22000A1215(01)



Uradni list L 317 , 15/12/2000 str. 0003 - 0353


Sporazum o partnerstvu

med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisan v Cotonouju dne 23. junija 2000

KAZALO VSEBINE

PREAMBULA DEL 1: SPLOŠNE DOLOČBE

Naslov I — Cilji, načela in nosilci

Poglavje 1: Cilji in načela

Poglavje 2: Nosilci partnerstva

Naslov II — Politična razsežnost

DEL 2: INSTITUCIONALNE DOLOČBE

DEL 3: STRATEGIJE SODELOVANJA

Naslov I — Razvojne strategije

Poglavje 1: Splošni okvir

Poglavje 2: Področja podpore

Oddelek 1: Gospodarski razvoj

Oddelek 2: Družbeni in človekov razvoj

Oddelek 3: Regionalno sodelovanje in povezovanje

Oddelek 4: Tematska in presečna vprašanja

Naslov II — Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje

Poglavje 1: Cilji in načela

Poglavje 2: Novi trgovinski dogovori

Poglavje 3: Sodelovanje na mednarodnih forumih

Poglavje 4: Trgovanje s storitvami

Poglavje 5: Področja v zvezi s trgovino

Poglavje 6: Sodelovanje na drugih področjih

DEL 4: SODELOVANJE PRI FINANCIRANJU RAZVOJA

Naslov I — Splošne določbe

Poglavje 1: Cilji, načela, smernice in upravičenost

Poglavje 2: Obseg in vrsta financiranja

Naslov II — Finančno sodelovanje

Poglavje 1: Finančni viri

Poglavje 2: Dolg in podpora strukturnemu prilagajanju

Poglavje 3: Podpora v primeru kratkotrajnih nihanj v prihodku od izvoza

Poglavje 4: Podpora sektorskim politikam

Poglavje 5: Mikroprojekti in decentralizirano sodelovanje

Poglavje 6: Humanitarna in nujna pomoč

Poglavje 7: Investiranje in podpora razvoju zasebnega sektorja

Naslov III — Tehnično sodelovanje

Naslov IV — Postopki in sistemi upravljanja

DEL 5: SPLOŠNE DOLOČBE ZA NAJMANJ RAZVITE, KOPENSKE IN OTOŠKE DRŽAVE AKP

Poglavje 1: Splošne določbe

Poglavje 2: Najmanj razvite države AKP

Poglavje 3: Kopenske države AKP

Poglavje 4: Otoške države AKP

DEL 6: KONČNE DOLOČBE

PREAMBULA

OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti na eni strani in Georgetownskega sporazuma o ustanovitvi skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na drugi;

OB POTRJEVANJU svoje zavezanosti skupnemu delovanju v smeri doseganja ciljev izkoreninjenja revščine, trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo;

OB UVELJAVLJANJU svoje namere, da s svojim sodelovanjem znatno prispevajo h gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju držav AKP ter k večji blaginji njihovih prebivalcev, tako da jim pomagajo pri soočanju z izzivi globalizacije, ter krepijo partnerstvo med državami AKP in EU v prizadevanju, da bi v proces globalizacije vnesli močnejšo socialno razsežnost;

OB PONOVNEM POTRJEVANJU pripravljenosti oživljanja svojega posebnega odnosa ter uveljavljanja vsestranskega in celovitega pristopa h krepitvi partnerstva na podlagi političnega dialoga, razvojnega sodelovanja ter gospodarskih in trgovinskih odnosov;

OB PRIZNAVANJU, da so politično okolje, ki zagotavlja mir, varnost in stabilnost, spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države ter odgovorno vodenje, bistveni del dolgoročnega razvoja; ob priznavanju, da so za vzpostavitev takega okolja odgovorne predvsem zadevne države;

OB PRIZNAVANJU, da so zdrave in trajnostne gospodarske politike predpogoj za razvoj;

OB SKLICEVANJU na načela Ustanovne listine Združenih narodov in Splošno deklaracijo človekovih pravic, sklepe Dunajske konference o človekovih pravicah iz leta 1993, Pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencijo o pravicah otroka, Konvencijo o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk, Mednarodno konvencijo o odpravljanju vseh oblik rasne diskriminacije, Ženevsko konvencijo iz leta 1949 in druge instrumente mednarodnega humanitarnega prava, Konvencijo iz leta 1954 v zvezi s statusom oseb brez državljanstva, Ženevsko konvencijo iz leta 1951 v zvezi s statusom beguncev in Newyorški protokol iz leta 1967 v zvezi s statusom beguncev;

OB UPOŠTEVANJU Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah narodov ter Ameriške konvencije o človekovih pravicah kot pozitivnih regionalnih prispevkov k spoštovanju človekovih pravic v Evropski uniji in državah AKP;

OB SKLICEVANJU na Librevillško in Santodominško deklaracijo voditeljev držav in vlad držav AKP z njihovih srečanj na vrhu v letih 1997 in 1999;

OB UPOŠTEVANJU, da razvojni cilji in načela, dogovorjeni na konferencah Združenih narodov ter cilj, ki ga je postavil Odbor OECD za razvojno pomoč, da se do leta 2015 za polovico zmanjša delež ljudi, ki živijo v skrajni revščini, predstavljajo jasno vizijo in morajo podpreti sodelovanje med državami AKP in EU v okviru tega sporazuma;

OB POSVEČANJU posebne pozornosti zaobljubam s konferenc ZN v Riu, na Dunaju, v Kairu, Kopenhagnu, Pekingu, Istanbulu in Rimu ter ob priznavanju potrebe po sprejetju nadaljnjih ukrepov za doseganje ciljev in izvajanje delovnih programov, sestavljenih na teh forumih;

OB PRIZADEVANJU za spoštovanje temeljnih delovnopravnih pravic ob upoštevanju načel iz zadevnih konvencij Mednarodne organizacije dela;

OB SKLICEVANJU na zaveze v okviru Svetovne trgovinske organizacije,

SO SKLENILE NASLEDNJI SPORAZUM:

DEL 1

SPLOŠNE DOLOČBE

NASLOV I

CILJI, NAČELA IN NOSILCI

POGLAVJE 1

Cilji in načela

Člen 1

Cilji partnerstva

Skupnost in njene države članice na eni strani ter države AKP na drugi, v nadaljnjem besedilu "pogodbenice", sklepajo ta sporazum zaradi spodbujanja in pospeševanja gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja držav AKP, z vidika prispevanja k miru in varnosti ter spodbujanja stabilnega in demokratičnega političnega okolja.

Partnerstvo je usmerjeno k cilju, da se v skladu s cilji trajnostnega razvoja in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo, zmanjša in sčasoma izkorenini revščina.

Ti cilji in mednarodne zaveze pogodbenic se upoštevajo v vseh razvojnih strategijah in se uresničujejo s celovitim pristopom ob sočasnem upoštevanju političnih, gospodarskih, družbenih, kulturnih in okoljskih vidikov razvoja. Partnerstvo zagotavlja enoten okvir podpore za razvojne strategije, ki jih sprejme posamezna država AKP.

V ta okvir sodijo trajnostna gospodarska rast, razvoj zasebnega sektorja, povečanje zaposlenosti in izboljšanje dostop do proizvodnih virov. Podpirajo se spoštovanje pravic posameznika in zadovoljevanje osnovnih potreb, pospeševanje socialnega razvoja in pogojev za pravično porazdelitev sadov rasti. Spodbujajo in podpirajo se procesi regionalnega in podregionalnega povezovanja, ki pospešujejo vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo v zvezi s trgovinskimi in zasebnimi investicijami. Pristop vključuje usposabljanje nosilcev razvoja in izboljševanje institucionalnega okvira, potrebnega za socialno kohezijo, za delovanje demokratične družbe in tržne ekonomije ter za nastanek aktivne in organizirane civilne družbe. Sistematično se upoštevajo položaj žensk in vprašanja spolov na vseh področjih – političnem, gospodarskem in socialnem. Načela trajnostnega upravljanja z naravnimi bogastvi in okoljem se uporabljajo in so sestavni del partnerstva na vseh ravneh.

Člen 2

Temeljna načela

Sodelovanje držav AKP in ES, podprto s pravno zavezujočim sistemom in obstojem skupnih institucij, se izvaja na podlagi naslednjih temeljnih načel:

- enakost med partnerji in lastništvo nad razvojnimi strategijami: zaradi izpolnjevanja ciljev partnerstva države AKP opredelijo razvojne strategije svojih gospodarstev in družb popolnoma suvereno in ob upoštevanju bistvenih elementov iz člena 9; partnerstvo spodbuja lastništvo zadevnih držav in prebivalcev nad razvojnimi strategijami,

- udeležba: poleg centralne vlade kot glavnega partnerja je partnerstvo odprto tudi za različne vrste drugih nosilcev, da bi spodbudili vključevanje vseh delov družbe, vključno z zasebnim sektorjem in organizacijami civilne družbe, v glavni tok političnega, gospodarskega in družbenega življenja,

- osrednja vloga dialoga in izpolnjevanje medsebojnih obveznosti: obveznosti, ki jih pogodbenice prevzamejo v okviru njihovega dialoga, imajo pri njihovem partnerstvu in sodelovanju osrednji pomen,

- diferenciacija in regionalizacija: ureditve in prednostne naloge sodelovanja se razlikujejo glede na razvojno stopnjo partnerja, njegove potrebe, uspešnost in dolgoročno razvojno strategijo. Posebna pozornost je dana regionalni razsežnosti. Najmanj razvite države so deležne posebne obravnave. Upošteva se ranljivost kopenskih in otoških držav.

Člen 3

Doseganje ciljev tega sporazuma

Pogodbenice sprejmejo, vsaka na zadevnih področjih v okviru tega sporazuma, vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma, in za lažje doseganje ciljev sporazuma. Vzdržijo se kakršnih koli ukrepov, ki bi lahko ogrozili te cilje.

POGLAVJE 2

Nosilci partnerstva

Člen 4

Splošni pristop

Države AKP določijo razvojna načela, strategije ter modele svojih gospodarstev in družb popolnoma suvereno. S Skupnostjo ustanovijo programe sodelovanja, predvidene v tem sporazumu. Vendar pogodbenice priznavajo dopolnilno vlogo in možnost prispevanja nedržavnih nosilcev k razvojnemu procesu. S tem namenom so nedržavni nosilci pod pogoji iz tega sporazuma po potrebi:

- obveščeni in vključeni v posvetovanje o politikah in strategijah sodelovanja, prednostnih nalogah sodelovanja zlasti na področjih, ki jih zadevajo ali nanje neposredno vplivajo, ter političnem dialogu,

- oskrbljeni s finančnimi viri pod pogoji iz tega sporazuma, da bi podprli lokalne razvojne procese,

- vključeni v izvajanje projekta in programov sodelovanja na področjih, ki jih zadevajo ali na katerih imajo ti nosilci komparativno prednost,

- oskrbljeni s podporo pri usposabljanju na kritičnih področjih, da bi povečali usposobljenost teh nosilcev, zlasti v zvezi z organizacijo in zastopanjem, in vzpostavitev posvetovalnih mehanizmov, vključno s potmi komunikacije in dialoga, ter pospešili strateško povezovanje.

Člen 5

Informacije

Sodelovanje bo podpiralo ukrepe za boljšo razširjanje informacij in oblikovanje večje zavesti o temeljnih elementih partnerstva med državami AKP in EU. Sodelovanje bo tudi:

- spodbujalo partnerstvo ter vzpostavilo vezi med nosilci iz držav AKP in EU,

- krepilo prepletenost ter izmenjavo strokovnega znanja in izkušenj med nosilci.

Člen 6

Opredelitve pojmov

1. Nosilci sodelovanja bodo vključevali:

(a) državne nosilce (lokalne, nacionalne in regionalne);

(b) nedržavne nosilce:

- zasebni sektor,

- gospodarske in socialne partnerje, vključno s sindikati,

- civilno družbo v vseh svojih oblikah glede na nacionalne značilnosti.

2. Priznavanje nevladnih nosilcev s strani pogodbenic je odvisno od tega, v kolikšni meri se ukvarjajo s potrebami prebivalstva, od njihovih posebnih sposobnosti in od tega, ali so organizirani in vodeni demokratično in pregledno.

Člen 7

Usposabljanje

Prispevek civilne družbe k razvoju se lahko poveča s krepitvijo organizacij posamezne skupnosti in neprofitnih nevladnih organizacij na vseh področjih sodelovanja. To bo zahtevalo:

- spodbujanje in podpiranje ustanavljanja in razvoja takih organizacij,

- vzpostavljanje ureditev za vključevanje takih organizacij v načrtovanje, izvajanje in ocenjevanje razvojnih strategij in programov.

NASLOV II

POLITIČNA RAZSEŽNOST

Člen 8

Politični dialog

1. Pogodbenice redno sodelujejo v celovitem, uravnoteženem in temeljitem političnem dialogu, ki vodi k obveznostim na obeh straneh.

2. Cilj tega dialoga je izmenjava informacij, pospeševanje medsebojnega razumevanja in lajšanje vzpostavitve dogovorjenih prednostnih nalog in skupnih načrtov, zlasti s priznavanjem obstoječih vezi med različnimi vidiki odnosov med pogodbenicami in raznimi področji sodelovanja iz tega sporazuma. Dialog lajša posvetovanja med pogodbenicami v okviru mednarodnih forumov. Cilji dialoga vključujejo tudi preprečevanje položajev, v katerih bi ena pogodbenica imela za potrebno sklicevati sena klavzulo o neizvajanju.

3. Dialog obsega vse namene in cilje iz tega sporazuma ter vsa vprašanja skupnega, splošnega, regionalnega ali podregionalnega interesa. Prek dialoga pogodbenice prispevajo k miru, varnosti in stabilnosti ter uveljavljajo stabilno in demokratično politično okolje. Dialog zajema strategije sodelovanja, pa tudi globalne in sektorske politike, vključno z okoljem, spolom, migracijo in vprašanji, povezanimi s kulturno dediščino.

4. Dialog se med drugim osredotoči na določena politična vprašanja, ki so v obojestranskem interesu ali splošnega pomena za doseganje ciljev tega sporazuma, kot so trgovanje z orožjem, preveliki izdatki za vojsko, droge in organiziran kriminal ali etnična, verska ali rasna diskriminacija. Dialog zajema tudi redno ocenjevanje razvoja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, demokratičnih načel, pravne države in odgovornega vodenja.

5. Pomembno vlogo v tem dialogu imajo široko zasnovane politike spodbujanja miru ter preprečevanja, obvladovanja in reševanja konfliktov, v katerih je prisotno nasilje, pri opredelitvi prednostnih področij sodelovanja pa tudi potreba po celovitem upoštevanju cilja miru in demokratične stabilnosti.

6. Dialog se izvaja na prožen način. Glede na potrebe je formalen ali neformalen ter se izvaja znotraj in izven institucionalnega okvira v ustrezni obliki in na ustrezni ravni, vključno z regionalno, podregionalno ali nacionalno ravnjo.

7. Regionalne in podregionalne organizacije ter predstavniki organizacij civilne družbe so vključeni v ta dialog.

Člen 9

Bistveni elementi in temeljni element

1. Sodelovanje je usmerjeno v trajnostni razvoj, osredotočen na človeka, ki je glavni protagonist in koristnik razvoja; to zahteva spoštovanje in spodbujanje vseh človekovih pravic.

Spoštovanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s spoštovanjem temeljnih socialnih pravic, demokracije, ki temelji na pravni državi ter preglednem in odgovornem vodenju, je sestavni del trajnostnega razvoja.

2. Pogodbenice se sklicujejo na svoje mednarodne obveznosti in zaveze glede spoštovanja človekovih pravic. Vztrajno poudarjajo svojo globoko predanost človeškemu dostojanstvu in človekovim pravicam, za katere si posamezniki in narodi zakonito prizadevajo. Človekove pravice so univerzalne, nedeljive in medsebojno povezane. Pogodbenice se zavežejo spodbujati in varovati vse temeljne svoboščine in človekove pravice, in sicer civilne in politične ali ekonomske, socialne in kulturne. V tem smislu pogodbenice ponovno potrjujejo enakost moških in žensk.

Pogodbenice ponovno potrjujejo, da so demokratizacija, razvoj ter varovanje temeljnih svoboščin in človekovih pravic medsebojno povezani in se medsebojno krepijo. Demokratična načela so splošno priznana načela, ki podpirajo organizacijo države za zagotavljanje legitimnosti njene oblasti, zakonitosti njenih dejanj, ki se izražajo v ustavnem, zakonodajnem in upravnem sistemu, ter obstoj mehanizmov participacije. Na podlagi splošno priznanih načel vsaka država razvije svojo demokratično kulturo.

Struktura države in pristojnosti različnih oblasti temeljijo na pravni državi, kar zlasti pomeni učinkovita in dostopna pravna sredstva, neodvisnost sodstva, ki zagotavlja enakost pred zakonom, in izvršilno oblast, ki je popolnoma vezana na zakon.

Spoštovanje človekovih pravic, demokratičnih načel in pravne države, na katerem temelji partnerstvo med državami AKP in EU, podpira domače in mednarodne politike pogodbenic ter predstavlja bistvene elemente tega sporazuma.

3. V kontekstu političnega in institucionalnega okolja, ki podpira človekove pravice, demokratična načela in pravno državo, je odgovorno vodenje pregledno in odgovorno upravljanje s človeškimi, naravnimi, gospodarskimi in finančnimi viri za namene pravičnega in trajnostnega razvoja. To zahteva jasne postopke odločanja za javne organe, pregledne in odgovorne institucije, primat prava v upravljanju in razdelitvi virov ter usposabljanje za pripravo in izvajanje ukrepov, katerih namen je zlasti preprečevanje korupcije in boj proti njej.

Odgovorno vodenje, na katerem temelji partnerstvo med državami AKP in EU, podpira domače in mednarodne politike pogodbenic ter predstavlja temeljni element tega sporazuma. Pogodbenici soglašata, da samo hudi primeri korupcije, vključno s podkupovanjem, ki vodi k taki korupciji, kakor je opredeljeno v členu 97, predstavljajo kršitev tega elementa.

4. Partnerstvo aktivno podpira spodbujanje človekovih pravic, procese demokratizacije, utrditev pravne države in odgovorno vodenje.

Ta področja bodo pomemben predmet političnega dialoga. V okviru tega dialoga pogodbenice dajejo poseben pomen tekočim spremembam in kontinuiteti doseženega napredka. To redno ocenjevanje upošteva gospodarski, socialni, kulturni in zgodovinski kontekst vsake države.

Tem področjem je dan poudarek tudi pri podpori razvojnim strategijam. Skupnost podpira politične, institucionalne in pravne reforme ter usposabljanje javnih in zasebnih nosilcev in civilne družbe v okviru strategij, dogovorjenih med zadevno državo in Skupnostjo.

Člen 10

Drugi elementi političnega okolja

1. Pogodbenice menijo, da k vzdrževanju in utrditvi stabilnega in demokratičnega političnega okolja prispevajo naslednji elementi:

- trajnostni in uravnoteženi razvoj, ki med drugim vključuje dostop do proizvodnih virov, bistvenih storitev in sodstva,

- večje vključevanje dejavne in organizirane civilne družbe in zasebnega sektorja.

2. Pogodbenice priznavajo, da načela tržnega gospodarstva, podprta s preglednimi pravili o konkurenci ter zdravimi gospodarskimi in socialnimi politikami, prispevajo k doseganju ciljev partnerstva.

Člen 11

Politike vzpostavljanja miru, preprečevanje in reševanje konfliktov

1. Pogodbenice izvajajo v okviru partnerstva aktivno, celovito in enotno politiko vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov. Ta politika temelji na načelu lastništva. Zlasti se osredotoči na regionalno, podregionalno in nacionalno usposabljanje ter na zgodnje preprečevanje konfliktov, v katerih je prisotno nasilje, z namenskim odpravljanjem njihovih vzrokov in ustrezno kombinacijo vseh razpoložljivih instrumentov.

2. Ukrepi na področju vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov zajemajo zlasti podporo uravnoteženju političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih priložnosti med vsemi deli družbe, krepitvi demokratične legitimnosti in učinkovitosti upravljanja, vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za mirno spravo med interesnimi skupinami, premostitev ločnic med različnimi deli družbe, pa tudi podporo dejavni in organizirani civilni družbi.

3. Zadevni ukrepi med drugim vključujejo tudi podporo posredovanju, pogajanjem in prizadevanjem za pomiritev, učinkovitemu regionalnemu upravljanju s skupnimi, nezadostnimi naravnimi viri, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju bivših udeležencev vojne v družbo, reševanju problema otrok vojakov, pa tudi ustreznim ukrepom za odgovorno omejitev izdatkov za vojsko in trgovino z orožjem, vključno s podporo spodbujanju in uporabi dogovorjenih standardov in pravil o obnašanju. V tem kontekstu je poudarek zlasti na boju zoper protipehotne mine ter preprečevanju čezmernega in nenadzorovanega širjenja, nezakonite preprodaje in kopičenja majhnega in lahkega orožja.

4. V primeru konflikta, v katerem je prisotno nasilje, pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečitev stopnjevanja nasilja, za omejitev njegovega ozemeljskega širjenja in za lajšanje mirnega reševanja obstoječih sporov. Posebna pozornost se posveča zagotavljanju, da se finančni viri za sodelovanje uporabijo v skladu z načeli in cilji partnerstva, in preprečevanju preusmeritve sredstev za namene vojskovanja.

5. Po rešitvi konflikta pogodbenice sprejmejo vse primerne ukrepe za lajšanje ponovne vzpostavitve nenasilnih, stabilnih in samovzdrževalnih razmer. Pogodbenice poskrbijo za vzpostavitev potrebnih povezav med izrednimi ukrepi, rehabilitacijo in razvojnim sodelovanjem.

Člen 12

Skladnost politik Skupnosti in njihov vpliv na izvajanje tega sporazuma

Če Skupnost namerava v okviru uresničevanja svojih pooblastil sprejeti ukrep, ki bi lahko vplival na interese držav AKP v smislu ciljev tega sporazuma, mora brez poseganja v člen 96 o svoji nameri pravočasno obvestiti navedene države. V ta namen Komisija istočasno predloži Sekretariatu držav AKP svoj predlog takih ukrepov. Po potrebi lahko pobudo za predlog po informiranju dajo tudi države AKP.

Da bi se lahko upoštevala njihova zaskrbljenost glede vpliva teh ukrepov, se na njihov predlog nemudoma opravijo posvetovanja pred sprejetjem končne odločitve.

Poleg tega lahko države AKP po takih posvetovanjih Skupnosti čim prej pisno sporočijo svojo zaskrbljenost in predložijo predloge za spremembe, v katerih nakažejo način rešitve njihove zaskrbljenosti.

Če se Skupnost ne strinja s predlogi držav AKP, jih o tem čim prej obvesti, pri čemer navede svoje razloge.

državam AKP se sporočijo tudi ustrezne informacije o začetku veljavnosti takih odločitev, po možnosti vnaprej.

Člen 13

Migracija

1. Vprašanje migracije je predmet poglobljenega dialoga v okviru partnerstva med državami AKP in EU.

Za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic in odpravo vseh oblik diskriminacije zlasti na podlagi izvora, spola, rase, jezika in vere, pogodbenice ponovno potrjujejo svoje obstoječe obveznosti in zavezanosti v mednarodnem pravu.

2. Pogodbenice soglašajo, da partnerstvo v povezavi z migracijo pomeni pravično obravnavanje državljanov tretjih držav, ki zakonito bivajo na njihovih ozemljih, integracijsko politiko s ciljem podeljevanja pravic in dolžnosti, ki so primerljive s pravicami in dolžnostmi njihovih državljanov, večanje nediskriminacije na področju gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja ter razvijanje ukrepov zoper rasizem in ksenofobijo.

3. Vsaka država članica mora delavce iz držav AKP, ki so zakonito zaposleni na njenem ozemlju, obravnavati brez kakršne koli diskriminacije na podlagi državljanstva glede na lastne državljane, kar zadeva pogoje dela, plačilo in odpuščanje. Nadalje vsaka država AKP obravnava delavce, ki so državljani države članice, primerljivo nediskriminatorno.

4. Pogodbenice menijo, da strategije s ciljem zmanjševanja revščina, izboljšanja pogojev za življenje in delo, ustvarjanja delovnih mest ter razvijanja usposabljanja dolgoročno prispevajo k normalizaciji migracijskih tokov.

Pogodbenice bodo v okviru razvojnih strategij ter nacionalnih in regionalnih programov upoštevale strukturne pritiske, povezane z migracijskimi tokovi, z namenom podpiranja gospodarskega in družbenega razvoja regij, iz katerih izvirajo migranti, in zmanjševanja revščine.

Skupnost prek nacionalnih in regionalnih programov sodelovanja podpira usposabljanje državljanov AKP v njihovi matični državi, drugi državi AKP ali državi članici Evropske unije. Pri usposabljanju v državi članici pogodbenice zagotovijo, da je tak ukrep usmerjen k poklicnemu vključevanju državljanov AKP v njihovih matičnih državah.

Da bi študentom iz držav AKP olajšali dostop do izobraževanja, pogodbenice razvijajo programe sodelovanja, zlasti z uporabo novih komunikacijskih tehnologij.

5. (a) Svet ministrov v okviru političnega dialoga preuči vprašanja, ki izhajajo iz nezakonitega priseljevanja, zaradi morebitne določitve sredstev politike preprečevanja.

(b) V tem okviru pogodbenice zlasti soglašajo, da bodo zagotavljale spoštovanje pravic in dostojanstva posameznikov v katerem koli postopku, začetem za vrnitev nezakonitih priseljencev v njihove matične države. V ta namen jim zadevni organi zagotovijo upravne zmogljivosti, potrebne za njihovo vrnitev.

(c) Pogodbenice nadalje soglašajo, da:

(i) vsaka država članica Evropske unije sprejme vrnitev in ponovni sprejem katerega koli svojega državljana, ki se nezakonito zadržuje na ozemlju države AKP, na predlog omenjene države in brez nadaljnjih formalnosti;

vsaka od držav AKP sprejme vrnitev in ponovni sprejem katerega koli svojega državljana, ki se nezakonito zadržuje na ozemlju države članice Evropske unije, na predlog omenjene države članice in brez nadaljnjih formalnosti.

Države članice in države AKP bodo v take namene svoje državljane oskrbele z ustreznimi identifikacijskimi dokumenti.

Za države članice Evropske unije obveznosti iz tega odstavka veljajo samo za tiste osebe, ki jih je v skladu z Deklaracijo št. 2 k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti treba za namene Skupnosti šteti kot njihove državljane. Za države AKP obveznosti iz tega odstavka veljajo samo za tiste osebe, ki jih je v skladu z njihovim posameznim pravnim sistemom treba šteti kot njihove državljane.

(ii) na predlog pogodbenice se z državami AKP začnejo pogajanja s ciljem v dobri veri in ob upoštevanju ustreznih pravil mednarodnega prava skleniti dvostranske sporazume o posebnih obveznostih glede ponovnega sprejemanja in vračanja njihovih državljanov. Če ima katera od pogodbenic za potrebno, sporazumi zajemajo tudi dogovore o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva. Taki sporazumi bodo določali podrobnosti o kategorijah oseb, ki jih urejajo ti dogovori, pa tudi o načinih njihovega ponovnega sprejema in vračanja.

Za izvajanje teh sporazumov se državam AKP zagotovi primerno pomoč.

(iii) v točki (c) se izraz "pogodbenice" nanaša na Skupnost, katero koli od njenih držav članic ali katero koli državo AKP.

DEL 2

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

Člen 14

Skupne institucije

Institucije tega sporazuma so Svet ministrov, Odbor veleposlanikov in Skupna parlamentarna skupščina.

Člen 15

Svet ministrov

1. Svet ministrov je na eni strani sestavljen iz članov Sveta Evropske unije in Komisije Evropskih skupnosti ter na drugi strani iz enega člana vlade vsake države AKP.

Funkcijo predsednika Sveta ministrov izmenično opravljajo člani Sveta Evropske unije in člani vlad držav AKP.

Svet se praviloma sestane enkrat letno na predsednikovo pobudo in kadar koli se zdi potrebno, v obliki in geografski sestavi, ki sta primerni za zadevna vprašanja.

2. Funkcije Sveta ministrov so:

(a) vodenje političnega dialoga;

(b) sprejetje smernic politike in odločitev, potrebnih za izvajanje določb tega sporazuma, zlasti glede razvojnih strategij na posebnih področjih, predvidenih v tem sporazumu, ali na katerem koli drugem področju, ki bi se izkazalo za pomembno, in glede postopkov;

(c) preučitev in rešitev vseh vprašanj, ki bi lahko ovirala učinkovito in uspešno izvajanje tega sporazuma ali predstavljala oviro za doseganje njegovih ciljev;

(d) zagotovitev tekočega delovanja posvetovalnih mehanizmov.

3. Svet ministrov sprejeme svoje odločitve s skupnim soglasjem pogodbenic. Svet ministrov je sklepčen samo, če je prisotna polovica članov Sveta Evropske unije, en član Komisije in dve tretjini članov, ki predstavljajo vlade držav AKP. Katerega koli člana Sveta ministrov, ki ne more prisostvovati, lahko zastopa druga oseba. Zastopnik uresničuje vse pravice tega člana.

Lahko sprejema odločitve, ki so zavezujoče za pogodbenice in oblikuje resolucije, priporočila in mnenja. Preučuje in presoja resolucije in priporočila, ki jih sprejme Skupna parlamentarna skupščina.

Svet ministrov vodi neprekinjeni dialog s predstavniki socialnih in gospodarskih partnerjev ter drugih nosilcev civilne družbe v AKP in EU. V ta namen lahko ob svojih sestankih opravlja posvetovanja.

4. Svet ministrov lahko prenese pooblastila na Odbor veleposlanikov.

5. Svet ministrov sprejme svoj poslovnik v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 16

Odbor veleposlanikov

1. Odbor veleposlanikov je na eni strani sestavljen iz enega stalnega predstavnika vsake države članice Evropske unije in predstavnika Komisije ter na drugi strani iz vodij misij vseh držav AKP v Evropski uniji.

Funkcijo predsednika Odbora veleposlanikov izmenično opravljajo stalni predstavniki držav članic, ki jih imenuje Skupnost, in vodje misij, ki predstavljajo države AKP in jih imenujejo države AKP.

2. Odbor pomaga Svetu ministrov pri izpolnjevanju njegovih nalog in izvaja mandat, ki mu ga podeli Svet. V tem okviru spremlja izvajanje tega sporazuma in napredek pri doseganju njegovih ciljev.

Odbor veleposlanikov se sestaja redno, zlasti z namenom priprave sestankov Sveta, in kadar koli je potrebno.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 17

Skupna parlamentarna skupščina

1. Skupna parlamentarna skupščina je sestavljena iz enakega števila predstavnikov EU in držav AKP. Člani Skupne parlamentarne skupščine so na eni strani člani Evropskega parlamenta in na drugi strani člani parlamentov vseh držav AKP, ali sicer predstavniki, ki jih imenujejo parlamenti vsake države AKP. Če parlamenta ni, mora prisotnost predstavnika iz posamezne države AKP predhodno odobriti Skupna parlamentarna skupščina.

2. Vloga Skupne parlamentarne skupščine kot posvetovalnega organa je:

- uveljavitev demokratičnih procesov prek dialoga in posvetovanja,

- olajšati boljše razumevanje med narodi Evropske unije in narodi držav AKP ter osvestiti javnost o razvojnih vprašanjih,

- razpravljati o vprašanjih v zvezi z razvojem in partnerstvom med državami AKP in EU,

- sprejeti resolucij in dati priporočil Svetu ministrov zaradi doseganja ciljev tega sporazuma.

3. Skupna parlamentarna skupščina se sestane dvakrat letno na plenarnem zasedanju, izmenično v Evropski uniji in eni od držav AKP. Zaradi krepitve regionalnega povezovanja in večjega sodelovanja med nacionalnimi parlamenti se lahko srečanja med člani parlamentov EU in AKP organizirajo na regionalni ali podregionalni ravni.

Za pridobitev mnenj o doseganju ciljev tega sporazuma, Skupna parlamentarna skupščina vzdržuje redne stike s predstavniki gospodarskih in socialnih partnerjev držav AKP in EU ter drugimi nosilci civilne družbe.

4. Skupna parlamentarna skupščina sprejme svoj poslovnik v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma.

DEL 3

STRATEGIJE SODELOVANJA

Člen 18

Strategije sodelovanja temeljijo na razvojnih strategijah ter gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, ki so medsebojno povezani in se dopolnjujejo. Pogodbenice zagotovijo, da se prizadevanja na obeh zgoraj navedenih področjih medsebojno krepijo.

NASLOV I

RAZVOJNE STRATEGIJE

POGLAVJE 1

Splošni okvir

Člen 19

Načela in cilji

1. Osrednji cilj sodelovanja držav AKP in ES je zmanjšanje revščine in nazadnje njeno izkoreninjene; trajnostni razvoj; in postopno vključevanje AKP držav v svetovno gospodarstvo. V ta namen se okvir in usmeritve sodelovanja prilagodijo posameznim razmeram vsake države AKP, in pospešujejo lokalno lastništvo nad gospodarskimi in socialnimi reformami ter vključevanje zasebnega sektorja in nosilcev civilne družbe v razvojni proces.

2. Sodelovanje se nanaša na sklepe konferenc Združenih narodov ter na cilje in delovne programe, dogovorjene na mednarodni ravni, in na spremljanje njihovega izvajanja kot na temelj razvojnih načel. Sodelovanje se nanaša tudi na mednarodne cilje razvojnega sodelovanja ter posveča posebno pozornost uvedbi kakovostnih in količinskih pokazateljev napredka.

3. Vlade in nedržavni nosilci v vsaki državi AKP dajejo pobude za posvetovanje o strategijah razvoja svoje države in podpori prebivalstva.

Člen 20

Pristop

1. Cilji razvojnega sodelovanja AKP-ES se zasledujejo prek celovitih strategij, ki obsegajo gospodarske, socialne, kulturne, okoljske in institucionalne elemente, ki morajo biti v lasti lokalnih nosilcev. Sodelovanje tako ustvarja enotni okvir omogočanja podpore lastnim razvojnim strategijam AKP, ki zagotavlja dopolnjevanje in medsebojno vplivanje med raznimi elementi. V tem smislu in v okviru razvojnih politik in reform držav AKP je namen strategij sodelovanja držav AKP in ES:

(a) doseganje hitre in trajnostne gospodarske rasti, ki ustvarja delovna mesta, razvijanje zasebnega sektorja, povečevanje zaposlovanja, izboljšanje dostopa do proizvodnih gospodarskih dejavnosti in virov ter pospeševanje regionalnega sodelovanja in povezovanja;

(b) pospeševanje človekovega in družbenega razvoja, ki pomaga zagotoviti, da se sadovi rasti porazdelijo široko in pravično, ter pospeševanje enakosti med spoloma;

(c) spodbujanje kulturnih vrednot posameznih skupnosti ter posebnih medsebojnih vplivov z gospodarskimi, političnimi in družbenimi elementi;

(d) pospeševanje institucionalnih reform in razvoja, krepitev institucij, potrebnih za utrjevanje demokracije, odgovorno vodenje ter uspešna in konkurenčna tržna gospodarstva; in usposabljanje za razvoj in partnerstvo; in

(e) spodbujanje okoljske trajnosti, regeneracije in najboljših praks ter ohranjanje baze naravnih virov.

2. Pri vključevanju v vsa področja sodelovanja se sistematično upoštevajo naslednja tematska ali presečna vprašanja: vprašanja spola, okoljska vprašanja ter institucionalni razvoj in usposabljanje. Ta področja so tudi upravičena do podpore Skupnosti.

3. Podrobna besedila glede ciljev in strategij razvojnega sodelovanja, zlasti sektorskih politik in sektorskih strategij, se vključijo v izpisek, ki vsebuje praktične smernice na določenih področjih ali sektorjih sodelovanja. Ta besedila lahko Svet ministrov pri financiranju razvoja revidira, preveri in/ali spremeni na podlagi priporočila Odbora držav AKP-ES za sodelovanje.

POGLAVJE 2

Področja podpore

ODDELEK 1

Gospodarski razvoj

Člen 21

Investiranje in razvoj zasebnega sektorja

1. Sodelovanje podpira potrebne gospodarske in institucionalne reforme in politike na nacionalni in/ali regionalni ravni s ciljem oblikovanja ugodnega okolja za zasebno investiranje ter razvoj dinamičnega, funkcionalnega in konkurenčnega zasebnega sektorja. Sodelovanje nadalje podpira:

(a) pospeševanje dialoga in sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem;

(b) razvoj podjetniških sposobnosti in poslovne kulture;

(c) privatizacijo in reformo podjetij; in

(d) razvoj in modernizacijo postopkov posredovanja in arbitraže.

2. Sodelovanje podpira tudi izboljšanje kakovosti, razpoložljivosti in dostopnosti finančnih in nefinančnih storitev za zasebna podjetja, formalnih in neformalnih:

(a) z mobilizacijo tokov zasebnega varčevanja, domačega in tujega, za financiranje zasebnih podjetij s podpiranjem politik za razvoj sodobnega finančnega sektorja, vključno s trgom kapitala, finančnimi institucijami in trajnostnimi mikrofinancami;

(b) z razvijanjem in krepitvijo poslovnih institucij in posredniških organizacij, združenj, gospodarskih zbornic in lokalnih dobaviteljev iz zasebnega sektorja, ki podpirajo in opravljajo nefinančne storitve za podjetja, kot so storitve na poklicnem, tehničnem, upravnem, izobraževalnem in komercialnem področju; in

(c) s podpiranjem institucij, programov, dejavnosti in pobud, ki prispevajo k razvoju in prenosu tehnologij in znanja ter najboljših praks na vseh področjih poslovodenja.

3. Sodelovanje pospešuje poslovni razvoj prek zagotavljanja financiranja, možnosti garancij in tehnične podpore s ciljem spodbuditi in podpreti oblikovanje, ustanavljanje, rast, diverzifikacijo, sanacijo, preoblikovanje, posodabljanje ali privatizacijo dinamičnih, funkcionalnih in konkurenčnih podjetij v vseh gospodarskih sektorjih, pa tudi prek zagotavljanja finančnih posrednikov, kot so ustanove za financiranje razvoja in rizični kapital ter družbe, ki se ukvarjajo z leasingom,:

(a) z oblikovanjem in/ali krepitvijo finančnih instrumentov v obliki investicijskega kapitala;

(b) z izboljšanjem dostopa do bistvenih proizvodnih dejavnikov, kot so poslovne informacije ter storitve svetovanja, posvetovanja ali tehnične pomoči;

(c) s povečevanjem izvoznih dejavnosti, zlasti prek usposabljanja na vseh področjih, povezanih s trgovino; in

(d) s spodbujanjem povezav, mrež in sodelovanja med podjetji, vključno s takimi, ki so vključena v prenos tehnologije in znanja na nacionalni ravni, regionalni ravni in ravni držav AKP in EU, ter partnerstev z zasebnimi tujimi investitorji, ki so združljiva s cilji in smernicami razvojnega sodelovanja držav AKP in ES.

4. Sodelovanje podpira razvoj malih podjetij prek boljšega dostopa do finančnih in nefinančnih storitev; ustrezno politiko in regulativni okvir za njihov razvoj; ter zagotavlja storitve usposabljanja in obveščanja o najboljših praksah v mikrofinancah.

5. Podpora investiranju in razvoju zasebnega sektorja povezuje ukrepe in pobude na makro-, mezo- in mikro gospodarski ravni.

Člen 22

Makroekonomske in strukturne reforme in politike

1. Sodelovanje podpira prizadevanja držav AKP za doseganje:

(a) makroekonomske rasti in stabilizacije prek disciplinirane fiskalne in monetarne politike, ki vodi do zmanjšanja inflacije ter izboljšanja zunanjega in fiskalnega ravnovesja s krepitvijo fiskalne discipline, povečevanjem proračunske preglednosti in učinkovitosti, izboljšanjem kakovosti, pravičnosti in sestave fiskalne politike; in

(b) strukturnih politik, oblikovanih za krepitev vloge različnih nosilcev, zlasti zasebnega sektorja, in izboljšanja okolja za rast poslovanja, investiranja in zaposlovanja, pa tudi:

(i) liberalizacijo trgovinskih in deviznih režimov ter konvertibilnost tekočega računa ob upoštevanju posebnih okoliščin vsake države;

(ii) krepitev reform trga delovne sile in blaga;

(iii) spodbujanje reform finančnih sistemov, kar prispeva k razvoju funkcionalnih bančnih in nebančnih sistemov, trgov kapitala in finančnih storitev, vključno z mikrofinancami;

(iv) izboljšanje kakovosti zasebnih in javnih storitev; in

(v) spodbujanje regionalnega sodelovanja in postopnega povezovanja makroekonomskih in monetarnih politik.

2. Oblikovanje makroekonomskih politik in programov strukturnega prilagajanja odraža družbenopolitično ozadje in institucionalno zmogljivost zadevnih držav, zagotavlja pozitiven vpliv na zmanjšanje revščine in dostop do socialnih služb ter temelji na naslednjih načelih:

(a) za analizo problemov, ki jih je treba rešiti, za oblikovanje in izvajanje reform so v prvi vrsti odgovorne države AKP;

(b) podporni programi se prilagodijo različnim položajem v vsaki državi AKP in upoštevajo socialne pogoje, kulturo in okolje teh držav;

(c) priznava in spoštuje se pravica držav AKP, da določijo usmeritev in zaporedje svojih razvojnih strategij in prednostnih nalog;

(d) hitrost reform je realna ter združljiva z zmogljivostmi in viri vsake države AKP; in

(e) krepi se obveščanje prebivalcev o gospodarskih in socialnih reformah in politikah ter komunikacija o teh temah.

Člen 23

Razvoj gospodarskega sektorja

Sodelovanje podpira trajnostno politiko in institucionalne reforme ter investicije, potrebne za pravičen dostop do gospodarskih dejavnosti in proizvodnih virov, zlasti:

(a) razvoj sistemov usposabljanja, ki prispevajo k večji produktivnosti v formalnem in neformalnem sektorju;

(b) kapital, posojila, zemljišča, zlasti lastninske pravice in pravice uporabe;

(c) razvoj podeželskih strategij s ciljem vzpostavitve okvira za decentralizirano načrtovanje, dodeljevanje virov in upravljanje po načelu soudeležbe;

(d) strategije kmetijske proizvodnje, nacionalne in regionalne politike zanesljivosti oskrbe s hrano, trajnostni razvoj vodnih in ribolovnih, pa tudi morskih virov v izključnih gospodarskih conah držav AKP. Vsak sporazum o ribolovu, ki se lahko dogovori med Skupnostjo in državami AKP, upošteva združljivost z razvojnimi strategijami na tem področju;

(e) gospodarsko in tehnološko infrastrukturo in storitve, vključno s prevozom, telekomunikacijskimi sistemi, komunikacijskimi storitvami in razvojem informacijske družbe;

(f) razvoj konkurenčnih industrijskih, rudarskih in energetskih sektorjev ob spodbujanju vključevanja in razvijanja zasebnega sektorja;

(g) razvoj trgovine, vključno s spodbujanjem poštenega trgovanja;

(h) razvoj podjetništva, finančnega in bančnega sektorja; ter drugih storitvenih sektorjev;

(i) razvoj turizma; in

(j) razvoj znanstvene, tehnološke in raziskovalne infrastrukture in storitev; vključno s izboljšanjem, prenosom in prevzemom novih tehnologij;

(k) krepitev zmogljivosti na proizvodnih področjih, zlasti v javnem in zasebnem sektorju.

Člen 24

Turizem

Cilj sodelovanja bo trajnostni razvoj turistične industrije v državah AKP in podregijah ob priznavanju njenega naraščajočega pomena za rast storitvenega sektorja v državah AKP in za širitev njihovega svetovnega trgovanja, njene zmožnosti spodbujanja drugih sektorjev gospodarske dejavnosti in vloge, ki jo ima lahko pri izkoreninjenju revščine.

Programi in projekti sodelovanja bodo podpirali prizadevanja držav AKP za vzpostavitev in izboljšanje njihovih pravnih in institucionalnih okvirov in virov za razvoj in izvajanje trajnostnih politik in programov za razvoj turizma, med drugim pa tudi izboljšanje konkurenčnega položaja sektorja, zlasti malih in srednje velikih podjetij (MSP), podpiranje in spodbujanje investiranja, razvoj proizvodov, vključno z razvojem avtohtonih kultur v državah AKP, ter krepitev povezav med turizmom in drugimi sektorji gospodarske dejavnosti.

ODDELEK 2

Družbeni in človekov razvoj

Člen 25

Razvoj socialnega sektorja

1. Sodelovanje podpira prizadevanja držav AKP za razvoj splošnih in sektorskih politik in reform, ki izboljšujejo vključenost v osnovno socialno infrastrukturo in storitve ter njihovo kakovost in dostopnost ter upoštevajo lokalne potrebe in posebne potrebe najbolj ranljivih in prikrajšanih, s čimer zmanjšujejo neenakosti pri dostopu do teh storitev. Posebna pozornost se posveča zagotavljanju primerne ravni javne porabe v socialnem sektorju. V tem okviru je cilj sodelovanja:

(a) izboljšanje izobraževanja in usposabljanja ter vzpostavitev tehničnih zmogljivosti in sposobnosti;

(b) izboljšanje zdravstvenih sistemov in prehrane, odpravljanje lakote in nedohranjenosti, zagotavljanje primerne in zanesljive oskrbe s hrano;

(c) vključevanje vprašanj prebivalstva v razvojne strategije, da bi izboljšali reproduktivno zdravje, osnovno zdravstveno oskrbo, načrtovanje družin; in preprečevanje pohabljanja ženskih splovil;

(d) spodbujanje boja proti HIV/AIDS;

(e) povečevanje zanesljivosti oskrbe z vodo v gospodinjstvih ter izboljšanje dostopa do varne vode in primernih sanitarno-zdravstvenih ukrepov;

(f) izboljšanje razpoložljivosti dostopnega in primernega zavetja za vse preko podpore programov za poceni in socialna stanovanja ter izboljšanje razvoja naselij; in

(g) spodbujanje uveljavljanja metod udeležbe v socialnem dialogu, pa tudi spoštovanje osnovnih socialnih pravic.

2. Sodelovanje podpira tudi usposabljanje na socialnih področjih, kot so programi za usposabljanje o oblikovanju socialnih politik in sodobnih metodah vodenja socialnih projektov in programov; politike, ki usmerjajo tehnološke inovacije in raziskave; vzpostavljanje lokalnega strokovnega znanja in pospeševanje partnerstva; in okrogle mize na nacionalni in/ali regionalni ravni.

3. Sodelovanje pospešuje in podpira razvoj in izvajanje politik in sistemov socialne zaščite in varnosti, da bi povečali socialno kohezijo ter spodbudili samopomoč in solidarnost skupnosti. Poudarek podpore je med drugim na razvijanju pobud na podlagi gospodarske solidarnosti, zlasti z ustanavljanjem skladov za socialni razvoj, ki so prilagojeni lokalnim potrebam in nosilcem.

Člen 26

Vprašanja mladine

Sodelovanje podpira tudi vzpostavitev skladne in celovite politike za uresničevanje potenciala mladih, tako da bili bolje vključeni v družbo zaradi polne uresničitve njihovega potenciala. V ta namen sodelovanje podpira politike, ukrepe in dejavnosti s ciljem:

(a) varovanja pravic otrok in mladoletnikov, zlasti deklic;

(b) spodbujanja znanja, energije, inovacij in potenciala mladih, da bi povečali njihove gospodarske, socialne in kulturne priložnosti ter razširili njihove možnosti zaposlitve v proizvodnem sektorju;

(c) pomagati ustanovam lokalnih skupnosti, da dajo otrokom priložnost za razvoj njihovega fizičnega, psihološkega, družbenega in gospodarskega potenciala; in

(d) ponovne vključitve otrok v družbo v razmerah po rešitvi konfliktov prek programov rehabilitacije.

Člen 27

Kulturni razvoj

Cilj sodelovanja na področju kulture je:

(a) vključevanje kulturne razsežnosti na vseh ravneh razvojnega sodelovanja;

(b) priznavanje, ohranjanje in spodbujanje kulturnih vrednot in identitet, da bi omogočili medkulturni dialog;

(c) priznavanje, ohranjanje in spodbujanje vrednosti kulturne dediščine; podpiranje razvoja zmogljivosti v tem sektorju; in

(d) razvoj kulturnih dejavnosti ter povečanje dostopa do trga kulturnih dobrin in storitev.

ODDELEK 3

Regionalno sodelovanje in povezovanje

Člen 28

Splošni pristop

Sodelovanje učinkovito pomaga pri doseganju ciljev in prednostnih nalog, ki so si jih države AKP zastavile v okviru regionalnega in podregionalnega sodelovanja in povezovanja, vključno s sodelovanjem med regijami in med državami AKP. Regionalno sodelovanje lahko zajema tudi čezmorske države in ozemlja (ČDO) ter najbolj oddaljene regije. V tem okviru je cilj podpore sodelovanja:

(a) podpora postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo;

(b) pospeševanje gospodarskega sodelovanja in razvoja znotraj regij držav AKP in med njimi;

(c) spodbujanje prostega pretoka oseb, blaga, storitev, kapitala, delovne sile in tehnologije med državami AKP;

(d) pospeševanje diverzifikacije gospodarstev držav AKP; ter koordinacije in usklajevanja politik regionalnega in podregionalnega sodelovanja; in

(e) pospeševanje in širjenje trgovine znotraj AKP držav in med njimi ter med njimi in tretjimi državami.

Člen 29

Regionalno gospodarsko povezovanje

Na področju regionalnega gospodarskega povezovanja sodelovanje podpira:

(a) razvoj in krepitev zmogljivosti:

(i) ustanov in organizacij regionalnega povezovanja, ki jih ustanovijo države AKP za pospeševanje regionalnega sodelovanja in povezovanja, ter

(ii) nacionalnih vlad in parlamentov na področju regionalnega povezovanja;

(b) spodbujanje sodelovanja najmanj razvitih držav AKP pri vzpostavljanju regionalnih trgov in uporabi njihovega deleža;

(c) izvajanje sektorskih reformnih politik na regionalni ravni;

(d) liberalizacijo trgovine in plačil;

(e) spodbujanje čezmejnih tujih in domačih investicij ter drugih pobud v zvezi regionalnim in podregionalnim gospodarskim povezovanjem; in

(f) upoštevanje učinkov neto prehodnih stroškov regionalnega povezovanja na proračunski prihodek in plačilno bilanco.

Člen 30

Regionalno sodelovanje

1. Na področju regionalnega sodelovanja sodelovanje podpira široko paleto funkcionalnih in tematskih področij, ki se posebej ukvarjajo s skupnimi težavami in izkoriščajo prednosti ekonomije obsega, vključno z:

(a) infrastrukturo, zlasti prevozom in komunikacijami ter njihovo varnostjo in storitvami, vključno z razvojem regionalnih možnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

(b) okoljem; upravljanjem z vodnimi viri in energijo;

(c) zdravjem, izobraževanjem in usposabljanjem;

(d) raziskovalnim in tehnološkim razvojem;

(e) regionalnimi pobudami za pripravljenost na naravne nesreče in zmanjševanje njihove škode; in

(f) drugimi področji, vključno z nadzorovanjem orožja ter bojem proti drogam, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, podkupovanju in korupciji.

2. Sodelovanje podpira tudi programe in pobude za sodelovanje znotraj držav AKP in med njimi.

3. Sodelovanje pomaga spodbujati in razvijati regionalni politični dialog na področjih preprečevanja in reševanja konfliktov; človekovih pravic in demokratizacije; izmenjave, vzpostavljanja omrežij in spodbujanja mobilnosti med različnimi nosilci razvoja, zlasti v civilni družbi.

ODDELEK 4

Tematska in presečna vprašanja

Člen 31

Vprašanja enakosti spolov

Sodelovanje pomaga krepiti politike in programe, ki izboljšujejo, zagotavljajo in širijo enako udeležbo moških in žensk na vseh področjih političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja. Sodelovanje pomaga izboljšati dostop žensk do vseh virov, ki jih potrebujejo za uresničevanje svojih temeljnih pravic. Natančneje, sodelovanje ustvarja ustrezen okvir za:

(a) vključitev pristopa, ki upošteva različnost spolov, in konceptov razvojnega sodelovanja na vseh ravneh, vključno z makroekonomskimi politikami, strategijami in ukrepi; in

(b) spodbujanje sprejetja posebnih pozitivnih ukrepov v korist žensk, kot so:

(i) udeležba v političnem življenju na nacionalni in lokalnih ravni;

(ii) podpora ženskim organizacijam;

(iii) dostop do osnovnih socialnih storitev, zlasti do izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenega varstva in načrtovanja družine;

(iv) dostop do proizvodnih virov, zlasti do zemljišč in posojil ter do trga delovne sile; in

(v) posebno upoštevanje žensk pri ukrepih nujne pomoči in rehabilitacije.

Člen 32

Okolje in naravni viri

1. Cilj sodelovanja v zvezi z varstvom okolja ter trajnostnim izkoriščanjem in upravljanjem naravnih virov je:

(a) vključevanje okoljske trajnosti v vse vidike razvojnega sodelovanja ter podporne programe in projekte, ki jih izvajajo različni nosilci;

(b) vzpostavljanje in/ali krepitev znanstvenih in tehničnih človeških in institucionalnih zmogljivosti vseh interesnih skupin na področju okolja za okoljsko upravljanje;

(c) podpora posebnih ukrepov in programov, katerih cilj je obravnavanje kritičnih vprašanj trajnostnega upravljanja ter ki so povezani z obstoječimi in bodočimi regionalnimi in mednarodnimi zavezami glede rudnih in naravnih virov, kot so:

(i) tropski gozdovi, vodni viri, obalni, morski in ribolovni viri, prosto živeče živali, zemlja, biotska raznovrstnost;

(ii) varstvo občutljivih ekosistemov (npr. koralni grebeni);

(iii) obnovljivi energetski viri, zlasti sončna energija, in energetska učinkovitost;

(iv) trajnostni razvoj podeželja in naselij;

(v) nastajanje puščav, suše in krčenje gozdov;

(vi) razvoj inovativnih rešitev okoljske problemov naselij; in

(vii) spodbujanje trajnostnega turizma;

(d) upoštevanje vprašanj v zvezi s prevozom in odlaganjem nevarnih odpadkov.

2. Pri sodelovanju se upoštevajo tudi:

(a) ranljivost majhnih otoških držav AKP, zlasti nevarnosti podnebnih sprememb;

(b) vse hujši problemi zaradi suše in nastajanja puščav, zlasti v najmanj razvitih in kopenskih državah; in

(c) institucionalni razvoj in usposabljanje.

Člen 33

Institucionalni razvoj in usposabljanje

1. Sodelovanje posveča sistematično pozornost institucionalnim vidikom in v tem okviru podpira prizadevanja držav AKP za razvoj in krepitev struktur, institucij in postopkov, ki pomagajo:

(a) spodbujati in podpirati demokracijo, človeško dostojanstvo, socialno pravičnost in pluralizem ob popolnem spoštovanju raznolikosti znotraj družb in med njimi;

(b) spodbujati in podpirati splošno in neomejeno spoštovanje, uresničevanje in varovanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

(c) razvijati in krepiti pravno državo; ter izboljšati dostopa do sodstva ob zagotavljanju strokovnega in neodvisnega sodnega sistema; in

(d) zagotavljati pregledno in odgovorno vodenje in upravljanje v vseh javnih ustanovah.

2. Pogodbenice sodelujejo v boju zoper podkupovanje in korupcijo v vseh njihovih družbah.

3. Sodelovanje podpira prizadevanja držav AKP za razvoj njihovih javnih ustanov v pozitivni dejavnik rasti in razvoja ter za dosego znatnih izboljšanj v učinkovitosti vladnih služb, kar vpliva na življenje ljudi. V tem okviru sodelovanje pomaga pri reformi, racionalizaciji in posodabljanju javnega sektorja. Podpora sodelovanja je zlasti osredotočena na:

(a) reformo in posodobitev državnih služb;

(b) pravne in sodne reforme ter posodobitev pravosodnih sistemov;

(c) izboljšanje in krepitev upravljanja javnih financ;

(d) pospeševanje reform bančnega in finančnega sektorja;

(e) izboljšanje upravljanja z javnimi sredstvi in reformo postopkov javnih naročil; in

(f) politično, upravno, gospodarsko in finančno decentralizacijo.

4. Sodelovanje pomaga tudi ponovno vzpostaviti in/ali povečati zmogljivosti odločilnih javnih sektorjev in podpirati ustanove, ki so potrebne za utrjevanje tržnega gospodarstva, ter zlasti podpirati:

(a) razvoj pravnih in regulativnih zmogljivosti, potrebnih za obvladovanje tržnega gospodarstva, vključno s konkurenčno in potrošniško politiko;

(b) izboljšanje zmogljivosti analiziranja, načrtovanja, oblikovanja in izvajanja politik, zlasti na področjih gospodarstva, sociale, okolja, raziskovanja, znanosti in tehnologije ter inovacij;

(c) posodabljanje, krepitev in reformiranje finančnih in monetarnih institucij ter izboljšanje postopkov;

(d) vzpostavitev zmogljivosti na lokalni in občinski ravni, potrebnih za izvajanje politike decentralizacije in povečanje udeležbe prebivalstva v razvojnem procesu; in

(e) razvoj zmogljivosti na drugih odločilnih področjih, kot so:

(i) mednarodna pogajanja; ter

(ii) upravljanje in koordinacija zunanje pomoči.

5. Sodelovanje obsega vsa področja in sektorje sodelovanja, da bi podprli nastajanje nedržavnih nosilcev in razvoj njihovih zmogljivosti; ter da bi okrepili strukture obveščanja, dialoga in posvetovanja med njimi in nacionalnimi organi, tudi na regionalni ravni.

NASLOV II

GOSPODARSKO IN TRGOVINSKO SODELOVANJE

POGLAVJE 1

Cilji in načela

Člen 34

Cilji

1. Cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja je pospeševanje usklajenega in postopnega vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo ob upoštevanju političnih odločitev in razvojnih prednostnih nalog, kar spodbuja njihov trajnostni razvoj in prispeva k izkoreninjenju revščine v državah AKP.

2. Končni cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja je državam AKP omogočiti, da so lahko v celoti udeležene v mednarodni trgovini. V tem okviru je posebna pozornost namenjena potrebi držav AKP, da dejavno sodelujejo v večstranskih trgovinskih pogajanjih. Glede na trenutno raven razvoja držav AKP je gospodarsko in trgovinsko sodelovanje usmerjeno k temu, da se državam AKP omogoči obvladovanje izzivov globalizacije in njihova postopna prilagoditev novim pogojem mednarodne trgovine, s čimer se olajša njihov prehod v liberalizirano svetovno gospodarstvo.

3. V ta namen je cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja povečati proizvodne, dobavne in trgovinske zmogljivosti držav AKP, pa tudi njihovo sposobnost privabljanja investicij. Nadaljnji cilj je tudi oblikovati nove trgovinske dinamike med pogodbenicami, krepiti trgovinske in investicijske politike držav AKP ter izboljšati sposobnost držav AKP, da obvladujejo vsa vprašanja v zvezi s trgovino.

4. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje se, ob upoštevanju medsebojnih interesov in posameznih razvojnih stopenj pogodbenic, izvaja v popolni skladnosti z določbami STO, vključno s posebnim in različnim obravnavanjem.

Člen 35

Načela

1. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje temelji na pristnem, okrepljenem in strateškem partnerstvu. Nadalje temelji na celovitem pristopu, zgrajenem na vztrajnosti in dosežkih prejšnjih sporazumov držav AKP in ES, z uporabo vseh razpoložljivih sredstev za dosego zgornjih ciljev z odstranjevanjem omejitev na strani ponudbe in povpraševanja. V tem okviru se posebna pozornost posveča ukrepom trgovinskega razvoja kot sredstvu za povečanje konkurenčnosti držav AKP. Tako se znotraj razvojnih strategij držav AKP, ki jih podpira Skupnost, trgovinskemu razvoju pripiše ustrezna teža.

2. Ob upoštevanju, da je regionalno povezovanje ključni instrument vključevanja držav AKP v svetovno gospodarstvo, se gospodarsko in trgovinsko sodelovanje gradi na pobudah držav AKP za regionalno vključevanje.

3. Gospodarsko in trgovinsko sodelovanje upošteva različne potrebe in ravni razvoja držav AKP in regij. V tem okviru pogodbenice ponovno potrjujejo svojo zavezanost, da vsem državam AKP zagotavljajo posebno in drugačno obravnavanje ter ohranjajo posebno obravnavanje najmanj razvitih držav AKP in da upoštevajo ranljivost majhnih, kopenskih in otoških držav.

POGLAVJE 2

Novi trgovinski dogovori

Člen 36

Načini

1. Glede na zgornje cilje in načela se pogodbenice dogovorijo o sklenitvi novih trgovinskih dogovorov, združljivih s STO, in s tem postopoma odstranjujejo ovire za njihovo medsebojno trgovino in povečujejo sodelovanje na vseh področjih, pomembnih za trgovino.

2. Pogodbenice soglašajo, da se novi trgovinski dogovori uvedejo postopoma, in zato priznavajo potrebo po pripravljalnem obdobju.

3. Za lajšanje prehoda k novim trgovinskim dogovorom se v pripravljalnem obdobju pod pogoji, opredeljenimi v Prilogi V k temu sporazumu, za vse države AKP ohranijo enostranske trgovinske preference, ki se uporabljajo po Četrtem sporazumu držav AKP in ES.

4. V tem okviru pogodbenice ponovno potrjujejo pomen blagovnih protokolov, pripetih k Prilogi V k temu sporazumu. Soglašajo, da jih je treba pregledati v smislu novih trgovinskih dogovorov, zlasti njihovo združljivost s pravili STO ob upoštevanju posebnega pravnega statusa Protokola o sladkorju, zaradi ohranitve ugodnosti, ki iz njih izhajajo.

Člen 37

Postopki

1. Pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu potekajo v pripravljalnem obdobju, ki se konča najpozneje 31. decembra 2007. Uradna pogajanja o novih trgovinskih dogovorih se začnejo septembra 2002, novi trgovinski dogovori pa začnejo veljati najpozneje 1. januarja 2008, razen če se pogodbenici dogovorita o zgodnejših datumih.

2. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi za zagotovitev, da se pogajanja uspešno sklenejo v pripravljalnem obdobji. V ta namen se obdobje do začetka formalnih pogajanj o novih trgovinskih dogovorih aktivno izrabi za začetne priprave za ta pogajanja.

3. Pripravljalno obdobje se izrabi tudi usposabljanje v javnih in zasebnih sektorjih držav AKP, vključno z ukrepi za povečanje konkurenčnosti, za krepitev regionalnih organizacij in podporo pobudam za regionalno trgovinsko povezovanje, po potrebi s pomočjo za proračunsko prilagajanje in fiskalno reformo, pa tudi za nadgrajevanje in razvoj infrastrukture ter spodbujanje investiranja.

4. Pogodbenice bodo redno pregledovale napredek priprav in pogajanj ter bodo leta 2006 opravile formalni in celoviti pregled načrtovanih dogovorov za vse države za zagotovitev, da za priprave ali pogajanja ni potreben dodatni čas.

5. Pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu se ob upoštevanju regionalnih procesov povezovanja znotraj AKP začnejo z državami AKP, ki menijo, da so v stanju to storiti, na ravni, ki se jim zdi primerna, in po postopkih, dogovorjenih v skupini AKP.

6. Skupnost bo leta 2004 ocenila položaj držav, ki ne sodijo med najmanj razvite in se po posvetovanjih s Skupnostjo odločijo, da niso v stanju skleniti sporazumov o gospodarskem sodelovanju, ter preučila vse druge možnosti, da bi tem državam priskrbela novi trgovinski okvir, ki je enakovreden njihovemu trenutnemu položaju in združljiv s pravili STO.

7. Cilj pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu je zlasti vzpostavitev časovnega načrta za postopno odstranjevanje ovir za trgovanje med pogodbenicami v skladu z ustreznimi pravili STO. Na strani Skupnosti liberalizacija trgovine temelji na pravnem redu in ima za cilj izboljšanje trenutnega dostopa držav AKP do trga, med drugim s pregledom pravil o poreklu. Pri pogajanjih se upoštevajo stopnja razvoja in družbeno-gospodarski vpliv trgovinskih ukrepov na države AKP ter njihova zmožnost prilagajanja svojega gospodarstva procesu liberalizacije. Pogajanja bodo zato glede določanja dolžine zadostnega prehodnega obdobja, končnega seznama proizvodov, ob upoštevanju občutljivih sektorjev, in stopnje asimetrije v časovnem načrtu odpravljanja tarif čimbolj prožna, pri čemer ostajajo v okviru veljavnih pravil STO.

8. Za obrambo doseženih dogovorov pogodbenice v STO tesno sodelujejo, zlasti glede razpoložljive stopnje fleksibilnosti.

9. Skupnost bo do leta 2000 začela proces, ki bo do konca večstranskih trgovinskih pogajanj in najpozneje do leta 2005 na podlagi obstoječih trgovinskih določb Četrtega sporazuma držav AKP in ES omogočil brezcarinski dostop v glavnem vsem izdelkom iz vseh najmanj razvitih držav ter poenostavil in preučil pravila o poreklu, vključno z določbami o kumulaciji, ki veljajo za njihov izvoz.

Člen 38

Skupni trgovinski odbor ministrov

1. Ustanovi se Skupni trgovinski odbor ministrov držav AKP in ES.

2. Trgovinski odbor ministrov posveča posebno pozornost tekočim večstranskim trgovinskim pogajanjem ter preučuje vpliv pobud za širšo liberalizacijo na trgovanje med AKP in ES in razvoj gospodarstev AKP. Zaradi ohranitve ugodnosti trgovinskih dogovorov AKP-ES daje vsa potrebna priporočila.

3. Trgovinski odbor ministrov se sestane vsaj enkrat letno. Njegov poslovnik določi Svet ministrov. Sestavljen je iz predstavnikov držav AKP in Skupnosti.

POGLAVJE 3

Sodelovanje na mednarodnih forumih

Člen 39

Splošne določbe

1. Pogodbenice poudarjajo pomen svoje aktivne udeležbe v STO in drugih ustreznih mednarodnih organizacijah tako, da postanejo članice teh organizacij in strogo sledijo njihovim dnevnim redom in dejavnostim.

2. Soglašajo, da bodo tesno sodelovale pri ugotavljanju in podpiranju svojih skupnih interesov v mednarodnem gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, zlasti v STO, vključno s sestavljanjem in vodenjem dnevnih redov v bodočih večstranskih trgovinskih pogajanjih. V tem okviru se posebna pozornost posveča izboljšanju dostopa do trga Skupnosti in drugih trgov za izdelke in storitve s poreklom iz držav AKP.

3. Da bi upoštevali stopnjo razvoja držav AKP in težave pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, soglašajo tudi o pomenu fleksibilnosti znotraj pravil STO. Nadalje soglašajo o potrebi po tehnični pomoči, da bi državam AKP omogočili izpolnjevanje njihovih zavez.

4. Skupnost soglaša, da bo v skladu z določbami tega sporazuma državam AKP pomagala pri njihovih prizadevanjih postati aktivne članice teh organizacij, z razvijanjem potrebnih pogajalskih sposobnosti, sposobnosti za učinkovito udeležbo, za spremljanje in izvajanje teh sporazumov.

Člen 40

Blago

1. Pogodbenice priznavajo potrebo po zagotovitvi boljšega delovanja mednarodnih blagovnih borz in povečanju preglednosti trga.

2. Potrjujejo svojo pripravljenost okrepiti medsebojno posvetovanje v okviru mednarodnih forumov in v mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z blagom.

3. V ta namen se na pobudo ene izmed pogodbenic izmenjajo mnenja:

- o delovanju obstoječih mednarodnih sporazumov ali specializiranih medvladnih delovnih skupin, da bi jih izboljšali v skladu s tržnimi trendi in povečali njihovo učinkovitost,

- kadar se predlaga sklenitev ali obnovitev mednarodnega sporazuma ali ustanovitev specializirane medvladne delovne skupine.

Cilj take izmenjave mnenj je upoštevanje posameznih interesov vsake pogodbenice. Po potrebi lahko poteka v okviru Trgovinskega odbora ministrov.

POGLAVJE 4

Trgovanje s storitvami

Člen 41

Splošne določbe

1. Pogodbenice poudarjajo naraščajoči pomen storitev v mednarodni trgovini in njihov velik prispevek h gospodarskemu in družbenemu razvoju.

2. Ponovno poudarjajo vsaka svojo zavezanost na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) ter poudarjajo potrebo po posebnem in drugačnem obravnavanju dobaviteljev storitev iz držav AKP.

3. V okviru pogajanj o postopni liberalizaciji trgovanja s storitvami, kakor določa člen XIX GATS, se Skupnost zaveže, da bo z naklonjenostjo obravnavala prednostne naloge držav AKP za izboljšanje na seznamu ES, da bi ugodila njihovim posebnim interesom.

4. Pogodbenice nadalje soglašajo o cilju, da bi svoje partnerstvo v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu razširili na liberalizacijo storitev v skladu z določbami GATS, zlasti tistimi o udeležbi držav v razvoju v sporazumih o liberalizaciji, ko dobijo nekaj izkušenj pri uporabi klavzule največjih ugodnosti po GATS.

5. Skupnost podpira prizadevanja držav AKP, da bi okrepile svoje zmogljivosti pri dobavi storitev. Posebna pozornost je posvečena storitvam v zvezi z delovno silo, poslovanjem, distribucijo, financami, turizmom, kulturo in gradbeništvom ter povezanimi inženirskimi storitvami z vidika povečanja njihove konkurenčnost in s tem zvišanja vrednosti in obsega njihovega trgovanja z blagom in storitvami.

Člen 42

Pomorski prevoz

1. Pogodbenice priznavajo pomen gospodarnih in učinkovitih storitev v pomorskem prometu v varnem in čistem morskem okolju kot najpomembnejšem načinu prevoza, ki pospešuje mednarodno trgovino in tako predstavlja eno izmed pogonskih sil gospodarskega in trgovinskega razvoja.

2. Zavezujejo se, da bodo spodbujale liberalizacijo pomorskega prevoza in v ta namen učinkovito uporabile načelo neomejenega dostopa do trga mednarodnega pomorskega prevoza na nediskriminatorni in tržni podlagi.

3. Vsaka pogodbenica med drugim zagotavlja, da bo plovila, ki jih upravljajo državljani ali družbe druge pogodbenice, in plovila, ki so registrirana na ozemlju ene od pogodbenic, obravnavala na način, ki ni manj ugoden od tistega, na katerega obravnava svoja lastna plovila, glede dostopa do pristanišč, uporabe infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev teh pristanišč, pa tudi ustreznih pristojbin in dajatev, carinskih zmogljivosti ter dodeljevanja privezov in objektov za natovarjanje in raztovarjanje.

4. Zaradi povečanja udeležbe operaterjev iz držav AKP v mednarodnih pomorskih storitvah, Skupnost podpira prizadevanja držav AKP za razvoj in spodbujanje gospodarnih in učinkovitih pomorskih prevoznih storitev v teh državah.

Člen 43

Informacijska in komunikacijska tehnologija ter informacijska družba

1. Pogodbenice priznavajo pomembno vlogo informacijske in komunikacijske tehnologije, pa tudi aktivne udeležbe v informacijski družbi, kot predpogoju za uspešno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo.

2. Tako ponovno potrjujejo vsaka svojo zavezanost v skladu z obstoječimi večstranskimi sporazumi, zlasti s protokolom o osnovnih telekomunikacijah, priloženim h GATS, in pozivajo tiste države AKP, ki še niso pogodbenice tega sporazuma, naj k njemu pristopijo.

3. Poleg tega soglašajo, da bodo v celoti in aktivno sodelovale pri kakršnih koli prihodnjih mednarodnih pogajanjih, ki bi lahko potekala na tem področju.

4. Pogodbenice bodo zato sprejele ukrepe, ki bodo prebivalcem držav AKP omogočili lahek dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno z naslednjimi ukrepi:

- razvoj in spodbujanje uporabe dostopnih obnovljivih energetskih virov,

- razvoj in priprava širših cenovno ugodnih brezžičnih omrežij.

5. Pogodbenice tudi soglašajo, da bodo okrepile medsebojno sodelovanje na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter informacijske družbe. To sodelovanje bo usmerjeno zlasti k večji združljivosti in usklajenosti komunikacijskih sistemov na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni ter k njihovi prilagoditvi novim tehnologijam.

POGLAVJE 5

Področja v zvezi s trgovino

Člen 44

Splošne določbe

1. Pogodbenice priznavajo naraščajoč pomen novih področij v zvezi s trgovino pri lajšanju postopne vključitve držav AKP v svetovno gospodarstvo. Zato soglašajo, da bodo okrepile svoje sodelovanje na teh področjih z vzpostavitvijo polne in usklajene udeležbe v okviru ustreznih mednarodnih forumov in sporazumov.

2. V skladu z določbami tega sporazuma in razvojnimi strategijami, dogovorjenimi med pogodbenicami, Skupnost podpira prizadevanja držav AKP za krepitev njihovih sposobnosti obvladovanja vseh področij v zvezi s trgovino, po potrebi vključno z izboljšanjem in podpiranjem institucionalnega okvira.

Člen 45

Politika konkurence

1. Pogodbenice soglašajo, da je uvajanje in izvajanje učinkovitih in trdnih politik konkurence in pravil o konkurenci odločilnega pomena za izboljšanje in zagotovitev ugodnega okolja za investiranje, procesa trajnostne industrializacije in preglednosti glede dostopa do trgov.

2. Za zagotovitev odprave izkrivljanja lojalne konkurence ter ob upoštevanju različnih stopenj razvoja in gospodarskih potreb vsake države AKP, se zavezujejo izvajati nacionalna ali regionalna pravila in politike, vključno z nadzorom in pod nekaterimi pogoji prepovedjo sporazumov med podjetji, sklepov podjetniških združenj in usklajenih ravnanj med podjetji, katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence. Pogodbenice nadalje soglašajo o prepovedi zlorabe prevladujočega položaja enega podjetja ali več na skupnem trgu Skupnosti ali na ozemlju držav AKP.

3. Pogodbenice tudi soglašajo, da bodo na tem področju okrepile sodelovanje z namenom oblikovanja in podpore učinkovite konkurenčne politike pri ustreznih nacionalnih agencijah, zadolženih za vprašanja konkurence, ki v vedno večjem obsegu zagotavljajo učinkovito uveljavljanje konkurenčnih pravil s strani zasebnih in državnih podjetij. Sodelovanje na tem področju zajema zlasti pomoč pri oblikovanju ustreznega pravnega okvira in njegovo upravno uveljavitev, pri čemer je posebna pozornost namenjena posebnemu položaju najmanj razvitih držav.

Člen 46

Varovanje pravic intelektualne lastnine

1. Brez poseganja v njun položaj pri večstranskih pogajanjih si pogodbenici priznavata potrebo po zagotovitvi primerne in učinkovite stopnje varovanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ter drugih pravic, zajetih v Sporazumu o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS), vključno z zaščito geografskih oznak, v skladu z mednarodnimi standardi z namenom zmanjšati izkrivljanje in ovire v dvostranski trgovini.

2. V tem okviru poudarjata pomen spoštovanja Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS) k Sporazumu o STO in Konvencije o biotski raznovrstnosti (CBD).

3. Strinjata se tudi o potrebi po pristopu k vsem ustreznim mednarodnim konvencijam intelektualne, industrijske in poslovne lastnine iz dela I Sporazuma TRIPS v skladu z razvojno stopnjo posamezne države.

4. Skupnost, njene države članice in države AKP lahko razmislijo o sklenitvi sporazumov, usmerjenih k varovanju blagovnih znamk in geografskih oznak za proizvode, ki so posebnega pomena za katero izmed pogodbenic.

5. Za namene tega sporazuma intelektualna lastnina zajema zlasti avtorske pravice, vključno z avtorskimi pravicami nad računalniškimi programi, in navezne pravice, vključno z umetniškimi modeli, ter industrijsko lastnino, ki zajema uporabne modele, patente, vključno s patenti biotehnoloških izumov in rastlinskih sort ali drugimi učinkovitimi unikatnimi sistemi, industrijske modele, geografske oznake, vključno z označbami porekla blaga, blagovne znamke blaga ali storitev, topografije integriranih vezij ter pravno varstvo podatkovnih baz in varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in neobjavljenih zaupnih podatkov o znanju in izkušnjah.

6. Pogodbenici se med drugim strinjata, da bosta okrepili medsebojno sodelovanje na tem področju. Na zaprosilo in pod dogovorjenimi pogoji se sodelovanje med ostalim razširi na naslednja področja: priprava zakonov in drugih predpisov o varstvu in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, preprečevanja zlorabe teh pravic s strani upravičencev in kršitve teh pravic s strani konkurence, o ustanovitvi in okrepitvi domačih in regionalnih uradov in drugih služb, vključno s podporo regionalnim organizacijam intelektualne lastnine, zadolženim za uveljavljanje in varovanje, vključno z usposabljanjem kadrov.

Člen 47

Standardizacija in certificiranje

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta tesneje sodelovali na področju standardizacije, certificiranja in zagotavljanja kakovosti, z namenom odstranitve nepotrebnih tehničnih ovir in, z namenom, da bi na teh področjih zmanjšali medsebojne razlike ter s tem olajšali trgovanje.

V tem okviru ponovno potrjujeta svojo zavezanost glede na določbe Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini, priložen Sporazumu o STO (Sporazum o TBT).

2. Sodelovanje pri standardizaciji in certificiranju je usmerjeno k spodbujanju združljivih sistemov med pogodbenicama in zajema zlasti:

- ukrepe v skladu s Sporazumom o TBT za spodbujanje večje uporabe mednarodnih tehničnih predpisov, standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti, vključno z ukrepi, prilagojenimi različnim področjem, v skladu s stopnjo gospodarske razvitosti držav AKP,

- sodelovanje na področju vodenja kakovosti in zagotavljanja kakovosti na izbranih področjih pomembnih za države AKP,

- podporo pobudam v državah AKP za vzpostavitev institucij in kadrov na področju ugotavljanja skladnosti, meroslovja in standardizacije,

- razvijanje funkcionalnih povezav med državami AKP in evropskimi institucijami standardizacije, ugotavljanja skladnosti in certificiranja.

3. Pogodbenici se zavezujeta, da bosta pravočasno razmislili o sklenitvi sporazumov o medsebojnem priznavanju na področjih vzajemnega gospodarskega interesa.

Člen 48

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

1. Pogodbenici si medsebojno priznavata pravico sprejemanja ali uveljavljanja sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, potrebnih za varovanje življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin, pod pogojem, da ti ukrepi ne predstavljajo sredstev samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja splošnega trgovanja. S tem namenom ponovno potrjujeta svojo zavezanost v skladu z določbami Sporazuma o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, priloženega Sporazumu o STO (Sporazum o SPS), ob upoštevanju različnih stopenj razvoja.

2. Prav tako se zavezujeta, da bosta okrepili usklajevanje, posvetovanje in informiranje v zvezi z obveščanjem o predlaganih sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih in njihovi rabi v skladu s Sporazumom o SPS, kadar koli bi ti ukrepi lahko vplivali na interese ene izmed pogodbenic. Strinjata se tudi o predhodnem posvetovanju in usklajevanju v okviru Codex Alimentarius-a, Mednarodnega urada za kužne bolezni živali in Mednarodne konvencije o varstvu rastlin zaradi uresničevanja svojih skupnih interesov.

3. Pogodbenici se strinjata glede krepitve sodelovanja z namenom povečanja zmogljivosti na javnem in zasebnem področju držav AKP na tem področju.

Člen 49

Trgovina in okolje

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost k pospeševanju razvoja mednarodne trgovine na način, s katerim je zagotovljeno trajnostno in zdravo upravljanje okolja, v skladu z mednarodnimi konvencijami in zavezami na tem področju ter ob skrbnem upoštevanju ustrezne ravni razvoja zavez. Strinjata se, da je treba pri oblikovanju in izvajanju okoljskih ukrepov upoštevati posebne potrebe in zahteve držav AKP.

2. Ob spoštovanju načel, sprejetih v Riu, in s ciljem okrepitve vzajemne podpore trgovine in okolja, se stranki strinjata, da bosta povečali svoje sodelovanje na tem področju. Sodelovanje se usmeri predvsem k vzpostavitvi skladnih nacionalnih, regionalnih in mednarodnih politik, krepitvi kontrole kakovosti blaga in storitev glede na okolje in izboljšanju okolju prijaznih proizvodnih metod v ustreznih sektorjih.

Člen 50

Trgovinski standardi in standardi dela

1. Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost izvajanju mednarodno priznanih osnovnih standardov dela v skladu z opredelitvami iz ustreznih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD), in zlasti svobode združevanja in pravice do pogajanja za sklenitev kolektivnih pogodb, ukinitve prisilnega dela, odprave najhujših oblik dela otrok in nediskriminacije glede zaposlovanja.

2. Soglašata, da bosta okrepili sodelovanje na tem področju, zlasti v zvezi z:

- izmenjavo informacij o delovni zakonodaji in predpisih,

- oblikovanjem nacionalne delovne zakonodaje in utrjevanjem obstoječe zakonodaje,

- programi izobraževanja in ozaveščanja,

- uveljavljanjem spoštovanja nacionalne delovne zakonodaje in predpisov.

3. Pogodbenici se strinjata, da se standardov dela ne sme uporabljati z namenom zaščite domačih proizvajalcev.

Člen 51

Potrošniška politika in varovanje zdravja potrošnikov

1. Pogodbenici se strinjata, da bosta z namenom izognitve trgovinskih ovir, okrepili sodelovanje na področju potrošniške politike in varovanja zdravja potrošnikov ob skrbnem upoštevanju nacionalne zakonodaje.

2. Sodelovanje je predvsem usmerjeno k izboljšanju institucionalne in tehnične zmogljivosti na tem področju, vzpostavljanju sistemov hitrega alarmiranja in vzajemnega informiranja o nevarnih proizvodih, izmenjavi informacij in izkušenj o vzpostavitvi in delovanju nadzora nad proizvodi na trgu in varnostjo proizvodov, izboljšanju informiranja potrošnikov o cenah in lastnostih ponujenega blaga in storitev, spodbujanju razvoja neodvisnih združenj potrošnikov in stikov med predstavniki interesov potrošnikov, izboljšanju združljivosti potrošniških politik in sistemov, obveščanju o uveljavljanju zakonodaje ter spodbujanju sodelovanja pri raziskovanju škodljivega ali nelojalnega poslovanja in uveljavljanja izvoznih prepovedi v trgovanju med strankama za blago in storitve, katerih trženje je v državi njihovi proizvodnje prepovedano.

Člen 52

Posebne določbe o davkih

1. Brez poseganja v določbe člena 31 Priloge IV se obravnavanje države po načelu največjih ugodnosti, opredeljeno v skladu z določbami tega sporazuma ali dogovora, sklenjenega na podlagi tega sporazuma, ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih dajeta pogodbenici ali jih lahko dajeta v prihodnosti na podlagi sporazumov o preprečevanju dvojnega obdavčevanja ali drugih dogovorov s področja davkov ali nacionalne davčne zakonodaje.

2. Ničesar v tem sporazumu ali v dogovorih, sklenjenih na podlagi tega sporazuma, ni moč razlagati kot oviro za sprejetje ali uveljavitev ukrepov, namenjenih preprečevanju izogiba ali utaje davkov v skladu z določbami o davkih iz sporazumov o izogibu dvojnega obdavčevanja ali drugih dogovorov s področja davkov ali nacionalne davčne zakonodaje.

3. Ničesar v tem sporazumu ali v dogovorih, sklenjenih na podlagi tega sporazuma, ni moč razlagati kot oviro za pogodbenici, da bi pri uporabi ustreznih določb nacionalne davčne zakonodaje razlikovali med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju, zlasti glede na njihov kraj stalnega bivališča ali glede na kraj, kjer je vložen njihov kapital.

POGLAVJE 6

Sodelovanje na drugih področjih

Člen 53

Sporazumi o ribištvu

1. Pogodbenici razglašata svojo pripravljenost za sklenitev sporazumov o ribištvu, usmerjenih k zagotavljanju trajnostnih in vzajemno zadovoljivih razmer za dejavnosti ribištva v državah AKP.

2. Pri sklepanju ali izvajanju teh sporazumov, brez poseganja v posebne dogovore med državami v razvoju na istem geografskem področju, vključno z vzajemnimi dogovori o ribištvu, države AKP ne diskriminirajo Skupnosti in ne delajo razlik med njenimi državami članicami. ï Skupnost ne diskriminira držav AKP.

Člen 54

Varnost preskrbe s hrano

1. Glede na razpoložljive kmetijske proizvode se Skupnost zavezuje zagotoviti izvozna nadomestila lahko vnaprej za dalj časa za vse države AKP glede na paleto proizvodov, sestavljeno v zvezi zahtevami po hrani, ki jih te države podajo.

2. Vnaprejšnja določitev preskrbe s hrano je mogoča za eno leto vnaprej in se uporablja vsako leto skozi ves čas veljavnosti tega sporazuma, pri tem pa se raven nadomestila določi v skladu z metodami, ki jih običajno uporablja Komisija.

3. Če tako zahtevajo okvirji politik držav AKP o varni preskrbi s hrano, se z državami AKP lahko sklenejo posebni sporazumi.

4. Posebni sporazumi iz odstavka 3 ne smejo ogrožati proizvodnih in trgovinskih tokov v regijah AKP.

DEL 4

SODELOVANJE PRI FINANCIRANJU RAZVOJA

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Cilji, načela, smernice in upravičenost

Člen 55

Cilji

Cilji sodelovanja pri financiranju razvoja so, prek oskrbe s primernimi finančnimi viri in ustrezno tehnično pomočjo, podpreti in spodbujati prizadevanja držav AKP, da bi na osnovi vzajemnega interesa in v duhu medsebojne odvisnosti dosegle cilje iz tega sporazuma.

Člen 56

Načela

1. Sodelovanje pri financiranju razvoja se izvaja na osnovi razvojnih ciljev, strategij in prednostnih nalog, ki jih opredelijo države AKP, ter je v skladu z njimi tako na nacionalni kot regionalni ravni. Upoštevajo se njihove različne geografske, socialne in kulturne značilnosti ter njihov poseben potencial. Sodelovanje poleg tega:

(a) spodbuja lokalno lastništvo na vseh stopnjah razvojnega procesa;

(b) izraža partnerstvo, ki temelji na vzajemnih pravicah in obveznostih;

(c) poudarja pomen predvidljivosti in varnosti pretoka virov, odobrenih pod zelo ugodnimi pogoji in neprekinjeno;

(d) je fleksibilno in ustreza okoliščinam v posamezni AKP državi ter je prilagojeno posebni vrsti zadevnega projekta ali programa; in

(e) zagotavlja učinkovitost, usklajenost in doslednost.

2. Sodelovanje zagotavlja posebno obravnavo najmanj razvitih držav AKP in ustrezno upošteva poseben položaj kopenskih in otoških držav AKP. Poleg tega se upoštevajo tudi posebne potrebe postkonfliktnih držav.

Člen 57

Smernice

1. Države AKP in Skupnost izvajajo financiranje, v okviru tega sporazuma, v tesnem sodelovanju ter ob spoštovanju koncepta enakosti med partnerji.

2. Države AKP so odgovorne za:

(a) opredelitev ciljev in prednostnih nalog, na katerih temeljijo indikativni programi;

(b) izbiro projektov in programov;

(c) pripravo in predložitev dosjejev projektov in programov;

(d) pripravo pogodb, pogajanja o njih in njihovo sklepanje;

(e) izvajanje in upravljanje projektov in programov; in

(f) vzdrževanje projektov in programov.

3. Brez poseganja v zgornje določbe so lahko za predlaganje in izvajanje programov in projektov, na področjih s katerimi se ukvarjajo, odgovorni tudi upravičeni nedržavni nosilci.

4. Države AKP in Skupnost so skupaj odgovorne za:

(a) vzpostavitev smernic za sodelovanje pri financiranju razvoja v okviru skupnih ustanov;

(b) sprejemanje indikativnih programov;

(c) ocenjevanje projektov in programov;

(d) zagotavljanje enakih pogojev za sodelovanje pri razpisih in pogodbah;

(e) spremljanje in vrednotenje učinkov in rezultatov projektov in programov; in

(f) zagotavljanje pravilnega, hitrega in učinkovitega uresničevanja projektov in programov.

5. Skupnost je odgovorna za sprejemanje finančnih odločitev o projektih in programih.

6. V kolikor s tem sporazumom ni drugače določeno, se vse odločitve, za katere je potrebno soglasje ene od strank, odobri ali se štejejo za odobrene v 60 dneh po prejemu uradnega obvestila druge stranke.

Člen 58

Upravičenost do financiranja

1. Do finančne podpore so v skladu s sporazumom upravičene naslednje osebe ali organi:

(a) države AKP;

(b) regionalni ali meddržavni organi, katerim pripada ena ali več držav AKP in ki imajo pooblastila teh držav; in

(c) skupni organi, ki so jih ustanovile države AKP in Skupnost za doseganje nekaterih posebnih ciljev.

2. S pridržkom soglasja katere koli izmed držav AKP ali držav AKP, ki se zanimajo za finančno podporo so do finančne podpore upravičene tudi naslednje osebe:

(a) državne in poldržavne ustanove na nacionalni in/ali regionalni ravni, oddelki ali lokalni organi držav AKP ter zlasti njihove finančne ustanove in razvojne banke;

(b) družbe, podjetja in druge zasebne organizacije in zasebni nosilci dejavnosti držav AKP;

(c) podjetja države članice Skupnosti, da bi jim, poleg lastnega prispevka, omogočili vzpostavitev izdelanih projektov na ozemlju ene od držav AKP;

(d) finančni posredniki iz držav AKP ali Skupnosti, ki zagotavljajo, spodbujajo in financirajo zasebne investicije v državah AKP; in

(e) nosilci decentraliziranega sodelovanja in drugi nedržavni nosilci iz držav AKP in Skupnosti.

POGLAVJE 2

Obseg in vrsta financiranja

Člen 59

V okviru prednostnih nalog, opredeljenih s strani posamezne države AKP ali držav na nacionalni in regionalni ravni, se lahko podpre projekte, programe in druge oblike delovanj, ki prispevajo k ciljem tega sporazuma.

Člen 60

Obseg financiranja

Obseg financiranja lahko med drugim, glede na potrebe in vrste delovanj, ki veljajo za najbolj primerne, zajema podporo:

(a) ukrepom, ki prispevajo k olajšanju bremen dolgov in težav v zvezi s plačilno bilanco držav AKP;

(b) makroekonomskim in strukturnim reformam in politikam;

(c) blažitvi neugodnih učinkov nestabilnosti prihodka od izvoza;

(d) področnim politikam in reformam;

(e) institucionalnemu razvoj in usposabljanju;

(f) programom tehničnega sodelovanja; in

(g) humanitarni in nujni pomoči, vključno s pomočjo beguncem in razseljenim osebam, ukrepi za kratkoročno rehabilitacijo in pripravljenostjo na elementarne nesreče.

Člen 61

Vrsta financiranja

1. Vrste financiranja med drugim vključujejo:

(a) projekte in programe;

(b) kreditne linije, jamstvene sisteme in kapitalsko udeležbo;

(c) proračunsko podporo, bodisi neposredno državam AKP, katerih denarne valute so konvertibilne in prosto prenosljive, bodisi posredno iz dopolnilnih sredstev, ki jih ustvarjajo različni instrumenti Skupnosti;

(d) človeške in materialne vire, potrebne za učinkovito upravljanje in nadzor nad projekti in programi;

(e) področne in splošne programe za podporo uvozu, ki imajo lahko obliko:

(i) področnih uvoznih programov preko neposredne preskrbe, vključno s financiranjem vložkov v proizvodni postopek in dobave, da bi izboljšali socialne storitve;

(ii) področnih uvoznih programov v obliki deviz, sproščenih v obrokih, za financiranje področnega uvoza; in

(iii) splošnih uvoznih programov v obliki deviz, sproščenih v obrokih, za financiranje splošnega uvoza, ki zajema široko paleto proizvodov.

2. Neposredna proračunska pomoč v podporo makroekonomskim ali področnim reformam se odobri:

(a) če je upravljanje z javnimi izdatki dovolj pregledno, odgovorno in smotrno;

(b) če obstajajo jasno določene makroekonomske ali področne politike, ki jih vzpostavi država sama in s katerimi soglašajo najpomembnejši vlagatelji; in

(c) če so javna naročila odprta in pregledna.

3. Podobna neposredna proračunska pomoč se namesto posameznim projektom postopoma odobri področnim politikam.

4. Zgoraj opredeljeni instrumenti uvoznih programov ali proračunske pomoči se lahko uporabijo tudi za podporo upravičenim državam AKP, ki izvajajo reforme, usmerjene k medregionalni liberalizaciji na področju trgovine, zaradi katerih nastajajo neto prehodni stroški.

5. V okviru Sporazuma se za financiranje projektov, programov in drugih oblik delovanj, ki prispevajo k doseganju ciljev tega sporazuma, uporablja Evropski razvojni sklad (v nadaljevanju Sklad), vključno z dopolnilnimi sredstvi, neporabljenimi sredstvi iz prejšnjih skladov, lastnimi viri Evropske investicijske banke (v nadaljevanju Banka) in, kjer je ustrezno, viri, črpanimi iz proračuna Evropske skupnosti.

6. Sredstva, pridobljena v skladu s tem sporazumom, se lahko uporabijo za kritje skupnih stroškov domačih in tujih izdatkov za projekte in programe, vključno s financiranjem tekočega poslovanja.

NASLOV II

FINANČNO SODELOVANJE

POGLAVJE 1

Finančni viri

Člen 62

Celotni znesek

1. Za namene tega sporazuma so celotni znesek finančne pomoči Skupnosti in podrobni pogoji financiranja navedeni v prilogah tega sporazuma.

2. Če država AKP ne ratificira tega sporazuma ali ga odpove, stranki prilagodita zneske virov, navedene v Finančnem protokolu v Prilogi I. Finančni viri se prilagodijo tudi ob:

(a) pristopu novih držav AKP, ki niso sodelovale pri pogajanjih o Sporazumu, k Sporazumu; in

(b) širitvi Skupnosti.

Člen 63

Načini financiranja

Načine financiranja posameznega projekta ali programa skupaj določijo zadevna država AKP ali države AKP in Skupnost s sklicevanjem na:

(a) stopnjo razvoja, geografski položaj ter gospodarske in finančne razmere teh držav;

(b) vrsto projekta ali programa, njegovo gospodarsko in finančno donosnost ter njegov socialni in kulturni vpliv; in

(c) dejavnike, ki v primeru posojil zagotavljajo njihovo servisiranje.

Člen 64

Posredno kreditiranje

1. Finančna pomoč se lahko daje zadevnim državam AKP ali preko njih ali, ob spoštovanju določb tega sporazuma, prek upravičenih finančnih ustanov ali neposredno drugemu upravičencu. Če je finančna pomoč odobrena končnemu prejemniku prek posrednika ali neposredno končnemu upravičencu iz zasebnega sektorja:

(a) se pogoje, pod katerimi se pomoč lahko da na voljo končnemu prejemniku prek posrednika ali neposredno upravičencu iz zasebnega sektorja, navede v finančnem sporazumu ali posojilni pogodbi; in

(b) se morebitna finančna korist, ki pripada posredniku iz naslova posredovanja kredita, ali ki izhaja iz neposrednega kreditiranja končnega upravičenca iz zasebnega sektorja, uporabi za razvojne namene pod pogoji finančnega sporazuma ali posojilne pogodbe ob upoštevanju stroškov poslovanja, tečajnega in finančnega tveganja ter stroškov tehnične pomoči prejemniku.

2. Če financiranje poteka prek kreditnega posrednika, ki ima sedež in/ali posluje v državah AKP, je ta posrednik odgovoren za izbiro in ocenitev posameznih projektov ter za upravljanje s sredstvi, ki jih dobi na razpolago, pod pogoji iz tega sporazuma in z vzajemnim dogovorom med strankama.

Člen 65

Sofinanciranje

1. Finančni viri iz tega sporazuma se lahko na predlog držav AKP uporabijo za sofinanciranje predvsem s strani razvojnih agencij in ustanov, držav članic Skupnosti, držav AKP, tretjih držav ali mednarodnih ali zasebnih finančnih ustanov, podjetij ali agencij za izvozne kredite.

2. Posebna pozornost se nameni možnosti sofinanciranja v primerih, ko bo udeležba Skupnosti spodbudila udeležbo drugih finančnih virov in kjer lahko tako financiranje vodi do ugodnega finančnega paketa za posamezno državo AKP.

3. Sofinanciranje je lahko skupno ali vzporedno. V vsakem od primerov se da prednost rešitvi bolj primerni z vidika stroškovne učinkovitosti. Poleg tega se sprejmejo ukrepi za koordinacijo in uskladitev dejavnosti Skupnosti in drugih sofinancerjev z namenom zmanjšanja števila postopkov, ki jih morajo opraviti države AKP, in da bi ti postali bolj fleksibilni.

4. Kjer je to možno je treba okrepiti in razviti proces posvetovanja in usklajevanja z drugimi vlagatelji in sofinancerji, prek vzpostavitve splošnih sporazumov o sofinanciranju, politike in postopke sofinanciranja pa je treba revidirati za zagotovitev učinkovitosti in najboljših možnih pogojev.

POGLAVJE 2

Dolg in podpora strukturnemu prilagajanju

Člen 66

Podpora odpisu dolga

1. Da bi državam AKP olajšali bremena dolgov in njihove težave v zvezi s plačilno sposobnostjo, se pogodbene stranke strinjajo glede uporabe virov iz tega sporazuma za podporo iniciativam v zvezi z odpisom dolgov, odobrenim na mednarodni ravni v korist držav AKP. Poleg tega se uporaba virov, ki niso bili izrabljeni v okviru preteklih kazalnih programov, za vsak primer posebej pospeši prek instrumentov hitrega izplačevanja predvidenih s tem sporazumom. Skupnost se nadalje obvezuje, da bo proučila, kako je dolgoročno mogoče, poleg Evropskega razvojnega sklada, mobilizirati tudi druge vire v podporo mednarodno sprejetim iniciativam za odpis dolgov.

2. Na zaprosilo držav AKP lahko Skupnost odobri:

(a) pomoč pri proučevanju in iskanju praktičnih rešitev zadolženosti, vključno z domačim dolgom, težavami z odpravljanjem dolga in problemi v zvezi s plačilno bilanco;

(b) usposabljanje v urejanju dolžniških razmerij in mednarodnem finančnem pogajanju ter podporo delavnicam, tečajem in seminarjem na teh področjih; in

(c) pomoč pri razvoju fleksibilnih tehnik in instrumentov urejanja dolžniških razmerij.

3. Da bi prispevale k odpravljanju dolga iz posojil iz lastnih virov Bank, posebnih posojil in rizičnega kapitala, lahko države AKP v skladu z dogovori, sklenjenimi s Komisijo za vsak posamezen primer, uporabijo devize iz tega sporazuma, ki so na voljo za tako odpravljanje, ko dolg zapade v plačilo do višine, ki je potrebna za plačilo v nacionalni valuti.

4. Glede na resnost problema mednarodnega dolga in njegov vpliv na gospodarsko rast, pogodbene stranke izjavljajo, da so si v okviru mednarodne razprave pripravljeni izmenjavati mnenja o splošni problematiki dolga, brez poseganja v specifične razprave, ki potekajo v okviru ustreznih forumov.

Člen 67

Podpora strukturnemu prilagajanju

1. Sporazum zagotavlja podporo makroekonomskim in področnim reformam, ki jih izvajajo države AKP. V tem okviru stranki zagotovita, da je prilagajanje gospodarno izvedljivo ter družbeno in politično sprejemljivo. Podpora se da glede na skupno oceno Skupnosti in držav AKP o sprejetih ali nameravanih reformnih ukrepih na makroekonomski ali področni ravni in omogoča splošno ovrednotenje reformnih prizadevanj. Hitro izplačevanje je pomembna značilnost podpornih programov.

2. Države AKP in Skupnost si medsebojno priznavajo potrebo po spodbujanju reformnih programov na regionalni ravni, ki zagotavljajo, da se med pripravljanjem in izvajanjem nacionalnih programov ustrezna pozornost nameni regionalnim dejavnostim, ki vplivajo na nacionalni razvoj. S tem namenom poskuša podpora strukturnemu prilagajanju tudi:

(a) od ugotovitve vzroka dalje vključevati ukrepe za spodbujanje regionalnega povezovanja in upoštevati posledice čezmejnega prilagajanja;

(b) podpirati usklajevanje in koordinacijo makroekonomskih in področnih politik, vključno z davčnim in carinskim področjem, da bi izpolnili dvojni cilj regionalnega povezovanja in strukturne reforme na nacionalni ravni; in

(c) upoštevati učinke neto prehodnih stroškov regionalnega povezovanja na proračunski prihodek in plačilno bilanco prek splošnih uvoznih programov ali proračunske podpore.

3. Države AKP, ki uvajajo reformo ali razmišljajo o reformi na makroekonomski ali področni ravni, so upravičene do pomoči strukturnemu prilagajanju ob upoštevanju regionalnega okvirja, smotrnosti in verjetnega vpliva na gospodarske, socialne in politične razsežnosti razvoja ter na obstoječe gospodarske in socialne stiske.

4. Države AKP, ki uvajajo reformne programe, priznane in podprte vsaj s strani glavnih večstranskih dajalcev podpore ali dogovorjenih z njimi, vendar ne nujno finančno podprte z njihove strani, se obravnava kot da so avtomatično izpolnile vse pogoje za pomoč pri prilagajanju.

5. Podpora strukturnemu prilagajanju se izvaja na fleksibilen način in v obliki področnih in splošnih uvoznih programov ali proračunske podpore.

6. Priprava in presoja programov strukturnega prilagajanja ter odločanje o financiranju teh programov se izvajajo v skladu z določbami o izvedbenih postopkih tega sporazuma ob ustreznem upoštevanju lastnosti hitrega izplačevanja teh programov strukturnega prilagajanja. Za vsak primer posebej je lahko dovoljeno retroaktivno financiranje omejenega dela uvoza s poreklom iz držav AKP oziroma ES.

7. Pri izvajanju vsakega od programov podpore se zagotovi, da je upravičenost gospodarskih nosilcev iz držav AKP do dostopa do virov programa čim širša in preglednejša in da so postopki preskrbe v skladu z upravno in trgovsko prakso v zadevni državi, ob zagotavljanju najboljšega možnega razmerja med ceno in kakovostjo uvoženega blaga in potrebne doslednosti z mednarodnim napredkom za uskladitev postopkov podpore strukturnemu prilagajanju.

POGLAVJE 3

Podpora v primeru kratkotrajnih nihanj v prihodku od izvoza

Člen 68

1. Pogodbene stranke priznavajo, da lahko nestabilnost prihodkov od izvoza, zlasti na področju kmetijstva in rudarstva, neugodno vpliva na razvoj držav AKP in ogrozi uresničevanje njihovih razvojnih ciljev. Z namenom ublažitve neugodnih učinkov morebitne nestabilnosti prihodkov od izvoza, tudi na področju kmetijstva in rudarstva, je v okviru financiranja podpore dolgoročnega razvoja vzpostavljen sistem dodatne podpore.

2. Namen podpore v primeru kratkoročnih nihanj v prihodku od izvoza je zaščititi makroekonomske in področne reforme in politike, ki so ogrožene zaradi padca prihodka, in odpraviti neugodne učinke nestabilnosti prihodkov od izvoza, zlasti od kmetijskih in rudarskih proizvodov.

3. Velika odvisnost gospodarstev držav AKP od izvoza, zlasti na področju kmetijstva in rudarstva, se upošteva pri razporejanju virov v letu uporabe. V tem okviru se najmanj razvite, kopenske in otoške države AKP obravnavajo ugodneje.

4. V skladu s posebnimi načini v okviru podpornega mehanizma, se, kot je določeno v Prilogi II glede pogojev financiranja, zagotovijo dodatni viri.

5. Skupnost zagotavlja podporo tudi sistemom zavarovanja na tržni osnovi, namenjenim državam AKP, ki bi se rade zavarovale pred nevarnostjo nihanj v prihodku od izvoza.

POGLAVJE 4

Podpora področnim politikam

Člen 69

1. Sodelovanje prek različnih instrumentov in načinov, predvidenih s Sporazumom, podpira:

(a) socialne in gospodarske področne politike in reforme;

(b) ukrepe za povečanje dejavnosti področja proizvodnje in izvozne konkurenčnosti;

(c) ukrepe za razširitev storitev področja sociale; in

(d) tematska in presečna vprašanja.

2. Ta podpora se zagotavlja ustrezno prek:

(a) področnih programov;

(b) proračunske podpore;

(c) investicij;

(d) rehabilitacije;

(e) usposabljanja;

(f) tehnične pomoči; in

(g) institucionalne podpore.

POGLAVJE 5

Mikroprojekti in decentralizirano sodelovanje

Člen 70

Da bi se odzvali na potrebe lokalnih skupnosti glede razvoja in da bi spodbudili vse nosilce decentraliziranega sodelovanja, ki so v stanju prispevati k avtonomnemu razvoju držav AKP, k predložitvi in izvajanju pobud, sodelovanje podpira take razvojne operacije v okviru pravil in nacionalnih predpisov držav AKP in določb kazalnega programa. V tem okviru sodelovanje podpira:

(a) mikroprojekte na lokalni ravni, ki imajo gospodarski in socialni učinek na življenje ljudi, ki zadovoljujejo izražene in ugotovljene prednostne potrebe in ki se uvajajo na pobudo in z aktivnim sodelovanjem lokalne skupnosti, ki ima korist od njih; in

(b) decentralizirano sodelovanje, zlasti tam, kjer taka delovanja združujejo prizadevanja in vire decentraliziranih nosilcev iz držav AKP in iz Skupnosti. Ta oblika sodelovanja omogoča mobilizacijo zmogljivosti, inovativnih operativnih metod in virov decentraliziranih nosilcev za razvoj držav AKP.

Člen 71

1. Mikroprojekti in operacije decentraliziranega sodelovanja se lahko podpirajo s finančnimi viri iz Sporazuma. Projekti ali programi v okviru te oblike sodelovanja se lahko ali ne navezujejo na programe na področjih, na katera so osredotočeni kazalni programi, vendar lahko predstavljajo način izpolnjevanja določenih ciljev kazalnega programa ali rezultatov pobud lokalnih skupnosti ali decentraliziranih nosilcev.

2. Sklad prispeva k financiranju mikroprojektov in decentraliziranega sodelovanja, pri tem pa ta prispevek praviloma ne presega treh četrtin skupnih stroškov posameznega projekta in ne sme presegati najvišje vrednosti, določene s kazalnim programom. Preostanek zagotovijo:

(a) posamezna lokalna skupnost v primeru mikroprojekta (v naravi ali v obliki storitev ali denarja in v skladu s svojo zmožnostjo prispevanja);

(b) nosilci decentraliziranega sodelovanja, pod pogojem, da finančni, tehnični, materialni in drugi viri, ki jih prispevajo taki nosilci, praviloma niso manjši od 25 % predvidenih stroškov projekta oziroma programa; in

(c) izjemoma posamezne države AKP v obliki finančnega prispevka, preko uporabe javne opreme ali v obliki storitev.

3. Za projekte in programe, financirane v okviru mikroprojektov ali decentraliziranega sodelovanja, se uporablja postopke iz Sporazuma, zlasti tiste iz večletnih programov.

POGLAVJE 6

Humanitarna in nujna pomoč

Člen 72

1. Humanitarna in nujna pomoč se dajeta prebivalcem držav AKP z resnimi gospodarskimi in socialnimi težavami izredne narave iz razloga naravnih nesreč, kriz, ki jih povzroči človek, kot so vojne in drugi konflikti, ali izrednih okoliščin s primerljivimi posledicami. Humanitarna in nujna pomoč se dajeta dokler sta nujno potrebni za zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb, ki izhajajo iz takih razmer.

2. Humanitarna in nujna pomoč se dajeta izključno glede na potrebe in interese žrtev nesreč in v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava. Predvsem se ne razlikuje med žrtvami glede na raso, etnični izvor, vero, spol, starost, narodnostno ali politično pripadnost in se zagotavlja prost dostop do žrtev in njihovo varstvo ter varnost humanitarnega osebja in opreme.

3. Humanitarna in nujna pomoč sta usmerjeni:

(a) k varovanju človeških življenj v krizi in v razmerah, ki nastopijo neposredno po krizi zaradi naravne nesreče, konflikta ali vojne;

(b) k prispevanju k financiranju in dostavi humanitarne pomoči in k neposrednem dostopu vseh predvidenih upravičencev do nje s pomočjo vseh logističnih sredstev, ki so na voljo;

(c) k izvajanju kratkoročne rehabilitacije in obnove, da bi prizadetim prebivalcem spet omogočili koriščenje minimalne ravni družbenogospodarske integracije in čimprej ustvarili pogoje za nadaljevanje razvoja na temelju dolgoročnih ciljev, ki jih določi posamezna država AKP;

(d) k reševanju potreb, ki izhajajo iz razseljenosti ljudi (begunci, razseljene osebe in povratniki) zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, da bi za tako dolgo, kot je potrebno, zadovoljili vse potrebe beguncev in razseljenih oseb, ne glede na to kje se nahajajo in olajšali njihovo prostovoljno vrnitev in reintegracijo v matični državi; in

(e) k pomoči državam AKP pri vzpostavljanju mehanizmov za preprečevanje elementarnih nesreč in pripravljenost nanje, vključno s sistemi napovedovanja in zgodnjega opozarjanja, s ciljem ublažiti posledice nesreč.

4. Podobno pomoč, kot je navedena zgoraj, se lahko odobri državam AKP, ki sprejmejo begunce ali povratnike, da bi zadostili nujnim potrebam, ki jih nujna pomoč ne zajema.

5. S poudarkom na razvojni naravi pomoči, dodeljene na podlagi tega člena, se na predlog države pomoč lahko izjemoma uporabi skupaj s kazalnim programom.

6. Operacije humanitarne in nujne pomoči se sprožijo na zaprosilo države AKP, ki jo prizadenejo krizne razmere, Komisija, mednarodne organizacije ali lokalne ali mednarodne nedržavne organizacije. Takojšnja pomoč se odobri in izvaja po postopkih, ki omogočajo hitre, fleksibilne in učinkovite operacije. Skupnost sprejme ustrezne ukrepe za omogočanje hitrega delovanja, ki je potrebno za uresničevanje nujnih potreb, zaradi katerih je potrebna takojšnja pomoč.

Člen 73

1. Ukrepanje po izrednem stanju, usmerjeno k fizični in socialni rehabilitaciji, ki je potrebna zaradi posledic naravnih nesreč ali izrednih okoliščin s primerljivimi posledicami, se lahko uvede s pomočjo Skupnosti v skladu s tem sporazumom. Tako ukrepanje mora s pomočjo učinkovitih in fleksibilnih mehanizmov olajšati prehod iz faze izrednih razmer v razvojno fazo, spodbujati družbenogospodarsko reintegracijo prizadetega prebivalstva, v čim večji meri odstraniti vzroke krize ter okrepiti vlogo ustanov in lastništva lokalnih in nacionalnih nosilcev pri oblikovanju politike trajnostnega razvoja za posamezno državo AKP.

2. Če se taka pomoč ne more financirati iz proračuna Skupnosti se kratkoročno ukrepanje v sili v okviru Sklada financira samo v izjemnih okoliščinah.

POGLAVJE 7

Investiranje in podpora razvoju zasebnega sektorja

Člen 74

Sodelovanje prek finančne in tehnične pomoči podpira politike in strategije določene s tem sporazumom za investiranje in razvoj zasebnega sektorja.

Člen 75

Spodbujanje naložb

Države AKP, Skupnost in njene države članice v okviru svojih pristojnosti, glede na pomen zasebnih naložb za spodbujanje njihovega razvojnega sodelovanja ter ob priznavanju potreb po ukrepih za spodbujanje takih naložb:

(a) izvajajo ukrepe za spodbujanje udeležbe v njihovih razvojnih prizadevanjih zasebnih investitorjev, ki spoštujejo cilje in prednostne naloge razvojnega sodelovanja držav AKP in ES in ustrezne zakone in predpise svojih držav;

(b) sprejemajo ukrepe, ki pripomorejo k vzpostavitvi in vzdrževanju predvidljivega in varnega naložbenega okolja, ter začnejo pogajanja o sporazumih za izboljšanje le-tega;

(c) spodbujajo zasebni sektor EU k investiranju in zagotavljanju posebne pomoči svojim sogovornikom v državah AKP v okviru vzajemnega poslovnega sodelovanja in partnerstva;

(d) pospešujejo partnerstvo in skupno vlaganje s spodbujanjem sofinanciranja;

(e) sponzorirajo sektorske forume o naložbah za pospeševanje partnerstva in zunanjega investiranja;

(f) podpirajo prizadevanja držav AKP za pridobivanje financiranja, s posebnim poudarkom na zasebnem financiranju, infrastrukturnih naložb in prihodkov, s katerimi se financira infrastruktura, ki je odločilnega pomena za zasebni sektor;

(g) podpirajo vzpostavitev institucij in kadrov domačih agencij in ustanov za spodbujanje naložb, ki pospešujejo tuje naložbe;

(h) širijo informacije o investicijskih priložnostih in pogojih poslovanja v državah AKP; in

(i) spodbujajo poslovni dialog, sodelovanje in partnerstvo v zasebnem sektorju na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni držav AKP in EU, zlasti prek poslovnega foruma zasebnega sektorja na ravni držav AKP in EU. Operacije poslovnega foruma zasebnega sektorja na ravni držav AKP in EU se podpirajo ob prizadevanju za naslednje cilje:

(i) olajšati dialog v zasebnem sektorju držav AKP in EU ter med njim in organi, ustanovljenimi v skladu s Sporazumom;

(ii) analizirati in ustreznim organom redno posredovati informacije o vseh vprašanjih v zvezi z odnosi med zasebnima sektorjema držav AKP in EU v okviru Sporazuma ali, na splošno, z gospodarskimi odnosi med Skupnostjo in državami AKP; in

(iii) analizirati in ustreznim organom posredovati informacije o posebnih problemih sektorske narave, med drugim v zvezi s proizvodnimi panogami ali vrstami proizvodov na regionalni ali podregionalni ravni.

Člen 76

Financiranje in pospeševanje naložb

1. Za pomoč pri pospeševanju rasti zasebnega sektorja in pri mobiliziranju domačega in tujega kapitala za ta namen, zagotavlja sodelovanje dolgoročne finančne vire, vključno z rizičnim kapitalom. S tem ciljem sodelovanje zagotavlja predvsem:

(a) subvencioniranje finančne in tehnične pomoči za podporo reformam politik, kadrovskemu razvoju, institucionalnemu usposabljanju ali drugim oblikam institucionalne podpore v zvezi z določeno naložbo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti podjetij in za krepitev zmogljivosti zasebnih finančnih in nefinančnih posrednikov, omogočanje in pospeševanje naložb ter dejavnosti za povečevanje konkurenčnosti;

(b) svetovanje in posvetovanje za pomoč pri vzpostavitvi dovzetnega naložbenega ozračja in podatkovne baze za usmerjanje in spodbujanje pretoka kapitala;

(c) rizični kapital za naložbe v lastni kapital ali navidezen lastni kapital, jamstva za podporo domačih in tujih zasebnih naložb ter posojila ali kreditne linije pod pogoji iz Priloge II "Pogoji financiranja" k temu sporazumu; in

(d) posojila iz lastnih virov Bank.

2. Posojila iz lastnih virov Bank se odobrijo v skladu z njenim statutom in s pogoji iz Priloge II k temu sporazumu.

Člen 77

Naložbena jamstva

1. Naložbena jamstva so vse bolj pomembno orodje pri financiranju razvoja, saj prispevajo k zmanjševanju projektnega tveganja in vključevanju tokov zasebnega kapitala. Sodelovanje torej zagotavlja večjo razpoložljivost in uporabo zavarovanja tveganj kot mehanizma za ublažitev tveganja, s katerim bi povečali zaupanje investitorjev v države AKP.

2. Sodelovanje garantira in z jamstvenimi skladi pomaga pokrivati tveganja v zvezi z naložbami, ki izpolnjujejo pogoje. In sicer sodelovanje zagotavlja podporo:

(a) za sisteme pozavarovanja za kritje neposrednih tujih naložb s strani upravičenih investitorjev; za primere pravne negotovosti in največjim tveganjem razlastitve, omejevanju prenosa valute, vojni in državljanskim nemirom ter kršitvi pogodbe. Investitorji lahko zavarujejo projekte za kakršno koli kombinacijo naslednjih štirih vrst kritja;

(b) programom jamstev za kritje tveganja v obliki delnih garancij za financiranje posojil. Na voljo sta delna garancija za tveganje in delna garancija za kredit; in

(c) nacionalnim in regionalnim jamstvenim skladom, zlasti tistim, ki vključujejo domače finančne ustanove ali investitorje za spodbujanje razvoja finančnega sektorja.

3. Sodelovanje zagotavlja podporo tudi vzpostavljanju institucij in kadrov, institucionalni podpori in udeležbi pri osnovnem financiranju nacionalnih in/ali regionalnih pobud za zmanjševanje poslovnega tveganja investitorjev (med drugim jamstveni skladi, nadzorne službe, arbitražni mehanizmi in sodni sistemi za večjo zaščito naložb, ki izboljšujejo sisteme izvoznega kreditiranja).

4. Sodelovanje zagotavlja tako podporo na osnovi dopolnilne in dodane vrednosti glede na zasebne in/ali javne pobude in, če je le možno, v partnerskem sodelovanju z zasebnimi in drugimi javnimi organizacijami. V okviru Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja se bodo države AKP in ES lotile skupne študije predloga o ustanovitvi Jamstvene agencije držav AKP in ES, ki bo zagotavljala in upravljala programe garancij za naložbe.

Člen 78

Zaščita naložb

1. AKP države ter Skupnost in njene države članice v okviru svojih pristojnosti potrjujejo potrebo po spodbujanju in zaščiti naložb obeh strank na njunih ozemljih in v tem kontekstu potrjujejo pomen sklepanja sporazumov o spodbujanju in zaščiti investicij, ki so v njihovem vzajemnem interesu in ki so lahko tudi osnova za zavarovalne in jamstvene sisteme.

2. Da bi spodbudili evropske naložbe v razvojne projekte, ki so posebnega pomena za AKP države in ki jih te države pospešujejo, lahko Skupnost in njene države članice na eni strani in AKP države na drugi strani sklepajo tudi sporazume v zvezi s posebnimi projekti vzajemnega interesa, kjer Skupnost in evropska podjetja prispevajo k njihovem financiranju.

3. Stranki se strinjata tudi, da bosta v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu in ob spoštovanju ustreznih pristojnosti Skupnosti in držav članic uvedli splošna načela o zaščiti in spodbujanju naložb, ki potrjujejo najboljše rezultate, dogovorjene na pristojnih mednarodnih forumih ali dvostransko.

NASLOV III

TEHNIČNO SODELOVANJE

Člen 79

1. Tehnično sodelovanje pomaga državam AKP pri razvoju nacionalnih in regionalnih kadrovskih virov, trajnostnemu razvoju ustanov, ki so odločilnega pomena za razvojni uspeh, med drugim vključno s krepitvijo svetovalnih podjetij in organizacij držav AKP in z dogovori o izmenjavi svetovalcev iz teh podjetij med državami AKP in EU.

2. Poleg tega mora biti tehnično sodelovanje gospodarno in ustrezno glede na potrebe, katerim je namenjeno, in spodbuja prenos strokovnega znanja in izkušenj ter povečuje nacionalne in regionalne zmogljivosti. Tehnično sodelovanje prispeva k doseganju projektnih in programskih ciljev, vključno s prizadevanji za krepitev upravljavskih sposobnosti nacionalnih in regionalnih odredbodajalcev. Tehnično sodelovanje:

(a) je odvisno od povpraševanja in je lahko na voljo samo na zaprosilo posamezne države AKP ali držav AKP ter se prilagodi potrebam prejemnika;

(b) dopolnjuje in podpira prizadevanja držav AKP za ugotavljanje lastnih potreb;

(c) se spremlja, da bi zagotovili njegovo učinkovitost;

(d) spodbuja udeležbo strokovnjakov, svetovalnih podjetij ter izobraževalnih in raziskovalnih ustanov iz držav AKP pri pogodbah, ki jih financira Sklad, in prepoznava načine zaposlovanja usposobljenih nacionalnih in regionalnih kadrov pri projektih Sklada;

(e) spodbuja začasno napotitev nacionalnega osebja iz držav AKP kot svetovalcev v ustanove v njihovi lastni ali sosednji državi ali v regionalne organizacije;

(f) je usmerjeno k razvoju znanja o nacionalnih in regionalnih kadrovskih omejitvah in potencialih ter vzpostavlja register strokovnjakov, svetovalcev in svetovalnih podjetij iz AKP, primernih za zaposlitev pri projektih in programih, ki jih financira Sklad;

(g) podpira tehnično pomoč med državami AKP, da bi spodbudili izmenjavo tehnične pomoči ter upravljavskega in strokovnega znanja med le-temi;

(h) razvija delovne programe za dolgoročno institucionalno izgradnjo in kadrovski razvoj kot sestavni del projektnega in programskega načrtovanja, ob upoštevanju finančnih potreb;

(i) podpira ureditve za povečanje zmogljivosti držav AKP za izgradnjo svojega lastnega strokovnega znanja; in

(j) posveča posebno pozornost razvoju sposobnosti držav AKP glede načrtovanja, izvajanja in ocenjevanja projektov ter upravljanja proračuna.

3. Tehnična pomoč se lahko nudi na vseh področjih sodelovanja in v obsegu uporabe tega sporazuma. Zajete dejavnosti naj bi bile raznolike po obsegu in vrsti ter prilagojene potrebam držav AKP.

4. Tehnično sodelovanje je lahko posebno ali splošno. Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja določi usmeritve za izvajanje tehničnega sodelovanja.

Člen 80

Z namenom preusmeritve bega možganov iz držav AKP, Skupnost pomaga tistim državam AKP, ki zaprosijo, olajšati vrnitev usposobljenih državljanov držav AKP, ki prebivajo v razvitih državah, prek ustreznih spodbud za vrnitev v domovino.

NASLOV IV

POSTOPKI IN SISTEMI UPRAVLJANJA

Člen 81

Postopki

Postopki upravljanja morajo biti pregledni, enostavni za uporabo ter morajo omogočati decentralizacijo nalog in odgovornosti. Izvajanje razvojnega sodelovanja držav AKP in EU mora biti odprto za nedržavne nosilce na področjih, ki se nanašajo na njih. Podrobne postopkovne določbe glede programiranja, priprav, izvajanja in upravljanja finančnega in tehničnega sodelovanja so navedene v Prilogi IV o izvedbenih in upravljavskih postopkih. Svet ministrov lahko te določbe pregleda, revidira in spremeni na podlagi priporočila Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja.

Člen 82

Izvršilni nosilci

Za izvajanje finančnega in tehničnega sodelovanja v okviru tega sporazuma so določeni izvršilni nosilci. Podrobne določbe o odgovornostih izvršilnih nosilcev so navedene v Prilogi IV o izvedbenih in upravljavskih postopkih.

Člen 83

Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja

1. Svet ministrov vsaj enkrat letno preuči ali so cilji sodelovanja pri financiranju razvoja doseženi ter kakšni so splošni in posebni problemi pri uresničevanju sodelovanja. S tem namenom se v okviru Sveta ministrov ustanovi Odbor držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, v nadaljevanju "Odbor držav AKP in ES".

2. Odbor držav AKP in ES med drugim:

(a) zagotavlja splošno doseganje ciljev in spoštovanje načel sodelovanja pri financiranju razvoja ter določa splošne usmeritve za njihovo učinkovito in pravočasno izvajanje;

(b) proučuje probleme pri izvajanju dejavnosti razvojnega sodelovanja in predlaga ustrezne ukrepe;

(c) pregleduje priloge k Sporazumu za zagotavljanje njihove stalne ustreznosti in Svetu ministrov priporoča odobritev ustreznih sprememb; in

(d) proučuje operacije, pripravljene v okviru Sporazuma, za izpolnjevanje ciljev spodbujanja razvoja in investiranja zasebnega sektorja ter operacije v zvezi z naložbenim fondom.

3. Odbor držav AKP in ES, ki se sestane vsako četrtletje, je po načelu paritete sestavljen iz predstavnikov držav AKP in Skupnosti ali njihovih pooblaščenih zastopnikov. Sestaja se na ministrski ravni, kadar to predlaga ena od pogodbenic, in vsaj enkrat letno.

4. Svet ministrov določi poslovnik Odbora držav AKP in ES, zlasti pogoje zastopanja in število članov Odbora, podrobno ureditev njihovega posvetovanja in pogoje predsedovanja.

5. Da bi proučili vzroke morebitnih težav in ozkih grl, ki bi lahko ovirali učinkovit potek razvojnega sodelovanja, lahko Odbor držav AKP in ES sklicuje sestanke strokovnjakov. Ti strokovnjaki dajejo Odboru priporočila o možnih načinih odprave takih težav in ozkih grl.

DEL 5

SPLOŠNE DOLOČBE ZA NAJMANJ RAZVITE, KOPENSKE IN OTOŠKE AKP DRŽAVE

POGLAVJE 1

Splošne določbe

Člen 84

1. Da bi najmanj razvite, kopenske in otoške države AKP lahko v celoti izkoristile priložnosti, ki jim jih ponuja Sporazum za pospešitev njihovega razvoja, zagotavlja sodelovanje posebno obravnavanje najmanj razvitih držav AKP in ustrezno upošteva neugoden položaj kopenskih in otoških držav AKP. Upošteva tudi njihove potrebe v postkonfliktnih razmerah.

2. Neodvisno od posebnih ukrepov in določb za najmanj razvite, kopenske in otoške države v različnih poglavjih Sporazuma, se posebna pozornost v zvezi s temi skupinami ter državami v postkonfliktnih razmerah posveča:

(a) krepitvi regionalnega sodelovanja;

(b) transportni in komunikacijski infrastrukturi;

(c) učinkovitemu izkoriščanju morskih virov in trženju tovrstnih proizvodov ter, v primeru kopenskih držav, notranjemu ribolovu;

(d) strukturnemu prilagajanju, kjer se upošteva stopnjo razvoja teh držav ter, v fazi izvedbe, prav tako socialni razsežnosti prilagajanja; in

(e) izvajanju strategij preskrbe s hrano in dopolnilnih razvojnih programov.

POGLAVJE 2

Najmanj razvite države AKP

Člen 85

1. Da bi najmanj razvitim državam AKP omogočili rešitev resnih gospodarskih in socialnih težav, ki jih ovirajo pri razvoju, in da bi lahko pospešile svoj razvoj, so te države deležne posebne obravnave.

2. Seznam najmanj razvitih držav je naveden v Prilogi VI. Svet ministrov ga lahko spremeni z odločbo:

(a) če k temu sporazumu pristopi tretja država, ki je v podobnem položaju; ali

(b) če se gospodarski položaj države AKP znatno in trajno spremeni v taki meri, da je to državo treba vključiti v kategorijo najmanj razvitih držav, ali če uvrstitev v to kategorijo ni več upravičena.

Člen 86

Določbe v zvezi z najmanj razvitimi državami AKP so zajete v členih: 2, 29, 32, 35, 37, 56, 68, 84, 85.

POGLAVJE 3

Kopenske države AKP

Člen 87

1. Da bi kopenskim državam AKP pri njihovih prizadevanjih za premostitev geografskih težav in drugih preprek, ki ovirajo njihov razvoj omogočili pospešen razvoj, se za njihovo podporo sprejmejo posebne določbe in ukrepi.

2. Seznam kopenskih držav AKP je naveden v Prilogi VI. Svet ministrov ga lahko spremeni z odločbo, če k Sporazumu pristopi tretja država, ki je v podobnem položaju.

Člen 88

Določbe v zvezi s kopenskimi državami AKP so zajete v členih: 2, 32, 35, 56, 68, 84, 87.

POGLAVJE 4

Otoške države AKP

Člen 89

1. Da bi otoškim državam AKP pri njihovih prizadevanjih za premostitev naravnih in geografskih težav in drugih preprek, ki ovirajo njihov razvoj omogočili pospešen razvoj, se za njihovo podporo sprejmejo posebne določbe in ukrepi.

2. Seznam otoških držav AKP je naveden v Prilogi VI. Svet ministrov ga lahko spremeni z odločbo, če k Sporazumu pristopi tretja država, ki je v podobnem položaju.

Člen 90

Določbe, sprejete v zvezi z otoškimi državami AKP, so zajete v členih: 2, 32, 35, 56, 68, 84, 89.

DEL 6

KONČNE DOLOČBE

Člen 91

Kolizija med Sporazumom in drugimi pogodbami

Nobena pogodba, konvencija, sporazum ali dogovor, ne glede na to kakšne vrste je, med eno ali več državami članicami Skupnosti in eno ali več državami AKP ne vpliva na izvajanje določb tega sporazuma.

Člen 92

Področje ozemeljske uporabe

Ob upoštevanju posebnih določb glede odnosov med državami AKP navedenimi v tem sporazumu in francoskimi čezmorskimi departmaji se Sporazum na eni strani uporablja za ozemlja, za katera se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji iz te Pogodbe, ter na drugi strani za ozemlja držav AKP.

Člen 93

Postopek ratifikacije in začetek veljavnosti Sporazuma

1. Ta sporazum ratificirajo ali odobrijo države podpisnice v skladu s svojimi ustavnimi pravili in postopki.

2. Listine o ratifikaciji ali odobritvi tega sporazuma se za države AKP shranijo pri Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije in za Skupnost in njene države članice pri Generalnemu sekretariatu držav AKP. Sekretariata takoj obvestita države podpisnice in Skupnost.

3. Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu deponiranja listin o ratifikaciji s strani držav članic Skupnosti in vsaj dveh tretjin držav AKP ter listine o odobritvi tega sporazuma s strani Skupnosti.

4. Država podpisnica AKP, ki do dne, ko ta sporazum začne veljati v skladu z odstavkom 3, ne zaključi postopkov iz odstavkov 1 in 2, lahko to stori samo v času naslednjih 12 mesecev po tem dnevu brez poseganja v določbe odstavka 6.

Za te države ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po zaključku teh postopkov. Te države priznavajo veljavnost kakršnega koli ukrepa za izvajanje tega sporazuma, sprejetega po dnevu njegove uveljavitve.

5. V poslovnikih ustanov, predvidenih s tem sporazumom, se določijo pogoji, pod katerimi so lahko predstavniki držav pogodbenic iz odstavka 4 navzoči v teh ustanovah kot opazovalci.

6. Svet ministrov se lahko odloči za posebno podporo državam pogodbenicam AKP iz prejšnjih Konvencij držav AKP in ES, ki v odsotnosti normalno vzpostavljenih vladnih institucij niso mogle podpisati ali ratificirati tega sporazuma. Ta podpora se lahko nanaša na institucionalno izgradnjo ter dejavnosti gospodarskega in družbenega razvoja, ob posebnem upoštevanju posebnih potreb najbolj ranljivih slojev prebivalstva. V tem okviru lahko te države črpajo sredstva, predvidena v delu 4 tega sporazuma o finančnem in tehničnem sodelovanju.

Z odstopanjem od odstavka 4 lahko tiste države, ki so podpisnice Sporazuma, zaključijo postopke ratifikacije v roku dvanajstih mesecev po ponovni vzpostavitvi vladnih institucij.

Države, ki Sporazuma ne podpišejo in ne ratificirajo, lahko k njemu pristopijo v skladu s postopkom o pristopu iz člena 94.

Člen 94

Postopek o pristopu

1. Vsako zaprosilo neodvisne države, katere strukturne značilnosti ter gospodarski in socialni položaj so primerljivi s strukturnimi značilnostmi in gospodarskim in socialnim položajem držav AKP za pristop k temu sporazumu, se predloži Svetu ministrov.

Če Svet ministrov zaprosilo odobri, takšna država pristopi k temu sporazumu tako, da pri Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije deponira akt o pristopu, ta pa pošlje njegov overjen izvod Sekretariatu držav AKP in uradno obvesti države članice. Svet ministrov lahko določi spremembe, ki so potrebne.

Država, ki pristopi k Sporazumu ima enake pravice in obveznosti kot države AKP. Njen pristop ne sme posegati v pravice držav AKP, ki so podpisnice tega sporazuma v skladu z določbami o financiranju razvojnega sodelovanja. Svet ministrov lahko določi pogoje in posebne dogovore za pristop posamezne izmed držav v posebnem protokolu, ki je sestavni del Sporazuma.

2. Svet ministrov je treba uradno obvestiti o vseh morebitnih upravičenih zaprosilih tretjih držav, ki bi rade postale članice gospodarske skupine držav AKP.

3. Svet ministrov se uradno obvesti o vseh morebitnih zaprosilih tretjih držav, ki bi rade postale članice Evropske unije. V času pogajanj med Unijo in državo prosilko Skupnost daje državam AKP vse ustrezne informacije, države AKP pa Skupnost informirajo o svojih interesih, tako da jih Skupnost lahko v celoti upošteva. Skupnost obvesti Sekretariat držav AKP o vsakem morebitnem pristopu k Evropski uniji.

Vsaka nova država članica Evropske unije postane pogodbena stranka tega sporazuma z dnem pristopa s pomočjo klavzule o pristopu v aktu o pristopu. Če akt o pristopu k Uniji ne določa takšnega avtomatičnega pristopa države članice k temu sporazumu, nova država članica pristopi tako, da pri Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije deponira akt o pristopu, ta pa pošlje overjen izvod Sekretariatu držav AKP in uradno obvesti države članice.

Pogodbeni stranki preverita učinke pristopa novih držav članic k temu sporazumu. Svet ministrov se lahko odloči o morebitnih prehodnih določbah ali spremembah, ki so potrebne.

Člen 95

Čas veljavnosti Sporazuma in klavzula o reviziji

1. Ta sporazum se sklene za čas dvajsetih let in začne veljati 1. marca 2000.

2. Finančni protokoli se določijo za posamezno petletno obdobje.

3. Skupnost in države članice na eni strani in države AKP na drugi se medsebojno uradno obvestijo najkasneje 12 mesecev pred iztekom posameznega petletnega obdobja o reviziji določb Sporazuma, ki jo želijo opraviti s ciljem morebitnih njegovih sprememb. Ta določba ne velja za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, za katero je določen poseben postopek o reviziji. Ne glede na časovno omejitev ima ob zaprosilu ene pogodbene stranke po reviziji določb Sporazuma druga stranka dva meseca časa, da razširi revizijo na druge določbe v zvezi s tistimi, katerih revizija je bila najprej predlagana.

Deset mesecev pred iztekom tega petletnega obdobja stranki začneta medsebojna pogajanja s ciljem preučitve vseh možnih sprememb določb, na katere je bilo opozorjeno.

Člen 93 se uporablja tudi za spremembe v Sporazumu.

Dokler ne začnejo veljati spremenjene določbe sprejme Svet ministrov morebitne prehodne ukrepe, ki so potrebni v zvezi z njimi.

4. Osemnajst mesecev pred iztekom veljavnosti Sporazuma v celoti pogodbeni stranki začneta pogajanja, za preučitev, katere določbe Sporazuma naj veljajo za njune nadaljnje medsebojne odnose.

Dokler ne začne veljati nov sporazum sprejme Svet ministrov morebitne prehodne ukrepe, ki so potrebni v zvezi z njim.

Člen 96

Bistveni elementi: posvetovalni postopek in ustrezni ukrepi v zvezi s človekovimi pravicami, načeli demokratičnosti in vladavino prava.

1. V smislu tega člena se izraz "pogodbena stranka" nanaša na Skupnost in države članice Evropske unije na eni strani in na posamezno državo AKP na drugi.

2. (a) Če je rednemu političnemu dialogu navkljub, katera med pogodbenimi strankami mnenja, da druga pogodbena stranka ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz spoštovanja človekovih pravic, načel demokratičnosti in vladavine prava iz člena 9(2), mora pogodbena stranka, razen v posebno nujnih primerih, drugi in Svetu ministrov predložiti ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev nastalih razmer z namenom najti rešitev, ki je sprejemljiva za obe pogodbeni stranki. Zaradi tega povabi drugo pogodbeno stranko k posvetovanju, namenjenemu ukrepom, ki jih je pogodbena stranka sprejela ali bi jih naj sprejela za ureditev obstoječih razmer.

Posvetovanje poteka na ravni in v obliki, glede katerih so pogodbene stranke mnenja, da sta najustreznejši za iskanje skupne rešitve.

Posvetovanje se začne najkasneje 15 dni po vabilu in traja toliko časa, kolikor je medsebojno dogovorjeno, odvisno od vrste in resnosti kršitve. Posvetovanje v nobenem primeru ne sme trajati dlje kot 60 dni.

Če posvetovanje ne pripelje k rešitvi sprejemljivi za obe pogodbeni stranki, ali če se posvetovanje zavrne ali v posebno nujnih primerih, se lahko sprejme ustrezne ukrepe. Ti ukrepi prenehajo veljati takoj, ko prenehajo razlogi zanje.

(b) Izraz "posebno nujni primeri" se nanaša na izjemne primere izredno hude in grobe kršitve katerega od bistvenih elementov Sporazuma iz odstavka 2 člena 9, ki pogojuje takojšen odziv.

Pogodbena stranka, ki uporabi postopek posebno nujnih primerov, o tem uradno obvesti drugo pogodbeno stranko in Svet ministrov in vsakega posebej, razen če za to nima časa.

(c) Izraz "ustrezni ukrepi" iz tega člena pomeni ukrepe, sprejete v skladu z mednarodnim pravom in sorazmerno s kršitvijo. Pri izbiri teh ukrepov se daje prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo uporabo tega sporazuma. Razume se, da se prekinitev Sporazuma uporabi kot zadnja možnost.

Če se ukrepe sprejme v posebno nujnih primerih, se o tem takoj uradno obvesti drugo pogodbeno stranko in Svet ministrov. Na zaprosilo pogodbene stranke se lahko skliče posvetovanje, z namenom temeljite preučitve nastalih razmer in, če je to možno, z namenom skupne rešitve. Posvetovanje se izvaja v skladu z ureditvami iz drugega in tretjega pododstavka odstavka (a).

Člen 97

Postopek posvetovanja in ustrezni ukrepi v zvezi s korupcijo

1. Pogodbeni stranki sta mnenja, da mora, zaradi posebno hudih primerov korupcije, priti do medsebojnega posvetovanja v kolikor je Skupnost pomemben partner pri finančni podpori gospodarskim in področnim politikam in programom.

2. V teh primerih lahko vsaka od pogodbenih strank povabi drugo pogodbeno stranko k posvetovanju. Posvetovanje se začne najkasneje v 21 dneh po povabilu in traja največ 60 dni.

3. Če posvetovanje ne privede do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za obe pogodbeni stranki, ali če je posvetovanje zavrnjeno, pogodbeni stranki sprejmeta temu ustrezne ukrepe. V vsakem primeru je dolžnost pogodbene stranke, pri kateri je prišlo do posebno hudih primerov korupcije, da sprejme ustrezne ukrepe, potrebne za takojšnjo ureditev nastalih razmer. Ukrepi vsake izmed pogodbenih strank morajo biti sorazmerni z resnostjo nastalega položaja. Pri izbiri teh ukrepov se daje prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo uporabo tega sporazuma. Razume se, da se prekinitev Sporazuma uporabi kot zadnjo možnost.

4. V smislu tega člena se izraz "pogodbena stranka" nanaša na Skupnost in države članice Evropske unije na eni strani in na posamezno državo AKP na drugi.

Člen 98

Reševanje sporov

1. Kakršen koli spor, ki nastane zaradi razlage ali uporabe tega sporazuma med eno ali več državami članicami ali Skupnostjo na eni strani in eno ali več državami AKP na drugi se predloži v presojo Svetu ministrov.

Med sestanki Sveta ministrov se take spore predloži Odboru veleposlanikov.

2. (a) Če Svet ministrov ne uspe rešiti spora, lahko vsaka od pogodbenih strank predlaga rešitev spora z arbitražo. S tem namenom vsaka pogodbena stranka v tridesetih dneh od predloga za arbitražo imenuje arbitra. V primeru, da katera od pogodbenih strank tega ne stori, lahko vsaka od njih zaprosi Generalnega sekretarja Stalnega arbitražnega sodišča, da imenuje drugega arbitra.

(b) Tretjega arbitra v tridesetih dneh imenujeta že imenovana arbitra. V primeru, da tega ne storita, lahko vsaka od pogodbenih strank zaprosi Generalnega sekretarja Stalnega arbitražnega sodišča, da imenuje tretjega arbitra.

(c) Če se arbitri odločijo drugače, se uporabi postopek, določen v izbirnih arbitražnih predpisih Stalnega arbitražnega sodišča za mednarodne organizacije in države. Arbitri sprejmejo odločitve na podlagi večinskega glasovanja v roku treh mesecev.

(d) Vsaka pogodbena stranka v sporu mora sprejeti ustrezne ukrepe za izvršitev odločitve arbitrov.

(e) V primeru uporabe postopka arbitraže so Skupnost in države članice ena stranka v sporu.

Člen 99

Klavzula o odpovedi

Ta sporazum lahko odpovejo Skupnost in njene države članice v razmerju do posamezne države AKP ter posamezna država AKP v razmerju do Skupnosti in njene države članice s šestmesečnim odpovednim rokom.

Člen 100

Status besedil

Protokoli in priloge k temu sporazumu so njegovi sestavni deli. Priloge II, III, IV in VI lahko Svet ministrov revidira, pregleda in/ali spremeni na osnovi priporočil Odbora držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja.

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer je vsako izmed besedil enako verodostojna. Deponira se v arhivih Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije in Sekretariata držav AKP, oba izročita overjen izvod Sporazuma vladam posameznih držav podpisnic.

Hecho en Cotonú, el veintitrés de junio del año dos mil.

Udfærdiget i Cotonou den treogtyvende juni to tusind.

Geschehen zu Cotonou am dreiundzwanzigsten Juni zweitausend.

Έγινε στην Κοτονού, στις είκοσι τρεις Ιουνίου δύο χιλιάδες.

Done at Cotonou on the twenty-third day of June in the year two thousand.

Fait à Cotonou, le vingt-trois juin deux mille.

Fatto a Cotonou, addì ventitré giugno duemila.

Gedaan te Cotonou, de drieëntwintigste juni tweeduizend.

Feito em Cotonu, em vinte e três de Junho de dois mil.

Tehty Cotonoussa kahdentenakymmenentenäkolmantena päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhatta.

Som skedde i Cotonou den tjugotredje juni tjugohundra.

Pour Sa Majesté le Roi des BelgesVoor Zijne Majesteit de Koning der BelgenFür Seine Majestät den König der BelgierCette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

For Hendes Majestæt Danmarks Dronning

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland

Για τον Πρόεδρο της Ελληνικής Δημοκρατίας

Por Su Majestad el Rey de España

Pour le Président de la République française

Thar ceann Uachtarán na hÉireannFor the President of Ireland

Per il Presidente della Repubblica italiana

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden

Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich

Pelo Presidente da República Portuguesa

Suomen Tasavallan Presidentin puolestaFör Republiken Finlands President

På svenska regeringens vägnar

For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Pour le Président de la République d'Angola

For Her Majesty the Queen of Antigua and Barbuda

For the Head of State of the Commonwealth of the Bahamas

For the Head of State of Barbados

For the Government of Belize

Pour le Président de la République du Bénin

For the President of the Republic of Botswana

Pour le Président du Burkina Faso

Pour le Président de la République du Burundi

Pour le Président de la République du Cameroun

Pour le Président de la République du Cap-Vert

Pour le Président de la République Centrafricaine

Pour le Président de la République Fédérale Islamique des Comores

Pour le Président de la République démocratique du Congo

Pour le Président de la République du Congo

For the Government of the Cook Islands

Pour le Président de la République de Côte d'Ivoire

Pour le Président de la République de Djibouti

For the Government of the Commonwealth of Dominica

For the President of the Dominican Republic

For the President of the State of Eritrea

For the President of the Federal Republic of Ethiopia

For the President of the Sovereign Democratic Republic of Fiji

Pour le Président de la République gabonaise

For the President and Head of State of the Republic of The Gambia

For the President of the Republic of Ghana

For Her Majesty the Queen of Grenada

Pour le Président de la République de Guinée

Pour le Président de la République de Guinée-Bissau

Pour le Président de la République de Guinée équatoriale

For the President of the Republic of Guyana

Pour le Président de la République d'Haïti

For the Head of State of Jamaica

For the President of the Republic of Kenya

For the President of the Republic of Kiribati

For His Majesty the King of the Kingdom of Lesotho

For the President of the Republic of Liberia

Pour le Président de la République de Madagascar

For the President of the Republic of Malawi

Pour le Président de la République du Mali

For the Government of the Republic of the Marshall Islands

Pour le Président de la République Islamique de Mauritanie

For the President of the Republic of Mauritius

For the Government of the Federated States of Micronesia

Pour le Président de la République du Mozambique

For the President of the Republic of Namibia

For the Government of the Republic of Nauru

Pour le Président de la République du Niger

For the President of the Federal Republic of Nigeria

For the Government of Niue

For the Government of the Republic of Palau

For Her Majesty the Queen of the Independent State of Papua New Guinea

Pour le Président de la République Rwandaise

For Her Majesty the Queen of Saint Kitts and Nevis

For Her Majesty the Queen of Saint Lucia

For Her Majesty the Queen of Saint Vincent and the Grenadines

For the Head of State of the Independent State of Samoa

Pour le Président de la République démocratique de São Tomé et Príncipe

Pour le Président de la République du Sénégal

Pour le Président de la République des Seychelles

For the President of the Republic of Sierra Leone

For Her Majesty the Queen of the Solomon Islands

For the President of the Republic of South Africa

For the President of the Republic of the Sudan

For the President of the Republic of Suriname

For His Majesty the King of the Kingdom of Swaziland

For the President of the United Republic of Tanzania

Pour le Président de la République du Tchad

Pour le Président de la République togolaise

For His Majesty King Taufa'ahau Tupou IV of Tonga

For the President of the Republic of Trinidad and Tobago

For Her Majesty the Queen of Tuvalu

For the President of the Republic of Uganda

For the Government of the Republic of Vanuatu

For the President of the Republic of Zambia

For the Government of the Republic of Zimbabwe

--------------------------------------------------

PRILOGE K SPORAZUMU

KAZALO VSEBINE

| Stran |

PRILOGA I: FINANČNI PROTOKOL | 67 |

PRILOGA II: POGOJI FINANCIRANJA | 69 |

Poglavje 1: Financiranje naložb | 69 |

Poglavje 2: Posebne dejavnosti | 71 |

Poglavje 3: Financiranje v primeru kratkoročnih nihanj prihodka od izvoza | 71 |

Poglavje 4: Druge določbe | 72 |

Poglavje 5: Sporazumi o zaščiti naložb | 73 |

PRILOGA III: INSTITUCIONALNA PODPORA — Center za razvoj podjetništva (CRP) IN Center za razvoj kmetijstva (CRK) | 74 |

PRILOGA IV: IZVEDBENI IN UPRAVLJALSKI POSTOPKI | 76 |

Poglavje 1: Nacionalno načrtovanje | 76 |

Poglavje 2: Regionalno načrtovanje in priprava | 78 |

Poglavje 3: Izvajanje projektov | 80 |

Poglavje 4: Konkurenca in preferenciali | 82 |

Poglavje 5: Spremljanje in vrednotenje | 86 |

Poglavje 6: Nosilci upravljanja in izvajanja | 86 |

PRILOGA V: TRGOVINSKI REŽIM ZA UPORABO V PRIPRAVLJALNEM OBDOBJU IZ ČLENA 37(1) | 90 |

Poglavje 1: Splošni trgovinski sporazumi | 90 |

Poglavje 2: Posebne obveze glede sladkorja ter govedine in teletine | 92 |

Poglavje 3: Končne določbe | 93 |

PROTOKOL 1 V ZVEZI Z OPREDELITVIJO "IZDELKOV S POREKLOM" IN METODAMI UPRAVNEGA SODELOVANJA | 94 |

Naslov I — Splošne določbe | 95 |

Naslov II — Opredelitev "izdelkov s poreklom" | 96 |

Naslov III — Ozemeljski pogoji | 99 |

Naslov IV — Dokazilo o poreklu | 100 |

Naslov V — Ureditev upravnega sodelovanja | 105 |

Naslov VI — Ceuta in Melilla | 108 |

Naslov VII — Končne določbe | 108 |

Priloga I k Protokolu 1 — Uvodne opombe k seznamu iz Priloge II | 109 |

Priloga IIk Protokolu 1 — Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelan izdelek dobil status blaga s poreklom | 115 |

Priloga III k Protokolu 1 — Čezmorske države in ozemlja | 187 |

Priloga IV k Protokolu 1 — Obrazec za potrdilo o gibanju blaga | 188 |

Priloga V k Protokolu 1 — Izjava na računu | 193 |

Priloga VIA k Protokolu 1 — Dobaviteljeva izjava za izdelke, ki imajo status preferencialnega porekla | 195 |

Priloga VIB k Protokolu 1 — Dobaviteljeva izjava za izdelke, ki nimajo statusa preferencialnega porekla | 196 |

Priloga VII k Protokolu 1 — Potrdilo o informacijah | 197 |

Priloga VIII k Protokolu 1 — Obrazec za predlog za odstopanje | 200 |

Priloga IXk protokolu 1 — Seznam obdelav ali predelav, ki dajo status izdelka s poreklom iz AKP izdelku, pridobljenemu z obdelavo ali predelavo tekstila s poreklom iz držav v razvoju iz člena 6(11) tega protokola | 202 |

Priloga XProtokolu 1 — Tekstil, izključen iz postopka kumulacije z nekaterimi državami v razvoju iz člena 6(11) tega protokola | 208 |

Priloga XIk Protokolu 1 — Izdelki, za katere se začnejo določbe o kumulaciji z Južno Afriko iz člena 6(3) uporabljati po 3 letih od začetka začasne uporabe Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Južnoafriško republiko | 209 |

Priloga XIIk protokolu 1 — Izdelki, za katere se začnejo določbe o kumulaciji z Južno Afriko iz člena 6(3) uporabljati po 6 letih od začetka začasne uporabe Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Južnoafriško republiko | 233 |

Priloga XIII k Protokolu 1 — Izdelki, za katere se člen 6(3) ne uporablja | 243 |

Priloga XIV k Protokolu 1 — Ribiški proizvodi, za katere se člen 6(3) začasno ne uporablja | 260 |

Priloga XV k Protokolu 1 — Skupna izjava o kumulaciji | 264 |

PROTOKOL 2 O IZVAJANJU ČLENA 9 | 265 |

PROTOKOL 3, KI VSEBUJE BESEDILO PROTOKOLA 3 O SLADKORJU IZ AKP | 266 |

Priloga k Protokolu 3 — Izjave v zvezi s protokolom 3 | 268 |

Priloga k Protokolu 3 — Izmenjava pisem | 269 |

PROTOKOL 4 O GOVEDINI IN TELETINI | 274 |

PROTOKOL 5 — DRUGI PROTOKOL O BANANAH | 275 |

PRILOGA VI: SEZNAM NAJMANJ RAZVITIH, KOPENSKIH IN OTOŠKIH DRŽAV AKP | 276 |

PROTOKOLI | 278 |

PROTOKOL 1 O STROŠKIH POSLOVANJA SKUPNIH INSTITUCIJ | 279 |

PROTOKOL 2 O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH | 280 |

Poglavje 1: Osebe, udeležene pri delu v zvezi s Sporazumom | 280 |

Poglavje 2: Premoženje in sredstva Sveta Ministrov AKP | 280 |

Poglavje 3: Uradne komunikacije | 281 |

Poglavje 4: Osebje Sekretariata držav AKP | 281 |

Poglavje 5: Delegacije Komisije v državah AKP | 281 |

Poglavje 6: Splošne določbe | 282 |

PROTOKOL 3 O JUŽNI AFRIKI | 283 |

--------------------------------------------------