, ki izpolnjujejo posebna merila glede lastništva kapitala in nadzora.

Izjemoma lahko tuji letalski prevoznik da v najem zrakoplov, registriran zunaj EU, letalskemu prevozniku iz Evropske unije, kadar ima ta izjemne potrebe, potrebe glede sezonske zmogljivosti ali potrebe po odpravljanju operativnih težav, ki jih ne more ustrezno zadovoljiti z najemom zrakoplova, registriranega v Evropski uniji, pri tem pa je treba pridobiti časovno omejeno dovoljenje države članice EU, ki je izdala licenco letalskemu prevozniku iz Evropske unije.

e)	Prodaja in trženje

f)	Računalniški sistem rezervacij

Za načina 1 in 2:

EU: Kadar ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij zunaj Evropske unije letalskim prevoznikom iz Evropske unije ne zagotavljajo enake obravnave (34), kot se zagotavlja v Evropski uniji, ali kadar letalski prevozniki, ki niso iz EU, ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij iz Evropske unije ne zagotavljajo enake obravnave, kot se zagotavlja v Evropski uniji, se lahko sprejmejo ukrepi, s katerimi ponudniki storitev računalniškega sistema rezervacij iz Evropske unije zagotovijo enako obravnavo letalskim prevoznikom, ki niso iz EU, oziroma s katerimi letalski prevozniki iz Evropske unije zagotovijo enako obravnavo ponudnikom storitev računalniškega sistema rezervacij, ki niso iz EU.

g)	Upravljanje letališč

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

E.	Pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, razen goriva (35)

a)	Skladiščenje blaga, razen goriva, ki se prenaša po cevovodih

(del CPC 742)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

13.

DRUGE PREVOZNE STORITVE

Zagotavljanje storitev kombiniranega prevoza

BE, DE, DK, EL, ES, FI, FR, IE, IT, LU, NL, PT in UK: Jih ni, brez poseganja v omejitve iz tega seznama obveznosti, ki vplivajo na kakršno koli obliko prevoza.

AT, BG, CY, CZ, EE, HR, HU, LT, LV, MT, PL, RO, SE, SI in SK: Brez obvez.

14.

ENERGETSKE STORITVE

A.	Storitve, povezane z rudarstvom

(CPC 883) (36)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

B.	Cevovodni transport goriv

(CPC 7131)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, EE, FI, FR, EL, IE, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

C.	Skladiščenje goriva, ki se prenaša po cevovodih

(del CPC 742)

Za način 1:

AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FI, FR, EL, HR, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SI, SE in UK: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

D.	Veleprodaja trdnih, tekočih in plinastih goriv ter podobnih izdelkov

(CPC 62271)

ter veleprodaja elektrike, pare in vroče vode

Za način 1:

EU: Brez obvez za veleprodajo elektrike, pare in vroče vode.

Za način 2:

Jih ni.

E.	Maloprodaja motornega goriva

(CPC 613)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

F.	Maloprodaja kurilnega olja, plina v jeklenkah, premoga in drv

(CPC 63297)

ter maloprodaja elektrike, plina (ki ni v jeklenkah), pare in tople vode

Za način 1:

EU: Brez obvez za maloprodajo elektrike, plina (ki ni v jeklenkah), pare in tople vode.

BE, BG, CY, CZ, DE, DK, ES, FR, EL, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SK in UK: Za trgovino na drobno s kurilnim oljem, plinom v jeklenkah, premogom in lesom brez obvez, razen za naročila po pošti, kadar: jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

G.	Storitve, povezane z distribucijo energije

(CPC 887)

Za način 1:

EU: Brez obvez, razen za posvetovalne storitve, kadar: jih ni.

Za način 2:

Jih ni.

15.

DRUGE STORITVE, KI NISO ZAJETE NA DRUGEM MESTU

a)	Storitve pralnic in kemičnih čistilnic ter storitve barvanja

(CPC 9701)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

b)	Frizerske storitve

(CPC 97021)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

c)	Kozmetične, manikirske in pedikerske storitve

(CPC 97022)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

d)	Druge lepotilne storitve, d.n.

(CPC 97029)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

e)	Storitve zdravilišč in neterapevtske masaže, dokler se izvajajo kot storitve za sprostitev in dobro telesno počutje in ne v medicinske ali rehabilitacijske namene (37)

CPC Razl. 1.0 97230)

Za način 1:

EU: Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

g)	Storitve telekomunikacijskih povezav (CPC 7543)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

(1) Vključuje pravno svetovanje, pravno zastopanje, pravno arbitražo in spravo/mediacijo ter pravno dokumentiranje in certificiranje. Zagotavljanje pravnih storitev je dovoljeno le v zvezi z mednarodnim javnim pravom, pravom EU in pravom katere koli jurisdikcije, v kateri je ponudnik storitev ali njegovo osebje usposobljeno za opravljanje poklica odvetnika; kot za druge storitve tudi za te storitve veljajo zahteve glede dovoljenj in postopki, ki se uporabljajo v državah članicah EU. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici. Pravne storitve v zvezi s pravom EU načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v EU in deluje osebno, pravne storitve v zvezi s pravom države članice EU pa načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v tej državi članici in deluje osebno. Polnopravno članstvo v odvetniški zbornici zadevne države članice EU je lahko torej nujno za zastopanje pred sodišči in drugimi pristojnimi organi v EU, saj vključuje uporabo procesnega prava EU in nacionalnega procesnega prava. Vendar pa lahko v nekaterih državah članicah tuji odvetniki, ki niso polni člani odvetniške zbornice, v civilnih postopkih zastopajo stranko, ki je državljan ali ki pripada državi, v kateri ima odvetnik pravico do opravljanja poklica.

(2) Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so pod 1.A.a). Pravne storitve

(3) Za dobavo farmacevtskih izdelkov širši javnosti, kot tudi zagotavljanje drugih storitev, veljajo zahteve in postopki za dovoljenja ter postopki, ki veljajo v državah članicah. Na splošno velja, da to dejavnost opravljajo le farmacevti. V nekaterih državah članicah farmacevti zagotavljajo izključno samo dobavo zdravil na recept.

(4) Del CPC 85201, ki je pod 1.A.h. Zdravstvene in zobozdravstvene storitve

(5) Zadevna storitev se nanaša na poklic nepremičninskega posrednika in ne vpliva na nobene pravice in/ali omejitve za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo nepremičnino.

(6) Vzdrževanje in popravila vozil (CPC 6112, CPC 6122, CPC 8867 in CPC 8868) je pod točkami l.F.l) 1. do 1.F l) 4.

(7) Ne zajema tiskanja, ki spada pod CPC 88442 in je pod točko 1.F p).

(8) Izraz „obdelava“ vključuje sprejem, sortiranje, prevoz in dostavo.

(9) „Poštna pošiljka“ se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.

(10) Npr. pisma, razglednice.

(11) To zajema knjige in kataloge.

(12) Dnevniki, časopisi in revije.

(13) Za podsektorje od i) do iv) so lahko potrebna posamezna dovoljenja, ki nalagajo posebne obveznosti zagotavljanja univerzalne storitve in/ali finančni prispevek za kompenzacijski sklad.

(14) Ekspresna dostava lahko poleg večje hitrosti in zanesljivosti vključuje tudi elemente dodane vrednosti, kot so sprejem pošiljke na kraju izvora, osebna dostava naslovniku, sledenje, možnost spremembe namembnega kraja in naslovnika med prevozom ter potrditev prejema.

(15) Sredstva, vključno z zagotavljanjem začasnih prostorov in prevoza, zagotavlja tretja stran, kar omogoča lastno dostavo z medsebojno izmenjavo poštnih pošiljk med uporabniki, ki se naročijo na to storitev. Poštna pošiljka se nanaša na pošiljke, ki jih obdela katera koli vrsta zasebnega ali javnega gospodarskega subjekta.

(16) „Pošiljke korespondence“: pisno sporočilo na kakršnem koli fizičnem mediju, ki se prenese in dostavi na naslov, ki ga navede pošiljatelj na pošiljki ali na njeni ovojnici. Knjige, katalogi, časopisi in revije se ne štejejo kot pošiljke korespondence.

(17) Prevoz pošte za lastne potrebe s katerim koli kopenskim prevozom.

(18) Prevoz pošte z lastne potrebe po zraku.

(19) Te storitve ne zajemajo spletnih informacij in/ali obdelave podatkov (vključno z obdelavo transakcij) (del CPC 843), kar je pod 1.B. „Računalniške storitve“.

(20) Predvajanje programov je opredeljeno kot neprekinjeno predvajanje, ki je potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošne javnosti, ne zajema pa povezav med operaterji.

(21) Te storitve zajemajo telekomunikacijske storitve v zvezi s prenosom in sprejemom radijskega in televizijskega oddajanja po satelitu (neprekinjeno predvajanje preko satelita, potrebno za prenos signalov televizijskih in radijskih programov do splošne javnosti). To zajema prodajo uporabe satelitskih storitev, ne vključuje pa prodaje paketov s televizijskimi programi gospodinjstvom.

(22) Te storitve, ki zajemajo CPC 62271, so pod točko 18.D razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(23) Ne zajema popravil in vzdrževanja, ki so pod točkama 1.B. in 1.F.l) razdelka POSLOVNE STORITVE.

(24) Maloprodaja farmacevtskih, medicinskih in ortopedskih izdelkov je pod točko 1.A.k) razdelka STROKOVNE STORITVE.

(25) Ustreza storitvam ravnanja z odplakami.

(26) Ustreza storitvam čiščenja izpušnih plinov.

(27) Ustreza delom storitev varstva narave in krajine.

(28) Priprava in dostava jedi v zračnem prevozu je pod točko 12.D.a) „Storitve zemeljske oskrbe“ razdelka POMOŽNE STORITVE V PREVOZU.

(29) Brez poseganja v obseg dejavnosti, ki se lahko štejejo kot kabotaža po ustrezni nacionalni zakonodaji, ta seznam ne vključuje nacionalne kabotaže, ki naj bi zajemala prevoz potnikov ali blaga med pristaniščem ali točko v državi članici EU in drugim pristaniščem ali točko v isti državi članici, vključno z njenim epikontinentalnim pasom, kot je določeno v Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu, ter promet, ki se začne in konča v istem pristanišču ali točki v državi članici EU.

(30) Vključno s transferjem ter premeščanjem opreme s strani ponudnikov mednarodnega pomorskega prevoza med pristanišči, ki se nahajajo v isti državi, ko prihodki niso vključeni.

(31) Del CPC 71235, ki je v naslovu KOMUNIKACIJSKE STORITVE pod 2.A. Poštne in kurirske storitve.

(32) Cevovodni transport goriv je pod točko 13.B razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(33) Ne zajema vzdrževanja in popravil vozil, ki so pod točkami 1.F.l) 1 do 1.F.l) 4 razdelka POSLOVNE STORITVE.

(34) „Enakovredna obravnava“ pomeni nediskriminatorno obravnavanje letalskih prevoznikov iz Unije in ponudnikov storitev računalniškega sistema rezervacij iz Unije.

(35) Pomožne storitve pri cevovodnem transportu goriv so pod točko 13.C razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(36) Zajema naslednje storitve za honorar ali na podlagi pogodbe: svetovalne in posvetovalne storitve v zvezi z rudarstvom, pripravo rudarskih izkopov, namestitev opreme na mestu izkopa, vrtanje, storitve z orodjem za vrtanje, storitve polaganja zaščitnih in proizvodnih cevi, tehniko izplak in oskrbo, nadzor trdnih snovi, posebne operacije iskanja in dela v jarkih, geologijo območja vrtin in nadzor vrtanja, jemanje vzorcev jedra, storitve preskušanja vrtin, uporabo kabla (t.i. „wireline“), oskrbo in delovanje tekočin za zapolnjevanje vrtin (slanic), dobavo in montažo naprav za zapolnjevanje vrtin, cementiranje (črpanje pod pritiskom), storitve stimulacije (lomljenje, kisanje in črpanje pod pritiskom), storitve zaključnih del in popravila vrtin, zamašitev in opustitev vrtin.

(37) Terapevtske masaže in storitve termalnega zdravljenja so pod točko 1.A.h) Zdravstvene storitve, 1.A.j) 2. „Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja“ ter zdravstvene storitve (8.A in 8.C).

PRILOGA XIV-C

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV (UNIJA)

Seznam spodaj navedeni pridržkov navaja gospodarske dejavnosti, ki so bile liberalizirane v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, za katere se uporabljajo omejitve v zvezi s ključnim osebjem in diplomiranimi pripravniki v skladu s členom 89 tega sporazuma in v zvezi s prodajalci poslovnih storitev v skladu s členom 90 tega sporazuma, ter določa take omejitve. Na tem seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, ter

(b)	v drugem stolpcu pa je opis veljavnih omejitev.

Unija ne prevzame nobene obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev v gospodarskih dejavnostih, ki niso liberalizirane (ki ostanejo brez obvez) v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991; ter

(b)	„CPC Razl. 1.0“ pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

Obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike, prodajalce poslovnih storitev in prodajalce blaga ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 89 in 90 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, in potreba po stalnem prebivališču na ozemlju, na katerem se opravlja gospodarska dejavnost), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev iz Gruzije.

Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov EU in njenih držav članic v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

Spodnji seznam ne posega v obstoj javnih monopolov in izključnih pravic, kakor je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v državi članici ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

VSI SEKTORJI

Obseg premeščanj znotraj podjetja

BG: Število premeščenega osebja znotraj podjetja ne sme preseči 10 odstotkov povprečnega letnega števila državljanov EU, zaposlenih pri zadevni bolgarski pravni osebi. V podjetjih z manj kot 100 zaposlenimi lahko z odobritvijo število premeščenega osebja znotraj podjetja preseže 10 odstotkov vseh zaposlenih.

HU: Brez obvez za fizično osebo, ki je bila partner v pravni osebi Gruzije.

VSI SEKTORJI

Diplomirani pripravniki

Za AT, CZ, DE, ES, FR in HU: Usposabljanje mora biti povezano s pridobljeno univerzitetno diplomo.

BG in HU: Za diplomirane pripravnike se zahteva preverjanje gospodarskih potreb, (1).

VSI SEKTORJI

Generalni direktorji in revizorji

FI: Tujec, ki trguje kot zasebni podjetnik, mora imeti dovoljenje za promet in stalno prebivališče v EGP. Za vse sektorje velja, da mora generalni direktor imeti stalno prebivališče v EGP, vendar se lahko določenim družbam odobrijo izjeme.

FR: Če generalni direktor industrijske, komercialne ali obrtne dejavnosti nima dovoljenja za stalno bivanje, mora imeti posebno dovoljenje.

RO: Večina revizorjev gospodarske družbe in njihovih namestnikov je romunskih državljanov.

SE: Generalni direktor pravne osebe ali podružnice ima stalno prebivališče na Švedskem.

VSI SEKTORJI

Priznavanje

EU: Direktive EU o medsebojnem priznavanju diplom veljajo le za državljane držav članic EU. Pravica do opravljanja zakonsko urejenih poklicnih storitev v eni od držav članic EU ne zagotavlja pravice do njihovega opravljanja v drugi državi članici (2).

6.	POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

a)	Pravne storitve

(CPC 861) (3)

razen za pravno svetovanje ter pravno dokumentiranje in certificiranje, ki jih opravljajo pravni strokovnjaki kot nosilci javnih funkcij, na primer notarji, „huissiers de justice“ ali drugi „officiers publics et ministériels“.

AT, CY, ES, EL, LT, MT, RO in SK: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za opravljanje odvetniškega poklica z domačo zakonodajo (pravnim redom EU in nacionalno zakonodajo), velja pogoj glede državljanstva. Za ES: pristojni organi lahko odobrijo izjeme.

BE, FI: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. V BE za zastopanje pred „Cour de cassation“ v nekazenskih zadevah veljajo kvote.

BG: Gruzijski odvetniki lahko pravno zastopanje zagotavljajo le za gruzijskega državljana, pri čemer se upoštevata vzajemnost in sodelovanje z bolgarskim odvetnikom. Za pravno mediacijo se zahteva stalno prebivališče.

FR: Za dostop odvetnikov do poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d’Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva.

HR: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, velja pogoj glede državljanstva (hrvaško državljanstvo ali državljanstvo druge države članice EU).

HU: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici veljata pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča. Za tuje odvetnike je obseg pravnih dejavnosti omejen na opravljanje pravnega svetovanja, ki poteka na podlagi pogodbe o sodelovanju, sklenjene z madžarskim odvetnikom ali odvetniško pisarno.

LV: Zahteva glede državljanstva za zaprisežene odvetnike, na katere je omejeno pravno zastopanje v kazenskih postopkih.

DK: Trženje storitev pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z dansko licenco za opravljanje dejavnosti. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

LU: Pogoj glede državljanstva za izvajanje pravnih storitev v zvezi z zakonodajo Luksemburga in EU.

SE: Za članstvo v odvetniški zbornici, ki je potrebno le za uporabo švedskega naziva „advokat“, velja zahteva glede stalnega bivališča.

b) 1.

Računovodske in knjigovodske storitve

(CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220)

FR: Zagotavljanje računovodskih in knjigovodskih storitev je odvisno od odločitve ministra za gospodarstvo, finance in industrijo v dogovoru z ministrom za zunanje zadeve. Zahteva glede stalnega bivališča ne sme presegati pet let.

IT: Zahteva se stalno prebivališče.

b) 2.

Revizijske storitve

(CPC 86211 in 86212, razen računovodskih storitev)

DK: Zahteva se stalno prebivališče.

ES: Pogoj glede državljanstva za zakonite revizorje ter administratorje, direktorje in partnerje družb, razen tistih, ki so zajeti v 8. direktivi EGS o pravu gospodarskih družb.

FI: Zahteva glede stalnega prebivališča velja za najmanj enega od revizorjev v finski družbi z omejeno odgovornostjo.

EL: Pogoj glede državljanstva za zakonite revizorje.

HR: Revizorske storitve lahko opravljajo samo pooblaščeni revizorji z licenco, ki jo uradno priznava hrvaška revizorska zbornica.

IT: Za samostojne revizorje se zahteva stalno prebivališče.

SE: Samo revizorji, registrirani na Švedskem, lahko opravljajo pravne revizorske storitve pri nekaterih pravnih osebah, med drugim v vseh družbah z omejeno odgovornostjo. Za odobritev je potrebno stalno bivališče.

c)	Davčno svetovanje

(CPC 863) (4)

AT: Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

BG in SI: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake.

HU: Zahteva se stalno prebivališče.

d)	Arhitekturne storitve ter

e)	Urbanistično in krajinsko načrtovanje

(CPC 8671 in CPC 8674)

EE: Najmanj ena odgovorna oseba (projektni vodja ali svetovalec) mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva. Pogoj glede državljanstva za urbanistično in krajinsko načrtovanje.

EL, HU in IT: Zahteva se stalno prebivališče.

SK: Obvezno je članstvo v zadevni zbornici; lahko se prizna članstvo v zadevni tuji instituciji. Zahteva se stalno prebivališče, vendar se lahko upoštevajo tudi izjeme.

f)	Inženirske storitve ter

g)	Integrirane inženirske storitve

(CPC 8672 in CPC 8673)

EE: Najmanj ena odgovorna oseba (projektni vodja ali svetovalec) mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva.

HR, IT in SK: Zahteva se stalno prebivališče.

EL in HU: Zahteva glede stalnega prebivališča (za CPC 8673 zahteva glede stalnega prebivališča velja samo za diplomirane pripravnike)

h)	Zdravstvene (vključno s storitvami psihologov) in zobozdravstvene storitve

(CPC 9312 in del CPC 85201)

CZ, IT in SK: Zahteva se stalno prebivališče.

CZ, RO in SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov.

BE in LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe.

BG, MT: Pogoj glede državljanstva.

DK: Omejeno dovoljenje za opravljanje posebne naloge se lahko izda za največ 18 mesecev, potrebno pa je tudi stalno prebivališče.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar pa je dostop možen v okviru letno določenih kvot.

HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica.

LV: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje lokalnih zdravstvenih organov, ki temelji na gospodarski potrebi po zdravnikih in zobozdravnikih v dani regiji.

PL: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje. Tuji zdravniki imajo omejeno glasovalno pravico v poklicnih zbornicah.

PT: Zahteva glede stalnega prebivališča za psihologe.

i)	Veterinarske storitve

(CPC 932)

BG, DE, EL, FR, HR in HU: Pogoj glede državljanstva.

CZ in SK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča

IT: Zahteva se stalno prebivališče.

PL: Pogoj glede državljanstva. Tujci se lahko prijavijo za pridobitev dovoljenja za opravljanje poklica.

j) 1.

Babiške storitve

(del CPC 93191)

AT: Fizična oseba lahko v Avstriji odpre ordinacijo pod pogojem, da je opravljala ta poklic najmanj tri leta pred tem.

BE in LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe.

CY, EE, RO in SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov.

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar pa je dostop možen v okviru letno določenih kvot.

HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica.

HU: Brez obvez.

IT: Zahteva se stalno prebivališče.

LV: Odvisno od gospodarskih potreb, določenih s celotnim številom babic v dani regiji, ki ga dovolijo lokalne zdravstvene oblasti.

PL: Pogoj glede državljanstva. Tujci se lahko prijavijo za pridobitev dovoljenja za opravljanje poklica.

j) 2.

Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja

(del CPC 93191)

AT: Tuji ponudniki storitev lahko sodelujejo le pri naslednjih dejavnostih: medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, logoterapevti, dietetiki in svetovalci za prehrano. Fizična oseba lahko v Avstriji odpre ordinacijo pod pogojem, da je opravljala ta poklic najmanj tri leta pred tem.

BE, FR in LU: Za diplomirane pripravnike se zahteva dovoljenje pristojnih organov za tuje fizične osebe.

CY, CZ, EE, RO in SK: Za tuje fizične osebe se zahteva dovoljenje pristojnih organov.

HR: Vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica.

HU: Pogoj glede državljanstva.

DK: Omejeno dovoljenje za opravljanje posebne naloge se lahko izda za največ 18 mesecev, potrebno pa je tudi stalno prebivališče.

CY, CZ, EL in IT: Predmet preverjanja gospodarskih potreb: odločitev je odvisna od prostih mest in pomanjkanja delovne sile v regiji.

LV: Odvisno od gospodarskih potreb, določenih s celotnim številom medicinskih sester v dani regiji, ki ga dovolijo lokalne zdravstvene oblasti.

k)	Maloprodaja farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov

(CPC 63211)

in druge storitve farmacevtov (5)

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar je v okviru določenih kvot dostop za državljane Gruzije možen pod pogojem, da ima ponudnik storitev univerzitetno izobrazbo iz farmacije, pridobljeno v Franciji.

DE, EL in SK: Pogoj glede državljanstva.

HU: Pogoj glede državljanstva, razen za maloprodajo farmacevtskih izdelkov ter maloprodaja medicinskih in ortopedskih izdelkov (CPC 63211).

IT in PT: Zahteva se stalno prebivališče.

D.	Poslovanje z nepremičninami (6)

a)	ki zajemajo lastno ali najeto posest

(CPC 821)

FR, HU, IT in PT: Zahteva se stalno prebivališče.

LV, MT in SI: Pogoj glede državljanstva.

b)	za plačilo ali po pogodbi

(CPC 822)

DK: Zahteva se stalno prebivališče, razen če danski organ za podjetništvo določi drugače.

FR, HU, IT in PT: Zahteva se stalno prebivališče.

LV, MT in SI: Pogoj glede državljanstva.

E.	Dajanje v najem brez upravljavcev

e)	V zvezi z gospodinjskimi predmeti in napravami

(CPC 832)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

f)	Dajanje telekomunikacijske opreme v najem

(CPC 7541)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

F.	Druge poslovne storitve

e)	Tehnično preizkušanje in analiziranje

(CPC 8676)

IT in PT: Za poklic biologa in kemijskega analitika se zahteva stalno prebivališče.

f)	Svetovalne storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom

(del CPC 881)

IT: Za agronome in „periti agrari“ se zahteva stalno prebivališče.

j) 2.

Varnostne storitve

(CPC 87302, CPC 87303, CPC 87304 in CPC 87305)

BE: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča za vodstveno osebje.

BG, CY, CZ, EE, LV, LT, MT, PL, RO, SI in SK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega bivališča.

DK: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce in za varnostne storitve na letališčih.

ES in PT: Pogoj glede državljanstva za strokovno osebje.

FR: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje in direktorje.

IT: Za pridobitev potrebnega dovoljenja za opravljanje storitev varovanja in prevoza vrednostnih predmetov se zahtevata italijansko ali evropsko državljanstvo in stalno prebivališče.

k)	Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve

(CPC 8675)

BG: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake.

DE: Pogoj glede državljanstva za javno imenovane geodete.

FR: Pogoj glede državljanstva za geodetske storitve, povezane z ugotavljanjem lastninskih pravic in zemljiškim pravom.

IT in PT: Zahteva se stalno prebivališče.

l) 1.

Vzdrževanje in popravila plovil

(del CPC 8868)

MT: Pogoj glede državljanstva.

l) 2.

Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz

(del CPC 8868)

LV: Pogoj glede državljanstva.

l) 3.

Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz

(CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868)

EU: Za vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles in motornih sani velja pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

l) 5.

Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav (7)

(CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike, razen za:

BE, DE, DK, ES, FR, EL, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE in UK za CPC 633, 8861, 8866; BG za druge storitve popravil za gospodinjske predmete in naprave (razen nakit): CPC 63301, CPC 63302, del CPC 63303, CPC 63304 in CPC 63309;

AT za CPC 633, CPC 8861 do CPC 8866;

EE, FI, LV in LT za CPC 633, CPC 8861 do CPC 8866;

CZ in SK za CPC 633, CPC 8861 do CPC 8865; ter

SI za CPC 633, CPC 8861 in CPC 8866.

m)	Čiščenje stavb

(CPC 874)

CY, EE, HR, MT, PL, RO in SI: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake.

n)	Fotografske storitve

(CPC 875)

HR in LV: Pogoj glede državljanstva za posebne fotografske storitve.

PL: Pogoj glede državljanstva za fotografiranje iz zraka.

p)	Založniške storitve in tiskanje

(CPC 88442)

HR: Za založnike se zahteva stalno prebivališče.

SE: Zahteva glede stalnega bivališča za založnike ter lastnike založniških hiš in tiskarn.

IT: Lastniki založniških hiš in tiskarn in založniki morajo biti državljani države članice EU.

q)	Organiziranje kongresov in srečanj

(del CPC 87909)

SI: Pogoj glede državljanstva.

r) 1.

Prevajanje in tolmačenje

(CPC 87905)

FI: Za pooblaščene prevajalce se zahteva stalno prebivališče.

DK: Za pooblaščene uradne prevajalce in tolmače se zahteva državljanstvo, razen če danski organ za podjetništvo določi drugače.

r) 3.

Zbiranje terjatev in izterjava računov

(CPC 87902)

BE in EL: Pogoj glede državljanstva.

IT: Brez obvez.

r) 4.

Ocenjevanje kreditne sposobnosti

(CPC 87901)

BE in EL: Pogoj glede državljanstva.

IT: Brez obvez.

r) 5.

Fotokopiranje in podobno razmnoževanje gradiv

(CPC 87904) (8)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

8.	GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

(CPC 511, CPC 512, CPC 513, CPC 514, CPC 515, CPC 516, CPC 517 in CPC 518)

BG: Tuji strokovnjaki morajo imeti najmanj dve leti izkušenj na področju gradbeništva.

9.	DISTRIBUCIJSKE STORITVE

(razen distribucije orožja, streliva in vojaškega materiala)

C.	Maloprodaja (9)

c)	Maloprodaja živil

(CPC 631)

FR: Pogoj glede državljanstva za prodajalce tobačnih izdelkov (tj. buraliste).

10.	IZOBRAŽEVANJE (samo zasebno financirano izobraževanje)

A.	Primarno izobraževanje

(CPC 921)

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko gruzijski državljani pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom.

EL: Pogoj glede državljanstva za učitelje.

B.	Sekundarno izobraževanje

(CPC 922)

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko gruzijski državljani pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom.

EL: Pogoj glede državljanstva za učitelje.

LV: Pogoj glede državljanstva za sekundarno poklicno in strokovno šolsko izobraževanje za invalidne učence (CPC 9224).

C.	Višje izobraževanje

(CPC 923)

FR: Pogoj glede državljanstva. Vendar lahko gruzijski državljani pridobijo dovoljenje pristojnih organov za ustanovitev in vodenje izobraževalne ustanove ter za poučevanje.

CZ in SK: Pogoj glede državljanstva za višje izobraževanje, razen za posekundarno strokovno in poklicno izobraževanje (CPC 92310).

IT: Pogoj glede državljanstva za ponudnike storitev, pooblaščene za izdajanje uradno priznanih diplom.

DK: Pogoj glede državljanstva za profesorje.

12.	FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

AT: Vodstvo podružnice morata sestavljati dve fizični osebi s stalnim prebivališčem v Avstriji.

EE: Za neposredno zavarovanje lahko upravni organ zavarovalniške delniške družbe z udeležbo gruzijskega kapitala vključuje gruzijske državljane le skladno z deležem gruzijske udeležbe, vendar ne več kot polovico članov upravne skupine. Vodja uprave hčerinske družbe ali neodvisnega podjetja mora imeti stalno prebivališče v Estoniji.

ES: Zahteva glede stalnega prebivališča za poklic aktuarja (ali pa dveletne izkušnje).

FI: Generalni direktorji in vsaj en revizor zavarovalnice imajo stalno prebivališče v EU, razen če pristojni organi odobrijo izjemo. Generalni zastopnik gruzijske zavarovalniške družbe ima stalno prebivališče na Finskem, razen če je glavna uprava družbe v EU.

HR: Zahteva se stalno prebivališče.

IT: Zahteva glede stalnega prebivališča za poklic aktuarja.

B.	Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

BG: Za izvršne direktorje in poslovodje se zahteva stalno prebivališče v Bolgariji.

FI: Generalni direktor in vsaj en revizor kreditnih institucij imajo stalno prebivališče v EU, razen če finančni nadzorni organ odobri izjemo.

HR: Zahteva se stalno prebivališče. Upravni odbor upravlja poslovanje kreditne institucije iz ozemlja Republike Hrvaške. Vsaj en član upravnega odbora mora tekoče govoriti hrvaški jezik.

IT: Za „promotori di servizi finanziari“ (prodajalce finančnih storitev) velja pogoj glede stalnega prebivališča na ozemlju države članice EU.

LT: Vsaj en vodja bančne uprave mora imeti stalno prebivališče v Republiki Litvi.

PL: Zahteva se državljanstvo za vsaj enega bančnega vodstvenega delavca.

13.	STORITVE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA

(samo zasebno financirane storitve)

A.	Storitve bolnišnic

(CPC 9311)

B.	Storitve rešilnih vozil

(CPC 93192)

C.	Storitve zdravstvenih nastanitvenih ustanov, razen bolnišnic

(CPC 93193)

E.	Storitve socialnega varstva

(CPC 933)

FR: Za opravljanje vodstvenih funkcij je potrebno dovoljenje. Pri dodelitvi dovoljenja se upošteva razpoložljivost lokalnih vodstvenih delavcev.

HR: vse osebe, ki storitve zagotavljajo neposredno bolnikom ali zdravijo bolnike, potrebujejo licenco, ki jo izda poklicna zbornica.

LV: Preverjanja gospodarskih potreb za zdravnike, zobozdravnike, babice, medicinske sestre, fizioterapevte in paramedicinsko osebje.

PL: Tujci za izvajanje prakse medicinskih poklicev potrebujejo dovoljenje. Tuji zdravniki imajo omejeno glasovalno pravico v poklicnih zbornicah.

14.	TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A.	Hoteli, restavracije ter priprava in dostava jedi

(CPC 641, CPC 642 in CPC 643)

razen priprave in dostave jedi v zračnem prevozu. (10)

BG: Število tujih vodstvenih delavcev ne sme preseči števila vodstvenih delavcev, ki so bolgarski državljani, v primerih, ko javni (državni in/ali občinski) delež lastniškega kapitala v bolgarskem podjetju presega 50 odstotkov.

HR: Zahteva glede državljanstva za storitve sprejemanja gostov ter dobave in priprave hrane v gospodinjstvih in podeželskih domovih.

B.	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj)

(CPC 7471)

HR: Odobritev ministrstva za turizem za delovno mesto vodje pisarne.

C.	Storitve turističnih vodnikov

(CPC 7472)

BG, CY, ES, FR, EL, HR, HU, LT, MT, PL, PT in SK: Pogoj glede državljanstva.

IT: Turistični vodniki iz držav nečlanic EU morajo pridobiti posebno dovoljenje.

15.	STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

(razen avdiovizualnih storitev)

A.	Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek)

(CPC 9619)

FR: Za opravljanje vodstvenih funkcij je potrebno dovoljenje. Če se zahteva dovoljenje za več kot dve leti, zanj velja pogoj glede državljanstva.

16.	PREVOZNE STORITVE

A.	Pomorski prevoz

a)	Mednarodni prevoz potnikov

(CPC 7211 brez nacionalnega kabotažnega prevoza).

b)	Mednarodni prevoz tovora

(CPC 7212 brez nacionalnega kabotažnega prevoza)

EU: Pogoj glede državljanstva za posadke plovil.

AT: Pogoj glede državljanstva za večino generalnih direktorjev.

D.	Cestni prevoz

a)	Prevoz potnikov

(CPC 7121 in CPC 7122)

AT: Pogoj glede državljanstva za osebe ali delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo.

DK, HR: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce.

BG, MT: Pogoj glede državljanstva.

b)	Prevoz tovora

(CPC 7123, razen prevoza poštnih in kurirskih pošiljk za lastne potrebe (11)).

AT: Pogoj glede državljanstva za osebe in delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo.

BG in MT: Pogoj glede državljanstva.

HR: Pogoj glede državljanstva in zahteva glede stalnega prebivališča za vodstvene delavce.

E.	Cevovodni transport blaga, razen goriva (12)

(CPC 7139)

AT: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje.

17.	POMOŽNE STORITVE V PREVOZU (13)

A.	Pomožne storitve v pomorskem prevozu

a)	Pretovarjanje v pomorstvu

b)	Skladiščenje

(del CPC 742)

c)	Storitve carinjenja

d)	Storitve začasnih skladišč in depojev za zabojnike

e)	Storitve pomorskih agencij

f)	Storitve odpreme tovora v pomorstvu

g)	Dajanje plovil s posadko v najem

(CPC 7213)

h)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7214)

AT: Pogoj glede državljanstva za večino generalnih direktorjev.

BG in MT: Pogoj glede državljanstva.

DK: Zahteva glede stalnega prebivališča za storitve carinjenja.

EL: Pogoj glede državljanstva za storitve carinjenja.

i)	Spremljajoče storitve v pomorskem prevozu

(del CPC 745)

j)	Druge spremljajoče in pomožne storitve (razen priprave in dostave jedi)

(del CPC 749)

D.	Pomožne storitve v cestnem prevozu

d)	Dajanje komercialnih cestnih vozil z voznikom v najem

(CPC 7124)

AT: Pogoj glede državljanstva za osebe ali delničarje, ki smejo zastopati pravno osebo ali družbo.

BG in MT: Pogoj glede državljanstva.

F.	Pomožne storitve pri cevovodnem transportu blaga, razen goriva (14)

a)	Skladiščenje blaga, razen goriva, ki se prenaša po cevovodih

(del CPC 742)

AT: Pogoj glede državljanstva za generalne direktorje.

19.	ENERGETSKE STORITVE

A.	Storitve, povezane z rudarstvom

(CPC 883) (15)

SK: Zahteva se stalno prebivališče.

20.	DRUGE STORITVE, KI NISO ZAJETE NA DRUGEM MESTU

a)	Storitve pralnic in kemičnih čistilnic ter storitve barvanja

(CPC 9701)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

b)	Frizerske storitve

(CPC 97021)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

c)	Kozmetične, manikirske in pedikerske storitve

(CPC 97022)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

d)	Druge lepotilne storitve, d.n.

(CPC 97029)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

e)	Storitve zdravilišč in neterapevtske masaže, dokler se izvajajo kot storitve za sprostitev in dobro telesno počutje in ne v medicinske ali rehabilitacijske namene (16)

(CPC Razl. 1.0 97230)

EU: Pogoj glede državljanstva za strokovnjake in diplomirane pripravnike.

(1) V zvezi s sektorskimi storitvami te omejitve ne presegajo omejitev iz obstoječih obveznosti GATT.

(2) Da se državljanom držav nečlanic EU omogoči priznanje njihovih kvalifikacij v celotni EU, je treba skleniti sporazum o vzajemnem priznavanju v okviru iz člena 96 tega sporazuma.

(3) Vključuje storitve pravnega svetovanja, storitve pravnega zastopanja, storitve pravne arbitraže in sprave/mediacije ter pravno dokumentiranje in certificiranje. Zagotavljanje pravnih storitev je dovoljeno le v zvezi z mednarodnim javnim pravom, pravom EU in pravom katere koli jurisdikcije, v kateri je vlagatelj ali njegovo osebje usposobljeno za opravljanje poklica odvetnika; kot za druge storitve tudi za te storitve veljajo zahteve glede dovoljenj in postopki, ki se uporabljajo v državah članicah EU. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve in postopki za pridobitev licenc med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici. Pravne storitve v zvezi s pravom EU načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v državi članici EU in deluje osebno, pravne storitve v zvezi s pravom države članice EU pa načeloma zagotavlja popolnoma usposobljen odvetnik, ki je član odvetniške zbornice v tej državi članici in deluje osebno. Polnopravno članstvo v odvetniški zbornici zadevne države članice EU je lahko torej nujno za zastopanje pred sodišči in drugimi pristojnimi organi v Uniji, saj vključuje uporabo procesnega prava EU in nacionalnega procesnega prava. Vendar pa lahko v nekaterih državah članicah tuji odvetniki, ki niso polni člani odvetniške zbornice, v civilnih postopkih zastopajo stranko, ki je državljan ali ki pripada državi, v kateri ima odvetnik pravico do opravljanja poklica.

(4) Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so pod 6.A.a) Pravne storitve.

(5) Za dobavo farmacevtskih izdelkov širši javnosti, kot tudi zagotavljanje drugih storitev, veljajo zahteve in postopki za dovoljenja ter postopki, ki veljajo v državah članicah. Na splošno velja, da to dejavnost opravljajo le farmacevti. V nekaterih državah članicah farmacevti zagotavljajo izključno samo dobavo zdravil na recept.

(6) Zadevna storitev se nanaša na poklic nepremičninskega posrednika in ne vpliva na nobene pravice in/ali omejitve za fizične ali pravne osebe, ki kupujejo nepremičnino.

(7) Vzdrževanje in popravila vozil (CPC 6112, CPC 6122, CPC 8867 in CPC 8868) so pod točkami 6.F.l) 1. do 6.F.l) 4.

Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki (CPC 845), so pod točko 6.B. Računalniške in sorodne storitve

(8) Ne zajema tiskanja, ki spada pod CPC 88442 in je pod točko 6.F. p).

(9) Ne zajema popravil in vzdrževanja, ki so pod točkama 6.B. in 6.F.l) razdelka POSLOVNE STORITVE.

(10) Priprava in dostava jedi v zračnem prevozu je pod točko 17.E.a) „Storitve zemeljske oskrbe“ razdelka POMOŽNE STORITVE V PREVOZU.

(11) Del CPC 71235, ki je v naslovu KOMUNIKACIJSKE STORITVE pod 7.A. Poštne in kurirske storitve.

(12) Cevovodni transport goriv je pod točko 19.B razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(13) Ne zajema vzdrževanja in popravil vozil, ki so pod točkami 6.F.l) 1. do 6.F.l) 4 razdelka POSLOVNE STORITVE.

(14) Pomožne storitve pri cevovodnem transportu goriv so pod točko 19.C razdelka ENERGETSKE STORITVE.

(15) Zajema naslednje storitve za honorar ali na podlagi pogodbe: svetovalne in posvetovalne storitve v zvezi z rudarstvom, pripravo rudarskih izkopov, namestitev opreme na mestu izkopa, vrtanje, storitve z orodjem za vrtanje, storitve polaganja zaščitnih in proizvodnih cevi, tehniko izplak in oskrbo, nadzor trdnih snovi, posebne operacije iskanja in dela v jarkih, geologijo območja vrtin in nadzor vrtanja, jemanje vzorcev jedra, storitve preskušanja vrtin, uporabo kabla (t.i. „wireline“), oskrbo in delovanje tekočin za zapolnjevanje vrtin (slanic), dobavo in montažo naprav za zapolnjevanje vrtin, cementiranje (črpanje pod pritiskom), storitve stimulacije (lomljenje, kisanje in črpanje pod pritiskom), storitve zaključnih del in popravila vrtin, zamašitev in opustitev vrtin.

Ne zajema neposrednega dostopa do naravnih virov ali njihovega izkoriščanja.

Ne zajema priprave rudarskih izkopov za vire, razen nafte in plina (CPC 5115), ki je pod 8. GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

(16) Terapevtske masaže in storitve termalnega zdravljenja so pod točko 6.A.h) Zdravstvene in zobozdravstvene storitve, 6.A.j) 2. Storitve medicinskih sester, fizioterapevtov in paramedicinskega osebja ter zdravstvene storitve (13.A in 13.C).

PRILOGA XIV-D

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI (UNIJA)

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 91 in 92 tega sporazuma ponudnikom pogodbenih storitev in neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za gospodarske dejavnosti, ki so navedene spodaj in za katere veljajo ustrezne omejitve.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, in

(b)	v drugem stolpcu je opis veljavnih omejitev.

Unija sprejema obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake le za tiste sektorje gospodarske dejavnosti, ki so izrecno navedeni na spodnjem seznamu.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev:

(a)	CPC pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC prov, 1991; ter

(b)	„CPC Razl. 1.0“ pomeni Osrednjo klasifikacijo proizvodov, kot je določena v Statističnem uradu Združenih narodov, Statistične listine, serije M, št. 77, CPC Razl. 1.0, 1998.

Obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake ne veljajo, če je namen ali učinek njihove začasne prisotnosti ovirati ali drugače vplivati na izid kakršnih koli delovnih/upravnih sporov ali pogajanj.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 91 in 92 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, in potreba po stalnem prebivališču na ozemlju, na katerem se opravlja gospodarska dejavnost), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake iz Gruzije.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

Spodnji seznam ne posega v obstoj državnih monopolov ali izključnih pravic v zadevnih sektorjih, kakor je Unija določila v Prilogi XIV-A tega sporazuma.

10.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 91 in 92 tega sporazuma ponudnikom pogodbenih storitev druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za naslednje podsektorje:

(a)	pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni pravo Unije)

(b)	računovodske in knjigovodske storitve;

(c)	davčno svetovanje;

(d)	arhitekturne storitve, urbanistično in krajinsko načrtovanje;

(e)	inženirske storitve in integrirane inženirske storitve;

(f)	računalniške in sorodne storitve;

(g)	raziskovalne in razvojne storitve;

(h)	oglaševanje;

(i)	podjetniško in poslovno svetovanje;

(j)	storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem;

(k)	tehnično preizkušanje in analiziranje;

(l)	sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve;

(m)	vzdrževanje in popravila opreme v okviru pogodbe za opravljanje storitev po prodaji ali po najemu;

(n)	prevajanje;

(o)	raziskava na kraju samem;

(p)	okoljske storitve;

(r)	storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj;

(s)	razvedrilne storitve.

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členom 92 tega sporazuma neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za naslednje podsektorje:

(a)	pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni pravo Unije)

(b)	arhitekturne storitve, urbanistično načrtovanje in krajinska arhitektura;

(c)	inženirske storitve in integrirane inženirske storitve;

(d)	računalniške in sorodne storitve;

(e)	podjetniško in poslovno svetovanje ter storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem;

(f)	prevajanje.

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

VSI SEKTORJI

Priznavanje

Pravno svetovanje v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom (tj. pravo, ki ni povezano z EU)

(del CPC 861) (2)

AT, CY, DE, EE, IE, LU, NL, PL, PT, SE in UK: jih ni.

BE, ES, HR, IT in EL: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

BG, CZ, DK, FI, HU, LT, MT, RO, SI in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

DK: Trženje dejavnosti pravnega svetovanja je omejeno na odvetnike z dansko licenco za opravljanje dejavnosti. Zahteva glede danskega pravnega izpita za pridobitev danskega dovoljenja za opravljanje dejavnosti.

FR: Zahteva se poln (poenostavljen) vstop v odvetniško zbornico s preskusom poklicne usposobljenosti. Za opravljanje odvetniškega poklica „avocat auprès de la Cour de Cassation“ in „avocat auprès du Conseil d’Etat“ veljajo kvote in pogoj glede državljanstva.

HR: Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici, potrebno za pravno zastopanje, velja pogoj glede državljanstva.

Računovodske in knjigovodske storitve

(CPC 86212, razen „revizijskih storitev“, CPC 86213, CPC 86219 in CPC 86220)

BE, CY, DE, EE, ES, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

AT: Delodajalec mora biti član ustreznega poklicnega združenja v domači državi, kjer tako združenje obstaja.

FR: Zahteva glede dovoljenja. Zagotavljanje računovodskih in knjigovodskih storitev je odvisno od odločitve ministra za gospodarstvo, finance in industrijo v dogovoru z ministrom za zunanje zadeve.

BG, CZ, DK, EL, FI, HU, LT, LV, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR: Zahteva se stalno prebivališče.

Davčno svetovanje

(CPC 863) (3)

BE, DE, EE, ES, FR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE in UK: jih ni.

AT: Delodajalec mora biti član ustreznega poklicnega združenja v domači državi, kjer tako združenje obstaja. Za zastopanje pred pristojnimi organi velja pogoj glede državljanstva.

BG, CZ, DK, EL, FI, HU, LT, LV, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

CY: Brez obvez za oddajo davčne napovedi.

PT: Brez obvez.

HR, HU: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Arhitekturne storitve ter Urbanistično in krajinsko načrtovanje

(CPC 8671 in CPC 8674)

EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

BE, ES, HR, IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

FI: Fizična oseba mora dokazati, da ima posebno znanje, potrebno za storitev, ki jo opravlja.

BG, CY, CZ, DE, FI, HU, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

AT: Storitve načrtovanja samo, kjer je: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR, HU in SK: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Inženirske storitve ter Integrirane inženirske storitve

(CPC 8672 in CPC 8673)

EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

BE, ES, HR in IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

FI: Fizična oseba mora dokazati, da ima posebno znanje, potrebno za storitev, ki jo opravlja.

BG, CY, CZ, DE, FI, HU, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

AT: Storitve načrtovanja samo, kjer je: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR in HU: Zahteva glede stalnega prebivališča.

Računalniške in sorodne storitve

(CPC 84)

EE, EL, FR, IE, LU, MT, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni.

ES in IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

BE: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

AT, DE, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, RO, SK in UK: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR: Za ponudnike pogodbenih storitev se zahteva stalno prebivališče. Brez obvez za neodvisne strokovnjake.

Raziskovalne in razvojne storitve

(CPC 851, CPC 852, razen storitev psihologov (4), CPC 853)

EU, razen BE: Zahteva se sporazum o gostovanju z odobreno raziskovalno organizacijo (5).

CZ, DK in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

BE in UK: Brez obvez.

HR: Zahteva se stalno prebivališče.

Oglaševanje

(CPC 871)

BE, CY, DE, EE, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

AT, BG, CZ, DK, FI, HU, LT, LV, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Podjetniško in poslovno svetovanje

(CPC 865)

DE, EE, EL, FR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE, UK: jih ni.

ES in IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

BE in HR: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Storitve, povezane s podjetniškim in poslovnim svetovanjem

(CPC 866)

DE, EE, EL, FR, IE, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

BE, ES, HR in IT: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

AT, BG, CY, CZ, DK, FI, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

HU: Preverjanje gospodarskih potreb, razen za storitve na področju arbitraže in pomiritve (CPC 86602), kjer je: Brez obvez.

Tehnično preizkušanje in analiziranje

(CPC 8676)

BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE, UK: jih ni.

AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO, SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Sorodne znanstvene in tehnične svetovalne storitve

(CPC 8675)

BE, EE, EL, ES, HR, IE, IT, LU, NL, PL, SI, SE in UK: jih ni.

AT, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, LT, LV, MT, PT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

DE: Brez obvez za javno imenovane geodete.

FR: Brez obvez za geodetske storitve, povezane z ugotavljanjem lastninskih pravic in zemljiškim pravom.

BG: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila plovil

(del CPC 8868)

BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni.

AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz

(del CPC 8868)

BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni.

AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila motornih vozil, motornih koles, motornih sani in opreme za cestni prevoz

(CPC 6112, CPC 6122, del CPC 8867 in del CPC 8868)

BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni.

AT, BG, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, MT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila zrakoplovov in njihovih delov

(del CPC 8868)

BE, CY, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI in SE: jih ni.

AT, BG, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

UK: Brez obvez.

Vzdrževanje in popravila kovinskih izdelkov, (nepisarniških) strojev, (neprevozne in nepisarniške) opreme ter osebnih in gospodinjskih predmetov in naprav (6)

(CPC 633, CPC 7545, CPC 8861, CPC 8862, CPC 8864, CPC 8865 in CPC 8866)

BE, EE, EL, ES, FR, HR, IT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

AT, BG, CY, CZ, DE, DK, FI, HU, IE, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Prevajanje

(CPC 87905, razen uradnih ali sodno overjenih dejavnosti)

DE, EE, FR, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

BE, ES, IT in EL: Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

CY in LV: Preverjanje gospodarskih potreb za ponudnike pogodbenih storitev.

AT, BG, CZ, DK, FI, HU, IE, LT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

HR: Brez obvez za neodvisne strokovnjake.

Raziskava na kraju samem

(CPC 5111)

BE, DE, EE, EL, ES, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

AT, BG, CY, CZ, FI, HU, LT, LV, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Okoljske storitve

(CPC 9401 (7), CPC 9402, CPC 9403, CPC 9404 (8), del CPC 94060 (9), CPC 9405, del CPC 9406 in CPC 9409)

BE, EE, ES, FR, HR, IE, IT, LU, MT, NL, PL, PT, SI, SE in UK: jih ni.

AT, BG, CY, CZ, DE, DK, EL, FI, HU, LT, LV, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj (vključno z vodji potovanj (10))

(CPC 7471)

AT, CZ, DE, EE, ES, FR, IT, LU, NL, PL, SI in SE: jih ni.

BG, EL, HU, LT, LV, MT, PT, RO in SK: Preverjanje gospodarskih potreb.

BE, CY, DK, FI in IE: Brez obvez, razen za vodje potovanj (tj. oseb, katerih naloga je spremljati skupino najmanj desetih oseb, vendar pri tem niso vodniki po določenih lokacijah).

HR: Zahteva se stalno prebivališče.

UK: Brez obvez.

Razvedrilne storitve, razen avdiovizualnih storitev (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, cirkusov in diskotek)

(CPC 9619)

BG, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SK in SE: Lahko se zahteva višja kvalifikacija (11). Preverjanje gospodarskih potreb.

AT: Izjemna kvalifikacija in preverjanje gospodarskih potreb, razen za osebe, katerih glavna poklicna dejavnost je na področju umetnosti in katerih glavni vir dohodka je opravljanje te dejavnosti, poleg tega pa te osebe v Avstriji ne opravljajo nobene druge komercialne dejavnosti, kjer: jih ni.

CY: Preverjanje gospodarskih potreb za storitve glasbenih skupin, ki igrajo v živo, in za storitve diskotek.

FR: Brez obvez za ponudnike pogodbenih storitev, razen v naslednjih primerih:

—	delovno dovoljenje je izdano za obdobje, ki ne presega devetih mesecev in se lahko obnovi za tri mesece, Preverjanje gospodarskih potreb.

—	podjetje za opravljanje razvedrilne dejavnosti mora plačati davek francoskemu uradu za priseljevanje in vključevanje („Office Français de l'Immigration et de l'Intégration“).

SI: Čas bivanja je omejen na sedem dni na dogodek. Za storitve cirkusov in zabaviščnih parkov je čas bivanja omejen na največ 30 dni na koledarsko leto.

BE in UK: Brez obvez.

(1) Da se državljanom tretjih držav omogoči priznanje njihovih kvalifikacij po celotni Uniji, je treba skleniti sporazum o vzajemnem priznavanju v okviru iz člena 96 tega sporazuma.

(2) Tako kot za druge storitve tudi za pravne storitve veljajo zahteve in postopki za pridobitev licenc, ki se uporabljajo v državah članicah EU. Za odvetnike, ki zagotavljajo pravne storitve v zvezi z mednarodnim javnim pravom in tujim pravom, so lahko te zahteve med drugim skladnost z lokalnimi etičnimi kodeksi, uporaba v domači državi pridobljenega naziva (razen če se priznanje naziva pridobi v tuji državi), zahteve glede zavarovanja, enostavna registracija pri odvetniški zbornici države gostiteljice ali poenostavljen vstop v odvetniško zbornico države gostiteljice s preskusom poklicne usposobljenosti ter pravni ali poklicni domicil v državi gostiteljici.

(3) Ne zajema pravnega svetovanja in storitev pravnega zastopanja pri davčnih zadevah, ki so v naslovu Storitve pravnega svetovanja glede mednarodnega javnega prava in tujega prava.

(4) Del CPC 85201, ki je pod „Zdravstvene in zobozdravstvene storitve“.

(5) Za vse države članice, razen DK, morata odobritev raziskovalne organizacije in sporazum o gostovanju izpolnjevati pogoje iz Direktive Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja.

(6) Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki (CPC 845), so pod točko „Računalniške storitve“.

(7) Ustreza storitvam ravnanja z odplakami.

(8) Ustreza storitvam čiščenja izpušnih plinov.

(9) Ustreza delom storitev varstva narave in krajine.

(10) Ponudniki storitev, katerih naloga je spremljati skupino najmanj desetih oseb, vendar pri tem niso vodniki po določenih lokacijah.

(11) Kadar kvalifikacija ni bila pridobljena v EU in njenih državah članicah, lahko zadevna država članica presodi, ali je ta kvalifikacija enakovredna tisti, ki jo zahteva na svojem ozemlju.

PRILOGA XIV-E

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI Z USTANAVLJANJEM (GRUZIJA) (1)

Na spodnjem seznamu so navedene gospodarske dejavnosti, za katere veljajo pridržki v zvezi z nacionalno obravnavo ali obravnavo po načelu največjih ugodnosti s strani Gruzije v skladu s členom 79(1) tega sporazuma za podjetja in podjetnike Unije.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	seznam horizontalnih pridržkov, ki veljajo za vse sektorje ali podsektorje, in

(b)	seznam pridržkov, specifičnih za sektorje ali podsektorje, z navedbo zadevnega sektorja ali podsektorja skupaj z veljavnimi pridržki.

V sektorjih, v katerih Gruzija nima pridržkov, država prevzame obveznosti iz člena 79(1) tega sporazuma brez pridržkov (če pridržkov v določenem sektorju ni, to ne vpliva na horizontalne pridržke).

Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Kadar Gruzija ohrani pridržke, ki kot pogoj za ponudbo storitev na njenem ozemlju zahtevajo, da ima ponudnik storitev državljanstvo, stalno prebivališče ali stalno prebiva na njenem ozemlju, se pridržek iz Priloge XIV-G tega sporazuma, kolikor je to mogoče, uporablja kot pridržek glede ustanavljanja podjetij v skladu s to prilogo.

Horizontalni pridržki

Subvencije

Upravičenost do subvencij se lahko omeji na osebe, ki imajo sedež na določenem geografskem območju Gruzije.

Privatizacija

Organizacija, v kateri delež vlade presega 25 %, ne sme sodelovati kot kupec v privatizacijskem postopku (omejitev dostopa na trg).

Vsaj eden vodja „korporacije z omejeno odgovornostjo“ mora imeti stalno prebivališče v Gruziji. Za ustanovitev podružnice se zahteva predstavnik (fizična oseba) s stalnim prebivališčem v Gruziji, ki ga družba ustrezno pooblasti, da jo predstavlja.

Nakup nepremičnin

Brez obvez, razen za naslednje:

(i)	nakup nekmetijskega zemljišča;

(ii)	nakup stavb, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti storitve;

(iii)

zakup kmetijskega zemljišča za največ 49 let in nekmetijskega zemljišča za največ 99 let;

(iv)	nakup kmetijskega zemljišča s strani skupnih podjetij.

Sektorski pridržki

Ribištvo

Brez dostopa na trg ter nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za ribištvo. Dostop do gruzijskih voda za ribolov se odobri na podlagi vzajemnosti.

Poslovne storitve

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za transplantate in obdukcijo (9312).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge strokovne storitve (1,A(k)) (2).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom (CPC 881, razen 88110).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za spremljajoče storitve v proizvodnji koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva, za plačilo ali po pogodbi (CPC 8845).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za fotografiranje iz zraka (del CPC 87504).

Komunikacijske storitve

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za poštne storitve (CPC 7511).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve, povezane s kombiniranimi storitvami priprave in predvajanja programov (CPC 96133).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za storitve prenosa programov (CPC 7524).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge komunikacijske storitve (2,E)*.

Gradbene in z njimi povezane inženirske storitve

Najmanj 50 % celotnega osebja morajo biti gruzijski državljani.

Distribucijske storitve

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge distribucijske storitve (4,E)*.

Izobraževanje

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno financirano sekundarno izobraževanje (CPC 922).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za javno financirano višje izobraževanje (CPC 923).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge izobraževalne storitve (CPC 929).

Finančne storitve

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge finančne storitve, vključno z nadomestili za delavce (7,C)*.

Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

—	Za zdravnike, ki delajo v Gruziji, je obvezno znanje gruzijskega jezika (uradni jezik).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva (8,D)*.

Turizem in storitve v zvezi s potovanji

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge storitve v zvezi s turizmom in potovanji (9,D)*.

Storitve na področju rekreacije, kulture in športa

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za Druge storitve na področju rekreacije, kulture in športa (10,E)*

Prevozne storitve

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za prevoz potnikov s pomorskim prevozom (CPC 7211) in spremljajoče storitve v pomorskem prevozu (del CPC 745).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za zračni prevoz, vključno s prevozom potnikov (CPC 731), prevozom tovora (CPC 732), dajanjem zrakoplovov s posadko v najem (CPC 734) in spremljajočimi storitvami v zračnem prevozu (CPC 746).

—	Železniški prevoz (CPC 7111, CPC 7112 in CPC 7113) - Železniška infrastruktura je v državni lasti, njena uporaba pa je monopolna. Jih ni za železniški prevoz.

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za železniški prevoz (CPC 743).

—

Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za cestni prevoz, vključno s prevozom potnikov (CPC 7121 in CPC 7122), dajanjem komercialnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124) in spremljajočimi storitvami v cestnem prevozu (CPC 744). Dvostranski sporazumi o cestnem prevozu na podlagi vzajemnosti, ki zadevnim državam omogočajo, da izvajajo mednarodni prevoz potnikov in tovora.

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za transport zemeljskega plina, vključno s transportom goriv (CPC 7131) in transportom drugega blaga (CPC 7139).

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge prevozne storitve (11,I)*.

—	Nobenih obveznosti nacionalne obravnave in obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi za druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu (CPC 95, CPC 97, CPC 98 in CPC99).

(1) Ta dokument je pripravljen na podlagi Razvrstitvenega seznama STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

(2) Klasifikacija storitve v skladu z Razvrstitvenim seznamom STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

PRILOGA XIV-F

SEZNAM OBVEZNOSTI V ZVEZI S ČEZMEJNIM OPRAVLJANJEM STORITEV (GRUZIJA) (1)

Na spodnjem seznamu obveznosti so navedene gospodarske dejavnosti, ki jih je Gruzija liberalizirala v skladu s členom 86 tega sporazuma, ter prek pridržkov tudi omejitve dostopa do trga in nacionalne obravnave, ki se Unije v teh dejavnostih. Na seznamih so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu sta navedena sektor ali podsektor, v katerem je pogodbenica prevzela obveznost, ter obseg liberalizacije, v katerem veljajo pridržki, in

(b)	v drugem stolpcu so opisani veljavni pridržki.

V sektorjih ali podsektorjih, ki na spodnjem seznamu niso navedeni, obveznosti niso bile prevzete.

Pri opredelitvi posameznih sektorjev in podsektorjev „CPC“ pomeni Osrednjo klasifikacijo izdelkov, kakor je določena v Razvrstitvenem seznamu STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodelita pogodbenici.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz seznama obveznosti, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim osebam ali pravnim osebam.

Način 1 in način 2 se nanašata na opravljanje storitev, kakor je opisano v točkah (i) oziroma (ii) točke (m) člena 77 tega sporazuma.

Horizontalni pridržki

Brez obvez za subvencije.

Sektorski pridržki

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

a)	Pravne storitve

(Vključno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava)

(CPC 861)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve

(CPC 862)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Davčne storitve

(CPC 863)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Arhitekturne storitve

(CPC 8671)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

f)	Inženirske storitve

(CPC 8672)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

g)	Integrirane inženirske storitve

(CPC 8673)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

g)	Storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture

(CPC 8674*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

h)	Zdravstvene in zobozdravstvene storitve

(razen transplantati in obdukcija)

(CPC 9312)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

i)	Veterinarske storitve

(CPC 932)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

B.	Računalniške in sorodne storitve

a)	Svetovanje v zvezi z namestitvijo računalniške strojne opreme

(CPC 841)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Storitve izvajanja programske opreme

(CPC 842)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Storitve obdelave podatkov

(CPC 843)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Storitve v zvezi s podatkovnimi zbirkami

(CPC 844)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki

(CPC 845)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Storitve priprave podatkov

(CPC 849)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Raziskovalne in razvojne storitve

a)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju naravoslovja

(CPC 851)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved

(CPC 852)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve

(CPC 853)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

D.	Poslovanje z nepremičninami

a)	ki zajemajo lastno ali najeto posest

(CPC 821)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	za plačilo ali po pogodbi

(CPC 822)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

E.	Dajanje v najem brez upravljavcev

a)	V zvezi z ladjami

(CPC 83103)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	V zvezi z zrakoplovi

(CPC 83104)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	V zvezi z drugimi vozili in plovili

(CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo

(CPC 83106 do CPC 83109)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Dajanje v najem videokaset ali optičnih diskov

(CPC 83202)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

F)	Druge poslovne storitve

a)	Oglaševanje

(CPC 871)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Storitve raziskovanja trga

(CPC 864)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Podjetniško in poslovno svetovanje

(CPC 865)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem

(CPC 866)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Tehnično preizkušanje in analiziranje

(CPC 8676)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

f)	Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom

(CPC 88110)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

g)	Spremljajoče storitve v ribištvu

(CPC 882**)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

h)	Spremljajoče storitve v rudarstvu

(CPC 883**)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

i)	Spremljajoče storitve v proizvodnji

(CPC 885, CPC 886, CPC 8841 do CPC 8844 in CPC 8846 do CPC 8849)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

j)	Storitve, povezane z distribucijo energije

(CPC 887**)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

k)	Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile

(CPC 87205 in CPC 87206)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

m)	Znanstvene in tehnične svetovalne storitve

(CPC 8675)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

p)	Fotografske storitve

(CPC 875), razen za fotografiranje iz zraka

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Pakiranje

(CPC 876)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

r)	Založniške storitve in tiskanje

(CPC 88442)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

s)	Organiziranje kongresov in srečanj

(del CPC 8790)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Drugo

Storitve popravil za gospodinjske predmete in naprave

(CPC 633)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Popravila kovinskih izdelkov, strojev in opreme

(CPC 886)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Druge poslovne storitve

(CPC 879, razen 87909)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

KOMUNIKACIJSKE STORITVE

B.	Kurirske storitve

(CPC 7512)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Telekomunikacijske storitve

a)	Govorna telefonija

(CPC7521)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Storitve prenosa podatkov po vodovno komutiranih omrežjih

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Storitve teleksa

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Telegrafske storitve

(CPC 7522)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

f)	Storitve telefaksa

(CPC 7521* in CPC 7529*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

g)	Storitve zasebnih zakupljenih vodov

(CPC 7522* in CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

h)	Elektronska pošta

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

i)	Glasovna pošta

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

j)	Spletne informacije in priklic podatkov

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

k)	Računalniško izmenjevanje podatkov (EDI)

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

l)	Storitve telefaksa z dodano vrednostjo, vključno s shrani in pošlji ter shrani in poišči

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

m)	Pretvorba kod in protokolov

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

n)	Spletne informacije in/ali obdelava podatkov (vključno z obdelavo transakcij)

(CPC 843*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

o)	Druge mobilne storitve analogne/digitalne celične storitve

(CPC 75213*)

PCS

(Storitve osebne komunikacije, CPC 75213*)

Storitve osebnega klica

(CPC 75291*)

Mobilne podatkovne storitve

(CPC 7523*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

D.	Avdiovizualne storitve

a)	Storitve produkcije in distribucije filmov in videokaset

(CPC 9611)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Storitve predvajanja filmov

(CPC 9612)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Radijske in televizijske storitve, razen prenosa

(CPC 9613, razen 96133)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Snemanje zvoka

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

A.	Splošna gradbena dela na stavbah

(CPC 512)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

B.	Gradnja inženirskih objektov

(CPC 513)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Inštalacije in montaža

(CPC 514 in 516)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

D.	Zaključna gradbena dela

(CPC 517)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Drugo

(CPC 511, CPC 515 in CPC 518)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

DISTRIBUCIJSKE STORITVE

A.	Posredniške storitve

(CPC 621)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

B.	Veleprodaja

(CPC 622)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Maloprodaja

(CPC 631, CPC 632, CPC 611 in CPC 612)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

D.	Franšizing

(CPC 8929)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

IZOBRAŽEVANJE

A.	Primarno izobraževanje

(CPC 921)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

B.	Zasebno financirano sekundarno izobraževanje

(CPC 922*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Zasebno financirano višje izobraževanje

(CPC 923*)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

D.	Izobraževanje odraslih

(CPC 924)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

OKOLJSKE STORITVE

A.	Ravnanje z odplakami

(CPC 9401)

Za način 1:

Brez obvez, razen za svetovalne storitve

Za način 2:

Jih ni.

B.	Storitve odstranjevanja odpadkov

(CPC 9402)

Za način 1:

Brez obvez, razen za svetovalne storitve

Za način 2:

Jih ni.

C.	Storitve javne higiene in podobne storitve

(CPC 9403)

Za način 1:

Brez obvez, razen za svetovalne storitve

Za način 2:

Jih ni.

D.	Storitve čiščenja izpušnih plinov

(CPC 9404)

Za način 1:

Brez obvez, razen za svetovalne storitve

Za način 2:

Jih ni.

E.	Storitve zmanjševanja hrupa

(CPC 9405)

Za način 1:

Brez obvez, razen za svetovalne storitve

Za način 2:

Jih ni.

F.	Varstvo narave in krajine

(CPC 9406)

Za način 1:

Brez obvez, razen za svetovalne storitve

Za način 2:

Jih ni.

G.	Druge storitve varstva okolja

(CPC 9409)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

a)	Življenjsko, nezgodno in zdravstveno zavarovanje (razen nezgodno zavarovanje za delavce)

(CPC 81211, CPC 81291 in CPC 81212)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

b)	Druga zavarovanja, razen življenjskega

(CPC 8129, razen CPC 81291, in razen CPC 81293)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

—	pomorsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje

(CPC 81293)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Pozavarovanje in retrocesija

(CPC 81299)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov

(CPC 8140)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje

(CPC 8140)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

B.	Bančne in druge finančne storitve

a)	Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov

(CPC 81115 do CPC81119)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Vse vrste posojil, vključno med drugim s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov

(CPC 8113)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Finančni zakup

(CPC 8112)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja

(CPC 81339)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Garancije in obveznosti

(CPC 81199)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

f)	Trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače:

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

—	z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, depozitni certifikati itd.)

(CPC 81339);

—	s tujo valuto

(CPC 81333);

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

—	z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno le na standardizirane terminske pogodbe in opcije

(CPC 81339);

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

—	z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri itd.

(CPC 81339);

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

—	s prenosljivimi vrednostnimi papirji

(CPC 81321)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

—	z drugimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami

(CPC 81339)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

g)	Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitve, povezane s takšnimi izdajami

(CPC 8132)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

h)	Denarnoposredniški posli

(CPC 81339)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

i)	Upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne storitve in storitve skrbniških skladov

(CPC 8119 in CPC 81323)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

j)	Storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi komercialnimi zapisi

(CPC 81339 in CPC 81319)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v 5(a)(v) do (xv) Priloge GATS o finančnih storitvah, vključno s storitvami na področju kreditiranja in analizo, raziskavami in svetovanjem glede investicij in portfelja, svetovanjem pri pridobitvah ter prestrukturiranju in strategiji podjetij

(CPC 8131 in CPC 8133)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

l)	Zagotavljanje in prenos finančnih informacij in obdelava finančnih podatkov ter z njimi povezana programska oprema s strani ponudnikov drugih finančnih storitev

(CPC 8131, CPC 842 in CPC 844)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

A.	Zdravstvene storitve

(CPC 931, razen CPC 93191)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Storitve socialnega varstva

(CPC 933)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A.	Hoteli in restavracije (vključno s pripravo in dostavo jedi)

(CPC 641 do CPC 643)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

B.	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj

(CPC 7471)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Storitve turističnih vodnikov

(CPC 7472)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

10.

STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

A.	Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, in cirkusov)

(CPC 9619)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

B.	Storitve tiskovnih agencij

(CPC 962)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve

(CPC 963)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

D.	Športne in druge rekreacijske storitve

(CPC 964)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

11.

PREVOZNE STORITVE

A.	Pomorski prevoz

b)	Prevoz tovora

(CPC 7212)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Dajanje plovil s posadko v najem

(CPC 7213)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Vzdrževanje in popravila plovil

(CPC 8868**)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7214)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

B.	Prevoz po celinskih plovnih poteh

a)	Prevoz potnikov

(CPC 7221)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

b)	Prevoz tovora

(CPC 7222)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

c)	Dajanje plovil s posadko v najem

(CPC 7223)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Vzdrževanje in popravila plovil

(CPC 8868**)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7224)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

f)	Spremljajoče storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh

(CPC 745**)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

C.	Zračni prevoz

b)	Prodaja in trženje

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

Računalniški sistem rezervacij

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

d)	Vzdrževanje in popravila zrakoplovov

(CPC 8868**)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

E.	Železniški prevoz

(CPC 7111, CPC 7112 in CPC 7113)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

d)	Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz

(CPC 8868**)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

F.	Cestni prevoz

d)	Vzdrževanje in popravila opreme za cestni prevoz

(CPC 6112 in CPC 8867)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

e)	Prevoz tovora

(CPC 7123)

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

H.	Pomožne storitve za vse vrste prevoza

a)	Pretovarjanje

(CPC 741)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

b)	Skladiščenje

(CPC 742)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

(CPC 748)

Za način 1:

Brez obvez.

Za način 2:

Jih ni.

d)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(CPC 749*)

—	Storitve posrednikov pri prevozu tovora;

—	Revizija računov in informacije o prevoznih stroških

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

—	Storitve pregleda tovora

Za načina 1 in 2:

Jih ni.

(1) Ta dokument je pripravljen na podlagi Razvrstitvenega seznama STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

PRILOGA XIV-G

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S KLJUČNIM OSEBJEM, DIPLOMIRANIMI PRIPRAVNIKI IN PRODAJALCI POSLOVNIH STORITEV (1) (GRUZIJA)

Spodaj navedeni seznam pridržkov navaja gospodarske dejavnosti, ki so bile liberalizirane v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma, za katere se uporabljajo omejitve v zvezi s ključnim osebjem in diplomiranimi pripravniki v skladu s členom 89 tega sporazuma in v zvezi s prodajalci poslovnih storitev v skladu s členom 90 tega sporazuma, ter določajo take omejitve. Na tem seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, in

(b)	v drugem stolpcu je opis veljavnih omejitev.

Gruzija ne prevzame nobene obveznosti za ključno osebje, diplomirane pripravnike in prodajalce poslovnih storitev v gospodarskih dejavnostih, ki niso liberalizirane (ki ostanejo brez obvez) v skladu z oddelkoma 2 in 3 poglavja 6 (Ustanavljanje, trgovina s storitvami in elektronsko poslovanje) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

Vse druge zahteve iz zakonov in drugih predpisov Gruzije v zvezi z vstopom v državo in bivanjem v njej, delom in ukrepi s področja socialne varnosti se še naprej uporabljajo, vključno s predpisi glede trajanja bivanja in minimalnih plač ter kolektivnih pogodb.

Spodnji seznam v skladu s členom 76(3) tega sporazuma ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

Spodnji seznam ne posega v obstoj javnih monopolov in izključnih pravic, kakor je opisano na seznamu obveznosti v zvezi z ustanavljanjem.

V sektorjih, v katerih se uporablja preverjanje gospodarskih potreb, bo glavno merilo ocena zadevnih razmer na trgu v Gruziji ali regiji, v kateri se bo storitev opravljala, vključno s številom obstoječih ponudnikov storitev in vplivom nanje.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

Sektorski pridržki

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

Transplantati in obdukcija

(del CPC 9312)

Brez obvez.

Druge strokovne storitve (1, A(k))* (2)

Brez obvez.

F)	Druge poslovne storitve

Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom

(CPC 881, razen CPC 88110)

Brez obvez.

Spremljajoče storitve v proizvodnji koksa, naftnih derivatov in jedrskega goriva, za plačilo ali po pogodbi

(CPC 8845)

Brez obvez.

Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile

(CPC 872, razen CPC 87205 in CPC 87206)

Brez obvez.

Preiskovalne in varnostne storitve

(CPC 873)

Brez obvez.

Fotografiranje iz zraka

(CPC 87504)

Brez obvez.

KOMUNIKACIJSKE STORITVE

A.	Poštne storitve (CPC 7511)

Brez obvez.

DISTRIBUCIJSKE STORITVE

E.	Druge distribucijske storitve (4,E)*

Brez obvez.

IZOBRAŽEVANJE

E.	Druge izobraževalne storitve (CPC 929)

Brez obvez.

FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

Nezgodno zavarovanje za delavce

Brez obvez.

C.	Druge finančne storitve (7,C)*

Brez obvez.

Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

Druge zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva (8,D)*

Brez obvez.

TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

D.	Druge storitve v zvezi s turizmom in potovanji (9,D)*

Brez obvez.

10.

STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

E.	Druge storitve na področju rekreacije, kulture in športa (10,E)*

Brez obvez.

11.

PREVOZNE STORITVE

A.	Pomorski prevoz

a)	Prevoz potnikov (CPC 7211)

Brez obvez.

f)	Spremljajoče storitve v pomorskem prevozu (CPC 745**)

Brez obvez.

B.	Prevoz po celinskih plovnih poteh

d)	Vzdrževanje in popravila plovil (CPC 8868**)

Brez obvez.

f)	Spremljajoče storitve v prevozu po celinskih plovnih poteh (CPC 745**)

Brez obvez.

C.	Zračni prevoz

a)	Prevoz potnikov (CPC 731)

Brez obvez.

b)	Prevoz tovora (CPC 732)

Brez obvez.

c)	Dajanje zrakoplovov s posadko v najem (CPC 734)

Brez obvez.

e)	Spremljajoče storitve v zračnem prevozu (CPC 746)

Brez obvez.

E.	Železniški prevoz

e)	Spremljajoče storitve v železniškem prevozu potnikov (CPC 743)

Brez obvez.

F.	Cestni prevoz

a)	Prevoz potnikov (CPC 7121 in CPC 7122)

Brez obvez.

c)	Dajanje komercialnih vozil z voznikom v najem (CPC 7124)

Brez obvez.

e)	Spremljajoče storitve v cestnem prevozu (CPC 744)

Brez obvez.

G.	Cevovodni transport

a)	Transport goriv (CPC 7131)

Brez obvez.

b)	Transport drugega blaga (CPC 7139)

Brez obvez.

Druge prevozne storitve (11,I)*

Brez obvez.

12.	Druge storitve, ki niso zajete na drugem mestu (CPC 95, CPC 97, CPC 98 in CPC 99)

Brez obvez.

(1) Ta dokument je pripravljen na podlagi Razvrstitvenega seznama STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

(2) * Klasifikacija storitve v skladu z Razvrstitvenim seznamom STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

PRILOGA XIV-H

SEZNAM PRIDRŽKOV V ZVEZI S POGODBENIMI PONUDNIKI STORITEV IN NEODVISNIMI STROKOVNJAKI (1) (GRUZIJA)

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 91 in 92 tega sporazuma ponudnikom pogodbenih storitev in neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za gospodarske dejavnosti, ki so navedene spodaj in za katere veljajo ustrezne omejitve.

Na seznamu so naslednji elementi:

(a)	v prvem stolpcu je naveden sektor ali podsektor, v katerem veljajo omejitve, in

(b)	v drugem stolpcu je opis veljavnih omejitev.

Gruzija sprejema obveznosti za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake le za tiste sektorje gospodarske dejavnosti, ki so izrecno navedeni v tej prilogi.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s kvalifikacijskimi zahtevami in postopki, tehničnimi standardi ter zahtevami in postopki za dovoljenja, kadar ti ne pomenijo omejitve v smislu členov 91 in 92 tega sporazuma. Ti ukrepi (npr. potreba po pridobitvi dovoljenja, potreba po pridobitvi priznanja usposobljenosti v reguliranih sektorjih, potreba po uspešno opravljenih posebnih preverjanjih, vključno z jezikovnimi preverjanji, in potreba po stalnem prebivališču na ozemlju, na katerem se opravlja gospodarska dejavnost), tudi če jih ni na seznamu, v vsakem primeru veljajo za pogodbene ponudnike storitev in neodvisne strokovnjake iz Unije.

Spodnji seznam ne zajema ukrepov v zvezi s subvencijami, ki jih dodeli pogodbenica.

Spodnji seznam ne posega v obstoj državnih monopolov ali izključnih pravic v zadevnih sektorjih, kakor je Gruzija določila v Prilogi XIV-E tega sporazuma.

10.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz spodnjega seznama, nimajo učinka same po sebi in torej ne dodeljujejo pravic neposredno fizičnim ali pravnim osebam.

11.

Pogodbenici s prisotnostjo fizičnih oseb v skladu s členoma 91 in 92 tega neodvisnim strokovnjakom druge pogodbenice omogočita, da zagotavljajo storitve na njunih ozemljih za naslednje sektorje:

(a)	Pravne storitve (vključno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava) (CPC 861)

(b)	Arhitekturne storitve (CPC 8671)

(c)	Inženirske storitve (CPC 8672)

(d)	Integrirane inženirske storitve (CPC 8673)

(e)	Storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture (CPC 8674*)

(f)	Računalniške in sorodne storitve

(g)	Podjetniško in poslovno svetovanje (CPC 865)

(h)	Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (CPC 866)

(i)	Druge poslovne storitve (CPC 879)

Sektorski pridržki

Sektor ali podsektor

Opis pridržkov

POSLOVNE STORITVE

A.	Strokovne storitve

a)	Pravne storitve (vključno svetovanje na področju prava matične države in mednarodnega prava)

(CPC 861)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Za polnopravno članstvo v odvetniški zbornici se lahko zahteva pogoj glede državljanstva.

b)	Računovodske, revizorske in knjigovodske storitve

(CPC 862)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	Davčne storitve

(CPC 863)

Ponudniki pogodbenih storitev - jih ni.

d)	Arhitekturne storitve

(CPC 8671)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Preverjanje gospodarskih potreb.

e)	Inženirske storitve

(CPC 8672)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Preverjanje gospodarskih potreb.

f)	Integrirane inženirske storitve

(CPC 8673)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Preverjanje gospodarskih potreb.

g)	Storitve urbanističnega načrtovanja in krajinske arhitekture

(CPC 8674*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Za neodvisne strokovnjake se zahteva stalno prebivališče. Preverjanje gospodarskih potreb.

h)	Zdravstvene in zobozdravstvene storitve

(CPC 9312, razen transplantati in obdukcija)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

i)	Veterinarske storitve

(CPC 932)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.	Računalniške in sorodne storitve

a)	Svetovanje v zvezi z namestitvijo računalniške strojne opreme

(CPC 841)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

b)	Storitve izvajanja programske opreme

(CPC 842)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

c)	Storitve obdelave podatkov

(CPC 843)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

d)	Storitve v zvezi s podatkovnimi zbirkami

(CPC 844)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

Vzdrževanje in popravila pisarniških strojev in naprav, vključno z računalniki

(CPC 845)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

e)	Storitve priprave podatkov

(CPC 849, razen CPC 8499)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

C.	Raziskovalne in razvojne storitve

a)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju naravoslovja

(CPC 851)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)	Raziskovalne in razvojne storitve na področju družboslovja in humanističnih ved

(CPC 852)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	Interdisciplinarne raziskovalne in razvojne storitve

(CPC 853)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.	Poslovanje z nepremičninami

a)	ki zajemajo lastno ali najeto posest

(CPC 821)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)	za plačilo ali po pogodbi

(CPC 822)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

E.	Dajanje v najem brez upravljavcev

a)	V zvezi z ladjami

(CPC 83103)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)	V zvezi z zrakoplovi

(CPC 83104)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	V zvezi z drugimi vozili in plovili

(CPC 83101, CPC 83102 in CPC 83105)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	V zvezi z drugimi stroji, napravami in opremo

(CPC 83106 do CPC 83109)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

e)	Dajanje v najem videokaset ali optičnih diskov

(CPC 83202)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

F.	Druge poslovne storitve

a)	Oglaševanje

(CPC 871)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)	Storitve raziskovanja trga

(CPC 864)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	Podjetniško in poslovno svetovanje

(CPC 865)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

d)	Storitve v zvezi s podjetniškim in poslovnim svetovanjem

(CPC 866)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

e)	Tehnično preizkušanje in analiziranje

(CPC 8676)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

f)	Storitve v zvezi s kmetijstvom, lovom in gozdarstvom

(CPC 88110)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

g)	Spremljajoče storitve v ribištvu

(CPC 882**)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

h)	Spremljajoče storitve v rudarstvu

(CPC 883**)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

i)	Spremljajoče storitve v proizvodnji

(CPC 885, CPC 886, CPC 8841 do PC 8844 in PC 8846 do CPC8849)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

j)	Storitve, povezane z distribucijo energije

(CPC 887**)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

k)	Storitve posredovanja in zagotavljanja delovne sile

(CPC 87205 in CPC 87206)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

m)	Znanstvene in tehnične svetovalne storitve

(CPC 8675)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

p)	Fotografske storitve

(CPC 875, razen 87504)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Pakiranje

(CPC 876)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

r)	Založniške storitve in tiskanje

(CPC 88442)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

s)	Organiziranje kongresov in srečanj

(del CPC 8790)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

t)	Druge storitve popravil za gospodinjske predmete in naprave

(CPC 633)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Popravila kovinskih izdelkov, strojev in opreme

(CPC 886)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Druge poslovne storitve

(CPC 879)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Preverjanje gospodarskih potreb za neodvisne strokovnjake.

KOMUNIKACIJSKE STORITVE

B.	Kurirske storitve

(CPC 7512)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Telekomunikacijske storitve

a)	Govorna telefonija

(CPC7521)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)	Storitve prenosa podatkov po paketno komutiranih omrežjih

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	Storitve prenosa podatkov po vodovno komutiranih omrežjih

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	Storitve teleksa

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

e)	Telegrafske storitve

(CPC 7522)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

f)	Storitve telefaksa

(CPC 7521*+7529*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

g)	Storitve zasebnih zakupljenih vodov

(CPC 7522* in CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

h)	Elektronska pošta

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

i)	Glasovna pošta

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

j)	Spletne informacije in priklic podatkov

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

k)	Računalniško izmenjevanje podatkov (EDI)

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

l)	Storitve telefaksa z dodano vrednostjo, vključno s shrani in pošlji ter shrani in poišči

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

m)	Pretvorba kod in protokolov

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

n)	Spletne informacije in/ali obdelava podatkov (vključno z obdelavo transakcij)

(CPC 843*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

o)	Druge mobilne storitve analogne/digitalne celične storitve

(CPC 75213*)

PCS

(Storitve osebne komunikacije, CPC 75213*)

Storitve osebnega klica

(CPC 75291*)

Mobilne podatkovne storitve

(CPC 7523*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

GRADBENE IN Z NJIMI POVEZANE INŽENIRSKE STORITVE

A.	Splošna gradbena dela na stavbah

(CPC 512)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.	Gradnja inženirskih objektov

(CPC 513)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Inštalacije in montaža

(CPC 514+516)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.	Zaključna gradbena dela

(CPC 517)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Drugo

(CPC 511, CPC 515 in CPC 518)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

DISTRIBUCIJSKE STORITVE

A.	Posredniške storitve

(CPC 621)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.	Veleprodaja

(CPC 622)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Maloprodaja

(CPC 631, CPC 632, CPC 611 in CPC 612)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.	Franšizing

(CPC 8929)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

IZOBRAŽEVANJE

A.	Primarno izobraževanje

(CPC 921)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.	Sekundarno izobraževanje, samo zasebno financirano

(CPC 922*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Višje izobraževanje, samo zasebno financirano

(CPC 923*)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.	Izobraževanje odraslih

(CPC 924)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

OKOLJSKE STORITVE

A.	Ravnanje z odplakami

(CPC 9401)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.	Storitve odstranjevanja odpadkov

(CPC 9402)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Storitve javne higiene in podobne storitve

(CPC 9403)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.	Storitve čiščenja izpušnih plinov

(CPC 9404)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

E.	Storitve zmanjševanja hrupa

(CPC 9405)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

F.	Varstvo narave in krajine

(CPC 9406)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

G.	Druge storitve varstva okolja

(CPC 9409)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

FINANČNE STORITVE

A.	Zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve

a)	Življenjsko, nezgodno in zdravstveno zavarovanje (razen nezgodno zavarovanje za delavce)

(CPC 81211, CPC 81291 in CPC 81212)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)	Druga zavarovanja, razen življenjskega

(CPC 8129)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

—	pomorsko, letalsko in drugo transportno zavarovanje

(CPC 81293)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	Pozavarovanje in retrocesija

(CPC 81299)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	Pomožne zavarovalniške storitve, kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocena tveganja in obravnavanje odškodninskih zahtevkov

(CPC 8140)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Posredovanje v zavarovalništvu, kot sta posredništvo in zastopanje

(CPC 8140)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.	Bančne in druge finančne storitve

a)	Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev od občanov

(CPC 81115 do CPC 81119)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)	Vse vrste posojil, vključno med drugim s kreditiranjem potrošnikov, hipotekarnim kreditiranjem, odkupi terjatev in financiranjem komercialnih poslov

(CPC 8113)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	Finančni zakup

(CPC 8112)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	Vse storitve plačilnega prometa in prenosa denarja

(CPC 81339)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

e)	Jamstva in obveznosti

(CPC 81199)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

f)	Trgovanje za lastni račun ali za račun strank na borzi, na izvenborznem trgu ali drugače:

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

—	z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, depozitni certifikati itd.)

(CPC 81339);

—	s tujo valuto

(CPC 81333);

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

—	z izvedenimi finančnimi instrumenti, kar vključuje, ni pa omejeno le na standardizirane terminske pogodbe in opcije;

(CPC 81339);

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

—	z instrumenti deviznih tečajev in obrestnih mer, vključno z zamenjavami in dogovori o terminski obrestni meri itd.

(CPC 81339);

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

—	s prenosljivimi vrednostnimi papirji

(CPC 81321);

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

—	z drugimi prenosnimi instrumenti in finančnimi sredstvi, vključno s plemenitimi kovinami

(CPC 81339).

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

g)	Sodelovanje pri izdaji vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z vpisom primarne izdaje vrednostnih papirjev in vlaganjem (javnim ali zasebnim) prek agenta, ter opravljanjem storitve, povezane s takšnimi izdajami;

(CPC 8132)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

h)	Denarnoposredniški posli;

(CPC 81339);

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

i)	Upravljanje premoženja, na primer upravljanje denarnih sredstev ali portfeljev, vse oblike upravljanja kolektivnih naložb, upravljanje pokojninskih skladov, depotne storitve in storitve skrbniških skladov

(CPC 8119 in CPC 81323)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

j)	Storitve poravnav in kliringov finančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, produkti izvedenih finančnih instrumentov in drugimi prenosljivimi instrumenti

(CPC 81339 in CPC 81319)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Svetovanje, posredovanje in druge pomožne finančne storitve za vse dejavnosti, navedene v 5(a)(v) do (xv) Priloge o finančnih storitvah k GATS, vključno s storitvami na področju kreditiranja in analizo, raziskavami in svetovanjem glede investicij in portfelja, svetovanjem pri pridobitvah ter prestrukturiranju in strategiji podjetij

(CPC 8131 in CPC 8133)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

l)	Zagotavljanje in prenos finančnih informacij in obdelava finančnih podatkov ter z njimi povezana programska oprema s strani ponudnikov drugih finančnih storitev

(CPC 842, CPC 844 in CPC 8131)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

Zdravstvene storitve in storitve socialnega varstva

A.	Zdravstvene storitve

(CPC 931, razen 93191)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Storitve socialnega varstva

(CPC 933)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

TURIZEM IN STORITVE V ZVEZI S POTOVANJI

A.	Hoteli in restavracije (vključno s pripravo in dostavo jedi)

(CPC 641, CPC 642 in CPC 643)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.	Storitve potovalnih agencij in organizatorjev potovanj

(CPC 7471)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Storitve turističnih vodnikov

(CPC 7472)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

10.

STORITVE NA PODROČJU REKREACIJE, KULTURE IN ŠPORTA

A.	Razvedrilne storitve (vključno s storitvami gledališč, glasbenih skupin, ki igrajo v živo, in cirkusov)

(CPC 9619)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

B.	Storitve tiskovnih agencij

(CPC 962)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Storitve knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne storitve

(CPC 963)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

D.	Športne in druge rekreacijske storitve

(CPC 964)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

11.

PREVOZNE STORITVE

A.	Pomorski prevoz

b)	Prevoz tovora

(CPC 7212**)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	Dajanje plovil s posadko v najem

(CPC 7213)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	Vzdrževanje in popravila plovil

(CPC 8868**)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

e)	Potiskanje in vlečenje

(CPC 7214)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

C.	Zračni prevoz

Prodaja in trženje, vključno s storitvami računalniškega sistema rezervacij

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	Vzdrževanje in popravila zrakoplovov

(CPC 8868**)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

E.	Železniški prevoz

(CPC 7111, CPC 7112 in CPC 7113)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	Vzdrževanje in popravila opreme za železniški prevoz

(CPC 8868**)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

F.	Cestni prevoz

c)	Vzdrževanje in popravila opreme za cestni prevoz

(CPC 6112 in CPC 8867)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	Prevoz tovora

(CPC 7123)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

H.	Pomožne storitve za vse vrste prevoza

a)	Pretovarjanje

(CPC 741)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

b)	Skladiščenje

(CPC 742)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

c)	Storitve posrednikov pri prevozu tovora

(CPC 748)

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

d)	Druge spremljajoče in pomožne storitve

(CPC 749*)

—	Storitve posrednikov pri prevozu tovora;

—	Revizija računov in informacije o prevoznih stroških

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

—	Storitve pregleda tovora

Ponudniki pogodbenih storitev – jih ni.

(1) Ta dokument je pripravljen na podlagi Razvrstitvenega seznama STO sektorskih storitev (MTN.GNS/W/120) z dne 10. julija 1991.

PRILOGA XVII

GEOGRAFSKE OZNAČBE

PRILOGA XVII-A

ELEMENTI ZA REGISTRACIJO IN NADZOR NAD GEOFRAFSKIMI OZNAČBAMI IZ ČLENA 170(1) IN (2)

1.	Register geografskih označb, ki so zaščitene na ozemlju;

2.	upravni postopek, s katerim se preveri, ali geografske označbe označujejo, da ima blago poreklo z ozemlja, regije ali lokacije ene ali več držav, če se dana kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega blaga v osnovi pripisuje njegovemu geografskemu poreklu;

3.	zahteva, da registrirano ime ustreza posebnemu proizvodu ali proizvodom, za katere je določena specifikacija proizvoda, ki se lahko spremeni le z ustreznim upravnim postopkom;

4.	določbe o nadzoru, ki se uporabljajo za proizvodnjo;

5.	pravica vsakega proizvajalca, ki ima sedež na območju in je predmet sistema nadzora, da prideluje proizvode, ki so označeni z zaščitenim imenom, pod pogojem, da upošteva specifikacijo proizvoda;

6.	postopek ugovora, ki omogoča, da se upošteva zakoniti interes predhodnih uporabnikov imena, ne glede na to, ali so ta imena zaščitena kot oblika intelektualne lastnine ali ne;

7.	pravilo, da zaščitena imena ne morejo postati generična;

določbe v zvezi z registracijo, ki lahko vključujejo zavrnitev registracije in izrazov, ki so v celoti ali delno enakozvočni z registriranimi izrazi, izrazov, ki se v vsakdanjem jeziku običajno uporabljajo kot občno ime za blago, in izrazov, ki so sestavljeni iz imen rastlinskih sort ali živalskih pasem ali jih vključujejo. Take določbe upoštevajo zakonite interese vseh zadevnih pogodbenic.

PRILOGA XVII-B

MERILA, KI SE VKLJUČIJO V POSTOPEK UGOVORA ZA PROIZVODE IZ ČLENA 170(2) IN (3)

Seznam imen z ustreznim prečrkovanjem v latinico ali gruzijsko pisavo;

informacije o vrsti proizvoda;

poziv vsem državam članicam EU, tretjim državam ali fizičnim ali pravnim osebam z zakonitim interesom, ustanovljenim ali s sedežem v državi članici Evropske unije, Gruziji ali tretji državi, da predložijo ugovor na tako zaščito z ustrezno utemeljeno izjavo.

Evropska komisija ali gruzijska vlada mora ugovor prejeti v roku treh mesecev od datuma objave v informativnem obvestilu.

Ugovori se sprejmejo le, če so bili prejeti v roku iz odstavka 4 in če utemeljeno navajajo, da bi ime, predlagano za zaščito:

(a)	sovpadalo z imenom rastlinske sorte, vključno s sorto vinske trte, ali živalske pasme, zaradi česar je verjetno, da bi tako ime zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda,

(b)	sovpadalo z enakozvočnim imenom, ki bi potrošnika zavedlo v prepričanje, da proizvodi prihajajo z drugega območja;

(c)	zaradi ugleda, slovesa in trajanja rabe blagovne znamke verjetno zavedlo potrošnika glede resničnega porekla proizvoda;

(d)	ogrozilo obstoj popolnoma ali delno enakega imena ali blagovne znamke ali obstoj proizvodov, ki so bili najmanj pet let pred datumom objave informativnega obvestila že zakonito na trgu;

(e)	sovpadalo z imenom, za katerega se šteje, da je generično.

Merila iz odstavka 5 se ovrednotijo glede na ozemlje EU, ki se v primeru pravic intelektualne lastnine nanaša le na območje ali območja, kjer so te pravice zaščitene, ali na ozemlje Gruzije.

PRILOGA XVII-C

GEOGRAFSKE OZNAČBE PROIZVODOV IZ ČLENA 170(3) IN (4)

Kmetijski proizvodi in živila Evropske unije, ki se zaščitijo v Gruziji, razen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

Država članica Evropske unije	Ime, ki se zaščiti	Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi	Vrsta proizvoda
AT	Gailtaler Speck	გაილტალერ შპეკ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
AT	Tiroler Speck	ტიროლერშპეკ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
AT	Gailtaler Almkäse	გაილტალერ ალმკეზე	Siri
AT	Tiroler Almkäse; Tiroler Alpkäse	ტიროლერ ალმკეზე; ტიროლერ ალპკეზე	Siri
AT	Tiroler Bergkäse	ტიროლერ ბერგკეზე	Siri
AT	Tiroler Graukäse	ტიროლერ გრაუკეზე	Siri
AT	Vorarlberger Alpkäse	ფორარლბერგერ ალპკეზე	Siri
AT	Vorarlberger Bergkäse	ფორარლბერგერბერგკეზე	Siri
AT	Steierisches Kürbiskernöl	შტაირიშეზ კიუბისკერნოოლ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
AT	Marchfeldspargel	მარხფელდშპარგელ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
AT	Steirischer Kren	შტაირიშერკრენ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
AT	Wachauer Marille	ვაჰაუერ მარილიე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
AT	Waldviertler Graumohn	ვალდფიერტლერ გრაუმოჰნ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
BE	Jambon d'Ardenne	ჟამბონ დ’აღდენ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
BE	Fromage de Herve	ფღომაჟ დე ეღვ	Siri
BE	Beurre d'Ardenne	ბეღ დ’აღდენ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
BE	Brussels grondwitloof	ბრასელს გრონვიტლოფ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
BE	Vlaams –Brabantse Tafeldruif	ფლამს-ბრაბანცე ტაფელდრუიფ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
BE	Pâté gaumais	პატე გომე	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) (začimbe itd.)
BE	Geraardsbergse Mattentaart	გერარსბერგსე მატენტაარტ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CY	Λουκούμι Γεροσκήπου	ლუკუმი ღეროსკიპუ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Nošovické kysané zelí	ნოშოვიცკე კისანე ზელი	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
CZ	Všestarská cibule	ვშესტარსკა ციბულე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
CZ	Pohořelický kapr	პოჰორჟელიცკი კაპრ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
CZ	Třeboňský kapr	ტრჟებონსკი კაპრ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
CZ	Český kmín	ჩესკი კმინ	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
CZ	Chamomilla bohemica	ხამომილაბოჰემიკა	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
CZ	Žatecký chmel	ჟატეცკი ხმელ	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
CZ	Budějovické pivo	ბუდეიოვიცკე პივო	Piva
CZ	Budějovický měšťanský var	ბუდეიოვიცკი მეშტიანსკი ვარ	Piva
CZ	České pivo	ჩესკე პივო	Piva
CZ	Českobudějovické pivo	ჩესკობუდეიოვიცკე პივო	Piva
CZ	Chodské pivo	ხოდსკე პივო	Piva
CZ	Znojemské pivo	ზნოიემსკე პივო	Piva
CZ	Hořické trubičky	ჰორჟიცკეტრუბიჩკი	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Karlovarský suchar	კარლოვარსკი სუხარ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Lomnické suchary	ლომნიცკე სუხარი	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Mariánskolázeňské oplatky	მარიანსკოლაზენსკე ოპლატკი	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Pardubický perník	პარდუბიცკი პერნიკ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
CZ	Štramberské uši	შტრამბერსკე უში	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
DE	Diepholzer Moorschnucke	დიპჰოლცერ მოორშნუკე	Sveže meso (in drobovina)
DE	Lüneburger Heidschnucke	ლიუნებურგერ ჰაიდეშნუკე	Sveže meso (in drobovina)
DE	Schwäbisch-Hällisches Qualitätsschweinefleisch	შვებიშ-ჰელიშეს კვალიტეტსშვაინეფლაიშ	Sveže meso (in drobovina)
DE	Ammerländer Dielenrauchschinken; Ammerländer Katenschinken	ამერლენდერ დილენრაუხშინკენ; ამერლენდერ კატენშინკენ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Ammerländer Schinken; Ammerländer Knochenschinken	ამერლენდერ შინკენ; ამერლენდერ კნოხენშინკენ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Greußener Salami	გროისნერ სალამი	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Nürnberger Bratwürste; Nürnberger Rostbratwürste	ნიურენბერგერ ბრატვი- ურსტე; ნიურენბერგერ როსტბრატვიურსტე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Schwarzwälder Schinken	შვარცველდერ შინკენ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Thüringer Leberwurst	თიურინგერლებერვურსტ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Thüringer Rostbratwurst	თიურინგერ როსტბრატვურსტ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Thüringer Rotwurst	თიურინგერროტვურსტ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
DE	Allgäuer Bergkäse	ალგოიერ ბერგკეზე	Siri
DE	Allgäuer Emmentaler	ალგოიერ ემენტალერ	Siri
DE	Altenburger Ziegenkäse	ალტენბურგერ ციგენკეზე	Siri
DE	Odenwälder Frühstückskäse	ოდენველდერ ფრიუშტუკსკეზე	Siri
DE	Lausitzer Leinöl	ლაუტიცერლაინოელ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
DE	Bayerischer Meerrettich; Bayerischer Kren	ბაიერიშერ მეერრეტიჰ; ბაიერიშერ კრენ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Feldsalate von der Insel Reichenau	ფელდსალატე ფონ დერ ინზელ რაიჰენაუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Gurken von der Insel Reichenau	გურკენ ფონ დერ ინზელ რაიჰენაუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Salate von der Insel Reichenau	სალატე ფონ დერ ინზელ რაიჰენაუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Spreewälder Gurken	შპრეეველდერ გურკენ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Spreewälder Meerrettich	შპრეეველდერ მეერრეტიჰ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Tomaten von der Insel Reichenau	ტომატენ ფონ დერ ინზელ რაიჰენაუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
DE	Holsteiner Karpfen	ჰოლშტაინერ კარპფენ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
DE	Oberpfälzer Karpfen	ობერპფელცერ კარპფენ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
DE	Schwarzwaldforelle	შვარცვალდფორელე	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
DE	Bayerisches Bier	ბაიერიშეს ბიერ	Piva
DE	Bremer Bier	ბრემერ ბიერ	Piva
DE	Dortmunder Bier	დორტმუნდერ ბიერ	Piva
DE	Hofer Bier	გიოგინგერბიერ	Piva
DE	Kölsch	ჰოფერ ბიერ	Piva
DE	Kulmbacher Bier	კიოლშ	Piva
DE	Mainfranken Bier	კულმბახერ ბიერ	Piva
DE	Münchener Bier	მაინფრანკენ ბიერ	Piva
DE	Reuther Bier	მიუნჰენერ ბიერ	Piva
DE	Wernesgrüner Bier	როითერ ბიერ	Piva
DE	Aachener Printen	რიზერ ვაიცენბიერ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
DE	Lübecker Marzipan	ვერნერსგრიუნერ ბიერ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
DE	Meißner Fummel	მაისნერფუმელ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
DE	Nürnberger Lebkuchen	ნიურენბერგერ ლებკუხენ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
EL	Ανεβατό	ანევატო	Siri
EL	Γαλοτύρι	ღალოტირი	Siri
EL	Γραβιέρα Αγράφων	ღრავიერა აღრაფონ	Siri
EL	Γραβιέρα Κρήτης	ღრავიერა კრიტის	Siri
EL	Γραβιέρα Νάξου	ღრავიერა ნაქსუ	Siri
EL	Καλαθάκι Λήμνου	კალათაკილიმნუ	Siri
EL	Κασέρι	კასერი	Siri
EL	Κατίκι Δομοκού	კატიკიდომოკუ	Siri
EL	Κεφαλογραβιέρα	კეფალოღრავიერა	Siri
EL	Κοπανιστή	კოპანისტი	Siri
EL	Λαδοτύρι Μυτιλήνης	ლადოტირიმიტილინის	Siri
EL	Μανούρι	მანური	Siri
EL	Μετσοβόνε	მეცოვონე	Siri
EL	Μπάτζος	ბაძოს	Siri
EL	Ξυνομυζήθρα Κρήτης	ქსინომიზითრა კრიტის	Siri
EL	Πηχτόγαλο Χανίων	პიხტოღალო ხანიონ	Siri
EL	Σαν Μιχάλη	სან მიხალი	Siri
EL	Σφέλα	შფელა	Siri
EL	Φέτα	ფეტა	Siri
EL	Φορμαέλλα Αράχωβας Παρνασσού	ფორმაელა არახოვას პარნასუ	Siri
EL	Άγιος Ματθαίος Κέρκυρας	აღიოს მატთეოს კერკირას	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Αποκορώνας Χανίων Κρήτης	აპოკორონას ხანიონ კრიტის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Αρχάνες Ηρακλείου Κρήτης	არხანეს ირაკლიუ კრიტის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Βιάννος Ηρακλείου Κρήτης	ვიანოს ირაკლიუ კრიტის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Βόρειος Μυλοπόταμος Ρεθύμνης Κρήτης	ვორიოს მილოპოტამოს რეთიმნის კრიტის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο „Τροιζηνία“	ექსერეტიკოპართენო ელეოლადო „ტრიზინია“	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Εξαιρετικό παρθένο ελαιόλαδο Θραψανό	ექსერეტიკოპართენო ელეოლადოთრაფსანო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Ζάκυνθος	ზაკინთოს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Θάσος	თასოს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Καλαμάτα	კალამატა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Κεφαλονιά	კეფალონია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Κολυμβάρι Χανίων Κρήτης	კოლიმვარი ხანიონ კრიტის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Κρανίδι Αργολίδας	კრანიდი არღოლიდას	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Κροκεές Λακωνίας	კროკეეს არღოლიდას	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Λακωνία	ლაკონია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Λέσβος, Mυτιλήνη	ლესვოს; მიტილინი	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Λυγουριό Ασκληπιείου	ლიღურიო ასკლიპიიუ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Ολυμπία	ოლიმპია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Πεζά Ηρακλείου Κρήτης	პეზა ირაკლიუ კრიტის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Πέτρινα Λακωνίας	პეტრინა ლაკონიას	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Πρέβεζα	პრევეზა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Ρόδος	როდოს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Σάμος	სამოს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Σητεία Λασιθίου Κρήτης	სიტია ლასითიუ კრიტის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Φοινίκι Λακωνίας	ფინიკი ლაკონიას	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Χανιά Κρήτης	ხანია კრიტის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
EL	Ακτινίδιο Πιερίας	აკტინიდიო პიერიას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Ακτινίδιο Σπερχειού	აკტინიდიო სპერხიუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Ελιά Καλαμάτας	ელია კალამატას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Θρούμπα Αμπαδιάς Ρεθύμνης Κρήτης	თრუმბა ამბადიას რეთიმნის კრიტის	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Θρούμπα Θάσου	თრუმბა თასუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Θρούμπα Χίου	თრუმბა ხიუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κελυφωτό φυστίκι Φθιώτιδας	კელიფოტოფისტიკი ფტიოტიდას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κεράσια τραγανά Ροδοχωρίου	კერასია ტრაღანა როდოხორიუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κονσερβολιά Αμφίσσης	კონსერვოლია ამფისის	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κονσερβολιά Άρτας	კონსერვოლია არტას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κονσερβολιά Αταλάντης	კონსერვოლია ატალანტის	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κονσερβολιά Πηλίου Βόλου	კონსერვოლია პილიუ ვოლუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κονσερβολιά Ροβίων	კონსერვოლია როვიონ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κονσερβολιά Στυλίδας	კონსერვოლია სტილიდას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κορινθιακή Σταφίδα Βοστίτσα	კორინთიაკი სტაფიდა ვოსტიცა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Κουμ Κουάτ Κέρκυρας	კუმ კუატ კერკირას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Μήλα Ζαγοράς Πηλίου	მილა ზაგორას პილიუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Μήλα Ντελίσιους Πιλαφά Τριπόλεως	მილა დელისიუს პილაფა ტრიპოლეოს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Μήλο Καστοριάς	მილო კასტორიას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Ξερά σύκα Κύμης	ქსერა სიკაკიმის	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Πατάτα Κάτω Νευροκοπίου	პატატა კატო ნევროკოპიუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Πορτοκάλια Μάλεμε Χανίων Κρήτης	პორტოკალია მალემე ხანიონ კრიტის	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Ροδάκινα Νάουσας	როდაკინა ნაუსას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Σταφίδα Ζακύνθου	სტაფიდა ზაკინთუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Σύκα Βραβρώνας Μαρκοπούλου Μεσογείων	სიკა ვრავრონას მარკოპულუ მესოგიონ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Τσακώνικη μελιτζάνα Λεωνιδίου	ცაკონიკი მელიტძანა ლეონიდიუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Φασόλια (Γίγαντες Ελέφαντες) Πρεσπών Φλώρινας	ფასოლია (ღიღანტეს ელეფანტეს) პრესპონ ფლორინას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Φασόλια (πλακέ μεγαλόσπερμα) Πρεσπών Φλώρινας	ფასოლია (პლაკე მეგალო- სპერმა) პრესპონ ფლორინას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	ΦΑΣΟΛΙΑ ΓΙΓΑΝΤΕΣ — ΕΛΕΦΑΝΤΕΣ ΚΑΣΤΟΡΙΑΣ	ფასოლია ღიღანტეს ელეფანტესკასტორიასG	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Φασόλια γίγαντες ελέφαντες Κάτω Νευροκοπίου	ფასოლია ღიღანტეს ელეფანტესკატო ნევროკოპიუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Φασόλια κοινά μεσόσπερμα Κάτω Νευροκοπίοu	ფასოლია კინა მესოსპერმა კატო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Φυστίκι Αίγινας	ფისტიკი ეღინას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Φυστίκι Μεγάρων	ფისტიკი მეღარონ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
EL	Αυγοτάραχο Μεσολογγίου	ავღოტარახო მესოლონღუ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
EL	Κρόκος Κοζάνης	კროკოს კოზანის	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
EL	Μέλι Ελάτης Μαινάλου Βανίλια	მელი ელატის მენალუ ვანილია	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
EL	Κρητικό παξιμάδι	კრიტიკო პაქსიმადი	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
EL	Μαστίχα Χίου	მასტიხელიო ხიუ	Naravne gume in smole
EL	Τσίχλα Χίου	ციხლა ხიუ	Naravne gume in smole
EL	Μαστιχέλαιο Χίου	მასტიხა ხიუ	Eterična olja
ES	Carne de Ávila	კარნე დე ავილა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Carne de Cantabria	კარნე დე კანტაბრია	Sveže meso (in drobovina)
ES	Carne de la Sierra de Guadarrama	კარნე დე ლა სიერა დე გვადარამა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Carne de Morucha de Salamanca	კარნე დე ლა სიერა დე სალამანკა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Carne de Vacuno del País Vasco; Euskal Okela	კარნე დე ვაკუნო დელ პაის ვასკო;ეუსკალ ოკელა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Cordero de Navarra; Nafarroako Arkumea	კორდერო დე ნავარა; ნაფაროაკოარკუმეა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Cordero Manchego	კორდერო მანჩეგო	Sveže meso (in drobovina)
ES	Lacón Gallego	ლაკონ გალიეგო	Sveže meso (in drobovina)
ES	Lechazo de Castilla y León	ლეჩასო დეკასტილია ი ლეონ	Sveže meso (in drobovina)
ES	Pollo y Capón del Prat	პოლიო ი კაპონ დელ პრატ	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternasco de Aragón	ტერნასკო დე არაგონ	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternera Asturiana	ტერნერა ასტურიანა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternera de Extremadura	ტერნერა დე ექსტრემადურა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternera de Navarra; Nafarroako Aratxea	ტერნერა დე ნავარა; ნაფაროაკოარატხეა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Ternera Gallega	ტერნერა გალიეგა	Sveže meso (in drobovina)
ES	Botillo del Bierzo	ბოტილიო დელ ბიერსო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Cecina de León	სესინა დელეონ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Dehesa de Extremadura	დეესა დე ესტრემადურა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Guijuelo	გიხუელო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Jamón de Huelva	ხამონ დე უელვა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Jamón de Teruel	ხამონ დე ტერუელ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Jamón de Trevélez	ხამონე ტრეველეს	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Salchichón de Vic; Llonganissa de Vic	სალჩიჩონ დე ვიკ; ლიონგანისა დე ვიკ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Sobrasada de Mallorca	სობრასადა დე მალიორკა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
ES	Afuega'l Pitu	აფუეგალ პიტუ	Siri
ES	Cabrales	კაბრალეს	Siri
ES	Cebreiro	სებრეირო	Siri
ES	Gamoneu; Gamonedo	გამონეუ; გამონედო	Siri
ES	Idiazábal	იდიაზაბალ	Siri
ES	Mahón-Menorca	მაონ-მენორკა	Siri
ES	Picón Bejes-Tresviso	პიკონ ბეხეს-ტრესვისო	Siri
ES	Queso de La Serena	კესო დელა სერენა,	Siri
ES	Queso de l'Alt Urgell y la Cerdanya	კესო დე ალტ ურჟეი ი ლა სერდანია	Siri
ES	Queso de Murcia	კესო დე მურსია	Siri
ES	Queso de Murcia al vino	კესო დე მურსია ალ ვინო	Siri
ES	Queso de Valdeón	კესოდე ვალდეონ	Siri
ES	Queso Ibores	კესო იბორეს	Siri
ES	Queso Majorero	კესო მახორერო	Siri
ES	Queso Manchego	კესო მანჩეგო	Siri
ES	Queso Nata de Cantabria	კესო ნატა დე კანტაბრია	Siri
ES	Queso Palmero; Queso de la Palma	კესო პალმერო; კესო დე ლა პალმა	Siri
ES	Queso Tetilla	კესო ტეტილია	Siri
ES	Queso Zamorano	კესო სამორანო	Siri
ES	Quesucos de Liébana	კესუკოს დე ლიებანა	Siri
ES	Roncal	რონკალ	Siri
ES	San Simón da Costa	სან სიმონ და კოსტა	Siri
ES	Torta del Casar	ტორტა დელ კასარ	Siri
ES	Miel de Galicia; Mel de Galicia	იდიაზაბალ	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
ES	Miel de Granada	მაონ-მენორკა	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
ES	Miel de La Alcarria	პიკონ ბეხეს-ტრესვისო	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
ES	Aceite de La Alcarria	კესო დელა სერენა,	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite de la Rioja	კესო დე ალტ ურჟეი ი ლა სერდანია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite de Mallorca; Aceite mallorquín; Oli de Mallorca; Oli mallorquí	კესო დე მურსია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite de Terra Alta; Oli de Terra Alta	კესო დე მურსია ალ ვინო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite del Baix Ebre-Montsià; Oli del Baix Ebre-Montsià	კესოდე ვალდეონ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite del Bajo Aragón	ასეიტე დელ ბახო არაგონ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Aceite Monterrubio	ასეიტე მონტერუბიო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Antequera	ანტეკერა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Baena	ბაენა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Gata-Hurdes	გატა-ურდეს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Les Garrigues	ლეს გარიგეს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Mantequilla de l'Alt Urgell y la Cerdanya; Mantega de l'Alt Urgell i la Cerdanya	მანტეკილია დე ლ’ალტ ურხელ ი ლა სერდანია; მანტეგა დელ’ალტ ურხელ ი ლა სერნდანია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Mantequilla de Soria	მანტეკილია დე სორია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Montes de Granada	მონტეს დე გრანადა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Montes de Toledo	მონტეს დეტოლედო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Poniente de Granada	პონიენტე დე გრანადა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Priego de Córdoba	პრიეგო დე კორდობა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Sierra de Cádiz	სიერა დე კადის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Sierra de Cazorla	სიერა დე კასორლა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Sierra de Segura	სიერა დე სეგურა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Sierra Mágina	სიერა დე მახინა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Siurana	სიურანა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
ES	Ajo Morado de las Pedroñeras	ახო მორადო დე ლას პედრონიერას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Alcachofa de Benicarló; Carxofa de Benicarló	ალკაჩოფადე ბენიკარლო; კარშოფა დე ბენიკარლო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Alcachofa de Tudela	ალკაჩოფა დე ტუდელა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Arroz de Valencia; Arròs de València	აროს დე ვალენსია; აროს დე ვალენსია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Arroz del Delta del Ebro; Arròs del Delta de l'Ebre	აროს დელ დელტა დელ ებრო; აროს დელ დელტა დელ ებრ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Avellana de Reus	აველიანა დე რეუს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Berenjena de Almagro	ბერენხენა დე ალმაგრო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Calasparra	კალასპარა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Calçot de Valls	კალსოტ დევალს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Cereza del Jerte	სერესა დელ ხერტე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Cerezas de la Montaña de Alicante	სერესას დელა მონტანია დე ალიკანტე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Cítricos Valencianos; Cítrics Valencians	სიტრიკოს ვალენსიანოს; სიტრიკს ვალენსიანს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Clementinas de las Tierras del Ebro; Clementines de les Terres de l'Ebre	კლემენტინას დე ლას ტიერას დელ ებრო; კლემანტინ დე ლე ტეღ დე ლ’ებღ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Coliflor de Calahorra	კოლიფლორ დე კალაორა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Espárrago de Huétor-Tájar	ესპარაგო დე უეტორ- თაჯარ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Espárrago de Navarra	ესპარაგოდე ნავარა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Faba Asturiana	ფაბა ასტურიანა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Garbanzo de Fuentesaúco	გარბანსო დე ფუენტესაუკო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Judías de El Barco de Ávila	ხუდიას დე ელ ბარკო დე ავილა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Kaki Ribera del Xúquer	კაკი რიბერა დელ ხუკერ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Lenteja de La Armuña	ლენტეხა დე ლა არმუნია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Lenteja Pardina de Tierra de Campos	ლენტეხა პარდინა დე ტიერა დე კამპოს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Manzana de Girona; Poma de Girona	მანსანა დე ხირონა; პომა დე ხირონა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Manzana Reineta del Bierzo	მანსანა რეინეტა დელ ბიერსო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Melocotón de Calanda	მელოკოტონ დე კალანდა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Nísperos Callosa d'En Sarriá	ნისპეროს კალიოსა დ’ენ სარია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pataca de Galicia; Patata de Galicia	პატაკა დე გალისია; პატატა დე გალისია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Patatas de Prades; Patates de Prades	პატატას დე პრადეს; პატატ დე პრად	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pera de Jumilla	პერა დე ხუმილია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Peras de Rincón de Soto	პერას დე რინკონ დე სოტო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pimiento Asado del Bierzo	პიმიენტო ასადო დელ ბიერსო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pimiento Riojano	პიმიენტო რიოხანო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Pimientos del Piquillo de Lodosa	პიმიენტოს დელ პიკილიო დე ლოდოსა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Uva de mesa embolsada „Vinalopó“	უვა დე მესა ემბოლსადა „ვინაპოლო“	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
ES	Caballa de Andalucia	კაბაია დე ანდალუსია	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
ES	Mejillón de Galicia; Mexillón de Galicia	მეხილიონ დე გალისია; მეშილიონ დე გალისია	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
ES	Melva de Andalucia	მელვა დე ანდალუსია	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
ES	Azafrán de la Mancha	ასაფრან დე ლა მანჩა	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Chufa de Valencia	ჩუფა დე ვალენსია	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Pimentón de la Vera	პიმენტონ დე ლა ვერა	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Pimentón de Murcia	პიმენტონ დე მურსია	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Sidra de Asturias; Sidra d'Asturies	სიდრა დე ასტურიას; სიდრა დ’ასტური	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
ES	Alfajor de Medina Sidonia	ალფახორ დე მედინა სიდონია	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Ensaimada de Mallorca; Ensaimada mallorquina	ენსაიმადა დე მალიორკა; ენსაიმადა მალიორკინა	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Jijona	ხიხონა	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Mantecadas de Astorga	მანტეკადასდე ასტორგა	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Mazapán de Toledo	მასაპან დე ტოლედო	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Pan de Cea	პან დე სეა	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Turrón de Agramunt; Torró d'Agramunt	ტურონ დე აგრამუნტ; ტორო დ’აგრამუნტ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
ES	Turrón de Alicante	ტურონ დე ალიკანტე	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
FI	Lapin Poron liha	ლაპინ პორო, ლიჰა	Sveže meso (in drobovina)
FI	Lapin Puikula	ლაპენ პუიკულა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FI	Kainuun rönttönen	კენუნ რენტენენ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
FR	Agneau de l'Aveyron	ტურონ დე აგრამუნტ; ტორო დ’აგრამუნტ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau de Lozère	ტურონ დე ალიკანტე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau de Pauillac	ლაპინ პორო, ლიჰა	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau de Sisteron	ლაპენ პუიკულა	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau du Bourbonnais	კენუნ რენტენენ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau du Limousin	ანიო დე ლ’ავეიღონ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau du Poitou-Charentes	ანიო დე ლოზეღ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Agneau du Quercy	ანიო დე პოიაკ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Barèges-Gavarnie	ანიო დე სისტეღონ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Bœuf charolais du Bourbonnais	ანიო დიუ ბუღბონე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Boeuf de Bazas	ბეფ დე ბაზას	Sveže meso (in drobovina)
FR	Bœuf de Chalosse	ბეფ დე შალოს	Sveže meso (in drobovina)
FR	Bœuf du Maine	ბეფ დიუ მენ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Dinde de Bresse	დინდ დე ბღეს	Sveže meso (in drobovina)
FR	Porc de la Sarthe	პოღ დე ლასარტ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Porc de Normandie	პოღ დე ნოღმანდი	Sveže meso (in drobovina)
FR	Porc de Vendée	პოღ დე ვანდე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Porc du Limousin	პოღ დიუ ლიმუზენ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Taureau de Camargue	ტოღო დე კამაღგ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Veau de l'Aveyron et du Ségala	ვო დე ლ’ავეიღონ ე დიუ სეგალა	Sveže meso (in drobovina)
FR	Veau du Limousin	ვო დიუ ლიმუზენ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles d'Alsace	ვოლაი დ’ალზას	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles d'Ancenis	ვოლაი დ’ანსენი	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles d'Auvergne	ვოლაი დ’ოვეღნ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Bourgogne	ვოლაი დე ბურგონ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Bresse	ვოლაი დე ბღეს	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Bretagne	ვოლაი დე ბღეტან	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Challans	ვოლაი დე შალან	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Cholet	ვოლაი დე შოლე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Gascogne	ვოლაი დე გასკონ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Houdan	ვოლაი დე უდან	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Janzé	ვოლაი დეჟანზე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de la Champagne	ვოლაი დელა შამპან	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de la Drôme	ვოლაი დელა დღომ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de l'Ain	ვოლაი დელ’ენ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Licques	ვოლაი დელიკ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de l'Orléanais	ვოლაი დელ’ოღლეანე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Loué	ვოლაი დელუე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Normandie	ვოლაი დენოღმანდი	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles de Vendée	ვოლაი დევანდე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles des Landes	ვოლაი დელანდ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Béarn	ვოლაი დიუბეაღნ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Berry	ვოლაი დიუბეღი	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Charolais	ვოლაი დიუშაღოლე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Forez	ვოლაი დიუფორე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Gatinais	ვოლაი დიუ გატინე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Gers	ვოლაი დიუჟეღ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Languedoc	ვოლაი დიულანგედოკ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Lauragais	ვოლაი დიულოღაგე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Maine	ვოლაი დიუმენ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du plateau de Langres	ვოლაი დიუპლატო დე ლანგღ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Val de Sèvres	ვოლაიდიუვალ დე სევღ	Sveže meso (in drobovina)
FR	Volailles du Velay	ვოლაი დიუველე	Sveže meso (in drobovina)
FR	Boudin blanc de Rethel	ბუდენ ბლან დე ღეტელ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
FR	Canard à foie gras du Sud-Ouest (Chalosse, Gascogne, Gers, Landes, Périgord, Quercy)	კანაღ ა ფუა გღა დიუ სიუდ უესტ(შალოს, გასკონ, ჟეღ, ლანდ, პეღიგოღ, კეღსი)	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
FR	Jambon de Bayonne	ჟამბონ დე ბაიონ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
FR	Jambon sec et noix de jambon sec des Ardennes	ჟამბონ სეკე ნუა დე ჟამბონ სეკდეზ აღდენ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
FR	Abondance	აბონდანს	Siri
FR	Banon	ბანონ	Siri
FR	Beaufort	ბოფორ	Siri
FR	Bleu d'Auvergne	ბლე დ'ოვერნ	Siri
FR	Bleu de Gex Haut-Jura; Bleu de Septmoncel	ბლე დე ჟექს ო-ჟიურა; ბლე დე სეტმონსელ	Siri
FR	Bleu des Causses	ბლე დეზ კოსეს	Siri
FR	Bleu du Vercors-Sassenage	ბლე დუ ვერკორ-სასენაჟ	Siri
FR	Brie de Meaux	ბრი დე მო	Siri
FR	Brie de Melun	ბრი დე მელან	Siri
FR	Brocciu Corse; Brocciu	ბროკსიუ კოღს, ბროკსიუ	Siri
FR	Camembert de Normandie	კამამბერ დე ნორმანდი	Siri
FR	Cantal; Fourme de Cantal; Cantalet	კანტალი; ფურმ დე კანტალი; კანტალე	Siri
FR	Chabichou du Poitou	შაბიშუ დე პუატუ	Siri
FR	Chaource	შაურს	Siri
FR	Chevrotin	შევროტენ	Siri
FR	Comté	კომტე	Siri
FR	Crottin de Chavignol; Chavignol	კროტენ დეშავინიოლი, შავინიოლი	Siri
FR	Emmental de Savoie	ემანტალ დე სავუა	Siri
FR	Emmental français est-central	ემანტალ ფღანსე ესტ-სანტღალ	Siri
FR	Époisses	ეპუასე	Siri
FR	Fourme d'Ambert; Fourme de Montbrison	ფურმ დ'ამბერ, ფურმ დე მონბისონ	Siri
FR	Laguiole	ლაგიოლ	Siri
FR	Langres	ლანგრე	Siri
FR	Livarot	ლივარო	Siri
FR	Maroilles; Marolles	მაროილი; მაროლი	Siri
FR	Mont d'or; Vacherin du Haut-Doubs	მონ დ'ორი;ვაშერენი ო-დუბიდან	Siri
FR	Morbier	მორბიე	Siri
FR	Munster; Munster-Géromé	მუნსტერი; მუნსტერ-ჟერომე	Siri
FR	Neufchâtel	ნეფშატელ	Siri
FR	Ossau-Iraty	ოსო-ირატი	Siri
FR	Pélardon	პელარდონ	Siri
FR	Picodon de l'Ardèche; Picodon de la Drôme	პიკოდონ დე ლ’აღდეშ; პიკოდონ დე ლა დღომ	Siri
FR	Pont-l'Évêque	პონ-ლ'ევეკ	Siri
FR	Pouligny-Saint-Pierre	პულინი-სენ-პიერ	Siri
FR	Reblochon; Reblochon de Savoie	რებლოშონი, რებლოშონ დე სავუა	Siri
FR	Rocamadour	როკამადურ	Siri
FR	Roquefort	როკფორ	Siri
FR	Sainte-Maure de Touraine	სენტ-მორ დე ტურენ	Siri
FR	Saint-Nectaire	სენ-ნეკტერ	Siri
FR	Salers	სალერ	Siri
FR	Selles-sur-Cher	სელ-სიურ-შერ	Siri
FR	Tome des Bauges	ტომდე ბოჟ	Siri
FR	Tomme de Savoie	ტომ დე სავუა	Siri
FR	Tomme des Pyrénées	ტომ დე პიღენე	Siri
FR	Valençay	ვალანსეი	Siri
FR	Crème d'Isigny	კღემ დ’ისინი	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Crème fraîche fluide d'Alsace	კღემ ფღეშ ფლუიდ დ’ალზას	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Miel d'Alsace	მიელ დ’ალზას	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Miel de Corse; Mele di Corsica	მიელ დე კოღს; მელე დი კორსიკა	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Miel de Provence	მიელ დე პღოვანს	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Miel de sapin des Vosges	მიელ დე საპენ დე ვოსჟ	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Œufs de Loué	ე დე ლუე	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Beurre Charentes-Poitou; Beurre des Charentes; Beurre des Deux-Sèvres	ბეღ შაღანტ-პუატუ; ბეღ დე შაღანტ; ბერ დე დე-სევრ	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Beurre d'Isigny	ბეღ დ’ისინი	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
FR	Huile d'olive d'Aix-en-Provence	უილ დ’ოლივდ’ექს-ან- პროვანს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Corse; Huile d'olive de Corse-Oliu di Corsica	უილ დ’ოლივდე კოღს; უილ დ’ოლივდე კოღს- ოლიუ დი კორსიკა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Haute-Provence	უილ დ’ოლივდე ოტ- პროვანს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de la Vallée des Baux-de-Provence	უილ დ’ოლივდელა ვალე დე ბო-დე-პღოვანს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Nice	უილ დ’ოლივდენის	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Nîmes	უილ დ’ოლივდენიმ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile d'olive de Nyons	უილ დ’ოლივდენიონ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
FR	Huile essentielle de lavande de Haute-Provence	უილ ესანსიელ დე ლავანდ დე ოტ-პღოვანს	Eterična olja
FR	Ail blanc de Lomagne	აი ბლან დე ლომან	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Ail de la Drôme	აი დელა დღომ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Ail rose de Lautrec	აი ღოზ დელოტღეკ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Asperge des sables des Landes	ასპერჟ დე საბლ დე ლანდ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Chasselas de Moissac	შასელა დე მუასაკ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Clémentine de Corse	კლემენტინ დე კოღს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Coco de Paimpol	კოკო დე პემპოლ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Fraise du Périgord	ფღეზ დიუ პეღიგოღ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Haricot tarbais	არიკო ტაღბე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Kiwi de l'Adour	კივი დე ლ’ადურ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Lentille vert du Puy	ლანტი ვერდიუ პვი	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Lentilles vertes du Berry	ლანტიივეღტ დიუ ბეღი	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Lingot du Nord	ლინგო დიუ ნორ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Mâche nantaise	მაშ ნანტეზ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Melon du Haut-Poitou	მელონ დიუ ო-პუატუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Melon du Quercy	მელონ დიუკეღსი	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Mirabelles de Lorraine	მიღაბელ დე ლოღენ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Muscat du Ventoux	მუსკატ დიუ ვანტუ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Noix de Grenoble	ნუა დე გღენობლ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Noix du Périgord	ნუა დიუ პერიგორ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Oignon doux des Cévennes	ონიონ დუ დე სევენ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Olive de Nice	უილ დ’ოლივ დენის	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Olives cassées de la Vallée des Baux-de-Provence	ოლივ კასე დე ლა ვალე დე ბო-დე-პროვანს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Olives noires de la Vallée des Baux-de-Provence	ოლივ ნუარ დე ლა ვალე დე ბო დე პროვანს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Olives noires de Nyons	ოლივ ნუარ დე ნიონ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Petit Epeautre de Haute-Provence	პეტი ეპოტრ დე ოტ პროვანს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Poireaux de Créances	პუარო დეკრეანს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pomme de terre de l'Île de Ré	პომ დე ტერ დე ლ’ილ დერე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pomme du Limousin	პომ დიუ ლიმუზენ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pommes de terre de Merville	პომ დე ტერ დე მერვილ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pommes et poires de Savoie	პომ ე პუარ დე სავუა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Pruneaux d'Agen; Pruneaux d'Agen mi-cuits	პრიუნო დ’აჟენ; პრიუნო დ’აჟენ მი-კვი	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Riz de Camargue	რი დე კამარგ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
FR	Anchois de Collioure	ანსუა დე კოლიურ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
FR	Coquille Saint-Jacques des Côtes d'Armor	კოკი სენ-ჟაკ დე კოტ დ’აღმოღ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
FR	Cidre de Bretagne; Cidre Breton	სიდღ დე ბრეტან; სიდღ ბრეტონ;	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Cidre de Normandie; Cidre Normand	სიდღ დე ნოღმანდი; სიდღ ნოღმან	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Cornouaille	კორნუაი	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Domfront	დომფრონ	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Huîtres Marennes Oléron	უიტრ მარენ ოლერონ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
FR	Pays d'Auge; Pays d'Auge-Cambremer	პეი დ’ოჟ; პეუ დ’ოჟ-კამბრემერ	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Piment d'Espelette; Piment d'Espelette - Ezpeletako Biperra	პიმან დ’ესპელეტ; პიმან დ’ესპელეტ-ეზპელეტაკო ბიპერა	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Bergamote(s) de Nancy	ბერგამოტ დე ნანსი	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
FR	Brioche vendéenne	ბრიოშვანდეენ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
FR	Pâtes d'Alsace	პატ დ’ალზას	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
FR	Foin de Crau	ფუენ დე კღო	Seno
HU	Budapesti téliszalámi	ბუდაპეშტი ტელისალიამი	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
HU	Szegedi szalámi; Szegedi téliszalámi	სეგედი სალიამი; სეგედი ტელისალიამი	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IE	Connemara Hill lamb; Uain Sléibhe Chonamara	კონემარა ჰილ ლამბ; უაინ სლეიბ ჩონამარა	Sveže meso (in drobovina)
IE	Timoleague Brown Pudding	თიმოლიგ ბრაუნ პუდინგ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IE	Imokilly Regato	იმოკილირეგატო	Siri
IE	Clare Island Salmon	კლეარ აილანდ სალმონ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
IT	Abbacchio Romano	აბბაკიო რომანო	Sveže meso (in drobovina)
IT	Agnello di Sardegna	ანიელლო დისარდენია	Sveže meso (in drobovina)
IT	Mortadella Bologna	მორტადელლა ბოლონია	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di S. Daniele	პროშუტო დის. დანიელე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Vitellone bianco dell'Appennino Centrale	ვიტელლონე ბიანცო დელლ’აპპენინო ჩენტრალე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Bresaola della Valtellina	ბრეზაოლადელლა ვალტელლინა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Capocollo di Calabria	კაპოკოლლო დი კალაბრია	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Coppa Piacentina	კოპპა პიაჩენტინა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Cotechino Modena	კოტეკინო მოდენა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Culatello di Zibello	კულატელლო დი ძიბელლო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Lardo di Colonnata	ლარდო დი კოლონნატა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Pancetta di Calabria	პანჩეტტა დი კალაბრია	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Pancetta Piacentina	პანჩეტტა პიაჩენტინა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Carpegna	პროშუტო დიკარპენია	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Modena	პროშუტო დიმოდენა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Norcia	პროშუტო დი ნორჩია	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto di Parma	პროშუტოდი პარმა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto Toscano	პროშუტო ტოსკანო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Prosciutto Veneto Berico-Euganeo	პროშუტოვენეტო ბერიკო- აუგანეო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame Brianza	სალამე ბრიანცა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame Cremona	სალამე კრემონა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame di Varzi	სალამე დივარძი	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame d'oca di Mortara	სალამე დ’ოკა მორტარა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame Piacentino	სალამე პიაჩენტინო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salame S. Angelo	სალამე ს. ანჯელო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salamini italiani alla cacciatora	სალამინი იტალიანი ალლა კაჩჩატორა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Salsiccia di Calabria	სალსიჩა დი კალაბრია	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Soppressata di Calabria	სოპრესსატა დი კალაბრია	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Soprèssa Vicentina	სოპრესსა ვიჩენტინა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Speck dell'Alto Adige; Südtiroler Markenspeck; Südtiroler Speck	სპეკ დელლ’ალტო ადიჯე; სუდტიროლერ მარკენსპეკ; სუდტიროლერ სპეკ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Valle d'Aosta Jambon de Bosses	ვალლე დ’აოსტა ჟამბონ დე ბოსსეს	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Valle d'Aosta Lard d'Arnad	ვალლე დ’აოსტა ლარდ დ’არნად	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Zampone Modena	ძამპონე მოდენა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
IT	Asiago	აზიაგო	Siri
IT	Bitto	ბიტტო	Siri
IT	Bra	ბრა	Siri
IT	Caciocavallo Silano	კაჩოკავალლო სილანო	Siri
IT	Canestrato Pugliese	კანესტრატო პულიეზე	Siri
IT	Casatella Trevigiana	კაზატელლა ტრევიჯანა	Siri
IT	Casciotta d'Urbino	კაშოტტა დ’ურბინო	Siri
IT	Castelmagno	კასტელმანიო	Siri
IT	Fiore Sardo	ფიორე სარდო	Siri
IT	Fontina	ფონტინა	Siri
IT	Formai de Mut dell'Alta Valle Brembana	ფორმაი დემუტ დელლ’ალტა ვალლე ბრემბანა	Siri
IT	Gorgonzola	გორგონძოლა	Siri
IT	Grana Padano	გრანა პადანო	Siri
IT	Montasio	მონტასიო	Siri
IT	Monte Veronese	მონტე ვერონეზე	Siri
IT	Mozzarella di Bufala Campana	მოცცარელლა დი ბუფალა კამპანა	Siri
IT	Murazzano	მურაცცანო	Siri
IT	Parmigiano Reggiano	პარმიჯანო რეჯანო	Siri
IT	Pecorino di Filiano	პეკორინო დი ფილიანო	Siri
IT	Pecorino Romano	პეკორინო რომანო	Siri
IT	Pecorino Sardo	პეცორინო სარდო	Siri
IT	Pecorino Siciliano	პეცორინო სიჩილიანო	Siri
IT	Pecorino Toscano	პეცორინო ტოსკანო	Siri
IT	Provolone Valpadana	პროვოლონე ვალპადანა	Siri
IT	Quartirolo Lombardo	კუარტიროლო ლომბარდო	Siri
IT	Ragusano	რაგუსანო	Siri
IT	Raschera	რასკერა	Siri
IT	Ricotta Romana	რიკოტტა რომანა	Siri
IT	Robiola di Roccaverano	რობიოლა დიროკკავერანო	Siri
IT	Spressa delle Giudicarie	სპრესსა დელლე ჯუდიკარიე	Siri
IT	Stelvio; Stilfser	სტელვიო; სტილფსერ	Siri
IT	Taleggio	ტალეჯო	Siri
IT	Toma Piemontese	ტომა პიემონტეზე	Siri
IT	Valle d'Aosta Fromadzo	ვალლე დ’აოსტა ფრომადძო	Siri
IT	Valtellina Casera	ვალტელლინა კაზერა	Siri
IT	Miele della Lunigiana	მიელე დელლა ლუნიჯანა	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
IT	Alto Crotonese	ალტო კროტონეზე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Aprutino Pescarese	აპრუტინო პესკარეზე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Brisighella	ბრიზიგელლა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Bruzio	ბრუციო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Canino	კანინო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Cartoceto	კარტოჩეტო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Chianti Classico	კიანტი კლასსიკო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Cilento	ჩილენტო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Collina di Brindisi	კოლლინა დი ბრინდიზი	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Colline di Romagna	კოლლინე დიღომანია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Colline Salernitane	კოლლინე სალერნიტანე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Colline Teatine	კოლლინე ტეატინე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Dauno	დაუნო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Garda	გარდა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Laghi Lombardi	ლაგი ლომბარდი	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Pretuziano delle Colline Teramane	პრეტუციანო დელლე კოლლინე ტერამანე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Riviera Ligure	რივიერა ლიგურე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Sabina	საბინა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Sardegna	სარდენია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Tergeste	ტერჯესტე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Terra di Bari	ტერრა დი ბარი	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Terra d'Otranto	ტერრა დ’ოტრანტო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Terre di Siena	ტერრე დი სიენა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Terre Tarentine	ტერრე ტარენტინე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Toscano	ტოსკანო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Tuscia	ტუშია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Umbria	უმბრია	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Val di Mazara	ვალ დი მაძარა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Valdemone	ვალდემონე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Valle del Belice	ვალლე დელ ბელიჩე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Valli Trapanesi	ვალლი ტრაპანეზი	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Veneto Valpolicella, Veneto Euganei e Berici, Veneto del Grappa	ვენეტოვალპოლიჩელლა, ვენეტო ეუგანეი ე ბერიჩი, ვენეტო დელ გრაპპა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
IT	Arancia del Gargano	არანჩა დელ გარგანო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Arancia Rossa di Sicilia	არანჩა როსსა დი სიჩილია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Asparago Bianco di Bassano	ასპარაგო ბიანკო დი ბასსანო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Asparago bianco di Cimadolmo	ასპარაგო ბიანკო დი ჩიმადოლმო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Asparago verde di Altedo	ასპარაგო ვერდე დი ალტედო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Basilico Genovese	ბაზილიკოჯენოვეზე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Cappero di Pantelleria	კაპპერო დიპენტელლერია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Carciofo di Paestum	კარჩოფო დი პაესტუმ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Carciofo Romanesco del Lazio	კარჩოფო რომანესკო დელ ლაციო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Carota dell'Altopiano del Fucino	კაროტა დელლ’ალტოპიანო ფუჩინო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Castagna Cuneo	კასტანია კუნეო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Castagna del Monte Amiata	კასტანია დელ მონტე ამიატა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Castagna di Montella	კასტანია დი მონტელლა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Castagna di Vallerano	კასტანია დი ვალლერანო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Ciliegia di Marostica	ჩილიეჯა დი მაროსტიკა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Cipolla Rossa di Tropea Calabria	ჩიპოლლა როსსა დი ტროპეა კალაბრია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Cipollotto Nocerino	ჩიპოლოტტო ნოჩერინო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Clementine del Golfo di Taranto	კლემენტინედელ გოლფო დი ტარანტო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Clementine di Calabria	კლემენტინედი კალაბრია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fagiolo di Lamon della Vallata Bellunese	ფაჯოლო დი ლამონ დელლა ვალლატა ბელუნეზე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fagiolo di Sarconi	ფაჯოლო დისარკონი	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fagiolo di Sorana	ფაჯოლო დისორანა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Farina di Neccio della Garfagnana	ფარინა დინეჩო დელლა გარფანიანა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Farro della Garfagnana	ფარრო დელლა გარფანიანა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fico Bianco del Cilento	ფიკო ბიანკო დელ ჩილენტო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Ficodindia dell'Etna	ფიკოდინდია დელლ’ეტნა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Fungo di Borgotaro	ფუნგო დი ბორგოტარო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Kiwi Latina	კივი ლატინა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	La Bella della Daunia	ლა ბელლა დელლა დაუნია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Lenticchia di Castelluccio di Norcia	ლენტიკიადი კასტელუჩჩიო დი ნორჩია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Limone Costa d'Amalfi	ლიმონე კოსტა დ’ამალფი	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Limone di Sorrento	ლიმონე დისორრენტო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Limone Femminello del Gargano	ლიმონე ფემმინელლოდელ გარგანო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone del Mugello	მარრონე დელ მუჯელლო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone di Castel del Rio	მარრონე დი კასტელ დელ რიო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone di Roccadaspide	მარრონე დი როკკადასპიდე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Marrone di San Zeno	მარრონე დი სან ძენო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Mela Alto Adige; Südtiroler Apfel	მელა ალტო ადიჯე; სუდტიროლერ აპფელ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Mela Val di Non	მელა ვალ დი ნონ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Melannurca Campana	მელანურკა კამპანა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Nocciola del Piemonte; Nocciola Piemonte	ნოჩიოლა დელ პიემონტე; ნოჩიოლა პიემონტე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Nocciola di Giffoni	ნოჩიოლა დი ჯიფფონი	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Nocellara del Belice	ნოჩელლარა დელ ბელიჩე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Oliva Ascolana del Piceno	ოლივე ასკოლანა დელ პიჩენო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Peperone di Senise	პეპერონე დი სენიზე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pera dell'Emilia Romagna	პერა დელლ’ემილია რომანია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pera mantovana	პერა მანტოვანა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pesca e nettarina di Romagna	პესკა ე ნეტტარინა დი რომანია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pomodoro di Pachino	პომოდოროდი პაკინო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Pomodoro S. Marzano dell'Agro Sarnese-Nocerino	პომოდოროს. მარცანო დელლ’აგრო სარნეზე- ნოჩერინო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Radicchio di Chioggia	რადიკკიო დიკიოჯა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Radicchio di Verona	რადიკკიო დი ვერონა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Radicchio Rosso di Treviso	რადიკკიო როსსო დი ტრევიზო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Radicchio Variegato di Castelfranco	რადიკკიო ვარიეგატო დი კასტელფრანკო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Riso di Baraggia Biellese e Vercellese	რიზო დი ბარაჯჯია ბიელლეზეე ვერჩელლეზე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Riso Nano Vialone Veronese	რიზო ნანო ვიალონე ვერონეზე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Scalogno di Romagna	სკალონიოდი რომანია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Uva da tavola di Canicattì	უვა და ტავოლა დი კანიკატტი’	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Uva da tavola di Mazzarrone	უვა და ტავოლა დი მაცარონე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
IT	Acciughe Sotto Sale del Mar Ligure	აჩუგე სოტტო სალე დელ მარ ლიგურე	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
IT	Tinca Gobba Dorata del Pianalto di Poirino	ტინკა გობბა დორატა დელ პიანალტო დი პოირინო	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
IT	Zafferano di Sardegna	ძაფერანო დისარდენია	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Aceto Balsamico di Modena	აჩეტო ბალზამიკო დი მოდენა	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Aceto balsamico tradizionale di Modena	აჩეტო ბალზამიკო ტრადიციონალე დი მოდენა	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Aceto balsamico tradizionale di Reggio Emilia	აჩეტო ბალზამიკო ტრადი- ციონალე დი რეჯო ემილია	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Zafferano dell'Aquila	ძაფფერანო დელლ’აკუილა	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Zafferano di San Gimignano	ძაფფერანო დი სან ჟიმინიანო	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
IT	Coppia Ferrarese	კოპპიაფერრარეზე	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Pagnotta del Dittaino	პანიოტტა დელ დიტტანო	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Pane casareccio di Genzano	პანე კაზარეჩჩიო დი ჯენცანო	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Pane di Altamura	პანე დი ალტამურა	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Pane di Matera	პანე დი მატერა	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
IT	Bergamotto di Reggio Calabria - Olio essenziale	ბერგამოტტო დი რეჯიო კალაბრია – ოლიო ესენციალე	Eterična olja
LU	Viande de porc, marque nationale grand-duché de Luxembourg	ვიანდ დე პორ მარკ ნასი- ონალ დიუ გრან-დიუშე დე ლიუქსამბურ	Sveže meso (in drobovina)
LU	Salaisons fumées, marque nationale grand-duché de Luxembourg	სალეზონ ფიუმე, მარკ ნასიონალ დიუ გრან-დიუშ დე ლიუქსამბურ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
LU	Miel - Marque nationale du Grand-Duché de Luxembourg	მიელ-მარკნასიონალდიუ გრან-დიუშედე ლიუქსამ- ბურ	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
LU	Beurre rose - Marque Nationale du Grand-Duché de Luxembourg	ბერ როზ –მარკ ნასი- ონალ დიუ გრანდ-დიუშე დე ლიუქსამბურ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
NL	Boeren-Leidse met sleutels	ბურენ-ლეიდსე მეტ სლეიტელს	Siri
NL	Kanterkaas; Kanternagelkaas; Kanterkomijnekaas	კანტერკას; კანტერმახელ- კას; კანტერკომეინეკას;	Siri
NL	Noord-Hollandse Edammer	ნორდ-ჰოლანდს ედამერ	Siri
NL	Noord-Hollandse Gouda	ნორდ-ჰოლანდს ხაუდა	Siri
NL	Opperdoezer Ronde	ოპერდუზერ რონდე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
NL	Westlandse druif	ვესტლანდსე დრეიფ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PL	Bryndza Podhalańska	ბრინდჟა პოდჰალანსკა	Siri
PL	Oscypek	ოსციპეკ	Siri
PL	Wielkopolski ser smażony	ველკოპოლსკი სერ სმაჟონი	Siri
PL	Miód wrzosowy z Borów Dolnośląskich	მიუდ ვჟოსოვი ზ ბორუვ დოლნოშლონსკის	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PL	Andruty kaliskie	ანდრუტი კალასკიე	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
PL	Rogal świętomarciński	როგალ შვენტომარჩინსკი	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
PT	Borrego da Beira	ბორეგო დე ბეირა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego de Montemor-o-Novo	ბორეგო დე მონტემორ-ო-ნოვო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego do Baixo Alentejo	ბორეგო დო ბაიშო ალენტეჟო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego do Nordeste Alentejano	ბორეგო დო ბაიშო ალენტეჟო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego Serra da Estrela	ბორეგო სერა დე ესტრელა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Borrego Terrincho	ბორეგო ტერინკო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito da Beira	კაბრიტო და ბეირა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito da Gralheira	კაბრიტო და გრალიეირა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito das Terras Altas do Minho	კაბრიტო დას ტერას ალტას დო მინო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito de Barroso	კაბრიტო დე ბაროზო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cabrito Transmontano	კაბრიტო ტრანსმონტანო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carnalentejana	კარნალენტეჟანა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Arouquesa	კარნე აროუკეზა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Barrosã	კარნე ბაროზენ	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Cachena da Peneda	კარნე კაკენა და პენედა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne da Charneca	კარნე და კარნეკა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne de Bísaro Transmonano; Carne de Porco Transmontano	კარნე დე ბიზარო ტრანსმონანო; კარნე დე პორკო ტრანსმონტანო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne de Bovino Cruzado dos Lameiros do Barroso	კარნე დე ბუვინო კრუზადო დოს ლამეიროს დო ბაროზო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne de Porco Alentejano	კარნე დე პორკო ალენტეჟანო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne dos Açores	კარნე დოს ასორეს	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Marinhoa	კარნე მარინიოა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Maronesa	კარნე მარონეზა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Mertolenga	კარნე მერტოლენგა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Carne Mirandesa	კარნე მირანდეზა	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cordeiro Bragançano	კორდიერო ბრაგანსანო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Cordeiro de Barroso; Anho de Barroso; Cordeiro de leite de Barroso	კოდეირო დე ბაროზო; ანიო დე ბაროზო; კორდეიროდე ლეიტე დე ბაროზო	Sveže meso (in drobovina)
PT	Vitela de Lafões	ვიტელა დე ლაფონშ	Sveže meso (in drobovina)
PT	Alheira de Barroso-Montalegre	ალიეირა დე ბაროზო-მონტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Alheira de Vinhais	ალეირა დევინიას	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Butelo de Vinhais; Bucho de Vinhais; Chouriço de Ossos de Vinhais	ბუტელო დე ვინიას; ბუკო დე ვინიას; კორისო დე ოსოს დე ვინიას	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Cacholeira Branca de Portalegre	კაკოლეირა ბრანკა დე პორტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriça de carne de Barroso-Montalegre	კორისა დე კარნე დე ბაროზო-მონტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriça de Carne de Vinhais; Linguiça de Vinhais	კოურისა დე კარნე დე ვინიაის; ლინგუისა დე ვინიაის	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriça doce de Vinhais	კორისა დოსე დე ვინიას	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço azedo de Vinhais; Azedo de Vinhais; Chouriço de Pão de Vinhais	კორისო აზედო დე ვინიას; აზედო დე ვინიას; კორისო დე პაო დე ვინიას	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço de Abóbora de Barroso-Montalegre	კორისო დეაბობორა დე ბაროზო-მონტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço de Carne de Estremoz e Borba	კოურისო დე კარნე დე ესტრემოზ ე ბორბა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço de Portalegre	კოურისო დე პორტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço grosso de Estremoz e Borba	კორისო გროსო დე ესტრემოზ ე ბორბა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Chouriço Mouro de Portalegre	კოურისო მორო დე პორტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Farinheira de Estremoz e Borba	ფარინეირადე ესტრემოზ ე ბორბა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Farinheira de Portalegre	ფარინეირადე პორტა- ლეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Linguiça de Portalegre	ლინგუისა დე პორტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Linguíça do Baixo Alentejo; Chouriço de carne do Baixo Alentejo	ლინგუიჩა დო ბაიშო ალენტეჟო; კურისო დე კარნე დო ბაიშო ალენტეჟო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Lombo Branco de Portalegre	ლომბო ბრანკო დე პორტა- ლეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Lombo Enguitado de Portalegre	ლომბო ენგუიტადო დე პორტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Morcela de Assar de Portalegre	მორსელა დე ასარ დე პორტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Morcela de Cozer de Portalegre	მორსელა დეკოზერ დე პორტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Morcela de Estremoz e Borba	მორსელა დე ესტრემოზ ე ბორბა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Paia de Estremoz e Borba	პაია დე ესტრემოზ ე ბორბა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Paia de Lombo de Estremoz e Borba	პაია დელომბო დე ესტრემოზ ე ბორბა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Paia de Toucinho de Estremoz e Borba	პაია დე ტოუსინო დე ესტრემოზ ე ბორბა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Painho de Portalegre	პაინო დე პორტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Paio de Beja	პაიო დე ბეჟა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Barrancos	პრესუნტო დე ბარანკოს	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Barroso	პრეზუნტოდე ბაროზო	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Camp Maior e Elvas; Paleta de Campo Maior e Elvas	პრეზუნტოდე კამპ მაიორ ე ელვას; პალეტა დე კამპუ მაიორ ე ელვას	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Santana da Serra; Paleta de Santana da Serra	პრეზუნტოდე სანტანადა სერა; პალეტა დე სანტანა და სერა	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto de Vinhais / Presunto Bísaro de Vinhais	პრეზუნტოდე ვინიას/ პრეზუნტო ბიზარო დე ვინიას	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Presunto do Alentejo; Paleta do Alentejo	პრეზუნტოდუ ალენტეჟუ; პალეტა დუალენტეჟუ	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Salpicão de Barroso-Montalegre	სალპიკან დე ბაროზო-მონტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Salpicão de Vinhais	სალპიკონ დე ვინიაის	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Sangueira de Barroso-Montalegre	შანგუეირადე ბაროზო-მონტალეგრე	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
PT	Queijo de Azeitão	კეიჟო დეაზეიტენ	Siri
PT	Queijo de cabra Transmontano	კეიჟო დე კაბრა ტრანსმონტანო	Siri
PT	Queijo de Nisa	კეიჟო დე ნიზა	Siri
PT	Queijo do Pico	კეიჟო დო პიკო	Siri
PT	Queijo mestiço de Tolosa	კეიჟო მესტიკო დე ტოლოზა	Siri
PT	Queijo Rabaçal	კეიჟო რაბასალ	Siri
PT	Queijo S. Jorge	კეიჟო ს. ჟორჟე	Siri
PT	Queijo Serpa	კეიჟო სერპა	Siri
PT	Queijo Serra da Estrela	კეიჟო სერა და ესტრელა	Siri
PT	Queijo Terrincho	კეიჟო ტერინკო	Siri
PT	Queijos da Beira Baixa (Queijo de Castelo Branco, Queijo Amarelo da Beira Baixa, Queijo Picante da Beira Baixa)	კეიჟოს დე ბეირა ბაიშა (კეიჟო დე კასტელო ბრანკო, კეიჟო ამარელო და ბეირა ბაიშა, კეიჟო პიკანტე და ბეირა ბაიშა)	Siri
PT	Azeite do Alentejo Interior	აზეიტე დოალენტეჟო ინტერიორ	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Mel da Serra da Lousã	მელ და სერა და ლოუზენ	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel da Serra de Monchique	მელ და სერა დე მონკიკე	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel da Terra Quente	მელ და ტერა კუენტე	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel das Terras Altas do Minho	მელ დას ტერას ალტას დო მინო	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel de Barroso	მელ დე ბაროზო	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel do Alentejo	მელ დო ალენტეჟო	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel do Parque de Montezinho	მელ დო პარკე დე მონტე- ზინიო	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel do Ribatejo Norte (Serra d'Aire, Albufeira de Castelo de Bode, Bairro, Alto Nabão	მელ დო რიბატეჟო ნორტე (სერა დ’აირე, ალბუფეირა დე კასტელო დე ბოდე, ბაირო, ალტო ნაბენო	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Mel dos Açores	მელ დოს ასორეს	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Requeijão Serra da Estrela	რეკეიჟენსერა და ესტრელა	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
PT	Azeite de Moura	აზეიტე დე მორა	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Azeite de Trás-os-Montes	აზეიტე დეტრას-ოს- მონტეს	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Azeites da Beira Interior (Azeite da Beira Alta, Azeite da Beira Baixa)	აზეიტეს დაბეირა ინტერიორ (აზეიტე და ბეირა ალტა, აზეიტე და ბეირა ბაიშა)	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Azeites do Norte Alentejano	აზეიტეს დო ნორტე ალენტეჟანო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Azeites do Ribatejo	აზეიტეს დო რიბატეჟო	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
PT	Queijo de Évora	კეიჟო დე ევორა	Siri
PT	Ameixa d'Elvas	ამეიშა დ’ელვას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Amêndoa Douro	ამენდოა დოურო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Ananás dos Açores/São Miguel	ანანას დოს ასორეს/სან მიგუელ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Anona da Madeira	ანონა და Mადეირა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Arroz Carolino Lezírias Ribatejanas	აროზ კაროლინო ლეზირიას რიბატეჟანას	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Azeitona de conserva Negrinha de Freixo	აზეიტონა დე კონსერვა ნეგრინა დეფრეიშო	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Azeitonas de Conserva de Elvas e Campo Maior	ასეიტონასდე კონსერვა დე ელვას ე კამპო მაიორ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Batata de Trás-os-montes	ბატატა დეტრას-ოს- მონტეს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Castanha da Terra Fria	კასტანია დე ტერა ფრია	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Castanha de Padrela	კასტანია დე პადრელა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Castanha dos Soutos da Lapa	კასტანა დოს სოუტოს დე ლაპა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Castanha Marvão-Portalegre	კასტანია მარვეონ-პორტალეგრე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Cereja da Cova da Beira	ჩერეჯა და ჩოვა და Bეირა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Cereja de São Julião-Portalegre	სერეჟა დე სან ჟულიენო-პორტალეგრე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Citrinos do Algarve	ჩიტრინოს დო ალგარვე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã Bravo de Esmolfe	მასან ბრავო დე ესმოლფე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã da Beira Alta	მასან და ბეირა ალტა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã da Cova da Beira	მასან და კოვა და ბეირა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã de Alcobaça	მასან დე ალკობასა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maçã de Portalegre	მასან დე პორტალეგრე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Maracujá dos Açores/S. Miguel	მარაკუჟა დოს ასორეს/ს.მიგუელ	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Pêra Rocha do Oeste	პერა როკადო ოესტე	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Pêssego da Cova da Beira	პესეგო და კოვა და ბეირა	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
PT	Ovos moles de Aveiro	ოვუშ მოლეს დე ავეირუ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
SE	Svecia	შვეცია	Siri
SE	Skånsk spettkaka	სქონსქ სფეთთქაქა	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
SI	Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre	ექსტრა დევიშკო ოლჩნო ოლე სლოვენსკტრლსტრე	Olja in masti (maslo, margarina, olje itd.)
SK	Slovenská bryndza	სლოვენსკაბრინდზა	Siri
SK	Slovenská parenica	სლოვენსკაპარენიცა	Siri
SK	Slovenský oštiepok	სლოვენსკი ოშტიეპოკ	Siri
SK	Skalický trdelník	სკალიკი ტრელნიკ	Kruh, fino pecivo, slaščice in drugi pekovski izdelki
UK	Isle of Man Manx Loaghtan Lamb	აისლ ოფმენ მანქს ლოუთან ლამბ	Sveže meso (in drobovina)
UK	Orkney beef	ორკნი ბიფ	Sveže meso (in drobovina)
UK	Orkney lamb	ორკნი ლამბ	Sveže meso (in drobovina)
UK	Scotch Beef	სკოჩ ბიფ	Sveže meso (in drobovina)
UK	Scotch Lamb	სკოჩ ლამბ	Sveže meso (in drobovina)
UK	Shetland Lamb	შეტლანდ ლამბ	Sveže meso (in drobovina)
UK	Welsh Beef	უელშ ბიფ	Sveže meso (in drobovina)
UK	Welsh lamb	უელშლამბ	Sveže meso (in drobovina)
UK	Beacon Fell traditional Lancashire cheese	ბეკონ ფელ ტრადიშენალ ლანკაშირ ჩიზ	Siri
UK	Bonchester cheese	ბონჩესტერ ჩიზ	Siri
UK	Buxton blue	ბაქსტონ ბლიუ	Siri
UK	Dorset Blue Cheese	დორსეტ ბლიუ ჩიზ	Siri
UK	Dovedale cheese	დოვედეილ ჩიზ	Siri
UK	Exmoor Blue Cheese	ექსმურ ბლიუ ჩიზ	Siri
UK	Single Gloucester	სინგლ გლუსტერ	Siri
UK	Staffordshire Cheese	სტაფორდშირ ჩიზ	Siri
UK	Swaledale cheese; Swaledale ewes' cheese	სუელდეილ ჩიზ; სუელდეილ უეს’ ჩიზ	Siri
UK	Teviotdale Cheese	ტევაიოტდეილ ჩიზ	Siri
UK	West Country farmhouse Cheddar cheese	უესტ კანტრიფერმჰაუზ ჩედარ ჩიზ	Siri
UK	White Stilton cheese; Blue Stilton cheese	უაიტ სტიტონ ჩიზ; ბლიუ სტიტონ ჩიზ	Siri
UK	Melton Mowbray Pork Pie	მელტონ მოუბრეი პორკ პაი	Mesni proizvodi (kuhani, soljeni, dimljeni itd.)
UK	Cornish Clotted Cream	კორნიშ კლოტიდ ქრიმ	Drugi proizvodi živalskega izvora (jajca, med, različni mlečni proizvodi razen masla itd.)
UK	Jersey Royal potatoes	ჯერსიროიალ პიტეიტოს	Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani
UK	Arbroath Smokies	არბროუთ სმოუკიზ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
UK	Scottish Farmed Salmon	სკოტიშ ფარმდ სალმონ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
UK	Whitstable oysters	უაიტსტეიბლ ოისტერზ	Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi
UK	Gloucestershire cider/perry	გლუსტერშირი სიდრ/პერი	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
UK	Herefordshire cider/perry	ჰერფორდშირ სიდრ/პერი	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
UK	Worcestershire cider/perry	უორსტერშირი სიდრ/პერი	Ostali proizvodi iz Priloge I k Pogodbi (začimbe itd.)
UK	Kentish ale and Kentish strong ale	კენტიშ ეილ ანდ კენტიშ სტრონგ ეილ	Piva
UK	Rutland Bitter	რუტლანდ ბიტერ	Piva

Kmetijski proizvodi in živila Gruzije, ki se zaščitijo v Evropski uniji, razen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin

[…]

PRILOGA XVII-D

GEOGRAFSKE OZNAČBE PROIZVODOV IZ ČLENA 170(3) IN (4)

DEL A

Vina Evropske unije, ki se zaščitijo v Gruziji

Seznam vin z zaščiteno označbo porekla

Država članica Evropske unije	Ime, ki se zaščiti	Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi
BE	Côtes de Sambre et Meuse	კოტ დე სამბრ ე მეზ
BE	Hagelandse wijn	ჰაგელანდსე ვინ
BE	Haspengouwse Wijn	ჰასპენგუვსე ვინ
BE	Heuvellandse Wijn	ჰეველანდსე ვინ
BE	Vlaamse mousserende kwaliteitswijn	ვლამსე მოუსერენდე კვალიტისვინ
BE	Cremant de Wallonie	კრემან დე ვალონი
BE	Vin mousseux de qualite de Wallonie	ვენ მუზო დე კალი დე ვალონი
BG	Асеновград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Asenovgrad	ასენოვგრად, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ასენოვგრად
BG	Брестник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Brestnik	ბრესტნიკ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ბრესტნიკ
BG	Варна, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Varna	ვარნა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ვარნა
BG	Велики Преслав, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Veliki Preslav	ველიკი პრესლავ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ველიკი პრესლავ
BG	Видин, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vidin	ვიდინ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ვიდინ
BG	Враца, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vratsa	ვრაცა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ვრაცა
BG	Върбица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Varbitsa	ვარბიცა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ვარბიცა
BG	Долината на Струма, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Struma valley	დოლინატა ნა სტრუმა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სტრუმა ველი
BG	Драгоево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Dragoevo	დრაგოევო, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: დრაგოევო
BG	Евксиноград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Evksinograd	ევკსინოგრად, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ევკსინოგრად
BG	Ивайловград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Ivaylovgrad	ივაილოვგრად, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ივაილოვგრად
BG	Карлово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Karlovo	კარლოვო, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: კარლოვო
BG	Карнобат, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Karnobat	კარბონატ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: კარბონატ
BG	Ловеч, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lovech	ლოვეჩ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ლოვეჩ
BG	Лозицa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lozitsa	ლოზიცა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ლოზიცა
BG	Лом, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lom	ლომ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ლომ
BG	Любимец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lyubimets	ლიუბიმეც, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ლიუბიმეც
BG	Лясковец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Lyaskovets	ლიასკოვეც, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ლიასკოვეც
BG	Мелник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Melnik	მელნიკ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიო- ნის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: მელნიკ
BG	Монтана, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Montana	მონტანა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: მონტანა
BG	Нова Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Nova Zagora	ნოვა ზაგორა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ნოვა ზაგორა
BG	Нови Пазар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Novi Pazar	ნოვი Pპაზარ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ნოვი პაზარ
BG	Ново село, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Novo Selo	ნოვო სელო, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ნოვო სელო
BG	Оряховица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Oryahovitsa	ორიახოვიცა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ორიაჰოვიცა
BG	Павликени, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pavlikeni	პავლიკენი, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: პავლიკენი
BG	Пазарджик, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pazardjik	პაზარჯიკ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგი- ონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: პაზარჯიკ
BG	Перущица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Perushtitsa	პერუშჩიცა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიულიერთეულის სახელი ე კვივალენტური ტერმინი: პერუშიცა
BG	Плевен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pleven	პლევენ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: პლევენ
BG	Пловдив, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Plovdiv	პლოვდივ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგი- ონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: პლოვდივ
BG	Поморие, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Pomorie	პომორიე, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: პომორიე
BG	Русе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Ruse	რუსე, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: რუსე
BG	Сакар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sakar	საკარ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: საკარ
BG	Сандански, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sandanski	სანდანსკი, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სანდანსკი
BG	Свищов, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Svishtov	სვიშჩოვ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სვიშტოვ
BG	Септември, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Septemvri	სეპტემვრი, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგი- ონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სეპტემვრი
BG	Славянци, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Slavyantsi	სლავიანცი, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრე- გიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სლავიანცი
BG	Сливен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sliven	სლივენ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სლივენ
BG	Стамболово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Stambolovo	სტამბოლოვო, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბ- რეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სტამბოლოვო
BG	Стара Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Stara Zagora	სტარა ზაგორა, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სტარა ზაგორა
BG	Сунгурларе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Sungurlare	სუნგურლარე, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბ- რეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სუნგურლარე
BG	Сухиндол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Suhindol	სუხინდოლ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრე- გიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სუჰინდოლ
BG	Търговище, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Targovishte	ტარგოვიშჩე, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ტარგოვიშტე
BG	Хан Крум, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Han Krum	ჰან კრუმ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ჰან კრუმ
BG	Хасково, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Haskovo	ხასკოვო, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიო- ნის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ჰასკოვო
BG	Хисаря, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Hisarya	ხისარია, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიო- ნის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ჰისარია
BG	Хърсово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Harsovo	ხარსოვო, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგი- ონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ჰარსოვო
BG	Черноморски район, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Black Sea Region	ჩერნომორსკი რაიონ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ბლექ სი რეჯიონ
BG	Черноморски район, ki mu lahko sledi Южно Черноморие Enakovreden izraz: Southern Black Sea Coast	ჩერნომორსკი რაიონ, შეიძლება მოსდევდეს იუჟნო ჩერნომორიე ეკვივალენტური ტერმინი: საუთერნ ბლექ სი ქოუსთ
BG	Шивачево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Shivachevo	შივაჩევო, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: შივაჩევო
BG	Шумен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Shumen	შუმენ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: შუმენ
BG	Ямбол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote Enakovreden izraz: Yambol	იამბოლ, მოსდევს ან არ მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: იამბოლ
BG	Болярово Enakovreden izraz: Bolyarovo	ბოლიაროვო ეკვივალენტური ტერმინი: ბოლიაროვო
CZ	Čechy, ki mu lahko sledi Litoměřická	ჩეხი, შეიძლება მოსდევდეს ლიტომერჟიცკა
CZ	Čechy, ki mu lahko sledi Mělnická	ჩეხი, შეიძლება მოსდევდეს მელნიცკა
CZ	Morava, ki mu lahko sledi Mikulovská	მორავა, შეიძლება მოსდევდეს მიკულოვსკა
CZ	Morava, ki mu lahko sledi Slovácká	მორავა, შეიძლება მოსდევდეს სლოვაცკა
CZ	Morava, ki mu lahko sledi Velkopavlovická	მორავა, შეიძლება მოსდევდეს ველკოპავლოვიცკა
CZ	Morava, ki mu lahko sledi Znojemská	მორავა, შეიძლება მოსდევდეს ზნოჟემსკა
DE	Ahr, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	არ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Baden, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ბადენ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Franken, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ფრანკენ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Hessische Bergstraße, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ჰესიშე ბერგშტრასე, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Mittelrhein, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	მიტელრაინ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Mosel-Saar-Ruwer, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Mosel	მოზელ-საარ-რუვერ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: მოზელ
DE	Nahe, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ნაე, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Pfalz, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	პფალც, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Rheingau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	რაინგაუ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Rheinhessen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	რაინჰესენ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Saale-Unstrut, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ზაალე-უნშრუტ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Sachsen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ზაქსენ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
DE	Württemberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ვიურტემბერგ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
EL	Αγχίαλος Enakovreden izraz: Anchialos	ანხიალოს ეკვივალენტური ტერმინი: ანხიალოს
EL	Αμύνταιο Enakovreden izraz: Amynteo	ამინტეო ეკვივალენტური ტერმინი: ამინტეო
EL	Αρχάνες Enakovreden izraz: Archanes	არხანეზ ეკვივალენტური ტერმინი: არჰანეს
EL	Γουμένισσα Enakovreden izraz: Goumenissa	ღუმენისა ეკვივალენტური ტერმინი: გუმენისა
EL	Δαφνές Enakovreden izraz: Dafnes	დაფნეზ ეკვივალენტური ტერმინი: დაფნეს
EL	Ζίτσα Enakovreden izraz: Zitsa	ზიცა ეკვივალენტური ტერმინი: ზიცა
EL	Λήμνος Enakovreden izraz: Lemnos	ლიმნოს ეკვივალენტური ტერმინი: ლემნოს
EL	Μαντινεία Enakovreden izraz: Mantinia	მანტინია ეკვივალენტური ტერმინი: მანტინია
EL	Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Mavrodafne of Cephalonia	მავროდაფნი კეფალინიაზ ეკვივალენტური ტერმინი: მავროდაფნი ოფ კეფალონია ან კატლონიას მავროდაფნი
EL	Μαυροδάφνη Πατρών Enakovreden izraz: Mavrodaphne of Patras	მავროდაფნი პატრონ ეკვივალენტური ტერმინი: მავროდაფნი ოფ პატრას ან პატრას მავროდაფნი
EL	Μεσενικόλα Enakovreden izraz: Messenikola	მესენიკოლა ეკვივალენტური ტერმინი: მესენიკოლა
EL	Μοσχάτος Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Cephalonia Muscatel	მოსხატოზ კეფალინიაზ ეკვივალენტური ტერმინი: კეფალონია მუსკატელ
EL	Μοσχάτος Λήμνου Enakovreden izraz: Lemnos Muscatel	მოსხატოზ ლიმნუ ეკვივალენტური ტერმინი: ლემნოს მუსკატელ
EL	Μοσχάτος Πατρών Enakovreden izraz: Patras Muscatel	მოსხატოზ პატრონ ეკვივალენტური ტერმინი: პატრას მუსკატელ
EL	Μοσχάτος Ρίου Πατρών Enakovreden izraz: Rio Patron Muscatel	მოსხატოზ რიუ პატრონ ეკვივალენტური ტერმინი: რიო პატრონ მუსკატელ
EL	Μοσχάτος Ρόδου Enakovreden izraz: Rhodes Muscatel	მოსხატოზ როდუ ეკვივალენტური ტერმინი: როდეს მუსკატელ
EL	Νάουσα Enakovreden izraz: Naoussa	ნაუსა ეკვივალენტური ტერმინი: ნაუსა
EL	Νεμέα Enakovreden izraz: Nemea	ნემეა ეკვივალენტური ტერმინი: ნემეა
EL	Πάρος Enakovreden izraz: Paros	პაროს ეკვივალენტური ტერმინი: პაროს
EL	Πάτρα Enakovreden izraz: Patras	პატრა ეკვივალენტური ტერმინი: პატრას
EL	Πεζά Enakovreden izraz: Peza	პეზა ეკვივალენტური ტერმინი: პეზა
EL	Πλαγιές Μελίτωνα Enakovreden izraz: Cotes de Meliton	პლაღიეზ მელიტონა ეკვივალენტური ტერმინი: კოტ დე მელიტონ
EL	Ραψάνη Enakovreden izraz: Rapsani	რაფსანი ეკვივალენტური ტერმინი: რაფსანი
EL	Ρόδος Enakovreden izraz: Rhodes	როდოზ ეკვივალენტური ტერმინი: როდეს
EL	Ρομπόλα Κεφαλληνίας Enakovreden izraz: Robola of Cephalonia	რომპოლა კეფალინიაზ ეკვივალენტური ტერმინი: რობოლა ოფ კეფალონია ან კეფალონიას რობოლა
EL	Σάμος Enakovreden izraz: Samos	სამოზ ეკვივალენტური ტერმინი: სამოს
EL	Σαντορίνη Enakovreden izraz: Santorini	სანტორინი ეკვივალენტური ტერმინი: სანტორინი
EL	Σητεία Enakovreden izraz: Sitia	სიტია ეკვივალენტური ტერმინი: სიტია
ES	Abona	აბონა
ES	Alella	ალელია
ES	Alicante, ki mu lahko sledi Marina Alta	ალიკანტე, შეიძლება მოსდევდეს მარინა ალტა
ES	Almansa	ალმანსა
ES	Ampurdán-Costa Brava	ამპურდან-კოსტა ბრავა
ES	Arabako Txakolina Enakovreden izraz: Txakolí de Álava	არაბაკო ტსაკოლინა ეკვივალენტური ტერმინი: ტსაკოლი დე ალავა
ES	Arlanza	არლანსა
ES	Arribes	არიბეს
ES	Bierzo	ბიერსო
ES	Binissalem	ბინისალემ
ES	Bizkaiko Txakolina Enakovreden izraz: Chacolí de Bizkaia	ბისკაიკო ტსაკოლინა ეკვივალენტური ტერმინი: ჩაკოლი დე ბისკაია
ES	Bullas	ბულიას
ES	Calatayud	კალატაიუდ
ES	Campo de Borja	კამპო დე ბორხა
ES	Cariñena	კარინენია
ES	Cataluña	კატალუნია
ES	Cava	კავა
ES	Chacolí de Bizkaia Enakovreden izraz: Bizkaiko Txakolina	ჩაკოლი დე ბისკაია ეკვივალენტური ტერმინი: ბისკაიკო ტსაკოლინა
ES	Chacolí de Getaria Enakovreden izraz: Getariako Txakolina	ჩაკოლი დე ხეტარია ეკვივალენტური ტერმინი: ხეტარიაკო ტსაკოლინა
ES	Cigales	სეგალეს
ES	Conca de Barberá	კონკა დე ბარბერა
ES	Condado de Huelva	კონდადო დე უელვა
ES	Costers del Segre, ki mu lahko sledi Artesa	კოსტერს დელ სეგრე, შეიძლება მოსდევდეს არტესა
ES	Costers del Segre, ki mu lahko sledi Les Garrigues	კოსტერს დელ სეგრე, შეიძლება მოსდევდეს ლე გარიგვეს
ES	Costers del Segre, ki mu lahko sledi Raimat	კოსტერს დელ სეგრე, შეიძლება მოსდევდეს რაიმატ
ES	Costers del Segre, ki mu lahko sledi Valls de Riu Corb	კოსტერს დელ სეგრე, შეიძლება მოსდევდეს ვალს დე რიუ კორბ
ES	Dehesa del Carrizal	დეესა დელ კარისალ
ES	Dominio de Valdepusa	დომინიო დე ვალდეპუსა
ES	El Hierro	ელ იერო
ES	Finca Élez	ფინკა ელეს
ES	Getariako Txakolina Enakovreden izraz: Chacolí de Getaria	ხეტარიაკო ტსაკოლინა ეკვივალენტური ტერმინი: ჩაკოლი დე ხეტარია
ES	Guijoso	გიხოსო
ES	Jerez-Xérès-Sherry	ხერეს-სერეს-სერი
ES	Jumilla	ხუმილია
ES	La Mancha	ლა მანჩა
ES	La Palma, ki mu lahko sledi Fuencaliente	ლა პალმა, შეიძლება მოსდევდეს ფუენკალიენტე
ES	La Palma, ki mu lahko sledi Hoyo de Mazo	ლა პალმა, შეიძლება მოსდევდეს ოიო დე მასო
ES	La Palma, ki mu lahko sledi Norte de la Palma	ლა პალმა, შეიძლება მოსდევდეს ნორტე დე ლა პალმა
ES	Lanzarote	ლანსაროტე
ES	Málaga	მალაგა
ES	Manchuela	მანჩუელა
ES	Manzanilla Sanlúcar de Barrameda	მანსანილია სანლუკარ დე ბარამედა
ES	Méntrida	მენტრიდა
ES	Mondéjar	მონდეხარ
ES	Monterrei, ki mu lahko sledi Ladera de Monterrei	მონტერეი, შეიძლება მოსდევდეს ლადერა დე მონტერეი
ES	Monterrei, ki mu lahko sledi Val de Monterrei	მონტერეი, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე მონტერეი
ES	Montilla-Moriles	მონტილია-მორილეს
ES	Montsant	მონტსანტ
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Baja Montaña	ნავარა, შეიძლება მოსდევდეს ბახა მონტანია
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Alta	ნავარა, შეიძლება მოსდევდეს რიბერა ალტა
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Baja	ნავარა, შეიძლება მოსდევდეს რიბერა ბახა
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Tierra Estella	ნავარა, შეიძლება მოსდევდეს ტიერა ესტელია
ES	Navarra, ki mu lahko sledi Valdizarbe	ნავარა, შეიძლება მოსდევდეს ვალდისარბე
ES	Pago de Arínzano Enakovreden izraz: Vino de pago de Arinzano	პაგო დე არინსანო ეკვივალენტური ტერმინი: ვინო დე პაგო დე არინსანო
ES	Penedés	პენედეს
ES	Pla de Bages	პლა დე ბახეს
ES	Pla i Llevant	პლა ი ლევანტ
ES	Priorat	პრიორატ
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi Condado do Tea	რიას ბაისას, შეიძლება მოსდევდეს კონდადო დო ტეა
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi O Rosal	რიას ბაისას, შეიძლება მოსდევდეს ო როსალ
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi Ribeira do Ulla	რიას ბაისას, შეიძლება მოსდევდეს რიბეირა დო ულია
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi Soutomaior	რიას ბაისას, შეიძლება მოსდევდეს სოტომაიორ
ES	Rías Baixas, ki mu lahko sledi Val do Salnés	რიას ბაისას, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დო სალნე
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Amandi	რიბეირა საკრა, შეიძლება მოსდევდეს ამანდი
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Chantada	რიბეირა საკრა, შეიძლება მოსდევდეს ჩანტადა
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Quiroga-Bibei	რიბეირა საკრა, შეიძლება მოსდევდეს კიროგა-ბიბეი
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Miño	რიბეირა საკრა, შეიძლება მოსდევდეს რიბეირას დო მინიო
ES	Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Sil	რიბეირა საკრა, შეიძლება მოსდევდეს რიბეირას დო სილ
ES	Ribeiro	რიბეირო
ES	Ribera del Duero	რიბერა დელ დუერო
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Cañamero	რიბერა დელ გვადიანა, შეიძლება მოსდევდეს განიამერო
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Matanegra	რიბერა დელ გვადიანა, შეიძლება მოსდევდეს მატანეგრა
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Montánchez	რიბერა დელ გვადიანა, შეიძლება მოსდევდეს მონტანჩეს
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Alta	რიბერა დელ გვადიანა, შეიძლება მოსდევდეს რიბერა ალტა
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Baja	რიბერა დელ გვადიანა, შეიძლება მოსდევდეს რიბერა ბახა
ES	Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Tierra de Barros	რიბერა დელ გვადიანა, შეიძლება მოსდევდეს ტიერა დე ბაროს
ES	Ribera del Júcar	რიბერა დელ ხუკარ
ES	Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alavesa	რიოხა, შეიძლება მოსდევდეს რიოხა ალავესა
ES	Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alta	რიოხა, შეიძლება მოსდევდეს რიოხა ალტა
ES	Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Baja	რიოხა, შეიძლება მოსდევდეს რიოხა ბახა
ES	Rueda	რუედა
ES	Sierras de Málaga, ki mu lahko sledi Serranía de Ronda	სიერას დე მალაგა, შეიძლება მოსდევდეს სერანია დე რონდა
ES	Somontano	სომონტანო
ES	Tacoronte-Acentejo, ki mu lahko sledi Anaga	ტაროკონტე-ასენტეხო, შეიძლება მოსდევდეს ანაგა
ES	Tarragona	ტარაგონა
ES	Terra Alta	ტერა ალტა
ES	Tierra de León	ტიერა დე ლეონ
ES	Tierra del Vino de Zamora	ტიერა დელ ვინო დე სამორა
ES	Toro	ტორო
ES	Txakolí de Álava Enakovreden izraz: Arabako Txakolina	ტსაკოლი დე ალავა ეკვივალენტური ტერმინი: არაბაკო ტსაკოლინია
ES	Uclés	უკლეს
ES	Utiel-Requena	უტიელ-რეკენია
ES	Valdeorras	ვალდეორას
ES	Valdepeñas	ვალდეპენიას
ES	Valencia, ki mu lahko sledi Alto Turia	ვალენსია, შეიძლება მოსდევდეს ალტო ტურია
ES	Valencia, ki mu lahko sledi Clariano	ვალენსია, შეიძლება მოსდევდეს კლარიანო
ES	Valencia, ki mu lahko sledi Moscatel de Valencia	ვალენსია, შეიძლება მოსდევდეს მოსკატელ დე ვალენსია
ES	Valencia, ki mu lahko sledi Valentino	ვალენსია, შეიძლება მოსდევდეს ვალენტინიო
ES	Valle de Güímar	ვალიე დე გვიმარ
ES	Valle de la Orotava	ვალიე დე ლა ოროტავა
ES	Valles de Benavente	ვალიეს დე ბენავენტე
ES	Vino de Calidad de Valtiendas	ვინო დე კალიდად დე ვალტიენდას
ES	Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Arganda	ვინოს დე მადრიდ, შეიძლება მოსდევდეს არგანდა
ES	Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Navalcarnero	ვინოს დე მადრიდ, შეიძლება მოსდევდეს ნავალკარნერო
ES	Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi San Martín de Valdeiglesias	ვინოს დე მადრიდ, შეიძლება მოსდევდეს სან მარტინ დე ვალდეიგლესიას
ES	Ycoden-Daute-Isora	იკოდენ-დოტ-ისორა
ES	Yecla	იეკლა
FR	Ajaccio	აჟასიო
FR	Aloxe-Corton	ალოქს-კორტონ
FR	Alsace, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Vin d'Alsace	ალზას, შეიძლება მოსდევდეს სხვადასხვა ღვინისდა/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ვენ დ’ალზას
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ალტენბერგ დე ბერგბიტენ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergheim	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ალტენბერგ დე ბერგჰაიმ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Wolxheim	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ალტენბერგ დე ვოლქსჰაიმ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Brand	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ბრენდ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Bruderthal	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ბრიუდერტალ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Eichberg	ალზას გრან კრიუ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Engelberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ენგელბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Florimont	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ფლორიმონ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Frankstein	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ფრანკშტაინ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Froehn	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ფრენ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Furstentum	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ფურსტენტუმ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Geisberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს გაისბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Gloeckelberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს გლეკელბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Goldert	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს გოლდერტ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hatschbourg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ჰატშბურგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hengst	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ჰენგსტ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kanzlerberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს კანცლერბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kastelberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს კასტელბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kessler	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს კესლერ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Barr	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს კირხბერგ დე ბარ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Ribeauvillé	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს კირხბერგ დე რიბოვილე
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kitterlé	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს კიტერლე
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mambourg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს მამბურგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mandelberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს მანდელბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Marckrain	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს მარკრაინ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Moenchberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს მენხბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Muenchberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს მუენხბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Ollwiller	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ოლვილერ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Osterberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ოსტერბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfersigberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს პფესიგბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfingstberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს პფინგშტბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Praelatenberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს პრელატენბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Rangen	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს რანგენ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Saering	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს სერინგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schlossberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს შლოსბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schoenenbourg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს შენენბურგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sommerberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს სომერბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sonnenglanz	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს სონენგლანც
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Spiegel	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს შპიგელ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sporen	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს სპორენ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinen	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს შტაინენ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steingrubler	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს შტაინგრუბლერ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinklotz	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს შტაინკლოც
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Vorbourg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ფორბურგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wiebelsberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ვიბელსბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wineck-Schlossberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ვინეკ-შლოსბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Winzenberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ვინცენბერგ
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zinnkoepflé	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ცინკეპფლე
FR	Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zotzenberg	ალზას გრან კრიუ, მოსდევს ცოცენბერგ
FR	Alsace Grand Cru, pred katerim je Rosacker	ალზას გრან კრიუ, წინ უძღვის როზაკერ
FR	Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“, pred katerim je lahko „Rosé“	ანჟუ, შეიძლება მოსდევდეს „ვალ დე ლუარ’, „მუ სო’ ან წინ უძღოდეს “როზე“
FR	Anjou Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire	ანჟუ კოტო დე ლა ლუარ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Anjou Villages, ki mu lahko sledi Val de Loire	ანჟუ ვილაჟ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Anjou-Villages Brissac, ki mu lahko sledi Val de Loire	ანჟუ – ვილაჟ ბრისაკ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Arbois, ki mu lahko sledi Pupillin, ki mu lahko sledi „mousseux“	არბუა, შეიძლება მოსდევდეს „პუპიილენ“, „მუსო“.
FR	Auxey-Duresses, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	ოქსი-დიურეს, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ“, ან „კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Bandol Enakovreden izraz: Vin de Bandol	ბანდოლ ეკვივალენტური ტერმინი: ვენ დე ბანდოლ
FR	Banyuls, ki mu lahko sledi „Grand Cru“ in /ali „Rancio“	ბანიულ, შეიძლება მოსდევდეს „გრან კრიუ“ და/ან „რანსიო“
FR	Barsac	ბარსაკ
FR	Bâtard-Montrachet	ბეტარ-მონტრაშე
FR	Béarn, ki mu lahko sledi Bellocq	ბეარნ, შეიძლება მოსდევდეს ბელოკ
FR	Beaujolais, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi „Villages“, ki mu lahko sledi „Supérieur“	ბოჟოლე, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი, ან „ვილაჟ’, ან‘სუპერიერ“
FR	Beaune	ბონ
FR	Bellet Enakovreden izraz: Vin de Bellet	ბელე ეკვივალენტური ტერმინი: ვენ დე ბელე
FR	Bergerac, ki mu lahko sledi „sec“	ბერჟერაკ, შეიძლება მოსდევდეს „სეკ“
FR	Bienvenues-Bâtard-Montrachet	ბიენვენუეს-ბატარ-მონტრაშე
FR	Blagny, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages	ბლანი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ბონ / კოტ დე ბონ-ვილაჟ
FR	Blanquette de Limoux	ბლანკეტ დე ლიმუ
FR	Blanquette méthode ancestrale	ბლანკეტ მეტოდ ანსესტრალ
FR	Blaye	ბლეი
FR	Bonnes-mares	ბონ მარ
FR	Bonnezeaux, ki mu lahko sledi Val de Loire	ბონეზო, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Bordeaux, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“, „Mousseux“ ali „supérieur“	ბორდო, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე“, „როზე“, „მუსო“, „სუპერიერ“
FR	Bordeaux Côtes de Francs	ბორდო კოტ დე ფრან
FR	Bordeaux Haut-Benauge	ბორდო ბენოჟ
FR	Bourg Enakovreden izraz: Côtes de Bourg / Bourgeais	ბურ ეკვივალენტური ტერმინი: კოტ დე ბურ / ბურჟე
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Chitry	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე“, „როზე“ ანმცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი „შიტრი“
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côte Chalonnaise	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, „როზე’ ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი “კოტ შალონეზ“
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côte Saint-Jacques	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი კოტ სენ-ჟაკ
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côtes d'Auxerre	ბურგონ შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიულიერთეულის სახელი კოტ დ’ოქსერ
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Côtes du Couchois	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი კოტ დიუ კუშუა
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Coulanges-la-Vineuse	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი კულანჟ-ლა-ვინეზ
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Épineuil	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეპინეი
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Beaune	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი კოტ დე ბონ
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Nuits	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’ “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი კოტ დე ნუი
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote La Chapelle Notre-Dame	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ლა შაპელ ნოტრ-დამ
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Le Chapitre	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიულიერთეულის სახელი ლე შაპიტრ
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Montrecul / Montre-cul / En Montre-Cul	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიულიერთეულის სახელი მონტრკიულ / მონტრ-კიულ / ან მონტრ-კიულ
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“ ali ime manjše geografske enote Vézelay	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე’, “როზე’ ანმცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ვეზელე
FR	Bourgogne, ki mu lahko sledi „Clairet“, „Rosé“,„ordinaire“ ali „grand ordinaire“	ბურგონ, შეიძლება მოსდევდეს „კლერე“, „როზე“, „ორდინერ“ ან „გრან ორდინერ“
FR	Bourgogne aligoté	ბურგონ ალიგოტე
FR	Bourgogne passe-tout-grains	ბურგონ პას-ტუ-გრენ
FR	Bourgueil	ბურგეი
FR	Bouzeron	ბუზრონ
FR	Brouilly	ბრუიი
FR	Bugey, ki mu lahko sledi Cerdon, pred katerim je lahko „Vins du“, „Mousseux du“, „Pétillant“ ali „Roussette du“ ali mu lahko sledi „Mousseux“ ali „Pétillant“, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ბუგე, შეიძლება მოსდევდეს სერდონ, წინ უძღოდეს „ვენ დიუ’, „მუსო დიუ’, „პეტიიან’, ან „რუსეტ დიუ“ ან მოსდევდეს “მუსო“ ან “პეტიიან“ .შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Buzet	ბუზე
FR	Cabardès	კაბარდე
FR	Cabernet d'Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire	კაბერნე დ’ანჟუ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Cabernet de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire	კაბერნე დე სომურ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Cadillac	კადილაკ
FR	Cahors	კაორ
FR	Cassis	კასის
FR	Cérons	სერონ
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Beauroy, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ბოროი ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Berdiot, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ბერდიო ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Beugnons	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ბენიონ
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Butteaux, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ბიუტო ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Chapelot, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს შაპელო ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Chatains, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს შატენ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Chaume de Talvat, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს შომ დე ტალვა
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Bréchain, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ბრეშენ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Cuissy	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე კისი
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Fontenay, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ფონტენე ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Jouan, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ჟუან ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Léchet, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ლეშე ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Savant, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე სავან ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Vaubarousse, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ვობარუს ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Côte des Prés Girots, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე პრე ჟირო ან ‘პრემიე კრიუ
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Forêts, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ფორე ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Fourchaume, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ფურშომ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi L'Homme mort, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ლ’ომ მორ ან „პრემიერ კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Les Beauregards	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ლე ბორ გარ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Les Épinottes, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ლე ეპინოტ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Les Fourneaux, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ლე ფურნო ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Les Lys, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ლე ლი ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Mélinots, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს მელინო ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Mont de Milieu, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს მონ დე მილიე ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Montée de Tonnerre	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს მონტე დე ტონერ
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Montmains, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს მონტმენ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Morein, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს მორენ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Pied d'Aloup, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს პიე დ’ალუპ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Roncières, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს რონსიერ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Sécher, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს სეშე ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Troesmes, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ტრემ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaillons, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ველონ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vau de Vey, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ვო დე ვეი ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vau Ligneau, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ვო ლინიო ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaucoupin, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ვოკუპენ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaugiraut, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ვოჟირო ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaulorent, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოდევდეს ვოლორან ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaupulent, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ვოპულან ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vaux-Ragons, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ვო-რაგონ ან „პრემიე კრიუ“
FR	Chablis, ki mu lahko sledi Vosgros, ki mu lahko sledi „premier cru“	შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს ვოსგრო ან პრემიე კრიუ’
FR	Chablis	შაბლი
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Blanchot	შაბლი გრან კრიუ, შეიძლება მოსდევდეს ბლანშო
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Bougros	შაბლი გრან კრიუ, შეიძლება მოსდევდეს ბუგრო
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Grenouilles	შაბლი გრან კრიუ, შეიძლება მოსდევდეს გრენუი
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Les Clos	შაბლი გრან კრიუ, შეიძლება მოსდევდეს ლე კლო
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Preuses	შაბლი გრან კრიუ, შეიძლება მოსდევდეს პრეზე
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Valmur	შაბლი გრან კრიუ, შეიძლება მოსდევდეს ვალმურ
FR	Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Vaudésir	შაბლი გრან კრიუ, შეიძლება მოსდევდეს ვოდეზირ
FR	Chambertin	შამბერტენ
FR	Chambertin-Clos-de-Bèze	შამბერტენ კლო დე ბეზ
FR	Chambolle-Musigny	შამბოლ მიუზინი
FR	Champagne	შამპან
FR	Chapelle-Chambertin	შაპელ-შამბერტენ
FR	Charlemagne	შარლემან
FR	Charmes-Chambertin	შარმ-შამბერტენ
FR	Chassagne-Montrachet, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côtes de Beaune-Villages	შასან-მონტრაშე, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ბონ / კოტ დე ბონ-ვილაჟ
FR	Château Grillet	შატო-გრიე
FR	Château-Chalon	შატო-შალონ
FR	Châteaumeillant	შატომეიან
FR	Châteauneuf-du-Pape	შატონეფ-დიუ-პაპ
FR	Châtillon-en-Diois	შატიონ ან-დიუა
FR	Chaume - Premier Cru des coteaux du Layon	შომ-პრემიე კრიუ დე კოტო დიუ ლეონ
FR	Chenas	შენა
FR	Chevalier-Montrachet	მონტრაშე
FR	Cheverny	შავერნი
FR	Chinon	შინო
FR	Chiroubles	შირუბლ
FR	Chorey-les-Beaune, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages	შორი-ლე-ბონ, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ბონ / კოტ დე ბონ-ვილაჟ
FR	Clairette de Bellegarde	კლერეტ დე ბელგარდ
FR	Clairette de Die	კლერეტ დე დი
FR	Clairette de Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კლერეტ დე ლანგდოკ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Clos de la Roche	კლო დე ლა როშ
FR	Clos de Tart	კლო დე ტარ
FR	Clos de Vougeot	კლო დე ვუჟო
FR	Clos des Lambrays	კლო დე ლამბრე
FR	Clos Saint-Denis	კლო სენ-დენი
FR	Collioure	კოლიურ
FR	Condrieu	კონდრიე
FR	Corbières	კორბიერ
FR	Cornas	კორნა
FR	Corse, ki mu lahko sledi Calvi, pred katerim je lahko „Vin de“	კორს, შეიძლება მოსდევდეს კალვი ან წინუძღოდეს „ვენ დე“
FR	Corse, ki mu lahko sledi Coteaux du Cap Corse, pred katerim je lahko „Vin de“	კორს, შეიძლება მოსდევდეს კოტო დიუ კაპ კორს ან წინ უძღოდეს „ვენ დე“
FR	Corse, ki mu lahko sledi Figari, pred katerim je lahko „Vin de“	კორს, შეიძლება მოსდევდეს ფიგარი ან წინუძღოდეს „ვენ დე“
FR	Corse, ki mu lahko sledi Porto-Vecchio, pred katerim je lahko „Vin de“	კორს, შეიძლება მოსდევდეს პორტო-ვეკშიო ან წინუსწრებდეს „ვენ დე“
FR	Corse, ki mu lahko sledi Sartène, pred katerim je lahko „Vin de“	კორს, შეიძლება მოსდევდეს სარტენ ან წინუძღოდეს „ვენ დე“
FR	Corse, pred katerim je lahko „Vin de“	კორს, შეიძლება წინ უძღოდეს „ვენ დე“
FR	Corton	კორტონ
FR	Corton-Charlemagne	კორტონ-შარლემან
FR	Costières de Nîmes	კოსტიერ დე ნიმ
FR	Côte de Beaune, pred katerim je ime manjše geografske enote	კოტ დე ბონ, შეიძლება წინ უძღოდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Côte de Beaune-Villages	კოტ დე ბონ-ვილაჟ
FR	Côte de Brouilly	კოტ დე ბრუი
FR	Côte de Nuits-villages	კოტ დე ნუი-ვილაჟ
FR	Côte roannaise	კოტ როანეზ
FR	Côte Rôtie	კოტ როტი
FR	Coteaux champenois, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კოტო შამპენუა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Coteaux d'Aix-en-Provence	კოტო დ’ექს-ან-პროვანს
FR	Coteaux d'Ancenis, ki mu sledi ime sorte vinske trte	შეიძლება მოსდევდეს ღვინისსახეობის სახელი
FR	Coteaux de Die	კოტო დე დი
FR	Coteaux de l'Aubance, ki mu lahko sledi Val de Loire	კოტო დე ლობანს, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Coteaux de Pierrevert	კოტო დე პიერვერ
FR	Coteaux de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire	კოტო დე სომიურ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Coteaux du Giennois	კოტო დიუ ჟიენუა
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Cabrières	კოტო დიუ ლანგედოგ, შეიძლება მოსდევდეს კაბრიერ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de la Méjanelle / La Méjanelle	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს კოტო დე ლა მეჟანელ / ლა მეჟანელ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Saint-Christol '/ Saint-Christol	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს კოტო დე სენ-კრისტოლ /სენ-კრისტოლ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Vérargues / Vérargues	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს კოტო დე ვერარგ / ვერარგ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Grès de Montpellier	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს გრე დე მონპელიე
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi La Clape	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს ლა კლაპ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Montpeyroux	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს მონპეირუ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Pic-Saint-Loup	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს პიკ-სენ-ლუ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Quatourze	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს კატურ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Drézéry	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს სენ-დრეზერი
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Georges-d'Orques	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს სენ-ჟორჟ დ’ორკ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Saturnin	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს სენ-სატურნენ
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Picpoul-de-Pinet	კოტო დიუ ლანგედოკ, შეიძლება მოსდევდეს პიკპულ-დე-პენ
FR	Coteaux du Layon, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კოტო დიუ ლეიონ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Coteaux du Layon Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire	კოტო დიუ ლეიონ შომ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Coteaux du Loir, ki mu lahko sledi Val de Loire	კოტო დიუ ლუარ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Coteaux du Lyonnais	კოტო დიუ ლიონე
FR	Coteaux du Quercy	კოტო დიუ კერსი
FR	Coteaux du Tricastin	კოტო დიუ ტრეკასტენ
FR	Coteaux du Vendômois, ki mu lahko sledi Val de Loire K	კოტო დიუ ვანდომუა, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Coteaux varois	კოტო ვარუა
FR	Côtes Canon Fronsac Enakovreden izraz: Canon Fronsac	კოტ კანონ ფრონსაკ ეკვივალენტური ტერმინი: კანონ ფრონსაკ
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Boudes	კოტ დ’ოვერნ, შეიძლება მოსდევდეს ბუდ
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Chanturgue	კოტ დ’ოვერნ, შეიძლება მოსდევდეს შანტურგ
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Châteaugay	კოტ დ’ოვერნ, შეიძლება მოსდევდეს შატოგე
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Corent	კოტ დ’ოვერნ, შეიძლება მოსდევდეს კორან
FR	Côtes d'Auvergne, ki mu lahko sledi Madargue	ოტ დ’ოვერნ, შეიძლება მოსდევდეს მადარგე
FR	Côtes de Bergerac	კოტ დ’ოვერნ
FR	Côtes de Blaye	კოტ დე ბლე
FR	Côtes de Bordeaux Saint-Macaire	კოტ დე ბორდო დენ მაკერ
FR	Côtes de Castillon	კოტ დე კასტიონ
FR	Côtes de Duras	კოტ დე დიურას
FR	Côtes de Millau	კოტ დე მიო
FR	Côtes de Montravel	კოტ დე მონრაველ
FR	Côtes de Provence	კოტ დე პროვანს
FR	Côtes de Saint-Mont	კოტ დე სენ-მონ
FR	Côtes de Toul	კოტ დე ტულ
FR	Côtes du Brulhois	კოტ დიუ ბრულუა
FR	Côtes du Forez	კოტ დიუ ფორე
FR	Côtes du Jura, ki mu lahko sledi „mousseux“	კოტ დიუ ჟიურა, შეიძლება მოსდევდეს „მუსო“
FR	Côtes du Lubéron	კოტ დიუ ლიბერონ
FR	Côtes du Marmandais	კოტ დიუ მარმანდე
FR	Côtes du Rhône	კოტ დიუ რონ
FR	Côtes du Roussillon	კოტ დიუ რუსიონ
FR	Côtes du Roussillon Villages, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კოტ დიუ რუსიონ ვილაჟ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Côtes du Ventoux	კოტ დიუ ვანტუ
FR	Côtes du Vivarais	კოტ დიუ ვივარე
FR	Cour-Cheverny, ki mu lahko sledi Val de Loire	კურ-შევერნი, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Crémant d'Alsace	კრემან დ’ალზას
FR	Crémant de Bordeaux	კრემან დე ბორდო
FR	Crémant de Bourgogne	კრემან დე ბურგონ
FR	Crémant de Die	კრემან დე დი
FR	Crémant de Limoux	კრემან დე ლიმუ
FR	Crémant de Loire	კრემან დე ლუარ
FR	Crémant du Jura	კრემან დიუ ჟიურა
FR	Crépy	კრეპი
FR	Criots-Bâtard-Montrachet	კრიო-ბატარ-მონტრაშე
FR	Crozes-Hermitage Enakovreden izraz: Crozes-Ermitage	კროზ-ერმიტაჟ კროზ-ერმიტაჟ
FR	Échezeaux	ეშეზო
FR	Entre-Deux-Mers	ანტრ დე-მერ
FR	Entre-Deux-Mers-Haut-Benauge	ანტრ-დე-მერ-ო-ბენოჟ
FR	Faugères	ფოჟერ
FR	Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Brem	ფიეფ ვანდეენ შეიძლება მოსდევდეს ბრემ
FR	Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Mareuil	ფიეფ ვანდეენ, შეიძლება მოსდევდეს მარეი
FR	Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Pissotte	ფიეფ ვანდეენ, შეიძლება მოსდევდეს პისოტ
FR	Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Vix	ფიეფ ვანდეენ, შეიძლება მოსდევდეს ვი
FR	Fitou	ფიტუ
FR	Fixin	ფიხენ
FR	Fleurie	ფლერი
FR	Floc de Gascogne	ფლოკ დე გასკონ
FR	Fronsac	ფროსნაკ
FR	Frontignan, pred katerim je lahko „Muscat de“ ali „Vin de“	ფრონტინიან, შეიძლება წინ უძღოდეს „მუსკატ“ ან „ვენ დე“
FR	Gaillac, ki mu lahko sledi „mousseux“	გაიაკ, შეიძლება მოსდევდეს „მუსო“
FR	Gaillac premières côtes	გაიაკ პრემიერ კოტ
FR	Gevrey-Chambertin	ჟევრი-შამბერტენ
FR	Gigondas	ჟიგონდა
FR	Givry	ჟივრი
FR	Grand Roussillon, ki mu lahko sledi „Rancio“	გრან-რუსიონ, შეიძლება მოსდევდეს „რანსიო“
FR	Grand-Échezeaux	გრან-ეშეზო
FR	Graves, ki mu lahko sledi „supérieures“	გრავ, შეიძლება მოსდევდეს „სუპერიერ“
FR	Graves de Vayres	გრავ დე ვერ
FR	Griotte-Chambertin	გრიოტ- შამბერტენ
FR	Gros plant du Pays nantais	გრო პლან დიუ პეი ნანტე
FR	Haut-Médoc	ო-მედოკ
FR	Haut-Montravel	ო მონტრაველ
FR	Haut-Poitou	ო-პუატო
FR	Hermitage Enakovreden izraz: l'Hermitage / Ermitage / l'Ermitage	ერმიტაჟ ეკვივალენტური ტერმინი: ლ’ერმიტაჟ / ერმიტაჟ /ლ’ერმიტაჟ
FR	Irancy	ირანსი
FR	Irouléguy	ირულეგი
FR	Jasnières, ki mu lahko sledi Val de Loire	ჟასნიერ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Juliénas	ჟულიენა
FR	Jurançon, ki mu lahko sledi „sec“	ჟურანსონ, შეიძლება მოსდევდეს „სეკ“
FR	L'Étoile, ki mu lahko sledi „mousseux“	ლ’ეტუალ, შეიძლება მოსდევდეს „მუსო“
FR	La Grande Rue	ლა გრანდ რიუ
FR	Ladoix, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	ლადუა, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ’ ან “კოტ დე ბონ-ვილაჟ
FR	Lalande de Pomerol	ლალანდე დე პომროლ
FR	Latricières-Chambertin	ლატრისიერ-შამბერტენ
FR	Les Baux de Provence	ლე ბო დე პროვანს
FR	Limoux	ლიმუ
FR	Lirac	ლირაკ
FR	Listrac-Médoc	ლისტრაკ-მედოკ
FR	Loupiac	ლუპიაკ
FR	Lussac-Saint-Émilion	ლუსაკ-სენ-ემილიონ
FR	Mâcon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi „Supérieur“ ali „Villages“ Enakovreden izraz: Pinot-Chardonnay-Mâcon	მაკონ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფილი ერთეულის სახელი ან „სუპერიე“ ან „ვილაჟ“ ეკვივალენტური ტერმინი: პინო-შარდონე-მაკონ
FR	Macvin du Jura	მაკვენ დიუ ჟიურა
FR	Madiran	მადირან
FR	Maranges, ki mu lahko sledi Clos de la Boutière	მარანჟ, შეიძლება მოსდევდეს კლო დე ლა ბუტიე
FR	Maranges, ki mu lahko sledi La Croix Moines	მარანჟ, შეიძლება მოსდევდეს ლა კრუა მუან
FR	Maranges, ki mu lahko sledi La Fussière	მარანჟ, შეიძლება მოსდევდეს ლა ფიუსიერ
FR	Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Loyères	მარანჟ, შეიძლება მოსდევდეს ლე კლო დე ლუაიერ
FR	Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Rois	მარანჟ, შეიძლება მოსდევდეს ლე კლო დე რუა
FR	Maranges, ki mu lahko sledi Les Clos Roussots	მარანჟ შეიძლება მოსდევდეს ლე კლო რუსოტ
FR	Maranges, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	მარანჟ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Maranges, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	მარანჟ, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ’ ან ‘კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Marcillac	მარსიაკ
FR	Margaux	მარგო
FR	Marsannay, ki mu lahko sledi „rosé“	მარსანე, შეიძლება მოსდევდეს „როზე“
FR	Maury, ki mu lahko sledi „Rancio“	მორი, შეიძლება მოსდევდეს „რანსიო“
FR	Mazis-Chambertin	მაზი-შამბერტენ
FR	Mazoyères-Chambertin	მეზუაიერ შამბერტენ
FR	Médoc	მედოკ
FR	Menetou-Salon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi Val de Loire	მენეტუ სალონ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ან ვალ დე ლუარ
FR	Mercurey	მერკური
FR	Meursault, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	მერსო, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ’ ან ‘კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Minervois	მინერვუა
FR	Minervois-La-Livinière	მინერვუა-ლა-ლიმინიერ
FR	Monbazillac	მონბაზიაკ
FR	Montagne Saint-Émilion	მონტან სენ-ემილიონ
FR	Montagny	მონტანი
FR	Monthélie, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	მონტელი, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ’ ან ‘კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Montlouis-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“	მონლუი-სურ-ლუარ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ, „მუსო“ ან „პეტიიან“
FR	Montrachet	მონრაშე
FR	Montravel	მონრაველ
FR	Morey-Saint-Denis	მორი-სენ-დენი
FR	Morgon	მორგონ
FR	Moselle	მოზელ
FR	Moulin-à-Vent	მულენ-ა-ვან
FR	Moulis Enakovreden izraz: Moulis-en-Médoc	მული ეკვივალენტური ტერმინი: მული-ან-მედოკ
FR	Muscadet, ki mu lahko sledi Val de Loire	მუსკადე, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Muscadet-Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire	მუსკადე-კოტო დე ლა ლუარ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Muscadet-Côtes de Grandlieu, ki mu lahko sledi Val de Loire	მუსკადე-კოტ დე გრანდლიე, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Muscadet-Sèvre et Maine, ki mu lahko sledi Val de Loire	მუსკადე-სევრ ე მენ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Muscat de Beaumes-de-Venise	მუსკა დე ბომ-დე-ვენიზ
FR	Muscat de Lunel	მუსკა დე ლუნელ
FR	Muscat de Mireval	მუსკა დე მირევალ
FR	Muscat de Saint-Jean-de-Minervois	მუსკა დე სენ-ჟაკ დე მინერვუა -
FR	Muscat du Cap Corse	მუსკა დიუ კაპ კორს
FR	Musigny	მუზინი
FR	Néac	ნეაკ
FR	Nuits Enakovreden izraz: Nuits-Saint-Georges	ნუი ეკვივალენტური ტერმინი: ნუი-სენ-ჟორჟ
FR	Orléans, ki mu lahko sledi Cléry	ორლეან, შეიძლება მოსდევდეს კლერი
FR	Pacherenc du Vic-Bilh, ki mu lahko sledi „sec“	პაშერენ დიუ ვიკ-ბილ, შეიძლება მოსდევდეს „სეკ“
FR	Palette	პალეტ
FR	Patrimonio	პატრიმონიო
FR	Pauillac	პოიაკ
FR	Pécharmant	პეშარმან
FR	Pernand-Vergelesses, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	პერნან-ვერგელეს, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ“ ან „კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Pessac-Léognan	პესაკ-ლეონან
FR	Petit Chablis, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	პეტი შაბლი, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Pineau des Charentes Enakovreden izraz: Pineau Charentais	პინო დე შარანტ ეკვივალენტური ტერმინი: პინო შარანტე
FR	Pomerol	პომეროლ
FR	Pommard	პომარ
FR	Pouilly-Fuissé	პუი-ფუისე
FR	Pouilly-Loché	პუი-ლოშე
FR	Pouilly-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire Enakovreden izraz: Blanc Fumé de Pouilly / Pouilly-Fumé	პუიი–სურ-ლუარ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ ეკვივალენტური ტერმინი: ბლანკ ფიუმე დე პუიი / პუიი-ფიუმე
FR	Pouilly-Vinzelles	პუიი-ვენზელ
FR	Premières Côtes de Blaye	პრემიერ კოტ დე ბლე
FR	Premières Côtes de Bordeaux, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	პრემიერ კოტ დე ბორდო, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Puisseguin-Saint-Emilion	პუისეგენ-სენ-ემილიონ
FR	Puligny-Montrachet, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	პულინი მონრაშე, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ’ ან ‘კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Quarts de Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire	კარ დე შომ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Quincy, ki mu lahko sledi Val de Loire	კინსი, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Rasteau, ki mu lahko sledi „Rancio“	რასტო, შეიძლება მოსდევდეს „რანსიო“
FR	Régnié	რენიე
FR	Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire	რეიი, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Richebourg	რიშბურ
FR	Rivesaltes, ki mu lahko sledi „Rancio“, pred katerim je lahko „Muscat“	რივეზალტ, შეიძლება მოსდევდეს „რანსიო“ ან წინ უსწრებდეს „მუსკა“
FR	Romanée (La)	რომანე (ლა)
FR	Romanée Contie	რომანე კონტი
FR	Romanée Saint-Vivant	რომანე სენ-ვივან
FR	Rosé de Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire	როზე დე ლუარ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Rosé des Riceys	როზე დე რისი
FR	Rosette	როზეტ
FR	Roussette de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	რუსეტ დე სავუა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
FR	Ruchottes-Chambertin	რუშოტ-შამბერტინ
FR	Rully	რული
FR	Saint-Amour	სენტ-ამურ
FR	Saint-Aubin, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	სენ-ობენ, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ’ ან კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Saint-Bris	სენ-ბრი
FR	Saint-Chinian	სენ-შინიან
FR	Saint-Émilion	სენ-ემილიონ
FR	Saint-Émilion Grand Cru	სენ-ემილიონ-გრან კრიუ
FR	Saint-Estèphe	სენტ-ესტეფ
FR	Saint-Georges-Saint-Émilion	სენ-ჟორჟ-სენტ-ემილიონ
FR	Saint-Joseph	სენ-ჟოზეფ
FR	Saint-Julien	სენ-ჟულიენ
FR	Saint-Nicolas-de-Bourgueil, ki mu lahko sledi Val de Loire	სენ-ნიკოლა-დე-ბურგეი, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Saint-Péray, ki mu lahko sledi „mousseux“	სენ-პერე, შეიძლება მოსდევდეს „მუსო“
FR	Saint-Pourçain	სენ-პურსენ
FR	Saint-Romain, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	სენ-რომენ, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ’ ან ‘კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Saint-Véran	სენ-ვერან
FR	Sainte-Croix-du-Mont	სენტ-კრუა დიუ მონ
FR	Sainte-Foy Bordeaux	სენტ-ფუა ბორდო
FR	Sancerre	სანსერ
FR	Santenay, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“	სანტენი, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დე ბონ’ ან ‘კოტ დე ბონ-ვილაჟ“
FR	Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“	სომურ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ, „მუსო“ ან „პეტიიან“
FR	Saumur-Champigny, ki mu lahko sledi Val de Loire	სომურ-შამპინი, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Saussignac	სოსინიაკ
FR	Sauternes	სოტერნ
FR	Savennières, ki mu lahko sledi Val de Loire	სავენიერ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Savennières-Coulée de Serrant, ki mu lahko sledi Val de Loire	სავენიერ-კულე დე სერან, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Savennières-Roche-aux-Moines, ki mu lahko sledi Val de Loire	სავენიერ-როშ-ო-მუან, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Savigny-les-Beaune, ki mu lahko sledi „Côte de Beaune“ ali „Côte de Beaune-Villages“ Enakovreden izraz: Savigny	სავინი-ლე-ბონ, შეიძლება მოსდევდეს „კოტ დ ბონ’ ან ‘კოტ დე ბონ ვილაჟ“ ეკვივალენტური ტერმინი: სავინი
FR	Seyssel, ki mu lahko sledi „mousseux“	სეისალ, შეიძლება მოსდევდეს „მუსო“
FR	Tâche (La)	ტაშ (ლა)
FR	Tavel	ტაველ
FR	Touraine, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“	ტურენ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ ან „მუსო“ ან „პეტიიან“
FR	Touraine Amboise, ki mu lahko sledi Val de Loire	ტურენ ამბუაზ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Touraine Azay-le-Rideau, ki mu lahko sledi Val de Loire	ტურენ აზე-ლე-რიდო, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Touraine Mestand, ki mu lahko sledi Val de Loire	ტურენ მესტან, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Touraine Noble Joué, ki mu lahko sledi Val de Loire	ტურენ ნობლ ჟუე, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ
FR	Tursan	ტურსან
FR	Vacqueyras	ვაკირა
FR	Valençay	ვალანსი
FR	Vin d'Entraygues et du Fel	ვენ დ’ანტრეგ ე დიუ ფელ
FR	Vin d'Estaing	ვენ დ’ესტენ
FR	Vin de Lavilledieu	ვენ დე ლავილედიე
FR	Vin de Savoie ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“	ვენ დე სავუა, შეიძლება მოსდევდესმცირე გეოგრაფიულიერთეულისსახელი, „მუსო“ ან „პეტიიან“
FR	Vins du Thouarsais	ვენ დიუ ტუარსე
FR	Vins Fins de la Côte de Nuits	ვენ ფენ დე ლა კოტ დე ნუი
FR	Viré-Clessé	ვირე-კლესე
FR	Volnay	ვოლნე
FR	Volnay Santenots	ვოლნე სანტენო
FR	Vosnes Romanée	ვოსნ რომანე
FR	Vougeot	ვუჟო
FR	Vouvray, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi „mousseux“ ali „pétillant“	ვუვრე, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დე ლუარ, „მუსო“ ან „პეტიიან“
IT	Aglianico del Taburno Enakovreden izraz: Taburno	ალიანიკო დელ ტაბურნო ეკვივალენტური ტერმინი: ტაბურნო
IT	Aglianico del Vulture	ალიანიკო დელ ვულტურე
IT	Albana di Romagna	ალბანა დი რომანია
IT	Albugnano	ალბუნიანო
IT	Alcamo	ალკამო
IT	Aleatico di Gradoli	ალეატიკო დი გრადოლი
IT	Aleatico di Puglia	ალეატიკო დი პულია
IT	Alezio	ალეციო
IT	Alghero	ალგერო
IT	Alta Langa	ალტა ლანგა
IT	Alto Adige, ki mu sledi Colli di Bolzano Enakovreden izraz: Südtiroler Bozner Leiten	ალტო ადიჯე, მოსდევს კოლი დი ბოლცანო ეკვივალენტური ტერმინი: ზიუდტიროლერ ბოცნერ ლაიტენ
IT	Alto Adige, ki mu sledi Meranese di collina Enakovreden izraz: Alto Adige Meranese / Südtirol Meraner Hügel / Südtirol Meraner	ალტო ადიჯე, მოსდევს მერანეზე დი კოლინა ეკვივალენტური ტერმინი: ალტო ადიჯე მერანეზე / მერანერ ჰიუგელ / ზიუდტიროლერ მერანერ
IT	Alto Adige, ki mu sledi Santa Maddalena Enakovreden izraz: Südtiroler St.Magdalener	ალტო ადიჯე, მოსდევს სანტა მადალენა ეკვივალენტური ტერმინი: ზიუდტიროლერ სტ. მაგდალენერ
IT	Alto Adige, ki mu sledi Terlano Enakovreden izraz: Südtirol Terlaner	ალტო ადიჯე, მოსდევს ტერლანო ეკვივალენტური ტერმინი: ზიუდტიროლერ ტერლანერ
IT	Alto Adige, ki mu sledi Valle Isarco Enakovreden izraz: Südtiroler Eisacktal /	ალტო ადიჯე, მოსდევს ვალე იზარკო ეკვივალენტური ტერმინი: ზიუდტიროლერ იზაკტალ
IT	Alto Adige, ki mu sledi Valle Venosta Enakovreden izraz: Südtirol Vinschgau	ალტო ადიჯე, მოსდევს ვალე ვენოსტა ეკვივალენტური ტერმინი: ზიუდტიროლ ვინშგაუ
IT	Alto Adige Enakovreden izraz: dell'Alto Adige / Südtirol / Südtiroler	ალტო ადიჯე ეკვივალენტური ტერმინი: დელ’ალტო ადიჯე/ ზიუდტიროლ / ზიუდტიროლერ
IT	Alto Adige ali dell'Alto Adige, ki mu lahko sledi Bressanone Enakovreden izraz: ali dell'Alto Adige Südtirol ali Südtiroler Brixner	ალტო ადიჯე „ან’ დელ“ალტო ადიჯე, შეიძლებამოსდევდეს ბრესანონე ეკვივალენტური ტერმინი: „ან“ დელ’ ალტო ადიჯე ზიუდტიროლ „ან“ ზიუდტიროლ ბრიქსნერ
IT	Alto Adige ali dell'Alto Adige, ki mu lahko sledi Burgraviato Enakovreden izraz: ali dell'Alto Adige Südtirol ali Südtiroler Buggrafler	ალტო ადიჯე „ან“ დელ’ალტო ადიჯე, შეიძლება მოსდევდეს ბურგრავიატო ეკვივალენტური ტერმინი: „ან“ დელ’ალტო ადიჯე ზიუდტიროლ ან ზიუდტიროლერ ბუგრაფლერ
IT	Ansonica Costa dell'Argentario	ანსონიკა კოსტა დელ’არჯენტარიო
IT	Aprilia	აპრილია
IT	Arborea	არბორეა
IT	Arcole	არკოლე
IT	Assisi	ასიზი
IT	Asti, ki mu lahko sledi „spumante“ ali pred katerim je lahko „Moscato d“	ასტი, შეიძლება მოსდევდეს „სპუმანტე“ ან წინუძღოდეს „მოსკატო დ“
IT	Atina	ატინა
IT	Aversa	ავერსა
IT	Bagnoli di Sopra Enakovreden izraz: Bagnoli	ბანიოლი დი სოპრა ეკვივალენტური ტერმინი: ბანიოლი
IT	Barbaresco	ბარბარესკო
IT	Barbera d'Alba	ბარბერა დ’ალბა
IT	Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Colli Astiani o Astiano	ბარბერა დ’ასტი, შეიძლება მოსდევდეს კოლი ასტიანი ან ასტიანო
IT	Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Nizza	ბარბერა დ’ასტი, შეიძლება მოსდევდეს ნიცა
IT	Barbera d'Asti, ki mu lahko sledi Tinella	ბარბერა დ’ასტი, შეიძლებამოსდევდეს ტინელა
IT	Barbera del Monferrato	ბარბერა დელ მონფერატო
IT	Barbera del Monferrato Superiore	ბარბერა დელ მონფერატო სუპერიორე
IT	Barco Reale di Carmignano Enakovreden izraz: Rosato di Carmignano / Vin santo di Carmignano / Vin Santo di Carmignano occhio di pernice	ბარკო რეალე დი კარმინიანო ეკვივალენტური ტერმინი: როზატო დი კარმინიანო/ ვინ სანტო დი კარმინიანო / ვინ სანტო დი კარმინიანო ოკიო დი პერნიჩე
IT	Bardolino	ბარდოლინო
IT	Bardolino Superiore	ბარდოლინო სუპერიორე
IT	Barolo	ბაროლო
IT	Bianchello del Metauro	ბიანკელო დელ მეტაურო
IT	Bianco Capena	ბიანკო კაპენა
IT	Bianco dell'Empolese	ბიანკო დელ’ემპოლეზე
IT	Bianco della Valdinievole	ბიანკო დელა ვალდინიევოლე
IT	Bianco di Custoza Enakovreden izraz: Custoza	ბიანკო დი კუსტოცა ეკვივალენტური ტერმინი: კუსტოცა
IT	Bianco di Pitigliano	ბიანკო დი პიტილიანო
IT	Bianco Pisano di San Torpè	ბიანკო პიზანო დი სან ტორპე
IT	Biferno	ბიფერნო
IT	Bivongi	ბივონჯი
IT	Boca	ბოკა
IT	Bolgheri, ki mu lahko sledi Sassicaia	ბოლგერი, შეიძლება მოსდევდეს სასიკაია
IT	Bosco Eliceo	ბოსკო ელიჩეო
IT	Botticino	ბოტიჩინო
IT	Brachetto d'Acqui Enakovreden izraz: Acqui	ბრაკეტო დ’აკვი ეკვივალენტური ტერმინი: აკვი
IT	Bramaterra	ბრამატერა
IT	Breganze	ბრეგანცე
IT	Brindisi	ბრინდიზი
IT	Brunello di Montalcino	ბრუნელო დი მონტალჩინო
IT	Cacc'e' mmitte di Lucera	კაჩ’ე’ მიტე დი ლუჩერა
IT	Cagnina di Romagna	კანინა დი რომანია
IT	Campi Flegrei	კამპი ფლეგრეი
IT	Campidano di Terralba Enakovreden izraz: Terralba	კამპიდანო დი ტერალბა ეკვივალენტური ტერმინი: ტერალბა
IT	Canavese	კანავეზე
IT	Candia dei Colli Apuani	კანდია დეი კოლი აპუანი
IT	Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Capo Ferrato	კანონო დი სარდენია, შეიძლება მოსდევდეს კაპო ფერატო
IT	Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Jerzu	კანონო დი სარდენია, შეიძლება მოსდევდეს ჟერძუ
IT	Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Oliena / Nepente di Oliena	კანონო დი სარდენია, შეიძლება მოსდევდეს ოლიენა / ნეპენტე დი ოლიენა
IT	Capalbio	კაპალბიო
IT	Capri	კაპრი
IT	Capriano del Colle	კაპრიანო დელ კოლე
IT	Carema	კარემა
IT	Carignano del Sulcis	კარინიანო დელ სულჩის
IT	Carmignano	კარმინიანო
IT	Carso	კარსო
IT	Castel del Monte	კასტელ დელ მონტე
IT	Castel San Lorenzo	კასტელ სან ლორენცო
IT	Casteller	კასტელერ
IT	Castelli Romani	კასტელი რომანი
IT	Cellatica	ჩელატიკა
IT	Cerasuolo di Vittoria	კარასუოლო დი ვიტორია
IT	Cerveteri	ჩერვეტერი
IT	Cesanese del Piglio Enakovreden izraz: Piglio	ჩეზანეზე დელ პილიო ევივალენტური ტერმინი: პილიო
IT	Cesanese di Affile Enakovreden izraz: Affile	ჩეზანეზე დი აფილე ეკვივალენტური ტერმინი: აფილე
IT	Cesanese di Olevano Romano Enakovreden izraz: Olevano Romano	ჩეზანეზე დი ოლევანო რომანო ეკვივალენტური ტერმინი: ოლევანო რომანო
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Colli Aretini	კიანტი, შეიძლება მოსდევდეს კოლი არეტინი
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Colli Fiorentini	კიანტი, შეიძლება მოსდევდეს კოლი ფიორენტინი
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Colli Senesi	კიანტი, შეიძლება მოსდევდეს კოლი სენეზი
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane	კიანტი, შეიძლება მოსდევდეს კოლინე პიზანე
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Montalbano	კიანტი, შეიძლება მოსდევდეს მონტალბანო
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Montespertoli	კიანტი, შეიძლება მოსდევდეს მონტესპერტოლი
IT	Chianti, ki mu lahko sledi Rufina	კიანტი, შეიძლება მოსდევდეს რუფინა
IT	Chianti Classico	კიანტი კლასიკო
IT	Cilento	ჩილენტო
IT	Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa da Posa Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà	ჩინკვე ტერე, შეიძლება მოსდევდეს კოსტა და პოზა ეკვივალენტური ტერმინი: ჩინკვე ტერე შაკეტრა
IT	Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Campu Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà	ჩინქუე თერრე წჰეტჰერ ორ ნოტ ფოლლოწედ ბყ ჩინკვე ტერე, შეიძლება მოსდევდეს კოსტა დე კამპუ ეკვივალენტური ტერმინი: ჩინკვე ტერე შაკეტრა
IT	Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Sera Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà	ჩინკვე ტერე, შეიძლება მოსდევდეს კოსტა დე სერა ეკვივალენტური ტერმინი: ჩინკვე ტერე შაკეტრა
IT	Circeo	ჩირჩეო
IT	Cirò	ჩირო
IT	Cisterna d'Asti	ჩიზერნა დ’ასტი
IT	Colli Albani	კოლი ალბანი
IT	Colli Altotiberini	კოლი ალტოტიბერინი
IT	Colli Amerini	კოლი ამერინი
IT	Colli Berici	კოლი ბერიჩი
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Oliveto	კოლი ბოლონიეზი, შეიძლება მოსდევდეს კოლინე დი ოლივეტო
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Riosto	კოლი ბოლონიეზი, შეიძლება მოსდევდეს კოლინე დი რიოსტო
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline Marconiane	კოლი ბოლონიეზი, შეიძლება მოსდევდეს კოლინე მარკონიანე
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Monte San Pietro	კოლი ბოლონიეზი, შეიძლება მოსდევდეს მონტე სან პიეტრო
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Serravalle	კოლი ბოლონიეზი, შეიძლება მოსდევდეს სერვალე
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Terre di Montebudello	კოლი ბოლონიეზი, შეიძლება მოსდევდეს ტერე დი მონტებუდელო
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Zola Predosa	კოლი ბოლონიეზი, შეიძლება მოსდევდეს ზოლა პრედოზა
IT	Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კოლი ბოლონიეზი, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
IT	Colli Bolognesi Classico - Pignoletto	კოლი ბოლონიეზი კლასიკო-პინიოლეტო
IT	Colli d'Imola	კოლი დ’იმოლა
IT	Colli del Trasimeno Enakovreden izraz: Trasimeno	კოლი დელ ტრაზიმენო ეკვივალენტური ტერმინი: ტრაზიმენო
IT	Colli dell'Etruria Centrale	კოლი დელ’ეტრურია ჩენტრალე
IT	Colli della Sabina	კოლი დელა საბინა
IT	Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Fregona	კოლი დი კონელიანო, შეიძლება მოსდევდეს ფრეგონა
IT	Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Refrontolo	კოლი დი კონელიანო, შეიძლება მოსდევდეს რეფრონტოლო
IT	Colli di Faenza	კოლი დი ფაენცა
IT	Colli di Luni	კოლი დი ლუნი
IT	Colli di Parma	კოლი დი პარმა
IT	Colli di Rimini	კოლი დი რიმინი
IT	Colli di Scandiano e di Canossa	კოლი დი სკანდიანო ე დი კანოსა
IT	Colli Etruschi Viterbesi	კოლი ეტრუსკი ვიტებრეზი
IT	Colli Euganei	კოლი ეუგანეი
IT	Colli Lanuvini	კოლი ლანუვინი
IT	Colli Maceratesi	კოლი მაჩერატეზი
IT	Colli Martani	კოლი მარტანი
IT	Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Cialla	კოლი ორიენტალი, შეიძლება მოსდევდეს ჩალა
IT	Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Rosazzo	კოლი ორიენტალი დელ ფრიული, შეიძლება მოსდევდეს როზაცო
IT	Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Schiopettino di Prepotto	კოლი ორინტალი დელ ფრიული, შეიძლება მოსდევდეს სკიოპეტინო დი პრეპოტო
IT	Colli Orientali del Friuli Picolit, ki mu lahko sledi Cialla	კოლი ორიენტალი დელ ფრიული პიკოლიტ, შეიძლება მოსდევდეს ჩალა
IT	Colli Perugini	კოლი პერუჯინი
IT	Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Focara	კოლი პეზარეზი, შეიძლება მოსდევდეს ფოკარა
IT	Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Roncaglia	კოლი პეზარეზი, შეიძლება მოსდევდეს რონკალია
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Gutturnio	კოლი პიაჩენტინი, შეიძლება მოსდევდეს გუტურნიო
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Monterosso Val d'Arda	კოლი პიაჩენტინი, შეიძლება მოსდევდეს მონტერესო ვალ დ’არდა
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Val Trebbia	კოლი პიაჩენტინი, შეიძლება მოსდევდეს ვალ ტრებია
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Valnure	კოლი პიაჩენტინი, შეიძლება მოსდევდეს ვალნურე
IT	Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Vigoleno	კოლი პიაჩენტინი, შეიძლება მოსდევდეს ვიგოლენო
IT	Colli Romagna centrale	კოლი რომანია ჩენტრალე
IT	Colli Tortonesi	კოლი ტორტონეზი
IT	Collina Torinese	კოლინა ტორინეზე
IT	Colline di Levanto	კოლინე დი ლევანტო
IT	Colline Joniche Taratine	კოლინე იონიკე ტარატინე
IT	Colline Lucchesi	კოლინე ლუკეზი
IT	Colline Novaresi	კოლინე ნოვარეზი
IT	Colline Saluzzesi	კოლინე სალუცეზი
IT	Collio Goriziano Enakovreden izraz: Collio	კოლიო გორიციანო ეკვივალენტური ტერმინი: კოლიო
IT	Conegliano - Valdobbiadene, ki mu lahko sledi Cartizze Enakovreden izraz: Conegliano ali Valdobbiadene	კონელიანო-ვალდობიადენე, შეიძლება მოსდევდეს კარტიცე ეკვივალენტური ტერმინი: კონელიანო „ან“ ვალდობიადენე
IT	Cònero	კონერო
IT	Contea di Sclafani	კონტეა დი სკლაფანი
IT	Contessa Entellina	კონტესა ენტელინა
IT	Controguerra	კონტრო გუერა
IT	Copertino	კოპერტინო
IT	Cori	კორი
IT	Cortese dell'Alto Monferrato	კორტეზე დელ’ალტო მონფერატო
IT	Corti Benedettine del Padovano	კორტი ბენედეტინე დელ პადოვანო
IT	Cortona	კორტონა
IT	Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Furore	კოსტა დ’ამალფი, შეიძლება მოსდევდეს ფურორე
IT	Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Ravello	კოსტა დ’ამალფი, შეიძლება მოსდევდეს რაველო
IT	Costa d'Amalfi, ki mu lahko sledi Tramonti	კოსტა დ’ამალფი, შეიძლება მოსდევდეს ტრამონტი
IT	Coste della Sesia	კოსტე დე ლა სეზია
IT	Curtefranca	კურტეფრანკა
IT	Delia Nivolelli	დელია ნივოლელი
IT	Dolcetto d'Acqui	დოლჩეტო დ’აკვი
IT	Dolcetto d'Alba	დოლჩეტო დ’ალბა
IT	Dolcetto d'Asti	დოლჩეტო დ’ასტი
IT	Dolcetto delle Langhe Monregalesi	დოლჩეტო დელე ლანგე მონრეგალეზი
IT	Dolcetto di Diano d'Alba Enakovreden izraz: Diano d'Alba	დოლჩეტო დი დიანო დ’ალბა ეკვივალენტური ტერმინი: დიანო დ’ალბა
IT	Dolcetto di Dogliani	დოლჩეტო დი დოლიანო
IT	Dolcetto di Dogliani Superiore Enakovreden izraz: Dogliani	დოლჩეტო დი დოლიანი სუპერიორე ეკვივალენტური ტერმინი: დოლიანი
IT	Dolcetto di Ovada Enakovreden izraz: Dolcetto d'Ovada	დოლჩეტო დი ოვადა ეკვივალენტური ტერმინი: დოლჩეტო დ’ოვადა
IT	Dolcetto di Ovada Superiore o Ovada	დოლჩეტო დი ოვადა სუპერიორე ო ოვადა
IT	Donnici	დონიჩი
IT	Elba	ელბა
IT	Eloro, ki mu lahko sledi Pachino	ელორო, შეიძლება მოსდევდეს პაკინო
IT	Erbaluce di Caluso Enakovreden izraz: Caluso	ერბალუჩე დი კალუზო ეკვივალენტური ტერმინი: კალუზო
IT	Erice	ერიჩე
IT	Esino	ეზინო
IT	Est!Est!!Est!!! di Montefiascone	ესტ! ესტ!! ესტ!!! დი მონტეფიასკონე
IT	Etna	ეტნა
IT	Falerio dei Colli Ascolani Enakovreden izraz: Falerio	ფალერიო დეი კოლი ასკოლანი ეკვივალენტური ტერმინი: ფალერიო
IT	Falerno del Massico	ფალერნო დელ მასიკო
IT	Fara	ფარა
IT	Faro	ფარო
IT	Fiano di Avellino	ფიანო დი აველინო
IT	Franciacorta	ფრანჩაკორტა
IT	Frascati	ფრასკატი
IT	Freisa d'Asti	ფრეიზა დ’ასტი
IT	Freisa di Chieri	ფრეიზა დი კიერი
IT	Friuli Annia	ფრიული ანია
IT	Friuli Aquileia	ფრიული აკვილეია
IT	Friuli Grave	ფრიული გრავე
IT	Friuli Isonzo Enakovreden izraz: Isonzo del Friuli	ფრიული იზონცო ეკვივალენტური ტერმინი: იზონცო დელ ფრიული
IT	Friuli Latisana	ფრიული ლატიზანა
IT	Gabiano	გაბიანო
IT	Galatina	გალატინა
IT	Galluccio	გალუჩო
IT	Gambellara	გამბელარა
IT	Garda	გარდა
IT	Garda Colli Mantovani	გარდა კოლი მანტოვანი
IT	Gattinara	გატინარა
IT	Gavi Enakovreden izraz: Cortese di Gavi	გავი ეკვივალენტური ტერმინი: კორტეზე დი გავი
IT	Genazzano	ჯენაცანო
IT	Ghemme	გემე
IT	Gioia del Colle	ჯოია დელ კოლე
IT	Girò di Cagliari	ჯირო დი კალიარი
IT	Golfo del Tigullio	გოლფო დელ ტიგულიო
IT	Gravina	გრავინა
IT	Greco di Bianco	გრეკო დი ბიანკო
IT	Greco di Tufo	გრეკო დი ტუფო
IT	Grignolino d'Asti	გრინიოლინო დ’ასტი
IT	Grignolino del Monferrato Casalese	გრინიოლინო დელ მონტეფერატო კაზალეზე
IT	Guardia Sanframondi Enakovreden izraz: Guardiolo	გვარდია სანფრამონდი ეკვივალენტური ტერმინი: გვარდიოლო
IT	I Terreni di San Severino	ი ტერენი დი სან სევერინო
IT	Irpinia, ki mu lahko sledi Campi Taurasini	ირპინია, შეიძლება მოსდევდეს კამპი ტაურასინი
IT	Ischia	ისკია
IT	Lacrima di Morro Enakovreden izraz: Lacrima di Morro d'Alba	ლაკრიმა დი მორო ეკვივალენტური ტერმინი: ლაკრიმა დი მორო დ’ალბა
IT	Lago di Caldaro Enakovreden izraz: Caldaro / Kalterer / Kalterersee	ლაგო დი კალდარო ეკვავალენტური ტერმინი: კალდარო / კალტერერ / კალტერერზეე
IT	Lago di Corbara	ლაგო დი კორბარა
IT	Lambrusco di Sorbara	ლამბრუსკო დი სორბარა
IT	Lambrusco Grasparossa di Castelvetro	ლამბრუსკო გრასპაროსა დი კასტელვეტრო
IT	Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Oltre Po Mantovano	ლამბრუსკო მანტოვანო, შეიძლება მოსდევდეს ოლტერ პო მანტოვანო
IT	Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Viadanese-Sabbionetano	ლამბრუსკო მანტოვანო, შეიძლება მოსდევდეს ვიადანეზე საბიონეტანო
IT	Lambrusco Salamino di Santa Croce	ლამბრუსკო სალამინო დი სანტა კროჩე
IT	Lamezia	ლამეცია
IT	Langhe	ლანგე
IT	Lessona	ლესონა
IT	Leverano	ლევერანო
IT	Lison-Pramaggiore	ლიზონ-პრამაჯორე
IT	Lizzano	ლიცანო
IT	Loazzolo	ლოაცოლო
IT	Locorotondo	ლოკოროტონდო
IT	Lugana	ლუგანა
IT	Malvasia delle Lipari	მალვაზია დელე ლიპარი
IT	Malvasia di Bosa	მალვაზია დი ბოზა
IT	Malvasia di Cagliari	მალვაზია დი კალიარი
IT	Malvasia di Casorzo d'Asti Enakovreden izraz: Cosorzo / Malvasia di Cosorzo	მალვაზია დი კაზორცო დ’ასტი ეკვივალენტური ტერმინი: კოზორცო / მალვაზია დი კოზორცო
IT	Malvasia di Castelnuovo Don Bosco	მალვაზია დი კასტელნუოვო დონ ბოსკო
IT	Mamertino di Milazzo Enakovreden izraz: Mamertino	მამერტინო დი მილაცო ეკვივალენტური ტერმინი: მამერტინო
IT	Mandrolisai	მანდროლიზაი
IT	Marino	მარინო
IT	Marsala	მარსალა
IT	Martina Enakovreden izraz: Martina Franca	მარტინა ეკვივალენტური ტერმინი: მარტინა ფრანკა
IT	Matino	მატინო
IT	Melissa	მელისა
IT	Menfi, ki mu lahko sledi Bonera	მენფი, შეიძლება მოსდევდეს ბონერა
IT	Menfi, ki mu lahko sledi Feudo dei Fiori	მენფი, შეიძლება მოსდევდეს ფეუდო დეი ფიორი
IT	Merlara	მერლარა
IT	Molise Enakovreden izraz: del Molise	მოლიზე ეკვივალენტური ტერმინი: დელ მოლიზე
IT	Monferrato, ki mu lahko sledi Casalese	მონფერატო, შეიძლება მოსდევდეს დელ მოლიზე
IT	Monica di Cagliari	მონიკა დი კალიარი
IT	Monica di Sardegna	მონიკა დი სარდენია
IT	Monreale	მონრეალე
IT	Montecarlo	მონტეკარლო
IT	Montecompatri-Colonna Enakovreden izraz: Montecompatri / Colonna	მონტეკომპატრი-კოლონა ეკვივალენტური ტერმინი: მონტერკომპატრი / კოლონა
IT	Montecucco	მონტეკუკო
IT	Montefalco	მონტეფალკო
IT	Montefalco Sagrantino	მონტეფალკო საგრანტინო
IT	Montello e Colli Asolani	მონტელო ე კოლი აზოლანი
IT	Montepulciano d'Abruzzo, ki ga lahko spremlja Casauria / Terre di Casauria	მონტეპულჩანო დ’აბრუცო, შეიძლება ახლდეს კაზაურია / ტერე დი კაზაურია
IT	Montepulciano d'Abruzzo, ki ga lahko spremlja Terre dei Vestini	მონტეპულჩანო დ’აბრუცო, შეიძლება ახლდეს ტერე დეი ვესტინი
IT	Montepulciano d'Abruzzo, ki mu lahko sledi Colline Teramane	მონტეპულჩანო დ’აბრუცო, შეიძლება მოსდევდეს კოლინე ტერამანე
IT	Monteregio di Massa Marittima	მონტერეჯო დი მასა მარიტიმა
IT	Montescudaio	მონტესკუდაიო
IT	Monti Lessini Enakovreden izraz: Lessini	მონტი ლესინი ეკვივალენტური ტერმინი: ლესინი
IT	Morellino di Scansano	მორელინო დი სკანსანო
IT	Moscadello di Montalcino	მოსკადელო დი მონტალჩინო
IT	Moscato di Cagliari	მოსკატო დი კალიარი
IT	Moscato di Pantelleria Enakovreden izraz: Passito di Pantelleria / Pantelleria	მოსკატო დი პანტელერია ეკვივალენტური ტერმინი: პასატო დი პანტელერია / პანტელერია
IT	Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Gallura	მოსკატო დი სარდენია, შეიძლება მოსდევდეს გალურა
IT	Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempio Pausania	მოსკატო დი სარდენია, შეიძლება მოსდევდეს ტემპიო პაუზანია
IT	Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempo	მოსკატო დი სარდენია, შეიძლება მოსდევდეს ტემპო
IT	Moscato di Siracusa	მოსკატო დი სირაკუზა
IT	Moscato di Sorso-Sennori Enakovreden izraz: Moscato di Sorso / Moscato di Sennori	მოსაკატო დი სორსო-სენორი ეკვივალენტური ტერმინი: მოსკატო დი სორსო / მოსაკატო დი სენორი
IT	Moscato di Trani	მოსკატო დი ტრანი
IT	Nardò	ნარდო
IT	Nasco di Cagliari	ნასკო დი კალიარი
IT	Nebbiolo d'Alba	ნებიოლო დ’ალბა
IT	Nettuno	ნეტუნო
IT	Noto	ნოტო
IT	Nuragus di Cagliari	ნურაგუს დი კალიარი
IT	Offida	ოფიდა
IT	Oltrepò Pavese	ოლტრეპო პავეზე
IT	Orcia	ორჩა
IT	Orta Nova	ორტა ნოვა
IT	Orvieto	ორვიეტო
IT	Ostuni	ოსტუნი
IT	Pagadebit di Romagna, ki mu lahko sledi Bertinoro	პაგადებიტ დი რომანია, შეიძლება მოსდევდეს ბერტინორო
IT	Parrina	პარინა
IT	Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Gragnano	პენიზოლა სორენტინა, შეიძლება მოსდევდეს გრანიანო
IT	Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Lettere	პენიზოლა სორენტინა, შეიძლება მოსდევდეს ლეტერე
IT	Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Sorrento	პენიზოლა სორენტინა, შეიძლება მოსდევდეს სორენტო
IT	Pentro di Isernia Enakovreden izraz: Pentro	პენტრო დი იზერნია ეკვივალენტური ტერმინი: პენტრო
IT	Pergola	პერგოლა
IT	Piemonte	პიემონტე
IT	Pietraviva	პიეტრავივა
IT	Pinerolese	პინეროლეზე
IT	Pollino	პოლინო
IT	Pomino	პომინო
IT	Pornassio Enakovreden izraz: Ormeasco di Pornassio	პორნასიო ეკვივალენტური ტერმინი: ორმეასკო დი პორნასიო
IT	Primitivo di Manduria	პრიმიტივო დი მანდურია
IT	Ramandolo	რამანდოლო
IT	Recioto di Gambellara	რეჩოტო დი გამბელარა
IT	Recioto di Soave	რეჩოტო დი სოავე
IT	Reggiano	რეჯანო
IT	Reno	რენო
IT	Riesi	რიეზი
IT	Riviera del Brenta	რივიერა დელ ბრენტა
IT	Riviera del Garda Bresciano Enakovreden izraz: Garda Bresciano	რივიერა დელ გარდა ბრეშანო ეკვივალენტური ტერმინი: გარდა ბრეშანო
IT	Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Albenga / Albengalese	რივიერა ლიგურე დი პონენტე, შეიძლება მოსდევდეს ალბენგა / ალბენგალეზე
IT	Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Finale / Finalese	რივიერა ლიგურე დი პონენტე, შეიძლება მოსდევდეს ფინალე / ფინალეზე
IT	Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Riviera dei Fiori	რივიერა ლიგურე დი პონენტე, შეიძლება მოსდევდეს რივიერა დეი ფიორი
IT	Roero	როერო
IT	Romagna Albana spumante	რომანია ალბანა სპუმანტე
IT	Rossese di Dolceacqua Enakovreden izraz: Dolceacqua	როსეზე დი დოლჩეაკვა ეკვივალენტური ტერმინი: დოლჩეაკვა
IT	Rosso Barletta	როსო ბარლეტა
IT	Rosso Canosa, ki mu lahko sledi Canusium	როსო კანოზა, შეიძლება მოსდევდეს კანუზიუმ
IT	Rosso Conero	როსო კონერო
IT	Rosso di Cerignola	როსო დი ჩერინიოლა
IT	Rosso di Montalcino	როსო დი მონტალჩინო
IT	Rosso di Montepulciano	როსო დი მონტეპულჩანო
IT	Rosso Orvietano Enakovreden izraz: Orvietano Rosso	როსო ორვიეტანო ეკვივალენტური ტერმინი: ორვიეტანო როსო
IT	Rosso Piceno	როსო პიჩენო
IT	Rubino di Cantavenna	რუბინო დი კანტავენა
IT	Ruchè di Castagnole Monferrato	რუკე დი კასტანიოლე მონფერატო
IT	Salaparuta	სალაპარუტა
IT	Salice Salentino	სალიჩე სალენტინო
IT	Sambuca di Sicilia	სამბუკა დი სიჩილია
IT	San Colombano al Lambro Enakovreden izraz: San Colombano	სან კოლომბანო ალ ლამბრო ეკვივალენტური ტერმინი: სან კოლომბანო
IT	San Gimignano	სან ჯიმინიანო
IT	San Ginesio	სან ჯინეზიო
IT	San Martino della Battaglia	სან მარტინო დელა ბატალია
IT	San Severo	სან სევერო
IT	San Vito di Luzzi	სან ვიტო დი ლუცი
IT	Sangiovese di Romagna	სანჯოვეზე დი რომანია
IT	Sannio	სანიო
IT	Sant'Agata de' Goti Enakovreden izraz: Sant'Agata dei Goti	სანტ’აგატა დე’გოტი ეკვივალენტური ტერმინი: სანტ’აგატა დეი გოტი
IT	Sant'Anna di Isola Capo Rizzuto	სანტ’ანა დი იზოლა კაპო რიცუტო
IT	Sant'Antimo	სანტ’ანტიმო
IT	Santa Margherita di Belice	სანტა მარგერიტა დი ბელიჩე
IT	Sardegna Semidano, ki mu lahko sledi Mogoro	სარდენია სემიდანო, შეიძლება მოსდევდეს მოგორო
IT	Savuto	სავუტო
IT	Scanzo Enakovreden izraz: Moscato di Scanzo	სკანცო ეკვივალენტური ტერმინი: მოსკატო დი სკანცო
IT	Scavigna	სკავინია
IT	Sciacca	შაკა
IT	Serrapetrona	სერაპეტრონა
IT	Sforzato di Valtellina Enakovreden izraz: Sfursat di Valtellina	სფორცატო დი ვალტელინა ეკვივალენტური ტერმინი: სფურსატ დი ვალტელინა
IT	Sizzano	სიცანო
IT	Soave, ki mu lahko sledi Colli Scaligeri	სოავე, შეიძლება მოსდევდეს კოლი სკალიჯერი
IT	Soave Superiore	სოავე სუპერიორე
IT	Solopaca	სოლოპაკა
IT	Sovana	სოვანა
IT	Squinzano	სკვინცანო
IT	Strevi	სტრევი
IT	Tarquinia	ტარკვინია
IT	Taurasi	ტაურაზი
IT	Teroldego Rotaliano	ტეროლდეგო როტალიანო
IT	Terracina Enakovreden izraz: Moscato di Terracina	ტერაჩინა ეკვივალენტური ტერმინი: მოსკატო დი ტერაჩინა
IT	Terratico di Bibbona, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ტერაჩინო დი ბიბონა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
IT	Terre dell'Alta Val d'Agri	ტერე დელ’ალტა ვალ დ’აგრი
IT	Terre di Casole	ტერე დი კაზოლე
IT	Terre Tollesi Enakovreden izraz: Tullum	ტერე ტოლეზი ეკვივალენტური ტერმინი: ტულუმ
IT	Torgiano	ტორჯანო
IT	Torgiano rosso riserva	ტორჯანო როსო რიზერვა
IT	Trebbiano d'Abruzzo	ტრებიანო დ’აბრუცო
IT	Trebbiano di Romagna	ტრებიანო დი რომანია
IT	Trentino, ki mu lahko sledi Isera / d'Isera	ტრენტინო, შეიძლება მოსდევდეს იზერა / დ’იზერა
IT	Trentino, ki mu lahko sledi Sorni	ტრენტინო, შეიძლება მოსდევდეს სორნი
IT	Trentino, ki mu lahko sledi Ziresi / dei Ziresi	ტრენტინო, შეიძლება მოსდევდეს ცირეზი / დეი ცირეზი
IT	Trento	ტრენტო
IT	Val d'Arbia	ვალ დ’არბია
IT	Val di Cornia, ki mu lahko sledi Suvereto	ვალ დი კორნია, შეიძლება მოსდევდეს სუვერეტო
IT	Val Polcèvera, ki mu lahko sledi Coronata	ვალ პოლსევერა, შეიძლება მოსდევდეს კორონატა
IT	Valcalepio	ვალკალეპიო
IT	Valdadige, ki mu lahko sledi Terra dei Forti Enakovreden izraz: Etschtaler	ვალდადიჯე, შეიძლება მოსდევდეს ტერა დეი ფორტი ეკვივალენტური ტერმინი: ეტსკტალერ
IT	Valdadige Terradeiforti Enakovreden izraz: Terradeiforti Valdadige	ვალდადიჯე ტერადეიფორტი ეკვივალენტური ტერმინი: ტერადეიფორტი ვალდადიჯე
IT	Valdichiana	ვალდიკიანა
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Arnad-Montjovet Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	ვალე დ’აოსტა, შეიძლება მოსდევდეს არნად-მონტჟოვეტ ეკვივალენტური ტერმინი: ვალე დ’აოსტ
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Blanc de Morgex et de la Salle Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	ვალე დ’აოსტა, შეიძლებამოსდევდეს ბლან დე მორჟექს ე დე ლა სალ ეკვივალენტური ტერმინი: ვალე დ’აოსტ
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Chambave Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	ვალე დ’აოსტა, შეიძლება მოსდევდეს შამბავ ეკვივალენტური ტერმინი: ვალე დ’აოსტ
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Donnas Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	ვალე დ’აოსტა, შეიძლება მოსდევდეს დონას ეკვივალენტური ტერმინი: ვალე დ’აოსტ
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Enfer d'Arvier Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	ვალე დ’აოსტა, შეიძლება მოსდევდეს ენფერ დ’არვიე ეკვივალენტური ტერმინი: ვალე დ’აოსტ
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Nus Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	ვალე დ’აოსტა, შეიძლება მოსდევდეს ნუს ეკვივალენტური ტერმინი: ვალე დ’აოსტ
IT	Valle d'Aosta, ki mu lahko sledi Torrette Enakovreden izraz: Vallée d'Aoste	ვალე დ’აოსტა, შეიძლება მოსდევდეს ტორეტე ეკვივალენტური ტერმინი: ვალე დ’აოსტ
IT	Valpolicella, ki ga lahko spremlja Valpantena	ვალპოლიჩელა,შეიძლება ახლდეს ვალპანტენა
IT	Valsusa	ვალსუზა
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Grumello	ვალტელინა, სუპერიორე, შეიძლება მოსდევდეს გრუმელო
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Inferno	ვალტელინა სუპერიორე, შეიძლება მოსდევდეს ინფერნო
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Maroggia	ვალტელინა სუპერიორე, შეიძლება მოსდევდეს მაროჯა
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Sassella	ვალტელინა სუპერიორე, შეიძლება მოსდევდეს სასელა
IT	Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Valgella	ვალტელინა სუპერიორე, შეიძლება მოსდევდეს ვალჯელა
IT	Velletri	ველეტრი
IT	Verbicaro	ვერბიკარო
IT	Verdicchio dei Castelli di Jesi	ვერდიკიო დეი კასტელი დი იეზი
IT	Verdicchio di Matelica	ვერდიკიო დი მატელიკა
IT	Verduno Pelaverga Enakovreden izraz: Verduno	ვერდუნო პელავერგა ეკვივალენტური ტერმინი: ვერდუნო
IT	Vermentino di Gallura	ვერმენტინო დი გალურა
IT	Vermentino di Sardegna	ვერმენტინო დი სარდენია
IT	Vernaccia di Oristano	ვერნაჩა დი ორისტანო
IT	Vernaccia di San Gimignano	ვერნაჩა დი სან ჯიმინიანო
IT	Vernaccia di Serrapetrona	ვერნაჩა დი სერაპეტრონა
IT	Vesuvio	ვეზუვიო
IT	Vicenza	ვიჩენცა
IT	Vignanello	ვინიანელო
IT	Vin Santo del Chianti	ვინ სანტო დელ კიანტი
IT	Vin Santo del Chianti Classico	ვინ სანტო დელ კიანტი კლასიკო
IT	Vin Santo di Montepulciano	ვინ სანტო დი მონტეპულჩანო
IT	Vini del Piave Enakovreden izraz: Piave	ვინი დელ პიავე ეკვივალენტური ტერმინი: პიავე
IT	Vino Nobile di Montepulciano	ვინო ნობილე დი მონტეპულჩანო
IT	Vittoria	ვიტორია
IT	Zagarolo	ძაგაროლო
CY	Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτη Enakovreden izraz: Vouni Panayia - Ampelitis	ვუნი პანაგიას-ამბელიტი ეკვივალენტური ტერმინი: ვუნი პანაგია-ამბელიტის
CY	Κουμανδαρία Enakovreden izraz: Commandaria	კუმანდარია ეკვივალენტური ტერმინი: კომანდარია
CY	Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Αφάμης Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Afames	კრასოხორია ლემესუ, შეიძლება მოსდევდეს აფამის ეკვივალენტური ტერმინი: კრასოჰორია ლემესუ-აფამეს
CY	Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Λαόνα Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Laona	კრასოხორია ლემესუ, შეიძლება მოსდევდეს ლაონა ეკვივალენტური ტერმინი: კრასოჰორია ლემესუ-ლაონა
CY	Λαόνα Ακάμα Enakovreden izraz: Laona Akama	ლაონა აკამა ეკვივალენტური ტერმინი: ლაონა აკამა
CY	Πιτσιλιά Enakovreden izraz: Pitsilia	პიცილია ეკვივალენტური ტერმინი: პიცილია
LU	Crémant du Luxemboug	კრემან დიუ ლუქსამბურჟუაზ
LU	Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Ahn / Assel / Bech-Kleinmacher / Born / Bous / Bumerange / Canach / Ehnen / Ellingen / Elvange / Erpeldingen / Gostingen / Greveldingen / Grevenmacher, ki mu sledi Appellation contrôlée	მოზელ ლუქსამბურჟუაზ, მოსდევს ან / ასელ / ბეკ-კლაინმახე / ბორნ / ბოუს / ბუმერანგე / კანახ / ენენ / ელინგენ / ელვანგე / ერპელდინგენ / გოსტინგენ / გრეველდინგენ / გრევენმახერ, მოსდევს აპელასიონ კონტროლე
LU	Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Lenningen / Machtum / Mechtert / Moersdorf / Mondorf / Niederdonven / Oberdonven / Oberwormelding / Remich / Rolling / Rosport / Stadtbredimus, ki mu sledi Appellation contrôlée	მოზელ ლუქსამბურჟუაზ, მოსდევს ლენინგენ / მახტუმ / მეხტერტ / მერსდორფ / მონდორფ / ნიდერდონვენ / ობერდონვენ / ობერვორნმელდინგ / რემიხ / როლინგ / როსპორტ / შტადტბრედიმუს, მოსდევს აპელასიონ კონტროლე
LU	Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi Remerschen / Remich / Schengen / Schwebsingen / Stadtbredimus / Trintingen / Wasserbilig / Wellenstein / Wintringen or Wormeldingen, ki mu sledi Appellation contrôlée	მოზელ ლუქსამბურჟუაზ, მოსდევს რემერშენ / რემიხ / შენგენ / შვებსინგენ / შტადტბრედი- მუს/ ტრინტინგენ / ვასერბილიგ / ველენშტაინ / ვინტრინგენ ან ვორმელდინგენ, მოსდევს აპელასიონ კონტროლე
LU	Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi ime sorte vinske trte, ki mu sledi Appellation contrôlée	მოზელ ლუქსამბურჟუაზ, მოსდევს ღვინისსახეობის სახელი, მოსდევს აპელასიონ კონტროლე
HU	Neszmélyi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ნესმეი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Badacsonyi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ბადაჩონ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Balaton	ბალატონ
HU	Balaton-felvidéki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ბალატონ-ფელვიდეკ შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Balatonboglár, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ბალატონბოგლარ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Balatonfüred-Csopaki, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ბალატონფიურედ-ჩოპაკ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადები/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Bükk, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	იუკკ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Csongrád, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ჩონგრად, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Debrői hárslevelű	დებროი-ჰარშლეველიუ
HU	Duna	დუნა
HU	Etyek-Buda, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ეტეკ-ბუდა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Hajós-Baja, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ჰაიოშ-ბაია, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Izsáki Arany Sárfehér	იჟაკი არან შარფეჰერ
HU	Kunság, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	კუნშაგ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Mátra, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	მატრა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Mór, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	მორ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Nagy-Somló, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ნად-შომლო, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Pannonhalma, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	პანნონჰალმა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Pécs, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	პეჩ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Somlói, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	შომლოი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Somlói Arany	შომლოი არან
HU	Somlói Nászéjszakák Bora	შომლოი ნასეისაკაკ ბორა
HU	Sopron, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	შოპრონ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Szekszárd, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	სეკსარდ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Tokaj, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ტოკაი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Tolna, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ტოლნა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Villányi, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ვილლან, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Villányi védett eredetű classicus	ვილანი ვედეტ ერედეტიუ კლაშიკუს
HU	Zala, ki mu lahko sledi ime ožjega območja, občine ali obrata	ზალა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის, მუნიციპალიტეტის ან დამზადების/ჩამოსხმის ადგილის სახელი
HU	Eger	ეგერ
HU	Egerszóláti Olaszrizling	ეგერსოლატი ოლასრიზლინგ
HU	Káli	კალი
HU	Neszmély	ნესმეი
HU	Pannon	პანნონ
HU	Tihany	ტიჰან
MT	Gozo	გოზო
MT	Malta	მალტა
AT	Burgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ბურგენლანდ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Carnuntum, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კარნუნტუმ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Donauland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	დონაულანდ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Kamptal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კამპტალ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Kärnten, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კერნტენ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Kremstal, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	კრემშტალ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Mittelburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	მიტელბურგენლანდ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Neusiedlersee, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ნოიზიდლერზეე, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Neusiedlersee-Hügelland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ნოუზიდლერზეე-ჰიუგელანდ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Niederösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ნიედეროსტერაიხ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Oberösterreich, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ობეროსტერაიხ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Salzburg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ზალცბურგ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Steiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	შტაიერმარკი, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Süd-Oststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ზუდ-ოსტსშტაიერმარკი, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Südburgenland, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ზუდბურგენლანდ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Südsteiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ზუდშტაიერმარკი, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Thermenregion, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	თერმენრეგიონ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Tirol, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ტიროლ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Traisental, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ტრაიზენტალ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Vorarlberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ვორარლბერგ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Wachau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ვახაუ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Weinviertel, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ვაინვირტელ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Weststeiermark, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ვესტშტაიერმარკი, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
AT	Wien, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ვინ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
PT	Alenquer	ალენკერ
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Borba	ალენტეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს ბორბა
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Évora	ალენტეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს ევორა
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Granja-Amarele	ალენტეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს გრანჟა-ამალერე
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Moura	ალენტეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს მურა
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Portalegre	ალენტეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს, პორტალეგრე
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Redondo	ალენტეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს რედონდუ
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Reguengos	ალენტეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს რეჰენგოშ
PT	Alentejo, ki mu lahko sledi Vidigueira	ალენტეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს ვიდიგეირა
PT	Arruda	არუდა
PT	Bairrada	ბაირადა
PT	Beira Interior, ki mu lahko sledi Castelo Rodrigo	ბეირა ინტერიორ, შეიძლება მოსდევდეს კასტელუ როდრიგუ
PT	Beira Interior, ki mu lahko sledi Cova da Beira	ბეირა ინტერიორ, შეიძლება მოსდევდეს კოვა და ბეირა
PT	Beira Interior, ki mu lahko sledi Pinhel	ბეირა ინტერიორ, შეიძლება მოსდევდეს პინელ
PT	Biscoitos	ბისკოიტოშ
PT	Bucelas	ბუსელაშ
PT	Carcavelos	კარკაველოშ
PT	Colares	კოლარეშ
PT	Dão, ki mu lahko sledi Alva	დანუ, შეიძლება მოსდევდეს ალვა
PT	Dão, ki mu lahko sledi Besteiros	დანუ, შეიძლება მოსდევდეს ბესტეიროშ
PT	Dão, ki mu lahko sledi Castendo	დანუ, შეიძლება მოსდევდეს კასტენდუ
PT	Dão, ki mu lahko sledi Serra da Estrela	დანუ, შეიძლება მოსდევდეს ესტრელა
PT	Dão, ki mu lahko sledi Silgueiros	დანუ, შეიძლება მოსდევდეს სილგეიროშ
PT	Dão, ki mu lahko sledi Terras de Azurara	დანუ, შეიძლება მოსდევდეს ტერას დე აზურასა
PT	Dão, ki mu lahko sledi Terras de Senhorim	დანუ, შეიძლება მოსდევდეს ტერაშ დე სენორინ
PT	Dão Nobre	დანუ ნობრი
PT	Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo Enakovreden izraz: Vinho do Douro	დურო, შეიძლება მოსდევდეს ბაიშუ კორგო ეკვივალენტური ტერმინი: ვინო დუ დურო
PT	Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo Enakovreden izraz: Vinho do Douro	დურო, შეიძლება მოსდევდეს სიმა კორგო ეკვივალენტური ტერმინი: ვინო დუ დურო
PT	Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior Enakovreden izraz: Vinho do Douro	დურო, შეიძლება მოსდევდეს დურო სუპერიორ ეკვივალენტური ტერმინი: ვინო დუ დურო
PT	Encostas d'Aire, ki mu lahko sledi Alcobaça	ენკოსტაშ დ’აირე, შეიძლება მოსდევდეს ალკობასა
PT	Encostas d'Aire, ki mu lahko sledi Ourém	ენკოსტაშ დ’აირე, შეიძლება მოსდევდეს ურენ
PT	Graciosa	გრასიოზა
PT	Lafões	ლაფოინეშ
PT	Lagoa	ლაგოა
PT	Lagos	ლაგოშ
PT	Madeirense	მადეირენში
PT	Madera Enakovreden izraz: Madeira / Vinho da Madeira / Madeira Weine / Madeira Wine / Vin de Madère / Vino di Madera / Madeira Wijn	მადერა ეკვივალენტური ტერმინი: მადეირა / ვინო დე მადეირა / მადეირა ვაინ / მადეირა ვინ / ვინ დე მადერ / ვინო დი მადერა / მადეირა ვიჟნ
PT	Moscatel de Setúbal	მოსკატელ დე სეტუბალ
PT	Moscatel do Douro	მოსკატელ დუ დურო
PT	Óbidos	ობიდუშ
PT	Oporto Enakovreden izraz: Porto / Vinho do Porto / Vin de Porto / Port / Port Wine / Portwein / Portvin / Portwijn	ოპორტუ ეკვივალენტური ტერმინი: პორტუ / ვინო დუ პორტუ / ვინ დე პორტუ / პორტ / პორტ ვინ / პორტვაინ / პორტვინ / პორტვიჟნ
PT	Palmela	პალმელა
PT	Pico	პიკო
PT	Portimão	პორტიმან
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Almeirim	რიბატეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს ალმეირინ
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Cartaxo	რიბატეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს კარტაშო
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Chamusca	რიბატეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს კამუსკა
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Coruche	რიბატეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს კორუსე
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Santarém	რიბატეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს სანტარენ
PT	Ribatejo, ki mu lahko sledi Tomar	რიბატეჟუ, შეიძლება მოსდევდეს ტონარ
PT	Setúbal	სეტუბალ
PT	Setúbal Roxo	სეტუბალ როზუ
PT	Tavira	ტავირა
PT	Távora-Varosa	ტავორა-ვაროზა
PT	Torres Vedras	ტორეს ვედრაშ
PT	Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Chaves	ტრაჟ-უშ-მონტეშ, შეიძლება მოსდევდეს კავეშ
PT	Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Planalto Mirandês	ტრაჟ-ოშ-მონტეშ, შეიძლება მოსდევდეს პლანალტუ მირანდეშ
PT	Trás-os-Montes, ki mu lahko sledi Valpaços	ტრაჟ-ოშ-მონტეშ, შეიძლება მოსდევდეს ვალპასოშ
PT	Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Baixo Corgo Enakovreden izraz: Douro	ვინო დუ დურო, შეიძლება მოსდევდეს ბაიშუ კორგო ეკვივალენტური ტერმინი: დურო
PT	Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Cima Corgo Enakovreden izraz: Douro	ვინო დუ დურო, შეიძლება მოსდევდეს სიმა კორგო ეკვივალენტური ტერმინი: დურო
PT	Vinho do Douro, ki mu lahko sledi Douro Superior Enakovreden izraz: Douro	ვინო დუ დურო, შეიძლება მოსდევდეს დურო სუპერიორ ეკვივალენტური ტერმინი: დურო
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Amarante	ვინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს ამარანტე
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Ave	ვინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს ავე
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Baião	ვინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს ბაიან
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Basto	ვინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს ბასტო
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Cávado	ვინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს კავადუ
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Lima	ვინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს ლიმა
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Monção e Melgaço	ვინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს მონსან ე მელგასუ
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Paiva	ვოინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს პაივა
PT	Vinho Verde, ki mu lahko sledi Sousa	ვინო ვერდე, შეიძლება მოსდევდეს სოუზა
PT	Vinho Verde Alvarinho	ვინო ვერდე ალვარინო
PT	Vinho Verde Alvarinho Espumante	ვინო ვერდე ალვარინო ესპუმანტე
RO	Aiud, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	აიუდ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Alba Iulia, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ალბა იულია, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Babadag, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ბადაბაგ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Banat, ki mu lahko sledi Dealurile Tirolului	ბანატ, შეიძლება მოსდევდეს დეალურილე ტიროლულუი
RO	Banat, ki mu lahko sledi Moldova Nouă	ბანატ, შეიძლება მოსდევდეს მოლდოვა ნოვე
RO	Banat, ki mu lahko sledi Silagiu	ბანატ, შეიძლება მოსდევდეს სილაჯიუ
RO	Banu Mărăcine, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ბანუ მერეჩინე, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Bohotin, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ბოჰოტინ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Cernătești - Podgoria, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ჩერნეტეშტი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Cotești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ჩოტეშტი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Cotnari	კოტნარი
RO	Crișana, ki mu lahko sledi Biharia	კრიშანა, შეიძლება მოსდევდეს ბიჰარია
RO	Crișana, ki mu lahko sledi Diosig	კრიშანა, შეიძლება მოსდევდეს დიოსიგ
RO	Crișana, ki mu lahko sledi Șimleu Silvaniei	კრიშანა, შეიძლება მოსდევდეს შიმლეუ სილვანიეი
RO	Dealu Bujorului, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	დეალუ ბუჟორულუი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Boldești	დეალუ მარე, შეიძლება მოსდევდეს ბოლდეშტი
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Breaza	დეალუ მარე, შეიძლება მოსდევდეს ბრეაზა
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Ceptura	დეალუ მარე, შეიძლება მოსდევდეს ჩეპტურა
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Merei	დეალუ მარე, შეიძლება მოსდევდეს მერეი
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Tohani	დეალუ მარე, შეიძლება მოსდევდეს ტოჰანი
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Urlați	დეალუ მარე, შეიძლება მოსდევდეს ურლაცი
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Valea Călugărească	დეალუ მარე, შეიძლება მოსდევდეს კელუგერეასკე
RO	Dealu Mare, ki mu lahko sledi Zorești	დეალუ მარე, შეიძლება მოსდევდეს ზორეშტი
RO	Drăgășani, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	დრეგეშანი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Huși, ki mu lahko sledi Vutcani	ჰუში, შეიძლება მოსდევდეს ვუტკანი
RO	Iana, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	იანა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Iași, ki mu lahko sledi Bucium	იაში, შეიძლება მოსდევდეს ბუჩიუმ
RO	Iași, ki mu lahko sledi Copou	იაში, შეიძლება მოსდევდეს კოპოუ
RO	Iași, ki mu lahko sledi Uricani	იაში, შეიძლება მოსდევდეს ურიკანი
RO	Lechința, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ლეკინცა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Mehedinți, ki mu lahko sledi Corcova	მეჰედინცი, შეიძლება მოსდევდეს კორკოვა
RO	Mehedinți, ki mu lahko sledi Golul	მეჰედინცი, შეიძლება მოსდევდეს გოლულ დრენჩეი
RO	Mehedinți, ki mu lahko sledi Orevița	მეჰედინცი, შეიძლება მოსდევდეს ორევიცა
RO	Mehedinți, ki mu lahko sledi Severin	მეჰედინცი, შეიძლება მოსდევდეს სევერინ
RO	Mehedinți, ki mu lahko sledi Vânju Mare	მეჰედინცი, შეიძლება მოსდევდეს ვენჟუ მარე
RO	Miniș, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	მინიშ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Murfatlar, ki mu lahko sledi Cernavodă	მურფატლარ, შეიძლება მოსდევდეს ჩერნავოდე
RO	Murfatlar, ki mu lahko sledi Medgidia	მურფატლარ, შეიძლება მოსდევდეს მედჯიდია
RO	Nicorești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ნიკორეშტი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Odobești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ოდომეშტი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Oltina, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	ოლტინა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Panciu, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	პანჩუ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Pietroasa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	პიეტროასა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Recaș, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	რეკაშ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Sâmburești, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	სემბურეშტი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Sarica Niculițel, ki mu lahko sledi Tulcea	სარიკა ნიკულიცელ, შეიძლება მოსდევდეს ტულჩა
RO	Sebeș - Apold, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	სებეშ-აპოლდ, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Segarcea, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	სეგარჩა, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Ștefănești, ki mu lahko sledi Costești	შტეფენეშტი, შეიძლება მოსდევდეს კოსტეშტი
RO	Târnave, ki mu lahko sledi Blaj	ტერნავე, შეიძლება მოსდევდეს ბლაჟ
RO	Târnave, ki mu lahko sledi Jidvei	ტერნავე, შეიძლება მოსდევდეს ჟიდვეი
RO	Târnave, ki mu lahko sledi Mediaș	ტერნავე, შეიძლება მოსდევდეს მედიაშ
SI	Bela krajina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	ბელა კრაჟინა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Belokranjec, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	ბელოკრანჟეც, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Bizeljčan, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	ბიზელჟჩან, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Bizeljsko-Sremič, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Sremič-Bizeljsko	ბიზელჟსკო-სრემიჩ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: სრემიჩ-ბიზელჟსკო
SI	Cviček, Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	ცვიჩეკ, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Dolenjska, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	დოლენჟსკა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Goriška Brda, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Brda	გორიშკა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ბრდა
SI	Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	კრას, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Metliška črnina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	მეტლიშკა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Prekmurje, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Prekmurčan	პრეკმურჟე, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: პრეკმურჩან
SI	Slovenska Istra, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	სლოვენსკა ისტრა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Štajerska Slovenija, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	შტაჟერსკა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Teran, Kras, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva	ტერან, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი
SI	Vipavska dolina, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote in/ali ime vinogradniškega posestva Enakovreden izraz: Vipava, Vipavec, Vipavčan	ვიპავსკა, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის და/ან ვენახის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ვიპავა, ვიპავეც, ვიპავჩან
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Dunajskostredský vinohradnícky rajón	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს დუნაჟსკოსტრედსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hurbanovský vinohradnícky rajón	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ჰურბანოვსკი ვინოჰრადცკი რაჟონ
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Komárňanský vinohradnícky rajón	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს კომარნანსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Palárikovský vinohradnícky rajón	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს პალარიკოვსკივონოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Štúrovský vinohradnícky rajón	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს შტუროვსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šamorínsky vinohradnícky rajón	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’,შეიძლება მოსდევდეს შამორინსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Strekovský vinohradnícky rajón	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’,შეი-ძლება მოსდევდეს სტრეკოვსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Galantský vinohradnícky rajón	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’,შეიძლება მოსდევდეს გალანტსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrbovský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ვრბოვსკი ვინოჰრადნიკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Trnavský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’,შეიძლება მოსდევდეს ტრნავსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Skalický vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს სკალიცკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Orešanský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’,შეიძლება მოსდევდეს ორეშანსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hlohovecký vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ჰლოჰოვეცკი ვინოჰრადნიცკა რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Doľanský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს დოლანსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	მალოკარპატსკა ვონოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Senecký vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს სენეკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Stupavský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს სტუპავსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modranský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს მოდრანსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Bratislavský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს ბრატისლავსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pezinský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს პეზინსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Záhorský vinohradnícky rajón	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’,შეიძლება მოსდევდეს ზაჰორსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Pukanecký vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს პუკანეკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Žitavský vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ჟიტავსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Želiezovský vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ჟალიეზოვსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	ნიტრიანსკა ვონოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Nitriansky vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ნიტრიანსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vrábeľský vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ვრაბელ’სკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tekovský vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ტეკოვსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Zlatomoravecký vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს ზლატომორავეკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Šintavský vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს შინტავსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Radošinský vinohradnícky rajón	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს რადოშინსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Fil'akovský vinohradnícky rajón	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს ფილ’აკოვსკი ვინოჰ-რადნიცკი რაჟონ
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Gemerský vinohradnícky rajón	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს გემერსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Hontiansky vinohradnícky rajón	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს ჰონტიანსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Ipeľský vinohradnícky rajón	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს იპელ’სკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Vinický vinohradnícky rajón	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს ვინიკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Tornaľský vinohradnícky rajón	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს ტორნალ’სკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Modrokamencký vinohradnícky rajón	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ შეიძლება მოსდევდეს მოდროკამენკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Vinohradnícka oblasť Tokaj, ki mu lahko sledi ena od naslednjih manjših geografskih enot Bara / Čerhov / Černochov / Malá Tŕňa / Slovenské Nové Mesto / Veľká Tŕňa / Viničky	ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ ტოკაჟ, შეიძლება მოსდევდეს ერთ-ერთი შემდეგი მცირე გეოგრაფიული ერთეული ბარა / ჩერჰოვ / ჩერნოჰოვ / მალა ტრნა / სლოვენსკე ნოვე მესტო / ველკა ტრნა / ვინიჩკი
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Michalovský vinohradnícky rajón	ვიხოდოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს მიხალოვსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote	ვიხოდოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, მოსდევს სუბრეგიონის და/ან მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Kráľovskochlmecký vinohradnícky rajón	ვიხოდოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება მოსდევდეს კრალ’ოვსკოხლმეკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Moldavský vinohradnícky rajón	ვიხოდოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’,შეიძლება მოსდევდეს მოლდავსკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki mu lahko sledi Sobranecký vinohradnícky rajón	ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’ ვიხოდოსლოვენსკა, შეიძლება მოსდევდეს სობრანეკი ვინოჰრადნიცკი რაჟონ
UK	English Vineyards	ინგლიშ ვინიარდზ
UK	Welsh Vineyards	უელშ ვინიარდზ

Seznam vin z zaščiteno geografsko označbo

Država članica Evropske unije	Ime, ki se zaščiti	Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi
BE	Vin de pays des Jardins de Wallonie	ვენ დე პეი დე ჟარდენ დე ვალონი
BE	Vlaamse landwijn	ვლამსე ლანდვინ
BG	Дунавска равнина Enakovreden izraz: Danube Plain	დუნავსკა რავნინა ეკვივალენტური ტერმინი: დანუბე პლენ
BG	Тракийска низина Enakovreden izraz: Thracian Lowlands	თრაკიისკა ნიზინა ეკვივალენტური ტერმინი: ტრასიან ლოულენდზ
CZ	České	ჩესკე
CZ	Moravské	მორავსკე
DE	Ahrtaler	არტალერ
DE	Badischer	ბადიშერ
DE	Bayerischer Bodensee	ბაიერიშერ ბოდენზეე
DE	Mosel	მოზელ
DE	Ruwer	ღუვერ
DE	Saar	საარ
DE	Main	მაინ
DE	Mecklenburger	მეკლენბურგერ
DE	Mitteldeutscher	მიტელდოიჩერ
DE	Nahegauer	ნაეგაუერ
DE	Pfälzer	პფელცერ
DE	Regensburger	რეგენსბურგერ
DE	Rheinburgen	ღაინბურგენ
DE	Rheingauer	ღაინგაუერ
DE	Rheinischer	რაინიშერ
DE	Saarländischer	საარლენდიშერ
DE	Sächsischer	სეკსიშერ
DE	Schwäbischer	შვებიშერ
DE	Starkenburger	შტარკენბურგერ
DE	Taubertäler	თაუბერტელერ
DE	Brandenburger	ბრანდენბურგერ
DE	Neckar	ნეკარ
DE	Oberrhein	ობერრაინ
DE	Rhein	ღაინ
DE	Rhein-Neckar	რაინ-ნეკარ
DE	Schleswig-Holsteinischer	შლეზვიგ-ჰოლშტაინიშერ
EL	Toπικός Οίνος Κω Enakovreden izraz: Regional wine of Κοs	ტოპიკოს ინოს კო ეკვივალენტური ტერმინი: კოსის რეგიონული ღვინო ან რეჯიონალ ვაინ ოფ კოს
EL	Toπικός Οίνος Μαγνησίας Enakovreden izraz: Regional wine of Magnissia	ტოპიკოს ინოს მაგნისიაზ ეკვივალენტური ტერმინი: მაგნისიას რეგიონული ღვინო ან რეჯიონალ ვაინ ოფ მეგნისია
EL	Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Aegean Sea	ეგეოპელაგიტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: ეგეოსის ზღვის რეგიონული ღვინო ან რეჯიონალ ვაინ ოფ ეგეან სი
EL	Αττικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Attiki-Attikos	ატიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: ატიკი-ატიკოს რეგიონული ღვინო ან რეჯიონალ ვაინ ოფ ატიკი-ატიკოს
EL	Αχαϊκός Tοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Αchaia	ახეკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: აკაიას რეგიონული ღვინო ან რეჯიონალ ვაინ ოფ აკაია
EL	Βερντέα Ονομασία κατά παράδοση Ζακύνθου Enakovreden izraz: Verdea Onomasia kata paradosi Zakinthou	ვერნდეა ონომასია კატა პარადოსი ზაკინთუ ეკვივალენტური ტერმინი: ვერდეა ონომასია კატა პარადოსი ზაკინთუ
EL	Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Epirus-Epirotikos	ჰპეროტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ეპირუს-ეპიროტიკოს
EL	Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Heraklion-Herakliotikos	ჰერაკლიოტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ჰერაკლიონ-ჰერაკლიოტიკოს
EL	Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Thessalia-Thessalikos	თესალიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეგიონული ღვინო რეჯიონალ ვაინ ოფ თესალია-თესალიკოს
EL	Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Thebes-Thivaikos	თივაიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ თებეს-თივაიკოს
EL	Θρακικός Τοπικός Οίνος ali Τοπικός Οίνος Θράκης Enakovreden izraz: Regional wine of Thrace-Thrakikos ali Regional wine of Thrakis	თრაკიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ თრეის თრაკიკოს
EL	Ισμαρικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Ismaros-Ismarikos	ისმარიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ისმაროს-ისმარიკოს
EL	Καρυστινός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Karystos-Karystinos	კარისტინოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კარისტოს-კარისტინოს
EL	Κορινθιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Korinthos-Korinthiakos	კორიანთიაკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კორინთოს-კორინთიაკოს
EL	Κρητικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Crete-Kritikos	კრიტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ქრიტ-კრიტიაკოს
EL	Λακωνικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Lakonia-Lakonikos	ლაკონიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ლაკონია-ლაკონიკოს
EL	Μακεδονικός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Macedonia-Macedonikos	მაკედონიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მაქედონია-მაქედონიკოს
EL	Μεσημβριώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Nea Messimvria	მესიმვრიოტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ნი მესიმვრია
EL	Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Messinia-Messiniakos	მესინიაკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მესინია-მესინიაკოს
EL	Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Metsovo-Metsovitikos	მეტსოვიტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მეცოვო-მეცოვიტიკოს
EL	Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Monemvasia-Monemvasios	მონემვასიოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მონემვასია-მონემვასიკოს
EL	Παιανίτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Peanea	პეანიტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პინია
EL	Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Pallini-Palliniotikos	პალინიოტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პალინი-პალინიოტიკოს
EL	Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Peloponnese-Peloponnesiakos	პელოპონისიაკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პელეპონეს-პელეპონესიაკოს
EL	Ρετσίνα Αττικής, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Attiki	რეცინა ატიკის, შეიძლება ახლდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: ატიკის რეცინა ან რეცინა ოფ ატიკი
EL	Ρετσίνα Βοιωτίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Viotia	რეცინა ვიოტიას, შეიძლება ახლდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ ვიოტია
EL	Ρετσίνα Γιάλτρων, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Gialtra	რეცინა გიალტრონ, შეიძლება ახლდეს მცირეგეოგრაფიული ერთეულის სახელი ევია ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ გიალტრა
EL	Ρετσίνα Ευβοίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote Enakovreden izraz: Retsina of Evvia	რეცინა ევიას, შეიძლება ახლდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ ევია
EL	Ρετσίνα Θηβών, ki ga lahko spremlja Viotia Enakovreden izraz: Retsina of Thebes	რეცინა თივონ, შეიძლება ახლდეს ვიოტია ეკვივალენტური ტერმინი: თებეს რეცინა რეცინა ოფ თებეს
EL	Ρετσίνα Καρύστου, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Karystos	რეცინა კარისტუ, შეიძლება ახლდეს ევია ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ კარისტოს
EL	Ρετσίνα Κρωπίας ali Ρετσίνα Κορωπίου, ki ga lahko spremlja by Attika Enakovreden izraz: Retsina of Kropia ali Retsina of Koropi	რეცინა კროპიას „ან“ რეცინა კროპიუ, შეიძლება ახლდეს ატიკა ეკვივალენტური ტერმინი: კოროპის რეცინა ან რეცინა ოფ კროპია „ან“ რეცინა ოფ კოროპი
EL	Ρετσίνα Μαρκοπούλου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Markopoulo	რეცინა მარკოპულუ, შეიძლება ახლდეს ატიკა ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ მარკოპულო
EL	Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Megara	რეცინა მეგარონ, შეიძლება ახლდეს ატიკა ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ მეგარა
EL	Ρετσίνα Μεσογείων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Mesogia	რეცინა მესოგიონ, შეიძლება ახლდეს ატიკა ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ მეზოგია
EL	Ρετσίνα Παιανίας ali Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Peania ali Retsina of Liopesi	რეცინა პეანიას „ან“ რეცინა ლიოპესიუ, შეიძლება ახლდეს ატიკა ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ პინია „ან“ რეცინა ოფ ლიოპეზი
EL	Ρετσίνα Παλλήνης, ki ga lahko spremlja Αττική Enakovreden izraz: Retsina of Pallini (Attika)	რეცინა პალინის, შეიძლება ახლდეს ატიკა ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ პალინი (ატიკა)
EL	Ρετσίνα Πικερμίου, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Pikermi	რეცინა პიკერმიუ, შეიძლება ახლდეს ატიკა ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ პაკერმი
EL	Ρετσίνα Σπάτων, ki ga lahko spremlja Attika Enakovreden izraz: Retsina of Spata	რეცინა სპატონ, შეიძლება ახლდეს ატიკა ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ სპატა
EL	Ρετσίνα Χαλκίδας, ki ga lahko spremlja Evvia Enakovreden izraz: Retsina of Halkida	რეცინა ხალკიდას, შეიძლება ახლდეს ევია ეკვივალენტური ტერმინი: რეცინა ოფ ჰალკიდა
EL	Συριανός Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Syros-Syrianos	სირიანოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სიროს-სირიანოს
EL	Τοπικός Οίνος Αβδήρων Enakovreden izraz: Regional wine of Avdira	ტოპიკოს ინოს ავდირონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ავდირა
EL	Τοπικός Οίνος Αγίου Όρους, Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος Enakovreden izraz: Regional wine of Mount Athos - Regional wine of Holly Mountain	ტოპიკოს ინოს აგიუ ორუს, აგიორიტიკოს ტოპიკოს ინოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მაუნთ ათოს-რეჯიონალ ვაინ ოფ ჰოლი მაუნთინ
EL	Τοπικός Οίνος Αγοράς Enakovreden izraz: Regional wine of Agora	ტოპიკოს ინოს აგორას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ აგორა
EL	Τοπικός Οίνος Αργολίδας Enakovreden izraz: Regional wine of Argolida	ტოპიკოს ინოს არგოლიდას ეკვივალენტური ტერმინი: არგოლიდას რეგიონული ღვინო ან რეჯიონალ ვაინ ოფ არგოლიდა
EL	Τοπικός Οίνος Αρκαδίας Enakovreden izraz: Regional wine of Arkadia	ტოპიკოს ინოს არკადიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ არკადია
EL	Τοπικός Οίνος Βελβεντού Enakovreden izraz: Regional wine of Velventos	ტოპიკოს ინოს ველვენტუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ველვენტოს
EL	Τοπικός Οίνος Βίλιτσας Enakovreden izraz: Regional wine of Vilitsa	ტოპიკოს ინოს ვილიცას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ვილიცა
EL	Τοπικός Οίνος Γερανείων Enakovreden izraz: Regional wine of Gerania	ტოპიკოს ინოს გერანიონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ გერანია
EL	Τοπικός Οίνος Γρεβενών Enakovreden izraz: Regional wine of Grevena	ტოპიკოს ინოს გრევენონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ გრევენა
EL	Τοπικός Οίνος Δράμας Enakovreden izraz: Regional wine of Drama	ტოპიკოს ინოს დრამას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ დრამა
EL	Τοπικός Οίνος Δωδεκανήσου Enakovreden izraz: Regional wine of Dodekanese	ტოპიკოს ინოს დოდეკანისუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ დოდეკანიზ
EL	Τοπικός Οίνος Επανομής Enakovreden izraz: Regional wine of Epanomi	ტოპიკოს ინოს ეპანომის ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ეპანომი
EL	Τοπικός Οίνος Ηλιείας Enakovreden izraz: Regional wine of Ilia	ტოპიკოს ინოს ჰელიიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ილია
EL	Τοπικός Οίνος Ημαθίας Enakovreden izraz: Regional wine of Imathia	ტოპიკოს ინოს ჰმათია ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ იმათია
EL	Τοπικός Οίνος Θαψανών Enakovreden izraz: Regional wine of Thapsana	ტოპიკოს ინოს თაფსანონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ თაფსანა
EL	Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης Enakovreden izraz: Regional wine of Thessaloniki	ტოპიკოს ინოს თესალონიკის ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ თესალონიკი
EL	Τοπικός Οίνος Ικαρίας Enakovreden izraz: Regional wine of Ikaria	ტოპიკოს ინოს იკარიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ იკარია
EL	Τοπικός Οίνος Ιλίου Enakovreden izraz: Regional wine of Ilion	ტოპიკოს ინოს ილიუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ილიონ
EL	Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων Enakovreden izraz: Regional wine of Ioannina	ტოპიკოს ინოს იოანინონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ იოანინა
EL	Τοπικός Οίνος Καρδίτσας Enakovreden izraz: Regional wine of Karditsa	ტოპიკოს ინოს კარდიცას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კარდიცა
EL	Τοπικός Οίνος Καστοριάς Enakovreden izraz: Regional wine of Kastoria	ტოპიკოს ინოს კასტორიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კასტორია
EL	Τοπικός Οίνος Κέρκυρας Enakovreden izraz: Regional wine of Corfu	ტოპიკოს ინოს კერკირას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კორფუ
EL	Τοπικός Οίνος Κισάμου Enakovreden izraz: Regional wine of Kissamos	ტოპიკოს ინოს კისამუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კისამოს
EL	Τοπικός Οίνος Κλημέντι Enakovreden izraz: Regional wine of Klimenti	ტოპიკოს ინოს კლიმენტი ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კლიმენტი
EL	Τοπικός Οίνος Κοζάνης Enakovreden izraz: Regional wine of Kozani	ტოპიკოს ინოს კოზანის ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კოზანი
EL	Τοπικός Οίνος Κοιλάδας Αταλάντης Enakovreden izraz: Regional wine of Valley of Atalanti	ტოპიკოს ინოს კილადას ატალანტის ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ველი ოფ ატალანტი
EL	Τοπικός Οίνος Κορωπίου Enakovreden izraz: Regional wine of Koropi	ტოპიკოს ინოს კოროპიუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კოროპი
EL	Τοπικός Οίνος Κρανιάς Enakovreden izraz: Regional wine of Krania	ტოპიკოს ინოს კრანიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კრანია
EL	Τοπικός Οίνος Κραννώνος Enakovreden izraz: Regional wine of Krannona	ტოპიკოს ინოს კრანონოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კრანონა
EL	Τοπικός Οίνος Κυκλάδων Enakovreden izraz: Regional wine of Cyclades	ტოპიკოს ინოს კიკლადონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კიკლადეს
EL	Τοπικός Οίνος Λασιθίου Enakovreden izraz: Regional wine of Lasithi	ტოპიკოს ინოს ლასითიუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ლასითი
EL	Τοπικός Οίνος Λευκάδας Enakovreden izraz: Regional wine of Lefkada	ტოპიკოს ინოს ლევკადას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ლევკადა
EL	Τοπικός Οίνος Ληλαντίου Πεδίου Enakovreden izraz: Regional wine of Lilantio Pedio	ტოპიკოს ინოს ლილანდიუ პედიუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ლილანტიო პედიო
EL	Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Mantzavinata	ტოპიკოს ინოს მანძავიტანონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მანძავინატა
EL	Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου Enakovreden izraz: Regional wine of Markopoulo	ტოპიკოს ინოს მარკოპულუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მარკოპულო
EL	Τοπικός Οίνος Μαρτίνου Enakovreden izraz: Regional wine of Μartino	ტოპიკოს ინოს მარტინუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მარტინო
EL	Τοπικός Οίνος Μεταξάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Metaxata	ტოპიკოს ინოს მეტაქსატონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მეტაქსატა
EL	Τοπικός Οίνος Μετεώρων Enakovreden izraz: Regional wine of Meteora	ტოპიკოს ინოს მეტეორონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ მეტეორა
EL	Τοπικός Οίνος Οπούντια Λοκρίδος Enakovreden izraz: Regional wine of Opountia Lokridos	ტოპიკოს ინოს ოპუნტია ლოკრიდოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ოპუნტია ლოკრიდოს
EL	Τοπικός Οίνος Παγγαίου Enakovreden izraz: Regional wine of Pangeon	ტოპიკოს ინოს პანგეუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პანგეონ
EL	Τοπικός Οίνος Παρνασσού Enakovreden izraz: Regional wine of Parnasos	ტოპიკოს ინოს პარნასუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პარნასოს
EL	Τοπικός Οίνος Πέλλας Enakovreden izraz: Regional wine of Pella	ტოპიკოს ინოს პელას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პელა
EL	Τοπικός Οίνος Πιερίας Enakovreden izraz: Regional wine of Pieria	ტოპიკოს ინოს პიერიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პიერია
EL	Τοπικός Οίνος Πισάτιδος Enakovreden izraz: Regional wine of Pisatis	ტოპიკოს ინოს პისატიდოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პიზატის
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Egialia	ტოპიკოს ინოს პლაგუეს ამბელუ ეგიალიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სლოუპზ ოფ ეგიალია
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Ambelos	ტოპიკოს ინოს პლაგიეს ამბელუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სლოუპზ ოფ ამბელოს
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Vertiskos	ტოპიკოს ინოს ვერტისკუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სლოუპზ ოფ ვერტიკოს
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιές του Αίνου Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Enos	ტოპიკოს ინოს პლაგიეს ტუ ენუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სლოუპზ ოფ ენოს
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Kitherona	ტოპიკოს ინოს პლაგიონ კითერონა ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ კითერონა
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Knimida	ტოპიკოს ინოს პლაგიონ კნიმიდოს ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სლოუპზ კნიმიდა
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Parnitha	ტოპიკოს ინოს პლაგიონ პარნითას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სლოუპზ პარნითა
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πεντελικού Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Pendeliko	ტოპიკოს ინოს პლაგიონ პენდელიკუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სლოუპზ ოფ პენდელიკო
EL	Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Petroto	ტოპიკოს ინოს პლაგიონ პეტროტუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სლოუპზ ოფ პეტროტო
EL	Τοπικός Οίνος Πυλίας Enakovreden izraz: Regional wine of Pylia	ტოპიკოს ინოს პილიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ პილია
EL	Τοπικός Οίνος Ριτσώνας Αυλίδας Enakovreden izraz: Regional wine of Ritsona Avlidas	ტოპიკოს ინოს რიცონას ავლიდას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ რიცონა ავლიდას
EL	Τοπικός Οίνος Σερρών Enakovreden izraz: Regional wine of Serres	ტოპიკოს ინოს სერონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სერეს
EL	Τοπικός Οίνος Σιάτιστας Enakovreden izraz: Regional wine of Siatista	ტოპიკოს ინოს სიატიცას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სიატისტა
EL	Τοπικός Οίνος Σιθωνίας Enakovreden izraz: Regional wine of Sithonia	ტოპიკოს ინოს სითონიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სითონია
EL	Τοπικός Οίνος Σπάτων Enakovreden izraz: Regional wine of Spata	ტოპიკოს ინოს სპატონ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ სპატა
EL	Τοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδας Enakovreden izraz: Regional wine of Sterea Ellada	ტოპიკოს ინოს სტერეას ელადას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ელადა
EL	Τοπικός Οίνος Τεγέας Enakovreden izraz: Regional wine of Tegea	ტოპიკოს ინოს ტეგეას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ტიგი
EL	Τοπικός Οίνος Τριφυλίας Enakovreden izraz: Regional wine of Trifilia	ტოპიკოს ინოს ტრიფილიას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ტრიფილია
EL	Τοπικός Οίνος Τυρνάβου Enakovreden izraz: Regional wine of Tyrnavos	ტოპიკოს ინოს ტირნავუ ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ტირნავოს
EL	Τοπικός Οίνος Φλώρινας Enakovreden izraz: Regional wine of Florina	ტოპიკოს ინოს ფლორინას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ფლორინა
EL	Τοπικός Οίνος Χαλικούνας Enakovreden izraz: Regional wine of Halikouna	ტოპიკოს ინოს ხალიკუნას ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ჰალიკუნა
EL	Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής Enakovreden izraz: Regional wine of Halkidiki	ტოპიკოს ინოს ხალკიდის ეკვივალენტური ტერმინი: რეჯიონალ ვაინ ოფ ჰალკიდიკი
ES	Abanilla	აბანილია
ES	Aragón - Bajo Aragón	არაგონ-ბახო-არაგონ
ES	Aragón - Ribera del Gállego-Cinco Villas	არაგონ- რიბერა დელ გალიეგო-სინკო ვილიას
ES	Aragón - Ribera del Jiloca	არაგონ-რიბერა დელ ხილოკა
ES	Aragón - Valdejalón	არაგონ-ვალდეხალონ
ES	Aragón - Valle del Cinca	არაგონ-ბალიე დელ სინკა
ES	Bailén	ბაილენ
ES	Barbanza e Iria	ბარბანსა ე ირია
ES	Betanzos	ბეტანსოს
ES	Cádiz	კადის
ES	Campo de Cartagena	კამპო დე კარტახენა
ES	Cangas	კანგას
ES	Castelló	კასტელიო
ES	Castilla	კასტილია
ES	Castilla y León	კასტილია ი ლეონ
ES	Contraviesa-Alpujarra	კონტრავიესა-ალპუხარა
ES	Córdoba	კორდობა
ES	Costa de Cantabria	კოსტა დე კანტაბრია
ES	Desierto de Almería	დესიერტო დე ალმერია
ES	El Terrerazo	ელ ტერერასო
ES	Extremadura	ეკსტრემადურა
ES	Formentera	ფორმენტერა
ES	Gálvez	გალვეს
ES	Granada Sur-Oeste	გრანადა სუე-ოესტე
ES	Ibiza	იბისა
ES	Illes Balears	ილეს ბალეარს
ES	Isla de Menorca	ისლა დე მენორკა
ES	Laujar-Alpujarra	ლაუხარ-ალპუხარა
ES	Liébana	ლიებანა
ES	Los Palacios	ლოს პალსიოს
ES	Norte de Almería	ნორტე დე ალმერია
ES	Norte de Granada	ნორტე დე გრანადა
ES	Pozohondo	პოსოონდო
ES	Ribera del Andarax	რიბერა დელ ანდარაკს
ES	Ribera del Queiles	რიბერა დელ კეილეს
ES	Serra de Tramuntana-Costa Nord	სერა დე ტრამუნტანა კოსტა ნორდ
ES	Sierra de Alcaraz	სიერრა დე ალკარას
ES	Sierra Norte de Sevilla	სიერა ნორტე დე სევილია
ES	Sierra Sur de Jaén	სიერა სურ დე ხაენ
ES	Torreperogil	თორეპეროხილ
ES	Valle del Miño-Ourense	ბალიე დე მინიო-ოურენსე
ES	Valles de Sadacia	ბალიეს დე სადასია
ES	Villaviciosa de Córdoba	ვილიავისიოსა დე კორდობა
FR	Agenais	აჟნე
FR	Aigues	ეგ
FR	Ain	ენ
FR	Allier	ალიე
FR	Allobrogie	ალობროჟი
FR	Alpes de Haute-Provence	ალპ დე ოტ პროვანს
FR	Alpes-Maritimes	ალპ მარიტიმ
FR	Alpilles	ალპიი
FR	Ardèche	არდეშ
FR	Argens	არჟან
FR	Ariège	არიეჟ
FR	Aude	ოდ
FR	Aveyron	ავერონ
FR	Balmes Dauphinoises	ბალმ დოფინუაზ
FR	Bénovie	ბენოვი
FR	Bérange	ბერანჟ
FR	Bessan	ბესან
FR	Bigorre	ბიგორ
FR	Bouches-du-Rhône	ბუშ დიუ რონ
FR	Bourbonnais	ბურბონე
FR	Calvados	კალვადოს
FR	Cassan	კასან
FR	Cathare	კატარ
FR	Caux	კო
FR	Cessenon	შესნონ
FR	Cévennes, ki mu lahko sledi Mont Bouquet	სევენ, შეიძლება მოსდევდეს მონ ბუკე
FR	Charentais, ki mu lahko sledi Ile d'Oléron	შარანტე შეიძლება მოსდევდეს ილ დ’ოლერონ
FR	Charentais, ki mu lahko sledi Ile de Ré	შარანტე, შეიძლება მოსდევდეს ილ დე რე
FR	Charentais, ki mu lahko sledi Saint Sornin	შარანტე, შეიძლება მოსდევდეს სენ სორნენ
FR	Charente	შარანტ
FR	Charentes Maritimes	შარანტ მარიტიმ
FR	Cher	შერ
FR	Cité de Carcassonne	სიტე დე კარკასონ
FR	Collines de la Moure	კოლინ დე ლა მურ
FR	Collines Rhodaniennes	კოლინ როდანიენ
FR	Comté de Grignan	კონტე დე გრინან
FR	Comté Tolosan	კონტე ტოლოზან
FR	Comtés Rhodaniens	კონტე როდანიენ
FR	Corrèze	კორეზ
FR	Côte Vermeille	კოტ ვერმეილ
FR	Coteaux Charitois	კოტო შარიტუა
FR	Coteaux de Bessilles	კოტო დე ბესიი
FR	Coteaux de Cèze	კოტო დე სეზ
FR	Coteaux de Coiffy	კოტო კუაფი
FR	Coteaux de Fontcaude	კოტო დე ფონკოდ
FR	Coteaux de Glanes	კოტო დე გლან
FR	Coteaux de l'Ardèche	კოტო დე ლ’არდეშ
FR	Coteaux de la Cabrerisse	კოტო დე ლა საბრერის
FR	Coteaux de Laurens	კოტო დე ლორან
FR	Coteaux de l'Auxois	კოტო დე ლ’ოქსუა
FR	Coteaux de Miramont	კოტო დე მორამონ
FR	Coteaux de Montélimar	კოტო დე მონტელიმარ
FR	Coteaux de Murviel	კოტო დე მიურვიელ
FR	Coteaux de Narbonne	კოტო დე ნარბონ
FR	Coteaux de Peyriac	კოტო დე პეირაკ
FR	Coteaux de Tannay	კოტო დე ტანე
FR	Coteaux des Baronnies	კოტო დე ბარონი
FR	Coteaux du Cher et de l'Arnon	კოტო დიუ შერ ე დე ლ’არონ
FR	Coteaux du Grésivaudan	კოტო დიუ გრესივოდან
FR	Coteaux du Libron	კოტო დიუ ლიბრონ
FR	Coteaux du Littoral Audois	კოტო დიუ ლიტორალ ოდუა
FR	Coteaux du Pont du Gard	კოტო დიუ პონ დიუ გარ
FR	Coteaux du Salagou	კოტო დიუ სალაგუ
FR	Coteaux du Verdon	კოტო დიუ ვერდონ
FR	Coteaux d'Enserune	კოტო დ’დანსრუნ
FR	Coteaux et Terrasses de Montauban	კოტო ე ტერას დე მონტობან
FR	Coteaux Flaviens	კოტო ფლავიან
FR	Côtes Catalanes	კოტ კატალან
FR	Côtes de Ceressou	კოტ დე სერესუ
FR	Côtes de Gascogne	კოტ დე გასკონ
FR	Côtes de Lastours	კოტ დე ლასტურ
FR	Côtes de Meuse	კოტ დე მეზ
FR	Côtes de Montestruc	კოტ დე მონსტრუკ
FR	Côtes de Pérignan	კოტ დე პერინიან
FR	Côtes de Prouilhe	კოტ დე პრუილ
FR	Côtes de Thau	კოტ დე ტო
FR	Côtes de Thongue	კოტ დე ტონგ
FR	Côtes du Brian	კოტ დიუ ბრიან
FR	Côtes du Condomois	კოტ დიუ კონდომუა
FR	Côtes du Tarn	კოტ დიუ ტარნ
FR	Côtes du Vidourle	კოტ დიუ ვიდურლ
FR	Creuse	კრეზ
FR	Cucugnan	კუკუნიან
FR	Deux-Sèvres	დე-სევრ
FR	Dordogne	დორდონ
FR	Doubs	დუბ
FR	Drôme	დრომ
FR	Duché d'Uzès	დიუშე დ’უზე
FR	Franche-Comté, ki mu lahko sledi Coteaux de Champlitte	ფრანშ-კონტე, შეიძლება მოსდევდეს კოტო დე შამპლიტ
FR	Gard	გარდ
FR	Gers	ჟერ
FR	Haute Vallée de l'Orb	ოტ ვალე დე ლ’ორბ
FR	Haute Vallée de l'Aude	ოტ ვალე დე ლ’ოდ
FR	Haute-Garonne	ოტ გარონ
FR	Haute-Marne	ოტ მარნ
FR	Haute-Saône	ოტ სონ
FR	Haute-Vienne	ოტ-ვიენ
FR	Hauterive, ki mu lahko sledi Coteaux du Termenès	ოტრივ, შეიძლება მოსდევდეს კოტო დიუ ტერმენე
FR	Hauterive, ki mu lahko sledi Côtes de Lézignan	ოტრივ, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ლეზინიან
FR	Hauterive, ki mu lahko sledi Val d'Orbieu	ოტრივ, შეიძლება მოსდევდეს ვალ დ’ორბიე
FR	Hautes-Alpes	ოტ-ალპ
FR	Hautes-Pyrénées	ოტ პირენე
FR	Hauts de Badens	ოტ დე ბადან
FR	Hérault	ერო
FR	Île de Beauté	ილ დე ბოტე
FR	Indre	ენდრ
FR	Indre et Loire	ენდრ ეტ ლუარ
FR	Isère	იზერ
FR	Landes	ლანდ
FR	Loir et Cher	ლუარ ე შერ
FR	Loire-Atlantique	ლუარ ატლანტიკ
FR	Loiret	ლუარე
FR	Lot	ლო
FR	Lot et Garonne	ლო ე გარონ
FR	Maine et Loire	მენ ე ლუარ
FR	Maures	მორ
FR	Méditerranée	მედიტერანე
FR	Meuse	მეზ
FR	Mont Baudile	მონ-ბოდილ
FR	Mont-Caume	მონ-კომ
FR	Monts de la Grage	მონ დე ლა გრაჟ
FR	Nièvre	ნიევრ
FR	Oc	ოკ
FR	Périgord, ki mu lahko sledi Vin de Domme	პერიგორ, შეიძლება მოსდევდეს ვენ დე დომ
FR	Petite Crau	პეტიტ კრო
FR	Principauté d'Orange	პრენსიპოტე დ’ორანჟ
FR	Puy de Dôme	პი დე დომ
FR	Pyrénées Orientales	პირენე ორიანტალ
FR	Pyrénées-Atlantiques	პირენე ატლანტიკ
FR	Sables du Golfe du Lion	საბლ დიუ გოლფ დიუ ლიონ
FR	Saint-Guilhem-le-Désert	სენ გილემ ლე დეზერ
FR	Saint-Sardos	სენტ სარდო
FR	Sainte Baume	სენტ ბომ
FR	Sainte Marie la Blanche	სენტ მარი ლა ბლანშ
FR	Saône et Loire	სონ ე ლუარ
FR	Sarthe	შარტ
FR	Seine et Marne	სენ ე მარნ
FR	Tarn	თარნ
FR	Tarn et Garonne	ტარნ ე გარონ
FR	Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Coteaux de Chalosse	ტერუარ ლანდე, შეიძლება მოსდევდეს კოტო დე შალოს
FR	Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Côtes de l'Adour	ტერუარ ლანდე, შეიძლება მოსდევდეს კოტ დე ლ’ადურ
FR	Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables de l'Océan	ტერუარ ლანდე, შეიძლება მოსდევდეს საბლ დე ლ’ოსეან
FR	Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables Fauves	ტერუარ ლანდე, შეიძლება მოსდევდეს ფოვ
FR	Thézac-Perricard	თერიკარ
FR	Torgan	თორგა
FR	Urfé	ურფე
FR	Val de Cesse	ვალ დე სეს
FR	Val de Dagne	ვალ დე დან
FR	Val de Loire	ვალ დე ლუარ
FR	Val de Montferrand	ვალ დე მონფერან
FR	Vallée du Paradis	ვალე დიუ პარადი
FR	Var	ვარ
FR	Vaucluse	ვოკლიუზ
FR	Vaunage	ვონაჟ
FR	Vendée	ვანდე
FR	Vicomté d'Aumelas	ვიკონტე დ’ომლა
FR	Vienne	ვიენ
FR	Vistrenque	ვისტრანკ
FR	Yonne	იონ
IT	Allerona	ალერონა
IT	Alta Valle della Greve	ალტა ვალე დელა გრევე
IT	Alto Livenza	ალტო ლივენცა
IT	Alto Mincio	ალტო მინჩო
IT	Alto Tirino	ალტო ტირინო
IT	Arghillà	არგილა
IT	Barbagia	ბარბაჯა
IT	Basilicata	ბაზილიკატა
IT	Benaco bresciano	ბენაკო ბრეშანო
IT	Beneventano	ბენევენტანო
IT	Bergamasca	ბერგამასკა
IT	Bettona	ბეტონა
IT	Bianco del Sillaro Enakovreden izraz: Sillaro	ბიანკო დელ სილარო ეკვივალენტური ტერმინი: სილარო
IT	Bianco di Castelfranco Emilia	ბიანკო დი კასტელფრანკო ემილია
IT	Calabria	კალაბრია
IT	Camarro	კამარო
IT	Campania	კამპანია
IT	Cannara	კანარა
IT	Civitella d'Agliano	ჩივიტელა დ’ალიანო
IT	Colli Aprutini	კოლი აპრუტინი
IT	Colli Cimini	კოლი ჩიმინი
IT	Colli del Limbara	კოლი ლიმბარა
IT	Colli del Sangro	კოლი დელ სანგრო
IT	Colli della Toscana centrale	კოლი დელა ტოსკანა ცენტრალე
IT	Colli di Salerno	კოლი დი სალერნო
IT	Colli Trevigiani	კოლი ტრევიჯანი
IT	Collina del Milanese	კოლინა დელ მილანეზე
IT	Colline di Genovesato	კოლინე დი ჯენოვეზატო
IT	Colline Frentane	კოლინე ფრენტანე
IT	Colline Pescaresi	კოლინე პესკარეზი
IT	Colline Savonesi	კოლინე სავონეზი
IT	Colline Teatine	კოლინე ტეატინე
IT	Condoleo	კონდოლეო
IT	Conselvano	კონსელვანო
IT	Costa Viola	კოსტა ვიოლა
IT	Daunia	დაუნია
IT	Del Vastese Enakovreden izraz: Histonium	დელ ვასტეზე ეკვივალენტური ტერმინი: ისტონიუმ
IT	Delle Venezie	დელე ვენეციე
IT	Dugenta	დუჯენტა
IT	Emilia Enakovreden izraz: Dell'Emilia	ემილია ეკვივალენტური ტერმინი: დელ’ემილია
IT	Epomeo	ეპომეო
IT	Esaro	ეზარო
IT	Fontanarossa di Cerda	ფონტანაროსა დი ჩერდა
IT	Forlì	ფორლი
IT	Fortana del Taro	ფორტანა დელ ტარო
IT	Frusinate Enakovreden izraz: del Frusinate	ფრუზინატე ეკვივალენტური ტერმინი: დელ ფრუზინატე
IT	Golfo dei Poeti La Spezia Enakovreden izraz: Golfo dei Poeti	გოლფო დეი ლა სპეცია ეკვივალენტური ტერმინი: გოლფო დეი პოეტი
IT	Grottino di Roccanova	გროტინო დი როკანოვა
IT	Isola dei Nuraghi	იზოლა დეი ნურაგი
IT	Lazio	ლაციო
IT	Lipuda	ლიპუდა
IT	Locride	ლოკრიდე
IT	Marca Trevigiana	მარკა ტრევიჯანა
IT	Marche	მარკე
IT	Maremma Toscana	მარემა ტოსკანა
IT	Marmilla	მარმილა
IT	Mitterberg tra Cauria e Tel Enakovreden izraz: Mitterberg / Mitterberg zwischen Gfrill und Toll	მიტერბერგ ტრა კაურია ე ტელ ეკვივალენტური ტერმინი: მიტერბერგ / მიტერბერგ ცვიშენ გფრილ უნდ ტოლ
IT	Modena Enakovreden izraz: Provincia di Modena / di Modena	მონტეკასტელი ეკვივალენტური ტერმინი: პროვინჩა დი მოდენა / დი მოდენა
IT	Montecastelli	მონტეკასტელი
IT	Montenetto di Brescia	მონტენეტო დი ბრეშა
IT	Murgia	მურჯა
IT	Narni	ნარნი
IT	Nurra	ნურა
IT	Ogliastra	ოლიასტრა
IT	Osco Enakovreden izraz: Terre degli Osci	ოსკო ეკვივალენტური ტერმინი: ტერე დელი ოში
IT	Paestum	პაესტუმ
IT	Palizzi	პალიცი
IT	Parteolla	პარტეოლა
IT	Pellaro	პელარო
IT	Planargia	პლანარჯა
IT	Pompeiano	პომპეიანო
IT	Provincia di Mantova	პროვინჩა დი მანტოვა
IT	Provincia di Nuoro	პროვინჩა დი ნუორო
IT	Provincia di Pavia	პროვინჩა დი პავია
IT	Provincia di Verona Enakovreden izraz: Veronese	პროვინჩა დი ვერონა ეკვივალენტური ტერმინი: ვერონეზე
IT	Puglia	პულია
IT	Quistello	კვისტელო
IT	Ravenna	ღავენა
IT	Roccamonfina	ღოკამონფინა
IT	Romangia	ღომანჯა
IT	Ronchi di Brescia	რონკი დი ბრეშა
IT	Ronchi Varesini	რონკი ვარეზინი
IT	Rotae	ღოტაე
IT	Rubicone	ღუბიკონე
IT	Sabbioneta	შაბიონეტა
IT	Salemi	შალემი
IT	Salento	შალენტო
IT	Salina	შალინა
IT	Scilla	შილა
IT	Sebino	შებინო
IT	Sibiola	სიბიოლა
IT	Sicilia	სიჩილია
IT	Spello	შპელო
IT	Tarantino	თარანტინო
IT	Terrazze Retiche di Sondrio	ტერრაცე რეტიკე დი სონდრიო
IT	Terre Aquilane Enakovreden izraz: Terre dell'Aquila	ტერე აკვილანე ეკვივალენტური ტერმინი: ტერე დელ’აკვილა
IT	Terre del Volturno	ტერე დელ ვოლტურნო
IT	Terre di Chieti	ტერე დი კიეტი
IT	Terre di Veleja	ტერე დი ველეია
IT	Terre Lariane	ტერე ლარიანე
IT	Tharros	თაროს
IT	Toscano Enakovreden izraz: Toscana	ტოსკანო ეკვივალენტური ტერმინი: ტოსკანა
IT	Trexenta	თრექსენტა
IT	Umbria	უმბრია
IT	Val di Magra	ვალ დი მაგრა
IT	Val di Neto	ვალ დი ნეტო
IT	Val Tidone	ვალ ტიდონე
IT	Valcamonica	ვალკამონიკა
IT	Valdamato	ვალდამატო
IT	Vallagarina	ვალაგარინა
IT	Valle Belice	ვალე ბელიჩე
IT	Valle d'Itria	ვალე დ’იტრია
IT	Valle del Crati	ვალე დელ კრატი
IT	Valle del Tirso	ვალე დელ ტირსო
IT	Valle Peligna	ვალე პელინია
IT	Valli di Porto Pino	ვალი დი პორტო პინო
IT	Veneto	ვენეტო
IT	Veneto Orientale	ვენეტო ორიენტალე
IT	Venezia Giulia	ვენეცია ჯულია
IT	Vigneti delle Dolomiti Enakovreden izraz: Weinberg Dolomiten	ვინეტი დელე დოლომიტენ ეკვივალენტური ტერმინი: ვაინბერგ დოლომიტენ
CY	Λάρνακα Enakovreden izraz: Larnaka	ლარნაკა ეკვივალენტური ტერმინი: ლარნაკა
CY	Λεμεσός Enakovreden izraz: Lemesos	ლემესოს ეკვივალენტური ტერმინი: ლემესოს
CY	Λευκωσία Enakovreden izraz: Lefkosia	ლევკოსია ეკვივალენტური ტერმინი: ლევკოსია
CY	Πάφος Enakovreden izraz: Pafos	პაფოს ეკვივალენტური ტერმინი: პაფოს
HU	Alföldi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ალფოლდი, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
HU	Balatonmelléki, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote	ბალატონმელლეკი, შეიძლება მოსდევდეს მცირე გეოგრაფიული ერთეულის სახელი
HU	Dél-alföldi	დელ-ალფოლდი
HU	Dél-dunántúli	დელ-დუნანტული
HU	Duna melléki	დუნა მელლეკი
HU	Duna-Tisza közi	დუნა-ტისა კოზი
HU	Dunántúli	დუნანტული
HU	Észak-Dunántúli	ესაკ-დუნანტული
HU	Felső-Magyarországi	ფელშო-მადიარორსაგი
HU	Nyugat-Dunántúli	ნიუგატ-დუნანტული
HU	Tisza melléki	ტისა მელლეკი
HU	Tisza völgyi	ტისა ვოლდი
HU	Zempléni	ძემპლენი
MT	Maltese Islands	მალტიზ აილენდზ
AT	Bergland	ბერგლანდ
AT	Steierland	შტეირლანდ
AT	Weinland	ვაინლანდ
AT	Wien	ვინ
PT	Lisboa, ki mu lahko sledi Alta Estremadura	ლისბუა, შეიძლება მოსდევდეს ალტა ესტრემადურა
PT	Lisboa, ki mu lahko sledi Estremadura	ლისბუა, შეიძლება მოსდევდეს ესტრემადურა
PT	Tejo	ტეჟუ
PT	Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta	ვინო ესპუმანტე ბეირას, შეიძლება მოსდევდეს ბეირა ალტა
PT	Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral	ვინო ესპუმანტე ბეირას, შეიძლება მოსდევდეს ბეირა ლიტორალ
PT	Vinho Espumante Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó	ვინო ესპუმანტე ბეირას, შეიძლება მოსდევდეს ტერას დე სიკო
PT	Vinho Licoroso Algarve	ვინო ლიკოროზო ალგარვე
PT	Vinho Regional Açores	ვინო რეჟიონალ ასორიშ
PT	Vinho Regional Alentejano	ვინო რეჟიონალ ალენტეჟანუ
PT	Vinho Regional Algarve	ვინო რეჟიონალ ალგარვე
PT	Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Alta	ვინო რეჟიონალ ბეირას, შეიძლება მოსდევდეს ბეირა ალტა
PT	Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Beira Litoral	ვინო რეჟიონალ რეირას, შეიძლება მოსდევდეს ბეირა ლიტორალ
PT	Vinho Regional Beiras, ki mu lahko sledi Terras de Sicó	ვინო რეჟიონალ ბეირას, შეიძლება მოსდევდეს ტერას დე სიკო
PT	Vinho Regional Duriense	ვინო რეჟიონალ დურიენსე
PT	Vinho Regional Minho	ვინო რეჟიონალ მინუ
PT	Vinho Regional Terras do Sado	ვინო რეჟიონალ ტერას დუ სადუ
PT	Vinho Regional Terras Madeirenses	ვინო რეჟიონალ ტერას მადეირანსიშ
PT	Vinho Regional Transmontano	ვინო რეჟიონალ ტრანსმონტანუ
RO	Colinele Dobrogei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	კოლინელე დობროჯეი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Dealurile Crișanei, ki mu lahko sledi ime ožjega območja	დეალურილე კრიშანეი, შეიძლება მოსდევდეს სუბრეგიონის სახელი
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Covurluiului	დეალურილე მოლდოვეი გარემოების შესაბამისად დეალურილე კოვურლუიულუი
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Hârlăului	დეალურილე მოლდოვეი, გარემოების შესაბამისად დეალურილე ჰარლეულუი
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Hușilor	დეალურილე მოლდოვეი, გარემოების შესაბამისად დეალურილე ჰუშილორ
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Iașilor	დეალურილე მოლდოვეი, გარემოების შესაბამისად დეალურილე იაშილორ
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Dealurile Tutovei	დეალურილე მოლდოვეი, გარემოების შესაბამისად დეალურილე ტუტოვეი
RO	Dealurile Moldovei ali, odvisno od primera, Terasele Siretului	დეალურილე მოლდოვეი, გარემოების შესაბამისად ტერასალე სირეტულუი
RO	Dealurile Moldovei	დეალურილე მოლდოვეი
RO	Dealurile Munteniei	დეალურილე მუნტენიეი
RO	Dealurile Olteniei	დეალურილე ოლტენიეი
RO	Dealurile Sătmarului	დეალურილე სეტმარულუი
RO	Dealurile Transilvaniei	დეალურილე ტრანსილვანიეი
RO	Dealurile Vrancei	დეალურილე ვრანჩეი
RO	Dealurile Zarandului	დეალურილე ზარანდულუი
RO	Terasele Dunării	ტერასელე დუნერი
RO	Viile Carașului	ვილე კარაშულუი
RO	Viile Timișului	ვილე ტიმიშულუი
SI	Podravje, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki	პოდრავჟე, შეიძლება მოსდევდეს შესიტყვება „მლადო ვინო“, სახელები შეიძლება გამოყენებულ იქნას ზედსართავის ფორმითაც
SI	Posavje, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki	პოსავჟე, შეიძლება მოსდევდეს შესიტყვება „მლადო ვინო“, სახელები შეიძლება გამოყენებულ იქნას ზედსართავის ფორმითაც
SI	Primorska, ki mu lahko sledi izraz „mlado vino“, imena se lahko uporabljajo tudi v pridevniški obliki	პრიმორსკა, შეიძლება მოსდევდეს შესიტყვება „მლადო ვინო“, სახელები შეიძლება გამოყენებულ იქნას ზედსართავის ფორმითაც
SK	Južnoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné víno“	ჟუჟნოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება ახლდეს ტერმინი „ობლასტნე ვინო“
SK	Malokarpatská vinohradnícka oblasť may be accompanied by the term „oblastné víno“	მალოკარპატსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება ახლდეს ტერმინი „ობლასტნე ვინო“
SK	Nitrianska vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné víno“	ნიტრიანსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება ახლდეს ტერმინი „ობლასტნე ვინო“
SK	Stredoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné víno“	სტრედოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება ახლდეს ტერმინი “ობლასტნე ვინო
SK	Východoslovenská vinohradnícka oblasť, ki ga lahko spremlja izraz „oblastné víno“	ვიხოდოსლოვენსკა ვინოჰრადნიცკა ობლასტ’, შეიძლება ახლდეს ტერმინი „ობლასტნე ვინო“
UK	England, ki ga lahko nadomesti Berkshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ბერკშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Buckinghamshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ბუკინგემშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Cheshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ჩეშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Cornwall	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს კორნვოლ
UK	England, ki ga lahko nadomesti Derbyshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს დერბიშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Devon	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს დევონ
UK	England, ki ga lahko nadomesti Dorset	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს დორსეტ
UK	England, ki ga lahko nadomesti East Anglia	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ისტ ანგლია
UK	England, ki ga lahko nadomesti Gloucestershire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს გლუსტერშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Hampshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ჰემპშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Herefordshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ჰერფორდშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Isle of Wight	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს აილ ოფ უაიტ
UK	England, ki ga lahko nadomesti Isles of Scilly	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს აილზ ოფ სილი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Kent	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს კენტ
UK	England, ki ga lahko nadomesti Lancashire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ლანკაშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Leicestershire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ლესტერშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Lincolnshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ლინკოლნშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Northamptonshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ნორთჰამპტონშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Nottinghamshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ნოტინგემშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Oxfordshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ოქსფორდშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Rutland	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს რუთლენდ
UK	England, ki ga lahko nadomesti Shropshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს შროპშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Somerset	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს სომერსეტ
UK	England, ki ga lahko nadomesti Staffordshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს სტაფორდშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Surrey	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს სარეი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Sussex	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს სასექს
UK	England, ki ga lahko nadomesti Warwickshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს უორვიკშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti West Midlands	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს ვესტ მიდლენდზ
UK	England, ki ga lahko nadomesti Wiltshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს უილტშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Worcestershire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს უორსტერშირი
UK	England, ki ga lahko nadomesti Yorkshire	ინგლენდ, შეიძლება ჩაენაცვლოს იორკშირი
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiff	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს, კარდიფ
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Cardiganshire	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს კარდიგანშირი
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Carmarthenshire	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს კარმართენშირი
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Denbighshire	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს დენბიგშირი
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Gwynedd	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს გვინედ
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Monmouthshire	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს მონმუთშირი
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Newport	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს ნიუპორტ
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Pembrokeshire	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს პემბროკშირი
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Rhondda Cynon Taf	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს რონდა სინონ ტაფ
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Swansea	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს სუანსი
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti The Vale of Glamorgan	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს ზე ვეილ ოფ გლამორგან
UK	Wales, ki ga lahko nadomesti Wrexham	უელს, შეიძლება ჩაენაცვლოს ვრექსჰემ

Vina Gruzije, ki se zaščitijo v Evropski uniji

Ime, ki se zaščiti	Prečrkovan zapis v latinici
ახაშენი	Akhasheni
ატენური	Atenuri
გურჯაანი	Gurjaani
კახეთი (კახური)	Kakheti (Kakhuri)
კარდენახი	Kardenakhi
ხვანჭკარა	Khvanchkara
კოტეხი	Kotekhi
ქინძმარაული	Kindzmarauli
ყვარელი	Kvareli
მანავი	Manavi
მუკუზანი	Mukuzani
ნაფარეული	Napareuli
სვირი	Sviri
თელიანი	Teliani
ტიბაანი	Tibaani
წინანდალი	Tsinandali
ტვიში	Tvishi
ვაზისუბანი	Vazisubani

DEL B

Žgane pijače Evropske unije, ki se zaščitijo v Gruziji

Država članica Evropske unije

Ime, ki se zaščiti

Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi

Vrsta proizvoda

Rhum de la Martinique

ტრანსლიტერაცია

Rum

Rhum de la Guadeloupe

რომ დელა მარტინიკ

Rum

Rhum de la reunion

რომ დელა გვადელუპ

Rum

Rhum de la Guyane

რომდე ლარეუნიონ

Rum

Rhum de sucrerie de la Baie du Galion

რომ დელა გუიან

Rum

Rhum des Antilles françaises

რომდე სიუკრერი დე ლა ბედიუ გალიონ

Rum

Rhum des départements français d'outre-mer

რომდეზ ანტიი ფრანცეზ

Rum

Ron de Málaga

რომდე დეპარტემან ფრანცე დ’უტრ-მერ

Rum

Ron de Granada

რონ დე მალაგა

Rum

Rum da Madeira

რონ დე გრანადა

Rum

Združeno Kraljestvo (Škotska)

Scotch Whisky

რომ დე მადეირა

Whisky /Whiskey

Irish Whiskey / Uisce Beatha Eireannach

Irish Whisky (1)

სქოჩ ვისკი

Whisky /Whiskey

Whisky español

აირიშვისკი /ვისკე ბითა აირინაჰ /აირიშ ვისკი

Whisky /Whiskey

Whisky breton / Whisky de Bretagne

ვისკი ესპანიოლ

Whisky /Whiskey

Whisky alsacien / Whisky d'Alsace

ვისკი დ’ალზას

Whisky /Whiskey

Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise

ო-დე-ვი დესეგლ დე მარკ ნასიონალ ლუქსამბურჟუაზ

Žitno žganje

DE AT BE

Nemčija, Avstrija, Belgija (nemško govoreča skupnost)

Korn / Kornbrand

კორნ/კორნბრანდ

Žitno žganje

Münsterländer Korn / Kornbrand

მიუნსტერლენდერ კორნ/კორნბრანდ

Žitno žganje

Sendenhorster Korn / Kornbrand

ზენდენჰოსტერ კორნ/კორნრანდ

Žitno žganje

Bergischer Korn / Kornbrand

ბერგიშერ კორნ/ კორნბრანდ

Žitno žganje

Emsländer Korn / Kornbrand

ემსლენდერ კორნ/კორნბრანდ

Žitno žganje

Haselünner Korn / Kornbrand

ჰაზელიუნერ კორნ/კონბრანდ

Žitno žganje

Hasetaler Korn / Kornbrand

ჰაზეტალერ კორნ /კონბრანდ

Žitno žganje

Samanė

შამანე

Žitno žganje

Eau-de-vie de Cognac

ო-დე-ვი დეკონიაკ

Vinsko žganje

Eau-de-vie des Charentes

ო-დე-ვი დეშარანტ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de Jura

ო-დე-ვი დეჟიურა

Vinsko žganje

Cognac

Izraz „Cognac“ se lahko dopolni z naslednjimi izrazi:

—

Fine

—	Grande Fine Champagne

—	Grande Champagne

—	Petite Fine Champagne

—	Petite Champagne

—	Fine Champagne

—

Borderies

—

Fins Bois

—

Bons Bois

კონიაკ

სახელი „კონიაკი“ შეიძლება გავრცობილ იქნას შემდეგი ტერმინებით:

—

ფინ

—	გრანდ ფინ შამპან

—	გრანდ შამპან

—	პეტიტ ფინ შამპან

—	პეტიტ შამპან

—	ფინ შამპან

—

ბორდერი

—

ფენ ბუა

—

ბონ ბუა

Vinsko žganje

Fine Bordeaux

ფინ ბორდო

Vinsko žganje

Fine de Bourgogne

ფინ დე ბურგონ

Vinsko žganje

Armagnac

არმანიაკ

Vinsko žganje

Bas-Armagnac

ბა-არმანიაკ

Vinsko žganje

Haut-Armagnac

ო-არმანიაკ

Vinsko žganje

Armagnac-Ténarèze

არმანიაკ-ტენარეზ

Vinsko žganje

Blanche Armagnac

ბლანშ არმანიაკ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin de la Marne

ო-დე-ვი დევენ დე ლა მარნ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine

ო-დე-ვი დევენ ორიჟინერ დ’აკიტენ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin de Bourgogne

ო-დე-ვი დევენ დე ბურგონ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est

ო-დე-ვიდე ვენ ორიჟინერ დიუ სანტრ-ესტ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté

ო-დე-ვიდე ვენ ორიჟინერ დე ფრანშ-კონტე

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire du Bugey

ო-დე-ვიდე ვენ ორიჟინერ დიუ ბიუჟეი

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin de Savoie

ო-დე-ვი დევენ დე სავუა

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire

ო-დე-ვიდე ვენ ორიჟინერ დე კოტო დე ლალუარ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône

ო-დე-ვი დევენ დე კოტ- დიუ-რონ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire de Provence

ო-დე-ვიდე ვენ ორიჟინერ დე პროვანს

Vinsko žganje

Eau-de-vie de Faugères / Faugères

ო-დე-ვი დე ფოჟერ/ფოჟერ

Vinsko žganje

Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc

ო-დე-ვიდე ვენ ორიჟინერ დიუ ლანგედოკ

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho Douro

აგიარდენტედე ვინო დურო

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho Ribatejo

აგიარდენტედე ვინო რიბატეჟუ

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho Alentejo

აგიარდენტედე ვინო ალენტეჟუ

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes

აგიარდენტედე ვინო და რეჟიანო დოშ ვინოს ვერდეშ

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho

აგიარდენტედე ვინო და რეჟიანო დოშ ვინოს ვერდეშ დეალვარინო

Vinsko žganje

Aguardente de Vinho Lourinhã

აგიარდენტედე ვინო ლურინან

Vinsko žganje

Сунгурларска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сунгурларе / sungurlarska grozdova rakia / grozdova rakia ot sungurlare / sungurlarska grozdova rakia / Grozdova rakya from Sungurlare

სუნგურლარსკა გროზდოვარაკია / გროზდოვარაკია ოტ სუნგურლარე / სუნგურლარსკა გროზდოვარაკია / გროზდოვარაკია სუნგურლარიდან

Vinsko žganje

Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сливен) /Slivenska perla (Slivenska grozdova rakya / Grozdova rakya from Sliven)

სლივენსკა პერლა (სლი- ვენსკა გროზდოვა რაკია / გროზდოვა რაკია ოტ სლივენ) / სლივენსკა პერლა (სლივენსკა გრო- ზდოვა რაკია / გროზდო- ვა რაკია სლივენიდან)

Vinsko žganje

Стралджанска Мускатова ракия / Мускатова ракия от Стралджа / Straldjanska Muscatova rakya / Muscatova rakya from Straldja

სტრალჯანსკა მუსკატოვა რაკია / მუსკატოვა რაკია ოტ სტრალჯა/სტრალ- ჯანსკა მუსკატოვა რაკია /მუსკატოვა რაკია სტრალჯადან

Vinsko žganje

Поморийска гроздова ракия / Гроздова ракия от Поморие / Pomoriyska grozdova rakya / Grozdova rakya from Pomorie

პომორიისკაგროზდოვა რაკია / გროზდოვა რაკია ოტ პომორიე/ პომორიისკა გროზდოვარაკია/ გროზ- დოვა რაკია პომორიედან

Vinsko žganje

Русенска бисерна гроздова ракия / Бисерна гроздова ракия от Русе / Russenska biserna grozdova rakya / Biserna grozdova rakya from Russe

რუსენსკა ბისერნა გროზდოვარაკია/ ბისე- რნა გროზდოვა რაკია ოტ რუსე / რუსენსკა ბისერნა გროზდოვარაკია / ბისერნა გროზდოვა რაკია რუსეთიდან

Vinsko žganje

Бургаска Мускатова ракия / Мускатова ракия от Бургас / Bourgaska Muscatova rakya / Muscatova rakya from Bourgas

ბურგასკა მუსკატოვა რაკია / მუსკატოვა რაკია ოტ ბურგას / ბურგასკა მუსკატოვარაკია/მუსკა- ტოვა რაკიაბურგასიდან

Vinsko žganje

Добруджанска мускатова ракия / Мускатова ракия от Добруджа / Dobrudjanska muscatova rakya / muscatova rakya from Dobrudja

დობრუჯანსკა მუსკატოვა რაკია / მუსკატოვა რაკია ოტ დობრუჯა/ დობრუ- ჯანსკა მუსკატოვა რაკია /მუსკატოვა რაკია დობრუჯადან

Vinsko žganje

Сухиндолска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сухиндол / Suhindolska grozdova rakya / Grozdova rakya from Suhindol

სუხინდოლსკა გროზდოვა რაკია / გროზდოვა რაკია ოტ სუხინდოლ/ სუჰინ- დოლსკა გროზდოვა რაკია/გროზდოვა რაკია სუჰინდოლიდან

Vinsko žganje

Карловска гроздова ракия / Гроздова Ракия от Карлово / Karlovska grozdova rakya / Grozdova Rakya from Karlovo

კარლოვსკა გროზდოვა რაკია / გროზდოვა რაკია ოტ კარლოვო / კარლო- ვსკა გროზდოვა რაკია / გროზდოვარაკია კარლოვოდან

Vinsko žganje

Vinars Târnave

ვინარს ტერნავე

Vinsko žganje

Vinars Vaslui

ვინარს ვასლუი

Vinsko žganje

Vinars Murfatlar

ვინარს მურფატლარ

Vinsko žganje

Vinars Vrancea

ვინარს ვრანჩა

Vinsko žganje

Vinars Segarcea

ვინარს სეგარჩა

Vinsko žganje

Brandy de Jerez

ბრანდიდეხერეს

Brandy– Weinbrand

Brandy del Penedés

ბრანდიდელ პენდეს

Brandy– Weinbrand

Brandy italiano

ბრანდი იტალიანო

Brandy– Weinbrand

Brandy Αττικής / Brandy of Attica

ბრანდი ატიკის / ატიკის ბრენდი

Brandy– Weinbrand

Brandy Πελοποννήσου / Brandy of the Peloponnese

ბრანდი პელოპონისუ / პელოპონესის ბრენდი

Brandy– Weinbrand

Brandy Κεντρικής Ελλάδας / Brandy of central Greece

ბრანდიკენდრიკის ელადას / ცენტრალური საბერძნეთის ბრენდი

Brandy– Weinbrand

Deutscher Weinbrand

დოიჩერ ვაინბრანდ

Brandy– Weinbrand

Wachauer Weinbrand

ვახაუერ ვაინბრანდ

Brandy– Weinbrand

Weinbrand Dürnstein

ვაინბრანდდიურნშტაინ

Brandy– Weinbrand

Pfälzer Weinbrand

პფელცერვაინბრანდ

Brandy– Weinbrand

Karpatské brandy špeciál

კარპატსკე ბრანდი შპეციალ

Brandy– Weinbrand

Brandy français / Brandy de France

ბრანდი ფრანსე/ ბრანდი დე ფრანსე

Brandy– Weinbrand

Marc de Champagne / Eau-de-vie de marc de Champagne

მარკ დე შამპან/ ო-დე-ვი დე მარკ დეშამპან

Žganje iz grozdnih tropin

Marc d'Aquitaine / Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine

მარკ დ’აკიტენ/ ო-დე-ვი დე მარკ ორიჟინერ დ’აკიტენ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Bourgogne / Eau-de-vie de marc de Bourgogne

მარკ დე ბურგონ/ ო-დე-ვი დე მარკ დებურგონ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc du Centre-Est / Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est

მარკ დიუ სანტრ-ესტ/ ო-დე-ვი დემარკ ორიჟინერ დიუ სანტრ-ესტ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Franche-Comté /Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté

მარკ დეფრანშ-კონტე-ო- დე-ვი მარკდე ფრანშ- კონტე

Žganje iz grozdnih tropin

Marc du Bugey / Eau-de-vie de marc originaire de Bugey

მარკ დე ბიუჟეი/ ო-დე-ვი დე მარკ ორიჟინერ დე ბიუჟეი

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Savoie / Eau-de-vie de marc originaire de Savoie

მარკ დე სავუა/ ო-დე-ვი დე მარკ ორიჟინერ დე სავუა

Žganje iz grozdnih tropin

Marc des Côteaux de la Loire / Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire

მარკ დე კოტო დე ლა ლუარ/ო-დე-ვი დე მარკ ორიჟინერ დე კოტო და ლა ლუარ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc des Côtes-du-Rhône / Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône

მარკ დე კოტ-დიუ-რონ/ ო-დე-ვი დემარკ დე კოტ დიუ რონ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Provence / Eau-de-vie de marc originaire de Provence

მარკ დე პროვანს/ ო-დე- ვი დე მარკორიჟინერ დე პროვანს

Žganje iz grozdnih tropin

Marc du Languedoc / Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc

(მარკ დიულანგედოკ/ო- დე-ვი დე მარკ ორიჟინერ დიუ ლანგედოკ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc d'Alsace Gewürztraminer

მარკ დ’ალზას გევიურცტრამინერ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc de Lorraine

მარკ დელორენ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc d'Auvergne

მარკ დ’ოვერნ

Žganje iz grozdnih tropin

Marc du Jura

მარკ დიუ ჟი ურა

Žganje iz grozdnih tropin

Aguardente Bagaceira Bairrada

აგიარდენტებაგასეირა ბაირადა

Žganje iz grozdnih tropin

Aguardente Bagaceira Alentejo

აგიარდენტებაგასეირა ალენტეჟუ

Žganje iz grozdnih tropin

Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes

აგიარდენტებაგასეირა და რეჟიანოდოშ ვინოს ვერდეშ

Žganje iz grozdnih tropin

Aguardente Bagaceira da Região dos Vinhos Verdes de Alvarinho

აგიარდენტებაგასეირა და რაჟიანო დოშ ვონოს ვერდეშ დეალვარინო

Žganje iz grozdnih tropin

Orujo de Galicia

ორუხო დე გალისია

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa

გრაპა

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa di Barolo

გრაპა დი ბაროლო

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa piemontese / Grappa del Piemonte

გრაპა პიემონტეზე/ გრაპა დელ პიემონტე

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa lombarda / Grappa di Lombardia

გრაპა ლომბარდა/ გრაპა დი ლომბარდია

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa trentina / Grappa del Trentino

გრაპა ტრენტინა/ გრაპა დელ ტრანტინო

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa friulana / Grappa del Friuli

გრაპა ფრიულანა/ გრაპა ელ Fრიული

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa veneta / Grappa del Veneto

გრაპა ვენეტა/გრაპა დელ ვენეტო

Žganje iz grozdnih tropin

Südtiroler Grappa / Grappa dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ გრაპა/ გრაპა დელ’ალტო ადიჯე

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa Siciliana / Grappa di Sicilia

გრაპა სიჩილიანა/გრაპა დი სიჩილია

Žganje iz grozdnih tropin

Grappa di Marsala

გრაპა დი მარსალა

Žganje iz grozdnih tropin

Τσικουδιά / Tsikoudia

ციკუდია / ციკუდია

Žganje iz grozdnih tropin

Τσικουδιά Κρήτης / Tsikoudia of Crete

ციკუდია კრიტის / კრეტისციკუდია

Žganje iz grozdnih tropin

Τσίπουρο / Tsipouro

ციპურო / ციპურო

Žganje iz grozdnih tropin

Τσίπουρο Μακεδονίας/ Tsipouro of Macedonia

ციპურო მაკედონიას / მაკედონიასციპურო

Žganje iz grozdnih tropin

Τσίπουρο Θεσσαλίας / Tsipouro of Thessaly

ციპურო თესალიას / თესალიას ციპურო

Žganje iz grozdnih tropin

Τσίπουρο Τυρνάβου / Tsipouro of Tyrnavos

ციპურო ტირნავუ / ტირნავოს ციპურო

Žganje iz grozdnih tropin

Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise

ო-დე-ვი დემარკ ნასიო- ნალ ლუქსამბურჟუაზ

Žganje iz grozdnih tropin

Ζιβανία / Τζιβανία /Ζιβάνα / Zivania

ზიბანია / ძიბანია / ზიბანა / ზინანია

Žganje iz grozdnih tropin

Törkölypálinka

თერკეიპალინკა

Žganje iz grozdnih tropin

Schwarzwälder Kirschwasser

შვარცველდერ კირსვაშერ

Žganje iz sadja

Schwarzwälder Mirabellenwasser

შვარცველდერ მირაბელენვასერ

Žganje iz sadja

Schwarzwälder Williamsbirne

შვარცველდერ უილიამსბირნე

Žganje iz sadja

Schwarzwälder Zwetschgenwasser

შვარცველდერ ცვეჩგენვასერ

Žganje iz sadja

Fränkisches Zwetschgenwasser

ფრენკიშეს ცვეჩგენვასერ

Žganje iz sadja

Fränkisches Kirschwasser

ფრენკიშეს კირშვასერ

Žganje iz sadja

Fränkischer Obstler

ფრენკიშერ ობსტლერ

Žganje iz sadja

Mirabelle de Lorraine

მირაბელ დე ლორენ

Žganje iz sadja

Kirsch d'Alsace

კირშ დ’ალზას

Žganje iz sadja

Quetsch d'Alsace

კეტჩ დ’ალზას

Žganje iz sadja

Framboise d'Alsace

ფრამბუაზ დ’ალზას

Žganje iz sadja

Mirabelle d'Alsace

მირაბელ დ’ალზას

Žganje iz sadja

Kirsch de Fougerolles

კირშ დე ფუჟეროლ

Žganje iz sadja

Williams d'Orléans

უილიამს დ’ორლეან

Žganje iz sadja

Südtiroler Williams / Williams dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ უილიამს/ უილიამს დელ’ალტო ადიჯე

Žganje iz sadja

Südtiroler Aprikot / Aprikot dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ აპრიკოტ/ აპრიკოტ დელ / ალტო ადიჯე

Žganje iz sadja

Südtiroler Marille / Marille dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ მარილე/ მარილე დელ’ალტო ადიჯე

Žganje iz sadja

Südtiroler Kirsch / Kirsch dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ კირშ/ კირშ დელ/ალტო ადიჯე

Žganje iz sadja

Südtiroler Zwetschgeler / Zwetschgeler dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ ცვეჩგელერ/ცვეჩგელერ დელ’ალტოადიჯე

Žganje iz sadja

Südtiroler Obstler / Obstler dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ ობსტლერ/ობსტლერ დელ’ალტოადიჯე

Žganje iz sadja

Südtiroler Gravensteiner / Gravensteiner dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ გრავენ- შტაინერ/გრავენშტაინერ დელ’ალტოადიჯე

Žganje iz sadja

Südtiroler Golden Delicious / Golden Delicious dell'Alto Adige

ზიუდტიროლერ გოლდენ დილიშეზ/ გოლდენ დი- ლიშეზ დელ’ალტო ადიჯე

Žganje iz sadja

Williams friulano / Williams del Friuli

უილიამს ფრიულანო/ უილიამს დელ ფრიული

Žganje iz sadja

Sliwovitz del Veneto

სლიკოვიცდელ ვენეტო

Žganje iz sadja

Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia

სლიკოვიცდელ ფრი- ული-ვენეცია ჟულია

Žganje iz sadja

Sliwovitz del Trentino-Alto Adige

სლიკოვიც დელ ტრენტინო-ალტო ადიჯე

Žganje iz sadja

Distillato di mele trentino / Distillato di mele del Trentino

დისტილატო დი მელე ტრენტინო/დისტილატო დი მელე დელ ტრენტინო

Žganje iz sadja

Williams trentino / Williams del Trentino

უილიამს ტრენტინო/ უილიამს დელ ტრენტინო

Žganje iz sadja

Sliwovitz trentino / Sliwovitz del Trentino

სლიკოვიც ტრენტინო/ სლიკოვიც დელ ტრენტინო

Žganje iz sadja

Aprikot trentino / Aprikot del Trentino

აპრიკოტ ტრენტინო/ აპრიკოტ დელ ტრენტინო

Žganje iz sadja

Medronho do Algarve

მედრონუ დუ Aლგარვე

Žganje iz sadja

Medronho do Buçaco

მედრონუ დუ ბუსაკო

Žganje iz sadja

Kirsch Friulano / Kirschwasser Friulano

კირშფრიულანო/ კირშვასერფრიულანო

Žganje iz sadja

Kirsch Trentino / Kirschwasser Trentino

კირშ ტრენტინო/ კირშვასერტრენტინო

Žganje iz sadja

Kirsch Veneto / Kirschwasser Veneto

კირშ ვენეტო/კირშვასერ ვენეტო

Žganje iz sadja

Aguardente de pêra da Lousã

აგიარდენტედე პერა და ლოუზან

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise

ო-დე-ვი დეპომ დე მარკ ნასიონალ ლუქსემბურჟუაზ

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise

ო-დე-ვი დეპუარ დე მარკ ნასიონალ ლუქსემბურჟუაზ

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise

ო-დე-ვი დეკირშ დე მარკ ნასიონალ ლუქსემბურჟუაზ

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise

ო-დე-ვი დეკეტჩ დე მარკ ნასიონალ ლუქსემბურჟუაზ

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise

ო-დე-ვი დემირაბელ დე მარკ ნასიონალ ლუქსემბურჟუაზ

Žganje iz sadja

Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise

ო-დე-ვი დეპრიუნელ დე მარკ ნასიონალ ლუქსემბურჟუაზ

Žganje iz sadja

Wachauer Marillenbrand

ვახაუერ მარილენბრანდ

Žganje iz sadja

Szatmári szilvapálinka

სატმარი სილვაპალინკა

Žganje iz sadja

Kecskeméti barackpálinka

კეჩკემეტი ბარაკპალინკა

Žganje iz sadja

Békési szilvapálinka

ბეკეში სილვაპალინკა

Žganje iz sadja

Szabolcsi almapálinka

საბოლჩი ალმაპალინკა

Žganje iz sadja

Gönci barackpálinka

გენსი ბარაკპალინკა

Žganje iz sadja

HU AT

(za žganja iz marelic, ki se proizvajajo samo v zveznih deželah Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Štajerska in Dunaj)

Pálinka

პალინკა

Žganje iz sadja

Bošácka Slivovica

ბოშაკა სლივოვიკა

Žganje iz sadja

Brinjevec

ბრინჟევეკ

Žganje iz sadja

Dolenjski sadjevec

დოლენჟსკი სადჟევეკ

Žganje iz sadja

Троянска сливова ракия / Сливова ракия от Троян / Troyanska slivova rakya / Slivova rakya from Troyan

ტროიანსკა სლივოვა რაკია / სლივოვა რაკია ოტ ტროიან/ ტროიანსკა სლივოვა რაკია/ სლივოვა რაკია ტროიანიდან

Žganje iz sadja

Силистренска кайсиева ракия / Кайсиева ракия от Силистра / Silistrenska kaysieva rakya / Kaysieva rakya from Silistra

სილისტრენსკა კაისიევა რაკია/ კაისიევა რაკია ოტ სილისტრა/ სილისტრენსკა კაისიევა რაკია/ კაისიევა რაკია სილისტრადან

Žganje iz sadja

Тервелска кайсиева ракия / Кайсиева ракия от Тервел / Tervelska kaysieva rakya / Kaysieva rakya from Tervel

ტერველსკაკაისიევა რაკია / კაისიევა რაკია ოტ ტერველ/ ტერველსკა კაისიევა რაკია/ კაისიევა რაკია ტერველიდან

Žganje iz sadja

Ловешка сливова ракия / Сливова ракия от Ловеч / Loveshka slivova rakya / Slivova rakya from Lovech

ლოვეშკა სლივოვა რაკია/ სლივოვა რაკია ოტ ლოვეჩ / ლოვეშკა სლივოვა რაკია /სლივოვა რაკია ლოვეჩიდან

Žganje iz sadja

Pălincă

პელიკე

Žganje iz sadja

Țuică Zetea de Medieșu Aurit

ტუიკე ზეტეა დე მედიეშუ აურიტ

Žganje iz sadja

Țuică de Valea Milcovului

ტუიკე დე ვალეა მილკოვულუი

Žganje iz sadja

Țuică de Buzău

ტუიკე დე ბუზეუ

Žganje iz sadja

Țuică de Argeș

ტუიკე დე არგეშ

Žganje iz sadja

Țuică de Zalău

ტუიკე დე ზალეუ

Žganje iz sadja

Țuică Ardelenească de Bistrița

ტუიკე არდელენეასკე დე ბისტრიცა

Žganje iz sadja

Horincă de Maramureș

ჰორინკე დე მარამურეშ

Žganje iz sadja

Horincă de Cămârzana

ჰორინკე დე კემერზანა

Žganje iz sadja

Horincă de Seini

ჰორინკე დე სეინი

Žganje iz sadja

Horincă de Chioar

ჰორინკე დე კიოარ

Žganje iz sadja

Horincă de Lăpuș

ჰორინკე დე ლეპუშ

Žganje iz sadja

Turț de Oaș

ტურც დე ოაშ ტურჩ დე ოაშ

Žganje iz sadja

Turț de Maramureș

ტურც დე მარამურეშ

Žganje iz sadja

Calvados

კალვადოს

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Calvados Pays d'Auge

კალვადოს პეი დ’ოჟ

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Calvados Domfrontais

კალვადოს დომფრონტე

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de cidre de Bretagne

ო-დე-ვი დესიდრ დე ბრეტან

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de poiré de Bretagne

ო-დე-ვი დეპუარე დე ბრეტან

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de cidre de Normandie

ო-დ-ვი დე სიდრ დე ნორმანდი

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de poiré de Normandie

ო-დე-ვი დეპუარე დე ნორმანდი

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de cidre du Maine

ო-დე-ვი დესიდრ დიუ მენ

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Aguardiente de sidra de Asturias

აგვარდენტედე სიდრა დე ასტურიას

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Eau-de-vie de poiré du Maine

ო-დე-ვი დეპუარე დიუ მენ

Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Svensk Vodka / Swedish Vodka

სვენშ ვოდკა / სვედიშ ვოდკა ან შვედური ვოდკა

Vodka

Suomalainen Vodka / Finsk Vodka / Vodka of Finland

სუომალეაინენ ვოდკა / ფინსკ ვოდკა / ვოდკა ოფ ფინლენდ ან ფინური ვოდკა

Vodka

Polska Wódka / Polish Vodka

პოლსკა ვოდკა / პოლონურივოდკა ან ფოლიშ ვოდკა

Vodka

Laugarício vodka

ლაუგარიციო ვოდკა

Vodka

Originali lietuviška degtinė / Original Lithuanian vodka

ორიჯინალი ლიეტუვიშკა დეგტინე/ორიჯინალ ლითუანიანვოდკა

Vodka

Herbal vodka from the North Podlasie Lowland aromatised with an extract of bison grass / Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej

მცენარეული არაყი ჩრდილოეთპოდლეზიეს დბლობიდან, არომატი- ზებული ბიზონის ბალახის ექსტრაქტით / ზიოლოვა ზ ნიზინი პოლნოცნოპოლასკიეჟ

Vodka

Latvijas Dzidrais

ლატვიჟას სიდრეს

Vodka

Rīgas Degvīns

რიგას დეგვინს

Vodka

Estonian vodka

ესტონიან ვოდკა

Vodka

Schwarzwälder Himbeergeist

შვარცველდერ ჰიმბერგაისტ

Geist

Bayerischer Gebirgsenzian

ბაიერიშერ გებირგსენციან

Encijan

Südtiroler Enzian / Genziana ell'Alto Adige

ზიუდტიროლე ოლერ ენციან/ჯენციანა დელ’ლტო ადიჯე

Encijan

Genziana trentina / Genziana del Trentino

ჯენციანა ტრენტინა/ჯენციანა დელ ტრენტინო

Encijan

BE NL FR DE

Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška)

Genièvre / Jenever / Genever

ჟენიევრ/ჟენევე/ჟენევე

Žgane pijače z aromo brinja

BE NL FR

Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62))

Genièvre de grains, Graanjenever, Graangenever

ჟენიევრ დე გრენ, გრაანჟენევე/გრაანჟენევე

Žgane pijače z aromo brinja

BE NL

Belgija, Nizozemska

Jonge jenever, jonge genever

ჟონჯე ჟენევე, ჟონჯე ჟენევე

Žgane pijače z aromo brinja

BE NL

Belgija, Nizozemska

Oude jenever, oude genever

უდე ჟენევე,უდე ჯენევე

Žgane pijače z aromo brinja

Belgija (Hasselt, Zonhoven,Diepenbeek)

Hasseltse jenever / Hasselt

ჰასელტსე ჟენევე / ჰასელტ

Žgane pijače z aromo brinja

Belgija (Balegem)

Balegemse jenever

ბალეჯემსეჟენევე

Žgane pijače z aromo brinja

Belgija (Oost-Vlaanderen)

O' de Flander-Oost-Vlaamse Graanjenever

ო’დე ფლანდერ-ოსტ- ვლამსე გრანჟენევე

Žgane pijače z aromo brinja

Belgija (Région wallonne)

Peket-Pékêt / Peket-Pékêt de Wallonie

პეკეტ- პეკეტ / პეკეტ- პეკეტ დე ვალონი

Žgane pijače z aromo brinja

Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62))

Genièvre Flandres Artois

ჟენიევრ ფლანდრ არტუა

Žgane pijače z aromo brinja

Ostfriesischer Korngenever

ოსტფრიზიშერ კორნგენევერ

Žgane pijače z aromo brinja

Steinhäger

შტაინჰეგერ

Žgane pijače z aromo brinja

Plymouth Gin

ფლაიმაუთჯინ

Žgane pijače z aromo brinja

Gin de Mahón

ხინ დე მაონ

Žgane pijače z aromo brinja

Vilniaus džinas / Vilnius Gin

ვილნიაუს ჯინას / ვილნიუს ჯინ

Žgane pijače z aromo brinja

Spišská borovička

სპიშსკა ბოროვიჩკა

Žgane pijače z aromo brinja

Slovenská borovička Juniperus

სლოვენსკაბოროვიჩკა ჟუნიპერუს

Žgane pijače z aromo brinja

Slovenská borovička

სლოვენსკაბოროვიჩკა

Žgane pijače z aromo brinja

Inovecká borovička

ინოვეცკა ბოროვიჩკა

Žgane pijače z aromo brinja

Liptovská borovička

ლიპტოვსკა ბოროვიჩკა

Žgane pijače z aromo brinja

Dansk Akvavit / Dansk Aquavit

დანსკ აკვავიტ / დანსკ აკვავიტ

Akvavit – aquavit

Svensk Aquavit / Svensk Akvavit / Swedish Aquavit

სვენშ აკვავიტ/ სვენშ აკვავიტ/სვედიშ აკვავიტ

Akvavit – aquavit

Anís español

ანის ესპანიოლ

Žgane pijače z aromo janeža

Anís Paloma Monforte del Cid

ანის პალომა მონფორტე დელ სიდ

Žgane pijače z aromo janeža

Hierbas de Mallorca

ერბას დე მალიორკა

Žgane pijače z aromo janeža

Hierbas Ibicencas

იერბას იბისენკას

Žgane pijače z aromo janeža

Évora anisada

ევორა ანისადა

Žgane pijače z aromo janeža

Cazalla

კასალია

Žgane pijače z aromo janeža

Chinchón

ჩინჩონ

Žgane pijače z aromo janeža

Ojén

ოხენ

Žgane pijače z aromo janeža

Rute

ღუტე

Žgane pijače z aromo janeža

Janeževec

ჟანეჟევეც

Žgane pijače z aromo janeža

EL CY

Ouzo / Oύζο

უსო / უსო

Destiliran anis

Ούζο Μυτιλήνης / Ouzo of Mitilene

უსო მიტილინის / მიტილინის უსო

Destiliran anis

Ούζο Πλωμαρίου / Ouzo of Plomari

უსო პლომარიუ / პლომარის უსო

Destiliran anis

Ούζο Καλαμάτας / Ouzo of Kalamata

უსო კალამატას / კალამატასუსო

Destiliran anis

Ούζο Θράκης / Ouzo of Thrace

უსო ტრაკის / ტრაკიას უსო

Destiliran anis

Ούζο Μακεδονίας / Ouzo of Macedonia

უსო მაკედონიას / მაკედონიასუსო

Destiliran anis

Demänovka bylinná horká

დემენოვკა ბილინა ჰორკა

Žgane pijače grenkega okusa – bitter

Rheinberger Kräuter

რაინბერგერ კროიტერ

Žgane pijače grenkega okusa – bitter

Trejos devynerios

ტრეჟოს დევინერიოს

Žgane pijače grenkega okusa – bitter

Slovenska travarica

სლოვენსკატრავარიცა

Žgane pijače grenkega okusa – bitter

Berliner Kümmel

ბერლინერ კიუმელ

Liker

Hamburger Kümmel

ჰამბურგერკიუმელ

Liker

Münchener Kümmel

მიუნხენერ კიუმელ

Liker

Chiemseer Klosterlikör

ქიმზერ კლოსტერლიკერ

Liker

Bayerischer Kräuterlikör

ბაიერიშერ კროიტერლიკერ

Liker

Irish Cream

აირიშ კრიმ

Liker

Palo de Mallorca

პალო დე მალიორკა

Liker

Ginjinha portuguesa

ჟინჟინა პორტუგესა

Liker

Licor de Singeverga

ლიკორ დესინჟენერგა

Liker

Liquore di limone di Sorrento

ლიკვორე დი ლიმონედი სორენტო

Liker

Liquore di limone della Costa d'Amalfi

ლიკვორე დი ლიმონე დელა კოსტა დ’ამალფი

Liker

Genepì del Piemonte

ჯენეპიდელ პიემონტე

Liker

Genepì della Valle d'Aosta

ჯენეპიდელა ვალე დ’აოსტა

Liker

Benediktbeurer Klosterlikör

ბენდიქტბოირერ კლოსტერლიკერ

Liker

Ettaler Klosterlikör

ეტალერ კლოსტერლიკერ

Liker

Ratafia de Champagne

რატაფია დე შამპან

Liker

Ratafía catalana

რატაფია კატალანა

Liker

Anis português

ანის პორტუგეს

Liker

Suomalainen Marjalikööri / Suomalainen Hedelmälikööri / Finsk Bärlikör / Finsk Fruktlikör / Finnish berry liqueur / Finnish fruit liqueur

სუომალენენ მარჟა- ლიკეერი / სუომალენენ ჰედელმელიკეერი / ფინსკ ბერლიკეერ/ ფინსკ ფრუკტლიკეერ /ფინიშ ბერი ლიკერ /ფინიშ ფრუთლიკუერ

Liker

Grossglockner Alpenbitter

გროსგლოკნერ ალპენბიტერ

Liker

Mariazeller Magenlikör

მარიაცელერ მაგერლიკერ

Liker

Mariazeller Jagasaftl

მარიაცელერ იაგაზაფტლ

Liker

Puchheimer Bitter

პუხჰაიმერ ბიტერ

Liker

Steinfelder Magenbitter

შტაინფელდერ მაგენბიტერ

Liker

Wachauer Marillenlikör

ვახაუერ მარილენლიკერ

Liker

Jägertee / Jagertee / Jagatee

იეგერტეე/ იაგერტეე/იაგატეე

Liker

Hüttentee

იუტენტეე

Liker

Allažu Ķimelis

ალაჟუ კიმელის

Liker

Čepkelių

ჩეპკელიუ

Liker

Demänovka Bylinný Likér

დემენოვკა ბილინი ლიკერ

Liker

Polish Cherry

ფოლიშ ჩერი

Liker

Karlovarská Hořká

კარლოვარსკა ჰორჟკა

Liker

Pelinkovec

პელინკოვეც

Liker

Blutwurz

ბლუტვურც

Liker

Cantueso Alicantino

კანტუესო ალიკანტინიო

Liker

Licor café de Galicia

ლიკორ კაფე დე გალისია

Liker

Licor de hierbas de Galicia

ლოკორ დეიერბას დე გალისია

Liker

FR IT

Génépi des Alpes / Genepì degli Alpi

ჟენეპიდეზ ალპ/ ჯენეპი დელი ალპი

Liker

Μαστίχα Χίου / Masticha of Chios

მაციხა ხიუ/ კიოს მაციკა

Liker

Κίτρο Νάξου / Kitro of Naxos

კიტრო ნაქსუ /ნაქსოს კიტრო

Liker

Κουμκουάτ Κέρκυρας / Koum Kouat of Corfu

კუმკუატ კერკირას / კორფუს კუმ კუატ

Liker

Τεντούρα / Tentoura

ტენდურა /ტენტურა

Liker

Poncha da Madeira

პონკა და მადეირა

Liker

Cassis de Bourgogne

კასის დე ბურგონ

Crème de cassis

Cassis de Dijon

კასის დე დიჟონ

Crème de cassis

Cassis de Saintonge

კასის სენტონჟ

Crème de cassis

Cassis du Dauphiné

კასის დიუ დოფინე

Crème de cassis

Cassis de Beaufort

კასის დე ბოფორ

Crème de cassis

Nocino di Modena

ნოჩინო დი მოდენა

Nocino

Orehovec

ორეჰოვეც

Nocino

Pommeau de Bretagne

პომო დე ბრეტან

Druge žgane pijače

Pommeau du Maine

პომო დიუ მენ

Druge žgane pijače

Pommeau de Normandie

პომო დენორმანდი)

Druge žgane pijače

Svensk Punsch / Swedish Punch

სვენშ პუნს/ სვედიშ ფანრ

Druge žgane pijače

Pacharán Navarro

პაჩარან ნავარო

Druge žgane pijače

Pacharán

პაჩარან

Druge žgane pijače

Inländerrum

ინლენდერუმ

Druge žgane pijače

Bärwurz

ბერვურც

Druge žgane pijače

Aguardiente de hierbas de Galicia

აგვარდიენტე დე იერბას დე გალისია

Druge žgane pijače

Aperitivo Café de Alcoy

აპერიტივო კაფე დე ალკოი

Druge žgane pijače

Herbero de la Sierra de Mariola

ერბერო დე ლა სიერა დე მარიოლა

Druge žgane pijače

Königsberger Bärenfang

კენიგსბერგერ ბერენფანგ

Druge žgane pijače

Ostpreußischer Bärenfang

ოსტპროისიშერ ბერენფანგ

Druge žgane pijače

Ronmiel

რონმიელ

Druge žgane pijače

Ronmiel de Canarias

რონმიელ დეკანარიას

Druge žgane pijače

BE NL FR DE

Belgija, Nizozemska, Francija (severni departmaji (59) in Pas-de-Calais (62)), Nemčija (nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Spodnja Saška)

Genièvre aux fruits / Vruchtenjenever /

Jenever met vruchten / Fruchtgenever

ჟენიევრო ფრუი/

ფრუხტენჟენევერ/ჟენევერ მეტ ფრუხტენ/ ფრუხტჯენევერ

Druge žgane pijače

Domači rum

დომაჩი რუმ

Druge žgane pijače

Irish Poteen / Irish Póitín

აირიშ პოტინ / აირიშ პოიტინ

Druge žgane pijače

Trauktinė

ტრაუკტინე

Druge žgane pijače

Trauktinė Palanga

ტრაუკტინე პალანგა

Druge žgane pijače

Trauktinė Dainava

ტრაუკტინე დაინავას

Druge žgane pijače

Žgane pijače Gruzije, ki se zaščitijo v Evropski uniji

[…]

DEL C

Aromatizirana vina Evropske unije, ki se zaščitijo v Gruziji

Država članica Evropske unije	Ime, ki se zaščiti	Prečrkovan zapis v gruzijski pisavi
DE	Nürnberger Glühwein	იურნბერგერ გლიუჰვაინ
DE	Thüringer Glühwein	თიურინგერ გლიუჰვაინ
FR	Vermouth de Chambéry	ვერმუტ დე შამბერი
IT	Vermouth di Torino	ვერმუტ დი ტორინო

Aromatizirana vina Gruzije, ki se zaščitijo v Evropski uniji

[…]

(1) Geografska označba Irish Whiskey / Uisce Beatha Eireannach / Irish Whisky zajema whisky/whiskey, proizveden na Irskem in Severnem Irskem.

PROTOKOL I

o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

KAZALO

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

Člen 3

Kumulacija porekla

Člen 4

V celoti pridobljeni izdelki

Člen 5

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

Člen 6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

Člen 7

Enota kvalifikacije

Člen 8

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Člen 9

Kompleti

Člen 10

Nevtralne sestavine

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 11

Načelo teritorialnosti

Člen 12

Neposredni prevoz

Člen 13

Razstave

NASLOV IV

POVRAČILO ALI OPROSTITEV PLAČILA CARIN

Člen 14

Prepoved povračila ali oprostitve plačila carin

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 15

Splošne zahteve

Člen 16

Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1

Člen 17

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 18

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

Člen 19

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Člen 20

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

Člen 21

Pogoji za izjavo o poreklu

Člen 22

Pooblaščeni izvoznik

Člen 23

Veljavnost dokazila o poreklu

Člen 24

Predložitev dokazila o poreklu

Člen 25

Uvoz po delih

Člen 26

Izjeme pri dokazilu o poreklu

Člen 27

Dokazilne listine

Člen 28

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

Člen 29

Razlike in oblikovne napake

Člen 30

Zneski, izraženi v eurih

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 31

Upravno sodelovanje

Člen 32

Preverjanje dokazil o poreklu

Člen 33

Reševanje sporov

Člen 34

Kazni

Člen 35

Proste cone

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 36

Uporaba tega protokola

Člen 37

Posebni pogoji

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 38

Spremembe tega protokola

Člen 39

Prehodne določbe za blago v tranzitu ali skladišču

Seznam prilog k temu protokolu

Priloga I

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II k Protokolu I

Priloga II

Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

Priloga III

Vzorca potrdila o gibanju blaga EUR.1 in vloge za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Priloga IV

Besedilo izjave o poreklu

Skupne izjave

Skupna izjava o Kneževini Andora

Skupna izjava o Republiki San Marino

Skupna izjava o reviziji pravil o poreklu iz Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tem protokolu:

(a)	„izdelava“ pomeni vsako obdelavo ali predelavo, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b)	„material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c)	„izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, tudi če je namenjen poznejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

(d)	„blago“ pomeni materiale in izdelke;

(e)	„carinska vrednost“ pomeni vrednost, kot je določena v skladu s Sporazumom o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1994 (GATT 1994);

(f)

„cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna plača proizvajalcu v pogodbenici, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

(g)	„vrednost materiala“ pomeni carinsko vrednost ob uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če pa ta ni znana in je ni mogoče določiti, je to prva cena, ki jo je mogoče določiti za materiale v pogodbenici izvoznici;

(h)	„vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni pod točko (g), in se uporablja smiselno;

(i)

„dodana vrednost“ je cena franko tovarna z odbitkom carinske vrednosti vseh vključenih materialov s poreklom iz drugih pogodbenic, pri katerih se uporablja kumulacija, kadar pa carinska vrednost ni znana ali je ni mogoče določiti, je to prva cena, ki jo je mogoče določiti za materiale v pogodbenici izvoznici;

(j)	„poglavja“ in „tarifne številke“ pomeni poglavja in tarifne številke (štirimestne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavljajo harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga iz leta 1983, ki je v tem protokolu naveden kot „harmonizirani sistem“ ali „HS“;

(k)	„uvrščen“ pomeni uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko;

(l)	„pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik te izdelke dobavlja prejemniku, ali če takega dokumenta ni, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

(m)	„ozemlja“ vključujejo teritorialne vode;

(n)	„pogodbenica“ pomeni eno, več ali vse države članice EU, EU ali Gruzijo; in

(o)	„carinski organi pogodbenice“ za EU pomeni katere koli carinske organe držav članic EU.

NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

Člen 2

Splošne zahteve

Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz pogodbenice štejejo:

(a)	izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu člena 4; in

(b)	izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso v celoti tam pridobljeni, če so bili takšni materiali dovolj obdelani ali predelani v zadevni pogodbenici v smislu člena 5.

Člen 3

Kumulacija porekla

1. Brez poseganja v določbe člena 2 tega protokola izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz pogodbenice izvoznice, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz druge pogodbenice ali če vključujejo materiale s poreklom iz Turčije, za katere se uporablja Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 (1), pod pogojem da obdelava ali predelava, opravljena v pogodbenici izvoznici presega postopke iz člena 6 tega protokola. Ni potrebno, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2. Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v pogodbenici izvoznici, ne presega postopkov iz člena 6, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz pogodbenice izvoznice samo, kadar je tam dodana vrednost večja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz druge pogodbenice ali Turčije. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz Turčije ali druge pogodbenice, glede na to, katera je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v pogodbenici izvoznici.

3. Izdelki s poreklom iz pogodbenice ali Turčije, ki niso obdelani ali predelani v pogodbenici izvoznici, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v drugo pogodbenico.

4. Kumulacija za materiale s poreklom iz Turčije se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a)	se med pogodbenicama in Turčijo uporabljajo preferencialni trgovinski sporazumi v skladu s členom XXIV GATT 1994;

(b)	so materiali in izdelki pridobili status izdelkov s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola; in

(c)	so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Gruziji v skladu z njenimi postopki.

5. Kumulacija iz tega člena se uporablja od datuma, ki je naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

6. Pogodbenici druga drugi zagotavljata podrobnejše informacije o sporazumih, vključno z datumi začetka veljavnosti, ki se uporabljajo v državah, navedenih v odstavkih 1 in 2.

Člen 4

V celoti pridobljeni izdelki

1. Za v celoti pridobljene v pogodbenici se štejejo:

(a)	mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali njenega morskega dna;

(b)	tam pridelani rastlinski izdelki;

(c)	žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d)	izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e)	izdelki, pridobljeni s tam opravljenim lovom ali ribolovom;

(f)	izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi plovili zunaj teritorialnih voda pogodbenice izvoznice;

(g)	izdelki, izdelani na predelovalnih ladjah pogodbenice izključno iz izdelkov, navedenih pod točko (f);

(h)	tam zbrano rabljeno blago, primerno samo za ponovno pridobivanje surovin, vključno z rabljenimi pnevmatikami, primernimi samo za protektiranje ali da se uporabijo kot odpadni material;

(i)	odpadki in ostanki, ki nastanejo pri tam izvedenih postopkih izdelave;

(j)	izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenih teritorialnih voda, pod pogojem da ima izključno pravico do obdelave navedenega morskega dna ali podzemlja;

(k)	blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, opredeljenih v točkah (a) do (j).

2. Izraza „njena plovila“ in „njene predelovalne ladje“ v odstavku 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

(a)	ki so registrirani ali vpisani v seznam v državi članici EU ali v Gruziji;

(b)	ki plujejo pod zastavo države članice EU ali Gruzije;

(c)

ki so vsaj 50-odstotno v lasti državljanov države članice EU ali Gruzije ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov oziroma svetov državljani države članice EU ali Gruzije ter, če gre za osebne družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, z vsaj polovico kapitala, ki pripada državi članici EU ali Gruziji oziroma javnim organom ali državljanom navedenih pogodbenic;

(d)	katerih kapitan in častniki so državljani države članice EU ali Gruzije; in

(e)	katerih vsaj 75 % članov posadke je državljanov države članice EU ali Gruzije.

Člen 5

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1. Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II k temu protokolu.

Pogoji, ki se nanašajo na zgoraj navedeno obdelavo ali predelavo, ki jo treba opraviti na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi, se uporabljajo samo v zvezi s takimi materiali. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2. Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama v Prilogi II k temu protokolu ne bi smeli uporabiti pri izdelavi izdelka, vseeno lahko uporabijo, če:

(a)	njihova skupna vrednost ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna; in

(b)	kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.

3. Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 6.

Člen 6

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1. Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se naslednji postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo, da bi izdelki pridobili status blaga s poreklom, ne glede na to, ali so zahteve iz člena 5 izpolnjene ali ne:

(a)	postopki za ohranitev izdelkov v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)	razstavljanje in združevanje paketov;

(c)	pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje;

(d)	likanje tekstila ali likanje tekstila s paro;

(e)	preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)	luščenje, delno ali popolno beljenje, poliranje in glaziranje žit in riža;

(g)	postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

(h)	lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreškov in zelenjave;

(i)	ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)	presejanje, prebiranje, sortiranje, uvrščanje, razvrščanje, usklajevanje; (vključno s sestavljanjem kompletov izdelkov);

(k)	preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)	pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

(m)	preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne;

(n)	mešanje sladkorja s katerim koli materialom;

(o)	enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(p)	kombinacija dveh ali več postopkov iz točk (a) do (o).

(q)	zakol živali.

2. Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na določenem izdelku v pogodbenici.

Člen 7

Enota kvalifikacije

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a)	kadar se izdelek, sestavljen iz skupine predmetov ali izdelkov, v skladu s pogoji iz harmoniziranega sistema uvršča v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije;

(b)	kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.

2. Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 8

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 9

Kompleti

Kompleti iz splošnega pravila 3 harmoniziranega sistema štejejo za komplete s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa se takrat, kadar je komplet sestavljen iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima komplet kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene kompleta franko tovarna.

Člen 10

Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali ima izdelek poreklo, ni treba ugotavljati porekla za naslednje sestavine, ki bi lahko bile uporabljene pri njegovi izdelavi:

(a)	energija in gorivo;

(b)	naprave in oprema;

(c)	stroji in orodja;

(d)	blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 11

Načelo teritorialnosti

1. Razen v primerih iz člena 3 in odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II v pogodbenici ves čas izpolnjeni.

2. Razen v primerih iz člena 3 se blago s poreklom, izvoženo iz pogodbenice v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(a)	je blago, ki se vrača, isto blago, kot je bilo izvoženo blago, in

(b)	na blagu, ki se vrača, medtem ko je bilo v zadevni tretji državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj pogodbenice na materialih, izvoženih iz pogodbenice in tja ponovno uvoženih, če:

(a)	so omenjeni materiali v celoti pridobljeni v pogodbenici ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot zahtevajo postopki iz člena 6; in

(b)

se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže, da:

(i)	je bilo ponovno uvoženo blago pridobljeno z obdelavo ali predelavo izvoženih materialov; in

(ii)	skupna dodana vrednost, pridobljena zunaj pogodbenice ob uporabi določb tega člena, ne presega 10 % cene franko tovarna končnega izdelka, za katerega se uveljavlja status blaga s poreklom.

4. Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj pogodbenice. Kadar pa se na seznamu iz Priloge II k temu protokolu za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, uporabljenih na ozemlju zadevne pogodbenice, skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj pogodbenice na podlagi določb tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5. Za uporabo določb odstavkov 3 in 4 „skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj pogodbenice, vključno z vrednostjo tam uporabljenih materialov.

6. Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu Priloge II k temu protokolu ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja iz člena 5(2).

7. Določbe odstavkov 3 in 4 tega člena se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij od 50 do 63 harmoniziranega sistema.

8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena in opravljena zunaj pogodbenic, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.

Člen 12

Neposredni prevoz

1. Preferencialna obravnava, določena s tem sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz tega protokola in se prevažajo neposredno med pogodbenicama ali čez ozemlje Turčije. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, v danem primeru lahko prevažajo čez druga ozemlja s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Skozi cevovod se lahko izdelki s poreklom transportirajo prek ozemelj, ki niso ozemlja pogodbenic, delujočih kot izvoznice ali uvoznice.

2. Kot dokazilo, da so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, se carinskim organom pogodbenice uvoznice predložijo:

(a)	enotna prevozna listina, ki zajema prevoz iz pogodbenice izvoznice prek države tranzita; ali

(b)

potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i)	vsebuje natančen opis izdelkov;

(ii)	navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov ter, kjer je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev in

(iii)

potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita; ali

(c)	če teh ni, katere koli dokumente, ki to dokazujejo.

Člen 13

Razstave

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na razstavo v državo, ki ni pogodbenica, in se po razstavi prodajo z namenom uvoza v pogodbenico, pri uvozu veljajo ugodnosti po določbah tega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)	je izvoznik poslal te izdelke iz pogodbenice v državo razstave in jih tam razstavil;

(b)	je zadevni izvoznik izdelke prodal ali drugače dal na razpolago osebi v pogodbenici;

(c)	so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo, in

(d)	izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

2. Dokazilo o poreklu se izda ali sestavi v skladu z določbami iz naslova V in se na običajen način predloži carinskim organom države uvoznice. V njem se navedeta ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili izdelki razstavljeni.

3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi ostanejo izdelki pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

POVRAČILO ALI OPROSTITEV PLAČILA CARIN

Člen 14

Prepoved povračila ali oprostitve plačila carin

1. Za materiale brez porekla, ki se uporabijo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz pogodbenice, za katere se izda ali sestavi dokazilo o poreklu v skladu z določbami naslova V, se v pogodbenici izvoznici ne uporabljajo nobena povračila ali oprostitve plačil carin.

2. Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo, odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko izrecno ali dejansko uporablja v pogodbenici za materiale, uporabljene pri izdelavi, kadar se izdelki, pridobljeni iz navedenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen na zahtevo carinskih organov kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da za materiale brez porekla, uporabljene pri izdelavi teh izdelkov, ni bilo prejeto povračilo carin in da so bile vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale, dejansko plačane.

4. Določbe iz odstavkov 1,2 in 3 tega člena se uporabljajo tudi za embalažo v smislu člena 7(2), dodatke, rezervne dele in orodje v smislu člena 8 ter izdelke v kompletu v smislu člena 9, če so takšni izdelki brez porekla.

5. Določbe iz odstavkov 1 do 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere se uporablja ta protokol.

NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU

Člen 15

Splošne zahteve

1. Za izdelke s poreklom iz pogodbenice pri uvozu v drugo pogodbenico veljajo določbe tega sporazuma ob predložitvi naslednjih dokazil o poreklu:

(a)	potrdila o gibanju blaga EUR.1, vzorec katerega je prikazan v Prilogi III k temu protokolu;

(b)	v primerih iz člena 21(1) izjave (v nadaljnjem besedilu: izjava o poreklu), ki jo izvoznik navede na računu, dobavnici ali drugem trgovinskem dokumentu, ki zadevni izdelek opisuje dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati. Besedilo izjave o poreklu je v Prilogi IV k temu protokolu.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa člen 26, veljajo ugodnosti iz določb tega sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kakršno koli dokazilo o poreklu iz odstavka 1 tega člena.

Člen 16

Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1

1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenice izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2. V ta namen izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in obrazec zahtevka, katerih vzorca sta v Prilogi III k temu protokolu. Obrazci se izpolnijo v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum in v skladu z določbami nacionalnega prava države izvoznice. Če se obrazci izpolnjujejo ročno, jih je treba izpolniti s črnilom in tiskanimi črkami. Izdelki se poimenujejo v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, se pod zadnjo vrstico poimenovanja potegne vodoravno črto in prečrta prazen prostor pod njo.

3. Izvoznik, ki zaprosi za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri je bilo izdano potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.

4. Brez poseganja v odstavek 5 potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice EU ali Gruzije, če zadevni izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz EU ali Gruzije oziroma Turčije in izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

5. Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, storijo vse potrebno, da preverijo poreklo izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti vse preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren. Zagotovijo tudi, da so obrazci iz odstavka 2 pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v okencu 11.

7. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na voljo takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 17

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Ne glede na člen 16(7) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu izdelkov, na katere se nanaša, če:

(a)	ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin, ali

(b)	se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu zaradi tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za izvajanje odstavka 1 izvoznik v zahtevi navede kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navede razloge za svojo zahtevo.

3. Carinski organi lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo naknadno šele potem, ko so preverili, ali se podatki v izvoznikovem zahtevku ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 morajo vsebovati naslednji zaznamek v angleškem jeziku:

„ISSUED RETROSPECTIVELY“

5. Zaznamek iz odstavka 4 se vpiše v polje 7 potrdila o gibanju blaga EUR.1.

Člen 18

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, pripravljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Na takšen način izdani dvojnik ima naslednji zaznamek v angleščini:

„DUPLICATE“

3. Zaznamek iz odstavka 2 se vpiše v polje 7 dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4. Dvojnik nosi datum izdaje prvotnega potrdila o gibanju blaga EUR.1 in začne učinkovati s tem dnem.

Člen 19

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada v pogodbenici, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1, z namenom da se pošljejo vsi ali nekateri od teh izdelkov drugam znotraj te pogodbenice. Nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili izdelki dani.

Člen 20

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje stroškovne ali materialne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strani za vodenje teh zalog dovolijo tako imenovano „metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja“ (v nadaljnjem besedilu: metoda).

2. Metoda zagotavlja, da je število pridobljenih izdelkov v določenem referenčnem obdobju, ki se lahko štejejo za izdelke „s poreklom“, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3. Carinski organi lahko dovoljenje iz odstavka 1 izdajo pod kakršnimi koli pogoji, za katere menijo, da so primerni.

4. Metoda se uporablja in njena uporaba se beleži na podlagi splošnih računovodskih načel, ki veljajo v državi, v kateri je bil izdelek narejen.

5. Uporabnik metode lahko sestavi oziroma zaprosi za dokazilo o poreklu za tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Uporabnik mora na zahtevo carinskih organov dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in lahko dovoljenje kadar koli odvzamejo, če ga uporabnik kakor koli nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje katerega od drugih pogojev, določenih v tem protokolu.

Člen 21

Pogoji za izjavo o poreklu

1. Izjavo o poreklu iz točke (b) člena 15(1) lahko da:

(a)	pooblaščeni izvoznik v smislu člena 22 ali

(b)	kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

2. Ne glede na odstavek 3 je izjavo o poreklu mogoče dati, če zadevni izdelki lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz EU ali Gruzije in če izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

3. Izvoznik, ki sestavi izjavo o poreklu, mora na zahtevo carinskih organov pogodbenice izvoznice kadar koli predložiti vse ustrezne dokumente, ki potrjujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.

4. Izvoznik da izjavo o poreklu tako, da na račun, dobavnico ali drug trgovinski dokument natipka, vtisne z žigom ali natisne izjavo, katere besedilo je navedeno v Prilogi IV k temu protokolu, pri čemer uporabi eno izmed jezikovnih različic iz navedene priloge, v skladu z določbami nacionalne zakonodaje države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5. Izjave o poreklu vsebujejo izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 22 ne zahteva, da podpiše take izjave, če carinskim organom pogodbenice izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo o poreklu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo o poreklu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, če je predložena v državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

Člen 22

Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi pogodbenice izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika („pooblaščenega izvoznika“), ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov v skladu s tem protokolom, da daje izjave o poreklu ne glede na vrednost zadevnih izdelkov. Izvoznik, ki prosi za takšno pooblastilo, carinskim organom ponudi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje porekla teh izdelkov, kot tudi za preverjanje izpolnjevanja vseh drugih zahtev tega protokola.

2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod kakršnimi koli pogoji, ki so po njihovi oceni primerni.

3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki se navede v izjavi o poreklu.

4. Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5. Carinski organi lahko pooblastilo kadar koli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 23

Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v pogodbenici izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom pogodbenice uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom pogodbenice uvoznice predložena po poteku roka za predložitev iz odstavka 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do roka.

3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi pogodbenice uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, kadar so jim izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 24

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom pogodbenice uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu, lahko pa zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo pogoje, potrebne za izvajanje tega sporazuma.

Člen 25

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi pogodbenice uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki spadajo v oddelka XVI in XVII ali v tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži le eno dokazilo o poreklu.

Člen 26

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo potrebno predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega protokola, in ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se ta navedba lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži navedenemu dokumentu.

2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov, potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3. Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših pošiljk ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.

Člen 27

Dokazilne listine

Dokumenti iz odstavka 3 člena 16 in odstavka 3 člena 21, ki se uporabljajo za dokazovanje, da se izdelki, ki jih zajema potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ali izjava o poreklu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice in da izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola, lahko med drugim vključujejo:

(a)	neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b)	dokumente, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdanei ali sestavljene v zadevni pogodbenici, v kateri se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(c)	dokumente, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v zadevni pogodbenici, izdane ali sestavljene v zadevni pogodbenici, če se ti dokumenti uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom;

(d)	potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali izjave o poreklu, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali sestavljena v zadevni pogodbenici v skladu s tem protokolom;

(e)	ustrezna dokazila o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj zadevne pogodbenice, v skladu s členom 11, ki dokazujejo, da so zahteve iz navedenega člena izpolnjene.

Člen 28

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente iz člena 16(3).

2. Izvoznik, ki daje izjavo o poreklu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave o poreklu in dokumente iz člena 21(3).

3. Carinski organ pogodbenice izvoznice, ki izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1, vsaj tri leta hrani zahtevek iz člena 16(2).

4. Carinski organi pogodbenice uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave o poreklu, ki so jim bile predložene.

Člen 29

Razlike in oblikovne napake

1. Če so med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2. Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, npr. tipkarske napake, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Člen 30

Zneski, izraženi v eurih

1. Za uporabo določb točke (b) člena 21(1) in člena 26(3), kadar so izdelki fakturirani v drugi valuti kot v eurih, zneske v nacionalnih valutah pogodbenic, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih, vsaka od zadevnih držav določi letno.

2. Za pošiljko se uporabljajo določbe točke (b) člena 21(l) ali člena 26(3) glede na valuto, v kateri je sestavljen račun, v skladu z zneskom, ki ga je določila zadevna država.

3. Zneski, ki jih je treba uporabiti v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v navedeni nacionalni valuti zneskov, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4. Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko protivrednost v nacionalni valuti zneska, izraženega v eurih, ohrani nespremenjeno, če je v času letne prilagoditve iz odstavka 3 preračun navedenega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti se lahko ohrani nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5. Zneske, izražene v eurih, na zahtevo pogodbenice pregleda Pododbor za carinsko sodelovanje. Pododbor za carinsko sodelovanje pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.

NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 31

Upravno sodelovanje

1. Carinski organi pogodbenic si prek Evropske komisije posredujejo vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo njihovi carinski uradi pri izdajanju potrdil o gibanju blaga EUR.1, ter naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje navedenih potrdil in izjav o poreklu.

2. Da bi zagotovili pravilno izvajanje tega protokola, si pogodbenici prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav o poreklu ter pravilnosti podatkov, navedenih v teh dokumentih.

Člen 32

Preverjanje dokazil o poreklu

1. Naknadno preverjanje dokazil o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi pogodbenice uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti takih dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev tega protokola.

2. Za namene izvajanja določb odstavka 1 carinski organ pogodbenice uvoznice carinskemu organu pogodbenice izvoznice vrne potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo o poreklu ali kopijo teh dokumentov, pri čemer po potrebi navede razloge za zahtevek za preverjanje. Pridobljeni dokumenti in informacije, ki kažejo, da so podatki, navedeni na dokazilu o poreklu, napačni, se posredujejo v podporo zahtevku za preverjanje.

3. Preverjanje opravijo carinski organi pogodbenice izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti vse preglede izvoznikovih poslovnih knjig ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi primeren.

4. Če se carinski organi pogodbenice uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za zadevne izdelke, medtem ko čakajo na rezultate preverjanja, se uvozniku ponudi sprostitev izdelkov, ob upoštevanju vseh previdnostnih ukrepov, ki se jim zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti čim prej obveščeni o rezultatih tega preverjanja. Iz teh rezultatov mora biti jasno razvidno, ali so dokumenti pristni ter ali se zadevni izdelki lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz pogodbenice in ali izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahtevka za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti zadevnega dokumenta ali pravega porekla izdelkov, carinski organi, ki so preverjanje zahtevali, razen v izjemnih primerih, zavrnejo upravičenost do preferencialov.

Člen 33

Reševanje sporov

1. Kadar pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 tega protokola, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, ki so pristojni za izvedbo tega preverjanja, se predajo v reševanje Pridružitvenemu odboru v njegovi trgovinski sestavi, kot je določeno v členu 408(4) tega sporazuma. Poglavje 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma se ne uporablja.

2. Kadar pride do sporov v zvezi z razlago postopkov tega protokola, razen tistih v zvezi s postopki preverjanja iz člena 32 tega protokola, se predajo v reševanje Pododboru za carinsko sodelovanje. Če Pododboru za carinsko sodelovanje v šestih mesecih ne uspe rešiti spora, ki mu je bil predložen, se lahko sproži postopek reševanja sporov v skladu s poglavjem 14 (Reševanje sporov) naslova IV (Trgovina in z njo povezane zadeve) tega sporazuma.

3. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi pogodbenice uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo navedene pogodbenice.

Člen 34

Kazni

Kaznuje se vsak, ki sestavi dokument ali povzroči sestavo dokumenta, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

Člen 35

Proste cone

1. Pogodbenici storita vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljajo prosto cono na svojem ozemlju, ne zamenjajo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega kvarjenja.

2. Kadar se z odstopanjem od odstavka 1 tega člena izdelki s poreklom iz pogodbenice, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave ali predelave, zadevni pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu s tem protokolom.

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA

Člen 36

Uporaba tega protokola

1. Izraz „Evropska unija“ ne zajema Ceute in Melille.

2. Za izdelke s poreklom iz Gruzije se ob uvozu v Ceuto ali Melillo uporablja enak carinski režim, kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja EU na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Španije in Portugalske k Evropski skupnosti. Gruzija odobri za uvoz izdelkov iz tega sporazuma s poreklom iz Ceute in Melille enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz EU.

3. Za uporabo odstavka 2 tega člena v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 37.

Člen 37

Posebni pogoji

1. Pod pogojem, da se prevažajo neposredno v skladu z določbami iz člena 12, se štejejo kot:

(1)

izdelki s poreklom iz Ceute in Melille:

(a)	izdelki, v celoti pridobljeni v Ceuti in Melilli,

(b)

izdelki, pridobljeni v Ceuti in Melilli, pri izdelavi katerih so bili uporabljeni izdelki, ki niso vključeni v točko (a) tega člena, pod pogojem da:

(i)	so navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 5 ali če

(ii)	gre za izdelke s poreklom iz pogodbenice, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki iz člena 6;

(2)

izdelki s poreklom iz Gruzije:

(a)	izdelki, v celoti pridobljeni v Gruziiji,

(b)

izdelki, pridobljeni v Gruziji, pri izdelavi katerih se uporabijo izdelki, ki niso izdelki iz točke (a) tega člena, pod pogojem da:

(i)	so navedeni izdelki zadostno obdelani ali predelani v smislu člena 5 ali če

(ii)	gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille ali EU, če so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določajo postopki iz člena 6.

2. Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.

3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše „Gruzija“ ter „Ceuta in Melilla“ v polje 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali na izjave o poreklu. Poleg tega je treba, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to označiti v okencu 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavah o poreklu.

4. Za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli so odgovorni španski carinski organi.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 38

Spremembe tega protokola

1. Pododbor za carinsko sodelovanje se lahko odloči spremeniti določbe tega protokola.

2. Pododbor za carinsko sodelovanje se v enem letu po pristopu Gruzije k Regionalni konvenciji o vseevropsko-sredozemskih preferencialnih pravilih o poreklu lahko tudi odloči, da se pravila o poreklu iz tega protokola nadomestijo s pravili, priloženimi navedeni konvenciji.

Člen 39

Prehodne določbe za blago v tranzitu ali skladišču

Določbe tega sporazuma se lahko uporabljajo za blago, ki izpolnjuje določbe tega protokola in ki je na datum začetka veljavnosti tega sporazuma bodisi v tranzitu bodisi v pogodbenicah v začasnem skladiščenju v carinskih skladiščih ali v prostih conah, pod pogojem da se carinskim organom pogodbenice uvoznice v štirih mesecih od navedenega datuma predloži naknadno izdano potrdilo o poreklu, skupaj z dokumenti, ki dokazujejo, da se blago prevaža neposredno v skladu z določbami člena 13.

(1) Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 o izvajanju zaključne faze carinske unije se uporablja za izdelke, ki niso kmetijski proizvodi, kakor je opredeljeno v Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in Turčijo, in ki niso izdelki, kakor so opredeljeni v Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Republiko Turčijo o trgovini s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.

PRILOGA I K PROTOKOLU I

UVODNE OPOMBE K SEZNAMU V PRILOGI II K PROTOKOLU II

Opomba 1:

Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu člena 5 tega protokola.

Opomba 2:

2.1.

Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, medtem ko drugi stolpec vsebuje poimenovanje blaga, ki se v tem sistemu uporablja za navedeno tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v stolpcu 3 ali 4. Kadar je v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu „ex“, to pomeni, da se pravila v stolpcu 3 oziroma 4 uporabljajo samo za del navedene tarifne številke, opisane v stolpcu 2.

2.2.

Kadar je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali je navedena številka poglavja ter je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se pripadajoča pravila v stolpcu 3 ali 4 nanašajo na vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo pod tarifne številke navedenega poglavja ali pod katero koli tarifno številko, navedeno v stolpcu 1.

2.3.	Če so na seznamu navedena različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo pripadajoča pravila v stolpcu 3 ali 4.

2.4.	Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno v stolpcih 3 in 4, ima izvoznik možnost izbrati uporabo bodisi pravila iz stolpca 3 bodisi tistega iz stolpca 4. Če v stolpcu 4 ni pravila o poreklu, je treba uporabiti pravilo, določeno v stolpcu 3.

Opomba 3:

3.1.

Določbe člena 5 tega protokola o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se ti izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.

Primer:

Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40 % cene izdelka franko tovarna, je izdelan iz „drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz tarifne številke ex 7224.

Če je bilo to kovanje opravljeno v EU iz ingota brez porekla, je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu. Tako se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima kovani material poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti ali drugi tovarni v EU. Vrednost ingota brez porekla se tako pri seštevanju vrednosti uporabljenih materialov brez porekla ne upošteva.

3.2.

Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del zahtevane obdelave ali predelave, zato izdelki z več predelave ali obdelave tudi pridobijo status porekla; nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takšnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takšnega materiala ni dovoljena.

3.3.

Brez vpliva na opombo 3.2 se lahko, kadar pravilo uporablja izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, uporabijo materiali iz katere(-ih) koli tarifne(-ih) številke(-) (celo materiali z enakim poimenovanjem in tarifno številko kakor izdelek), vendar ob upoštevanju vseh posebnih omejitev, ki so morda zajete v pravilu.

Vendar pa izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke“ ali „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu 2 seznama.

3.4.

Kadar pravilo iz seznama določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi kateri koli ali več materialov. Ne zahteva, da se uporabijo vsi.

Primer:

Pravilo za tkanine iz tarifnih številk od 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna in da se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To ne pomeni, da je treba uporabiti oboje; uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje.

3.5.

Če pravilo iz seznama določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom.)

Primer:

Pravilo za pripravljena živila iz tarifne številke 1904, ki izrecno izključuje uporabo žit in izdelkov iz njih, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žit.

Vendar to ne velja za izdelke, ki sicer ne morejo biti izdelani iz določenih materialov iz seznama, lahko pa so izdelani iz materiala z enakimi značilnostmi na zgodnejši stopnji izdelave.

Primer:

V primeru oblačila iz ex poglavja 62, narejenega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu, čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo, to je na stopnji vlaken.

3.6.

Kadar pravilo v seznamu za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, navaja dva odstotna deleža, se ta ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli presegati večjega od navedenih odstotnih deležev. Poleg tega ne smejo biti preseženi posamezni odstotni deleži, ki se nanašajo na določene materiale.

Opomba 4:

4.1.	Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

4.2.

Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0511, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna in fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.

4.3.	Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in ki se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

4.4.	Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

Opomba 5:

5.1.

Kadar se za izdelek na seznamu navaja ta opomba, se pogoji, določeni v stolpcu 3, ne uporabljajo za katere koli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, predstavljajo 10 ali manj odstotkov skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov (glej tudi opombi 5.3 in 5.4).

5.2.

Vendar pa se dovoljeno odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so izdelani iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so naslednji:

—

svila,

—

volna,

—	groba živalska dlaka,

—	fina živalska dlaka,

—	konjska žima,

—

bombaž,

—	materiali za izdelavo papirja in papir,

—

lan,

—

konoplja,

—	juta in druga tekstilna vlakna iz ličja,

—	sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav,

—	kokosova vlakna, abaka, ramija in druga tekstilna rastlinska vlakna,

—	sintetični filamenti,

—	umetni filamenti,

—	prevodni filamenti,

—	sintetična rezana vlakna iz polipropilena,

—	sintetična rezana vlakna iz poliestra,

—	sintetična rezana vlakna iz poliamida,

—	sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila,

—	sintetična rezana vlakna iz poliimida,

—	sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena;

—	sintetična rezana vlakna iz poli(fenilensulfida);

—	sintetična rezana vlakna iz poli(vinilklorida);

—	druga sintetična rezana vlakna,

—	umetna rezana vlakna iz viskoze,

—	druga umetna rezana vlakna,

—	preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, vključno z ovito prejo,

—	preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, vključno z ovito prejo,

—	izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vsebujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema;

—	drugi materiali iz tarifne številke 5605.

Primer:

Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko uporabljajo sintetična rezana vlakna brez porekla, ki ne izpolnjujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše), če njihova skupna teža ne presega 10 % teže preje.

Primer:

Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) ali volnena preja, ki ne izpolnjuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njena/njuna skupna teža ne presega 10 % teže tkanine.

Primer:

Taftan tekstilni material iz tarifne številke 5802, izdelan iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tkanine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bombažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki, ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice.

Primer:

Če bi bil zadevni taftan tekstilni material izdelan iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi bila seveda uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in bi bil v skladu s tem tudi taftan tekstilni material mešan izdelek.

5.3.	V primeru izdelkov, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je to odstopanje pri preji 20 %.

5.4.

Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je pri tem traku dovoljeno odstopanje 30 %.

Opomba 6:

6.1.	Če seznam vsebuje sklic na to opombo, se tekstilni materiali (razen vlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v stolpcu 3 seznama, lahko uporabijo, če so uvrščeni pod drugo tarifno številko kot izdelek in če njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna.

6.2.

Brez poseganja v opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

Primer:

Če pravilo s seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek (na primer hlače), uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kakor so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v poglavja od 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, čeprav zadrge običajno vključujejo tekstil.

6.3.	Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63.

Opomba 7:

7.1.

V tarifnih številkah ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so „specifični procesi“ naslednji:

(a)	vakuumska destilacija;

(b)	ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)	razbijanje (kreking);

(d)	preoblikovanje;

(e)	ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)	obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)	polimerizacija;

(h)	alkilizacija;

(i)	izomerizacija.

7.2.

Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so „specifični procesi“ naslednji:

(a)	vakuumska destilacija;

(b)	ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja;

(c)	razbijanje (kreking);

(d)	preoblikovanje;

(e)	ekstrakcija z uporabo selektivnih razredčil (topil);

(f)	obdelava, ki obsega vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi; razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

(g)	polimerizacija;

(h)	alkilizacija;

(i)	izomerizacija;

(j)	samo v zvezi s težkimi olji iz tarifne številke ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

(k)	samo za izdelke iz tarifne številke 2710: deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

(l)

samo za težka olja iz tarifne številke ex 2710: obdelava z vodikom pri tlaku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar je vodik aktivni element v kemični reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno za izboljšanje barve ali obstojnosti, ne obravnava kot specifični proces;

(m)	samo za kurilna olja iz tarifne številke ex 2710, atmosferska destilacija, če se manj kot 30 vol. % teh izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;

(n)	samo za težka olja, razen plinskih olj in kurilnih olj iz tarifne številke ex 2710, obdelava z visokofrekvenčno razelektritvijo skozi krtačke;

(o)	samo za surove izdelke (razen vazelina, ozokerita, voska iz lignita ali voska iz šote, parafinskega voska, ki vsebujejo manj kot 0,75 mas. % olja) iz tarifne številke ex 2712, izločanje olja s frakcijsko kristalizacijo.

7.3.

Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 se porekla ne pridobi z enostavnimi postopki, kot so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla z mešanjem izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti s katero koli kombinacijo teh ali podobnih postopkov.

PRILOGA II K PROTOKOLU I

SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA DA BI LAHKO IZDELANI IZDELEK PRIDOBIL STATUS BLAGA S POREKLOM

Proizvodi s seznama morda niso vsi zajeti v tem sporazumu. Zato je treba upoštevati druge dele tega sporazuma.

Tarifna številka HS

Poimenovanje izdelka

Obdelava ali predelava, opravljena na materialih brez porekla, ki jim dodeli status blaga s poreklom

(1)

(2)

(3) ali (4)

Poglavje 1

Žive živali

Vse živali iz poglavja 1 so v celoti pridobljene.

Poglavje 2

Meso in užitni klavnični odpadki

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 1 in 2 v celoti pridobljeni.

Poglavje 3

Ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 4

Mlečni proizvodi; ptičja jajca; naravni med; užitni proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni.

0403

Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ali ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani, ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne

Izdelava, pri kateri:

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 4 v celoti pridobljeni,

—	so vsi uporabljeni sadni sokovi (razen ananasovega, limetinega ali grenivkinega soka) iz tarifne številke 2009 že izdelki s poreklom in

—	vrednost uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 5

Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 5 v celoti pridobljeni.

ex 0502

Pripravljene ščetine in dlake domačega in divjega prašiča

Čiščenje, razkuževanje, razvrščanje in izravnavanje ščetin in dlak.

Poglavje 6

Živo drevje in druge rastline; čebulice, korenine in podobno; rezano cvetje in okrasno listje

Izdelava, pri kateri:

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 6 v celoti pridobljeni in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 7

Užitne vrtnine, nekateri koreni in gomolji

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 7 v celoti pridobljeni.

Poglavje 8

Užitno sadje in oreški; lupine agrumov ali melon in lubenic

Izdelava, pri kateri:

—	je vse uporabljeno sadje in oreški v celoti pridobljeno in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 9

Kava, pravi čaj, maté čaj in začimbe; razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 9 v celoti pridobljeni.

0901

Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

0902

Čaj, pravi, aromatiziran ali ne

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex 0910

Mešanice začimb

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

Poglavje 10

Žita

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 10 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 11

Proizvodi mlinske industrije; slad; škrob; inulin; pšenični gluten; razen:

Izdelava, pri kateri so vse uporabljene žitarice, užitne vrtnine, koreni in gomolji iz tar. št. 0714 ali sadje v celoti pridobljene.

ex 1106

Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713

Sušenje in mletje stročnic iz tar. št. 0708

Poglavje 12

Oljna semena in plodovi; razno zrnje, semena in plodovi; industrijske in zdravilne rastline; slama in krma

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 12 v celoti pridobljeni.

1301

Šelak; naravne gume, smole, gumijeve smole in oljne smole (na primer: balzami)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 1301 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

1302

Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

—	Sluzi in zgoščevalci, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani

Izdelava iz nemodificiranih sluzi in sredstev za zgoščevanje

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 14

Rastlinski materiali za pletarstvo; rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 14 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 15

Masti in olja živalskega in rastlinskega izvora in proizvodi njihove razgradnje; predelane užitne masti; voski živalskega in rastlinskega izvora; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

1501

Svinjska maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503:

—	maščobe iz kosti ali odpadkov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 0203, 0206 ali 0207 ali kosti iz tar. št. 0506.

—

drugo

Proizvodnja iz mesa ali užitnih klavničnih odpadkov prašičev iz tar. št. 0203 ali 0206 ali iz mesa in užitnih klavničnih odpadkov perutnine iz tar. št. 0207.

1502

Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503:

—	maščobe iz kosti ali odpadkov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tar. št. 0201, 0202, 0204 ali 0206 ali kosti iz tar. št. 0506.

—

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni.

1504

Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:

—	trdne frakcije

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1504

—

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 že v celoti pridobljeni.

ex 1505

Prečiščeni lanolin

Izdelava iz surove maščobe iz volne iz tar. št. 1505.

1506

Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane:

—	trdne frakcije

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1506

—

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni.

1507 do 1515

Rastlinska olja in njihove frakcije:

—	sojino olje, olje iz arašidov, palmovo olje, olje iz kopre, palmovih jedrc, orehov palme babassu, tungovo in oiticica olje, mirtin vosek in japonski vosek, frakcije jojoba olja in olj za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—	trdne frakcije, razen iz jojoba olja

Izdelava iz drugih materialov iz tar. št. 1507 do 1515.

—

drugo

Proizvodnja, pri kateri so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni.

1516

Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, toda nadalje nepredelani

Izdelava, pri kateri:

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 2 v celoti pridobljeni in

—	so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifnih številk 1507, 1508, 1511 in 1513.

1517

Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516

Izdelava, pri kateri:

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 4 v celoti pridobljeni in

—	so vsi uporabljeni rastlinski materiali v celoti pridobljeni. Lahko pa se uporabijo materiali iz tarifnih številk 1507, 1508, 1511 in 1513.

Poglavje 16

Izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev

Izdelava:

—	iz živali iz poglavja 1 in/ali

—	pri katerih so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 3 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 17

Sladkorji in sladkorni proizvodi; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 1701

Sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese ter kemično čista saharoza, v trdnem stanju, z dodanimi snovmi za aromatiziranje ali barvili

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1702

Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:

—	kemično čista maltoza in fruktoza,

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 1702

—	drugi sladkorji v trdnem stanju, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila,

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali že materiali s poreklom.

ex 1703

Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja, ki vsebujejo dodane snovi za aromatiziranje ali barvila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1704

Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 18

Kakav in kakavovi izdelki

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1901

Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

—	ekstrakt slada

Izdelava iz žit iz poglavja 10

—

drugo

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1902

Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanja, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:

—	ki vsebujejo 20 mas. % ali manj mesa, klavničnih odpadkov, rib, rakov ali mehkužcev,

Izdelava, pri kateri morajo biti vsa uporabljena žita in žitni izdelki (razen pšenice vrste „durum“ in njenih izdelkov) v celoti pridobljeni

—	ki vsebujejo 20 mas. %mesa, klavničnih proizvodov, rib, rakov ali mehkužcev.

Izdelava, pri kateri:

—	so vsa uporabljena žita in izdelki iz njih (razen pšenice vrste „durum“ in izdelkov iz nje) v celoti pridobljeni in

—	so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 v celoti pridobljeni.

1903

Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno

Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen krompirjevega škroba iz tarifne številke 1108.

1904

Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 1806,

—	pri kateri so vsa uporabljena žita in moka (razen pšenice vrste „durum“ ter koruze vrste Zea indurata in izdelkov iz njih) v celoti pridobljeni in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

1905

Kruh, pecivo, keksi in drugi pekovski proizvodi, ki vsebujejo kakav ali ne; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz poglavja 11.

ex poglavje 20

Proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin; razen:

Izdelava, pri kateri so vse uporabljeno sadje, oreški ali vrtnine v celoti pridobljeni

ex 2001

Jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. %ali več škroba, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 2004 in ex 2005

Krompir v obliki moke, zdroba ali kosmičev, pripravljen ali konzerviran drugače kakor v kisu ali ocetni kislini

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

2006

Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

2007

Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2008

—	Oreški, brez dodanega sladkorja ali alkohola

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih oreškov in oljnih semen s poreklom iz tarifne številke 0801, 0802 in od 1202 do 1207 presega 60 % cene izdelka franko tovarna.

—	arašidno maslo; mešanice na osnovi žit; palmovi srčki; koruza

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—	drugi, razen sadje in oreški, kuhani drugače kakor v sopari ali vodi, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, zmrznjeni

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

2009

Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 21

Razna živila; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

2101

Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri je vsa uporabljena cikorija v celoti pridobljena.

2103

Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:

—	Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporablja gorčična moka ali zdrob ali pripravljena gorčica.

—	gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex 2104

Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe

Izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, razen pripravljenih ali konzerviranih vrtnin iz tarifnih številk od 2002 do 2005.

2106

Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 22

Pijače, alkoholne tekočine in kis; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali materiali, pridobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeno.

2202

Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov iz tarifne številke 2009

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 17 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna in

—	pri kateri so vsi uporabljeni sadni sokovi (razen ananasovega, limetinega ali grenivkinega soka) že izdelki s poreklom

2207

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo 80 vol. %ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 2207 ali 2208, in,

—	pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali material, dobljen iz grozdja, v celoti pridobljen, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi do 5 vol. %araka

2208

Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifnih številk 2207 ali 2208, in,

—	pri kateri je vse uporabljeno grozdje ali material, dobljen iz grozdja, v celoti pridobljen, ali, če so vsi drugi uporabljeni materiali že s poreklom, se lahko uporabi do 5 vol. %araka

ex poglavje 23

Ostanki in odpadki živilske industrije; pripravljena krma za živali; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 2301

Kitov zdrob; moka, zdrob in peleti iz rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, neprimerni za človeško prehrano

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavij 2 in 3 že v celoti pridobljeni.

ex 2303

Ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod, več kot 40 mas. %

Izdelava, pri kateri je vsa uporabljena koruza v celoti pridobljena.

ex 2306

Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja, ki vsebujejo več kot 3 mas. %oljčnega olja

Izdelava, pri kateri so vse uporabljene olive v celoti pridobljene

2309

Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali

Izdelava, pri kateri:

—	so vsa uporabljena žita, sladkor ali melase, meso ali mleko že s poreklom in

—	so vsi uporabljeni materiali iz Poglavja 3 v celoti pridobljeni.

ex poglavje 24

Tobak in izdelani tobačni nadomestki razen: razen:

Izdelava, pri kateri so vsi uporabljeni materiali iz poglavja 24 v celoti pridobljeni.

2402

Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov

Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. %uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tar. št. 2401 s poreklom.

ex 2403

Tobak za kajenje

Izdelava, pri kateri je vsaj 70 mas. %uporabljenega nepredelanega tobaka ali tobačnih odpadkov iz tar. št. 2401 s poreklom.

ex poglavje 25

Sol; žveplo; zemljine in kamen; mavčni materiali, apno in cement; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 2504

Naravni grafit z obogateno vsebino ogljika; prečiščen in mlet

Bogatenje vsebnosti ogljika, prečiščevanje in mletje surovega grafita.

ex 2515

Marmor, razžagan ali kako drugače razrezan v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm

Rezanje, z žaganjem ali kako drugače, marmorja (tudi če je že razžagan), debeline nad 25 cm.

ex 2516

Granit, porfir, bazalt, peščenec in drug kamen za spomenike ali gradbeništvo, tudi grobo klesani ali razžagani ali kako drugače razrezani v kvadratne ali pravokotne bloke ali plošče, debeline do vključno 25 cm

Rezanje kamna, z žaganjem ali drugače (tudi če je že žagan), debeline nad 25 cm

ex 2518

Dolomit, žgan

Žganje nežganega dolomita

ex 2519

Zdrobljen naravni magnezijev karbonat (magnezit), v hermetično zaprtih kontejnerjih, in magnezijev oksid, čisti ali nečisti, razen taljenega magnezijevega oksida ali mrtvo pečenega (sintranega) magnezijevega oksida

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporablja naravni magnezijev karbonat (magnezit).

ex 2520

Mavec, posebej pripravljen za zobozdravstvo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2524

Naravna azbestna vlakna

Izdelava iz azbestnega koncentrata

ex 2525

Sljuda v prahu

Mletje sljude ali odpadkov sljude.

ex 2530

Zemeljske barve, žgane ali v prahu

Žganje ali mletje zemeljskih barv.

Poglavje 26

Rude, žlindre in pepeli

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 27

Mineralna goriva, mineralna olja in proizvodi njihove destilacije; bituminozne snovi; mineralni voski; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 2707

Olja, pri katerih teža aromatskih sestavin presega maso nearomatskih, podobna mineralnim oljem, dobljenim z destilacijo katrana iz črnega premoga pri visoki temperaturi, pri katerih se 65 vol. %ali več prostornine destilira pri temperaturi do 250 °C (vštevši mešanice naftnih olj in benzena), za pogonsko gorivo ali kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

drugi postopki, pri katerih se vsi materiali uvrščajo v drugo tar. št., kakor je tar. št. izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 %cene izdelka franko tovarna.

ex 2709

Nafta, dobljena iz bituminoznih mineralov, surova

Destruktivna destilacija bituminoznih mineralov

2710

Olja, dobljena iz nafte, in olja, dobljena iz bituminoznih mineralov, razen surovih; proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, ki vsebujejo 70 mas. %ali več olj iz nafte ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov, če so ta olja osnovne sestavine teh proizvodov; odpadna olja

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

2711

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

2712

Vazelin; parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte, stiskani parafini, ozokerit, vosek z rjavega premoga ali lignita, vosek iz šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s sintezo ali drugimi postopki, pobarvani ali nepobarvani

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (2)

ali

2713

Naftni koks, bitumen in drugi ostanki iz nafte ali olj iz bituminoznih mineralov

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

2714

Bitumen in asfalt, naravni; bituminozni ali oljni skrilavci in katranski pesek; asfaltiti in asfaltne kamnine

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

2715

Bitumenske mešanice na osnovi naravnega asfalta, naravnega bitumna, bitumna iz nafte, mineralnega katrana ali mineralne katranske smole (npr.: bituminozni kit, „cutback“)

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

ex poglavje 28

Anorganski kemični proizvodi; organske ali anorganske spojine plemenitih kovin, redkih zemeljskih kovin in radioaktivnih elementov in izotopov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2805

„Mischmetall“

Izdelava z elektrolitsko ali toplotno obdelavo, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2811

Žveplov trioksid

Izdelava iz žveplovega dioksida

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2833

Aluminijev sulfat

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2840

Natrijev perborat

Izdelava iz dinatrijevega tetraborata pentahidrata

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2852

Živosrebrove spojine notranjih etrov in njihovih halogenskih, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivatov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Živosrebrove spojine nukleinskih kislin in njihovih soli, kemično določenih ali nedoločenih; druge heterociklične spojine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2852, 2932, 2933 in 2934 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 29

Organski kemijski proizvodi; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2901

Aciklični ogljikovodiki za pogonsko gorivo ali kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

ex 2902

Cikloalkani in cikloalkeni (razen azulenov), benzeni, tolueni, ksileni; za uporabo kot pogonsko gorivo ali za kurjavo

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

ex 2905

Kovinski alkoholati alkoholov iz te tarifne številke in iz etilnega alkohola

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 2905. Lahko pa se uporabljajo kovinski alkoholati iz te tarifne številke, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2915

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi, peroksidi in peroksikisline; njihovi halogenski, sulfo-, nitro-, ali nitrozoderivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2915 in 2916 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2932

—	notranji etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 2909 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	ciklični acetali in notranji hemiacetali in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozoderivati

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2933

Heterociklične spojine samo s heteroatomom ali heteroatomi dušika

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifnih številk 2932 in 2933 pa ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

2934

Nukleinske kisline in njihove soli, kemično opredeljene ali neopredeljene; druge heterociklične spojine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke. Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št. Vendar vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 2932, 2933 in 2934 ne sme presegati 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 2939

Koncentrat makove slame, ki vsebuje najmanj 50 mas %alkaloidov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 30

Farmacevtski izdelki; razen:

3002

Človeška kri; živalska kri, pripravljena za uporabo v terapevtske, profilaktične ali diagnostične namene; antiserumi in druge frakcije krvi ter modificirani imunološki proizvodi, dobljeni po biotehničnih postopkih ali kako drugače; cepiva, toksini, kulture mikroorganizmov (razen kvasovk) in podobni proizvodi:

—	Proizvodi, ki so sestavljeni iz dveh sestavin ali več, pomešani za terapevtske ali profilaktične namene ali nepomešani izdelki za te namene, pripravljeni v odmerjenih dozah ali oblikah, ali pakiranje za prodajo na drobno

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke 3002. Lahko pa se uporabijo materiali z enakim poimenovanjem kot izdelek, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

—	človeška kri

—	živalska kri, pripravljena za terapevtsko ali profilaktično uporabo

—	krvne frakcije, razen antiserumov, hemoglobina, globulina iz krvi in globulina iz serumov

—	hemoglobin, krvni globulin in serumski globulini

—

drugo

3003 in 3004

Zdravila (razen proizvodov iz tar. št. 3002, 3005 ali 3006):

—	pridobljena iz amikacina iz tar. št. 2941

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

—

druga

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3003 in 3004, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3006

—	Odpadni farmacevtski izdelki, navedeni v opombi 4(k) k temu poglavju

Ohrani se poreklo proizvoda in njegova prvotna uvrstitev

—	Sterilne kirurške ali zobarske zapore proti sprijemanju, absorpcijske ali ne:

—	iz plastičnih mas

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (3)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

iz tkanin

Izdelava iz (4):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki niso mikana ali česana ali drugače pripravljena za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—	Pripomočki, ki se uporabljajo za stomo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 31

Gnojila; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3105

Mineralna ali kemična gnojila, ki vsebujejo dva ali tri gnojilne elemente — dušik, fosfor in kalij; druga gnojila; proizvodi iz tega poglavja v tabletah ali podobnih oblikah ali pakiranjih do vključno 10 kg bruto mase, razen:

—	natrijevega nitrata,

—	kalcijevega cianamida,

—	kalijevega sulfata,

—	magnezijevega kalijevega sulfata.

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 32

Ekstrakti za strojenje ali barvanje; tanini in njihovi derivati; barvila, pigmenti in druge barvilne snovi; barve in laki; kiti in druge tesnilne mase; tiskarske barve in črnila; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3201

Tanini in njihove soli, etri, estri in drugi derivati

Izdelava iz ekstraktov za strojenje rastlinskega izvora.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3205

Lak barve; preparati, predvideni v opombi 3 v tem poglavju na osnovi „lak barv“ (5)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen materialov iz tarifnih številk 3203, 3204 in 3205. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3205, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 33

Eterična olja in rezinoidi; parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki razen: razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3301

Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno ekstrakti z organskim topilom (Essences concretes) in iz njih pridobljeni ekstrakti z absolutnim alkoholom (Essences absolutes); rezinoidi; ekstrahirane oljne smole; koncentrati eteričnih olj v masteh, nehlapnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z enfleražo ali z maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z materiali iz druge „skupine“ (6) v tej tarifni številki. Lahko pa se uporabijo materiali, uvrščeni v isto skupino, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 34

Mila, organska površinsko aktivna sredstva, pralni preparati, mazalni preparati, umetni voski, pripravljeni voski, preparati za loščenje ali čiščenje, sveče in podobni proizvodi, paste za modeliranje in „zobarski voski“ ter zobarski preparati na osnovi sadre razen: razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3403

mazalni preparati, ki vsebujejo manj kot 70 mas. %naftnih olj ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

Postopki rafiniranja in/ali en ali več specifičnih procesov (1)

ali

3404

Umetni voski in pripravljeni voski:

—	Na osnovi parafina, voskov iz nafte, voskov, dobljenih iz bituminoznih mineralov, stisnjenega parafina ali parafina z odstranjenim oljem

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen iz:

—	hidrogeniziranih olj, ki imajo lastnosti voskov iz tar. št. 1516,

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	maščobnih kislin, ki niso kemično definirane ali maščobnih industrijskih alkoholov, ki imajo lastnost voskov iz tar. št. 3823, in

—	materialov iz tar. št. 3404.

Ti materiali se lahko uporabijo, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 35

Beljakovinske snovi; modificirani škrobi; lepila; encimi; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3505

Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:

—	škrobni etri in estri

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 3505

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 1108.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3507

Pripravljeni encimi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 36

Razstreliva; pirotehnični proizvodi; vžigalice; piroforne zlitine; vnetljivi preparati

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 37

Izdelki za fotografske in kinematografske namene; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3701

Fotografske plošče in plan filmi, občutljivi za svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; plan filmi za trenutno (hitro) fotografijo, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, v kasetah ali brez njih:

—	plan filmi za trenutno (hitro) barvno fotografijo, v kasetah

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3702, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702. Lahko pa se uporabijo materiali iz tar. št. 3701 in 3702, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3702

Fotografski filmi v zvitkih, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni, iz kakršnega koli materiala, razen iz papirja, kartona ali tekstila; filmi v zvitkih za trenutne (hitre) fotografije, občutljivi na svetlobo, neosvetljeni

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 3701 in 3702.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3704

Fotografske plošče, filmi, papir, karton in tekstil, osvetljeni toda nerazviti

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 3701 do 3704.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 38

Razni kemijski proizvodi; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3801

—	koloidni grafit v oljni suspenziji in polkoloidni grafit; ogljikove paste za elektrode

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—	grafit v obliki paste kot mešanica z mineralnimi olji z več kot 30 mas. %grafita

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3403 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3803

Rafinirano talovo olje

Rafiniranje surovega talovega olja.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3805

Sulfatna terpentinska olja, prečiščena

Prečiščevanje z destilacijo ali rafiniranjem surovega sulfatnega terpentinskega olja.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3806

Smolni estri

Izdelava iz smolnih kislin.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3807

Lesni katran (lesna katranska smola)

Destilacija lesnega katrana

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

3808

Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva zoper klitje, sredstva za urejanje rasti rastlin, dezinfektanti in podobni proizvodi, pripravljeni v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno ali kot preparati ali proizvodi (npr.: žveplani trakovi, stenji, sveče in muholovke)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3809

Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3810

Preparati za dekapiranje kovinskih površin; talila in drugi pomožni preparati za mehko spajkanje in trdo spajkanje ali varjenje; praški in paste za mehko spajkanje, trdo spajkanje ali varjenje, ki so sestavljeni iz kovin in drugih materialov; preparati, ki se uporabljajo kot jedra ali obloge za elektrode ali varilne palice

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3811

Preparati zoper detonacijo, antioksidanti, preparati za preprečevanje kopičenja smole, za zboljšanje viskoznosti, preparati za preprečevanje korozije in drugi pripravljeni dodatki, za mineralna olja (vključno bencin) ali za druge tekočine, ki se uporabljajo v iste namene kot mineralna olja:

—	Pripravljeni aditivi za mazalna olja, ki vsebujejo naftna olja ali olja, pridobljena iz bituminoznih mineralov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 3811 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3812

Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije; sestavljeni plastifikatorji za gumo ali plastične mase, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; antioksidanti in drugi sestavljeni stabilizatorji za gumo ali plastične mase

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3813

Preparati in polnila za aparate za gašenje požara; napolnjene granate za gašenje požara

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3814

Sestavljena organska topila in razredčila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; pripravljena sredstva za odstranjevanje premazov ali lakov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3818

Kemični elementi, dopirani za uporabo v elektroniki, v obliki kolutov, ploščic ali v podobnih oblikah; kemične spojine, dopirane za uporabo v elektroniki

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3819

Tekočine za hidravlične zavore in druge pripravljene tekočine za hidravlični prenos, ki ne vsebujejo ali vsebujejo pod 70 % masnega deleža naftnega olja ali olj, dobljenih iz bituminoznih mineralov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3820

Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Ex38 21

Pripravljene podlage za razvoj ali vzdrževanje mikroorganizmov (vključno z virusi in podobnimi organizmi) ali rastlinskih, človeških ali živalskih celic

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3822

Diagnostični ali laboratorijski reagenti na podlogi (nosilcu), pripravljeni diagnostični ali laboratorijski reagenti na nosilcu ali brez njega, razen tistih iz tar. št. 3002 ali 3006; standardni referenčni vzorci

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3823

Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi:

—	industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—	industrijski maščobni alkoholi

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 3823

3824

Pripravljena vezivna sredstva za livarske kalupe; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:

—	Naslednji iz te tarifne številke:

—	pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra na osnovi naravnih smolnih proizvodov,

—	naftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri

—	sorbitol, razen sorbitola iz tar. št. 2905

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	petrolejevi sulfonati, razen petrolejevih sulfonatov alkalnih kovin, amonijaka ali etanolaminov; tiofenirane sulfonske kisline, iz olj pridobljenih iz bituminoznih mineralov, in njihove soli

—	ionski izmenjalci

—	lovilci (geterji) za vakuumske cevi

—	alkalni železovi oksidi za prečiščevanje plina

—	amoniakova voda in izkoriščeni oksidi, dobljeni pri čiščenju plina iz premoga

—	sulfonaftenske kisline, njihove v vodi netopne soli in njihovi estri

—	fuzelno in dipelovo olje

—	mešanice soli, ki vsebujejo različne anione

—	paste za kopiranje na osnovi želatine, s podlogo iz papirja ali tekstila ali brez nje

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

3901 do 3915

Plastične mase v primarnih oblikah, odpadki, ostružki in ostanki iz plastičnih mas; razen tar. št. ex 3907 in 3912, za kateri so pravila določena spodaj:

—	Izdelki iz adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kot 99 mas. %celotne vsebine polimerov,

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgornjih mejah, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3907

—	Kopolimeri, narejeni iz polikarbonata in akrilonitril-butadien-stiren kopolimera (ABS)

—

Poliester

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz Poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna in/ali izdelava iz tetrabrom-(bisfenol A) polikarbonata.

3912

Celuloza in njeni kemični derivati, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu, v primarnih oblikah

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

3916 do 3921

Polizdelki in izdelki iz plastičnih mas; razen iz tar. št. ex 3916, ex 3917, ex 3920 in ex 3921, za katere so pravila določena spodaj:

—	Ploščati izdelki, bolj kot le površinsko obdelani ali rezani v druge oblike, razen pravokotnih (vključno z kvadratnimi); drugi izdelki, bolj obdelani kot le površinsko obdelani

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo:

—	izdelki iz adicijske homopolimerizacije, pri kateri enojni monomer prispeva več kot 99 mas. %celotne vsebine polimerov,

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgornjih mejah, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz poglavja 39 ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna (5)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3916 in ex 3917

Profilni izdelki in cevi

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 3920

—	Folije ali filmi iz ionomerov

Izdelava iz delne termoplastične soli, ki je kopolimer etilena in metakrilne kisline, delno nevtralizirane z ioni kovine, predvsem cinka in natrija;

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—	Folije iz regenerirane celuloze, poliamida ali poletilena

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna

ex 3921

Folije iz plastičnih mas, metalizirane

Izdelava iz visoko prosojnih poliestrskih folij debeline manj kot 23 mikronov (6)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

3922 do 3926

Izdelki iz plastičnih mas

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 40

Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 4001

Laminirane plošče ali krep iz kavčuka za čevlje

Laminacija listov iz naravnega kavčuka

4005

Mešanice kavčuka, nevulkanizirane, v primarnih oblikah ali ploščah, v listih ali trakovih

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov, razen naravnega kavčuka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

4012

Protektirane ali rabljene pnevmatike; polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami, zamenljivi protektorji in ščitniki iz gume:

—	Protektirane pnevmatike, polne pnevmatike in pnevmatike z zračnimi komorami

Protektiranje rabljenih gum.

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tar. št., razen tistih iz tar. št. 4011 in 4012.

ex 4017

Izdelki iz trde gume

Izdelava iz trde gume.

ex poglavje 41

Surove kože z dlako ali brez dlake (razen krzna) in usnje razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 4102

Surove kože ovac ali jagnjet, brez volne

Odstranjevanje volne s kože ovac ali jagnjet, z volno

4104 do 4106

Strojene ali „crust“ kože, brez volne ali dlake, cepljene ali necepljene, toda nadalje neobdelane

Ponovno strojenje strojenega usnja

ali

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

4107, 4112 in 4113

Usnje, naprej obdelano po strojenju ali „crust“ obdelavi, vključno pergamentno obdelano, brez volne ali dlake, cepljeno ali necepljeno, razen usnja iz tar. št. 4114

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4104 do 4113.

ex 4114

Lakasto usnje in lakasto plastovito usnje; metalizirano usnje

Izdelava iz materialov iz tar. št. 4104 do 4106, 4107, 4112 ali 4113 pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 42

Izdelki iz usnja; sedlarski in jermenarski izdelki; predmeti za potovanje, ročne torbe in podobni izdelki; izdelki iz živalskih črev (razen iz svilenega katguta)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 43

Naravno in umetno krzno; krzneni izdelki razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 4302

Strojeno ali obdelano krzno, sestavljeno:

—	plošče, križi in podobne oblike

Beljenje ali barvanje, poleg rezanja in sestavljanja nesestavljenega strojenega ali obdelanega krzna.

—

Drugo

Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna.

4303

Oblačila, oblačilni dodatki in drugi krzneni izdelki

Izdelava iz nesestavljenega, strojenega ali obdelanega krzna iz tar. št. 4302.

ex poglavje 44

Les in lesni izdelki; oglje; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 4403

Les, grobo obdelan (obtesan)

Izdelava iz grobo obdelanega lesa, olubljenega ali ne, ali samo grobo tesanega.

ex 4407

Les, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

Skobljanje, brušenje ali spajanje na koncih

ex 4408

Furnirski listi (vključno s tistimi, ki so pridobljeni z rezanjem laminiranega lesa) in za vezan les, debeline do vključno 6 mm, prstato spojeni ter drug les, vzdolžno žagan, rezan ali luščen, skobljan, brušen, ali na koncih spojen, debeline do vključno 6 mm

Spajanje, skobljanje, brušenje ali spajanje na koncih

ex 4409

Les, profiliran vzdolž katerega koli roba, konca ali strani, vključno skobljan, brušen ali na koncih spojen:

—	brušen ali na koncu spojen

Brušenje in spajanje na koncu

—	profiliran les (pero in utori) in okrasne letve

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve.

ex 4410 do ex 4413

Profiliran les (pero in utori) in okrasne letve, skupaj z oblikovanimi robovi in drugimi oblikovanimi deskami

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve.

ex 4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa

Izdelava iz desk, ki niso razrezane na določeno velikost.

ex 4416

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski izdelki in njihovi deli, iz lesa

Izdelava iz klanih dog, nadalje neobdelanih, razen razžaganih na dveh glavnih površinah.

ex 4418

—	Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo celičaste lesene plošče, skodle in opaži.

—	profiliran les (pero in utori) in okrasne letve

Predelava v profiliran les (pero in utori) ali okrasne letve.

ex 4421

Trščice za vžigalice; lesne kljukice ali zatiči za obutev

Izdelava iz lesa iz katere koli tarifne številke, razen lesene žice iz tarifne številke 4409.

ex poglavje 45

pluta in plutasti izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

4503

Izdelki iz naravne plute

Izdelava iz plute iz tar. št. 4501.

Poglavje 46

Izdelki iz slame, esparta ali drugih materialov za pletarstvo; košarski in pletarski izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Poglavje 47

Celuloza, lesna ali iz drugih vlaknastih celuloznih materialov; papirni ali kartonski odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 48

Papir in karton; izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 4811

Papir in karton, samo s črtami ali kvadrati

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47.

4816

Karbon papir, samokopirni papir in drug papir za kopiranje ali prenašanje, razen tistih iz tarifne številke 4809; matrice za razmnoževanje in ofsetne plošče iz papirja, v škatlah ali brez škatel

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47.

4817

Pisemski ovitki, pisemske kartice, dopisnice in karte za dopisovanje brez slike, iz papirja ali kartona; kompleti za dopisovanje v škatlah, vrečkah, notesih in podobnih pakiranjih iz papirja ali kartona

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 4818

Toaletni papir

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47.

ex 4819

Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje, iz papirja, kartona, celulozne vate ali koprene iz celuloznih vlaken

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 4820

Bloki s pisemskim papirjem

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 4823

Drug papir, karton, celulozna vata ter listi in trakovi iz celuloznih vlaken, razrezani v določene velikosti ali oblike.

Izdelava iz materialov za izdelavo papirja iz poglavja 47.

ex poglavje 49

Tiskane knjige, časopisi, slike in drugi izdelki grafične industrije; rokopisi, tipkana besedila in načrti; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

4909

Poštne razglednice; čestitke in karte z osebnimi sporočili, tiskane, ilustrirane ali neilustrirane, z ovitki ali okraski ali brez njih

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911.

4910

Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki:

—	koledarji vrste „večni“ ali zamenljivi bloki na podlagah, ki niso iz papirja ali kartona

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 4909 in 4911.

ex poglavje 50

Svila; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 5003

Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali), mikani ali česani

Mikanje ali česanje svilenih odpadkov.

5004 do ex 5006

Svilena preja in preja iz svilenih odpadkov

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	drugih naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5007

Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

drugo

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirja ali

tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost uporabljene nepotiskane tkanine ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 51

Volna, fina ali groba živalska dlaka; preja ali tkanine iz konjske žime; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5106 do 5110

Preja iz volne, iz fine ali grobe živalske dlake ali iz konjske žime

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5111 do 5113

Tkanine iz volne, fine ali grobe živalske dlake ali konjske žime:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

drugo

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirja ali

ex poglavje 52

Bombaž; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5204 do 5207

Bombažna preja in sukanec

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5208 do 5212

Bombažne tkanine:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

drugo

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirja ali

ex poglavje 53

Druga rastlinska tekstilna vlakna; papirna preja in tkanine iz papirne preje razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5306 do 5308

Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5309 do 5311

Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; tkanine iz papirne preje:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	preje iz jute,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirja ali

5401 do 5406

Preja, monofilament in sukanec iz umetnih ali sintetičnih filamentov

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5407 in 5408

Tkanine iz preje iz umetnih ali sintetičnih filamentov:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

Druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirja ali

5501 do 5507

Umetna in sintetična rezana vlakna

Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše.

5508 do 5511

Preja in sukanec za šivanje iz umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

Izdelava iz (7):

—	surove svile, odpadkov svile, mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5512 do 5516

Tkanine iz umetnih in sintetičnih rezanih vlaken:

—	z vtkanimi gumijastimi nitmi

Izdelava iz enojne preje (7)

—

Druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	papirja ali

ex poglavje 56

Vata, klobučevina in netkani materiali; specialne preje; dvonitne vrvi, vrvje, motvozi, konopci in kabli ter iz njih izdelani proizvodi; razen:

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5602

Klobučevina, vključno z impregnirano, prevlečeno, prekrito ali laminirano:

—	Iglana klobučevina

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

Vendar se lahko uporabijo:

—	polipropilenski filamenti iz tar. št. 5402,

—	polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali

—	filamenti iz polipropilena iz tar. št. 5501,

pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, pridobljenih iz kazeina ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

5604

Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom; tekstilna preja, trakovi in podobno iz tar. št. 5404 ali 5405, impregnirani, prevlečeni, prekriti, obloženi z gumo ali plastično maso:

—	Niti in kord iz gume, prekriti s tekstilnim materialom

Izdelava iz gumijastih niti in vrvi, ki niso prekrite s tekstilom.

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače predelanih za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5605

Metalizirana preja, vključno z ovito prejo, ki je sestavljena iz tekstilne preje, trakov ali podobnih oblik iz tar. št. 5404 ali 5405, kombiniranih s kovino v obliki niti, trakov ali prahu ali prevlečenih s kovino

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki niso mikana ali česana ali drugače pripravljena za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

5606

Ovita preja, trakovi in podobne oblike iz tar. št. 5404 ali 5405 (razen proizvodov iz tar. št. 5605 in ovite preje iz konjske žime); ženiljska preja (vključno kosmičena ženiljska preja); efektno vozličasta preja

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken, ki niso mikana ali česana ali drugače pripravljena za predenje,

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

—	materialov za izdelavo papirja.

Poglavje 57

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala

—	Iz iglane klobučevine

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

Vendar se lahko uporabijo:

—	polipropilenski filamenti iz tar. št. 5402,

—	polipropilenska vlakna iz tarifnih številk 5503 ali 5506 ali

—	filamenti iz polipropilena iz tar. št. 5501,

pri katerih je v vseh primerih denominacija vsakega filamenta ali vlakna nižja od 9 deciteksov, pod pogojem, da njihova skupna vrednost ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga

—	Iz druge klobučevine

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken, ne mikanih ali česanih ali drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—

Druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna ali jute,

—	preje iz sintetičnih ali umetnih filamentov,

—	naravnih vlaken ali

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje.

Tkanina iz jute se lahko uporablja kot podloga.

ex poglavje 58

Specialne tkanine; taftani tekstilni materiali; čipke; tapiserije; pozamenterija; vezenine; razen:

—	Kombinirane z gumijasto nitjo

Izdelava iz enojne preje (7)

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

5805

Ročno tkane tapiserije tipov Gobelins, Flanders, Aubusson, Beauvais in podobne, in ročno izdelane tapiserije (npr. z majhnim vbodom in križnim vbodom), dokončane ali nedokončane

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5810

Vezenina v metraži, trakovih ali motivih

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

5901

Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom ali škrobnimi snovmi, ki se uporabljajo za zunanjo vezavo knjig ali podobne namene; tkanine za prerisovanje; pripravljeno slikarsko platno; škrobljeno platno in podobni togi tekstilni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo klobukov

Izdelava iz preje

5902

Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje visoke trdnosti iz najlona ali drugih poliamidov, poliestrov ali viskoznega rajona:

—	z vsebnostjo do vključno 90 mas. %tekstilnih materialov

Izdelava iz preje

—

druge

Izdelava iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše.

5903

Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti ali laminirani s plastičnimi masami, razen tistih iz tar. št. 5902

Izdelava iz preje

ali

5904

Linolej, vključno rezan v oblike; talna prekrivala na tekstilni podlagi, premazani, prevlečeni ali prekriti, vključno z razrezanimi v oblike

Izdelava iz preje (7)

5905

Zidne tapete iz tekstilnih materialov:

—	impregnirane, premazane, prekrite ali laminirane z gumo, plastičnimi masami ali drugimi materiali

Izdelava iz preje

—

druge

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše ali

5906

Gumirani tekstilni materiali, razen tistih iz tarifne številke 5902:

—	Pleteni ali kvačkani materiali

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—	Druge tkanine iz sintetične filamentne preje, ki vsebuje več kot 90 mas. %tekstilnih materialov

Izdelava iz kemičnih materialov.

—

Drugo

Izdelava iz preje

5907

Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti; platna, slikana za odrske kulise, tkanine za ateljeje in podobne namene

Izdelava iz preje

ali

5908

Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni, za svetilke, peči, vžigalnike, sveče in podobno; žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo in cevasto pleteni materiali za plinske svetilke, impregnirani ali neimpregnirani:

—	Žarilne mrežice za plinsko razsvetljavo, impregnirano

Izdelava iz cevasto pletenih plinskih mrežic.

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

5909 do 5911

Tekstilni izdelki, primerni za tehnične namene

—	Diski ali obroči za poliranje, razen iz klobučevine iz tar. št. 5911

Izdelava iz preje ali odpadnih tkanin ali krp iz tar. št. 6310.

—	Tkanine, ki se uporabljajo pri izdelavi papirja ali v druge tehnične namene, podložene ali nepodložene s klobučevino, prevlečene ali prekrite ali ne, cevaste ali neskončne, z eno ali več osnovami in/ali votki ali ravno tkane z več osnovami in/ali votki iz tar. št. 5911

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	Naslednjih materialov:

—	preje iz politetrafluoroetilena (8),

—	preje, večnitne, iz poliamida, prekrite, impregnirane ali prevlečene s fenolno smolo,

—	preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz aromatičnih poliamidov, dobljenih s polikondenzacijo m-fenilendiamina in izoftalne kisline,

—	monofilamenta iz politetrafluoroetilena (8),

—	preje iz sintetičnih tekstilnih vlaken iz poli(p-fenilen tereftalamida),

—	preje iz steklenih vlaken, prekrite s fenolno smolo in ojačane z akrilno prejo (8),

—	kopoliesterskih monofilamentov iz poliestra in smole iz tereftalne kisline in 1,4-cikloheksandinetanola in izoftalne kisline,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	preje iz kokosovega vlakna,

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

Poglavje 60

Pleteni ali kvačkani materiali

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

Poglavje 61

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani:

—	Dobljeni s šivanjem ali drugim sestavljanjem, iz dveh ali več kosov pletene ali kvačkane tkanine, ki je urezana v določeno obliko ali neposredno pridobljena v določeno obliko

Izdelava iz preje (7) (9)

—

Drugo

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

ex poglavje 62

Oblačilni izdelki in oblačilni dodatki, nepleteni ali nekvačkani: razen:

Izdelava iz preje (7) (9)

ex 6202, ex 6204, ex 6206, ex 6209 in ex 6211

Oblačila in pribor za oblačila, za ženske, deklice in dojenčke, vezeni

Izdelava iz preje (9)

ali

Izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 %cene izdelka franko tovarna (9)

ex 6210 in ex 6216

Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra

Izdelava iz preje (9)

ali

izdelava iz neprevlečenih tkanin, če vrednost uporabljenih neprevlečenih tkanin ne presega 40 %cene izdelka franko tovarna (9)

6213 in 6214

Robčki, šali, ogrinjala, rute, naglavne rute, tančice in podobni izdelki:

—

Vezeni

Izdelava iz nebeljene enojne preje (7) (9)

ali

Izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 %cene izdelka franko tovarna (9)

—

Drugo

Izdelava iz nebeljene enojne preje (7) (9)

ali

izdelava, ki ji sledi tiskanje, ki ga spremljata vsaj dva postopka priprave ali dva zaključna postopka (kot so razmaščevanje, beljenje, merceriziranje, termostabiliziranje, dviganje, kalandiranje, obdelava za odpornost na krčenje, trajna zaključna obdelava, obogatitev, impregnacija, popravljanje in odstranjevanje vozlov), če vrednost vse uporabljene nepotiskane tkanine iz tar. št. 6213 in 6214 ne presega 47,5 % cene izdelka franko tovarna.

6217

Drugi gotovi oblačilni dodatki; deli oblačil ali oblačilnih dodatkov razen tistih iz tarifne številke 6212:

—

Vezeni

Izdelava iz preje (9)

ali

Izdelava iz nevezenih tkanin, če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9)

—	Ognjeodporna oprema iz tkanin, prevlečenih s folijo iz aluminiziranega poliestra

Izdelava iz preje (9)

ali

izdelava iz neprevlečenih tkanin, če vrednost uporabljenih neprevlečenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna (9)

—	Medvloge za ovratnike in manšete, urezane

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava iz preje (9)

ex poglavje 63

Drugi gotovi tekstilni izdelki; kompleti; rabljena oblačila in rabljeni tekstilni izdelki; krpe; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

6301 do 6304

Odeje, potovalne odeje, posteljno perilo, itd.; zavese, itd.; drugi izdelki za notranjo opremo:

—	Iz klobučevine ali netkanega tekstila

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—

Drugo:

—

Vezeni

Izdelava iz nebeljene enojne preje (9) (10)

ali

izdelava iz nevezenih tkanin (razen pletenih ali kvačkanih), če vrednost uporabljenih nevezenih tkanin ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava iz nebeljene enojne preje (9) (10)

6305

Vreče in vrečke za pakiranje blaga

Izdelava iz (7):

—	naravnih vlaken,

—	umetnih in sintetičnih rezanih vlaken, nemikanih in nečesanih ali kako drugače predelanih za predenje, ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

6306

Ponjave, platnene strehe in zunanje platnene navojnice (tende); šotori; jadra (za plovila, jadralne deske ali suhozemna vozila); izdelki za taborjenje:

—

Netkani

Izdelava iz (7) (9):

—	naravnih vlaken ali

—	kemičnih materialov ali tekstilne kaše

—

Drugo

Izdelava iz nebeljene enojne preje (7) (9)

6307

Drugi gotovi tekstilni izdelki, vključno z modnimi kroji za oblačila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

6308

Garniture, ki so sestavljene iz tkanin in preje, s priborom ali brez njega, za izdelavo preprog in pregrinjal, tapiserij, vezenih namiznih prtov ali serviet ali podobnih tekstilnih izdelkov, pripravljene v zavitkih za prodajo na drobno

Vsak sestavni del ali izdelek v garnituri mora izpolnjevati pravilo, ki bi zanj veljalo, če ne bi bil v garnituri. Izdelki brez porekla pa so lahko del garniture, če njihova skupna vrednost ne presega 15 % cene izdelka franko tovarna

ex poglavje 64

Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen spojenih gornjih delov, pritrjenih na notranje podplate ali druge sestavne dele podplatov iz tarifne številke 6406.

6406

Deli obutve (vključno z zgornjimi deli, ki so pritrjeni na podplat ali ne, razen na zunanji podplat); zamenljivi vložki, petne blazinice in podobni izdelki; gamaše, dokolenice in podobni izdelki in njihovi deli

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 65

Pokrivala in njihovi deli; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

6505

Klobuki in druga pokrivala, pleteni ali kvačkani ali izdelani iz čipke, klobučevine ali drugih tekstilnih metražnih materialov (razen iz trakov), vključno s podloženimi ali okrašenimi; mrežice za lase iz kakršnega koli materiala, vključno s podloženimi ali okrašenimi

Izdelava iz preje ali tekstilnih vlaken (9)

ex poglavje 66

Dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

6601

Dežniki in sončniki (vključno palice-dežniki, vrtni dežniki in podobni dežniki)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 67

Preparirano perje in puh in izdelki iz perja ali puha; umetno cvetje; izdelki iz človeških las

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 68

Izdelki iz kamna, sadre, cementa, betona, azbesta, sljude ali podobnih materialov; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 6803

Izdelki iz skrilavca ali aglomeriranega skrilavca

Izdelava iz obdelanega skrilavca.

ex 6812

Izdelki iz azbesta; mešanice na osnovi azbesta ali na osnovi azbesta in magnezijevega karbonata

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke

ex 6814

Izdelki iz sljude, vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo, na podlagi iz papirja, kartona ali drugih materialov

Izdelava iz obdelane sljude (vključno z aglomerirano ali rekonstruirano sljudo)

Poglavje 69

Keramični izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 70

Steklo in stekleni izdelki; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 7003, ex 7004 ind ex 7005

Steklo s plastjo proti refleksiji

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7006

Steklo iz tarifne številke 7003, 7004 ali 7005, upognjeno, z obdelanimi robovi, gravirano, luknjano, emajlirano ali drugače obdelano, neuokvirjeno in ne spojeno z drugimi materiali:

—	Podlaga iz steklene plošče, prevlečena s tanko izolacijsko plastjo polprevodniške vrste v skladu s standardi SEMI (11)

Izdelava iz neprevlečene podlage iz steklene plošče iz tarifne številke 7006

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7007

Varnostno steklo iz kaljenega ali plastnega stekla

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7008

Večplastni panelni elementi za izolacijo, iz stekla

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7009

Steklena ogledala, z okvirom ali brez njega, vključno tudi vzvratna ogledala

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7001

7010

Baloni, steklenice, kozarci, lonci, fiole, ampule in druge posode iz stekla, za transport ali pakiranje blaga; stekleni kozarci za vlaganje; čepi, pokrovi in druga zapirala, iz stekla

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ali

rezanje steklovine, če skupna vrednost nerazrezane steklovine ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

7013

Stekleni izdelki, ki se uporabljajo pri mizi, v kuhinji, v sanitarijah, v pisarnah, izdelki za notranjo dekoracijo in podobne namene (razen tistih iz tarifne številke 7010 ali 7018)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ali

rezanje steklovine, če skupna vrednost nerazrezane steklovine ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

ali

ročno okraševanje (razen sitotiska) ročno pihanih steklenih izdelkov pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih ročno pihanih steklenih izdelkov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 7019

Izdelki iz steklenih vlaken (razen preje)

Izdelava iz:

—	nebarvanih trakov steklenih vlaken, rovinga, preje ali rezanih niti ali

—	steklene volne

ex poglavje 71

Naravni in kultivirani biseri, dragi in poldragi kamni, plemenite kovine, kovine, platirane s plemenitimi kovinami, in iz njih narejeni izdelki; imitacije nakita; kovanci; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 7101

Naravni ali kultivirani biseri, sortirani in začasno nanizani zaradi lažjega transporta

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 7102, ex 7103 in ex 7104

Obdelani dragi in poldragi kamni (naravni, sintetični ali rekonstruirani)

Izdelava iz neobdelanih dragih ali poldragih kamnov

7106, 7108 in 7110

Plemenite kovine:

—	Neobdelane

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifnih številk 7106, 7108 in 7110,

ali

elektrolitska, toplotna ali kemična separacija plemenitih kovin iz tarifne številke 7106, 7108 ali 7110

ali

legiranje plemenitih kovin iz tar. št. 7106, 7108 ali 7110 med seboj ali z navadnimi kovinami.

—	V obliki polizdelkov ali prahu

Izdelava iz neobdelanih plemenitih kovin

ex 7107, ex 7109 ind ex 7111

Kovine, platirane s plemenitimi kovinami, v obliki polizdelkov

Izdelava iz kovin, platiranih z neobdelanimi plemenitimi kovinami.

7116

Predmeti iz naravnih ali kultiviranih biserov, dragih ali poldragih kamnov (naravnih, sintetičnih ali rekonstruiranih)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7117

Imitacije nakita

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ali

izdelava iz delov iz navadnih kovin, neprekritih ali neprevlečenih s plemenitimi kovinami, pod pogojem, da vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 72

Železo in jeklo razen; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

7207

Polizdelki iz železa ali nelegiranega jekla

Izdelava iz materialov iz tar. št. 7201, 7202, 7203, 7204 ali 7205

7208 do 7216

Ploščati toplo valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz železa ali nelegiranega jekla

Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7206

7217

Žica iz železa ali nelegiranega jekla

Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7207

ex 7218, 7219 do 7222

Polizdelki, ploščato valjani izdelki, palice, kotniki in profili iz nerjavnega jekla

Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7218

7223

Žica iz nerjavnega jekla

Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7218

ex 7224, 7225 do 7228

Polizdelki, ploščato valjani izdelki, toplo valjane palice v ohlapno navitih kolobarjih; kotniki in profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel

Izdelava iz ingotov ali drugih primarnih oblik iz tarifne številke 7206, 7218 ali 7224

7229

Žica iz drugih legiranih jekel

Izdelava iz polizdelkov iz tarifne številke 7224

ex poglavje 73

Izdelki iz železa in jekla razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 7301

Piloti

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206

7302

Deli za železniške in tramvajske tire, iz železa ali jekla: tirnice, vodila in zobate tirnice, kretniški jezički, križišča, spojne palice in drugi deli kretnic, pragovi, tirne vezice, tirna ležišča, klini za tirna ležišča, podložne plošče, pričvrščevalne ploščice, distančne palice, drugi deli, posebej konstruirani za postavljanje, spajanje in pritrjevanje tirnic

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206

7304, 7305 in 7306

Cevi in votli profili, brezšivni, iz železa (razen litega železa) ali jekla

Izdelava iz materialov iz tarifne številke 7206, 7207, 7218 ali 7224

ex 7307

Pribor za cevi iz nerjavnega jekla (ISO št. X5CrNiMo 1712), sestavljen iz več delov

Struženje, vrtanje, širitev lukenj, izrezovanje navojev, urezovanje in peskanje kovanih polizdelkov, pod pogojem, da skupna vrednost uporabljenih kovanih izdelkov ne presega 35 % cene izdelka franko tovarna.

7308

Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in mostne sekcije, vrata za zapornice, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okviri zanje, pragovi za vrata, roloji, ograje in stebri), iz železa ali jekla; pločevine, palice, profili, kotniki, cevi in podobno, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah, iz železa ali jekla

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Zvarjeni kotniki in profili iz tarifne številke 7301 se ne smejo uporabiti.

ex 7315

Verige zoper drsenje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 7315 ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 74

Baker in bakreni izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7401

Bakrov kamen; cementni baker (precipitat-oborina bakra)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

7402

Neprečiščen baker; bakrene anode za elektrolitsko rafinacijo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

7403

Rafiniran baker in bakrove zlitine, surovi:

—	Prečiščeni baker

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—	Bakrove zlitine in rafiniran baker, ki vsebuje še druge elemente

Izdelava iz rafiniranega surovega bakra ali bakrovih odpadkov in ostankov;

7404

Bakrovi odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

7405

Predzlitine bakra

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 75

Nikelj in nikljevi izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7501 do 7503

Nikljev kamen („matte“), sintrani oksidi niklja in drugi vmesni izdelki metalurgije niklja; surovi nikelj; nikljevi odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 76

Aluminij in aluminijasti izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7601

Aluminij, surov

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ali

izdelava s toplotno ali elektrolitsko obdelavo iz nelegiranega aluminija ali iz aluminijevih odpadkov in ostankov

7602

Aluminijevi odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 7616

Izdelki iz aluminija razen gaze, tkanin, rešetk, mrež, ograj ali tkanin za ojačanje in podobnih materialov (vključno z neskončnimi trakovi) iz aluminijaste žice in ekspandirane kovine iz aluminija

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka. Lahko pa se uporabijo gaza, tkanine, rešetke, mreže, ograje, tkanine za ojačanje in podobni materiali (vštevši tudi neskončne trakove) iz aluminijaste žice ali ekspandirane kovine iz aluminija; in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 77

Rezervirano za možnost bodoče uporabe v harmoniziranem sistemu

ex poglavje 78

Svinec in svinčeni izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7801

Surovi svinec:

—	Prečiščen svinec

Izdelava iz obdelanega svinca (“bullion” ali “work”)

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 7802.

7802

Svinčeni odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 79

Cink in cinkovi izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

7901

Cink, surov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 7902.

7902

Cinkovi odpadki in ostanki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 80

Kositer in kositrni izdelki; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

8001

Kositer, surov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Ne smejo se uporabljati odpadki in ostanki iz tarifne številke 8002.

8002 in 8007

Kositrni odpadki in ostanki; drugi kositrni izdelki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Poglavje 81

Druge navadne kovine; kermeti; njihovi izdelki

—	Druge navadne kovine, obdelane; njihovi izdelki

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna

—

Drugo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex poglavje 82

Orodje, nožarski izdelki, žlice in vilice iz navadnih kovin; njihovi deli iz navadnih kovin razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

8206

Orodje iz dveh ali več tarifnih številk od 8202 do 8205, v garniturah za prodajo na drobno

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tistih iz tarifnih številk od 8202 do 8205. Vendar pa se orodje iz tarifnih številk od 8202 do 8205 lahko vstavi v garniture pod pogojem, da njegova skupna vrednost ne presega 15 % cene garniture franko tovarna.

8207

Izmenljiva orodja za ročne obdelovalne priprave na mehanični pogon ali brez njega ali za obdelovalne stroje (npr.: za stiskanje, kovanje, vtiskovanje, prerezovanje, narezovanje in vrezovanje navojev, vrtanje, povečevanje odprtine s struganjem, prevlačenje, rezkanje), vključno z matricami za izvlačenje ali iztiskanje kovine, in orodja za vrtanje kamna in zemlje

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8208

Noži in rezila, za stroje ali mehanične priprave

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8211

Noži z rezili, nazobljenimi ali nenazobljenimi (vključno z vrtnarskimi noži) razen nožev iz tarifne številke 8208 in rezil zanje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo rezila in ročaji iz navadnih kovin.

8214

Drugi nožarski izdelki (npr.: stroji za striženje, mesarske ali kuhinjske sekače, mesarske sekire in noži za sekljanje mesa, noži za papir); garniture in priprave za manikiranje in pedikiranje (vključno pilice za nohte)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin.

8215

Žlice, vilice, zajemalke, žlice za peno, lopatice za serviranje kolačev, noži za ribe, noži za maslo, prijemalke za sladkor in podoben kuhinjski in namizni pribor

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabijo ročaji iz navadnih kovin.

ex poglavje 83

Razni izdelki iz navadnih kovin; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 8302

Drugo okovje, pribor in podobni izdelki, primerni za stavbarstvo, in avtomatična zapirala za vrata

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8302, če njihova skupna vrednost ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8306

Kipci in drugi okraski iz navadnih kovin

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Lahko pa se uporabljajo tudi drugi materiali iz tarifne številke 8306, če njihova skupna vrednost ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 84

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave; njihovi deli; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8401

Gorilni elementi za jedrske reaktorje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka (12)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8402

Kotli za pridobivanje vodne in druge pare (razen kotlov za centralno kurjavo s toplo vodo, ki lahko proizvajajo paro z nizkim tlakom); kotli za pregreto paro

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8403 in ex 8404

Kotli za centralno kurjavo, razen kotlov iz tar. št. 8402, in pomožne naprave za kotle za centralno kurjavo

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tar. št. 8403 in 8404.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8406

Turbine na vodno in drugo paro

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8407

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s svečkami, z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8408

Batni motorji z notranjim zgorevanjem, na vžig s kompresijo (dieselski ali poldieselski motorji)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8409

Deli, ki so primerni izključno ali pretežno za motorje iz tarifne številke 8407 ali 8408

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8411

Turboreaktivni motorji, turbopropelerski motorji in druge plinske turbine

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8412

Drugi pogonski stroji in motorji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8413

Tlačne črpalke z rotacijskim gibanjem

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8414

Industrijski ventilatorji

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8415

Klimatizacijske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8418

Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zmrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, razen klimatizacijskih naprav iz tar. št. 8415

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8419

Stroji in naprave za lesno industrijo, za proizvodnjo papirne mase, papirja in kartona

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8420

Kalandri in drugi stroji za valjanje, razen za kovine ali steklo, in valji zanje

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8423

Tehtnice - tehtalne naprave (razen tehtnic z občutljivostjo do vključno 5 centigramov), vključno s stroji za štetje in kontrolo, ki delujejo na podlagi tehtanja; uteži za tehtnice vseh vrst

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8425 do 8428

Stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8429

Samovozni buldožerji, angledozerji, grejderji, ravnalniki, skreperji, bagri, nakladalniki z lopato, stroji za nabijanje in cestni valjarji, samovozni:

—	Cestni valjarji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugi

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8430

Drugi stroji za ravnanje, strganje, izkopavanje, nabijanje, kopanje ali vrtanje zemlje, mineralov ali rud; ovni in stroji za izdiranje pilotov; snežni plugi in snežni odmetalniki

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8431

Deli, primerni za uporabo izključno ali pretežno s cestnimi valjarji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8439

Stroji za proizvodnjo celuloze iz vlaknastih celuloznih materialov ali za proizvodnjo ali dodelavo papirjev ali kartona

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8441

Drugi stroji za predelavo papirne mase, papirja ali kartona, vključno s stroji za rezanje vseh vrst

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka, ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Ex84 43

Tiskalniki za pisarniške stroje (npr. stroje za avtomatsko obdelavo podatkov, stroje za obdelavo besedila itd.)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8444 do 8447

Stroji iz tar. št. za uporabo v tekstilni industriji

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8448

Pomožni stroji in naprave za uporabo s stroji iz tar. št. 8444 in 8445

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8452

Šivalni stroji, razen strojev za šivanje knjig iz tar. št. 8440; omarice, stojala in pokrovi, predvideni za šivalne stroje; igle za šivalne stroje:

—	Šivalni stroji (samo lock-stitch), z glavami, z maso do 16 kg brez motorja oziroma do 17 kg z motorjem

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla pri sestavljanju glave (brez motorja) ne presega vrednosti vsega uporabljenega materiala s poreklom in

—	so uporabljeni mehanizmi za zategovanje niti, kvačkanje in cik-cak že izdelki s poreklom.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8456 do 8466

Obdelovalni stroji in naprave ter njihovi deli in pribor iz tarifnih številk 8456 do 8466

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8469 do 8472

Pisarniški stroji (npr.: pisalni stroji, računski stroji, računalniki, stroji za avtomatsko obdelavo podatkov, razmnoževalni stroji, stroji za spajanje z žičnimi sponkami)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8480

Livarski okvirji za livarne kovin; modelne plošče; modeli za kalupe; kalupi za kovino (razen kalupov za ingote), kovinske karbide, steklo, mineralne materiale, gumo in plastične mase

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

8482

Kotalni ležaji

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8484

Tesnila iz kovinskih listov, kombinirana z drugim materialom, ali iz dveh ali več plasti kovine; garniture tesnil, različne po sestavi materiala, v vrečkah, ovitkih ali podobnih pakiranjih; mehanska tesnila

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8486

—	Stroji za obdelovanje materialov vseh vrst z odvzemanjem materiala z laserjem ali drugim svetlobnim ali fotonskim snopom, ultrazvokom, elektroerozijo, elektrokemičnim postopkom, elektronskim snopom, ionskim snopom ali snopom plazme ter njihovi deli in pribor

—	obdelovalni stroji (vključno s stiskalnicami) za obdelavo kovin z upogibanjem, prepogibanjem, ravnanjem, uravnavanjem ter njihovi deli in pribor

—	stroji za obdelavo kamna, keramike, betona, azbesta, cementa in podobnih mineralnih materialov ali za hladno obdelavo stekla ter njihovi deli in pribor

—	instrumenti za označevanje, ki so aparati, ki izdelajo obliko, potrebno za izdelavo mask ali drugih izdelkov iz podlag, prevlečenih s fotoobstojnimi snovmi; njihovi deli in pribor

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	kalupi za brizganje ali kompresijo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—	stroji in naprave za dviganje, manipuliranje, nakladanje ali razkladanje

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8431 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8487

Deli strojev brez električnih priključkov, izolatorjev, tuljav, kontaktov ali drugih električnih delov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 85

Električni stroji in oprema ter njihovi deli; aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke razen: razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8501

Elektromotorji in električni generatorji (razen generatorskih agregatov)

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8502

Električni generatorski agregati in rotacijski pretvorniki

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8501 in 8503 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8504

Napajalniki za stroje za avtomatično obdelavo podatkov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8517

drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8518

Mikrofoni in njihova stojala; zvočniki, vključno z zvočniki v zvočnih omaricah; avdiofrekvenčni električni ojačevalniki; električni sestavi za ojačevanje zvoka

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8519

Aparati za snemanje in reprodukcijo zvoka

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8521

Aparati za snemanje ali reprodukcijo slike, ki imajo vgrajen videotuner (TV - sprejemno enoto) ali ne

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8522

Deli in pribor, uporabni predvsem ali v glavnem z aparati iz tarifnih številk 8519 do 8521

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8523

—	Posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnjenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, razen izdelkov iz poglavja 37

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	Posnete plošče (diski), trakovi, polprevodniški nosilci s trajnim pomnjenjem in drugi nosilci za snemanje zvočnih ali drugih pojavov, razen izdelkov iz poglavja 37

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8523 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—	matrice in galvanski odtisi za proizvodnjo plošč, razen izdelkov iz poglavja 37

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8523 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—	približevalne kartice in „pametne kartice“ z dvema ali več elektronskimi integriranimi vezji

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—	„pametne kartice“ z enim elektronskim integriranim vezjem

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna. ali

postopek difuzije, če so integriranja vezja izdelana na polprevodniški podlagi s selektivnim vnašanjem ustrezne dopirne snovi, vključno s sestavljenimi in preskušanimi v državi, razen držav iz členov 3 in 4.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8525

Oddajniki za radiodifuzijo ali televizijo, z vgrajenim sprejemnikom ali aparatom za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali ne; televizijske kamere, digitalni fotografski aparati in videokamere

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8526

Radarji, naprave za radionavigacijo in aparati za radijsko daljinsko krmiljenje

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8527

Sprejemniki za radiodifuzijo, kombinirani ali ne v istem ohišju z aparatom za snemanje ali za reprodukcijo zvoka ali z uro

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8528

—	Monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, namenjeni samo ali zlasti za uporabo v stroju za avtomatsko obdelavo podatkov iz tarifne številke 8471

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika; televizijski sprejemniki, kombinirani ali nekombinirani v istem ohišju z radijskimi sprejemniki ali aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka ali slike

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8529

Deli, ki so izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati iz tar. št. 8525 do 8528:

—	izključno ali pretežno namenjeni za uporabo z aparati za snemanje in reprodukcijo slike

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	namenjeni samo ali zlasti za uporabo z monitorji in projektorji, ki nimajo vgrajenega televizijskega sprejemnika, namenjeni samo ali zlasti za uporabo v stroju za avtomatsko obdelavo podatkov iz tar. št. 8471

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8535

Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost nad 1 000 V

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8536

—	Električni aparati za vklapljanje, izklapljanje ali zaščito električnih tokokrogov ali za povezavo z električnimi tokokrogi ali znotraj njih za napetost, ki ne presega 1 000 V

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

—	Spojniki za optična vlakna, snope optičnih vlaken ali kable iz optičnih vlaken

—	iz plastičnih mas

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

—	iz keramičnih materialov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

—

iz bakra

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

8537

Table, plošče, pulti, mize, omare in druge osnove, opremljene z dvema ali več izdelki iz tarifne številke 8535 ali 8536, za električno krmiljenje ali razdeljevanje električnega toka, vključno s tistimi z vgrajenimi instrumenti in aparati iz poglavja 90 in aparati za numerično krmiljenje, razen telefonskih central iz tarifne številke 8517

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 8538 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8541

Diode, tranzistorji in podobni polprevodniški elementi, razen rezin, ki še niso zrezane v čipe

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8542

Elektronska integrirana vezja:

—	Monolitna integrirana vezja

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna.

ali

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—	Več čipov, ki so deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tar. št. 8541 in 8542 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

8544

Izolirana žica (vključno z lakirano žico ali elektrolitsko oksidirano žico), kabli (vključno s koaksialnimi kabli) in drugi izolirani električni vodniki, s konektorjem ali brez njega; kabli iz optičnih vlaken, izdelani iz posamično oplaščenih vlaken, kombinirani z električnimi vodniki ali ne, s konektorjem ali brez njega

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8545

Ogljene elektrode, ogljene ščetke, oglje za žarnice, oglje za baterije in drugi izdelki iz grafita ali drugega oglja, s kovino ali brez nje, za električne namene

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8546

Električni izolatorji iz kakršnega koli materiala

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8547

Izolirni deli za električne stroje, naprave ali opremo, izdelani v celoti iz izolirnega materiala ali samo z manjšimi kovinskimi komponentami (npr. tulci z navojem), vdelanimi med stiskanjem izključno zaradi vezave, razen izolatorjev iz tarifne številke 8546; cevi za električne vodnike in spojke zanje, iz navadnih kovin, obložene z izolirnim materialom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8548

—	Odpadki in ostanki primarnih celic, primarnih baterij in električnih akumulatorjev; iztrošene primarne celice; iztrošene primarne baterije in iztrošeni električni akumulatorji; električni deli strojev ali aparatov, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 86

Železniške in tramvajske lokomotive, tirna vozila in njihovi deli; železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor ter njihovi deli; mehanična (tudi elektromehanska) signalna oprema za promet vseh vrst; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8608

Železniški in tramvajski tirni sklopi in pribor; mehanska (vključno elektromehanska) oprema za signalizacijo, varnost, nadzor in upravljanje prometa v železniškem, tramvajskem in cestnem prometu, prometu na notranjih vodnih poteh, parkiriščih, lukah ali letališčih; njihovi deli

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 87

Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8709

Samovozni delovni vozički, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, lukah ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila, ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; deli navedenih vozil

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8710

Tanki in druga oklepna bojna motorna vozila, vključno s tistimi, ki so opremljena z oborožitvenimi sredstvi, in njihovi deli

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8711

Motorna kolesa (vključno z mopedi) kolesa in podobna vozila s pomožnim motorjem, z bočno prikolico ali brez nje; bočne prikolice:

—	Z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem z izmeničnim gibanjem bata s prostornino cilindra

—	do vključno 50 cm3

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 20 % cene izdelka franko tovarna.

—	nad 50 cm3

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8712

Kolesa brez krogličnih ležajev

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen tistih iz tarifne številke 8714.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8715

Otroški vozički in njihovi deli

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

8716

Priklopniki in polpriklopniki; druga vozila, nesamovozna; njihovi deli

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 88

Zrakoplovi, vesoljska vozila in njihovi deli razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 8804

Rotošuti

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 8804

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

8805

Krovna prestrezala letal in podobne naprave; krovna prestrezala letal in podobne naprave; naprave za treniranje letenja na tleh; deli navedenih izdelkov

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 89

Ladje, čolni in plavajoče konstrukcije

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; ne smejo se uporabiti ladijski trupi iz tarifne številke 8906.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 90

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni, medicinski ali kirurški instrumenti in aparati; njihovi deli in pribor; razen:

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9001

Optična vlakna in snopi optičnih vlaken; kabli iz optičnih vlaken, razen tistih iz tarifne številke 8544; listi in plošče iz polarizirajočega materiala; leče (vključno kontaktne leče), prizme, zrcala in drugi optični elementi iz kakršnega koli materiala, nemontirani, razen takih optično neobdelanih steklenih elementov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9002

Leče, prizme, zrcala in drugi optični elementi, iz kakršnega koli materiala, montirani, ki so deli ali pribor instrumentov ali aparatov, razen takih optičnih neobdelanih steklenih elementov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9004

Očala, naočniki in podobni izdelki, korektivni, zaščitni ali drugi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9005

Daljnogledi (z enim ali dvema objektivoma), optični teleskopi in njihova stojala, razen astronomskih refrakcijskih teleskopov in njihovih podstavkov

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna; in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9006

Fotografski aparati (razen kinematografskih); fotografski bliskovni aparati in bliskovne žarnice, razen žarnic na razelektrenje

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9007

Kinematografske kamere in projektorji, vključno s tistimi z vdelanimi aparati za snemanje ali reprodukcijo zvoka

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9011

Optični mikroskopi, tudi tisti za mikrofotografijo, mikrokinematografijo in mikroprojekcijo

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke, razen iz tarifne številke izdelka,

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna, in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9014

Drugi navigacijski instrumenti in aparati

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9015

Geodetski (tudi fotogrametrijski), hidrografski, oceanografski, hidrološki, meteorološki ali geofizikalni instrumenti in aparati, razen kompasov; daljinomeri

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9016

Tehtnice z občutljivostjo do vključno 5 centigramov, z utežmi ali brez njih

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9017

Instrumenti in aparati za risanje, označevanje ali matematično računanje (npr. risalni aparati, pantografi, kotomeri, risalni pribori v kompletu, logaritemska računala, računala v obliki okrogle plošče); ročni instrumenti za merjenje dolžine (npr. merilne palice in trakovi, mikrometrska merila, merila z nonijem), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9018

Medicinski, kirurški, zobozdravniški in veterinarski instrumenti in aparati, vključno z scintigrafskimi, elektromedicinskimi aparati in aparati za preiskavo vida:

—	Zobozdravniški stoli z vgrajenimi zobozdravniškimi napravami ali zobozdravniškimi pljuvalniki

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke skupaj z drugimi materiali iz tarifne številke 9018

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9019

Aparati za mehanoterapijo; aparati za masažo; aparati za psihološka testiranja; aparati za ozonoterapijo, kisikoterapijo, aerosolno terapijo, umetno dihanje in drugi terapevtski dihalni aparati

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9020

Drugi dihalni aparati in plinske maske, razen varovalnih mask brez mehanskih delov in zamenljivih filtrov

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna.

9024

Stroji in aparati za preskušanje trdote, natezne tlačne trdnosti, elastičnosti ali drugih mehanskih lastnosti materiala (npr. kovin, lesa, tekstilnega materiala, papirja, plastične mase)

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9025

Hidrometri in podobni plavajoči instrumenti, termometri, pirometri, barometri, higrometri (vlagomeri) in psihrometri, tudi kombinacije teh instrumentov, z možnostjo registriranja ali brez nje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9026

Instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo pretoka, nivoja, tlaka ali drugih spremenljivih veličin pri tekočinah ali plinih (npr. merilniki pretoka, kazalniki nivoja, manometri, merilniki količine toplote), razen instrumentov in aparatov iz tarifne številke 9014, 9015, 9028 ali 9032

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9027

Instrumenti in aparati za fizikalne ali kemične analize (npr. polarimetri, refraktometri, spektrometri, aparati za analizo plina ali dima); instrumenti in aparati za merjenje in kontrolo viskoznosti, poroznosti, raztezanja, površinske napetosti in podobno; instrumenti in aparati za merjenje ali kontroliranje toplote, zvoka ali svetlobe (vključno z ekspozimetri); mikrotomi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9028

Merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin ali električne energije, vključno z merilniki za njihovo umerjanje:

—	Deli in pribor

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugo

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9029

Števci vrtljajev, števci proizvodnje, taksimetri, kilometrski števci, števci korakov in podobno; kazalniki hitrosti in tahometri, razen tistih, ki se uvrščajo v tarifno številko 9014 ali 9015; stroboskopi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9030

Osciloskopi, spektralni analizatorji in drugi instrumenti in aparati za merjenje ali kontrolo električnih veličin, razen merilnikov iz tarifne številke 9028; instrumenti in aparati za merjenje ali odkrivanje alfa, beta, gama, rentgenskih, kozmičnih ali drugih ionizirajočih sevanj

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9031

Instrumenti, aparati in stroji za merjenje ali kontrolo, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tem poglavju; projektorji profilov

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9032

Instrumenti in aparati za avtomatsko regulacijo ali krmiljenje

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9033

Deli in pribori (ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu v tem poglavju) za stroje, naprave, instrumente ali aparate iz Poglavja 90

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 91

Ure in njihovi deli; razen:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

9105

Druge ure

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9109

Drugi urni mehanizmi, kompletni in sestavljeni

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne presega vrednosti vseh uporabljenih materialov s poreklom

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9110

Kompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), nesestavljeni ali delno sestavljeni (mehanizmi v kompletih); nekompletni urni mehanizmi (za osebne ali druge ure), sestavljeni; grobi urni mehanizmi za osebne ali druge ure

Izdelava, pri kateri:

—	vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna in

—	v zgoraj navedenih mejah vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9114 ne presega 10 % cene izdelka franko tovarna

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9111

Ohišja za osebne ure in deli ohišij

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9112

Ohišja za hišne, pisarniške in podobne ure in ohišja podobne vrste za druge proizvode iz tega poglavja, deli ohišij

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

9113

Jermenčki in zapestnice za ročne ure in deli za jermenčke in zapestnice:

—	Iz navadne kovine, vključno pozlačene ali posrebrene, ali iz kovine, prevlečene s plemenito kovino

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—

Drugi

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 92

Glasbila; njihovi deli in pribor

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

Poglavje 93

Orožje in strelivo; njihovi deli in pribor

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 94

Pohištvo; posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki; svetilke in pribor zanje, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljeni znaki z imeni in podobno; montažne zgradbe razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9401 in ex 9403

Pohištvo iz navadnih kovin, z vdelano nenapolnjeno bombažno tkanino, katere teža ne presega 300 g/m (2)

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ali

Izdelava iz bombažne tkanine, ki je že pripravljena za uporabo z materiali iz tar. št. 9401 ali 9403, pod pogojem da:

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 40 % cene izdelka franko tovarna.

—	vrednost vseh tkanin ne presega 25 % cene izdelka franko tovarna in

—	so vsi drugi uporabljeni materiali s poreklom in se uvrščajo v vse druge tarifne številke, razen v tar. št. 9401 ali 9403

9405

Svetilke in pribor zanje, vključno z reflektorji in njihovimi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; osvetljeni znaki, osvetljene plošče z imeni in podobno, s fiksiranim svetlobnim virom, in njihovi deli, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

9406

Montažne zgradbe

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex poglavje 95

Igrače, rekviziti za družabne igre in šport; njihovi deli in pribor; razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 9503

Druge igrače; zmanjšani modeli in podobni modeli za igro, tudi s pogonom; sestavljanke (puzzles) vseh vrst

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9506

Palice za golf in deli zanje

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Za izdelavo glav za palice za golf pa se lahko uporabijo grobo obdelani kosi.

ex poglavje 96

Razni izdelki razen: razen:

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

ex 9601 in ex 9602

Izdelki iz materialov živalskega, rastlinskega ali mineralnega izvora za rezljanje;

Izdelava iz obdelanih materialov za rezljanje iz iste tarifne številke, kakor je tarifna številka izdelka

ex 9603

Metle in ščetke (razen metel iz protja ter ščetk iz materialov veveričje ali podlasičje dlake), ročno vodeni mehanični čistilci tal, brez motorja, soboslikarski vložki in valji, brisalniki za pod, okna ipd., omela

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

9605

Potovalni kompleti za osebna toaletna sredstva, šivanje ali čiščenje obutve ali obleke

9606

Gumbi, gumbi pritiskači, zaklopni gumbi, gumbi za srajce, gumbi, ki se še oblačijo (prekrijejo), in drugi deli teh izdelkov; nedokončani gumbi

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

9608

Svinčniki s kroglico; flomastri in označevalci z vrhom iz polsti ali drugega poroznega materiala; nalivna peresa in podobna peresa; peresa za kopiranje; patentni svinčniki; peresniki, držala za svinčnike in podobna držala; deli (vključno kapice in ščipalke) navedenih izdelkov, razen tistih iz tarifne številke 9609

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka; Vendar se lahko uporabljajo peresa ali konice peres iz iste tarifne številke, kot je tarifna številka izdelka.

9612

Trakovi za pisalne stroje in podobni trakovi, prepojeni s tiskarsko barvo ali drugače pripravljeni za odtiskovanje, vključno s trakovi na kolesih ali v kasetah; blazinice za žige, prepojene ali neprepojene, s škatlo ali brez nje

Izdelava:

—	iz materialov iz katere koli tarifne številke razen tarifne številke izdelka in

—	pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov ne presega 50 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9613

Vžigalniki piezo

Izdelava, pri kateri vrednost vseh uporabljenih materialov iz tarifne številke 9613 ne presega 30 % cene izdelka franko tovarna.

ex 9614

Tobačne pipe ali glave za pipe

Izdelava iz grobo obdelanih kosov

Poglavje 97

Umetniški izdelki, zbirke in starine

Izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke razen iz tarifne številke izdelka

(1) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodni opombi 7.1 in 7.3.

(2) Za posebne pogoje v zvezi s „specifičnimi procesi“ glej uvodno opombo 7.2.

(3) Za izdelke, sestavljene iz materialov, ki so uvrščeni v tarifne številke 3901 do 3906 in po drugi strani v tarifne številke 3907 do 3911, se ta omejitev uporablja samo za tisto skupino materialov, ki v izdelku prevladujejo po teži.

(4) Za posebne pogoje, ki veljajo za izdelke iz mešanice tekstilnih materialov, glej uvodno opombo 5.

(5) Opomba 3 k Poglavju 32 določa, da gre za preparate, ki se uporabljajo za barvanje katerega koli materiala ali ki se uporabljajo kot sestavine za proizvodnjo barvil, pod pogojem, da niso uvrščeni v drugo tarifno številko v Poglavju 32.

(6) Izraz „skupina“ pomeni kateri koli del besedila te tarifne številke med dvema podpičjema.

(7) Naslednje folije se štejejo za visoko prosojne: folije, katerih zatemnitev (merjeno z Gardner Hazemetrom v skladu z ASTM-D 1003-16, t. i. Hazefactor) je manjša od 2 %.

(8) Uporaba tega materiala je omejena na izdelavo tkanih tkanin, ki se uporabljajo pri strojih za izdelavo papirja.

(9) Glej uvodno opombo 6.

(10) Za pletene ali kvačkane izdelke, brez dodatka elastike ali gume, dobljene s šivanjem ali sestavljanjem kosov pletenih ali kvačkanih tkanin (rezanih ali pletenih direktno v oblike), glej uvodno opombo 6.

(11) SEMI – Registrirani institut za polprevodniško opremo in materiale.

(12) To pravilo se uporablja do 31. decembra 2005.

PRILOGA III K PROTOKOLU I

VZOREC POTRDILA O GIBANJU BLAGA EUR.1 IN ZAHTEVKA ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA EUR.1

Navodila za tiskanje

Vsak obrazec meri 210 x 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm ali plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, z najmanjšo težo 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru se vsak obrazec sklicuje na tako pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Opremljen mora biti tudi z zaporedno številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.

OPOMBE

1.	Potrdila ne smejo vsebovati izbrisov ali ponovnih vpisov. Morebitni popravki morajo biti izvedeni tako, da se napačne navedbe prečrtajo in po potrebi dodajo pravilne. Vsako tako spremembo mora parafirati oseba, ki je potrdilo izpolnila, in overiti carinski organ države ali ozemlja izdaje.

2.	Izdelki, navedeni v potrdilu, si morajo slediti neprekinjeno, in pred vsakim izdelkom mora biti zaporedna številka izdelka. Neposredno pod zadnjim izdelkom mora biti potegnjena vodoravna črta. Neuporabljeni prostor mora biti prečrtan tako, da je naknadno dodajanje podatkov onemogočeno.

3.	Blago mora biti poimenovano v skladu s poslovno prakso in dovolj natančno, da se lahko identificira.

PRILOGA IV K PROTOKOLU I

BESEDILO IZJAVE O POREKLU

Izjava o poreklu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti sestavljena v skladu z opombami. Vendar opomb ni treba ponovno navajati.

Bolgarska različica

Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … (1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с … преференциален произход (2).

Španska različica

El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera no … (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial … (2).

Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Danska različica

Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. … (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i … (2).

Nemška različica

Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. … (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte … (2) Ursprungswaren sind.

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr. … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

Grška različica

Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ'αριθ. … (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής … (2).

Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière no … (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle … (2).

Hrvaška različica

Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovom ispravom (carinsko ovlaštenje br… (1)) izjavljuje da su, osim ako je drukčije izričito navedeno, ovi proizvodi… (2) preferencijalnog podrijetla.

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. … (1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale … (2).

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme … (2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardytų produktų eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr. … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra … (2) preferencinės kilmės produktai.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: … (1)) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában az áruk preferenciális … (2) származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta" oriġini preferenzjali … (2).

Nizozemska različica

De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. … (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële … oorsprong zijn (2).

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica

O abaixo-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira no (1)), declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial … (2).

Romunska različica

Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizația vamală nr. … (1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferențială … (2).

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

Finska različica

Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o … (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja … alkuperätuotteita (2).

Švedska različica

Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. … (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande … ursprung (2).

Angleška različica

The exporter of the products covered by this document (customs authorization No … (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of … (2) preferential origin.

Gruzijska različica

„ამ საბუთით (საბაჟოს მიერ გაცემული უფლებამოსილების N… (1)) წარმოდგენილი საქონლის ექსპორტიორი აცხადებს, რომ ეს საქონელი არის … (2) შეღავათიანი წარმოშობის თუ სხვა რამ არ არის პირდაპირ მითითებული“

… (3)

(Kraj in datum)

… (4)

(Podpis izvoznika; poleg tega mora biti čitljivo navedeno ime osebe, ki podpiše izjavo)

(1) Kadar izjavo o poreklu sestavi pooblaščeni izvoznik, mora biti na tem mestu vpisana številka dovoljenja pooblaščenega izvoznika Kadar izjave o poreklu ne sestavi pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.

(2) Navedba porekla izdelkov. Kadar se izjava o poreklu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti z oznako „CM“ v dokumentu, na katerem se daje izjava.

(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.

(4) Kadar se ne zahteva podpis izvoznika, tudi ni potrebna navedba imena podpisnika.

Skupna izjava o Kneževini Andori

1.	Gruzija sprejema izdelke s poreklom iz Kneževine Andora iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu tega sporazuma.

2.	Protokol I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se smiselno uporablja za opredelitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1.

Skupna izjava o republiki San Marino

1.	Gruzija sprejema izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Evropske unije v smislu tega sporazuma.

2.	Protokol I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se smiselno uporablja za opredelitev statusa porekla izdelkov iz odstavka 1.

Skupna izjava o poreklu iz Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja

Pogodbenici se strinjata, da bosta na zahtevo ene od njiju pregledali pravila o poreklu iz Protokola I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in metodah upravnega sodelovanja ter preučili potrebne spremembe. Pri takem preučevanju pogodbenici upoštevata razvoj tehnologij, proizvodne postopke, nihanje cen in vse druge dejavnike, ki bi lahko upravičevali spremembe pravil.

2.	Priloga II k Protokolu I o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se bo prilagajala v skladu z rednimi spremembami harmoniziranega sistema

Oznaka KN 2012	Poimenovanje izdelkov	Količina (v tonah)
0703 20 00	Česen, svež ali ohlajen	220

Oznaka KN 2012	Poimenovanje izdelkov
0702 00 00	Paradižnik, svež ali ohlajen
0707 00 05	Kumarice, sveže ali ohlajene
0709 91 00	Okrogle artičoke, sveže ali ohlajene
0709 93 10	Bučke, sveže ali ohlajene
0805 10 20	Sladke pomaranče, sveže
0805 20 10	Klementine
0805 20 30	Monrealke in mandarine satsuma
0805 20 50	Mandarine in mandarine wilking
0805 20 70	Tangerine
0805 20 90	Tangelo, ortanique, malaquina in podobni hibridi agrumov (razen klementin, monrealk, mandarin satsuma, mandarin, mandarin wilking in tangerin)
0805 50 10	Limone (Citrus limon, Citrus limonum)
0806 10 10	Namizno grozdje, sveže
0808 10 80	Jabolka, sveža (razen jabolk za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra)
0808 30 90	Hruške, sveže (razen hrušk za predelavo v mošt, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra)
0809 10 00	Marelice, sveže
0809 21 00	Višnje (Prunus cerasus), sveže
0809 29 00	Češnje (razen višenj), sveže
0809 30 10	Nektarine, sveže
0809 30 90	Breskve (razen nekaterin), sveže
0809 40 05	Slive, sveže
2009 61 10	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo <= 30 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)
2009 69 19	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 22 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)
2009 69 51	Koncentrirani grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki vsebuje dodan alkohol)
2009 69 59	Grozdni sok, vključno z grozdnim moštom, nefermentiran, z Brix vrednostjo > 30, vendar <= 67 pri 20 °C, z vrednostjo > 18 EUR za 100 kg, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne (razen tistega, ki je koncentriran ali vsebuje dodan alkohol)
2204 30 92	Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola) \|
2204 30 94	Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto <= 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)
2204 30 96	Grozdni mošt, nefermentiran, koncentriran v smislu dodatne opombe 7 k poglavju 22, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)
2204 30 98	Grozdni mošt, nefermentiran, nekoncentriran, z gostoto > 1,33 g/cm3 pri 20 °C in z dejansko vsebnostjo alkohola <= 1 vol. %, vendar > 0,5 vol. % (razen grozdnega mošta, katerega fermentacija je ustavljena z dodajanjem alkohola)

V klavnicah	Živalski stranski proizvodi za krmljenje kožuharjev
	Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo hrane za hišne živali
	Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige
	Sveže ali ohlajene kože kopitarjev
	Živalski stranski proizvodi za proizvodnjo pridobljenih proizvodov za uporabo zunaj krmne verige
V mlekarnah	Mleko, mlečni izdelki in izdelki, pridobljeni iz mleka
V mlekarnah	Kolostrum in proizvodi iz kolostruma
V drugih obratih za zbiranje živalskih stranskih proizvodov in ravnanje z njimi (tj. nepredelani/neobdelani materiali)	Kri in proizvodi iz krvi enoprstih kopitarjev za uporabo zunaj krmne verige
	Neobdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za pridobljene proizvode, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Obdelani proizvodi iz krvi, razen iz krvi enoprstih kopitarjev, za proizvodnjo pridobljenih proizvodov, ki se uporabljajo zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Sveže ali ohlajene kože kopitarjev
	Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, proste afriške prašičje kuge
	Kosti in proizvodi iz kosti (razen kostne moke), rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za druge vrste uporabe kakor za posamična krmila, organska gnojila in sredstva za izboljšanje tal
	Rogovi in proizvodi iz rogov (razen moke iz rogov) ter kopita in proizvodi iz kopit (razen moke iz kopit) za proizvodnjo organskih gnojil ali sredstev za izboljšanje tal
	Želatina, ki ni namenjena za prehrano ljudi, za uporabo v fotografski industriji
	Volna in dlake
	Obdelano perje, deli peres in puh
V predelovalnih obratih	Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine
	Proizvodi iz krvi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila
	Obdelane kože kopitarjev
	Obdelane kože prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev (21 dni)
	Ščetine prašičev iz tretjih držav ali njihovih regij, ki niso proste afriške prašičje kuge
	Ribje olje za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Topljena maščoba za uporabo kot posamična krmila
	Topljena maščoba za nekatere uporabe zunaj krmne verige za farmsko gojene živali
	Želatina ali kolagen za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Hidrolizirane beljakovine, dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat za uporabo kot posamična krmila ali za namene zunaj krmne verige
	Čebelarski stranski proizvodi, namenjeni izključno za uporabo v čebelarstvu
	Maščobni derivati za uporabo zunaj krmne verige
	Maščobni derivati za uporabo kot krmilo ali zunaj krmne verige
	Jajčni proizvodi, ki se lahko uporabljajo kot posamična krmila
V obratih za proizvodnjo hrane za hišne živali (vključno z obrati, ki proizvajajo pasje žvečilke in aromatično drobovino)	Konzervirana hrana za hišne živali
	Predelana hrana za hišne živali, razen konzervirane hrane za hišne živali
	Pasje žvečilke
	Surova hrana za hišne živali za neposredno prodajo
	Aromatična drobovina za uporabo pri proizvodnji hrane za hišne živali
V obratih za izdelavo lovskih trofej	Obdelane lovske trofeje in drugi preparati ptic in kopitarjev, ki vsebujejo samo kosti, rogove, kopita, kremplje, rogovje, zobovje ali kože
V obratih za izdelavo lovskih trofej	Lovske trofeje ali drugi preparati ptic in kopitarjev iz celih delov, ki niso bili obdelani
V obratih ali objektih, ki proizvajajo vmesne proizvode	Vmesni proizvodi
Gnojila in sredstva za izboljšanje tal	Predelane živalske beljakovine, vključno z mešanicami in proizvodi, ki niso hrana za hišne živali, ki vsebujejo take beljakovine
Gnojila in sredstva za izboljšanje tal	Predelan gnoj, proizvodi, pridobljeni iz predelanega gnoja in gvana netopirjev
V skladiščih za pridobljene proizvode	Vsi pridobljeni proizvodi

Faza		Okvirni časovni razpored	Dostop na trg, ki ga EU odobri Gruzija	Dostop na trg, ki ga Gruziji odobri EU
1	Izvajanje člena 143(2) in člena 144 tega sporazuma Dogovor o strategiji reform iz člena 145 tega sporazuma	Tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma	Oskrba centralnih vladnih organov	Oskrba centralnih vladnih organov
2	Približevanje in izvajanje osnovnih elementov Direktive št. 2004/18/ES Evropskega Parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 89/665/EGS	Pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma	Oskrba državnih, regionalnih in lokalnih organov ter oseb javnega prava	Oskrba državnih, regionalnih in lokalnih organov ter oseb javnega prava	Prilogi XVI-C in XVI-D tega sporazuma
3	Približevanje in izvajanje osnovnih elementov Direktive št. 2004/17/ES Evrospkega parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 92/13/EGS	Šest let po začetku veljavnosti tega sporazuma	Oskrba vseh naročnikov v sektorju gospodarskih javnih služb	Oskrba vseh naročnikov	Prilogi XVI-E in XVI-F tega sporazuma
4	Približevanje in izvajanje drugih elementov Direktive 2004/18/ES	Sedem let po začetku veljavnosti tega sporazuma	Naročila in koncesije za storitve in gradnje za vse naročnike	Naročila in koncesije za storitve in gradnje za vse naročnike	Priloge XVI-G, XVI-H in XVI-I tega sporazuma
5	Približevanje in izvajanje drugih elementov Direktive 2004/17/ES	Osem let po začetku veljavnosti tega sporazuma	Naročila storitev in gradenj za vse naročnike v sektorju gospodarskih javnih služb	Naročila storitev in gradenj za vse naročnike v sektorju gospodarskih javnih služb	Prilogi XVI-J in XVI-K tega sporazuma

Člen 1	Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov
Člen 2	Zahteve za revizijske postopke
Člen 2a	Obdobje mirovanja
Člen 2b	Odstopanja od obdobja mirovanja Točka (b) prvega odstavka člena 2b
Člen 2c	Roki za vložitev zahtevka za revizijo
Člen 2d	Neveljavnost Odstavek 1(b) Odstavka 2 in 3
Člen 2e	Kršitve te direktive in alternativne kazni
Člen 2f	Roki