„Člen 1

Svoboda sprejemanja in prenašanja na področju razširjanja televizijskih programov

1.   Švica na svojem ozemlju zagotovi svobodo sprejemanja in prenašanja televizijskih programov, ki so pod pristojnostjo katere od držav članic Unije, kot je določeno z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2010/13/EU z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (5) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah), v skladu z naslednjimi postopki:

Švica ohrani pravico, da:

(a)	prekine prenašanje programov izdajateljev televizijskega programa pod pristojnostjo katere od držav članic Unije, ki očitno, resno in huje krši pravila o varstvu mladoletnikov in človeškega dostojanstva iz člena 27(1) ali (2) in/ali člena 6 Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah;

(b)	od izdajateljev televizijskih programov pod njeno pristojnostjo zahteva, da upoštevajo natančnejša ali strožja pravila na področjih, ki jih usklajuje Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, pod pogojem, da so takšna pravila sorazmerna in nediskriminacijska.

2.   Za primere, ko Švica:

(a)	uveljavlja pravico na podlagi odstavka 1(b) za sprejetje natančnejših ali strožjih pravil splošnega javnega interesa ter

(b)	meni, da izdajatelj televizijskega programa pod pristojnostjo druge države članice Unije razširja televizijske programe, ki so v celoti ali večinoma usmerjeni proti njenemu ozemlju,

lahko vzpostavi stik z državo članico, ki pristojnost ima, da bi prišli do vzajemno zadovoljive rešitve vseh obstoječih problemov. Ob prejemu utemeljene zahteve Švice država članica s pristojnostjo od izdajatelja televizijskega programa zahteva, naj spoštuje zadevna pravila splošnega javnega interesa. Država članica s pristojnostjo v dveh mesecih obvesti Švico o rezultatih, ki jih je dosegla v zvezi z zahtevo. Švica ali država članica lahko Komisijo zaprosita, da zainteresirane strani povabi na izredni sestanek s Komisijo, ki bo potekal ob robu zasedanj Odbora za stike, da se preuči primer.

3.   Kadar Švica oceni:

(a)	da rezultati, doseženi z uporabo odstavka 2, niso zadovoljivi ter

(b)	da ima zadevni izdajatelj televizijskega programa sedež v državi članici s pristojnostjo, da bi zaobšel strožja pravila, ki bi zanj veljala na področjih, ki jih usklajuje Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, če bi imel sedež v Švici,

lahko sprejme ustrezne ukrepe proti zadevnemu izdajatelju televizijskega programa.

Takšni ukrepi so objektivno potrebni, se uporabljajo na nediskriminacijski način in so sorazmerni glede na cilje, ki jih zasledujejo.

4.   Švica lahko sprejme ukrepe na podlagi odstavka 1(a) ali 3 tega člena pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	da je uradno obvestila Skupni odbor in državo članico, v kateri ima izdajatelj televizijskega programa sedež, da bo sprejela takšne ukrepe, pri tem pa utemeljila razloge, na katerih temelji njena ocena, ter

(b)	da je Skupni odbor odločil, da so ukrepi sorazmerni in nediskriminacijski in zlasti, da so ocene Švice na podlagi odstavkov 2 in 3 ustrezno utemeljene.