11/ 57

SL

Uradni list Evropske unije

3


21999A1204(02)


L 311/3

URADNI LIST EVROPSKE UNIJE


SPORAZUM

o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi  (1)

KRALJEVINA BELGIJA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

Pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI,

v nadaljevanju „države članice“ in

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljevanju „Skupnost“,

na eni strani, in

REPUBLIKA JUŽNA AFRIKA, v nadaljevanju „Južna Afrika“,

na drugi,

v nadaljevanju „pogodbenici“

STA SE

OB UPOŠTEVANJU pomena obstoječih vezi prijateljstva in sodelovanja med Skupnostjo, državami članicami in Južno Afriko ter njihovih skupnih vrednot;

OB UPOŠTEVANJU, da Skupnost, države članice in Južna Afrika želijo okrepiti medsebojne vezi in vzpostaviti trajne in tesne odnose temelječe na vzajemnosti, partnerstvu in obojestranskem razvoju;

OB SPOZNANJU obstoja zgodovinskih dosežkov Južnoafričanov pri odpravljanju sistema apartheida in izgradnji novega političnega reda na podlagi pravne države, človekovih pravic in demokracije;

OB PRIZNAVANJU politične in finančne podpore Skupnosti in držav članic procesu političnih sprememb in tranzicije v Južni Afriki;

OB PONOVNI POTRDITVI zavezanosti pogodbenic načelom Ustanovne listine Združenih Narodov in demokratičnim načelom ter temeljnim človekovim pravicam, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o sodelovanju med Južno Afriko in Evropsko skupnostjo, podpisanega dne 10. oktobra 1994;

OB PONOVNI POTRDITVI želje pogodbenic, da vzpostavita čim bolj tesne odnose med Južno Afriko in državami članicami Konvencije AKP-ES iz Lomeja, kot so se odražali v podpisu, 24. aprila 1997, Protokola o pristopu Južne Afrike k Četrti konvenciji AKP-ES iz Lomeja, kot je bila spremenjena s sporazumom, podpisanim na Mauritiusu, 4. novembra 1995;

ZAVEDAJOČ SE pravic in dolžnosti pogodbenic glede njihovega članstva v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), potrebe po prispevanju k izvajanju izidov urugvajskega kroga pogajanj in prizadevanj, ki sta jih pogodbenici že vložili v ta namen;

OB PONOVNI POTRDITVI pomena, ki ga pogodbenici pripisujeta načelom in pravilom, ki urejajo mednarodno trgovino, in potrebe po njihovi uporabi na pregleden in nediskriminatoren način;

POTRJUJOČ politično podporo in spodbude Skupnosti in držav članic procesu trgovinske liberalizacije in gospodarskega prestrukturiranja, ki trenutno poteka v Južni Afriki;

OB SPOZNANJU prizadevanj vlade Južne Afrike, da Južnoafričanom zagotovi gospodarski in družbeni razvoj;

OB POUDARJANJU pomena, ki ga Evropska unija in Južna Afrika pripisujeta uspešnemu izvajanju južnoafriških programov za prestrukturiranje in razvoj;

POTRJUJOČ zaveze pogodbenic, da bosta spodbujali regionalno sodelovanje in gospodarsko povezovanje med južnoafriškimi državami ter liberalizacijo trgovine med navedenimi državami;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da bosta zagotovili, da njuni medsebojni dogovori ne bodo ovirali procesa prestrukturiranja Južnoafriške carinske unije (SACU), ki povezuje Južno Afriko s štirimi državami AKP;

OB POUDARJANJU pomena, ki ga obe pogodbenici pripisujeta vrednotam in načelom iz Sklepnih izjav Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, ki se je odvijala v Kairu leta 1994, Svetovnega vrha o socialnem razvoju v Kopenhagnu marca 1995 in Četrte svetovne konference o ženskah v Pekingu leta 1995;

S PONOVNO POTRDITVIJO zavezanosti pogodbenic gospodarskemu in socialnemu razvoju ter spoštovanju temeljnih pravic delavcevp, zlasti s spodbujanjem ustreznih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) o zadevah, kot so svoboda združevanja, pravica do kolektivnih pogajanj in do nediskriminacije; odprava prisilnega dela in zaposlovanja otrok;

OB PONOVNI POTRDITVI pomena odpiranja rednega dvostranskega in večstranskega političnega dialoga o vprašanjih v skupnem interesu,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

NASLOV I

SPLOŠNI CILJI, NAČELA IN POLITIČNI DIALOG

Člen 1

Cilji

Cilji tega sporazuma so:

(a)

zagotoviti primeren okvir za dialog med pogodbenicama, ki spodbuja razvoj tesnih odnosov na vseh področjihzajetih s tem sporazumom;

(b)

podpirati prizadevanja Južne Afrike, da utrdi gospodarske in socialne temelje procesa tranzicije;

(c)

spodbujati regionalno sodelovanje in gospodarsko povezovanje v južnoafriški regiji, ki bo prispevala k skladnemu in trajnostnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju;

(d)

spodbujati širitev in vzajemno liberalizacijo medsebojne blagovne menjave, trgovine s storitvami in kapitalske menjave;

(e)

spodbujati nemoteno in postopno vključitev Južne Afrike v svetovno gospodarstvo;

(f)

v medsebojnem interesu spodbujati sodelovanje med Skupnostjo in Južno Afriko v mejah svojih pristojnosti.

Člen 2

Bistvena sestavina

Notranja in zunanja politika Skupnosti in Južne Afrike temelji na spoštovanju demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, kakor so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ter načelih pravne države, ki predstavljajo bistvene sestavine tega sporazuma.

Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost načelom dobrega upravljanja.

Člen 3

Nespolnitev

1.   Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa.

2.   Preden to stori, predloži v 30 dneh drugi pogodbenici vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito preučitev položaja, z namenom, da se najde rešitev sprejemljiva za obe pogodbenici.

3.   V posebno nujnih primerih se lahko sprejme primerne ukrepe brez predhodnega posvetovanja. O teh ukrepih se takoj obvesti drugo pogodbenico in se na njeno zahtevo o njih posvetuje. Posvetovanja se skličejo v 30 dneh od obvestila o ukrepih. Če ni dosežena za obe pogodbenici zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica uporabi postopek, ki se nanaša na reševanje sporov.

4.   Za namene točne razlage in praktične uporabe tega sporazuma pogodbenici soglašata, da so „primeri posebne nujnosti“ iz odstavka 3 primeri, ko pride do bistvene kršitve sporazuma s strani ene od njiju. Bistvena kršitev sporazuma je:

(i)

neupoštevanje sporazuma, ki ni sankcionirano s splošnimi pravili mednarodnega prava, ali

(ii)

kršitev bistvenih elementov sporazuma, navedenih v členu 2.

5.   Pogodbenici soglašata, da so ustrezni ukrepi iz odstavka 1 tega člena ukrepi, sprejeti v skladu z mednarodnim pravom pri izbiri katerih je treba dati prednost tistim, ki kar najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma.

Člen 4

Politični dialog

1.   Med pogodbenicama se vzpostavi reden politični dialog. Dialog spremlja in pomaga utrditi sodelovanje ter prispeva k vzpostavitvi trajnih solidarnih stikov in novih oblik sodelovanja.

2.   Politični dialog in sodelovanje sta namenjena zlasti:

(a)

spodbujanju večjega medsebojnega razumevanja med pogodbenicama in večjega zbliževanja stališč;

(b)

omogočanju vsaki izmed njiju, da upošteva položaj in interese druge ;

(c)

spodbujanju podpore demokraciji, pravni državi in spoštovanju človekovih pravic;

(d)

spodbujanju socialne pravičnosti in za pomoč pri vzpostavljanju potrebnih pogojev za odpravljanje revščine in vseh oblik diskriminacije.

3.   Politični dialog zajema vse zadeve v skupnem interesu pogodbenic.

4.   Politični dialog poteka, kadar koli je to potrebno, zlasti pa:

(a)

na ministrski ravni;

(b)

na ravni višjih uradnikov, ki predstavljajo Južno Afriko na eni strani ter Predsedstvo Sveta Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti na drugi;

(c)

s polno uporabo vseh diplomatskih poti, vključno z rednimi informativnimi sestanki, posveti na mednarodnih srečanjih in stiki med diplomatskimi predstavniki v tretjih državah;

(d)

kadar je to primerno, na kateri koli drug način ali na kateri koli drugi ravni, o katerih se pogodbenici dogovorita in bi predstavljali koristen prispevek k utrditvi medsebojnega dialoga in povečanju njegove učinkovitosti.

5.   Poleg dvostranskega političnega dialoga, predvidenega v prejšnjih odstavkih, pogodbenici v celoti izkoriščata in aktivno prispevata k regionalnemu političnemu dialogu med Evropsko unijo in južnoafriškimi državami, zlasti da bi spodbujali trajen mir in stabilnost v regiji.

Pogodbenici sodelujeta tudi v političnem dialogu v širšem okviru Konvencije AKP/EU, kot je predvideno in določeno v ustreznih pogodbah AKP/ES.

NASLOV II

TRGOVINA

ODDELEK A

SPLOŠNO

Člen 5

Območje proste trgovine

1.   Skupnost in Južna Afrika soglašata, da bosta vzpostavili Območje proste trgovine v skladu z določbami tega sporazuma in v skladu z določbami WTO.

2.   Območje proste trgovine bo vzpostavljeno v prehodnem obdobju, ki bo pri Južni Afriki trajalo največ 12 let in pri Skupnosti največ 10 let od dne začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.   Območje proste trgovine zajema prost pretok blaga v vseh sektorjih. Ta sporazum zajema tudi liberalizacijo trgovine s storitvami in prost pretok kapitala.

Člen 6

Uvrščanje blaga

Kombinirana nomenklatura blaga se uporablja pri Skupnosti za uvrščanje blaga, uvoženega iz Južne Afrike. Pri Južni Afriki se za uvrščanje blaga, uvoženega iz Skupnosti, uporablja harmonizirani sistem.

Člen 7

Osnovna dajatev

1.   Za vsak proizvod je osnovna dajatev, na katero se izvedejo zaporedna znižanja, navedena v sporazumu, tista, ki se dejansko uporablja z dnem začetka veljavnosti Sporazuma.

2.   Skupnost in Južna Afrika sporočita ena drugi svoje osnovne dajatve, v skladu z obvezo mirovanja in znižanja dajatev, za katero se dogovorita pogodbenici, ter dogovorjena odstopanja od teh načel, kot so navedena v Prilogi I.

3.   V primerih, ko se postopek tarifne odprave ne začne z začetkom veljavnosti sporazuma (zlasti proizvodi iz Priloge II, seznami 3, 4 in 5; Priloge III, seznami 2, 3, 4 in 6; Priloge IV, seznami 3, 4, 7 in 8; Priloge V; Priloge VI, seznami 2, 3 in 5; Priloge VII), je dajatev, na katero se izvedejo zaporedna znižanja, navedena v sporazumu, osnovna dajatev iz odstavka 1 tega člena, ali dajatev, ki se uporablja na erga omnes osnovi na prvi dan časovnega okvira za tarifno odpravo, katera koli je nižja.

Člen 8

Carine fiskalne narave

Določbe o odpravi carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave, razen za nediskriminatorne trošarine, ki se zaračunajo tako na uvoženo blago kot na blago lokalne proizvodnje, ki je skladno z določbami člena 21.

Člen 9

Dajatve z enakim učinkom kot carine

Skupnost in Južna Afrika ob začetku veljavnosti tega sporazuma pri uvozu odpravita dajatve z enakim učinkom kot carine pri uvozu.

ODDELEK B

INDUSTRIJSKI IZDELKI

Člen 10

Opredelitev

Določbe tega razdelka se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti in Južne Afrike, razen izdelke, zajete v opredelitev kmetijskih proizvodov na podlagi tega sporazuma.

Člen 11

Odprava tarif Skupnosti

1.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, razen tistih iz Priloge II, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih na seznamu 1 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

z dnem začetka veljavnosti tega Sporazuma se vse dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve;

 

eno leto po dnevu začetka veljavnosti tega Sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

dve leti po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve;

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

3.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu , naštetih na seznamu 2 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

z dnem začetka veljavnosti tega Sporazuma se vse dajatve znižajo na 86 % osnovne dajatve;

 

eno leto po dnevu začetka veljavnosti tega Sporazuma se vse dajatve znižajo na 72 % osnovne dajatve;

 

dve leti po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 57 % osnovne dajatve;

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 43 % osnovne dajatve;

 

štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 28 % osnovne dajatve;

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 14 % osnovne dajatve;

 

šest let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

4.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih na seznamu 3 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve;

 

štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve;

 

šest let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

Za številne izdelke iz tega seznama se odprava tarif začne štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma. Odprava tarif za te izdelke se opravi v treh enakih letnih znižanjih, ki se zaključijo šest let po dnevu začetka veljavnosti Sporazuma.

Za nekatere jeklene izdelke, ki so navedeni na tem seznamu, se tarifno znižanje opravi na osnovi klavzule največjih ugodnosti, z namenom, da se dajatev nič doseže leta 2004.

5.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 4 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se odpravijo v roku največ 10 let po dnevu začetka veljavnosti Sporazuma.

Za sestavne dele motornih vozil, ki so navedeni v tem seznamu, se ob dnevu začetka veljavnosti Sporazuma uporabljena tarifa zniža za 50 %.

Natančne osnovne dajatve Skupnosti in časovni okvir odprave tarif za izdelke s tega seznama bodo določeni v drugem polletju leta 2000, potem, ko bosta pogodbenici preučili možnosti za nadaljnjo liberalizacijo uvoza avtomobilskih izdelkov iz Skupnosti v Južno Afriko, ki so navedeni na seznamih 5 in 6 v Prilogi III, med drugim glede na rezultat pregleda Južnoafriškega razvojnega programa industrije motornih vozil.

6.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih na seznamu 5 v Prilogi II, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se pregledajo v petem letu veljavnosti tega sporazuma z namenom morebitne odprave tarif.

Člen 12

Odprava tarif Južne Afrike

1.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, razen tistih iz Priloge III, se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 1 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve;

 

eno leto po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

dve leti po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve;

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

3.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 2 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 67 % osnovne dajatve;

 

štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 33 % osnovne dajatve;

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

4.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 3 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

tri leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 90 % osnovne dajatve;

 

štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 80 % osnovne dajatve;

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 70 % osnovne dajatve;

 

šest let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 60 % osnovne dajatve;

 

sedem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

osem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 40 % osnovne dajatve;

 

devet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 30 % osnovne dajatve;

 

deset let po dnevu začetka veljavnosti tega Sporazuma se vse dajatve znižajo na 20 % osnovne dajatve;

 

11 let po dnevu začetka veljavnosti tega Sporazuma se vse dajatve znižajo na 10 % osnovne dajatve;

 

12 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

5.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 4 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 88 % osnovne dajatve;

 

šest let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve;

 

sedem let po dnevu u začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 63 % osnovne dajatve;

 

osem let po dnevu u začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

devet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 38 % osnovne dajatve;

 

10 let po dnevu začetka veljavnosti tega Sporazuma se vse dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve;

 

11 let po dnevu začetka veljavnosti tega Sporazuma se vse dajatve znižajo na 13 % osnovne dajatve;

 

12 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

6.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 5 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma znižajo v skladu s časovnim okvirom iz navedene priloge.

7.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu izdelkov, naštetih v seznamu 6 v Prilogi III, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se v rednih časovnih presledkih pregledujejo v času uporabe sporazuma z namenom nadaljnje liberalizacije trgovine.

Južna Afrika obvesti Skupnost o rezultatih pregleda Južnoafriškega razvojnega programa industrije motornih vozil. Predloži tudi predloge za nadaljnjo liberalizacijo uvoza avtomobilskih izdelkov iz Skupnosti v Južno Afriko, navedenega na seznamih 5 in 6 v Prilogi III. Pogodbenici skupaj pregledata predloge v drugem polletju leta 2000.

ODDELEK C

KMETIJSKI PROIZVODI

Člen 13

Opredelitev

Določbe iz tega oddelka se uporabljajo za proizvode s poreklom iz Skupnosti in Južne Afrike, zajete v opredelitev WTO za kmetijske proizvode, ter za ribe in ribiške proizvode (Poglavje 3, 1604, 1605 in proizvodi 0511 91 10, 0511 91 90, 1902 20 10 in 2301 20 00).

Člen 14

Odprava tarif Skupnosti

1.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, razen tistih iz Priloge IV, se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v seznamu 1 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve;

 

eno leto po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

dve leti po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve;

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

3.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v seznamu 2 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 91 % osnovne dajatve;

 

eno leto po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 82 % osnovne dajatve;

 

dve leti po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 73 % osnovne dajatve;

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 64 % osnovne dajatve;

 

štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 55 % osnovne dajatve;

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 45 % osnovne dajatve;

 

šest let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 36 % osnovne dajatve;

 

sedem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 27 % osnovne dajatve;

 

osem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 18 % osnovne dajatve;

 

devet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 9 % osnovne dajatve;

 

10 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

4.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 3 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 87 % osnovne dajatve;

 

štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve;

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 62 % osnovne dajatve;

 

šest let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

sedem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 37 % osnovne dajatve;

 

osem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve;

 

devet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 12 % osnovne dajatve;

 

10 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

Za nekatere proizvode iz te Priloge se uporablja dajatve prosta kvota v skladu s tam navedenimi pogoji od dneva začetka veljavnosti sporazuma do izteka roka za odpravo tarif za te proizvode.

5.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v seznamu 4 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve in bremenitve znižajo na 83 % osnovne dajatve;

 

šest let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve in bremenitve znižajo na 67 % osnovne dajatve;

 

sedem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve in bremenitve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

osem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve in bremenitve znižajo na 33 % osnovne dajatve;

 

devet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve in bremenitve znižajo na 17 % osnovne dajatve;

 

10 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

Za nekatere proizvode iz te Priloge se uporablja dajatve prosta kvota v skladu s tam navedenimi pogoji od dneva začetka veljavnosti sporazuma do izteka roka za odpravo tarif za te proizvode.

6.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu predelanih kmetijskih proizvodov, naštetih na seznamu 5 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se uporabljajo v skladu s tam navedenimi pogoji.

Svet za sodelovanje odloča o:

(a)

razširitvi seznama predelanih kmetijskih proizvodov s seznama 5 v Prilogi IV; in

(b)

znižanju dajatev, ki se uporabljajo za predelane kmetijske proizvode. To znižanje dajatev se lahko izvede, ko se v trgovini med Skupnostjo in Južno Afriko znižajo dajatve, ki se uporabljajo za osnovne proizvode ali kot odgovor na znižanja, ki so posledica medsebojnih koncesij za predelane kmetijske proizvode.

7.   Znižane carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, so naštete na seznamu 6 v Prilogi IV, in se uporabljajo od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma in v skladu s pogoji, navedenimi v tej prilogi.

8.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 7 v Prilogi IV, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se pregledujejo v rednih časovnih presledkih v času veljavnosti sporazuma na podlagi prihodnjega razvoja dogodkov v skupni kmetijski politiki.

9.   Tarifne koncesije za proizvode, naštete na seznamu 8 v Prilogi IV, se ne uporabljajo, ker so ti proizvodi zajeti z zaščitnimi označbami EU.

10.   Tarifne koncesije, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v Prilogi V, s poreklom iz Južne Afrike v Skupnost, se uporabljajo v skladu s tam navedenimi pogoji.

Člen 15

Odprava tarif Južne Afrike

1.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, razen tistih iz Priloge VI, se odpravijo z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma.

2.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 1 v Prilogi VI, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve;

 

eno leto po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

dve leti po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve;

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

3.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 2 v Prilogi VI, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 67 % osnovne dajatve;

 

štiri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 33 % osnovne dajatve;

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

4.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih v seznamu 3 v Prilogi VI, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo v skladu z naslednjim časovnim okvirom:

 

pet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 88 % osnovne dajatve;

 

šest let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 75 % osnovne dajatve;

 

sedem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 63 % osnovne dajatve;

 

osem let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 50 % osnovne dajatve;

 

devet let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 38 % osnovne dajatve;

 

10 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 25 % osnovne dajatve;

 

11 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se vse dajatve znižajo na 13 % osnovne dajatve;

 

12 let po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma se preostale dajatve odpravijo.

Za nekatere proizvode iz te Priloge se uporablja dajatve prosta kvota v skladu s tam navedenimi pogoji od začetka veljavnosti sporazuma do izteka roka za odpravo tarif za te proizvode.

5.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu proizvodov, naštetih na seznamu 4 v Prilogi VI, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se pregledujejo v rednih časovnih presledkih v času uporabe sporazuma.

6.   Carine, ki se uporabljajo pri uvozu ribiških proizvodov, naštetih v Prilogi VII, s poreklom iz Skupnosti v Južno Afriko, se postopoma odpravijo, vzporedno z odpravo carin ustreznih tarifnih postavk s strani Skupnosti.

Člen 16

Kmetijski zaščitni ukrepi

Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 24, Svet za sodelovanje v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice povzroča ali grozi, da bo povzročil motnje na trgih druge, nemudoma obravnava zadevo, z namenom, da najde primerno rešitev. Dokler Svet za sodelovanje ne sprejme odločitve, in če izredne okoliščine zahtevajo takojšnje ukrepanje, lahko prizadeta pogodbenica sprejme začasne ukrepe, potrebne, zato, da se omeji ali odpravi motnje. Pri sprejemanju takšnih začasnih ukrepov, prizadeta pogodbenica upošteva interese obeh pogodbenic.

Člen 17

Pospešena odprava tarif Južne Afrike

1.   Na zahtevo Južne Afrike Skupnost obravnava predloge za pospešen časovni okvir za odpravo tarif pri uvozu kmetijskih proizvodov v Južno Afriko, skupaj z odpravo vseh izvoznih nadomestil za izvoz istih proizvodov s poreklom iz Evropske skupnosti v Južno Afriko.

2.   Če Skupnost na to zaprosilo odgovori pozitivno, se nova časovna okviraza odpravo tarif in odpravo izvoznih nadomestil začneta uporabljati hkrati od dne, ki ga sporazumno določita pogodbenici.

3.   V primeru negativnega odgovora Skupnosti se še naprej uporabljajo določbe tega sporazuma o odpravljanju tarif.

Člen 18

Klavzula o pregledu

Najkasneje pet let od dneva začetka veljavnosti tega sporazuma Skupnost in Južna Afrika preučita nadaljnje ukrepe v postopku liberalizacije svojih trgovin. V ta namen se opravi pregled zlasti, vendar ne izključno, carin, ki se uporabljajo za proizvode, naštete na seznamu 5 v Prilogi II, seznamih 5 in 6 v Prilogi III, seznamih 5, 6 in 7 v Prilogi IV, seznamih 1, 2, 3 in 3 v Prilogi V, seznamih 4 in 5 v Prilogi VI in v Prilogi VII.

NASLOV III

ZADEVE V ZVEZI S TRGOVINO

ODDELEK A

SKUPNE DOLOČBE

Člen 19

Mejni ukrepi

1.   Količinske omejitve pri uvozu ali izvozu in ukrepi z enakim učinkom na trgovino med Južno Afriko in Skupnostjo se odpravijo ob začetku veljavnosti tega Sporazuma.

2.   V trgovini med Skupnostjo in Južno Afriko se ne uvedejo nobene nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom.

3.   Od dne začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Južno Afriko ne uvedejo nobene nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom in tiste, ki se že uporabljajo se ne povečajo.

Člen 20

Kmetijske politike

1.   Pogodbenici se lahko redno posvetujeta v Svetu za sodelovanje glede strategije in praktičnih podrobnosti njunih kmetijskih politik.

2.   Če katera od pogodbenic pri izvajanju svoje kmetijske politike meni, da je treba spremeniti režime, določene v tem sporazumu, obvesti Svet za sodelovanje, ki odloči o predlagani spremembi.

3.   Če Skupnost ali Južna Afrika z uporabo odstavka 2 spremeni režime, ki jih določa ta sporazum za kmetijske proizvode, pripravi spremembe, s katerimi se mora strinjati Svet za sodelovanje, tako da ohrani koncesije pri uvozu blaga s poreklom iz druge pogodbenice na enaki stopnji, kot jih določa ta sporazum.

Člen 21

Davčni ukrepi

1.   Pogodbenici se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo diskriminacijo med proizvodi ene pogodbenice in proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice.

2.   Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila posrednih notranjih davkov, ki presega višino neposrednega obdavčenja, ki posredno ali neposredno velja zanje.

Člen 22

Carinske unije in območja proste trgovine

1.   Sporazum ne preprečuje ohranjanja ali vzpostavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali drugih dogovorov med katero od pogodbenic in tretjimi državami, pod pogojem, da ne spreminjajo pravic in obveznosti, določenih v tem sporazumu.

2.   V okviru Sveta za sodelovanje potekajo posvetovanja med Skupnostjo in Južno Afriko o sporazumih o ustanovitvi ali prilagoditvah carinskih unij ali območij proste trgovine in, kjer se zahteva, o drugih pomembnejših zadevah, povezanih z njihovimi trgovinskimi politikami do tretjih držav. Zlasti v primeru pridružitve tretje države k Evropski uniji se opravijo posvetovanja, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Južne Afrike.

Člen 23

Protidampinški in izravnalni ukrepi

1.   Nobena določba tega sporazuma ne vpliva in ne preprečuje, da bi ena ali druga pogodbenica sprejela protidampinške ali izravnalne ukrepe v skladu s členom VI GATT 1994, Sporazumom o izvajanju člena VI GATT 1994, Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih, priloženem k Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi WTO.

2.   Pred dokončno uvedbo protidampinških in izravnalnih dajatev za izdelke, uvožene iz Južne Afrike, lahko pogodbenici obravnavata možnost konstruktivnih rešitev, kot so določene v Sporazumu o izvajanju člena VI GATT 1994 in Sporazumu o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

Člen 24

Zaščitna klavzula

1.   Kadar se kakšen izdelek uvaža na ozemlje ene pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takšnimi pogoji, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov, lahko Skupnost oziroma Južna Afrika sprejme ustrezne ukrepe pod pogoji, določenimi v Sporazumu WTO o zaščitnih ukrepih ali v Sporazumu o kmetijstvu, ki je priložen Marakeškemu sporazumu o ustanovitvi WTO in v skladu s postopki iz člena 26.

2.   Če se proizvod uvaža v tako povečanih količinah in pod takšnimi pogoji, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili resno poslabšanje gospodarskih razmer v najbolj obrobnih regijah Evropske unije, lahko Evropska unija potem, ko preuči alternativne možnosti, izjemoma sprejme nadzorne ali zaščitne ukrepe, ki so omejeni na zadevno regijo oziroma regije, v skladu s postopki iz člena 26.

3.   Če se izdelek uvaža v tako povečanih količinah in pod takšnimi pogoji, ki povzročajo ali grozijo, da bodo povzročili resno poslabšanje gospodarskih razmer v eni ali več drugih članicah Južnoafriške carinske unije, lahko Južna Afrika na zahtevo države oziroma držav in potem, ko preuči alternativne možnosti, izjemoma sprejme nadzorne ali zaščitne ukrepe v skladu s postopki iz člena 26.

Člen 25

Prehodni zaščitni ukrepi

1.   Ne glede na določbe iz člena 24, lahko Južna Afrika sprejme izredne ukrepe z omejenim trajanjem, ki odstopajo od določb iz členov 12 in 15, v obliki povečanja ali ponovne uvedbe carin.

2.   Takšni ukrepi lahko zadevajo le mlade gospodarske panoge ali sektorje, ki se soočajo z resnimi težavami zaradi povečanega uvoza iz Skupnosti, ki je posledica znižanja dajatev, predvidenega v členih 12 in 15, zlasti če take težave povzročijo večje socialne težave.

3.   Carine pri uvozu, ki se uporabljajo v Južni Afriki za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so bile uvedene s temi ukrepi, ne smejo presegati stopnje osnovne dajatve ali uporabljenih carinskih stopenj dajatve ali 20 % ad valorem, kar je manj, in ohranijo preferencialni element za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 10 % celotnega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti v zadnjem letu, za katero so na voljo statistični podatki.

4.   Takšni ukrepi se uporabljajo v obdobju, ki ne presega štirih let. Uporabljati se prenehajo najkasneje ob izteku najdaljšega dovoljenega prehodnega obdobja dvanajstih let. Te časovne omejitve se lahko izjemoma podaljšajo s sklepom Sveta za sodelovanje.

5.   Takšnih ukrepov ni mogoče sprejeti za izdelek, če so od odprave vseh dajatev in količinskih omejitev ali bremenitev ali ukrepov z enakovrednim učinkom za takšen izdelek minila več kakor tri leta.

6.   Južna Afrika obvesti Svet za sodelovanje o vseh izrednih ukrepih, ki jih namerava sprejeti, in na zahtevo Skupnosti se opravijo posvetovanja o takih ukrepih, preden se ukrepi začnejo izvajati, da bi dosegli zadovoljivo rešitev. Uradno obvestilo vsebuje okvirni časovni okvir za uvedbo in kasnejšo odpravo carin, ki se jih namerava uvesti.

7.   Če v 30 dneh od takšnega obvestila ni dosežen sporazum o predlaganih ukrepih iz odstavka 6, lahko Južna Afrika sprejme ustrezne ukrepe za odpravljanje težav in Svetu za sodelovanje pošlje dokončen časovni okvir za odpravo carin, ki jih je uvedla na podlagi tega člena. Ta časovni okvir določa postopno odpravljanje teh dajatev v enakih letnih stopnjah, ki se začne najkasneje eno leto po njihovem sprejemu. Svet za sodelovanje lahko določi drugačen časovni okvir.

Člen 26

Zaščitni postopki

1.   Če Skupnost ali Južna Afrika uvede nadzorni sistem za težave iz člena 24, katerega namen je hitro pridobivanje informacij o trendih trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico in se na zahtevo z njo posvetuje.

2.   Skupnost ali Južna Afrika v primerih iz člena 24, preden sprejme tam predvidene ukrepe, ali v primerih, za katere se uporablja pododstavek 5(b) tega člena, čimprej pošlje Svetu za sodelovanje vse potrebne informacije, da bi se našla rešitev, sprejemljiva za obe pogodbenici.

3.   Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki kar najmanj motijo uresničevanje tega sporazuma in se jih omeji na raven, potrebno za preprečevanje ali odpravljanje resne škode ter za olajšanje prilagajanja.

4.   O zaščitnih ukrepih se takoj obvesti Svet za sodelovanje, ki se o njih tudi v rednih časovnih presledkih posvetuje, zlasti z namenom, da se pripravi razpored za njihovo odpravo takoj, ko to omogočajo okoliščine.

5.   Za izvajanje prejšnjega odstavka se uporabljajo naslednje določbe.

(a)

V zvezi s členom 24 se težave, ki izhajajo iz razmer iz navedenega člena, posredujejo v preučitev Svetu za sodelovanje, ki lahko sprejme katero koli odločitev, potrebno za odpravo takšnih težav. Če Svet za sodelovanje alipogodbenica, ki izvaža v 30 dneh od predložitve zadeve nista sprejela sklepa, ki bi odpravil težave ali ni bila dosežena druga zadovoljiva rešitev, sme pogodbenica, ki uvaža sprejeti ustrezne ukrepe, da odpravi težavo. Takšni ukrepi se sprejmejo za obdobje največ treh let in vsebujejo elemente, ki postopoma vodijo k njihovi odpravi najkasneje ob izteku določenega obdobja.

(b)

Če izjemne okoliščine, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočajo predhodnih informacij oziroma pregleda, lahko Skupnost oziroma Južna Afrika v razmerah iz člena 24 nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, ki so potrebni za soočanje z razmerami in o njih takoj obvesti drugo pogodbenico.

Člen 27

Izjeme

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu, tranzitu blaga ali trgovini z rabljenim blagom, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom narodnih bogastev umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti; z varovanjem intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s pravili v zvezi z zlatom in srebrom. Take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne ali neutemeljene diskriminacije, če prevladujejo enaki pogoji, ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

Člen 28

Pravila o poreklu

Pravila o poreklu za uporabo tarifnih preferencialov iz tega sporazuma so določena v Protokolu 1.

ODDELEK B

PRAVICA DO USTANAVLJANJA IN OPRAVLJANJA STORITEV

Člen 29

Ponovna potrditev obveznosti GATS

1.   Ob priznavanju naraščajočega pomena storitev v razvoju njunih gospodarstev, pogodbenici poudarjata pomen strogega spoštovanja Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), zlasti pa načela o obravnavi po načelu največjih ugodnosti, in vključno z njegovimi veljavnimi protokoli s priloženimi obvezami.

2.   V skladu z določbami GATS se takšna obravnava ne uporablja za:

(a)

ugodnosti, ki jih ena od pogodbenic podeli pod pogoji sporazuma, kakor je opredeljen v členu V GATS, ali ukrepi, sprejetimi na podlagi takega sporazuma;

(b)

druge ugodnosti, podeljene v skladu s seznamom izjem od obravnave po načelu največjih ugodnosti, ki ga katera koli pogodbenica priloži GATS.

3.   Pogodbenici ponovno potrjujeta svoje obveze, kot so priložene četrtemu protokolu h GATS o osnovnih telekomunikacijah in petemu protokolu o finančnih storitvah.

Člen 30

Nadaljnja liberalizacija opravljanja storitev

1.   Pogodbenici si prizadevata razširiti področje uporabe sporazuma, da bi nadalje liberalizirali trgovino s storitvami med pogodbenicama. V primeru take razširitve postopek liberalizacije določi odsotnost ali odpravo v največji možni meri vse diskriminacije med pogodbenicama v sektorju storitev, ki ga ureja, in bi moral zajeti vse načine opravljanja storitev, vključno z opravljanjem storitev:

(a)

z ozemlja ene pogodbenice na ozemlje druge pogodbenice;

(b)

na ozemlju ene pogodbenice porabnikom storitev druge pogodbenice;

(c)

s strani izvajalca storitve ene pogodbenice s poslovno prisotnostjo na ozemlju druge pogodbenice;

(d)

s strani izvajalca storitve ene pogodbenice s poslovno prisotnostjo fizičnih oseb navedene pogodbenice na ozemlju druge pogodbenice.

2.   Svet za sodelovanje pripravi potrebna priporočila za izvajanje ciljev iz odstavka 1.

3.   Pri oblikovanju teh priporočil Svet za sodelovanje upošteva izkušnje, pridobljene z izvajanjem obveznosti vsake pogodbenice na podlagi GATS, zlasti glede na člen V na splošno in posebej glede na odstavek 3(a), ki ureja sodelovanje držav v razvoju v sporazumih o liberalizaciji.

4.   Cilje iz odstavka 1 mora Svet za sodelovanje prvič preučiti najkasneje pet let po začetku veljavnosti tega sporazuma.

Člen 31

Pomorski prevoz

1.   Pogodbenici si prizadevata učinkovito uporabljati načelo neomejenega dostopa na mednarodni pomorski trg in prevoz, osnovan na pošteni konkurenci na tržni podlagi.

2.   Pogodbenici soglašata, da bosta razširili na državljane druge pogodbenice in plovila, registrirana na ozemlju ene ali druge pogodbenice, obravnavo, ki ni manj ugodna od obravnave po načelu največjih ugodnosti za pomorski prevoz blaga, potnikov ali obojega, dostop do pristanišč, uporabo infrastrukture in pomožnih pomorskih storitev navedenih pristanišč ter z njimi povezanih pristojbin in dajatev, carinskih objektov, ter za določitev privezov in naprav za nakladanje in razkladanje, na podlagi poštene konkurence in po tržnih pogojih.

3.   Pogodbenici soglašata, da bosta obravnavali pomorski prevoz, vključno z intermodalnimi dejavnostmi, v okviru iz člena 30, brez poseganja v omejitve glede državljanstva ali sporazume, ki jih je sklenila ena ali druga pogodbenica, ki obstajajo v navedenem času in ki so skladni s pravicami in obveznostmi pogodbenic na podlagi Sporazuma GATS.

ODDELEK C

TEKOČA PLAČILA IN PRETOK KAPITALA

Člen 32

Tekoča plačila

1.   V skladu z določbami iz člena 34 se pogodbenici zavežeta, da bosta dovolili vsa plačila za tekoče transakcije med prebivalci Skupnosti in Južne Afrike v prosto konvertibilni valuti.

2.   Južna Afrika lahko sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi, da njeni prebivalci ne uporabljajo določb odstavka 1, ki liberalizirajo tekoča plačila, za nedovoljene odlive kapitala.

Člen 33

Pretok kapitala

1.   Glede transakcij na kapitalski račun plačilne bilance Skupnost in Južna Afrika od začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe v Južni Afriki, ustanovljene v skladu s trenutnimi predpisi, kakor tudi za prisilno likvidacijo in repatriacijo teh naložb ali kakršnega koli dobička, ki iz njih izvira.

2.   Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom olajšati in kasneje popolnoma liberalizirati pretok kapitala med Skupnostjo in Južno Afriko.

Člen 34

Težave s plačilno bilanco

Ko se ena ali več držav članic Skupnosti ali Južna Afrika znajde v resnih plačilnobilančnih težavah ali ji te grozijo, lahko Skupnost ali Južna Afrika v skladu s pogoji Sporazuma o carinah in trgovini ter členi VIII in XIV Statuta Mednarodnega denarnega sklada sprejme omejitve tekočih transakcij začasne narave, ki ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost oziroma Južna Afrika o tem takoj obvesti drugo pogodbenico in ji čimprej predloži časovni razpored za odpravo zadevnih ukrepov.

ODDELEK D

POLITIKA KONKURENCE

Člen 35

Opredelitev

V kolikor lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Južno Afriko, je s pravilnim delovanjem sporazuma nezdružljivo naslednje:

(a)

sporazumi in usklajena ravnanja med podjetji v njihovih horizontalnih odnosih, sklepi združenj podjetij in sporazumi med podjetji v njihovih vertikalnih odnosih, ki znatno preprečujejo ali zmanjšujejo konkurenco na ozemlju Skupnosti ali Južne Afrike, razen če podjetja lahko dokažejo, da lahko protikonkurenčne učinke odtehtajo konkurenčni;

(b)

zloraba tržne moči enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Južne Afrike kot celote ali na večjem delu njunih ozemelj.

Člen 36

Izvajanje

Če ob začetku veljavnosti tega sporazuma ena ali druga pogodbenica še ni sprejela potrebnih zakonov in drugih predpisov za izvajanje člena 35, v njeni pristojnosti, to mora storiti v roku treh let.

Člen 37

Primerni ukrepi

Če Skupnost ali Južna Afrika meni, da je določeno ravnanje na njenem domačem trgu nezdružljivo s pogoji iz člena 35, in:

(a)

v izvedbenih določbah iz člena 36 ni zadostno obravnavano; ali

(b)

če takih določb ni in če tako ravnanje povzroči ali grozi, da bo škodovalo interesom druge pogodbenice ali povzročilo škodo njeni domači industriji, vključno z njenim storitvenim sektorjem,

lahko po posvetovanju s Svetom za sodelovanje ali 30 delovnih dni po napotitvi na takšno posvetovanje zadevna pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe, skladne z njenimi zakoni. Primerni ukrepi, ki se sprejmejo, ob upoštevanju pooblastila organa, pristojnega za konkurenco.

Člen 38

Prijateljski odnosi

1.   Pogodbenici soglašata, da lahko Komisija ali organ, pristojen za konkurenco v Južni Afriki, kadar utemeljeno meni, da se na ozemlju drugega organa opravljajo protikonkurenčne prakse iz člena 35, in občutno vplivajo na pomembne interese pogodbenic, zahteva, naj organ, pristojen za konkurenco v drugi pogodbenici, sprejme primerne sanacijske ukrepe glede na pravila navedenega organa, ki urejajo konkurenco.

2.   Taka zahteva ne posega v dejanja, ki se na podlagi zakonov o konkurenci organa prosilca, lahko štejejo za potrebna, in na noben način ne ovira pooblastil za odločanje naslovljenega organa ali njegove neodvisnosti.

3.   Brez poseganja v svoje funkcije, pravice, obveznosti ali neodvisnost, tako naslovljeni organ, pristojen za konkurenco, obravnava in posveti vso pozornost stališčem, ki jih je izrazil organ prosilec in dokumentaciji, ki jo je poslal, zlasti pa naravi obravnavanih protikonkurenčnih dejanj, podjetju ali podjetjem ter domnevnemu škodljivemu učinku na pomembne interese prizadete pogodbenice.

4.   Če Komisija ali organ Južne Afrike, pristojen za konkurenco, sklene, da bo opravil preiskavo ali namerava sprejeti ukrep, ki bi lahko imel večje posledice interesom druge pogodbenice, se morata pogodbenici posvetovati, na zahtevo ene ali druge pogodbenice, obe pogodbenici pa se trudita poiskati obojestransko sprejemljivo rešitev glede na svoje pomembne interese, ob upoštevanju zakonov, suverenosti, neodvisnosti organov, pristojnih za konkurenco in prijateljskih odnosov obeh pogodbenic.

Člen 39

Tehnična pomoč

Skupnost zagotavlja Južni Afriki tehnično pomoč pri prestrukturiranju njene konkurenčne zakonodaje in politike o konkurenci, ki med drugim lahko vključuje:

(a)

izmenjavo strokovnjakov;

(b)

organizacijo seminarjev;

(c)

izobraževanje in usposabljanje.

Člen 40

Podatki

Pogodbenici si izmenjujeta podatke ob upoštevanju omejitev, ki jih nalagajo pogoji poklicne in poslovne tajnosti.

ODDELEK E

DRŽAVNA POMOČ

Člen 41

Državna pomoč

1.   Vkolikor lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Južno Afriko, je državna pomoč, ki daje prednost določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivljala konkurenco in ki ne podpira posebnega cilja ali ciljev javne politike ene ali druge pogodbenice, neskladna s pravilnim delovanjem tega sporazuma.

2.   Pogodbenici se strinjata, da je v njunem interesu, da zagotovita, da se državna pomoč dodeljuje na pošten, nepristranski in pregleden način.

Člen 42

Sanacijski ukrepi

1.   Če Skupnost ali Južna Afrika meni, da je določena praksa neskladna s členom 41, in da lahko taka praksa povzroči ali grozi, da bo povzročila resno škodo interesom druge pogodbenice ali njeni domači industriji, se pogodbenici strinjata, da bosta, če to ni primerno urejeno na podlagi obstoječih pravil in postopkov, začeli posvetovanja, da bi našli medsebojno zadovoljivo rešitev. Takšna posvetovanja ne bodo posegala v pravice in dolžnosti pogodbenic, ki izhajajo iz njune zakonodaje in mednarodnih obveznosti.

2.   Pogodbenici lahko povabita Svet za sodelovanje, naj v okviru takih posvetovanj preuči cilje javnih politik pogodbenic, ki upravičujejo državno pomoč iz člena 41.

Člen 43

Preglednost

Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju državnih pomoči. Predvsem če pogodbenica tako predlaga, ji druga pošlje podatke o shemah pomoči, o posebnih posameznih primerih državnih pomoči ali o skupnem znesku in razdelitvi pomoči. Izmenjava podatkov med pogodbenicama upošteva omejitve, ki jih nalaga zakonodaja ene ali druge pogodbenice v zvezi s pogoji poslovne in poklicne tajnosti.

Člen 44

Pregled

1.   V kolikor ni pravil ali postopkov za izvajanje člena 41, se za državno pomoč in subvencije uporabljajo določbe člena VI GATT in XVI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 in Sporazum WTO o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.   Svet za sodelovanje v rednih časovnih presledkih pregleda napredek v teh zadevah. Zlasti pa še naprej razvija sodelovanje in dogovarjanje o ukrepih, ki jih vsaka pogodbenica sprejme v zvezi z delovanjem člena 41.

ODDELEK F

DRUGE DOLOČBE V ZVEZI S TRGOVINO

Člen 45

Vladna naročila

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali z namenom zagotovitve, da dostop do pogodb o naročilih pogodbenic ureja sistem, ki je pošten, nepristranski in pregleden.

2.   Svet za sodelovanje v rednih časovnih presledkih pregleda napredek v teh zadevah.

Člen 46

Intelektualna lastnina

1.   Pogodbenici zagotovita ustrezno in učinkovito zaščito pravic intelektualne lastnine v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Pogodbenici uporabljata Sporazum WTO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIP) od 1. januarja 1996 in se zavezujeta, da bosta, kjer je to primerno, izboljšali zaščito, zagotovljeno z navedenim sporazumom.

2.   Če se pojavijo težave na področju varstva intelektualne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na predlog ene ali druge skličejo nujna posvetovanja, z namenom, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.

3.   Skupnost in njene države članice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo obveznostim, ki izhajajo iz:

(a)

Protokola k Madridskemu sporazumu o mednarodnem registriranju znamk (Madrid, 1989);

(b)

Mednarodne konvencije za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rim, 1961);

(c)

Pogodbe o sodelovanju na področju patentov (Washington 1979, spremenjena 1984).

4.   Brez poseganja v obveznosti na podlagi WTO Sporazuma o ustanovitvi TRIP, bi lahko Južna Afrika razmislila o pristopu k večstranskim konvencijam iz odstavka 3.

5.   Pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta naslednjim instrumentom:

(a)

določbe Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva 1977, spremenjen 1979);

(b)

Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Pariška listina, 1971);

(c)

Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin (UPOV) (Ženevska listina, 1978);

(d)

Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (1977, spremenjena 1980);

(e)

Pariška konvencija o varstvu industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, dopolnjena 1979);

(f)

Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici, 1996.

6.   Z namenom, da bi olajšala izvajanje tega člena lahko Skupnost na predlog in po medsebojno dogovorjenih pogojih zagotovi tehnično pomoč Južni Afriki, med drugim pri pripravi zakonov in drugih predpisov za varstvo in izvajanje pravic intelektualne lastnine, preprečevanje zlorabe navedenih pravic, ustanavljanje in krepitev domačih uradov in drugih agencij za izvajanje in zaščito, vključno z usposabljanjem osebja.

7.   Pogodbenici soglašata, da v namene tega sporazuma intelektualna lastnina vključuje predvsem avtorsko pravico, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na uporabne modele, patente, vključno z biotehniškimi izumi, industrijske modele, geografske označbe, vključno z označbami porekla, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij in pravno varstvo podatkovnih zbirk ter varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10 bis Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov o znanju in izkušnjah.

Člen 47

Standardizacija in ugotavljanje skladnosti

Pogodbenici sodelujeta na področju standardizacije, metrologije, certificiranja in zagotavljanja kakovosti, z namenom, da bi zmanjšali razlike med pogodbenicama na teh področjih, odpravili tehnične ovire in olajšali dvostransko trgovino. To sodelovanje zajema:

(a)

ukrepe, v skladu z določbami WTO TBT sporazuma , za spodbujanje večje uporabe mednarodnih tehničnih predpisov, standardov in postopkov za ugotavljanje skladnosti, vključno z ukrepi, specifičnimi za določene sektorje;

(b)

razvoj sporazumov o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti v sektorjih v medsebojnem gospodarskem interesu;

(c)

sodelovanje na področju upravljanja in zagotavljanja kakovosti v izbranih sektorjih, ki so pomembni za Južno Afriko;

(d)

olajševanje tehnične pomoči za južnoafriške pobude za izgradnjo zmogljivosti na področju akreditacije, metrologije in standardizacije;

(e)

razvoj praktičnih povezav med standadizacijo južnoafriško in evropsko standardizacijo, akreditacijo in organizacijami za certificiranje.

Člen 48

Carine

1.   Pogodbenici spodbujata in olajšujeta sodelovanje med svojimi carinskimi službami, da bi zagotovili spoštovanje trgovinskih določb in pošteno trgovino. Sodelovanje med drugim predvideva izmenjavo podatkov in izobraževalnih shem.

2.   Brez poseganja v druge oblike sodelovanja, ki jih predvideva ta sporazum, in zlasti tiste iz člena 90, upravni organi pogodbenic zagotavljajo medsebojno pomoč v skladu z določbami Protokola 2 k temu sporazumu.

Člen 49

Statistični podatki

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na tem področju. Sodelovanje bo zlasti usmerjeno v usklajevanje statističnih metod in prakse, da bi omogočili obdelavo podatkov o blagovni menjavi in trgovini s storitvami v skladu z medsebojno dogovorjenimi osnovami, ter, bolj splošno, obdelavo na vseh področjih, ki jih ureja sporazum in so statistično obdelana.

NASLOV IV

GOSPODARSKO SODELOVANJE

Člen 50

Uvod

Pogodbenici se strinjata, da bosta razvijali in spodbujali sodelovanje o gospodarskih in industrijskih zadevah v obojestransko korist in v interesu celotne južnoafriške regije, z razvejanjem in krepitvijo njunih gospodarskih povezav, spodbujanjem trajnostnega razvoja njunih gospodarstev, podpiranjem vzorcev regionalnega gospodarskega sodelovanja, spodbujanjem sodelovanja med malimi in srednje velikimi podjetji, varovanjem in izboljševanjem okolja, spodbujanjem ekonomskih možnosti za delo zgodovinsko prikrajšanih skupin, vključno z ženskami, varovanjem in spodbujanjem pravic delavcev in sindikatov.

Člen 51

Industrija

Cilj sodelovanja na tem področju je olajšanje prestrukturiranja in posodabljanja industrije Južne Afrike ob spodbujanju njene konkurenčnosti in rasti, ter ustvarjanje ugodnih pogojev za obojestransko koristno sodelovanje med industrijo Južne Afrike in Skupnosti.

Cilj sodelovanja je med drugim:

(a)

spodbujati sodelovanje med gospodarskimi subjekti pogodbenic (družbe, strokovnjaki, sektorske in druge poslovne organizacije, organizacije delavcev, itd.);

(b)

podpirati prizadevanja javnega in zasebnega sektorja v Južni Afriki za prestrukturiranje in posodobitev industrije, pod pogoji, ki zagotavljajo varstvo okolja, trajnostni razvoj in izboljšanje ekonomskih možnosti za delo;

(c)

spodbujati okolje, ki podpira zasebno pobudo, s ciljem spodbujanja in diverzificiranja proizvodnje za domači in izvozne trge;

(d)

spodbujati boljšo izrabo človeških virov Južne Afrike in industrijskega potenciala, med drugim z olajšanjem dostopa do financiranja posojil in naložb ter podpore za industrijske inovacije, prenos tehnologije, usposabljanje, raziskave in tehnološki razvoj.

Člen 52

Spodbujanje in zaščita naložb

Cilj sodelovanja med pogodbenicama je ustvariti ugodno ozračje, ki spodbuja domače in tuje naložbe v medsebojno obojestransko korist, predvsem z izboljšanjem pogojev za zaščito naložb, spodbujanje naložb, prenos kapitala ter izmenjavo informacij o naložbenih priložnostih.

Cilji sodelovanja so med drugim olajšati in spodbujati:

(a)

sklepanje sporazumov med državami članicami in Južno Afriko o spodbujanju in zaščiti naložb, kjer je to primerno;

(b)

sklepanje sporazumov med državami članicami in Južno Afriko o izogibanju dvojnemu obdavčenju, kjer je to primerno;

(c)

izmenjavo informacij o naložbenih priložnostih;

(d)

delo, ki bo uskladilo in poenostavilo postopke in upravne prakse na področju naložb;

(e)

podporo, preko primernih instrumentov, pospeševanju in spodbujanju naložb v Južni Afriki in v južnoafriški regiji.

Člen 53

Razvoj trgovine

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta razvijali, razvejali in povečevali medsebojno trgovino in izboljšali konkurenčnost proizvodnje Južne Afrike na domačem, regionalnem in mednarodnem trgu.

2.   Sodelovanje na področju razvoja trgovine je osredotočeno zlasti na:

(a)

sestavljanje primernih strategij razvoja trgovine in ustvarjanje trgovinskega okolja, ki bo spodbujalo konkurenčnost;

(b)

usposabljanje in razvoj človeških virov in poklicnih sposobnosti na področju trgovine in podpornih storitev v javnem in zasebnem sektorju, vključno z delovno silo;

(c)

izmenjavo informacij o tržnih zahtevah;

(d)

prenos znanja in izkušenj ter tehnologije preko naložb in skupnih vlaganj;

(e)

razvoj zasebnega sektorja, zlasti na področju malih in srednje velikih podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino;

(f)

ustanavljanje, prilagajanje in krepitev organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem trgovine in podpornih storitev;

(g)

regionalno sodelovanje za razvoj trgovine in trgovinske infrastrukture ter storitev v južni Afriki.

Člen 54

Mikro podjetja ter mala in srednje velika podjetja

Cilj pogodbenic je razvoj in krepitev mikro podjetij (MP) ter malih in srednje velikih podjetij (MSP) v Južni Afriki ter spodbujanje sodelovanja med MSP v Skupnosti in Južni Afriki ter v regiji na način, ki bo upošteval enakost med spoloma. Pogodbenici med drugim:

(a)

sodelujeta, kjer je to primerno, pri oblikovanju primernih pravnih, administrativnih, institucionalnih, tehničnih, davčnih in finančnih okvirov za ustanavljanje in širjenje MP ter MSP;

(b)

zagotavljata pomoč, ki jo potrebujejo mikro podjetja ter MSP ne glede na svoj pravni status na področjih, kot so financiranje, pridobivanje znanja, tehnologija in trženje;

(c)

zagotavljata pomoč družbam, organizacijam, oblikovalcem politike in agencijam, ki opravljajo storitve iz odstavka b, s primerno tehnično podporo, izmenjavo informacij ter izgradnjo zmogljivosti;

(d)

vzpostavljata in olajšujeta primerne povezave med subjekti v zasebnem sektorju v Južni Afriki, južni Afriki in Skupnosti, da bi izboljšali pretok informacij (v zvezi z oblikovanjem in izvajanjem strategij, poslovnih trendov in možnosti, omrežnim povezovanjem, skupnimi vlaganji in prenosom znanja).

Člen 55

Informacijska družba – telekomunikacije in informacijska tehnologija

1.   Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), ki je po njunem mnenju ključni sektor sodobne družbe in je bistvenega pomena za gospodarski in socialni razvoj ter za razvoj informacijske družbe. Komunikacije v tem okviru obsegajo pošto, radiodifuzijo, telekomunikacije, informacijske tehnologije. Cilj sodelovanja je:

(a)

izboljšati dostop javnih in zasebnih subjektov Južne Afrike do sredstev komunikacije, elektronike in informacijske tehnologije preko podpore razvoju infrastrukturnih omrežij, človeških virov in primernih politik informacijske družbe v Južni Afriki;

(b)

podpirati sodelovanje med državami južnoafriške regije na tem področju, zlasti v okviru satelitske tehnologije;

(c)

soočati se z izzivi globalizacije, novih tehnologij, institucionalnega in sektorskega prestrukturiranja, ter naraščajočega prepada med osnovnimi informacijskimi storitvami in naprednimi storitvami.

2.   Sodelovanje med drugim obsega:

(a)

dialog o različnih vidikih informacijske družbe, vključno s pravno ureditvijo in telekomunikacijsko politiko;

(b)

izmenjave podatkov in morebitno tehnično pomoč pri pravnem urejanju, regulativi, standardizaciji, preskušanju skladnosti in certificiranju za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter pri uporabi frekvenc;

(c)

razširjanje novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter razvijanje novih zmogljivosti, zlasti v zvezi z medomrežnim povezovanjem in interoperabilnostjo aplikacij;

(d)

spodbujanje in izvajanje skupnih raziskav, tehnoloških razvojnih projektov na področju novih tehnologij v zvezi z informacijsko družbo;

(e)

dostop južnoafriških organizacij do projektov ali programov Skupnosti na podlagi ureditev, ki se uporabljajo na različnih zadevnih področjih, ter dostop organizacij Evropske unije do dejavnosti, ki jih je začela izvajati Južna Afrika pod enakimi pogoji.

Člen 56

Sodelovanje na področju pošte

Sodelovanje na tem področju zajema:

(a)

izmenjavo informacij in dialog o poštnih zadevah, med drugim v zvezi z regionalnimi in mednarodnimi dejavnostmi, regulativnimi vidiki in odločitvami glede politike;

(b)

tehnično pomoč pri regulativi, razvoju standardov delovanja in človeških virov;

(c)

spodbujanje in izvajanje skupnih projektov, vključno z raziskavami, o tehnološkem razvoju v tem sektorju.

Člen 57

Energetika

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je:

(a)

izboljšati dostop Južnoafričanov do cenovno sprejemljivih, zanesljivih in trajnostnih virov energije;

(b)

prestrukturirati in posodobiti podsektorje proizvodnje, distribucije in potrošnje energije z zagotavljanjem ustreznih storitev po najboljših pogojih gospodarske učinkovitosti, socialnega razvoja in okoljske sprejemljivosti;

(c)

podpirati sodelovanje med državami v južnoafriški regiji za izkoriščanje lokalno razpoložljivih virov energije na učinkovit in okolju prijazen način.

2.   Cilj sodelovanja je zlasti:

(a)

podpirati razvoj primernih energetskih politik in infrastrukture v Južni Afriki;

(b)

razvejati oskrbo z energijo v Južni Afriki;

(c)

izboljšati standarde delovanja energetskih subjektov ter tehnične, gospodarske in finančne vidike, zlasti v sektorju elektrike in tekočih goriv;

(d)

olajšati usposabljanje lokalnih strokovnjakov, zlasti s splošnim in tehničnim usposabljanjem;

(e)

razvoj novih in obnovljivih virov energije in podporne infrastrukture, zlasti za oskrbo podeželja z energijo;

(f)

izboljšati racionalno porabo energije, predvsem s pospeševanjem učinkovitosti energetskih sistemov;

(g)

spodbujati prenos in uporabo okolju prijaznih tehnologij;

(h)

spodbujati regionalno sodelovanje na področju energetike v južni Afriki.

Člen 58

Rudarstvo in rudnine

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je med drugim:

(a)

podpirati in spodbujati ukrepe politike, ki izboljšujejo zdravstvene in varnostne standarde v rudarstvu ter pogoje zaposlovanja;

(b)

urediti dostopnost rudnih bogastev in geoznanstvenih podatkov za raziskave in naložbe v rudarstvo. Sodelovanje ustvarja tudi vzajemno ugodno ozračje za pridobivanje naložb v sektorju, vključno z MSP (in v preteklosti prikrajšanimi skupnostmi);

(c)

podpirati politike, ki zagotavljajo, da rudarske dejavnosti potekajo ob primernem upoštevanju okolja in trajnostnega razvoja, z upoštevanjem posebnih razmer v državi in narave rudarstva;

(d)

sodelovanje v raziskavah in razvoju tehnologije rudarstva in rudnin.

2.   Sodelovanje vključuje dejavnosti Južne Afrike, ki se opravljajo v okviru Enote za koordinacijo rudarstva Razvojne družbe južne Afrike (SADC).

Člen 59

Promet

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je:

(a)

izboljšati dostop Južnoafričanov do cenovno sprejemljivih, varnih in zanesljivih načinov prometa in olajšanje pretoka blaga v državi s podporo razvoju omrežij intermodalne infrastrukture in prevoznih sistemov, ki so gospodarsko in okoljsko trajnostni;

(b)

podpirati sodelovanje med državami južnoafriške regije z namenom ustvarjanja trajnostnega prevoznega omrežja za regionalne potrebe.

2.   Sodelovanje je posebej osredotočeno na:

(a)

prispevanje k prestrukturiranju in posodobitvi cestne, železniške, pristaniške in letališke infrastrukture;

(b)

postopno izboljšanje pogojev za zračni promet, železniški, cestni in multimodalni tranzit ter upravljanje cest, železnic, pristanišč in letališč, ter pomorskega in zračnega prometa;

(c)

izboljšanje varnosti zračnega in pomorskega prometa z izboljšanjem pomoči za plovbo in usposabljanjem za omogočanje učinkovitih programov.

Člen 60

Turizem

1.   Pogodbenici sodelujeta s ciljem okrepiti razvoj konkurenčne turistične industrije. V tem okviru se pogodbenici zlasti strinjata:

(a)

da bosta spodbujali razvoj turizma kot generatorja gospodarske rasti in novih delovnih mest, zaposlovanja in deviznega poslovanja;

(b)

da si bosta prizadevali ustvariti strateško zavezništvo , ki bo vključevalo javne, zasebne in skupne interese, da bi zagotovili trajnostni razvoj turizma;

(c)

da bosta izvajali skupne dejavnosti na področjih, kot so razvoj proizvodov in trgov, človeških virov in institucionalnih struktur;

(d)

da bosta sodelovali pri usposabljanju za turizem in graditvi zmogljivosti za izboljšanje standarda storitev;

(e)

da bosta sodelovali pri spodbujanju in razvoju turizma, ki temelji na skupnosti, s pomočjo pilotnih projektov na podeželju;

(f)

da bosta olajšali svobodno gibanje turistov.

2.   Pogodbenici se strinjata, da bo sodelovanje na področju turizma temeljilo med drugim na naslednjih usmeritvah:

(a)

spoštovanje celovitosti in interesov lokalnih skupnosti, zlasti na podeželju;

(b)

poudarjanje pomena kulturne dediščine;

(c)

olajšanje usposabljanja, prenosa znanja in izkušenj ter ozaveščanja v širši skupnosti;

(d)

zagotavljanje pozitivne interakcije med turizmom in ohranjanjem okolja;

(e)

spodbujanje regionalnega sodelovanja v južni Afriki.

Člen 61

Kmetijstvo

1.   Cilj sodelovanja na tem področju je spodbujanje integriranega, skladnega in trajnostnega razvoja podeželja v Južni Afriki. Sodelovanje bo usmerjeno zlasti na:

(a)

posodobitev in prestrukturiranje kmetijskega sektorja, če je to primerno, s pomočjo metod, ki vključujejo posodobitev infrastrukture in opreme, razvoj tehnik pakiranja in skladiščenja ter izboljšanje zasebnih distribucijskih in trženjskih verig;

(b)

olajšanje razvoja in povečanje konkurenčnosti kmetov iz prej prikrajšanih skupnosti ter zagotavljanje primernih kmetijskih storitev v tej zvezi;

(c)

razvejanje in razvoj proizvodnje in zunanjih trgov;

(d)

doseganje in razvoj sodelovanja pri veterinarskih, fitosanitarnih in kmetijsko pridelovalnih metodah;

(e)

preučitev ukrepov za uskladitev veterinarskih in fitosanitarnih standardov in pravil, z namenom olajševanja trgovine, ob upoštevanju veljavne zakonodaje obeh pogodbenic in v skladu s pravili WTO.

2.   Sodelovanje bo med drugim potekalo s prenosom znanja in izkušenj, ustanavljanjem skupnih vlaganj in programi za izgradnjo zmogljivosti.

Člen 62

Ribištvo

Cilj sodelovanja na tem področju je spodbujanje trajnostnega upravljanja in rabe ribiških virov v dolgoročnem interesu obeh pogodbenic. To bo doseženo z izmenjavo informacij in z oblikovanjem in izvajanjem dogovorjenih sporazumov, ki lahko urejajo gospodarske, poslovne, razvojne, znanstvene in tehnične potrebe pogodbenic. Ti dogovori bodo določeni v posebnem obojestransko koristnem sporazumu o ribištvu, ki si ga pogodbenici prizadevati zaključiti čimprej.

Člen 63

Storitve

Pogodbenici se strinjata, da bosta podpirali sodelovanje v sektorju storitev na splošno in posebej na področju bančništva, zavarovalništva in drugih finančnih storitev, med drugim z:

(a)

spodbujanjem trgovine s storitvami;

(b)

izmenjavo, če je to primerno, informacij o pravilih, zakonih in predpisih, ki urejajo trgovino s storitvami v pogodbenicah;

(c)

izboljšanjem računovodenja, revizorstva, nadzora in pravne ureditve finančnih storitev in finančnega nadzora, na primer z olajšanjem programov usposabljanja.

Člen 64

Potrošniška politika in varstvo zdravja potrošnikov

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na področju potrošniške politike in varstva zdravja potrošnikov, zasledujoč cilj:

(a)

oblikovati sisteme medsebojnega obveščanja o doma prepovedanih in nevarnih izdelkih;

(b)

izmenjevati informacije in izkušnje o vzpostavitvi in delovanju poprodajnega nadzora izdelkov in varnosti izdelkov;

(c)

izboljšati informacije, zagotovljene potrošnikom zlasti o cenah, značilnostih izdelkov in ponujenih storitvah;

(d)

spodbujati izmenjavo med zastopniki interesov potrošnikov;

(e)

povečati skladnost potrošniških politik in sistemov;

(f)

izmenjevati podatke o naraščajoči ozaveščenosti potrošnikov preko informiranja in izobraževanja;

(g)

obveščati o izvajanju in sodelovanju med pogodbenicama pri preiskovanju škodljivih ali nepoštenih poslovnih praks;

(h)

izmenjevati informacije o učinkovitih načinih poprave krivic potrošnikom, ki so bili žrtve nezakonitih dejavnosti.

NASLOV V

RAZVOJNO SODELOVANJE

ODDELEK A

SPLOŠNO

Člen 65

Cilji

1.   Razvojno sodelovanje med Skupnostjo in Južno Afriko poteka v okviru politike dialoga in partnerstva in podpira politike in reforme, ki jih izvajajo nacionalni organi.

2.   Razvojno sodelovanje zlasti prispeva k skladnemu in trajnostnemu gospodarskemu in socialnemu razvoju Južne Afrike in k njeni vključitvi v svetovno gospodarstvo in k utrditvi temeljev osnovanih za demokratično družbo in državo, v kateri vlada načelo pravne države, v kateri se spoštujejo politični, socialni in kulturni vidiki človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3.   V tem okviru imajo prednost podporne dejavnosti, ki pomagajo v boju proti revščini.

Člen 66

Prednostne naloge

1.   Področja razvojnega sodelovanja se nanašajo predvsem na:

(a)

podporo politikam in instrumentom za postopno vključevanje gospodarstva Južne Afrike v svetovno gospodarstvo in trgovino, za razširitev zaposlovanja, za razvoj trajnostnih zasebnih podjetij, za regionalno sodelovanje in integracijo. V tem okviru se posebna pozornost nameni podpori prizadevanjem za prilagoditev, ki so v regiji potrebna po ustanovitvi območja proste trgovine na podlagi tega sporazuma, zlasti v SACU;

(b)

izboljšanje življenjskih pogojev in oskrba z osnovnimi socialnimi storitvami;

(c)

podporo demokratizacije, varstva človekovih pravic, dobre javne uprave, krepitve civilne družbe in njene integracije v razvojni proces.

2.   Spodbuja se dialog in partnerstvo med javnimi organi in nevladnimi razvojnimi partnerji in izvajalci.

3.   Programi so osredotočeni na osnovne potrebe prej prikrajšanih skupnosti in odražajo vprašanja enakosti med spoloma in okoljska vprašanja razvoja.

Člen 67

Upravičeni prejemniki

Partnerji v sodelovanju, upravičeni do finančne in tehnične pomoči so državni, deželni in lokalni organi in javni organi, nevladne organizacije in organizacije, ki slonijo na skupnosti, regionalne in mednarodne organizacije, institucije ter javni ali zasebni subjekti. Če pogodbenici tako določita, lahko postane upravičen kateri koli drugi organ.

Člen 68

Sredstva in načini

1.   Sredstva, ki se lahko razdelijo na podlagi dejavnosti sodelovanja iz člena 66, vključujejo zlasti študije, tehnično pomoč, usposabljanje ali druge storitve, oskrbo in dela, ter tudi ocenjevalne in nadzorne presoje in misije.

2.   Financiranje skupnosti v lokalni ali tuji valuti lahko glede na potrebe in naravo dejavnosti krije:

(a)

izdatke državnega proračuna za podporo izvajanja reform in politike v prednostnih sektorjih, določenih s političnim dialogom;

(b)

naložbe (razen nakupa zgradb) in oprema;

(c)

v nekaterih primerih, zlasti, ko program izvajajo nevladni partnerji, periodični izdatki.

3.   Prispevek partnerjev iz člena 67 se načeloma zahteva za vsako dejavnost sodelovanja. Narava in znesek prispevka se prilagodi možnostim partnerja ter naravi dejavnosti.

4.   Lahko se iščejo možnosti glede skladnosti in komplementarnosti z drugimi donatorji, zlasti z državami članicami Evropske unije.

5.   Pogodbenici sprejmeta primerne ukrepe, da zagotovita, da se skupnostni značaj razvojnega sodelovanja na podlagi tega sporazuma predstavi širši javnosti.

Člen 69

Programiranje

1.   Večletno okvirno programiranje na podlagi določenih ciljev, ki izhajajo iz prednostnih nalog iz člena 66, ter navajanje načinov za pripravo, izvajanje in nadzor razvojnega sodelovanja in posledičnih dejavnosti v referenčnem obdobju, se izvaja v okviru tesnih stikov med Skupnostjo in vlado Južne Afrike, s prispevkom Evropske investicijske banke. Rezultat razprav o programiranju se navede v večletnem okvirnem programu, ki ga podpišeta obe pogodbenici.

2.   Natančni delovni postopki in določbe za izvajanje in nadzor razvojnega sodelovanja se priložijo večletnemu okvirnemu programu.

Člen 70

Ugotavljanje, priprava in ocenjevanje projektov

1.   Ugotavljanje in priprava razvojnih dejavnosti sta v pristojnosti nacionalnega odredbodajalca vlade Južne Afrike iz člena 80 ali katerega koli upravičenega prejemnika iz člena 67.

2.   Projektna ali programska dokumentacija, predložena za financiranje Skupnosti, mora vsebovati vse potrebne podatke za njeno ocenjevanje. Nacionalni odredbodajalec ali drugi upravičeni prejemniki takšno dokumentacijo uradno posredujejo vodji delegacije.

3.   Nacionalni odredbodajalec in/ali drugi upravičeni prejemniki ter Skupnost skupaj ocenijo razvojne dejavnosti.

Člen 71

Predlog in sklep o financiranju

1.   Vodja delegacije povzame sklepe ocenjevanja v predlogu financiranja, ki ga pripravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim odredbodajalcem in/ali partnerjem, ki vlaga predlog.

2.   Komisija dokončno izoblikuje predlog za financiranje in ga pošlje organu Skupnosti, ki sprejema odločitve.

Člen 72

Sporazumi o financiranju

1.   Vsak projekt ali program, ki ga odobri Skupnost, je urejen z:

(a)

sporazumom o financiranju, sestavljenim med Komisijo, ki deluje v imenu Skupnosti, in nacionalnim odredbodajalcem, ki deluje v imenu vlade Južne Afrike, ali upravičenim prejemnikom;

(b)

ali pogodbo z mednarodnimi organizacijami ali pravnimi osebami, fizičnimi osebami ali drugimi subjekti iz člena 67 pristojnimi za izvajanje projekta ali programa.

2.   Vsi sporazumi ali pogodbe o financiranju predvidevajo preglede na kraju samem, ki jih opravlja Komisija in Evropsko računsko sodišče.

ODDELEK B

IZVAJANJE

Člen 73

Upravičenost izvajalcev in oskrba

1.   Sodelovanje na javnih razpisih in pogodbe so pod enakimi pogoji dostopni vsem fizičnim in pravnim osebam v državah članicah Evropske unije, Južni Afriki in državah AKP. Sodelovanje se v ustrezno utemeljenih primerih lahko razširi in vključuje še druge države v razvoju, da se zagotovi najboljše razmerje med stroški in učinkovitostjo.

2.   Oskrba prihaja iz držav članic, Južne Afrike ali držav AKP. V ustrezno utemeljenih izrednih primerih lahko prihaja iz drugih držav.

Člen 74

Naročnik

1.   Pripravijo se pogodbe o delu, oskrbi in storitvah, o katerih se upravičeni prejemnik dogovori in jih sklene sporazumno in v sodelovanju s Komisijo.

2.   Upravičeni prejemnik lahko od Komisije zahteva, naj pripravi pogodbe za storitve, se glede njih pogaja in jih sklene v njegovem imenu, neposredno ali preko ustreznih zastopnikov.

Člen 75

Postopki naročil

Postopki za naročila ali pogodbe, ki jih financira Skupnost, so določeni v splošnih klavzulah, ki so priložene sporazumom o financiranju.

Člen 76

Splošne določbe in pogoji

Dodelitev in izvajanje pogodb o delu, oskrbi in storitvah, ki jih financira Skupnost, ureja ta sporazum in ustrezni splošni predpisi za pogodbe o delu, oskrbi in storitvah ter splošni pogoji, sprejeti s sklepom Sveta za sodelovanje.

Člen 77

Reševanje sporov

Morebitni spori med Južno Afriko in izvajalcem, dobaviteljem ali ponudnikom storitev, ki nastanejo med izvajanjem pogodbe, ki jo financira Skupnost, se rešujejo z arbitražo v skladu s procesnimi pravili o spravi in arbitraži pri pogodbah, sprejetimi s sklepom Sveta za sodelovanje.

Člen 78

Davčni in carinski režimi

1.   Vlada Južne Afrike za vse pogodbe, ki jih financira Skupnost, uporablja popolno oprostitev davkov in carin in/ali davkov ali dajatev z enakim učinkom.

2.   Podrobni podatki o režimih iz odstavka 1 se določijo z izmenjavo pisem med vlado Južne Afrike in Komisijo.

Člen 79

Glavni odredbodajalec

Komisija imenuje glavnega odredbodajalca odgovornega za upravljanje z viri, ki jih da Skupnost na razpolago za razvojno sodelovanje z Južno Afriko.

Člen 80

Nacionalni odredbodajalec in plačilni posrednik

1.   Vlada Južne Afrike imenuje nacionalnega odredbodajalca, ki jo bo zastopal v vseh dejavnostih v zvezi s projekti, ki jih financira Skupnost in ki so predmet sporazuma o financiranju med Južno Afriko in Skupnostjo. Imenuje se tudi plačilni posrednik.

2.   Obveznosti in naloge glavnega odredbodajalca in nacionalnega odredbodajalca ter plačilnega posrednika se določijo z izmenjavo instrumentov med vlado Južne Afrike in Komisijo v skladu s finančnimi predpisi Komisije uporabljenimi v preferencialnih sporazumih.

Člen 81

Vodja delegacije

1.   Komisijo v Južni Afriki zastopa vodja delegacije, ki skupaj z nacionalnim odredbodajalcem zagotavlja, izvajanje, nadzor in spremljanje finančnega in tehničnega sodelovanja v skladu z načeli dobrega finančnega upravljanja in v skladu z določbami tega sporazuma. Zlasti pa je vodja delegacije pooblaščen, da olajša in pospeši pripravo, ocenjevanje in izvajanje projektov in programov.

2.   Vlada Južne Afrike odobri vodji delegacije in uradnikom Komisije, imenovanim v Južni Afriki, privilegije in imunitete v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih iz leta 1961.

3.   Pri določanju nalog in obveznosti nacionalnih odredbodajalcev in vodje delegacije si pogodbenici prizadevata zagotoviti čim večjo stopnjo lokalne uprave projektov in programov ter združljivosti in skladnosti s praksami, ki se uporabljajo v drugih državah AKP.

Člen 82

Spremljanje in vrednotenje

1.   Cilj spremljanja in vrednotenja je zunanja presoja razvojnih dejavnosti (priprava, izvajanje in naknadne dejavnosti), z namenom izboljšanja razvojne učinkovitosti tekočih in prihodnjih dejavnosti. To delo skupaj opravljata Južna Afrika in Skupnost.

2.   Spremljanje in vrednotenje sodelovanja opravljata Južna Afrika in Skupnost. Skličejo se lahko letna posvetovanja za presojo napredka in za dogovarjanje o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izboljšanje izvajanja večletnih okvirnih programov ter za pripravo prihodnjih dejavnosti.

NASLOV VI

SODELOVANJE NA DRUGIH PODROČJIH

Člen 83

Znanost in tehnologija

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta krepili znanstveno in tehnološko sodelovanje. Natančne ureditve za izvajanje tega cilja so navedene v ločenem sporazumu, ki je začel veljati novembra 1997.

Člen 84

Okolje

1.   Pogodbenici bosta sodelovali z namenom doseganja trajnostnega razvoja z racionalno rabo neobnovljivih naravnih virov in trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov, ter tako spodbujali varstvo okolja, preprečevanje poslabšanja okolja in nadzor onesnaževanja. Pogodbenici si bosta posebej prizadevali izboljšati kakovost okolja in bosta sodelovali v boju proti globalnim okoljskim problemom.

2.   Pogodbenici bosta posebej pozorni na razvoj zmogljivosti v okoljskem upravljanju. Potekal bo dialog o ugotavljanju prednostnih nalog na področju okolja. Kjer je mogoče se bo preučil in obravnaval vpliv preteklih politik Južne Afrike na stanje okolja.

3.   Sodelovanje bo med drugim obsegalo zadeve v zvezi z razvojem mest in uporabo zemljišč za kmetijske in nekmetijske namene; dezertifikacijo; ravnanje z odpadki, vključno z nevarnimi in jedrskimi odpadki; ravnanje z nevarnimi kemikalijami; ohranjanje in trajnostno rabo biološke raznolikosti; trajnostno gospodarjenje z gozdnimi viri; nadzor kakovosti vode; nadzor onesnaževanja iz industrijskih in drugih virov; nadzor obalnega in morskega onesnaževanja in upravljanje z morskimi viri; integrirano upravljanje vodnih zajetij, vključno z upravljanjem mednarodnih povodij; upravljanje povpraševanja po vodi in zadev v zvezi z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov.

Člen 85

Kultura

1.   Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali na področju kulture, da bi spodbujali temeljito poznavanje in boljše razumevanje kulturnih raznolikosti v Južni Afriki in Evropski uniji. Pogodbenici bosta odpravili ovire za multikulturalno sporazumevanje in sodelovanje in bosta spodbujali zavedanje o medsebojni soodvisnosti narodov z različnimi kulturami. Spodbujali bosta sodelovanje prebivalstva Južne Afrike in Evropske Unije v procesu vzajemne kulturne bogatitve.

2.   Cilj kulturnih stikov je ohranjanje in bogatitev kulturne dediščine ter ustvarjanje in razširjanje kulturnih dobrin in storitev. Nacionalna, regionalna in medregionalna sredstva za komunikacijo ter infrastruktura za lajšanje kulturnih stikov se uporablja čimbolj široko, hkrati pa se spodbuja spoštovanje avtorskih in sorodnih pravic.

3.   Pogodbenici sodelujeta na kulturnih prireditvah in izmenjavah med institucijami in združenji iz Južne Afrike in Evropske unije.

Člen 86

Socialne zadeve

1.   Med pogodbenicama poteka dialog o sodelovanju na socialnem področju. To vključuje, ni pa nujno omejeno na vprašanja v zvezi s socialnimi problemi družbe po odpravi apartheida, lajšanje revščine, nezaposlenost, enakost med spoloma, nasilje proti ženskam, pravice otrok, delovna razmerja, javno zdravje, varstvo pri delu in prebivalstvo.

2.   Pogodbenici menita, da mora gospodarski razvoj spremljati socialni napredek. Priznavata odgovornost za zagotavljanje osnovnih socialnih pravic, katerih cilj je zlasti svoboda združevanja delavcev, pravica do kolektivnih pogajanj, odprava prisilnega dela, odprava diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih ter učinkovita odprava dela otrok. Ustrezni standardi MOD so referenčna točka za razvoj teh pravic.

Člen 87

Podatki

Pogodbenici sprejmeta ustrezne ukrepe za podpiranje in spodbujanje učinkovite medsebojne izmenjave podatkov. Prednost ima med drugim zagotavljanje razširjanja informacij o sodelovanju med Južno Afriko in Skupnostjo. Poleg tega si pogodbenici prizadevata zagotoviti osnovne podatke o Južni Afriki in Evropski Uniji širši javnosti ter posebne podatke o politikah Evropske unije določenim krogom v Južni Afriki ter posebne podatke o politikah Južne Afrike določenim krogom v Evropski uniji.

Člen 88

Tisk in avdiovizualna sredstva javnega obveščanja

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju tiska in avdiovizualnih sredstev javnega obveščanja, da bi podprli nadaljnji razvoj in krepili neodvisnost in pluralizem sredstev javnega obveščanja. Sodelovanje se odvija med drugim s:

(a)

spodbujanjem razvoja človeških virov, zlasti z usposabljanjem in programi izmenjav za novinarje in strokovnjake s področja javnega obveščanja;

(b)

spodbujanjem širšega dostopa do virov podatkov za sredstva javnega obveščanja;

(c)

izmenjavo tehničnega znanja in izkušenj ter podatkov;

(d)

proizvodnjo avdiovizualnih programov.

Člen 89

Človeški viri

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom povečanja vrednosti človeških virov v Južni Afriki na vseh področjih, zajetih s tem sporazumom. Cilj sodelovanja je krepitev institucionalne zmogljivosti na vladnih ključnih področjih razvoja človeških virov, s posebno pozornostjo do najbolj prikrajšanih delov prebivalstva.

2.   Da bi razvijali raven strokovnosti višjega osebja v javnem in zasebnem sektorju, pogodbenici pospešujeta sodelovanje na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji. Posebna pozornost se posveti spodbujanju ustanavljanja trajnih vezi med specializiranimi organi v Evropski uniji in Južni Afriki, da bi spodbudili združevanje ter izmenjavo izkušenj in tehničnih sredstev.

3.   Pogodbenici spodbujata izmenjavo podatkov za spodbujanje sodelovanja na področju priznavanja spričeval in diplom pri ustreznih organih oblasti.

4.   Pogodbenici spodbujata povezovanje in sodelovanje med visokošolskimi ustanovami, na primer univerzami.

Člen 90

Boj proti prepovedanim drogam in pranju denarja

Pogodbenici se zavezujeta, da bosta sodelovali v boju proti prepovedanim drogam in pranju denarja:

(a)

s spodbujanjem osnovnega načrta Južne Afrike za nadzor prepovedanih drog in izboljšanjem učinkovitosti regionalnih programov Južne Afrike in južne Afrike za bolj proti nezakoniti zlorabi prepovedanih drog in psihotropnih snovi ter proti proizvodnji, oskrbi in preprodaji teh snovi, na podlagi ustreznih mednarodnih konvencij OZN o nadzoru nad prepovedanimi drogami;

(b)

s preprečevanjem uporabe svojih finančnih ustanov za pranje kapitala, ki prihaja iz kaznivih dejavnosti na splošno in posebej iz preprodaje prepovedanih drog na podlagi standardov, ki so enakovredni tistim, ki so jih sprejeli mednarodni organi, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje, in

(c)

s preprečevanjem zlorabe predhodnih in drugih osnovnih sestavin, ki se uporabljajo za nedovoljeno proizvodnjo prepovedanih drog in psihotropnih snovi na podlagi standardov, ki so jih sprejeli mednarodni organi, zlasti Projektna skupina za kemično delovanje (CATF).

Člen 91

Varstvo podatkov

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom izboljšati raven varstva pri obdelavi osebnih podatkov, in pri tem upoštevata mednarodne standarde.

2.   Sodelovanje na področju varstva osebnih podatkov lahko vključuje tehnično pomoč v obliki izmenjave informacij in strokovnjakov ter vzpostavljanje skupnih programov in projektov.

3.   Svet za sodelovanje v rednih časovnih presledkih pregleduje napredek na tem področju.

Člen 92

Zdravstvo

1.   Pogodbenici sodelujeta z namenom izboljšanja duševnega in telesnega zdravja prebivalstva s spodbujanjem zdravja in preprečevanjem bolezni.

2.   Na področju javnega zdravstva pogodbenici sodelujeta z izmenjavo znanja in izkušenj o programih, ki med drugim razširjajo informacije, izboljšujejo izobrazbo in usposobljenost strokovnjakov za javno zdravstvo, nadzorujejo bolezni in razvijajo zdravstvene informacijske sisteme, zmanjšujejo tveganja bolezni zaradi načina življenja, ter preprečujejo in nadzorujejo HIV/AIDS in druge prenosljive bolezni.

3.   Sodelovanje na področju varnosti in zdravja pri delu vključuje izmenjavo informacij o zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepih za preprečevanje nesreč, poklicnih bolezni in zdravstvenih tveganj, povezanih s poklicem.

4.   Sodelovanje na področju farmacije lahko vključuje podporo pri vrednotenju in registraciji zdravil.

NASLOV VII

FINANČNI VIDIKI SODELOVANJA

Člen 93

Cilj

Z namenom, da bi dosegli cilje tega sporazuma Južna Afrika prejema finančno in tehnično pomoč Skupnosti v obliki nepovratnih sredstev in posojil za podporo njenih socialno-ekonomskih razvojnih potreb.

Člen 94

Nepovratna sredstva

Finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev urejajo:

(a)

posebna finančna pomoč, vzpostavljena v okviru proračuna Skupnosti za podporo dejavnosti razvojnega sodelovanja iz členov 65 in 66;

(b)

druga finančna sredstva, na razpolago iz drugih proračunskih postavk Skupnosti za razvojne dejavnosti in dejavnosti mednarodnega sodelovanja, ki se uvrščajo v navedene proračunske postavke. Postopek za predložitev in odobritev vlog, izvajanje in spremljanje/vrednotenje bo v skladu s splošnimi pogoji, povezanimi z zadevno proračunsko postavko.

Člen 95

Posojila

Glede finančne pomoči v obliki posojil bi lahko Evropska investicijska banka na zahtevo Sveta Evropske unije obravnavala razširitev financiranja investicijskih projektov v Južni Afriki z dolgoročnimi posojili v mejah maksimalnih zneskov in rokov veljavnosti, ki se določijo ob uporabi ustreznih določb Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Člen 96

Regionalno sodelovanje

Finančna pomoč Skupnosti iz prejšnjega člena se lahko uporabi za financiranje projektov ali programov nacionalnega ali lokalnega interesa v Južni Afriki ter za sodelovanje Južne Afrike v dejavnostih regionalnega sodelovanja, ki jih opravlja skupaj z drugimi državami v razvoju.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 97

Institucionalna ureditev

1.   Pogodbenici soglašata, da bosta ustanovili Svet za sodelovanje, ki bo opravljal naslednje funkcije:

(a)

zagotavljal pravilno delovanje in izvajanje sporazuma ter dialoga med pogodbenicama;

(b)

proučeval razvoj trgovine in sodelovanja med pogodbenicama;

(c)

iskal primerne metode za preprečevanje težav, ki bi se lahko pojavile na različnih področjih, ki jih ureja ta sporazum;

(d)

izmenjeval mnenja in dajal predloge o vseh zadevah skupnega interesa v zvezi s trgovino in sodelovanjem, vključno s prihodnjimi ukrepi in sredstvi, ki so na razpolago za njihovo izvajanje.

2.   Sestava, pogostost, dnevni red in kraj srečanj Sveta za sodelovanje se sporazumno določijo s posvetovanji med pogodbenicama.

3.   Zgoraj navedeni Svet za sodelovanje je pooblaščen za sprejemanje odločitev v vseh zadevah iz tega sporazuma.

4.   Pogodbenici soglašata, da bosta spodbujali in lajšali redne stike med svojima parlamentoma na različnih področjih sodelovanja iz tega sporazuma.

5.   Pogodbenici tudi spodbujata stike med drugimi podobnimi in ustreznimi ustanovami v Južni Afriki in Evropski uniji, kot so Ekonomsko-socialni odbor Evropske skupnosti in Nacionalni svet za gospodarski razvoj in delo (NEDLAC) Južne Afrike.

Člen 98

Klavzula o davčni izjemi

1.   Obravnava po načelu največjih ugodnosti, dodeljena v skladu z določbami tega sporazuma ali dogovori, sprejetimi na podlagi tega sporazuma, ne velja za davčne ugodnosti, ki jih zagotavljajo ali lahko v prihodnosti zagotovijo Južna Afrika ali države članice Evropske unije na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov, ali nacionalne davčne zakonodaje.

2.   Nobena določba tega sporazuma ali dogovorov, sprejetih na podlagi tega sporazuma, se ne uporablja tako, da bi se preprečevalo sprejemanje ali uveljavljanje ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3.   Nobena določba tega sporazuma ali dogovorov, sprejetih na podlagi tega sporazuma, se ne uporablja tako, da bi se državam članicam Evropske unije ali Južni Afriki preprečevalo razlikovanje, pri uporabi ustreznih določb njihove davčne zakonodaje, med davkoplačevalci, ki niso v enakem položaju zlasti glede kraja bivališča, ali kraja, kjer je naložen njihov kapital.

Člen 99

Čas veljavnosti

Ta sporazum velja za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica lahko Sporazum odpove s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Sporazum preneha veljati šest mesecev po dnevu tega uradnega obvestila.

Člen 100

Prepoved razlikovanja

Na področjih, ki jih ureja ta sporazum, in brez vpliva na posebne določbe tega sporazuma:

(a)

režimi, ki jih Južna Afrika uporablja v razmerju do Skupnosti, ne povzročajo diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani ali njihovimi družbami ali podjetji;

(b)

režimi, ki jih Skupnost in države članice uporabljajo v razmerju do Južne Afrike, ne povzročajo diskriminacije med državljani Južne Afrike ali njenimi družbami ali podjetji.

Člen 101

Ozemeljska veljavnost

Ta sporazum na eni strani velja na ozemljih, na katerih velja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji, določenimi s to pogodbo, in na drugi strani v Južni Afriki in sicer na ozemljih, določenih v ustavi Južne Afrike.

Člen 102

Evolutivna klavzula

Pogodbenici lahko sporazumno in na področjih v njuni pristojnosti razširita sporazum, tako da poglobita raven sodelovanja in jo razširita s pomočjo sporazumov o posebnih sektorjih ali dejavnostih.

V okviru tega sporazuma lahko vsaka pogodbenica oblikuje predloge za razširitev obsega sodelovanja, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z izvajanjem sporazuma.

Člen 103

Pregled

Pogodbenici pregledata ta sporazum v petih letih od dne začetka njegove veljavnosti in obravnavata morebitne posledice, ki bi jih lahko imele drugačne ureditve na ta sporazum. Sporazumno se lahko dogovorita za nadaljnje preglede.

Člen 104

Reševanje sporov

1.   Pogodbenici lahko na Svet za sodelovanje naslovita vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma.

2.   Svet za sodelovanje lahko spor reši s sklepom.

3.   Pogodbenici sta zavezani, da sprejmeta ukrepe za izvajanje sklepa iz odstavka 2.

4.   Če spora ni mogoče rešiti v skladu z odstavkom 2, lahko pogodbenica uradno obvesti sopogodbenico o imenovanju arbitra; druga pogodbenica mora potem v dveh mesecih od imenovanja prvega arbitra imenovati drugega arbitra.

5.   Svet za sodelovanje imenuje tretjega arbitra v šestih mesecih od imenovanja drugega arbitra.

6.   Arbitri sprejemajo sklepe z večino glasov v roku dvanajstih mesecev.

7.   Vsaka pogodbenica v sporu sprejme vse potrebne ukrepe za izvajanje sklepa arbitrov.

8.   Svet za sodelovanje določi svoje delovne postopke za arbitražo.

9.   V primeru, da nastopi spor na podlagi naslovov II in III tega sporazuma, se uporablja naslednji postopek:

(a)

drugega arbitra je treba imenovati v tridesetih dneh;

(b)

Svet za sodelovanje imenuje tretjega arbitra v šestdesetih dneh od imenovanja drugega arbitra;

(c)

arbitri praviloma predložijo svoje ugotovitve in sklepe pogodbenicam in Svetu za sodelovanje najkasneje šest mesecev po dnevu sestave seznama arbitrov. V nujnih primerih, vključno s primeri, pri katerih gre za pokvarljivo blago, si arbitri prizadevajo izdati pogodbenicama poročilo v treh mesecih;

(d)

pogodbenica obvesti drugo in Svet za sodelovanje v šestdesetih dneh o svojih namenih glede izvajanja ugotovitev in sklepov Sveta za sodelovanje oziroma arbitrov;

(e)

Če takojšnje ravnanje v skladu z ugotovitvami in sklepi Sveta za sodelovanje ali arbitrov ni praktično izvedljivo, se pogodbenici da na razpolago razumen rok, da to stori. Razumen rok ne presega 15 mesecev od dneva predložitve ugotovitev in sklepov pogodbenicama. Navedeni rok pa se lahko z medsebojnim soglasjem pogodbenic skrajša ali podaljša ob upoštevanju okoliščin.

10.   Brez poseganja v pravico do uporabe postopka reševanja sporov WTO, si Skupnost in Južna Afrika prizadevata reševati spore v zvezi s posebnimi obveznostmi, ki izvirajo iz naslovov II in III tega sporazuma, z uporabo posebnih določb o reševanju sporov iz tega sporazuma. Arbitražni postopek iz tega sporazuma ne obravnava zadev v zvezi z obveznostmi pogodbenic v WTO, razen če se pogodbenici strinjata, da bosta takšno zadevo predložili arbitraži.

Člen 105

Klavzula o dvostranskih sporazumih

Razen če ustvarja enake ali večje pravice za pogodbenice, ta sporazum ne posega v pravice iz obstoječih sporazumov, ki zavezujejo eno ali več držav članic na eni strani in Južno Afriko na drugi.

Člen 106

Klavzula o spremembi

1.   Pogodbenica, ki želi spremeniti ta sporazum, lahko Svetu za sodelovanje v presojo in odločanje predloži predlog za spremembo, skupaj z razlogi zanjo.

2.   V primeru, da druga pogodbenica meni, da bi lahko predlagana sprememba škodljivo vplivala na njene pravice iz tega sporazuma, lahko predloži Svetu za sodelovanje v presojo in odločanje predlog za kompenzacijske spremembe sporazuma.

Člen 107

Priloge

Protokoli in priloge so sestavni del sporazuma.

Člen 108

Jeziki in število izvirnikov

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v danskem, nizozemskem, angleškem, finskem, francoskem, nemškem, grškem, italijanskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku ter v uradnih jezikih Južne Afrike razen angleškega, in sicer pedijskem, sotijskem, secvanskem, svazijskem, vendskem, congijskem, afrikanškem, ndebelijskem, kosijskem in zulujskem, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

Člen 109

Začetek veljavnosti

Ta sporazum začne veljati prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se pogodbenici medsebojno uradno obvestita, da so končani ustrezni postopki.

Če pogodbenici do začetka veljavnosti tega sporazuma skleneta, da bosta ta sporazum uporabljali predhodno, se vsa sklicevanja na dan začetka veljavnosti nanašajo na dan, ko se začne ta sporazum začasno predhodno uporabljati.

Hecho en Pretoria, el once de octubre de mil novecientos noventa y nueve.

Udfærdiget i Pretoria, den ellevte oktober nitten hundrede og nioghalvfems.

Geschehen zu Pretoria am elften Oktober neunzehnhundertneunundneunzig.

Έγινε στην Πρετόρια, στις ένδεκα Οκτωβρίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα.

Done at Pretoria on the eleventh day of October in the year one thousand nine hundred and ninety-nine.

Fait à Pretoria, le onze octobre mil neuf cent quatre-vingt-dix-neuf.

Fatto a Pretoria, addì undici ottobre millenovecentonovantanove.

Gedaan te Pretoria, de elfde oktober negentienhonderd negennegentig.

Feito em Pretória, em onze de Outubro de mil novecentos e noventa e nove.

Tehty Pretoriassa yhdentenätoista päivänä lokakuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän.

Som skedde i Pretoria den elfte oktober nittonhundranittionio.

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

Image 1

Pour le Royaume de Belgique

Voor het Koninkrijk België

Für das Königreich Belgien

Image 2

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brusselse Hoofdstedelijke Gewest.

Diese Unterschrift verbindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

For Kongeriget Danmark

Image 3

Für die Bundesrepublik Deutschland

Image 4

Για την Ελληνική Δημοκρατία

Image 5

Por el Reino de España

Image 6

Pour la République française

Image 7

Thar ceann na hÉireann

For Ireland

Image 8

Per la Repubblica italiana

Image 9

Pour le Grand-Duché de Luxembourg

Image 10

Voor het Koninkrijk der Nederlanden

Image 11

Für die Republik Österreich

Image 12

Pela República Portuguesa

Image 13

Suomen tasavallan puolesta

För Republiken Finland

Image 14

För Konungariket Sverige

Image 15

For the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

Image 16

For the Republic of South Africa

wa Repapoliki ya Afrika Borwa

Ya Rephaboliki ya Afrika Borwa

Wa Rephaboliki ya Aforika Borwa

WeRiphabliki yaseNingizimu Afrika

wa Rephabuliki ya Afurika Tshipembe

Wa Riphabliki ra Afrika-Dzonga

Vir die Republiek van Suid-Afrika

WeRiphabhliki yeSewula Afrika

WeRiphablikhi yoMzantsi Afrika

WeRiphabhulikhi yaseNingizimu Afrika

Image 17


(1)  Sporazum, sestavljen v enajstih uradnih jezikih Evropske unije (španščini, danščini, nemščini, grščini, angleščini, francoščini, italijanščini, nizozemščini, portugalščini, finščini, švedščini), je bil objavljen v UL L 311, 04.12.1999, str. 3.

Različice v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku so objavljene v pričujočem zvezku Posebne izdaje 2004.


PRILOGA I

REPUBLIKA JUŽNA AFRIKA

SEZNAM DOGOVORJENIH ODSTOPANJ OD MIROVANJA IN ZNIŽANJA DAJATEV

Uvod

Skupnost in Republika Južna Afrika soglašata, da se vsako povečanje uporabljene tarife po klavzuli največjih ugodnosti (MFN) ali drug ukrep, ki omejuje ali izkrivlja trgovino, sprejet po 1. juliju 1996, odpravi vis-a-vis druge pogodbenice najkasneje na dan začetka veljavnosti sporazuma.

Na zahtevo Južne Afrike in ob upoštevanju posebne narave gospodarske preobrazbe Republike Južna Afrika ter posebne stopnje prilagajanja njenega tarifnega sistema v okviru njenih obveznosti v WTO, se Skupnost strinja, da bo izjemoma obravnavala posebne zahteve za odstopanja od znižanja dajatev.

Zaradi tega procesa obe strani soglašata, da bodo za namen izvajanja člena 7 tega sporazuma spodaj navedene tarifne stopnje nadomestila tarife, ki se dejansko uporabljajo od 1. julija 1996, kot referenco za mirovanje za izdelke iz te priloge.

Poimenovanje oznake

Datum uveljavitve

Stopnja leta 1996

Nova stopnja

0207 41 90

18.9.1997

27 %

220 c/kg

0403 90 00

2.1.1998

prosto

450 c/kg

0404 10 00

2.1.1998

prosto

450 c/kg

0404 90 00

2.1.1998

100 c/kg

450 c/kg

0405 10 00

2.1.1998

320 c/kg

500 c/kg

0405 20 10

2.1.1998

20 %

500 c/kg

0405 20 90

2.1.1998

320 c/kg

500 c/kg

0405 90 00

2.1.1998

320 c/kg

500 c/kg

0406 10 10

2.1.1998

25 %

500 c/kg

0406 10 20

2.1.1998

20 %

500 c/kg

0406 20 10

2.1.1998

22 %

500 c/kg

0406 20 90

2.1.1998

25 %

500 c/kg

0406 30 00

2.1.1998

25 %

500 c/kg

0406 40 10

2.1.1998

22 %

500 c/kg

0406 40 90

2.1.1998

25 %

500 c/kg

0406 90 10

2.1.1998

22 %

500 c/kg

0406 90 25

2.1.1998

660 c/kg

500 c/kg

0406 90 35

2.1.1998

660 c/kg

500 c/kg

0406 90 90

2.1.1998

25 %

500 c/kg

0902 30 00

11.1.1999

prosto

R4/kg

0902 40 00

11.1.1999

prosto

R4/kg

1001 90 00

tarifna formula

prosto

50

1005 10 00

tarifna formula

prosto

50

1005 90 00

tarifna formula

prosto

50

1101 00 10

tarifna formula

50 %

99

1101 00 20

tarifna formula

1 c/kg

99

1509 10 00

april 1998

30 %

10

1701 11 00

spremenljiv

76,5 c/kg

105

1701 12 00

spremenljiv

76,5 c/kg

105

1701 91 00

spremenljiv

76,5 c/kg

105

1701 99 00

spremenljiv

76,5 c/kg

105

2002 10 90

13.2.1998

110 c/kg minus 80

30

2204 10 10

13.2.1998

118 c/l

238 c/l

2204 10 90

13.2.1998

118 c/l

238 c/l

2204 21 10

13.2.1998

31 c/l

97 c/l

2204 21 20

13.2.1998

1764/l AA ali R1.542/l + RO.92/

138 c/l

2204 21 90

13.2.1998

22,44 c/l

138 c/l

2204 29 10

13.2.1998

31 c/l

73 c/l

2204 29 20

13.2.1998

1764/l AA ali R1.542/l + RO.9200

138 c/l

2204 29 90

13.2.1998

22,44 c/l

114 c/l

2205 10 00

13.2.1998

22,44 c/l

88 c/l

2205 90 00

13.2.1998

22,44 c/l

73 c/l

2206 00 10

13.2.1998

9,9 c/l

62 c/l

2206 00 20

13.2.1998

9,9 c/l

62 c/l

2206 00 30

13.2.1998

9,9 c/l

156 c/l

2206 00 40

13.2.1998

44,81 c/l

62 c/l

2206 00 50

13.2.1998

44,81 c/l

62 c/l

2206 00 60

13.2.1998

44,81 c/l

156 c/l

2206 00 70

13.2.1998

22,44 c/l

62 c/l

2206 00 90

13.2.1998

43,21 c/l

62 c/l

2849 10 00

13.2.1998

prosto

10

3204 17 10

19.6.1998

prosto

12

3204 19 10

19.6.1998

prosto

12

4011 10 05

1.1.1997

prosto

40

4011 10 15

1.1.1997

25 % ali 815 c/kg minus 75

40

4011 10 25

1.1.1997

25 % ali 815 c/kg minus 75

40

4011 10 35

1.1.1997

25 % ali 815 c/kg minus 75

40

4011 20 10

1.1.1997

25 % ali 860 c/kg minus 75

34

4011 20 20

1.1.1997

25 % ali 860 c/kg minus 75

34

4011 20 30

1.1.1997

25 % ali 860 c/kg minus 75

34

4011 20 40

1.1.1997

25 % ali 860 c/kg minus 75

34

4011 20 50

1.1.1997

25 % ali 860 c/kg minus 75

34

4011 20 60

1.1.1997

25 % ali 860 c/kg minus 75

34

4011 91 10

1.1.1997

10 % ali 830 c/kg minus 90

20

4011 91 20

1.1.1997

prosto

20

4011 91 30

1.1.1997

prosto

20

4011 91 40

1.1.1997

prosto

20

4011 91 50

1.1.1997

10 % ali 830 c/kg minus 90

20

4011 91 60

1.1.1997

10 % ali 830 c/kg minus 90

20

4011 99 00

1.1.1997

10 % ali 830 c/kg minus 90

20

4012 10 00

1.1.1997

20 %

25

4012 20 00

1.1.1997

20 %

25

4012 90 00

1.1.1997

12 %

25

4013 10 00

1.1.1997

10 % ali 920 c/kg minus 90

25

4013 90 90

1.1.1997

10 % ali 920 c/kg minus 90

25

4409 20 00

7.2.1997

prosto

12

5208 31 40

13.12.1997

10 %

22

5208 32 40

13.12.1997

10 %

22

5208 33 20

13.12.1996

10 %

22

5208 41 40

13.12.1997

10 %

22

5208 42 40

13.12.1997

10 %

22

5208 51 20

13.12.1997

10 %

22

5208 51 30

13.12.1996

10 %

22

5208 52 20

13.12.1997

10 %

22

5208 52 30

13.12.1996

10 %

22

5208 53 20

13.12.1996

10 %

22

5208 59 20

13.12.1996

10 %

22

5209 31 40

13.12.1996

10 %

22

5209 41 40

13.12.1996

10 %

22

5209 51 15

13.12.1996

10 %

22

5209 51 20

13.12.1996

10 %

22

5209 52 20

13.12.1996

10 %

22

5209 59 20

13.12.1996

10 %

22

5210 31 40

13.12.1996

10 %

22

5210 32 20

13.12.1996

10 %

22

5210 39 20

13.12.1996

10 %

22

5210 51 20

13.12.1996

10 %

22

5210 51 30

13.12.1996

10 %

22

5210 52 20

13.12.1996

10 %

22

5210 59 20

13.12.1996

10 %

22

5211 31 25

13.12.1996

10 %

22

5211 41 25

13.12.1996

10 %

22

5211 51 15

13.12.1996

10 %

22

5211 51 20

13.12.1996

10 %

22

5211 52 20

13.12.1996

10 %

22

5211 59 20

13.12.1996

10 %

22

5212 13 20

13.12.1996

10 %

22

5212 14 40

13.12.1996

10 %

22

5212 15 20

13.12.1996

10 %

22

5212 23 25

13.12.1996

10 %

22

5212 24 25

13.12.1996

10 %

22

5212 25 15

13.12.1996

10 %

22

5804 21 00

13.12.1996

prosto

22

5804 29 00

13.12.1996

prosto

22

5806 20 00

13.12.1996

42 %

36

5807 90 10

13.12.1996

 

36

5807 90 20

13.12.1996

 

36

5807 90 30

13.12.1996

 

36

5808 10 10

13.12.1996

 

36

5808 90 00

13.12.1996

45 %

36

6002 20 10

13.12.1996

20 %

22

6002 41 10

13.12.1996

20 %

22

6002 42 10

13.12.1996

20 %

22

6002 43 05

13.12.1996

20 %

22

6002 49 10

13.12.1996

20 %

22

6002 91 10

13.12.1996

20 %

22

6002 92 10

13.12.1996

20 %

22

6002 93 05

13.12.1996

20 %

22

6002 99 10

13.12.1996

20 %

22

6213 20 10

13.12.1996

15 %

46

6213 90 10

13.12.1996

15 %

46

7616 99 10

15.11.1996

 

10

7616 99 20

7.2.1997

 

15

8501 40 90

30.5.1997

5 %

20

8501 51 90

30.5.1997

5 %

24

8501 52 90

30.5.1997

5 %

24

8501 53 90

30.5.1997

5 %

20

8504 21 90

6.12.1997

5 %

15

8504 22 90

6.12.1997

5 %

15

8504 23 30

6.12.1997

14 %

15

8504 23 90

6.12.1997

5 %

15

8504 31 90

6.12.1997

5 %

15

8504 32 90

6.12.1997

5 %

15

8504 33 90

6.12.1997

5 %

15

8504 34 90

6.12.1997

5 %

15

8517 11 00

18.12.1998

prosto

12,5

8517 19 00

18.12.1998

prosto

12,5

8517 90 00

18.12.1998

prosto

12,5

8523 30 00

30.11.1998

prosto

10

8524 60 00

30.11.1998

prosto

10

8542 12 00

30.11.1998

prosto

10

8536 20 10

5.7.1996

12,5 %

15

8708 91 10

3.2.1997

prosto

20


PRILOGA II

EVROPSKA SKUPNOST

INDUSTRIJSKI IZDELKI

Seznam 1

Industrijski izdelki

Ponudba EU

Priloga II – Seznam 1

Oznaka KN 1996

Tarifna kvota ali delna liberalizacija

Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol):

2501 00 51

 

2501 00 91

 

2501 00 99

 

Alkalijske ali zemeljsko-alkalijske kovine; redke zemeljske kovine:

2805 11 00

 

2805 19 00

 

2805 21 00

 

2805 22 00

 

2805 30 10

 

2805 30 90

 

2805 40 10

 

Amoniak, brezvodni ali v vodni raztopini:

2814 10 00

 

2814 20 00

 

Natrijev hidroksid (kavstična soda)

2815 11 00

 

2815 12 00

 

Cinkov oksid; cinkov peroksid

2817 00 00

 

Umetni korund

2818 10 00

 

2818 20 00

 

2818 30 00

 

Kromovi oksidi in hidroksidi:

2819 10 00

 

2819 90 00

 

Manganovi oksidi:

2820 10 00

 

2820 90 00

 

Titanovi oksidi

2823 00 00

 

Hidrazin in hidroksilamin

2825 80 00

 

Kloridi, oksikloridi in hidroksikloridi

2827 10 00

 

Sulfidi; polisulfidi:

2830 10 00

 

Fosfinati (hipofosfiti), fosfonati

2835 10 00

 

2835 22 00

 

2835 23 00

 

2835 24 00

 

2835 25 10

 

2835 25 90

 

2835 26 10

 

2835 26 90

 

2835 29 10

 

2835 29 90

 

2835 31 00

 

2835 39 10

 

2835 39 30

 

2835 39 70

 

Karbonati; peroksikarbonati (perkarbonati):

2836 20 00

 

2836 40 00

 

2836 60 00

 

Oksi in peroksi soli kovinskih kislin:

2841 61 00

 

Radioaktivni kemični elementi

2844 30 11

 

2844 30 19

 

2844 30 51

 

Izotopi, razen tistih iz tarifne številke 2844

2845 10 00

 

2845 90 10

 

Karbidi, kemično določeni ali nedoločeni:

2849 20 00

 

2849 90 30

 

Hidridi, nitridi, azidi, silicidi in boridi

2850 00 70

 

Ciklični ogljikovodiki:

2902 50 00

 

Halogenirani derivati ogljikovodikov:

2903 11 00

 

2903 12 00

 

2903 13 00

 

2903 14 00

 

2903 15 00

 

2903 16 00

 

2903 19 10

 

2903 19 90

 

2903 21 00

 

2903 23 00

 

2903 29 00

 

2903 30 10

 

2903 30 31

 

2903 30 33

 

2903 30 38

 

2903 30 90

 

2903 41 00

 

2903 42 00

 

2903 43 00

 

2903 44 10

 

2903 44 90

 

2903 45 10

 

2903 45 15

 

2903 45 20

 

2903 45 25

 

2903 45 30

 

2903 45 35

 

2903 45 40

 

2903 45 45

 

2903 45 50

 

2903 45 55

 

2903 45 90

 

2903 46 10

 

2903 46 20

 

2903 46 90

 

2903 47 00

 

2903 49 10

 

2903 49 20

 

2903 49 90

 

2903 51 90

 

2903 59 10

 

2903 59 30

 

2903 59 90

 

2903 61 00

 

2903 62 00

 

2903 69 10

 

2903 69 90

 

Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo- derivati

2905 11 00

 

2905 12 00

 

2905 13 00

 

2905 14 10

 

2905 14 90

 

2905 15 00

 

2905 16 10

 

2905 16 90

 

2905 17 00

 

2905 19 10

 

2905 19 90

 

2905 22 10

 

2905 22 90

 

2905 29 10

 

2905 29 90

 

2905 31 00

 

2905 32 00

 

2905 39 10

 

2905 39 90

 

2905 41 00

 

2905 42 00

 

2905 49 10

 

2905 49 51

 

2905 49 59

 

2905 49 90

 

2905 50 10

 

2905 50 30

 

2905 50 99

 

Fenoli; fenolni alkoholi:

2907 11 00

 

2907 15 00

 

2907 22 10

 

Etri, eter-alkoholi, eter-fenoli

2909 11 00

 

2909 19 00

 

2909 20 00

 

2909 30 31

 

2909 30 39

 

2909 30 90

 

2909 41 00

 

2909 42 00

 

2909 43 00

 

2909 44 00

 

2909 49 10

 

2909 49 90

 

2909 50 10

 

2909 50 90

 

2909 60 00

 

Epoksidi, epoksialkoholi, epoksifenoli in epoksietoli

2910 20 00

 

Aldehidi, z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih

2912 41 00

 

2912 60 00

 

Ketoni in kinoni z drugimi kisikovimi funkcijami ali brez njih

2914 11 00

 

2914 21 00

 

Nasičene aciklične monokarboksilne kisline

2915 11 00

 

2915 12 00

 

2915 13 00

 

2915 21 00

 

2915 22 00

 

2915 23 00

 

2915 24 00

 

2915 29 00

 

2915 31 00

 

2915 32 00

 

2915 33 00

 

2915 34 00

 

2915 35 00

 

2915 39 10

 

2915 39 30

 

2915 39 50

 

2915 39 90

 

2915 40 00

 

2915 50 00

 

2915 60 10

 

2915 60 90

 

2915 70 15

 

2915 70 20

 

2915 70 25

 

2915 70 30

 

2915 70 80

 

2915 90 10

 

2915 90 20

 

2915 90 80

 

Nenasičene aciklične monokarboksilne kisline

2916 12 10

 

2916 12 20

 

2916 12 90

 

2916 14 10

 

2916 14 90

 

Polikarboksilne kisline, njihovi anhidridi, halogenidi

2917 11 00

 

2917 14 00

 

2917 35 00

 

2917 36 00

 

2917 37 00

 

Karboksilne kisline z dodatno kisikovo funkcijo

2918 14 00

 

2918 15 00

 

2918 22 00

 

2918 90 00

 

Spojine z amino funkcijo:

2921 11 10

 

2921 11 90

 

2921 12 00

 

2921 19 10

 

2921 19 30

 

2921 19 90

 

2921 21 00

 

2921 22 00

 

2921 29 00

 

2921 30 10

 

2921 30 90

 

2921 41 00

 

2921 42 10

 

2921 42 90

 

2921 43 10

 

2921 43 90

 

2921 44 00

 

2921 45 00

 

2921 49 10

 

2921 49 90

 

2921 51 10

 

2921 51 90

 

2921 59 00

 

Aminospojine s kisikovo funkcijo:

2922 11 00

 

2922 12 00

 

2922 13 00

 

2922 19 00

 

2922 21 00

 

2922 22 00

 

2922 29 00

 

2922 30 00

 

2922 42 10

 

2922 43 00

 

2922 49 80

 

2922 50 00

 

Spojine s karboksiamidno funkcijo

2924 21 10

 

2924 21 90

 

2924 29 30

 

Spojine z nitrilno funkcijo:

2926 10 00

 

2926 90 90

 

Organske žveplove spojine:

2930 20 00

 

2930 90 12

 

2930 90 14

 

2930 90 16

 

Druge organsko-anorganske spojine:

2931 00 40

 

Heterociklične spojine s heteroatomom oziroma heteroatomi kisika

2932 12 00

 

2932 13 00

 

2932 21 00

 

Heterociklične spojine s heteroatomom oziroma heteroatomi dušika

2933 61 00

 

Sulfonamidi

2935 00 00

 

Dušikova gnojila, mineralna ali kemična:

3102 10 10

 

3102 10 90

 

3102 21 00

 

3102 29 00

 

3102 30 10

 

3102 30 90

 

3102 40 10

 

3102 40 90

 

3102 50 90

 

3102 60 00

 

3102 70 90

 

3102 80 00

 

3102 90 00

 

Fosfatna gnojila, mineralna ali kemična:

3103 10 10

 

3103 10 90

 

Mineralna ali kemična gnojila,

3105 10 00

 

3105 20 10

 

3105 20 90

 

3105 30 10

 

3105 30 90

 

3105 40 10

 

3105 40 90

 

3105 51 00

 

3105 59 00

 

3105 60 10

 

3105 60 90

 

3105 90 91

 

3105 90 99

 

Strojilni ekstrakti rastlinskega izvora

3201 20 00

 

3201 90 20

 

Druga barvila

3206 11 00

 

3206 19 00

 

3206 20 00

 

3206 30 00

 

3206 41 00

 

3206 42 00

 

3206 43 00

 

3206 49 90

 

3206 50 00

 

Aktivno oglje; aktivni naravni mineralni proizvodi

3802 10 00

 

3802 90 00

 

Insekticidi, rodenticidi, fungicidi, herbicidi

3808 10 20

 

3808 10 30

 

3808 30 11

 

3808 30 13

 

3808 30 15

 

3808 30 17

 

3808 30 21

 

3808 30 23

 

3808 30 27

 

3808 30 30

 

3808 30 90

 

Pripravljeni pospeševalci vulkanizacije za gumo; sestavljeni plastifikatorji

3812 30 20

 

Sestavljena organska topila in razredčila

3814 00 90

 

Mešani alkilbenzeni in mešani alkilnaftaleni

3817 10 10

 

3817 10 50

 

3817 10 80

 

3817 20 00

 

Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele ali livarska jedra

3824 90 90

 

Polimeri etilena (PE) v primarnih oblikah:

3901 10 10

 

3901 10 90

 

3901 20 00

 

3901 30 00

 

3901 90 00

 

Polimeri propilena ali drugih olefinov

3902 10 00

 

3902 20 00

 

3902 30 00

 

3902 90 00

 

Polimeri stirena (PS) v primarnih oblikah:

3903 11 00

 

3903 19 00

 

3903 20 00

 

3903 30 00

 

3903 90 00

 

Polimeri viniklorida

3904 10 00

 

3904 21 00

 

3904 22 00

 

3904 30 00

 

3904 40 00

 

3904 50 00

 

3904 61 90

 

3904 69 00

 

3904 90 00

 

Polimeri vinilacetata

3905 12 00

 

Poliacetali, drugi polietri in epoksidne smole

3907 20 19

 

3907 20 90

 

3907 60 90

 

3907 91 10

 

3907 91 90

 

3907 99 10

 

3907 99 90

 

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi

3920 10 22

 

3920 10 28

 

3920 10 40

 

3920 10 80

 

3920 20 21

 

3920 20 29

 

3920 20 71

 

3920 20 79

 

3920 20 90

 

3920 30 00

 

3920 41 11

 

3920 41 19

 

3920 41 91

 

3920 41 99

 

3920 42 11

 

3920 42 19

 

3920 42 91

 

3920 42 99

 

3920 51 00

 

3920 59 00

 

3920 61 00

 

3920 62 10

 

3920 62 90

 

3920 63 00

 

3920 69 00

 

3920 71 11

 

3920 71 19

 

3920 71 90

 

3920 72 00

 

3920 73 10

 

3920 73 50

 

3920 73 90

 

3920 79 00

 

3920 91 00

 

3920 92 00

 

3920 93 00

 

3920 94 00

 

3920 99 11

 

3920 99 19

 

3920 99 50

 

3920 99 90

 

Druge plošče, listi, filmi, folije in trakovi

3921 90 19

 

Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga

3923 21 00

 

Protektirane ali rabljene zunanje gume (plašči)

4012 10 30

 

4012 10 50

 

4012 10 80

 

4012 20 90

 

4012 90 10

 

4012 90 90

 

Notranje gume (zračnice):

4013 10 10

 

4013 10 90

 

4013 20 00

 

4013 90 10

 

4013 90 90

 

Strojene ali „crust“ kože goved ali kopitarjev, brez dlake

4104 10 91

 

4104 10 95

 

4104 10 99

 

4104 21 00

 

4104 22 90

 

4104 29 00

 

4104 31 11

 

4104 31 19

 

4104 31 30

 

4104 31 90

 

4104 39 10

 

4104 39 90

 

Strojene ali „crust“ kože ovac ali jagnjet brez volne,

4105 20 00

 

Usnje drugih živali, brez dlake

4107 10 10

 

4107 29 10

 

4107 90 10

 

4107 90 90

 

Semiš usnje (vključno s kombinacijo semiš usnja):

4108 00 10

 

4108 00 90

 

Lakasto usnje in lakasto laminirano usnje

4109 00 00

 

Umetno usnje na osnovi naravnega usnja

4111 00 00

 

Oblačila in pribor za oblačila

4203 10 00

 

4203 21 00

 

4203 29 10

 

4203 29 91

 

4203 29 99

 

4203 30 00

 

4203 40 00

 

Iverne plošče in podobne plošče iz lesa

4410 11 00

 

4410 19 10

 

4410 19 30

 

4410 19 50

 

4410 19 90

 

4410 90 00

 

Vlaknene plošče iz lesa ali drugih lesnatih materialov

4411 11 00

 

4411 19 00

 

4411 21 00

 

4411 29 00

 

4411 31 00

 

4411 39 00

 

4411 91 00

 

4411 99 00

 

Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les

4412 13 11

 

4412 13 19

 

4412 13 90

 

4412 14 00

 

4412 19 00

 

4412 22 10

 

4412 22 91

 

4412 22 99

 

4412 23 00

 

4412 29 20

 

4412 29 80

 

4412 92 10

 

4412 92 91

 

4412 92 99

 

4412 93 00

 

4412 99 20

 

4412 99 80

 

Stavbno pohištvo in leseni izdelki za gradbeništvo

4418 10 10

 

4418 10 50

 

4418 10 90

 

4418 20 10

 

4418 20 50

 

4418 20 80

 

4418 30 10

 

4418 90 10

 

Lesena marketerija in intarzija lesa; skrinjice in škatle

4420 90 11

 

4420 90 19

 

Izdelki iz naravne plute:

4503 10 10

 

4503 10 90

 

4503 90 00

 

Pletenice in podobni izdelki iz pletarskega materiala

4601 99 10

 

Košarski, pletarski in drugi proizvodi

4602 90 10

 

Registri, knjigovodske knjige, notesi, knjige za naročilnice

4820 10 30

 

Otroške slikanice, vključno s tistimi za risanje ali barvanje

4903 00 00

 

Zemljevidi in hidrografske karte in podobne karte vseh vrst

4905 10 00

 

Izdelki za preslikavanje (dekalkomanije):

4908 10 00

 

4908 90 00

 

Tiskane ali ilustrirane razglednice, tiskane karte

4909 00 10

 

4909 00 90

 

Koledarji vseh vrst, tiskani, vštevši koledarje

4910 00 00

 

Druge tiskovine, vključno tiskane slike

4911 10 10

 

4911 10 90

 

4911 91 80

 

4911 99 00

 

Svilena preja (razen preje spredene iz svilenih odpadkov)

5004 00 10

 

5004 00 90

 

Preja iz svilenih odpadkov, nepripravljena za prodajo na drobno

5005 00 10

 

5005 00 90

 

Svilena preja in preja iz svilenih odpadkov, pripravljena za prodajo na drobno

5006 00 10

 

5006 00 90

 

Tkanine iz svile ali svilenih odpadkov:

5007 10 00

 

5007 20 11

 

5007 20 19

 

5007 20 21

 

5007 20 31

 

5007 20 39

 

5007 20 41

 

5007 20 51

 

5007 20 59

 

5007 20 61

 

5007 20 69

 

5007 20 71

 

5007 90 10

 

5007 90 30

 

5007 90 50

 

5007 90 90

 

Preja iz mikane volne, nepripravljena za prodajo na drobno:

5106 10 10

 

5106 10 90

 

5106 20 11

 

5106 20 19

 

5106 20 91

 

5106 20 99

 

Preja iz česane volne, nepripravljena za prodajo na drobno:

5107 10 10

 

5107 10 90

 

5107 20 10

 

5107 20 30

 

5107 20 51

 

5107 20 59

 

5107 20 91

 

5107 20 99

 

Preja iz fine živalske dlake (mikana ali česana), nepripravljena za prodajo na drobno:

5108 10 10

 

5108 10 90

 

5108 20 10

 

5108 20 90

 

Preja iz volne ali fine živalske dlake, pripravljena za prodajo na drobno:

5109 10 10

 

5109 10 90

 

5109 90 10

 

5109 90 90

 

Preja iz grobe živalske dlake ali konjske žime

5110 00 00

 

Tkanine iz mikane volne ali mikane fine živalske dlake

5111 11 11

 

5111 11 19

 

5111 11 91

 

5111 11 99

 

5111 19 11

 

5111 19 19

 

5111 19 31

 

5111 19 39

 

5111 19 91

 

5111 19 99

 

5111 20 00

 

5111 30 10

 

5111 30 30

 

5111 30 90

 

5111 90 10

 

5111 90 91

 

5111 90 93

 

5111 90 99

 

Tkanine iz česane volne ali česane fine živalske dlake

5112 11 10

 

5112 11 90

 

5112 19 11

 

5112 19 19

 

5112 19 91

 

5112 19 99

 

5112 20 00

 

5112 30 10

 

5112 30 30

 

5112 30 90

 

5112 90 10

 

5112 90 91

 

5112 90 93

 

5112 90 99

 

Tkanine iz grobe živalske dlake ali konjske žime

5113 00 00

 

Sukanec za šivanje iz bombaža, nepripravljen ali pripravljen za prodajo na drobno

5204 11 00

 

5204 19 00

 

5204 20 00

 

Bombažna preja (razen sukanca za šivanje)

5205 11 00

 

5205 12 00

 

5205 13 00

 

5205 14 00

 

5205 15 10

 

5205 15 90

 

5205 21 00

 

5205 22 00

 

5205 23 00

 

5205 24 00

 

5205 26 00

 

5205 27 00

 

5205 28 00

 

5205 31 00

 

5205 32 00

 

5205 33 00

 

5205 34 00

 

5205 35 10

 

5205 35 90

 

5205 41 00

 

5205 42 00

 

5205 43 00

 

5205 44 00

 

5205 46 00

 

5205 47 00

 

5205 48 00

 

Bombažna preja (razen sukanca za šivanje)

5206 11 00

 

5206 12 00

 

5206 13 00

 

5206 14 00

 

5206 15 10

 

5206 15 90

 

5206 21 00

 

5206 22 00

 

5206 23 00

 

5206 24 00

 

5206 25 10

 

5206 25 90

 

5206 31 00

 

5206 32 00

 

5206 33 00

 

5206 34 00

 

5206 35 10

 

5206 35 90

 

5206 41 00

 

5206 42 00

 

5206 43 00

 

5206 44 00

 

5206 45 10

 

5206 45 90

 

Bombažna preja (razen sukanca za šivanje) pripravljena za prodajo na drobno

5207 10 00

 

5207 90 00

 

Lanena preja:

5306 10 11

 

5306 10 19

 

5306 10 31

 

5306 10 39

 

5306 10 50

 

5306 10 90

 

5306 20 11

 

5306 20 19

 

5306 20 90

 

Preja iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken; papirna preja

5308 20 10

 

5308 20 90

 

5308 30 00

 

5308 90 11

 

5308 90 13

 

5308 90 19

 

5308 90 90

 

Lanene tkanine:

5309 11 11

 

5309 11 19

 

5309 11 90

 

5309 19 10

 

5309 19 90

 

5309 21 10

 

5309 21 90

 

5309 29 10

 

5309 29 90

 

Tkanine iz jute ali drugih tekstilnih ličnatih vlaken

5310 10 10

 

5310 10 90

 

5310 90 00

 

Tkanine iz drugih rastlinskih tekstilnih vlaken

5311 00 10

 

5311 00 90

 

Sukanec za šivanje iz filamentov iz umetnih ali sintetičnih vlaken

5401 10 11

 

5401 10 19

 

5401 10 90

 

5401 20 10

 

5401 20 90

 

Preja iz sintetičnih filamentov (razen sukanca za šivanje)

5402 10 10

 

5402 10 90

 

5402 20 00

 

5402 31 10

 

5402 31 30

 

5402 31 90

 

5402 32 00

 

5402 33 10

 

5402 33 90

 

5402 39 10

 

5402 39 90

 

5402 41 10

 

5402 41 30

 

5402 41 90

 

5402 42 00

 

5402 43 10

 

5402 43 90

 

5402 49 10

 

5402 49 91

 

5402 49 99

 

5402 51 10

 

5402 51 30

 

5402 51 90

 

5402 52 10

 

5402 52 90

 

5402 59 10

 

5402 59 90

 

5402 61 10

 

5402 61 30

 

5402 61 90

 

5402 62 10

 

5402 62 90

 

5402 69 10

 

5402 69 90

 

Preja iz umetnih filamentov (razen sukanca za šivanje)

5403 10 00

 

5403 20 10

 

5403 20 90

 

5403 31 00

 

5403 32 00

 

5403 33 10

 

5403 33 90

 

5403 39 00

 

5403 41 00

 

5403 42 00

 

5403 49 00

 

Sintetični monofilamenti številke 67 deciteksov ali več

5404 10 10

 

5404 10 90

 

5404 90 11

 

5404 90 19

 

5404 90 90

 

Umetni monofilamenti, številke 67 deciteksov ali več

5405 00 00

 

Preja iz umetnih ali sintetičnih filamentov (razen sukanca za šivanje)

5406 10 00

 

5406 20 00

 

Tkanine iz preje iz sintetičnih filamentov

5407 10 00

 

5407 20 11

 

5407 20 19

 

5407 20 90

 

5407 30 00

 

5407 41 00

 

5407 42 00

 

5407 43 00

 

5407 44 00

 

5407 51 00

 

5407 52 00

 

5407 53 00

 

5407 54 00

 

5407 61 10

 

5407 61 30

 

5407 61 50

 

5407 61 90

 

5407 69 10

 

5407 69 90

 

5407 71 00

 

5407 72 00

 

5407 73 00

 

5407 74 00

 

5407 81 00

 

5407 82 00

 

5407 83 00

 

5407 84 00

 

5407 91 00

 

5407 92 00

 

5407 93 00

 

5407 94 00

 

Tkanine iz preje iz umetnih filamentov

5408 10 00

 

5408 21 00

 

5408 22 10

 

5408 22 90

 

5408 23 10

 

5408 23 90

 

5408 24 00

 

5408 31 00

 

5408 32 00

 

5408 33 00

 

5408 34 00

 

Prameni iz sintetičnih filamentov:

5501 10 00

 

5501 20 00

 

5501 30 00

 

5501 90 00

 

Prameni iz umetnih filamentov:

5502 00 10

 

5502 00 90

 

Sintetična vlakna, rezana, nemikana, nečesana in ne drugače

5503 10 11

 

5503 10 19

 

5503 10 90

 

5503 20 00

 

5503 30 00

 

5503 40 00

 

5503 90 10

 

5503 90 90

 

Umetna vlakna, rezana, nemikana, nečesana in ne drugače

5504 10 00

 

5504 90 00

 

Odpadki (vključno z izčeski, odpadki preje)

5505 10 10

 

5505 10 30

 

5505 10 50

 

5505 10 70

 

5505 10 90

 

5505 20 00

 

Sintetična vlakna, rezana, mikana, česana ali drugače

5506 10 00

 

5506 20 00

 

5506 30 00

 

5506 90 10

 

5506 90 91

 

5506 90 99

 

Umetna vlakna, rezana, mikana, česana ali drugače

5507 00 00

 

Sukanec za šivanje iz rezanih umetnih ali sintetičnih rezanih vlaken

5508 10 11

 

5508 10 19

 

5508 10 90

 

5508 20 10

 

5508 20 90

 

Preja (razen sukanca za šivanje) iz rezanih sintetičnih vlaken

5509 11 00

 

5509 12 00

 

5509 21 10

 

5509 21 90

 

5509 22 10

 

5509 22 90

 

5509 31 10

 

5509 31 90

 

5509 32 10

 

5509 32 90

 

5509 41 10

 

5509 41 90

 

5509 42 10

 

5509 42 90

 

5509 51 00

 

5509 52 10

 

5509 52 90

 

5509 53 00

 

5509 59 00

 

5509 61 10

 

5509 61 90

 

5509 62 00

 

5509 69 00

 

5509 91 10

 

5509 91 90

 

5509 92 00

 

5509 99 00

 

Preja (razen sukanca za šivanje) iz rezanih umetnih vlaken

5510 11 00

 

5510 12 00

 

5510 20 00

 

5510 30 00

 

5510 90 00

 

Preja (razen sukanca za šivanje) iz rezanih umetnih in sintetičnih vlaken

5511 10 00

 

5511 20 00

 

5511 30 00

 

Vata iz tekstilnih materialov in izdelki iz vate

5601 10 10

 

5601 10 90

 

5601 21 10

 

5601 21 90

 

5601 22 10

 

5601 22 91

 

5601 22 99

 

5601 29 00

 

5601 30 00

 

Klobučevina, impregnirana ali neimpregnirana

5602 10 11

 

5602 10 19

 

5602 10 31

 

5602 10 35

 

5602 10 39

 

5602 10 90

 

5602 21 00

 

5602 29 10

 

5602 29 90

 

5602 90 00

 

Netkan tekstil, impregniran ali neimpregniran

5603 11 10

 

5603 11 90

 

5603 12 10

 

5603 12 90

 

5603 13 10

 

5603 13 90

 

5603 14 10

 

5603 14 90

 

5603 91 10

 

5603 91 90

 

5603 92 10

 

5603 92 90

 

5603 93 10

 

5603 93 90

 

5603 94 10

 

5603 94 90

 

Niti in kord iz gume, prekrit s tekstilnim materialom

5604 10 00

 

5604 20 00

 

5604 90 00

 

Metalizirana preja, vključno s posukano prejo

5605 00 00

 

Posukana preja in trakovi

5606 00 10

 

5606 00 91

 

5606 00 99

 

Izdelki iz preje, trakov

5609 00 00

 

Preproge in druga tekstilna talna prekrivala

5701 10 10

 

5701 10 91

 

5701 10 93

 

5701 10 99

 

5701 90 10

 

5701 90 90

 

Tkanine z lasasto površino in ženiljske tkanine

5801 10 00

 

5801 21 00

 

5801 22 00

 

5801 23 00

 

5801 24 00

 

5801 25 00

 

5801 26 00

 

5801 31 00

 

5801 32 00

 

5801 33 00

 

5801 34 00

 

5801 35 00

 

5801 36 00

 

5801 90 10

 

5801 90 90

 

Frotirne tkanine za brisače in podobne frotirne tkanine

5802 11 00

 

5802 19 00

 

5802 20 00

 

5802 30 00

 

Gaza tkanine, razen ozkih tkanin

5803 10 00

 

5803 90 10

 

5803 90 30

 

5803 90 50

 

5803 90 90

 

Til in drug mrežast material razen tkanega

5804 10 11

 

5804 10 19

 

5804 10 90

 

5804 21 10

 

5804 21 90

 

5804 29 10

 

5804 29 90

 

5804 30 00

 

Ročno tkane tapiserije vrste gobelin

5805 00 00

 

Ozke tkanine

5806 10 00

 

5806 20 00

 

5806 31 10

 

5806 31 90

 

5806 32 10

 

5806 32 90

 

5806 39 00

 

5806 40 00

 

Etikete, značke in podobni izdelki iz tekstilnih materialov

5807 10 10

 

5807 10 90

 

5807 90 10

 

5807 90 90

 

Pletenice v metraži; okrasna pozamenterija

5808 10 00

 

5808 90 00

 

Tkanine iz kovinskih niti in tkanine

5809 00 00

 

Vezenine v metraži, trakovih ali motivih:

5810 10 10

 

5810 10 90

 

5810 91 10

 

5810 91 90

 

5810 92 10

 

5810 92 90

 

5810 99 10

 

5810 99 90

 

Prešiti tekstilni izdelki v metraži

5811 00 00

 

Tekstilni materiali, prevlečeni z lepilom

5901 10 00

 

5901 90 00

 

Kord tkanine za avtomobilske plašče iz preje iz najlona

5902 10 10

 

5902 10 90

 

5902 20 10

 

5902 20 90

 

5902 90 10

 

5902 90 90

 

Tekstilni materiali, impregnirani, premazani, prevlečeni

5903 10 10

 

5903 10 90

 

5903 20 10

 

5903 20 90

 

5903 90 10

 

5903 90 91

 

5903 90 99

 

Linolej, rezan v oblike ali ne

5904 10 00

 

5904 91 10

 

5904 91 90

 

5904 92 00

 

Zidne tapete iz tekstilnih materialov:

5905 00 10

 

5905 00 31

 

5905 00 39

 

5905 00 50

 

5905 00 70

 

5905 00 90

 

Gumirani tekstilni materiali

5906 10 10

 

5906 10 90

 

5906 91 00

 

5906 99 10

 

5906 99 90

 

Tekstilni materiali, drugače impregnirani, premazani, prevlečeni ali prekriti

5907 00 10

 

5907 00 90

 

Stenji iz tekstila, tkani, prepleteni ali pleteni

5908 00 00

 

Cevi za črpalke in podobne cevi iz tekstilnih materialov

5909 00 10

 

5909 00 90

 

Trakovi in jermeni za transportne ali transmisijske namene

5910 00 00

 

Tekstilni izdelki in predmeti za tehnične namene

5911 10 00

 

5911 20 00

 

5911 31 11

 

5911 31 19

 

5911 31 90

 

5911 32 10

 

5911 32 90

 

5911 40 00

 

5911 90 10

 

5911 90 90

 

Lasasti materiali, vključno z dolgolasastimi materiali

6001 10 00

 

6001 21 00

 

6001 22 00

 

6001 29 10

 

6001 29 90

 

6001 91 10

 

6001 91 30

 

6001 91 50

 

6001 91 90

 

6001 92 10

 

6001 92 30

 

6001 92 50

 

6001 92 90

 

6001 99 10

 

6001 99 90

 

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine za moške ali dečke

6101 10 10

 

6101 10 90

 

6101 20 10

 

6101 20 90

 

6101 30 10

 

6101 30 90

 

6101 90 10

 

6101 90 90

 

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine za ženske ali deklice

6102 10 10

 

6102 10 90

 

6102 20 10

 

6102 20 90

 

6102 30 10

 

6102 30 90

 

6102 90 10

 

6102 90 90

 

Obleke, kompleti, suknjiči, blazerji za moške ali dečke

6103 41 10

 

6103 41 90

 

6103 42 10

 

6103 42 90

 

6103 43 10

 

6103 43 90

 

6103 49 10

 

6103 49 91

 

6103 49 99

 

Kostimi, kompleti, jakne, blazerji za ženske ali deklice

6104 51 00

 

6104 52 00

 

6104 53 00

 

6104 59 00

 

6104 61 10

 

6104 61 90

 

6104 62 10

 

6104 62 90

 

6104 63 10

 

6104 63 90

 

6104 69 10

 

6104 69 91

 

6104 69 99

 

Spodnjice, spodnjice brez hlačnic, spalne srajce, pižame za moške ali dečke

6107 11 00

 

6107 12 00

 

6107 19 00

 

6107 21 00

 

6107 22 00

 

6107 29 00

 

6107 91 10

 

6107 91 90

 

6107 92 00

 

6107 99 00

 

Kombineže, spodnja krila, spodnjice brez hlačnic, spodnje hlače za ženske ali deklice

6108 11 10

 

6108 11 90

 

6108 19 10

 

6108 19 90

 

6108 21 00

 

6108 22 00

 

6108 29 00

 

6108 31 10

 

6108 31 90

 

6108 32 11

 

6108 32 19

 

6108 32 90

 

6108 39 00

 

6108 91 10

 

6108 91 90

 

6108 92 00

 

6108 99 10

 

6108 99 90

 

T-majice, spodnje majice brez rokavov in druge majice, pletene ali kvačkane

6109 10 00

 

6109 90 10

 

6109 90 30

 

Trenirke, smučarske obleke in kopalke; pletene ali kvačkane

6112 11 00

 

6112 12 00

 

6112 19 00

 

6112 20 00

 

6112 31 10

 

6112 31 90

 

6112 39 10

 

6112 39 90

 

6112 41 10

 

6112 41 90

 

6112 49 10

 

6112 49 90

 

Oblačila, izdelana iz pletenih ali kvačkanih materialov

6113 00 10

 

6113 00 90

 

Druga oblačila, pletena ali kvačkana:

6114 10 00

 

6114 20 00

 

6114 30 00

 

6114 90 00

 

Hlačne nogavice, nogavice, kratke nogavice in druge nogavice

6115 11 00

 

6115 12 00

 

6115 19 10

 

6115 19 90

 

6115 20 11

 

6115 20 19

 

6115 20 90

 

6115 91 00

 

6115 92 00

 

6115 93 10

 

6115 93 30

 

6115 93 91

 

6115 93 99

 

6115 99 00

 

Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov, pletene ali kvačkane:

6116 10 20

 

6116 10 80

 

6116 91 00

 

6116 92 00

 

6116 93 00

 

6116 99 00

 

Drugi gotovi oblačilni dodatki, pleteni ali kvačkani

6117 10 00

 

6117 20 00

 

6117 80 10

 

6117 80 90

 

6117 90 00

 

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine za moške ali dečke

6201 11 00

 

6201 12 10

 

6201 12 90

 

6201 13 10

 

6201 13 90

 

6201 19 00

 

6201 91 00

 

6201 92 00

 

6201 93 00

 

6201 99 00

 

Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine za ženske ali deklice

6202 11 00

 

6202 12 10

 

6202 12 90

 

6202 13 10

 

6202 13 90

 

6202 19 00

 

6202 91 00

 

6202 92 00

 

6202 93 00

 

6202 99 00

 

Obleke, kompleti, suknjiči, blazerji za moške ali dečke

6203 41 10

 

6203 41 30

 

6203 41 90

 

6203 42 11

 

6203 42 31

 

6203 42 33

 

6203 42 35

 

6203 42 51

 

6203 42 59

 

6203 42 90

 

6203 43 11

 

6203 43 19

 

6203 43 31

 

6203 43 39

 

6203 43 90

 

6203 49 11

 

6203 49 19