Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih

ČLANICE SE SPORAZUMEJO, KOT SLEDI:

DEL I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev subvencije

1.1 Za namene tega sporazuma velja za subvencijo:

(a) (1) finančni prispevek vlade ali katerega koli javnega organa na ozemlju članice (v nadaljnjem besedilu vlada), t. j.:

(i) dejavnost vlade, ki pomeni neposreden prenos sredstev (npr. nepovratna dotacija, posojilo, kapitalski vložek), neposredna nakazila, do katerih utegne priti, ali prevzem dolga (npr. v obliki jamstev za posojila);

(ii) odpust ali opustitev izterjave dospelih davčnih obveznosti (npr. fiskalne spodbude, kot so davčne olajšave) [1];

(iii) vladna dobava blaga ali storitve, ki sicer ne sodi v splošno infrastrukturo, ali pa odkup blaga;

(iv) vplačila vlade v določen finančni sklad ali pooblastilo ali navodilo zasebnemu subjektu, da opravi več opravil take vrste, kot so našteta v točkah od (i) do (iii) tega pododstavka, ki bi jih v običajnih okoliščinah opravila vlada in se opravljanje take dejavnosti dejansko in po vsebini ne razlikuje od dejavnosti, ki jo sicer opravlja vlada;

ali

(2) kakršna koli oblika dohodkovne ali cenovne podpore v smislu člena XVI GATT 1994;

in

(b) pri tem nastane korist.

1.2 Subvencija, kakor je opisana v prvem odstavku, je predmet določb dela II ali III ali V le, če je specifična v smislu določb člena 2.

Člen 2

Specifičnost

2.1 Da lahko subvencija, kakor je opredeljena v odstavku 1 člena 1, velja kot specifična glede na določeno podjetje ali industrijo ali skupino podjetij ali industrij (v nadaljnjem besedilu določena podjetja), ki so v pristojnosti določene oblasti, ki subvencijo daje, se uporabijo ta načela:

(a) subvencija je specifična, če oblasti ali zakonodaja, ki oblastem omogoča subvencioniranje, izrecno omejuje dostop do subvencije določenim podjetjem;

(b) če oblasti, ki dajejo subvencijo, ter ustrezna zakonodaja, ki omogoča uporabo subvencije, uporabljajo objektivna merila ali pogoje [2] za pridobitev ali določitev višine subvencije, tedaj subvencija ni specifična, če je pravica pridobiti subvencijo avtomatična in če se strogo ravnajo po teh merilih in pogojih. Merila in pogoji morajo biti jasno navedeni v zakonu, predpisu ali drugem uradnem dokumentu, tako da jih je možno preverjati;

(c) četudi bi kazalo, da subvencija ni specifična na podlagi načel v pododstavkih (a) in (b), vendar pa obstajajo razlogi za to, da je subvencija dejansko specifična, tedaj je treba upoštevati tudi druge dejavnike. Ti so: uporaba programa subvencioniranja v korist omejenega števila določenih podjetij, pretežna uporaba subvencij s strani določenih podjetij, dodelitev nesorazmerno velikih vrednosti subvencij določenim podjetjem ter način presojanja oblasti pri odločanju o dodelitvi subvencije [3]. Pri uporabi tega pododstavka se upošteva tudi raznolikost gospodarskih dejavnosti v pristojnosti določene oblasti kakor tudi dolžina časa uporabe določenega programa subvencioniranja.

2.2 Subvencija, ki je omejena na določeno podjetje na določenem zemljepisnem območju, ki je v pristojnosti oblasti, ki subvencijo daje, velja kot specifična subvencija. Za namene tega sporazuma velja, da določanje višin ali spreminjanje splošno veljavnih davčnih stopenj na vseh ravneh oblasti, ki imajo te pristojnosti, ne pomeni uporabe specifične subvencije.

2.3 Kakršna koli subvencija, ki ustreza določbam člena 3, se šteje za specifično.

2.4 Kakršno koli ugotavljanje specifičnosti v skladu z določbami tega člena je treba jasno utemeljiti s pozitivnimi dokazi.

DEL II

PREPOVEDANE SUBVENCIJE

Člen 3

Prepoved

3.1 Z izjemo določb Sporazuma o kmetijstvu so po členu 1 prepovedane te subvencije:

(a) subvencije, ki so dejansko [4] ali zakonito odvisne od izvoznih rezultatov kot edinega ali enega od več pogojev, vključno s tistimi, ki jih ponazarja Priloga I [5];

(b) subvencije, ki so odvisne od prednostne uporabe domačega proizvoda namesto uvoženega proizvoda, bodisi da je to edini ali eden izmed več drugih pogojev.

3.2 Članica ne daje niti ne ohranja subvencij, ki jih določa odstavek 1.

Člen 4

Pravna sredstva

4.1 Kadar članica iz določenih razlogov meni, da druga članica daje ali ohranja prepovedano subvencijo, sme taka članica zahtevati posvetovanje s to drugo članico.

4.2 Zahteva za posvetovanje na podlagi prvega odstavka vsebuje izjavo o razpoložljivih dokazih v zvezi z obstojem in naravo sporne subvencije.

4.3 Na podlagi zahteve za posvetovanje v smislu prvega odstavka se mora članica, za katero se domneva, da daje ali ohranja sporno subvencijo, odzvati tej zahtevi v čim krajšem možnem času. Namen posvetovanja je, da se pojasnijo dejstva in poišče soglasna rešitev.

4.4 Če soglasna rešitev ni dosežena v 30 dneh [6] od tedaj, ko je dana zahteva za posvetovanje, lahko vsaka članica, ki je udeležena na posvetovanjih, zadevo pošlje Odboru za reševanje sporov (Dispute Settlement Body, v nadaljnjem besedilu DSB) zaradi takojšnje ustanovitve ugotovitvenega sveta, razen če DSB soglasno odloči, da ne ustanovi takega sveta.

4.5 Ob njegovi ustanovitvi sme ugotovitveni svet zahtevati pomoč Stalne skupine izvedencev (Permanent Group of Experts, v nadaljnjem besedilu PGE) [7] pri ugotavljanju, ali je določen sporen ukrep po naravi prepovedana subvencija. Če se tako zahteva, PGE takoj pregleda dokaze v zvezi z obstojem in naravo spornega ukrepa ter da članici, ki tak ukrep uporablja ali ohranja, možnost, da prikaže, da sporen ukrep ni prepovedana subvencija. PGE sporoči svoje ugotovitve ugotovitvenemu svetu v roku, ki ga ta določi. Ugotovitve PGE o vprašanju, ali je oziroma ni sporen ukrep prepovedana subvencija, ugotovitveni svet sprejme brez sprememb.

4.6 Ugotovitveni svet dostavi svoje končno poročilo strankam v sporu. Poročilo se pošlje vsem članicam v 90 dneh od dneva sestave in določitve mandata ugotovitvenega sveta.

4.7 Če se ugotovi, da je sporen ukrep prepovedana subvencija, ugotovitveni svet priporoči članici, da subvencijo nemudoma umakne. V zvezi s tem svet v svojem priporočilu določi čas, v katerem je treba umakniti subvencijo.

4.8 V 30 dneh od takrat, ko je ugotovitveni svet poslal svoje poročilo vsem članicam, poročilo sprejme DSB, razen če ena od strank v sporu formalno sporoči DSB, da je sprejela odločitev vložiti pritožbo, ali če DSB soglasno sprejme odločitev, da poročila ne sprejme.

4.9 Če je zoper poročilo ugotovitvenega sveta vložena pritožba, Pritožbeni organ sprejme odločitev v 30 dneh od dneva, ko ena stranka v sporu formalno sporoči svoj namen vložiti pritožbo. Če Pritožbeni organ meni, da odločitve ne more sprejeti v 30 dneh, pisno obvesti DSB o razlogih za zamudo s presojo časa, v katerem bo dostavil poročilo. V nobenem primeru ne sme postopek trajati dalj kot 60 dni. Poročilo o pritožbi sprejme DSB in brezpogojno tudi stranke v sporu, razen če DSB v 20 dneh, potem ko je poročilo poslano članicam, soglasno sprejme odločitev, da poročila o pritožbi ne sprejme [8].

4.10 Če se priporočilo DSB ne upošteva v roku, ki ga je določil ugotovitveni svet, ki pa prične teči od tistega dneva, ko je ugotovitveni svet poročilo sprejel ali od datuma poročila Pritožbenega organa, DSB pooblasti članico, ki se je pritožila, da sprejme ustrezne [9] protiukrepe, razen če DSB soglasno sprejme odločitev, da se taka zahteva zavrne.

4.11 Če ena od strank v sporu zahteva arbitražo v skladu z odstavkom 6 člena 22 Dogovora o reševanju sporov (Dispute Settlement Understanding, v nadaljnjem besedilu DSU), mora razsodnik ugotoviti, ali so protiukrepi ustrezni [10].

4.12 Za namene reševanja sporov v skladu s tem členom z izjemo tistih rokov, ki so predvideni v tem členu, veljajo za reševanje teh sporov roki, ki jih določa DSU in so polovico krajši od tistih, ki jih določa ta akt.

DEL III

IZPODBOJNE SUBVENCIJE

Člen 5

Škodljivi učinki

Nobena članica ne sme z uporabo kakršnih koli subvencij, na katere se sklicujeta odstavka 1 in 2 člena 1, povzročati učinkov, ki škodijo interesom drugih članic, t. j.:

(a) škodo domači industriji druge članice [11];

(b) izničenje ali omejevanje neposredno ali posredno pridobljenih koristi drugih članic v smislu GATT 1994, zlasti koristi, ki temeljijo na koncesijah, ki so vezane na podlagi člena II GATT 1994 [12];

(c) resno ogrožanje interesov druge članice [13].

Ta člen se ne uporablja za subvencije za kmetijske proizvode v smislu člena 13 Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 6

Resno ogrožanje

6.1 Šteje se, da resno ogrožanje v smislu odstavka (c) člena 5 obstaja v teh primerih:

(a) če celotna vrednost subvencioniranja [14] za določen proizvod znaša več kot 5 odstotkov [15];

(b) subvencije za pokrivanje obratovalnih izgub, ki jih je imela določena industrija;

(c) subvencije za pokrivanje obratovalnih izgub, ki jih je imelo določeno podjetje, z izjemo enkratnih ukrepov, ki se ne ponavljajo in se ne morejo ponoviti v korist tistega podjetja ter se uporabljajo le kot časovna premostitev za razvoj dolgoročnejših rešitev in da bi se izognili resnim socialnim težavam;

(d) neposredna oprostitev dolga, t. j. odpust dolga, ki je terjatev vlade, in dotacije, namenjene odplačilu dolgov [16].

6.2 Ne glede na določbe prvega odstavka resno ogrožanje ne obstaja, če članica, ki subvencijo uporablja, prikaže, da sporna subvencija nima nobenega izmed učinkov, naštetih v odstavku 3.

6.3 Resno ogrožanje v smislu odstavka (c) člena 5 utegne nastati v vsakem primeru, če obstaja ena ali več od teh možnosti:

(a) učinek subvencije je v nadomeščanju ali oviranju uvoza enakega proizvoda druge članice na trg članice, ki subvencijo uporablja;

(b) učinek subvencije je v nadomeščanju ali oviranju uvoza enakega proizvoda druge članice, ki se uvaža iz trga tretje države;

(c) učinek subvencije je znatno izpodbijanje cen pod vplivom proizvoda, ki se subvencionira, v primerjavi s ceno enakega proizvoda druge članice na istem trgu ali znatno omejevanje cen, cenovno nižanje ali izguba prodaje na istem trgu;

(d) učinek subvencije je rast tržnega deleža na svetovnem trgu članice, ki subvencije uporablja, zlasti v zvezi z določenim subvencioniranim osnovnim proizvodom ali surovino [17], v primerjavi s povprečnim deležem, ki ga je imela v obdobju zadnjih treh let ter se ta rast nadaljuje v neprekinjeni razvojni smeri v obdobju, v katerem so bile dane subvencije.

6.4 Za namene odstavka 3(b) nadomestitev ali oviranje izvoza pomeni vsak primer, za katerega se pod pogoji sedmega odstavka ugotovi, da je prišlo do relativne spremembe v tržnih deležih na škodo enakega nesubvencioniranega proizvoda (v ustreznem reprezentativnem časovnem obdobju, ki zadostuje, da se prikaže jasen razvojni trend na trgu za določen proizvod, ki je v normalnih okoliščinah vsaj eno leto). "Relativna sprememba v tržnem deležu" vključuje katero koli od teh situacij: (a) tržni delež subvencioniranega proizvoda se poveča; (b) tržni delež subvencioniranega proizvoda ostane enak v razmerah, ko bi se ta delež brez subvencije zmanjšal; (c) tržni delež za subvencionirani proizvod se zmanjša, vendar počasneje, kot bi se sicer zmanjševal, če subvencije ne bi bilo.

6.5 Za namene odstavka 3(c) izpodbijanje cen pomeni vsak primer, v katerem se tako izpodbijanje prikaže v primerjavi cen subvencioniranega proizvoda in nesubvencioniranega enakega proizvoda, ki se dobavlja na isti trg. Primerjavo je treba opraviti na isti ravni trgovine ter v primerljivih časovnih obdobjih ob upoštevanju katerih koli drugih dejavnikov, ki vplivajo na primerljivost cen. Toda če tako neposredno primerjanje ni izvedljivo, je možno prikazati obstoj izpodbijanja cen na podlagi primerjav vrednosti določenih izvoznih enot.

6.6 Vsaka članica, ki meni, da na njenem trgu obstaja resno ogrožanje, mora v skladu z določbami odstavka 3 Priloge V dati na razpolago strankam v sporu, ki izhaja iz člena 7, ter ugotovitvenemu svetu, ki se ustanovi v skladu z odstavkom 4 člena 7, vse ustrezne informacije, ki jih lahko dobi v zvezi s spremembami tržnih deležev strank v sporu, vključno s cenami proizvodov, ki so predmet spora.

6.7 Nadomestitev ali oviranje, ki ima za posledico resno ogrožanje, ne obstaja v smislu tretjega odstavka, če v določenem obdobju obstaja katera koli od teh okoliščin [18]:

(a) prepoved ali omejitev izvoza enakega proizvoda članice, ki se je pritožila, ali uvoza iz članice, ki se je pritožila, na trg tretje države;

(b) odločitev vlade, ki uvaža, ki opravlja monopolno ali državno trgovino z določenim proizvodom, da iz netrgovinskih razlogov zamenja uvoz iz članice, ki se je pritožila, z uvozom iz druge države ali skupine držav;

(c) naravne nesreče, stavke, prekinitve pri prevozu ali druge okoliščine višje sile, ki znatno učinkujejo na proizvodnjo, kakovost, količino ali ceno proizvoda, namenjenega izvozu članice, ki se je pritožila;

(d) obstoj dogovorov, ki omejujejo izvoz iz članice, ki se je pritožila;

(e) prostovoljno zmanjšanje zalog določenega proizvoda za izvoz iz članice, ki se je pritožila (med drugim vključno s primeri, ko se podjetja članice avtonomno odločijo, da svoj izvoz določenega proizvoda preusmerijo na nove trge);

(f) neizpolnitev standardov in drugih predpisanih pogojev države uvoznice.

6.8 Če okoliščine sedmega odstavka ne obstajajo, je treba obstoj resnega ogrožanja ugotoviti na podlagi podatkov, ki so dostavljeni ali jih je pridobil ugotovitveni svet, vključno s podatki, danimi v skladu z določbami Priloge V.

6.9 Ta člen se ne uporablja za subvencije za kmetijske proizvode, kot so določene v členu 13 Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 7

Pravna sredstva

7.1 Če članica iz določenih razlogov, z izjemo člena 13 Sporazuma o kmetijstvu, meni, da kakršna koli subvencija, določena v členu 1, ki jo druga članica daje ali ohranja, povzroča škodo njeni domači industriji, izničenje ali omejevanje ali resno ogrožanje, sme taka članica zahtevati posvetovanje s tako drugo članico.

7.2 Zahteva za posvetovanje v skladu s prvim odstavkom vsebuje tudi izjavo o razpoložljivih dokazih o (a) obstoju in naravi sporne subvencije in (b) škodi, ki je nastala v domači industriji, ali izničenju ali omejitvi ali resnem ogrožanju [19] interesov članice, ki zahteva posvetovanje.

7.3 Na podlagi zahteve za posvetovanje, ki jo določa prvi odstavek, članica, za katero se domneva, da daje ali ohranja določeno sporno subvencijo, čim prej začne posvetovanja. Namen posvetovanj je pojasnitev dejstev in oblikovanje vzajemno sprejemljive rešitve.

7.4 Če posvetovanja ne izoblikujejo vzajemno sprejemljive rešitve v 60 dneh [20], lahko vsaka stranka, ki je udeleženka posvetovanj, zadevo pošlje DSB zaradi ustanovitve ugotovitvenega sveta, razen če DSB soglasno ne sprejme odločitve, da takega sveta ne bo ustanovil. Sestava in mandat sveta se določita v 15 dneh od dneva ustanovitve.

7.5 Ugotovitveni svet prouči zadevo in predloži svoje končno poročilo strankam v sporu. Poročilo se pošlje vsem članicam v 120 dneh od dneva sestave in določitve mandata ugotovitvenega sveta.

7.6 V 30 dneh od dostave poročila sveta vsem članicam DSB sprejme poročilo [21], razen če ena od strank v sporu formalno sporoči, da ima namen vložiti pritožbo, ali če DSB soglasno odloči, da poročila ne sprejme.

7.7 Če se zoper poročilo ugotovitvenega sveta vloži pritožba, Pritožbeni organ sprejme odločitev v 60 dneh od dneva, ko je stranka v sporu formalno sporočila svoj namen, da vloži pritožbo. Če Pritožbeni organ meni, da svojega poročila ne more pripraviti v 60 dneh, pisno obvesti DSB o razlogih za zamudo s presojo časa, v katerem bo pripravil poročilo. V nobenem primeru ne sme postopek trajati več kot 90 dni. Poročilo o pritožbi sprejme DSB in ga brezpogojno sprejmejo stranke v sporu, razen če DSB v 20 dneh potem, ko je poročilo poslano vsem članicam, soglasno odloči, da poročila o pritožbi ne sprejme [22].

7.8 Če je poročilo ugotovitvenega sveta ali Pritožbenega organa, v katerem je ugotovljeno, da je določena subvencija povzročila škodljive učinke glede na interese druge članice v smislu člena 5, sprejeto, mora članica, ki tako subvencijo daje ali ohranja, sprejeti ustrezne ukrepe, da se škodljivi učinki odpravijo ali pa ukine subvencija.

7.9 Če članica ni sprejela ustreznih ukrepov za odpravo škodljivih učinkov subvencije ali subvencijo ukinila v 6 mesecih od dneva, ko je DSB sprejel poročilo ugotovitvenega sveta ali poročilo Pritožbenega organa in če ni sprejet sporazum o kompenzaciji, DSB pooblasti članico, ki se je pritožila, da sprejme protiukrepe, ki ustrezajo ugotovljeni stopnji in naravi škodljivih posledic, razen če DSB sprejme soglasno odločitev, da zavrne zahtevo.

7.10 Če ena od strank v sporu zahteva arbitražo v skladu s šestim odstavkom člena 22 DSU, arbitraža ugotovi, ali so protiukrepi v skladu s stopnjo in naravo ugotovljenih škodljivih učinkov.

DEL IV

NEIZPODBOJNE SUBVENCIJE

Člen 8

Opredelitev neizpodbojnih subvencij

8.1 Neizpodbojne subvencije so [23]:

(a) subvencije, ki niso specifične v smislu člena 2;

(b) subvencije, ki so specifične v smislu člena 2, vendar izpolnjujejo vse pogoje, ki so določeni v odstavkih 2(a), (b) ali (c) spodaj.

8.2 Ne glede na določbe dela III in V so neizpodbojne te subvencije:

(a) pomoč raziskovalnim dejavnostim, ki jih opravljajo podjetja ali visokošolski ali raziskovalni inštituti, na podlagi pogodb s podjetji, če: [24], [25], [26] pomoč ne pokriva [27] več kot 75 odstotkov stroškov industrijskih raziskav [28] ali 50 odstotkov stroškov predkonkurenčne razvojne dejavnosti [29], [30]; ter pod pogojem, da je taka pomoč omejena zgolj na:

(i) stroške osebja (raziskovalci, tehniki in drugo pomožno osebje, ki je zaposleno izključno v zvezi z raziskovalno dejavnostjo);

(ii) stroške instrumentov, opreme, zemljišča in stavb, ki se izključno in trajno uporabljajo za raziskovalno dejavnost (z izjemo komercialne odprodaje);

(iii) stroške svetovanja in enakih storitev, ki se izključno uporabljajo v raziskovalne namene, vključno z zunanjo raziskavo, tehničnim znanjem, patenti, itd.;

(iv) dodatno režijo, ki je nastala neposredno v zvezi z opravljanjem raziskovalne dejavnosti;

(v) druge tekoče stroške (kot npr. za material, potrošni material, ipd.), ki nastanejo neposredno v povezavi z opravljanjem raziskovalne dejavnosti.

(b) pomoč manj razvitim območjem na ozemlju članice, ki se da na podlagi splošnega okvira regionalnega razvoja [31], ter nespecifična pomoč (v smislu člena 2) na območjih, ki so do pomoči upravičena, pod pogoji:

(i) vsako manj razvito območje mora biti jasno opredeljeno, zaokroženo zemljepisno območje, z ugotovljivimi ekonomskimi in upravnimi značilnostmi;

(ii) območje velja za manj razvito na podlagi objektivnih nepristranskih meril [32], ki kažejo, da pomanjkljivosti območja izhajajo iz okoliščin, ki so več kot začasne; taka merila morajo biti jasno opredeljena v zakonu, predpisu ali drugih uradnih dokumentih, tako da jih je možno preverjati;

(iii) merila morajo vsebovati stopnjo gospodarske razvitosti, ki temelji na najmanj enem od teh dejavnikov:

- ali dohodek na prebivalca ali dohodek na gospodinjstvo ali bruto domači proizvod, ki pa ne sme biti višji od 85 odstotkov povprečja za določeno območje,

- stopnja brezposelnosti, ki mora biti vsaj 110 odstotkov povprečja za določeno območje,

in so merjeni v obdobju treh let, take meritve pa so lahko sestavljene in lahko vsebujejo tudi druge dejavnike.

(c) pomoč pri prilagajanju obstoječih osnovnih sredstev [33] novim ekološkim zahtevam, ki jih določajo zakon in/ali predpisi, ki imajo za posledico večje omejitve in finančna bremena za podjetje pod pogojem, da je pomoč:

(i) enkraten neponavljajoč ukrep;

(ii) omejena na 20 odstotkov stroškov prilagajanja;

(iii) taka, da ne pokriva stroškov nadomestitve in izvedbe investicije, ki jo mora podjetje v celoti kriti samo;

(iv) neposredno vezana in sorazmerna načrtom podjetja v zvezi z zmanjšanjem nadlog in ravni onesnaženja ter ne pokriva nobenih prihrankov pri proizvodnih stroških, ki bi jih lahko na ta način dosegli; in

(v) na razpolago vsem podjetjem, sposobnim uporabiti novo opremo in/ali proizvodni postopek.

8.3 Program subvencioniranja, za katerega se uporabljajo določbe drugega odstavka, se vnaprej sporoči Odboru pred začetkom uporabe v skladu z določbami dela VII. Vsaka taka notifikacija mora biti dovolj natančna, da lahko druge članice ocenijo skladnost programa s pogoji in merili, določenimi v ustreznih določbah odstavka 2. Članice Odboru letno dostavijo vse spremembe v zvezi z omenjeno notifikacijo zlasti, kar zadeva skupni strošek za vsak program ter v zvezi z vsako spremembo v programu. Druge članice imajo pravico zahtevati podatke o posameznih primerih subvencioniranja na podlagi sporočenega programa [34].

8.4 Na zahtevo članice Sekretariat prouči notifikacijo, ki je dana v skladu z odstavkom 3, in če je potrebno, lahko zahteva dodatne informacije od članice, ki določeno subvencijo daje, v zvezi s programom, ki je predmet proučitve. Sekretariat Odboru sporoči svoje ugotovitve. Odbor na podlagi zahteve takoj prouči ugotovitev Sekretariata (ali, če proučitev Sekretariata ni bila zahtevana, prouči samo notifikacijo) z namenom, da ugotovi, ali so upoštevani pogoji in merila, določena v drugem odstavku. Postopek, ki je določen v tem odstavku, mora biti končan najpozneje do prvega rednega zasedanja Odbora, če sta minila najmanj dve meseca med to notifikacijo in rednim zasedanjem Odbora. Opisan postopek v tem odstavku se uporabi tudi, če so večje spremembe v programu, ki so letno sporočene in jih določa odstavek 3, če je taka zahteva dana.

8.5 Ugotovitve Odbora na podlagi odstavka 4 ali če Odboru ne uspe priti do teh ugotovitev kot tudi kršitve pogojev v posameznih primerih, ki so predvideni v sporočenem programu, se na zahtevo članice predložijo obvezujoči arbitraži. Arbitraža predloži svoje sklepe članicam najpozneje v 120 dneh od dneva, ko je zadeva dana arbitraži v presojo. Če ni s tem odstavkom drugače določeno, se uporabi DSU v arbitražnih postopkih v smislu tega odstavka.

Člen 9

Posvetovanja in dovoljena pravna sredstva

9.1 Če določena članica med izvajanjem programa, na katerega se nanaša odstavek 2 člena 8, ne glede na to da program ustreza merilom, ki jih ta odstavek določa, meni, da obstajajo razlogi, zaradi katerih je program povzročil škodljive posledice za domačo industrijo te članice, zlasti težko odpravljive, taka članica lahko zahteva posvetovanja s članico, ki subvencijo daje ali ohranja.

9.2 Če obstaja zahteva za posvetovanja v smislu odstavka 1, mora članica, ki sporno subvencijo daje, v čim krajšem času začeti posvetovanja. Namen posvetovanj je ugotoviti dejstva in oblikovati vzajemno sprejemljivo rešitev.

9.3 Če vzajemno sprejemljive rešitve ni možno doseči v posvetovanjih v smislu odstavka 2 v 60 dneh od dneva, ko je zahteva dana, lahko članica, ki je zahtevo dala, zadevo pošlje Odboru.

9.4 Ko se zadeva pošlje Odboru, Odbor takoj obravnava določena dejstva in dokaze o učinkih, na katere se nanaša na odstavek 1. Če Odbor ugotovi, da taki učinki obstajajo, priporoči članici, ki subvencijo daje, da spremeni program tako, da se taki učinki odpravijo. Odbor sporoči svoje ugotovitve v 120 dneh od dneva, ko je bila zadeva poslana v smislu tretjega odstavka. Če se priporočila ne upoštevajo v 6 mesecih, Odbor dovoli zahtevajoči članici, da uporabi ustrezne protiukrepe, ki so v sorazmerju z naravo in stopnjo učinkov, za katere je ugotovljeno, da obstajajo.

DEL V

IZRAVNALNI UKREPI

Člen 10

Uporaba člena VI GATT 1994 [35]

Članice bodo storile vse potrebno, da bo uporaba izravnalnih ukrepov [36] za kateri koli proizvod, ki izvira z ozemlja ene članice in se uvozi na ozemlje druge članice, v skladu z določbami člena VI GATT 1994 in pogoji tega sporazuma. Izravnalni ukrepi se lahko uporabljajo le na podlagi preiskav, ki se sprožijo [37] in vodijo v skladu z določbami tega sporazuma in Sporazuma o kmetijstvu.

Člen 11

Uvedba in izvedba preiskave

11.1 Razen določb odstavka 6 se preiskava, ki ima namen ugotoviti obstoj, stopnjo in učinke katere koli domnevne subvencije, sproži na podlagi pisne vloge domače industrije ali vloge v njenem imenu.

11.2 Vloga, ki je določena v odstavku 1, mora vsebovati dovolj dokazov o obstoju (a) subvencije, po možnosti tudi o njeni višini, (b) škodi v smislu člena VI GATT 1994, kot jo razlaga ta sporazum in (c) vzročni zvezi med subvencioniranim uvozom in domnevno škodo. Preprosta trditev, ki ni utemeljena z ustreznimi dokazi, ne zadošča za namene tega odstavka. Vloga mora vsebovati take informacije, ki so vlagatelju na voljo v razumnih mejah v zvezi z:

(i) istovetnostjo vlagatelja ter opisom obsega in vrednosti domače proizvodnje enakega proizvoda vlagatelja. Če se pisna vloga vloži v imenu domače industrije, vlagatelj opredeli industrijo, v imenu katere nastopa, v obliki pregleda vseh znanih domačih proizvajalcev enakega proizvoda (ali združenj domačih proizvajalcev enakega proizvoda) ter v možni meri opis obsega in vrednosti domače proizvodnje enakega proizvoda navedenih proizvajalcev;

(ii) popolnim opisom domnevnega subvencioniranega proizvoda, ime države ali držav porekla ali izvoza, istovetnost vsakega znanega izvoznika ali tujega proizvajalca in seznam znanih oseb, ki sporni proizvod uvažajo;

(iii) dokazi o obstoju, znesku in naravi sporne subvencije;

(iv) dokazi, da subvencionirani uvoz povzroča domnevno škodo domači industriji v obliki določenih učinkov subvencij; ti dokazi vsebujejo podatke o rasti obsega domnevnega subvencioniranega uvoza, o učinkih tega uvoza na cene enakih proizvodov na domačem trgu ter o posledičnem vplivu tega uvoza na domačo industrijo, kar izhaja iz ustreznih dejavnikov in kazalcev, ki se nanašajo na stanje domače industrije, naštetih odstavkih 2 in 4 člena 15.

11.3 Oblasti proučijo točnost in ustreznost dokazov, navedenih v vlogi, da bi ugotovili, ali je dovolj dokazov, ki utemeljujejo uvedbo preiskave.

11.4 Preiskava v smislu prvega odstavka se ne sproži, dokler oblasti na podlagi preverjanja stopnje podpore ali nasprotovanja vlogi [38] domačih proizvajalcev enakega proizvoda ne ugotovijo, da je vlogo vložila domača industrija oziroma je vložena v njenem imenu [39]. Vloga se obravnava, kot da je vložena "s strani ali v imenu domače industrije", če jo podpirajo domači proizvajalci, katerih skupen proizvod pomeni več kot 50 odstotkov celotne proizvodnje proizvoda, ki ga proizvaja ta del domače industrije, ki podpira ali pa nasprotuje vlogi. Toda v nobenem primeru se preiskava ne uvede, če domači proizvajalci, ki podpirajo vlogo, pomenijo manj kot 25 odstotkov celotne proizvodnje enakega proizvoda domače industrije.

11.5 Oblasti se izogibajo kakršnemu koli objavljanju vloge za uvedbo preiskave, razen če je bila odločitev o uvedbi preiskave že sprejeta.

11.6 Če se v posebnih primerih oblasti odločijo, da uvedejo postopek preiskave brez predhodne pisne vloge s strani ali v imenu domače industrije za uvedbo takega postopka, smejo nadaljevati s takim postopkom le, če imajo dovolj dokazov o obstoju subvencije, škode in vzročne zveze, kot je določeno v drugem odstavku, ki utemeljuje začetek postopka.

11.7 Dokazi o subvenciji in škodi se obravnavajo sočasno (a) s sklepom o uvedbi ali neuvedbi postopka in (b) med preiskavo, ki se začne najpozneje prvega dne, ko se na podlagi tega sporazuma smejo začeti uporabljati začasni ukrepi.

11.8 Kadar se proizvod ne uvaža neposredno iz države porekla, temveč se izvozi članici uvoznici po vmesni državi, se določbe tega sporazuma v celoti uporabljajo, pri čemer se za namene tega sporazuma šteje, da je posel ali da so posli potekali neposredno med državo porekla in članico uvoznico.

11.9 Vloga v skladu s prvim odstavkom se zavrne, preiskava pa se ustavi takoj, ko pristojne oblasti ugotovijo, da ni dovolj dokazov o subvenciji in škodi, ki bi opravičevali nadaljevanje postopka. Postopek se takoj ustavi, če se ugotovi, da je znesek subvencije de minimis, ali če sta obseg subvencioniranega uvoza, dejanskega ali potencialnega, ali škoda neznatna. Za namene tega odstavka znesek subvencije velja kot de minimis, če je subvencija nižja od 1 odstotka vrednosti proizvoda.

11.10 Preiskava ne sme ovirati postopkov carinjenja.

11.11 Razen v izjemnih primerih morajo biti preiskave končane v enem letu, v nobenem primeru pa v daljšem obdobju kot 18 mesecev po uvedbi.

Člen 12

Dokazi

12.1 Zainteresirane članice in drugi zainteresirani subjekti v preiskavi v povezavi z izravnalnimi carinami imajo pravico, da so obveščeni o podatkih, ki jih oblasti zahtevajo, in pravico, da pisno sporočijo vse dokaze, za katere menijo, da so pomembni za določeno preiskavo.

12.1.1 Izvozniki, tuji proizvajalci ali zainteresirane članice, ki so prejeli vprašalnike v postopku preiskave zaradi uvedbe izravnalnih carin, morajo imeti na voljo vsaj 30 dni za odgovor [40]. Upoštevati je treba zahteve, da se 30-dnevni rok podaljša, in če so razlogi za to, se tako podaljšanje odobri, če je izvedljivo.

12.1.2 Ob upoštevanju zahteve po varovanju zaupnih podatkov se dokazi, ki jih pisno predloži zainteresirana članica ali druga zainteresirana stran, takoj dajo drugim zainteresiranim članicam ali stranem, ki sodelujejo v preiskavi.

12.1.3 Takoj ko se preiskava sproži, dajo oblasti na razpolago celotno besedilo pisne vloge, ki so jo prejeli v skladu z odstavkom 1 člena 11, vsem znanim izvoznikom [41] in oblastem članice izvoznice, na zahtevo pa tudi drugim sodelujočim v postopku. Ustrezno je treba paziti na varovanje zaupnih podatkov, kot je določeno v odstavku 4.

12.2 Zainteresirane članice in drugi zainteresirani subjekti imajo prav tako iz določenih razlogov pravico dati informacije ustno. Če se informacije dajejo ustno, se od zainteresiranih članic in drugih subjektov pozneje zahteva, da svoje izjave dajo pisno. Kakršna koli odločitev preiskovalnih oblasti lahko temelji le na takih informacijah in argumentih, ki so zapisani pri teh oblasteh in so na voljo zainteresiranim članicam in drugim subjektom, ki so udeleženi v postopku, ob upoštevanju potrebe varovanja zaupnih podatkov.

12.3 Kadar koli je to izvedljivo, oblasti pravočasno dajo možnost vpogleda vsem zainteresiranim članicam in drugim zainteresiranim subjektom v vse podatke, ki so pomembni za predstavitev njihovega primera, ki pa niso zaupni v smislu četrtega odstavka in jih oblasti uporabljajo v preiskavi uvedbe izravnalne carine, da lahko pripravijo predstavitve na temelju teh podatkov.

12.4 Kakršne koli zaupne informacije (npr. če bi njihovo razkritje dalo bistveno konkurenčno prednost konkurentu, ali bi tako razkritje imelo škodljive posledice za osebo, ki je take informacije dala, ali za osebo, ki je vir teh informacij), ali ki so dane na zaupni podlagi v postopku, morajo oblasti na utemeljeni osnovi take informacije obravnavati kot zaupne. Take informacije se ne smejo razkrivati brez izrecnega dovoljenja tistega subjekta, ki jih je dal [42].

12.4.1 Oblasti zahtevajo od zainteresiranih članic in drugih zainteresiranih subjektov, ki so priskrbeli zaupne informacije, da zagotovijo nezaupne povzetke. Ti povzetki morajo biti dovolj natančni, da je možno razumeti bistvo informacij, danih na zaupni podlagi. V izjemnih primerih lahko take članice ali zainteresirani subjekti nakažejo, da take informacije niso primerne za pripravo povzetkov. V teh izjemnih primerih je potrebna izjava z navedbo razlogov, zaradi katerih priprava povzetka ni primerna.

12.4.2 Če oblasti ugotovijo, da zahteva za varstvo zaupnosti ni upravičena in če subjekt, ki je vir informacij, ni pripravljen te informacije razkriti ali privoliti v razkritje v splošni ali povzeti obliki, lahko oblasti take informacije spregledajo, razen če je možno na podlagi ustreznih virov na zadovoljiv način ugotoviti, da so informacije točne [43].

12.5 Razen pod pogoji, predvidenimi v odstavku 7, oblasti med postopkom na zadovoljiv način preverjajo točnost podatkov, ki so jih dale zainteresirane članice in druge zainteresirane strani, ki so osnova za njihove ugotovitve.

12.6 Preiskovalne oblasti lahko po potrebi vodijo preiskavo tudi na ozemlju druge članice, če so jo o tem predčasno obvestile in če temu ne nasprotuje. Dalje, preiskovalne oblasti lahko opravljajo preiskavo v prostorih podjetja in lahko pregledujejo dokumentacijo podjetja, če: (a) podjetje v to privoli in (b) če je članica obveščena in temu ne nasprotuje. Postopki, ki so določeni v Prilogi VI, se uporabljajo tudi ob preiskavi v prostorih podjetja. Razen če se zahteva varovanje zaupnih informacij, oblasti sporočijo rezultate preiskav ali jih razkrijejo v skladu z odstavkom 8 podjetju, na katero se nanašajo, in lahko te rezultate sporočijo tudi vlagateljem zahteve za uvedbo postopka.

12.7 Ko katera koli zainteresirana članica ali zainteresiran subjekt odkloni dostop ali sicer ne zagotovi potrebnih informacij v razumnem roku ali znatno otežuje preiskave, je možno sprejeti predhodne ali končne ugotovitve, pritrdilne ali odklonilne, na podlagi razpoložljivih dejstev.

12.8 Pred sprejemom dokončne ugotovitve oblasti obvestijo vse zainteresirane članice in druge subjekte o temeljnih dejstvih, na katerih temelji odločitev o tem, ali je možno uporabiti končne ukrepe. Tako obvestilo mora biti dano tako, da imajo vse strani možnost zagovarjati svoje interese.

12.9 Za namene tega sporazuma so "zainteresirani subjekti":

(i) izvoznik ali tuji proizvajalec ali uvoznik proizvoda, ki je predmet preiskave, ali trgovinsko ali poslovno združenje, katerega večina članov so proizvajalci, izvozniki ali uvozniki takega proizvoda; in

(ii) proizvajalec enakega proizvoda na območju članice uvoznice ali trgovinsko ali poslovno združenje, katerih večina članov proizvaja enak proizvod na območju članice, ki je uvoznica.

Ta spisek ne preprečuje članicam, da dovolijo, da se domači ali tuji subjekti, poleg tistih, ki so omenjeni zgoraj, upoštevajo kot zainteresirani subjekti.

12.10 Oblasti morajo zagotoviti možnost industrijskim uporabnikom proizvoda, ki je predmet preiskave, in organizacijam potrošnikov, v primerih ko gre za proizvod, ki se običajno prodaja na drobno, da pošljejo informacije, ki so pomembne za preiskavo o subvencioniranju, škodi in vzročni zvezi.

12.11 Oblasti upoštevajo težave zainteresiranih subjektov, zlasti majhnih podjetij, v zvezi z zagotavljanjem zahtevanih podatkov ter zagotavljajo vso ustrezno pomoč.

12.12 Postopki, ki so določeni zgoraj, nimajo namena preprečevati oblastem določene članice, da ravnajo hitro pri uvedbi preiskave, da bi dosegle predhodne ali končne ugotovitve, pritrdilne ali odklonilne, ali da uporabijo začasne ali končne ukrepe, v skladu z ustreznimi določbami tega sporazuma.

Člen 13

Posvetovanja

13.1 Kakor hitro je možno, potem ko je vloga v smislu člena 11 sprejeta, v vsakem primeru pa pred uvedbo preiskave, se članice, katerih proizvodi so predmet preiskav, povabijo na posvetovanje z namenom, da se pojasni dejansko stanje v zvezi z zadevami, ki jih vsebuje odstavek 2 člena 11, in da se oblikuje vzajemno sprejemljiva rešitev.

13.2 Med preiskavo morajo članice, katerih proizvodi so predmet preiskav, imeti dovolj možnosti, da nadaljujejo s posvetovanji, z namenom, da se pojasni dejansko stanje in da se doseže vzajemno sprejemljiva rešitev [44].

13.3 Brez poseganja v obveznost dati razumno priložnost za posvetovanje te določbe v zvezi s posvetovanjem nimajo namena preprečevati oblastem članice, da ravnajo hitro pri uvedbi preiskave, doseganju predhodnih ali končnih ugotovitev, pritrdilnih ali odklonilnih, ali v zvezi z uporabo začasnih ali dokončnih ukrepov v skladu z določbami tega sporazuma.

13.4 Članica, ki ima namen sprožiti ali je že sprožila preiskavo, mora na zahtevo dovoliti članici ali članicam, katerih proizvodi so predmet preiskave, dostop do dokazov, ki niso zaupni, vključno z nezaupnim povzetkom zaupnih podatkov, ki so podlaga za začetek ali vodenje preiskave.

Člen 14

Izračun višine subvencije v smislu koristi za prejemnika

Za namene dela V mora biti katera koli metoda, ki jo uporabljajo preiskovalne oblasti z namenom, da ugotovijo koristi za prejemnika v smislu odstavka 1 člena 1, določena z nacionalno zakonodajo ali izvedbenimi predpisi članice ter mora biti uporaba te metode v vsakem primeru pregledna in ustrezno obrazložena. Vsaka taka metoda upošteva te smernice:

(a) kapitalski vložek vlade ne velja kot vir koristi, če odločitev o vlaganju ne odstopa od običajne vlagateljske prakse (ki vključuje tudi zagotavljanje rizičnega kapitala) zasebnih vlagateljev na ozemlju članice;

(b) posojilo vlade ne velja kot vir koristi, razen če obstaja razlika v znesku, ki ga podjetje, ki je posojilo prejelo, plača z vladnimi posojili in zneskom, ki bi ga podjetje plačalo na osnovi komercialnega posojila, ki ga dejansko lahko dobi na trgu kapitala. V tem primeru je razlika med tema dvema zneskoma korist;

(c) jamstvo vlade za posojilo ne velja kot vir koristi, razen če obstaja razlika med zneskom, ki ga podjetje, ki je jamstvo dobilo, plača za zajamčeno posojilo vlade, in zneskom, ki bi ga podjetje plačalo na osnovi primerljivega komercialnega posojila brez vladnega jamstva. V tem primeru je korist enaka razliki med tema dvema zneskoma ob upoštevanju razlik v provizijah;

(d) dobava blaga ali storitev ali vladni odkup blaga ne velja kot vir koristi, razen če obstaja dogovor o manj kot zadostnem plačilu ali če se nakup opravi na podlagi večjega plačila, kot je potrebno. Zadostnost plačila se ugotavlja na podlagi prevladujočih tržnih pogojev za določeno blago ali storitev v državi, v kateri se opravi dobava ali nakup (vključno s ceno, kakovostjo, razpoložljivostjo, tržnostjo, prevozom in drugimi pogoji nakupa ali prodaje).

Člen 15

Ugotavljanje škode [45]

15.1 Ugotavljanje škode za namene člena VI GATT 1994 temelji na podlagi pozitivnih dokazov ter obsega objektivno preučitev (a) obsega subvencioniranega uvoza in učinkov subvencioniranega uvoza na cene enakih proizvodov na domačem trgu [46] in (b) posledičnega vpliva tega uvoza na domače proizvajalce teh proizvodov.

15.2 V zvezi z obsegom subvencioniranega uvoza preiskovalne oblasti upoštevajo, ali je prišlo do znatne rasti tega uvoza, bodisi absolutno ali v razmerju do proizvodnje ali potrošnje v članici uvoznici. Glede učinkov subvencioniranega uvoza na cene preiskovalne oblasti upoštevajo, ali je nastalo znatno izpodbijanje cen v primerjavi z enakim proizvodom članice uvoznice, ali je učinek v tem, da se cene pomembno znižujejo, ali preprečuje znatno dvigovanje cen, da katerega bi sicer prišlo. Noben posamezni ali več dejavnikov skupaj ne more prevladovati.

15.3 Če je uvoz več proizvodov iz več kot ene države sočasno predmet preiskave zaradi uvedbe izravnalne carine, smejo preiskovalne oblasti kumulativo presojati učinke takega uvoza samo, če ugotovijo, da je (a) znesek subvencioniranja, ki se ugotovi za uvoz iz vsake države posebej, večji kot de minimis v smislu odstavka 9 člena 11 in da obseg uvoza iz vsake države ni zanemarljiv in (b) kumulativna presoja učinkov uvoza ustrezna glede na konkurenčne pogoje med uvoženimi proizvodi in konkurenčne pogoje med uvoženimi proizvodi in enakimi domačimi proizvodi.

15.4 Ugotavljanje vplivov subvencioniranega uvoza na domačo industrijo upošteva vse pomembne dejavnike in kazalce, ki se nanašajo na stanje industrije, vključno z dejanskim ali možnim zmanjšanjem proizvodnje, prodaje, dobičkov, produktivnosti, amortizacijo vlaganj, ali izrabe zmogljivosti; dejavnike, ki vplivajo na domače cene, dejanske ali možne negativne učinke na pretok gotovine, na zaloge, mezde, rast, sposobnost pridobivanja kapitala ali vlaganj in, v kmetijstvu, ali je prišlo do povečanega bremena za vlado na podlagi programov domače podpore. Ta seznam ni izčrpen niti ne more prevladovati en dejavnik ali več dejavnikov skupaj.

15.5 Prikazano mora biti, da subvencioniran uvoz z delovanjem [47] subvencij povzroča škodo v smislu tega sporazuma. Prikaz vzročne zveze med subvencioniranim uvozom in škodo domači industriji temelji na presoji vseh pomembnih dokazov pri oblasteh. Oblasti morajo upoštevati tudi vse druge znane dejavnike poleg subvencioniranega uvoza, ki prav tako sočasno škodujejo domači industriji, vendar pa škoda, ki jo ti dejavniki povzročajo, ne more biti pripisana subvencioniranemu uvozu. Dejavniki, ki utegnejo biti pomembni za ta primer, med drugim vključujejo obseg in cene nesubvencioniranega uvoza spornega proizvoda, zmanjšanje povpraševanja ali spremembe pri porabi, monopole in konkurenco med domačimi in tujimi proizvajalci, razvoj v tehnologiji in izvozne rezultate in produktivnost domače industrije.

15.6 Učinki subvencioniranega uvoza se presojajo v razmerju do domače proizvodnje enakega proizvoda, če razpoložljivi podatki dovoljujejo ločevanje te proizvodnje na podlagi takih meril, kot so proizvodni proces, prodaja in dobiček proizvajalcev. Če ni možna taka ločena opredelitev proizvodnje, se vplivi subvencioniranega uvoza presojajo na podlagi proizvodnje najožje skupine ali vrste proizvodov, ki obsega tudi enak proizvod, za katere je možno pridobiti podatke.

15.7 Ugotovitev, da grozi materialna škoda, mora temeljiti na dejstvih in ne zgolj na trditvah, namigih ali na oddaljeni možnosti. Sprememba v okoliščinah, ki utegne povzročiti situacijo, da subvencija povzroča škodo, mora biti jasno predvidljiva in neizogibna. Pri ugotavljanju obstoja grožnje materialne škode morajo preiskovalne oblasti med drugim upoštevati te dejavnike:

(i) naravo sporne subvencije ali subvencij in posledice za trgovino, ki lahko iz njih nastanejo;

(ii) bistveno povečanje stopnje subvencioniranega uvoza na domači trg, ki kaže na možnost bistvenega povečanja uvoza;

(iii) zadostne razpoložljive zmogljivosti ali neizogibno bistveno povečanje zmogljivosti izvoznika, ki kaže na možnost bistvenega povečanja subvencioniranega izvoza na trg članice uvoznice ob upoštevanju drugih izvoznih trgov, ki lahko sprejmejo dodaten izvoz;

(iv) ali uvoz prihaja s cenami, ki utegnejo imeti bistven zniževalen učinek ali učinek zadrževanja domačih cen, kar bi utegnilo povečati povpraševanje po dodatnem uvozu; in

(v) zaloge proizvoda, ki je predmet preiskave.

Nobeden od teh dejavnikov sam po sebi ne more biti odločilen, toda vsi dejavniki skupaj, ki pridejo v poštev, pa morajo biti podlaga za sklep, da je nadaljnji subvencionirani izvoz neizogiben in da bi nastala materialna škoda, če se ne uvede zaščita.

15.8 V primerih, kjer obstaja grožnja škode zaradi subvencioniranja uvoza, je treba s posebno pozornostjo proučiti in sprejeti odločitev o uporabi izravnalnih ukrepov.

Člen 16

Opredelitev domače industrije

16.1 V tem sporazumu izraz "domača industrija" z izjemo odstavka 2 pomeni domače proizvajalce enakih proizvodov kot celoto ali tiste, katerih skupen proizvod pomeni glavni delež celotne domače proizvodnje teh proizvodov, razen če so proizvajalci v razmerju [48] z izvozniki ali uvozniki ali so sami uvozniki domnevno subvencioniranega proizvoda ali enakega proizvoda iz drugih držav, se izraz "domača industrija" uporabi za preostale proizvajalce.

16.2 V izjemnih primerih je možno ozemlje članice v zvezi z določeno proizvodnjo razdeliti v dva ali več konkurenčnih trgov in je možno proizvajalce na vsakem od teh trgov obravnavati kot ločeno industrijo, če (a) proizvajalci na takem trgu prodajo vso ali skoraj vso proizvodnjo proizvoda, ki je predmet obravnave na tem trgu, in (b) če povpraševanja na tem trgu pretežno ne zadovoljujejo proizvajalci spornega proizvoda z drugih območij. V tem primeru je možno ugotoviti škodo, četudi glavni del celotne domače industrije ni oškodovan, pod pogojem, da obstaja koncentracija subvencioniranega uvoza na takem ločenem trgu in pod nadaljnjim pogojem, da subvencioniran uvoz povzroča škodo proizvajalcem vse ali skoraj vse proizvodnje na takem trgu.

16.3 Če se domača industrija tako razlaga, da pomeni proizvajalce na določenem območju, t. j. na trgu, ki je opredeljen v odstavku 2, se izravnalne carine lahko uporabljajo le za sporne proizvode, ki so namenjeni končni porabi na tem območju. Če ustavno pravo članice uvoznice ne dopušča uporabe izravnalnih carin na taki podlagi, članica uvoznica lahko uporabi izravnalne carine brez omejitev, samo če (a) je izvoznikom dana možnost, da prekinejo izvoz na osnovi subvencioniranih cen na določeno območje ali sicer dajo zagotovila v skladu s členom 18, vendar ta zagotovila niso zadostna ali pravočasna, in (b) se take carine ne morejo uvajati zgolj za proizvode posameznih proizvajalcev, ki so dobavitelji na določenem območju.

16.4 Če sta dve državi ali več držav v skladu z odstavkom 8(a) člena XXIV GATT 1994 dosegli tako stopnjo integracije, da imajo naravo skupnega trga, je industrija na celotnem takem območju domača industrija, na katero se nanašata odstavka 1 in 2.

16.5 Določbe odstavka 6 člena 15 se uporabljajo tudi v zvezi s tem členom.

Člen 17

Začasni ukrepi

17.1 Začasni ukrepi se lahko uporabljajo samo:

(a) če je sprožena preiskava v skladu z določbami člena 11 ter je dan razglas o tem, zainteresirane članice in drugi zainteresirani subjekti pa so imeli dovolj možnosti, da predložijo informacije in dajo pripombe;

(b) če je sprejeta predhodna pritrdilna ugotovitev, da subvencija obstaja in da je povzročena škoda domači industriji zaradi subvencioniranega uvoza; in

(c) če oblasti presodijo, da so taki ukrepi potrebni, da bi se preprečila škoda med trajanjem preiskave.

17.2 Začasni ukrepi so lahko začasne izravnalne carine, ki se zavarujejo z gotovinskimi pologi ali varščino, ki je enaka višini začasno izračunane subvencije.

17.3 Začasni ukrepi se ne smejo uporabiti prej kot v 60 dneh od dneva uvedbe preiskave.

17.4 Uporaba začasnih ukrepov mora biti omejena na čim krajši čas, ki pa ne sme biti daljši od štirih mesecev.

17.5 Pri uporabi začasnih ukrepov je treba upoštevati ustrezne določbe člena 19.

Člen 18

Zaveze

18.1 Postopek se lahko [49] začasno ustavi ali konča, ne da bi prišlo do uporabe začasnih ukrepov ali izravnalnih carin ob zadovoljivih prostovoljnih zavezah, s katerimi:

(a) vlada članice izvoznice pristane na to, da odpravi ali omeji uporabo subvencije ali uporabi druge ukrepe v zvezi z njenim učinkovanjem; ali

(b) izvoznik pristane na popravek cen, tako da so preiskovalne oblasti zadovoljne, da so škodljive posledice subvencije odpravljene. Dvig cen v okviru takih zavez ne sme biti večji, kot je potrebno, da se odpravi subvencija. Priporočljivo je, da so dvigi cen manjši od višine subvencije, če bi taki dvigi zadoščali za odpravo škode domači industriji.

18.2 Zaveze se ne smejo zahtevati ali sprejemati, razen če so oblasti članice uvoznice že predčasno pozitivno ugotovile subvencioniranje in škodo, ki jo povzroča tako subvencioniranje, ob zavezah izvoznikov pa samo, če so dobile soglasje članice izvoznice.

18.3 Ni nujno, da oblasti sprejmejo ponujeno zavezo, če članica uvoznica meni, da sprejem te zaveze ni izvedljiv, če je npr. število dejanskih ali možnih izvoznikov preveliko ali iz drugih razlogov, vključno z razlogi splošne politike. Če do takega primera pride in če je možno, morajo oblasti sporočiti izvozniku razloge, zaradi katerih so presodile, da bi bil sprejem zaveze neprimeren, ter po možnosti dajo priložnost izvozniku za pripombe.

18.4 Če se zaveza sprejme, se preiskava subvencioniranja in škode vendarle konča, če članica izvoznica tako želi ali se članica uvoznica tako odloči. Če pride do negativne ugotovitve subvencioniranja ali škode, zaveza avtomatično odpade, razen če je razlog za tako ugotovitev obstoj zaveze. Oblasti lahko zahtevajo, da se tako dejanje ohrani v določenem razumnem obdobju v skladu z določbami tega sporazuma. Ob pozitivni ugotovitvi subvencioniranja in škode se zaveza nadaljuje v skladu z določenimi pogoji in določbami tega sporazuma.

18.5 Cenovne zaveze lahko predlagajo oblasti članice uvoznice, vendar noben izvoznik ne sme biti prisiljen v tako zavezo. Dejstvo, da vlade ali izvozniki ne ponujajo takih zavez, ali ne sprejmejo predlogov za take zaveze, ne sme na noben način vplivati na obravnavanje določene zadeve. Toda oblasti lahko prosto ugotovijo, da obstaja večja verjetnost povzročitve škode, če se nadaljuje subvencionirani uvoz.

18.6 Oblasti članice uvoznice lahko od katere koli vlade ali izvoznika, katerega zaveza je sprejeta, zahtevajo, da da občasna poročila o izvajanju takih zavez in da dovoli preverjanje ustreznih podatkov. Ob kršitvi zavez smejo oblasti članice uvoznice v skladu s tem sporazumom hitro ukrepati v smeri takojšnje uporabe začasnih ukrepov na osnovi najboljših dostopnih informacij. V takih primerih je možna uvedba končnih carin v skladu s tem sporazumom za proizvode, ki so prešli v porabo največ v 90 dneh pred uvedbo začasnih ukrepov, vendar taka določitev ne velja za nazaj za uvoz, ki je nastal pred nastalo kršitvijo zaveze.

Člen 19

Uvedba in pobiranje izravnalnih carin

19.1 Če po razumnih prizadevanjih za uspešen konec posvetovanja članica dokončno ugotovi obstoj in višino subvencije in da z učinki subvencije subvencionirani uvoz povzroča škodo, lahko uvede izravnalno carino v skladu z določbami tega člena, razen če se ukine subvencija oziroma subvencije.

19.2 Odločitev o tem, ali se oziroma se ne uvede izravnalna carina v tistih primerih, v katerih so za to izpolnjeni vsi pogoji, in o tem, ali bo izravnalna carina enaka višini subvencije ali nižja, so odločitve, ki jih sprejmejo oblasti članice uvoznice. Priporočljivo je, da bi bila uvedba dovoljena na ozemljih vseh članic, da bi bila carina nižja od celotne višine subvencije, če bi taka nižja carina zadoščala za odpravo škode domači industriji, in da bi bili postopki taki, da omogočajo oblastem, da lahko upoštevajo predstavitve domačih zainteresiranih subjektov [50], katerih interesi utegnejo biti v nasprotju z uvedbo izravnalne carine.

19.3 Če se izravnalna carina uvede za določen proizvod, se taka carina uporablja v vsakem primeru v ustrezni višini, na nediskriminacijski podlagi za uvoz takega proizvoda iz vseh virov, za katere se ugotovi, da so subvencionirani in da povzročajo škodo, z izjemo uvoza iz drugih virov, za katere so preklicane sporne subvencije ali v zvezi s katerimi so bile sprejete zaveze na podlagi tega sporazuma. Kateri koli izvoznik, katerega izvoz je predmet dokončne uporabe izravnalne carine, ki pa dejansko ni bil vključen v preiskavo, razen iz razloga, ker ni hotel sodelovati, ima pravico do pospešene proučitve z namenom, da lahko preiskovalne oblasti za takega izvoznika takoj določijo posebno stopnjo izravnalne carine.

19.4 Noben uvoženi proizvod se ne obremeni [51] z izravnalno carino, ki presega višino subvencije, za katero je ugotovljeno, da obstaja, ki pa se določa na podlagi subvencije na enoto subvencioniranega in izvoženega proizvoda.

Člen 20

Veljavnost za nazaj

20.1 Začasni ukrepi in izravnalne carine se uporabljajo za proizvode, ki preidejo v porabo potem, ko je sprejeta odločitev v skladu z odstavkom 1 člena 17 in prvim odstavkom člena 19 postala pravnomočna, pod pogoji tistih izjem, ki so določene v tem členu.

20.2 Če se dokončno ugotovi, da obstaja škoda (vendar ne tudi, da grozi škoda ali materialno zaviranje razvoja določene industrije), ali ob dokončni ugotovitvi, da grozi škoda, če bi bili učinki subvencioniranega uvoza brez uporabe začasnih ukrepov taki, da bi pripeljali do ugotovitve škode, je možno uporabiti izravnalne carine za nazaj za tisti čas, v katerem so se, če so se, uporabljali začasni ukrepi.

20.3 Če je dokončna izravnalna carina višja od zneska, ki je zavarovan z gotovinskim pologom ali varščino, se razlika ne pobira. Če je dokončna carina nižja od zneska, ki je zavarovan z gotovinskim pologom ali varščino, se presežek izplača ali varščina hitro sprosti.

20.4 Z izjemo določbe drugega odstavka, ko se ugotovi, da grozi škoda ali materialno zaviranje (vendar nobena škoda dejansko ni nastala), se lahko uvede dokončna izravnalna carina le od dneva, ko se ugotovi, da grozi škoda ali materialno zaviranje, vsi gotovinski pologi ter varščine, ki so bili dani med uporabo začasnih ukrepov, pa se hitro izplačajo oziroma sprostijo.

20.5 Ob negativni dokončni ugotovitvi se vsi gotovinski pologi in varščine, ki so bili dani med uporabo začasnih ukrepov, hitro izplačajo oziroma sprostijo.

20.6 V kritičnih primerih, ko oblasti v zvezi z določenim subvencioniranim proizvodom ugotovijo, da je nastala škoda težko popravljiva zaradi nenadnega velikega uvoza proizvoda, ki uživa koristi subvencij, ki se izplačujejo ali dajejo na način, ki ni v skladu z določbami GATT 1994 in tega sporazuma, in če se presodi, da je treba preprečiti ponovitev škode, določiti izravnalno carino za tak uvoz za nazaj, je možno tako carino določiti za uvoz, ki je prešel v porabo največ 90 dni pred dnevom uvedbe izravnalnih ukrepov.

Člen 21

Trajanje in proučitev izravnalnih carin in zavez

21.1 Izravnalna carina velja do takrat in do te mere, kot je potrebno, da se omeji subvencioniranje, ki povzroča škodo.

21.2 Oblasti ponovno preučijo potrebo po nadaljnji uporabi carine, če je primerno na lastno pobudo ali pod pogojem, da je pretekel določen razumen čas od uvedbe dokončne izravnalne carine na zahtevo katerega koli zainteresiranega subjekta, ki predloži informacije, ki opravičujejo potrebo po taki presoji. Zainteresirani subjekti imajo pravico zahtevati od oblasti, da presodijo, ali je nadaljnja uporaba carine potrebna, da se izravna subvencioniranje, ali bi se škodljivi učinki nadaljevali ali ponovili, če bi bila carina odpravljena ali spremenjena, ali oboje. Če kot rezultat proučitve na podlagi tega odstavka oblasti ugotovijo, da izravnalna carina ni več upravičena, jo morajo takoj ukiniti.

21.3 Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se mora katera koli izravnalna carina ukiniti najpozneje na dan, ko poteče pet let od dneva uvedbe (ali od dneva zadnje proučitve v smislu drugega odstavka, če sta s to proučitvijo obravnavana subvencioniranje in škoda, ali v smislu tega odstavka), razen če oblasti v proučitvenem postopku, ki je sprožen pred tem dnem, ugotovijo na lastno pobudo ali na podlagi pravilno utemeljene zahteve, ki jo da domača industrija ali je dana v njenem imenu, v razumnem roku pred omenjenim dnem, da bi ukinitev carine zelo verjetno imela za posledico ponovno uvedbo oziroma nadaljevanje subvencije oziroma škode [52]. Carina lahko ostane veljavna v pričakovanju izida take proučitve.

21.4 Določbe člena 12 v zvezi z dokazi in postopkom se uporabljajo za kakršno koli proučitev v skladu s tem členom. Vsaka taka proučitev se opravi hitro in v normalnih razmerah v 12 mesecih od dneva, ko je proučitev sprožena.

21.5 Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za sprejete zaveze v smislu člena 18.

Člen 22

Razglas in obrazložitev ugotovitev

22.1 Ko so oblasti zadovoljne, da je dovolj dokazov, ki opravičujejo sprožitev preiskave v skladu s členom 11, mora biti članica ali članice, katere proizvod je predmet take preiskave, in drugi zainteresirani subjekti, ki so znani preiskovalnim oblastem, da imajo določen interes, obveščene, hkrati pa se da tudi razglas.

22.2 Razglas o uvedbi preiskave vsebuje ali sicer zagotavlja v obliki ločenega poročila [53] dovolj informacij o:

(i) imenu države izvoznice ali držav in proizvoda, na katerega se postopek nanaša;

(ii) datumu začetka preiskave;

(iii) opisu subvencioniranja ali druge prakse, ki bo predmet preiskave;

(iv) povzetku dejavnikov, na katerih temelji trditev o škodi;

(v) naslovu za pošiljanje izjav zainteresiranih članic in zainteresiranih subjektov; in

(vi) rokih za sporočanje stališč zainteresiranih članic in zainteresiranih subjektov.

22.3 Razglas se da tudi v zvezi s kakršno koli začasno ali dokončno ugotovitvijo, bodisi negativno ali pozitivno, v zvezi z odločitvijo, da se sprejme zaveza v skladu s členom 18, v zvezi s potekom zaveze in odpravo dokončne izravnalne carine. Vsak tak razglas vsebuje ali drugače zagotavlja v obliki ločenega poročila dovolj podrobnosti v zvezi z ugotovitvami in sprejetimi sklepi, v zvezi z vsemi vprašanji dejanskih okoliščin in zakonitih določb, ki so imele odločilen pomen za preiskovalne oblasti. Vsi taki razglasi in poročila se pošljejo članici ali članicam, katerih proizvodi so bili predmet takih ugotovitev ali zavez, in drugim zainteresiranim subjektom, za katere je znano, da imajo določen interes.

22.4 Razglas o uvedbi začasnih ukrepov vsebuje ali drugače v obliki ločenega poročila zagotavlja dovolj podrobnosti v zvezi s predhodnimi ugotovitvami o tem, da subvencija in škoda obstajata, in se opira na dejstva in zakonite določbe, ki so bile podlaga za upoštevanje ali neupoštevanje določenih argumentov. Tak razglas ali poročilo ob upoštevanju potrebe po varovanju zaupnih informacij zlasti vsebuje:

(i) imena dobaviteljev ali, če to ni možno, imena držav dobaviteljic;

(ii) opis blaga, ki zadošča za potrebe carine;

(iii) ugotovljeno višino subvencije ter podlago za ugotovitev obstoja subvencije;

(iv) elemente, ki so pomembni za ugotovitev škode v smislu člena 15;

(v) glavne razloge za določene ugotovitve.

22.5 Razglas, ki se nanaša na konec ali ustavitev preiskav v primeru potrdilne ugotovitve, ki predvideva uvedbo dokončne carine ali sprejem zavez, vsebuje vse informacije ali v obliki ločenega poročila omogoča dostop do vseh informacij, ki se nanašajo na dejstva in zakone ter razloge za uvedbo končnih ukrepov ali za sprejem zaveze ob hkratnem upoštevanju potreb po varovanju zaupnih informacij. Razglas ali poročilo zlasti vsebuje informacije, ki so opisane v četrtem odstavku, kakor tudi razloge za upoštevanje ali neupoštevanje pomembnih argumentov ali trditev zainteresiranih članic, izvoznikov in uvoznikov.

22.6 Razglas, ki se nanaša na konec ali ustavitev preiskave, ki sledi sprejemu zaveze v skladu s členom 18, vsebuje informacije, ki niso zaupne, ali drugače omogoča dostop do njih v obliki ločenega poročila v zvezi z omenjeno zavezo.

22.7 Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za začetek in konec proučitev na podlagi člena 21 in za odločitve na podlagi člena 20, ki se nanašajo na uvedbo carin za nazaj.

Člen 23

Sodna revizija

Vsaka članica, katere nacionalna zakonodaja vsebuje določbe o uporabi izravnalnih carin, mora imeti sodne, arbitražne ali upravne svete ali postopke, med drugim z namenom, da lahko pravočasno opravi revizijo upravnih dejanj, ki se nanašajo na dokončne ugotovitve in proučitve teh ugotovitev na podlagi člena 21. Taki sveti oziroma postopki morajo biti neodvisni od oblasti, ki so odgovorne za omenjene ugotovitve in proučitve, in morajo dajati možnost dostopa do take revizije vsem zainteresiranim stranem, ki so sodelovale v upravnem postopku in so neposredno ali posamično prizadete z upravnimi dejanji.

DEL VI

ORGANI

Člen 24

Odbor za subvencije in izravnalne ukrepe in podrejena telesa

24.1 Ustanovi se Odbor za subvencije in izravnalne ukrepe, ki ga sestavljajo predstavniki vsake članice. Odbore izvoli predsedujočega iz lastnih vrst ter se sestaja najmanj dvakrat na leto, sicer pa na zahtevo katere koli članice, kot je predvideno z ustreznimi določbami tega sporazuma. Odbor ima odgovornosti v skladu s tem sporazumom ali na podlagi zahtev članic ter omogoča članicam, da se posvetujejo o kateri koli zadevi, ki se nanaša na izvajanje ali na doseganje ciljev tega sporazuma. Sekretariat WTO opravlja naloge Sekretariata Odbora.

24.2 Odbor lahko po potrebi ustanovi podrejena telesa.

24.3 Odbor ustanovi Stalno skupino izvedencev (PGE), ki jo sestavlja pet neodvisnih oseb, ki so visoko kvalificirane za področje subvencij in trgovinskih odnosov. Izvedence izvoli Odbor ter enega med njimi nadomesti vsako leto. PGE sodeluje z ugotovitvenim svetom, kot je določeno z odstavkom 5 člena 4. Odbor lahko pridobiva tudi svetovalna mnenja o obstoju in naravi katere koli subvencije.

24.4 Vsaka članica lahko dobi mnenje PGE ali daje svetovalno mnenje o naravi katere koli subvencije, ki jo namerava uporabljati ali jo že uporablja. Tako svetovalno mnenje je zaupno ter se nanj ni možno sklicevati v postopku, ki ga določa člen 7.

24.5 Pri opravljanju svoje funkcije se lahko Odbor in podrejena telesa posvetujejo in pridobivajo informacije iz katerih koli virov, za katere menijo, da so primerni. Toda preden Odbor ali podrejeno telo poskuša dobiti informacije iz virov, ki so v pravni pristojnosti neke članice, mora določeno članico obvestiti o tem.

DEL VII

NOTIFIKACIJA IN NADZOR

Člen 25

Notifikacije

25.1 Članice se sporazumejo, da brez poseganja v določbe odstavka 1 člena XVI GATT 1994 svojo notifikacije o subvencijah predložijo najpozneje do 30. junija vsako leto in se ravnajo po določbah odstavkov 2 do 6.

25.2 Članice sporočijo katero koli subvencijo, ki je opredeljena v odstavku 1 člena 1 in je specifična v smislu člena 2 ter se daje ali ohranja na njihovem ozemlju.

25.3 Vsebina notifikacij mora biti dovolj natančna, da omogoča drugim članicam ovrednotenje trgovinskih učinkov in razumevanje načina delovanja sporočenega programa subvencioniranja. V tej zvezi, vendar brez vpliva na vsebino in obliko vprašalnikov o subvencijah [54], članice zagotavljajo, da njihove notifikacije vsebujejo te informacije:

(i) oblika subvencije (t. j. dotacija, posojilo, davčna ugodnost itd.);

(ii) subvencija na enoto, ali če to ni možno, skupna višina letnega proračunskega zneska za to subvencijo (ob navedbi, če je možno, povprečne subvencije na enoto v preteklem letu);

(iii) cilji politike (subvencioniranja) in/ali namen subvencije;

(iv) trajanje subvencije in/ali kateri koli drugi časovni elementi v zvezi z njo;

(v) statistični podatki, ki omogočajo presojo trgovinskih učinkov subvencije.

25.4 Če posamezne točke tretjega odstavka niso vsebovane v notifikaciji, je to treba ustrezno obrazložiti v notifikaciji sami.

25.5 Če so subvencije dane za določen proizvod ali sektor, mora biti notifikacija urejena glede na proizvod ali sektor.

25.6 Članice, ki menijo, da na njihovem območju ni ukrepov, ki bi jih bilo treba sporočiti v skladu z odstavkom 1 člena XVI GATT 1994 in tem sporazumom, morajo o tem pisno obvestiti Sekretariat.

25.7 Članice ugotavljajo, da notifikacija ukrepa ne pomeni že sodbe o njegovi pravni naravi v smislu GATT 1994 in tega sporazuma ter o posledicah tega sporazuma ali naravi ukrepa samega.

25.8 Katera koli članica lahko kadar koli pisno zahteva podatke o naravi in obsegu katere koli subvencije, ki jo daje, uporablja ali ohranja druga članica (vključno s kakršno koli subvencijo, na katero se nanaša del IV), ali obrazložitev razlogov, zakaj določen ukrep ni predmet notifikacije.

25.9 Tiste članice, od katerih se tako zahteva, morajo te podatke dati, čim prej je možno in celovito, na zahtevo pa dati dodatne informacije članici, ki jih zahteva. Zlasti morajo dati dovolj podrobnosti, da lahko druga članica presodi skladnost s pogoji tega sporazuma. Katera koli članica, ki meni, da take informacije niso bile zagotovljene, lahko na to opozori Odbor.

25.10 Katera koli članica, ki meni, da kakršen koli ukrep druge članice, ki ima učinke subvencije, ni bil sporočen v skladu z določbami odstavka 1 člena XVI GATT 1994 in tega sporazuma, lahko na zadevo opozori drugo članico. Če domnevna subvencija ni takoj sporočena, lahko taka članica sama seznani Odbor z domnevno sporno subvencijo.

25.11 Članice brez odlašanja poročajo Odboru o vseh predhodnih in končnih dejanjih v zvezi z izravnalnimi carinami. Taka poročila so na voljo drugim članicam pri Sekretariatu z namenom proučitve. Članice na polletni osnovi predložijo poročila o uvedbi izravnalnih carin v preteklih 6 mesecih. Ta polletna poročila so v dogovorjeni standardni obliki.

25.12 Vsaka članica obvesti Odbor o tem, (a) katere oblasti so pristojne, da sprožijo in vodijo preiskave v skladu s členom 11 in (b) kateri domači postopki urejajo uvedbo in opravljanje preiskav.

Člen 26

Nadzor

26.1 Odbor pregleduje nove in celovite notifikacije, ki se predložijo v smislu odstavka 1 člena XVI GATT 1994 in prvega odstavka člena 25 tega sporazuma na posebnih zasedanjih, ki se sklicujejo vsako tretje leto. Notifikacije, ki se predložijo v vmesnih letih (dopolnilne tekoče notifikacije), pa se pregledujejo na vsakem rednem zasedanju Odbora.

26.2 Odbor obravnava poročila, ki se predložijo v smislu odstavka 11 člena 25 na vsakem rednem zasedanju Odbora.

DEL VIII

ČLANICE DRŽAVE V RAZVOJU

Člen 27

Posebna in pristranska obravnava članic držav v razvoju

27.1 Članice ugotavljajo, da lahko imajo subvencije pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju članic držav v razvoju.

27.2 Prepoved odstavka 1(a) člena 3 se ne uporablja za:

(a) članice države v razvoju, na katere se nanaša Priloga VII;

(b) druge članice države v razvoju za čas 8 let od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, če so izpolnjeni pogoji odstavka 4.

27.3 Prepoved odstavka 1(b) člena 3 se ne uporablja za članice države v razvoju za 5 let, za najmanj razvite države članice pa za 8 let od dneva začetka veljavnosti Sporazuma WTO.

27.4 Katera koli članica država v razvoju, na katero se nanaša odstavek 2(b), postopoma odpravi uporabo izvoznih subvencij v osmih letih, po možnosti progresivno. Toda članica država v razvoju ne sme povečati ravni izvoznih subvencij [55] in jih mora odpraviti v času, ki je krajši od časa, ki ga določa ta odstavek, če je uporaba takih izvoznih subvencij neskladna z njenimi razvojnimi potrebami. Če članica država v razvoju meni, da obstaja potreba po uporabi takih subvencij po osmih letih, mora vsaj eno leto pred potekom tega obdobja sprožiti posvetovanje z Odborom, ki ugotovi, ali je utemeljeno podaljševanje tega obdobja, potem ko prouči vse ustrezne gospodarske, finančne in razvojne potrebe določene članice države v razvoju. Če Odbor ugotovi, da je podaljšanje utemeljeno, članica država v razvoju opravi letna posvetovanja z Odborom, da se ugotovi, ali obstaja potreba po nadaljnjem ohranjanju subvencij. Če Odbor ne sprejme nobene take ugotovitve, mora članica država v razvoju postopoma odpraviti preostali del izvoznih subvencij v dveh letih od konca zadnjega odobrenega obdobja.

27.5 Članica država v razvoju, ki je dosegla izvozno konkurenčnost za kateri koli proizvod, postopoma odpravi izvozne subvencije za tak(e) proizvod(e) v dveh letih. Toda članica država v razvoju, na katero se nanaša Priloga VII in je dosegla izvozno konkurenčnost za enega ali več proizvodov, postopoma odpravi izvozne subvencije za take proizvode v osmih letih.

27.6 Izvozna konkurenčnost določenega proizvoda obstaja, če je izvoz članice države v razvoju za ta proizvod dosegel najmanj 3,25 odstotka svetovne trgovine tega proizvoda v dveh zaporednih koledarskih letih. Izvozna konkurenčnost obstaja ali (a) na podlagi notifikacije članice države v razvoju, da je dosegla izvozno konkurenčnost, ali (b) na podlagi izračuna Sekretariata na zahtevo katere koli članice. Za namene tega odstavka je proizvod določen kot poglavje oddelka HS-nomenklature. Odbor preveri izvajanje te določbe pet let po začetku veljavnosti Sporazuma o WTO.

27.7 Določbe člena 4 se ne uporabljajo za članico državo v razvoju, če so izvozne subvencije v skladu z določbami odstavkov 2 do 5. Ustrezne določbe v takem primeru so določbe člena 7.

27.8 Ni možno uporabiti domnev v smislu odstavka 1 člena 6, da subvencija, ki jo daje članica država v razvoju, pomeni resno ogrožanje, kot je določeno s tem sporazumom. Tako resno ogrožanje v ustreznih primerih, ki jih določa odstavek 9, mora biti dokazano s pozitivnimi dokazi v skladu z določbami odstavkov od 3 do 8 člena 6.

27.9 V zvezi z izpodbojnimi subvencijami, ki jih članica država v razvoju daje ali ohranja, razen tistih, ki so določene v odstavku 1 člena 6, ni možno dati pooblastila ali izvajati nobenega dejanja v smislu člena 7, razen če se ugotovi izničenje ali omejevanje carinskih koncesij oziroma drugih obveznosti GATT 1994 kot rezultat take subvencije, z izpodrivanjem ali oviranjem uvoza enakega proizvoda druge članice na trg članice države v razvoju, ki subvencijo daje, in če nastane škoda domači industriji na trgu članice uvoznice.

27.10 Vsaka preiskava v zvezi z uvedbo izravnalne carine, ki se nanaša na proizvod članice države v razvoju, se prekine takoj, ko oblasti ugotovijo, da:

(a) celotna raven subvencij za določen proizvod ne presega 2 odstotkov vrednosti, preračunano na enoto proizvoda; ali

(b) obseg subvencioniranega uvoza pomeni manj kot 4 odstotke celotnega uvoza enakega proizvoda na trgu članice uvoznice, razen če posamezni deleži v celotnem uvozu od članic držav v razvoju pomenijo manj kot 4 odstotke, skupaj pa več kakor 9 odstotkov celotnega uvoza enakega proizvoda na trgu članice uvoznice.

27.11 Za tiste članice države v razvoju na podlagi odstavka 2(b), ki so odpravile izvozne subvencije pred iztekom osemletnega obdobja od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, in za tiste članice države v razvoju, na katere se nanaša Priloga VII, so v odstavku 10(a) 3 odstotki, namesto 2 odstotkov. Ta določba se uporablja od dneva, ko se Odboru sporoči odprava izvoznih subvencij, in toliko časa, dokler članica država v razvoju teh izvoznih subvencij ne uporablja. Ta določba ni veljavna po osmih letih od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO.

27.12 Določbe desetega in enajstega odstavka so odločilne pri ugotavljanju de minimis subvencije v povezavi z odstavkom 3 člena 15.

27.13 Določbe dela III se ne uporabljajo za neposreden odpust dolga, subvencije, ki pokrivajo socialne stroške v kakršni koli obliki, vključno z odpovedjo državnim dohodkom in drugim oblikam prenosa obveznosti, če se take subvencije dajejo na podlagi ali v neposredni povezavi s programom privatizacije članice države v razvoju pod pogojem, da so program in subvencije za določen čas in da so sporočeni Odboru ter da je končni rezultat programa privatizacija določenih podjetij.

27.14 Na zahtevo zainteresirane članice Odbor prouči prakso članice države v razvoju, ki uporablja specifične izvozne subvencije, z namenom, da ugotovi, ali je praksa v skladu z njenimi razvojnimi potrebami.

27.15 Na zahtevo zainteresirane članice države v razvoju Odbor prouči določen izravnalni ukrep z namenom, da ugotovi, ali je v skladu z določbami desetega in enajstega odstavka, kot se uporabljajo za določene članice države v razvoju.

DEL IX

PREHODNA UREDITEV

Člen 28

Obstoječi programi

28.1 Programi subvencioniranja, ki so bili v uporabi na območju katere koli članice pred njenim podpisom Sporazuma o WTO, ki pa niso skladni z določbami tega sporazuma, morajo biti:

(a) sporočeni Odboru najpozneje v 90 dneh od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za to članico; in

(b) usklajeni z določbami tega sporazuma v treh letih od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za to članico in se do takrat ne uporablja del II.

28.2 Nobena članica ne sme razširiti obseg takega programa niti obnoviti takega programa, ko ta poteče.

Člen 29

Prehod v tržno gospodarstvo

29.1 Članice lahko na prehodu iz centralnoplanskega v tržno, svobodno podjetniško gospodarstvo uporabljajo programe in ukrepe, ki so potrebni za tak prehod.

29.2 Za take članice se programi subvencioniranja, ki sodijo v člen 3 in so sporočeni v skladu z odstavkom 3, postopoma ukinjajo ali uskladijo s členom 3 v sedmih letih od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO. V takih primerih se člen 4 ne uporablja. Poleg tega v istem obdobju:

(a) subvencijski programi, ki sodijo v odstavek 1(d) člena 6, niso izpodbojni v smislu člena 7;

(b) v zvezi z drugimi izpodbojnimi subvencijami se uporabljajo določbe odstavka 9 člena 27.

29.3 Programi subvencioniranja, ki sodijo v člen 3, se sporočijo Odboru v najkrajšem možnem času po začetku veljavnosti Sporazuma o WTO. Poznejše notifikacije so možne v dveh letih od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO.

29.4 V izjemnih primerih lahko članice, ki so določene v odstavku 1, od Odbora dobijo dovoljenje za odstop od sporočenih programov in ukrepov v določenem časovnem okviru, če menijo, da so taka odstopanja potrebna na prehodu v tržno gospodarstvo.

DEL X

REŠEVANJE SPOROV

Člen 30

Določbe člena XXII in XXIII GATT 1994, kot so razčlenjene in se uporabljajo v Dogovoru o reševanju sporov, se uporabljajo za posvetovanja in reševanje sporov na podlagi tega sporazuma, razen če ni izrecno drugače določeno.

DEL XI

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Začasna uporaba

Določbe prvega odstavka člena 6 in določbe členov 8 in 9 se uporabljajo pet let od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO. Najpozneje v 180 dneh pred koncem tega obdobja Odbor prouči uporabo teh določb z namenom, da ugotovi, ali naj se podaljša uporaba teh določb v istem besedilu ali v spremenjenem besedilu za določen čas vnaprej.

Člen 32

Druge končne določbe

32.1 Nobena druga dejavnost proti subvenciji druge članice ni možna, razen tiste, ki je v skladu z določbami GATT 1994, kot jih razlaga ta sporazum [56].

32.2 Noben pridržek glede katere koli določbe tega sporazuma ni možen brez soglasja drugih članic.

32.3 Pod pogoji odstavka 4 se določbe tega sporazuma nanašajo na preiskave in proučitve obstoječih ukrepov, ki so v uporabi ali se začnejo uporabljati na dan začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za določeno članico ali po dnevu začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za določeno članico.

32.4 Za namene odstavka 3 člena 21 za obstoječe izravnalne ukrepe velja, da so se začeli uporabljati najprej na dan začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, razen če domača veljavna zakonodaja članice na ta dan že vsebuje tako določbo, kot je določena v tem odstavku.

32.5 Najpozneje do dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO za določeno članico vsaka članica stori vse potrebno v splošnem ali konkretnem pomenu, da zagotovi skladnost svoje zakonodaje, predpisov in upravnih postopkov z določbami tega sporazuma, kakor se te uporabljajo za določeno članico.

32.6 Vsaka članica obvesti Odbor o vsaki spremembi v zakonih in predpisih, ki so pomembni za ta sporazum, kakor tudi v izvajanju teh zakonov in predpisov.

32.7 Odbor letno prouči izvajanje in uporabo tega sporazuma ob upoštevanju njegovih ciljev. Odbor letno poroča Svetu za trgovino z blagom v vmesnem obdobju, na katero se nanaša posamezna proučitev.

32.8 Priloge so sestavni del tega sporazuma.

[1] V skladu z določbami člena XVI GATT 1994 (opomba k členu XVI) ter določbami prilog od I do III tega sporazuma se kot subvencija ne šteje oprostitev plačila carin ali dajatev za proizvod, ki se izvaža, s katerimi so sicer obremenjeni enaki proizvodi, kadar so namenjeni domači porabi, ali odlog takih carin ali dajatev v zneskih, ki niso višji od tistih, ki so že zapadli v plačilo.

[2] Objektivna merila in pogoji, ki se tu uporabljajo, pomenijo merila ali pogoje, ki so nepristranski in ne dajejo prednosti določenim podjetjem pred drugimi, ki so ekonomska po naravi, horizontalna po načinu uporabe, kot npr. število zaposlenih ali velikost podjetja.

[3] V tej zvezi se upoštevajo tudi pogostost zavračanja ali potrjevanja vlog za subvencije in razlogi za take odločitve.

[4] Ta standard je izpolnjen že tedaj, ko dejstva ne glede na pravno povezavo med subvencijo in izvoznimi rezultati kažejo, da dejansko obstaja povezava z realiziranim ali pričakovanim izvozom ali dohodki na podlagi izvoza. Samo dejstvo, da je subvencija dana podjetju, ki izvaža, še ne pomeni, da gre za izvozno subvencijo v smislu te določbe.

[5] Ukrepi, ki jih Priloga I opredeljuje kot ukrepe, ki ne pomenijo izvozne subvencije, ne morejo biti prepovedani na podlagi te ali katere koli druge določbe tega sporazuma.

[6] Vse roke, ki se omenjajo v tem členu, je možno podaljšati z medsebojnim soglasjem.

[7] Kot je določeno v členu 24.

[8] Če zasedanje DSB ni predvideno v tem času, se skliče posebno zasedanje za ta namen.

[9] Ta izraz ne pomeni, da so dovoljeni protiukrepi, ki so nesorazmerni, glede na to, da so subvencije, ki jih obravnavajo te določbe, prepovedane.

[10] Ta izraz ne pomeni, da so dovoljeni protiukrepi, ki so nesorazmerni, glede na to, da so subvencije, ki jih obravnavajo te določbe, prepovedane.

[11] Izraz "škoda, povzročena domači industriji" se tu uporablja v enakem smislu kot v delu V.

[12] Izraz "izničenje ali omejevanje" se v tem sporazumu uporablja v enakem smislu kot v ustreznih določbah GATT 1994 ter se obstoj izničenja in omejevanja ugotavlja v skladu s prakso v zvezi z izvajanjem teh določb.

[13] Izraz "resno ogrožanje interesov druge članice" se v tem sporazumu uporablja v enakem smislu kot v prvem odstavku člena XVI GATT 1994 in vključuje tudi nevarnost resnega ogrožanja.

[14] Celotna vrednost subvencioniranja se izračuna v skladu z določbami Priloge IV.

[15] Ker se pričakuje, da bodo za trgovino s civilnimi letali veljala posebna mnogostranska pravila, se omenjena mejna vrednost v tem pododstavku ne nanaša na to področje.

[16] Članice upoštevajo, da se pri financiranju, ki temelji na plačilu licenčnin za proizvodnjo civilnih letal, plačila ne realizirajo vedno s prodajo, ker je pod načrtovano, in da to samo po sebi ne pomeni resnega ogrožanja v smislu tega odstavka.

[17] Razen če veljajo druga posebna mnogostranska pravila za trgovino s tem proizvodom ali surovino.

[18] Dejstvo, da so določene okoliščine omenjene v tem odstavku, še ne pomeni, da imajo te okoliščine kak poseben pravni pomen na podlagi določb GATT 1994 ali določb tega sporazuma. Te okoliščine ne smejo biti osamljen pojav ter take, ki se redko pojavljajo ali pa so nepomembne.

[19] Če se zahteva nanaša na subvencijo, za katero se domneva, da lahko povzroči resno ogrožanje v smislu prvega odstavka člena 6, se lahko razpoložljivi dokazi resnega ogrožanja omejijo na dokaze o tem, ali so izpolnjeni pogoji odstavka 1 člena 6.

[20] Vse roke, ki se omenjajo v tem členu, je možno podaljšati z medsebojnim soglasjem.

[21] Če zasedanje DSB v tem času ni predvideno, se skliče posebno zasedanje za ta namen.

[22] Če zasedanje DSB v tem času ni predvideno, se skliče posebno zasedanje za ta namen.

[23] Splošno je priznano, da članice uporabljajo vladno pomoč za različne namene in dejstvo, da taka pomoč ne izpolnjuje pogojev za obravnavo kot neizpodbojen ukrep na podlagi določb tega člena, samo po sebi ne omejuje članic, da dajejo take oblike pomoči.

[24] Ker se pričakuje, da bodo za trgovino s civilnimi letali veljala posebna mnogostranska pravila, se določbe tega pododstavka ne nanašajo na to vrsto proizvoda.

[25] Najpozneje v 18 mesecih od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO Odbor za subvencije in izravnalne ukrepe, na katerega se sklicuje člen 24 (ki se v tem sporazumu imenuje Odbor), prouči uresničevanje določb pododstavka 2(a) z namenom, da opravi vse potrebne spremembe, da bi izboljšal uresničevanje teh določb. Pri obravnavanju možnih sprememb Odbor pozorno prouči definicije kategorij, ki jih vsebuje ta pododstavek, v skladu z izkušnjami članic pri vodenju raziskovalnih programov kakor tudi z delom v drugih ustreznih mednarodnih ustanovah.

[26] Določbe tega sporazuma se ne uporabljajo za bazične raziskovalne dejavnosti, ki jih neodvisno opravljajo visokošolske ali raziskovalne ustanove. Izraz "bazična raziskava" pomeni razširjanje splošnega znanstvenega in tehničnega znanja, ki ni vezano na industrijske ali trgovinske cilje.

[27] Dovoljena raven neizpodbojne pomoči, na katero se nanaša ta pododstavek, se določi odvisno od celote nastalih ustreznih stroškov med trajanjem posameznega projekta.

[28] Izraz "industrijska raziskava" pomeni načrtovano raziskavo ali kritično analizo, ki ima namen odkriti nova znanja, s ciljem, da je lahko tako znanje uporabno pri razvoju novih proizvodov, postopkov ali storitev ali lahko znatno izboljša že obstoječi proizvod, postopek ali storitev.

[29] Izraz "predkonkurenčna razvojna dejavnost" pomeni spreminjanje rezultatov industrijskih raziskav v načrt ali model za nov ali izboljšan proizvod, postopek ali storitev, ne glede, ali so namenjeni prodaji ali uporabi, vključno z izdelavo prvega prototipa, ki pa ni primeren za komercialno uporabo. Vključena so lahko tudi oblikovna zasnova in vzorec proizvoda, različice postopkov in storitev ter prve demonstracije ali poskusni projekti pod pogojem, da teh ni možno spremeniti ali uporabiti za industrijsko rabo ali trgovinsko izkoriščanje. Ne vključuje rutinskih ali občasnih sprememb obstoječega proizvoda, proizvodne linije, proizvodnega postopka, storitev in drugih tekočih operacij, čeprav te spremembe lahko pomenijo izboljšave.

[30] Pri programih, ki se nanašajo na industrijske raziskave in predkonkurenčne razvojne dejavnosti, dovoljena raven neizpodbojne pomoči ne sme presegati enostavnega povprečja dovoljenih ravni neizpodbojne pomoči, ki se uporablja v zvezi z zgornjima dvema kategorijama, ki se računa na podlagi vseh dovoljenih stroškov, kot je določeno od (i) do (v) tega pododstavka.

[31] "Splošni okvir regionalnega razvoja" pomeni, da je program regionalnega subvencioniranja del interno konsistentne in splošno uporabne politike regionalnega razvoja in da se subvencije na področju regionalnega razvoja ne dajejo ločenim geografskim območjem, ki nimajo ali skoraj nimajo nobenega vpliva na razvoj regije.

[32] "Nepristranska in objektivna merila" so merila, ki ne dajejo prednosti določenim območjem bolj, kot je primerno za odpravo ali zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik v okviru politike regionalnega razvoja. Glede na to morajo programi subvencij na področju regionalnega razvoja vsebovati najvišje možne zneske pomoči, ki jih je možno dati za vsak posamezni projekt, ki se subvencionira.Ti najvišji zneski morajo biti različni glede na različne ravni razvoja določenih območij in morajo biti izraženi v obliki investicijskih stroškov oz. stroškov odpiranja novih delovnih mest. Znotraj takih najvišjih ravni mora biti razporeditev take pomoči dovolj široka in enakomerna, da ne pride do neke prevladujoče oblike uporabe subvencije ali da ne bi bila dana nesorazmerno velika subvencija določenemu podjetju, kot je določeno v členu 2.

[33] Izraz "obstoječa osnovna sredstva" pomeni tista osnovna sredstva, ki so v uporabi najmanj dve leti v času, ko se uvajajo nove ekološke zahteve.

[34] Razume se, da se v nobenem primeru v zvezi s to zahtevo notifikacije ne zahteva dajanje zaupnih informacij, vključno s poslovno zaupnimi informacijami.

[35] Določbe dela II in III je možno uporabljati sočasno z določbami dela V, toda v zvezi z učinki določene subvencije na domačem trgu članice uvoznice je na voljo samo ena oblika ukrepa (ali izravnalna carina, če so izpolnjeni pogoji dela V ali protiukrep v smislu člena 4 ali 7). Določbe dela III in V se ne morejo uporabljati za ukrepe, za katere velja, da so neizpodbojni v skladu z določbami dela IV. Toda za ukrepe, na katere se nanaša odstavek 1(a) člena 8, je možno uvesti preiskavo, da bi se ugotovilo, ali so specifični po naravi v smislu člena 2. Poleg tega je za subvencijo, na katero se nanaša odstavek 2 člena 8, ki se uporablja v okviru programa, ki ni bil sporočen v skladu z odstavkom 3 člena 8, možno uporabiti določbe dela III ali V, vendar se taka subvencija obravnava kot neizpodbojna, če je v skladu s standardi, ki so določeni v odstavku 2 člena 8.

[36] Izraz "izravnalna carina" pomeni posebno carino, ki se uporabi z namenom izravnave kakršne koli subvencije, ki se neposredno ali posredno daje za predelavo, proizvodnjo ali izvoz določenega blaga, kot je določeno z odstavkom 3 člena VI GATT 1994.

[37] Izraz "sprožitev", ki se uporablja od tu naprej, pomeni začetek postopka ali dejavnosti, s katero članica formalno začne preiskavo v smislu člena 11.

[38] V primeru razdrobljenosti industrije, ki pomeni izjemno veliko število proizvodov, smejo oblasti ugotavljati podporo ali nasprotovanje z uporabo statistično veljavnih tehnik vzorčenja.

[39] Članice se zavedajo, da na območju določenih članic lahko zaposleni delavci domačih proizvajalcev enakega proizvoda ali njihovi zastopniki vložijo ali podprejo vlogo za uvedbo poizvedb v smislu odstavka 1.

[40] Kot splošno pravilo se rok za izvoznike šteje od dneva prejema vprašalnika, za katerega pa se domneva, da je prejet en teden od dneva, ko je poslan tistemu, ki ga je dolžan izpolniti ali ko je poslan ustreznim diplomatskim predstavnikom članice izvoznice ali, če gre za ločeno carinsko območje članice WTO, uradnemu predstavniku tega izvoznega območja.

[41] Razume se, da kadar je vključenih še posebej veliko izvoznikov, se dostavi celotno besedilo vloge le oblastem članice izvoznice ali pristojnemu trgovinskemu združenju, ki nato pošlje izvode vloge določenim izvoznikom.

[42] Članice se zavedajo, da je lahko na območju določenih članic razkritje nujno potrebno zaradi zelo ozke zaščite.

[43] Članice se sporazumejo, da zahteve za varstvo zaupnosti ne smejo biti arbitrarno odbite. Članice se dalje sporazumejo, da oblasti lahko zahtevajo odpoved zaupnosti le glede informacij v zvezi s postopkom.

[44] V skladu z določbami tega odstavka je posebej pomembno, da nobena pritrdilna ugotovitev, bodisi predhodna ali dokončna, ni možna, dokler se ne da razumna možnost, da se opravijo posvetovanja. Taka posvetovanja so lahko podlaga za postopke v skladu z določbami dela II, III ali X.

[45] V tem sporazumu izraz "škoda", če ni drugače določeno, pomeni materialno škodo domači industriji, grožnjo materialne škode domači industriji ali zaostajanje razvoja domače industrije in se razlaga v skladu z določbami tega člena.

[46] V tem sporazumu izraz "enak proizvod" ("produit similaire") pomeni proizvod, ki je identičen, t. j. v vseh pogledih enak proizvodu, ki je predmet obravnave, ali če takega proizvoda ni, drugi proizvod, ki ni enak v vseh pogledih, ima pa značilnosti, ki so zelo blizu tistim, ki jih ima proizvod, ki se obravnava.

[47] Kot je določeno v odstavkih 2 in 4.

[48] Za namene tega odstavka velja, da so proizvajalci v razmerju z izvozniki in uvozniki samo, če: (a) eden od njih posredno ali neposredno nadzoruje drugega; ali (b) sta oba posredno ali neposredno pod nadzorom tretje osebe; ali (c) skupaj posredno ali neposredno nadzorujejo tretjo osebo pod pogojem, da obstajajo razlogi, da se domneva, da je učinek tega razmerja tak, da povzroča, da proizvajalec drugače ravna od proizvajalca, ki ni v takem razmerju. Za namene tega odstavka velja, da je prvi pod nadzorom drugega, če ima zadnji na pravni ali operativni osnovi možnost omejevati ali usmerjati prvega.

[49] Beseda "lahko" se ne sme razlagati tako, da pomeni sočasno nadaljevanje postopka z uporabo zavez, razen na podlagi določbe odstavka 4.

[50] Za namene tega odstavka "domači zainteresirani subjekti" vključujejo tudi potrošnike in industrijske porabnike uvoženega proizvoda, ki je v preiskavi.

[51] V tem sporazumu se "obremenitev" uporablja za dokončno ali končno zakonito določitev ali plačilo carine ali takse.

[52] Če se višina izravnalne carine določa za nazaj, ugotovitev v zadnjem postopku, da se carina ne plača, sama po sebi ne zahteva od oblasti, da ukinejo prej dokončno določeno carino.

[53] Če oblasti dajo informacije in razloge v obliki ločenega poročila v skladu z določbami tega člena, morajo poskrbeti za to, da je poročilo dostopno javnosti.

[54] Odbor ustanovi Delovno skupino za proučitev vsebine in oblike vprašalnika, kot je določen v dokumentu BISD 9S/193-194.

[55] Za članico državo v razvoju, ki od dneva začetka veljavnosti Sporazuma o WTO ne daje izvoznih subvencij, se ta odstavek uporabi na podlagi višine izvoznih subvencij v letu 1986.

[56] Namen tega odstavka ni preprečiti dejavnosti na podlagi drugih ustreznih določb GATT 1994, če je smiselno.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

PONAZORITVENI SEZNAM IZVOZNIH SUBVENCIJ

(a) Vlada neposredno daje subvencije podjetju ali industriji na podlagi izvoznih rezultatov.

(b) Razne oblike zadrževanja deviz ali podobna praksa, ki vključuje nagrado za izvoz.

(c) Stroški notranjega prevoza in prevoza blaga za izvoz, ki jih določi ali odobri vlada pod ugodnejšimi pogoji kot za domače pošiljke.

(d) Če vlade ali njihove agencije na podlagi programov, ki jih vlade odobrijo, neposredno ali posredno dobavljajo blago ali storitve iz uvoza za potrebe proizvodnje za izvoz, pod pogoji, ki so ugodnejši od dobav enakih ali neposredno konkurenčnih proizvodov ali storitev za potrebe proizvodnje za domačo porabo, če so (pri proizvodih) taki pogoji ugodnejši od obstoječih komercialnih pogojev [1] za njihove izvoznike na svetovnih trgih.

(e) Popolna ali delna oprostitev ali odlog plačila neposrednih davkov [2], ki so v neposredni zvezi z izvozom, ali dajatev socialnega zavarovanja, ki so plačane ali pa bi jih morala plačati industrijska ali trgovinska podjetja [3].

(f) Dajanje posebnih popustov v neposredni povezavi z izvozom ali izvoznimi dosežki, ki so višji in poleg tistih, ki se dajejo proizvodnji za domače potrebe pri izračunavanju osnove za plačilo neposrednih davkov.

(g) Oprostitev ali odlog posrednih davkov [4] v zvezi s proizvodnjo in distribucijo proizvodov za izvoz, ki je večja od dajatev, ki se plačujejo v zvezi s proizvodnjo in distribucijo enakih proizvodov, ko se ti prodajajo za domačo porabo.

(h) Oprostitev, odlog ali prenos fazne kumulative posrednih davkov [5] za blago in storitve, ki se porabijo v proizvodnji proizvodov za izvoz, ki pa so večji od oprostitev, odloga ali prenosa podobne fazne kumulative za blago in storitve, ki se uporabljajo v proizvodnji blaga za domačo porabo, toda pod pogojem, da so take oprostitve dovoljene za izvoženo blago, ne pa tudi za blago za domačo porabo, če se običajno fazna kumulativa posrednih davkov računa le za inpute, ki se porabijo samo v proizvodnji blaga za izvoz (ob normalnem upoštevanju izpada) [6]. Ta točka se razlaga v skladu z navodili o porabi inputov v proizvodnji, ki so določeni v Prilogi II.

(i) Odlog ali povračilo uvoznih dajatev [7], ki so višje od tistih, ki se plačujejo za uvoženi input, in se porabi v proizvodnji za izvoz (ob normalnem upoštevanju izpada); toda pod pogoji, da lahko podjetje v določenih primerih porabi enako količino domačih inputov, ki je enake kakovosti in značilnosti kot uvoženi inputi, kot nadomestitev, da bi bila na ta način deležna enakih ugodnosti, če se uvoz in nanj vezan izvoz opravita v razumnem obdobju, ki pa ne sme biti daljše od dveh let. Ta odstavek se razlaga v povezavi z navodili o porabi inputov v proizvodnji, ki jih vsebuje Priloga II, in navodili o ugotavljanju sistemov povračil uvoznih dajatev z uporabo nadomeščanja uvoza kot oblike izvozne subvencije iz Priloge III.

(j) Če vlada (ali posebna ustanova, ki jo vlada nadzoruje) daje jamstva za izvozna posojila ali zavarovanja in zavarovanja ali jamstva proti naraščanju stroškov izvoženih proizvodov ali za prevzem tečajnih razlik po diskontnih stopnjah, ki ne pokrivajo dolgoročnih tekočih stroškov in izgub omenjenih programov.

(k) Dotacije vlad (ali posebnih ustanov, ki jih nadzorujejo in/ali ki imajo pooblastila vlade) izvoznih posojil po obrestnih merah, ki so pod ravnijo tistih, ki jih vlade plačujejo za uporabo takih sredstev (ali ki bi jih morale plačevati, če bi si izposojevale kapital na mednarodnem trgu kapitala za pridobitev sredstev z enako dobo in drugimi posojilnimi pogoji, določenimi v enaki valuti kot izvozna posojila), ali prevzem plačila stroškov, v celoti ali deloma, stroškov, ki so jih imeli izvozniki ali finančne ustanove pri pridobivanju posojil, če je namen tega, da se zagotovi materialna prednost pri pogojih izvoznih posojil.

Vendar to izvozno kreditiranje ne velja za prepovedano izvozno subvencijo v skladu s tem sporazumom, če je članica pogodbenica mednarodnega akta o vladnih izvoznih posojilih, katerega pogodbenic je 12 izvirnih članic tega sporazuma od 1. januarja 1979 (ali nasledstvenega akta, ki so ga sprejele te izvirne članice), ali če članica v praksi uporablja določbe tega akta, ki se nanašajo na obrestne mere, če je njena praksa izvoznega kreditiranja v skladu z omenjenimi določbami.

(l) Katera koli druga dajatev na javni račun, ki pomeni izvozno subvencijo v smislu člena XVI GATT 1994.

[1] Izraz "obstoječi komercialni" pomeni, da izbira med domačimi in uvoženimi proizvodi ni omejena in je odvisna le od komercialnih meril.

[2] Za namene tega sporazuma navedeni izrazi pomenijo:"neposredni davki": davki na plače, dobički, obresti, najemnine, licenčnine, in vse druge oblike dohodka in davki na lastnino nepremičnin;"uvozne dajatve": carine in druge fiskalne dajatve, ki niso drugje določene in se plačujejo za uvoz;"posredni davki": prometni davek, akciza, davek na dodano vrednost, davek na franšizo, kolek, davek na transfer, davek na zaloge in opremo, mejni davki in vsi drugi davki, ki niso neposredni, in uvozne dajatve;"fazni" posredni davki: plačajo se za blago in storitve, ki se neposredno ali posredno uporabljajo pri izdelavi določenega proizvoda;"kumulativa" posrednih davkov: so posredni davki, ki se obračunavajo v različnih fazah, če ni posebnega mehanizma za obračun davka na blago in storitve na podlagi enotne proizvodne faze in se zato obračunavajo za vsako naslednjo fazo proizvodnje;"odlog" davkov: obsega povračila davkov;"odlog ali povračila uvoznih dajatev": vključuje celotno ali delno oprostitev ali odložitev plačila uvoznih dajatev.

[3] Članice upoštevajo, da odlog nujno ne pomeni tudi izvozne subvencije, če se npr. plačajo ustrezne obresti. Članice potrjujejo načelo, da so cene za blago v poslovanju med izvoznimi podjetji in tujimi kupci pod njihovim ali pod skupnim nadzorom iz davčnih razlogov tiste cene, ki se neprizadeto plačujejo med podjetji. Vsaka članica lahko opozori drugo članico na administrativno ali podobno prakso, ki to načelo zanika in ki lahko omogoča precejšnje prihranke pri neposrednih davkih na izvoz. V takih okoliščinah si članice prizadevajo, da odpravijo medsebojne razlike z uporabo obstoječih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčenja ali drugih mednarodnih mehanizmov, brez poseganja v pravice in obveznosti članic na podlagi GATT 1994, vključno s pravico do posvetovanja.Odstavek (e) ne omejuje članice, da ukrepa, da bi se izognila dvojnemu obdavčenju dohodkov iz tujih virov, ki jih pridobivajo njena podjetja ali podjetja druge članice.

[4] Za namene tega sporazuma navedeni izrazi pomenijo:"neposredni davki": davki na plače, dobički, obresti, najemnine, licenčnine, in vse druge oblike dohodka in davki na lastnino nepremičnin;"uvozne dajatve": carine in druge fiskalne dajatve, ki niso drugje določene in se plačujejo za uvoz;"posredni davki": prometni davek, akciza, davek na dodano vrednost, davek na franšizo, kolek, davek na transfer, davek na zaloge in opremo, mejni davki in vsi drugi davki, ki niso neposredni, in uvozne dajatve;"fazni" posredni davki: plačajo se za blago in storitve, ki se neposredno ali posredno uporabljajo pri izdelavi določenega proizvoda;"kumulativa" posrednih davkov: so posredni davki, ki se obračunavajo v različnih fazah, če ni posebnega mehanizma za obračun davka na blago in storitve na podlagi enotne proizvodne faze in se zato obračunavajo za vsako naslednjo fazo proizvodnje;"odlog" davkov: obsega povračila davkov;"odlog ali povračila uvoznih dajatev": vključuje celotno ali delno oprostitev ali odložitev plačila uvoznih dajatev.

[5] Za namene tega sporazuma navedeni izrazi pomenijo:"neposredni davki": davki na plače, dobički, obresti, najemnine, licenčnine, in vse druge oblike dohodka in davki na lastnino nepremičnin;"uvozne dajatve": carine in druge fiskalne dajatve, ki niso drugje določene in se plačujejo za uvoz;"posredni davki": prometni davek, akciza, davek na dodano vrednost, davek na franšizo, kolek, davek na transfer, davek na zaloge in opremo, mejni davki in vsi drugi davki, ki niso neposredni, in uvozne dajatve;"fazni" posredni davki: plačajo se za blago in storitve, ki se neposredno ali posredno uporabljajo pri izdelavi določenega proizvoda;"kumulativa" posrednih davkov: so posredni davki, ki se obračunavajo v različnih fazah, če ni posebnega mehanizma za obračun davka na blago in storitve na podlagi enotne proizvodne faze in se zato obračunavajo za vsako naslednjo fazo proizvodnje;"odlog" davkov: obsega povračila davkov;"odlog ali povračila uvoznih dajatev": vključuje celotno ali delno oprostitev ali odložitev plačila uvoznih dajatev.

[6] Odstavek (h) se ne nanaša na davčne sisteme na dodano vrednost ali uravnavanje mejnih davkov namesto prejšnjih; vprašanje pretiranega odloga davka na dodano vrednost je obravnavano samo v okviru točke (g).

[7] Za namene tega sporazuma navedeni izrazi pomenijo:"neposredni davki": davki na plače, dobički, obresti, najemnine, licenčnine, in vse druge oblike dohodka in davki na lastnino nepremičnin;"uvozne dajatve": carine in druge fiskalne dajatve, ki niso drugje določene in se plačujejo za uvoz;"posredni davki": prometni davek, akciza, davek na dodano vrednost, davek na franšizo, kolek, davek na transfer, davek na zaloge in opremo, mejni davki in vsi drugi davki, ki niso neposredni, in uvozne dajatve;"fazni" posredni davki: plačajo se za blago in storitve, ki se neposredno ali posredno uporabljajo pri izdelavi določenega proizvoda;"kumulativa" posrednih davkov: so posredni davki, ki se obračunavajo v različnih fazah, če ni posebnega mehanizma za obračun davka na blago in storitve na podlagi enotne proizvodne faze in se zato obračunavajo za vsako naslednjo fazo proizvodnje;"odlog" davkov: obsega povračila davkov;"odlog ali povračila uvoznih dajatev": vključuje celotno ali delno oprostitev ali odložitev plačila uvoznih dajatev.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

SMERNICE ZA PORABO INPUTOV V PROIZVODNJI [1]

I

1. Programi povračil posrednih davkov lahko dopuščajo oprostitev, odlog ali prenos faznih kumulativ posrednih davkov, ki se nanašajo na inpute, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz (ob normalnem upoštevanju izpada). Podobno temu lahko tudi programi povračil uvoznih dajatev dopuščajo odlog ali povračilo uvoznih dajatev, ki se plačujejo v zvezi z inputi, ki se porabijo v proizvodnji izvoznega proizvoda (ob normalnem upoštevanju izpada).

2. Ponazoritveni seznam izvoznih subvencij, ki ga vsebuje Priloga I k temu sporazumu, uporablja izraz "inputi, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz" v odstavkih (h) in (i). Glede na odstavek (h) lahko programi povračil posrednih davkov pomenijo izvozno subvencijo do te mere, da pomeni oprostitev, odlog ali prenos faznih posrednih davkov, ki presegajo zneske takih davkov, ki se dejansko plačujejo za inpute, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz. Glede na odstavek (i) lahko programi povračil uvoznih dajatev pomenijo izvozno subvencijo v taki meri, ki pomeni odlog ali povračilo uvoznih dajatev, ki presega tiste, ki se dejansko plačujejo za inpute, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz. Odstavka predpisujeta, da je treba upoštevati normalen izpad pri ugotavljanju porabe inputov v proizvodnji za izvoz. Odstavek (i) se prav tako ustrezno nanaša na nadomestitev uvoza.

II

Pri ugotavljanju, ali se inputi porabijo v proizvodnji za izvoz kot del preiskave zaradi uvedbe izravnalnih carin na podlagi tega sporazuma, preiskovalne oblasti ravnajo tako:

1. Če se sumi, da obstaja program povračila posrednih davkov ali povračila uvoznih dajatev, ki pomeni subvencijo zaradi prevelikega povračila posrednih davkov in uvoznih dajatev za inpute, ki se porabijo v proizvodnji za izvoz, preiskovalne oblasti najprej ugotovijo, ali vlada članice izvoznice ima oziroma izvaja postopke za ugotavljanje, kateri inputi se porabijo v proizvodnji za izvoz in v kakšnih količinah. Če se ugotovi, da se taki postopki izvajajo, preiskovalne oblasti ugotovijo, ali je ta postopek racionalen, učinkovit glede na namen in ali temelji na splošno sprejeti trgovinski praksi v državi izvoza. Preiskovalne oblasti lahko menijo, da je treba opraviti določene praktične preizkuse v skladu z odstavkom 6 člena 12, da bi preverili informacije oziroma da bi se zadovoljili, da se postopek učinkovito uporablja.

2. Če takega postopka ni oziroma če ni razumen ali če se ugotovi, da je predpisan in da je razumen, vendar se ne izvaja ali pa se ne izvaja učinkovito, je potrebna nadaljnja preiskava članice izvoznice na podlagi dejanskih inputov, da bi bilo možno ugotoviti, ali je prišlo do prevelikega plačila. Če preiskovalne oblasti menijo, da je potrebno, se opravi nadaljnja preiskava v skladu z odstavkom 1.

3. Preiskovalne oblasti morajo obravnavati inpute kot fizične sestavine, če so kot taki porabljeni v proizvodnji in so fizične sestavine proizvoda za izvoz. Članice ugotavljajo, da ni nujno, da je input sestavina končnega proizvoda v enaki obliki, kot je sestavina na začetku proizvodnega postopka.

4. Pri ugotavljanju količine določenega inputa, ki se porabi v proizvodnji za izvoz, je "normalno upoštevanje izpada" kategorija, ki jo je treba upoštevati, tak izpad pa je treba obravnavati, kot da je porabljen v proizvodnji za izvoz. Izraz "izpad" se nanaša na tisti del določenega inputa, ki nima nobene samostojne vloge v proizvodnem procesu, se ne porabi v proizvodnji za izvoz (zaradi neučinkovitosti) in isti proizvajalec tega ne more ponovno porabiti ali prodajati.

5. Ko preiskovalne oblasti presojajo, ali je upoštevanje izpada "normalno", upoštevajo naravo proizvodnje, povprečno izkušenost določene industrije v državi izvoza ter druge ustrezne tehnične dejavnike. Preiskovalne oblasti tudi upoštevajo, da je pomembno, ali so oblasti članice izvoznice ustrezno izračunale obseg izpada z namenom, da se upošteva pri vračilu ali odlogu davkov ali carin.

[1] Inputi, ki se porabijo v procesu proizvodnje, so inputi, ki postanejo sestavine, energija, gorivo in olje, ki se porabijo v procesu proizvodnje in primesi, ki se porabijo med proizvodnjo, da se pridobi izvozni proizvod.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

SMERNICE ZA UGOTAVLJANJE SISTEMOV POVRAČIL UVOZNIH DAJATEV Z VKLJUČITVIJO NADOMESTITVE UVOZA KOT OBLIKE IZVOZNE SUBVENCIJE

I

Sistemi povračil uvoznih dajatev lahko omogočajo povračilo uvoznih dajatev za inpute, ki se porabijo v proizvodnem procesu nekega drugega proizvoda, ki pri izvozu vsebuje domače inpute z enako kakovostjo in značilnostmi, kot jih imajo uvozni inputi, ki so nadomeščeni z domačimi inputi. Na osnovi odstavka (i) ponazoritvenega seznama izvoznih subvencij v Prilogi I lahko imajo sistemi povračil uvoznih dajatev, ki vključujejo nadomestitev uvoza, naravo izvozne subvencije do višine presežka povrnjenih uvoznih dajatev nad tisto višino, ki je prvotno plačana za uvožene inpute in za katere se dejansko zahteva povračilo.

II

Pri proučevanju katerega koli sistema povračil, ki vključuje nadomestitev uvoza kot del preiskave glede možne uvedbe izravnalne carine na podlagi tega sporazuma, preiskovalne oblasti ravnajo tako:

1. Odstavek (i) ponazoritvenega seznama določa, da lahko inputi domačega trga nadomestijo uvozne inpute v proizvodnji za izvoz pod pogojem, da so taki inputi enaki po količini in da imajo enake značilnosti kakor nadomeščeni uvozni inputi. Obstoj sistema kontrole je pomemben, ker omogoča vladi članice izvoznice, da zagotovi in prikaže, da količina inputov, za katero se zahteva povračilo dajatev, ne presega enake količine proizvodov za izvoz v kakršnikoli obliki in da ne obstaja povračilo uvoznih dajatev, ki presega tiste, ki so prvotno plačane za določene uvozne inpute.

2. Če se sumi, da sistem povračil uvoznih dajatev, ki vključuje nadomestitev uvoza, pomeni subvencijo, morajo preiskovalne oblasti najprej ugotoviti, ali ima vlada članice izvoznice in ali izvaja postopek kontrole. Če se ugotovi, da se ta izvaja, tedaj preiskovalne oblasti ugotovijo, ali je postopek kontrole razumen, učinkovit glede na namen, in ali temelji na splošno sprejeti trgovinski praksi v državi izvoza. Do mere, do katere se ugotovi, da so postopki opravili preizkus in se učinkovito izvajajo, se domneva, da subvencija ne obstaja. Preiskovalne oblasti lahko v skladu z odstavkom 6 člena 12 presodijo, da je treba opraviti določene praktične preizkuse, da bi lahko preverili informacije oziroma da bi se lahko zadovoljili, da se kontrolni postopki učinkovito izvajajo.

3. Če kontrolnih postopkov ni ali če niso razumni ali če taki postopki so in se presodi da so razumni, vendar se ne izvajajo ali pa se ne izvajajo učinkovito, se lahko domneva, da obstaja subvencija. V takih primerih članica izvoznica posebej na podlagi dejanskih transakcij ugotovi, ali morebiti ni prišlo do presežnega plačila. Če preiskovalne oblasti menijo, da je potrebno, lahko opravijo dodatne poizvedbe v skladu z odstavkom 2.

4. Obstoj sistema povračil uvoznih dajatev z vključitvijo nadomestitve uvoza, ki dovoljuje izvoznikom, da izbirajo določene pošiljke iz uvoza, na podlagi katerih zahtevajo povračila uvoznih dajatev, sam po sebi ne pomeni, da gre za subvencioniranje.

5. Domneva se, da obstajajo presežna povračila uvoznih dajatev v smislu odstavka (i), če vlada plačuje obresti na zneske, ki so izplačani na osnovi sistema povračil do višine obresti, ki so dejansko plačane ali pa jih je treba plačati.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

IZRAČUN CELOTNE VREDNOSTI SUBVENCIONIRANJA (ODSTAVEK 1(A) ČLENA 6) [1]

1. Kakršen koli izračun višine subvencije za namene odstavka 1(a) člena 6 je treba opraviti v smislu stroška vlade, ki daje subvencijo.

2. Z izjemo določb odstavkov 3 do 5 pri ugotavljanju, ali celotna višina subvencioniranja presega 5 odstotkov vrednosti proizvoda, se izračuna vrednost proizvoda kot celotna vrednost prodaje podjetja, ki je dobilo subvencije [2] v zadnjih 12 mesecih, za katere so na voljo podatki o prodaji, vendar pred obdobjem, za katero je subvencija dana [3].

3. Če se subvencija navezuje na proizvodnjo ali prodajo določenega proizvoda, se vrednost proizvoda izračuna kot celotna vrednost prodaje podjetja, ki je dobilo subvencije, tega proizvoda v zadnjih 12 mesecih, za katere so na voljo podatki o prodaji, ki pa je obdobje pred tistim, za katero je subvencija dana.

4. Če gre za podjetje na začetku poslovanja in je dobilo subvencije, se domneva, da obstaja resno ogrožanje, če celotna stopnja subvencioniranja presega 15 odstotkov celote vloženih sredstev. Za namene tega odstavka začetno obdobje ne more biti daljše od prvega leta proizvodnje [4].

5. Če podjetje, ki je dobilo subvencije, obstaja v državi z gospodarstvom z visoko inflacijo, se vrednost proizvoda podjetja izračuna na podlagi celotne prodaje (ali prodaje določenega proizvoda, če je subvencija vezana) v prejšnjem koledarskem letu z indeksom, ki temelji na stopnji inflacije v zadnjih 12 mesecih pred tistim mesecem, v katerem je bila dana subvencija.

6. Pri določanju celotne stopnje subvencioniranja v danem letu se subvencije, ki se dajejo v okviru različnih programov in jih dajejo različne oblasti na območju članice, seštevajo.

7. Subvencije, ki so dane pred dnevom začetka veljavnosti Sporazuma o WTO, katerih koristi so namenjene prihodnji proizvodnji, se vključijo v celotno višino subvencioniranja.

8. Subvencije, ki niso izpodbojne v smislu ustreznih določb tega sporazuma, se ne vključujejo v izračun višine subvencije za potrebe odstavka 1(a) člena 6.

[1] Po potrebi se lahko članice sporazumejo o zadevah, ki niso zajete v tej prilogi ali pa potrebujejo nadaljnjo razlago za namene odstavka 1(a) člena 6.

[2] Podjetje, ki je dobilo subvencijo, je podjetje na območju članice, ki daje subvencijo.

[3] Pri subvencijah v povezavi z davki se kot vrednost proizvoda računa celotna vrednost prodaje podjetja, ki je subvencijo dobilo, v proračunskem letu, v katerem je podjetje dobilo davčni popust ali odpust.

[4] Primeri zagona vključujejo primere nastale finančne obveznosti v zvezi z razvojem proizvoda ali gradnjo za proizvodnjo proizvodov, ki se subvencionirajo, četudi se proizvodnja še ni začela.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

POSTOPKI ZA PRIDOBIVANJE INFORMACIJ O RESNEM OGROŽANJU

1. Vsaka članica sodeluje pri zbiranju dokazov, ki naj jih prouči ugotovitveni svet po postopkih na podlagi odstavkov 4 do 6 člena 7. Stranke v sporu in katera koli tretja država članica, ki ima interes, DSB obvesti takoj, ko se sproži uporaba odstavka 4 člena 7, o organizaciji, odgovorni za izvajanje te določbe na njenem območju in za postopke, ki se uporabijo, da se zadovoljijo zahteve po informacijah.

2. Ko se zadeve dajo DSB v obravnavo na podlagi odstavka 4 člena 7, DSB na zahtevo sproži postopek za pridobivanje takih informacij od vlade članice, ki določeno subvencijo daje, za katere meni, da so potrebne, da se ugotovijo obstoj in višina subvencioniranja, vrednost skupne prodaje podjetja, ki subvencijo dobiva, kakor tudi informacije, ki so potrebne, da se analizirajo škodljivi učinki, ki jih povzroča subvencionirani proizvod [1]. Ta postopek lahko vključuje, če je ustrezno, tudi postavljanje vprašanj vladi članice, ki subvencijo daje, in članici, ki se je pritožila, z namenom, da se zberejo informacije, kakor tudi da se zberejo pojasnila v zvezi s tistimi informacijami, ki so strankam v sporu že na razpolago na podlagi postopkov notifikacije, ki jih določa del VII [2].

3. Glede učinkov na trgih tretjih držav lahko stranka v sporu zbira informacije, vključno z vprašanji vladi tretje države članice, ki so potrebne, da se ugotovijo škodljivi učinki, ki drugače niso na voljo na razumen način iz virov članice, ki se pritožuje oziroma članice, ki subvencijo daje. Ta del postopka se izvaja tako, da se tretji državi članici ne povzročajo nepotrebna bremena. Zlasti se od take članice ne pričakuje, da bi pripravila tržno ali cenovno analizo posebej za ta namen. Informacije, ki naj se dajo, so tiste, ki so že na voljo ali jih lahko ta članica enostavno dobi (t. j. zadnji statistični podatki, ki so jih že zbrale statistične službe, a še niso objavljeni, podatki carine o uvozu in prijavljenih vrednostih določenih proizvodov itd.). Toda če se določena stranka v sporu loti natančne tržne analize na svoje stroške, morajo oblasti tretje države članice omogočiti, da osebe ali podjetja to nalogo opravijo ter jim morajo zagotaviti dostop do vseh informacij, ki jih vlada običajno ne obravnava kot zaupne.

4. DSB določi predstavnika, ki skrbi za izvajanje postopka zbiranja informacij. Edina naloga takega predstavnika je, da skrbi za časovno ustrezno pridobivanje informacij, ki so potrebne za lažjo nadaljnjo mnogostransko obravnavo spora. Predstavnik predlaga zlasti načine najučinkovitejšega pridobivanja informacij ter spodbuja sodelovanje določenih strani.

5. Postopek zbiranja informacij, ki je določen v odstavkih 2 do 4, je treba končati v 60 dneh od dneva, ko je zadeva poslana DSB v skladu z odstavkom 4 člena 7. Informacije, ki se zberejo v tem postopku, se pošljejo ugotovitvenemu svetu, ki ga ustanovi DSB v skladu z določbami dela X. Te informacije naj bi med drugim vključevale podatke, ki se nanašajo na višino sporne subvencije (po možnosti tudi vrednost celotne prodaje podjetij, ki subvencijo dobivajo), cene subvencioniranega proizvoda, cene nesubvencioniranega proizvoda, cene drugih dobaviteljev na trgu, spremembe v dobavah subvencioniranega proizvoda na trgu in spremembe v tržnih deležih. Vsebovale naj bi tudi dokaze, ki pobijajo trditve, kakor tudi take dopolnilne informacije, za katere ugotovitveni svet meni, da so pomembne pri oblikovanju sklepov.

6. Če članica, ki subvencijo daje, in/ali tretja država članica ne sodeluje pri zbiranju informacij, članica, ki se je pritožila, predloži zadevo na podlagi informacij, ki jih ima sama, skupaj z dejstvi in okoliščinami, ki se nanašajo na nesodelovanje prej omenjenih članic. Če informacije niso na voljo zaradi nesodelovanja omenjenih članic, lahko ugotovitveni svet pripravi poročilo s pomočjo najboljših informacij, s katerimi razpolaga.

7. Pri oblikovanju sklepov lahko ugotovitveni svet sprejme negativne sklepe zaradi primerov nesodelovanja katere koli stranke pri zbiranju informacij.

8. Pri odločanju o tem, ali bo uporabil najboljše razpoložljive informacije ali negativne sklepe, ugotovitveni svet upošteva nasvete predstavnika DSB, ki je imenovan v skladu z odstavkom 4, o upravičenosti določenih zahtev po informacijah in o prizadevanjih posameznih strank, da zadovoljijo te zahteve kooperativno in pravočasno.

9. Pri zbiranju informacij ne sme nič ovirati ugotovitvenega sveta, da pridobi take dodatne informacije, za katere meni, da so bistvene za pravilno rešitev spora in niso bile dovolj raziskane v postopku. Toda ugotovitveni svet ne bi smel zahtevati dopolnilnih informacij z namenom dopolnitve poročila tako, da bi informacije dajale podporo določeni stranki, pomanjkanje te informacije pa je rezultat nerazumnega nesodelovanja te stranke pri zbiranju informacij.

[1] Kadar je treba dokazati obstoj resnega ogrožanja.

[2] V postopku zbiranja informacij, ki ga opravlja DSB, se upošteva potreba po varovanju informacij, ki so po naravi zaupne, ali jih članice, ki so vključene v postopek, dajejo na zaupni osnovi.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

POSTOPKI ZA PREISKAVE NA KRAJU SAMEM NA PODLAGI ODSTAVKA 6 ČLENA 12

1. Po začetku preiskave se oblasti članice izvoznice in znana zainteresirana podjetja obvestijo o namenu, da se izvaja preiskava na kraju samem.

2. Če obstaja namen, da se v izjemnih primerih vključijo v preiskovalno skupino nevladni izvedenci, je treba o tem obvestiti podjetja in oblasti članice izvoznice. Za take nevladne izvedence bi morale veljati učinkovite sankcije, če bi zlorabili zaupnost.

3. Pridobivanje izrecnega soglasja določenih podjetij v članici izvoznici, preden je obisk dokončno določen, naj bi postala običajna praksa.

4. Takoj po pridobitvi soglasja določenih podjetij preiskovalne oblasti obvestijo oblasti članice izvoznice o imenih in naslovih podjetij, ki jih nameravajo obiskati, in o dogovorjenih datumih.

5. Obvestilo mora biti dano podjetjem dovolj zgodaj pred obiskom.

6. Obiski v zvezi z razlago vprašalnikov se opravijo le na zahtevo izvoznega podjetja. Ob taki zahtevi so lahko preiskovalne oblasti podjetju na razpolago; tak obisk pa je možen le, če: (a) oblasti članice uvoznice obvestijo predstavnike vlade določene članice in (b) ta ne nasprotuje takemu obisku.

7. Ker je osnovni namen preiskave na kraju samem preverjati informacije, ki so že pridobljene ali ugotoviti nadaljnje podrobnosti, je treba tako preiskavo opraviti, ko prispe izpolnjeni vprašalnik, razen če podjetje soglaša z nasprotnim, in so preiskovalne oblasti obvestile vlado članice izvoznice o predvidenem obisku in ta temu ne nasprotuje; dalje, običajna praksa bi morala biti, da se podjetja pred obiskom obvestijo o naravi informacij, ki naj bi jih preverjali in o tem, ali se zahtevajo dodatne informacije, kar ne izključuje zahtev po nadaljnjih podrobnostih na kraju samem v luči pridobljenih informacij.

8. Na poizvedbe ali vprašanja, ki jih postavljajo oblasti ali podjetja članice izvoznice, ki pa so bistvenega pomena za preiskave na kraju samem, je treba po možnosti odgovoriti pred obiskom.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

ČLANICE DRŽAVE V RAZVOJU, NA KATERE SE NANAŠA ODSTAVEK 2(A) ČLENA 27

Članice države v razvoju, ki niso predmet določb odstavka 1(a) člena 3 pod pogoji odstavka 2(a) člena 27, so:

(a) najmanj razvite države, ki jih kot take opredeljujejo Združeni narodi in so članice WTO;

(b) za vsako od naštetih držav v razvoju, ki so članice WTO, se uporabljajo določbe, ki veljajo tudi za druge članice države v razvoju, v skladu z odstavkom 2(b) člena 27, ko bruto narodni dohodek na prebivalca doseže 1000 dolarjev letno [1]: Bolivija, Kamerun, Kongo, Slonokoščena obala, Dominikanska republika, Egipt, Gana, Gvatemala, Gvajana, Indija, Indonezija, Kenija, Maroko, Nikaragva, Nigerija, Pakistan, Filipini, Senegal, Šrilanka in Zimbabve.

[1] Vključitev članic držav v razvoju v seznam v odstavku (b) temelji na najnovejših podatkih Svetovne banke o bruto narodnem dohodku na prebivalca.

--------------------------------------------------