1.   To poglavje se uporablja za blago:

2.   Šteje se, da so izdelki, uvoženi iz tretjih držav, v prostem prometu v Skupnosti ali Turčiji, če so izpolnjene uvozne formalnosti in obračunane vse plačljive carine ali dajatve z enakim učinkom v Skupnosti ali Turčiji ter če ni bilo nobenega popolnega ali delnega povračila takih carin ali dajatev za te izdelke.

3.   Carinsko območje carinske unije vključuje:

4.   To poglavje se uporablja tudi za blago, pridobljeno ali proizvedeno v Skupnosti ali Turčiji, pri proizvodnji katerega so bili uporabljeni izdelki iz tretjih držav, ki niso v prostem prometu v Skupnosti ali Turčiji.

Te določbe pa se za navedeno blago uporabljajo samo, če so v državi izvoznici izpolnjene uvozne formalnosti in obračunane vse carine ali dajatve z enakim učinkom, plačljive za izdelke iz tretjih držav, ki so uporabljeni pri njegovi proizvodnji.

5.   Če država izvoznica ne uporabi določb iz drugega pododstavka odstavka 4, se blago iz prvega pododstavka odstavka 4 ne šteje za blago v prostem prometu in zato država uvoznica uporabi carinsko zakonodajo, ki se uporablja za blago iz tretjih držav.

6.   Odbor za carinsko sodelovanje, ustanovljen s Sklepom Pridružitvenega sveta št. 2/69, določi načine upravnega sodelovanja, ki se uporabljajo pri izvajanju odstavkov 1, 2 in 4.

1.   Turčija v petih letih od dneva začetka veljavnosti tega sklepa v svoj pravni red vključi instrumente Skupnosti za odpravo tehničnih ovir za trgovino.

2.   Seznam teh instrumentov ter pogoji in podrobni dogovori, ki urejajo izvajanje navedenih instrumentov v Turčiji, so določeni s sklepom Pridružitvenega sveta v enem letu od dneva začetka veljavnosti tega sklepa.

3.   Ta določba z dnevom začetka veljavnosti tega sklepa Turčiji ne onemogoča uporabe instrumentov Skupnosti, ki se štejejo kot zelo pomembni.

4.   Pogodbenici poudarjata pomen učinkovitega medsebojnega sodelovanja na področjih standardizacije, meroslovja in umerjanja, kakovosti, akreditacije, preskušanja in certificiranja.

1.   Z dnem začetka veljavnosti tega sklepa in v obdobju, ki je v Turčiji potrebno za uporabo instrumentov iz člena 9, Turčija na svojem ozemlju ne ovira dajanja v promet ali začetka uporabe izdelkov iz Skupnosti, katerih skladnost z direktivami Skupnosti o določitvi zahtev, ki jih morajo izpolnjevati taki izdelki, je potrjena v skladu s pogoji in postopki iz navedenih direktiv.

2.   Če Turčija z odstopanjem od odstavka 1 ugotovi, da izdelek, katerega skladnost z direktivami Skupnosti je potrjena v skladu z odstavkom 1 in ki se uporablja v skladu z njegovo namembnostjo, ne izpolnjuje katere od zahtev iz člena 7, lahko v skladu s pogoji in postopki iz odstavka 3 sprejme vse ustrezne ukrepe za umik zadevnega izdelka s trga oziroma za prepoved ali omejitev dajanja v promet ali začetka uporabe tega izdelka.

4.   Določbe odstavkov 1 in 2 se smiselno uporabljajo za živila.

1.   Od dneva začetka veljavnosti tega sklepa Turčija v odnosu do držav, ki niso članice Skupnosti, uporablja določbe in izvedbene ukrepe, ki so po vsebini podobni določbam in izvedbenim ukrepom s področja trgovinske politike Skupnosti, določenim v naslednjih uredbah:

2.   Turčija bo v skladu z zahtevami iz člena XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (v nadaljnjem besedilu: sporazum GATT) od dneva začetka veljavnosti tega sklepa v tekstilnem sektorju uporabljala vsebinsko enako trgovinsko politiko kot Skupnost, vključno s sporazumi ali dogovori o trgovini s tekstilom in oblačili. Skupnost bo Turčiji omogočila sodelovanje, potrebno za dosego tega cilja.

3.   Dokler Turčija ne sklene teh dogovorov, velja sedanji sistem potrdil o poreklu blaga za izvoz tekstila in oblačil iz Turčije v Skupnost, pri čemer se za take izdelke, ki nimajo porekla v Turčiji, v odnosu do zadevnih tretjih držav še naprej uporablja trgovinska politika Skupnosti.

4.   Določbe tega sklepa ne predstavljajo ovire za izvajanje dogovora med Skupnostjo in Japonsko v zvezi s trgovino z motornimi vozili iz Priloge k Sporazumu o zaščitnih ukrepih, priložene k sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

Turčija in Skupnost bosta pred začetkom veljavnosti tega sklepa opredelili načine sodelovanja, da preprečita izogibanje navedenemu dogovoru.

Če takih načinov ni, si Skupnost pridržuje pravico, da v zvezi z uvozom na svoje ozemlje sprejme kakršen koli ukrep, ki je potreben za uporabo navedenega dogovora.

1.   Na dan začetka veljavnosti tega sklepa se Turčija v odnosu do držav, ki niso članice Skupnosti, prilagodi skupni carinski tarifi.

2.   Turčija prilagodi svojo carinsko tarifo, kadar koli je to potrebno za upoštevanje sprememb v skupni carinski tarifi.

3.   Odbor za carinsko sodelovanje določi, kateri ukrepi so ustrezni za izvajanje odstavkov 1 in 2.

1.   Turčija se dovolj zgodaj obvesti o kakršnih koli odločitvah Skupnosti o spremembi skupne carinske tarife, da opusti ali ponovno uvede carine, in kakršni koli odločitvi v zvezi s tarifnimi kvotami ali zgornjimi mejami, da turško carinsko tarifo istočasno prilagodi skupni carinski tarifi. V okviru skupnega odbora carinske unije se v ta namen opravijo predhodna posvetovanja.

2.   Kadar turške carinske tarife ni mogoče istočasno prilagoditi skupni carinski tarifi, se lahko Skupni odbor carinske unije odloči, da odobri obdobje za izvedbo uskladitve. Skupni odbor carinske unije ne sme v nobenem primeru Turčiji dovoliti, da za kateri koli izdelek uporabi carinsko tarifo, ki je nižja od skupne carinske tarife.

3.   Če želi Turčija začasno odložiti ali ponovno uvesti carine, ki niso predvidene v odstavku 1, o tem nemudoma uradno obvesti Skupnost. V Skupnem odboru carinske unije bodo opravljena posvetovanja o omenjenih odločitvah.

1.   Turčija se zaradi usklajevanja svoje trgovinske politike s trgovinsko politiko Skupnosti postopoma prilagodi preferencialnemu carinskemu režimu Skupnosti v petih letih od dne začetka veljavnosti tega sklepa. Ta prilagoditev bo zadevala avtonomne režime in preferencialne sporazume s tretjimi državami. Turčija bo v ta namen sprejela potrebne ukrepe in sklepala dogovore z zadevnimi državami na podlagi obojestranske koristi. Pridružitveni svet redno pregleduje doseženi napredek.

2.   V vsakem od primerov iz odstavka 1 je dodelitev teh tarifnih preferencialov odvisna od skladnosti z določbami v zvezi s poreklom izdelkov, ki so enake kot tiste, ki urejajo dodeljevanje takih preferencialov s strani Skupnosti.

1.   Kmetijska komponenta, ki se uporablja za blago, uvoženo v Turčijo, se izračuna iz seštevka količin osnovnih kmetijskih proizvodov, za katere velja, da so bili uporabljeni pri izdelavi zadevnega blaga, in se pomnoži z osnovnim zneskom, ki ustreza vsakemu od teh osnovnih kmetijskih proizvodov, kakor so opredeljeni v odstavku 3.

3.   Osnovni znesek, ki ustreza vsakemu osnovnemu kmetijskemu proizvodu, je znesek dajatve, ki se uporablja za uvoz kmetijskega proizvoda s poreklom iz nepreferencialnih tretjih držav v Turčijo v referenčnem obdobju, ki velja za kmetijske proizvode. Osnovni zneski so določeni v Prilogi 5.

1.   Ne glede na člen 4 lahko Turčija in Skupnost v medsebojni trgovini uporabita kmetijske komponente, določene v skladu določbami v nadaljevanju.

2.   Take kmetijske komponente, zmanjšane v skladu s členom 22, kjer je to ustrezno, se uporabijo samo za blago, navedeno v Prilogi 1.

3.   Skupnost za Turčijo uporabi posebne carine, enake tistim, ki predstavljajo kmetijsko komponento, ki se uporablja za tretje države.

4.   Turčija za uvoz iz Skupnosti uporabi kmetijsko komponento, ki se uporabi v skladu s členom 19.

1.   Kadar se v trgovini med Skupnostjo in Turčijo zniža carina, ki se uporablja za osnovni kmetijski proizvod, se kmetijska komponenta, določena v skladu s členom 20(4) za uvoz v Turčijo, ali tista iz člena 20(3) za uvoz v Skupnost, sorazmerno zniža.

2.   Kadar se znižanja iz odstavka 1 opravijo v okviru omejitev kvote, Pridružitveni svet oblikuje seznam blaga in količin, za katere se uporablja znižana kmetijska komponenta.

3.   Zgornje določbe iz odstavkov 1 in 2 se uporabijo za uvozne dajatve iz člena 21.

1.   Pridružitveni svet potrjuje skupni cilj pogodbenic, da med seboj uvedeta prosti pretok kmetijskih proizvodov, kot določajo členi 32 do 35 Dodatnega protokola.

2.   Pridružitveni svet ugotavlja, da je potrebno dodatno obdobje za določitev pogojev, potrebnih za uvedbo prostega pretoka teh proizvodov.

1.   Turčija prilagodi svojo politiko tako, da sprejme ukrepe skupne kmetijske politike, potrebne za uvedbo prostega pretoka kmetijskih proizvodov. Odločitve, ki jih je sprejela v zvezi s tem, posreduje Skupnosti.

2.   Skupnost pri razvijanju svoje kmetijske politike v največji možni meri upošteva interese turškega kmetijstva ter Turčijo uradno obvesti o ustreznih predlogih Komisije in odločitvah, sprejetih na podlagi teh predlogov.

3.   V okviru Pridružitvenega sveta se lahko opravijo posvetovanja glede predlogov in odločitev iz odstavka 2 ter o ukrepih, ki jih namerava Turčija sprejeti na področju kmetijstva v skladu z odstavkom 1.

1.   Na dan začetka veljavnosti tega sklepa Turčija na podlagi Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti in Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 (16) o določbah za njeno izvajanje sprejme določbe na naslednjih področjih:

2.   Turčija sprejme ukrepe, ki so potrebni, da na dan začetka veljavnosti tega sklepa izvede določbe na podlagi:

3.   Odbor za carinsko sodelovanje določi ustrezne ukrepe za izvedbo odstavkov 1 in 2.

1.   Pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2.   Pogodbenici priznavata, da lahko carinska unija pravilno deluje samo, če so v obeh sestavnih delih carinske unije zagotovljene enakovredne ravni učinkovitega varstva pravic intelektualne lastnine. V skladu s tem se zavezujeta k izpolnjevanju obveznosti iz Priloge 8.

1.   Kot nezdružljivi s pravilnim delovanjem carinske unije so prepovedani vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence, kolikor bi lahko prizadeli na trgovino med Skupnostjo in Turčijo, zlasti tisti, ki:

2.   Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so samodejno nični.

3.   V naslednjih primerih se lahko določi, da se določbe odstavka 1 ne uporabljajo, in sicer za:

ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer potrošnikom zagotavljajo pravičen delež doseženih koristi, ter ki:

1.   Vsaka pomoč, ki jo države članice Skupnosti ali Turčija dodelijo iz državnih sredstev in ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, je nezdružljiva s pravilnim delovanjem carinske unije, kolikor prizadene trgovino med Skupnostjo in Turčijo.

2.   Z delovanjem carinske unije je združljivo naslednje:

3.   Kot združljivo z delovanjem carinske unije se lahko šteje naslednje:

1.   Pridružitveni svet v dveh letih od začetka veljavnosti carinske unije s sklepom sprejme potrebna pravila za izvajanje členov 32, 33 in 34 ter ustreznih delov člena 35. Pravila temeljijo na že obstoječih pravilih Skupnosti in med drugim določajo vlogo vsakega organa, pristojnega za konkurenco.

2.   Do sprejetja teh pravil:

1.   Če Skupnost ali Turčija meni, da je določeno ravnanje nezdružljivo s pogoji iz členov 32, 33 ali 34 ter

2.   V primeru ravnanj, ki so nezdružljiva s členom 34, se lahko ustrezni ukrepi, kadar zanje velja sporazum GATT, sprejmejo samo v skladu s postopki in pod pogoji, ki jih določa sporazum GATT ter kateri koli drug ustrezni akt, dogovorjen v njegovem okviru, ki se uporablja za pogodbenici.

1.   Zaradi težnje carinske unije, da doseže gospodarsko povezovanje, Turčija zagotovi, da se njena zakonodaja na področju pravil konkurence uskladi z zakonodajo Evropske skupnosti in se dejansko uporablja.

2.   Turčija z namenom izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1:

Turčija bo v zvezi z individualnimi pomočmi, ki jih dodelijo države članice in so predmet presoje, ki jo na podlagi člena 93 Pogodbe ES izvede Komisija, obveščena na enaki podlagi kot države članice.

3.   Skupnost in Turčija si medsebojno posredujeta vse spremembe svojih zakonodaj v zvezi z omejevalnimi ravnanji podjetij. Prav tako se medsebojno obveščata o primerih, v katerih so bile te zakonodaje uporabljene.

4.   V zvezi z informacijami, zagotovljenimi v skladu s točkami (c), (e) in (f) odstavka 2, ima Skupnost pravico, da vloži ugovor zoper pomoč, ki jo dodeli Turčija in ki bi jo štela za nezakonito v okviru prava ES, če bi jo dodelila država članica. Če se Turčija ne strinja z mnenjem Skupnosti in če se zadeva ne razreši v 30 dneh, imata Skupnost in Turčija pravico, da zadevo predložita arbitraži.

5.   Turčija ima pravico, da vloži ugovor in začne postopek pred Pridružitvenim svetom glede kakršne koli pomoči, ki jo dodeli država članica in ki jo Turčija obravnava kot nezakonito v okviru prava ES. Če Pridružitveni svet zadeve ne razreši v treh mesecih, se lahko Pridružitveni svet odloči, da zadevo pošlje Sodišču Evropskih skupnosti.

1.   Skupnost Turčijo čim prej obvesti o sprejetju vsakega sklepa v skladu s členi 85, 86 in 92 Pogodbe ES, ki bi lahko vplival na interese Turčije.

2.   Turčija je upravičena, da zahteva informacije o kateri koli posebni zadevi, o kateri je odločala Skupnost v okviru členov 85, 86 in 92 Pogodbe ES.

1.   Če Skupnost ali Turčija domneva, da protikonkurenčne dejavnosti, ki potekajo na ozemlju druge pogodbenice, negativno vplivajo na njene interese ali interese njenih podjetij, lahko prva pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico in lahko zahteva, da organ druge pogodbenice, pristojen za konkurenco, začne ustrezni ukrep uveljavljanja. Uradno obvestilo vsebuje čim bolj natančno opredelitev narave protikonkurenčnih dejavnosti in njihovih vplivov na interese pogodbenice, ki je poslala uradno obvestilo, ter vključuje ponudbo za take nadaljnje informacije in drugo sodelovanje, ki jih lahko ta pogodbenica zagotovi.

2.   Organ, pristojen za konkurenco, uradno obveščene pogodbenice bo po prejetju uradnega obvestila iz odstavka 1 in po taki nadaljnji razpravi med pogodbenicama, ki je v okoliščinah ustrezna in koristna, preučil možnost začetka ukrepa uveljavljanja v zvezi s protikonkurenčnimi dejavnostmi, opredeljenimi v uradnem obvestilu. Uradno obveščena pogodbenica bo pogodbenico, ki je poslala uradno obvestilo, seznanila z odločitvijo zadevnega organa. Če se ukrep uveljavljanja začne, bo uradno obveščena pogodbenica pogodbenico, ki je poslala uradno obvestilo, seznanila z izidom ukrepa in v največji možni meri o relevantnem vmesnem razvoju dogodkov.

3.   Ta člen v ničemer ne omejuje diskrecijske pravice uradno obveščene pogodbenice, da na podlagi svojega konkurenčnega prava in politike uveljavljanja na tem področju začne postopek zaradi priglašenega protikonkurenčnega ravnanja, niti ne preprečuje drugi pogodbenici, da bi začela postopek zaradi takega protikonkurenčnega ravnanja.

1.   Na zahtevo ene ali druge pogodbenice Pridružitveni svet preuči načelo uporabe tistih instrumentov trgovinske zaščite, ki niso zaščitni ukrepi ene pogodbenice v razmerju do druge pogodbenice. Pridružitveni svet lahko v okviru te preučitve odloči, da začasno prepove uporabo teh instrumentov, če je Turčija uporabila pravila o konkurenci in nadzoru državnih pomoči ter druge ustrezne določbe pravnega reda Skupnosti o notranjem trgu ter zagotovila njihovo učinkovito uveljavljanje in s tem varstvo proti nelojalni konkurenci, ki je enakovredno varstvu na notranjem trgu.

2.   Načini izvajanja protidampinških ukrepov, določenih v členu 47 Dodatnega protokola, ostajajo v veljavi.

1.   Nobena pogodbenica ne uvede nobenih neposrednih ali posrednih notranjih davkov na izdelke druge pogodbenice, ki bi bili višji od neposrednih ali posrednih davkov za podobne domače izdelke.

Nobena pogodbenica ne uvede nobenih notranjih davkov na izdelke druge pogodbenice, ki bi posredno ščitili druge izdelke.

2.   Izdelki, izvoženi na ozemlje katere koli od pogodbenic, niso upravičeni do nadomestila notranjih posrednih davkov, ki presegajo posredne davke, neposredno ali posredno uvedene za te izdelke.

3.   Pogodbenici razveljavita vse določbe, ki veljajo ob začetku veljavnosti tega sklepa in so v nasprotju z zgornjimi pravili.

1.   V skladu s členom 24 pridružitvenega sporazuma se ustanovi Skupni odbor carinske unije ES-Turčija. Odbor skrbi za izmenjavo stališč in informacij, oblikuje priporočila Pridružitvenemu svetu in pripravlja mnenja, da zagotovi pravilno delovanje carinske unije.

2.   Pogodbenici se v odboru posvetujeta o vseh vprašanjih v zvezi z izvajanjem tega sklepa, ki kateri koli od njiju povzroča težave.

3.   Skupni odbor carinske unije sprejme svoj poslovnik.

1.   Skupni odbor carinske unije sestavljajo predstavniki pogodbenic.

2.   Skupnemu odboru carinske unije za obdobje šestih mesecev izmenično predsedujeta predstavnik Skupnosti, tj. Evropska komisija, in predstavnik Turčije.

3.   Skupni odbor carinske unije se za izpolnjevanje svojih nalog praviloma sestane vsaj enkrat mesečno. Sestaja se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo ene od pogodbenic v skladu s svojim poslovnikom.

4.   Skupni odbor carinske unije se lahko odloči za ustanovitev pododborov ali delovnih skupin, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih nalog. V svojem poslovniku določi sestavo in način delovanja teh pododborov ali delovnih skupin. Njihove naloge določi za vsak primer posebej.

1.   Na področjih, ki neposredno zadevajo delovanje carinske unije, se turška zakonodaja brez poseganja v druge obveznosti, ki izhajajo iz poglavij I do IV, čim bolj uskladi z zakonodajo Skupnosti.

2.   Področja, ki neposredno zadevajo delovanje carinske unije, so trgovinska politika in sporazumi s tretjimi državami, ki vsebujejo trgovinsko razsežnost za industrijske izdelke, zakonodaja o odpravi tehničnih ovir pri trgovanju z industrijskimi izdelki, konkurenca, pravo intelektualne in industrijske lastnine ter carinska zakonodaja.

Pridružitveni svet se lahko ob upoštevanju napredka, doseženega pri pridruževanju, odloči, da razširi seznam področij, na katerih je treba doseči uskladitev.

3.   Za namene tega člena se uporabljajo postopkovna pravila iz členov 55 do 60.

1.   Kadar koli Komisija Evropskih skupnosti pripravlja novo zakonodajo na področju, ki neposredno zadeva delovanje carinske unije, in če se pri tem posvetuje s strokovnjaki iz držav članic Skupnosti, se neformalno posvetuje tudi s turškimi strokovnjaki.

2.   Komisija Evropskih skupnosti pri posredovanju svojega predloga Svetu Evropske unije kopijo tega predloga pošlje Turčiji.

3.   Pogodbenici se v fazi pred sklepom Sveta Evropske unije na zahtevo ene od njiju med seboj ponovno posvetujeta v okviru Skupnega odbora carinske unije.

4.   Pogodbenici v fazi obveščanja in posvetovanja sodelujeta v dobri veri in z namenom, da bi ob koncu postopka omogočili najustreznejšo odločitev za pravilno delovanje carinske unije.

1.   Če Skupnost sprejme zakonodajo na področju, ki neposredno zadeva delovanje carinske unije, kot je opredeljeno v členu 54(2), o tem nemudoma obvesti Turčijo v okviru Skupnega odbora carinske unije, da Turčiji omogoči sprejetje ustrezne zakonodaje, s katero bo zagotovljeno pravilno delovanje carinske unije.

2.   Če ima Turčija težave pri sprejemanju ustrezne zakonodaje, si Skupni odbor carinske unije vsestransko prizadeva najti rešitev, sprejemljivo za obe strani, na podlagi katere carinska unija še naprej pravilno deluje.

1.   Načelo usklajevanja, opredeljeno v členu 54, brez poseganja v obveznosti Turčije, ki izhajajo iz poglavij I do IV, ne vpliva na njeno pravico do spreminjanja zakonodaje na področjih, ki neposredno zadevajo delovanje carinske unije, če je Skupni odbor carinske unije ugotovil, da spremenjena zakonodaja ne vpliva na pravilno delovanje carinske unije ali da so bili izvedeni postopki iz odstavkov 2 do 4 tega člena.

2.   Če namerava Turčija sprejeti novo zakonodajo na področju, ki neposredno zadeva delovanje carinske unije, neformalno pridobi mnenje Komisije Evropskih skupnosti o zadevni predlagani zakonodaji, da lahko turški zakonodajalec sprejme odločitev ob polnem zavedanju posledic za delovanje carinske unije.

Pogodbenici sodelujeta v dobri veri in z namenom, da bi ob koncu postopka omogočili najustreznejšo odločitev za pravilno delovanje carinske unije.

3.   Ko priprava osnutka predlagane zakonodaje dovolj napreduje, se opravijo posvetovanja v okviru Skupnega odbora carinske unije.

4.   Če Turčija sprejme zakonodajo na področju, ki neposredno zadeva delovanje carinske unije, o tem nemudoma obvesti Skupnost v okviru Skupnega odbora carinske unije.

Če lahko zakonodaja, ki jo sprejme Turčija, ovira pravilno delovanje carinske unije, si Skupni odbor carinske unije prizadeva doseči rešitev, sprejemljivo za obe strani.

1.   Če po opravljenih posvetovanjih, izvedenih po postopku iz člena 56(2) ali člena 57(4), Skupni odbor carinske unije ne najde rešitve, sprejemljive za obe strani, in če katera koli pogodbenica meni, da bi lahko razlike v zadevni zakonodaji vplivale na prosti pretok blaga, preusmerile trgovinske tokove ali povzročile gospodarske težave na njenem ozemlju, lahko zadevo predloži Skupnemu odboru carinske unije, ki po potrebi priporoči ustrezne načine preprečevanja škode, ki bi lahko nastala.

Isti postopek se uporabi, če razlike pri izvajanju zakonodaj na področju, ki neposredno zadeva delovanje carinske unije, povzročijo ali bi lahko povzročile omejevanje prostega pretoka blaga, preusmeritve trgovinskih tokov ali gospodarske težave.

2.   Če razlike med zakonodajo Skupnosti in turško zakonodajo ali razlike v njunem izvajanju na področju, ki neposredno zadeva delovanje carinske unije, povzročijo ali bi lahko povzročile omejevanje prostega pretoka blaga ali preusmeritve trgovinskih tokov ter prizadeta pogodbenica meni, da je potrebno takojšnje ukrepanje, lahko sama sprejme potrebne varstvene ukrepe in o tem uradno obvesti Skupni odbor carinske unije; slednji se lahko odloči, ali bo te ukrepe spremenil ali odpravil. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje carinske unije.

1.   Če se spor predloži razsodišču, so prisotni trije arbitri.

2.   Vsaka od pogodbenic v sporu v roku 30 dni imenuje enega arbitra.

3.   Na ta način imenovana arbitra sporazumno določita glavnega arbitra, ki ni državljan nobene od pogodbenic. Če se arbitra ne sporazumeta v dveh mesecih po imenovanju, izbereta glavnega arbitra izmed sedmih oseb s seznama, ki ga sestavi Pridružitveni svet. Pridružitveni svet ta seznam sestavi in pregleda v skladu s svojim poslovnikom.

4.   Arbitražno sodišče zaseda v Bruslju. Če pogodbenici ne odločita drugače, določi postopkovna pravila. To arbitražno sodišče sklepe sprejema z večino.

1.   Če zaščitni ali varstveni ukrep, ki ga sprejme pogodbenica, povzroči neravnovesje med pravicami in obveznostmi na podlagi tega sklepa, lahko druga pogodbenica sprejme izenačevalne ukrepe glede na prvo pogodbenico. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje carinske unije.

2.   Uporabljajo se postopki iz člena 63.

1.   Ta sklep začne veljati 31. decembra 1995.

2.   V letu 1995 napredek pri izvajanju tega sklepa redno pregleduje Pridružitveni odbor, ki poroča Pridružitvenemu svetu.

3.   Obe pogodbenici pred koncem oktobra 1995 v okviru Pridružitvenega sveta preučita, ali so izpolnjene določbe tega sklepa za pravilno delovanje carinske unije.

4.   Če Turčija na eni strani ali Skupnost in njene države članice na drugi strani na podlagi poročil Pridružitvenega odbora menijo, da določbe iz odstavka 3 niso izpolnjene, lahko zadevna pogodbenica Pridružitvenemu svetu priglasi svojo odločitev glede prošnje za podaljšanje roka iz odstavka 1. V takem primeru se navedeni datum premakne na 1. julij 1996.

5.   V tem primeru se smiselno uporabljajo odstavki 2 do 4.

6.   Pridružitveni svet lahko sprejme druge ustrezne odločitve.