POGODBA

MED

KRALJEVINO BELGIJO, KRALJEVINO DANSKO, ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO, HELENSKO REPUBLIKO, KRALJEVINO ŠPANIJO, FRANCOSKO REPUBLIKO, IRSKO, ITALIJANSKO REPUBLIKO, VELIKIM VOJVODSTVOM LUKSEMBURG, KRALJEVINO NIZOZEMSKO, REPUBLIKO AVSTRIJO, PORTUGALSKO REPUBLIKO, REPUBLIKO FINSKO, KRALJEVINO ŠVEDSKO, ZDRUŽENIM KRALJESTVOM VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE

(DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE)

IN

ČEŠKO REPUBLIKO, REPUBLIKO ESTONIJO, REPUBLIKO CIPER, REPUBLIKO LATVIJO, REPUBLIKO LITVO, REPUBLIKO MADŽARSKO, REPUBLIKO MALTO, REPUBLIKO POLJSKO, REPUBLIKO SLOVENIJO, SLOVAŠKO REPUBLIKO

O PRISTOPU ČEŠKE REPUBLIKE, REPUBLIKE ESTONIJE, REPUBLIKE CIPER, REPUBLIKE LATVIJE, REPUBLIKE LITVE, REPUBLIKE MADŽARSKE, REPUBLIKE MALTE, REPUBLIKE POLJSKE, REPUBLIKE SLOVENIJE IN SLOVAŠKE REPUBLIKE K EVROPSKI UNIJI

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,

PREDSEDNIK ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNIK HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ŠPANIJE,

PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNICA IRSKE,

PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNICA REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIK MALTE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE,

ZVEZNI PREDSEDNIK REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIK SLOVAŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNICA REPUBLIKE FINSKE,

VLADA KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

ZDRUŽENI v želji prizadevati si za doseganje ciljev pogodb, na katerih temelji Evropska unija,

ODLOČENI v duhu omenjenih pogodb nadaljevati proces vse tesnejše zveze med narodi Evrope na že postavljenih temeljih,

KER člen 49 Pogodbe o Evropski uniji evropskim državam daje možnost, da postanejo članice Unije,

KER so Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika zaprosile za članstvo v Evropski uniji,

KER se je Svet Evropske unije, potem ko je pridobil mnenje Komisije in privolitev Evropskega parlamenta, izrekel v prid sprejemu teh držav,

SO SE ODLOČILI, da v medsebojnem soglasju določijo pogoje sprejema in prilagoditve pogodb, na katerih temelji Evropska unija, in so v ta namen imenovali svoje pooblaščence:

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV,

Guy Verhofstadt

predsednik vlade

Louis Michel

namestnik predsednika vlade in minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,

Václav Klaus

predsednik republike

Vladimír Špidla

predsednik vlade

Cyril Svoboda

namestnik predsednika vlade in minister za zunanje zadeve

Pavel Telička

vodja pogajalske delegacije Češke republike za pristop k EU ter veleposlanik in vodja Misije Češke republike pri Evropskih skupnostih

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE,

Anders Fogh Rasmussen

predsednik vlade

dr. Per Stig Møller

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

Gerhard Schröder

zvezni kancler

Joseph Fischer

zvezni minister za zunanje zadeve in namestnik zveznega kanclerja

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,

Arnold Rüütel

predsednik republike

Kristiina Ojuland

ministrica za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,

Konstantinos Simitis

predsednik vlade

Giorgos Papandreou

minister za zunanje zadeve

Tassos Giannitsis

namestnik ministra za zunanje zadeve

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA ŠPANIJE,

José Maria Aznar López

predsednik vlade

Ana Palacio Vallelersundi

ministrica za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

Jean-Pierre Raffarin

predsednik vlade

Dominique Galouzeau De Villepin

minister za zunanje zadeve

Noëlle Lenoir

ministrica pri ministru za zunanje zadeve, s posebno zadolžitvijo za evropske zadeve

ZA PREDSEDNICO IRSKE,

Bertie Ahern

predsednik vlade (Taoiseach)

Brian Cowen

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

Silvio Berlusconi

predsednik vlade

Franco Frattini

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,

Tassos Papadopoulos

predsednik republike

George Iacovou

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNICo REPUBLIKE LATVIJE,

Vaira Vīķe-Freiberga

predsednica republike

Einars Repše

predsednik vlade

Sandra Kalniete

ministrica za zunanje zadeve

Andris Ķesteris

glavni pogajalec za pristop Republike Latvije k Evropski uniji, državni podsekretar Ministrstva za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE LITVE,

Algirdas Mykolas Brazauskas

predsednik vlade

Antanas Valionis

minister za zunanje zadeve

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURŠKEGA,

Jean-Claude Juncker

predsednik vlade, Ministre d'Etat

Lydie Polfer

ministrica za zunanje zadeve in zunanjo trgovino

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADŽARSKE,

dr. Péter Medgyessy

predsednik vlade

László Kovács

minister za zunanje zadeve

dr. Endre Juhász

veleposlanik Republike Madžarske pri Evropski uniji, glavni pogajalec za pristop Republike Madžarske k Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA MALTE,

The Hon Edward Fenech Adami

predsednik vlade

The Hon Joe Borg

minister za zunanje zadeve

Richard Cachia Caruana

vodja delegacije, pooblaščene za pogajanja

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE,

Jan Pieter Balkenende

predsednik vlade

Jakob Gijsbert de Hoop Scheffer

minister za zunanje zadeve

ZA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,

dr. Wolfgang Schüssel

zvezni kancler

dr. Benita Ferrero-Waldner

zvezna ministrica za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,

Leszek Miller

predsednik vlade

Włodzimierz Cimoszewicz

minister za zunanje zadeve

dr. Danuta Hübner

državna sekretarka Ministrstva za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,

José Manuel Durão Barroso

predsednik vlade

António Martins da Cruz

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,

dr. Janez Drnovšek

predsednik republike

Anton Rop

predsednik vlade

dr. Dimitrij Rupel

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE,

Rudolf Schuster

predsednik republike

Mikuláš Dzurinda

predsednik vlade

Eduard Kukan

minister za zunanje zadeve

Ján Figeľ

glavni pogajalec za pristop Slovaške republike k Evropski uniji

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE FINSKE,

Paavo Lipponen

predsednik vlade

Jari Vilén

minister za zunanjo trgovino

ZA VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE,

Göran Persson

predsednik vlade

Anna Lindh

ministrica za zunanje zadeve

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

The Rt. Hon Tony Blair

predsednik vlade

The Rt. Hon Jack Straw

državni sekretar za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha

KI so se po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

1. Češka republika, Republika Estonija, Republika Ciper, Republika Latvija, Republika Litva, Republika Madžarska, Republika Malta, Republika Poljska, Republika Slovenija in Slovaška republika postanejo članice Evropske unije in podpisnice pogodb, na katerih temelji Unija, kakor so bile spremenjene ali dopolnjene.

2. Pogoji sprejema in prilagoditve pogodb, na katerih temelji Unija, kot jih narekuje sprejem, so navedeni v aktu, ki je priložen tej pogodbi. Določbe akta so sestavni del te pogodbe.

3. V zvezi s to pogodbo se uporabljajo določbe o pravicah in obveznostih držav članic ter o pooblastilih in pristojnostih institucij Unije, ki so navedene v pogodbah iz odstavka 1.

Člen 2

1. Visoke pogodbenice ratificirajo to pogodbo skladno s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri Vladi Italijanske republike najpozneje do 30. aprila 2004.

2. Ta pogodba začne veljati 1. maja 2004 pod pogojem, da so vse listine o ratifikaciji deponirane pred tem datumom.

Če države iz člena 1(1) listin o ratifikaciji ne deponirajo pravočasno, začne ta pogodba veljati za tiste države, ki so te listine deponirale. V tem primeru Svet Evropske unije nemudoma soglasno sprejme odločitev o nujnih prilagoditvah člena 3 te pogodbe, členov 1, 6(6), od 11 do 15, 18, 19, 25, 26, od 29 do 31, od 33 do 35, od 46 do 49, 58 in 61 Akta o pristopu, Prilog od II do XV k temu aktu in njihovih dodatkov ter Protokolov od 1 do 10 priloženih aktu; s soglasno odločitvijo lahko tudi razglasi, da je prenehala veljavnost določb omenjenega akta vključno s prilogami, dodatki in protokoli, ki se izrecno nanašajo na državo, ki ni deponirala svoje listine o ratifikaciji, ali jih prilagodi.

3. Ne glede na odstavek 2 lahko institucije Unije pred pristopom sprejmejo ukrepe, omenjene v členih 6(2), drugi pododstavek; 6(6), drugi pododstavek; 6(7), drugi in tretji pododstavek; 6(8), drugi in tretji pododstavek; 6(9), tretji pododstavek; 21; 23; 28(1); 32(5); 33(1); 33(4); 33(5); 38; 39; 41; 42 in od 55 do 57 Akta o pristopu; v Prilogah od III do XIV k temu aktu; v Protokolu 2, v členu 6 Protokola 3, v členu 2(2) Protokola 4, v Protokolu 8 ter v členih 1, 2 in 4 Protokola 10, ki so priloženi k temu aktu. Ti ukrepi začnejo veljati le pod pogojem uveljavitve in z dnem uveljavitve te pogodbe.

Člen 3

Ta pogodba, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu Vlade Italijanske republike, ki bo overjeno kopijo izročila vladam drugih držav podpisnic.

EN FE DE LO CUAL, los plenipotenciarios abajo firmantes suscriben el presente Tratado.NA DŮKAZ ČEHOŽ připojili níže podepsaní zplnomocnění zástupci k této smlouvě své podpisy.TIL BEKRÆFTELSE HERAF har undertegnede befuldmægtigede underskrevet denne traktat.ZU URKUND DESSEN haben die unterzeichneten Bevollmächtigten ihre Unterschriften unter diesen Vertrag gesetzt.SELLE KINNITUSEKS on nimetatud täievolilised esindajad käesolevale lepingule alla kirjutanud.ΣΕ ΠΙΣΤΩΣΗ ΤΩΝ ΑΝΩΤΕΡΩ, οι υπογεγραμμένοι πληρεξούσιοι υπέγραψαν την παρούσα συνθήκη.IN WITNESS WHEREOF the undersigned Plenipotentiaries have signed this Treaty.EN FOI DE QUOI, les plénipotentiaires soussignés ont apposé leurs signatures au bas du présent traité.DÁ FHIANÚ SIN, chuir na Lánchumhachtaigh thíos-sínithe a lámh leis an gConradh seo.IN FEDE DI CHE, i plenipotenziari sottoscritti hanno apposto le loro firme in calce al presente trattato.TO APLIECINOT, attiecīgi pilnvarotās personas ir parakstījušas šo līgumu.TAI PATVIRTINDAMI tinkamai įgalioti atstovai pasirašė šią Sutartį.FENTIEK HITELÉÜL az alulírott meghatalmazottak aláírták ezt a szerződést.B'XIEHDA TA' DAN il-Plenipotenzjarji sottoskritti iffirmaw dan it-Trattat.TEN BLIJKE WAARVAN de ondergetekende gevolmachtigden hun handtekening onder dit Verdrag hebben gesteld.W DOWÓD CZEGO niżej podpisani pełnomocnicy złożyli swoje podpisy pod niniejszym Traktatem.EM FÉ DO QUE, os plenipotenciários abaixo-assinados apuseram as suas assinaturas no final do presente Tratado.NA DÔKAZ TOHO splnomocnení zástupcovia podpísali túto zmluvu.V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali to pogodbo.TÄMÄN VAKUUDEKSI ALLA MAINITUT täysivaltaiset edustajat ovat allekirjoittaneet tämän sopimuksen.SOM BEKRÄFTELSE PÅ DETTA har undertecknade befullmäktigade ombud undertecknat detta fördrag.

Hecho en Atenas, el dieciseis de abril del dos mil tres.V Aténách dne šestnáctého dubna dva tisíce tři.Udfærdiget i Athen den sekstende april to tusind og tre.Geschehen zu Athen am sechzehnten April zweitausendunddrei.Sõlmitud kuueteistkümnendal aprillil kahe tuhande kolmandal aastal Ateenas.Έγινε στην Αθήνα, στις δέκα έξι Απριλίου δύο χιλιάδες τρία.Done at Athens on the sixteenth day of April in the year two thousand and three.Fait à Athènes, le seize avril deux mille trois.Arna dhéanamh san Aithin ar an séú lá déag d'Aibreán sa bhliain dhá mhíle a trí.Fatto a Atene, addì sedici aprile duemilatre.Atēnās, divi tūkstoši trešā gada sešpadsmitajā aprīlī.Priimta du tūkstančiai trečių metų balandžio šešioliktą dieną Atėnuose.Kelt Athénban, a kétezerharmadik év április havának tizenhatodik napján.Magħmul f'Ateni fis-sittax-il jum ta' April fis-sena elfejn u tlieta.Gedaan te Athene, de zestiende april tweeduizenddrie.Sporządzono w Atenach, dnia szesnastego kwietnia roku dwa tysiące trzeciego.Feito em Atenas, em dezasseis de Abril de dois mil e três.V Aténach šestnásteho apríla dvetisíctri.V Atenah, dne šestnajstega aprila leta dva tisoč tri.Tehty Ateenassa kuudentenatoista päivänä huhtikuuta vuonna kaksituhattakolme.Som skedde i Aten den sextonde april tjugohundratre.

Pour Sa Majesté le Roi des BelgesVoor Zijne Majesteit de Koning der BelgenFür Seine Majestät den König der Belgier

+++++ TIFF +++++

Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallonne, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.

Deze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.

Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.

Za prezidenta České republiky

+++++ TIFF +++++

For Hendes Majestæt Danmarks Dronning

+++++ TIFF +++++

Für den Präsidenten der Bundesrepublik Deutschland

+++++ TIFF +++++

Eesti Vabariigi Presidendi nimel

+++++ TIFF +++++

Για τον Πρόεδρο της Ελληνικής Δημοκρατίας

+++++ TIFF +++++

Por Su Majestad el Rey de España

+++++ TIFF +++++

Pour le Président de la République française

+++++ TIFF +++++

Thar ceann Uachtarán na hÉireannFor the President of Ireland

+++++ TIFF +++++

Per il Presidente della Repubblica italiana

+++++ TIFF +++++

Για τον Πρόεδρο της Κυπριακής Δημοκρατίας

+++++ TIFF +++++

Latvijas Republikas Valsts prezidentes vārdā

+++++ TIFF +++++

Lietuvos Respublikos Prezidento vardu

+++++ TIFF +++++

Pour Son Altesse Royale le Grand-Duc de Luxembourg

+++++ TIFF +++++

A Magyar Köztársaság Elnöke részéről

+++++ TIFF +++++

Għall-President ta' Malta

+++++ TIFF +++++

Voor Hare Majesteit de Koningin der Nederlanden

+++++ TIFF +++++

Für den Bundespräsidenten der Republik Österreich

+++++ TIFF +++++

Za Prezydenta Rzeczypospolitej Polskiej

+++++ TIFF +++++

Pelo Presidente da República Portuguesa

+++++ TIFF +++++

Za predsednika Republike Slovenije

+++++ TIFF +++++

Za prezidenta Slovenskej republiky

+++++ TIFF +++++

Suomen Tasavallan Presidentin puolestaFör Republiken Finlands President

+++++ TIFF +++++

För Konungariket Sveriges regering

+++++ TIFF +++++

For Her Majesty the Queen of the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

AKT

o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

PRVI DEL

NAČELA

Člen 1

V tem aktu:

- izraz "izvirne pogodbe" pomeni:

(a) Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti ("Pogodba ES") in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ("Pogodba Euratom"), kakor jih dopolnjujejo ali spreminjajo pogodbe ali drugi akti, ki so začeli veljati pred tem pristopom,

(b) Pogodbo o Evropski uniji ("Pogodba EU"), kakor je bila dopolnjena ali spremenjena s pogodbami ali drugimi akti, ki so začeli veljati pred tem pristopom;

- izraz "sedanje države članice" pomeni Kraljevino Belgijo, Kraljevino Dansko, Francosko republiko, Helensko republiko, Italijansko republiko, Irsko, Kraljevino Nizozemsko, Portugalsko republiko, Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Kraljevino Španijo, Kraljevino Švedsko, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zvezno republiko Nemčijo;

- izraz "Unija" pomeni Evropsko unijo, kot je ustanovljena s Pogodbo EU;

- izraz "Skupnost" pomeni eno ali obe skupnosti iz prve alinee, odvisno od primera;

- izraz "nove države članice" pomeni Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko;

- izraz "institucije" pomeni institucije, ustanovljene z izvirnimi pogodbami.

Člen 2

Od dne pristopa so določbe izvirnih pogodb in aktov, ki so jih institucije in Evropska centralna banka sprejele pred pristopom, zavezujoče za nove države članice in se uporabljajo v teh državah pod pogoji, ki jih določajo omenjene pogodbe in ta akt.

Člen 3

1. Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije s protokolom, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju "Schengenski protokol"), in akti, ki temeljijo na njem oziroma so z njim kako drugače povezani, našteti v Prilogi I k temu aktu, kakor tudi vsi nadaljnji takšni akti, ki so sprejeti pred dnem pristopa, so zavezujoči in se uporabljajo v novih državah članicah od dne pristopa.

2. Določbe schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in določbe aktov, ki na njih temeljijo oziroma so z njim kako drugače povezani in jih odstavek 1 ne vsebuje, so zavezujoče za nove države članice od dne pristopa, vendar se v novih državah članicah uporabljajo šele na podlagi posebnega sklepa Sveta, ki se sprejme po preveritvi v skladu s schengenskimi postopki ocenjevanja, da so v novih državah članicah izpolnjeni vsi potrebni pogoji za uporabo vseh delov zadevnega pravnega reda, in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Svet odloča s soglasjem svojih članov, ki predstavljajo vlade držav članic, za katere določbe iz tega odstavka že veljajo, in predstavnika vlade države članice, za katero se morajo določbe še uveljaviti. Člani Sveta, ki predstavljajo vladi Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske sodelujejo pri teh odločitvah, če se le-te vežejo na določbe schengenskega pravnega reda in aktov, ki na njem temeljijo, ali so z njim kako drugače povezane, v katerih ti državi sodelujeta.

3. Sporazumi, ki jih v skladu s členom 6 Schengenskega protokola sklene Svet Evropske unije, so od dne pristopa zavezujoči za nove države članice.

4. Nove države članice se v zvezi s tistimi konvencijami ali instrumenti s področja pravosodja in notranjih zadev, ki so neločljivo povezani z doseganjem ciljev Pogodbe EU, zavezujejo, da bodo:

- pristopile k tistim, ki so jih sedanje države članice do dne pristopa odprle za podpis, in k tistim, ki jih je Svet pripravil v skladu z naslovom VI Pogodbe EU in jih državam članicam priporočil v sprejetje;

- uvedle upravne in druge ukrepe, take kot so jih do dne pristopa sprejele sedanje države članice ali Svet, da bi olajšale dejansko sodelovanje med institucijami in organizacijami držav članic na področju pravosodja in notranjih zadev.

Člen 4

Vse nove države članice od dne pristopa sodelujejo v ekonomski in monetarni uniji kot države članice z odstopanjem v smislu člena 122 Pogodbe ES.

Člen 5

1. Nove države članice s tem aktom pristopajo k sklepom in sporazumom, ki so jih sprejeli predstavniki vlad držav članic v okviru Sveta. Zavezujejo se, da bodo z dnem pristopa pristopile k vsem drugim sporazumom, ki so jih sedanje države članice sklenile v zvezi z delovanjem Unije ali ki so povezani z njenimi dejavnostmi.

2. Nove države članice se zavezujejo, da bodo pristopile h konvencijam iz člena 293 Pogodbe ES in k tistim, ki so neločljivo povezane z doseganjem ciljev iz Pogodbe ES, ter tudi k protokolom o razlagi omenjenih konvencij s strani Sodišča, ki so jih podpisale sedanje države članice, in se v ta namen zavezujejo, da bodo s sedanjimi državami članicami začele pogajanja zaradi potrebnih prilagoditev le-teh.

3. Nove države članice so v zvezi z izjavami ali resolucijami ali drugimi stališči Evropskega sveta ali Sveta in v zvezi s tistimi, ki zadevajo Skupnost ali Unijo in ki so jih države članice sprejele v medsebojnem soglasju, v enakem položaju kakor sedanje države članice; ustrezno bodo spoštovale načela in smernice, izhajajoče iz omenjenih izjav, resolucij ali drugih stališč, ter sprejele ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev njihovega izvajanja.

Člen 6

1. Sporazumi ali konvencije, ki jih sklene ali začasno uporablja Skupnost oziroma se sklenejo ali začasno uporabljajo v skladu s členom 24 ali členom 38 Pogodbe EU z eno ali več tretjimi državami, z mednarodno organizacijo ali državljanom tretje države, so pod pogoji iz izvirnih pogodb in tega akta zavezujoči za nove države članice.

2. Nove države članice se zavezujejo, da bodo pod pogoji iz tega akta pristopile k sporazumom ali konvencijam, ki so jih sedanje države članice in Skupnost sklenile skupaj ali jih skupaj začasno uporabljajo, ter k sporazumom, ki so jih sklenile te države in so povezani z omenjenimi sporazumi ali konvencijami.

Pristop novih držav članic k sporazumom ali konvencijam iz odstavka 6 spodaj, kakor tudi k sporazumom z Belorusijo, Kitajsko, Čilom, Mercosurjem in Švico, ki so jih Skupnost in države članice sklenile ali podpisale skupaj, se opravi s sklenitvijo protokola k tem sporazumom ali konvencijam med Svetom, ki nastopa soglasno v imenu držav članic, in zadevno tretjo državo ali državami ali mednarodno organizacijo. Ta postopek ne posega v pristojnosti Skupnosti in ne vpliva na porazdelitev pristojnosti med Skupnostjo in državami članicami glede sklenitve teh sporazumov v prihodnje ali glede katerih koli drugih sprememb, ki niso povezane s pristopom. Na podlagi pogajalskih smernic, ki jih s soglasjem odobri Svet, in ob posvetovanju z odborom, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, se o teh protokolih v imenu držav članic pogaja Komisija. Komisija Svetu osnutke protokolov predloži v sklenitev.

3. Ob pristopu k sporazumom in konvencijam iz odstavka 2 pridobijo nove države članice iste pravice in obveznosti iz teh sporazumov in konvencij, kot jih imajo sedanje države članice.

4. S tem aktom nove države članice pristopijo k Sporazumu o partnerstvu med člani afriške, karibske in pacifiške skupine držav na eni strani in Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani [1], ki je bil podpisan 23. junija 2000 v Cotonouju.

5. Nove države članice se zavezujejo, da pod pogoji iz tega akta, pristopijo k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru [2], v skladu s členom 128 tega sporazuma.

6. Od dne pristopa in dokler niso sklenjeni potrebni protokoli iz odstavka 2, nove države članice uporabljajo določbe sporazumov, ki so jih skupaj sklenile sedanje države članice in Skupnost z Alžirijo, Armenijo, Azerbajdžanom, Bolgarijo, Hrvaško, Egiptom, Gruzijo, Izraelom, Jordanijo, Kazahstanom, Kirgizistanom, Libanonom, Mehiko, Moldavijo, Marokom, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Romunijo, Rusko federacijo, San Marinom, Južno Afriko, Južno Korejo, Sirijo, Tunizijo, Turčijo, Turkmenistanom, Ukrajino in Uzbekistanom, kakor tudi določbe drugih sporazumov, ki so jih sedanje države članice in Skupnost skupaj sklenile pred pristopom.

Vse prilagoditve teh sporazumov se uredijo s protokoli, ki se sklenejo z državami sopogodbenicami skladno z določbami drugega pododstavka odstavka 2. Če protokoli do dne pristopa niso sklenjeni, Skupnost in države članice v okviru svojih pristojnosti sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev tega stanja ob pristopu.

7. Od dne pristopa nove države članice uporabljajo dvostranske sporazume in dogovore o tekstilu, ki jih je Skupnost sklenila s tretjimi državami.

Količinske omejitve, ki jih Skupnost uporablja za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil, se prilagodijo tako, da se upošteva pristop novih držav članic k Skupnosti. V ta namen se lahko Skupnost o spremembah zgoraj omenjenih dvostranskih sporazumov in dogovorov dogovori v pogajanjih z zadevnimi tretjimi državami pred dnem pristopa.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov o tekstilu ne začnejo veljati do dne pristopa, Skupnost sprejme potrebne prilagoditve svojih pravil za uvoz tekstilnih izdelkov in oblačil iz tretjih držav, tako da se upošteva pristop novih držav članic k Skupnosti.

8. Količinske omejitve, ki jih Skupnost uporablja za uvoz jekla in izdelkov iz jekla, se prilagodijo na podlagi uvoza izdelkov iz jekla s poreklom iz zadevnih držav dobaviteljic v nove države članice v zadnjih letih.

V ta namen se pred dnem pristopa v pogajanjih dogovori o potrebnih spremembah dvostranskih sporazumov in dogovorov za jeklo, ki jih je Skupnost sklenila s tretjimi državami.

Če spremembe dvostranskih sporazumov in dogovorov ne začnejo veljati do dne pristopa, se uporabijo določbe prvega pododstavka.

9. Sporazume o ribolovu, ki so jih nove države članice sklenile s tretjimi državami, od dne pristopa upravlja Skupnost.

Pravice in obveznosti novih držav članic, ki izhajajo iz teh sporazumov, ostanejo v obdobju, v katerem se določbe teh sporazumov prehodno ohranjajo, nespremenjene.

Čim prej, vsekakor pa pred potekom sporazumov iz prvega pododstavka, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino za vsak posamezni primer sprejme ustrezne odločitve o nadaljevanju ribolovne dejavnosti, ki izhaja iz teh sporazumov, vključno z možnostjo podaljševanja nekaterih sporazumov za obdobja največ enega leta.

10. Z dnem pristopa nove države članice odstopijo od sporazumov o prosti trgovini, sklenjenih s tretjimi državami, vključno s Srednjeevropskim sporazumom o prosti trgovini.

Kolikor sporazumi med eno ali več novimi državami članicami na eni strani in eno ali več tretjimi državami na drugi strani niso združljivi z obveznostmi, ki izhajajo iz tega akta, nove države članice ukrenejo vse potrebno, da odpravijo ugotovljene neskladnosti. Če se nova država članica sooča s težavami pri prilagoditvi sporazuma, ki ga je pred pristopom sklenila z eno ali več tretjimi državami, od tega sporazuma odstopi v skladu s pogoji določenimi v sporazumu.

11. Nove države članice s tem aktom in pod pogoji, ki so v njem določeni, pristopajo k notranjim sporazumom med sedanjimi državami članicami, ki so bili sklenjeni za izvajanje sporazumov ali konvencij iz odstavkov 2 in 4 do 6.

12. Nove države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, kadar je to potrebno, da svoj položaj v razmerju do mednarodnih organizacij in do tistih mednarodnih sporazumov, katerih stranka je tudi Skupnost ali druge države članice, prilagodijo glede na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz njihovega pristopa k Uniji.

Še zlasti na dan pristopa, ali kakor hitro po tem dnevu je to mogoče, odstopijo od mednarodnih sporazumov o ribolovu in izstopijo iz mednarodnih ribolovnih organizacij, katerih stranka je tudi Skupnost, razen če se njihovo članstvo nanaša na zadeve, ki niso povezane z ribolovom.

Člen 7

Določbe tega akta ne smejo biti, razen če v njem ni določeno drugače, spremenjene ali razveljavljene niti njihovo izvajanje ne sme biti odloženo drugače kakor s postopkom, določenim v izvirnih pogodbah, ki omogoča revizijo omenjenih pogodb.

Člen 8

Akti, ki so jih sprejele institucije in na katere se nanašajo prehodne določbe iz tega akta, ohranijo svojo pravno naravo; zlasti se še naprej uporabljajo postopki za spremembe omenjenih aktov.

Člen 9

Določbe tega akta, katerih namen ali učinek je, drugače kakor v obliki prehodnega ukrepa, razveljaviti ali spremeniti akte, ki so jih sprejele institucije, imajo isto pravno naravo kakor določbe, ki jih razveljavljajo ali spreminjajo, in zanje veljajo enaka pravila kot za omenjene določbe.

Člen 10

Pri uporabi izvirnih pogodb in aktov, ki so jih sprejele institucije, veljajo odstopanja predvidena v tem aktu kot prehodni ukrep.

DRUGI DEL

PRILAGODITVE POGODB

NASLOV I

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

POGLAVJE 1

Evropski parlament

Člen 11

Z veljavnostjo od začetka mandatne dobe 2004 — 2009 se prvi pododstavek člena 190(2) Pogodbe ES in člena 108(2) Pogodbe Euratom, nadomesti z naslednjim:

"Število predstavnikov, ki se izvolijo v posamezni državi članici, je naslednje:

Belgija | 24 |

Češka | 24 |

Danska | 14 |

Nemčija | 99 |

Estonija | 6 |

Grčija | 24 |

Španija | 54 |

Francija | 78 |

Irska | 13 |

Italija | 78 |

Ciper | 6 |

Latvija | 9 |

Litva | 13 |

Luksemburg | 6 |

Madžarska | 24 |

Malta | 5 |

Nizozemska | 27 |

Avstrija | 18 |

Poljska | 54 |

Portugalska | 24 |

Slovenija | 7 |

Slovaška | 14 |

Finska | 14 |

Švedska | 19 |

Združeno kraljestvo | 78." |

.

POGLAVJE 2

Svet

Člen 12

1. Z veljavnostjo od 1. novembra 2004:

(a) V členu 205 Pogodbe ES in členu 118 Pogodbe Euratom

(i) se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2. Kadar mora Svet odločati s kvalificirano večino, se glasovi njegovih članov ponderirajo takole:

Belgija | 12 |

Češka | 12 |

Danska | 7 |

Nemčija | 29 |

Estonija | 4 |

Grčija | 12 |

Španija | 27 |

Francija | 29 |

Irska | 7 |

Italija | 29 |

Ciper | 4 |

Latvija | 4 |

Litva | 7 |

Luksemburg | 4 |

Madžarska | 12 |

Malta | 3 |

Nizozemska | 13 |

Avstrija | 10 |

Poljska | 27 |

Portugalska | 12 |

Slovenija | 4 |

Slovaška | 7 |

Finska | 7 |

Švedska | 10 |

Združeno kraljestvo | 29 |

Kadar ta pogodba zahteva, da se odločitve Sveta sprejmejo na predlog Komisije, je za njihovo sprejetje potrebnih najmanj 232 glasov za, ki jih odda večina članov.

V drugih primerih je za sprejetje odločitev Sveta potrebnih najmanj 232 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov."

(ii) doda se naslednji odstavek:

"4. Član Sveta lahko zahteva, da se pri sprejetju odločitve Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da ta pogoj ni bil izpolnjen, se zadevna odločitev ne sprejme."

(b) V členu 23(2) Pogodbe EU, se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Glasovi članov Sveta se ponderirajo v skladu s členom 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Za sprejetje odločitev je potrebnih najmanj 232 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov. Član Sveta lahko zahteva, da se pri sprejetju odločitve Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da ta pogoj ni bil izpolnjen, se zadevna odločitev ne sprejme."

(c) V členu 34 Pogodbe EU, se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

"3. Kadar mora Svet odločati s kvalificirano večino, se glasovi njegovih članov ponderirajo v skladu s členom 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in za sprejetje odločitev Sveta je potrebnih najmanj 232 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov. Član Sveta lahko zahteva, da se pri sprejetju odločitve Sveta s kvalificirano večino preveri, ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Unije. Če se izkaže, da ta pogoj ni bil izpolnjen, se zadevna odločitev ne sprejme."

.

2. Člen 3(1) Protokola o širitvi Evropske unije, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES, se razveljavi.

3. V primeru, da pristopi k Evropski uniji manj kot deset novih držav članic, se prag za kvalificirano večino določi s sklepom Sveta, ki dosledno uporabi linearno, aritmetično interpolacijo, ki je zaokrožena navzgor ali navzdol najbližjemu glasu, z vrednostjo med 71 % v primeru Sveta s 300 glasovi in ravnijo 72,27 % za EU s 25 državami članicami.

POGLAVJE 3

Sodišče

Člen 13

1. Člen 9, prvi odstavek, Protokola o statutu Sodišča, ki je priložen Pogodbi EU, Pogodbi ES in Pogodbi Euratom, se nadomesti z naslednjim:

"Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se izmenično zamenja trinajst in dvanajst sodnikov."

2. Člen 48 Protokola o statutu Sodišča, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi Euratom, se nadomesti z naslednjim:

"Člen 48

Sodišče prve stopnje ima petindvajset sodnikov."

POGLAVJE 4

Ekonomsko-socialni odbor

Člen 14

Drugi odstavek člena 258 Pogodbe ES in člena 166 Pogodbe Euratom se nadomestita z naslednjim:

"Število članov odbora je naslednje:

Belgija | 12 |

Češka | 12 |

Danska | 9 |

Nemčija | 24 |

Estonija | 7 |

Grčija | 12 |

Španija | 21 |

Francija | 24 |

Irska | 9 |

Italija | 24 |

Ciper | 6 |

Latvija | 7 |

Litva | 9 |

Luksemburg | 6 |

Madžarska | 12 |

Malta | 5 |

Nizozemska | 12 |

Avstrija | 12 |

Poljska | 21 |

Portugalska | 12 |

Slovenija | 7 |

Slovaška | 9 |

Finska | 9 |

Švedska | 12 |

Združeno kraljestvo | 24". |

.

POGLAVJE 5

Odbor regij

Člen 15

Tretji odstavek člena 263 Pogodbe ES se nadomesti z naslednjim:

"Število članov odbora je naslednje:

Belgija | 12 |

Češka | 12 |

Danska | 9 |

Nemčija | 24 |

Estonija | 7 |

Grčija | 12 |

Španija | 21 |

Francija | 24 |

Irska | 9 |

Italija | 24 |

Ciper | 6 |

Latvija | 7 |

Litva | 9 |

Luksemburg | 6 |

Madžarska | 12 |

Malta | 5 |

Nizozemska | 12 |

Avstrija | 12 |

Poljska | 21 |

Portugalska | 12 |

Slovenija | 7 |

Slovaška | 9 |

Finska | 9 |

Švedska | 12 |

Združeno kraljestvo | 24" |

POGLAVJE 6

Znanstveno-tehnični odbor

Člen 16

Prvi pododstavek člena 134(2) Pogodbe Euratom se nadomesti z naslednjim:

"2. Odbor ima 39 članov, ki jih Svet imenuje po posvetovanju s Komisijo."

POGLAVJE 7

Evropska centralna banka

Člen 17

V Protokolu št. 18 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priložen Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, se členu 49 doda naslednji odstavek:

"49.3 Ko ena ali več držav postane država članica in njihove centralne banke postanejo del ESCB, se vpisani kapital ECB ter najvišja možna meja zneska deviznih rezerv, ki se lahko prenese na ECB, avtomatično povečata. Povečanje se določi z množenjem takrat veljavnih ustreznih zneskov z razmerjem - znotraj razširjenega ključa za vpis kapitala - med ponderjem vstopajočih nacionalnih centralnih bank in ponderjem nacionalnih centralnih bank, ki so že članice ESCB. Ponder vsake nacionalne centralne banke v ključu za vpis kapitala se izračuna po analogiji s členom 29.1 ter v skladu s členom 29.2. Referenčna obdobja, ki se uporabijo za statistične podatke, so enaka tistim, ki so se uporabila za zadnjo petletno uskladitev ponderjev po členu 29.3."

NASLOV II

DRUGE PRILAGODITVE

Člen 18

V členu 57(1) Pogodbe ES se doda naslednje:

"Glede omejitev, ki veljajo v nacionalnem pravu v Estoniji in na Madžarskem, je ustrezni datum 31. december 1999."

Člen 19

Člen 299(1) Pogodbe ES se nadomesti z naslednjim:

"1. Ta pogodba se uporablja za Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske."

TRETJI DEL

TRAJNE DOLOČBE

NASLOV I

PRILAGODITVE AKTOV, KI SO JIH SPREJELE INSTITUCIJE

Člen 20

Akti našteti v Prilogi II k temu aktu, se prilagodijo, kakor je navedeno v omenjeni prilogi.

Člen 21

Prilagoditve aktov, naštetih v Prilogi III k temu aktu, ki so potrebne zaradi pristopa, se oblikujejo skladno s smernicami iz omenjene priloge in v skladu s postopkom ter pod pogoji iz člena 57.

NASLOV II

DRUGE DOLOČBE

Člen 22

Ukrepi našteti v Prilogi IV k temu Aktu se uporabijo pod pogoji, ki jih določa omenjena priloga.

Člen 23

Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme prilagoditve določb tega akta glede skupne kmetijske politike, ki bi se izkazale za potrebne zaradi spremembe pravil Skupnosti. Take prilagoditve so lahko sprejete pred dnem pristopa.

ČETRTI DEL

ZAČASNE DOLOČBE

NASLOV I

PREHODNI UKREPI

Člen 24

Ukrepi, navedeni v Prilogah V, VI, VII, VIII, IX, X, XI, XII, XIII in XIV k temu aktu, se za nove države članice uporabljajo pod pogoji, določenimi v teh prilogah.

Člen 25

1. Z odstopanjem od drugega odstavka člena 189 Pogodbe ES in drugega odstavka člena 107 Pogodbe Euratom ter v zvezi s členom 190(2) Pogodbe ES in členom 108(2) Pogodbe Euratom je v obdobju od dne pristopa do začetka mandatne dobe Evropskega parlamenta 2004-2009 število sedežev v Evropskem parlamentu za nove države članice naslednje:

Češka | 24 |

Estonija | 6 |

Ciper | 6 |

Latvija | 9 |

Litva | 13 |

Madžarska | 24 |

Malta | 5 |

Poljska | 54 |

Slovenija | 7 |

Slovaška | 14 |

2. Z odstopanjem od člena 190(1) Pogodbe ES in člena 108(2) Pogodbe Euratom predstavnike narodov novih držav članic v Evropskem parlamentu za obdobje od dne pristopa do začetka mandatne dobe Evropskega parlamenta 2004-2009 imenujejo parlamenti teh držav izmed svojih članov v skladu s postopkom, ki ga določi vsaka od teh držav.

Člen 26

1. V obdobju do 31. oktobra 2004 se uporabljajo naslednje določbe:

(a) V zvezi s členom 205(2) Pogodbe ES in členom 118(2) Pogodbe Euratom:

Kadar mora Svet odločati s kvalificirano večino, se glasovi njegovih članov ponderirajo takole:

Belgija | 5 |

Češka | 5 |

Danska | 3 |

Nemčija | 10 |

Estonija | 3 |

Grčija | 5 |

Španija | 8 |

Francija | 10 |

Irska | 3 |

Italija | 10 |

Ciper | 2 |

Latvija | 3 |

Litva | 3 |

Luksemburg | 2 |

Madžarska | 5 |

Malta | 2 |

Nizozemska | 5 |

Avstrija | 4 |

Poljska | 8 |

Portugalska | 5 |

Slovenija | 3 |

Slovaška | 3 |

Finska | 3 |

Švedska | 4 |

Združeno kraljestvo | 10 |

(b) V zvezi z drugim in tretjim pododstavkom člena 205(2) Pogodbe ES in člena 118(2) Pogodbe Euratom:

Za sprejetje odločitev Sveta se zahteva najmanj:

- 88 glasov za, kadar ta pogodba nalaga, da se sprejmejo na predlog Komisije,

- 88 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov, v vseh drugih primerih.

(c) V zvezi z drugim stavkom tretjega pododstavka člena 23(2) Pogodbe EU:

Za sprejetje odločitev je potrebnih najmanj 88 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov.

(d) V zvezi s členom 34(3) Pogodbe EU:

Kadar mora Svet odločati s kvalificirano večino, se glasovi njegovih članov ponderirajo v skladu s členom 205(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, za sprejetje odločitev Sveta pa je potrebnih najmanj 88 glasov za, ki jih odda najmanj dve tretjini članov.

2. Če k Uniji pristopi manj kot deset novih držav članic, se za obdobje do 31. oktobra 2004 prag za kvalificirano večino določi s sklepom Sveta, tako da kar najbolj ustreza 71,26 % skupnega števila glasov.

Člen 27

1. Prihodek, določen kot "dajatve skupne carinske tarife in druge dajatve" iz člena 2(1)(b) Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti [3] ali ustrezna določba kateregakoli sklepa, ki ga nadomesti, vključuje carinske dajatve izračunane na podlagi stopenj iz skupne carinske tarife in iz katerekoli tarifne koncesije glede skupne carinske tarife, ki jo Skupnost uporablja za trgovino novih držav članic s tretjimi državami.

2. Usklajena osnova za odmero DDV in osnova bruto nacionalnega prihodka za vsako novo državo članico iz členov 2(1)(c) in (d) Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom je za leto 2004 enaka dvema tretjinama letne osnove. Osnova bruto nacionalnega prihodka za vsako novo državo članico, ki se upošteva pri izračunu financiranja popravka proračunskega neravnovesja v dobro Združenega kraljestva iz člena 5(1) Sklepa Sveta 2000/597/ES, je prav tako enaka dvema tretjinama letne osnove.

3. Za namene določitve zamrznjene stopnje v skladu s členom 2(4)(b) Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom za leto 2004, se omejene osnove za DDV za nove države članice se izračunajo na podlagi dveh tretjin njihove neomejene osnove za DDV in dveh tretjin njihovega bruto nacionalnega prihodka.

Člen 28

1. Splošni proračun Evropskih skupnosti za proračunsko leto 2004 se z rebalansom proračuna, ki začne veljati s 1. majem 2004, prilagodi tako, da se upošteva pristop novih držav članic.

2. Dvanajst mesečnih dvanajstin DDV in prihodki na osnovi bruto nacionalnega prihodka, ki jih nove države članice vplačajo v skladu z rebalansom proračuna, ter retroaktivna prilagoditev mesečnih dvanajstin za obdobje od januarja do aprila 2004, ki se uporabi le za sedanje države članice, se pretvorijo v osmine, ki predstavljajo prevzete obveznosti za obdobje od maja do decembra 2004. Retroaktivne prilagoditve, ki izhajajo iz morebitnih naknadnih rebalansov proračuna v letu 2004, se prav tako pretvorijo v enake dele, ki predstavljajo prevzete obveznosti v preostanku leta.

Člen 29

Skupnost na prvi delovni dan vsakega meseca izplača Češki, Cipru, Malti in Sloveniji kot postavko porabe iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti eno osmino od dne pristopa dalje v letu 2004 ter eno dvanajstino v letu 2005 in 2006 od naslednjih zneskov začasnih proračunskih kompenzacij:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 1999) |

| 2004 | 2005 | 2006 |

Češka | 125,4 | 178,0 | 85,1 |

Ciper | 68,9 | 119,2 | 112,3 |

Malta | 37,8 | 65,6 | 62,9 |

Slovenija | 29,5 | 66,4 | 35,5 |

Člen 30

Skupnost na prvi delovni dan vsakega meseca izplača Češki, Estoniji, Cipru, Latviji, Litvi, Madžarski, Malti, Poljski, Sloveniji in Slovaški kot postavko porabe iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti eno osmino od dne pristopa dalje v letu 2004 ter eno dvanajstino v letu 2005 in 2006 od naslednjih zneskov posebnega povračila za krepitev denarnega toka:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 1999) |

| 2004 | 2005 | 2006 |

Češka | 174,7 | 91,55 | 91,55 |

Estonija | 15,8 | 2,9 | 2,9 |

Ciper | 27,7 | 5,05 | 5,05 |

Latvija | 19,5 | 3,4 | 3,4 |

Litva | 34,8 | 6,3 | 6,3 |

Madžarska | 155,3 | 27,95 | 27,95 |

Malta | 12,2 | 27,15 | 27,15 |

Poljska | 442,8 | 550,0 | 450,0 |

Slovenija | 65,4 | 17,85 | 17,85 |

Slovaška | 63,2 | 11,35 | 11,35 |

1 milijarda EUR za Poljsko in 100 milijonov EUR za Češko, ki so vključeni v posebno povračilo za krepitev denarnega toka, se upoštevajo pri vseh izračunih razdelitve sredstev iz strukturnih skladov za leta 2004-2006.

Člen 31

1. Spodaj naštete nove države članice vplačajo v Raziskovalni sklad za premog in jeklo iz Sklepa 2002/234/ESPJ predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27. februarja 2002 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ in o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo [4]naslednje zneske:

(v milijonih EUR, po tekočih cenah) |

Češka | 39,88 |

Estonija | 2,5 |

Latvija | 2,69 |

Madžarska | 9,93 |

Poljska | 92,46 |

Slovenija | 2,36 |

Slovaška | 20,11 |

2. Prispevek v Raziskovalni sklad za premog in jeklo se opravi v štirih obrokih z začetkom v letu 2006 in vplačanih kot sledi, vedno na prvi delovni dan prvega meseca v letu:

2006: 15 %

2007: 20 %

2008: 30 %

2009: 35 %.

Člen 32

1. Če ta pogodba ne določa drugače, se po 31. decembru 2003 preneha prevzemati finančne obveznosti v okviru programa Phare [5], programa Phare za čezmejno sodelovanje [6], predpristopnih sredstev za Ciper in Malto [7], programa ISPA [8] in programa SAPARD [9] v korist novih držav članic. Nove države članice se od 1. januarja 2004 glede odhodkov v okviru prvih treh postavk finančne perspektive, kot je opredeljena v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999 [10], obravnavajo enako kot sedanje države članice, ob upoštevanju posamičnih spodaj naštetih specifikacij in izjem ali drugačnih določb te pogodbe. Maksimalne dodatne odobrene pravice za širitev za postavke 1, 2, 3 in 5 finančne perspektive so navedene v Prilogi XV. Vendar se v okviru proračuna za leto 2004 pred pristopom zadevne države članice ne sme prevzeti nikakršnih finančnih obveznosti za katerikoli program ali agencijo.

2. Odstavek 1 se v skladu s členi 2(1), 2(2) in 3(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike [11] ne uporablja za odhodke Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka, ki bodo v skladu s členom 2 tega akta upravičeni do financiranja s strani Skupnosti šele od dne pristopa.

Vendar pa se odstavek 1 tega člena v skladu s členom 47a Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb [12] uporablja za odhodke za razvoj podeželja v okviru Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka, ob upoštevanju pogojev iz spremembe te uredbe iz Priloge II k temu aktu.

3. Ob upoštevanju zadnjega stavka odstavka 1 nove države članice od 1. januarja 2004 sodelujejo v programih in agencijah Skupnosti pod enakimi pogoji kot sedanje države članice s financiranjem iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti. Z veljavnostjo od 1. januarja 2004 se sklepi Pridružitvenega sveta, sporazumi in memorandumi o soglasju med Evropskimi skupnostmi in novimi državami članicami o njihovem sodelovanju v programih in agencijah Skupnosti nadomestijo z določbami, ki urejajo zadevne programe in agencije.

4. Če katerakoli izmed držav iz člena 1(1) Pogodbe o pristopu v letu 2004 ne pristopi k Skupnosti, so prošnje te države oz. prošnje, ki izvirajo iz te države za financiranje z odhodki iz prvih treh postavk finančne perspektive za leto 2004, nične in neveljavne. V tem primeru se glede te države v celotnem letu 2004 še naprej uporabljajo ustrezni sklepi Pridružitvenega sveta, sporazumi in memorandumi o soglasju.

5. Če so potrebni ukrepi za olajšanje prehoda iz predpristopne ureditve na ureditev, ki izhaja iz uporabe tega člena, potrebne ukrepe sprejme Komisija.

Člen 33

1. Od dne pristopa z javnimi razpisi, oddajanjem naročil in izplačili predpristopne pomoči v okviru programa Phare [13], programa Phare za čezmejno sodelovanje [14] ter predpristopnih sredstev za Ciper in Malto [15] upravljajo izvajalske agencije v novih državah članicah.

V skladu z merili in pogoji iz Priloge k Uredbi Sveta (ES) št. 1266/1999 o usklajevanju pomoči za države prosilke v okviru predpristopne strategije in o spremembah Uredbe (EGS) št. 3906/89 [16] pozitivno ocenjenemu razširjenemu decentraliziranemu izvajalskemu sistemu (EDIS) sledi sklep Komisije o opustitvi ex-ante nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

Če Komisija sklepa o opustitvi ex-ante nadzora ne sprejme pred dnem pristopa, pogodbe podpisane med dnem pristopa in dnem sprejetja sklepa niso upravičene do predpristopne pomoči.

Če sklep Komisije o opustitvi ex-ante nadzora ni sprejet do dne pristopa iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati novi državi članici, pa lahko Komisija v ustrezno utemeljenih primerih izjemoma dopusti, da so pogodbe podpisane med pristopom in dnem sklepa Komisije upravičene do predpristopne pomoči in da se v omejenem obdobju nadaljuje izvajanje predpristopne pomoči, ob upoštevanju ex-ante nadzora Komisije nad javnimi razpisi in oddajanjem naročil.

2. Za skupne proračunske obveznosti prevzete pred pristopom v okviru predpristopnih finančnih instrumentov iz odstavka 1, vključno s sklepanjem in registracijo posamičnih pravnih zavez in plačil opravljenih po pristopu, se še naprej uporabljajo pravila in uredbe o predpristopnih instrumentih financiranja in se do zaključka zadevnih programov in projektov zaračunajo ustreznim proračunskim poglavjem. Ne glede na to se postopki javnih naročil po pristopu vodijo v skladu z ustreznimi direktivami Skupnosti.

3. Zadnje programiranje za predpristopno pomoč iz odstavka 1 se izvede v zadnjem polnem letu pred pristopom. Pogodbe za oddajo naročil v okviru teh programov bo treba skleniti v dveh letih in izplačila bo treba izvesti, kot to določa finančni memorandum [17], običajno do konca tretjega leta po zavezi. Roka za oddajo naročil ni mogoče podaljšati. Izjemoma in v ustrezno utemeljenih primerih se lahko odobri omejeno podaljšanje roka za izplačila.

4. Da bi se zagotovilo potrebno postopno ukinjanje predpristopnih finančnih instrumentov iz odstavka 1 in programa ISPA [18] ter gladek prehod od pravil, ki so se uporabljala pred pristopom, k tistim, ki se uporabljajo po pristopu, lahko Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe, da se v obdobju najmanj petnajst mesecev po pristopu zagotovi ohranitev potrebnih statutarnih uslužbencev v novih državah članicah. V tem obdobju uradniki, ki so bili na delovna mesta v novih državah članicah razporejeni pred pristopom in ki morajo po dnevu pristopa ostati v službi v teh državah, delajo izjemoma v istih finančnih in materialnih pogojih, kot jih je uporabljala Komisija pred pristopom v skladu s Prilogo X h kadrovskim predpisom za uradnike in pogojem zaposlovanja drugih uslužbencev Evropskih skupnosti iz Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 [19]. Odhodki za poslovanje, potrebni za upravljanje s predpristopno pomočjo, vključno s plačami za drugo osebje, se za celotno leto 2004 in do konca julija 2005 krijejo iz postavke "podporni odhodki za ukrepe" (nekdanji del B proračuna) ali iz ustreznih postavk zadevnih predpristopnih proračunov za finančne instrumente iz odstavka 1 in za program ISPA.

5. Če projektov, odobrenih v skladu z Uredbo (ES) št. 1268/1999, ni več mogoče financirati v okviru tega instrumenta, se jih lahko vključi v programiranje za razvoj podeželja in se jih financira iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada. Če so s tem v zvezi potrebni posebni prehodni ukrepi, jih Komisija sprejme v skladu s postopki iz člena 50(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih [20].

Člen 34

1. Med dnem pristopa in koncem leta 2006 Unija zagotavlja novim državam članicam začasno finančno pomoč, v nadaljnjem besedilu "prehodni vir", za razvoj in okrepitev njihove upravne usposobljenosti za izvajanje in izvrševanje zakonodaje Skupnosti in za podporo izmenjavi najboljše prakse.

2. Pomoč je namenjena stalni potrebi po okrepitvi institucionalne usposobljenosti na določenih področjih z ukrepi, ki jih ni mogoče financirati iz strukturnih skladov, predvsem na naslednjih področjih:

- pravosodje in notranje zadeve (okrepitev pravosodnega sistema, kontrola na zunanjih mejah, strategija za boj proti korupciji, okrepitev kazenskega pregona);

- finančni nadzor;

- varstvo finančnih interesov Skupnosti in boj proti goljufijam;

- notranji trg, vključno s carinsko unijo;

- okolje;

- veterinarske službe in okrepitev upravne usposobljenosti v zvezi z varnostjo hrane;

- upravne in nadzorne strukture za razvoj kmetijstva in podeželja, vključno z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (IACS);

- jedrska varnost (okrepitev učinkovitosti in sposobnosti organov za jedrsko varnost in organizacij za tehnično podporo ter javnih agencij za ravnanje z odpadki);

- statistika;

- okrepitev javne uprave v skladu s potrebami, opredeljenimi v izčrpnem spremljevalnem poročilu Komisije, za katere se ne uporabljajo strukturni skladi.

3. Pomoč v okviru prehodnega vira se sprejme v skladu s postopkom iz člena 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 3906/89 o gospodarski pomoči nekaterim državam Srednje in Vzhodne Evrope [21].

4. Program se izvaja v skladu s členom 53(1)(a) in (b) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [22]. Za projekte tesnega medinstitucionalnega sodelovanja med javnimi upravami z namenom vzpostavljanja institucij se še naprej uporablja postopek zbiranja ponudb preko mreže kontaktnih točk v državah članicah, kot ga predvidevajo okvirni sporazumi s sedanjimi državami članicami za predpristopno pomoč.

Odobrene pravice za prevzem obveznosti za prehodni vir po cenah iz 1999 so 200 milijonov EUR v letu 2004, 120 milijonov EUR v letu 2005 in 60 milijonov EUR v letu 2006. Organi, pristojni za proračun, odobrijo letne odobrene pravice v okviru omejitev iz finančne perspektive.

Člen 35

1. Kot začasni instrument se ustanovi schengenski vir za pomoč upravičenim državam članicam med dnem pristopa in koncem leta 2006 pri financiranju ukrepov na novih zunanjih mejah Unije za izvajanje schengenskega pravnega reda in kontrole na zunanjih mejah.

Da se odpravi pomanjkljivosti, ki so bile identificirane med pripravami za sodelovanje v schengenu, so do financiranja iz schengenskega vira upravičene naslednje vrste ukrepov:

- naložbe v izgradnjo, obnovo ali posodobitev infrastrukture mejnih prehodov in drugih objektov na mejnih prehodih;

- naložbe v kakršnokoli opremo (npr. laboratorijsko opremo, naprave za odkrivanje, strojno in programsko opremo za schengenski informacijski sistem-SIS 2, prevozna sredstva);

- usposabljanje mejnih straž;

- prispevek k stroškom za logistiko in obratovanje.

2. V okviru schengenskega vira se od dne pristopa upravičenim državam članicam, ki so naštete spodaj, v obliki nepovratnih pavšalnih plačil dajo na razpolago naslednji zneski:

(v milijonih EUR, po cenah iz leta 1999) |

| 2004 | 2005 | 2006 |

Estonija | 22,9 | 22,9 | 22,9 |

Latvija | 23,7 | 23,7 | 23,7 |

Litva | 44,78 | 61,07 | 29,85 |

Madžarska | 49,3 | 49,3 | 49,3 |

Poljska | 93,34 | 93,33 | 93,33 |

Slovenija | 35,64 | 35,63 | 35,63 |

Slovaška | 15,94 | 15,93 | 15,93 |

3. Za izbiro in izvajanje posameznih operacij v skladu s tem členom so odgovorne upravičene države članice. Prav tako so odgovorne za usklajevanje uporabe vira s pomočjo iz drugih instrumentov Skupnosti, za zagotavljanje združljivosti s politikami in ukrepi Skupnosti ter upoštevanje finančno uredbo, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti.

Nepovratna pavšalna plačila se porabijo v treh letih od prvega izplačila in morebitna neporabljena ali neupravičeno porabljena sredstva se povrnejo Komisiji. Najkasneje šest mesecev po izteku triletnega roka upravičene države članice predložijo izčrpno poročilo o porabi nepovratnih pavšalnih plačil vključno z izkazi, ki opravičujejo odhodke.

Upravičena država izvršuje to odgovornost brez poseganja v odgovornost Komisije za izvajanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti in v skladu z določbami finančne uredbe, ki se uporabljajo za decentralizirano upravljanje.

4. Preko urada za raziskave goljufij (OLAF) Komisija ohrani pravico preverjanja. Komisija in Računsko sodišče lahko v skladu z ustreznimi postopki izvajata preglede na kraju samem.

5. Komisija lahko sprejme potrebne tehnične določbe za delovanje tega vira.

Člen 36

Zneski iz členov 29, 30, 34 in 35 se vsako leto prilagodijo v okviru tehničnega prilagajanja iz odstavka 15 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999.

NASLOV II

DRUGE DOLOČBE

Člen 37

1. Če se do konca obdobja, ki traja največ tri leta po pristopu, v katerem koli gospodarskem sektorju pojavijo resne težave, ki bi utegnile trajati dalj časa ali ki bi lahko resno poslabšale gospodarske razmere na določenem območju, lahko nova država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov, da bi nastale razmere popravila in da bi ta sektor prilagodila gospodarstvu skupnega trga.

V enakih razmerah lahko vsaka sedanja država članica zaprosi za dovoljenje za sprejetje zaščitnih ukrepov glede ene ali več novih držav članic.

2. Na prošnjo zadevne države Komisija po hitrem postopku določi zaščitne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni, ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

V resnih gospodarskih težavah in na izrecno prošnjo zadevne države članice Komisija odloči v petih delovnih dneh po prejemu prošnje, ki so ji priloženi ustrezni podatki. Tako sprejeti ukrepi se začnejo uporabljati takoj, upoštevajo interese vseh zadevnih strank in nimajo za posledico mejnih kontrol.

3. Ukrepi, dovoljeni na podlagi odstavka 2, lahko vsebujejo odstopanja od pravil Pogodbe ES in tega akta v takšnem obsegu in za toliko časa, kolikor je nujno potrebno za doseganje ciljev iz odstavka 1. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje skupnega trga.

Člen 38

Če nova država članica ni izpolnila zavez, ki jih je prevzela v okviru pristopnih pogajanj, vključno z obveznostmi v vseh sektorskih politikah, povezanih z gospodarskimi aktivnostmi s čezmejnim učinkom, in je s tem povzročila hujšo nepravilnost v delovanju notranjega trga ali grozečo nevarnost take nepravilnosti, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega akta, na utemeljeno prošnjo države članice ali na lastno pobudo sprejme ustrezne ukrepe.

Ukrepi so sorazmerni, prednost pa imajo tisti, ki kar najmanj ovirajo delovanje notranjega trga, in, kjer je to primerno, uporaba obstoječih sektorskih zaščitnih mehanizmov. Ti zaščitni ukrepi se ne smejo uveljavljati kot sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom in začne veljati z dnem pristopa. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in bodo v vsakem primeru ukinjeni, ko bo ustrezna zaveza izpolnjena. Dokler ustrezne zaveze niso izpolnjene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne nove države članice pri izpolnjevanju zavez lahko Komisija ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov bo Komisija pravočasno obvestila Svet in ustrezno upoštevala morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

Člen 39

Če v novih državah članicah obstajajo hujše pomanjkljivosti ali grozi nevarnost takih pomanjkljivosti pri prenosu, stanju izvajanja ali uporabi okvirnih sklepov ali drugih ustreznih zavez, instrumentov sodelovanja in sklepov o vzajemnem priznavanju na področju kazenskega prava iz Naslova VI Pogodbe EU in direktiv ter uredb o vzajemnem priznavanju v civilnih zadevah iz Naslova IV Pogodbe ES, lahko Komisija do konca obdobja, ki lahko traja največ tri leta od dne začetka veljavnosti tega akta, na utemeljeno prošnjo države članice ali na lastno pobudo in po posvetovanju z državami članicami, sprejme ustrezne ukrepe ter podrobno opredeli pogoje in način njihovega izvajanja.

Brez poseganja v nadaljevanje tesnega pravosodnega sodelovanja so ti ukrepi lahko sprejeti v obliki začasne odložitve izvajanja ustreznih določb in sklepov v odnosih med novo državo članico in katerokoli drugo oz. drugimi državami članicami. Na podlagi ugotovitev spremljanja se lahko zaščitna klavzula uveljavlja tudi pred pristopom in začne veljati z dnem pristopa. Ukrepi se ohranijo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno, in bodo v vsakem primeru ukinjeni, ko bodo pomanjkljivosti odpravljene. Dokler te pomanjkljivosti niso odpravljene, pa se ukrepi lahko uporabljajo tudi po izteku obdobja, ki je določeno v prvem odstavku. Ob upoštevanju napredka zadevne države članice pri odpravljanju opredeljenih pomanjkljivosti lahko Komisija po posvetovanju z državami članicami ukrepe ustrezno prilagodi. Pred preklicem zaščitnih ukrepov bo Komisija pravočasno obvestila Svet in ustrezno upoštevala morebitne pripombe Sveta v tej zvezi.

Člen 40

Da pravilno delovanje notranjega trga ne bi bilo ovirano, izvrševanje nacionalnih predpisov novih držav članic v prehodnih obdobjih iz Prilog od V do XIV ne sme imeti za posledico mejnih kontrol med državami članicami.

Člen 41

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v novih državah članicah na ureditev, ki izhaja iz uporabe skupne kmetijske politike pod pogoji iz tega akta, Komisija sprejme take ukrepe v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja [23] ali, če je to primerno, iz ustreznih členov drugih uredb o skupni organizaciji kmetijskih trgov ali v skladu z ustreznim postopkom v odboru, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Prehodni ukrepi iz tega člena se lahko sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa in njihova uporaba je omejena na to obdobje. Svet lahko na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno podaljša to obdobje.

Prehodne ukrepe v zvezi z izvajanjem instrumentov skupne kmetijske politike, ki v tem aktu niso določeni, so pa potrebni zaradi pristopa, sprejme pred dnem pristopa Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije ali Komisija, če vplivajo na instrumente, ki jih je prvotno sprejela Komisija, v skladu z zahtevanim postopkom za sprejetje zadevnih instrumentov.

Člen 42

Če so potrebni prehodni ukrepi za olajšanje prehoda iz obstoječe ureditve v novih državah članicah na ureditev, ki izhaja iz uporabe veterinarskih in fitosanitarnih pravil Skupnosti, Komisija sprejme take ukrepe v skladu z ustreznim postopkom v odboru, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja. Ti ukrepi se sprejmejo v obdobju treh let od dne pristopa in njihova uporaba je omejena na to obdobje.

PETI DEL

DOLOČBE O IZVAJANJU TEGA AKTA

NASLOV I

VZPOSTAVITEV INSTITUCIJ IN ORGANOV

Člen 43

Evropski parlament prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Člen 44

Svet prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Člen 45

1. Vsaka država, ki pristopi k Uniji, ima pravico, da je en njen državljan član Komisije.

2. Ne glede na drugi pododstavek člena 213(1), prvi pododstavek člena 214(1), člen 214(2) Pogodbe ES in prvi pododstavek člena 126 Pogodbe Euratom:

(a) je državljan vsake nove države članice imenovan v Komisijo od dne njenega pristopa. Nove člane Komisije imenuje Svet s kvalificirano večino in v skupnem soglasju s predsednikom Komisije,

(b) mandat članov Komisije, ki so imenovani v skladu z (a), pa tudi tistih, ki so bili imenovani s 23. januarjem 2000, se izteče 31. oktobra 2004,

(c) nova Komisija, ki jo sestavljajo po en državljan iz vsake države članice, začne opravljati svoje naloge 1. novembra 2004; mandat članov te nove Komisije se izteče 31. oktobra 2009,

(d) v členu 4(1) Protokola o širitvi Evropske unije, ki je priložen Pogodbi EU in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti, se datum 1. januar 2005 nadomesti s 1. novembrom 2004.

3. Komisija prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

Člen 46

1. Imenuje se deset sodnikov Sodišča in deset sodnikov Sodišča prve stopnje.

2. (a) Mandat petih sodnikov Sodišča, imenovanih v skladu z odstavkom 1, se izteče 6. oktobra 2006. Ti sodniki se izberejo z žrebom. Mandat drugih sodnikov se izteče 6. oktobra 2009.

(b) Mandat petih sodnikov Sodišča prve stopnje, imenovanih v skladu z odstavkom 1, se izteče 31. avgusta 2004. Ti sodniki se izberejo z žrebom. Mandat drugih sodnikov se izteče 31. avgusta 2007.

3. (a) Sodišče prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

(b) Sodišče prve stopnje v soglasju s Sodiščem prilagodi svoj poslovnik potrebam pristopa.

(c) Tako prilagojen poslovnik mora odobriti Svet s kvalificirano večino.

4. Pri razsojanju zadev, ki so nerešene na dan pristopa in za katere se je ustni postopek začel pred tem dnem, sodišči na občnih sejah ali v senatih zasedata v enaki sestavi kakor pred pristopom in uporabljata poslovnik, ki je veljal na dan pred dnem pristopa.

Člen 47

Računsko sodišče se razširi z imenovanjem desetih dodatnih članov z mandatom šest let.

Člen 48

Ekonomsko-socialni odbor se razširi z imenovanjem 95 članov, ki predstavljajo različne ekonomske in socialne komponente organizirane civilne družbe v novih državah članicah. Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

Člen 49

Odbor regij se razširi z imenovanjem 95 članov, ki predstavljajo regionalne in lokalne organe novih držav članic in ki imajo predstavniški mandat regionalnih ali lokalnih oblasti ali so politično odgovorni voljeni skupščini. Mandat tako imenovanih članov se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

Člen 50

1. Mandat sedanjih članov Znanstveno-tehničnega odbora v skladu s členom 134(2) Pogodbe Euratom se izteče na dan začetka veljavnosti tega akta.

2. Ob pristopu Svet imenuje nove člane Znanstveno-tehničnega odbora v skladu s postopkom iz člena 134(2) Pogodbe Euratom.

Člen 51

Prilagoditve statutov in poslovnikov odborov, ustanovljenih z izvirnimi pogodbami, ki so potrebne zaradi pristopa, se opravijo čim prej po pristopu.

Člen 52

1. Mandat novih članov odborov, skupin in drugih organov, ki jih ustanavljajo Pogodbe in zakonodajalec in ki so našteti v Prilogi XVI, se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

2. Mandat novih članov odborov in skupin, ki jih ustanovi Komisija in ki so našteti v Prilogi XVII, se izteče hkrati z mandatom članov, ki opravljajo funkcijo na dan pristopa.

3. Ob pristopu se članstvo v odborih, ki so našteti v Prilogi XVIII, v celoti obnovi.

NASLOV II

UPORABA AKTOV INSTITUCIJ

Člen 53

Od pristopa se šteje, da so direktive in odločbe iz člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe Euratom naslovljene na nove države članice, če so bile omenjene direktive in odločbe naslovljene na vse sedanje države članice. Z izjemo direktiv in odločb, ki začnejo veljati skladno s členoma 254(1) in 254(2) Pogodbe ES, se šteje, da so bile nove države članice o direktivah in odločbah uradno obveščene ob pristopu.

Člen 54

Nove države članice izvajajo ukrepe, potrebne za to, da od dne pristopa upoštevajo določbe direktiv in odločb iz člena 249 Pogodbe ES in člena 161 Pogodbe Euratom, če v prilogah iz člena 24 ali v kateri koli določbi tega akta ali njegovih prilog ni predviden drugačen rok.

Člen 55

Na ustrezno utemeljeno zahtevo ene od novih držav članic lahko Svet pred 1. majem 2004 na predlog Komisije soglasno sprejme ukrepe, ki vsebujejo začasna odstopanja od aktov institucij, sprejetih med 1. novembrom 2002 in dnem podpisa Pogodbe o pristopu.

Člen 56

Razen če ni določeno drugače, Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme potrebne ukrepe za izvajanje določb iz Prilog II, III in IV in iz členov 20, 21 in 22 Akta.

Člen 57

1. Če je treba akte institucij zaradi pristopa prilagoditi pred pristopom in če ta akt ali njegove priloge potrebnih prilagoditev ne predvidevajo, se te prilagoditve opravijo skladno s postopkom iz odstavka 2. Prilagoditve začnejo veljati s pristopom.

2. Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije ali Komisija, glede na to, katera od teh dveh institucij je sprejela izvirne akte, v ta namen pripravi potrebna besedila.

Člen 58

Besedila aktov institucij in Evropske centralne banke, ki so bila sprejeta pred pristopom in so jih Svet, Komisija ali Evropska centralna banka pripravili v češkem, estonskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku, so od dne pristopa enako verodostojna kakor besedila, sestavljena v sedanjih enajstih jezikih. Besedila se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, če so bila v njem objavljena v sedanjih jezikih.

Člen 59

O določbah zakonov in drugih predpisov za zagotovitev varovanja zdravja delavcev in prebivalstva na ozemljih novih držav članic pred nevarnostmi ionizirajočega sevanja te države v skladu s členom 33 Pogodbe Euratom obvestijo Komisijo v treh mesecih po pristopu.

NASLOV III

KONČNE DOLOČBE

Člen 60

Priloge od I do XVIII, Dodatki k tem prilogam in Protokoli št. od 1 do 10, ki so priloženi temu aktu, so njegov sestavni del.

Člen 61

Vlada Italijanske republike izroči vladam novih držav članic overjeno kopijo Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in pogodb, ki ju spreminjajo ali dopolnjujejo, vključno s Pogodbo o pristopu Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska k Evropski gospodarski skupnosti in k Evropski skupnosti za atomsko energijo, Pogodbo o pristopu Helenske republike k Evropski gospodarski skupnosti in k Evropski skupnosti za atomsko energijo, Pogodbo o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropski gospodarski skupnosti in k Evropski skupnosti za atomsko energijo ter Pogodbo o pristopu Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske k Evropski uniji v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku.

Besedila teh pogodb, sestavljena v češkem, estonskem, madžarskem, latvijskem, litovskem, malteškem, poljskem, slovaškem in slovenskem jeziku, se priložijo temu aktu. Ta besedila so enako verodostojna kakor besedila pogodb iz prvega odstavka, sestavljena v sedanjih jezikih.

Člen 62

Generalni sekretar izroči vladam novih držav članic overjeno kopijo mednarodnih sporazumov, deponiranih v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije.

[1] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

[2] UL L 1, 3.1.1994, str. 3.

[3] UL L 253, 7.10.2000, str. 42.

[4] UL L 79, 22.3.2002, str. 42.

[5] Uredba (EGS) št. 3906/89 (UL L 375, 23.12.1989, str. 11), kakor je bila spremenjena.

[6] Uredba (ES) št. 2760/98 (UL L 345, 19.12.1998, str. 49), kakor je bila spremenjena.

[7] Uredba (ES) št. 555/2000 (UL L 68, 16.3.2000, str. 3), kakor je bila spremenjena.

[8] Uredba (ES) št. 1267/1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 73), kakor je bila spremenjena.

[9] Uredba (ES) št. 1268/1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 87), kakor je bila spremenjena.

[10] Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka (UL C 172, 18.6.1999, str. 1).

[11] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[12] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[13] Uredba (EGS) št. 3906/89 (UL L 375, 23.12.1989, str. 11), kakor je bila spremenjena.

[14] Uredba (ES) št. 2760/98 (UL L 345, 19.12.1998, str. 49), kakor je bila spremenjena.

[15] Uredba (ES) št. 555/2000 (UL L 68, 16.3.2000, str. 3), kakor je bila spremenjena.

[16] UL L 232, 2.9.1999, str. 34.

[17] Smernice Phare (SEC (1999) 1596, ažurirane dne 6.9.2002 s C 3303/2).

[18] Uredba (ES) št. 1267/1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 73), kakor je bila spremenjena.

[19] UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 2265/2002 (UL L 347, 20.12.2002, str. 1).

[20] UL L 161, 26.6.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1447/2001 (UL L 198, 21.7.2001, str. 1).

[21] UL L 375, 23.12.1989, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2500/2001 (UL L 342, 27.12.2001, str. 1).

[22] Uredba (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 248, 16.9.2002, str. 1).

[23] UL L 178, 30.6.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Seznam določb schengenskega pravnega reda, kakor so vključene v okvir Evropske unije, in aktov, ki na njem temeljijo ali so z njim kako drugače povezani, ki so zavezujoči za in se uporabljajo v novih državah članicah od pristopa (iz člena 3 Akta o pristopu)

1. Sporazum med vladami držav Gospodarske unije Beneluks, Zvezne republike Nemčije in Francoske republike o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah z dne 14. junija 1985 [1].

2. Naslednje določbe Konvencije, podpisane v Schengenu dne 19. junija 1990 [2], o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, ter z njo povezana Sklepna listina in skupne izjave, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 7 spodaj:

Člen 1, v kolikor je povezan z določbami tega odstavka; členi od 3 do 7, razen člena 5 1(d); člen 13; člena 26 in 27; člen 39; členi od 44 do 59; členi od 61 do 63; členi od 65 do 69; členi od 71 do 73; člena 75 in 76; člen 82; člen 91; členi od 126 do 130, v kolikor so povezani z določbami tega odstavka; člen 136;

Skupni izjavi 1 in 3 Sklepne listine.

3 Naslednje določbe sporazumov o pristopu h Konvenciji, podpisani v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, njihovih sklepnih listin in z njimi povezanih izjav, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 7 spodaj:

(a) Sporazum podpisan dne 27. novembra 1990 o pristopu Italijanske republike:

- člen 4,

- Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(b) Sporazum podpisan dne 25. junija 1991 o pristopu Kraljevine Španije:

- člen 4,

- Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

- Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(c) Sporazum podpisan dne 25. junija 1991 o pristopu Portugalske republike:

- členi 4, 5 in 6,

- Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(d) Sporazum podpisan dne 6. novembra 1992 o pristopu Helenske republike:

- členi 3, 4 in 5,

- Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine,

- Izjava 2 v Delu III Sklepne listine;

(e) Sporazum podpisan dne 28. aprila 1995 o pristopu Republike Avstrije:

- člen 4,

- Skupna izjava 1 v Delu II Sklepne listine;

(f) Sporazum podpisan dne 19. decembra 1996 o pristopu Kraljevine Danske:

- členi 4, 5(2) in 6,

- Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine;

(g) Sporazum podpisan dne 19. decembra 1996 o pristopu Kraljevine Finske:

- člena 4 in 5,

- Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine,

- Izjava vlade Republike Finske o Alandskih otokih v Delu III Sklepne listine;

(h) Sporazum podpisan dne 19. decembra 1996 o pristopu Kraljevine Švedske:

- člena 4 in 5,

- Skupni izjavi 1 in 3 v Delu II Sklepne listine.

4. Določbe naslednjih sklepov Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, kakor so bile spremenjene z določenimi akti iz odstavka 7 spodaj:

SCH/Com-ex (93) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izjavah ministrov in državnih sekretrajev

SCH/Com-ex (93) 14 Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o izboljšanju praktičnega sodelovanja sodstva v boju proti trgovanju s prepovedanimi drogami

SCH/Com-ex (93) 22 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 14. decembra 1993 o zaupnosti nekaterih dokumentov

SCH/Com-ex (94) 16 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 21. novembra 1994 o nabavi enotnih vstopnih in izstopnih žigov

SCH/Com-ex (94) 28 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o potrdilu iz člena 75 za prenašanje prepovedanih drog in psihotropnih snovi

SCH/Com-ex (94) 29 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o uveljavitvi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 19. junija 1990

SCH/Com-ex (95) 21 Sklep Izvršnega odbora z dne 20. decembra 1995 o hitri izmenjavi statističnih in specifičnih podatkov med schengenskimi državami o možnih nepravilnostih na zunanjih mejah

SCH/Com-ex (98) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 21. aprila 1998 o dejavnostih delovnih skupin, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 17 Sklep Izvršnega odbora z dne 23. junija 1998 o zaupnosti določenih dokumentov

SCH/ Com-ex (98) 26 def Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma

SCH/Com-ex (98) 35 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o posredovanju Skupnega priročnika državam kandidatkam za vstop v EU

SCH/Com-ex (98) 37 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 27. oktobra 1998 o sprejetju ukrepov za boj proti ilegalnim migracijam, v kolikor se nanašajo na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 51 rev 3 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o čezmejnem policijskem sodelovanju pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj

SCH/Com-ex (98) 52 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o Priročniku o čezmejnem policijskem sodelovanju, v kolikor se nanaša na določbe odstavka 2 zgoraj

SCH/Com-ex (98) 57 Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o uvedbi enotnega obrazca za dokazovanje vabil, garantnih izjav in izjav o namestitvi

SCH/Com-ex (98) 59 rev Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o usklajeni napotitvi svetovalcev za dokumente

SCH/Com-ex (99) 1 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskih pravilih na področju prepovedanih drog

SCH/Com-ex (99) 6 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o schengenskem pravnem redu na področju telekomunikacij

SCH/Com-ex (99) 7 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o uradnikih za zvezo

SCH/Com-ex (99) 8 rev 2 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o splošnih načelih glede plačevanja informatorjev

SCH/Com-ex (99) 10 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o nezakoniti trgovini z orožjem

SCH/Com-ex (99) 13 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o dokončnih različicah Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil:

- Priloge 1-3, 7, 8 in 15 Skupnih konzularnih navodil

- Skupni priročnik, če je povezan z določbami iz odstavka 2 zgoraj, vključno s Prilogami 1, 5, 5A, 6, 10, 13

SCH/Com-ex (99) 18 Sklep Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 o izboljšanju policijskega sodelovanja pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj

5. Naslednji izjavi Izvršnega odbora, ustanovljenega s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v kolikor sta povezani z določbami iz odstavka 2 zgoraj:

SCH/Com-ex (96) decl 6 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 26. junija 1996 o izročitvi

SCH/Com-ex (97) decl 13 rev 2 Izjava Izvršnega odbora z dne 9. februarja 1998 o ugrabitvah mladoletnikov

6. Naslednja sklepa Centralne skupine, ustanovljene s Konvencijo, podpisano v Schengenu dne 19. junija 1990, o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah, v kolikor sta povezana z določbami odstavka 2 zgoraj:

SCH/C (98) 117 Sklep Centralne skupine z dne 27. oktobra 1998 o delovnem načrtu za boj proti ilegalnim migracijam

SCH/C (99) 25 Sklep Centralne skupine z dne 22. marca 1999 o splošnih načelih za plačevanje informatorjev

7. Naslednji akti, ki temeljijo na schengenskem pravnem redu, ali so drugače z njim povezani:

Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1),

Odločba Sveta 1999/307/ES z dne 1. maja 1999 o podrobnem programu za vključitev schengenskega sekretariata v generalni sekretariat Sveta (UL L 119, 7.5.1999, str. 49),

Sklep Sveta 1999/435/ES z dne 20. maja 1999 o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10.7.1999, str. 1),

Sklep Sveta 1999/436/ES z dne 20. maja 1999 o določitvi pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji (UL L 176, 10.7.1999, str. 17),

Sklep Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31),

Sklep Sveta 1999/848/ES z dne 13. decembra 1999 o popolni uporabi schengenskega pravnega reda v Grčiji (UL L 327, 21.12.1999, str. 58),

Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43),

Sklep Sveta 2000/586/PNZ z dne 28. septembra 2000 o vzpostavitvi postopka za spremembo členov 40(4) in (5), 41(7) in 65(2) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 o postopni odpravi kontrol na skupnih mejah (UL L 248, 3.10.2000, str. 1),

Sklep Sveta 2000/751/ES z dne 30. novembra 2000 o umiku zaupnosti za nekatere dele Skupnega priročnika, ki ga je sprejel Izvršni odbor, ustanovljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 303, 2.12.2000, str. 29),

Sklep Sveta 2000/777/ES z dne 1. decembra 2000 o uporabi schengenskega pravnega reda na Danskem, Finskem in Švedskem ter v Islandiji in na Norveškem (UL L 309, 9.10.2000, str. 24),

Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1),

Uredba Sveta št. 789/2001/ES z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume (UL L 116, 26.4.2001, str. 2),

Uredba Sveta št. 790/2001/ES z dne 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki izvajanja mejnih kontrol in nadzora (UL L 116, 26.4.2001, str. 5),

Odločba Sveta 2001/329/ES z dne 24. aprila 2001 o posodobitvi dela VI in prilog 3, 6 in 13 Skupnih konzularnih navodil in prilog 5(a), 6(a) in 8 k Skupnemu priročniku (UL L 116, 26.4.2001, str. 32), v kolikor je povezana s Prilogo 3 Skupnih konzularnih navodil in s Prilogo 5(a) Skupnega priročnika,

Direktiva Sveta 2001/51/ES z dne 28. junija 2001 o dopolnitvi določb iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 (UL L 187, 10.7.2001, str. 45),

Sklep Sveta 2001/886/PNZ z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 1),

Uredba Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7. decembra 2001 o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja držav članic imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 327, 12.12.2001, str. 1),

Uredba Sveta (ES) št. 2424/2001 z dne 6. decembra 2001 o razvoju druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L 328, 13.12.2001, str. 4),

Uredba Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava (UL L 53, 23.2.2002, str. 4),

Uredba Sveta (ES) št. 334/2002 z dne 18. februarja 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume (UL L 53, 23.2.2002, str. 7),

Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20),

Odločba Sveta 2002/352/ES z dne 25. aprila 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 123, 9.5.2002, str. 47),

Sklep Sveta 2002/353/ES z dne 25. aprila 2002 o umiku zaupnosti za del II Skupnega priročnika, ki ga je sprejel Izvršni odbor, ustanovljen s Konvencijo o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985(UL L 123, 9.5.2002, str. 49),

Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1),

Odločba Sveta 2002/587/ES z dne 12. julija 2002 o reviziji Skupnega priročnika (UL L 187, 16.7.2002, str. 50),

Okvirni sklep Sveta 2002/946/PNZ z dne 28. novembra 2002 o krepitvi kazenskega okvirja na področju preprečevanja nudenja pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 1),

Direktiva Sveta 2002/90/ES z dne 28. novembra 2002 o opredelitvi pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju (UL L 328, 5.12.2002, str. 17).

[1] UL L 239, 22.9.2000, str. 13.

[2] UL L 239, 22.9.2000, str. 19.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Seznam iz člena 20 Akta o pristopu

1. PROSTI PRETOK BLAGA

A. MOTORNA VOZILA

1. 31970 L 0156: Direktiva Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil (UL L 42, 23.2.1970, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31978 L 0315: Direktivo Sveta 78/315/EGS z dne 21.12.1977 (UL L 81, 28.3.1978, str. 1),

- 31978 L 0547: Direktivo Sveta 78/547/EGS z dne 12.6.1978 (UL L 168, 26.6.1978, str. 39),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31980 L 1267: Direktivo Sveta 80/1267/EGS z dne 16.12.1980 (UL L 375, 31.12.1980, str. 34),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0358: Direktivo Sveta 87/358/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 51),

- 31987 L 0403: Direktivo Sveta 87/403/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 220, 8.8.1987, str. 44),

- 31992 L 0053: Direktivo Sveta 92/53/EGS z dne 18.6.1992 (UL L 225, 10.8.1992, str. 1),

- 31993 L 0081: Direktivo Komisije 93/81/EGS z dne 29.9.1993 (UL L 264, 23.10.1993, str. 49),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 L 0054: Direktivo Komisije 95/54/ES z dne 31.10.1995 (UL L 266, 8.11.1995, str. 1),

- 31996 L 0027: Direktivo 96/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.5.1996 (UL L 169, 8.7.1996, str. 1),

- 31996 L 0079: Direktivo 96/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.12.1996 (UL L 18, 21.1.1997, str. 7),

- 31997 L 0027: Direktivo 97/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.7.1997 (UL L 233, 25.8.1997, str. 1),

- 31998 L 0014: Direktivo Komisije 98/14/ES z dne 6.2.1998 (UL L 91, 25.3.1998, str. 1),

- 31998 L 0091: Direktivo 98/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.12.1998 (UL L 11, 16.1.1999, str. 25),

- 32000 L 0040: Direktivo 2000/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.6.2000 (UL L 203, 10.8.2000, str. 9),

- 32001 L 0056: Direktivo 2001/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.9.2001(UL L 292, 9.11.2001, str. 21),

- 32001 L 0085: Direktivo 2001/85/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.11.2001 (UL L 42, 13.2.2002, str. 1),

- 32001 L 0092: Direktivo Komisije 2001/92/ES z dne 30.10.2001 (UL L 291, 8.11.2001, str. 24),

- 32001 L 0116: Direktivo Komisije 2001/116/ES z dne 20.12.2001 (UL L 18, 21.1.2002, str. 1).

(a) V Prilogi VII se seznam v Oddelku 1 nadomesti z naslednjim:

"1 za Nemčijo;

2 za Francijo;

3 za Italijo;

4 za Nizozemsko;

5 za Švedsko;

6 za Belgijo;

7 za Madžarsko;

8 za Češko;

9 za Španijo;

11 za Združeno kraljestvo;

12 za Avstrijo;

13 za Luksemburg;

17 za Finsko;

18 za Dansko;

20 za Poljsko;

21 za Portugalsko;

23 za Grčijo;

24 za Irsko;

26 za Slovenijo;

27 za Slovaško;

29 za Estonijo;

32 za Latvijo;

36 za Litvo;

CY za Ciper;

MT za Malto."

(b) V Prilogi IX se točka 47, Dela I, strani 2, in Dela II, strani 2, nadomesti z naslednjim:

"47. Fiskalna moč ali, po potrebi, številka/e nacionalne kode:

+++++ TIFF +++++

."

2. 31970 L 0157: Direktiva Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil (UL L 42, 23.2.1970, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31973 L 0350: Direktivo Komisije 73/350/EGS z dne 7.11.1973 (UL L 321, 22.11.1973, str. 33),

- 31977 L 0212: Direktivo Sveta 77/212/EGS z dne 8.3.1977 (UL L 66, 12.3.1977, str. 33),

- 31981 L 0334: Direktivo Komisije 81/334/EGS z dne 13.4.1981 (UL L 131, 18.5.1973, str. 6),

- 31984 L 0372: Direktivo Komisije 84/372/EGS z dne 3.7.1984 (UL L 196, 26.7.1984, str. 47),

- 31984 L 0424: Direktivo Sveta 84/424/EGS z dne 3.9.1984 (UL L 238, 6.9.1984, str. 31),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31992 L 0097: Direktivo Sveta 92/97/EGS z dne 10.11.1992 (UL L 371, 19.12.1992, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31996 L 0020: Direktivo Komisije 96/20/ES z dne 27.3.1996 (UL L 92, 13.4.1996, str. 23),

- 31999 L 0101: Direktivo Komisije 1999/101/ES z dne 15.12.1999 (UL L 334, 28.12.1999, str. 41).

V Prilogi II se v točki 4.2 doda naslednje:

""8" za Češko, "29" za Estonijo, "CY" za Ciper, "32" za Latvijo, "36" za Litvo, "7" za Madžarsko, "MT" za Malto, "20" za Poljsko, "26" za Slovenijo, "27" za Slovaško."

.

3. 31970 L 0220: Direktiva Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami motornih vozil (UL L 76, 6.4.1970, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31974 L 0290: Direktivo Sveta 74/290/EGS z dne 28.5.1974 (UL L 159, 15.6.1974, str. 61),

- 31977 L 0102: Direktivo Komisije 77/102/EGS z dne 30.11.1976 (UL L 32, 3.2.1977, str. 32),

- 31978 L 0665: Direktivo Komisije 78/665/EGS z dne 14.7.1978 (UL L 223, 14.8.1978, str. 48),

- 31983 L 0351: Direktivo Sveta 83/351/EGS z dne 16.6.1983 (UL L 197, 20.7.1983, str. 1),

- 31988 L 0076: Direktivo Sveta 88/76/EGS z dne 3.12.1987 (UL L 36, 9.2.1988, str. 1),

- 31988 L 0436: Direktivo Sveta 88/436/EGS z dne 16.6.1988 (UL L 214, 6.8.1988, str. 1),

- 31989 L 0458: Direktivo Sveta 89/458/EGS z dne 18.7.1989 (UL L 226, 3.8.1989, str. 1),

- 31989 L 0491: Direktivo Komisije 89/491/EGS z dne 17.7.1989 (UL L 238, 15.8.1989, str. 43),

- 31991 L 0441: Direktivo Sveta 91/441/EGS z dne 26.6.1991 (UL L 242, 30.8.1991, str. 1),

- 31993 L 0059: Direktivo Sveta 93/59/EGS z dne 28.6.1993 (UL L 186, 28.7.1993, str. 21),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 L 0012: Direktivo 94/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.3.1994 (UL L 100, 19.4.1994, str. 42),

- 31996 L 0044: Direktivo Komisije 96/44/ES z dne 1.7.1996 (UL L 210, 20.8.1996, str. 25),

- 31996 L 0069: Direktivo 96/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8.10.1996 (UL L 282, 1.11.1996, str. 64),

- 31998 L 0069: Direktivo 98/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.10.1998 (UL L 350, 28.12.1998, str. 1),

- 31998 L 0077: Direktivo Komisije 98/77/ES z dne 2.10.1998 (UL L 286, 23.10.1998, str. 34),

- 31999 L 0102: Direktivo Komisije 1999/102/ES z dne 15.12.1999 (UL L 334, 28.12.1999, str. 43),

- 32001 L 0001: Direktivo 2001/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.1.2001 (UL L 35, 6.2.2001, str. 34),

- 32001 L 0100: Direktivo 2001/100/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7.12.2001 (UL L 16, 18.1.2002, str. 32),

- 32002 L 0080: Direktivo Komisije 2002/80/ES z dne 3.10.2002 (OJ L 291, 28.10.2002, str. 20).

V Prilogi XIII se v stolpec pod točko 5.2 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

4. 31970 L 0221: Direktiva Sveta 70/221/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o posodah za tekoče gorivo in napravah za zaščito pred podletom od zadaj za motorna in priklopna vozila (UL L 76, 6.4.1970, str. 23), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31979 L 0490: Direktivo Komisije 79/490/EGS z dne 18.4.1979 (UL L 128, 26.5.1979, str. 22),

- 31997 L 0019: Direktivo Komisije 97/19/ES z dne 18.4.1997 (UL L 125, 16.5.1997, str. 1),

- 32000 L 0008: Direktivo 2000/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.3.2000 (UL L 106, 3.5.2000, str. 7).

V Prilogi II se v stolpec pod točko 6.2 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

5. 31970 L 0388: Direktiva Sveta 70/388/EGS z dne 27. julija 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o zvočnih opozorilnih napravah za motorna vozila (UL L 176, 10.8.1970, str. 12), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi I se besedilu v oklepaju v točki 1.4.1. doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

6. 31971 L 0127: Direktiva Sveta 71/127/EGS z dne 1. marca 1971 o približevanju zakonodaje držav članic o vzvratnih ogledalih na motornih vozilih (UL L 68, 22.3.1971, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31979 L 0795: Direktivo Komisije 79/795/EGS z dne 20.7.1979 (UL L 239, 22.9.1979, str. 1),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31985 L 0205: Direktivo Komisije 85/205/EGS z dne 18.2.1985 (UL L 90, 29.3.1985, str. 1),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31986 L 0562: Direktivo Komisije 86/562/EGS z dne 6.11.1986 (UL L 327, 22.11.1986, str. 49),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31988 L 0321: Direktivo Komisije 88/321/EGS z dne 16.5.1988 (UL L 147, 14.6.1988, str. 77),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Dodatku 2 k Prilogi II se k naštetim številčnim/črkovnim oznakam v točki 4.2 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

7. 31971 L 0320: Direktiva Sveta 71/320/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic o zavornih napravah določenih kategorij motornih in priklopnih vozil (UL L 202, 6.9.1971, str. 37), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31974 L 0132: Direktivo Komisije 74/132/EGS z dne 11.2.1974 (UL L 74, 19.3.1974, str. 7),

- 31975 L 0524: Direktivo Komisije 75/524/EGS z dne 25.7.1975 (UL L 236, 8.9.1975, str. 3),

- 31979 L 0489: Direktivo Komisije 79/489/EGS z dne 18.4.1979 (UL L 128, 26.5.1979, str. 12),

- 31985 L 0647: Direktivo Komisije 85/647/EGS z dne 23.12.1985 (UL L 380, 31.12.1985, str. 1),

- 31988 L 0194: Direktivo Komisije 88/194/EGS z dne 24.3.1988 (UL L 92, 9.4.1988, str. 47),

- 31991 L 0422: Direktivo Komisije 91/422/EGS z dne 15.7.1991 (UL L 233, 22.8.1991, str. 21),

- 31998 L 0012: Direktivo Komisije 98/12/ES z dne 27.1.1998 (UL L 81, 18.3.1998, str. 1).

V Prilogi XV se v stolpec pod točko 4.4.2 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

8. 31972 L 0245: Direktiva Sveta 72/245/EGS z dne 20. junija 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zmanjševanju radijskih motenj, ki jih povzročajo motorji na prisilni vžig, vgrajeni v motorna vozila (UL L 152, 6.7.1972, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

- 31989 L 0491: Direktivo Komisije 89/491/EGS z dne 17.7.1989 (UL L 238, 15.8.1989, str. 43),

- 31995 L 0054: Direktivo Komisije 95/54/ES z dne 31.10.1995 (UL L 266, 8.11.1995, str. 1).

V Prilogi I se v stolpec pod točko 5.2 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

9. 31974 L 0061: Direktiva Sveta 74/61/EGS z dne 17. decembra 1973 o približevanju zakonodaje držav članic o napravah za preprečevanje nedovoljene uporabe motornih vozil (UL L 38, 11.2.1974, str. 22), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 L 0056: Direktivo Komisije 95/56/ES, Euratom z dne 8.11.1995 (UL L 286, 29.11.1995, str. 1).

V Prilogi I se v stolpec pod točko 5.1.1 vstavi naslednje:

""8" za Češko, "29" za Estonijo, "CY" za Ciper, "32" za Latvijo, "36" za Litvo, "7" za Madžarsko, "MT" za Malto, "20" za Poljsko, "26" za Slovenijo, "27" za Slovaško."

10. 31974 L 0150: Direktiva Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev na kolesih (UL L 84, 28.3.1974, str. 10), kakor je bila spremenjena z:

- 31979 L 0694: Direktivo Sveta 79/694/EGS z dne 24.7.1979 (UL L 205, 13.8.1979, str. 17),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31982 L 0890: Direktivo Sveta 82/890/EGS z dne 17.12.1982 (UL L 378, 31.12.1982, str. 45),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31988 L 0297: Direktivo Sveta 88/297/EGS z dne 3.5.1988 (UL L 126, 20.5.1988, str. 52),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0054: Direktivo 97/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.9.1997 (UL L 277, 10.10.1997, str. 24),

- 32000 L 0002: Direktivo Komisije 2000/2/ES z dne 14.1.2000 (UL L 21, 26.1.2000, str. 23),

- 32000 L 0025: Direktivo 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.5.2000 (UL L 173, 12.7.2000, str. 1),

- 32001 L 0003: Direktivo Komisije 2001/3/ES z dne 8.1.2001 (UL L 28, 30.1.2001, str. 1).

(a) V členu 2(a) se dodajo naslednje alinee:

"— "vnitrostátní schválení typu" v češki zakonodaji;

— "riiklik tüübikinnitus" v estonski zakonodaji;

— "Έγκριση Τύπου" v ciprski zakonodaji;

— "Tipa apstiprināšana" v latvijski zakonodaji;

— "tipo patvirtinimas" v litovski zakonodaji;

— "típusjóváhagyás" v madžarski zakonodaji;

— "tip approvat" v malteški zakonodaji;

— "homologacja typu pojazdu" v poljski zakonodaji;

— "homologacija" v slovenski zakonodaji;

— "typové schválenie" v slovaškem pravu."

(b) V Prilogi II se seznamu v Poglavju C, Delu II, Dodatku 1, Oddelku 1, doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

(c) V Prilogi III, Delu 1, se točka 16 nadomesti z naslednjim:

"16. FISKALNA MOČ OZIROMA DAVČNI RAZRED(I)

+++++ TIFF +++++

"

11. 31974 L 0408: Direktiva Sveta 74/408/EGS z dne 22. julija 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o notranji opremi motornih vozil (trdnost sedežev in njihovih pritrdišč) (UL L 221, 12.8.1974, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31981 L 0577: Direktivo Sveta 81/577/EGS z dne 20.7.1981 (UL L 209, 29.7.1981, str. 34),

- 31996 L 0037: Direktivo Komisije 96/37/ES z dne 17.6.1996 (UL L 186, 25.7.1996, str. 28).

V Prilogi I se v stolpec pod točko 6.2.1 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

12. 31974 L 0483: Direktiva Sveta 74/483/EGS z dne 17. septembra 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o zunanjih štrlečih delih motornih vozil (UL L 266, 2.10.1974, str. 4), kakor je bila spremenjena z:

- 31979 L 0488: Direktivo Komisije 79/488/EGS z dne 18.4.1979 (UL L 128, 26.5.1979, str. 1),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi I se opombi k točki 3.2.2.2. doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

13. 31975 L 0322: Direktiva Sveta 75/322/EGS z dne 20. maja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s preprečevanjem radijskih motenj, ki jih povzročajo motorji na prisilni vžig, vgrajeni v kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih (UL L 147, 9.6.1975, str. 28), kakor je bila spremenjena z:

- 31982 L 0890: Direktivo Sveta 82/890/EGS z dne 17.12.1982 (UL L 378, 31.12.1982, str. 45),

- 31997 L 0054: Direktivo 97/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.9.1997 (UL L 277, 10.10.1997, str. 24),

- 32000 L 0002: Direktivo Komisije 2000/2/ES z dne 14.1.2000 (UL L 21, 26.1.2000, str. 23),

- 32001 L 0003: Direktivo Komisije 2001/3/ES z dne 8.1.2001 (UL L 28, 30.1.2001, str. 1).

V Prilogi I se v točko 5.2 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

14. 31976 L 0114: Direktiva Sveta 76/114/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaje držav članic o predpisanih tablicah in oznakah za motorna in priklopna vozila ter njihovi namestitvi in načinu pritrditve (UL L 24, 30.1.1976, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31978 L 0507: Direktivo Komisije 78/507/EGS z dne 19.5.1978 (UL L 155, 13.6.1978, str. 31),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi se besedilu v oklepaju v točki 2.1.2. doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

15. 31976 L 0757: Direktiva Sveta 76/757/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o odsevnikih za motorna vozila in njihove priklopnike (UL L 262, 27.9.1976, str. 32), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0029: Direktivo Komisije 97/29/ES z dne 11.6.1997 (UL L 171, 30.6.1997, str. 11).

V Prilogi I se besedilu v točki 4.2.1. doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

16. 31976 L 0758: Direktiva Sveta 76/758/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z gabaritnimi svetilkami, prednjimi pozicijskimi svetilkami, zadnjimi pozicijskimi svetilkami in zavornimi svetilkami motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L 262, 27.9.1976, str. 54), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31989 L 0516: Direktivo Komisije 89/516/EGS z dne 1.8.1989 (UL L 265, 12.9.1989, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0030: Direktivo Komisije 97/30/ES z dne 11.6.1997 (UL L 171, 30.6.1997, str. 25).

V Prilogi I se v točki 5.2.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

17. 31976 L 0759: Direktiva Sveta 76/759/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o smernih svetilkah za motorna vozila in njihove priklopnike (UL L 262, 27.9.1976, str. 71), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31989 L 0277: Direktivo Komisije 89/277/EGS z dne 28.3.1989 (UL L 109, 20.4.1989, str. 25),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0015: Direktivo Komisije 1999/15/ES z dne 16.3.1999 (UL L 97, 12.4.1999, str. 14).

V Prilogi I se v točki 4.2.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

18. 31976 L 0760: Direktiva Sveta 76/760/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na svetilke za osvetlitev zadnje registrske tablice na motornih vozilih in njihovih priklopnikih (UL L 262, 27.9.1976, str. 85), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0031: Direktivo Komisije 97/31/ES z dne 11.6.1997 (UL L 171, 30.6.1997, str. 49).

V Prilogi I se v točki 4.2.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

19. 31976 L 0761: Direktiva Sveta 76/761/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na žaromete motornih vozil, ki delujejo kot žarometi za dolgi svetlobni pramen in/ali žarometi za kratki svetlobni pramen in na vire svetlobe (žarnice z žarilno nitko in druge) za uporabo v homologiranih svetilkah motornih in priklopnih vozil (UL L 262, 27.9.1976, str. 96), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31989 L 0517: Direktivo Komisije 89/517/EGS z dne 1.8.1989 (UL L 265, 12.9.1989, str. 15),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0017: Direktivo Komisije 1999/17/ES z dne 18.3.1999 (UL L 97, 12.4.1999, str. 45).

V Prilogi I se seznama iz točke 5.2.1 in točke 6.2.1 nadomestita z naslednjim:

"1 za Nemčijo

2 za Francijo

3 za Italijo

4 za Nizozemsko

5 za Švedsko

6 za Belgijo

7 za Madžarsko

8 za Češko

9 za Španijo

11 za Združeno kraljestvo

12 za Avstrijo

13 za Luksemburg

17 za Finsko

18 za Dansko

20 za Poljsko

21 za Portugalsko

23 za Grčijo

24 za Irsko

26 za Slovenijo

27 za Slovaško

29 za Estonijo

32 za Latvijo

36 za Litvo

CY za Ciper

MT za Malto."

20. 31976 L 0762: Direktiva Sveta 76/762/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic o žarometih za meglo za motorna vozila in žarnicah z žarilno nitko za te žaromete (UL L 262, 27.9.1976, str. 122), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0018: Direktivo Komisije 1999/18/ES z dne 18.3.1999 (UL L 97, 12.4.1999, str. 82).

V Prilogi I se v točki 4.2.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

21. 31977 L 0536: Direktiva Sveta 77/536/EGS z dne 28. junija 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o varnostni konstrukciji pri prevrnitvi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (UL L 220, 29.8.1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31989 L 0680: Direktivo Sveta 89/680/EGS z dne 21.12.1989 (UL L 398, 30.12.1989, str. 26),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0055: Direktivo Komisije 1999/55/ES z dne 1.6.1999 (UL L 146, 11.6.1999, str. 28).

V Prilogi VI se doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

22. 31977 L 0538: Direktiva Sveta 77/538/EGS z dne 28. junija 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o zadnjih svetilkah za meglo za motorna in priklopna vozila (UL L 220, 29.8.1977, str. 60), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31989 L 0518: Direktivo Komisije 89/518/EGS z dne 1.8.1989 (UL L 265, 12.9.1989, str. 24),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0014: Direktivo Komisije 1999/14/ES z dne 16.3.1999 (UL L 97, 12.4.1999, str. 1).

V Prilogi I se v točki 4.2.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

23. 31977 L 0539: Direktiva Sveta 77/539/EGS z dne 28. junija 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o žarometih za vzvratno vožnjo za motorna in priklopna vozila (UL L 220, 29.8.1977, str. 72), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0032: Direktivo Komisije 97/32/ES z dne 11.6.1997 (UL L 171, 30.6.1997, str. 63).

V Prilogi I se v točki 4.2.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

24. 31977 L 0540: Direktiva Sveta 77/540/EGS z dne 28. junija 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o parkirnih svetilkah za motorna vozila (UL L 220, 29.8.1977, str. 83), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0016: Direktivo Komisije 1999/16/ES z dne 16.3.1999 (UL L 97, 12.4.1999, str. 33).

V Prilogi I se v točki 4.2.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

25. 31977 L 0541: Direktiva Sveta 77/541/EGS z dne 28. junija 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o varnostnih pasovih in sistemih za zadrževanje potnikov v motornih vozilih (UL L 220, 29.8.1977, str. 95), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31981 L 0576: Direktivo Sveta 81/576/EGS z dne 20.7.1981 (UL L 209, 29.7.1981, str. 32),

- 31982 L 0319: Direktivo Komisije 82/319/EGS z dne 2.4.1982 (UL L 139, 19.5.1982, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31990 L 0628: Direktivo Komisije 90/628/EGS z dne 30.10.1990 (UL L 341, 6.12.1990, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31996 L 0036: Direktivo Komisije 96/36/ES z dne 17.6.1996 (UL L 178, 17.7.1996, str. 15),

- 32000 L 0003: Direktivo Komisije 2000/3/ES z dne 22.2.2000 (UL L 53, 25.2.2000, str. 1).

V Prilogi III se v točki 1.1.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

26. 31978 L 0318: Direktiva Sveta 78/318/EGS z dne 21. decembra 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o sistemih za brisanje in pranje stekel na motornih vozilih (UL L 81, 28.3.1978, str. 49), kakor je bila spremenjena z:

- 31994 L 0068: Direktivo Komisije 94/68/ES z dne 16.12.1994 (UL L 354, 31.12.1994, str. 1).

V Prilogi I se v stolpec pod točko 7.2 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

27. 31978 L 0764: Direktiva Sveta 78/764/EGS z dne 25. julija 1978 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z vozniškim sedežem na kmetijskih ali gozdarskih traktorjih na kolesih (UL L 255, 18.9.1978, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31982 L 0890: Direktivo Sveta 82/890/EGS z dne 17.12.1982 (UL L 378, 31.12.1982, str. 45),

- 31983 L 0190: Direktivo Komisije 83/190/EGS z dne 28.3.1983 (UL L 109, 26.4.1983, str. 13),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31988 L 0465: Direktivo Komisije 88/465/EGS z dne 30.6.1988 (UL L 228, 17.8.1988, str. 31),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0054: Direktivo 97/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.9.1997 (UL L 277, 10.10.1997, str. 24),

- 31999 L 0057: Direktivo Komisije 1999/57/ES z dne 7.6.1999 (UL L 148, 15.6.1999, str. 35).

V Prilogi II se v točki 3.5.2.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

28. 31978 L 0932: Direktiva Sveta 78/932/EGS z dne 16. oktobra 1978 o približevanju zakonodaje držav članic o naslonih za glavo na sedežih motornih vozil (UL L 325, 20.11.1978, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi VI se v točki 1.1.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

29. 31979 L 0622: Direktiva Sveta 79/622/EGS z dne 25. junija 1979 o približevanju zakonodaje držav članic o varnostni konstrukciji pri prevrnitvi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (statični preskus) (UL L 179, 17.7.1979, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31982 L 0953: Direktivo Komisije 82/953/EGS z dne 15.12.1982 (UL L 386, 31.12.1982, str. 31),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31988 L 0413: Direktivo Komisije 88/413/EGS z dne 22.6.1988 (UL L 200, 26.7.1988, str. 32),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0040: Direktivo Komisije 1999/40/ES z dne 6.5.1999 (UL L 124, 18.5.1999, str. 11).

V Prilogi VI se doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

30. 31986 L 0298: Direktiva Sveta 86/298/EGS z dne 26. maja 1986 o zadaj nameščenih varnostnih konstrukcijiah pri prevrnitvi za ozkokolotečne kmetijske in gozdarske traktorje na kolesih (UL L 186, 8.7.1986, str. 26), kakor je bila spremenjena:

- 31989 L 0682: Direktivo Sveta 89/682/EGS z dne 21.12.1989 (UL L 398, 30.12.1989, str. 29),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32000 L 0019: Direktivo Komisije 2000/19/ES z dne 13.4.2000 (UL L 94, 14.4.2000, str. 31).

V Prilogi VI se doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

31. 31987 L 0402: Direktiva Sveta 87/402/EGS z dne 25. junija 1987 o varnostnih konstrukcijah pri prevrnitvi, vgrajenih pred voznikovim sedežem na ozkokolotečnih kmetijskih in gozdarskih traktorjih na kolesih (UL L 220, 8.8.1987, str. 1), kakor je bila spremenjena:

- 31989 L 0681: Direktivo Sveta 89/681/EGS z dne 21.12.1989 (UL L 398, 30.12.1989, str. 27),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32000 L 0022: Direktivo Komisije 2000/22/ES z dne 28.4.2000 (UL L 107, 4.5.2000, str. 26).

V Prilogi VII se doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

32. 31988 L 0077: Direktiva Sveta 88/77/EGS z dne 3. decembra 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev, ki se uporabljajo v vozilih (UL L 36, 9.2.1988, str. 33), kakor je bila spremenjena z:

- 31991 L 0542: Direktivo Sveta 91/542/EGS z dne 1.10.1991 (UL L 295, 25.10.1991, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31996 L 0001: Direktivo 96/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.1.1996 (UL L 40, 17.2.1996, str. 1),

- 31999 L 0096: Direktivo 1999/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.12.1999 (UL L 44, 16.2.2000, str. 1),

- 32001 L 0027: Direktivo Komisije 2001/27/ES z dne 10.4.2001 (UL L 107, 18.4.2001, str. 10).

V Prilogi I se opombi k točki 5.1.3 doda naslednje:

"8 = Češka, 29 = Estonija, CY = Ciper, 32 = Latvija, 36 = Litva, 7 = Madžarska, MT = Malta, 20 = Poljska, 26 = Slovenija, 27 = Slovaška."

33. 31989 L 0173: Direktiva Sveta 89/173/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (UL L 67, 10.3.1989, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0054: Direktivo 97/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.9.1997 (UL L 277, 10.10.1997, str. 24),

- 32000 L 0001: Direktivo Komisije 2000/1/ES z dne 14.1.2000 (UL L 21, 26.1.2000, str. 16).

(a) V Prilogi III A se opombi 1 k točki 5.4.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

(b) V Prilogi IV se v prvi alinei Dodatka 4 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

.

(c) V Prilogi V se v tretjem odstavku točke 2.1.3 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

34. 31991 L 0226: Direktiva Sveta 91/226/EGS z dne 27. marca 1991 o približevanju zakonodaje držav članic o sistemih za preprečevanje škropljenja izpod koles nekaterih kategorij motornih in priklopnih vozil (UL L 103, 23.4.1991, str. 5), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi II se v točki 3.4.1 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

35. 31994 L 0020: Direktiva 94/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o mehanskih napravah za spenjanje motornih in priklopnih vozil ter njihovo pritrditev na ta vozila (UL L 195, 29.7.1994, str. 1).

V Prilogi I se v točki 3.3.4 doda naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

36. 31995 L 0028: Direktiva 95/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o gorljivosti materialov, ki se uporabljajo za notranjo opremo določenih kategorij motornih vozil (UL L 281, 23.11.1995, str. 1).

V Prilogi I se v točko 6.1.1 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

37. 32000 L 0025: Direktiva 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2000 o ukrepu, ki ga je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev, namenjenih za pogon kmetijskih ali gozdarskih traktorjev in spremembi Direktive Sveta 74/150/EGS (UL L 173, 12.7.2000, str. 1).

V Prilogi I se v Dodatek 4, točko 1, oddelek 1, vstavi naslednje:

""8" za Češko, "29" za Estonijo, "CY" za Ciper, "32" za Latvijo, "36" za Litvo, "7" za Madžarsko, "MT" za Malto, "20" za Poljsko, "26" za Slovenijo, "27" za Slovaško."

38. 32000 L 0040: Direktiva 2000/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zaščiti motornih vozil pred podletom od spredaj in spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS (UL L 203, 10.8.2000, str. 9).

V Prilogi I se v stolpec pod točko 3.2 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

39. 32001 L 0056: Direktiva 2001/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o ogrevalnih sistemih za motorna vozila in njihove priklopnike, o spremembi Direktive Sveta 70/156/EGS in o razveljavitvi Direktive Sveta 78/548/EGS (UL L 292, 9.11.2001, str. 21).

V Prilogi I se v Dodatek 5, točko 1.1.1, vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

40. 32002 L 0024: Direktiva 2002/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. marca 2002 o homologaciji motornih vozil na dve ali tri kolesa in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS (UL L 124, 9.5.2002, str. 1).

(a) V Prilogi IV, se v točki 47 na Strani 2 vzorec v delu A nadomesti z naslednjim:

"47. Fiskalna moč ali, po potrebi, številka/e nacionalne kode:

+++++ TIFF +++++

."

(b) V Prilogi V, A, točka 1, se opis za besedama "Oddelek 1:" nadomesti z naslednjim:

"mala tiskana črka "e", ki ji sledi številčna oznaka države članice, ki je izdala homologacijo:

1 za Nemčijo;

2 za Francijo;

3 za Italijo;

4 za Nizozemsko;

5 za Švedsko;

6 za Belgijo;

7 za Madžarsko;

8 za Češko;

9 za Španijo;

11 za Združeno kraljestvo;

12 za Avstrijo;

13 za Luksemburg;

17 za Finsko;

18 za Dansko;

20 za Poljsko;

21 za Portugalsko;

23 za Grčijo;

24 za Irsko;

26 za Slovenijo;

27 za Slovaško;

29 za Estonijo;

32 za Latvijo;

36 za Litvo;

CY za Ciper;

MT za Malto."

(c) V Prilogi V, B, se v seznam pod točko 1.1 vstavi naslednje:

"8 za Češko, 29 za Estonijo, CY za Ciper, 32 za Latvijo, 36 za Litvo, 7 za Madžarsko, MT za Malto, 20 za Poljsko, 26 za Slovenijo, 27 za Slovaško."

B. GNOJILA

31976 L 0116: Direktiva Sveta 76/116/EGS z dne 18. decembra 1975 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z gnojili (UL L 24, 30.1.1976, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31988 L 0183: Direktivo Sveta 88/183/EGS z dne 22.3.1988 (UL L 83, 29.3.1988, str. 33),

- 31989 L 0284: Direktivo Sveta 89/284/EGS z dne 13.4.1989 (UL L 111, 22.4.1989, str. 34),

- 31989 L 0530: Direktivo Sveta 89/530/EGS z dne 18.9.1989 (UL L 281, 30.9.1989, str. 116),

- 31993 L 0069: Direktivo Komisije 93/69/EGS z dne 23.7.1993 (UL L 185, 28.7.1993, str. 30),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31996 L 0028: Direktivo Komisije 96/28/ES z dne 10.5.1996 (UL L 140, 13.6.1996, str. 30),

- 31997 L 0063: Direktivo 97/63/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24.11.1997 (UL L 335, 6.12.1997, str. 15),

- 31998 L 0003: Direktivo Komisije 98/3/ES z dne 15.1.1998 (UL L 18, 23.1.1998, str. 25),

- 31998 L 0097: Direktivo 98/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.12.1998 (UL L 18, 23.1.1999, str. 60).

(a) V Prilogi I, A II, se besedilu v oklepaju za "v Italiji" v stolpcu 6, prvem odstavku, doda naslednje:

"na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, v Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji, na Slovaškem."

(b) V Prilogi I, B 1, 2 in 4, se besedilu v oklepaju za "Italija" v stolpcu 9, točki 3, doda naslednje:

"Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija, Slovaška."

C. KOZMETIČNI PROIZVODI

31995 L 0017: Direktiva Komisije 95/17/ES z dne 19. junija 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 76/768/EGS v zvezi z nevključevanjem ene ali več sestavin na seznam, uporabljen za označevanje kozmetičnih izdelkov (UL L 140, 23.6.1995, str. 26).

V Prilogi se v točki 2 za "15 Švedska" doda naslednje:

"16 Češka

17 Estonija

18 Ciper

19 Latvija

20 Litva

21 Madžarska

22 Malta

23 Poljska

24 Slovenija

25 Slovaška."

D. ZAKONSKO MEROSLOVJE IN PREDPAKIRANJE

1. 31971 L 0316: Direktiva Sveta 71/316/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic o skupnih določbah za merilne naprave in metode meroslovnega nadzora (UL L 202, 6.9.1971, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31972 L 0427: Direktivo Sveta 72/427/EGS z dne 19.12.1972 (UL L 291, 28.12.1972, str. 156),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31983 L 0575: Direktivo Sveta 83/575/EGS z dne 26.10.1983 (UL L 332, 28.11.1983, str. 43),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31987 L 0355: Direktivo Sveta 87/355/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 46),

- 31988 L 0665: Direktivo Sveta 88/665/EGS z dne 21.12.1988 (UL L 382, 31.12.1988, str. 42),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V prvi alinei točke 3.1 Priloge I in v prvi alinei točke 3.1.1.1(a) Priloge II se besedilu v oklepaju doda naslednje:

"CZ za Češko, EST za Estonijo, CY za Ciper, LV za Latvijo, LT za Litvo, H za Madžarsko, M za Malto, PL za Poljsko, SI za Slovenijo, SK za Slovaško."

(b) Risbe, na katere se nanaša Priloga II, točka 3.2.1, se dopolnijo s črkami potrebnimi za oznake CZ, EST, CY, LV, LT, H, M, PL, SI, SK.

2. 31971 L 0347: Direktiva Sveta 71/347/EGS z dne 12. oktobra 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na merjenje hektolitrske mase žita (UL L 239, 25.10.1971, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 1(a) se v oklepaju doda naslednje:

"EHS objemová hmotnost obilí"

"EMÜ puistemass"

"EEK tilpummasa"

"EEB hektolitro masė"

"EGK-hektolitertömeg"

"Il-massa standard tal-KEE għall-volum tal-preservar"

"gęstość zboża w stanie zsypnym EWG"

"EGS hektolitrska masa"

"EHS násypná hustota obilia."

3. 31971 L 0348: Direktiva Sveta 71/348/EGS z dne 12. oktobra 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na pomožno opremo za pretočna merila za tekočine razen vode (UL L 239, 25.10.1971, str. 9), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Poglavju IV Priloge se na koncu oddelka 4.8.1 doda naslednje:

"10 haléřů

1 estonski sent

1 σεντ Κύπρου

1 santīms

1 litovski centas

1 madžarski forint

1 malteški ċenteżmu

1 grosz

1 stotin

10 halierov."

E. TLAČNE POSODE

31976 L 0767: Direktiva Sveta 76/767/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s skupnimi določbami za tlačne posode in metode pregledovanja le-teh (UL L 262, 27.9.1976, str. 153), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0354: Direktivo Sveta 87/354/EGS z dne 25.6.1987 (UL L 192, 11.7.1987, str. 43),

- 31988 L 0665: Direktivo Sveta 88/665/EGS z dne 21.12.1988 (UL L 382, 31.12.1988, str. 42),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V prvi alinei točke 3.1 Priloge I in v prvi alinei točke 3.1.1.1.1 Priloge II se besedilu v oklepaju doda naslednje:

"CZ za Češko, EST za Estonijo, CY za Ciper, LV za Latvijo, LT za Litvo, H za Madžarsko, M za Malto, PL za Poljsko, SI za Slovenijo, SK za Slovaško."

F. TEKSTIL IN OBUTEV

1. 31994 L 0011: Direktiva 94/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 o približevanju na področju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z označevanjem materialov, ki se uporabljajo za glavne sestavne dele obutve, namenjene prodaji potrošnikom (UL L 100, 19.4.1994, str. 37).

(a) V točki 1(a) Priloge I se za "P Parte superior" doda naslednje:

"CZ | Vrch |

EST | Pealne |

LV | Virsa |

LT | Viršus |

HU | Felsőrész |

M | Wiċċ |

PL | Wierzch |

SI | Zgornji del |

SK | Vrch." |

(b) V točki 1(b) Priloge I se za "P Forro e Palmilha" doda naslednje:

"CZ | Podšívka a stélka |

EST | Vooder ja sisetald |

LV | Odere un ieliekamā saistzole |

LT | Pamušalas ir įklotė |

HU | Bélés és fedőtalpbélés |

M | Inforra u suletta |

PL | Podszewka z wyściółką |

SI | Podloga in vložek (steljka) |

SK | Podšívka a stielka." |

(c) V točki 1(c) Priloge I se za "P Sola" doda naslednje:

"CZ | Podešev |

EST | Välistald |

LV | Ārējā zole |

LT | Padas |

HU | Járótalp |

M | Pett ta' barra |

PL | Spód |

SI | Podplat |

SK | Podošva." |

(d) V točki 2(a)(i) Priloge I se za "P Couros e peles curtidas" doda naslednje:

"CZ | Useň |

EST | Nahk |

LV | Āda |

LT | Oda |

HU | Bőr |

M | Ġilda |

PL | Skóra |

SI | Usnje |

SK | Useň." |

(e) V točki 2(a)(ii) Priloge I se za "P Couro revestido" doda naslednje:

"CZ | Povrstvená useň |

EST | Kaetud nahk |

LV | Pārklāta āda |

LT | Padengta oda |

HU | Bevonatos bőr |

M | Ġilda miksija |

PL | Skóra pokryta |

SI | Krito usnje |

SK | Povrstvená useň." |

(f) V točki 2(b) Priloge I se za "P Téxteis" doda naslednje:

"CZ | Textilie |

EST | Tekstiil |

LV | Tekstilmateriāls |

LT | Tekstilė |

HU | Textilia |

M | Tessut |

PL | Materiał włókienniczy |

SI | Tekstil |

SK | Textil." |

(g) V točki 2(c) Priloge I se za "P Outros materiais" doda naslednje:

"CZ | Ostatní materiály |

EST | Teised materjalid |

LV | Citi materiāli |

LT | Kitos medžiagos |

HU | Egyéb anyag |

M | Materjal ieħor |

PL | Inny materiał |

SI | Drugi materiali |

SK | Iný materiál." |

2. 31996 L 0074: Direktiva 96/74/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o tekstilnih imenih (UL L 32, 3.2.1997, str. 38), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 L 0037: Direktivo Komisije 97/37/ES z dne 19.6.1997 (UL L 169, 27.6.1997, str. 74).

V členu 5(1) se doda naslednje:

"— "střižní vlna",

— "uus vill",

— "pirmlietojuma vilna" ali "cirptā vilna",

— "natūralioji vilna",

— "élőgyapjú",

— "élőgyapjú",

— "suf verġni",

— "żywa wełna",

— "runska volna",

— "strižná vlna"."

G. STEKLO

31969 L 0493: Direktiva Sveta 69/493/EGS z dne 15. decembra 1969 o približevanju zakonodaje držav članic o kristalnem steklu (UL L 326, 29.12.1969, str. 36), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23).

(a) V Prilogi I, stolpcu b, točki 1, se vstavi naslednje:

""VYSOCE OLOVNATÉ KŘIŠŤÁLOVÉ SKLO 30 %"

,

"KÕRGKVALITEETNE KRISTALL 30 %"

,

"AUGSTĀKĀ LABUMA KRISTĀLS 30 %"

,

"DAUGIAŠVINIS KRIŠTOLAS 30 %"

,

"NEHÉZ ÓLOMKRISTÁLY 30 %"

,

"KRISTALL SUPERJURI 30 %"

,

"SZKŁO KRYSZTAŁOWE WYSOKOOŁOWIOWE 30 %"

,

"KRISTAL Z VISOKO VSEBNOSTJO SVINCA 30 %"

,

"VYSOKOOLOVNATÉ KRIŠTÁĽOVÉ SKLO 30 % PbO""

.

(b) V Prilogi I, stolpcu b, točki 2, se vstavi naslednje:

""OLOVNATÉ KŘIŠŤÁLOVÉ SKLO 24 %"

,

"KVALITEETKRISTALL 24"

,

"SVINA KRISTĀLS 24 %"

,

"ŠVINO KRIŠTOLAS 24 %"

,

"ÓLOMKRISTÁLY 24 %"

,

"KRISTALL BIĊ-ĊOMB 24 %"

,

"SZKŁO KRYSZTAŁOWE OŁOWIOWE 24 %"

,

"SVINČEV KRISTAL 24 %"

,

"OLOVNATÉ KRIŠTÁĽOVÉ SKLO 24 % PbO""

.

(c) V Prilogi I, stolpcu b, točki 3, se vstavi naslednje:

""KŘIŠŤÁLOVÉ SKLO KRYSTALIN"

,

"KRISTALLIINKLAAS"

,

"KRISTĀLSTIKLS"

,

"KRIŠTOLAS"

,

"KRISZTALIN ÜVEG"

,

"KRISTALLIN"

,

"SZKŁO KRYSZTAŁOWE"S""

,

"KRISTALNO STEKLO (KRISTALIN)"

,

"KRIŠTALÍN""

.

(d) V Prilogi I, stolpcu b, točki 4, se vstavi naslednje:

""KŘIŠŤÁLOVÉ SKLO"

,

"KRISTALLKLAAS"

,

"KRISTĀLSTIKLS"

,

"KRIŠTOLO STIKLAS"

,

"KRISZTALLIN ÜVEG"

,

"KRISTALLIN"

,

"SZKŁO KRYSZTAŁOWE"

,

"KRISTALNO STEKLO"

,

"KRIŠTÁĽOVÉ SKLO""

.

H. HORIZONTALNI IN PROCESNI UKREPI

1. 31993 R 0339: Uredba Sveta (EGS) št. 339/93 z dne 8. februarja 1993 o preverjanju skladnosti s pravili o varnosti proizvodov za izdelke, uvožene iz tretjih držav (UL L 40, 17.2.1993, p. 1), kakor je bila spremenjena:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL L 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V členu 6(1) se doda naslednje:

"— "Nebezpečný výrobek - propuštění do volného oběhu není povoleno - Nařízení (EHS) č. 339/93",

— "Ohtlik toode - vabasse ringlusse mitte lubatud - nõukogu määrus (EMÜ) nr 339/93",

— "Bīstama prece - izlaišana brīvā apgrozībā nav atļauta. EEK Regula Nr.339/93".

— "Pavojingas produktas - išleisti laisvai cirkuliuoti draudžiama - reglamentas (EEB) Nr. 339/93",

— "Veszélyes áru - szabad forgalomba nem bocsátható - 339/93/EGK rendelet",

— "Prodott perikoluż - ir-rilaxx għaċ-ċirkolazzjoni libera mhux awtorizzat - Regolament (KEE) Nru. 339/93",

— "Produkt niebezpieczny — niedopuszczony do obrotu - Rozporządzenie (EWG) Nr 339/93",

— "Nevaren izdelek - sprostitev v prosti promet ni dovoljena - Uredba (EGS) št. 339/93",

— "Nebezpečný výrobok - uvoľnenie do voľného obehu nie je povolené - nariadenie (EHS) č. 339/93"".

(b) V členu 6(2) se doda naslednje:

"— "Výrobek není ve shodě - propuštění do volného oběhu není povoleno - Nařízení (EHS) č. 339/93",

— "Nõuetele mittevastav toode - vabasse ringlusse mitte lubatud - nõukogu määrus (EMÜ) nr 339/93",

— "Neatbilstoša prece - izlaišana brīvā apgrozībā nav atļauta. EEK Regula Nr.339/93",

— "Produktas neatitinka reikalavimų — išleisti laisvai cirkuliuoti draudžiama - Reglamentas (EEB) Nr. 339/93",

— "Nem megfelelő áru - szabad forgalomba nem bocsátható — 339/93/EGK rendelet",

— "Prodott mhux konformi - ir-rilaxx għaċ-ċirkolazzjoni libera mhux awtorizzat - Regolament (KEE) Nru. 339/93",

— "Produkt niezgodny - niedopuszczony do obrotu — Rozporządzenie (EWG) Nr 339/93",

— "Neskladen izdelek - sprostitev v prosti promet ni dovoljena - Uredba (EGS) št. 339/93",

— "Výrobok nie je v zhode - uvoľnenie do voľného obehu nie je povolené - nariadenie (EHS) č.339/93"".

2. 31998 L 0034: Direktiva 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, 21.7.1998, str. 37), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0048: Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.7.1998 (UL L 217, 5.8.1998, str. 18).

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA II

NACIONALNI ORGANI ZA STANDARDIZACIJO

1. BELGIJA

IBN/BIN

Institut belge de normalisation

Belgisch Instituut voor Normalisatie

CEB/BEC

Comité électrotechnique belge

Belgisch Elektrotechnisch Comité

2. ČEŠKA

ČSNI

Český normalizační institut

3. DANSKA

DS

Dansk Standard

NTA

Telestyrelsen, National Telecom Agency

4. NEMČIJA

DIN

Deutsches Institut für Normung e.V.

DKE Deutsche Elektrotechnische Kommission im DIN und VDE

5. ESTONIJA

EVS

Eesti Standardikeskus

Sideamet

6. GRČIJA

ΕΛΟΤ

Ελληνικός Οργανισμός Τυποποίησης

7. ŠPANIJA

AENOR

Asociación Española de Normalización y Certificación

8. FRANCIJA

AFNOR

Association française de normalisation

UTE

Union technique de l'électricité — Bureau de normalisation auprès de l'AFNOR

9. IRSKA

NSAI

National Standards Authority of Ireland

ETCI

Electrotechnical Council of Ireland

10. ITALIJA

UNI [1]

Ente nazionale italiano di unificazione

CEI(2)

Comitato elettrotecnico italiano

11. CIPER

ΚΟΠΠ

Κυπριακός Οργανισμός Προώθησης Ποιότητας (The Cyprus Organisation for Quality Promotion)

12. LATVIJA

LVS

Latvijas Standarts

13. LITVA

LST

Lietuvos standartizacijos departamentas

14. LUKSEMBURG

ITM

Inspection du travail et des mines

SEE

Service de l'énergie de l'État

15. MADŽARSKA

MSZT

Magyar Szabványügyi Testület

16. MALTA

MSA

L-Awtorita' ta' Malta dwar l-Istandards (Malta Standards Authority)

17. NIZOZEMSKA

NNI

Nederlands Normalisatie Instituut

Nederlands Elektrotechnisch Comité

18. AVSTRIJA

ÖN

Österreichisches Normungsinstitut

ÖVE

Österreichischer Verband für Elektrotechnik

19. POLJSKA

PKN

Polski Komitet Normalizacyjny

20. PORTUGALSKA

IPQ

Instituto Português da Qualidade

21. SLOVENIJA

SIST

Slovenski inštitut za standardizacijo

22. SLOVAŠKA

SÚTN

Slovenský ústav technickej normalizácie

23. FINSKA

SFS

Suomen Standardisoimisliitto SFS ry

Finlands Standardiseringsförbund SFS rf

THK/TFC

Telehallintokeskus

Teleförvaltningscentralen

SESKO

Suomen Sähköteknillinen Standardisoimisyhdistys SESKO ry

Finlands Elektrotekniska Standardiseringsförening SESKO rf

24. ŠVEDSKA

SIS

Standardiseringen i Sverige

SEK

Svenska elektriska kommissionen

ITS

Informationstekniska standardiseringen

25. ZDRUŽENO KRALJESTVO

BSI

British Standards Institution

BEC

British Electrotechnical Committee

I. JAVNA NAROČILA

1. 31992 L 0013: Direktiva Sveta 92/13/EGS z dne 25. februarja 1992 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov v zvezi z uporabo pravil Skupnosti, ki veljajo za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju (UL L 76, 23.3.1992, p. 14), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi se doda naslednje:

"ČEŠKA

Úřad pro ochranu hospodářské soutěže

ESTONIJA

Riigihangete Amet (Urad za javna naročila)

CIPER

Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας (Republiška zakladnica)

LATVIJA

Iepirkumu uzraudzības birojs (Urad za spremljanje javnih naročil)

LITVA

Viešųjų pirkimų tarnyba prie Lietuvos Respublikos Vyriausybės (Urad za javna naročila v sestavi Vlade Republike Litve)

MADŽARSKA

Közbeszerzések Tanácsa (Svet za javna naročila)

MALTA

Dipartiment tal-Kuntratti fil-Ministeru tal-Finanzi

POLJSKA

Urząd Zamówień Publicznych (Urad za javna naročila)

SLOVENIJA

Državna revizijska komisija

SLOVAŠKA

Úrad pre verejné obstarávanie (Urad za javna naročila)."

2. 31992 L 0050: Direktiva Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil za storitve (UL L 209, 24.7.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 L 0036: Direktivo Sveta 93/36/EGS z dne 14.6.1993 (UL L 199, 9.8.1993, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0052: Direktivo 97/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.10.1997 (UL L 328, 28.11.1997, str. 1),

- 32001 L 0078: Direktivo Komisije 2001/78/ES z dne 13.9.2001 (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

V členu 30(3) se doda naslednje:

"— na Češkem "obchodní rejstřík",

— v Estoniji "Keskäriregister",

— na Cipru se od ponudnika storitev lahko zahteva potrdilo Registra gospodarskih družb in stečajnega upravitelja (Έφορος Εταιρειών και Επίσημος Παραλήπτης) o inkorporaciji ali registraciji, oziroma, če ne pridobi takega potrdila, potrdilo, da je ponudnik pod prisego izjavil, da opravlja zadevni poklic v državi, v kateri ima sedež, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

— v Latviji "Uzņēmumu reģistrs" (Register podjetij),

— v Litvi "Juridinių asmenų registras",

— na Madžarskem "Cégnyilvántartás", "egyéni vállalkozók jegyzői nyilvántartása", določeni "szakmai kamarák nyilvántartása" ali v primeru določenih dejavnosti potrdilo, iz katerega izhaja, da ima posameznik pravico opravljati zadevno poslovno dejavnost oz. poklic,

— na Malti ponudnik (ali dobavitelj) navede svojo "numru ta' reġistrazzjoni tat- Taxxa tal- Valur Miżjud (VAT) u n- numru tal-liċenzja ta' kummerċ"in, če je osebna ali kapitalska družba, ustrezno registracijsko številko, ki jo izda Malteška oblast za finančne storitve,

— na Poljskem "Krajowy Rejestr Sądowy" (Nacionalni sodni register),

— v Sloveniji "Sodni register" in "obrtni register",

— na Slovaškem "Obchodný register""

.

3. 31993 L 0036: Direktiva Sveta 93/36/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil za blago (UL L 199, 9.8.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0052: Direktivo 97/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.10.1997 (UL L 328, 28.11.1997, str. 1),

- 32001 L 0078: Direktivo Komisije 2001/78/ES z dne 13.9.2001 (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

(a) V členu 21(2) se doda naslednje:

"na Češkem: "obchodní rejstřík",

v Estoniji: "Keskäriregister",

na Cipru: na Cipru se od dobavitelja lahko zahteva potrdilo Registra gospodarskih družb in stečajnega upravitelja (Έφορος Εταιρειών και Επίσημος Παραλήπτης) o inkorporaciji ali registraciji, oziroma, če ne pridobi takega potrdila, potrdilo, da je dobavitelj pod prisego izjavil, da opravlja zadevni poklic v državi, v kateri ima sedež, v določenem kraju in pod določenim poslovnim imenom,

v Latviji: "Uzņēmumu reģistrs" (Register podjetij),

v Litvi: "Juridinių asmenų registras",

na Madžarskem: "Cégnyilvántartás", "egyéni vállalkozók jegyzői nyilvántartása",

na Malti ponudnik (ali dobavitelj) navede svojo"numru ta' reġistrazzjoni tat- Taxxa tal- Valur Miżjud (VAT) u n- numru tal- liċenzja ta kummerċ" in, če je osebna ali kapitalska družba, ustrezno registracijsko številko, ki jo izda Malteška oblast za finančne storitve,

na Poljskem: "Krajowy Rejestr Sądowy",

v Sloveniji: "Sodni register in obrtni register",

na Slovaškem: "Obchodný register"."

(b) V Prilogi I se naslov nadomesti z naslednjim:

"A. SEZNAM NAROČNIKOV, ZA KATERE VELJA SPORAZUM STO O JAVNIH NAROČILIH"

(c) V Prilogi I se doda naslednje:

"B. SEZNAM DRUGIH CENTRALNIH VLADNIH ORGANOV

ČEŠKA

Naročniki so naslednji (neizčrpen seznam):

Ministrstva in drugi upravni organi:

Ministerstvo dopravy

Ministerstvo informatiky

Ministerstvo financí

Ministerstvo kultury

Ministerstvo obrany

Ministerstvo pro místní rozvoj

Ministerstvo práce a sociálních věcíí

Ministerstvo průmyslu a obchodu

Ministerstvo spravedlnosti

Ministerstvo školství, mládeže a tělovýchovy

Ministerstvo vnitra

Ministerstvo zahraničních věcí

Ministerstvo zdravotnictví

Ministerstvo zemědělství

Ministerstvo životního prostředí

Poslanecká sněmovna PČR

Senát PČR

Kancelář prezidenta

Český statistický úřad

Český úřad zeměměřičský a katastrální

Úřad průmyslového vlastnictví

Úřad pro ochranu osobních údajů

Bezpečnostní informační služba — BIS

Národní bezpečnostní úřad

Česká akademie věd

Vězeňská služba

ESTONIJA

1. Vabariigi Presidendi Kantselei

2. Eesti Vabariigi Riigikogu

3. Eesti Vabariigi Riigikohus

4. Riigikontroll

5. Õiguskantsler

6. Riigikantselei

7. Rahvusarhiiv

8. Haridus- ja Teadusministeerium

9. Justiitsministeerium

10. Kaitseministeerium

11. Keskkonnaministeerium

12. Kultuuriministeerium

13. Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

14. Põllumajandusministeerium

15. Rahandusministeerium

16. Siseministeerium

17. Sotsiaalministeerium

18. Välisministeerium

19. Keeleinspektsioon

20. Riigiprokuratuur

21. Teabeamet

22. Maa-amet

23. Keskkonnainspektsioon

24. Metsakaitse- ja Metsauuenduskeskus

25. Muinsuskaitseamet

26. Patendiamet

27. Tehnilise Järelevalve Inspektsioon

28. Energiaturu Inspektsioon 5

29. Tarbijakaitseamet

30. Riigihangete Amet

31. Eesti Patendiraamatukogu

32. Taimetoodangu Inspektsioon

33. Tõuaretusinspektsioon

34. Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet

35. Veterinaar- ja Toiduamet

36. Konkurentsiamet

37. Maksuamet

38. Statistikaamet

39. Tolliamet

40. Proovikoda

41. Kodakondsus- ja Migratsiooniamet

42. Piirivalveamet

43. Politseiamet

44. Kohtuekspertiisi ja Kriminalistika Keskus

45. Keskkriminaalpolitsei

46. Päästeamet

47. Andmekaitse Inspektsioon

48. Ravimiamet

49. Sotsiaalkindlustusamet

50. Tööturuamet

51. Tervishoiuamet

52. Tervisekaitseinspektsioon

53. Tööinspektsioon

54. Lennuamet

55. Maanteeamet

56. Sideamet

57. Veeteede Amet

58. Raudteeamet

CIPER

Organi, ki jih ureja javno pravo (neizčrpen seznam)

1. Προεδρία και Προεδρικό Μέγαρο

2. Υπουργικό Συμβούλιο

3. Βουλή των Αντιπροσώπων

4. Δικαστική Υπηρεσία

5. Νομική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

6. Ελεγκτική Υπηρεσία της Δημοκρατίας

7. Επιτροπή Δημόσιας Υπηρεσίας

8. Επιτροπή Εκπαιδευτικής Υπηρεσίας

9. Γραφείο Επιτρόπου Διοικήσεως

10. Επιτροπή Προστασίας Ανταγωνισμού

11. Υπουργείο Άμυνας

12. Υπουργείο Γεωργίας, Φυσικών Πόρων και Περιβάλλοντος

13. Τμήμα Γεωργίας

14. Κτηνιατρικές Υπηρεσίες

15. Τμήμα Δασών

16. Τμήμα Αναπτύξεως Υδάτων

17. Τμήμα Γεωλογικής Επισκόπησης

18. Μετεωρολογική Υπηρεσία

19. Τμήμα Αναδασμού

20. Υπηρεσία Μεταλλείων

21. Ινστιτούτο Γεωργικών Ερευνών

22. Τμήμα Αλιείας και Θαλάσσιων Ερευνών

23. Υπουργείο Δικαιοσύνης και Δημοσίας Τάξεως

24. Αστυνομία

25. Πυροσβεστική Υπηρεσία Κύπρου

26. Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

27. Τμήμα Συνεργατικής Ανάπτυξης

28. Τμήμα Εφόρου Εταιρειών και Επίσημου Παραλήπτη

29. Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων

30. Τμήμα Εργασίας

31. Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων

32. Τμήμα Υπηρεσιών Κοινωνικής Ευημερίας

33. Κέντρο Παραγωγικότητας Κύπρου

34. Ανώτερο Ξενοδοχειακό Ινστιτούτο Κύπρου

35. Ανώτερο Τεχνολογικό Ινστιτούτο

36. Τμήμα Επιθεώρησης Εργασίας

37. Υπουργείο Εσωτερικών

38. Επαρχιακές Διοικήσεις

39. Τμήμα Πολεοδομίας και Οικήσεως

40. Τμήμα Αρχείου Πληθυσμού και Μεταναστεύσεως

41. Τμήμα Κτηματολογίου και Χωρομετρίας

42. Γραφείο Τύπου και Πληροφοριών

43. Πολιτική Άμυνα

44. Υπουργείο Εξωτερικών

45. Υπουργείο Οικονομικών

46. Γενικό Λογιστήριο της Δημοκρατίας

47. Τμήμα Τελωνείου

48. Τμήμα Εσωτερικών Προσόδων

49. Στατιστική Υπηρεσία

50. Τμήμα Κρατικών Αγορών και Προμηθειών

51. Υπηρεσία Δημόσιας Διοίκησης και Προσωπικού

52. Κυβερνητικό Τυπογραφείο

53. Τμήμα Υπηρεσιών Πληροφορικής

54. Γραφείο Προγραμματισμού

55. Υπουργείο Παιδείας και Πολιτισμού

56. Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων

57. Τμήμα Ηλεκτρονικών Επικοινωνιών

58. Τμήμα Δημοσίων Έργων

59. Τμήμα Αρχαιοτήτων

60. Τμήμα Πολιτικής Αεροπορίας

61. Τμήμα Εμπορικής Ναυτιλίας

62. Τμήμα Ταχυδρομικών Υπηρεσιών

63. Τμήμα Οδικών Μεταφορών

64. Τμήμα Ηλεκτρομηχανολογικών Υπηρεσιών

65. Υπουργείο Υγείας

66. Φαρμακευτικές Υπηρεσίες

67. Γενικό Χημείο

68. Ιατρικές Υπηρεσίες και Υπηρεσίες Δημόσιας Υγείας

69. Οδοντιατρικές Υπηρεσίες

70. Υπηρεσίες Ψυχικής Υγείας

LATVIJA

1. Valsts prezidenta kanceleja

2. Saeimas kanceleja

3. Aizsardzības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

4. Ārlietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

5. Ekonomikas ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

6. Finanšu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

7. Iekšlietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

8. Izglītības un zinātnes ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

9. Kultūras ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

10. Labklājības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

11. Reģionālās attīstības un pašvaldību lietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

12. Satiksmes ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

13. Tieslietu ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

14. Veselības ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

15. Vides ministrija un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

16. Zemkopības ministrija un tās pārraudzībā esošās iestādes

17. Īpašu uzdevumu ministrs bērnu un ģimenes lietās un tā pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

18. Īpašu uzdevumu ministrs sabiedrības integrācijas lietās un tā pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

19. Augstākās izglītības padome

20. Eiropas integrācijas birojs

21. Valsts kanceleja un tās pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

22. Centrālā vēlēšanu komisija

23. Finansu un kapitāla tirgus komisija

24. Latvijas Banka

25. Nacionālie bruņotie spēki

26. Nacionālā radio un televīzijas padome

27. Sabiedrisko pakalpojumu regulēšanas komisija

28. Satversmes aizsardzības birojs

29. Valsts cilvēktiesību birojs

30. Valsts kontrole

31. Satversmes tiesa

32. Augstākā tiesa

33. Prokuratūra un tās pārraudzībā esošās iestādes

34. Pašvaldību domes (padomes) un to pakļautībā un pārraudzībā esošās iestādes

LITVA

1. Prezidento kanceliarija

2. Seimo kanceliarija

3. Konstitucinis Teismas

4. Vyriausybės kanceliarija

5. Aplinkos ministerija ir įstaigos prie ministerijos

6. Finansų ministerija ir įstaigos prie ministerijos

7. Krašto apsaugos ministerija ir įstaigos prie ministerijos

8. Kultūros ministerija ir įstaigos prie ministerijos

9. Socialinės apsaugos ir darbo ministerija ir įstaigos prie ministerijos

10. Susisiekimo ministerija ir įstaigos prie ministerijos

11. Sveikatos apsaugos ministerija ir įstaigos prie ministerijos

12. Švietimo ir mokslo ministerija ir įstaigos prie ministerijos

13. Teisingumo ministerija ir įstaigos prie ministerijos

14. Ūkio ministerija ir įstaigos prie ministerijos

15. Užsienio reikalų ministerija ir įstaigos prie ministerijos

16. Vidaus reikalų ministerija ir įstaigos prie ministerijos

17. Žemės ūkio ministerija ir įstaigos prie ministerijosNacionalinė teismų administracija

18. Nacionalinė teismų administracija

19. Lietuvos kariuomenė ir jos padaliniai

20. Generalinė prokuratūra

21. Valstybės kontrolė

22. Lietuvos bankas

23. Specialiųjų tyrimų tarnyba

24. Konkurencijos taryba

25. Lietuvos gyventojų genocido ir rezistencijos tyrimo centras

26. Nacionalinė sveikatos taryba

27. Moterų ir vyrų lygių galimybių kontrolieriaus tarnyba

28. Vaiko teisių apsaugos kontrolieriaus įstaiga

29. Seimo kontrolierių įstaiga

30. Valstybinė lietuvių kalbos komisija

31. Valstybinė paminklosaugos komisija

32. Vertybinių popierių komisija

33. Vyriausioji rinkimų komisija

34. Vyriausioji tarnybinės etikos komisija

35. Etninės kultūros globos taryba

36. Žurnalistų etikos inspektoriaus tarnyba

37. Valstybės saugumo departamentas

38. Valstybinė kainų ir energetikos kontrolės komisija

39. Vyriausioji administracinių ginčų komisija

40. Mokestinių ginčų komisija

41. Valstybinė lošimų priežiūros komisija

42. Lietuvos archyvų departamentas

43. Europos teisės departamentas

44. Europos komitetas

45. Ginklų fondas

46. Lietuvos valstybinis mokslo ir studijų fondas

47. Informacinės visuomenės plėtros komitetas

48. Kūno kultūros ir sporto departamentas

49. Ryšių reguliavimo tarnyba

50. Statistikos departamentas

51. Tautinių mažumų ir išeivijos departamentas

52. Valstybinė atominės energetikos saugos inspekcija

53. Valstybinė duomenų apsaugos inspekcija

54. Valstybinė maisto ir veterinarijos tarnyba

55. Valstybinė ligonių kasa

56. Valstybinė tabako ir alkoholio kontrolės tarnyba

57. Viešųjų pirkimų tarnyba

MADŽARSKA

Belügyminisztérium

Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium

Foglalkoztatáspolitikai és Munkaügyi Minisztérium

Földművelésügyi és Vidékfejlesztési Minisztérium

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

Gyermek-, Ifjúsági és Sportminisztérium

Honvédelmi Minisztérium

Igazságügyi Minisztérium

Informatikai és Hírközlési Minisztérium

Környezetvédelmi és Vízügyi Minisztérium

Külügyminisztérium

Miniszterelnöki Hivatal

Nemzeti Kulturális Örökség Minisztériuma

Oktatási Minisztérium

Pénzügyminisztérium

Miniszterelnökség Közbeszerzési és Gazdasági Igazgatósága

MALTA

1. Uffiċċju tal-President

2. Uffiċċju ta' l-Iskrivan tal-Kamra tad-Deputati

3. Uffiċċju tal-Prim Ministru

4. Ministeru għall-Politika Soċjali

5. Ministeru ta' l-Edukazzjoni

6. Ministeru tal-Finanzi

7. Ministeru għar- Riżorsi u Infrastruttura

8. Ministeru għat-Turiżmu

9. Ministeru għat-Trasport u Komunikazzjoni

10. Ministeru għas-Servizzi Ekonomiċi

11. Ministeru għall-Intern u l-Ambjent

12. Ministeru għall-Agrikoltura u Sajd

13. Ministeru għal Għawdex

14. Ministeru għas-Saħħa

15. Ministeru ta"l-Affarijiet Barranin"

16. Ministeru għall-Ġustizzja u Gvern Lokali

POLJSKA

1. Kancelaria Prezydenta RP

2. Kancelaria Sejmu RP

3. Kancelaria Senatu RP

4. Sąd Najwyższy

5. Naczelny Sąd Administracyjny

6. Trybunał Konstytucyjny

7. Najwyższa Izba Kontroli

8. Biuro Rzecznika Praw Obywatelskich

9. Krajowa Rada Radiofonii i Telewizji

10. Generalny Inspektor Ochrony Danych Osobowych

11. Krajowe Biuro Wyborcze

12. Państwowa Inspekcja Pracy

13. Biuro Rzecznika Praw Dziecka

14. Kancelaria Prezesa Rady Ministrów

15. Ministerstwo Finansów

16. Generalny Inspektorat Informacji Finansowej

17. Ministerstwo Gospodarki Pracy i Polityki Społecznej

18. Urząd Komitetu Integracji Europejskiej

19. Ministerstwo Kultury

20. Komitet Badań Naukowych

21. Ministerstwo Obrony Narodowej

22. Ministerstwo Rolnictwa i Rozwoju Wsi

23. Ministerstwo Skarbu Państwa

24. Ministerstwo Sprawiedliwości

25. Ministerstwo Infrastruktury

26. Ministerstwo Środowiska

27. Ministerstwo Spraw Wewnętrznych i Administracji

28. Ministerstwo Spraw Zagranicznych

29. Ministerstwo Zdrowia

30. Ministerstwo Edukacji Narodowej i Sportu

31. Rządowe Centrum Studiów Strategicznych

32. Urząd Zamówień Publicznych

33. Urząd Regulacji Energetyki

34. Urząd Służby Cywilnej

35. Urząd Ochrony Konkurencji i Konsumentów

36. Urząd do Spraw Kombatantów i Osób Represjonowanych

37. Instytut Pamięci Narodowej- Komisja Ścigania Zbrodni przeciwko Narodowi Polskiemu

38. Urząd Mieszkalnictwa i Rozwoju Miast

39. Główny Urząd Statystyczny

40. Wyższy Urząd Górniczy

41. Urząd Patentowy RP

42. Komisja Nadzoru Ubezpieczeń i Funduszy Emerytalnych

43. Główny Urząd Miar

44. Polski Komitet Normalizacyjny

45. Polskie Centrum Badań i Certyfikacji

46. Polska Akademia Nauk

47. Państwowa Agencja Atomistyki

48. Komisja Papierów Wartościowych i Giełd

49. Generalny Inspektorat Celny

50. Główny Inspektorat Kolejnictwa

51. Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego

52. Zakład Ubezpieczeń Społecznych

53. Rządowe Centrum Legislacji

54. Urząd Regulacji Telekomunikacji i Poczty

55. Agencja Rynku Rolnego

56. Agencja Restrukturyzacji i Modernizacji Rolnictwa

57. Agencja Własności Rolnej Skarbu Państwa

58. Agencja Mienia Wojskowego

SLOVENIJA

1. Predsednik Republike Slovenije

2. Državni zbor

3. Državni svet

4. Varuh človekovih pravic

5. Ustavno sodišče

6. Računsko sodišče

7. Državna revizijska komisija

8. Slovenska akademija znanosti in umetnosti

9. Vladne službe

10. Ministrstvo za finance

11. Ministrstvo za notranje zadeve

12. Ministrstvo za zunanje zadeve

13. Ministrstvo za obrambo

14. Ministrstvo za pravosodje

15. Ministrstvo za gospodarstvo

16. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

17. Ministrstvo za promet

18. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

19. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

20. Ministrstvo za zdravje

21. Ministrstvo za informacijsko družbo

22. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport

23. Ministrstvo za kulturo

24. Vrhovno sodišče Republike Slovenije

25. Višja sodišča

26. Okrožna sodišča

27. Okrajna sodišča

28. Vrhovno tožilstvo Republike Slovenije

29. Okrožna državna tožilstva

30. Družbeni pravobranilec Republike Slovenije

31. Državno pravobranilstvo Republike Slovenije

32. Upravno sodišče Republike Slovenije

33. Senat za prekrške Republike Slovenije

34. Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani

35. Delovna sodišča

36. Sodniki za prekrške

37. Upravne enote

SLOVAŠKA

Ministrstva in drugi organi državne uprave (neizčrpen seznam):

Kancelária prezidenta Slovenskej republiky

Národná rada Slovenskej republiky

Úrad vlády

Ministerstvo zahraničných vecí

Ministerstvo hospodárstva

Ministerstvo obrany

Ministerstvo vnútra

Ministerstvo financií

Ministerstvo kultúry

Ministerstvo pre správu a privatizáciu národného majetku

Ministerstvo zdravotníctva

Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny

Ministerstvo školstva

Ministerstvo spravodlivosti

Ministerstvo životného prostredia

Ministerstvo pôdohospodárstva

Ministerstvo dopravy, pôšt a telekomunikácií

Ministerstvo výstavby a regionálneho rozvoja

Ústavný súd

Najvyšší súd

Generálna prokuratúra

Najvyšší kontrolný úrad

Protimonopolný úrad

Úrad pre verejné obstarávanie

Štatistický úrad

Úrad geodézie, kartografie a katastra

Úrad pre normalizáciu, metrológiu a skúšobníctvo

Telekomunikačný úrad

Úrad priemyselného vlastníctva

Úrad pre štátnu pomoc

Úrad pre finančný trh

Národný bezpečnostný úrad

Poštový úrad

Úrad na ochranu osobných údajov

Kancelária verejného ochrancu práv"

.

4. 31993 L 0037: Direktiva Sveta 93/37/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov oddaje javnih naročil za gradnje (UL L 199, 9.8.1993, str. 54), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0052: Direktivo 97/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.10.1997 (UL L 328, 28.11.1997, str. 1),

- 32001 L 0078: Direktivo Komisije 2001/78/ES z dne 13.9.2001 (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

(a) V členu 25 se doda naslednje:

"— na Češkem "obchodní rejstřík",

— v Estoniji "Keskäriregister",

— na Cipru se od izvajalca zahteva potrdilo Sveta za registracijo in revizijo v gradbenem inženirstvu in gradbenih izvajalcih (Συμβούλιο Εγγραφής και Ελέγχου Εργοληπτών Οικοδομικών και Τεχνικών Έργων) v skladu z Zakonom o registraciji in reviziji v gradbenem inženirstvu in gradbenih izvajalcih,

— v Latviji "Uzņēmumu reģistrs" ("Registra podjetij"),

— v Litvi "Juridinių asmenų registras",

— na Madžarskem "Cégnyilvántartás", "egyéni vállalkozók jegyzői nyilvántartása",

— na Malti ponudnik (ali dobavitelj) navede svojo "numru ta' reġistrazzjoni tat- Taxxa tal- Valur Miżjud (VAT) u n- numru tal-liċenzja ta' kummerċ" in, če je osebna ali kapitalska družba, ustrezno registracijsko številko, ki jo izda Malteška oblast za finančne storitve,

— na Poljskem "Krajowy Rejestr Sądowy" (Nacionalni sodni register),

— v Sloveniji "Sodni register" in "obrtni register",

— na Slovaškem "Obchodný register"."

(b) V Prilogi I "SEZNAMI ORGANOV IN KATEGORIJ ORGANOV, KI JIH UREJA JAVNO PRAVO IZ ČLENA 1 (b)" se doda naslednje:

"XVI. ČEŠKA

- Fond národního majetku (Sklad za državno premoženje),

- Pozemkový fond (Zemljiški sklad),

- drugi državni skladi,

- Česká národní banka (Češka nacionalna banka),

- Česká televize (Češka televizija),

- Český rozhlas (Češki radio),

- Rada pro rozhlasové a televizní vysílání (Svet za radiodifuzijo),

- Česká konsolidační agentura (Češka konsolidacijska agencija),

- agencije za zdravstveno zavarovanje,

- univerze

in drugi pravni subjekti, ustanovljeni s posebnim zakonom, ki v skladu s proračunskimi predpisi denar za svoje delovanje črpajo iz državnega proračuna, državnih skladov, prispevkov mednarodnih instititucij, proračunov okrajnih oblasti ali proračunov samoupravnih ozemeljskih enot.

XVII. ESTONIJA:

Organi:

- Eesti Kunstiakadeemina (Estonska akademija za umetnost),

- Eesti Liikluskindlustuse Fond (Estonski zavod za avtomobilsko zavarovanje),

- Eesti Muusikaakadeemia (Estonska akademija za glasbo),

- Eesti Põllumajandusülikool (Estonska kmetijska univerza),

- Eesti Raadio (Estonski radio),

- Eesti Teaduste Akadeemia (Estonska akademija znanosti),

- Eesti Televisioon (Estonska televizija),

- Hoiuste Tagamise Fond (Jamstveni sklad za vloge),

- Hüvitusfond (Odškodninski sklad),

- Kaitseliidu Peastaap (Centrala Odvetniške zveze),

- Keemilise ja Bioloogilise Füüsika Instituut (Nacionalni inštitut za kemofiziko in biofiziko),

- Keskhaigekassa (Osrednji sklad za zdravstveno zavarovanje),

- Kultuurkapital (Kulturni zavod Estonije),

- Notarite Koda (Notarska zbornica),

- Rahvusooper Estonie (Estonska nacionalna opera),

- Rahvusraamatukogu (Nacionalna knjižnica Estonije),

- Tallinna Pedagoogikaülikool (Talinska pedagoška univerza),

- Tallinna Tehnikaülikool (Talinska tehniška univerza),

- Tartu Ülikool (Univerza v Tartu);

Kategorije:

- Druge pravne osebe javnega prava, katerih javna naročila so podrejena državnemu nadzoru.

XVIII. CIPER:

- Αρχή Ανάπτυξης Ανθρώπινου Δυναμικού Κύπρου (Oblast za razvoj človeških virov),

- Αρχή Κρατικών Εκθέσεων (Ciprska državna sejemska oblast),

- Επιτροπή Σιτηρών Κύπρου (Ciprska komisija za žito),

- Επιστημονικό Τεχνικό Επιμελητήριο Κύπρου (Znanstvena in tehniška zbornica Cipra),

- Θεατρικός Οργανισμός Κύπρου (Nacionalno gledališče Cipra),

- Κυπριακός Οργανισμός Αθλητισμού (Ciprska športna zveza),

- Κυπριακός Οργανισμός Τουρισμού (Ciprska turistična zveza),

- Κυπριακός Οργανισμός Αναπτύξεως Γης (Ciprsk o združenje za razvoj podeželja),

- Οργανισμός Γεωργικής Ασφαλίσεως (Organizacija za kmetijsko zavarovanje),

- Οργανισμός Κυπριακής Γαλακτοκομικής Βιομηχανίας (Ciprska zveza mlečnopredelovalne industrije),

- Οργανισμός Νεολαίας Κύπρου (Ciprski mladinski urad),

- Οργανισμός Χρηματοδοτήσεως Στέγης (Združenje za izgradnjo stanovanj),

- Συμβούλια Αποχετεύσεων (komunalni uradi),

- Συμβούλια Σφαγείων (klavnični uradi),

- Σχολικές Εφορίες (šolski uradi)

- Χρηματιστήριο Αξιών Κύπρου (Ciprska borza vrednostnih papirjev)

- Επιτροπή Κεφαλαιαγοράς Κύπρου (Ciprska komisija za trg vrednostnih papirjev in devizni trg)

- Πανεπιστήμιο Κύπρου (Univerza Cipra)

- Κεντρικός Φορέας Ισότιμης Κατανομής Βαρών (Osrednja agencija za enako porazdelitev bremen)

- Αρχή Ραδιοτηλεόρασης Κύπρου (Cyprus Radio- Television Authority.

XIX. LATVIJA:

Kategorije:

- Bezpeļņas organizācijas, kuras nodibinājusi valsts vai pašvaldība un kuras tiek finansētas no valsts vai pašvaldības budžeta (Neprofitne organizacije, ki jih ustanovi država ali lokalna vlada in se financirajo iz državnega proračuna ali iz proračunskih sredstev lokalnih vlad)

- Specializētie bērnu sociālās aprūpes centri (specializirani centri za socialno varstvo otrok)

- Specializētie valsts sociālās aprūpes pansionāti (specializirani državni domovi za socialno varstvo starejših občanov)

- Specializētie valsts sociālās aprūpes un rehabilitācijas centri (specializirani državni centri za socialno varstvo in rehabilitacijo)

- Valsts bibliotēkas (državne knjižnice)

- Valsts muzeji (državni muzeji)

- Valsts teātri (državna gledališča)

- Valsts un pašvaldību aģentūras (državne agencije in agencije lokalnih vlad)

- Valsts un pašvaldību pirmsskolas izglītības iestādes, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (državne in lokalne institucije za predšolsko izobraževanje, ki so vpisane v Register izobraževalnih institucij pri Ministrstvu za šolstvo in znanost)

- Valsts un pašvaldību interešu izglītības iestādes, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (državne in lokalne institucije za izobraževanje za prosti čas, ki so vpisane v Register izobraževalnih institucij pri Ministrstvu za šolstvo in znanost)

- Valsts un pašvaldību profesionālās ievirzes izglītības iestādes, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (državne in lokalne institucije za poklicno izobraževanje, ki so vpisane v Register izobraževalnih institucij pri Ministrstvu za šolstvo in znanost)

- Valsts un pašvaldību vispārējās izglītības iestādes, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (državne in lokalne institucije za splošno izobraževanje, ki so vpisane v Register izobraževalnih institucij pri Ministrstvu za šolstvo in znanost)

- Valsts un pašvaldību pamata un vidējās profesionālās izglītības iestādes un koledžas, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (državne in lokalne institucije za osnovnošolsko in srednješolsko poklicno izobraževanje ter višje šole (institucije za prvostopenjsko višje poklicno izobraževanje), ki so vpisane v Register izobraževalnih institucij pri Ministrstvu za šolstvo in znanost)

- Valsts un pašvaldību augstākās izglītības iestādes, kuras reģistrētas Izglītības un zinātnes ministrijas izglītības iestāžu reģistrā (državne in lokalne institucije za višje izobraževanje, ki so vpisane v Register izobraževalnih institucij pri Ministrstvu za šolstvo in znanost)

- Valsts zinātniskās institūcijas (državne znanstvene raziskovalne organizacije)

- Valsts veselības aprūpes iestādes (državne ustanove za zdravstveno varstvo)

- Citi publisko tiesību subjekti, kuru darbība nav saistīta ar komercdarbību (drugi organi, ki jih ureja javno pravo in ki nimajo gospodarskega značaja).

XX. LITVA:

Vsa telesa, ki niso industrijskega ali gospodarskega značaja in katerih naročila so podrejena nadzoru Urada za javna naročila v sestavi Vlade Republike Litve.

XXI. MADŽARSKA:

Organi:

- a megyei, illetőleg a regionális fejlesztési tanács (Svet za lokalni in regionalni razvoj), az elkülönített állami pénzalap kezelője (upravna telesa samostojnih državnih skladov), a társadalombiztosítás igazgatási szerve (upravna telesa socialne varnosti)

- a köztestület (javno podjetje) és a köztestületi költségvetési szerv (proračunski organ javnega podjetja), valamint a közalapítvány (javni zavod)

- a Magyar Távirati Iroda Részvénytársaság(Madžarska tiskovna agencija, Plc.), a közszolgálati műsorszolgáltatók (javne radiotelevizije), valamint azok a köz-műsorszolgáltatók, amelyek működését többségében közpénzből finanszírozzák (javne radiotelevizije, ki se financirajo pretežno iz javnega proračuna)

- az Állami Privatizációs és Vagyonkezelő Részvénytársaság (Madžarska družba za privatizacijo in državno premoženje)

- a Magyar Fejlesztési Bank Részvénytársaság(Madžarska razvojna banka, Plc.), az a gazdálkodó szervezet, melyben a Magyar Fejlesztési Bank Részvénytársaság ellenőrző részesedéssel rendelkezik (poslovne organizacije pod prevladujočim vplivom Madžarske razvojne banke, Plc.).

Kategorije:

- egyes központi és önkormányzati költségvetési szervek (nekateri proračunski organi)

- alapítvány (zavod), társadalmi szervezet (organizacije civilne družbe), közhasznú társaság (dobrodelna družba), biztosító egyesület (zavarovalniško združenje), víziközmű-társulat (javno vodnogospodarsko združenje)

poslovne organizacije, ki so ustanovljene z namenom zadovoljitve potreb v splošnem interesu in jih kontrolirajo javne organizacije ali se financirajo pretežno iz javnega proračuna.

XXII. MALTA:

1. Kunsill Malti għall-Iżvilupp Ekonomiku u Soċjali (Malteški svet za gospodarski in socialni razvoj)

2. Awtorità tax-Xandir (Oblast za radiodifuzijo)

3. MITTS Ltd. (Malteške službe za informacijsko tehnologijo in usposabljanje, Ltd.)

4. Awtorità għas-Saħħa u s-Sigurta' fuq il-Post tax-Xogħol (Oblast za zdravje in varnost pri delu)

5. Awtorità tad-Djar (Stanovanjska oblast)

6. Korporazzjoni għax-Xogħol u t-Taħrig (Združenje za zaposlovanje in usposabljanje)

7. Fondazzjoni għas-Servizzi għall-Ħarsien Soċjali (Zavod za socialne storitve)

8. Sedqa

9. Appoġġ

10. Kummissjoni Nazzjonali Persuni b'Diżabilita' (Nacionalna komisija za invalide)

11. Bord tal-Koperattivi (Zadružna agencija)

12. Fondazzjoni għaċ-Ċentru tal-Kreativita' (Zavod za center kreativnosti)

13. Orkestra Nazzjonali (Nacionalni orkester)

14. Kunsill Malti għax-Xjenza u Teknoloġija (Malteški svet za znanost in tehnologijo)

15. Teatru Manoel (Gledališče Manoel)

16. Dar il-Mediterran għall-Konferenzi (Sredozemski konferenčni center)

17. Bank Ċentrali ta' Malta (Centralna banka Malte)

18. Awtorità għas-Servizzi Finanzjarji ta' Malta (Malteška oblast za finančne storitve)

19. Borża ta' Malta (Malteška borza vrednostnih papirjev)

20. Awtorità dwar il-Lotteriji u l-Logħob (Oblast za loterije in igre na srečo)

21. Awtorità ta' Malta dwar ir-Riżorsi (Malteška oblast za gospodarjenje z viri)

22. Kunsill Konsultattiv dwar l-Industrija tal-Bini (Posvetovalni svet gradbene industrije)

23. Istitut għall-Istudju tat-Turiżmu (Inštitut za turistične študije)

24. Awtorità tat-Turiżmu ta' Malta (Malteška turistična oblast)

25. Awtorità ta' Malta dwar il-Komunikazzjoni (Malteška oblast za komunikacije)

26. Korporazzjoni Maltija għall-Iżvilupp (Malteško razvojno združenje)

27. Istitut għall-Promozzjoni ta' l-Intrapriżi Żgħar (IPSE Ltd.)

28. Awtorità ta' Malta dwar l-Istandards (Malteška oblast za standardizacijo)

29. Awtorità ta' Malta ta' l-Istatistika (Malteška oblast za statistiko)

30. Laboratorju Nazzjonali ta' Malta (Malteški nacionalni laboratorij)

31. Metco Ltd.

32. MGI / Mimcol

33. Maltapost plc

34. Gozo Channel Co Ltd

35. Awtorità ta' Malta dwar l-Ambjent u l-Ippjanar (Malteška oblast za okolje in prostorsko planiranje)

36. Fondazzjoni għas-Servizzi Mediċi (Zavod za zdravstvene storitve)

37. Sptar Zammit Clapp (Bolnica Zammit Clapp)

38. Ċentru Malti għall-Arbitraġġ (Malteški arbitražni center)

39. Kunsilli Lokali (Lokalni sveti).

XXIII. POLJSKA:

1. Uniwersytety i szkoły wyższe, wyższe szkoły pedagogiczne, ekonomiczne, rolnicze, artystyczne, teologiczne m.in. (Univerze in akademije, pedagoške, ekonomske, kmetijske, umetnostne, teološke akademije itn.)

- Uniwersytet w Białymstoku (Univerza v Białystoku)

- Uniwersytet Gdański (Univerza v Gdansku)

- Uniwersytet Śląski (Šlezijska univerza v Katovicah),

- Uniwersytet Jagielloński w Krakowie (Jagelonska univerza v Krakovu),

- Uniwersytet Kardynała Stefana Wyszyńskiego (Univerza Kardinal Stefan Wyszyńskiego Wyszyński v Varšavi),

- Katolicki Uniwersytet Lubelski (Katoliška univerza v Lubinu),

- Uniwersytet Marii Curie-Skłodowskiej (Univerza Marie Curie-Skłodowska v Lubinu),

- Uniwersytet Łódzki (Univerza v Lodžu),

- Uniwersytet Opolski (Univerza v Opolah),

- Uniwersytet im. Adama Mickiewicza (Univerza Adam Mickiewicz v Poznanju),

- Uniwersytet Mikołaja Kopernika (Univerza Mikołaj Kopernik v Toruńu),

- Uniwersytet Szczeciński (Univerza v Szczecinu),

- Uniwersytet Warmińsko-Mazurski w Olsztynie (Univerza Varmije in Mazurije v Olsztynu),

- Uniwersytet Warszawski (Univerza v Varšavi),

- Uniwersytet Wrocławski (Univerza v Vroclavu)

- Uniwersytet Zielonogórski (Univerza v Zieloni Góri),

- Akademia Techniczno-Humanistyczna w Bielsku-Białej (Tehnično-humanistična akademija v Bielski Biała),

- Akademia Górniczo-Hutnicza im. St. Staszica w Krakowie (Univerza Stanisław Staszic za rudarstvo in metalurgijo),

- Politechnika Białostocka (Tehniška univerza v Białystoku),

- Politechnika Częstochowska (Tehniška univerza v Čenstohovi),

- Politechnika Gdańska (Tehniška univerza v Gdansku),

- Politechnika Koszalińska (Tehniška univerza v Koszalinu),

- Politechnika Krakowska (Tehniška univerza v Krakovu),

- Politechnika Lubelska (Tehniška univerza v Lubinu),

- Politechnika Łódzka Tehniška univerza v Lodžu),

- Politechnika Opolska (Tehniška univerza v Opolah),

- Politechnika Poznańska (Tehniška univerza v Poznanju),

- Politechnika Radomska im. Kazimierza Pułaskiego (Tehniška univerza Kazimierz Puławskiv Radomu),

- Politechnika Rzeszowska im. Ignacego Łukasiewicza (Tehniška univerza Ignacy Łukasiewicz v Rzeszówu),

- Politechnika Szczecińska (Tehniška univerza v Szczecinu),

- Politechnika Śląska (Tehniška univerza Šlezije v Gliwicah),

- Politechnika Świętokrzyska (Świętokrzyska tehnična univerza v Kielcah),

- Politechnika Warszawska (Tehniška univerza v Varšavi),

- Politechnika Wrocławska (Tehniška univerza v Vroclavu),

- Akademia Morska w Gdyni (Univerza za pomorstvo v Gdynji),

- Wyższa Szkoła Morska w Szczecinie (Univerza za pomorstvo v Szczecinu),

- Akademia Ekonomiczna im. Karola Adamieckiego w Katowicach (Ekonomska univerza Karol Adamiecki v Katovicah),

- Akademia Ekonomiczna w Krakowie (Ekonomska univerza v Krakovu),

- Akademia Ekonomiczna w PoznaniuEkonomska univerza v Poznanju),

- Szkoła Główna Handlowa (Varšavska ekonomska šola),

- Akademia Ekonomiczna im.Oskara Langego we Wrocławiu (Ekonomska univerza Oscar Lange v Vroclavu),

- Akademia Bydgoska im. Kazimierza Wielkiego (Ekonomska univerza Kazimierz Wielki v Bydgoszczu),

- Akademia Pedagogiczna im. KEN w Krakowie (Pedagoška univerza v Krakovu),

- Akademia Pedagogiki Specjalnej im. Marii Grzegorzewskiej (Univerza Maria Grzegorzewska za specialno pedagogiko v Varšavi),

- Akademia Podlaska w Siedlcach (Podlaska akademija v Siedlcu),

- Akademia Świętokrzyska im. Jana Kochanowskiego w Kielcach (Swiętokrzyska Akademija Jan Kochanowski v Kielcah),

- Pomorska Akademia Pedagogiczna w Słupsku (Pomorjanska pedagoška akademija v Slupsku),

- Wyższa Szkoła Filozoficzno-Pedagogiczna "Ignatianum"w Krakowie (Filozofsko-pedagoška šola "Ignatianum" v Krakovu),

- Wyższa Szkoła Pedagogiczna im.Tadeusza Kotarbińskiego w Zielonej Górze (Pedagoška šola Tadeusz Kotarbiński v Zieloni Góri),

- Wyższa Szkoła Pedagogiczna w Częstochowie (Pedagoška šola v Čenstohovi),

- Wyższa Szkoła Pedagogiczna w Rzeszowie (Pedagoška šola v Rzeszówu),

- Akademia Techniczno-Rolnicza im. J. J. Śniadeckich w Bydgoszczy (Tehniško-kmetijska akademija J. J. Śniadeckich v Bydgoszczu),

- Akademia Rolnicza im.Hugona Kołłątaja w Krakowie (Kmetijska univerza Hugo Kołłątaj v Krakovu),

- Akademia Rolnicza w Lublinie (Kmetijska univerza v Lublinu),

- Akademia Pedagogiczna im. Augusta Cieszkowskiego w Poznaniu (Kmetijska univerza August Cieszkowski v Pozananju),

- Akademia Rolnicza w Szczecinie (Kmetijska univerza v Szczecinu),

- Szkoła Główna Gospodarstwa Wiejskiego w Warszawie (Kmetijska univerza v Varšavi),

- Akademia Rolnicza we Wrocławiu (Kmetijska univerza v Vroclavu),

- Akademia Medyczna w Białymstoku (Medicinska akademija v Białystoku),

- Akademia Medyczna im. Ludwika Rydygiera w Bydgoszczy (Medicinska akademija Ludwik Rydygier v Bydgoszczu),

- Akademia Medyczna w Gdańsku (Medicinska akademija v Gdansku),

- Śląska Akademia Medyczna w Katowicach (Šlezijska medicinska akademija v Katovicah),

- Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego w Krakowie (Collegium Medicum Jagelonske univerze v Krakovu),

- Akademia Medyczna w Lublinie (Medicinska akademija v Lublinu),

- Akademia Medyczna w Łodzi (Medicinska akademija v Lodžu),

- Akademia Medyczna im. Karola Marcinkowskiego w Poznaniu (Medicinska akademija Karol Marcinkowski v Poznanju),

- Pomorska Akademia Medyczna w Szczecinie (Pomorjanska medicinska akademija v Szczecinu),

- Akademia Medyczna w Warszawie (Medicinska akademija v Varšavi)

- Akademia Medyczna im. Piastów Śląskich we Wrocławiu (Medicinska akademija Piastów Sląskich v Vroclavu),

- Centrum Medyczne Kształcenia Podyplomowego (Medicinski center za podiplomsko izpopolnjevanje),

- Chrześcijańska Akademia Teologiczna w Warszawie (Katoliška teološka akademija v Varšavi),

- Papieski Wydział Teologiczny w Poznaniu (Papeški teološki oddelek v Pozanju),

- Papieski Fakultet Teologiczny we Wrocławiu (Papeška teološka fakulteta v Vroclavu),

- Papieski Wydział Teologiczny w Warszawie (Papeški teološki oddelek v Varšavi),

- Akademia Marynarki Wojennej im. Bohaterów Westerplatte w Gdyni (Pomorska univerza junakov Westerplatteja v Gdyniji),

- Akademia Obrony Narodowej (Akademija za nacionalno obrambo),

- Wojskowa Akademia Techniczna im. Jarosława Dąbrowskiego w Warszawie (Tehnična vojaška akademija Jarosław Dąbrowski v Varšavi),

- Wojskowa Akademia Medyczna im. Gen. Dyw. Bolesława Szareckiego w Łodzi (Medicinska vojaška akademija gen. Bolesław Szarecki v Lodžu),

- Wyższa Szkoła Oficerska im. Tadeusza Kościuszki we Wrocławiu (Vojaška akademija Tadeusz Kościuszko v Vroclavu),

- Wyższa Szkoła Oficerska Wojsk Obrony Przeciwlotniczej im. Romualda Traugutta (Protiletalska akademija Romuald Traugutt),

- Wyższa Szkoła Oficerska im. gen. Józefa Bema w Toruniu Vojaška akademija gen. J. Bem v Toruńu),

- Wyższa Szkoła Oficerska Sił Powietrznych w Dęblinie (Letalska vojaška akademija v Dęblinu),

- Wyższa Szkoła Policji w Szczytnie (Visoka policijska šola v Szczytnu),

- Szkoła Główna Służby Pożarniczej w Warszawie (Osrednja gasilska šola v Varšavi),

- Akademia Muzyczna im. Feliksa Nowowiejskiego w Bydgoszczy (Akademija za glasbo Feliks Nowowiejski v Bydgoszczu),

- Akademia Muzyczna im. Stanisława Moniuszki w Gdańsku (Glasbena akademija Stanisław Moniuszko v Gdansku),

- Akademia Muzyczna im. Karola Szymanowskiego w Katowicach (Glasbena akademija Karol Szymanowski v Katovicah),

- Akademia Muzyczna w Krakowie (Glasbena akademija v Krakovu),

- Akademia Muzyczna im. Grażyny i Kiejstuta Bacewiczów w Łodzi (Glasbena akademija Grażyna i Kiejstut Bacewicz v Lodžu),

- Akademia Muzyczna im. Ignacego Jana Paderewskiego w Poznaniu (Glasbena akademija Ignacy Jan Paderewski v Poznanju),

- Akademia Muzyczna im. Fryderyka Chopina w Warszawie (Glasbena akademija Fryderyk Chopin v Varšavi),

- Akademia Muzyczna im. Karola Lipińskiego we Wrocławiu (Glasbena akademija Karol Lipiński v Vroclavu),

- Akademia Sztuk Pięknych w Gdańsku (Umetnostna akademija v Gdansku),

- Akademia Sztuk Pięknych w Katowicach (Umetnostna akademija v Katovicah)

- Akademia Sztuk Pięknych im. Jana Matejki w Krakowie (Umetnostna akademija Jan Matejko v Krakovu)

- Akademia Sztuk Pięknych im. Władysława Strzemińskiego w Łodzi (Umetnostna akademija Władysław Strzemiński v Lodžu)

- Akademia Sztuk Pięknych w Poznaniu (Umetnostna akademija v Poznanju)

- Akademia Sztuk Pięknych w Warszawie (Umetnostna akademija v Varšavi)

- Akademia Sztuk Pięknych we Wrocławiu (Umetnostna akademija v Vroclavu)

- Państwowa Wyższa Szkoła Teatralna im. Ludwika Solskiego w Krakowie (Državna višja šola za gledališče Ludwik Solski v Krakovu)

- Państwowa Wyższa Szkoła Filmowa, Telewizyjna i Teatralna im. Leona Schillera w Łodzi (Državna višja šola za film, televizijo in gledališče Leon Schiller v Lodžu)

- Akademia Teatralna im. Aleksandra Zelwerowicza w Warszawie (Akademija za gledališče Aleksander Zelwerowicz v Varšavi)

- Akademia Wychowania Fizycznego i Sportu im. Jędrzeja Śniadeckiego w Gdańsku Akademija za telesno kulturo in šport Jędrzej Śniadecki v Gdansku),

- Akademia Wychowania Fizycznego w Katowicach (Akademija za telesno kulturo v Katovicah),

- Akademia Wychowania Fizycznego im. Bronisława Czecha w Krakowie Akademija za telesno kulturo Bronisław Czech v Krakovu),

- Akademia Wychowania Fizycznego im. Eugeniusza Piaseckiego w Poznaniu Akademija za telesno kulturo Eugeniusz Piasecki v Poznanju),

- Akademia Wychowania Fizycznego Józefa Piłsudskiego w Warszawie Akademija za telesno kulturo Józef Piłsudski v Varšavi),

- Akademia Wychowania Fizycznego we Wrocławiu (Akademija za telesno kulturo v Vroclavu);

2. Państwowe i samorządowe instytucje kultury (nacionalne in samoupravne kulturne institucije)

3. Parki narodowe (Nacionalni parki)

4. Agencje państwowe działające w formie spółek (nacionalne agencije, ki nastopajo kot družbe)

5. Państwowe Gospodarstwo Leśne "Lasy Państwowe" ("Državni gozdovi" Nacionalni gozdni holding)

6. Podstawowe, gimnazjalne i ponadgimnazjalne szkoły publiczne (javne osnovne in srednje šole)

7. Publiczni nadawcy radiowi i telewizyjni (Javni radiji in televizije)

- Telewizja Polska S. A. (Poljska televizija),

- Polskie Radio S. A. (Poljski radio);

8. Publiczne muzea, teatry, biblioteki i inne publiczne placówki kultury (Javni muzeji, gledališča, knjižnice in druge javne kulturne institucije):

- Narodowe Centrum Kultury w Warszawie (Nacionalni kulturni center v Varšavi)

- Zachęta - Państwowa Galeria Sztuki w Warszawie (Zachęta - Državna umetnostna v Varšavi)

- Centrum Sztuki Współczesnej - Zamek Ujazdowski w Warszawie (Center za sodobno umetnost - grad Ujazdowski v Varšavi)

- Centrum Rzeźby Polskiej w Orońsku Center poljskega kiparstva v Orońsku),

- Międzynarodowe Centrum Kultury w Krakowie (Mednarodni kulturni center v Krakovu),

- Centrum Międzynarodowej Współpracy Kulturalnej — Instytut Adama Mickiewicza w Warszawie (Center za mednarodno kulturno sodelovanje — Inštitut Adam Mickiewicz v Varšavi),

- Dom Dom Pracy Twórczej w Wigrach (Dom umetnosti v Wigry),

- Dom Pracy Twórczej w Radziejowicach (Dom umetnosti v Radziejowicah),

- Biblioteka Narodowa w Warszawie (Nacionalna knjižnica v Varšavi),

- Naczelna Dyrekcja Archiwów Państwowych (Uprava Poljskih državnih arhivov),

- Muzeum Narodowe w Krakowie (Nacionalni muzej v Krakovu),

- Muzeum Narodowe w Poznaniu (Nacionalni muzej v Poznanju),

- Muzeum Narodowe w Warszawie (Nacionalni muzej v Varšavi),

- Zamek Królewski w Warszawie - Pomnik Historii i Kultury Narodowej (Kraljevi dvorec v Varšavi - Spomenik nacionalne zgodovine in kulture),

- Zamek Królewski na Wawelu Państwowe Zbiory Sztuki w Krakowie (Kraljevi dvorec Wawel, Nacionalna umetniška zbirka v Krakovu),

- Muzeum Żup Krakowskich w Wieliczce (Krakovski muzejski rudnik soli v Wieliczki),

- Państwowe Muzeum Auschwitz-Birkenau w Oświęcimiu (Državni muzej Auschwitz-Birkenau v Oświęcimu),

- Państwowe Muzeum na Majdanku w Lublinie (Državni muzej Majdanek v Lublinu),

- Muzeum Stutthof w Sztutowie (Muzej Stutthof v Sztutowu),

- Muzeum Zamkowe w Malborku (Muzejski dvorec v Malborku),

- Centralne Muzeum Morskie w Gdańsku (Osrednji pomorski muzej v Gdansku),

- Muzeum "Łazienki Królewskie"- Zespół Pałacowo-Ogrodowy w Warszawie (Muzej "Łazienki Królewskie"- Kompleks palače in parka v Varšavi),

- Muzeum Pałac w Wilanowie (Palača-muzej v Wilanówu),

- Muzeum Wojska Polskiego (Muzej poljskih oboroženih sil),

- Teatr Narodowy w Warszawie (Nacionalno gledališče v Varšavi),

- Narodowy Stary Teatr im. Heleny Modrzejewskiej w Krakowie (Staro gledališče Helena Modrzejewska v Krakovu),

- Teatr Wielki — Opera Narodowa w Warszawie (Veliko gledališče — Nacionalna opera v Varšavi),

- Filharmonia Narodowa w Warszawie (Nacionalna filharmonična dvorana v Varšavi);

9. Publiczne placówki naukowe, jednostki badawczo- rozwojowe oraz inne placówki badawcze (Javne raziskovalne institucije, institucije za raziskave in razvoj ter druge raziskovalne institucije).

XXIV. SLOVENIJA:

- občine,

- javni zavodi s področja zdravstva,

- javni zavodi s področja socialnega varstva,

- javni zavodi s področja kulture,

- javni zavodi s področja raziskovalne dejavnosti,

- javni zavodi s področja kmetijstva in gozdarstva,

- javni zavodi s področja okolja in prostora,

- javni zavodi s področja gospodarskih dejavnosti,

- javni zavodi s področja malega gospodarstva in turizma,

- javni zavodi s področja javnega reda in varnosti,

- agencije,

- skladi socialnega zavarovanja,

- javni skladi na ravni države in na ravni občin,

- Družba za avtoceste v RS,

- Pošta Slovenije.

XXV. SLOVAŠKA:

Naročnik je v členu 3 §1 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot:

1. organizacija, ki se financira iz državnega proračuna (npr. ministrstva, drugi državni upravni organi) ali ki se sofinancira iz državnega proračuna (npr. univerze, srednje šole) in iz državnega sklada s specifičnim namenom,

2. samoupravna regija, občina, organizacija samoupravne regije ali občine, ki jo ta financira ali sofinancira,

3. agencija za zdravstveno zavarovanje,

4. pravni subjekti, ki so ustanovlljeni kot institucije javnega prava (npr. Slovenská televízia, Slovenský rozhlas, Sociálna poisťovňa),

5. Sklad za državno premoženje Slovaške republike,

6. Slovaški zemljiški sklad,

7. združenje pravnih subjektov, nastalo iz javnih naročnikov iz postavk od 1) do 3)."

5. 31993 L 0038: Direktiva Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju (UL L 199, 9.8.1993, str. 84), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31998 L 0004: Direktivo 98/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.2.1998 (UL L 101, 1.4.1998, str. 1),

- 32001 L 0078: Direktivo Komisije 2001/78/ES z dne 13.9.2001 (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

(a) V Prilogi I "PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Vsi proizvajalci, dobavitelji ali distributorji pitne vode, ki opravljajo svoje storitve za javnost (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki poslujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Vodni uradi za distribucijo vode na območjih občin in drugih območjih v skladu z Zakonom o distribuciji vode (območja občin in druga območja), Cap. 350. (Τα Συμβούλια Υδατοπρομήθειας που διανέμουν νερό σε δημοτικές και άλλες περιοχές, δυνάμει του περί Υδατοπρομήθειας Δημοτικών και Άλλων Περιοχών Νόμου, Κεφ. 350).

LATVIJA

Javne organizacije lokalnih oblasti za proizvodnjo in distribucijo pitne vode po fiksnih omrežjih, ki so namenjena opravljanju storitev za javnost.

LITVA

Organizacije, ki proizvajajo, transportirajo in distribuirajo pitno vodo v skladu z Lietuvos Respublikos geriamojo vandens įstatymas (Žin., 2001, št. 64-2327) in Lietuvos Respublikos vandens įstatymas (Žin., 1997, št. 104-2615) in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki proizvajajo, prevažajo ali distribuirajo vodo v skladu z Zakonom LVII iz 1995 o upravljanju z vodami (1995. évi LVII. törvény a vízgazdálkodásról).

MALTA

Korporazzjoni għas-Servizzi ta' l-Ilma (Združenje za vodne storitve).

POLJSKA

Przedsiębiorstwa wodociągowo-kanalizacyjne w rozumieniu ustawy z dnia 7 czerwca 2001 r. o zbiorowym zaopatrzeniu w wodę i zbiorowym odprowadzaniu ściekóv prowadzące działalność gospodarczą w zakresie zbiorowego zaopatrzenia w wodę lub zbiorowego odprowadzania ścieków oraz gminne jednostki organizacyjne nie posiadające osobowości prawnej, prowadzące tego rodzaju działalność. (Vodovodna in komunalna podjetja iz Zakona z dne 7. junija 2001 o kolektivni oskrbi z vodo in odvajanju odpadnih voda).

SLOVENIJA

Podjetja, ki črpajo, izvajajo prenos ali dobavo pitne vode, skladno s koncesijskim aktom, izdanim na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list Republike Slovenije, 32/93, 1/96) in odloki občin.

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru upravljanja z vodami proizvaja in opravlja javno distribucijo pitne vode, upravlja z odpadnimi vodami ali z napravami za odpadne vode (npr. Západoslovenské vodárne a kanalizácie, Stredoslovenské vodárne a kanalizácie, Východoslovenské vodárne a kanalizácie)."

(b) V Prilogi II "PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIKE" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Naročnik je opredeljen v členu 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih kot České energetické závody, a.s. (Češke elektrarne, proizvajalec) in 8 regionalnih distribucijskih podjetij: Středočeská energetická a.s. (Osrednječeško podjetje za distribucijo elektrike), Východočeská energetická, a.s. (Vzhdonočeško podjetje za distribucijo elektrike), Severočeská energetická a.s. (Severnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Západočeská energetická, a.s. (Zahodnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Jihočeská a.s. (Južnočeško podjetje za distribucijo elektrike), Pražské energetické závody, a.s. (Praške elektrarne), Jihomoravská energetická, a.s. (Južnomoravsko podjetje za distribucijo elektrike), Severomoravská energetická, a.s. (Severnomoravsko podjetje za distribucijo elektrike), ki proizvajajo ali transportirajo elektriko na podlagi Energetskega zakona št. 458/2000 Sb.

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Elektro-oblast Cipra, ustanovljena z Zakonom za razvoj elektrike, Cap. 171. (. (Η Αρχή Ηλεκτρισμού Κύπρου που εγκαθιδρύθηκε από τον περί Αναπτύξεως Ηλεκτρισμού Νόμο, Κεφ. 171).

LATVIJA

Valsts akciju sabiedrība "Latvenergo" (javno podjetje z omejeno odgovornostjo "Latvenergo").

LITVA

Organizacije, ki v skladu z Lietuvos Respublikos elektros energetikos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1984) proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo elektriko in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

Valstybės įmonė Ignalinos atominė elektrinė (Državno podjetje nuklearka Ignalina), ustanovljeno v skladu z Lietuvos Respublikos branduolinės energijos įstatymas (Žin., 1996, št. 119-2771).

MADŽARSKA

Organizacije, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo elektriko na podlagi dovoljenja v skladu z Zakonom CX iz 2001 o električni energiji (2001. évi CX. törvény a villamos energiáról).

MALTA

Korporazzjoni Enemalta (Združenje Enemalta).

POLJSKA

Przedsiębiorstwa energetyczne w rozumieniu ustawy z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne (Energetska podjetja v smislu "Energetskega zakona" z dne 10. aprila 1997).

SLOVENIJA

ELES- Elektro Slovenija, podjetja, ki proizvajajo električno energijo, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99), podjetja, ki izvajajo transport električne energije, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list RS, 79/99), podjetja, ki dobavljajo električno energijo, skladno z Energetskim zakonom (Uradni list Republike Slovenije, 79/99).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru dejavnosti na energetskem področju proizvaja, kupuje, opravlja distribucijo in transport elektrike (Zakon št. 70/1998 Z. z. s spremembami - npr. Slovenské elektrárne a.s., Regionálne rozvodné závody)."

(c) V Prilogi III "TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PLINA ALI TOPLOTE" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Vsi proizvajalci, dobavitelji ali distributorji plina ali toplote, ki preko javnega omrežja opravljajo svoje storitve za javnost (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LATVIJA

Akciju sabiedrība "Latvijas gāze" (javno podjetje z omejeno odgovornostjo "Latvijas gāze").

Javne organizacije lokalnih oblasti, ki javnosti dobavljajo toploto.

LITVA

Organizacije, ki v skladu z Lietuvos Respublikos gamtinių dujų įstatymas (Žin., 2000, št. 89-2743) opravljajo transport in distribucijo plina in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

Lokalne oblasti ali združenja teh oblasti, ki javnosti dobavljajo toploto in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki na podlagi dovoljenja v skladu z Zakonom XLI iz 1994 o dobavi plina (1994. évi XLI. törvény a gázszolgáltatásról) opravljajo transport in distribucijo plina.

Organizacije, ki na podlagi dovoljenja v skladu z Zakonom XVIII iz 1998 o okrožnih ogrevalnih storitvah (1998. évi XVIII. törvény a távhőszolgáltatásról) opravljajo transport in distribucijo toplote.

MALTA

Korporazzjoni Enemalta (Združenje Enemalta).

POLJSKA

Przedsiębiorstwa energetyczne w rozumieniu ustawy z dnia 10 kwietnia 1997 r. Prawo energetyczne (Energetska podjetja v smislu "Energetskega zakona" z dne 10. aprila 1997).

SLOVENIJA

Podjetja, ki opravljajo transport ali distribucijo plina v skladu z Energetskim zakonom (Ur. l. Republike Slovenije, št. 79/99) in podjetja, opravljajo transport ali distribucijo toplote v skladu z odloki občin.

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru dejavnosti na energetskem področju proizvaja, kupuje, opravlja distribucijo plina in toplote in prenos plina (Zakon št. 70/1998 Z. z. s spremembami - npr. Slovenský plynárenský priemysel)."

;

(d) V Prilogi IV "ISKANJE IN ČRPANJE NAFTE ALI PLINA" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Gospodarske družbe, ki iščejo ali črpajo surovo nafto in plin (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LITVA

Organizacije, ki delujejo v skladu z Lietuvos Respublikos žemės gelmių įstatymas įstatymas (Zakon Rebulike Litve o podzemlju) ((Žin., 2001, št. 35-1164) in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki na podlagi dovoljenja ali koncesije v skladu z Zakonom XLVIII iz 1993 o rudarstvu (1993. évi XLVIII. törvény a bányászatról) iščejo ali izkopavajo nafto ali plin.

MALTA

Zakon o proizvodnji nafte (Cap. 156) in izvedbena zakonodaja na podlagi tega zakona ter Zakon o epikontinentalnem pasu (Cap. 194) in izvedbena zakonodaja na podlagi tega zakona.

POLJSKA

Podmioty prowadzące działalność polegającą na poszukiwaniu, rozpoznawaniu miejsc występowania lub wydobywaniu gazu ziemnego, ropy naftowej oraz jej naturalnych pochodnych, węgla brunatnego, węgla kamiennego lub innych paliw stałych na podstawie ustawy z dnia 4 lutego 1994 r. Prawo geologiczne i górnicze (Organizacije, ki na podlagi Zakona o geologiji in rudarstvu z dne 4. februarja 1994 delujejo na področju iskanja in predvidevanja nahajališč zemeljskega plina, nafte in njunih naravnih derivatov, rjavega premoga, šote ali drugih trdih goriv).

SLOVENIJA

Podjetja, ki opravljajo raziskovanje in izkoriščajo nafto, skladno z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, 56/99).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru geološke in rudarske dejavnosti išče najdišča surove nafte in črpa surovo nafto in zemeljski plin.".""

;

e) V Prilogi V "ISKANJE IN IZKOPAVANJE PREMOGA ALI DRUGIH TRDIH GORIV" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Gospodarske družbe, ki iščejo, izkopavajo ali v rudnikih pridobivajo premog ali druge vrste goriv (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LITVA

Organizacije, ki iščejo ali izkopavajo šoto v skladu z Lietuvos Respublikos žemės gelmių įstatymas (Žin., 2001, št. 35-1164) in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki na podlagi dovoljenja ali koncesije v skladu z Zakonom XLVIII iz 1993 o rudarstvu (1993. évi XLVIII. törvény a bányászatról) iščejo ali izkopavajo premog ali druga trda goriva.

POLJSKA

Podmioty prowadzące działalność polegającą na poszukiwaniu, rozpoznawaniu miejsc występowania lub wydobywaniu gazu ziemnego, ropy naftowej oraz jej naturalnych pochodnych, węgla brunatnego, węgla kamiennego lub innych paliw stałych stałych na podstawie ustawy z dnia 4 lutego 1994 r. Prawo geologiczne i górnicze (Organizacije, ki na podlagi Zakona o geologiji in rudarstvu z dne 4. februarja 1994 delujejo na področju iskanja in predvidevanja nahajališč zemeljskega plina, nafte in njunih naravnih derivatov, rjavega premoga, šote ali drugih trdih goriv).

SLOVENIJA

Podjetja, ki opravljajo raziskovanje in izkoriščajo premog, skladno z Zakonom o rudarstvu (Uradni list RS, 56/99).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členih 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru geološke in rudarske dejavnosti išče najdišča premoga in izkopava premog in druga trda goriva."

.

(f) V Prilogi VI "NAROČNIKI NA PODROČJU ŽELEZNIŠKIH STORITEV" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Upravljalci sistemov javnega prevoza in ponudniki storitev javnosti v železniškem prevozu (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LATVIJA

Valsts akciju sabiedrība "Latvijas dzelzceļš" (javno podjetje z omejeno odgovornostjo "Latvijas dzelzceļš").

Valsts akciju sabiedrība "Vaiņodes dzelzceļš" (javno podjetje z omejeno odgovornostjo "Vaiņodes dzelzceļš".

LITVA

AB "Lietuvos geležinkeliai", ki delujejo v skladu z Lietuvos Respublikos geležinkelio transporto kodeksas (Žin., 1996, št. 59-1402) in druge organizacije, ki delujejo na področju železniških storitev in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki na podlagi Zakona XCV iz 1993 o železnicah (1993. évi XCV. törvény a vasútról) in dovoljenja v skladu z Dekretom ministra za promet in upravljanje z vodami št. 15/2002. (II.27.) KöViM o podeljevanju licenc železniškim podjetjem (15/2002. (II. 27.) KöViM rendelet a vasútvállallatok működésének engedélyezéséről) opravljajo železniške prevozne storitve za javnost).

POLJSKA

Podmioty świadczące usługi w zakresie transportu kolejowego, działające na podstawie Ustawy o komercjalizacji, restrukturyzacji i prywatyzacji przedsiębiorstwa państwowego "Polskie Koleje Państwowe" z dnia 08 września 2000 r., w szczególności:

- PKP Intercity Sp. z o. o.

- PKP Przewozy Regionalne Sp. z o. o.

- PKP Polskie Linie Kolejowe S. A.

(Organizacije, ki opravljajo storitve na področju železniškega prevoza in delujejo v skladu z Zakonom z dne 8. septembra 2000 o trženju, prestrukturiranju in privatizaciji državnega podjetja "Poljske železnice" ter predvsem:

- PKP Intercity sp. z o.o.

- PKP Przewozy Regionalne sp. z o.o.

- PKP Polskie Linie Kolejowe S.A.).

SLOVENIJA

Slovenske železnice, d.d.

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki opravlja dejavnost upravljanja prevoza po železnicah (Zakon št. 164/1996 Z. z. s spremembami, Zakon št. 258/1993 Z. z. s spremebami - npr. Železnice Slovenskej republiky, Železničná spoločnosť a.s.)."

(g) V Prilogi VII "NAROČNIKI NA PODROČJU STORITEV MESTNIH ŽELEZNIC, TRAMVAJEV, TROLEJBUSOV ALI STORITEV AVTOBUSNEGA PREVOZA" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Vsak upravljalec sistemov javnega prevoza in ponudnik storitev javnosti v železniškem, tramvajskem ali avtobusnem prevozu (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LATVIJA

Javne organizacije, ki opravljajo storitve avtobusnega, trolejbusnega ali tramvajskega prevoza potnikov v naslednjih mestih: Rīga, Jūrmala, Liepāja, Daugavpils, Jelgava, Rēzekne, Ventspils.

LITVA

Organizacije, ki opravljajo za javnost mestne trolejbusne, avtobusne ali žičniške storitve v skladu z Lietuvos Respublikos kelių transporto kodeksas (Žin., 1996, št. 119-2772) in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Organizacije, ki na podlagi Zakona I iz 1988 o cestnem prevozu (1988. évi I. törvény a közúti közlekedésről) in dovoljenja v skladu z Dekretom Ministrskega sveta št. 89/1988. (XII.20.) MT o storitvah cestnega prevoza in o upravljanju s cestnimi vozili (89/1988. (XII. 20.) MT rendelet a közúti közlekedési szolgáltatásokról és a közúti járművek üzemben tartásáról) opravljajo cestne prevozne storitve za javnost.

Organizacije, ki na podlagi Zakona XCV iz 1993 o železnicah (1993. évi XCV. törvény a vasútról) in dovoljenja v skladu z Dekretom Ministra za promet in upravljanje z vodami št. 15/2002. (II.27.) KöViM o podeljevanju licenc železniškim podjetjem (15/ 2002. (II. 27.) KöViM rendelet a vasútvállallatok működésének engedélyezéséről) opravljajo železniške prevozne storitve za javnost.

MALTA

L-Awtorita' dwar it-Trasport ta' Malta (Malteška prometna oblast).

POLJSKA

Podmioty świadczące usługi w zakresie miejskiego transportu kolejowego, działające na podstawie koncesji wydanej zgodnie z ustawą z dnia 27 czerwca 1997 r. o transporcie kolejowym (Dz.U. Nr 96, poz.591 ze zm.). (Organizacije, ki opravljajo storitve na področju mestnega železniškega prevoza in ki delujejo na podlagi Zakona z dne 27. junija 1997 o železniškem prevozu (Dz. U. št. 96, poz. 591 s spremembami).

Podmioty świadczące usługi dla ludności w zakresie miejskiego transportu autobusowego działające na podstawie zezwolenia zgodnie z ustawą z dnia 6 września 2001 r. o transporcie drogowym (Dz.U.Nr 125, poz. 1371 ze zm.) oraz podmioty świadczące usługi dla ludności w zakresie miejskiego transportu (Organizacije, ki opravljajo storitve za javnost v mestnem avtobusnem prevozu in ki delujejo na podlagi dovoljenja izdanega na podlagi Zakona z dne 6. septembra 2001 o cestnem prevozu (Dz. U. Nr 125, poz. 1371 s spremembami) in organizacije, ki opravljajo storitve za javnost na področju mestnega prevoza).

SLOVENIJA

Podjetja, ki opravljajo javni mestni avtobusni prevoz, skladno z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, 72/94, 54/96, 48/98 in 65/99).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki opravlja dejavnost upravljanja rednega avtobusnega prevoza in prevoza po železnicah (Zakon št. 164/1996 Z. z. s spremembami, Zakon št. 168/1996 Z. z. s spremembami - npr.

Železnice Slovenskej republiky /ŽSR/

Železničná spoločnosť a.s.

Dopravný podnik Bratislava, a.s.

Dopravný podnik mesta Žiliny, a.s.

Dopravný podnik mesta Prešov, a.s.

Dopravný podnik mesta Košíc, a.s.

Banskobystrická dopravná spoločnosť, a.s.)"

;

(h) V Prilogi VIII "NAROČNIKI NA PODROČJU LETALIŠKIH ZMOGLJIVOSTI" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Upravljalci letališč (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

LATVIJA

Valsts akciju sabiedrība "Latvijas gaisa satiksme" (javno podjetje z omejeno odgovornostjo "Latvijas gaisa satiksme").

Valsts akciju sabiedrība 'Starptautiskā lidosta "Rīga" (javno podjetje z omejeno odgovornostjo "Mednarodno letališče "Rīga"").

LITVA

Letališča, ki delujejo v skladu z Lietuvos Respublikos aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 94-2918) in Lietuvos Respublikos civilinės aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1983).

Valstybės įmonė "Oro navigacija" (državno podjetje "Oro navigacija"), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 94-2918) in Lietuvos Respublikos civilinės aviacijos įstatymas (Žin., 2000, št. 66-1983).

Druge organizacije, ki delujejo na področju letaliških zmogljivosti in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Letališča, ki delujejo na podlagi dovoljenja v skladu z Zakonom XCVII iz 1995 o zračnem prometu (1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről).

Budapest Ferihegy Nemzetközi Repülőtér Üzemeltetési Rt. na podlagi Zakona XVI iz 1991 o koncesijah (1991. évi XVI. törvény a koncesszióról), Zakona XCVII iz 1995 o zračnem prometu (1995. évi XCVII. törvény a légiközlekedésről), Dekreta ministra za promet in upravljanje z vodami št. 45/2001. (XII.20.) KöViM o likvidaciji Uprave za zračni promet in letališča in ustanovitvi HungaroControl-madžarske službe za zračni promet (45/2001. (XII. 20.) KöViM rendelet a Légiforgalmi és Repülőtéri Igazgatóság megszüntetéséről és a HungaroControl Magyar Légiforgalmi Szolgálat létrehozásáról).

MALTA

L-Ajruport Internazzjonali ta' Malta (Mednarodno letališče Malta).

POLJSKA

Przedsiębiorstwo Państwowe "Porty Lotnicze" (Državno podjetje "Poljska letališča").

SLOVENIJA

Javna civilna letališča, skladno z Zakonom o letalstvu (Uradni list RS, 18/01).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru dejavnosti civilnega letalstva ustanavlja in upravlja javna letališča in zemeljske letališke zmogljivosti (Zakon št. 143/1998 Z. z. s spremembami - npr. letališča — Letisko M.R. Štefánika, Letisko Košice — Barca, Letisko Poprad — Tatry, Letisko Sliač, Letisko Piešťany — ki jih upravlja Slovenská správa letísk /Slovaška uprava za letališča/ in ki delujejo na podlagi dovoljenja izdanega s strani Ministrstva za promet, pošto in telekomunikacije Slovaške republike v skladu s § 32 Zakona št. 143/1998 Z. z. o civilnem letalstvu)."

(i) V Prilogi IX "NAROČNIKI NA PODROČJU POMORSKIH ALI REČNIH PRISTANIŠČALI DRUGIH TERMINALNIH NAPRAV" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Upravljalci pristanišč (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb. o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Ciprska pristaniška oblast, ustanovljena z Zakonom o Ciprski pristaniški oblasti iz leta 1973 (Η Αρχή Λιμένων Κύπρου, που εγκαθιδρύθηκε από τον περί Αρχής Λιμένων Κύπρου Νόμο του 1973).

LATVIJA

Organi, ki upravljajo pristanišča v skladu z zakonom "Likums par ostām".

Rīgas brīvostas pārvalde (Pristaniška oblast svobodnega pristanišča Rīga)

Ventspils brīvostas pārvalde (Pristaniška oblast svobodnega pristanišča Ventspils)

Liepājas ostas pārvalde (Pristaniška oblast pristanišča Liepāja)

Salacgrīvas ostas pārvalde (Pristaniška oblast pristanišča Salacgrīva)

Skultes ostas pārvalde (Pristaniška oblast pristanišča Skulte)

Lielupes ostas pārvalde (Pristaniška oblast pristanišča Lielupe)

Engures ostas pārvalde (Pristaniška oblast pristanišča Engure)

Mērsraga ostas pārvalde (Pristaniška oblast pristanišča Mērsrags)

Pāvilostas pārvalde (Pristaniška oblast pristanišča Pāvilosta)

Rojas ostas pārvalde (Pristaniška oblast pristanišča Rojay).

LITVA

Valstybės įmonė "Klaipėdos valstybinio jūrų uosto direkcija" (državno podjetje Uprava državnega morskega pristanišča Klaipėda), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos Klaipėdos valstybinio jūrų uosto įstatymas (Žin., 1996, št. 53-1245).

Valstybės įmonė "Vidaus vandes kelių direkcija" (državno podjetje Uprava za celinske vodne poti), ki deluje v skladu z Lietuvos Respublikos vidaus vandenų transporto kodeksas (Žin., 1996, št. 105-2393).

Druge organizacije, ki delujejo na področju morskih, celinskih ali drugih terminalnskih zmogljivosti in upoštevajo določbe Lietuvos Respublikos viešųjų pirkimų įstatymas (Žin., 2002, št. 118-5296).

MADŽARSKA

Javna pristanišča, ki jih v celoti ali delno upravlja država v skladu z Zakonom XLII iz 2000 o vodnem prometu (2000. évi XLII. törvény a vízi közlekedésről).

MALTA

L-Awtorita' Marittima ta' Malta (Malteška pomorska uprava).

POLJSKA

Podmioty zajmujące się zarządzaniem portami morskimi lub śródlądowymi i udostępnianiem ich przewoźnikom morskim i śródlądowymi. (Organizacije, ki delujejo na področju upravljanja morskih ali celinskih pristanišč ter njihovega dajanja v uporabo morskim in celinskim prevoznikom).

SLOVENIJA

Morska pristanišča v državni ali delni lasti države, ko opravljajo gospodarsko javno službo, skladno s Pomorskim zakonikom (Uradni list RS, 26/01).

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru svoje dejavnosti celinske plovbe vzdržuje plovno pot in ustanavlja ter vzdržuje javna pristanišča in zmogljivosti na vodni poti (Zakon št. 338/2000 Z. z.- npr. Prístav Bratislava, Prístav Komárno, Prístav Štúrovo)."

;

(j) V Prilogi X "ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA TELEKOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ ALI OPRAVLJANJE TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV" se doda naslednje:

"ČEŠKA

Operaterji telekomunikacijskih storitev, če svoje storitve opravljajo za javnost (člen 2 b) Zakona št. 199/1994 Sb o javnih naročilih).

ESTONIJA

Organizacije, ki delujejo v skladu s členom 5 Zakona o javnih naročilih (RT I 2001, 40, 224) in členom 14 Zakona o varstvu konkurence (RT I 2001, 56 332).

CIPER

Ciprska oblast za telekomunikacije, ustanovljena z Zakonom o telekomunikacijskih storitvah Cap. 302. (Η Αρχή Τηλεπικοινωνιών Κύπρου, που εγκαθιδρύθηκε από τον περί Υπηρεσίας Τηλεπικοινωνιών Νόμο, Κεφ. 302).

LATVIJA

Sabiedrība ar ierobežotu atbildību "Lattelekom" (zasebna družba z omejeno odgovornostjo "Lattelekom").

MADŽARSKA

Organizacije, ki delujejo v telekomunikacijskem sektorju v skladu s členi 3(2) in (3), 104 in 105 Zakona XL iz 2001 o komunikacijah (2001. évi XL. törvény a hírközlésről).

MALTA

Malteške telekomunikacijske storitve so bile liberalizirane in vse izključne pravice so bile ukinjene, razen za opravljanje storitev fiksne glasovne telefonije in posredovanja mednarodnih podatkov, ki so bile liberalizirane 1. januarja 2003. Nobeno izmed podjetij pa ni sprejelo predpisov o javnih naročilih iz Okrožnice 70 iz 2003, ki izvajajo trenutne uredbe o javnih naročilih. Kljub temu se navaja vse organizacije, ki delujejo v telekomunikacijskem sektorju:

Melita Cable plc

Maltacom plc

Vodafone (Malta) Ltd

Mobisle Communication Ltd

Datatrak Ltd

Telepage Ltd

POLJSKA

Telekomunikacja Polska S. A.

SLOVAŠKA

Naročnik je v členu 3 §2 in §3 Zakona št. 263/1999 Z. z. o javnih naročilih s spremembami opredeljen kot pravni subjekt, ki v okviru svoje dejavnosti v telekomunikacijah opravlja javne telekomunikacijske storitve, nabavlja in razdeljuje telekomunikacijsko opremo za javno telekomunikacijsko omrežje (Zakon št. 195/2000 Z. z. s spremembami)."

J. ŽIVILA

1. 31980 L 0590: Direktiva Komisije 80/590/EGS z dne 9. junija 1980 o določitvi znaka na materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili (UL L 151, 19.6.1980, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V naslovu Priloge se doda naslednje:

""PŘÍLOHA"

"LISA"

"PIELIKUMS"

"PRIEDAS"

"MELLÉKLET"

"ANNESS"

"ZAŁĄCZNIK"

"PRILOGA"

"PRÍLOHA"

."

(b) V besedilu Priloge se doda naslednje:

""Symbol"

"Sümbol"

"Simbols"

"Simbolis"

"Szimbólum"

"Simbolu"

"Symbol"

"Simbol"

"Symbol"

."

2. 31989 L 0108: Direktiva Sveta 89/108/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o hitro zamrznjenih živilih za prehrano ljudi (UL L 40, 11.2.1989, str. 34), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 8(1)(a) se doda naslednje:

"— v češčini: hluboce zmrazené nebo hluboce zmrazená nebo hluboce zmrazený,

— v estonščini: sügavkülmutatud or külmutatud,

— v latvijščini: ātri sasaldēts,

— v litovščini greitai užšaldyti,

— v madžarščini gyorsfagyasztott,

— v poljščini produkt głęboko mrożony,

— v slovenščini hitro zamrznjen,

— v slovaščini hlbokozmrazené."

3. 31991 L 0321: Direktiva Komisije 91/321/EGS z dne 14. maja 1991 o pripravkih za dojenčke in male otroke (UL L 175, 4.7.1991, str. 35), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31996 L 0004: Direktivo Komisije 96/4/ES z dne 16.2.1996 (UL L 49, 28.2.1996, str. 12),

- 31999 L 0050: Direktivo Komisije 1999/50/ES z dne 25.5.1999 (UL L 139, 2.6.1999, str. 29).

(a) V členu 7(1) se za besedama "Modersmjölksersättning" in "Tillskottsnäring" doda naslednje:

"— v češčini:

"počáteční kojenecká výživa" in pokračovací kojenecká výživa,

— v estonščini:

"imiku piimasegu" in "jätkupiimasegu",

— v latvijščini:

"Piena maisījums zīdaiņiem līdz četru mēnešu vecumam" in"Piena maisījums zīdaiņiem no četru mēnešu vecuma",

— v litovščini:

"mišinys kūdikiams iki 4 — 6 mėn" in "mišinys kūdikiams, vyresniems kaip 4 mėn",

— v madžarščini:

"anyatej-helyettesítő tápszer" in "anyatej-kiegészítő tápszer",

— v malteščini:

"formula tat-trabi" in "formula tal-prosegwiment",

— v poljščini:

"preparat do początkowego żywienia niemowląt" in "preparat do dalszego żywienia niemowląt",

— v slovenščini:

"začetna formula za dojenčke" in "nadaljevalna formula za dojenčke",

— v slovaščini:

"počiatočná dojčenská výživa" in "následná dojčenská výživa"."

(b) V členu 7(1) se za besedami "Modersmjölksersättning uteslutande baserad på mjölk" in "Tillskottsnäring uteslutande baserad på mjölk" doda naslednje:

"— v češčini:

"počáteční mléčná kojenecká výživa" in "pokračovací mléčná kojenecká výživa",

— v estonščini:

"Piimal põhinev imiku piimasegu" in "Piimal põhinev jätkupiimasegu",

— v latvijščini:

"Piens zīdaiņiem līdz četru mēnešu vecumam" in "Piens zīdaiņiem no četru mēnešu vecuma",

— v litovščini:

"pieno mišinys kūdikiams iki 4-6 mėn" in"pieno mišinys kūdikiams, vyresniems kaip 4 mėn",

— v madžarščini:

"tejalapú anyatej-helyettesítő tápszer" and"tejalapú anyatej-kiegészítő tápszer",

— v malteščini:

"ħalib tat-trabi" in "ħalib tal-prosegwiment",

— v poljščini:

"mleko początkowe" in "mleko następne",

— v slovenščini:

"začetno mleko za dojenčke" in "nadaljevalno mleko za dojenčke",

— v slovaščini:

"počiatočná dojčenská mliečna výživa" in"následná dojčenská mliečna výživa"."

4. 31999 L 0021: Direktiva Komisije 1999/0021/ES z dne 25. marca 1999 o živilih za posebne zdravstvene namene (UL L 91, 7.4.1999, str. 29).

V členu 4(1) se seznam, ki se začenja z "v španščini" in končuje z "medicinska ändamål", nadomesti z naslednjim seznamom:

"— v španščini:

"Alimento dietetico para usos médicos especiales"

— v češčini:

"Dietní potravina určená pro zvláštní lékařské účely"

— v danščini:

"Levnedsmiddel/Levnedsmidler til særlige medicinske formål"

— v nemščini:

"Diätetisches/Diätetische Lebensmittel für besondere medizinische Zwecke (Bilanzierte Diäten)"

— v estonščini:

"Toit meditsiinilisel näidustusel kasutamiseks"

— v grščini:

"Διαιτητικά τρόφιμα για ειδικούς ιατρικούς σκοπούς"

— v angleščini:

"Food(s) for special medical purposes"

— v francoščini:

"Aliment(s) diététique(s) destiné(s) a des fins médicales spéciales"

— v italijanščini:

"Alimento dietetico destinato a fini medici speciali"

— v latvijščini:

"Diētiskā pārtika cilvēkiem ar veselības traucējumiem"

— v litovščini:

"Specialios medicininės paskirties maisto produktai"

— v madžarščini:

"Speciális — gyógyászati célra szánt — tápszer"

— v malteščini:

"Ikel dijetetiku ghal skopijiet medici specifici"

— v nizozemščini:

"Dieetvoeding voor medisch gebruik"

— v poljščini:

">Dietetyczne środki spożywcze specjalnego przeznaczenia medycznego"

— v portugalščini:

"Produto dietético de uso clínico"

— v slovaščini:

"dietetická potravina na osobitné lekárske účely"

— v slovenščini:

"Dietno (dietetično) živilo za posebne zdravstvene namene"

— v finščini:

"Kliininen ravintovalmiste/kliinisiä ravintovalmisteita"

— v švedščini:

"Livsmedel för speciella medicinska ändamål"

."

5. 32000 L 0013: Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL L 109, 6.5.2000, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 L 0101: Direktivo Komisije 2001/101/ES z dne 26.11.2001 (UL L 310, 28.11.2001, str. 19),

- 32002 L 0067: Direktiva Komisije 2002/67/EC z dne 18.7.2002 (UL L 191, 19.7.2002, p. 20).

(a) V členu 5(3) se seznam, ki se začenja z "v španščini" in končuje z "joniserande strålning", nadomesti z naslednjim seznamom:

"— v španščini:

"irradiadο" ali "tratado con radiación ionizante",

— v češčini:

"ozářeno" ali "ošetřeno ionizujícím zářením",

— v danščini:

"bestrålet/…" ali "strålekonserveret" ali "behandlet med ioniserende stråling" ali "konserveret med ioniserende stråling",

— v nemščini:

"bestrahlt" ali "mit ionisierenden Strahlen behandelt",

— v estonščini:

"kiiritatud" ali "töödeldud ioniseeriva kiirgusega",

— v grščini:

"επεξεργασµένο µε ιονίζουσα ακτινοβολία" ali "ακτινοβοληµένο",

— v angleščini:

"irradiated" ali "treated with ionising radiation",

— v francoščini:

"traité par rayonnements ionisants" ali "traité par ionisation",

— v italijanščini:

"irradiato" ali "trattato con radiazioni ionizzanti",

— v latvijščini:

"apstarots" ali "apstrādāts ar jonizējošo starojumu",

— v litovščini:

"apšvitinta" ali "apdorota jonizuojančiąja spinduliuote",

— v madžarščini:

"sugárkezelt vagy ionizáló energiával kezelt",

— v malteščini:

"ittrattat bir-radjazzjoni" ali "ittrattat b'radjazzjoni jonizzanti",

— v nizozemščini:

"doorstraald" ali "door bestraling behandeld"aliu "met ioniserende stralen behandeld",

— v poljščini:

"napromieniony" ali "poddany działaniu promieniowania jonizującego",

— v portugalščini:

"irradiado" ali "tratado por irradiação" ali "tratado por radiação ionizante",

— v slovaščini:

"ošetrené ionizujúcim žiarením",

— v slovenščini:

"obsevano" ali "obdelano z ionizirajočim sevanjem",

— v finščini:

"säteilytetty" ali "käsitelty ionisoivalla säteilyllä",

— v švedščini:

"bestrålad" ali "behandlad med joniserande strålning"."

(b) V členu 10(2) se seznam, ki se začenja z "v španščini" in končuje z "sista förbrukningsdag", nadomesti z naslednjim seznamom:

"— v španščini:

"fecha de caducidad"

,

— v češčini:

"spotřebujte do"

,

— v danščini:

"sidste anvendelsesdato"

,

— v nemščini:

"verbrauchen bis"

,

— v estonščini:

"kõlblik kuni"

,

— v grščini:

"ανάλωση μέχρι"

,

— v angleščini:

"use by"

,

— v francoščini:

"à consommer jusqu'au"

,

— v italijanščini:

"da consumare entro"

,

— v latvijščini:

"izlietot līdz"

,

— v litovščini:

"tinka vartoti iki"

,

— v madžarščini:

"fogyasztható"

,

— v malteščini:

"uża sa"

,

— v nizozemščini:

"te gebruiken tot"

,

— v poljščini:

"należy spożyć do"

,

— v portugalščini:

"a consumir até"

,

— v slovaščini:

"spotrebujte do"

,

— v slovenščini:

"porabiti do"

,

— v finščini:

"viimeinen käyttöajankohta"

,

— v švedščini:

"sista förbrukningsdag"

."

6. 32000 L 0036: Direktiva 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi (UL L 197, 3.8.2000, str. 19).

V Prilogi I se točka A(4)(d) nadomesti z naslednjim:

"(d) Združeno kraljestvo, Irska in Malta lahko na svojem ozemlju dovolijo uporabo izraza "milk chocolate" za označevanje proizvodov iz točke 5, pod pogojem, da je v vseh treh primerih za vsak proizvod ob izrazu navedena tudi vsebnost suhe snovi mleka v obliki "milk solids: … % minimum"."

7. 32001 L 0114: Direktiva Sveta 2001/114/ES z dne 20. decembra 2001 o določenih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L 15, 17.1.2002, str. 19).

V prilogi II se doda naslednje:

"(k) Malteški izraz "Halib evaporat" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I(1)(b).

(l) Malteški izraz "Halib evaporat b'kontenut baxx ta' xaħam" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I(1)(c).

(m) Estonski izraz "koorepulber" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I(2)(a).

(n) Estonski izraz "piimapulber" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I(2)(b).

(o) Estonski izraz "väherasvane kondenspiim" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I(1)(c).

(p) Estonski izraz "magustatud väherasvane kondenspiim" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I(1)(f).

(q) Estonski izraz "väherasvane piimapulber" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I(2)(c).

(r) Češki izraz "zahuštěná neslazená smetana" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I (1)(a).

(s) Češki izraz "zahuštěné neslazené plnotučné mléko" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I (1)(b).

(t) Češki izraz "zahuštěné neslazené polotučné mléko" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I (1)(c) in vsebuje, po teži, med 4 % in 4,5 % maščobe.

(u) Češki izraz "zahuštěné slazené plnotučné mléko" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I (1)(e).

(v) Češki izraz "zahuštěné slazené polotučné mléko" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I (1)(f) in vsebuje, po teži, med 4 % in 4,5 % maščobe.

(w) Češki izraz "sušená smetana" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I (2)(a).

(x) Češki izraz "zahuštěné slazené polotučné mléko" pomeni proizvod, ki je opredeljen v Prilogi I (2)(c) in vsebuje, po teži, med 14 % in 16 % maščobe."

8. 32001 R 0466: Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (UL L 77, 16.3.2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 2375: Uredbo Sveta (ES) št. 2375/2001 z dne 29.11.2001 (UL L 321, 6.12.2001, str. 1),

- 32002 R 0221: Uredbo Komisije (ES) št. 221/2002 z dne 6.2.2002 (UL L 37, 7.2.2002, str. 4),

- 32002 R 0257: Uredbo Komisije (ES) št. 257/2002 z dne 12.2.2002 (UL L 41, 13.2.2002, str. 12),

- 32002 R 0472: Uredbo Komisije (ES) št. 472/2002 z dne 12.3.2002 (UL L 75, 16.3.2002, str. 18),

- 32002 R 0563: Uredbo Komisije (ES) št. 563/2002 z dne 2.4.2002 (UL L 86, 3.4.2002, str. 5).

Za členom 1(1a) se doda naslednji odstavek:

"1b. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko Komisija v prehodnem obdobju do 31. decembra 2006 Estoniji dovoli dajati na trg ribe s poreklom iz baltske regije, namenjene za porabo na njenem ozemlju, z višjimi ravnmi dioksina od tistih, določenih v točki 5.2 Oddelka 5 Priloge I. Odstopanje se odobri v skladu s postopkom iz člena 8 Uredbe Sveta št. 315/93 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminante v hrani [1]. V ta namen Estonija dokaže, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1a, ki se uporabljajo za Finsko in Švedsko, in da v Estoniji izpostavljenost ljudi dioksinom ni višja od najvišje povprečne ravni v državah članicah Skupnosti na dan 30. aprila 2004.

Če se Estoniji prizna odstopanje, se njegova morebitna uporaba v prihodnosti preuči v okviru ponovnega pregleda Oddelka 5 Priloge I v skladu s členom 5(3).

Ne glede na zgornje, Estonija izvaja potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ribe in ribiški proizvodi, ki niso v skladu s točko 5.2 Oddelka 5 Priloge I, ne tržijo v drugih državah članicah.

K. KEMIKALIJE

31967 L 0548: Direktiva Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (UL L 196, 16.8.1967, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31969 L 0081: Direktivo Sveta 69/81/EGS z dne 13.3.1969 (UL L 68, 19.3.1969, str. 1),

- 31970 L 0189: Direktivo Sveta 70/189/EGS z dne 6.3.1970 (UL L 59, 14.3.1970, str. 33),

- 31971 L 0144: Direktivo Sveta 71/144/EGS z dne 22.3.1971 (UL L 74, 29.3.1971, str. 15),

- 31973 L 0146: Direktivo Sveta 73/146/EGS z dne 21.5.1973 (UL L 167, 25.6.1973, str. 1),

- 31975 L 0409: Direktivo Sveta 75/409/EGS z dne 24.6.1975 (UL L 183, 14.7.1975, str. 22),

- 31976 L 0907: Direktivo Komisije 76/907/EGS z dne 14.7.1976 (UL L 360, 30.12.1976, str. 1),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31979 L 0370: Direktivo Komisije 79/370/EGS z dne 30.1.1979 (UL L 88, 7.4.1979, str. 1),

- 31979 L 0831: Direktivo Sveta 79/831/EGS z dne 18.9.1979 (UL L 259, 15.10.1979, str. 10),

- 31980 L 1189: Direktivo Sveta 80/1189/EGS z dne 4.12.1980 (UL L 366, 31.12.1980, str. 1),

- 31981 L 0957: Direktivo Komisije 81/957/EGS z dne 23.10.1981 (UL L 351, 7.12.1981, str. 5),

31982 L 0232: Direktivo Komisije 82/232/EGS z dne 25.3.1982 (UL L 106, 21.4.1982, str. 18),

- 31983 L 0467: Direktivo Komisije 83/467/EGS z dne 29.7.1983 (UL L 257, 16.9.1983, str. 1),

- 31984 L 0449: Direktivo Komisije 84/449/EGS z dne 25.4.1984 (UL L 251, 19.9.1984, str. 1),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31986 L 0431: Direktivo Komisije 86/431/EGS z dne 24.6.1986 (UL L 247, 1.9.1986, str. 1),

- 31987 L 0432: Direktivo Sveta 87/432/EGS z dne 3.8.1987 (UL L 239, 21.8.1987, str. 1),

- 31988 L 0302: Direktivo Komisije 88/302/EGS z dne 18.11.1987 (UL L 133, 30.5.1988, str. 1),

- 31988 L 0490: Direktivo Komisije 88/490/EGS z dne 22.7.1988 (UL L 259, 19.9.1988, str. 1),

- 31990 L 0517: Direktivo Sveta 90/517/EGS z dne 9.10.1990 (UL L 287, 19.10.1990, str. 37),

- 31991 L 0325: Direktivo Komisije 91/325/EGS z dne 1.3.1991 (UL L 180, 8.7.1991, str. 1),

- 31991 L 0326: Direktivo Komisije 91/326/EGS z dne 5.3.1991 (ULL 180, 8.7.1991, str. 79),

- 31991 L 0410: Direktivo Komisije 91/410/EGS z dne 22.7.1991 (UL L 228, 17.8.1991, str. 67),

- 31991 L 0632: Direktivo Komisije 91/632/EGS z dne 28.10.1991 (UL L 338, 10.12.1991, str. 23),

- 31992 L 0032: Direktivo Sveta 92/32/EGS z dne 30.4.1992 (UL L 154, 5.6.1992, str. 1),

- 31992 L 0037: Direktivo Komisije 92/37/EGS z dne 30.4.1992 (UL L 154, 5.6.1992, str. 30),

- 31993 L 0021: Direktivo Komisije 93/21/EGS z dne 27.4.1993 (UL L 110, 4.5.1993, str. 20),

- 31993 L 0072: Direktivo Komisije 93/72/EGS z dne 1.9.1993 (UL L 258, 16.10.1993, str. 29),

- 31993 L 0101: Direktivo Komisije 93/101/ES z dne 11.11.1993 (UL L 13, 15.1.1994, str. 1),

- 31993 L 0105: Direktivo Komisije 93/105/ES z dne 25.11.1993 (UL L 294, 30.11.1993, str. 21),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 L 0069: Direktivo Komisije 94/69/ES z dne 19.12.1994 (UL L 381, 31.12.1994, str. 1),

- 31996 L 0054: Direktivo Komisije 96/54/ES z dne 30.7.1996 (UL L 248, 30.9.1996, str. 1),

- 31996 L 0056: Direktivo 96/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3.9.1996 (UL L 236, 18.9.1996, str. 35),

- 31997 L 0069: Direktivo Komisije 97/69/ES z dne 5.12.1997 (UL L 343, 13.12.1997, str. 19),

- 31998 L 0073: Direktivo Komisije 98/73/ES z dne 18.9.1998 (UL L 305, 16.11.1998, str. 1),

- 31998 L 0098: Direktivo Komisije 98/98/ES z dne 15.12.1998(UL L 355, 30.12.1998, str. 1),

- 31999 L 0033: Direktivo 1999/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10.5.1999 (UL L 199, 30.7.1999, str. 57),

- 32000 L 0032: Direktivo Komisije 2000/32/ES z dne 19.5.2000 (UL L 136, 8.6.2000, str. 1),

- 32000 L 0033: Direktivo Komisije 2000/33/ES z dne 25.4.2000 (UL L 136, 8.6.2000, str. 90),

- 32001 L 0059: Direktivo Komisije 2001/59/ES z dne 6.8.2001 (UL L 225, 21.8.2001, str. 1).

(a) Tabela A v uvodu k Prilogi I se nadomesti z naslednjim:

"TABLA A — TABULKA A — TABEL A — TABELLE A — TABEL A — ΠΙΝΑΚΑΣ A — TABLE A — TABLEAU A — TABELLA A — A TABULA — A LENTELĖ — A. TÁBLÁZAT — TABELLA A — TABEL A — TABELA A — TABELA A — TABUĽKA A — TABELA A — TAULUKKO A — TABELL A

Lista de los elementos químicos clasificados por su número atómico (Z)

Seznam chemických prvků seřazených podle jejich atomového čísla (Z)

Liste over grundstoffer, ordnet efter deres atomvægt (Z)

Liste der chemischen Elemente, geordnet nach der Ordnungszahl (Z)

Keemiliste elementide nimekiri aatomnumbri (Z) järgi

Κατάλογος χημικών στοιχείων ταξινομημένων σύμφωνα με τον ατομικό τους αριθμό (Ζ)

List of chemical elements listed according to their atomic number (Z)

Liste des éléments chimiques classés selon leur numéro atomique (Z)

Elenco degli elementi chimici ordinati secondo il loro numero atomico (Z)

Ķīmisko elementu saraksts — sakārtojums pēc atomnumuriem (Z)

Cheminių elementų, išdėstytų pagal atominį skaičių (Z), sąrašas

Kémiai elemek listája, rendszámuk sorrendjében (Z)

Lista ta' elementi kimiċi elenkati skond in-numru atomiku tagħhom (Z)

Lijst van chemische elementen, gerangschikt naar atoomgewicht (Z)

Lista pierwiastków chemicznych ułożona według wzrastającej liczby atomowej (Z)

Lista dos elementos químicos ordenados segundo o seu número atómico (Z)

Zoznam chemických prvkov zoradených podľa atómových čísiel (Z)

Seznam kemijskih elementov, razvrščenih po vrstnem številu (Z)

Alkuaineiden luettelo, järjestysluvun mukaan (Z)

Lista över grundämnen, ordnade efter deras atomnummer (Z)

Z | Simbol | ES | CS | DA | DE | ET | EL | EN | FR | IT | LV |

1 | H | Hidrógeno | Vodík | Hydrogen | Wasserstoff | Vesinik | Υδρογόνο | Hydrogen | Hydrogène | Idrogeno | Ūdeņradis |

2 | He | Helio | Helium | Helium | Helium | Heelium | Ήλιο | Helium | Hélium | Elio | Hēlijs |

3 | Li | Litio | Lithium | Lithium | Lithium | Liitium | Λίθιο | Lithium | Lithium | Litio | Litijs |

4 | Be | Berilio | Beryllium | Beryllium | Beryllium | Berüllium | Βηρύλλιο | Beryllium | Béryllium (Glucinium) | Berillio | Berilijs |

5 | B | Boro | Bor | Bor | Bor | Boor | Βόριο | Boron | Bore | Boro | Bors |

6 | C | Carbono | Uhlík | Carbon (kulstof) | Kohlenstoff | Süsinik | Άνθρακας | Carbon | Carbone | Carbonio | Ogleklis |

7 | N | Nitrógeno | Dusík | Nitrogen | Stickstoff | Lämmastik | Άζωτο | Nitrogen | Azote | Azoto | Slāpeklis |

8 | O | Oxígeno | Kyslík | Oxygen (ilt) | Sauerstoff | Hapnik | Όξυγόνο | Oxygen | Oxygène | Ossigeno | Skābeklis |

9 | F | Flúor | Fluor | Fluor | Fluor | Fluor | Φθόριο | Fluorine | Fluor | Fluoro | Fluors |

10 | Ne | Neón | Neon | Neon | Neon | Neoon | Νέον | Neon | Néon | Neon | Neons |

11 | Na | Sodio | Sodík | Natrium | Natrium | Naatrium | Νάτριο | Sodium | Sodium | Sodio | Nātrijs |

12 | Mg | Magnesio | Hořčík | Magnesium | Magnesium | Magneesium | Μαγνήσιο | Magnesium | Magnésium | Magnesio | Magnijs |

13 | Al | Aluminio | Hliník | Aluminium | Aluminium | Alumiinium | Αργίλλιο | Aluminium | Aluminium | Alluminio | Alumīnijs |

14 | Si | Silicio | Křemík | Silicium | Silicium | Räni | Πυρίτιο | Silicon | Silicium | Silicio | Silīcijs |

15 | P | Fósforo | Fosfor | Phosphor | Phosphor | Fosfor | Φωσφόρος | Phosphorus | Phosphore | Fosforo | Fosfors |

16 | S | Azufre | Síra | Svovl | Schwefel | Väävel | Θείον | Sulphur | Soufre | Zolfo | Sērs |

17 | Cl | Cloro | Chlor | Chlor | Chlor | Kloor | Χλώριο | Chlorine | Chlore | Cloro | Hlors |

18 | Ar | Argón | Argon | Argon | Argon | Argoon | Aργό | Argon | Argon | Argon | Argons |

19 | K | Potasio | Draslík | Kalium | Kalium | Kaalium | Κάλιο | Potassium | Potassium | Potassio | Kālijs |

20 | Ca | Calcio | Vápník | Calcium | Calcium | Kaltsium | Ασβέστιο | Calcium | Calcium | Calcio | Kalcijs |

21 | Sc | Escandio | Skandium | Scandium | Scandium | Skandium | Σκάνδιο | Scandium | Scandium | Scandio | Skandijs |

22 | Ti | Titanio | Titan | Titan | Titan | Titaan | Τιτάνιο | Titanium | Titane | Titanio | Titāns |

23 | V | Vanadio | Vanad | Vanadium | Vanadium | Vanaadium | Βανάδιο | Vanadium | Vanadium | Vanadio | Vanādijs |

24 | Cr | Cromo | Chrom | Chrom | Chrom | Kroom | Χρώμιο | Chromium | Chrome | Cromo | Hroms |

25 | Mn | Manganeso | Mangan | Mangan | Mangan | Mangaan | Μαγγάνιο | Manganese | Manganèse | Manganese | Mangāns |

26 | Fe | Hierro | Železo | Jern | Eisen | Raud | Σίδηρος | Iron | Fer | Ferro | Dzelzs |

27 | Co | Cobalto | Kobalt | Cobalt | Kobalt | Koobalt | Κοβάλτιο | Cobalt | Cobalt | Cobalto | Kobalts |

28 | Ni | Níquel | Nikl | Nikkel | Nickel | Nikkel | Νικέλιο | Nickel | Nickel | Nichel | Niķelis |

29 | Cu | Cobre | Měď | Kobber | Kupfer | Vask | Χαλκός | Copper | Cuivre | Rame | Varš |

30 | Zn | Zinc | Zinek | Zink | Zink | Tsink | Ψευδάργυρος | Zinc | Zinc | Zinco | Cinks |

31 | Ga | Galio | Gallium | Gallium | Gallium | Gallium | Γάλλιο | Gallium | Gallium | Gallio | Gallijs |

32 | Ge | Germanio | Germanium | Germanium | Germanium | Germaanium | Γερμάνιο | Germanium | Germanium | Germanium | Germānijs |

33 | As | Arsénico | Arsen | Arsen | Arsen | Arseen | Αρσενικό | Arsenic | Arsenic | Arsenico | Arsēns |

34 | Se | Selenio | Selen | Selen | Selen | Seleen | Σελήνιο | Selenium | Sélénium | Selenio | Selēns |

35 | Br | Bromo | Brom | Brom | Brom | Broom | Βρώμιο | Bromine | Brome | Bromo | Broms |

36 | Kr | Criptón | Krypton | Krypton | Krypton | Krüptoon | Κρυπτό | Krypton | Krypton | Krypton | Kriptons |

37 | Rb | Rubidio | Rubidium | Rubidium | Rubidium | Rubiidium | Ρουβήδιο | Rubidium | Rubidium | Rubidio | Rubīdijs |

38 | Sr | Estroncio | Stroncium | Strontium | Strontium | Strontsium | Στρόντιο | Strontium | Strontium | Stronzio | Stroncijs |

39 | Y | Itrio | Yttrium | Yttrium | Yttrium | Ütrium | Ύττριο | Yttrium | Yttrium | Ittrio | Itrijs |

40 | Zr | Circonio | Zirkonium | Zirconium | Zirkon | Tsirkoonium | Ζιρκόνιο | Zirconium | Zirconium | Zirconio | Cirkonijs |

41 | Nb | Niobio | Niob | Niobium | Niob | Nioobium | Νιόβιο | Niobium | Niobium | Niobio | Niobijs |

42 | Mo | Molibdeno | Molybden | Molybden | Molybdän | Molübdeen | Μολυβδένιο | Molybdenum | Molybdène | Molibdeno | Molibdēns |

43 | Tc | Tecnecio | Technecium | Technetium | Technetium | Tehneetsium | Τεχνήτιο | Technetium | Technetium | Tecnezio | Tehnēcijs |

44 | Ru | Rutenio | Ruthenium | Ruthenium | Ruthenium | Ruteenium | Ρουθήνιο | Ruthenium | Ruthénium | Rutenio | Rutēnijs |

45 | Rh | Rodio | Rhodium | Rhodium | Rhodium | Roodium | Ρόδιο | Rhodium | Rhodium | Rodio | Rodijs |

46 | Pd | Paladio | Palladium | Palladium | Palladium | Pallaadium | Παλλάδιο | Palladium | Palladium | Palladio | Pallādijs |

47 | Ag | Plata | Stříbro | Sølv | Silber | Hõbe | Άργυρος | Silver | Argent | Argento | Sudrabs |

48 | Cd | Cadmio | Kadmium | Cadmium | Cadmium | Kaadium | Κάδμιο | Cadmium | Cadmium | Cadmio | Kadmijs |

49 | In | Indio | Indium | Indium | Indium | Indium | Ίνδιο | Indium | Indium | Indio | Indijs |

50 | Sn | Estaño | Cín | Tin | Zinn | Tina | Κασσίτερος | Tin | Étain | Stagno | Alva |

51 | Sb | Antimonio | Antimon | Antimon | Antimon | Antimon | Αντιμόνιο | Antimony | Antimoine | Antimonio | Antimons |

52 | Te | Telurio | Tellur | Telur | Tellur | Telluur | Τελλούριο | Tellurium | Tellure | Tellurio | Telūrs |

53 | I | Yodo | Jod | Jod | Jod | Jood | Ιώδιο | Iodine | Iode | Iodio | Jods |

54 | Xe | Xenón | Xenon | Xenon | Xenon | Ksenoon | Ξένο | Xenon | Xénon | Xenon | Ksenons |

55 | Cs | Cesio | Cesium | Cæsium | Caesium | Tseesium | Καίσιο | Caesium | Césium | Cesio | Cēzijs |

56 | Ba | Bario | Baryum | Barium | Barium | Baarium | Βάριο | Barium | Baryum | Bario | Bārijs |

57 | La | Lantano | Lanthan | Lanthan | Lanthan | Lantaan | Λανδάνιο | Lanthanum | Lanthane | Lantanio | Lantāns |

58 | Ce | Cerio | Cer | Cerium | Cer | Tseerium | Δημήτριο | Cerium | Cérium | Cerio | Cērijs |

59 | Pr | Praseodimio | Praseodym | Praseodym | Praseodym | Praseodüüm | Πρασεοδύμιο | Praseodymium | Praséodyme | Praseodimio | Prazeodims |

60 | Nd | Niodimio | Neodym | Neodym | Neodym | Neodüüm | Νεοδύμιο | Neodymium | Néodyme | Neodimio | Neodims |

61 | Pm | Prometio | Promethium | Promethium | Promethium | Promeetium | Προμήθειο | Promethium | Prométhium | Promezio | Prometijs |

62 | Sm | Samario | Samarium | Samarium | Samarium | Samaarium | Σαμάριο | Samarium | Samarium | Samario | Samārijs |

63 | Eu | Europio | Europium | Europium | Europium | Euroopium | Ευρώπιο | Europium | Europium | Europio | Eiropijs |

64 | Gd | Gadolinio | Gadolinium | Gadolinium | Gadolinium | Gadoliinium | Γαδολίνιο | Gadolinium | Gadolinium | Gadolinio | Gadolīnijs |

65 | Tb | Terbio | Terbium | Terbium | Terbium | Terbium | Τέρβιο | Terbium | Terbium | Terbio | Terbijs |

66 | Dy | Disprosio | Dysprosium | Dysprosium | Dysprosium | Düsproosium | Δυσπρόσιο | Dysprosium | Dysprosium | Disprosio | Disprozijs |

67 | Ho | Holmio | Holmium | Holmium | Holmium | Holmium | Όλμιο | Holmium | Holmium | Olmio | Holmijs |

68 | Er | Erbio | Erbium | Erbium | Erbium | Erbium | Έρβιο | Erbium | Erbium | Erbio | Erbijs |

69 | Tm | Tulio | Thulium | Thulium | Thulium | Tuulium | Θούλιο | Thulium | Thulium | Tulio | Tūlijs |

70 | Yb | Iterbio | Ytterbium | Ytterbium | Ytterbium | Üterbium | Υττέρβιο | Ytterbium | Ytterbium | Itterbio | Iterbijs |

71 | Lu | Lutecio | Lutecium | Lutetium | Lutetium | Luteetsium | Λουτήτιο | Lutetium | Lutécium | Lutezio | Lutēcijs |

72 | Hf | Hafnio | Hafnium | Hafnium | Hafnium | Hafnium | Άφνιο | Hafnium | Hafnium | Afnio | Hafnijs |

73 | Ta | Tántalo | Tantal | Tantal | Tantal | Tantaal | Ταντάλιο | Tantalum | Tantale | Tantalio | Tantāls |

74 | W | Volframio | Wolfram | Wolfram | Wolfram | Volfram | Βολφράμιο (Τουγκοτένιο) | Tungsten | Tungstène | Tungsteno | Volframs |

75 | Re | Renio | Rhenium | Rhenium | Rhenium | Reenium | Ρήνιο | Rhenium | Rhénium | Renio | Rēnijs |

76 | Os | Osmio | Osmium | Osmium | Osmium | Osmium | Όσμιο | Osmium | Osmium | Osmio | Osmijs |

77 | Ir | Iridio | Iridium | Iridium | Iridium | Iriidium | Ιρίδιο | Iridium | Iridium | Iridio | Irīdijs |

78 | Pt | Platino | Platina | Platin | Platin | Plaatina | Λευκόχρυσος | Platinum | Platine | Platino | Platīns |

79 | Au | Oro | Zlato | Guld | Gold | Kuld | Χρυσός | Gold | Or | Oro | Zelts |

80 | Hg | Mercurio | Rtuť | Kviksølv | Quecksilber | Elavhõbe | Υδράργυρος | Mercury | Mercure | Mercurio | Dzīvsudrabs |

81 | Tl | Talio | Thallium | Thalium | Thallium | Tallium | Θάλλιο | Thallium | Thallium | Tallio | Tallijs |

82 | Pb | Plomo | Olovo | Bly | Blei | Plii | Μόλυβδος | Lead | Plomb | Piombo | Svins |

83 | Bi | Bismuto | Bismut | Bismuth | Wismuth | Vismut | Βισμούθιο | Bismuth | Bismuth | Bismuto | Bismuts |

84 | Po | Polonio | Polonium | Plonium | Polonium | Poloonium | Πολώνιο | Polonium | Polonium | Polonio | Polonijs |

85 | At | Astato | Astat | Astat | Astat | Astaat | Αστάτιο | Astatine | Astats | Astato | Astats |

86 | Rn | Radón | Radon | Radon | Radon | Radoon | Ραδόνιο | Radon | Radon | Radon | Radons |

87 | Fr | Francio | Francium | Francium | Francium | Frantsium | Φράγκιο | Francium | Francium | Francio | Francijs |

88 | Ra | Radio | Radium | Radium | Radium | Raadium | Ράδιο | Radium | Radium | Radio | Rādijs |

89 | Ac | Actinio | Aktinium | Actinium | Actinium | Aktiinium | Ακτίνιο | Actinium | Actinium | Attinio | Aktīnijs |

90 | Th | Torio | Thorium | Thorium | Thorium | Toorium | Θόριο | Thorium | Thorium | Torio | Torijs |

91 | Pa | Protactinio | Protaktinium | Protactinium | Protactinium | Protaktiinium | Πρωτακτίνιο | Protactinium | Protactinium | Protoattinio | Protaktīnijs |

92 | U | Uranio | Uran | Uran | Uran | Uraan | Ουράνιο | Uranium | Uranium | Uranio | Urāns |

93 | Np | Neptunio | Neptunium | Neptunium | Neptunium | Neptuunium | Νεπτούνιο (Ποσειδώνιο) | Neptunium | Neptunium | Nettunio | Neptūnijs |

94 | Pu | Plutonio | Plutonium | Plutonium | Plutonium | Plutoonium | Πλουτώνιο | Plutonium | Plutonium | Plutonio | Plutonijs |

95 | Am | Americio | Americium | Americium | Americium | Ameriitsium | Αμερίκιο | Americium | Américium | Americio | Amerīcijs |

96 | Cm | Curio | Curium | Curium | Curium | Kuurium | Κιούριο | Curium | Curium | Curio | Kirijs |

97 | Bk | Berkelio | Berkelium | Berkelium | Berkelium | Berkeelium | Μπερκέλιο | Berkelium | Berkélium | Berkelio | Berklijs |

98 | Cf | Californio | Kalifornium | Californium | Californium | Kalifornium | Καλιφόρνιο | Californium | Californium | Californio | Kalifornijs |

99 | Es | Einstenio | Einsteinium | Einsteinium | Einsteinium | Einsteinium | Αϊνστάνιον | Einsteinium | Einsteinium | Einstenio | Einšteinijs |

100 | Fm | Fermio | Fermium | Fermium | Fermium | Fermium | Φέρμιο | Fermium | Fermium | Fermio | Fermijs |

101 | Md | Mendelevio | Mendelevium | Mendelevium | Mendelevium | Mendeleevium | Μεντελέβιο | Mendelevium | Mendélévium | Mendelevio | Mendelejevijs |

102 | No | Nobelio | Nobelium | Nobelium | Nobelium | Nobeelium | Νομπέλιο | Nobelium | Nobélium | Nobelio | Nobēlijs |

103 | Lw | Laurencio | Lawrencium | Lawrentium | Lawrentium | Lavrentsium | Λαυρένσιο | Lawrencium | Lawrencium | Lawrencio | Laurensijs |

Z | Simbol | LT | HU | MT | NL | PL | PT | SK | SL | FI | SV |

1 | H | Vandenilis | Hidrogén | Idroġenu | Waterstof | Wodór | Hidrogénio | Vodík | Vodik | Vety | Väte |

2 | He | Helis | Hélium | Elju | Helium | Hel | Hélio | Hélium | Helij | Helium | Helium |

3 | Li | Litis | Lítium | Litju | Lithium | Lit | Lítio | Lítium | Litij | Litium | Litium |

4 | Be | Berilis | Berillium | Berillju | Beryllium | Beryl | Berílio | Berýlium | Berilij | Beryllium | Beryllium |

5 | B | Boras | Bór | Boron | Boor | Bor | Boro | Bór | Bor | Boori | Bor |

6 | C | Anglis | Szén | Karbonju | Koolstof | Węgiel | Carbono | Uhlík | Ogljik | Hiili | Kol |

7 | N | Azotas | Nitrogén | Azotu | Stikstof | Azot | Azoto | Dusík | Dušik | Typpi | Kväve |

8 | O | Deguonis | Oxigén | Ossiġenu | Zuurstof | Tlen | Oxigénio | Kyslík | Kisik | Happi | Syre |

9 | F | Fluoras | Fluor | Fluworin | Fluor | Fluor | Flúor | Fluór | Fluor | Fluori | Fluor |

10 | Ne | Neonas | Neon | Neon | Neon | Neon | Néon | Neón | Neon | Neon | Neon |

11 | Na | Natris | Nátrium | Sodju | Natrium | Sód | Sódio | Sodík | Natrij | Natrium | Natrium |

12 | Mg | Magnis | Magnézium | Manjesju | Magnesium | Magnez | Magnésio | Horčík | Magnezij | Magnesium | Magnesium |

13 | Al | Aliuminis | Alumínium | Aluminju | Aluminium | Glin | Alumínio | Hliník | Aluminij | Alumiini | Aluminium |

14 | Si | Silicis | Szilicium | Silikon | Silicium | Krzem | Silício | Kremík | Silicij | Pii | Kisel |

15 | P | Fosforas | Foszfor | Fosfru | Fosfor | Fosfor | Fósforo | Fosfor | Fosfor | Fosfori | Fosfor |

16 | S | Siera | Kén | Kubrit | Zwavel | Siarka | Enxofre | Síra | Žveplo | Rikki | Svavel |

17 | Cl | Chloras | Klór | Kloru | Chloor | Chlor | Cloro | Chlór | Klor | Kloori | Klor |

18 | Ar | Argonas | Argon | Argon | Argon | Argon | Árgon | Argón | Argon | Argon | Argon |

19 | K | Kalis | Kálium | Potassju | Kalium | Potas | Potássio | Draslík | Kalij | Kalium | Kalium |

20 | Ca | Kalcis | Kalcium | Kalċju | Calcium | Wapń | Cálcio | Vápnik | Kalcij | Kalsium | Kalcium |

21 | Sc | Skandis | Szkandium | Skandju | Scandium | Skand | Escândio | Skandium | Skandij | Skandium | Skandium |

22 | Ti | Titanas | Titán | Titanju | Titaan | Tytan | Titânio | Titán | Titan | Titaani | Titan |

23 | V | Vanadis | Vanádium | Vanadju | Vanadium | Wanad | Vanádio | Vanád | Vanadij | Vanadiini | Vanadin |

24 | Cr | Chromas | Króm | Kromju | Chroom | Chrom | Crómio | Chróm | Krom | Kromi | Krom |

25 | Mn | Manganas | Mangán | Manganiż | Mangaan | Mangan | Manganês | Mangán | Mangan | Mangaani | Mangan |

26 | Fe | Geležis | Vas | Ħadid | Ijzer | Żelazo | Ferro | Železo | Železo | Rauta | Järn |

27 | Co | Kobaltas | Kobalt | Kobalt | Kobalt | Kobalt | Cobalto | Kobalt | Kobalt | Koboltti | Kobolt |

28 | Ni | Nikelis | Nikkel | Nikil | Nikkel | Nikiel | Níquel | Nikel | Nikelj | Nikkeli | Nickel |

29 | Cu | Varis | Réz | Ram | Koper | Miedź | Cobre | Meď | Baker | Kupari | Koppar |

30 | Zn | Cinkas | Cink | Żingu | Zìnk | Cynk | Zinco | Zinok | Cink | Sinkki | Zink |

31 | Ga | Galis | Gallium | Gallju | Gallium | Gal | Gálio | Gálium | Galij | Gallium | Gallium |

32 | Ge | Germanis | Germánium | Ġermanju | Germanium | German | Germânio | Germánium | Germanij | Germanium | Germanium |

33 | As | Arsenas | Arzén | Arseniku | Arseen | Arsen | Arsénio | Arzén | Arzen | Arseeni | Arsenik |

34 | Se | Selenas | Szelén | Selenju | Selenium | Selen | Selénio | Selén | Selen | Seleeni | Selen |

35 | Br | Bromas | Bróm | Bromu | Broom | Brom | Bromo | Bróm | Brom | Bromi | Brom |

36 | Kr | Kriptonas | Kripton | Kripton | Krypton | Krypton | Krípton | Kryptón | Kripton | Krypton | Krypton |

37 | Rb | Rubidis | Rubídium | Rubidju | Rubidium | Rubid | Rubídio | Rubídium | Rubidij | Rubidium | Rubidium |

38 | Sr | Stroncis | Stroncium | Stronzju | Strontium | Stront | Estrôncio | Stroncium | Stroncij | Strontium | Strontium |

39 | Y | Itris | Ittrium | Ittriju | Yttrium | Itr | Ítrio | Ytrium | Itrij | Yttrium | Yttrium |

40 | Zr | Cirkonis | Cirkónium | Żirkonju | Zirkonium | Cyrkon | Zircónio | Zirkónium | Cirkonij | Zirkonium | Zirkonium |

41 | Nb | Niobis | Nióbium | Nijobju | Niobium | Niob | Nióbio | Niób | Niobij | Niobium | Niob |

42 | Mo | Molibdenas | Molibdén | Molibdenu | Molybdeen | Molibden | Molibdénio | Molybdén | Molibden | Molybdeeni | Molybden |

43 | Tc | Technecis | Technécium | Teknezju | Technetium | Technet | Tecnécio | Technécium | Tehnecij | Teknetium | Teknetium |

44 | Ru | Rutenis | Ruténium | Rutenju | Ruthernium | Ruten | Ruténio | Ruténium | Rutenij | Rutenium | Rutenium |

45 | Rh | Rodis | Ródium | Rodju | Rodium | Rod | Ródio | Ródium | Rodij | Rodium | Rodium |

46 | Pd | Paladis | Palládium | Palladju | Palladium | Pallad | Paládio | Paládium | Paladij | Palladium | Palladium |

47 | Ag | Sidabras | Ezüst | Fidda | Zilver | Srebro | Prata | Striebro | Srebro | Hopea | Silver |

48 | Cd | Kadmis | Kadmium | Kadmju | Cadmium | Kadm | Cádmio | Kadmium | Kadmij | Kadmium | Kadmium |

49 | In | Indis | Indium | Indju | Indium | Ind | Índio | Indium | Indij | Indium | Indium |

50 | Sn | Alavas | Ón | Landa | Tin | Cyna | Estanho | Cín | Kositer | Tina | Tenn |

51 | Sb | Stibis | Antimon | Antimonju | Antimoon | Antymon | Antimónio | Antimón | Antimon | Antimoni | Antimon |

52 | Te | Telūras | Tellúr | Tellurju | Telluur | Tellur | Telúrio | Telúr | Telur | Telluuri | Tellur |

53 | I | Jodas | Jód | Jodju | Jood | Jod | Iodo | Jód | Jod | Jodi | Jod |

54 | Xe | Ksenonas | Xenon | Kseno | Xenon | Ksenon | Xénon | Xenón | Ksenon | Ksenon | Xenon |

55 | Cs | Cezis | Cézium | Ċesju | Cesium | Cez | Césio | Césium | Cezij | Cesium | Cesium |

56 | Ba | Baris | Bárium | Barju | Barium | Bar | Bário | Bárium | Barij | Barium | Barium |

57 | La | Lantanas | Lantán | Lantanu | Lanthaan | Lantan | Lantânio | Lantán | Lantan | Lantaani | Lantan |

58 | Ce | Ceris | Cérium | Ċerju | Cerium | Cer | Cério | Cér | Cerij | Cerium | Cerium |

59 | Pr | Prazeodimis | Prazeodímium | Prasedimju | Praseodymium | Prazeodym | Praseodímio | Prazeodým | Prazeodim | Praseodyymi | Praseodym |

60 | Nd | Neodimis | Neodímium | Neodimju | Neodymium | Neodym | Neodímio | Neodým | Neodim | Neodyymi | Neodym |

61 | Pm | Prometis | Prométium | Prometju | Promethium | Promet | Promécio | Prométium | Prometij | Prometium | Prometium |

62 | Sm | Samaris | Szamárium | Samarju | Samarium | Samar | Samário | Samárium | Samarij | Samarium | Samarium |

63 | Eu | Europis | Európium | Ewropju | Europium | Europ | Európio | Európium | Evropij | Europium | Europium |

64 | Gd | Gadolinis | Gadolínium | Gadolinju | Gadolinium | Gadolin | Gadolínio | Gadolínium | Gadolinij | Gadolinium | Gadolinium |

65 | Tb | Terbis | Terbium | Terbju | Terbium | Terb | Térbio | Terbium | Terbij | Terbium | Terbium |

66 | Dy | Disprozis | Diszprózium | Disprosju | Dysprosium | Dysproz | Disprósio | Dysprózium | Disprozij | Dysprosium | Dysprosium |

67 | Ho | Holmis | Holmium | Olmju | Holmium | Holm | Hólmio | Holmium | Holmij | Holmium | Holmium |

68 | Er | Erbis | Erbium | Erbju | Erbium | Erb | Érbio | Erbium | Erbij | Erbium | Erbium |

69 | Tm | Tulis | Túlium | Tulju | Thulium | Tul | Túlio | Túlium | Tulij | Tulium | Tulium |

70 | Yb | Iterbis | Itterbium | Itterbju | Ytterbium | Iterb | Itérbio | Yterbium | Iterbij | Ytterbium | Ytterbium |

71 | Lu | Liutecis | Lutécium | Lutezju | Lutetium | Lutet | Lutécio | Lutécium | Lutecij | Lutetium | Lutetium |

72 | Hf | Hafnis | Hafnium | Ħafnju | Hafnium | Hafn | Háfnio | Hafnium | Hafnij | Hafnium | Hafnium |

73 | Ta | Tantalas | Tantál | Tantalu | Tantaal | Tantal | Tântalo | Tantal | Tantal | Tantaali | Tantal |

74 | W | Volframas | Volfrám | Tungstenu | Wolfram | Wolfram | Tungsténio | Volfrám | Volfram | Volframi | Wolfram |

75 | Re | Renis | Rénium | Rênju | Renium | Ren | Rénio | Rénium | Renij | Renium | Rhenium |

76 | Os | Osmis | Ozmium | Osmju | Osmium | Osm | Ósmio | Osmium | Osmij | Osmium | Osmium |

77 | Ir | Iridis | Irídium | Iridju | Iridium | Iryd | Irídio | Irídium | Iridij | Iridium | Iridium |

78 | Pt | Platina | Platina | Platinu | Platinum | Platyna | Platina | Platina | Platina | Platina | Platina |

79 | Au | Auksas | Arany | Deheb | Goud | Złoto | Ouro | Zlato | Zlato | Kulta | Guld |

80 | Hg | Gyvsidabris | Higany | Merkurju | Kwik | Rtęć | Mercúrio | Ortuť | Živo srebro | Elohopea | Kvicksilver |

81 | Tl | Talis | Tallium | Tallju | Thallium | Tal | Tálio | Tálium | Talij | Tallium | Tallium |

82 | Pb | Švinas | Ólom | Ċomb | Lood | Ołów | Chumbo | Olovo | Svinec | Lyijy | Bly |

83 | Bi | Bismutas | Bizmut | Bismùt | Bismuth | Bizmut | Bismuto | Bizmut | Bizmut | Vismutti | Vismut |

84 | Po | Polonis | Polónium | Polonju | Polonium | Polon | Polónio | Polónium | Polonij | Polonium | Polonium |

85 | At | Astatinas | Asztácium | Astatina | Astaat | Astat | Astato | Astát | Astat | Astatiini | Astat |

86 | Rn | Radonas | Radon | Radon | Radon | Radon | Rádon | Radón | Radon | Radon | Radon |

87 | Fr | Francis | Francium | Franċju | Francium | Frans | Frâncio | Francium | Francij | Frankium | Francium |

88 | Ra | Radis | Rádium | Radju | Radium | Rad | Rádio | Rádium | Radij | Radium | Radium |

89 | Ac | Aktinis | Aktínium | Aktinju | Actinium | Aktyn | Actínio | Aktínium | Aktinij | Aktinium | Aktinium |

90 | Th | Toris | Tórium | Torju | Thorium | Tor | Tório | Tórium | Torij | Torium | Torium |

91 | Pa | Protaktinis | Protaktínium | Protaktinju | Protactinium | Protaktyn | Protactínio | Protaktínium | Protaktinij | Protaktinium | Protaktinium |

92 | U | Uranas | Urán | Uranju | Uranium | Uran | Urânio | Urán | Uran | Uraani | Uran |

93 | Np | Neptūnis | Neptúnium | Nettunju | Neptunium | Neptun | Neptúnio | Neptúnium | Neptunij | Neptunium | Neptunium |

94 | Pu | Plutonis | Plutónium | Plutonju | Plutonium | Pluton | Plutónio | Plutónium | Plutonij | Plutonium | Plutonium |

95 | Am | Americis | Amerícium | Ameriċju | Americium | Ameryk | Amerício | Amerícium | Americij | Amerikium | Americium |

96 | Cm | Kiuris | Kűrium | Kurju | Curium | Kiur | Cúrio | Curium | Kirij | Curium | Curium |

97 | Bk | Berklis | Berkélium | Berkelju | Berkelium | Berkel | Berquélio | Berkelium | Berkelij | Berkelium | Berkelium |

98 | Cf | Kalifornis | Kalifornium | Kalifornju | Californium | Kaliforn | Califórnio | Kalifornium | Kalifornij | Kalifornium | Californium |

99 | Es | Einšteinis | Einsteinium | Enstejnju | Einsteinium | Einstein | Einsteinio | Einsteinium | Ajnštajnij | Einsteinium | Einsteinium |

100 | Fm | Fermis | Fermium | Fermju | Fermium | Ferm | Férmio | Fermium | Fermij | Fermium | Fermium |

101 | Md | Mendelevis | Mendelévium | Mendelevju | Mendelevium | Mendelew | Mendelévio | Mendelevium | Mendelevij | Mendelevium | Mendelevium |

102 | No | Nobelis | Nobélium | Nobelju | Nobelium | Nobel | Nobélio | Nobelium | Nobelij | Nobelium | Nobelium |

103 | Lw | Lorensis | Laurencium | Lawrenċju | Laurentium | Lorens | Laurêncio | Laurencium | Lavrencij | Lawrensium | Lawrentium" |

(b) Tabela B v uvodu k Prilogi I se nadomesti z naslednjim:

"TABLA B — TABULKA B — TABEL B — TABELLE B — TABEL B — ΠΙΝΑΚΑΣ B — TABLE B — TABLEAU B — TABELLA B — B TABULA — B LENTELĖ — B. TÁBLÁZAT — TABELLA B — TABEL B — TABELA B — TABELA B — TABUĽKA B — TABELA B — TAULUKKO B — TABELL B

Clasificación especial para las sustancias orgánicas

Speciální třídy organických látek

Særlig inddeling af organiske stoffer

Spezielle Anordnung für die organischen Stoffe

Spetsiaalne orgaaniliste ainete klassifikatsioon'

Ειδική ταξινόμηση των οργανικών ουσιών

Special classification for organic substances

Classification particulière aux substances organiques

Classificazione speciale per le sostanze organiche

Organisko ķīmisko vielu grupas

Speciali organinių medžiagų klasifikacija

Szerves anyagok speciális osztályozása

Klassifikazzjoni speċjali għal sustanzi organiċi

Speciale indeling voor de organische stoffen

Numery klas substancji organicznych

Classificação especial para as substâncias orgânicas

Prehľadná klasifikácia organických látok

Posebna razvrstitev organskih spojin v skupine

Erityisryhmät orgaanisille aineille

Särskild indelning av organiska ämnen

601 | Hidrocarburos Uhlovodíky Carbonhydrider (kulbrinter) Kohlenwasserstoffe Süsivesinikud Υδρογονάνθρακες Hydrocarbons Hydrocarbures Idrocarburi Ogļūdeņraži Angliavandeniliai Szénhidrogének Idrokarburi Koolwaterstoffen Węglowodory Hidrocarbonetos Uhľovodíky Ogljikovodiki Hiilivedyt Kolväten |

602 | Hidrocarburos halogenados Halogenované uhlovodíky Halogensubstituerede carbonhydrider Halogen-Kohlenwasserstoffe Halogeenitud süsivesinikud Αλογονοπαράγωγα υδρογονανθράκων Halogenated hydrocarbons Dérivés halogénés des hydrocarbures Derivati idrocarburi alogenati Halogenētie ogļūdeņraži Halogeninti angliavandeniliai Halogénezett szénhidrogének Idrokarburi aloġenati Gehalogeneerde koolwaterstoffen Halogenowe pochodne węglowodorów Hidrocarbonetos halogenados Halogénované uhľovodíky Halogenirani ogljikovodiki Halogenoidut hiilivedyt Halogenerade kolväten |

603 | Alcoholes y derivados Alkoholy a jejich deriváty Alkoholer og deres derivater Alkohole und ihre Derivate Alkoholid ja nende derivaadid Αλκοόλες και παράγωγά τους Alcohols and their derivatives Alcools et dérivés Alcoli e derivati Spirti un to atvasinājumi Alkoholiai ir jų dariniai Alkoholok és származékaik Alkoħoliċi u derivati Alcoholen en derivaten Alkohole i ich pochodne Álcoois e derivados Alkoholy a ich deriváty Alkoholi in njihovi derivati Alkoholit ja niiden johdannaiset Alkoholer och deras derivat |

604 | Fenoles y derivados Fenoly a jejich deriváty Phenoler og deres derivater Phenole und ihre Derivate Fenoolid ja nende derivaadid Φαινόλες και παράγωγά τους Phenols and their derivatives Phénols et dérivés Fenoli e derivati Fenoli un to atvasinājumi Fenoliai ir jų dariniai Fenolok és származékaik Fenoli u derivati Fenolen en derivaten Fenole i ich pochodne Fenóis e derivados Fenoly a ich deriváty Fenoli in njihovi derivati Fenolit ja niiden johdannaiset Fenoler och deras derivat |

605 | Aldehídos y derivados Aldehydy a jejich deriváty Aldehyder og deres derivater Aldehyde und ihre Derivate Aldehüüdid ja nende derivaadid Αλδεΰδες και παράγωγά τους Aldehydes and their derivatives Aldéhydes et dérivés Aldeidi e derivati Aldehīdi un to atvasinājumi Aldehidai ir jų dariniai Aldehidek és származékaik Aldeidi u derivati Aldehyden en derivaten Aldehydy i ich pochodne Aldeidos e derivados Aldehydy a ich deriváty Aldehidi in njihovi derivati Aldehydit ja niiden johdannaiset Aldehyder och deras derivat |

606 | Cetonas y derivados Ketony a jejich deriváty Ketoner og deres derivater Ketone und ihre Derivate Ketoonid ja nende derivaadid Κετόνες και παράγωγά τους Ketones and their derivatives Cétones et dérivés Chetoni e derivati Ketoni un to atvasinājumi Ketonai ir jų dariniai Ketonok és származékaik Keton u derivati Ketonen en derivaten Ketony i ich pochodne Cetonas e derivados Ketóny a ich deriváty Ketoni in njihovi derivati Ketonit ja niiden johdannaiset Ketoner och deras derivat |

607 | Ácidos orgánicos y derivados Organické kyseliny a jejich deriváty Organiske syrer og deres derivater Organische Säuren und ihre Derivate Orgaanilised happed ja nende derivaadid Οργανικά οξέα και παράγωγά τους Organic acids and their derivatives Acides organiques et dérivés Acidi organici e derivati Organiskās skābes un to atvasinājumi Organinės rūgštys ir jų dariniai Szerves savak és származékaik Aċidi organiċi u derivati Organische zuren en derivaten Kwasy organiczne i ich pochodne Ácidos orgânicos e derivados Organické kyseliny a ich deriváty Organske kisline in njihovi derivati Orgaaniset hapot ja niiden johdannaiset Organiska syror och deras derivat |

608 | Nitrilos Nitrily Nitriler Nitrile Nitriilid Νιτρίλια Nitriles Nitriles Nitrili Nitrilsavienojumi un to atvasinājumi Nitrilai Nitrilek Nitrili Nitrillen Nitryle Nitrilos Nitrily Nitrili Nitriilit Nitriler |

609 | Derivados nitrados Nitrosloučeniny Nitroforbindelser Nitroverbindungen Nitroühendid Νιτροενώσεις Nitro compounds Dérivés nitrés Nitroderivati Nitrosavienojumi Nitrojunginiai Nitrovegyületek Komposti tan-nitru Nitroverbindingen Nitrozwiązki Derivados nitrados Nitrozlúčeniny Nitro spojine Nitroyhdisteet Kväveföreningar |

610 | Derivados cloronitrados Chlorované nitrosloučeniny Chlornitroforbindelser Chlornitroverbindungen Kloronitroühendid Χλωρονιτροενώσεις Chloronitro compounds Dérivés chloronitrés Cloronitro derivati Hlornitrosavienojumi Chlornitrojunginiai Klór-nitrovegyületek Komposti tal-kloronitru Chloornitroverbindingen Chloronitrozwiązki Derivados cloronitrados Chlórované nitrozlúčeniny Kloro-nitro spojine Kloorinitroyhdisteet Klornitroföreningar |

611 | Derivados azoicos y azoxi Azoxysloučeniny a azosloučeniny Azoxy- og azoforbindelser Azoxy- und Azoverbindungen Asoksü- ja asoühendid Άζωξυ- και άζω-ενώσεις Azoxy- and azo compounds Dérivés azoxy et azoïques Azossi- e azoderivati Azoksisavienojumi un azosavienojumi Azoksijunginiai ir azojunginiai Azoxi és azo-vegyületek Komposti ta' l-azossi u ta' l-azo Azoxy- en azoverbindingen Azoksy- i azozwiązki Derivados azoxi e azóicos Azoxyzlúčeniny a azozlúčeniny Azoksi- in azo spojine Atsoksi- ja atsoyhdisteet Azoxi- och azoföreningar |

612 | Derivados aminados Aminosloučeniny Aminer Aminoverbindungen Amiinühendid Αμινοενώσεις Amine compounds Dérivés aminés Aminoderivati Aminosavienojumi Aminojunginiai Amin vegyületek Komposti ta' l-amino Aminoverbindingen Aminozwiązki Derivados aminados Aminozlúčeniny Amino- spojine Amiiniyhdisteet Aminer |

613 | Bases heterocíclicas y derivados Heterocyklické báze a jejich deriváty Heterocykliske baser og deres derivater Heterocyclische Basen und ihre Derivate Heterotsüklilised alused ja nende derivaadid Ετεροκυκλικές βάσεις και παράγωγά τους Heterocyclic bases and their derivatives Bases hétérocycliques et dérivés Basi eterocicliche e derivati Heterocikliskie savienojumi un to atvasinājumi Heterociklinės bazės ir jų dariniai Heterociklusos bázisok és származékaik Bażijiet eteroċikliċi u derivati Heterocyclische basen en hun derivaten Zasady heterocykliczne i ich pochodne Bases heterocíclicas e derivados Heterocyklické bázy a ich deriváty Heterociklične baze in njihovi derivati Heterosykliset emäkset ja niiden johdannaiset Heterocykliska baser och deras derivat |

614 | Glucósidos y alcaloides Glykosidy a alkaloidy Glycosider og alkaloider Glycoside und Alkaloide Glükosiidid ja alkaloidid Γλυκοζίτες και αλκαλοειδή Glycosides and alkaloids Glucosides et alcaloïdes Glucosidi e alcaloidi Glikozīdi un alkaloīdi Glikozidai ir alkaloidai Glikozidok és alkaloidok Glukosidi u alkalojdi Glycosiden en alkaloïden Glikozydy i alkaloidy Glicósidos e alcalóides Glykozidy a alkaloidy Glikozidi in alkaloidi Glykosidit ja alkaloidit Glykosider och alkaloider |

615 | Cianatos e isocianatos Kyanáty a isokyanáty Cyanater og isocyanater Cyanate und Isocyanate Tsüanaadid ja isotsüanaadid Κυανικές και ισοκυανικές ενώσεις Cyanates and isocyanates Cyanates et isocyanates Cianati e isocianati Cianāti un izocianāti Cianatai ir izocianatai Cianátok és izocianátok Ċjanati u isoċjanati Cyanaten en isocyanaten Cyjaniany i izocyjaniany Cianatos e isocianatos Kyanáty a izokyanáty Cianati in izocianati Syanaatit ja isosyanaatit Cyanater och isocyanater |

616 | Amidas y derivados Amidy a jejich deriváty Amider og deres derivater Amide und ihre Derivate Amiidid ja nende derivaadid Αμίδια και παράγωγά τους Amides and their derivatives Amides et dérivés Ammidi e derivati Amīdi un to atvasinājumi Amidai ir jų dariniai Amidok és származékaik Amidi u derivati Amiden en derivaten Amidy i ich pochodne Amidas e derivados Amidy a ich deriváty Amidi in njihovi derivati Amidit ja niiden johdannaiset Amider och deras derivat |

617 | Peróxidos orgánicos Organické peroxidy Organiske peroxider Organische Peroxide Orgaanilised peroksiidid Οργανικά υπεροξείδια Organic peroxides Peroxydes organiques Perossidi organici Organiskie peroksīdi Organiniai peroksidai Szerves peroxidok Perossidi organiċi Organische peroxiden Nadtlenki organiczne Peróxidos orgânicos Organické peroxidy Organski peroksidi Orgaaniset peroksidit Organiska peroxider |

647 | Enzimas Enzymy Enzymer Enzyme Ensüümid Ένζυμα Enzymes Enzymes Enzimi Enzīmi Enzimai Enzimek Enzīmi Enzymen Enzymy Enzimas Enzýmy Encimi Entsyymit Enzymer |

648 | Sustancias complejas derivadas del carbón Dehtochemické produkty Komplekse kulderivater Aus Kohle abgeleitete komplexe Stoffe Kivisöest saadud kompleksühendid Σύμπλοκες ουσίες παραγόμενες από άνθρακα Complex substances derived from coal Substances complexes dérivées du charbon Sostanze complesse derivate dal carbone Kompleksa sastāva akmeņogļu pārstrādes produkti Iš akmens anglių pagamintos sudėtingos medžiagos Komplex kőszénszármazékok Sustanzi kumplessi derivati mill-faħam Complexe steenkoolderivaten Złożone związki wytworzone z węgla kamiennego Substâncias complexas derivadas do carvão Dechtochemické produkty Kompleksne snovi, pridobljene iz premoga Monimutkaiset hiilijohdannaiset Komplexa kolderivat |

649 | Sustancias complejas derivadas del petróleo Ropné produkty Komplekse oliederivater Aus Erdöl abgeleitete komplexe Stoffe Petrooleumist saadud kompleksühendid Σύμπλοκες ουσίες παραγόμενες από πετρέλαιο Complex substances derived from petroleum Substances complexes dérivées du pétrole Sostanze complesse derivate dal petrolio Kompleksa sastāva naftas pārstrādes produkti Iš naftos pagamintos sudėtingos medžiagos Komplex olajszármazékok Sustanzi kumplessi derivati mill-pitrolju Complexe aardoliederivaten Złożone związki wytworzone z ropy naftowej Substâncias complexas derivadas do petróleo Ropné produkty Kompleksne snovi pridobljene iz nafte Monimutkaiset öljyjohdannaiset Komplexa oljederivat |

650 | Sustancias diversas Různé látky Diverse stoffer Verschiedene Stoffe Segaained Διάφορες ουσίες Miscellaneous substances Substances diverses Sostanze diverse Dažādas vielas Įvairios medžiagos Különböző anyagok Sustanzi mixxellanji Diversen Różne substancje Substâncias diversas Rôzne chemické látky Ostale snovi Muut aineet Diverse ämnen" |

(c) Priloga II se nadomesti z naslednjim:

"ANEXO II - PŘÍLOHA II - BILAG II - ANHANG II - II LISA - ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ ΙΙ - ANNEX II - ANNEXE II - ALLEGATO II - II PIELIKUMS - II PRIEDAS - II. MELLÉKLET - ANNESS II - BIJLAGE II - ZAŁĄCZNIK II - ANEXO II - PRÍLOHA II - PRILOGA II - LIITE II - BILAGA II

ANEXO II

Símbolos e indicaciones de peligro de las sustancias y preparados peligrosos

PŘÍLOHA II

Symboly a označení nebezpečnosti pro nebezpečné látky a přípravky

BILAG II

Faresymboler og farebetegnelser for farlige stoffer og præparater

ANHANG II

Gefahrensymbole und -bezeichnungen für gefährliche Stoffe und Zubereitungen

II LISA

Ohtlike ainete ja valmististe ohtlikkuse sümbolid ning indikaatorid

ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ ΙΙ

Σύμβολα και ενδείξεις κινδύνου για επικίνδυνες ουσίες και παρασκευάσματα

ANNEX II

Symbols and indications of danger for dangerous substances and preparations

ANNEXE II

Symboles et indications de danger des substances et préparations dangereuses

ALLEGATO II

Simboli e indicazioni di pericolo delle sostanze e preparati pericolosi

II PIELIKUMS

Bīstamo vielu un preparātu simboli un bīstamības paskaidrojumi

II PRIEDAS

Pavojingų medžiagų ir preparatų pavojingumo simboliai ir nuorodos

II. MELLÉKLET

Veszélyes anyagok és készítmények veszélyszimbólumai és jelei

ANNESS II

Simboli u indikazzjonijiet ta' periklu minn sustanzi u preparazzjonijiet perikolużi

BIJLAGE II

Gevaarsymbolen en -aanduidingen van gevaarlijke stoffen en preparaten

ZALĄCZNIK II

Wzory znaków ostrzegawczych oraz napisy określające ich znaczenie

ANEXO II

Símbolos e indicações de perigo das substâncias e preparações perigosas

PRÍLOHA II

Výstražné symboly a označenia nebezpečenstva pre nebezpečné látky a prípravky

PRILOGA II

Grafični znaki in napisi za opozarjanje na nevarnost za nevarne snovi in pripravke

LIITE II

varoitusmerkit ja niiden nimet vaarallisille aineille ja valmisteille

BILAGA II

Farosymboler och farobeteckningar för farliga ämnen och beredningar

Nota: Las letras E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi y N no forman parte del símbolo.

Poznámka: Písmenná vyjádření E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi a N nejsou součástí symbolu.

Bemærkning: Bogstaverne E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi og N udgør ikke en del af symbolet.

Anmerkung: Die Buchstaben E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi und N sind nicht Bestandteil des Gefahrensymbols.

Tähelepanu: tähed E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi ja N ei ole ohusümboli osa.

Σημείωση: Τα γράμματα E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi και N δεν αποτελούν μέρος του συμβόλου.

Note: The letters E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi and N do not form part of the symbol.

Remarque: Les lettres E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi et N ne font pas partie du symbole.

Nota: Le lettere E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi e N non fanno parte del simbolo.

Piezīme: Bīstamības apzīmējums ar burtu (burtiem E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi un N) nav marķējuma sastāvdaļa.

Pastaba: Raidės E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi ir N nėra simbolio dalis.

Megjegyzés: Az E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi és N betűk nem részei a szimbólumnak.

Nota: L-ittri E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi u N m'humiex parti mis-simbolu.

Opmerking: De letters E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi en N maken geen deel uit van het gevaarsymbool.

Uwaga: litery E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi oraz N nie stanowią części znaku ostrzegawczego.

Nota: As letras E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi e N não fazem parte do símbolo.

Poznámka: Písmená E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi, a N nie sú súčasťou symbolu.

Opomba: črke E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi, in N niso del grafičnega znaka.

Huomautus: Varoitusmerkkien kirjaintunnukset E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi ja N eivät ole osa varoitusmerkkiä.

Anmärkning: Bokstäverna E, O, F, F+, T, T+, C, Xn, Xi och N utgör inte en del av symbolen.

+++++ TIFF +++++

E

ES : Explosivo

CS : Výbušný

DA : Eksplosiv

DE : Explosionsgefährlich

ET : Plahvatusohtlik

EL : Εκρηκτικό

EN : Explosive

FR : Explosif

IT : Esplosivo

LV : Sprādzienbīstams

LT : Sprogstamoji

HU : Robbanásveszélyes

MT : Splussiv

NL : Ontplofbaar

PL : Produkt wybuchowy

PT : Explosivo

SK : Výbušný

SL : Eksplozivno

FI : Räjähtävä

SV : Explosivt

+++++ TIFF +++++

O

ES : Comburente

CS : Oxidující

DA : Brandnærende

DE : Brandfördernd

ET : Oksüdeeriv

EL : Οξειδωτικό

EN : Oxidizing

FR : Comburant

IT : Comburente

LV : Spēcīgs oksidētājs

LT : Oksiduojanti

HU : Égést tápláló, oxidáló

MT : Iqabbad

NL : Oxyderend

PL : Produkt utleniający

PT : Comburente

SK : Oxidujúci

SL : Oksidativno

FI : Hapettava

SV : Oxiderande

+++++ TIFF +++++

F

ES : Fácilmente inflamable

CS : Vysoce hořlavý

DA : Meget brandfarlig

DE : Leichtentzündlich

ET : Väga tuleohtlik

EL : Πολύ εύφλεκτο

EN : Highly flammable

FR : Facilement inflammable

IT : Facilmente infiammabile

LV : Viegli uzliesmojošs

LT : Labai degi

HU : Tűzveszélyes

MT : Jaqbad malajr

NL : Licht ontvlambaar

PL : Produkt wysoce łatwopalny

PT : Facilmente inflamável

SK : Veľmi horľavý

SL : Lahko vnetljivo

FI : Helposti syttyvä

SV : Mycket brandfarligt

+++++ TIFF +++++

F+

ES : Extremadamente inflamable

CS : Extrémně hořlavý

DA : Yderst brandfarlig

DE : Hochentzündlich

ET : Eriti tuleohtlik

EL : Εξαιρετικά εύφλεκτο

EN : Extremely flammable

FR : Extrêmement inflammable

IT : Estremamente infiammabile

LV : Īpaši viegli uzliesmojošs

LT : Ypač degi

HU : Fokozottan tűzveszélyes

MT : Jaqbad malajr ħafna

NL : Zeer licht ontvlambaar

PL : Produkt skrajnie łatwopalny

PT : Extremamente inflamável

SK : Mimoriadne horľavý

SL : Zelo lahko vnetljivo

FI : Erittäin helposti syttyvä

SV : Extremt brandfarligt

+++++ TIFF +++++

T

ES : Tóxico

CS : Toxický

DA : Giftig

DE : Giftig

ET : Mürgine

EL : Τοξικό

EN : Toxic

FR : Toxique

IT : Tossico

LV : Toksisks

LT : Toksiška

HU : Mérgező

MT : Tossiku

NL : Vergiftig

PL : Produkt toksyczny

PT : Tóxico

SK : Jedovatý

SL : Strupeno

FI : Myrkyllinen

SV : Giftig

+++++ TIFF +++++

T+

ES : Muy tóxico

CS : Vysoce toxický

DA : Meget giftig

DE : Sehr giftig

ET : Väga mürgine

EL : Πολύ τοξικό

EN : Very toxic

FR : Très toxique

IT : Molto tossico

LV : Ļoti toksisks

LT : Labai toksiška

HU : Nagyon mérgező

MT : Tossiku ħafna

NL : Zeer vergiftig

PL : Produkt bardzo toksyczny

PT : Muito tóxico

SK : Veľmi jedovatý

SL : Zelo strupeno

FI : Erittäin myrkyllinen

SV : Mycket giftig

+++++ TIFF +++++

C

ES : Corrosivo

CS : Žíravý

DA : Ætsende

DE : Ätzend

ET : Sööbiv

EL : Διαβρωτικό

EN : Corrosive

FR : Corrosif

IT : Corrosivo

LV : Kodīgs

LT : Ardanti (ėsdinanti)

HU : Maró

MT : Korrużiv

NL : Bijtend

PL : Produkt żrący

PT : Corrosivo

SK : Žieravý

SL : Jedko

FI : Syövyttävä

SV : Frätande

+++++ TIFF +++++

Xn

ES : Nocivo

CS : Zdraví škodlivý

DA : Sundhedsskadelig

DE : Gesundheitsschädlich

ET : Kahjulik

EL : Επιβλαβές

EN : Harmful

FR : Nocif

IT : Nocivo

LV : Kaitīgs

LT : Kenksminga

HU : Ártalmas

MT : Jagħmel il-ħsara

NL : Schadelijk

PL : Produkt szkodliwy

PT : Nocivo

SK : Škodlivý

SL : Zdravju škodljivo

FI : Haitallinen

SV : Hälsoskadlig

+++++ TIFF +++++

Xi

ES : Irritante

CS : Dráždivý

DA : Lokalirriterende

DE : Reizend

ET : Ärritav

EL : Ερεθιστικό

EN : Irritant

FR : Irritant

IT : Irritante

LV : Kairinošs

LT : Dirginanti

HU : Irritatív

MT : Irritanti

NL : Irriterend

PL : Produkt drażniący

PT : Irritante

SK : Dráždivý

SL : Dražilno

FI : Ärsyttävä

SV : Irriterande

+++++ TIFF +++++

N

ES : Peligroso para el medio ambiente

CS : Nebezpečný pro životní prostředí

DA : Miljøfarlig

DE : Umweltgefährlich

ET : Keskkonnaohtlik

EL : Επικίνδυνο για το περιβάλλον

EN : Dangerous for the environment

FR : Dangereux pour l'environnement

IT : Pericoloso per l'ambiente

LV : Bīstams videi

LT : Aplinkai pavojinga

HU : Környezetre veszélyes

MT : Perikoluż għall-ambjent

NL : Milieugevaarlijk

PL : Produkt niebezpieczny dla środowiska

PT : Perigoso para o ambiente

SK : Nebezpečný pre životné prostredie

SL : Okolju nevarno

FI : Ympäristölle vaarallinen

SV : Miljöfarlig"

(d) Priloga III se nadomesti z naslednjim:

"ANEXO III - PŘÍLOHA III - BILAG III - ANHANG III - III LISA - ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ ΙΙΙ - ANNEX III - ANNEXE III - ALLEGATO III - III PIELIKUMS - III PRIEDAS - III. MELLÉKLET - ANNESS III - BIJLAGE III - ZAŁĄCZNIK III - ANEXO III - PRÍLOHA III - PRILOGA III - LIITE III - BILAGA III

ANEXO III

Naturaleza de los riesgos específicos atribuidos a las sustancias y preparados peligrosos

PŘÍLOHA III

Povaha specifických rizik spojených s nebezpečnými látkami a přípravky

BILAG III

Arten af de saerlige risici, der er forbundet med de farlige stoffer og præparater

ANHANG III

Bezeichnungen der besonderen Gefahren bei gefährlichen Stoffen und Zubereitungen

III LISA

Ohtlike ainete ja valmististe riskilaused

ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ ΙΙΙ

Φύση των ειδικών κινδύνων που αφορούν επικίνδυνες ουσίες και παρασκευάσματα

ANNEX III

Nature of special risks attributed to dangerous substances and preparations

ANNEXE III

Nature des risques particuliers attribués aux substances et préparations dangereuses

ALLEGATO III

Natura dei rischi specifici attribuiti alle sostanze e preparati pericolosi

III PIELIKUMS

Ķīmisko vielu iedarbības raksturojumi un apvienotie raksturojumi

III PRIEDAS

Pavojingoms medžiagoms ir preparatams priskiriamų ypatingųjų rizikos veiksnių pobūdis

III. MELLÉKLET

A veszélyes anyagok és készítmények veszélyeinek/kockázatainak jellege (R-mondatok)

ANNESS III

In-natura ta' riskji speċjali attribwiti lil sustanzi u preparazzjonijiet perikolużi

BIJLAGE III

Aard der bijzondere gevaren toegeschreven aan gevaarlijke stoffen en preparaten

ZAŁĄCZNIK III

Zwroty wskazujące rodzaj zagrożenia stwarzanego przez substancję niebezpieczną lub preparat niebezpieczny

ANEXO III

Natureza dos riscos específicos atribuídos às substâncias e preparações perigosas

PRÍLOHA III

Zoznam označení špecifického rizika upozorňujúcich na nebezpečné vlastnosti chemickej látky a prípravku

PRILOGA III

Standardna opozorila za označevanje nevarnih snovi in pripravkov

LIITE III

Erityisten vaarojen luonne liittyen vaarallisiin aineisiin ja valmisteisiin

BILAGA III

Riskfraser som tilldelas farliga ämnen och beredningar

R1

ES :

Explosivo en estado seco.

CS :

Výbušný v suchém stavu.

DA :

Eksplosiv i tør tilstand.

DE :

In trockenem Zustand explosionsgefährlich.

ET :

Plahvatusohtlik kuivana.

EL :

Εκρηκτικό σε ξηρή κατάσταση.

EN :

Explosive when dry.

FR :

Explosif à l'état sec.

IT :

Esplosivo allo stato secco.

LV :

Sprādzienbīstams sausā veidā.

LT :

Sausa gali sprogti.

HU :

Száraz állapotban robbanásveszélyes.

MT :

Jisplodi meta jinxef.

NL :

In droge toestand ontplofbaar.

PL :

Produkt wybuchowy w stanie suchym.

PT :

Explosivo no estado seco.

SK :

V suchom stave výbušný.

SL :

Eksplozivno v suhem stanju.

FI :

Räjähtävää kuivana.

SV :

Explosivt i torrt tillstånd.

R2

ES :

Riesgo de explosión por choque, fricción, fuego u otras fuentes de ignición.

CS :

Nebezpečí výbuchu při úderu, tření, ohni nebo působením jiných zdrojů zapálení.

DA :

Eksplosionsfarlig ved stød, gnidning, ild eller andre antændelseskilder.

DE :

Durch Schlag, Reibung, Feuer oder andere Zündquellen explosionsgefährlich.

ET :

Plahvatusohtlik löögi, hõõrdumise, tule või muu süttimisallika toimel.

EL :

Κίνδυνος εκρήξεως από κρούση, τριβή, φωτιά ή άλλες πηγές αναφλέξεως.

EN :

Risk of explosion by shock, friction, fire or other sources of ignition.

FR :

Risque d'explosion par le choc, la friction, le feu ou d'autres sources d'ignition.

IT :

Rischio di esplosione per urto, sfregamento, fuoco o altre sorgenti d'ignizione.

LV :

Sprādziena risks trieciena, berzes, liesmas vai cita aizdedzināšanas avota iedarbībā.

LT :

Sprogimo rizika nuo smūgio, trinties, ugnies ar kitų uždegimo šaltinių.

HU :

Ütés, súrlódás, tűz vagy más gyújtóforrás robbanást okozhat.

MT :

Riskju ta' splużjoni minn xokk, frizzjoni, nar jew għejun oħra ta' qbid tan-nar.

NL :

Ontploffingsgevaar door schok, wrijving, vuur of andere ontstekingsoorzaken.

PL :

Zagrożenie wybuchem wskutek uderzenia, tarcia, kontaktu z ogniem lub innymi źródłami zapłonu.

PT :

Risco de explosão por choque, fricção, fogo ou outras fontes de ignição.

SK :

Riziko výbuchu nárazom, trením, horením alebo inými zdrojmi zapálenia.

SL :

Nevarnost eksplozije ob udarcu, trenju, požaru ali drugih virih vžiga.

FI :

Räjähtävää iskun, hankauksen, avotulen tai muun sytytyslähteen vaikutuksesta.

SV :

Explosivt vid stöt, friktion, eld eller annan antändningsorsak.

R3

ES :

Alto riesgo de explosión por choque, fricción, fuego u otras fuentes de ignición.

CS :

Velké nebezpečí výbuchu při úderu, tření, ohni nebo působením jiných zdrojů zapálení.

DA :

Meget eksplosionsfarlig ved stød, gnidning, ild eller andre antændelseskilder.

DE :

Durch Schlag, Reibung, Feuer oder andere Zündquellen besonders explosionsgefährlich.

ET :

Eriti plahvatusohtlik löögi, hõõrdumise, tule või muu süttimisallika toimel.

EL :

Πολύ μεγάλος κίνδυνος εκρήξεως από κρούση, τριβή, φωτιά ή άλλες πηγές αναφλέξεως.

EN :

Extreme risk of explosion by shock, friction, fire or other sources of ignition.

FR :

Grand risque d'explosion par le choc, la friction, le feu ou d'autres sources d'ignition.

IT :

Elevato rischio di esplosione per urto, sfregamento, fuoco o altre sorgenti d'ignizione.

LV :

Augsts sprādziena risks trieciena, berzes, liesmas vai cita aizdedzināšanas avota iedarbībā.

LT :

Ypač didelė sprogimo rizika nuo smūgio, trinties, ugnies ar kitų uždegimo šaltinių.

HU :

Ütés, súrlódás, tűz vagy egyéb gyújtóforrás rendkívüli mértékben növeli a robbanásveszélyt.

MT :

Riskju kbir ħafna ta' splużjoni minn xokk, frizzjoni, nar jew għejun oħra ta' qbid.

NL :

Ernstig ontploffingsgevaar door schok, wrijving, vuur of andere ontstekingsoorzaken.

PL :

Skrajne zagrożenie wybuchem wskutek uderzenia, tarcia, kontaktu z ogniem lub innymi źródłami zapłonu.

PT :

Grande risco de explosão por choque, fricção, fogo ou outras fontes de ignição.

SK :

Mimoriadne riziko výbuchu nárazom, trením, horením alebo inými zdrojmi zapálenia.

SL :

Velika nevarnost eksplozije ob udarcu, trenju, požaru ali drugih virih vžiga.

FI :

Erittäin helposti räjähtävää iskun, hankauksen, avotulen tai muun sytytyslähteen vaikutuksesta.

SV :

Mycket explosivt vid stöt, friktion, eld eller annan antändningsorsak.

R4

ES :

Forma compuestos metálicos explosivos muy sensibles.

CS :

Vytváří vysoce výbušné kovové sloučeniny.

DA :

Danner meget følsomme eksplosive metalforbindelser.

DE :

Bildet hochempfindliche explosionsgefährliche Metallverbindungen.

ET :

Moodustab väga plahvatusohtlikke metalliühendeid.

EL :

Σχηματίζει πολύ ευαίσθητες εκρηκτικές μεταλλικές ενώσεις.

EN :

Forms very sensitive explosive metallic compounds.

FR :

Forme des composés métalliques explosifs très sensibles.

IT :

Forma composti metallici esplosivi molto sensibili.

LV :

Veido sprādzienbīstamus savienojumus ar metāliem.

LT :

Sudaro labai jautrius sprogstamuosius metalo junginius.

HU :

Nagyon érzékeny, robbanásveszélyes fémvegyületeket képez.

MT :

Jifforma komposti metalliċi esplussivi sensittivi ħafna.

NL :

Vormt met metalen zeer gemakkelijk ontplofbare verbindingen.

PL :

Tworzy łatwo wybuchające związki metaliczne.

PT :

Forma compostos metálicos explosivos muito sensíveis.

SK :

Vytvára veľmi citlivé výbušné zlúčeniny kovov.

SL :

Tvori zelo občutljive eksplozivne kovinske spojine.

FI :

Muodostaa erittäin herkästi räjähtäviä metalliyhdisteitä.

SV :

Bildar mycket känsliga explosiva metallföreningar.

R5

ES :

Peligro de explosión encaso de calentamiento.

CS :

Zahřívání může způsobit výbuch.

DA :

Eksplosionsfarlig ved opvarmning.

DE :

Beim Erwärmen explosionsfähig.

ET :

Kuumenemine võib põhjustada plahvatuse.

EL :

Θέρμανση μπορεί να προκαλέσει έκρηξη.

EN :

Heating may cause an explosion.

FR :

Danger d'explosion sous l'action de la chaleur.

IT :

Pericolo di esplosione per riscaldamento.

LV :

Karsēšana var izraisīt eksploziju.

LT :

Kaitinama gali sprogti.

HU :

Hő hatására robbanhat.

MT :

Jista' jisplodi bis-sħana.

NL :

Ontploffingsgevaar door verwarming.

PL :

Ogrzanie grozi wybuchem.

PT :

Perigo de explosão sob a acção do calor.

SK :

Zahriatie môže spôsobiť výbuch.

SL :

Segrevanje lahko povzroči eksplozijo.

FI :

Räjähdysvaarallinen kuumennettaessa.

SV :

Explosivt vid uppvärmning.

R6

ES :

Peligro de explosión, en contacto o sin contacto con el aire.

CS :

Výbušný za přístupu i bez přístupu vzduchu.

DA :

Eksplosiv ved og uden kontakt med luft.

DE :

Mit und ohne Luft explosionsfähig.

ET :

Plahvatusohtlik õhuga kokkupuutel või kokkupuuteta.

EL :

Εκρηκτικό σε επαφή ή χωρίς επαφή με τον αέρα.

EN :

Explosive with or without contact with air.

FR :

Danger d'explosion en contact ou sans contact avec l'air.

IT :

Esplosivo a contatto o senza contatto con l'aria.

LV :

Sprādzienbīstams gaisa un bezgaisa vidē.

LT :

Gali sprogti ore arba beorėje aplinkoje.

HU :

Levegővel érintkezve vagy anélkül is robbanásveszélyes.

MT :

Jista' jisplodi b'kuntatt jew bla kuntatt ma' l-ajra.

NL :

Ontplofbaar met en zonder lucht.

PL :

Produkt wybuchowy z dostępem i bez dostępu powietrza.

PT :

Perigo de explosão com ou sem contacto com o ar.

SK :

Výbušný pri kontakte alebo bez kontaktu so vzduchom.

SL :

Eksplozivno na zraku ali brez zraka.

FI :

Räjähtävää sellaisenaan tai ilman kanssa.

SV :

Explosivt vid kontakt och utan kontakt med luft.

R7

ES :

Puede provocar incendios.

CS :

Může způsobit požár.

DA :

Kan forårsage brand.

DE :

Kann Brand verursachen.

ET :

Võib põhjustada tulekahju.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει πυρκαγιά.

EN :

May cause fire.

FR :

Peut provoquer un incendie.

IT :

Può provocare un incendio.

LV :

Var izraisīt ugunsgrēku.

LT :

Pavojinga gaisro atžvilgiu.

HU :

Tüzet okozhat.

MT :

Jista' jqabbad nar.

NL :

Kan brand veroorzaken.

PL :

Może spowodować pożar.

PT :

Pode provocar incêndio.

SK :

Môže spôsobiť požiar.

SL :

Lahko povzroči požar.

FI :

Aiheuttaa tulipalon vaaran.

SV :

Kan orsaka brand.

R8

ES :

Peligro de fuego en contacto con materias combustibles.

CS :

Dotek s hořlavým materiálem může způsobit požár.

DA :

Brandfarlig ved kontakt med brandbare stoffer.

DE :

Feuergefahr bei Berührung mit brennbaren Stoffen.

ET :

Kokkupuutel süttiva ainega võib põhjustada tulekahju.

EL :

Η επαφή με καύσιμο υλικό μπορεί να προκαλέσει πυρκαγιά.

EN :

Contact with combustible material may cause fire.

FR :

Favorise l'inflammation des matières combustibles.

IT :

Può provocare l'accensione di materie combustibili.

LV :

Saskaroties ar degošu materiālu, var izraisīt ugunsgrēku.

LT :

Gali užsidegti dėl sąveikos su galinčiomis degti medžiagomis.

HU :

Éghető anyaggal érintkezve tüzet okozhat.

MT :

Kuntatt ma'materjal li jaqbad jista' jqabbad nar.

NL :

Bevordert de ontbranding van brandbare stoffen.

PL :

Kontakt z materiałami zapalnymi może spowodować pożar.

PT :

Favorece a inflamação de matérias combustíveis.

SK :

Pri kontakte s horľavým materiálom môže spôsobiť požiar.

SL :

V stiku z vnetljivim materialom lahko povzroči požar.

FI :

Aiheuttaa tulipalon vaaran palavien aineiden kanssa.

SV :

Kontakt med brännbart material kan orsaka brand.

R9

ES :

Peligro de explosión al mezclar con materias combustibles.

CS :

Výbušný při smíchání s hořlavým materiálem.

DA :

Eksplosionsfarlig ved blanding med brandbare stoffer.

DE :

Explosionsgefahr bei Mischung mit brennbaren Stoffen.

ET :

Plahvatusohtlik segatult süttiva ainega.

EL :

Εκρηκτικό όταν αναμιχθεί με καύσιμα υλικά.

EN :

Explosive when mixed with combustible material.

FR :

Peut exploser en mélange avec des matières combustibles.

IT :

Esplosivo in miscela con materie combustibili.

LV :

Sprādzienbīstams, sajaucot ar degošu materiālu.

LT :

Gali sprogti sumaišyta su galinčiomis degti medžiagomis.

HU :

Éghető anyaggal keveredve robbanásveszélyes.

MT :

Jisplodi meta jitħallat ma' materjal li jaqbad.

NL :

Ontploffingsgevaar bij menging met brandbare stoffen.

PL :

Grozi wybuchem po zmieszaniu z materiałem zapalnym.

PT :

Pode explodir quando misturado com matérias combustíveis.

SK :

Výbušný po zmiešaní s horľavým materiálom.

SL :

Eksplozivno v mešanici z vnetljivim materialom.

FI :

Räjähtävää sekoitettaessa palavien aineiden kanssa.

SV :

Explosivt vid blandning med brännbart material.

R10

ES :

Inflamable.

CS :

Hořlavý.

DA :

Brandfarlig.

DE :

Entzündlich.

ET :

Tuleohtlik.

EL :

Εύφλεκτο.

EN :

Flammable.

FR :

Inflammable.

IT :

Infiammabile.

LV :

Uzliesmojošs.

LT :

Degi.

HU :

Kis mértékben tűzveszélyes.

MT :

Jieħu n-nar.

NL :

Ontvlambaar.

PL :

Produkt łatwopalny.

PT :

Inflamável.

SK :

Horľavý.

SL :

Vnetljivo.

FI :

Syttyvää.

SV :

Brandfarligt.

R11

ES :

Fácilmente inflamable.

CS :

Vysoce hořlavý.

DA :

Meget brandfarlig.

DE :

Leichtentzündlich.

ET :

Väga tuleohtlik.

EL :

Πολύ εύφλεκτο.

EN :

Highly flammable.

FR :

Facilement inflammable.

IT :

Facilmente infiammabile.

LV :

Viegli uzliesmojošs.

LT :

Labai degi.

HU :

Tűzveszélyes.

MT :

Jieħu n-nar malajr.

NL :

Licht ontvlambaar.

PL :

Produkt wysoce łatwopalny.

PT :

Facilmente inflamável.

SK :

Veľmi horľavý.

SL :

Lahko vnetljivo.

FI :

Helposti syttyvää.

SV :

Mycket brandfarligt.

R12

ES :

Extremadamente inflamable.

CS :

Extrémně hořlavý.

DA :

Yderst brandfarlig.

DE :

Hochentzündlich.

ET :

Eriti tuleohtlik.

EL :

Εξαιρετικά εύφλεκτο.

EN :

Extremely flammable.

FR :

Extrêmement inflammable.

IT :

Estremamente infiammabile.

LV :

Īpaši viegli uzliesmojošs.

LT :

Ypač degi.

HU :

Fokozottan tűzveszélyes.

MT :

Jieħu n-nar malajr ħafna.

NL :

Zeer licht ontvlambaar.

PL :

Produkt skrajnie łatwopalny.

PT :

Extremamente inflamável.

SK :

Mimoriadne horľavý.

SL :

Zelo lahko vnetljivo.

FI :

Erittäin helposti syttyvää.

SV :

Extremt brandfarligt.

R14

ES :

Reacciona violentamente con el agua.

CS :

Prudce reaguje s vodou.

DA :

Reagerer voldsomt med vand.

DE :

Reagiert heftig mit Wasser.

ET :

Reageerib ägedalt veega.

EL :

Αντιδρά βίαια με νερό.

EN :

Reacts violently with water.

FR :

Réagit violemment au contact de l'eau.

IT :

Reagisce violentemente con l'acqua.

LV :

Aktīvi reaģē ar ūdeni.

LT :

Smarkiai reaguoja su vandeniu.

HU :

Vízzel hevesen reagál.

MT :

Jirreaġixxi bil-qawwa meta jmiss l-ilma.

NL :

Reageert heftig met water.

PL :

Reaguje gwałtownie z wodą.

PT :

Reage violentamente em contacto com a água.

SK :

Prudko reaguje s vodou.

SL :

Burno reagira z vodo.

FI :

Reagoi voimakkaasti veden kanssa.

SV :

Reagerar häftigt med vatten.

R15

ES :

Reacciona con el agua liberando gases extremadamente inflamables.

CS :

Při styku s vodou uvolňuje extrémně hořlavé plyny.

DA :

Reagerer med vand under dannelse af yderst brandfarlige gasser.

DE :

Reagiert mit Wasser unter Bildung hochentzündlicher Gase.

ET :

Kokkupuutel veega eraldub väga tuleohtlik gaas.

EL :

Σε επαφή με το νερό εκλύει εξαιρετικά εύφλεκτα αέρια.

EN :

Contact with water liberates extremely flammable gases.

FR :

Au contact de l'eau, dégage des gaz extrêmement inflammables.

IT :

A contatto con l'acqua libera gas estremamente infiammabili.

LV :

Saskaroties ar ūdeni, izdala īpaši viegli uzliesmojošas gāzes.

LT :

Reaguoja su vandeniu, išskirdama ypač degias dujas.

HU :

Vízzel érintkezve fokozottan tűzveszélyes gázok képződnek.

MT :

Kuntatt ma' l-ilma joħroġ gassijiet li jieħdu n-nar malajr ħafna.

NL :

Vormt zeer licht ontvlambaar gas in contact met water.

PL :

W kontakcie z wodą uwalnia skrajnie łatwopalne gazy.

PT :

Em contacto com a água liberta gases extremamente inflamáveis.

SK :

Pri kontakte s vodou sa uvoľňujú mimoriadne horľavé plyny.

SL :

V stiku z vodo se sproščajo zelo lahko vnetljivi plini.

FI :

Vapauttaa erittäin helposti syttyviä kaasuja veden kanssa.

SV :

Vid kontakt med vatten bildas extremt brandfarliga gaser.

R16

ES :

Puede explosionar en mezcla con substancias comburentes.

CS :

Výbušný při smíchání s oxidačními látkami.

DA :

Eksplosionsfarlig ved blanding med oxiderende stoffer.

DE :

Explosionsgefährlich in Mischung mit brandfördernden Stoffen.

ET :

Plahvatusohtlik segatult oksüdeerivate ainetega.

EL :

Εκρηκτικό όταν αναμιχθεί με οξειδωτικές ουσίες.

EN :

Explosive when mixed with oxidizing substances.

FR :

Peut exploser en mélange avec des substances comburantes.

IT :

Pericolo di esplosione se mescolato con sostanze comburenti.

LV :

Sprāgst, saskaroties ar oksidētājiem.

LT :

Gali sprogti sumaišyta su oksiduojančiomis medžiagomis.

HU :

Oxidáló anyaggal keveredve robbanásveszélyes.

MT :

Jista' jisplodi meta jitħallat ma' sustanzi li jsaddu.

NL :

Ontploffingsgevaar bij menging met oxyderende stoffen.

PL :

Produkt wybuchowy po zmieszaniu z substancjami utleniającymi.

PT :

Explosivo quando misturado com substâncias comburentes.

SK :

Výbušný po zmiešaní s oxidujúcimi látkami.

SL :

Eksplozivno v mešanici z oksidativnimi snovmi.

FI :

Räjähtävää hapettavien aineiden kanssa.

SV :

Explosivt vid blandning med oxiderande ämnen.

R17

ES :

Se inflama espontáneamente en contacto con el aire.

CS :

Samovznětlivý na vzduchu.

DA :

Selvantændelig i luft.

DE :

Selbstentzündlich an der Luft.

ET :

Isesüttiv õhu käes.

EL :

Αυτοαναφλέγεται στον αέρα.

EN :

Spontaneously flammable in air.

FR :

Spontanément inflammable à l'air.

IT :

Spontaneamente infiammabile all'aria.

LV :

Spontāni uzliesmo gaisā.

LT :

Savaime užsideganti ore.

HU :

Levegőn öngyulladó.

MT :

Jaqbad waħdu fl-arja.

NL :

Spontaan ontvlambaar in lucht.

PL :

Samorzutnie zapala się w powietrzu.

PT :

Espontaneamente inflamável ao ar.

SK :

Vznietivý na vzduchu.

SL :

Samovnetljivo na zraku.

FI :

Itsestään syttyvää ilmassa.

SV :

Självantänder i luft.

R18

ES :

Al usarlo pueden formarse mezclas aire-vapor explosivas/inflamables.

CS :

Při používání může vytvářet hořlavé nebo výbušné směsi par se vzduchem.

DA :

Ved brug kan brandbare dampe/eksplosive damp-luftblandinger dannes.

DE :

Bei Gebrauch Bildung explosionsfähiger/leichtentzündlicher Dampf/Luft-Gemische möglich.

ET :

Kasutamisel võib moodustuda tule-/plahvatusohtlik auru-õhu segu.

EL :

Κατά τη χρήση μπορεί να σχηματίσει εύφλεκτα/εκρηκτικά μείγματα ατμού-αέρος.

EN :

In use, may form flammable/explosive vapour-air mixture.

FR :

Lors de l'utilisation, formation possible de mélange vapeur-air inflammable/explosif.

IT :

Durante l'uso può formare con aria miscele esplosive/infiammabili.

LV :

Izmantojot var veidot uzliesmojošu vai sprādzienbīstamu tvaiku un gaisa maisījumu.

LT :

Naudojama gali sudaryti degius (sprogius) garų (oro) mišinius.

HU :

A használat során robbanásveszélyes/tűzveszélyes gáz-levegő elegy keletkezhet.

MT :

Meta jintuża jista' jifforma taħlitiet esplussivi jew li jaqbdu jekk jitħallat ma' l-arja.

NL :

Kan bij gebruik een ontvlambaar/ontplofbaar damp-luchtmengsel vormen.

PL :

Podczas stosowania mogą powstawać łatwopalne lub wybuchowe mieszaniny par z powietrzem.

PT :

Pode formar mistura vapor-ar explosiva/inflamável durante a utilização.

SK :

Pri použití môže vytvárať horľavé/výbušné zmesi pár so vzduchom.

SL :

Pri uporabi lahko tvori vnetljivo/eksplozivno zmes hlapi-zrak.

FI :

Käytössä voi muodostua syttyvä/räjähtävä höyry-ilma-seos.

SV :

Vid användning kan brännbara/explosiva ång-luftblandningar bildas.

R19

ES :

Puede formar peróxidos explosivos.

CS :

Může vytvářet výbušné peroxidy.

DA :

Kan danne eksplosive peroxider.

DE :

Kann explosionsfähige Peroxide bilden.

ET :

Võib moodustada plahvatusohtlikke peroksiide.

EL :

Μπορεί να σχηματίσει εκρηκτικά υπεροξείδια.

EN :

May form explosive peroxides.

FR :

Peut former des peroxydes explosifs.

IT :

Può formare perossidi esplosivi.

LV :

Var veidot sprādzienbīstamus peroksīdus.

LT :

Gali sudaryti sprogstamuosius peroksidus.

HU :

Robbanásveszélyes peroxidokat képezhet.

MT :

Jista' jifforma perossidi esplussivi.

NL :

Kan ontplofbare peroxiden vormen.

PL :

Może tworzyć wybuchowe nadtlenki.

PT :

Pode formar peróxidos explosivos.

SK :

Môže vytvárať výbušné peroxidy.

SL :

Lahko tvori eksplozivne perokside.

FI :

Saattaa muodostua räjähtäviä peroksideja.

SV :

Kan bilda explosiva peroxider.

R20

ES :

Nocivo por inhalación.

CS :

Zdraví škodlivý při vdechování.

DA :

Farlig ved indånding.

DE :

Gesundheitsschädlich beim Einatmen.

ET :

Kahjulik sissehingamisel.

EL :

Επιβλαβές όταν εισπνέεται.

EN :

Harmful by inhalation.

FR :

Nocif par inhalation.

IT :

Nocivo per inalazione.

LV :

Kaitīgs ieelpojot.

LT :

Kenksminga įkvėpus.

HU :

Belélegezve ártalmas.

MT :

Jagħmel ħsara meta jinxtamm.

NL :

Schadelijk bij inademing.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe.

PT :

Nocivo por inalação.

SK :

Škodlivý pri vdýchnutí.

SL :

Zdravju škodljivo pri vdihavanju.

FI :

Terveydelle haitallista hengitettynä.

SV :

Farligt vid inandning.

R21

ES :

Nocivo en contacto con la piel.

CS :

Zdraví škodlivý při styku s kůží.

DA :

Farlig ved hudkontakt.

DE :

Gesundheitsschädlich bei Berührung mit der Haut.

ET :

Kahjulik kokkupuutel nahaga.

EL :

Επιβλαβές σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Harmful in contact with skin.

FR :

Nocif par contact avec la peau.

IT :

Nocivo a contatto con la pelle.

LV :

Kaitīgs, nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Kenksminga susilietus su oda.

HU :

Bőrrel érintkezve ártalmas.

MT :

Jagħmel ħsara meta jmiss il-ġilda.

NL :

Schadelijk bij aanraking met de huid.

PL :

Działa szkodliwie w kontakcie ze skórą.

PT :

Nocivo em contacto com a pele.

SK :

Škodlivý pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zdravju škodljivo v stiku s kožo.

FI :

Terveydelle haitallista joutuessaan iholle.

SV :

Farligt vid hudkontakt.

R22

ES :

Nocivo por ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý při požití.

DA :

Farlig ved indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich beim Verschlucken.

ET :

Kahjulik allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful if swallowed.

FR :

Nocif en cas d'ingestion.

IT :

Nocivo per ingestione.

LV :

Kaitīgs norijot.

LT :

Kenksminga prarijus.

HU :

Lenyelve ártalmas.

MT :

Jagħmel ħsara meta jinbela'.

NL :

Schadelijk bij opname door de mond.

PL :

Działa szkodliwie po połknięciu.

PT :

Nocivo por ingestão.

SK :

Škodlivý po požití.

SL :

Zdravju škodljivo pri zaužitju.

FI :

Terveydelle haitallista nieltynä.

SV :

Farligt vid förtäring.

R23

ES :

Tóxico por inhalación.

CS :

Toxický při vdechování.

DA :

Giftig ved indånding.

DE :

Giftig beim Einatmen.

ET :

Mürgine sissehingamisel.

EL :

Τοξικό όταν εισπνέεται.

EN :

Toxic by inhalation.

FR :

Toxique par inhalation.

IT :

Tossico per inalazione.

LV :

Toksisks ieelpojot.

LT :

Toksiška įkvėpus.

HU :

Belélegezve mérgező (toxikus).

MT :

Tossiku meta jinxtamm.

NL :

Vergiftig bij inademing.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe.

PT :

Tóxico por inalação.

SK :

Jedovatý pri vdýchnutí.

SL :

Strupeno pri vdihavanju.

FI :

Myrkyllistä hengitettynä.

SV :

Giftigt vid inandning.

R24

ES :

Tóxico en contacto con la piel.

CS :

Toxický při styku s kůží.

DA :

Giftig ved hudkontakt.

DE :

Giftig bei Berührung mit der Haut.

ET :

Mürgine kokkupuutel nahaga.

EL :

Τοξικό σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Toxic in contact with skin.

FR :

Toxique par contact avec la peau.

IT :

Tossico a contatto con la pelle.

LV :

Toksisks, nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Toksiška susilietus su oda.

HU :

Bőrrel érintkezve mérgező (toxikus).

MT :

Tossiku meta jmiss il-ġilda.

NL :

Vergiftig bij aanraking met de huid.

PL :

Działa toksycznie w kontakcie ze skórą.

PT :

Tóxico em contacto com a pele.

SK :

Jedovatý pri kontakte s pokožkou.

SL :

Strupeno v stiku s kožo.

FI :

Myrkyllistä joutuessaan iholle.

SV :

Giftigt vid hudkontakt.

R25

ES :

Tóxico por ingestión.

CS :

Toxický při požití.

DA :

Giftig ved indtagelse.

DE :

Giftig beim Verschlucken.

ET :

Mürgine allaneelamisel.

EL :

Τοξικό σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic if swallowed.

FR :

Toxique en cas d'ingestion.

IT :

Tossico per ingestione.

LV :

Toksisks norijot.

LT :

Toksiška prarijus.

HU :

Lenyelve mérgező (toxikus).

MT :

Tossiku jekk jinbela'.

NL :

Vergiftig bij opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie po połknięciu.

PT :

Tóxico por ingestão.

SK :

Jedovatý po požití.

SL :

Strupeno pri zaužitju.

FI :

Myrkyllistä nieltynä.

SV :

Giftigt vid förtäring.

R26

ES :

Muy tóxico por inhalación.

CS :

Vysoce toxický při vdechování.

DA :

Meget giftig ved indånding.

DE :

Sehr giftig beim Einatmen.

ET :

Väga mürgine sissehingamisel.

EL :

Πολύ τοξικό όταν εισπνέεται.

EN :

Very toxic by inhalation.

FR :

Très toxique par inhalation.

IT :

Molto tossico per inalazione.

LV :

Ļoti toksisks ieelpojot.

LT :

Labai toksiška įkvėpus.

HU :

Belélegezve nagyon mérgező (toxikus).

MT :

Tossiku ħafna meta jinxtamm.

NL :

Zeer vergiftig bij inademing.

PL :

Działa bardzo toksycznie przez drogi oddechowe.

PT :

Muito tóxico por inalação.

SK :

Veľmi jedovatý pri vdýchnutí.

SL :

Zelo strupeno pri vdihavanju.

FI :

Erittäin myrkyllistä hengitettynä.

SV :

Mycket giftigt vid inandning.

R27

ES :

Muy tóxico en contacto con la piel.

CS :

Vysoce toxický při styku s kůží.

DA :

Meget giftig ved hudkontakt.

DE :

Sehr giftig bei Berührung mit der Haut.

ET :

Väga mürgine kokkupuutel nahaga.

EL :

Πολύ τοξικό σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Very toxic in contact with skin.

FR :

Très toxique par contact avec la peau.

IT :

Molto tossico a contatto con la pelle.

LV :

Ļoti toksisks, nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Labai toksiška susilietus su oda.

HU :

Bőrrel érintkezve nagyon mérgező (toxikus).

MT :

Tossiku ħafna meta jmiss il-ġilda.

NL :

Zeer vergiftig bij aanraking met de huid.

PL :

Działa bardzo toksycznie w kontakcie ze skórą.

PT :

Muito tóxico em contacto com a pele.

SK :

Veľmi jedovatý pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zelo strupeno v stiku s kožo.

FI :

Erittäin myrkyllistä joutuessaan iholle.

SV :

Mycket giftigt vid hudkontakt.

R28

ES :

Muy tóxico por ingestión.

CS :

Vysoce toxický při požití.

DA :

Meget giftig ved indtagelse.

DE :

Sehr giftig beim Verschlucken.

ET :

Väga mürgine allaneelamisel.

EL :

Πολύ τοξικό σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Very toxic if swallowed.

FR :

Très toxique en cas d'ingestion.

IT :

Molto tossico per ingestione.

LV :

Ļoti toksisks norijot.

LT :

Labai toksiška prarijus.

HU :

Lenyelve nagyon mérgező (toxikus).

MT :

Tossiku ħafna jekk jinbela'.

NL :

Zeer vergiftig bij opname door de mond.

PL :

Działa bardzo toksycznie po połknięciu.

PT :

Muito tóxico por ingestão.

SK :

Veľmi jedovatý po požití.

SL :

Zelo strupeno pri zaužitju.

FI :

Erittäin myrkyllistä nieltynä.

SV :

Mycket giftigt vid förtäring.

R29

ES :

En contacto con agua libera gases tóxicos.

CS :

Uvolňuje toxický plyn při styku s vodou.

DA :

Udvikler giftig gas ved kontakt med vand.

DE :

Entwickelt bei Berührung mit Wasser giftige Gase.

ET :

Kokkupuutel veega eraldub mürgine gaas.

EL :

Σε επαφή με το νερό ελευθερώνονται τοξικά αέρια.

EN :

Contact with water liberates toxic gas.

FR :

Au contact de l'eau, dégage des gaz toxiques.

IT :

A contatto con l'acqua libera gas tossici.

LV :

Saskaroties ar ūdeni, izdala toksiskas gāzes.

LT :

Reaguodama su vandeniu, išskiria toksiškas dujas.

HU :

Vízzel érintkezve mérgező gázok képződnek.

MT :

Jitfa' gass tossiku meta jmiss l-ilma.

NL :

Vormt vergiftig gas in contact met water.

PL :

W kontakcie z wodą uwalnia toksyczne gazy.

PT :

Em contacto com a água liberta gases tóxicos.

SK :

Pri kontakte s vodou uvoľňuje jedovatý plyn.

SL :

V stiku z vodo se sprošča strupen plin.

FI :

Kehittää myrkyllistä kaasua veden kanssa.

SV :

Utvecklar giftig gas vid kontakt med vatten.

R30

ES :

Puede inflamarse fácilmente al usarlo.

CS :

Při používání se může stát vysoce hořlavým.

DA :

Kan blive meget brandfarlig under brug.

DE :

Kann bei Gebrauch leicht entzündlich werden.

ET :

Kasutamisel võib muutuda väga tuleohtlikuks.

EL :

Κατά τη χρήση γίνεται πολύ εύφλεκτο.

EN :

Can become highly flammable in use.

FR :

Peut devenir facilement inflammable pendant l'utilisation.

IT :

Può divenire facilmente infiammabile durante l'uso.

LV :

Var viegli uzliesmot lietošanas laikā.

LT :

Naudojama gali tapti labai degi.

HU :

A használat során tűzveszélyessé válik.

MT :

Jista' jaqbad malajr waqt li jintuża.

NL :

Kan bij gebruik licht ontvlambaar worden.

PL :

Podczas stosowania może stać się wysoce łatwopalny.

PT :

Pode-se tornar facilmente inflamável durante o uso.

SK :

Pri použití sa môže stať veľmi horľavým.

SL :

Med uporabo utegne postati "lahko vnetljivo".

FI :

Käytettäessä voi muuttua helposti syttyväksi.

SV :

Kan bli mycket brandfarligt vid användning.

R31

ES :

En contacto con ácidos libera gases tóxicos.

CS :

Uvolňuje toxický plyn při styku s kyselinami.

DA :

Udvikler giftig gas ved kontakt med syre.

DE :

Entwickelt bei Berührung mit Säure giftige Gase.

ET :

Kokkupuutel hapetega eraldub mürgine gaas.

EL :

Σε επαφή με οξέα ελευθερώνονται τοξικά αέρια.

EN :

Contact with acids liberates toxic gas.

FR :

Au contact d'un acide, dégage un gaz toxique.

IT :

A contatto con acidi libera gas tossico.

LV :

Saskaroties ar skābēm, izdala toksiskas gāzes.

LT :

Reaguodama su rūgštimis, išskiria toksiškas dujas.

HU :

Savval érintkezve mérgező gázok képződnek.

MT :

Jitfa' gass tossiku meta jmiss l-aċidi.

NL :

Vormt vergiftige gassen in contact met zuren.

PL :

W kontakcie z kwasami uwalnia toksyczne gazy.

PT :

Em contacto com ácidos liberta gases tóxicos.

SK :

Pri kontakte s kyselinami uvoľňuje jedovatý plyn.

SL :

V stiku s kislinami se sprošča strupen plin.

FI :

Kehittää myrkyllistä kaasua hapon kanssa.

SV :

Utvecklar giftig gas vid kontakt med syra.

R32

ES :

En contacto con ácidos libera gases muy tóxicos.

CS :

Uvolňuje vysoce toxický plyn při styku s kyselinami.

DA :

Udvikler meget giftig gas ved kontakt med syre.

DE :

Entwickelt bei Berührung mit Säure sehr giftige Gase.

ET :

Kokkupuutel hapetega eraldub väga mürgine gaas.

EL :

Σε επαφή με οξέα ελευθερώνονται πολύ τοξικά αέρια.

EN :

Contact with acids liberates very toxic gas.

FR :

Au contact d'un acide, dégage un gaz très toxique.

IT :

A contatto con acidi libera gas molto tossico.

LV :

Saskaroties ar skābēm, izdala ļoti toksiskas gāzes.

LT :

Reaguodama su rūgštimis, išskiria labai toksiškas dujas.

HU :

Savval érintkezve nagyon mérgező gázok képződnek.

MT :

Jitfa' gass tossiku ħafna meta jmiss l-aċidi.

NL :

Vormt zeer vergiftige gassen in contact met zuren.

PL :

W kontakcie z kwasami uwalnia bardzo toksyczne gazy.

PT :

Em contacto com ácidos liberta gases muito tóxicos.

SK :

Pri kontakte s kyselinami uvoľňuje veľmi jedovatý plyn.

SL :

V stiku s kislinami se sprošča zelo strupen plin.

FI :

Kehittää erittäin myrkyllistä kaasua hapon kanssa.

SV :

Utvecklar mycket giftig gas vid kontakt med syra.

R33

ES :

Peligro de efectos acumulativos.

CS :

Nebezpečí kumulativních účinků.

DA :

Kan ophobes i kroppen efter gentagen brug.

DE :

Gefahr kumulativer Wirkungen.

ET :

Kumulatiivse toime oht.

EL :

Κίνδυνος αθροιστικών επιδράσεων.

EN :

Danger of cumulative effects.

FR :

Danger d'effets cumulatifs.

IT :

Pericolo di effetti cumulativi.

LV :

Kaitīgas kumulatīvas ietekmes draudi.

LT :

Pavojinga - kaupiasi organizme.

HU :

A halmozódó (kumulatív) hatások miatt veszélyes.

MT :

Periklu ta' effetti kumulattivi.

NL :

Gevaar voor cumulatieve effecten.

PL :

Niebezpieczeństwo kumulacji w organizmie.

PT :

Perigo de efeitos cumulativos.

SK :

Nebezpečenstvo kumulatívnych účinkov.

SL :

Nevarnost za zdravje zaradi kopičenja v organizmu.

FI :

Terveydellisten haittojen vaara pitkäaikaisessa altistuksessa.

SV :

Kan ansamlas i kroppen och ge skador.

R34

ES :

Provoca quemaduras.

CS :

Způsobuje poleptání.

DA :

Ætsningsfare.

DE :

Verursacht Verätzungen.

ET :

Põhjustab söövitust.

EL :

Προκαλεί εγκαύματα.

EN :

Causes burns.

FR :

Provoque des brûlures.

IT :

Provoca ustioni.

LV :

Rada apdegumus.

LT :

Nudegina.

HU :

Égési sérülést okoz.

MT :

Jikkaġuna l-ħruq (fil-ġisem).

NL :

Veroorzaakt brandwonden.

PL :

Powoduje oparzenia.

PT :

Provoca queimaduras.

SK :

Spôsobuje popáleniny/poleptanie.

SL :

Povzroča opekline.

FI :

Syövyttävää.

SV :

Frätande.

R35

ES :

Provoca quemaduras graves.

CS :

Způsobuje těžké poleptání.

DA :

Alvorlig ætsningsfare.

DE :

Verursacht schwere Verätzungen.

ET :

Põhjustab tugevat söövitust.

EL :

Προκαλεί σοβαρά εγκαύματα.

EN :

Causes severe burns.

FR :

Provoque de graves brûlures.

IT :

Provoca gravi ustioni.

LV :

Rada smagus apdegumus.

LT :

Stipriai nudegina.

HU :

Súlyos égési sérülést okoz.

MT :

Jikkaġuna ħruq serju (fil-ġisem).

NL :

Veroorzaakt ernstige brandwonden.

PL :

Powoduje poważne oparzenia.

PT :

Provoca queimaduras graves.

SK :

Spôsobuje silné popáleniny/poleptanie.

SL :

Povzroča hude opekline.

FI :

Voimakkaasti syövyttävää.

SV :

Starkt frätande.

R36

ES :

Irrita los ojos.

CS :

Dráždí oči.

DA :

Irriterer øjnene.

DE :

Reizt die Augen.

ET :

Ärritab silmi.

EL :

Ερεθίζει τα μάτια.

EN :

Irritating to eyes.

FR :

Irritant pour les yeux.

IT :

Irritante per gli occhi.

LV :

Kairina acis.

LT :

Dirgina akis.

HU :

Szemizgató hatású.

MT :

Jirrita l-għajnejn.

NL :

Irriterend voor de ogen.

PL :

Działa drażniąco na oczy.

PT :

Irritante para os olhos.

SK :

Dráždi oči.

SL :

Draži oči.

FI :

Ärsyttää silmiä.

SV :

Irriterar ögonen.

R37

ES :

Irrita las vías respiratorias.

CS :

Dráždí dýchací orgány.

DA :

Irriterer åndedrætsorganerne.

DE :

Reizt die Atmungsorgane.

ET :

Ärritab hingamiselundeid.

EL :

Ερεθίζει το αναπνευστικό σύστημα.

EN :

Irritating to respiratory system.

FR :

Irritant pour les voies respiratoires.

IT :

Irritante per le vie respiratorie.

LV :

Kairina elpošanas sistēmu.

LT :

Dirgina kvėpavimo takus.

HU :

Izgatja a légutakat.

MT :

Jirrita s-sistema respiratorja.

NL :

Irriterend voor de ademhalingswegen.

PL :

Działa drażniąco na drogi oddechowe.

PT :

Irritante para as vias respiratórias.

SK :

Dráždi dýchacie cesty.

SL :

Draži dihala.

FI :

Ärsyttää hengityselimiä.

SV :

Irriterar andningsorganen.

R38

ES :

Irrita la piel.

CS :

Dráždí kůži.

DA :

Irriterer huden.

DE :

Reizt die Haut.

ET :

Ärritab nahka.

EL :

Ερεθίζει το δέρμα.

EN :

Irritating to skin.

FR :

Irritant pour la peau.

IT :

Irritante per la pelle.

LV :

Kairina ādu.

LT :

Dirgina odą.

HU :

Bőrizgató hatású.

MT :

Jirrita l-ġilda.

NL :

Irriterend voor de huid.

PL :

Działa drażniąco na skórę.

PT :

Irritante para a pele.

SK :

Dráždi pokožku.

SL :

Draži kožo.

FI :

Ärsyttää ihoa.

SV :

Irriterar huden.

R39

ES :

Peligro de efectos irreversibles muy graves.

CS :

Nebezpečí velmi vážných nevratných účinků.

DA :

Fare for varig alvorlig skade på helbred.

DE :

Ernste Gefahr irreversiblen Schadens.

ET :

Väga tõsiste pöördumatute tervisekahjustuste oht.

EL :

Κίνδυνος πολύ σοβαρών μονίμων επιδράσεων.

EN :

Danger of very serious irreversible effects.

FR :

Danger d'effets irréversibles très graves.

IT :

Pericolo di effetti irreversibili molto gravi.

LV :

Būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi.

LT :

Sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus.

HU :

Nagyon súlyos és maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Periklu ta' effetti serji irreversibbli.

NL :

Gevaar voor ernstige onherstelbare effecten.

PL :

Zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Perigo de efeitos irreversíveis muito graves.

SK :

Nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov.

SL :

Nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja.

FI :

Erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara.

SV :

Risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador.

R40

ES :

Posibles efectos cancerígenos.

CS :

Podezření na karcinogenní účinky.

DA :

Mulighed for kræftfremkaldende effekt.

DE :

Verdacht auf krebserzeugende Wirkung.

ET :

Võimalik vähktõve põhjustaja.

EL :

Ύποπτο καρκινογένεσης.

EN :

Limited evidence of a carcinogenic effect.

FR :

Effet cancérogène suspecté - preuves insuffisantes.

IT :

Possibilità di effetti cancerogeni - prove insufficienti.

LV :

Kancerogenitāte ir daļēji pierādīta.

LT :

Įtariama, kad gali sukelti vėžį.

HU :

A rákkeltő hatás korlátozott mértékben bizonyított.

MT :

Possibilità, mhix għal kollox ippruvata, ta' effetti kanċeroġeni.

NL :

Carcinogene effecten zijn niet uitgesloten.

PL :

Ograniczone dowody działania rakotwórczego.

PT :

Possibilidade de efeitos cancerígenos.

SK :

Možnosť karcinogénneho účinku.

SL :

Možen rakotvoren učinek.

FI :

Epäillään aiheuttavan syöpäsairauden vaaraa.

SV :

Misstänks kunna ge cancer.

R41

ES :

Riesgo de lesiones oculares graves.

CS :

Nebezpečí vážného poškození očí.

DA :

Risiko for alvorlig øjenskade.

DE :

Gefahr ernster Augenschäden.

ET :

Silmade kahjustamise tõsine oht.

EL :

Κίνδυνος σοβαρών οφθαλμικών βλαβών.

EN :

Risk of serious damage to eyes.

FR :

Risque de lésions oculaires graves.

IT :

Rischio di gravi lesioni oculari.

LV :

Nopietnu bojājumu draudi acīm.

LT :

Gali smarkiai pažeisti akis.

HU :

Súlyos szemkárosodást okozhat.

MT :

Riskju ta' ħsara serja lill-għajnejn.

NL :

Gevaar voor ernstig oogletsel.

PL :

Ryzyko poważnego uszkodzenia oczu.

PT :

Risco de lesões oculares graves.

SK :

Riziko vážneho poškodenia očí.

SL :

Nevarnost hudih poškodb oči.

FI :

Vakavan silmävaurion vaara.

SV :

Risk för allvarliga ögonskador.

R42

ES :

Posibilidad de sensibilización por inhalación.

CS :

Může vyvolat senzibilizaci při vdechování.

DA :

Kan give overfølsomhed ved indånding.

DE :

Sensibilisierung durch Einatmen möglich.

ET :

Sissehingamisel võib põhjustada ülitundlikkust.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει ευαισθητοποίηση όταν εισπνέεται.

EN :

May cause sensitization by inhalation.

FR :

Peut entraîner une sensibilisation par inhalation.

IT :

Può provocare sensibilizzazione per inalazione.

LV :

Ieelpojot var izraisīt paaugstinātu jutīgumu.

LT :

Gali sukelti alergiją įkvėpus.

HU :

Belélegezve túlérzékenységet okozhat (szenzibilizáló hatású lehet).

MT :

Jista' jġib sensitizzazzjoni meta jinxtamm.

NL :

Kan overgevoeligheid veroorzaken bij inademing.

PL :

Może powodować uczulenie w następstwie narażenia drogą oddechową.

PT :

Pode causar sensibilização por inalação.

SK :

Môže spôsobiť senzibilizáciu pri vdýchnutí.

SL :

Vdihavanje lahko povzroči preobčutljivost.

FI :

Altistuminen hengitysteitse voi aiheuttaa herkistymistä.

SV :

Kan ge allergi vid inandning.

R43

ES :

Posibilidad de sensibilización en contacto con la piel.

CS :

Může vyvolat senzibilizaci při styku s kůží.

DA :

Kan give overfølsomhed ved kontakt med huden.

DE :

Sensibilisierung durch Hautkontakt möglich.

ET :

Kokkupuutel nahaga võib põhjustada ülitundlikkust.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει ευαισθητοποίηση σε επαφή με το δέρμα.

EN :

May cause sensitization by skin contact.

FR :

Peut entraîner une sensibilisation par contact avec la peau.

IT :

Può provocare sensibilizzazione per contatto con la pelle.

LV :

Saskaroties ar ādu, var izraisīt paaugstinātu jutīgumu.

LT :

Gali sukelti alergiją susilietus su oda.

HU :

Bőrrel érintkezve túlérzékenységet okozhat (szenzibilizáló hatású lehet).

MT :

Jista' jikkaġuna sensitizzazzjoni meta jmiss il-ġilda.

NL :

Kan overgevoeligheid veroorzaken bij contact met de huid.

PL :

Może powodować uczulenie w kontakcie ze skórą.

PT :

Pode causar sensibilização em contacto com a pele.

SK :

Môže spôsobiť senzibilizáciu pri kontakte s pokožkou.

SL :

Stik s kožo lahko povzroči preobčutljivost.

FI :

Ihokosketus voi aiheuttaa herkistymistä.

SV :

Kan ge allergi vid hudkontakt.

R44

ES :

Riesgo de explosión al calentarlo en ambiente confinado.

CS :

Nebezpečí výbuchu při zahřátí v uzavřeném obalu.

DA :

Eksplosionsfarlig ved opvarmning under indeslutning.

DE :

Explosionsgefahr bei Erhitzen unter Einschluss.

ET :

Plahvatusohtlik kuumutamisel kinnises mahutis.

EL :

Κίνδυνος εκρήξεως εάν θερμανθεί υπό περιορισμό.

EN :

Risk of explosion if heated under confinement.

FR :

Risque d'explosion si chauffé en ambiance confinée.

IT :

Rischio di esplosione per riscaldamento in ambiente confinato.

LV :

Sprādziena draudi, karsējot slēgtā vidē.

LT :

Gali sprogti, jei kaitinama sandariai uždaryta.

HU :

Zárt térben hő hatására robbanhat.

MT :

Riskju ta' splużjoni jekk jissaħħan fil-magħluq.

NL :

Ontploffingsgevaar bij verwarming in afgesloten toestand.

PL :

Zagrożenie wybuchem po ogrzaniu w zamkniętym pojemniku.

PT :

Risco de explosão se aquecido em ambiente fechado.

SK :

Riziko výbuchu pri zahrievaní v uzavretom priestore.

SL :

Nevarnost eksplozije ob segrevanju v zaprtem prostoru.

FI :

Räjähdysvaara kuumennettaessa suljetussa astiassa.

SV :

Explosionsrisk vid uppvärmning i sluten behållare.

R45

ES :

Puede causar cáncer.

CS :

Může vyvolat rakovinu.

DA :

Kan fremkalde kræft.

DE :

Kann Krebs erzeugen.

ET :

Võib põhjustada vähktõbe.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει καρκίνο.

EN :

May cause cancer.

FR :

Peut provoquer le cancer.

IT :

Può provocare il cancro.

LV :

Kancerogēna viela.

LT :

Gali sukelti vėžį.

HU :

Rákot okozhat (karcinogén hatású lehet).

MT :

Jista' jġib il-kanċer.

NL :

Kan kanker veroorzaken.

PL :

Może powodować raka.

PT :

Pode causar cancro.

SK :

Môže spôsobiť rakovinu.

SL :

Lahko povzroči raka.

FI :

Aiheuttaa syöpäsairauden vaaraa.

SV :

Kan ge cancer.

R46

ES :

Puede causar alteraciones genéticas hereditarias.

CS :

Může vyvolat poškození dědičných vlastností.

DA :

Kan forårsage arvelige genetiske skader.

DE :

Kann vererbbare Schäden verursachen.

ET :

Võib põhjustada pärilikke kahjustusi.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει κληρονομικές γενετικές βλάβες.

EN :

May cause heritable genetic damage.

FR :

Peut provoquer des altérations génétiques héréditaires.

IT :

Può provocare alterazioni genetiche ereditarie.

LV :

Var radīt pārmantojamus ģenētiskus defektus.

LT :

Gali sukelti paveldimus genetinius pakenkimus.

HU :

Öröklődő genetikai károsodást okozhat (mutagén hatású lehet).

MT :

Jista' jikkaġuna ħsara ġenetika li tintiret.

NL :

Kan erfelijke genetische schade veroorzaken.

PL :

Może powodować dziedziczne wady genetyczne.

PT :

Pode causar alterações genéticas hereditárias.

SK :

Môže spôsobiť dedičné genetické poškodenie.

SL :

Lahko povzroči dedne genetske okvare.

FI :

Saattaa aiheuttaa periytyviä perimävaurioita.

SV :

Kan ge ärftliga genetiska skador.

R48

ES :

Riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada.

CS :

Při dlouhodobé expozici nebezpečí vážného poškození zdraví.

DA :

Alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning.

DE :

Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition.

ET :

Pikaajalisel toimel tõsise tervisekahjustuse oht.

EL :

Κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα απο παρατεταμένη έκθεση.

EN :

Danger of serious damage to health by prolonged exposure.

FR :

Risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée.

IT :

Pericolo di gravi danni per la salute in caso di esposizione prolungata.

LV :

Iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas saskares.

LT :

Veikiant ilgą laiką sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszú időn át hatva súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Periklu ta' ħsara serja lis-saħħa jekk wieħed ikun espost għalih fit-tul.

NL :

Gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling.

PL :

Stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada.

SK :

Nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia pri dlhodobej expozícii.

SL :

Nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti.

FI :

Pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle.

SV :

Risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering.

R49

ES :

Puede causar cáncer por inhalación.

CS :

Může vyvolat rakovinu při vdechování.

DA :

Kan fremkalde kræft ved indånding.

DE :

Kann Krebs erzeugen beim Einatmen.

ET :

Sissehingamisel võib põhjustada vähktõbe.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει καρκίνο όταν εισπνέεται.

EN :

May cause cancer by inhalation.

FR :

Peut provoquer le cancer par inhalation.

IT :

Può provocare il cancro per inalazione.

LV :

Ieelpojot var izraisīt ļaundabīgus audzējus.

LT :

Gali sukelti vėžį įkvėpus.

HU :

Belélegezve rákot okozhat (karcinogén hatású lehet).

MT :

Jista' jikkaġuna l-kanċer meta jinxtamm.

NL :

Kan kanker veroorzaken bij inademing.

PL :

Może powodować raka w następstwie narażenia drogą oddechową.

PT :

Pode causar cancro por inalação.

SK :

Môže spôsobiť rakovinu pri vdýchnutí.

SL :

Pri vdihavanju lahko povzroči raka.

FI :

Aiheuttaa syöpäsairauden vaaraa hengitettynä.

SV :

Kan ge cancer vid inandning.

R50

ES :

Muy tóxico para los organismos acuáticos.

CS :

Vysoce toxický pro vodní organismy.

DA :

Meget giftig for organismer, der lever i vand.

DE :

Sehr giftig für Wasserorganismen.

ET :

Väga mürgine veeorganismidele.

EL :

Πολύ τοξικό για τους υδρόβιους οργανισμούς.

EN :

Very toxic to aquatic organisms.

FR :

Très toxique pour les organismes aquatiques.

IT :

Altamente tossico per gli organismi acquatici.

LV :

Ļoti toksisks ūdens organismiem.

LT :

Labai toksiška vandens organizmams.

HU :

Nagyon mérgező a vízi szervezetekre.

MT :

Tossiku ħafna għal organiżmi akwatiċi.

NL :

Zeer vergiftig voor in het water levende organismen.

PL :

Działa bardzo toksycznie na organizmy wodne.

PT :

Muito tóxico para os organismos aquáticos.

SK :

Veľmi jedovatý pre vodné organizmy.

SL :

Zelo strupeno za vodne organizme.

FI :

Erittäin myrkyllistä vesieliöille.

SV :

Mycket giftigt för vattenlevande organismer.

R51

ES :

Tóxico para los organismos acuáticos.

CS :

Toxický pro vodní organismy.

DA :

Giftig for organismer, der lever i vand.

DE :

Giftig für Wasserorganismen.

ET :

Mürgine veeorganismidele.

EL :

Τοξικό για τους υδρόβιους οργανισμούς.

EN :

Toxic to aquatic organisms.

FR :

Toxique pour les organismes aquatiques.

IT :

Tossico per gli organismi acquatici.

LV :

Toksisks ūdens organismiem.

LT :

Toksiška vandens organizmams.

HU :

Mérgező a vízi szervezetekre.

MT :

Tossiku għal organiżmi akwatiċi.

NL :

Vergiftig voor in het water levende organismen.

PL :

Działa toksycznie na organizmy wodne.

PT :

Tóxico para os organismos aquáticos.

SK :

Jedovatý pre vodné organizmy.

SL :

Strupeno za vodne organizme.

FI :

Myrkyllistä vesieliöille.

SV :

Giftigt för vattenlevande organismer.

R52

ES :

Nocivo para los organismos acuáticos.

CS :

Škodlivý pro vodní organismy.

DA :

Skadelig for organismer, der lever i vand.

DE :

Schädlich für Wasserorganismen.

ET :

Kahjulik veeorganismidele.

EL :

Επιβλαβές για τους υδρόβιους οργανισμούς.

EN :

Harmful to aquatic organisms.

FR :

Nocif pour les organismes aquatiques.

IT :

Nocivo per gli organismi acquatici.

LV :

Kaitīgs ūdens organismiem.

LT :

Kenksminga vandens organizmams.

HU :

Ártalmas a vízi szervezetekre.

MT :

Jaħmel ħsara lil organiżmi akwatiċi.

NL :

Schadelijk voor in het water levende organismen.

PL :

Działa szkodliwie na organizmy wodne.

PT :

Nocivo para os organismos aquáticos.

SK :

Škodlivý pre vodné organizmy.

SL :

Škodljivo za vodne organizme.

FI :

Haitallista vesieliöille.

SV :

Skadligt för vattenlevande organismer.

R53

ES :

Puede provocar a largo plazo efectos negativos en el medio ambiente acuático.

CS :

Může vyvolat dlouhodobé nepříznivé účinky ve vodním prostředí.

DA :

Kan forårsage uønskede langtidsvirkninger i vandmiljøet.

DE :

Kann in Gewässern längerfristig schädliche Wirkungen haben.

ET :

Võib avaldada pikaajalist veekeskkonda kahjustavat toimet.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει μακροχρόνιες δυσμενείς επιπτώσεις στο υδάτινο περιβάλλον.

EN :

May cause long-term adverse effects in the aquatic environment.

FR :

Peut entraîner des effets néfastes à long terme pour l'environnement aquatique.

IT :

Può provocare a lungo termine effetti negativi per l'ambiente acquatico.

LV :

Var radīt ilglaicīgu negatīvu ietekmi ūdens vidē.

LT :

Gali sukelti ilgalaikius nepalankius vandens ekosistemų pakitimus.

HU :

A vízi környezetben hosszan tartó károsodást okozhat.

MT :

Jista' jikkaġuna effetti ħżiena fit-tul lill-ambjent akwatiku.

NL :

Kan in het aquatisch milieu op lange termijn schadelijke effecten veroorzaken.

PL :

Może powodować długo utrzymujące się niekorzystne zmiany w środowisku wodnym.

PT :

Pode causar efeitos nefastos a longo prazo no ambiente aquático.

SK :

Môže spôsobiť dlhodobé škodlivé účinky vo vodnej zložke životného prostredia.

SL :

Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

FI :

Voi aiheuttaa pitkäaikaisia haittavaikutuksia vesiympäristössä.

SV :

Kan orsaka skadliga långtidseffekter i vattenmiljön.

R54

ES :

Tóxico para la flora.

CS :

Toxický pro rostliny.

DA :

Giftig for planter.

DE :

Giftig für Pflanzen.

ET :

Mürgine taimedele.

EL :

Τοξικό για τη χλωρίδα.

EN :

Toxic to flora.

FR :

Toxique pour la flore.

IT :

Tossico per la flora.

LV :

Toksisks augiem.

LT :

Toksiška augmenijai.

HU :

Mérgező a növényekre.

MT :

Tossiku għall-flora.

NL :

Vergiftig voor planten.

PL :

Działa toksycznie na rośliny.

PT :

Tóxico para a flora.

SK :

Jedovatý pre flóru.

SL :

Strupeno za rastline.

FI :

Myrkyllistä kasveille.

SV :

Giftigt för växter.

R55

ES :

Tóxico para la fauna.

CS :

Toxický pro živočichy.

DA :

Giftig for dyr.

DE :

Giftig für Tiere.

ET :

Mürgine loomadele.

EL :

Τοξικό για την πανίδα.

EN :

Toxic to fauna.

FR :

Toxique pour la faune.

IT :

Tossico per la fauna.

LV :

Toksisks dzīvniekiem.

LT :

Toksiška gyvūnijai.

HU :

Mérgező az állatokra.

MT :

Tossiku għall-fawna.

NL :

Vergiftig voor dieren.

PL :

Działa toksycznie na zwierzęta.

PT :

Tóxico para a fauna.

SK :

Jedovatý pre faunu.

SL :

Strupeno za živali.

FI :

Myrkyllistä eläimille.

SV :

Giftigt för djur.

R56

ES :

Tóxico para los organismos del suelo.

CS :

Toxický pro půdní organismy.

DA :

Giftig for organismer i jordbunden.

DE :

Giftig für Bodenorganismen.

ET :

Mürgine mullaorganismidele.

EL :

Τοξικό για τους οργανισμούς του εδάφους.

EN :

Toxic to soil organisms.

FR :

Toxique pour les organismes du sol.

IT :

Tossico per gli organismi del terreno.

LV :

Toksisks augsnes organismiem.

LT :

Toksiška dirvožemio organizmams.

HU :

Mérgező a talaj szervezeteire.

MT :

Tossiku għal organiżmi tal-ħamrija.

NL :

Vergiftig voor bodemorganismen.

PL :

Działa toksycznie na organizmy glebowe.

T :

Tóxico para os organismos do solo.

SK :

Jedovatý pre pôdne organizmy.

SL :

Strupeno za organizme v zemlji.

FI :

Myrkyllistä maaperäeliöille.

SV :

Giftigt för marklevande organismer.

R57

ES :

Tóxico para las abejas.

CS :

Toxický pro včely.

DA :

Giftig for bier.

DE :

Giftig für Bienen.

ET :

Mürgine mesilastele.

EL :

Τοξικό για τις μέλισσες.

EN :

Toxic to bees.

FR :

Toxique pour les abeilles.

IT :

Tossico per le api.

LV :

Toksisks bitēm.

LT :

Toksiška bitėms.

HU :

Mérgező a méhekre.

MT :

Tossiku għan-naħal.

NL :

Vergiftig voor bijen.

PL :

Działa toksycznie na pszczoły.

PT :

Tóxico para as abelhas.

SK :

Jedovatý pre včely.

SL :

Strupeno za čebele.

FI :

Myrkyllistä mehiläisille.

SV :

Giftigt för bin.

R58

ES :

Puede provocar a largo plazo efectos negativos en el medio ambiente.

CS :

Může vyvolat dlouhodobé nepříznivé účinky v životním prostředí.

DA :

Kan forårsage uønskede langtidsvirkninger i miljøet.

DE :

Kann längerfristig schädliche Wirkungen auf die Umwelt haben.

ET :

Võib avaldada pikaajalist keskkonda kahjustavat toimet.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει μακροχρόνιες δυσμενείς επιπτώσεις στο περιβάλλον.

EN :

May cause long-term adverse effects in the environment.

FR :

Peut entraîner des effets néfastes à long terme pour l'environnement.

IT :

Può provocare a lungo termine effetti negativi per l'ambiente.

LV :

Var izraisīt ilglaicīgu negatīvu ietekmi vidē.

LT :

Gali sukelti ilgalaikius nepalankius aplinkos pakitimus.

HU :

A környezetben hosszan tartó károsodást okozhat.

MT :

Jista' jikkaġuna effetti ħżiena fit-tul lill-ambjent.

NL :

Kan in het milieu op lange termijn schadelijke effecten veroorzaken.

PL :

Może powodować długo utrzymujące się niekorzystne zmiany w środowisku.

PT :

Pode causar efeitos nefastos a longo prazo no ambiente.

SK :

Môže mať dlhodobé nepriaznivé účinky na životné prostredie.

SL :

Lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na okolje.

FI :

Voi aiheuttaa pitkäaikaisia haittavaikutuksia ympäristössä.

SV :

Kan orsaka skadliga långtidseffekter i miljön.

R59

ES :

Peligroso para la capa de ozono.

CS :

Nebezpečný pro ozonovou vrstvu.

DA :

Farlig for ozonlaget.

DE :

Gefährlich für die Ozonschicht.

ET :

Ohtlik osoonikihile.

EL :

Επικίνδυνο για τη στιβάδα του όζοντος.

EN :

Dangerous for the ozone layer.

FR :

Dangereux pour la couche d'ozone.

IT :

Pericoloso per lo strato di ozono.

LV :

Bīstams ozona slānim.

LT :

Pavojinga ozono sluoksniui.

HU :

Veszélyes az ózonrétegre.

MT :

Perikoluż għas-saff ta' l-ożonu.

NL :

Gevaarlijk voor de ozonlaag.

PL :

Stwarza zagrożenie dla warstwy ozonowej.

PT :

Perigoso para a camada de ozono.

SK :

Nebezpečný pre ozónovú vrstvu.

SL :

Nevarno za ozonski plašč.

FI :

Vaarallista otsonikerrokselle.

SV :

Farligt för ozonskiktet.

R60

ES :

Puede perjudicar la fertilidad.

CS :

Může poškodit reprodukční schopnost.

DA :

Kan skade forplantningsevnen.

DE :

Kann die Fortpflanzungsfähigkeit beeinträchtigen.

ET :

Võib kahjustada sigivust.

EL :

Μπορεί να εξασθενίσει τη γονιμότητα.

EN :

May impair fertility.

FR :

Peut altérer la fertilité.

IT :

Può ridurre la fertilità.

LV :

Var kaitēt reproduktīvajām spējām.

LT :

Kenkia vaisingumui.

HU :

A fogamzóképességet vagy nemzőképességet (fertilitást) károsíthatja.

MT :

Jista' jdgħajjef il-fertilità.

NL :

Kan de vruchtbaarheid schaden.

PL :

Może upośledzać płodność.

PT :

Pode comprometer a fertilidade.

SK :

Môže poškodiť plodnosť.

SL :

Lahko škoduje plodnosti.

FI :

Voi heikentää hedelmällisyyttä.

SV :

Kan ge nedsatt fortplantningsförmåga.

R61

ES :

Riesgo durante el embarazo de efectos adversos para el feto.

CS :

Může poškodit plod v těle matky.

DA :

Kan skade barnet under graviditeten.

DE :

Kann das Kind im Mutterleib schädigen.

ET :

Võib kahjustada loodet.

EL :

Μπορεί να βλάψει το έμβρυο κατά τη διάρκεια της κύησης.

EN :

May cause harm to the unborn child.

FR :

Risque pendant la grossesse d'effets néfastes pour l'enfant.

IT :

Può danneggiare i bambini non ancora nati.

LV :

Var kaitēt augļa attīstībai.

LT :

Kenkia negimusiam vaikui.

HU :

A születendő gyermekre ártalmas lehet.

MT :

Jista' jagħmel ħsara lit-tarbija fil-ġuf.

NL :

Kan het ongeboren kind schaden.

PL :

Może działać szkodliwie na dziecko w łonie matki.

PT :

Risco durante a gravidez com efeitos adversos na descendência.

SK :

Môže spôsobiť poškodenie nenarodeného dieťaťa.

SL :

Lahko škoduje nerojenemu otroku.

FI :

Vaarallista sikiölle.

SV :

Kan ge fosterskador.

R62

ES :

Posible riesgo de perjudicar la fertilidad.

CS :

Možné nebezpečí poškození reprodukční schopnosti.

DA :

Mulighed for skade på forplantningsevnen.

DE :

Kann möglicherweise die Fortpflanzungsfähigkeit beeinträchtigen.

ET :

Võimalik sigivuse kahjustamise oht.

EL :

Πιθανός κίνδυνος για εξασθένηση της γονιμότητας.

EN :

Possible risk of impaired fertility.

FR :

Risque possible d'altération de la fertilité.

IT :

Possibile rischio di ridotta fertilità.

LV :

Iespējams kaitējuma risks reproduktīvajām spējām.

LT :

Gali pakenkti vaisingumui.

HU :

A fogamzóképességre vagy nemzőképességre (fertilitásra) ártalmas lehet.

MT :

Possibiltà ta' riskju ta' fertilità mdgħajjfa.

NL :

Mogelijk gevaar voor verminderde vruchtbaarheid.

PL :

Możliwe ryzyko upośledzenia płodności.

PT :

Possíveis riscos de comprometer a fertilidade.

SK :

Možné riziko poškodenia plodnosti.

SL :

Možna nevarnost oslabitve plodnosti.

FI :

Voi mahdollisesti heikentää hedelmällisyyttä.

SV :

Möjlig risk för nedsatt fortplantningsförmåga.

R63

ES :

Posible riesgo durante el embarazo de efectos adversos para el feto.

CS :

Možné nebezpečí poškození plodu v těle matky.

DA :

Mulighed for skade på barnet under graviditeten.

DE :

Kann das Kind im Mutterleib möglicherweise schädigen.

ET :

Võimalik loote kahjustamise oht.

EL :

Πιθανός κίνδυνος δυσμενών επιδράσεων στο έμβρυο κατά τη διάρκεια της κύησης.

EN :

Possible risk of harm to the unborn child.

FR :

Risque possible pendant la grossesse d'effets néfastes pour l'enfant.

IT :

Possibile rischio di danni ai bambini non ancora nati.

LV :

Iespējams kaitējuma risks augļa attīstībai.

LT :

Gali pakenkti negimusiam vaikui.

HU :

A születendő gyermeket károsíthatja.

MT :

Possibiltà ta' riskju lit-tarbija fil-ġuf.

NL :

Mogelijk gevaar voor beschadiging van het ongeboren kind.

PL :

Możliwe ryzyko szkodliwego działania na dziecko w łonie matki.

PT :

Possíveis riscos durante a gravidez com efeitos adversos na descendência.

SK :

Možné riziko poškodenia nenarodeného dieťaťa.

SL :

Možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku.

FI :

Voi olla vaarallista sikiölle.

SV :

Möjlig risk för fosterskador.

R64

ES :

Puede perjudicar a los niños alimentados con leche materna.

CS :

Může poškodit kojené dítě.

DA :

Kan skade børn i ammeperioden.

DE :

Kann Säuglinge über die Muttermilch schädigen.

ET :

Võib olla ohtlik imikule rinnapiima kaudu.

EL :

Μπορεί να βλάψει τα βρέφη που τρέφονται με μητρικό γάλα.

EN :

May cause harm to breastfed babies.

FR :

Risque possible pour les bébés nourris au lait maternel.

IT :

Possibile rischio per i bambini allattati al seno.

LV :

Var kaitēt zīdāmam bērnam.

LT :

Kenkia žindomam vaikui.

HU :

A szoptatott újszülöttet és csecsemőt károsíthatja.

MT :

Jista' jikkaġuna ħsara lil trabi qed jitreddgħu.

NL :

Kan schadelijk zijn via de borstvoeding.

PL :

Może oddziaływać szkodliwie na dzieci karmione piersią.

PT :

Pode causar danos às crianças alimentadas com leite materno.

SK :

Môže spôsobiť poškodenie dojčiat.

SL :

Lahko škoduje zdravju dojenčka preko materinega mleka.

FI :

Saattaa aiheuttaa haittaa rintaruokinnassa oleville lapsille.

SV :

Kan skada spädbarn under amningsperioden.

R65

ES :

Nocivo: si se ingiere puede causar daño pulmonar.

CS :

Zdraví škodlivý: při požití může vyvolat poškození plic.

DA :

Farlig: kan give lungeskade ved indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: kann beim Verschlucken Lungenschäden verursachen.

ET :

Kahjulik: allaneelamisel võib põhjustada kopsukahjustusi.

EL :

Επιβλαβές: μπορεί να προκαλέσει βλάβη στους πνεύμονες σε περίπτωση κατάποσης.

EN :

Harmful: may cause lung damage if swallowed.

FR :

Nocif: peut provoquer une atteinte des poumons en cas d'ingestion.

IT :

Nocivo: può causare danni ai polmoni in caso di ingestione.

LV :

Kaitīgs - norijot var izraisīt plaušu bojājumu.

LT :

Kenksminga - prarijus, gali pakenkti plaučiams.

HU :

Lenyelve ártalmas, aspiráció (idegen anyagnak a légutakba beszívása) esetén tüdőkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: jista' jikkaġuna ħsara lill-pulmuni jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: kan longschade veroorzaken na verslikken.

PL :

Działa szkodliwie; może powodować uszkodzenie płuc w przypadku połknięcia.

PT :

Nocivo: pode causar danos nos pulmões se ingerido.

SK :

Škodlivý, po požití môže spôsobiť poškodenie pľúc.

SL :

Zdravju škodljivo: pri zaužitju lahko povzroči poškodbo pljuč.

FI :

Haitallista: voi aiheuttaa keuhkovaurion nieltäessä.

SV :

Farligt: kan ge lungskador vid förtäring.

R66

ES :

La exposición repetida puede provocar sequedad o formación de grietas en la piel.

CS :

Opakovaná expozice může způsobit vysušení nebo popraskání kůže.

DA :

Gentagen udsættelse kan give tør eller revnet hud.

DE :

Wiederholter Kontakt kann zu spröder oder rissiger Haut führen.

ET :

Korduv toime võib põhjustada naha kuivust või lõhenemist.

EL :

Παρατεταμένη έκθεση μπορεί να προκαλέσει ξηρότητα δέρματος ή σκάσιμο.

EN :

Repeated exposure may cause skin dryness or cracking.

FR :

L'exposition répétée peut provoquer dessèchement ou gerçures de la peau.

IT :

L'esposizione ripetuta può provocare secchezza e screpolature della pelle.

LV :

Atkārtota iedarbība var radīt sausu ādu vai izraisīt tās sprēgāšanu.

LT :

Pakartotinas poveikis gali sukelti odos džiūvimą arba skilinėjimą.

HU :

Ismételt expozíció a bőr kiszáradását vagy megrepedezését okozhatja.

MT :

Espożizzjoni ripetuta tista' tikkaġuna nxif jew qsim tal-ġilda.

NL :

Herhaalde blootstelling kan een droge of een gebarsten huid veroorzaken.

PL :

Powtarzające się narażenie może powodować wysuszanie lub pękanie skóry.

PT :

Pode provocar secura da pele ou fissuras, por exposição repetida.

SK :

Opakovaná expozícia môže spôsobiť vysušenie alebo popraskanie pokožky.

SL :

Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.

FI :

Toistuva altistus voi aiheuttaa ihon kuivumista tai halkeilua.

SV :

Upprepad kontakt kan ge torr hud eller hudsprickor.

R67

ES :

La inhalación de vapores puede provocar somnolencia y vértigo.

CS :

Vdechování par může způsobit ospalost a závratě.

DA :

Dampe kan give sløvhed og svimmelhed.

DE :

Dämpfe können Schläfrigkeit und Benommenheit verursachen.

ET :

Aurud võivad põhjustada uimasust ja peapööritust.

EL :

Η εισπνοή ατμών μπορεί να προκαλέσει υπνηλία και ζάλη.

EN :

Vapours may cause drowsiness and dizziness.

FR :

L'inhalation de vapeurs peut provoquer somnolence et vertiges.

IT :

L'inalazione dei vapori può provocare sonnolenza e vertigini.

LV :

Tvaiki var radīt miegainību un reiboni.

LT :

Garai gali sukelti mieguistumą ir galvos svaigimą.

HU :

A gőzök belégzése álmosságot vagy szédülést okozhat.

MT :

Ix-xamm tal-fwar jista' jikkaġuna ħedla ta' ngħas u sturdamenti.

NL :

Dampen kunnen slaperigheid en duizeligheid veroorzaken.

PL :

Pary mogą wywoływać uczucie senności i zawroty głowy.

PT :

Pode provocar sonolência e vertigens, por inalação dos vapores.

SK :

Pary môžu spôsobiť ospalosť a závrat.

SL :

Hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico.

FI :

Höyryt voivat aiheuttaa uneliaisuutta ja huimausta.

SV :

Ångor kan göra att man blir dåsig och omtöcknad.

R68

ES :

Posibilidad de efectos irreversibles.

CS :

Možné nebezpečí nevratných účinků.

DA :

Mulighed for varig skade på helbred.

DE :

Irreversibler Schaden möglich.

ET :

Pöördumatute kahjustuste oht.

EL :

Πιθανοί κίνδυνοι μονίμων επιδράσεων.

EN :

Possible risk of irreversible effects.

FR :

Possibilité d'effets irréversibles.

IT :

Possibilità di effetti irreversibili.

LV :

Iespējams neatgriezeniskas iedarbības risks.

LT :

Gali sukelti negrįžtamus sveikatos pakenkimus.

HU :

Maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Riskju possibbli ta' effetti irreversibbli.

NL :

Onherstelbare effecten zijn niet uitgesloten.

PL :

Możliwe ryzyko powstania nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Possibilidade de efeitos irreversíveis.

SK :

Možné riziká ireverzibilných účinkov.

SL :

Možna nevarnost trajnih okvar zdravja.

FI :

Pysyvien vaurioiden vaara.

SV :

Möjlig risk för bestående hälsoskador.

Combinación de frases-R.

Kombinace R-vět.

Kombination af R-sætninger.

Kombination der R-Sätze.

R ühendlaused.

Συνδυασμός των R-φράσεων.

Combination of R-phrases.

Combinaison des phrases R.

Combinazioni delle frasi R.

R frāžu kombinācija.

R frazių derinys.

Összetett R-mondatok.

Kombinazzjoni ta' Frażi R.

Combinatie van R-zinnen.

Łączone zwroty R.

Combinação das frases R.

Kombinácie R-viet.

Sestavljena stavki "R".

Yhdistetyt R-lausekkeet.

Sammansatta R-fraser.

R14/15

ES :

Reacciona violentamente con el agua, liberando gases extremadamente inflamables.

CS :

Prudce reaguje s vodou za uvolňování extrémně hořlavých plynů.

DA :

Reagerer voldsomt med vand under dannelse af yderst brandfarlige gasser.

DE :

Reagiert heftig mit Wasser unter Bildung hochentzündlicher Gase.

ET :

Reageerib ägedalt veega, eraldades väga tuleohtlikku gaasi.

EL :

Αντιδρά βίαια σε επαφή με νερό εκλύοντας αέρια εξόχως εύφλεκτα.

EN :

Reacts violently with water, liberating extremely flammable gases.

FR :

Réagit violemment au contact de l'eau en dégageant des gaz extrêmement inflammables.

IT :

Reagisce violentemente con l'acqua liberando gas estremamente infiammabili.

LV :

Aktīvi reaģē ar ūdeni, izdalot īpaši viegli uzliesmojošas gāzes.

LT :

Smarkiai reaguoja su vandeniu, išskirdama ypač degias dujas.

HU :

Vízzel hevesen reagál és közben fokozottan tűzveszélyes gázok képződnek.

MT :

Jirreaġixxi b'mod vjolenti meta jmiss l-ilma billi jitfa' gassijiet li jieħdu n-nar malajr ħafna.

NL :

Reageert heftig met water en vormt daarbij zeer ontvlambaar gas.

PL :

Reaguje gwałtownie z wodą uwalniając skrajnie łatwopalne gazy.

PT :

Reage violentamente com a água libertando gases extremamente inflamáveis.

SK :

Prudko reaguje s vodou, pričom uvoľňuje mimoriadne horľavé plyny.

SL :

Burno reagira z vodo, pri čemer se sprošča zelo lahko vnetljiv plin.

FI :

Reagoi voimakkaasti veden kanssa vapauttaen helposti syttyviä kaasuja.

SV :

Reagerar häftigt med vatten varvid extremt brandfarliga gaser bildas.

R15/29

ES :

En contacto con el agua, libera gases tóxicos y extremadamente inflamables.

CS :

Při styku s vodou uvolňuje toxický, extrémně hořlavý plyn.

DA :

Reagerer med vand under dannelse af giftige og yderst brandfarlige gasser.

DE :

Reagiert mit Wasser unter Bildung giftiger und hochentzündlicher Gase.

ET :

Kokkupuutel veega eraldub mürgine, väga tuleohtlik gaas.

EL :

Σε επαφή με νερό ελευθερώνονται τοξικά, εξόχως εύφλεκτα αέρια.

EN :

Contact with water liberates toxic, extremely flammable gas.

FR :

Au contact de l'eau, dégage des gaz toxiques et extrêmement inflammables.

IT :

A contatto con acqua libera gas tossici e estremamente infiammabili.

LV :

Saskaroties ar ūdeni, izdala īpaši viegli uzliesmojošas toksiskas gāzes.

LT :

Reaguoja su vandeniu, išskirdama toksiškas ir ypač degias dujas.

HU :

Vízzel érintkezve fokozottan tűzveszélyes és mérgező gázok képződnek.

MT :

Meta jmiss l-ilma jitfa' gassijiet tossiċi u li jieħdu n-nar malajr ħafna.

NL :

Vormt vergiftig en zeer ontvlambaar gas in contact met water.

PL :

W kontakcie z wodą uwalnia skrajnie łatwopalne, toksyczne gazy.

PT :

Em contacto com a água liberta gases tóxicos e extremamente inflamáveis.

SK :

Pri kontakte s vodou sa uvoľňuje jedovatý, mimoriadne horľavý plyn.

SL :

V stiku z vodo se sprošča strupen, zelo lahko vnetljiv plin.

FI :

Vapauttaa myrkyllisiä, helposti syttyviä kaasuja veden kanssa.

SV :

Utvecklar giftig och extremt brandfarlig gas vid kontakt med vatten.

R20/21

ES :

Nocivo por inhalación y en contacto con la piel.

CS :

Zdraví škodlivý při vdechování a při styku s kůží.

DA :

Farlig ved indånding og ved hudkontakt.

DE :

Gesundheitsschädlich beim Einatmen und bei Berührung mit der Haut.

ET :

Kahjulik sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Επιβλαβές όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Harmful by inhalation and in contact with skin.

FR :

Nocif par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Nocivo per inalazione e contatto con la pelle.

LV :

Kaitīgs ieelpojot un nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Kenksminga įkvėpus ir susilietus su oda.

HU :

Belélegezve és bőrrel érintkezve ártalmas.

MT :

Jagħmel ħsara meta jinxtamm u meta jmiss il-ġilda.

NL :

Schadelijk bij inademing en bij aanraking met de huid.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe i w kontakcie ze skórą.

PT :

Nocivo por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Škodlivý pri vdýchnutí a pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zdravju škodljivo pri vdihavanju in v stiku s kožo.

FI :

Terveydelle haitallista hengitettynä ja joutuessaan iholle.

SV :

Farligt vid inandning och hudkontakt.

R20/22

ES :

Nocivo por inhalación y por ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý při vdechování a při požití.

DA :

Farlig ved indånding og ved indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich beim Einatmen und Verschlucken.

ET :

Kahjulik sissehingamisel ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές όταν εισπνέεται και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful by inhalation and if swallowed.

FR :

Nocif par inhalation et par ingestion.

IT :

Nocivo per inalazione e ingestione.

LV :

Kaitīgs ieelpojot un norijot.

LT :

Kenksminga įkvėpus ir prarijus.

HU :

Belélegezve és lenyelve ártalmas.

MT :

Jagħmel ħsara meta jinxtamm jew jinbela'.

NL :

Schadelijk bij inademing en opname door de mond.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe i po połknięciu.

PT :

Nocivo por inalação e ingestão.

SK :

Škodlivý pri vdýchnutí a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo pri vdihavanju in pri zaužitju.

FI :

Terveydelle haitallista hengitettynä ja nieltynä.

SV :

Farligt vid inandning och förtäring.

R20/21/22

ES :

Nocivo por inhalación, por ingestión y encontacto con la piel.

CS :

Zdraví škodlivý při vdechování, styku s kůží a při požití.

DA :

Farlig ved indånding, ved hudkontakt og ved indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich beim Einatmen, Verschlucken und Berührung mit der Haut.

ET :

Kahjulik sissehingamisel, kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές όταν εισπνέεται, σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful by inhalation, in contact with skin and if swallowed.

FR :

Nocif par inhalation, par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Nocivo per inalazione, contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Kaitīgs ieelpojot, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Kenksminga įkvėpus, susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Belélegezve, bőrrel érintkezve és lenyelve ártalmas.

MT :

Jagħmel ħsara meta jinxtamm, imiss il-ġilda jew jinbela'.

NL :

Schadelijk bij inademing, opname door de mond en aanraking met de huid.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe, w kontakcie ze skórą i po połknięciu.

PT :

Nocivo por inalação, em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Škodlivý pri vdýchnutí, pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Terveydelle haitallista hengitettynä, joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Farligt vid inandning, hudkontakt och förtäring.

R21/22

ES :

Nocivo en contacto con la piel y por ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý při styku s kůží a při požití.

DA :

Farlig ved hudkontakt og ved indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich bei Berührung mit der Haut und beim Verschlucken.

ET :

Kahjulik kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful in contact with skin and if swallowed.

FR :

Nocif par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Nocivo a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Kaitīgs, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Kenksminga susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Bőrrel érintkezve és lenyelve ártalmas.

MT :

Jagħmel ħsara meta jmiss il-ġilda jew jinbela'.

NL :

Schadelijk bij aanraking met de huid en bij opname door de mond.

PL :

Działa szkodliwie w kontakcie ze skórą i po połknięciu.

PT :

Nocivo em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Škodlivý pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Terveydelle haitallista joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Farligt vid hudkontakt och förtäring.

R23/24

ES :

Tóxico por inhalación y en contacto con la piel.

CS :

Toxický při vdechování a při styku s kůží.

DA :

Giftig ved indånding og ved hudkontakt.

DE :

Giftig beim Einatmen und bei Berührung mit der Haut.

ET :

Mürgine sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Τοξικό όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Toxic by inhalation and in contact with skin.

FR :

Toxique par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Tossico per inalazione e contatto con la pelle.

LV :

Toksisks ieelpojot un nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Toksiška įkvėpus ir susilietus su oda.

HU :

Belélegezve és bőrrel érintkezve mérgező.

MT :

Tossiku meta jinxtamm u meta jmiss il-ġilda.

NL :

Vergiftig bij inademing en bij aanraking met de huid.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe i w kontakcie ze skórą.

PT :

Tóxico por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Jedovatý pri vdýchnutí a pri kontakte s pokožkou.

SL :

Strupeno pri vdihavanju in v stiku s kožo.

FI :

Myrkyllistä hengitettynä ja joutuessaan iholle.

SV :

Giftigt vid inandning och hudkontakt.

R23/25

ES :

Tóxico por inhalación y por ingestión.

CS :

Toxický při vdechování a při požití.

DA :

Giftig ved indånding og ved indtagelse.

DE :

Giftig beim Einatmen und Verschlucken.

ET :

Mürgine sissehingamisel ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό όταν εισπνέεται και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic by inhalation and if swallowed.

FR :

Toxique par inhalation et par ingestion.

IT :

Tossico per inalazione e ingestione.

LV :

Toksisks ieelpojot un norijot.

LT :

Toksiška įkvėpus ir prarijus.

HU :

Belélegezve és lenyelve mérgező.

MT :

Tossiku meta jinxtamm jew meta jinbela'.

NL :

Vergiftig bij inademing en opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe i po połknięciu.

PT :

Tóxico por inalação e ingestão.

SK :

Jedovatý pri vdýchnutí a po požití.

SL :

Strupeno pri vdihavanju in pri zaužitju.

FI :

Myrkyllistä hengitettynä ja nieltynä.

SV :

Giftigt vid inandning och förtäring.

R23/24/25

ES :

Tóxico por inhalación, por ingestión y en contacto con la piel.

CS :

Toxický při vdechování, styku s kůží a při požití.

DA :

Giftig ved indånding, ved hudkontakt og ved indtagelse.

DE :

Giftig beim Einatmen, Verschlucken und Berührung mit der Haut.

ET :

Mürgine sissehingamisel, kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό όταν εισπνέεται, σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic by inhalation, in contact with skin and if swallowed.

FR :

Toxique par inhalation, par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Tossico per inalazione, contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Toksisks ieelpojot, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Toksiška įkvėpus, susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Belélegezve, bőrrel érintkezve és lenyelve mérgező.

MT :

Tossiku meta jinxtamm, imiss il-ġilda jew jinbela'.

NL :

Vergiftig bij inademing, opname door de mond en aanraking met de huid.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe, w kontakcie ze skórą i po połknięciu.

PT :

Tóxico por inalação, em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Jedovatý pri vdýchnutí, pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Strupeno pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Myrkyllistä hengitettynä, joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Giftigt vid inandning, hudkontakt och förtäring.

R24/25

ES :

Tóxico en contacto con la piel y por ingestión.

CS :

Toxický při styku s kůží a při požití.

DA :

Giftig ved hudkontakt og ved indtagelse.

DE :

Giftig bei Berührung mit der Haut und beim Verschlucken.

ET :

Mürgine kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic in contact with skin and if swallowed.

FR :

Toxique par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Tossico a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Toksisks, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Toksiška susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Bőrrel érintkezve és lenyelve mérgező.

MT :

Tossiku meta jmiss il-ġilda jew meta jinbela'.

NL :

Vergiftig bij aanraking met de huid en bij opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie w kontakcie ze skórą i po połknięciu.

PT :

Tóxico em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Jedovatý pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Strupeno v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Myrkyllistä joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Giftigt vid hudkontakt och förtäring.

R26/27

ES :

Muy tóxico por inhalación y en contacto con la piel.

CS :

Vysoce toxický při vdechování a při styku s kůží.

DA :

Meget giftig ved indånding og ved hudkontakt.

DE :

Sehr giftig beim Einatmen und bei Berührung mit der Haut.

ET :

Väga mürgine sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Πολύ τοξικό όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Very toxic by inhalation and in contact with skin.

FR :

Très toxique par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Molto tossico per inalazione e contatto con la pelle.

LV :

Ļoti toksisks ieelpojot un nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Labai toksiška įkvėpus ir susilietus su oda.

HU :

Belélegezve és bőrrel érintkezve nagyon mérgező.

MT :

Tossiku ħafna meta jinxtamm u meta jmiss il-ġilda.

NL :

Zeer vergiftig bij inademing en bij aanraking met de huid.

PL :

Działa bardzo toksycznie przez drogi oddechowe i w kontakcie ze skórą.

PT :

Muito tóxico por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Veľmi jedovatý pri vdýchnutí a pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zelo strupeno pri vdihavanju in v stiku s kožo.

FI :

Erittäin myrkyllistä hengitettynä ja joutuessaan iholle.

SV :

Mycket giftigt vid inandning och hudkontakt.

R26/28

ES :

Muy tóxico por inhalación y por ingestión.

CS :

Vysoce toxický při vdechování a při požití.

DA :

Meget giftig ved indånding og ved indtagelse.

DE :

Sehr giftig beim Einatmen und Verschlucken.

ET :

Väga mürgine sissehingamisel ja allaneelamisel.

EL :

Πολύ τοξικό όταν εισπνέεται και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Very toxic by inhalation and if swallowed.

FR :

Très toxique par inhalation et par ingestion.

IT :

Molto tossico per inalazione e per ingestione.

LV :

Ļoti toksisks ieelpojot un norijot.

LT :

Labai toksiška įkvėpus ir prarijus.

HU :

Belélegezve és lenyelve nagyon mérgező.

MT :

Tossiku ħafna meta jinxtamm jew meta jinbela'.

NL :

Zeer vergiftig bij inademing en opname door de mond.

PL :

Działa bardzo toksycznie przez drogi oddechowe i po połknięciu.

PT :

Muito tóxico por inalação e ingestão.

SK :

Veľmi jedovatý pri vdýchnutí a po požití.

SL :

Zelo strupeno pri vdihavanju in pri zaužitju.

FI :

Erittäin myrkyllistä hengitettynä ja nieltynä.

SV :

Mycket giftigt vid inandning och förtäring.

R26/27/28

ES :

Muy tóxico por inhalación, por ingestión y en contacto con la piel.

CS :

Vysoce toxický při vdechování, styku s kůží a při požití.

DA :

Meget giftig ved indånding, ved hudkontakt og ved indtagelse.

DE :

Sehr giftig beim Einatmen, Verschlucken und Berührung mit der Haut.

ET :

Väga mürgine sissehingamisel, kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Πολύ τοξικό όταν εισπνέεται, σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Very toxic by inhalation, in contact with skin and if swallowed.

FR :

Très toxique par inhalation, par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Molto tossico per inalazione, contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Ļoti toksisks ieelpojot, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Labai toksiška įkvėpus, susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Belélegezve, bőrrel érintkezve és lenyelve nagyon mérgező.

MT :

Tossiku ħafna meta jinxtamm, imiss il-ġilda jew meta jinbela'.

NL :

Zeer vergiftig bij inademing, opname door de mond en aanraking met de huid.

PL :

Działa bardzo toksycznie przez drogi oddechowe, w kontakcie ze skórą i po połknięciu.

PT :

Muito tóxico por inalação, em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Veľmi jedovatý pri vdýchnutí, pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zelo strupeno pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Erittäin myrkyllistä hengitettynä, joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Mycket giftigt vid inandning, hudkontakt och förtäring.

R27/28

ES :

Muy tóxico en contacto con la piel y por ingestión.

CS :

Vysoce toxický při styku s kůží a při požití.

DA :

Meget giftig ved hudkontakt og ved indtagelse.

DE :

Sehr giftig bei Berührung mit der Haut und beim Verschlucken.

ET :

Väga mürgine kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Πολύ τοξικό σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Very toxic in contact with skin and if swallowed.

FR :

Très toxique par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Molto tossico a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Ļoti toksisks, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Labai toksiška susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Bőrrel érintkezve és lenyelve nagyon mérgező.

MT :

Tossiku ħafna meta jmiss il-ġilda jew meta jinbela'.

NL :

Zeer vergiftig bij aanraking met de huid en bij opname door de mond.

PL :

Działa bardzo toksycznie w kontakcie ze skórą i po połknięciu.

PT :

Muito tóxico em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Veľmi jedovatý pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zelo strupeno v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Erittäin myrkyllistä joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Mycket giftigt vid hudkontakt och förtäring.

R36/37

ES :

Irrita los ojos y las vías respiratorias.

CS :

Dráždí oči a dýchací orgány.

DA :

Irriterer øjnene og åndedrætsorganerne.

DE :

Reizt die Augen und die Atmungsorgane.

ET :

Ärritab silmi ja hingamiselundeid.

EL :

Ερεθίζει τα μάτια και το αναπνευστικό σύστημα.

EN :

Irritating to eyes and respiratory system.

FR :

Irritant pour les yeux et les voies respiratoires.

IT :

Irritante per gli occhi e le vie respiratorie.

LV :

Kairina acis un elpošanas sistēmu.

LT :

Dirgina akis ir kvėpavimo takus.

HU :

Szemizgató hatású, izgatja a légutakat.

MT :

Jirrita l-għajnejn u s-sistema respiratorja.

NL :

Irriterend voor de ogen en de ademhalingswegen.

PL :

Działa drażniąco na oczy i drogi oddechowe.

PT :

Irritante para os olhos e vias respiratórias.

SK :

Dráždi oči a dýchacie cesty.

SL :

Draži oči in dihala.

FI :

Ärsyttää silmiä ja hengityselimiä.

SV :

Irriterar ögonen och andningsorganen.

R36/38

ES :

Irrita los ojos y la piel.

CS :

Dráždí oči a kůži.

DA :

Irriterer øjnene og huden.

DE :

Reizt die Augen und die Haut.

ET :

Ärritab silmi ja nahka.

EL :

Ερεθίζει τα μάτια και το δέρμα.

EN :

Irritating to eyes and skin.

FR :

Irritant pour les yeux et la peau.

IT :

Irritante per gli occhi e la pelle.

LV :

Kairina acis un ādu.

LT :

Dirgina akis ir odą.

HU :

Szem- és bőrizgató hatású.

MT :

Jirrita l-għajnejn u l-ġilda.

NL :

Irriterend voor de ogen en de huid.

PL :

Działa drażniąco na oczy i skórę.

PT :

Irritante para os olhos e pele.

SK :

Dráždi oči a pokožku.

SL :

Draži oči in kožo.

FI :

Ärsyttää silmiä ja ihoa.

SV :

Irriterar ögonen och huden.

R36/37/38

ES :

Irrita los ojos, la piel y las vías respiratorias.

CS :

Dráždí oči, dýchací orgány a kůži.

DA :

Irriterer øjnene, åndedrætsorganerne og huden.

DE :

Reizt die Augen, Atmungsorgane und die Haut.

ET :

Ärritab silmi, hingamiselundeid ja nahka.

EL :

Ερεθίζει τα μάτια, το αναπνευστικό σύστημα και το δέρμα.

EN :

Irritating to eyes, respiratory system and skin.

FR :

Irritant pour les yeux, les voies respiratoires et la peau.

IT :

Irritante per gli occhi, le vie respiratorie e la pelle.

LV :

Kairina acis, ādu un elpošanas sistēmu.

LT :

Dirgina akis, kvėpavimo takus ir odą.

HU :

Szem- és bőrizgató hatású, izgatja a légutakat.

MT :

Jirrita l-għajnejn, is-sistema respiratorja u l-ġilda.

NL :

Irriterend voor de ogen, de ademhalingswegen en de huid.

PL :

Działa drażniąco na oczy, drogi oddechowe i skórę.

PT :

Irritante para os olhos, vias respiratórias e pele.

SK :

Dráždi oči, dýchacie cesty a pokožku.

SL :

Draži oči, dihala in kožo.

FI :

Ärsyttää silmiä, hengityselimiä ja ihoa.

SV :

Irriterar ögonen, andningsorganen och huden.

R37/38

ES :

Irrita las vías respiratorias y la piel.

CS :

Dráždí dýchací orgány a kůži.

DA :

Irriterer åndedrætsorganerne og huden.

DE :

Reizt die Atmungsorgane und die Haut.

ET :

Ärritab hingamiselundeid ja nahka.

EL :

Ερεθίζει το αναπνευστικό σύστημα και το δέρμα.

EN :

Irritating to respiratory system and skin.

FR :

Irritant pour les voies respiratoires et la peau.

IT :

Irritante per le vie respiratorie e la pelle.

LV :

Kairina elpošanas sistēmu un ādu.

LT :

Dirgina kvėpavimo takus ir odą.

HU :

Bőrizgató hatású, izgatja a légutakat.

MT :

Jirrita s-sistema respiratorja u l-ġilda.

NL :

Irriterend voor de ademhalingswegen en de huid.

PL :

Działa drażniąco na drogi oddechowe i skórę.

PT :

Irritante para as vias respiratórias e pele.

SK :

Dráždi dýchacie cesty a pokožku.

SL :

Draži dihala in kožo.

FI :

Ärsyttää hengityselimiä ja ihoa.

SV :

Irriterar andningsorganen och huden.

R39/23

ES :

Tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por inhalación.

CS :

Toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při vdechování.

DA :

Giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indånding.

DE :

Giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Einatmen.

ET :

Mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων όταν εισπνέεται.

EN :

Toxic: danger of very serious irreversible effects through inhalation.

FR :

Toxique: danger d'effets irréversibles très graves par inhalation.

IT :

Tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per inalazione.

LV :

Toksisks: būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi ieelpojot.

LT :

Toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus.

HU :

Belélegezve mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jinxtamm.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij inademing.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por inalação.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov vdýchnutím.

SL :

Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri vdihavanju.

FI :

Myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä.

SV :

Giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid inandning.

R39/24

ES :

Tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por contacto con la piel.

CS :

Toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při styku s kůží.

DA :

Giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved hudkontakt.

DE :

Giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens bei Berührung mit der Haut.

ET :

Mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht nahale sattumisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Toxic: danger of very serious irreversible effects in contact with skin.

FR :

Toxique: danger d'effets irréversibles très graves par contact avec la peau.

IT :

Tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi a contatto con la pelle.

LV :

Toksisks: būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi, nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus susilietus su oda.

HU :

Bőrrel érintkezve mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jmiss il-ġilda.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij aanraking met de huid.

PL :

Działa toksycznie w kontakcie ze skórą; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves em contacto com a pele.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov pri kontakte s pokožkou.

SL :

Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja v stiku s kožo.

FI :

Myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara joutuessaan iholle.

SV :

Giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid hudkontakt.

R39/25

ES :

Tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por ingestión.

CS :

Toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při požití.

DA :

Giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indtagelse.

DE :

Giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Verschlucken.

ET :

Mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht allaneelamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic: danger of very serious irreversible effects if swallowed.

FR :

Toxique: danger d'effets irréversibles très graves par ingestion.

IT :

Tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per ingestione.

LV :

Toksisks: būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi norijot.

LT :

Toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus prarijus.

HU :

Lenyelve mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna jekk jinxtamm.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie po połknięciu; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por ingestão.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov po požití.

SL :

Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri zaužitju.

FI :

Myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara nieltynä.

SV :

Giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid förtäring.

R39/23/24

ES :

Tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por inhalación y contacto con la piel.

CS :

Toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při vdechování a při styku s kůží.

DA :

Giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indånding og hudkontakt.

DE :

Giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Einatmen und bei Berührung mit der Haut.

ET :

Mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Toxic: danger of very serious irreversible effects through inhalation and in contact with skin.

FR :

Toxique: danger d'effets irréversibles très graves par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per inalazione e a contatto con la pelle.

LV :

Toksisks: būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi ieelpojot un nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus ir susilietus su oda.

HU :

Belélegezve és bőrrel érintkezve mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jinxtamm u meta jmiss il-ġilda.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij inademing en aanraking met de huid.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe i w kontakcie ze skórą; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov vdýchnutím a pri kontakte s pokožkou.

SL :

Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri vdihavanju in v stiku s kožo.

FI :

Myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä ja joutuessaan iholle.

SV :

Giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid inandning och hudkontakt.

R39/23/25

ES :

Tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por inhalación e ingestión.

CS :

Toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při vdechování a při požití.

DA :

Giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indånding og indtagelse.

DE :

Giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Einatmen und durch Verschlucken.

ET :

Mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων όταν εισπνέεται και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic: danger of very serious irreversible effects through inhalation and if swallowed.

FR :

Toxique: danger d'effets irréversibles très graves par inhalation et par ingestion.

IT :

Tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per inalazione ed ingestione.

LV :

Toksisks: būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi ieelpojot un norijot.

LT :

Toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus ir prarijus.

HU :

Belélegezve és lenyelve mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jinxtamm jew meta jinbela'.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij inademing en opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe i po połknięciu; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por inalação e ingestão.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov vdýchnutím a po požití.

SL :

Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri vdihavanju in pri zaužitju.

FI :

Myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä ja nieltynä.

SV :

Giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid inandning och förtäring.

R39/24/25

ES :

Tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por contacto con la piel e ingestión.

CS :

Toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při styku s kůží a při požití.

DA :

Giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved hudkontakt og indtagelse.

DE :

Giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens bei Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic: danger of very serious irreversible effects in contact with skin and if swallowed.

FR :

Toxique: danger d'effets irréversibles très graves par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Bőrrel érintkezve és lenyelve mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jmiss il-ġilda jew meta jinbela'.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij aanraking met de huid en opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie w kontakcie ze skórą i po połknięciu; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid hudkontakt och förtäring.

R39/23/24/25

ES :

Tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por inhalación, contacto con la piel e ingestión.

CS :

Toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při vdechování, styku s kůží a při požití.

DA :

Giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indånding, hudkontakt og indtagelse.

DE :

Giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Einatmen, Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel, kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων όταν εισπνέεται, σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic: danger of very serious irreversible effects through inhalation, in contact with skin and if swallowed.

FR :

Toxique: danger d'effets irréversibles très graves par inhalation, par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per inalazione, a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi ieelpojot, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus, susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Belélegezve, bőrrel érintkezve és lenyelve mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat

MT :

Tossiku: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jinxtamm, imiss il-ġilda jew meta jinbela'.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij inademing, aanraking met de huid en opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe, w kontakcie ze skórą i po połknięciu; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por inalação, em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov vdýchnutím, pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä, joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid inandning, hudkontakt och förtäring.

R39/26

ES :

Muy tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por inhalación.

CS :

Vysoce toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při vdechování.

DA :

Meget giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indånding.

DE :

Sehr giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Einatmen.

ET :

Väga mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel.

EL :

Πολύ τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων όταν εισπνέεται.

EN :

Very toxic: danger of very serious irreversible effects through inhalation.

FR :

Très toxique: danger d'effets irréversibles très graves par inhalation.

IT :

Molto tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per inalazione.

LV :

Ļoti toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi ieelpojot.

LT :

Labai toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus.

HU :

Belélegezve nagyon mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku ħafna: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jinxtamm.

NL :

Zeer vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij inademing.

PL :

Działa bardzo toksycznie przez drogi oddechowe; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Muito tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por inalação.

SK :

Veľmi jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov vdýchnutím.

SL :

Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri vdihavanju.

FI :

Erittäin myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä.

SV :

Mycket giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid inandning.

R39/27

ES :

Muy tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por contacto con la piel.

CS :

Vysoce toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při styku s kůží.

DA :

Meget giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved hudkontakt.

DE :

Sehr giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens bei Berührung mit der Haut.

ET :

Väga mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht kokkupuutel nahaga.

EL :

Πολύ τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Very toxic: danger of very serious irreversible effects in contact with skin.

FR :

Très toxique: danger d'effets irréversibles très graves par contact avec la peau.

IT :

Molto tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi a contatto con la pelle.

LV :

Ļoti toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi, nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Labai toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus susilietus su oda.

HU :

Bőrrel érintkezve nagyon mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku ħafna: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jmiss il-ġilda.

NL :

Zeer vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij aanraking met de huid.

PL :

Działa bardzo toksycznie w kontakcie ze skórą; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Muito tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves em contacto com a pele.

SK :

Veľmi jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja v stiku s kožo.

FI :

Erittäin myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara joutuessaan iholle.

SV :

Mycket giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid hudkontakt.

R39/28

ES :

Muy tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por ingestión.

CS :

Vysoce toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při požití.

DA :

Meget giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indtagelse.

DE :

Sehr giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Verschlucken.

ET :

Väga mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht allaneelamisel.

EL :

Πολύ τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Very toxic: danger of very serious irreversible effects if swallowed.

FR :

Très toxique: danger d'effets irréversibles très graves par ingestion.

IT :

Molto tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per ingestione.

LV :

Ļoti toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi norijot.

LT :

Labai toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus prarijus.

HU :

Lenyelve nagyon mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku ħafna: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna jekk jinbela'.

NL :

Zeer vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij opname door de mond.

PL :

Działa bardzo toksycznie po połknięciu; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Muito tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por ingestão.

SK :

Veľmi jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov po požití.

SL :

Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri zaužitju.

FI :

Erittäin myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara nieltynä.

SV :

Mycket giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid förtäring.

R39/26/27

ES :

Muy tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por inhalación y contacto con la piel.

CS :

Vysoce toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při vdechování a při styku s kůží.

DA :

Meget giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indånding og hudkontakt.

DE :

Sehr giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Einatmen und bei Berührung mit der Haut.

ET :

Väga mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Πολύ τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Very toxic: danger of very serious irreversible effects through inhalation and in contact with skin.

FR :

Très toxique: danger d'effets irréversibles très graves par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Molto tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per inalazione e a contatto con la pelle.

LV :

Ļoti toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi ieelpojot un nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Labai toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus ir susilietus su oda.

HU :

Belélegezve és bőrrel érintkezve nagyon mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku ħafna: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jinxtamm u jmiss il-ġilda.

NL :

Zeer vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij inademing en aanraking met de huid.

PL :

Działa bardzo toksycznie przez drogi oddechowe i w kontakcie ze skórą; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Muito tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Veľmi jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov vdýchnutím a pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri vdihavanju in v stiku s kožo.

FI :

Erittäin myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä ja joutuessaan iholle.

SV :

Mycket giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid inandning och hudkontakt.

R39/26/28

ES :

Muy tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por inhalación e ingestión.

CS :

Vysoce toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při vdechování a při požití.

DA :

Meget giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indånding og indtagelse.

DE :

Sehr giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Einatmen und durch Verschlucken.

ET :

Väga mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel ja allaneelamisel.

EL :

Πολύ τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων όταν εισπνέεται και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Very toxic: danger of very serious irreversible effects through inhalation and if swallowed.

FR :

Très toxique: danger d'effets irréversibles très graves par inhalation et par ingestion.

IT :

Molto tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per inalazione ed ingestione.

LV :

Ļoti toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi ieelpojot un norijot.

LT :

Labai toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus ir prarijus.

HU :

Belélegezve és lenyelve nagyon mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku ħafna: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jinxtamm u jekk jinbela'.

NL :

Zeer vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij inademing en opname door de mond.

PL :

Działa bardzo toksycznie przez drogi oddechowe i po połknięciu; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Muito tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por inalação e ingestão.

SK :

Veľmi jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov vdýchnutím a po požití.

SL :

Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri vdihavanju in pri zaužitju.

FI :

Erittäin myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä ja nieltynä.

SV :

Mycket giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid inandning och förtäring.

R39/27/28

ES :

Muy tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por contacto con la piel e ingestión.

CS :

Vysoce toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při styku s kůží a při požití.

DA :

Meget giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved hudkontakt og indtagelse.

DE :

Sehr giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens bei Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Väga mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Πολύ τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Very toxic: danger of very serious irreversible effects in contact with skin and if swallowed.

FR :

Très toxique: danger d'effets irréversibles très graves par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Molto tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Ļoti toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Labai toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Bőrrel érintkezve és lenyelve nagyon mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku ħafna: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jmiss il-ġilda u jekk jinbela'.

NL :

Zeer vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij aanraking met de huid en opname door de mond.

PL :

Działa bardzo toksycznie w kontaktcie ze skórą i po połknięciu; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Muito tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Veľmi jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Erittäin myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Mycket giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid hudkontakt och förtäring.

R39/26/27/28

ES :

Muy tóxico: peligro de efectos irreversibles muy graves por inhalación, contacto con la piel e ingestión.

CS :

Vysoce toxický: nebezpečí velmi vážných nevratných účinků při vdechování, styku s kůží a při požití.

DA :

Meget giftig: fare for varig alvorlig skade på helbred ved indånding, hudkontakt og indtagelse.

DE :

Sehr giftig: ernste Gefahr irreversiblen Schadens durch Einatmen, Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Väga mürgine: väga tõsiste pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel, kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Πολύ τοξικό: κίνδυνος πολύ σοβαρών μόνιμων επιδράσεων όταν εισπνέεται, σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Very toxic: danger of very serious irreversible effects through inhalation, in contact with skin and if swallowed.

FR :

Très toxique: danger d'effets irréversibles très graves par inhalation, par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Molto tossico: pericolo di effetti irreversibili molto gravi per inalazione, a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Ļoti toksisks - būtiski neatgriezeniskas iedarbības draudi ieelpojot, nonākot saskarē ar ādu vai norijot.

LT :

Labai toksiška: sukelia labai sunkius negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus, susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Belélegezve, bőrrel érintkezve, lenyelve nagyon mérgező: nagyon súlyos, maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku ħafna: periklu ta' effetti irriversibbli serji ħafna meta jinxtamm, imiss il-ġilda u jekk jinbela'.

NL :

Zeer vergiftig: gevaar voor ernstige onherstelbare effecten bij inademing, aanraking met de huid en opname door de mond.

PL :

Działa bardzo toksycznie przez drogi oddechowe, w kontakcie ze skórą i po połknięciu; zagraża powstaniem bardzo poważnych nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Muito tóxico: perigo de efeitos irreversíveis muito graves por inalação, em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Veľmi jedovatý, nebezpečenstvo veľmi vážnych ireverzibilných účinkov vdýchnutím, pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zelo strupeno: nevarnost zelo hudih trajnih okvar zdravja pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Erittäin myrkyllistä: erittäin vakavien pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä, joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Mycket giftigt: risk för mycket allvarliga bestående hälsoskador vid inandning, hudkontakt och förtäring.

R42/43

ES :

Posibilidad de sensibilización por inhalación y por contacto con la piel.

CS :

Může vyvolat senzibilizaci při vdechování a při styku s kůží.

DA :

Kan give overfølsomhed ved indånding og ved kontakt med huden.

DE :

Sensibilisierung durch Einatmen und Hautkontakt möglich.

ET :

Võib põhjustada ülitundlikkust sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Μπορεί να προκαλέσει ευαισθητοποίηση όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

May cause sensitization by inhalation and skin contact.

FR :

Peut entraîner une sensibilisation par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Può provocare sensibilizzazione per inalazione e contatto con la pelle.

LV :

Saskaroties ar ādu vai ieelpojot, var izraisīt paaugstinātu jutīgumu.

LT :

Gali sukelti alergiją įkvėpus ir susilietus su oda.

HU :

Belélegezve és bőrrel érintkezve túlérzékenységet okozhat (szenzibilizáló hatású lehet).

MT :

Jista' jikkaġuna sensitizzazzjoni meta jinxtamm u meta jmiss il-ġilda.

NL :

Kan overgevoeligheid veroorzaken bij inademing of contact met de huid.

PL :

Może powodować uczulenie w następstwie narażenia drogą oddechową i w kontakcie ze skórą.

PT :

Pode causar sensibilização por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Môže spôsobiť senzibilizáciu po vdýchnutí a po kontakte s pokožkou.

SL :

Lahko povzroči preobčutljivost pri vdihavanju in v stiku s kožo.

FI :

Altistuminen hengitysteitse ja ihokosketus voi aiheuttaa herkistymistä.

SV :

Kan ge allergi vid inandning och hudkontakt.

R48/20

ES :

Nocivo: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por inhalación.

CS :

Zdraví škodlivý: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici vdechováním.

DA :

Farlig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indånding.

DE :

Gesundheitsschädlich: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Einatmen.

ET :

Kahjulik: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel sissehingamisel.

EL :

Επιβλαβές: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση όταν εισπνέεται.

EN :

Harmful: danger of serious damage to health by prolonged exposure through inhalation.

FR :

Nocif: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par inhalation.

IT :

Nocivo: pericolo di gravi danni per la salute in caso di esposizione prolungata per inalazione.

LV :

Kaitīgs - ieelpojot iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības.

LT :

Kenksminga: ilgą laiką pakartotinai įkvepiant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át belélegezve ártalmas: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul minħabba xamm.

NL :

Schadelijk: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij inademing.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Nocivo: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por inalação.

SK :

Škodlivý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou vdýchnutím.

SL :

Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja.

FI :

Terveydelle haitallista: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle hengitettynä.

SV :

Farligt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom inandning.

R48/21

ES :

Nocivo: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por contacto con la piel.

CS :

Zdraví škodlivý: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici stykem s kůží.

DA :

Farlig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved hudkontakt.

DE :

Gesundheitsschädlich: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Berührung mit der Haut.

ET :

Kahjulik: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel kokkupuutel nahaga.

EL :

Επιβλαβές: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Harmful: danger of serious damage to health by prolonged exposure in contact with skin.

FR :

Nocif: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par contact avec la peau.

IT :

Nocivo: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata a contatto con la pelle.

LV :

Kaitīgs - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas saskares ar ādu.

LT :

Kenksminga: ilgą laiką pakartotinai veikiant per odą sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át bőrrel érintkezve ártalmas: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul waqt li jmiss il-ġilda.

NL :

Schadelijk: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij aanraking met de huid.

PL :

Działa szkodliwie w kontakcie ze skórą; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Nocivo: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada em contacto com a pele.

SK :

Škodlivý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega stika s kožo.

FI :

Terveydelle haitallista: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle joutuessaan iholle.

SV :

Farligt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom hudkontakt.

R48/22

ES :

Nocivo: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici požíváním.

DA :

Farlig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Verschlucken.

ET :

Kahjulik: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful: danger of serious damage to health by prolonged exposure if swallowed.

FR :

Nocif: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par ingestion.

IT :

Nocivo: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per ingestione.

LV :

Kaitīgs - norijot iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības.

LT :

Kenksminga: ilgą laiką pakartotinai praryjant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Szájon keresztül hosszabb időn át a szervezetbe jutva ártalmas: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij opname door de mond.

PL :

Działa szkodliwie po połknięciu; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Nocivo: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por ingestão.

SK :

Škodlivý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou po požití.

SL :

Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega zauživanja.

FI :

Terveydelle haitallista: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle nieltynä.

SV :

Farligt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom förtäring.

R48/20/21

ES :

Nocivo: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por inhalación y contacto con la piel.

CS :

Zdraví škodlivý: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici vdechováním a stykem s kůží.

DA :

Farlig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indånding og hudkontakt.

DE :

Gesundheitsschädlich: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Einatmen und durch Berührung mit der Haut.

ET :

Kahjulik: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Επιβλαβές: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Harmful: danger of serious damage to health by prolonged exposure through inhalation and in contact with skin.

FR :

Nocif: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Nocivo: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per inalazione e a contatto con la pelle.

LV :

Kaitīgs - ieelpojot un nonākot saskarē ar ādu, iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības.

LT :

Kenksminga: ilgą laiką pakartotinai įkvepiant ir veikiant per odą sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át belélegezve és bőrrel érintkezve ártalmas: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul minħabba xamm u mess mal-ġilda.

NL :

Schadelijk: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij inademing en aanraking met de huid.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe i w kontakcie ze skórą; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Nocivo: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Škodlivý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou vdýchnutím a pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja in stika s kožo.

FI :

Terveydelle haitallista: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle hengitettynä ja joutuessaan iholle.

SV :

Farligt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom inandning och hudkontakt.

R48/20/22

ES :

Nocivo: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por inhalación e ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici vdechováním a požíváním.

DA :

Farlig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indånding og indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Einatmen und durch Verschlucken.

ET :

Kahjulik: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel sissehingamisel ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση όταν εισπνέεται και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful: danger of serious damage to health by prolonged exposure through inhalation and if swallowed.

FR :

Nocif: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par inhalation et par ingestion.

IT :

Nocivo: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per inalazione e ingestione.

LV :

Kaitīgs - ieelpojot un norijot iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības.

LT :

Kenksminga: ilgą laiką pakartotinai įkvepiant ir praryjant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át belélegezve és szájon át a szervezetbe jutva ártalmas: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul minħabba xamm u jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij inademing en opname door de mond.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe i po połknięciu; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Nocivo: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por inalação e ingestão.

SK :

Škodlivý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou vdýchnutím a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja in zauživanja.

FI :

Terveydelle haitallista: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle hengitettynä ja nieltynä.

SV :

Farligt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom inandning och förtäring.

R48/21/22

ES :

Nocivo: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por contacto con la piel e ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici stykem s kůží a požíváním.

DA :

Farlig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved hudkontakt og indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Kahjulik: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful: danger of serious damage to health by prolonged exposure in contact with skin and if swallowed.

FR :

Nocif: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Nocivo: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Kaitīgs - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas saskares ar ādu un norijot.

LT :

Kenksminga: ilgą laiką pakartotinai veikiant per odą ir praryjant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át bőrrel érintkezve és szájon át a szervezetbe jutva ártalmas: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul meta jmiss il-ġilda u jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij aanraking met de huid en opname door de mond.

PL :

Działa szkodliwie w kontakcie ze skórą i po połknięciu; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Nocivo: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Škodlivý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega stika s kožo in zauživanja.

FI :

Terveydelle haitallista: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Farligt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom hudkontakt och förtäring.

R48/20/21/22

ES :

Nocivo: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por inhalación, contacto con la piel e ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici vdechováním, stykem s kůží a požíváním.

DA :

Farlig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indånding, hudkontakt og indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Einatmen, Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Kahjulik: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel sissehingamisel, kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση όταν εισπνέεται, σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful: danger of serious damage to health by prolonged exposure through inhalation, in contact with skin and if swallowed.

FR :

Nocif: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par inhalation, par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Nocivo: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per inalazione, a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Kaitīgs - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības ieelpojot, norijot un nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Kenksminga: ilgą laiką pakartotinai įkvepiant, veikiant per odą ir praryjant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át belélegezve, bőrrel érintkezve és szájon keresztül a szervezetbe jutva ártalmas: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul minħabba xamm, mess mal-ġilda jew jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij inademing, aanraking met de huid en opname door de mond.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe, w kontakcie ze skórą i po połknięciu; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Nocivo: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por inalação, em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Škodlivý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou vdýchnutím, pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja, stika s kožo in zauživanja.

FI :

Terveydelle haitallista: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle hengitettynä, joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Farligt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom inandning, hudkontakt och förtäring.

R48/23

ES :

Tóxico: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por inhalación.

CS :

Toxický: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici vdechováním.

DA :

Giftig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indånding.

DE :

Giftig: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Einatmen.

ET :

Mürgine: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel sissehingamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση όταν εισπνέεται.

EN :

Toxic: danger of serious damage to health by prolonged exposure through inhalation.

FR :

Toxique: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par inhalation.

IT :

Tossico: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per inalazione.

LV :

Toksisks - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības ieelpojot.

LT :

Toksiška: ilgą laiką pakartotinai įkvepiant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át belélegezve mérgező: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul minħabba xamm.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij inademing.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Tóxico: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por inalação.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou vdýchnutím.

SL :

Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja.

FI :

Myrkyllistä: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle hengitettynä.

SV :

Giftigt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom inandning.

R48/24

ES :

Tóxico: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por contacto con la piel.

CS :

Toxický: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici stykem s kůží.

DA :

Giftig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved hudkontakt.

DE :

Giftig: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Berührung mit der Haut.

ET :

Mürgine: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel kokkupuutel nahaga.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Toxic: danger of serious damage to health by prolonged exposure in contact with skin.

FR :

Toxique: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par contact avec la peau.

IT :

Tossico: pericolo di gravi danni alla salute incaso di esposizione prolungata a contatto con la pelle.

LV :

Toksisks - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas saskares ar ādu.

LT :

Toksiška: ilgą laiką pakartotinai veikiant per odą sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át bőrrel érintkezve mérgező: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul għal mess mal-ġilda.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij aanraking met de huid.

PL :

Działa toksycznie w kontakcie ze skórą; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Tóxico: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada em contacto com a pele.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou pri kontakte s pokožkou.

SL :

Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega stika s kožo.

FI :

Myrkyllistä: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle joutuessaan iholle.

SV :

Giftigt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom hudkontakt.

R48/25

ES :

Tóxico: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por ingestión.

CS :

Toxický: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici požíváním.

DA :

Giftig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indtagelse.

DE :

Giftig: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Verschlucken.

ET :

Mürgine: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel allaneelamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic: danger of serious damage to health by prolonged exposure if swallowed.

FR :

Toxique: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par ingestion.

IT :

Tossico: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per ingestione.

LV :

Toksisks - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības norijot.

LT :

Toksiška: ilgą laiką pakartotinai praryjant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Szájon keresztül hosszabb időn át a szervezetbe jutva mérgező: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul jekk jinbela'.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie po połknięciu; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Tóxico: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por ingestão.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou po požití.

SL :

Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega zauživanja.

FI :

Myrkyllistä: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle nieltynä.

SV :

Giftigt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom förtäring.

R48/23/24

ES :

Tóxico: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por inhalación y contacto con la piel.

CS :

Toxický: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici vdechováním a stykem s kůží.

DA :

Giftig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indånding og hudkontakt.

DE :

Giftig: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Einatmen und durch Berührung mit der Haut.

ET :

Mürgine: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Toxic: danger of serious damage to health by prolonged exposure through inhalation and in contact with skin.

FR :

Toxique: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Tossico: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per inalazione e a contatto con la pelle.

LV :

Toksisks - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības ieelpojot un nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Toksiška: ilgą laiką pakartotinai įkvepiant ir veikiant per odą sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át belélegezve és bőrrel érintkezve mérgező: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul minħabba xamm u mess mal-ġilda.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij inademing en aanraking met de huid.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe i w kontakcie ze skórą; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Tóxico: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou vdýchnutím a pri kontakte s pokožkou.

SL :

Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja in stika s kožo.

FI :

Myrkyllistä: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle hengitettynä ja joutuessaan iholle.

SV :

Giftigt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom inandning och hudkontakt.

R48/23/25

ES :

Tóxico: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por inhalación e ingestión.

CS :

Toxický: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici vdechováním a požíváním.

DA :

Giftig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indånding og indtagelse.

DE :

Giftig: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Einatmen und durch Verschlucken.

ET :

Mürgine: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel sissehingamisel ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση όταν εισπνέεται και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic: danger of serious damage to health by prolonged exposure through inhalation and if swallowed.

FR :

Toxique: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par inhalation et par ingestion.

IT :

Tossico: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per inalazione ed ingestione.

LV :

Toksisks - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības ieelpojot un norijot.

LT :

Toksiška: ilgą laiką pakartotinai įkvepiant ir praryjant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át belélegezve és szájon keresztül a szervezetbe jutva mérgező: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul minħabba xamm u jekk jinbela'.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij inademing en opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe i po połknięciu; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Tóxico: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por inalação e ingestão.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou vdýchnutím a po požití.

SL :

Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja in zauživanja.

FI :

Myrkyllistä: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle hengitettynä ja nieltynä.

SV :

Giftigt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom inandning och förtäring.

R48/24/25

ES :

Tóxico: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por contacto con la piel e ingestión.

CS :

Toxický: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici stykem s kůží a požíváním.

DA :

Giftig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved hudkontakt og indtagelse.

DE :

Giftig: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Mürgine: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic: danger of serious damage to health by prolonged exposure in contact with skin and if swallowed.

FR :

Toxique: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Tossico: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Toksisks - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas saskares ar ādu un norijot.

LT :

Toksiška: ilgą laiką pakartotinai veikiant per odą ir praryjant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át bőrrel érintkezve és szájon keresztül a szervezetbe jutva mérgező: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul għal mess mal-ġilda u jekk jinbela'.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij aanraking met de huid en opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie w kontakcie ze skórą i po połknięciu; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Tóxico: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega stika s kožo in zauživanja.

FI :

Myrkyllistä: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Giftigt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom hudkontakt och förtäring.

R48/23/24/25

ES :

Tóxico: riesgo de efectos graves para la salud en caso de exposición prolongada por inhalación, contacto con la piel e ingestión.

CS :

Toxický: nebezpečí vážného poškození zdraví při dlouhodobé expozici vdechováním, stykem s kůží a požíváním.

DA :

Giftig: alvorlig sundhedsfare ved længere tids påvirkning ved indånding, hudkontakt og indtagelse.

DE :

Giftig: Gefahr ernster Gesundheitsschäden bei längerer Exposition durch Einatmen, Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Mürgine: tõsise tervisekahjustuse oht pikaajalisel sissehingamisel, kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Τοξικό: κίνδυνος σοβαρής βλάβης της υγείας ύστερα από παρατεταμένη έκθεση όταν εισπνέεται, σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Toxic: danger of serious damage to health by prolonged exposure through inhalation, in contact with skin and if swallowed.

FR :

Toxique: risque d'effets graves pour la santé en cas d'exposition prolongée par inhalation, par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Tossico: pericolo di gravi danni alla salute in caso di esposizione prolungata per inalazione, a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Toksisks - iespējams nopietns kaitējums veselībai pēc ilgstošas iedarbības ieelpojot, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Toksiška: ilgą laiką pakartotinai įkvepiant, veikiant per odą ir praryjant sukelia sunkius sveikatos sutrikimus.

HU :

Hosszabb időn át belélegezve, bőrrel érintkezve és szájon keresztül a szervezetbe jutva mérgező: súlyos egészségkárosodást okozhat.

MT :

Tossiku: periklu ta' ħsara serja lis-saħħa minn espożizzjoni għat-tul minħabba xamm, mess mal-ġilda jew jekk jinbela'.

NL :

Vergiftig: gevaar voor ernstige schade aan de gezondheid bij langdurige blootstelling bij inademing, aanraking met de huid en opname door de mond.

PL :

Działa toksycznie przez drogi oddechowe, w kontakcie ze skórą i po połknięciu; stwarza poważne zagrożenie zdrowia w następstwie długotrwałego narażenia.

PT :

Tóxico: risco de efeitos graves para a saúde em caso de exposição prolongada por inalação, em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Jedovatý, nebezpečenstvo vážneho poškodenia zdravia dlhodobou expozíciou vdýchnutím, pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Strupeno: nevarnost hudih okvar zdravja zaradi dolgotrajnejšega vdihavanja, stika s kožo in zauživanja.

FI :

Myrkyllistä: pitkäaikainen altistus voi aiheuttaa vakavaa haittaa terveydelle hengitettynä, joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Giftigt: risk för allvarliga hälsoskador vid långvarig exponering genom inandning, hudkontakt och förtäring.

R50/53

ES :

Muy tóxico para los organismos acuáticos, puede provocar a largo plazo efectos negativos en el medio ambiente acuático.

CS :

Vysoce toxický pro vodní organismy, může vyvolat dlouhodobé nepříznivé účinky ve vodním prostředí.

DA :

Meget giftig for organismer, der lever i vand; kan forårsage uønskede langtidsvirkninger i vandmiljøet.

DE :

Sehr giftig für Wasserorganismen, kann in Gewässern längerfristig schädliche Wirkungen haben.

ET :

Väga mürgine veeorganismidele, võib põhjustada pikaajalist veekeskkonda kahjustavat toimet.

EL :

Πολύ τοξικό για τους υδρόβιους οργανισμούς, μπορεί να προκαλέσει μακροχρόνιες δυσμενείς επιπτώσεις στο υδάτινο περιβάλλον.

EN :

Very toxic to aquatic organisms, may cause long-term adverse effects in the aquatic environment.

FR :

Très toxique pour les organismes aquatiques, peut entraîner des effets néfastes à long terme pour l'environnement aquatique.

IT :

Altamente tossico per gli organismi acquatici, può provocare a lungo termine effetti negativi per l'ambiente acquatico.

LV :

Ļoti toksisks ūdens organismiem, var radīt ilgtermiņa nevēlamu ietekmi ūdens vidē

LT :

Labai toksiška vandens organizmams, gali sukelti ilgalaikius nepalankius vandens ekosistemų pakitimus.

HU :

Nagyon mérgező a vízi szervezetekre, a vízi környezetben hosszan tartó károsodást okozhat

MT :

Tossiku ħafna għal organiżmi akwatiċi, jista' jikkaġuna effetti ħżiena għat-tul fl-ambjent akwatiku.

NL :

Zeer vergiftig voor in het water levende organismen; kan in het aquatisch milieu op lange termijn schadelijke effecten veroorzaken.

PL :

Działa bardzo toksycznie na organizmy wodne; może powodować długo utrzymujące się niekorzystne zmiany w środowisku wodnym.

PT :

Muito tóxico para os organismos aquáticos, podendo causar efeitos nefastos a longo prazo no ambiente aquático.

SK :

Veľmi jedovatý pre vodné organizmy, môže spôsobiť dlhodobé nepriaznivé účinky vo vodnej zložke životného prostredia.

SL :

Zelo strupeno za vodne organizme: lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

FI :

Erittäin myrkyllistä vesieliöille, voi aiheuttaa pitkäaikaisia haittavaikutuksia vesiympäristössä.

SV :

Mycket giftigt för vattenlevande organismer, kan orsaka skadliga långtidseffekter i vattenmiljön.

R51/53

ES :

Tóxico para los organismos acuáticos, puede provocar a largo plazo efectos negativos en el medio ambiente acuático.

CS :

Toxický pro vodní organismy, může vyvolat dlouhodobé nepříznivé účinky ve vodním prostředí.

DA :

Giftig for organismer, der lever i vand; kan forårsage uønskede langtidsvirkninger i vandmiljøet.

DE :

Giftig für Wasserorganismen, kann in Gewässern längerfristig schädliche Wirkungen haben.

ET :

Mürgine veeorganismidele, võib põhjustada pikaajalist veekeskkonda kahjustavat toimet.

EL :

Τοξικό για τους υδρόβιους οργανισμούς, μπορεί να προκαλέσει μακροχρόνιες δυσμενείς επιπτώσεις στο υδάτινο περιβάλλον.

EN :

Toxic to aquatic organisms, may cause long-term adverse effects in the aquatic environment.

FR :

Toxique pour les organismes aquatiques, peut entraîner des effets néfastes à long terme pour l'environnement aquatique.

IT :

Tossico per gli organismi acquatici, può provocare a lungo termine effetti negativi per l'ambiente acquatico.

LV :

Toksisks ūdens organismiem, var radīt ilglaicīgu negatīvu ietekmi ūdens vidē.

LT :

Toksiška vandens organizmams, gali sukelti ilgalaikius nepalankius vandens ekosistemų pakitimus.

HU :

Mérgező a vízi szervezetekre, a vízi környezetben hosszan tartó károsodást okozhat.

MT :

Tossiku għal organiżmi akwatiċi; jista' jikkaġuna effetti ħżiena għat-tul fl-ambjent akwatiku.

NL :

Vergiftig voor in het water levende organismen; kan in het aquatisch milieu op lange termijn schadelijke effecten veroorzaken.

PL :

Działa toksycznie na organizmy wodne; może powodować długo utrzymujące się niekorzystne zmiany w środowisku wodnym.

PT :

Tóxico para os organismos aquáticos, podendo causar efeitos nefastos a longo prazo no ambiente aquático.

SK :

Jedovatý pre vodné organizmy, môže spôsobiť dlhodobé nepriaznivé účinky vo vodnej zložke životného prostredia.

SL :

Strupeno za vodne organizme: lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

FI :

Myrkyllistä vesieliöille, voi aiheuttaa pitkäaikaisia haittavaikutuksia vesiympäristössä.

SV :

Giftigt för vattenlevande organismer, kan orsaka skadliga långtidseffekter i vattenmiljön.

R52/53

ES :

Nocivo para los organismos acuáticos, puede provocar a largo plazo efectos negativos en el medio ambiente acuático.

CS :

Škodlivý pro vodní organismy, může vyvolat dlouhodobé nepříznivé účinky ve vodním prostředí.

DA :

Skadelig for organismer, der lever i vand; kan forårsage uønskede langtidsvirkninger i vandmiljøet.

DE :

Schädlich für Wasserorganismen, kann in Gewässern längerfristig schädliche Wirkungen haben.

ET :

Kahjulik veeorganismidele, võib põhjustada pikaajalist veekeskkonda kahjustavat toimet.

EL :

Επιβλαβές για τους υδρόβιους οργανισμούς, μπορεί να προκαλέσει μακροχρόνιες δυσμενείς επιπτώσεις στο υδάτινο περιβάλλον.

EN :

Harmful to aquatic organisms, may cause long-term adverse effects in the aquatic environment.

FR :

Nocif pour les organismes aquatiques, peut entraîner des effets néfastes à long terme pour l'environnement aquatique.

IT :

Nocivo per gli organismi acquatici, può provocare a lungo termine effetti negativi per l'ambiente acquatico.

LV :

Bīstams ūdens organismiem, var radīt ilglaicīgu negatīvu ietekmi ūdens vidē

LT :

Kenksminga vandens organizmams, gali sukelti ilgalaikius nepalankius vandens ekosistemų pakitimus.

HU :

Ártalmas a vízi szervezetekre, a vízi környezetben hosszan tartó károsodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara lil organiżmi akwatiċi, jista' jikkaġuna effetti ħżiena għat-tul fl-ambjent akwatiku.

NL :

Schadelijk voor in het water levende organismen; kan in het aquatisch milieu op lange termijn schadelijke effecten veroorzaken.

PL :

Działa szkodliwie na organizmy wodne; może powodować długo utrzymujące się niekorzystne zmiany w środowisku wodnym.

PT :

Nocivo para os organismos aquáticos, podendo causar efeitos nefastos a longo prazo no ambiente aquático.

SK :

Škodlivý pre vodné organizmy, môže spôsobiť dlhodobé nepriaznivé účinky vo vodnej zložke životného prostredia.

SL :

Škodljivo za vodne organizme: lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.

FI :

Haitallista vesieliöille, voi aiheuttaa pitkäaikaisia haittavaikutuksia vesiympäristössä.

SV :

Skadligt för vattenlevande organismer, kan orsaka skadliga långtidseffekter i vattenmiljön.

R68/20

ES :

Nocivo: posibilidad de efectos irreversibles por inhalación.

CS :

Zdraví škodlivý: Možné nebezpečí nevratných účinků při vdechování.

DA :

Farlig: mulighed for varig skade på helbred ved indånding.

DE :

Gesundheitsschädlich: Möglichkeit irreversiblen Schadens durch Einatmen.

ET :

Kahjulik: võimalik pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel.

EL :

Επιβλαβές: πιθανοί κίνδυνοι μονίμων επιδράσεων όταν εισπνέεται.

EN :

Harmful: possible risk of irreversible effects through inhalation.

FR :

Nocif: possibilité d'effets irréversibles par inhalation.

IT :

Nocivo: possibilità di effetti irreversibili per inalazione.

LV :

Kaitīgs - iespējams neatgriezeniskas iedarbības risks ieelpojot.

LT :

Kenksminga: gali sukelti negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus.

HU :

Belélegezve ártalmas: maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: riskju possibbli ta' effetti irreversibbli minħabba xamm.

NL :

Schadelijk: bij inademing zijn onherstelbare effecten niet uitgesloten.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe; możliwe ryzyko powstania nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Nocivo: possibilidade de efeitos irreversíveis por inalação.

SK :

Škodlivý, možné riziko ireverzibilných účinkov vdýchnutím.

SL :

Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar zdravja pri vdihavanju.

FI :

Terveydelle haitallista: pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä.

SV :

Farligt: möjlig risk för bestående hälsoskador vid inandning.

R68/21

ES :

Nocivo: posibilidad de efectos irreversibles por contacto con la piel.

CS :

Zdraví škodlivý: Možné nebezpečí nevratných účinků při styku s kůží.

DA :

Farlig: mulighed for varig skade på helbred ved hudkontakt.

DE :

Gesundheitsschädlich: Möglichkeit irreversiblen Schadens bei Berührung mit der Haut.

ET :

Kahjulik: võimalik pöördumatute kahjustuste oht kokkupuutel nahaga.

EL :

Επιβλαβές: πιθανοί κίνδυνοι μονίμων επιδράσεων σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Harmful: possible risk of irreversible effects in contact with skin.

FR :

Nocif: possibilité d'effets irréversibles par contact avec la peau.

IT :

Nocivo: possibilità di effetti irreversibili a contatto con la pelle.

LV :

Kaitīgs - iespējams neatgriezeniskas iedarbības risks, nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Kenksminga: gali sukelti negrįžtamus sveikatos pakenkimus susilietus su oda.

HU :

Bőrrel érintkezve ártalmas: maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: riskju possibbli ta' effetti irreversibbli meta jmiss il-ġilda.

NL :

Schadelijk: bij aanraking met de huid zijn onherstelbare effecten niet uitgesloten.

PL :

Działa szkodliwie w kontakcie ze skórą; możliwe ryzyko powstania nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Nocivo: possibilidade de efeitos irreversíveis em contacto com a pele.

SK :

Škodlivý, možné riziko ireverzibilných účinkov pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar zdravja v stiku s kožo.

FI :

Terveydelle haitallista: pysyvien vaurioiden vaara joutuessaan iholle.

SV :

Farligt: möjlig risk för bestående hälsoskador vid hudkontakt.

R68/22

ES :

Nocivo: posibilidad de efectos irreversibles por ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý: Možné nebezpečí nevratných účinků při požití.

DA :

Farlig: mulighed for varig skade på helbred ved indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: Möglichkeit irreversiblen Schadens durch Verschlucken.

ET :

Kahjulik: võimalik pöördumatute kahjustuste oht allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές: πιθανοί κίνδυνοι μονίμων επιδράσεων σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful: possible risk of irreversible effects if swallowed.

FR :

Nocif: possibilité d'effets irréversibles par ingestion.

IT :

Nocivo: possibilità di effetti irreversibili per ingestione.

LV :

Kaitīgs - iespējams neatgriezeniskas iedarbības risks norijot.

LT :

Kenksminga: gali sukelti negrįžtamus sveikatos pakenkimus prarijus.

HU :

Lenyelve ártalmas: maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: riskju possibbli ta' effetti irreversibbli jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: bij opname door de mond zijn onherstelbare effecten niet uitgesloten.

PL :

Działa szkodliwie po połknięciu; możliwe ryzyko powstania nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Nocivo: possibilidade de efeitos irreversíveis por ingestão.

SK :

Škodlivý, možné riziko ireverzibilných účinkov po požití.

SL :

Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar zdravja pri zaužitju.

FI :

Terveydelle haitallista: pysyvien vaurioiden vaara nieltynä.

SV :

Farligt: möjlig risk för bestående hälsoskador vid förtäring.

R68/20/21

ES :

Nocivo: posibilidad de efectos irreversibles por inhalación y contacto con la piel.

CS :

Zdraví škodlivý: Možné nebezpečí nevratných účinků při vdechování a při styku s kůží.

DA :

Farlig: mulighed for varig skade på helbred ved indånding og hudkontakt.

DE :

Gesundheitsschädlich: Möglichkeit irreversiblen Schadens durch Einatmen und bei Berührung mit der Haut.

ET :

Kahjulik: võimalik pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel ja kokkupuutel nahaga.

EL :

Επιβλαβές: πιθανοί κίνδυνοι μονίμων επιδράσεων όταν εισπνέεται και σε επαφή με το δέρμα.

EN :

Harmful: possible risk of irreversible effects through inhalation and in contact with skin.

FR :

Nocif: possibilité d'effets irréversibles par inhalation et par contact avec la peau.

IT :

Nocivo: possibilità di effetti irreversibili per inalazione e a contatto con la pelle.

LV :

Kaitīgs - iespējams neatgriezeniskas iedarbības risks ieelpojot un nonākot saskarē ar ādu.

LT :

Kenksminga: gali sukelti negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus ir susilietus su oda.

HU :

Belélegezve és bőrrel érintkezve ártalmas: maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: riskju possibbli ta' effetti irriversibbli minħabba xamm u meta jmiss il-ġilda.

NL :

Schadelijk: bij inademing en aanraking met de huid zijn onherstelbare effecten niet uitgesloten.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe i w kontakcie ze skórą; możliwe ryzyko powstania nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Nocivo: possibilidade de efeitos irreversíveis por inalação e em contacto com a pele.

SK :

Škodlivý, možné riziko ireverzibilných účinkov vdýchnutím a pri kontakte s pokožkou.

SL :

Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar zdravja pri vdihavanju in v stiku s kožo.

FI :

Terveydelle haitallista: pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä ja joutuessaan iholle.

SV :

Farligt: möjlig risk för bestående hälsoskador vid inandning och hudkontakt.

R68/20/22

ES :

Nocivo: Posibilidad de efectos irreversibles por inhalación e ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý: Možné nebezpečí nevratných účinků při vdechování a při požití.

DA :

Farlig: mulighed for varig skade på helbred ved indånding og indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: Möglichkeit irreversiblen Schadens durch Einatmen und durch Verschlucken.

ET :

Kahjulik: võimalik pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές: πιθανοί κίνδυνοι μονίμων επιδράσεων όταν εισπνέεται και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful: possible risk of irreversible effects through inhalation and if swallowed.

FR :

Nocif: possibilité d'effets irréversibles par inhalation et par ingestion.

IT :

Nocivo: possibilità di effetti irreversibili per inalazione ed ingestione.

LV :

Kaitīgs - iespējams neatgriezeniskas iedarbības risks ieelpojot un norijot.

LT :

Kenksminga: gali sukelti negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus ir prarijus.

HU :

Belélegezve és lenyelve ártalmas: maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: riskju possibbli ta' effetti irreversibbli minħabba xamm u jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: bij inademing en opname door de mond zijn onherstelbare effecten niet uitgesloten.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe i po połknięciu; możliwe ryzyko powstania nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Nocivo: possibilidade de efeitos irreversíveis por inalação e ingestão.

SK :

Škodlivý, možné riziko ireverzibilných účinkov vdýchnutím a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar zdravja pri vdihavanju in pri zaužitju.

FI :

Terveydelle haitallista: pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä ja nieltynä.

SV :

Farligt: möjlig risk för bestående hälsoskador vid inandning och förtäring.

R68/21/22

ES :

Nocivo: posibilidad de efectos irreversibles por contacto con la piel e ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý: Možné nebezpečí nevratných účinků při styku s kůží a při požití.

DA :

Farlig: mulighed for varig skade på helbred ved hudkontakt og indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: Möglichkeit irreversiblen Schadens bei Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Kahjulik: võimalik pöördumatute kahjustuste oht kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές: πιθανοί κίνδυνοι μονίμων επιδράσεων σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful: possible risk of irreversible effects in contact with skin and if swallowed.

FR :

Nocif: possibilité d'effets irréversibles par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Nocivo: possibilità di effetti irreversibili a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Kaitīgs - iespējams neatgriezeniskas iedarbības risks, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Kenksminga: gali sukelti negrįžtamus sveikatos pakenkimus susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Bőrrel érintkezve és lenyelve ártalmas: maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: riskju possibbli ta' effetti irreversibbli meta jmiss il-ġilda u jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: bij aanraking met de huid en opname door de mond zijn onherstelbare effecten niet uitgesloten.

PL :

Działa szkodliwie w kontakcie ze skórą i po połknięciu; możliwe ryzyko powstania nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Nocivo: possibilidade de efeitos irreversíveis em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Škodlivý, možné riziko ireverzibilných účinkov pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar zdravja v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Terveydelle haitallista: pysyvien vaurioiden vaara joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Farligt: möjlig risk för bestående hälsoskador vid hudkontakt och förtäring.

R68/20/21/22

ES :

Nocivo: posibilidad de efectos irreversibles por inhalación, contacto con la piel e ingestión.

CS :

Zdraví škodlivý: Možné nebezpečí nevratných účinků při vdechování, při styku s kůží a při požití.

DA :

Farlig: mulighed for varig skade på helbred ved indånding, hudkontakt og indtagelse.

DE :

Gesundheitsschädlich: Möglichkeit irreversiblen Schadens durch Einatmen, Berührung mit der Haut und durch Verschlucken.

ET :

Kahjulik: võimalik pöördumatute kahjustuste oht sissehingamisel, kokkupuutel nahaga ja allaneelamisel.

EL :

Επιβλαβές: πιθανοί κίνδυνοι μονίμων επιδράσεων όταν εισπνέεται, σε επαφή με το δέρμα και σε περίπτωση καταπόσεως.

EN :

Harmful: possible risk of irreversible effects through inhalation, in contact with skin and if swallowed.

FR :

Nocif: possibilité d'effets irréversibles par inhalation, par contact avec la peau et par ingestion.

IT :

Nocivo: possibilità di effetti irreversibili per inalazione, a contatto con la pelle e per ingestione.

LV :

Kaitīgs - iespējams neatgriezeniskas iedarbības risks ieelpojot, nonākot saskarē ar ādu un norijot.

LT :

Kenksminga: gali sukelti negrįžtamus sveikatos pakenkimus įkvėpus, susilietus su oda ir prarijus.

HU :

Belélegezve, bőrrel érintkezve és lenyelve ártalmas: maradandó egészségkárosodást okozhat.

MT :

Jagħmel ħsara: riskju possibbli ta' effetti irriversibbli minħabba xamm, meta jmiss il-ġilda u jekk jinbela'.

NL :

Schadelijk: bij inademing, aanraking met de huid en opname door de mond zijn onherstelbare effecten niet uitgesloten.

PL :

Działa szkodliwie przez drogi oddechowe, w kontakcie ze skórą i po połknięciu; możliwe ryzyko powstania nieodwracalnych zmian w stanie zdrowia.

PT :

Nocivo: possibilidade de efeitos irreversíveis por inalação, em contacto com a pele e por ingestão.

SK :

Škodlivý, možné riziko ireverzibilných účinkov vdýchnutím, pri kontakte s pokožkou a po požití.

SL :

Zdravju škodljivo: možna nevarnost trajnih okvar zdravja pri vdihavanju, v stiku s kožo in pri zaužitju.

FI :

Terveydelle haitallista: pysyvien vaurioiden vaara hengitettynä, joutuessaan iholle ja nieltynä.

SV :

Farligt: möjlig risk för bestående hälsoskador vid inandning, hudkontakt och förtäring."

(e) Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

"ANEXO IV — PŘÍLOHA IV — BILAG IV — ANHANG IV — IV LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ IV — ANNEX IV — ANNEXE IV — ALLEGATO IV — IV PIELIKUMS — IV PRIEDAS — IV. MELLÉKLET — ANNESS IV — BIJLAGE IV — ZAŁĄCZNIK IV — ANEXO IV — PRÍLOHA IV — PRILOGA IV — LIITE IV — BILAGA IV

ANEXO IV

Consejos de prudencia relativos a las sustancias y preparados peligrosos

PŘÍLOHA IV

Standardní pokyny pro bezpečné zacházení týkající se nebezpečných látek a přípravků

BILAG IV

Forsigtighedsregler for farlige stoffer og præparater

ANHANG IV

Sicherheitsratschläge für gefährliche Stoffe und Zubereitungen

IV LISA

Ohtlike ainete ja valmististe ohutuslaused

ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ IV

Οδηγίες ασφαλούς χρήσης που αφορούν επικίνδυνες χημικές ουσίες και παρασκευάσματα

ANNEX IV

Safety advice concerning dangerous substances and preparations

ANNEXE IV

Conseils de prudence concernant les substances et préparations dangereuses

ALLEGATO IV

Consigli di prudenza riguardanti le sostanze e preparati pericolosi

IV PIELIKUMS

Drošības prasību apzīmējumi un apvienotie apzīmējumi

IV PRIEDAS

Saugos patarimai dėl pavojingų medžiagų ir preparatų

IV. MELLÉKLET

A veszélyes anyagok és készítmények biztonságos használatára vonatkozó útmutatások (S-mondatok)

ANNESS IV

Pariri ta' sigurtà dwar sustanzi u preparazzjonijiet perikolużi

BIJLAGE IV

Veiligheidsaanbevelingen met betrekking tot gevaarlijke stoffen en preparaten

ZAŁĄCZNIK IV

Zwroty określające warunki bezpiecznego stosowania substancji niebezpiecznej lub preparatu niebezpiecznego

ANEXO IV

Conselhos de prudência relativos a substâncias e preparações perigosas

PRÍLOHA IV

Zoznam označení na bezpečné používanie chemickej látky a chemického prípravku

PRILOGA IV

Standardna obvestila za označevanje nevarnih snovi in pripravkov

LIITE IV

Vaarallisten aineiden ja valmisteiden turvallisuusohjeet

BILAGA IV

Skyddsfraser för farliga ämnen och beredningar

S1

ES :

Consérvese bajo llave.

CS :

Uchovávejte uzamčené.

DA :

Opbevares under lås.

DE :

Unter Verschluss aufbewahren.

ET :

Hoida lukustatult.

EL :

Να φυλάσσεται κλειδωμένο.

EN :

Keep locked up.

FR :

Conserver sous clé.

IT :

Conservare sotto chiave.

LV :

Turēt noslēgtu.

LT :

Laikyti užrakintą.

HU :

Elzárva tartandó.

MT :

Żomm maqful.

NL :

Achter slot bewaren.

PL :

Przechowywać pod zamknięciem.

PT :

Guardar fechado à chave.

SK :

Uchovávajte uzamknuté.

SL :

Hraniti zaklenjeno.

FI :

Säilytettävä lukitussa tilassa.

SV :

Förvaras i låst utrymme.

S2

ES :

Manténgase fuera del alcance de los niños.

CS :

Uchovávejte mimo dosah dětí.

DA :

Opbevares utilgængeligt for børn.

DE :

Darf nicht in die Hände von Kindern gelangen.

ET :

Hoida lastele kättesaamatus kohas.

EL :

Μακριά από παιδιά.

EN :

Keep out of the reach of children.

FR :

Conserver hors de la portée des enfants.

IT :

Conservare fuori della portata dei bambini.

LV :

Sargāt no bērniem.

LT :

Saugoti nuo vaikų.

HU :

Gyermekek kezébe nem kerülhet.

MT :

Żomm fejn ma jintlaħaqx mit-tfal.

NL :

Buiten bereik van kinderen bewaren.

PL :

Chronić przed dziećmi.

PT :

Manter fora do alcance das crianças.

SK :

Uchovávajte mimo dosahu detí.

SL :

Hraniti izven dosega otrok.

FI :

Säilytettävä lasten ulottumattomissa.

SV :

Förvaras oåtkomligt för barn.

S3

ES :

Consérvese en lugar fresco.

CS :

Uchovávejte na chladném místě.

DA :

Opbevares køligt.

DE :

Kühl aufbewahren.

ET :

Hoida jahedas.

EL :

Να φυλάσσεται σε δροσερό μέρος.

EN :

Keep in a cool place.

FR :

Conserver dans un endroit frais.

IT :

Conservare in luogo fresco.

LV :

Uzglabāt vēsā vietā.

LT :

Laikyti vėsioje vietoje.

HU :

Hűvös helyen tartandó.

MT :

Żomm f'post frisk.

NL :

Op een koele plaats bewaren.

PL :

Przechowywać w chłodnym miejscu.

PT :

Guardar em lugar fresco.

SK :

Uchovávajte na chladnom mieste.

SL :

Hraniti na hladnem.

FI :

Säilytettävä viileässä.

SV :

Förvaras svalt.

S4

ES :

Manténgase lejos de locales habitados.

CS :

Uchovávejte mimo obytné objekty.

DA :

Må ikke opbevares i nærheden af bebølse.

DE :

Von Wohnplätzen fernhalten.

ET :

Mitte hoida eluruumides.

EL :

Μακριά από κατοικημένους χώρους.

EN :

Keep away from living quarters.

FR :

Conserver à l'écart de tout local d'habitation.

IT :

Conservare lontano da locali di abitazione.

LV :

Neuzglabāt dzīvojamās telpās.

LT :

Nelaikyti gyvenamosiose patalpose.

HU :

Lakóterülettől távol tartandó.

MT :

Żomm 'il bogħod minn postijiet ta' abitazzjoni.

NL :

Verwijderd van woonruimten opbergen.

PL :

Nie przechowywać w pomieszczeniach mieszkalnych.

PT :

Manter fora de qualquer zona de habitação.

SK :

Uchovávajte mimo obývaných priestorov.

SL :

Hraniti izven bivališč.

FI :

Ei saa säilyttää asuintiloissa.

SV :

Förvaras avskilt från bostadsutrymmen.

S5

ES :

Consérvese en … (líquido apropiado a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte pod … (příslušnou kapalinu specifikuje výrobce).

DA :

Opbevares under … (en egnet væske, som angives af fabrikanten).

DE :

Unter … aufbewahren (geeignete Flüssigkeit vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida sisu … all (sobiva vedeliku määrab valmistaja).

EL :

Να διατηρείται το περιεχόμενο μέσα σε … (το είδος του κατάλληλου υγρού καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

Keep contents under … (appropriate liquid to be specified by the manufacturer).

FR :

Conserver sous … (liquide approprié à spécifier par le fabricant).

IT :

Conservare sotto … (liquido appropriato da indicarsi da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāt … (ražotājs norāda šķidrumu, kurā viela vai produkts uzglabājams).

LT :

Laikyti užpiltą … (tinkamą skystį nurodo gamintojas).

HU :

… alatt tartandó (a folyadékot a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm taħt … (il-likwidu adatt li jkun indikat mill-manifattur).

NL :

Onder … houden. (geschikte vloeistof aan te geven door fabrikant).

PL :

Przechowywać w … (cieczy wskazanej przez producenta).

PT :

Manter sob … (líquido apropriado a especificar pelo produtor).

SK :

Obsah uchovávajte pod … (vhodnou kvapalinou, ktorú špecifikuje výrobca).

SL :

Hraniti pod/v … (ustrezno tekočino, v kateri je treba snov ali pripravek hraniti, določi proizvajalec).

FI :

Sisältö säilytettävä … (tarkoitukseen soveltuvan nesteen ilmoittaa valmistaja/maahantuoja).

SV :

Förvara innehållet i … (lämplig vätska anges av tillverkaren).

S6

ES :

Consérvese en … (gas inerte a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte pod … (inertní plyn specifikuje výrobce).

DA :

Opbevares under … (en inaktiv gas, som angives af fabrikanten).

DE :

Unter … aufbewahren (inertes Gas vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida … all (inertgaasi määrab valmistaja).

EL :

Να διατηρείται σε ατμόσφαιρα … (το είδος του αδρανούς αερίου καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

Keep under … (inert gas to be specified by the manufacturer).

FR :

Conserver sous … (gaz inerte à spécifier par le fabricant).

IT :

Conservare sotto … (gas inerte da indicarsi da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāt … (ražotājs norāda gāzi, kurā viela vai produkts uzglabājams).

LT :

Laikyti … (inertines dujas nurodo gamintojas) aplinkoje.

HU :

… alatt tartandó (az inert gázt a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm taħt … (gass inerti li jkun speċifikat mill-manifattur).

NL :

Onder … houden. (inert gas aan te geven door fabrikant).

PL :

Przechowywać w atmosferze … (obojętnego gazu wskazanego przez producenta).

PT :

Manter sob … (gás inerte a especificar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte pod … (inertným plynom, ktorý špecifikuje výrobca).

SL :

Hraniti v … (ustrezen inertni plin, v katerem je treba snov ali pripravek hraniti, določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä … (inertin kaasun ilmoittaa valmistaja/maahantuoja).

SV :

Förvaras i … (inert gas anges av tillverkaren).

S7

ES :

Manténgase el recipiente bien cerrado.

CS :

Uchovávejte obal těsně uzavřený.

DA :

Emballagen skal holdes tæt lukket.

DE :

Behälter dicht geschlossen halten.

ET :

Hoida pakend tihedalt suletuna.

EL :

Το δοχείο να διατηρείται ερμητικά κλεισμένο.

EN :

Keep container tightly closed.

FR :

Conserver le récipient bien fermé.

IT :

Conservare il recipiente ben chiuso.

LV :

Uzglabāt cieši noslēgtu.

LT :

Pakuotę laikyti sandariai uždarytą.

HU :

Az edényzet légmentesen lezárva tartandó.

MT :

Żomm il-kontenitur magħluq sewwa.

NL :

In goed gesloten verpakking bewaren.

PL :

Przechowywać pojemnik szczelnie zamknięty.

PT :

Manter o recipiente bem fechado.

SK :

Uchovávajte nádobu tesne uzavretú.

SL :

Hraniti v tesno zaprti posodi.

FI :

Säilytettävä tiiviisti suljettuna.

SV :

Förpackningen förvaras väl tillsluten.

S8

ES :

Manténgase el recipiente en lugar seco.

CS :

Uchovávejte obal suchý.

DA :

Emballagen skal opbevares tørt.

DE :

Behälter trocken halten.

ET :

Hoida pakend kuivana.

EL :

Το δοχείο να προστατεύεται από την υγρασία.

EN :

Keep container dry.

FR :

Conserver le récipient à l'abri de l'humidité.

IT :

Conservare al riparo dall'umidità.

LV :

Uzglabāt sausu.

LT :

Pakuotę laikyti sausoje vietoje.

HU :

Az edényzet szárazon tartandó.

MT :

Żomm il-kontenitur niexef.

NL :

Verpakking droog houden.

PL :

Przechowywać pojemnik w suchym pomieszczeniu.

PT :

Manter o recipiente ao abrigo da humidade.

SK :

Uchovávajte nádobu suchú.

SL :

Posodo hraniti na suhem.

FI :

Säilytettävä kuivana.

SV :

Förpackningen förvaras torrt.

S9

ES :

Consérvese el recipiente en lugar bien ventilado.

CS :

Uchovávejte obal na dobře větraném místě.

DA :

Emballagen skal opbevares på et godt ventileret sted.

DE :

Behälter an einem gut gelüfteten Ort aufbewahren.

ET :

Hoida pakend hästi ventileeritavas kohas.

EL :

Το δοχείο να διατηρείται σε καλά αεριζόμενο μέρος.

EN :

Keep container in a well-ventilated place.

FR :

Conserver le récipient dans un endroit bien ventilé.

IT :

Conservare il recipiente in luogo ben ventilato.

LV :

Uzglabāt labi vēdināmā vietā.

LT :

Pakuotę laikyti gerai vėdinamoje vietoje.

HU :

Az edényzet jól szellőztetett helyen tartandó.

MT :

Żomm il-kontenitur f'post ivventilat sewwa.

NL :

Op een goed geventileerde plaats bewaren.

PL :

Przechowywać pojemnik w miejscu dobrze wentylowanym.

PT :

Manter o recipiente num local bem ventilado.

SK :

Uchovávajte nádobu na dobre vetranom mieste.

SL :

Posodo hraniti na dobro prezračevanem mestu.

FI :

Säilytettävä paikassa, jossa on hyvä ilmanvaihto.

SV :

Förpackningen förvaras på väl ventilerad plats.

S12

ES :

No cerrar el recipiente herméticamente.

CS :

Neuchovávejte obal těsně uzavřený.

DA :

Emballagen må ikke lukkes tæt.

DE :

Behälter nicht gasdicht verschließen.

ET :

Mitte hoida hermeetiliselt suletud pakendis.

EL :

Μη διατηρείτε το δοχείο ερμητικά κλεισμένο.

EN :

Do not keep the container sealed.

FR :

Ne pas fermer hermétiquement le récipient.

IT :

Non chiudere ermeticamente il recipiente.

LV :

Neuzglabāt slēgtā veidā.

LT :

Nelaikyti sandariai uždarytos pakuotės.

HU :

Az edényzetet nem szabad légmentesen lezárni.

MT :

Tħallix il-kontenitur magħluq.

NL :

De verpakking niet hermetisch sluiten.

PL :

Nie przechowywać pojemnika szczelnie zamkniętego.

PT :

Não fechar o recipiente hermeticamente.

SK :

Neuchovávajte nádobu hermeticky uzatvorenú.

SL :

Posoda ne sme biti tesno zaprta.

FI :

Pakkausta ei saa sulkea ilmatiiviisti.

SV :

Förpackningen får inte tillslutas lufttätt.

S13

ES :

Manténgase lejos de alimentos, bebidas y piensos.

CS :

Uchovávejte odděleně od potravin, nápojů a krmiv.

DA :

Må ikke opbevares sammen med fødevarer, drikkevarer og foderstoffer.

DE :

Von Nahrungsmitteln, Getränken und Futtermitteln fernhalten.

ET :

Hoida eemal toiduainest, joogist ja loomasöödast.

EL :

Μακριά από τρόφιμα, ποτά και ζωοτροφές.

EN :

Keep away from food, drink and animal feedingstuffs.

FR :

Conserver à l'écart des aliments et boissons, y compris ceux pour animaux.

IT :

Conservare lontano da alimenti o mangimi e da bevande.

LV :

Neuzglabāt kopā ar pārtiku vai dzīvnieku barību.

LT :

Laikyti atokiau nuo maisto, gėrimų ir gyvulių pašaro.

HU :

Élelmiszertől, italtól és takarmánytól távol tartandó.

MT :

Żomm 'il bogħod minn ikel, xorb u minn għalf ta' l-annimali.

NL :

Verwijderd houden van eet- en drinkwaren en van diervoeder.

PL :

Nie przechowywać razem z żywnością, napojami i paszami dla zwierząt.

PT :

Manter afastado de alimentos e bebidas incluindo os dos animais.

SK :

Uchovávajte mimo dosahu potravín, nápojov a krmív pre zvieratá.

SL :

Hraniti ločeno od hrane, pijače in krmil.

FI :

Ei saa säilyttää yhdessä elintarvikkeiden eikä eläinravinnon kanssa.

SV :

Förvaras åtskilt från livsmedel och djurfoder.

S14

ES :

Consérvese lejos de … (materiales incompatibles a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte odděleně od … (vzájemně se vylučující látky uvede výrobce).

DA :

Opbevares adskilt fra … (uforligelige stoffer, som angives af fabrikanten).

DE :

Von … fernhalten (inkompatible Substanzen sind vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida eraldi … (kokkusobimatud kemikaalid määrab valmistaja).

EL :

Μακριά από … (ασύμβατες ουσίες καθορίζονται από τον παραγωγό).

EN :

Keep away from … (incompatible materials to be indicated by the manufacturer).

FR :

Conserver à l'écart des … (matières incompatibles à indiquer par le fabricant).

IT :

Conservare lontano da … (sostanze incompatibili da precisare da parte del produttore).

LV :

Neuzglabāt kopā ar … (ražotājs norāda nesavietojamās vielas).

LT :

Laikyti atokiau nuo … ( nesuderinamas medžiagas nurodo gamintojas).

HU :

… -tól/-től távol tartandó (az összeférhetetlen anyago(ka)t a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm 'il bogħod minn … (materjal inkompatibbli li jkun indikat mill-manifattur).

NL :

Verwijderd houden van … (stoffen waarmee contact vermeden dient te worden aan te geven door de fabrikant).

PL :

Nie przechowywać razem z … (materiałami określonymi przez producenta).

PT :

Manter afastado de … (matérias incompatíveis a indicar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte mimo dosahu … (neznášanlivého materiálu, ktorý určí výrobca).

SL :

Hraniti ločeno od … (nezdružljive snovi določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä erillään … (yhteensopimattomat aineet ilmoittaa valmistaja/maahantuoja).

SV :

Förvaras åtskilt från … (oförenliga ämnen anges av tillverkaren).

S15

ES :

Conservar alejado del calor.

CS :

Chraňte před teplem.

DA :

Må ikke udsættes for varme.

DE :

Vor Hitze schützen.

ET :

Hoida eemal soojusallikast.

EL :

Μακριά από θερμότητα.

EN :

Keep away from heat.

FR :

Conserver à l'écart de la chaleur.

IT :

Conservare lontano dal calore.

LV :

Sargāt no sasilšanas.

LT :

Laikyti atokiau nuo šilumos šaltinių.

HU :

Hőhatástól távol tartandó.

MT :

Żomm 'il bogħod mis-sħana.

NL :

Verwijderd houden van warmte.

PL :

Przechowywać z dala od źródeł ciepła.

PT :

Manter afastado do calor.

SK :

Uchovávajte mimo dosahu tepla.

SL :

Varovati pred toploto.

FI :

Suojattava lämmöltä.

SV :

Får inte utsättas för värme.

S16

ES :

Conservar alejado de toda llama o fuente de chispas - No fumar.

CS :

Uchovávejte mimo dosah zdrojů zapálení - Zákaz kouření.

DA :

Holdes væk fra antændelseskilder - Rygning forbudt.

DE :

Von Zündquellen fernhalten - Nicht rauchen.

ET :

Hoida eemal süttimisallikast - Mitte suitsetada!.

EL :

Μακριά από πηγές ανάφλεξης - Απαγορεύεται το κάπνισμα.

EN :

Keep away from sources of ignition - No smoking.

FR :

Conserver à l'écart de toute flamme ou source d'étincelles - Ne pas fumer.

IT :

Conservare lontano da fiamme e scintille - Non fumare.

LV :

Sargāt no uguns - nesmēķēt.

LT :

Laikyti atokiau nuo uždegimo šaltinių. Nerūkyti.

HU :

Gyújtóforrástól távol tartandó - Tilos a dohányzás.

MT :

Żomm 'il bogħod minn fjammi u qbid tan-nar - Tpejjipx.

NL :

Verwijderd houden van ontstekingsbronnen - Niet roken.

PL :

Nie przechowywać w pobliżu źródeł zapłonu - nie palić tytoniu.

PT :

Manter afastado de qualquer chama ou fonte de ignição - Não fumar.

SK :

Uchovávajte mimo dosahu zdrojov zapálenia - Zákaz fajčenia.

SL :

Hraniti ločeno od virov vžiga - ne kaditi.

FI :

Eristettävä sytytyslähteistä - Tupakointi kielletty.

SV :

Förvaras åtskilt från antändningskällor - Rökning förbjuden.

S17

ES :

Manténgase lejos de materias combustibles.

CS :

Uchovávejte mimo dosah hořlavých materiálů.

DA :

Holdes væk fra brandbare stoffer.

DE :

Von brennbaren Stoffen fernhalten.

ET :

Hoida eemal süttivatest ainetest.

EL :

Μακριά από καύσιμα υλικά.

EN :

Keep away from combustible material.

FR :

Tenir à l'écart des matières combustibles.

IT :

Tenere lontano da sostanze combustibili.

LV :

Sargāt no degoša materiāla.

LT :

Laikyti atokiau nuo galinčių degti medžiagų.

HU :

Éghető anyagoktól távol tartandó.

MT :

Żomm 'il bogħod minn materjal li jieħu n-nar.

NL :

Verwijderd houden van brandbare stoffen.

PL :

Nie przechowywać razem z materiałami zapalnymi.

PT :

Manter afastado de matérias combustíveis.

SK :

Uchovávajte mimo dosahu horľavého materiálu.

SL :

Hraniti ločeno od gorljivih snovi.

FI :

Säilytettävä erillään syttyvistä kemikaaleista.

SV :

Förvaras åtskilt från brandfarliga ämnen.

S18

ES :

Manipúlese y ábrase el recipiente con prudencia.

CS :

Zacházejte s obalem opatrně a opatrně jej otevírejte.

DA :

Emballagen skal behandles og åbnes med forsigtighed.

DE :

Behälter mit Vorsicht öffnen und handhaben.

ET :

Käidelda ja avada pakend ettevaatlikult.

EL :

Χειριστείτε και ανοίξτε το δοχείο προσεκτικά.

EN :

Handle and open container with care.

FR :

Manipuler et ouvrir le récipient avec prudence.

IT :

Manipolare ed aprire il recipiente con cautela.

LV :

Ievērot īpašu piesardzību, darbojoties ar konteineru un atverot to.

LT :

Pakuotę naudoti ir atidaryti atsargiai.

HU :

Az edényzetet óvatosan kell kezelni és kinyitni.

MT :

Attent kif tħarrek u tiftaħ il-kontenitur.

NL :

Verpakking voorzichtig behandelen en openen.

PL :

Zachować ostrożność w trakcie otwierania i manipulacji z pojemnikiem.

PT :

Manipular e abrir o recipiente com prudência.

SK :

S nádobou zaobchádzajte a otvárajte opatrne.

SL :

Previdno ravnati s posodo in jo previdno odpirati.

FI :

Pakkauksen käsittelyssä ja avaamisessa on noudatettava varovaisuutta.

SV :

Förpackningen hanteras och öppnas försiktigt.

S20

ES :

No comer ni beber durante su utilización.

CS :

Nejezte a nepijte při používání.

DA :

Der må ikke spises eller drikkes under brugen.

DE :

Bei der Arbeit nicht essen und trinken.

ET :

Käitlemisel söömine ja joomine keelatud.

EL :

Μη τρώτε ή πίνετε όταν το χρησιμοποιείτε.

EN :

When using do not eat or drink.

FR :

Ne pas manger et ne pas boire pendant l'utilisation.

IT :

Non mangiare né bere durante l'impiego.

LV :

Nedzert un neēst, darbojoties ar vielu.

LT :

Naudojant nevalgyti ir negerti.

HU :

Használat közben enni, inni nem szabad.

MT :

Tikolx u tixrobx waqt li qed tużah.

NL :

Niet eten of drinken tijdens gebruik.

PL :

Nie jeść i nie pić podczas stosowania produktu.

PT :

Não comer nem beber durante a utilização.

SK :

Pri používaní nejedzte ani nepite.

SL :

Med uporabo ne jesti in ne piti.

FI :

Syöminen ja juominen kielletty kemikaalia käsiteltäessä.

SV :

Ät inte eller drick inte under hanteringen.

S21

ES :

No fumar durante su utilización.

CS :

Nekuřte při používání.

DA :

Der må ikke ryges under brugen.

DE :

Bei der Arbeit nicht rauchen.

ET :

Käitlemisel suitsetamine keelatud.

EL :

Μη καπνίζετε όταν το χρησιμοποιείτε.

EN :

When using do not smoke.

FR :

Ne pas fumer pendant l'utilisation.

IT :

Non fumare durante l'impiego.

LV :

Nesmēķēt, darbojoties ar vielu.

LT :

Naudojant nerūkyti.

HU :

Használat közben tilos a dohányzás.

MT :

Tpejjipx waqt li qed tużah.

NL :

Niet roken tijdens gebruik.

PL :

Nie palić tytoniu podczas stosowania produktu.

PT :

Não fumar durante a utilização.

SK :

Pri používaní nefajčite.

SL :

Med uporabo ne kaditi.

FI :

Tupakointi kielletty kemikaalia käytettäessä.

SV :

Rök inte under hanteringen.

S22

ES :

No respirar el polvo.

CS :

Nevdechujte prach.

DA :

Undgå indånding af støv.

DE :

Staub nicht einatmen.

ET :

Vältida tolmu sissehingamist.

EL :

Μη αναπνέετε την σκόνη.

EN :

Do not breathe dust.

FR :

Ne pas respirer les poussières.

IT :

Non respirare le polveri.

LV :

Izvairīties no putekļu ieelpošanas.

LT :

Neįkvėpti dulkių.

HU :

Az anyag porát nem szabad belélegezni.

MT :

Tiġbidx it-trab 'il ġewwa b'imnifsejk.

NL :

Stof niet inademen.

PL :

Nie wdychać pyłu.

PT :

Não respirar as poeiras.

SK :

Nevdychujte prach.

SL :

Ne vdihavati prahu.

FI :

Vältettävä pölyn hengittämistä.

SV :

Undvik inandning av damm.

S23

ES :

No respirar los gases/humos/vapores/aerosoles (denominación(es) adecuada(s) a especificar por el fabricante).

CS :

Nevdechujte plyny/dýmy/páry/ aerosoly (příslušný výraz specifikuje výrobce).

DA :

Undgå indånding af gas/røg/dampe/aerosol-tåger (den eller de pågældende betegnelser angives af fabrikanten).

DE :

Gas/Rauch/Dampf/Aerosol nicht einatmen (geeignete Bezeichnung(en) vom Hersteller anzugeben).

ET :

Vältida gaasi/suitsu/auru/udu (sobiva mõiste määrab valmistaja) sissehingamist.

EL :

Μην αναπνέετε αέρια/αναθυμιάσεις/ατμούς/εκνεφώματα (η κατάλληλη διατύπωση καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

Do not breathe gas/fumes/vapour/spray (appropriate wording to be specified by the manufacturer).

FR :

Ne pas respirer les gaz/fumées/vapeurs/aérosols (terme(s) approprié(s) à indiquer par le fabricant).

IT :

Non respirare i gas/fumi/vapori/aerosoli (termine(i) appropriato(i) da precisare da parte del produttore).

LV :

Izvairīties no gāzes vai dūmu, vai tvaiku, vai aerosolu ieelpošanas (formulējumu nosaka ražotājs).

LT :

Neįkvėpti dujų, dūmų, garų, aerozolių (konkrečiai nurodo gamintojas).

HU :

A keletkező gázt/füstöt/gőzt/permetet nem szabad belélegezni (a megfelelő szöveget a gyártó határozza meg).

MT :

Tiġbidx gass/dħaħen/fwar/sprej 'il ġewwa b'imnifsejk (it-terminu jew termini adatti jridu jkunu speċifikati mill-manifattur).

NL :

Gas/rook/ damp /spuitnevel niet inademen. (toepasselijke term(en) aan te geven door de fabrikant).

PL :

Nie wdychać gazu/ dymu/pary/rozpylonej cieczy (rodzaj określi producent).

PT :

Não respirar os gases/vapores/fumos/aerossóis (termo(s) apropriado(s) a indicar pelo produtor).

SK :

Nevdychujte plyn/dym/pary/aerosóly (Vhodné slovo špecifikuje výrobca).

SL :

Ne vdihavati plina/dima/hlapov/meglice (ustrezno besedilo določi proizvajalec).

FI :

Vältettävä kaasun/huurun/höyryn/sumun hengittämistä (oikean sanamuodon valitsee valmistaja/maahantuoja).

SV :

Undvik inandning av gas/rök/ånga/dimma (lämplig formulering anges av tillverkaren).

S24

ES :

Evítese el contacto con la piel.

CS :

Zamezte styku s kůží.

DA :

Undgå kontakt med huden.

DE :

Berührung mit der Haut vermeiden.

ET :

Vältida kokkupuudet nahaga.

EL :

Αποφεύγετε την επαφή με το δέρμα.

EN :

Avoid contact with skin.

FR :

Éviter le contact avec la peau.

IT :

Evitare il contatto con la pelle.

LV :

Nepieļaut nokļūšanu uz ādas.

LT :

Vengti patekimo ant odos.

HU :

A bőrrel való érintkezés kerülendő.

MT :

Evita l-kuntatt mal-ġilda.

NL :

Aanraking met de huid vermijden.

PL :

Unikać zanieczyszczenia skóry.

PT :

Evitar o contacto com a pele.

SK :

Zabráňte kontaktu s pokožkou.

SL :

Preprečiti stik s kožo.

FI :

Varottava kemikaalin joutumista iholle.

SV :

Undvik kontakt med huden.

S25

ES :

Evítese el contacto con los ojos.

CS :

Zamezte styku s očima.

DA :

Undgå kontakt med øjnene.

DE :

Berührung mit den Augen vermeiden.

ET :

Vältida silma sattumist.

EL :

Αποφεύγετε την επαφή με τα μάτια.

EN :

Avoid contact with eyes.

FR :

Éviter le contact avec les yeux.

IT :

Evitare il contatto con gli occhi.

LV :

Nepieļaut nokļūšanu acīs.

LT :

Vengti patekimo į akis.

HU :

Kerülni kell a szembe jutást.

MT :

Evita l-kuntatt ma' l-għajnejn.

NL :

Aanraking met de ogen vermijden.

PL :

Unikać zanieczyszczenia oczu.

PT :

Evitar o contacto com os olhos.

SK :

Zabráňte kontaktu s očami.

SL :

Preprečiti stik z očmi.

FI :

Varottava kemikaalin joutumista silmiin.

SV :

Undvik kontakt med ögonen.

S26

ES :

En caso de contacto con los ojos, lávense inmediata y abundantemente con agua y acúdase a un médico.

CS :

Při zasažení očí okamžitě důkladně vypláchněte vodou a vyhledejte lékařskou pomoc.

DA :

Kommer stoffet i øjnene, skylles straks grundigt med vand og læge kontaktes.

DE :

Bei Berührung mit den Augen sofort gründlich mit Wasser abspülen und Arzt konsultieren.

ET :

Silma sattumisel loputada koheselt rohke veega ja pöörduda arsti poole.

EL :

Σε περίπτωση επαφής με τα μάτια πλύνετέ τα αμέσως με άφθονο νερό και ζητήστε ιατρική συμβουλή.

EN :

In case of contact with eyes, rinse immediately with plenty of water and seek medical advice.

FR :

En cas de contact avec les yeux, laver immédiatement et abondamment avec de l'eau et consulter un spécialiste.

IT :

In caso di contatto con gli occhi, lavare immediatamente e abbondantemente con acqua e consultare un medico.

LV :

Ja nokļūst acīs, nekavējoties tās skalot ar lielu daudzumu ūdens un meklēt medicīnisku palīdzību.

LT :

Patekus į akis, nedelsiant gerai praplauti vandeniu ir kreiptis į gydytoją.

HU :

Ha szembe jut, bő vízzel azonnal ki kell mosni és orvoshoz kell fordulni.

MT :

F'każ ta' kuntatt ma' l-għajnejn, aħsel immedjatament b'ħafna ilma u ara tabib.

NL :

Bij aanraking met de ogen onmiddellijk met overvloedig water afspoelen en deskundig medisch advies inwinnen.

PL :

Zanieczyszczone oczy przemyć natychmiast dużą ilością wody i zasięgnąć porady lekarza.

PT :

Em caso de contacto com os olhos, lavar imediata e abundantemente com água e consultar um especialista.

SK :

V prípade kontaktu s očami je potrebné ihneď ich vymyť s veľkým množstvom vody a vyhľadať lekársku pomoc.

SL :

Če pride v oči, takoj izpirati z obilo vode in poiskati zdravniško pomoč.

FI :

Roiskeet silmistä huuhdeltava välittömästi runsaalla vedellä ja mentävä lääkäriin.

SV :

Vid kontakt med ögonen, spola genast med mycket vatten och kontakta läkare.

S27

ES :

Quítese inmediatamente la ropa manchada o salpicada.

CS :

Okamžitě odložte veškeré kontaminované oblečení.

DA :

Tilsmudset tøj tages straks af.

DE :

Beschmutzte, getränkte Kleidung sofort ausziehen.

ET :

Võtta koheselt seljast saastunud riietus.

EL :

Αφαιρέστε αμέσως όλα τα ενδύματα που έχουν μολυνθεί.

EN :

Take off immediately all contaminated clothing.

FR :

Enlever immédiatement tout vêtement souillé ou éclaboussé.

IT :

Togliersi di dosso immediatamente gli indumenti contaminati.

LV :

Nekavējoties novilkt notraipīto apģērbu.

LT :

Nedelsiant nusivilkti visus užterštus drabužius.

HU :

A szennyezett ruhát azonnal le kell vetni.

MT :

Inża' mill-ewwel kull ilbies imniġġes.

NL :

Verontreinigde kleding onmiddellijk uittrekken.

PL :

Natychmiast zdjąć całą zanieczyszczoną odzież.

PT :

Retirar imediatamente todo o vestuário contaminado.

SK :

Okamžite si vyzlečte kontaminovaný odev.

SL :

Takoj sleči vso onesnaženo obleko.

FI :

Riisuttava välittömästi saastunut vaatetus.

SV :

Tag genast av alla nedstänkta kläder.

S28

ES :

En caso de contacto con la piel, lávese inmediata y abundantemente con … (productos a especificar por el fabricante).

CS :

Při styku s kůží okamžitě omyjte velkým množstvím … (vhodnou kapalinu specifikuje výrobce).

DA :

Kommer stof på huden vaskes straks med store mængder … (angives af fabrikanten).

DE :

Bei Berührung mit der Haut sofort abwaschen mit viel … (vom Hersteller anzugeben).

ET :

Nahale sattumisel pesta koheselt rohke … (määrab valmistaja).

EL :

Σε περίπτωση επαφής με το δέρμα, πλυθείτε αμέσως με άφθονο … (το είδος του υγρού καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

After contact with skin, wash immediately with plenty of … (to be specified by the manufacturer).

FR :

Après contact avec la peau, se laver immédiatement et abondamment avec … (produits appropriés à indiquer par le fabricant).

IT :

In caso di contatto con la pelle lavarsi immediatamente ed abbondantemente con … (prodotti idonei da indicarsi da parte del fabbricante).

LV :

Ja nokļūst uz ādas, nekavējoties skalot ar lielu daudzumu … (norāda ražotājs).

LT :

Patekus ant odos, nedelsiant gerai nuplauti … (kuo — nurodo gamintojas).

HU :

Ha az anyag a bőrre kerül, … -val/vel bőven azonnal le kell mosni (az anyagot a gyártó határozza meg).

MT :

F'każ ta' kuntatt mal-ġilda, aħsel mill-ewwel b'ħafna … (ikun speċifikat mill- manifattur).

NL :

Na aanraking met de huid onmiddellijk wassen met veel … (aan te geven door de fabrikant).

PL :

Zanieczyszczoną skórę natychmiast przemyć dużą ilością … (cieczy określonej przez producenta).

PT :

Após contacto com a pele, lavar imediata e abundantemente com … (produtos adequados a indicar pelo produtor).

SK :

Po kontakte s pokožkou je potrebné ju umyť veľkým množstvom … (bude špecifikované výrobcom).

SL :

Ob stiku s kožo takoj izprati z obilo … (sredstvo določi proizvajalec).

FI :

Roiskeet iholta huuhdeltava välittömästi runsaalla määrällä … (aineen ilmoittaa valmistaja/maahantuoja).

SV :

Vid kontakt med huden tvätta genast med mycket … (anges av tillverkaren).

S29

ES :

No tirar los residuos por el desagüe.

CS :

Nevylévejte do kanalizace.

DA :

Må ikke tømmes i kloakafløb.

DE :

Nicht in die Kanalisation gelangen lassen.

ET :

Mitte valada kanalisatsiooni.

EL :

Μην αδειάζετε το υπόλοιπο του περιεχομένου στην αποχέτευση.

EN :

Do not empty into drains.

FR :

Ne pas jeter les résidus à l'égout.

IT :

Non gettare i residui nelle fognature.

LV :

Aizliegts izliet kanalizācijā.

LT :

Neišleisti į kanalizaciją.

HU :

Csatornába engedni nem szabad.

MT :

Titfax il-fdal fid- drenaġġ.

NL :

Afval niet in de gootsteen werpen.

PL :

Nie wprowadzać do kanalizacji.

PT :

Não deitar os resíduos no esgoto.

SK :

Nevypúšťať do kanalizačnej siete.

SL :

Ne izprazniti v kanalizacijo.

FI :

Ei saa tyhjentää viemäriin.

SV :

Töm ej i avloppet.

S30

ES :

No echar jamás agua a este producto.

CS :

K tomuto výrobku nikdy nepřidávejte vodu.

DA :

Hæld aldrig vand på eller i produktet.

DE :

Niemals Wasser hinzugießen.

ET :

Kemikaalile vett mitte lisada.

EL :

Ποτέ μην προσθέτετε νερό στο προϊόν αυτό.

EN :

Never add water to this product.

FR :

Ne jamais verser de l'eau dans ce produit.

IT :

Non versare acqua sul prodotto.

LV :

Stingri aizliegts pievienot ūdeni.

LT :

Niekada nemaišyti šios medžiagos su vandeniu.

HU :

Soha nem szabad vizet hozzáadni.

MT :

Qatt titfa' ilma fuq dan il-prodott.

NL :

Nooit water op deze stof gieten.

PL :

Nigdy nie dodawać wody do tego produktu.

PT :

Nunca adicionar água a este produto.

SK :

Nikdy nepridávajte vodu k tomuto prípravku.

SL :

Nikoli dolivati vode.

FI :

Tuotteeseen ei saa lisätä vettä.

SV :

Häll aldrig vatten på eller i produkten.

S33

ES :

Evítese la acumulación de cargas electroestáticas.

CS :

Proveďte preventivní opatření proti výbojům statické elektřiny.

DA :

Træf foranstaltninger mod statisk elektricitet.

DE :

Maßnahmen gegen elektrostatische Aufladungen treffen.

ET :

Vältida staatilise elektri teket.

EL :

Λάβετε προστατευτικά μέτρα έναντι ηλεκτροστατικών εκκενώσεων.

EN :

Take precautionary measures against static discharges.

FR :

Éviter l'accumulation de charges électrostatiques.

IT :

Evitare l'accumulo di cariche elettrostatiche.

LV :

Veikt drošības pasākumus, lai pasargātu no statiskās elektrības iedarbības.

LT :

Imtis atsargumo priemonių elektrostatinėms iškrovoms išvengti.

HU :

A sztatikus feltöltődés ellen védekezni kell.

MT :

Evita l-kumulazzjoni ta' kargi elettrostatiċi.

NL :

Maatregelen treffen tegen ontladingen van statische elektriciteit.

PL :

Zastosować środki ostrożności zapobiegające wyładowaniom elektrostatycznym.

PT :

Evitar acumulação de cargas electrostáticas.

SK :

Vykonajte predbežné opatrenia proti statickým výbojom.

SL :

Preprečiti statično naelektrenje.

FI :

Estettävä staattisen sähkön aiheuttama kipinöinti.

SV :

Vidtag åtgärder mot statisk elektricitet.

S35

ES :

Elimínense los residuos del producto y sus recipientes con todas las precauciones posibles.

CS :

Tento materiál a jeho obal musí být zneškodněny bezpečným způsobem.

DA :

Materialet og dets beholder skal bortskaffes på en sikker måde.

DE :

Abfälle und Behälter müssen in gesicherter Weise beseitigt werden.

ET :

Kemikaal ja pakend tuleb jäätmetena hävitada ohutult.

EL :

Το υλικό και ο περιέκτης του πρέπει να διατεθεί με ασφαλή τρόπο.

EN :

This material and its container must be disposed of in a safe way.

FR :

Ne se débarrasser de ce produit et de son récipient qu'en prenant toutes précautions d'usage.

IT :

Non disfarsi del prodotto e del recipiente se non con le dovute precauzioni.

LV :

Šo vielu vai produktu un iepakojumu likvidēt drošā veidā.

LT :

Atliekos ir pakuotė turi būti saugiai pašalintos.

HU :

Az anyagot és az edényzetét megfelelő módon ártalmatlanítani kell.

MT :

Dan il-materjal u l-kontenitur tiegħu għandhom jintremew bil-prekawzjonijiet meħtieġa.

NL :

Deze stof en de verpakking op veilige wijze afvoeren.

PL :

Usuwać produkt i jego opakowanie w sposób bezpieczny.

PT :

Não se desfazer deste produto e do seu recipiente sem tomar as precauções de segurança devidas.

SK :

Tento materiál a jeho obal uložte na bezpečnom mieste.

SL :

Vsebina in embalaža morata biti varno odstranjeni.

FI :

Tämä aine ja sen pakkaus on hävitettävä turvallisesti.

SV :

Produkt och förpackning skall oskadliggöras på säkert sätt.

S36

ES :

Úsese indumentaria protectora adecuada.

CS :

Používejte vhodný ochranný oděv.

DA :

Brug særligt arbejdstøj.

DE :

Bei der Arbeit geeignete Schutzkleidung tragen.

ET :

Kanda sobivat kaitseriietust.

EL :

Να φοράτε κατάλληλη προστατευτική ενδυμασία.

EN :

Wear suitable protective clothing.

FR :

Porter un vêtement de protection approprié.

IT :

Usare indumenti protettivi adatti.

LV :

Izmantot piemērotu aizsargapģērbu.

LT :

Dėvėti tinkamus apsauginius drabužius.

HU :

Megfelelő védőruházatot kell viselni.

MT :

Ilbes ilbies protettiv adatt.

NL :

Draag geschikte beschermende kleding.

PL :

Nosić odpowiednią odzież ochronną.

PT :

Usar vestuário de protecção adequado.

SK :

Noste vhodný ochranný odev.

SL :

Nositi primerno zaščitno obleko.

FI :

Käytettävä sopivaa suojavaatetusta.

SV :

Använd lämpliga skyddskläder.

S37

ES :

Úsense guantes adecuados.

CS :

Používejte vhodné ochranné rukavice.

DA :

Brug egnede beskyttelseshandsker under arbejdet.

DE :

Geeignete Schutzhandschuhe tragen.

ET :

Kanda sobivaid kaitsekindaid.

EL :

Να φοράτε κατάλληλα γάντια.

EN :

Wear suitable gloves.

FR :

Porter des gants appropriés.

IT :

Usare guanti adatti.

LV :

Strādāt aizsargcimdos.

LT :

Mūvėti tinkamas pirštines.

HU :

Megfelelő védőkesztyűt kell viselni.

MT :

Ilbes ingwanti adatt.

NL :

Draag geschikte handschoenen.

PL :

Nosić odpowiednie rękawice ochronne.

PT :

Usar luvas adequadas.

SK :

Noste vhodné rukavice.

SL :

Nositi primerne zaščitne rokavice.

FI :

Käytettävä sopivia suojakäsineitä.

SV :

Använd lämpliga skyddshandskar.

S38

ES :

En caso de ventilación insuficiente, úsese equipo respiratorio adecuado.

CS :

V případě nedostatečného větrání používejte vhodné vybavení pro ochranu dýchacích orgánů.

DA :

Brug egnet åndedrætsværn, hvis effektiv ventilation ikke er mulig.

DE :

Bei unzureichender Belüftung Atemschutzgerät anlegen.

ET :

Ebapiisava ventilatsiooni korral kanda sobivat hingamisteede kaitsevahendit.

EL :

Σε περίπτωση ανεπαρκούς αερισμού, χρησιμοποιείτε κατάλληλη αναπνευστική συσκευή.

EN :

In case of insufficient ventilation, wear suitable respiratory equipment.

FR :

En cas de ventilation insuffisante, porter un appareil respiratoire approprié.

IT :

In caso di ventilazione insufficiente, usare un apparecchio respiratorio adatto.

LV :

Nepietiekamas ventilācijas apstākļos aizsargāt elpošanas orgānus.

LT :

Esant nepakankamam vėdinimui, naudoti tinkamas kvėpavimo takų apsaugos priemones.

HU :

Ha a szellőzés elégtelen, megfelelő légzőkészüléket kell használni.

MT :

F'każ ta' nuqqas ta' ventilazzjoni biżżejjed, ilbes apparat respiratorju adatt.

NL :

Bij ontoereikende ventilatie een geschikte adembescherming dragen.

PL :

W przypadku niedostatecznej wentylacji stosować odpowiednie indywidualne środki ochrony dróg oddechowych.

PT :

Em caso de ventilação insuficiente, usar equipamento respiratório adequado.

SK :

V prípade nedostatočného vetrania použite vhodný respirátor.

SL :

Ob nezadostnem prezračevanju nositi primerno dihalno opremo.

FI :

Kemikaalin käyttö edellyttää tehokasta ilmanvaihtoa tai sopivaa hengityksensuojainta.

SV :

Använd lämpligt andningsskydd vid otillräcklig ventilation.

S39

ES :

Úsese protección para los ojos/la cara.

CS :

Používejte osobní ochranné prostředky pro oči a obličej.

DA :

Brug beskyttelsesbriller/ansigtsskærm under arbejdet.

DE :

Schutzbrille/Gesichtsschutz tragen.

ET :

Kanda silmade/näokaitset.

EL :

Χρησιμοποιείτε συσκευή προστασίας ματιών/προσώπου.

EN :

Wear eye/face protection.

FR :

Porter un appareil de protection des yeux/du visage.

IT :

Proteggersi gli occhi/la faccia.

LV :

Valkāt acu vai sejas aizsargu.

LT :

Naudoti akių (veido) apsaugos priemones.

HU :

Szem-/arcvédőt kell viselni.

MT :

Ipproteġi 'l għajnejk/wiċċek.

NL :

Een bescherming voor de ogen/voor het gezicht dragen.

PL :

Nosić okulary lub ochronę twarzy.

PT :

Usar um equipamento protector para os olhos/face.

SK :

Použite ochranu očí a tváre.

SL :

Nositi zaščito za oči/obraz.

FI :

Käytettävä silmiem - tai kasvonsuojainta.

SV :

Använd skyddsglasögon eller ansiktsskydd.

S40

ES :

Para limpiar el suelo y los objetos contaminados por este producto, úsese … (a especificar por el fabricante).

CS :

Podlahy a předměty znečistěné tímto materiálem čistěte … (specifikuje výrobce).

DA :

Gulvet og tilsmudsede genstande renses med … (midlerne angives af fabrikanten).

DE :

Fußboden und verunreinigte Gegenstände mit … reinigen (Material vom Hersteller anzugeben).

ET :

Kemikaaliga saastunud pindade ja esemete puhastamiseks kasuta … (määrab valmistaja)

EL :

Για τον καθαρισμό του δαπέδου και όλων των αντικειμένων που έχουν μολυνθεί από το υλικό αυτό χρησιμοποιείτε … (το είδος καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

To clean the floor and all objects contaminated by this material, use … (to be specified by the manufacturer).

FR :

Pour nettoyer le sol ou les objets souillés par ce produit, utiliser … (à préciser par le fabricant).

IT :

Per pulire il pavimento e gli oggetti contaminati da questo prodotto, usare … (da precisare da parte del produttore).

LV :

Tīrot grīdu un piesārņotos objektus, izmantot … (norāda ražotājs).

LT :

Šia medžiaga užterštus daiktus ir grindis valyti su … (kuo — nurodo gamintojas).

HU :

A padlót és a beszennyeződött tárgyakat … -val/-vel kell tisztítani (az anyagot a gyártó határozza meg).

MT :

Biex taħsel l-art u l-oġġetti kollha mniġġsin b'dan il-materjal, uża … (ikun speċifikat mill-manifattur).

NL :

Voor de reiniging van de vloer en alle voorwerpen verontreinigd met dit materiaal, … gebruiken. (aan te geven door de fabrikant).

PL :

Czyścić podłogę i wszystkie inne obiekty zanieczyszczone tym produktem … (środkiem wskazanym przez producenta).

PT :

Para limpeza do chão e objectos contaminados por este produto, utilizar … (a especificar pelo produtor).

SK :

Na vyčistenie podlahy a všetkých predmetov kontaminovaných týmto materiálom použite … (špecifikuje výrobca).

SL :

Tla in predmete, onesnažene s to snovjo/pripravkom, očistiti s/z … (čistilo določi proizvajalec).

FI :

Kemikaali puhdistettava pinnoilta käyttäen … (kemikaalin ilmoittaa valmistaja/maahantuoja).

SV :

Golv och förorenade föremål tvättas med … (anges av tillverkaren).

S41

ES :

En caso de incendio y/o de explosión no respire los humos.

CS :

V případě požáru nebo výbuchu nevdechujte dýmy.

DA :

Undgå at indånde røgen ved brand eller eksplosion.

DE :

Explosions- und Brandgase nicht einatmen.

ET :

Tulekahju ja/või plahvatuse korral vältida suitsu sissehingamist.

EL :

Σε περίπτωση πυρκαγιάς και/ή εκρήξεως μην αναπνέετε τους καπνούς.

EN :

In case of fire and/or explosion do not breathe fumes.

FR :

En cas d'incendie et/ou d' explosion, ne pas respirer les fumées.

IT :

In caso di incendio e/o esplosione non respirare i fumi.

LV :

Ugunsgrēka vai eksplozijas gadījumā neieelpot dūmus.

LT :

Gaisro arba sprogimo atveju neįkvėpti dūmų.

HU :

Robbanás és/vagy tűz esetén a keletkező gázokat nem szabad belélegezni.

MT :

F'każ ta' nar jew/u splużjoni tiblax id-dħaħen.

NL :

In geval van brand en/of explosie inademen van rook vermijden.

PL :

Nie wdychać dymów powstających w wyniku pożaru lub wybuchu.

PT :

Em caso de incêndio e/ou explosão não respirar os fumos.

SK :

V prípade požiaru alebo výbuchu nevdychujte výpary.

SL :

Ne vdihavati plinov, ki nastanejo ob požaru in/ali eksploziji.

FI :

Vältettävä palamisessa tai räjähdyksessä muodostuvan savun hengittämistä.

SV :

Undvik inandning av rök vid brand eller explosion.

S42

ES :

Durante las fumigaciones/pulverizaciones, úsese equipo respiratorio adecuado (denominación(es) adecuada(s) a especificar por el fabricante).

CS :

Při fumigaci nebo rozprašování používejte vhodný ochranný prostředek k ochraně dýchacích orgánů (specifikaci uvede výrobce).

DA :

Brug egnet åndedrætsværn ved rygning/sprøjtning (den eller de pågældende betegnelser angives af fabrikanten).

DE :

Beim Räuchern/Versprühen geeignetes Atemschutzgerät anlegen (geeignete Bezeichnung(en) vom Hersteller anzugeben).

ET :

Suitsutamisel/piserdamisel kanda sobivat hingamiselundite kaitsevahendit (sõnastuse täpsustab valmistaja).

EL :

Κατά τη διάρκεια υποκαπνισμού/ψεκάσματος χρησιμοποιείτε κατάλληλη αναπνευστική συσκευή (η κατάλληλη διατύπωση καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

During fumigation/spraying wear suitable respiratory equipment (appropriate wording to be specified by the manufacturer).

FR :

Pendant les fumigations/pulvérisations, porter un appareil respiratoire approprié (terme(s) approprié(s) à indiquer par le fabricant).

IT :

Durante le fumigazioni/polimerizzazioni usare un apparecchio respiratorio adatto (termine(i) appropriato (i) da precisare da parte del produttore).

LV :

Izsmidzināšanas laikā izmantot šādus elpošanas ceļu aizsardzības līdzekļus … (norāda ražotājs).

LT :

Purškiant (fumiguojant) naudoti tinkamas kvėpavimo takų apsaugos priemones (konkrečiai nurodo gamintojas).

HU :

Füst-/permetképződés esetén megfelelő légzőkészüléket kell viselni (a megfelelő szöveget a gyártó határozza meg).

MT :

Waqt il-fumigazzjoni/l-isprejjar ilbes apparat respiratorju adatt (it-terminu adattat irid ikun speċifikat mill-manifattur).

NL :

Tijdens de ontsmetting/bespuiting een geschikte adembescherming dragen. (Geschikte term(en) door de fabrikant aan te geven).

PL :

Podczas fumigacji/rozpylania/natryskiwania stosować odpowiednie środki ochrony dróg oddechowych (rodzaj określi producent).

PT :

Durante as fumigações/pulverizações usar equipamento respiratório adequado (termo(s) adequado(s) a indicar pelo produtor).

SK :

Počas zadymovania/rozprašovania použite vhodný respirátor (špecifikuje výrobca).

SL :

Med zaplinjanjem/razprševanjem nositi primerno dihalno opremo (natančnejše pogoje določi proizvajalec).

FI :

Kaasutuksen/ruiskutuksen aikana käytettävä sopivaa hengityksensuojainta (oikean sanamuodon valitsee valmistaja/maahantuoja).

SV :

Använd lämpligt andningsskydd vid gasning/sprutning (specificeras av tillverkaren).

S43

ES :

En caso de incendio, utilizar … (los medios de extinción los debe especificar el fabricante). (Si el agua aumenta el riesgo, se deberá añadir: "No usar nunca agua").

CS :

V případě požáru použijte … (uveďte zde konkrétní typ hasicího zařízení. Pokud zvyšuje riziko voda, připojte "Nikdy nepoužívat vodu").

DA :

Brug … ved brandslukning (den nøjagtige type brandslukningsudstyr angives af fabrikanten. Såfremt vand ikke må bruges tilføjes: "Brug ikke vand").

DE :

Zum Löschen … (vom Hersteller anzugeben) verwenden (wenn Wasser die Gefahr erhöht, anfügen: "Kein Wasser verwenden").

ET :

Tulekahju korral kasutada … (näidata täpne kustutusvahendi tüüp. Kui vesi suurendab ohtu, lisada: Vett mitte kasutada).

EL :

Σε περίπτωση πυρκαγιάς χρησιμοποιείτε … (Αναφέρεται το ακριβές είδος μέσων πυρόσβεσης. Εάν το νερό αυξάνει τον κίνδυνο, προστίθεται: "Μη χρησιμοποιείτε ποτέ νερό").

EN :

In case of fire, use … (indicate in the space the precise type of fire-fighting equipment. If water increases risk, add - "Never use water").

FR :

En cas d'incendie, utiliser … (moyens d'extinction à préciser par le fabricant. Si l'eau augmente les risques, ajouter: "Ne jamais utiliser d'eau").

IT :

In caso di incendio usare … (mezzi estinguenti idonei da indicarsi da parte del fabbricante. Se l'acqua aumenta il rischio precisare "Non usare acqua").

LV :

Ugunsgrēka gadījumā izmantot … (precīzi norādīt nepieciešamo ugunsdzēsības līdzekli. Ja ūdens palielina risku, papildināt ar norādi "Aizliegts izmantot ūdeni").

LT :

Gaisrui gesinti naudoti … (tiksliai nurodyti gesinimo priemonę. Jeigu vanduo didina riziką, papildomai nurodyti "Nenaudoti vandens").

HU :

Tűz esetén … -val/-vel oltandó (az anyagot a gyártó határozza meg). Ha a víz használata fokozza a veszélyt, a "Víz használata tilos." mondattal is ki kell egészíteni.

MT :

F'każ ta' nar uża … (indika fl-ispazju t-tip preċiż ta' apparat tat-tifi tan-nar. Jekk l-ilma jkabbar ir-riskju, żid "Qatt tuża l-ilma").

NL :

In geval van brand … gebruiken. (blusmiddelen aan te duiden door de fabrikant. Indien water het risico vergroot toevoegen: "Nooit water gebruiken").

PL :

W przypadku pożaru używać … (podać rodzaj sprzętu przeciwpożarowego. Jeżeli woda zwiększa zagrożenie, dodać … nigdy nie używać wody).

PT :

Em caso de incêndio, utilizar … (meios de extinção a especificar pelo produtor. Se a água aumentar os riscos, acrescentar "Nunca utilizar água").

SK :

V prípade požiaru použite … (uveďte presný typ hasiaceho prístroja). (Ak voda zvyšuje riziko, dodajte - "Nikdy nehaste vodou").

SL :

Za gašenje uporabiti … (natančno navesti vrsto gasila in opreme za gašenje. Če voda povečuje nevarnost, dodati: "Ne uporabljati vode!").

FI :

Sammutukseen käytettävä … (ilmoitettava sopiva sammutusmenetelmä. Jos vesi lisää vaaraa, lisättävä sanat: "Sammutukseen ei saa käyttää vettä").

SV :

Vid brandsläckning använd … (ange lämplig metod. Om vatten ökar riskerna, lägg till: "Använd aldrig vatten").

S45

ES :

En caso de accidente o malestar, acúdase inmediatamente al médico (si es posible, muéstresele la etiqueta).

CS :

V případě nehody, nebo necítíte-li se dobře, okamžitě vyhledejte lékařskou pomoc (je-li možno, ukažte toto označení).

DA :

Ved ulykkestilfælde eller ved ildebefindende er omgåænde lægebehandling nødvendig; vis etiketten, hvis det er muligt.

DE :

Bei Unfall oder Unwohlsein sofort Arzt hinzuziehen (wenn möglich, dieses Etikett vorzeigen).

ET :

Õnnetusjuhtumi või halva enesetunde korral pöörduda arsti poole (võimaluse korral näidata talle etiketti).

EL :

Σε περίπτωση ατυχήματος ή αν αισθανθείτε αδιαθεσία ζητήστε αμέσως ιατρική συμβουλή (δείξτε την ετικέτα αν είναι δυνατό).

EN :

In case of accident or if you feel unwell, seek medical advice immediately (show the label where possible).

FR :

En cas d'accident ou de malaise, consulter immédiatement un médecin (si possible lui montrer l'étiquette).

IT :

In caso di incidente o di malessere consultare immediatamente il medico (se possibile, mostrargli l'etichetta).

LV :

Ja noticis nelaimes gadījums vai jūtami veselības traucējumi, nekavējoties meklēt medicīnisku palīdzību (ja iespējams, uzrādīt marķējumu).

LT :

Nelaimingo atsitikimo atveju arba pasijutus blogai, nedelsiant kreiptis į gydytoją (jeigu įmanoma, parodyti šią etiketę).

HU :

Baleset vagy rosszullét esetén azonnal orvoshoz kell fordulni. Ha lehetséges, a címkét meg kell mutatni.

MT :

F'każ ta' inċident jew jekk tħossok ma tiflaħx, ara tabib mill-ewwel (jekk hu possibbli, urih it-tikketta).

NL :

Bij een ongeval of indien men zich onwel voelt, onmiddellijk een arts raadplegen (indien mogelijk hem dit etiket tonen).

PL :

W przypadku awarii lub jeżeli źle się poczujesz, niezwłocznie zasięgnij porady lekarza - jeżeli to możliwe, pokaż etykietę.

PT :

Em caso de acidente ou de indisposição, consultar imediatamente o médico (se possível mostrar-lhe o rótulo).

SK :

V prípade nehody alebo ak sa necítite dobre, okamžite vyhľadajte lekársku pomoc (ak je to možné, ukážte označenie látky alebo prípravku).

SL :

Ob nezgodi ali slabem počutju, takoj poiskati zdravniško pomoč. (Po možnosti pokazati etiketo).

FI :

Onnettomuuden sattuessa tai tunnettaessa pahoinvointia hakeuduttava heti lääkärin hoitoon (näytettävä tätä etikettiä, mikäli mahdollista).

SV :

Vid olycksfall, illamående eller annan påverkan, kontakta omedelbart läkare. Visa om möjligt etiketten.

S46

ES :

En caso de ingestión, acúdase inmediatamente al médico y muéstresele la etiqueta o el envase.

CS :

Při požití okamžitě vyhledejte lékařskou pomoc a ukažte tento obal nebo označení.

DA :

Ved indtagelse, kontakt omgåænde læge og vis denne beholder eller etiket.

DE :

Bei Verschlucken sofort ärztlichen Rat einholen und Verpackung oder Etikett vorzeigen.

ET :

Kemikaali allaneelamise korral pöörduda viivitamatult arsti poole ja näidata talle kemikaali pakendit või etiketti.

EL :

Σε περίπτωση κατάποσης ζητήστε αμέσως ιατρική συμβουλή και δείξτε αυτό το δοχείο ή την ετικέτα.

EN :

If swallowed, seek medical advice immediately and show this container or label.

FR :

En cas d'ingestion, consulter immédiatement un médecin et lui montrer l'emballage ou l'étiquette.

IT :

In caso d'ingestione consultare immediatamente il medico e mostrargli il contenitore o l'etichetta.

LV :

Ja norīts, nekavējoties meklēt medicīnisku palīdzību un uzrādīt iepakojumu vai tā marķējumu.

LT :

Prarijus nedelsiant kreiptis į gydytoją ir parodyti šią pakuotę arba etiketę.

HU :

Lenyelése esetén azonnal orvoshoz kell fordulni, az edényt/csomagolóburkolatot és a címkét az orvosnak meg kell mutatni.

MT :

Jekk jinbela', ara tabib mill-ewwel u urih dan il-kontenitur jew it-tikketta.

NL :

In geval van inslikken onmiddellijk een arts raadplegen en verpakking of etiket tonen.

PL :

W razie połknięcia niezwłocznie zasięgnij porady lekarza - pokaż opakowanie lub etykietę.

PT :

Em caso de ingestão, consultar imediatamente o médico e mostrar-lhe a embalagem ou o rótulo.

SK :

V prípade požitia, okamžite vyhľadajte lekársku pomoc a ukážte tento obal alebo označenie.

SL :

Če pride do zaužitja, takoj poiskati zdravniško pomoč in pokazati embalažo ali etiketo.

FI :

Jos ainetta on nielty, hakeuduttava heti lääkärin hoitoon ja näytettävä tämä pakkaus tai etiketti.

SV :

Vid förtäring kontakta genast läkare och visa denna förpackning eller etiketten.

S47

ES :

Consérvese a una temperatura no superior a … °C (a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte při teplotě nepřesahující … °C (specifikuje výrobce).

DA :

Må ikke opbevares ved temperaturer på over … °C (angives af fabrikanten).

DE :

Nicht bei Temperaturen über … °C aufbewahren (vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida temperatuuril mitte üle … °C (määrab valmistaja).

EL :

Να διατηρείται σε θερμοκρασία που δεν υπερβαίνει τους … °C (καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

Keep at temperature not exceeding … °C (to be specified by the manufacturer).

FR :

Conserver à une température ne dépassant pas … °C (à préciser par le fabricant).

IT :

Conservare a temperatura non superiore a … °C (da precisare da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāšanas temperatūra nedrīkst pārsniegt … °C (norāda ražotājs).

LT :

Laikyti ne aukštesnėje negu … °C temperatūroje (nurodo gamintojas).

HU :

… °C feletti hőmérsékleten nem tárolható (a hőmérsékletet a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm f'temperatura li ma taqbiżx … °C (ikun speċifikat mill-manifattur).

NL :

Bewaren bij een temperatuur beneden … °C. (aan te geven door de fabrikant).

PL :

Przechowywać w temperaturze nieprzekraczającej … °C (określi producent).

PT :

Conservar a uma temperatura que não exceda … °C (a especificar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte pri teplote nepresahujúcej …°C (teplotu špecifikuje výrobca).

SL :

Hraniti pri temperaturi, ki ne presega … °C (temperaturo določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä alle … °C lämpötilassa (valmistaja/maahantuoja ilmoittaa lämpötilan).

SV :

Förvaras vid en temperatur som inte överstiger … °C (anges av tillverkaren).

S48

ES :

Consérvese húmedo con … (medio apropiado a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte ve zvlhčeném stavu … (vhodnou látku specifikuje výrobce a dovozce).

DA :

Holdes befugtet med … (passende middel angives af fabrikanten).

DE :

Feucht halten mit … (geeignetes Mittel vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida niisutatult … (sobiva kemikaali määrab valmistaja).

EL :

Να διατηρείται υγρό με … (το κατάλληλο υλικό καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

Keep wet with … (appropriate material to be specified by the manufacturer).

FR :

Maintenir humide avec … (moyen approprié à préciser par le fabricant).

IT :

Mantenere umido con … (mezzo appropriato da precisare da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāt samitrinātu ar … (piemērotu vielu norāda ražotājs).

LT :

Laikyti sudrėkintą … (kuo — nurodo gamintojas).

HU :

…-val/-vel nedvesen tartandó (az anyagot a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm umdu b'… (il-materjal adatt ikun speċifikat mill-manifattur).

NL :

Inhoud vochtig houden met … (middel aan te geven door de fabrikant).

PL :

Przechowywać produkt zwilżony … (właściwy materiał określi producent).

PT :

Manter húmido com … (material adequado a especificar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte vlhké s … (vhodný materiál špecifikuje výrobca).

SL :

Hraniti prepojeno z/s … (primerno omočilo določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä kosteana … (valmistaja/maahantuoja ilmoittaa sopivan aineen).

SV :

Innehållet skall hållas fuktigt med … (lämpligt material anges av tillverkaren).

S49

ES :

Consérvese únicamente en el recipiente de origen.

CS :

Uchovávejte pouze v původním obalu.

DA :

Må kun opbevares i den originale emballage.

DE :

Nur im Originalbehälter aufbewahren.

ET :

Hoida ainult originaalpakendis.

EL :

Διατηρείται μόνο μέσα στο αρχικό δοχείο.

EN :

Keep only in the original container.

FR :

Conserver uniquement dans le récipient d'origine.

IT :

Conservare soltanto nel recipiente originale.

LV :

Uzglabāt tikai oriģinālajā iepakojumā.

LT :

Laikyti tik gamintojo pakuotėje.

HU :

Csak az eredeti edényzetben tárolható.

MT :

Żomm biss fil-kontenitur oriġinali.

NL :

Uitsluitend in de oorspronkelijke verpakking bewaren.

PL :

Przechowywać wyłącznie w oryginalnym opakowaniu.

PT :

Conservar unicamente no recipiente de origem.

SK :

Uchovávajte len v pôvodnej nádobe.

SL :

Hraniti samo v izvirni posodi.

FI :

Säilytettävä vain alkuperäispakkauksessa.

SV :

Förvaras endast i originalförpackningen.

S50

ES :

No mezclar con … (a especificar por el fabricante).

CS :

Nesměšujte s … (specifikuje výrobce).

DA :

Må ikke blandes med … (angives af fabrikanten).

DE :

Nicht mischen mit … (vom Hersteller anzugeben).

ET :

Mitte kokku segada … (sobimatu kemikaali määrab valmistaja).

EL :

Να μην αναμιχθεί με … (καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

Do not mix with … (to be specified by the manufacturer).

FR :

Ne pas mélanger avec … (à spécifier par le fabricant).

IT :

Non mescolare con … (da specificare da parte del fabbricante).

LV :

Nedrīkst samaisīt ar … (norāda ražotājs).

LT :

Nemaišyti su … (nurodo gamintojas).

HU :

…val/-vel nem keverhető (az anyagot a gyártó határozza meg).

MT :

Tħallatx ma' … (ikun speċifikat mill-manifattur).

NL :

Niet vermengen met … (aan te geven door de fabrikant).

PL :

Nie mieszać z … (określi producent).

PT :

Não misturar com … (a especificar pelo produtor).

SK :

Nemiešajte s … (bude špecifikované výrobcom).

SL :

Ne mešati z/s … (določi proizvajalec).

FI :

Ei saa sekoittaa … (valmistaja/maahantuoja ilmoittaa aineen) kanssa.

SV :

Blanda inte med … (anges av tillverkaren).

S51

ES :

Úsese únicamente en lugares bien ventilados.

CS :

Používejte pouze v dobře větraných prostorách.

DA :

Må kun bruges på steder med god ventilation.

DE :

Nur in gut gelüfteten Bereichen verwenden.

ET :

Käidelda hästiventileeritavas kohas.

EL :

Να χρησιμοποιείται μόνο σε καλά αεριζόμενο χώρο.

EN :

Use only in well-ventilated areas.

FR :

Utiliser seulement dans des zones bien ventilées.

IT :

Usare soltanto in luogo ben ventilato.

LV :

Izmantot tikai labi vēdināmās telpās.

LT :

Naudoti tik gerai vėdinamose vietose.

HU :

Csak jól szellőztetett helyen használható.

MT :

Uża biss fi spazji ventilati tajjeb.

NL :

Uitsluitend op goed geventileerde plaatsen gebruiken.

PL :

Stosować wyłącznie w dobrze wentylowanych pomieszczeniach.

PT :

Utilizar somente em locais bem ventilados.

SK :

Používajte len na dobre vetranom mieste.

SL :

Uporabljati le v dobro prezračevanih prostorih.

FI :

Huolehdittava hyvästä ilmanvaihdosta.

SV :

Sörj för god ventilation.

S52

ES :

No usar sobre grandes superficies en locales habitados.

CS :

Nedoporučuje se pro použití v interiéru na velké plochy.

DA :

Bør ikke anvendes til større flader i bebølses- eller opholdsrum.

DE :

Nicht großflächig für Wohn- und Aufenthaltsräume zu verwenden.

ET :

Mitte käidelda suletud ruumis laiadel pindadel.

EL :

Δεν συνιστάται η χρήση σε ευρείες επιφάνειες σε εσωτερικούς χώρους.

EN :

Not recommended for interior use on large surface areas.

FR :

Ne pas utiliser sur de grandes surfaces dans les locaux habités.

IT :

Non utilizzare su grandi superfici in locali abitati.

LV :

Nav ieteicams izmantot iekštelpās uz lielām virsmām.

LT :

Nepatartina naudoti vidaus darbams, esant didelio ploto paviršiams.

HU :

Emberi tartózkodásra szolgáló helyiségekben nagy felületen nem használható.

MT :

Mhux rakkomandat għal użu fuq spazji ta' superfiċi kbira f'postijiet abitati.

NL :

Niet voor gebruik op grote oppervlakken in woon- en verblijfruimtes.

PL :

Nie zaleca się nanoszenia na duże płaszczyzny wewnątrz pomieszczeń.

PT :

Não utilizar em grandes superfícies nos locais habitados.

SK :

Nie je doporučené pre použitie v interiéroch na veľkých povrchových plochách.

SL :

Ne uporabljati na velikih notranjih površinah.

FI :

Ei suositella sisäkäyttöön laajoilla pinnoilla.

SV :

Olämpligt för användning inomhus vid behandling av stora ytor.

S53

ES :

Evítese la exposición - recábense instrucciones especiales antes del uso.

CS :

Zamezte expozici - před použitím si obstarejte speciální instrukce.

DA :

Undgå enhver kontakt - indhent særlige anvisninger før brug.

DE :

Exposition vermeiden - vor Gebrauch besondere Anweisungen einholen.

ET :

Ohutu kasutamise tagamiseks tutvuda enne käitlemist kasutusjuhendiga.

EL :

Αποφεύγετε την έκθεση - εφοδιαστείτε με τις ειδικές οδηγίες πριν από τη χρήση.

EN :

Avoid exposure - obtain special instructions before use.

FR :

Éviter l'exposition - se procurer des instructions spéciales avant l'utilisation.

IT :

Evitare l'esposizione - procurarsi speciali istruzioni prima dell'uso.

LV :

Izvairīties no saskares, pirms lietošanas iepazīties ar instrukciju.

LT :

Vengti poveikio - prieš naudojimą gauti specialias instrukcijas.

HU :

Kerülni kell az expozíciót, - használata előtt szerezze be a külön használati utasítást.

MT :

Evita li jitħalla espost - ġib istruzzjonijiet speċjali qabel tużah.

NL :

Blootstelling vermijden - vóór gebruik speciale aanwijzingen raadplegen.

PL :

Unikać narażenia - przed użyciem zapoznać się z instrukcją.

PT :

Evitar a exposição - obter instruções específicas antes da utilização.

SK :

Zabráňte expozícii - pred použitím sa oboznámte so špeciálnymi inštrukciami.

SL :

Izogibati se izpostavljanju - pred uporabo pridobiti posebna navodila.

FI :

Vältettävä altistumista - ohjeet luettava ennen käyttöä.

SV :

Undvik exponering - Begär specialinstruktioner före användning.

S56

ES :

Elimínense esta sustancia y su recipiente en un punto de recogida pública de residuos especiales o peligrosos.

CS :

Zneškodněte tento materiál a jeho obal ve sběrném místě pro zvláštní nebo nebezpečné odpady.

DA :

Aflever dette materiale og dets beholder til et indsamlingssted for farligt affald og problemaffald.

DE :

Dieses Produkt und seinen Behälter der Problemabfallentsorgung zuführen.

ET :

Kemikaal ja tema pakend tuleb viia ohtlike jäätmete kogumispunkti.

EL :

Το υλικό αυτό και ο περιέκτης του να εναποτεθούν σε χώρο συλλογής επικινδύνων ή ειδικών αποβλήτων.

EN :

Dispose of this material and its container to hazardous or special waste collection point.

FR :

Éliminer ce produit et son récipient dans un centre de collecte des déchets dangereux ou spéciaux.

IT :

Smaltire questo materiale e i relativi contenitori in un punto di raccolta rifiuti pericolosi o speciali.

LV :

Likvidēt šo vielu vai tās iepakojumu bīstamo atkritumu vai īpašā atkritumu savākšanas vietā.

LT :

Šios medžiagos atliekas ir jos pakuotę išvežti į pavojingų atliekų surinkimo vietas.

HU :

Az anyagot és edényzetét különleges hulladék- vagy veszélyeshulladék-gyűjtő helyre kell vinni.

MT :

Itfa' dan il-materjal u l-kontenitur tiegħu f'post fejn jinġabar skart perikoluż jew speċjali.

NL :

Deze stof en de verpakking naar inzamelpunt voor gevaarlijk of bijzonder afval brengen.

PL :

Zużyty produkt oraz opakowanie dostarczyć na składowisko odpadów niebezpiecznych.

PT :

Eliminar este produto e o seu recipiente, enviando-os para local autorizado para a recolha de resíduos perigosos ou especiais.

SK :

Zneškodnite tento materiál a jeho obal v mieste zberu nebezpečného alebo špeciálneho odpadu.

SL :

Snov/pripravek in embalažo predati odstranjevalcu nevarnih ali posebnih odpadkov.

FI :

Tämä aine ja sen pakkaus on toimitettava ongelmajätteen vastaanottopaikkaan.

SV :

Lämna detta material och dess behållare till insamlingsställe för farligt avfall.

S57

ES :

Utilícese un envase de seguridad adecuado para evitar la contaminación del medio ambiente.

CS :

Použijte vhodný obal k zamezení kontaminace životního prostředí.

DA :

Skal indesluttes forsvarligt for at undgå miljøforurening.

DE :

Zur Vermeidung einer Kontamination der Umwelt geeigneten Behälter verwenden.

ET :

Keskkonnasaaste vältimiseks kasutada sobivat pakendit.

EL :

Να χρησιμοποιηθεί ο κατάλληλος περιέκτης για να αποφευχθεί μόλυνση του περιβάλλοντος.

EN :

Use appropriate container to avoid environmental contamination.

FR :

Utiliser un récipient approprié pour éviter toute contamination du milieu ambiant.

IT :

Usare contenitori adeguati per evitare l'inquinamento ambientale.

LV :

Izmantot piemērotu tvertni, lai izvairītos no vides piesārņošanas.

LT :

Naudoti tinkamą pakuotę aplinkos taršai išvengti.

HU :

A környezetszennyezés elkerülése érdekében megfelelő edényzetet kell használni.

MT :

Uża kontenitur adatt biex tevita t-tinġis ta' l-ambjent.

NL :

Neem passende maatregelen om verspreiding in het milieu te voorkomen.

PL :

Używać odpowiednich pojemników zapobiegających skażeniu środowiska.

PT :

Utilizar um recipiente adequado para evitar a contaminação do ambiente.

SK :

Uskutočnite náležitú kontrolu, aby ste zabránili kontaminácii.

SL :

S primerno posodo preprečiti onesnaženje okolja.

FI :

Käytettävä sopivaa säilytystapaa ympäristön likaantumisen ehkäisemiseksi.

SV :

Förvaras på lämpligt sätt för att undvika miljöförorening.

S59

ES :

Remitirse al fabricante o proveedor para obtener información sobre su recuperación/reciclado.

CS :

Informujte se u výrobce nebo dodavatele o regeneraci nebo recyklaci.

DA :

Indhent oplysninger om genvinding/genanvendelse hos producentesn/leverandøren.

DE :

Informationen zur Wiederverwendung/Wiederverwertung beim Hersteller/Lieferanten erfragen.

ET :

Hankida valmistajalt/tarnijalt teave kemikaali taaskasutamise või ringlussevõtu kohta.

EL :

Ζητήστε πληροφορίες από τον παραγωγό/προμηθευτή για ανάκτηση/ανακύκλωση.

EN :

Refer to manufacturer/supplier for information on recovery/recycling.

FR :

Consulter le fabricant/fournisseur pour des informations relatives à la récupération/au recyclage.

IT :

Richiedere informazioni al produttore/fornitore per il recupero/riciclaggio.

LV :

Izmantot ražotāja vai izplatītāja informāciju par vielas reciklēšanu vai reģenerāciju.

LT :

Kreiptis į gamintoją (tiekėją) informacijai apie šių medžiagų ar preparatų panaudojimą arba perdirbimą gauti.

HU :

A hulladékanyag visszanyeréséhez/újrahasznosításához a gyártótól/forgalmazótól kell tájékoztatást kérni.

MT :

Irreferi għall-manifattur/fornitur għal informazzjoni fuq rekuperu/riċiklaġġ.

NL :

Raadpleeg fabrikant/leverancier voor informatie over terugwinning/recycling.

PL :

Przestrzegać wskazówek producenta lub dostawcy dotyczących odzysku lub wtórnego wykorzystania.

PT :

Solicitar ao produtor/fornecedor informações relativas à sua recuperação/reciclagem.

SK :

Obráťte sa na výrobcu s požiadavkou na informácie týkajúce sa obnovenia a recyklácie.

SL :

Posvetovati se s proizvajalcem/dobaviteljem o ponovni predelavi/recikliranju.

FI :

Hanki valmistajalta/luovuttajalta tietoja uudelleenkäytöstä/kierrätyksestä.

SV :

Rådfråga tillverkare/leverantör om återvinning/återanvändning.

S60

ES :

Elimínense el producto y su recipiente como residuos peligrosos.

CS :

Tento materiál a jeho obal musí být zneškodněny jako nebezpečný odpad.

DA :

Dette materiale og dets beholder skal bortskaffes som farligt affald.

DE :

Dieses Produkt und sein Behälter sind als gefährlicher Abfall zu entsorgen.

ET :

Kemikaal ja tema pakend kõrvaldada kui ohtlikud jäätmed.

EL :

Το υλικό και ο περιέκτης του να θεωρηθούν κατά τη διάθεσή τους επικίνδυνα απόβλητα.

EN :

This material and its container must be disposed of as hazardous waste.

FR :

Éliminer le produit et son récipient comme un déchet dangereux.

IT :

Questo materiale e il suo contenitore devono essere smaltiti come rifiuti pericolosi.

LV :

Apglabāt šo vielu (produktu) un tās iepakojumu kā bīstamos atkritumus.

LT :

Šios medžiagos atliekos ir jos pakuotė turi būti šalinamos kaip pavojingos atliekos.

HU :

Az anyagot és/vagy edényzetét veszélyes hulladékként kell ártalmatlanítani.

MT :

Dan il-materjal u l-kontenitur tiegħu għandhom jintremew ma' skart perikoluż.

NL :

Deze stof en de verpakking als gevaarlijk afval afvoeren.

PL :

Produkt i opakowanie usuwać jako odpad niebezpieczny.

PT :

Este produto e o seu recipiente devem ser eliminados como resíduos perigosos.

SK :

Tento materiál a príslušná nádoba musia byť zlikvidované ako nebezpečný odpad.

SL :

Snov/pripravek in embalažo odstraniti kot nevarni odpadek.

FI :

Tämä aine ja sen pakkaus on käsiteltävä ongelmajätteenä.

SV :

Detta material och dess behållare skall tas om hand som farligt avfall.

S61

ES :

Evítese su liberación al medio ambiente. Recábense instrucciones específicas de la ficha de datos de seguridad.

CS :

Zabraňte uvolnění do životního prostředí. Viz speciální pokyny nebo bezpečnostní listy.

DA :

Undgå udledning til miljøet. Se særlig vejledning/leverandørbrugsanvisning.

DE :

Freisetzung in die Umwelt vermeiden. Besondere Anweisungen einholen/Sicherheitsdatenblatt zu Rate ziehen.

ET :

Vältida kemikaali sattumist keskkonda. Tutvuda erinõuetega/ohutuskaardiga.

EL :

Αποφύγετε την ελευθέρωσή του στο περιβάλλον. Αναφερθείτε σε ειδικές οδηγίες/Δελτίο δεδομένων ασφαλείας.

EN :

Avoid release to the environment. Refer to special instructions/Safety data sheets.

FR :

Éviter le rejet dans l'environnement. Consulter les instructions spéciales/la fiche de données de sécurité.

IT :

Non disperdere nell'ambiente. Riferirsi alle istruzioni speciali/ schede informative in materia di sicurezza.

LV :

Nepieļaut nokļūšanu vidē. Ievērot īpašos norādījumus vai izmantot drošības datu lapas.

LT :

Vengti patekimo į aplinką. Naudotis specialiomis instrukcijomis (saugos duomenų lapais).

HU :

Kerülni kell az anyag környezetbe jutását. Lásd a külön használati utasítást/biztonsági adatlapot.

MT :

Titfax fl-ambjent. Irreferi għall-istruzzjonijiet speċjali/informazzjoni fuq sigurtà.

NL :

Voorkom lozing in het milieu. Vraag om speciale instructies/veiligheidskaart.

PL :

Unikać zrzutów do środowiska. Postępować zgodnie z instrukcją lub kartą charakterystyki.

PT :

Evitar a libertação para o ambiente. Obter instruções específicas/fichas de segurança.

SK :

Zabráňte uvoľneniu do životného prostredia. Oboznámte sa so špeciálnymi inštrukciami, kartou bezpečnostných údajov.

SL :

Ne izpuščati/odlagati v okolje. Upoštevati posebna navodila/varnostni list.

FI :

Vältettävä päästämistä ympäristöön. Lue erityisohjeet/käyttöturvallisuustiedote.

SV :

Undvik utsläpp till miljön. Läs särskilda instruktioner/varuinformationsblad.

S62

ES :

En caso de ingestión no provocar el vómito: acúdase inmediatamente al médico y muéstresele la etiqueta o el envase.

CS :

Při požití nevyvolávejte zvracení: okamžitě vyhledejte lékařskou pomoc a ukažte tento obal nebo označení.

DA :

Ved indtagelse, undgå at fremprovokere opkastning: kontakt omgåænde læge og vis denne beholder eller etiket.

DE :

Bei Verschlucken kein Erbrechen herbeiführen. Sofort ärztlichen Rat einholen und Verpackung oder dieses Etikett vorzeigen.

ET :

Kemikaali allaneelamisel mitte esile kutsuda oksendamist, pöörduda viivitamatult arsti poole ja näidata talle pakendit või etiketti.

EL :

Σε περίπτωση κατάποσης να μην προκληθεί εμετός: ζητήστε αμέσως ιατρική συμβουλή και δείξτε αυτό το δοχείο η την ετικέτα του.

EN :

If swallowed, do not induce vomiting: seek medical advice immediately and show this container or label.

FR :

En cas d'ingestion, ne pas faire vomir. Consulter immédiatement un médecin et lui montrer l'emballage ou l'étiquette.

IT :

In caso di ingestione non provocare il vomito: consultare immediatamente il medico e mostrargli il contenitore o l'etichetta.

LV :

Ja norīts, neizraisīt vemšanu, nekavējoties meklēt medicīnisko palīdzību un uzrādīt iepakojumu vai tā marķējumu.

LT :

Prarijus, neskatinti vėmimo, nedelsiant kreiptis į gydytoją ir parodyti jam šią pakuotę arba etiketę.

HU :

Lenyelés esetén hánytatni tilos: azonnal orvoshoz kell fordulni és meg kell mutatni az edényzetet vagy a címkét.

MT :

Jekk jinbela', tippruvax tikkaġuna l-vomitu; mur għand tabib u uri dan il-kontenitur jew it- tikketta.

NL :

Bij inslikken niet het braken opwekken; direct een arts raadplegen en de verpakking of het etiket tonen.

PL :

W razie połknięcia nie wywoływać wymiotów, niezwłocznie zasięgnąć porady lekarza i pokazać opakowanie lub etykietę.

PT :

Em caso de ingestão, não provocar o vómito. Consultar imediatamente um médico e mostrar-lhe a embalagem ou o rótulo.

SK :

Pri požití nevyvolávať zvracanie; okamžite vyhľadajte lekársku pomoc a ukážte tento obal alebo označenie.

SL :

Po zaužitju ne izzivati bruhanja: takoj poiskati zdravniško pomoč in pokazati embalažo ali etiketo.

FI :

Jos kemikaalia on nielty, ei saa oksennuttaa: hakeuduttava välittömästi lääkärin hoitoon ja näytettävä tämä pakkaus tai etiketti.

SV :

Vid förtäring, framkalla ej kräkning. Kontakta genast läkare och visa denna förpackning eller etiketten.

S63

ES :

En caso de accidente por inhalación, alejar a la víctima de la zona contaminada y mantenerla en reposo.

CS :

V případě nehody při vdechnutí přeneste postiženého na čerstvý vzduch a ponechte jej v klidu.

DA :

Ved ulykkestilfælde ved indånding bringes tilskadekomne ud i frisk luft og holdes i ro.

DE :

Bei Unfall durch Einatmen: Verunfallten an die frische Luft bringen und ruhigstellen.

ET :

Kemikaali sissehingamisest tingitud õnnetuse puhul: viia kannatanu värske õhu kätte ja asetada pikali.

EL :

Σε περίπτωση ατυχήματος λόγω εισπονής: απομακρύνετε το θύμα από το μολυσμένο χώρο και αφήστε το να ηρεμήσει.

EN :

In case of accident by inhalation: remove casualty to fresh air and keep at rest.

FR :

En cas d'accident par inhalation, transporter la victime hors de la zone contaminée et la garder au repos.

IT :

In caso di incidente per inalazione, allontanare l'i infortunato dalla zona contaminata e mantenerlo a riposo.

LV :

Ja ieelpots, pārvietot cietušo svaigā gaisā un noguldīt.

LT :

Įkvėpusį ir dėl to blogai pasijutusį nukentėjusįjį išvesti į gryną orą ir jo netrikdyti.

HU :

Belégzés miatt bekövetkező baleset esetén a sérültet friss levegőre kell vinni és biztosítani kell számára a nyugalmat.

MT :

F'każ ta' inċident ikkaġunat mix-xamm: ħu l-pazjent fl-arja friska u qiegħdu jistrieħ.

NL :

Bij een ongeval door inademing: slachtoffer in de frisse lucht brengen en laten rusten.

PL :

W przypadku zatrucia drogą oddechową wyprowadzić lub wynieść poszkodowanego na świeże powietrze i zapewnić warunki do odpoczynku.

PT :

Em caso de inalação acidental, remover a vítima da zona contaminada e mantê-la em repouso.

SK :

Pri úraze spôsobenom vdýchnutím látky postihnutého vyveďte na čerstvý vzduch a zabezpečte mu kľud.

SL :

V primeru nezgode pri vdihavanju: prizadeto osebo umakniti na svež zrak in pustiti počivati.

FI :

Jos ainetta on onnettomuuden sattuessa hengitetty: siirrä henkilö raittiiseen ilmaan ja pidä hänet levossa.

SV :

Vid olycksfall via inandning, flytta den drabbade till frisk luft och låt vila.

S64

ES :

En caso de ingestión, enjuáguese la boca con agua (solamente si la persona está consciente).

CS :

Při požití vypláchněte ústa velkým množstvím vody (pouze je-li postižený při vědomí).

DA :

Ved indtagelse, skyl munden med vand (kun hvis personen er ved bevidsthed).

DE :

Bei Verschlucken Mund mit Wasser ausspülen (nur wenn Verunfallter bei Bewusstsein ist).

ET :

Allaneelamisel loputada suud veega (ainult juhul, kui isik on teadvusel).

EL :

Σε περίπτωση κατάποσης, ξεπλύνετε το στόμα με νερό (μόνο εφόσον το θύμα διατηρεί τις αισθήσεις του).

EN :

If swallowed, rinse mouth with water (only if the person is conscious).

FR :

En cas d' ingestion, rincer la bouche avec de l'eau (seulement si la personne est consciente).

IT :

In caso di ingestione, sciacquare la bocca con acqua (solamente se l'infortunato è cosciente).

LV :

Ja norīts, izskalot muti ar ūdeni (ja cietušais ir pie samaņas).

LT :

Prarijus, praskalauti burną vandeniu (jei nukentėjusysis turi sąmonę).

HU :

Lenyelés esetén a szájat vízzel ki kell öblíteni (csak abban az esetben ha a sérült nem eszméletlen).

MT :

Jekk jinbela', laħlaħ il-ħalq bl-ilma (iżda biss jekk il-persuna tkun f'sensiha).

NL :

Bij inslikken, mond met water spoelen (alleen als de persoon bij bewustzijn is).

PL :

W przypadku połknięcia wypłukać usta wodą - nigdy nie stosować u osób nieprzytomnych.

PT :

Em caso de ingestão, lavar repetidamente a boca com água (apenas se a vítima estiver consciente).

SK :

Pri požití vypláchnite ústa vodou (iba ak je postihnutý pri vedomí).

SL :

Pri zaužitju spirati usta z vodo (samo če je oseba pri zavesti).

FI :

Jos ainetta on nielty, huuhtele suu vedellä (vain jos henkilö on tajuissaan).

SV :

Vid förtäring, skölj munnen med vatten (endast om personen är vid medvetande).

Combinación de frases-S

Kombinace S-vět

Kombination af S-sætninger

Kombination der S-Sätze

S ühendohutuslaused

Συνδυασμός των S-φράσεων

Combination of S-phrases

Combinaison des phrases S

Combinazioni delle frasi S

S frāžu kombinācija

S frazių derinys

Összetett S-mondatok

Taħlita ta' frażijiet S

Combinatie van S-zinnen

Łączone zwroty S

Combinação das frases S

Kombinácie S-viet

Sestavljeni stavki S

Yhdistetyt S-lausekkeet

Sammansatta S-fraser

S1/2

ES :

Consérvese bajo llave y manténgase fuera del alcance de los niños.

CS :

Uchovávejte uzamčené a mimo dosah dětí.

DA :

Opbevares under lås og utilgængeligt for børn.

DE :

Unter Verschluss und für Kinder unzugänglich aufbewahren.

ET :

Hoida lukustatult ja lastele kättesaamatus kohas.

EL :

Φυλάξτε το κλειδωμένο και μακριά από παιδιά.

EN :

Keep locked up and out of the reach of children.

FR :

Conserver sous clef et hors de portée des enfants.

IT :

Conservare sotto chiave e fuori della portata dei bambini.

LV :

Turēt noslēgtu un sargāt no bērniem.

LT :

Laikyti užrakintą vaikams neprieinamoje vietoje.

HU :

Elzárva és gyermekek számára hozzáférhetetlen helyen tartandó.

MT :

Żomm maqful u fejn ma jilħqux it-tfal.

NL :

Achter slot en buiten bereik van kinderen bewaren.

PL :

Przechowywać pod zamknięciem i chronić przed dziećmi.

PT :

Guardar fechado à chave e fora do alcance das crianças.

SK :

Uchovávajte uzamknutý a mimo dosahu detí.

SL :

Hraniti zaklenjeno in izven dosega otrok.

FI :

Säilytettävä lukitussa tilassa ja lasten ulottumattomissa.

SV :

Förvaras i låst utrymme och oåtkomligt för barn.

S3/7

ES :

Consérvese el recipiente bien cerrado y en lugar fresco.

CS :

Uchovávejte obal těsně uzavřený na chladném místě.

DA :

Emballagen opbevares tæt lukket på et køligt sted.

DE :

Behälter dicht geschlossen halten und an einem kühlen Ort aufbewahren.

ET :

Hoida pakend tihedalt suletuna jahedas kohas.

EL :

Διατηρείστε το δοχείο ερμητικά κλεισμένο σε δροσερό μέρος.

EN :

Keep container tightly closed in a cool place.

FR :

Conserver le récipient bien fermé dans un endroit frais.

IT :

Tenere il recipiente ben chiuso in luogo fresco.

LV :

Uzglabāt cieši noslēgtu vēsā vietā.

LT :

Pakuotę laikyti sandariai uždarytą vėsioje vietoje.

HU :

Az edényzet jól lezárva, hűvös helyen tartandó.

MT :

Żomm il-kontenitur magħluq tajjeb f'post frisk.

NL :

Gesloten verpakking op een koele plaats bewaren.

PL :

Przechowywać pojemnik szczelnie zamknięty w chłodnym miejscu.

PT :

Conservar em recipiente bem fechado em lugar fresco.

SK :

Uchovávajte nádobu tesne uzavretú na chladnom mieste.

SL :

Hraniti v tesno zaprti posodi na hladnem.

FI :

Säilytettävä tiivisti suljettuna viileässä paikassa.

SV :

Förpackningen förvaras väl tillsluten och svalt.

S3/9/14

ES :

Consérvese en lugar fresco y bien ventilado y lejos de … (materiales incompatibles, a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte na chladném, dobře větraném místě odděleně od … (vzájemně se vylučující látky uvede výrobce).

DA :

Opbevares køligt, godt ventileret og adskilt fra … (uforligelige stoffer angives af fabrikanten).

DE :

An einem kühlen, gut gelüfteten Ort, entfernt von … aufbewahren (die Stoffe, mit denen Kontakt vermieden werden muss, sind vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida jahedas hästi ventileeritavas kohas eraldi … (kokkusobimatud kemikaalid määrab valmistaja).

EL :

Διατηρείται σε δροσερό και καλά αεριζόμενο μέρος μακριά από … (ασύμβατα υλικά που υποδεικνύονται από τον παραγωγό).

EN :

Keep in a cool, well-ventilated place away from … (incompatible materials to be indicated by the manufacturer).

FR :

Conserver dans un endroit frais et bien ventilé à l'écart des … (matières incompatibles à indiquer par le fabricant).

IT :

Conservare in luogo fresco e ben ventilato lontano da … (materiali incompatibili da precisare da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāt vēsā, labi vēdināmā vietā, bet ne kopā ar … (ražotājs norāda nesavietojamās vielas).

LT :

Pakuotę laikyti vėsioje, gerai vėdinamoje vietoje atokiau nuo … (nesuderinamas medžiagas nurodo gamintojas).

HU :

Hűvös, jól szellőztetett helyen, …-tól/-től távol tartandó (az összeférhetetlen anyag(oka)t a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm f'post frisk u vventilat tajjeb 'il bogħod minn … (materjali li ma jaqblux miegħu jkunu indikati mill-manifattur).

NL :

Bewaren op een koele, goed geventileerde plaats verwijderd van … (stoffen waarmee contact vermeden dient te worden, aan te geven door de fabrikant).

PL :

Przechowywać w chłodnym, dobrze wentylowanym miejscu, z dala od … (materiału wskazanego przez producenta).

PT :

Conservar em lugar fresco e bem ventilado ao abrigo de … (matérias incompatíveis a indicar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte na chladnom, dobre vetranom mieste mimo dosahu … (inkompatibilný materiál bude určený výrobcom).

SL :

Hraniti na hladnem, dobro prezračevanem mestu, ločeno od … (nezdružljive snovi določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä erillään … (yhteensopimattomat aineet ilmoittaa valmistaja/maahantuoja) viileässä paikassa, jossa on hyvä ilmanvaihto.

SV :

Förvaras svalt, på väl ventilerad plats åtskilt från … (oförenliga ämnen anges av tillverkaren).

S3/9/14/49

ES :

Consérvese únicamente en el recipiente de origen, en lugar fresco y bien ventilado y lejos de … (materiales incompatibles, a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte pouze v původním obalu na chladném, dobře větraném místě, odděleně od … (vzájemně se vylučující látky uvede výrobce).

DA :

Må kun opbevares i originalemballagen på et køligt, godt ventileret sted og adskilt fra … (uforligelige stoffer angives af fabrikanten).

DE :

Nur im Originalbehälter an einem kühlen, gut gelüfteten Ort, entfernt von … aufbewahren (die Stoffe, mit denen Kontakt vermieden werden muss, sind vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida ainult originaalpakendis jahedas, hästi ventileeritavas kohas eraldi (kokkusobimatud kemikaalid määrab valmistaja).

EL :

Διατηρείται μόνο μέσα στο αρχικό δοχείο σε δροσερό και καλά αεριζόμενο μέρος μακριά από … (ασύμβατα υλικά που υποδεικνύονται από τον παραγωγό).

EN :

Keep only in the original container in a cool, well-ventilated place away from … (incompatible materials to be indicated by the manufacturer).

FR :

Conserver uniquement dans le récipient d'origine dans un endroit frais et bien ventilé à l'écart de … (matières incompatibles à indiquer par le fabricant).

IT :

Conservare soltanto nel contenitore originale in luogo fresco e ben ventilato lontano da … (materiali incompatibili da precisare da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāt tikai oriģinālajā iepakojumā vēsā, labi vēdināmā vietā, bet ne kopā ar … (ražotājs norāda nesavietojamās vielas).

LT :

Laikyti tik gamintojo pakuotėje, vėsioje, gerai vėdinamoje vietoje atokiau nuo … (nesuderinamas medžiagas nurodo gamintojas).

HU :

Hűvös, jól szellőztetett helyen, …-tól/-től távol, csak az eredeti edényzetben tárolható (az összeférhetetlen anyag(oka)t a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm biss fil-kontenitur oriġinali f'post frisk u vventilat tajjeb 'il bogħod minn … (materjali li ma jaqblux miegħu jkunu indikati mill-manifattur).

NL :

Uitsluitend in de oorspronkelijke verpakking bewaren op een koele, goed geventileerde plaats verwijderd van … (stoffen waarmee contact vermeden dient te worden, aan te geven door de fabrikant).

PL :

Przechowywać wyłącznie w oryginalnym opakowaniu, w chłodnym, dobrze wentylowanym miejscu; nie przechowywać razem z … (materiałami wskazanymi przez producenta).

PT :

Conservar unicamente no recipiente de origem, em lugar fresco e bem ventilado ao abrigo de … (matérias incompatíveis a indicar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte len v pôvodnej nádobe na chladnom, dobre vetranom mieste, mimo dosahu … (inkompatibilný materiál bude určený výrobcom).

SL :

Hraniti samo v izvirni posodi, na hladnem, dobro prezračevanem mestu, ločeno od … (nezdružljive snovi določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä alkuperäispakkauksessa viileässä paikassa, jossa on hyvä ilmanvaihto erillään … (yhteensopimattomat aineet ilmoittaa valmistaja/maahantuoja).

SV :

Förvaras endast i originalförpackningen på sval, väl ventilerad plats åtskilt från … (oförenliga ämnen anges av tillverkaren).

S3/9/49

ES :

Consérvese únicamente en el recipiente de origen, en lugar fresco y bien ventilado.

CS :

Uchovávejte pouze v původním obalu na chladném, dobře větraném místě.

DA :

Må kun opbevares i originalemballagen på et køligt, godt ventileret sted.

DE :

Nur im Originalbehälter an einem kühlen, gut gelüfteten Ort aufbewahren.

ET :

Hoida ainult originaalpakendis jahedas, hästi ventileeritavas kohas.

EL :

Διατηρείται μόνο μέσα στο αρχικό δοχείο σε δροσερό και καλά αεριζόμενο μέρος.

EN :

Keep only in the original container in a cool, well-ventilated place.

FR :

Conserver uniquement dans le récipient d'origine dans un endroit frais et bien ventilé.

IT :

Conservare soltanto nel contenitore originale in luogo fresco e ben ventilato.

LV :

Uzglabāt tikai oriģinālajā iepakojumā vēsā, labi vēdināmā vietā.

LT :

Laikyti tik gamintojo pakuotėje, vėsioje, gerai vėdinamoje vietoje.

HU :

Hűvös, jól szellőztetett helyen, csak az eredeti edényzetben tárolható.

MT :

Żomm biss fil-kontenitur oriġinali f'post frisk u vventilat tajjeb.

NL :

Uitsluitend in de oorspronkelijke verpakking bewaren op een koele, goed geventileerde plaats.

PL :

Przechowywać wyłącznie w oryginalnym opakowaniu w chłodnym, dobrze wentylowanym miejscu.

PT :

Conservar unicamente no recipiente de origem, em lugar fresco e bem ventilado.

SK :

Uchovávajte len v pôvodnej nádobe na chladnom, dobre vetranom mieste.

SL :

Hraniti samo v izvirni posodi na hladnem in dobro prezračevanem mestu.

FI :

Säilytettävä alkuperäispakkauksessa viileässä paikassa, jossa on hyvä ilmanvaihto.

SV :

Förvaras endast i originalförpackningen på sval, väl ventilerad plats.

S3/14

ES :

Consérvese en lugar fresco y lejos de … (materiales incompatibles, a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte na chladném místě, odděleně od … (vzájemně se vylučující látky uvede výrobce).

DA :

Opbevares køligt og adskilt fra … (uforligelige stoffer angives af fabrikanten).

DE :

An einem kühlen, von … entfernten Ort aufbewahren (die Stoffe, mit denen Kontakt vermieden werden muss, sind vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida jahedas, eraldi … (kokkusobimatud kemikaalid määrab valmistaja).

EL :

Διατηρείται σε δροσερό μέρος μακριά από … (ασύμβατα υλικά που υποδεικνύονται από τον παραγωγό).

EN :

Keep in a cool place away from … (incompatible materials to be indicated by the manufacturer).

FR :

Conserver dans un endroit frais à l'écart des … (matières incompatibles à indiquer par le fabricant).

IT :

Conservare in luogo fresco lontano da … (materiali incompatibili da precisare da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāt vēsā vietā, bet ne kopā ar … (ražotājs norāda nesavietojamās vielas).

LT :

Laikyti vėsioje vietoje atokiau nuo … (nesuderinamas medžiagas nurodo gamintojas).

HU :

Hűvös helyen, …-tól/-től távol tartandó (az összeférhetetlen anyag(oka)t a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm f'post frisk 'il bogħod minn … (materjali li ma jaqblux miegħu ikunu indikati mill-manifattur).

NL :

Bewaren op een koele plaats verwijderd van … (stoffen waarmee contact vermeden dient te worden, aan te geven door de fabrikant).

PL :

Przechowywać w chłodnym miejscu; nie przechowywać razem z … (materiałami wskazanymi przez producenta).

PT :

Conservar em lugar fresco ao abrigo de … (matérias incompatíveis a indicar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte na chladnom mieste mimo dosahu … (inkompatibilný materiál bude určený výrobcom).

SL :

Hraniti na hladnem, ločeno od … (nezdružljive snovi določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä viileässä erillään … (yhteensopimattomat aineet ilmoittaa valmistaja/maahantuoja).

SV :

Förvaras svalt och åtskilt från … (oförenliga ämnen anges av tillverkaren).

S7/8

ES :

Manténgase el recipiente bien cerrado y en lugar seco.

CS :

Uchovávejte obal těsně uzavřený a suchý.

DA :

Emballagen skal holdes tæt lukket og opbevares tørt.

DE :

Behälter trocken und dicht geschlossen halten.

ET :

Hoida pakend tihedalt suletuna ja kuivana.

EL :

Το δοχείο να διατηρείται ερμητικά κλεισμένο και να προστατεύεται από την υγρασία.

EN :

Keep container tightly closed and dry.

FR :

Conserver le récipient bien fermé et à l'abri de l'humidité.

IT :

Conservare il recipiente ben chiuso e al riparo dall'umidità.

LV :

Uzglabāt sausu un cieši noslēgtu.

LT :

Pakuotę laikyti sandariai uždarytą ir sausoje vietoje.

HU :

Az edényzet légmentesen lezárva, szárazon tartandó.

MT :

Żomm il-kontenitur magħluq tajjeb u xott.

NL :

Droog houden en in een goed gesloten verpakking bewaren.

PL :

Przechowywać pojemnik szczelnie zamknięty w suchym pomieszczeniu.

PT :

Conservar o recipiente bem fechado e ao abrigo da humidade.

SK :

Uchovávajte nádobu tesne uzavretú a suchú.

SL :

Hraniti v tesno zaprti posodi na suhem.

FI :

Säilytettävä kuivana ja tiiviisti suljettuna.

SV :

Förpackningen förvaras väl tillsluten och torrt.

S7/9

ES :

Manténgase el recipiente bien cerrado y en lugar bien ventilado.

CS :

Uchovávejte obal těsně uzavřený, na dobře větraném místě.

DA :

Emballagen skal holdes tæt lukket og opbevares på et godt ventileret sted.

DE :

Behälter dicht geschlossen an einem gut gelüfteten Ort aufbewahren.

ET :

Hoida pakend tihedalt suletuna hästi ventileeritavas kohas.

EL :

Το δοχείο να διατηρείται ερμητικά κλεισμένο και σε καλά αεριζόμενο μέρος.

EN :

Keep container tightly closed and in a well-ventilated place.

FR :

Conserver le récipient bien fermé et dans un endroit bien ventilé.

IT :

Tenere il recipiente ben chiuso e in luogo ben ventilato.

LV :

Uzglabāt cieši noslēgtu labi vēdināmā vietā.

LT :

Pakuotę laikyti sandariai uždarytą, gerai vėdinamoje vietoje.

HU :

Az edényzet légmentesen lezárva és jól szellőztetett helyen tartandó.

MT :

Żomm il-kontenitur magħluq tajjeb u f'post ivventilat tajjeb.

NL :

Gesloten verpakking op een goed geventileerde plaats bewaren.

PL :

Przechowywać pojemnik szczelnie zamknięty w miejscu dobrze wentylowanym.

PT :

Manter o recipiente bem fechado em local bem ventilado.

SK :

Uchovávajte nádobu tesne uzavretú a na dobre vetranom mieste.

SL :

Hraniti v tesno zaprti posodi ne dobro prezračevanem mestu.

FI :

Säilytettävä tiiviisti suljettuna paikassa, jossa on hyvä ilmanvaihto.

SV :

Förpackningen förvaras väl tillsluten på väl ventilerad plats.

S7/47

ES :

Manténgase el recipiente bien cerrado y consérvese a una temperatura no superior a … °C (a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte obal těsně uzavřený, při teplotě nepřesahující … °C (specifikuje výrobce).

DA :

Emballagen skal holdes tæt lukket og opbevares ved temperaturer på ikke over … °C (angives af fabrikanten).

DE :

Behälter dicht geschlossen und nicht bei Temperaturen über … °C aufbewahren (vom Hersteller anzugeben).

ET :

Hoida pakend tihedalt suletuna temperatuuril mitte üle …°C (määrab valmistaja).

EL :

Διατηρείστε το δοχείο καλά κλεισμένο σε θερμοκρασία που δεν υπερβαίνει τους … °C (να καθοριστεί από τον παραγωγό).

EN :

Keep container tightly closed and at a temperature not exceeding … °C (to be specified by the manufacturer).

FR :

Conserver le récipient bien fermé et à une température ne dépassant pas … °C (à préciser par le fabricant).

IT :

Tenere il recipiente ben chiuso e a temperatura non superiore a … °C (da precisare da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāt cieši noslēgtu temperatūrā, kas nepārsniedz … °C (norāda ražotājs).

LT :

Pakuotę laikyti sandariai uždarytą, ne aukštesnėje negu … °C temperatūroje (nurodo gamintojas).

HU :

Az edényzet légmentesen lezárva … °C-ot nem meghaladó hőmérsékleten tárolható (a hőmérsékletet a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm il-kontenitur magħluq tajjeb u f'temperatura li ma taqbiżx …°C (tkun speċifikata mill-manifattur).

NL :

Gesloten verpakking bewaren bij een temperatuur beneden … °C. (aan te geven door de fabrikant).

PL :

Przechowywać pojemnik szczelnie zamknięty w temperaturze nieprzekraczającej …°C (określi producent).

PT :

Manter o recipiente bem fechado e conservar a uma temperatura que não exceda … °C (a especificar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte nádobu tesne uzavretú a pri teplote nepresahujúcej … °C (teplota bude špecifikovaná výrobcom).

SL :

Hraniti v tesno zaprti posodi pri temperaturi, ki ne presega … °C (temperaturo določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä tiiviisti suljettuna ja alle … °C lämpötilassa (valmistaja/maahantuoja ilmoittaa lämpötilan).

SV :

Förpackningen förvaras väl tillsluten vid en temperatur som inte överstiger … °C (anges av tillverkaren).

S20/21

ES :

No comer, ni beber, ni fumar durante su utilización.

CS :

Nejezte, nepijte a nekuřte při používání.

DA :

Der må ikke spises, drikkes eller ryges under brugen.

DE :

Bei der Arbeit nicht essen, trinken, rauchen.

ET :

Käitlemise ajal söömine, joomine ja suitsetamine keelatud.

EL :

Όταν το χρησιμοποιείτε μην τρώτε, μην πίνετε, μην καπνίζετε.

EN :

When using do not eat, drink or smoke.

FR :

Ne pas manger, ne pas boire et ne pas fumer pendant l'utilisation.

IT :

Non mangiare, né bere, né fumare durante l'impiego.

LV :

Nedzert, neēst un nesmēķēt, darbojoties ar vielu.

LT :

Naudojant nevalgyti, negerti ir nerūkyti.

HU :

A használat közben enni, inni és dohányozni nem szabad.

MT :

Meta tużah tikolx, tixrobx u tpejjipx.

NL :

Niet eten, drinken of roken tijdens gebruik.

PL :

Nie jeść i nie pić oraz nie palić tytoniu podczas stosowania produktu.

PT :

Não comer, beber ou fumar durante a utilização.

SK :

Pri používaní nejedzte, nepite ani nefajčite.

SL :

Med uporabo ne jesti, ne piti in ne kaditi.

FI :

Syöminen, juominen ja tupakointi kielletty kemikaalia käytettäessä.

SV :

Ät inte, drick inte eller rök inte under hanteringen.

S24/25

ES :

Evítese el contacto con los ojos y la piel.

CS :

Zamezte styku s kůží a očima.

DA :

Undgå kontakt med huden og øjnene.

DE :

Berührung mit den Augen und der Haut vermeiden.

ET :

Vältida kemikaali sattumist nahale ja silma.

EL :

Αποφεύγετε επαφή με το δέρμα και με τα μάτια.

EN :

Avoid contact with skin and eyes.

FR :

Éviter le contact avec la peau et les yeux.

IT :

Evitare il contatto con gli occhi e con la pelle.

LV :

Nepieļaut nokļūšanu uz ādas un acīs.

LT :

Vengti patekimo ant odos ir į akis.

HU :

Kerülni kell a bőrrel való érintkezést és a szembe jutást.

MT :

Evita l-kuntatt mal-ġilda u l-għajnejn.

NL :

Aanraking met de ogen en de huid vermijden.

PL :

Unikać zanieczyszczenia skóry i oczu.

PT :

Evitar o contacto com a pele e os olhos.

SK :

Zabráňte kontaktu s pokožkou a očami.

SL :

Preprečiti stik s kožo in očmi.

FI :

Varottava kemikaalin joutumista iholle ja silmiin.

SV :

Undvik kontakt med huden och ögonen.

S27/28

ES :

Después del contacto con la piel, quítese inmediatamente toda la ropa manchada o salpicada y lávese inmediata y abundantemente con … (productos a especificar por el fabricante).

CS :

Po styku s kůží okamžitě odložte veškeré kontaminované oblečení a kůži okamžitě omyjte velkým množstvím … (vhodnou kapalinu specifikuje výrobce).

DA :

Kommer stof på huden, tages tilsmudset tøj straks af og der vaskes med store mængder … (angives af fabrikanten).

DE :

Bei Berührung mit der Haut beschmutzte, getränkte Kleidung sofort ausziehen und Haut sofort abwaschen mit viel … (vom Hersteller anzugeben).

ET :

Nahale sattumisel võtta koheselt seljast saastunud riietus ja pesta koheselt rohke … (määrab valmistaja).

EL :

Σε περίπτωση επαφής με το δέρμα, αφαιρέστε αμέσως όλα τα μολυσμένα ρούχα και πλύνετε αμέσως με άφθονο … (το είδος του υγρού καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

After contact with skin, take off immediately all contaminated clothing, and wash immediately with plenty of … (to be specified by the manufacturer).

FR :

Après contact avec la peau, enlever immédiatement tout vêtement souillé ou éclaboussé et se laver immédiatement et abondamment avec … (produits appropriés à indiquer par le fabricant).

IT :

In caso di contatto con la pelle, togliersi di dosso immediatamente gli indumenti contaminati e lavarsi immediatamente e abbondantemente con … (prodotti idonei da indicarsi da parte del fabbricante).

LV :

Ja nokļūst uz ādas, nekavējoties novilkt visu notraipīto apģērbu un skalot ar lielu daudzumu … (norāda ražotājs).

LT :

Patekus ant odos, nedelsiant nusivilkti visus užterštus drabužius ir gerai nuplauti … (kuo — nurodo gamintojas).

HU :

Ha az anyag a bőrre jut, a szennyezett ruhát rögtön le kell vetni és a bőrt kellő mennyiségű …- val/-vel azonnal le kell mosni (az anyagot a gyártó határozza meg).

MT :

Jekk imiss il-ġilda, inża' mill-ewwel l-ilbies imniġġes kollu, u aħsel immedjatament b'ħafna … (ikun speċifikat mill-manifattur).

NL :

Na contact met de huid, alle besmette kleding onmiddellijk uittrekken en de huid onmiddellijk wassen met veel … (aan te geven door de fabrikant).

PL :

W przypadku zanieczyszczenia skóry natychmiast zdjąć całą zanieczyszczoną odzież i przemyć zanieczyszczoną skórę dużą ilością … (rodzaj cieczy określi producent).

PT :

Em caso de contacto com a pele, retirar imediatamente toda a roupa contaminada e lavar imediata e abundantemente com … (produto adequado a indicar pelo produtor).

SK :

Pri kontakte s pokožkou okamžite vyzlečte kontaminovaný odev a pokožku okamžite a dôkladne umyte … (vhodný prípravok uvedie výrobca).

SL :

Po stiku s kožo nemudoma sleči vso onesnaženo obleko in prizadeto kožo nemudoma izprati z veliko … (sredstvo določi proizvajalec).

FI :

Ihokosketuksen jälkeen, saastunut vaatetus on riisuttava välittömästi ja roiskeet huuhdeltava välittömästi runsaalla määrällä … (aineen ilmoittaa valmistaja/maahantuoja).

SV :

Vid kontakt med huden, tag genast av alla nedstänkta kläder och tvätta genast med mycket … (anges av tillverkaren).

S29/35

ES :

No tirar los residuos por el desagüe; elimínense los residuos del producto y sus recipientes con todas las precauciones posibles.

CS :

Nevylévejte do kanalizace, tento materiál a jeho obal musí být zneškodněny bezpečným způsobem.

DA :

Må ikke tømmes i kloakafløb; materialet og dets beholder skal bortskaffes på en sikker måde.

DE :

Nicht in die Kanalisation gelangen lassen; Abfälle und Behälter müssen in gesicherter Weise beseitigt werden.

ET :

Mitte valada kanalisatsiooni, kemikaal ja pakend tuleb hävitada ohutult.

EL :

Μην αδειάζετε το υπόλοιπο του περιεχομένου στην αποχέτευση, διαθέστε αυτό το υλικό και τον περιέκτη του κατά ασφαλή τρόπο.

EN :

Do not empty into drains; dispose of this material and its container in a safe way.

FR :

Ne pas jeter les résidus à l'égout; ne se débarrasser de ce produit et de son récipient qu'en prenant toutes les précautions d'usage.

IT :

Non gettare i residui nelle fognature; non disfarsi del prodotto e del recipiente se non con le dovute precauzioni.

LV :

Vielu vai produktu aizliegts izliet kanalizācijā, iepakojums likvidējams drošā veidā.

LT :

Neišleisti į kanalizaciją; atliekos ir pakuotė turi būti saugiai pašalintos.

HU :

Csatornába engedni nem szabad. Az anyagot és edényzetét megfelelő módon ártalmatlanítani kell.

MT :

Tarmix fid- drenaġġ: armi l-materjal u l-kontenitur tiegħu b'mod li ma jagħmilx ħsara.

NL :

Afval niet in de gootsteen werpen; stof en verpakking op veilige wijze afvoeren.

PL :

Nie wprowadzać do kanalizacji, a produkt i opakowanie usuwać w sposób bezpieczny.

PT :

Não deitar os resíduos no esgoto; não eliminar o produto e o seu recipiente sem tomar as precauções de segurança devidas.

SK :

Nevypúšťajte do kanalizačnej siete; tento materiál aj s obalom zlikvidujte za dodržania obvyklých bezpečnostných opatrení.

SL :

Ne izprazniti v kanalizacijo; vsebina in embalaža morata biti varno odstranjeni.

FI :

Ei saa tyhjentää viemäriin; tämä aine ja sen pakkaus on hävitettävä turvallisesti.

SV :

Töm ej i avloppet, oskadliggör produkt och förpackning på säkert sätt.

S29/56

ES :

No tirar los residuos por el desagüe; elimínese esta sustancia y su recipiente en un punto de recogida pública de residuos especiales o peligrosos.

CS :

Nevylévejte do kanalizace, zneškodněte tento materiál a jeho obal ve sběrném místě pro zvláštní nebo nebezpečné odpady.

DA :

Må ikke tømmes i kloakafløb, aflever dette materiale og dets beholder til et indsamlingssted for farligt affald og problemaffald.

DE :

Nicht in die Kanalisation gelangen lassen; dieses Produkt und seinen Behälter der Problemabfallentsorgung zuführen.

ET :

Mitte valada kanalisatsiooni. Kemikaal ja tema pakend tuleb viia ohtlike jäätmete kogumispunkti.

EL :

Μην αδειάζετε το υπόλοιπο του περιεχομένου στην αποχέτευση. Το υλικό αυτό και ο περιέκτης του να εναποτεθούν σε δημόσιο χώρο συλλογής επικινδύνων ή ειδικών αποβλήτων.

EN :

Do not empty into drains, dispose of this material and its container at hazardous or special waste collection point.

FR :

Ne pas jeter les résidus à l'égout, éliminer ce produit et son récipient dans un centre de collecte des déchets dangereux ou spéciaux.

IT :

Non gettare i residui nelle fognature; smaltire questo materiale e i relativi contenitori in un punto di raccolta rifiuti pericolosi o speciali.

LV :

Vielu vai produktu aizliegts izliet kanalizācijā, vielu, produktu vai iepakojumu likvidē bīstamo atkritumu savākšanas vietā vai īpašā atkritumu savākšanas vietā.

LT :

Neišleisti į kanalizaciją, šios medžiagos atliekas ir jos pakuotę išvežti į pavojingų atliekų surinkimo vietas.

HU :

Csatornába engedni nem szabad, az anyagot és edényzetét különleges hulladék- vagy veszélyeshulladék-gyűjtő helyre kell vinni.

MT :

Tarmix fid- drenaġġ: armi l-materjal u l-kontenitur tiegħu f'post fejn jinġabar skart perikoluż jew speċjali.

NL :

Afval niet in de gootsteen werpen; deze stof en de verpakking naar een inzamelpunt voor gevaarlijk of bijzonder afval brengen.

PL :

Nie wprowadzać do kanalizacji, a zużyty produkt i opakowanie dostarczyć na składowisko odpadów niebezpiecznych.

PT :

Não deitar os resíduos no esgoto, eliminar este produto e o seu recipiente, enviando-os para local autorizado para a recolha de resíduos perigosos ou especiais.

SK :

Nevyprázdňujte do kanalizácie, zneškodnite tento materiál a jeho obal v mieste zberu nebezpečného alebo špeciálneho odpadu.

SL :

Ne izprazniti v kanalizacijo - snov/pripravek in embalažo predati odstranjevalcu nevarnih ali posebnih odpadkov.

FI :

Ei saa tyhjentää viemäriin: tämä aine ja sen pakkaus on toimitettava ongelmajätteen vastaanottopaikkaan.

SV :

Töm ej i avloppet, lämna detta material och dess behållare till insamlingsställe för farligt avfall.

S36/37

ES :

Úsense indumentaria y guantes de protección adecuados.

CS :

Používejte vhodný ochranný oděv a ochranné rukavice.

DA :

Brug særligt arbejdstøj og egnede beskyttelseshandsker.

DE :

Bei der Arbeit geeignete Schutzhandschuhe und Schutzkleidung tragen.

ET :

Kanda sobivat kaitseriietust ja -kindaid.

EL :

Φοράτε κατάλληλη προστατευτική ενδυμασία και γάντια.

EN :

Wear suitable protective clothing and gloves.

FR :

Porter un vêtement de protection et des gants appropriés.

IT :

Usare indumenti protettivi e guanti adatti.

LV :

Izmantot piemērotu aizsargapģērbu un aizsargcimdus.

LT :

Dėvėti tinkamus apsauginius drabužius ir mūvėti tinkamas pirštines.

HU :

Megfelelő védőruházatot és védőkesztyűt kell viselni.

MT :

Ilbes ilbies protettiv adatt u ingwanti.

NL :

Draag geschikte handschoenen en beschermende kleding.

PL :

Nosić odpowiednią odzież ochronną i odpowiednie rękawice ochronne.

PT :

Usar vestuário de protecção e luvas adequadas.

SK :

Noste vhodný ochranný odev a rukavice.

SL :

Nositi primerno zaščitno obleko in zaščitne rokavice.

FI :

Käytettävä sopivaa suojavaatetusta ja suojakäsineitä.

SV :

Använd lämpliga skyddskläder och skyddshandskar.

S36/37/39

ES :

Úsense indumentaria y guantes adecuados y protección para los ojos/la cara.

CS :

Používejte vhodný ochranný oděv, ochranné rukavice a ochranné brýle nebo obličejový štít.

DA :

Brug særligt arbejdstøj, egnede beskyttelseshandsker og -briller/ansigtsskærm.

DE :

Bei der Arbeit geeignete Schutzkleidung, Schutzhandschuhe und Schutzbrille/Gesichtsschutz tragen.

ET :

Kanda sobivat kaitseriietust, -kindaid ja silmade või näokaitset.

EL :

Φοράτε κατάλληλη προστατευτική ενδυμασία, γάντια και συσκευή προστασίας ματιών/προσώπου.

EN :

Wear suitable protective clothing, gloves and eye/face protection.

FR :

Porter un vêtement de protection approprié, des gants et un appareil de protection des yeux/du visage.

IT :

Usare indumenti protettivi e guanti adatti e proteggersi gli occhi/la faccia.

LV :

Izmantot piemērotu aizsargapģērbu, aizsargcimdus un acu vai sejas aizsargu.

LT :

Dėvėti tinkamus apsauginius drabužius, mūvėti tinkamas pirštines ir naudoti akių (veido) apsaugos priemones.

HU :

Megfelelő védőruházatot, védőkesztyűt és szem-/arcvédőt kell viselni.

MT :

Ilbes ilbies protettiv adatt, ingwanti u protezzjoni għall-għajnejn/wiċċ.

NL :

Draag geschikte beschermende kleding, handschoenen en een beschermingsmiddel voor de ogen/het gezicht.

PL :

Nosić odpowiednią odzież ochronną, odpowiednie rękawice ochronne i okulary lub ochronę twarzy.

PT :

Usar vestuário de protecção e equipamento protector para os olhos/face adequados.

SK :

Noste vhodný ochranný odev a ochranné prostriedky na oči/tvár.

SL :

Nositi primerno zaščitno obleko, zaščitne rokavice in zaščito za oči/obraz.

FI :

Käytettävä sopivaa suojavaatetusta ja silmien- tai kasvonsuojainta.

SV :

Använd lämpliga skyddskläder och skyddshandskar samt skyddsglasögon eller ansiktsskydd.

S36/39

ES :

Úsense indumentaria adecuada y protección para los ojos/la cara.

CS :

Používejte vhodný ochranný oděv a ochranné brýle nebo obličejový štít.

DA :

Brug særligt arbejdstøj og egnede beskyttelsesbriller/ansigtsskærm.

DE :

Bei der Arbeit geeignete Schutzkleidung und Schutzbrille/Gesichtsschutz tragen.

ET :

Kanda sobivat kaitseriietust ja silmade või näokaitset.

EL :

Φοράτε κατάλληλη προστατευτική ενδυμασία και συσκευή προστασίας ματιών / προσώπου.

EN :

Wear suitable protective clothing and eye/face protection.

FR :

Porter un vêtement de protection approprié et un appareil de protection des yeux/du visage.

IT :

Usare indumenti protettivi adatti e proteggersi gli occhi/la faccia.

LV :

Izmantot piemērotu aizsargapģērbu un acu vai sejas aizsargu.

LT :

Dėvėti tinkamus apsauginius drabužius ir naudoti akių (veido) apsaugos priemones.

HU :

Megfelelő védőruházatot és arc-/szemvédőt kell viselni.

MT :

Ilbes ilbies protettiv adatt u protezzjoni għall-għajnejn/wiċċ.

NL :

Draag geschikte beschermende kleding en een beschermingsmiddel voor de ogen/het gezicht.

PL :

Nosić odpowiednią odzież ochronną i okulary lub ochronę twarzy.

PT :

Usar vestuário de protecção e equipamento protector para os olhos /face adequados.

SK :

Noste vhodný ochranný odev a ochranné prostriedky na oči/tvár.

SL :

Nositi primerno zaščitno obleko in zaščito za oči/obraz.

FI :

Käytettävä sopivaa suojavaatetusta ja silmien- tai kasvonsuojainta.

SV :

Använd lämpliga skyddskläder samt skyddsglasögon eller ansiktsskydd.

S37/39

ES :

Úsense guantes adecuados y protección para los ojos/la cara.

CS :

Používejte vhodné ochranné rukavice a ochranné brýle nebo obličejový štít.

DA :

Brug egnede beskyttelseshandsker og -briller/ansigtsskærm under arbejdet.

DE :

Bei der Arbeit geeignete Schutzhandschuhe und Schutzbrille/Gesichtsschutz tragen.

ET :

Kanda sobivaid kaitsekindaid ja silmade või näokaitset.

EL :

Φοράτε κατάλληλα γάντια και συσκευή προστασίας ματιών/προσώπου.

EN :

Wear suitable gloves and eye/face protection.

FR :

Porter des gants appropriés et un appareil de protection des yeux/du visage.

IT :

Usare guanti adatti e proteggersi gli occhi/la faccia.

LV :

Izmantot aizsargcimdus un acu vai sejas aizsargu.

LT :

Mūvėti tinkamas pirštines ir naudoti akių (veido) apsaugos priemones.

HU :

Megfelelő védőkesztyűt és szem-/arcvédőt kell viselni.

MT :

Ilbes ingwanti adattati u protezzjoni għall-għajnejn/wiċċ.

NL :

Draag geschikte handschoenen en een beschermingsmiddel voor de ogen/het gezicht.

PL :

Nosić odpowiednie rękawice ochronne I okulary lub ochronę twarzy.

PT :

Usar luvas e equipamento protector para os olhos/face adequados.

SK :

Noste vhodné rukavice a ochranné prostriedky na oči a tvár.

SL :

Nositi primerne zaščitne rokavice in zaščito za oči/obraz.

FI :

Käytettävä sopivia suojakäsineitä ja silmien- tai kasvonsuojainta.

SV :

Använd lämpliga skyddshandskar samt skyddsglasögon eller ansiktsskydd.

S47/49

ES :

Consérvese únicamente en el recipiente de origen y a temperatura no superior a … °C (a especificar por el fabricante).

CS :

Uchovávejte pouze v původním obalu při teplotě nepřesahující … °C (specifikuje výrobce).

DA :

Må kun opbevares I originalemballagen ved en temperatur på ikke over … °C (angives af fabrikanten).

DE :

Nur im Originalbehälter bei einer Temperatur von nicht über … °C (vom Hersteller anzugeben) aufbewahren.

ET :

Hoida ainult originaalpakendis, temperatuuril mitte üle … °C (määrab valmistaja).

EL :

Διατηρείται μόνο μέσα στο αρχικό δοχείο σε θερμοκρασία που δέν υπερβαίνει τους … °C (καθορίζεται από τον παραγωγό).

EN :

Keep only in the original container at a temperature not exceeding … °C (to be specified by the manufacturer).

FR :

Conserver uniquement dans le récipient d'origine à une température ne dépassant pas … °C (à préciser par le fabricant).

IT :

Conservare soltanto nel contenitore originale a temperatura non superiore a … °C (da precisare da parte del fabbricante).

LV :

Uzglabāt tikai oriģinālajā iepakojumā temperatūrā, kas nepārsniedz … °C (norāda ražotājs).

LT :

Laikyti tik gamintojo pakuotėje, ne aukštesnėje negu … °C temperatūroje (nurodo gamintojas).

HU :

Legfeljebb … °C hőmérsékleten, csak az eredeti edényzetben tárolható (a hőmérsékletet a gyártó határozza meg).

MT :

Żomm biss fil-kontenitur oriġinali f'temperatura li ma taqbiżx … °C (ikun speċifikat mill-manifattur).

NL :

Uitsluitend in de oorspronkelijke verpakking bewaren bij een temperatuur beneden … °C. (aan te geven door de fabrikant).

PL :

Przechowywać wyłącznie w oryginalnym opakowaniu w temperaturze nieprzekraczającej … °C (określi producent).

PT :

Conservar unicamente no recipiente de origem a temperatura que não exceda … °C (a especificar pelo produtor).

SK :

Uchovávajte len v pôvodnej nádobe pri teplote nepresahujúcej … °C (teplota bude špecifikovaná výrobcom).

SL :

Hraniti samo v izvirni posodi pri temperaturi, ki ne presega … °C (temperaturo določi proizvajalec).

FI :

Säilytettävä alkuperäispakkauksessa alle … °C lämpötilassa (valmistaja/maahantuoja ilmoittaa lämpötilan).

SV :

Förvaras endast i originalförpackningen vid en temperatur som inte överstiger … °C (anges av tillverkaren)."

2. PROSTO GIBANJE OSEB

A. SOCIALNA VARNOST

1. 31971 R 1408: Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, 5.7.1971, str. 2), kakor je bila spremenjena in nazadnje ažurirana z:

- 31997 R 0118: Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2.12.1996 (UL L 28, 30.1.1997, str. 1) in nadaljnje spremenjena z:

- 31997 R 1290: Uredbo Sveta (ES) št. 1290/97 z dne 27.6.1997 (UL L 176, 4.7.1997, str. 1),

- 31998 R 1223: Uredbo Sveta (ES) št. 1223/98 z dne 4.6.1998 (UL L 168, 13.6.1998, str. 1),

- 31998 R 1606: Uredbo Sveta (ES) št. 1606/98 z dne 29.6.1998 (UL L 209, 25.7.1998, str. 1),

- 31999 R 0307: Uredbo Sveta (ES) št. 307/1999 z dne 8.2.1999 (UL L 38, 12.2.1999, str. 1),

- 31999 R 1399: Uredbo Sveta (ES) št. 1399/1999 z dne 29.4.1999 (UL L 164, 30.6.1999, str. 1),

- 32001 R 1386: Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.6.2001 (UL L 187, 10.7.2001, str. 1).

(a) V členu 82(B)(1) se "90" nadomesti s "150".

(b) V Prilogi I, v delu I "Zaposlene osebe in/ali samozaposlene osebe (člen 1 (a) (ii) in (iii) uredbe)", se spremeni naslednje:

(i) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Se ne uporablja."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Se ne uporablja."

;

(iv) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Se ne uporablja.

L. LATVIJA

Se ne uporablja.

M. LITVA

Se ne uporablja."

;

(v) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Se ne uporablja.

P. MALTA

Vsaka samozaposlena ali samoaktivna oseba v smislu Zakona o socialni varnosti (Cap. 318) 1987 se šteje za samozaposleno osebo v smislu člena 1 (a) (ii) uredbe."

;

(vi) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Se ne uporablja."

;

(vii) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "T. PORTUGALSKASKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Se ne uporablja.

V. SLOVAŠKA

Se ne uporablja."

;

(c) V Prilogi I, v delu II "Družinski člani (drugi stavek člena 1 (f) uredbe)", se spremeni naslednje:

(i) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami Poglavja 1 iz Naslova III uredbe pomeni izraz "družinski član" zakonca in/ali vzdrževanega otroka, kakor je ta opredeljen v Zakonu o državni socialni pomoči št. 117/1995 Sb."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSK", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Se ne uporablja."

;

(iv) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Se ne uporablja.

L. LATVIJA

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami Poglavja 1 iz Naslova III uredbe pomeni izraz "družinski član" zakonca ali otroka, ki še ni dopolnil 18 let.

M. LITVA

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami Poglavja 1 iz Naslova III uredbe pomeni izraz "družinski član" zakonca ali otroka, ki še ni dopolnil 18 let."

;

(v) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "N. LUKSEMBURG"se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Se ne uporablja.

P. MALTA

Se ne uporablja."

;

(vi) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Se ne uporablja."

;

(vii) za besedami "Se ne uporablja."pod naslovom "T. PORTUGALSKASKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Se ne uporablja.

V. SLOVAŠKA

Za določanje upravičenosti do storitev v skladu z določbami Poglavja 1 iz Naslova III uredbe pomeni izraz "družinski član" zakonca in/ali vzdrževanega otroka, kakor je ta opredeljen v Zakonu o otroškem dodatku in dodatnih otroških dodatkih."

.

(d) V Prilogi II, v delu I "Posebni sistemi za samozaposlene osebe, ki so na podlagi četrtega pododstavka člena 1(j) izključeni iz področja uporabe uredbe", se spremeni naslednje:

(i) za besedami "Se ne uporablja."pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Se ne uporablja."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSK", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Se ne uporablja."

;

(iv) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "J. ITALIJA"se vstavi naslednje:

"K. CIPER

1. Pokojninska shema za zdravnike z zasebno prakso, ki jo vzpostavljajo Zdravstvene uredbe (pokojnine in dodatki) iz leta 1999 (P.I. 295/99), izdane na podlagi Zdravstvenega zakona (združenja, disciplina in pokojninski sklad) iz leta 1967 (Zakon 16/67) s spremembami.

2. Pokojninska shema za odvetnike, ki jo vzpostavljajo Odvetniške uredbe (pokojnine in dodatki) iz leta 1966 (P.I. 642/66) s spremembami, izdane na podlagi Odvetniškega zakona, Cap. 2 s spremembami.

L. LATVIJA

Se ne uporablja.

M. LITVA

Se ne uporablja."

;

(v) za besedami "Se ne uporablja."pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Se ne uporablja.

P. MALTA

Se ne uporablja."

;

(vi) za vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Se ne uporablja."

;

(vii) za besedami "Se ne uporablja." pod naslovom "T. PORTUGALSKASKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Se ne uporablja.

V. SLOVAŠKA

Se ne uporablja."

.

(e) V Prilogi II, v delu II "Posebni dodatki ob rojstvu ali posvojitvi otroka, ki so v skladu s pogoji iz člena 1 (u) (i) izključeni iz področja uporabe uredbe", se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Dodatek ob rojstvu otroka."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Dodatek ob rojstvu otroka."

;

(iv) za besedama "Jih ni." pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Jih ni.

L. LATVIJA

Pomoč ob rojstvu otroka.

M. LITVA

Pomoč ob rojstvu otroka."

;

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Pomoč za materinstvo.

P. MALTA

Jih ni."

;

(vi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Enkratna dajatev socialne pomoči ob rojstvu otroka (Zakon z dne 29. novembra 1990 o socialni pomoči)."

;

(vii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "T. PORTUGALSKASKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Pomoč ob rojstvu otroka.

V. SLOVAŠKA

Dodatek ob rojstvu otroka."

.

(f) V Prilogi II, v delu III "Posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki, v smislu člena 4 (2b), ki so izključene iz področja uporabe Uredbe", se spremeni naslednje:

(i) za besedama "Jih ni." pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Jih ni."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Jih ni."

;

(iv) za besedama "Jih ni." pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Jih ni.

L. LATVIJA

Jih ni.

M. LITVA

Jih ni."

;

(v) za besedama "Jih ni." pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Jih ni.

P. MALTA

Jih ni."

;

(vi) za vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Jih ni."

;

(vii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Jih ni.

V. SLOVAŠKA

Jih ni."

.

(g) V Prilogi IIa "Posebne dajatve, za katere se ne plačujejo prispevki (člen 10a uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Socialni dodatek (Zakon o državni socialni pomoči št. 117/1995 Sb.)."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

(a) Dodatek za odrasle invalidne osebe (Zakon o socialnih dajatvah za invalidne osebe z dne 27. januarja 1999).

(b) Državni dodatek za brezposelnost (Zakon o socialnem varstvu brezposelnih oseb z dne 1. oktobra 2000)."

;

(iv) za zadnjim vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

(a) Socialna pokojnina (Zakon o socialni pokojnini iz leta 1995 (Zakon 25(I)/95) s spremembami).

(b) Dodatek za hudo motorično okvaro (sklepi Ministrskega sveta št. 38.210 z dne 16. oktobra 1992, št. 41.370 z dne 1. avgusta 1994, št. 46.183 z dne 11. junija 1997 in 53.675 z dne 16. maja 2001).

(c) Posebna pomoč za slepe (Zakon o posebnih pomočeh iz leta 1996 (Zakon 77(I)/96) s spremembami).

L. LATVIJA

(a) Državna dajatev socialne varnosti (Zakon o socialni pomoči z dne 26. oktobra 1995).

(b) Dodatek za povračilo stroškov prevoza invalidnim osebam z omejeno mobilnostjo (Zakon o socialni pomoči z dne 26. oktobra 1995).

M. LITVA

(a) Socialna pokojnina (Zakon iz leta 1994 o socialnih pokojninah).

(b) Posebno povračilo stroškov prevoza invalidnim osebam z omejeno mobilnostjo (Zakon iz leta 2000 o povračilih prevoznih stroškov, člen 7)."

;

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

(a) Invalidska renta (Dekret št. 83/1987 (XII 27) Ministrskega sveta o invalidski renti).

(b) Neprispevni starostni dodatek (Zakon III z dne 1993 o organih socialne varnosti in socialnih dajatvah).

(c) Dodatek za prevoz (Dekret vlade št. 164/1995 (XII 27) o dodatkih za prevoz za osebe s hudo telesno okvaro).

P. MALTA

(a) Dopolnilni dodatek (člen 73 Zakona o socialni varnosti (Cap. 318) 1987).

(b) Starostna pokojnina (Zakon o socialni varnosti (Cap. 318) 1987)."

;

(vi) za zadnjim vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Socialna pokojnina (Zakon z dne 29. novembra 1990 o socialni pomoči)."

;

(vii) za zadnjim vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

(a) Državna pokojnina (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dne 23. decembra 1999).

(b) Varstveni dodatek (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dne 23. decembra 1999).

(c) Oskrbnina (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z dne 23. decembra 1999).

V. SLOVAŠKA

Prilagoditev pokojnine, če je ta edini vir dohodka (Zakon št. 100/1988 Zb.)."

.

(h) V Prilogi III, v delu A "Določbe konvencij o socialni varnosti, ki veljajo kljub členu 6 Uredbe (člen 7 (2) (c) uredbe)", se spremeni naslednje:

(i) pred vnosom pod naslovom "1. BELGIJA — DANSKA" se vstavi naslednje:

"1. BELGIJA — ČEŠKA

Ni konvencije."

;

(ii) oštevilčenje naslova "BELGIJA — DANSKA" se spremeni iz "1" v "2" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"3. BELGIJA — NEMČIJA"

;

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "3. BELGIJA — NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"4. BELGIJA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(iv) naslovi od 3 do 7 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"5. BELGIJA — GRČIJA"

"6. BELGIJA — ŠPANIJA"

"7. BELGIJA — FRANCIJA"

"8. BELGIJA — IRSKA"

"9. BELGIJA — ITALIJA"

;

(v) za vnosom pod naslovom "9. BELGIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"10. BELGIJA — CIPER

Ni konvencije.

11. BELGIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

12. BELGIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(vi) oštevilčenje naslova "BELGIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "8" v "13" in vstavi se naslednje:

"14. BELGIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

15. BELGIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(vii) oštevilčenje naslova "BELGIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "9" v "16" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"17. BELGIJA — AVSTRIJA"

;

(viii) za zadnjim vnosom pod naslovom "17. BELGIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"18. BELGIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(ix) oštevilčenje naslova "BELGIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "11" v "19" in vstavi se naslednje:

"20. BELGIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

21. BELGIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(x) oštevilčenje naslova "BELGIJA — FINSKA" se spremeni iz "12" v "22" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"23. BELGIJA — ŠVEDSKA"

"24. BELGIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "24. BELGIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"25. ČEŠKA — DANSKA

Ni konvencije.

26. ČEŠKA — NEMČIJA

Ni konvencije.

27. ČEŠKA — ESTONIJA

Ni konvencije.

28. ČEŠKA — GRČIJA

Jih ni.

29. ČEŠKA — ŠPANIJA

Jih ni.

30. ČEŠKA — FRANCIJA

Jih ni.

31. ČEŠKA — IRSKA

Ni konvencije.

32. ČEŠKA — ITALIJA

Ni konvencije.

33. ČEŠKA — CIPER

Jih ni.

34. ČEŠKA — LATVIJA

Ni konvencije.

35. ČEŠKA — LITVA

Jih ni.

36. ČEŠKA — LUKSEMBURG

Jih ni.

37. ČEŠKA — MADŽARSKA

Jih ni.

38. ČEŠKA — MALTA

Ni konvencije.

39. ČEŠKA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

40. ČEŠKA — AVSTRIJA

Člen 32 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 20. julija 1999.

41. ČEŠKA — POLJSKA

Jih ni.

42. ČEŠKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

43. ČEŠKA — SLOVENIJA

Jih ni.

44. ČEŠKA — SLOVAŠKA

Člen 20 Konvencije o socialni varnosti z dne 29. oktobra 1992.

45. ČEŠKA — FINSKA

Ni konvencije.

46. ČEŠKA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

47. ČEŠKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(xii) oštevilčenje naslova "DANSKA — NEMČIJA" se spremeni iz "15" v "48" in vstavi se naslednje:

"49. DANSKA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(xiii) naslovi od 16 do 20 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"50. DANSKA — GRČIJA"

"51. DANSKA — ŠPANIJA"

"52. DANSKA — FRANCIJA"

"53. DANSKA — IRSKA"

"54. DANSKA — ITALIJA"

;

(xiv) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "54. DANSKA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"55. DANSKA — CIPER

Ni konvencije.

56. DANSKA — LATVIJA

Ni konvencije.

57. DANSKA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xv) oštevilčenje naslova "DANSKA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "21" v "58" in vstavi se naslednje:

"59. DANSKA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

60. DANSKA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xvi) oštevilčenje naslova "DANSKA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "22" v "61" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"62. DANSKA — AVSTRIJA"

;

(xvii) a zadnjim vnosom pod naslovom "62. DANSKA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"63. DANSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(xviii) oštevilčenje naslova "DANSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "24" v "64" in vstavi se naslednje:

"65. DANSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

66. DANSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xix) oštevilčenje naslova "DANSKA — FINSKA" se spremeni iz "25" v "67" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"68. DANSKA — ŠVEDSKA"

"69. DANSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xx) za besedama "Jih ni." pod naslovom "69. DANSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"70. NEMČIJA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(xxi) naslovi od 28 do 32 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"71. NEMČIJA — GRČIJA"

"72. NEMČIJA — ŠPANIJA"

"73. NEMČIJA — FRANCIJA"

"74. NEMČIJA — IRSKA"

"75. NEMČIJA — ITALIJA"

;

(xxii) za zadnjim vnosom pod naslovom "75. NEMČIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"76. NEMČIJA — CIPER

Ni konvencije.

77. NEMČIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

78. NEMČIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxiii) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "33" v "79" in vstavi se naslednje:

"80. NEMČIJA — MADŽARSKA

(a) Členi 27 (3) in 40 (1) (b) Konvencije o socialni varnosti z dne 2. maja 1998.

(b) Točka 16 Zaključnega protokola omenjene konvencije.

81. NEMČIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxiv) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "34" v "82" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"83. NEMČIJA — AVSTRIJA"

;

(xxv) za zadnjim vnosom pod naslovom "83. NEMČIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"84. NEMČIJA — POLJSKA

(a) Konvencija z dne 9. oktobra 1975 o dajatvah za starost in nesreče pri delu pod pogoji in v obsegu določenimi v členu 27 (2) do (4) Konvencije o socialni varnosti z dne 8. decembra 1990.

(b) Členi 11 (3), 19 (4), 27 (5) in 28 (2) Konvencije o socialni varnosti z dne 8. decembra 1990."

;

(xxvi) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "36" v "85" in vstavi se naslednje:

"86. NEMČIJA — SLOVENIJA

(a) Člen 42 Konvencije o socialni varnosti z dne 24. septembra 1997.

(b) Točka 15 Zaključnega protokola omenjene konvencije.

87. NEMČIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xxvii) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — FINSKA" se spremeni iz "37" v "88" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"89. NEMČIJA — ŠVEDSKA"

"90. NEMČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xxviii) za zadnjim vnosom pod naslovom "90. NEMČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"91. ESTONIJA — GRČIJA

Ni konvencije.

92. ESTONIJA — ŠPANIJA

Ni konvencije.

93. ESTONIJA — FRANCIJA

Ni konvencije.

94. ESTONIJA — IRSKA

Ni konvencije.

95. ESTONIJA — ITALIJA

Ni konvencije.

96. ESTONIJA — CIPER

Ni konvencije.

97. ESTONIJA — LATVIJA

Jih ni.

98. ESTONIJA — LITVA

Jih ni.

99. ESTONIJA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

100. ESTONIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

101. ESTONIJA — MALTA

Ni konvencije.

102. ESTONIJA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

103. ESTONIJA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

104. ESTONIJA — POLJSKA

Ni konvencije.

105. ESTONIJA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

106. ESTONIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

107. ESTONIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

108. ESTONIJA — FINSKA

Jih ni.

109. ESTONIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

110. ESTONIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(xxix) naslovi 41, 51, 61 in 62 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"111. GRČIJA — ŠPANIJA"

"112. GRČIJA — FRANCIJA"

"113. GRČIJA — IRSKA"

"114. GRČIJA — ITALIJA"

;

(xxx) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "114. GRČIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"115. GRČIJA — CIPER

Jih ni.

116. GRČIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

117. GRČIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxxi) oštevilčenje naslova "GRČIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "63" v "118" in vstavi se naslednje:

"119. GRČIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

120. GRČIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxxii) oštevilčenje naslova "GRČIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "64" v "121" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"122. GRČIJA — AVSTRIJA"

;

(xxxiii) za zadnjim vnosom pod naslovom "122. GRČIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"123. GRČIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xxxiv) oštevilčenje naslova "GRČIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "66" v "124" in vstavi se naslednje:

"125. GRČIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

126. GRČIJA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(xxxv) oštevilčenje naslova "GRČIJA — FINSKA" se spremeni iz "67" v "127" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"128. GRČIJA — ŠVEDSKA"

"129. GRČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xxxvi) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — FRANCIJA" se spremeni iz "40" v "130" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"131. ŠPANIJA — IRSKA"

"132. ŠPANIJA — ITALIJA"

;

(xxxvii) za vnosom pod naslovom "132. ŠPANIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"133. ŠPANIJA — CIPER

Ni konvencije.

134. ŠPANIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

135. ŠPANIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxxviii) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "44" v "136" in vstavi se naslednje:

"137. ŠPANIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

138. ŠPANIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxxix) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "45" v "139" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"140. ŠPANIJA — AVSTRIJA"

;

(xl) za zadnjim vnosom pod naslovom "140. ŠPANIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"141. ŠPANIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xli) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "47" v "142" in vstavi se naslednje:

"143. ŠPANIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

144. ŠPANIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xlii) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — FINSKA" se spremeni iz "48" v "145" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"146. ŠPANIJA — ŠVEDSKA"

"147. ŠPANIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xliii) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — IRSKA" se spremeni iz "52" v "148" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"149. FRANCIJA — ITALIJA"

;

(xliv) za zadnjim vnosom pod naslovom "149. FRANCIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"150. FRANCIJA — CIPER

Ni konvencije.

151. FRANCIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

152. FRANCIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xlv) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "54" v "153" in vstavi se naslednje:

"154. FRANCIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

155. FRANCIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xlvi) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "55" v "156" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"157. FRANCIJA — AVSTRIJA"

;

(xlvii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "157. FRANCIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"158. FRANCIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xlviii) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "57" v "159" in vstavi se naslednje:

"160. FRANCIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

161. FRANCIJA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(xlix) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — FINSKA" se spremeni iz "58" v "162" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"163. FRANCIJA — ŠVEDSKA"

"164. FRANCIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(l) oštevilčenje naslova "IRSKA — ITALIJA" se spremeni iz "70" v "165" in vstavi se naslednje:

"166. IRSKA — CIPER

Ni konvencije.

167. IRSKA — LATVIJA

Ni konvencije.

168. IRSKA — LITVA

Ni konvencije."

;

(li) oštevilčenje naslova "IRSKA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "71" v "169" in vstavi se naslednje:

"170. IRSKA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

171. IRSKA — MALTA

Ni konvencije."

;

(lii) oštevilčenje naslova "IRSKA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "72" v "172" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"173. IRSKA — AVSTRIJA"

;

liii) za vnosom pod naslovom "173. IRSKA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"174. IRSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(liv) oštevilčenje naslova "IRSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "74" v "175" in vstavi se naslednje:

"176. IRSKA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

177. IRSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lv) oštevilčenje naslova "IRSKA — FINSKA" se spremeni iz "75" v "178" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"179. IRSKA — ŠVEDSKA"

"180. IRSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lvi) za vnosom pod naslovom "180. IRSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"181. ITALIJA — CIPER

Ni konvencije.

182. ITALIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

183. ITALIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(lvii) oštevilčenje naslova "ITALIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "78" v "184" in vstavi se naslednje:

"185. ITALIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

186. ITALIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(lviii) oštevilčenje naslova "ITALIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "79" v "187" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"188. ITALIJA — AVSTRIJA"

;

(lix) za vnosom pod naslovom "188. ITALIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"189. ITALIJA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(lx) oštevilčenje naslova "ITALIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "81" v "190" in vstavi se naslednje:

"191. ITALIJA — SLOVENIJA

(a) Sporazum o ureditvi medsebojnih obveznosti iz socialnega zavarovanja v zvezi s 7. odstavkom Priloge XIV Mirovne pogodbe (sklenjen z izmenjavo not dne 5. februarja 1959).

(b) Člen 45(3) Konvencije o socialni varnosti z dne 7. julija 1997 glede nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

192. ITALIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxi) oštevilčenje naslova "ITALIJA — FINSKA" se spremeni iz "82" v "193" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"194. ITALIJA — ŠVEDSKA"

"195. ITALIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

.

(lxii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "195. ITALIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"196. CIPER — LATVIJA

Ni konvencije.

197. CIPER — LITVA

Ni konvencije.

198. CIPER — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

199. CIPER — MADŽARSKA

Ni konvencije.

200. CIPER — MALTA

Ni konvencije.

201. CIPER — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

202. CIPER — AVSTRIJA

Jih ni.

203. CIPER — POLJSKA

Ni konvencije.

204. CIPER — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

205. CIPER — SLOVENIJA

Ni konvencije.

206. CIPER — SLOVAŠKA

Jih ni.

207. CIPER — FINSKA

Ni konvencije.

208. CIPER — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

209. CIPER — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxiii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "209. CHYPRE — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"210. LATVIJA — LITVA

Jih ni.

211. LATVIJA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

212. LATVIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

213. LATVIJA — MALTA

Ni konvencije.

214. LATVIJA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

215. LATVIJA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

216. LATVIJA — POLJSKA

Ni konvencije.

217. LATVIJA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

218. LATVIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

219. LATVIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

220. LATVIJA — FINSKA

Jih ni.

221. LATVIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

222. LATVIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(lxiv) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "222. LETTONIE — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"223. LITVA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

224. LITVA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

225. LITVA — MALTA

Ni konvencije.

226. LITVA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

227. LITVA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

228. LITVA — POLJSKA

Ni konvencije.

229. LITVA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

230. LITVA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

231. LITVA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

232. LITVA — FINSKA

Jih ni.

233. LITVA — ŠVEDSKA

Jih ni.

234. LITVA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(lxv) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "234. LITUANIE — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"235. LUKSEMBURG — MADŽARSKA

Ni konvencije.

236. LUKSEMBURG — MALTA

Ni konvencije."

;

(lxvi) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "85" v "237" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"238. LUKSEMBURG — AVSTRIJA"

;

(lxvii) za zadnjim vnosom pod naslovom "238. LUKSEMBURG — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"239. LUKSEMBURG — POLJSKA

Jih ni."

;

(lxviii) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — PORTUGALSKA" se spremeni iz "87" v "240" in vstavi se naslednje:

"241. LUKSEMBURG — SLOVENIJA

Jih ni.

242. LUKSEMBURG — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxix) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — FINSKA" se spremeni iz "88" v "243" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"244. LUKSEMBURG — ŠVEDSKA"

"245. LUKSEMBURG — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxx) za besedama "Jih ni." pod naslovom "245. LUKSEMBURG — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"246. MADŽARSKA — MALTA

Ni konvencije.

247. MADŽARSKA — NIZOZEMSKA

Jih ni.

248. MADŽARSKA — AVSTRIJA

Člena 23 (2) in 36 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 31. marca 1999.

249. MADŽARSKA — POLJSKA

Jih ni.

250. MADŽARSKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

251. MADŽARSKA — SLOVENIJA

Člen 31 Konvencije o ureditvi socialnega zavarovanja z dne 7. oktobra 1957.

252. MADŽARSKA — SLOVAŠKA

Jih ni.

253. MADŽARSKA — FINSKA

Jih ni.

254. MADŽARSKA — ŠVEDSKA

Jih ni.

255. MADŽARSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "255. MADŽARSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"256. MALTA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

257. MALTA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

258. MALTA — POLJSKA

Ni konvencije.

259. MALTA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

260. MALTA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

261. MALTA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

262. MALTA — FINSKA

Ni konvencije.

263. MALTA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

264. MALTA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxii) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — AVSTRIJA" se spremeni iz "91" v "265" in vstavi se naslednje:

"266. NIZOZEMSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(lxxiii) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "92" v "267" in vstavi se naslednje:

"268. NIZOZEMSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

269. NIZOZEMSKA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(lxxiv) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — FINSKA" se spremeni iz "93" v "270" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"271. NIZOZEMSKA — ŠVEDSKA"

"272. NIZOZEMSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxv) za besedama "Jih ni." pod naslovom "272. NIZOZEMSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"273. AVSTRIJA — POLJSKA

Člen 33 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 7. septembra 1998."

;

(lxxvi) oštevilčenje naslova "AVSTRIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "96" v "274" in vstavi se naslednje:

"275. AVSTRIJA — SLOVENIJA

Člen 37 Konvencije o socialni varnosti z dne 10. marca 1997.

276. AVSTRIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxxvii) oštevilčenje naslova "AVSTRIJA — FINSKA" se spremeni iz "97" v "277" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"278. AVSTRIJA — ŠVEDSKA"

"279. AVSTRIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxviii) za zadnjim vnosom pod naslovom "279. AVSTRIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"280. POLJSKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

281. POLJSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

282. POLJSKA — SLOVAŠKA

Jih ni.

283. POLJSKA — FINSKA

Ni konvencije.

284. POLJSKA — ŠVEDSKA

Jih ni.

285. POLJSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxix) za besedama "Jih ni." pod naslovom "285. POLJSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"286. PORTUGALSKA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

287. PORTUGALSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxxx) oštevilčenje naslova "PORTUGALSKA — FINSKA" se spremeni iz "100" v "288" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"289. PORTUGALSKA — ŠVEDSKA"

"290. PORTUGALSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxxi) za zadnjim vnosom pod naslovom "290. PORTUGALSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"291. SLOVENIJA — SLOVAŠKA

Jih ni.

292. SLOVENIJA — FINSKA

Ni konvencije.

293. SLOVENIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

294. SLOVENIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxxii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "294. SLOVENIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"295. SLOVAŠKA — FINSKA

Ni konvencije.

296. SLOVAŠKA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

297. SLOVAŠKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxxiii) oštevilčenje naslova "FINSKA — ŠVEDSKA" se spremeni iz "103" v "298" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"299. FINSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxxiv) oštevilčenje naslova "ŠVEDSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se spremeni iz "105" v "300".

(i) V Prilogi III, v delu B "Določbe konvencij, ki se ne uporabljajo za vse osebe, za katere se uporablja uredba (člen 3(3) uredbe)", se spremeni naslednje:

(i) pred vnosom pod naslovom "1. BELGIJA — DANSKA" se vstavi naslednje:

"1. BELGIJA — ČEŠKA

Ni konvencije."

;

(ii) oštevilčenje naslova "BELGIJA — DANSKA" se spremeni iz "1" v "2" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"3. …"

;

(iii) za naslovom "3. …" se vstavi naslednje:

"4. BELGIJA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(iv) naslovi od 3 do 7 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"5. BELGIJA — GRČIJA"

"6. BELGIJA — ŠPANIJA"

"7. BELGIJA — FRANCIJA"

"8. BELGIJA — IRSKA"

"9. BELGIJA — ITALIJA"

;

(v) za vnosom pod naslovom "9. BELGIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"10. BELGIJA — CIPER

Ni konvencije.

11. BELGIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

12. BELGIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(vi) oštevilčenje naslova "BELGIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "8" v "13" in vstavi se naslednje:

"14. BELGIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

15. BELGIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(vii) oštevilčenje naslova "BELGIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "9" v "16" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"17. BELGIJA — AVSTRIJA"

;

(viii) za zadnjim vnosom pod naslovom "17. BELGIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"18. BELGIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(ix) oštevilčenje naslova "BELGIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "11" v "19" in vstavi se naslednje:

"20. BELGIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

21. BELGIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(x) oštevilčenje naslova "BELGIJA — FINSKA" se spremeni iz "12" v "22" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"23. BELGIJA — ŠVEDSKA"

"24. BELGIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "24. BELGIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"25. ČEŠKA — DANSKA

Ni konvencije.

26. ČEŠKA — NEMČIJA

Ni konvencije.

27. ČEŠKA — ESTONIJA

Ni konvencije.

28. ČEŠKA — GRČIJA

Jih ni.

29. ČEŠKA — ŠPANIJA

Jih ni.

30. ČEŠKA — FRANCIJA

Jih ni.

31. ČEŠKA — IRSKA

Ni konvencije.

32. ČEŠKA — ITALIJA

Ni konvencije.

33. ČEŠKA — CIPER

Jih ni.

34. ČEŠKA — LATVIJA

Ni konvencije.

35. ČEŠKA — LITVA

Jih ni.

36. ČEŠKA — LUKSEMBURG

Jih ni.

37. ČEŠKA — MADŽARSKA

Jih ni.

38. ČEŠKA — MALTA

Ni konvencije.

39. ČEŠKA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

40. ČEŠKA — AVSTRIJA

Člen 32 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 20. julija 1999.

41. ČEŠKA — POLJSKA

Jih ni.

42. ČEŠKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

43. ČEŠKA — SLOVENIJA

Jih ni.

44. ČEŠKA — SLOVAŠKA

Jih ni.

45. ČEŠKA — FINSKA

Ni konvencije.

46. ČEŠKA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

47. ČEŠKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(xii) oštevilčenje naslova "DANSKA — NEMČIJA" se spremeni iz "15" v "48" in vstavi se naslednje:

"49. DANSKA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(xiii) naslovi od 16 do 20 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"50. DANSKA — GRČIJA"

"51. DANSKA — ŠPANIJA"

"52. DANSKA — FRANCIJA"

"53. DANSKA — IRSKA"

"54. DANSKA — ITALIJA"

;

(xiv) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "54. DANSKA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"55. DANSKA — CIPER

Ni konvencije.

56. DANSKA — LATVIJA

Ni konvencije.

57. DANSKA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xv) oštevilčenje naslova "DANSKA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "21" v "58" in vstavi se naslednje:

"59. DANSKA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

60. DANSKA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xvi) oštevilčenje naslova "DANSKA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "22" v "61" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"62. DANSKA — AVSTRIJA"

;

(xvii) za zadnjim vnosom pod naslovom "62. DANSKA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"63. DANSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(xviii) oštevilčenje naslova "DANSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "24" v "64" in vstavi se naslednje:

"65. DANSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

66. DANSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xix) oštevilčenje naslova "DANSKA — FINSKA" se spremeni iz "25" v "67" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"68. DANSKA — ŠVEDSKA"

"69. DANSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

.

(xx) za besedama "Jih ni." pod naslovom "69. DANSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"70. NEMČIJA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(xxi) naslovi od 28 do 32 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"71. NEMČIJA — GRČIJA"

"72. NEMČIJA — ŠPANIJA"

"73. NEMČIJA — FRANCIJA"

"74. NEMČIJA — IRSKA"

"75. NEMČIJA — ITALIJA"

;

(xxii) za zadnjim vnosom pod naslovom "75. NEMČIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"76. NEMČIJA — CIPER

Ni konvencije.

77. NEMČIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

78. NEMČIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxiii) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "33" v "79" in vstavi se naslednje:

"80. NEMČIJA — MADŽARSKA

Točka 16 Zaključnega protokola Konvencije o socialni varnosti z dne 2. maja 1998.

81. NEMČIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxiv) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "34" v "82" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"83. NEMČIJA — AVSTRIJA"

;

(xxv) za zadnjim vnosom pod naslovom "83. NEMČIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"84. NEMČIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xxvi) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "36" v "85" in vstavi se naslednje:

"86. NEMČIJA — SLOVENIJA

(a) Člen 42 Konvencije o socialni varnosti z dne 24. septembra 1997.

(b) Točka 15 Zaključnega protokola omenjene konvencije.

87. NEMČIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xxvii) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — FINSKA" se spremeni iz "37" v "88" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"89. NEMČIJA — ŠVEDSKA"

"90. NEMČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xxviii) za zadnjim vnosom pod naslovom "90. NEMČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"91. ESTONIJA — GRČIJA

Ni konvencije.

92. ESTONIJA — ŠPANIJA

Ni konvencije.

93. ESTONIJA — FRANCIJA

Ni konvencije.

94. ESTONIJA — IRSKA

Ni konvencije.

95. ESTONIJA — ITALIJA

Ni konvencije.

96. ESTONIJA — CIPER

Ni konvencije.

97. ESTONIJA — LATVIJA

Jih ni.

98. ESTONIJA — LITVA

Jih ni.

99. ESTONIJA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

100. ESTONIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

101. ESTONIJA — MALTA

Ni konvencije.

102. ESTONIJA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

103. ESTONIJA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

104. ESTONIJA — POLJSKA.

Ni konvencije.

105. ESTONIJA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

106. ESTONIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

107. ESTONIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

108. ESTONIJA — FINSKA

Jih ni.

109. ESTONIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

110. ESTONIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(xxix) naslovi 41, 51, 61 in 62 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"111. GRČIJA — ŠPANIJA"

"112. GRČIJA — FRANCIJA"

"113. GRČIJA — IRSKA"

"114. GRČIJA — ITALIJA"

;

(xxx) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "114. GRČIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"115. GRČIJA — CIPER

Jih ni.

116. GRČIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

117. GRČIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxxi) oštevilčenje naslova "GRČIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "63" v "118" in vstavi se naslednje:

"119. GRČIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

120. GRČIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxxii) oštevilčenje naslova "GRČIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "64" v "121" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"122. GRČIJA — AVSTRIJA"

;

(xxxiii) za zadnjim vnosom pod naslovom "122. GRČIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"123. GRČIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xxxiv) oštevilčenje naslova "GRČIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "66" v "124" in vstavi se naslednje:

"125. GRČIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

126. GRČIJA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(xxxv) oštevilčenje naslova "GRČIJA — FINSKA" se spremeni iz "67" v "127" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"128. GRČIJA — ŠVEDSKA"

"129. GRČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xxxvi) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — FRANCIJA" se spremeni iz "40" v "130" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"131. ŠPANIJA — IRSKA"

"132. ŠPANIJA — ITALIJA"

;

(xxxvii) za vnosom pod naslovom "132. ŠPANIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"133. ŠPANIJA — CIPER

Ni konvencije.

134. ŠPANIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

135. ŠPANIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxxviii) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "44" v "136" in vstavi se naslednje:

"137. ŠPANIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

138. ŠPANIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxxix) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "45" v "139" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"140. ŠPANIJA — AVSTRIJA"

;

(xl) za zadnjim vnosom pod naslovom "140. ŠPANIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"141. ŠPANIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xli) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "47" v "142" in vstavi se naslednje:

"143. ŠPANIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

144. ŠPANIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xlii) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — FINSKA" se spremeni iz "48" v "145" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"146. ŠPANIJA — ŠVEDSKA"

"147. ŠPANIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xliii) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — IRSKA" se spremeni iz itre "52" v "148" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"149. FRANCIJA — ITALIJA"

;

(xliv) za vnosom pod naslovom "149. FRANCIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"150. FRANCIJA — CIPER

Ni konvencije.

151. FRANCIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

152. FRANCIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xlv) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "54" v "153" in vstavi se naslednje:

"154. FRANCIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

155. FRANCIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xlvi) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "55" v "156" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"157. FRANCIJA — AVSTRIJA"

;

(xlvii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "157. FRANCIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"158. FRANCIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xlviii) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "57" v "159" in vstavi se naslednje:

"160. FRANCIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

161. FRANCIJA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(xlix) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — FINSKA" se spremeni iz "58" v "162" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"163. FRANCIJA — ŠVEDSKA"

"164. FRANCIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(l) oštevilčenje naslova "IRSKA — ITALIJA" se spremeni iz "70" v "165" in vstavi se naslednje:

"166. IRSKA — CIPER

Ni konvencije.

167. IRSKA — LATVIJA

Ni konvencije.

168. IRSKA — LITVA

Ni konvencije."

;

(li) oštevilčenje naslova "IRSKA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "71" v "169" in vstavi se naslednje:

"170. IRSKA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

171. IRSKA — MALTA

Ni konvencije."

;

(lii) oštevilčenje naslova "IRSKA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "72" v "172" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"173. IRSKA — AVSTRIJA"

;

(liii) za vnosom pod naslovom "173. IRSKA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"174. IRSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(liv) oštevilčenje naslova "IRSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "74" v "175" in vstavi se naslednje:

"176. IRSKA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

177. IRSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lv) oštevilčenje naslova "IRSKA — FINSKA" se spremeni iz "75" v "178" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"179. IRSKA — ŠVEDSKA"

"180. IRSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lvi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "180. IRSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"181. ITALIJA — CIPER

Ni konvencije.

182. ITALIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

183. ITALIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(lvii) oštevilčenje naslova "ITALIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "78" v "184" in vstavi se naslednje:

"185. ITALIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

186. ITALIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(lviii) oštevilčenje naslova "ITALIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "79" v "187" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"188. ITALIJA — AVSTRIJA"

;

(lix) za zadnjim vnosom pod naslovom "188. ITALIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"189. ITALIJA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(lx) oštevilčenje naslova "ITALIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "81" v "190" in vstavi se naslednje:

"191. ITALIJA — SLOVENIJA

(a) Sporazum o ureditvi medsebojnih obveznosti iz socialnega zavarovanja v zvezi s 7. odstavkom Priloge XIV Mirovne pogodbe (sklenjen z izmenjavo not dne 5. februarja 1959).

(b) Člen 45(3) Konvencije o socialni varnosti z dne 7. julija 1997 glede nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

192. ITALIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxi) oštevilčenje naslova "ITALIJA — FINSKA" se spremeni iz "82" v "193" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"194. ITALIJA — ŠVEDSKA"

"195. ITALIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "195. ITALIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"196. CIPER — LATVIJA

Ni konvencije.

197. CIPER — LITVA

Ni konvencije.

198. CIPER — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

199. CIPER — MADŽARSKA

Ni konvencije.

200. CIPER — MALTA

Ni konvencije.

201. CIPER — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

202. CIPER — AVSTRIJA

Jih ni.

203. CIPER — POLJSKA

Ni konvencije.

204. CIPER — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

205. CIPER — SLOVENIJA

Ni konvencije.

206. CIPER — SLOVAŠKA

Jih ni.

207. CIPER — FINSKA

Ni konvencije.

208. CIPER — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

209. CIPER — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxiii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "209. CIPER — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"210. LATVIJA — LITVA

Jih ni.

211. LATVIJA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

212. LATVIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

213. LATVIJA — MALTA

Ni konvencije.

214. LATVIJA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

215. LATVIJA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

216. LATVIJA — POLJSKA

Ni konvencije.

217. LATVIJA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

218. LATVIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

219. LATVIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

220. LATVIJA — FINSKA

Jih ni.

221. LATVIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

222. LATVIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(lxiv) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "222. LETTONIE — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"223. LITVA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

224. LITVA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

225. LITVA — MALTA

Ni konvencije.

226. LITVA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

227. LITVA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

228. LITVA — POLJSKA

Ni konvencije.

229. LITVA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

230. LITVA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

231. LITVA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

232. LITVA — FINSKA

Jih ni.

233. LITVA — ŠVEDSKA

Jih ni.

234. LITVA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(lxv) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "234. LITVA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"235. LUKSEMBURG — MADŽARSKA

Ni konvencije.

236. LUKSEMBURG — MALTA

Ni konvencije."

;

(lxvi) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "85" v "237" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"238. LUKSEMBURG — AVSTRIJA"

;

(lxvii) za zadnjim vnosom pod naslovom "238. LUKSEMBURG — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"239. LUKSEMBURG — POLJSKA

Jih ni."

;

(lxviii) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — PORTUGALSKA" se spremeni iz "87" v "240" in vstavi se naslednje:

"241. LUKSEMBURG — SLOVENIJA

Jih ni.

242. LUKSEMBURG — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxix) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — FINSKA" se spremeni iz "88" v "243" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"244. LUKSEMBURG — ŠVEDSKA"

"245. LUKSEMBURG — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxx) za besedama "Jih ni." pod naslovom "245. LUKSEMBURG — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"246. MADŽARSKA — MALTA

Ni konvencije.

247. MADŽARSKA — NIZOZEMSKA

Jih ni.

248. MADŽARSKA — AVSTRIJA

Člen 36 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 31. marca 1999.

249. MADŽARSKA — POLJSKA

Jih ni.

250. MADŽARSKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

251. MADŽARSKA — SLOVENIJA

Člen 31 Konvencije o ureditvi socialnega zavarovanja z dne 7. oktobra 1957.

252. MADŽARSKA — SLOVAŠKA

Jih ni.

253. MADŽARSKA — FINSKA

Jih ni.

254. MADŽARSKA — ŠVEDSKA

Jih ni.

255. MADŽARSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "255. MADŽARSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"256. MALTA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

257. MALTA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

258. MALTA — POLJSKA

Ni konvencije.

259. MALTA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

260. MALTA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

261. MALTA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

262. MALTA — FINSKA

Ni konvencije.

263. MALTA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

264. MALTA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxii) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — AVSTRIJA" se spremeni iz "91" v "265" in vstavi se naslednje:

"266. NIZOZEMSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(lxxiii) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "92" v "267" in vstavi se naslednje:

"268. NIZOZEMSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

269. NIZOZEMSKA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(lxxiv) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — FINSKA" se spremeni iz "93" v "270" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"271. NIZOZEMSKA — ŠVEDSKA"

"272. NIZOZEMSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxv) za besedama "Jih ni." pod naslovom "272. NIZOZEMSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"273. AVSTRIJA — POLJSKA

Člen 33 (3) Konvencije o socialni varnosti z dne 7. septembra 1998."

;

(lxxvi) oštevilčenje naslova "AVSTRIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "96" v "274" in vstavi se naslednje:

"275. AVSTRIJA — SLOVENIJA

Člen 37 Konvencije o socialni varnosti z dne 10. marca 1997.

276. AVSTRIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxxvii) oštevilčenje naslova "AVSTRIJA — FINSKA" se spremeni iz "97" v "277" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"278. AVSTRIJA — ŠVEDSKA"

"279. AVSTRIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxviii) za zadnjim vnosom pod naslovom "279. AVSTRIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"280. POLJSKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

281. POLJSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

282. POLJSKA — SLOVAŠKA

Jih ni.

283. POLJSKA — FINSKA

Ni konvencije.

284. POLJSKA — ŠVEDSKA

Jih ni.

285. POLJSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxix) za besedama "Jih ni." pod naslovom "285. POLJSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"286. PORTUGALSKA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

287. PORTUGALSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxxx) oštevilčenje naslova "PORTUGALSKA — FINSKA" se spremeni iz "100" v "288" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"289. PORTUGALSKA — ŠVEDSKA"

"290. PORTUGALSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxxi) za zadnjim vnosom pod naslovom "290. PORTUGALSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"291. SLOVENIJA — SLOVAŠKA

Jih ni.

292. SLOVENIJA — FINSKA

Ni konvencije.

293. SLOVENIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

294. SLOVENIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxxii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "294. SLOVENIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"295. SLOVAŠKA — FINSKA

Ni konvencije.

296. SLOVAŠKA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

297. SLOVAŠKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxxiii) oštevilčenje naslova "FINSKA — ŠVEDSKA" se spremeni iz "103" v "298" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"299. FINSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxxiv) oštevilčenje naslova "ŠVEDSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se spremeni iz "105" v "300".

(j) V Prilogi IV, v delu A "Zakonodaje, navedene v členu 37 (1) uredbe, po katerih je višina invalidskih dajatev neodvisna od trajanja zavarovalnih dob", se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Jih ni."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

(a) Invalidske pokojnine, pridobljene pred 1. aprilom 2000 po Zakonu o državnih dodatkih in zagotovljene tudi po Zakonu o državnem pokojninskem zavarovanju.

(b) Nacionalne pokojnine, pridobljene zaradi invalidnosti po Zakonu o državnem pokojninskem zavarovanju.

(c) Invalidske pokojnine, pridobljene po Zakonu o službi v obrambnih silah, Zakonu o policijski službi, Zakonu o položaju državnih tožilcev, Zakonu o položaju sodnikov, Zakonu o plačah, pokojninah in drugih socialnih dajatvah članov Riigikogu in Zakonu o položaju predsednika republike."

;

(iv) za besedama "Jih ni." pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Jih ni.

L. LATVIJA

Člen 16 (1) (2) Zakona o državnih pokojninah z dne 1. januarja 1996.

M. LITVA

Jih ni."

;

(v) za besedama "Jih ni." pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Jih ni.

P. MALTA

Jih ni."

;

(vi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Jih ni."

;

(vii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Jih ni.

V. SLOVAŠKA

Jih ni."

.

(k) V Prilogi IV, v delu B "Posebni sistemi za samozaposlene osebe v smislu členov 38 (3) in 45 (3) Uredbe 1408/71", se spremeni naslednje:

(i) za besedama "Jih ni." pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Jih ni."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Jih ni."

;

(iv) za vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Jih ni.

L. LATVIJA

Jih ni.

M. LITVA

Jih ni."

;

(v) za besedama "Jih ni." pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Jih ni.

P. MALTA

Jih ni."

;

(vi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Jih ni."

;

(vii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Jih ni.

V. SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(l) V Prilogi IV, v delu C "Primeri, navedeni v členu 46 (1) (b) uredbe, v katerih se skladno s členom 46 (2) Uredbe izračun dajatve lahko opusti", se spremeni naslednje:

i) za besedama "Jih ni." pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Invalidske pokojnine (za polno in delno invalidnost) in pokojnine preživelih oseb (vdovske in družinske)."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Jih ni."

;

(iv) za vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Vse vloge za starostne, invalidske in vdovske pokojnine.

L. LATVIJA

Jih ni.

M. LITVA

Jih ni."

;

(v) za besedama "Jih ni." pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Zahtevki za starostne in invalidske pokojnine, če je prosilec na Madžarskem dopolnil najmanj 20 let zavarovalne dobe. Zahtevki za dajatve preživelim osebam, če je umrli pridobil pravico do polne pokojnine izključno po madžarskem pravu.

P. MALTA

Jih ni."

;

(vi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Vse vloge za starostne in invalidske pokojnine ter pokojnine preživelih oseb."

;

(vii) za vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Jih ni.

V. SLOVAŠKA

Jih ni."

.

(m) Priloga IV, del D, se nadomesti z naslednjim:

"Dajatve in sporazumi navedeni v členu 46b(2) uredbe

1. Dajatve, navedene v členu 46b (2) (a) Uredbe, katerih višina je neodvisna od dolžine dopolnjene zavarovalne dobe ali dobe prebivanja.

(a) Invalidske dajatve, ki so predvidene v zakonodajah, navedenih v delu A te priloge.

(b) Polna danska državna starostna pokojnina, ki so jo osebe pridobile po 10 letih prebivanja in jim je bila pokojnina dodeljena najpozneje do 1. oktobra 1989.

(c) Estonska nacionalna pokojnina, pridobljena v skladu z Zakonom o državnem pokojninskem zavarovanju, starostne pokojnine, pridobljene v skladu z Zakonom o računskem sodišču, Zakonom o policijski službi, Zakonom o položaju državnih tožilcev, ter starostne pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pridobljene v skladu z Zakonom o varuhu človekovih pravic, Zakonom o službi v obrambnih silah, Zakonom o položaju sodnikov, Zakonom o plačah, pokojninah in drugih socialnih dajatvah članov Riigikogu in Zakonom o položaju predsednika republike.

(d) Španski dodatki ob smrti in pokojnine preživelih oseb, dodeljeni po splošnih in posebnih sistemih.

(e) Dodatek za vdove na podlagi zavarovanja za ovdovelost v francoskem splošnem sistemu socialne varnosti ali sistemu za kmetovalce.

(f) Vdovska invalidska pokojnina po francoskem splošnem sistemu socialne varnosti ali sistemu za kmetovalce, kadar je izračunana na podlagi invalidske pokojnine umrlega zakonca, plačane skladno s členom 46 (1) (a) (i).

(g) Nizozemska pokojnina preživelih oseb na podlagi Zakona z dne 21. decembra 1995 o splošnem zavarovanju za preživele preživljane osebe.

(h) Finske nacionalne pokojnine, določene v skladu z Zakonom o nacionalnih pokojninah z dne 8. junija 1956 in pridobljene na podlagi prehodnih določb Zakona o nacionalnih pokojninah (547/93) ter dodatni znesek otroške pokojnine v skladu z Zakonom o pokojninah preživelih oseb z dne 17. januarja 1969.

(i) Polna švedska osnovna pokojnina, dodeljena na podlagi zakonodaje o osnovni pokojnini, ki je bila v veljavi pred 1. januarjem 1993, in polna osnovna pokojnina, dodeljena na podlagi prehodnih določb v zakonodaji, ki velja od tega datuma.

2. Dajatve, navedene v členu 46b (2) (b) Uredbe, katerih višina se določa glede na fiktivno dobo, ki velja za izpolnjeno med datumom, ko nastopi tveganje in poznejšim datumom:

(a) Danske pokojnine za predčasno upokojitev, katerih višina se določi skladno z zakonodajo, ki je veljala pred 1. oktobrom 1984.

(b) Nemške invalidske pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pri katerih se upošteva prišteta doba, in nemške starostne pokojnine, pri katerih se upošteva že pridobljena prišteta doba.

(c) Italijanske pokojnine za popolno nezmožnost za delo (inabilità).

(d) Latvijske invalidske pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pri katerih se upošteva fiktivno zavarovalno dobo.

(e) Litvanske invalidske pokojnine socialnega zavarovanja in pokojnine socialnega zavarovanja preživelih oseb.

(f) Luksemburške invalidske pokojnine in pokojnine preživelih oseb.

(g) Slovaške invalidske pokojnine in pokojnine za delno invalidnost ter iz njih izhajajoče pokojnine preživelih oseb.

(h) Finske pokojnine zaposlenih, pri katerih se skladno z nacionalno zakonodajo upošteva prihodnje dobe.

(i) Švedske invalidske pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pri katerih se upošteva fiktivne zavarovalne dobe, in švedske starostne pokojnine, pri katerih se upoštevajo že pridobljene fiktivne dobe.

3. Sporazumi, navedeni v členu 46b (2) (b) (i) Uredbe, katerih namen je preprečiti, da bi se isto fiktivno dobo upoštevalo dva- ali večkrat:

(a) Nordijska konvencija z dne 15. junija 1992 o socialni varnosti.;

(b) Sporazum o socialni varnosti z dne 28. aprila 1997med Zvezno republiko Nemčijo in Finsko."

(n) V Prilogi VI "Posebni postopki za uporabo zakonodaj nekaterih držav članic" se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Jih ni."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Jih ni."

;

(iv) za besedama "Jih ni." pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Za uporabo določb členov 18 (1), 38, od 45 (1) do (3), 64, 67 (1) in (2) ter 72 uredbe se teden zavarovanja po zakonodaji Republike Ciper, za katerokoli obdobje, ki se začne na ali po 6. oktobru 1980, določi tako, da se skupne zavarovane zaslužke upoštevanega obdobja deli s tedenskim zneskom osnovnih zavarovanih zaslužkov za posamezno prispevno leto, pod pogojem, da tako določeno število tednov ne preseže števila koledarskih tednov v omenjenem obdobju.

L. LATVIJA

Jih ni.

M. LITVA

Jih ni."

;

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Jih ni.

P. MALTA

Jih ni."

;

(vi) za zadnjim vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Za uporabo člena 88 Učiteljske listine z dne 26. januarja 1982 glede pravice učiteljev do predčasne upokojitve se delovna doba učiteljev, dopolnjena po zakonodaji druge države članice, šteje za delovno dobo učiteljev, dopolnjeno po poljski zakonodaji, prav tako se prenehanje delovnega razmerja učitelja po zakonodaji druge države članice šteje za prenehanje delovnega razmerja učitelja po poljski zakonodaji."

;

(vii) za vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Jih ni.

V. SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(o) Priloga VII se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA VII

PRIMERI, V KATERIH ZA OSEBO ISTOČASNO VELJA ZAKONODAJA DVEH DRŽAV ČLANIC

(ČLEN 14c (1) (b) uredbe)

1. V primeru, da je oseba samozaposlena v Belgiji in tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

2. V primeru, da je na Češkem samozaposlena oseba tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

3. V primeru, da ima na Danskem samozaposlena oseba tam tudi prebivališče in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

4. Za sistem kmetijskega nezgodnega zavarovanja in sistem zavarovanja za primer starosti za kmete: v primeru, da je v Nemčiji v kmetijstvu samozaposlena oseba tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

5. V primeru, da ima v Estoniji samozaposlena oseba tam tudi prebivališče in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

6. Za sistem pokojninskega zavarovanja za samozaposlene osebe: v primeru, da je v Grčiji samozaposlena oseba tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

7. V primeru, da ima v Španiji samozaposlena oseba tam tudi prebivališče in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

8. V primeru, da je oseba samozaposlena v Franciji in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici razen v Luksemburgu.

9. V primeru, da je oseba samozaposlena v kmetijstvu v Franciji in je tudi redno zaposlena v Luksemburgu.

10. V primeru, da je oseba samozaposlena v Italiji in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

11. V primeru, da ima na Cipru samozaposlena oseba tam tudi prebivališče in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

12. V primeru, da je na Malti samozaposlena oseba tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

13. V primeru, da je oseba samozaposlena na Portugalskem in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

14. V primeru, da ima na Finskem samozaposlena oseba tam tudi prebivališče in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

15. V primeru, da je na Slovaškem samozaposlena oseba tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici.

16. V primeru, da ima na Švedskem samozaposlena oseba tam tudi prebivališče in je tudi redno zaposlena v katerikoli drugi državi članici."

.

(p) V Prilogi VIII "Sistemi, ki predvidevajo le družinske dodatke, dopolnilne dodatke ali posebne dodatke za sirote (člen 78a uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Jih ni."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Jih ni."

;

(iv) za besedama "Jih ni." pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Jih ni.

L. LATVIJA

Jih ni.

M. LITVA

Jih ni."

;

(v) za besedama "Jih ni." pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Jih ni.

P. MALTA

Jih ni."

;

(vi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Jih ni."

;

(vii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Jih ni.

V. SLOVAŠKA

Jih ni."

.

2. 31972 R 0574: Uredba Sveta (EGS) št. 574/72 z dne 21. marca 1972 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 74, 27.3.1972, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 R 0118: Uredbo Sveta (ES) št. 118/97 z dne 2.12.1996 (UL L 28, 30.1.1997, str. 1)

in nadaljnje spremenjena z:

- 31997 R 1290: Uredbo Sveta (ES) št. 1290/97 z dne 27.6.1997 (UL L 176, 4.7.1997, str. 1),

- 31998 R 1223: Uredbo Sveta (ES) št. 1223/98 z dne 4.6.1998 (UL L 168, 13.6.1998, str. 1),

- 31998 R 1606: Uredbo Sveta (ES) št. 1606/98 z dne 29.6.1998 (UL L 209, 25.7.1998, str. 1),

- 31999 R 0307: Uredbo Sveta (ES) št. 307/1999 z dne 8.2.1999 (UL L 38, 12.2.1999, str. 1),

- 31999 R 1399: Uredbo Sveta (ES) št. 1399/1999 z dne 29.4.1999 (UL L 164, 30.6.1999, str. 1),

- 32001 R 0089: Uredbo Komisije (ES) št. 89/2001 z dne 17.1.2001 (UL L 14, 18.1.2001, str. 16),

- 32001 R 1386: Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.6.2001 (UL L 187, 10.7.2001, str. 1),

- 32002 R 0410: Uredbo Komisije (ES) št. 410/2002 z dne 27.2.2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 17).

(a) V Prilogi 1 "Pristojni organi (člen 1 (1) uredbe ter člena 4 (1) in 122 izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

1. Ministerstvo práce a sociálních věcí (Ministrstvo za delo in socialne zadeve), Praha.

2. Ministerstvo zdravotnictví (Ministrstvo za zdravje), Praha.

3. Ministerstvo obrany (Ministrstvo za obrambo), Praha.

4. Ministerstvo vnitra (Ministrstvo za notranje zadeve), Praha.

5. Ministerstvo spravedlnosti (Ministrstvo za pravosodje), Praha.

6. Ministerstvo financí (Ministrstvo za finance), Praha."

;

ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Sotsiaalministeerium (Ministrstvo za socialne zadeve), Tallinn."

;

(iv) za zadnjim vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

1. Υπουργός Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (minister za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

2. Υπουργός Υγείας (minister za zdravje), Λευκωσία.

L. LATVIJA

Labklājības ministrija (Ministrstvo za socialno varnost), Rīga.

M. LITVA

1. Socialinės apsaugos ir darbo ministras (minister za socialno varnost in delo), Vilnius.

2. Sveikatos apsaugos ministras (minister za zdravje), Vilnius;"

;

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

1. Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium (Ministrstvo za zdravje, socialne in družinske zadeve), Budapest.

2. Foglalkoztatáspolitikai és Munkaügyi Minisztérium (Ministrstvo za politiko zaposlovanja in delo), Budapest.

3. Pénzügyminisztérium (Ministrstvo za finance), Budapest.

P. MALTA

1. Ministru għall-Politika Soċjali (minister za socialno politiko), Valletta.

2. Ministru tas-Saħħa (minister za zdravje), Valletta."

;

(vi) za zadnjim vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

1. Minister Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej (minister za gopodarstvo, delo in socialno politiko), Warszawa.

2. Minister Zdrowia (minister za zdravje), Warszawa."

;

(vii) za zadnjim vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

1. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana.

2. Ministrstvo za zdravje, Ljubljana.

V. SLOVAŠKA

1. Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky (Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino Slovaške republike), Bratislava.

2. Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky (Ministrstvo za zdravje Slovaške republike), Bratislava."

.

(b) V Prilogi 2 "Pristojni nosilci (člen 1 (o) uredbe in člen 4 (2) izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

1. Bolezen in materinstvo (a) Storitve : zavarovalnica, pri kateri je oseba zavarovana;

(i)

splošno: Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha , in njene regionalne enote;(ii)

za pripadnike oboroženih sil:

poklicne vojake: Agencija za socialno varnost Ministrstva za obrambo;

pripadnike policije: Agencija za socialno varnost Ministrstva za notranje zadeve;

osebje zaporov: Agencija za socialno varnost Ministrstva za pravosodje;

pripadnike carinske uprave: Agencija za socialno varnost Ministrstva za finance.

2. Invalidnost, starost in smrt (pokojnine) (a) splošno : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha;

poklicne vojake: Agencija za socialno varnost Ministrstva za finance;

pripadnike policije: Agencija za socialno varnost Ministrstva za notranje zadeve;

osebje zaporov: Agencija za socialno varnost Ministrstva za pravosodje;

pripadnike carinske uprave: Agencija za socialno varnost Ministrstva za finance.

3. Nesreče pri delu in poklicne bolezni (a) Storitve : zavarovalnica, pri kateri je oseba zavarovana;

(i)

splošno:

odškodnina za nesreče pri delu in poklicne bolezni:

delodajalec ali zavarovalec v njegovem imenu;

Česká pojišťovna a.s. (Češka zavarovalna družba, d. d.);

Kooperativa pojišťovna, a.s. (Zavarovalna družba Kooperativa, d. d.);

pokojnine: Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha;

kratkoročne dajatve: Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha , in njene regionalne enote.(ii)

za pripadnike oboroženih sil:

poklicne vojake: Agencija za socialno varnost Ministrstva za obrambo, Praha;

pripadnike policije: Agencija za socialno varnost Ministrstva za notranje zadeve, Praha;

osebje zaporov: Agencija za socialno varnost Ministrstva za pravosodje, Praha;

pripadnike carinske uprave: Agencija za socialno varnost Ministrstva za finance, Praha.

4. Pomoči ob smrti pooblaščeni občinski organi po kraju stalnega (začasnega) prebivališča osebe.

5. Dajatve za brezposelnost uradi za zaposlovanje v kraju stalnega (začasnega) prebivališča osebe.

6. Družinske dajatve pooblaščeni občinski organi po kraju stalnega (začasnega) prebivališča osebe."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

1. Bolezen in materinstvo : Eesti Haigekassa (Estonski sklad za zdravstveno zavarovanje), Tallinn.

2. Invalidske, starostne pokojnine in pokojnine preživelih oseb : Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje), Tallinn.

3. Nesreče pri delu in poklicne bolezni (a) odškodnina, izplačana v skladu s Civilnim zakonikom : delodajalci;

(b) pokojnine : Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje), Tallinn.

4. Pomoči ob smrti Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje), Tallinn.

5. Brezposelnost Tööturuamet (Agencija za trg dela), Tallinn.

6. Družinske dajatve Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje), Tallinn.

7. Zadeve povezane s plačili prispevkov za socialno varnost (socialni davek) Maksuamet (Agencija za davke), Tallinn."

;

(iv) za zadnjim vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

1. Storitve : Υπουργείο Υγείας (Ministrstvo za zdravje), Λευκωσία.

2. Denarne dajatve : Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων, Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Oddelek za socialno zavarovanje, Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

L. LATVIJA

Pristojnost nosilcev urejajo določbe latvijske zakonodaje, če ni v nadaljevanju določeno drugače.

1. Za vse zavarovalne primere razen zdravstvenih storitev : Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

2. Zdravstvene storitve : Valsts obligātās veselības apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za obvezno zdravstveno zavarovanje), Rīga.

M. LITVA

(i)

storitve: Valstybinė ligonių kasa (Državni bolniški sklad), Vilnius;(ii)

denarne dajatve: Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje);

(i)

storitve: Valstybinė ligonių kasa (Državni bolniški sklad), Vilnius;(ii)

denarne dajatve: Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

2. Invalidnost Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

3. Starost, smrt (pokojnine) Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

4. Nesreče pri delu, poklicne bolezni (a) storitve : Valstybinė ligonių kasa (Državni bolniški sklad), Vilnius;

(b) denarne dajatve : Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

5. Pomoč ob smrti Savivaldybių socialinės paramos skyriai (občinski oddelki za socialno pomoč).

6. Brezposelnost Respublikinė darbo birža (Nacionalni urad za trg dela), Vilnius.

7. Družinske dajatve Savivaldybių socialinės paramos skyriai (občinski oddelki za socialno pomoč)."

;

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

1. Bolezen in materinstvo storitve in denarne dajatve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

2. Invalidnost (a) storitve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) denarne dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

3. Starost, smrt (pokojnine) (a) starostna pokojnina — steber socialnega zavarovanja : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest;

(b) starostna pokojnina — zasebni steber : Pénzügyi Szervezetek Állami Felügyelete (Državna nadzorna finančna oblast), Budapest;

(c) pokojnine preživelih oseb : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest;

(d) neprispevni starostni dodatek : Illetékes helyi önkormányzat (pristojna lokalna vlada).

4. Nesreče pri delu, poklicne bolezni: (a) storitve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) denarne dajatve — nesreče pri delu : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(c) druge denarne dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

5. Brezposelnost denarne dajatve : Foglalkoztatási Hivatal (Urad za zaposlovanje), Budapest.

Családi pótlék kifizetőhely, ha ilyen kifizetőhely létezik a munkáltatónál (urad za izplačevanje družinskih podpor, če tak urad obstaja pri delodajalcu);

Államháztartási Hivatal (Urad za javne finance);

Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje).

P. MALTA

1. Denarne dajatve : Dipartiment tas-Sigurta' Soċjali (Oddelek za socialno varnost), Valletta.

2. Storitve : Diviżjoni tas-Saħħa (Oddelek za zdravje), Valletta."

;

(vi) za zadnjim vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

1. Bolezen in materinstvo (a) storitve : kasa chorych (sklad za zdravstveno zavarovanje), pri katerem je oseba zavarovana;

(i)

delodajalci, ki so odgovorni za izplačilo dajatev;(ii)

področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost se v času zavarovanja določa po uradnem sedežu zavarovančevega delodajalca ali samozaposlene osebe, in področni uradi Zakład Ubezpieczeń (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost se po izteku zavarovanja določa po stalnem ali začasnem prebivališču zavarovane osebe;(iii)

regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju kmetovega zavarovanja.

2. Invalidnost, starost in smrt (pokojnine) (a) za zaposlene in samozaposlene osebe, z izjemo samozaposlenih kmetov : organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

(c) za poklicne vojake razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

(d) za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, Internal Security Agency and Foreign Intelligence Agency officers in pripadnike Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za notanje zadeve in upravo;

(e) za pripadnike Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

(f) za sodnike in državne tožilce : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje.

3. Nesreče pri delu in poklicne bolezni (a) storitve : kasa chorych (sklad za zdravstveno zavarovanje), pri katerem je oseba zavarovana;

(i)

za primer bolezni:

delodajalci, odgovorni za izplačilo dajatev;

področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost se v času zavarovanja določa po uradnem sedežu zavarovančevega delodajalca ali samozaposlene osebe, in področni uradi Zakład Ubezpieczeń (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost se po izteku zavarovanja določa po stalnem ali začasnem prebivališču zavarovane osebe;

regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju kmetovega zavarovanja;(ii)

invalidnost ali smrt glavnega hranilca

za zaposlene in samozaposlene osebe (z izjemo samozaposlenih kmetov) ter za brezposelne diplomante, ki so napoteni na izpopolnjevanje ali prakso: organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

za samozaposelne kmete: regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

za poklicne vojake razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999: specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999: specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;

za pripadnike Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999: specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

za sodnike in državne tožilce: specializirana telesa Ministrstva za pravosodje.

4. Pogrebnine (a) za zaposlene in samozaposlene osebe (z izjemo samozaposlenih kmetov) ter za brezposelne, ki so upravičeni do dajatve za brezposelnost : področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po prebivališču;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju kmetovega zavarovanja;

(c) za poklicne vojake razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

(d) za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;

(e) za pripradnike Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

(f) za sodnike in državne tožilce : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo (nekdanji poklicni vojaki razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo (nekdanji pripadniki Policije, nekdanji pripadniki Nacionalne gasilske brigade, nekdanji pripadniki Mejne straže, nekdanji pripadniki Urada za državno varnost, nekdanji pripadniki Obveščevalne agencije in agencije za notranjo varnost ter nekdanji pripadniki Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za pravosodje (nekdanji pripadniki Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za pravosodje (nekdanji sodniki in državni tožilci);

(h) za osebe, ki prejemajo predupokojitvene dajatve in dodatke : wojewódzkie urzędy pracy (vojvodski uradi za delo), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča.

5. Brezposelnost (a) storitve : kasa chorych (sklad za zdravstveno zavarovanje) pri katerem je oseba zavarovana;

(b) denarne dajatve : wojewódzkie urzędy pracy (vojvodski uradi za delo), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča.

delodajalci, ki so odgovorni za izplačilo dajatev;

področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po uradnem sedežu zavarovančevega delodajalca ali samozaposlene osebe;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju kmetovega zavarovanja;

organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo (nekdanji poklicni vojaki razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo (nekdanji pripadniki Policije, nekdanji pripadniki Nacionalne gasilske brigade, nekdanji pripadniki Mejne straže, nekdanji pripadniki Urada za državno varnost, nekdanji pripadniki Obveščevalne agencije in agencije za notranjo varnost ter nekdanji pripadniki Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za pravosodje (nekdanji pripadniki Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za pravosodje (nekdanji sodniki in državni tožilci);

(d) za brezposelne osebe : wojewódzkie urzędy pracy (vojvodski uradi za delo), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča;

ośrodki pomocy społecznej (centri za socialno pomoč) v občini prebivališča;

powiatowe centra pomocy rodzinie (okrajni centri za pomoč družini), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju prebivališča."

;

(vii) za zadnjim vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

1. Denarne dajatve (a) Bolezen in pomoči ob smrti : Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

(b) Starost, invalidnost in smrt : Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;

(c) Brezposelnost : Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;

(d) Družinske in materinske dajatve : Center za socialno delo — centralna enota Bežigrad.

2. Storitve Bolezen in materinstvo : Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V. SLOVAŠKA

1. Bolezen in materinstvo A. Denarne dajatve (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Rozpočtové organizácie vojsk ministerstva vnútra v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske organizacije čet Ministrstva za notranje zadeve v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(d) za pripadnike Policije : Rozpočtové a príspevkové organizácie Policajného zboru v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske in prispevne organizacije Policije v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(e) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(f) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(g) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(h) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

B. Storitve zdravstvene zavarovalnice.

2. Invalidnost (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za pripadnike Policije in za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky (Ministrstvo za notranje zadeve Slovaške republike), Bratislava;

(d) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(e) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(f) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(g) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

3. Dajatve za starost (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za pripadnike Policije in za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky (Ministrstvo za notranje zadeve Slovaške republike), Bratislava;

(d) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(e) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(f) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(g) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

4. Dajatve preživelim osebam (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Rozpočtové organizácie vojsk ministerstva vnútra v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske organizacije čet Ministrstva za notranje zadeve v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(d) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(e) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(f) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(g) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

5. Nesreče pri delu in poklicne bolezni A. Denarne dajatve (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Rozpočtové organizácie vojsk ministerstva vnútra v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske organizacije čet Ministrstva za notranje zadeve v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(d) za pripadnike Policije : Rozpočtové a príspevkové organizácie Policajného zboru v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske in prispevne organizacije Policije v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(e) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(f) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(g) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava.

B. Storitve zdravstvene zavarovalnice.

6. Pomoči ob smrti: (a) pogrebnina na splošno : okrajni uradi;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za pripadnike Policije in poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Rozpočtové a príspevkové organizácie v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske in prispevne organizacije v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike).

7. Brezposelnost Národný úrad práce (Nacionalni urad za delo), Bratislava.

8. Družinske dajatve (a) za zaposlene : delodajalci;

(b) za samozaposlene in upokojene osebe : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(c) za druge osebe : okrajni uradi."

.

(c) V Prilogi 3 "Nosilci v kraju stalnega prebivališča in nosilci v kraju začasnega prebivališča (člen 1 (p) uredbe in člen 4 (3) izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

1. Storitve : zdravstvena zavarovalnica (po izbiri).

2. Denarne dajatve (a) za bolezen in materinstvo : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost, Praha, in njene regionalne enote;

(b) za invalidnost, starost in smrt (pokojnine) : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha, in njene regionalne enote;

(c) za nesreče pri delu in poklicne bolezni : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha, in njene regionalne enote;

(d) za brezposlenost : uradi za zaposlovanje v kraju stalnega (začasnega) prebivališča osebe;

(e) družinske dajatve in druge dajatve : pooblaščeni občinski organi po kraju stalnega (začasnega) prebivališča osebe."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

1. Bolezen in materinstvo : Eesti Haigekassa (Estonski sklad za zdravstveno zavarovanje);

2. Invalidske, starostne pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pomoči ob smrti in družinske dajatve : Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje);

3. Brezposelnost : lokalni urad za zaposlovanje."

;

iv) za zadnjim vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

1. Storitve : Υπουργείο Υγείας, (Ministrstvo za zdravje), Λευκωσία.

2. Denarne dajatve : Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων, Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων, (Oddelek za socialno zavarovanje, Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

L. LATVIJA

1. Za vse zavarovalne primere razen zdravstvenih storitev : Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

2. Zdravstvene storitve : Valsts obligātās veselības apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za obvezno zdravstveno zavarovanje), Rīga.

M. LITVA

(i)

storitve: Teritorinės ligonių kasos (območni bolniški skladi);(ii)

denarne dajatve: Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje);

(i)

storitve: Teritorinės ligonių kasos (območni bolniški skladi);(ii)

denarne dajatve: Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

2. Invalidnost Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

3. Starost, smrt (pokojnine) Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

4. Nesreče pri delu in poklicne bolezni (a) storitve : Teritorinės ligonių kasos (območni bolniški skladi);

(b) denarne dajatve : Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

5. Pomoč ob smrti Savivaldybių socialinės paramos skyriai (občinski oddelki za socialno pomoč).

6. Brezposelnost Respublikinė darbo birža (Nacionalni urad za trg dela), Vilnius.

7. Družinske dajatve Savivaldybių socialinės paramos skyriai (občinski oddelki za socialno pomoč)."

;

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

I. NOSILCI V KRAJU STALNEGA PREBIVALIŠČA

1. Bolezen in materinstvo Storitve in denarne dajatve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár megyei pénztára (okrožni urad Nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje).

2. Invalidnost (a) Storitve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár megyei pénztára (okrožni urad Nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje);

(b) Denarne dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje).

3. Starost, smrt (pokojnine) (a) starostna pokojnina - steber socialnega zavarovanja : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje);

(b) starostna pokojnina - zasebni steber : Pénzügyi Szervezetek Állami Felügyelete (Državna nadzorna finančna oblast), Budapest;

(c) pokojnine preživelih oseb : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje);

(d) neprispevni starostni dodatek : Illetékes helyi önkormányzat (pristojna lokalna vlada).

4. Nesreče pri delu in poklicne bolezni (a) Storitve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár megyei pénztára (okrožni urad Nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje);

(b) Denarne dajatve — nesreče pri delu : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(c) Druge denarne dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje).

5. Brezposelnost Denarne dajatve : Foglalkoztatási Hivatal megyei munkaügyi központja (okrožni urad Urada za zaposlovanje).

Családi pótlék kifizetőhely, ha ilyen kifizetőhely létezik a munkáltatónál (urad za izplačevanje družinskih podpor, če tak urad obstaja pri delodajalcu);

Területi Államháztartás — i Hivatal (regionalni javnofinančni urad);

Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

II. NOSILCI V KRAJU ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA

1. Bolezen in materinstvo Storitve in denarne dajatve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár megyei pénztára (okrožni urad Nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje).

2. Invalidnost (a) Storitve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár megyei pénztára (okrožni urad Nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje);

(b) Denarne dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje).

3. Starost, smrt (pokojnine) (a) starostna pokojnina - steber socialnega zavarovanja : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje);

(b) starostna pokojnina - zasebni steber : Pénzügyi Szervezetek Állami Felügyelete (Državna nadzorna finančna oblast), Budapest;

(c) pokojnine preživelih oseb : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje);

(d) neprispevni starostni dodatek : Illetékes helyi önkormányzat (pristojna lokalna vlada).

4. Nesreče pri delu in poklicne bolezni (a) Storitve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár megyei pénztára (okrožni urad Nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje);

(b) Denarne dajatve — nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi nesreče : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(c) Druge denarne dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje).

5. Brezposelnost Denarne dajatve : Foglalkoztatási Hivatal megyei munkaügyi központja (okrožni urad Urada za zaposlovanje).

Családi pótlék kifizetőhely, ha ilyen kifizetőhely létezik a munkáltatónál (urad za izplačevanje družinskih podpor, če tak urad obstaja pri delodajalcu);

Területi Államháztartási Hivatal (regionalni javnofinančni urad);

Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

P. MALTA

1. Denarne dajatve : Dipartiment tas-Sigurtà Soċjali (Oddelek za socialno varnost), Valletta.

2. Storitve : Diviżjoni tas-Saħħa (Oddelek za zdravje), Valletta."

;

(vi) za zadnjim vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

1. Bolezen in materinstvo (a) storitve : kasa chorych (sklad za zdravstveno zavarovanje), pri katerem je oseba zavarovana ali registrirana;

(i)

za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov: področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča;(ii)

za samozaposlene kmete: regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča.

2. Invalidnost, starost in smrt (pokojnine) (a) za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov: : organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

(c) za poklicne vojake razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

(d) za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;

(e) za pripadnike Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

(f) za sodnike in državne tožilce : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje.

3. Nesreče pri delu in poklicne bolezni (a) storitve : kasa chorych (sklad za zdravstveno zavarovanje), pri katerem je oseba zavarovana ali registrirana;

(i)

za primer bolezni:

področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča;

regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča;(ii)

invalidnost ali smrt glavnega hranilca:

za zaposlene in samozaposlene osebe (z izjemo samozaposlenih kmetov) ter za brezposelne diplomante, ki so napoteni na izpopolnjevanje ali prakso: organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

za samozaposlene kmete: regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

za poklicne vojake razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999: specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999: specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;

za pripadnike Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999: specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

za sodnike in državne tožilce: specializirana telesa Ministrstva za pravosodje.

4. Pogrebnine (a) za zaposlene in samozaposlene osebe (z izjemo samozaposlenih kmetov) ter za brezposelne osebe, ki so upravičene do dajatve za brezposelnost : področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju prebivališča;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju kmetovega zavarovanja;

(c) za poklicne vojake razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

(d) za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;

(e) za pripadnike Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

(f) za sodnike in državne tožilce : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo (nekdanji poklicni vojaki razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo (nekdanji pripadniki Policije, nekdanji pripadniki Nacionalne gasilske brigade, nekdanji pripadniki Mejne straže, nekdanji pripadniki Urada za državno varnost, nekdanji pripadniki Obveščevalne agencije in agencije za notranjo varnost ter nekdanji pripadniki Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za pravosodje (nekdanji pripadniki Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa v okviru Ministrstva za pravosodje (nekdanji sodniki in državni tožilci);

(h) za osebe, ki prejemanjo predupokojitvene dajatve in dodatke : wojewódzkie urzędy pracy (vojvodski uradi za delo), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju prebivališča ali bivanja.

5. Brezposelnost (a) storitve : kasa chorych (sklad za zdravstveno zavarovanje), pri katerem je oseba zavarovana ali registrirana;

(b) denarne dajatve : wojewódzkie urzędy pracy (vojvodski uradi za delo), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča.

6. Družinske dajatve (a) za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov : področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča;

organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo (nekdanji poklicni vojaki razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo (nekdanji pripadniki Policije, nekdanji pripadniki Nacionalne gasilske brigade, nekdanji pripadniki Mejne straže, nekdanji pripadniki Urada za državno varnost, nekdanji pripadniki Obveščevalne agencije in agencije za notranjo varnost ter nekdanji pripadniki Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa Ministrstva za pravosodje (nekdanji pripadniki Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999);

specializirana telesa v okviru Ministrstva za pravosodje (nekdanji sodniki in državni tožilci);

(d) za brezposelne osebe : wojewódzkie urzędy pracy (vojvodski uradi za delo), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča;

ośrodki pomocy społecznej (centri za socialno pomoč) v občini prebivališča;

powiatowe centra pomocy rodzinie (okrajni centri za pomoč družini), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju prebivališča."

;

vii) za zadnjim vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

1. Denarne dajatve (a) Bolezen in pomoči ob smrti : Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

(b) Starost, invalidnost in smrt : Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana;

(c) Brezposelnost : Območna enota Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje;

(d) Družinske in materinske dajatve : Center za socialno delo - centralna enota Bežigrad.

2. Storitve Bolezen in materinstvo : Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

V. SLOVAŠKA

1. Bolezen in materinstvo A. Denarne dajatve (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Rozpočtové organizácie vojsk ministerstva vnútra v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske organizacije čet Ministrstva za notranje zadeve v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(d) za pripadnike Policije : Rozpočtové a príspevkové organizácie Policajného zboru v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske in prispevne organizacije Policije v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(e) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(f) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(g) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(h) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

B. Storitve zdravstvene zavarovalnice.

2. Invalidnost (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za pripadnike Policije in za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve : Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky (Ministrstvo za notranje zadeve Slovaške republike), Bratislava;

(d) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(e) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(f) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(g) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

3. Dajatve za starost (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za pripadnike Policije in za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Ministerstvo vnútra Slovenskej republiky (Ministrstvo za notranje zadeve Slovaške republike), Bratislava;

(d) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(e) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(f) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(g) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

4. Dajatve preživelim osebam (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Rozpočtové organizácie vojsk ministerstva vnútra v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske organizacije čet Ministrstva za notranje zadeve v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(d) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(e) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(f) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(g) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

5. Nesreče pri delu in poklicne bolezni A. Denarne dajatve (a) splošno : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Rozpočtové organizácie vojsk ministerstva vnútra v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske organizacije čet Ministrstva za notranje zadeve v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(d) za pripadnike Policije : Rozpočtové a príspevkové organizácie Policajného zboru v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske in prispevne organizacije Policije v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike);

(e) za pripadnike Železniške policije : Generálne riaditeľstvo Železničnej polície (Generalni direktorat Železniške policije), Bratislava;

(f) za pripadnike Slovaške obveščevalne službe : Slovenská informačná služba (Slovaška obveščevalna služba), Bratislava;

(g) za pripadnike Sodne in zaporne straže : Generálne riaditeľstvo Zboru väzenskej a justičnej stráže (Generalni direktorat Sodne in zaporne straže), Bratislava;

(h) za carinike : Colné riaditeľstvo Slovenskej republiky (Carinski direktorat Slovaške republike), Bratislava.

6. Pomoči ob smrti (a) pogrebnina : okrajni uradi;

(b) za poklicne vojake Vojske Slovaške republike in Železniških čet : Vojenský úrad sociálneho zabezpečenia (Urad za socialno varnost oboroženih sil), Bratislava;

(c) za pripadnike Policije in poklicne vojake čet Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike : Rozpočtové a príspevkové organizácie v rámci Ministerstva vnútra Slovenskej republiky (proračunske in prispevne organizacije v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Slovaške republike).

7. Brezposelnost Národný úrad práce — okresné úrady práce (Nacionalni urad za zaposlovanje — okrajni uradi za zaposlovanje).

8. Družinske dajatve (a) za zaposlene : delodajalci;

(b) za samozaposlene in upokojene osebe : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(c) za druge osbe : okrajni uradi."

.

(d) V Prilogi 4 "Organi za zvezo (členi 3 (1), 4 (4) in 122 izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

1. Storitve :

Centrum mezistátních úhrad (Center za mednarodna povračila stroškov), Praha.

2. Denarne dajatve (a) za bolezen in materinstvo : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha;

(b) za invalidnost, starost, smrt (pokojnine) : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha;

(c) za nesreče pri delu in poklicne bolezni, ki jih krije delodajalec : Ministerstvo práce a sociálních věcí (Ministrstvo za delo in socialne zadeve), Praha;

(d) za brezposelnost : Ministerstvo práce a sociálních věcí- Správa služeb zaměstnanosti (Ministrstvo za delo in socialne zadeve — Uprava za zaposlovanje), Praha;

(e) družinske dajatve in druge dajatve : Ministerstvo práce a sociálních věcí (Ministrstvo za delo in socialne zadeve), Praha."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

1. Bolezen in materinstvo : Eesti Haigekassa (Estonski sklad za zdravstveno zavarovanje).

2. Invalidske, starostne pokojnine in pokojnine preživelih oseb, pomoči ob smrti in družinske dajatve : Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje).

3. Brezposelnost : Tööturuamet (Agencija za trg dela)."

;

iv) za zadnjim vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

1. Storitve : Υπουργείο Υγείας — Ιατρικές Υπηρεσίες (Ministrstvo za zdravje — zdravstvene službe), Λευκωσία.

2. Denarne dajatve : Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων, Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Oddelek za socialno zavarovanje, Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

L. LATVIJA

1. Za vse zavarovalne primere razen zdravstvenih storitev : Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

2. Zdravstvene storitve : Valsts obligātās veselības apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za obvezno zdravstveno zavarovanje), Rīga.

M. LITVA

1. Bolezen in materinstvo (a) storitve : Valstybinė ligonių kasa (Državni bolniški sklad), Vilnius;

(b) denarne dajatve : Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

2. Invalidnost, starost, smrt (pokojnine) Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

3. Nesreče pri delu in poklicne bolezni Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

4. Pomoč ob smrti Socialinės apsaugos ir darbo ministerija (Ministrstvo za socialno varnost in delo), Vilnius.

5. Brezposelnost Respublikinė darbo birža (Nacionalni urad za trg dela), Vilnius.

6. Družinske dajatve Socialinės apsaugos ir darbo ministerija (Ministrstvo za socialno varnost in delo), Vilnius."

;

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

1. Bolezen in materinstvo Storitve in denarne dajatve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

2. Invalidnost (a) Storitve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár, (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) Denarne dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

3. Starost, smrt (pokojnine) (a) starostna pokojnina — steber socialnega zavarovanja : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest;

(b) starostna pokojnina — zasebni steber : Pénzügyi Szervezetek Állami Felügyelete (Državna nadzorna finančna oblast), Budapest;

(c) pokojnine preživelih oseb : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

4. Nesreče pri delu in poklicne bolezni (a) storitve : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) denarne dajatve — nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi nesreče : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(c) druge denarne dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

5. Brezposelnost denarne dajatve : Foglalkoztatási Hivatal (Urad za zaposlovanje), Budapest.

6. Družinske dajatve denarne dajatve : Államháztartási Hivatal (Urad za javne finance), Budapest;

— dajatev za materinstvo in materinski dodatek : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

P. MALTA

Dipartiment tas-Sigurta' Soċjali (Oddelek za socialno varnost), Valletta."

;

(vi) za zadnjim vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Ministerstwo Zdrowia, Biuro Rozliczeń Międzynarodowych (Ministrstvo za zdravje — Urad za mednarodne poravnave), Warszawa.

Zakład Ubezpieczeń Społecznych — Centrala (Sklad za socialno zavarovanje — ZUS-sedež), Warszawa;

Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego — Centrala (Kmetijski sklad za socialno zavarovanje — KRUS — sedež), Warszawa;

(b) za brezposelnost : Ministerstwo Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej (Ministrstvo za gopodarstvo, delo in socialno politiko — MGPiPS), Warszawa;

(c) družinske dajatve in druge neprispevne dajatve : Ministerstwo Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej (Ministrstvo za gospodarstvo, delo in socialno politiko — MGPiPS), Warszawa."

;

(vii) za vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

1. Bolezen in materinstvo : Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana.

2. Starost, invalidnost in smrt : Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana.

3. Brezposelnost : Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ljubljana.

4. Družinske in materinske dajatve : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana.

5. Pomoči ob smrti : Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Ljubljana.

V. SLOVAŠKA

1. Denarne dajatve (a) Bolezen in materinstvo : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) Dajatve za invalidnost : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(c) Dajatve za starost : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(d) Dajatve preživelim osebam : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(e) Nesreče pri delu in poklicne bolezni : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(f) Pomoči ob smrti : Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky (Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino Slovaške republike), Bratislava;

(g) Brezposelnost : Národný úrad práce (Nacionalni urad za zaposlovanje), Bratislava;

(h) Družinske dajatve : Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky (Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino Slovaške republike), Bratislava.

2. Storitve Všeobecná zdravotná poisťovňa (Splošna zdravstvena zavarovalnica), Bratislava."

;

(e) V Prilogi 5 "Izvedbene določbe dvostranskih konvencij, ki ostajajo v veljavi (členi 4 (5), 5, 53 (3), 104, 105 (2), 116, 121 in 122 izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) pred vnosom pod naslovom "1. BELGIJA — DANSKA" se vstavi naslednje:

"1. BELGIJA — ČEŠKA

Ni konvencije."

;

(ii) oštevilčenje naslova "BELGIJA — DANSKA" se spremeni iz "1" v "2" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"3. BELGIJA — NEMČIJA"

;

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "3. BELGIJA — NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"4. BELGIJA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(iv) naslovi od 3 do 7 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"5. BELGIJA — GRČIJA"

"6. BELGIJA — ŠPANIJA"

"7. BELGIJA — FRANCIJA"

"8. BELGIJA — IRSKA"

"9. BELGIJA — ITALIJA"

.

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "9. BELGIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"10. BELGIJA — CIPER

Ni konvencije.

11. BELGIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

12. BELGIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(vi) oštevilčenje naslova "BELGIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "8" v "13" in vstavi se naslednje:

"14. BELGIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

15. BELGIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(vii) oštevilčenje naslova "BELGIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "9" v "16" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"17. BELGIJA — AVSTRIJA"

;

(viii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "17. BELGIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"18. BELGIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(ix) oštevilčenje naslova "BELGIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "11" v "19" in vstavi se naslednje:

"20. BELGIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

21. BELGIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(x) oštevilčenje naslova "BELGIJA — FINSKA" se spremeni iz "12" v "22" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"23. BELGIJA — ŠVEDSKA"

"24. BELGIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xi) za zadnjim vnosom pod naslovom "24. BELGIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"25. ČEŠKA — DANSKA

Ni konvencije.

26. ČEŠKA — NEMČIJA

Ni konvencije.

27. ČEŠKA — ESTONIJA

Ni konvencije.

28. ČEŠKA — GRČIJA

Jih ni.

29. ČEŠKA — ŠPANIJA

Jih ni.

30. ČEŠKA — FRANCIJA

Jih ni.

31. ČEŠKA — IRSKA

Ni konvencije.

32. ČEŠKA — ITALIJA

Ni konvencije.

33. ČEŠKA — CIPER

Jih ni.

34. ČEŠKA — LATVIJA

Ni konvencije.

35. ČEŠKA — LITVA

Jih ni.

36. ČEŠKA — LUKSEMBURG

Jih ni.

37. ČEŠKA — MADŽARSKA

Jih ni.

38. ČEŠKA — MALTA

Ni konvencije.

39. ČEŠKA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

40. ČEŠKA — AVSTRIJA

Jih ni.

41. ČEŠKA — POLJSKA

Jih ni.

42. ČEŠKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

43. ČEŠKA — SLOVENIJA

Jih ni.

44. ČEŠKA — SLOVAŠKA

Jih ni.

45. ČEŠKA — FINSKA

Ni konvencije.

46. ČEŠKA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

47. ČEŠKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(xii) oštevilčenje naslova "DANSKA — NEMČIJA" se spremeni iz "15" v "48" in vstavi se naslednje:

"49. DANSKA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(xiii) naslovi od 16 do 20 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"50. DANSKA — GRČIJA"

"51. DANSKA — ŠPANIJA"

"52. DANSKA — FRANCIJA"

"53. DANSKA — IRSKA"

"54. DANSKA — ITALIJA"

.

(xiv) za zadnjim vnosom pod naslovom "54. DANSKA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"55. DANSKA — CIPER

Ni konvencije.

56. DANSKA — LATVIJA

Ni konvencije.

57. DANSKA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xv) oštevilčenje naslova "DANSKA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "21" v "58" in vstavi se naslednje:

"59. DANSKA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

60. DANSKA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xvi) oštevilčenje naslova "DANSKA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "22" v "61" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"62. DANSKA — AVSTRIJA"

;

(xvii) za vnosom pod naslovom "62. DANSKA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"63. DANSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(xviii) oštevilčenje naslova "DANSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "24" v "64" in vstavi se naslednje:

"65. DANSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

66. DANSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xix) oštevilčenje naslova "DANSKA — FINSKA" se spremeni iz "25" v "67" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"68. DANSKA — ŠVEDSKA"

"69. DANSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xx) za zadnjim vnosom pod naslovom "69. DANSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"70. NEMČIJA — ESTONIJA

Ni konvencije."

;

(xxi) naslovi od 28 do 32 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"71. NEMČIJA — GRČIJA"

"72. NEMČIJA — ŠPANIJA"

"73. NEMČIJA — FRANCIJA"

"74. NEMČIJA — IRSKA"

"75. NEMČIJA — ITALIJA"

;

(xxii) za zadnjim vnosom pod naslovom "75. NEMČIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"76. NEMČIJA — CIPER

Ni konvencije.

77. NEMČIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

78. NEMČIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxiii) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "33" v "79" in vstavi se naslednje:

"80. NEMČIJA — MADŽARSKA

Jih ni.

81. NEMČIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxiv) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "34" v "82" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"83. NEMČIJA — AVSTRIJA"

;

(xxv) za zadnjim vnosom pod naslovom "83. NEMČIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"84. NEMČIJA — POLJSKA

(a) Sporazum z dne 11. januarja 1977 za izvajanje Konvencije z dne 9. oktobra 1975 o starostnih pokojninah in dajatvah za nesreče pri delu.

(b) Člen 5 Sporazuma z dne 19. decembra 1995 za izvajanje Konvencije o socialni varnosti z dne 8. decembra 1990 glede izplačila pokojnin preko organov za zvezo.

(c) Člen 26 Sporazuma z dne 24. oktobra 1996 o opustitvi poravnav stroškov za zdravniške preglede, opazovanja in potne stroške zdravnikov in zavarovancev z namenom pridobitve denarnih dajatev za bolezen in materinstvo."

;

(xxvi) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "36" v "85" in vstavi se naslednje:

"86. NEMČIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

87. NEMČIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xxvii) oštevilčenje naslova "NEMČIJA — FINSKA" se spremeni iz "37" v "88" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"89. NEMČIJA — ŠVEDSKA"

"90. NEMČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xxviii) za zadnjim vnosom pod naslovom "90. NEMČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"91. ESTONIJA — GRČIJA

Ni konvencije.

92. ESTONIJA — ŠPANIJA

Ni konvencije.

93. ESTONIJA — FRANCIJA

Ni konvencije.

94. ESTONIJA — IRSKA

Ni konvencije.

95. ESTONIJA — ITALIJA

Ni konvencije.

96. ESTONIJA — CIPER

Ni konvencije.

97. ESTONIJA — LATVIJA

Jih ni.

98. ESTONIJA — LITVA

Jih ni.

99. ESTONIJA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

100. ESTONIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

101. ESTONIJA — MALTA

Ni konvencije.

102. ESTONIJA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

103. ESTONIJA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

104. ESTONIJA — POLJSKA

Ni konvencije.

105. ESTONIJA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

106. ESTONIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

107. ESTONIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

108. ESTONIJA — FINSKA

Jih ni.

109. ESTONIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

110. ESTONIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(xxix) naslovi od 41, 51, 59 in 60 se skupaj z ustreznimi vnosi preštevilčijo in prerazporedijo kot sledi:

"111. GRČIJA — ŠPANIJA"

"112. GRČIJA — FRANCIJA"

"113. GRČIJA — IRSKA"

"114. GRČIJA — ITALIJA"

;

(xxx) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "114. GRČIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"115. GRČIJA — CIPER

Jih ni.

116. GRČIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

117. GRČIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxxi) oštevilčenje naslova "GRČIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "61" v "118" in vstavi se naslednje:

"119. GRČIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

120. GRČIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxxii) oštevilčenje naslova "GRČIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "62" v "121" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"122. GRČIJA — AVSTRIJA"

;

(xxxiii) za vnosom pod naslovom "122. GRČIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"123. GRČIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xxxiv) oštevilčenje naslova "GRČIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "64" v "124" in vstavi se naslednje:

"125. GRČIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

126. GRČIJA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(xxxv) oštevilčenje naslova "GRČIJA — FINSKA" se spremeni iz "65" v "127" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"128. GRČIJA — ŠVEDSKA"

"129. GRČIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(xxxvi) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — FRANCIJA" se spremeni iz "40" v "130" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"131. ŠPANIJA — IRSKA"

"132. ŠPANIJA — ITALIJA"

;

(xxxvii) za vnosom pod naslovom "132. ŠPANIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"133. ŠPANIJA — CIPER

Ni konvencije.

134. ŠPANIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

135. ŠPANIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xxxviii) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "44" v "136" in vstavi se naslednje:

"137. ŠPANIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

138. ŠPANIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xxxix) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "45" v "139" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"140. ŠPANIJA — AVSTRIJA"

;

(xl) za besedama "Jih ni." pod naslovom "140. ŠPANIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"141. ŠPANIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xli) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "47" v "142" in vstavi se naslednje:

"143. ŠPANIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

144. ŠPANIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(xlii) oštevilčenje naslova "ŠPANIJA — FINSKA" se spremeni iz "48" v "145" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"146. ŠPANIJA — ŠVEDSKA"

"147. ŠPANIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

.

(xliii) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — IRLEAND" se spremeni iz "52" v "148" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"149. FRANCIJA — ITALIJA"

;

(xliv) za zadnjim vnosom pod naslovom "149. FRANCIJA — ITALIJA" se vstavi naslednje:

"150. FRANCIJA — CIPER

Ni konvencije.

151. FRANCIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

152. FRANCIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(xlv) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "54" v "153" in vstavi se naslednje:

"154. FRANCIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

155. FRANCIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(xlvi) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "55" v "156" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"157. FRANCIJA — AVSTRIJA"

;

(xlvii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "157. FRANCIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"158. FRANCIJA — POLJSKA

Jih ni."

;

(xlviii) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "57" v "159" in vstavi se naslednje:

"160. FRANCIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

161. FRANCIJA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(xlix) oštevilčenje naslova "FRANCIJA — FINSKA" se spremeni iz "58a" v "162" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"163. FRANCIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

164. FRANCIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

(l) oštevilčenje naslova "IRSKA — ITALIJA" se spremeni iz "68" v "165" in vstavi se naslednje:

"166. IRSKA — CIPER

Ni konvencije.

167. IRSKA — LATVIJA

Ni konvencije.

168. IRSKA — LITVA

Ni konvencije."

;

(li) oštevilčenje naslova "IRSKA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "69" v "169" in vstavi se naslednje:

"170. IRSKA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

171. IRSKA — MALTA

Ni konvencije."

;

(lii) oštevilčenje naslova "IRSKA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "70" v "172" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"173. IRSKA — AVSTRIJA"

;

(liii) za vnosom pod naslovom "173. IRSKA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"174. IRSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(liv) oštevilčenje naslova "IRSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "72" v "175" in vstavi se naslednje:

"176. IRSKA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

177. IRSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lv) oštevilčenje naslova "IRSKA — FINSKA" se spremeni iz "73" v "178" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"179. IRSKA — ŠVEDSKA"

"180. IRSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lvi) za vnosom pod naslovom "180. IRSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"181. ITALIJA — CIPER

Ni konvencije.

182. ITALIJA — LATVIJA

Ni konvencije.

183. ITALIJA — LITVA

Ni konvencije."

;

(lvii) oštevilčenje naslova "ITALIJA — LUKSEMBURG" se spremeni iz "76" v "184" in vstavi se naslednje:

"185. ITALIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

186. ITALIJA — MALTA

Ni konvencije."

;

(lviii) oštevilčenje naslova "ITALIJA — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "77" v "187" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"188. ITALIJA — AVSTRIJA"

;

(lix) za besedama "Jih ni." pod naslovom "188. ITALIJA — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"189. ITALIJA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(lx) oštevilčenje naslova "ITALIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "79" v "190" in vstavi se naslednje:

"191. ITALIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

192. ITALIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxi) oštevilčenje naslova "ITALIJA — FINSKA" se spremeni iz "80" v "193" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"194. ITALIJA — ŠVEDSKA"

"195. ITALIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxii) za vnosom pod naslovom "195. ITALIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"196. CIPER — LATVIJA

Ni konvencije.

197. CIPER — LITVA

Ni konvencije.

198. CIPER — LUKSEMBURG

Se ne uporablja.

199. CIPER — MADŽARSKA

Ni konvencije.

200. CIPER — MALTA

Ni konvencije.

201. CIPER — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

202. CIPER — AVSTRIJA

Jih ni.

203. CIPER — POLJSKA

Ni konvencije.

204. CIPER — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

205. CIPER — SLOVENIJA

Ni konvencije.

206. CIPER — SLOVAŠKA

Jih ni.

207. CIPER — FINSKA

Ni konvencije.

208. CIPER — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

209. CIPER — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxiii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "209. CIPER — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"210. LATVIJA — LITVA

Jih ni.

211. LATVIJA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

212. LATVIJA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

213. LATVIJA — MALTA

Ni konvencije.

214. LATVIJA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

215. LATVIJA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

216. LATVIJA — POLJSKA

Ni konvencije.

217. LATVIJA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

218. LATVIJA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

219. LATVIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

220. LATVIJA — FINSKA

Jih ni.

221. LATVIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

222. LATVIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(lxiv) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "222. LATVIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"223. LITVA — LUKSEMBURG

Ni konvencije.

224. LITVA — MADŽARSKA

Ni konvencije.

225. LITVA — MALTA

Ni konvencije.

226. LITVA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

227. LITVA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

228. LITVA — POLJSKA

Ni konvencije.

229. LITVA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

230. LITVA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

231. LITVA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

232. LITVA — FINSKA

Jih ni.

233. LITVA — ŠVEDSKA

Jih ni.

234. LITVA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Ni konvencije."

;

(lxv) za besedama "Ni konvencije." pod naslovom "234. LITVA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"235. LUKSEMBURG — MADŽARSKA

Ni konvencije.

236. LUKSEMBURG — MALTA

Ni konvencije."

;

(lxvi) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — NIZOZEMSKA" se spremeni iz "83" v "237" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"238. LUKSEMBURG — AVSTRIJA"

;

(lxvii) za vnosom pod naslovom "238. LUKSEMBURG — AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"239. LUKSEMBURG — POLJSKA

Jih ni."

;

(lxviii) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — PORTUGALSKA" se spremeni iz "85" v "240" in vstavi se naslednje:

"241. LUKSEMBURG — SLOVENIJA

Jih ni.

242. LUKSEMBURG — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxix) oštevilčenje naslova "LUKSEMBURG — FINSKA" se spremeni iz "86" v "243" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"244. LUKSEMBURG — ŠVEDSKA"

"245. LUKSEMBURG — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxx) za zadnjim vnosom pod naslovom "245. LUKSEMBURG — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"246. MADŽARSKA — MALTA

Ni konvencije.

247. MADŽARSKA — NIZOZEMSKA

Jih ni.

248. MADŽARSKA — AVSTRIJA

Jih ni.

249. MADŽARSKA — POLJSKA

Jih ni.

250. MADŽARSKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

251. MADŽARSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

252. MADŽARSKA — SLOVAŠKA

Jih ni.

253. MADŽARSKA — FINSKA

Jih ni.

254. MADŽARSKA — ŠVEDSKA

Jih ni.

255. MADŽARSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "255. MADŽARSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"256. MALTA — NIZOZEMSKA

Ni konvencije.

257. MALTA — AVSTRIJA

Ni konvencije.

258. MALTA — POLJSKA

Ni konvencije.

259. MALTA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

260. MALTA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

261. MALTA — SLOVAŠKA

Ni konvencije.

262. MALTA — FINSKA

Ni konvencije.

263. MALTA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

264. MALTA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxii) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — AVSTRIJA" se spremeni iz "89" v "265" in vstavi se naslednje:

"266. NIZOZEMSKA — POLJSKA

Ni konvencije."

;

(lxxiii) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "90" v "267" in vstavi se naslednje:

"268. NIZOZEMSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

269. NIZOZEMSKA — SLOVAŠKA

Jih ni."

;

(lxxiv) oštevilčenje naslova "NIZOZEMSKA — FINSKA" se spremeni iz "91" v "270" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"271. NIZOZEMSKA — ŠVEDSKA"

"272. NIZOZEMSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxv) za zadnjim vnosom pod naslovom "272. NIZOZEMSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"273. AVSTRIJA — POLJSKA

Jih ni."

(lxxvi) oštevilčenje naslova "AVSTRIJA — PORTUGALSKA" se spremeni iz "94" v "274" in vstavi se naslednje:

"275. AVSTRIJA — SLOVENIJA

Jih ni.

276. AVSTRIJA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxxvii) oštevilčenje naslova "AVSTRIJA — FINSKA" se spremeni iz "95" v "277" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"278. AVSTRIJA — ŠVEDSKA"

"279. AVSTRIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxviii) za zadnjim vnosom pod naslovom "279. AVSTRIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"280. POLJSKA — PORTUGALSKA

Ni konvencije.

281. POLJSKA — SLOVENIJA

Jih ni.

282. POLJSKA — SLOVAŠKA

Jih ni.

283. POLJSKA — FINSKA

Ni konvencije.

284. POLJSKA — ŠVEDSKA

Jih ni.

285. POLJSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxix) za besedama "Jih ni." pod naslovom "285. POLJSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"286. PORTUGALSKA — SLOVENIJA

Ni konvencije.

287. PORTUGALSKA — SLOVAŠKA

Ni konvencije."

;

(lxxx) oštevilčenje naslova "PORTUGALSKA — FINSKA" se spremeni iz "98" v "288" in naslednja naslova se preštevilčita kot sledi:

"289. PORTUGALSKA — ŠVEDSKA"

"290. PORTUGALSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxxi) za vnosom pod naslovom "290. PORTUGALSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"291. SLOVENIJA — SLOVAŠKA

Jih ni.

292. SLOVENIJA — FINSKA

Ni konvencije.

293. SLOVENIJA — ŠVEDSKA

Jih ni.

294. SLOVENIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxxii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "294. SLOVENIJA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se vstavi naslednje:

"295. SLOVAŠKA — FINSKA

Ni konvencije.

296. SLOVAŠKA — ŠVEDSKA

Ni konvencije.

297. SLOVAŠKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO

Jih ni."

;

(lxxxiii) oštevilčenje naslova "FINSKA — ŠVEDSKA" se spremeni iz "101" v "298" in naslednji naslov se preštevilči kot sledi:

"299. FINSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO"

;

(lxxxiv) oštevilčenje naslova "ŠVEDSKA — ZDRUŽENO KRALJESTVO" se spremeni iz "103" v "300".

(f) V Prilogi 6 "Postopek za izplačilo dajatev (členi 4 (6), 53 (1) in 122 izvedbene uredbe)" se spremeni kot sledi:

(i) za vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Neposredno izplačilo."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

1. Splošno: neposredno izplačilo.

2. Urejanje zadev z Latvijo in Litvo: izplačilo preko organov za zvezo."

;

(iv) za zadnjim vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Neposredno izplačilo.

L. LATVIJA

1. Neposredno izplačilo.

2. Urejanje zadev z Republiko Estonijo in Republiko Litvo: izplačilo preko organov za zvezo.

M. LITVA

1. Urejanje zadev z Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Ciprom, Luksemburgom, Madžarsko, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom: neposredno izplačilo;

2. Urejanje zadev z Estonijo in Latvijo: izplačilo preko organov za zvezo (skupno izvajanje členov 53 do 58 izvedbene uredbe)."

;

(v) za vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Neposredno izplačilo.

P. MALTA

Neposredno izplačilo."

;

(vi) za vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

1. Splošno načelo: neposredno izplačilo dajatev;

2. Urejanje zadev z Nemčijo na podlagi sklenjenih sporazumov: izplačilo nosilcev v kraju prebivališča upravičenca (hkratna uporaba členov 53-58 in člena 77 izvedbene uredbe in določb iz Priloge 5)."

;

(vii) za vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Neposredno izplačilo.

V. SLOVAŠKA

Neposredno izplačilo."

;

(g) V Prilogi 7 "Banke (členi 4 (7), 55 (3) in 122 izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za besedama "Jih ni." pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Česká národní banka (Češka nacionalna banka), Praha."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Hansapank (Banka Hansa), Tallinn."

;

(iv) za vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Κεντρική Τράπεζα της Κύπρου (Centralna banka Cipra), Λευκωσία.

L. LATVIJA

Jih ni.

M. LITVA

Hansa — LTB (Hansa - LTB), Vilnius."

;

(v) za vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Jih ni.

P. MALTA

Bank Ċentrali ta' Malta (Centralna banka Malte), Valletta."

;

(vi) za vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Narodowy Bank Polski (Poljska nacionalna banka), Warszawa."

;

(vii) za vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Banka Slovenije, Ljubljana.

V. SLOVAŠKA

Národná banka Slovenska (Nacionalna banka Slovaške), Bratislava."

;

(h) Priloga 8 se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA 8

DODELJEVANJE DRUŽINSKIH DAJATEV

(členi 4 (8), 10a (d) in 122 izvedbene uredbe)

Člen 10a (d) izvedbene uredbe se uporablja za:

A. Zaposlene osebe in samozaposlene osebe

(a) z referenčnim obdobjem enega koledarskega meseca pri urejanju zadev med:

- Belgijo in Češko,

- Belgijo in Nemčijo,

- Belgijo in Grčijo,

- Belgijo in Španijo,

- Belgijo in Francijo,

- Belgijo in Irsko,

- Belgijo in Litvo,

- Belgijo in Luksemburgom,

- Belgijo in Avstrijo,

- Belgijo in Poljsko,

- Belgijo in Portugalsko,

- Belgijo in Slovaško,

- Belgijo in Finsko,

- Belgijo in Švedsko,

- Belgijo in Združenim kraljestvom,

- Češko in Dansko,

- Češko in Nemčijo,

- Češko in Grčijo,

- Češko in Španijo,

- Češko in Francijo,

- Češko in Irsko,

- Češko in Latvijo,

- Češko in Litvo,

- Češko in Luksemburgom,

- Češko in Madžarsko,

- Češko in Malto,

- Češko in Nizozemsko,

- Češko in Avstrijo,

- Češko in Poljsko,

- Češko in Portugalsko,

- Češko in Slovenijo,

- Češko in Slovaško,

- Češko in Finsko,

- Češko in Švedsko,

- Češko in Združenim kraljestvom,

- Dansko in Litvo,

- Dansko in Poljsko,

- Dansko in Slovaško,

- Nemčijo in Grčijo,

- Nemčijo in Španijo,

- Nemčijo in Francijo,

- Nemčijo in Irsko,

- Nemčijo in Litvo,

- Nemčijo in Luksemburgom,

- Nemčijo in Avstrijo,

- Nemčijo in Poljsko,

- Nemčijo in Portugalsko,

- Nemčijo in Slovaško,

- Nemčijo in Finsko,

- Nemčijo in Švedsko,

- Nemčijo in Združenim kraljestvom,

- Grčijo in Litvo,

- Grčijo in Poljsko,

- Grčijo in Slovaško,

- Španijo in Litvo,

- Španijo in Avstrijo,

- Španijo in Poljsko,

- Španijo in Slovenijo,

- Španijo in Slovaško,

- Španijo in Finsko,

- Španijo in Švedsko,

- Francijo in Litvo,

- Francijo in Luksemburgom,

- Francijo in Avstrijo,

- Francijo in Poljsko,

- Francijo in Portugalsko,

- Francijo in Slovenijo,

- Francijo in Slovaško

- Francijo in Finsko,

- Francijo in Švedsko,

- Irsko in Litvo,

- Irsko in Avstrijo,

- Irsko in Poljsko,

- Irsko in Portugalsko,

- Irsko in Slovaško,

- Irsko in Švedsko,

- Latvijo in Litvo,

- Latvijo in Luksemburgom,

- Latvijo in Madžarsko,

- Latvijo in Poljsko,

- Latvijo in Slovenijo,

- Latvijo in Slovaško,

- Latvijo in Finsko,

- Litvo in Luksemburgom,

- Litvo in Madžarsko,

- Litvo in Nizozemsko,

- Litvo in Avstrijo,

- Litvo in Portugalsko,

- Litvo in Slovenijo,

- Litvo in Slovaško,

- Litvo in Finsko,

- Litvo in Švedsko,

- Litvo in Združenim kraljestvom,

- Luksemburgom in Avstrijo,

- Luksemburgom in Poljsko,

- Luksemburgom in Portugalsko,

- Luksemburgom in Slovenijo,

- Luksemburgom in Slovaško,

- Luksemburgom in Finsko,

- Luksemburgom in Švedsko,

- Madžarsko in Poljsko,

- Madžarsko in Slovenijo,

- Madžarsko in Slovaško,

- Malto in Slovaško,

- Nizozemsko in Avstrijo,

- Nizozemsko in Poljsko,

- Nizozemsko in Slovaško,

- Nizozemsko in Finsko,

- Nizozemsko in Švedsko,

- Avstrijo in Poljsko,

- Avstrijo in Portugalsko,

- Avstrijo in Slovenijo,

- Avstrijo in Slovaško,

- Avstrijo in Finsko,

- Avstrijo in Švedsko,

- Avstrijo in Združenim kraljestvom,

- Poljsko in Portugalsko,

- Poljsko in Slovenijo,

- Poljsko in Slovaško,

- Poljsko in Finsko,

- Poljsko in Švedsko,

- Poljsko in Združenim kraljestvom,

- Portugalsko in Slovenijo,

- Portugalsko in Slovaško,

- Portugalsko in Finsko,

- Portugalsko in Švedsko,

- Portugalsko in Združenim kraljestvom,

- Slovenijo in Slovaško,

- Slovenijo in Finsko,

- Slovenijo in Združenim kraljestvom,

- Slovaško in Finsko,

- Slovaško in Švedsko,

- Slovaško in Združenim kraljestvom,

- Finsko in Švedsko,

- Finsko in Združenim kraljestvom,

- Švedsko in Združenim kraljestvom.

(b) z referenčnim obdobjem četrt koledarskega leta pri urejanju zadev med:

- Dansko in Nemčijo,

- Nizozemsko in Dansko, Nemčijo, Francijo, Luksemburgom, Portugalsko.

B. Samozaposlene osebe

Z referenčnim obdobjem četrt koledarskega leta pri urejanju zadev med:

- Belgijo in Nizozemsko.

C. Zaposlene osebe

Z referenčnim obdobjem enega koledarskega meseca pri urejanju zadev med:

- Belgijo in Nizozemsko."

(i) V Prilogi 9 "Izračun povprečnih letnih stroškov storitev (členi 4 (9), 94 (3) (a) in 95 (3) (a) izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Pri izračunavanju povprečnih letnih stroškov storitev se upošteva splošni sistem zdravstvenega zavarovanja."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Povprečni letni stroški storitev se izračunajo upoštevajoč zdravstvene storitve, ki jih krije Estonski sklad za zdravstveno zavarovanje."

;

(iv) za vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Povprečni letni stroški storitev se izračunajo upoštevajoč dajatve, ki jih na Cipru zagotavljajo vladne zdravstvene službe.

L. LATVIJA

Povprečni letni stroški dajatev se izračunajo upoštevajoč storitve (zdravstvene storitve), ki jih zagotavlja Državna agencija za obvezno zdravstveno zavarovanje.

M. LITVA

Izračun povprečnih letnih stroškov storitev temelji na določbah Zakona o zdravstvenem zavarovanju."

;

(v) za vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Povprečni letni stroški storitev se izračunajo upoštevajoč splošni sistem zdravstvenega zavarovanja in izdatke za zdravstvene storitve, ki se zagotavljajo v skladu z določbami Zdravstvenega zakona.

P. MALTA

Izračuni povprečnih letnih stroškov storitev se izračunajo upoštevajoč dajatve, ki se zagotavljajo v okviru Nacionalnega zdravstvenega sistema."

;

(vi) za vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Povprečni letni stroški zdravstevnih storitev se izračunajo upoštevajoč dajatve, ki se zagotavljajo v okviru splošnega sistema zdravstvenega zavarovanja."

;

(vii) za vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Povprečni letni stroški storitev se izračunajo upoštevajoč splošni program zdravstvenega varstva.

V. SLOVAŠKA

Povprečni letni stroški storitev se izračunajo upoštevajoč izdatke, ki se zagotovljajo za zdravstveno varstvo v okviru sistema zdravstvenega zavarovanja."

.

(j) V Prilogi 10 "Nosilci in telesa, ki jih pooblastijo pristojni organi (člen 4 (10) izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za zadnjim vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

1. Za uporabo členov 14 (1) (b) in 17 uredbe ter členov 10 (b), 11 (1), 11a (1), 12 (a), 13 (2) in (3), 14 (1), (2) in (3), 80 (2), 81 in 85 (2) izvedbene uredbe : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha;

2. Za uporabo členov 38 (1), 70 (1), 82 (2) in 86 (2) izvedbene uredbe : Občinska oblast (upravno telo) po kraju bivanja družinskih članov;

3. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe (v povezavi s povrnitvijo stroškov za storitve v skladu s členoma 36 in 63 uredbe) : Centrum mezistátních úhrad (Center za mednarodna povračila stroškov), Praha;

4. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe (v povezavi s povrnitvijo dajatev za brezposelnost v skladu s členom 70 uredbe) : Ministerstvo práce a sociálních věcí — Správa služeb zaměstnanosti (Ministrstvo za delo in socialne zadeve — Uprava za zaposlovanje), Praha."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za zadnjim vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

1. Za uporabo členov 14c in 14d (3) uredbe ter členov 6 (1), 10b, 11 (1), 11a (1), 12a, 13 (2), 13 (3), 14 (1), (2) in (3), 38 (1), 70 (1), 82 (2) in 86 (2) izvedbene uredbe : Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje), Tallinn.

2. Za uporabo člena 17 uredbe ter členov 8 in 113 (2) izvedbene uredbe : Eesti Haigekassa (Estonski sklad za zdravstveno zavarovanje), Tallinn.

3. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe (a) bolezen, materinstvo, nesreče pri delu in poklicne bolezni : Eesti Haigekassa (Estonski sklad za zdravstveno zavarovanje), Tallinn;

(b) brezposelnost : Eesti Töötukassa (Estonski sklad za zavarovanje za brezposelnost), Tallinn.

4. Za uporabo člena 109 izvedbene uredbe Maksuament (Davčna agencija), Tallinn."

(iv) za zadnjim vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

1. Za uporabo členov 14c, 14d (3) in 17 uredbe ter členov 6 (1), 10b, 11 (1), 11a (1), 12a, 13(2) in (3), 14 (1), (2) in (3), 38 (1), 70 (1), 80 (2), 81, 82 (2), 85 (2), 86 (2), 91 (2) in 109 izvedbene uredbe : Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων, Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων Oddelek za socialno zavarovanje, Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

2. Za uporabo členov 8, 102 (2) in 110 izvedbene uredbe (za denarne dajatve) : Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων, Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Oddelek za socialno zavarovanje, Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

3. Za uporabo členov 8, 102 (2), 110 in 113 (2) izvedbene uredbe (za storitve) ter členov 36 in 63 uredbe : Υπουργείο Υγείας (Ministrstvo za zdravje), Λευκωσία.

L. LATVIJA

Za uporabo:

(a) členov 14 (1), 14a (1) in (4), 14b (1), 14d (3) in 17 uredbe : Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

(b) členov 10b, 11 (1), 11a (1), 13 (2) in (3), 14 (1), (2) in (3), 82 (2) in 109 izvedbene uredbe : Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

(c) člena 102 (2) izvedbene uredbe (v povezavi s členoma 36 in 63 uredbe) : Valsts obligātās veselības apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za obvezno zdravstveno zavarovanje), Rīga.

(d) člena 70 (2) uredbe : Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

M. LITVA

1. Za uporabo členov 14 (1) (b), 14a (1) (b), 14b (1) in (2), 14d (3) in 17 uredbe ter členov 6 (1), 10b, 11 (1), 11a, 12a, 13 (2) in (3), 14 (1) in (2), 85 (2) in 91 (2) izvedbene uredbe : Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

2. Za uporabo členov 38 (1), 70 (1) in 86 (2) izvedbene uredbe : Seniūnijos pagal asmens gyvenamąją vietą (občinski uradi po prebivališču osebe).

3. Za uporabo členov 80 (2), 81 in 82 (2) izvedbene uredbe : Respublikinė darbo biržaė (Nacionalni urad za trg dela), Vilnius.

4. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe (a) povračila v skladu s členoma 36 in 63 uredbe : Valstybinė ligonių kasa (Državni bolniški sklad), Vilnius;

(b) povračila v skladu s členom 70 (2) : Respublikinė darbo birža (Nacionalni urad za trg dela), Vilnius.

5. Za uporabo člena 110 izvedbene uredbe (a) storitve iz Poglavij 1 in 4 Naslova III uredbe : Valstybinė ligonių kasa (Državni bolniški sklad), Vilnius;

(b) denarne dajatve v skladu s Poglavji 1 do 4 in 8 Naslova III uredbe : Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius;

(c) denarne dajatve v skladu s Poglavjem 6 Naslova III uredbe : Respublikinė darbo birža (Nacionalni urad za trg dela), Vilnius;

(d) denarne dajatve v skladu s Poglavjema 5 in 7 Naslova III uredbe : Savivaldybių socialinės paramos skyriai (občinski oddelki za socialno pomoč).

6. Za uporabo člena 113 (2) izvedbene uredbe Valstybinė ligonių kasa (Državni bolniški sklad), Vilnius."

;

(v) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

1. Za uporabo členov 14c, 14d (3) in 17 uredbe : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

2. Za uporabo člena 6 (1) izvedbene uredbe (a) bolezen, materinstvo, nesreče pri delu : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) starost, invalidnost : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest;

(c) brezposelnost : Foglalkoztatási Hivatal (Urad za zaposlovanje), Budapest;

(d) sklad zasebnega pokojninskega zavarovanja, sklad prostovoljnega pokojninskega zavarovanja : Pénzügyi Szervezetek Állami Felügyelete (Madžarska nadzorna finančna oblast), Budapest.

3. Za uporabo členov 8, 10b, 11 (1), 11a (1),12a, 13 (3) in (4) in 14 (1), (2) in (3) izvedbene uredbe Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

4. Za uporabo člena 38 (1) izvedbene uredbe Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

5. Za uporabo člena 70 (1) izvedbene uredbe (a) nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi nesreče : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) druge dajatve : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

6. Za uporabo členov 80 (2), 81 in 82 (2) izvedbene uredbe Foglalkoztatási Hivatal (Urad za zaposlovanje), Budapest.

7. Za uporabo členov 85 (2) in 86 (2) izvedbene uredbe (a) materinska dajatev in materinski dodatek : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) drugi družinske dajatve : Államháztartási Hivatal (Urad za javne finance), Budapest.

8. Za uporabo člena 91 (2) izvedbene uredbe Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

9. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe (a) bolezen, materinstvo, nesreče pri delu : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) brezposelnost : Foglalkoztatási Hivatal (Urad za zaposlovanje), Budapest.

10. Za uporabo člena 109 izvedbene uredbe Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

11. Za uporabo člena 110 izvedbene uredbe (a) bolezen, materinstvo, nesreče pri delu : Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest;

(b) starost, invalidnost : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság, (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest;

(c) dajatve za brezposelnost : Foglalkoztatási Hivatal (Urad za zaposlovanje), Budapest;

Államháztartási Hivatal (Urad za javne finance), Budapest;

za materinsko dajatev in materinski dodatek: Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

12. Za uporabo člena 113 (2) izvedbene uredbe Országos Egészségbiztosítási Pénztár (Nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), Budapest.

P. MALTA

Za uporabo členov 14c, 14d (3) in 17 uredbe ter členov 6 (1), 8 (1) in (2), 10b, 11 (1), 11a (1), 12 (a), 13 (2) in (3), 14 (1), (2) in (3), 38 (1), 70 (1), 80 (2), 81, 82 (2), 85 (2), 86 (2), 89 (1), 91 (2), 102 (2), 109 in 110 izvedbene uredbe : Dipartiment tas-Sigurta' Soċjali (Oddelek za socialno varnost), Valletta;

Za uporabo členov 8 (3) in 113 (2) izvedbene uredbe : Diviżjoni tas-Saħħa (Oddelek za zdravje), Valletta."

;

(vi) za zadnjim vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

1. Za uporabo členov 14 (1) (a) in 17 uredbe v povezavi s členom 11 izvedbene uredbe, člena 14 (2) in (3) uredbe v povezavi s členom 12a izvedbene uredbe, člena 14a (1) (a) in člena 17 uredbe v povezavi s členom 11a izvedbene uredbe, člena 14a (2), (3) in (4) uredbe v povezavi s členom 12a izvedbene uredbe, člena 14b (1) in (2) v povezavi s členom 14 (1) (a) uredbe, člena 14c uredbe v povezavi s členom 12a izvedbene uredbe in člena 14d (3) uredbe : področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po uradnem sedežu zavarovančevega delodajalca (ali samozaposlene osebe).

2. Za uporabo členov 14 (1) (b) in 17 uredbe v povezavi s členom 11 izvedbene uredbe, členov 14a (1) (b) in 17 uredbe v povezavi s členom 11a izvedbene uredbe, člena 14b (1) in (2) v povezavi s členoma 14 (1) (b) in 17 uredbe : Zakład Ubezpieczeń Społecznych — Centrala (Sklad za socialno zavarovanje — ZUS — sedež), Warszawa.

3. Za uporabo členov 6 (1), 10b, 13 (2) in (3), 14 in 109 izvedbene uredbe (a) dajatve zdravstvenega varstva : kasa chorych (sklad za zdravstveno zavarovanje), pri katerem je oseba zavarovana;

(i)

za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov: področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po uradnem sedežu zavarovančevega delodajalca (ali samozaposlene osebe);(ii)

za samozaposlene kmete: regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju kmetovega zavarovanja.

4. Za uporabo člena 8 izvedbene uredbe (a) dajatve zdravstvenega varsta : kasa chorych (sklad za zdravstveno zavarovanje), pri katerem je oseba zavarovana;

področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po uradnem sedežu zavarovančevega delodajalca (ali samozaposlene osebe) v času zavarovanja glede zaposlenih in samozaposlenih oseb z izjemo samozaposlenih kmetov;

področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča glede zaposlenih in samozaposlenih oseb, z izjemo samozaposlenih kmetov za obdobje po izteku zavarovanja;

regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju zavarovanja samozaposlenega kmeta.

5. Za uporabo člena 38 (1) izvedbene uredbe (a) za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov : organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

(c) za poklicne vojake : specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

(d) za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe : specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;

(e) za pripadnike Zaporne straže : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

(f) za sodnike in državne tožilce : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje.

(i)

za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov: organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;(ii)

za samozaposlene kmete: regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;(iii)

za poklicne vojake: specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;(iv)

za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe: specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;(v)

za pripadnike Zaporne straže: specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;(vi)

za sodnike in državne tožilce: specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

(i)

za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov: področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov zavarovanca;(ii)

za samozaposlene kmete: regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča kmetovih družinskih članov.

7. Za uporabo členov 80 (2), 81, 82 (2), 83 (1) in 84 (2) izvedbene uredbe Wojewódzkie urzędy pracy (vojvodski uradi za delo), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča.

8. Za uporabo člena 85 (2) izvedbene uredbe (a) za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov : področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po uradnem sedežu zavarovančevega delodajalca (ali samozaposlene osebe);

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju kmetovega zavarovanja;

(c) za brezposelne : wojewódzkie urzędy pracy (vojvodski uradi za delo), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča.

9. Za uporabo člena 86 (2) izvedbene uredbe (a) za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov : področni uradi Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov zavarovanca;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), katerih krajevna pristojnost je določena po kraju stalnega ali začasnega prebivališča kmetovih družinskih članov;

(c) za poklicne vojake : specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

(d) za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe : specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;

(e) za pripadnike Zaporne straže : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

(f) za sodnike in državne tožilce : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje.

10. Za uporabo členov 91 (2) izvedbene uredbe (a) za zaposlene in samozaposlene osebe z izjemo samozaposlenih kmetov : organizacijske enote Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklada za socialno zavarovanje — ZUS), pooblaščene za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

(b) za samozaposlene kmete : regionalne izpostave Kasa Rolniczego Ubezpieczenia Społecznego (Kmetijskega sklada za socialno zavarovanje — KRUS), pooblaščeni za sodelovanje s pristojnimi nosilci v določenih državah članicah;

(c) za poklicne vojake razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za nacionalno obrambo;

(d) za pripadnike Policije, pripadnike Nacionalne gasilske brigade, pripadnike Mejne straže, pripadnike Agencije za notranjo varnost, pripadnike Obveščevalna agencije in pripadnike Vladne varnostne službe razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za notranje zadeve in upravo;

(e) za pripadnike Zaporne straže razen tistih, ki so vstopili v službo po 1. januarju 1999 : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje;

(f) za bivše sodnike in državne tožilce : specializirana telesa Ministrstva za pravosodje.

11. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe v povezavi s členoma 36 in 63 uredbe Ministerstwo Zdrowia — Biuro Rozliczeń Międzynarodowych (Ministrstvo za zdravje — Urad za mednarodne poravnave), Warszawa.

12. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe v povezavi s členom 70 uredbe Ministerstwo Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej (Ministrstvo za gospodarstvo, delo in socialno politiko — MGPiPS), Warszawa"

;

(vii) za zadnjim vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

1. Za uporabo členov 14 (1) (b), 14a (1) (b) in 17 uredbe : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

2. Za uporabo člena 10b izvedbene uredbe : Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

3. Za uporabo členov 11, 11a, 12a, 12b, 13 in 14 izvedbene uredbe : Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

4. Za uporabo člena 38 (1) izvedbene uredbe : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

5. Za uporabo člena 70 (1) izvedbene uredbe : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

6. Za uporabo členov 80 (1), 81 in 82 (2) izvedbene uredbe : Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

7. Za uporabo členov 85 (2) in 86 (2) izvedbene uredbe : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

8. Za uporabo člena 91 (2) izvedbene uredbe : Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

9. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe v povezavi s členoma 36 in 63 uredbe : Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

10. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe v povezavi s členom 70 uredbe : Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

11. Za uporabo člena 110 izvedbene uredbe : pristojni nosilci.

V. SLOVAŠKA

1. Za uporabo člena 17 uredbe : Ministerstvo práce sociálnych vecí a rodiny Slovenskej republiky (Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino Slovaške republike), Bratislava.

2. Za uporabo člena 6 (1) izvedbene uredbe : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava.

3. Za uporabo člena 8 izvedbene uredbe (a) denarne dajatve : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) storitve : pristojna zdravstvena zavarovalnica.

4. Za uporabo člena 10b izvedbene uredbe (a) dajatve za bolezen, materinstvo, invalidnost, starost, nesreče pri delu in poklicne bolezni : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) družinske dajatve : pristojni nosilec za izplačevanje družinskih dajatev;

(c) dajatve za brezposelnost : Národný úrad práce — okresné úrady práce (Nacionalni urad za zaposlovanje — okrajni uradi za zaposlovanje);

(d) storitve : pristojna zdravstvena zavarovalnica.

5. Za uporabo člena 11 (1) izvedbene uredbe Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava.

6. Za uporabo členov 11a (1), 12a, 13 (3), 14 (1), (2) in (3) izvedbene uredbe Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava; za storitve: pristojna zdravstvena zavarovalnica.

7. Za uporabo členov 38 (1) in 70 (1) izvedbene uredbe Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava.

8. Za uporabo členov 80 (2), 81 in 82 (2) izvedbene uredbe Národný úrad práce (Nacionalni urad za zaposlovanje), Bratislava.

9. Za uporabo člena 85 (2) izvedbene uredbe Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava.

10. Za uporabo člena 86 (2) izvedbene uredbe matični občinski urad v kraju prebivališča družinskih članov

11. Za uporabo člena 91 (2) izvedbene uredbe (v zvezi z izplačevanjem dajatev v skladu s členoma 77 in 78 uredbe) (a) za zaposlene : delodajalci;

(b) za samozaposlene in upokojene osebe : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(c) za druge osbe : okrajni uradi.

12. Za uporabo člena 102 (2) izvedbene uredbe (a) v zvezi s povračili v skladu s členoma 36 in 63 uredbe : Všeobecná zdravotná poisťovňa (Splošna zdravstvena zavarovalnica), Bratislava;

(b) v zvezi s povračili v skladu s členom 70 uredbe : Národný úrad práce (Nacionalni urad za zaposlovanje), Bratislava.

13. Za uporabo členov 109 in 110 izvedbene uredbe (a) dajatve za bolezen, materinstvo, invalidnost, starost, nesreče pri delu in poklicne bolezni : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava;

(b) storitve : pristojna zdravstvena zavarovalnica;

(c) dajatve za brezposelnost : Národný úrad práce — okresné úrady práce (Nacionalni urad za zaposlovanje — okrajni uradi za zaposlovanje);

14. Za uporabo člena 113 izvedbene uredbe pristojna zdravstvena zavarovalnica."

(k) V Prilogi 11 "Sistemi iz člena 35 (2) uredbe (člen 4 (11) izvedbene uredbe)" se spremeni naslednje:

(i) za vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Jih ni."

;

(ii) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(iii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Jih ni."

;

(iv) za besedama "Jih ni." pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Jih ni.

L. LATVIJA

Jih ni.

M. LITVA

Jih ni."

;

(v) za besedama "Jih ni." pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Jih ni.

P. MALTA

Jih ni."

;

(vi) za besedama "Jih ni." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Jih ni."

;

(vii) za besedama "Jih ni." pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Jih ni.

V. SLOVAŠKA

Jih ni."

3. 31983 Y 0117: Sklep št. 117 Upravne komisije Evropskih skupnosti za socialno varnost delavcev migrantov z dne 7. julija 1982 o pogojih za izvajanje člena 50 (1) (a) Uredbe Sveta (EGS) 574/72 z dne 21. marca 1972 (UL C 238, 7.9.1983, str. 3), kakor je bil spremenjen z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Točka 2.2 se nadomesti z naslednjim:

"Za namene tega sklepa je pooblaščeno telo:

Belgija : Office national des pensions (ONP), Rijksdienst voor pensioenen (RVP) (Nacionalni pokojninski zavod), Bruxelles/Brussel.

Češka : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha.

Danska : Direktoratet for Social Sikring og Bistand (Nacionalni direktorat za socialno varnost in pomoč), København.

Nemčija : Verband Deutscher Rentenversicherungsträger — Datenstelle (Center za obdelavo podatkov zveze nemških nosilcev za pokojninsko zavarovanje), Würzburg.

Estonija : Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje), Tallinn.

Grčija : Ίδρυμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων (ΙΚΑ) (Zavod za socialno varnost), Αθήνα.

Španija : Instituto Nacional de la Seguridad Social (Nacionalni zavod za socialno varnost), Madrid.

Francija : Caisse nationale d'assurance-vieillesse — Centre informatique national — travailleurs migrants SCOM (Nacionalna blagajna za starostno zavarovanje — Nacionalni center za obdelavo podatkov — Delavci migranti SCOM), Tours.

Irska : Ministrstvo za socialo, Dublin.

Italija : Istituto Nazionale della Previdenza Sociale (INPS) (Nacionalni zavod za socialo), Roma.

Ciper : Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων, Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Oddelek za socialno zavarovanje, Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

Latvija : Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

Litva : Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

Luksemburg : Centre d'informatique, d'affiliation et de perception des cotisations, commun aux institutions de securité sociale (Center za obdelavo podatkov, registracijo zavarovanj in zbiranje prispevkov zavodov za socialno varnost), Luxembourg.

Madžarska : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

Malta : Dipartiment tas-Sigurta' Soċjali (Oddelek za socialno varnost), Valletta.

Nizozemska : Sociale Verzekeringsbank (Banka za socialno zavarovanje), Amsterdam.

Avstrija : Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträger (Osrednja zveza avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja), Wien.

Poljska : Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklad za socialno zavarovanje), Warszawa.

Portugalska : Centro Nacional de Pensões (Nacionalni pokojninski center), Lisboa.

Slovenija : Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana.

Slovaška : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava.

Finska : Eläketrvakeskus/Pensionsskyddscentralen (Osrednji zavod za pokojninsko zavarovanje), Helsinki.

Švedska : Riksförsäkringsverket (Nacionalni svet za socialno zavarovanje), Stockholm.

Združeno kraljestvo : Ministrstvo za socialno varnost, Evidenčni center, Newcastle-upon-Tyne."

.

4. 31983 Y 1112(02): Sklep št. 118 Upravne komisije Evropskih skupnosti za socialno varnost delavcev migrantov z dne 20. aprila 1983 o pogojih za izvajanje člena 50 (1) (b) Uredbe Sveta (EGS) 574/72 z dne 21. marca 1972 (UL C 306, 12.11.1983, str. 2), kakor je bil spremenjen z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Točka 2.4 se nadomesti z naslednjim:

"Za namene tega sklepa je pooblaščeno telo:

Belgija : Office national des pensions (ONP), Rijksdienst voor pensioenen (RVP) (Nacionalni pokojninski zavod), Bruxelles/Brussel.

Češka : Česká správa sociálního zabezpečení (Češka uprava za socialno varnost), Praha.

Danska : Direktoratet for Social Sikring og Bistand (Nacionalni direktorat za socialno varnost in pomoč), København.

Nemčija : Verband Deutscher Rentenversicherungsträger — Datenstelle (Center za obdelavo podatkov zveze nemških nosilcev za pokojninsko zavarovanje), Würzburg.

Estonija : Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje), Tallinn.

Grčija : Ίδρυμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Zavod za socialno varnost), Αθήνα.

Španija : Instituto Nacional de la Seguridad Social (Nacionalni zavod za socialno varnost), Madrid.

Francija : Caisse nationale d'assurance-vieillesse — Centre informatique national — travailleurs migrants SCOM (Nacionalna blagajna za starostno zavarovanje — Nacionalni center za obdelavo podatkov — Delavci migranti SCOM M), Tours.

Irska : Ministrstvo za socialo, Dublin.

Italija : Istituto Nazionale della Previdenza Sociale (INPS) (Nacionalni zavod za socialo), Roma.

Ciper : Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων, Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Oddelek za socialno zavarovanje, Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

Latvija : Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

Litva : Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius.

Luksemburg : Centre d'informatique, d'affiliation et de perception des cotisations, commun aux institutions de securité sociale (Center za obdelavo podatkov, registracijo zavarovanj in zbiranje prispevkov zavodov za socialno varnost), Luxembourg.

Madžarska : Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

Malta : Dipartiment tas-Sigurta' Soċjali (Oddelek za socialno varnost), Valletta.

Nizozemska : Sociale Verzekeringsbank (Banka za socialno zavarovanje), Amsterdam.

Avstrija : Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträger (Osrednja zveza avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja), Wien.

Poljska : Zakład Ubezpieczeń Społecznych (Sklad za socialno zavarovanje), Warszawa.

Portugalska : Centro Nacional de Pensões (Nacionalni pokonjninski center), Lisboa.

Slovenija : Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Ljubljana.

Slovaška : Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava.

Finska : Eläketurvakeskus/Pensionsskyddscentralen (Osrednji zavod za pokojninsko zavarovanje), Helsinki.

Švedska : Riksförsäkringsverket (Nacionalni svet za socialno zavarovanje), Stockholm.

Združeno kraljestvo : Ministrstvo za socialno varnost, Evidenčni center, Newcastle-upon-Tyne."

5. 31988 Y 0309(02): Sklep št. 136 Upravne komisije Evropskih skupnosti za socialno varnost delavcev migrantov z dne 1. julija 1987 o razlagi členov 45 (1) do (3) Uredbe Sveta (EGS) 1408/71 glede upoštevanja dopolnjene zavarovalne dobe po zakonodajah drugih držav članic za pridobitev, ohranitev in ponovno pridobitev pravice do dajatev (UL C 64, 9.3.1988, str. 7), kakor je bil spremenjen z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi se spremeni naslednje:

(a) za besedama "Jih ni." pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

Jih ni."

;

(b) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. GRČIJA", "E. ŠPANIJA", "F. FRANCIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(c) za vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Jih ni."

;

(d) za vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Jih ni.

L. LATVIJA

Jih ni.

M. LITVA

Jih ni."

;

(e) za besedama "Jih ni." pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

Jih ni.

P. MALTA

Jih ni."

;

(f) za besedama "Jih ni." pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Jih ni."

;

(g) za besedama "Jih ni." pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Jih ni.

V. SLOVAŠKA

Jih ni."

6. 31993 Y 0825(02): Sklep št. 150 Upravne komisije Evropskih skupnosti za socialno varnost delavcev migrantov z dne 26. junija 1992 o uporabi členov 77, 78 in 79 (3) Uredbe (EGS) 1408/71 in člena 10(1)(b)(ii) Uredbe (EGS) št. 574/72 (UL C 229, 25.8.1993, str. 5), kakor je bil spremenjen z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi se spremeni naslednje:

(a) za vnosom pod naslovom "A. BELGIJA" se vstavi naslednje:

"B. ČEŠKA

1. Če gre za družinske dajatve/otroške dodatke — pooblaščeni občinski organi.

2. Če gre za družinske pokojnine — Česká správa sociálního zabezpečení, (Češka uprava za socialno varnost), Praha."

.

(b) naslovi "B. DANSKA", "C. NEMČIJA", "D. ŠPANIJA", "E. FRANCIJA", "F. GRČIJA", "G. IRSKA", "H. ITALIJA", "I. LUKSEMBURG", "J. NIZOZEMSKA", "K. AVSTRIJA", "L. PORTUGALSKA", "M. FINSKA", "N. ŠVEDSKA" in "O. ZDRUŽENO KRALJESTVO" se skupaj z ustreznimi vnosi prerazporedijo in postanejo "C. DANSKA", "D. NEMČIJA", "F. GRČIJA", "G. ŠPANIJA", "H. FRANCIJA", "I. IRSKA", "J. ITALIJA", "N. LUKSEMBURG", "Q. NIZOZEMSKA", "R. AVSTRIJA", "T. PORTUGALSKA", "W. FINSKA", "X. ŠVEDSKA" in "Y. ZDRUŽENO KRALJESTVO";

(c) za vnosom pod naslovom "D. NEMČIJA" se vstavi naslednje:

"E. ESTONIJA

Sotsiaalkinlustusamet (Agencija za socialno zavarovanje), Tallinn."

;

(d) za vnosom pod naslovom "J. ITALIJA" se vstavi naslednje:

"K. CIPER

Τμήμα Κοινωνικών Ασφαλίσεων, Υπουργείο Εργασίας και Κοινωνικών Ασφαλίσεων (Oddelek za socialno zavarovanje, Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje), Λευκωσία.

L. LATVIJA

Valsts sociālās apdrošināšanas aģentūra (Državna agencija za socialno zavarovanje), Rīga.

M. LITVA

Valstybinio socialinio draudimo fondo valdyba (Državni sklad za socialno zavarovanje), Vilnius."

;

(e) za zadnjim vnosom pod naslovom "N. LUKSEMBURG" se vstavi naslednje:

"O. MADŽARSKA

1. Országos Nyugdíjbiztosítási Főigazgatóság (Centralna uprava za nacionalno pokojninsko zavarovanje), Budapest.

2. Államháztartási Hivatal (Urad za javne finance), Budapest.

P. MALTA

Dipartiment tas-Sigurta' Soċjali (Oddelek za socialno varnost), Valletta."

;

(f) za zadnjim vnosom pod naslovom "R. AVSTRIJA" se vstavi naslednje:

"S. POLJSKA

Ministerstwo Gospodarki Pracy i Polityki Społecznej (Ministrstvo za gospodarstvo, delo in socialno politiko), Warszawa."

;

(g) za zadnjim vnosom pod naslovom "T. PORTUGALSKA" se vstavi naslednje:

"U. SLOVENIJA

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana.

V. SLOVAŠKA

1. Če gre le za družinske dajatve: Ministerstvo práce, sociálnych vecí a rodiny (Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino), Bratislava.

2. V vseh drugih primerih: Sociálna poisťovňa (Agencija za socialno zavarovanje), Bratislava."

.

7. 32001 D 0548: Sklep Komisije 2001/548/ES z dne 9. julija 2001 o ustanovitvi odbora na področju dodatnih pokojnin (UL L 196, 20.7.2001, str. 26).

V členu 3(1) se številka "45" nadomesti s "55".

B. PROSTO GIBANJE DELAVCEV

31968 L 0360: Direktiva Sveta št. 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Opomba 1 k Prilogi se nadomesti z naslednjim:

"belgijskem/ belgijski, češkem/ češki, danskem/ danski, nemškem/ nemški, estonskem/ estonski, grškem/ grški, španskem/ španski, francoskem/ francoski, irskem/ irski, italijanskem/ italijanski, ciprskem/ ciprski, latvijskem/ latvijski, litvanskem/ litvanski, luksemburškem/ luksemburški, madžarskem/ madžarski, malteškem/ malteški, nizozemskem/ nizozemski, avstrijskem/ avstrijski, poljskem/ poljski, portugalskem/ portugalski, slovenskem/ slovenski, slovaškem/ slovaški, finskem/ finski, švedskem/ švedski, britanskem/ britanski, glede na državo, ki izdaja dovoljenje."

C. VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ

I. SPLOŠNI SISTEM

31992 L 0051: Direktiva Sveta 92/51/EGS z dne 18. junija 1992 o drugem splošnem sistemu priznavanja strokovne izobrazbe in usposabljanja, ki dopolnjuje Direktivo 89/48/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 25), kakor je bila spremenjena z:

- 31994 L 0038: Direktivo Komisije 94/38/ES z dne 26.7.1994 (UL L 217, 23.8.1994, str. 8),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 L 0043: Direktivo Komisije 95/43/ES z dne 20.7.1995 (UL L 184, 3.8.1995, str. 21),

- 31997 L 0038: Direktivo Komisije 97/38/ES z dne 20.6.1997 (UL L 184, 12.7.1997, str. 31),

- 32000 L 0005: Direktivo Komisije 2000/5/ES z dne 25.2.2000 (UL L 54, 26.2.2000, str. 42),

- 32000 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

V Prilogo C se v "SEZNAM PROGRAMOV S POSEBNO STRUKTURO, NAVEDEN V TOČKI (ii) DRUGE ALINEE PRVEGA ODSTAVKA ČLENA 1(a)" doda naslednje:

(a) Pod naslov "1. Paramedicinski tečaji usposabljanja in tečaji usposabljanja za nego otrok" se pred vnos za Nemčijo vstavi naslednje:

"Na Češkem

- bolniški asistent ("Zdravotnický asistent"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 13 let, od tega vsaj 8 let osnovne izobrazbe in 4 leta poklicne srednje izobrazbe na srednji šoli za medicino, ki se je zaključilo z izpitom "maturitní zkouška".

- asistent nutricist ("Nutriční asistent"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 13 let, od tega vsaj 8 let osnovne izobrazbe in 4 leta poklicne srednje izobrazbe na srednji šoli za medicino, ki se je zaključilo z izpitom "maturitní zkouška.","

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Na Cipru

- zobotehnik ("οδοντοτεχνίτης"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 14 let, od tega vsaj 6 let osnovne izobrazbe, 6 let srednje izobrazbe in 2 leti posrednješolske strokovne izobrazbe, čemur je sledilo 1 leto delovnih izkušenj.

- optik ("τεχνικόςoπτικός"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 14 let, od tega vsaj 6 let osnovne izobrazbe, 6 let srednje izobrazbe in 2 leti posrednješolske izobrazbe, čemur je sledilo 1 leto delovnih izkušenj.

V Latviji

- medicinska sestra v zobozdravstvu ("zobārstniecības māsa"),

katere šolanje je skupno trajalo vsaj 13 let, od tega vsaj 10 let izobraževanja na splošnih šolah in 2 leti strokovne izobrazbe na šoli za medicino, čemur so sledila 3 leta delovnih izkušenj, ob koncu katerih je treba opraviti izpit, s katerim se pridobi spričevalo o specializaciji.

- asistent v biomedicinskem laboratoriju ("biomedicīnas laborants"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 12 let, od tega vsaj 10 let izobraževanja na splošnih šolah in 2 leti strokovne izobrazbe na šoli za medicino, čemur sta sledili 2 leti delovnih izkušenj, ob koncu katerih je treba opraviti izpit, s katerim se pridobi spričevalo o specializaciji.

- zobotehnik ("zobu tehniķis"),

katerega skupno šolanje je trajalo vsaj 12 let, od tega vsaj 10 let izobraževanja na splošnih šolah in 2 leti strokovne izobrazbe na šoli za medicino, čemur sta sledili 2 leti delovnih izkušenj, ob koncu katerih je treba opraviti izpit, s katerim se pridobi spričevalo o specializaciji.

- asistent fizioterapevt ("fizioterapeita asistents"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 13 let, od tega vsaj 10 let izobraževanja na splošnih šolah in 3 leta strokovne izobrazbe na šoli za medicino, čemur sta sledili 2 leti delovnih izkušenj, ob koncu katerih je treba opraviti izpit, s katerim se pridobi spričevalo o specializaciji."

;

in za vnosom za Avstrijo:

"Na Slovaškem

- učitelj na področju plesa na osnovnih šolah za umetnost ("učiteľ v tanečnom odbore na základných umeleckých školách"),

katerega šolanje je skupno trajalo najmanj 14,5 let, od tega 8 let temeljnega izobraževanja in 4 leta izobraževanja na specializirani srednji šoli ter 5 semestrov izobraževalnega programa plesne pedagogike.

- vzgojitelj v ustanovah za posebno izobraževanje in v ustanovah za socialno delo ("vychovávatel' v špeciálnych výchovných zariadeniach a v zariadeniach sociálnych služieb")

katerega skupno šolanje je trajalo najmanj 14 let, od tega 8/9 let temeljnega izobraževanja, 4 leta študija na srednji pedagoški šoli ali na drugi srednji šoli in 2 leti dodatnega pedagoškega študija ob delu."

(b) Pod naslov "2. Mojster ("Mester/Meister/Maître"), ki zahteva izobraževanje in usposabljanje za spretnosti, ki niso zajete v direktivah, naštetih v Prilogi A" se doda naslednje:

"Na Poljskem

- učitelj za praktično poklicno usposabljanje ("Nauczyciel praktycznej nauki zawodu"),

ki ima naslednjo izobrazbo:

- ali 8 let osnovnega izobraževanja in 5 let poklicnega izobraževanja ali enakovrednega srednjega izobraževanja na zadevnem področju, kateremu sledi izobraževalni program pedagogike, ki traja najmanj 150 ur, izobraževalni program varnosti pri delu in higiene na delu in 2 leti delovnih izkušenj v tistem poklicu, ki ga bo poučeval,

- ali 8 let osnovne izobrazbe in 5 let poklicne srednje izobrazbe in diplomo posrednješolske pedagoško tehnične šole

- ali 8 let osnovne izobrazbe in 2-3 leta temeljne poklicne srednje izobrazbe in vsaj 3 leta delovnih izkušenj, kar potrdi z mojstrskim izpitom v določenem poklicu, čemur sledi izobraževalni program pedagogike v skupnem trajanju najmanj 150 ur.

Na Slovaškem

- mojster poklicnega izobraževanja ("majster odbornej výchovy"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 12 let, od tega 8 let temeljnega izobraževanja, 4 leta poklicnega izobraževanja (dokončano poklicno srednje izobraževanje in/ali vajeništvo v zadevnem (podobnem) poklicnem usposabljanju ali vajeniškemu programu izobraževanja), vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju na katerem je oseba dokončala izobraževanje ali vajeništvo in dodaten študij pedagogike na pedagoški fakulteti ali na tehničnih univerzah, oziroma dokončano srednjo izobraževanje in vajeništvo v zadevnem (podobnem) poklicnem usposabljanju ali vajeniškemu programu usposabljanja, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju na katerem je oseba dokončala izobraževanje ali vajeništvo in dodaten študij pedagogike na pedagoški fakulteti, oziroma do 1. septembra 2005 specializirano izobraževanje na področju specializirane pedagogike v metodoloških centrih za mojstre poklicnega izobraževanja na posebnih šolah, brez dodatnega študija pedagogike."

(c) Pod naslov "3. Področje pomorstva, a) Pomorska plovba" se pred vnosom za Dansko doda naslednje:

"Na Češkem

- asistent na krovu ("Palubní asistent")

- častnik ladijske straže krova ("Námořní poručík")

- prvi častnik krova ("První palubní důstojník")

- poveljnik ladje ("Kapitán")

- pripravnik v strojnici ("Strojní asistent")

- častnik, odgovoren za delo v strojnici ("Strojní důstojník")

- prvi častnik stroja ("Druhý strojní důstojník"

- upravitelj stroja ("První strojní důstojník")

- električar ("Elektrotechnik")

- glavni električar ("Elektrodůstojník")."

(d) Pod naslov "3. Področje pomorstva, a) Pomorska plovba" se med vnosa za Italijo in Nizozemsko doda naslednje:

"V Latviji

- ladijski električar ("Kuģu elektromehāniķis")

- električar, odgovoren za ladijske hladilnike ("Kuģa saldēšanas iekārtu mašīnists")."

(e) Pod naslov "3. Področje pomorstva, a) Pomorska plovba" se za "ki imajo naslednjo izobrazbo" in pred vnos za Dansko doda naslednje:

"— na Češkem,

- za asistenta na krovu ("Palubní asistent"):

1. oseba, ki je stara najmanj 20 let,

2. (a) pomorsko akademijo ali višjo pomorsko šolo — oddelek za navigacijo. Izobraževalna programa je treba zaključiti z izpitom "maturitní zkouška" in odobreno prakso na morju, ki se opravi med študijem in ne sme biti krajša od šestih mesecev, ali

(b) odobreno prakso na morju v sestavi ladijske straže krova na podporni ravni ladje, ki ni krajša od dveh let, in dokončan odobreni izobraževalni program, ki zadovoljuje standarde usposobljenosti, kot so določeni v oddelku A-II/1 kodeksa STCW (Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov), ki ga organizira pomorska akademija ali višja pomorska šola stranke Konvencije STCW in ki opravi izpit pred izpitno komisijo, ki jo priznava OPP (Odbor za pomorski promet Češke republike).

- za častnika ladijske straže krova ("Námořní poručík"):

1. odobreno prakso na morju v funkciji asistenta na krovu na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več, ki v primeru diplomanta pomorske akademije ali višje šole traja najmanj šest mesecev in v primeru diplomanta po odobrenem izobraževalnem programu eno leto, od tega vsaj šest mesecev v funkciji sestave ladijske straže krova.

2. ustrezno izpolnjeno in potrjeno Evidenčno knjigo o usposabljanju na krovu za krovne kadete.

- za prvega častnika krova ("První palubní důstojník"):

spričevalo o usposobljenosti častnika ladijske straže krova na ladjah nosilnosti 500 bruto ton ali več in najmanj 12-mesečno odobreno prakso na morju v tej funkciji.

- za poveljnika ladje ("Kapitán"):

spričevalo o opravljenem delu kot poveljnik ladje na ladjah nosilnosti med 500 in 3000 bruto ton.

Spričevalo o usposobljenosti za prvega častnika krova na ladjah nosilnosti 3000 bruto ton ali več in najmanj 6-mesečno odobreno prakso na morju v funkciji prvega častnika krova na ladjah nosilnosti 500 bruto ton in najmanj 6-mesečno odobreno prakso na morju v funkciji prvega častnika krova na ladjah nosilnosti 3000 bruto ton ali več.

- za pripravnika v strojnici ("Strojní asistent"):

1. oseba, ki je stara najmanj 20 let.

2. pomorsko akademijo ali višjo šolo za pomorstvo — oddelek za ladijsko inženirstvo in odobreno prakso na morju v času študija, ki ne sme biti krajša kot šest mesecev.

- za častnika, odgovornega za delo v strojnici ("Strojní důstojník"):

najmanj 6-mesečno odobreno prakso na morju v funkciji pripravnika v strojnici, če je diplomiral na pomorski akademiji ali višji šoli.

- za prvega častnika stroja ("Druhý strojní důstojník"):

odobreno prakso na morju v funkciji 2. častnika stroja na ladjah s pogonskim strojem z močjo 750 kW pogonske moči ali več.

- za upravitelja stroja ("První strojní důstojník"):

ustrezno spričevalo o opravljenem delu kot prvi častnik stroja na ladjah s pogonskim strojem z močjo 3000 kW pogonske moči ali več in najmanj 6-mesečna odobrena praksa na morju v tej funkciji.

- za električarja ("Elektrotechnik"):

1. oseba, ki je stara najmanj 18 let,

2. pomorsko ali drugo akademijo, fakulteto za elektrotehniko oziroma tehnično šolo ali višjo šolo za elektrotehniko, katerih izobraževalni programi se morajo zaključiti z izpitom "maturitní zkouška" in najmanj 12-mesečno odobreno prakso na področju elektrotehnike.

- za glavnega električarja ("Elektrodůstojník"):

1. pomorsko akademijo ali višjo šolo, fakulteto za pomorsko elektrotehniko ali drugo akademijo ali srednjo šolo iz področja elektrotehnike, katerih izobraževalni programi se morajo zaključiti z "maturitní zkouška" ali državnim izpitom.

2. odobreno prakso na morju v funkciji elektrotehnika, in sicer najmanj 12-mesečno v primeru diplomanta akademije ali višje šole in najmanj 24-mesečno v primeru maturanta srednje šole."

(f) Pod naslov "3. Področje pomorstva, a) Pomorska plovba" se za "ki imajo naslednjo izobrazbo" in med vnosa za Italijo in Nizozemsko doda naslednje:

"— V Latviji:

- za ladijskega električarja ("kuģu elektromehāniķis"):

1. oseba, ki je stara najmanj 18 let,

2. šolanje v skupnem trajanju najmanj 12 let in 6 mesecev, od tega vsaj 9 let osnovne šole in vsaj 3 leta poklicnega izobraževanja. Poleg tega se zahteva vsaj 6-mesečna praksa na morju kot ladijski električar ali asistent električar na ladjah z močjo generatorja več kot 750 kW. Poklicno usposabljanje se zaključi s posebnim izpitom pri pristojnemu organu, skladno s programom usposabljanja, ki ga odobri Ministrstvo za promet;

- za električarja, odgovornega za ladijske hladilnike ("kuģa saldēšanas iekārtu mašīnists"):

1. oseba, ki je stara najmanj 18 let,

2. šolanje v skupnem trajanju najmanj 13 let, od tega vsaj 9 let osnovne izobrazbe in vsaj 3 leta poklicnega izobraževanja. Poleg tega se zahteva vsaj 12-mesečna praksa na morju kot asistent inženirja, odgovornega za ladijske hladilnike. Poklicno usposabljanje se zaključi s posebnim izpitom pri pristojnemu organu, skladno s programom usposabljanja, ki ga odobri Ministrstvo za promet."

(g) Pod naslov "4. Tehnično področje" se pred vnos za Italijo vstavi naslednje:

"Na Češkem

- pooblaščeni tehnik ("autorizovaný technik, autorizovaný stavitel"),

katerega šolanje je skupno trajalo najmanj 9 let, od tega 4 leta srednje tehnične izobrazbe, ki se je zaključila z "maturitní zkouška" (zaključnim izpitom srednje tehnične šole), 5 let delovnih izkušenj in na koncu test o delovnih sposobnostih za opravljanje izbrane dejavnosti v gradbeništvu (v skladu z Zakonom št. 50/1976 Sb. (Zakon o gradbeništvu) in Zakonom št. 360/1992 Sb.).

- voznik tirnega vozila ("Fyzická osoba řídící drážní vozidlo"),

katerega šolanje je skupno trajalo najmanj 12 let, od tega 8 let osnovne izobrazbe in vsaj 4 leta poklicne srednje izobrazbe, ki se je zaključila z izpitom "maturitní zkouška" in končalo z državnim izpitom za pogonsko silo vozil.

- tehnik za pregled železniške proge ("Drážní revizní technik"

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 12 let, od tega vsaj 8 let osnovne izobrazbe in 4 leta poklicne srednje izobrazbe na srednji strojni šoli ali srednji šoli za elektrotehniko, ki se je zaključila z izpitom "maturitní zkouška".

- inštruktor za vožnjo ("Učitel autoškoly"),

oseba, ki ni mlajša od 24 let in katere skupno šolanje je trajalo vsaj 12 let, od tega 8 let osnovnega izobraževanja in vsaj 4 leta poklicnega srednjega izobraževanja, ki je bilo osredotočeno na promet ali strojništvo in se je zaključilo z izpitom "maturitní zkouška".

- državni tehnik za tehnični pregled motornih vozil ("Kontrolní technik STK"),

oseba, ki ni mlajša od 21 let; katere šolanje je skupno trajalo vsaj 12 let, od tega 8 let osnovne izobrazbe in vsaj 4 leta poklicnega srednjega izobraževanja, ki se je zaključilo z izpitom "maturitní zkouška", čemur sta sledili vsaj 2 leti strokovnih izkušenj; zadevna oseba mora imeti vozniški izpit, mora biti nekaznovana in je morala zaključiti posebno, vsaj 120-urno usposabljanje za Državne tehnike ter uspešno opraviti izpit.

- mehanik za nadzor emisij avtomobilov ("Mechanik měření emisí"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 12 let, od tega vsaj 8 let osnovne izobrazbe in vsaj 4 leta poklicnega srednjega izobraževanja, ki se je končalo z izpitom "maturitní zkouška"; nadalje mora kandidat zaključiti vsaj 3 leta strokovne prakse in posebnega, najmanj osemurnega usposabljanja za "mehanika za nadzor emisij avtomobilov" ter uspešno opraviti izpit.

- voditelj čolna ("Kapitán I. třídy"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 15 let, od tega 8 let osnovne izobrazbe in 3 leta poklicnega izobraževanja, ki se je končalo z izpitom "maturitní zkouška" in zaključilo z izpitom, ki je bil podlaga za spričevalo o usposobljenosti. Temu poklicnemu izobraževanju mora slediti 4-letna poklicna praksa, ki se zaključi z izpitom.

- restavrator spomenikov, ki so dela umetne obrti ("restaurátor památek, které jsou díly uměleckých řemesel"),

katerega šolanje je skupno trajalo 12 let, če je bilo vanj vključeno polno srednje tehnično izobraževanje po izobraževalnem programu za restavratorstvo, ali 10 do 12 let študija po podobnem izobraževalnem programu, in 5 let delovnih izkušenj v primeru polnega srednjega tehničnega izobraževanja, zaključenega z izpitom "maturitní zkouška", ali 8 let delovnih izkušenj v primeru srednjega tehničnega izobraževanja, zaključenega s končnim vajeniškim izpitom.

- restavrator umetniških del, ki niso spomeniki in so del zbirk muzejev in galerij, in drugih predmetov kulturne vrednosti ("restaurátor děl výtvarných umění, která nejsou památkami a jsou uložena ve sbírkách muzeí a galerií, a ostatních předmětů kulturní hodnoty"),

katerega šolanje je v primeru polnega srednjega tehničnega izobraževanja po izobraževalnem programu za restavratorstvo, ki se je zaključilo z izpitom "maturitní zkouška", skupno trajalo 12 let, ob tem pa ima še 5 let delovnih izkušenj.

- upravljalec odpadkov ("odpadový hospodář"),

katerega šolanje je skupno trajalo najmanj 12 let, od tega 8 let osnovne izobrazbe in vsaj 4 leta poklicnega srednjega izobraževanja, ki se je zaključilo z izpitom "maturitní zkouška" in vsaj 5 let izkušenj v sektorju za delo z odpadki v zadnjih 10 letih.

- tehnični direktor za miniranje ("Technický vedoucí odstřelů"),

katerega šolanje je skupno trajalo vsaj 12 let, od tega vsaj 8 let osnovne izobrazbe in 4 leta poklicnega srednjega izobraževanja, ki se je zaključilo z izpitom "maturitní zkouška",

temu pa je sledilo:

- 2 leti dela kot podzemni miner (za podzemne dejavnosti) ali 1 leto na površini (za površinske dejavnosti), od tega 6 mesecev kot pomočnik minerja;

- 100-urni izobraževalni program teoretičnega in praktičnega usposabljanja, ki mu je sledil izpit pred pristojnim Okrajnim organom za miniranje;

- 6 mesecev ali več delovnih izkušenj pri načrtovanju in izvedbi večjih razstrelitev;

- 32 urni izobraževalni program teoretičnega in praktičnega usposabljanja, ki mu je sledil izpit pred Češkim organom za miniranje."

med vnosa za Italijo in Nizozemsko:

"V Latviji

- pomočnik strojevodje v železniškem sektorju ("vilces līdzekļa vadītāja (mašīnista) palīgs"),

- oseba, ki je stara najmanj18 let;

- katere skupno izobraževanje je trajalo vsaj 12 let, od tega vsaj 8 let osnovne izobrazbe in vsaj 4 leta poklicne izobrazbe; poklicno usposabljanje je zaključeno s posebnim preizkusom znanja delodajalca; spričevalo o usposobljenosti izda pristojni organ za 5 let."

in za vnosom za Avstrijo:

"Na Poljskem

- tehnik, ki izvršuje teste osnovne tehnične brezhibnosti motornih vozil ("Diagnosta przeprowadzający badania techniczne w stacji kontroli pojazdów o podstawowym zakresie badań"),

katerega izobraževanje je trajalo 8 let osnovne izobrazbe in 5 let srednje tehnične izobrazbe na področju motornih vozil in ima 3 leta izkušenj v avtomobilski delavnici ali garaži; vključno z 51 urnim osnovnim usposabljanjem za kontroliranje tehnične brezhibnosti vozil in opravljen izpit o kvalifikaciji.

- tehnik, ki izvršuje teste tehnične brezhibnosti motornih vozil na območni postaji za tehnični pregled vozil ("Diagnosta przeprowadzający badania techniczne pojazdu w okręgowej stacji kontroli pojazdów"),

katerega izobraževanje je trajalo 8 let osnovne izobrazbe in 5 let srednje tehnične izobrazbe na področju motornih vozil in ima 4 leta delovnih izkušenj v avtomobilski delavnici ali garaži, vključno z 51 urnim osnovnim usposabljanjem za kontroliranje tehnične brezhibnosti vozil in opravljen izpit o kvalifikaciji,

- tehnik, ki izvršuje teste tehnične brezhibnosti vozil ("Diagnosta wykonujący badania techniczne pojazdów w stacji kontroli pojazdów"),

katerega izobraževanje je trajalo 8 let osnovne izobrazbe in 5 let srednje tehnične izobrazbe na področju motornih vozil in ima 4 leta delovnih izkušenj v avtomobilski delavnici ali v garaži, ali

8 let osnovne izobrazbe in 5 let srednje tehnične izobrazbe na drugem področju kot področju motornih vozil in ima 8 let delovnih izkušenj v avtomobilski delavnici ali v garaži,

vključno s 113 urnim usposabljanjem, ki je vključevalo temeljno in specialistično usposabljanje in opravljene izpite za vsako stopnjo.

Trajanje v urah in splošen obseg posebnih usposabljanj v okviru popolnega usposabljanja za tehnika so ločeno določeni v Uredbi Ministra za infrastrukturo z dne 28. novembra 2002 o podrobnih zahtevah za tehnike (UL iz leta 2002, točka 1769).

- vlakovni dispečar ("Dyżurny ruchu"),

ki ima 8 let osnovne izobrazbe in 4 leta srednje poklicne izobrazbe s specializacijo za železniški promet in 45-dnevni tečaj usposabljanja za vlakovnega dispečarja in opravljen kvalifikacijski preizkus znanja, ali ki ima 8 let osnovne izobrazbe in 5 let srednje poklicne izobrazbe s specializacijo za železniški promet in 63-dnevni tečaj usposabljanja za vlakovnega dispečarja in uspešno opravljen kvalifikacijski preizkus znanja."

II. PRAVNI POKLICI

1. 31977 L 0249: Direktiva Sveta 77/249/EGS z dne 22. marca 1977 o učinkovitem uresničevanju svobode opravljanja storitev odvetnikov (UL L 78, 26.3.1977, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

V členu 1(2) se doda naslednje:

"Češka | Advokát |

Estonija | Vandeadvokaat |

Ciper | Δικηγόρος |

Latvija | Zvērināts advokāts |

Litva | Advokatas |

Madžarska | Ügyvéd |

Malta | Avukat/Prokuratur Legali |

Poljska | Adwokat/Radca prawny |

Slovenija | Odvetnik/Odvetnica |

Slovaška | Advokát/Komerčný právnik." |

2. 31998 L 0005: Direktiva 98/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 za olajšanje opravljanja poklica odvetnika na trajni podlagi v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (UL L 77, 14.3.1998>, str. 36).

V členu 1(2)(a) se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka >Advokát"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija Vandeadvokaat"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper Δικηγόρος

Latvija Zvērināts advokāts

Litva Advokatas."

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska Ügyvéd

Malta Avukat/Prokuratur Legali."

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska Adwokat/Radca prawny."

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija Odvetnik/Odvetnica

Slovaška Advokát/Komerčný právnik."

III. MEDICINSKE IN PARAMEDICINSKE DEJAVNOSTI

1. Zdravniki

31993 L 0016: Direktiva Sveta 93/16/EGS z dne 5. aprila 1993 o olajšanju prostega gibanja zdravnikov in o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi (UL L 165, 7.7.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0050: Direktivo 97/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6.10.1997 (UL L 291, 24.10.1997, str. 35),

- 31998 L 0021: Direktivo Komisije 98/21/ES z dne 8.4.1998 (UL L 119, 22.4.1998, str. 15), 1998 (OJ L 119, 22.4.1998, p. 15),

- 31998 L 0063: Direktivo Komisije 98/63/EGS z dne 3.9.1998 (UL L 253, 15.9.1998, str. 24),

- 31999 L 0046: Direktivo Komisije 1999/46/ES z dne 21.5.1999 (UL L 139, 2.6.1999, str. 25),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1),

- 52002 XC 0316(02) Sporočilo Komisije z dne 16.3.2002 (UL C 67, 16.3.2002, str. 26).

(a) V členu 9(1) se za četrto alineo doda naslednja alinea:

"— dan pristopa za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško."

(b) Naslednja alinea se doda v prvemu pododstavku člena 9(2) za četrto alineo:

"— dan pristopa za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško."

(c) Za členom 9 se vstavi naslednji člen:

"Člen 9a

1. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in o specialistični medicinski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in specialistični medicinski izobrazbi, če češki organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot češke kvalifikacije v medicini in specialistični medicini glede dostopa do medicinskih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Češke.

2. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in o specialistični medicinski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in specialistični medicinski izobrazbi, če estonski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot estonske kvalifikacije v medicini in specialistični medicini glede dostopa do medicinskih poklicev in opravljanja le-teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Estonije.

3. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in o specialistični medicinski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in specialistični medicinski izobrazbi, če latvijski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot latvijske kvalifikacije v medicini in specialistični medicini glede dostopa do medicinskih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Latvije.

4. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in o specialistični medicinski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcem 1990, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in specialistični medicinski izobrazbi, če litovski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njenem ozemlju isto pravno veljavo kot litovske kvalifikacije v medicini in specialistični medicini glede dostopa do medicinskih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Litve.

5. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in o specialistični medicinski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in specialistični medicinski izobrazbi, če slovaški organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njenem ozemlju isto pravno veljavo kot slovaške kvalifikacije v medicini in specialistični medicini glede dostopa do medicinskih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovaške.

6. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in o specialistični medicinski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v Jugoslaviji pred 25. junijem 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni medicinski izobrazbi in specialistični medicinski izobrazbi, če slovenski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njenem ozemlju isto pravno veljavo kot slovenske kvalifikacije v medicini in specialistični medicini glede dostopa do medicinskih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovenije."

(d) Naslednje reference se vstavijo v obvestilo, objavljeno v skladu s členom 41, o opredelitvi nazivov diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi zdravnikov splošne medicine:

(i) nazivi diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi:

med vnosa za Belgijo in Dansko se vstavi naslednje:

"Češka: diplom o specializaci"všeobecné lékařství""

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija: diplom peremeditsiini erialal"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper: Πιστοποιητικό Αναγνώρισης Γενικού Ιατρού

Latvija: "Ģimenes ārsta sertifikāts"

Litva: Šeimos gydytojo rezidentūros pažymėjimas"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska: Háziorvostan szakorvosa bizonyítvány

Malta: Tabib tal-familja"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska: Diploma: Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie medycyny rodzinnej"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija: Potrdilo o opravljeni specializaciji iz družinske medicine

Slovaška: diplom o špecializácii v odbore"všeobecné lekárstvo""

,

(ii) poklicni nazivi

med vnosa za Belgijo in Dansko se vstavi naslednje:

"Češka: všeobecný lékař"

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija: Perearst"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper: Ιατρός Γενικής Ιατρικής

Latvija: "ģimenes (vispārējās prakses) ārsts"

Litva: Šeimos medicinos gydytojas"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska: Háziorvostan szakorvosa

Malta: Mediċina tal-familja"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska: Specjalista w dziedzinie medycyny rodzinnej"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija: Specialist družinske medicine/ Specialistka družinske medicine

Slovaška: Všeobecný lekár."

(e) V Prilogi A se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | Diplom o ukončení studia ve studijním programu všeobecné lékařství (doktor medicíny, MUDr.) | Lékářská fakulta univerzity v České republice | Vysvědčení o státní rigorózní zkoušce" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Diplom arstite aduse õppekava läbimise kohta | Tartu Ülikool" | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Πιστοποιητικό Εγγραφής Ιατρού, | Ιατρικό Συμβούλιο | |

Latvija | ārsta diploms | Universitātes tipa augstskola | |

Lietuva | Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą gydytojo kvalifikaciją | Universitetas | Internatūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą medicinos gydytojo profesinę kvalifikaciją" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Általános orvos oklevél (doctor medicinae universae, abrév.: dr. med. univ.) | Egyetem | |

Malta | Lawrja ta' Tabib tal-Mediċina u l-Kirurġija. | Universita' ta' Malta | Ċertifikat ta' reġistrazzjoni maħruġ mill-Kunsill Mediku" |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku lekarskim z tytułem "lekarza" | 1.Akademia Medyczna2.Uniwersytet Medyczny3.Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego | Lekarski Egzamin Państwowy" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov "doktor medicine / doktorica medicine" | Univerza | |

Slovensko | Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu "doktor medicíny" ("MUDr.") | Vysoká škola" | |

(f) V Prilogi B se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | Diplom o specializaci | Ministerstvo zdravotnictví" | |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Residentuuri lõputnnistus eriarstiabi erialal | Tartu Ülikool" | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Πιστοποιητικό Αναγνώρισης Ειδικότητας | Ιατρικό Συμβούλιο | |

Latvija | "Sertifikāts" — kompetentu iestāžu izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu specialitātē | Latvijas Ārstu biedrība Latvijas Ārstniecības personu profesionālo organizāciju savienība | |

Lietuva | Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo specialisto profesinę kvalifikaciją | Universitetas" | |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Szakorvosi bizonyítvány | Az Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium illetékes testülete | |

Malta | Ċertifikat ta' Speċjalista Mediku | Kumitat ta' Approvazzjoni dwar Speċjalisti" | |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom uzyskania tytułu specjalisty | Centrum Egzaminów Medycznych" | |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu | 1.Ministrstvo za zdravje2.Zdravniška zbornica Slovenije | |

Slovensko | Diplom o špecializácii | Slovenská zdravotnícka univerzita". | |

(g) Priloga C se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA C

Nazivi izobraževalnih programov v specializirani medicini

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

ANESTEZIOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | Anesthésie-réanimation / Anesthesie reanimatie | |

Česká republika | Anesteziologie a resuscitace | |

Danmark | Anæstesiologi | |

Deutschland | Anästhesiologie | |

Eesti | Anestesioloogia | |

Ελλάς | Αναισθησιολογία | |

España | Anestesiología y Reanimación | |

France | Anesthésiologie-Réanimation chirurgicale | |

Ireland | Anaesthesia | |

Italia | Anestesia e rianimazione | |

Κύπρος | Αναισθησιολογία | |

Latvija | Anestezioloģija un reanimatoloģija | |

Lietuva | Anesteziologija reanimatologija | |

Luxembourg | Anesthésie-réanimation | |

Magyarország | Aneszteziológia és intenzív terápia | |

Malta | Anesteżija u Kura Intensiva | |

Nederland | Anesthesiologie | |

Österreich | Anästhesiologie und Intensivmedizin | |

Polska | Anestezjologia i intensywna terapia | |

Portugal | Anestesiologia | |

Slovenija | Anesteziologija, reanimatologija in perioperativna intenzivna medicina | |

Slovensko | Anestéziológia a intenzívna medicína | |

Suomi/Finland | Anestesiologia ja tehohoito / Anestesiologi och intensivvård | |

Sverige | Anestesi och intensivvård | |

United Kingdom | Anaesthetics | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

SPLOŠNA KIRURGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Chirurgie / Heelkunde | |

Česká republika | Chirurgie | |

Danmark | Kirurgi eller kirurgiske sygdomme | |

Deutschland | Chirurgie | |

Eesti | Üldkirurgia | |

Ελλάς | Χειρουργική | |

España | Cirugía general y del aparato digestivo | |

France | Chirurgie générale | |

Ireland | General surgery | |

Italia | Chirurgia generale | |

Κύπρος | Γενική Χειρουργική | |

Latvija | Ķirurģija | |

Lietuva | Chirurgija | |

Luxembourg | Chirurgie générale | |

Magyarország | Sebészet | |

Malta | Kirurġija Ġenerali | |

Nederland | Heelkunde | |

Österreich | Chirurgie | |

Polska | Chirurgia ogólna | |

Portugal | Cirurgia geral | |

Slovenija | Splošna kirurgija | |

Slovensko | Chirurgia | |

Suomi/Finland | Yleiskirurgia / Allmän kirurgi | |

Sverige | Kirurgi | |

United Kingdom | General surgery | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

NEVROKIRURGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Neurochirurgie | |

Česká republika | Neurochirurgie | |

Danmark | Neurokirurgi eller kirurgiske nervesygdomme | |

Deutschland | Neurochirurgie | |

Eesti | Neurokirurgia | |

Ελλάς | Νευροχειρουργική | |

España | Neurocirugía | |

France | Neurochirurgie | |

Ireland | Neurological surgery | |

Italia | Neurochirurgia | |

Κύπρος | Νευροχειρουργική | |

Latvija | Neiroķirurģija | |

Lietuva | Neurochirurgija | |

Luxembourg | Neurochirurgie | |

Magyarország | Idegsebészet | |

Malta | Newrokirurġija | |

Nederland | Neurochirurgie | |

Österreich | Neurochirurgie | |

Polska | Neurochirurgia | |

Portugal | Neurocirurgia | |

Slovenija | Nevrokirurgija | |

Slovensko | Neurochirurgia | |

Suomi/Finland | Neurokirurgia / Neurokirurgi | |

Sverige | Neurokirurgi | |

United Kingdom | Neurosurgery | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

GINEKOLOGIJA IN PORODNIŠTVO

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Gynécologie - obstétrique / Gynaecologie en verloskunde | |

Česká republika | Gynekologie a porodnictví | |

Danmark | Gynækologi og obstetrik eller kvindesygdomme og fødselshjælp | |

Deutschland | Frauenheilkunde und Geburtshilfe | |

Eesti | Sünnitusabi ja günekoloogia | |

Ελλάς | Μαιευτική-Γυναικολογία | |

España | Obstetricia y ginecología | |

France | Gynécologie - obstétrique | |

Ireland | Obstetrics and gynaecology | |

Italia | Ginecologia e ostetricia | |

Κύπρος | Μαιευτική - Γυναικολογία | |

Latvija | Ginekoloģija un dzemdniecība | |

Lietuva | Akušerija ginekologija | |

Luxembourg | Gynécologie - obstétrique | |

Magyarország | Szülészet-nőgyógyászat | |

Malta | Ostetriċja u Ġinekoloġija | |

Nederland | Verloskunde en gynaecologie | |

Österreich | Frauenheilkunde und Geburtshilfe | |

Polska | Położnictwo i ginekologia | |

Portugal | Ginecologia e obstetricia | |

Slovenija | Ginekologija in porodništvo | |

Slovensko | Gynekológia a pôrodníctvo | |

Suomi/Finland | Naistentaudit ja synnytykset / Kvinnosjukdomar och förlossningar | |

Sverige | Obstetrik och gynekologi | |

United Kingdom | Obstetrics and gynaecology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

INTERNA MEDICINA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Médecine interne / Inwendige geneeskunde | |

Česká republika | Vnitřní lékařství | |

Danmark | Intern medicin | |

Deutschland | Innere Medizin | |

Eesti | Sisehaigused | |

Ελλάς | Παθολογία | |

España | Medicina interna | |

France | Médecine interne | |

Ireland | General medicine | |

Italia | Medicina interna | |

Κύπρος | Παθολογία | |

Latvija | Internā medicīna | |

Lietuva | Vidaus ligos | |

Luxembourg | Médecine interne | |

Magyarország | Belgyógyászat | |

Malta | Mediċina Interna | |

Nederland | Inwendige geneeskunde | |

Österreich | Innere Medizin | |

Polska | Choroby wewnętrzne | |

Portugal | Medicina interna | |

Slovenija | Interna medicina | |

Slovensko | Vnútorné lekárstvo | |

Suomi/Finland | Sisätaudit / Inre medicin | |

Sverige | Internmedicine | |

United Kingdom | General (internal) medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

OFTALMOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | Ophtalmologie / Oftalmologie | |

Česká republika | Oftalmologie | |

Danmark | Oftalmologi eller øjensygdomme | |

Deutschland | Augenheilkunde | |

Eesti | Oftalmoloogia | |

Ελλάς | Οφθαλμολογία | |

España | Oftalmología | |

France | Ophtalmologie | |

Ireland | Ophthalmology | |

Italia | Oftalmologia | |

Κύπρος | Οφθαλμολογία | |

Latvija | Oftalmoloģija | |

Lietuva | Oftalmologija | |

Luxembourg | Ophtalmologie | |

Magyarország | Szemészet | |

Malta | Oftalmoloġija | |

Nederland | Oogheelkunde | |

Österreich | Augenheilkunde und Optometrie | |

Polska | Okulistyka | |

Portugal | Oftalmologia | |

Slovenija | Oftalmologija | |

Slovensko | Oftalmológia | |

Suomi/Finland | Silmätaudit / Ögonsjukdomar | |

Sverige | Ögonsjukdomar (oftalmologi) | |

United Kingdom | Ophthalmology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

OTORINOLARINGOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | Oto-rhino-laryngologie / Otorhinolaryngologie | |

Česká republika | Otorinolaryngologie | |

Danmark | Oto-rhino-laryngologi eller øre-næse-halssygdomme | |

Deutschland | Hals-Nasen-Ohrenheilkunde | |

Eesti | Otorinolarüngoloogia | |

Ελλάς | Ωτορινολαρυγγολογία | |

España | Otorrinolaringología | |

France | Oto-rhino-laryngologie | |

Ireland | Otolaryngology | |

Italia | Otorinolaringoiatria | |

Κύπρος | Ωτορινολαρυγγολογία | |

Latvija | Otolaringoloģija | |

Lietuva | Otorinolaringologija | |

Luxembourg | Oto-rhino-laryngologie | |

Magyarország | Fül-orr-gégegyógyászat | |

Malta | Otorinolaringoloġija | |

Nederland | Keel-, neus- en oorheelkunde | |

Österreich | Hals-, Nasen- und Ohrenkrankheiten | |

Polska | Otorynolaryngologia | |

Portugal | Otorrinolaringologia | |

Slovenija | Otorinolaringológia | |

Slovensko | Otorinolaryngológia | |

Suomi/Finland | Korva-, nenä- ja kurkkutaudit / Öron-, näs- och halssjukdomar | |

Sverige | Öron-, näs- och halssjukdomar (oto-rhino-laryngologi) | |

United Kingdom | Otolaryngology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

PEDIATRIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Pédiatrie / Pediatrie | |

Česká republika | Dětské lékařství | |

Danmark | Pædiatri eller sygdomme hos børn | |

Deutschland | Kinderheilkunde | |

Eesti | Pediaatria | |

Ελλάς | Παιδιατρική | |

España | Pediatria y sus áreas especificas | |

France | Pédiatrie | |

Ireland | Paediatrics | |

Italia | Pédiatria | |

Κύπρος | Παιδιατρική | |

Latvija | Pediatrija | |

Lietuva | Vaikų ligos | |

Luxembourg | Pédiatrie | |

Magyarország | Csecsemő- és gyermekgyógyászat | |

Malta | Pedjatrija | |

Nederland | Kindergeneeskunde | |

Österreich | Kinder - und Jugendheilkunde | |

Polska | Pediatria | |

Portugal | Pediatria | |

Slovenija | Pediatrija | |

Slovensko | Pediatria | |

Suomi/Finland | Lastentaudit / Barnsjukdomar | |

Sverige | Barn- och ungdomsmedicin | |

United Kingdom | Paediatrics | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

PNEVMOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Pneumologie | |

Česká republika | Tuberkulóza a respirační nemoci | |

Danmark | Medicinske lungesygdomme | |

Deutschland | Pneumologie | |

Eesti | Pulmonoloogia | |

Ελλάς | Φυματιολογία- Πνευμονολογία | |

España | Neumologia | |

France | Pneumologie | |

Ireland | Respiratory medicine | |

Italia | Malattie dell'apparato respiratorio | |

Κύπρος | Πνευμονολογία - Φυματιολογία | |

Latvija | Ftiziopneimonoloģija | |

Lietuva | Pulmonologija | |

Luxembourg | Pneumologie | |

Magyarország | Tüdőgyógyászat | |

Malta | Mediċina Respiratorja | |

Nederland | Longziekten en tuberculose | |

Österreich | Lungenkrankheiten | |

Polska | Choroby płuc | |

Portugal | Pneumologia | |

Slovenija | Pnevmologija | |

Slovensko | Pneumológia a ftizeológia | |

Suomi/Finland | Keuhkosairaudet ja allergologia / Lungsjukdomar och allergologi | |

Sverige | Lungsjukdomar (pneumologi) | |

United Kingdom | Respiratory medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

UROLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Urologie | |

Česká republika | Urologie | |

Danmark | Urologi eller urinvejenes kirurgiske sygdomme | |

Deutschland | Urologie | |

Eesti | Uroloogia | |

Ελλάς | Ουρολογία | |

España | Urología | |

France | Urologie | |

Ireland | Urology | |

Italia | Urologia | |

Κύπρος | Ουρολογία | |

Latvija | Uroloģija | |

Lietuva | Urologija | |

Luxembourg | Urologie | |

Magyarország | Urológia | |

Malta | Uroloġija | |

Nederland | Urologie | |

Österreich | Urologie | |

Polska | Urologia | |

Portugal | Urologia | |

Slovenija | Urologija | |

Slovensko | Urológia | |

Suomi/Finland | Urologia / Urologi | |

Sverige | Urologi | |

United Kingdom | Urology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

ORTOPEDIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Chirurgie orthopédique /Orthopedische heelkunde | |

Česká republika | Ortopedie | |

Danmark | Ortopædisk kirurgi | |

Deutschland | Orthopädie | |

Eesti | Ortopeedia | |

Ελλάς | Ορθοπεδική | |

España | Traumatología y cirugía ortopédica | |

France | Chirurgie orthopédique et traumatologie | |

Ireland | Orthopaedic surgery | |

Italia | Ortopedia e traumatologia | |

Κύπρος | Ορθοπεδική | |

Latvija | Traumatoloģija un ortopēdija | |

Lietuva | Ortopedija traumatologija | |

Luxembourg | Orthopédie | |

Magyarország | Ortopédia | |

Malta | Kirurġija Ortopedika | |

Nederland | Orthopedie | |

Österreich | Orthopädie und Orthopädische Chirurgie | |

Polska | Ortopedia i traumatologia narządu ruchu | |

Portugal | Ortopedia | |

Slovenija | Ortopedska kirurgija | |

Slovensko | Ortopédia | |

Suomi/Finland | Ortopedia ja traumatologia / Ortopedi och traumatologi | |

Sverige | Ortopedi | |

United Kingdom | Trauma and orthopaedic surgery | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organisme |

ANATOMSKA PATALOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Anatomie pathologique / Pathologische anatomie | |

Česká republika | Patologická anatomie | |

Danmark | Patologisk anatomi eller vævs- og celleundersøgelser | |

Deutschland | Pathologie | |

Eesti | Patoloogia | |

Ελλάς | Παθολογική Ανατομική | |

España | Anatomía patológica | |

France | Anatomie et cytologie pathologiques | |

Ireland | Morbid anatomy and histopathology | |

Italia | Anatomia patologica | |

Κύπρος | Παθολογοανατομία - Ιστολογία | |

Latvija | Patoloģija | |

Lietuva | Patologija | |

Luxembourg | Anatomie pathologique | |

Magyarország | Patológia | |

Malta | Istopatoloġija | |

Nederland | Pathologie | |

Österreich | Pathologie | |

Polska | Patomorfologia | |

Portugal | Anatomia patologica | |

Slovenija | Anatomska patologija in citopatologija | |

Slovensko | Patologická anatómia | |

Suomi/Finland | Patologia / Patologi | |

Sverige | Klinisk patologi | |

United Kingdom | Histopathology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

NEUROLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Neurologie | |

Česká republika | Neurologie | |

Danmark | Neurologi eller medicinske nervesygdomme | |

Deutschland | Neurologie | |

Eesti | Neuroloogia | |

Ελλάς | Νευρολογία | |

España | Neurología | |

France | Neurologie | |

Ireland | Neurology | |

Italia | Neurologia | |

Κύπρος | Νευρολογία | |

Latvija | Neiroloģija | |

Lietuva | Neurologija | |

Luxembourg | Neurologie | |

Magyarország | Neurológia | |

Malta | Newroloġija | |

Nederland | Neurologie | |

Österreich | Neurologie | |

Polska | Neurologia | |

Portugal | Neurologia | |

Slovenija | Nevrologija | |

Slovensko | Neurológia | |

Suomi/Finland | Neurologia / Neurologi | |

Sverige | Neurologi | |

United Kingdom | Neurology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

PSIHIATRIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Psychiatrie | |

Česká republika | Psychiatrie | |

Danmark | Psykiatri | |

Deutschland | Psychiatrie und Psychotherapie | |

Eesti | Psühhiaatria | |

Ελλάς | Ψυχιατρική | |

España | Psiquiatría | |

France | Psychiatrie | |

Ireland | Psychiatry | |

Italia | Psichiatria | |

Κύπρος | Ψυχιατρική | |

Latvija | Psihiatrija | |

Lietuva | Psichiatrija | |

Luxembourg | Psychiatrie | |

Magyarország | Pszichiátria | |

Malta | Psikjatrija | |

Nederland | Psychiatrie | |

Österreich | Psychiatrie | |

Polska | Psychiatria | |

Portugal | Psiquiatria | |

Slovenija | Psihiatrija | |

Slovensko | Psychiatria | |

Suomi/Finland | Psykiatria / Psykiatri | |

Sverige | Psykiatri | |

United Kingdom | General psychiatry | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

DIAGNOSTIČNA RADIOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | >Radiodiagnostic / Röntgendiagnose | |

Česká republika | Radiologie a zobrazovací metody | |

Danmark | Diagnostik radiologi eller røntgenundersøgelse | |

Deutschland | Diagnostische Radiologie | |

Eesti | Radioloogia | |

Ελλάς | Ακτινοδιαγνωστική | |

España | Radiodiagnóstico | |

France | Radiodiagnostic et imagerie médicale | |

Ireland | Diagnostic radiology | |

Italia | Radiodiagnostica | |

Κύπρος | Ακτινολογία | |

Latvija | Diagnostiskā radioloģija | |

Lietuva | Radiologija | |

Luxembourg | Radiodiagnostic | |

Magyarország | Radiológia | |

Malta | Radjoloġija | |

Nederland | Radiologie | |

Österreich | Medizinische Radiologie-Diagnostik | |

Polska | Radiologia i diagnostyka obrazowa | |

Portugal | Radiodiagnóstico | |

Slovenija | Radiologija | |

Slovensko | Rádiológia | |

Suomi/Finland | Radiologia / Radiologi | |

Sverige | Medicinsk radiologi | |

United Kingdom | Clinical radiology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

RADIOTERAPIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Radiothérapie-oncologie / Radiotherapie-oncologie | |

Česká republika | Radiační onkologie | |

Danmark | Onkologi | |

Deutschland | Strahlentherapie | |

Eesti | Onkoloogia | |

Ελλάς | Ακτινοθεραπευτική - Ογκολογία | |

España | Oncología radioterápica | |

France | Oncologie radiothérapique | |

Ireland | Radiotherapy | |

Italia | Radioterapia | |

Κύπρος | Ακτινοθεραπευτική | |

Latvija | Terapeitiskā radioloģija | |

Lietuva | Onkologija radioterapija | |

Luxembourg | Radiothérapie | |

Magyarország | Sugárterápia | |

Malta | Onkoloġija u Radjoterapija | |

Nederland | Radiotherapie | |

Österreich | Strahlentherapie - Radioonkologie | |

Polska | Radioterapia onkologiczna | |

Portugal | Radioterapia | |

Slovenija | Radioterapija in onkologija | |

Slovensko | Radiačná onkológia | |

Suomi/Finland | Syöpätaudit / Cancersjukdomar | |

Sverige | Tumörsjukdomar (allmän onkologi) | |

United Kingdom | Clinical oncology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

KLINIČNA BIOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Biologie clinique / Klinische biologie | |

Česká republika | | |

Danmark | | |

Deutschland | | |

Eesti | Laborimeditsiin | |

Ελλάς | | |

España | Análisis clínicos | |

France | Biologie médicale | |

Ireland | | |

Italia | Patologia clinica | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | Laboratorinė medicina | |

Luxembourg | Biologie clinique | |

Magyarország | Orvosi laboratóriumi diagnosztika | |

Malta | | |

Nederland | | |

Österreich | Medizinische Biologie | |

Polska | Diagnostyka laboratoryjna | |

Portugal | Patologia clínica | |

Slovenija | | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

BIOLOŠKA HEMATOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | | |

Danmark | Klinisk blodtypeserologi | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | | |

France | Hématologie | |

Ireland | | |

Italia | | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Hématologie biologique | |

Magyarország | | |

Malta | | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | | |

Portugal | Hematologia clínica | |

Slovenija | | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

MIKROBIOLOGIJA — BAKTERIOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Lékařská mikrobiologie | |

Danmark | Klinisk mikrobiologi | |

Deutschland | Mikrobiologie und Infektionsepidemiologie | |

Eesti | | |

Ελλάς | 1.Ιατρική Βιοπαθολογία2.Μικροβιολογία | |

España | Microbiología y parasitología | |

France | | |

Ireland | Microbiology | |

Italia | Microbiologia e virologia | |

Κύπρος | Μικροβιολογία | |

Latvija | Mikrobioloģija | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Microbiologie | |

Magyarország | Orvosi mikrobiológia | |

Malta | Mikrobijoloġija | |

Nederland | Medische microbiologie | |

Österreich | Hygiene und Mikrobiologie | |

Polska | Mikrobiologia lekarska | |

Portugal | | |

Slovenija | Klinična mikrobiologija | |

Slovensko | Klinická mikrobiológia | |

Suomi/Finland | Kliininen mikrobiologia / Klinisk mikrobiologi | |

Sverige | Klinisk bakteriologi | |

United Kingdom | Medical microbiology and virology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

BIOKEMIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Klinická biochemie | |

Danmark | Klinisk biokemi | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | Bioquímica clínica | |

France | | |

Ireland | Chemical pathology | |

Italia | Biochimica clinica | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Chimie biologique | |

Magyarország | | |

Malta | Patoloġija Kimika | |

Nederland | Klinische chemie | |

Österreich | Medizinische und Chemische Labordiagnostik | |

Polska | | |

Portugal | | |

Slovenija | Medicinska biokemija | |

Slovensko | Klinická biochémia | |

Suomi/Finland | Kliininen kemia / Klinisk kemi | |

Sverige | Klinisk kemi | |

United Kingdom | Chemical pathology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

IMUNOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Alergologie a klinická imunologie | |

Danmark | Klinisk immunologi | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | Immunología | |

France | | |

Ireland | Clinical immunology | |

Italia | | |

Κύπρος | Ανοσολογία | |

Latvija | Imunoloģija | |

Lietuva | | |

Luxembourg | | |

Magyarország | Allergológia és klinikai immunológia | |

Malta | Immunoloġija | |

Nederland | | |

Österreich | Immunologie | |

Polska | Immunologia kliniczna | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | Klinická imunológia a alergológia | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | Klinisk immunologi | |

United Kingdom | Immunology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

PLASTIČNA KIRURGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Chirurgie plastique, reconstructrice et esthétique / Plastische, reconstructieve en esthetische heelkunde | |

Česká republika | Plastická chirurgie | |

Danmark | Plastikkirurgi | |

Deutschland | Plastische Chirurgie | |

Eesti | Plastika- ja rekonstruktiivkirurgia | |

Ελλάς | Πλαστική Χειρουργική | |

España | Cirugía plástica y reparadora | |

France | Chirurgie plastique, reconstructrice et esthétique | |

Ireland | Plastic surgery | |

Italia | Chirurgia plastica e ricostruttiva | |

Κύπρος | Πλαστική Χειρουργική | |

Latvija | Plastiskā ķirurģija | |

Lietuva | Plastinė ir rekonstrukcinė rekonstrukcinė chirurgija | |

Luxembourg | Chirurgie plastique | |

Magyarország | Plasztikai (égési) sebészet | |

Malta | Kirurġija Plastika | |

Nederland | Plastische chirurgie | |

Österreich | Plastische Chirurgie | |

Polska | Chirurgia plastyczna | |

Portugal | Cirurgia plástica e reconstrutiva | |

Slovenija | Plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija | |

Slovensko | Plastická chirurgia | |

Suomi/Finland | Plastiikkakirurgia / Plastikkirurgi | |

Sverige | Plastikkirurgi | |

United Kingdom | Plastic surgery | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

TORAKALNA KIRURGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Chirurgie thoracique / Heelkunde op de thorax | |

Česká republika | Kardiochirurgie | |

Danmark | Thoraxkirurgi eller brysthulens kirurgiske sygdomme | |

Deutschland | Herzchirurgie | |

Eesti | Torakaalkirurgia | |

Ελλάς | Χειρουργική Θώρακος | |

España | Cirugía torácica | |

France | Chirurgie thoracique et cardiovasculaire | |

Ireland | Thoracic surgery | |

Italia | Chirurgia toracica; Cardiochirurgia | |

Κύπρος | Χειρουργική Θώρακος | |

Latvija | Torakālā ķirurģija | |

Lietuva | Krūtinės chirurgija | |

Luxembourg | Chirurgie thoracique | |

Magyarország | Mellkassebészet | |

Malta | Kirurġija Kardjo-Toraċika | |

Nederland | Cardio-thoracale chirurgie | |

Österreich | | |

Polska | Chirurgia klatki piersiowej | |

Portugal | Cirurgia cardiotorácica | |

Slovenija | Torakalna kirurgija | |

Slovensko | Hrudníková chirurgia | |

Suomi/Finland | Sydän-ja rintaelinkirurgia / Hjärt- och thoraxkirurgi | |

Sverige | Thoraxkirurgi | |

United Kingdom | Cardo-thoracic surgery | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

PEDIATRIČNA KIRURGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Dětská chirurgie | |

Danmark | | |

Deutschland | Kinderchirurgie | |

Eesti | Lastekirurgia | |

Ελλάς | Χειρουργική Παίδων | |

España | Cirugía pediátrica | |

France | Chirurgie infantile | |

Ireland | Paediatric surgery | |

Italia | Chirurgia pediatrica | |

Κύπρος | Χειρουργική Παίδων | |

Latvija | Bērnu ķirurģija | |

Lietuva | Vaikų chirurgija | |

Luxembourg | Chirurgie pédiatrique | |

Magyarország | Gyermeksebészet | |

Malta | Kirurgija Pedjatrika | |

Nederland | | |

Österreich | Kinderchirurgie | |

Polska | Chirurgia dziecięca | |

Portugal | Cirurgia pediátrica | |

Slovenija | | |

Slovensko | Detská chirurgia | |

Suomi/Finland | Lastenkirurgia / Barnkirurgi | |

Sverige | Barn- och ungdomskirurgi | |

United Kingdom | Paediatric surgery | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

VASKULARNA KIRURGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Chirurgie des vaisseaux / Bloedvatenheelkunde | |

Česká republika | Cévní chirurgie | |

Danmark | Karkirurgi eller kirurgiske blodkarsygdomme | |

Deutschland | | |

Eesti | Kardiovaskulaarkirurgia | |

Ελλάς | Αγγειοχειρουργική | |

España | Angiología y cirugía vascular | |

France | Chirurgie vasculaire | |

Ireland | | |

Italia | Chirurgia vascolare | |

Κύπρος | Χειρουργική Αγγείων | |

Latvija | Asinsvadu ķirurģija | |

Lietuva | Kraujagyslių chirurgija | |

Luxembourg | Chirurgie vasculaire | |

Magyarország | Érsebészet | |

Malta | Kirurġija Vaskolari | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | Chirurgia naczyniowa | |

Portugal | Cirurgia vascular | |

Slovenija | Kardiovaskularna kirurgija | |

Slovensko | Cievna chirurgia | |

Suomi/Finland | Verisuonikirurgia / Kärlkirurgi | |

Sverige | | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

KARDIOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Cardiologie | |

Česká republika | Kardiologie | |

Danmark | Kardiologi | |

Deutschland | Kardiologie | |

Eesti | Kardioloogia | |

Ελλάς | Καρδιολογία | |

España | Cardiología | |

France | Pathologie cardio-vasculaire | |

Ireland | Cardiology | |

Italia | Cardiologia | |

Κύπρος | Καρδιολογία | |

Latvija | Kardioloģija | |

Lietuva | Kardiologija | |

Luxembourg | Cardiologie et angiologie | |

Magyarország | Kardiológia | |

Malta | Kardjoloġija | |

Nederland | Cardiologie | |

Österreich | | |

Polska | Kardiologia | |

Portugal | Cardiologia | |

Slovenija | | |

Slovensko | Kardiológia | |

Suomi/Finland | Kardiologia / Kardiologi | |

Sverige | Kardiologi | |

United Kingdom | Cardiology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

GASTROENTEROLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Gastro-entérologie / gastroenterologie | |

Česká republika | Gastroenterologie | |

Danmark | Medicinsk gastroenterologi eller medicinske mave-tarm-sygdomme | |

Deutschland | | |

Eesti | Gastroenteroloogia | |

Ελλάς | Γαστρεντερολογία | |

España | Aparato digestivo | |

France | Gastro-entérologie et hépatologie | |

Ireland | Gastro-enterology | |

Italia | Gastroenterologia | |

Κύπρος | Γαστρεντερολογία | |

Latvija | Gastroenteroloģija | |

Lietuva | Gastroenterologija | |

Luxembourg | Gastro-entérologie | |

Magyarország | Gasztroenterológia | |

Malta | Gastroenteroloġija | |

Nederland | Gastro-enterologie | |

Österreich | | |

Polska | Gastroenterologia | |

Portugal | Gastrenterologia | |

Slovenija | Gastroenterologija | |

Slovensko | Gastroenterológia | |

Suomi/Finland | Gastroenterologia / Gastroenterologi | |

Sverige | Medicinsk gastroenterologi och hepatologi | |

United Kingdom | Gastro-enterology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

REVMATOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Rhumathologie / reumatologie | |

Česká republika | Revmatologie | |

Danmark | Reumatologi | |

Deutschland | | |

Eesti | Reumatoloogia | |

Ελλάς | Ρευματολογία | |

España | Reumatología | |

France | Rhumathologie | |

Ireland | Rheumatology | |

Italia | Reumatologia | |

Κύπρος | Ρευματολογία | |

Latvija | Reimatoloģija | |

Lietuva | Reumatologija | |

Luxembourg | Rhumathologie | |

Magyarország | Reumatológia | |

Malta | Rewmatoloġija | |

Nederland | Reumatologie | |

Österreich | | |

Polska | Reumatologia | |

Portugal | Reumatologia | |

Slovenija | | |

Slovensko | Reumatológia | |

Suomi/Finland | Reumatologia / Reumatologi | |

Sverige | Reumatologi | |

United Kingdom | Rheumatology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

SPLOŠNA HEMATOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Hematologie a transfúzní lékařství | |

Danmark | Hæmatologi eller blodsygdomme | |

Deutschland | | |

Eesti | Hematoloogia | |

Ελλάς | Αιματολογία | |

España | Hematología y hemoterapia | |

France | | |

Ireland | Haematology | |

Italia | Ematologia | |

Κύπρος | Αιματολογία | |

Latvija | Hematoloģija | |

Lietuva | Hematologija | |

Luxembourg | Hématologie | |

Magyarország | Haematológia | |

Malta | Ematoloġija | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | Hematologia | |

Portugal | Imuno-hemoterapia | |

Slovenija | | |

Slovensko | Hematológia a transfúziológia | |

Suomi/Finland | Kliininen hematologia / Klinisk hematologi | |

Sverige | Hematologi | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

ENDOKRINOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Endokrinologie | |

Danmark | Medicinsk endokrinologi eller medicinske hormonsygdomme | |

Deutschland | | |

Eesti | Endokrinoloogia | |

Ελλάς | Ενδοκρινολογία | |

España | Endocrinología y nutrición | |

France | Endocrinologie, maladies métaboliques | |

Ireland | Endocrinology and diabetes mellitus | |

Italia | Endocrinologia e malattie del ricambio | |

Κύπρος | Ενδοκρινολογία | |

Latvija | Endokrinoloģija | |

Lietuva | Endokrinologija | |

Luxembourg | Endocrinologie, maladies du métabolisme et de la nutrition | |

Magyarország | Endokrinológia | |

Malta | Endokrinoloġija u Dijabete | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | Endokrynologia | |

Portugal | Endocrinologia | |

Slovenija | | |

Slovensko | Endokrinológia | |

Suomi/Finland | Endokrinologia / endokrinologi | |

Sverige | Endokrina sjukdomar | |

United Kingdom | Endocrinology and diabetes mellitus | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

FIZIATRIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | Médecine physique et réadaptation / Fysische geneeskunde en revalidatie | |

Česká republika | Rehabilitační a fyzikální medicína | |

Danmark | | |

Deutschland | Physikalische und Rehabilitative Medizin | |

Eesti | Taastusravi ja füsiaatria | |

Ελλάς | Φυσική Ιατρική και Αποκατάσταση | |

España | Rehabilitación | |

France | Rééducation et réadaptation fonctionnelles | |

Ireland | | |

Italia | Medicina fisica e riabilitazione | |

Κύπρος | Φυσική Ιατρική και Αποκατάσταση | |

Latvija | Rehabilitoloģija Fiziskā rehabilitācija Fizikālā medicīna | |

Lietuva | Fizinė medicina ir reabilitacija | |

Luxembourg | Rééducation et réadaptation fonctionnelles | |

Magyarország | Fizioterápia | |

Malta | | |

Nederland | Revalidatiegeneeskunde | |

Österreich | Physikalische Medizin | |

Polska | Rehabilitacja medyczna | |

Portugal | Fisiatria ou Medicina física e de reabilitação | |

Slovenija | Fizikalna in rehabilitacijska medicina | |

Slovensko | Fyziatria, balneológia a liečebná rehabilitácia | |

Suomi/Finland | Fysiatria / fysiatri | |

Sverige | Rehabiliteringsmedicin | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

STOMATOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | | |

Danmark | | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | Estomatología | |

France | Stomatologie | |

Ireland | | |

Italia | Odontostomatologia | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Stomatologie | |

Magyarország | | |

Malta | | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | | |

Portugal | Estomatologia | |

Slovenija | | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

NEVROPSIHIATRIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Neuropsychiatrie | |

Česká republika | | |

Danmark | | |

Deutschland | Nervenheilkunde (Neurologie und Psychiatrie) | |

Eesti | | |

Ελλάς | Νευρολογία - Ψυχιατρική | |

España | | |

France | Neuropsychiatrie | |

Ireland | | |

Italia | Neuropsichiatria | |

Κύπρος | Νευρολογία - Ψυχιατρική | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Neuropsychiatrie | |

Magyarország | | |

Malta | | |

Nederland | Zenuw- en zielsziekten | |

Österreich | Neurologie und Psychiatrie | |

Polska | | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | Neuropsychiatria | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

DERMATOVENERELOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | Dermato-vénéréologie / dermato-venerologie | |

Česká republika | Dermatovenerologie | |

Danmark | Dermato-venerologi eller hud- og kønssygdomme | |

Deutschland | Haut- und Geschlechtskrankheiten | |

Eesti | Dermatoveneroloogia | |

Ελλάς | Δερματολογία - Αφροδισιολογία | |

España | Dermatología médico-quirúrgica y venereología | |

France | Dermatologie et vénéréologie | |

Ireland | | |

Italia | Dermatologia e venerologia | |

Κύπρος | Δερματολογία - Αφροδισιολογία | |

Latvija | Dermatoloģija un veneroloģija | |

Lietuva | Dermatovenerologija | |

Luxembourg | Dermato-vénéréologie | |

Magyarország | Bőrgyógyászat | |

Malta | Dermato-venerejoloġija | |

Nederland | Dermatologie en venerologie | |

Österreich | Haut- und Geschlechtskrankheiten | |

Polska | Dermatologia i wenerologia | |

Portugal | Dermatovenereologia | |

Slovenija | Dermatovenerologija | |

Slovensko | Dermatovenerológia | |

Suomi/Finland | Ihotaudit ja allergologia / hudsjukdomar och allergologi | |

Sverige | Hud- och könssjukdomar | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

DERMATOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | | |

Danmark | | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | | |

France | | |

Ireland | Dermatology | |

Italia | | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | | |

Magyarország | | |

Malta | Dermatoloġija | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | Dermatology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

VENEROLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | | |

Danmark | | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | | |

France | | |

Ireland | Venereology | |

Italia | | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | | |

Magyarország | | |

Malta | Mediċina Uro-ġenetali | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | Genito-urinary medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

RADIOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | | |

Danmark | | |

Deutschland | Radiologie | |

Eesti | | |

Ελλάς | Ακτινολογία - Ραδιολογία | |

España | Electrorradiología | |

France | Electro-radiologie | |

Ireland | | |

Italia | Radiologia | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Électroradiologie | |

Magyarország | Radiológia | |

Malta | | |

Nederland | Radiologie | |

Österreich | Radiologie | |

Polska | | |

Portugal | Radiologia | |

Slovenija | | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

TROPSKA MEDICINA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | | |

Danmark | | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | | |

France | | |

Ireland | Tropical medicine | |

Italia | Medicina tropicale | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | | |

Magyarország | Trópusi betegségek | |

Malta | | |

Nederland | | |

Österreich | Spezifische Prophylaxe und Tropenhygiene | |

Polska | Medycyna transportu | |

Portugal | Medicina tropical | |

Slovenija | | |

Slovensko | Tropická medicína | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | Tropical medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

OTROŠKA PSIHIATRIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Dětská a dorostová psychiatrie | |

Danmark | Børne- og ungdomspsykiatri | |

Deutschland | Kinder- und Jugendpsychiatrie und- psychotherapie | |

Eesti | | |

Ελλάς | Παιδοψυχιατρική | |

España | | |

France | Pédo-psychiatrie | |

Ireland | Child and adolescent psychiatry | |

Italia | Neuropsichiatria infantile | |

Κύπρος | Παιδοψυχιατρική | |

Latvija | Bērnu psihiatrija | |

Lietuva | Vaikų ir paauglių psichiatrija | |

Luxembourg | Psychiatrie infantile | |

Magyarország | Gyermek- és ifjúságpszichiátria | |

Malta | | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | Psychiatria dzieci i młodzieży | |

Portugal | Pedopsiquiatria | |

Slovenija | Otroška in mladostniška psihiatrija | |

Slovensko | Detská psychiatria | |

Suomi/Finland | Lastenpsykiatria / barnpsykiatri | |

Sverige | Barn- och ungdomspsykiatri | |

United Kingdom | Child and adolescent psychiatry | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

GERIATRIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Geriatrie | |

Danmark | Geriatri eller alderdommens sygdomme | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | Geriatría | |

France | | |

Ireland | Geriatrics | |

Italia | Geriatria | |

Κύπρος | Γηριατρική | |

Latvija | | |

Lietuva | Geriatrija | |

Luxembourg | | |

Magyarország | Geriátria | |

Malta | Ġerjatrija | |

Nederland | Klinische geriatrie | |

Österreich | | |

Polska | Geriatria | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | Geriatria | |

Suomi/Finland | Geriatria / geriatri | |

Sverige | Geriatrik | |

United Kingdom | Geriatrics | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

BOLEZNI LEDVIC

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Nefrologie | |

Danmark | Nefrologi eller medicinske nyresygdomme | |

Deutschland | | |

Eesti | Nefroloogia | |

Ελλάς | Νεφρολογία | |

España | Nefrología | |

France | Néphrologie | |

Ireland | Nephrology | |

Italia | Nefrologia | |

Κύπρος | Νεφρολογία | |

Latvija | Nefroloģija | |

Lietuva | Nefrologija | |

Luxembourg | Néphrologie | |

Magyarország | Nefrológia | |

Malta | Nefroloġija | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | Nefrologia | |

Portugal | Nefrologia | |

Slovenija | Nefrologija | |

Slovensko | Nefrológia | |

Suomi/Finland | Nefrologia / nefrologi | |

Sverige | Medicinska njursjukdomar (nefrologi) | |

United Kingdom | Renal medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

NALEZLJIVE BOLEZNI

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Infekční lékařství | |

Danmark | Infektionsmedicin | |

Deutschland | | |

Eesti | Infektsioonhaigused | |

Ελλάς | | |

España | | |

France | | |

Ireland | Communicable diseases | |

Italia | Malattie infettive | |

Κύπρος | Λοιμώδη Νοσήματα | |

Latvija | Infektoloģija | |

Lietuva | Infektologija | |

Luxembourg | | |

Magyarország | Infektológia | |

Malta | Mard Infettiv | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | Choroby zakaźne | |

Portugal | | |

Slovenija | Infektologija | |

Slovensko | Infektológia | |

Suomi/Finland | Infektiosairaudet / infektionssjukdomar | |

Sverige | Infektionssjukdomar | |

United Kingdom | Infectious diseases | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

SOCIALNA MEDICINA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Hygiena a epidemiologie | |

Danmark | Samfundsmedicin | |

Deutschland | Öffentliches Gesundheitswesen | |

Eesti | | |

Ελλάς | Κοινωνική Ιατρική | |

España | Medicina preventiva y salud pública | |

France | Santé publique et médecine sociale | |

Ireland | Community medicine | |

Italia | Igiene e medicina sociale | |

Κύπρος | Υγειονολογία/Κοινοτική Ιατρική | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Santé publique | |

Magyarország | Megelőző orvostan és népegészségtan | |

Malta | Saħħa Pubblika | |

Nederland | Maatschappij en gezondheid | |

Österreich | Sozialmedizin | |

Polska | Zdrowie publiczne, epidemiologia | |

Portugal | | |

Slovenija | Javno zdravje | |

Slovensko | Hygiena a epidemiológia | |

Suomi/Finland | Terveydenhuolto / hälsovård | |

Sverige | Socialmedicin | |

United Kingdom | Public health medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

FARMAKOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Klinická farmakologie | |

Danmark | Klinisk farmakologi | |

Deutschland | Pharmakologie und Toxikologie | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | Farmacología clínica | |

France | | |

Ireland | Clinical pharmacology and therapeutics | |

Italia | | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | | |

Magyarország | Klinikai farmakológia | |

Malta | Farmakoloġija Klinika u t-Terapewtika | |

Nederland | | |

Österreich | Pharmakologie und Toxikologie | |

Polska | Farmakologia kliniczna | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | Klinická farmakológia | |

Suomi/Finland | Kliininen farmakologia ja lääkehoito / klinisk farmakologi och läkemedelsbehandling | |

Sverige | Klinisk farmakologi | |

United Kingdom | Clinical pharmacology and therapeutics | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

MEDICINA DELA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Médecine du travail / arbeidsgeneeskunde | |

Česká republika | Pracovní lékařství | |

Danmark | Arbejdsmedicin | |

Deutschland | Arbeitsmedizin | |

Eesti | | |

Ελλάς | Ιατρική της Εργασίας | |

España | | |

France | Médecine du travail | |

Ireland | Occupational medicine | |

Italia | Medicina del lavoro | |

Κύπρος | Ιατρική της Εργασίας | |

Latvija | Arodslimības | |

Lietuva | Darbo medicina | |

Luxembourg | Médecine du travail | |

Magyarország | Foglalkozás-orvostan (üzemorvostan) | |

Malta | Mediċina Okkupazzjonali | |

Nederland | Arbeid en gezondheid, bedrijfsgeneeskunde Arbeid en gezondheid, verzekeringsgeneeskunde | |

Österreich | Arbeits- und Betriebsmedizin | |

Polska | Medycyna pracy | |

Portugal | Medicina do trabalho | |

Slovenija | Medicina dela, prometa in športa | |

Slovensko | Klinické pracovné lekárstvo a klinická toxikológia | |

Suomi/Finland | Työterveyshuolto / företagshälsovård | |

Sverige | Yrkes- och miljömedicin | |

United Kingdom | Occupational medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

ALERGOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 3 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Alergologie a klinická imunologie | |

Danmark | Medicinsk allergologi eller medicinske overfølsomhedssygdomme | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | Αλλεργιολογία | |

España | Alergología | |

France | | |

Ireland | | |

Italia | Allergologia ed immunologia clinica | |

Κύπρος | Αλλεργιολογία | |

Latvija | Alergoloģija | |

Lietuva | Alergologija ir klinikinė imunologija | |

Luxembourg | | |

Magyarország | Allergológia és klinikai immunológia | |

Malta | | |

Nederland | Allergologie en inwendige geneeskunde | |

Österreich | | |

Polska | Alergologia | |

Portugal | Imuno-alergologia | |

Slovenija | | |

Slovensko | Klinická imunológia a alergológia | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | Allergisjukdomar | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

GASTROENTEROLOŠKA KIRURGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | Chirurgie abdominale / heelkunde op het abdomen | |

Česká republika | | |

Danmark | Kirurgisk gastroenterologi eller kirurgiske mave-tarm-sygdomme | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | Cirugía del aparato digestivo | |

France | Chirurgie viscérale et digestive | |

Ireland | | |

Italia | Chirurgia dell'aparato digestivo | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | Abdominalinė chirurgija | |

Luxembourg | Chirurgie gastro-entérologique | |

Magyarország | | |

Malta | | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | | |

Portugal | | |

Slovenija | Abdominalna kirurgija | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | Gastroenterologinen kirurgia / gastroenterologisk kirurgi | |

Sverige | | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

NUKLEARNA MEDICINA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Médecine nucléaire / nucleaire geneeskunde | |

Česká republika | Nukleární medicína | |

Danmark | Klinisk fysiologi og nuklearmedicin | |

Deutschland | Nuklearmedizin | |

Eesti | | |

Ελλάς | Πυρηνική Ιατρική | |

España | Medicina nuclear | |

France | Médecine nucléaire | |

Ireland | | |

Italia | Medicina nucleare | |

Κύπρος | Πυρηνική Ιατρική | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Médecine nucléaire | |

Magyarország | Nukleáris medicina (izotóp diagnosztika) | |

Malta | Mediċina Nukleari | |

Nederland | Nucleaire geneeskunde | |

Österreich | Nuklearmedizin | |

Polska | Medycyna nuklearna | |

Portugal | Medicina nuclear | |

Slovenija | Nuklearna medicina | |

Slovensko | Nukleárna medicína | |

Suomi/Finland | Kliininen fysiologia ja isotooppilääketiede / klinisk fysiologi och nukleärmedicin | |

Sverige | Nukleärmedicin | |

United Kingdom | Nuclear medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

NEZGODNA IN URGENTNA MEDICINA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Traumatologie Urgentní medicína | |

Danmark | | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | | |

France | | |

Ireland | Accident and emergency medicine | |

Italia | | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | | |

Magyarország | Traumatológia | |

Malta | Mediċina tal-Aċċidenti u l-Emerġenza | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | Medycyna ratunkowa | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | Úrazová chirurgia | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | Accident and emergency medicine | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

KLINIČNA NEVROFIZIOLOGIJA

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | | |

Danmark | Klinisk neurofysiologi | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | Neurofisiologia clínica | |

France | | |

Ireland | Neurophysiology | |

Italia | | |

Κύπρος | | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | | |

Magyarország | | |

Malta | Newrofiżjoloġija Klinika | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | Kliininen neurofysiologia / klinisk neurofysiologi | |

Sverige | Klinisk neurofysiologi | |

United Kingdom | Clinical neurophysiology | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

MAKSIOFACIALNA KIRURGIJA (OSNOVNA IZOBRAZBA ZDRAVNIK)

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 5 let

Belgique/België/Belgien | | |

Česká republika | Maxilofaciální chirurgie | |

Danmark | | |

Deutschland | | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | Cirugía oral y maxilofacial | |

France | Chirurgie maxillo-faciale et stomatologie | |

Ireland | | |

Italia | Chirurgia maxillo-facciale | |

Κύπρος | | |

Latvija | Mutes, sejas un žokļu ķirurģija | |

Lietuva | Veido ir žandikaulių chirurgija | |

Luxembourg | Chirurgie maxillo-faciale | |

Magyarország | Szájsebészet | |

Malta | | |

Nederland | | |

Österreich | Mund - Kiefer - und Gesichtschirurgie | |

Polska | Chirurgia szczękowo-twarzowa | |

Portugal | | |

Slovenija | Maksilofacialna kirurgija | |

Slovensko | Maxilofaciálna chirurgia | |

Suomi/Finland | | |

Sverige | | |

United Kingdom | | |

Država | Naziv kvalifikacije | Organ, pristojen za podelitev |

DENTALNA, ORALNA IN MAKSIOFACIALNA KIRURGIJA (OSNOVNA IZOBRAZBA ZDRAVNIK ALI ZOBOZDRAVNIK)

Minimalno trajanje izobraževalnega programa: 4 leta

Belgique/België/Belgien | Stomatologie et chirurgie orale et maxillo-faciale / stomatologie en mond-, kaak- en aangezichtschirurgie | |

Česká republika | | |

Danmark | | |

Deutschland | Mund-, Kiefer- und Gesichtschirurgie | |

Eesti | | |

Ελλάς | | |

España | | |

France | | |

Ireland | Oral and maxillo-facial surgery | |

Italia | | |

Κύπρος | Στοματο -Γναθο-Προσωποχειρουργική | |

Latvija | | |

Lietuva | | |

Luxembourg | Chirurgie dentaire, orale et maxillo-faciale | |

Magyarország | Arc-állcsont-szájsebészet | |

Malta | Kirurġija tal-għadam tal-wiċċ | |

Nederland | | |

Österreich | | |

Polska | | |

Portugal | | |

Slovenija | | |

Slovensko | | |

Suomi/Finland | Suu- ja leukakirurgia / oral och maxillofacial kirurgi | |

Sverige | | |

United Kingdom | Oral and maxillo-facial surgery | |

"

2. Medicinske sestre

31977 L 0452: Direktiva Sveta 77/452/EGS z dne 27. junija 1977 v zvezi z vzajemnim priznavanjem diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi medicinskih sester, odgovornih za splošno zdravstveno nego, vključno z ukrepi, ki omogočajo učinkovito uveljavljanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (UL L 176, 15.7.1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31981 L 1057: Direktivo Sveta 81/1057/EGS z dne 14.12.1981 (UL L 385, 31.12.1981, str. 25),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31989 L 0594: Direktivo Sveta 89/594/EGS z dne 30.10.1989 (UL L 341, 23. 11 1989, str. 19),

- 31989 L 0595: Direktivo Sveta 89/595/EGS z dne 10.10.1989 (UL L 341, 23. 11 1989, str. 30),

- 31990 L 0658: Direktivo Sveta 90/658/EGS z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 73),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

(a) V členu 1(2) se doda naslednje:

"na Češkem:

"všeobecná sestra/všeobecný ošetřovatel"

;

v Estoniji:

"õde"

;

na Cipru:

"Εγγεγραμμένος Νοσηλευτής"

;

v Latviji:

"māsa"

;

v Litvi:

"Bendrosios praktikos slaugytojas"

;

na Madžarskem:

"ápoló"

;

na Malti:

"Infermier Reġistrat tal-Ewwel Livell"

;

na Poljskem:

"pielęgniarka"

;

v Sloveniji:

"diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik"

;

na Slovaškem:

"sestra"

"

.

(b) Za členom 4a se vstavijo naslednji členi:

"Člen 4b

Glede poljskih kvalifikacij za medicinske sestre, odgovorne za splošno zdravstveno nego, se uporabljajo le sledeče določbe o pridobljenih pravicah:

Države članice državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego podeljene, ali katerih usposabljanje se je začelo na Poljskem pred dnem pristopa in ki ne zadovoljujejo minimalnih zahtev o usposobljenosti iz člena 1 Direktive 77/453/EGS, priznajo kot zadosten dokaz naslednje diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego, če jim je priloženo spričevalo, ki potrjuje, da so ti državljani držav članic veljavno in zakonito opravljali dejavnosti medicinske sestre, odgovorne za splošno zdravstveno nego, na ozemlju Poljske v obdobju določenem spodaj:

- diploma diplomirane medicinske sestre (dyplom licencjata pielęgniarstwa) — vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred dnem izdaje spričevala,

- diploma medicinske sestre s posrednješolsko izobrazbo, ki jo podeli poklicna šola za medicino (dyplom pielęgniarki albo pielęgniarki dyplomowanej) — vsaj pet zaporednih let v sedmih letih pred dnem izdaje spričevala,

Omenjene dejavnosti so morale vključevati sprejemanje polne odgovornosti o načrtovanju, organizaciji in izvajanju bolniške nege pacienta.

Člen 4c

1. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego podeljene, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego, če češki organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot češke kvalifikacije za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego glede dostopa do poklica medicinske sestre odgovorne za splošno zdravstevno nego in opravljanja tega poklica. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Češke.

2. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego podeljene, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego, če estonski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot estonske kvalifikacije za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego glede dostopa do poklica medicinske sestre odgovorne za splošno zdravstevno nego in opravljanja tega poklica. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Estonije.

3. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego podeljene, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego, če latvijski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot latvijske kvalifikacije za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego glede dostopa do poklica medicinske sestre odgovorne za splošno zdravstevno nego in opravljanja tega poklica. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Latvije.

4. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego podeljene, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marca 1990, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego, če litovski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot litovski kvalifikacije za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego glede dostopa do poklica medicinske sestre odgovorne za splošno zdravstevno nego in opravljanja tega poklica. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Litve.

5. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego podeljene, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego, če slovaški organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot slovaške kvalifikacije za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego glede dostopa do poklica medicinske sestre odgovorne za splošno zdravstevno nego in opravljanja tega poklica. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovaške.

6. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego podeljene, ali katerih usposabljanje se je začelo v Jugoslaviji pred 25. junijem 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego, če slovenski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot slovenske kvalifikacije za medicinsko sestro, odgovorno za splošno zdravstveno nego glede dostopa do poklica medicinske sestre odgovorne za splošno zdravstevno nego in opravljanja tega poklica. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovenije."

.

(c) V Prilogi se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | 1.Diplom o ukončení studia ve studijním programu ošetřovatelství ve studijním oboru všeobecná sestra (bakalář, Bc.)2.Diplom o ukončení studia ve studijním oboru diplomovaná všeobecná sestra (diplomovaný specialista, DiS.) | 1.Vysoká škola zřízená nebo uznaná státem2.Vyšší odborná škola zřízená nebo uznaná státem | 1.Vysvědčení o státní závěrečné zkoušce2.Vysvědčení o absolutoriu" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Diplom õe erialal | 1.Tallinna Meditsiinikool2.Tartu Meditsiinikool3.Kohtla-Järve Meditsiinikool" | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Δίπλωμα Γενικής Νοσηλευτικής | Νοσηλευτική Σχολή | |

Latvija | 1.diploms par māsas kvalifikācijas iegūšanu2.māsas diploms | 1.Māsu skolas2.Universitātes tipa augstskola pamatojoties uz Valsts eksāmenu komisijas lēmumu | |

Lietuva | 1.Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją2.Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją | 1.Universitetas2.Kolegija" | |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | 1.Ápoló bizonyítvány2.Diplomás ápoló oklevél3.Egyetemi okleveles ápoló oklevél | 1.Iskola2.Egyetem / főiskola3.Egyetem | |

Malta | Lawrja jew diploma fl-istudji tal-infermerija | Universita 'ta' Malta" | |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku pielęgniarstwo z tytułem "magister pielęgniarstwa" | 1.Uniwersytet Medyczny2.Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego" | |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov "diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik" | 1.Univerza2.Visoka strokovna šola | |

Slovensko | 1.Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu "magister z ošetrovateľstva" ("Mgr.")2.Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu "bakalár z ošetrovateľstva" ("Bc.")3.Absolventský diplom v študijnom odbore diplomovaná všeobecná sestra | 1.Vysoká škola2.Vysoká škola3.Stredná zdravotnícka škola" | |

3. Zobozdravniki

(a) 31978 L 0686: Direktiva Sveta 78/686/EGS z dne 25. junija 1978 o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi zobozdravnikov in o ukrepih, ki olajšujejo uspešno uresničevanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (UL L 233, 24.8.1978, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31981 L 1057: Direktivo Sveta 81/1057/EGS z dne 14.12.1981 (UL L 385, 31.12.1981, str. 25),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31989 L 0594: Direktivo Sveta 89/594/EGS z dne 30.10.1989 (UL L 341, 23. 11 1989, str. 19),

- 31990 L 0658: Direktivo Sveta 90/658/EGS z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 73),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

(i) V členu 1 se doda naslednje:

"— na Češkem:

Zubní lékař,

— v Estoniji:

Hambaarst,

— na Cipru:

Οδοντίατρος,

— v Latviji:

Zobārsts,

— v Litvi:

Gydytojas odontologas,

— na Madžarskem:

Fogorvos,

— na Malti:

Kirurgu Dentali,

— na Poljskem:

Lekarz dentysta,

— v Sloveniji:

Doktor dentalne medicine /Doktorica dentalne medicine,

— na Slovaškem:

Zubný lekár"

.

(ii) Za členom 7a se vstavi naslednji člen:

"Člen 7b

1. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni zobozdravstveni izobrazbi in o specialistični zobozdravstveni izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni zobozdravstveni izobrazbi in specialistični zobozdravstevni izobrazbi, če estonski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot estonske kvalifikacije v zobozdravstvu in specialističnem zobozdravstvu glede dostopa do zobozdravstvenih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Estonije.

2. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni zobozdravstveni izobrazbi in o specialistični zobozdravstveni izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni zobozdravstevi izobrazbi in specialistični zobozdravstevni izobrazbi, če latvijski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot latvijske kvalifikacije v zobozdravstvu in specialističnem zobozdravstvu glede dostopa do zobozdravstvenih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Latvije.

3. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni zobozdravstveni izobrazbi in o specialistični zobozdravstveni izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcom 1990, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni zobozdravstveni izobrazbi in specialistični zobozdravstevni izobrazbi, če litovski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot litovske kvalifikacije v zobozdravstvu in specialističnem zobozdravstvu glede dostopa do zobozdravstvenih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Litve.

4. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni zobozdravstveni izobrazbi in o specialistični zobozdravstveni izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v Jugoslaviji pred 25. junijem 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni zobozdravstveni izobrazbi in specialistični zobozdravstevni izobrazbi, če slovenski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot slovenske kvalifikacije v zobozdravstvu in specialističnem zobozdravstvu glede dostopa do zobozdravstvenih poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovenije."

(iii) V členu 8(1), se besede "členov 2, 4, 7 in 19" nadomestijo z besedami "členov 2, 4, 7, 19, 19a, 19b, 19c in 19d".

(iv) V členu 17(1), se besede "iz členov 2, 7(1) in 19" nadomestijo z besedami "iz členov 2, 7(1), 19, 19a, 19b, 19c in 19d".

(v) Za členom 19b se vstavijo naslednji členi:

"Člen 19c

1. Od dne pristopa Češke države članice priznajo za namene izvajanja dejavnosti iz člena 1 te direktive diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi iz medicine, ki so bila podeljena na Češkem oziroma na nekdanjem Češkoslovaškem osebam, ki so začele svoje univerzitetno medicinsko izobraževanje pred pristopom in jim je priloženo spričevalo, katerega so izdali pristojni češki organi, ki potrjuje, da so te osebe na Češkem uspešno in zakonito opravljale dejavnosti iz člena 5 Direktive 78/687/EGS najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo tega spričevala in da je tem osebam dovoljeno izvajanje omenjenih dejavnosti pod enakimi pogoji kot imetnikom diplome iz Priloge A k tej Direktivi.

2. Zahteva po triletnih izkušnjah iz prvega pododstavka se opusti za osebe, ki so uspešno končale vsaj tri leta študija, za katera pristojni organi potrdijo enakovrednost z izobraževanjem, ki ga določa člen 1 Direktive 78/687/EGS.

Člen 19d

1. Od dne pristopa Slovaške države članice priznajo za namene izvajanja dejavnosti iz člena 1 te direktive diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi iz medicine, ki so bila podeljena na Slovaškem oziroma na nekdanjem Češkoslovaškem osebam, ki so začele svoje univerzitetno medicinsko izobraževanje pred pristopom in jim je priloženo spričevalo, katerega so izdali pristojni slovaški organi, ki potrjuje, da so te osebe na Slovaškem uspešno in zakonito opravljale dejavnosti iz člena 5 Direktive 78/687/EGS najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo tega spričevala, in da je tem osebam dovoljeno izvajanje omenjenih dejavnosti pod enakimi pogoji kot imetnikom diplome iz Priloge A k tej Direktivi.

2. Zahteva po triletnih izkušnjah iz prvega pododstavka se opusti za osebe, ki so uspešno končale vsaj tri leta študija, za katera pristojni organi potrdijo enakovrednost z izobraževanjem, ki ga določa člen 1 Direktive 78/687/EGS."

.

(vi) V Prilogi A se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | Diplom o ukončení studia ve studijním programu zubní lékařství (doktor zubního lékařství, Dr. med. Dent.) | Lékařská fakulta univerzity v České republice | Vysvědčení o státní rigorózní zkoušce" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Diplom hambaarstiteaduse õppekava läbimise kohta | Tartu Ülikool" | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Πιστοποιητικό Εγγραφής Οδοντιάτρου | Οδοντιατρικό Συμβούλιο | |

Latvija | Zobārsta diploms | Universitātes tipa augstskola | Rezidenta diploms par zobārsta pēcdiploma izglītības programmas pabeigšanu, ko izsniedz universitātes tipa augstskola un "Sertifikāts" - kompetentas iestādes izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu zobārstniecībā |

Lietuva | Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą gydytojo odontologo kvalifikaciją | Universitetas | Internatūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo odontologo profesinę kvalifikaciją" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Fogorvos oklevél (doctor medicinae dentariae, abrév.: dr. med. dent.) | Egyetem | |

Malta | Lawrja fil- Kirurġija Dentali | Universita' ta Malta" | |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom ukończenia studiów wyższych z tytułem "lekarz dentysta" | 1.Akademia Medyczna2.Uniwersytet Medyczny3.Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego | Lekarsko — Dentystyczny Egzamin Państwowy" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov "doktor dentalne medicine / doktorica dentalne medicine" | Univerza | Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic zobozdravnik / zobozdravnica |

Slovensko | Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu "doktor zubného lekárstva" ("MDDr.") | Vysoká škola" | |

(vii) V Prilogi B, 1. Ortodontija, se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | -" | | |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Residentuuri lõputunnistus ortodontia erialal | Tartu Ülikool" | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Πιστοποιητικό Αναγνώρισης του Ειδικού Οδοντιάτρου στην Ορθοδοντική | Οδοντιατρικό Συμβούλιο | |

Latvija | "Sertifikāts" - kompetentas iestādes izsniegts dokuments, kas apliecina, ka persona ir nokārtojusi sertifikācijas eksāmenu ortodontijā | Latvijas Ārstu biedrība | |

Lietuva | Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą gydytojo ortodonto profesinę kvalifikaciją | Universitetas" | |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Fogszabályozás szakorvosa bizonyítvány | Az Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium illetékes testülete | |

Malta | Ċertifikat ta' speċjalista dentali fl-Ortodonzja | Kumitat ta' Approvazzjoni dwar Speċjalisti" | |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie ortodoncji | Centrum Egzaminów Medycznych" | |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu iz čeljustne in zobne ortopedije | 1.Ministrstvo za zdravje2.Zdravniška zbornica Slovenije | |

Slovensko | -" | | |

(viii) V Prilogi B, 2. Oralna kirurgija, se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | -" | | |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | -" | | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Πιστοποιητικό Αναγνώρισης του Ειδικού Οδοντιάτρου στην Στοματική Χειρουργική | Οδοντιατρικό Συμβούλιο | |

Latvija | - | | |

Lietuva | Rezidentūros pažymėjimas, nurodantis suteiktą burnos chirurgo profesinę kvalifikaciją | Universitetas" | |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Dento alveoláris sebészet szakorvosa bizonyítvány | Az Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium illetékes testülete | |

Malta | Ċertifikat ta' speċjalista dentali fil-Kirurġija tal-ħalq | Kumitat ta' Approvazzjoni dwar Speċjalisti" | |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom uzyskania tytułu specjalisty w dziedzinie chirurgii stomatologicznej | Centrum Egzaminów Medycznych" | |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu iz oralne kirurgije | 1.Ministrstvo za zdravje2.Zdravniška zbornica Slovenije | |

Slovensko | -" | | |

(b) 31978 L 0687 Direktiva Sveta 78/687/EGS z dne 25. julija 1987 o usklajevanju določb, ki jih za zobozdravniške dejavnosti določajo zakoni in drugi predpisi (UL L 233, 24.8.1978, str. 10), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

V členu 6, se besedi "člen 19" zamenjata z besedami"členi 19, 19a, 19b, 19c in 19d".

4. Veterina

31978 L 1026: Direktiva Sveta 78/1026/EGS z dne 18. junija 1978 v zvezi z vzajemnim priznavanjem diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi v veterinarski medicini, vključno z ukrepi, ki omogočajo učinkovito uveljavljanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (UL L 362, 23.12.1978, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31981 L 1057: Direktivo Sveta 81/1057/EGS z dne 14.12.1981 (UL L 385, 31.12.1981, str. 25),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31989 L 0594: Direktivo Sveta 89/594/EGS z dne 30.10.1989 (UL L 341, 23. 11 1989, str. 19),

- 31990 L 0658: Direktivo Sveta 90/658/EGS z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 73),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

(a) Za členom 4a se vstavijo naslednji členi:

"Člen 4b

Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v Estoniji pred dnem pristopa, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi, če jim je priloženo spričevalo, ki potrjuje da so ti državljani držav članic uspešno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti v Estoniji vsaj pet zaporednih let v sedmih letih pred izdajo spričevala.

Člen 4c

1. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi, če Češki organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot češke kvalifikacije v veterini glede dostopa do poklicev v veterini in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Češke.

2. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi, če estonski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot estonske kvalifikacije v veterini glede dostopa do poklicev v veterini in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj pet zaporednih let v sedmih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Estonije.

3. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi, če latvijski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot latvijske kvalifikacije v veterini glede dostopa do poklicev v veterini in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Latvije.

4. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcem 1990, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi, če litovski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot litovske kvalifikacije v veterini glede dostopa do poklicev v veterini in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Litve.

5. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi, če slovaški organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot slovaške kvalifikacije v veterini glede dostopa do poklicev v veterini in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovaške.

6. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v Jugoslaviji pred 25. junijem 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni veterinarski izobrazbi, če slovenski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot slovenske kvalifikacije v veterini glede dostopa do poklicev v veterini in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovenije."

(b) V Prilogi se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | 1.Diplom o ukončení studia ve studijním programu veterinární lékařství (doktor veterinární medicíny, MVDr.)2.Diplom o ukončení studia ve studijním programu veterinární hygiena a ekologie (doktor veterinární medicíny, MVDr.) | Veterinární fakulta univerzity v České republice" | |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Diplom: täitnud veterinaarmeditsiini õppekava | Eesti Põllumajandusülikool" | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Πιστοποιητικό Εγγραφής Κτηνιάτρου | Κτηνιατρικό Συμβούλιο | |

Latvija | Veterinārārsta diploms | Latvijas Lauksaimniecības Universitāte | |

Lietuva | Aukštojo mokslo diplomas (veterinarijos gydytojo (DVM)) | Lietuvos Veterinarijos Akademija" | |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Állatorvos doktor oklevél - dr.med.vet. | Szent István Egyetem Állatorvos-tudományi Kar | |

Malta | Liċenzja ta' Kirurgu Veterinarju | Kunsill tal-Kirurġi Veterinarji" | |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom lekarza weterynarii | 1.Szkoła Główna Gospodarstwa Wiejskiego w Warszawie2.Akademia Rolnicza w Wrocławiu3.Akademia Rolnicza w Lublinie4.Uniwersytet Warmińsko-Mazurski w Olsztynie" | |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov "doktor veterinarske medicine / doktorica veterinarske medicine" | Univerza | Spričevalo o opravljenem državnem izpitu s področja veterinarstva |

Slovensko | Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu "doktor veterinárnej medicíny" ("MVDr.") | Univerzita veterinárneho lekárstva" | |

5. Babice

31980 L 0154: Direktiva Sveta 80/154/EGS z dne 21. januarja 1980 v zvezi z vzajemnim priznavanjem diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi v babištvu, vključno z ukrepi, ki omogočajo učinkovito uveljavljanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (UL L 33, 11.2.1980, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31980 L 1273: Direktivo Sveta 80/1273/EGS z dne 22.12.1980 (UL L 375, 31.12.1980, str. 74),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31989 L 0594: Direktivo Sveta 89/594/EGS z dne 30.10.1989 (UL L 341, 23.11.1989, str. 19),

- 31990 L 0658: Direktivo Sveta 90/658/EGS z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 73),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

(a) V členu 1 se doda naslednje:

"na Češkem:

- "Porodní asistentka/porodní asistent"

,

v Estoniji:

- "Ämmaemand"

,

na Cipru:

- "Εγγεγραμμένη Μαία"

,

v Latviji:

- "Vecmāte"

,

v Litvi:

- "Akušeris"

,

na Madžarskem:

- "Szülésznő"

,

na Malti:

- "Qabla"

,

na Poljskem:

- "Położna"

,

v Sloveniji:

- "Diplomirana babica / Diplomirani babičar"

,

na Slovaškem:

- "Pôrodná asistentka""

.

(b) Za členom 5a se vstavijo naslednji členi:

"Člen 5b

Glede poljskih kvalifikacij za babice, se uporabljajo le sledeče določbe o pridobljenih pravicah:

Države članice državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za babištvo podeljene, ali katerih usposabljanje se je začelo na Poljskem pred dnem pristopa in ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev o usposobljenosti iz člen 1 Direktive 80/155/EGS, priznajo kot zadosten dokaz naslednje diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah za babištvo, če jim je priloženo spričevalo, ki potrjuje, da so ti državljani držav članic veljavno in zakonito opravljali dejavnosti babice na ozemlju Poljske v obdobju določenem spodaj:

- diploma diplomirane babice (dyplom licencjata położnictwa) — vsaj tri zaporedna leta v petih letih pred dnem izdaje spričevala,

- diploma babice s posrednješolsko izobrazbo, ki jo podeli poklicna šola za medicino (dyplom położnej) — vsaj pet zaporednih let v sedmih letih pred dnem izdaje spričevala,

Člen 5c

1. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu, če Češki organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot češke kvalifikacije v babištvu glede dostopa do babiških poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Češke.

2. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu, če estonski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot estonske kvalifikacije v babištvu glede dostopa do babiških poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Estonije.

3. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu, če latvijski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot latvijske kvalifikacije v babištvu glede dostopa do babiških poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Latvije.

4. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcom 1990, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu, če litovski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot litovske kvalifikacije v babištvu glede dostopa do babiških poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Litve.

5. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu, če slovaški organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot slovaške kvalifikacije v babištvu glede dostopa do babiških poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovaške.

6. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v Jugoslaviji pred 25. junijem 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi v babištvu, če slovenski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot slovenske kvalifikacije v babištvu glede dostopa do babiških poklicev in opravljanja le teh. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali zadevne dejavnosti na ozemlju Slovenije."

.

(c) V Prilogi se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | 1.Diplom o ukončení studia ve studijním programu ošetřovatelství ve studijním oboru porodní asistentka (bakalář, Bc.)2.Diplom o ukončení studia ve studijním oboru diplomovaná porodní asistentka (diplomovaný specialista, DiS.) | 1.Vysoká škola zřízená nebo uznaná státem2.Vyšší odborná škola zřízená nebo uznaná státem | 1.Vysvědčení o státní závěrečné zkoušce2.Vysvědčení o absolutoriu" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Diplom ämmaemanda erialal | 1.Tallinna Meditsiinikool2.Tartu Meditsiinikool" | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Δίπλωμα στο μεταβασικό πρόγραμμα Μαιευτικής | Νοσηλευτική Σχολή | |

Latvija | Diploms par vecmātes kvalifikācijas iegūšanu | Māsu skolas | |

Lietuva | 1.Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją, ir profesinės kvalifikacijos pažymėjimas, nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją2.Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą bendrosios praktikos slaugytojo profesinę kvalifikaciją; ir profesinės kvalifikacijos pažymėjimas, nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją3.Aukštojo mokslo diplomas (neuniversitetinės studijos), nurodantis suteiktą akušerio profesinę kvalifikaciją | 1.Universitetas2.Kolegija3.Kolegija | 1.Pažymėjimas, liudijantis profesinę praktiką akušerijoje2.Pažymėjimas, liudijantis profesinę praktiką akušerijoje" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Szülésznő bizonyítvány | Iskola/főiskola | |

Malta | Lawrja jew diploma fl- Istudji tal-Qwiebel | Universita' ta' Malta" | |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku położnictwo z tytułem "magister położnictwa" | 1.Uniwersytet Medyczny2.Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego" | |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Diploma, s katero se podeljuje strokovni naslov "diplomirana babica / diplomirani babičar" | 1.Univerza2.Visoka strokovna šola | |

Slovensko | 1.Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu "bakalár z pôrodnej asistencie" ("Bc.")2.Absolventský diplom v študijnom odbore diplomovaná pôrodná asistentka | 1.Vysoká škola2.Stredná zdravotnícka škola" | |

6. Farmacija

31985 L 0433: Direktiva Sveta 85/433/EGS z dne 16. septembra 1985 v zvezi z vzajemnim priznavanjem diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih izobrazbi v farmaciji, vključno z ukrepi, ki omogočajo učinkovito uveljavljanje pravice do ustanavljanja, ki se nanaša na nakatere farmacevtske dejavnosti (UL L 253, 24.9.1985, str. 37), kakor je bila spremenjena z:

- 31985 L 0584: Direktivo Sveta 85/584/EGS z dne 20.12.1985 (UL L 372, 31.12.1985, str. 42),

- 31990 L 0658: Direktivo Sveta 90/658/EGS z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 73),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

(a) Za členom 6a se vstavi naslednje:

"Člen 6b

1. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije, če češki organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot češke kvalifikacije na področju farmacije glede dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS in opravljanja teh dejavnosti. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS na ozemlju Češke, pod pogojem, da je ta dejavnost na Češkem urejena.

2. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije, če estonski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot estonske kvalifikacije na področju farmacije glede dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS in opravljanja teh dejavnosti. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS na ozemlju Estonije, pod pogojem, da je ta dejavnost v Estoniji urejena.

3. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije, če latvijski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot latvijske kvalifikacije na področju farmacije glede dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS in opravljanja teh dejavnosti. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS na ozemlju Latvije, pod pogojem, da je ta dejavnost v Latviji urejena.

4. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcem 1990, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije, če litovski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot litovske kvalifikacije na področju farmacije glede dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS in opravljanja teh dejavnosti. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS na ozemlju Litva, pod pogojem, da je ta dejavnost v Litvi urejena.

5. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije, če slovaški organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isto pravno veljavo kot slovaške kvalifikacije na področju farmacije glede dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS in opravljanja teh dejavnosti. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS na ozemlju Slovaške, pod pogojem, da je ta dejavnost na Slovaškem urejena.

6. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije podeljena, ali katerih usposabljanje se je začelo v Jugoslaviji pred 25. junijem 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalni izobrazbi na področju farmacije, če slovenski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njenem ozemlju isto pravno veljavo kot slovenske kvalifikacije na področju farmacije glede dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS in opravljanja teh dejavnosti. Potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti iz člena 1(2) Direktive 85/432/EGS na ozemlju Slovenije, pod pogojem, da je ta dejavnost v Sloveniji urejena."

.

(b) V Prilogi se prva vrsta tabele nadomesti z naslednjim:

"Država | Naziv kvalifikacije | Organ pristojen za podelitev | Spričevalo o kvalifikaciji" |

.

(c) V Prilogi se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | Diplom o ukončení studia ve studijním programu farmacie (magistr, Mgr.) | Farmaceutická fakulta univerzity v České republice | Vysvědčení o státní závěrečné zkoušce" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Diplom proviisori õppekava läbimisest | Tartu Ülikool" | |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Πιστοποιητικό Εγγραφής Φαρμακοποιού | Συμβούλιο Φαρμακευτικής | |

Latvija | Farmaceita diploms | Universitātes tipa augstskola | |

Lietuva | Aukštojo mokslo diplomas, nurodantis suteiktą vaistininko profesinę kvalifikaciją | Universitetas" | |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Okleveles gyógyszerész oklevél (magister pharmaciae, abbrev.: mag. pharm) | Egyetem | |

Malta | Lawrja fil-farmaċija | Universita' ta' Malta" | |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Dyplom ukończenia studiów wyższych na kierunku farmacja z tytułem magistra | 1.Akademia Medyczna2.Uniwersytet Medyczny3.Collegium Medicum Uniwersytetu Jagiellońskiego" | |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Diploma, s katero se podeljuje strokovni naziv "magister farmacije / magistra farmacije" | Univerza | Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu za poklic magister farmacije / magistra farmacije |

Slovensko | Vysokoškolský diplom o udelení akademického titulu "magister farmácie" ("Mgr.") | Vysoká škola" | |

IV. ARHITEKTURA

31985 L 0384: Direktiva Sveta 85/384/EGS z dne 10. junija 1985 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi v arhitekturi, vključno z ukrepi, ki omogočajo učinkovito uveljavljanje pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev (UL L 223, 21.8.1985, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

- 31985 L 0614: Direktivo Sveta 85/614/EGS z dne 20.12.1985 (UL L 376, 31.12.1985, str. 1),

- 31986 L 0017: Direktivo Sveta 86/17/EGS z dne 27.11.1986 (UL L 27, 1.2.1986, str. 71),

- 31990 L 0658: Direktivo Sveta 90/658/EGS z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 73),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

(a) V členu 11 se doda naslednje:

"(o) na Češkem:

- diplome, ki jih podeli "České vysoké učení technické" (Češka tehnična univerza v Pragi):

- "Vysoká škola architektury a pozemního stavitelství" (Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo) (do 1951),

- "Fakulta architektury a pozemního stavitelství" (Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo) (od 1951 do 1960),

- "Fakulta stavební" (Fakulteta za gradbeno inženirstvo) (od 1960), študijske smeri: gradbeništvo in konstrukcije, gradbeništvo, gradbeništvo in arhitektura, arhitektura (vključno z urbanizmom in urejanjem prostora), gradbeništvo nizkih gradenj in gradbeništvo za industrijsko in kmetijsko proizvodnjo, oziroma študijska smer za gradbenega inženirja na področju študija gradbeništva in arhitekture,

- "Fakulta architektury" (Fakulteta za arhitekturo) (od 1976) na študijskih področjih: arhitektura, urbanizem in urejanje prostora, oziroma študijske smeri: arhitektura in urbano načrtovanje na študijskih smereh: arhitektura, teorija arhitekturnega oblikovanja, urbanizem in prostorsko načrtovanje, zgodovina arhitekture in rekonstrukcija zgodovinskih spomenikov, ali arhitektura in gradbeništvo

- diplome, ki jih na področju arhitekture in gradbeništva podeli "Vysoká škola technická Dr. Edvarda Beneše" (do 1951),

- diplome, ki jih na področju arhitekture in gradbeništva podeli "Vysoká škola stavitelství v Brně" (od 1951 do 1956),

- diplome, ki jih podelijo "Vysoké učení technické v Brně", "Fakulta architektury" (Fakulteta za arhitekturo) (od 1956) za študijsko smer arhitektura in urbanizem ali "Fakulta stavební" (Fakulteta za gradbeno inženirstvo) (od 1956) za študijsko smer gradbeništvo,

- diplome, ki jih podelita "Vysoká škola báňská - Technická univerzita Ostrava", "Fakulta stavební" (Fakulteta za gradbeno inženirstvo) (od 1997) na študijskih smereh konstrukcije in arhitektura ali na študijski smeri nizkih gradenj,

- diplome, ki jih podelita "Technická univerzita v Liberci", "Fakulta architektury" (Fakulteta za arhitekturo) (od 1994) na študijskem programu arhitekture in urbanizma na študijski smeri arhitekture,

- diplome, ki jih podeli "Akademie výtvarných umění v Praze" na študijskem programu umetnosti na študijski smeri arhitekturno oblikovanje,

- diplome, ki jih podeli "Vysoká škola umělecko-průmyslová v Praze" na študijskem programu umetnosti na študijski smeri arhitektura,

- potrdilo, ki ga podeli "Česká komora architektů" brez kakršnekoli specifikacije področja oziroma področja gradbeništva;

(p) v Estoniji:

diplom arhitektuuri erialal, väljastatud Eesti Kunstiakadeemia arhitektuuri teaduskonna poolt alates 1996 aastast (diploma za študij arhitekture, ki jo od leta 1996 podeli Fakulteta za arhitekturo Estonske Akademije umetnosti), väljastatud Tallinna Kunstiülikooli poolt 1989-1995 aastal (ki jo je podelila Univerza za umetnost v Talinu v letih 1989-1995), väljastatud Eesti NSV Riikliku Kunstiinstituudi poolt 1951-1988 (ki jo je podelil Državni inštitut za umetnost v Estonski sovjetski socialistični republiki v letih 1951-1988);

(q) na Cipru:

Βεβαίωση Εγγραφής στο Μητρώο Αρχιτεκτόνων που εκδίδεται από το Επιστημονικό και Τεχνικό Επιμελητήριο Κύπρου (Potrdilo o vpisu v register arhitektov, ki ga izda Znanstvena in tehnična zbornica Cipra (ETEK));

(r) v Latviji:

"arhitekta diploms", ko izsniegusi Latvijas Valsts Universitātes Inženierceltniecības fakultātes Arhitektūras nodaļa līdz 1958. gadam, Rīgas Politehniskā Institūta Celtniecības fakultātes Arhitektūras nodaļa no 1958. gada līdz 1991. gadam, Rīgas Tehniskās Universitātes Arhitektūras fakultāte kopš 1991. gada, un "Arhitekta prakses sertifikāts", ko izsniedz Latvijas Arhitektu savienība

("diploma arhitekta", ki jo podeli Oddelek za arhitekturo Fakultete za gradbeno inženirstvo Latvijske državne Univerze do leta 1958, Oddelek za arhitekturo fakultete za gradbeno inženirstvo Politehničnega inštituta v Rigi v letih 1958 — 1991, fakulteta za arhitekturo Tehnične univerze v Rigi od leta 1991 in potrdilo o vpisu, ki ga izda Zveza arhitektov Latvije);

(s) v Litvi:

- diplome arhitekt inženir/arhitekt, ki jih je do leta 1969 podelil Kauno politechnikos institutas (inžinierius architektas/architektas)

- diplome arhitekt/diplomirani arhitekt/magister arhitekture, ki jih je do leta 1990 podelil Vilnius inžinerinis statybos institutas, do leta 1996 Vilniaus technikos universitetas in od leta 1996 Vilnius Gedimino technikos universitetas (architektas/architektûros bakalauras/architektûros magistras),

- diplome za specialiste, ki so zaključili izobraževalni program arhitekture/diplomirani arhitekt/magister arhitekture, ki jih je do leta 1991 podelil LTSR Valstybinis dailës institutas; od leta 1990 pa Vilniaus dailës akademija since 1990 (architektûros kursas/architektûros bakalauras/architektûros magistras)

- diplome diplomirani arhitekt/magister arhitekture, ki jih je od leta 1997 podelil Kauno technologijos universitetas (architektûros bakalauras/architektûros magistras)

vsem mora biti priloženo Potrdilo, ki ga izda Potrditvena komisija, s katerim se pridobi pravica opravljati dejavnost na področju arhitekture (Certified Architect/Atestuotas architektas);

(t) na Madžarskem:

- "okleveles építészmérnök" diploma (diploma iz arhitekture, magister znanosti iz arhitekture), ki jo podelijo univerze,

- "okleveles építész tervező művész" diploma (diploma magistra znanosti iz arhitekture in gradbenega inženirstva) ki jo podelijo univerze;

(u) na Malti:

Perit: Lawrja ta' Perit, ki jo podeli the Universita' ta' Malta, s katero se pridobi upravičenje za vpis kot Perit;

(v) na Poljskem:

diplome, ki so jih podelile fakultete za arhitekturo:

- Univerza za tehnologijo v Varšavi, (Fakulteta za arhitekturo v Varšavi, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekt: inżynier architekt, magister nauk technicznych; inżynier architekt, magister nauk technicznych; inżynier architekt; inżyniera magistra architektury; magistra inżyniera architektury; magistra inżyniera architekta; magister inżynier architekt

(od 1945 do 1948, naziv: inżynier architekt magister nauk technicznych; od 1951 do 1956, naziv: inżynier architekt; od 1954 do 1957, 2 stopnja, naziv: inżyniera magistra architektury; od 1957 do 1959, naziv: inżyniera magistra architektury; od 1959 do 1964: naziv: magistra inżyniera architektury; od 1964 do 1982, naziv: magistra inżyniera architekta; od 1983 do 1990, naziv: magister inżynier architekt; od 1991 naziv: magistra inżyniera architekta),

- Univerza za tehnologijo v Krakovu, Fakulteta za arhitekturo v Krakovu (Politechnika Krakowska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekt: magister inżynier architekt

(od 1945 do 1953 Univerza za rudarstvo in metalurgijo, Politehniška fakulteta za arhitekturoAkademia Górniczo-Hutnicza, Politechniczny Wydział Architektury),

- Univerza za tehnologijo v Vroclavu, Fakulteta za arhitekturo v Vroclavu (Politechnika Wrocławska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekt: inżynier architekt magister nauk technicznych; magister inżynier architektury; magister inżynier architekt

(od 1949 do 1964, naziv: inżynier architekt magister nauk technicznych; od 1956 do 1964, naziv: magister inżynier architektury; od 1964, naziv: magister inżynier architekt),

- Univerza za Tehnologijo v Šleziji, Fakulteta za arhitekturo Gliwice (Politechnika Śląska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekt: inżynier architekt; magister inżynier architekt

(od 1945 do 1955, Fakulteta za inženiring in gradbeništvoWydział Inżynieryjno-Budowlany, naziv: inżynier architekt; od 1961 do 1969, Fakulteta za industrijsko gradbeništvo in splošni inženiringWydział Budownictwa Przemysłowego i Ogólnego, naziv: magister inżynier architektt; od 1969 do 1976, Fakulteta za gradbeno inženirstvo in arhitekturoWydział Budownictwa i Architektury, naziv: magister inżynier architekt; od 1977, Fakulteta za arhitekturoWydział Architektury, naziv: magister inżynier architekt in od 1995 naziv: inżynier architekt),

- Univerza za tehnologijo v Poznanju, Fakulteta za arhitekturo v Poznanju (Politechnika Poznańska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekt: inżynier architektury; inżynier architekt; magister inżynier architekt

(od 1945 do 1955, Inženirska šola, Fakulteta za arhitekturoSzkoła Inżynierska, Wydział Architektury naziv: inżynier architektury; od 1978 naziv: magister inżynier architekt in od 1999 naziv: inżynier architekt),

- Tehnična univerza v Gdansku, Fakulteta za arhitekturo v Gdansku (Politechnika Gdańska, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekt: magister inżynier architekt

(od 1945 do 1969 Fakulteta za arhitekturo — Wydział Architektury, od 1969 do 1971 Fakulteta za gradbeno inženirstvo in arhitekturo — Wydział Budownictwa i Architektury, od 1971 do 1981 Inštitut za arhitekturo in urbanizem — Instytut Architektury i Urbanistyki, od 1981 Fakulteta za arhitekturo — Wydział Architektury),

- Tehnična univerza v Białystoku, Fakulteta za arhitekturo v Białystoku (Politechnika Białostocka, Wydział Architektury); poklicni naziv arhitekt: magister inżynier architekt

(od 1975 do 1989 Inštutut za arhitekturoInstytut Architektury),

- Tehnična univerza v Lodžu, Fakulteta za gradbeno inženirstvo, Arhitektura in okoljski inženiring v Lodžu (Politechnika Łódzka, Wydział Budownictwa, Architektury i Inżynierii Środowiska); poklicni naziv arhitekt: inżynier architekt; magister inżynier architekt

(od 1973 do 1993 Fakulteta zagradbeno inženirstvo in arhitekturoWydział Budownictwa i Architektury in od 1992 Fakulteta za gradbeno inženirstvi, arhitekturo in okoljsko inženirstvoWydział Budownictwa, Architektury i Inżynierii Środowiska; naziv: od 1973 do 1978 naziv: inżynier architekt, od 1978 naziv: magister inżynier architekt),

- Tehnična univerza v Šleziji, Fakulteta za gradbeni inženiring in arhitekturo v Šleziji (Politechnika Szczecińska, Wydział Budownictwa i Architektury; poklicni naziv arhitekt: inżynier architekt; magister inżynier architekt

(od 1948 do 1954 Visoka šola za inženirstvo, Fakulteta za arhitekturoWyższa Szkoła Inżynierska, Wydział Architektury, naziv: inżynier architekt, od 1970 naziv: magister inżynier architekt in od 1998 naziv: inżynier architekt),

vsem mora biti priloženo potrdilo o članstvu, ki ga izda pristojna regionalna zbornica arhitektov na Poljskem, s katerim je podeljena pravica do opravljanja dejavnosti na področju arhitekture na Poljskem;

(w) v Sloveniji:

- "univerzitetni diplomirani inženir arhitekture / univerzitetna diplomirana inženirka arhitekture" (univerzitetna diploma v arhitekturi), ki jo podeli fakulteta za arhitekturo, kateri je priloženo z zakonom priznano potrdilo pristojnega organa na področju arhitekture, ki podeli pravico do opravljanja dejavnosti na področju arhitekture,

- univerzitetno diplomo, ki jo podeli tehnična fakulteta in s katero se pridobi naziv "univerzitetni diplomirani inženir (univ.dipl.inž.) / univerzitetna diplomirana inženirka", kateri je priloženo z zakonom priznano potrdilo pristojnega organa na področju arhitekture, ki podeli pravico do opravljanja dejavnosti na področju arhitekture;

(x) na Slovaškem:

- diploma na študijski smeri "arhitektura in gradbeništvo" ("architektúra a pozemné staviteľstvo"), ki jo je podelila Slovaška tehnična univerza (Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi v letih 1950 - 1952 (naziv: Ing.),

- diploma na študijski smeri "arhitektura" ("architektúra"), ki jo je podelila (Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo Slovaške Tehnične Univerze (Fakulta architektúry a pozemného staviteľstva, Slovenská vysoká škola technická v Bratislavi v letih 1952 - 1960 (naziv: Ing. arch.),

- diploma na študijski smeri "gradbeništvo" ("pozemné staviteľstvo"), ki jo je podelila Fakulteta za arhitekturo in gradbeništvo Slovaške Tehnične Univerze (Fakulta architektúry a pozemného staviteľstva, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi v letih 1952 - 1960 (naziv: Ing.),

- diploma na študijski smeri "arhitektura" ("architektúra"), ki jo je podelila Fakulteta za gredbeni inženiring Slovaške Tehnične Univerze (Stavebná fakulta, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi v letih 1961 - 1976, (naziv: Ing. arch.),

- diploma na študijski smeri "gradbeništvo" ("pozemné stavby"), ki jo je podelila Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške Tehnične Univerze (Stavebná fakulta, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi v letih 1961 - 1976, (naziv: Ing.),

- diploma na študijski smeri "arhitektura" ("architektúra"), ki jo je podelila Fakulteta za arhitekturo Slovaške Tehnične univerze (Fakulta architektúry, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi od leta 1977 (naziv: Ing. arch.),

- diploma na študijski smeri "urbanizem" ("urbanizmus"), ki jo je podelila Fakulteta za arhitekturo Slovaške tehnične univerze (Fakulta architektúry, Slovenská vysoká škola technická) v Bratislavi od 1977 (naziv: Ing. arch.),

- diploma na študijski smeri "gradbeništvo" ("pozemné stavby"), ki jo je podelila Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške Tehnične Univerze (Stavebná fakulta, Slovenská technická univerzita) v Bratislavi v letih 1977 - 1997, (naziv: Ing.),

- diploma na študijski smeri "arhitektura in gradbeništvo" ("architektúra a pozemné stavby"), ki jo je podelila Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta, Slovenská technická univerzita) v Bratislavi od leta 1998 (naziv: Ing.),

- diploma na študijski smeri "gradbeništvo - specializacija: arhitektura" ("pozemné stavby - špecializácia: architektúra"), ki jo je podelila Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta, Slovenská technická univerzita) v Bratislavi v letih 2000 - 2001 (naziv: Ing.),

- diploma na študijskem področju "gradbeništvo in arhitektura" ("pozemné stavby a architektúra"), ki jo je podelila Fakulteta za gradbeni inženiring Slovaške tehnične univerze (Stavebná fakulta - Slovenská technická univerzita) v Bratislav od leta 2001 (naziv: Ing.),

- diploma na študijski smeri "arhitektura" ("architektúra"), ki jo je podelila Akademija za umetnost in oblikovanje (Vysoká škola výtvarných umení) v Bratislavi od leta 1969 (naziv: Akad. arch. do 1990; Mgr. v letih 1990 - 1992; Mgr. arch. v letih 1992 - 1996; Mgr. art. od leta 1997),

- diploma na študijski smeri "gradbeništvo" ("pozemné staviteľstvo"), ki jo je podelila Fakulteta za gradbeni inženiring Tehnične univerze (Stavebná fakulta,Technická univerzita) v Košicah v letih 1981 - 1991 (naziv: Ing.),

vsem mora biti priloženo:

- pooblastilo, ki ga izda slovaška zbornica arhitektov (Slovenská komora architektov) v Bratislavi, na katerem ni določeno področje specializacije ali področje "gradbeništva" ("pozemné stavby") ali "urejanja prostora" ("územné plánovanie"),

- pooblastilo, ki ga izda slovaška inženirska zbornica (Slovenská komora stavebných inžinierov) v Bratislavi na področju gradbeništva ("pozemné stavby")"

,

(b) Za členom 11 se vstavi naslednje:

"Člen 11a

1. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture podeljene ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture, če češki organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isti učinek kot češke kvalifikacije v arhitekturi iz člena 11 glede ustanavljanja in opravljanja dejavnosti iz člena 1, pod pogojem skladnosti s členom 23. Takemu potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti na področju arhitekture na ozemlju Češke.

2. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture podeljene ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 20. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture, če estonski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isti učinek kot estonske kvalifikacije v arhitekturi iz člena 11 glede ustanavljanja in opravljanja dejavnosti iz člena 1, pod pogojem skladnosti s členom 23. Takemu potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti na področju arhitekture na ozemlju Estonije.

3. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture podeljene ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 21. avgustom 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture, če latvijski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isti učinek kot latvijske kvalifikacije v arhitekturi iz člena 11 glede ustanavljanja in opravljanja dejavnosti iz člena 1, pod pogojem skladnosti s členom 23. Takemu potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti na področju arhitekture na ozemlju Latvije.

4. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture podeljene ali katerih usposabljanje se je začelo v nekdanji Sovjetski zvezi pred 11. marcem 1990, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture, če litovski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isti učinek kot litovske kvalifikacije v arhitekturi iz člena 11 glede ustanavljanja in opravljanja dejavnosti iz člena 1, pod pogojem skladnosti s členom 23. Takemu potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti na področju arhitekture na ozemlju Litve.

5. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture podeljene ali katerih usposabljanje se je začelo na nekdanjem Češkoslovaškem pred 1. januarjem 1993, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture, če slovaški organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isti učinek kot slovaške kvalifikacije v arhitekturi iz člena 11 glede ustanavljanja in opravljanja dejavnosti iz člena 1, pod pogojem skladnosti s členom 23. Takemu potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti na področju arhitekture na ozemlju Slovaške.

6. Vsaka država članica državljanom držav članic, katerim so bile diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture podeljene ali katerih usposabljanje se je začelo v Jugoslaviji pred 25. junijem 1991, prizna kot zadosten dokaz te diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah na področju arhitekture, če slovenski organi potrdijo, da imajo te kvalifikacije na njihovem ozemlju isti učinek kot slovenske kvalifikacije v arhitekturi iz člena 11 glede ustanavljanja in opravljanja dejavnosti iz člena 1, pod pogojem skladnosti s členom 23. Takemu potrdilu mora biti priloženo spričevalo, ki ga izdajo isti organi, da so ti državljani držav članic najmanj tri zaporedna leta v petih letih pred izdajo spričevala veljavno in zakonito opravljali dejavnosti na področju arhitekture na ozemlju Slovenije."

D. DRŽAVLJANSKE PRAVICE

31994 L 0080: Direktiva Sveta 94/80/ES z dne 19. decembra 1994 o določitvi podrobne ureditve za uresničevanje volilne pravice in pravice do kandidiranja na lokalnih volitvah državljanov Unije, ki prebivajo v državi članici, v kateri nimajo državljanstva (UL L 368, 31.12.1994, str. 38), kakor je bila spremenjena z:

- 31996 L 0030: Direktivo Sveta 96/30/ES z dne 13.5.1996 (UL L 122, 22.5.1996, str. 14).

Priloga se nadomesti z naslednjim:

"Priloga

"Osnovna enota lokalne uprave" v smislu člena 2(1)(a) te direktive pomeni karkoli od naslednjega:

v Belgiji:

commune/gemeente/Gemeinde,

na Češkem:

obec, městský obvod nebo městská část územně členěného statutárního města, městská část hlavního města Prahy,

na Danskem:

amtskommune, Koøbenhavns kommune, Frederiksberg kommune, primærkommune,

v Nemčiji:

kreisfreie Stadt bzw. Stadtkreis; Kreis; Gemeinde, Bezirk in der Freien und Hansestadt Hamburg und im Land Berlin; Stadtgemeinde Bremen in der Freien Hansestadt Bremen, Stadt-, Gemeinde-, oder Ortsbezirke bzw. Ortschaften,

v Estoniji:

vald, linn,

v Grčiji:

κοινότης, δήμος,

v Španiji:

municipio, entidad de ámbito territorial inferior al municipal,

v Franciji:

commune, arrondissement dans les villes déterminées par la législation interne, section de commune,

na Irskem:

country, county borough, borough, urban district, town,

v Italiji:

comune, circoscrizione,

na Cipru:

δήμος, κοινότητα,

v Latviji:

pagasts, novads, pilsēta,

v Litvi:

Savivaldybės taryba,

v Luksemburgu:

commune,

na Madžarskem:

települési önkormányzat: község, nagyközség, város, megyei jogú város, főváros, főváros kerületei; területi önkormányzat: megye,

na Malti:

Kunsill Lokali,

na Nizozemskem:

gemeente, deelgemeente,

v Avstriji:

Gemeinden, Bezirke in der Stadt Wien,

na Poljskem:

gmina,

na Portugalskem:

município, freguesia,

v Sloveniji:

občina,

na Slovaškem:

samospráva obce: obec, mesto, hlavné mesto Slovenskej republiky Bratislava, mesto Košice, mestská časť hlavného mesta Slovenskej republiky Bratislavy, mestská časť mesta Košice; samospráva vyššieho územného celku: samosprávny kraj,

na Finskem:

kunta, kommun, kommun på Åland,

na Švedskem:

kommuner, landsting,

v Združenem kraljestvu:

counties in England; counties, county boroughs and communities in Wales: regions and Islands in Scotland; districts in England, Scotland and Northern Ireland; London boroughs; parishes in England; the City of London in relation to ward elections for common councilmen."

.

3. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

1. 31973 L 0239: Prva direktiva Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja, razen življenjskega zavarovanja (UL L 228, 16.8.1973, str. 3), kakor je bila spremenjena z:

- 31976 L 0580: Direktivo Sveta 76/580/EGS z dne 29.6.1976 (UL L 189, 13.7.1976, str. 13),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31984 L 0641: Direktivo Sveta 84/641/EGS z dne 10.12.1984 (UL L 339, 27.12.1984, str. 21),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31987 L 0343: Direktivo Sveta 87/343/EGS z dne 22.6.1987 (UL L 185, 4.7.1987, str. 72),

- 31987 L 0344: Direktivo Sveta 87/344/EGS z dne 22.6.1987 (UL L 185, 4.7.1987, str. 77),

- 31988 L 0357: Drugo direktivo Sveta 88/357/EGS z dne 22.6.1988 (UL L 172, 4.7.1988, str. 1),

- 31990 L 0618: Direktivo Sveta 90/618/EGS z dne 8.11.1990 (UL L 330, 29.11.1990, str. 44),

- 31992 L 0049: Direktivo Sveta 92/49/EGS z dne 18.6.1992 (UL L 228, 11.8.1992, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 L 0026: Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/26/ES z dne 29.6.1995 (UL L 168, 18.7.1995, str. 7),

- 32000 L 0026: Direktivo 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.5.2000 (UL L 181, 20.7.2000, str. 65),

- 32002 L 0013: Direktivo 2002/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.3.2002 (UL L 77, 20.3.2002, str. 17).

V členu 8(1)(a) se doda naslednje:

"— v Češki republiki: "akciová společnost", "družstvo",

— v Republiki Estoniji: "aktsiaselts",

— v Republiki Ciper: "Εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή εταιρεία περιορισμένης ευθύνης χωρίς μετοχικό κεφάλαιο",

— v Republiki Latviji: "apdrošināšanas akciju sabiedrība", "savstarpējās apdrošināšanas kooperatīvā biedrība",

— v Republiki Litvi: "akcinės bendrovės", "uždarosios akcinės bendrovės",

— v Republiki Madžarski: "biztosító részvénytársaság", "biztosító szövetkezet", "biztosító egyesület", "külföldi székhelyű biztosító magyarországi fióktelepe",

— v Republiki Malti: "kumpanija pubblika", "kumpanija privata", "fergħa", "Korp ta' l-Assikurazzjoni Rikonnoxxut",

— v Republiki Poljski: "spółka akcyjna", "towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych",

— v Republiki Sloveniji: "delniška družba", "družba za vzajemno zavarovanje",

— v Slovaški republiki: "akciová spoločnost'"."

2. 31974 L 0557: Direktiva Sveta 74/557/EGS z dne 4. junija 1974 o doseganju svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev v zvezi z dejavnostmi samozaposlenih oseb in posrednikov, ki se ukvarjajo s trgovino in distribucijo strupenih proizvodov (UL L 307, 18.11.1974, str. 5), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi se doda naslednje:

"— Češka:

1. Strupene snovi in pripravki, za katere se uporabljata Zakon št. 157/1998 Sb. o kemičnih snoveh in kemičnih pripravkih s spremembami in Uredba vlade št. 25/1999 Sb. o postopku za oceno nevarnosti kemičnih snovi in kemičnih pripravkov, metodi njihovega razvrščanja in označevanja glede na stopnjo nevarnosti in izdaji seznama nevarnih kemičnih snovi s spremembami.

2. Biološki pesticidi za uporabo v kmetijstvu, za katere se uporablja Zakon št. 147/1996 Sb. o fitosanitarnem varstvu, kakor je bil spremenjen in udejanjen z Dekretom Ministrstva za kmetijstvo št. 91/2002 Sb.

— Estonija:

1. Proizvodi, za katere se uporablja posebna ureditev na podlagi Zakona o kemikalijah z dne 6. maja 1998 in izvedbene zakonodaje. Seznam nevarnih proizvodov iz člena 11 Zakona o kemikalijah določa Uredba Ministra za socialne zadeve št. 59 z dne 30. novembra 1998.

2. Registrirani fitosanitarni proizvodi, za katere se uporablja Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin z dne 15. marca 2000 in izvedbena zakonodaja.

Seznam prepovedanih aktivnih snovi v fitosanitarnih proizvodih določa Uredba vlade št. 285 z dne 30. avgusta 2000.

— Ciper:

1. Strupeni proizvodi, za katere se uporabljajo Zakon o nevarnih snoveh iz leta 1991 (199/1991), Zakon o spremembah Zakona o nevarnih snoveh N.27(I)/1997, Zakon o spremembah zakona o nevarnih stvareh N.81(I)/2002 in uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih pripravkov iz leta 2002 (P.I.292/2002).

2. Pesticidi, za katere se uporabljajo Zakon o pesticidih iz leta 1993 (I)/1993 in Uredbi o pesticidih iz let 1993 in 2000.

— Latvija:

1. Kemikalije, za katere se uporablja Zakon o kemičnih snoveh in kemičnih proizvodih z dne 1. aprila 1998 in podzakonski predpisi, ki temeljijo na njem.

2. Fitosanitarni proizvodi (vključno z biološkimi pesticidi za uporabo v kmetijstvu), za katere se uporablja Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin z dne 17. decembra 1998.

— Litva:

Strupene snovi naštete v Ukazu ministra za zdravje št. 195 z dne 26. aprila 2002 o sprejemu Seznama strupenih snovi glede na njihovo strupenost, vključno s kemičnimi snovmi, ki morajo biti označene v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS z označbama T (strupeno) in T+ (zelo strupeno).

— Madžarska:

1. Naslednje snovi:

- fosfin in proizvodi, ki lahko sproščajo fosfin,

- etilenoksid,

- ogljikov disulfid,

- vodikov cianid (cianovodikova kislina) in topne soli cianovodikove kisline,

- vodikov fluorid (fluorovodikova kislina) in topne soli fluorovodikove kisline,

- akrilonitril,

- tekoči amonijak,

- kloropikrin,

- ogljikov tetraklorid,

- trikloroacetonitril.

2. Rodenticidi, insekticidi, repelenti in atraktanti (biocidi = pesticidi, ki se ne uporabljajo v kmetijstvu), ki so v prometu in rabi za namene varovanja javnega zdravja in za katere se uporablja Dekret št. 3/1969 (V.16.) EüM ministra za zdravje.

— Malta:

1. Biocidna sredstva in fitosanitarni proizvodi, za katere se uporablja Att dwar il-Kontroll tal-Pestiċidji (Kap. 430) (Att XI tal-2001) (Zakon o pesticidih (Cap. 430) (Zakon XI iz 2001)) in izvedbena zakonodaja.

2. Prekurzorji, za katere se uporablja Ordinanza dwar il-Mediċini Perikolużi (Kap. 101) (Ordinanza XXXI tal-1939, kif sussegwentement emendata) (Uredba o nevarnih drogah (Cap. 101) (Uredba XXXI iz 1939), kakor je bila naknadno spremenjena).

3. Snovi naštete v Ordni dwar Sustanzi Velenużi (Notifikazzjoni tal-Gvern 510 tal-1967) (Ukazu o strupenih snoveh - Obvestilo vlade 510 iz 1967) izdanem na podlagi Ordinanza dwar il-Professjoni Medika u l-Professjonijiet li għandhom x'jaqsmu magħha (Kap. 31) (Ordinanza XVII tal-1901, kif sussegwentement emendata) — (Uredbe o zdravniškem in sorodnih poklicih (Cap. 31) (Uredba XVII iz 1901), kakor je bila naknadno spremenjena).

— Poljska:

1. Fitosanitarni proizvodi, za katere se uporablja Zakon iz julija 1995 o zdravstvenem varstvu gojenih rastlin (Dz.U. 1999, Nr 66, poz. 751 s spremembami).

2. Odpadki, za katere se uporablja Zakon o odpadkih z dne 27. aprila 2001 (Dz.U. 2001, Nr 62, poz. 628 s spremembami).

— Slovenija:

1. Snovi in pripravki našteti v "Seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev v Republiki Sloveniji" (Uradni list RS, št. 31/01, str. 3393, št. 70/01, str. 7317 in št. 94/01, str. 9193), ki ga periodično izdaja Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na podlagi 28. člena Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list št. 11/01, str 1163).

2. Snovi in pripravki razvrščeni v skupino nevarnih kemikalij v skladu z Zakonom o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/1999, str. 4165).

— Slovaška:

1. Kemične snovi in pripravki, katerih trgovanje in distribucijo ureja Zakon št. 163/2001 Z. z. o kemičnih snoveh in pripravkih.

2. Fitosanitarni proizvodi, vključno z biološkimi fitosanitarnimi proizvodi, katerih dajanje na trg ureja Zakon št. 471/2001 Z. z., ki spreminja Zakon št. 285/1995 Z. z. o zdravstvenem varstvu rastlin, predvsem njegov 15. ter 19. člen, in 14. člen Dekreta Ministrstva za kmetijstvo Slovaške republike z dne 21. januarja 2001 št. 33 22/3/2001-100 o podrobni ureditvi za fitosanitarne proizvode."

.

3. 31977 L 0092: Direktiva Sveta 77/92/EGS z dne 13. decembra 1976 o ukrepih za olajšanje dejanskega uveljavljanja svobode ustanavljanja in svobode opravljanja storitev za dejavnosti zavarovalnih zastopnikov in zavarovalnih posrednikov (iz skupine 630 ISIC) ter predvsem o prehodnih ukrepih na področju navedenih dejavnosti (UL L 26, 31.1.1977, str. 14), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V členu 2(2)(a) se doda naslednje:

"— na Češkem:

- "pojišťovací nebo zajišťovací makléř";

— v Estoniji:

- "kindlustusmaakler";

— na Cipru:

- "Πράκτορας";

— v Latviji:

- "apdrošināšanas brokeru sabiedrība";

— v Litvi:

- "draudimo brokeris";

— na Madžarskem:

- "biztosítási alkusz";

— na Malti:

- "aġent fl-assikurazzjoni";

— na Poljskem:

- "broker ubezpieczeniowy", "broker asekuracyjny";

— v Sloveniji:

- "zavarovalni posrednik";

— na Slovaškem:

- "poisťovací maklér"."

(b) V členu 2(2)(b) se doda naslednje:

"— na Češkem:

- "pojišťovací agent";

— v Estoniji:

- "kindlustusagent";

— na Cipru:

- "Μεσάζοντας";

— v Latviji:

- "apdrošināšanas aģentūra", "apdrošināšanas aģents";

— v Litvi:

- "draudimo agentas";

— na Madžarskem:

- "egyes biztosítási ügynök", "többes biztosítási ügynök", "vezérügynök";

— na Malti:

- "brokers fl-assikurazzjoni";

— na Poljskem:

- "agent ubezpieczeniowy";

— v Sloveniji:

- "zavarovalni zastopnik";

— na Slovaškem:

- "poisťovací agent"."

.

(c) V členu 2(2)(c) se doda naslednje:

"— na Češkem:

- "pomocný pojišťovací zprostředkovatel";

— na Cipru:

- "Μεσίτης ασφαλίσεων";

— na Madžarskem:

- "alügynök";

— na Malti:

- "Sotto-aġent fl-assikurazzjoni"."

.

4. 31979 L 0267: Prva direktiva Sveta 79/267/EGS z dne 5. marca 1979 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega življenjskega zavarovanja (UL L 63, 13.3.1979, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31990 L 0619: Direktivo Sveta 90/619/EGS z dne 8.11.1990 (UL L 330, 29.11.1990, str. 50),

- 31992 L 0096: Direktivo Sveta 92/96/EGS z dne 10.11.1992 (UL L 360, 9.12.1992, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 L 0026: Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/26/ES z dne 29.6.1995 (UL L 168, 18.7.1995, str. 7),

- 32002 L 0012: Direktivo 2002/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.3.2002 (UL L 77, 20.3.2002, str. 11).

V členu 8(1)(a) se doda naslednje:

"— v primeru Češke republike: "akciová společnost", "družstvo",

— v primeru Republike Estonije: "aktsiaselts",

— v primeru Republike Ciper: "Εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή εταιρεία περιορισμένης ευθύνης χωρίς μετοχικό κεφάλαιο",

— v primeru Republike Latvije: "apdrošināšanas akciju sabiedrība", "savstarpējās apdrošināšanas kooperatīvā biedrība",

— v primeru Republike Litve: "akcinės bendrovės", "uždarosios akcinės bendrovės",

— v primeru Republike Madžarske: "biztosító részvénytársaság", "biztosító szövetkezet", "biztosító egyesület", "külföldi székhelyű biztosító magyarországi fióktelepe",

— v primeru Republike Malte: "kumpanija pubblika", "kumpanija privata", "fergħa", "Korp ta' l-Assikurazzjoni Rikonnoxxut",

— v primeru Republike Poljske: "spółka akcyjna", "towarzystwo ubezpieczeń wzajemnych",

— v primeru Republike Slovenije: "delniška družba", "družba za vzajemno zavarovanje",

— v primeru Slovaške republike: "akciová spoločnost'"."

.

5. 32000 L 0012: Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 L 0028: Direktivo 2000/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.9.2000 (UL L 275, 27.10.2000, str. 37).

V členu 2(3) se doda naslednje:

"— v Latviji "krājaizdevu sabiedrības", podjetja priznana po "Krājaizdevu sabiedrību likums" kot zadruge, ki opravljajo finančne storitve izključno za svoje člane,

— v Litvi "kredito unijos", razen "Centrinė kredito unija",

— na Madžarskem "Magyar Fejlesztési Bank Rt." in "Magyar Export-Import Bank Rt.",

— na Poljskem "Spółdzielcze Kasy Oszczędnościowo — Kredytowe" in "Bank Gospodarstwa Krajowego"."

.

4. PRAVO DRUŽB

A. PRAVO DRUŽB

1. 31968 L 0151: Prva direktiva Sveta 68/151/EGS z dne 9. marca 1968 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 65, 14.3.1968, str. 8), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 1 se doda naslednje:

"— na Češkem:

společnost s ručením omezeným, akciová společnost;

— v Estoniji:

aktsiaselts, osaühing;

— na Cipru:

Δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση, ιδιωτικές εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση;

— v Latviji:

akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību, komanditsabiedrība;

— v Litvi:

akcinė bendrovė, uždaroji akcinė bendrovė;

— na Madžarskem:

részvénytársaság, korlátolt felelősségű társaság;

— na Malti:

kumpanija pubblika/public limited liability company, kumpanija privata/private limited liability company;

— na Poljskem:

spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, spółka komandytowo-akcyjna, spółka akcyjna;

— v Sloveniji:

delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komaditna delniška družba;

— na Slovaškem:

akciová spoločnosť, spoločnosť s ručením obmedzeným'"

.

2. 31977 L 0091: Druga direktiva Sveta 77/91/EGS z dne 13. decembra 1976 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v skladu z drugim odstavkom člena 58 Pogodbe glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 26, 31.1.1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31992 L 0101: Direktivo Sveta 92/101/EGS z dne 23.11.1992 (UL L 347, 28.11.1992, str. 64),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 1(1) se doda naslednje:

"— na Češkem:

akciová společnost;

— v Estoniji:

aktsiaselts;

— na Cipru:

Δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές, δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με εγγύηση που διαθέτουν μετοχικό κεφάλαιο;

— v Latviji:

akciju sabiedrība;

— v Litvi:

akcinė bendrovė;

— na Madžarskem:

részvénytársaság;

— na Malti:

kumpanija pubblikapublic limited liability company;

— na Poljskem:

spółka akcyjna;

— v Sloveniji:

delniška družba;

— na Slovaškem:

akciová spoločnosť"

.

3. 31978 L 0855: Tretja direktiva Sveta 78/855/EGS z dne 9. oktobra 1978 o združitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 295, 20.10.1978, str. 36), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 1(1) se doda naslednje:

"na Češkem:

akciová společnost;

v Estoniji:

aktsiaselts;

na Cipru:

Δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές, δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με εγγύηση που διαθέτουν μετοχικό κεφάλαιο;

v Latviji:

akciju sabiedrība;

v Litvi:

akcinė bendrovė;

na Madžarskem:

részvénytársaság;

na Malti:

kumpanija pubblikapublic limited liability company, kumpannija privataprivate limited liability company;

na Poljskem:

spółka akcyjna;

v Sloveniji:

delniška družba;

na Slovaškem:

akciová spoločnosť"

.

4. 31989 L 0667: Dvanajsta direktiva Sveta o pravu družb 89/667/EGS z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim samim družbenikom (UL L 395, 30.12.1989, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 1 se doda naslednje:

"— na Češkem:

společnost s ručením omezeným;

— v Estoniji:

aktsiaselts, osaühing;

— na Cipru:

Ιδιωτική εταιρεία περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση;

— v Latviji:

sabiedrība ar ierobežotu atbildību;

— v Litvi:

uždaroji akcinė bendrovė;

— na Madžarskem:

korlátolt felelősségű társaság, részvénytársaság;

— na Malti:

kumpanija privataprivate limited liability company;

— na Poljskem:

spółka z ograniczoną odpowiedzialnością;

— v Sloveniji:

družba z omejeno odgovornostjo;

— na Slovaškem:

spoločnosť s ručením obmedzeným'"

.

B. RAČUNOVODSKI STANDARDI

1. 31978 L 0660: Četrta direktiva Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 222, 14.8.1978, str. 11), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31983 L 0349: Sedmo direktivo Sveta 83/349/EGS z dne 13.6.1983 (UL L 193, 18.7.1983, str. 1),

- 31984 L 0569: Direktivo Sveta 84/569/EGS z dne 27.11.1984 (UL L 314, 4.12.1984, str. 28),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31989 L 0666: Enajsto direktivo Sveta 89/666/EGS z dne 21.12.1989 (UL L 395, 30.12.1989, str. 36),

- 31990 L 0604: Direktivo Sveta 90/604/EGS z dne 8.11.1990 (UL L 317, 16.11.1990, str. 57),

- 31990 L 0605: Direktivo Sveta 90/605/EGS z dne 8.11.1990 (UL L 317, 16.11.1990, str. 60),

- 31994 L 0008: Direktivo Sveta 94/8/ES z dne 21.3.1994 (UL L 82, 25.3.1994, str. 33),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0060: Direktivo Sveta 1999/60/ES z dne 17.6.1999 (UL L 162, 26.6.1999, str. 65),

- 32001 L 0065: Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.9.2001 (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

(a) V členu 1(1), prvem pododstavku, se doda naslednje:

"— na Češkem:

společnost s ručením omezeným, akciová společnost;

— v Estoniji:

aktsiaselts, osaühing;

— na Cipru:

Δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση, ιδιωτικές εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση;

— v Latviji:

akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību;

— v Litvi:

akcinės bendrovės, uždarosios akcinės bendrovės;

— na Madžarskem:

részvénytársaság, korlátolt felelősségű társaság;

— na Malti:

kumpanija pubblikapublic limited liability company, kumpanija privataprivate limited liability company,

soċjeta in akkomandita bil-kapital maqsum f'azzjonijiet/partnership en commandite with the capital divided into shares;

— na Poljskem:

spółka akcyjna, spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, spółka komandytowo-akcyjna;

— v Sloveniji:

delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba;;

— na Slovaškem:

akciová spoločnosť, spoločnosť s ručením obmedzeným'"

.

(b) V členu 1(1), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"— (p) na Češkem:

veřejná obchodní společnost, komanditní společnost, družstvo;

— (q) v Estoniji:

täisühing, usaldusühing;

— (r) na Cipru:

Ομόρρυθμες και ετερόρρυθμες εταιρείες (συνεταιρισμοί);

— (s) v Latviji:

līgumsabiedrība ar pilnu atbildību, komanditsabiedrība;;

— (t) v Litvi:

tikrosios ūkinės bendrijos, komanditinės ūkinės bendrijos;

— (u) na Madžarskem:

közkereseti társaság, betéti társaság, közös vállalat, egyesülés;

— (v) na Malti:

Soċjeta f'isem kollettiv jew soċjeta in akkomandita, bil-kapital li mhux maqsum f'azzjonijiet meta s-soċji kollha li ghandhom responsabbilita' llimitata huma soċjetajiet tat-tip deskritt f'sub paragrafu 1Partnership en nom collectif or partnership en commandite with capital that is not divided into shares, when all the partners with unlimited liability are partnerships as described in sub-paragraph 1;;

— (w) na Poljskem:

spółka jawna, spółka komandytowa;

— (x) v Sloveniji:

družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba;

— (y) na Slovaškem:

verejná obchodná spoločnosť, komanditná spoločnosť"

2. 31983 L 0349: Sedma direktiva Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe (UL L 193, 18.7.1983, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31989 L 0666: Enajsto direktivo Sveta 89/666/EGS z dne 21.12.1989 (UL L 395, 30.12.1989, str. 36),

- 31990 L 0604: Direktivo Sveta 90/604/EGS z dne 8.11.1990 (UL L 317, 16.11.1990, str. 57),

- 31990 L 0605: Direktivo Sveta 90/605/EGS z dne 8.11.1990 (UL L 317, 16.11.1990, str. 60),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0065: Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.9.2001 (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

V členu 4(1) se doda naslednje:

"(p) — na Češkem:

společnost s ručením omezeným, akciová společnost;

(q) — v Estoniji:

aktsiaselts, osaühing;

(r) — na Cipru:

Δημόσιες εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση, ιδιωτικές εταιρείες περιορισμένης ευθύνης με μετοχές ή με εγγύηση;

(s) — v Latviji:

akciju sabiedrība, sabiedrība ar ierobežotu atbildību;

(t) — v Litvi:

akcinės bendrovės, uždarosios akcinės bendrovės;

(u) — na Madžarskem:

részvénytársaság, korlátolt felelősségű társaság;

(v) — na Malti:

kumpanija pubblika/public limited liability company, kumpanija privata/private limited liability company,

soċjeta in akkomandita bil-kapital maqsum f'azzjonijiet/partnership en commandite with capital divided into shares;

(w) — na Poljskem:

spółka akcyjna, spółka z ograniczoną odpowiedzialnością, spółka komandytowo-akcyjna;

(x) — v Sloveniji:

delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba;

(y) — na Slovaškem:

akciová spoločnosť, spoločnosť s ručením obmedzeným'"

.

C. PRAVICE INDUSTRIJSKE LASTNINE

I. BLAGOVNA ZNAMKA SKUPNOSTI

31994 R 0040: Uredba Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 11, 14.1.1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31994 R 3288: Uredbo Sveta (ES) št. 3288/94 z dne 22.12.1994 (UL L 349, 31.12.1994, str. 83).

Za členom 142 se vstavi naslednji člen:

"Člen 142a

Določbe, ki se nanašajo na širitev Skupnosti

1. Od dne pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu "nove države članice") se znamke Skupnosti, ki so bile registrirane ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred dnem pristopa razširijo na območje teh držav članic, tako da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.

2. Registracije znamke Skupnosti, ki je na dan pristopa v postopku prijave, ni mogoče zavrniti na podlagi absolutnih razlogov za zavrnitev iz člena 7(1), če so se ti razlogi začeli uporabljati zgolj zaradi pristopa novih držav članic.

3. Če je bila prijava za registracijo znamke Skupnosti vložena v šestih mesecih pred dnem pristopa, se lahko vloži ugovor v skladu s členom 42, če je bila pred pristopom v novi državi članici pridobljena prejšnja znamka ali druga prejšnja pravica iz člena 8, pod pogojem da je bila pridobljena v dobri veri in je datum vložitve ali, kjer je to ustrezno, datum prednostne pravice ali datum pridobitve prejšnje znamke ali druge prejšnje pravice v novi državi članici pred datumom vložitve ali, kjer je to ustrezno, pred datumom prednostne pravice znamke Skupnosti, za katero je vložena prijava.

4. Znamke Skupnosti iz odstavka 1 se ne sme razglasiti za nično:

- v skladu s členom 51, če so se razlogi za ničnost začeli uporabljati zgolj zaradi pristopa novih držav članic,

- v skladu s členoma 52(1) in (2), če je bila prejšnja nacionalna pravica v novi državi članici registrirana ali je bila zanjo vložena prijava ali je bila pridobljena pred dnem pristopa.

5. Uporabo znamke Skupnosti iz odstavka 1 se sme v skladu s členoma 106 in 107 prepovedati, če je bila prejšnja znamka ali druga prejšnja pravica registrirana ali je bila zanjo vložena prijava ali je bila pridobljena v novi državi članici v dobri veri pred dnem pristopa te države; ali, kjer je to ustrezno, ima datum prednostne pravice, ki je pred dnem pristopa te države."

II. DODATNI VARSTVENI CERTIFIKATI

1. 31992 R 1768: Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila (UL L 182, 2.7.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) Za členom 19 se vstavi naslednji člen:

"Člen 19a

Dodatne določbe, ki se nanašajo na širitev Skupnosti

Naslednje določbe se uporabljajo brez poseganja v druge določbe te uredbe:

(a) (i) vsem zdravilom, ki so na Češkem varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila po 10. novembru 1999 na Češkem pridobljena prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne pridobitve prve odobritve za trženje,

(ii) vsem zdravilom, ki so na Češkem varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila v šestih mesecih pred dnem pristopa v Skupnosti pridobljena prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne pridobitve prve odobritve za trženje;

(b) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena v Estoniji pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne pridobitve prve odobritve za trženje, oziroma v primeru, da je bil patent podeljen pred 1. januarjem 2000, v roku šestih mesecev kot ga določa Zakon o patentih iz Oktobra 1999;

(c) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena na Cipru pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne pridobitve prve odobritve za trženje; ne glede na navedeno zgoraj, se mora prijava za certifikat vložiti v šestih mesecih od dne pridobitve patenta, če je bila odobritev za trženje pridobljena pred pridobitvijo osnovnega patenta;

(d) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek trži kot zdravilo, pridobljena v Latviji pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat; v primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa;

(e) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom, prijavljenim po 1. februarju 1994, in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena v Litvi pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa;

(f) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katere je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, na Madžarskem pridobljena po 1. januarju 2000, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa;

(g) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena na Malti pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat; v primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa;

(h) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katere je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena na Poljskem po 1. januarju 2000, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa;

(i) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katere je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena v Sloveniji pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa, vključujoč tudi primere, v katerih se je rok iz člena 7(1) že iztekel;

(j) vsem zdravilom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena na Slovaškem po 1. januarju 2000, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne, ko je bila pridobljena prva odobritev za trženje oziroma v šestih mesecih od 1. julija 2002, če je bila odobritev za trženje pridobljena pred tem dnem."

.

(b) V členu 20 se edini odstavek oštevilči kot "1" in se doda naslednji odstavek:

"2. Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške pred dnem pristopa."

.

2. 31996 R 1610: Uredba (ES) št. 1610/96 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva (UL L 198, 8.8.1996, str. 30).

(a) Za členom 19 se vstavi naslednji člen:

"Člen 19a

Določbe, ki se nanašajo na širitev Skupnosti:

Naslednje določbe se uporabljajo brez poseganja v druge določbe te uredbe:

(a) (i) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so na Češkem varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena na Češkem po 10. novembru 1999, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne, ko je bilo pridobljena prva odobritev za trženje,

(ii) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so na Češkem varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila v šestih mesecih pred dnem pristopa v Skupnosti pridobljena prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne pridobitve prve odobritve za trženje;

(b) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena v Estoniji pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne pridobitve prve odobritve za trženje, oziroma v primeru, da je bil patent podeljen pred 1. januarjem 2000, v roku šestih mesecev, kot ga določa Zakon o patentih iz oktobra 1999;

(c) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena na Cipru pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat, pod pogojem da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne pridobitve prve odobritve za trženje; ne glede na navedeno zgoraj se mora prijava za certifikat vložiti v šestih mesecih od dne pridobitve patenta, če je bila odobritev za trženje pridobljena pred pridobitvijo osnovnega patenta;

(d) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena v Latviji pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat; v primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa;

(e) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom, prijavljenim po 1. februarju 1994, in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena v Litvi pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa;

(f) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katere je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena na Madžarskem po 1. januarju 2000, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa;

(g) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot zdravilo, pridobljena na Malti pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat; v primeru, da se je rok iz člena 7(1) že iztekel, je možnost prijave za pridobitev certifikata v roku šestih mesecev od dne pristopa;

(h) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katere je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena na Poljskem po 1. januarju 2000, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa;

(i) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katere je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena v Sloveniji pred dnem pristopa, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je prijava za pridobitev certifikata vložena v šestih mesecih od dne pristopa, vključujoč tudi primere, v katerih se je rok iz člena 7(1) že potekel;

(j) vsem fitofarmacevtskim sredstvom, ki so varovana z veljavnim osnovnim patentom in za katera je bila prva odobritev, da se izdelek da na trg kot fitofarmacevtsko sredstvo, pridobljena na Slovaškem po 1. januarju 2000, se sme podeliti certifikat, pod pogojem, da je bila prijava za certifikat vložena v šestih mesecih od dne, ko je bila pridobljena prva odobritev za trgovanje oziroma v šestih mesecih od 1. julija 2002, če je bila odobritev za trženje pridobljena pred tem dnem."

.

(b) V členu 20 se edini odstavek oštevilči kot "1" in se doda naslednji odstavek:

"2. Ta uredba se uporablja za dodatne varstvene certifikate pridobljene v skladu z nacionalno zakonodajo Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške pred dnem pristopa."

.

III. MODEL SKUPNOSTI

32002 R 0006: Uredba Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL L 3, 5.1.2002, str. 1).

Za členom 110 se vstavi naslednji člen:

"Člen 110a

Določbe, ki se nanašajo na širitev Skupnosti

1. Od dne pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (v nadaljnjem besedilu "nove države članice") se modeli Skupnosti, ki so bili registrirani ali za katere je bila vložena prijava na podlagi te uredbe pred dnem pristopa razširijo na območje teh držav članic, tako da imajo enak učinek v celotni Skupnosti.

2. Prijave za registriran model Skupnosti ni mogoče zavrniti na podlagi razlogov za zavrnitev registracije iz člena 47(1), če so se ti razlogi začeli uporabljati zgolj zaradi pristopa nove države članice.

3. Model Skupnosti iz odstavka 1 se ne sme razglasiti za ničnega v skladu s členom 25(1), če so se razlogi za ničnost začeli uporabljati zgolj zaradi pristopa nove države članice.

4. Prijavitelj ali imetnik prejšnje pravice v novi državi članici lahko nasprotuje uporabi modela Skupnosti, ki sodi v okvir člena 25(1)(d), (e) ali (f), na ozemlju kjer je prejšnja pravica zavarovana. Za namen te določbe "prejšnja pravica" pomeni pravico, za katero je bila vložena prijava ali je bila pridobljena v dobri veri pred pristopom.

5. Odstavki 1, 3 in 4 zgoraj se uporabljajo tudi za neregistrirane modele Skupnosti. V skladu s členom 11 model, ki ni bil objavljen na ozemlju Skupnosti, ne uživa varstva kot neregistriran model Skupnosti."

5. POLITIKA KONKURENCE

1. 31968 R 1017: Uredba Sveta (EGS) št. 1017/68 z dne 19. julija 1968 o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh (UL L 175, 23.7.1968, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 30 (3) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki so obstajali na dan pristopa Avstrije, Finske in Švedske ali na dan pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni tako, da izpolnjujejo pogoje iz členov 4 in 5 te uredbe. Ta pododstavek se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki na dan pristopa že sodijo na področje uporabe člena 53(1) Sporazuma EGP."

.

2. 31986 R 4056: Uredba Sveta (EGS) št. 4056/86 z dne 22. decembra 1986 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom (UL L 378, 31.12.1986, str. 4), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Člen 26a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 26a

Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki so obstajali na dan pristopa Avstrije, Finske in Švedske ali na dan pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni tako, da izpolnjujejo pogoje iz členov 3 do 6 te uredbe. Ta člen se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki na dan pristopa že sodijo na področje uporabe člena 53(1) Sporazuma EGP."

.

3. 31993 R 1617: Uredba Komisije (EGS) št. 1617/93 z dne 25. junija 1993 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za določene skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj glede skupnega načrtovanja in usklajevanja voznih redov, skupnega obratovanja, posvetovanj o cenah prevoza potnikov in blaga v rednem zračnem prevozu in dodelitve časovnih blokov na letališčih (UL L 155, 26.6.1993, str 18), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31996 R 1523: Uredbo Komisije (ES) št. 1523/96 z dne 24.7.1996 (UL L 190, 31.7.1996, str. 11),

- 31999 R 1083: Uredbo Komisije (ES) št. 1083/1999 z dne 26.5.1999 (UL L 131, 27.5.1999, str. 27),

- 32001 R 1324: Uredbo Komisije (ES) št. 1324/2001 z dne 29.6.2001 (UL L 177, 30.6.2001, str. 56),

- 32002 R 1105: Uredbo Komisije (ES) št. 1105/2002 z dne 25.6.2002 (UL L 167, 26.6.2002, str. 6).

Člen 6a se nadomesti z naslednjim:

"Člen 6a

Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki so obstajali na dan pristopa Avstrije, Finske in Švedske ali na dan pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni tako, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe. Ta člen se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki na dan pristopa že sodijo na področje uporabe člena 53(1) Sporazuma EGP."

.

4. 31996 R 0240: Uredba Komisije (ES) št. 240/96 z dne 31. januarja 1996 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za določene skupine sporazumov o prenosu tehnologije (UL L 31, 9.2.1996, str. 2).

V členu 11 se doda naslednji odstavek:

"4. Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, ki so obstajali na dan pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni tako, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe."

.

5. 31998 R 0447: Uredba Komisije (ES) št. 447/98 z dne 1. marca 1998 o priglasitvah, rokih in zaslišanjih, predvidenih z Uredbo Sveta (EGS) št. 4064/89 o nadzoru nad koncentracijami podjetij (UL L 61, 2.3.1998, str. 1).

(a) V členu 2(2) se "23" nadomesti s "33".

(b) V členu 13(4) se "29" nadomesti z "39".

(c) V členu 19(1) se "29" nadomesti z "39".

(d) V petem odstavku točke E Priloge se "23" nadomesti s "33".

6. 31999 R 0659: Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (UL L 83, 27.3.1999, str. 1).

Člen 1(b)(i) se nadomesti z naslednjim:

"(i) brez poseganja v člena 144 in 172 Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske ter v Prilogo IV, točko 3, in v Dodatek k tej Prilogi Akta o pristopu Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške, vsako pomoč, ki je obstajala pred začetkom veljavnosti Pogodbe v zadevnih državah članicah, se pravi programe pomoči in posamično pomoč, ki se jih je začelo izvajati pred začetkom veljavnosti Pogodbe in se jih izvaja tudi po začetku veljavnosti Pogodbe;"

.

7. 31999 R 2790: Uredba Komisije (ES) št. 2790/99 z dne 22. decembra 1999 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 336, 29.12.1999, str. 21).

Za členom 12 se vstavi naslednji člen:

"Člen 12a

Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, ki so obstajali na dan pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni tako, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe."

.

8. 32000 R 2658: Uredba Komisije (ES) št. 2658/2000 z dne 29. novembra 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o specializaciji (UL L 304, 5.12.2000, str. 3).

Za členom 8 se vstavi naslednji člen:

"Člen 8a

Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, ki so obstajali na dan pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni tako, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe."

.

9. 32000 R 2659: Uredba Komisije (ES) št. 2659/2000 z dne 29. novembra 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 304, 5.12.2000, str. 7).

Za členom 8 se vstavi naslednji člen:

"Člen 8a

Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, ki so obstajali na dan pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni tako, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe."

.

10. 32000 R 0823: Uredba Komisije (ES) št. 823/2000 z dne 19. aprila 2000 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere vrste sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med ladjarskimi družbami za linijske prevoze (konzorciji) (UL L 100, 20.4.2000, str. 24).

V členu 13 se doda naslednji odstavek:

"3. Prepoved iz člena 81(1) Pogodbe se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki so obstajali na dan pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške in ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni tako, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe."

.

11. 32002 R 1400: Uredba Komisije (ES) št. 1400/2002 z dne 31. julija 2002 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj na področju motornih vozil (UL L 203, 1.8.2002, str. 30).

V členu 10 se obstoječi odstavek oštevilči kot odstavek 1 in doda se naslednji odstavek:

"2. Prepoved iz člena 81(1) se ne uporablja za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško glede na dan pristopa obstoječih sporazumov, ki zaradi pristopa sodijo na področje uporabe člena 81(1), če so v šestih mesecih po pristopu spremenjeni in s tem izpolnjujejo pogoje iz te uredbe."

.

6. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

1. 31965 R 0079: Uredba Sveta št. 79/65/EGS Sveta z dne 15. junija 1965 o vzpostavitvi mreže za zbiranje knjigovodskih podatkov o dohodkih in gospodarskem poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski gospodarski skupnosti (UL 109, 23.6.1965, str. 1859), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31972 R 2835: Uredbo (EGS) št. 2835/72 Sveta z dne 29.12.1972 (UL L 298, 31.12.1972, str. 47),

- 31973 R 2910: Uredbo (EGS) št. 2910/73 Sveta z dne 23.10.1973 (UL L 299, 27.10.1973, str. 1),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31981 R 2143: Uredbo Sveta (EGS) št. 2143/81 z dne 27.7.1981 (UL L 210, 30.7.1981, str. 1),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31985 R 3644: Uredbo Sveta (EGS) št. 3644/85 z dne 19.12.1985 (UL L 348, 24.12.1985, str. 4),

- 31985 R 3768: Uredbo Sveta (EGS) št. 3768/85 z dne 20.12.1985 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8),

- 31990 R 3577: Uredbo Sveta (EGS) št. 3577/90 z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 R 2801: Uredbo Sveta (ES) št. 2801/95 z dne 29.11.1995 (UL L 291, 6.12.1995, str. 3),

- 31997 R 1256: Uredbo Sveta (ES) št. 1256/97 z dne 25.6.1997 (UL L 174, 2.7.1997, str. 7).

(a) Člen 4(3) se nadomesti z naslednjim:

"3. V Skupnosti je največje število poročevalskih kmetij 105000."

(b) V členu 5(1) se doda naslednji stavek:

"Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška najkasneje do konca šestega meseca od dne pristopa ustanovijo nacionalni odbor."

.

(c) V Prilogi se doda naslednje:

"Češka

Predstavlja enotno območje

Estonija

Predstavlja enotno območje

Ciper

Predstavlja enotno območje

Latvija

Predstavlja enotno območje

Litva

Predstavlja enotno območje

Madžarska

1. Közép-Magyarország

2. Közép-Dunántúl

3. Nyugat-Dunántúl

4. Dél-Dunántúl

5. Észak- Magyarország

6. Észak-Alföld

7. Dél-Alföld

Malta

Predstavlja enotno območje

Poljska

1. Pomorze in Mazury

2. Wielkopolska in Śląsk

3. Mazowsze in Podlasie

4. Małopolska in Pogórze

Slovenija

Predstavlja enotno območje

Slovaška

Predstavlja enotno območje"

.

2. 31966 R 0136: Uredba Sveta št. 136/66/ EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in maščobe (UL L 172, 30.9.1966, str. 3025), kakor je bila spremenjena z:

- 31968 R 2146: Uredbo (EGS) št. 2146/68 Sveta z dne 20.12.1968 (UL L 314, 31.12.1968, str. 1),

- 31970 R 1253: Uredbo (EGS) št. 1253/70 Sveta z dne 29.6.1970 (UL L 143, 1.7.1970, str. 1),

- 31970 R 2554: Uredbo (EGS) št. 2554/70 Sveta z dne 15.12.1970 (UL L 275, 19.12.1970, str. 5),

- 31971 R 2727: Uredbo (EGS) št. 2727/71 Sveta z dne 20.12.1971 (UL L 282, 23.12.1971, str. 8),

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31972 R 1547: Uredbo Sveta (EGS) št. 1547/72 z dne 18.7.1972 (UL L 165, 21.7.1972, str. 1),

- 31973 R 1707: Uredbo (EGS) št. 1707/73 Sveta z dne 26.6.1973 (UL L 175, 29.6.1973, str. 5),

- 31977 R 2560: Uredbo Sveta (EGS) št. 2560/77 z dne 7.11.1977 (UL L 303, 28.11.1977, str. 1),

- 31978 R 1419: Uredbo Sveta (EGS) št. 1419/78 z dne 20.6.1978 (UL L 171, 28.6.1978, str. 8),

- 31978 R 1562: Uredbo Sveta (EGS) št. 1562/78 z dne 29.6.1978 (UL L 185, 7.7.1978, str. 1),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31979 R 0590: Uredbo Sveta (EGS) št. 590/79 z dne 26.3.1979 (UL L 78, 30.3.1979, str. 1),

- 31980 R 1585: Uredbo Sveta (EGS) št. 1585/80 z dne 24.6.1980 (UL L 160, 26.6.1980, str. 2),

- 31980 R 1917: Uredbo Sveta (EGS) št. 1917/80 z dne 15.7.1980 (UL L 186, 19.7.1980, str. 1),

- 31980 R 3454: Uredbo Sveta (EGS) št. 3454/80 z dne 22.12.1980 (UL L 360, 31.12.1980, str. 16),

- 31982 R 1413: Uredbo Sveta (EGS) št. 1413/82 z dne 18.5.1982 (UL L 162, 12.6.1982, str. 6),

- 31984 R 1097: Uredbo Sveta (EGS) št. 1097/84 z dne 31.3.1984 (UL L 113, 28.4.1984, str. 1),

- 31984 R 1101: Uredbo Sveta (EGS) št. 1101/84 z dne 31.3.1984 (UL L 113, 28.4.1984, str. 7),

- 31984 R 1556: Uredbo Sveta (EGS) št. 1556/84 z dne 4.6.1984 (UL L 150, 6.6.1984, str. 5),

- 31984 R 2260: Uredbo Sveta (EGS) št. 2260/84 z dne 17.7.1984 (UL L 208, 3.8.1984, str. 1),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31985 R 0231: Uredbo Sveta (EGS) št. 231/85 z dne 29.1.1985 (UL L 26, 31.1.1985, str. 12),

- 31985 R 3768: Uredbo Sveta (EGS) št. 3768/85 z dne 20.12.1985 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8),

- 31986 R 1454: Uredbo Sveta (EGS) št. 1454/86 z dne 13.5.1986 (UL L 133, 21.5.1986, str. 8),

- 31987 R 1915: Uredbo Sveta (EGS) št. 1915/87 z dne 2.7.1987 (UL L 183, 3.7.1987, str. 7),

- 31987 R 3994: Uredba Komisije (EGS) št. 3994/87 z dne 23.12.1987 (UL L 377, 31.12.1987, str. 31),

- 31988 R 1098: Uredbo Sveta (EGS) št. 1098/88 z dne 25.4.1988 (UL L 110, 29.4.1988, str. 10),

- 31988 R 2210: Uredbo Sveta (EGS) št. 2210/88 z dne 19.7.1988 (UL L 197, 26.7.1988, str. 1),

- 31989 R 1225: Uredbo Sveta (EGS) št. 1225/89 z dne 3.5.1989 (UL L 128, 11.5.1989, str. 15),

- 31989 R 2902: Uredbo Sveta (EGS) št. 2902/89 z dne 25.9.1989 (UL L 280, 29.9.1989, str. 2),

- 31990 R 3499: Uredbo Sveta (EGS) št. 3499/90 z dne 27.11.1990 (UL L 338, 5.12.1990, str. 1),

- 31990 R 3577: Uredbo Sveta (EGS) št. 3577/90 z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 23),

- 31991 R 1720: Uredbo Sveta (EGS) št. 1720/91 z dne 13.6.1991 (UL L 162, 26.6.1991, str. 27),

- 31992 R 0356: Uredbo Sveta (EGS) št. 356/92 z dne 10.2.1992 (UL L 39, 15.2.1992, str. 1),

- 31992 R 2046: Uredbo Sveta (EGS) št. 2046/92 z dne 30.6.1992 (UL L 215, 30.7.1992, str. 1),

- 31993 R 3179: Uredbo Sveta (ES) št. 3179/93 z dne 16.11.1993 (UL L 285, 20.11.1993, str. 9),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 R 3290: Uredbo Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22.12.1994 (UL L 349, 31.12.1994, str. 5),

- 31996 R 1581: Uredbo Sveta (ES) št. 1581/96 z dne 30.7.1996 (UL L 206, 16.8.1996, str. 11),

- 31998 R 1638: Uredbo Sveta (ES) št. 1638/98 z dne 20.7.1998 (UL L 210, 28.7.1998, str. 32),

- 31999 R 2702: Uredbo Sveta (ES) št. 2702/1999 z dne 14.12.1999 (UL L 327, 21.12.1999, str. 7),

- 32000 R 2826: Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19.12.2000 (UL L 328, 23.12.2000, str. 2),

- 32001 R 1513: Uredbo Sveta (ES) št. 1513/2001 z dne 23.7.2001 (UL L 201, 26.7.2001, str. 4).

Člen 5(3) se nadomesti z naslednjim:

"3. Največja količina oljčnega olja, za katero se uporablja pomoč iz odstavka 1, je 1783811 ton na tržno leto. Ta največja zajamčena količina se razdeli med države članice v obliki nacionalnih zajamčenih količin kot sledi:

- Grčija 419529 ton

- Španija 760027 ton

- Francija 3297 ton

- Italija 543164 ton

- Ciper 6000 ton

- Portugalska 51244 ton

- Slovenija: 400 ton

- Malta: 150 ton

Nacionalne zajamčene količine za Ciper in Malto so začasne. Količine se bo leta 2005, po uvedbi Geografskega informacijskega sistema (GIS), ponovno pregledalo. Če se upravičena proizvodnja razlikuje od določenih količin, Komisija v skladu s postopkom iz člena 38 Uredbe št. 136/66/EGS odloči o ustrezni prilagoditvi ciprskih in malteških nacionalnih zajamčenih količin."

.

3. 31975 L 0106: Direktiva Sveta 75/106/EGS z dne 19. decembra 1974 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s pripravo določenih predpakiranih tekočin glede na prostornino (UL L 42, 15.2.1975, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31989 L 0676: Direktivo Sveta 89/676/EGS z dne 21.12.1989 (UL L 398, 30.12.1989, str. 18).

V členu 5(3) se kot pododstavek (e) doda naslednje:

"(e) Brez poseganja v pododstavek (b) se na Madžarskem lahko tržijo proizvodi, našteti v Prilogi III, oddelku (1)(a), ki so bili pred 1. januarjem 1993 ustekleničeni na Madžarskem in imajo prostornino 0,70 litra, pod pogojem, da Madžarska na dan pristopa prijavi Komisiji količino zalog."

.

4. 31977 R 1784: Uredba Sveta (EGS) št. 1784/77 z dne 19. julija 1977 o certificiranju hmelja (UL L 200, 8.8.1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31979 R 2225: Uredbo Sveta (EGS) št. 2225/79 z dne 9.10.1979 (UL L 257, 12.10.1979, str. 1),

- 31985 R 2039: Uredbo Sveta (EGS) št. 2039/85 z dne 23.7.1985 (UL L 193, 25.7.1985, str. 1),

- 31991 R 1605: Uredbo Sveta (EGS) št. 1605/91 z dne 10.6.1991 (UL L 149, 14.6.1991, str. 14),

- 31993 R 1987: Uredbo Sveta (EGS) št. 1987/93 z dne 19.7.1993 (UL L 182, 24.7.1993, str. 1),

- 31996 R 1323: Uredbo Sveta (ES) št. 1323/96 z dne 26.6.1996 (UL L 171, 10.7.1996, str. 1).

V členu 9 se doda naslednji stavek:

"Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška posredujejo te podatke v štirih mesecih od dne pristopa."

.

5. 31982 R 1981: Uredba Sveta (EGS) št. 1981/82 z dne 19. julija 1982 o izdelavi seznama regij v Skupnosti, kjer se proizvodne pomoči za hmelj dodeljujejo samo priznanim organizacijam proizvajalcev (UL L 215, 23.7.1982, str. 3), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31987 R 4069: Uredbo Sveta (EGS) št. 4069/87 z dne 22.12.1987 (UL L 380, 31.12.1987, str. 32),

- 31989 R 1808: Uredbo Sveta (EGS) št. 1808/89 z dne 19.6.1989 (UL L 177, 24.6.1989, str. 5),

- 31992 R 3337: Uredbo Sveta (EGS) št. 3337/92 z dne 16.11.1992 (UL L 336, 20.11.1992, str. 2).

Seznamu v Prilogi se dodajo naslednje regije:

"Česká republika

Slovensko"

.

6. 31985 R 1907: Uredba Komisije (EGS) št. 1907/85 z dne 10. julija 1985 o seznamu sort vinskih trt in območij, ki zagotavljajo uvoženo vino za izdelavo penečega vina v Skupnosti (UL L 179, 11.7.1985, str. 21).

(a) Za členom 1 se vstavi naslednji člen:

"Člen 1a

1. Litva lahko za izdelavo penečega vina uporabi zaloge vina, ki izvira iz Moldavije in je uvoženo pred 1. januarjem 2004, vse dokler niso zaloge izčrpane.

2. Litva sestavi inventar zalog, ki so na voljo 1. januarja 2004 in od takrat spremlja zaloge.

3. Peneče vino, ki je proizvedeno iz moldavijskega vina, ima posebno nalepko, ki označuje izvor uporabljenega materiala in opredeljuje, da se to vino prodaja le na ozemlju Litve ali je namenjeno izvozu v tretje države."

.

7. 31989 R 1576: Uredba Sveta (EGS) št. 1576/89 z dne 29. maja 1989 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev žganih pijač (UL L 160, 12.6.1989, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31992 R 3280: Uredbo Sveta (EGS) št. 3280/92 z dne 9.11.1992 (UL L 327, 13.11.1992, str. 3),

- 31994 R 3378: Uredbo (ES) št. 3378/94 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.12.1994 (UL L 366, 31.12.1994, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V členu 1(4):

- v točki (f) se dodata naslednja pododstavka (3) in (4):

"(3) Le pri žgani pijači proizvedeni na Cipru, se lahko ime "grozdni tropinovec" ali "žganje iz grozdnih tropin" nadomesti z označbo zivania.

(4) Le pri žgani pijači proizvedeni na Madžarskem, se lahko ime "grozdni tropinovec" ali "ž ganje iz grozdnih tropin" nadomesti z označbo Pálinka."

;

- v točki (i) se doda naslednji pododstavek (4):

"(4) Ime "sadno žganje" se lahko nadomesti z označbo Pálinka le pri žgani pijači proizvedeni na Madžarskem in distilatih marelice iz naslednjih okrajev Avstrije: Spodnja Avstrija, Gradiščansko, Štajerska in Dunaj."

- v točki (o)(3) se prva alinea nadomesti z naslednjim:

- "so bili proizvedeni izključno v Grčiji ali na Cipru"

.

(b) V členu 5(3):

- v točki (c) se doda naslednji pododstavek:

"Poljska lahko zahteva, da se za proizvodnjo vodke na njenem ozemlju, ki je označena kot "Poljska vodka/Polska Wódka" uporabijo le posebne surovine poljskega izvora ali se sledi tradicionalnim specifikacijam in okviru kakovostne politike, ki jo uporablja Poljska."

.

(c) V členu 7(5), v prvem stavku se za imenom "Rum-Verschnitt" dodata besedi "in Slivovice".

(d) V členu 9 se doda naslednji odstavek 3:

"3. Odstavek 1 ne preprečuje trženja žgane pijače z imenom "Slivovice", ki je proizvedena na Češkem in pridobljena z dodatkom maksimalnega volumskega deleža 30 % etilnega alkohola kmetijskega izvora slivovemu distilatu pred končno destilacijo. Ta proizvod se mora opisati kot "žganje" ali "žgana pijača" v smislu člena 5 in lahko uporablja ime Slivovice v istem vidnem polju na nalepki spredaj. Če se ta češka Slivovica trži v Skupnosti, mora biti na nalepki označena njena alkoholna sestava. Ta določba ne vpliva na uporabo imena Slivovice za sadna žganja v skladu z členom 1(4)(i)."

.

(e) V Prilogi II se dodajo naslednje geografske označbe:

- v točki 5 "Karpatské brandy špeciál"

- v točki 7 "Szatmári szilvapálinka", "Kecskeméti barackpálinka", "Békési szilvapálinka", "Szabolcsi almapálinka" in "Bošácka slivovica"

- v točki 11 "Vilniaus džinas", "Spišská borovička", "Slovenská borovička Juniperus", "Slovenská borovička", "Inovecká borovička", "Liptovská borovička"

- v točki 14 "Allažu Ķimelis", "Čepkelių", "Demänovka bylinný likér", "Polish Cherry""Karlovarská hořká"

- v točki 16 "Latvijas Dzidrais", "Rīgas degvīns", "LB degvīns", "LB vodka", "Originali Lietuviška degtinė", "Laugarício vodka", "Polska Wódka/Polish Vodka", "Zeliščna vodka iz severne Podlasie, aromatizirana z izvlečkom trave bizona"/"Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej".

(f) V Prilogi II se doda naslednja točka:

"17.Žgane pijače grenkega okusa | "Riga Black Balsam" or "Rīgas melnais Balzāms", "Demänovka bylinná horká"." |

.

8. 31991 R 2092: Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 198, 22.7.1991, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31992 R 1535: Uredbo Komisije (EGS) št. 1535/92 z dne 15.6.1992 (UL L 162, 16.6.1992, str. 15),

- 31992 R 2083: Uredbo Sveta (EGS) št. 2083/92 z dne 14.7.1992 (UL L 208, 24.7.1992, str. 15),

- 31992 R 3713: Uredbo Komisije (EGS) št. 3713/92 z dne 22.12.1992 (UL L 378, 23.12.1992, str. 21),

- 31993 R 0207: Uredbo Komisije (EGS) št. 207/93 z dne 29.1.1993 (UL L 25, 2.2.1993, str. 5),

- 31993 R 2608: Uredbo Komisije (EGS) št. 2608/93 z dne 23.9.1993 (UL L 239, 24.9.1993, str. 10),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 R 0468: Uredbo Komisije (ES) št. 468/94 z dne 2.3.1994 (UL L 59, 3.3.1994, str. 1),

- 31994 R 1468: Uredbo Sveta (ES) št. 1468/94 z dne 20.6.1994 (UL L 159, 28.6.1994, str. 11),

- 31994 R 2381: Uredbo Komisije (ES) št. 2381/94 z dne 30.9.1994 (UL L 255, 1.10.1994, str. 84),

- 31995 R 0529: Uredbo Komisije (ES) št. 529/95 z dne 9.3.1995 (UL L 54, 10.3.1995, str. 10),

- 31995 R 1201: Uredbo Komisije (ES) št. 1201/95 z dne 29.5.1995 (UL L 119, 30.5.1995, str. 9),

- 31995 R 1202: Uredbo Komisije (ES) št. 1202/95 z dne 29.5.1995 (UL L 119, 30.5.1995, str. 11),

- 31995 R 1935: Uredbo Sveta (ES) št. 1935/95 z dne 22.6.1995 (UL L 186, 5.8.1995, str. 1),

- 31996 R 0418: Uredbo Komisije (ES) št. 418/96 z dne 7.3.1996 (UL L 59, 8.3.1996, str. 10),

- 31997 R 1488: Uredbo Komisije (ES) št. 1488/97 z dne 29.7.1997 (UL L 202, 30.7.1997, str. 12),

- 31998 R 1900: Uredbo Komisije (ES) št. 1900/98 z dne 4.9.1998 (UL L 247, 5.9.1998, str. 6),

- 31999 R 0330: Uredbo Komisije (ES) št. 330/1999 z dne 12.2.1999 (UL L 40, 13.2.1999, str. 23),

- 31999 R 1804: Uredbo Sveta (ES) št. 1804/1999 z dne 19.7.1999 (UL L 222, 24.8.1999, str. 1),

- 32000 R 0331: Uredbo Komisije (ES) št. 331/2000 z dne 17.12.1999 (UL L 48, 19.2.2000, str. 1),

- 32000 R 1073: Uredbo Komisije (ES) št. 1073/2000 z dne 19.5.2000 (UL L 119, 20.5.2000, str. 27),

- 32000 R 1437: Uredbo Komisije (ES) št. 1437/2000 z dne 30.6.2000 (UL L 161, 1.7.2000, str. 62),

- 32000 R 2020: Uredbo Komisije (ES) št. 2020/2000 z dne 25.9.2000 (UL C 241, 26.9.2000, str. 39),

- 32001 R 0436: Uredbo Komisije (ES) št. 436/2001 z dne 2.3.2001 (UL L 63, 3.3.2001, str. 16),

- 32001 R 2491: Uredbo Komisije (ES) št. 2491/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 337, 20.12.2001, str. 9),

- 32002 R 0473: Uredbo Komisije (ES) št. 473/2002 z dne 15.3.2002 (UL L 75, 16.3.2002, str. 21).

(a) V členu 2 se med vnosa za španščino in danščino vstavi naslednje alinee:

"— v češčini: ekologické"

,

med vnosa za nemščino in grščino:

"— v estonščini: maheökoloogiline"

,

med vnosa za italijanščino in nizozemščino:

"— v latvijščini: bioloģiskā,

— v litovščini: ekologiškas,

— v madžarščini: ökológiai,

— v malteščini: organiku"

,

med vnosa za nizozemščino in portugalščino:

"— v poljščini: ekologiczne"

,

in med vnosa za portugalščino in finščino:

"— v slovaščini: ekologické,

— v slovenščini: ekološki"

.

(b) V členu 5 se odstavek 3a nadomesti z naslednjim:

"Z odstopanjem od odstavkov 1 do 3 se lahko blagovne znamke, ki nosijo oznako iz člena 2, uporabljajo do 1. julija 2006 za označevanje in oglaševanje izdelkov, ki ne upoštevajo določb te uredbe, pod pogojem, da:

- je bila prijava za registracijo blagovne znamke vložena pred 22. julijem 1991 - razen, če se uporabi drugi pododstavek spodaj — in je v skladu s Prvo direktivo Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami [**], in

- znamka se pojavlja skupaj z jasno, vidno in lahko berljivo navedbo, da izdelki niso proizvedeni v skladu s postopkom ekološke proizvodnje, kot ga predpisuje ta uredba.

Datum prijave iz prve alinee prvega pododstavka je 1. januar 1995 za Finsko, Avstrijo in Švedsko in 1. maj 2004 za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško.

.

(c) V Prilogi V se med vnosa za španščino in danščino vstavi naslednje vnose:

"CS: Ekologické zemědělství - kontrolní systém ES"

,

med vnosa za nemščino in grščino:

"ET: Mahepõllumajandus - EÜ kontrollsüsteem or Ökoloogiline põllumajandus - EÜ kontrollsüsteem"

,

med vnosa za italijanščino in nizozemščino:

"LV: Bioloģiskā lauksaimniecība - EK kontroles sistēma,

LT: Ekologinis žemės ūkis - EB kontrolės sistema,

HU: Ökológiai gazdálkodás - EK Ellenőrző rendszer,

MT: Agrikultura Organika - Sistema ta' Kontroll tal-KE"

,

med vnosa za nizozemščino in portugalščino:

"PL: Rolnictwo ekologiczne - system kontroli WE"

,

in med vnosa za portugalščino in finščino:

"SK: Ekologické poľnohospodárstvo - kontrolný systém ES,

SL: Ekološko kmetijstvo - Kontrolni sistem ES"

.

9. 31992 R 2075: Uredba Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za surovi tobak (UL L 215, 30.7.1992, str. 70), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 R 3290: Uredbo Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22.12.1994 (UL L 349, 31.12.1994, str. 105),

- 31995 R 0711: Uredbo Sveta (ES) št. 711/95 z dne 27.3.1995 (UL L 73, 1.4.1995, str. 13),

- 31996 R 0415: Uredbo Sveta (ES) št. 415/96 z dne 4.3.1996 (UL L 59, 8.3.1996, str. 3),

- 31996 R 2444: Uredbo Sveta (ES) št. 2444/96 z dne 17.12.1996 (UL L 333, 21.12.1996, str. 4),

- 31997 R 2595: Uredbo Sveta (ES) št. 2595/97 z dne 18.12.1997 (UL L 351, 23.12.1997, str. 11),

- 31998 R 1636: Uredbo Sveta (ES) št. 1636/98 z dne 20.7.1998 (UL L 210, 28.7.1998, str. 23),

- 31999 R 0660: Uredbo Sveta (ES) št. 660/1999 z dne 22.3.1999 (UL L 83, 27.3.1999, str. 10),

- 32000 R 1336: Uredbo Sveta (ES) št. 1336/2000 z dne 19.6.2000 (UL L 154, 27.6.2000, str. 2),

- 32002 R 0546: Uredbo Sveta (ES) št. 546/2002 z dne 25.3.2002 (UL L 84, 28.3.2002, str. 4).

(a) V členu 8 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Za Skupnost se določi največji skupni jamstveni prag 402953 ton surovega tobaka na letino."

.

(b) V točki I "Z zračnim tokom sušeni tobak" Priloge se doda naslednje:

"Wiślica

Virginia SCR IUN

Wiktoria

Wiecha

Wika

Wala

Wisła

Wilia

Waleria

Watra

Wanda

Weneda

Wenus

DH 16

DH 17"

.

(c) V točki II "Lahki zračno sušeni tobak" Priloge se doda naslednje:

"Bursan

Bachus

Bożek

Boruta

Tennessee 90

Baca

Bocheński

Bonus

NC 3

Tennessee 86"

.

(d) V točki III "Tobak, sušen v senci na zraku" Priloge se doda naslednje:

"Prezydent

Mieszko

Milenium

Małopolanin

Makar

Mega"

.

(e) V točki IV "Tobak, sušen na dimu" Priloge se doda naslednje:

"Kosmos"

.

10. 31992 R 2081: Uredba Sveta (EGS) št. 2081/92 z dne 14. julija 1992 o zaščiti geografskih označb in označb geografskega porekla za kmetijske proizvode in živila (UL L 208, 24.7.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 R 0535: Uredbo Sveta (ES) št. 535/97 z dne 17.3.1997 (UL L 83, 25.3.1997, str. 3),

- 31997 R 1068: Uredbo Komisije (ES) št. 1068/97 z dne 12.6.1997 (UL L 156, 13.6.1997, str. 10),

- 32000 R 2796: Uredbo Komisije (ES) št. 2796/2000 z dne 20.12.2000 (UL L 324, 21.12.2000, str. 26).

V členu 2(7) in v členu 10(1) se doda naslednji stavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško začne zgornji rok teči na dan pristopa."

.

11. 31992 R 2082: Uredba Sveta (EGS) št. 2082/92 z dne 14. julija 1992 o potrdilih o posebnih značilnostih za kmetijske proizvode in živila (UL L 208, 24.7.1992, str. 9), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V členu 7(4) se doda naslednji stavek:

"Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška objavijo te podatke v roku šestih mesecev od dne pristopa."

(b) V členu 14(1) se doda naslednji stavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško začne zgornji rok teči na dan pristopa."

12. 31992 R 2137: Uredba Sveta (EGS) št. 2137/92 z dne 23. julija 1992 o lestvici Skupnosti za razvrščanje trupov ovac in določitvi standardne kakovosti Skupnosti za sveže ali ohlajene trupe ovac in podaljšanju Uredbe (EGS) št. 338/91 (UL L 214, 30.7.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31994 R 1278: Uredbo Sveta (ES) št. 1278/94 z dne 30.5.1994 (UL L 30.5, 3.6.1994, str. 5),

- 31997 R 2536: Uredbo Sveta (ES) št. 2536/97 z dne 16.12.1997 (UL L 347, 18.12.1997, str. 6).

V členu 3(2) se doda naslednji pododstavek:

"Če Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija ali Slovaška namerava uporabiti to dovoljenje, najkasneje eno leto od dne pristopa o tem uradno obvesti Komisijo in druge države članice."

.

13. 31992 R 3950: Uredba Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. decembra 1992 o uvedbi dodatnega prelevmana v sektorju za mleko in mlečne izdelke (UL L 405, 31.12.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 R 0748: Uredbo Sveta (EGS) št. 748/93 z dne 17.3.1993 (UL L 77, 31.3.1993, str. 16),

- 31993 R 1560: Uredbo Sveta (EGS) št. 1560/93 z dne 14.6.1993 (UL L 154, 25.6.1993, str. 30),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 R 0647: Uredbo Komisije (ES) št. 647/94 z dne 23.3.1994 (UL L 80, 24.3.1994, str. 16),

- 31994 R 1883: Uredbo Sveta (ES) št. 1883/94 z dne 27.7.1994 (UL L 197, 30.7.1994, str. 25),

- 31995 R 0630: Uredbo Komisije (ES) št. 630/95 z dne 23.3.1995 (UL L 66, 24.3.1995, str. 11),

- 31995 R 1552: Uredbo Sveta (ES) št. 1552/95 z dne 29.6.1995 (UL L 148, 30.6.1995, str. 43),

- 31996 R 0635: Uredbo Komisije (ES) št. 635/96 z dne 10.04.1996 (UL L 90, 11.4.1996, str. 17),

- 31996 R 1109: Uredbo Komisije (ES) št. 1109/96 z dne 20.6.1996 (UL L 148, 21.6.1996, str. 13),

- 31997 R 0614: Uredbo Komisije (ES) št. 614/97 z dne 8.4.1997 (UL L 94, 9.4.1997, str. 4),

- 31998 R 0551: Uredbo Sveta (ES) št. 551/98 z dne 9.3.1998 (UL L 73, 12.3.1998, str. 1),

- 31998 R 0903: Uredbo Komisije (ES) št. 903/98 z dne 28.4.1998 (UL L 127, 29.4.1998, str. 8),

- 31999 R 0751: Uredbo Komisije (ES) št. 751/1999 z dne 9.4.1999 (UL L 96, 10.4.1999, str. 11),

- 31999 R 1256: Uredbo Sveta (ES) št. 1256/1999 z dne 17.5.1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 73),

- 32000 R 0749: Uredbo Komisije (ES) št. 749/2000 z dne 11.4.2000 (UL L 90, 12.4.2000, str. 4),

- 32001 R 0603: Uredbo Komisije (ES) št. 603/2001 z dne 28.3.2001 (UL L 89, 29.3.2001, str. 18),

- 32002 R 0582: Uredbo Komisije (ES) št. 582/2002 z dne 4.4.2002 (UL L 89, 5.4.2002, str. 7).

- 32002 R 2028: Uredba Sveta (ES) št. 2028/2002 z dne 11.11.2002 (UL L 313, 16.11.2002, str. 3).

(a) V členu 3(2) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško omenjene količine vključujejo vse kravje mleko ali ekvivalent mleka, ki je oddano odkupovalcu ali prodano neposredno za potrošnjo ne glede na to, ali je proizvedeno ali trženo pod prehodnimi ukrepi, ki se uporabljajo za te države.

Za Poljsko se na podlagi dejanskih številk za leto 2003 opravi ponovni pregled razdelitve celotne količine med oddajo in neposredno prodajo in Komisija, če je to potrebno, razdelitev prilagodi v skladu s postopkom iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1255/1999.

Za Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se ustanovi posebno rezervo za prestrukturiranje, kakor to določa tabela (g) Priloge. Ta rezerva se sprosti s 1. aprilom 2006 v obsegu, za kolikor se poraba mleka in mlečnih izdelkov na kmetijah v teh državah zmanjša od leta 1998 za Estonijo in Latvijo in od leta 2000 za Češko, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško. Odločitev o sprostitvi rezerve in njeni razdelitvi med kvotama za oddajo in neposredno prodajo sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1255/1999 na podlagi ocene poročila, ki ga Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovenija in Slovaška predložijo Komisiji do 31. decembra 2005. Poročilo vsebuje podrobne rezultate in trende dejanskega procesa prestrukturiranja mlečnega sektorja v državi, predvsem rezultate preusmeritve od proizvodnje za porabo na kmetiji k proizvodnji za trg."

.

(b) V členu 4(1) se doda naslednji pododstavek:

"V primeru Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške so individualne referenčne količine, omenjene zgoraj, enake količini, ki je razpoložljiva na dan 31.3.2002 za Estonijo in Madžarsko, 31.3.2003 za Malto in Litvo, 31.3.2004 za Češko, Ciper, Latvijo in Slovaško ter na dan 31.3.2005 za Poljsko in Slovenijo."

.

(c) V členu 11 se za drugim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

"Vendar so Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško lastnosti mleka, ki se štejejo kot reprezentativne, tiste iz koledarskega leta 2001, nacionalna povprečna vsebnost maščobe oddanega mleka pa je 4,21 % za Češko, 4,31 % za Estonijo, 3,46 % za Ciper, 4,07 % za Latvijo, 3,99 % za Litvo, 3,85 % za Madžarsko, 3,90 % za Poljsko, 4,13 % za Slovenijo in 3,71 % za Slovaško."

.

(d) Tabela (c) v Prilogi se nadomesti z naslednjim:

"(c) Skupne referenčne količine iz člena 3(2) kot se uporabljajo od 1. aprila 2002 do 31. marca 2005. Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se skupne referenčne količine iz člena 3(2) uporabljajo od 1. maja 2004 do 31. marca 2005.

(tone) |

Država članica | Oddaja | Neposredna prodaja |

Belgija | 3188202,403 | 122228,597 |

Češka | 2613239,000 | 68904,000 |

Danska | 4454709,217 | 638,783 |

Nemčija | 27769228,612 | 95587,388 |

Estonija | 537118,000 | 87365,000 |

Grčija | 699626,000 | 887,000 |

Španija | 6035564,833 | 81385,167 |

Francija | 23844318,264 | 391479,736 |

Irska | 5386176,780 | 9587,220 |

Italija | 10316482,000 | 213578,000 |

Ciper | 141337,000 | 3863,000 |

Latvija | 468943,000 | 226452,000 |

Litva | 1256440,000 | 390499,000 |

Luksemburg | 268554,000 | 495,000 |

Madžarska | 1782650,000 | 164630,000 |

Malta | 48698,000 | — |

Nizozemska | 11001277,000 | 73415,000 |

Avstrija | 2599130,467 | 150270,533 |

Poljska | 8500000,000 | 464017,000 |

Portugalska [3] | 1861171,000 | 9290,000 |

Slovenija | 467063,000 | 93361,000 |

Slovaška | 990810,000 | 22506,000 |

Finska | 2398275,179 | 8685,339 |

Švedska | 3300000,000 | 3000,000 |

Združeno kraljestvo | 14437481,500 | 172265,500 |

"

.

(e) Tabela (d) v Prilogi se nadomesti z naslednjim:

"(d) Skupne referenčne količine iz člena 3(2) kot se uporabljajo od 1. aprila 2005 do 31. marca 2006

(tone) |

Država članica | Oddaja | Neposredna prodaja |

Belgija | 3204754,403 | 122228,597 |

Češka | 2613239,000 | 68904,000 |

Danska | 4476986,217 | 638,783 |

Nemčija | 27908552,612 | 95587,388 |

Estonija | 537118,000 | 87365,000 |

Grčija | 699626,000 | 887,000 |

Španija | 6035564,833 | 81385,167 |

Francija | 23965497,264 | 391479,736 |

Irska | 5386176,780 | 9587,220 |

Italija | 10316482,000 | 213578,000 |

Ciper | 141337,000 | 3863,000 |

Latvija | 468943,000 | 226452,000 |

Litva | 1256440,000 | 390499,000 |

Luksemburg | 269899,000 | 495,000 |

Madžarska | 1782650,000 | 164630,000 |

Malta | 48698,000 | — |

Nizozemska | 11056650,000 | 73415,000 |

Avstrija | 2612877,467 | 150270,533 |

Poljska | 8500000,000 | 464017,000 |

Portugalska [4] | 1870533,000 | 9290,000 |

Slovenija | 467063,000 | 93361,000 |

Slovaška | 990810,000 | 22506,000 |

Finska | 2410298,179 | 8685,339 |

Švedska | 3316515,000 | 3000,000 |

Združeno kraljestvo | 14510431,500 | 172265,500 |

"

.

(f) Tabela (e) v Prilogi se nadomesti z naslednjim:

"(e) Skupne referenčne količine iz člena 3(2) kot se uporabljajo od 1. aprila 2006 do 31. marca 2007

(tone) |

Država članica | Oddaja | Neposredna prodaja |

Belgija | 3221306,403 | 122228,597 |

Češka | 2613239,000 | 68904,000 |

Danska | 4499262,217 | 638,783 |

Nemčija | 28047876,612 | 95587,388 |

Estonija | 537118,000 | 87365,000 |

Grčija | 699626,000 | 887,000 |

Španija | 6035564,833 | 81385,167 |

Francija | 24086676,264 | 391479,736 |

Irska | 5386176,780 | 9587,220 |

Italija | 10316482,000 | 213578,000 |

Ciper | 141337,000 | 3863,000 |

Latvija | 468943,000 | 226452,000 |

Litva | 1256440,000 | 390499,000 |

Luksemburg | 271244,000 | 495,000 |

Madžarska | 1782650,000 | 164630,000 |

Malta | 48698,000 | — |

Nizozemska | 11112024,000 | 73415,000 |

Avstrija | 2626624,467 | 150270,533 |

Poljska | 8500000,000 | 464017,000 |

Portugalska [5] | 1879896,000 | 9290,000 |

Slovenija | 467063,000 | 93361,000 |

Slovaška | 990810,000 | 22506,000 |

Finska | 2422320,179 | 8685,339 |

Švedska | 3333030,000 | 3000,000 |

Združeno kraljestvo | 14583381,500 | 172265,500 |

"

.

(g) Tabela (f) v Prilogi se nadomesti z naslednjim:

"(d) Skupne referenčne količine iz člena 3(2) kot se uporabljajo od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008

(tone) |

Država članica | Oddaja | Neposredna prodaja |

Belgija | 3237858,403 | 122228,597 |

Češka | 2613239,000 | 68904,000 |

Danska | 4521539,217 | 638,783 |

Nemčija | 28187200,612 | 95587,388 |

Estonija | 537118,000 | 87365,000 |

Grčija | 699626,000 | 887,000 |

Španija | 6035564,833 | 81385,167 |

Francija | 24207855,264 | 391479,736 |

Irska | 5386176,780 | 9587,220 |

Italija | 10316482,000 | 213578,000 |

Ciper | 141337,000 | 3863,000 |

Latvija | 468943,000 | 226452,000 |

Litva | 1256440,000 | 390499,000 |

Luksemburg | 272590,000 | 495,000 |

Madžarska | 1782650,000 | 164630,000 |

Malta | 48698,000 | — |

Nizozemska | 11167397,000 | 73415,000 |

Avstrija | 2640371,467 | 150270,533 |

Poljska | 8500000,000 | 464017,000 |

Portugalska [6] | 1889258,000 | 9290,000 |

Slovenija | 467063,000 | 93361,000 |

Slovaška | 990810,000 | 22506,000 |

Finska | 2434343,179 | 8685,339 |

Švedska | 3349545,000 | 3000,000 |

Združeno kraljestvo | 14656332,500 | 172265,500 |

"

.

(h) V prilogi se doda tabela (g):

"(g) Količine posebnih rezerv za prestrukturiranje iz člena 3(2)

(tone) |

Država članica | Posebna rezerva za prestrukturiranje |

Češka | 55788 |

Estonija | 21885 |

Latvija | 33253 |

Litva | 57900 |

Madžarska | 42780 |

Poljska | 416126 |

Slovenija | 16214 |

Slovaška | 27472 |

"

.

14. 31993 R 0404: Uredba Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane (UL L 47, 25.2.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 R 3518: Uredbo Komisije (ES) št. 3518/93 z dne 21.12.1993 (UL L 320, 22.12.1993, str. 15),

- 31994 R 3290: Uredbo Sveta (ES) št. 3290/94 z dne 22.12.1994 (UL L 349, 31.12.1994, str. 105),

- 31998 R 1637: Uredbo Sveta (ES) št. 1637/98 z dne 20.7.1998 (UL L 210, 28.7.1998, str. 28),

- 31999 R 1257: Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17.5.1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 80),

- 32001 R 0216: Uredbo Sveta (ES) št. 216/2001 z dne 29.1.2001 (UL L 31, 2.2.2001, str. 2),

- 32001 R 2587: Uredbo Sveta (ES) št. 2587/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 13).

Člen 12(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Največja količina banan, pridelanih in prodanih v Skupnosti, za katero se lahko izplača nadomestilo je 867500 ton (neto teža) in se deli po pridelovalnih območjih Skupnosti na naslednji način:

1. 420000 ton za Kanarske otoke,

2. 150000 ton za Guadeloupe,

3. 219000 ton za Martinique,

4. 50000 ton za Madeiro, Azore in Algarve,

5. 15000 ton za Kreto in Lakonijo,

6. 13500 ton za Ciper.

Količino za posamezno območje se lahko prilagodi glede na največjo določeno količino za Skupnost."

15. 31994 R 1868: Uredba Sveta (ES) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba (UL L 197, 30.7.1994, str. 4), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 R 1664: Uredbo Komisije (EC) No 1664/95 z dne 7.7.1995 (UL L 158, 8.7.1995, p. 13),

- 31995 R 1863: Uredbo Sveta (ES) št. 1863/95 z dne 17.7.1995 (UL L 179, 29.7.1995, str. 1),

- 31998 R 1284: Uredbo Sveta (ES) št. 1284/98 z dne 16.6.1998 (UL L 178, 23.6.1998, str. 3),

- 31999 R 1252: Uredbo Sveta (ES) št. 1252/1999 z dne 17.5.1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 15),

- 32000 R 0962: Uredbo Sveta (ES) št. 962/2002 z dne 27.5.2002 (UL L 149, 7.6.2002, str. 1).

(a) V členu 2 se dodata odstavka 3 in 4:

"3. Državam članicam proizvajalkam krompirjevega škroba, ki so naštete spodaj, se s tem za tržno leto 2004/2005 dodeli naslednje kvote:

(tone) |

Češka | 33660 |

Estonija | 250 |

Latvija | 5778 |

Litva | 1211 |

Poljska | 144985 |

Slovaška | 729 |

Skupaj | 186613 |

4. Vsaka država članica proizvajalka razdeli kvoto iz odstavka 3 za tržno leto 2004/2005 med podjetja, ki proizvajajo krompirjev škrob, predvsem na osnovi povprečne količine krompirjevega škroba, ki so ga proizvedla v obdobju 1999-2001 za Češko, Estonijo, Latvijo, Poljsko in Slovaško ter v obdobju 1998-2000 za Litvo, in upoštevajoč nepovratne investicije teh podjetij pred 1. februarjem 2002."

.

(b) Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

Podjetje, ki proizvaja krompirjev škrob, s pridelovalci krompirja ne sklepa pogodb o pridelavi za količino krompirja, iz katerega bi proizvedli količino škroba, ki bi presegla kvoto iz člena 2(2) ali 2(4)."

.

(c) Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

Premija v višini 22,25 EUR na tono proizvedenega škroba se izplačuje podjetjem za proizvodnjo krompirjevega škroba za količino krompirjevega škroba do višine kvote iz členov 2 (2) ali 2(4), pod pogojem, da so le-ta plačala pridelovalcem krompirja minimalno ceno iz člena 8(1) Uredbe (EGS) št. 1766/92 (*) za ves krompir, ki je potreben za proizvodnjo škroba do višine kvote."

.

(d) Člen 6(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Ves krompirjev škrob, ki presega kvoto iz členov 2(2) ali 2(4), se nepredelan izvozi iz Skupnosti pred 1. januarjem po koncu tržnega leta.

Zanj se ne izplača izvoznega nadomestila."

.

16. 31995 R 0603: Uredba Sveta (ES) št. 603/95 z dne 21. februarja 1995 o skupni ureditvi trga za posušeno krmo (UL L 63, 21.3.1995, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 R 0684: Uredbo Sveta (ES) št. 684/95 z dne 27.3.1995 (UL L 71, 31.3.1995, str. 3),

- 31995 R 1347: Uredbo Sveta (ES) št. 1347/95 z dne 9.6.1995 (UL L 131, 15.6.1995, str. 1).

(a) Člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Določena je največja zajamčena količina na tržno leto, za katero se lahko dodeli pomoč iz člena 3(2), to je za 4517223 ton dehidrirane krme."

.

(b) V členu 4(2) se tabela nadomesti z naslednjim:

"Nacionalne zajamčene količine

(ton) |

BLEU | 8000 |

Češka | 27942 |

Danska | 334000 |

Nemčija | 421000 |

Grčija | 32000 |

Španija | 1224000 |

Francija | 1455000 |

Irska | 5000 |

Italija | 523000 |

Litva | 650 |

Madžarska | 49593 |

Nizozemska | 285000 |

Avstrija | 4400 |

Poljska | 13538 |

Portugalska | 5000 |

Slovaška | 13100 |

Finska | 3000 |

Švedska | 11000 |

Združeno kraljestvo | 102000 |

"

.

17. 31995 R 3072: Uredba Sveta (EGS) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (UL L 329, 30.12.1995, str. 18), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 R 0192: Uredbo Sveta (ES) št. 192/98 z dne 20.1.1998 (UL L 20, 27.1.1998, str. 16),

- 31998 R 2072: Uredbo Sveta (ES) št. 2072/98 z dne 28.9.1998 (UL L 265, 30.9.1998, str. 4),

- 32000 R 1528: Uredbo Komisije (ES) št. 1528/2000 z dne 13.7.2000 (UL L 175, 14.7.2000, str. 64),

- 32000 R 1667: Uredbo Sveta (ES) št. 1667/2000 z dne 17.7.2000 (UL L 193, 29.7.2000, str. 3),

- 2001 R 1987: Uredbo Sveta (ES) št. 1987/2001 z dne 8.10.2001 (UL L 271, 12.10.2001, str. 5),

- 32002 R 0411: Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 z dne 4.3.2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27).

(a) V členu 6(2) se tabela nadomesti z naslednjim:

"

(EUR/ha) |

| 1999/2000 in naslednja |

Španija | 334,33 |

Madžarska | 163,215 |

Francija | |

— območje metropole | 289,05 |

— Francoska Gvajana | 395,40 |

Grčija | |

— departmaji Thessaloniki, Serres, Kavala, Aitolia - Akarnania in Fthiotida | 393,82 |

— drugi departmaji | 393,82 |

Italija | 318,01 |

Portugalska | 318,53 |

"

.

(b) Člen 6(4) se nadomesti z naslednjim:

"4. S to uredbo se določi nacionalna bazna površina za vsako državo članico proizvajalko. V primeru Francije in Grčije se določita dve bazni površini. Bazne površine so naslednje:

Španija: | 104973 ha |

Madžarska: | 3222 ha |

Francija: | |

— območje metropole | 24500 ha |

— Francoska Gvajana | 5500 ha |

Grčija: | |

— departmaji Thessaloniki, Serres, Kavala, Aitolia, Akarnania in Fthiotida | 22330 ha |

— drugi departmaji | 2561 ha |

Italija: | 239259 ha |

Portugalska: | 34000 ha" |

.

18. 31996 R 1107: Uredba Komisije (ES) št. 1107/96 z dne 12. junija 1996 o registraciji geografskih označb in geografskega porekla po postopku iz člena 17 Uredbe Sveta (EGS) št. 2081/92 (UL L 148, 21.6.1996, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31996 R 1263: Uredbo Komisije (ES) št. 1263/96 z dne 1.7.1996 (UL L 163, 2.7.1996, str. 19),

- 31997 R 0123: Uredbo Komisije (ES) št. 123/97 z dne 23.1.1997 (UL L 22, 24.1.1997, str. 19),

- 31997 R 1065: Uredbo Komisije (ES) št. 1065/97 z dne 12.6.1997 (UL L 156, 13.6.1997, str. 5),

- 31997 R 2325: Uredbo Komisije (ES) št. 2325/97 z dne 24.11.1997 (UL L 322, 25.11.1997, str. 33),

- 31998 R 0134: Uredbo Komisije (ES) št. 134/98 z dne 20.1.1998 (UL L 15, 21.1.1998, str. 6),

- 31998 R 0644: Uredbo Komisije (ES) št. 644/98 z dne 20.3.1998 (UL L 87, 21.3.1998, str. 8),

- 31998 R 1549: Uredbo Komisije (ES) št. 1549/98 z dne 17.7.1998 (UL L 202, 18.7.1998, str. 25),

- 31999 R 0083: Uredbo Komisije (ES) št. 83/1999 z dne 13.1.1999 (UL L 8, 14.1.1999, str. 17),

- 31999 R 0590: Uredbo Komisije (ES) št. 590/1999 z dne 18.3.1999 (UL L 74, 19.3.1999, str. 8),

- 31999 R 1070: Uredbo Komisije (ES) št. 1070/1999 z dne 25.5.1999 (UL L 130, 26.5.1999, str. 18),

- 32000 R 0813: Uredbo Sveta (ES) št. 813/2000 z dne 17.4.2000 (UL L 100, 20.4.2000, str. 5),

- 32000 R 2703: Uredbo Komisije (ES) št. 2703/2000 z dne 11.12.2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 25),

- 32001 R 0913: Uredbo Komisije (ES) št. 913/2001 z dne 10.5.2001 (UL L 129, 11.5.2001, str. 8),

- 32001 R 1347: Uredbo Sveta (ES) št. 1347/2001 z dne 28.6.2001 (UL L 182, 5.7.2001, str. 3),

- 32001 R 1778: Uredbo Komisije (ES) št. 1778/2001 z dne 7.9.2001 (UL L 240, 8.9.2001, str. 6),

- 32002 R 0564: Uredbo Komisije (ES) št. 564/2002 z dne 2.4.2002 (UL L 86, 3.4.2002, str. 7),

- 32002 R 1829: Uredbo Komisije (ES) št. 1829/2002 z dne 14.10.2002 (UL L 277, 15.10.2002, str. 10).

(a) V členu 1 se doda naslednji pododstavek:

"Imena "Budějovické pivo", "Českobudějovické pivo" in "Budějovický měšťanský var" se vpišejo kot zaščitene geografske označbe (GO) in se v skladu s specifikacijami predloženimi Komisiji vnesejo v Prilogo. To ne posega v blagovne znamke piva ali druge pravice, obstoječe v Evropski uniji na dan pristopa."

(b) V Prilogo, Del B, se pod naslov "Pivo" vstavi naslednje:

"Češka:

- Budějovické pivo (PGI)

- Českobudějovické pivo (PGI)

- Budějovický měšťanský var (PGI)"

.

19. 31996 R 1577: Uredba Sveta (ES) št. 1577/96 z dne 30. julija 1996 o uvedbi posebnega ukrepa v zvezi z nekaterimi zrnatimi stročnicami (UL L 206, 16.8.1996, str. 4), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 R 1826: Uredbo Komisije (ES) št. 1826/97 z dne 22.9.1997 (UL L 260, 23.9.1997, str. 11),

- 32000 R 0811: Uredbo Sveta (ES) št. 811/2000 z dne 17.4.2000 (UL L 100, 20.4.2000, str. 1).

Člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Največja zajamčena površina za lečo in čičerko je 162529 hektarjev, za grašico iz točke (c) člena 1 pa 259473 hektarjev. Če se v zadevnem tržnem letu ne doseže največja zajamčena površina, se neporabljena površina prerazdeli drugi največji zajamčeni površini za to tržno leto, preden pride do prekoračitve."

.

20. 31996 R 2201: Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trgov za predelano sadje in proizvode iz zelenjave (UL L 297, 21.11.1996, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 R 2199: Uredbo Sveta (ES) št. 2199/97 z dne 30.10.1997 (UL L 303, 6.11.1997, str. 1),

- 31999 R 2701: Uredbo Sveta (ES) št. 2701/1999 z dne 14.12.1999 (UL L 327, 21.12.1999, str. 5),

- 32000 R 2699: Uredbo Sveta (ES) št. 2699/2000 z dne 4.12.2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 9),

- 32001 R 1239: Uredbo Sveta (ES) št. 1239/2001 z dne 19.6.2001 (UL L 171, 26.6.2001, str. 1),

- 32002 R 0453: Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 z dne 13.3.2002 (UL L 72, 14.3.2002, str. 9).

(a) V členu 7(2) se doda naslednji pododstavek:

"Za Ciper so tržna leta 1995/1996 in 1999/2000 referenčna leta za določitev največjega zajamčenega območja Skupnosti iz prvega pododstavka."

.

(b) V členu 9(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Količini sultanin in korint, ki so bile kupljene v skladu odstavkom 2, ne smeta preseči 27930 ton."

.

(c) Priloga III se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA III

Pragi predelave iz člena 5

Neto teža svežega proizvoda

n.r. = ni relevantno

(v tonah) |

| Paradižniki | Breskve | Hruške |

Pragi Skupnosti | 8653328 | 542062 | 105659 |

Nacionalni pragi | Češka | 12000 | 1287 | 11 |

Grčija | 1211241 | 300000 | 5155 |

Španija | 1238606 | 180794 | 35199 |

Francija | 401608 | 15685 | 17703 |

Italija | 4350000 | 42309 | 45708 |

Ciper | 7944 | 6 | n.r. |

Latvija | n.r. | n.r. | n.r. |

Madžarska | 130790 | 1616 | 1031 |

Malta | 27000 | n.r. | n.r. |

Nizozemska | n.r. | n.r. | 243 |

Avstrija | n.r. | n.r. | 9 |

Poljska | 194639 | n.r. | n.r. |

Portugalska | 1050000 | 218 | 600 |

Slovaška | 29500 | 147 | n.r. |

"

.

21. 31996 R 2202: Uredba Sveta (ES) št. 2202/96 z dne 28. oktobra 1996 o uvedbi sheme pomoči Skupnosti za proizvajalce nekaterih agrumov (UL L 297, 21.11.1996, str. 49), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 R 0858: Uredbo Sveta (ES) št. 858/1999 z dne 22.4.1999 (UL L 108, 27.4.1999, str. 8),

- 32000 R 2699: Uredbo Sveta (ES) št. 2699/2000 z dne 4.12.2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 9).

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA II

Pragi predelave iz člena 5

Neto teža svežega proizvoda

n.r. = ni relevantno

(v tonah) |

| Pomaranče | Limone | Grenivke | Drobni agrumi |

Pragi Skupnosti | 1518982 | 513650 | 22000 | 390000 |

Nacionalni pragi | Grčija | 280000 | 27976 | 799 | 5217 |

Španija | 600467 | 192198 | 1919 | 270186 |

Francija | n.r. | n.r. | 61 | 445 |

Italija | 599769 | 290426 | 3221 | 106428 |

Ciper | 18746 | 3050 | 16000 | 6000 |

Portugalska | 20000 | n.r. | n.r. | 1724 |

"

.

22. 31998 R 1638: Uredba Sveta (ES) št. 1638/98 z dne 20. julija 1998 o spremembi Uredbe št. 136/66/EGS o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in maščobe (UL L 210, 28.7.1998, str. 32), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 1513: Uredbo Sveta (ES) št. 1513/2001 z dne 23.7.2001 (UL L 201, 26.7.2001, str. 4).

(a) V členu 2(1) se doda naslednji pododstavek:

"Ciper in Slovenija uvedeta geografski informacijski sistem (GIS) najkasneje do 1. januarja 2005."

(b) V členu 4 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Pomoči na podlagi skupne ureditve trga za olje in maščobe, ki velja od 1. novembra 2001, ni mogoče izplačati pridelovalcem oliv za dodatne oljke ali za ustrezne površine zasajene v Skupnosti po 1. maju 1998, razen na Cipru in Malti, za katera je ta datum 31. december 2001, oz. je ni mogoče izplačati pridelovalcem oliv, ki do datuma, ki bo določen, niso prijavili svoje pridelave."

.

23. 31999 R 1251: Uredba Sveta (ES) št. 1251/1999 z dne 17. maja 1999 o uvedbi sistema podpore za proizvajalce določenih poljščin (UL L 160, 26.6.1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 R 2704: Uredbo Sveta (ES) št. 2704/1999 z dne 14.12.1999 (UL L 327, 21.12.1999, str. 12),

- 32000 R 1672: Uredbo Sveta (ES) št. 1672/2000 z dne 27.7.2000 (UL L 193, 29.7.2000, str. 13),

- 32001 R 1038: Uredbo Sveta (ES) št. 1038/2001 z dne 22.5.2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 16).

(a) V členu 2(2) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se osnovne regionalne površine določi kot povprečno število hektarjev za poljščine znotraj regije v obdobju treh zaporednih let v obdobju 1997-2001. Skupne osnovne regionalne površine za posamezno državo članico ne presegajo osnovnih površin iz Priloge VI."

.

(b) V členu 3(5) se med prvi in drugi pododstavek vstavi naslednji pododstavek:

"— Češke, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške z določitvijo referenčnih pridelkov na ravneh iz Priloge VI."

.

(c) V členu 3(7) se besede "… ali v primeru Italije in Španije pridelek, kakor ga določa člen 3(5), prekoračen…" nadomestijo z naslednjim:

"…ali v primeru Cipra, Češke, Estonije, Madžarske, Italije, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Slovaške, Slovenije in Španije pridelek, kakor ga določa člen 3(5), prekoračen…"

.

(d) V členu 7 se med prvi in drugi pododstavek vstavi naslednji pododstavek:

"Za Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovenijo do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 31. decembra 2000 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v ne-kmetijske namene. Za Slovaško do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 31. decembra 2001 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v ne-kmetijske namene. Za Estonijo do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 1. oktobra 2002 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v ne-kmetijske namene. Za Češko do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 30. novembra 2002 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v ne-kmetijske namene. Za Ciper do zahtevkov za plačila niso upravičena zemljišča, ki so bila dne 1. decembra 2002 trajni pašniki, trajni nasadi, poraščena z drevjem ali uporabljena v ne-kmetijske namene."

(e) V členu 7 se tretji in četrti pododstavek nadomestita z naslednjim:

"Države članice lahko odstopijo od določb iz prvega in drugega pododstavka pod nekaterimi posebnimi okoliščinami, povezanimi s takšno ali drugačno obliko javne intervencije, ko na podlagi tovrstne intervencije kmetje gojijo pridelke na do takrat neupravičenem zemljišču, da nadaljujejo s svojimi običajnimi kmetijskimi dejavnostmi in ko omenjena intervencija pomeni, da prvotno upravičeno zemljišče nima več tega statusa, zaradi česar se skupna vrednost upravičenega zemljišča bistveno ne poveča.

Nadalje, lahko države članice v nekaterih primerih, ki jih prejšnja dva pododstavka ne urejata, odstopijo od prvega in drugega pododstavka, če v načrtu, ki ga dostavijo Komisiji, predložijo dokazilo, da skupen obseg upravičenega zemljišča ostaja nespremenjen."

.

(f) V Prilogi II se doda naslednje:

"CIPER

MADŽARSKA"

.

(g) Priloga III se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA III

MAKSIMALNE ZAJAMČENE POVRŠINE S PREJEMKOM DODATKA K PLAČILU NA POVRŠINO ZA TRDO PŠENICO

(hektarji) |

Grčija | 617000 |

Španija | 594000 |

Francija | 208000 |

Italija | 1646000 |

Ciper | 6183 |

Avstrija | 7000 |

Portugalska | 118000 |

Madžarska | 2500 |

"

.

(h) Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA IV

MAKSIMALNE ZAJAMČENE POVRŠINE S PREJEMKOM POSEBNE POMOČI ZA TRDO PŠENICO

(hektarji) |

Nemčija | 10000 |

Španija | 4000 |

Francija | 50000 |

Italija | 4000 |

Madžarska | 4305 |

Slovaška | 4717 |

Združeno kraljestvo | 5000 |

"

.

(i) Doda se naslednja priloga:

"PRILOGA VI

OSNOVNE NACIONALNE POVRŠINE IN REFERENČNI PRIDELKI NA ČEŠKEM, V ESTONIJI, NA CIPRU, V LATVIJI, V LITVI, NA MADŽARSKEM, NA MALTI, NA POLJSKEM, V SLOVENIJI IN NA SLOVAŠKEM

| Osnovna površina (hektarji) | Referenčni pridelek (ton na hektar) |

Češka | 2253598 | 4,20 |

Estonija | 362827 | 2,40 |

Ciper | 79004 | 2,30 |

Latvija | 443580 | 2,50 |

Litva | 1146633 | 2,70 |

Madžarska | 3487792 | 4,73 |

Malta | 4565 | 2,02 |

Poljska | 9454671 | 3,00 |

Slovenija | 125171 | 5,27 |

Slovaška | 1003453 | 4,06 |

"

24. 31999 R 1254: Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 1455: Uredbo Sveta (ES) št. 1455/2001 z dne 28.6.2001 (UL L 198, 21.7.2001, str. 58),

- 32001 R 1512: Uredbo Sveta (ES) št. 1512/2001 z dne 23.7.2001 (UL L 201, 26.7.2001, str. 1),

- 32001 R 2345: Uredbo Komisije (ES) št. 2345/2001 z dne 30.11.2001 (UL L 315, 1.1.2001, str. 29).

(a) Člen 7(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Države članice naredijo vse potrebno, da zagotovijo, da od 1. januarja 2000 vsota pravic do premij na njihovem ozemlju ne presega nacionalnih zgornjih mej, določenih v Prilogi II, in da se lahko določijo nacionalne rezerve iz člena 9. Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška najkasneje eno leto od dne pristopa dodelijo proizvajalcem individualne zgornje meje in iz skupnega števila pravic do premije določijo nacionalne rezerve za vsako izmed teh držav članic, kot je to določeno v Prilogi II."

.

(b) V členu 11(3) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško so nacionalne zgornje meje vsebovane v naslednji tabeli:

Klavna premija

| Biki, voli, krave in telice | Teleta, stara več kot en mesec in manj kot sedem mesecev in s težo trupa manjšo od 160 kilogramov |

Češka | 483382 | 27380 |

Estonija | 107813 | 30000 |

Ciper | 21000 | — |

Latvija | 124320 | 53280 |

Litva | 367484 | 244200 |

Madžarska | 141559 | 94439 |

Malta | 6002 | 17 |

Poljska | 1815430 | 839518 |

Slovenija | 161137 | 35852 |

Slovaška | 204062 | 62841 |

"

(c) V členu 16(1), prvem pododstavku, se doda naslednja alinea:

"— za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško: enako zgornjim mejam iz Priloge I ali enako povprečnemu številu zakolov moškega goveda v letih 2001, 2002 in 2003, ki jih izkazujejo statistike Eurostata za ta leta ali drugi objavljeni uradni podatki za ta leta, ki jih sprejme Komisija."

.

(d) V členu 16(4) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško so referenčna leta 2001, 2002 in 2003."

.

(e) V členu 17(2) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško so referenčna leta 1999, 2000 in 2001."

(f) Za členom 17 se vstavi naslednji člen:

"Člen 17a

Skupni zneski iz člena 14(1) in maksimalno plačilo 350 EUR po površini na hektar iz člena 17(3) se uporabljajo v skladu z razporedom povečanj, kot so določena v členu 1a Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999."

.

(g) Priloga I se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA I

POSEBNA PREMIJA

Regionalne zgornje meje držav članic iz člena 4(4)

Belgija | 235149 |

Češka | 244349 |

Danska | 277110 |

Nemčija | 1782700 |

Estonija | 18800 |

Grčija | 143134 |

Španija | 713999 [1] |

Francija | 1754732 [2] |

Irska | 1077458 |

Italija | 598746 |

Ciper | 12000 |

Latvija | 70200 |

Litva | 150000 |

Luksemburg | 18962 |

Madžarska | 94620 |

Malta | 3201 |

Nizozemska | 157932 |

Avstrija | 423400 |

Poljska | 926000 |

Portugalska | 175075 [3] |

Slovenija | 92276 |

Slovaška | 78348 |

Finska | 250000 |

Švedska | 250000 |

Združeno kraljestvo | 1419811 [4] |

.

(h) Priloga II se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA II

PREMIJA ZA KRAVE DOJILJE

Nacionalne zgornje meje iz člena 7(2), ki se uporabljajo od 1. januarja 2000

Belgija | 394253 |

Češka [*] | 90300 |

Danska | 112932 |

Nemčija | 639535 |

Estonija [*] | 13416 |

Grčija | 138005 |

Španija [2] | 1441539 |

Francija [3] | 3779866 |

Irska | 1102620 |

Italija | 621611 |

Ciper [*] | 500 |

Latvija [*] | 19368 |

Litva [*] | 47232 |

Luksemburg | 18537 |

Madžarska [*] | 117000 |

Malta [*] | 454 |

Nizozemska | 63236 |

Avstrija | 325000 |

Poljska [*] | 325581 |

Portugalska [4] | 277539 |

Slovenija [*] | 86384 |

Slovaška [*] | 28080 |

Finska | 55000 |

Švedska | 155000 |

Združeno kraljestvo | 1699511 |

.

(i) Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA IV

DODATNA PLAČILA

Skupni zneski iz 14. člena

(izraženo v milijonih evrov) |

| 2002 in naslednja leta |

Belgija | 39,4 |

Češka | 8,776017 |

Danska | 11,8 |

Nemčija | 88,4 |

Estonija | 1,13451 |

Grčija | 3,8 |

Španija | 33,1 |

Francija | 93,4 |

Irska | 31,4 |

Italija | 65,6 |

Ciper | 0,308945 |

Latvija | 1,33068 |

Litva | 4,942267 |

Luksemburg | 3,4 |

Madžarska | 2,936076 |

Malta | 0,0637 |

Nizozemska | 25,3 |

Avstrija | 12,0 |

Poljska | 27,3 |

Portugalska | 6,2 |

Slovenija | 2,964780 |

Slovaška | 4,500535 |

Finska | 6,2 |

Švedska | 9,2 |

Združeno kraljestvo | 63,8 |

"

.

25. 31999 R 1255: Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga mleka in mlečnih izdelkov (UL L 160, 26.6.1999, str. 48), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 R 0999: Uredbo Komisije (ES) št. 999/2000 z dne 12.5.2000 (UL L 114, 13.5.2000, str. 9),

- 32000 R 1040: Uredbo Sveta (ES) št. 1040/2000 z dne 16.5.2000 (UL L 118, 19.5.2000, str. 1),

- 32000 R 1526: Uredbo Komisije (ES) št. 1526/2000 z dne 13.7.2000 (UL L 175, 14.7.2000, str. 55),

- 32000 R 1670: Uredbo Sveta (ES) št. 1670/2000 z dne 20.7.2000 (UL L 193, 29.7.2000, str. 10),

- 32002 R 0509: Uredbo Komisije (ES) št. 509/2002 z dne 21.3.2002 (UL L 79, 22.3.2002, str. 15).

(a) V členu 16(3) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je 12-mesečno obdobje iz prejšnjega pododstavka 2004/2005."

(b) Za členom 19 se vstavi naslednji člen:

"Člen 19a

Skupni zneski iz člena 17(1), skupni zneski za mlečno premijo in premijski dodatek iz člena 18(2) ter maksimalno plačilo na površino na hektar v višini 350 EUR iz člena 19(3) se uporabljajo v skladu z razporedom povečanj, kot so določena v členu 1a Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999."

.

(c) Priloga I se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA I

DODATNA PLAČILA: SKUPNI ZNESKI IZ ČLENA 17

(izraženi v milijonih EUR) |

| 2005 | 2006 | 2007 in naslednja koledarska leta |

Belgija | 8,6 | 17,1 | 25,7 |

Češka | 6,9 | 13,87 | 20,8 |

Danska | 11,5 | 23,0 | 34,5 |

Nemčija | 72,0 | 144,0 | 216,0 |

Estonija | 1,6 | 3,2 | 4,85 |

Grčija | 1,6 | 3,3 | 4,9 |

Španija | 14,4 | 28,7 | 43,1 |

Francija | 62,6 | 125,3 | 187,9 |

Irska | 13,6 | 27,1 | 40,7 |

Italija | 25,7 | 51,3 | 77,0 |

Ciper | 0,4 | 0,75 | 1,1 |

Latvija | 1,8 | 3,6 | 5,4 |

Litva | 4,25 | 8,5 | 12,8 |

Luksemburg | 0,7 | 1,4 | 2,1 |

Madžarska | 5,0 | 10,1 | 15,1 |

Malta | 0,13 | 0,25 | 0,38 |

Nizozemska | 28,6 | 57,2 | 85,8 |

Avstrija | 7,1 | 14,2 | 21,3 |

Poljska | 23,1 | 46,3 | 69,6 |

Portugalska | 4,8 | 9,7 | 14,5 |

Slovenija | 1,45 | 2,9 | 4,35 |

Slovaška | 2,6 | 5,2 | 7,9 |

Finska | 6,2 | 12,4 | 18,6 |

Švedska | 8,5 | 17,1 | 25,6 |

Združeno kraljestvo | 37,7 | 75,4 | 113,1 |

"

.

26. 31999 R 1257: Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb (UL L 160, 26.6.1999, str. 80).

1. Za Poglavjem IX Naslova II se vstavi naslednje poglavje:

"POGLAVJE IXa

POSEBNI UKREPI ZA NOVE DRŽAVE ČLANICE

PODPOGLAVJE I

DODATNA PODPORA, KI SE UPORABLJA ZA NOVE DRŽAVE ČLANICE

Člen 33a

Splošne določbe

To podpoglavje določa pogoje pod katerimi se podeljuje začasna dodatna podpora, ki dopolnjuje podporo iz Poglavij od I do IX, kot prehodni ukrep za razvoj podeželja na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, v Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem (v nadaljevanju "nove države članice") za zadovoljevanje posebnih potreb novih držav članic v programskem obdobju 2004-2006.

Člen 33b

Podpora za delno samooskrbne kmetije v prestrukturiranju

1. Podpora za delno samooskrbne kmetije, ki so v postopku prestrukturiranja, prispeva k naslednjim ciljem:

(a) pomaga blažiti težave povezane s preobrazbo podeželja, ko sta kmetijski sektor in kmetijsko gospodarstvo novih držav članic izpostavljena konkurenčnim pritiskom enotnega trga;

(b) olajšuje in spodbuja prestrukturiranje kmetij, ki še niso ekonomsko sposobne preživetja.

V tem členu "delno samooskrbne kmetije" pomeni kmetije, ki prvenstveno proizvajajo za lastno porabo, vendar del svoje proizvodnje tudi tržijo.

2. Da lahko koristi podporo, mora kmet predložiti poslovni načrt, ki:

(a) izkazuje bodočo ekonomsko sposobnost preživetja kmetije;

(b) vsebuje podrobnosti o potrebnih naložbah;

(c) opredeljuje faze in cilje.

3. Upoštevanje poslovnega načrta iz odstavka 2 se ponovno pregleda po treh letih. Če cilji iz načrta v času triletnega ponovnega pregleda niso bili doseženi se ne podeli nadaljnje podpore, vendar se povračila že prejetih zneskov ne bo zahtevalo.

4. Podpora se izplačuje letno v obliki pavšalne pomoči do višine maksimalnega zneska, ki je določen v Prilogi II, in v obdobju, ki ne presega pet let.

Člen 33c

Podpora za upoštevanje standardov Skupnosti

1. Kmetom v novih državah članicah se lahko podeli podpora, ki jim pomaga pri prilagajanju standardom v Skupnosti na področjih okolja; javnega zdravja, zdravja živali in rastlin; dobrega počutja živali in varnosti pri delu do trenutka, ko je predvideno, da se standardi dosežejo.

2. Kmetje so upravičeni do podpore, če:

(a) koristijo podporo za naložbe v skladu s Poglavjem I, ki bodo pripomogle k doseganju ustreznega standarda, ali

(b) predložijo načrt, ki ga pripravi ali ga potrdi oseba s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami, o posodobitvi in/ali spremembah v praksi kmetovanja, potrebnih za upoštevanje ustreznih minimalnih standardov izkoriščanja.

Podpora je na voljo le kmetom, ki lahko dokažejo, da je njihovo kmetijsko gospodarstvo ekonomsko sposobno preživetja ali da bo ekonomsko sposobno preživetja ob izteku podpore.

3. Podpora se podeljuje letno na degresivni podlagi, z zmanjševanjem do ničle v enakih korakih. Izplačuje se do trenutka, ko je predvideno, da se standardi dosežejo, in ne dalj kot pet let.

Izplačilo se določi na taki ravni, da se izogne prekomerni kompenzaciji. Pri določanju ravni letne podpore se upošteva izpad dohodka in stroški povezani z dodatnimi naložbami in z delovno obremenitvijo.

Največji znesek, ki se lahko dodeli kot podpora Skupnosti za prvo leto, je določen v Prilogi II. Če podpore ni mogoče izračunati na podlagi površin, se lahko v okviru programskega procesa določi drug ustrezen znesek

Člen 33d

Skupine proizvajalcev

1. Podeli se pavšalna podpora, da bi se olajšalo ustanavljanje in upravljanje skupin proizvajalcev, katerih cilj je:

(a) prilagajanje proizvodnje proizvajalcev, ki so člani teh skupin, zahtevam trga;

(b) skupno trženje blaga, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo grosističnim kupcem in

(c) oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti.

2. Podpora se podeli le skupinam proizvajalcev, ki jih od dne pristopa do konca programskega obdobja pristojni organi novih držav članic uradno priznajo na podlagi nacionalnega prava ali prava Skupnosti.

3. Podpora se podeli v letnih obrokih v prvih petih letih, ki sledijo datumu, na katerega je bila skupina proizvajalcev priznana. Izračuna se na podlagi letne tržene proizvodnje skupine in ne presega:

(a) 5 %, 5 %, 4 %, 3 % in 2 % vrednosti proizvodnje do 1000000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu, in

(b) 2,5 %, 2,5 %, 2,0 %, 1,5 % in 1,5 % vrednosti proizvodnje nad 1000000 EUR, ki je tržena v prvem, drugem, tretjem, četrtem oz. petem letu.

V nobenem primeru podpora ne presega najvišjih zneskov iz Priloge II.

V primeru Malte se za proizvodni sektor, katerega proizvodnja je izredno majhna, lahko določi najmanjša pomoč. Zadevni sektor in raven pomoči določi Komisija.

Člen 33e

Tehnična pomoč

1. Podporo je mogoče podeliti za ukrepe priprave, spremljanja, ocenjevanja in nadzora, ki so potrebni za izvajanje programskih dokumentov za razvoj podeželja.

2. Ukrepi iz odstavka 1 vključujejo predvsem:

(a) študije;

(b) ukrepe tehnične pomoči, izmenjavo izkušenj in informacije za partnerje, upravičence in javnost;

(c) namestitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje in ocenjevanje;

(d) izboljšave in ocenjevanje metod in izmenjava informacij o praksi na tem področju.

Člen 33f

Ukrepi vrste Leader+

1. Podporo je mogoče podeliti za ukrepe, ki so povezani s pridobitvijo sposobnosti podeželskih skupnosti za pripravo in izvajanje lokalnih strategij za razvoj podeželja.

Ti ukrepi lahko vključujejo predvsem:

(a) tehnično pomoč študijam območja in diagnostiko ozemlja, ki upošteva izražene želje prebivalstva;

(b) informacije in usposabljanje prebivalstva za spodbujanje aktivnega sodelovanja v procesu razvoja;

(c) oblikovanje predstavniških partnerstev za lokalni razvoj;

(d) oblikovanje integriranih razvojnih strategij;

(e) financiranje raziskav in priprava prošenj za pomoč.

2. Pomoč se lahko podeli za sprejem integriranih ozemeljskih strategij razvoja podeželja pilotske narave, ki jih pripravijo lokalne akcijske skupine v skladu z načeli iz točk od 12 do 14 Sporočila Komisije državam članicam z dne 14. aprila 2000 o smernicah za pobudo Skupnosti za razvoj podeželja (Leader +) [*] UL C 139, 18.5.2000, str. 5.. Ta pomoč je omejena na regije z že zadostno upravno usposobljenostjo in izkušnjami glede razvoja podeželja na lokalni ravni.

3. Lokalne akcijske skupine iz odstavka 2 imajo pravico sodelovati v medozemeljskih in čeznacionalnih ukrepih sodelovanja v skladu z načeli iz točk od 15 do 18 Sporočila Komisije iz odstavka 2.

4. Novim državam članicam in lokalnim akcijskim skupinam se omogoči dostop v Observatorij podeželskih površin iz točke 23 Sporočila komisije iz odstavka 2.

Člen 33g

Storitve svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije

Poleg ukrepov iz tretje alinee člena 33 se podeli podporo za opravljanje storitev svetovanja na kmetijah in kmetijske promocije.

Člen 33h

Dopolnila k neposrednim plačilom

1. Kot začasni insui generis ukrep se le v obdobju 2004-2006 podpora lahko podeljuje kmetom, ki so upravičeni do dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil ali pomoči na podlagi člena 1c Uredbe (ES) št. 1259/1999 [**] Uredba (ES) št. 1259/1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike (UL L 160, 26.6.1999, str. 113). Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1244/2001 (UL L 173, 27.6.2001, str. 1)."..

2. Podpora podeljena kmetu za leta 2004, 2005 in 2006 ne presega razlike med:

(a) ravnjo neposrednih plačil, ki se uporabljajo v novih državah članicah za zadevno leto v skladu s členom 1a Uredbe (ES) št. 1259/1999 ali člena 1b(2) te uredbe in

(b) 40 % ravni neposrednih plačil, ki se uporabljajo v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004 za zadevno leto.

3. Prispevek Skupnosti k podpori podeljeni na podlagi tega člena v novi državi članici za vsako izmed let 2004, 2005 in 2006 ne presega 20 % njene ustrezne letne dodelitve. Vendar lahko nova država članica to 20 % letno stopnjo nadomesti z naslednjimi stopnjami: 25 % za leto 2004, 20 % za leto 2005 in 15 % za leto 2006.

4. Podpora podeljena kmetu v skladu s tem členom se šteje:

(a) v primeru Cipra kot dopolnilna nacionalna neposredna pomoč za namene uporabe skupnih zneskov iz člena 1c(3) Uredbe (ES) št. 1259/1999;

(b) v primeru vseh drugih novih držav članic kot dopolnilna nacionalna neposredna plačila ali pomoči, glede na primer, za namene uporabe maksimalnih ravni iz člena 1c(2) Uredbe (ES) št. 1259/1999.

PODPOGLAVJE II

DODATNA PODPORA, KI SE UPORABLJA ZA MALTO

Člen 33i

Dopolnila k državni pomoči na Malti

1. Na Malti je podporo mogoče podeliti upravičencem posebne začasne državne pomoči v okviru Posebnega programa tržne politike za malteško kmetijstvo (SMPPMA) iz Priloge XI, Poglavja 4 o kmetijstvu, Oddelka A, točke 1, k temu aktu.

2. Z odstopanjem od člena 33h(3) skupni prispevek Skupnosti za podporo podeljeno na Malti v skladu s tem členom in členom 33h za leta 2004, 2005 in 2006 ne presega 20 % dodelitve za zadevno leto. Vendar lahko Malta to 20 % letno stopnjo nadomesti z naslednjimi stopnjami: 25 % za leto 2004, 20 % za leto 2005 in 15 % za leto 2006.

3. Podpora podeljena v skladu s tem členom se šteje kot posebna začasna državna pomoč v okviru SMPPMA za namene uporabe maksimalnih zneskov iz tega programa.

Člen 33j

Polnozaposleni kmetje na Malti

Polnozaposlenim kmetom se podeli posebna začasna podpora, ki jim omogoči prilagoditev spremenjenemu tržnemu okolju, ki je posledica odprave prelevmanov s pristopom.

Podpora se izplačuje letno na degresivni podlagi v obdobju, ki ne presega petih let. Predvidene so tri vrste plačil:

(a) plačilo na hektar za namakana zemljišča;

(b) plačilo na hektar za nenamakana zemljišča;

(c) plačilo na enoto živine za živinorejske kmetije.

Plačilo se izračuna v odvisnosti od pričakovanega zmanjšanja dohodka kmetije zaradi odprave prelevmanov in posledičnega znižanja cen kmetijskih proizvodov. Plačilo se določi na taki ravni, da se izogne prekomerni kompenzaciji, predvsem v povezavi z državnimi pomočmi po posameznih proizvodih v okviru SMPPMA.

Najvišje zneske na kmetijsko gospodarstvo za tri vrste plačil sprejme Komisija.

PODPOGLAVJE III

ODSTOPANJA

Člen 33k

Splošne določbe

To podpoglavje določa primere, v katerih lahko nove države članice odstopajo od meril upravičenosti za ukrepe iz Poglavij I, IV, V in VII.

Člen 33l

Odstopanja, ki se uporabljajo za vse nove države članice

1. Z odstopanjem od prve alinee člena 5 se podpora za naložbe podeli kmetijskim gospodarstvom, pri katerih je ekonomsko sposobnost preživetja mogoče dokazati po izvedbi naložb.

2. Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 7 je skupni znesek podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva, izražen kot odstotek obsega naložb, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev podpore, omejen na največ 50 % in na največ 60 % na območjih z omejenimi možnostmi. Kadar gre za naložbe mladih kmetov iz poglavja II, lahko znašajo ti odstotki največ 55 % in 65 % na območjih z omejenimi možnostmi.

3. Z odstopanjem od druge alinee člena 26(1) se pomoč za naložbe dodeli podjetjem, ki jim je bilo priznano prehodno obdobje po pristopu, da bi izpolnila minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. V tem primeru podjetja dosežejo skladnost z ustreznimi standardi do konca predvidenega prehodnega obdobja ali do konca investicijskega obdobja, kar nastopi prej.

4. Z odstopanjem od člena 29(5) se razvrstitev območij, kjer je nevarnost gozdnih požarov, predloži kot del načrta za razvoj podeželja.

Člen 33m

Odstopanja, ki se uporabljajo za posamezne nove države članice

1. Z odstopanjem od druge alinee člena 11(1) so kmetje v Litvi, ki jim je bila dodeljena kvota za mleko, upravičeni do sheme predčasnega upokojevanja, pod pogojem, da so v času prenosa mlajši od 70 let.

Za znesek podpore veljajo maksimalni zneski iz Priloge I k tej uredbi in se izračuna v odvisnosti od velikosti kvote za mleko in skupnega obsega kmetijske dejavnosti gospodarstva.

Kvote za mleko, dodeljene prenosniku, se vrnejo v nacionalno rezervo kvot za mleko brez dodatnega kompenzacijskega plačila.

2. Z odstopanjem od člena 21 Malta lahko preseže 10-odstotno mejo za skupno površino območij iz člena 20.

Z odstopanjem od člena 24(2) se lahko maksimalne letne zneske iz Priloge I, ki so upravičeni do podpore Skupnosti, poveča v primeru ukrepov za vzdrževanje in ohranjanje kamnitih pregrad na Malti. Maksimalni znesek na hektar, ki se izplača na podlagi tega odstopanja, določi Komisija.

3. Z odstopanjem od člena 31(1) Estonija lahko podeli podporo za pogozdovanje zapuščenih kmetijskih zemljišč, pod pogojem, da so bila ta zemljišča v rabi v preteklih petih letih. V tem primeru lahko taka podpora poleg stroškov sajenja vsebuje le še letno premijo na hektar iz prve alinee drugega pododstavka člena 31(1).

.

2. V členu 34 se na koncu drugega pododstavka vstavi naslednja alinea:

"— pogoje, ki urejajo posebne ukrepe za nove države članice (Poglavje IXa)"

.

3. V členu 42 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško programi razvoja podeželja pokrivajo obdobje treh let od 1. januarja 2004."

4. V členu 44(1) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se programi razvoja podeželja predložijo najkasneje šest mesecev od dne pristopa."

5. V členu 44(2) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško Komisija potrdi programske dokumente za razvoj podeželja v skladu s postopkom iz člena 50(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 v šestih mescih po predložitvi programov, v kolikor se omenjeno obdobje šestih mesecev izteče po dnevu pristopa."

.

6. Za Poglavjem IV Naslova III se vstavi naslednje poglavje:

"POGLAVJE IVa

POSEBNE DOLOČBE ZA NOVE DRŽAVE ČLANICE

Člen 47a

1. Podpora Skupnosti dodeljena v novih državah članicah za:

(a) ukrepe iz člena 35(1) in iz druge alinee člena 35(2),

(b) delno samooskrbne kmetije (člen 33b),

(c) upoštevanje standardov Skupnosti (člen 33c),

(d) skupine proizvajalcev (člen 33d),

(e) tehnično pomoč (člen 33e),

(f) dopolnila k neposrednim plačilom (člen 33h),

(g) dopolnila k državni pomoči na Malti (člen 33i) in

(h) polnozaposlene kmete na Malti (člen 33j)

se financira iz Jamstvenega oddelka EKUJS v skladu z določbami iz tega poglavja.

2. Podpora Skupnosti podeljena za ukrepe vrste Leader+ (člen 33f) na območjih, ki jih pokriva Cilj 2, se financira iz Usmerjevalnega oddelka EKUJS.

3. Ne uporabljajo se naslednje določbe:

(a) Členi od 149 do 153 Uredbe Sveta (ES) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [*] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.,

(b) Členi 35(1), 35(2), druga alinea, 36(2) in 47 te uredbe.

Člen 47b

1. Skupnost prispeva k financiranju v skladu z določbami iz členov od 29 do 32 Uredbe (ES) št. 1260/1999.

Vendar lahko finančni prispevek Skupnosti znaša do 80 % na območjih, ki jih pokriva Cilj 1.

Z odstopanjem od člena 30(2) Uredbe (ES) št. 1260/1999 so izdatki upravičeni do podpore le, če so bili upravičencu ukrepa podpore za razvoj podeželja dejansko izplačani po 31. decembru 2003 in po datumu na katerega je bil program razvoja podeželja predložen Komisiji. Za začetek upravičenosti izdatkov se šteje kasnejši izmed teh datumov.

2. Uporabljajo se določbe Uredbe (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike [**] UL L 160, 26.6.1999, p. 103.", z izjemo člena 5 in člena 7(2).

.

7. V členu 49(2) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško lahko Jamstveni oddelek EKUJS sodeluje pri financiranju evalvacijskih študij v zvezi z razvojem podeželja v skladu z določbami Poglavja VIa. Izdatki glede ex-ante evalvacijskih študij so upravičeni do podpore, če so bili izplačani od 1. januarja 2004."

8. V členu 50 se doda naslednji pododstavek:

"Z odstopanjem od prvega pododstavka se posebne finančne določbe za nove države članice kot tudi mehanizme za olajšanje uvedbe teh finančnih določb, vključno s tistimi, ki so potrebni za rešitev posebnih praktičnih problemov, sprejme v skladu s postopkom iz člena 13 Uredbe (ES) št. 1258/1999."

9. V členih 8(2), prva alinea, 12(1), 15(3), 16(3) in 31(4) ter v naslovu Priloge se beseda "Priloga" nadomesti s "Priloga I".

10. Kot Priloga II se doda naslednja priloga:

"PRILOGA II

Tabela zneskov za posebne ukrepe v novih državah članicah

Člen | Zadeva | EUR | |

Člen 33b | Delno samooskrbne kmetije | 1000 [1] | na kmetijo / na leto |

Člen 33c | Upoštevanje standardov Skupnosti | 200 | na hektar za prvo leto |

Člen 33d | Skupine proizvajalcev | 100000 | za prvo leto |

100000 | za drugo leto |

80000 | za tretje leto |

60000 | za četrto leto |

50000 | za peto leto |

27. 31999 R 1259: Uredba Sveta (ES) št. 1259/1999 z dne 17. maja 1999 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike (UL L 160, 26.6.1999, str. 113), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 1244: Uredbo Sveta (ES) št. 1244/2001 z dne 19.6.2001 (UL L 173, 27.6.2001, str. 1).

(a) V členu 1 se izraz "Priloga" nadomesti s "Priloga I".

(b) Za členom 1 se vstavijo naslednji členi:

"Člen 1a

Uvedba shem podpor v novih državah članicah

Na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, v Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem (v nadaljevanju "nova(-e) država(-e) članica(-e)") se uvedejo neposredna plačila dodeljena po shemi podpor iz člena 1 v skladu z naslednjim razporedom povečanj, izraženih kot odstotek ravni takih plačil, ki se takrat uporablja v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004:

25 % v letu 2004

30 % v letu 2005

35 % v letu 2006

40 % v letu 2007

50 % v letu 2008

60 % v letu 2009

70 % v letu 2010

80 % v letu 2011

90 % v letu 2012

100 % od leta 2013.

Člen 1b

Shema enotnega plačila na površino za nove države članice

1. Nove države članice se lahko najkasneje do dne pristopa odločijo, da plačila na podlagi shem podpor iz člena 1 med obdobjem uporabe iz odstavka 9 nadomestijo z enotnim plačilom (v nadaljevanju "enotno plačilo na površino"), ki se izračuna v skladu z odstavkom 2.

2. Enotno plačilo na površino se opravi enkrat letno. Izračuna se tako, da se letni finančni okvir, ki je določen v skladu z odstavkom 3, deli s kmetijsko površino vsake nove države članice, določeno v skladu z odstavkom 4.

3. Komisija za vsako novo državo članico določi letni finančni okvir:

- kot vsoto sredstev, ki so na razpolago v zadevnem koledarskem letu za dodelitev neposrednih plačil v tej novi državi članici na podlagi shem podpor iz člena 1,

- v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov kot npr. na podlagi baznih površin, zgornjih mej za premije in maksimalnih zajamčenih količin, določenih v Aktu o pristopu za vsako shemo podpore in

- ki se prilagodi z uporabo ustreznega odstotka, določenega v členu 1a za postopno uvedbo neposrednih plačil.

4. Kmetijska površina nove države članice za namene sheme enotnega plačila na površino je tisti del kmetijske površine v uporabi, ki je na dan 30. junija 2003 vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ne glede na to, ali je na ta dan v obdelavi ali ne, in se, če je to primerno, prilagodi v skladu z objektivnimi merili, ki jih po dovoljenju Komisije določi nova država članica.

"Kmetijsko zemljišče v obdelavi" pomeni skupno površino obdelovalnih zemljišč, trajnih pašnikov, trajnih nasadov in vrtov, kot jih za potrebe svojih statistik določi Komisija (EUROSTAT).

5. Do dodelitve plačil po shemi enotnega plačila na površino so upravičene vse kmetijske parcele, ki ustrezajo merilom iz odstavka 4.

Najmanjša velikost upravičene površine na gospodarstvo, za katero se lahko zahteva plačilo, je 0,3 ha. Vsaka nova država članica pa lahko na podlagi objektivnih meril in po dovoljenju Komisije določi, da bo najmanjšo velikost določila na višji ravni, ki pa ne presega 1ha.

6. Ni obveze proizvajati ali uporabljati proizvodna sredstva. Kmetje lahko zemljišča iz odstavka 4 uporabljajo za katerikoli kmetijski namen. V primeru pridelave konoplje, ki spada pod oznako KN 53021000, se uporabita člen 5a(2) Uredbe (ES) št. 1251/1999 [*] Uredba Sveta (ES) št. 1251/1999 o uvedbi sistema podpore za proizvajalce določenih poljščin (UL L 160, 26.6.1999, str. 1). in člen 7b Uredbe (ES) št. 2316/1999 [**] Uredba Komisije (ES) št. 2316/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 o ustanovitvi sistema podpor za proizvajalce določenih poljščin (UL L 280, 30.10.1999, str. 43)..

Vsa zemljišča, ki prejemajo plačila po shemi enotnega plačila na površino, so vzdrževana v dobrem kmetijskem stanju, ki je združljivo z varstvom okolja.

7. Če bi v določenem letu enotna plačila na površino v novi državi članici presegla letni finančni okvir, se nacionalni znesek na hektar, ki se uporablja v tej novi državi članici, sorazmerno zmanjša z uporabo redukcijskega koeficienta.

8. Pravila Skupnosti o integriranem administrativnem in kontrolnem sistemu (v nadaljevanju IAKS) iz Uredbe (EGS) št. 3508/92 [***] Uredba Sveta (EGS) št. 3508/92 o uvedbi integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti (UL L 355, 5.12.1992, str. 1)., predvsem člena 2 uredbe, se v potrebnem obsegu uporabljajo za shemo enotnega plačila na površino. Skladno s tem vsaka nova država članica, ki se odloči za to shemo:

- pripravi in obdela letne vloge kmetov za dodelitev pomoči. Te vloge vsebujejo le podatke o vlagatelju in o prijavljenih kmetijskih parcelah (identifikacijska številka in površina);

- vzpostavi identifikacijski sistem parcel, ki zagotavlja, da je parcele, za katere je bila vložena vloga za dodelitev pomoči, možno opredeliti in določiti njihovo površino, da so parcele kmetijska zemljišča ter da glede njih ni vložena druga vloga;

- razpolaga z vzpostavljeno računalniško bazo kmetijskih gospodarstev, parcel in vlog za dodelitev pomoči;

- preverja vloge za dodelitev pomoči v skladu z členoma 7 in 8 Uredbe (EGS) št. 3508/92.

Uporaba sheme enotnega plačila na površino v ničemer ne vpliva na obveznost vsake nove države članice glede izvajanja pravil Skupnosti o identifikaciji in registraciji živali, kot to določata Direktiva 92/102/EGS [****] Direktiva Sveta 92/102/EGS o identifikaciji in registraciji živali (UL L 355, 5.12.1992, str. 32). in Uredba (ES) št. 1760/2000 [*****] Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanju govedine in izdelkov iz govedine in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1)..

9. Za vsako novo državo članico je shema enotnega plačila na površino na voljo za obdobje uporabe do konca leta 2006; na zahtevo nove države članice se lahko to obdobje dvakrat podaljša za eno leto. Ob upoštevanju določb odstavka 11 se lahko vsaka nova država članica ob koncu prvega ali drugega leta obdobja uporabe odloči, da bo shemo prenehala uporabljati. Nove države članice o svoji nameri o prenehanju uporabe uradno obvestijo Komisijo vsaj dva meseca pred koncem zadnjega leta uporabe.

10. Pred koncem obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino Komisija oceni stanje pripravljenosti novih držav članic, da v celoti uporabljajo sheme podpor iz člena 1.

Predvsem nova država članica do konca obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino stori vse potrebno za vzpostavitev sistema IAKS iz Uredbe (EGS) št. 3508/92, da se zagotovi pravilno delovanje shem podpor iz člena 1 v obliki, ki se takrat uporablja.

11. Komisija na podlagi svoje ocene:

(a) ugotovi, da lahko nova država članica pristopi k sistemu shem podpor iz člena 1, ki se uporablja v sedanjih državah članicah,

ali

(b) odloči o podaljšanju uporabe sheme enotnega plačila na površino s strani nove države članice za obdobje, ki ga oceni kot potrebnega, da se zagotovi popolna vzpostavitev in ustrezno delovanje potrebnih postopkov upravljanja in nadzora.

Pred koncem podaljšanega obdobja uporabe iz (b) se uporablja odstavek 11.

Do konca petletnega obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino (tj. 2008) se uporablja odstotek določen v členu 1a. Če se uporabo sheme enotnega plačila na površino v skladu s sklepom, ki se sprejme v skladu z (b), podaljša preko tega datuma, se odstotek, določen v členu 1a za leto 2008, uporablja do konca zadnjega leta uporabe sheme enotnega plačila na površino.

12. Brez poseganja v morebitne spremembe ustrezne zakonodaje Skupnosti se po koncu obdobja uporabe sheme enotnega plačila na površino sheme podpor iz člena 1 uporabljajo skladno z ustreznimi pravili Skupnosti in na podlagi količinskih parametrov kot npr. na podlagi bazne površine, zgornjih mej za premije in maksimalnih zajamčenih količin, določenih v Aktu o pristopu za vsako shemo podpore. Od tega trenutka veljajo za ustrezno leto odstotki kot so določeni v členu 1a.

13. Nove države članice podrobno obveščajo Komisijo o ukrepih, ki se sprejmejo za izvajanje tega člena in še posebno o ukrepih, ki se sprejmejo skladno z odstavkom 7.

14. Shema enotnega plačila na površino se šteje za intervencijo iz člena 1(2)(b) in člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999 [******] Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, 26.6.1999, str. 103).".

Člen 1c

Dopolnilna nacionalna neposredna plačila in neposredna plačila v novih državah članicah

1. V tem členu: "S SKP primerljiva nacionalna shema" pomeni vsako nacionalno shemo neposrednih plačil, ki je v uporabi pred dnem pristopa novih držav članic, v skladu s katero se je dodeljevala pomoč kmetom za proizvodnjo, ki je zajeta v eni izmed shem neposrednih plačil EU, ki so naštete v Prilogi I.

2. Po dovoljenju Komisije imajo nove države članice možnost dopolnjevati neposredne pomoči, ki so izplačane kmetom v skladu s katerokoli shemo SKP, našteto v Prilogi I, do:

- 55 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004, v letu 2004, 60 % v letu 2005, 65 % v letu 2006 in od leta 2007 do 30 odstotnih točk več od ravni iz člena 1a, ki se uporablja za zadevno leto. V sektorju krompirjevega škroba pa lahko Češka v celotnem obdobju postopnega uvajanja neposrednih plačil doplačuje do 100 % ravni neposrednih plačil v Skupnosti v njeni v sestavi na dan 30. aprila 2004 v zadevnem letu,

ali

- za 10 odstotnih točk povečane skupne ravni neposrednih plačil, do katere bi bil kmet v novi državi članici v koledarskem letu 2003 upravičen po posameznih proizvodih v skladu s s SKP primerljivo nacionalno shemo. Referenčno leto za Litvo je leto 2002, za Slovenijo pa je povečanje v letu 2004 10 odstotnih točk, v letu 2005 15 odstotnih točk, v letu 2006 20 odstotnih točk in od leta 2007 25 odstotnih točk.

Za vsako zadevno shemo SKP lahko nove države članice izberejo eno izmed dveh zgoraj omenjenih možnosti.

Skupna neposredna podpora, ki se po pristopu lahko dodeli kmetom iz nove države članice v skladu z ustrezno shemo EU, vključno z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili, ne preseže ravni neposredne podpore, do katere bi bil upravičen kmet v skladu z ustreznimi shemami EU, ki se takrat uporabljajo za države članice Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

3. Ciper lahko dopolnjuje neposredna plačila izplačana kmetom v skladu s katerokoli shemo SKP, ki so naštete v Prilogi I, do skupne ravni podpore, do katere bi bil kmet upravičen na Cipru v letu 2001.

Ciprski organi zagotovijo, da skupna neposredna podpora, dodeljena kmetom na Cipru po pristopu v skladu z ustrezno shemo EU, skupaj z vsemi dopolnilnimi nacionalnimi neposrednimi plačili v nobenem primeru ne presega ravni neposredne podpore, do katere bi bil kmet upravičen v skladu s to shemo v ustreznem letu v Skupnosti v njeni sestavi na dan 30. aprila 2004.

Skupni zneski dopolnilnih nacionalnih pomoči, ki se bodo dodelile, so določeni v Prilogi II.

Dopolnilne nacionalne pomoči, ki se bodo dodelile, so podrejene prilagoditvam, ki bi se izkazale za potrebne zaradi razvoja skupne kmetijske politike.

Določbe odstavkov 2 in 5 se ne uporabljajo za Ciper.

4. Če se nova država članica odloči, da uporablja shemo enotnega plačila na površino, lahko dodeljuje dopolnilno nacionalno neposredno pomoč v skladu s pogoji iz odstavkov 5 in 8.

5. Skupni znesek dopolnilnih nacionalnih pomoči po sektorju, ki se dodelijo v določenem letu ob uporabi sheme enotnega plačila na površino, je omejen s posebnim finančnim okvirjem za sektor. Okvir je enak razliki med:

- skupnim zneskom podpor posameznim sektorjem, ki izvira iz uporabe prve oziroma druge alinee odstavka 2, in

- skupnim zneskom neposredne podpore, ki bo za isti sektor v ustreznem letu na voljo v zadevni novi državi članici v skladu s shemo enotnega plačila na površino.

6. Nova država članica lahko na podlagi objektivnih meril in po dovoljenju Komisije določi zneske dopolnilnih nacionalnih pomoči, ki se dodelijo.

7. Dovoljenje Komisije:

- opredeli ustrezne s SKP primerljive nacionalne sheme neposrednih plačil, če se uporablja odstavek 2, druga alinea,

- določi raven, do katere se lahko izplačajo dopolnilne nacionalne pomoči, stopnjo dopolnilne nacionalne pomoči in, kjer je to primerno, pogoje za njeno podelitev,

- se podeli ob upoštevanju prilagoditev, ki bi se izkazale za potrebne zaradi razvoja skupne kmetijske politike.

8. Dopolnilnih nacionalnih plačil ali pomoči se ne podeljuje za kmetijske dejavnosti, za katere velja skupna tržna ureditev, ki ne prejema neposredne pomoči v skladu s shemo podpor iz člena 1.

9. Ciper lahko do konca 2010 poleg dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil podeljuje degresivne prehodne nacionalne pomoči. Takšne državne pomoči se podelijo v podobni obliki kot pomoči Skupnosti, npr. v obliki proizvodno nevezanih plačil.

Ob upoštevanju narave in zneska nacionalnih podpor podeljenih v letu 2001 lahko Ciper do zneskov, določenih v Prilogi III, podeli državne pomoči (pod)sektorjem, ki so našteti v tej prilogi.

Državne pomoči se lahko prilagodijo, če se to izkaže za potrebno zaradi razvoja skupne kmetijske politike. Če se te prilagoditve izkažejo za potrebne, se zneski pomoči ali pogoji za njihovo dodelitev spremenijo na podlagi odločbe Komisije.

Ciper Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

10. Latvija lahko do konca 2008 poleg dopolnilnih nacionalnih neposrednih plačil podeljuje degresivne prehodne nacionalne pomoči. Takšne državne pomoči se podelijo v podobni obliki kot pomoči Skupnosti, npr. v obliki proizvodno nevezanih plačil.

Latvija lahko podeli državne pomoči pod(sektorjem) naštetim v Prilogi IV do zneskov, določenih v tej prilogi.

Državne pomoči se lahko prilagodijo, če se to izkaže za potrebno zaradi razvoja skupne kmetijske politike. Če se te prilagoditve izkažejo za potrebne, se zneski pomoči ali pogoji za njihovo dodelitev spremenijo na podlagi odločbe Komisije.

Latvija Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem navede oblike pomoči in zneske po (pod)sektorjih.

.

(c) V členu 2a se doda naslednji odstavek:

"8. Poenostavljena shema se ne uporablja za nove države članice."

(d) Člen 11(4) se nadomesti z naslednjim:

"4. Komisija skladno z odstavkom 2 sprejme:

- podrobna pravila za uporabo člena 2a, vključno z vsemi odstopanji od ustreznih uredb in Uredbe (EGS) št. 3508/92 [], ki so potrebna za dosego cilja poenostavitve, še posebno tista, ki se vežejo na pogoje za upravičenost, datume za vložitev vloge, določbe glede plačila in nadzora, kakor tudi podrobna pravila, ki so potrebna za izogibanje dvojnim zahtevkom glede površine in proizvodnje, ki sta vključeni v poenostavljeno shemo,

- podrobna pravila za izvajanje sheme enotnega plačila na površino iz člena 1b,

- tiste spremembe Priloge 1, ki bi se izkazale za potrebne zaradi upoštevanja meril iz člena 1, in

- kjer je to potrebno, podrobna pravila za uporabo te Uredbe vključno in še posebej z ukrepi, ki so potrebni za preprečevanje izigravanja členov 3 in 4, kakor tudi tiste, ki se nanašajo na člen 7.

(e) Naslov Priloge se nadomesti s "Priloga I".

(f) Dodajo se naslednje priloge:

»PRILOGA II

Tabela 1:

Ciper: Dopolnilna nacionalna neposredna plačila, kjer se uporabljajo navadne sheme za neposredna plačila

Uvajanje v odstotkih: | 25% | 30% | 35% | 40% | 50% | 60% | 70% | 80% | 90% |

Sektor | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |

Poljščine (razen pšenice) | 7913822 | 7386234 | 6858646 | 6331058 | 5275881 | 4220705 | 3165529 | 2110353 | 1055176 |

Trda pšenica | 2269470 | 2118172 | 1966874 | 1815576 | 1512980 | 1210384 | 907788 | 605192 | 302596 |

Zrnate stročnice | 30228 | 28273 | 26318 | 24363 | 20363 | 16362 | 12272 | 8181 | 4091 |

Mleko in mlečni izdelki | 0 | 899576 | 1572371 | 2178000 | 1815000 | 1452000 | 1089000 | 726000 | 363000 |

Goveje meso | 3456709 | 3226262 | 2995814 | 2765367 | 2304473 | 1843578 | 1382684 | 921789 | 460895 |

Ovce in koze | 8267087 | 7715948 | 7164809 | 6613669 | 5511391 | 4409113 | 3306835 | 2204556 | 1102278 |

Olivno olje | 5951250 | 5554500 | 5157750 | 4761000 | 3967500 | 3174000 | 2380500 | 1587000 | 793500 |

Tobak | 782513 | 730345 | 678178 | 626010 | 521675 | 417340 | 313005 | 208670 | 104335 |

Banane | 3290625 | 3071250 | 2851875 | 2632500 | 2193750 | 1755000 | 1316250 | 877500 | 0 |

Suho grozdje | 104393 | 86562 | 68732 | 50901 | 15241 | 0 | 0 | 0 | 0 |

Skupaj | 32066096 | 30817121 | 29341366 | 27798445 | 23138253 | 18498483 | 13873862 | 9249241 | 4185871 |

Tabela 2:

Ciper: Dopolnilna nacionalna neposredna plačila, kjer se za neposredna plačila uporablja shema enotnih plačil na površino

Sektor | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 |

Poljščine (razen trde pšenice) | 6182503 | 3997873 | 2687095 | 1303496 | 0 |

Trda pšenica | 2654980 | 2469490 | 2358196 | 2240719 | 2018131 |

Zrnate stročrice | 27346 | 20566 | 16498 | 12204 | 4068 |

Mleko in mlečni izdelki | 0 | 1165968 | 2365032 | 3566500 | 3548500 |

Goveje meso | 4608945 | 4608945 | 4608945 | 4608945 | 4608945 |

Ovce in koze | 10932782 | 10887782 | 10860782 | 10832282 | 10778282 |

Olvino olje | 7215000 | 6855000 | 6639000 | 6411000 | 5979000 |

Rozine | 182325 | 176715 | 173349 | 169796 | 163064 |

Banane | 4368300 | 4358700 | 4352940 | 4346860 | 4335340 |

Tobak | 1049000 | 1046750 | 1045400 | 1043975 | 1041275 |

Skupaj | 37221182 | 35587790 | 35107238 | 34535778 | 32476606 |

PRILOGA III

Državna promoč — Ciper

Sektor | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 |

Žita (razen trde pšenice) | 7920562 | 6789053 | 5657544 | 4526035 | 3394527 | 2263018 | 1131509 |

Mleko in mlečni izdelki | 7122260 | 5066822 | 3359449 | 1995577 | 1496683 | 997789 | 498894 |

Goveje meso | 227103 | 194660 | 162216 | 129773 | 97330 | 64887 | |

Ovce in koze | 3597708 | 3083750 | 2569791 | 2055833 | 1541875 | 1027917 | 513958 |

Prašiči | 9564120 | 8197817 | 6831514 | 5465211 | 4098909 | 2732606 | 1366303 |

Perutnina in jajca | 3998310 | 3427123 | 2855936 | 2284749 | 1713561 | 1142374 | 571187 |

Vino | 15077963 | 12923969 | 10769974 | 8615979 | 6461984 | 4307990 | 2153995 |

Olivno olje | 7311000 | 6266571 | 5222143 | 4177714 | 3133286 | 2088857 | 1044429 |

Namizno grozdje | 3706139 | 3176691 | 2647242 | 2117794 | 1588345 | 1058897 | 529448 |

Predelan paradižnik | 411102 | 352373 | 293644 | 234915 | 176187 | 117458 | 58729 |

Banane | 445500 | 381857 | 318214 | 254571 | 190929 | 127286 | 63643 |

Sadje listopadnih dreves, vključno s koščičastim sadjem | 9709806 | 8322691 | 6935576 | 5548461 | 4161346 | 2774230 | 1387115 |

Mandlji | 2531871 | 2170175 | 1808479 | 1446783 | 1085088 | 723392 | 361696 |

Rožiči | 517500 | 443571 | 369643 | 295714 | 221786 | 147857 | 73929 |

Skupaj | 72140945 | 60797123 | 49801366 | 3914911 | 29361833 | 19574556 | 9754835 |

PRILOGA IV

Državne pomoči — Latvija

Sektor | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 |

Lan | 654000 | 523200 | 392400 | 261600 | 130800 |

Mleko in mlečni izdelki | 5236000 | — | — | — | — |

Prašiči | 204000 | 163200 | 122400 | 81600 | 40800 |

Ovce in koze | 107000 | 85600 | 64200 | 42800 | 21400 |

Semena | 109387 | 87510 | 66110 | 44710 | 23310 |

Skupaj | 6310387 | 859510 | 645110 | 430710 | 216310« |

28. 31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 R 1622: Uredbo Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24.7.2000 (UL L 194, 31.7.2000, str. 1),

- 32000 R 2826: Uredbo Sveta (ES) št. 2826/2000 z dne 19.12.2000 (UL L 328, 23.12.2000, str. 2),

- 32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 10).

(a) V členu 1(3) se doda naslednji pododstavek:

"Ob pristopu se odloči, ali se bo Poljska uvrstila v vinorodno cono A v Prilogi III."

(b) V členu 5(2) se doda naslednja točka (d):

"(d) za Ciper, pravice zasaditve 2000 ha za proizvodnjo kakovostnega vina iz nacionalnih rezerv Cipra, ki so obstajale pred pristopom. Ciper Komisiji predloži listo regij katerim so dodeljene pravice zasaditve iz teh nacionalnih rezerv."

.

(c) V členu 6 se doda naslednji odstavek 4:

"4. Za Češko so novoustvarjene pravice zasaditve dodeljene za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo, ki znaša 2 % od skupnih površin pod vinogradi, ki so na Češkem v tej rabi 1. maja 2004. Te pravice se dodelijo v nacionalno rezervo, za katero se uporabi člen 5.

Za Malto se novoustvarjene pravice zasaditve dodelijo za proizvodnjo kakovostnega vina pdpo do skupaj 1000 ha zasajene vinorodne površine na Malti. Te novoustvarjene pravice zasaditve se uporabijo najkasneje do vinskega leta 2005/2006. Če se te pravice ne uporabijo do vinskega leta 2005/2006, se dodelijo v rezervo, za katero se uporabi člen 5."

(d) V členu 19(2) se doda naslednji pododstavek:

"V primeru, da se Poljska uvrsti v vinorodno cono v skladu s členom 1(3), bo ob pristopu določila sorte trt, ki so primerne za proizvodnjo vsakega izmed kakovostnih vin na njenem ozemlju."

.

(e) Člen 27(7) se nadomesti z naslednjim:

"7. Od fizičnih ali pravnih osebe ali skupin oseb, ki predelujejo grozdje pridelano v vinorodni coni A ali v nemškem delu vinorodne cone B ali na območjih, zasajenih s trto v Avstriji ali na Češkem, se zahteva, da pod nadzorom in pod pogoji, ki se bodo določili, odstranijo stranske proizvode te predelave."

.

(f) V členih 44(6) in (13) se za besedo "Irska" doda beseda "Poljska".

(g) V Prilogi I se v točki 3 doda naslednji stavek:

"Kakovostno vino pdpo "Tokaji eszencia", ki izvira iz Madžarske se ne šteje kot grozdni mošt v renju."

.

(h) V Prilogi III (Vinorodne cone):

- v točki 1 se doda naslednja točka (d):

- "(d) na Češkem, Bohemia: območja z vinsko trto na naslednjih vinorodnih območjih: pražská, mělnická, roudnická, žernosecká, mostecká, čáslavská"

;

- v točki 2 se dodajo naslednje točke (d), (e) in (f):

- "(d) na Češkem, Moravia: območja z vinsko trto na naslednjih vinorodnih območjih: brněnská, bzenecká, mikulovská, mutěnická, velkopavlovická, znojemská, strážnická, kyjovská, uherskohradišťská, Podluží in območjih z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v točko 1(d);

- (e) na Slovaškem: vinorodna območja: Mali Karpati, južna Slovaška, Nitra, osrednja Slovaška in vzhodna Slovaška in vinorodna območja, ki niso vključena v točko 3;

- (f) v Sloveniji, območja z vinsko trto v Podravski regiji: ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš, mariborski vinorodni okoliš, radgonsko-kapelski vinorodni okoliš, šmarsko-virštajnski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Haloze, prekmurski vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice, v Posavski regiji: bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš, vinorodni okoliš Bela krajina, vinorodni okoliš Dolenjska in območja z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v točko 5(d)"

;

- v točki 3 se doda naslednje:

"Na Slovaškem, regija Tokaj."

;

- v točki 4 se doda naslednje:

"Na Madžarskem vsa območja z vinsko trto."

;

- v točki 5 se doda naslednja točka (d):

- "(d) v Sloveniji, območja z vinsko trto v Primorski regiji: vinorodni okoliš Goriška Brda, vinorodni okoliš Vipavska dolina, koprski vinorodni okoliš in vinorodni okoliš Kras"

;

- v točki 6 se doda naslednji odstavek:

"Na Cipru vinorodna cona C III a) vključuje območja z vinsko trto, ki se nahajajo na nadmorski višini nad 600 metrov"

;

- v točki 7 se dodata naslednji točki (f) in (g):

- "(f) na Cipru območje z vinsko trto, ki se nahaja na nadmorski višini pod 600 metrov;

- (g) na Malti: območja z vinsko trto."

.

(i) V Prilogi IV, točki 4 se doda naslednja točka (d):

"(d) ležanje vina na vinsko drožeh ali grozdnih tropinah ali stisnjeno aszú pulpo, kjer je ta postopek tradicionalno uporabljen za proizvodnjo "Tokaji fordítás" in "Tokaji máslás" v madžarski regiji Tokajhegyalja v skladu s pogoji, ki se določijo."

.

(j) V Prilogi V:

- v Delu A (2)(b) se doda naslednja alinea:

- "— Tokaji kakovostna vina pdpo iz Madžarske in opisana v skladu z madžarskimi določbami kot "Tokaji édes szamorodni" ali "Tokaji aszú"."

- v Delu A(2)(d) se doda naslednji stavek:"in kakovostna vina pdpo iz Madžarske in opisana v skladu z madžarskimi določbami kot "Tokaji máslás", "Tokaji fordítás", "Tokaji aszúeszencia", "Tokaji eszencia", "Aszúbor" in "Töppedt szőlőből készült bor"."

- v Delu D(3) se doda naslednje:"in v vinorodnih conah Madžarske in Slovenije".

(k) V Prilogi VI:

- v Delu D(1)(b) se doda naslednji pododstavek:

"Stopnje proizvodnje Commandaria kakovostnega vina pdpo in izvorom iz Cipra, in sicer predelava grozdja v grozdni mošt in predelava mošta v vino se lahko opravijo na Cipru izven regij, v katerih je bila trgatev grozdja opravljena, vendar pod strogim nadzorom in v skladu s ciprsko zakonodajo."

;

- v Delu F(5) se drugi stavek začne z:

"Dolenjska kakovostna vina pdpo, ki izvirajo iz Slovenije in so označena v skladu z slovenskimi določbami kot "Cviček PTP" in"

.

(l) V Prilogi VII, točki A.2.(b), se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

"— enega od naslednjih izrazov pod pogoji, ki bodo določeni: "Landwein", "vin de pays", "indicazione geografica tipica", "ονομασία κατά παράδοση", "οίνος τοπικός", "vino de la tierra", "vinho regional", "regional wine", "landwijn", "geograafilise tähistusega lauavein", "tájbor", "inbid tradizzjonali tal-lokal", "zemské víno" ali "deželno vino PGO", ali "deželno vino s priznano geografsko oznako"; kadar se uporabi tak izraz, besedi "namizno vino" nista potrebni."

.

(m) V Prilogi VII:

- v Delu C(2), druga alinea, se doda naslednje:

"Poljski se dovoli obdržati uporabo sestavljenega imena "Polskie wino/Poljsko vino" za proizvode nastale z vrenjem, ki spadajo pod oznako KN 2206, in so narejeni iz zgoščenega grozdnega soka ali zgoščenega grozdnega mošta in iz grozdnega soka in grozdnega mošta. Ti izdelki z oznako "Polskie wino/Poljsko vino" se tržijo le na Poljskem."

(n) V Prilogi VIII, točki D.3, se alinee nadomestijo z naslednjim:

"— "brut nature", "naturherb", "bruto natural", "pas dosé", "dosage zéro", "natūralusis briutas", "īsts bruts", "přírodně tvrdé", "popolnoma suho" ali "dosaggio zero": če je vsebnost sladkorja manjša od 3 gramov na liter; ti izrazi se lahko uporabljajo le za proizvode, katerim ni bil dodan sladkor po sekundarni fermentaciji;

— "extra brut", "extra herb", "ekstra briutas", "ekstra brut", "ekstra bruts", "zvláště tvrdé", "extra bruto", "izredno suho" ali "ekstra wytrawne": če je vsebnost sladkorja med 0 in 6 gramov na liter;

— "brut", "herb", "briutas", "bruts", "tvrdé", "bruto", "zelo suho" ali "bardzo wytrawne": če je vsebnost sladkorja manjša od 15 gramov na liter;

— "extra dry", "extra trocken", "extra seco", "labai sausas", "ekstra kuiv", "ekstra sausais", "különlegesen száraz", "wytrawne", "suho", "zvláště suché" ali "extra suché": če je vsebnost sladkorja med 12 in 20 gramov na liter;

— "sec", "trocken", "secco" or "asciutto", "dry", "tør", "ξηρός", "seco", "torr", "kuiva", "sausas", "kuiv", "sausais", "száraz", "półwytrawne", "polsuho", ali "suché": če je vsebnost sladkorja med 17 in 35 gramov na liter;

— "demi-sec", "halbtrocken", "abboccato", "medium dry", "halvtør", "ημίξηρος", "semi seco", "meio seco", "halvtorr", "puolikuiva", "pusiau sausas", "poolkuiv", "pussausais", "félszáraz", "półsłodkie", "polsladko", ali "polosuché" ali "polosladké": če je vsebnost sladkorja med 33 in 50 gramov na liter;

— "doux", "mild", "dolce", "sweet", "sød", "γλυκύς", "dulce", "doce", "söt", "makea", "saldus", "magus", "pussaldais", "édes", "ħelu", "słodkie", "sladko" ali "sladké": če je vsebnost sladkorja večja od 50 gramov na liter."

.

(o) V Prilogi VIII, v Delu E(6)(a), se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

"(a) izraz "Winzersekt" je rezerviran za kakovostna peneča vina pdpo, ki so proizvedena v Nemčiji, izraz "Hauersekt" je rezerviran za kakovostna peneča vina pdpo, ki so proizvedena v Avstriji, izraz "pěstitelský sekt" je rezerviran za kakovostna peneča vina pdpo, ki so proizvedena na Češkem in izraz "Termelői pezsgő" je rezerviran za kakovostna peneča vina pdpo, ki so proizvedena na Madžarskem in ki so:"

.

29. 31999 R 1621: Uredba Komisije (ES) št. 1621/1999 z dne 22. julija 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 glede pomoči pri pridelavi grozdja za proizvodnjo nekaterih sort rozin (UL L 192, 24.7.1999, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 R 2256: Uredbo Komisije (ES) št. 2256/1999 z dne 25.10.1999 (UL L 275, 26.10.1999, str. 13),

- 32001 R 1880: Uredbo Komisije (ES) št. 1880/2001 z dne 26.9.2001 (UL L 258, 27.9.2001, str. 14).

Člen 2(1) se nadomesti z naslednjim:

"Maksimalna zajamčena površina Skupnosti iz člena 7(2) Uredbe (ES) št. 2201/96 je 53187 hektarov."

.

30. 32000 R 1622: Uredba Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. julija 2000 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino in vzpostavitvi zbirke pravil Skupnosti za enološke postopke in obravnave (UL L 194, 31.7.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 R 2451: Uredbo Komisije (ES) št. 2451/2000 z dne 7.11.2000 (UL L 282, 8. 11 2000, str. 7),

- 32001 R 0885: Uredbo Komisije (ES) št. 885/2001 z dne 24. 4. 2001 (UL L 128, 10.5.2001, str. 54),

- 32001 R 1609: Uredbo Komisije (ES) št. 1609/2001 z dne 6.8.2001 (UL L 212, 7.8.2001, str. 9),

- 32001 R 1655: Uredbo Komisije (ES) št. 1055/2001 z dne 14.8.2001 (UL L 220, 15.8.2001, str. 17),

- 32001 R 2066: Uredbo Komisije (ES) št. 2066/2001 z dne 22.10.2001 (UL L 278, 23.10.2001, str. 9),

- 32002 R 2244: Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2002 z dne 16.12.2002 (UL L 341, 17.12. 2002, str. 27).

V Prilogi XIII se doda naslednja točka (g):

"(g) za madžarska vina:

25 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina:

- "Tokaji máslás",

- "Tokaji fordítás",

- "Aszúbor",

- "Töppedt szőlőből készült bor",

- "Tokaji édes szamorodni",

35 miliekvivalentov na liter za naslednja kakovostna vina:

- "Tokaji aszú",

- "Tokaji aszúeszencia",

- "Tokaji eszencia","

.

31. 32000 R 1673: Uredba Sveta (ES) št. 1673/2000 z dne 27. julija 2000 o skupni ureditvi trgov za lan in konopljo, ki se ju goji za vlakna (UL L 193, 29.7.2000, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 0651: Uredbo Komisije (ES) št. 651/2002 z dne 16.4.2002 (UL L 101, 17.4.2002, str. 3).

(a) Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Za dolga lanena vlakna se določi maksimalna zajamčena količina na tržno leto, in sicer 80823 ton, ki se jo razdeli med države članice kot nacionalne zajamčene količine. Ta količina se razdeli, kot sledi:

- 13800 ton za Belgijo,

- 1923 ton za Češko,

- 300 ton za Nemčijo,

- 30 ton za Estonijo,

- 50 ton za Španijo,

- 55800 ton za Francijo,

- 360 ton za Latvijo,

- 2263 ton za Litvo,

- 4800 ton za Nizozemsko,

- 150 ton za Avstrijo,

- 924 ton za Poljsko,

- 50 ton za Portugalsko,

- 73 ton za Slovaško,

- 200 ton za Finsko,

- 50 ton za Švedsko,

- 50 ton za Združeno kraljestvo."

.

(b) V členu 3(2) se uvodni odstavek in pododstavek (a) nadomestita z naslednjim:

"Za kratka lanena vlakna in konopljena vlakna, za katera se lahko dodeli pomoč, se določi maksimalna zajamčena količina, in sicer 146296 ton. Ta količina se razdeli v obliki:

(a) nacionalnih zajamčenih količin naslednjim državam članicam:

- 10350 ton za Belgijo,

- 2866 ton za Češko,

- 12800 ton za Nemčijo,

- 42 ton za Estonijo,

- 20000 ton za Španijo,

- 61350 ton za Francijo,

- 1313 ton za Latvijo,

- 3463 ton za Litvo,

- 2061 ton za Madžarsko,

- 5550 ton za Nizozemsko,

- 2500 ton za Avstrijo,

- 462 ton za Poljsko,

- 1750 ton za Portugalsko,

- 189 ton za Slovaško,

- 2250 ton za Finsko,

- 2250 ton za Švedsko,

- 12100 ton za Združeno kraljestvo.

Nacionalna zajamčena količina, ki je določena za Madžarsko, se nanaša le na konopljena vlakna."

.

32. 32001 R 1260: Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL L 178, 30.6.2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 0680 Uredbo Komisije (ES) št. 680/2002 z dne 19.4.2002 (UL L 104, 20.4.2002, str. 26).

(a) V členu 10(4) se doda naslednji pododstavek:

"Tabela z ustreznimi koeficienti iz prejšnjega pododstavka bo prilagojena v skladu s postopkom iz člena 42(2) ob upoštevanju osnovnih količin, določenih v členu 11(2)."

(b) V členu 11(1) se doda naslednji stavek:

"Za Češko, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je zadevno tržno leto 2003-2004."

.

(c) V členu 11(2) se v tabelo "1 Osnovne količine A" pred vnos za Dansko vstavi naslednje:

"Češka | 441209 | — | —" |

med vnosa za Italijo in Nizozemsko:

"Latvija | 66400 | — | — |

Litva | 103010 | — | — |

Madžarska | 400454 | 127627 | —" |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska | 1580000 | 24911 | —" |

in med vnosa za avtonomno regijo Azori in Finsko:

"Slovenija | 48157 | — | — |

Slovaška | 189760 | 37522 | —" |

(d) V členu 11(2) se v tabelo "2 Osnovne količine B" pred vnos za Dansko vstavi naslednje:

"Češka | 13653 | — | —" |

med vnosa za Italijo in Nizozemsko:

"Latvija | 105 | — | — |

Madžarska | 1230 | 10000 | —" |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska | 91926 | 1870 | —" |

in med vnosa za avtonomno regijo Azori in Finsko:

"Slovenija | 4816 | — | — |

Slovaška | 17672 | 5025 | —" |

(e) V členu 11(3) se doda naslednji stavek:

"Za Češko, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je zadevno tržno leto 2003-2004."

(f) V členu 39(2) se doda naslednji pododstavek:

"Z odstopanjem od člena 7(4) je maksimalna predvidena potreba po dobavi za podjetje, ki proizvaja sladkor v Sloveniji, 19585 ton."

.

(g) V Prilogo III, točko IV, odstavek 2; točko V, odstavek 2 in 3, točko VI, odstavek 2; točko VIII, alineo (d); in točko XI, odstavek 2, se doda naslednji stavek:

"Za Češko, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je zadevno tržno leto 2003-2004."

.

33. 32001 R 2529: Uredba Sveta (ES) št. 2529/2001 z dne 19. decembra 2001 o skupni ureditvi trga za ovčje in kozje meso (UL L 341, 22.12.2001, str. 3).

(a) Člen 8(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Države članice naredijo vse potrebno, da zagotovijo, da od 1. januarja 2002 vsota pravic do premij na njihovem ozemlju ne presega nacionalnih zgornjih mej, določenih v Prilogi I, in da se lahko ohranijo nacionalne rezerve iz člena 10. Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška najkasneje eno leto po pristopu dodelijo proizvajalcem individualne zgornje meje in iz skupnega števila pravic do premije določijo nacionalne rezerve za vsako od teh držav članic, kot je to določeno v Prilogi I."

(b) Za členom 11 se vstavi naslednji člen:

"Člen 11a

Skupni zneski iz člena 11(1) se uporabljajo v skladu z razporedom povečanj, kot so določena v členu 1a Uredbe Sveta (ES) št. 1259/1999."

.

(c) Priloga I se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA I

INDIVIDUALNE PRAVICE DO PREMIJ ZA OVCE IN KOZE

Država članica | Pravice (x 1000) |

Belgija | 70 |

Češka | 66,733 |

Danska | 104 |

Nemčija | 2432 |

Estonija | 48 |

Grčija | 11023 |

Španija | 19580 |

Francija | 7842 |

Irska | 4956 |

Italija | 9575 |

Ciper | 472,401 |

Latvija | 18,437 |

Litva | 17,304 |

Luksemburg | 4 |

Madžarska | 1146 |

Malta | 8,485 |

Nizozemska | 930 |

Avstrija | 206 |

Poljska | 335,88 |

Portugalska [1] | 2690 |

Slovenija | 84,909 |

Slovaška | 305,756 |

Finska | 80 |

Švedska | 180 |

Združeno kraljestvo | 19492 |

Skupaj | 81667,905 |

(d) Priloga II se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA II

SKUPNI ZNESKI IZ ČLENA 11

(izraženo v tisočih evrov) |

Belgija | 64 |

Češka | 71 |

Danska | 79 |

Nemčija | 1793 |

Estonija | 51 |

Grčija | 8767 |

Španija | 18827 |

Francija | 7083 |

Irska | 4875 |

Italija | 6920 |

Ciper | 441 |

Latvija | 19 |

Litva | 18 |

Luksemburg | 4 |

Madžarska | 1212 |

Malta | 9 |

Nizozemska | 743 |

Avstrija | 185 |

Poljska | 355 |

Portugalska | 2275 |

Slovenija | 86 |

Slovaška | 323 |

Finska | 61 |

Švedska | 162 |

Združeno kraljestvo | 20162 |

"

34. 32002 R 0546: Uredba Sveta (ES) št. 546/2002 z dne 25. marca 2002 o določitvi premij in jamstvenih pragov za tobak v listih po skupinah sort in državah članicah za letine 2002, 2003 in 2004 in o spremembi Uredbe (EGS) št. No 2075/92 (UL L 84, 28.3.2002, str. 4).

(a) Prilogi II se v drugo tabelo doda naslednje:

"

Ciper | 350 | | | | | | | | 350 |

Madžarska | 5768 | 6587 | | | | | | | 12355 |

Poljska | 22200 | 12633 | 1867 | 1233 | | | | | 37933 |

Slovaška | 1598 | 117 | | | | | | | 1715 |

"

(b) V Prilogi II se zadnja vrsta druge tabele nadomesti z naslednjim:

"

| 162602 | 97866 | 34338 | 7518 | 15771 | 27114 | 24512 | 16696 | 386417 |

"

.

35. 32002 R 0753: Uredba Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede poimenovanja, označevanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 118, 4.5.2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 2086: Uredbo Komisije (ES) št. 2086/2002 z dne 25.11.2002 (UL L 321, 26.11.2002, str. 8).

V členu 47 se doda naslednji odstavek 3:

"3. Vino, grozdni mošt in peneče vino, ki so proizvedeni na Madžarskem do 1. maja 2004 in katerih opis in predstavitev ne ustreza Uredbi (ES) št. 1493/1999 ali tej Uredbi se lahko prodajajo, dajo na trg ali izvažajo, dokler zaloge niso izčrpane, vendar morajo ustrezati določbam o vinu, grozdnemu moštu in penečemu vinu, ki veljajo na Madžarskem pred tem datumom. Madžarska bo vzpostavila računalniško bazo, ki bo vključevala opis zalog in zaloge, ki so na razpolago v času pristopa."

.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. VETERINARSKA ZAKONODAJA

1. 31964 L 0432: Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči med državami članicami Evropske skupnosti (UL P 121, 29.7.1964, str. 1977), kakor je bila nazadnje spremenjena in ažurirana z:

- 31997 L 0012: Direktivo Sveta 97/12/ES z dne 17.3.1997 (UL L 109, 25.4.1997, str. 1),

in naknadno spremenjena z:

- 31998 L 0046: Direktivo Sveta 98/46/ES z dne 24.6.1998 (UL L 198, 15.7.1998, str. 22),

- 32000 D 0504: Odločbo Komisije 2000/504/ES z dne 25.7.2000 (UL L 201, 9.8.2000, str. 6),

- 32000 L 0015: Direktivo 2000/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10.4.2000 (UL L 105, 3.5.2000, str. 34),

- 32000 L 0020: Direktivo 2000/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.5.2000 (UL L 163, 4.7.2000, str. 35),

- 32001 D 0298: Odločbo Komisije 2001/298/ES z dne 30.3.2001 (UL L 102, 12.4.2001, str. 63),

- 32002 R 0535: Uredbo Komisije (ES) št. 535/2002 z dne 21.3.2002 (UL L 80, 23.3.2002, str. 22),

- 32002 R 1226: Uredbo Komisije (ES) št. 1226/2002 z dne 8.7.2002 (UL L 179, 9.7.2002, str. 13).

(a) V členu 2(p) se doda naslednje:

"— Češka: kraj

— Estonija: maakond

— Ciper: επαρχία (district)

— Latvija: rajons

— Litva: apskritis

— Madžarska: megye

— Malta: —

— Poljska: powiat

— Slovenija: območje

— Slovaška: kraj"

.

(b) V Prilogi B.4.2. se doda naslednje:

"16. Češka:

Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 24/136, 165 03 Praha 6; Ústav pro státní kontrolu veterinárních biopreparátů a léčiv, Hudcova 56 A, 621 00 Brno

17. Estonija:

Ravimiamet, Ravila 19, 50411 Tartu

18. Ciper:

Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων, Κτηνιατρικές Υπηρεσίες 1417 Λευκωσία,

(National Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services, CY-1417 Nicosia);

19. Latvija:

Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs, Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga;

20. Litva:

Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius;

21. Madžarska:

Állatgyógyászati Oltóanyag-, Gyógyszer- és Takarmányellenőrző Intézet (ÁOGYTI), Pf. 318., Szállás u. 7., H-1475 Budapest;

22. Malta:

Inštitut države dobaviteljice;

23. Poljska:

Laboratorium Zakładu Mikrobiologii Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy

24. Slovenija:

Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana

25. Slovaška:

Ústav štátnej kontroly veterinárnych biopreparátov a liečiv, Biovetská 34, SK- 949 01 Nitra"

.

(c) V Prilogi C.4.2. se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Státní veterinární ústav Olomouc, Jakoubka ze Stříbra 1, 779 00 Olomouc"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Inštitut države dobaviteljice"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων, Κτηνιατρικές Υπηρεσίες, 1417 Λευκωσία

National Reference Laboratory for Animal Health, Veterinary Services, CY-1417 Nicosia

LATVIJA

Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs, Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga

LITVA

Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Állatgyógyászati Oltóanyag-, Gyógyszer- és Takarmányellenőrző Intézet (ÁOGYTI), Pf. 318., Szállás u. 7., H-1475 Budapest

MALTA

Inštitut države dobaviteljice"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Laboratorium Zakładu Mikrobiologii Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana

SLOVAŠKA

Štátny veterinárny ústav, Pod dráhami 918, SK-960 86 Zvolen"

.

(d) V Poglavju II.A.2 Priloge D se doda naslednje:

"(p) Češka: Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 24/136, 165 03 Praha 6

(q) Estonija: Veterinaar- ja Toidulaboratoorium,Kreutzwaldi 30, 51006 Tartu

(r) Ciper: Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων, Κτηνιατρικές Υπηρεσίες, 1417 ΛευκωσίαNational Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services, CY-1417 Nicosia

(s) Latvija: Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrsLejupes iela 3 LV-1076 Rīga

(t) Litva: Nacionalinė veterinarijos laboratorija,J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius

(u) Madžarska: Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI),Pf. 2., Tábornok u. 2., H-1581 Budapest

(v) Malta: Inštitut države dobaviteljice

(w) Poljska: Laboratorium Zakładu Biochemii Państwowego Instytutu Weterynaryjnego,Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy

(x) Slovenija: Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60,SI-1000 Ljubljana

(y) Slovaška: Štátny veterinárny ústav, Pod dráhami 918,SK-960 86 Zvolen"

.

2. 31964 L 0433: Direktiva Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (UL P 121, 29.7.1964, str. 2012), kakor je bila nazadnje spremenjena in ažurirana z:

- 31991 L 0497: Direktivo Sveta 91/497/EGS z dne 29.7.1991 (UL L 268, 24.9.1991, str. 69),

in naknadno spremenjena z:

- 31992 L 0005: Direktivo Sveta 92/5/EGS z dne 10.2.1992 (UL L 57, 2.3.1992, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 L 0023: Direktivo Sveta 95/23/ES z dne 22.6.1995 (UL L 243, 11.10.1995, str. 7).

(a) Prva alinea točke 50(a) v Poglavju XI Priloge I se nadomesti z naslednjim:

"— v zgornjem delu, z velikimi tiskanimi črkami začetnice države pošiljateljice (tj. eno izmed naslednjega): B - CZ - DK - D - EE - EL - E - F - IRL - I - CY - LV - LT - L - HU - MT - NL - AT - PL - P - SI - SK - FIN - S - UK, ki jim sledi veterinarska številka odobritve obrata."

.

(b) Druga alinea točke 50(a) v Poglavju XI Priloge I se nadomesti z naslednjim:

"— v spodnjem delu, ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF - EWG - EOK - EEC - EEG - ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS;"

,

(c) Tretja alinea točke 50(b) v Poglavju XI Priloge I se nadomesti z naslednjim:

"— v spodnjem delu, ena izmed naslednjih skupin začetnic: EEC - CEE - EWG - EEG - EØF - EOK - ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS.

Črke morajo biti visoke najmanj 0,8 cm in številke najmanj 1 cm.

Oznaka zdravstvene ustreznosti lahko vključuje tudi navedbo uradnega veterinarja, ki je opravil zdravstveno inšpekcijo mesa."

.

3. 31971 L 0118: Direktiva Sveta 71/118/EGS z dne 15. februarja 1971 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa perutnine (UL L 55, 8.3.1971, str. 23), kakor je bila nazadnje spremenjena in ažurirana z:

- 31992 L 0116: Direktivo Sveta 92/116/EGS z dne 17.12.1992 (UL L 62, 15.3.1993, str. 1),

in naknadno spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 L 0065: Direktivo Sveta 94/65/ES z dne 14.12.1994 (UL L 368, 31.12.1994, str. 10),

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31).

(a) Prva alinea točke 66(a) v Poglavju XII Priloge I se nadomesti z naslednjim:

"— v zgornjem delu, z velikimi tiskanimi črkami začetnice države pošiljateljice (tj. eno izmed naslednjega) B - CZ - DK - D - EE - EL - E - F - IRL - I - CY - LV - LT - L - HU - MT - NL - AT - PL - P - SI - SK - FIN - S - UK"

.

(b) Tretja alinea točke 66(a) v Poglavju XII Priloge I se nadomesti z naslednjim:

"— v spodnjem delu, ena izmed naslednjih skupin začetnic: EEC - CEE - EWG - EEG - EOK - EØF - ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS. Črke morajo biti visoke najmanj 0,2 centimetra."

4. 31972 L 0461: Direktiva Sveta 72/461/EGS z dne 12. decembra 1972 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na trgovino s svežim mesom med državami članicami Evropske skupnosti (UL L 302, 31.12.1972, str. 24), kakor je bila spremenjena z:

- 31973 L 0358: Direktivo Sveta 73/358/EGS z dne 19.11.1973 (UL L 326, 27.11.1973, str. 17),

- 31974 L 0387: Direktivo Sveta 74/387/EGS z dne 15.7.1974 (UL L 202, 24.7.1974, str. 36),

- 31975 L 0379: Direktivo Sveta 75/379/EGS z dne 24.6.1975 (UL L 172, 3.7.1975, str. 17),

- 31977 L 0098: Direktivo Sveta 77/98/EGS z dne 21.12.1976 (UL L 26, 31.1.1977, str. 81),

- 31978 L 0054: Direktivo Sveta 78/54/EGS z dne 19.12.1977 (UL L 16, 20.1.1978, str. 22),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske Republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31980 L 1099: Direktivo Sveta 80/1099/EGS z dne 11.11.1980 (UL L 325, 1.12.1980, str. 14),

- 31982 L 0893: Direktivo Sveta 82/893/ EGS z dne 21.12.1982 (UL L 378, 31.12.1982, str. 57),

- 31983 L 0646: Direktivo Sveta 83/646/ EGS z dne 13.12.1983 (UL L 360, 23.12.1983, str. 44),

- 31984 L 0336: Direktivo Sveta 84/336/ EGS z dne 19.6.1984 (UL L 177, 4.7.1984, str. 22),

- 31984 L 0643: Direktivo Sveta 84/643/ EGS z dne 11.12.1984 (UL L 339, 27.12.1984, str. 27),

- 31985 L 0322: Direktivo Sveta 85/322/EGS z dne 12.6.1985 (UL L 168, 28.6.1985, str. 41),

- 31985 R 3768: Uredbo Sveta (EGS) št. 3768/85 z dne 20.12.1985 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8),

- 31987 D 0231: Odločbo Sveta 87/231/EGS z dne 7.4.1987 (UL L 99, 11.4.1987, str. 18),

- 31987 L 0064: Direktivo Sveta 87/64/EGS z dne 30.12.1986 (UL L 34, 5.2.1987, str. 52),

- 31987 L 0489: Direktivo Sveta 87/489/EGS z dne 22.9.1987 (UL L 280, 3.10.1987, str. 28),

- 31989 L 0662: Direktivo Sveta 89/662/EGS z dne 11.12.1989 (UL L 395, 30.12.1989, str. 13),

- 31991 L 0266: Direktivo Sveta 91/266/EGS z dne 21.5.1991 (UL L 134, 29.5.1991, str. 45),

- 31991 L 0687: Direktivo Sveta 91/687/EGS z dne 11.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 16),

- 31992 L 0118: Direktivo Sveta 92/118/EGS z dne 17.12.1992 (UL L 62, 15.3.1993, str. 49),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V točki 2 Priloge se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

"— v spodnjem delu, ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF - EWG - EOK - EEC - EEG - ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS."

5. 31977 L 0096: Direktiva Sveta 77/96/EGS z dne 21. decembra 1976 o pregledu na trihinele (Trichinella spiralis) pri uvozu svežega mesa domačih prašičev iz tretjih držav (UL L 26, 31.1.1977, str. 67), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske Republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31983 L 0091: Direktivo Sveta 83/91/EGS z dne 7.2.1983 (UL L 59, 5.3.1983, str. 34),

- 31984 L 0319: Direktivo Komisije 84/319/EGS z dne 7.6.1984 (UL L 167, 27.6.1984, str. 34),

- 31985 R 3768: Uredbo Sveta (EGS) št. 3768/85 z dne 20.12.1985 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8),

- 31989 L 0321: Direktivo Komisije 89/321/EGS z dne 27.4.1989 (UL L 133, 17.5.1989, str. 33),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 L 0059: Direktivo Komisije 94/59/ES z dne 2.12.1994 (UL L 315, 8.12.1994, str. 18).

(a) Druga alinea točke 2 v Prilogi III se nadomesti z naslednjim:

"— pod črko "T" ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE, EEG, EWG, EØF, EOK, EEC, ETY, EHS, EMÜ, EEK, EEB, EGK, KEE, ali EGS. Črke morajo biti visoke 0,4 centimetra."

.

(b) Druga alinea točke 5 v Prilogi III se nadomesti z naslednjim:

"— pod črko "T" ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE, EEG, EWG, EØF, EOK, EEC, ETY, EHS, EMÜ, EEK, EEB, EGK, KEE, ali EGS. Črke morajo biti visoke 0,2 centimetra."

.

6. 31977 L 0099: Direktiva Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in trženje mesnih izdelkov in določenih drugih izdelkov živalskega izvora (UL L 26, 31.1.1977, str. 85), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske Republike (UL 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31980 L 0214: Direktivo Sveta 80/214/EGS z dne 22.1.1980 (UL L 47, 21.2.1980, str. 3),

- 31985 L 0327: Direktivo Sveta 85/327/EGS z dne 12.6.1985 (UL L 168, 28.6.1985, str. 49),

- 31985 L 0328: Direktivo Sveta 85/328/EGS z dne 20.6.1985 (UL L 168, 28.6.1985, str. 50),

- 31985 L 0586: Direktivo Sveta 85/586/EGS z dne 20.12.1985 (UL L 372, 31.12.1985, str. 44),

- 31985 R 3768: Uredbo Sveta (EGS) št. 3768/85 z dne 20.12.1985 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8),

- 31987 R 3805: Uredbo Sveta (EGS) št. 3805/87 za dne 15.12.1987 (UL L 357, 19.12.1987, str. 1),

- 31988 L 0658: Direktivo Sveta 88/658/EGS z dne 14.12.1988 (UL L 382, 31.12.1988, str. 15),

- 31989 L 0227: Direktivo Sveta 89/227/EGS z dne 21.3.1989 (UL L 93, 6.4.1989, str. 25),

- 31989 L 0662: Direktivo Sveta 89/662/EGS z dne 11.12.1989 (UL L 395, 30.12.1989, str. 13),

- 31992 L 0005: Direktivo Sveta 92/5/EGS z dne 10.2.1992 (UL L 57, 2.3.1992, str. 1),

- 31992 L 0045: Direktivo Sveta 92/45/EGS z dne 16.6.1992 (UL L 268, 14.9.1992, str. 45),

- 31992 L 0116: Direktivo Sveta 92/116/EGS z dne 17.12.1992 (UL L 62, 15.3.1993, str. 1),

- 31992 L 0118: Direktivo Sveta 92/118/EGS z dne 17.12.1992 (UL L 62, 15.3.1993, str. 49),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 L 0068: Direktivo Sveta 95/68/ES z dne 22.12.1995 (UL L 332, 30.12.1995, str. 10),

- 31997 L 0076: Direktivo Sveta 97/76/ES z dne 16.12.1997 (UL L 10, 16.1.1998, str. 25).

(a) V Prilogi B, Poglavju VI, se prva alinea točke 4(a)(i) nadomesti z naslednjim:

"— zgoraj: z velikimi tiskanimi črkami začetnica ali začetnice države pošiljateljice, tj.: B - CZ - DK - D - EE - EL - E - F - IRL - I - CY - LV - LT - L - HU - MT - NL - AT - PL - P - SI - SK - FI - S - UK, ki jim sledi številka odobritve obrata ali centra za preembaliranje v skladu z Odločbo 94/837/ES, po potrebi skupaj s številčno kodo vrste izdelka, za katerega je obrat odobren,"

.

(b) V Prilogi B, Poglavju VI, se druga alinea točke 4(a)(i) nadomesti z naslednjim:

"— spodaj: ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF - EWG - EOK - EEC - EEG -ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS;"

.

(c) V Prilogi B, Poglavju VI, se tretja alinea točke 4(a)(i) nadomesti z naslednjim:

"— spodaj: ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF - EWG - EOK - EEC - EEG -ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS;"

.

7. 31979 D 0542: Odločba Sveta 79/542/EGS z dne 21. decembra 1979 o uvedbi seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz govedi, prašičev in svežega mesa (UL L 146, 14.6.1979, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

- 31979 D 0560: Odločbo Komisije 79/560/EGS z dne 4.5.1979 (UL L 147, 15.6.1979, str. 49),

- 31984 D 0134: Odločbo Komisije 84/134/EGS z dne 2.3.1984 (UL L 70, 13.3.1984, str. 18),

- 31985 D 0473: Odločbo Komisije 85/473/EGS z dne 2.10.1985 (UL L 278, 18.10.1985, str. 35),

- 31985 D 0488: Odločbo Komisije 85/488/EGS z dne 17.10.1985 (UL L 293, 5.11.1985, str. 17),

- 31985 D 0575: Odločba Sveta 85/575/EGS z dne 19.12.1985 (UL L 372, 31.12.1985, str. 28),

- 31986 D 0425: Odločbo Komisije 86/425/EGS z dne 29.7.1986 (UL L 243, 28.8.1986, str. 34),

- 31989 D 0008: Odločbo Komisije 89/8/EGS z dne 14.12.1988 (UL L 7, 10.1.1989, str. 27),

- 31990 D 0390: Odločbo Komisije 90/390/EGS z dne 16.7.1990 (UL L 193, 25.7.1990, str. 36),

- 31990 D 0485: Odločbo Komisije 90/485/EGS z dne 27.9.1990 (UL L 267, 29.9.1990, str. 46),

- 31991 D 0361: Odločbo Komisije 91/361/EGS z dne 14.6.1991 (UL L 195, 18.7.1991, str. 43),

- 31992 D 0014: Odločbo Komisije 92/14/EGS z dne 17.12.1991 (UL L 8, 14.1.1992, str. 12),

- 31992 D 0160: Odločbo Komisije 92/160/EGS z dne 5.3.1992 (UL L 71, 18.3.1992, str. 27),

- 31992 D 0162: Odločbo Komisije 92/162/EGS z dne 9.3.1992 (UL L 71, 18.3.1992, str. 30),

- 31992 D 0245: Odločbo Komisije 92/245/EGS z dne 14.4.1992 (UL L 124, 9.5.1992, str. 42),

- 31992 D 0376: Odločbo Komisije 92/376/EGS z dne 2.7.1992 (UL L 197, 16.7.1992, str. 70),

- 31993 D 0099: Odločbo Komisije 93/99/EGS z dne 22.12.1992 (UL L 40, 17.2.1993, str. 17),

- 31993 D 0100: Odločbo Komisije 93/100/EGS z dne 19.1.1993 (UL L 40, 17.2.1993, str. 23),

- 31993 D 0237: Odločbo Komisije 93/237/EGS z dne 6.4.1993 (UL L 108, 1.5.1993, str. 129),

- 31993 D 0344: Odločbo Komisije 93/344/EGS z dne 17.5.1993 (UL L 138, 9.6.1993, str. 11),

- 31993 D 0435: Odločbo Komisije 93/435/EGS z dne 27.7.1993 (UL L 201, 11.8.1993, str. 28),

- 31993 D 0507: Odločbo Komisije 93/507/EGS z dne 21.9.1993 (UL L 237, 22.9.1993, str. 36),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0059: Odločbo Komisije 94/59/ES z dne 26.1.1994 (UL L 27, 1.2.1994, str. 53),

- 31994 D 0310: Odločbo Komisije 94/310/ES z dne 18.5.1994 (UL L 137, 1.6.1994, str. 72),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31994 D 0561: Odločbo Komisije 94/561/ES z dne 27.7.1994 (UL L 214, 19.8.1994, str. 17),

- 31995 D 0288: Odločbo Komisije 95/288/ES z dne 18.7.1995 (UL L 181, 1.8.1995, str. 42),

- 31995 D 0322: Odločbo Komisije 95/322/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 9),

- 31995 D 0323: Odločbo Komisije 95/323/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 11),

- 31996 D 0132: Odločbo Komisije 96/132/ES z dne 26.1.1996 (UL L 30, 8.2.1996, str. 52),

- 31996 D 0279: Odločbo Komisije 96/279/ES z dne 26.2.1996 (UL L 107, 30.4.1996, str. 1),

- 31996 D 0605: Odločbo Komisije 96/605/ES z dne 11.10.1996 (UL L 267, 19.10.1996, str. 29),

- 31996 D 0624: Odločbo Komisije 96/624/ES z dne 17.10.1996 (UL L 279, 31.10.1996, str. 33),

- 31997 D 0010: Odločbo Komisije 97/10/ES z dne 12.12.1996 (UL L 3, 7.1.1997, str. 9),

- 31997 D 0160: Odločbo Komisije 97/160/ES z dne 14.2.1997 (UL L 62, 4.3.1997, str. 39),

- 31997 D 0736: Odločbo Komisije 97/736/ES z dne 14.10.1997 (UL L 295, 29.10.1997, str. 37),

- 31998 D 0146: Odločbo Komisije 98/146/ES z dne 6.2.1998 (UL L 46, 17.2.1998, str. 8),

- 31998 D 0594: Odločbo Komisije 98/594/ES z dne 6.10.1998 (UL L 286, 23.10.1998, str. 53),

- 31998 D 0622: Odločbo Komisije 98/622/ES z dne 27.10.1998 (UL L 296, 5.11.1998, str. 16),

- 31999 D 0228: Odločbo Komisije 1999/228/ES z dne 5.3.1999 (UL L 83, 27.3.1999, str. 77),

- 31999 D 0236: Odločbo Komisije 1999/236/ES z dne 17.3.1999 (UL L 87, 31.3.1999, str. 13),

- 31999 D 0301: Odločbo Komisije 1999/301/ES z dne 30.4.1999 (UL L 117, 5.5.1999, str. 52),

- 31999 D 0558: Odločbo Komisije 99/558/ES z dne 26.7.1999 (UL L 211, 11.8.1999, str. 53),

- 31999 D 0759: Odločbo Komisije 1999/759/ES z dne 5.11.1999 (UL L 300, 23.11.1999, str. 30),

- 32000 D 0002: Odločbo Komisije 2000/2/ES z dne 17.12.1999 (UL L 1, 4.1.2000, str. 17),

- 32000 D 0162: Odločbo Komisije 2000/162/ES z dne 14.2.2000 (UL L 51, 24.2.2000, str. 41),

- 32000 D 0209: Odločbo Komisije 2000/209/ES z dne 24.2.2000 (UL L 64, 11.3.2000, str. 22),

- 32000 D 0236: Odločbo Komisije 2000/236/ES z dne 22.3.2000 (UL L 74, 23.3.2000, str. 19),

- 32000 D 0623: Odločbo Komisije 2000/623/ES z dne 29.9.2000 (UL L 260, 14.10.2000, str. 52),

- 32001 D 0117: Odločbo Komisije 2001/117/ES z dne 26.1.2001 (UL L 43, 14.2.2001, str. 38),

- 32001 D 0731: Odločbo Komisije 2001/731/ES z dne 16.10.2001 (UL L 274, 17.10.2001, str. 22).

V Delu I Priloge se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Malto,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

8. 31982 D 0733: Odločba Sveta 82/733/EGS z dne 18. oktobra 1982 o seznamu obratov v Ljudski republiki Madžarski, odobrenih za izvoz svežega mesa v Skupnost (UL L 311, 8.11.1982, str. 10), kakor je bila spremenjena z:

- 31982 D 0961: Odločbo Komisije 82/961/EGS z dne 23.12.1982 (UL L 386, 31.12.1982, str. 51),

- 31983 D 0219: Odločbo Komisije 83/219/EGS z dne 22.4.1983 (UL L 121, 7.5.1983, str. 26),

- 31984 D 0234: Odločbo Komisije 84/234/EGS z dne 4.4.1984 (UL L 120, 5.5.1984, str. 22),

- 31985 D 0390: Odločbo Komisije 85/390/EGS z dne 15.7.1985 (UL L 224, 22.8.1985, str. 37),

- 31985 D 0484: Odločbo Komisije 85/484/EGS z dne 18.10.1985 (UL L 287, 29.10.1985, str. 37),

- 31986 D 0245: Odločbo Komisije 86/245/EGS z dne 2.5.1986 (UL L 163, 19.6.1986, str. 49).

Odločba 82/733/EGS se razveljavi.

9. 31984 D 0028: Odločba Komisije 84/28/EGS z dne 6. januarja 1984 o seznamu obratov na Poljskem, odobrenih za uvoz svežega mesa v Skupnost (UL L 21, 26.1.1984, str. 42), kakor je bila spremenjena z:

- 31984 D 0426: Odločbo Komisije 84/426/EGS z dne 26.7.1984 (UL L 238, 6.9.1984, str. 39),

- 31985 D 0139: Odločbo Komisije 85/139/EGS z dne 30.1.1985 (UL L 51, 21.2.1985, str. 48),

- 31985 D 0491: Odločbo Komisije 85/491/EGS z dne 24.10.1985 (UL L 296, 8.11.1985, str. 46),

- 31986 D 0252: Odločbo Komisije 86/252/EGS z dne 5.5.1986 (UL L 165, 21.6.1986, str. 43).

Odločba 84/28/EGS se razveljavi.

10. 31984 D 0294: Odločba Komisije 84/294/EGS z dne 27. aprila 1984 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju za uvoz svežega mesa z Malte (UL L 144, 30.5.1984, str. 17).

Odločba 84/294/EGS se razveljavi.

11. 31985 L 0511: Direktiva Sveta 85/511/EGS z dne 18. novembra 1985 o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke (UL L 315, 26.11.1985, str. 11), kakor je bila spremenjena z:

- 31990 L 0423: Direktivo Sveta 90/423/EGS z dne 26.6.1990 (UL L 224, 18.8.1990, str. 13),

- 31992 D 0380: Odločbo Komisije 92/380/EGS z dne 2.7.1992 (UL L 198, 17.7.1992, str. 54),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi B se doda naslednje:

"Češka: Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 24/136,165 03 Praha 6

Estonija: Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory,Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF,United Kingdom

Ciper: Istituto Zooprofilattico Sperimentale della Lombardia e dell'Emilia Romagna, Via Bianchi 9,IT-25124 Brescia

Latvija: Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs,Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga

Litva: Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius

Madžarska: Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2.,Tábornok u. 2., H-1581 Budapest

Malta: Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory,Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF,United Kingdom

Poljska: Laboratorium Zakładu Pryszczycy Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, ul. Wodna 7, PL-98-220 Zduńska Wola

Slovenija: Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60,SI-1000 Ljubljana

Slovaška: Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory,Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF,United Kingdom"

.

12. 31986 D 0463: Odločba Komisije 86/463/EGS z dne 3. septembra 1986 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju za uvoz svežega mesa s Cipra (UL L 271, 23.9.1986, str. 23).

Odločba 86/463/EGS se razveljavi.

13. 31987 D 0548: Odločba Komisije 87/548/EGS z dne 6. novembra 1987 o seznamu obratov na Malti, odobrenih za uvoz svežega mesa v Skupnost (UL L 327, 18.11.1987, str. 28).

Odločba 87/548/EGS se razveljavi.

14. 31989 L 0437: Direktiva Sveta 89/437/EGS z dne 20. junija 1989 o higienskih in zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg jajčnih izdelkov (UL št. L 212, 22.7.1989, str. 87), kakor je bila spremenjena z:

- 31989 L 0662: Direktivo Sveta 89/662/EGS z dne 11.12.1989 (UL L 395, 30.12.1989, str. 13),

- 31991 L 0684: Direktivo Sveta 91/684/EGS z dne 19.12.1991 (UL L 376, 31.12.1991, str. 38),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) Prva alinea točke 1(i) v Poglavju XI Priloge se nadomesti z naslednjim:

"— v zgornjem delu, z velikimi tiskanimi črkami začetnica ali začetnice države pošiljateljice, tj. B/CZ/DK/D/EE/EL/E/F/IRL/I/CY/LV/LT/L/HU/MT/NL/AT/PL/P/SI/SK/FI/SE/UK, ki jim sledi številka odobritve obrata,"

.

(b) Druga alinea točke 1(i) v Poglavju XI Priloge se nadomesti z naslednjim:

"— v spodnjem delu, ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF - EWG - EOK - EEC - EEG - ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS;"

.

(c) Tretja alinea točke 1(ii) v Poglavju XI Priloge se nadomesti z naslednjim:

"— v spodnjem delu, ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF - EWG - EOK - EEC - EEG - ETY - EHS- EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS;"

.

15. 31990 D 0014: Odločba Komisije 90/14/EGS z dne 20. decembra 1989 o uvedbi seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz globoko zamrznjenega semena domačega goveda (UL L 8, 11.1.1990, str. 71), kakor je bila spremenjena z:

- 31991 D 0276: Odločbo Komisije 91/276/EGS z dne 22.5.1991 (UL L 135, 30.5.1991, str. 58),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11).

Priloga se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA

SEZNAM TRETJIH DRŽAV, IZ KATERIH DRŽAVE ČLANICE DOVOLJUJEJO UVOZ GLOBOKO ZAMRZNJENEGA SEMENA DOMAČEGA GOVEDA

Avstralija

Kanada

Izrael

Nova Zelandija

Romunija

Švica

Združene države Amerike

Jugoslavija"

.

16. 31990 L 0426: Direktiva Sveta 90/426/EGS z dne 26. junija 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali za premike in uvoz kopitarjev iz tretjih držav (UL L 224, 18.8.1990, str. 42), kakor je bila spremenjena z:

- 31990 L 0425: Direktivo Sveta 90/425/EGS z dne 26.6.1990 (UL L 224, 18.8.1990, str. 29),

- 31991 L 0496: Direktivo Sveta 91/496/EGS z dne 15.7.1991 (UL L 268, 24.9.1991, str. 56),

- 31992 D 0130: Odločbo Komisije 92/130/EGS z dne 13.2.1992 (UL L 47, 22.2.1992, str. 26),

- 31992 L 0036: Direktivo Sveta 92/36/EGS z dne 29.4.1992 (UL L 157, 10.6.1992, str. 28),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 D 0298: Odločbo Komisije 2001/298/ES z dne 30.3.2001 (UL L 102, 12.4.2001, str. 63),

- 32002 D 0160: Odločbo Komisije 2002/160/ES z dne 21.2.2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 37).

V opombi (c) Priloge C se doda naslednje:

"na Češkem: "veterinární inspektor"

;

v Estoniji: "veterinaarjärelevalve ametnik"

;

na Cipru: "Επίσημος Κτηνίατρος"

;

v Latviji: "veterinārais inspektors"

;

v Litvi: "veterinarijos inspektorius"

;

na Madžarskem: "hatósági állatorvos"

;

na Malti: "veterinarju uffiċjali"

;

na Poljskem: "urzędowy lekarz weterynarii"

;

v Sloveniji: "veterinarski inšpektor"

;

na Slovaškem: "veterinárny inšpektor""

.

17. 31990 L 0539: Direktiva Sveta 90/539/EGS z dne 15. oktobra 1990 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovino med državami članicami Evropske skupnosti in uvoz perutnine in valilnih jajc iz tretjih držav (UL L 303, 31.10.1990, str. 6), kakor je bila spremenjena z:

- 31991 L 0494: Direktivo Sveta 91/494/EGS z dne 26.6.1991 (UL L 268, 24.9.1991, str. 35),

- 31991 L 0496: Direktivo Sveta 91/496/EGS z dne 15.7.1991 (UL L 268, 24.9.1991, str. 56),

- 31992 D 0369: Odločbo Komisije 92/369/EGS z dne 24.6.1992 (UL L 195, 14.7.1992, str. 25),

- 31992 L 0065: Direktivo Sveta 92/65/EGS z dne 13.7.1992 (UL L 268, 14.9.1992, str. 54),

- 31993 L 0120: Direktivo Sveta 93/120/ES z dne 22.12.1993 (UL L 340, 31.12.1993, str. 35),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 L 0090: Direktivo Sveta 1999/90/ES z dne 15.11.1999 (OJ L 300, 23.11.1999, str. 19),

- 32000 D 0505: Odločbo Komisije 2000/505/ES z dne 25.7.2000 (OJ L 201, 9.8.2000, str. 8),

- 32001 D 0867: Odločbo Komisije 2001/867/ES z dne 3.12.2001 (OJ L 323, 7.12.2001, str. 29).

V Prilogi I.1 se doda naslednje:

"Češka | Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 24/136, 165 03 Praha 6 |

Estonija | Veterinaar- ja Toidulaboratoorium, Väike-Paala 3, 11415 Tallinn |

Ciper | Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων Κτηνιατρικές Υπηρεσίες, 1417 Λευκωσία (National Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services, CY-1417 Nicosia) |

Latvija | Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs, Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga |

Litva | Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius |

Madžarska | Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2., Tábornok u. 2., H-1581 Budapest |

Malta | National Veterinary Laboratory, Marsa, Malta |

Poljska | Laboratorium Zakładu Chorób Drobiu Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy |

Slovenija | Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana |

Slovaška | Štátny veterinárny a potravinový ústav, Botanická 15, SK-842 52 Bratislava" |

.

18. 31991 D 0270: Odločba Komisije 91/270/EGS z dne 14. maja 1991 o uvedbi seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz zarodkov domačega goveda (UL L 134, 29.5.1991, str. 56), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31996 D 0572: Odločbo Komisije 96/572/ES z dne 24.9.1996 (UL L 250, 2.10.1996, str. 20).

V Prilogi se črta naslednje:

"Češkoslovaška", "Madžarska" in "Poljska".

19. 31991 L 0493: Direktiva Sveta 91/493/EGS z dne 22. julija 1991 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov (UL L 268, 24.9.1991, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 L 0071: Direktivo Sveta 95/71/ES z dne 22.12.1995 (UL L 332, 30.12.1995, str. 40),

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (ULJ L 24, 30.1.1998, str. 31).

(a) Prva alinea drugega odstavka Poglavja VII Priloge se nadomesti z naslednjim:

"— država pošiljateljica, ki je lahko izpisana v celoti ali z okrajšavo z velikimi tiskanimi črkami, tj. za države članice Skupnosti eno izmed naslednjega: B/CZ/DK/D/EE/EL/E/F/IRL/I/CY/LV/LT/L/HU/MT/NL/AT/PL/P/SI/SK/FI/SE/UK,"

.

(b) Tretja alinea drugega odstavka Poglavja VII Priloge se nadomesti z naslednjim:

"— ena od naslednjih okrajšav: CE - EC - EG - EK - EF - EY - ES - EÜ - EB - KE - WE"

.

20. 31991 L 0495: Direktiva Sveta 91/495/EGS z dne 27. novembra 1990 o javnozdravstvenih problemih in problemih zdravstvenega varstva živali, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg mesa kuncev in mesa gojene divjadi (UL L 268, 24.9.1991, str. 41), kakor je bila spremenjena z:

- 31992 L 0065: Direktivo Sveta 92/65/EGS z dne 13.7.1992 (UL L 268, 14.9.1992, str. 54),

- 31992 L0116: Direktivo Sveta 92/116/EGS z dne 17.12.1992 (UL L 62, 15.3.1993, str. 1),

- 31994 L 0065: Direktivo Sveta 94/65/ES z dne 14.12.1994 (UL L 368, 31.12.1994, str. 10).

(a) Prva alinea točke 11.1(a) v Poglavju III Priloge I se nadomesti z naslednjim:

"— v zgornjem delu, z velikimi tiskanimi črkami začetnica ali začetnice imena države pošiljateljice: B - CZ - DK - D - EE - EL - E - F - IRL - I - CY - LV - LT - L - HU - MT - NL - AT - PL - P - SI - SK - FIN - S - UK,"

.

(b) Tretja alinea točke 11.1(a) v Poglavju III Priloge I se nadomesti z naslednjim:

"— v spodnjem delu, ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE, EØF, EWG, EOK, EEC, EEG, ETY, EHS, EMÜ, EEK, EEB, EGK, KEE, EGS;"

.

21. 31991 L 0496: Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o načelih za organizacijo veterinarskih pregledov živali pri vstopu v Skupnost iz tretjih držav in o spremembi Direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56), kakor je bila spremenjena z:

- 31991 L 0628: Direktivo Sveta 91/628/EGS z dne 19.11.1991 (UL L 340, 11.12.1991, str. 17),

- 31992 D 0438: Sklepom Sveta 92/438/EGS z dne 13.7.1992 (UL L 243, 25.8.1992, str. 27),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0957: Odločbo Komisije 94/957/ES z dne 28.12.1994 (UL L 371, 31.12.1994, str. 19),

- 31994 D 0970: Odločbo Komisije 94/970/ES z dne 28.12.1994 (UL L 371, 31.12.1994, str. 41),

- 31995 D 0157: Odločbo Komisije 95/157/ES z dne 21.4.1995 (UL L 103, 6.5.1995, str. 40),

- 31996 L 0043: Odločbo Komisije 96/43/ES z dne 26.6.1996 (UL L 162, 1.7.1996, str. 1).

(a) Uvodni stavek člena 9(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Države članice dovolijo tranzit živali iz ene tretje države v drugo tretjo državo ali v isto tretjo državo, če:"

(b) Za členom 17a se doda naslednji člen:

"Člen 17 b

Glede meje z Romunijo se v obdobju treh let od dne pristopa za Madžarsko uporablja posebna ureditev. V tem prehodnem obdobju Madžarska uporablja ukrepe, ki se določijo pred dnem pristopa v skladu s postopkom iz člena 23.

Pred koncem tega triletnega obdobja se razmere ponovno preučijo in sprejmejo potrebni ukrepi v skladu s postopkom iz člena 23."

.

22. 31992 L 0035: Direktiva Sveta 92/35/EGS z dne 29. aprila 1992 o pravilih za obvladovanje in ukrepih za zatiranje konjske kuge (UL. L 157, 10.6.1992, str. 19), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi IA se doda naslednje:

"Češka | Institute of Animal Health, Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF |

Estonija | Veterinaar- ja Toidulaboratoorium, Kreutzwaldi 30, 51006 Tartu |

Ciper | Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων, Κτηνιατρικές Υπηρεσίες, 1417 Λευκωσία (National Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services, CY-1417 Nicosia) |

Latvija | Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs, Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga |

Litva | Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius |

Madžarska | Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2., Tábornok u. 2., H-1581 Budapest |

Malta | Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, United Kingdom |

Poljska | Laboratorium Zakładu Wirusologii Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy |

Slovenija | Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana |

Slovaška | Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road Pirbright, Woking Surrey GU24 ONF, United Kingdom" |

.

23. 31992 L 0040: Direktiva Sveta 92/40/EGS z dne 19. maja 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za obvladovanje kokošje kuge (UL. L 167, 22.6.1992, str.), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi IV se doda naslednje:

"Češka | Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 24/136, 165 03 Praha 6 |

Estonija | Veterinaar- ja Toidulaboratoorium, Väike-Paala 3, 11415 Tallinn |

Ciper | Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων, Κτηνιατρικές Υπηρεσίες, 1417 Λευκωσία (National Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services, CY-1417 Nicosia) |

Latvija | Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs, Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga |

Litva | Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius |

Madžarska | Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2., Tábornok u. 2., H-1581 Budapest |

Malta | Istituto Zooprofilatico Sperimentale delle Venezie, Padova, Italy |

Poljska | Laboratorium Zakładu Chorób Drobiu Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy |

Slovenija | Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana |

Slovaška | Štátny veterinárny ústav, Pod dráhami 918, SK-96086 Zvolen" |

24. 31992 L 0045: Direktiva Sveta 92/45/EGS z dne 16. junija 1992 o javnozdravstvenih problemih in problemih zdravstvenega varstva živali v zvezi z uplenitvijo divjadi in dajanjem na trg mesa divjadi (UL L 268, 14.9.1992, str. 35), kakor je bila spremenjena z:

- 31992 L 0116 Direktivo Sveta 92/116/EGS z dne 17.12.1992 (UL L 62, 15.3.1993, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31).

(a) V Prilogi I, Poglavju VII, se prva alinea točke 2(a)(i) nadomesti z naslednjim:

"— v zgornjem delu, z velikimi tiskanimi črkami polno ime ali začetnica ali začetnice države pošiljateljice: za Skupnost, naslednje črke: B - CZ - DK - D - EE - EL - E - F - IRL - I - CY - LV - LT - L - HU - MT - NL - AT - PL - P - SI - SK - FIN - S -UK,"

.

(b) V Prilogi I, Poglavju VII, se tretja alinea točke 2(a)(i) nadomesti z naslednjim:

"— v spodnjem delu, ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE, EØF, EWG, EOK, EEC, EEG, ETY, EHS, EMÜ, EEK, EEB, EGK, KEE, EGS ali začetnice, ki označujejo tretjo državo izvora."

.

25. 31992 L 0046: Direktiva Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (UL L 268, 14.9.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31992 L 0118: Direktivo Sveta 92/118/EGS z dne 17.12.1992 (UL L 62, 15.3.1993, str. 49),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0330: Odločbo Komisije 94/330/ES z dne 25.5.1994 (UL L 146, 11.6.1994, str. 23),

- 31994 L 0071: Direktivo Sveta 94/71/ES z dne 13.12.1994 (UL L 368, 31.12.1994, str. 33).

(a) Prva alinea točke 3(a)(i) v Poglavju IV.A Priloge C se nadomesti z naslednjim:

"— zgoraj: z velikimi tiskanimi črkami začetnica ali začetnice države pošiljateljice, tj. za Skupnost črke B - DK - D - EL - E - F - IRL - I- L - NL - P - UK - AT - FI - SE - CZ - EE - CY - LV - LT - HU - MT - PL - SI - SK."

.

(b) Druga alinea točke 3(a)(i) v Poglavju IV.A Priloge C se nadomesti z naslednjim:

"— spodaj: ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF -EWG - EOK - EEC - EEG -ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS;"

.

(c) Tretja alinea točke 3(a)(ii) v Poglavju IV.A Priloge C se nadomesti z naslednjim:

"— spodaj: ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF - EWG - EOK - EEC - EEG -ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS;"

.

(d) Prva alinea točke 3(a)(iii) v Poglavju IV.A Priloge C se nadomesti z naslednjim:

"— zgoraj: z velikimi tiskanimi črkami ime ali začetnica ali začetnice države pošiljateljice, tj. za Skupnost, črke B - CZ - DK - D - EE - EL - E - F - IRL - I - CY - LV - LT - L - HU - MT - NL - AT - PL - P - SI - SK - FIN - S - UK,"

.

(e) Tretja alinea točke 3(a)(iii) v Poglavju IV.A Priloge C se nadomesti z naslednjim:

"— spodaj: ena izmed naslednjih skupin začetnic: CEE - EØF - EWG - EOK - EEC - EEG - ETY - EHS - EMÜ - EEK - EEB - EGK - KEE - EGS;"

.

26. 31992 L 0065: Direktiva Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS (UL L 268, 14.9.1992, str. 54), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 D 0176: Odločbo Komisije 95/176/ES z dne 6.4.1995 (UL L 117, 24.5.1995, str. 23),

- 32001 D 0298: Odločbo Komisije 2001/298/ES z dne 30.3.2001 (UL L 102, 12.4.2001, str. 63),

- 32002 R 1282: Uredbo Komisije (ES) št. 1282/2002 z dne 15.7.2002 (UL L 187, 16. 7. 2002, str. 3),

- 32002 R 1802: Uredbo Komisije (ES) št. 1802/2002 z dne 10.10.2002 (UL L 274, 11. 10. 2002, str. 21).

(a) V členu 10(2) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

"Od 1. julija 1994 ter za Ciper in Malto od dne njunega pristopa, z odstopanjem od odstavka 2, za dajanje na trg mačk in psov na Irskem, na Cipru, na Malti in v Združenem kraljestvu, če te živali ne izhajajo iz omenjenih držav, veljajo naslednji pogoji:"

.

(b) Člen 10(4) se nadomesti z naslednjim:

"4. Irska, Ciper, Malta in Združeno kraljestvo lahko brez poseganja v odstavka 2 in 3 ohranita svoje nacionalne predpise o karanteni za vse mesojede živali, primate, netopirje in druge živali, dovzetne za steklino, ki jih zajema ta direktiva, in za katere ni mogoče dokazati, da so se skotili na posestvu in bili tam vse od rojstva, kar pa ne sme ogroziti odprave veterinarskih pregledov na mejah med državami članicami."

.

27. 31992 L 0066: Direktiva Sveta 92/66/EGS z dne 14. julija 1992 o uvedbi ukrepov Skupnosti za zatiranje atipične kokošje kuge (UL L 260, 5.9.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi IV se doda naslednje:

"Češka | Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 24/136, 165 03 Praha 6 |

Estonija | Veterinaar- ja Toidulaboratoorium, Väike-Paala 3, 11415 Tallinn |

Ciper | Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων, Κτηνιατρικές Υπηρεσίες, 1417 Λευκωσία (National Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services, CY-1417 Nicosia) |

Latvija | Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs, Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga |

Litva | Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius |

Madžarska | Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2., Tábornok u. 2., H-1581 Budapest |

Malta | Veterinary Laboratory Agency, Weybridge, United Kingdom |

Poljska | Laboratorium Zakładu Chorób Drobiu Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy |

Slovenija | Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana |

Slovaška | Štátny veterinárny ústav, Pod dráhami 918, SK-960 86 Zvolen" |

.

28. 31992 L 0118: Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenega varstva za trgovino in uvoz v Skupnost proizvodov, za katere ne veljajo omenjene zahteve, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A (I) k Direktivi 89/662/EGS, in glede patogenov k Direktivi 90/425/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0466: Odločbo Komisije 94/466/ES z dne 13.7.1994 (UL L 190, 26.7.1994, str. 26),

- 31994 D 0723: Odločbo Komisije 94/723/ES z dne 26.10.1994 (UL L 288, 9.11.1994, str. 48),

- 31995 D 0338: Odločbo Komisije 95/338/ES z dne 26.7.1995 (UL L 200, 24.8.1995, str. 35),

- 31995 D 0339: Odločbo Komisije 95/339/ES z dne 27.7.1995 (UL L 200, 24.8.1995, str. 36),

- 31996 D 0103: Odločbo Komisije 96/103/ES z dne 25.1.1996 (UL L 24, 31.1.1996, str. 28),

- 31996 D 0340: Odločbo Komisije 96/340/ES z dne 10.5.1996 (UL L 129, 30.5.1996, str. 35),

- 31996 D 0405: Odločbo Komisije 96/405/ES z dne 21.6.1996 (UL L 165, 4.7.1996, str. 40),

- 31996 L 0090: Odločbo Komisije 96/90/ES z dne 17.12.1996 (UL L 13, 16.1.1997, str. 24),

- 31997 L 0079: Odločbo Komisije 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31),

- 31999 D 0724: Odločbo Komisije 1999/724/ES z dne 28.10.1999 (UL L 290, 12.11.1999, str. 32)

- 32002 L 0033: Direktivo 2002/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21.10.2002 (UL L 315, 19.11.2002, str. 14).

(a) Točka 8 v Poglavju 3.I.B Priloge II se nadomesti z naslednjim:

"(8) Pakiranje in embalaža polžev morata biti opremljena z identifikacijsko oznako, ki vsebuje naslednje podrobnosti:

z velikimi tiskanimi črkami ime države pošiljateljice ali začetnica ali začetnice države pošiljateljice, tj.: B, CZ, DK, D, EE, EL, E, F, IRL, I, CY, LV, LT, L, HU, MT, NL, AT, PL, P, SI, SK, FI, SE, UK, ki jim sledi številka odobritve obrata in ena izmed naslednjih skupin začetnic: CE, EC, EF, EG, EK, EY, ES, EÜ, EB, KE, WE."

.

(b) Točka 8 v Poglavju 3.II.B Priloge II se nadomesti z naslednjim:

"(8) Pakiranje in vsebniki za žabje krake morajo biti opremljeni z identifikacijsko oznako, ki vsebuje naslednje podrobnosti:

Z velikimi tiskanimi črkami ime države pošiljateljice ali začetnica ali začetnice države pošiljateljice, tj.: B, CZ, DK, D, EE, EL, E, F, IRL, I, CY, LV, LT, L, HU, MT, NL, AT, PL, P, SI, SK, FI, SE, UK, ki jim sledi številka odobritve obrata in ena izmed naslednjih skupin začetnic: CE, EC, EF, EG, EK, EY, ES, EÜ, EB, KE, WE."

.

(c) V Prilogi II, Delu VI, točki 2 Poglavja 4 se prva alinea nadomesti z naslednjim:

"— biti opremljeni z identifikacijsko oznako, ki vsebuje naslednje podrobnosti:

z velikimi tiskanimi črkami ime ali začetnico ali začetnice države pošiljateljice, tj.: B-CZ-DK-D-EE-EL-E-F-IRL-I-CY-LV-LT-L-HU-MT-NL-AT-PL-P-SI-SK-FI-SE-UK, ki jim sledi številka registracije obrata in ena izmed naslednjih skupin začetnic: CE-EC-EF-EG-EK-EY- ES - EÜ - EB - KE - WE"

.

29. 31992 L 0119: Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (UL L 62, 15.3.1993, str. 69), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32002 L 0060: Direktivo Sveta 2002/60/ES z dne 27.6.2002 (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).

V Prilogi II, točki 5, se doda naslednje:

"Češka: Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 24/136,165 03 Praha 6

Estonija: Veterinaar- ja Toidulaboratoorium,Kreutzwaldi 30, 51006 Tartu

Ciper: Instituto Zooprofilattico Sperimentale della Lombardia e dell'Emilia Romagna, Via Bianchi 9,IT-25124 Brescia

Latvija: Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs,Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga

Litva: Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius

Madžarska: Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2.,Tábornok u. 2., H-1581 Budapest

Malta: Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, United Kingdom

Poljska: Laboratorium Zakładu Pryszczycy Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, ul. Wodna 7, PL-98-220 Zduńska Wola

Slovenija: Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, United Kingdom

Slovakia: Institute for Animal Health, Pirbright Laboratory, Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF, United Kingdom"

.

30. 31992 D 0260: Odločba Komisije 92/260/EGS z dne 10. aprila 1992 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju pri začasnem uvozu registriranih konj (UL L 30, 15.5.1992, str. 67), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 D 0344: Odločbo Komisije 93/344/EGS z dne 17.5.1993 (UL L 138, 9.6.1993, str. 11),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31994 D 0561: Odločbo Komisije 94/561/ES z dne 27.7.1994 (UL L 214, 19.8.1994, str. 17),

- 31995 D 0322: Odločbo Komisije 95/322/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 9),

- 31995 D 0323: Odločbo Komisije 95/323/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 11),

- 31996 D 0081: Odločbo Komisije 96/81/ES z dne 12.1.1996 (UL L 19, 25.1.1996, str. 53),

- 31996 D 0279: Odločbo Komisije 96/279/ES z dne 26.2.1996 (UL L 107, 30.4.1996, str. 1),

- 31997 D 0010: Odločbo Komisije 97/10/ES z dne 12.12.1996 (UL L 3, 7.1.1997, str. 9),

- 31997 D 0160: Odločbo Komisije 97/160/ES z dne 14.2.1997 (UL L 62, 4.3.1997, str. 39),

- 31998 D 0360: Odločbo Komisije 98/360/ES z dne 15.5.1998 (UL L 163, 6.6.1998, str. 44),

- 31998 D 0594: Odločbo Komisije 98/594/ES z dne 6.10.1998 (UL L 286, 23.10.1998, str. 53),

- 31999 D 0228: Odločbo Komisije 1999/228/ES z dne 5.3.1999 (UL L 83, 27.3.1999, str. 77),

- 32000 D 0209: Odločbo Komisije 2000/209/EC z dne 24.2.2000 (UL L 64, 11.3.2000, str. 22),

- 32001 D 0117: Odločbo Komisije 2001/117/EC z dne 26.1.2001 (UL L 43, 14.2.2001, str. 38),

- 32001 D 0611: Odločbo Komisije 2001/611/ES z dne 20.7.2001 (UL L 214, 8.8.2001, str. 49),

- 32001 D 0619: Odločbo Komisije 2001/619/ES z dne 25.7.2001 (UL L 215, 9.8.2001, str. 55),

- 32001 D 0828: Odločbo Komisije 2001/828/ES z dne 23.11.2001 (UL L 308, 27.11.2001, str. 41),

- 32002 D 0635: Odločbo Komisije 2002/635/ES z dne 31.7.2002 (UL L 206, 3.8.2002, str. 20).

(a) V Prilogi I se seznam pod "Skupina B" nadomesti z naslednjim:

"Avstralija (AU), Bolgarija (BG), Belorusija (BY), Hrvaška (HR), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (2) (MK), Nova Zelandija (NZ), Romunija (RO), Rusija (1) (RU), Ukrajina (UA), Zvezna republika Jugoslavija (YU)"

.

(b) V Prilogi I se seznam pod "Skupina E" nadomesti z naslednjim:

"Združeni arabski emirati (AE), Bahrajn (BH), Alžirija (DZ), Egipt (1) (EG), Izrael (IL), Jordanija (JO), Kuvajt (KW), Libanon (LB), Libija (LY), Maroko (MA), Mauritius (MU), Oman (OM), Katar (QA), Saudova Arabija (1) (SA), Sirija (SY), Tunizija (TN), Turčija (2) (TR)"

.

(c) V Delu A, III (d) Priloge II se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

"— v Združenih arabskih emiratih, v Avstraliji, v Bolgariji, v Belorusiji, v Kanadi, v Švici, na Grenlandiji, v Hongkongu, na Hrvaškem, na Islandiji, na Japonskem, v Republiki Koreji, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, v Makau, v Maleziji (polotoku), na Norveškem, na Novi Zelandiji, v Romuniji, v Rusiji (1), v Singapurju, na Tajskem, v Ukrajini, v Združenih državah Amerike, v Zvezni republiki Jugoslaviji."

.

(d) Naslov Dela B Priloge II se nadomesti z naslednjim:

"ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

za začasni uvoz registriranih konj na območje Skupnosti iz Avstralije, Bolgarije, Belorusije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nove Zelandije, Romunije, Rusije (1), Ukrajine, Zvezne republike Jugoslavije za obdobje, krajše od 90 dni"

(e) V Delu B, III (d) Priloge II se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

"— v Združenih arabskih emiratih, v Avstraliji, v Bolgariji, v Belorusiji, v Kanadi, v Švici, na Grenlandiji, v Hongkongu, na Hrvaškem, na Islandiji, na Japonskem, v Republiki Koreji, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, v Makau, v Maleziji (polotoku), na Norveškem, na Novi Zelandiji, Romuniji, v Rusiji (1), v Singapurju, na Tajskem, v Ukrajini, v Združenih državah Amerike, v Zvezni republiki Jugoslaviji."

.

(f) V Delu C, III (d) Priloge II se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

"— v Združenih arabskih emiratih, v Avstraliji, v Bolgariji, v Belorusiji, v Kanadi, v Švici, na Grenlandiji, v Hongkongu, na Hrvaškem, na Islandiji, na Japonskem, v Republiki Koreji, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, v Makau, v Maleziji (polotoku), na Norveškem, na Novi Zelandiji, Romuniji, v Rusiji (1), v Singapurju, na Tajskem, v Ukrajini, v Združenih državah Amerike, v Zvezni republiki Jugoslaviji."

.

(g) V Delu D III (d) Priloge II se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

"— v Združenih arabskih emiratih, v Avstraliji, v Bolgariji, v Belorusiji, v Kanadi, v Švici, na Grenlandiji, v Hongkongu, na Hrvaškem, na Islandiji, na Japonskem, v Republiki Koreji, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, v Makau, v Maleziji (polotoku), na Norveškem, na Novi Zelandiji, v Romuniji, v Rusiji (1), v Singapurju, na Tajskem, v Ukrajini, v Združenih državah Amerike, v Zvezni republiki Jugoslaviji."

.

(h) Naslov Dela E Priloge II se nadomesti z naslednjim:

"ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

za začasni uvoz registriranih konj na območje Skupnosti iz Združenih arabskih emiratov, Bahrajna, Alžirije, Egipta (1), Izraela, Jordanije, Kuvajta, Libanona, Libije, Maroka, Mauritiusa, Omana, Katarja, Saudove Arabije (1), Sirije, Tunizije, Turčije (1) za obdobje, krajše od 90 dni"

(i) V Delu E, III (d) Priloge II se tretja alinea nadomesti z naslednjim:

"— v Združenih arabskih emiratih, v Avstraliji, v Bolgariji, v Belorusiji, v Kanadi, v Švici, na Grenlandiji, v Hongkongu, na Hrvaškem, na Islandiji, na Japonskem, v Republiki Koreji, v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, v Makau, v Maleziji (polotoku), na Norveškem, na Novi Zelandiji, v Romuniji, v Rusiji (1), v Singapurju, na Tajskem, v Ukrajini, v Združenih državah Amerike, v Zvezni republiki Jugoslaviji."

.

31. 31992 D 0452: Odločba Komisije 92/452/EGS z dne 30. julija 1992 o uvedbi seznamov skupin za zbiranje zarodkov in skupin za pridobivanje zarodkov, odobrenih v tretjih državah za izvoz govejih zarodkov v Skupnost (UL L 250, 29.8.1992, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31992 D 0523: Odločbo Komisije 92/523/EGS z dne 4.11.1992 (UL L 328, 14.11.1992, str. 42),

- 31993 D 0212: Odločbo Komisije 93/212/EGS z dne 18.3.1993 (UL L 91, 15.4.1993, str. 20),

- 31993 D 0433: Odločbo Komisije 93/433/EGS z dne 29.6.1993 (UL L 201, 11.8.1993, str. 17),

- 31993 D 0574: Odločbo Komisije 93/574/EGS z dne 22.10.1993 (UL L 276, 9.11.1993, str. 23),

- 31993 D 0677: Odločbo Komisije 93/677/ES z dne 13.12.1993 (UL L 316, 17.12.1993, str. 44),

- 31994 D 0221: Odločbo Komisije 94/221/ES z dne 15.4.1994 (UL L 107, 28.4. 1994, str. 63),

- 31994 D 0387: Odločbo Komisije 94/387/ES z dne 10.6.1994 (UL L 176, 9.7.1994, str. 27),

- 31994 D 0608: Odločbo Komisije 94/608/ES z dne 8.9.1994 (UL L 241, 16.9.1994, str. 22),

- 31994 D 0678: Odločbo Komisije 94/678/ES z dne 14.10.1994 (UL L 269, 20.10.1994, str. 40),

- 31994 D 0737: Odločbo Komisije 94/737/ES z dne 9.11.1994 (UL L 294, 15.11.1994, str. 37),

- 31995 D 0093: Odločbo Komisije 95/93/ES z dne 24.3.1995 (UL L 73, 1.4.1995, str. 86),

- 31995 D 0335: Odločbo Komisije 95/335/ES z dne 26.7.1995 (UL L 194, 17.8.1995, str. 12),

- 31996 D 0097: Odločbo Komisije 96/97/ES z dne 12.1.1996 (UL L 23, 30.1.1996, str. 20),

- 31996 D 0312: Odločbo Komisije 96/312/ES z dne 22.4.1996 (UL L 118, 15.5.1996, str. 26),

- 31996 D 0596: Odločbo Komisije 96/596/ES z dne 2.10.1996 (UL L 262, 16.10.1996, str. 15),

- 31996 D 0726: Odločbo Komisije 96/726/ES z dne 29.11.1996 (UL L 329, 19.12.1996, str. 49),

- 31997 D 0104: Odločbo Komisije 97/104/ES z dne 22.1.1997 (UL L 36, 6.2.1997, str. 31),

- 31997 D 0249: Odločbo Komisije 97/249/ES z dne 25.3.1997 (UL L 98, 15.4.1997, str. 17),

- 31999 D 0204: Odločbo Komisije 1999/204/ES z dne 25.2.1999 (UL L 70, 17.3.1999, str. 26),

- 31999 D 0685: Odločbo Komisije 1999/685/ES o z dne 7.10.1999 (UL L 270, 20.10.1999, str. 33),

- 32000 D 0051: Odločbo Komisije 2000/51/ES z dne 17.12.1999 (UL L 19, 25.1.2000, str. 54),

- 32000 D 0344: Odločbo Komisije 2000/344/ES z dne 2.5.2000 (UL L 119, 20.5.2000, str. 38),

- 32000 D 0557: Odločbo Komisije 2000/557/ES z dne 7.9.2000 (UL L 235, 19.9.2000, str. 30),

- 32001 D 0184: Odločbo Komisije 2001/184/ES z dne 27.2.2001 (UL L 67, 9.3.2001, str. 77),

- 32001 D 0638: Odločbo Komisije 2001/638/ES z dne 2.8.2001 (UL L 223, 18.8.2001, str. 24),

- 32001 D 0728: Odločbo Komisije 2001/728/ES z dne 9.10.2001 (UL L 273, 16.10.2001, str. 24),

- 32002 D 0046: Odločbo Komisije 2002/46/ES z dne 21.1.2002 (UL L 21, 24.1.2002, str. 21),

- 32002 D 0252: Odločbo Komisije 2002/252/ES z dne 26.3.2002 (UL L 86, 3.4.2002, str. 42),

- 32002 D 0456: Odločbo Komisije 2002/456/ES z dne 13.6.2002 (UL L 155, 14. 6. 002, str. 60),

- 32002 D 0637: Odločba Komisije 2002/637/ES z dne 31.7.2002 (UL L 206, 3.8.2002, str. 29).

(a) V Prilogi se naslov nadomesti z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA"

(b) V Prilogi se točke od (1) do (8) pod naslovom nadomestijo z naslednjim:

"(1) Versión — Verze — Udgave — Fassung vom — Versioon — Έκδοση — Version — Version — Versione — Versija — Versija — Változat — Verżjoni — Versie — Wersja — Versão — Verzia — Verzija — Tilanne — Version

(2) Código ISO — Kód ISO — ISO-Kode — ISO-Code — ISO-kood — Κωδικός ISO — ISO code — Code ISO — Codice ISO — ISO standarts — ISO kodas — ISO kód — Kodiċi ISO — ISO-code — Kod ISO — Código ISO — Kód ISO — ISO-koda — ISO-koodi — ISO-kod

(3) País tercero — Třetí země — Tredjeland — Drittland — Kolmas riik — Τρίτη χώρα — Non-member country — Pays tiers — Paese terzo — Trešā valsts — Trečioji šalis — Harmadik ország — Pajjiż terz — Derde land — Państwo trzecie — País terceiro — Tretia krajina — Tretja država — Kolmas maa — Tredje land

(4) Número de autorización del equipo / Číslo schválení týmu / Teamgodkendelsesnummer / Zulassungsnummer der Einheit / Rühma tunnustusnumber / Αριθμός έγκρισης ομάδας / Team approval No / Numéro d'agrément de l'équipe / Numero di riconoscimento del gruppo / Uzņēmuma atzīšanas numurs / Grupės patvirtinimo numeris / Munkacsoport működési engedélyének száma / In-numru ta' approvazzjoni tal-grupp / Erkenningsnummer van het team / Numer zatwierdzenia zespołu / Número de aprovação da equipa / Veterinárne registračné číslo tímu / Veterinarska številka odobritive skupine za zbiranje zarodkov / Ryhmän hyväksyntänumero / Godkännandenummer för gruppen

(5) Recogida de embriones / Odběr embryí / Embryonindsamling / Embryo-Entnahme / Embrüote kogumine / Συλλογή εμβρύου / Embryo collection / Collecte d'embryons / Raccolta di embrioni / Embriju iegūšana / Embrionų surinkimas / Embriógyűtés / Ġbir ta' l-embrijoni / Embryoteam / Pozyskiwanie zarodków / Colheita de embriões / Odber embryí / Zbiranje zarodkov / Alkionsiirto / Embryosamling

(6) Producción de embriones / Produkce embryí / Embryonproduktion / Embryo-Erzeugung / Embrüote tootmine / Παραγωγή εμβρύου / Embryo production / Production d'embryons / Produzione di embrioni / Embriju ražošana / Embrionų gavyba / Embriótermelés / Produzzjoni ta' l-embrijoni / Embryoproductieteam / Produkcja zarodków / Produção de embriões / Produkcia embryí / Pridobivanje zarodkov / Alkiontuotanto / Embryoframställning

(7) Dirección / Adresa / Adresse / Anschrift / Aadress / Διεύθυνση / Address / Adresse / Indirizzo / Adrese / Adresas / Cím / Indirizz / Adres / Adres / Endereço / Adresa / Naslov / Osoite / Adress

(8) Equipo veterinario / Veterinární lékař týmuTeamdyrlægeTierarzt der Einheit / Rühma veterinaararst / Κτηνίατρος Ομάδας / Team veterinarian / Vétérinaire de l'équipe / Veterinario del gruppo / Pilnvarots veterinārārsts / Grupės veterinaras / A munkacsoport állatorvosa / Veterinarju tal-grupp / Dierenarts van het team / Lekarz weterynarii zespołu / Equipa veterinária / Veterinárny lekár tímu / Vodja skupine za zbiranje zarodkov, ki je doktor veterinarske medicine / Ryhmän eläinlääkäri / Gruppens veterinär"

.

(c) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Madžarsko,

Slovaško.

32. 31992 D 0471: Odločba Komisije 92/471/EGS z dne 2. septembra 1992 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju za uvoz govejih zarodkov iz tretjih držav (UL L 270, 15.9.1992, str. 27), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0280: Odločbo Komisije 94/280/ES z dne 28.4.1994 (UL L 120, 11.5.1994, str. 52),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31996 D 0572: Odločbo Komisije 96/572/ES z dne 24.9.1996 (UL L 250, 2.10.1996, str. 20).

Del II Priloge A se nadomesti z naslednjim:

"DEL II

Seznam držav, ki lahko uporabljajo vzorčno veterinarsko zdravstveno spričevalo iz Dela I Priloge A

Argentina

Bosna in Hercegovina

Kanada

Hrvaška

Izrael

Nova Zelandija

Romunija

Švica

Združene države Amerike

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija"

.

33. 31993 D 0013: Odločba Komisije 93/13/EGS z dne 22. decembra 1992 o določitvi postopkov veterinarskih pregledov na mejnih kontrolnih točkah Skupnosti na proizvodih iz tretjih držav (UL L 9, 15.1.1993, str. 33), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0043: Odločbo Komisije 94/43/ES z dne 26.1.1994 (UL L 23, 28.1.1994, str. 33),

- 31994 D 0305: Odločbo Komisije 94/305/ES z dne 16.5.1994 (UL L 133, 28.5.1994, str. 50),

- 31996 D 0032: Odločbo Komisije 96/32/ES z dne 19.12.1995 (UL L 9, 12.1.1996, str. 9).

V Prilogi F se črta naslednje:

"Češkoslovaška",

"Estonija",

"Ciper",

"Latvija",

"Litva",

"Madžarska",

"Malta",

"Poljska",

"Slovenija".

34. 31993 D 0027: Odločba Komisije 93/27/EGS z dne 11. decembra 1992 o seznamu obratov v Republiki Sloveniji, odobrenih za uvoz svežega mesa v Skupnost (UL L 16, 25.1.1993, str. 26).

Odločba 93/27/EGS se razveljavi.

35. 31993 L 0053: Direktiva Sveta 93/53/EGS z dne 24. junija 1993 o minimalnih ukrepih Skupnosti za nadzor določenih bolezni rib (UL L 175, 19.7.1993, str. 23), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32000 L 0027: Direktivo Sveta 2000/27/ES z dne 2.5.2000 (UL L 114, 13.5.2000, str. 28),

- 32001 D 0288: Odločbo Komisije 2001/288/ES z dne 3.4.2001 (UL L 99, 10.4.2001, str. 11).

V Prilogi A se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka

Výzkumný ústav veterinárního lékařství

Hudcova 70

621 32 Brno-Medlánky"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium,

Väike-Paala 3

11415 Tallinn"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper

Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων,

Κτηνιατρικές Υπηρεσίες, 1417 Λευκωσία

National Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services

CY-1417 Nicosia

Latvija

Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs

Lejupes iela 3

LV-1076 Rīga

Litva

Nacionalinė veterinarijos laboratorija

J. Kairiūkščio g. 10

LT-2021 Vilnius"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska

Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2.

Tábornok u. 2.

H-1581 Budapest

Malta:

Istituto Zooprofilattico Sperimentale delle Venezie

Legnaro (PD), Italy"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska

Laboratorium Zakładu Chorób Ryb Państwowego Instytutu Weterynaryjnego

Al. Partyzantów 57

PL-24-100 Puławy"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija

Nacionalni veterinarski inštitut,

Gerbičeva 60

SI-1000 Ljubljana

Slovaška

Štátny veterinárny a potravinový ústav

Janoškova 1611/58

026 80 SK-Dolný Kubín"

.

36. 31993 D 0195: Odločba Komisije 93/195/EGS z dne 2. februarja 1993 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju pri ponovnem uvozu registriranih konj za konjske dirke, tekmovanja in kulturne prireditve po začasnem izvozu (UL L 86, 6.4.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 D 0344: Odločbo Komisije 93/344/EGS z dne 17.5.1993 (UL L 138, 9.6.1993, str. 11),

- 31993 D 0509: Odločbo Komisije 93/509/EGS z dne 21.9.1993 (UL L 238, 23.9.1993, str. 44),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31994 D 0561: Odločbo Komisije 94/561/ES z dne 27.7.1994 (UL L 214, 19.8.1994, str. 17),

- 31995 D 0099: Odločbo Komisije 95/99/ES z dne 27.3.1995 (UL L 76, 5.4.1995, str. 16)

- 31995 D 0322: Odločbo Komisije 95/322/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 9),

- 31995 D 0323: Odločbo Komisije 95/323/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 11),

- 31996 D 0279: Odločbo Komisije 96/279/ES z dne 26.2.1996 (UL L 107, 30.4.1996, str. 1),

- 31997 D 0160: Odločbo Komisije 97/160/ES z dne 14.2.1997 (UL L 62, 4.3.1997, str. 39),

- 31997 D 0684: Odločbo Komisije 97/684/ES z dne 10.10.1997 (UL L 287, 21.10.1997, str. 49),

- 31998 D 0360: Odločbo Komisije 98/360/ES z dne 15.5.1998 (UL L 163, 6.6.1998, str. 44),

- 31998 D 0567: Odločbo Komisije 98/567/ES z dne 6.10.1998 (UL L 276, 13.10.1998, str. 11),

- 31998 D 0594: Odločbo Komisije 98/594/ES z dne 6.10.1998 (OJ L 286, 23.10.1998, str. 53),

- 31999 D 0228: Odločbo Komisije 1999/228/ES z dne 5.3.1999 (UL L 83, 27.3.1999, str. 77),

- 31999 D 0558: Odločbo Komisije 1999/558/ES z dne 26.7.1999 (UL L 211, 11.8.1999, str. 53),

- 32000 D 0209: Odločbo Komisije 2000/209/ES z dne 24.2.2000 (UL L 64, 11. 3.2000, str. 22),

- 32000 D 0754: Odločbo Komisije 2000/754/ES z dne 24.11.2000 (UL L 303, 2.12.2000, str. 34),

- 32001 D 0117: Odločbo Komisije 2001/117/ES z dne 26.1.2001 (UL L 43, 14.2.2001, str. 38),

- 32001 D 0144: Odločbo Komisije 2001/144/ES z dne 12.2.2001 (UL L 53, 23.2.2001, str. 23),

- 32001 D 0610: Odločbo Komisije 2001/610/ES z dne 18.7.2001 (UL L 214, 8.8.2001, str. 45),

- 32001 D 0611: Odločbo Komisije 2001/611/ES z dne 20.7.2001 (UL L 214, 8.8.2001, str. 49).

(a) V Prilogi I se seznam pod "Skupina B" nadomesti z naslednjim:

"Avstralija (AU), Bolgarija (BG), Belorusija (BY), Hrvaška (HR), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (807), Nova Zelandija (NZ), Romunija (RO), Rusija (1) (RU), Ukrajina (UA), Zvezna republika Jugoslavija (YU)"

.

(b) V Prilogi I se seznam pod "Skupina E" nadomesti z naslednjim:

"Združeni arabski emirati (AE), Bahrajn (BH), Alžirija (DZ), Egipt (1) (EG), Izrael (IL), Jordanija (JO), Kuvajt (KW), Libanon (LB), Libija (LY), Maroko (MA), Mauritius (MU), Oman (OM), Katar (QA), Saudova Arabija (1) (SA), Sirija (SY), Tunizija (TN), Turčija (1) (TR)"

.

(c) V Prilogi II se seznam pod "Skupina B" nadomesti z naslednjim:

"Avstralija, Bolgarija, Belorusija, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Nova Zelandija, Romunija, Rusija, Ukrajina, Zvezna republika Jugoslavija"

.

(d) V Prilogi II se seznam pod "Skupina E" nadomesti z naslednjim:

"Združeni arabski emirati, Bahrajn, Alžirija, Egipt (1), Izrael, Jordanija, Kuvajt, Libanon, Libija, Maroko, Mauritius, Oman, Katar, Saudova Arabija (1), Sirija, Tunizija, Turčija (1)"

.

37. 31993 D 0196: Odločba Komisije 93/196/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju pri uvozu kopitarjev za zakol (UL L 86, 6.4.1993, str. 7), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0453: Odlločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31995 D 0322: Odlločbo Komisije 95/322/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 9),

- 31996 D 0081: Odlločbo Komisije 96/81/ES z dne 12.1.1996 (UL L 19, 25.1.1996, str. 53),

- 31996 D 0082: Odlločbo Komisije 96/82/ES z dne 12.1.1996 (UL L 19, 25.1.1996, str. 56),

- 31996 D 0279: Odlločbo Komisije 96/279/ES z dne 26.2.1996 (UL L 107, 30.4.1996, str. 1),

- 31997 D 0036: Odlločbo Komisije 97/36/ES z dne 18.12.1996 (UL L 14, 17.1.1997, str. 57),

- 32001 D 0117: Odlločbo Komisije 2001/117/ES z dne 26.1.2001 (UL L 43, 14.2.2001, str. 38),

- 32001 D 0611: Odlločbo Komisije 2001/611/ES z dne 20.7.2001 (UL L 214, 8.8.2001, str. 49).

(a) V Prilogi II (III) se seznam pod "Skupina B" v opombi 3 nadomesti z naslednjim:

"Avstralija, Belorusija, Bolgarija, Hrvaška, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Nova Zelandija, Romunija, Rusija (1), Ukrajina, Zvezna republika Jugoslavija"

.

(b) V Prilogi II (III) se seznam pod "Skupina E" v opombi 3 nadomesti z naslednjim:

"Alžirija, Izrael, Mauritius, Maroko, Tunizija."

.

38. 31993 D 0197: Odločba Komisije 93/197/EGS z dne 5. februarja 1993 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju pri uvozu registriranih kopitarjev ter kopitarjev za vzrejo in proizvodnjo (UL L 86, 6.4.1993, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 D 0344: Odločbo Komisije 93/344/EGS z dne 17.5.1993 (UL L 138, 9.6.1993, str. 11),

- 31993 D 0510: Odločbo Komisije 93/510/EGS z dne 21.9.1993 (UL L 238, 23.9.1993, str. 45),

- 31993 D 0682: Odločbo Komisije 93/682/ES z dne 17.12.1993 (UL L 317, 18.12.1993, str. 82),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31994 D 0561: Odločbo Komisije 94/561/ES z dne 27.7.1994 (UL L 214, 19.8.1994, str. 17),

- 31995 D 0322: Odločbo Komisije 95/322/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 9),

- 31995 D 0323: Odločbo Komisije 95/323/ES z dne 25.7.1995 (UL L 190, 11.8.1995, str. 11),

- 31995 D 0536: Odločbo Komisije 95/536/ES z dne 6.12.1995 (UL L 304, 16.12.1995, str. 49),

- 31996 D 0081: Odločbo Komisije 96/81/ES z dne 12.1.1996 (UL L 19, 25.1.1996, str. 53),

- 31996 D 0082: Odločbo Komisije 96/82/ES z dne 12.1.1996 (UL L 19, 25.1.1996, str. 56),

- 31996 D 0279: Odločbo Komisije 96/279/ES z dne 26.2.1996 (UL L 107, 30.4.1996, str. 1),

- 31997 D 0010: Odločbo Komisije 97/10/ES z dne 12.12.1996 (UL L 3, 7.1.1997, str. 9),

- 31997 D 0036: Odločbo Komisije 97/36/ES z dne 18.12.1996 (UL L 14, 17.1.1997, str. 57),

- 31997 D 0160: Odločbo Komisije 97/160/ES z dne 14.2.1997 (UL L 62, 4.3.1997, str. 39),

- 31998 D 0360: Odločbo Komisije 98/360/ES z dne 15.5.1998 (UL L 163, 6.6.1998, str. 44),

- 31998 D 0594: Odločbo Komisije 98/594/ES z dne 6.10.1998 (UL L 286, 23.10.1998, str. 53),

- 31999 D 0228: Odločbo Komisije 1999/228/ES z dne 5.3.1999 (UL L 83, 27.3.1999, str. 77),

- 31999 D 0236: Odločbo Komisije 1999/236/ES z dne 17.3.1999 (UL L 87, 31.3.1999, str. 13),

- 31999 D 0252: Odločbo Komisije 1999/252/ES z dne 26.3.1999 (UL L 96, 10.4.1999, str. 31),

- 31999 D 0613: Odločbo Komisije 1999/613/ES z dne 10.9.1999 (UL L 243, 15.9.1999, str. 12),

- 32000 D 0209: Odločbo Komisije 2000/209/ES z dne 24.2.2000 (UL L 64, 11.3.2000, str. 22),

- 32001 D 0117: Odločbo Komisije 2001/117/ES z dne 26.1.2001 (UL L 43, 14.2.2001, str. 38),

- 32001 D 0611: Odločbo Komisije 2001/611/ES z dne 20.7.2001 (UL L 214, 8.8.2001, str. 49),

- 32001 D 0619: Odločbo Komisije 2001/619/ES z dne 25.7.2001 (UL L 215, 9.8.2001, str. 55),

- 32001 D 0754: Odločbo Komisije 2001/754/ES z dne 23.10.2001 (UL L 282, 26.10.2001, str. 81),

- 32001 D 0766: Odločbo Komisije 2001/766/ES z dne 25.10.2001 (UL L 288, 1.11.2001, str. 50),

- 32001 D 0828: Odločbo Komisije 2001/828/ES z dne 23.11.2001 (UL L 308, 27.11.2001, str. 41),

- 32002 D 0635: Odločbo Komisije 2002/635/ES z dne 31.7.2002 (UL L 206, 3.8.2002, str. 20),

- 32002 D 0841: Odločbo Komisije 2002/841/ES z dne 24.10.2002 (UL L 287, 25.10.2002, str. 42).

(a) V Prilogi I se seznam pod "Skupina B" nadomesti z naslednjim:

"Avstralija (AU), Bolgarija (BG), Belorusija (BY), Hrvaška (HR), Kirgizistan (1) (2) (KG), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (3) (MK), Nova Zelandija (NZ), Romunija (RO), Rusija (1) (RU), Ukrajina (UA), Zvezna republika Jugoslavija (YU)"

.

(b) V Prilogi I se seznam pod "Skupina E" nadomesti z naslednjim:

"Združeni arabski emirati (2) (AE), Bahrajn (2) (BH), Alžirija (DZ), Egipt (1) (2) (EG), Izrael (IL), Jordanija (2) (JO), Kuvajt (2) (KW), Libanon (2) (LB), Libija (2) (LY), Maroko (MA), Mauritius (MU), Oman (2) (OM), Katar (2) (QA), Saudova arabija (1) (2) (SA), Sirija (2) (SY), Tunizija (TN), Turčija (2) (TR)."

.

(c) Naslov v Delu B Priloge II se nadomesti z naslednjim:

"ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

za uvoz registriranih konj iz Kirgizistana (1) in registriranih kopitarjev ter kopitarjev za vzrejo in proizvodnjo iz Avstralije, Bolgarije, Belorusije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nove Zelandije, Romunije, Rusije (1), Ukrajine, Zvezne republike Jugoslavije na ozemlje Skupnosti"

(d) V Delu B Priloge II se opomba 5 nadomesti z naslednjim:

"(5) Za države, za katere se uporablja to spričevalo, z izjemo Avstralije in Nove Zelandije, morajo biti laboratorijski testi opravljeni v laboratoriju, ki ga je pooblastila namembna država članica. Rezultati testov, ki jih potrdi laboratorij, morajo biti priloženi zdravstvenemu spričevalu, ki spremlja žival."

(e) Naslov Dela E Priloge II se nadomesti z naslednjim:

"ZDRAVSTVENO SPRIČEVALO

za uvoz registriranih konj iz Združenih arabskih emiratov, Bahrajna, Alžirije, Egipta (1), Jordanije, Kuvajta, Libanona, Libije, Omana, Katarja, Saudove Arabije (1), Sirije, Turčije (1) ter registriranih kopitarjev in kopitarjev za vzrejo in proizvodnjo iz Alžirije, Izraela, Maroka, Mauritiusa, Tunizije na območje Skupnosti"

39. 31993 D 0383: Odločba Sveta 93/383/EGS z dne 14. junija 1993 o referenčnih laboratorijih za spremljanje morskih biotoksinov (UL L 166, 8.7.1993, str. 31), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31999 D 0312: Odločbo Sveta 1999/312/ES z dne 29.4.1999 (UL L 120, 8.5.1999, str. 37).

V Prilogi se med vnosa za Belgijo in Luksemburg ter Dansko vstavi naslednje:

"Češka:

- Státní veterinární ústav Jihlava

Rantířovská 93

586 05 Jihlava"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija:

- Veterinaar- ja Toidulaboratoorium,

Kreutzwaldi 30

51006 Tartu"

,

med vnosa za Italijo in Nizozemsko:

"Ciper:

- Ινστιτούτο Υγιεινής Τροφίμων,

Κέντρο Κτηνιατρικών Ιδρυμάτων 80, Οδός 26ης Οκτωβρίου

GR-54627, Θεσσαλονίκη

(Institute of Food Hygiene Center of Veterinary Institutes

80, 26th October Street

GR-54627Thessaloniki)

Latvija:

- Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs

Lejupes iela 3

LV-1076 Rīga

Litva:

- Klaipėdos apskrities valstybinės maisto ir veterinarijos tarnybos laboratorija

Kretingos g. 62

LT-5809 Klaipėda

Madžarska:

- Országos Élelmiszervizsgáló Intézet (OÉVI)

Pf. 1740.

Mester u. 81.

H-1465-Budapest

Malta:

- Istituto Zooprofilattico Sperimentale delle Venezie

Basaldella di Campoformido (UD)

Italy"

,

med vnosa za Nizozemsko in Portugalsko:

"Poljska:

- Laboratorium Zakładu Higieny Żywności Pochodzenia Zwierzęcego Państwowego Instytutu Weterynaryjnego

Al. Partyzantów 57

PL-24-100 Puławy"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija:

- Nacionalni veterinarski inštitut

Gerbičeva 60

SI-1000 Ljubljana

Slovaška:

- Štátny veterinárny a potravinový ústav,

Janoškova 1611/58,

SK-026 01 Dolný Kubín"

.

40. 31993 D 0546: Odločba Komisije 93/546/EGS z dne 12. oktobra 1993 o seznamu obratov v Češki republiki, odobrenih za uvoz svežega mesa v Skupnost (UL L 266, 27.10.1993, str. 31).

Odločba 93/546/EGS se razveljavi.

41. 31993 D 0547: Odločba Komisije 93/547/EGS z dne 12. oktobra 1993 o seznamu obratov v Slovaški republiki, odobrenih za uvoz svežega mesa v Skupnost (UL L 266, 27.10.1993, str. 33).

Odločba 93/547/EGS se razveljavi.

42. 31993 D 0693: Odločba Komisije 93/693/EGS z dne 14. decembra 1993 o uvedbi seznama centrov za zbiranje semena, odobrenih za izvoz semena domačega goveda iz tretjih držav v Skupnost, in preklicu Odločb 91/642/EGS, 91/643/EGS in 92/255/EGS (UL L 320, 22.12.1993, str. 35), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0214: Odločbo Komisije 94/214/ES z dne 13.4.1994 (UL L 106, 27.4.1994, str. 34),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31994 D 0609: Odločbo Komisije 94/609/ES z dne 8.9.1994 (UL L 241, 16.9.1994, str. 23),

- 31994 D 0861: Odločbo Komisije 94/861/ES z dne 20.12.1994 (UL L 352, 31.12.1994. str. 71),

- 31995 D 0480: Odločbo Komisije 95/480/ES z dne 7.11.1995 (UL L 275, 18.11.1995, str. 24),

- 31996 D 0130: Odločbo Komisije 96/130/ES z dne 24.1.1996 (UL L 30, 8.2.1996. str. 50),

- 31996 D 0570: Odločbo Komisije 96/570/ES z dne 24.9.1996 (UL L 250, 2.10.1996, str. 17),

- 31997 D 0001: Odločbo Komisije 97/1/ES z dne 4.12.1996 (UL L 1, 3.1.1997. str. 3),

- 31997 D 0103: Odločbo Komisije 97/103/ES z dne 22.1.1997 (UL L 36, 6.2.1997, str. 29),

- 31997 D 0229: Odločbo Komisije 97/229/ES z dne 3.3.1997 (UL L 91, 5.4.1997. str. 39),

- 31999 D 0131: Odločbo Komisije 1999/131/ES z dne 29.1.1999 (UL L 43, 17.2.1999, str. 11),

- 31999 D 0682: Odločbo Komisije 1999/682/ES z dne 7.10.1999 (UL L 270, 20.10.1999, str. 27),

- 32000 D 0031: Odločbo Komisije 2000/31/ES z dne 16.12.1999 (UL L 11, 15.1.2000, str. 48),

- 32000 D 0343: Odločbo Komisije 2000/343/ES z dne 2.5.2000 (UL L 119, 20.5.2000, str. 36),

- 32000 D 0564: Odločbo Komisije 2000/564/ES z dne 7.9.2000 (UL L 236, 20.9.2000, str. 33),

- 32001 D 0104: Odločbo Komisije 2001/104/ES z dne 25.1.2001 (UL L 38, 8.2.2001, str. 45),

- 32001 D 0639: Odločbo Komisije 2001/639/ES z dne 2.8.2001 (UL L 223, 18.8.2001, str. 26),

- 32001 D 0726: Odločbo Komisije 2001/726/ES z dne 9.10.2001 (UL L 273, 16.10.2001, str. 21),

- 32002 D 0036: Odločbo Komisije 2002/36/ES z dne 16.1.2002 (UL L 15, 17.1.2002, str. 32),

- 32002 D 0645: Odločbo Komisije 2002/645/ES z dne 31. 7.2002 (UL L 211, 7.8.2002, str. 21).

(a) V Prilogi se naslov nadomesti z naslednjim:

"ANEXO - PŘÍLOHA - BILAG - ANHANG - LISA - ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ - ANNEX - ANNEXE - ALLEGATO - PIELIKUMS - PRIEDAS - MELLÉKLET - ANNESS - BILAGE - ZAŁĄCZNIK - ANEXO - PRÍLOHA - PRILOGA - LITTE - BILAGA"

(b) V Prilogi se točke od (1) do (6) pod naslovom nadomestijo z naslednjim:

"(1) Versión - Verze - Udgave - Fassung vom - Versioon - Έκδοση - Version - Version - Versione - Versija - Versija - Változat - Verżjoni - Versie - WersjaVersão - Verzia - Verzija - Tilanne - Version

(2) Código ISO - Kód ISO - ISO-Kode - ISO-Code - ISO kood - Κωδικός ISO - ISO code - Code ISO - Codice ISO - ISO standarts - ISO kodas - ISO-kód - Kodiċi ISO - ISO-code - Kod ISO - Código ISO - Kód ISO - ISO-koda - ISO-koodi - ISO-kod

(3) País tercero - Třetí země - Tredjeland - Drittland - Kolmas riik - Τρίτη χώρα - Non-member country - Pays tiers - Paese terzo - Trešā valsts - Trečioji šalis - Harmadik ország - Pajjiż terz - Derde land - Państwo trzecie - País terceiro - Tretia krajina - Tretja država - Kolmas maa - Tredje land

(4) Número de autorización - Číslo schválení - Godkendelsesnummer - Registriernummer - Tunnustusnumber - Αριθµός έγκρισης - Approval Number - Numéro d'agrément - Numero di riconoscimento - Atzīšanas numurs - Patvirtinimo numeris - A működési engedély száma - Numru ta' approvazzjoni - Registratienummer - Numer zatwierdzenia - Número de aprovação - Veterinárne registračné číslo - Veterinarska številka odobritve osemenjevalnega središča - Hyväksyntänumero - Godkännandenummer

(5) Nombre y dirección del centro autorizado - Název a adresa schválené stanice - Den godkendte tyrestations navn og adresse - Name und Anschrift der zugelassenen Besamungsstation - Tunnustatud seemendusjaama nimi ja aadress - Όνοµα και διεύθυνση του εγκεκριµένου κέντρου - Name and address of approved centre - Nom et adresse du centre agréé - Nome e indirizzo del centro riconosciuto - Atzīta centra nosaukums un adrese - Patvirtinto centro pavadinimas ir adresas - Az engedélyezett állomás neve és címe - Isem u indirizz taċ-ċentru approvat - Naam en adres van het erkende centrum - Nazwa i adres zatwierdzonej stacji produkcji nasienia - Nome e endereço aprovado - Meno a adresa schválenej stanice - Ime in naslov odobrenega osemenjevalnega središča - Hyväksytyn aseman nimi ja osoite - Tjurstationens namn och adress

(6) Establecimiento autorizado - Schválené prostory - Godkendte faciliteter - Zugelassene Betriebe - Tunnustatud ehitised - Εγκεκριμένες Εγκαταστάσεις - Approved premises - Locaux agréés - Istituto riconosciutoAtzītas telpasPatvirtintos patalposEngedélyezett létesítmények - Stabiliment approvat - Erkende inrichting - Zatwierdzone pomieszczenia - Instalações aprovadas - Schválená prevádzkareň - Odobreno osemenjevalno središče - Hyväksytty laitos - Godkänd anläggning"

.

(c) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovaško.

43. 31994 D 0085: Odločba Komisije 94/85/ES z dne 16. februarja 1994 o uvedbi seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz svežega mesa perutnine (UL L 44, 17.2.1994, str. 31), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0298: Odločbo Komisije 94/298/ES z dne 5.5.1994 (UL L 131, 26.5.1994, str. 24),

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31995 D 0058: OdločboKomisije 95/58/ES z dne 2.3.1995 (UL L 55, 11.3.1995, str. 41),

- 31995 D 0181: Odločbo Komisije 95/181/ES z dne 17.5.1995 (UL L 119, 30.5.1995, str. 34),

- 31996 D 0002: Odločbo Komisije 96/2/ES z dne 12.12.1995 (UL L 1, 3.1.1996, str. 6),

- 32000 D 0609: Odločbo Komisije 2000/609/ES z dne 29.9.2000 (UL L 258, 12.10.2000, str. 49),

- 32001 D 0299: Odločbo Komisije 2001/299/ES z dne 30.3.2001 (UL L 102, 12.4.2001, str. 69),

- 32001 D 0733: Odločbo Komisije 2001/733/ES z dne 10.10.2001 (UL L 275, 18.10.2001, str. 17).

V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Malto,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

44. 31994 D 0278: Odločba Komisije 94/278/ES z dne 18. marca 1994 o uvedbi seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz nekaterih proizvodov v skladu z Direktivo Sveta 92/118/EGS (UL L 120, 11.5.1994, str. 44), kakor je bila spremenjena z:

- 31994 D 0453: Odločbo Komisije 94/453/ES z dne 29.6.1994 (UL L 187, 22.7.1994, str. 11),

- 31995 D 0134: Odločbo Komisije 95/134/ES z dne 7.4.1995 (UL L 89, 21.4.1995, str. 44),

- 31995 D 0444: Odločbo Komisije 95/444/ES z dne 18.10.1995 (UL L 258, 28.10.1995, str. 67),

- 31996 D 0166: Odločbo Komisije 96/166/ES z dne 12.2.1996 (UL L 39, 17.2.1996, str. 25),

- 31996 D 0285: Odločbo Komisije 96/285/ES z dne 12.4.1996 (UL L 107, 30.4.1996, str. 19),

- 31996 D 0344: Odločbo Komisije 96/344/ES z dne 21.5.1996 (UL L 133, 4.6.1996, str. 28),

- 31997 D 0752: Odločbo Komisije 97/752/ES z dne 31.10.1997 (UL L 305, 8.11.1997, str. 69),

- 31998 D 0597: Odločbo Komisije 98/597/ES z dne 15.10.1998 (UL L 286, 23.10.1998, str. 59),

- 32000 D 0611: Odločbo Komisije 2000/611/ES z dne 11.10.2000 (UL L 259, 13.10.2000, str. 64),

- 32001 D 0158: Odločbo Komisije 2001/158/ES z dne 12.2.2001 (UL L 57, 27.2. 2001, str. 52),

- 32001 D 0700: Odločbo Komisije 2001/700/ES z dne 17.9.2001 (UL L 256, 25.9.2001, str. 14),

- 32002 D 0337: Odločbo Komisije 2002/337/ES z dne 25.4.2002 (UL L 116, 3.5.2002, str. 58),

- 32002 D 0574: Odločbo Komisije 2002/574/ES z dne 10.7.2002 (UL L 181, 11.7.2002, str. 23).

(a) V Delu II Priloge, Točki B, se črta vnos za Estonijo.

(b) V Delu VIII Priloge, Točki B, se črta vnos za Estonijo.

(c) V Delu XI Priloge se črtajo vnosi za naslednje države:

Madžarsko,

Slovaško.

(d) V Delu XII Priloge se črta vnos za Madžarsko.

45. 31994 D 0577: Odločba Komisije 94/577/ES z dne 15. julija 1994 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju za uvoz govejega semena iz tretjih držav (UL L 221, 26.8.1994, str. 26), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 D 0495: Odločbo Komisije 1999/495/ES z dne 1.7.1999 (UL L 192, 24.7.1999, str. 56).

Del 2 Priloge A se nadomesti z naslednjim:

"DEL 2

Seznam držav, ki lahko uporabljajo vzorčno veterinarsko zdravstveno spričevalo iz Dela 1 Priloge A

NOVA ZELANDIJA

ROMUNIJA

ŠVICA"

.

46. 31994 D 0984: Odločba Komisije 94/984/ES z dne 20. decembra 1994 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju za uvoz svežega mesa perutnine iz nekaterih tretjih držav (UL L 378, 31.12.1994, str. 11), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 D 0302: Odločbo Komisije 95/302/ES z dne 13.7.1995 (UL L 185, 4.8.1995, str. 50),

- 31996 D 0298: Odločbo Komisije 96/298/ES z dne 23.2.1996 (UL L 114, 8.5.1996, str. 33),

- 31996 D 0456: Odločbo Komisije 96/456/ES z dne 22.7.1996 (UL L 188, 27.7.1996, str. 52),

- 31999 D 0549: Odločbo Komisije 1999/549/ES z dne 19.7.1999 (UL L 209, 7.8.1999, str. 36),

- 32000 D 0254: Odločbo Komisije 2000/254/ES z dne 20.3.2000 (UL L 78, 29.3.2000, str. 33),

- 32000 D 0352: Odločbo Komisije 2000/352/ES z dne 4.5.2000 (UL L 124, 25.5.2000, str. 64),

- 32001 D 0598: Odločbo Komisije 2001/598/ES z dne 11.7.2001 (UL L 210, 3.8.2001, str. 37),

- 32001 D 0659: Odločbo Komisije 2001/659/ES z dne 6.8.2001 (UL L 232, 30.8.2001, str. 19),

- 32002 D 0477: Odločbo Komisije 2002/477/ES z dne 20.6.2002 (UL L 164, 22.6.2002, str. 39).

V Prilogi I se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Ciper,

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

47. 31995 L 0070: Direktiva Sveta 95/70/ES z dne 22. decembra 1995 o uvedbi minimalnih ukrepov Skupnosti za obvladovanje določenih bolezni školjk (UL L 332, 30.12.1995, str. 33), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 D 0293: Odločbo Komisije 2001/293/ES z dne 30.3.2001 (UL L 100, 11.4.2001, str. 30).

V Prilogi C se doda naslednje:

"Češka:

Ifremer

Boîte postale 133

17390 La Tremblade

France

Estonija:

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium,

Kreutzwaldi 30

51006 Tartu

Ciper:

Ινστιτούτο Λοιμωδών και Παρασιτικών Νοσημάτων,

Κέντρο Κτηνιατρικών Ιδρυμάτων

80, Οδός, 26ης Οκτωβρίου

GR-54627, Θεσσαλονίκη

(Institute of Infectious and Parasitological Diseases Center of Veterinary Institutes,

80, 26th October Street

GR-54627,

Thessaloniki)

Latvija:

Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs

Lejupes iela 3

LV-1076 Rīga

Litva:

Nacionalinė veterinarijos laboratorija

J. Kairiūkščio g. 10

LT-2021 Vilnius

Madžarska:

Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI) Pf. 2.

Tábornok u. 2.

H-1581 Budapest

Malta:

Istituto Zooprofilattico Sperimentale delle Venezie

Basaldella di Campoformido (UD)

Italy

Poljska:

Laboratorium Zakładu Higieny Środków Żywienia Zwierząt

Państwowego Instytutu Weterynaryjnego

Al. Partyzantów 57

PL-24-100 Puławy

Slovenija:

Nacionalni veterinarski inštitut

Gerbičeva 60

SI-1000 Ljubljana

Slovaška:

Laboratoire de Génétique et Pathologie Ifremer

Ronce-les-bains

F-17390 La Tremblade, France"

.

48. 31995 D 0233: Odločba Komisije 95/233/ES z dne 22. junija 1995 o uvedbi seznamov tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz žive perutnine ter valilnih jajc (UL L 156, 7.7.1995, str. 76), kakor je bila spremenjena z:

- 31996 D 0619: Odločbo Komisije 96/619/ES z dne 16.10.1996 (UL L 276, 29.10.1996, str. 18),

- 32001 D 0732: Odločbo Komisije 2001/732/ES z dne 10.10.2001 (UL L 275, 18.10.2001, str. 14),

- 32001 D 0751: Odločbo Komisije 2001/751/ES z dne 16.10.2001 (UL L 281, 25.10.2001, str. 24),

- 32002 D 0183: Odločbo Komisije 2002/183/ES z dne 28.2.2002 (UL L 61, 2.3.2002, str. 56).

(a) V Prilogi I se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Ciper,

Madžarsko,

Latvijo,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

(b) V Prilogi II se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Ciper,

Madžarsko,

Latvijo,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

49. 31995 D 0340: Odločba Komisije 95/340/ES z dne 27. julija 1995 o uvedbi začasnega seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mleka in izdelkov na osnovi mleka, in preklicu Odločbe 94/70/ES (UL L 200, 24.8.1995, str. 38), kakor je bila spremenjena z:

- 31996 D 0106: Odločbo Komisije 96/106/ES z dne 29.1.1996 (UL L 24, 31.1.1996, str. 34),

- 31996 D 0325: Odločbo Komisije 96/325/ES z dne 29.4.1996 (UL L 123, 23.5.1996, str. 24),

- 31996 D 0571: Odločbo Komisije 96/571/ES z dne 24.9.1996 (UL L 250, 2.10.1996, str. 19),

- 31996 D 0584: Odločbo Komisije 96/584/ES z dne 25.9.1996 (UL L 255, 9.10.1996, str. 20),

- 32001 D 0743: Odločbo Komisije 2001/743/ES z dne 19.10.2001 (UL L 278, 23.10.2001 str. 32).

V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Malto,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

50. 31996 L 0023: Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje določenih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih ter razveljavitvi Direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS ter Odločb 89/187/EGS in 91/664/EGS (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

V členu 8(3) se za prvim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

"Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška 31. marca 2005 prvič pošljejo Komisiji rezultate svojih načrtov za odkrivanje snovi in njihovih ostankov in svojih kontrolnih ukrepov."

.

51. 31996 D 0482: Odločba Komisije 96/482/ES z dne 12. julija 1996 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskih spričevalih za uvoz perutnine in valilnih jajc, razen ratitov in njihovih jajc, iz tretjih držav, vključno z ukrepi za zdravstveno varstvo živali, ki jih je treba uvesti po uvozu (UL L 196, 7.8.1996, str. 13), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 D 0549: Odločbo Komisije 1999/549/ES z dne 19.7.1999 (UL L 209, 7.8.1999, str. 36),

- 32000 D 0505: Odločbo Komisije 2000/505/ES z dne 25.7.2000 (UL L 201, 9.8.2000, str. 8),

- 32002 D 0183: Odločbo Komisije 2002/183/ES z dne 28.2.2002 (UL L 61, 2.3.2002, str. 56),

- 32002 D 0542: Odločbo Komisije 2002/542/ES z dne 4.7.2002 (UL L 176, 5.7.2002, str. 43).

V Delu I Priloge I se črtajo vnosi za naslednje države:

Ciper,

Češko,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

52. 31997 D 0004: Odločba Komisije 97/4/ES z dne 12. decembra 1996 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz svežega mesa perutnine (UL L 2, 4.1.1997, str. 6), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 D 0574: Odločbo Komisije 97/574/ES z dne 22.7.1997 (UL L 236, 27.8.1997, str. 20),

- 32001 D 0400: Odločbo Komisije 2001/400/ES z dne 17.5.2001 (UL L 140, 24.5.2001, str. 70).

(a) V Prilogi se naslov in legende nadomestijo z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS / SEZNAM ZAŘÍZENÍ / LISTE OVER VIRKSOMHEDER / VERZEICHNIS DER BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS / ELENCO DEGLI STABILIMENTI / UZŅĒMUMU SARAKSTS / ĮMONIŲ SĄRAŠAS / LÉTESÍTMÉNYLISTA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI / LIJST VAN BEDRIJVEN / LISTA ZAKŁADÓW / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ / SEZNAM OBRATOV / LUETTELO LAITOKSISTA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR

Producto: carne fresca de ave / Produkt: čerstvé drůbeží maso / Produkt: fersk fjerkrækød / Erzeugnis: frisches Geflügelfleisch / Toode: värske linnuliha / Προϊόν: νωπό κρέας πουλερικών / Product: fresh poultry meat / Produit: viandes fraîches de volaille / Prodotto: carne fresca di pollame / Produkts: svaiga putnu gaļa / Produktas: šviežia paukštiena / Termék: friss baromfihús / Prodott: Laħam frisk tat-tiġieġ / Produkt: vers vlees van gevogelte / Produkt: świeże mięso drobiowe / Produto: carne fresca de avesProdukt: Čerstvé hydinové mäso / Proizvod: sveže meso perutnine / Tuote: tuore sipikarjanliha / Varuslag: färskt fjäderfäkött

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / Naam / Nazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region

5 = Actividad / Činnost / Aktivitet / Tätigkeit / Tegevusvaldkond / Είδος εγκατάστασης / Activity / Activité / Attività / Darbība / Veikla / Tevékenység / Attivita' / Activiteit / Rodzaj działalności / Actividade / Činnosť / Dejavnost / Toimintamuoto / Verksamhet

SH = Matadero / Jatky / Slagteri / Schlachthof / Tapamaja / Σφαγειοτεχνική εγκατάσταση / Slaughterhouse / Abattoir / Macello / Kautuve / Skerdykla / Vágóhíd / Biċċerija / Slachthuis / Rzeźnia / Matadouro / Bitúnok / Klavnica / Teurastamo / Slakteri

CP = Sala de despieceZerlegungsbetrieb / BourárnaZerlegungsbetrieb / Opskæringsvirksomheder / Zerlegungsbetrieb / Lihalõikusettevõte / Εργαστήριο Τεμαχισμού / Cutting plant / Découpe / Sala di sezionamento / Gaļas sadalīšanas uzņēmums / Išpjaustymo įmonė / Daraboló üzem / Stabiliment tal-qtiegħ / Uitsnijderij / Zakład rozbioru / Sala de corte / Rozrábkareň / Razsekovalnica / leikkaamo / Styckningsanläggning

CS = Almacén frigorífico / Chladírna (mrazírna) / Frysehus / Kühlhaus / Külmladu / Ψυκτική εγκατάσταση / Cold store / Entreposage / Deposito frigorifero / Saldētava / Šaltieji sandėliai / Hűtőház / Kamra tal-friża / Koelhuis / Chłodnia składowa / Armazém frigorífico / Chladiareň (mraziareň) / Hladilnica / Kylmävarasto / Kyl- och fryshus"

.

(b) V Prilogi se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: ARGENTINA / Země: ARGENTINA / Land: ARGENTINA / Land: ARGENTINIEN / Riik: ARGENTIINA / Χώρα: ΑΡΓΕΝΤΙΝΗ / Country: ARGENTINA / Pays: ARGENTINE / Paese: ARGENTINA / Valsts: ARGENTĪNA / Šalis: ARGENTINA / Ország: ARGENTÍNA / Pajjiż: ARĠENTINA / Land: ARGENTINË / Państwo: ARGENTYNA / País: ARGENTINA / Krajina: ARGENTÍNA / Država: ARGENTINA / Maa: ARGENTIINA / Land: ARGENTINA"

(ii) "País: BRASIL / Země: BRAZÍLIE / Land: BRASILIEN / Land: BRASILIEN / Riik: BRASIILIA / Χώρα: ΒΡΑΖΙΛΙΑ / Country: BRAZIL / Pays: BRÉSIL / Paese: BRASILE / Valsts: BRAZĪLIJA / Šalis: BRAZILIJA / Ország: BRAZÍLIA / Pajjiż: BRAŻIL / Land: BRASILIË / Państwo: BRAZYLIA / País: BRASIL / Krajina: BRAZÍLIA / Država: BRAZILIJA / Maa: BRASILIA / Land: BRASILIEN";

(iii) "País: BULGARIA / Země: BULHARSKO / Land: BULGARIEN / Land: BULGARIEN / Riik: BULGAARIA / Χώρα: ΒΟΥΛΓΑΡΙΑ / Country: BULGARIA / Pays: BULGARIE / Paese: BULGARIA / Valsts: BULGĀRIJA / Šalis: BULGARIJA / Ország: BULGÁRIA / Pajjiż: BULGARIJA / Land: BULGARIJE / Państwo: BUŁGARIA / País: BULGÁRIA / Krajina: BULHARSKO / Država: BOLGARIJA / Maa: BULGARIA / Land: BULGARIEN";

(iv) "País: CANADÁ / Země: KANADA / Land: CANADA / Land: KANADA / Riik: KANADA / Χώρα: ΚΑΝΑΔΑΣ / Country: CANADA / Pays: CANADA / Paese: CANADA / Valsts: KANĀDA / Šalis: KANADA / Ország: KANADA / Pajjiż: KANADA / Land: CANADA / Państwo: KANADA / País: CANADÁ / Krajina: KANADA / Država: KANADA / Maa: KANADA / Land: KANADA";

(v) "País: CHILE / Země: CHILE / Land: CHILE / Land: CHILE / Riik: TŠIILI / Χώρα: ΧΙΛΗ / Country: CHILE / Pays: CHILI / Paese: CILE / Valsts: ČĪLE / Šalis: ČILĖ / Ország: CHILE / Pajjiż: ĊILI' / Land: CHILI / Państwo: CHILE / País: CHILE / Krajina: CHILE / Država: ČILE / Maa: CHILE / Land: CHILE";

(vi) "País: CROACIA / Země: CHORVATSKO / Land: KROATIEN / Land: KROATIEN / Riik: HORVAATIA / Χώρα: ΚΡΟΑΤΙΑ / Country: CROATIA / Pays: CROATIE / Paese: CROAZIA / Valsts: HORVĀTIJA / Šalis: KROATIJA / Ország: HORVÁTORSZÁG / Pajjiż: KROAZJA / Land: KROATIË / Państwo: CHORWACJA / País: CROÁCIA / Krajina: CHORVÁTSKO / Država: HRVAŠKA / Maa: KROATIA / Land: KROATIEN";

(vii) "País: ISRAEL / Země: IZRAEL / Land: ISRAEL / Land: ISRAEL / Riik: IISRAEL / Χώρα: ΙΣΡΑΗΛ / Country: ISRAEL / Pays: ISRAËL / Paese: ISRAELE / Valsts: IZRAĒLA / Šalis: IZRAELIS / Ország: IZRAEL / Pajjiż: IŻRAEL / Land: ISRAËL / Państwo: IZRAEL / País: ISRAEL / Krajina: IZRAEL / Država: IZRAEL / Maa: ISRAEL / Land: ISRAEL";

(viii) "País: RUMANÍA / Země: RUMUNSKO / Land: RUMÆNIEN / Land: RUMÄNIEN / Riik: RUMEENIA / Χώρα: ΡΟΥΜΑΝΙΑ / Country: ROMANIA / Pays: ROUMANIE / Paese: ROMANIA / Valsts: RUMĀNIJA / Šalis: RUMUNIJA / Ország: ROMÁNIA / Pajjiż: RUMANIJA / Land: ROEMENIË / Państwo: RUMUNIA / País: ROMÉNIA / Krajina: RUMUNSKO / Država: ROMUNIJA / Maa: ROMANIA / Land: RUMÄNIEN";

(ix) "País: TAILANDIA / Země: THAJSKO / Land: THAILAND / Land: THAILAND / Riik: TAI / Χώρα: ΤΑΪΛΑΝΔΗ / Country: THAILAND / Pays: THAILANDE / Paese: TAILANDIA / Valsts: TAIZEME / Šalis: TAILANDAS / Ország: THAIFÖLD / Pajjiż: TAJLANDJA / Land: THAILAND / Państwo: TAJLANDIA / País: TAILANDIA / Krajina: THAJSKO / Država: TAJSKA / Maa: THAIMAA / Land: THAILAND";

(x) "País: ESTADOS UNIDOS DE AMÉRICA / Země: SPOJENÉ STÁTY AMERICKÉ / Land: AMERIKAS FORENEDE STATER / Land: VEREINIGTE STAATEN VON AMERIKA / Riik: AMEERIKA ÜHENDRIIGID / Χώρα: ΗΝΩΜΕΝΕΣ ΠΟΛΙΤΕΙΕΣ ΤΗΣ ΑΜΕΡΙΚΗΣ / Country: UNITED STATES OF AMERICA / Pays: ÉTATS-UNIS D'AMÉRIQUE / Paese: STATI UNITI / Valsts: AMERIKAS SAVIENOTĀS VALSTIS / Šalis: JUNGTINĖS AMERIKOS VALSTIJOS / Ország: AMERIKAI EGYESÜLT ÁLLAMOK / Pajjiż: STATI UNITI TA' L-AMERIKA / Land: VERENIGDE STATEN VAN AMERIKA / Państwo: STANY ZJEDNOCZONE AMERYKI / País: ESTADOS UNIDOS DA AMÉRICA / Krajina: SPOJENÉ ŠTÁTY AMERICKÉ / Država: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / Maa: AMERIKAN YHDYSVALLAT / Land: FÖRENTA STATERNA".

(xi) "País: CHINA / Země: ČÍNA / Land: KINA / Land: CHINA / Riik: HIINA / Χώρα: ΚΙΝΑ / Country: CHINA / Pays: CHINE / Paese: CINA / Valsts: ĶĪNA / Šalis: Kinija / Ország: KÍNA / Pajjiż: ĊINA / Land: CHINA / Państwo: CHINY / País: CHINA / Krajina: ČÍNA / Država: KITAJSKA / Maa: KIINA

Land: KINA".

(c) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Ciper,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

53. 31997 L 0078: Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

(a) Uvodni stavek člena 11(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Država članica v imenu vseh držav članic, skozi katere naj bi potekal tranzit, samo odobri tranzit pošiljk iz ene tretje države v drugo ali v isto tretjo državo, če:"

.

(b) V členu 21 se doda naslednji odstavek:

"4. Glede meje z Romunijo in le v zvezi s napravami, ki jih je potrebno zagotoviti, se v obdobju treh let od dne pristopa za Madžarsko uporablja posebna ureditev. V tem prehodnem obdobju Madžarska uporablja ukrepe, ki se določijo pred dnem pristopa v skladu s postopkom iz člena 29.

Pred koncem tega triletnega obdobja se razmere ponovno preučijo in sprejmejo potrebni ukrepi v skladu s postopkom iz člena 29."

.

(c) Priloga I se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA I

OZEMLJA, NAŠTETA V ČLENU 1

1. Ozemlje Kraljevine Belgije.

2. Ozemlje Češke republike.

3. Ozemlje Kraljevine Danske brez Ferskih otokov in Grenlandije.

4. Ozemlje Zvezne republike Nemčije.

5. Ozemlje Republike Estonije.

6. Ozemlje Helenske republike.

7. Ozemlje Kraljevine Španije brez Ceute in Melille.

8. Ozemlje Francoske republike.

9. Ozemlje Irske.

10. Ozemlje Italijanske republike.

11. Ozemlje Republike Ciper.

12. Ozemlje Republike Latvije.

13. Ozemlje Republike Litve.

14. Ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg.

15. Ozemlje Republike Madžarske.

16. Ozemlje Republike Malte.

17. Ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi.

18. Ozemlje Republike Avstrije.

19. Ozemlje Republike Poljske.

20. Ozemlje Portugalske republike.

21. Ozemlje Republike Slovenije.

22. Ozemlje Slovaške republike.

23. Ozemlje Republike Finske.

24. Ozemlje Kraljevine Švedske.

25. Ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske."

.

54. 31997 D 0222: Odločba Komisije 97/222/ES z dne 28. februarja 1997 o določitvi seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mesnih izdelkov (UL L 89, 4.4.1997, str. 39), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 D 0737: Odločbo Komisije 97/737/ES z dne 14.10.1997 (UL L 295, 29.10.1997, str. 39),

- 31998 D 0246: Odločbo Komisije 98/246/ES z dne 19.3.1998 (UL L 98, 31.3.1998, str. 44),

- 31999 D 0062: Odločbo Komisije 1999/62/ES z dne 21.12.1998 (UL L 20, 27.1.1999, str. 54),

- 32000 D 0338: Odločbo Komisije 2000/338/ES z dne 13.4.2000 (UL L 117, 18.5.2000, str. 32),

- 32001 D 0794: Odločbo Komisije 2001/794/ES z dne 9.11.2001 (UL L 297, 15.11.2001, str. 20),

- 32002 D 0184: Odločbo Komisije 2002/184/ES z dne 27.2.2002 (UL L 61, 2.3.2002, str. 61),

- 32002 D 0464: Odločbo Komisije 2002/464/ES z dne 13.6.2002 (UL L 161, 19.6.2002, str. 16).

(a) V Delu I Priloge se črtajo vnosi za Češko.

(b) V Delu II Priloge se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Malto,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

55. 31997 D 0232: Odločba Komisije 97/232/ES z dne 3. marca 1997 o uvedbi seznamov tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz ovac in koz (UL L 93, 8.4.1997, str. 43), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 D 0541: Odločbo Komisije 1999/541/ES z dne 26.7.1999 (UL L 207, 6.8.1999, str.31),

- 32001 D 0600: Odločbo Komisije 2001/600/ES z dne 17.7.2001 (UL L 210, 3.8.2001, str. 51),

- 32002 D 0003: Odločbo Komisije 2002/3/ES z dne 28.12.2001 (UL L 2, 4.1.2002, str. 17).

(a) Del 2 Priloge se nadomesti z naslednjim:

"DEL 2

Seznam držav nečlanic, ki lahko uporabljajo spričevalo iz dela 1(b) Priloge I k Odločbi 93/198/EGS za uvoz ovac in koz, namenjenih takojšnjemu zakolu

Bolgarija (razen provinc Bourgas, Jambol, Hasskovo in Kardjali)

Kanada (razen območja doline Okanagan v Britanski Kolumbiji, ki je opredeljeno kot območje za črto od točke na meji med Kanado in Združenimi državami Amerike pri 120° 15′ zemljepisne dolžine in 49° zemljepisne širine; v smeri proti severu do točke 119° 35′ zemljepisne dolžine in 50° 30′ zemljepisne širine; v smeri proti severovzhodu do točke 119° zemljepisne dolžine in 50° 45′ zemljepisne širine ter v smeri proti jugu do točke 118° 15′ zemljepisne dolžine in 49° zemljepisne širine na meji med Kanado in Združenimi državami Amerike)

Hrvaška

Nova Zelandija

Romunija"

.

(b) Del 3 Priloge se nadomesti z naslednjim:

"DEL 3

Seznam držav nečlanic, ki morajo uporabljati spričevalo iz dela 1(a) Priloge II k Odločbi 93/198/EGS za uvoz ovac in koz za prirejo

Bolgarija (razen provinc Bourgas, Jambol, Hasskovo in Kardjali)

Kanada (razen območja doline Okanagan v Britanski Kolumbiji, ki je opredeljeno kot območje za črto od točke na meji med Kanado in Združenimi državami Amerike pri 120° 15′ zemljepisne dolžine in 49° zemljepisne širine; v smeri proti severu do točke 119° 35′ zemljepisne dolžine in 50° 30′ zemljepisne širine; v smeri proti severovzhodu do točke 119° zemljepisne dolžine in 50° 45′ zemljepisne širine ter v smeri proti jugu do točke 118° 15′ zemljepisne dolžine in 49° zemljepisne širine na meji med Kanado in Združenimi državami Amerike)

Čile

Hrvaška

Grenlandija

Islandija

Nova Zelandija

Romunija

Švica"

.

(c) Del 4 Priloge se nadomesti z naslednjim:

"DEL 4

Seznam držav nečlanic, ki morajo uporabljati spričevalo iz dela 1(b) Priloge II k Odločbi 93/198/EGS za uvoz plemenskih ovac in koz

Bolgarija (razen provinc Bourgas, Jambol, Hasskovo in Kardjali)

Kanada (razen območja doline Okanagan v Britanski Kolumbiji, ki je opredeljeno kot območje za črto od točke na meji med Kanado in Združenimi državami Amerike pri 120° 15′ zemljepisne dolžine in 49° zemljepisne širine; v smeri proti severu do točke 119° 35′ zemljepisne dolžine in 50° 30′ zemljepisne širine; v smeri proti severovzhodu do točke 119° zemljepisne dolžine in 50° 45′ zemljepisne širine ter v smeri proti jugu do točke 118° 15′ zemljepisne dolžine in 49° zemljepisne širine na meji med Kanado in Združenimi državami Amerike)

Čile

Hrvaška

Grenlandija

Islandija

Nova Zelandija

Romunija

Švica"

.

(d) Del 5 Priloge se nadomesti z naslednjim:

"DEL 5

Države nečlanice ali deli držav nečlanic, ki jim je priznano, da izpolnjujejo merila za pridobitev statusa, da so uradno proste bruceloze

Grenlandija

Romunija"

.

56. 31997 D 0252: Odločba Komisije 97/252/ES z dne 25. marca 1997 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mleka in mlečnih izdelkov za prehrano ljudi (UL L 101, 18.4.1997, str. 46), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 D 0480: Odločbo Komisije 97/480/ES z dne 1.7.1997 (UL L 207, 1.8.1997, str. 1),

- 31997 D 0598: Odločbo Komisije 97/598/ES z dne 25.7.1997 (UL L 240, 2.9.1997, str. 8),

- 31997 D 0617: Odločbo Komisije 97/617/ES z dne 29.7.1997 (UL L 250, 13.9.1997, str. 15),

- 31997 D 0666: Odločbo Komisije 97/666/ES z dne 17.9.1997 (UL L 283, 15.10.1997, str. 1),

- 31998 D 0071: Odločbo Komisije 98/71/ES z dne 7.1.1998 (UL L 11, 17.1.1998, str. 39),

- 31998 D 0087: Odločbo Komisije 98/87/ES z dne 15.1.1998 (UL L 17, 22.1.1998, str. 28),

- 31998 D 0088: Odločbo Komisije 98/88/ES z dne 15.1.1998 (UL L 17, 22.1.1998, str. 31),

- 31998 D 0089: Odločbo Komisije 98/89/ES z dne 16.1.1998 (UL L 17, 22.1.1998, str. 33),

- 31998 D 0394: Odločbo Komisije 98/394/ES z dne 29.5.1998 (UL L 176, 20.6.1998, str. 28),

- 31999 D 0052: Odločbo Komisije 1999/52/ES z dne 8.1.1999 (UL L 17, 22.1.1999, str. 51),

- 32001 D 0177: Odločbo Komisije 2001/177/ES z dne 15.2.2001 (UL L 68, 9.3.2001, str. 1),

- 32002 D 0527: Odločbo Komisije 2002/527/ES z dne 27.6.2002 (UL L 170, 29.6.2002, str. 86).

(a) V Prilogi se naslov in legende nadomestijo z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS / SEZNAM ZAŘÍZENÍ / LISTE OVER VIRKSOMHEDER / VERZEICHNIS DER BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS / ELENCO DEGLI STABILIMENTI / UZŅĒMUMU SARAKSTS / ĮMONIŲ SĄRAŠAS / LÉTESÍTMÉNYLISTA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI / LIJST VAN BEDRIJVEN / LISTA ZAKŁADÓW / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ / SEZNAM OBRATOV / LUETTELO LAITOKSISTA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR

Producto: leche y productos lácteos / Výrobek: mléko a mléčné výrobky / Produkt: mælk og mejeriprodukter / Erzeugnis: Milch und Milcherzeugnisse / Toode: piim ja piimatooted, piimapőhised tooted / Προϊόν: γάλα και γαλακτοκομικά προϊόντα / Product: milk and milk products / Produit: lait et produits laitiers / Prodotto: latte e prodotti lattiero-caseari / Produkts: piens un piena produkti / Produktas: pienas ir pieno produktai / Termék: tej és tejtermékek / Prodott: Ħalib u prodotti tal-ħalib / Product: melk en zuivelproducten / Produkt: mleko i przetwory mleczne / Produto: leite e produtos lácteos / Produkt: mlieko a mliečne výrobky / Proizvod: mleko in mlečni izdelki / Tuote: maito- ja maitotuotteet / Varuslag: mjölk och mjölkprodukter

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / Naam / Nazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region

5 = Menciones especiales / Zvláštní poznámky / Særlige bemærkninger / Besondere Bemerkungen / Erimärkused / Ειδικές παρατηρήσεις / Special remarks / Mentions spéciales / Note particolari / Īpašas atzīmes / Specialios pastabos / Különleges megjegyzések / Rimarki speċjali / Bijzondere opmerkingen / Uwagi szczególne / Menções especiais / Osobitné poznámky / Posebne opombe / Erikoismainintoja / Anmärkningar

6 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * = *

Países y establecimientos que cumplen todos los requisitos del apartado 1 del artículo 2 de la Decisión 95/408/CE del Consejo.*

Země a zařízení, které splňují všechny požadavky čl. 2 odst. 1 rozhodnutí Rady 95/408/ES.*

Lande og virksomheder, der opfylder alle betingelserne i artikel 2, stk. 1, i Rådets beslutning 95/408/EF.*

Länder und Betriebe, die alle Anforderungen des Artikels 2 Absatz 1 der Entscheidung 95/408/EG des Rates erfüllen.*

Nõukogu otsuse 95/408/EÜ artikli 2 lõike 1 kõikidele nõuetele vastavad riigid ja ettevõtted.*

Χώρες και εγκαταστάσεις που πληρούν τις προϋποθέσεις του άρθρου 2 παράγραφος 1 της απόφασης 95/408/ΕΚ του Συμβουλίου.*

Countries and establishments complying with all requirements of Article 2(1) of Council Decision 95/408/EC.*

Pays et établissements remplissant l'ensemble des dispositions de l'article 2 paragraphe 1 de la décision 95/408/CE du Conseil.*

Paese e stabilimenti che ottemperano a tutte le disposizioni dell'articolo 2, paragrafo 1 della decisione 95/408/CE del Consiglio.*

Valstis un uzņēmumi, kuri atbilst Padomes Lēmuma 95/408/EK 2. panta 1. punkta prasībām.*

Šalys ir įmonės, atitinkančios visus Tarybos sprendimo 95/408/EB 2 straipsnio 1 dalies reikalavimus.*

Azok az országok és létesítmények, amelyek teljes mértékben megfelelnek a 95/408/EK tanácsi határozat 2. cikkének (1) bekezdésében foglalt követelményeknek.*

Pajjiżi u stabilimenti li jissodisfaw il-kundizzjonijiet ta' l-Artiklu 2(1) tad-Deċiżjoni tal-Kunsill 95/408/KE.*

Landen en inrichtingen die voldoen aan al de voorwaarden van artikel 2, lid 1, van Beschikking 95/408/EG van de Raad.*

Państwa i zakłady spełniające wszystkie wymagania artykułu 2 ust. 1 decyzji Rady 95/408/WE.*

Países e estabelecimentos que respeitam todas as exigências do n.o 1 do artigo 2.o da Decisão 95/408/CE do Conselho.*

Krajiny a prevádzkarne v súlade so všetkými požiadavkami článku 2 (1) rozhodnutia Rady 95/408/ES.*

Države in obrati, ki izpolnjujejo vse zahteve iz člena 2 (1) Odločbe Sveta 95/408/ES.*

Neuvoston päätöksen 95/408/EY 2 artiklan 1 kohdan kaikki vaatimukset täyttävät maat ja laitokset.*

Länder och anläggningar som uppfyller alla krav i artikel 2.1 i rådets beslut 95/408/EG.„“"

(b) V Prilogi se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "AR - País: ARGENTINA / Země: ARGENTINA / Land: ARGENTINA / Land: ARGENTINIEN / Riik: ARGENTIINA / Χώρα: ΑΡΓΕΝΤΙΝΗ / Country: ARGENTINA / Pays: ARGENTINE / Paese: ARGENTINIA / Valsts: ARGENTĪNA / Šalis: ARGENTINA / Ország: ARGENTÍNA / Pajjiż: ARĠENTINA / Land: ARGENTINË / Państwo: ARGENTYNA / País: ARGENTINA / Krajina: ARGENTÍNA / Država: ARGENTINA / Maa: ARGENTIINA / Land: ARGENTINA";

(ii) "AU - País: AUSTRALIA / Země: AUSTRÁLIE / Land: AUSTRALIEN / Land: AUSTRALIEN / Riik: AUSTRAALIA / Χώρα: ΑΥΣΤΡΑΛΙΑ / Country: AUSTRALIA / Pays: AUSTRALIE / Paese: AUSTRALIA / Valsts: AUSTRĀLIJA / Šalis: AUSTRALIJA / Ország: AUSZTRÁLIA / Pajjiż: AWSTRALJA / Land: AUSTRALIË / Państwo: AUSTRALIA / País: AUSTRÁLIA / Krajina: AUSTRÁLIA / Država: AVSTRALIJA / Maa: AUSTRALIA / Land: AUSTRALIEN";

(iii) "BU - País: BULGARIA / Země: BULHARSKO / Land: BULGARIEN / Land: BULGARIEN / Riik: BULGAARIA / Χώρα: ΒΟΥΛΓΑΡΙΑ / Country: BULGARIA / Pays: BULGARIE / Paese: BULGARIA / Valsts: BULGĀRIJA / Šalis: BULGARIJA / Ország: BULGÁRIA / Pajjiż: BULGARIJA / Land: BULGARIJE / Państwo: BUŁGARIA / País: BULGÁRIA / Krajina: BULHARSKO / Država: BOLGARIJA / Maa: BULGARIA / Land: BULGARIEN";

(iv) "CA - País: CANADÁ / Země: KANADA / Land: CANADA / Land: KANADA / Riik: KANADA / Χώρα: ΚΑΝΑΔΑΣ / Country: CANADA / Pays: CANADA / Paese: CANADA / Valsts: KANĀDA / Šalis: KANADA / Ország: KANADA / Pajjiż: KANADA / Land: CANADA / Państwo: KANADA / País: CANADÁ / Krajina: KANADA / Država: KANADA / Maa: KANADA / Land: KANADA";

(v) "CH - País: SUIZA / Země: ŠVÝCARSKO / Land: SCHWEIZ / Land: SCHWEIZ / Riik: ŠVEITS / Χώρα: ΕΛΒΕΤΙΑ / Country: SWITZERLAND / Pays: SUISSE / Paese: SVIZZERA / Valsts: ŠVEICE / Šalis: ŠVEICARIJA / Ország: SVÁJC / Pajjiż: SVIZZERA / Land: ZWITZERLAND / Państwo: SZWAJCARIA / País: SUIÇA / Krajina: ŠVAJČIARSKO / Država: ŠVICA / Maa: SVEITSI / Land: SCHWEIZ";

(vi) "HR - País: CROACIA / Země: CHORVATSKO / Land: KROATIEN / Land: KROATIEN / Riik: HORVAATIA / Χώρα: ΚΡΟΑΤΙΑ / Country: CROATIA / Pays: CROATIE / Paese: CROAZIA / Valsts: HORVĀTIJA / Šalis: KROATIJA / Ország: HORVÁTORSZÁG / Pajjiż: KROAZJA / Land: KROATIË / Państwo: CHORWACJA / País: CROÁCIA / Krajina: CHORVÁTSKO / Država: HRVAŠKA / Maa: KROATIA / Land: KROATIEN";

(vii) "IL - País: ISRAEL / Země: IZRAEL / Land: ISRAEL / Land: ISRAEL / Riik: IISRAEL / Χώρα: ΙΣΡΑΗΛ / Country: ISRAEL / Pays: ISRAËL / Paese: ISRAELE / Valsts: IZRAĒLA / Šalis: IZRAELIS / Ország: IZRAEL / Pajjiż: IŻRAEL / Land: ISRAËL / Państwo: IZRAEL / País: ISRAEL / Krajina: IZRAEL / Država: IZRAEL / Maa: ISRAEL / Land: ISRAEL";

(viii) "NZ - País: NUEVA ZELANDA / Země: NOVÝ ZÉLAND / Land: NEW ZEALAND / Land: NEUSEELAND / Riik: UUS-MEREMAA / Χώρα: ΝΕΑ ΖΗΛΑΝΔΙΑ / Country: NEW ZEALAND / Pays: NOUVELLE-ZÉLANDE / Paese: NUOVA ZELANDA / Valsts: JAUNZĒLANDE / Šalis: NAUJOJI ZELANDIJA / Ország: ÚJ-ZÉLAND / Pajjiż: NEW ZEALAND / Land: NIEUW-ZEELAND / Państwo: NOWA ZELANDIA / País: NOVA ZELÂNDIA / Krajina: NOVÝ ZÉLAND / Država: NOVA ZELANDIJA / Maa: UUSI-SEELANTI / Land: NYA ZEELAND";

(ix) "RO - País: RUMANÍA / Země: RUMUNSKO / Land: RUMćNIEN / Land: RUMÄNIEN / Riik: RUMEENIA / Χώρα: POYMANIA / Country: ROMANIA / Pays: ROUMANIE / Paese: ROMANIA / Valsts: RUMĀNIJA / Šalis: RUMUNIJA / Ország: ROMÁNIA / Pajjiż: RUMANIJA / Land: ROEMENIË / Państwo: RUMUNIA / País: ROMÉNIA / Krajina: RUMUNSKO / Država: ROMUNIJA / Maa: ROMANIA / Land: RUMÄNIEN";

(x) "SG - País: SINGAPUR / Země: SINGAPUR / Land: SINGAPORE / Land: SINGAPUR / Riik: SINGAPUR / Χώρα: ΣΙΓΚΑΠΟΥΡΗ / Country: SINGAPORE / Pays: SINGAPOUR / Paese: SINGAPORE / Valsts: SINGAPŪRA / Šalis: SINGAPŪRAS / Ország: SZINGAPÚR / Pajjiż: SINGAPOR / Land: SINGAPORE / Państwo: SINGAPUR / País: SINGAPURA / Krajina: SINGAPUR / Država: SINGAPUR / Maa: SINGAPORE / Land: SINGAPORE";

(xi) "IS - País: ISLANDIA / Země: ISLAND / Land: ISLAND / Land: ISLAND / Riik: ISLAND / Χώρα: ΙΣΛΑΝΔΙΑ / Country: ICELAND / Pays: ISLANDE / Paese: ISLANDA / Valsts: ISLANDE / Šalis: ISLANDIJA / Ország: IZLAND / Pajjiż: IŻLANDA / Land: IJSLAND / Państwo: ISLANDIA / País: ISLÂNDIA / Krajina: ISLAND / Država: ISLANDIJA / Maa: ISLANTI / Land: ISLAND";

(xii) "TR - País: TURQUÍA / Země: TURECKO / Land: TYRKIET / Land: TÜRKEI / Riik: TÜRGI / Χώρα: ΤΟΥΠΛΙΑ / Country: TURKEY / Pays: TURQUIE / Paese: TURCHIA / Valsts: TURCIJA / Šalis: TURKIJA / Ország: TÖRÖKORSZÁG / Pajjiż: TURKIJA / Land: TURKIJE / Państwo: TURCJA / País: TURQUIA / Krajina: TURECKO / Država: TURČIJA / Maa: TURKKI / Land: TURKIET";

(xiii) "US - País: ESTADOS UNIDOS DE AMÉRICA / Země: SPOJENÉ STÁTY AMERICKÉ / Land: AMERIKAS FORENEDE STATER / Land: VEREINIGTE STAATEN VON AMERIKA / Riik: AMEERIKA ÜHENDRIIGID / Χώρα: ΗΝΩΜΕΝΕΣ ΠΟΛΙΤΕΙΕΣ ΤΗΣ ΑΜΕΡΙΚΗΣ / Country: UNITED STATES OF AMERICA / Pays: ÉTATS-UNIS D'AMÉRIQUE / Paese: STATI UNITI / Valsts: AMERIKAS SAVIENOTĀS VALSTIS / Šalis: JUNGTINĖS AMERIKOS VALSTIJOS / Ország: AMERIKAI EGYESÜLT ÁLLAMOK / Pajjiż: STATI UNITI TA' L-AMERIKA / Land: VERENIGDE STATEN VAN AMERIKA / Państwo: STANY ZJEDNOCZONE AMERYKI / País: ESTADOS UNIDOS DA AMÉRICA / Krajina: SPOJENÉ ŠTÁTY AMERICKÉ / Država: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / Maa: AMERIKAN YHDYSVALLAT / Land: FÖRENTA STATERNA";

(xiv) "UY - País: URUGUAY / Země: URUGUAY / Land: URUGUAY / Land: URUGUAY / Riik: URUGUAY / Χώρα: ΟΥΡΟΥΓΟΥΑΗ / Country: URUGUAY / Pays: URUGUAY / Paese: URUGUAY / Valsts: URUGVAJA / Šalis: URUGVAJUS / Ország: URUGUAY / Pajjiż: URUGWAJ / Land: URUGUAY / Państwo: URUGWAJ / País: URUGUAI / Krajina: URUGUAJ / Država: URUGVAJ / Maa: URUGUAY / Land: URUGUAY";

(xv) "ZA - País: SUDÁFRICA / Země: JIŽNÍ AFRIKA / Land: SYDAFRIKA / Land: SÜDAFRIKA / Riik: LÕUNA-AAFRIKA / Χώρα: ΝΟΤΙΑ ΑΦΡΙΚΗ / Country: SOUTH AFRICA / Pays: AFRIQUE DU SUD / Paese: SUDAFRICA / Valsts: DIENVIDĀFRIKA / Šalis: PIETŲ AFRIKA / Ország: DÉL-AFRIKAI KÖZTÁRSASÁG / Pajjiż: L-AFRIKA T'ISFEL / Land: ZUID-AFRIKA / Państwo: REPUBLIKA POŁUDNIOWEJ AFRYKI / País: ÁFRICA DO SUL / Krajina: JUHOAFRICKÁ REPUBLIKA / Država: JUŽNA AFRIKA / Maa: ETELÄ-AFRIKKA / Land: SYDAFRIKA";

(xvi) "MK - País: ANTIGUA REPÚBLICA YUGOSLAVA DE MACEDONIA / Země: BÝVALÁ JUGOSLÁVSKÁ REPUBLIKA MAKEDÓNIE / Land: DEN TIDLIGERE JUGOSLAVISKE REPUBLIK MAKEDONIEN / Land: DIE EHEMALIGE JUGOSLAWISCHE REPUBLIK MAZEDONIEN / Riik: ENDINE JUGOSLAAVIA MAKEDOONIA VABARIIK / Χώρα: ΠΡΩΗΝ ΓΙΟΥΓΚΟΣΛΑΒΙΚΗ ΔΗΜΟΚΡΑΤΙΑ ΤΗΣ ΜΑΚΕΔΟΝΙΑΣ / Country: FORMER YUGOSLAV REPUBLIC OF MACEDONIA / Pays: ANCIENNE REPUBLIQUE YOUGOSLAVE DE MACEDOINE / Paese: EX REPUBBLICA IUGOSLAVA DI MACEDONIA / Valsts: BIJUSĪ DIENVIDSLĀVIJAS MAĶEDONIJAS REPUBLIKA / Šalis: BUVUSIOJI JUGOSLAVIJOS RESPUBLIKA MAKEDONIJA / Ország: MACEDÓNIA, VOLT JUGOSZLÁV KÖZTÁRSASÁG / Pajjiż: DIK LI KIENET IR-REPUBBLIKA JUGOSLAVA TAL-MAĊEDONJA / Land: VOORMALIGE JOEGOSLAVISCHE REPUBLIEK MACEDONIË / Państwo: BYŁA JUGOSŁOWIAŃSKA REPUBLIKA MACEDONII / País: ANTIGA REPUBLICA JUGOSLAVA DA MACEDONIA / Krajina: BÝVALÁ JUHOSLOVANSKÁ REPUBLIKA MACEDÓNSKO / Država: NEKDANJA JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA MAKEDONIJA / Maa: ENTINEN JUGOSLAVIAN TASAVALTA MAKEDONIA / Land: F.D. JUGOSLAVISKA REPUBLIKEN MAKEDONIEN".

(c) V Prilogi se opomba k vnosu za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo se nadomesti z naslednjim:

"Nota: Código provisional que no afecta en absoluto a la denominación definitiva del país, que se acordará tras la conclusión de las negociaciones actualmente en curso sobre este tema en las Naciones Unidas. – Poznámka: Prozatímní kód, kterým není žádným způsobem dotčeno konečné označení této země, které bude odsouhlaseno po ukončení jednání probíhajícího o této záležitosti v OSN – Note: Denne foreløbige kode foregriber på ingen måde landets endelige benævnelse, som vilblive fastlagt efter afslutningen af de forhandlinger, der for tiden føres herom inden for rammerne af FN. – Note: Provisorischer Code, der die endgültige Benennung des Landes nicht berührt, die nachAbschluss der laufenden Verhandlungen innerhalb der Vereinten Nationen festgelegt wird. – Märkus: Ajutine kood, mis ei takista mingil viisil võtmast kasutusele maa lõplikku nimetust, mis lepitakse kokku Ühinenud Rahvaste Organisatsioonis antud küsimuses käimasolevate läbirääkimiste tulemusel. – Σηµείωση: Αυτός ο κωδικός δεν προδικάζει καθόλου την οριστική ονοµασία της χώρας η οποία θα συµφωνηθεί όταν ολοκληρωθούν οι σχετικές διαπραγµατεύσεις στο πλαίσιο των Ηνωµένων Εθνών. – Note: Provisional code, which does not prejudge in any way the definitive nomenclature for this country, which will be agreed following the conclusion of negotiations currently taking place on this subject at the United Nations. – Note: Code provisoire qui ne préjuge en rien de la dénomination définitive du pays, qui sera agréée dès conclusion des négociations actuellement en cours à ce sujet dans le cadre des Nations unies. – Nota: Questo codice provvisorio non pregiudica assolutamente la denominazione definitiva del paese che sarŕ approvata non appena conclusi i negoziati attualmente in corso al riguardo nel quadro delle Nazioni Unite. – Piezīme: Pagaidu kods, kurš nekādā veidā neietekmē galīgo valsts nomenklatūru, kura tiks apstiprināta Apvienoto Nāciju Organizācijas ietvaros pašlaik notiekošo sarunu rezultātā. – Pastaba: Laikinasis kodas, neturėsiantis įtakos pastoviai šios šalies terminologijai, dėl kurios bus susitarta pasibaigus šiuo klausimu vykstančioms deryboms Jungtinėse Tautose. – Megjegyzés: Ideiglenes kód, amely független az említett ország azon végleges elnevezésétől, amelyről az ENSZ-ben folytatott jelenlegi tárgyalások lezárását követően születik döntés. – Nota: Dan il-kodiċi proviżorju ma jippreġudika bl-ebda mod in-nomenklatura definittiva tal-pajjiż, li se jkun miftiehem wara l-konklużjoni tan-negozjati li qed isiru fuq dan is-suġġett fi ħdan il-Ġnus Magħquda. – Noot: Voorlopige code die geen invloed op de definitieve naam van het land heeft, die aan het einde van de lopende onderhandelingen in het kader van de Verenigde Naties zal worden vastgesteld. – Uwaga: Tymczasowy kod, który w ostateczny sposób nie o nazewnictwie dla tego kraju, zostanie uzgodniony w następstwie aktualnie trwających negocjacji w tym zakresie na forum ONZ. – Nota: Código provisório que não interfere em nada com a denominação definitiva do país, que será aprovada após conclusão das negociações actualmente em curso sobre este assunto no quadro das Nações Unidas. – Poznámka: dočasný kód, ktorým nie je žiadnym spôsobom dotknuté označenie tejto krajiny, ktoré bude odsúhlasené po ukončení rokovaní o tejto záležitosti prebiehajúcich v súčasnosti v OSN. – Opomba: Začasna koda, ki nikakor dokončno ne določa nomenklature za to državo in bo dogovorjena po zaključku pogajanj, ki trenutno potekajo na to temo v Združenih narodih. – Huomautus: Tämä väliaikainen koodi ei estä ottamasta käyttöön maan lopullista nimeä, joka hyväksytään, kun Yhdistyneissä Kansakunnissa asiasta käytävät neuvottelut saadaan päätökseen. – Anmärkning: Koden föregriper inte den definitiva beteckningen av detta land, vilken kommer att bestämmas under de förhandlingar som för närvarande pågår i Förenta nationerna."

.

(d) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

57. 31997 D 0296: Odločba Komisije 97/296/ES z dne 22. aprila 1997 o določitvi seznama tretjih držav, iz katerih je dovoljen uvoz ribiških proizvodov za prehrano ljudi (UL L 122, 14.5.1997, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 D 0429: Odločbo Komisije 97/429/ES z dne 30.6.1997 (UL L 184, 12.7.1997, str. 53),

- 31997 D 0564: Odločbo Komisije 97/564/ES z dne 28.7.1997 (UL L 232, 23.8.1997, str. 13),

- 31997 D 0758: Odločbo Komisije 97/758/ES z dne 6.11.1997 (UL L 307, 12.11.1997, str. 38),

- 31997 D 0877: Odločbo Komisije 97/877/ES z dne 23.12.1997 (UL L 356, 31.12.1997, str. 62),

- 31998 D 0148: Odločbo Komisije 98/148/ES z dne 13.2.1998 (UL L 46, 17.2.1998, str. 18),

- 31998 D 0419: Odločbo Komisije 98/419/ES z dne 30.6.1998 (UL L 190, 4.7.1998, str. 55),

- 31998 D 0573: Odločbo Komisije 98/573/ES z dne 12.10.1998 (UL L 277, 14.10.1998, str. 49),

- 31998 D 0711: Odločbo Komisije 98/711/ES z dne 24.11.1998 (UL L 337, 12.12.1998, str. 58),

- 31999 D 0136: Odločbo Komisije 1999/136/ES z dne 28.1.1999 (UL L 44, 18.2.1999, str. 61),

- 31999 D 0244: Odločbo Komisije 1999/244/ES z dne 26.3.1999 (UL L 91, 7.4.1999, str. 37),

- 31999 D 0277: Odločbo Komisije 1999/277/ES z dne 23.4.1999 (UL L 108, 27.4.1999, str. 57),

- 31999 D 0488: Odločbo Komisije sion 1999/488/ES z dne 5.7.1999 (UL L 190, 23.7.1999, str. 39),

- 31999 D 0532: Odločbo Komisije 1999/532/ES z dne 14.7.1999 (UL L 203, 3.8.1999, str. 78),

- 31999 D 0814: Odločbo Komisije 1999/814/ES z dne 16.11.1999 (UL L 315, 9.12.1999, str. 44),

- 32000 D 0088: Odločbo Komisije 2000/88/ES z dne 21.12.1999 (UL L 26, 2.2.2000, str. 47),

- 32000 D 0170: Odločbo Komisije 2000/170/ES z dne 14.2.2000 (UL L 55, 29.2.2000, str. 68),

- 32000 D 0674: Odločbo Komisije 2000/674/ES z dne 20.10.2000 (UL L 280, 4.11.2000, str. 59),

- 32001 D 0066: Odločbo Komisije 2001/66/ES z dne 23.1.2001 (UL L 22, 24.1.2001, str. 39),

- 32001 D 0111: Odločbo Komisije 2001/111/ES z dne 12.2.2001 (UL L 42, 13.2.2001, str. 6),

- 32001 D 0635: Odločbo Komisije 2001/635/ES z dne 16.8.2001 (UL L 221, 17.8.2001, str. 56),

- 32002 D 0028: Odločbo Komisije 2002/28/ES z dne 11.1.2002 (UL L 11, 15.1.2002, str. 44),

- 32002 D 0473: Odločbo Komisije 2002/473/ES z dne 20.6.2002 (UL J L 163, 21.6.2002, str. 29),

- 32002 D 0863: Odločbo Komisije 2002/863/ES z dne 29.10.2002 (UL L 301, 5.11.2002, str. 53).

(a) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države s seznama pod "I. Države in ozemlja, zajeta s posebno odločbo na podlagi Direktive Sveta 91/493/EGS":

Češko,

Estonijo,

Latvijo,

Litvo,

Poljsko,

Slovenijo.

(b) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države s seznama pod "II. Države in ozemlja, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 2(2) Odločbe Sveta 95/408/ES":

Ciper,

Madžarsko,

Malto.

58. 31997 D 0299: Odločba Komisije 97/299/ES z dne 24. aprila 1997 o uvedbi seznama obratov v Češki republiki, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz nekaterih izdelkov živalskega izvora (UL L 124, 16.5.1997, str. 50), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 D 0071: Odločbo Komisije 98/71/ES z dne 7.1.1998 (UL L 11, 17.1.1998, str. 39).

Odločba 97/299/ES se razveljavi.

59. 31997 D 0365: Odločba Komisije 97/365/ES z dne 26. marca 1997 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz izdelkov, pripravljenih iz mesa govedi, prašičev, kopitarjev ter ovac in koz (UL L 154, 12.6.1997, str. 41), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 D 0569: Odločbo Komisije 97/569/ES z dne 16.7.1997 (UL L 234, 26.8.1997, str. 16),

- 31998 D 0662: Odločbo Komisije 98/662/ES z dne 16.11.1998 (UL L 314, 24.11.1998, str. 19),

- 31999 D 0344: Odločbo Komisije 1999/344/ES z dne 25.5.1999 (UL L 131, 27.5.1999, str. 72),

- 32000 D 0078: Odločbo Komisije 2000/78/ES z dne 17.12.1999 (UL L 30, 4.2.2000, str. 37),

- 32000 D 0429: Odločbo Komisije 2000/429/ES z dne 6.7.2000 (UL L 170, 11.7.2000, str. 12),

- 32001 D 0826: Odločbo Komisije 2001/826/ES z dne 23. 11.2001 (UL L 308, 27.11.2001, str. 37).

(a) V Prilogi se naslov in legenda nadomestita z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS / SEZNAM ZAŘÍZENÍ / LISTE OVER VIRKSOMHEDER / VERZEICHNIS DER BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS / ELENCO DEGLI STABILIMENTI / UZŅĒMUMU SARAKSTS / ĮMONIŲ SĄRAŠAS / LÉTESÍTMÉNYLISTA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI / LIJST VAN BEDRIJVEN / LISTA ZAKŁADÓW / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ / SEZNAM OBRATOV / LUETTELO LAITOKSISTA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR

Producto: productos cárnicos / Výrobky: masné výrobky / Produkt: kødprodukter / Erzeugnis: Fleischerzeugnisse / Toode: lihatooted / Προϊόν: Προϊόντα με βάση το κρέας / Product: meat products / Produit: à base de viandes / Prodotto: prodotti a base di carne / Produkts: gaļas produkti / Produktas: mėsos produktai / Termék: húskészítmények / Prodott: Prodotti tal-laħam / Product: vleesproducten / Produkt: przetwory mięsne / Produto: produtos à base de carne / Produkt: mäsové výrobky / Proizvod: mesni izdelki / Tuote: lihatuotteet / Varuslag: köttvaror

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / Naam / Nazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region

5 = Menciones especiales / Zvláštní poznámky / Særlige bemærkninger / Besondere Bemerkungen / Erimärkused / Ειδικές παρατηρήσεις / Special remarks / Mentions spéciales / Note particolari / Īpašas atzīmes / Specialios pastabos / Különleges megjegyzések / Rimarki speċjali / Bijzondere opmerkingen / Uwagi szczególne / Menções especiais / Osobitné poznámky / Posebne opombe / Erikoismainintoja / Anmärkningar

6 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * = *

Países y establecimientos que cumplen todos los requisitos del apartado 1 del artículo 2 de la Decisión 95/408/CE del Consejo.*

Země a zařízení, které splňují všechny požadavky čl. 2 odst. 1 rozhodnutí Rady 95/408/ES.*

Lande og virksomheder, der opfylder alle betingelserne i artikel 2, stk. 1, i Rådets beslutning 95/408/EF.*

Länder und Betriebe, die alle Anforderungen des Artikels 2 Absatz 1 der Entscheidung 95/408/EG des Rates erfüllen.*

Nõukogu otsuse 95/408/EÜ artikli 2 lõike 1 kõikidele nõuetele vastavad riigid ja ettevõtted.*

Χώρες και εγκαταστάσεις που πληρούν τις προϋποθέσεις του άρθρου 2 παράγραφος 1 της απόφασης 95/408/ΕΚ του Συμβουλίου.*

Countries and establishments complying with all requirements of Article 2(1) of Council Decision 95/408/EC.*

Pays et établissements remplissant l'ensemble des dispositions de l'article 2 paragraphe 1 de la décision 95/408/CE du Conseil.*

Paese e stabilimenti che ottemperano a tutte le disposizioni dell'articolo 2, paragrafo 1 della decisione 95/408/CE del Consiglio.*

Valstis un uzņēmumi, kuri atbilst Padomes Lēmuma 95/408/EK 2. panta 1. punkta prasībām.*

Šalys ir įmonės, atitinkančios visus Tarybos sprendimo 95/408/EB 2 straipsnio 1 dalies reikalavimus.*

Azok az országok és létesítmények, amelyek teljes mértékben megfelelnek a 95/408/EK tanácsi határozat 2. cikkének (1) bekezdésében foglalt követelményeknek.*

Pajjiżi u stabilimenti li jissodisfaw il-kundizzjonijiet ta' l-Artiklu 2(1) tad-Deċiżjoni tal-Kunsill 95/408/KE.*

Landen en inrichtingen die voldoen aan al de voorwaarden van artikel 2, lid 1, van Beschikking 95/408/EG van de Raad.*

Państwa i zakłady spełniające wszystkie wymagania artykułu 2 ust. 1 decyzji Rady 95/408/WE.*

Países e estabelecimentos que respeitam todas as exigências do n.o 1 do artigo 2.o da Decisão 95/408/CE do Conselho.*

Krajiny a prevádzkarne v súlade so všetkými požiadavkami článku 2(1) rozhodnutia Rady 95/408/ES.*

Države in obrati, ki izpolnjujejo vse zahteve iz člena 2 (1) Odločbe Sveta 95/408/ES.*

Neuvoston päätöksen 95/408/EY 2 artiklan 1 kohdan kaikki vaatimukset täyttävät maat ja laitokset.*

Länder och anläggningar som uppfyller alla krav i artikel 2.1 i rådets beslut 95/408/EG.

7 = Izdelki tega obrata morajo biti pripravljeni iz svežega mesa, ki je bilo pridobljeno v skladu z Direktivo 64/433/EGS (*) v odobrenih klavnicah v Evropski uniji ali ki izpolnjuje zahteve iz člena 21(a) Direktive 72/462/EGS (**)."

.

(b) V Prilogi se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: AUSTRALIA / Země: AUSTRÁLIE / Land: AUSTRALIEN / Land: AUSTRALIEN / Riik: AUSTRAALIA / Χώρα: ΑΥΣΤΡΑΛΙΑ / Country: AUSTRALIA / Pays: AUSTRALIE / Paese: AUSTRALIA / Valsts: AUSTRĀLIJA / Šalis: AUSTRALIJA / Ország: AUSZTRÁLIA / Pajjiż: AWSTRALJA / Land: AUSTRALIË / Państwo: AUSTRALIA / País: AUSTRÁLIA / Krajina: AUSTRÁLIA / Država: AVSTRALIJA / Maa: AUSTRALIA / Land: AUSTRALIEN";

(ii) "País: CANADÁ / Země: KANADA / Land: CANADA / Land: KANADA / Riik: KANADA / Χώρα: ΚΑΝΑΔΑΣ / Country: CANADA / Pays: CANADA / Paese: CANADA / Valsts: KANĀDA / Šalis: KANADA / Ország: KANADA / Pajjiż: KANADA / Land: CANADA / Państwo: KANADA / País: CANADÁ / Krajina: KANADA / Država: KANADA / Maa: KANADA / Land: KANADA";

(iii) "País: SUIZA / Země: ŠVÝCARSKO / Land: SCHWEIZ / Land: SCHWEIZ / Riik: ŠVEITS / Χώρα: ΕΛΒΕΤΙΑ / Country: SWITZERLAND / Pays: SUISSE / Paese: SVIZZERA / Valsts: ŠVEICE / Šalis: ŠVEICARIJA / Ország: SVÁJC / Pajjiż: SVIZZERA / Land: ZWITZERLAND / Państwo: SZWAJCARIA / País: SUIÇA / Krajina: ŠVAJČIARSKO / Država: ŠVICA / Maa: SVEITSI / Land: SCHWEIZ";

(iv) "País: NUEVA ZELANDA / Země: NOVÝ ZÉLAND / Land: NEW ZEALAND / Land: NEUSEELAND / Riik: UUS-MEREMAA / Χώρα: ΝΕΑ ΖΗΛΑΝΔΙΑ / Country: NEW ZEALAND / Pays: NOUVELLE-ZÉLANDE / Paese: NUOVA ZELANDA / Valsts: JAUNZĒLANDE / Šalis: NAUJOJI ZELANDIJA / Ország: ÚJ-ZÉLAND / Pajjiż: NEW ZEALAND / Land: NIEUW-ZEELAND / Państwo: NOWA ZELANDIA / País: NOVA ZELÂNDIA / Krajina: NOVÝ ZÉLAND / Država: NOVA ZELANDIJA / Maa: UUSI-SEELANTI / Land: NYA ZEELAND";

(v) "País: RUMANÍA / Země: RUMUNSKO / Land: RUMÆNIEN / Land: RUMÄNIEN / Riik: RUMEENIA / Χώρα: ΡΟΥΜΑΝΙΑ / Country: ROMANIA / Pays: ROUMANIE / Paese: ROMANIA / Valsts: RUMĀNIJA / Šalis: RUMUNIJA / Ország: ROMÁNIA / Pajjiż: RUMANIJA / Land: ROEMENIË / Państwo: RUMUNIA / País: ROMÉNIA / Krajina: RUMUNSKO / Država: ROMUNIJA / Maa: ROMANIA / Land: RUMÄNIEN";

(vi) "País: SINGAPUR / Země: SINGAPUR / Land: SINGAPORE / Land: SINGAPUR / Riik: SINGAPUR / Χώρα: ΣΙΓΚΑΠΟΥΡΗ / Country: SINGAPORE / Pays: SINGAPOUR / Paese: SINGAPORE / Valsts: SINGAPŪRA / Šalis: SINGAPŪRAS / Ország: SZINGAPÚR / Pajjiż: SINGAPOR / Land: SINGAPORE / Państwo: SINGAPUR / País: SINGAPURA / Krajina: SINGAPUR / Država: SINGAPUR / Maa: SINGAPORE / Land: SINGAPORE";

(vii) "País: ESTADOS UNIDOS DE AMÉRICA / Země: SPOJENÉ STÁTY AMERICKÉ / Land: AMERIKAS FORENEDE STATER / Land: VEREINIGTE STAATEN VON AMERIKA / Riik: AMEERIKA ÜHENDRIIGID / Χώρα: ΗΝΩΜΕΝΕΣ ΠΟΛΙΤΕΙΕΣ ΤΗΣ ΑΜΕΡΙΚΗΣ / Country: UNITED STATES OF AMERICA / Pays: ÉTATS-UNIS D'AMÉRIQUE / Paese: STATI UNITI / Valsts: AMERIKAS SAVIENOTĀS VALSTIS / Šalis: JUNGTINĖS AMERIKOS VALSTIJOS / Ország AMERIKAI EGYESÜLT ÁLLAMOK / Pajjiż: STATI UNITI TA' L-AMERIKA / Land: VERENIGDE STATEN VAN AMERIKA / Państwo: STANY ZJEDNOCZONE AMERYKI / País: ESTADOS UNIDOS DA AMÉRICA / Krajina: SPOJENÉ ŠTÁTY AMERICKÉ / Država: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / Maa: AMERIKAN YHDYSVALLAT / Land: FÖRENTA STATERNA";

(viii) "País: SUDÁFRICA / Země: JIŽNÍ AFRIKA / Land: SYDAFRIKA / Land: SÜDAFRIKA / Riik: LÕUNA-AAFRIKA / Χώρα: ΝΟΤΙΑ ΑΦΡΙΚΗ / Country: SOUTH AFRICA / Pays: AFRIQUE DU SUD / Paese: SUDAFRICA / Valsts: DIENVIDĀFRIKA / Šalis: PIETŲ AFRIKA / Ország: DÉL-AFRIKAI KÖZTÁRSASÁG / Pajjiż: L-AFRIKA T'ISFEL / Land: ZUID-AFRIKA / Państwo: REPUBLIKA POŁUDNIOWEJ AFRYKI / País: ÁFRICA DO SUL / Krajina: JUHOAFRICKÁ REPUBLIKA / Država: JUŽNA AFRIKA / Maa: ETELÄ-AFRIKKA / Land: SYDAFRIKA";

(ix) "País: MAURICIO / Země: MAURICIUS / Land: MAURITIUS / Land: MAURITIUS / Riik: MAURITIUS / Χώρα: ΜΑΥΡΙΚΙΟΣ / Country: MAURITIUS / Pays: MAURICE / Paese: MAURIZIO / Valsts: MAURĪCIJA / Šalis: MAURICIJUS / Ország: MAURITIUS / Pajjiż: MAURITIUS / Land: MAURITIUS / Państwo: MAURITIUS / País: MAURÍCIA / Krajina: MAURÍCIUS / Država: MAURITIUS / Maa: MAURITIUS / Land: MAURITIUS";

(x) "País: MÉXICO / Země: MEXIKO / Land: MEXICO / Land: MEXIKO / Riik: MEHHIKO / Χώρα: ΜΕΞΙΚΟ / Country: MEXICO / Pays: MEXIQUE / Paese: MESSICO / Valsts: MEKSIKA / Šalis: MEKSIKA / Ország: MEXIKÓ / Pajjiż: MESSIKU / Land: MEXICO / Państwo: MEKSYK / País: MÉXICO / Krajina: MEXIKO / Država: MEHIKA / Maa: MEKSIKO / Land: MEXIKO".

(xi) "País: TÚNEZ / Země: TUNISKO / Land: TUNESIEN / Land: TUNESIEN / Riik: TUNEESIA / Χώρα: ΤΥΝΗΣΙΑ / Country: TUNISIA / Pays: TUNISIE / Paese: TUNISIA / Valsts: TUNISIJA / Šalis: TUNISAS / Ország: TUNÉZIA / Pajjiż: TUNEŻIJA / Land: TUNESIË / Państwo: TUNEZJA / País: TUNÍSIA / Krajina: TUNISKO / Država: TUNIZIJA / Maa: TUNISIA / Land: TUNISIEN";

(xii) "País: BULGARIA / Země: BULHARSKO / Land: BULGARIEN / Land: BULGARIEN / Riik: BULGAARIA / Χώρα: ΒΟΥΛΓΑΡΙΑ / Country: BULGARIA / Pays: BULGARIE / Paese: BULGARIA / Valsts: BULGĀRIJA / Šalis: BULGARIJA / Ország: BULGÁRIA / Pajjiż: BULGARIJA / Land: BULGARIJE / Państwo: BUŁGARIA / País: BULGÁRIA / Krajina: BULHARSKO / Država: BOLGARIJA / Maa: BULGARIA / Land: BULGARIEN".

(c) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

60. 31997 D 0467: Odločba Komisije 97/467/ES z dne 7. julija 1997 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mesa kuncev in mesa gojene divjadi (UL L 199, 26.7.1997, str. 57), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 D 0869: Odločbo Komisije 97/869/ES z dne 11.12.1997 (UL L 353, 4.12.1997, str. 43),

- 31997 D 0871: Odločbo Komisije 97/871/ES z dne 16.12.1997 (UL L 353, 24.12.1997, str. 47),

- 31998 D 0103: Odločbo Komisije 98/103/ES z dne 26.1.1998 (UL L 25, 31.1.1998, str. 96),

- 31998 D 0219: Odločbo Komisije 98/219/ES z dne 4. 3.1998 (UL L 82, 19.3.1998, str. 44),

- 31998 D 0556: Odločbo Komisije 98/556/ES z dne 30.9.1998 (UL L 266, 1.10.1998, str. 86),

- 31999 D 0697: Odločbo Komisije 1999/697/ES z dne 13.10.1999 (UL L 275, 26.10.1999, str. 33),

- 31999 D 0757: Odločbo Komisije 1999/757/ES z dne 5.11.1999 (UL L 300, 23.11.1999, str. 25),

- 32000 D 0212: Odločbo Komisije 2000/212/ES z dne 3.3.2000 (UL L 65, 14.3.2000, str. 33),

- 32000 D 0329: Odločbo Komisije 2000/329/ES z dne 18.4.2000 (UL L 114, 13.5.2000, str. 35),

- 32000 D 0496: Odločbo Komisije 2000/496/ES z dne 18.7.2000 (UL L 200, 8.8.2000, str. 39),

- 32000 D 0691: Odločbo Komisije 2000/691/ES z dne 25.10.2000 (UL L 286, 11.11.2000, str. 37),

- 32001 D 0396: Odločbo Komisije 2001/396/ES z dne 4.5.2001 (UL L 139, 23.5.2001, str. 16),

- 32002 D 0614: Odločbo Komisije 2002/614/ES z dne 22.7.2002 (UL L 196, 25.7.2002, str. 58)

- 32002 D 0797: Commission Decision 2002/797/EC z dne 14.10.2002 (OJ L 277, 15.10.2002, str. 23).

(a) V Prilogi I se naslov in legenda nadomestita z naslednjim:

"ANEXO I — PŘÍLOHA I — BILAG I — ANHANG I — I LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ I — ANNEX I — ANNEXE I — ALLEGATO I — I PIELIKUMS — I PRIEDAS — I. MELLÉKLET — ANNESS I — BILAGE I — ZAŁĄCZNIK I — ANEXO I — PRÍLOHA I — PRILOGA I — LITTE I — BILAGA I

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS AUTORIZADOS PARA EXPORTAR CARNE DE CONEJO Y CARNE DE CAZA DE CRÍA (EXCLUIDA LA DE ESTRUCIONIFORMES) / SEZNAM ZAŘÍZENÍ SCHVÁLENÝCH K DOVOZU KRÁLIČÍHO MASA A MASA FARMOVÉ ZVĚŘE (KROMĚ MASA PTÁKŮ NADŘÁDU BĚŽCI) / LISTE OVER VIRKSOMHEDER, HVORFRA MEDLEMSSTATERNE TILLADER IMPORT AF KØD AF KANIN OG VILDT (UNDTAGEN STRUDSEKØD) / LISTE DER FÜR DIE EINFUHR VON KANINCHEN- UND ZUCHTWILDFLEISCH (AUSSER LAUFVOGELFLEISCH) ZUGELASSENEN BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU, KELLEL ON LUBATUD IMPORTIDA KÜÜLIKU LIHA JA FARMIULUKI LIHA (MUU KUI SILERINNALISTE LINDUDE LIHA) / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ ΑΠΟ ΤΙΣ ΟΠΟΙΕΣ ΕΠΙΤΡΕΠΕΤΑΙ Η ΕΙΣΑΓΩΓΗ ΚΡΕΑΤΟΣ ΚΟΥΝΕΛΙΟΥ ΚΑΙ ΕΚΤΡΕΦΟΜΕΝΩΝ ΘΗΡΑΜΑΤΩΝ (ΕΚΤΟΣ ΣΤΡΟΥΘΙΟΝΙΔΩΝ) / LIST OF ESTABLISHMENTS AUTHORISED FOR IMPORT OF RABBIT MEAT AND GAME MEAT (OTHER THAN RATITES) / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS AUTORISÉS POUR L'IMPORTATION DE VIANDES DE LAPIN ET DE GIBIER (AUTRES QUE LES RATITES) / ELENCO DEGLI STABILIMENTI AUTORIZZATI PER LE IMPORTAZIONI DI CARNI DI CONIGLIO E DI SELVAGGINA D'ALLEVAMENTO (ESCLUSI I RATITI) / UZŅĒMUMU SARAKSTS, NO KURIEM ATĻAUTS IMPORTĒT TRUŠU GAĻU UN SAIMNIECĪBĀS AUDZĒTU MEDĪJAMO DZĪVNIEKU GAĻU, IZŅEMOT STRAUSU DZIMTAS PUTNU GAĻU / ĮMONIŲ, IŠ KURIŲ LEIDŽIAMA IMPORTUOTI TRIUŠIENĄ IR ŽVĖRIENĄ (IŠSKYRUS STRUTINIŲ MĖSĄ) SĄRAŠAS / NYÚL- ÉS VADHÚS (KIVÉVE FUTÓMADARAK) BEHOZATALÁRA ENGEDÉLYEZETT LÉTESÍTMÉNYEK LISTÁJA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI AWTORIZZATI GĦALL-IMPORTAZZJONI TA' LAĦAM TAL-FENEK U LAĦAM TAL-KAĊĊA / LIJST VAN INRICHTINGEN WAARUIT DE INVOER VAN KONIJNENVLEES EN VLEES VAN WILD (MET UITZONDERING VAN LOOPVOGELS) IS TOEGESTAAN / LISTA ZAKŁADÓW, Z KTÓRYCH IMPORT MIĘSA KRÓLIKÓW I MIĘSA ZWIERZĄT ŁOWNYCH (Z WYŁĄCZENIEM PTAKÓW BEZGRZEBIENIOWYCH) JEST DOZWOLONY / LISTA DE ESTABELECIMENTOS AUTORIZADOS A IMPORTAR CARNES DE COELHO E CARNES DE CAÇA DE CRIAÇÃO (COM EXCEPÇÃO DE CARNES DE RATITES) / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ SCHVÁLENÝCH NA DOVOZ KRÁLIČIEHO MÄSA A ZVERINY (OKREM MÄSA VTÁKOV PATRIACICH DO NADRADU BEŽCOV) / I MIĘSA ZWIERZĄT ŁOWNYCH (Z WYŁĄCZENIEM PTAKÓW BEZGRZEBIENIOWYCH) JEST DOZWOLONY / SEZNAM OBRATOV, ODOBRENIH ZA UVOZ MESA KUNCEV IN MESA DIVJADI (RAZEN RATITOV) / LUETTELO LAITOKSISTA, JOISTA ON SALLITTUA TUODA KANIN JA TARHATUN RIISTAN (MUIDEN KUIN SILEÄLASTAISTEN LINTUJEN) LIHAA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR FRÅN VILKA KÖTT AV KANIN OCH HÄGNAT VILT FÅR IMPORTERAS (UTOM KÖTT AV RATITER)

Producto: Carne de conejo y carne de caza de cría (*) / Produkt: Králičí maso a maso zvěře z farmového chovu (*) / Produkt: Kød af kanin og af opdrættet vildt (*) / Erzeugnis: Kaninchenfleisch und Fleisch von Zuchtwild (*) / Toode: küüliku liha ja farmiuluki liha (*) / Προϊόν: Κρέας κουνελιού και εκτρεφομένων θηραμάτων (*) / Product: Rabbit meat and farmed game meat (*) / Produit: Viande de lapin et viande de gibier d'élevage (*) / Prodotto: Carni di coniglio e carni di selvagginad'allevamento (*) / Produkts: trušu gaļa un saimniecībās audzētu medījamo dzīvnieku gaļa (*) / Produktas: Triušiena ir ūkiuose auginamų laukinių gyvūnų mėsa (*) / Termék: nyúl és tenyésztett vad húsa (*) / Prodott: Laħam tal-fenek u laħam tal-kaċċa mrobbi (*) / Product: Konijnenvlees en vlees van gekweekt wild (*) / Produkt: Mięso królików i zwierząt dzikich utrzymywanych przez człowieka (*) / Produto: Carne de coelho e carne de caça de criação (*) / Produkt: králičie mäso a mäso zo zveri z farmových chovov (*) / Proizvod: meso kuncev in meso gojene divjadi (*) / Tuote: Tarhatun riistan ja kanin liha (*) / Varuslag: Kaninkött och kött från vilda djur i hägn (*)

(*) Carne fresca / Čerstvé maso / Fersk kød / Frisches Fleisch / Värske liha / Νωπό κρέας / Fresh Meat / Viande fraîche / Carni fresche / Svaiga gaļa / Šviežia mėsa / Friss hús / Laham frisk / Vers vlees / świeże mięso / Carne fresca / Čerstvé mäso / Sveže meso / Tuore liha / Färskt kött

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / Naam / Nazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region

5 = Actividad / Činnost / Aktivitet / Tätigkeit / Tegevusvaldkond / Είδος εγκατάστασης / Activity / Activité / Attività / Darbība / Veikla / Tevékenység / Attivita' / Activiteit / Rodzaj działalności / Actividade / Činnosť / Dejavnost / Toimintamuoto / Verksamhet

SH = Matadero / Jatky / Slagteri / Schlachthof / Tapamaja / Σφαγειοτεχνική εγκατάσταση / Slaughterhouse / Abattoir / Macello / Kautuve / Skerdykla / Vágóhíd / Biċċerija / Slachthuis / Rzeźnia / Matadouro / Bitúnok / Klavnica / Teurastamo / Slakteri

CP = Sala de despiece / Bourárna / Opskæringsvirksomheder / Zerlegungsbetrieb / Lihalõikusettevõte / Εργαστήριο Τεμαχισμού / Cutting plant / Découpe / Sala di sezionamento / Gaļas sadalīšanas uzņēmums / Išpjaustymo įmonė / Daraboló üzem / Stabiliment tal-qtiegħ / Uitsnijderij / Zakład rozbioru / Sala de corte / Rozrábkareň / Razsekovalnica / Leikkaamo / Styckningsanläggning

CS = Almacén frigorífico / Chladírna (mrazírna) / Frysehus / Kühlhaus / Külmladu / Ψυκτική εγκατάσταση / Cold store / Entreposage / Deposito frigorifero / Saldētava / Šaltieji sandėliai / Hűtőház / Kamra tal-friża / Koelhuis / Chłodnia składowa / Armazém / Chladiareň (mraziareň) / Hladilnica / Kylmävarasto / Kyl- och fryshus

6 = Menciones especiales / Zvláštní poznámky / Særlige bemærkninger / Besondere Bemerkungen / Erimärkused / Ειδικές παρατηρήσεις / Special remarks / Mentions spéciales / Note particolari / Īpašas atzīmes / Specialios pastabos / Különleges megjegyzések / Rimarki speċjali / Bijzondere opmerkingen / Uwagi szczególne / Menções especiais / Osobitné poznámky / Posebne opombe / Erikoismainintoja / Anmärkningar

7 =

Países y establecimientos que cumplen todos los requisitos del apartado 1 del artículo 2 de la Decisión 95/408/CE del Consejo.

Země a zařízení, které splňují všechny požadavky čl. 2 odst. 1 rozhodnutí Rady 95/408/ES.

Lande og virksomheder, der opfylder alle betingelserne i artikel 2, stk. 1, i Rådets beslutning 95/408/EF.

Länder und Betriebe, die alle Anforderungen des Artikels 2 Absatz 1 der Entscheidung 95/408/EG des Rates erfüllen.

Nõukogu otsuse 95/408/EÜ artikli 2 lõike 1 kõikidele nõuetele vastavad riigid ja ettevõtted.

Χώρες και εγκαταστάσεις που πληρούν τις προϋποθέσεις του άρθρου 2 παράγραφος 1 της απόφασης 95/408/ΕΚ του Συµβουλίου.

Countries and establishments complying with all requirements of Article 2(1) of Council Decision 95/408/EC.

Pays et établissements remplissant l'ensemble des dispositions de l'article 2, paragraphe 1, de la décision 95/408/CE du Conseil.

Paesi e stabilimenti che ottemperano a tutte le disposizioni dell'articolo 2, paragrafo 1, della decisione 95/408/CE del Consiglio.

Valstis un uzņēmumi, kuri atbilst Padomes Lēmuma 95/408/EK 2. panta 1. punkta prasībām.

Šalys ir įmonės atitinkančios visus Tarybos sprendimo 95/408/EC 2 straipsnio 1 dalies reikalvimus.

Azok az országok és létesítmények, amelyek teljes mértékben megfelelnek a 95/408/EK tanácsi határozat 2. cikkének (1) bekezdésében foglalt követelményeknek.

Pajjiżi u stabilimenti li jissodisfaw il-kundizzjonijiet ta' l-Artiklu 2(1) tad-Deċiżjoni tal-Kunsill 95/408/KE.

Landen en inrichtingen die voldoen aan al de voorwaarden van artikel 2, lid 1, van Beschikking 95/408/EG van de Raad.

Państwa i zakłady spełniające wszystkie wymagania artykułu. 2 ust. 1 decyzji Rady nr 95/408/WE.

Krajiny a prevádzkarne spĺňajúce všetky požiadavky článku 2 ods. 1 rozhodnutia Rady 95/408/ES.

Države in obrati, ki izpolnjujejo vse zahteve iz člena 2(1) Odločbe Sveta 95/408/ES.

Países e estabelecimentos que respeitam todas as exigências do n.o 1 do artigo 2.o da Decisão 95/408/CE do Conselho.

Neuvoston päätöksen 95/408/EY 2 artiklan 1 kohdan kaikki vaatimukset täyttävät maat ja laitokset.

Länder och anläggningar som uppfyller alla krav i artikel 2.1 i rådets beslut 95/408/EG.

a = Conejo / Králík / Kanin / Kaninchen / Küülik / Κουνέλι, κουνέλια / Rabbit / Lapin / Coniglio / Trusis / Triušis / Nyúl / Fenek / Konijn / Królik / Coelho / Králik / Kunci / Kanit / Kanin

b = Biungulados / Sudokopytníci / Klovbærende dyr / Paarhufer / Sõralised / Δίχηλα / Bi-ungulates / Biongulés / Biungulati / Pārnadži / Porakanopiai / Párosujjú patások / Annimali tal-fratt / Tweehoevigen / Parzystokopytne / Biungulados / Párnokopytníky / Parkljarji / Sorkkaeläimet / Klövdjur

c = Aves de caza silvestres / Pernatá zvěř z farmového chovu / Opdrættet fjervildt / Zuchtfederwild / Farmis peetavad metslinnud / Εκτρεφόμενα πτερωτά θηράματα / Farmed game birds / Gibier d'élevage à plumes / Selvaggina da penna di allevamento / Saimniecībās audzēti medījamie putni / Ūkiuose auginami laukiniai paukščiai / Tenyésztett szárnyasvad / Tajr tal-kaċċa imrobbi / Gekweekt vederwild / Ptaki dzikie utrzymywane przez człowieka / Aves de caça de criação / Pernatá zver z farmových chovov / Gojena pernata divjad / Tarhatut riistalinnut / Vildfågel i hägn

d = Otros mamíferos / Jiní suchozemští savci / Andre landlevende dyr / Andere Landsäugetiere / Teised maismaa imetajad / Άλλα χερσαία θηλαστικά / Other land mammals / Autres mammifères terrestres / Altri mammiferi terrestri / Citi sauszemes zīdītāji / Kiti sausumos žinduoliai / Egyéb szárazföldi emlősök / Mammiferi oħra ta' l-art / Andere landzoogdieren / Inne ssaki lądowe / Outros mamíferos terrestres / Ostatné suchozemské cicavce / Drugi kopenski sesalci / Muut maalla elävät nisäkkäät / Andra landdäggdjur

e = Estrucioniformes / Ptáci nadřádu běžci / Strudse / Zuchtflachbrustvögel / Silerinnalised / Στρουθιονίδες / Ratites / Ratites / Ratiti / Strausu dzimta / Strutiniai / Futómadarak / Tajr li ma jtirx / Loopvogels / Bezgrzebieniowe / Ratites / Bežce / Ratiti / Sileälastaiset linnut / Ratiter

Las instalaciones sólo podrán homologarse sobre una base comunitaria cuando se hayan adoptado los certificados. / Zaŕízení nebudou v rámci Společenství schválena dokud nebudou přijata osvědčení. / Anlæggene kan ikke godkendes på fællesskabsplan, før certifikaterne foreligger. / Gemeinschaftsweit zugelassen werden nur ordnungsgemäß abgenommene Betriebe. / Ettevõtteid ei tunnustata ühenduse tasemel enne sertifikaadi väljastamist. / Οι εγκαταστάσεις δεν θα εγκρίνονται σε κοινοτική βάση πριν από την υιοθέτηση των πιστοποιητικών. / Plants will not be approved on a Community basis until certificates have been adopted. / Les établissements ne peuvent être agréés sur une base communautaire avant l'adoption des certificats. / Gli stabilimenti possono essere riconosciuti a livello comunitario soltanto previa adozione dei certificati. / Uzņēmumi netiks atzīti Kopienā, kamēr netiks apstiprināti sertifikāti. / Įmonės nebus patvirtintos Bendrijoje, kol nebus patvirtinti sertifikatai. / A bizonyítványok elfogadásáig a létesítmények nem kerülnek közösségi szintű jóváhagyásra / L-istabilimenti ma jkunux approvati fuq bażi Kommunitarja sakemm iċ-ċertifikati jkunu addottati. / Inrichtingen worden slechts op communautair niveau erkend nadat de certificaten zijn goedgekeurd. / Zakłady nie będą zatwierdzone na bazie wspólnotowej do czasu przyjęcia certyfikatów. / Os estabelecimentos não podem ser aprovados numa base comunitária antes da adopção dos certificados. / Závody nebudú schválené Spoločenstvom, kým nebudú schválené certifikáty. / Na ravni Skupnosti se obrati ne odobrijo pred odobritvijo zdravstvenih spričeval. / Laitokset hyväksytään yhteisön tasolla vasta todistusten antamisen jälkeen. / Anläggningarna kan inte godkännas på gemenskapsnivå innan intygen har antagits."

.

(b) V Prilogi I se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: AUSTRALIA / Země: AUSTRÁLIE / Land: AUSTRALIEN / Land: AUSTRALIEN / Riik: AUSTRAALIA / Χώρα: ΑΥΣΤΡΑΛΙΑ / Country: AUSTRALIA / Pays: AUSTRALIE / Paese: AUSTRALIA / Valsts: AUSTRĀLIJA / Šalis: AUSTRALIJA / Ország: AUSZTRÁLIA / Pajjiż: AWSTRALJA / Land: AUSTRALIË / Państwo: AUSTRALIA / País: AUSTRÁLIA / Krajina: AUSTRÁLIA / Država: AVSTRALIJA / Maa: AUSTRALIA / Land: AUSTRALIEN";

(ii) "País: BULGARIA / Země: BULHARSKO / Land: BULGARIEN / Land: BULGARIEN / Riik: BULGAARIA / Χώρα: ΒΟΥΛΓΑΡΙΑ / Country: BULGARIA / Pays: BULGARIE / Paese: BULGARIA / Valsts: BULGĀRIJA / Šalis: BULGARIJA / Ország: BULGÁRIA / Pajjiż: BULGARIJA / Land: BULGARIJE / Państwo: BUŁGARIA / País: BULGÁRIA / Krajina: BULHARSKO / Država: BOLGARIJA / Maa: BULGARIA / Land: BULGARIEN";

(iii) "País: CHILE / Země: CHILE / Land: CHILE / Land: CHILE / Riik: TŠIILI / Χώρα: ΧΙΛΗ / Country: CHILE / Pays: CHILI / Paese: CILE / Valsts: ČĪLE / Šalis: ČILĖ / Ország: CHILE / Pajjiż: ĊILI' / Land: CHILI / Państwo: CHILE / País: CHILE / Krajina: CHILE / Država: ČILE / Maa: CHILE / Land: CHILE";

(iv) "País: ESTADOS UNIDOS DE AMÉRICA / Země: SPOJENÉ STÁTY AMERICKÉ / Land: AMERIKAS FORENEDE STATER / Land: VEREINIGTE STAATEN VON AMERIKA / Riik: AMEERIKA ÜHENDRIIGID / Χώρα: ΗΝΩΜΕΝΕΣ ΠΟΛΙΤΕΙΕΣ ΤΗΣ ΑΜΕΡΙΚΗΣ / Country: UNITED STATES OF AMERICA / Pays: ÉTATS-UNIS D'AMÉRIQUE / Paese: STATI UNITI / Valsts: AMERIKAS SAVIENOTĀS VALSTIS / Šalis: JUNGTINĖS AMERIKOS VALSTIJOS / Ország: AMERIKAI EGYESÜLT ÁLLAMOK / Pajjiż: STATI UNITI TA' L-AMERIKA / Land: VERENIGDE STATEN VAN AMERIKA / Państwo: STANY ZJEDNOCZONE AMERYKI / País: ESTADOS UNIDOS DA AMÉRICA / Krajina: SPOJENÉ ŠTÁTY AMERICKÉ / Država: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / Maa: AMERIKAN YHDYSVALLAT / Land: FÖRENTA STATERNA";

(v) "País: ARGENTINA / Země: ARGENTINA / Land: ARGENTINA / Land: ARGENTINIEN / Riik: ARGENTIINA / Χώρα: ΑΡΓΕΝΤΙΝΗ / Country: ARGENTINA / Pays: ARGENTINE / Paese: ARGENTINIA / Valsts: ARGENTĪNA / Šalis: ARGENTINA / Ország: ARGENTÍNA / Pajjiż: ARĠENTINA / Land: ARGENTINË / Państwo: ARGENTYNA / País: ARGENTINA / Krajina: ARGENTÍNA / Država: ARGENTINA / Maa: ARGENTIINA / Land: ARGENTINA";

(vi) "País: CANADÁ / Země: KANADA / Land: CANADA / Land: KANADA / Riik: KANADA / Χώρα: ΚΑΝΑΔΑΣ / Country: CANADA / Pays: CANADA / Paese: CANADA / Valsts: KANĀDA / Šalis: KANADA / Ország: KANADA / Pajjiż: KANADA / Land: CANADA / Państwo: KANADA / País: CANADÁ / Krajina: KANADA / Država: KANADA / Maa: KANADA / Land: KANADA";

(vii) "País: CHINA / Země: ČÍNA / Land: KINA / Land: CHINA / Riik: HIINA / Χώρα: ΚΙΝΑ / Country: CHINA / Pays: CHINE / Paese: CINA / Valsts: ĶĪNA / Šalis: KINIJA / Ország: KÍNA / Pajjiż: ĊINA / Land: CHINA / Państwo: CHINY / País: CHINA / Krajina: ČÍNA / Država: KITAJSKA / Maa: KIINA / Land: KINA";

(viii) "País: NUEVA ZELANDA / Země: NOVÝ ZÉLAND / Land: NEW ZEALAND / Land: NEUSEELAND / Riik: UUS-MEREMAA / Χώρα: ΝΕΑ ΖΗΛΑΝΔΙΑ / Country: NEW ZEALAND / Pays: NOUVELLE-ZÉLANDE / Paese: NUOVA ZELANDA / Valsts: JAUNZĒLANDE / Šalis: NAUJOJI ZELANDIJA / Ország: ÚJ-ZÉLAND / Pajjiż: NEW ZEALAND / Land: NIEUW-ZEELAND / Państwo: NOWA ZELANDIA / País: NOVA ZELÂNDIA / Krajina: NOVÝ ZÉLAND / Država: NOVA ZELANDIJA / Maa: UUSI-SEELANTI / Land: NYA ZEELAND";

(ix) "País: CROACIA / Země: CHORVATSKO / Land: KROATIEN / Land: KROATIEN / Riik: HORVAATIA / Χώρα: ΚΡΟΑΤΙΑ / Country: CROATIA / Pays: CROATIE / Paese: CROAZIA / Valsts: HORVĀTIJA / Šalis: KROATIJA / Ország: HORVÁTORSZÁG / Pajjiż: KROAZJA / Land: KROATIË / Państwo: CHORWACJA / País: CROÁCIA / Krajina: CHORVÁTSKO / Država: HRVAŠKA / Maa: KROATIA / Land: KROATIEN";

(x) "Territorio: NUEVA CALEDONIA / Území: NOVÁ KALEDONIE / Territorium: NY KALEDONIEN / Gebiet: NEUKALEDONIEN / Territoorium: UUS KALEDOONIA / Περιοχή: ΝΕΑ ΚΑΛΗΔΟΝΙΑ / Territory: NEW CALEDONIA / Territoire: NOUVELLE-CALÉDONIE / Territorio: NUOVA CALEDONIA / Teritorija: JAUNKALEDONIJA / Teritorija: NAUJOJI KALEDONIJA / Terület: ÚJ-KALEDÓNIA / Territorju: KALEDONJA L-ĠDIDA / Gebied: NIEUW-CALEDONIË / Terytorium: NOWA KALEDONIA / Território: NOVA CALEDÓNIA / Územie: NOVÁ KALEDÓNIA / Ozemlje: NOVA KALEDONIJA / Alue: UUSI-KALEDONIA / Territorium: NYA KALEDONIEN".

(xi) "País: RUSSIA / Země: RUSKO / Land: RUSSLAND / Land: RUSSLAND / Riik: VENEMAA / Χώρα: ΡΩΣΙΑ / Country: RUSSIA / Pays: RUSSIE / Paese: RUSSIA / Valsts: KRIEVIJA / Šalis: RUSIJA / Ország: OROSZORSZÁG / Pajjiż: IR-RUSSJA / Land: RUSLAND / Państwo: ROSJA / País: RÚSSIA / Krajina: RUSKO / Država: RUSIJA / Maa: VENÄJÄ / Land: RYSSLAND".

(xii) "País: BRASIL / Země: BRAZÍLIE / Land: BRASILIEN / Land: BRASILIEN / Riik: BRASIILIA / Χώρα: ΒΡΑΖΙΛΙΑ / Country: BRAZIL / Pays: BRÉSIL / Paese: BRASILE / Valsts: BRAZĪLIJA / Šalis: BRAZILIJA / Ország: BRAZÍLIA / Pajjiż: BRAŻIL / Land: BRASILIË / Państwo: BRAZYLIA / País: BRASIL / Krajina: BRAZÍLIA / Država: BRAZILIJA / Maa: BRASILIA / Land: BRASILIEN".

(xiii) "País: GROENLANDIA / Země: GRÓNSKO / Land: GRØNLAND / Land: GRÖNLAND / Riik: GRÖÖNIMAA / Χώρα: ΓΡΟΙΛΑΝΔΙΑ / Country: GREENLAND / Pays: GROENLAND / Paese: GROENLANDIA / Valsts: GRENLANDE / Šalis: GRENLANDIJA / Ország: GRÖNLAND / Pajjiż: GREENLAND / Land: GROENLAND / Państwo: GRENLANDIA / País: GRONELÂNDIA / Krajina: GRÓNSKO / Država: GRENLANDIJA / Maa: GRÖNLANTI / Land: GRÖNLAND".

(c) V Prilogi I se črtajo vnosi za naslednje države:

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

(d) V Prilogi II se naslov nadomesti z naslednjim:

"ANEXO II — PŘÍLOHA II — BILAG II — ANHANG II — II LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ II — ANNEX II — ANNEXE II — ALLEGATO II — II PIELIKUMS — II PRIEDAS — II. MELLÉKLET — ANNESS II — BILAGE II — ZAŁĄCZNIK II — ANEXO II — PRÍLOHA II — PRILOGA II — LITTE II — BILAGA II

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS AUTORIZADOS PARA EXPORTAR CARNE DE ESTRUCIONIFORMES / SEZNAM ZAŘÍZENÍ SCHVÁLENÝCH K DOVOZU MASA Z PTÁKŮ NADŘÁDU BĚŽCI / LISTE OVER VIRKSOMHEDER, HVORFRA MEDLEMSSTATERNE TILLADER IMPORT AF STRUDSEKØD / LISTE DER FÜR DIE EINFUHR VON LAUFVOGELFLEISCH ZUGELASSENEN BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU, KELLEL ON LUBATUD IMPORTIDA SILERINNALISTE LINDUDE LIHA / ΠΙΝΑΚΑΣ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ ΑΠΟ ΤΙΣ ΟΠΟΙΕΣ ΕΠΙΤΡΕΠΕΤΑΙ Η ΕΙΣΑΓΩΓΗ ΚΡΕΑΤΟΣ ΣΤΡΟΥΘΙΟΝΙΔΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS AUTHORISED FOR IMPORT OF RATITE MEAT / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS AUTORISÉS POUR L'IMPORTATION DE VIANDES DE RATITES / ELENCO DEGLI STABILIMENTI AUTORIZZATI PER LE IMPORTAZIONI DI CARNI DI RATITI / UZŅĒMUMU SARAKSTS, NO KURIEM ATĻAUTS IMPORTĒT STRAUSU DZIMTAS PUTNU GAĻU / ĮMONIŲ, IŠ KURIŲ LEIDŽIAMA IMPORTUOTI STRUTINIŲ MĖSĄ, SĄRAŠAS / FUTÓMADARAK HÓSÁNAK BEHOZATALÁRA ENGEDÉLYEZETT LÉTESÍTMÉNYEK LISTÁJA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI AWTORIZZATI GĦALL-IMPORTAZZJONI TA' LAĦAM TAT-TAJR LI MA JTIRX / LIJST VAN INRICHTINGEN WAARUIT DE INVOER VAN VLEES VAN LOOPVOGELS IS TOGESTAAN / LISTA ZAKŁADÓW Z KTÓRYCH IMPORT MIĘSA PTAKÓW BEZGRZEBIENIOWYCH JEST DOZWOLONY / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS AUTORIZADOS A IMPORTAR CARNES DE RATITES / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ SCHVÁLENÝCH NA DOVOZ MÄSA Z VTÁKOV PATRIACICH DO NADRADU BEŽCOV / SEZNAM OBRATOV, ODOBRENIH ZA UVOZ MESA RATITOV / LUETTELO LAITOKSISTA, JOISTA ON SALLITTUA TUODA SILEÄLASTAISTEN LINTUJEN LIHAA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR FRÅN VILKA RATITKÖTT FÅR IMPORTERAS"

.

(e) V Prilogi II se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: AUSTRALIA / Země: AUSTRÁLIE / Land: AUSTRALIEN / Land: AUSTRALIEN / Riik: AUSTRAALIA / Χώρα: ΑΥΣΤΡΑΛΙΑ / Country: AUSTRALIA / Pays: AUSTRALIE / Paese: AUSTRALIA / Valsts: AUSTRĀLIJA / Šalis: AUSTRALIJA / Ország: AUSZTRÁLIA / Pajjiż: AWSTRALJA / Land: AUSTRALIË / Państwo: AUSTRALIA / País: AUSTRÁLIA / Krajina: AUSTRÁLIA / Država: AVSTRALIJA / Maa: AUSTRALIA / Land: AUSTRALIEN";

(ii) "País: CANADÁ / Země: KANADA / Land: CANADA / Land: KANADA / Riik: KANADA / Χώρα: ΚΑΝΑΔΑΣ / Country: CANADA / Pays: CANADA / Paese: CANADA / Valsts: KANĀDA / Šalis: KANADA / Ország: KANADA / Pajjiż: KANADA / Land: CANADA / Państwo: KANADA / País: CANADÁ / Krajina: KANADA / Država: KANADA / Maa: KANADA / Land: KANADA";

(iii) "País: ISRAEL / Země: IZRAEL / Land: ISRAEL / Land: ISRAEL / Riik: IISRAEL / Χώρα: ΙΣΡΑΗΛ / Country: ISRAEL / Pays: ISRAËL / Paese: ISRAELE / Valsts: IZRAĒLA / Šalis: IZRAELIS / Ország: IZRAEL / Pajjiż: IŻRAEL / Land: ISRAËL / Państwo: IZRAEL / País: ISRAEL / Krajina: IZRAEL / Država: IZRAEL / Maa: ISRAEL / Land: ISRAEL";

(iv) "País: NAMIBIA / Země: NAMIBIE / Land: NAMIBIA / Land: NAMIBIA / Riik: NAMIIBIA / Χώρα: ΝΑΜΙΜΠΙΑ / Country: NAMIBIA / Pays: NAMIBIE / Paese: NAMIBIA / Valsts: NAMĪBIJA / Šalis: NAMIBIJA / Ország: NAMÍBIA / Pajjiż: NAMIBJA / Land: NAMIBIË / Państwo: NAMIBIA / País: NAMBÍA / Krajina: NAMÍBIA / Država: NAMIBIJA / Maa: NAMIBIA / Land: NAMIBIA";

(v) "País: NUEVA ZELANDA / Země: NOVÝ ZÉLAND / Land: NEW ZEALAND / Land: NEUSEELAND / Riik: UUS-MEREMAA / Χώρα: ΝΕΑ ΖΗΛΑΝΔΙΑ / Country: NEW ZEALAND / Pays: NOUVELLE-ZÉLANDE / Paese: NUOVA ZELANDA / Valsts: JAUNZĒLANDE / Šalis: NAUJOJI ZELANDIJA / Ország: ÚJ-ZÉLAND / Pajjiż: NEW ZEALAND / Land: NIEUW-ZEELAND / Państwo: NOWA ZELANDIA / País: NOVA ZELÂNDIA / Krajina: NOVÝ ZÉLAND / Država: NOVA ZELANDIJA / Maa: UUSI-SEELANTI / Land: NYA ZEELAND";

(vi) "País: SUDÁFRICA / Země: JIŽNÍ AFRIKA / Land: SYDAFRIKA / Land: SÜDAFRIKA / Riik: LÕUNA-AAFRIKA / Χώρα: ΝΟΤΙΑ ΑΦΡΙΚΗ / Country: SOUTH AFRICA / Pays: AFRIQUE DU SUD / Paese: SUDAFRICA / Valsts: DIENVIDĀFRIKA / Šalis: PIETŲ AFRIKA / Ország: DÉL-AFRIKAI KÖZTÁRSASÁG / Pajjiż: L-AFRIKA T'ISFEL / Land: ZUID-AFRIKA / Państwo: REPUBLIKA POŁUDNIOWEJ AFRYKI / País: ÁFRICA DO SUL / Krajina: JUHOAFRICKÁ REPUBLIKA / Država: JUŽNA AFRIKA / Maa: ETELÄ-AFRIKKA / Land: SYDAFRIKA";

(vii) "País: ESTADOS UNIDOS DE AMÉRICA / Země: SPOJENÉ STÁTY AMERICKÉ / Land: AMERIKAS FORENEDE STATER / Land: VEREINIGTE STAATEN VON AMERIKA / Riik: AMEERIKA ÜHENDRIIGID / Χώρα: ΗΝΩΜΕΝΕΣ ΠΟΛΙΤΕΙΕΣ ΤΗΣ ΑΜΕΡΙΚΗΣ / Country: UNITED STATES OF AMERICA / Pays: ÉTATS-UNIS D'AMÉRIQUE / Paese: STATI UNITI / Valsts: AMERIKAS SAVIENOTĀS VALSTIS / Šalis: JUNGTINĖS AMERIKOS VALSTIJOS / Ország: AMERIKAI EGYESÜLT ÁLLAMOK / Pajjiż: STATI UNITI TA' L-AMERIKA / Land: VERENIGDE STATEN VAN AMERIKA / Państwo: STANY ZJEDNOCZONE AMERYKI / País: ESTADOS UNIDOS DA AMÉRICA / Krajina: SPOJENÉ ŠTÁTY AMERICKÉ / Država: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / Maa: AMERIKAN YHDYSVALLAT / Land: FÖRENTA STATERNA";

(viii) "País: ZIMBABUE / Země: ZIMBABWE / Land: ZIMBABWE / Land: SIMBABWE / Riik: ZIMBABWE / Χώρα: ΖΙΜΠΑΜΠΟΥΕ / Country: ZIMBABWE / Pays: ZIMBABWE / Paese: ZIMBABWE / Valsts: ZIMBABVE / Šalis: ZIMBABVĖ / Ország: ZIMBABWE / Pajjiż: ŻIMBABWE / Land: ZIMBABWE / Państwo: ZIMBABWE / País: ZIMBABUÉ / Krajina: ZIMBABWE / Država: ZIMBABVE / Maa: ZIMBABWE / Land: ZIMBABWE".

(f) V Prilogi II se črta vnos za Ciper.

61. 31997 D 0468: Odločba Komisije 97/468//ES z dne 7. julija 1997 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mesa divjadi (UL L 199, 26.7.1997, str. 62), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 D 0369: Odločbo Komisije 98/369/ES z dne 19.5.1998 (UL L 165, 10.6.1998, str. 30),

- 31999 D 0343: Odločbo Komisije 1999/343/ES z dne 25.5.1999 (UL L 131, 27.5.1999, str. 70),

- 32000 D 0076: Odločbo Komisije 2000/76/ES z dne 17.12.1999 (UL L 30, 4.2.2000, str. 33),

- 32002 D 0672: Odločbo Komisije 2002/672/ES z dne 21.8.2002 (UL L 228, 24.8.2002, str. 26).

(a) V Prilogi se naslov in legenda nadomestita z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS / SEZNAM ZAŘÍZENÍ / LISTE OVER VIRKSOMHEDER / VERZEICHNIS DER BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS / ELENCO DEGLI STABILIMENTI / UZŅĒMUMU SARAKSTS / ĮMONIŲ SĄRAŠAS / LÉTESÍTMÉNYLISTA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI / LIJST VAN BEDRIJVEN / LISTA ZAKŁADÓW / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ / SEZNAM OBRATOV / LUETTELO LAITOKSISTA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR

Producto: Carne de caza salvaje / Produkt: Maso volně žijící zvěře / Produkt: Kød af vildtlevende vildt / Erzeugnis: Wildfleisch / Toode: ulukiliha / Προϊόν: Κρέας άγριων θηραμάτων / Product: Wild game meat / Produit: Viande de gibier sauvage / Prodotto: Carni di selvaggina / Produkts: medījamo dzīvnieku gaļa / Produktas: Žvėriena / Termék: vadhús / Prodott: Laħam tal-kaċċa salvaġġ / Product: Vlees van vrij wild / Produkt: mięso zwierząt łownych / Produto: Carne de caça selvagem / Produkt: zverina z divo žijúcej zveri / Proizvod: Meso divjadi / Tuote: Luonnonvaraisen riistan liha / Varuslag: Viltkött

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / Naam / Nazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region

5 = Actividad / Činnost / Aktivitet / Tätigkeit / Tegevusvaldkond / Είδος εγκατάστασης / Activity / Activité / Attività / Darbība / Veikla / Tevékenység / Attivita' / Activiteit / Rodzaj działalności / Actividade / Činnosť / Dejavnost / Toimintamuoto / Verksamhet

PH = Sala de tratamiento de la caza / Zařízení na zpracování masa volně žijící zvěře / Vildtbehandlingsvirksomhed / Wildbearbeitungsbetrieb / Ulukiliha käitlemisettevõte / Κέντρο επεξεργασίας άγριων θηραμάτων / Wild game processing house / Atelier de traitement du gibier sauvage / Centro di lavorazione della selvaggina / Medījamo dzīvnieku gaļas pārstrādes uzņēmums / Žvėrienos perdirbimo įmonė / Vadhúsfeldolgozó üzem / Stabiliment li jipproċessa l-laħam tal-kaċċa salvaġġa / Wildverwerkingseenheid / Zakład przetwórstwa dziczyzny / Estabelecimento de tratamento de caça selvagem / Prevádzkareň na spracovanie zveriny z divo žijúcej zveri / Obrat za obdelavo mesa divjadi / Luonnonvaraisen riistan käsittelytila / Viltbearbetningsanläggning.

CS = Almacén frigorífico / Chladírna (mrazírna) / Frysehus / Kühlhaus / Külmladu / Ψυκτική εγκατάσταση / Cold store / Entreposage / Deposito frigorifero / Saldētava / Šaltieji sandėliai / Hűtőház / Kamra tal-friża / Koelhuis / Chłodnia składowa / Armazém frigorífico / Chladiareň (mraziareň) / Hladilnica / Kylmävarasto / Kyl- och fryshus

6 = Menciones especiales / Zvláštní poznámky / Særlige bemærkninger / Besondere Bemerkungen / Erimärkused / Ειδικές παρατηρήσεις / Special remarks / Mentions spéciales / Note particolari / Īpašas atzīmes / Specialios pastabos / Különleges megjegyzések / Rimarki speċjali / Bijzondere opmerkingen / Uwagi szczególne / Menções especiais / Osobitné poznámky / Posebne opombe / Erikoismainintoja / Anmärkningar

a = Caza mayor / Volně žijící velká zvěř / Vildtlevende storvildt / Großwild / Suured ulukid / Μεγάλα άγρια θηράματα / Large wild game / Gros gibier sauvage / Selvaggina grossa / Lielie medījamie dzīvnieki / Stambūs žvėrys / Nagyvad / Laħam ta' annimali salvaġġi kbar / Grof vrij wild / Gruba zwierzyna łowna / Caça maior selvagem / Veľká divo žijúca zver / Velika divjad / Luonnonvarainen suurriista / Storvilt

b = Lepóridos / Zajícovití / Leporidae / Leporiden / Leporidae sugukonda kuuluvad loomad / λαγόμορφα / Leporidae / Léporidés / Leporidi / Zaķu dzimta / Kiškiniai / Nyúlfélék / Fniek salvaġġi / Haasachtigen (leporidae) / Zającowate / Leporídeos / Zajacovité / Leporidi / Leporidae-suvun eläimet / Hardjur

c = Aves de caza silvestres / Volně žijící pernatá zvěř / Vildtlevende Fjervildt / Federwild / Metslinnud / Άγρια πτερωτά θηράματα / Wild game birds / Oiseaux sauvages de chasse / Selvaggina da penna selvatica / Medījamie putni / Laukiniai paukščiai / Szárnyasvad / Tajr salvaġġ / Vrij vederwild / Ptactwo łowne / Aves de caça selvagem / Divo žijúca pernatá zver / Pernata divjad / Luonnonvaraiset riistalinnut / Vildfågel

T = Prueba para la detección de triquinas / Vyšetření na trichinely / Undersøgelse for trikiner / Untersuchung auf Trichinen / Trihhinellade kontroll / Εξέταση παρουσίας τριχινών / Examination for trichinae / Examen pour le dépistage des trichines / Esame per l'individuazione di trichine / Trihinelozes izmeklējumi / Trichineliozės tyrimas / Trichinellavizsgálat / L-eżami tat-trichanae / Onderzoek op de aanwezigheid van trichinen / Badanie na włośnie / Exame para a detecção de triquinas / Vyšetrenie na trichinely / Pregled na trihine / Trikiinien tutkiminen / Trikinkontroll"

.

(b) V Prilogi se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: ARGENTINA / Země: ARGENTINA / Land: ARGENTINA / Land: ARGENTINIEN / Riik: ARGENTIINA / Χώρα: ΑΡΓΕΝΤΙΝΗ / Country: ARGENTINA / Pays: ARGENTINE / Paese: ARGENTINIA / Valsts: ARGENTĪNA / Šalis: ARGENTINA / Ország: ARGENTÍNA / Pajjiż: ARĠENTINA / Land: ARGENTINË / Państwo: ARGENTYNA / País: ARGENTINA / Krajina: ARGENTÍNA / Država: ARGENTINA / Maa: ARGENTIINA / Land: ARGENTINA";

(ii) "País: AUSTRALIA / Země: AUSTRÁLIE / Land: AUSTRALIEN / Land: AUSTRALIEN / Riik: AUSTRAALIA / Χώρα: ΑΥΣΤΡΑΛΙΑ / Country: AUSTRALIA / Pays: AUSTRALIE / Paese: AUSTRALIA / Valsts: AUSTRĀLIJA / Šalis: AUSTRALIJA / Ország: AUSZTRÁLIA / Pajjiż: AWSTRALJA / Land: AUSTRALIË / Państwo: AUSTRALIA / País: AUSTRÁLIA / Krajina: AUSTRÁLIA / Država: AVSTRALIJA / Maa: AUSTRALIA / Land: AUSTRALIEN";

(iii) "País: BULGARIA / Země: BULHARSKO / Land: BULGARIEN / Land: BULGARIEN / Riik: BULGAARIA / Χώρα: ΒΟΥΛΓΑΡΙΑ / Country: BULGARIA / Pays: BULGARIE / Paese: BULGARIA / Valsts: BULGĀRIJA / Šalis: BULGARIJA / Ország: BULGÁRIA / Pajjiż: BULGARIJA / Land: BULGARIJE / Państwo: BUŁGARIA / País: BULGÁRIA / Krajina: BULHARSKO / Država: BOLGARIJA / Maa: BULGARIA / Land: BULGARIEN";

(iv) "País: CHILE / Země: CHILE / Land: CHILE / Land: CHILE / Riik: TŠIILI / Χώρα: ΧΙΛΗ / Country: CHILE / Pays: CHILI / Paese: CILE / Valsts: ČĪLE / Šalis: ČILĖ / Ország: CHILE / Pajjiż: ĊILI' / Land: CHILI / Państwo: CHILE / País: CHILE / Krajina: CHILE / Država: ČILE / Maa: CHILE / Land: CHILE";

(v) "País: RUMANÍA / Země: RUMUNSKO / Land: RUMÆNIEN / Land: RUMÄNIEN / Riik: RUMEENIA / Χώρα: ΡΟΥΜΑΝΙΑ / Country: ROMANIA / Pays: ROUMANIE / Paese: ROMANIA / Valsts: RUMĀNIJA / Šalis: RUMUNIJA / Ország: ROMÁNIA / Pajjiż: RUMANIJA / Land: ROEMENIË / Państwo: RUMUNIA / País: ROMÉNIA / Krajina: RUMUNSKO / Država: ROMUNIJA / Maa: ROMANIA / Land: RUMÄNIEN";

(vi) "País: SUDÁFRICA / Země: JIŽNÍ AFRIKA / Land: SYDAFRIKA / Land: SÜDAFRIKA / Riik: LÕUNA-AAFRIKA / Χώρα: ΝΟΤΙΑ ΑΦΡΙΚΗ / Country: SOUTH AFRICA / Pays: AFRIQUE DU SUD / Paese: SUDAFRICA / Valsts: DIENVIDĀFRIKA / Šalis: PIETŲ AFRIKA / Ország: DÉL-AFRIKAI KÖZTÁRSASÁG / Pajjiż: L-AFRIKA T'ISFEL / Land: ZUID-AFRIKA / Państwo: REPUBLIKA POŁUDNIOWEJ AFRYKI / País: ÁFRICA DO SUL / Krajina: JUHOAFRICKÁ REPUBLIKA / Država: JUŽNA AFRIKA / Maa: ETELÄ-AFRIKKA / Land: SYDAFRIKA";

(vii) "País: CANADÁ / Země: KANADA / Land: CANADA / Land: KANADA / Riik: KANADA / Χώρα: ΚΑΝΑΔΑΣ / Country: CANADA / Pays: CANADA / Paese: CANADA / Valsts: KANĀDA / Šalis: KANADA / Ország: KANADA / Pajjiż: KANADA / Land: CANADA / Państwo: KANADA / País: CANADÁ / Krajina: KANADA / Država: KANADA / Maa: KANADA / Land: KANADA";

(viii) "País: NUEVA ZELANDA / Země: NOVÝ ZÉLAND / Land: NEW ZEALAND / Land: NEUSEELAND / Riik: UUS-MEREMAA / Χώρα: ΝΕΑ ΖΗΛΑΝΔΙΑ / Country: NEW ZEALAND / Pays: NOUVELLE-ZÉLANDE / Paese: NUOVA ZELANDA / Valsts: JAUNZĒLANDE / Šalis: NAUJOJI ZELANDIJA / Ország: ÚJ-ZÉLAND / Pajjiż: New Zealand / Land: NIEUW-ZEELAND / Państwo: NOWA ZELANDIA / País: NOVA ZELÂNDIA / Krajina: NOVÝ ZÉLAND / Država: NOVA ZELANDIJA / Maa: UUSI-SEELANTI / Land: NYA ZEELAND";

(ix) "País: ESTADOS UNIDOS DE AMÉRICA / Země: SPOJENÉ STÁTY AMERICKÉ / Land: AMERIKAS FORENEDE STATER / Land: VEREINIGTE STAATEN VON AMERIKA / Riik: AMEERIKA ÜHENDRIIGID / Χώρα: ΗΝΩΜΕΝΕΣ ΠΟΛΙΤΕΙΕΣ ΤΗΣ ΑΜΕΡΙΚΗΣ / Country: UNITED STATES OF AMERICA / Pays: ÉTATS-UNIS D'AMÉRIQUE / Paese: STATI UNITI / Valsts: AMERIKAS SAVIENOTĀS VALSTIS / Šalis: JUNGTINĖS AMERIKOS VALSTIJOS / Ország: AMERIKAI EGYESÜLT ÁLLAMOK / Pajjiż: STATI UNITI TA' L-AMERIKA / Land: VERENIGDE STATEN VAN AMERIKA / Państwo: STANY ZJEDNOCZONE AMERYKI / País: ESTADOS UNIDOS DA AMÉRICA / Krajina: SPOJENÉ ŠTÁTY AMERICKÉ / Država: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / Maa: AMERIKAN YHDYSVALLAT / Land: FÖRENTA STATERNA";

(x) "País: URUGUAY / Země: URUGUAY / Land: URUGUAY / Land: URUGUAY / Riik: URUGUAY / Χώρα: ΟΥΡΟΥΓΟΥΑΗ / Country: URUGUAY / Pays: URUGUAY / Paese: URUGUAY / Valsts: URUGVAJA / Šalis: URUGVAJUS / Ország: URUGUAY / Pajjiż: URUGWAJ / Land: URUGUAY / Państwo: URUGWAJ / País: URUGUAI / Krajina: URUGUAJ / Država: URUGVAJ / Maa: URUGUAY / Land: URUGUAY".

(xi) "País: TÚNEZ / Země: TUNISKO / Land: TUNESIEN / Land: TUNESIEN / Riik: TUNEESIA / Χώρα: ΤΥΝΗΣΙΑ / Country: TUNISIA / Pays: TUNISIE / Paese: TUNISIA / Valsts: TUNISIJA / Šalis: TUNISAS / Ország: TUNÉZIA / Pajjiż: TUNEŻIJA / Land: TUNESIË / Państwo: TUNEZJA / País: TUNÍSIA / Krajina: TUNISKO / Država: TUNIZIJA / Maa: TUNISIA / Land: TUNISIEN";

(xii) "País: GROENLANDIA / Země: GRÓNSKO / Land: GRØNLAND / Land: GRÖNLAND / Riik: GRÖÖNIMAA / Χώρα: ΓΡΟΙΛΑΝΔΙΑ / Country: GREENLAND / Pays: GROENLAND / Paese: GROENLANDIA / Valsts: GRENLANDE / Šalis: GRENLANDIJA / Ország: GRÖNLAND / Pajjiż: GREENLAND / Land: GROENLAND / Państwo: GRENLANDIA / País: GRONELÂNDIA / Krajina: GRÓNSKO / Država: GRENLANDIJA / Maa: GRÖNLANTI / Land: GRÖNLAND".

(c) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Estonijo,

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

62. 31997 D 0569: Odločba Komisije 97/569//ES z dne 16. julija 1997 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mesnih izdelkov (UL L 234, 26.8.1997, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 D 0009: Odločbo Komisije 98/9/ES z dne 16.12.1997 (UL L 3, 7.1.1998, str. 12),

- 31998 D 0163: Odločbo Komisije 98/163/ES z dne 10.2.1998 (UL L 53, 24.2.1998, str. 23),

- 31998 D 0220: Odločbo Komisije 98/220/ES z dne 4.3.1998 (UL L 82, 19.3.1998, str. 47),

- 31998 D 0346: Odločbo Komisije 98/346/ES z dne 19.5.1998 (UL L 154, 28.5.1998, str. 35),

- 31999 D 0336: Odločbo Komisije 1999/336/ES z dne 20.5.1999 (UL L 127, 21.5.1999, str. 30),

- 32000 D 0253(01): Odločbo Komisije 2000/253/ES z dne 20.3.2000 (UL L 78, 29.3.2000, str. 32),

- 32000 D 0555: Odločbo Komisije 2000/555/ES z dne 6.9.2000 (UL L 235, 19.9.2000, str. 25),

- 32002 D 0074: Odločbo Komisije 2002/74/ES z dne 30.1.2002 (UL L 33, 2.2.2002, str. 29),

- 32002 D 0671: Odločbo Komisije 2002/671/ES z dne 20.8.2002 (UL L 228, 24.8.2002, str. 25).

(a) V Prilogi se naslov in legende nadomestijo z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS / SEZNAM ZAŘÍZENÍ / LISTE OVER VIRKSOMHEDER / VERZEICHNIS DER BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS / ELENCO DEGLI STABILIMENTI / UZŅĒMUMU SARAKSTS / ĮMONIŲ SĄRAŠAS / LÉTESÍTMÉNYLISTA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI / LIJST VAN BEDRIJVEN / LISTA ZAKŁADÓW / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ / SEZNAM OBRATOV / LUETTELO LAITOKSISTA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR

Producto: productos cárnicos / Výrobky: masné výrobky / Produkt: kødprodukter / Erzeugnis: Fleischerzeugnisse / Toode: lihatooted / Προϊόν: Προϊόντα με βάση το κρέας / Product: meat products / Produit: à base de viandes / Prodotto: prodotti a base di carne / Produkts: gaļas produkti / Produktas: mėsos produktai / Termék: húskészítmények / Prodott: Prodotti tal-laħam / Product: vleesproducten / Produkt: przetwory mięsne / Produto: produtos à base de carne / Produkt: mäsové výrobky / Proizvod: mesni izdelki / Tuote: lihatuotteet / Varuslag: köttvaror

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / Naam / Nazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region

5 = Menciones especiales / Zvláštní poznámky / Særlige bemærkninger / Besondere Bemerkungen / Erimärkused / Ειδικές παρατηρήσεις / Special remarks / Mentions spéciales / Note particolari / Īpašas atzīmes / Specialios pastabos / Különleges megjegyzések / Rimarki speċjali / Bijzondere opmerkingen / Uwagi szczególne / Menções especiais / Osobitné poznámky / Posebne opombe / Erikoismainintoja / Anmärkningar

PMP = izdelki iz mesa perutnine

RMP = izdelki iz mesa kuncev

FMP = izdelki iz mesa gojene divjadi

FMP = izdelki iz mesa divjadi

6 * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * = *

Países y establecimientos que cumplen todos los requisitos del apartado 1 del artículo 2 de la Decisión 95/408/CE del Consejo.*

Země a zařízení, které splňují všechny požadavky čl. 2 odst. 1 rozhodnutí Rady 95/408/ES.*

Lande og virksomheder, der opfylder alle betingelserne i artikel 2, stk. 1, i Rådets beslutning 95/408/EF.*

Länder und Betriebe, die alle Anforderungen des Artikels 2 Absatz 1 der Entscheidung 95/408/EG des Rates erfüllen.*

Nõukogu otsuse 95/408/EÜ artikkel 2 punkti 1 kõikidele nõuetele vastavad riigid ja ettevõtted.*

Χώρες και εγκαταστάσεις που πληρούν τις προϋποθέσεις του άρθρου 2 παράγραφος 1 της απόφασης 95/408/ΕΚ του Συμβουλίου.*

Countries and establishments complying with all requirements of Article 2 (1) of Council Decision 95/408/EC.*

Pays et établissements remplissant l'ensemble des dispositions de l'article 2 paragraphe 1 de la décision 95/408/CE du Conseil.*

Paese e stabilimenti che ottemperano a tutte le disposizioni dell'articolo 2, paragrafo 1 della decisione 95/408/CE del Consiglio.*

Valstis un uzņēmumi, kuri atbilst Padomes Lēmuma 95/408/EK 2. panta 1. punkta prasībām.*

Šalys ir įmonės, atitinkančios visus Tarybos sprendimo 95/408/EB 2 straipsnio 1 dalies reikalavimus.*

Azok az országok és létesítmények, amelyek teljes mértékben megfelelnek a 95/408/EK tanácsi határozat 2. cikkének (1) bekezdésében foglalt követelményeknek.*

Pajjiżi u stabilimenti li jissodisfaw il-kundizzjonijiet ta' l-Artiklu 2(1) tad-Deċiżjoni tal-Kunsill 95/408/KE.*

Landen en inrichtingen die voldoen aan al de voorwaarden van artikel 2, lid 1, van Beschikking 95/408/EG van de Raad.*

Państwa i zakłady spełniające wszystkie wymagania artykułu 2 ust. 1 decyzji Rady 95/408/WE.*

Países e estabelecimentos que respeitam todas as exigências do n.o 1 do artigo 2.o da Decisão 95/408/CE do Conselho.*

Krajiny a prevádzkarne v súlade so všetkými požiadavkami článku 2 (1) rozhodnutia Rady 95/408/ES.*

Države in obrati, ki izpolnjujejo vse zahteve iz člena 2 (1) Odločbe Sveta 95/408/ES.*

Neuvoston päätöksen 95/408/EY 2 artiklan 1 kohdan kaikki vaatimukset täyttävät maat ja laitokset.*

Länder och anläggningar som uppfyller alla krav i artikel 2.1 i rådets beslut 95/408/EG."

(b) V Prilogi se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: ARGENTINA / Země: ARGENTINA / Land: ARGENTINA / Land: ARGENTINIEN / Riik: ARGENTIINA / Χώρα: ΑΡΓΕΝΤΙΝΗ / Country: ARGENTINA / Pays: ARGENTINE / Paese: ARGENTINIA / Valsts: ARGENTĪNA / Šalis: ARGENTINA / Ország: ARGENTÍNA / Pajjiż: ARĠENTINA / Land: ARGENTINË / Państwo: ARGENTYNA / País: ARGENTINA / Krajina: ARGENTÍNA / Država: ARGENTINA / Maa: ARGENTIINA / Land: ARGENTINA".

(ii) "País: BULGARIA / Země: BULHARSKO / Land: BULGARIEN / Land: BULGARIEN / Riik: BULGAARIA / Χώρα: ΒΟΥΛΓΑΡΙΑ / Country: BULGARIA / Pays: BULGARIE / Paese: BULGARIA / Valsts: BULGĀRIJA / Šalis: BULGARIJA / Ország: BULGÁRIA / Pajjiż: BULGARIJA / Land: BULGARIJE / Państwo: BUŁGARIA / País: BULGÁRIA / Krajina: BULHARSKO / Država: BOLGARIJA / Maa: BULGARIA / Land: BULGARIEN";

(iii) "País: BRASIL / Země: BRAZÍLIE / Land: BRASILIEN / Land: BRASILIEN / Riik: BRASIILIA / Χώρα: ΒΡΑΖΙΛΙΑ / Country: BRAZIL / Pays: BRÉSIL / Paese: BRASILE / Valsts: BRAZĪLIJA / Šalis: BRAZILIJA / Ország: BRAZÍLIA / Pajjiż: BRAŻIL / Land: BRASILIË / Państwo: BRAZYLIA / País: BRASIL / Krajina: BRAZÍLIA / Država: BRAZILIJA / Maa: BRASILIA / Land: BRASILIEN";

(iv) "País: HONG KONG / Země: HONGKONG / Land: HONGKONG / Land: HONGKONG / Riik: HONGKONG / Χώρα: ΧΟΝΓΚ ΚΟΝΓΚ / Country: HONG KONG / Pays: HONG-KONG / Paese: HONG KONG / Valsts: HONKONGA / Šalis: HONKONGAS / Ország: HONGKONG / Pajjiż: ĦONG KONG / Land: HONGKONG / Państwo: HONGKONG / País: HONG KONG / Krajina: HONGKONG / Država: HONGKONG / Maa: HONGKONG / Land: HONGKONG";

(v) "País: ISRAEL / Země: IZRAEL / Land: ISRAEL / Land: ISRAEL / Riik: IISRAEL / Χώρα: ΙΣΡΑΗΛ / Country: ISRAEL / Pays: ISRAËL / Paese: ISRAELE / Valsts: IZRAĒLA / Šalis: IZRAELIS / Ország: IZRAEL / Pajjiż: IŻRAEL / Land: ISRAËL / Państwo: IZRAEL / País: ISRAEL / Krajina: IZRAEL / Država: IZRAEL / Maa: ISRAEL / Land: ISRAEL";

(vi) "País: TAILANDIA / Země: THAJSKO / Land: THAILAND / Land: THAILAND / Riik: TAI / Χώρα: ΤΑΪΛΑΝΔΗ / Country: THAILAND / Pays: THAILANDE / Paese: TAILANDIA / Valsts: TAIZEME / Šalis: TAILANDAS / Ország: THAIFÖLD / Pajjiż: TAJLANDJA / Land: THAILAND / Państwo: TAJLANDIA / País: TAILANDIA / Krajina: THAJSKO / Država: TAJSKA / Maa: THAIMAA / Land: THAILAND";

(vii) "País: SUDÁFRICA / Země: JIŽNÍ AFRIKA / Land: SYDAFRIKA / Land: SÜDAFRIKA / Riik: LÕUNA-AAFRIKA / Χώρα: ΝΟΤΙΑ ΑΦΡΙΚΗ / Country: SOUTH AFRICA / Pays: AFRIQUE DU SUD / Paese: SUDAFRICA / Valsts: DIENVIDĀFRIKA / Šalis: PIETŲ AFRIKA / Ország: DÉL-AFRIKAI KÖZTÁRSASÁG / Pajjiż: L-AFRIKA T'ISFEL / Land: ZUID-AFRIKA / Państwo: REPUBLIKA POŁUDNIOWEJ AFRYKI / País: ÁFRICA DO SUL / Krajina: JUHOAFRICKÁ REPUBLIKA / Država: JUŽNA AFRIKA / Maa: ETELÄ-AFRIKKA / Land: SYDAFRIKA";

(viii) "País: SINGAPUR / Země: SINGAPUR / Land: SINGAPORE / Land: SINGAPUR / Riik: SINGAPUR / Χώρα: ΣΙΓΚΑΠΟΥΡΗ / Country: SINGAPORE / Pays: SINGAPOUR / Paese: SINGAPORE / Valsts: SINGAPŪRA / Šalis: SINGAPŪRAS / Ország: SZINGAPÚR / Pajjiż: SINGAPOR / Land: SINGAPORE / Państwo: SINGAPUR / País: SINGAPURA / Krajina: SINGAPUR / Država: SINGAPUR / Maa: SINGAPORE / Land: SINGAPORE";

(ix) "País: SUIZA / Země: ŠVÝCARSKO / Land: SCHWEIZ / Land: SCHWEIZ / Riik: ŠVEITS / Χώρα: ΕΛΒΕΤΙΑ / Country: SWITZERLAND / Pays: SUISSE / Paese: SVIZZERA / Valsts: ŠVEICE / Šalis: ŠVEICARIJA / Ország: SVÁJC / Pajjiż: SVIZZERA / Land: ZWITZERLAND / Państwo: SZWAJCARIA / País: SUIÇA / Krajina: ŠVAJČIARSKO / Država: ŠVICA / Maa: SVEITSI / Land: SCHWEIZ";

(x) "País: CHILE / Země: CHILE / Land: CHILE / Land: CHILE / Riik: TŠIILI / Χώρα: ΧΙΛΗ / Country: CHILE / Pays: CHILI / Paese: CILE / Valsts: ČĪLE / Šalis: ČILĖ / Ország: CHILE / Pajjiż: ĊILI' / Land: CHILI / Państwo: CHILE / País: CHILE / Krajina: CHILE / Država: ČILE / Maa: CHILE / Land: CHILE";

(xi) "País: CROACIA / Země: CHORVATSKO / Land: KROATIEN / Land: KROATIEN / Riik: HORVAATIA / Χώρα: ΚΡΟΑΤΙΑ / Country: CROATIA / Pays: CROATIE / Paese: CROAZIA / Valsts: HORVĀTIJA / Šalis: KROATIJA / Ország: HORVÁTORSZÁG / Pajjiż: KROAZJA / Land: KROATIË / Państwo: CHORWACJA / País: CROÁCIA / Krajina: CHORVÁTSKO / Država: HRVAŠKA / Maa: KROATIA / Land: KROATIEN";

(xii) "País: NUEVA ZELANDA / Země: NOVÝ ZÉLAND / Land: NEW ZEALAND / Land: NEUSEELAND / Riik: UUS-MEREMAA / Χώρα: ΝΕΑ ΖΗΛΑΝΔΙΑ / Country: NEW ZEALAND / Pays: NOUVELLE-ZÉLANDE / Paese: NUOVA ZELANDA / Valsts: JAUNZĒLANDE / Šalis: NAUJOJI ZELANDIJA / Ország: ÚJ-ZÉLAND / Pajjiż: NEW ZEALAND / Land: NIEUW-ZEELAND / Państwo: NOWA ZELANDIA / País: NOVA ZELÂNDIA / Krajina: NOVÝ ZÉLAND / Država: NOVA ZELANDIJA / Maa: UUSI-SEELANTI / Land: NYA ZEELAND";

(xiii) "País: RUMANÍA / Země: RUMUNSKO / Land: RUMÆNIEN / Land: RUMÄNIEN / Riik: RUMEENIA / Χώρα: ΡΟΥΜΑΝΙΑ / Country: ROMANIA / Pays: ROUMANIE / Paese: ROMANIA / Valsts: RUMĀNIJA / Šalis: RUMUNIJA / Ország: ROMÁNIA / Pajjiż: RUMANIJA / Land: ROEMENIË / Państwo: RUMUNIA / País: ROMÉNIA / Krajina: RUMUNSKO / Država: ROMUNIJA / Maa: ROMANIA / Land: RUMÄNIEN";

(xiv) "País: CANADÁ / Země: KANADA / Land: CANADA / Land: KANADA / Riik: KANADA / Χώρα: ΚΑΝΑΔΑΣ / Country: CANADA / Pays: CANADA / Paese: CANADA / Valsts: KANĀDA / Šalis: KANADA / Ország: KANADA / Pajjiż: KANADA / Land: CANADA / Państwo: KANADA / País: CANADÁ / Krajina: KANADA / Država: KANADA / Maa: KANADA / Land: KANADA";

(xv) "País: AUSTRALIA / Země: AUSTRÁLIE / Land: AUSTRALIEN / Land: AUSTRALIEN / Riik: AUSTRAALIA / Χώρα: ΑΥΣΤΡΑΛΙΑ / Country: AUSTRALIA / Pays: AUSTRALIE / Paese: AUSTRALIA / Valsts: AUSTRĀLIJA / Šalis: AUSTRALIJA / Ország: AUSZTRÁLIA / Pajjiż: AWSTRALJA / Land: AUSTRALIË / Państwo: AUSTRALIA / País: AUSTRÁLIA / Krajina: AUSTRÁLIA / Država: AVSTRALIJA / Maa: AUSTRALIA / Land: AUSTRALIEN";

(xvi) "MALEZIJA".

(c) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

63. 31997 D 0735: Odločba Komisije 97/735/ES z dne 21. oktobra 1997 o nekaterih zaščitnih ukrepih v trgovini z določenimi vrstami živalskih odpadkov iz vrst sesalcev (UL L 294, 28.10.1997, str. 7), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 D 0534: Odločbo Sveta 1999/534/ES z dne 19.7.1999 (UL L 204, 4.8.1999, str. 37).

V členu 1(2) se drugemu pododstavku doda naslednji stavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je dan, do katerega je treba poslati poročilo, dan pristopa."

.

64. 31997 R 2629: Uredba Komisije (ES) št. 2629/97 z dne 29. decembra 1997 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 v zvezi z ušesnimi znamkami, registri gospodarstev in potnimi listi v okviru sistema za identifikakcijo in registracijo govedi (UL L 354, 30.12.1997, str. 19), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 R 1177: Uredbo Komisije (ES) št. 1177/98 z dne 5.6.1998 (UL L 163, 6.6.1998, str. 19),

- 31998 R 2194: Uredbo Komisije (ES) št. 2194/98 z dne 12.10.1998 (UL L 276, 13.10.1998, str. 4),

- 31999 R 0331: Uredbo Komisije (ES) št. 331/1999 z dne 12.2.1999 (UL L 40, 13.2.1999, str. 27),

- 31999 R 1663: Uredbo Komisije (ES) št. 1663/1999 z dne 28.7.1999 (UL L 197, 29.7.1999, str. 27),

- 32000 R 1606: Uredbo Komisije (ES) št. 1606/2000 z dne 24.7.2000 (UL L 185, 25.7.2000 str. 16).

Seznam v Prilogi se nadomesti z naslednjim:

"Avstrija | AT |

Belgija | BE |

Češka | CZ |

Ciper | CY |

Danska | DK |

Estonija | EE |

Finska | FI |

Francija | FR |

Nemčija | DE |

Grčija | EL |

Madžarska | HU |

Irska | IE |

Italija | IT |

Latvija | LV |

Litva | LT |

Luksemburg | LU |

Malta | MT |

Nizozemska | NL |

Poljska | PL |

Portugalska | PT |

Slovenija | SI |

Slovaško | SK |

Španija | ES |

Švedska | SE |

Združeno kraljestvo | UK" |

.

65. 31998 D 0071: Odločba Komisije 98/71/ES z dne 7. januarja 1998 o uvedbi začasnih seznamov obratov v Češki republiki, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mleka in mlečnih izdelkov za prehrano ljudi ter mleka in mlečnih izdelkov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, in spremembi Odločb 97/299/ES in 97/252/ES (UL L 11, 17.1.1998, str. 39).

Odločba 98/71/ES se razveljavi.

66. 31998 D 0179: Odločba Komisije 98/179/ES z dne 23. februarja 1998 o določitvi podrobnih pravil uradnega vzorčenja za spremljanje nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in živalskih proizvodih (UL L 65, 5.3. 1998, str. 31).

V točki 1.2 Priloge se drugemu odstavku doda naslednji stavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je treba akreditacijo pridobiti do dne pristopa."

.

67. 31998 D 0371: Odločba Komisije 98/371/ES z dne 29. maja 1998 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju za uvoz svežega mesa iz nekaterih evropskih držav (UL L 170, 16.6.1998, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 D 0546: Odločbo Komisije 98/546/ES z dne 22.7.1998 (UL L 260, 23.9.1998, str.15),

- 31999 D 0538: Odločbo Komisije 1999/538/ES z dne 26.7.1999 (UL L 207, 6.8.1999, str. 21),

- 32000 D 0019: Odločbo Komisije 2000/19/ES z dne 9.12.1999 (UL L 6, 11.1.2000, str. 58),

- 32001 D 0774: Odločbo Komisije 2001/774/ES z dne 7.11.2001 (UL L 291, 8.11.2001, str. 48),

- 32001 D 0849: Odločbo Komisije 2001/849/ES z dne 30.11.2001 (UL J L 315, 1.12.2001, str. 71),

- 32002 D 0007: Odločbo Komisije 2002/7/ES z dne 28.12.2001 (UL L 3, 5.1.2002, str. 50).

(a) V Prilogi I se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

(b) V Prilogi II se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

68. 31998 D 0536: Odločba Komisije 98/536/ES z dne 3. septembra 1998 o uvedbi seznama nacionalnih referečnih laboratorijev za ugotavljanje ostankov škodljivih snovi (UL L 251, 11.9.1998, str. 39).

V Prilogi se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje vnose:

"Češka | Nacionalni referenčni laboratorij za ostanke veterinarskih medicinskih izdelkov Ústav pro státní kontrolu veterinárních biopreparátů a léčiv Hudcova 56 A 621 00 Brno | Skupina A1, A2, A3, A4, A5, A6, B2a, B2b, B2c, B2e, B2d, B2f |

Nacionalni referenčni laboratorij za mikotoksine in druge naravne toksine, barvila in antibakterijske snovi Státní veterinární ústav Jihlava, Rantířovská 93 586 05 Jihlava | Skupina B1, B3e, B3d |

Nacionalni referenčni laboratorij za pesticide in poliklorirane bifenile Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 136/24 165 03 Praha 6 - Lysolaje | Skupina B3a, B3b |

Nacionalni referenčni laboratorij za kemijske snovi Státní veterinární ústav Olomouc, Jakoubka ze Stříbra 1 779 00 Olomouc | Skupina B3c |

Nacionalni referenčni laboratorij za ugotavljanje radioaktivnih snovi v hrani in prehranski verigi Státní veterinární ústav Praha, Sídlištní 136/24 165 03 Praha 6 - Lysolaje | Skupina B3f" |

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija | Veterinaar- ja Toidulaboratoorium Väike-Paala 3 11415 Tallinn | Skupina A Skupina B1, B2 |

Tervisekaitseinspektsiooni Tartu Keemialaboratoorium Põllu 1a 50303 Tartu | Skupina B3a, B3b |

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium Kreutzwaldi 30 51006 Tartu | Skupina B3c |

Taimse Materjali Kontrolli Keskus Teaduse 6 75501 Saku, Harjumaa | Skupina B3d |

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium Väike-Paala 3 11415 Tallinn | Skupina B3e, B3f" |

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper | Εθνικό Έργαστήριο Αναφοράς για τον έλεγχο των υπολειμμάτων Γενικό Χημείο του Κράτους Κίμωνος 44 1451 Λευκωσία | Vse skupine |

Nacionalni referenčni laboratorij za nadzor ostankov General State Laboratory Kimonos 44 1451 Nicosia | |

Latvija | Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs Lejupes iela 3 Rīga, LV-1076 | Vse skupine |

Litva | Nacionalinė veterinarijos laboratorija J. Kairiūkščio g. 10 LT-2021 Vilnius | Vse skupine" |

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska | Országos Élelmiszervizsgáló Intézet (OÉVI) Pf. 1740. Mester u. 81. H-1465 Budapest | Vse skupine |

Malta | Ministry for Agriculture and Fisheries Food and Veterinary Regulation Division Public Health and Laboratory Diagnostics Unit Albertown - Marsa, Malta | Skupina B1, B3c |

Istituto Zooprofilattico Sperimentale dell'Abruzzo e del Molise - G. Caporale Campo Boario 64100 Teramo, Italia | Skupina A Skupina B1, B2a, B2c, B2d, B2e, B2f, B3a, B3b, B3d, B3e, B3f |

Central Science Laboratory - Sand Hutton York, United Kingdom | Skupina A6, B2b |

Progetto Natura Via Marradi 41 59100 Prato, Italia | Skupina B1, B2b, B2c, B2d, B3a, B3b" |

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska | Laboratorium Zakładu Higieny Żywności Pochodzenia Zwierzęcego Państwowego Instytutu Weterynaryjnego PL-24-100 Puławy Al. Partyzantów 57 | Skupina A1, A2, A3, A4 Skupina B1 |

Laboratorium Zakładu Farmakologii i Toksykologii Państwowego Instytutu Weterynaryjnego PL-24-100 Puławy Al. Partyzantów 57 | Skupina A5, A6, Skupina B1, B2, B3" |

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Nacionalni veterinarski inštitut Gerbičeva 60 SI-1000 Ljubljana | Skupina A1, A3, A4, A5, A6, B1, B2a, B2b, B2d, B3a, B3d |

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor Prvomajska ulica 1 SI-2000 Maribor | Skupina A2, B2c, B2e, B3-PCB, B3b, B3c |

Slovaška | Štátny veterinárny a potravinový ústav Akademická 3 SK-949 01 Nitra | Skupina A1, A3, A4, A5 |

Štátny veterinárny a potravinový ústav Hlinkova 1/B SK-040 01 Košice | Skupina A2, B2a, B2b, B2d, B3c, B3d, |

Štátny veterinárny a potravinový ústav Botanická 15 SK-842 52 Bratislava | Skupina A6, B2c, B2e, B3a, B3b |

Štátny veterinárny a potravinový ústav Janoškova 1611/58 SK-026 80 Dolný Kubín | Skupina B1, B2f, B3e |

Národné referenčné laboratórium pre rádiometriu a rádioekológiu Štátny veterinárny a potravinový ústav Akademická 3 SK-949 01 Nitra | Skupina B3f (radioaktivnost) |

Národné referenčné centrum pre dioxíny a príbuzné látky Ústav preventívnej a klinickej medicíny Limbova 14 SK-833 01 Bratislava | Skupina B3f (dioksini in sorodne spojine)" |

.

69. 31998 D 0675: Odločba Komisije 98/675/ES z dne 16. novembra 1998 o določitvi posebnih pogojev za uvoz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki izvirajo iz Estonije (UL L 317, 26.11.1998, str. 42).

Odločba 98/675/ES se razveljavi.

70. 31999 D 0120: Odločba Komisije 1999/120/ES z dne 27. januarja 1999 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz črev, želodcev in mehurjev živali (UL L 36, 10.2.1999, str. 21), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 D 0263: Odločbo Komisije 1999/263/ES z dne 19.4.1999 (UL L 103, 20.4.1999, str. 33),

- 32000 D 0080: Odločbo Komisije 2000/80/ES z dne 20.12.1999 (UL L 30, 4.2.2000, str. 41),

- 32002 D 0483: Odločbo Komisije 2002/483/ES z dne 24.6.2002 (UL L 166, 25.6.2002, str. 25).

(a) V Prilogi se naslov in legende nadomestijo z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS / SEZNAM ZAŘÍZENÍ / LISTE OVER VIRKSOMHEDER / VERZEICHNIS DER BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS / ELENCO DEGLI STABILIMENTI / UZŅĒMUMU SARAKSTS / ĮMONIŲ SĄRAŠAS / LÉTESÍTMÉNYLISTA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI / LIJST VAN BEDRIJVEN / LISTA ZAKŁADÓW / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ / SEZNAM OBRATOV / LUETTELO LAITOKSISTA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR

Producto: Estómagos, vejigas y tripas de animales / Produkt: Žaludky, měchýře a střeva zvířat / Produkt: Maver, dyreblærer og dyretarme / Erzeugnis: Mägen, Blasen und Därme von Tieren / Toode: loomade maod, kusepõied ja sooled / Προϊόν: στομάχια, κύστεις και έντερα ζώων / Product: Stomachs, bladders and intestines of animals / Produit: Estomacs, vessies et boyaux d'animaux / Prodotto: Stomachi, vesciche e budella di origine animale / Produkts: dzīvnieku kuņģi, urīnpūšļi un zarnas / Produktas: skrandis, šlapimo pūslė ir gyvulių žarnos / Termék: állati gyomor, hólyag és bél / Prodott: L-istonku, bżieżaq tal-urina u l-budullata ta' l-annimali / Product: Magen, blazen en darmen van dieren / Produkt: Żołądki, pęcherze i jelita zwierząt / Produto: Estômagos, bexigas e tripas de animais / Produkt: Žalúdky, mechúre a črevá zvierat / Proizvod: vampi in želodci, mehurji in čreva živali / Tuote: Vatsalaukkuja, virtsarakkoja ja suolia / Varuslag: Magar, blåsor och tarmar

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / NaamVNazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region

5 = Menciones especiales / Zvláštní poznámky / Særlige bemærkninger / Besondere Bemerkungen / Erimärkused / Ειδικές παρατηρήσεις / Special remarks / Mentions spéciales / Note particolari / Īpašas atzīmes / Specialios pastabos / Különleges megjegyzések / Rimarki speċjali / Bijzondere opmerkingen / Uwagi szczególne / Menções especiais / Osobitné poznámky / Posebne opombe / Erikoismainintoja / Anmärkningar"

.

(b) V Prilogi se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: AFGANISTÁN / Země: AFGHÁNISTÁN / Land: AFGHANISTAN / Land: AFGHANISTAN / Riik: AFGANISTAN / Χώρα: ΑΦΓΑΝΙΣΤΑΝ / Country: AFGHANISTAN / Pays: AFGHANISTAN / Paese: AFGANISTAN / Valsts: AFGANISTĀNA / Šalis: AFGANISTANAS / Ország: AFGANISZTÁN / Pajjiż: AFGANISTAN / Land: AFGHANISTAN / Państwo: AFGANISTAN / País: AFGANISTÃO / Krajina: AFGANISTAN / Država: AFGANISTAN / Maa: AFGANISTAN / Land: AFGHANISTAN";

(ii) "País: ARGENTINA / Země: ARGENTINA / Land: ARGENTINA / Land: ARGENTINIEN / Riik: ARGENTIINA / Χώρα: ΑΡΓΕΝΤΙΝΗ / Country: ARGENTINA / Pays: ARGENTINE / Paese: ARGENTINIA / Valsts: ARGENTĪNA / Šalis: ARGENTINA / Ország: ARGENTÍNA / Pajjiż: ARĠENTINA / Land: ARGENTINË / Państwo: ARGENTYNA / País: ARGENTINA / Krajina: ARGENTÍNA / Država: ARGENTINA / Maa: ARGENTIINA / Land: ARGENTINA";

(iii) "País: AUSTRALIA / Země: AUSTRÁLIE / Land: AUSTRALIEN / Land: AUSTRALIEN / Riik: AUSTRAALIA / Χώρα: ΑΥΣΤΡΑΛΙΑ / Country: AUSTRALIA / Pays: AUSTRALIE / Paese: AUSTRALIA / Valsts: AUSTRĀLIJA / Šalis: AUSTRALIJA / Ország: AUSZTRÁLIA / Pajjiż: AWSTRALJA / Land: AUSTRALIË / Państwo: AUSTRALIA / País: AUSTRÁLIA / Krajina: AUSTRÁLIA / Država: AVSTRALIJA / Maa: AUSTRALIA / Land: AUSTRALIEN";

(iv) "País: BANGLADESH / Země: BANGLADÉŠ / Land: BANGLADESH / Land: BANGLADESCH / Riik: BANGLADESH / Χώρα: ΜΠΑΓΛΑΝΤΕΣ / Country: BANGLADESH / Pays: BANGLADESH / Paese: BANGLADESH / Valsts: BANGLADEŠA / Šalis: BANGLADEŠAS / Ország: BANGLADES / Pajjiż: BANGLADEXX / Land: BANGLADESH / Państwo: BANGLADESZ / País: BANGLADECHE / Krajina: BANGLADÉŠ / Država: BANGLADEŠ / Maa: BANGLADESH / Land: BANGLADESH";

(v) "País: BAHRÁIN / Země: BAHRAJN / Land: BAHRAIN / Land: BAHRAIN / Riik: BAHREIN / Χώρα: ΜΠΑΧΡΕÏΝ / Country: BAHRAIN / Pays: BAHREÏN / Paese: BAHRAIN / Valsts: BAHREINA / Šalis: BAHREINAS / Ország: BAHREIN / Pajjiż: BAHRAIN / Land: BAHREIN / Państwo: BAHRAJN / País: BARÉM / Krajina: BAHRAJN / Država: BAHRAJN / Maa: BAHRAIN / Land: BAHRAIN";

(vi) "País: BRASIL / Země: BRAZÍLIE / Land: BRASILIEN / Land: BRASILIEN / Riik: BRASIILIA / Χώρα: ΒΡΑΖΙΛΙΑ / Country: BRAZIL / Pays: BRÉSIL / Paese: BRASILE / Valsts: BRAZĪLIJA / Šalis: BRAZILIJA / Ország: BRAZÍLIA / Pajjiż: BRAŻIL / Land: BRASILIË / Państwo: BRAZYLIA / País: BRASIL / Krajina: BRAZÍLIA / Država: BRAZILIJA / Maa: BRASILIA / Land: BRASILIEN";

(vii) "País: CANADÁ / Země: KANADA / Land: CANADA / Land: KANADA / Riik: KANADA / Χώρα: ΚΑΝΑΔΑΣ / Country: CANADA / Pays: CANADA / Paese: CANADA / Valsts: KANĀDA / Šalis: KANADA / Ország: KANADA / Pajjiż: KANADA / Land: CANADA / Państwo: KANADA / País: CANADÁ / Krajina: KANADA / Država: KANADA / Maa: KANADA / Land: KANADA";

(viii) "País: SUIZA / Země: ŠVÝCARSKO / Land: SCHWEIZ / Land: SCHWEIZ / Riik: ŠVEITS / Χώρα: ΕΛΒΕΤΙΑ / Country: SWITZERLAND / Pays: SUISSE / Paese: SVIZZERA / Valsts: ŠVEICE / Šalis: ŠVEICARIJA / Ország: SVÁJC / Pajjiż: SVIZZERA / Land: ZWITZERLAND / Państwo: SZWAJCARIA / País: SUIÇA / Krajina: ŠVAJČIARSKO / Država: ŠVICA / Maa: SVEITSI / Land: SCHWEIZ";

(ix) "País: CHILE / Země: CHILE / Land: CHILE / Land: CHILE / Riik: TŠIILI / Χώρα: ΧΙΛΗ / Country: CHILE / Pays: CHILI / Paese: CILE / Valsts: ČĪLE / Šalis: ČILĖ / Ország: CHILE / Pajjiż: ĊILI' / Land: CHILI / Państwo: CHILE / País: CHILE / Krajina: CHILE / Država: ČILE / Maa: CHILE / Land: CHILE";

(x) "País: CHINA / Země: ČÍNA / Land: KINA / Land: CHINA / Riik: HIINA / Χώρα: ΚΙΝΑ / Country: CHINA / Pays: CHINE / Paese: CINA / Valsts: ĶĪNA / Šalis: KINIJA / Ország: KÍNA / Pajjiż: ĊINA / Land: CHINA / Państwo: CHINY / País: CHINA / Krajina: ČÍNA / Država: KITAJSKA / Maa: KIINA / Land: KINA";

(xi) "País: COSTA RICA / Země: KOSTARIKA / Land: COSTA RICA / Land: COSTA RICA / Riik: COSTA RICA / Χώρα: ΚΟΣΤΑ ΡΙΚΑ / Country: COSTA RICA / Pays: COSTA RICA / Paese: COSTA RICA / Valsts: KOSTARIKA / Šalis: KOSTA RIKA / Ország: COSTA RICA / Pajjiż: KOSTA RIKA / Land: COSTA RICA / Państwo: KOSTARYKA / País: COSTA RICA / Krajina: KOSTARIKA / Država: KOSTARIKA / Maa: COSTA RICA / Land: COSTA RICA";

(xii) "País: EGIPTO / Země: EGYPT / Land: EGYPTEN / Land: ÄGYPTEN / Riik: EGIPTUS / Χώρα: ΑΙΓΥΠΤΟΣ / Country: EGYPT / Pays: ÉGYPTE / Paese: EGITTO / Valsts: ĒĢIPTE / Šalis: EGIPTAS / Ország: EGYIPTOM / Pajjiż: EĠITTU / Land: EGYPTE / Państwo: EGIPT / País: EGIPTO / Krajina: EGYPT / Država: EGIPT / Maa: EGYPTI / Land: EGYPTEN";

(xiii) "País: CROACIA / Země: CHORVATSKO / Land: KROATIEN / Land: KROATIEN / Riik: HORVAATIA / Χώρα: ΚΡΟΑΤΙΑ / Country: CROATIA / Pays: CROATIE / Paese: CROAZIA / Valsts: HORVĀTIJA / Šalis: KROATIJA / Ország: HORVÁTORSZÁG / Pajjiż: KROAZJA / Land: KROATIË / Państwo: CHORWACJA / País: CROÁCIA / Krajina: CHORVÁTSKO / Država: HRVAŠKA / Maa: KROATIA / Land: KROATIEN";

(xiv) "País: HONDURAS / Země: HONDURAS / Land: HONDURAS / Land: HONDURAS / Riik: HONDURAS / Χώρα: ΟΝΔΟΥΡΑ / Country: HONDURAS / Pays: HONDURAS / Paese: HONDURAS / Valsts: HONDURASA / Šalis: HONDŪRAS / Ország: HONDURAS / Pajjiż: ĦONDURAS / Land: HONDURAS / Państwo: HONDURAS / País: HONDURAS / Krajina: HONDURAS / Država: HONDURAS / Maa: HONDURAS / Land: HONDURAS";

(xv) "País: INDIA / Země: INDIE / Land: INDIEN / Land: INDIEN / Riik: INDIA / Χώρα: ΙΝΔΙΑ / Country: INDIA / Pays: INDE / Paese: INDIA / Valsts: INDIJA / Šalis: INDIJA / Ország: INDIA / Pajjiż: INDJA / Land: INDIA / Państwo: INDIE / País: ÌNDIA / Krajina: INDIA / Država: INDIJA / Maa: INTIA / Land: INDIEN";

(xvi) "País: IRÁN / Země: ÍRÁN / Land: IRAN / Land: IRAN / Riik: IRAAN / Χώρα: ΙΡΑΝ / Country: IRAN / Pays: IRAN / Paese: IRAN / Valsts: IRĀNA / Šalis: IRANAS / Ország: IRÁN / Pajjiż: IRAN / Land: IRAN / Państwo: IRAN / País: IRÃO / Krajina: IRÁN / Država: IRAN / Maa: IRAN / Land: IRAN";

(xvii) "País: JAPÓN / Země: JAPONSKO / Land: JAPAN / Land: JAPAN / Riik: / Χώρα: ΙΑΠΩΝΙΑ / Country: JAPAN / Pays: JAPON / Paese: GIAPPONE / Valsts: JAPĀNA / Šalis: JAPONIJA / Ország: JAPÁN / Pajjiż: ĠAPPUN / Land: JAPAN / Państwo: JAPONIA / País: JAPÃO / Krajina: JAPONSKO / Država: JAPONSKA / Maa: JAPANI / Land: JAPAN";

(xviii) "País: KUWAIT / Země: KUVAJT / Land: KUWAIT / Land: KUWAIT / Riik: KUVEIT / Χώρα: ΚΟΥΒΕΪΤ / Country: KUWAIT / Pays: KOWEÏT / Paese: KUWAIT / Valsts: KUVEITA / Šalis: KUVEITAS / Ország: KUVAIT / Pajjiż: KUWAJT / Land: KOEWEIT / Państwo: KUWEJT / País: KUWAIT / Krajina: KUVAJT / Država: KUVAJT / Maa: KUWAIT / Land: KUWAIT";

(xix) "País: LÍBANO / Země: LIBANON / Land: LIBANON / Land: LIBANON / Riik: LIIBANON / Χώρα: ΛΙΒΑΝΟΣ / Country: LEBANON / Pays: LIBAN / Paese: LIBANO / Valsts: LIBĀNA / Šalis: LIBANAS / Ország: LIBANON / Pajjiż: LIBANU / Land: LIBANON / Państwo: LIBAN / País: LÍBANO / Krajina: LIBANON / Država: LIBANON / Maa: LIBANON / Land: LIBANON";

(xx) "País: MARRUECOS / Země: MAROKO / Land: MAROKKO / Land: MAROKKO / Riik: MAROKO / Χώρα: ΜΑΡΟΚΟ / Country: MAROCCO / Pays: MAROC / Paese: MAROCCO / Valsts: MAROKA / Šalis: MAROKAS / Ország: MAROKKÓ / Pajjiż: MAROKK / Land: MAROKKO / Państwo: MAROKO / País: MARROCOS / Krajina: MAROKO / Država: MAROKO / Maa: MAROKKO / Land: MAROCKO";

(xxi) "País: MÉXICO / Země: MEXIKO / Land: MEXICO / Land: MEXIKO / Riik MEHHIKO / Χώρα: ΜΕΞΙΚΟ / Country: MEXICO / Pays: MEXIQUE / Paese: MESSICO / Valsts: MEKSIKA / Šalis: MEKSIKA / Ország: MEXIKÓ / Pajjiż: MESSIKU / Land: MEXICO / Państwo: MEKSYK / País: MÉXICO / Krajina: MEXIKO / Država: MEHIKA / Maa: MEKSIKO / Land: MEXIKO";

(xxii) "País: MONGOLIA / Země: MONGOLSKO / Land: MONGOLIET / Land: MONGOLEI / Riik: MONGOOLIA / Χώρα: ΜΟΓΓΟΛΙΑ / Country: MONGOLIA / Pays: MONGOLIE / Paese: MONGOLIA / Valsts: MONGOLIJA / Šalis: MONGOLIJA / Ország: MONGÓLIA / Pajjiż: MONGOLJA / Land: MONGOLIË / Państwo: MONGOLIA / País: MONGÓLIA / Krajina: MONGOLSKO / Država: MONGOLIJA / Maa: MONGOLIA / Land: MONGOLIET";

(xxiii) "País: NICARAGUA / Země: NIKARAGUA / Land: NICARAGUA / Land: NICARAGUA / Riik: NICARAGUA / Χώρα: ΝΙΚΑΡΑΓΟΥΑ / Country: NICARAGUA / Pays: NICARAGUA / Paese: NICARAGUA / Valsts: NIKARAGVA / Šalis: NIKARAGVA / Ország: NICARAGUA / Pajjiż: NIKARAGWA / Land: NICARAGUA / Państwo: NIKARAGUA / País: NICARÁGUA / Krajina: NIKARAGUA / Država: NIKARAGVA / Maa: NICARAGUA / Land: NICARAGUA";

(xxiv) "País: NUEVA ZELANDA / Země: NOVÝ ZÉLAND / Land: NEW ZEALAND / Land: NEUSEELAND / Riik: UUS-MEREMAA / Χώρα: ΝΕΑ ΖΗΛΑΝΔΙΑ / Country: NEW ZEALAND / Pays: NOUVELLE-ZÉLANDE / Paese: NUOVA ZELANDA / Valsts: JAUNZĒLANDE / Šalis: NAUJOJI ZELANDIJA / Ország: ÚJ-ZÉLAND / Pajjiż: NEW ZEALAND / Land: NIEUW-ZEELAND / Państwo: NOWA ZELANDIA / País: NOVA ZELÂNDIA / Krajina: NOVÝ ZÉLAND / Država: NOVA ZELANDIJA / Maa: UUSI-SEELANTI / Land: NYA ZEELAND";

(xxv) "País: PANAMÁ / Země: PANAMA / Land: PANAMA / Land: PANAMA / Riik: PANAMA / Χώρα: ΠΑΝΑΜΑΣ / Country: PANAMA / Pays: PANAMA / Paese: PANAMA / Valsts: PANAMA / Šalis: PANAMA / Ország: PANAMA / Pajjiż: PANAMA / Land: PANAMA / Państwo: PANAMA / País: PANAMÁ / Krajina: PANAMA / Država: PANAMA / Maa: PANAMA / Land: PANAMA";

(xxvi) "País: PARAGUAY / Země: PARAGUAY / Land: PARAGUAY / Land: PARAGUAY / Riik: PARAGUAY / Χώρα: ΠΑΡΑΓΟΥΑΗ / Country: PARAGUAY / Pays: PARAGUAY / Paese: PARAGUAY / Valsts: PARAGVAJA / Šalis: PARAGVAJUS / Ország: PARAGUAY / Pajjiż: PARAGWAJ / Land: PARAGUAY / Państwo: PARAGWAJ / País: PARAGUAI / Krajina: PARAGUAJ / Država: PARAGVAJ / Maa: PARAGUAY / Land: PARAGUAY";

(xxvii) "País: PERÚ / Země: PERU / Land: PERU / Land: PERU / Riik: PERUU / Χώρα: ΠΕΡΟΥ / Country: PERU / Pays: PÉROU / Paese: PERÙ / Valsts: PERU / Šalis: PERU / Ország: PERU / Pajjiż: PERU / Land: PERU / Państwo: PERU / País: PERU / Krajina: PERU / Država: PERU / Maa: PERU / Land: PERU";

(xxviii) "País: PAKISTÁN / Země: PÁKISTÁN / Land: PAKISTAN / Land: PAKISTAN / Riik: PAKISTAN / Χώρα: ΠΑΚΙΣΤΑΝ / Country: PAKISTAN / Pays: PAKISTAN / Paese: PAKISTAN / Valsts: PAKISTĀNA / Šalis: PAKISTANAS / Ország: PAKISZTÁN / Pajjiż: PAKISTAN / Land: PAKISTAN / Państwo: PAKISTAN / País: PAQUISTÃO / Krajina: PAKISTAN / Država: PAKISTAN / Maa: PAKISTAN / Land: PAKISTAN";

(xxix) "País: RUMANÍA / Země: RUMUNSKO / Land: RUMÆNIEN / Land: RUMÄNIEN / Riik: RUMEENIA / Χώρα: ΡΟΥΜΑΝΙΑ / Country: ROMANIA / Pays: ROUMANIE / Paese: ROMANIA / Valsts: RUMĀNIJA / Šalis: RUMUNIJA / Ország: ROMÁNIA / Pajjiż: RUMANIJA / Land: ROEMENIË / Państwo: RUMUNIA / País: ROMÉNIA / Krajina: RUMUNSKO / Država: ROMUNIJA / Maa: ROMANIA / Land: RUMÄNIEN";

(xxx) "País: SIRIA / Země: SÝRIE / Land: SYRIEN / Land: SYRIEN / Riik: SÜÜRIA / Χώρα: ΣΥΡΙΑ / Country: SYRIA / Pays: SYRIE / Paese: SIRIA / Valsts: SĪRIJA / Šalis: SIRIJA / Ország: SZÍRIA / Pajjiż: SIRJA / Land: SYRI / Państwo: SYRIA / País: SÍRIA / Krajina: SÝRIA / Država: SIRIJA / Maa: SYYRIA / Land: SYRIEN";

(xxxi) "País: TÚNEZ / Země: TUNISKO / Land: TUNESIEN / Land: TUNESIEN / Riik: TUNEESIA / Χώρα: ΤΥΝΗΣΙΑ / Country: TUNISIA / Pays: TUNISIE / Paese: TUNISIA / Valsts: TUNISIJA / Šalis: TUNISAS / Ország: TUNÉZIA / Pajjiż: TUNEŻIJA / Land: TUNESIË / Państwo: TUNEZJA / País: TUNÍSIA / Krajina: TUNISKO / Država: TUNIZIJA / Maa: TUNISIA / Land: TUNISIEN";

(xxxii) "País: TURKMENISTÁN / Země: TURKMENISTÁN / Land: TURKMENISTAN / Land: TURKMENISTAN / Riik: TÜRKMENISTAN / Χώρα: ΤΟΥΡΚΜΕΝΙΣΤΑΝ / Country: TURKMENISTAN / Pays: TURKMÉNISTAN / Paese: TURKMENISTAN / Valsts: TURKMĒNIJA / Šalis: TURKMĖNISTANAS / Ország: TÜRKMENISZTÁN / Pajjiż: TURKMENISTAN / Land: TURKMENISTAN / Państwo: TURKMENISTAN / País: TURQUEMENISTÃO / Krajina: TURKMÉNSKO / Država: TURKMENISTAN / Maa: TURKMENISTAN / Land: TURKMENISTAN";

(xxxiii) "País: TURQUÍA / Země: TURECKO / Land: TYRKIET / Land: TÜRKEI / Riik: TÜRGI / Χώρα: ΤΟΥΡΚΙΑ / Country: TURKEY / Pays: TURQUIE / Paese: TURCHIA / Valsts: TURCIJA / Šalis: TURKIJA / Ország: TÖRÖKORSZÁG / Pajjiż: TURKIJA / Land: TURKIJE / Państwo: TURCJA / País: TURQUIA / Krajina: TURECKO / Država: TURČIJA / Maa: TURKKI / Land: TURKIET";

(xxxiv) "País: ESTADOS UNIDOS DE AMÉRICA / Země: SPOJENÉ STÁTY AMERICKÉ / Land: AMERIKAS FORENEDE STATER / Land: VEREINIGTE STAATEN VON AMERIKA / Riik: AMEERIKA ÜHENDRIIGID / Χώρα: ΗΝΩΜΕΝΕΣ ΠΟΛΙΤΕΙΕΣ ΤΗΣ ΑΜΕΡΙΚΗΣ / Country: UNITED STATES OF AMERICA / Pays: ÉTATS-UNIS D'AMÉRIQUE / Paese: STATI UNITI D'AMERICA / Valsts: AMERIKAS SAVIENOTĀS VALSTIS / Šalis: JUNGTINĖS AMERIKOS VALSTIJOS / Ország: AMERIKAI EGYESÜLT ÁLLAMOK / Pajjiż: STATI UNITI TA' L-AMERIKA / Land: VERENIGDE STATEN VAN AMERIKA / Państwo: STANY ZJEDNOCZONE AMERYKI / País: ESTADOS UNIDOS DA AMÉRICA / Krajina: SPOJENÉ ŠTÁTY AMERICKÉ / Država: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / Maa: AMERIKAN YHDYSVALLAT / Land: FÖRENTA STATERNA";

(xxxv) "País: UCRANIA / Země: UKRAJINA / Land: UKRAINE / Land: UKRAINE / Riik: UKRAINA / Χώρα: ΟΥΚΡΑΝΙΑ / Country: UKRAINE / Pays: UKRAINE / Paese: UCRAINA / Valsts: UKRAINA / Šalis: UKRAINA / Ország: UKRAJNA / Pajjiż: UKRAJNA / Land: OEKRAÏNE / Państwo: UKRAINA / País: UCRÂNIA / Krajina: UKRAJINA / Država: UKRAJINA / Maa: UKRAINA / Land: UKRAINA";

(xxxvi) "País: URUGUAY / Země: URUGUAY / Land: URUGUAY / Land: URUGUAY / Riik: URUGUAY / Χώρα: ΟΥΡΟΥΓΟΥΑΗ / Country: URUGUAY / Pays: URUGUAY / Paese: URUGUAY / Valsts: URUGVAJA / Šalis: URUGVAJUS / Ország: URUGUAY / Pajjiż: URUGWAJ / Land: URUGUAY / Państwo: URUGWAJ / País: URUGUAI / Krajina: URUGUAJ / Država: URUGVAJ / Maa: URUGUAY / Land: URUGUAY";

(xxxvii) "País: UZBEKISTÁN / Země: UZBEKISTÁN / Land: USBEKISTAN / Land: USBEKISTAN / Riik: USBEKISTAN / Χώρα: ΟΥΖΜΠΕΚΙΣΤΑΝ / Country: UZBEKISTAN / Pays: OUZBÉKISTAN / Paese: UZBEKISTAN / Valsts: UZBEKIJA / Šalis: UZBEKISTANAS / Ország: ÜZBEGISZTÁN / Pajjiż: UŻBEKISTAN / Land: OEZBEKISTAN / Państwo: UZBEKISTAN / País: UZBEQUISTÃO / Krajina: UZBEKISTAN / Država: UZBEKISTAN / Maa: UZBEKISTAN / Land: UZBEKISTAN";

(xxxviii) "País: REPÚBLICA FEDERATIVA DE YUGOSLAVIA / Země: SVAZOVÁ REPUBLIKA JUGOSLÁVIE / Land: JUGOSLAVIEN / Land: JUGOSLAWISCHE REPUBLIK / Riik: JUGOSLAAVIA / Χώρα: ΟΜΟΣΠΟΝΔΙΑΚΗ ΔΗΜΟΚΡΑΤΙΑ ΤΗΣ ΓΙΟΥΓΚΟΣΛΑΒΙΑΣ / Country: FEDERAL REPUBLIC OF YUGOSLAVIA / Pays: YOUGOSLAVIE / Paese: REPUBBLICA FEDERALE DI IUGOSLAVIA / Valsts: DIENVIDSLĀVIJA FEDERATĪVĀ REPUBLIKA / Šalis: JUGOSLAVIJA / Ország: JUGOSZLÁV SZÖVETSÉGI KÖZTÁRSASÁG / Pajjiż: JUGOSLAVJA / Land: JOEGOSLAVIË / Państwo: JUGOSŁAWIA / País: REPÚBLICA FEDERATIVA DA JUGOSLÁVIA / Krajina: FEDERATÍVNA REPUBLIKA JUHOSLÁVIA / Država: ZVEZNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA / Maa: JUGOSLAVIA / Land: JUGOSLAVIEN";

(c) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovaško.

71. 31999 D 0710: Odločba Komisije 1999/710/ES z dne 15. oktobra 1999 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov (UL L 281, 4.11.1999, str. 82), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 D 0079: Odločbo Komisije 2000/79/ES z dne 20.12.1999 (UL L 30, 4.2.2000, str. 39),

- 32000 D 0252: Odločbo Komisije 2000/252/ES z dne 17.3.2000 (UL L 78, 29.3.2000, str. 28),

- 32000 D 0430: Odločbo Komisije 2000/430/ES z dne 6.7.2000 (UL L 170, 11.7.2000, str. 14),

- 32001 D 0336: Odločbo Komisije 2001/336/ES z dne 18.4.2001 (UL L 120, 28.4.2001, str. 39).

(a) V Prilogi se naslov in legende nadomestijo z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS / SEZNAM ZAŘÍZENÍ / LISTE OVER VIRKSOMHEDER / VERZEICHNIS DER BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS / ELENCO DEGLI STABILIMENTI / UZŅĒMUMU SARAKSTS / ĮMONIŲ SĄRAŠAS / LÉTESÍTMÉNYLISTA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI / LIJST VAN BEDRIJVEN / LISTA ZAKŁADÓW / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ / SEZNAM OBRATOV / LUETTELO LAITOKSISTA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR

Producto: carne picada y preparados de carne / Výrobek: mleté maso a masné polotovary / Produkt: hakket kød og tilberedt kød / Erzeugnis: Hackfleisch/Faschiertes und Fleischzubereitungen / Toode: hakkliha ja tükilihast tooted / Προϊόν: κιμάδες και παρασκευάσματα κρέατος / Product: minced meat and meat preparations / Produit: viandes hachées et préparations de viande / Prodotto: carni machinate e preparazioni di carne / Produkts: malta gaļa un gaļas izstrādājumi / Produktas: Smulkinta mėsa ir mėsos pusgaminiai /Termék: darált hús és húskészítmények / Prodott: ikkappuljat u prodotti tal-laħam ippreparati / Product: gehakt vlees en vleesbereidingen / Produkt: Mięso mielone i wyroby mięsne nie poddane obróbce termicznej / Produto: carnes picadas e preparados de carnes / Produkt: mleté mäso a mäsové prípravky / Proizvod: mleto meso in mesni pripravki / Tuote: jauhettu liha ja lihavalmisteet / Varuslag: malet kött och köttberedningar

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / Naam / Nazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region

5 = Actividad / Činnost / Aktivitet / Tätigkeit / Tegevusvaldkond / Είδος εγκατάστασης / Activity / Activité / Attività / Darbība / Veikla / Tevékenység / Attività / Activiteit / Rodzaj działalności / Actividade / Činnosť / Dejavnost / Toimintamuoto / Verksamhet

MM = Carne picada / Mleté maso / Hakket kød / Hackfleisch/Faschiertes / Hakkliha / Κιμάδες / Minced meat / Viandes hachées / Carni macinate / Malta gaļa / Smulkinta mėsa / Darált hús / Ikkappuljat / Vleesbereidingen / Mięso mielone / Carnes picadas / Mleté mäso / Mleto meso / Jauhettu liha / Malet kött

MP = Preparados de carne / Masné polotovary / Tilberedt kød / Fleischzubereitungen / Tükilihast tooted / Παρασκευάσματα κρέατος / Meat preparations / Préparations de viande / Preparazioni di carni / Gaļas izstrādājumi / Mėsos pusgaminiai / Előkészített húsok / Preparazzjonijiet tal-laħam / Vleesbereidingen / Wyroby mięsne nie poddane obróbce termicznej / Preparados de carnes / Mäsové prípravky / Mesni pripravki / Raakalihavalmisteet / Köttberedningar

6 = Menciones especiales / Zvláštní poznámky / Særlige bemærkninger / Besondere Bemerkungen / Erimärkused / Ειδικές παρατηρήσεις / Special remarks / Mentions spéciales / Note particolari / Īpašas atzīmes / Specialios pastabos / Különleges megjegyzések / Rimarki speċjali / Bijzondere opmerkingen / Uwagi szczególne / Menções especiais / Osobitné poznámky / Posebne opombe / Erikoismainintoja / Anmärkningar

7 =

Países y establecimientos que cumplen todos los requisitos del apartado 1 del artículo 2 de la Decisión 95/408/CE del Consejo.

Země a zařízení, které splňují všechny požadavky čl. 2 odst. 1 rozhodnutí Rady 95/408/ES.

Lande og virksomheder, der opfylder alle betingelserne i artikel 2, stk. 1, I Rådets beslutning 95/408/EF.

Länder und Betriebe, die alle Anforderungen des Artikels 2 Absatz 1 der Entscheidung 95/408/EG des Rates erfüllen.

Nõukogu otsuse 95/408/EÜ artikli 2 lõike 1 kõikidele nõuetele vastavad riigid ja ettevõtted.

Χώρες και εγκαταστάσεις που πληρούν τις προϋποθέσεις του άρθρου 2 παράγραφος 1 της απόφασης 95/408/ΕΚ του Συµβουλίου.

Countries and establishments complying with all requirements of Article 2(1) of Council Decision 95/408/EC.

Pays et établissements remplissant l'ensemble des dispositions de l'article 2, paragraphe 1, de la décision 95/408/CE du Conseil.

Paesi e stabilimenti che ottemperano a tutte le disposizioni dell'articolo 2, paragrafo 1, della decisione 95/408/CE del Consiglio.

Valstis un uzņēmumi, kuri atbilst Padomes Lēmuma 95/408/EK 2. panta 1. punkta prasībām.

Šalys ir įmonės, atitinkančios visus Tarybos sprendimo 95/408/EB 2 straipsnio 1 dalies reikalvimus.

Azok az országok és létesítmények, amelyek teljes mértékben megfelelnek a 95/408/EK tanácsi határozat 2. cikkének (1) bekezdésében foglalt követelményeknek

Pajjiżi u stabilimenti li jissodisfaw il-kundizzjonijiet ta' l-Artiklu 2(1) tad-Deċiżjoni tal-Kunsill 95/408/KE.

Landen en inrichtingen die voldoen aan al de voorwaarden van artikel 2, lid 1, van Beschikking 95/408/EG van de Raad.

Państwa i zakłady spełniające wszystkie wymagania art. 2 ust. 1 decyzji Rady 95/408/WE.

Países e estabelecimentos que respeitam todas as exigências do n.o 1 do artigo 2.o da Decisão 95/408/CE do Conselho.

Krajiny a prevádzkárne spĺňajúce všetky požiadavky článku 2 ods. 1 rozhodnutia Rady 95/408/ES.

Države in obrati, ki izpolnjujejo vse zahteve iz člena 2(1) Odločbe Sveta 95/408/ES.

Neuvoston päätöksen 95/408/EY 2 artiklan 1 kohdan kaikki vaatimukset täyttävät maat ja laitokset.

Länder och anläggningar som uppfyller alla krav i artikel 2.1 i rådets beslut 95/408/EG."

(b) V Prilogi se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: ARGENTINA / Země: ARGENTINA / Land: ARGENTINA / Land: ARGENTINIEN / Riik: ARGENTIINA / Χώρα: ΑΡΓΕΝΤΙΝΗ / Country: ARGENTINA / Pays: ARGENTINE / Paese: ARGENTINA / Valsts: ARGENTĪNA / Šalis: ARGENTINA / Ország: ARGENTÍNA / Pajjiż: ARĠENTINA / Land: ARGENTINË / Państwo: ARGENTYNA / País: ARGENTINA / Krajina: ARGENTÍNA / Država: ARGENTINA / Maa: ARGENTIINA / Land: ARGENTINA";

(ii) "País: BRASIL / Země: BRAZÍLIE / Land: BRASILIEN / Land: BRASILIEN / Riik: BRASIILIA / Χώρα: ΒΡΑΖΙΛΙΑ / Country: BRAZIL / Pays: BRÉSIL / Paese: BRASILE / Valsts: BRAZĪLIJA / Šalis: BRAZILIJA / Ország: BRAZÍLIA / Pajjiż: BRAŻIL / Land: BRASILIË / Państwo: BRAZYLIA / País: BRASIL / Krajina: BRAZÍLIA / Država: BRAZILIJA / Maa: BRASILIA / Land: BRASILIEN";

(iii) "País: CHILE / Země: CHILE / Land: CHILE / Land: CHILE / Riik: TŠIILI / Χώρα: ΧΙΛΗ / Country: CHILE / Pays: CHILI / Paese: CILE / Valsts: ČĪLE / Šalis: ČILĖ / Ország: CHILE / Pajjiż: ĊILI' / Land: CHILI / Państwo: CHILE / País: CHILE / Krajina: CHILE / Država: ČILE / Maa: CHILE / Land: CHILE";

(iv) "País: ISRAEL / Země: IZRAEL / Land: ISRAEL / Land: ISRAEL / Riik: IISRAEL / Χώρα: ΙΣΡΑΗΛ / Country: ISRAEL / Pays: ISRAËL / Paese: ISRAELE / Valsts: IZRAĒLA / Šalis: IZRAELIS / Ország: IZRAEL / Pajjiż: IŻRAEL / Land: ISRAËL / Państwo: IZRAEL / País: ISRAEL / Krajina: IZRAEL / Država: IZRAEL / Maa: ISRAEL / Land: ISRAEL";

(v) "País: NUEVA ZELANDA / Země: NOVÝ ZÉLAND / Land: NEW ZEALAND / Land: NEUSEELAND / Riik: UUS-MEREMAA / Χώρα: ΝΕΑ ΖΗΛΑΝΔΙΑ / Country: NEW ZEALAND / Pays: NOUVELLE-ZÉLANDE / Paese: NUOVA ZELANDA / Valsts: JAUNZĒLANDE / Šalis: NAUJOJI ZELANDIJA / Ország: ÚJ-ZÉLAND / Pajjiż: NEW ZEALAND / Land: NIEUW-ZEELAND / Państwo: NOWA ZELANDIA / País: NOVA ZELÂNDIA / Krajina: NOVÝ ZÉLAND / Država: NOVA ZELANDIJA / Maa: UUSI-SEELANTI / Land: NYA ZEELAND";

(vi) "País: RUMANÍA / Země: RUMUNSKO / Land: RUMÆNIEN / Land: RUMÄNIEN / Riik: RUMEENIA / Χώρα: ΡΟΥΜΑΝΙΑ / Country: ROMANIA / Pays: ROUMANIE / Paese: ROMANIA / Valsts: RUMĀNIJA / Šalis: RUMUNIJA / Ország: ROMÁNIA / Pajjiż: RUMANIJA / Land: ROEMENIË / Państwo: RUMUNIA / País: ROMÉNIA / Krajina: RUMUNSKO / Država: ROMUNIJA / Maa: ROMANIA / Land: RUMÄNIEN";

(vii) "País: TAILANDIA / Země: THAJSKO / Land: THAILAND / Land: THAILAND / Riik: TAI / Χώρα: ΤΑΪΛΑΝΔΗ / Country: THAILAND / Pays: THAILANDE / Paese: TAILANDIA / Valsts: TAIZEME / Šalis: TAILANDAS / Ország: THAIFÖLD / Pajjiż: TAJLANDJA / Land: THAILAND / Państwo: TAJLANDIA / País: TAILANDIA / Krajina: THAJSKO / Država: TAJSKA / Maa: THAIMAA / Land: THAILAND";

(c) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovaško.

72. 32000 D 0050: Odločba Komisije 2000/50/ES z dne 17. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za inšpekcijske preglede gospodarstev s kmetijsko rejo živali (UL L 19, 25.1.2000, str. 51).

V členu 2 se doda naslednji stavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se bo poročilo prvič predstavilo do 30. aprila 2006."

.

73. 32000 L 0075: Direktiva Sveta 2000/75/ES z dne 20. novembra 2000 o posebnih določbah za obvladovanje in izkoreninjenje bolezni modrikastega jezika (UL L 327, 22.12.2000, str. 74).

(a) Naslov Priloge IA se nadomesti z naslednjim:

"LISTA DE LOS LABORATORIOS NACIONALES DE LA FIEBRE CATARRAL OVINA

SEZNAM NÁRODNÍCH LABORATOŘÍ PRO KATARÁLNÍ HOREČKU OVCÍ

LISTE OVER NATIONALE LABORATORIER FOR BLUETONGUE

LISTE DER FÜR DIE BLAUZUNGENKRANKHEIT ZUSTÄNDIGEN NATIONALEN LABORATORIEN

RAHVUSLIKE BLUETONGUE LABORATOORIUMIDE LOETELU

ΚΑΤΑΛΟΓΟΣ ΕΘΝΙΚΩΝ ΕΡΓΑΣΤΗΡΙΩΝ ΓΙΑ ΤΟΝ ΚΑΤΑΡΡΟÏΚΟ ΠΥΡΕΤΟ ΤΟΥ ΠΡΟΒΑΤΟΥ

LIST OF THE NATIONAL BLUETONGUE LABORATORIES

LISTE DES LABORATOIRES NATIONAUX POUR LA FIÈVRE CATARRHALE DU MOUTON

ELENCO DEI LABORATORI NAZIONALI PER LA FEBBRE CATARRALE DEGLI OVINI

NACIONĀLO INFEKCIOZĀ KATARĀLĀ DRUDŽA DIAGNOSTIKAS LABORATORIJU SARAKSTS

NACIONALINIŲ MĖLYNOJO LIEŽUVIO LIGOS LABORATORIJŲ SĄRAŠAS'

A KÉKNYELV BETEGSÉG DIAGNOSZTIZÁLÁSÁRA KIJELÖLT NEMZETI LABORATÓRIUMOK

LISTA TAL-LABORATORJI NAZZJONALI GHALL-BLUETONGUE

LIJST VAN DE NATIONALE LABORATORIA VOOR BLUETONGUE

LISTA LABORATORIÓW KRAJOWYCH DO DIAGNOSTYKI CHOROBY NIEBIESKIEGO JĘZYKA

LISTA DOS LABORATÓRIOS NACIONAIS EM RELAÇÃO À FEBRE CATARRAL OVINA

SEZNAM NACIONALNIH LABORATORIJEV ZA BOLEZEN MODRIKASTEGA JEZIKA

ZOZNAM NÁRODNÝCH LABORATÓRIÍ PRE ZHUBNÚ KATARÁLNU HORÚČKU OVIEC (BLUETONGUE)

LUETTELO KANSALLISISTA LAMPAAN BLUETONGUE-TAUTIA VARTEN NIMETYISTÄ LABORATORIOISTA

FÖRTECKNING ÖVER NATIONELLA LABORATORIER FÖR BLUETONGUE"

.

(b) V Prilogi IA se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka:

Institute for Animal Health

Pirbright Laboratory

Ash Road, Pirbright

Woking

Surrey GU24 ONF

United Kingdom

"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija:

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium,

Kreutzwaldi 30

51006 Tartu

"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper:

Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων,

Κτηνιατρικές Υπηρεσίες

1417 Λευκωσία

(National Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services)

CY-1417 Nicosia)

Latvija:

Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs

Lejupes iela 3

LV-1076 Rīga

Litva:

Nacionalinė veterinarijos laboratorija

J. Kairiūkščio g. 10

LT-2021 Vilnius

"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska:

Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI) Pf. 2.

Tábornok u. 2.

H-1581 Budapest

Malta:

Istituto Zooprofilatico dell'Abruzzo e Molise

Via Campo Boario

IT-64100 Teramo

"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska:

Laboratorium Zakładu Wirusologii Państwowego Instytutu Weterynaryjnego

Al. Partyzantów 57

PL-24-100 Puławy

"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija:

Nacionalni veterinarski inštitut,

Gerbičeva 60

SI-1000 Ljubljana

Slovaška:

Institute for Animal Health Pirbright Laboratory

Ash Road, Pirbright Woking Surrey GU24 ONF

United Kingdom

"

.

74. 32000 D 0085: Odločba Komisije 2000/85/ES z dne 21. decembra 1999 o posebnih pogojih za uvoz ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki izvirajo iz Latvije (UL L 26, 2.2.2000, str. 21).

Odločba 2000/85/ES se razveljavi.

75. 32000 D 0087: Odločba Komisije 2000/87/ES z dne 21. decembra 1999 o posebnih pogojih za uvoz ribiških proizvodov, ki izvirajo iz Litve (UL L 26, 2.2.2000, str. 42).

Odločba 2000/87/ES se razveljavi.

76. 32000 D 0159: Odločba Komisije 2000/159/ES z dne 8. februarja 2000 o začasni odobritvi načrtov o ostankih škodljivih snovi iz tretjih držav v skladu z Direktivo Sveta 96/23/ES (UL L 51, 24.2.2000, str. 30).

- 32001 D 0487: Odločbo Komisije 2001/487/ES z dne 18.6.2001 (UL L 176, 29.6.2001, str. 68),

- 32002 D 0336: Odločbo Komisije 2002/336/ES z dne 25.4.2002 (UL L 116, 3.5.2002, str. 51).

V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Malto,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

77. 32000 D 0284: Odločba Komisije 2000/284/ES z dne 31. marca 2000 o uvedbi seznama odobrenih centrov za zbiranje semena za uvoz semena kopitarjev iz tretjih držav in spremembi Odločb 96/539/ES in 96/540/ES (UL L 94, 14.4.2000, str. 35), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 D 0444: Odločbo Komisije 2000/444/ES z dne 5.7.2000 (UL L 179, 18.7.2000, str. 15),

- 32000 D 0790: Odločbo Komisije 2000/790/ES z dne 30.11.2000 (UL L 314, 14.12.2000, str. 32),

- 32001 D 0169: Odločbo Komisije 2001/169/ES z dne 16.2.2001 (UL L 60, 1.3.2001, str. 62),

- 32001 D 0392: Odločbo Komisije 2001/392/ES z dne 4.5.2001 (UL L 138, 22.5.2001, str. 22),

- 32001 D 0612: Odločbo Komisije 2001/612/ES z dne 20.7.2001 (UL L 214, 8.8.2001, str. 51),

- 32001 D 0734: Odločbo Komisije 2001/734/ES z dne 11.10.2001 (UL L 275, 18.10.2001, str. 19),

- 32002 D 0073: Odločbo Komisije 2002/73/ES z dne 30.1.2002 (UL L 33, 2.2.2002, str. 18),

- 32002 D 0297: Odločbo Komisije 2002/297/ES z dne 10.4.2002 (UL L 101, 17.4.2002, str. 46),

- 32002 D 0339: Odločbo Komisije 2002/339/ES z dne 2.5.2002 (UL L 116, 3.5.2002, str. 63),

- 32002 D 0416: Odločbo Komisije 2002/416/ES o z dne 6.6.2002 (UL L 150, 8.6.2002, str. 56),

- 32002 D 0776: Odločbo Komisije 2002/776/ES z dne 3.10.2002 (UL L 267, 4.10.2002, str. 30).

(a) V Prilogi se naslov in legenda nadomestita z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

1. Versión — Verze — Udgave — Fassung vom — Versioon — Έκδοση — Version — Version — Versione — Versija — Versija — Változat — Verżjoni — Versie — Wersja — Versão — Verzia — Verzija — Tilanne — Version

2. Código ISO — Kód ISO — ISO-kode — ISO-Code — ISO-kood — Κωδικός ISO — ISO-code — Code ISO — Codice ISO — ISO standarts — ISO kodas — ISO-kód — Kodiċi ISO — ISO-code — Kod ISO — Código ISO — Kód ISO — ISO-koda — ISO-koodi — ISO-kod

3. Tercer país — Třetí země — Tredjeland — Drittland — Kolmas riik — Τρίτη χώρα — Third country — Pays tiers — Paese terzo — Trešā valsts — Trečioji šalis — Harmadik ország — Pajjiż terz — Derde land — Kraj trzeci — País terceiro — Tretia krajina — Tretja država — Kolmas maa — Tredje land

4. Nombre del centro autorizado — Název schválené stanice — Den godkendte stations navn — Name der zugelassenen Besamungsstation — Tunnustatud seemendusjaama nimi — Όνομα του εγκεκριμένου κέντρου — Name of approved centre — Nom du centre agréé — Nome del centro riconosciuto — Atzīta centra nosaukums — Patvirtinto centro pavadinimas — Az engedélyezett állomás neve — Isem taċ-ċentru approvat — Naam van het erkende centrum — Nazwa zatwierdzonej stacji produkcji nasienia — Nome do centro aprovado — Názov schválenej stanice — Ime odobrenega osemenjevalnega središča- Hyväksytyn aseman nimi — Tjurstationens namn

5. Dirección del centro autorizado — Adresa schválené stanice — Den godkendte stations adresse — Anschrift der zugelassenen Besamungsstation — Tunnustatud seemendusjaama aadress — Διεύθυνση του εγκεκριμένου κέντρου — Address of approved centre — Adresse du centre agréé — Indirizzo del centro riconosciuto — Atzīta centra adrese — Patvirtinto centro adresas — Az engedélyezett állomás címe — Indirizz taċ-ċentru approvat — Adres van het erkende centrum — Adres zatwierdzonej stacji produkcji nasienia — Endereço aprovado — Adresa schválenej stanice — Naslov odobrenega osemenjevalnega središča — Hyväksytyn aseman osoite — Tjurstationens adress

6. Autoridad competente en materia de autorización — Příslušný schvalující orgán — Godkendelsesmyndighed — Zulassungsbehörde — Tunnustuse andnud järelevalveasutus — Εγκρίνουσα αρχή — Approving authority — Autorité d'agrément — Autorità che rilascia il riconoscimento — Iestāde, kura veic atzīšanu — Patvirtinanti institucija — Engedélyező hatóság — Awtorità ta' l-approvazzjoni — Autoriteit die de erkenning heeft verleend — Organ zatwierdzający — Autoridade de aprovação — Schvaľujúci orgán — Pristojni organ za odobritev — Hyväksyntäviranomainen — Godkännandemyndighet

7. Número de autorización — Číslo schválení — Godkendelsesnummer — Registriernummer — Tunnustusnumber — Αριθμός έγκρισης — Approval number — Numéro d'agrément — Numero di riconoscimento — Atzīšanas numurs — Patvirtinimo numeris — A működési engedély száma — Numru ta' l-approvazzjoni — Registratienummer — Numer zatwierdzenia — Número de aprovação — Číslo schválenia — Veterinarska številka odobritve — Hyväksyntänumero — Godkännandenummer

8. Fecha de la autorización — Datum schválení — Godkendelsesdato — Zulassungsdatum — Tunnustamise kuupäev — Ημερομηνία έγκρισης — Approval date — Date d'agrément — Data di approvazione — Atzīšanas datums — Patvirtinimo data — A működési engedély kiadásának dátuma — Data ta' l-approvazzjoni — Datum van erkenning — Data zatwierdzenia — Data da aprovação — Dátum schválenia — Datum odobritve — Hyväksyntäpäivä — Datum för godkännandet"

.

(b) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Malto,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

(c) V Prilogi se opomba (a) nadomesti z naslednjim:

"(a) Código provisional que no afecta a la denominación definitiva del país que será asignada cuando concluyan las negociaciones en curso en las Naciones Unidas — Prozatímní kód, kterým není dotčeno konečné označení země, které bude přiřazeno po ukončení jednání probíhajícího v OSN — oreløbig kode, som ikke foregriber den endelige betegnelse af landet, der skal tildeles, når de igangværende forhandlinger i FN er afsluttet — Provisorischer Code, der in nichts der endgültigen Bezeichnung des Landes vorgreift, die bei Schlussfolgerung der momentan laufenden Verhandlungen in diesem Zusammenhang im Rahmen der Vereinten Nationen genehmigt wird — Ajutine kood, mis ei mõjuta lõplikku nimetust, mis omistatakse riigile peale Ühinenud Rahvaste Organisatsioonis käimasolevate läbirääkimiste lõppu — Προσωρινός κωδικός που δεν επηρεάζει τον οριστικό τίτλο της χώρας που θα δοθεί µετά την περάτωση των διαπραγµατεύσεων που πραγµατοποιούνται επί του παρόντος στα Ηνωµένα Έθνη — Provisional code that does not affect the definitive denomination of the country to be attributed after the conclusion of the negotiations currently taking place in the United Nations — Code provisoire ne préjugeant pas de la dénomination définitive du pays qui sera arrêtée à l'issue des négociations en cours dans le cadre des Nations unies — Codice provvisorio senza effetti sulla denominazione definitiva del paese che sarà attribuita dopo la conclusione dei negoziati in corso presso le Nazioni Unite — Pagaidu kods, kurš nekādā veidā neietekmē galīgo valsts nomenklatūru, kura tiks apstiprināta Apvienoto Nāciju Organizācijas ietvaros pašlaik notiekošo sarunu rezultātā — Laikinas kodas, neturėsiantis įtakos pastoviai šalies terminologijai, kuri bus nustatyta pasibaigus šiuo metu vykstančioms deryboms Jungtinėse Tautose — Ideiglenes kód, amely nem befolyásolja az ország azon végleges elnevezését, amelyet az ENSZ-ben folytatott jelenlegi tárgyalások lezárását követően hagynak jóvá — Kodiċi proviżorju li ma jaffetwawx id-denominazzjoni definittiva tal-pajjiż fil-konklużjoni tan-negozjati li għaddejjin bħalissa fi ħdan il-Ġnus Magħquda — Voorlopige code die geen gevolgen heeft voor de definitieve benaming die aan het land wordt gegeven op grond van de onderhandelingen die momenteel in het kader van de Verenigde Naties worden gevoerd — Tymczasowy kod, który w ostateczny sposób nie przesądza o nazewnictwie kraju, zostanie uzgodniony w następstwie aktualnie trwających negocjacji w tym na forum ONZ — Código provisório que não afecta a denominação definitiva do país a ser atribuída após a conclusão das negociações actualmente em curso nas Nações Unidas — Dočasný kód, ktorým nie je dotknuté označenie tejto krajiny, ktoré jej bude pridelené po ukončení rokovaní prebiehajúcich v súčasnosti v OSN — Začasna koda, ki ne vpliva na končno poimenovanje države in bo dodeljena po zaključku pogajanj, ki trenutno potekajo v Združenih narodih — Väliaikainen koodi, joka ei vaikuta maan lopulliseen nimeen, joka annetaan tällä hetkellä Yhdistyneissä Kansakunnissa meneillään olevien neuvottelujen päätteeksi — Provisorisk kod som inte påverkar det slutgiltiga landsnamnet som skall anges när de pågående förhandlingarna i Förenta nationerna slutförts."

(d) V Prilogi se opomba (b) nadomesti z naslednjim:

"(b) Sólo esperma procedente de caballos registrados — Pouze sperma odebrané od registrovaných koní — Kun sæd fra registrerede heste — Nur Samen von registrierten Pferden — Ainult registreeritud hobustelt kogutud sperma — Μόνο σπέρµα που συλλέχθηκε από καταγεγραµµένους ίππους — Only semen collected from registered horses — Sperme provenant uniquement de chevaux enregistrés — Solamente sperma raccolto da cavalli registrati — Tikai no reģistrētiem zirgiem iegūta sperma — Tiktai sperma surinkta iš registruotų arklių — Kizárólag nyilvántartott lovaktól begyűjtött sperma — Sperma miġbura minn żwiemel reġistrati biss — Enkel sperma verzameld van geregistreerde paarden —Tylko nasienie pochodzące od zarejestrowanych koni — Apenas sémen colhido de cavalos registados — Iba semeno registrovaných koníLe seme, pridobljeno od registriranih konj — Ainoastaan rekisteröidyistä hevosista kerätty siemenneste — Bara sperma insamlad från registrerade hästar"

.

78. 32000 D 0585: Odločba Komisije 2000/585/ES z dne 7. septembra 2000 o pogojih zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenih pogojih ter veterinarskem certificiranju za uvoz mesa divjadi in mesa gojene divjadi ter mesa kuncev iz tretjih držav, ter razveljavitvi Odločb Komisije 97/217/ES, 97/218/ES, 97/219/ES in 97/220/ES (UL L 251, 6.10.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 D 0640: Odločbo Komisije 2001/640/ES z dne 2.8.2001 (UL L 223, 18.8.2001, str. 28),

- 32001 D 0736: Odločbo Komisije 2001/736/ES z dne 17.10.2001 (UL L 275, 18.10.2001, str. 32),

- 32002 D 0219: Odločbo Komisije 2002/219/ES z dne 7.3.2002 (UL L 72, 14.3.2002, str. 27),

- 32002 D 0646: Odločbo Komisije 2002/646/ES z dne 31.7.2002 (ULL 211, 7.8.2002, str. 23).

(a) V Prilogi I se črtajo vnosi za Češko.

(b) V Prilogi II se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Latvijo,

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

79. 32000 D 0609: Odločba Komisije 2000/609/ES z dne 29. septembra 2000 o pogojih zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvenih pogojih ter veterinarskem certificiranju za uvoz mesa gojenih ratitov, ki spreminja Odločbo 94/85//ES o uvedbi seznama tretjih držav, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz svežega mesa perutnine (UL L 258, 12.10.2000, str. 49), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 D 0782: Odločbo Komisije 2000/782/ES z dne 8.12.2000 (UL L 309, 9.12.2000, str. 37).

V Prilogi I se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Ciper,

Litvo,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

80. 32000 D 0676: Odločba Komisije 2000/676/ES z dne 20. oktobra 2000 o določitvi posebnih pogojev za uvoz ribiških proizvodov, ki izvirajo iz Poljske (UL L 280, 4.11.2000, str. 69).

Odločba 2000/676/ES se razveljavi.

81. 32000 R 1760: Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanju govedine in izdelkov iz govedine in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

(a) V členu 4(1) se za prvim stavkom v prvem pododstavku doda naslednji stavek:

"Vse živali na gospodarstvih na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, v Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji ali na Slovaškem, ki so bile rojene do dne pristopa ali namenjene za trgovanje v Skupnosti po tem dnevu, so identificirane z ušesno znamko v obeh ušesih, ki jo odobri pristojni organ."

.

(b) V členu 4(2) se za tretjim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

"Nobene živali, rojene na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, v Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji ali na Slovaškem po dnevu pristopa, ni mogoče premestiti z gospodarstva, če ni identificirana v skladu z določbami tega člena."

.

(c) V členu 6(1) se za prvim pododstavkom doda naslednji pododstavek:

"Od dne pristopa pristojni organi na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, v Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem izdajo potni list za vsako žival, ki jo je v skladu s členom 4 treba identificirati, v 14 dneh po obvestilu o njenem rojstvu ali, v primeru živali uvoženih iz tretjih držav, v 14 dneh po obvestilu o njeni ponovni identifikaciji v zadevni državi članici v skladu s členom 4(3)."

.

(d) V členu 20 se doda naslednji stavek:

"Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška to storijo v treh mesecih od dne pristopa."

.

82. 32001 D 0039: Odločba Komisije 2001/39/ES z dne 22. decembra 2000 o določitvi posebnih pogojev za uvoz ribiških proizvodov, ki izvirajo iz Češke republike (UL L 10, 13.1.2001, str. 68).

Odločba 2001/39/ES se razveljavi.

83. 32001 L 0089: Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje klasične prašičje kuge (UL L 316, 1.12.2001, str. 5).

V Prilogi III, točki 1, se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka:

Státní veterinární ústav Jihlava, Rantířovská 93, 586 05 Jihlava"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija:

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium, Kreutzwaldi 30, 51006 Tartu"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper:

Institute of Virology, Hannover Veterinary School, Bunteweg 17, D-30559 Hannover

Latvija:

Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs, Lejupes iela 3, LV-1076 Rīga

Litva:

Nacionalinė veterinarijos laboratorija, J. Kairiūkščio g. 10, LT-2021 Vilnius"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska:

Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI), Pf. 2., Tábornok u. 2., H-1581 Budapest

Malta:

Veterinary Laboratory Agency, Weybridge, United Kingdom"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska:

Laboratorium Zakładu Chorób Świń Państwowego Instytutu Weterynaryjnego, Al. Partyzantów 57, PL-24-100 Puławy"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija:

Nacionalni veterinarski inštitut, Gerbičeva 60, SI-1000 Ljubljana

Slovaška:

Štátny veterinárny ústav, Pod dráhami 918, SK-960 86 Zvolen"

.

84. 32001 D 0556: Odločba Komisije 2001/556/ES z dne 11. julija 2001 o uvedbi začasnih seznamov obratov v tretjih državah, iz katerih države članice dovoljujejo uvoz želatine, namenjene prehrani ljudi (UL L 200, 25.7.2001, str. 23).

(a) V Prilogi se naslov in legende nadomestijo z naslednjim:

"ANEXO — PŘÍLOHA — BILAG — ANHANG — LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ — ANNEX — ANNEXE — ALLEGATO — PIELIKUMS — PRIEDAS — MELLÉKLET — ANNESS — BILAGE — ZAŁĄCZNIK — ANEXO — PRÍLOHA — PRILOGA — LITTE — BILAGA

LISTA DE LOS ESTABLECIMIENTOS / SEZNAM ZAŘÍZENÍ / LISTE OVER VIRKSOMHEDER / VERZEICHNIS DER BETRIEBE / ETTEVÕTETE LOETELU / ΠΙΝΑΚΑΣ ΤΩΝ ΕΓΚΑΤΑΣΤΑΣΕΩΝ / LIST OF ESTABLISHMENTS / LISTE DES ÉTABLISSEMENTS / ELENCO DEGLI STABILIMENTI / UZŅĒMUMU SARAKSTS / ĮMONIŲ SĄRAŠAS / LÉTESÍTMÉNYLISTA / LISTA TA' L-ISTABILIMENTI / LIJST VAN BEDRIJVEN / LISTA ZAKŁADÓW / LISTA DOS ESTABELECIMENTOS / ZOZNAM PREVÁDZKARNÍ / SEZNAM OBRATOV / LUETTELO LAITOKSISTA / FÖRTECKNING ÖVER ANLÄGGNINGAR

Producto: gelatina destinada al consumo humano / Výrobek: želatina určená k lidské spotřebě / Produkt: gelatine til konsum / Erzeugnis: zum Verzehr bestimmte Gelatine / Toode: želatiin toiduks / Προϊόν: ζελατίνη με προορισμό την κατανάλωση από τον άνθρωπο / Product: gelatine intended for human consumption / Produit: gélatine destinée à la consommation humaine / Prodotto: gelatine destinate al consumo umano / Produkts: lietošanai pārtikā paredzēts želatīns / Produktas: želatina, skirta žmonių maistui / Termék: emberi fogyasztásra szánt zselatin / Prodott: ġelatina għall-konsum uman / Product: voor menselijke consumptie bestemde gelatine / Produkt: żelatyna spożywcza / Produtogelatina destinada ao consumo humano / Produkt: Želatina na ľudskú konzumáciu / Proizvod: želatina, namenjena prehrani ljudi / Tuote: ihmisravinnoksi tarkoitettu gelatiini / Varuslag: gelatin avsett som livsmedel

1 = Referencia nacional / Národní kód / National reference / Nationaler Code / Rahvuslik viide / Εθνικός αριθμός έγκρισης / National reference / Référence nationale / Riferimento nazionale / Nacionālā norāde / Nacionalinė nuoroda / Nemzeti referenciaszám / Referenza nazzjonali / Nationale code / Kod krajowy / Referência nacional / Národný odkaz / Nacionalna referenca / Kansallinen referenssi / Nationell referens

2 = Nombre / Název / Navn / Name / Nimi / Όνομα εγκατάστασης / Name / Nom / Nome / Nosaukums / Pavadinimas / Név / Isem / Naam / Nazwa / Nome / Názov / Ime / Nimi / Namn

3 = Ciudad / Město / By / Stadt / Linn / Πόλη / Town / Ville / Città / Pilsēta / Miestas / Város / Belt / Stad / Miasto / Cidade / Mesto / Kraj / Kaupunki / Stad

4 = Región / Oblast / Region / Region / Piirkond / Περιοχή / Region / Région / Regione / Reģions / Regionas / Régió / Reġjun / Regio / Region / Região / Kraj / Regija / Alue / Region"

(b) V Prilogi se naslovi k tabelam nadomestijo z naslednjim:

(i) "País: ARGENTINA / Země: ARGENTINA / Land: ARGENTINA / Land: ARGENTINIEN / Riik: ARGENTIINA / Χώρα: ΑΡΓΕΝΤΙΝΗ / Country: ARGENTINA / Pays: ARGENTINE / Paese: ARGENTINIA / Valsts: ARGENTĪNA / Šalis: ARGENTINA / Ország: ARGENTÍNA / Pajjiż: ARĠENTINA / Land: ARGENTINË / Państwo: ARGENTYNA / País: ARGENTINA / Krajina: ARGENTÍNA / Država: ARGENTINA / Maa: ARGENTIINA / Land: ARGENTINA";

(ii) "País: BRASIL / Země: BRAZÍLIE / Land: BRASILIEN / Land: BRASILIEN / Riik: BRASIILIA / Χώρα: ΒΡΑΖΙΛΙΑ / Country: BRAZIL / Pays: BRÉSIL / Paese: BRASILE / Valsts: BRAZĪLIJA / Šalis: BRAZILIJA / Ország: BRAZÍLIA / Pajjiż: BRAŻIL / Land: BRASILIË / Państwo: BRAZYLIA / País: BRASIL / Krajina: BRAZÍLIA / Država: BRAZILIJA / Maa: BRASILIA / Land: BRASILIEN";

(iii) "País: BIELORRUSIA / Země: BĚLORUSKO / Land: BELARUS / Land: BELARUS / Riik: VALGEVENE / Χώρα: ΛΕΥΚΟΡΩΣΙΑ / Country: BELARUS / Pays: BELARUS / Paese: BIELORUSSIA / Valsts: BALTKRIEVIJA / Šalis: BALTARUSIJA / Ország: FEHÉROROSZORSZÁG / Pajjiż: BELORUSSJA / Land: BELARUS / Państwo: BIAŁORUŚ / País: BIELORRÚSSIA / Krajina: BIELORUSKO / Država: BELORUSIJA / Maa: VALKO-VENÄJÄ / Land: VITRYSSLAND";

(iv) "País: CHINA / Země: ČÍNA / Land: KINA / Land: CHINA / Riik: HIINA / Χώρα: ΚΙΝΑ / Country: CHINA / Pays: CHINE / Paese: CINA / Valsts: ĶĪNA / Šalis: KINIJA / Ország: KÍNA / Pajjiż: ĊINA / Land: CHINA / Państwo: CHINY / País: CHINA / Krajina: ČÍNA / Država: KITAJSKA / Maa: KIINA / Land: KINA";

(v) "País: COLOMBIA / Země: KOLUMBIE / Land: COLOMBIA / Land: KOLUMBIEN / Riik: KOLUMBIA / Χώρα: ΚΟΛΟΜΒΙΑ / Country: COLOMBIA / Pays: COLOMBIE / Paese: COLOMBIA / Valsts: KOLUMBIJA / Šalis: KOLUMBIJA / Ország: KOLUMBIA / Pajjiż: KOLOMBJA / Land: COLOMBIA / Państwo: KOLUMBIA / País: COLÔMBIA / Krajina: KOLUMBIA / Država: KOLUMBIJA / Maa: KOLUMBIA / Land: COLOMBIA";

(vi) "País: COREA / Země: KOREA / Land: KOREA / Land: REPUBLIK KOREA / Riik: KOREA / Χώρα: ΚΟΡΕΑ / Country: KOREA / Pays: CORÉE / Paese: COREA / Valsts: KOREJA / Šalis: KORĖJA / Ország: KOREA / Pajjiż: KOREA T'ISFEL / Land: KOREA / Państwo: KOREA / País: COREIA / Krajina: KÓREA / Država: KOREJA / Maa: KOREA / Land: KOREA";

(vii) "País: PAKISTÁN / Země: PÁKISTÁN / Land: PAKISTAN / Land: PAKISTAN / Riik: PAKISTAN / Χώρα: ΠΑΚΙΣΤΑΝ / Country: PAKISTAN / Pays: PAKISTAN / Paese: PAKISTAN / Valsts: PAKISTĀNA / Šalis: PAKISTANAS / Ország: PAKISZTÁN / Pajjiż: PAKISTAN / Land: PAKISTAN / Państwo: PAKISTAN / País: PAQUISTÃO / Krajina: PAKISTAN / Država: PAKISTAN / Maa: PAKISTAN / Land: PAKISTAN";

(viii) "País: SUIZA / Země: ŠVÝCARSKO / Land: SCHWEIZ / Land: SCHWEIZ / Riik: ŠVEITS / Χώρα: ΕΛΒΕΤΙΑ / Country: SWITZERLAND / Pays: SUISSE / Paese: SVIZZERA / Valsts: ŠVEICE / Šalis: ŠVEICARIJA / Ország: SVÁJC / Pajjiż: SVIZZERA / Land: ZWITZERLAND / Państwo: SZWAJCARIA / País: SUIÇA / Krajina: ŠVAJČIARSKO / Država: ŠVICA / Maa: SVEITSI / Land: SCHWEIZ";

(ix) "País: TAIWÁN / Země: TAIWAN / Land: TAIWAN / Land: TAIWAN / Riik: TAIWAN / Χώρα: ΤΑΪΒΑΝ / Country: TAIWAN / Pays: TAIWAN / Paese: TAIWAN / Valsts: TAIVĀNA / Šalis: TAIVANIS / Ország: TAJVAN / Land: TAIWAN / Pajjiż: TAJWAN / Land: TAIWAN / Państwo: TAJWAN / País: TAIWAN / Krajina: TAIWAN / Država: TAJVAN / Maa: TAIWAN / Land: TAIWAN";

(x) "País: ESTADOS UNIDOS DE AMÉRICA / Země: SPOJENÉ STÁTY AMERICKÉ / Land: AMERIKAS FORENEDE STATER / Land: VEREINIGTE STAATEN VON AMERIKA / Riik: AMEERIKA ÜHENDRIIGID / Χώρα: ΗΝΩΜΕΝΕΣ ΠΟΛΙΤΕΙΕΣ ΤΗΣ ΑΜΕΡΙΚΗΣ / Country: UNITED STATES OF AMERICA / Pays: ÉTATS-UNIS D'AMÉRIQUE / Paese: STATI UNITI / Valsts: AMERIKAS SAVIENOTĀS VALSTIS / Šalis: JUNGTINĖS AMERIKOS VALSTIJOS / Ország: AMERIKAI EGYESÜLT ÁLLAMOK / Pajjiż: STATI UNITI TA' L-AMERIKA / Land: VERENIGDE STATEN VAN AMERIKA / Państwo: STANY ZJEDNOCZONE AMERYKI / País: ESTADOS UNIDOS DA AMÉRICA / Krajina: SPOJENÉ ŠTÁTY AMERICKÉ / Država: ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / Maa: AMERIKAN YHDYSVALLAT / Land: FÖRENTA STATERNA";

(c) V Prilogi se črta vnos za Slovaško.

85. 32001 D 0827: Odločba Komisije 2001/827/ES z dne 23. novembra 2001 o seznamu obratov v Litvi, odobrenih za uvoz svežega mesa v Skupnost (UL L 308, 27.11.2001, str. 39).

Odločba 2001/827/ES se razveljavi.

86. 32001 R 0999: Uredba (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi podrobnih pravil za preprečevanje, obvladovanje in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L 147, 31.5.2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 1248: Uredbo Komisije (ES) št. 1248/2001 z dne 22.6.2001 (UL L 173, 27. 6. 2001, str. 12),

- 32001 R 1326: Uredbo Komisije (ES) št. 1326/2001 z dne 29.6.2001 (UL L 177, 30. 6. 2001, str. 60),

- 32002 R 0270: Uredbo Komisije (ES) št. 270/2002 z dne 14.2.2002 (UL L 45, 15.2.2002, str. 4),

- 32002 R 1494: Uredbo Komisije (ES) št. 1494/2002 z dne 21.8.2002 (UL L 225, 22. 8. 2002, str. 3).

(a) V delu II (2) v Poglavju A Priloge III se tabela nadomesti z naslednjim:

"

Države članice | Najmanjši obseg letnega vzorca Zaklane živali [] |

Belgija | 3750 |

Češka | 2750 |

Danska | 3000 |

Nemčija | 60000 |

Estonija | 950 |

Grčija | 60000 |

Španija | 60000 |

Francija | 60000 |

Irska | 60000 |

Italija | 60000 |

Ciper | 13550 |

Latvija | 1650 |

Litva | 1100 |

Luksemburg | 250 |

Madžarska | 33750 |

Malta | 650 |

Nizozemska | 39000 |

Avstrija | 8200 |

Poljska | 10550 |

Portugalska | 22500 |

Slovenija | 1900 |

Slovaška | 13400 |

Finska | 1900 |

Švedska | 5250 |

Združeno kraljestvo | 60000 |

"

(b) V delu II (3), v Poglavju A Priloge III se tabela nadomesti z naslednjim:

"

Države članice | Najmanjši obseg letnega vzorca Poginule živali [] |

Belgija | 450 |

Češka | 350 |

Danska | 400 |

Nemčija | 6000 |

Estonija | 130 |

Grčija | 6000 |

Španija | 6000 |

Francija | 6000 |

Irska | 6000 |

Italija | 6000 |

Ciper | 1800 |

Latvija | 220 |

Litva | 150 |

Luksemburg | 30 |

Madžarska | 4500 |

Malta | 90 |

Nizozemska | 5000 |

Avstrija | 1100 |

Poljska | 1650 |

Portugalska | 6000 |

Slovenija | 250 |

Slovaška | 1800 |

Finska | 250 |

Švedska | 800 |

Združeno kraljestvo | 6000 |

"

(c) V Poglavju A se v točki 3 Priloge X med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Ciper:

Εργαστήριο Αναφοράς για τις Ασθένειες των Ζώων,

Κτηνιατρικές Υπηρεσίες

1417 Λευκωσία

(National Reference Laboratory for Animal Health Veterinary Services CY-1417 Nicosia)

Češka:

Státní veterinární ústav Jihlava, Rantířovská 93,586 05 Jihlava"

,

med vnosa za Dansko in Finsko:

"Estonija:

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium

Kreutzwaldi 30

51006 Tartu

"

,

med vnosa za Grčijo in Irsko:

"Madžarska:

Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI)

Pf. 2.

Tábornok u. 2.

H-1581-Budapest

"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Latvija:

Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs

Lejupes iela 3

LV-1076 Rīga

Litva:

Nacionalinė veterinarijos laboratorija

J. Kairiūkščio g. 10

LT-2021 Vilnius

"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Malta:

National Veterinary Laboratory

Marsa

Malta

"

,

med vnosa za Nizozemsko in Portugalsko:

"Poljska:

Laboratorium Zakładu Wirusologii Państwowego Instytutu Weterynaryjnego

Al. Partyzantów 57

PL-24-100 Puławy

"

,

in med vnosa za Portugalsko in Španijo:

"Slovaška:

Neuroimunologický ústav SAV

Dúbravská cesta 9

SK-942 45 Bratislava,

Slovenija:

Nacionalni veterinarski inštitut

Gerbičeva 60

SI-1000 Ljubljana

"

.

87. 32002 L 0004: Direktiva Komisije 2002/4/ES z dne 30. januarja 2002 o registraciji obratov za rejo kokoši nesnic, ki se nanaša na Direktivo Sveta 1999/74/ES (UL L 30, 31.1.2002, str. 44).

Seznam v delu 2.2 Priloge se nadomesti z naslednjim:

"AT | Avstrija |

BE | Belgija |

CY | Ciper |

CZ | Češka |

DE | Nemčija |

DK | Danska |

EE | Estonija |

EL | Grčija |

ES | Španija |

FI | Finska |

FR | Francija |

HU | Madžarska |

IE | Irska |

IT | Italija |

LT | Litva |

LU | Luksemburg |

LV | Latvija |

MT | Malta |

NL | Nizozemska |

PL | Poljska |

PT | Portugalska |

SE | Švedska |

SI | Slovenija |

SK | Slovaška |

UK | Združeno kraljestvo" |

.

88. 32002 D 0024: Odločba Komisije 2002/24/ES z dne 11. januarja 2002 o posebnih pogojih za uvoz ribiških proizvodov, ki izvirajo iz Republike Slovenije (UL L 11, 15.1.2002, str. 20).

Odločba 2002/24/ES se razveljavi.

89. 32002 L 0060: Direktiva Sveta 2002/60/ES z dne 27. junija 2002 o posebnih določbah za obvladovanje afriške prašičje kuge in spremembi Direktive 92/119/EGS v zvezi z nalezljivo ohromelostjo prašičev (Tešinska bolezen) in afriško prašičjo kugo (UL L 192, 20.7.2002, str. 27).

V Prilogi IV se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka

Institute of Animal Health, Ash Road, Pirbright, Woking, Surrey GU24 ONF"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija

Veterinaar- ja Toidulaboratoorium

Kreutzwaldi 30

51006 Tartu

"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper

Τμήμα Κτηνιατρικών Ιδρυμάτων

Διεύθυνση Κτηνιατρικής και Δημόσιας Υγείας

Γενική Διεύθυνση Κτηνιατρικής

Υπουργείο Γεωργίας

Αχαρνών 2,

10176 Αθήνα

Latvija

Valsts veterinārmedicīnas diagnostikas centrs

Lejupes iela 3

LV-1076 Rīga

Litva

Nacionalinė veterinarijos laboratorija

J. Kairiūkščio g. 10

LT-2021 Vilnius

"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska

Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI) Pf. 2.

Tábornok u. 2.

H-1581 Budapest

Malta

Institute for Animal Health

Pirbright Laboratory

Ash Road — Pirbright

Woking — Surrey GU24 ONF

United Kingdom

"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska

Laboratorium Zakładu Pryszczycy Państwowego Instytutu Weterynaryjnego

ul. Wodna 7

PL-98-220 Zduńska Wola

"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija

Nacionalni veterinarski inštitut

Gerbičeva 60

SI-1000 Ljubljana

Slovaška

Štátny veterinárny ústav

Pod dráhami 918

SK-960 86 Zvolen

"

.

90. 32002 D 0199: Odločba Komisije 2002/199/ES z dne 30. januarja 2002 o pogojih zdravstvenega varstva živali in veterinarskem certificiranju za uvoz živih govedi in prašičev iz nekaterih tretjih držav (UL L 71, 13.3.2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 D 0578: Odločbo Komisije 2002/578/ES z dne 10.7.2002 (UL L 183, 12.7.2002, str. 62).

(a) V Prilogi I se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Madžarsko,

Litvo,

Latvijo,

Malto,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

(b) V Prilogi II se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Estonijo,

Ciper,

Madžarsko,

Litvo,

Latvijo,

Malto,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

91. 32002 D 0613: Odločba Komisije 2002/613/ES z dne 19. julija 2002 o določitvi uvoznih pogojev za seme domačih prašičev (UL L 196, 25.7.2002, str. 45).

(a) V Prilogi II se črta naslednje:

"Madžarska

Ciper"

.

(b) V Prilogi IV se naslov nadomesti z naslednjim:

"(Švica)"

(c) V Prilogi V se črtata vnosa za naslednji državi:

Ciper,

Madžarsko.

II. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

1. 31995 D 0514: Odločba Sveta 95/514/ES z dne 29. novembra 1995 o enakovrednosti terenskih inšpekcijskih pregledov, izvedenih v tretjih državah na rastlinah za pridelavo semena, in enakovrednosti semena, pridelanega v tretjih državah (UL L 296, 9.12.1995, str. 34), kakor je bila spremenjena z:

- 31996 D 0217: Odločbo Komisije 96/217/ES z dne 8.3.1996 (UL L 72, 21.3.1996, str. 37),

- 31997 D 0033: Odločbo Sveta 97/33/ES z dne 17.12.1996 (UL L 13, 16.1.1997, str. 31),

- 31998 D 0162: Odločbo Sveta 98/162/ES z dne 16.2.1998 (UL L 53, 24.2.1998, str. 21),

- 31998 D 0172: Odločbo Komisije 98/172/ES z dne 17.2.1998 (UL L 63, 4.3.1998, str. 29),

- 32000 D 0326: Odločbo Sveta 2000/326/ES z dne 2. 5.2000 (UL L 114, 13.5.2000, str. 30),

- 32002 D 0276: Odločbo Komisije 2002/276/ES z dne 12.4.2002 (UL L 96, 13.4.2002, str. 28).

V Delu I Priloge se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

2. 31997 D 0005: Odločba Komisije 97/5/ES z dne 12. decembra 1996 o priznanju Madžarske kot neokužene s Clavibacter michiganensis (Smith) Davis in al ssp. sepedonicus (Spieckerman and Kotthoff) Davis et al (UL L 2, 4.1.1997, str. 21).

Odločba 97/5/ES se razveljavi.

3. 31997 D 0788: Odločba Sveta 97/788/ES z dne 17. novembra 1997 o enakovrednosti pregledov prakse ohranjanja sort, ki se izvaja v posameznih tretjih državah (UL L 322, 25.11.1997, str. 39), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 D 0580: Odločbo Sveta 2002/580/ES z dne 18.6.2002 (UL L 184, 13.7.2002, str. 26).

(a) V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države:

Češko,

Madžarsko,

Poljsko,

Slovenijo,

Slovaško.

(b) V opombi 1 Priloge se črta naslednje:

"CZ = Češka", "HU = Madžarska", "PL = Poljska", "SI = Republika Slovenija" in "SK = Slovaška".

4. 31998 D 0083: Odločba Komisije 98/83/ES z dne 8. januarja 1998 o priznanju, da nekatere tretje države in nekatera območja v tretjih državah niso okužena s Xanthomonas campestris (vsi sevi s patogenim delovanjem na agrume), Cercospora angolensis Carv. in Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vseh sevov s patogenim delovanjem na agrume) (UL L 15, 21.1.1998, str. 41), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 D 0104: Odločbo Komisije 1999/104/ES z dne 26.1.1999 (UL L 33, 6.2.1999, str. 27),

- 32001 D 0440: Odločbo Komisije 2001/440/ES z dne 29.5.2001 (UL L 155, 12.6.2001, str. 13).

V prvi alinei člena 1 se črtajo naslednje države:

"Ciprom" in "Malto".

5. 32000 L 0029: Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o zaščitnih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 L 0033: Direktivo Komisije 2001/33/ES z dne 8.5.2001 (UL L 127, 9.5.2001, str. 42),

- 32002 L 0028: Direktivo Komisije 2002/28/ES z dne 19.3.2002 (UL L 77, 20.3.2002, str. 23),

- 32002 L 0036: Direktivo Komisije 2002/36/ES z dne 29.4.2002 (UL L 116, 3.5.2002, str. 16),

- 32002 L 0089: Direktivo Sveta 2002/36/ES z dne 28.11.2002 (UL L 335, 30.12.2002, str. 45).

(a) V Delu B Priloge se za točko 1 v tabeli (a) vstavi naslednje:

1. | |

"1.1.Daktulosphaira vitifoliae (Fitch)" | "CY", |

(b) V Delu B Priloge se točki 2 in 3 tabele (a) nadomestita z naslednjim:

"2.Globodera pallida (Stone) Behrens | FI, LV, SI, SK |

3.Leptinotarsa decemlineata Say | E (Ibiza in Menorca), IRL, CY, MT, P (Azori in Madeira), UK, S (Malmöhus, Kristianstads, Blekinge, Kalmar, Gotlands Län, Halland), FI (okrožja Åland, Turku, Uusimaa, Kymi, Häme, Pirkanmaa, Satakunta)" |

.

(c) V Delu B Priloge I se točka 1 v tabeli (b) nadomesti z naslednjim:

"1.Beet necrotic yellow vein virus | DK, F (Bretanja), FI, IRL, LT, P (Azori), S, UK (Severna Irska)" |

.

(d) V Delu A, Oddelku I (a) Priloge II, se črta naslednja točka:

"14.Eutetranychus orientalis Klein | rastline Citrus L, Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi razen plodov in semena" |

.

(e) V Delu A, Oddelku II (a) Priloge II, se za točko 6 vstavi naslednje:

"6.1Eutetranychus orientalis Klein | rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi razen plodov in semena" |

.

(f) V Delu B Priloge II se točka 6 (d) v tabeli (a) nadomesti z naslednjim:

"6 (d)Ips sexdentatus Börner | rastline Abies Mill., Larix Mill., Picea A. Dietr., Pinus L, višje od 3 m, razen plodov in semena, les iglavcev (Coniferales) z lubjem, izolirano lubje iglavcev | IRL, CY, UK (Severna Irska, otok Man)" |

.

(g) V Delu B Priloge II se točka 2 v tabeli (b) nadomesti z naslednjim:

"2.Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. | Deli rastlin razen plodov, semena in rastlin, namenjenih saditvi, vendar vključno s kalivim pelodom za opraševanje Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Pyracantha Roem., Pyrus L., Sorbus L., razen Sorbus intermedia (Ehrh.) Pers. in Stranvaesia Lindl. | E, F (Korzika), IRL, I (Abruzzi; Apulija; Basilicata; Kalabrija; Kampanija; Emilia-Romagna: pokrajine Forlí-Cesena, Parma, Piacenza in Rimini; Furlanija-Julijska krajina; Lazio; Ligurija; Lombardija; Marche; Molise; Piemont; Sardinija; Sicilija; Toskana; Trentino-Alto Adige: avtonomne pokrajine Bolzano in Trento; Umbrija; Valle d'Aosta; Veneto: razen v pokrajini Rovigo občine Rovigo, Polesella, Villamarzana, Fratta Polesine, San Bellino, Badia Polesine, Trecenta, Ceneselli, Pontecchio Polesine, Arquà Polesine, Costa di Rovigo, Occhiobello, Lendinara, Canda, Ficarolo, Guarda Veneta, Frassinelle Polesine, Villanova del Ghebbo, Fiesso Umbertiano, Castelguglielmo, Bagnolo di Po, Giacciano con Baruchella, Bosaro, Canaro, Lusia, Pincara, Stienta, Gaiba, Salara, in v pokrajini Padova občine Castelbaldo, Barbona, Piacenza d'Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi, ter v pokrajini Verona občine Palù, Roverchiara, Legnago (del občinskega ozemlja, ki se nahaja severovzhodno od državne ceste Transpolesana), Castagnaro, Ronco all'Adige, Villa Bartolomea, Oppeano, Terrazzo, Isola Rizza, Angiari), LV, LT, A (Gradiščansko, Koroška, Spodnja Avstrija, Tirolska (upravno okrožje Lienz), Štajerska, Dunaj), P, SI, SK, FI, UK (Severna Irska, otok Man in Kanalski otoki)" |

.

(h) V Delu B Priloge II se tabela (d) nadomesti z naslednjim:

"(d) Virusi in virusom podobni organizmi

Vrste | Predmet kontaminacije | Varovano območje/območja |

1.Citrus tristeza virus (evropski izolati) | plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi z listi in peclji | EL, F (Korzika), I, M, P |

"

.

(i) V delu A, točki 12 Priloge III se v desnem stolpcu črta naslednje:

"Cipra" in "Malte".

(j) V delu A, točki 14 Priloge III se v desnem stolpcu črta naslednje:

"Estonija, Latvija, Litva", "Ciper" in "Malta".

(k) V Prilogi III se Del B nadomesti z naslednjim:

"DEL B

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KATERIH VNOS SE PREPOVE V NEKATERIH VAROVANIH OBMOČJIH

Opis | Varovano območje/območja |

1.Brez vpliva na prepovedi, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge III A (9) in (18), kjer je to ustrezno, rastline in kaliv pelod za opraševanje: Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Pyracantha Roem., Pyrus L., Sorbus L. razen Sorbus intermedia (Ehrh.) Pers., Stranvaesia Lindl. razen plodov in semena, ki izvirajo iz tretjih držav, razen tistih, ki so priznane kot neokužene z bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al., skladno s postopkom, določenim v členu 18. | E, F (Korzika), IRL, I (Abruzzi; Apulija; Basilicata; Kalabrija; Kampanija; Emilia-Romagna: pokrajine Forlí-Cesena, Parma, Piacenza in Rimini; Furlanija-Julijska krajina; Lazio; Ligurija; Lombardija; Marche; Molise; Piemont; Sardinija; Sicilija; Toskana; Trentino-Alto Adige: avtonomni pokrajini Bolzano in Trento; Umbrija; Valle d'Aosta; Veneto: razen v pokrajini Rovigo občine Rovigo, Polesella, Villamarzana, Fratta Polesine, San Bellino, Badia Polesine, Trecenta, Ceneselli, Pontecchio Polesine, Arquà Polesine, Costa di Rovigo, Occhiobello, Lendinara, Canda, Ficarolo, Guarda Veneta, Frassinelle Polesine, Villanova del Ghebbo, Fiesso Umbertiano, Castelguglielmo, Bagnolo di Po, Giacciano con Baruchella, Bosaro, Canaro, Lusia, Pincara, Stienta, Gaiba, Salara in v pokraijini Padova občine Castelbaldo, Barbona, Piacenza d'Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi, ter v pokrajini Verona občine Palù, Roverchiara, Legnago (del občinskega ozemlja, ki se nahaja severovzhodno od državne ceste Transpolesana), Castagnaro, Ronco all'Adige, Villa Bartolomea, Oppeano, Terrazzo, Isola Rizza, Angiari), A (Gradiščansko, Koroška, Spodnja Avstrija, Tirolska (upravno okrožje Lienz), Štajerska, Dunaj), LV, LT, P, SI, SK, FI, UK (Severna Irska, otok Man in Kanalski otoki) |

"

.

(l) V Delu A, Oddelku I, točki 34, drugi alinei Priloge IV, se v levem stolpcu črta naslednje:

"Estonije, Latvije, Litve"

.

(m) V Delu A, Oddelku I, točki 34, tretji alinei Priloge IV, se v levem stolpcu črta naslednje:

"Cipra" in "Malte".

(n) V Delu B, točki 6 Priloge IV se v desni stolpec za "IRL" vstavi naslednje:

"CY".

(o) V Delu B, točki 12 Priloge IV se v desni stolpec za "IRL" vstavi naslednje:

"CY".

(p) V Delu B, točki 14.5 Priloge IV se v desni stolpec za "IRL" vstavi naslednje:

"CY".

(q) V Delu B Priloge IV se točka 21 nadomesti z naslednjim:

"21.Rastline in kaliv pelod za opraševanje: Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Pyracantha Roem., Pyrus L., Sorbus L. razen Sorbus intermedia (Ehrh.) Pers., Stranvaesia Lindl. razen plodov in semena | Brez vpliva na prepovedi, ki se uporabljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9), (18), in Prilogi III(B)(1), kjer je to ustrezno, uradna izjava: a)da rastline izvirajo iz varovanih območij E, F (Korzika), IRL, I (Abruzzi; Apulija; Basilicata; Kalabrija; Kampanija; Emilia-Romagna: pokrajin Forlí-Cesena, Parma, Piacenza in Rimini; Furlanije-Julijske kraijine; Lazio; Ligurija; Lombardija; Marche; Molise; Piemont; Sardinija; Sicilija; Toskana; Trentino-Alto Adige: avtonomnih pokrajin Bolzano in Trento; Umbrija; Valle d'Aosta; Veneto: razen v pokrajini Rovigo občine Rovigo, Polesella, Villamarzana, Fratta Polesine, San Bellino, Badia Polesine, Trecenta, Ceneselli, Pontecchio Polesine, Arquà Polesine, Costa di Rovigo, Occhiobello, Lendinara, Canda, Ficarolo, Guarda Veneta, Frassinelle Polesine, Villanova del Ghebbo, Fiesso Umbertiano, Castelguglielmo, Bagnolo di Po, Giacciano con Baruchella, Bosaro, Canaro, Lusia, Pincara, Stienta, Gaiba, Salara, in v pokrajini Padova občine Castelbaldo, Barbona, Piacenza d'Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi, ter v pokrajini Verona občine Palù, Roverchiara, Legnago (del občinskega ozemlja, ki se nahaja severovzhodno od državne ceste Transpolesana), Castagnaro, Ronco ll'Adige, Villa Bartolomea, Oppeano, Terrazzo, Isola Rizza, Angiari), A (Gradiščansko, Koroška, Spodnja Avstrija, Tirolska (upravno okrožje Lienz), Štajerska, Dunaj), LV, LT, P, FI, SI, SK, UK (Severna Irska, otok Man in Kanalski otoki)alib)da so bile rastline pridelane ali, če so bile prenesene v "varovalni pas", gojene tam vsaj za obdobje enega leta:(aa)na polju, lociranem na uradno določenem "varovalnem pasu", ki pokriva vsaj 50 km2 t.j. na območju, na katerem se za rastline gostiteljice opravlja uradno odobreni in nadzorovani režim obvladovanja, da bi na najmanjšo možno mero zmanjšali nevarnost, da bi se Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. širila iz rastlin, ki tam rastejo;(bb)na polju, ki je bilo uradno odobreno pred začetkom zadnje popolne rastne dobe za gojenje rastlin skladno z zahtevami, določenimi v tej točki;(cc)na polju, za katero je bilo tako kot za druge dele "varovalnega pasu" ugotovljeno, da ni okuženo z Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. od začetka zadnje popolne rastne dobe:z uradnimi inšpekcijskimi pregledi, opravljenimi vsaj dvakrat na tem polju, kot tudi na okoliškem pasu s polmerom vsaj 250 m, t.j. enkrat v juliju/avgustu in enkrat v septembru/ oktobru,inz uradnimi naključnimi pregledi, opravljenimi v okoliškem pasu s polmerom vsaj 1 km vsaj enkrat med julijem in oktobrom na izbranih ustreznih krajih in zlasti tam, kjer so navzoče primerne indikatorske rastline,terz uradnimi testi, opravljenimi skladno z ustrezno laboratorijsko metodo na vzorcih, ki so od začetka zadnje popolne rastne dobe uradno vzeti iz rastlin, na katerih se pojavijo simptomi Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. na polju ali v drugih delih "varovalnega pasu",in(dd)na polju, iz katerega kakor tudi iz drugih delov "varovalnega pasu" niso bile odstranjene rastline gostiteljice, na katerih so se pojavili simptomi Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al, brez predhodnega uradnega pregleda ali odobritve. | E, F (Korzika), IRL, I (Abruzzi; Apulija; Basilicata; Kalabrija; Kampanija; Emilia-Romagna: pokrajine Forlí-Cesena, Parma, Piacenza in Rimini; Furlanija-Julijska krajina; Lazio; Ligurija; Lombardija; Marche; Molise; Piemont; Sardinija; Sicilija; Toskana; Trentino-Alto Adige: avtonomne pokrajine Bolzano in Trento; Umbrija; Valle d'Aosta; Veneto: razen v pokrajini Rovigo občine Rovigo, Polesella, Villamarzana, Fratta Polesine, San Bellino, Badia Polesine, Trecenta, Ceneselli, Pontecchio Polesine, Arquà Polesine, Costa di Rovigo, Occhiobello, Lendinara, Canda, Ficarolo, Guarda Veneta, Frassinelle Polesine, Villanova del Ghebbo, Fiesso Umbertiano, Castelguglielmo, Bagnolo di Po, Giacciano con Baruchella, Bosaro, Canaro, Lusia, Pincara, Stienta, Gaiba, Salara, in v pokrajini Padova občine Castelbaldo, Barbona, Piacenza d'Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi, ter v pokrajini Verona občine Palù, Roverchiara, Legnago (del občinskega ozemlja, ki se nahaja severovzhodno od državne ceste Transpolesana), Castagnaro, Ronco all'Adige, Villa Bartolomea, Oppeano, Terrazzo, Isola Rizza, Angiari), A (Gradiščansko, Koroška, Spodnja Štajerska, Tirolska (upravno okrožje Lienz), Štajerska, Dunaj), LV, LT, P, SI, SK, FI, UK (Severna Irska, otok Man in Kanalski otoki)" |

.

(r) V Delu B Priloge IV se za točko 21 doda naslednje:

"21.1.Rastline Vitis L. razen plodov in semena | Brez vpliva na prepoved, ki se uporablja za rastline iz priloge III(A)(15), uradna izjava, da rastline: (a)izvirajo iz območja, ki je znano kot neokuženo z Daktulosphaira vitifoliae (Fitch);ali(b)so bile gojene na mestu pridelave, za katerega je bilo z uradnim inšpekcijskim pregledom v zadnjih dveh popolnih rastnih dobah ugotovljeno, da ni okuženo z Daktulosphaira vitifoliae (Fitch);ali(c)je bilo opravljeno zaplinjevanje ali drugo ustrezno tretiranje proti Daktulosphaira vitifoliae (Fitch). | CY |

21.2.Plodovi Vitis L. | Plodovi so brez listov in uradna izjava: (a)da plodovi izvirajo iz območja, ki je znano, da ni okuženo z Daktulosphaira vitifoliae (Fitch);ali(b)da so plodovi rastli na mestu pridelave, za katero je bilo v uradnih inšpekcijskih pregledih v zadnjih dveh popolnih rastnih dobah ugotovljeno, da je neokuženo z Daktulosphaira vitifoliae (Fitch);ali(c)da je bilo na plodovih opravljeno zaplinjevanje ali drugo ustrezno tretiranje proti Daktulosphaira vitifoliae (Fitch). | CY" |

.

(s) V Delu A II Priloge V se v točki 1.9 doda naslednje:

", plodovi Vitis L"

(t) V Delu B I, točki 7(b) Priloge V, se črta naslednje:

"Estonije, Latvije, Litve", "Cipra" in "Malte".

(u) V Delu B II Priloge V se za točko 6 doda naslednje:

"6a Plodovi Vitis L."

.

6. 32001 L 0032: Direktiva Komisije 2001/32/ES z dne 8. maja 2001 o priznanju varovanih območij, izpostavljenih posebnim tveganjem v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin v Skupnosti, in razveljavitvi Direktive 92/76/EGS (UL L 127, 9.5.2001, str. 38), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 L 0029: Direktivo Komisije 2002/29/ES z dne 19.3.2002 (UL L 77, 20.3.2002, str. 26).

(a) V členu 1 se dodajo naslednji odstavki:

"V primeru točke (a)(3.1.) se omenjeno območje na Cipru prizna do 31. marca 2006.

V primeru točke (a)(6) se omenjeno območje v Latviji, v Sloveniji in na Slovaškem prizna do 31. marca 2006.

V primeru točke (a)(11) se omenjeno območje na Cipru prizna do 31. marca 2006.

V primeru točke (a)(13) se omenjeno območje na Cipru in na Malti prizna do 31. marca 2006.

V primeru točke (b)(2) se omenjeno območje v Latviji, v Litvi, v Sloveniji in na Slovaškem prizna do 31. marca 2006.

V primeru točke (d)(1) se omenjeno območje v Litvi prizna do 31. marca 2006.

V primeru točke (d)(3) se omenjeno območje na Malti prizna do 31. marca 2006."

.

(b) V tabeli (a) Priloge se za točko 3 doda naslednja točka 3.1:

"3.1.Daktulosphaira vitifoliae (Fitch) | Ciper," |

.

(c) Točka 6 tabele (a) Priloge se nadomesti z naslednjim:

"6.Globodera pallida (Stone) Behrens | Latvija, Slovenija, Slovaška, Finska," |

.

(d) Točka 11 tabele (a) Priloge se nadomesti z naslednjim:

"11.Ips sexdentatus Boerner | Irska, Ciper, Združeno kraljestvo (Severna Irska in otok Man)" |

.

(e) Točka 13 tabele (a) Priloge se nadomesti z naslednjim:

"13.Leptinotarsa decemlineata Say | Španija (Ibiza in Menorca), Irska, Ciper, Malta, Portugalska (Azori in Madeira), Finska (okrožja Åland, Håme, Kymi, Pirkanmaa, Satakunta, Turku, Uusimaa), Švedska (okraji Blekroge, Gotlands, Halland, Kalmar in Skåne), Združeno kraljestvo" |

.

(f) Točka 2 tabele (b) Priloge se nadomesti z naslednjim:

"2.Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. in al. | Španija, Francija (Korzika), Irska, Italija (Abruzzi; Apulija; Basilicata; Kalabrija; Kampanija; Emilia-Romagna: pokrajine Forlí-Cesena, Parma, Piacenza in Rimini; Furlanija-Julijska krajina; Lazio; Ligurija; Lombardija; Marche; Molise; Piemont; Sardinija; Sicilija; Toskana; Trentino-Alto Adige: avtonomne pokrajine Bolzano in Trento; Umbrija; Valle d'Aosta; Veneto: razen v pokrajini Rovigo občine Rovigo, Polesella, Villamarzana, Fratta Polesine, San Bellino, Badia Polesine, Trecenta, Ceneselli, Pontecchio Polesine, Arquà Polesine, Costa di Rovigo, Occhiobello, Lendinara, Canda, Ficarolo, Guarda Veneta, Frassinelle Polesine, Villanova del Ghebbo, Fiesso Umbertiano, Castelguglielmo, Bagnolo di Po, Giacciano con Baruchella, Bosaro, Canaro, Lusia, Pincara, Stienta, Gaiba, Salara, in v pokrajini Padova občine Castelbaldo, Barbona, Piacenza d'Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi, ter v pokrajini Verona občine Palù, Roverchiara, Legnago (del občinskega ozemlja, ki se nahaja severovzhodno od državne ceste Transpolesana), Castagnaro, Ronco all'Adige, Villa Bartolomea, Oppeano, Terrazzo, Isola Rizza, Angiari), Latvija, Litva, Avstrija (Gradiščansko, Koroška, Spodnja Avstrija, Tirolska (upravno okrožje Lienz), Štajerska, Dunaj), Portugalska, Slovenija, Slovaška, Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, otok Man in Kanalski otoki)" |

.

(g) Točka 1 tabele (d) Priloge se nadomesti z naslednjim:

"1.Beet necrotic yellow vein virus | Danska, Francija (Bretanja), Irska, Litva, Portugalska (Azori), Finska, Švedska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)" |

.

(h) Točka 3 tabele (d) Priloge se nadomesti z naslednjim:

"3.Citrus tristeza virus (evropski sevi) | Grčija, Francija (Korzika), Italija, Malta, Portugalska" |

.

7. 32001 D 0575: Odločba Komisije 2001/575/ES z dne 13. julija 2001 o priznanju Slovaške in Slovenije kot neokuženih s Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckerman in Kotthoff) Davis et al. (UL L 203, 28.7.2001, str. 22).

Odločba 2001/575/ES se razveljavi.

8. 32002 D 0674: Odločba Komisije 2002/674/ES z dne 22. avgusta 2002 o priznanju Slovaške kot neokužene z Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. (UL L 228, 24.8.2002, str. 33).

Odločba 2002/674/ES se razveljavi.

7. RIBIŠTVO

1. 31994 R 2211: Uredba Komisije (ES) št. 2211/94 z dne 12. septembra 1994 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3759/92 o obveščanju o cenah uvoženih ribiških proizvodov (UL L 238, 13.9.1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 R 2431: Uredbo Komisije (ES) št. 2431/98 z dne 11.11.1998 (UL L 302, 12.11.1998, str. 13),

- 31999 R 2805: Uredbo Komisije (ES) št. 2805/1999 z dne 22.12.1999 (UL L 340, 31.12.1999, str. 51).

(a) V Prilogi I se doda naslednje:

"ČEŠKA | Praha |

ESTONIJA | Meeruse Lehtma Pärnu Veere |

CIPER | Λεμεσός |

LATVIJA | Mērsrags Lielupe Liepāja Pāvilosta Rīga Roja Salacgrīva Skulte Ventspils |

LITVA | Klaipėda Marijampolė Vilnius Kaunas Šiauliai Mažeikiai |

MADŽARSKA | Budapest |

MALTA | Ajruport Internazzjonali ta' Malta, Luqa Port Hieles ta' Malta, Marsaxlokk |

POLJSKA | Darłowo Dziwnów Gdańsk Gdynia Hel Kołobrzeg Szczecin Świnoujście Ustka Władysławowo |

SLOVENIJA | Gruškovje Obrežje Jelšane Luka Koper Letališče Brnik Dobova Dragonja Metlika Zavrč |

SLOVAŠKA | Vsi carinski uradi, ki dajejo blago v prosti pretok" |

.

(b) V Prilogi II, Tabeli I se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"CY | Ciper |

CZ | Češka" |

med vnosa za Dansko in Španijo:

"EE | Estonija" |

med vnosa za Grčijo in Irsko:

"HU | Madžarska" |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"LT | Litva |

LV | Latvija" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MT | Malta" |

med vnosa za Nizozemsko in Portugalsko:

"PL | Poljska" |

in med vnosa za Portugalsko in Švedsko:

"SI | Slovenija |

SK | Slovaška" |

.

c) V Prilogi II, Tabeli 2, se doda naslednje:

Koda | Valuta |

CZK | češka krona |

EEK | estonska krona |

CYP | ciprski funt |

LVL | latvijski lats |

LTL | litvanski litas |

HUF | madžarski forint |

MTL | malteška lira |

PLN | poljski zlot |

SIT | slovenski tolar |

SKK | slovaška krona |

2. 31996 R 2406: Uredba Sveta (ES) št. 2406/96 z dne 26. novembra 1996 o določitvi skupnih tržnih standardov za nekatere ribiške proizvode (UL L 334, 23.12.1996, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 R 0323: Uredbo Komisije (ES) št. 323/97 z dne 21.2.1997 (UL L 52, 22.2.1997, str. 8),

- 32000 R 2578: Uredbo Sveta (ES) št. 2578/2000 z dne 17.11.2000 (UL L 298, 25.11.2000, str. 1),

- 32001 R 2495: Uredbo Komisije (ES) št. 2495/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 337, 20.12.2001, str. 23).

V Prilogi II se vnosi iz tabele kategorij velikosti, ki se uporabljajo za sleda (Clupea harengus), nadomestijo z naslednjim:

"Atlantski sled (Clupea harengus) | 1 | 0,250 in več | 4 ali manj | 1 | ICES Vb (cona ES) | 20 cm |

2 | 0,125 do 0,250 | 5 do 8 | 2 | | 20 cm |

3 | 0,085 do 0,125 | 9 do 11 | | (a) | 18 cm |

4(a) | 0,050 do 0,085 | 12 do 20 | 3 | (b) | 20 cm |

Baltski sled (Clupea harengus) ujet in izkrcan južno od 59° 30′ | 4(b) | 0,036 do 0,085 | 12 do 27 | | | |

Baltski sled (Clupea harengus) ujet in izkrcan severno od 59° 30′ | 4(c) | 0,057 do 0,085 | 12 do 17 | | | |

5 | 0,031 do 0,057 | 18 do 32 | | | |

6 | 0,023 do 0,031 | 33 do 44 | | | |

Baltski sled (Clupea harengus) ujet in izkrcan v vodah pod suverenostjo in jurisdikcijo Estonije in Latvije | 7(a) | 0,023 do 0,036 | 28 do 44 | | | |

7(b) | 0,014 do 0,023 | 45 do 70 | | | |

Baltski sled (Clupea harengus) ujet in izkrcan v Riškem zalivu | 8 | 0,010 do 0,014 | 71 do 100" | | | |

3. 32000 R 0104: Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (UL L 17, 21.1.2000, str. 22).

V Prilogi IV se v tabeli doda naslednje:

"19.Papalina (Sprattus sprattus) | ex03026180 |

20.Delfinka (Coryphaena hippurus) | ex03026999" |

4. 32001 R 0080: Uredba Komisije (ES) št. 80/2001 z dne 16. januarja 2001 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 glede obvestil o priznanju organizacij proizvajalcev, določanja cen in intervencije v okviru skupne ureditve trga za ribiške proizvode in proizvode ribogojstva (UL L 13, 17.1.2001, str. 3), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 2494: Uredbo Komisije (ES) št. 2494/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 337, 20.12.2001, str. 22).

a) V Prilogi VIII, Tabeli 1, se doda naslednje:

Kode NUTS "ISO-A3" | Država | Ime NUTS |

CZ | Česká Republika | |

CZ01 | | Praha |

EE | Eesti | |

EE001 | | Põhja-Eesti |

EE002 | | Kesk-Eesti |

EE003 | | Kirde-Eesti |

EE004 | | Lääne-Eesti |

EE005 | | Lõuna-Eesti |

CY | Κύπρος | |

LV | Latvija | |

LV001 | | Rīga |

LV002 | | Vidzeme |

LV003 | | Kurzeme |

LV004 | | Zemgale |

LV005 | | Latgale |

LT | Lietuva | |

LT001 | | Alytaus (apskritis) |

LT002 | | Kauno (apskritis) |

LT003 | | Klaipėdos (apskritis) |

LT004 | | Marijampolės (apskritis) |

LT005 | | Panevėžio (apskritis) |

LT006 | | Šiaulių (apskritis) |

LT007 | | Tauragės (apskritis) |

LT008 | | Telšių (apskritis) |

LT009 | | Utenos (apskritis) |

LT00A | | Vilniaus (apskritis) |

HU | Magyarország | |

HU01 | | Közép-Magyarország |

HU02 | | Közép-Dunántúl |

HU03 | | Nyugat-Dunántúl |

HU04 | | Dél-Dunántúl |

HU05 | | Észak-Magyarország |

HU06 | | Észak-Alföld |

HU07 | | Dél-Alföld |

MT | Malta | |

PL | Polska | |

PL01 | | Dolnośląskie |

PL02 | | Kujawsko-Pomorskie |

PL03 | | Lubelskie |

PL04 | | Lubuskie |

PL05 | | Łódzkie |

PL06 | | Małopolskie |

PL07 | | Mazowieckie |

PL08 | | Opolskie |

PL09 | | Podkarpackie |

PL0A | | Podlaskie |

PL0B | | Pomorskie |

PL0C | | Śląskie |

PL0D | | Świętokrzyskie |

PL0E | | Warmińsko-Mazurskie |

PL0F | | Wielkopolskie |

PL0G | | Zachodniopomorskie |

SI | Slovenija | |

SK | Slovensko | Slovenská republika |

(b) V Prilogi VIII, Tabeli 6, se vstavi naslednje:

Koda | Valuta |

CZK | češka krona |

EEK | estonska krona |

CYP | ciprski funt |

LVL | latvijski lats |

LTL | litvanski litas |

HUF | madžarski forint |

MTL | malteška lira |

PLN | poljski zlot |

SIT | slovenski tolar |

SKK | slovaška krona |

(c) V Prilogi VIII, Tabeli 7, se doda naslednje:

Koda | Vrsta |

"DOL | Coryphaena hippurus" |

"SPR | Sprattus sprattus" |

5. 32001 R 2065: Uredba Komisije (ES) št. 2065/2001 z dne 22. oktobra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta 104/2000/ES glede obveščanja potrošnikov o ribiških proizvodih in proizvodih iz ribogojstva (UL L 278, 23.10.2001, str. 6).

V členu 4(1) se med vnosa za španščino in danščino vstavi naslednje:

- "v češčini:

"… uloveno v moři …" ali "… uloveno ve sladkých vodách …" ali "… pochází z chovu …","

med vnosa za nemščino in grščino:

- "v estonščini:

"… püütud merest …" ali "… püütud sisevetest …" ali "… kasvatatud …","

med vnosa za italijanščino in nizozemščino:

- "v latvijščini:

"… nozvejots jūrā …" ali "… nozvejots saldūdeņos …" ali "… izaudzēts …","

- "v litovščini:

"… sužvejota …" ali "… sužvejota gėluose vandenyse …" ali "… užauginta …","

- "v madžarščini:

"… tengeri halzsákmányból …", "… édesvízi halzsákmányból …" ali "… akvakultúrából …","

- "v malteščini:

"… maqbud mill-baħar …" ali "… maqbud mill-ilma ħelu …" ali "… prodott ta' l-akwakultura …","

med vnosa za nizozemščino in portugalščino:

- "v poljščini:

"… poławiane w morzu …" ali "… poławiane w wodach śródlądowych …" ali "… produkty pochodzące z chowu lub hodowli …","

in med vnosa za portugalščino in finščino:

- "v slovaščini:

"… produkt morského rybolovu …" ali "… produkt zo sladkovodného rybárstva …" ali "… produkt farmového chovu rýb …","

- "v slovenščini:

"… ujeto …" ali "… ujeto v celinskih vodah …" ali "… vzrejeno …" ali "… gojeno …","

8. PROMETNA POLITIKA

A. NOTRANJI PROMET

31970 R 1108: Uredba Sveta (EGS) št. 1108/70 z dne 4. junija 1970 o uvedbi računovodskega sistema izdatkov za infrastrukturo v železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh (UL L 130, 15.6.1970, str. 4), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11979 R 1384: Uredbo Sveta (EGS) št. 1384/79 z dne 25.6.1979 (UL L 167, 5.7.1979, str. 1),

- 31981 R 3021: Uredbo Sveta (EGS) št. 3021/81 z dne 19.10.1981 (UL L 302, 23.10.1981, str. 8),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31990 R 3572: Uredbo Sveta (EGS) št. 3572/90 z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 12),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V prilogi II se spremeni naslednje:

(a) pod naslov "A.1. ŽELEZNIŠKI PROMET - Glavno omrežje" se vstavi naslednje:

"Češka republika

- Správa železniční dopravní cesty s.o."

"Republika Estonija

- AS Eesti Raudtee;

- Edelaraudtee AS"

"Republika Latvija

- Valsts akciju sabiedrība "Latvijas Dzelzceļš" (LDZ)"

"Republika Litva

- Ackinė bendrovė "Lietuvos geležinkeliai""

"Republika Madžarska

- Magyar Államvasutak Rt. (MÁV)

- Győr-Sopron-Ebenfurti Vasút Rt. (GySEV)"

"Republika Poljska

- PKP Polskie Linie Kolejowe S.A."

"Republika Slovenija

- Slovenske železnice (SŽ)"

"Slovaška republika

- Železnice Slovenskej republiky (ŽSR)"

;

(b) pod naslov "A.2. ŽELEZNIŠKI PROMET — Omrežja odprta za javni promet v povezavi z glavnim omrežjem (brez mestnega omrežja)" se vstavi naslednje:

"Češka republika

- Jindřichohradecké místní dráhy (JHMD) a.s.

- Connex Morava, a.s.

- OKD Doprava, a.s.

- Viamont, a.s."

"Republika Estonija

- AS Eesti Raudtee

- Edelaraudtee AS"

"Republika Latvija

- Valsts akciju sabiedrība "Latvijas Dzelzceļš" (LDZ)

- Pašvaldību dzelzceļa infrastruktūras pārvaldītājs ILDC"

"Republika Litva

- Akcinė bendrovė "Lietuvos geležinkeliai""

"Republika Madžarska

- Fertővidéki Helyiérdekű Vasút Rt. (FHÉV)"

"Republika Poljska

- Przedsiębiorstwo Transportu Kolejowego i Gospodarki Kamieniem S.A. - Rybnik

- Kopalnia Piasku "Kuźnica Warężyńska" S.A. - Dąbrowa Górnicza

- Kopalnia Piasku "Szczakowa" S.A. - Jaworzno

- Kopalnia Piasku "Kotlarnia" S.A. - Kotlarnia

- Jastrzębska Spółka Kolejowa Sp. z o.o. w Jastrzębiu Zdroju

- Kopalnia Piasku "Maczki Bór" Sp. z o.o. - Sosnowiec"

;

(c) pod naslov "B. CESTE" se vstavi naslednje:

"Češka republika

1. Dálnice

2. Silnice

3. Místní komunikace"

"Republika Estonija

1. Põhimaanteed

2. Tugimaanteed

3. Kõrvalmaanteed

4. Kohalikud maanteed ja tänavad"

"Republika Ciper

1. Αυτοκινητόδρομοι

2. Κύριοι Δρόμοι

3. Δευτερεύοντες Δρόμοι

4. Τοπικοί Δρόμοι"

"Republika Latvija

1. Valsts galvenie autoceļi

2. Valsts 1. šķiras autoceļi

3. Valsts 2. šķiras autoceļi

4. Pilsētu ielas un autoceļi"

"Republika Litva

1. Magistraliniai keliai

2. Krašto keliai

3. Rajoniniai keliai"

"Republika Madžarska

1. Gyorsforgalmi utak

2. Főutak

3. Mellékutak

4. Önkormányzati utak"

"Republika Malta

1. Toroq Arterjali

2. Toroq Distributorji

3. Toroq Lokali"

"Republika Poljska

1. Drogi krajowe

2. Drogi wojewódzkie

3. Drogi powiatowe

4. Drogi gminne"

"Republika Slovenija

1. Avtoceste

2. Hitre ceste

3. Glavne ceste

4. Regionalne ceste

5. Lokalne ceste

6. Javne poti"

"Slovaška republika

1. Diaľnice

2. Rýchlostné cesty

3. Cesty I. triedy

4. Cesty II. triedy

5. Cesty III. triedy

6. Miestne komunikácie"

.

B. POMORSKI PROMET

31971 R 0281: Uredba Komisije (EGS) št. 281/71 z dne 9. februarja 1971 o sestavi seznama plovnih poti pomorskega značaja iz člena 3(e) Uredbe Sveta (EGS) št. 1108/70 z dne 4. junija 1970 (UL L 33, 10.2.1971, str. 11), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi se vstavi naslednje:

"Republika Poljska

(1) del Nowowarpieńskiega jezera in del Szczecinske lagune, skupaj s Świno in Dziwno ter Kamieńsko laguno, ki ležijo vzhodno od mednarodne meje med Republiko Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo, ter Odra med Szczecinsko laguno in vodami pristanišča Szczecin,

(2) tisti del Gdanskega zaliva, ki ga zajema črta, ki poteka od točke 54° 37′ 36″ severne geografske širine in 18° 49′ 18″ vzhodne geografske dolžine (na polotoku Hel) do točke 54° 22′ 12″ severne geografske širine in 19° 21′ 00″ vzhodne geografske dolžine (na Viselskem polotoku),

(3) tisti del lagune Visle, ki leži severo-zahodno od mednarodne meje med Republiko Poljsko in Rusko federacijo, ki poteka po laguni,

(4) vode pristanišč, od odprtega morja razmejene s črto, ki povezuje od obale najbolj oddaljene stalne pristaniške naprave, ki so še sestavni del pristaniškega sistema..

"

C. CESTNI PROMET

1. 31985 R 3821: Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L 370, 31.12.1985, str. 8), kakor je bila spremenjena z:

- 31990 R 3314: Uredbo Komisije (EGS) št. 3314/90 z dne 16.11.1990 (UL L 318, 17.11.1990, str. 20),

- 31990 R 3572: Uredbo Sveta (EGS) št. 3572/90 z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 12),

- 31992 R 3688: Uredbo Komisije (EGS) št. 3688/92 z dne 21.12.1992 (UL L 374, 22.12.1992, str. 12),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 R 2479: Uredbo Komisije (ES) št. 2479/95 z dne 25.10.1995 (UL L 256, 26.10.1995, str. 8),

- 31997 R 1056: Uredbo Komisije (ES) št. 1056/97 z dne 11.6.1997 (UL L 154, 12.6.1997, str. 21),

- 31998 R 2135: Uredbo Sveta (ES) št. 2135/98 z dne 24.9.1998 (UL L 274, 9.10.1998, str. 1),

- 32002 R 1360: Uredba Komisije (ES) št. 1360/2002 z dne 13.6.2002 (UL L 207, 5.8.2002, str. 1).

(a) V Prilogi I (B), se točka 172 Dela IV (1) nadomesti z naslednjim:

"iste besede v drugih uradnih jezikih Skupnosti, ki so natisnjeni kot grafično ozadje kartice:

ES | TARJETA DEL CONDUCTOR | TARJETA DE CONTROL | TARJETA DEL CENTRO DE ENSAYO | TARJETA DE LA EMPRESA |

CS | KARTA ŘIDIČE | KONTROLNÍ KARTA | KARTA DÍLNY | KARTA PODNIKU |

DA | FØRERKORT | KONTROLKORT | VÆRKSTEDSKORT | VIRKSOMHEDSKORT |

DE | FAHRERKARTE | KONTROLLKARTE | WERKSTATTKARTE | UNTERNEHMENSKARTE |

ET | AUTOJUHI KAART | KONTROLLIJA KAART | TÖÖKOJA KAART | TÖÖANDJA KAART |

EL | ΚΑΡΤΑ ΟΔΗΓΟΥ | ΚΑΡΤΑ ΕΛΕΓΧΟΥ | ΚΑΡΤΑ ΚΕΝΤΡΟΥ ΔΟΚΙΜΩΝ | ΚΑΡΤΑ ΕΠΙΧΕΙΡΗΣΗΣ |

EN | DRIVER CARD | CONTROL CARD | WORKSHOP CARD | COMPANY CARD |

FR | CARTE DE CONDUCTEUR | CARTE DE CONTROLEUR | CARTE D'ATELIER | CARTE D'ENTREPRISE |

GA | CÁRTA TIOMÁNAÍ | CÁRTA STIÚRTHA | CÁRTA CEARDLAINNE | CÁRTA COMHLACHTA |

IT | CARTA DEL CONDUCENTE | CARTA DI CONTROLLO | CARTA DELL'OFFICINA | CARTA DELL'AZIENDA |

LV | VADĪTĀJA KARTE | KONTROLKARTE | DARBNĪCAS KARTE | UZŅĒMUMA KARTE |

LT | VAIRUOTOJO KORTELĖ | KONTROLĖS KORTELĖ | DIRBTUVĖS KORTELĖ | ĮMONĖS KORTELĖ |

HU | GÉPJÁRMŰVEZETŐI KÁRTYA | ELLENŐRI KÁRTYA | MŰHELYKÁRTYA | ÜZEMBENTARTÓI KÁRTYA |

MT | KARTA TAS-SEWWIEQ | KARTA TAL-KONTROLL | KARTA TAL-ISTAZZJON TAT-TESTIJIET | KARTA TAL-KUMPANNIJA |

NL | BESTUURDERS KAART | CONTROLEKAART | WERKPLAATSKAART | BEDRIJFSKAART |

PL | KARTA KIEROWCY | KARTA KONTROLNA | KARTA WARSZTATOWA | KARTA PRZEDSIĘBIORSTWA |

PT | CARTÃO DE CONDUTOR | CARTÃO DE CONTROLO | CARTÃO DO CENTRO DE ENSAIO | CARTÃO DE EMPRESA |

SK | KARTA VODIČA | KONTROLNÁ KARTA | DIELENSKÁ KARTA | PODNIKOVÁ KARTA |

SL | VOZNIKOVA KARTICA | KONTROLNA KARTICA | KARTICA PREIZKUŠEVALIŠČA | KARTICA PODJETJA |

FI | KULJETTAJAKORTTI | VALVONTAKORTTI | KORJAAMOKORTTI | YRITYSKORTTI |

SV | FÖRARKORT | KONTROLLKORT | VERKSTADSKORT | FÖRETAGSKORT |

"

(b) V Prilogi I (B), se točka 174 Dela IV (1) nadomesti z naslednjim:

"oznaka države članice, ki izda kartico, natisnjena v negativu v modrem pravokotniku in obkrožena z 12 rumenimi zvezdami; oznake so naslednje:

B : Belgija

CZ : Češka

DK : Danska

D : Nemčija

EST : Estonija

GR : Grčija

E : Španija

F : Francija

IRL : Irska

I : Italija

CY : Ciper

LV : Latvija

LT : Litva

L : Luksemburg

H : Madžarska

M : Malta

NL : Nizozemska

A : Avstrija

PL : Poljska

P : Portugalska

SLO : Slovenija

SK : Slovaška

FIN : Finska

S : Švedska

UK : Združeno kraljestvo"

.

(c) V prilogi II se seznam iz oddelka I, točke 1, nadomesti z naslednjim:

"Belgija | 6, |

Češka | 8, |

Danska | 18, |

Nemčija | 1, |

Estonija | 29, |

Grčija | 23, |

Španija | 9, |

Francija | 2 |

Irska | 24, |

Italija | 3, |

Ciper | CY, |

Latvija | 32, |

Litva | 36, |

Luksemburg | 13, |

Madžarska | 7, |

Malta | MT, |

Nizozemska | 4, |

Avstrija | 12, |

Poljska | 20, |

Portugalska | 21, |

Slovenija | 26, |

Slovaška | 27, |

Finska | 17, |

Švedska | 5, |

Združeno kraljestvo | 11" |

.

2. 31991 L 0439: Direktiva Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih (UL L 237, 24.8.1991, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 L 0072: Direktivo Sveta 94/72/ES z dne 19.12.1994 (UL L 337, 24.12.1994, str. 86),

- 31996 L 0047: Direktivo Sveta 96/47/ES z dne 23.7.1996 (UL L 235, 17.9.1996, str. 1),

- 31997 L 0026: Direktivo Sveta 97/26/ES z dne 2.6.1997 (UL L 150, 7.6.1997, str. 41),

- 32000 L 0056: Direktivo Komisije 2000/56/ES z dne 14.9.2000 (UL L 237, 21.9.2000, str. 45).

(a) V Prilogi I, točka 2, se tretja alinea, pod besedami "stran 1 bo vsebovala:", nadomesti z naslednjim:

"— oznaka države članice, ki je izdala dovoljenje, katerih označbe so naslednje:

B : Belgija

CZ : Češka

DK : Danska

D : Nemčija

EST : Estonija

GR : Grčija

E : Španija

F : Francija

IRL : Irska

I : Italija

CY : Ciper

LV : Latvija

LT : Litva

L : Luksemburg

H : Madžarska

M : Malta

NL : Nizozemska

A : Avstrija

PL : Poljska

P : Portugalska

SLO : Slovenija

SK : Slovaška

FIN : Finska

S : Švedska

UK : Združeno kraljestvo"

.

(b) V Prilogi I, točka 3, se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

"Če država članica želi te vnose vpisati v nacionalnem jeziku, ki ni eden izmed naslednjih jezikov: španski, češki, danski, nemški, estonski, grški, angleški, francoski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nizozemski, poljski, portugalski, slovaški, slovenski, finski ali švedski, izdela dvojezično različico dovoljenja z enim izmed zgoraj omenjenih jezikov, kar ne vpliva na druge določbe te priloge."

(c) V Prilogi Ia, se točka 2(c) nadomesti z naslednjim:

"(c) oznaka države članice, ki izda dovoljenje, natisnjena v negativu v modrem pravokotniku in obkrožena z dvanajstimi rumenimi zvezdami; oznake so sledeče:

B : Belgija

CZ : Češka

DK : Danska

D : Nemčija

EST : Estonija

GR : Grčija

E : Španija

F : Francija

IRL : Irska

I : Italija

CY : Ciper

LV : Latvija

LT : Litva

L : Luksemburg

H : Madžarska

M : Malta

NL : Nizozemska

A : Avstrija

PL : Poljska

P : Portugalska

SLO : Slovenija

SK : Slovaška

FIN : Finska

S : Švedska

UK : Združeno kraljestvo"

.

(d) V Prilogi Ia se točka 2(e) nadomesti z naslednjim:

"(e) izraz "vzorec Evropske skupnosti" v jeziku(-ih) države članice, ki je dovoljenje izdala in izraz "vozniško dovoljenje" v ostalih jezikih Skupnosti, natisnjen v rožnati barvi na način, da tvori ozadje dovoljenja:

Permiso de Conducción

Řidičský průkaz

Kørekort

Führerschein

Juhiluba

Άδεια Οδήγησης

Driving Licence

Permis de conduire

Ceadúnas Tiomána

Patente di guida

Vadītāja apliecība

Vairuotojo pažymėjimas

Vezetői engedély

Liċenzja tas-Sewqan

Rijbewijs

Prawo Jazdy

Carta de Condução

Vodičský preukaz

Vozniško dovoljenje

Ajokortti

Körkort"

;

(e) V prilogi Ia se točka 2(b) pod besedami "Stran 2 bo vsebovala" nadomesti z naslednjim:

"Če država članica želi vnose vpisati v nacionalnem jeziku, ki ni eden izmed naslednjih jezikov: španski, češki, danski, nemški, estonski, grški, angleški, francoski, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nizozemski, poljski, slovaški, slovenski, finski ali švedski, izdela dvojezično različico dovoljenja z enim izmed izmed zgoraj omenjenih jezikov, kar ne vpliva na druge določbe te priloge."

.

3. 31992 L 0106: Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 6(3) se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"— Češka:

silniční daň;"

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"— Estonija:

raskeveokimaks;"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"— Ciper:

τέλη κυκλοφορίας οχημάτων;"

"— Latvija:

transportlīdzekļa ikgadējā nodeva;"

"— Litva:

transporto priemonių savininkų ar valdytojų naudotojo mokestis;"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"— Madžarska:

gépjárműadó;"

"— Malta:

liċenzja tat-triq/road licence fee;"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— Poljska:

podatek od środków transportowych;"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— Slovenija:

letno povračilo za uporabo javnih cest za motorna in priklopna vozila;"

"— Slovaška:

cestná daň;"

.

4. 31992 R 0881: Uredba Sveta (EGS) št. 881/92 z dne 26. marca 1992 o dostopu na trg znotraj Skupnosti pri cestnem prevozu blaga na ozemlje države članice ali z njega ali prek ozemlja ene ali več držav članic (UL L 95, 9.4.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1.3.2002 (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

V Prilogo I, prvo stran dovoljenja, opombo 1 in v Prilogo III, prvo stran potrdila, opombo 1, se vstavi naslednje:

"(CZ) Češka", "(EST) Estonija", "(CY) Ciper", "(LV) Latvija", "(LT) Litva", "(H), Madžarska", "(M) Malta", "(PL) Poljska", "(SLO) Slovenija", "(SK) Slovaška".

5. 31992 R 0684: Uredba Sveta (EGS) št. 684/92 z dne 16. marca 1992 o skupnih pravilih za mednarodni avtobusni prevoz potnikov (UL L 74, 20.3.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 R 0011: Uredbo Sveta (ES) št. 11/98 z dne 11.12.1997 (UL L 4, 8.1.1998, str. 1).

V Prilogo 1, opombo 1 se vstavi naslednje:

"(CZ) Češka", "(EST) Estonija", "(CY) Ciper", "(LV) Latvija", "(LT) Litva", "(H), Madžarska", "(M) Malta", "(PL) Poljska", "(SLO) Slovenija", "(SK) Slovaška".

6. 31996 L 0026 Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni usposobljenosti za uveljavljanje pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23.5.1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0076: Direktivo Sveta 98/76/ES z dne 1.10.1998 (UL L 277, 14.10.1998, str. 17).

a) Naslednji odstavki se dodajo členu 10:

"4. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu v Češki republiki pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:

- mednarodnim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o cestnem prometu št.111/1994 Sb., kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 150/2000 Sb., po 1. juliju 2000;

- notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o cestnem prometu št. 111/1994 Sb., kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 150/2000 Sb., po 1. januarju 2003.

5. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu v Estoniji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:

- mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora v skladu z Zakonom o cestnem prometu z dne 7. junija 2000 (RT I 2000, 54, 346) po 1. oktobru 2000;

- mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom potnikov v skladu z Zakonom o javnem prevozu z dne 26. januarja 2000 (RT I 2000, 10, 58) po 1. oktobru 2000.

6. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu v Latviji pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:

- mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o prevozu po cestah in Uredbo Ministrstva za transport št. 9 z dne 6. februarja 2001 o izpitni komisiji za dodelitev spričeval o profesionalni usposobljenosti za notranji in mednarodni cestni prevoz tovora in potnikov po 1. aprilu 2001.

7. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu v Litvi pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:

- mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Ukazom Ministra za transport in komunikacije št. 3-20 o izpitih o poklicni usposobljenosti za osebe, ki opravljajo odobrene dejavnosti v cestnem prometu z dne 13. januarja 2003 po 17. januarju 2003.

8. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu na Madžarskem pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana:

- mednarodnim cestnim prevoznikom tovora v skladu z Uredbo vlade št. 20/1991 (I. 29.) Korm., ki spreminja Uredbo št. 89/1988 (XII. 20.) MT Ministrskega sveta, po 1. februarju 1991;

- notranjim cestnim prevoznikom tovora v skladu z Uredbo vlade št. 31/1995 (III. 24.) Korm., ki spreminja Uredbo št. 89/1988 (XII. 20.) MT Ministrskega sveta, po 1. aprilu 1995;

- cestnim prevoznikom tovora v skladu z Uredbo vlade št. 68/2001 (IV.20.) Korm., ki spreminja Uredbo št. 89/1988 (XII. 20.) MT Ministrskega sveta, po 1. maju 2001;

- cestnim prevoznikom potnikov v skladu z Uredbo št. 49/2001 (XII. 22.) KöViM Ministra za promet in vodnogospodarstvo po 1. januarju 2002.

9. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu na Poljskem pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te direktive, če so bila izdana mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o cestnem prometu z dne 6. septembra 2001, po 1. januarju 2002.

10. Z odstopanjem od odstavka 3 se spričevala, izdana prevoznikom v cestnem prometu na Slovaškem pred dnem pristopa, štejejo enakovredna spričevalom, izdanim v skladu z določbami te Direktive, če so bila izdana mednarodnim in notranjim cestnim prevoznikom tovora in potnikov v skladu z Zakonom o cestnem prometu št. 168/1996, kakor je bil spremenjen 19. avgusta 2002, po 1. septembru 2002."

b) Naslednji odstavek se doda členu 10 b:

"Spričevala o strokovni usposobljenosti iz odstavkov 4 do 10 člena 10 lahko zadevne države članice ponovno izdajo v obliki spričevala iz Priloge Ia."

7. 31998 R 2121: Uredba Komisije (EGS) št. 2121/98 z dne 2. oktobra 1998 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 684/92 in Uredbe Sveta (ES) št. 12/98 glede dokumentov za avtobusni prevoz potnikov (UL L 268, 3.10.1998, str. 10).

(a V opombi 1 Prilog II, IV in V se vstavi naslednje:

"(CZ) Češka", "(EST) Estonija", "(CY) Ciper", "(LV) Latvija", "(LT) Litva", "(H), Madžarska", "(M) Malta", "(PL) Poljska", "(SLO) Slovenija", "(SK) Slovaška".

b) Razpredelnica iz Komunikacijskega vzorca, ki je prevzeta v Prilogi VI, se nadomesti z naslednjim:

+++++ TIFF +++++

8. 31999 L 0037: Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

a) V Prilogi I, točka IV, se druga alinea nadomesti z naslednjim:

"— razpoznavni znak države članice, ki izda Del I potrdila o registraciji, in sicer:

B : Belgija

CZ : Češka

DK : Danska

D : Nemčija

EST : Estonija

GR : Grčija

E : Španija

F : Francija

IRL : Irska

I : Italija

CY : Ciper

LV : Latvija

LT : Litva

L : Luksemburg

H : Madžarska

M : Malta

NL : Nizozemska

A : Avstrija

PL : Poljska

P : Portugalska

SLO : Slovenija

SK : Slovaška

FIN : Finska

S : Švedska

UK : Združeno kraljestvo"

.

(b) V Prilogi II, točka IV, se druga alinea nadomesti z naslednjim:

"— razpoznavni znak države članice, ki izda Del II potrdila o registraciji, in sicer:

B : Belgija

CZ : Češka

DK : Danska

D : Nemčija

EST : Estonija

GR : Grčija

E : Španija

F : Francija

IRL : Irska

I : Italija

CY : Ciper

LV : Latvija

LT : Litva

L : Luksemburg

H : Madžarska

M : Malta

NL : Nizozemska

A : Avstrija

PL : Poljska

P : Portugalska

SLO : Slovenija

SK : Slovaška

FIN : Finska

S : Švedska

UK : Združeno kraljestvo"

.

9. 31999 L 0062: Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).

V členu 3(1) se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"— Češka:

silniční daň,"

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"— Estonija:

raskeveokimaks,"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"— Ciper:

Τέλη Κυκλοφορίας Οχημάτων,

— Latvija:

transportlīdzekļa ikgadējā nodeva,

— Litva:

(a) Transporto priemonių savininkų ar valdytojų naudotojo mokestis;

b) Mokestis už Lietuvoje įregistruotas krovinines transporto priemones,"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"— Madžarska:

gépjárműadó,

— Malta:

liċenzja tat-triq/road licence fee,"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— Poljska:

podatek od środków transportowych,"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— Slovenija:

letno povračilo za uporabo javnih cest za motorna in priklopna vozila,

— Slovaška:

cestná daň."

.

D. ŽELEZNIŠKI PROMET

1. 31969 R 1192: Uredba Sveta (EGS) št. 1192/69 z dne 26. junija 1969 o skupnih pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij (UL L 156, 28.6.1969, str. 8), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31990 R 3572: Uredbo Sveta (EGS) št. 3572/90 z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 12),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V člen 3(1) se vstavi naslednje:

"— České dráhy (ČD) a.s.; Správa železniční dopravní cesty s.o.;"

"— AS Eesti Raudtee,

Edelaraudtee AS;"

"— Valsts akciju sabiedrība "Latvijas Dzelzceļš" (LDZ);"

"— Lietuvos geležinkeliai (LG);"

"— Magyar Államvasutak Rt. (MÁV),

— Győr-Sopron-Ebenfurti Vasút Rt. (GySEV);"

"— PKP Polskie Linie Kolejowe S.A.;

PKP Cargo S.A.;

PKP InterCity sp. z o.o.;

PKP Przewozy Regionalne sp. z o.o.;"

"— Slovenske železnice (SŽ);"

"— Železnice Slovenskej republiky (ŽSR);"

.

2. 31991 L 0440: Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic v Skupnosti (UL L 237, 24.8.1991, str. 25), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 L 0012: Direktivo 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.2.2001 (UL L 75, 15.3.2001, str. 1).

(a) V Prilogi I se v listo pristanišč med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČESKÁ REPUBLIKA"

in med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EESTI

Muuga sadam

Paljassaare sadam

Vanasadam

Paldiski põhjasadam

Paldiski lõunasadam

Kopli põhjasadam

Kopli lõunasadam

Bekkeri sadam

Kunda sadam"

;

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"ΚΥΠΡΟΣ

LATVIJA

Rīga

Ventspils

Liepāja

LIETUVA

Klaipėda"

;

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MAGYARORSZÁG

MALTA"

;

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLSKA

Szczecin

Świnoujście

Gdańsk

Gdynia"

;

med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Koper

SLOVENSKO"

.

(b) V Prilogi I se med karti za Belgijo in Dansko vstavi naslednja karta:

+++++ TIFF +++++

med karti za Nemčijo in Grčijo:

+++++ TIFF +++++

med karti za Italijo in Luksemburg:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

med karti za Luksemburg in Nizozemsko:

+++++ TIFF +++++

med karti za Avstrijo in Portugalsko:

+++++ TIFF +++++

in med karti za Portugalsko in Finsko:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

E. PREVOZ PO CELINSKIH PLOVNIH POTEH

1. 31977 D 0527: Odločba Komisije 77/527/EGS z dne 19 julija 1977 o oblikovanju seznama pomorskih plovnih poti za uporabo Direktive Sveta 76/135/EGS (UL L 209, 17.8.1977, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V naslov Priloge se vstavi naslednje:

"PŘÍLOHA" and "Seznam námořních plavebních cest vyhotovený podle čl. 3 odst. 6 směrnice 76/135/EHS"

,

"LISA" in "Direktiivi 76/135/EMÜ artikli 3 (6) alusel rajatud mereteede nimekiri"

,

"PIELIKUMS" in "Jūras kuģošanas līniju saraksts, kas izveidots atbilstoši Direktīvas 76/135/EEK 3. panta 6. punkta nosacījumiem"

,

"PRIEDAS" in "Jūrinių laivybos kelių sąrašas, sudarytas pagal Direktyvos 76/135/EEB 3 (6) straipsnį"

,

"MELLÉKLET" in "Tengerhajózási útvonalak listája a 76/135/EGK irányelv 3, cikkének (6) bekezdése alapján"

,

"ANNESS" in "Lista ta' mogħdijiet marittimi skond l-artiklu 3(6) tad-Direttiva 76/135/KEE"

,

"ZAŁĄCZNIK" in "Lista morskich dróg żeglugowych dla potrzeb art. 3 (6) dyrektywy 76/135/EWG"

"PRILOGA" in "Seznam plovnih poti pomorskega značaja, sestavljen na podlagi člena 3(6) Direktive 76/135/EGS"

,

"PRÍLOHA" and "Zoznam námorných plavebných trás podľa článku 3 ods. 6 smernice 76/135/EHS"

.

(b) V seznam, ki se nahaja v Prilogi, se vstavi naslednje:

"POLSKA

(1) część Jeziora Nowowarpieńskiego i część Zalewu Szczecińskiego wraz ze Świną i Dziwną oraz Zalewem Kamieńskim, znajdująca się na wschód od granicy państwowej między Rzecząpospolitą Polską a Republiką Federalną Niemiec, oraz rzeka Odra pomiędzy Zalewem Szczecińskim a wodami portu Szczecin,

(2) część Zatoki Gdańskiej zamknięta linią podstawową biegnącą od punktu o współrzędnych 54° 37′ 36″ szerokości geograficznej północnej i 18° 49′ 18″ długości geograficznej wschodniej (na Mierzei Helskiej) do punktu o współrzędnych 54° 22′ 12″ szerokości geograficznej północnej i 19° 21′ 00″ długości geograficznej wschodniej (na Mierzei Wiślanej),

(3) część Zalewu Wiślanego, znajdująca się na południowy zachód od granicy państwowej między Rzecząpospolitą Polską a Federacją Rosyjską na tym Zalewie,

(4) wody portów określone od strony morza linią łączącą najdalej wysunięte w morze stałe urządzenia portowe, stanowiące integralną część systemu portowego"

.

2. 31982 L 0714: Direktiva Sveta 82/714/EGS z dne 4. oktobra 1982 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh (UL L 301, 28.10.1982, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi I se spremeni naslednje:

(i) v "POGLAVJE I", "Področje 1" se doda naslednje:

"Republika Poljska

Del zaliva Pomorska, južno od linije, ki povezuje Nord Perd na otoku Rugen in svetilnik Niechorze.

Del zaliva Gdansk, južno od linije, ki povezuje svetilnik Hel in vstopno bojo v pristanišče Baltijsk."

;

(ii) v "POGLAVJE I", "Področje 2" se doda naslednje:

"Češka republika

Umetno jezero Lipno."

"Republika Madžarska

Blatno jezero."

"Republika Poljska

Ščečinski zaliv.

Kamieński zaliv.

Zaliv Visle.

Zaliv Puck.

Rezervoar Włocławski.

Jezero Śniardwy.

Jezero Niegocin.

Jezero Mamry."

;

(iii) v "POGLAVJE II", "Področje 3" se doda naslednje:

"Češka republika

Labe: od zapornice Ústí nad Labem-Střekov do zapornice Lovosice.

Umetna jezera Lipno: Baška, Brněnská (Kníničky), Horka (Stráž pod Ralskem), Hracholusky, Jesenice, Nechranice, Olešná, Orlík, Pastviny, Plumov, Rozkoš, Seč, Skalka, Slapy, Těrlicko, Žermanice."

Ostali bazeni: Oleksovice, Svět, Velké Dářko.

"Republika Madžarska

Donava: od km 1812 do km 1433.

Donava Moson: od km 14 do km 0.

Donava Szentendre: od km 32 do km 0.

Donava Ráckeve: od km 58 do km 0.

Reka Tisa: od km 685 do km 160.

Reka Drava: od km 198 do km 70.

Reka Bodrog: od km 51 do km 0.

Reka Kettős Körös: od km 23 do km 0.

Reka Hármas Körös: od km 91 do km 0.

Kanal Sió: od km 23 do km 0.

Jezero Velence.

Jezero Fertő."

"Republika Poljska

- Biebrza od izliva kanala Augustowski do izliva v Narwio

- Brda od povezave s kanalom Bydgoski v Bydgoszczu do izliva v Vislo

- Bug od izliva reke Muchawiec do izliva v Narwio

- Jezero Dąbie do meje z notranjimi morskimi vodami

- Kanal Augustowski od povezave z Biebrzo do državne meje, skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž kanala

- Kanal Bartnicki od jezera Ruda Woda do jezera Bartężek, skupaj z jezerom Bartężek

- Kanal Bydgoski

- Kanal Elbląski od jezera Druzno do jezera Jeziorak in jezera Szeląg Wielki, skupaj s temi jezeri in jezeri ob kanalu, in stranski kanal v smeri Zalewa od jezera Jeziorak do jezera Ewingi, vključno s temi jezeri

- Kanal Gliwicki skupaj s kanalom Kędzierzyński

- Kanal Jagielloński od povezave z reko Elblągo do Nogata

- Łączański

- Ślesiński skupaj z jezeri, ki se nahajajo vzdolž njega in jezerom Gopło

- Kanal Żerański

- Martwa Visla od Visle v Przegalinu do meje z notranjimi morskimi vodami

- Narew od izliva Biebrza do izliva Visle, skupaj z jezerom Zegrzyński

- Nogat od Visle do izliva v zaliv Visle

- Noteć (zgornji del) od jezera Gopło do povezave s kanalom Górnonotecki in kanalom Górnonotecki ter reko Noteć (spodnji del) od povezave s kanalom Bydgoski do izliva v Warto

- Nysa Łużycka od Gubina do izliva v Odro

- Odra od mesta Racibórz do povezave z vzhodno Odro, ki zavije v reko Regalica od prekopa Klucz-Ustowo, skupaj s to reko in njenimi stranskimi pritoki do jezera Dąbie kakor tudi stranski toki reke Odre od zapornice Opatowice do zapornice v mestu Wrocław

- Zahodna Odra od jeza v Widuchowau (704,1 km reke Odre) do meje z notranjimi morskimi vodami, skupaj s stranskimi pritoki, kakor tudi prekop Klucz-Ustowo, ki povezuje Vzhodno in Zahodno Odro

- Parnica in prekop Parnicki od zahodne Odre do meje z notranjimi morskimi vodami

- Pisa od jezera Roś do izliva reke Narew

- Szkarpawa od Visle do izliva v zaliv Visle

- Warta od zaliva Ślesiński do izliva Odre

- Omrežje Wielkie Jeziora Mazurskie, ki obsega jezera povezana z rekami in kanali, ki predstavljajo glavno povezavo od jezera Lake Roś (vključno z njim) v Piszi do kanala Węgorzewski (vključno s kanalom) v Węgorzewou, skupaj z jezeri: Seksty, Mikołajskie, Tałty, Tałtowisko, Kotek, Szymon, Szymoneckie, Jagodne, Boczne, Tajty, Kisajno, Dargin, Łabap, Kirsajty in Święcajty, skupaj s kanalom Giżycki in kanalom Niegociński ter kanalom Piękna Góra, in stransko pot jezera Ryńskie (vključno z njim) v Rynu do jezera Nidzkie (do 3. km, kar ustvarja mejo z naravnim rezervatom "jezero Nidzkie"), skupaj z jezeri: Bełdany, Guzianka Mała in Guzianka Wielka.

- Visla od izliva reke Przemsza do povezave s kanalom Lączański, kakor tudi od izliva tega kanala v Skawino do izliva Visle v Gdanski zaliv, izključujoč rezervoar Włocławski."

"Republika Slovaška

Donava: od Devína (km 1880,26) do slovaško — madžarske meje."

;

(iv) v "POGLAVJE III", "Področje 4" se doda naslednje:

"Češka republika

Vse ostale plovne poti, ki niso naštete v Področjih 1, 2 in 3."

"Republika Litva

Celotno litovsko omrežje."

"Republika Madžarska

Vse ostale plovne poti, ki niso naštete v Področjih 2 in 3."

"Republika Poljska

Vse ostale plovne poti, ki niso naštete v Podorčjih 1, 2 in 3."

;

"Slovaška republika

Vse ostale plovne poti, ki niso naštete v Področju 3"

3. 31991 L 0672: Direktiva Sveta 91/672/EGS z dne 16 decembra 1991 o vzajemnem priznavanju nacionalnih potrdil o usposobljenosti za voditelja čolna za tovorni in potniški promet po celinskih plovnih poteh (UL L 373, 31.12.1991, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V prilogi I se spremeni naslednje:

(i) pod naslovom "SKUPINA A" se doda naslednje:

"Republika Madžarska:

- Hajóskapitányi bizonyítvány (Izpit za kapitana),

- Hajóvezetői "A" bizonyítvány (A izpit za voditelja čolna) (v skladu z Odlokom št. 15/2001 (IV. 27.) KöViM Ministra za promet in vodnogospodarstvo o spričevalih za plovbo)."

.

"Republika Poljska:

- Patent żeglarski kapitana żeglugi śródlądowej - kategorii A (A izpit za voditelja čolna) (v skladu z Uredbo Ministra za infrastrukturo z dne 23. januarja 2003 o poklicnih kvalifikacijah in številu posadke na plovilih po notranjih plovnih poteh)."

;

(ii) pod naslovom "SKUPINA B" se doda naslednje:

"Češka republika:

- Průkaz způsobilosti kapitána a průkaz způsobilosti kormidelníka (Predpis z dne 25 maja 1995 o plovbi po celinskih plovnih poteh (114/1995 Sb.) in Odlok Ministra za promet z dne 14. septembra 1995 o usposobljenosti oseb za vodenje in upravljanje plovil. (224/1995 Sb.)).

Republika Estonija:

- Siseveelaeva laevajuhi diplom.

Republika Litva:

- Vidaus vandenų transporto specialisto laipsnio diplomas (v skladu z Odredbo Ministra za promet in komunikacije št. 161 z dne 15. maja 2001 o pravilih za izdajo diplom in spričeval o usposobljenosti za strokovnjake za prevoz po celinskih plovnih poteh).

Republika Madžarska:

- Hajóskapitányi bizonyítvány (Izpit za kapitana),

- Hajóvezetői "A" bizonyítvány (A Izpit za voditelja čolna) (v skladu z Odlokom Ministra za promet in vodnogospodarstvo št. 15/2001 (IV. 27.) KöViM o spričevalih za plovbo).

Republika Poljska:

- Patent żeglarski kapitana żeglugi śródlądowej - kategorii B (B izpit za voditelja čolna) (v skladu z Uredbo Ministra za infrastrukturo z dne 23. januarja 2003 o poklicnih kvalifikacijah številu posadke na plovilih po notranjih plovnih poteh).

Slovaška republika:

- Lodný kapitán I. triedy,

- Lodný kapitán II. triedy,

- (Odlok Ministrstva za Promet, pošto in telekomunikacije Slovaške republike 182/2001 Z. z. o natančni določitvi zahtev za usposobljenost in preverjanje poklicne usposobljenosti članov posadke in kapitanov majnih plovil (v zvezi z odstavkom 7 člena 30, in odstavkom 3 člena 31 Akta 338/2000 Z. z. o plovbi po celinskih plovnih poteh in amandmaji nekaterih Aktov))."

;

(b) V Prilogi II se med vnosa za Nizozemsko in Finsko vstavi naslednje:

"Republika Poljska

Področje 1 in področje 2 Priloge II Direktive 82/714/EGS, razen zbiralnika Włocławek in jezer Śniardwy, Niegocin in Mamry"

.

F. VSEEVROPSKO PROMETNO OMREŽJE

31996 D 1692: Odločba št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (UL L 228, 9.9.1996, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 D 1346: Odločbo št. 1346/2001/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22.5.2001 (UL L 185, 6.7.2001, str. 1).

V Prilogi I se spremeni naslednje:

(i) vsebina se nadomesti z naslednjim:

"Oddelek 2: Cestno omrežje

2.0 Evropa

2.1 Belgija

2.2 Češka

2.3 Danska

2.4 Nemčija

2.5 Estonija

2.6 Grčija

2.7 Španija

2.8 Francija

2.9 Irska

2.10 Italija

2.11 Ciper

2.12 Latvija

2.13 Litva

2.14 Luksemburg

2.15 Madžarska

2.16 Malta

2.17 Nizozemska

2.18 Avstrija

2.19 Poljska

2.20 Portugalska

2.21 Slovenija

2.22 Slovaška

2.23 Finska

2.24 Švedska

2.25 Združeno kraljestvo

Oddelek 3: Železniško omrežje

3.0 Evropa

3.1 Belgija

3.2 Češka

3.3 Danska

3.4 Nemčija

3.5 Estonija

3.6 Grčija

3.7 Španija

3.8 Francija

3.9 Irska

3.10 Italija

3.11 Latvija

3.12 Litva

3.13 Luksemburg

3.14 Madžarska

3.15 Nizozemska

3.16 Avstrija

3.17 Poljska

3.18 Portugalska

3.19 Slovenija

3.20 Slovaška

3.21 Finska

3.22 Švedska

3.23 Združeno kraljestvo

Oddelek 4: Omrežje celinskih plovnih poti in celinskih pristanišč

4.0 Evropa

4.1 A.

B.

4.2 4.3 4.4 4.5 4.6 Češka

4.7 Litva

4.8 Madžarska

4.9 Poljska

4.10 Slovaška';

Oddelek 5: Pristanišča - Kategorija A

5.0 Evropa

5.1 Baltsko morje

5.2 Severno morje

5.3 Atlantski ocean

5.4 Sredozemsko morje - zahodni del

5.5 Sredozemsko morje - vzhodni del

5.6 Ciper

5.7 Malta

Oddelek 6: Letališča

6.0. Europe

6.1. Belgija/Danska/Nemčija/Luksemburg/Nizozemska/Avstrija

6.2. Republika Češka

6.3. Estonija

6.4. Grčija

6.5. Španija/Portugalska

6.6. Francija

6.7. Irska/Združeno kraljestvo

6.8. Italija

6.9. Ciper

6.10. Latvija

6.11. Litva

6.12. Madžarska

6.13. Malta

6.14. Poljska

6.15. Slovenija

6.16. Slovaška

6.17. Finska/Švedska

Oddelek 7: Omrežje kombiniranega prevoza

7.1. A. Železnica

B. Železnica — širokotirna

7.2. Celinske vodne poti"

;

(ii) glede kart:

- karte v oddelku 2 se nadomestijo z naslednjimi:

"

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

- karte v oddelku 3 se nadomestijo z naslednjimi:

"

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

- sledeče karte iz Oddelka 4 se nadomestijo z naslednjimi:

"

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

- the following maps are added after map 4.5:

"

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

- sledeče karte iz Oddelka 5 se nadomestijo z naslednjimi:

"

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

- karte v Oddelku 6 se nadomestijo z naslednjimi:

"

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

- karta 7.1-A v Oddelku 7 se nadomesti z naslednjo:

"

+++++ TIFF +++++

"

G. ZRAČNI PROMET

1. 31992 R 2408: Uredba Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23 julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do letalskih prog znotraj skupnosti (UL L 240, 24.8.1992, str. 8), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogo 1 se vstavi naslednje:

"ČEŠKA: Praha - Ruzyně"

,

"ESTONIJA: Tallinna Lennujaam"

,

"CIPER: Larnaka airport"

,

"LATVIJA: Riga"

,

"LITVA: Vilnius"

,

"MADŽARSKA: Budapest-Ferihegy International Airport"

,

"MALTA: Luqa"

,

"POLJSKA: Warszawa-Okęcie"

,

"SLOVENIJA: Airport Ljubljana"

,

"SLOVAŠKA: Bratislava Airport"

.

2. 31993 L 0065: Direktiva Sveta 93/65/EGS z dne 19 julija 1993 o opredelitvi in uporabi združljivih tehničnih specifikacij za nakup opreme in sistemov za vodenje zračnega prometa (UL L 187, 29.7.1993, str. 52), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

- 31997 L 0015: Direktivo Komisije 97/15/ES z dne 25.3.1997 (UL L 95, 10.4.1997, str. 16).

V Prilogo II se vstavi naslednje:

"Češka

Řízení letového provozu České republiky, s. p.

(Službe za zračno plovbo)

K letišti 1040/10

P.O.BOX 41

160 08 Praha"

"Estonija

Lennuliiklusteeninduse AS

(Estonske službe za zračno plovbo)

Lennujaama tee 2

11 101 Tallinn

Nakup za majhna letališča in aerodome lahko opravijo lokalne oblasti ali lastniki."

"Ciper

Υπουργείο Συγκοινωνιών και Έργων (Ministry of Communications and Works)

Τμήμα Πολιτικής Αεροπορίας (Department of Civil Aviation)

16 Griva Digeni Avenue

1429 Nicosia"

"Latvija

Valsts akciju sabiedrība

Latvijas gaisa satiksme

Mārupes pagasts

Riga International Airport

Rīgas starptautiskā lidosta

LV - 1053"

"Litva

Valstybės įmonė

Oro navigacij

Rodūnės kelias 2

LT-2023, Vilnius

Civilinės aviacijos administracija

Rodūnės kelias 2

LT-2023, Vilnius"

"Madžarska

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

(Ministrstvo za gospodarstvo in promet)

Légügyi Főigazgatóság

(Generalni direktorat za civilno letalstvo)

H-1400 Budapest

Pf. 87

HungaroControl Magyar Légiforgalmi Szolgálat

(Madžarske službe za zračno plovbo HungaroControl)

H-1675 Budapest/Ferihegy

Pf. 80"

"Malta

Malta Air Traffic Services Ltd

Kaxxa Postali 1

Ajruport Internazzjonali ta' Malta

Luqa LQA 05"

"Poljska

Državno podjetje Poljska letališča

Poljska agencija za zračni promet

ul. Żwirki i Wigury 1

00-906 Warszawa"

"Slovenija

Ministrstvo za promet

Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo

Kotnikova 19 a

SI-1000 Ljubljana"

"Slovaška

Letové prevádzkové služby SR, š.p. Bratislava

(Službe za zračni promet Slovaške republike)

Letisko M. R. Štefánika

823 07 Bratislava"

.

3. 3. 32002 L 0030: Direktiva 2002/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti (UL L 85, 28.3.2002, str. 40).

V Prilogi I se doda naslednje:

"Port lotniczy Łódź - Lublinek"

.

9. OBDAVČITEV

1. 31969 L 0335: Direktiva Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL L 249, 3.10.1969, str. 25), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31973 L 0079: Direktivo Sveta 73/79/EGS z dne 9.4.1973 (UL L 103, 18.4.1973, str. 13),

- 31974 L 0553: Direktivo Sveta 74/553/EGS z dne 7.11.1974 (UL L 303, 13.11.1974, str. 9),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31985 L 0303: Direktivo Sveta 85/303/EGS z dne 10.6.1985 (UL L 156, 15.6.1985, str. 23),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 3(1)(a) se doda naslednje:

"Družbe po češki zakonodaji:

- "akciová společnost"

- "komanditní společnost"

- "společnost s ručením omezeným";

Družbe po ciprski zakonodaji:

- "εταιρείες περιορισμένης ευθύνης";

Družbe po latvijski zakonodaji:

- "kapitālsabiedrība";

Družbe po madžarski zakonodaji:

- "részvénytársaság"

- "korlátolt felelősségű társaság";

Družbe po malteški zakonodaji:

- "Kumpaniji ta' Responsabilità Limitata"

- "Soċjetajiet en commandite li l-kapital tagħhom maqsum f'azzjonijiet";

Družbe po poljski zakonodaji:

- "spółka akcyjna"

- "spółka z ograniczoną odpowiedzialnością";

Družbe po slovenski zakonodaji:

- "delniška družba"

- "komanditna delniška družba"

- "družba z omejeno odgovornostjo";

Družbe po slovaški zakonodaji:

- "akciová spoločnosť"

- "spoločnosť s ručením obmedzeným"

- "komanditná spoločnosť""

.

2. 31976 L 0308: Direktiva Sveta 76/308/EGS z dne 15. marca 1976 o vzajemni pomoči pri poravnavi terjatev, ki izhajajo iz poslovanja, ki so del sistema financiranja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, ter iz prelevmanov in carin (UL L 73, 19.3.1976, str. 18), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31979 L 1071: Direktivo Sveta 79/1071/EGS z dne 6.12.1979 (UL L 331, 27.12.1979, str. 10),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31992 L 0108: Direktivo Sveta 92/108/EGS z dne 14.12.1992 (UL L 390, 31.12.1992, str. 124),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 L 0044: Direktivo Sveta 2001/44/ES z dne 15.6.2001 (UL L 175, 28.6.2001, str. 17).

V šesto alineo člena 3 se doda naslednje:

"na Malti: Taxxa fuq Dokumenti u Trasferimenti

v Sloveniji: (i) davek od prometa zavarovalnih poslov

(ii) požarna taksa"

.

3. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 95),

- 31980 L 0368: Direktivo Sveta 80/368/EGS z dne 26.3.1980 (UL L 90, 3.4.1980, str. 41),

- 31984 L 0386: Direktivo Sveta 84/386/EGS z dne 31.7.1984 (UL L 208, 3.8.1984, str. 58),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31989 L 0465: Direktivo Sveta 89/465/EGS z dne 18.7.1989 (UL L 226, 3.8.1989, str. 21),

- 31991 L 0680: Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16.12.1991 (UL L 376, 31.12.1991, str. 1),

- 31992 L 0077: Direktivo Sveta 92/77/EGS z dne 19.10.1992 (UL L 316, 31.10.1992, str. 1),

- 31992 L 0111: Direktivo Sveta 92/111/EGS z dne 14.12.1992 (UL L 384, 30.12.1992, str. 47),

- 31994 L 0004: Direktivo Sveta 94/4/ES z dne 14.2.1994 (UL L 60, 3.3.1994, str. 14),

- 31994 L 0005: Direktivo Sveta 94/5/ES z dne 14.2.1994 (UL L 60, 3.3.1994, str. 16),

- 31994 L 0076: Direktivo Sveta 94/76/ES z dne 22.12.1994 (UL L 365, 31.12.1994, str. 53),

- 31995 L 0007: Direktivo Sveta 95/7/ES z dne 10.4.1995 (UL L 102, 5.5.1995, str. 18),

- 31996 L 0042: Direktivo Sveta 96/42/ES z dne 25.6.1996 (UL L 170, 9.7.1996, str. 34),

- 31996 L 0095: Direktivo Sveta 96/95/ES z dne 20.12.1996 (UL L 338, 28.12.1996, str. 89),

- 31998 L 0080: Direktivo Sveta 98/80/ES z dne 12.10.1998 (UL L 281, 17.10.1998, str. 31),

- 31999 L 0049: Direktivo Sveta 1999/49/ES z dne 25.5.1999 (UL L 139, 2.6.1999, str. 27),

- 31999 L 0059: Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne 17.6.1999 (UL L 162, 26.6.1999, str. 63),

- 31999 L 0085: Direktivo Sveta 1999/85/ES z dne 22.10.1999 (UL L 277, 28.10.1999, str. 34),

- 32000 L 0017: Direktivo Sveta 2000/17/ES z dne 30.3.2000 (UL L 84, 5.4.2000, str. 24),

- 32000 L 0065: Direktivo Sveta 2000/65/ES z dne 17.10.2000 (UL L 269, 21.10.2000, str. 44),

- 32001 L 0004: Direktivo Sveta 2001/4/ES z dne 19.1.2001 (UL L 22, 24.1.2001, str. 17),

- 32001 L 0115: Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20.12.2001 (UL L 15, 17.1.2002, str. 24),

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

(a) Za členom 24 se doda naslednji člen:

"Člen 24 bis

Pri izvajanju členov 24(2) do (6) lahko naslednje države članice priznavajo oprostitev davka na dodano vrednost za davčne zavezance, katerih letni promet je manjši od protivrednosti v nacionalni valuti:

- na Češkem: 35000 EUR;

- v Estoniji: 16000 EUR;

- na Cipru: 15600 EUR;

- v Latviji: 17200 EUR;

- v Litvi: 29000 EUR;

- na Madžarskem: 35000 EUR;

- na Malti: 37000 EUR, če gre pretežno za gospodarsko dejavnost dobave blaga, 24300 EUR, če gre pretežno za gospodarsko dejavnost opravljanja storitev z nizko dodano vrednostjo (visoki vložki) in 14600 EUR v drugih primerih, predvsem za ponudnike storitev z visoko dodano vrednostjo (nizki vložki);

- na Poljskem: 10000 EUR;

- v Sloveniji: 25000 EUR;

- na Slovaškem: 35000 EUR.

Take oprostitve ne veljajo za lastna sredstva, za katera bo treba osnovo za obdavčitev ponovno ugotoviti v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost []

.

(b) Naslov NASLOVA XVIc se nadomesti z naslednjim:

"NASLOV XVIc

Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo za pristop k Evropski uniji Avstrije, Finske in Švedske 1. januarja 1995 ter za pristop Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške 1. maja 2004"

.

(c) V NASLOVU XVIc se druga alinea člena 28p(1) nadomesti z naslednjim:

"— "nove države članice" pomeni ozemlje držav članic, ki so s 1. januarjem 1995 in s 1. majem 2004 pristopile k Evropski uniji, kot je opredeljeno za vsako izmed teh držav članic v členu 3 te direktive,"

.

(d) V NASLOVU XVIc se zadnji pododstavek člena 28p(7) nadomesti z naslednjim:

"Da je ta pogoj izpolnjen, se šteje v naslednjih primerih:

- glede Avstrije, Finske in Švedske, če je bil datum prve uporabe prevoznega sredstva pred 1. januarjem 1987;

- glede Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške, če je bil datum prve uporabe pred 1. majem 1996;

- če je znesek dolgovanega davka zaradi uvoza neznaten."

.

4. 31977 L 0799: Direktiva Sveta 77/799/EGS z dne 19. decembra 1977 o vzajemni pomoči pristojnih organov držav članic na področju neposredne in posredne obdavčitve (UL L 336, 27.12.1977, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31979 L 1070: Direktivo Sveta 79/1070/EGS z dne 6.12.1979 (UL L 331, 27.12.1979, str. 8),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31992 L 0012: Direktivo Sveta 92/12/EGS z dne 25.2.1992 (UL L 76, 23.3.1992, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V členu 1(3) se doda naslednje:

"na Češkem:

Daně z příjmů

Daň z nemovitostí

Daň dědická, daň darovací a daň z převodu nemovitostí

Daň z přidané hodnoty

Spotřební daně

v Estoniji:

Tulumaks

Sotsiaalmaks

Maamaks

na Cipru:

Φόρος Εισοδήματος

'Εκτακτη Εισφορά για την Άμυνα της Δημοκρατίας

Φόρος Κεφαλαιουχικών Κερδών

Φόρος Ακίνητης Ιδιοκτησίας

v Latviji:

iedzīvotāju ienākuma nodoklis

nekustamā īpašuma nodoklis

uzņēmumu ienākuma nodoklis

v Litvi:

Gyventojų pajamų mokestis

Pelno mokestis

Įmonių ir organizacijų nekilnojamojo turto mokestis

Žemės mokestis

Mokestis už valstybinius gamtos išteklius

Mokestis už aplinkos teršimą

Naftos ir dujų išteklių mokestis

Paveldimo turto mokestis

na Madžarskem:

személyi jövedelemadó

társasági adó

osztalékadó

általános forgalmi adó

jövedéki adó

építményadó

telekadó

na Malti:

Taxxa fuq l-income

na Poljskem:

Podatek dochodowy od osób prawnych

Podatek dochodowy od osób fizycznych

Podatek od czynności cywilnopranych

v Sloveniji:

Dohodnina

Davki občanov

Davek od dobička pravnih oseb

Posebni davek na bilančno vsoto bank in hranilnic

na Slovaškem:

daň z príjmov fyzických osôb

daň z príjmov právnických osôb

daň z dedičstva

daň z darovania

daň z prevodu a prechodu nehnuteľností

daň z nehnuteľností

daň z pridanej hodnoty

spotrebné dane"

.

(b) V členu 1(5) se doda naslednje:

"na Češkem:

Ministr financí ali pooblaščen predstavnik

v Estoniji:

Rahandusminister ali pooblaščen predstavnik

na Cipru:

Υπουργός Οικονομικών ali pooblaščen predstavnik

v Latviji:

Finanšu ministrs ali pooblaščen predstavnik

v Litvi:

Finansų ministras ali pooblaščen predstavnik

na Madžarskem:

A pénzügyminiszter ali pooblaščen predstavnik

na Malti:

Il-Ministru responsabbli għall-Finanzi ali pooblaščen predstavnik

na Poljskem:

Minister Finansów ali pooblaščen predstavnik

v Sloveniji:

Minister za finance ali pooblaščen predstavnik

na Slovaškem:

Minister financií ali pooblaščen predstavnik"

.

5. 31979 L 1072: Osma direktiva Sveta 79/1072/EGS z dne 6. decembra 1979 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — postopki za vračilo davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, katerih sedež ni na ozemlju države (UL L 331, 27.12.1979, str. 11), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31986 L 0560: Trinajsto direktivo Sveta 86/560/EGS z dne 17.11.1986 (UL L 326, 21.11.1986, str. 40),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V točki D Priloge C se doda naslednje:

"— Češko: Finanční úřad pro Prahu 1

— Estonijo: Maksuamet

— Ciper: Υπουργείο Οικονομικών, Τμήμα Τελωνείων, Υπηρεσία Φ.Π.Α.

— Latvijo: Valsts ieņēmumu dienesta Lielo nodokļu maksātāju pārvalde

— Litvo: Vilniaus apskrities valstybinė mokesčių inspekcija

— Madžarsko: Adó- és Pénzügyi Ellenőrzési Hivatal

— Malto: Id-Dipartiment tat-Taxxa fuq il-Valur Miżjud fil-Ministeru tal-Finanzi

— Poljsko: Drugi Urząd Skarbowy Warszawa Śródmieście

— Slovenijo: Davčni urad Ljubljana

— Slovaško: Daňový úrad Bratislava I"

.

(b) V prvem odstavku točke I Priloge C se doda naslednje:

"CZK …

EEK …

CYP …

LVL …

LTL …

HUF …

MTL …

PLN …

SIT …

SKK …"

.

(c) V drugem odstavku točke I Priloge C se doda naslednje:

"CZK …

EEK …

CYP …

LVL …

LTL …

HUF …

MTL …

PLN …

SIT …

SKK …"

.

6. 31983 L 0182: Direktiva Sveta 83/182/EGS z dne 28. marca 1983 o davčnih oprostitvah v Skupnosti za nekatera prevozna sredstva, začasno uvožena iz ene države članice v drugo (UL L 105, 23.4.1983, str. 59), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31991 L 0680: Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16.12.1991 (UL L 376, 31.12.1991, str. 1),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V Prilogi se doda naslednje:

"ČEŠKA

- Silniční daň

CIPER

- Ο περί Τελωνειακών Δασμών και Φόρων Καταναλώσεως Νόμο

- Ο περί Μηχανοκινήτων Οχημάτων και Τροχαίας Κινήσεως Νόμος του 1972, όπως τροποποιήθηκε

- Οι περί Μηχανοκινήτων Οχημάτων και Τροχαίας Κινήσεως Κανονισμοί του 1984, όπως τροποποιήθηκαν

LATVIJA

- akcīzes nodoklis (likums "Par akcīzes nodokli", pieņemts 1999. gada 25. novembrī)

- transportlīdzekļu ikgadējā nodeva (likums "Par transportlīdzekļu ikgadējo nodevu", pieņemts 2001. gada 22. novembrī)

LITVA

- Prekių apyvartos mokestis (Žin., 2002, Nr. 56-2229).

MALTA

- Dazju tas-Sisa fuq Vetturi bil-Mutur (Att dwar Taxxa tar-Reġistrazzjoni tal-Vetturi bil-Mutur, Kap. 368)

SLOVENIJA

- Davki od prometa motornih vozil (Zakon o davkih na motorna vozila, Ur.l. RS, št. 52/99);

SLOVAŠKA

- Zákon o cestnej dani"

.

7. 31990 L 0434: Direktiva Sveta 90/434/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic (UL L 225, 20.8.1990, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V členu 3(c) se doda naslednje:

"— Daň z příjmů právnických osob na Češkem,

— Tulumaks v Estoniji,

— Φόρος Εισοδήματος na Cipru,

— uzņēmumu ienākuma nodoklis v Latviji,

— Pelno mokestis v Litvi,

— Társasági adó na Madžarskem,

— Taxxa fuq l-income na Malti,

— Podatek dochodowy od osób prawnych na Poljskem,

— Davek od dobička pravnih oseb v Sloveniji,

— Daň z príjmov právnických osôb in Slovakia"

.

(b) V Prilogi se doda naslednje:

"(p) Družbe po češki zakonodaji: "akciová společnost", "společnost s ručením omezeným";

(q) družbe po estonski zakonodaji: "täisühing", "usaldusühing", "osaühing", "aktsiaselts", "tulundusühistu";

(r) po ciprski zakonodaji: "εταιρείες", kot je opredeljena v predpisih o davku od dohodka;

(s) družbe po latvijski zakonodaji: "akciju sabiedrība", "sabiedrība ar ierobežotu atbildību";

(t) družbe, inkorporirane po litvanski zakonodaji;

(u) družbe po madžarski zakonodaji: "közkereseti társaság", "betéti társaság", "közös vállalat", "korlátolt felelősségű társaság", "részvénytársaság", "egyesülés", "közhasznú társaság", "szövetkezet";

(v) družbe po malteški zakonodaji: "Kumpaniji ta' Responsabilita' Limitata", "Soċjetajiet en commandite li l-kapital tagħhom maqsum f'azzjonijiet";

(w) družbe po poljski zakonodaji: "spółka akcyjna", "spółka z ograniczoną odpowiedzialnością";

(x) družbe po slovenski zakonodaji: "delniška družba", "komanditna družba", "družba z omejeno odgovornostjo";

(y) družbe po slovaški zakonodaji: "Akciová spoločnosť", "Spoločnosť s ručením obmedzeným", "Komanditná spoločnosť""

.

8. 31990 L 0435: Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, 20.8.1990, str. 6), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V členu 2(c) se doda naslednje:

"— Daň z příjmů právnických osob na Češkem

— Tulumaks v Estoniji

— Φόρος Εισοδήματος na Cipru

— uzņēmumu ienākuma nodoklis v Latviji

— Pelno mokestis v Litvi

— Társasági adó, osztalékadó na Madžarskem

— Taxxa fuq l-income na Malti

— Podatek dochodowy od osób prawnych na Poljskem

— Davek od dobička pravnih oseb v Sloveniji

— daň z príjmov právnických osôb na Slovaškem"

.

(b) V Prilogi se doda naslednje:

"(p) družbe po češki zakonodaji: "akciová společnost", komanditní společnost "společnost s ručením omezeným";

(q) družbe po estonski zakonodaji: "täisühing", "usaldusühing", "osaühing", "aktsiaselts", "tulundusühistu";

(r) po ciprski zakonodaji: "εταιρείες", kot je opredeljena v predpisih o davku od dohodka

(s) družbe po latvijski zakonodaji: "akciju sabiedrība", "sabiedrība ar ierobežotu atbildību";

(t) družbe, inkorporirane po litvanski zakonodaji;

(u) družbe po madžarski zakonodaji: "közkereseti társaság", "betéti társaság", "közös vállalat", "korlátolt felelősségű társaság", "részvénytársaság", "egyesülés", "szövetkezet";

(v) družbe po malteški zakonodaji: "Kumpaniji ta' Responsabilita' Limitata", "Soċjetajiet en commandite li l-kapital tagħhom maqsum f'azzjonijiet";

(w) družbe po poljski zakonodaji: "spółka akcyjna", "spółka z ograniczoną odpowiedzialnością";

(x) družbe po slovenski zakonodaji: "delniška družba", "komanditna družba", "družba z omejeno odgovornostjo";

(y) družbe po slovaški zakonodaji: "akciová spoločnosť", "spoločnosť s ručením obmedzeným", "komanditná spoločnosť""

.

9. 31992 L 0083: Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarine za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).

V členu 22 se doda naslednje:

"6. Češka lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljajo nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 30 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo."

.

"7. Slovaška in Madžarska lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljajo nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 50 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo. Komisija bo v letu 2015 ponovno preučila to ureditev in poročala Svetu o možnih spremembah."

.

10. 31992 R 2719: Uredba Komisije (EGS) št. 2719/92 z dne 11. septembra 1992 o spremnem administrativnem dokumentu za gibanje trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine (UL L 276, 19.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31993 R 2225: Uredbo Komisije (EGS) št. 2225/93 z dne 27.7.1993 (UL L 198, 7.8.1993, str. 5).

(a) Člen 2a(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Spremni dokumenti, ki so oblikovani v skladu z odstavkom 1, vsebujejo v polju, ki je namenjeno podpisu pošiljatelja, eno izmed naslednjih navedb:

- Dispensa de firma

- Podpis prominut

- Fritaget for underskrift

- Freistellung von der Unterschriftsleistung

- Allkirjanõudest loobutud

- Δεν απαιτείται υπογραφή

- Signature waived

- Dispense de signature

- Dispensa dalla firma

- Derīgs bez paraksta

- Parašo nereikalaujama

- Aláírás alól mentesítve

- Firma mhux meħtieġa

- Van ondertekening vrijgesteld

- Z pominięciem podpisu

- Dispensa de assinatura

- Podpis sa nevyžaduje

- Opustitev podpisa"

.

(b) V polju 12, točki 2, obrazložitvenih opombah, v Prilogi 1 se seznam okrajšav nadomesti z naslednjim:

"BE Belgija

CZ Češka

DK Danska

DE Nemčija

EE Estonija

GR Grčija

ES Španija

FR Francija

IE Irska

IT Italija

CY Ciper

LV Latvija

LT Litva

LU Luksemburg

HU Madžarska

MT Malta

NL Nizozemska

AT Avstrija

PL Poljska

PT Portugalska

SI Slovenija

SK Slovaška

FI Finska

SE Švedska

GB Združeno kraljestvo"

.

10. STATISTIKA

1. 31975 R 2782: Uredba Sveta (EGS) št. 2782/75 z dne 29. oktobra 1975 o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in s piščanci domače perutnine (UL L 282, 1.11.1975, str. 100), kakor je bila spremenjena z:

- 31980 R 3485: Uredbo Sveta (EGS) št. 3485/80 z dne 22.12.1980 (UL L 365, 31.12.1980, str. 1),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31985 R 3791: Uredbo Sveta (EGS) št. 3791/85 z dne 20.12.1985 (UL L 367, 31.12.1985, str. 6),

- 31986 R 3494: Uredbo Sveta (EGS) št. 3494/86 z dne 13.11.1986 (UL L 323, 18.11.1986, str. 1),

- 31987 R 3987: Uredbo Komisije (EGS) št. 3987/87 z dne 22.12.1987 (UL L 376, 31.12.1987, str. 20),

- 31991 R 1057: Uredbo Komisije (EGS) št. 1057/91 z dne 26.4.1991 (UL L 107, 27.4.1991, str. 11),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 R 2916: Uredbo Komisije (ES) št. 2916/95 z dne 18.12.1995 (UL L 305, 19.12.1995, str. 49).

(a) V členu 5(2) se doda naslednje:

"násadová vejce, haudemunad, inkubējamas olas, kiaušiniai perinimui, keltetőtojás, bajd tat-tifqis, jaja wylęgowe; valilna jajca, násadové vajcia".

(b) V členu 6, prvem stavku, se doda naslednje:

"líhnutí, haue, inkubācija, perinimas, keltetésre, tifqis, do wylęgu, valjenje, liahnutie."

2. 31977 R 1868: Uredba Komisije (EGS) št. 1868/77 z dne 29. julija 1977 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (EGS) št. 2782/75 o pridelavi in trgovanju z valilnimi jajci in s piščanci domače perutnine (UL L 209, 17.8.1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31985 R 3759: Uredbo Komisije (EGS) št. 3759/85 z dne 23.12.1985 (UL L 356, 31.12.1985, str. 64),

- 31987 R 1351: Uredbo Komisije (EGS) št. 1351/87 z dne 15.5.1987 (UL L 127, 16.5.1987, str. 18),

- 31990 R 2773: Uredbo Komisije (EGS) št. 2773/90 z dne 27.9.1990 (UL L 267, 29.9.1990, str. 25),

- 31994 R 3239: Uredbo Komisije (ES) št. 3239/94 z dne 21.12.1994 (UL L 338, 28.12.1994, str. 48).

(a) V členu 1(1) se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"CZ za Češko"

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EE za Estonijo"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CY za Ciper

LV za Latvijo

LT za Litvo"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"HU za Madžarsko

MT za Malto"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"PL za Poljsko"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SI za Slovenijo

SK za Slovaško"

(b) V Prilogi II se v opombi (1) k tabeli doda naslednje:

"Češka: ena regija,

Estonija: ena regija,

Ciper: ena regija,

Latvija: ena regija,

Litva: ena regija,

Madžarska: ena regija,

Malta: ena regija,

Poljska: ena regija,

Slovenija: ena regija,

Slovaška: ena regija"

.

3. 31979 R 0357: Uredba Sveta (EGS) št. 357/79 z dne 5. februarja 1979 o statističnih raziskovanjih vinogradov (UL L 54, 5.3.1979, str. 124), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31980 R 1992: Uredbo Sveta (EGS) št. 1992/80 z dne 22.7.1980 (UL L 195, 29.7.1980, str. 10),

- 31981 R 3719: Uredbo Sveta (EGS) št. 3719/81 z dne 21.12.1981 (UL L 373, 29.12.1981, str. 5),

- 31985 R 3768: Uredbo Sveta (EGS) št. 3768/85 z dne 20.12.1985 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8),

- 31986 R 0490: Uredbo Sveta (EGS) št. 490/86 z dne 25.2.1986 (UL L 54, 1.3.1986, str. 22),

- 31990 R 3570: Uredbo Sveta (EGS) št. 3570/90 z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 8),

- 31993 R 3205: Uredbo Sveta (ES) št. 3205/93 z dne 16.11.1993 (UL L 289, 24.11.1993, str. 4),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31998 R 2329: Uredbo Sveta (ES) št. 2329/98 z dne 22.10.1998 (UL L 291, 30.10.1998, str. 2).

(a) V členu 4 (3), za "v Italiji: pokrajine," se vstavi naslednje:

"— na Češkem, na Madžarskem, na Malti, v Sloveniji, na Slovaškem: regije, navedene v Prilogi k tej uredbi,"

.

(b) V Prilogi se doda naslednje:

"ČEŠKA

1. Pražská

2. Mělnická

3. Roudnická

4. Žernosecká

5. Mostecká

6. Čáslavská

7. Brněnská

8. Bzenecká

9. Mikulovská

10. Mutěnická

11. Velkopavlovická

12. Znojemská

13. Strážnická

14. Kyjovská

15. Uherskohradišťská

16. Podluží

MADŽARSKA:

1. Alföldi szőlőtermő táj

2. Észak-Dunántúli szőlőtermő táj

3. Dél-Dunántúli szőlőtermő táj

4. Észak-Magyarországi szőlőtermő táj

MALTA

1. Malta

2. Gozo in Comino

SLOVENIJA

1. ljutomersko-ormoški vinorodni okoliš

2. mariborski vinorodni okoliš

3. radgonsko-kapelski vinorodni okoliš

4. šmarsko-virštajnski vinorodni okoliš

5. vinorodni okoliš Haloze

6. prekmurski vinorodni okoliš

7. vinorodni okoliš Srednje Slovenske gorice

8. bizeljsko-sremiški vinorodni okoliš

9. vinorodni okoliš Bela krajina

10. vinorodni okoliš Dolenjska

11. koprski vinorodni okoliš

12. vinorodni okoliš Goriška Brda

13. vinorodni okoliš Kras

14. vinorodni okoliš Vipavska dolina

SLOVAŠKA

1. Malokarpatská vinohradnícka oblasť

2. Južnoslovenská vinohradnícka oblasť

3. Stredoslovenská vinohradnícka oblasť

4. Nitrianska vinohradnícka oblasť

5. Východoslovenská vinohradnícka oblasť

6. Tokajská vinohradnícka oblasť"

.

4. 31980 L 1119: Direktiva Sveta 80/1119/EGS z dne 17. novembra 1980 o statističnih poročilih glede prevoza blaga po celinskih plovnih poteh (UL L 339, 15.12.1980, str. 30), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V Prilogi II se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"Češka

Praha

Střední Čechy

Jihozápad

Severozápad

Severovýchod

Jihovýchod

Střední Morava

Moravskoslezsko"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Latvija

Latvija

Litva

Lietuva"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska

Közép-Magyarország

Közép-Dunántúl

Nyugat-Dunántúl

Dél-Dunántúl

Észak-Magyarország

Észak-Alföld

Dél-Alföld"

.

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska

Dolnośląskie

Kujawsko-pomorskie

Lubelskie

Lubuskie

Łódzkie

Małopolskie

Mazowieckie

Opolskie

Podkarpackie

Podlaskie

Pomorskie

Śląskie

Świętokrzyskie

Warmińsko-mazurskie

Wielkopolskie

Zachodniopomorskie"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovaška

Bratislavský kraj

Západné Slovensko

Stredné Slovensko

Východné Slovensko"

.

(b) V Prilogi III:

"(1) se seznam "I. Države Evropske skupnosti" nadomesti z naslednjim:

01. Belgija

02. Češka

03. Danska

04. Nemčija

05. Estonija

06. Grčija

07. Španija

08. Francija

09. Irska

10. Italija

11. Ciper

12. Latvija

13. Litva

14. Luksemburg

15. Madžarska

16. Malta

17. Nizozemska

18. Avstrija

19. Poljska

20. Portugalska

21. Slovenija

22. Slovaška

23. Finska

24. Švedska

25. Združeno kraljestvo

(2) se vnos za Švico pod "II" preštevilči v 26

(3) se seznam pod "IV. Države z državno trgovino" nadomesti z naslednjim:

27. SND

28. Romunija

29. Bolgarija

30. Zvezna republika Jugoslavija

(4) se vnosi pod V, VI in VII preštevilčijo v 31, 32 in 33."

(c) V Prilogi IV, Tabelah 7(A), 7(B), 8(A) in 8(B) se naslov "EUR 15" nadomesti z "EUR 25".

(d) V Prilogi IV, Tabelah 10(A) in 10(B):

- se naslov "EUR 15" v levem stolpcu nadomesti z "EUR 25", seznam pod tem naslovom pa se nadomesti z naslednjim:

"Belgija

Češka

Danska

Nemčija

Estonija

Grčija

Španija

Francija

Irska

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Portugalska

Slovenija

Slovaška

Finska

Švedska

Združeno kraljestvo"

- se seznam držav z državno trgovino nadomesti z naslednjim:

"SND

Romunija

Bolgarija

Zvezna republika Jugoslavija"

.

5. 31980 L 1177: Direktiva Sveta 80/1177/EGS z dne 4. decembra 1980 o statističnih poročilih glede železniškega prevoza blaga kot del regionalnih statistik (UL L 350, 23.12.1980, str. 23), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V členu 1(2)(a) se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČD: České dráhy"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ER: Eesti Raudtee

E: Edelaraudtee"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"LDz: Latvijas Dzelzceļš

LG: Lietuvos geležinkeliai"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MÁV Rt.: Magyar Államvasutak Részvénytársaság

GySEV Rt.: Győr-Sopron-Ebenfurti Vasút Részvénytársaság"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"PKP: Polskie Koleje Państwowe"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SŽ: Slovenske železnice

ŽSR: Železnice Slovenskej republiky;

ŽSSK: Železničná spoločnosť, a. s."

.

(b) V Prilogi II se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka

Praha

Střední Čechy

Jihozápad

Severozápad

Severovýchod

Jihovýchod

Střední Morava

Moravskoslezsko"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija

Eesti"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Latvija

Rīga

Vidzeme

Kurzeme

Zemgale

Latgale

Litva

Lietuva"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska

Közép-Magyarország

Közép-Dunántúl

Nyugat-Dunántúl

Dél-Dunántúl

Észak-Magyarország

Észak-Alföld

Dél-Alföld"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska

Dolnośląskie

Kujawsko-pomorskie

Lubelskie

Lubuskie

Łódzkie

Małopolskie

Mazowieckie

Opolskie

Podkarpackie

Podlaskie

Pomorskie

Śląskie

Świętokrzyskie

Warmińsko-mazurskie

Wielkopolskie

Zachodniopomorskie"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija

Slovenija

Slovaška

Bratislavský kraj

Západné Slovensko

Stredné Slovensko

Východné Slovensko"

.

(c) V Prilogi II:

(1) se seznam pod "I. Evropske skupnosti" nadomesti z naslednjim:

"01. Belgija

02. Češka

03. Danska

04. Nemčija

05. Estonija

06. Grčija

07. Španija

08. Francija

09. Irska

10. Italija

11. Ciper

12. Latvija

13. Litva

14. Luksemburg

15. Madžarska

16. Malta

17. Nizozemska

18. Avstrija

19. Poljska

20. Portugalska

21. Slovenija

22. Slovaška

23. Finska

24. Švedska

25. Združeno kraljestvo"

.

(2) se seznam pod "Države nečlanice" nadomesti z naslednjim:

"26. Švica

27. Zvezna republika Jugoslavija

28. Turčija

29. Norveška

30. SND

31. Romunija

32. Bolgarija

33. Države Bližnjega in Srednjega vzhoda

34. Druge države"

.

6. 31990 R 0837: Uredba Sveta (EGS) št. 837/90 z dne 26. marca 1990 o statističnih podatkih, ki jih države članice posredujejo o proizvodnji žit (UL L 88, 3.4.1990 str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31990 R 3570: Uredbo Sveta (EGS) št. 3570/90 z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 8),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 R 2197: Uredbo Komisije (ES) št. 2197/95 z dne 18.9.1995 (UL L 221, 19.9.1995, str. 2).

V tabeli v Prilogi III se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | kraje - NUTS 3" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | —" |

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | — |

Latvija | NUTS 3 regije |

Lietuva | NUTS 3 grofije" |

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | tervezési-statisztikai régiók |

Malta | NUTS 2" |

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | 16 vojvodstev (NUTS 2)" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | NUTS 2 |

Slovensko | NUTS 2" |

.

7. 31991 D 0450: Odločba Komisije 91/450/EGS, Euratom z dne 26. julija 1991 o opredelitvi ozemlja držav članic za izvajanje člena 1 Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom o harmonizaciji načinov obračunavanja bruto domačega proizvoda po tržnih cenah (UL L 240, 29.8.1991, str. 36).

V Prilogi se vstavi naslednje:

(a) med besedili za Belgijo in Dansko:

"Ekonomsko ozemlje Češke republike obsega:

- ozemlje Češke republike,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih."

(b) med besedili za Nemčijo in Grčijo:

"Ekonomsko ozemlje Republike Estonije obsega:

- ozemlje Republike Estonije,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih."

(c) med besedili za Italijo in Luksemburg:

"Ekonomsko ozemlje Republike Ciper obsega:

- ozemlje Republike Ciper,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih.

Ekonomsko ozemlje Republike Latvije obsega:

- ozemlje Republike Latvije,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih.

Ekonomsko ozemlje Republike Litve obsega:

- ozemlje Republike Litve,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih."

(d) med besedili za Luksemburg in Nizozemsko:

"Ekonomsko ozemlje Republike Madžarske obsega:

- ozemlje Republike Madžarske,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih.

Ekonomsko ozemlje Republike Malte obsega:

- ozemlje Republike Malte,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih."

(e) med besedili za Avstrijo in Portugalsko:

"Ekonomsko ozemlje Republike Poljske obsega:

- ozemlje Republike Poljske,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih."

(f) in med besedili za Portugalsko in Finsko:

"Ekonomsko ozemlje Republike Slovenije obsega:

- ozemlje Republike Slovenije,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih.

Ekonomsko ozemlje Slovaške Republike obsega:

- ozemlje Slovaške Republike,

- notranji zračni prostor, teritorialne vode in epikontinentalni pas, ki leži v mednarodnih vodah in kjer država uživa izključujoče pravice,

- teritorialne enklave — ozemlja, ki se nahajajo v ostalih delih sveta in ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom države (veleposlaništvom, konzulatom, vojaškim oporiščem, raziskovalnim postajam itn.) — glede vseh pravnih poslov, razen pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljišču same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišča na njih obstajale,

- ekstrateritorialne enklave — deli lastnega ozemlja države, ki v skladu z mednarodnimi pogodbami ali sporazumi med državami služijo predstavništvom drugih držav, institucijam Evropskih skupnosti ali mednarodnim organizacijam — le glede pravnih poslov povezanih z lastništvom na zemljiščih same enklave in na stavbah, ki so v trenutku pridobitve zemljišč na njih obstajale,

- nahajališča nafte, zemeljskega plina itn. v mednarodnih vodah izven epikontinentalnega pasu države, ki jih izkoriščajo subjekti z ozemlja, kot je opredeljeno v predhodnih pododstavkih."

8. 8. 31993 R 0959: Uredba Sveta (EGS) št. 959/93 z dne 5. aprila 1993 o statističnih podatkih, ki jih države članice posredujejo o poljščinah, razen žit (UL L 98, 24.4.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 R 2197: Uredbo Komisije (ES) št. 2197/95 z dne 18.9.1995 (UL L 221, 19.9.1995, str. 2).

(a) V Prilogi VI se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | kraje - NUTS 3" |

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | NUTS 2" |

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | — |

Latvija | NUTS 3 |

Lietuva | NUTS 3" |

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | tervezési-statisztikai régiók |

Malta | NUTS 2" |

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | NUTS 2" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | NUTS 2 |

Slovensko | NUTS 2" |

.

(b) V Prilogi VIII se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 29 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 39 | 30 | 31 | 32 |

CZ | • | • | m | m | - | - | m | • | • | • | • | m | • | • | • | • | • | - | • | - | - | • | • | • | • | • | • | • | • | m | m | • |

"

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

EE | • | • | - | • | - | - | m | • | • | m | m | m | • | • | - | - | • | - | - | - | - | - | m | • | • | • | • | • | • | m | • | • |

"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

CY | m | - | m | m | m | - | m | • | • | - | - | m | m | - | - | - | - | - | m | - | m | - | m | • | • | - | • | m | • | m | m | • |

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

LV | • | • | - | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • | - | - | • | - | - | - | - | - | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • |

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

LT | • | m | m | m | m | m | m | • | • | • | • | m | • | • | - | - | • | - | m | - | - | - | m | • | • | • | • | • | • | m | m | • |

"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

HU | • | • | m | m | m | m | m | • | • | • | m | m | • | • | • | • | m | - | • | m | • | m | m | • | • | • | - | • | • | m | • | • |

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

MT | m | - | - | m | - | - | - | • | • | - | - | • | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | - | • | • | - | - | - | • | • | - | - |

"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

PL | • | • | • | • | • | • | m | • | • | • | • | • | • | • | m | m | • | - | • | m | • | m | • | • | • | • | • | • | • | • | • | • |

"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

| m | m | - | - | - | - | - | • | • | • | • | • | • | • | m | m | - | - | • | - | - | • | m | • | • | • | • | • | • | m | m | m |

| 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 |

SK | • | • | m | m | - | - | m | • | • | • | • | - | • | • | • | • | m | - | m | - | m | m | m | • | • | • | • | • | • | m | m | m |

"

.

9. 31993 R 2018: Uredba Sveta (EGS) št. 2018/93 z dne 30. junija 1993 o predložitvi statistike ulova in aktivnosti držav članic, ki lovijo v Severno-zahodnem Atlantiku (UL L 186, 28.7.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32001 R 1636: Uredbo Komisije (ES) št. 1636/2001 z dne 23.7.2001 (UL L 222, 17.8.2001, str. 1).

V Prilogi V pod točko (e) se doda naslednje:

"Estonija | EST |

Ciper | CYP |

Latvija | LVA |

Litva | LTU |

Malta | MLT |

Poljska | POL |

Slovenija | SVN" |

.

10. 31994 D 0432: Odločba Komisije 94/432/ES z dne 30. maja 1994 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 93/23/EGS glede statističnih raziskovanj populacije in proizvodnje prašičev (UL L 179, 13.7.1994, str. 22), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 D 0380: Odločbo Komisije 95/380/ES z dne 18.9.1995 (UL L 228, 23.9.1995, str. 25),

- 31999 D 0047: Odločbo Komisije 1999/47/ES z dne 8.1.1999 (UL L 15, 20.1.1999, str. 10),

- 31999 D 0547: Odločbo Komisije 1999/547/ES z dne 14.7.1999 (UL L 209, 7.8.1999, str. 33).

(a) V Prilogi I se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka: | NUTS 2, 3" |

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija: | NUTS 2, 3" |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper: | — |

Latvija: | NUTS 2, 3 |

Litva: | NUTS 2, 3" |

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska: | tervezési-statisztikai régiók |

Malta: | NUTS 2, 3" |

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska: | NUTS 2 regije" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija: | NUTS 2 |

Slovaška: | NUTS 2" |

.

(b) V Prilogi II se v opombi (b) k tabeli doda naslednje:

", SI".

11. 31994 D 0433: Odločba Komisije 94/433/ES z dne 30. maja 1994 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 93/24/EGS glede statističnih raziskovanj populacije in proizvodnje goveda, ki spreminja omenjeno direktivo (UL L 179, 13.7.1994, str. 27), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 D 0380: Odločbo Komisije 95/380/ES z dne 18.9.1995 (UL L 228, 23.9.1995, str. 25),

- 31999 D 0047: Odločbo Komisije 1999/47/ES z dne 8.1.1999 (UL L 15, 20.1.1999, str. 10),

- 31999 D 0547: Odločbo Komisije 1999/547/ES z dne 14.7.1999 (UL L 209, 7.8.1999, str. 33).

(a) V Prilogi II se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka: | NUTS 2, 3" |

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija: | NUTS 2, 3" |

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper: | — |

Latvija: | NUTS 2, 3 |

Litva: | NUTS 2, 3" |

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska: | tervezési-statisztikai régiók |

Malta: | NUTS 2, 3" |

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska: | NUTS 2 regije" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija: | NUTS 2 |

Slovaška: | NUTS 2" |

.

(b) V Prilogi III se v opombah (b) in (c) k tabeli doda naslednje:

", SI".

12. 31994 D 0434: Odločba Komisije 94/434/ES z dne 30. maja 1994 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 93/25/EGS glede statističnih raziskovanj populacije in proizvodnje ovc in koz (UL L 179, 13.7.1994, str. 33), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 D 0380: Odločbo Komisije 95/380/ES z dne 18.9.1995 (UL L 228, 23.9.1995, str. 25),

- 31999 D 0047: Odločbo Komisije 1999/47/ES z dne 8.1.1999 (UL L 15, 20.1.1999, str. 10).

(a) V Prilogi II se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka: Regije po NUTS 2 in 3"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija: —"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper: —

Latvija: NUTS 3 regije:

Rīga

Vidzeme

Kurzeme

Zemgale

Latgale

Litva: —"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska: - za ovce: tervezési-statisztikai régiók

- za koze: -

Malta NUTS 3 regije:

Malta

Gozo in Comino"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska: Vojvodstva:

Dolnośląskie

Kujawsko-pomorskie

Lubelskie

Lubuskie

Łódzkie

Małopolskie

Mazowieckie

Opolskie

Podkarpackie

Podlaskie

Pomorskie

Śląskie

Świętokrzyskie

Warmińsko-mazurskie

Wielkopolskie

Zachodniopomorskie"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija —

Slovaška: Bratislavský kraj

Západné Slovensko

Stredné Slovensko

Východné Slovensko"

.

(b) V Prilogi III, v opombah (a), (b) in (c) k Tabeli 1 se doda naslednje:

", SI".

(c) V Prilogi III, v opombi (a) k Tabeli 2 se doda naslednje:

", SI".

13. 31995 L 0057: Direktiva Sveta 95/57/ES z dne 23. novembra 1995 o zbiranju statističnih podatkov na področju turizma (UL L 291, 6.12.1995, str. 32).

V Prilogi se seznam "EVROPSKA UNIJA SKUPAJ" pod "RAZDELITEV PO GEOGRAFSKIH PODROČJIH" nadomesti z naslednjim:

"EVROPSKA UNIJA SKUPAJ (25)

Belgija

Češka

Danska

Nemčija

Estonija

Grčija

Španija

Francija

Irska

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Portugalska

Slovenija

Slovaška

Finska

Švedska

Združeno kraljestvo"

.

in seznam "DRUGE EVROPSKE DRŽAVE (brez EFTA držav) SKUPAJ" z naslednjim:

"DRUGE EVROPSKE DRŽAVE (brez EFTA držav) SKUPAJ vključujoč:

Turčijo"

.

14. 31998 D 0385: Odločba Komisije 98/385/ES z dne 13. maja 1998 o pravilih za izvedbo Direktive Sveta 95/64/ES o statističnih poročilih glede prevoza blaga in potnikov po morju (UL L 174, 18.6.1998, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 D 0363: Odločbo Komisije 2000/363/ES z dne 28.4.2000 (UL L 132, 5.6.2000, str. 1).

V Prilogi II se med vnosa za Nemčijo in Grčijo vstavi naslednje:

"

CTRY | MCA | MODIFIC. | PORT NAME | LOCODE | NAT. STAT. GROUP | STATISTICAL PORT | NATIONAL CODE |

EE | 0530 | X | Kunda | EEKUN | | X | |

EE | 0530 | X | Miiduranna | EEMID | | X | |

EE | 0530 | X | Pärnu | EEPAR | | X | |

EE | 0530 | X | Tallinn | EETLL | | X | |

EE | 0530 | X | Vene-Balti | EEVEB | | X | |

| | | 5 | 5 | 0 | 5 | |

"

med vnosa za Italijo in Nizozemsko:

"

CTRY | MCA | MODIFIC. | PORT NAME | LOCODE | NAT. STAT. GROUP | STATISTICAL PORT | NATIONAL CODE |

CY | 6000 | X | Larnaka (Λάρνακα) | CYLCA | | | |

CY | 6000 | X | Larnaka Oil Terminal (Σταθμός Πετρελαιοειδών Λάρνακας) | CYOIM | | X | |

CY | 6000 | X | Latsi (Λατσί) | CYLAT | | | |

CY | 6000 | X | Lemesos (Λεμεσός) | CYLMS | | X | |

CY | 6000 | X | Moni Anchorage (Μονή) | CYMOI | | | |

CY | 6000 | X | Pafos (Πάφος) | CYPFO | | | |

CY | 6000 | X | Vasiliko (Βασιλικό) | CYVAS | | X | |

CY | 6000 | X | Zygi (Ζύγι) | CYZYY | | | |

| | | 8 | 8 | 0 | 3 | |

CTRY | MCA | MODIFIC. | PORT NAME | LOCODE | NAT. STAT. GROUP | STATISTICAL PORT | NATIONAL CODE |

LV | 0540 | X | Rīga | LVRIX | | X | |

LV | 0540 | X | Venstpils | LVVNT | | X | |

LV | 0540 | X | Liepāja | LVLPX | | X | |

| | | 3 | 3 | 0 | 3 | |

LT | 0550 | X | Klaipėdos valstybinis jūrų uostas | LTKLJ | | X | |

| | | 1 | 1 | 0 | 1 | |

CTRY | MCA | MODIFIC. | PORT NAME | LOCODE | NAT. STAT. GROUP | STATISTICAL PORT | NATIONAL CODE |

MT | 0460 | X | Valletta | MTVAL | X | X | X |

MT | 0460 | X | Marsaxlokk | MTMAR | X | X | X |

| | | 2 | 2 | 2 | 2 | |

"

med vnosa za Nizozemsko in Portugalsko:

"

CTRY | MCA | MODIFIC. | PORT NAME | LOCODE | NAT. STAT. GROUP | STATISTICAL PORT | NATIONAL CODE |

PL | 0600 | X | Darłowo | PLDAR | | X | |

PL | 0600 | X | Elbląg | PLELB | | X | |

PL | 0600 | X | Gdańsk | PLGDN | | X | |

PL | 0600 | X | Gdynia | PLGDY | | X | |

PL | 0600 | X | Kołobrzeg | PLKOL | | X | |

PL | 0600 | X | Szczecin | PLSZZ | | X | |

PL | 0600 | X | Świnoujście | PLSWI | | X | |

PL | 0600 | X | Ustka | PLUST | | X | |

PL | | X | Other - Poland | PL888 | | | |

| | | 8 | 8 | 0 | 8 | |

"

in med vnosa za Portugalsko in Združeno kraljestvo:

"

CTRY | MCA | MODIFIC. | PORT NAME | LOCODE | NAT. STAT. GROUP | STATISTICAL PORT | NATIONAL CODE |

SI | 0910 | X | Koper | SIKOP | X | X | 1 |

SI | 0910 | X | Izola | SIIZO | X | X | 2 |

SI | 0910 | X | Piran | SIPIR | X | X | 3 |

| | | 3 | 3 | 3 | 3 | |

"

.

15. 31998 R 1172: Uredba Sveta (ES) št. 1172/98 z dne 25. maja 1998 o statističnih poročilih v zvezi s cestnim prevozom blaga (UL L 163, 6.6.1998, str. 1), kakor je bila spremenjena:

- 31999 R 2691: Uredbo Komisije (ES) št. 2691/1999 z dne 17.12.1999 (UL L 326, 18.12.1999, str. 39).

(a) V Prilogi G se tabela kod za države pod točko (a) nadomesti z naslednjim:

"Država | Koda |

Belgija | BE |

Češka | CZ |

Danska | DK |

Nemčija | DE |

Estonija | EE |

Grčija | GR |

Španija | ES |

Francija | FR |

Irska | IE |

Italija | IT |

Ciper | CY |

Latvija | LV |

Litva | LT |

Luksemburg | LU |

Madžarska | HU |

Malta | MT |

Nizozemska | NL |

Avstrija | AT |

Poljska | PL |

Portugalska | PT |

Slovenija | SI |

Slovaška | SK |

Finska | FI |

Švedska | SE |

Združeno kraljestvo Kingdom | UK" |

.

(b) V Prilogi G se v tabeli kod za države pod točko (b) črta naslednje:

"Ciper | CY" |

,

"Češka | CZ" |

,

"Estonija | EE" |

,

"Madžarska | HU" |

,

"Litva | LT" |

,

"Latvija | LV" |

,

"Malta | MT" |

,

"Poljska | PL" |

,

"Slovenija | SI" |

,

"Slovaška | SK" |

.

16. 31998 R 2702: Uredba Komisije (ES) št. 2702/98 z dne 17. decembra 1998 o tehničnem formatu za posredovanje strukturnih poslovnih statistik (UL L 344, 18.12.1998, str. 102), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 1614: Uredbo Komisije (ES) št. 1614/2002 z dne 6.9.2002 (UL L 244, 12.9.2002, str. 7).

V Prilogi se tabela pod točko 3.2 nadomesti z naslednjim:

"Država | Koda |

Belgija | BE |

Češka | CZ |

Danska | DK |

Nemčija | DE |

Estonija | EE |

Grčija | GR |

Španija | ES |

Francija | FR |

Irska | IE |

Italija | IT |

Ciper | CY |

Latvija | LV |

Litva | LT |

Luksemburg | LU |

Madžarska | HU |

Malta | MT |

Nizozemska | NL |

Avstrija | AT |

Poljska | PL |

Portugalska | PT |

Slovenija | SI |

Slovaška | SK |

Finska | FI |

Švedska | SE |

Združeno kraljestvo Kingdom | UK |

Islandija | IS |

Lihtenštajn | LI |

Norveška | NO |

Švica | CH" |

.

17. 31999 R 1227: Uredba Komisije (ES) št. 1227/1999 z dne 28. maja 1999 o tehničnem formatu za pošiljanje statistike zavarovalniških storitev (UL L 154, 19.6.1999, str. 75).

(a) Tabela pod točko 3.3 Priloge se nadomesti z naslednjim:

"Država | Koda |

Belgija | BE |

Češka | CZ |

Danska | DK |

Nemčija | DE |

Estonija | EE |

Grčija | GR |

Španija | ES |

Francija | FR |

Irska | IE |

Italija | IT |

Ciper | CY |

Latvija | LV |

Litva | LT |

Luksemburg | LU |

Madžarska | HU |

Malta | MT |

Nizozemska | NL |

Avstrija | AT |

Poljska | PL |

Portugalska | PT |

Slovenija | SI |

Slovaška | SK |

Finska | FI |

Švedska | SE |

Združeno kraljestvo Kingdom | UK |

Islandija | IS |

Lihtenštajn | LI |

Norveška | NO |

Švica | CH" |

.

(b) V tabeli pod točko 3.11 Priloge se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | CZE" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | EST" |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | CYP |

Latvija | LVA |

Lietuva | LTU" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | HUN |

Malta | MLT" |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | POL" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | SVN |

Slovensko | SVK" |

.

18. 18.31999 R 1228: Uredba Komisije (ES) št. 1228/1999 z dne 28. maja 1999 o nizu podatkov, ki jih je treba priskrbeti za statistiko zavarovalniških storitev (UL L 154, 19.6.1999, str. 91).

V Prilogi se del tabele pod "Niz 5F", "Geografska razčlenitev", nadomesti z naslednjim:

"Geografska razčlenitev po državah članicah |

Geografska razčlenitev | 1.Belgique/België2.Česká republika3.Danmark4.Deutschland5.Eesti6.Ελλάδα7.España8.France9.Ireland10.Italia11.Κύπρος12.Latvija13.Lietuva14.Luxembourg15.Magyarország16.Malte17.Nederland18.Österreich19.Polska20.Portugal21.Slovenija22.Slovensko23.Suomi/Finland24.Sverige25.United Kingdom26.Island27.Liechtenstein28.Norge29.Schweiz/Suisse/Svizzera" | |

.

19. 32000 D 0115: Odločba Komisije 2000/115/ES z dne 24. novembra 1999 o definicijah karakteristik raziskovanj, seznamu kmetijskih pridelkov, izjemah pri opredelitvah in regijah ter okoliših glede raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev (UL J L 38, 12.2.2000, p. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 1444: Uredba Komisije (ES) št. 1444/2002 z dne 24.7.2002 (UL L 216, 12. 8. 2002, str. 1).

(a) V Prilogi I, delu L "Kmetijska delovna sila", oddelku z naslovom "Kmetijska delovna sila na gospodarstvu", se v tabelo pod "Starost, pri kateri se konča obvezno izobraževanje v državah članicah:" doda naslednje:

"Češka | 15 let |

Estonija | 17 let |

Ciper | 15 let |

Latvija | 18 let |

Litva | 16 let |

Madžarska | 16 let |

Malta | 16 let |

Poljska | 18 let |

Slovenija | 15 let |

Slovaška | 16 let" |

.

(b) V Prilogi IV se med vnosa za Belgijo in Dansko doda naslednje:

"ČESKÁ REPUBLIKA

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Praha | CZ01 | H1. m. Praha | CZ01 |

Střední Čechy | CZ02 | Středočeský kraj | CZ020 |

Jihozápad | CZ03 | Jihočeský kraj | CZ031 |

| | Plzeňský kraj | CZ032 |

Severozápad | CZ04 | Karlovarský kraj | CZ041 |

| | Ústecký kraj | CZ042 |

Severovýchod | CZ05 | Liberecký kraj | CZ051 |

| | Královéhradecký kraj | CZ052 |

| | Pardubický kraj | CZ053 |

Jihovýchod | CZ06 | Vysočina | CZ061 |

| | Jihomoravský kraj | CZ062 |

Střední Morava | CZ07 | Olomoucký kraj | CZ071 |

| | Zlínský kraj | CZ072 |

Moravskoslezsko | CZ08 | Moravskoslezský kraj | CZ080 |

"

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EESTI

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Eesti | EE | Põhja-Eesti | EE001 |

| | Lääne-Eesti | EE004 |

| | Kesk-Eesti | EE006 |

| | Kirde-Eesti | EE007 |

| | Lõuna-Eesti | EE008 |

"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"ΚΥΠΡΟΣ

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Κύπρος | CY | Κύπρος | CY |

LATVIJA

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Latvija | LV | Rīga | LV001 |

| | Vidzeme | LV002 |

| | Kurzeme | LV003 |

| | Zemgale | LV004 |

| | Latgale | LV005 |

LIETUVA

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Lietuva | LT | Alytaus | LT001 |

| | Kauno | LT002 |

| | Klaipėdos | LT003 |

| | Marijampolės | LT004 |

| | Panevėžio | LT005 |

| | Šiaulių | LT006 |

| | Tauragės | LT007 |

| | Telšių | LT008 |

| | Utenos | LT009 |

| | Vilniaus | LT00A |

"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MAGYARORSZÁG

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Közép-Magyarország | HU01 | Budapest | HU011 |

| | Pest | HU012 |

Közép-Dunántúl | HU02 | Fejér | HU021 |

| | Komárom-Esztergom | HU022 |

| | Veszprém | HU023 |

Nyugat-Dunántúl | HU03 | Győr-Moson-Sopron | HU031 |

| | Vas | HU032 |

| | Zala | HU033 |

Dél-Dunántúl | HU04 | Baranya | HU041 |

| | Somogy | HU042 |

| | Tolna | HU043 |

Észak-Magyarország | HU05 | Borsod-Abaúj-Zemplén | HU051 |

| | Heves | HU052 |

| | Nógrád | HU053 |

Észak-Alföld | HU06 | Hajdú-Bihar | HU061 |

| | Jász-Nagykun-Szolnok | HU062 |

| | Szabolcs-Szatmár-Bereg | HU063 |

Dél-Alföld | HU07 | Bács-Kiskun | HU071 |

| | Békés | HU072 |

| | Csongrád | HU073 |

MALTA

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Malta | MT | Malta Gozo in Comino | MT001 MT002 |

"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLSKA

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Dolnośląskie | PL01 | Jeleniogórsko-wałbrzyski | PL011 |

| | Legnicki | PL012 |

| | Wrocławski | PL013 |

| | M. Wrocław | PL014 |

Kujawsko-pomorskie | PL02 | Bydgoski | PL021 |

| | Toruńsko-włocławski | PL022 |

Lubelskie | PL03 | Bialskopodlaski | PL031 |

| | Chełmsko-zamojski | PL032 |

| | Lubelski | PL033 |

Lubuskie | PL04 | Gorzowski | PL041 |

| | Zielonogórski | PL042 |

Łódzkie | PL05 | Łódzki | PL051 |

| | Piotrkowsko-skierniewicki | PL052 |

| | M. Łódź | PL053 |

Małopolskie | PL06 | Krakowsko-tarnowski | PL061 |

| | Nowosądecki | PL062 |

| | M. Kraków | PL063 |

Mazowieckie | PL07 | Ciechanowsko-płocki | PL071 |

| | Ostrołęcko-siedlecki | PL072 |

| | Radomski | PL074 |

| | Warszawski | PL076 |

| | M. Warszawa | PL077 |

Opolskie | PL08 | Opolski | PL080 |

Podkarpackie | PL09 | Rzeszowsko-tarnobrzeski | PL091 |

| | Krośnieńsko-przemyski | PL092 |

Podlaskie | PL0A | Białostocko-suwalski | PL0A1 |

| | Łomżyński | PL0A2 |

Pomorskie | PL0B | Słupski | PL0B1 |

| | Gdański | PL0B2 |

| | Gdańsk-Gdynia-Sopot | PL0B3 |

Śląskie | PL0C | Częstochowski | PL0C4 |

| | Bielsko-bialski | PL0C5 |

| | Centralny śląski | PL0C6 |

| | Rybnicko-jastrzębski | PL0C7 |

Świętokrzyskie | PL0D | Świętokrzyski | PL0D0 |

Warmińsko-mazurskie | PL0E | Elbląski | PL0E1 |

| | Olsztyński | PL0E2 |

| | Ełcki | PL0E3 |

Wielkopolskie | PL0F | Pilski | PL0F1 |

| | Poznański | PL0F2 |

| | Kaliski | PL0F3 |

| | Koniński | PL0F4 |

| | M. Poznań | PL0F5 |

Zachodniopomorskie | PL0G | Szczeciński | PL0G1 |

| | Koszaliński | PL0G2 |

"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA [41]

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Slovenija | SI | Pomurska | SI001 |

| | Podravska | SI002 |

| | Koroška | SI003 |

| | Savinjska | SI004 |

| | Zasavska | SI005 |

| | Spodnjeposavska | SI006 |

| | Gorenjska | SI009 |

| | Notranjsko-kraška | SI00A |

| | Goriška | SI00B |

| | Obalno-kraška | SI00C |

| | Jugovzhodna Slovenija | SI00D |

| | Osrednjeslovenska | SI00E |

SLOVENSKO

Regija | NUTS kode | Okoliš | NUTS kode |

Bratislavský kraj | SK01 | Bratislavský kraj | SK010 |

Západné Slovensko | SK02 | Trnavský kraj | SK021 |

| | Trenčiansky kraj | SK022 |

| | Nitriansky kraj | SK023 |

Stredné Slovensko | SK03 | Žilinský kraj | SK031 |

| | Banskobystrický kraj | SK032 |

Východné Slovensko | SK04 | Prešovský kraj | SK041 |

| | Košický kraj | SK042 |

"

.

20. 32000 R 1901: Uredba Komisije (ES) št. 1901/2000 z dne 7. septembra 2000 o določitvi nekaterih določb za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3330/91 o statističnih podatkih v zvezi z blagovno menjavo med državami članicami (UL L 228, 8.9.2000 str. 28), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 2150: Uredbo Komisije (ES) št. 2150/2001 z dne 31.10.2001 (UL L 288, 1.11.2001, str. 30),

- 32002 R 1835: Uredbo Komisije (ES) št. 1835/2002 z dne 15.10.2002 (UL L 278, 16.10.2002, str. 9).

Seznam v členu 22 se nadomesti z naslednjim:

"Belgija BE ali 017

Češka CZ ali 061

Danska DK ali 008

Nemčija DE ali 004

Estonija EE ali 053

Grčija GR ali 009

Španija ES ali 011

Francija FR ali 001

Irska IE ali 007

Italija IT ali 005

Ciper CY ali 600

Latvija LV ali 054

Litva LT ali 055

Luksemburg LU ali 018

Madžarska HU ali 064

Malta MT ali 046

Nizozemska NL ali 003

Avstrija AT ali 038

Poljska PL ali 060

Portugalska PT ali 010

Slovenija SI ali 091

Slovaška SK ali 063

Finska FI ali 032

Švedska SE ali 030

Združeno kraljestvo GB ali 006"

.

21. 32001 L 0109: Direktiva 2001/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2001 o statističnih raziskovanjih, ki jih države članice izvajajo z namenom določitve proizvodnega potenciala strnjenih nasadov določenih vrst sadnih dreves (UL L 13, 16.1.2002, str. 21).

Priloga se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA

VRSTE, KI SO PREDMET RAZISKAV V RAZLIČNIH DRŽAVAH ČLANICAH

| Jabolka | Hruške | Breskve | Marelice | Pomaranče | Limone | Drobnoplodni citrusi |

Belgija | x | x | | | | | |

Češka | x | x | x | x | | | |

Danska | x | x | | | | | |

Nemčija | x | x | | | | | |

Estonija | x | | | | | | |

Grčija | x | x | x | x | x | x | x |

Španija | x | x | x | x | x | x | x |

Francija | x | x | x | x | x | x | x |

Irska | x | | | | | | |

Italija | x | x | x | x | x | x | x |

Latvija | x | x | x | x | x | x | x |

Ciper | x | x | | | | | |

Litva | x | x | | | | | |

Luksemburg | x | x | | | | | |

Madžarska | x | x | x | x | | | |

Malta | | | x | | x | x | |

Nizozemska | x | x | | | | | |

Avstrija | x | x | x | x | | | |

Poljska | x | x | x [*] | x [*] | | | |

Portugalska | x | x | x | x | x | x | x |

Slovenija | x | x | x | x | | | |

Slovaška | x | x | x | x | | | |

Finska | x | | | | | | |

Švedska | x | x | | | | | |

Združeno kraljestvo | x | x | | | | | |

"

.

11. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

1. 41957 D 0831: ESPJ Odločba Sveta ministrov z dne 9. julija 1957 o mandatu in poslovniku Odbora za varnost v rudnikih (UL B 28, 31.8.1957, str. 487), kakor je bila spremenjena z:

- 41965 D 0322: Odločbo z dne 11.3.1965 predstavnikov vlad držav članic, ki so se srečali v okviru Posebnega Sveta ministrov (UL P 46, 22.3.1965, str. 698),

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Brez poseganja v nadaljne ponovne preglede pred dnem pristopa se Priloga spremeni kot sledi:

(a) V členu 3, prvi odstavek se "šestdeset" nadomesti s "sto",

(b) V členu 9, drugi odstavek se "osem" nadomesti s "trinajst",

(c) V členu 18, prvi odstavek se "štirideset" nadomesti s "sedeminšestdeset",

(d) V členu 18, drugi odstavek se "enaintrideset" nadomesti z "enainpetdeset".

2. 31974 D 0325: Sklep Sveta 74/325/EGS z dne 27. junija 1974 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu (UL L 185, 9.7.1974, str. 15), kakor je bil spremenjen z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Brez poseganja v prihodnje ponovne preglede pred dnem pristopa se v členu 4(1) številka "90" nadomesti s "150".

3. 31975 R 1365: Uredba (EGS) št. 1365/75 Sveta z dne 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (UL L 139, 30.5.1975, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31993 R 1947: Uredbo Sveta (EGS) št. 1947/93 z dne 30.6.1993 (UL L 181, 23.7.1993, str. 13),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Brez poseganja v prihodnje ponovne preglede pred dnem pristopa,

(a) se v členu 6(1) številka "48" nadomesti z "78" in v točkah (a), (b) in (c) istega odstavka se "petnajst" nadomesti s "petindvajset" in

(b) v členu 10(1) se številka "15" nadomesti s "25".

4. 31982 D 0043: Sklep Komisije 82/43/EGS z dne 9. decembra 1981 o ustanovitvi Svetovalnega odbora za enake možnosti žensk in moških (UL L 20, 28.1.1982, str. 35), kakor je bil spremenjen z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 D 0420: Sklepom Komisije 95/420/ES z dne 19.7.1995 (UL L 249, 17.10.1995, str. 43).

(a) V členu 3 (1) se "40" nadomesti s "64".

(b) V členu 3 (1) (c), prvi alinei, se "pet" nadomesti s "sedem".

(c) V členu 3 (1) (c), drugi alinei, se "pet" nadomesti s "sedem".

5. 31994 R 2062: Uredba Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (UL L 216, 20.8.1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 R 1643: Uredbo Sveta (ES) št. 1643/95 z dne 29.6.1995 (UL L 156, 7.7.1995, str. 1).

Brez poseganja v prihodnji ponovni pregled se v členu 8(1) številka "48" nadomesti z "78" in v točkah (a), (b) in (c) istega odstavka se "petnajst" nadomesti s "petindvajset".

6. 31998 D 0500: Sklep Komisije 98/500/ES z dne 20. maja 1998 o ustanovitvi Odborov sektorskega dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni (UL L 225, 12.8.1998, str. 27).

(a) V členu 3 se "40" nadomesti s "60".

(b) V členu 5 (3) se "30" nadomesti s "50".

7. 31999 D 0207: Sklep Sveta 1999/209/ES z dne 9. marca 1999 o reformi stalnega odbora za zaposlovanje in o razveljavitvi Sklepa 70/532/EGS (UL L 72, 18.3.1999, str. 33).

V členu 2(3) se številka "20" nadomesti s "30" in številka "10" se nadomesti s "15".

12. ENERGETIKA

A. SPLOŠNO

1. 31958 Q 1101: Svet ESAE: Statut dobavne Agencije Euratoma (UL 27, 6.12.1958, str. 534), kakor je bil spremenjen z:

- 31973 D 0045: Sklep Sveta 73/45/Euratom z dne 8.3.1973 o spremembah statuta Agencije za oskrbo Euratom po pristopu novih držav članic k Skupnosti (UL L 83, 30.3.1973, str. 20),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 D 0001: Sklep 95/1/ES, Euratom, ESPJ Sveta Evropske unije z dne 1.1.1995 o prilagoditvi instrumentov glede pristopa novih držav članic (UL L 1, 1.1.1995, str. 1).

(a) Člen V (1) in (2) se nadomestita z naslednjim:

"1. Kapital Agencije znaša 5440000 EUR.

2. Kapital je vpisan kot sledi:

Belgija | EUR 192000 |

Češka | EUR 192000 |

Danska | EUR 96000 |

Nemčija | EUR 672000 |

Estonija | EUR 32000 |

Grčija | EUR 192000 |

Španija | EUR 416000 |

Francija | EUR 672000 |

Irska | EUR 32000 |

Italija | EUR 672000 |

Ciper | EUR 32000 |

Latvija | EUR 32000 |

Litva | EUR 32000 |

Luksemburg | — |

Madžarska | EUR 192000 |

Malta | — |

Nizozemska | EUR 192000 |

Avstrija | EUR 96000 |

Poljska | EUR 416000 |

Portugalska | EUR 192000 |

Slovenija | EUR 32000 |

Slovaška | EUR 96000 |

Finska | EUR 96000 |

Švedska | EUR 192000 |

Združeno kraljestvo | EUR 672000." |

.

(b) Člen V (5), (6) in (7) se nadomestijo z naslednjim:

"5. Vsa plačila se opravijo v evrih."

.

(c) Člen X (1) in (2) se nadomestita z naslednjim:

"1. Ustanovi se Svetovalni odbor Agencije, ki ga sestavlja devetinšestdeset članov.

2. Sedeži so razdeljeni državljanom držav članic kot sledi:

Belgija | 3 člani |

Češka | 3 člani |

Danska | 2 člana |

Nemčija | 6 članov |

Estonija | 1 član |

Grčija | 3 člani |

Španija | 5 članov |

Francija | 6 članov |

Irska | 1 član |

Italija | 6 članov |

Ciper | 1 član |

Latvija | 1 član |

Litva | 1 član |

Luksemburg | — |

Madžarska | 3 člani |

Malta | — |

Nizozemska | 3 člani |

Avstrija | 2 člana |

Poljska | 5 članov |

Portugalska | 3 člani |

Slovenija | 1 član |

Slovaška | 2 člana |

Finska | 2 člana |

Švedska | 3 člani |

Združeno kraljestvo | 6 članov." |

.

2. 31977 D 0270: Sklep Sveta 77/270/Euratom z dne 29. marca 1977 o pooblastilu Komisiji za dajanje Euratom posojil za zagotovitev prispevka k financiranju jedrskih elektrarn (UL L 88, 6.4.1977, str. 9), kakor je bil spremenjen z:

- 31994 D 0179: Sklepom Sveta 94/179/Euratom z dne 21.3.1994 (UL L 84, 29.3.1994, str. 41).

V Prilogi se črta naslednje:

"— Republika Madžarska"

"— Republika Litva"

"— Republika Slovenija"

"— Češka Republika"

"— Slovaška Republika"

.

3. 31990 L 0377: Direktiva Sveta 90/377/EGS z dne 29. junija 1990 o enotnem postopku Skupnosti za večjo preglednost cen plina in električne energije, ki se zaračunavajo industrijskim končnim uporabnikom (UL L 185, 17.7.1990, str. 16), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 L 0087: Direktivo Komisije 93/87/EGS z dne 22.10.1993 (UL L 277, 10.11.1993, str. 32),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) V Prilogo I, odstavek 11, se vstavi naslednje:

"—Češka | Praga" |

"—Estonija | Talin" |

"—Ciper | Nikozija" |

"—Latvija | Riga" |

"—Litva | Vilna" |

"—Madžarska | Budimpešta" |

"—Malta | Valletta" |

"—Poljska | Varšava" |

"—Slovenija | Ljubljana" |

"—Slovaška | Bratislava" |

.

(b) V Prilogo II, točko I (2), se vstavi naslednje:

"—Češka | država kot celota" |

"—Estonija | država kot celota" |

"—Ciper | Nikozija" |

"—Latvija | država kot celota" |

"—Litva | vzhodni del, zahodni del" |

"—Madžarska | država kot celota" |

"—Malta | država kot celota" |

"—Poljska | država kot celota" |

"—Slovenija | država kot celota" |

"—Slovaška | država kot celota" |

.

4. 31990 L 0547: Direktiva Sveta 90/547/EGS z dne 29. oktobra 1990 o tranzitu električne energije po prenosnih omrežjih (UL L 313, 13.11.1990, str. 30), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0559: Odločbo Komisije 94/559/ES z dne 26.7.1994 (UL L 214, 19.8.1994, str. 14),

- 31995 D 0162: Odločbo Komisije 95/162/ES z dne 20.4.1995 (UL L 107, 12.5.1995, str. 53),

- 31998 L 0075: Direktivo Komisije 98/75/ES z dne 1.10.1998 (UL L 276, 13.10.1998, str. 9).

V Prilogo se vstavi naslednje:

"Češka | ČEPS, a. s." |

"Estonija | AS Eesti Energia" |

"Ciper | —" |

"Latvija | Latvenergo" |

"Litva | AB "Lietuvos energija"" |

"Madžarska | Magyar Villamos Művek Részvénytársaság (MVM Rt.)" |

"Malta | Korporazzjoni Enemalta" |

"Poljska | Polskie Sieci Elektroenergetyczne SA" |

"Slovenija | ELES" |

"Slovaška | Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s." |

.

5. 31991 L 0296: Direktiva Sveta 91/296/EGS z dne 31. maja 1991 o tranzitu zemeljskega plina po omrežjih (UL L 147, 12.6.1991, str. 37), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 L 0049: Direktivo Komisije 94/49/EGS z dne 11.11.1994 (UL L 295, 16.11. 1994, str. 16),

- 31995 L 0049: Direktivo Komisije 95/49/ES z dne 26.9.1995 (UL L 233, 30.9.1995, str. 86).

V Prilogo se vstavi naslednje:

"Češka | Transgas, a. s." |

"Estonija | AS Eesti Gaas" |

"Ciper | —" |

"Latvija | Latvijas Gāze" |

"Litva | AB "Lietuvos dujos"" |

"Madžarska | Magyar Olaj- és Gázipari Részvénytársaság (MOL Rt.)" |

"Malta | —" |

"Poljska | Polskie Górnictwo Naftowe i Gazownictwo S.A. EuRoPol Gaz S.A." |

"Slovenija | Geoplin" |

"Slovaška | Slovenský plynárenský priemysel, a. s. (SPP) Pozagas, a. s. Malacky" |

.

6. 31992 D 0167: Sklep Komisije 92/167/EGS z dne 4. marca 1992 o ustanovitvi Strokovnega odbora za tranzit električne energije po omrežjih (UL L 74, 20.3.1992, str. 43), kakor je bil spremenjen z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 D 0559: Sklepom Komisije 97/559/ES z dne 24.7.1997 (UL L 230, 21.8.1997, str. 18).

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

Sestava

1. Odbor sestavlja 30 članov, in sicer:

- 25 predstavnikov omrežij visoke napetosti, ki delujejo v Skupnosti (iz vsake države članice po en predstavnik),

- trije neodvisni strokovnjaki, katerih profesionalno znanje in sposobnosti na področju tranzita električne energije v Skupnosti so široko priznane,

- predstavnik Eurelectrica,

- predstavnik Komisije.

2. Člane odbora imenuje Komisija. 25 predstavnikov omrežij in predstavnik Eurelectrica so po posvetovanju zadevnih subjektov imenovani iz liste, ki vsebuje za vsako mesto vsaj dva predloga."

7. 31995 D 0539: Sklep Komisije 95/539/EGS z dne 8. marca 1995 o ustanovitvi Strokovnega odbora za tranzit zemeljskega plina po omrežjih (UL L 304, 16.12.1995, str. 57), kakor je bil spremenjen z:

- 31998 D 0285: Sklepom Komisije 98/285/ES z dne 23.4.1998 (UL L 128, 30.4.1998, str. 70).

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

Sestava

1. Odbor sestavlja do 30 članov, in sicer:

- do 25 predstavnikov prenosnih omrežij za zemeljski plin, ki delujejo v Skupnosti (iz vsake države članice po en predstavnik)

- trije neodvisni strokovnjaki, katerih profesionalno znanje in sposobnosti na področju tranzita zemeljskega plina v Skupnosti so široko priznane,

- predstavnik Eurogasa,

- predstavnik Komisije.

2. Člane odbora imenuje Komisija. 25 predstavnikov omrežij in predstavnik Eurogasa so po posvetovanju zadevnih subjektov, imenovani iz liste, ki vsebuje za vsako mesto vsaj dva predloga."

.

8. 32001 L 0077: Direktiva 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (UL L 283, 27.10.2001, str. 33).

(a) V Prilogi se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka | 2,36 | 3,8 | 8 (*)" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija | 0,02 | 0,2 | 5,1" |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper | 0,002 | 0,05 | 6 |

Latvija | 2,76 | 42,4 | 49,3 |

Litva | 0,33 | 3,3 | 7" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska | 0,22 | 0,7 | 3,6 |

Malta | 0 | 0 | 5" |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska | 2,35 | 1,6 | 7,5" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | 3,66 | 29,9 | 33,6 |

Slovaška | 5,09 | 17,9 | 31" |

.

(b) V Prilogi se vnos za Skupnost nadomesti z naslednjim:

"Skupnost | 355,2 | 12,9 | 21" |

.

(c) V Prilogi se opombi (**) in (***) nadomestita z naslednjim:

"(**) Podatki se nanašajo na nacionalno proizvodnjo električne energije iz OVE za leto 1997, razen za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško, kjer so podatki za leto 1999.

(***) Deleži OVE pri proizvodnji električne energije v letih 1997 (v letih 1999-2000 za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško) in 2010 temeljijo na nacionalni proizvodnji električne energije iz OVE deljene z bruto nacionalno porabo električne energije. Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško bruto nacionalna poraba električne energije temelji na podatkih iz leta 2000. V primeru notranjega trgovanja z električno energijo iz OVE (s priznano certifikacijo ali registriranim poreklom) bo v letu 2010 izračun teh deležev vplival na številke za državo članico, vendar ne na seštevek za Skupnost."

.

(d) V Prilogi se doda naslednja opomba, ki se nanaša na vnos za Češko:

"(*) Pri upoštevanju okvirnih referenčnih vrednosti iz te Priloge, Češka ugotavlja, da so možnosti doseganja teh okvirnih ciljev, zelo odvisne od klimatskih dejavnikov, ki močno vplivajo na raven proizvodnje vodne energije in izrabo energije sonca in vetra.

Vlada je oktobra 2001 odobrila Nacionalni program za gospodarno upravljanje z energijo in rabo obnovljivih virov energije, ki navaja cilj, da bo do leta 2005 delež električne energije iz OVE v bruto porabi električne energije 3,0 % (razen velikih hidroelektrarn z močjo nad 10MW) in 5,1 % (vključno z velikimi hidroelektrarnami z močjo nad 10MW).

Če naravnih virov ni, se dodatna znatna razširitev proizvodnje velikih kot tudi malih hidroelektrarn izključi."

.

9. 42002 D 0234: Sklep 2002/234/ESPJ predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 27 februarja 2002 o finančnih posledicah izteka Pogodbe ESPJ in o raziskovalnem skladu za premog in jeklo (UL L 79, 22.3.2002. str. 42).

V Dodatku A se v razporedu v Prilogi III, točka 1, doda naslednje za "(f) Koks in polkoks, ki se ga pridobi iz lignita":

"(g) naftni skrilavec."

.

10. 32002 R 1407: Uredba Sveta (ES) št. 1407/2002 z dne 23. julija 2002 o državni pomoči premogovništvu (UL L 205, 2.8.2002, str. 1).

(a) V členu 6(2) se doda naslednji pododstavek:

"Z odstopanjem od prejšnjega pododstavka za države članice, ki pristopijo k Uniji 1. maja 2004, skupni znesek pomoči premogovništvu dodeljen v skladu z členoma 4 in 5, v letih po letu 2004, ne presega zneska pomoči, ki ga v skladu s členom 10 dovoli Komisija za leto 2004."

.

(b) V členu 9, se za odstavkom 6 doda naslednji odstavek:

"6a. Države članice, ki pristopijo k Uniji 1. maja 2004 predložijo načrte iz člena 9(4), (5) in (6) v najkrajšem možnem času po pristopu, vendar pa v nobenem primeru ne kasneje kot 31. avgusta 2004."

.

(c) V členu 9(8) se doda naslednji stavek:

"Države članice, ki pristopijo k Uniji 1. maja 2004 lahko to uradno obvestilo predložijo po pristopu, vendar v nobenem primeru ne kasneje kot 31. avgusta 2004."

B. ENERGIJSKO OZNAČEVANJE

1. 31994 L 0002: Direktiva Komisije 94/2/ES z dne 21. januarja 1994 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem električnih hladilnikov, zamrzovalnikov in njihovih kombinacij (UL L 45, 17.2.1994, str. 1).

(a) V Prilogi I, točki 1, se med nalepko v španščini in nalepko v danščini doda naslednje:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nemščini in nalepko v grščini:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v italijanščini in nalepko v nizozemščini

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nizozemščini in nalepko v portugalščini:

+++++ TIFF +++++

in za nalepko v portugalščini:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(b) V prilogi VI se doda naslednje:

"

Opomba | | | CS | ET | LV | LT | HU | MT | PL | SK | SL |

Nalepka | Podatkovna kartica | Kataloška prodaja | | | | | | | | | |

Priloga 1 | Priloga II | Priloga III | | | | | | | | | |

+++++ TIFF +++++

| | | Energie | Energia | Enerģija | Energija | Energia | Enerġija | Energia | Energia | Energija |

I | | | Výrobce | Tootja või kaubamärk | Ražotājs | Gamintojas | Gyártó | Manifattur | Producent | Výrobca | Proizvajalec |

II | | | Model | Mudel | Modelis | Modelis | Típus | Mudell | Model | Model | Model |

+++++ TIFF +++++

| | | Úsporné | Tõhusam | Efektīvāk | Didžiausias efektyvumas | Hatékonyabb | L-anqas li taħli | Bardziej efektywna | Viac úsporný | Manjša poraba energije |

+++++ TIFF +++++

| | | Méně úsporné | Vähemtõhus | Mazāk efektīvi | Mažiausias efektyvumas | Kevésbé hatékony | L-aktar li taħli | Mniej efektywna | Menej úsporný | Večja poraba energije |

| 3 Kategorija 1 | | Chladnička bez prostorů o nízké teplotě | Külmik külmkambrita | Ledusskapis bez zemas temperatūras nodalījuma | Šaldymo kambarys | Háztartási hűtőszekrények, alacsony hőmérsékletű terek nélkül | Friġġ li ma jkollhiex kompartiment ta' temperatura baxxa | Chłodziarka bez komór niskich temperatur | Chladiace zariadenie | Hladilnik brez nizkotemperaturnega prostora |

| Kategorija 2 | | Chladnička s prostory o teplotě 5°C a/nebo 10°C | Külm-säilituskapp | Ledusskapis-dzesētājs | Šaldytuvas (aušinimo įrenginys) | Háztartási hűtőszekrény, pince-hőmérsék-letű tér | Friġġ b'kompartiment li jiffriska | Chłodziarka z komorą piwniczną | Chladnička/chladiaci priestor | Hladilnik ohlajevalnik |

| Kategorija 3-6 | | Chladnička s prostory o nízké teplotě | Külmik | Ledusskapis | Šaldytuvas | Háztartási hűtőszekrény csillag nélküli, egy-, két- és háromcsillagos alacsony hőmérsékletű terekkel | Friġġ | Chłodziarka z komorami niskich temperatur | Chladnička | Hladilnik |

| Kategorija 7 | | Chladnička/mraznička, s prostory o nízké teplotě | Külmik-sügavkülmik | Ledusskapis/saldētājkamera | Šaldytuvas ir šaldiklis | Háztartási hűtő/fagyasztó kombináció | Friġġ/Friżer | Chłodziarko-zamrażarka z komorami niskich temperatur | Chladnička/mraznička | Hladilnik/Zamrzovalnik |

| Kategorija 8 | | Skříňová mraznička | Sügavkülmik | Vertikālā saldētājkamera | Vertikalusis šaldiklis | Háztartási fagyasztószek-rények | Friżer wieqaf | Zamrażarka typu szafowego | Skriňová mraznička | Zamrzovalna omara |

| Kategorija 9 | | Pultová mraznička | Sügavkülm-säilituskapp | Horizontālā saldētājkamera | Skrynios tipo šaldytuvas | Háztartási fagyasztóládák | Friżer mimdud | Zamrażarka typu skrzyniowego | Truhlicová mraznička | Zamrzovalna skrinja |

| 5 | 1 | Třída energetické účinnosti … na stupnici A (nejvyšší účinnost, tj. nízká spotřeba elektrické energie) do G (nejnižší účinnost, tj. vysoká spotřeba elektrické energie) | Energiatõhususklass … astmestikus A-st (vähe tarbiv) kuni G-ni (palju tarbiv) | Energoefektivitātes klase… uz skalas no A (efektīvāk) līdz G (mazāk efektīvi) | Energijos vartojimo efektyvumo klasė skalėje nuo A (didžiausias efektyvumas) iki G (mažiausias efektyvumas) | Energiahaté-konysági osztály azA-tól (hatékonyabb) G-ig (kevésbé hatékony) terjedő skálán | Il-Klassi ta' l-effiċjenza ta' l-enerġija.. fuq skala ta' bejn A (jaħlu ftit) u (jaħlu ħafna) | Klasa efektywności energetycznej w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda energetickej hospodárnosti pomocou stupnice od A (viac úsporná) po G (menej úsporná) | Razred energetske učinkovitosti na lestvici od A (manjša poraba energije) do G (večja poraba energije) |

V | 6 | 2 | Spotřeba energie | Energiatarbivus | Enerģijas patēriņš | Suvartojamos energijos kiekis | Energiafogyasztás | Konsum ta' Enerġija | Roczne zużycie energii | Spotreba energie | Poraba energije |

V | 6 | 2 | kWh/rok | kWh/aastas | kWh/gadā | kWh per metus | kWh/év | kWh/sena | kWh/rok | kWh/rok | kWh/leto |

V | 6 | 2 | Na základě normovaného testu spotřeby elektřiny za 24 hodin | Põhineb stabiilsetes tingimustes mõõdetud 24 tunni energiatarbivusel | Balstīts uz standarta 24 stundu testa rezultātiem | Remiantis standartinio 24 h bandymo rezultatais | 24 órás szabványos vizsgálat alapján | Ibbażata fuq ir-riżultati standard ta' 24 siegħa | Według znormalizowanych pomiarów | Základom je výsledok štandardného testu spotreby za 24 h | na podlagi rezultatov standardnega preskusa za 24 ur |

| 6 | 2 | Skutečná spotřeba energie závisí na způsobu používání a umístění spotřebiče | Tegelik energiatarbivus oleneb seadme kasutusviisist ja paigutusest | Faktiskais enerģijas patēriņš atkarīgs no iekārtas lietošanas veida un atrašanās vietas | Tikrasis suvartojamos energijos kiekis priklausys nuo to, kaip prietaisas bus naudojamas | A tényleges energiafogyasz-tás függ a használat és elhelyezés módjától | Il-konsum attwali ta' l-enerġija jiddependi minn kif il-prodott ikun qed jiġi użat u fejn jitpoġġa | Aktualne zużycie energii zależy od warunków eksploatacji oraz lokalizacji | Skutočná spotreba závisí od toho, ako je spotrebič používaný a kde je umiestnený | Dejanska poraba je odvisna od načina uporabe naprave in njene namestitve |

VII | 7 | 3 | Objem chladícího prostoru l | Värskete toodete kambri maht l | Svaigo pārtikas produktu tilpums l | Šviežio maisto talpa l | Hűtőtérfogat | Il-volum ta' l-ikel frisk 1 | Pojemność dla świeżej żywności l | Úžitkový objem chladiaceho priestoru v l | Prostornina hladilnika l |

VIII | 8 | 4 | Objem mrazícího prostoru l | Külmutuskambri maht l | Saldēto pārtikas produktu tilpums l | Šaldyto maisto talpa l | Fagyasztó térfogat | Il-volum ta' l-ikel iffriżat | Pojemność dla mrożonej żywności l | Úžitkový objem mraziaceho priestoru v l | Prostornina zamrzovalnika l |

| 10 | | Bez mražení | Automaatse sulatusega | Neapsarmo | Be apšalo | Jégmentes | Bla silġ | Bez szronu | Bez mrazenia | Brez nabranega ledu |

| 11 | | Doba skladování při vypnutí … hod | Ohutu elektrikatkestuse kestus … h | Temperatūras paaugstināšanās laiks | Saugus energijos tiekimo pertrūkis … (h) | Áramkimaradási biztonság…h | Awtonomija … h | Czas przechowywania godzin bez zasilania | Skúška oteplenia … h | Čas hrambe pri motnjah v napajanju…ur |

| 12 | | Mrazicí výkonnost kg/24 hod. | Külmutusvõime (kg/24 h) | Saldēšanas jauda kg/24h | Šaldymo galia kg/24 h | Fagyasztási teljesítmény kg/24 órában | Kapaċità li tiffriża kg/24 siegħa | Zdolność zamrażania w kg/24h | Zmrazovací výkon v kg/24 h | Zmogljivost zamrzovanja kg/24h |

| 13 | | Normální | Lähisarktiline | Aukstās klimata joslas | Švelnių temperatūrų | Hideg | Anqas min-normal | Umiarkowana | Pod — normálom | Subnormalni |

| 13 | | Mírné | Mõõdukas | Mērenā josla | Vidutinis | Mérsékelt | Temperatura | Normalna | Mierny | Zmerni |

| 13 | | Subtropické | Subtroopiline | Subtropiskā josla | Subtropinis | Szubtrópusi | Sub-tropikali | Subtropikalna | Subtropický | Subtropski |

| 13 | | Tropické | Troopiline | Tropiskā | Tropinis | Trópusi | Tropikali | Tropikalna | Tropický | Tropski |

IX | 14 | 6 | Hluk (dB(A) re 1 pW) | Müra (dB(A) re 1 pW) | Troksnis (dB(A) re 1 pW) | Triukšmas (dB(A) apie 1 pW) | Zaj (dB(A) 1 pW) | Livell tal-ħoss (dB(A) re 1 pW) | Poziom hałasu (dB(A) re 1pW) | Hlučnosť (dB (A) re 1 pW) | Hrup (dB(A) re 1 pW) |

+++++ TIFF +++++

| | | Další údaje jsou v návodu k použití | Kasutusjuhend sisaldab lisateavet | Sīkāka informācija norādīta brošūrā | Daugiau informacijos yra gaminio apraše | További információ a termékismertetőben | Aktar informazzjoni tinkiseb mill-manwal tal-prodott | Szczegółowe informacje zawarte są w instrukcji obsługi | Ďalšie informácie sú obsiahnuté vo výrobkových katalógoch | Ostali podatki so navedeni v prospektih |

+++++ TIFF +++++

| | | Norma EN 153, květen 1990 | Standard EN 153, 1990 mai | 1990. gada maija standarts EN 153 | Lietuvos standartas LST EN 153, gegužė 1990 | EN 153 szabvány, 1990 május | L-istandard EN 153, Mejju 1990 | Norma EN 153, Maj 1990 | Norma EN 153, máj 1990 | Standard EN 153, maj 1990 |

+++++ TIFF +++++

| | | Směrnice 94/2/ES pro označování elektrických chladniček, mrazniček a jejich kombinací energetickými štítky | Külmaseadmete märgistamise direktiiv 94/2/EÜ | Ledusskapju marķēšanas Direktīva 94/2/EK | Šaldytuvo etiketės direktyva 94/2/EB | A 94/2/EK irányelv alapján | Id-Direttiva 94/2/KE dwar it-tikketti tar-refriġeraturi | Dyrektywa 94/2/WE dotycząca etykiet umieszczanych na chłodziarkach | Smernica 94/2/ES o štítkovaní chladničiek | Direktiva 94/2/ES o energijskih nalepkah za hladilnike |

"

2. 31995 L 0012: Direktiva Komisije 95/12/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralnih strojev (UL L 136, 21.6.1995, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31996 L 0089: Direktivo Komisije 96/89/ES z dne 17.12.1996 (UL L 338, 28.12.1996, str. 85).

(a) V Prilogi I, točki 1, se med nalepko v španščini in nalepko v danščini doda naslednje:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nemščini in nalepko v grščini:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v italijanščini in nalepko v nizozemščini:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nizozemščini in nalepko v portugalščini:

+++++ TIFF +++++

in med nalepko v portugalščini in nalepko za Belgijo:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(b) V prilogi V se doda naslednje:

"

Opomba | | | CS | ET | LV | LT | HU | MT | PL | SK | SL |

Nalepka | Podatkovna kartica | Kataloška prodaja | | | | | | | | | |

Priloga I | Priloga II | Priloga III | | | | | | | | | |

+++++ TIFF +++++

| | | Energie | Energia | Enerģija | Energija | Energia | Enerġija | Energia | Energia | Energija |

+++++ TIFF +++++

| | | Pračka | Pesumasin | Veļas mazgāšanas mašīna | Skalbimo mašina | Mosógép | Magna tal-ħasil | Pralka | Práčka | Pralni stroj |

I | | | Výrobce | Tootja või kaubamärk | Ražotājs | Gamintojas | Gyártó | Manifattur | Producent | Výrobca | Proizvajalec |

II | | | Model | Mudel | Modelis | Modelis | Típus | Mudell | Model | Model | Model |

+++++ TIFF +++++

| | | Úsporné | Tõhusam | Efektīvāk | Didžiausias efektyvumas | Hatékonyabb | L-anqas li taħli | Bardziej efektywna | Viac úsporný | Manjša poraba energije |

+++++ TIFF +++++

| | | Méně úsporné | Vähemtõhus | Mazāk efektīvi | Mažiausias efektyvumas | Kevésbé hatékony | L-aktar li taħli | Mniej efektywna | Menej úsporný | Večja poraba energije |

| 3 | 1 | Třída energetické účinnosti … na stupnici A (nejvyšší účinnost, tj. nízká spotřeba elektrické energie) do G (nejnižší účinnost, tj. vysoká spotřeba elektrické energie) | Energiatõhususklass … astmestikus A-st (tõhusam, st vähem tarbiv) kuni G-ni (vähemtõhus, st rohkem tarbiv) | Energoefektivitātes klase… uz skalas no A (efektīvāk) līdz G (mazāk efektīvi) | Energijos vartojimo efektyvumo klasė … skalėje nuo A (didžiausias efektyvumas) iki G (mažiausias efektyvumas) | Energiahaté-konysági osztályA-tól (hatékonyabb) G-ig (kevésbé hatékony) terjedő skálán | Il-klassi ta' l-effiċjenza ta' l-enerġija..fuq skala ta' A (l-anqas li jaħlu) sa Ġ (l-aktar li jaħlu) | Klasa efektywności energetycznej w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda energetickej hospodárnosti pomocou stupnice od A (viac úsporná) po G (menej úsporná) | Razred energetske učinkovitosti na lestvici od A (manjša poraba energije) do G (večja poraba energije) |

V | | | Spotřeba energie | Energiatarbivus | Enerģijas patēriņš | Suvartojamos energijos kiekis | Energiafogyasztás | Konsum ta' Enerġija | Zużycie energii | Spotreba energie | Poraba energije |

V | | | kWh/cyklus | kWh/programm | kWh/ciklā | kWh/ciklas | kWh/ciklus | kWh/ċiklu | kWh/cykl | kWh/cyklus | kWh/program |

V | | | Na základě výsledků normovaného testu při nastavení programu "bavlna 60°C" | Põhineb stabiilsetes oludes mõõdetud tarbivusel programmi "puuvill 60°C" korral | Balstīts uz standarta testa rezultātiem ciklā "kokvilnas mazgāšana 60°C temperatūrā" | Remiantis standartinio "60°C medvilnės" ciklo bandymo rezultatais | 60 °C-os pamut programra végzett szabványos vizsgálati eredmények alapján | Ibbażati fuq ir-riżultati ta' testijiet normali għaċ-ċiklu tal-qoton ta' 60°Ċ | w standardowym cyklu prania bawełny w temp. 60°C | Základom je výsledok štandardného testu pre cyklus bavlna pri 60°C | Na podlagi rezultatov standardnega preskusa za program pranja bombaža pri 60°C |

| 5 | 2 | Spotřeba … kWh na cyklus založená na výsledcích normalizované zkoušky při cyklu 60°C (bavlna) | Energiatarbivus … kWh/programm (põhineb stabiilsetes oludes mõõdetud tarbivusel programmi "puuvill 60°C" korral) | Enerģijas patēriņš…balstīts uz standarta testa rezultātiem ciklā "kokvilnas mazgāšana 60°C temperatūrā" | Suvartojamas energijos kiekis … kWh per ciklą, remiantis "60°C medvilnės" programos ciklo standartinio bandymo rezultatais | Energiafogyasz-tás ciklusonként kWh-ban, normál 60 °C-os pamut programhasználata esetén | Il-konsum ta' l-enerġija … kWh kull ċiklu, ibbażat fuq ir-riżultati ta' testijiet standard għaċ-ċiklu tal-qoton ta' 60°Ċ | Zużycie energii … kWh/cykl, w oparciu o wyniki standardowych testów dla cyklu prania bawełny w temperaturze 60°C | Spotreba energie v kWh/cyklus, založená na výsledku štandardného testu pre cyklus bavlna pri 60°C | Poraba energije kWh na program, na podlagi rezultatov standardnega preskusa za program pranja bombaža pri 60°C |

V | 5 | 2 | Skutečná spotřeba energie závisí na způsobu používání spotřebiče | Tegelik tarbivus oleneb seadme kasutusviisist | Faktiskais enerģijas patēriņš atkarīgs no iekārtas lietošanas veida | Tikrasis suvartojamos energijos kiekis priklausys nuo to, kaip prietaisas bus naudojamas | A tényleges energiafogyasztás függ a használat és elhelyezés módjától | Il-konsum attwali ta' l-enerġija jiddependi minn kif il-prodott ikun qed jiġi użat | Aktualne zużycie energii zależy od warunków eksploatacji | Skutočná spotreba energie závisí od toho, ako je spotrebič používaný | Dejanska poraba je odvisna od načina uporabe stroja |

VI | | | Účinnost praní A (lepší) G (horší) | Pesemistulemus A (parem) G (halvem) | Mazgāšanas izpilde A (labāka) G (sliktāka) | Skalbimo kokybės klasė: A (aukštesnė), G (žemesnė) | Mosási teljesítmény A (magasabb) G (alacsonyabb) | Il-qawwa tal-ħasil A (L-għola) Ġ (L-aktar baxxa) | Efektywność prania A (wyższa) G (niższa) | Účinnosť prania A (vysoká) G (nízka) | Pralni učinek A (višji) G (nižji) |

| 6 | 3 | Třída účinnosti praní … na stupnici od A (nejvyšší účinnost, tj. nízká spotřeba elektrické energie) do G (nejnižší účinnost, tj. vysoká spotřeba elektrické energie) | Pesemistulemuse klass … astmestikus A-st (parem) kuni G-ni (halvem) | Mazgāšanas izpildes klase… uz skalas no A (labāka) līdz G (sliktāka) | Skalbimo kokybės klasė … skalėje nuo A (aukštesnė) iki G (žemesnė) | Mosási teljesítmény osztály A-tól (magasabb) G-ig (alacsonyabb) terjedő skálán | Il-klassi tal-qawwa tal-ħasil …fuq skala ta' A (l-ogħlau) Ġ (l-aktar baxxa) | Klasa efektywności prania w skali od A (bardziej efektywna) G (mniej efektywna) | Trieda účinnosti prania pomocou stupnice od A (vysoká) do G (nízka) | Razred pralnega učinka po lestvici od A (višji) do G (nižji) |

VII | | | Účinnost odstřeďování A (lepší) G (horší) | Tsentrifuugimine A (parem) G (halvem) | Izgriešanas izpilde A (labāka) G (sliktāka) | Gręžimo kokybės klasė: A (aukštesnė), G (žemesnė) | Centrifugálási hatékonyság A (magasabb) G (alacsonyabb) | Il-qawwa tat-tidwir A (L-ogħla) Ġ (L-aktar baxxa) | Efektywność odwirowania A (wyższa) G (niższa) | Účinnosť odstreďovania A (vysoká) G (nízka) | Ožemalni učinek A (višji) G (nižji) |

| 7 | 4 | Třída účinnosti odstřeďování … na stupnici od A (vyšší) do G (nižší) | Tsentrifuugimistulemuse klass … astmestikus A-st (parem) kuni G-ni (halvem) | Izgriešanas izpilde… uz skalas no A (labāka) līdz G (zemāka) | Gręžimo vardiniai dydžiai: A (aukštesni), G (žemesni) | Centrifugálási hatékonysági osztály A-tól (A hatékonyabb) G-ig (G kevésbé hatékony) terjedő skálán | Ir-rata tat-tnixxif… fuq skala ta' A (l-għola) sa Ġ (l-aktar baxxa) | Klasa efektywności odwirowania … w skali od A (bardziej efektywna) G (mniej efektywna) | Trieda účinnosti odstreďovania… na stupnici od A (vyššia) po G (nižšia) | Ožemalni učinek …na lestvici od A (višji) G (nižji) |

| 7 | 4 | Upozornění: Pokud používáte k sušení bubnovou sušičku a zvolíte pračku s účinností odstřeďování A místo pračky s účinností odstřeďování G, sníží se Vaše náklady na polovinu. Při sušení textilií v bubnové sušičce se zpravidla spotřebuje více energie než při jejich praní. | Märkus: Trummelkuivati kasutamisel arvesta, et kui pesu tsentrifuugitakse seadmega, mille tsentrifuugimistulemus on A, maksab trummelkuivatus poole vähem kui tsentrifuugimistulemusega G tsentrifuugitud pesu korral, pesu kuivatamine kulutab üldjuhul rohkem energiat kui pesemine | Atcerieties! Izvēloties veļas mazgāšanas mašīnu ar A centrifūgu G centrifūgas vietā, Jūs samazināsiet žāvēšanas izmaksas uz pusi. Drēbju žāvēšana parasti patērē vairāk enerģijas nekā to mazgāšana. | Įsidėmėkite. Jei naudojate būgninį džiovintuvą, pasirinkus skalbimo mašiną su A klasės gręžimu vietoje G klasės, džiovinimo išlaidas sumažinsite per pusę. Drabužius išdžiovinti būgne paprastai reikia daugiau energijos, negu juos skalbti | Ha a mosás után külön szárítógépet használunk és G osztályú centrifugás mosógép helyett A osztályú centrifugás mosógépet választunk, a szárítógép üzemköltsége felére csökken. A ruhák szárítógépben történő szárítása rendszerint több energiát fogyaszt, mint kimosásuk. | N.B: Fil-każ illi tkun trid tuża l-magna li tnixxef, jekk inti tagħżel magna tal-ħasil li għandha tidwira tal-Klassi A, minflok waħda tal-Klassi Ġ għandha tnaqqas bin-nofs l-ispejjeż tat-tnixxif tal-magna tat-tnixxif. It-tnixxif tal-ħwejjeġ li jsir b' din il-magna normalment jikkonsma aktar enerġija mill-ħasil | Uwaga dla użytkowników pralek bębnowych. Wybór pralki o efektywności odwirowania A zamiast pralki o efektywności odwirowania G, obniży o połowę koszty suszenia. Na suszenie prania zużywa się zwykle więcej energii niż na pranie. | Ak si vyberiete práčku s triedou účinnosti odstreďovania A namiesto práčky s triedou účinnosti odstreďovania G, vaše náklady na sušenie sa znížia na polovicu. Bubnové sušenie bielizne zvyčajne spotrebuje viac energie ako pranie | Opomba: če uporabljate sušilni stroj. Izbira pralnega stroja z razredom ožemalnega učinka A namesto razreda G prepolovi stroške sušenja perila s strojem. Sušenje perila s strojem običajno porabi več energije od samega pranja. |

| 8 | | Zbytek vody po odstřeďování … % (vztaženo k hmotnosti suchého prádla) | Jääkniiskus pärast tsentrifuugimist … % (protsentides kuiva pesu kaalust) | Ūdens, kas paliek pēc izgriešanas, … % (kā proporcija no sausās veļas svara) | Vanduo, likęs po gręžimo …% (nuo sausų skalbinių svorio) | Centrifugálás után megmaradó vízmennyiség …%-ban (a mosnivaló száraz súlyának százalékában) kifejezve | Perċentwali ta' l-ilma li jibqa' wara t-tidwir…% (bħala perċentwali tal-piż tal-ħasla niexfa) | Woda pozostała po odwirowaniu % (jako procent suchej masy prania) | Voda, ktorá zostane pri odstreďovaní …% (ako podiel hmotnosti suchej bielizne) | Ostanek vode po ožemanju… % (v razmerju s težo suhega perila) |

VIII | 9 | 5 | Otáčky při odstřeďování (1/min) | Tsentrifuugimiskiirus (p/min) | Centrifūgas ātrums (apgr./min.) | Sukimosi greitis (sūkiai per minutę) | Centrifugálási sebesség (ford/perc) | Veloċità tat-tidwir (rpm) | Prędkość odwirowania (obr/min) | Počet otáčok pri oastreďovaní (ot/min) | Hitrost centrifuge(vrt/min) |

IX | 10 | 6 | Náplň pračky (bavlna) kg | Täitekogus (puuvill) kg | Ietilpība (kokvilna) kg | Talpa (medvilnė) … kg | Kapacitás (pamut) kg | Kapaċità (qoton) kg | Ładunek znamionowy (bawełna) kg | Kapacita (bavlny) kg | Zmogljivost (bombaž) kg |

X | 11 | 7 | Spotřeba vody | Veetarbivus | Ūdens patēriņš | Suvartojamas vandens kiekis | Vízfogyasztás | Konsum ta' l-ilma | Zużycie wody l | Spotreba vody | Poraba vode |

| 14 | 8 | Odhadovaná roční spotřeba čtyřčlenné domácnosti | Tavaline neljaliikmelise perekonna aastatarbivus | Paredzamais enerģijas un ūdens gada patēriņš četru personu saimniecībai | Tipiškas keturių asmenų šeimos suvartojamos energijos kiekis per metus | Becsült évi fogyasztás egy négyszemélyes háztartásra | Il-konsum tipiku annwali għal dar b'erbgħa min-nies | Szacowane roczne zużycie (200 standardowych cykli prania "bawełna 60°C" dla czteroosobowego gospodarstwa domowego) | Odhadovaná ročná spotreba pre štvorčlennú domácnosť | Povprečna letna poraba za štiričlansko gospodinjstvo |

XI | 15 | 9 | Hluk(dB(A) re 1 pW) | Müra (dB(A) re 1 pW) | Troksnis (dB(A) re 1 pW) | Triukšmas (dB(A) apie 1 pW) | Zaj(dB(A) 1 pW) | Livell tal-ħoss (dB(A) re 1 pW) | Poziom hałasu (dB(A) re 1 pW) | Hlučnosť (dB(A) re 1 pW) | Hrup (dB(A) re 1 pW) |

XI | | | Praní | Pesemine | Mazgāšana | Skalbiant | Mosás | Ħasil | Pranie | Pranie | Pranje |

XI | | | Odstřeďování | Tsentrifuugimine | Izgriešana | Džiovinant | Centrifugálás | Tidwir | Odwirowywanie | Odstreďovanie | Ožemanje |

+++++ TIFF +++++

| | | Další údaje jsou v návodu k použití | Kasutusjuhend sisaldab lisateavet | Sīkāka informācija norādīta brošūrā | Daugiau informacijos yra gaminio apraše | További információ a termék ismerte tőben | Aktar informazzjoni tinkiseb mill-manwal tal-prodott | Szczegółowe informacje zawarte są w instrukcji obsługi | Ďalšie informácie sú obsiahnuté vo výrobkových katalógoch | Ostali podatki so navedeni v prospektih |

+++++ TIFF +++++

| | | Norma EN 60 456 | Standard EN 60 456 | Standarts EN 60 456 | Lietuvos standartas LST EN 60 456 | EN 60 456 szabvány | L-istandard EN 60 456 | Norma EN 60 456 | Norma EN 60 456 | Standard EN 60 456 |

+++++ TIFF +++++

| | | Směrnice 95/12/ES pro označování elektrických praček energetickými štítky | Pesumasinate märgistamise direktiiv 95/12/EÜ | Veļas mazgāšanas mašīnu marķēšanas Direktīva 95/12/EK | Skalbimo mašinos etiketės direktyva 95/12/EB | A 95/12/EK irányelv alapján | Id-Direttiva 95/12/KE relattiva dwar it-tikketti tal-magni tal-ħasil | Dyrektywa 95/12/WE dotycząca etykiet umieszczanych na pralkach | Smernica 95/12/ES o štítkovaní práčok | Direktiva 95/12/ES o energijskih nalepkah za pralne stroje |

"

3. 31995 L 0013: Direktiva Komisije 95/13/ES z dne 23. maja 1995 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih sušilnih strojev (UL L 136, 21.6.1995, str. 28).

(a) V točki 1, Prilogi I, se med nalepko v španščini in nalepko v danščini doda naslednje:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nemščini in nalepko v grščini:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v italijanščini in nalepko v nizozemščini:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nizozemščini in nalepko v portugalščini:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v portugalščini in nalepko za Belgijo:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(b) V prilogi V se doda naslednje:

"

Opomba | | | CS | ET | LV | LT | HU | MT | PL | SK | SL |

Nalepka | Podatkovna kartica | Kataloška prodaja | | | | | | | | | |

Priloga I | Priloga II | Priloga III | | | | | | | | | |

+++++ TIFF +++++

| | | Energie | Energia | Enerģija | Energija | Energia | Enerġija | Energia | Energia | Energija |

+++++ TIFF +++++

| | | Sušička | Trummelkuivati | Žāvēšanas mašīna | Džiovintuvas | Szárítógép | Magna tat- tnixxif | Suszarka | Sušička | Sušilni stroj |

I | | | Výrobce | Tootja või kaubamärk | Ražotājs | Gamintojas | Gyártó | Manifattur | Producent | Výrobca | Proizvajalec |

II | | | Model | Mudel | Modelis | Modelis | Típus | Mudell | Model | Model | Model |

+++++ TIFF +++++

| | | Úsporné | Tõhusam | Efektīvāk | Didžiausias efektyvumas | Hatékonyabb | L-anqas li taħli | Bardziej efektywna | Viac úsporný | Manjša poraba energije |

+++++ TIFF +++++

| | | Méně úsporné | Vähemtõhus | Mazāk efektīvi | Mažiausias efektyvumas | Kevésbé hatékony | L-aktar li taħli | Mniej efektywna | Menej úsporný | Večja poraba energije |

| 3 | 1 | Třída energetické účinnosti … na stupnici A (nejvyšší účinnost, tj. nízká spotřeba elektrické energie) do G (nejnižší účinnost, tj. vysoká spotřeba elektrické energie) | Energiatõhususklass … astmestikus A-st (tõhusam, st vähem tarbiv) kuni G-ni (vähemtõhus, st rohkem tarbiv) | Energoefektivitātes klase… uz skalas no A (efektīvāk) līdz G (mazāk efektīvi) | Energijos vartojimo efektyvumo klasė … skalėje nuo A (didžiausias efektyvumas) iki G (mažiausias efektyvumas) | Energiahaté-konysági osztály A-tól (hatékonyabb) G-ig (kevésbé hatékony) terjedő skálán | Il-klassi ta' l-effiċjenza ta' l-enerġija fuq skala ta' A (l-anqas li jaħlu) sa Ġ (l-aktar li jaħlu) | Klasa efektywności energetycznej w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda energetickej hospodárnosti pomocou stupnice od A (viac úsporná) po G (menej úsporná) | Razred energijske učinkovitosti… na lestvici od A (manjša poraba energije) do G (večja poraba energije) |

V | 5 | 2 | Spotřeba energie | Energiatarbivus | Enerģijas patēriņš | Suvartojamos energijos kiekis | Energiafogyasz-tás | Konsum ta' Enerġija | Zużycie energii | Spotreba energie | Poraba energije |

V | 5 | 2 | kWh/cyklus | kWh/programm | kWh/ciklā | kWh/ciklas | kWh/ciklus | kWh/ċiklu | kWh/cykl | kWh/cyklus | kWh/program |

V | 5 | 2 | Na základě výsledků normovaného testu při programu "bavlna pro žehlení" | Põhineb stabiilsetes oludes mõõdetud tarbivusel programmi "säilituskuiv puuvill" korral | Balstīts uz standarta testa rezultātiem ciklā "sausa kokvilna" | Remiantis "medvilnės džiovinimo" programos standartinio bandymo rezultatais | Száraz pamut szövetre végzett szabványos vizsgálati eredmények alapján | Ibbażata fuq ir-riżultati ta' testijiet standard ċiklu tal-qoton niexef | w standardowym cyklu suszenia "bawełna sucha" | Základom je výsledok štandardného testu pre cyklus bavlna | Na podlagi rezultatov standardnega preskusa za program "suho za v omaro" |

V | 5 | 2 | Skutečná spotřeba energie závisí na způsobu používání spotřebiče | Tegelik tarbivus oleneb seadme kasutusviisist | Faktiskais enerģijas patēriņš atkarīgs no iekārtas lietošanas veida | Tikrasis suvartojamos energijos kiekis priklausys nuo to, kaip prietaisas bus naudojamas | A tényleges energiafogyasztás függ a használat és elhelyezés módjától | Il-konsum attwali ta' l-enerġija jiddependi minn kif il-prodott ikun qed jiġi użat | Aktualne zużycie energii zależy od warunków eksploatacji | Skutočná spotreba energie závisí od toho, ako je spotrebič používaný | Dejanska poraba je odvisna od načina uporabe stroja |

VI | 6 | 3 | Náplň sušičky (bavlna) kg | Täitekogus (puuvill) kg | Ietilpība (kokvilna) kg | Talpa (medvilnė) … kg | Kapacitás (pamut) kg | Kapaċità (qoton) kg | Ładunek znamionowy (bawełna) kg | Kapacita (bavlny) kg | Zmogljivost (bombaž) kg |

X | 11 | 7 | Spotřeba vody | Veetarbivus | Ūdens patēriņš | Suvartojamo vandens kiekis | Vízfogyasztás | Konsum ta' l-ilma | Zużycie wody | Spotreba vody | Poraba vode |

| 8 | | Doba sušení | Kuivatamise ajaline kestus | Žāvēšanas laiks | Džiovinimo trukmė | Szárítási idő | Kemm iddum biex tnixxef | Czas suszenia | Čas sušenia | Čas sušenja |

| 11 | 6 | Odhadovaná roční spotřeba čtyřčlenné domácnosti obvykle používající sušičku | Hinnanguline aastatarbivus neljaliikmelises perekonnas, kus pesu kuivatatakse tavaliselt trummelkuivatis | Paredzamais enerģijas un ūdens gada patēriņš četru personu saimniecībai, kas parasti izmanto žāvētāju | Tipiškas keturių asmenų šeimos suvartojamas energijos kiekis per metus, normaliai džiovinant džiovintuve | A szárítógépet rendszeresen ħasználó négyszemélyes háztartásra becsült évi fogyasztás | Il-konsum stimat għal familja ta' erba'persuni li normalment tnixxef permezz ta' magna li tnixxef | Szacowane roczne zużycie dla czteroosobowego gospodarstwa domowego przy normalnym korzystaniu z suszarki | Odhadovaná ročná spotreba pre štvorčlennú domácnosť, ktorá bežne používa sušičku | Ocenjena poraba na leto za štiričlansko gospodinjstvo, ki navadno uporablja sušilni stroj |

VII | 12 | | S odvodem vzduchu | Ventileeriv | Gaisa ventilācija | Oru vėdinamas | Légfúvásos | Miftuħ għall-arja | Napowietrzana | Odvetrávaná | Odzračevalni sušilni stroj |

VII | 12 | | Kondenzační | Kondenseeriv | Kondensācija | Drėgmę kondensuojantis | Kondenzációs | Tikkondensa | Kondensacyjna | Kondenzačná | Kondenzacijski sušilni stroj |

VIII | 13 | 6 | Hluk (dB(A) re 1 pW) | Müra (dB(A) re 1 pW) | Troksnis (dB(A) re 1 pW) | Triukšmas (dB (A) apie 1 pW) | Zaj (dB(A) 1 pW) | Livell tal-ħoss (dB(A) re 1 pW) | Poziom hałasu (dB(A) re 1 pW) | Hlučnosť (dB(A) re 1 pW) | Hrup (dB(A) re 1 pW) |

+++++ TIFF +++++

| | | Další údaje jsou v návodu k použití | Kasutusjuhend sisaldab lisateavet | Sīkāka informācija norādīta brošūrā | Daugiau informacijos yra gaminio apraše | További információ a termék ismertetőben | Aktar informazzjoni tinkiseb mill-manwal tal-prodott | Szczegółowe informacje zawarte są w instrukcji obsługi | Ďalšie informácie sú obsiahnuté vo výrobkových katalógoch | Ostali podatki so navedeni v prospektih |

+++++ TIFF +++++

| | | Norma EN 61 121 | Standard EN 61 121 | Standarts EN 61 121 | Lietuvos standartas LST EN 61 121 | EN 61 121 szabvány | L-istandard EN 61 121 | Norma -EN 61 121 | Norma EN 61 121 | Standard EN 61 121 |

+++++ TIFF +++++

| | | Směrnice 95/13/ES pro označování elektrických sušiček energetickými štítky | Trummelkuivatite märgistamise Direktiiv 95/13/EÜ | Elektrisko žāvēšanas mašīnu marķēšanas Direktīva 95/13/EK | Elektrinio džiovintuvo etiketės direktyva 95/13/EB | A 95/13/EK irányelv alapján | Id-Direttiva 95/13/KE relativa dwar it-tikketti tal-magna tat-tnixxif ta' l-elettriku | Dyrektywa 95/13/WE dotycząca etykiet umieszczanych na suszarkach | Smernica 95/13/ES o štítkovaní elektrických sušičiek | Direktiva 95/13/ES o energijskih nalepkah za sušilne stroje |

"

4. 31996 L 0060: Direktiva Komisije 96/60/ES z dne 19. septembra 1996 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pralno-sušilnih strojev (UL L 266, 18.10.1996, str. 1).

(a) V točki 1, Prilogi I, se med nalepko v španščini in nalepko v danščini doda naslednje:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nemščini in nalepko v grščini:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v italijanščini in nalepko v nizozemščini:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nizozemščini in nalepko v portugalščini:

+++++ TIFF +++++

in med nalepko v portugalščini in nalepko v finščini:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(b) V prilogi V se doda naslednje:

"

Opomba | | | CS | ET | LV | LT | HU | MT | PL | SK | SL |

Nalepka | Podatkovna kartica | Kataloška prodaja | | | | | | | | | |

Priloga I | Priloga II | Priloga III | | | | | | | | | |

+++++ TIFF +++++

| | | Energie | Energia | Enerģija | Energija | Energia | Enerġija | Energia | Energia | Energija |

+++++ TIFF +++++

| | | Kombinovaná pračka a sušička | Pesumasin kuivati | Kombinētā mazgāšanas un žāvēšanas mašīna | Skalbimo mašina su džiovintuvu | Mosó-szárító | Magna li taħsel u li tnixxef | Pralko — suszarka | Práčka so sušičkou | Pralno-sušilni stroj |

I | 1 | | Výrobce | Tootja või kaubamärk | Ražotājs | Gamintojas | Gyártó | Manifattur | Producent | Výrobca | Proizvajalec |

II | 2 | | Model | Mudel | Modelis | Modelis | Típus | Mudell | Model | Model | Model |

+++++ TIFF +++++

| | | Úsporné | Tõhusam | Efektīvāk | Didžiausias efektyvumas | Hatékonyabb | L-anqas li taħli | Bardziej efektywna | Viac úsporný | Manjša poraba energije |

+++++ TIFF +++++

| | | Méně úsporné | Vähemtõhus | Mazāk efektīvi | Mažiausias efektyvumas | Kevésbé hatékony | L-aktar li taħli | Mniej efektywna | Menej úsporný | Večja poraba energije |

3 | 1 | | Třída energetické účinnosti … na stupnici A (nejvyšší účinnost, tj. nízká spotřeba elektrické energie) do G (nejnižší účinnost, tj. vysoká spotřeba elektrické energie) | Energiatõhususklass … astmestikus A- st (tõhusam, st vähem tarbiv) kuni G-ni (vähemtõhus, st rohkem tarbiv) | Energoefektivitātes klase… uz skalas no A (efektīvāk) līdz G (mazāk efektīvi) | Energijos vartojimo efektyvumo klasė … skalėje nuo A (didžiausias efektyvumas) iki G (mažiausias efektyvumas) | Enerhiahaté-konysági osztály A-tól (hatékonyabb) G-ig (kevésbé hatékony) terjedő skálán | Il-klassi ta' l-effiċjenza-enerġija … fuq skala ta' A (l- anqas li taħli) sa Ġ (l- aktar li taħli) | Klasa efektywności energetycznej w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda energetickej hospodárnosti pomocou stupnice od A (viac úsporná) po G (menej úsporná) | Razred energijske učinkovitosti … na lestvici od A (manjša poraba energije) do G (večja poraba energije) |

V | | | Spotřeba energie | Energiatarbivus | Enerģijas patēriņš | Suvartojamos energijos | Energiafogyasztás | Konsum ta' Enerġija | Całkowite zużycie energii | Spotreba energie | Poraba energije |

V | | | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh |

| 5 | 2 | Spotřeba energie při praní, odstřeďování a sušení | Energiatarbivus pesemisel, tsentrifuugimisel ja kuivatamisel | Enerģijas patēriņš mazgāšanai, izgriešanai un žāvēšanai | Suvartojamos energijos skalbiant, gręžiant ir džiovinant kiekis | Energiafogyasz-tás teljes működési ciklusonként (mosás, centrifugálás és szárítás) | Il-konsum ta' l-enerġija għall-ħasil, it-tidwir u t-tnixxif | Zużycie energii na pranie, odwirowanie i suszenie | Spotreba energie pre pranie, odstreďovanie a sušenie | Poraba energije pri pranju, ožemanju in sušenju |

+++++ TIFF +++++

| | | (při praní, odstřeďování i sušení a zatížení plnou kapacitou při 60°C) | (Masinatäie pesemine ja kuivatus 60°C korral) | (maksimālā veļas daudzuma mazgāšana un žāvēšana 60°C temperatūrā) | (Skalbiant ir džiovinant pilnai pakrovus 60°C programoje skalbiamu kiekiu) | (Mosás és szárítás teljes mosási kapacitással 60°C-on) | (Biex taħsel u tnixxef ħasla sħiħa b' 60°Ċ). | (w cyklu prania w temp. 60°C i w cyklu suszenia wsadu znam. dla pralki) | (Pranie a sušenie plnej kapacity pri 60°C) | (za pranje in sušenje pri največji dovoljeni polnitvi za pranje pri 60°C) |

VI | | | Jen praní kWh | Ainult pesuprogramm kWh | Tikai mazgāšana kWh | Tik skalbiant kWh | (Csak) mosás kWh | Ħasil (biss) kWh | Pranie kWh | Pranie (samostatne) kWh | Samo pranje kWh |

| 6 | 3 | Spotřeba energie pouze při praní a odstřeďování | Energiatarbivus pesemisel ja tsentrifuugimisel | Enerģijas patēriņš tikai mazgāšanai un izgriešanai | Suvartojamos energijos kiekis tik skalbiant ir gręžiant | Energiafogyasz-tás mosási ciklusonként (csak mosás és centrifugálás) | Il-Konsum ta' l-enerġija għall-ħasil u t-tidwir biss. | Zużycie energii tylko na pranie i odwirowanie | Spotreba energie iba pre pranie a odstreďovanie | Poraba energije samo za pranje in ožemanje |

+++++ TIFF +++++

| | | Skutečná spotřeba energie závisí na způsobu používání spotřebiče | Tegelik tarbivus oleneb seadme kasutusviisist | Faktiskais enerģijas patēriņš atkarīgs no iekārtas lietošanas veida | Tikrasis suvartojamos energijos kiekis priklausys nuo to, kaip prietaisas bus naudojamas | A tényleges energiafogyasztás függ a használat és elhelyezés módjától | Il-konsum attwali ta' l-enerġija jiddependi minn kif il-prodott ikun qed jigi użat | Aktualne zużycie energii zależy od warunków eksploatacji | Skutočná spotreba energie závisí od toho, ako je spotrebič používaný | Dejanska poraba energije je odvisna od načina uporabe stroja |

VII | | | Účinnost praní A: lepší G: horší | Pesemistulemus A: parem G: halvem | Mazgāšanas izpilde A: labāka G: sliktāka | Skalbimo kokybės klasė: A (aukštesnė), G (žemesnė) | Mosási teljesítmény A: magasabb G: alacsonyabb | Il-qawwa tal-ħasil A: L-ogħla Ġ: L-aktar baxxa | Efektywność prania A: wyższa G: niższa | Účinnosť prania: A: vysoká G: nízka | Pralni učinek A: višji G: nižji |

| 7 | 4 | Třída účinnosti praní … na stupnici od A (vyšší ) do G (nižší) | Pesemistulemuse klass … astmestikus A-st (parem) kuni G-ni (halvem) | Mazgāšanas izpildes klase… uz skalas no A (labāka) līdz G (sliktāka) | Skalbimo kokybės klasė … skalėje nuo A (aukštesnė) iki G (žemesnė) | Mosási teljesítmény osztály A-tól (hatékonyabb) G-ig (kevésbé hatékony) terjedő skálán | Il-klassi tal-qawwa tal-ħasil … fuq skala ta': A (l-ogħla) sa Ġ (l-aktar baxxa) | Klasa efektywności prania w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda účinnosti prania … na stupnici od A (vyššia) do G (nižšia) | Razred pralnega učinka … na lestvici od A (višji) do G (nižji) |

| 8 | 5 | Zbytek vody po odstředění … % (vztaženo k hmotnosti suchého prádla) | Jääkniiskus pärast tsentrifuugimist … % (protsentides kuiva pesu kaalust) | Ūdens, kas paliek pēc izgriešanas… % (kā proporcija no sausās veļas svara) | Vanduo, likęs po gręžimo: … % (kaip sausų skalbinių svorio dalis) | Centrifugálás után megmaradó vízmennyiség …%-ban (a mosnivaló száraz súlyának százalékában) kifejezve | L-ilma li jibqa' wara t-tidwir … % (bħala perċentwali tal-piż tal-ħasla niexfa.) | Woda pozostała po odwirowaniu … % (jako procent suchej masy prania) | Voda, ktorá zostane pri odstreďovaní …% (ako podiel hmotnosti suchej bielizne) | Ostanek vode po ožemanju … % (v razmerju s težo suhega perila v stroju) |

VIII | 9 | 6 | Otáčky při odstřeďování (1/min) | Tsentrifuugimiskiirus (p/min) | Centrifūgas ātrums (apgr./min.) | Sukimosi greitis (sūkiai per min.) | Centrifugálási sebesség (fordulat/perc) | Il-veloċità (rpm) | Prędkość odwirowywania (obr/min) | Počet otáčok pri odstreďovaní(ot/min) | Hitrost centrifuge (vrt/min)/ |

IX/X | 10/11 | 7/8 | Náplň spotřebiče (bavlna) kg | Täitekogus (puuvill) kg | Ietilpība (kokvilna) kg | Talpa (medvilnė) … kg | Kapacitás (pamut) kg | Kapaċità (qoton) kg | Ładunek znamionowy bawełna (kg) | Kapacita (bavlny) kg | Zmogljivost (bombaž) kg |

X | 10 | 7 | Bez sušení | Pesemine | Mazgāšana | Skalbiant | Mosás | Il-ħasil | Pranie | Pranie | Pranje |

IX | 11 | 8 | Sušení | Kuivatamine | Žāvēšana | Džiovinant | Szárítás | It-tnixxif | Suszenie | Sušenie | Sušenje |

XI | | | Spotřeba vody (celkem) | Kogu veetarve | Ūdens patēriņš (kopā) | Suvartojamas vandens kiekis | Vízfogyasztás (összes) | Il-konsum ta' l-ilma (totali) | Całkowite zużycie wody | Spotreba vody(celková) | Poraba vode (skupaj) |

| 12 | 9 | Spotřeba vody při praní, odstřeďování a sušení | Veetarbivus pesemisel, tsentrifuugimisel ja kuivatamisel | Ūdens patēriņš mazgāšanai, izgriešanai un žāvēšanai | Suvartojamo vandens skalbiant, gręžiant ir džiovinant kiekiai | Vízfogyasztás teljes működési ciklusonként (mosás, centrifugálás és szárítás) | Konsum ta' l-ilma, fil-ħasil, tidwir u tnixxif | Zużycie wody na pranie, odwirowanie i suszenie | Spotreba vody pre pranie, odstreďovanie a sušenie | Poraba vode pri pranju, ožemanju in sušenju |

| 13 | 10 | Spotřeba vody pouze při praní a odstřeďování | Veetarbivus ainult pesemisel ja tsentrifuugimisel | Ūdens patēriņš tikai mazgāšanai un izgriešanai | Suvartojamo vandens tik skalbiant ir gręžiant kiekiai | Vízfogyasztás (csak mosás és szárítás) | Il-konsum ta' l-ilma għall-ħasil u t-tidwir biss | Zużycie wody tylko na pranie i odwirowanie | Spotreba vody iba pre pranie a odstreďovanie | Poraba vode samo za pranje in ožemanje |

| 14 | | Doba praní a sušení | Pesemise ja kuivatamise programmi ajaline kestus | Mazgāšanas un žāvēšanas laiks | Skalbimo ir džiovinimo trukmė | Mosási és szárítási idő | Il-ħin tal-ħasil u t-tnixxif | Czas prania i suszenia | Doba prania a sušenia | Čas pranja in sušenja |

| 16 | 11 | Odhadovaná roční spotřeba čtyřčlenné domácnosti vždy používající sušičku (200 cyklů) | Hinnanguline aastatarbivus neljaliikmelises perekonnas, kus pesu kuivatatakse alati masinas (200 pesemiskorda) | Enerģijas un ūdens gada patēriņa novērtējums četru personu saimniecībai, kas vienmēr izmanto žāvētāju (200 cikli) | Skaičiuotinis keturių asmenų šeimos suvartojamos energijos kiekis per metus, visada naudojant džiovinimą (200 ciklų) | Becsült éves fogyasztás egy négytagú háztartásra, mindig használva szárítót is (200 ciklus) | Stima tal-konsum annwali għal familja ta' erba' persuni inkluż l-użu dejjem ta' magna tat-tnixxif (200 ċiklu) | Szacowane roczne zużycie dla czteroosobowego gospodarstwa domowego, przy każdorazowym użyciu suszarki (200 cykli ) | Odhadovaná ročná spotreba 4-člennej domácnosti, ktorá vždy používa sušičku(200 cyklov) | Ocenjena poraba na leto za štiričlansko gospodinjstvo, ki stalno uporablja sušenje (200 programov) |

| 17 | 12 | Odhadovaná roční spotřeba čtyřčlenné domácnosti nikdy nepoužívající sušičku (200 cyklů) | Hinnanguline aastatarbivus neljaliikmelises perekonnas, kus pesu ei kuivatata kunagi masinas (200 pesemiskorda) | Enerģijas un ūdens gada patēriņa novērtējums četru personu saimniecībai, kas nekad neizmanto žāvētāju (200 cikli) | Skaičiuotinis keturių asmenų šeimos suvartojamos energijos kiekis per metus, niekada nenaudojant džiovinimo (200 ciklų) | Becsült éves fogyasztás egy négytagú háztartásra, sosem használva szárítót (200 ciklus) | Stima tal-konsum annwali għal familja ta' 4 persuni, eskluż l-użu tal- magna tat-tnixxif | Szacowane roczne zużycie dla czteroosobowego gospodarstwa domowego, bez użycia suszarki (200 cykli) | Odhadovaná ročná spotreba 4-člennej domácnosti, ktorá nikdy nepoužíva sušičku(200 cyklov) | Ocenjena poraba na leto za štiričlansko gospodinjstvo, ki nikoli ne uporablja sušenja (200 programov) |

XII | 18 | 13 | Hluk (dB(A) re 1 pW) | Müra (dB(A) re 1 pW) | Troksnis (dB(A) re 1 pW) | Triukšmas (dB (A) apie 1 pW) | Zaj (dB(A) 1 pW) | Livell tal-ħoss (dB(A) re 1 pW) | Poziom hałasu (dB(A) re 1 pW) | Hlučnosť (dB(A) re 1 pW) | Hrup (dB(A) re 1 pW) |

+++++ TIFF +++++

| 18 | 13 | Praní | Pesemine | Mazgāšana | Skalbiant | Mosás | Ħasil | Pranie | Pranie | pranje |

+++++ TIFF +++++

| 18 | 13 | Odstřeďování | Tsentrifuugimine | Izgriešana | Gręžiant | Centrifugálás | Tidwir | Odwirowywanie | Odstreďovanie | ožemanje |

+++++ TIFF +++++

| 18 | 13 | Sušení | Kuivatamine | Žāvēšana | Džioviniant | Szárítás | Tnixxif | Suszenie | Sušenie | sušenje |

+++++ TIFF +++++

| | | Další údaje jsou v návodu k použití | Kasutusjuhend sisaldab lisateavet | Sīkāka informācija norādīta brošūrā | Daugiau informacijos yra gaminio apraše | További információ a termékismertetőben | Aktar informazzjoni tinkiseb mill-manwal tal-prodott | Szczegółowe informacje zawarte są w instrukcji obsługi | Ďalšie informácie sú obsiahnuté vo výrobkových katalógoch | Ostali podatki so navedeni v prospektih |

+++++ TIFF +++++

| | | Norma EN 50 229 | Standard EN 50 229 | Standarts EN 50 229 | Lietuvos standartas LST EN 50 229 | EN 50 229 szabvány | L-istandard EN 50 229 | Norma EN 50 229 | Norma EN 50 229 | Standard EN 50 229 |

+++++ TIFF +++++

| | | Směrnice 96/60/ES pro označování kombinovaných praček se sušičkou energetickými štítky | Pesumasin-kuivatite märgistamise direktiiv 96/60/EÜ | Kombinēto mazgāšanas un žāvēšanas mašīnu marķēšanas Direktīva 96/60/EK | Kombinuotosios skalbimo mašinos etiketės Direktyva 96/60/EB | A 96/60/EK irányelv alapján | Id-Direttiva 96/60/KE dwar it-tikketti tal-magni li jaħslu u jnixxfu | Dyrektywa 96/60/WE dotycząca etykiet umieszczanych na pralko-suszarkach | Smernica 96/60/ES o štítkovaní práčok so sušičkami | Direktiva 96/60/ES o energijskih nalepkah za pralno-sušilne stroje |

"

5. 31997 L 0017: Direktiva Komisije 97/17/ES z dne 16. aprila 1997 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih pomivalnih strojev (UL L 118, 7.5.1997, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 L 0009: Direktivo Komisije 1999/9/ES z dne 26.6.1999 (UL L 56, 4.3.1999, str. 46).

(a) V točki 1, Prilogi I, se med nalepko v španščini in nalepko v danščini doda naslednje:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nemščini in nalepko v grščini:

+++++ TIFF +++++

med nalepko v italijanščini in nalepko v nizozemščini:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

med nalepko v nizozemščini in nalepko v portugalščini:

+++++ TIFF +++++

in med nalepko v portugalščini in nalepko v finščini:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(b) V Prilogi V se doda naslednje:

"

Opomba | | | CS | ET | LV | LT | HU | MT | PL | SK | SL |

Nalepka | Podatkovna kartica | Kataloška prodaja | | | | | | | | | |

Priloga I | Priloga II | Priloga III | | | | | | | | | |

+++++ TIFF +++++

| | | Energie | Energia | Enerģija | Energija | Energia | Enerġija | Energia | Energia | Energija |

+++++ TIFF +++++

| | | Myčka nádobí | Nõudepesumasin | Trauku mazgāšanas mašīna | Indaplovė | Mosogatógép | Magna tal-ħasil tal-platti | Zmywarka do naczyń | Umývačka riadu | Pomivalni stroj |

I | 1 | | Výrobce | Tootja või kaubamärk | Ražotājs | Gamintojas | Gyártó | Manifattur | Producent | Výrobca | Proizvajalec |

II | 2 | | Model | Mudel | Modelis | Modelis | Típus | Mudell | Model | Model | Model |

+++++ TIFF +++++

| | | Úsporné | Tõhusam | Efektīvāk | Didžiausias efektyvumas | Hatékonyabb | L-anqas li taħli | Bardziej efektywna | Viac úsporný | Manjša poraba energije |

+++++ TIFF +++++

| | | Méně úsporné | Vähemtõhus | Mazāk efektīvi | Mažiausias efektyvumas | Kevésbé hatékony | L-aktar li taħli | Mniej efektywna | Menej úsporný | Večja poraba energije |

| 3 | 1 | Třída energetické účinnosti … na stupnici A (nejvyšší účinnost, tj. nízká spotřeba elektrické energie) do G (nejnižší účinnost, tj. vysoká spotřeba elektrické energie) | Energiatõhususklass … astmestikus A-st (tõhusam, st vähem tarbiv) kuni G-ni (vähemtõhus, st rohkem tarbiv) | Energoefektivitātes klase… uz skalas no A (efektīvāk) līdz G (mazāk efektīvi) | Energijos vartojimo efektyvumo klasė … skalėje nuo A (didžiausias efektyvumas) iki G (mažiausias efektyvumas) | Energiahatékonysági osztály A-tól (A hatékonyabb) G-ig (G kevésbé hatékony) terjedő skálán | Il-klassi ta' l- effiċjenza … fuq skala ta' bejn A (konsum baxx ta' l-enerġija) sa Ġ (konsum għoli ta' l-enerġija) | Klasa efektywności energetycznej w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda energetickej hospodárnosti pomocou stupnice od A (viac úsporná) po G (menej úsporná) | Razred energetske učinkovitosti … na lestvici od A (manjša poraba energije) do G (večja poraba energije) |

V | | | Spotřeba energie | Energiatarbivus | Enerģijas patēriņš | Suvartojamos energijos | Energiafelhasználás | Konsum ta' Enerġija | Zużycie energii | Spotreba energie | Poraba energije |

V | | | kWh/cyklus | kWh/tsükkel | kWh/ciklā | kWh/ciklas | kWh/ciklus | kWh/ ċiklu | kWh/cykl | kWh/cyklus | kWh/program |

| 6 | 3 | Spotřeba energie XYZ v kWh na standardní zkušební cyklus při použití náplně studené vody. Skutečná spotřeba energie závisí na způsobu použití spotřebiče. | Energiatarbivus XYZ kWh põhitsükli kohta külma vee ühenduse korral. Tegelik energiatarbivus oleneb seadme kasutusviisist | Enerģijas patēriņš XYZ kWh standarta testēšanas ciklam, izmantojot aukstu ūdeni. Faktiskais enerģijas patēriņš atkarīgs no iekārtas izmantošanas | Suvartojamas energijos kiekis XYZ (kWh) per standartinės bandymo programos ciklą, naudojant šaltą vandenį. Tikrasis suvartojamos energijos kiekis priklausys nuo to, kaip prietaisas bus naudojamas | Az energiafogyasztást ciklusonként kWh-ban, a szabvány ciklust alapul véve, a hideg vizes feltöltésű szabvány ellenőrzési ciklusonkénti XYZ energia fogyasztásként kell megadni. A tényleges energiafogyasztás függ a készülék használatának módjától. | Il-konsum ta' l-enerġija XŻZ kWh għa-ċiklu ta' testijiet standard bl-ilma kiesaħ. Il-konsum effettiv ta' l-enerġija jiddependi fuq il-mod kif il-prodott jiġi użat. | Zużycie energii elektrycznej XYZ kWh podczas standardowego cyklu zmywania przy nabraniu zimnej wody. Rzeczywiste zużycie zależy od warunków eksploatacji | Spotreba energie XYZ kWh na jeden štandardný skúšobný cyklus s použitím náplne studenej vody. Skutočná spotreba energie závisí od toho, ako sa zariadenie používa. | Poraba energije XYZ kWh na standardni program pomivanja pri polnjenju s hladno vodo. Dejanska poraba je odvisna od načina uporabe stroja. |

+++++ TIFF +++++

| | | (na základě výsledků zkoušek normovaného cyklu s použitím náplně studené vody) | (Põhineb tootja poolt standardtsükli ja külma vee ühenduse korral saadud tulemustel) | (balstīts uz ražotāja testa rezultātiem, darbinot standarta ciklā) | (Remiantis gamintojo standartinio ciklo bandymo rezultatais, naudojant šaltą vandenį) | (a gyártó által megadott szabványos hidegvizes ciklusra vonatkozó teszteredmény alapján) | (Ibbażat fuq ir-riżultati ta' testijiet standard tal-ħasil bl-ilma kiesaħ.) | (w standardowym cyklu zmywania) | (základom je výsledok štandardného testu výrobcu pri použití studeného plnenia) | (Na podlagi rezultatov preskusa za standardni program pri polnjenju s hladno vodo, ki ga določi proizvajalec) |

+++++ TIFF +++++

| | | Skutečná spotřeba energie závisí na způsobu používání spotřebiče | Tegelik tarbivus oleneb seadme kasutusviisist | Faktiskais enerģijas patēriņš atkarīgs no iekārtas lietošanas veida | Tikrasis suvartojamos energijos kiekis priklausys nuo to, kaip prietaisas bus naudojamas. | A tényleges energiafogyasztás függ a használat és elhelyezés módjától | Il-konsum attwali ta' l-enerġija jiddependi minn kif il-prodott ikun qed jiġi użat. | Aktualne zużycie energii zależy od warunków eksploatacji | Skutočná spotreba energie závisí od toho, ako je spotrebič používaný. | Dejanska poraba je odvisna od načina uporabe stroja. |

VI | | | Účinnost mytí A: lepší G: horší | Pesemistulemus A: parem G: halvem | Mazgāšanas izpilde A: labāka B: sliktāka | Plovimo kokybės klasė: A (aukštesnė), G (žemesnė) | Tisztítási teljesítmény A: magasabb G: alacsonyabb | Il-qawwa tat-tindif A: L-ogħla G: L-aktar baxx | Efektywność zmywania A: wyższa G: niższa | Účinnosť čistenia A: vysoká G: nízka | Pomivalni učinek A: višji G: nižji |

| 7 | 4 | Třída účinnosti mytí … na stupnici od A (vyšší) do G (nižší) | Pesemistulemuse klass … astmestikus A-st (parem) kuni G-ni (halvem) | Mazgāšanas izpildes klase… uz skalas no A (labāka) līdz G (sliktāka) | Plovimo kokybės …klasė skalėje nuo A (aukštesnė) iki G (žemesnė) | Tisztítási hatékonysági osztály A-tól (magasabb) G-ig (alacsonyabb) terjedő skálán | Il-klassi tal-qawwa tat-tindif … fuq skala ta' A (l-ogħla) sa Ġ (l-aktar baxx) | Klasa efektywności zmywania w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda účinnosti čistenia … na stupnici od A (vyššia) do G (nižšia) | Razred pomivalnega učinka… na lestvici od A (višji) do G (nižji) |

VII | | | činnost sušení A: lepší G: horší | Kuivatamistulemus A: parem G: halvem | Žāvēšanas izpilde A: labāka B: sliktāka | Džiovinimo kokybės klasė: A (aukštesnė), G (žemesnė) | Szárítási teljesítmény A: magasabb G: alacsonyabb | Il-qawwa tat-tnixxif A: L-ogħla G: L-aktar baxx | Efektywność suszenia A: (bardziej efektywna) G: (mniej efektywna) | Účinnosť sušenia A: vysoká G: nízka | Sušilni učinek A: višji G: nižji |

| 8 | 5 | Třída účinnosti sušení … na stupnici od A (vyšší) do G (nižší) | Kuivatamistulemuse klass … astmestikus A-st (parem) kuni G-ni (halvem) | Žāvēšanas izpildes klase… uz skalas no A (labāka) līdz G (sliktāka) | Džiovinimo kokybės klasė … skalėje nuo A (aukštesnė) iki G (žemesnė) | Szárítási hatékonyság osztály A-tól (magasabb) G-ig (alacsonyabb) terjedő skálán. | Il-qawwa tat-tnixxif … fuq skala ta' A (l-ogħla) sa Ġ (l-aktar baxx) | Efektywność suszenia w skali od A (wysoka) do G (niska) | Trieda účinnosti sušenia … na stupnici od A (vyššia) do G (nižšia) | Razred sušilnega učinka… na lestvici od A (višji) do G (nižji) |

VIII | 9 | 6 | Počet sad nádobí | Standardsete serviiside arv | Standarta trauku komplektu skaits | Talpa standartiniais serviruotės komplektais | Szabványos teríték | Għadd standard ta' postijiet ta' oġġetti għall-ħasil | Pojemność znamionowa komplet | Štandardný objem pre riad | Standardni pogrinjki |

IX | 10 | 7 | Spotřeba vodyl/cyklus | Veetarbivus l/tsükkel | Ūdens patēriņš l/ciklā | Suvartojamas vanduo (l/ciklas) | Vízfogyasztás l/ciklus | Il-konsum ta' l-ilmal/ċiklu | Zużycie wody (l/cykl) | Spotreba vodyl/cyklus | Poraba vode l/program |

| 11 | | Doba programu | Põhitsükli ajaline kestus | Programmas laiks | Programos trukmė | Programidő | Iż-żmien tal-programm | Czas trwania cyklu | Čas programu | Trajanje programa |

| 13 | 8 | Odhadovaná roční spotřeba (220 cyklů) | Eeldatav aastane tarbivus (220 pesemiskorda) | Paredzamais gada patēriņš (220 cikli) | Skaičiuotinis per metus (220 ciklų) suvartojamos energijos kiekis | Átlagos évi becsült energia- és vízfogyasztás értéke 220 ciklusra | L-istima tal-konsum annwali (220 ċikli) | Szacowane roczne zużycie (220 cykli) | Odhadovaná ročná spotreba (220 cyklov) | Ocenjena poraba na leto (220 programov) |

X | 14 | 9 | Hluk (dB(A) re 1 pW) | Müra (dB(A) re pW) | Troksnis (dB(A) re 1 pW) | Triukšmas (dB(A) apie 1 pW) | Zaj (dB(A) 1 pW) | Livell tal-ħoss (dB(A) re 1 pW) | Poziom hałasu (dB(A) re 1 pW) | Hlučnosť (dB(A) re 1 pW) | Hrup (dB(A) re 1 pW) |

+++++ TIFF +++++

| | | Další údaje jsou v návodu k použití | Kasutusjuhend sisaldab lisateavet | Sīkāka informācija norādīta brošūrā | Daugiau informacijos yra gaminio apraše | További információ a termékismertetőben | Aktar informazzjoni tinkiseb mill-manwal tal-prodott. | Szczegółowe informacje zawarte są w instrukcji obsługi | Ďalšie informácie sú obsiahnuté vo výrobkových katalógoch | Ostali podatki so navedeni v prospektih |

+++++ TIFF +++++

| | | Norma EN 50 242 | Standard EN 50 242 | Standarts EN 50 242 | Lietuvos standartas LST EN 50 242 | EN 50 242 szabvány | L-istandard EN 50 242 | Norma EN 50 242 | Norma EN 50 242 | Standard EN 50 242 |

+++++ TIFF +++++

| | | Směrnice 97/17/ES pro označování myček nádobí energetickými štítky | Nõudepesumasinate märgistamise direktiiv 97/17/EÜ | Trauku mazgāšanas mašīnu Direktīva 97/17/EK | Indaplovės etiketės direktyva 97/17/EB | A 97/17/EK irányelv alapján | Id-Direttiva 97/17/KE dwar it-tikketti tal-magni tal-ħasil tal-platti | Dyrektywa 97/17/WE dotycząca etykiet na zmywarki do naczyń | Smernica 97/17/ES o štítkovaní umývačiek riadu | Direktiva 97/17/ES o energijskih nalepkah za pomivalne stroje |

"

6. 32002 L 0031: Direktiva Komisije 2002/31/ES z dne 22. marca 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih klimatskih naprav (UL L 86, 3.4.2002, str. 26).

V Prilogi V se doda naslednje:

"

Opomba Nalepka Priloga I | Podatkovna kartica in kataloška prodaja Prilogas II et III | | CS | ET | LV | LT | HU | MT | PL | SK | SL |

+++++ TIFF +++++

| | | Energie | Energia | Enerģija | Energija | Energia | Enerġija | Energia | Energia | Energija |

I | 1 | | Výrobce | Tootja või kaubamärk | Ražotājs | Gamintojas | Gyártó | Manifattur | Producent | Výrobca | Proizvajalec |

II | 2 | | Model | Mudel | Modelis | Modelis | Típus | Mudell | Model | Model | Model |

II | 2 | | Venkovní jednotka | Seadme välisosa | Āra bloks | Išorinis blokas | Kültéri egység | Unit ta' barra | Zespół zewnętrzny | Vonkajšia jednotka | Zunanja enota |

II | 2 | | Vnitřní jednotka | Seadme siseosa | Iekšējais bloks | Vidinis blokas | Beltéri egység | Unit ta' ġewwa | Zespół wewnętrzny | Vnútorná jednotka | Notranja enota |

+++++ TIFF +++++

| | | Úsporné | Tõhusam | Efektīvāk | Didžiausias efektyvumas | Kis fogyasztás | L-anqas li jaħlu | Bardziej efektywna | Viac úsporný | Manjša poraba energije |

+++++ TIFF +++++

| | | Méně úsporné | Vähemtõhus | Mazāk efektīvi | Mažiausias efektyvumas | Nagy fogyasztás | L-aktar li jaħlu | Mniej efektywna | Menej úsporný | Večja poraba energije |

| 3 | | Třída energetické účinnosti … na stupnici od A (nejvyšší účinnost, tj. nízká spotřeba elektrické energie) do G (nejnižší účinnost, tj. vysoká spotřeba elektrické energie) | Energiatõhususklass … astmestikus A-st (vähe tarbiv) kuni G-ni (palju tarbiv) | Energoefektivitātes klase… uz skalas no A (efektīvāk) līdz G (mazāk efektīvi) | Energijos vartojimo efektyvumo klasė skalėje nuo A (didžiausias efektyvumas) iki G (mažiausias efektyvumas) | Energiahaté-konysági osztály az A -tól (A- hatékonyabb) G-ig (G- kevésbé hatékony) terjedő skálán | Il-klassi ta' l-effiċjenza ta' l-enerġija … fuq skala ta' A ( jaħlu ftit) sa G (jaħlu ħafna) | Klasa efektywności energetycznej w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda energetickej hospodárnosti pomocou stupnice od A (viac úsporná) po G (menej úsporná) | Razred energijske učinkovitosti na lestvici od A (manjša poraba energije) do G (večja poraba energije) |

V | 5 | | Roční spotřeba energie kWh v režimu chlazení | Aastane energia-tarbivus kWh jahutusrežiimis | Enerģijas patēriņš gadā kWh dzesēšanas režīmā | Per metus suvartojama energija kWh šaldant | Éves energia-fogyasztás hűtési üzemmódban, kWh | Konsum ta' enerġija annwali kWh fil-modalità tat-tkessiħ | Roczne zużycie energii w trybie chłodzenia kWh | Ročná spotreba energie kWh v režime chladenia | Letna poraba energije pri hlajenju v kWh |

V | 5 | | Skutečná spotřeba energie závisí na způsobu používání spotřebiče a na klimatických podmínkách | Tegelik energia-tarbivus oleneb seadme kasutusviisist ja ilmastikust | Faktiskais enerģijas patēriņš atkarīgs no iekārtas lietošanas veida un klimata | Tikrasis suvartojimas priklauso nuo buitinio prietaiso naudojimo ir klimato | A tényleges energiafogyasztás a berendezés felhasználási módjától és a klímától függ | Il-konsum attwali jkun jiddependi minn kif jintuża l-apparat u mill-klima | Aktualne zużycie energii zależy od warunków eksploatacji i warunków klimatycznych | Skutočná spotreba závisí od toho, ako sa spotrebič používa, a od klimatických podmienok. | Dejanska poraba energije je odvisna od načina uporabe naprave in klimatskih razmer |

VI | 6 | | Chladící výkon | Jahutusvõimsus | Dzesēšanas jauda | Šaldymo galia | Hűtési teljesítmény | Dħul ta' tkessiħ | Moc chłodnicza | Chladiaci výkon | Hladilna moč |

VII | 7 | | Koeficient využitelnosti energie (EER) při plném zatížení | Energeetilise efektiivsuse tegur täiskoormusel | Energoefektivitātes koeficients (EEK) pie pilnas jaudas | Energijos vartojimo efektyvumo santykis (EVES) pilnai apkrovus | Energiahaté-konysági tényező (EHT) teljes terhelés mellett | Proporzjon ta' effiċjenza ta' l-enerġija meta mgħobbi kollu | Wskaźnik efektywności energetycznej przy pełnym obciążeniu | Indikátor energetickej hospodárnosti pri plnom zaťažení | Količnik energijske učinkovitosti pri polni obremenitvi |

VII | 7 | | Čím vyšší, tím lepší | Mida kõrgem, seda parem | Jo augstāks, jo labāks | Didesnis — geriau | Minél magasabb, annál jobb | Aktar m'hu għoli aħjar | Im wyższy, tym lepiej | Čím vyšší, tým lepší | Višji je boljši |

VIII | 8 | | Typ | Tüüp | Tips | Tipas | Méret | Daqs | Rodzaj | Typ | Tip |

VIII | 8 | | Pouze chlazení | Ainult jahutamine | Tikai dzesēšana | Tik šaldymo | Csak hűtés | Tkessiħ biss | Tylko chłodzenie | Len chladenie | Samo hlajenje |

VIII | 8 | | Chlazení/vytápění | Jahutamine/Soojendamine | Dzesēšana/sildīšana | Šaldymo ir šildymo | Hűtés/fűtés | Tkessiħ/tisħin | Chłodzenie/Ogrzewanie | Chladenie / vykurovanie | Hlajenje/ogrevanje |

IX | 9 | | Chlazení vzduchem | Õhkjahutatav | Ar gaisu dzesējams | Aušinamas oru | Léghűtéses | Mkessaħ bl-arja | Chłodzony powietrzem | Vzduchom chladený | Zračno hlajena |

IX | 9 | | Chlazení vodou | Vesijahutatav | Ar ūdeni dzesējams | Aušinamas vandeniu | Vízhűtéses | Mkessaħ bl-ilma | Chłodzony wodą | Vodou chladený | Vodno hlajena |

X | 10 | | Tepelný výkon | Soojendus-võimsus | Sildīšanas jauda | Šilumos galia | Fűtési teljesítmény | Qawwa ta' tfigħ ta' sħana | Moc grzewcza | Tepelný výkon | Ogrevna moč |

XI | 11 | | Tepelná účinnost: A (lepší) G (horší) | Soojenduse efektiivsus … astmestikus A-st (efektiivsem) kuni G-ni (vähemefektiivne) | Sildīšanas izpilde: A (labāka) G (sliktāka) | Šildymo kokybės charakteristi-ka A (efektyviausias) G (mažiau efektyvus) | Fűtési jellemzők: A -tól (A- hatékonyabb) G-ig (G- kevésbé hatékony) | Effiċjenza tat-tisħin: A ( jaħlu ftit) sa Ġ (jaħlu ħafna) | Wydajność grzewcza: A: (wyższa) G: (niższa) | Účinnosť vykurovania A (vyššia) G (nižšia) | Energijska učinkovitost za režim ogrevanja: A (manjša poraba energije) G (večja poraba energije) |

XII | 14 | | Hluk (dB(A) re 1 pW) | Müra (dB(A) re 1 pW) | Troksnis (dB(A) re 1 pW) | Triukšmo vertė (dB(A) apie 1 pW) | Zaj (dB(A) 1 pW) | Il-livell tal-ħoss (dB(A) re 1 pW) | Poziom hałasu (dB(A) re 1 pW | Hlučnosť (dB(A) re 1 pW) | Hrup (dB(A) re 1 pW) |

+++++ TIFF +++++

| 12 | | Další údaje jsou v návodu k použití | Kasutusjuhend sisaldab lisateavet | Sīkāka informācija norādīta brošūrā | Daugiau informacijos pateikiama gaminio aprašuose | További információk a termékis-mertetőben | Aktar informazzjoni tista' tinkiseb mill-manwali tal-prodott | Szczegółowe informacje zawarte są w instrukcji obsługi | Ďalšie informácie sú obsiahnuté vo výrobkových katalógoch | Ostali podatki so navedeni v prospektu |

+++++ TIFF +++++

| | | Norma EN 814 | Standard EN 814 | Standarts EN 814 | Lietuvos Respublikos standartas LST EN 814 | EN 814 szabvány | L-Istandard EN 814 | Norma EN 814 | Norma EN 814 | Standard EN 814 |

+++++ TIFF +++++

| | | Klimatizátor | Õhukonditsioneer | Gaisa kondicionieris | Oro kondicionie-rius | Légkondicionáló | Apparat ta' l-arja kkondizzjonata | Klimatyzator | Klimatizačná jednotka | Klimatska naprava |

+++++ TIFF +++++

| | | Směrnice 2002/31/ES pro označování klimatizátorů energetickými štítky | Energiamärgistamise direktiiv 2002/31/EÜ | Enerģijas marķēšanas Direktīva 2002/31/EK | Oro kondicionierių vartojamos energijos efektyvumo ženklinimo direktyva 2002/31/EB | 2002/31/EK Az energiafogyasztási címkézésről szóló irányelv | Direttiva 2002/31/KE dwar tikketta li tindika l-Enerġija | Dyrektywa 2002/31/WE dotycząca etykiet energetycznych | Smernica 2002/31/ES o energetickom štítkovaní | Direktiva 2002/31/ES o energijski nalepki za klimatske naprave |

| 11 | | Třída energetické účinnosti v režimu vytápění | Energiatõhusus- klass soojendus-režiimis | Sildīšanas režīma energoefektivitātes klase | Energijos vartojimo efektyvumo klasė tik šildant | Fűtési üzemmód energiahatékonysági osztály | Klassi ta' effiċjenza ta' l-enerġija fil-modalità tat-tisħin | Klasa efektywności energetycznej trybu grzewczego | Trieda energetickej hospodárnosti v režime vykurovania | Razred energijske učinkovitosti pri ogrevanju |

"

7. 32002 L 0040: Direktiva Komisije 2002/40/ES z dne 8. maja 2002 o izvajanju Direktive Sveta 92/75/EGS v zvezi z energijskim označevanjem gospodinjskih električnih pečic (UL L 128, 15.5.2002, str. 45).

V Prilogi V se doda naslednje

"

Opomba Nalepka Priloga I | Podatkovna kartica Priloga II | Kataloška prodaja Priloga III | | CS | ET | LV | LT | HU | MT | PL | SK | SL |

+++++ TIFF +++++

| | | | Energie | Energia | Enerģija | Energija | Energia | Enerġija | Energia | Energia | Energija |

+++++ TIFF +++++

| | | | Elektrická trouba | Elektriahi | Elektriskā cepeškrāsns | Elektrinė orkaitė | Villamos sütők | Forn ta' l-Elettriku | Piekarnik elektryczny | Elektrická rúra na pečenie | Električna pečica |

I | 1 | 1 | | Výrobce | Tootja või kaubamärk | Ražotājs | Gamintojas | Gyártó | Manifattur | Producent | Výrobca | Proizvajalec |

II | 2 | 1 | | Model | Mudel | Modelis | Modelis | Típus | Mudell | Model | Model | Model |

+++++ TIFF +++++

| | | | Úsporné | Tõhusam | Efektīvāk | Didžiausias efektyvumas | Kis fogyasztás | L-anqas li jaħlu | Bardziej efektywna | Viac úsporný | Manjša poraba energije |

+++++ TIFF +++++

| | | | Méně úsporné | Vähemtõhus | Mazāk efektīvi | Mažiausias efektyvumas | Nagy fogyasztás | L-aktar li jaħlu | Mniej efektywna | Menej úsporný | Večja poraba energije |

| 3 | 2 | | Třída energetické účinnosti … na stupnici od A (nejvyšší účinnost, tj. nízká spotřeba elektrické energie) do G (nejnižší účinnost, tj. vysoká spotřeba elektrické energie) | Energiatõhususklass … astmestikus A-st (vähe tarbiv) kuni G-ni (palju tarbiv) | Energoefektivitātes klase… uz skalas no A (efektīvāk) līdz G (mazāk efektīvi) | Energijos vartojimo efektyvumo klasė skalėje nuo A (didžiau-sias efektyvumas) iki G (mažiausias efektyvumas) | Energiahaté-konysági osztály az A -tól (A hatékonyabb) G-ig (G kevésbé hatékony) terjedő skálán | Il-klassi ta' l-effiċjenza ta' l-enerġija.. skala ta' bejn A (jaħlu ftit) u Ġ (jaħlu ħafna) | Klasa efektywności energetycznej w skali od A (bardziej efektywna) do G (mniej efektywna) | Trieda energetickej hospodárnosti pomocou stupnice od A (viac úsporná) po G (menej úsporná) | Razred energijske učinkovitosti na lestvici od A (manjša poraba energije) do G (večja poraba energije) |

| | | | Užitečná plocha | Küpsetusala | Cepšanas virsma | Kepimo plotas | Sütőtér | L-ispazju tal-ħami | Powierzchnia pieczenia | Priestor na pečenie | Površina za peko |

V | 5 | 3 | | Spotřeba energie | Energiatarbivus | Enerģijas patēriņš | Suvartojamas energijos kiekis | Energiafelhasználás | Il-konsum ta' l-enerġija | Zużycie energii | Spotreba energie | Poraba energije |

V | 5 | 3 | | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh | kWh |

V | 5 | 3 | | Tepelná funkce | Soojendusfunktsioon | Karsēšanas režīms | Kaitinimo tipas | Fűtési funkció | Funzjoni ta' tisħin | Funkcja grzewcza | Funkcia pečenie | Način ogrevanja |

V | 5 | 3 | | Konvenční tepelná funkce | Traditsiooniline (ülevalt ja altpoolt soojendus) | Parasts | Įprastinis | Hagyományos | Konvenzjonali | Z konwekcją naturalną | Konvenčné | Klasični |

V | 5 | 3 | | Nucená konvekce vzduchu | Pöördõhk | Pastiprināta gaisa konvekcija | Priverstinės oro konvekcijos | Mesterséges levegőáramoltatás | Konvezzjoni ta' arja forzata | Z wymuszonym obiegiem powietrza | S vnúteným prúdením vzduchu | S prisilnim kro-ženjem zraka |

V | 5 | 3 | | S normalizovanou zátěží | Põhineb standardkoormusel (tehtud testil) | Balstīts uz standarta devu | Remiantis standartine apkrova | Standard terhelés alapján | Ibbażat fuq tagħbija normali | Przy standardowym obciążeniu | Vztiahnuté na štandadnú záťaž | Pri standardnem bremenu |

VI | 6 | 4 | | Užitečný objem (litry) | Kasutatav ruum (liitrites) | Ietilpība (litros) | Naudingasis tūris (litrais) | Használható térfogat (liter) | Volum li jista' jintuża (litri) | Objętość użytkowa (litry) | Využiteľný objem (litre) | Uporabna prostornina (litri) |

VII | 7 | 5 | | Typ | Tüüp | Lielums | Dydis | Méret | Daqs | Rozmiar | Veľkosť | Velikost |

VII | 7 | 5 | | Malý | Väike | Maza | Mažas | Kicsi | Żgħir | Mały | Malá | Majhna |

VII | 7 | 5 | | Střední | Keskmine | Vidēja | Vidutinis | Közepes | Medju | Średni | Stredná | Srednja |

VII | 7 | 5 | | Velký | Suur | Liela | Didelis | Nagy | Kbir | Duży | Veľká | Velika |

| 8 | | | Doba tepelné úpravy normalizované zátěže | Valmistusaeg standardkoormusel | Standarta devas cepšanas laiks | Standartinės apkrovos kepimo trukmė | Sütési idő: standard terhelésnél | Ħin biex issajjar tagħbija normali | Czas potrzebny na upieczenie standardowego wsadu | Čas na upečenie štandardnej záťaže | Čas peke pri standardnem bremenu |

IX | 9 | 6 | | Hluk (dB(A) re 1 pW) | Müra (dB(A) re 1 pW) | Troksnis (dB(A) re 1 pW) | Triukšmo vertė (dB(A) apie 1 pW) | Zaj (dB(A) 1 pW) | Il-livell tal-ħoss dB(A) re 1 pW | Poziom hałasu (dB(A) re 1 pW) | Hlučnosť (dB(A) re 1 pW) | Hrup (dB(A) re 1 pW) |

+++++ TIFF +++++

| | | | Další údaje jsou v návodu k použití | Kasutusjuhend sisaldab lisateavet | Sīkāka informācija norādīta brošūrā | Daugiau informacijos pateikiama gaminio aprašuose | További információk a termékismertetőben | Aktar informazzjoni tista' tinkiseb mill-manwali tal-prodott | Szczegółowe informacje zawarte są w instrukcji obsługi | Ďalšie informácie sú obsiahnuté vo výrobkových katalógoch | Ostali podatki so navedeni v prospektu |

| 11 | | | Plocha největšího plechu na pečení | Suurima küpsetusplaadi ala | Lielākās cepešpannas laukums | Didžiausias kepimo lakšto plotas | A legnagyobb tepsi területe | L-ispazju ta' l-akbar daqs ta' reċipjent tal-ħami | Największa powierzchnia pieczenia | Plocha najväčšieho plechu na pečenie | Površina največje plošče za peko |

+++++ TIFF +++++

| | | | Norma EN 50 304 | Standard EN 50 304 | Standarts EN 50 304 | Lietuvos Respublikos standartas LST EN 50 304 | EN 50 304 szabvány | L-Istandard EN 50 304 | Norma EN 50 304 | Norma EN 50 304 | Standard EN 50 304 |

| | | | Směrnice 2002/40/ES pro označování elektrických trub energetickými štítky | Elektriahjude energiamärgista-mise direktiiv 2002/40/EÜ | Elektrisko cepeškrāšņu marķēšanas Direktīva 2002/40/EK | Elektrinių orkaičių vartojamos energijos efektyvumo ženklinimo direktyva 2002/40/EB | A villamos sütők energiafogyasztási címkézéséről szóló | Direttiva dwar it-tikketta ta' l-Eneġija (2002/40/KE) fuq fran ta' l-elettriku | Dyrektywa 2002/40/WE dotycząca etykiet energetycznych | Smernica 2002/40/ES o energetickom štítkovaní elektrických rúr na pečenie | Direktiva 2002/40/ES o energijski nalepki za električne pečice |

"

13. MALA IN SREDNJA PODJETJA

32000 D 0819: Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo, še posebej za mala in srednja podjetja (MSP) (2001-2005) (UL L 333, 29.12.2000, str. 84).

V členu 6:

(a) se črta naslednja, tretja alinea:

"— Ciper, ki je upravičen do dodatnih sredstev v skladu s postopki, ki bodo predvideni v soglasju z omenjeno državo;"

(b) se v četrti alinei črta naslednje besedilo:

"Malta in"

.

14. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

1. 31963 D 0266: Sklep Sveta 63/266/EGS z dne 2. aprila. 1963 o splošnih načelih za izvajanje skupne politike v poklicnem usposabljanju (UL 63, 20.4.1963, str. 1338) in

31963 Q 0688: Pravila Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje 63/688/EGS (UL P 190, 30.12.1963, str. 3090), kakor so bila spremenjena z:

- 31968 D 0189: Sklepom Sveta 68/189/EGS z dne 9.4.1968 (UL L 91, 12.4.1968, str. 26),

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Brez poseganja v prihodnje ponovne preglede pred dnem pristopa se v členu 1(1) Pravil Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje št. 63/688/EGS "devetdeset" nadomesti s "stopetdeset".

2. 31975 R 0337: Uredba (EGS) št. 337/75 Sveta z dne 10. februarja. 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (UL L 39, 13.2.1975, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31993 R 1946: Uredbo Sveta (EGS) št. 1946/93 z dne 30.6.1993 (UL L 181, 23.7.1993, str. 11),

- 31994 R 1131: Uredbo Sveta (ES) št. 1131/94 z dne 16.5.1994 (UL L 127, 19.5.1994, str. 1),

- 31995 R 0251: Uredbo Sveta (ES) št. 251/95 z dne 6.2.1995 (UL L 30, 9.2.1995, str. 1),

- 31995 R 0354: Uredbo Sveta (ES) št. 354/95 z dne 20.2.1995 (UL L 41, 23.2.1995, str. 1).

Brez poseganja v prihodnji ponovni pregled se v členu 4(1) številka "48" nadomesti z "78" in v točkah (a), (b) in (c) istega odstavka se "petnajst" nadomesti s "petindvajset".

15. REGIONALNA POLITIKA IN USKLAJEVANJE STRUKTURNIH INSTRUMENTOV

1. 31994 R 1164: Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16 maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada (UL L 130, 25.5.1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 R 1264: Uredbo Sveta (ES) št. 1264/1999 z dne 21.6.1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 57),

- 31999 R 1265: Uredbo Sveta (ES) št. 1265/1999 z dne 21.6.1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 62).

(a) V členu 2 se dodajo naslednji odstavki:

"5. Od dne pristopa do 31. decembra 2006 bodo tudi Češka, Estonija, Ciper, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška upravičene do pomoči iz sklada.

6. Za namene uporabe te uredbe BDP pomeni BND za leto po tržnih cenah, kakor to predvideva Komisija za uporabo ESA 95 v skladu z Uredbo (ES) št. 2223/96."

(b) V členu 4 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

"Od 1. januarja 2000 bodo skupna razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti do Grčije, Španije, Portugalske in Irske za obdobje od leta 2000 do 2006 znašala 18 milijard EUR v cenah iz leta 1999."

(c) V členu 4 se za četrtim odstavkom vstavijo naslednji odstavki:

"Skupna razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti do Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške bodo za obdobje od dne pristopa do 2006 znašala 7,5905 milijard EUR v cenah iz leta 1999.

Odobrene pravice za prevzem obveznosti za vsako leto v tem obdobju znašajo:

- 2004: 2,6168 milijard EUR

- 2005: 2,1517 milijard EUR

- 2006: 2,8220 milijard EUR."

(d) V členu 11(3) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se izdatke v smislu člena 7(1) šteje za upravičene do pomoči iz sklada le, če so nastali po 1. januarju 2004 in pod pogojem, da so izpolnjene vse zahteve iz te uredbe."

(e) Za členom 16 se doda naslednji člen:

"Člen 16 a

Posebne določbe po pristopu nove države članice, ki je prejemala predpristopno pomoč v okviru Instrumenta predpristopnih strukturnih politik (ISPA), k Evropski uniji.

1. Ukrepi, za katere na dan pristopa Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije in Slovaške veljajo sklepi Komisije o pomoči na podlagi Uredbe (ES) št. 1267/99 o vzpostavitvi Instrumenta predpristopnih strukturnih politik [*] UL L 161, 26.6.1999, str. 73 s spremembami. in katerih izvajanje se do dne pristopa še ni zaključilo, se štejejo za odobrene na podlagi te uredbe. Če odstavki od (2) do (5) ne določajo drugače, se za te ukrepe uporabljajo določbe o izvajanju na podlagi te uredbe odobrenih ukrepov.

2. Postopki javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, v katerih je bil v Uradnem listu Evropske unije do dne pristopa že objavljen javni razpis, se izvedejo v skladu s pravili iz tega razpisa. Ne uporabljajo se določbe iz člena 165 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti [**] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.".

Za postopke javnih naročil v zvezi z ukrepom iz odstavka 1, v katerih v Uradnem listu Evropske unije do dne pristopa še ni bil objavljen javni razpis, se uporabljajo določbe iz člena 8.

3. V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija na zahtevo zadevne države članice in le v okviru letnih obrokov, ki morajo biti še namenjeni v okviru splošnega proračuna, ob upoštevanju meril iz člena 7 prilagodi pomoč Skupnosti, ki se bo podelila. Prilagoditev pomoči Skupnosti ne prizadene tistega dela ukrepa, ki ga že krije posojilo EIB, Evropske banke za obnovo in razvoj ali druge mednarodne finančne institucije.

Plačila Komisije v okviru ukrepa iz odstavka 1 se knjižijo na najstarejšo odprto obveznost, nastalo sprva v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999, v nadaljevanju pa v skladu s to uredbo.

4. Razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki jih na zahtevo zadevne države članice določi Komisija, se za ukrepe iz odstavka 1 še naprej uporabljajo pravila o upravičenosti izdatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 1267/1999.

5. Komisija lahko za ukrepe iz odstavka 1 v izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih odobri posebne izjeme od pravil, ki se uporabljajo v skladu s to uredbo.

(f) Priloga I se nadomesti z naslednjim:

"Priloga I

Okvirna dodelitev skupnih sredstev Kohezijskega sklada med upravičene države članice iz tretjega odstavka člena 4:

- Grčija: od 16 % do 18 % skupnih sredstev

- Španija: od 61 % do 63,5 % skupnih sredstev

- Irska: od 2 % do 6 % skupnih sredstev

- Portugalska: od 16 % do 18 % skupnih sredstev.

Okvirna dodelitev skupnih sredstev Kohezijskega sklada med upravičene države članice iz petega odstavka člena 4:

- Češka: 9,76 % do 12,28 % skupnih sredstev

- Estonija: 2,88 % do 4,39 % skupnih sredstev

- Ciper: 0,43 % do 0,84 % skupnih sredstev

- Latvija: 5,07 % do 7,08 % skupnih sredstev

- Litva: 6,15 % do 8,17 % skupnih sredstev

- Madžarska: 11,58 % do 14,61 % skupnih sredstev

- Malta: 0,16 % do 0,36 % skupnih sredstev

- Poljska: 45,65 % do 52,72 % skupnih sredstev

- Slovenija: 1,72 % do 2,73 % skupnih sredstev

- Slovaška: 5,71 % do 7,72 % skupnih sredstev."

2. 31999 R 1260: Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, 26.6.1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 1447: Uredbo Sveta (ES) št. 1447/2001 z dne 28.6.2001 (UL L 198, 21.7.2001, str. 1).

(a) Za prvim pododstavkom člena 3(1) se vstavi naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško so regije, ki jih zajema Cilj 1 tiste regije, ki ustrezajo ravni NUTS II, katerih BDP na prebivalca, merjen po kupni moči in izračunan na podlagi zneskov Skupnosti za leta 1997-1998-1999, je manjši od 75 % povprečja Skupnosti v času zaključka pristopnih pogajanj."

(b) Člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Komisija sestavi seznam regij, ki jih zajema Cilj 1 ob doslednem upoštevanju prvega in drugega pododstavka odstavka 1, brez poseganja v člen 6(1) in drugi pododstavek člena 7(4).

Seznam velja sedem let od 1. januarja 2000. Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško ta seznam velja od dne pristopa do 31. decembra 2006."

(c) V členu 4(2) se za točko (c) vstavi naslednji stavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je za pomoč iz Cilja 2 zgornja meja prebivalstva 31 % prebivalstva vseh NUTS II regij, ki jih zajema Cilj 2 v vsaki izmed teh držav."

(d) V členu 4(11) se doda naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško seznam območij velja od dne pristopa do 31. decembra 2006."

(e) Člen 7(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Razpoložljiva sredstva iz skladov za prevzem obveznosti do Belgije, Danske, Nemčije, Grčije, Španije, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Avstrije, Portugalske, Finske, Švedske in Združenega kraljestva v obdobju od 2000 do 2006 znašajo 195 milijard EUR v cenah iz leta 1999.

Letna razporeditev teh sredstev je prikazana v Prilogi I.

Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško razpoložljiva sredstva iz skladov za prevzem obveznosti, za obdobje od dne pristopa do 2006 znašajo 14,1559 milijard EUR po cenah iz leta 1999.

Letna razporeditev teh sredstev je prikazana v Prilogi II."

(f) V členu 7(2) se za četrtim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

"Z odstopanjem od drugega, tretjega in četrtega pododstavka je za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško razporeditev proračunskih sredstev za cilje naslednja:

- % Strukturnih skladov bo dodeljen za Cilj 1 (i.e. skupno 13,2343 milijard EUR);

- 0,86 % Strukturnih skladov bo dodeljen za Cilj 2 (i.e. skupno 0,1212 milijard EUR);

- % Strukturnih skladov bo dodeljen za Cilj 3 (i.e. skupno 0,1116 milijard EUR)."

(g) Drugi pododstavek člena 7(3) se nadomesti z naslednjim:

"Za Cilj 3 razporeditev po državah članicah načeloma temelji na prebivalstvu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči, stanju zaposlenosti in resnosti problemov, kakršni so socialna izključenost (če so dostopni podatki za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško), ravni izobraženosti in usposobljenosti ter udeležbi žensk na trgu dela."

(h) Člen 7(6) se nadomesti z naslednjim:

"6. Za obdobje iz odstavka 1, prvega pododstavka, se 5,35 % odobrenih pravic za prevzem obveznosti iz Strukturnih skladov iz odstavka 1, prvega in drugega pododstavka, nameni za financiranje pobud Skupnosti.

0,65 % odobrenih pravic za prevzem obveznosti iz odstavka 1, prvega in drugega pododstavka, se nameni za financiranje inovativnih ukrepov in tehnične podpore, kakor je opredeljeno v členih 22 in 23.

Za obdobje iz odstavka 1, tretjega pododstavka, se 4,58 % odobrenih pravic za prevzem obveznosti iz Strukturnih skladov iz odstavka 1, tretjega in četrtega pododstavka, nameni za financiranje pobud Skupnosti Interreg in EQUAL. Pobude Skupnosti Leader+ in URBAN se v tem obdobju ne bodo izvajale na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, v Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem.

0,27 % odobrenih pravic za prevzem obveznosti iz odstavka 1, tretjega in četrtega pododstavka, se nameni financiranju tehnične pomoči, kot je opredeljena v členu 23. Inovativni ukrepi, kakor so opredeljeni v členu 22, se v tem obdobju ne bodo izvajali na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, v Litvi, na Madžarskem, na Malti, na Poljskem, v Sloveniji in na Slovaškem."

(i) V členu 11(2) se za četrtim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je praviloma raven izdatkov iz prvega in drugega odstavka vsaj enaka znesku povprečnih letnih realnih izdatkov doseženih v referenčnem obdobju, ki je opredeljeno v tesnem sodelovanju s Komisijo in je določeno glede na splošne makroekonomske okoliščine, v katerih poteka financiranje, pri čemer se upoštevajo tudi nekatere specifične gospodarske razmere, kot so privatizacije, izjemna raven javnih strukturnih ali drugih enakovrednih prizadevanj s strani države članice v prejšnjem obdobju in nacionalna gospodarska gibanja."

(j) V členu 14(1) se drugemu pododstavku doda naslednji stavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško se programsko obdobje začne na dan pristopa in pokriva obdobje od dne pristopa do 31. decembra 2006."

(k) V členu 20(1) se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

"Brez poseganja v določbe člena 7(6), pobude Skupnosti zajemajo naslednja področja:"

(l) Člen 22(1), prvi pododstavek, se nadomesti z naslednjim:

"Brez poseganja v določbe člena 7(6), na pobudo Komisije in po posvetu z odbori iz členov 48 do 51 o smernicah za različne vrste inovativnih aktivnosti, ob upoštevanju zgornje meje 0,40 % njihovega letnega financiranja, se lahko iz skladov financirajo inovativne dejavnosti na ravni Skupnosti. Vključujejo študije, pilotne projekte in izmenjave izkušenj."

(m) V členu 23 se za prvim stavkom vstavi naslednji stavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško je zgornja meja za take ukrepe 0,27 % letnega financiranja iz posameznega Sklada, ki je dodeljeno tem desetim državam članicam."

(n) V členu 32(2) se za prvim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško znašajo predplačila 16 % prispevkov iz skladov za zadevno pomoč. Porazdelijo se na dve proračunski leti: 10 % za prvo leto, 6 % za naslednje leto."

(o) V členu 52(4) se doda naslednji pododstavek:

"Ne glede na datum, določen v členu 30(2), se dejansko plačane izdatke, glede katerih Komisija od Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije ali Slovaške pred dnem pristopa prejme vlogo za pomoč in ki izpolnjujejo vse pogoje iz te uredbe, lahko šteje za upravičene do prispevka iz skladov od 1. januarja 2004."

(p) V Prilogi se naslov "Priloga" nadomesti z naslovom "Priloga I".

(q) Vstavi se naslednja Priloga:

"PRILOGA II

STRUKTURNI SKLADI

Letna razporeditev odobrenih pravic za prevzem obveznosti za obdobje od dne pristopa do leta 2006 za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaškoc (iz člena 7(1))

(v milijonih EUR - v cenah iz leta 1999) |

2004 | 2005 | 2006 |

3453,5 | 4754,7 | 5947,6. |

"

3. 31999 D 0500: Odločba Komisije 1999/500/ES z dne 1. julija 1999 o določitvi okvirne dodelitve odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah prek finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR) za regije, ki jih ne zajema Cilj 1 Strukturnih skladov za obdobje od leta 2000 do 2006 (UL L 194, 27.7.1999, str. 47).

(a) V členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško okvirni zneski pokrivajo obdobje od dne pristopa do 2006."

(b) V Prilogi se doda naslednje:

"Okvirna dodelitev odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah prek finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva za regije, ki jih ne zajema Cilj 1 Strukturnih skladov za Češko, Estonijo, Ciper, Litvo, Latvijo, Madžarsko Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško za obdobje od dne pristopa do leta 2006

(v milijonih EUR (v cenah iz leta 1999)) |

Država članica | Znesek odobrenih pravic |

Češka | — |

Estonija | — |

Ciper | 3,0 |

Latvija | — |

Litva | — |

Madžarska | — |

Malta | — |

Poljska | — |

Slovenija | — |

Slovaška | — |

Skupno | 3,0. |

"

4. 31999 D 0501: Odločba Komisije 1999/501/ES z dne 1. julija 1999 o določitvi okvirne dodelitve odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za Cilj 1 iz Strukturnih skladov za obdobje od leta 2000 do 2006 (UL L 194, 27.7.1999, str. 49).

(a) V členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško okvirni zneski pokrivajo obdobje od dne pristopa do 2006."

b) V Prilogi I se doda naslednje:

"Okvirna dodelitev odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za Cilj 1 iz Strukturnih skladov za Češko, Estonijo, Ciper, Litvo, Latvijo, Madžarsko Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško za obdobje od dne pristopa do leta 2006

(v milijonih EUR (v cenah iz leta 1999)) |

Država članica | Znesek odobrenih pravic Regije, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 1 |

Češka | 1286,4 |

Estonija | 328,6 |

Ciper | — |

Latvija | 554,2 |

Litva | 792,1 |

Madžarska | 1765,4 |

Malta | 55,9 |

Poljska | 7320,7 |

Slovenija | 210,1 |

Slovaška | 920,9 |

Skupno | 13234,3. |

"

5. 31999 D 0502: Odločba Komisije 1999/502/ES z dne 1. julija 1999 o sestavi seznama regij, ki so zajete v Cilju 1 Strukturnih skladov za obdobje od leta 2000 do 2006 (UL L 194, 27.7.1999, str. 53).

(a) V členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško bo ta seznam veljal od dne pristopa do 31 decembra 2006."

(b) V Prilogi I se pred vnosom za Nemčijo vstavi naslednje:

"Češka [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006.

Střední Čechy

Jihozápad

Severozápad

Severovýchod

Jihovýchod

Střední Morava

Moravskoslezkso"

,

med vnosoma za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006.

Eesti"

,

med vnosoma za Italijo in Avstrijo:

"Latvija [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006.

Latvija

Litva [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006.

Lietuva

Madžarska [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006.

Közép-Dunántúl

Nyugat-Dunántúl

Dél-Dunántúl

Észak-Magyarország

Észak-Alföld

Dél-Alföld

Malta [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006.

Malta"

,

med vnosoma za Avstrijo in Portugalsko:

"Poljska [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006.

Dolnośląskie

Kujawsko-Pomorskie

Lubelskie

Lubuskie

Łódzkie

Małopolskie

Mazowieckie

Opolskie

Podkarpackie

Podlaskie

Pomorskie

Śląskie

Świętokrzyskie

Warmińsko-Mazurskie

Wielkopolskie

Zachodniopomorskie"

in med vnosoma za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006.

Slovenija

Slovaška [2] Seznam je veljaven od dne pristopa do 31 decembra 2006."

Západné Slovensko

Stredné Slovensko

Východné Slovensko.

6. 31999 D 0503: Odločba Komisije 1999/503/ES z dne 1. julija 1999 o določitvi zgornje meje prebivalstva za vsako državo članico v okviru Cilja 2 Strukturnih skladov za obdobje od leta 2000 do 2006 (UL L 194, 27.7.1999, str. 58).

(a) V členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško začne zadevno obdobje teči od dne pristopa do 2006."

(b) Priloga se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA

o določitvi zgornje meje prebivalstva za vsako državo članico v okviru Cilja 2 iz Strukturnih skladov za obdobje od leta 2000 do 2006

Država članica | Zgornja meja prebivalstva (1000 prebivalstva) |

Belgija | 1269 |

Češka | 370 [*] |

Danska | 538 |

Nemčija | 10296 |

Estonija | — [*] |

Grčija | — |

Španija | 8809 |

Francija | 18768 |

Irska | — |

Italija | 7402 |

Ciper | 213 [*] |

Latvija | — [*] |

Litva | — [*] |

Luksemburg | 118 |

Madžarska | — [*] |

Malta | — [*] |

Nizozemska | 2333 |

Avstrija | 1995 |

Poljska | — [*] |

Portugalska | — |

Slovenija | — [*] |

Slovaška | 192 [*] |

Finska | 1582 |

Švedska | 1223 |

Združeno Kraljestvo | 13836. |

"

7. 31999 D 0504: Odločba Komisije 1999/504/EC z dne 1. julija 1999 o določitvi okvirne dodelitve odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za Cilj 2 Strukturnih skladov za obdobje od leta 2000 do 2006 (UL L 194, 27.7.1999, str. 60).

(a) V členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško okvirni zneski pokrivajo obdobje od dne pristopa do 2006."

(b) V Prilogi I se doda naslednje:

"Okvirna dodelitev odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za Cilj 2 iz Strukturnih skladov za Češko, Estonijo, Ciper, Litvo, Latvijo, Madžarsko Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško za obdobje od dne pristopa do leta 2006

(v milijonih EUR (po cenah iz leta 1999)) |

Država članica | Odobrene pravice |

Češka | 63,3 |

Estonija | — |

Ciper | 24,9 |

Latvija | — |

Litva | — |

Madžarska | — |

Malta | — |

Poljska | — |

Slovenija | — |

Slovaška | 33,0 |

Skupno | 121,2. |

"

8. 31999 D 0505: Odločba Komisije 1999/505/ES z dne 1 julija 1999 o določitvi okvirne dodelitve odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za Cilj 3 Strukturnih skladov za obdobje od leta 2000 do 2006 (UL L 194, 27.7.1999, str. 63).

(a) V členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško okvirni zneski pokrivajo obdobje od dne pristopa do 2006."

(b) V Prilogi se doda naslednje:

"Okvirna dodelitev odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za Cilj 3 iz Strukturnih skladov za Češko, Estonijo, Ciper, Litvo, Latvijo, Madžarsko Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško za obdobje od dne pristopa do leta 2006

(v milijonih EUR (v cenah iz leta 1999)) |

Država članica | Odobrene pravice |

Češka | 52,2 |

Estonija | — |

Ciper | 19,5 |

Latvija | — |

Litva | — |

Madžarska | — |

Malta | — |

Poljska | — |

Slovenija | — |

Slovaška | 39,9 |

Skupno | 111,6. |

"

9. Odločba Komisije z dne 12. maja 2000 o določitvi okvirne dodelitve odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za pobudo Skupnosti EQUAL za obdobje 2000-2006 (C(2000) 1221).

(a) V členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško okvirni zneski pokrivajo obdobje od dne pristopa do 2006."

.

(b) V Prilogi se doda naslednje:

"Okvirna dodelitev odobrenih pravic za prevzem obveznosti za pobudo Skupnosti EQUAL po državah članicah za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško za obdobje od dne pristopa do leta 2006

(v milijonih EUR (po cenah iz leta 1999)) |

Država članica | Odobrene pravice |

Češka | 28,4 |

Estonija | 3,6 |

Ciper | 1,6 |

Latvija | 7,1 |

Litva | 10,5 |

Madžarska | 26,8 |

Malta | 1,1 |

Poljska | 118,5 |

Slovenija | 5,7 |

Slovaška | 19,7 |

Skupno | 223,0. |

"

10. Odločba Komisije z dne 11. julija 2000 o določitvi okvirne dodelitve odobrenih pravic za prevzem obveznosti po državah članicah za pobudo Skupnosti Interreg za obdobje 2000-2006 (C(2000) 1223).

(a) V členu 1 se doda naslednji odstavek:

"Za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško okvirni zneski pokrivajo obdobje od dne pristopa do 2006."

(b) V Prilogi se doda naslednje:

"Okvirna dodelitev odobrenih pravic za prevzem obveznosti za pobudo Skupnosti Interreg po državah članicah za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško za obdobje od dne pristopa do leta 2006

(v milijonih EUR (po cenah iz leta 1999)) |

Država članica | Odobrene pravice |

Češka | 60,9 |

Estonija | 9,4 |

Ciper | 3,8 |

Latvija | 13,5 |

Litva | 19,9 |

Madžarska | 60,9 |

Malta | 2,1 |

Poljska | 196,1 |

Slovenija | 21,0 |

Slovaška | 36,8 |

Skupno | 424,4. |

"

16. OKOLJE

A. RAVNANJE Z ODPADKI

31976 D 0431: Sklep Komisije 76/431/EGS z dne 21. aprila 1976 o ustanovitvi Odbora za ravnanje z odpadki (UL L 115, 1.5.1976, str. 73), kakor je bil spremenjen z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23).

Člen 3(1) se nadomesti z naslednjim:

"1. Odbor sestavlja 52 članov."

.

B. KAKOVOST VODE

31977 D 0795: Odločba Sveta 77/795/EGS z dne 12. decembra 1977 o oblikovanju skupnega postopka za izmenjavo informacij o kakovosti površinske sladke vode v Skupnosti (UL L 334, 24.12.1977, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31981 D 0856: Odločbo Sveta 81/856/EGS z dne 19.10.1981 (UL L 319, 7.11.1981, str. 17),

- 31984 D 0422: Odločbo Komisije 84/422/EGS z dne 24.7.1984 (UL L 237, 5.9.1984, str. 15),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31986 D 0574: Odločbo Sveta 86/574/EGS z dne 24.11.1986 (UL L 335, 28.11.1986, str. 44),

- 31990 D 0002: Odločbo Komisije 90/2/EGS z dne 14.12.1989 (UL L 1, 4.1.1990, str. 20),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21)

in razveljavljena z učinkom od 22. decembra 2007 z:

- 32000 L 0060: Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23.10.2000 (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

V Prilogi I se doda naslednje:

"ČEŠKA

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Obříství | Postaja št. 0103 — 4,7 km dolvodno od sotočja z Vltavo | Laba |

Děčín | Postaja št. 0104 — 21,3 km gorvodno od točke, kjer Laba zapusti Češko Republiko | Laba |

Zelčín | Postaja št. 0105 — 4,5 km gorvodno od sotočja z Labo | Vltava |

Lanžhot | Postaja št. 0401 — v točki, kjer Morava zapusti Češko republiko | Morava |

Pohansko | Postaja št. 0402 — v točki, kjer Dyje zapusti Češko republiko | Dyje |

Bohumín | Postaja št. 1163 — v točki, kjer Odra zapusti Češko republiko | Odra |

Beroun | Postaja št. 4015 -34,2 km gorvodno od sotočja z Vltavo | Berounka |

Louny | Postaja št. 4006 -54,3 km gorvodno od sotočja z Labo | Ohře |

Dluhonice | Postaja št. 4010 -9,3 km gorvodno od sotočja z Moravo | Bečva |

ESTONIJA

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Narva | Postaja št. 32 — 7 km gorvodno od ustja reke | Narva |

Kasari HP | Postaja št. 49 -17,4 km gorvodno od ustja reke | Kasari |

Kavastu | Postaja št. 13 -16 km gorvodno od ustja reke | Emajõgi |

Oreküla HP | Postaja št. 52 -25,7 km gorvodno od ustja reke | Pärnu |

CIPER

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Λεμεσός | Vodotočna merilna postaja Kouris na repu rezervoarja Kouris | Kouris |

Πάφος | Vodotočna merilna postaja Phinikas na repu rezervoarja Asprokremmos | Xeros |

LATVIJA

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Jēkabpils | 166 km gorvodno od ustja; 1,0 km gorvodno od mesta Jēkabpils | Daugava |

Valmiera | 142 km gorvodno od ustja; 2,5 km gorvodno od mesta Valmiera | Gauja |

Jelgava | 71,6 km gorvodno od ustja; 1,0 km gorvodno od mesta Jelgava | Lielupe |

Kuldīga | 87,8 km gorvodno od ustja; 0,5 km gorvodno od mesta Kuldīga | Venta |

LITVA

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Rusnė | 16 km gorvodno od ustja (ob izlivu v laguno Kuršių) | Nemunas |

Mažeikiai | 200 km gorvodno od ustja, na litovsko-latvijski meji | Venta |

Saločiai | 152,5 km gorvodno od ustja, na litovsko-latvijski meji | Mūša |

Šventoji | 0,2 km gorvodno od ustja (ob izlivu v Baltsko morje) | Šventoji |

MADŽARSKA

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Győrzámoly | Rečni kilometer 1806,2; most Medve | Donava |

Szob | Rečni kilometer 1708,0; dolvodno od ustja pri Ipoly; od linije kanala | Donava |

Hercegszántó | Rečni kilometer 1433,0 | Donava |

Tiszabecs | Rečni kilometer 757,0; pri merilni napravi | Tisa |

Tiszasziget | Rečni kilometer 162,5; na meji | Tisa |

Drávaszabolcs | Rečni kilometer 68,0; pri cestnem mostu | Drava |

Csenger | Rečni kilometer 202,6 | Szamos |

Sajópüspöki | Rečni kilometer 123,5; pri cestnem mostu | Sajó |

Tornyosnémeti | Rečni kilometer 102,0 | Hernád |

Körösszakál | Rečni kilometer 58,6 | Sebes-Körös |

Makó | Rečni kilometer 24,3; pri merilni napravi | Maros |

POLJSKA

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Kraków | Rečni kilometer 63,7 — gorvodno od Krakova | Visła |

Varšava | Rečni kilometer 510,0 — Varšava, mesto | Visla |

Wyszków | Rečni kilometer 33,0 — pri cestnem mostu | Bug |

Pułtusk | Rečni kilometer 63,0 — na meji | Narew |

Kiezmark | Rečni kilometer 926,0 — gorvodno od ustja | Visla |

Chałupki | Rečni kilometer 20,0 — v točki, kjer Odra vstopi iz Češke republike na Poljsko | Odra |

Vroclav | Rečni kilometer 249,0 — Vroclav, mesto | Odra |

Gubin | Rečni kilometer 12,0 — gorvodno od izliva v Odro | Nysa Łużycka |

Poznanj | Rečni kilometer 243,6 — Poznanj, mesto | Warta |

Krajnik Dolny | Rečni kilometer 690,0 — zadnja točka na meji med Poljsko in Nemčijo | Odra |

Goleniów | Rečni kilometer 10,2 — gorvodno od ustja | Ina |

Trzebiatów | Rečni kilometer 12,9 — gorvodno od ustja | Rega |

Bardy | Rečni kilometer 25,0 — gorvodno od ustja Gościnka | Parsęta |

Stary Kraków | Rečni kilometer 20,6 — gorvodno od ustja | Wieprza |

Grabowo | Rečni kilometer 18,0 — gorvodno od ustja | Grabowa |

Charnowo | Rečni kilometer 11,3 — gorvodno od ustja | Słupia |

Smołdzino | Rečni kilometer 13,3 — gorvodno od ustja | Łupawa |

Cecenowo | Rečni kilometer 25,2 — gorvodno od ustja | Łeba |

Wejherowo | Rečni kilometer 20,9 — gorvodno od ustja | Reda |

Nowa Pasłęka | Rečni kilometer 2,0 — gorvodno od ustja | Pasłęka |

SLOVENIJA

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Dravograd | Rečni kilometer 133,3 — gorvodno od mejne točke, kjer Drava zapusti Republiko Slovenijo | Drava |

Ormož | Rečni kilometer 11,1 — gorvodno od mejne točke, kjer Drava zapusti Republiko Slovenijo | Drava |

Ceršak | Rečni kilometer 134,4 — gorvodno od sotočja z Dravo | Mura |

Mota | Rečni kilometer 81,1 — gorvodno od sotočja z Dravo | Mura |

Jesenice na Dolenjskem | Rečni kilometer 728,5 — gorvodno od sotočja z Donavo | Sava |

Medno | Rečni kilometer 858,7 — gorvodno od sotočja z Donavo | Sava |

Radoviči | Rečni kilometer 177,13 — gorvodno od sotočja s Savo | Kolpa |

Solkan | Rečni kilometer 1,5 — gorvodno od mejne točke, kjer Soča zapusti Republiko Slovenijo | Soča |

Miren | Rečni kilometer 0,27 — gorvodno od točke, kjer Vipava zapusti Republiko Slovenijo | Vipava |

Cerkvenikov mlin | Rečni kilometer 7,95 — gorvodno od ponora pri Škocjanskih jamah | Notranjska Reka |

Podkaštel | Rečni kilometer 6,46 — gorvodno od ustja | Dragonja |

SLOVAŠKA

Vzorčevalne ali merilne postaje | Seznam rek |

Bratislava | Postaja št. D002051D — 1869,0 km, v središču Bratislave, v sredini reke | Donava |

Devínska Nová Ves | Postaja št. M128020D — 1,5 km gorvodno od točke, kjer se Morava izliva v Donavo | Morava |

Komárno | Postaja št. V787501D -1,5 km gorvodno od sotočja z Donavo | Váh |

Komoča | Postaja št. N775500D -6,5 km gorvodno od sotočja z Váhom | Nitra |

Kamenica | Postaja št. R365010D -1,7 km gorvodno od sotočja z Donavo | Hron |

Salka | Postaja št. I283000D -12,0 km gorvodno od sotočja z Donavo | Ipeľ |

Krásny Brod | Postaja št. B02700D -108,3 km gorvodno od sotočja z Latorico | Laborec |

Streda nad Bodrogom | Postaja št. B615000D -6,0 km gorvodno od točke, kjer Bodrog zapusti Slovaško Republiko | Bodrog |

Ždaňa | Postaja št. H371000D -17,2 km gorvodno od točke, kjer Hornád zapusti Slovaško Republiko | Hornád |

"

.

C. VARSTVO NARAVE

1. 31979 L 0409: Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31981 L 0854: Direktivo Sveta 81/854/EGS z dne 19.10.1981 (UL L 319, 7.11.1981, str. 3),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31985 L 0411: Direktivo Komisije 85/411/EGS z dne 25.7.1985 (UL L 233, 30.8.1985, str. 33),

- 31986 L 0122: Direktivo Sveta 86/122/EGS z dne 8.4.1986 (UL L 100, 16.4.1986, str. 22),

- 31990 L 0656: Direktivo Sveta 90/656/EGS z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 59),

- 31991 L 0244: Direktivo Komisije 91/244/EGS z dne 6.3.1991 (UL L 115, 8.5.1991, str. 41),

- 31994 L 0024: Direktivo Sveta 94/24/ ES z dne 8.6.1994 (UL L 164, 30.6.1994, str. 9),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0049: Direktivo Komisije 97/49/ES z dne 29.7.1997 (UL L 223, 13.8.1997, str. 9).

Priloge I, II/1, II/2, III/1, III/2 in III/3 se nadomestijo z naslednjim:

»ANEXO I — PŘÍLOHA I — BILAG I — ANHANG I — I LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ I — ANNEX I — ANNEXE I — ALLEGATO I — I PIELIKUMS — I PRIEDAS — I. MELLÉKLET — ANNESS I — BIJLAGE I — ZAŁĄCZNIK I — ANEXO I — PRÍLOHA I — PRILOGA I — LITTLE I — BILAGA I

GAVIIFORMES

Gaviidae

Gavia stellata

Gavia arctica

Gavia immer

PODICIPEDIFORMES

Podicipedidae

Podiceps auritus

PROCELLARIIFORMES

Procellariidae

Pterodroma madeira

Pterodroma feae

Bulweria bulwerii

Calonectris diomedea

Puffinus puffinus mauretanicus (Puffinus mauretanicus)

Puffinus yelkouan

Puffinus assimilis

Hydrobatidae

Pelagodroma marina

Hydrobates pelagicus

Oceanodroma leucorhoa

Oceanodroma castro

PELECANIFORMES

Pelecanidae

Pelecanus onocrotalus

Pelecanus crispus

Phalacrocoracidae

Phalacrocorax aristotelis desmarestii

Phalacrocorax pygmeus

CICONIIFORMES

Ardeidae

Botaurus stellaris

Ixobrychus minutus

Nycticorax nycticorax

Ardeola ralloides

Egretta garzetta

Egretta alba (Ardea alba)

Ardea purpurea

Ciconiidae

Ciconia nigra

Ciconia ciconia

Threskiornithidae

Plegadis falcinellus

Platalea leucorodia

PHOENICOPTERIFORMES

Phoenicopteridae

Phoenicopterus ruber

ANSERIFORMES

Anatidae

Cygnus bewickii (Cygnus columbianus bewickii)

Cygnus cygnus

Anser albifrons flavirostris

Anser erythropus

Branta leucopsis

Branta ruficollis

Tadorna ferruginea

Marmaronetta angustirostris

Aythya nyroca

Polysticta stelleri

Mergus albellus (Mergellus albellus)

Oxyura leucocephala

FALCONIFORMES

Pandionidae

Pandion haliaetus

Accipitridae

Pernis apivorus

Elanus caeruleus

Milvus migrans

Milvus milvus

Haliaeetus albicilla

Gypaetus barbatus

Neophron percnopterus

Gyps fulvus

Aegypius monachus

Circaetus gallicus

Circus aeruginosus

Circus cyaneus

Circus macrourus

Circus pygargus

Accipiter gentilis arrigonii

Accipiter nisus granti

Accipiter brevipes

Buteo rufinus

Aquila pomarina

Aquila clanga

Aquila heliaca

Aquila adalberti

Aquila chrysaetos

Hieraaetus pennatus

Hieraaetus fasciatus

Falconidae

Falco naumanni

Falco vespertinus

Falco columbarius

Falco eleonorae

Falco biarmicus

Falco cherrug

Falco rusticolus

Falco peregrinus

GALLIFORMES

Tetraonidae

Bonasa bonasia

Lagopus mutus pyrenaicus

Lagopus mutus helveticus

Tetrao tetrix tetrix

Tetrao urogallus

Phasianidae

Alectoris graeca saxatilis

Alectoris graeca whitakeri

Alectoris barbara

Perdix perdix italica

Perdix perdix hispaniensis

GRUIFORMES

Turnicidae

Turnix sylvatica

Gruidae

Grus grus

Rallidae

Porzana porzana

Porzana parva

Porzana pusilla

Crex crex

Porphyrio porphyrio

Fulica cristata

Otididae

Tetrax tetrax

Chlamydotis undulata

Otis tarda

CHARADRIIFORMES

Recurvirostridae

Himantopus himantopus

Recurvirostra avosetta

Burhinidae

Burhinus oedicnemus

Glareolidae

Cursorius cursor

Glareola pratincola

Charadriidae

Charadrius alexandrinus

Charadrius morinellus (Eudromias morinellus)

Pluvialis apricaria

Hoplopterus spinosus

Scolopacidae

Calidris alpina schinzii

Philomachus pugnax

Gallinago media

Limosa lapponica

Numenius tenuirostris

Tringa glareola

Xenus cinereus (Tringa cinerea)

Phalaropus lobatus

Laridae

Larus melanocephalus

Larus genei

Larus audouinii

Larus minutus

Sternidae

Gelochelidon nilotica (Sterna nilotica)

Sterna caspia

Sterna sandvicensis

Sterna dougallii

Sterna hirundo

Sterna paradisaea

Sterna albifrons

Chlidonias hybridus

Chlidonias niger

Alcidae

Uria aalge ibericus

PTEROCLIFORMES

Pteroclididae

Pterocles orientalis

Pterocles alchata

COLUMBIFORMES

Columbidae

Columba palumbus azorica

Columba trocaz

Columba bollii

Columba junoniae

STRIGIFORMES

Strigidae

Bubo bubo

Nyctea scandiaca

Surnia ulula

Glaucidium passerinum

Strix nebulosa

Strix uralensis

Asio flammeus

Aegolius funereus

CAPRIMULGIFORMES

Caprimulgidae

Caprimulgus europaeus

APODIFORMES

Apodidae

Apus caffer

CORACIIFORMES

Alcedinidae

Alcedo atthis

Coraciidae

Coracias garrulus

PICIFORMES

Picidae

Picus canus

Dryocopus martius

Dendrocopos major canariensis

Dendrocopos major thanneri

Dendrocopos syriacus

Dendrocopos medius

Dendrocopos leucotos

Picoides tridactylus

PASSERIFORMES

Alaudidae

Chersophilus duponti

Melanocorypha calandra

Calandrella brachydactyla

Galerida theklae

Lullula arborea

Motacillidae

Anthus campestris

Troglodytidae

Troglodytes troglodytes fridariensis

Muscicapidae (Turdinae)

Luscinia svecica

Saxicola dacotiae

Oenanthe leucura

Oenanthe cypriaca

Oenanthe pleschanka

Muscicapidae (Sylviinae)

Acrocephalus melanopogon

Acrocephalus paludicola

Hippolais olivetorum

Sylvia sarda

Sylvia undata

Sylvia melanothorax

Sylvia rueppelli

Sylvia nisoria

Muscicapidae (Muscicapinae)

Ficedula parva

Ficedula semitorquata

Ficedula albicollis

Paridae

Parus ater cypriotes

Sittidae

Sitta krueperi

Sitta whiteheadi

Certhiidae

Certhia brachydactyla dorotheae

Laniidae

Lanius collurio

Lanius minor

Lanius nubicus

Corvidae

Pyrrhocorax pyrrhocorax

Fringillidae (Fringillinae)

Fringilla coelebs ombriosa

Fringilla teydea

Fringillidae (Carduelinae)

Loxia scotica

Bucanetes githagineus

Pyrrhula murina (Pyrrhula pyrrhula murina)

Emberizidae (Emberizinae)

Emberiza cineracea

Emberiza hortulana

Emberiza caesia

ANEXO II/1 — PŘÍLOHA II/1 — BILAG II/1 — ANHANG II/1 — II/1 LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ II/1 — ANNEX II/1 — ANNEXE II/1 — ALLEGATO II/1 — II/1. PIELIKUMS — II/1 PRIEDAS — II/1. MELLÉKLET — ANNESS II/1 — BIJLAGE II/1 — ZAŁĄCZNIK II/1 — ANEXO II/1 — PRÍLOHA II/1 — PRILOGA II/1 — LITTLE II/1 — BILAGA II/1

ANSERIFORMES

Anatidae

Anser fabalis

Anser anser

Branta canadensis

Anas penelope

Anas strepera

Anas crecca

Anas platyrhynchos

Anas acuta

Anas querquedula

Anas clypeata

Aythya ferina

Aythya fuligula

GALLIFORMES

Tetraonidae

Lagopus lagopus scoticus et hibernicus

Lagopus mutus

Phasianidae

Alectoris graeca

Alectoris rufa

Perdix perdix

Phasianus colchicus

GRUIFORMES

Rallidae

Fulica atra

CHARADRIIFORMES

Scolopacidae

Lymnocryptes minimus

Gallinago gallinago

Scolopax rusticola

COLUMBIFORMES

Columbidae

Columba livia

Columba palumbus

ANEXO II/2 — PŘÍLOHA II/2 — BILAG II/2 — ANHANG II/2 — II/2 LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ II/2 — ANNEX II/2 — ANNEXE II/2 — ALLEGATO II/2 — II/2. PIELIKUMS — II/2 PRIEDAS — II/2. MELLÉKLET — ANNESS II/2 — BIJLAGE II/2 — ZAŁĄCZNIK II/2 — ANEXO II/2 — PRÍLOHA II/2 — PRILOGA II/2 — LITTLE II/2 — BILAGA II/2

ANSERIFORMES

Anatidae

Cygnus olor

Anser brachyrhynchus

Anser albifrons

Branta bernicla

Netta rufina

Aythya marila

Somateria mollissima

Clangula hyemalis

Melanitta nigra

Melanita fusca

Bucephala clangula

Mergus serrator

Mergus merganser

GALLIFORMES

Meleagridae

Meleagris gallopavo

Tetraonidae

Bonasa bonasia

Lagopus lagopus lagopus

Tetrao tetrix

Tetrao urogallus

Phasianidae

Francolinus francolinus

Alectoris barbara

Alectoris chukar

Coturnix coturnix

GRUIFORMES

Rallidae

Rallus aquaticus

Gallinula chloropus

CHARADRIIFORMES

Haematopodidae

Haematopus ostralegus

Charadriidae

Pluvialis apricaria

Pluvialis squatarola

Vanellus vanellus

Scolopacidae

Calidris canutus

Philomachus pugnax

Limosa limosa

Limosa lapponica

Numenius phaeopus

Numenius arquata

Tringa erythropus

Tringa totanus

Tringa nebularia

Laridae

Larus ridibundus

Larus canus

Larus fuscus

Larus argentatus

Larus cachinnans

Larus marinus

COLUMBIFORMES

Columbidae

Columba oenas

Streptopelia decaocto

Streptopelia turtur

PASSERIFORMES

Alaudidae

Alauda arvensis

Muscicapidae

Turdus merula

Turdus pilaris

Turdus philomelos

Turdus iliacus

Turdus viscivorus

Sturnidae

Sturnus vulgaris

Corvidae

Garrulus glandarius

Pica pica

Corvus monedula

Corvus frugilegus

Corvus corone

AT = Österreich, BE = Belgique/België, CY = Κύπρος, CZ = Česká republika, DE = Deutschland, DK = Danmark, EE = Eesti, ES = España, FI = Suomi/Finland, FR = France, GR = Ελλάδα, HU = Magyarország, IE = Ireland, IT = Italia, LT = Lietuva, LU = Luxembourg, LV = Latvija, MT = Malta, NL = Nederland, PL = Polska, PT = Portugal, SE = Sverige, SI = Slovenija, SK = Slovensko, UK = United Kingdom

+ =

Estados miembros que pueden autorizar, conforme al apartado 3 del artículo 7, la caza de las especies enumeradas.

+ =

Členské státy, které mohou podle čl. 7 odst. 3 povolit lov uvedených druhů.

+ =

Medlemsstater, som i overensstemmelse med artikel 7, stk. 3, kan give tilladelse til jagt på de anførte arter.

+ =

Mitgliedstaaten, die nach Artikel 7 Absatz 3 die Bejagung der aufgeführten Arten zulassen können.

+ =

Liikmesriigid, kes võivad artikli 7 lõike 3 alusel lubada loetelus nimetatud liikidele jahipidamist.

+ =

Κράτη Μέλη που δύνανται να επιτρέψουν, σύμφωνα με το Άρθρο 7 παρ. 3, το κυνήγι των ειδών που αριθμούνται.

+ =

Member States which under Article 7(3) may authorize hunting of the species listed.

+ =

États membres pouvant autoriser, conformément à l'article 7 paragraphe 3, la chasse des espèces énumérées.

+ =

Stati membri che possono autorizzare, conformemente all'articulo 7, paragrafo 3, la caccia delle specie elencate.

+ =

Dalībvalstis, kurās saskaņā ar 7. panta 3. punktu ir atļautas sarakstā minēto sugu medības.

+ =

Šalys narės, kurios pagal 7 straipsnio 3 punktą gali leisti medžioti išvardintas rūšis.

+ =

Tagállamok, melyek a 7. cikkének (3) bekezdése alapján engedélyezhetik a listán szereplő fajok vadászatát.

+ =

Stati Membri li bis-saħħa ta' l-Artikolu 7(3) jistgħu jawtorizzaw kaċċa ta' l-ispeċi indikati.

+ =

Lid-Staten die overeenkonstig artikel 7, lid 3, toestemming mogen geven tot het jagen op de genoemde soorten.

+ =

Państwa członkowskie, które na mocy art. 7 ust. 3 mogą udzielić zezwolenia na polowanie na wyliczone gatunki.

+ =

Estados-membros que podem autorizar, conforme o no 3 do artigo 7o, acaça das espécies enumeradas.

+ =

Členské štáty, ktoré podľa článku 7 odseku 3 môžu povoliť poľovanie na uvedené druhy.

+ =

Države članice, ki po členu 7(3) lahko dovolijo lov na navedene vrste.

+ =

Jäsenvaltiot, jotka 7 artiklan 3 kohdan perusteella voivt sallia luettelossa mainittujen lajien metsästyksen.

+ =

Medlemsstater, som enligt artikel 7.3, får tillåta jakt på de angivna artena.

| BE | CZ | DK | DE | EE | GR | ES | FR | IE | IT | CY | LV | LT | LU | HU | MT | NL | AT | PL | PT | SI | SK | FI | SE | UK |

Cygnus olor | | | | + | | | | | | | | | | | | | | + | | | | | | | |

Anser brachyrhynchus | + | | + | | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | | | + |

Anser albifrons | + | + | + | + | + | + | | + | + | | + | + | + | | + | | + | | + | | | + | | + | + |

Branta bernicla | | | + | + | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Netta rufina | | | | | | | + | + | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Aythya marila | + | | + | + | | + | | + | + | | | + | | | | | + | | | | | | | | + |

Somateria mollissima | | | + | | + | | | + | + | | | | | | | | | | | | | | + | + | |

Clangula hyemalis | | | + | | + | | | + | + | | | + | | | | | | | | | | | + | + | + |

Melanitta nigra | | | + | + | + | | | + | + | | | + | | | | | | | | | | | + | + | + |

Melanitta fusca | | | + | + | | | | + | + | | | + | | | | | | | | | | | + | + | + |

Bucephala clangula | | | + | | + | + | | + | + | | | + | + | | + | | | + | | | | | + | + | + |

Mergus serrator | | | + | | | | | | + | | | | | | | + | | | | | | | + | + | |

Mergus merganser | | | + | | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | + | + | |

Bonasa bonasia | | | | | + | | | + | | | | + | | | | | | + | + | | | + | + | + | |

Lagopus lagopus lagopus | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | + | + | |

Tetrao tetrix | + | | | + | | | | + | | + | | + | | | | | | + | | | | | + | + | + |

Tetrao urogallus | | | | + | | | | + | | + | | + | | | | | | + | | | | | + | + | + |

Francolinus francolinus | | | | | | | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | |

Alectoris barbara | | | | | | | + | | | + | | | | | | | | | | | | | | | |

Alectoris chukar | | | | | | + | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | |

Coturnix coturnix | | | | | | + | + | + | | + | + | | | | | + | | + | | + | | | | | |

Meleagris gallopavo | | + | | + | | | | | | | | | | | | | | + | | | | + | | | |

Rallus aquaticus | | | | | | | | + | | + | | | | | | + | | | | | | | | | |

Gallinula chloropus | + | | | | | + | | + | | + | | | | | | + | | | | + | | | | | + |

Haematopus ostralegus | | | + | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Pluvialis apricaria | + | | + | | | + | | + | + | | | | | | | + | + | | | + | | | | | + |

Pluvialis squatarola | | | + | | | | | + | | | | | | | | + | | | | | | | | | + |

Vanellus vanellus | + | | + | | | + | + | + | + | + | | | | | | + | | | | | | | | | |

Calidris canutus | | | + | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Philomachus pugnax | | | | | | | | + | | + | | | | | | + | | | | | | | | | |

Limosa limosa | | | + | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Limosa lapponica | | | + | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | | | | + |

Numenius phaeopus | | | + | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | | | | + |

Numenius arquata | | | + | | | | | + | + | | | | | | | | | | | | | | | | + |

Tringa erythropus | | | + | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Tringa totanus | | | + | | | | | + | | + | | | | | | | | | | | | | | | + |

Tringa nebularia | | | + | | | | | + | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Larus ridibundus | + | | + | + | + | | + | | | | | | | | + | | | + | | | | + | | + | |

Larus canus | | | + | + | + | | | | | | | | | | | | | | | | | | + | + | |

Larus fuscus | | | + | + | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Larus argentatus | + | | + | + | + | | | | | | | + | | | | | | | | | | | + | + | |

Larus cachinnans | | | | | | | + | | | | | | | | + | | | | | | | | | | |

Larus marinus | | | + | + | + | | | | | | | | | | | | | | | | | | + | + | |

Columba oenas | | | | | | + | + | + | | | + | | | | | | | | | + | | | | | |

Streptopelia decaocto | | + | + | + | | | | + | | | + | | | | + | | | + | | | | + | | | |

Streptopelia turtur | | | | | | + | + | + | | + | + | | | | | + | | + | | + | | | | | |

Alauda arvensis | | | | | | + | | + | | + | + | | | | | + | | | | | | | | | |

Turdus merula | | | | | | + | | + | | + | + | | | | | + | | | | + | | | | + | |

Turdus pilaris | | | | | + | + | + | + | | + | + | | | | | + | | + | | + | | | + | + | |

Turdus philomelos | | | | | | + | + | + | | + | + | | | | | + | | | | + | | | | | |

Turdus iliacus | | | | | | + | + | + | | + | + | | | | | + | | | | + | | | | | |

Turdus viscivorus | | | | | | + | + | + | | | + | | | | | + | | | | + | | | | | |

Sturnus vulgaris | | | | | | + | + | + | | | + | | | | + | + | | | | + | | | | | |

Garrulus glandarius | + | | + | + | | | | + | | + | | | | + | + | | + | | | + | + | + | | + | + |

Pica pica | + | + | + | + | | + | + | + | | + | + | + | | + | + | | + | | | + | + | + | + | + | + |

Corvus monedula | | | | | | + | + | | | | + | | | | | | + | | | | | | + | + | + |

Corvus frugilegus | | | | | + | | | + | | | | | + | | + | | | | | | | + | | + | + |

Corvus corone | + | + | + | + | + | + | + | + | | + | + | + | + | + | + | | + | | | + | + | + | + | + | + |

ANEXO III/1PŘÍLOHA III/1 — BILAG III/1 — ANHANG III/1 — III/1 LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ III/1 — ANNEX III/1 — ANNEXE III/1 — ALLEGATO III/1 — III/1. PIELIKUMS — III/1 PRIEDAS — III/1. MELLÉKLET — ANNESS III/1 — BIJLAGE III/1 — ZAŁĄCZNIK III/1 — ANEXO III/1 — PRÍLOHA III/1 — PRILOGA III/1 — LITTLE III/1 — BILAGA III/1

ANSERIFORMES

Anatidae

Anas platyrhynchos

GALLIFORMES

Tetraonidae

Lagopus lagopus lagopus, scoticus et hibernicus

Phasianidae

Alectoris rufa

Alectoris barbara

Perdix perdix

Phasianus colchicus

COLUMBIFORMES

Columbidae

Columba palumbus

ANEXO III/2 — PŘÍLOHA III/2 — BILAG III/2 — ANHANG III/2 — III/2 LISA — ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ III/2 — ANNEX III/2 — ANNEXE III/2 — ALLEGATO III/2 — III/2. PIELIKUMS — III/2 PRIEDAS — III/2. MELLÉKLET — ANNESS III/2 — BIJLAGE III/2 — ZAŁĄCZNIK III/2 — ANEXO III/2 — PRÍLOHA III/2 — PRILOGA III/2 — LITTLE III/2 — BILAGA III/2

ANSERIFORMES

Anatidae

Anser albifrons albifrons

Anser anser

Anas penelope

Anas crecca

Anas acuta

Anas clypeata

Aythya ferina

Aythya fuligula

Aythya marila

Somateria mollissima

Melanitta nigra

GALLIFORMES

Tetraonidae

Lagopus mutus

Tetrao tetrix britannicus

Tetrao urogallus

GRUIFORMES

Rallidae

Fulica atra

CHARADRIIFORMES

Charadriidae

Pluvialis apricaria

Scolopacidae

Lymnocryptes minimus

Gallinago gallinago

Scolopax rusticola«

.

2. 31992 L 0043: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 L 0062: Direktivo Sveta 97/62/ES z dne 27.10.1997 (UL L 305, 8.11.1997, str. 42).

(a) Člen 1(c)(iii) se nadomesti z naslednjim:

"(iii) predstavljajo izjemne primere tipičnih značilnosti ene ali več od naslednjih sedmih biogeografskih regij: alpske, atlantske, borealne, celinske, makaroneške, sredozemske in panonske regije."

(b) V členu 4(2) se beseda "pet" nadomesti s "sedem".

(c) Prilogi I in II se nadomestita z naslednjim:

»PRILOGA I

NARAVNI HABITATNI TIPI V INTERESU SKUPNOSTI, ZA OHRANJANJE KATERIH JE TREBA DOLOČITI POSEBNA OHRANITVENA OBMOČJA

Razlaga

Navodilo za tolmačenje habitatnih tipov je v "Razlagalnem priročniku o habitatih Evropske unije", kakor ga je odobril odbor, ustanovljen po členu 20 ("Odbor za habitate"), in ga je objavila Evropska Komisija [1].

Oznaka ustreza oznaki NATURA 2000.

Znak "*" označuje prednostne habitatne tipe.

1.MORSKI, OBALNI IN PRIOBALNI HABITATNI TIPI

11. | Odprto morje in območja plimovanja |

1110 | Peščena obrežja, stalno prekrita s tanko plastjo morske vode |

1120 | * Podmorski travniki s pozejdonovko (Posidonion oceanicae) |

1130 | Izlivi rek, estuariji |

1140 | Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki |

1150 | * Obalne lagune |

1160 | Veliki plitvi zatoki in zalivi |

1170 | Morski grebeni |

1180 | Podmorske strukture, nastale zaradi izhajanja plinov |

12. | Obmorski klifi in prodnata ali kamnita obrežja |

1210 | Združbe enoletnic na obalnem drobirju |

1220 | Združbe trajnic na kamnitih obrežjih |

1230 | Porasli obmorski klifi atlantskih in baltiških obal |

1240 | Porasli obmorski klifi sredozemskih obal z endemičnimi vrstami rodu Limonium |

1250 | Porasli obmorski klifi makaroneških obal z endemičnim rastlinstvom |

13. | Atlantska in celinska slana močvirja in slana travišča |

1310 | Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku |

1320 | Sestoji metličja (Spartinion maritimae) |

1330 | Atlantska slana travišča (Glauco-Puccinellietalia maritimae) |

1340 | * Slana travišča v celinskih predelih |

14. | Slana močvirja in travišča sredozemskih in termo-atlantskih območij |

1410 | Sredozemska slana travišča (Juncetalia maritimi) |

1420 | Sredozemska slanoljubna grmičevja (Sarcocornetea fruticosi) |

1430 | Slanoljubna-nitrofilna grmišča (Pegano-Salsoletea) |

15. | Stepe na slanih sadrastih tleh v celinskih predelih |

1510 | * Sredozemske slane stepe (Limonietalia) |

1520 | * Iberske združbe na sadrastih tleh (Gypsophiletalia) |

1530 | * Panonske slane stepe in slana močvirja |

16. | Otočje, obale in območja dviga zemeljske skorje v borealnem Baltiku |

1610 | Baltiški otoki eskerji z vegetacijo peščenih, kamnitih in prodnatih obrežij in sublitoralno vegetacijo |

1620 | Otočki in manjši otoki borealnega Baltika |

1630 | * Obalni travniki borealnega Baltika |

1640 | Peščena obrežja borealnega Baltika z združbami trajnic |

1650 | Ozki zatoki borealnega Baltika |

2.OBALNE PEŠČENE SIPINE IN SIPINE V CELINSKIH PREDELIH

21. | Obmorske sipine na obalah Atlantika, Severnega morja in Baltika |

2110 | Nastajajoče premične sipine |

2120 | Premične sipine vzdolž obrežij z vrsto Ammophila arenaria ("bele sipine") |

2130 | * Ustaljene obalne sipine z zelnato vegetacijo ("sive sipine") |

2140 | * Razapnene ustaljene sipine z vrsto Empetrum nigrum |

2150 | * Atlantske razapnene ustaljene sipine (Calluno-Ulicetea) |

2160 | Sipine z navadnim rakitovcem Hippophaë rhamnoides |

2170 | Sipine s podvrsto Salix repens subsp. argentea argentea (Salicion arenariae) |

2180 | Gozdnate sipine atlantske, celinske in borealne regije |

2190 | Vlažne sipinske uleknine |

21A0 | Machair (* na Irskem) |

22. | Obmorske sipine sredozemske obale |

2210 | Ustaljene obalne sipine z vegetacijo zveze Crucianellion maritimae |

2220 | Sipine z vrsto Euphorbia terracina |

2230 | Sipinska travišča reda Malcolmietalia |

2240 | Sipinska travišča reda Brachypodietalia z enoletnicami |

2250 | * Obalne sipine z vrstami rodu brina (Juniperus spp.) |

2260 | Sipinska sklerofilna grmišča z vegetacijo reda Cisto-Lavenduletalia |

2270 | * Gozdnate sipine z vrsto Pinus pinea in/ali Pinus pinaster |

23. | Celinske sipine, stare in razapnene |

2310 | Suhe peščene resave z vrstami vrese (Calluna spp.) in koščeničice (Genista spp.) |

2320 | Suhe peščene resave z vrstami vrese (Calluna spp.) in vrsto Empetrum nigrum |

2330 | Celinske sipine z odprtimi travišči z vrstami rodov Corynephorus in Agrostis |

2340 | * Panonske sipine celinskih predelov |

3.SLADKOVODNI HABITATNI TIPI

31. | Stoječe vode |

3110 | Oligotrofne vode, ki vsebujejo zelo malo mineralov, na peščenih ravnicah (Littorelletalia uniflorae) |

3120 | Oligotrofne vode, ki vsebujejo zelo malo mineralov, večinoma na peščenih tleh v zahodnem Sredozemlju z vrstami rodu Isoetes |

3130 | Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Littorelletea uniflorae in/ali Isoëto-Nanojuncetea |

3140 | Trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami z vrstami parožnic (Chara spp.) |

3150 | Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition |

3160 | Naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode |

3170 | * Sredozemski občasni ribniki |

3180 | * Presihajoča jezera |

3190 | Jezera sadrastega krasa |

31A0 | * Preproge lokvanjev transilvanskih vročih vrelcev |

32. | Tekoče vode - deli vodotokov z naravno ali polnaravno dinamiko (majhne, srednje in velike struge), kjer se kakovost vode ni znatno poslabšala |

3210 | Fenoskandijske naravno ohranjene reke |

3220 | Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov |

3230 | Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolž njihovih bregov |

3240 | Alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix elaeagnos) vzdolž njihovih bregov |

3250 | Stalne sredozemske reke z rumeno ceduljko (Glaucium flavum) |

3260 | Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion |

3270 | Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p. |

3280 | Stalne sredozemske reke z vrstami zveze Paspalo-Agrostidion in viseči zastori vrst rodu Salix in vrste Populus alba |

3290 | Presihajoče sredozemske reke z vegetacijo zveze Paspalo-Agrostidion |

4.RESAVE IN GRMIŠČA ZMERNIH OBMOČIJ

4010 | Severnoatlantske vlažne resave z vrsto Erica tetralix |

4020 | * Vlažne resave zmerno-atlantskih območij z vrstama Erica ciliaris in Erica tetralix |

4030 | Evropske suhe resave |

4040 | * Suhe atlantske obalne resave z vrsto Erica vagans |

4050 | * Endemične makaroneške resave |

4060 | Alpske in borealne resave |

4070 | * Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti) |

4080 | Subarktična grmičevja z vrstami vrb (Salix spp.) |

4090 | Endemične oromediteranske resave z uleksom |

40A0 | * Subkontinentalna predpanonska grmičevja |

5.SKLEROFILNA GRMIŠČA (MATORAL)

51. | Grmišča submediteranskih in zmernih območij |

5110 | Stabilni ksero-termofilni sestoji z navadnim pušpanom (Buxus sempervirens) na skalnatih pobočjih (Berberidion p.p.) |

5120 | Gorski sestoji vrste Cytisus purgans |

5130 | Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih |

5140 | * Sestoji vrste Cistus palhinhae na vlažnih obmorskih resavah |

52. | Sredozemska drevesasta sklerofilna grmišča |

5210 | Drevesasta sklerofilna grmišča z vrstami brina (Juniperus spp.) |

5220 | * Drevesasta sklerofilna grmišča z vrstami čičimaka (Zyziphus spp.) |

5230 | * Drevesasta sklerofilna grmišča z navadnim lovorjem (Laurus nobilis) |

53. | Grmišča zmerno-sredozemskih in predstepskih območij |

5310 | Grmišča s prevladujočim navadnim lovorjem (Laurus nobilis) |

5320 | Nizki sestoji vrst mlečka (Euphorbia spp.) ob klifih |

5330 | Grmišča termomediteranskih in predpuščavskih območij |

54. | Frigana |

5410 | Zahodnosredozemske frigane na vrhu klifov (Astragalo-Plantaginetum subulatae) |

5420 | Frigana z vrsto Sarcopoterium spinosum |

5430 | Endemične frigane z vegetacijo zveze Euphorbio-Verbascion |

6.NARAVNA IN POLNARAVNA TRAVIŠČA

61. | Naravna travišča |

6110 | * Skalna travišča na bazičnih tleh Alysso-Sedion albi |

6120 | * Polnaravna suha travišča in njihove grmiščne faze na karbonatnih tleh |

6130 | Travišča z velikim deležem težkih kovin z vegetacijo reda Violetalia calaminariae |

6140 | Pirenejska travišča na silikatnih tleh s prevladujočo vrsto Festuca eskia |

6150 | Alpska in borealna travišča na silikatnih tleh |

6160 | Oroiberska travišča s prevladujočo vrsto Festuca indigesta |

6170 | Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh |

6180 | Makaroneška mezofilna travišča |

6190 | Skalna panonska travišča (Stipo-Festucetalia pallentis) |

62. | Polnaravna suha travišča in grmiščni faciesi |

6210 | Polnaravna suha travišča in grmiščni faciesi na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk) |

6220 | * Psevdostepe s travami in enoletnicami razreda Thero-Brachypodietea |

6230 | * Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) |

6240 | * Subpanonska stepska travišča |

6250 | * Panonska stepska travišča na puhličastih tleh |

6260 | * Panonske stepe na peščenih tleh |

6270 | * Vrstno bogata fenoskandijska nižinska kserofilna do mezofilna travišča |

6280 | * Nordijski alvar in predkambrijske karbonatne ravnine |

62A0 | Vzhodna submediternska suha travišča (Scorzoneratalia villosae) |

62B0 | * Ciprska serpentinofilna travišča |

63. | Sklerofilni pašni gozdovi (deheze) |

6310 | Deheze z zimzelenimi vrstami hrasta (Quercus spp.) |

64. | Polnaravni vlažni travniki z visokim steblikovjem |

6410 | Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae) |

6420 | Sredozemski vlažni travniki z visokim steblikovjem Molinio-Holoschoenion |

6430 | Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem |

6440 | Aluvialni travniki rečnih dolin z vegetacijo zveze Cnidion dubii |

6450 | Severni borealni aluvialni travniki |

6460 | Šotna travišča Troodosa |

65. | Mezofilna travišča |

6510 | Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis) |

6520 | Gorski ekstenzivno gojeni travniki |

6530 | * Fenoskandijski gozdnati travniki |

7.VISOKA, PREHODNA IN NIZKA BARJA

71. | Kisla šotna barja |

7110 | * Aktivna visoka barja |

7120 | Okrnjena visoka barja, ki se še vedno lahko sama obnavljajo |

7130 | Barja na velikih ravnih površinah — "blanket bog" (* če so aktivna) |

7140 | Prehodna barja |

7150 | Uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze Rhynchosporion |

7160 | Fenoskandijski izviri in izviri nizkih barij, bogati z minerali |

72. | Karbonatna nizka barja |

7210 | * Karbonatna nizka barja z navadno reziko (Cladium mariscus) in vrstami zveze Caricion davallianae |

7220 | * Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion) |

7230 | Bazična nizka barja |

7240 | * Alpske pionirske zveze Caricion bicoloris-atrofuscae |

73. | Borealna barja |

7310 | * Barja aapa |

7320 | * Barja palsa |

8.SKALNATI HABITATNI TIPI IN JAME

81. | Melišča |

8110 | Silikatna melišča montanskega pasu do snežne meje (Androsacetalia alpinae in Galeopsietalia ladani) |

8120 | Karbonatna melišča od montanskega do alpinskega pasu (Thlaspietea rotundifolii) |

8130 | Zahodnosredozemska in termofilna melišča |

8140 | Vzhodnosredozemska melišča |

8150 | Silikatna melišča hribovite srednje Evrope |

8160 | * Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in montanskem pasu |

82. | Skalnata pobočja z rastlinjem skalnih razpok |

8210 | Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok |

8220 | Silikatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok |

8230 | Silikatno skale s pionirsko vegetacijo zveze Sedo-Scleranthion ali Sedo albi-Veronicion dillenii |

8240 | * Apnenčasti podi |

83. | Drugi skalnati habitati |

8310 | Jame, ki niso odprte za javnost |

8320 | Polja lave in naravne jame v lavi |

8330 | Potopljene ali delno potopljene morske jame |

8340 | Stalni ledeniki |

9.GOZDOVI

Naravne in naravnim podobne gozdne združbe z domorodnimi vrstami v gozdovih z visokimi drevesi in značilno podrastjo, ki izpolnjujejo naslednja merila: so redke ali reliktne in/ali vključujejo vrste v interesu Skupnosti

90. | Evropski borealni gozdovi |

9010 | * Zahodna tajga |

9020 | * Fenoskandijski hemiborealni naravni stari listopadni gozdovi (Quercus, Tilia, Acer, Fraxinus ali Ulmus), bogati z epifiti |

9030 | * Naravni gozdovi primarnih sukcesij na obalah, kjer se je zemeljska skorja dvignila |

9040 | Nordijski subalpinski/subarktični gozdovi s podvrsto breze Betula pubescens subsp. czerepanovii |

9050 | Fenoskandijski gozdovi s smreko (Picea abies) in bogato zelnato floro |

9060 | Iglasti gozdovi na glaciofluvialnih eskerijh ali povezani z njimi |

9070 | Fenoskandijski gozdnati pašniki |

9080 | * Fenoskandijski listopadni močvirni gozdovi |

91. | Gozdovi evropskega zmernega pasu |

9110 | Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum |

9120 | Atlantski kisloljubni bukovi gozdovi z vrstami bodike (Ilex spp.) in včasih tise (Taxus spp.) v grmovnati podrasti (Quercion robori-petraeae ali Ilici-Fagenion) |

9130 | Bukovi gozdovi Asperulo-Fagetum |

9140 | Srednjeevropski subalpinski bukovi gozdovi z vrstami javora (Acer spp.) in vrsto Rumex arifolius |

9150 | Srednjeevropski bukovi gozdovi zveze Cephalanthero-Fagion na apnenčastih tleh |

9160 | Subatlantski in srednjeevropski hrastovi ali hrastovo-belogabrovi gozdovi zveze Carpinion betuli |

9170 | Hrastovo-belogabrovi gozdovi Galio-Carpinetum |

9180 | * Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščihi |

9190 | Stari kisloljubni gradnovi gozdovi (Quercus robur) na peščenih ravnicah |

91A0 | Stari gradnovi gozdovi z vrstami bodike (Ilex spp.) in rebrenjače (Blechnum spp.) na Britanskem otočju |

91B0 | Termofilni gozdovi s prevladujočo vrsto Fraxinus angustifolia |

91C0 | * Kaledonski gozdovi |

91D0 | * Barjanski gozdovi |

91E0 | * Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae)) |

91F0 | Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris) |

91G0 | * Panonski gozdovi z gradnom (Quercus petraea) in belim gabrom (Carpinus betulus) |

91H0 | * Panonski gozdovi s puhastim hrastom (Quercus pubescens) |

91I0 | * Evrosibirski stepski gozdovi z vrstami hrasta (Quercus spp.) |

91J0 | * Gozdovi s prevladujočo tiso (Taxus baccata) na Britanskem otočju |

91K0 | Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)) |

91L0 | Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-carpinion) |

91M0 | Panonsko-balkanski cerovo-gradnovi gozdovi |

91N0 | * Grmišča panonskih sipin (Junipero-Populetum albae) v celinskih predelih |

91P0 | Jelovi gozdovi na Svetem križu (Abietetum polonicum) |

91Q0 | Zahodno karpatski kalcifilni gozdovi s prevladujočim rdečim borom (Pinus sylvestris) |

91R0 | Dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi (Genisto januensis-Pinetum) |

91T0 | Srednjeevropski gozdovi rdečega bora, bogati z lišaji |

91U0 | Sarmatski stepski borovi gozdovi |

91V0 | Dacijski bukovi gozdovi (Symphyto-Fagion) |

92. | Sredozemski listopadni gozdovi |

9210 | * Apeninski bukovi gozdovi z vrstami tise (Taxus spp.) in bodike (Ilex spp.) |

9220 | * Apeninski bukovi gozdovi z belo jelko (Abies alba) in bukovi gozdovi z vrsto Abies nebrodensis |

9230 | Galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z dobom (Quercus robur) in vrsto Quercus pyrenaica |

9240 | Iberski gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus faginea in Quercus canariensis |

9250 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus trojana |

9260 | Gozdovi s prevladujočim pravim kostanjem (Castanea sativa) |

9270 | Grški bukovi gozdovi z vrsto Abies borisii-regis |

9280 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus frainetto |

9290 | Gozdovi z vrstami rodu Cupressus (Acero-Cupression) |

92A0 | Galerijski sestoji bele vrbe (Salix alba) in belega topola (Populus alba) |

92B0 | Obrežni sestoji ob presihajočih sredozemskih vodotokih z vrsto Rhododendron ponticum, vrstami vrb (Salix spp.) in drugimi |

92C0 | Gozdovi s prevladujočima vrstama Platanus orientalis in Liquidambar orientalis (Platanion orientalis) |

92D0 | Južne obrežne galerije in grmišča (Nerio-Tamaricetea in Securinegion tinctoriae) |

93. | Sredozemski sklerofilni gozdovi |

9310 | Egejski gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus brachyphylla |

9320 | Gozdovi z vrstami iz oljke (Olea spp.) in rožičevca (Ceratonia spp.) |

9330 | Gozdovi s prevladujočim hrastom plutovcem (Quercus suber) |

9340 | Gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Quercus rotundifolia |

9350 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus macrolepis |

9360 | * Makaroneški lovorjevi gozdovi (Laurus, Ocotea) |

9370 | * Palmovi gozdovi z vrstami rodu Phoenix |

9380 | Gozdovi s prevladujočo navadno bodiko (Ilex aquifolium) |

9390 | * Grmišča in nizki gozdovi z vrsto Quercus alnifolia |

93A0 | Gozdovi z vrsto Quercus infectoria (Anagyro foetidae-Quercetum infectoriae) |

94. | Gorski iglasti gozdovi zmernega območja |

9410 | Kisoljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea) |

9420 | Alpinski gozdovi s prevladujočim macesnom (Larix decidua) in/ali cemprinom (Pinus cembra) |

9430 | Subalpinski in montanski gozdovi s prevladujočo vrsto Pinus uncinata (* če na sadrastih ali apnenčastih tleh) |

95. | Sredozemski in makaroneški gorski iglasti gozdovi |

9510 | * Juožnoapeninski gozdovi s prevladujočo belo jelko (Abies alba) |

9520 | Gozdovi s prevladujočo vrsto Abies pinsapo |

9530 | * (Sub-)mediteranski gozdovi črnega bora |

9540 | Sredozemski borovi gozdovi z endemičnimi podvrstami pinije |

9550 | Kanarski endemični borovi gozdovi |

9560 | * Endemični gozdovi z vrstami brina (Juniperus spp.) |

9570 | * Gozdovi s prevladujočo vrsto Tetraclinis articulata |

9580 | * Sredozemski gozdovi s prevladujočo tiso (Taxus baccata) |

9590 | * Gozdovi s prevladujočo vrsto Cedrus brevifolia (Cedrosetum brevifoliae) |

PRILOGA II

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERESU SKUPNOSTI, ZA OHRANJANJE KATERIH JE TREBA DOLOČITI POSEBNA OHRANITVENA OBMOČJA

Razlaga

(a) Priloga II je nadaljevanje Priloge I za vzpostavitev doslednega omrežja posebnih ohranitvenih območij.

(b) Vrste, naštete v tej prilogi, so navedene:

- z imenom vrste ali podvrste ali

- z vsemi vrstami, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona. Okrajšava "spp." za imenom družine ali rodu določa vse vrste te družine ali rodu.

(c) Znaki

Zvezdica (*) pred imenom vrste označuje, da je to prednostna vrsta.

Večina vrst iz te priloge je navedena tudi v Prilogi IV. Če je vrsta navedena v tej prilogi, ni pa navedena v Prilogi IV ali Prilogi V, imenu vrste sledi znak (o); če je vrsta navedena v tej prilogi in v Prilogi V, ni pa navedena v Prilogi IV, imenu vrste sledi znak (V).

(a) ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

INSECTIVORA

Talpidae

Galemys pyrenaicus

CHIROPTERA

Rhinolophidae

Rhinolophus blasii

Rhinolophus euryale

Rhinolophus ferrumequinum

Rhinolophus hipposideros

Rhinolophus mehelyi

Vespertilionidae

Barbastella barbastellus

Miniopterus schreibersi

Myotis bechsteini

Myotis blythii

Myotis capaccinii

Myotis dasycneme

Myotis emarginatus

Myotis myotis

Pteropodidae

Rousettus aegiptiacus

RODENTIA

Sciuridae

* Marmota marmota latirostris

* Pteromys volans (Sciuropterus russicus)

Spermophilus citellus (Citellus citellus)

* Spermophilus suslicus (Citellus suslicus)

Castoridae

Castor fiber (razen estonskih, latvijskih, litovskih, finskih in švedskih populacij)

Microtidae

Microtus cabrerae

* Microtus oeconomus arenicola

* Microtus oeconomus mehelyi

Microtus tatricus

Zapodidae

Sicista subtilis

CARNIVORA

Canidae

* Alopex lagopus

* Canis lupus (razen estonske populacije; grških populacij: le tistih južno od 39. vzporednika; španskih populacij: le tistih južno od Duera; latvijskih, litovskih in finskih populacij).

Ursidae

* Ursus arctos (razen estonskih, finskih in švedskih populacij)

Mustelidae

* Gulo gulo

Lutra lutra

Mustela eversmannii

* Mustela lutreola

Felidae

Lynx lynx (razen estonskih, latvijskih in finskih populacij)

* Lynx pardinus

Phocidae

Halichoerus grypus (V)

* Monachus monachus

Phoca hispida bottnica (V)

* Phoca hispida saimensis

Phoca vitulina (V)

ARTIODACTYLA

Cervidae

* Cervus elaphus corsicanus

Rangifer tarandus fennicus (o)

Bovidae

* Bison bonasus

Capra aegagrus (naravne populacije)

* Capra pyrenaica pyrenaica

Ovis gmelini musimon (Ovis ammon musimon) (naravne populacije — Korzika in Sardinija)

Ovis orientalis ophion (Ovis gmelini ophion)

* Rupicapra pyrenaica ornata (Rupicapra rupicapra ornata)

Rupicapra rupicapra balcanica

* Rupicapra rupicapra tatrica

CETACEA

Phocoena phocoena

Tursiops truncatus

PLAZILCI

CHELONIA (TESTUDINES)

Testudinidae

Testudo graeca

Testudo hermanni

Testudo marginata

Cheloniidae

* Caretta caretta

* Chelonia mydas

Emydidae

Emys orbicularis

Mauremys caspica

Mauremys leprosa

SAURIA

Lacertidae

Lacerta bonnali (Lacerta monticola)

Lacerta monticola

Lacerta schreiberi

Gallotia galloti insulanagae

* Gallotia simonyi

Podarcis lilfordi

Podarcis pityusensis

Scincidae

Chalcides simonyi (Chalcides occidentalis)

Gekkonidae

Phyllodactylus europaeus

OPHIDIA (SERPENTES)

Colubridae

* Coluber cypriensis

Elaphe quatuorlineata

Elaphe situla

* Natrix natrix cypriaca

Viperidae

* Macrovipera schweizeri (Vipera lebetina schweizeri)

Vipera ursinii (except Vipera ursinii rakosiensis)

* Vipera ursinii rakosiensis

DVOŽIVKE

CAUDATA

Salamandridae

Chioglossa lusitanica

Mertensiella luschani (Salamandra luschani)

* Salamandra aurorae (Salamandra atra aurorae)

Salamandrina terdigitata

Triturus carnifex (Triturus cristatus carnifex)

Triturus cristatus (Triturus cristatus cristatus)

Triturus dobrogicus (Triturus cristatus dobrogicus)

Triturus karelinii (Triturus cristatus karelinii)

Triturus montandoni

Proteidae

* Proteus anguinus

Plethodontidae

Hydromantes (Speleomantes) ambrosii

Hydromantes (Speleomantes) flavus

Hydromantes (Speleomantes) genei

Hydromantes (Speleomantes) imperialis

Hydromantes (Speleomantes) strinatii

Hydromantes (Speleomantes) supramontes

ANURA

Discoglossidae

* Alytes muletensis

Bombina bombina

Bombina variegata

Discoglossus galganoi (vključno z Discoglossus "jeanneae")

Discoglossus montalentii

Discoglossus sardus

Ranidae

Rana latastei

Pelobatidae

* Pelobates fuscus insubricus

RIBE

PETROMYZONIFORMES

Petromyzonidae

Eudontomyzon spp. (o)

Lampetra fluviatilis (V) (razen finskih in švedskih populacij)

Lampetra planeri (o) (razen estonskih, finskih in švedskih populacij)

Lethenteron zanandreai (V)

Petromyzon marinus (o) (razen švedskih populacij)

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

* Acipenser naccarii

* Acipenser sturio

CLUPEIFORMES

Clupeidae

Alosa spp. (V)

SALMONIFORMES

Salmonidae

Hucho hucho (naravne populacije) (V)

Salmo macrostigma (o)

Salmo marmoratus (o)

Salmo salar (le v sladkih vodah) (V) (razen finskih populacij)

Coregonidae

* Coregonus oxyrhynchus (anadromne populacije v nekaterih predelih Severnega morja)

Umbridae

Umbra krameri (o)

CYPRINIFORMES

Cyprinidae

Alburnus albidus (o) (Alburnus vulturius)

Anaecypris hispanica

Aspius aspius (V) (razen finskih populacij)

Barbus comiza (V)

Barbus meridionalis (V)

Barbus plebejus (V)

Chalcalburnus chalcoides (o)

Chondrostoma genei (o)

Chondrostoma lusitanicum (o)

Chondrostoma polylepis (o) (vključno s C. willkommi)

Chondrostoma soetta (o)

Chondrostoma toxostoma (o)

Gobio albipinnatus (o)

Gobio kessleri (o)

Gobio uranoscopus (o)

Iberocypris palaciosi (o)

* Ladigesocypris ghigii (o)

Leuciscus lucumonis (o)

Leuciscus souffia (o)

Pelecus cultratus (V)

Phoxinellus spp. (o)

* Phoxinus percnurus

Rhodeus sericeus amarus (o)

Rutilus pigus (V)

Rutilus rubilio (o)

Rutilus arcasii (o)

Rutilus macrolepidotus (o)

Rutilus lemmingii (o)

Rutilus frisii meidingeri (V)

Rutilus alburnoides (o)

Scardinius graecus (o)

Cobitidae

Cobitis elongata (o)

Cobitis taenia (o) (razen finskih populacij)

Cobitis trichonica (o)

Misgurnus fossilis (o)

Sabanejewia aurata (o)

Sabanejewia larvata (o) (Cobitis larvata in Cobitis conspersa)

SILURIFORMES

Siluridae

Silurus aristotelis (V)

ATHERINIFORMES

Cyprinodontidae

Aphanius iberus (o)

Aphanius fasciatus (o)

* Valencia hispanica

* Valencia letourneuxi (Valencia hispanica)

PERCIFORMES

Percidae

Gymnocephalus baloni

Gymnocephalus schraetzer (V)

Zingel spp. ((o) razen Zingel asper in Zingel zingel (V))

Gobiidae

Knipowitschia (Padogobius) panizzae (o)

Padogobius nigricans (o)

Pomatoschistus canestrini (o)

SCORPAENIFORMES

Cottidae

Cottus gobio (o) (razen finskih populacij)

Cottus petiti (o)

NEVRETENČARJI

ČLENONOŽCI

CRUSTACEA

Decapoda

Austropotamobius pallipes (V)

* Austropotamobius torrentium (V)

Isopoda

* Armadillidium ghardalamensis

INSECTA

Coleoptera

Agathidium pulchellum (o)

Bolbelasmus unicornis

Boros schneideri (o)

Buprestis splendens

Carabus hampei

Carabus hungaricus

* Carabus menetriesi pacholei

* Carabus olympiae

Carabus variolosus

Carabus zawadszkii

Cerambyx cerdo

Corticaria planula (o)

Cucujus cinnaberinus

Dorcadion fulvum cervae

Duvalius gebhardti

Duvalius hungaricus

Dytiscus latissimus

Graphoderus bilineatus

Leptodirus hochenwarti

Limoniscus violaceus (o)

Lucanus cervus (o)

Macroplea pubipennis (o)

Mesosa myops (o)

Morimus funereus (o)

* Osmoderma eremita

Oxyporus mannerheimii (o)

Pilemia tigrina

* Phryganophilus ruficollis

Probaticus subrugosus

Propomacrus cypriacus

* Pseudogaurotina excellens

Pseudoseriscius cameroni

Pytho kolwensis

Rhysodes sulcatus (o)

* Rosalia alpina

Stephanopachys linearis (o)

Stephanopachys substriatus (o)

Xyletinus tremulicola (o)

Hemiptera

Aradus angularis (o)

Lepidoptera

Agriades glandon aquilo (o)

Arytrura musculus

* Callimorpha (Euplagia, Panaxia) quadripunctaria (o)

Catopta thrips

Chondrosoma fiduciarium

Clossiana improba (o)

Coenonympha oedippus

Colias myrmidone

Cucullia mixta

Dioszeghyana schmidtii

Erannis ankeraria

Erebia calcaria

Erebia christi

Erebia medusa polaris (o)

Eriogaster catax

Euphydryas (Eurodryas, Hypodryas) aurinia (o)

Glyphipterix loricatella

Gortyna borelii lunata

Graellsia isabellae (V)

Hesperia comma catena (o)

Hypodryas maturna

Leptidea morsei

Lignyoptera fumidaria

Lycaena dispar

Lycaena helle

Maculinea nausithous

Maculinea teleius

Melanargia arge

* Nymphalis vaualbum

Papilio hospiton

Phyllometra culminaria

Plebicula golgus

Polymixis rufocincta isolata

Polyommatus eroides

Xestia borealis (o)

Xestia brunneopicta (o)

* Xylomoia strix

Mantodea

Apteromantis aptera

Odonata

Coenagrion hylas (o)

Coenagrion mercuriale (o)

Coenagrion ornatum (o)

Cordulegaster heros

Cordulegaster trinacriae

Gomphus graslinii

Leucorrhinia pectoralis

Lindenia tetraphylla

Macromia splendens

Ophiogomphus cecilia

Oxygastra curtisii

Orthoptera

Baetica ustulata

Brachytrupes megacephalus

Isophya costata

Isophya stysi

Myrmecophilus baronii

Odontopodisma rubripes

Paracaloptenus caloptenoides

Pholidoptera transsylvanica

Stenobothrus (Stenobothrodes) eurasius

ARACHNIDA

Pseudoscorpiones

Anthrenochernes stellae (o)

MEHKUŽCI

GASTROPODA

Anisus vorticulus

Caseolus calculus

Caseolus commixta

Caseolus sphaerula

Chilostoma banaticum

Discula leacockiana

Discula tabellata

Discus guerinianus

Elona quimperiana

Geomalacus maculosus

Geomitra moniziana

Gibbula nivosa

* Helicopsis striata austriaca (o)

Hygromia kovacsi

Idiomela (Helix) subplicata

Lampedusa imitatrix

* Lampedusa melitensis

Leiostyla abbreviata

Leiostyla cassida

Leiostyla corneocostata

Leiostyla gibba

Leiostyla lamellosa

* Paladilhia hungarica

Sadleriana pannonica

Theodoxus transversalis

Vertigo angustior (o)

Vertigo genesii (o)

Vertigo geyeri (o)

Vertigo moulinsiana (o)

BIVALVIA

Unionoida

Margaritifera durrovensis (Margaritifera margaritifera) (V)

Margaritifera margaritifera (V)

Unio crassus

Dreissenidae

Congeria kusceri

(b) RASTLINE

PTERIDOPHYTA

Aspleniaceae

Asplenium jahandiezii (Litard.) Rouy

Rouy Asplenium adulterinum Milde

Blechnaceae

Woodwardia radicans (L.) Sm.

Dicksoniaceae

Culcita macrocarpa C. Presl

Dryopteridaceae

Diplazium sibiricum (Turcz. ex Kunze) Kurata

* Dryopteris corleyi Fraser-Jenk.

Dryopteris fragans (L.) Schott

Hymenophyllaceae

Trichomanes speciosum Willd.

Isoetaceae

Isoetes boryana Durieu

Isoetes malinverniana Ces. & De Not.

Marsileaceae

Marsilea batardae Launert

Marsilea quadrifolia L.

Marsilea strigosa Willd.

Ophioglossaceae

Botrychium simplex Hitchc.

Ophioglossum polyphyllum A. Braun

GYMNOSPERMAE

Pinaceae

* Abies nebrodensis (Lojac.) Mattei

ANGIOSPERMAE

Alismataceae

* Alisma wahlenbergii (Holmberg) Juz.

Caldesia parnassifolia (L.) Parl.

Luronium natans (L.) Raf.

Amaryllidaceae

Leucojum nicaeense Ard.

Narcissus asturiensis (Jordan) Pugsley

Narcissus calcicola Mendonça

Narcissus cyclamineus DC.

Narcissus fernandesii G. Pedro

Narcissus humilis (Cav.) Traub

* Narcissus nevadensis Pugsley

Narcissus pseudonarcissus L. subsp. nobilis (Haw.) A. Fernandes

Narcissus scaberulus Henriq.

Narcissus triandrus L. subsp. capax (Salisb.) D. A. Webb.

Narcissus viridiflorus Schousboe

Asclepiadaceae

Vincetoxicum pannonicum (Borhidi) Holub

Boraginaceae

* Anchusa crispa Viv.

Echium russicum J.F.Gemlin

* Lithodora nitida (H. Ern) R. Fernandes

Myosotis lusitanica Schuster

Myosotis rehsteineri Wartm.

Myosotis retusifolia R. Afonso

Omphalodes kuzinskyanae Willk.

* Omphalodes littoralis Lehm.

* Onosma tornensis Javorka

Solenanthus albanicus (Degen & al.) Degen & Baldacci

* Symphytum cycladense Pawl.

Campanulaceae

Adenophora lilifolia (L.) Ledeb.

Asyneuma giganteum (Boiss.) Bornm.

* Campanula bohemica Hruby

* Campanula gelida Kovanda

* Campanula sabatia De Not.

* Campanula serrata (Kit.) Hendrych

Campanula zoysii Wulfen

Jasione crispa (Pourret) Samp. subsp. serpentinica Pinto da Silva

Jasione lusitanica A. DC.

Caryophyllaceae

Arenaria ciliata L. subsp. pseudofrigida Ostenf. & O.C. Dahl

Arenaria humifusa Wahlenberg

* Arenaria nevadensis Boiss. & Reuter

Arenaria provincialis Chater & Halliday

* Cerastium alsinifolium Tausch

Cerastium dinaricum G.Beck & Szysz.

Dianthus arenarius L. subsp. arenarius

* Dianthus arenarius subsp. bohemicus (Novak) O.Schwarz

Dianthus cintranus Boiss. & Reuter subsp. cintranus Boiss. & Reuter

* Dianthus diutinus Kit.

* Dianthus lumnitzeri Wiesb.

Dianthus marizii (Samp.) Samp.

* Dianthus moravicus Kovanda

* Dianthus nitidus Waldst. et Kit.

Dianthus plumarius subsp. regis-stephani (Rapcs.) Baksay

Dianthus rupicola Biv.

* Gypsophila papillosa P. Porta

Herniaria algarvica Chaudhri

* Herniaria latifolia Lapeyr. subsp. litardierei Gamis

Herniaria lusitanica (Chaudhri) subsp. berlengiana Chaudhri

Herniaria maritima Link

* Minuartia smejkalii Dvorakova

Moehringia lateriflora (L.) Fenzl.

Moehringia tommasinii Marches.

Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl

Petrocoptis grandiflora Rothm.

Petrocoptis montsicciana O. Bolos & Rivas Mart.

Petrocoptis pseudoviscosa Fernandez Casas

Silene furcata Rafin. subsp. angustiflora (Rupr.) Walters

* Silene hicesiae Brullo & Signorello

Silene hifacensis Rouy ex Willk.

* Silene holzmanii Heldr. ex Boiss.

Silene longicilia (Brot.) Otth.

Silene mariana Pau

* Silene orphanidis Boiss

* Silene rothmaleri Pinto da Silva

* Silene velutina Pourret ex Loisel.

Chenopodiaceae

* Bassia (Kochia) saxicola (Guss.) A. J. Scott

* Cremnophyton lanfrancoi Brullo et Pavone

* Salicornia veneta Pignatti & Lausi

Cistaceae

Cistus palhinhae Ingram

Halimium verticillatum (Brot.) Sennen

Helianthemum alypoides Losa & Rivas Goday

Helianthemum caput-felis Boiss.

* Tuberaria major (Willk.) Pinto da Silva & Rozeira

Compositae

* Anthemis glaberrima (Rech. f.) Greuter

Artemisia campestris L. subsp. bottnica A.N. Lundström ex Kindb.

* Artemisia granatensis Boiss.

* Artemisia laciniata Willd.

Artemisia oelandica (Besser) Komaror

* Artemisia pancicii (Janka) Ronn.

* Aster pyrenaeus Desf. ex DC

* Aster sorrentinii (Tod) Lojac.

Carlina onopordifolia Besser

* Carduus myriacanthus Salzm. ex DC.

* Centaurea alba L. subsp. heldreichii (Halacsy) Dostal

* Centaurea alba L. subsp. princeps (Boiss. & Heldr.) Gugler

* Centaurea akamantis T.Georgiadis & G.Chatzikyriakou

* Centaurea attica Nyman subsp. megarensis (Halacsy & Hayek) Dostal

* Centaurea balearica J. D. Rodriguez

* Centaurea borjae Valdes-Berm. & Rivas Goday

* Centaurea citricolor Font Quer

Centaurea corymbosa Pourret

Centaurea gadorensis G. Blanca

* Centaurea horrida Badaro

* Centaurea kalambakensis Freyn & Sint.

Centaurea kartschiana Scop.

* Centaurea lactiflora Halacsy

Centaurea micrantha Hoffmanns. & Link subsp. herminii (Rouy) Dostál

* Centaurea niederi Heldr.

* Centaurea peucedanifolia Boiss. & Orph.

* Centaurea pinnata Pau

Centaurea pulvinata (G. Blanca) G. Blanca

Centaurea rothmalerana (Arènes) Dostál

Centaurea vicentina Mariz

Cirsium brachycephalum Juratzka

* Crepis crocifolia Boiss. & Heldr.

Crepis granatensis (Willk.) B. Blanca & M. Cueto

Crepis pusilla (Sommier) Merxmüller

Crepis tectorum L. subsp. nigrescens

Erigeron frigidus Boiss. ex DC.

* Helichrysum melitense (Pignatti) Brullo et al

Hymenostemma pseudanthemis (Kunze) Willd.

Hyoseris frutescens Brullo et Pavone

* Jurinea cyanoides (L.) Reichenb.

* Jurinea fontqueri Cuatrec.

* Lamyropsis microcephala (Moris) Dittrich & Greuter

Leontodon microcephalus (Boiss. ex DC.) Boiss.

Leontodon boryi Boiss.

* Leontodon siculus (Guss.) Finch & Sell

Leuzea longifolia Hoffmanns. & Link

Ligularia sibirica (L.) Cass.

* Palaeocyanus crassifolius (Bertoloni) Dostal

Santolina impressa Hoffmanns. & Link

Santolina semidentata Hoffmanns. & Link

Saussurea alpina subsp. esthonica (Baer ex Rupr) Kupffer

* Senecio elodes Boiss. ex DC.

Senecio jacobea L. subsp. gotlandicus (Neuman) Sterner

Senecio nevadensis Boiss. & Reuter

* Serratula lycopifolia (Vill.) A.Kern

Tephroseris longifolia (Jacq.) Griseb et Schenk subsp. moravica

Convolvulaceae

* Convolvulus argyrothamnus Greuter

* Convolvulus fernandesii Pinto da Silva & Teles

Cruciferae

Alyssum pyrenaicum Lapeyr.

* Arabis kennedyae Meikle

Arabis sadina (Samp.) P. Cout.

Arabis scopoliana Boiss

* Biscutella neustriaca Bonnet

Biscutella vincentina (Samp.) Rothm.

Boleum asperum (Pers.) Desvaux

Brassica glabrescens Poldini

Brassica hilarionis Post

Brassica insularis Moris

* Brassica macrocarpa Guss.

Braya linearis Rouy

* Cochlearia polonica E.Fröhlich

* Cochlearia tatrae Borbas

* Coincya rupestris Rouy

* Coronopus navasii Pau

Crambe tataria Sebeok

Diplotaxis ibicensis (Pau) Gomez-Campo

* Diplotaxis siettiana Maire

Diplotaxis vicentina (P. Cout.) Rothm.

Draba cacuminum Elis Ekman

Draba cinerea Adams

Erucastrum palustre (Pirona) Vis.

* Erysimum pieninicum (Zapal.) Pawl.

* Iberis arbuscula Runemark

Iberis procumbens Lange subsp. microcarpa Franco & Pinto da Silva

* Jonopsidium acaule (Desf.) Reichenb.

Jonopsidium savianum (Caruel) Ball ex Arcang.

Rhynchosinapis erucastrum (L.) Dandy ex Clapham subsp. cintrana (Coutinho) Franco & P. Silva (Coincya cintrana (P. Cout.) Pinto da Silva)

Sisymbrium cavanillesianum Valdes & Castroviejo

Sisymbrium supinum L.

Thlaspi jankae A.Kern.

Cyperaceae

Carex holostoma Drejer

* Carex panormitana Guss.

Eleocharis carniolica Koch

Dioscoreaceae

* Borderea chouardii (Gaussen) Heslot

Droseraceae

Aldrovanda vesiculosa L.

Elatinaceae

Elatine gussonei (Sommier) Brullo et al

Ericaceae

Rhododendron luteum Sweet

Euphorbiaceae

* Euphorbia margalidiana Kuhbier & Lewejohann

Eurphorbia transtagana Boiss.

Gentianaceae

* Centaurium rigualii Esteve

* Centaurium somedanum Lainz

Gentiana ligustica R. de Vilm. & Chopinet

Gentianella anglica (Pugsley) E. F. Warburg

* Gentianella bohemica Skalicky

Geraniaceae

* Erodium astragaloides Boiss. & Reuter

Erodium paularense Fernandez-Gonzalez & Izco

* Erodium rupicola Boiss.

Globulariaceae

* Globularia stygia Orph. ex Boiss.

Gramineae

Arctagrostis latifolia (R. Br.) Griseb.

Arctophila fulva (Trin.) N. J. Anderson

Avenula hackelii (Henriq.) Holub

Bromus grossus Desf. ex DC.

Calamagrostis chalybaea (Laest.) Fries

Cinna latifolia (Trev.) Griseb.

Coleanthus subtilis (Tratt.) Seidl

Festuca brigantina (Markgr.-Dannenb.) Markgr.-Dannenb.

Festuca duriotagana Franco & R. Afonso

Festuca elegans Boiss.

Festuca henriquesii Hack.

Festuca summilusitana Franco & R. Afonso

Gaudinia hispanica Stace & Tutin

Holcus setiglumis Boiss. & Reuter subsp. duriensis Pinto da Silva

Micropyropsis tuberosa Romero — Zarco & Cabezudo

* Poa riphaea (Ascher et Graebner) Fritsch

Pseudarrhenatherum pallens (Link) J. Holub

Puccinellia phryganodes (Trin.) Scribner + Merr.

Puccinellia pungens (Pau) Paunero

* Stipa austroitalica Martinovsky

* Stipa bavarica Martinovsky & H. Scholz

* Stipa styriaca Martinovsky

* Stipa veneta Moraldo

* Stipa zalesskii Wilensky

Trisetum subalpestre (Hartman) Neuman

Grossulariaceae

* Ribes sardoum Martelli

Hippuridaceae

Hippuris tetraphylla L. Fil.

Hypericaceae

* Hypericum aciferum (Greuter) N.K.B. Robson

Iridaceae

Crocus cyprius Boiss. et Kotschy

Crocus hartmannianus Holmboe

Gladiolus palustris Gaud.

Iris aphylla L. subsp. hungarica Hegi

Iris humilis Georgi subsp. arenaria (Waldst. et Kit.) A.et D.Löve

Juncaceae

Juncus valvatus Link

Luzula arctica Blytt

Labiatae

Dracocephalum austriacum L.

* Micromeria taygetea P. H. Davis

Nepeta dirphya (Boiss.) Heldr. ex Halacsy

* Nepeta sphaciotica P. H. Davis

Origanum dictamnus L.

Phlomis brevibracteata Turril

Phlomis cypria Post

Salvia veneris Hedge

Sideritis cypria Post

Sideritis incana subsp. glauca (Cav.) Malagarriga

Sideritis javalambrensis Pau

Sideritis serrata Cav. ex Lag.

Teucrium lepicephalum Pau

Teucrium turredanum Losa & Rivas Goday

* Thymus camphoratus Hoffmanns. & Link

Thymus carnosus Boiss.

* Thymus lotocephalus G. López & R. Morales (Thymus cephalotos L.)

Leguminosae

Anthyllis hystrix Cardona, Contandr. & E. Sierra

* Astragalus algarbiensis Coss. ex Bunge

* Astragalus aquilanus Anzalone

Astragalus centralpinus Braun-Blanquet

* Astragalus macrocarpus DC. subsp. lefkarensis

* Astragalus maritimus Moris

Astragalus tremolsianus Pau

* Astragalus verrucosus Moris

* Cytisus aeolicus Guss. ex Lindl.

Genista dorycnifolia Font Quer

Genista holopetala (Fleischm. ex Koch) Baldacci

Melilotus segetalis (Brot.) Ser. subsp. fallax Franco

* Ononis hackelii Lange

Trifolium saxatile All.

* Vicia bifoliolata J.D. Rodriguez

Lentibulariaceae

* Pinguicula crystallina Sm.

Pinguicula nevadensis (Lindb.) Casper

Liliaceae

Allium grosii Font Quer

* Androcymbium rechingeri Greuter

* Asphodelus bento-rainhae P. Silva

* Chionodoxa lochiae Meikle in Kew Bull.

Colchicum arenarium Waldst. et Kit.

Hyacinthoides vicentina (Hoffmans. & Link) Rothm.

* Muscari gussonei (Parl.) Tod.

Scilla litardierei Breist.

* Scilla morrisii Meikle

Tulipa cypria Stapf

Linaceae

* Linum dolomiticum Borbas

* Linum muelleri Moris (Linum maritimum muelleri)

Lythraceae

* Lythrum flexuosum Lag.

Malvaceae

Kosteletzkya pentacarpos (L.) Ledeb.

Najadaceae

Najas flexilis (Willd.) Rostk. & W.L. Schmidt

Najas tenuissima (A. Braun) Magnus

Orchidaceae

Anacamptis urvilleana Sommier et Caruana Gatto

Calypso bulbosa L.

* Cephalanthera cucullata Boiss. & Heldr.

Cypripedium calceolus L.

Gymnigritella runei Teppner & Klein

Himantoglossum adriaticum Baumann

Himantoglossum caprinum (Bieb.) V.Koch

Liparis loeselii (L.) Rich.

* Ophrys kotschyi H.Fleischm. et Soo

* Ophrys lunulata Parl.

Ophrys melitensis (Salkowski) J et P Devillers-Terschuren

Platanthera obtusata (Pursh) subsp. oligantha (Turez.) Hulten

Orobanchaceae

Orobanche densiflora Salzmann ex Reuter in DC.

Paeoniaceae

Paeonia cambessedesii (Willk.) Willk.

Paeonia clusii F.C. Stern subsp. rhodia (Stearn) Tzanoudakis

Paeonia officinalis L. subsp. banatica (Rachel) Soo

Paeonia parnassica Tzanoudakis

Palmae

Phoenix theophrasti Greuter

Papaveraceae

Corydalis gotlandica Lidén

Papaver laestadianum (Nordh.) Nordh.

Papaver radicatum Rottb. subsp. hyperboreum Nordh.

Plantaginaceae

Plantago algarbiensis Sampaio (Plantago bracteosa (Willk.) G. Sampaio)

Plantago almogravensis Franco

Plumbaginaceae

Armeria berlengensis Daveau

* Armeria helodes Martini & Pold

Armeria neglecta Girard

Armeria pseudarmeria (Murray) Mansfeld

* Armeria rouyana Daveau

Armeria soleirolii (Duby) Godron

Armeria velutina Welw. ex Boiss. & Reuter

Limonium dodartii (Girard) O. Kuntze subsp. lusitanicum (Daveau) Franco

* Limonium insulare (Beg. & Landi) Arrig. & Diana

Limonium lanceolatum (Hoffmans. & Link) Franco

Limonium multiflorum Erben

* Limonium pseudolaetum Arrig. & Diana

* Limonium strictissimum (Salzmann) Arrig.

Polygonaceae

Persicaria foliosa (H. Lindb.) Kitag.

Polygonum praelongum Coode & Cullen

Rumex rupestris Le Gall

Primulaceae

Androsace mathildae Levier

Androsace pyrenaica Lam.

* Cyclamen fatrense Halda et Sojak

* Primula apennina Widmer

Primula carniolica Jacq.

Primula nutans Georgi

Primula palinuri Petagna

Primula scandinavica Bruun

Soldanella villosa Darracq.

Ranunculaceae

* Aconitum corsicum Gayer (Aconitum napellus subsp. corsicum)

Aconitum firmum (Reichenb.) Neilr subsp. moravicum Skalicky

Adonis distorta Ten.

Aquilegia bertolonii Schott

Aquilegia kitaibelii Schott

* Aquilegia pyrenaica D.C. subsp. cazorlensis (Heywood) Galiano

* Consolida samia P.H. Davis

* Delphinium caseyi B.L.Burtt

Pulsatilla grandis Wenderoth

Pulsatilla patens (L.) Miller

* Pulsatilla pratensis (L.) Miller subsp. hungarica Soo

* Pulsatilla slavica G.Reuss.

* Pulsatilla subslavica Futak ex Goliasova

Pulsatilla vulgaris Hill. subsp. gotlandica (Johanss.) Zaemelis & Paegle

Ranunculus kykkoensis Meikle

Ranunculus lapponicus L.

* Ranunculus weyleri Mares

Resedaceae

* Reseda decursiva Forssk.

Rosaceae

Agrimonia pilosa Ledebour

Potentilla delphinensis Gren. & Godron

* Pyrus magyarica Terpo

Sorbus teodorii Liljefors

Rubiaceae

Galium cracoviense Ehrend.

* Galium litorale Guss.

* Galium sudeticum Tausch

* Galium viridiflorum Boiss. & Reuter

Salicaceae

Salix salvifolia Brot. subsp. australis Franco

Santalaceae

Thesium ebracteatum Hayne

Saxifragaceae

Saxifraga berica (Beguinot) D.A. Webb

Saxifraga florulenta Moretti

Saxifraga hirculus L.

Saxifraga osloënsis Knaben

Saxifraga tombeanensis Boiss. ex Engl.

Scrophulariaceae

Antirrhinum charidemi Lange

Chaenorrhinum serpyllifolium (Lange) Lange subsp. lusitanicum R. Fernandes

* Euphrasia genargentea (Feoli) Diana

Euphrasia marchesettii Wettst. ex Marches.

Linaria algarviana Chav.

Linaria coutinhoi Valdés

Linaria loeselii Schweigger

* Linaria ficalhoana Rouy

Linaria flava (Poiret) Desf.

* Linaria hellenica Turrill

Linaria pseudolaxiflora Lojacono

* Linaria ricardoi Cout.

Linaria tonzigii Lona

* Linaria tursica B. Valdes & Cabezudo

Odontites granatensis Boiss.

* Pedicularis sudetica Willd.

Rhinanthus oesilensis (Ronninger & Saarsoo) Vassilcz

Tozzia carpathica Wol.

Verbascum litigiosum Samp.

Veronica micrantha Hoffmanns. & Link

* Veronica oetaea L.-A. Gustavsson

Solanaceae

* Atropa baetica Willk.

Thymelaeaceae

* Daphne arbuscula Celak

Daphne petraea Leybold

* Daphne rodriguezii Texidor

Ulmaceae

Zelkova abelicea (Lam.) Boiss.

Umbelliferae

* Angelica heterocarpa Lloyd

Angelica palustris (Besser) Hoffm.

* Apium bermejoi Llorens

Apium repens (Jacq.) Lag.

Athamanta cortiana Ferrarini

* Bupleurum capillare Boiss. & Heldr.

* Bupleurum kakiskalae Greuter

Eryngium alpinum L.

* Eryngium viviparum Gay

* Ferula sadleriana Lebed.

Hladnikia pastinacifolia Reichenb.

* Laserpitium longiradium Boiss.

* Naufraga balearica Constans & Cannon

* Oenanthe conioides Lange

Petagnia saniculifolia Guss.

Rouya polygama (Desf.) Coincy

* Seseli intricatum Boiss.

Seseli leucospermum Waldst. et Kit

Thorella verticillatinundata (Thore) Briq.

Valerianaceae

Centranthus trinervis (Viv.) Beguinot

Violaceae

* Viola hispida Lam.

Viola jaubertiana Mares & Vigineix

Viola rupestris F.W. Schmidt subsp. relicta Jalas

NIŽJE RASTLINE

Bryophyta

Bruchia vogesiaca Schwaegr. (o)

Bryhnia novae-angliae (Sull & Lesq.) Grout (o)

* Bryoerythrophyllum campylocarpum (C. Müll.) Crum. (Bryoerythrophyllum machadoanum (Sergio) M. O. Hill)) (o)

Buxbaumia viridis (Moug.) Moug. & Nestl. (o)

Cephalozia macounii (Aust.) Aust. (o)

Cynodontium suecicum (H. Arn. & C. Jens.) I. Hag. (o)

Dichelyma capillaceum (Dicks) Myr. (o)

Dicranum viride (Sull. & Lesq.) Lindb. (o)

Distichophyllum carinatum Dix. & Nich. (o)

Drepanocladus (Hamatocaulis) vernicosus (Mitt.) Warnst. (o)

Encalypta mutica (I. Hagen) (o)

Hamatocaulis lapponicus (Norrl.) Hedenäs (o)

Herzogiella turfacea (Lindb.) I. Wats. (o)

Hygrohypnum montanum (Lindb.) Broth. (o)

Jungermannia handelii (Schiffn.) Amak. (o)

Mannia triandra (Scop.) Grolle (o)

* Marsupella profunda Lindb. (o)

Meesia longiseta Hedw. (o)

Nothothylas orbicularis (Schwein.) Sull. (o)

Ochyraea tatrensis Vana (o)

Orthothecium lapponicum (Schimp.) C. Hartm. (o)

Orthotrichum rogeri Brid. (o)

Petalophyllum ralfsii (Wils.) Nees & Gott. (o)

Plagiomnium drummondii (Bruch & Schimp.) T. Kop. (o)

Riccia breidleri Jur. (o)

Riella helicophylla (Bory & Mont.) Mont. (o)

Scapania massolongi (K. Müll.) K. Müll. (o)

Sphagnum pylaisii Brid. (o)

Tayloria rudolphiana (Garov) B. & S. (o)

Tortella rigens (N. Alberts) (o)

VRSTE ZA MAKARONEZIJO

PTERIDOPHYTA

Hymenophyllaceae

Hymenophyllum maderensis Gibby & Lovis

Dryopteridaceae

* Polystichum drepanum (Sw.) C. Presl.

Isoetaceae

Isoetes azorica Durieu & Paiva ex Milde

Marsileaceae

* Marsilea azorica Launert & Paiva

ANGIOSPERMAE

Asclepiadaceae

Caralluma burchardii N. E. Brown

* Ceropegia chrysantha Svent.

Boraginaceae

Echium candicans L. fil.

* Echium gentianoides Webb & Coincy

Myosotis azorica H. C. Watson

Myosotis maritima Hochst. in Seub.

Campanulaceae

* Azorina vidalii (H. C. Watson) Feer

Musschia aurea (L. f.) DC.

* Musschia wollastonii Lowe

Caprifoliaceae

* Sambucus palmensis Link

Caryophyllaceae

Spergularia azorica (Kindb.) Lebel

Celastraceae

Maytenus umbellata (R. Br.) Mabb.

Chenopodiaceae

Beta patula Ait.

Cistaceae

Cistus chinamadensis Banares & Romero

* Helianthemum bystropogophyllum Svent.

Compositae

Andryala crithmifolia Ait.

* Argyranthemum lidii Humphries

Argyranthemum thalassophylum (Svent.) Hump.

Argyranthemum winterii (Svent.) Humphries

* Atractylis arbuscula Svent. & Michaelis

Atractylis preauxiana Schultz.

Calendula maderensis DC.

Cheirolophus duranii (Burchard) Holub

Cheirolophus ghomerytus (Svent.) Holub

Cheirolophus junonianus (Svent.) Holub

Cheirolophus massonianus (Lowe) Hansen & Sund.

Cirsium latifolium Lowe

Helichrysum gossypinum Webb

Helichrysum monogynum Burtt & Sund.

Hypochoeris oligocephala (Svent. & Bramw.) Lack

* Lactuca watsoniana Trel.

* Onopordum nogalesii Svent.

* Onorpordum carduelinum Bolle

* Pericallis hadrosoma (Svent.) B. Nord.

Phagnalon benettii Lowe

Stemmacantha cynaroides (Chr. Son. in Buch) Ditt

Sventenia bupleuroides Font Quer

* Tanacetum ptarmiciflorum Webb & Berth

Convolvulaceae

* Convolvulus caput-medusae Lowe

* Convolvulus lopez-socasii Svent.

* Convolvulus massonii A. Dietr.

Crassulaceae

Aeonium gomeraense Praeger

Aeonium saundersii Bolle

Aichryson dumosum (Lowe) Praeg.

Monanthes wildpretii Banares & Scholz

Sedum brissemoretii Raymond-Hamet

Cruciferae

* Crambe arborea Webb ex Christ

Crambe laevigata DC. ex Christ

* Crambe sventenii R. Petters ex Bramwell & Sund.

* Parolinia schizogynoides Svent.

Sinapidendron rupestre (Ait.) Lowe

Cyperaceae

Carex malato-belizii Raymond

Dipsacaceae

Scabiosa nitens Roemer & J. A. Schultes

Ericaceae

Erica scoparia L. subsp. azorica (Hochst.) D. A. Webb

Euphorbiaceae

* Euphorbia handiensis Burchard

Euphorbia lambii Svent.

Euphorbia stygiana H. C. Watson

Geraniaceae

* Geranium maderense P. F. Yeo

Gramineae

Deschampsia maderensis (Haeck. & Born.) Buschm.

Phalaris maderensis (Menezes) Menezes

Globulariaceae

* Globularia ascanii D. Bramwell & Kunkel

* Globularia sarcophylla Svent.

Labiatae

* Sideritis cystosiphon Svent.

* Sideritis discolor (Webb ex de Noe) Bolle

Sideritis infernalis Bolle

Sideritis marmorea Bolle

Teucrium abutiloides L'Hér.

Teucrium betonicum L'Hér.

Leguminosae

* Anagyris latifolia Brouss. ex. Willd.

Anthyllis lemanniana Lowe

* Dorycnium spectabile Webb & Berthel

* Lotus azoricus P. W. Ball

Lotus callis-viridis D. Bramwell & D. H. Davis

* Lotus kunkelii (E. Chueca) D. Bramwell & al.

* Teline rosmarinifolia Webb & Berthel.

* Teline salsoloides Arco & Acebes.

Vicia dennesiana H. C. Watson

Liliaceae

* Androcymbium psammophilum Svent.

Scilla maderensis Menezes

Semele maderensis Costa

Loranthaceae

Arceuthobium azoricum Wiens & Hawksw.

Myricaceae

* Myrica rivas-martinezii Santos.

Oleaceae

Jasminum azoricum L.

Picconia azorica (Tutin) Knobl.

Orchidaceae

Goodyera macrophylla Lowe

Pittosporaceae

* Pittosporum coriaceum Dryand. ex. Ait.

Plantaginaceae

Plantago malato-belizii Lawalree

Plumbaginaceae

* Limonium arborescens (Brouss.) Kuntze

Limonium dendroides Svent.

* Limonium spectabile (Svent.) Kunkel & Sunding

* Limonium sventenii Santos & Fernandez Galvan

Polygonaceae

Rumex azoricus Rech. fil.

Rhamnaceae

Frangula azorica Tutin

Rosaceae

* Bencomia brachystachya Svent.

Bencomia sphaerocarpa Svent.

* Chamaemeles coriacea Lindl.

Dendriopoterium pulidoi Svent.

Marcetella maderensis (Born.) Svent.

Prunus lusitanica L. subsp. azorica (Mouillef.) Franco

Sorbus maderensis (Lowe) Dode

Santalaceae

Kunkeliella subsucculenta Kammer

Scrophulariaceae

* Euphrasia azorica H.C. Watson

Euphrasia grandiflora Hochst. in Seub.

* Isoplexis chalcantha Svent. & O'Shanahan

Isoplexis isabelliana (Webb & Berthel.) Masferrer

Odontites holliana (Lowe) Benth.

Sibthorpia peregrina L.

Solanaceae

* Solanum lidii Sunding

Umbelliferae

Ammi trifoliatum (H. C. Watson) Trelease

Bupleurum handiense (Bolle) Kunkel

Chaerophyllum azoricum Trelease

Ferula latipinna Santos

Melanoselinum decipiens (Schrader & Wendl.) Hoffm.

Monizia edulis Lowe

Oenanthe divaricata (R. Br.) Mabb.

Sanicula azorica Guthnick ex Seub.

Violaceae

Viola paradoxa Lowe

NIŽJE RASTLINE

Bryophyta

* Echinodium spinosum (Mitt.) Jur.(o)

* Thamnobryum fernandesii Sergio (o)«

.

(d) Prilogi IV in V se nadomestita z naslednjim:

»PRILOGA IV

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERESU SKUPNOSTI, KI JIH JE TREBA STROGO VAROVATI

Vrste, naštete v tej prilogi, so navedene:

- z imenom vrste ali podvrste ali

- s skupino vrst, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona.

Okrajšava "spp." za imenom družine ali rodu določa vse vrste te družine ali rodu.

(a) ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

INSECTIVORA

Erinaceidae

Erinaceus algirus

Soricidae

Crocidura canariensis

Crocidura sicula

Talpidae

Galemys pyrenaicus

MICROCHIROPTERA

Vse vrste

MEGACHIROPTERA

Pteropodidae

Rousettus aegyptiacus

RODENTIA

Gliridae

Vse vrste razen polha Glis glis in Eliomys quercinus

Sciuridae

Marmota marmota latirostris

Pteromys volans (Sciuropterus russicus)

Spermophilus citellus (Citellus citellus)

Spermophilus suslicus (Citellus suslicus)

Sciurus anomalus

Castoridae

Castor fiber (razen estonskih, latvijskih, litovskih, poljskih, finskih in švedskih populacij)

Cricetidae

Cricetus cricetus (razen madžarskih populacij)

Microtidae

Microtus cabrerae

Microtus oeconomus arenicola

Microtus oeconomus mehelyi

Microtus tatricus

Zapodidae

Sicista betulina

Sicista subtilis

Hystricidae

Hystrix cristata

CARNIVORA

Canidae

Alopex lagopus

Canis lupus (razen grških populacij severno od 39. vzporednika; estonskih populacij; španskih populacij severno od Duera; latvijskih, litovskih, poljskih, slovaških populacij in finskih populacij v območju gospodarjenja s severno jelenjadjo, kot je opredeljeno v členu 2 finskega Zakona št. 848/90 z dne 14. septembra 1990 o gospodarjenju s severno jelenjadjo)

Ursidae

Ursus arctos

Mustelidae

Lutra lutra

Mustela eversmanii

Mustela lutreola

Felidae

Felis silvestris

Lynx lynx (razen estonskih populacij)

Lynx pardinus

Phocidae

Monachus monachus

Phoca hispida saimensis

ARTIODACTYLA

Cervidae

Cervus elaphus corsicanus

Bovidae

Bison bonasus

Capra aegagrus (naravne populacije)

Capra pyrenaica pyrenaica

Ovis gmelini musimon (Ovis ammon musimon) (naravne populacije - Korzika in Sardinija)

Ovis orientalis ophion (Ovis gmelini ophion)

Rupicapra pyrenaica ornata (Rupicapra rupicapra ornata)

Rupicapra rupicapra balcanica

Rupicapra rupicapra tatrica

CETACEA

Vse vrste

PLAZILCI

TESTUDINATA

Testudinidae

Testudo graeca

Testudo hermanni

Testudo marginata

Cheloniidae

Caretta caretta

Chelonia mydas

Lepidochelys kempii

Eretmochelys imbricata

Dermochelyidae

Dermochelys coriacea

Emydidae

Emys orbicularis

Mauremys caspica

Mauremys leprosa

SAURIA

Lacertidae

Algyroides fitzingeri

Algyroides marchi

Algyroides moreoticus

Algyroides nigropunctatus

Gallotia atlantica

Gallotia galloti

Gallotia galloti insulanagae

Gallotia simonyi

Gallotia stehlini

Lacerta agilis

Lacerta bedriagae

Lacerta bonnali (Lacerta monticola)

Lacerta monticola

Lacerta danfordi

Lacerta dugesi

Lacerta graeca

Lacerta horvathi

Lacerta schreiberi

Lacerta trilineata

Lacerta viridis

Lacerta vivipara pannonica

Ophisops elegans

Podarcis erhardii

Podarcis filfolensis

Podarcis hispanica atrata

Podarcis lilfordi

Podarcis melisellensis

Podarcis milensis

Podarcis muralis

Podarcis peloponnesiaca

Podarcis pityusensis

Podarcis sicula

Podarcis taurica

Podarcis tiliguerta

Podarcis wagleriana

Scincidae

Ablepharus kitaibelli

Chalcides bedriagai

Chalcides ocellatus

Chalcides sexlineatus

Chalcides simonyi (Chalcides occidentalis)

Chalcides viridianus

Ophiomorus punctatissimus

Gekkonidae

Cyrtopodion kotschyi

Phyllodactylus europaeus

Tarentola angustimentalis

Tarentola boettgeri

Tarentola delalandii

Tarentola gomerensis

Agamidae

Stellio stellio

Chamaeleontidae

Chamaeleo chamaeleon

Anguidae

Ophisaurus apodus

OPHIDIA

Colubridae

Coluber caspius

Coluber cypriensis

Coluber hippocrepis

Coluber jugularis

Coluber laurenti

Coluber najadum

Coluber nummifer

Coluber viridiflavus

Coronella austriaca

Eirenis modesta

Elaphe longissima

Elaphe quatuorlineata

Elaphe situla

Natrix natrix cetti

Natrix natrix corsa

Natrix natrix cypriaca

Natrix tessellata

Telescopus falax

Viperidae

Vipera ammodytes

Macrovipera schweizeri (Vipera lebetina schweizeri)

Vipera seoanni (razen španskih populacij)

Vipera ursinii

Vipera xanthina

Boidae

Eryx jaculus

DVOŽIVKE

CAUDATA

Salamandridae

Chioglossa lusitanica

Euproctus asper

Euproctus montanus

Euproctus platycephalus

Mertensiella luschani (Salamandra luschani)

Salamandra atra

Salamandra aurorae

Salamandra lanzai

Salamandrina terdigitata

Triturus carnifex (Triturus cristatus carnifex)

Triturus cristatus (Triturus cristatus cristatus)

Triturus italicus

Triturus karelinii (Triturus cristatus karelinii)

Triturus marmoratus

Triturus montandoni

Proteidae

Proteus anguinus

Plethodontidae

Hydromantes (Speleomantes) ambrosii

Hydromantes (Speleomantes) flavus

Hydromantes (Speleomantes) genei

Hydromantes (Speleomantes) imperialis

Hydromantes (Speleomantes) strinatii (Hydromantes (Speleomantes) italicus)

Hydromantes (Speleomantes) supramontes

ANURA

Discoglossidae

Alytes cisternasii

Alytes muletensis

Alytes obstetricans

Bombina bombina

Bombina variegata

Discoglossus galganoi (vključno z Discoglossus "jeanneae")

Discoglossus montalentii

Discoglossus pictus

Discoglossus sardus

Ranidae

Rana arvalis

Rana dalmatina

Rana graeca

Rana iberica

Rana italica

Rana latastei

Rana lessonae

Pelobatidae

Pelobates cultripes

Pelobates fuscus

Pelobates syriacus

Bufonidae

Bufo calamita

Bufo viridis

Hylidae

Hyla arborea

Hyla meridionalis

Hyla sarda

RIBE

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

Acipenser naccarii

Acipenser sturio

SALMONIFORMES

Coregonidae

Coregonus oxyrhynchus (anadromne populacije v nekaterih predelih Severnega morja razen finskih populacij)

CYPRINIFORMES

Cyprinidae

Anaecypris hispanica

Phoxinus percnurus

ATHERINIFORMES

Cyprinodontidae

Valencia hispanica

PERCIFORMES

Percidae

Zingel asper

Gymnocephalus baloni

NEVRETENČARJI

ČLENONOŽCI

CRUSTACEA

Isopoda

Armadillidium ghardalamensis

INSECTA

Coleoptera

Bolbelasmus unicornis

Buprestis splendens

Carabus hampei

Carabus hungaricus

Carabus olympiae

Carabus variolosus

Carabus zawadszkii

Cerambyx cerdo

Cucujus cinnaberinus

Dorcadion fulvum cervae

Duvalius gebhardti

Duvalius hungaricus

Dytiscus latissimus

Graphoderus bilineatus

Leptodirus hochenwarti

Pilemia tigrina

Osmoderma eremita

Phryganophilus ruficollis

Probaticus subrugosus

Propomacrus cypriacus

Pseudogaurotina excellens

Pseudoseriscius cameroni

Pytho kolwensis

Rosalia alpina

Lepidoptera

Apatura metis

Arytrura musculus

Catopta thrips

Chondrosoma fiduciarium

Coenonympha hero

Coenonympha oedippus

Colias myrmidone

Cucullia mixta

Dioszeghyana schmidtii

Erannis ankeraria

Erebia calcaria

Erebia christi

Erebia sudetica

Eriogaster catax

Fabriciana elisa

Glyphipterix loricatella

Gortyna borelii lunata

Hypodryas maturna

Hyles hippophaes

Leptidea morsei

Lignyoptera fumidaria

Lopinga achine

Lycaena dispar

Lycaena helle

Maculinea arion

Maculinea nausithous

Maculinea teleius

Melanagria arge

Nymphalis vaualbum

Papilio alexanor

Papilio hospiton

Parnassius apollo

Parnassius mnemosyne

Phyllometra culminaria

Plebicula golgus

Polymixis rufocincta isolata

Polyommatus eroides

Proserpinus proserpina

Xylomoia strix

Zerynthia polyxena

Mantodea

Apteromantis aptera

Odonata

Aeshna viridis

Cordulegaster heros

Cordulegaster trinacriae

Gomphus graslinii

Leucorrhina albifrons

Leucorrhina caudalis

Leucorrhina pectoralis

Lindenia tetraphylla

Macromia splendens

Ophiogomphus cecilia

Oxygastra curtisii

Stylurus flavipes

Sympecma braueri

Orthoptera

Baetica ustulata

Brachytrupes megacephalus

Isophya costata

Isophya stysi

Myrmecophilus baronii

Odontopodisma rubripes

Paracaloptenus caloptenoides

Pholidoptera transsylvanica

Saga pedo

Stenobothrus (Stenobothrodes) eurasius

ARACHNIDA

Araneae

Macrothele calpeiana

MEHKUŽCI

GASTROPODA

Anisus vorticulus

Caseolus calculus

Caseolus commixta

Caseolus sphaerula

Chilostoma banaticum

Discula leacockiana

Discula tabellata

Discula testudinalis

Discula turricula

Discus defloratus

Discus guerinianus

Elona quimperiana

Geomalacus maculosus

Geomitra moniziana

Gibbula nivosa

Hygromia kovacsi

Idiomela (Helix) subplicata

Lampedusa imitatrix

Lampedusa melitensis

Leiostyla abbreviata

Leiostyla cassida

Leiostyla corneocostata

Leiostyla gibba

Leiostyla lamellosa

Paladilhia hungarica

Patella feruginea

Sadleriana pannonica

Theodoxus prevostianus

Theodoxus transversalis

BIVALVIA

Anisomyaria

Lithophaga lithophaga

Pinna nobilis

Unionoida

Margaritifera auricularia

Unio crassus

Dreissenidae

Congeria kusceri

ECHINODERMATA

Echinoidea

Centrostephanus longispinus

(b) RASTLINE

Priloga IV(b) vsebuje vse rastlinske vrste iz Priloge II(b) [1] ter vse spodaj navedene vrste:

PTERIDOPHYTA

Aspleniaceae

Asplenium hemionitis L.

ANGIOSPERMAE

Agavaceae

Dracaena draco (L.) L.

Amaryllidaceae

Narcissus longispathus Pugsley

Narcissus triandrus L.

Berberidaceae

Berberis maderensis Lowe

Campanulaceae

Campanula morettiana Reichenb.

Physoplexis comosa (L.) Schur.

Caryophyllaceae

Moehringia fontqueri Pau

Compositae

Argyranthemum pinnatifidum (L.f.) Lowe * subsp. succulentum (Lowe) C. J. Humphries

Helichrysum sibthorpii Rouy

Picris willkommii (Schultz Bip.) Nyman

Santolina elegans Boiss. ex DC.

Senecio caespitosus Brot.

Senecio lagascanus DC. subsp. lusitanicus (P. Cout.) Pinto da Silva

Wagenitzia lancifolia (Sieber ex Sprengel) Dostal

Cruciferae

Murbeckiella sousae Rothm.

Euphorbiaceae

Euphorbia nevadensis Boiss. & Reuter

Gesneriaceae

Jankaea heldreichii (Boiss.) Boiss.

Ramonda serbica Pancic

Iridaceae

Crocus etruscus Parl.

Iris boissieri Henriq.

Iris marisca Ricci & Colasante

Labiatae

Rosmarinus tomentosus Huber-Morath & Maire

Teucrium charidemi Sandwith

Thymus capitellatus Hoffmanns. & Link

Thymus villosus L. subsp. villosus L.

Liliaceae

Androcymbium europeum (Lange) K. Richter

Bellevalia hackelli Freyn

Colchicum corsicum Baker

Colchicum cousturieri Greuter

Fritillaria conica Rix

Fritillaria drenovskii Degen & Stoy.

Fritillaria gussichiae (Degen & Doerfler) Rix

Fritillaria obliqua Ker-Gawl.

Fritillaria rhodocanakis Orph. ex Baker

Ornithogalum reverchonii Degen & Herv.-Bass.

Scilla beirana Samp.

Scilla odorata Link

Orchidaceae

Ophrys argolica Fleischm.

Orchis scopulorum Simsmerh.

Spiranthes aestivalis (Poiret) L. C. M. Richard

Primulaceae

Androsace cylindrica DC.

Primula glaucescens Moretti

Primula spectabilis Tratt.

Ranunculaceae

Aquilegia alpina L.

Sapotaceae

Sideroxylon marmulano Banks ex Lowe

Saxifragaceae

Saxifraga cintrana Kuzinsky ex Willk.

Saxifraga portosanctana Boiss.

Saxifraga presolanensis Engl.

Saxifraga valdensis DC.

Saxifraga vayredana Luizet

Scrophulariaceae

Antirrhinum lopesianum Rothm.

Lindernia procumbens (Krocker) Philcox

Solanaceae

Mandragora officinarum L.

Thymelaeaceae

Thymelaea broterana P. Cout.

Umbelliferae

Bunium brevifolium Lowe

Violaceae

Viola athois W. Becker

Viola cazorlensis Gandoger

Viola delphinantha Boiss.

PRILOGA V

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERESU SKUPNOSTI, PRI KATERIH ZA ODVZEM IZ NARAVE IN IZKORIŠČANJE LAHKO VELJAJO UKREPI UPRAVLJANJA

Vrste, naštete v tej prilogi, so navedene:

- z imenom vrste ali podvrste ali

- s skupino vrst, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona.

Okrajšava "spp." za imenom družine ali rodu določa vse vrste te družine ali rodu.

(a) ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

RODENTIA

Castoridae

Castor fiber (finske, švedske, latvijske, litovske, estonske in poljske populacije)

Cricetidae

Cricetus cricetus (madžarske populacije)

CARNIVORA

Canidae

Canis aureus

Canis lupus (španske populacije severno od Duera, grške populacije severno od 39. vzporednika, finske populacije v območju gospodarjenja s severno jelenjadjo, kot je opredeljeno v členu 2 finskega Zakona št. 848/90 z dne 14. septembra 1990 o gospodarjenju s severno jelenjadjo, latvijske, litovske, estonske, poljske in slovaške populacije)

Mustelidae

Martes martes

Mustela putorius

Felidae

Lynx lynx (estonske populacije)

Phocidae

Vse vrste, ki niso navedene v Prilogi IV

Viverridae

Genetta genetta

Herpestes ichneumon

DUPLICIDENTATA

Leporidae

Lepus timidus

ARTIODACTYLA

Bovidae

Capra ibex

Capra pyrenaica (razen Capra pyrenaica pyrenaica)

Rupicapra rupicapra (razen Rupicapra rupicapra balcanica, Rupicapra rupicapra ornata in Rupicapra rupicapra tatrica)

DVOŽIVKE

ANURA

Ranidae

Rana esculenta

Rana perezi

Rana ridibunda

Rana temporaria

RIBE

PETROMYZONIFORMES

Petromyzonidae

Lampetra fluviatilis

Lethenteron zanandrai

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

Vse vrste, ki niso navedene v prilogi IV

CLUPEIFORMES

Clupeidae

Alosa spp.

SALMONIFORMES

Salmonidae

Thymallus thymallus

Coregonus spp. (razen Coregonus oxyrhynchus - anadromne populacije v nekaterih predelih Severenega morja)

Hucho hucho

Salmo salar (le v sladkih vodah)

CYPRINIFORMES

Cyprinidae

Aspius aspius

Barbus spp.

Pelecus cultratus

Rutilus friesii meidingeri

Rutilus pigus

SILURIFORMES

Siluridae

Silurus aristotelis

PERCIFORMES

Percidae

Gymnocephalus schraetzer

Zingel zingel

NEVRETENČARJI

COELENTERATA

Cnidaria

Corallium rubrum

MOLLUSCA

GASTROPODA - STYLOMMATOPHORA

Helix pomatia

BIVALVIA - UNIONOIDA

Margaritiferidae

Margaritifera margaritifera

Unionidae

Microcondylaea compressa

Unio elongatulus

ANNELIDA

HIRUDINOIDEA - ARHYNCHOBDELLAE

Hirudinidae

Hirudo medicinalis

ARTHROPODA

CRUSTACEA - DECAPODA

Astacidae

Astacus astacus

Austropotamobius pallipes

Austropotamobius torrentium

Scyllaridae

Scyllarides latus

INSECTA - LEPIDOPTERA

Saturniidae

Graellsia isabellae

(b) RASTLINE

ALGAE

RHODOPHYTA

Corallinaceae

Lithothamnium coralloides Crouan frat.

Phymatholithon calcareum (Poll.) Adey & McKibbin

LICHENES

Cladoniaceae

Cladonia L. subgenus Cladina (Nyl.) Vain.

BRYOPHYTA

MUSCI

Leucobryaceae

Leucobryum glaucum (Hedw.) AAngstr.

Sphagnaceae

Sphagnum L. spp. (razen Sphagnum pylaisii Brid.)

PTERIDOPHYTA

Lycopodium spp.

ANGIOSPERMAE

Amaryllidaceae

Galanthus nivalis L.

Narcissus bulbocodium L.

Narcissus juncifolius Lagasca

Compositae

Arnica montana L.

Artemisia eriantha Ten

Artemisia genipi Weber

Doronicum plantagineum L. subsp. tournefortii (Rouy) P. Cout.

Leuzea rhaponticoides Graells

Cruciferae

Alyssum pintadasilvae Dudley.

Malcolmia lacera (L.) DC. subsp. graccilima (Samp.) Franco

Murbeckiella pinnatifida (Lam.) Rothm. subsp. herminii (Rivas-Martinez) Greuter & Burdet

Gentianaceae

Gentiana lutea L.

Iridaceae

Iris lusitanica Ker-Gawler

Labiatae

Teucrium salviastrum Schreber subsp. salviastrum Schreber

Leguminosae

Anthyllis lusitanica Cullen & Pinto da Silva

Dorycnium pentaphyllum Scop. subsp. transmontana Franco

Ulex densus Welw. ex Webb.

Liliaceae

Lilium rubrum Lmk

Ruscus aculeatus L.

Plumbaginaceae

Armeria sampaio (Bernis) Nieto Feliner

Rosaceae

Rubus genevieri Boreau subsp. herminii (Samp.) P. Cout.

Scrophulariaceae

Anarrhinum longipedicelatum R. Fernandes

Euphrasia mendonçae Samp.

Scrophularia grandiflora DC. subsp. grandiflora DC.

Scrophularia berminii Hoffmanns & Link

Scrophularia sublyrata Brot.«

.

3. 31997 D 0602: Odločba Sveta 97/602/ES z dne 22. julija 1997 o seznamu iz drugega pododstavka člena 3(1) Uredbe (EGS) št. 3254/91 in člena 1(1)(a) Uredbe Komisije (ES) št. 35/97 (UL L 242, 4.9.1997, str. 64), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 D 0188: Odločbo Komisije 98/188/ES z dne 2.3.1998 (UL L 70, 10.3.1998, str. 28),

- 31998 D 0596: Odločbo Komisije 98/596/ES z dne 14.10.1998 (UL L 286, 23.10.1998, str. 56).

V Prilogi se črtajo vnosi za naslednje države skupaj z ustreznimi vrstami:

Češka republika,

Madžarska,

Poljska,

Slovaška republika,

Republika Slovenija.

4. 32001 R 2087: Uredba Komisije (ES) št. 2087/2001 z dne 24. oktobra 2001 o začasni ustavitvi vnosa osebkov nekaterih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v Skupnost (UL L 282, 26.10.2001, str. 23).

(a) V Prilogi, v tabeli "Osebki vrst iz Priloge A k Uredbi (ES) št. 338/97, katerih vnos v Skupnost je začasno ustavljen" se s seznama "Države porekla" črta naslednja država:

- "Litva".

(b) V Prilogi, v tabeli "Osebki vrst iz Priloge B k Uredbi (ES) št. 338/97, katerih vnos v Skupnost je začasno ustavljen" se črtajo naslednji vnosi pod podnaslovom "FLORA, Orchidaceae":

- Cephalanthera damasonium;

- Dactylorhiza fuchsii;

- Gymnadenia conopsea;

- Ophrys apifera;

- Orchis militaris;

- Serapias lingua;

s seznama "Države porekla" se črtajo naslednje države za spodaj naštete vrste:

- Flora, Amaryllidaceae, Galanthu nivalis: "Češka", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Anacamptis pyramidalis: "Estonija", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Barlia robertiana: "Malta";

- Flora, Orchidaceae, Cephalanthera rubra: "Latvija", "Litva", "Poljska", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Dactylorhiza incarnata: "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Dactylorhiza latifolia: "Poljska", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Dactylorhiza maculata: "Češka", "Litva";

- Flora, Orchidaceae, Dactylorhiza russowii: "Češka", "Litva", "Poljska";

- Flora, Orchidaceae, Dactylorhiza traunsteineri: "Poljska";

- Flora, Orchidaceae, Himantoglossum hircinum: "Češka", "Madžarska";

- Flora, Orchidaceae, Ophrys insectifera: "Češka", "Madžarska", "Latvija", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Ophrys scolopax: "Madžarska";

- Flora, Orchidaceae, Ophrys sphegodes: "Madžarska";

- Flora, Orchidaceae, Ophrystenthredinifera: "Malta";

- Flora, Orchidaceae, Orchis coriophora: "Poljska";

- Flora, Orchidaceae, Orchis italica: "Malta";

- Flora, Orchidaceae, Orchis morio: "Estonija", "Litva", "Poljska", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Orchis pallens: "Madžarska", "Poljska", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Orchis papilionacea: "Slovenija";

- Flora, Orchidaceae, Orchis purpurea: "Poljska", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Orchis simia: "Slovenija";

- Flora, Orchidaceae, Orchis tridentata: "Češka", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Orchis ustulata: "Estonija", "Latvija", "Litva", "Poljska", "Slovaška";

- Flora, Orchidaceae, Serapias vomeracea: "Malta";

- Flora, Orchidaceae, Spiranthes spiralis: "Češka", "Poljska";

in vnos "FLORA, Orchidaceae, Orchis mascula" se nadomesti z naslednjim:

"Orchis mascula | Prosto živeči/Gojeni | Vsi | Albanija | b" |

.

5. 32002 D 0813: Odločba Sveta z dne 3. oktobra 2002, ki na podlagi Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta določa obliko povzetka prijave za prijave v zvezi z namernim sproščanjem gensko spremenjenih organizmov v okolje za druge namene in ne za dajanje na trg (UL L 280, 18.10.2002, str. 62).

V Prilogi, Delu 1, Oddelku B, se točka 3 nadomesti z naslednjim:

+++++ TIFF +++++

.

D. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1. 31997 L 0068: Direktiva 97/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1997 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim izgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo (UL L 59, 27.2.1998, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 L 0063: Direktivo Komisije 2001/63/ES z dne 17.8.2001 (UL L 227, 23.8.2001, str. 41).

V Prilogi VII, točki 1, se seznam v Oddelku 1 nadomesti z naslednjim:

"1 za Nemčijo

2 za Francijo

3 za Italijo

4 za Nizozemsko

5 za Švedsko

6 za Belgijo

7 za Madžarsko

8 za Češko

9 za Španijo

11 za Združeno kraljestvo

12 za Avstrijo

13 za Luksemburg

17 za Finsko

18 za Dansko

20 za Poljsko

21 za Portugalsko

23 za Grčijo

24 za Irsko

26 za Slovenijo

27 za Slovaško

29 za Estonijo

32 za Latvijo

36 za Litvo

CY za Ciper

MT za Malto"

.

2. 32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

(a) V Prilogi I se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka | 1408 | 919 | 303 | 155 | -35 | -79 | -89 | -35 | -79 | -89" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija | 240 | 123 | 91 | 76 | -49 | -62 | -68 | -49 | -62 | -68" |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper | 17 | 29 | 32 | 34 | +71 | +88 | +100 | +71 | +88 | +100 |

Latvija | 60 | 40 | 30 | 25 | -30 | -50 | -60 | -30 | -50 | -60 |

Litva | 163 | 52 | 64 | 75 | -68 | -61 | -54 | -68 | -61 | -54" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska | 720 | 429 | 448 | 360 | -40 | -38 | -50 | -40 | -38 | -50 |

Malta | 12 | 13 | 17 | 14 | +14 | +51 | +17 | +14 | +51 | +17" |

in med vnosa za Portugalsko in Združeno kraljestvo:

"Poljska | 2087 | 1454 | 1176 | 1110 | -30 | -44 | -47 | -30 | -44 | -47 |

Slovenija | 125 | 122 | 98 | 49 | -2 | -22 | -61 | -2 | -22 | -61 |

Slovaška | 450 | 177 | 124 | 86 | -60 | -72 | -81 | -60 | -72 | -81" |

.

(b) V Prilogi II se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Češka | 403 | 228 | 113 | -43 | -72 | -43 | -72" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Estonija | 20 | 10 | 12 | -52 | -40 | -52 | -40" |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Ciper | 3 | 5 | 6 | +67 | +100 | +67 | +100 |

Latvija | 10 | 10 | 9 | -4 | -10 | -4 | -10 |

Litva | 21 | 8 | 11 | -62 | -48 | -62 | -48" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Madžarska | 68 | 33 | 34 | -51 | -49 | -51 | -49 |

Malta | 1.7 | 7 | 2.5 | +299 | +51 | +299 | +51" |

in med vnosa za Portugalsko in Združeno kraljestvo:

"Poljska | 698 | 426 | 310 | -39 | -56 | -39 | -56 |

Slovenija | 17 | 15 | 16 | -12 | -6 | -12 | -6 |

Slovaška | 141 | 85 | 46 | -40 | -67 | -40 | -67" |

3. 32001 L 0081: Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22).

(a) Priloga I se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA I

Nacionalne zgornje meje emisij za SO2, NOx, VOC in NH3, ki jih je treba doseči do leta 2010 [1]

Država | SO2 Kilotone | NOx Kilotone | VOC Kilotone | NH3 Kilotone |

Belgija | 99 | 176 | 139 | 74 |

Češka [2] | 265 | 286 | 220 | 80 |

Danska | 55 | 127 | 85 | 69 |

Nemčija | 520 | 1051 | 995 | 550 |

Estonija [2] | 100 | 60 | 49 | 29 |

Grčija | 523 | 344 | 261 | 73 |

Španija | 746 | 847 | 662 | 353 |

Francija | 375 | 810 | 1050 | 780 |

Irska | 42 | 65 | 55 | 116 |

Italija | 475 | 990 | 1159 | 419 |

Ciper [2] | 39 | 23 | 14 | 09 |

Latvija [2] | 101 | 61 | 136 | 44 |

Litva [2] | 145 | 110 | 92 | 84 |

Luksemburg | 4 | 11 | 9 | 7 |

Madžarska [2] | 500 | 198 | 137 | 90 |

Malta [2] | 9 | 8 | 12 | 3 |

Nizozemska | 50 | 260 | 185 | 128 |

Avstrija | 39 | 103 | 159 | 66 |

Poljska [2] | 1397 | 879 | 800 | 468 |

Portugalska | 160 | 250 | 180 | 90 |

Slovenija [2] | 27 | 45 | 40 | 20 |

Slovaška [2] | 110 | 130 | 140 | 39 |

Finska | 110 | 170 | 130 | 31 |

Švedska | 67 | 148 | 241 | 57 |

Združeno kraljestvo | 585 | 1167 | 1200 | 297 |

ES 25 | 6543 | 8319 | 8150 | 3976 |

"

.

(b) V Prilogi II se tabela nadomesti z naslednjim:

"

| SO2 Kilotone | NOx Kilotone | VOC Kilotone |

ES 25 [46] | 6176 | 7558 | 6980 |

"

.

4. 32001 R 0761: Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega paralamenta in Sveta z dne 19. marca 2001, ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

(a) V Prilogi I se pod naslov "Seznam nacionalnih organov za standarde", med vnosa za Belgijo in Dansko, vstavi naslednje:

"CZ: Rada programu EMAS"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EE: EVS (Eesti Standardikeskus)"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CY: Κυπριακός Οργανισμός Προώθησης Ποιότητας

LV: LATAK (Latvijas Nacionālais Akreditācijas Birojs)

LT: LST (Lietuvos standartizacijos departamentas)"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"HU: MSZT (Magyar Szabványügyi Testület)

MT: MSA (Awtorita' Maltija dwar l-Istandards / Malte Standards Authority)"

.

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"PL: PKN (Polski Komitet Normalizacyjny)"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SI: SIST (Slovenski inštitut za standardizacijo)

SK: SÚTN (Slovenský ústav technickej normalizácie)"

.

(b) V Prilogi IV se besedilo pod logoma nadomesti z naslednjim:

"Organizacija, registrirana v sistemu EMAS, lahko uporablja logo v katerem koli izmed 20 jezikov pod pogojem, da se uporabi naslednje besedilo:

| Različica 1 | Različica 2 |

Špansko: | "Gestión ambiental verificada" | "información validada" |

Češko: | "ověřený systém environmentálního řízení" | "platná informace" |

Dansko: | "verificeret miljøledelse" | "bekræftede oplysninger" |

Nemško: | "geprüftes Umweltmanagement" | "geprüfte Information" |

Estonsko: | "tõestatud keskkonnajuhtimine" | "kinnitatud informatsioon" |

Grško: | "επιθεωρημένη περιβαλλοντική διαχείριση" | "επικυρωμένες πληροφορίες" |

Francosko: | "Management environnemental vérifié" | "information validée" |

Italijansko: | "Gestione ambientale verificata" | "informazione convalidata" |

Latvijsko: | "verificēta vides vadība" | "apstiprināta informācija" |

Litovsko: | "įvertinta aplinkosaugos vadyba" | "patvirtinta informacija" |

Madžarsko: | "hitelesített környezetvédelmi vezetési rendszer" | "hitelesített információ" |

Malteško: | "Immaniġġjar Ambjentali Verifikat" | "Informazzjoni Konvalidata" |

Nizozemsko: | "Geverifieerd milieuzorgsysteem" | "gevalideerde informatie" |

Poljsko: | "zweryfikowany system zarządzania środowiskowego" | "informacja potwierdzona" |

Portugalsko: | "Gestão ambiental verificada" | "informação validada" |

Slovaško: | "overený systém environmentálneho riadenia" | "platná informácia" |

Slovensko: | "Preverjen sistem ravnanja z okoljem" | "preverjene informacije" |

Finsko: | "vahvistettu ympäristöasioiden hallinta" | "vahvistettua tietoa" |

Švedsko: | "Kontrollerat miljöledningssystem" | "godkänd information" |

Obe različici loga vedno vsebujeta številko registracije organizacije.

Logo se uporablja:

- v treh barvah (Pantone št. 355 Zelena; Pantone št. 109 Rumena; Pantone št. 286 Modra) ali

- črno na belem ali

- belo na črnem."

.

E. VARSTVO PRED SEVANJEM

1. 31999 R 1661: Uredba Komisije (ES) št. 1661/1999 z dne 27. julija 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 737/90 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov s poreklom iz tretjih držav, po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL L 197, 29.7.1999, str. 17), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 R 1627: Uredbo Komisije (ES) št. 1627/2000 z dne 24.7.2000 (UL L 187, 26.7.2000, str. 7),

- 32001 R 1621: Uredbo Komisije (ES) št. 1621/2001 z dne 8.8.2001 (UL L 215, 9.8.2001, str. 18),

- 32002 R 1608: Uredbo Komisije (ES) št. 1608/2002 z dne 10.9.2002 (UL L 243, 11.9.2002, str. 7).

(a) V Prilogi III se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"Česká republika | Vsi carinski uradi" |

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"Eesti | Mejni prehodi Narva, Koidula, Luhamaa; letališče Tallinn; pristanišča Tallinn, Paljassaare in Muuga" |

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"Κύπρος | Vsi carinski uradi |

Latvija | Vsi carinski uradi |

Lietuva | Mednarodno letališče Vilnius Pristanišče: Klaipėda Železniški: Kena, Kybartai, Pagėgiai Cestni: Lavoriškės, Medininkai, Šalčininkai, Kybartai, Panemunė" |

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"Magyarország | Vsi carinski uradi |

Malta | Oddelek Mednarodnega letališča Malta za zračni tovor, Luqa Oddelek carinarnice za pomorski tovor, Valletta Poštni urad za pošiljke Carinskega urada, Qormi" |

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"Polska | Biała Podlaska, Białystok, Cieszyn, Gdynia, Katowice, Kraków, Łódź, Nowy Targ, Olsztyn, Poznań, Przemyśl, Rzepin, Szczecin, Toruń, Warszawa, letališče Warszawa, Wrocław" |

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"Slovenija | Obrežje (cestni mejni prehod), Gruškovje (cestni mejni prehod), Jelšane (cestni mejni prehod), Brnik (letalski mejni prehod), Koper (pomorski mejni prehod), Dobova (železniški mejni prehod). |

Slovensko | Vsi carinski uradi" |

.

(b) V Prilogi IV se črta naslednje:

"Češka",

"Estonija",

"Madžarska",

"Latvija",

"Litva",

"Poljska",

"Slovaška",

"Slovenija".

2. 32000 H 0473: Priporočilo Komisije 2000/473/Euratom z dne 8. junija 2000o uporabi člena 36 Pogodbe Euratom o nadzoru stopnje radioaktivnosti v okolju za namene ocenjevanja izpostavljenosti prebivalstva kot celote (UL L 191, 27.7.2000, str. 37).

V Prilogi II se v tabeli doda naslednje:

"CZ: | Češka | |

EE | Estonija | |

CY | Ciper | |

LV | Latvija | Zrak in delci v zraku: Daugavpils, Baldone; Površinska voda: Daugava (ustje). Pitna voda — Rīga: Mleko in različne diete — Rīga, Daugavpils. |

LT | Litva | |

HU | Madžarska | |

MT | Malta | |

PL | Poljska | |

SI | Slovenija | |

SK | Slovaška" | |

in zemljevid se nadomesti z naslednjim:

+++++ TIFF +++++

Opredelitev zemljepisnih regij

F. KEMIKALIJE

32000 R 2037: Uredba (ES) št. 2037/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 244, 29.9.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 R 2038: Uredbo (ES) št. 2038/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28.9.2000 (UL L 244, 29.9.2000, str. 25),

- 32000 R 2039: Uredbo (ES) št. 2039/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28.9.2000 (UL L 244, 29.9.2000, str. 26).

Priloga III se nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA III

Skupne količinske omejitve za proizvajalce in uvoznike, ki v Skupnosti dajejo nadzorovane snovi na trg in jih uporabljajo zase

(1999-2003 — EU-15; 2004 -2015 EU-25)

(obračunske ravni, izražene v tonah ODP) |

Snov Za dvanajstmesečna obdobja od 1. januarja do 31. decembra | Skupina I | Skupina II | Skupina III | Skupina IV | Skupina V | Skupina VI [1] Za druge uporabe, ki niso karantenski ukrepi ali predtovorna opravila | Skupina VI [1] Za karantenske ukrepe ali predtovorna opravila | Skupina VII | Skupina VIII |

1999 (EU-15) | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 8665 | | 0 | 8079 |

2000 (EU-15) | 8665 | | 8079 |

2001 (EU-15) | 4621 | 607 | 6678 |

2002 (EU-15) | 4621 | 607 | 5676 |

2003 (EU-15) | 2888 | 607 | 3005 |

2004 (EU-25) | 2945 | 607 | 2209 |

2005 (EU-25) | 0 | 607 | 2209 |

2006 (EU-25) | 607 | 2209 |

2007 (EU-25) | 607 | 2209 |

2008 (EU-25) | 607 | 1840 |

2009 (EU-25) | 607 | 1840 |

2010 (EU-25) | 607 | 0 |

2011 (EU-25) | 607 | 0 |

2012 (EU-25) | 607 | 0 |

2013 (EU-25) | 607 | 0 |

2014 (EU-25) | 607 | 0 |

2015 (EU-25) | 607 | 0 |

"

17. VARSTVO POTROŠNIKOV IN ZDRAVJA

32000 D 0323: Sklep Komisije 2000/323/ES z dne 4. maja 2000 o ustanovitvi Potrošniškega odbora (notificiran pod dokumentno številko K (2000) 408) (UL L 111, 9.5.2000, str. 30).

V členu 3, prvi alinei, se "15" nadomesti s "25".

18. SODELOVANJE NA PODROČJU PRAVOSODJA IN NOTRANJIH ZADEV

A. PRAVOSODNO SODELOVANJE V CIVILNIH IN GOSPODARSKIH ZADEVAH

1. 32000 R 1346: Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih plačilne nesposobnosti (UL L 160, 30.6.2000, str. 1).

(a) V členu 44(1) se doda naslednje:

"(l) Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisan v Atenah dne 18. junija 1959;

(m) Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju arbitražnih sodb in arbitražnih poravnav v trgovinskih zadevah, podpisan v Beogradu dne 18. marca 1960;

(n) Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo o vzajemni pravni pomoči v civilnih in upravnih zadevah, podpisana v Rimu dne 3. decembra 1960;

(o) Sporazum med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o pravni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh, podpisan v Beogradu dne 24. septembra 1971;

(p) Konvencija med vladama Jugoslavije in Francije o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovskih stvareh, podpisana v Parizu dne 18. maja 1971;

(q) Sporazum med Češkoslovaško socialistično republiko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 22. oktobra 1980 in še vedno veljavna med Češko in Grčijo;

(r) Sporazum med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 23. aprila 1982 in še vedno veljaven med Češko in Ciprom;

(s) Pogodba med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado Francoske republike o pravni pomoči ter priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih, družinskopravnih in trgovniskih zadevah, podpisana v Parizu dne 10. maja 1984 in še vedno veljavna med Češko in Francijo;

(t) Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 6. decembra 1985 in še vedno veljavna med Češko in Italijo;

(u) Sporazum med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisana v Talinu dne 11. novembra 1992;

(v) Sporazum med Estonijo in Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu dne 27. novembra 1998;

(w) Sporazum med Republiko Litvo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi dne 26. januarja 1993."

.

(b) V Prilogi A se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"ČESKÁ REPUBLIKA

- Konkurs

- Nucené vyrovnání

- Vyrovnání"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EESTI

- Pankrotimenetlus"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"ΚΥΠΡΟΣ

- Υποχρεωτική εκκαθάριση από το Δικαστήριο (Compulsory winding up by the court)

- Εκούσια εκκαθάριση από πιστωτές κατόπιν Δικαστικού Διατάγματος (Creditor's voluntary winding up by court order)

- Εκούσια εκκαθάριση από μέλη (Company's (members) voluntary winding up)

- Εκκαθάριση με την εποπτεία του Δικαστηρίου (Winding up subject to the supervision of the court)

- Πτώχευση κατόπιν Δικαστικού Διατάγματος (Bankruptcy by court order)

- Διαχείριση της περιουσίας προσώπων που απεβίωσαν αφερέγγυα (The administration of the estate of persons dying insolvent)

LATVIJA

- maksātnespēja

LIETUVA

- Bankroto byla

- Bankroto procedūra

- Likvidavimo procedūra"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MAGYARORSZÁG

- Csődeljárás

- Felszámolási eljárás

MALTA

- Falliment

- Stralċ permezz tal-Qorti

- Stralċ volontarju tal-kredituri"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLSKA

- Postępowanie upadłościowe,

- Postępowanie układowe"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

- Stečajni postopek

- Skrajšani stečajni postopek

- Postopek prisilne poravnave

- Prisilna poravnava v stečaju

- Likvidacija pravne osebe pred sodiščem

SLOVENSKO

- Konkurzné konanie

- Nútené vyrovnanie

- Vyrovnanie"

.

(c) V Prilogi B se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"ČESKÁ REPUBLIKA

- Konkurs

- Nucené vyrovnání"

>,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EESTI

- Pankrotimenetlus"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"ΚΥΠΡΟΣ

- Υποχρεωτική εκκαθάριση από το Δικαστήριο (Compulsory winding up by the court)

- Εκκαθάριση με την εποπτεία του Δικαστηρίου (Winding up subject to the supervision of the court)

- Εκούσια εκκαθάριση από πιστωτές (με την επικύρωση του Δικαστηρίου) (Creditor's voluntary winding up (with confirmation by the court))

- Πτώχευση (Bankruptcy)

- Διαχείριση της περιουσίας προσώπων που απεβίωσαν αφερέγγυα (The administration of the estate of persons dying insolvent)

LATVIJA

- bankrots

- likvidācija

- sanācija

LIETUVA

- Likvidavimo procedūra"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MAGYARORSZÁG

- Csődeljárás

- Felszámolási eljárás

MALTA

- Falliment

- Stralċ permezz tal-Qorti

- Stralċ volontarju tal-kredituri"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLSKA

- Postępowanie upadłościowe"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

- Stečajni postopek

- Skrajšani stečajni postopek

- Likvidacija pravne osebe pred sodiščem

SLOVENSKO

- Konkurzné konanie

- Nútené vyrovnanie

- Vyrovnanie"

.

(d) V Prilogi C se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"ČESKÁ REPUBLIKA

- Správce podstaty

- Předběžný správce

- Vyrovnací správce

- Zvláštní správce

- Zástupce správce"

.

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EESTI

- Pankrotihaldur

- Ajutine pankrotihaldur

- Usaldusisik"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"ΚΥΠΡΟΣ

- Εκκαθαριστής και Προσωρινός Εκκαθαριστής (Liquidator and Provisional liquidator)

- Επίσημος Παραλήπτης (Official Receiver)

- Διαχειριστής της Πτώχευσης (Trustee in bankruptcy)

- Εξεταστής (Examiner)

LATVIJA

- administrators

- tiesu izpildītājs

- likvidators

LIETUVA

- Įmonės administratorius

- Įmonės likvidatorius"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MAGYARORSZÁG

- Vagyonfelügyelő

- Felszámoló

MALTA

- Kuratur tal-fallut

- Likwidatur

- Riċevitur uffiċjali"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLSKA

- Syndyk

- Nadzorca sądowy"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

- Poravnalni senat (senat treh sodnikov)

- Upravitelj prisilne poravnave

- Stečajni senat (senat treh sodnikov)

- Stečajni upravitelj

- Upniški odbor

- Likvidacijski senat (kot stečajni senat, če sodišče ne odloči drugače)

- Likvidacijski upravitelj (kot stečajni upravitelj, če sodišče ne odloči drugače)

SLOVENSKO

- Predbežný správca

- Konkurzný správca

- Vyrovnací správca

- Osobitný správca"

.

2. 32000 R 1347: Uredba Sveta (ES) št. 1347/2000 z dne 29. maja 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki (UL L 160, 30.6.2000, str. 19), kakor je bila spremenjena:

- 32002 R 1185: Uredbo Komisije (ES) št. 1185/2002 z dne 1.7.2002 (UL L 173, 3.7.2002, str. 3).

(a) V členu 40(3) se doda naslednje:

"(c) Sporazum med Svetim sedežem in Malto o priznavanju civilnih učinkov cerkvenih porok in odločb cerkvenih oblasti in sodišč o teh porokah z dne 3. februarja 1993, vključno z drugim Dodatnim protokolom z dne 6. januarja 1995."

.

(b) Člen 40(4) se nadomesti z naslednjim:

"(4) Za priznanje odločb iz odstavka 2 lahko v Španiji, Italiji in na Malti veljajo isti postopki in ista preverjanja, kot se uporabljajo za odločbe cerkvenih sodišč, ki so izdane v skladu z mednarodnimi pogodbami iz odstavka 3, sklenjenimi s Svetim sedežem."

.

(c) V Prilogi I se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"— na Češkem "okresní soud" ali "soudní exekutor","

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"— v Estoniji "maakohus" ali "linnakohus","

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"— na Cipru "Οικογενειακό Δικαστήριο",

— v Latviji "bāriņtiesa" ali "pagasttiesa",

— v Litvi "Lietuvos apeliacinis teismas","

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"— na Madžarskem "megyei bíróság székhelyén működő helyi bíróság" in v Budimpešti "Budai Központi Kerületi Bíróság",

— na Malti "Prim' Awla tal-Qorti Civili" ali "il-Qorti tal-Magistrati ta' Ghawdex fil-gurisdizzjoni superjuri taghha","

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— na Poljskem "Sąd Okręgowy","

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— v Sloveniji "Okrajno sodišče",

— na Slovaškem "okresný súd","

.

(d) V Prilogi II se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"— na Češkem the "okresní soud","

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"— in Estonia, the "ringkonnakohus","

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"— na Cipru "Οικογενειακό Δικαστήριο",

— v Latviji "apgabaltiesa",

— v Litvi "Lietuvos Aukščiausiasis Teismas","

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"— na Madžarskem "megyei bíróság" in v Budimpešti "Fővárosi Bíróság",

— na Malti "Qorti tal-Appell" v skladu s postopkom za pravna sredstva iz Kodici tal-Organizzazzjoni u Procedura Civili - Kap.12,"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— na Poljskem "Sąd Apelacyjny","

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— v Sloveniji "Višje sodišče",

— na Slovaškem "krajský súd""

.

(e) V Prilogi III se prva alinea nadomesti z naslednjim:

"— v Belgiji, Grčiji, Španiji, Franciji, Italiji, Latviji, Luksemburgu in na Nizozemskem s kasacijsko pritožbo"

.

(f) V isti Prilogi se neposredno pred vnos za Nemčijo vstavi naslednje:

"— na Češkem z "dovolání" in "žaloba pro zmatečnost","

med vnosa za Nemčijo in Irsko:

"— v Estoniji s "kassatsioonkaebus","

med vnosa za Irsko in Avstrijo:

"— na Cipru s pravnim sredstvom na Ανώτατο Δικαστήριο (Supreme Court),

— v Litvi z obnovo postopka le v primerih, predvidenih z zakonom,

— na Madžarskem "felülvizsgálati kérelem","

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— na Poljskem s kasacijsko pritožbo na "Sąd Najwyższy","

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— v Sloveniji z obnovo postopka le v primerih, predvidenih z zakonom."

.

3. 32001 R 0044: Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovinskih zadevah (UL L 12, 16.1.2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 1496: Uredba Komisije (ES) št. 1496/2002 z dne 21.8.2002 (UL L 225, 22.8.2002, str. 13).

(a) Člen 65 se nadomesti z naslednjim:

"1. Pristojnosti iz člena 6(2) in člena 11 v tožbah glede garancij ali v drugih intervencijskih tožbah ni mogoče uveljavljati v Nemčiji, Avstriji ali na Madžarskem. Vsaka oseba s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v drugi državi članici je lahko tožena pred sodišči:

(a) Nemčije v skladu s členi 68 in 72 do 74 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi,

(b) Avstrije v skladu s členom 21 Zakona o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung) o obvestitvi drugega o pravdi,

(c) Madžarske v skladu s členi 58 do 60 Zakona o pravdnem postopku (Polgári perrendtartás) o obvestitvi drugega o pravdi.

2. Sodbe, izdane v drugih državah članicah na podlagi člena 6(2) ali člena 11, se priznajo in izvršijo v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem v skladu s poglavjem III. Vsi učinki, ki jih imajo lahko v teh državah izdane sodbe zoper tretje osebe ob uporabi določb iz odstavka 1, se prav tako priznajo v drugih državah članicah"

.

(b) V členu 69 se doda naslednje:

"— Konvencija med Češkoslovaško in Portugalsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisana v Lizboni dne 23. novembra 1927 in še vedno veljavna med Češko in Portugalsko,

— Konvencija med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu, podpisana na Dunaju dne 16. decembra 1954,

— Konvencija med Ljudsko republiko Poljsko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti dne 6. marca 1959,

— Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Kraljevino Grčijo o vzajemnem priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, podpisan v Atenah dne 18. junija 1959,

— Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Poljsko o pravnem prometu v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi dne 6. februarja 1960 in sedaj veljavna med Slovenijo in Poljsko,

— Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju arbitražnih sodb in arbitražnih poravnav v trgovinskih zadevah, podpisan v Beogradu dne 18. marca 1960,

— Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem priznavanju in izvrševanju preživninskih odločb, podpisan na Dunaju dne 10. oktobra 1961,

— Konvencija med Poljsko in Avstrijo o vzajemnih odnosih v civilnih zadevah in o dokumentih, podpisana na Dunaju dne 11. decembra 1963,

— Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Češkoslovaško socialistično republiko o ureditvi pravnih odnosov v civilnih, rodbinskih in kazenskih zadevah, podpisana v Beogradu dne 20. januarja 1964 in še vedno veljavna med Slovenijo, Češko in Slovaško,

— Konvencija med Poljsko in Francijo o pravu, ki se uporablja, pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb na področju osebnostnega in družinskega prava, podpisana v Varšavi dne 5. aprila 1967,

— Konvencija med vladama Jugoslavije in Francije o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in trgovskih stvareh, podpisana v Parizu dne 18. maja 1971,

— Konvencija med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Belgijo o priznanju in izvrševanju sodnih odločb o preživljanju, podpisana v Beogradu dne 12. decembra 1973,

— Konvencija med Madžarsko in Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Budimpešti dne 8. oktobra 1979,

— Konvencija med Poljsko in Grčijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 24. oktobra 1979,

— Konvencija med Madžarsko in Francijo o pravni pomoči v civilnem in družinskem pravu, o priznavanju in izvrševanju odločb ter o pravni pomoči v kazenskih zadevah in izročitvi, podpisana v Budimpešti dne 31. julija 1980,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Helensko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Atenah dne 22. oktobra 1980 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Grčijo,

— Konvencija med Republiko Ciper in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 30. novembra 1981,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 23. aprila 1982 in še vedno veljaven med Češko, Slovaško in Ciprom,

— Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Grčijo o pravnem sodelovanju v civilnih, družinskopravnih, trgovinskih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 5. marca 1984,

— Pogodba med vlado Češkoslovaške socialistične republike in vlado Francoske republike o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih, družinskopravnih in trgovinskih zadevah, podpisana v Parizu dne 10. maja 1984 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Francijo,

— Pogodba med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Ciper o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Nikoziji dne 19. septembra 1984 in sedaj veljavna med Slovenijo in Ciprom,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Italijansko republiko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 6. decembra 1985 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Italijo,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Karljevino Španijo o pravni pomoči, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih zadevah, podpisana v Madridu dne 4. maja 1987 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Španijo,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Poljsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Varšavi dne 21. decembra 1987 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Poljsko,

— Pogodba med Češkoslovaško socialistično republiko in Ljudsko republiko Madžarsko o pravni pomoči in ureditvi pravnih odnosov v civilnih, družinskopravnih in kazenskih zadevah, podpisana v Bratislavi dne 28. marca 1989 in še vedno veljavna med Češko, Slovaško in Madžarsko,

— Konvencija med Poljsko in Italijo o pravni pomoči ter priznavanju in izvrševanju sodb v civilnih zadevah, podpisana v Varšavi dne 28. aprila 1989,

— Pogodba med Češko republiko in Slovaško republiko o pravni pomoči pravosodnih organov in o ureditvi nekaterih pravnih razmerij v civilnih in kazenskih zadevah, podpisana v Pragi dne 29. oktobra 1992,

— Sporazum med Republiko Latvijo, Republiko Estonijo in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih, podpisana v Talinu dne 11. novembra 1992,

— Sporazum med Republiko Poljsko in Republiko Litvo o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Varšavi dne 26. januarja 1993,

— Sporazum med Republiko Latvijo in Republiko Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, družinskopravnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Rigi dne 23. februarja 1994,

— Sporazum med Republiko Ciper in Republiko Poljsko o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, podpisan v Nikoziji dne 1 4. novembra 1996,

— Sporazum med Estonijo in Poljsko o pravni pomoči in pravnih razmerjih v civilnih, delovnopravnih in kazenskih zadevah, podpisan v Talinu dne 27. novembra 1998."

.

(c) V Prilogi I se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"— na Češkem: člen 86 Zakona št. 99/1963 Coll., Zakon o pravdnem postopku (občanský soudní řád) s spremembami"

.

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"— v Estoniji: člen 139, odstavek 2 Zakona o pravdnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik),"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"— na Cipru: člen 21(2) Zakona o sodiščih št. 14 iz leta 1960 s spremembami,

— v Latviji: členi od 7 do 25 Civilnega zakonika (Civillikums),

— v Litvi: člen 31 Zakona o pravdnem postopku (Civilinio proceso kodeksas),"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"— na Madžarskem: člen 57 Dekreta z zakonsko močjo št. 13 iz leta 1979 o Mednarodnem zasebnem pravu (a nemzetközi magánjogról szóló 1979. évi 13. törvényerejű rendelet),

— na Malti: členi 742, 743 in 744 Zakonika o pravdnem postopku - Cap. 12 (Kodici ta' Organizzazzjoni u Procedura Civili - Kap. 12) in člen 549 Trgovinskega zakonika - Cap. 13 (Kodici tal-kummerċ - Kap. 13),"

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— na Poljskem: člena 1103 in 1110 Zakonika o pravdnem postopku (Kodeks postępowania cywilnego),"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— v Sloveniji: člena 48(2) in 58 Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku,

— na Slovaškem: členi 37, 39 (le glede dolžnosti preživljanja) in 46 Zakona št. 97/1963 Zb. o mednarodnem zasebnem pravu in postopku."

.

(d) V Prilogi II se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"— na Češkem "okresní soud" ali "soudní exekutor","

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"— v Estoniji "maakohus" ali "linnakohus","

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"— na Cipru "Επαρχιακό Δικαστήριο" ali v primeru sodb o dolžnosti preživljanja "Οικογενειακό Δικαστήριο",

— v Latviji "rajona (pilsētas) tiesa",

— v Litvi "Lietuvos apeliacinis teismas","

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"— na Madžarskem "megyei bíróság székhelyén működő helyi bíróság" in v Budimpešti "Budai Központi Kerületi Bíróság",

— na Malti "Prim' Awla tal-Qorti Civili" ali "Qorti tal-Magistrati ta' Ghawdex fil-gurisdizzjoni superjuri taghha" ali v primeru sodb o dolžnosti preživljanja "Registratur tal-Qorti" po odstopu zadeve s strani "Ministru responsabbli ghall-Gustizzja","

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— na Poljskem "Sąd Okręgowy","

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— v Sloveniji "Okrajno sodišče",

— na Slovaškem "okresný súd" ali "exekútor"."

.

(e) V Prilogi III se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"— na Češkem "okresní soud","

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"— v Estoniji "ringkonnakohus","

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"— na Cipru "Επαρχιακό Δικαστήριο" ali v primeru sodb o dolžnosti preživljanja "Οικογενειακό Δικαστήριο",

— v Latviji "Apgabaltiesa",

— v Litvi "Lietuvos Aukščiausiasis Teismas","

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"— na Madžarskem "megyei bíróság"; v Budimpešti "Fővárosi Bíróság",

— na Malti "Qorti ta' l-Appell" v skladu s postopkom za pravno sredstvo iz Kodici ta' Organizzazzjoni u Procedura Civili - Kap.12 ali, v primeru sodb o dolžnosti preživljanja, s "ċitazzjoni" pred "Prim' Awla tal-Qorti ivili jew il-Qorti tal-Magistrati ta' Ghawdex fil-gurisdizzjoni superjuri taghha'","

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— na Poljskem "Sąd Apelacyjny","

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— v Sloveniji "Višje sodišče",

— na Slovaškem "odvolanie" na "krajský súd" ali "námietka" na "okresný súd" v primeru izvršbe, ki jo odredi "exekútor"."

.

(f) V Prilogi IV se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"— na Češkem "dovolání" in "žaloba pro zmatečnost","

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"— v Estoniji "kassatsioonkaebus","

med vnosa za Irsko in Avstrijo:

"— na Cipru s pravnim sredstvom na Vrhovno sodišče,

— v Latviji pravno sredstvo na "Augstākā tiesa",

— v Litvi z obnovo postopka le v primerih, predvidenih z zakonom,

— na Madžarskem "felülvizsgálati kérelem",

— na Malti ni možnosti dodatnega pravnega sredstva; v primeru sodb o dolžnosti preživljanja na "Qorti ta' l-Appell" v skladu s postopkom za pravno sredstvo iz "kodiċi ta' Organizzazzjoni u Procedura Civili — Kap. 12","

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"— na Poljskem s kasacijsko pritožbo na "Sąd Najwyższy","

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"— v Sloveniji z obnovo postopka le v primerih, predvidenih z zakonom,

— na Slovaškem "odvolanie" v primeru izvršbe, ki jo odredi "exekútor" na "Krajský súd"."

.

B. VIZUMSKA POLITIKA

1. 31995 R 1683: Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 0334: Uredbo Sveta (EC) št. 334/2002 z dne 18.2.2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 7).

V Prilogi se točka 3 nadomesti z naslednjim:

"3. V tem prostoru je znak z učinkom skrite podobe, sestavljen iz črke oz. črk, ki označujejo državo izdajateljico (ali "BNL" za države Beneluksa, tj. za Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko). V vodoravnem položaju je znak svetleč, če ga zavrtimo za 90 stopinj pa je temen. Uporabljajo se naslednji znaki: A za Avstrijo, BNL za Beneluks, CY za Ciper, CZE za Češko, D za Nemčijo, DK za Dansko, E za Španijo, EST za Estonijo, F za Francijo, FIN za Finsko, GR za Grčijo, H za Madžarsko, I za Italijo, IRL za Irsko, LT za Litvo, LVA za Latvijo, M za Malto, P za Portugalsko, PL za Poljsko, S za Švedsko, SK za Slovaško, SVN za Slovenijo, UK za Združeno kraljestvo."

.

2. 41999 D 0013: Dokončni različici Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil (SCH/Com-ex (99)) 13 (UL L 239, 22.9.2000, str. 317), kakor sta bili sprejeti s Sklepom Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 in medtem spremenjeni s spodaj naštetimi akti. Popravljeni različici Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika, ki vključujeta te spremembe in druge spremembe v skladu z določbami Uredb Sveta (ES) št. 789/2001 in 790/2001 z dne 24. aprila 2001 (UL L 116, 26.4.2001, str. 2 in 5), sta bili objavljeni v UL C 313, 16.12.2002, str. 1 in 97.

- 32001 D 0329: Odločbo Sveta 2001/329/ES z dne 24.4.2001 (UL L 116, 26.4.2001, str. 32),

- 32001 D 0420: Odločbo Sveta 2001/420/ES z dne 28.5.2001 (UL L 150, 6.6.2001, str. 47),

- 32001 R 0539: Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15.3.2001 (UL L 81, 21.3.2001, str. 1),

- 32001 R 1091: Uredbo Sveta (ES) št. 1091/2001 z dne 28.5.2001 (UL L 150, 6.6.2001, str. 4),

- 32001 R 2414: Uredbo Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7.12.2001 (UL L 327, 12.12.2001, str. 1),

- 32002 D 0044: Odločbo Sveta 2002/44/ES z dne 20.12.2001 (UL L 20, 23.1.2002, str. 5),

- 32002 R 0334: Uredbo Sveta (ES) št. 334/2002 z dne 18.2.2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 7),

- 32002 D 0352: Odločbo Sveta 2002/352/ES z dne 25.4.2002 (UL L 123, 9.5.2002, str. 47),

- 32002 D 0354: Odločbo Sveta 2002/354/ES z dne 25.4.2002 (UL L 123, 9.5.2002, str. 50),

- 32002 D 0585: Odločbo Sveta 2002/585/ES z dne 12.7.2002 (UL L 187, 16.7.2002, str. 44),

- 32002 D 0586: Odločbo Sveta 2002/586/ES z dne 12.7.2002 (UL L 187, 16.7.2002, str. 48),

- 32002 D 0587: Odločbo Sveta 2002/587/ES z dne 12.7.2002 (UL L 187, 16.7.2002, str. 50).

V Skupna konzularna navodila se vključijo naslednje prilagoditve:

(a) V Prilogi 1, delu II, se črtajo naslednji vnosi:

"CIPER",

"ČEŠKA",

"ESTONIJA",

"MADŽARSKA",

"LITVA",

"LATVIJA",

"MALTA",

"POLJSKA",

"SLOVENIJA",

"SLOVAŠKA".

(b) V Prilogi 2 se Seznam A nadomesti z naslednjim:

"Seznam A

Države, katerih državljani NE potrebujejo vizuma v eni ali več schengenskih državah kot imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista, vendar pa vizum potrebujejo, ko so imetniki navadnega potnega lista

DS : Vizuma ne potrebujejo imetniki diplomatskih in službenih potnih listov.

D : Vizuma ne potrebujejo samo imetniki diplomatskih potnih listov.

[47]

| BNL | CZ | DK | D | EE | EL | E | F | I | CY | LV | LT | HU | MT | A | PL | P | SI | SK | FIN | S | ISL | N |

Albanija | | | | | | DS | | | D | | | | DS | D | | DS | | DS | DS | | | | |

Alžirija | | | | | | | | | DS | | | | D [47] | | | | | | DS | | | | |

Angola | | | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | |

Antigva in Barbuda | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Armenija | | | | | | | | | | | | | DS | | | D | | | | | | | |

Azarbajdžan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Bahami | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | |

Barbados | | | | | | | | | DS | | | | | | DS | | | | | | | | |

Belorusija | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Benin | | | | | | | | | DS | | | | | | | DS | | | | | | | |

Bosna in Hercegovina | | | | | | D | | | | | | | DS | | D | D | | DS | | | | | |

Bolivija | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Bocvana | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Burkina Faso | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Kambodža | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Zelenortski otoki | | | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | |

Čad | D | | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Ljudska republika Kitajska | | | | | | | | | | DS | | DS | DS | | | DS | | DS | | | | | |

Kolumbija | | DS | | | | | | | DS | | | | DS | | | | | | | | | | |

Slonokoščena obala | DS | | | | | | | DS | DS | | | | | | DS | | | | | | | | |

Kuba | | | | | | | | | | DS | | | DS | | | | | DS | | | | | |

Dominika | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Dominikanska republika | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Egipt | | DS | | | | | | | DS | | | | | | | | | DS | | | | | |

Zvezna republika Jugoslavija | | | | | | DS | | | DS | | | | | | | | | D | DS | | | | |

Fidži | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija | | | | D | | DS | | D | DS | | | | DS | | D | | | DS | DS | | | | DS |

Gabon | | | | | | | | D | | | | | | | | | | | | | | | |

Gambija | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Gana | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Gvajana | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Gruzija | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Indija | | | DS | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Iran | | | | | | | | | | DS | | | D | | | D | | | | | | | |

Jamajka | DS | | | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Kazahstan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Kenija | | | | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Kuvajt | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Kirgizistan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Laos | | DS | | | | | | | | | | | DS | | | DS | | | | | | | |

Lesoto | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Malavi | DS | | | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Maldivi | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | |

Maroko | DS | DS | | D | | DS | D | D | DS | | | | DS | | DS | DS | DS | | DS | | | | DS |

Mavretanija | | DS | | D | | DS | D | D | DS | | | | DS | | DS | DS | DS | | DS | | | | DS |

Moldavija | | | | | | | | | | DS | | D | DS | | | | | | | | | | |

Mongolija | | DS | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Mozambik | | | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | |

Namibija | | | | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Niger | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Pakistan | DS | DS | DS | D | | | | | | | | | | | | | | | DS | DS | | DS | DS |

Peru | | DS | | D | | DS | DS | DS | DS | | | | DS | | DS | DS | | | D | DS | | | |

Filipini | | DS | DS | DS | | DS | DS | | DS | | | | DS | | DS | DS | | DS | D | DS | DS | | DS |

Ruska federacija | | | DS | DS | | | | | | DS | | | DS | | DS | DS | | | | | | | |

São Tomé in Principe | | | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | |

Senegal | D | | | DS | | | | D | DS | | | | | | DS | | | | | | | | |

Sejšeli | | | | | | | | | | | | | DS | | D | | | | | | | | |

Južna Afrika | | DS | | D | | DS | | | | | | | DS | | DS | DS | DS | DS | | | | DS | DS |

Svazi | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Tadžikistan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Tajska | DS | DS | DS | DS | | DS | | | DS | | | | DS | | DS | DS | | | | DS | DS | | DS |

Togo | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Trinidad in Tobago | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | |

Tunizija | DS | DS | | D | | DS | D | D | DS | | | | DS | | DS | DS | DS | | | | | | |

Turčija | DS | DS | DS | DS | D | DS | DS | DS | DS | | D | DS | DS | | DS | DS | D | DS | DS | DS | DS | DS | DS |

Turkmenistan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Uganda | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Ukrajina | | | | | D | | | | | | D | DS | | | | | | | | | | | |

Uzbekistan | | | | | | | | | | | | | D | | | | | | | | | | |

Vietnam | | D | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Zahodna Samoa | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Jemen | | DS | | | | | | | | | | | D | | | | | | | | | | |

Zimbabve | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | |

"

.

(c) V Prilogi 2 se Seznam B nadomesti z naslednjim:

"Seznam B

Države, katerih državljani potrebujejo vizum v eni ali več schengenskih državah kot imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista, vendar pa vizuma NE potrebujejo, ko so imetniki navadnega potnega lista

| BNL | DK | D | EE | EL | E | F | I | A | P | SK | FIN | S | ISL | N |

Avstralija | | | | | | | | | | | X [] | | | | |

Čile | | | | X | | | | | | | | | | | |

Izrael | | | | | | | X | | | | | | | | |

Mehika | | | | | | | | | | | | | | X | |

Združene države Amerike | | | | | X | X [] | X [] | | | | | | | | |

"

.

(d) V Delu I Priloge 3 se opomba 2 nadomesti z naslednjim:

"Za države Beneluksa, Češko, Estonijo, Španijo, Francijo, Madžarsko in Slovaško

Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih in službenih potnih listov."

;

"Za Slovenijo

Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih in službenih potnih listov

- člani letalskih posadk, ki so državljani pogodbenih strank Konvencije iz Čikaga ICAO."

.

(e) V Delu I Priloge 3 se opomba 3 nadomesti z naslednjim:

"Za Nemčijo in Ciper

Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih in službenih potnih listov"

.

"Za Poljsko

Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih potnih listov."

.

(f) V Delu II Priloge 3 se seznam nadomesti z naslednjim:

"DEL II

Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani potrebujejo letališki tranzitni vizum samo v nekaterih schengenskih državah, kar velja tudi za imetnike potnih listin, ki so jih izdale te države.

| BNL [50] | CZ | DK | D | EE [52] | EL | E [51] | F [52] | I [53] | CY | LT | HU | A [49] | PL | P | FIN | S | ISL | N |

Albanija | | | | | | | | X | | | | | | | | | | | |

Angola | X | | | X | X | X | X | X | | | | | | | | | | | |

Kamerun | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Kongo | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Slonokoščena obala | | | | | X | | X | | | | | | | | | | | | |

Kuba | | | | | | | X | | | | | | | | | | | | |

Egipt | | | | | | | | X [55] | | | | | | | | | | | |

Gambija | | | | X | | | | | | | | | | | | | | | |

Gvineja | X | | | | | | | X | | | | X | | | | | | | |

Gvineja Bissau | | | | | | | X | | | | | | | | | | | | |

Haiti | | | | | X | | | X | | | | | | | | | | | |

Indija | | | X [56] | X [54] | | X | X | X [54] | | | | | | X | | | | | |

Indonezija | | | | | | | | | | | | | | | X | | | | |

Jordanija | | | | X | | | | | | | | | | | | | | | |

Libanon | | | | X | X | | | X [55] | | | | X | | | | | | | |

Liberija | | | | | X | | X | X | | | | X | X | | X | | | | |

Libija | | | | | X | | | X | | | | | | | | | | | |

Mali | | | | | X | | X | | | | | | | | | | | | |

Severni Marianski otoki | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Filipini | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Ruanda | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Senegal | | | | | X | | | | X | | | X | | | X | | | | |

Sierra Leone | | | | | X | | X | X | | | | X | | | X | | | | |

Sudan | X | | | X | X | X | | X | | | | X | | X | | | | | |

Syria | X | X [52] | | X | X | X | | X [57] | | | | X | | | | | | | |

Togo | | | | | X | | X | | | | | | | | | | | | |

Turčija | | | | X [54] | | | | | | X | | | | X | | | | | |

Vietnam | | | | | | | | | | | | | | X | | | | | |

"

.

(g) V Prilogi 7 se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Priporočljive vsote so določene v Zakonu št. 326/1999 Sb. o bivanju tujcev na ozemlju Češke republike in spremembi nekaterih zakonov.

V skladu s členom 5 Zakona o bivanju tujcev na ozemlju Češke republike je tujec na zahtevo policije dolžan predložiti dokazilo, ki potrjuje, da so za njegovo bivanje na ozemlju Češke republike zagotovljena sredstva (člen 13) ali overjeno vabilo, katerega overitev s strani policije ni starejša od 90 dni (člena 15 in 180).

Člen 13 določa naslednje:

"Sredstva, potrebna za bivanje

(1) Če spodaj ni določeno drugače, se za dokazovanje razpoložljivih sredstev za bivanje na ozemlju Češke republike predloži naslednje:

a) sredstva v znesku najmanj:

- 0,5-kratnik življenjskega minimuma iz posebnih predpisov, ki je potreben za kritje preživljanja in drugih osnovnih osebnih potreb (v nadaljnjem besedilu "življenjski minimum za osebne potrebe") na dan bivanja, če celotno obdobje bivanja ne presega 30 dni,

- 15-kratnik življenjskega minimuma za osebne potrebe, če naj bi obdobje bivanja presegalo 30 dni, vendar se ta vsota poveča, tako da se podvoji življenjski minimum za vsak izpolnjen mesec predvidenega bivanja,

- 50-kratnik življenjskega minimuma za osebne potrebe v primeru bivanja zaradi izvrševanja poklicne dejavnosti, katerega skupno obdobje naj bi presegalo 90 dni ali

- dokazilo o plačilu storitev, povezanih z bivanjem tujca na ozemlju Češke republike, ali dokazilo, da se bodo storitve opravile zastonj.

(2) Namesto sredstev iz prvega odstavka se lahko razpoložljivost sredstev za bivanje na ozemlju Češke republike dokazuje z naslednjimi dokazili:

a) z bančnim izpiskom na tujčevo ime, ki potrjuje da tujec v času bivanja na ozemlju Češke republike lahko razpolaga s sredstvi v znesku iz prvega odstavka, ali

b) z drugim dokazilom, ki potrjuje, da razpolaga s sredstvi, kot npr. veljavna mednarodno priznana kreditna kartica.

(3) Tujec, ki želi študirati na ozemlju Češke republike, lahko kot dokaz o razpoložljivosti sredstev za bivanje predloži zavezo državnega organa ali pravnega subjekta o zagotovitvi sredstev za bivanje tujca, ki ustrezajo življenjskemu minimumu za osebne potrebe za en mesec predvidenega bivanja, ali dokazilo, ki potrjuje, da vse stroške povezane s študijem in bivanjem krije sprejemna organizacija (šola). Če vsota iz zaveze ne dosega tega zneska, mora tujec predložiti dokazilo, da razpolaga s sredstvi, ki ustrezajo razliki med življenjskim minimumom za osebne potrebe in zneskom zaveze za obdobje predvidenega bivanja, vendar njegova sredstva ne presegajo 6-kratnika življenjskega minimuma za osebne potrebe. Dokazilo o zagotavljanju sredstev za bivanje se lahko nadomesti z odločitvijo ali dogovorom o dodelitvi štipendije, ki je pridobljena v skladu z mednarodno pogodbo, ki zavezuje Češko republiko.

(4) Tujec mlajši od 18 let mora dokazati, da razpolaga s polovičnim zneskom sredstev za bivanje v skladu s odstavkom 1."

in člen 15 določa naslednje:

"Vabilo

V vabilu se oseba, ki vabi, zaveže, da bo krila stroške:

a) za vzdrževanje tujca med celotnim trajanjem bivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike,

b) za nastanitev tujca med celotnim trajanjem bivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike,

c) za zdravstveno varstvo tujca med celotnim trajanjem bivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike, in za prevoz bolnega tujca ali njegovih posmrtnih ostankov,

d) ki nastanejo policiji v zvezi z bivanjem in odhodom tujca z ozemlja Češke republike v primeru upravnega izgona.""

;

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Po estonski zakonodaji tujci, ki prihajajo v Estonijo brez vabila, pri vstopu v državo na zahtevo uradnika mejne straže predložijo dokaz o zadostnih denarnih sredstvih za kritje stroškov svojega bivanja in odhoda iz Estonije. Zadostna denarna sredstva pomeni 0,2-kratnik minimalne mesečne plače, kot jo izvaja republiška vlada, za vsak dovoljeni dan bivanja.

V nasprotnem primeru gostitelj prevzame odgovornost za stroške tujčevega bivanja in odhoda iz Estonije."

;

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

V skladu z uredbami o tujcih in priseljevanju (Uredba (9(2)(B)) je vstop tujcev za začasno bivanje odvisen od diskrecijske pravice uradnika za priseljevanje na meji, ki se izvršuje v skladu s splošnimi ali s posebnimi navodili ministra za notranje zadeve ali v skladu z zgornjimi uredbami. Uradniki za priseljevanje na meji odločijo o vstopu od primera do primera, ob upoštevanju namena in dolžine bivanja, morebitnih hotelskih rezervacij ali gostoljubnosti oseb, ki običajno prebivajo na Cipru.

LATVIJA

Člen 81 Uredbe kabineta ministrov št. 131 z dne 6. aprila 1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo kabineta ministrov št. 124 z dne 19. marca 2002 določa, da tujec oz. oseba brez državljanstva na zahtevo uradnika Državne mejne straže predloži dokazila iz pododstavkov 67.2.2 in 67.2.8 teh uredb:

"67.2.2. vavčer za zdravilišče ali vavčer za potovanje, potrjen v skladu s predpisi Republike Latvije, ali program potovanja, sestavljen v skladu s predvidenim vzorcem, ki ga izda Združenje za mednarodni turizem (AIT);

67.2.8. za pridobitev vizuma za en vstop:

67.2.8.1. potovalne čeke v konvertibilni valuti ali gotovino v LVL ali konvertibilni valuti, ki ustrezajo 60 LVL za vsak dan; če oseba predloži dokazilo, ki dokazuje, da so bili poravnani stroški nastanitve v odobrenem prenočišču za celotno trajanje bivanja — potovalni čeki v konvertibilni valuti ali gotovina v LVL ali v konvertibilni valuti, ki ustrezajo 25 LVL za vsak dan;

67.2.8.2. dokazilo, ki dokazuje rezervacijo odobrenega prenočišča;

67.2.8.3. povratna vozovnica z določenimi datumi."

LITVA

V skladu s členom 7(1) litovskega Zakona o pravnem položaju tujcev, se tujcu prepove vstop v Republiko Litvo, če ne more dokazati, da razpolaga z zadostnimi sredstvi za bivanje v Republiki Litvi, da ima vozovnico za povratek v svojo državo ali vozovnico za potovanje v tretjo državo, v katero ima pravico vstopa.

Za vstop tujcev niso določene priporočljive vsote. Odloča se od primera do primera, v odvisnosti od namena, vrste in trajanja bivanja."

;

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Priporočljiva vsota je določena v zakonodaji o tujcih: v skladu z Dekretom št. 25/2001. (XI. 21.) ministra za notranje zadeve se trenutno zahteva 1000 HUF pri vsakem vstopu.

V skladu s členom 5 zakona o tujcih (Zakon XXXIX iz leta 2001 o vstopu in bivanju tujcev), je sredstva za preživljanje, ki se jih zahteva za vstop in bivanje, mogoče dokazovati s predložitvijo:

- madžarske valute, tuje valute ali negotovinskih plačilnih sredstev (čeka, kreditne kartice itn.),

- veljavnega vabila madžarskega državljana, tujca z dovoljenjem za prebivanje ali z dovoljenjem za naselitev ali pravnega subjekta, če se oseba, ki vabi, zaveže, da bo krila stroške za prenočišče, nastanitev, zdravstveno varstvo in povratek (repatriacijo). Vabilu se priloži uradno soglasje organa, pristojnega za tujce,

- potrdila o vnaprejšnji rezervaciji in plačilu hrane in prenočišča preko potovalne agencije (vavčer),

- drugim verodostojnim dokazom.

MALTA

Izvaja se praksa, da se pri vstopu oseb na Malto zagotovi, da te osebe razpolagajo z najmanj 20 MTL (48 EUR) na dan med trajanjem obiska."

;

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Zahtevani zneski za prehod meja so določeni v Uredbi ministra za notranje zadeve in upravo z dne 20. junija 2002 o znesku sredstev za kritje stroškov vstopa, bivanja in odhoda tujcev, ki so prečkali mejo Republike Poljske ter o podrobnih pravilih o dokazilih za dokazovanje razpolaganja s temi sredstvi- Dz.U. 2002, Nr 91, poz. 815).

Zneski, določeni v zgornji uredbi, so naslednji:

- 100 PLN na dan bivanja za osebe starejše od 16 let, vendar vsota ne sme biti manjša od 500 PLN,

- 50 PLN na dan bivanja za osebe mlajše od 16 let, vendar vsota ne sme biti manjša od 300 PLN,

- 20 PLN na dan bivanja, vendar vsota ne sme biti manjša od 100 PLN za osebe na turističnih potovanjih, mladinskih kampiranjih, športnih tekmovanjih, osebe, katerih stroški bivanja na Poljskem so kriti, ali osebe, ki prihajajo na Poljsko na zdravljenje v sanatorijih,

- 300 PLN za osebe starejše od 16 let, če njihovo bivanje na Poljskem ne presega 3 dni (vključno s tranzitom),

- 150 PLN za osebe mlajše od 16 let, če njihovo bivanje na Poljskem ne presega 3 dni (vključno s tranzitom)."

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

70 EUR na osebo za vsak dan predvidenega bivanja.

SLOVAŠKA

V skladu s členom 4(2)(c) Zakona št. 48/2002 Z. z. o bivanju tujcev mora tujec na zahtevo dokazati, da za bivanje razpolaga z denarnim zneskom v konvertibilni valuti, ki predstavlja najmanj polovico minimalne plače iz Zakona št. 90/1996 Z. z. o minimalni plači s spremembami za vsak dan bivanja; tujec mlajši od 16 let, mora dokazati, da za bivanje razpolaga z denarnimi sredstvi, ki predstavljajo polovico minimalne plače."

.

(h) V Prilogi k Prilogi 8 se točka 3 nadomesti z naslednjim:

"3. V tem prostoru je znak z učinkom skrite podobe, sestavljen iz črke oz. črk, ki označujejo državo izdajateljico (ali "BNL" za države Beneluksa, tj. za Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko). V vodoravnem položaju je znak svetleč, če ga zavrtimo za 90 stopinj pa je temen. Uporabijo se naslednji znaki: A za Avstrijo, BNL za Beneluks, CY za Ciper, CZE za Češko, D za Nemčijo, DK za Dansko, E za Španijo, EST za Estonijo, F za Francijo, FIN za Finsko, GR za Grčijo, H za Madžarsko, I za Italijo, IRL za Irsko, LT za Litvo, LVA za Latvijo, M za Malto, P za Portugalsko, PL za Poljsko, S za Švedsko, SK za Slovaško, SVN za Slovenijo, UK za Združeno kraljestvo."

.

2. 32001 R 0539: Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15. marca 2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 2414: Uredbo Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7.12.2001 (UL L 327, 12.12.2001, str. 1).

V Prilogi II(1) se črta naslednje vnose:

"Ciper",

"Češka",

"Estonija",

"Madžarska",

"Latvija",

"Litva",

"Malta",

"Poljska",

"Slovaška",

"Slovenija".

C. ZUNANJE MEJE

1. 41998 D 0059: Sklep Izvršnega odbora z dne 16. decembra 1998 o usklajeni napotitvi svetovalcev za dokumente (SCH/Com-ex (98) 59 rev.) (UL L 239, 22.9.2000, str. 308).

V priloženem dokumentu SCH/I-front (98) 184 rev 3 se seznam "1. Izbira krajev, ki so na podlagi trenutne ocene primerni za napotitev svetovalcev za dokumente" nadomesti z naslednjim:

"Na podlagi ocene trenutnega stanja so za napotitev svetovalcev za dokumente načeloma primerna diplomatsko-konzularna predstavništva in/ali uradi letalskih in ladjarskih družb v naslednjih krajih v tujini (seznam bo po potrebi ažuriran):

- Abidjan (Slonokoščena obala)

Letalski prevozniki

Predstavništvi v tujini: Francija, Portugalska

- Abu Dhabi (Združeni arabski emirati)

Pomembno tranzitno letališče za lete v Evropo, zato je še posebej pomembno svetovanje in usposabljanje letalskih prevoznikov.

- Accra (Gana)

Letalski prevozniki

- Ankara (Turčija)

Letalski prevozniki

- Bamako (Mali)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Bangkok (Tajska)

Letalski prevozniki

- Bejrut (Libanon)

Letalski prevozniki

Ladijski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Ciper

- Bissau (Gvineja Bisau)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Portugalska

- Brazzaville (Kongo)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Kairo (Egipt)

Letalski prevozniki

Ladijski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Ciper

- Casablanca (Maroko)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Španija

- Kolombo (Šrilanka)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Daka (Bangladeš)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Dakar (Senegal)

Letalski prevozniki

Predstavništva v tujini: Francija, Portugalska, Španija

- Damask (Sirija)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Ciper

- Douala (Kamerun)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Dubai (Združeni arabski emirati)

Pomembno tranzitno letališče za polete v Evropo, zato je posebej pomembno svetovanje in usposabljanje letalskih prevoznikov.

- Haiti

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Hošiminh (Vietnam)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Hongkong

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Islamabad (Pakistan)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Španija

- Istanbul (Turčija)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Španija

- Karači (Pakistan)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Nemčija (zaželeno intenzivno svetovanje in usposabljanje).

- Kijev (Ukrajina)

Representations: Portugal

- Kuvajt

Letalski prevozniki

- Lagos (Nigerija)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Nemčija, Francija, Španija.

- Lima (Peru)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Španija

- Luanda (Angola)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Portugalska

- Macao

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Portugalska

- Malabo (Ekvatorialna Gvineja)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Španija

- Maputo (Mozambique)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Portugalska

- Moskva (Rusija)

Letalski prevozniki

- Nador (Maroko)

Predstavništvo v tujini: Španija

- Nairobi (Kenija)

Letalski prevozniki

Predstavništvi v tujini: Nemčija, Francija

- Peking (Kitajska)

Letalski prevozniki

Predstavništvi v tujini: Francija, Španija

- Praia (Zelenortski otoki)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Portugalska

- Rabat (Maroko)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Španija

- Rio de Janeiro (Brazilija)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Portugalska

- São Tomé (São Tomé in Príncipe)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Portugalska

- Sal (Zelenortski otoki)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Portugalska

- Sana (Jemen)

Letalski prevozniki

- Santo Domingo (Dominikanska republika)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Španija

- Šangaj (Kitajska)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija

- Skopje (Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija)

Letalski prevozniki

- Tanger (Maroko)

Letalski prevozniki

Ladjarske družbe

Predstavništvo v tujini: Španija

- Tetuan (Maroko)

Predstavništvo v tujini: Španija

- Tirana (Albanija)

Letalski prevozniki

- Tunis (Tunizija)

Letalski prevozniki

- Yaounde (Kamerun)

Letalski prevozniki

Predstavništvo v tujini: Francija."

.

2. 41999 D 0013: Dokončni različici Skupnega priročnika in Skupnih konzularnih navodil (SCH/Com-ex (99)) 13 (UL L 239, 22.9.2000, str. 317), kakor sta bili sprejeti s Sklepom Izvršnega odbora z dne 28. aprila 1999 in medtem spremenjeni s spodaj naštetimi akti. Popravljeni različici Skupnih konzularnih navodil in Skupnega priročnika, ki vključujeta te spremembe in druge spremembe v skladu z določbami Uredb Sveta (ES) št. 789/2001 in 790/2001 z dne 24. aprila 2001 (UL L 116, 26.4.2001, str. 2 in 5), sta bili objavljeni v UL C 313, 16.12.2002, str. 1 in 97.

- 32001 D 0329: Odločbo Sveta 2001/329/ES z dne 24.4.2001 (UL L 116, 26.4.2001, str. 32),

- 32001 D 0420: Odločbo Sveta 2001/420/ES z dne 28.5.2001 (UL L 150, 6.6.2001, str. 47),

- 32001 R 0539: Uredbo Sveta (ES) št. 539/2001 z dne 15.3.2001 (UL L 81, 21.3.2001, str. 1),

- 32001 R 1091: Uredbo Sveta (ES) št. 1091/2001 z dne 28.5.2001 (UL L 150, 6.6.2001, str. 4),

- 32001 R 2414: Uredbo Sveta (ES) št. 2414/2001 z dne 7.12.2001 (UL L 327, 12.12.2001, str. 1),

- 32002 D 0044: Odločbo Sveta 2002/44/ES z dne 20.12.2001 (UL L 20, 23.1.2002, str. 5),

- 32002 R 0334: Uredbo Sveta (ES) št. 334/2002 z dne 18.2.2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 7),

- 32002 D 0352: Odločbo Sveta 2002/352/ES z dne 25.4.2002 (UL L 123, 9.5.2002, str. 47),

- 32002 D 0354: Odločbo Sveta 2002/354/ES z dne 25.4.2002 (UL L 123, 9.5.2002, str. 50),

- 32002 D 0585: Odločbo Sveta 2002/585/ES z dne 12.7.2002 (UL L 187, 16.7.2002, str. 44),

- 32002 D 0586: Odločbo Sveta 2002/586/ES z dne 12.7.2002 (UL L 187, 16.7.2002, str. 48),

- 32002 D 0587: Odločbo Sveta 2002/587/ES z dne 12.7.2002 (UL L 187, 16.7.2002, str. 50).

V Skupni priročnik se vključijo naslednje prilagoditve:

(a) V točki 1.1.1 Dela II se med vnosa za Kraljevino Belgijo in Kraljevino Dansko vstavi naslednje:

"— v Češki republiki: Kontrolo oseb na mejnih prehodih, na "zeleni" meji in na mednarodnih letališčih izvjajajo oddelki Mejne policije. Kontrolo blaga izvajajo ustrezni mejni carinski uradi."

;

med vnosa za Zvezno republiko Nemčijo in Helensko republiko:

"— v Republiki Estoniji: Urad mejne straže (Piirivalveamet) in Carinski urad (Tolliamet)"

;

med vnosa za Italijansko republiko in Veliko vojvodstvo Luksemburg:

"— v Republiki Ciper: Αστυνομία Κύπρου (Policija Cipra), Τμήμα Τελωνείων (Oddelek za carine in trošarine);

— v Republiki Latviji: Valsts robežsardze (Državna mejna straža), Muita (Carina), Sanitārā robežinspekcija (Mejna sanitarna inšpekcija);

— v Republiki Litvi: Služba državne mejne straže v sestavi Ministrstva za notranje zadeve"

;

med vnosa za Veliko vojvodstvo Luksemburg in Kraljevino Nizozemsko:

"— v Republiki Madžarski: Mejna straža;

— v Republiki Malti: Imigracijska policija in Oddelek za carine"

;

med vnosa za Kraljevino Nizozemsko in Portugalsko republiko:

"— v Republiki Poljski: Mejna straža"

;

in med vnosa za Portugalsko republiko in Republiko Finsko:

"— v Republiki Sloveniji: policija in carina, slednja le na mejnih prehodih z Italijansko republiko in Republiko Avstrijo;

— v Slovaški republiki: Mejna policija in Carina"

.

(b) V drugi alinei točke 2.1.5 Dela II se črta naslednje:"Malta".

(c) V točki 6.3.1 Dela II se druga alinea drugega pododstavka nadomesti z naslednjim:

"— Imetniki potnih listin za begunce, ki jih izdajo Danska, Združeno kraljestvo, Irska, Islandija, Lihtenštajn, Malta, Norveška, Švedska ali Švica, ne potrebujejo vizuma za vstop na ozemlje Kraljevine Belgije, Češke republike, Zvezne republike Nemčije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Italijanske republike, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Madžarske, Republike Malte, Kraljevine Nizozemske, Republike Poljske, Portugalske republike, Republike Slovenije, Slovaške republike.

Imetniki takih potnih listin potrebujejo vizum za vstop na ozemlje Helenske republike in Francoske republike.

— Poleg tega imetniki potne listine za begunce, ki jo izdajo Belgija, Finska, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija in Romunija, ne potrebujejo vizuma za vstop na Češko."

.

(d) V Prilogi 1 se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČEŠKA

ČEŠKA - POLJSKA

Meje na kopnem

1. Bartultovice - Trzebina

2. Bílý Potok - Paczków

3. Bohumín - Chałupki

4. Bohumín - Chałupki (železnica)

5. Bukovec - Jasnowice

6. Český Těšín - Cieszyn

7. Český Těšín - Cieszyn (železnica)

8. Chotěbuz - Cieszyn

9. Dolní Lipka - Boboszów

10. Dolní Marklovice - Marklowice Górne

11. Frýdlant v Čechách - Zawidów (železnica)

12. Habartice - Zawidów

13. Harrachov - Jakuszyce

14. Horní Lištná - Leszna Górna

15. Hrádek nad Nisou - Porajów

16. Královec - Lubawka

17. Královec - Lubawka (železnica)

18. Krnov - Pietrowice

19. Kunratice - Bogatynia

20. Lichkov - Międzylesie (železnica)

21. Meziměstí - Mieroszów (železnica)

22. Mikulovice - Głuchołazy

23. Mikulovice - Głuchołazy (železnica)

24. Náchod - Kudowa Słone

25. Nové Město p. Smrkem - Czerniawa Zdrój

26. Osoblaha - Pomorzowiczki

27. Otovice - Tłumaczów

28. Petrovice u Karviné - Zebrzydowice (železnica)

29. Pomezní Boudy - Przełęcz Okraj

30. Srbská - Miloszów

31. Starostín - Golińsk

32. Sudice - Pietraszyn

33. Závada - Golkowice

34. Zlaté Hory - Konradów

Mejni prehodi za obmejni promet (*) mejni prehodi za turiste (**)

1. Andělka - Lutogniewice **

2. Bartošovice v Orlických horách - Niemojów */**

3. Bernartice - Dziewiętlice *

4. Beskydek - Beskidek *

5. Bílá Voda - Złoty Stok *

6. Božanov - Radków **

7. Česká Čermná - Brzozowice **

8. Chomýž - Chomiąża *

9. Chuchelná - Borucin *

10. Chuchelná - Krzanowice *

11. Harrachov - Polana Jakuszycka **

12. Hať - Rudyszwałd *

13. Hať - Tworków *

14. Hněvošice - Ściborzyce Wielkie *

15. Horní Morava - Jodłów **

16. Hrčava - Jaworzynka */**

17. Janovičky - Głuszyca Górna **

18. Karviná Ráj II - Kaczyce Górne *

19. Kojkovice - Puńców *

20. Kopytov - Olza *

21. Linhartovy - Lenarcice *

22. Luční bouda - Równia pod Śnieżką **

23. Luční bouda - Śląski Dom **

24. Machovská Lhota - Ostra Góra **

25. Malá Čermná - Czermna *

26. Malý Stožek - Stożek *

27. Masarykova chata - Zieleniec **

28. Mladkov (Petrovičky) - Kamieńczyk **

29. Nýdek - Wielka Czantorja **

30. Olešnice v Orlických horách (Čihalka) - Duszniki Zdrój**

31. Opava - Pilszcz *

32. Orlické Záhoří - Mostowice *

33. Petříkovice - Okreszyn **

34. Píšť - Bolesław *

35. Píšť - Owsiszcze *

36. Rohov - Ściborzyce Wielkie *

37. Šilheřovice - Chałupki *

38. Smrk - Stóg Izerski **

39. Soví sedlo (Jelenka) - Sowia Przełęcz **

40. Špindleruv mlýn - Przesieka **

41. Staré Město - Nowa Morawa */**

42. Strahovice - Krzanowice *

43. Travná - Lutynia */**

44. Třebom - Gródczanki *

45. Třebom - Kietrz *

46. Úvalno - Branice *

47. Vávrovice - Wiechowice *

48. Velké Kunětice -Sławniowice *

49. Velký Stožec - Stożek **

50. Věřňovice - Gorzyczki *

51. Věřňovice - Łaziska *

52. Vidnava - Kałków *

53. Vosecká bouda (Tvarožník) - Szrenica **

54. Vrchol Kralického Sněžníku - Snieznik **

55. Žacléř - Niedomirów **

56. Zdoňov - Łączna **

57. Zlaté Hory - Jarnołtówek **

ČEŠKA — SLOVAŠKA

Meje na kopnem

1. Bílá - Klokočov

2. Bílá-Bumbálka - Makov

3. Břeclav (avtocesta) - Brodské (avtocesta)

4. Březová - Nová Bošáca

5. Brumov-Bylnice - Horné Srnie

6. Hodonín - Holíč

7. Hodonín - Holíč (železnica)

8. Horní Lideč - Lúky pod Makytou (železnica)

9. Lanžhot - Brodské

10. Lanžhot - Kúty (železnica)

11. Mosty u Jablunkova - Čadca (železnica)

12. Mosty u Jablunkova - Svrčinovec

13. Nedašova Lhota - Červený Kameň

14. Šance - Čadca-Milošová

15. Starý Hrozenkov - Drietoma

16. Strání - Moravské Lieskové

17. Střelná - Lysá pod Makytou

18. Sudoměřice - Skalica

19. Sudoměřice - Skalica (železnica)

20. Velká nad Veličkou - Vrbovce (železnica)

21. Velká nad Veličkou - Vrbovce

22. Velké Karlovice - Makov

23. Vlárský průsmyk - Horné Srnie (železnica)

ČEŠKA — AVSTRIJA

Meje na kopnem

1. Břeclav - Hohenau (železnica)

2. České Velenice - Gmünd

3. České Velenice - Gmünd (železnica)

4. České Velenice - Gmünd 2

5. Chlum u Třeboně - Schlag

6. Čížov - Hardegg

7. Dolní Dvořiště - Wullowitz

8. Halámky - Gmünd-Neu-Nagelberg

9. Hatě - Kleinhaugsdorf

10. Hevlín - Laa an der Thaaya

11. Hnanice - Mitterretzbach

12. Horní Dvořiště - Summerau (železnica)

13. Ježová - Iglbach

14. Koranda - St. Oswald

15. Mikulov - Drasenhofen

16. Nová Bystřice - Grametten

17. Nové Hrady - Pyhrabruck

18. Plešné jezero - Plöckensteinersee

19. Poštorná - Reinthal

20. Přední Výtoň - Guglwald

21. Šatov - Retz (železnica)

22. Slavonice - Fratres

23. Studánky - Weigetschlag

24. Valtice - Schrattenberg

25. Vratěnín - Oberthürnau

26. Zadní Zvonková - Schöneben

ČEŠKA - NEMČIJA

Meje na kopnem

1. Aš - Selb

2. Aš - Selb-Plössberg (železnica)

3. Boží Dar - Oberwiesenthal

4. Broumov - Mähring

5. Česká Kubice - Furth im Wald (železnica)

6. Cheb - Schirnding (železnica)

7. Cínovec - Altenberg

8. Cínovec - Zinnwald

9. Děčín - Bad Schandau (železnica)

10. Dolní Poustevna - Sebnitz

11. Doubrava - Bad Elster

12. Folmava - Furth im Wald

13. Hora sv. Šebestiána - Reitzenhain

14. Hrádek nad Nisou - Zittau (železnica)

15. Hřensko - Schmilka

16. Hřensko - Schöna (fleuve)

17. Jiříkov - Neugersdorf

18. Kraslice - Klingenthal

19. Kraslice / Hraničná - Klingenthal (železnica)

20. Lísková - Waldmünchen

21. Mníšek - Deutscheinsiedel

22. Moldava - Neurehefeld

23. Pavlův Studenec - Bärnau

24. Pomezí nad Ohří - Schirnding

25. Potůčky - Johanngeorgenstadt (železnica)

26. Potůčky - Johanngeorgenstadt

27. Petrovice - Bahratal

28. Rozvadov - Waidhaus

29. Rozvadov - Waidhaus (avtocesta)

30. Rumburk - Ebersbach - Habrachtice (železnica)

31. Rumburk - Neugersdorf

32. Rumburk - Seifhennersdorf

33. Stožec - Haidmühle

34. Strážný - Philippsreuth

35. Svatá Kateřina - Neukirchen b. Hl. Blut

36. Svatý Kříž - Waldsassen

37. Varnsdorf - Seifhennersdorf

38. Vejprty - Bärenstein

39. Vejprty - Bärenstein (železnica)

40. Vojtanov - Bad Brambach (železnica)

41. Vojtanov - Schönberg

42. Všeruby - Eschlkam

43. Železná - Eslarn

44. Železná Ruda - Bayerisch Eisenstein

45. Železná Ruda - Bayerisch Eisenstein (železnica)

Mejni prehodi za turiste

1. Brandov - Olbernhau (Grünthal)

2. Branka - Hermannsreuth

3. Bublava - Klingenthal/Aschberg

4. Bučina - Finsterau

5. Čerchov - Lehmgrubenweg

6. Černý Potok - Jöhstadt

7. České Žleby - Bischofsreut (Marchhäuser)

8. Český Jiřetín - Deutschgeorgenthal

9. Debrník - Ferdinandsthal

10. Dolní Podluží - Waltersdorf (Herrenwalde)

11. Dolní Světlá - Jonsdorf

12. Dolní Světlá - Waltersdorf

13. Dolní Žleb - Elbradweg Schöna

14. Fleky - Hofberg

15. Fojtovice - Fürstenau

16. Hora sv. Kateřiny - Deutschkatharinenberg

17. Horní Paseky - Bad Brambach

18. Hrádek nad Nisou - Hartau

19. Hranice - Bad Elster/ Bärenloh

20. Hranice - Ebmath

21. Hřebečná (Boží Dar/Hubertky) - Oberwiesenthal

22. Hřebečná/Korce - Henneberg (Oberjugel)

23. Hřensko - Schöna

24. Jelení - Wildenthal

25. Jílové/Sněžník - Rosenthal

26. Jiříkov - Ebersbach (Bahnhofstr.)

27. Křížový Kámen - Kreuzstein

28. Krompach - Jonsdorf

29. Krompach - Oybin/Hain

30. Kryštofovy Hamry - Jöhstadt (Schmalzgrube)

31. Libá/Dubina - Hammermühle

32. Lipová - Sohland

33. Lobendava - Langburkersdorf

34. Lobendava/Severní - Steinigtwolmsdorf

35. Loučná - Oberwiesenthal

36. Luby - Wernitzgrün

37. Mikulášovice - Hinterhermsdorf

38. Mikulášovice (Tomášov) -Sebnitz OT/Hertigswalde (Waldhaus)

39. Mikulášovice/Tanečnice - Sebnitz (Forellenschänke)

40. Moldava - Holzhau

41. Mýtina - Neualbenreuth

42. Nemanice/Lučina - Untergrafenried

43. Nová Ves v Horách - Deutschneudorf

44. Nové Údolí /Trojstoličník/ - Dreisessel

45. Ostrý - Grosser Osser

46. Ovčí Vrch - Hochstrasse

47. Petrovice - Lückendorf

48. Pleš - Friedrichshäng

49. Plesná - Bad Brambach

50. Pod Třemi znaky - Brombeerregel

51. Potůčky - Breitenbrunn (Himmelswiese)

52. Prášily - Scheuereck

53. Přední Zahájí - Waldheim

54. Rybník - Stadlern

55. Šluknov/Rožany - Sohland (Hohberg)

56. Starý Hrozňatov - Hatzenreuth

57. Tři znaky - Drei Wappen

58. Zadní Doubice - Hinterheermsdorf

59. Ždár - Griesbach

60. Železná Ruda - Bayerisch Eisenstein

Letališča

1. Javna [58]

1. Brno - Tuřany

2. České Budějovice - Hosín

3. Holešov

4. Karlovy Vary

5. Karlovy

6. Liberec

7. Mnichovo Hradiště

8. Olomouc

9. Ostrava - Mošnov

10. Pardubice

11. Praha - Ruzyně

12. Uherské Hradiště - Kunovice

2. Nejavna [59]

1. Benešov

2. Hradec Králové

3. Líně'

4. Otrokovice

5. Přerov

6. Vodochody

7. Vysoké Mýto

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

ESTONIJA - LATVIJA

Meje na kopnem

1. Holdre - Omuļi

2. Ikla - Ainaži

3. Jäärja - Ramata

4. Lilli - Unguriņi

5. Mõisaküla - Ipiķi

6. Murati - Veclaicene

7. Valga - Lugaži (železnica)

8. Valga 1 - Valka 2

9. Valga 2 - Valka 3

10. Valga 3 - Valka 1

11. Vana-Ikla - Ainaži (Ikla)

12. Vastse-Roosa - Ape

ESTONIJA - RUSIJA

Meje na kopnem

1. Koidula - Kunitšina-Gora

2. Luhamaa - Šumilkino

3. Narva - Jaanilinn (Ivangorod) (železnica)

4. Narva-1 - Jaanilinn (Ivangorod)

5. Narva-2 - Jaanilinn (Ivangorod)

6. Orava - Petseri (železnica)

7. Saatse - Krupa

Meje na morju

1. Dirhami

2. Haapsalu

3. Heltermaa

4. Kuivastu

5. Kunda

6. Lehtma

7. Lohusalu

8. Loksa

9. Miiduranna

10. Mõntu

11. Muuga

12. Narva-Jõesuu

13. Nasva

14. Paldiski-1

15. Paldiski-2

16. Pärnu-2

17. Pärnu-3

18. Rohuküla

19. Roomassaare

20. Ruhnu

21. Sõru

22. Tallinna-2

23. Tallinna-3

24. Tallinna-4

25. Tallinna-5

26. Tallinna-6

27. Tallinna-7

28. Tallinna-8

29. Tallinna-9

30. Tallinna-10

31. Tallinna-11

32. Tallinna-12

33. Veere

34. Vergi

35. Virtsu

Letališča

1. Ämari (vojaško letališče, zaprto za civilna letala)

2. Kärdla

3. Kuressaare

4. Pärnu-1

5. Tallinna-1

6. Tallinna-13

7. Tartu-1"

;

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Meje na morju

1. Larnaka marina (Μαρίνα Λάρνακας)

2. Larnaka port (Λιμάνι Λάρνακας)

3. Lemesos old port (Παλαιό Λιμάνι Λεμεσού)

4. Lemesos port (Λιμάνι Λεμεσού)

5. Pafos port (Λιμάνι Πάφου)

6. Agios Rafail marina (Μαρίνα Αγίου Ραφαήλ)

7. Zygi port (Λιμάνι Ζυγίου)

Letališča

1. Mednarodno letališče Larnaka (Διεθνές αεροδρόμιο Λάρνακας)

2. Mednarodno letališče Pafos (Διεθνές αεροδρόμιο Πάφου)

LATVIJA

LATVIJA - RUSKA FEDERACIJA

Meje na kopnem

1. Aizgārša - Ļamoni (Лямоны)

2. Bērziņi - Manuhnova (Манухново)

3. Grebņeva - Ubiļinka (Убылика)

4. Kārsava - Skangaļi (Скангали) (železnica)

5. Pededze - Bruniševa (Брунищево)

6. Punduri - Punduri (Пундури)

7. Terehova - Burački (Бурачки)

8. Vientuļi - Ludonka (Лудонка)

9. Zilupe - Posiņi (Посинь) (železnica)

LATVIJA - BELORUSIJA

Meje na kopnem

1. Indra - Bigosova (Бигосово) (železnica)

2. Pāternieki - Grigorovščina (Григоровщина)

3. Silene - Urbani (Урбаны)

Mejni prehodi za obmejni promet

1. Piedruja - Druja (Друя)

2. Meikšāni - Gavriļino (Гаврилино)

3. Vorzova - Ļipovka (Липовка)

4. Kaplava - Pļusi (Плюсы)

LATVIJA - ESTONIJA

Meje na kopnem

1. Ainaži (Ikla) - Vana-Ikla

2. Ainaži - Ikla

3. Ape - Vastse-Roosa

4. Ipiķi - Mõisaküla

5. Lugaži - Valga (železnica)

6. Omuļi - Holdre

7. Ramata - Jäärja

8. Unguriņi - Lilli

9. Valka 1 - Valga 3

10. Valka 2 - Valga 1

11. Valka 3 - Valga 2

12. Veclaicene - Murati

LATVIJA - LITVA

Meje na kopnem

1. Adžūni - Žeimelis

2. Aizvīķi - Gėsalai

3. Aknīste - Juodupis

4. Brunava - Joneliai

5. Demene - Tilžė

6. Eglaine - Obeliai (železnica)

7. Ezere - Buknaičai

8. Grenctāle - Saločiai

9. Krievgali - Puodžiūnai

10. Kurcums - Turmantas (železnica)

11. Laižuva - Laižuva

12. Lankuti - Lenkimai

13. Lukne - Luknė

14. Medumi - Smėlynė

15. Meitene - Joniškis (železnica)

16. Meitene - Kalviai

17. Nereta - Suvainiškis

18. Piķeļmuiža - Pikeliaii

19. Pilskalne - Kvetkai

20. Plūdoņi - Skuodas

21. Priedula - Klykoliai

22. Priekule - Skuodas (železnica)

23. Rauda - Stelmužė

24. Reņģe - Mažeikiai (železnica)

25. Rucava - Būtingė

26. Skaistkalne - Germaniškis

27. Subate - Obeliai

28. Vaiņode - Bugeniai (železnica)

29. Vaiņode - Strėliškiai

30. Vītiņi - Vegeriai

31. Žagare - Žagarė

32. Zemgale - Turmantas

Meje na morju

1. Lielupe

2. Liepāja

3. Mērsrags

4. Pāvilosta

5. Rīga

6. Roja

7. Salacgrīva

8. Skulte

9. Ventspils

Letališča

1. Daugavpils

2. Liepāja

3. Rīga

4. Ventspils

LITVA

LITVA - LATVIJA

Meje na kopnem

1. Bugeniai - Vaiņode (železnica)

2. Buknaičiai - Ezere

3. Būtingė - Rucava

4. Germaniškis - Skaistkalne

5. Gėsalai - Aizvīķi

6. Joneliai - Brunava

7. Joniškis - Meitene (železnica)

8. Juodupis - Aknīste

9. Kalviai - Meitene

10. Klykoliai - Priedula

11. Kvetkai - Pilskalne

12. Laižuva - Laižuva

13. Lenkimai - Lankuti

14. Luknė - Lukne

15. Mažeikiai - Reņģe (železnica)

16. Obeliai - Eglaine (železnica)

17. Obeliai - Subate

18. Pikeliai - Piķeļmuiža

19. Puodžiūnai - Krievgali

20. Saločiai - Grenctāle

21. Skuodas - Plūdoņi

22. Skuodas - Priekule (železnica)

23. Smėlynė - Medumi

24. Stelmužė - Rauda

25. Strėliškiai - Vaiņode

26. Suvainiškis - Nereta

27. Tilžė - Demene

28. Turmantas - Kurcums (železnica)

29. Turmantas - Zemgale

30. Vegeriai - Vītiņi

31. Žagarė - Žagare

32. Žeimelis - Adžūni

LITVA - BELORUSIJA

Meje na kopnem

1. Adutiškis - Lentupis (železnica)

2. Adutiškis - Moldevičiai

3. Adutiškis - Pastovys (železnica)

4. Druskininkai - Pariečė (železnica)

5. Eišiškės - Dotiškės

6. Gelednė - Lentupis (železnica)

7. Kabeliai - Pariečė (železnica)

8. Kapčiamiestis - Kadyš

9. Kena - Gudagojis (železnica)

10. Krakūnai - Geranainys

11. Latežeris - Pariečė

12. Lavoriškės - Kotlovka

13. Medininkai - Kamenyj Log

14. Papelekis - Lentupis

15. Raigardas - Privalka

16. Šalčininkai - Benekainys

17. Stasylos - Benekainys (železnica)

18. Šumskas - Loša

19. Tverečius - Vidžiai

20. Ureliai - Klevyčia

LITVA - POLJSKA

Meje na kopnem

1. Kalvarija - Budzisko

2. Lazdijai - Ogrodniki (Aradninkai)

3. Mockava (Šeštokai) - Trakiszki (Trakiškės) (železnica)

LITVA - RUSKA FEDERACIJA

Meje na kopnem

1. Jurbarkas - Sovetsk (reka)

2. Kybartai - Černyševskoje

3. Kybartai - Nesterov (železnica)

4. Nida - Morskoje

5. Nida - Rybačyj (reka)

6. Pagėgiai - Sovetsk (železnica)

7. Panemunė - Sovetsk

8. Ramoniškiai - Pograničnyj

9. Rusnė - Sovetsk (reka)

Meja na morju:

Nacionalno pristanišče Klaipėda (mejni prehodi Kuršių, Molo in Malkų) in mejni prehod naftnega terminala Būtingės.

Letališča:

1. Letališče Kaunas

2. Letališče Palangos

3. Letališče Vilnius

4. Letališče Zoknių"

;

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

MADŽARSKA - AVSTRIJA

Meje na kopnem

1. Bozsok - Rechnitz

2. Bucsu - Schachendorf

3. Fertőd - Pamhagen

4. Fertőrákos - Mörbisch (pristanišče)

5. Fertőrákos - Mörbisch

6. Fertőújlak - Pamhagen (železnica)

7. Hegyeshalom - Nickelsdorf

8. Hegyeshalom - Nickelsdorf (avtocesta)

9. Hegyeshalom (železnica)

10. Jánossomorja - Andau

11. Kópháza - Deutschkreutz

12. Kőszeg - Rattensdorf

13. Rábafüzes - Heiligenkreutz

14. Sopron - Klingenbach

15. Sopron (železnica)

16. Szentgotthárd - Jennersdorf (železnica)

17. Szentpéterfa - Eberau

18. Zsira - Lutzmannsburg

MADŽARSKA - SLOVENIJA

Meje na kopnem

1. Bajánsenye - Hodoš

2. Bajánsenye - Hodoš (železnica)

3. Felsőszölnök - Martinje

4. Kétvölgy - Čepinci

5. Magyarszombatfa - Prosenjakovci

6. Nemesnép - Kobilje

7. Rédics - Dolga Vas

8. Tornyiszentmiklós - Pince

MADŽARSKA - HRVAŠKA

Meje na kopnem

1. Barcs - Terezino Polje

2. Beremend - Baranjsko Petrovo Selo

3. Berzence - Gola

4. Drávaszabolcs - Donji Miholjac

5. Gyékényes - Koprivnica (železnica)

6. Letenye - Goričan

7. Magyarboly - Beli Manastir

8. Mohács (pristanišče)

9. Murakeresztúr - Kotoriba (železnica)

10. Udvar - Dubosevica

MADŽARSKA - JUGOSLAVIJA

Meje na kopnem

1. Bácsalmás - Bajmok

2. Baja (reka)

3. Hercegszántó - Bački Breg

4. Kelebia - Subotica (železnica)

5. Röszke II - Horgoš

6. Röszke III - Horgoš (železnica)

7. Szeged (reka)

8. Szeged-Röszke I - Horgoš (avtocesta)

9. Tiszasziget - Đala

10. Tompa - Kelebija

MADŽARSKA - ROMUNIJA

Meje na kopnem

1. Ágerdőmajor (Tiborszállás) - Carei (železnica)

2. Ártánd - Borş

3. Battonya - Turnu

4. Biharkeresztes - Episcopia (železnica)

5. Csengersima - Petea

6. Gyula - Vărşand

7. Kiszombor - Cenad

8. Kötegyán - Salonta (železnica)

9. Lőkösháza - Curtici (železnica)

10. Méhkerék - Salonta

11. Nagylak - Nădlac

12. Nyírábrány - Valea Lui Mihai (železnica)

13. Nyírábrány - Valea Lui Mihai/Barantău

MADŽARSKA - UKRAJINA

Meje na kopnem

1. Barabás - Kosyny

2. Beregsurány - Luzhanka

3. Eperjeske - Salovka (železnica)

4. Lónya - Dzvinkove

5. Tiszabecs - Vylok

6. Záhony - Čop (železnica)

7. Záhony (Land) - Čop (cesta)

MADŽARSKA - SLOVAŠKA

Meje na kopnem

1. Aggtelek - Domica

2. Balassagyarmat - Slovenské Ďarmoty

3. Bánréve - Kráľ

4. Bánréve - Lenártovce (železnica)

5. Esztergom - Štúrovo

6. Győr - Gönyű (reka - na slovaški strani ni mejnega prehoda)

7. Győr-Vámosszabadi - Medveďov

8. Hidasnémeti - Čaňa (železnica)

9. Ipolytarnóc - Kalonda

10. Komárom - Komárno

11. Komárom - Komárno (železnica)

12. Komárom - Komárno (reka)

13. Letkés - Salka

14. Pácin - Veľký Kamenec

15. Parassapuszta - Šahy

16. Rajka - Čuňovo

17. Rajka - Rusovce

18. Rajka - Rusovce (železnica)

19. Salgótarján - Šiatorská Bukovinka

20. Sátoraljaújhely - Slovenské Nové Mesto

21. Sátoraljaújhely - Slovenské Nové Mesto (železnica)

22. Somoskőújfalu - Fiľakovo (železnica)

23. Szob - Štúrovo (železnica)

24. Tornanádaska - Hosťovce

25. Tornyosnémeti - Milhosť

Letališča

1. Debrecen

2. Mednarodno letališče Ferihegy, Budimpešta

3. Sármellék'

MALTA

Meje na morju

1. Marina Mġarr

2. Marina Ta' Xbiex

3. Pritanišče Valletta

Letališče

1. Mednarodno letališče Malta, Luqa"

;

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

POLJSKA - RUSKA FEDERACIJA

Meje na kopnem

1. Bezledy - Bagrationowsk

2. Braniewo - Mamonowo (železnica)

3. Głomno - Bagrationowsk (železnica)

4. Gołdap - Gusiew

5. Gronowo - Mamonowo

6. Skandawa - Żeleznodorożnyj (železnica)

POLJSKA - LITVA

Meje na kopnem

1. Budzisko - Kalvarija

2. Ogrodniki - Lazdijai

3. Trakiszki - Mockava (Šeštokai) (železnica)

POLJSKA - BELORUSIJA

Meje na kopnem

1. Bobrowniki - Bierestowica

2. Czeremcha - Wysokolitowsk (železnica)

3. Kukuryki - Kozłowiczy

4. Kuźnica - Bruzgi

5. Kuźnica - Grodno (železnica)

6. Połowce - Pieszczatka

7. Siemianówka - Swisłocz (železnica)

8. Sławatycze - Domaczewo

9. Terespol - Brześć

10. Terespol - Brześć (železnica)

11. Zubki - Bierestowica (železnica)

POLJSKA - UKRAJINA

Meje na kopnem

1. Dorohusk - Jagodzin

2. Dorohusk - Jagodzin (železnica)

3. Hrebenne - Rawa Ruska

4. Hrebenne - Rawa Ruska (železnica)

5. Hrubieszów - Włodzimierz Wołyński (železnica)

6. Korczowa - Krakowiec

7. Krościenko - Chyrow (železnica)

8. Krościenko - Smolnica

9. Medyka - Szeginie

10. Przemyśl - Mościska (železnica)

11. Werchrata - Rawa Ruska (železnica)

12. Zosin - Ustiług

POLJSKA - SLOVAŠKA

Meje na kopnem

1. Barwinek - Vyšný Komárnik

2. Chochołów - Suchá Hora

3. Chyżne - Trstená

4. Konieczna - Becherov

5. Korbielów - Oravská Polhora

6. Łupków - Palota (železnica)

7. Łysa Polana - Tatranská Javorina

8. Muszyna - Plaveč (železnica)

9. Niedzica - Lysá nad Dunajcom

10. Piwniczna - Mníšek nad Popradom

11. Ujsoły - Novoť

12. Winiarczykówka - Bobrov

13. Zwardoń - Skalité (železnica)

14. Zwardoń-Myto - Skalité

Mejni prehodi za obmejni promet (*) in mejni prehodi za turiste (**)

1. Babia Góra - Babia Hora **

2. Balnica - Osadné **

3. Blechnarka - Stebnická Huta **

4. Bor - Oščadnica-Vreščovka **

5. Czeremcha - Čertižné **

6. Głuchaczki - Przełęcz Jałowiecka **

7. Góra Magura - Oravice **

8. Górka Gomółka - Skalité Serafínov **

9. Jaśliska - Čertižné *

10. Jaworki - Litmanová **

11. Jaworki - Stráňany **

12. Jaworzynka - Cerne **

13. Jurgów - Podspády *

14. Kacwin - Veľká Franková */**

15. Leluchów - Čirč */**

16. Milik - Legnava *

17. Muszynka - Kurov *

18. Ożenna - Nižná Polianka */**

19. Pilsko - Pilsko **

20. Piwowarówka - piľhov *

21. Przegibek - Vychylovka *

22. Przełęcz Przysłop - Stará Bystrica **

23. Przywarówka - Oravská Polhora **

24. Radoszyce - Palota */**

25. Roztoki Górne - Ruské Sedlo **

26. Rycerka - Nová Bystrica *

27. Rysy - Rysy **

28. Sromowce Niżne - Červený Kláštor **

29. Sromowce Wyżne - Lysá nad Dunajcom *

30. Szczawnica - Lesnica znak graniczny II/91 **

31. Szczawnica - Lesnica znak graniczny II/94 **

32. Szlachtowa - Veľký Lipník **

33. Wielka Racza - Veľká Rača **

34. Wierchomla Wielka - Kače *

35. Wysowa Zdrój - Cigeľka **

36. Wysowa Zdrój - Regetowka **

37. Zawoja-Czatoża - Oravská Polhora **

38. Zwardoń - Skalité **

POLJSKA - ČEŠKA

Meje na kopnem

1. Boboszów - Dolní Lipka

2. Bogatynia - Kunratice

3. Chałupki - Bohumín

4. Chałupki - Bohumín (železnica)

5. Cieszyn - Český Těšín

6. Cieszyn - Český Těšín (železnica)

7. Cieszyn - Chotěbuz

8. Czerniawa Zdrój - Nové Město p. Smrkem

9. Głuchołazy - Mikulovice

10. Głuchołazy - Mikulovice (železnica)

11. Golińsk - Starostín

12. Golkowice - Závada

13. Jakuszyce - Harrachov

14. Jasnowice - Bukovec

15. Konradów - Zlaté Hory

16. Kudowa Słone - Náchod

17. Leszna Górna - Horní Lištná

18. Lubawka - Královec

19. Lubawka - Královec (železnica)

20. Marklowice Górne - Dolní Marklovice

21. Międzylesie - Lichkov (železnica)

22. Mieroszów - Meziměstí (železnica)

23. Miloszów - Srbská

24. Paczków - Bílý Potok

25. Pietraszyn - Sudice

26. Pietrowice - Krnov

27. Pomorzowiczki - Osoblaha

28. Porajów - Hrádek nad Nisou

29. Przełęcz Okraj - Pomezní Boudy

30. Tłumaczów - Otovice

31. Trzebina - Bartultovice

32. Zawidów - Frýdlant v Čechách (železnica)

33. Zawidów - Habartice

34. Zebrzydowice - Petrovice u Karviné (železnica)

Mejni prehodi za obmejni promet (*) mejni prehodi za turiste (**)

1. Beskidek - Beskydek *

2. Bolesław - Píšť *

3. Borucin - Chuchelná *

4. Branice - Úvalno *

5. Brzozowie - Česká Čermná **

6. Chałupki - Šilheřovice *

7. Chomiąża - Chomýž *

8. Czermna - Malá Čermná *

9. Duszniki Zdrój - Olešnice v Orlických horách (Čihalka) **

10. Dziewiętlice - Bernartice *

11. Głuszyca Górna - Janovičky **

12. Gorzyczki - Věřňovice *

13. Gródczanki - Třebom *

14. Jarnołtówek (Biskupia Kopa) - Zlaté Hory (Biskupská kupa) **

15. Jaworzynka - Hrčava */**

16. Jodłów - Horní Morava **

17. Kaczyce Górne - Karviná Ráj II *

18. Kałków - Vidnava *

19. Kamieńczyk - Mladkov (Petrovičky) **

20. Kietrz - Třebom *

21. Krzanowice - Chuchelná *

22. Krzanowice - Strahovice *

23. Łączna - Zdoňov **

24. Łaziska - Věřňovice *

25. Lenarcice - Linhartovy *

26. Lutogniewice - Andělka **

27. Lutynia - Travná */**

28. Mostowice - Orlické Záhoří *

29. Niedomirów - Žacléř **

30. Niemojów - Bartošovice v Orlických horách */***

31. Nowa Morawa - Staré Město */**

32. Okrzeszyn - Petříkovice **

33. Olza - Kopytov *

34. Ostra Góra - Machovská Lhota **

35. Owsiszcze - Píšť *

36. Pilszcz - Opava *

37. Polana Jakuszycka - Harrachov **

38. Przesieka - Špindlerův Mlýn **

39. Puńców - Kojkovice *

40. Radków - Božanov **

41. Równia pod Śnieżką - Luční bouda **

42. Rudyszwałd - Hať *

43. Ściborzyce Wielkie - Hněvošice *

44. Ściborzyce Wielkie - Rohov *

45. Śląski Dom - Luční bouda **

46. Sławniowice - Velké Kunětice *

47. Śnieżnik - vrchol Kralického Sněžníku **

48. Sowia Przełęcz - Soví sedlo (Jelenka) **

49. Stóg Izerski - Smrk **

50. Stożek - Malý Stožek *

51. Stożek - Velký Stožek **

52. Szrenica - Vosecká bouda (Tvarožník) **

53. Tworków - Hať *

54. Wiechowice - Vávrovice *

55. Wielka Czantorja - Nýdek **

56. Zieleniec - Masarykova chata **

57. Złoty Stok - Bílá Voda *

POLJSKA - NEMČIJA

Meje na kopnem

1. Gryfino - Mescherin (reka)

2. Gryfino - Mescherin

3. Gubin - Guben

4. Gubin - Guben (železnica)

5. Gubinek- Guben

6. Jędrzychowice - Ludwigsdorf

7. Kołbaskowo - Pomellen

8. Kostrzyn - Kietz

9. Kostrzyn - Kietz (železnica)

10. Krajnik Dolny - Schwedt

11. Krzewina Zgorzelecka - Ostritz

12. Kunowice - Frankfurt (železnica)

13. Łęknica - Bad Muskau

14. Lubieszyn - Linken

15. Miłów - Eisenhüttenstadt (reka)

16. Olszyna - Forst

17. Osinów Dolny - Hohensaaten (reka)

18. Osinów Dolny - Hohenwutzen

19. Porajów - Zittau

20. Przewóz - Podrosche

21. Rosówek - Rosow

22. Sieniawka - Zittau

23. Słubice - Frankfurt

24. Słubice - Frankfurt (reka)

25. Świecko - Frankfurt (avtocesta)

26. Świnoujście - Ahlbeck

27. Szczecin-Gumieńce - Grambow, Tantow (železnica)

28. Węgliniec - Horka (železnica)

29. Widuchowa - Gartz (reka)

30. Zasieki - Forst

31. Zasieki - Forst (železnica)

32. Zgorzelec - Görlitz

33. Zgorzelec - Görlitz (železnica)

Mejni prehodi za obmejni promet

1. Bobolin - Schwennenz

2. Buk - Blankensee

Meje na morju

1. Darłowo

2. Dziwnów

3. Elbląg

4. Frombork

5. Gdańsk - Górki Zachodnie

6. Gdańsk - Nowy Port

7. Gdańsk - Port Północny

8. Gdynia

9. Hel

10. Jastarnia

11. Kołobrzeg

12. Łeba

13. Mrzeżyno

14. Nowe Warpno

15. Świnoujście

16. Szczecin-Port

17. Trzebież

18. Ustka

19. Władysławowo

Letališča

1. Biała Podlaska

2. Bydgoszcz

3. Gdańsk - Rębiechowo

4. Jelenia Góra

5. Katowice - Pyrzowice

6. Kielce - Masłów

7. Kraków - Balice

8. Lubin

9. Łódź - Lublinek

10. Mielec

11. Poznań - Ławica

12. Rzeszów - Jasionka

13. Świdnik

14. Szczecin - Goleniów

15. Szymanyk - Szczytna

16. Warszawa - Babice

17. Warszawa - Okęcie

18. Wrocław - Strachowice

19. Zielona Góra - Babimost

20. Zielona Góra - Przylep"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

SLOVENIJA - ITALIJA

Meje na kopnem

1. Fernetiči - Fernetti

2. Kozina - Pesse

3. Lazaret - S. Bartolomeo

4. Lipica - Lipizza

5. Neblo - Venco

6. Nova Gorica - Casa Rossa

7. Nova Gorica - Gorizia (železnica)

8. Predel - Passo del Predil

9. Rateče - Fusine Laghi

10. Robič - Stupizza

11. Sežana - Villa Opicina (železnica)

12. Škofije - Rabuiese

13. Učeja - Uccea

14. Vrtojba - S. Andrea Vertoiba

Mejni prehodi za obmejni promet

1. Britof - Mulino Vechio

2. Čampore - Chiampore

3. Golo Brdo - Mernico

4. Gorjansko - S. Pelagio

5. Hum - S. Floriano

6. Kaštelir - S. Barbara

7. Klariči - Iamiano

8. Livek - Polava di Cepletischis

9. Log pod Mangrtom - Cave del Predil

10. Lokvica - Devetacchi

11. Miren - Merna

12. Most na Nadiži - Ponte Vittorio

13. Nova Gorica I - S. Gabriele

14. Osp - Prebenico Caresana

15. Plavje - Noghera

16. Plešivo - Plessiva

17. Pristava - Rafut

18. Repentabor - Monrupino

19. Robidišče - Robedischis

20. Šempeter - Gorizia/S.Pietro

21. Socerb - S. Servolo

22. Solarji - Solarie di Drenchia

23. Solkan - Salcano I

24. Vipolže - Castelleto Versa

Kmetijska prehodna mesta

1. Botač - Botazzo

2. Cerej - Muggia

3. Draga - S. Elia

4. Gročana - Grozzana

5. Gropada - Gropada

6. Jevšček - Monte Cau

7. Mavhinje - Malchina

8. Medana - Castelleto Zeglo

9. Mišček - Misceco

10. Opatje selo - Palichisce Micoli

11. Orlek - Orle

12. Podklanec - Ponte di Clinaz

13. Podsabotin - S. Valentino

14. Pri bajtarju - Scale di Grimacco

15. Šentmaver - Castel S.Mauro

16. Škrljevo - Scrio

17. Solkan Polje - Salcano II

18. Šturmi - Bocchetta di topolo

19. Valerišče - Uclanzi

20. Voglje - Vogliano

21. Zavarjan-Klobučarji - Zavarian di Clabuzzaro

Mejni prehodi po posebnih sporazumih:

1. Kanin: prost dostop na vrh Kanina

2. Mangart: prost dostop na vrh Mangarta

SLOVENIJA - AVSTRIJA

Meje na kopnem

1. Duh na Ostrem vrhu - Grosswalz

2. Gederovci - Sicheldorf

3. Gornja Radgona - Radkersburg

4. Holmec - Grablach

5. Jesenice - Rosenbach (železnica)

6. Jezersko - Seebergsattel

7. Jurij - Langegg

8. Karavanke - Karawankentunnel

9. Korensko sedlo - Wurzenpass

10. Kuzma - Bonisdorf

11. Libeliče - Leifling

12. Ljubelj - Loiblpass

13. Maribor - Spielfeld (železnica)

14. Mežica - Raunjak

15. Pavličevo sedlo - Paulitschsattel

16. Prevalje - Bleiburg (železnica)

17. Radlje - Radlpass

18. Šentilj - Spielfeld

19. Šentilj - Spielfeld (avtocesta)

20. Trate - Mureck

21. Vič/Dravograd - Lavamünd

Mejni prehodi za obmejni promet

1. Cankova - Zelting

2. Fikšinci - Gruisla

3. Gerlinci - Poelten

4. Gradišče - Schlossberg

5. Kapla - Arnfels

6. Korovci - Goritz

7. Kramarovci - Sankt Anna

8. Matjaševci - Tauka

9. Muta - Soboth

10. Pernice - Laaken

11. Plač - Ehrenhausen

12. Remšnik - Oberhaag

13. Sladki Vrh - Weitersfeld

14. Sotina - Kalch

15. Špičnik - Sulztal

16. Svečina - Berghausen

Planinski mejni prehodi

1. Duh na Ostrem vrhu - Grosswalz: celo leto

2. Golica - Kahlkogel: od 15. aprila do 15. novembra

3. Gradišče - Schlossberg: od 1. marca do 30. novembra

4. Kamniške Alpe - Steiner Alpen: od 15. aprila do 15. novembra

5. Kepa - Mittagskogel: od 15. aprila do 15. novembra

6. Koprivna - Luscha: od 15. aprila do 15. novembra

7. Košenjak - Huehnerkogel: od 15. aprila do 15. novembra

8. Košuta - Koschuta: od 15. aprila do 15. novembra

9. Olševa - Ushowa: od 15. aprila do 15. novembra

10. Peč - Ofen: le med tradicionalnim letnim srečanjem planincev

11. Peca - Petzen: od 15. aprila do 15. novembra

12. Prelaz Ljubelj - Loiblpass: od 15. aprila do 15. novembra

13. Radlje - Radlberg: od 1. marca do 30. novembra

14. Radlje - Radlpass: od 1. marca do 30. novembra

15. Remšnik - Remschnigg: od 1. marca do 30. novembra

16. Stol - Hochstuhl: od 15. aprila do 15. novembra

17. Sv. Jernej - St. Bartholomäus: od 1. marca do 30. novembra

18. Tromeja - Dreiländereck: od 15. aprila do 15 novembra

Mejni prehodi po posebnih sporazumih:

1. Mejni kamen X/331 - Schmirnberg - Langegg - prehod meje je dovoljen za prenočitev v planinski koči "Dom škorpion"

2. Mejni kamen XIV/266 - prehod meje je dovoljen za obisk verskih obredov v cerkvi Sv. Urbana (vsako drugo nedeljo v juliju in prvo nedeljo v oktobru od 9h zjutraj do 6h zvečer)

3. Mejni kamen XXII/32 - prehod meje je dovoljen za obisk verskih obredov v cerkvi Sv. Leonhard (vsako drugo nedeljo v avgustu od 9h zjutraj do 6h zvečer)

4. Mejni kamen XXIII/141 - prehod meje je dovoljen za obisk verskih obredov v župnijah Ebriach-Trögern in Jezersko (vsako drugo nedeljo in predzadnjo nedeljo v maju od 9h zjutraj do 6h zvečer)

5. Mejni kamen XXVII/277 - prehod meje je dovoljen na območju Peči za tradicionalno letno srečanje planincev

6. Planinski mejni prehodi - (v skladu s Sporazumom med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o turističnem prometu na mejnem območju (INTERREG/PHARE - CBC - obmejna panoramska pot) - Uradni list RS MP, št. 11/2000):

1. Pernice - Laaken,

2. Radelca - Radlberg,

3. Špičnik - Šentilj,

4. Šentilj - Sladki vrh - Mureck,

5. Mureck - Bad Radkersburg,

6. Vožnja s čolni po Muri:

- Trate - Gornja Radgona - Radenci,

- Mureck - Bad Radkersburg.

SLOVENIJA - MADŽARSKA

Meje na kopnem

1. Čepinci - Kétvölgy

2. Dolga vas - Rédics

3. Hodoš - Bajánsenye

4. Hodoš - Bajánsenye (železnica)

5. Kobilje - Nemesnép

6. Martinje - Felsőszölnök

7. Pince - Tornyiszentmiklós

8. Prosenjakovci - Magyarszombatfa

SLOVENIJA - HRVAŠKA

Meje na kopnem

1. Babno Polje - Prezid

2. Bistrica ob Sotli - Razvor

3. Božakovo - Obrež

4. Brezovica pri Gradinu - Lucija

5. Brezovica - Brezovica

6. Dobova - Savski Marof (železnica)

7. Dobovec - Lupinjak

8. Dragonja - Kaštel

9. Drenovec - Gornja Voća

10. Gibina - Bukovje

11. Gruškovje - Macelj

12. Hotiza - Sveti Martin na Muri

13. Ilirska Bistrica - Šapjane (železnica)

14. Imeno - Kumrovec (železnica)

15. Imeno - Miljana

16. Krasinec - Pravutina

17. Krmačina - Vivodina

18. Jelšane - Rupa

19. Lendava - Čakovec (železnica)

20. Meje - Zlogonje

21. Metlika - Jurovski brod

22. Metlika - Kamanje (železnica)

23. Nova vas ob Sotli - Draše

24. Novi Kot - Prezid I

25. Novokračine - Lipa

26. Obrežje - Bregana

27. Orešje - Mihanović Dol

28. Osilnica - Zamost

29. Ormož - Otok Virje

30. Petišovci - Mursko središče

31. Petrina - Brod na Kupi

32. Planina v Podboču - Novo Selo Žumberačko

33. Podčetrtek - Luke Poljanske

34. Podgorje - Vodice

35. Podplanina - Čabar

36. Radovica - Kašt

37. Rajnkovec - Mali Tabor

38. Rakitovec - Buzet (železnica)

39. Rakitovec - Slum

40. Rakovec - Kraj Donji

41. Razkrižje - Banfi

42. Rigonce - Harmica

43. Rogatec - Đurmanec (železnica)

44. Rogatec - Hum na Sotli

45. Rogatec I - Klenovec Humski

46. Sečovlje - Plovanija

47. Sedlarjevo - Plavić

48. Slovenska vas - Bregana naselje

49. Sočerga - Požane

50. Sodevci - Blaževci

51. Središče ob Dravi - Čakovec (železnica)

52. Središče ob Dravi - Trnovec

53. Središče ob Dravi I - Preseka

54. Stara vas/Bizeljsko - Donji Čemehovec

55. Starod - Pasjak

56. Starod I - Vele Mune

57. Vinica - Pribanjci

58. Zavrč - Dubrava Križovljanska

59. Zg. Leskovec - Cvetlin

60. Žuniči - Prilišće

Meje na morju:

1. Izola - Isola - (v sezoni)

2. Koper - Capodistria

3. Piran - Pirano

Letališča:

1. Ljubljana - Brnik

2. Maribor - Slivnica

3. Portorož - Portorose

SLOVAŠKA

SLOVAŠKA - AVSTRIJA

Meje na kopnem

1. Bratislava - Devínska Nová Ves - Marchegg (železnica)

2. Bratislava port (reka)

3. Bratislava, Jarovce - Kittsee

4. Bratislava, Jarovce - Kittsee (avtocesta)

5. Bratislava, Petržalka - Berg

6. Bratislava, Petržalka - Kittsee (železnica)

7. Moravský Svätý Ján - Hohenau

8. Záhorská Ves - Angern (reka)

SLOVAŠKA - ČEŠKA

Meje na kopnem

1. Brodské (avtocesta) - Břeclav (avtocesta)

2. Brodské - Lanžhot

3. Čadca - Milošová -Šance

4. Čadca - Mosty u Jablunkova (železnica)

5. Červený Kameň - Nedašova Lhota

6. Drietoma - Starý Hrozenkov

7. Holíč - Hodonín

8. Holíč - Hodonín (železnica)

9. Horné Srnie - Brumov-Bylnice

10. Horné Srnie - Vlárský průsmyk (železnica)

11. Klokočov - Bílá

12. Kúty - Lanžhot (železnica)

13. Lúky pod Makytou - Horní Lideč (železnica)

14. Lysá pod Makytou - Střelná

15. Makov - Bílá-Bumbálka

16. Makov - Velké Karlovice

17. Moravské Lieskové - Strání

18. Nová Bošáca - Březová

19. Skalica - Sudoměřice

20. Skalica - Sudoměřice (železnica)

21. Svrčinovec - Mosty u Jablunkova

22. Vrbovce - Velká nad Veličkou

23. Vrbovce - Velká nad Veličkou (železnica)

SLOVAŠKA - POLJSKA

Meje na kopnem

1. Becherov - Konieczna

2. Bobrov - Winiarczykówka

3. Lysá nad Dunajcom - Niedzica

4. Mníšek nad Popradom - Piwniczna

5. Novoť - Ujsoły

6. Oravská Polhora - Korbielów

7. Palota - Łupków (železnica)

8. Plaveč - Muszyna (železnica)

9. Skalité - Zwardoń (železnica)

10. Skalité - Zwardoń-Myto

11. Suchá Hora - Chochołów

12. Tatranská Javorina - Łysa Polana

13. Trstená - Chyżne

14. Vyšný Komárnik - Barwinek

Mejni prehodi za obmejni promet (*) mejni prehodi za turiste (**)

1. Babia hora - Babia Góra **

2. Čertižné - Jaśliska *

3. Čertižné - Czeremcha **

4. Červený Kláštor - Sromowce Niżne **

5. Čierne - Jaworzynka **

6. Cigeľka - Wysowa Zdrój **

7. Čirč - Leluchów */**

8. Gluchačky - Przełęcz Jałowiecka **

9. Kače - Wierchomla Wielka *

10. Kurov - Muszynka *

11. Legnava - Milik *

12. Lesnica znak graniczny II/91 - Szczawnica **

13. Lesnica znak graniczny II/94 - Szczawnica **

14. Litmanová - Jaworki **

15. Lysá nad Dunajcom - Sromowce Wyżne *

16. Nižná Polianka - Ożenna */**

17. Nová Bystrica - Rycerka *

18. Oravice - Góra Magura **

19. Oravská Polhora - Przywarówka **

20. Oravská Polhora - Zawoja-Czatoża **

21. Osadné - Balnica **

22. Oščadnica-Vrečšovka - Bor *

23. Palota - Radoszyce */**

24. Piľhov - Piwowarówka *

25. Pilsko - Pilsko **

26. Podspády - Jurgów *

27. Regetovka - Wysowa Zdrój **

28. Ruské Sedlo - Roztoki Górne **

29. Rysy - Rysy **

30. Skalité - Zwardoń **

31. Skalité Serafínov - Górka Gomółka **

32. Stará Bystrica - Przełęcz Przysłop **

33. Stebnická Huta - Blechnarka **

34. Stráňany - Jaworki **

35. Veľká Franková - Kacwin */**

36. Veľká Rača - Wielka Racza **

37. Veľký Lipník - Szlachtowa **

38. Vychylovka - Przegibek *

SLOVAŠKA - UKRAJINA

Meje na kopnem

1. Čierna nad Tisou - Čop (železnica)

2. Ubľa - Malyj Bereznyj

3. Vyšné Nemecké - Užhorod

SLOVAŠKA - MADŽARSKA

Meje na kopnem

1. Čaňa - Hidasnémeti (železnica)

2. Čuňovo (avtocesta) - Rajka

3. Domica - Aggtelek

4. Fiľakovo - Somoskőújfalu (železnica)

5. Hosťovce - Tornanádaska

6. Kalonda - Ipolytarnóc

7. Komárno - Komárom

8. Komárno - Komárom (železnica)

9. Komárno - Komárom (reka)

10. Kráľ - Bánréve

11. Lenartovce - Bánréve (železnica)

12. Medveďov - Győr-Vámosszabadi

13. Milhosť - Tornyosnémeti

14. Rusovce - Rajka

15. Rusovce - Rajka (železnica)

16. Šahy - Parassapuszta

17. Salka - Letkés

18. Šiatorská Bukovinka - Salgótarján

19. Slovenské Ďarmoty - Balassagyarmat

20. Slovenské Nové Mesto - Sátoraljaújhely

21. Slovenské Nové Mesto - Sátoraljaújhely (železnica)

22. Štúrovo - Esztergom

23. Štúrovo - Szob (železnica)

24. Veľký Kamenec - Pácin

Pristanišča:

Bratislava — prístav /port (reka) (ni ustreznega mejnega prehoda)

Letališča:

1. Letališče Bratislava

2. Letališče Košice

3. Letališče Poprad"

.

(e) V delu II Priloge 5 se črtajo naslednji vnosi:

"CIPER",

"ČEŠKA",

"ESTONIJA",

"MADŽARSKA",

"LATVIJA",

"LITVA",

"MALTA",

"POLJSKA",

"SLOVAŠKA",

"SLOVENIJA".

(f) V delu III Priloge 5 se Seznam A nadomesti z naslednjim:

"Seznam A

Države, katerih državljani NE potrebujejo vizuma v eni ali več schengenskih državah kot imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista, vendar pa vizum POTREBUJEJO, ko so imetniki navadnega potnega lista

DS : Vizuma ne potrebujejo imetniki diplomatskih in službenih potnih listov.

D : Vizuma ne potrebujejo samo imetniki diplomatskih potnih listov.

[60]

| BNL | CZ | DK | D | EE | EL | E | F | I | CY | LV | LT | HU | MT | A | PL | P | SI | SK | FIN | S | ISL | N |

Albanija | | | | | | DS | | | D | | | | DS | D | | DS | | DS | DS | | | | |

Alžirija | | | | | | | | | DS | | | | D [60] | | | | | | DS | | | | |

Angola | | | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | |

Antigva in Barbuda | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Armenija | | | | | | | | | | | | | DS | | | D | | | | | | | |

Azarbajdžan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Bahami | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | |

Barbados | | | | | | | | | DS | | | | | | DS | | | | | | | | |

Belorusija | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Benin | | | | | | | | | DS | | | | | | | DS | | | | | | | |

Bosna in Hercegovina | | | | | | D | | | | | | | DS | | D | D | | DS | | | | | |

Bolivija | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Bocvana | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Burkina Faso | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Kambodža | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Zelenortski otoki | | | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | |

Čad | D | | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Ljudska republika Kitajska | | | | | | | | | | DS | | DS | DS | | | DS | | DS | | | | | |

Kolumbija | | DS | | | | | | | DS | | | | DS | | | | | | | | | | |

Slonokoščena obala | DS | | | | | | | DS | DS | | | | | | DS | | | | | | | | |

Kuba | | | | | | | | | | DS | | | DS | | | | | DS | | | | | |

Dominika | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Dominikanska republika | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Egipt | | DS | | | | | | | DS | | | | | | | | | DS | | | | | |

Zvezna republika Jugoslavija | | | | | | DS | | | DS | | | | | | | | | D | DS | | | | |

Fidži | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija | | | | D | | | | D | DS | | | | DS | | D | | | DS | DS | | | | DS |

Gabon | | | | | | | | D | | | | | | | | | | | | | | | |

Gambija | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Gana | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Gvajana | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Gruzija | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Indija | | | DS | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Iran | | | | | | | | | | DS | | | D | | | D | | | | | | | |

Jamajka | DS | | | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Kazahstan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Kenija | | | | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Kuvajt | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Kirgizistan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Laos | | DS | | | | | | | | | | | DS | | | DS | | | | | | | |

Lesoto | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Malavi | DS | | | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Maldivi | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | |

Maroko | DS | DS | | D | | DS | D | D | DS | | | | DS | | DS | DS | DS | | DS | | | | DS |

Mavretanija | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Moldavija | | | | | | | | | | DS | | | DS | | | | | | | | | | |

Mongolija | | DS | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Mozambik | | | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | |

Namibija | | | | D | | | | | | | | | | | | | | | | | | | |

Niger | | | | | | | | | DS | | | | | | | | DS | | | | | | |

Pakistan | DS | DS | DS | DS | | | | | | | | | | | DS | | | | DS | DS | | DS | DS |

Peru | | DS | | D | | DS | DS | DS | DS | | | | DS | | DS | DS | | | D | DS | | | |

Filipini | | DS | DS | DS | | DS | DS | | DS | | | | DS | | DS | DS | | DS | | DS | DS | | DS |

Ruska federacija | | | | | | | | | | DS | | | DS | | | | | | | | | | |

São Tomé in Principe | | | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | |

Senegal | D | | | DS | | | | D | DS | | | | | | DS | | | | | | | | |

Sejšeli | | | | | | | | | | | | | DS | | D | | | | | | | | |

Južna Afrika | | DS | | D | | DS | | | | | | | DS | | DS | DS | DS | DS | | | | DS | DS |

Svazi | | | | | | | | | DS | | | | D | | | | | | | | | | |

Tadžikistan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Tajska | DS | DS | DS | DS | | DS | | | DS | | | | DS | | DS | DS | | | | DS | DS | | DS |

Togo | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Trinidad in Tobago | | | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | |

Tunizija | DS | DS | | D | | DS | D | D | DS | | | | DS | | DS | DS | DS | | | | | | |

Turčija | DS | DS | DS | DS | D | DS | DS | DS | DS | | D | DS | DS | | DS | DS | D | DS | DS | DS | DS | DS | DS |

Turkmenistan | | | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Uganda | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Ukrajina | | | | | D | | | | | | D | DS | | | | | | | | | | | |

Uzbekistan | | | | | | | | | | | | | D | | | | | | | | | | |

Vietnam | | D | | | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | |

Zahodna Samoa | | | | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | |

Jemen | | DS | | | | | | | | | | | D | | | | | | | | | | |

Zimbabve | | | | | | DS | | | | | | | | | | | | | | | | | |

"

(g) V Delu III Priloge 5 se Seznam B nadomesti z naslednjim:

"Seznam B

Države, katerih državljani potrebujejo vizum v eni ali več schengenskih državah kot imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista, vendar pa vizuma NE potrebujejo, ko so imetniki navadnega potnega lista

| BNL | DK | D | EE | EL | E | F | I | A | P | PL | SK | FIN | S | ISL | N |

Avstralija | | | | | | | | | | | | X [] | | | | |

Čile | | | | X | | | | | | | | | | | | |

Izrael | | | | | | | X | | | | | | | | | |

Mehika | | | | | | | | | | | | | | | X | |

Združene države Amerike | | | | | X | X [] | X [] | | | | | | | | | |

"

.

(h) V Delu I Priloge 5a se opomba 2 nadomesti z naslednjim:

"Za države Beneluksa, Češko, Estonijo, Španijo, Francijo, Madžarsko in Slovaško

Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih in službenih potnih listov"

;

"Za Slovenijo

Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih in službenih potnih listov

- člani letalskih posadk, ki so državljani pogodbenih strank Konvencije iz Čikaga ICAO."

.

(i) V Delu I Priloge 5a se opomba 3 nadomesti z naslednjim:

"Za Nemčijo in Ciper

Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih in službenih potnih listov

Za Poljsko

Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih potnih listov."

.

(j) V Delu II Priloge 5a se seznam nadomesti z naslednjim:

"DEL II:

Skupni seznam tretjih držav, katerih državljani potrebujejo letališki tranzitni vizum samo v nekaterih schengenskih državah, kar velja tudi za imetnike potnih listin, ki so jih izdale te države

| BNL [63] | CZ | DK | D | EE [65] | EL | E [64] | F [65] | I [66] | CY | LT | HU | A [62] | PL | P | FIN | S | ISL | N |

Albanija | | | | | | | | X | | | | | | | | | | | |

Angola | X | | | X | X | X | X | X | | | | | | | | | | | |

Kamerun | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Kongo | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Kuba | | | | | | | X | | | | | | | | | | | | |

Egipt | | | | | | | | X [68] | | | | | | | | | | | |

Gambija | | | | X | | | | | | | | | | | | | | | |

Gvineja | X | | | | | | | X | | | | X | | | | | | | |

Gvineja Bissau | | | | | | | X | | | | | | | | | | | | |

Haiti | | | | | X | | | X | | | | | | | | | | | |

Indija | X | | X [69] | X [67] | | X | X [67] | | | | | | | X | | | | | |

Indonezija | | | | | | | | | | | | | | | X | | | | |

Slonokoščena obala | | | | | X | | X | | | | | | | | | | | | |

Jordanija | | | | X | | | | | | | | | | | | | | | |

Libanon | | | | X | X | | | X [68] | | | | X | | | | | | | |

Liberija | | | | | X | | X | X | | | | X | X | | X | | | | |

Libija | | | | | X | | | X | | | | | | | | | | | |

Mali | | | | | X | | X | | | | | | | | | | | | |

Severni Marianski otoki | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Filipini | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Ruanda | | | | | | | | | | | | X | | | | | | | |

Senegal | | | | | X | | | | X | | | X | | | X | | | | |

Sierra Leone | | | | | X | | X | X | | | | X | | | | | | | |

Sudan | X | | | X | X | X | X | | | | | X | | X | | | | | |

Sirija | X | X [65] | | X | X | X | | X [70] | | | | X | | | | | | | |

Togo | | | | | X | | X | | | | | | | | | | | | |

Turčija | | | | X [67] | | X | | | | X | | | | X | | | | | |

Vietnam | | | | | | | | | | | | | | X | | | | | |

"

.

(k) V Prilogi k Prilogi 6 se točka 3 nadomesti z naslednjim:

"3. V tem prostoru je znak z učinkom skrite podobe, sestavljen iz črke oz. črk, ki označujejo državo izdajateljico (ali "BNL" za države Beneluksa, tj. za Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko). V vodoravnem položaju je logotip svetleč, če ga zavrtimo za 90 stopinj pa je temen. Uporabijo se naslednji logotipi: A za Avstrijo, BNL za Beneluks, CY za Ciper, CZE za Češko, D za Nemčijo, DK za Dansko, E za Španijo, EST za Estonijo, F za Francijo, FIN za Finsko, GR za Grčijo, H za Madžarsko, I za Italijo, IRL za Irsko, LT za Litvo, LVA za Latvijo, M za Malto, P za Portugalsko, PL za Poljsko, S za Švedsko, SK za Slovaško, SVN za Slovenijo, UK za Združeno kraljestvo."

(l) V Prilogi 10 se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Priporočljive vsote so določene v Zakonu št. 326/1999 Sb. o bivanju tujcev na ozemlju Češke republike in spremembi nekaterih zakonov.

V skladu s členom 5 Zakona o bivanju tujcev na ozemlju Češke republike je tujec na zahtevo policije dolžan predložiti dokazilo, ki potrjuje, da so za njegovo bivanje na ozemlju Češke republike zagotovljena sredstva (člen 13) ali overjeno vabilo, katerega overitev s strani policije ni starejša od 90 dni (člena 15 in 180).

Člen 13 določa naslednje:

"Sredstva, potrebna za bivanje

(1) Če spodaj ni določeno drugače, se za dokazovanje razpoložljivih sredstev za bivanje na ozemlju Češke republike predloži naslednje:

(a) sredstva v znesku najmanj:

- 0,5-kratnik življenjskega minimuma iz posebnih predpisov, ki je potreben za kritje preživljanja in drugih osnovnih osebnih potreb (v nadaljnjem besedilu "življenjski minimum za osebne potrebe") na dan bivanja, če celotno obdobje bivanja ne presega 30 dni,

- 15-kratnik življenjskega minimuma za osebne potrebe, če naj bi obdobje bivanja presegalo 30 dni, vendar se ta vsota poveča, tako da se podvoji življenjski minimum za vsak izpolnjen mesec predvidenega bivanja,

- 50-kratnik življenjskega minimuma za osebne potrebe v primeru bivanja zaradi izvrševanja poklicne dejavnosti, katerega skupno obdobje naj bi presegalo 90 dni ali

- dokazilo o plačilu storitev, povezanih z bivanjem tujca na ozemlju Češke republike, ali dokazilo, da se bodo storitve opravile zastonj.

(2) Namesto sredstev iz prvega odstavka se lahko razpoložljivost sredstev za bivanje na ozemlju Češke republike dokazuje z naslednjimi dokazili:

(a) z bančnim izpiskom na tujčevo ime, ki potrjuje da tujec v času bivanja na ozemlju Češke republike lahko razpolaga s sredstvi v znesku iz prvega odstavka, ali

(b) z drugim dokazilom, ki potrjuje, da razpolaga s sredstvi, kot npr. veljavna mednarodno priznana kreditna kartica.

(3) Tujec, ki želi študirati na ozemlju Češke republike, lahko kot dokaz o razpoložljivosti sredstev za bivanje predloži zavezo državnega organa ali pravnega subjekta o zagotovitvi sredstev za bivanje tujca, ki ustrezajo življenjskemu minimumu za osebne potrebe za en mesec predvidenega bivanja, ali dokazilo, ki potrjuje, da vse stroške povezane s študijem in bivanjem krije sprejemna organizacija (šola). Če vsota iz zaveze ne dosega tega zneska, mora tujec predložiti dokazilo, da razpolaga s sredstvi, ki ustrezajo razliki med življenjskim minimumom za osebne potrebe in zneskom zaveze za obdobje predvidenega bivanja, vendar njegova sredstva ne presegajo 6-kratnika življenjskega minimuma za osebne potrebe. Dokazilo o zagotavljanju sredstev za bivanje se lahko nadomesti z odločitvijo ali dogovorom o dodelitvi štipendije, ki je pridobljena v skladu u mednarodno pogodbo, ki zavezuje Češko republiko.

(4) Tujec mlajši od 18 let mora dokazati, da razpolaga s polovičnim zneskom sredstev za bivanje v skladu s odstavkom 1."

in člen 15 določa naslednje:

"Vabilo

V vabilu se oseba, ki vabi, zaveže, da bo krila stroške:

(a) za vzdrževanje tujca med celotnim trajanjem bivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike,

(b) za nastanitev tujca med celotnim trajanjem bivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike,

(c) za zdravstveno varstvo tujca med celotnim trajanjem bivanja, dokler ne zapusti ozemlja Češke republike, in za prevoz bolnega tujca ali njegovih posmrtnih ostankov,

(d) ki nastanejo policiji v zvezi z bivanjem in odhodom tujca z ozemlja Češke republike v primeru upravnega izgona.""

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Po estonski zakonodaji tujci, ki prihajajo v Estonijo brez vabila, pri vstopu v državo na zahtevo uradnika mejne straže predložijo dokaz o zadostnih denarnih sredstvih za kritje stroškov svojega bivanja in odhoda iz Estonije. Zadostna denarna sredstva pomeni 0,2-kratnik minimalne mesečne plače, kot jo izvaja republiška vlada, za vsak dovoljeni dan bivanja.

V nasprotnem primeru gostitelj prevzame odgovornost za stroške tujčevega bivanja in odhoda iz Estonije."

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

V skladu z uredbami o tujcih in priseljevanju (Uredba (9(2)(B)) je vstop tujcev za začasno bivanje odvisen od diskrecijske pravice uradnika za priseljevanje na meji, ki se izvršuje v skladu s splošnimi ali s posebnimi navodili ministra za notranje zadeve ali v skladu z zgornjimi uredbami. Uradniki za priseljevanje na meji odločijo o vstopu od primera do primera, ob upoštevanju namena in dolžine bivanja, morebitnih hotelskih rezervacij ali gostoljubnosti oseb, ki običajno prebivajo na Cipru.

LATVIJA

Člen 81 Uredbe kabineta ministrov št. 131 z dne 6. aprila 1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo kabineta ministrov št. 124 z dne 19. marca 2002 določa, da tujec oz. oseba brez državljanstva na zahtevo uradnika Državne mejne straže predloži dokazila iz pododstavkov 67.2.2 in 67.2.8 teh uredb:

67.2.2. vavčer za zdravilišče ali vavčer za potovanje, potrjen v skladu s predpisi Republike Latvije, ali program potovanja, sestavljen v skladu s predvidenim vzorcem, ki ga izda Združenje za mednarodni turizem (AIT);

67.2.8. za pridobitev vizuma za en vstop:

67.2.8.1. potovalne čeke v konvertibilni valuti ali gotovino v LVL ali konvertibilni valuti, ki ustrezajo 60 LVL za vsak dan; če oseba predloži dokazilo, ki dokazuje, da so bili poravnani stroški nastanitve v odobrenem prenočišču za celotno trajanje bivanja — potovalni čeki v konvertibilni valuti ali gotovina v LVL ali v konvertibilni valuti, ki ustrezajo 25 LVL za vsak dan;

67.2.8.2. dokazilo, ki dokazuje rezervacijo odobrenega prenočišča;

67.2.8.3. povratna vozovnica z določenimi datumi.

LITVA

V skladu s členom 7(1) litovskega Zakona o pravnem položaju tujcev, se tujcu prepove vstop v Republiko Litvo, če ne more dokazati, da razpolaga z zadostnimi sredstvi za bivanje v Republiki Litvi, da ima vozovnico za povratek v svojo državo ali vozovnico za potovanje v tretjo državo, v katero ima pravico vstopa.

Za vstop tujcev niso določene priporočljive vsote. Odloča se od primera do primera, v odvisnosti od namena, vrste in trajanja bivanja."

;

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Priporočljiva vsota je določena v zakonodaji o tujcih: v skladu z Dekretom št. 25/2001. (XI. 21.) ministra za notranje zadeve se trenutno zahteva 1000 HUF pri vsakem vstopu.

V skladu s členom 5 zakona o tujcih (Zakon XXXIX iz leta 2001 o vstopu in bivanju tujcev), je sredstva za preživljanje, ki se jih zahteva za vstop in bivanje, mogoče dokazovati s predložitvijo:

- madžarske valute, tuje valute ali negotovinskih plačilnih sredstev (čeka, kreditne kartice itn.),

- veljavno povabilo madžarskega državljana, tujca z dovoljenjem za prebivanje ali z dovoljenjem za naselitev ali pravnega subjekta, če se oseba, ki vabi, zaveže, da bo krila stroške za prenočišče, nastanitev, zdravstveno varstvo in povratek (repatriacijo). Vabilu se priloži uradno soglasje organa, pristojnega za tujce,

- potrdila o vnaprejšnji rezervaciji in plačilu hrane in prenočišča preko potovalne agencije (vavčer),

- drugim verodostojnim dokazom.

MALTA

Izvaja se praksa, da se pri vstopu oseb na Malto zagotovi, da te osebe razpolagajo z najmanj 20 MTL (48 EUR) na dan med trajanjem obiska."

;

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Zahtevani zneski za prehod meja so določeni v Uredbi ministra za notranje zadeve in upravo z dne 20. junija 2002 o znesku sredstev za kritje stroškov vstopa, bivanja in odhoda tujcev, ki so prečkali mejo Republike Poljske ter o podrobnih pravilih o dokazilih za dokazovanje razpolaganja s temi sredstvi- Dz.U. 2002, Nr 91, poz. 815).

Zneski, določeni v zgornji uredbi, so naslednji:

- 100 PLN na dan bivanja za osebe, starejše od 16 let, vendar vsota ne sme biti manjša od 500 PLN,

- 50 PLN na dan bivanja za osebe, mlajše od 16 let, vendar vsota ne sme biti manjša od 300 PLN,

- 20 PLN na dan bivanja, vendar vsota ne sme biti manjša od 100 PLN za osebe na turističnih potovanjih, mladinskih kampiranjih, športnih tekmovanjih, osebe, katerih stroški bivanja na Poljskem so kriti, ali osebe, ki prihajajo na Poljsko na zdravljenje v sanatorijih,

- 300 PLN za osebe, starejše od 16 let, če njihovo bivanje na Poljskem ne presega 3 dni (vključno s tranzitom)

- 150 PLN za osebe, mlajše od 16 let, če njihovo bivanje na Poljskem ne presega 3 dni (vključno s tranzitom)."

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

70 EUR na osebo za vsak dan predvidenega bivanja.

SLOVAŠKA

V skladu s členom 4(2)(c) Zakona št. 48/2002 Z. z. o bivanju tujcev mora tujec na zahtevo dokazati, da za bivanje razpolaga z denarnim zneskom v konvertibilni valuti, ki predstavlja najmanj polovico minimalne plače iz Zakona št. 90/1996 Z. z. o minimalni plači s spremembami za vsak dan bivanja; tujec, mlajši od 16 let, mora dokazati, da za bivanje razpolaga z denarnimi sredstvi, ki predstavljajo polovico minimalne plače."

.

(m) V Prilogi 13 se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČEŠKA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Dodatne informacije:

Osnovne barve:

- sprednja stran — ofset tiskanje v štirih barvah (tiskanje dveh spremenljivih barv), globinski tisk treh barv + slepi tisk

- zadnja stran — ofset tiskanje v štirih barvah (tiskanje dveh spremenljivih barv)

Ofset:

štiri barve na sprednji in zadnji strani (tiskanje dveh spremenljivih barv), vse ofset barve so IR (infrardeče)

Globinski tisk:

na sprednji strani so tri barve, druga in tretja barva imata isto nianso z različnimi lastnostmi v IR spektru.

Velikost: 99 × 68 mm"

.

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

DIPLOMATSKE IN SLUŽBENE IZKAZNICE

1) diplomatom, konzularnemu osebju in članom njihovih družin — MODRE:

- Kat. A — Vodja Misije;

- Kat. B — člani diplomatskega osebja

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

2) članom administrativnega in tehničnega osebja in članom njihovih družin — RDEČE:

- Kat. C - člani administrativnega in tehničnega osebja

+++++ TIFF +++++

3) članom pomožnega osebja, osebnim strežnikom in članom njihovih družin ter lokalnemu osebju — ZELENE:

- Kat. D - člani pomožnega osebja; Kat. E - osebni strežniki; Kat. F - lokalno osebje (estonski državljani oziroma osebe s prebivališčem)

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

4) častnim konzularnim funkcionarjem tujih držav v Republiki Estoniji — ZELENE:

- Kat. HC — častni konzularni funkcionarji.

+++++ TIFF +++++

Podatki na prednji strani diplomatskih in službenih izkaznic so naslednji:

- naslov izkaznice (diplomatska ali službena izkaznica)

- ime imetnika

- datum rojstva

- fotografija

- podpis

- pečat Oddelka za protokol

Zadnja stran vsebuje naslednje podatke:

- organ, ki je izkaznico izdal (Ministrstvo za zunanje zadeve)

- ime veleposlaništva

- položaj imetnika

- obseg imunitete

- datum izdaje

- velja do

- serijska št.

Splošne značilnosti vseh izkaznic, ki jih izda Estonija:

Izkaznica je plastificirana. Fotografija in podpis sta skenirana na prvi strani. Vodni žig nacionalnega grba je na zadnji strani.

Družinski člani so naslednje vzdrževane osebe diplomatov, ki z njimi delijo skupno gospodinjstvo:

1. zakonec;

2. neporočen otrok do 21 leta starosti;

3. neporočen otrok, ki se šola na instituciji za višjo izobrazbo, do 23 leta starosti;

4. drug družinski član v posebnih primerih.

Diplomatska in službena kartica se ne izdata, če je obdobje dela krajše od šestih (6) mesecev."

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

+++++ TIFF +++++

Osebna izkaznica za člane diplomatskega osebja na Cipru se izda diplomatom in njihovim družinskim članom; po sredini je prepognjena (besedilo je na notranjem delu), njena barva je temno modra in njena velikost je 11 cm × 14,5 cm. Zadnja stran dokumenta je temno modra.

+++++ TIFF +++++

Osebna izkaznica za člane drugih tujih predstavništev na Cipru se izda osebju Združenih narodov na Cipru in članom njihovih družin, po sredini je prepognjena (sprednja stran je zgornji del grafičnega prikaza zgoraj in zadnja stran je spodnji del), njena barva je svetlo zelena in njena velikost je 20,5cm × 8cm.

+++++ TIFF +++++

Osebna izkaznica za ne-diplomatsko osebje tujih predstavništev na Cipru se izda tehničnemu in administrativnemu osebju tujih diplomatskih predstavništev na Cipru in članom njihovih družin, po sredini je prepognjena (sprednja stran je zgornji del grafičnega prikaza zgoraj in zadnja stran je spodnji del), njena barva je svetlo modra in njena velikost je 20,5cm × 8cm.

LATVIJA

Vloge za izdajo osebnih izkaznic se predložijo Uradu za državni protokol skupaj z dvema fotografijama zadevne osebe. Fotografije (30 × 40mm) naj ne bi bile starejše od šestih mesecev. Na hrbtni strani obeh fotografij se navede ime prosilca kakor tudi ime veleposlaništva. Obrazci za vloge se dobijo na Uradu za državni protokol. Ob prenehanju službovanja se osebne izkaznice vrnejo Ministrstvu.

Značilnosti osebnih izkaznic

Rdeče, oranžne, rumene, modre, zelene in rjave osebne izkaznice izda Ministrstvo za zunanje zadeve spodaj navedenim kategorijam osebja, pod pogojem, da niso državljani Latvije oziroma nimajo v Latviji stalnega prebivališča.

Naslednje osebe vključuje izraz "družinski člani, … ki so del gospodinjstva":

- žena/mož;

- neporočeni otroci do 18. leta starosti, ki živijo izključno v glavnem gospodinjstvu oziroma živijo v gospodinjstvu med obiski v Latviji;

- neporočeni otroci do 21 leta starosti, ki redno obiskujejo institucijo visokega izobraževanja v Latviji in ostajajo del gospodinjstva.

1. Diplomati

Rdeče izkaznice se izdajo diplomatskemu osebju, ki je nameščeno v Latviji, kakor tudi njihovim zakoncem in otrokom do 18. leta starosti. Tudi neporočeni otroci do 21. leta starosti, ki redno obiskujejo institucijo visokega izobraževanja v Latviji, lahko pridobijo diplomatsko osebno izkaznico, če Uradu za državni protokol predložijo odobritev institucije visokega izobraževanja.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

2. Poklicni konzularni funkcionarji

Oranžne izkaznice se izdajo poklicnim konzularnim funkcionarjem in njihovim zakoncem ter otrokom.

+++++ TIFF +++++

3. Administrativno in tehnično osebje

Rumene izkaznice se izdajo administrativnemu in tehničnemu osebju ter družinskim članom in otrokom, ki sestavljajo del njihovega gospodinjstva.

+++++ TIFF +++++

4. Pomožno osebje

Modre izkaznice se izdajo članom pomožnega osebja, ki niso državljani Latvije niti njeni prebivalci.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

5. Osebje mednarodnih organizacij

Zelene izkaznice se izdajo osebju mednarodnih organizacij in družinskim članom in otrokom, ki sestavljajo del njihovega gospodinjstva, pod pogojem, da niso državljani Latvije niti njeni prebivalci.

+++++ TIFF +++++

6. Častni konzuli

Rjave izkaznice se izdajo častnim konzulom.

+++++ TIFF +++++

LITVA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Ministrstvo za zunanje zadeve izdaja naslednje osebne izkaznice članom osebja tujih predstavništev. Barvni trak na sredini izkaznice predstavlja različne kategorije:

(a) Modri trak

Te osebne izkaznice se izdajo diplomatom in njihovim družinskim članom ter uslužbencem mednarodnih organizacij, ki imajo diplomatski status in njihovim družinskim članom.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(b) Zeleni trak

Te osebne izkaznice se izdajo tehničnemu in administrativnemu osebju diplomatskih predstavništev in njihovim družinskim članom ter uslužbencem mednarodnih organizacij, ki imajo status tehnično — administrativnega osebja in članom njihovih družin.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(c) Rožnati trak

Te osebne izkaznice se izdajo članom konzularnih predstavništev in njihovim družinskim članom

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(d) Rumeni trak

Te osebne izkaznice se izdajo članom pomožnega osebja diplomatskih in konzularnih predstavništev ali predstavništev mednarodnih organizacij in članom njihovih družin

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(e) Svetlo zeleni trak

Te osebne izkaznice se izdajo članom predstavništev tujih držav in mednarodnih organizacij ter njihovim družinskim članom in potrjujejo omejene diplomatske privilegije in imunitete.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Podatki na prednji strani osebnih izkaznic so naslednji:

Ime

Predstavništvo

Položaj

Serijska številka

Veljavnost

Fotografija

Zadnja stran vsebuje naslednje podatke:

Osebna izkaznica

Datum rojstva

Naslov prebivališča

Opombe:

1. Opombo o imuniteti

2. Datum nastopa službe

Prostor za BAR kodo (BAR koda še ni bila uporabljena)

Identifikacijska številka v podatkovnem registru

Splošne značilnosti izkaznic:

Dokument je plastificiran (vzorec folije je viden tu spodaj). Je vodoodporna ter je ni mogoče spreminjati ne da bi se jo pri tem poškodovalo in ima naslednje zaščitne elemente: vsebnost UV, mikrotekst, metaliziran papir.

+++++ TIFF +++++

MALTA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Vloge za izdajo osebne izkaznice se z dvema novejšima fotografijami zadevne osebe predložijo z verbalno noto Uradu za protokol, Konzularni in informacijski direktorat, Ministrstvo za zunanje zadeve. Verbalna nota vsebuje naziv vlagatelja, ki jasno določa ali je oseba diplomat ali tehnično osebje. Ob koncu mandata zadevnih oseb se morajo osebne izkaznice vrniti Uradu za protokol, Konzularni in informacijski direktorat, Ministrstvo za zunanje zadeve.

Urad za protokol, Konzularni in informacijski urad izdaja pet različnih osebnih izkaznic s katerimi določa ali je nosilec diplomat, tehnično osebje, častni konzul Malte, častni konzul druge države zastopane na Malti ali uslužbenec mednarodne organizacije. Vsaka osebna izkaznica je veljavna štiri leta.

1. Diplomati

Črne osebne izkaznice izkazujejo, da je nosilec diplomat. Ta osebna izkaznica je izdana diplomatom tujega predstavništva in njihovim zakoncem, kakor tudi njihovim otrokom, ki so starejši od 18 let, a so še vedno člani istega gospodinjstva.

2. Konzularni funkcionarji

Obstajata dva tipa konzularnih osebnih izkaznic, zelene in rjave. Zelena osebna izkaznica se izda častnim konzulom Malte v tujini, medtem ko se rjava osebna izkaznica izda častnim konzulom, ki predstavljajo tuje države na Malti.

3. Administrativno in tehnično osebje

Modra osebna izkaznica se izda tehničnemu in administrativnemu osebju in njihovim družinskim članom predstavništva, akreditiranega na Malti.

4. Uslužbenci mednarodnih organizacij

Osebna izkaznica kostanjeve barve se izda uslužbencem mednarodnih organizacij in njihovim družinskim članom, ki so del skupnega gospodinjstva.

Tehnične značilnosti osebnih izkaznic, ki jih izda Ministrstvo za zunanje zadeve so:

(a) številke osebnih izkaznic, ki se evidentirajo;

(b) podpis pooblaščenega protokolarnega uradnika in

(c) plastificiranje osebnih izkaznic, s katerim se zmanjša možnost ponaredbe."

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

SPLOŠNE ZNAČILNOSTI

DOKUMENT: DIPLOMATSKA OSEBNA IZKAZNICA, KI JO IZDA MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE (MSZ)

VELIKOST: 100 mm × 71 mm

ŠTEVILO STRANI: 2 (dve)

OSEBNI PODATKI:

- ZAŠČITA FOTOGRAFIJ PRED ZAMENJAVO:

zaščita ni razkrita, fotografija se nalepi v spodnji levi kot prednje strani dokumenta.

DRUGE ZNAČILNOSTI

- Inicialke Ministrstva za zunanje zadeve, MSZ, so vidne v obrisu na ozadju horizontalnih črt, natiskane so v krogu premera 29 mm.

- Obris črke "M" nima giljoše. Notranjosti obrobljenih prostorov črk "S" in "Z" sta črtasti, črte v "S" so poševne na levo in tiste v "Z"so poševne na desno.

VPISI:

Vsi naslovi rubrik in informacije na zadnji strani dokumenta so v ofset tisku v črni tinti."

med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

SLOVAŠKA

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Osebne izkaznice za pooblaščene osebe, ki so akreditirane v Slovaški republiki izda Diplomatski protokol zunanjega ministrstva Slovaške republike.

Tipi osebnih izkaznic:

1. Tip "D" - (rdeče) osebne izkaznice, ki se izdajo diplomatom in članom njihovih družin.

2. Tip "ATP" - (modre) osebne izkaznice, ki se izdajo administrativnemu in tehničnemu osebju in članom njihovih družin.

3. Tip "SP" - (zelene) osebne izkaznice, ki se izdajo pomožnemu osebju in članom njihovih družin in osebnim strežnikom.

4. Tip "MO" - (vijolične) osebne izkaznice, ki se izdajo uslužbencem mednarodnih organizacij in njihovim družinskim članom.

5. Tip "HK" - (sive) osebne izkaznice, ki se izdajo častnim konzularnim funkcionarjem.

Sprednje stran osebne izkaznice vsebuje:

(a) ime, tip, številko in veljavnost osebne izkaznice,

(b) ime in priimek, datum rojstva, državljanstvo, spol in položaj imetnika osebne izkaznice,

(c) bar kodo čitljivo s čitalcem (podobno državljanski izkaznici in potnemu listu, ki jo uporabljajo organi policije za namene identifikacije).

Zadnja stran osebne izkaznice vsebuje:

(a) obrazložitveni tekst,

(b) naslov imetnika osebne izkaznice,

(c) datum izdaje,

(d) podpis imetnika izkaznice,

(e) podpis direktorja diplomatskega protokola,

(f) pečat Ministrstva za zunanje zadeve Slovaške republike.

Velikost natisnjene oblike je 99 × 68 mm in je natisnjena na belem zaščitnem papirju z natančno določenim večtonskim vodnim žigom, z inkorporirano zaščitno nitko in melirnimi vlakni. Izkaznica je zaščitena po postopku vročega laminiranja z zaščitno termoplastično folijo dimenzije 105 × 74 mm.

Izkaznica ima naslednje zaščitne elemente:

(a) vodni žig

(b) zaščitno nitko

(c) melirna vlakna

(d) tisk podlage

(e) infrardeči zaščitni tisk

(f) optično spremenljiv element

(g) oštevilčenje"

.

D. RAZNO

41994 D 0028: Sklep Izvršnega odbora z dne 22. decembra 1994 o potrdilu iz člena 75 za prenašanje prepovedanih drog in psihotropnih snovi (SCH/Com-ex (94) 28 rev.) (UL L 239, 22.9.2000, str. 463).

V Prilogi II se med vnosa za Belgijo in Nemčijo vstavi naslednje:

"ČEŠKA:

Ministrstvo za zdravje Češke republike

Palackého náměstí 4

128 01 Praha 1

Tel.: +420 2 2 497 2457

Faks: +420 2 2 491 5430"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA:

Ministrstvo za socialne zadeve

Gonsiori 29

Tallinn 15027

Tel.: +372 626 9700

Faks: +372 699 2209,"

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER:

Ministrstvo za zdravje

Službe za farmacijo

Larnaka Avenue 7

Nicosia 1475

Tel.: +357 22 407 107

Faks: +357 22 305 255

LATVIJA:

Ministrstvo za socialno varnost

Oddelek za farmacijo

Skolas str. 21

Riga LV-1331

Tel.: +371 7 021 608

Faks: +371 7 276 445

LITVA:

Ministrstvo za zdravje Republike Litve

Vilniaus St. 33

LT-2001 Vilnius

Tel.: +370-2-661400

Faks: +370-2-661402"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA:

(Ministrstvo za zdravje in družinske zadeve

Oddelek za farmacijo in medicinske pripomočke

Oddelek za prepovedane droge)

Egészségügyi, Szociális és Családügyi Minisztérium

Gyógyszerészeti és Orvostechnikai Főosztály

Kábítószer Osztály

Arany János utca 6-8

H-1051 Budapest

Tel.: +361 312 3 216

Faks: +361 311 7 255

e-mail: fabian.ferenc@eum.hu

MALTA:

Taqsima għall-Kontroll ta' Sustanzi Narkotiċi

Diviżjoni tas-Saħħa

15 Triq il-Merkanti

Valletta

Malta

Tel.: +356-21 25 55 42

Faks: +356-21 25 55 41"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA:

Główny Inspektor Farmaceutyczny

ul. Długa 38/40

00-238 Warszawa

Tel.: +48 22 831 21 31

Faks: +48 22 831 02 44"

in za vnosom za Portugalsko se vstavi naslednje:

"SLOVENIJA:

Urad za droge Republike Slovenije

Trubarjeva 3

1000 Ljubljana,

Tel.: +386 1 244 12 08

Faks: +386 1 244 12 72

SLOVAŠKA:

Ministerstvo zdravotníctva Slovenskej republiky (Ministrstvo za zdravje Slovaške republike)

Sekcia zdravotnej starostlivosti (Sektor za operativo)

Odbor licencií (Oddelek za izdajanje dovoljenj)

Limbova 2

833 07 Bratislava

Tel.: +421 2 5 937 3384 (kontaktna oseba)

+421 2 5 937 3171 (tajništvo)

Faks: +421 2 5 479 2400"

.

19. CARINSKA UNIJA

A. TEHNIČNE PRILAGODITVE CARINSKEGA ZAKONIKA IN IZVEDBENIH PREDPISOV

I. CARINSKI ZAKONIK

31992 R 2913: Uredba Sveta (EGS) 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31997 R 0082: Uredbo (ES) št. 82/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19.12.1996 (UL L 17, 21.1.1997, str. 1),

- 31999 R 0955: Uredbo (ES) št. 955/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.4.1999 (UL L 119, 7.5.1999, str. 1),

- 32000 R 2700: Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.11.2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

V členu 3(1) se doda naslednje:

"— ozemlje Češke republike,

— ozemlje Republike Estonije,

— ozemlje Republike Ciper,

— ozemlje Republike Latvije,

— ozemlje Republike Litve,

— ozemlje Republike Madžarske,

— ozemlje Republike Malte,

— ozemlje Republike Poljske,

— ozemlje Republike Slovenije,

— ozemlje Slovaške republike"

.

II. IZVEDBENI PREDPISI

31993 R 2454: Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 R 3665: Uredbo Komisije (ES) št. 3665/93 z dne 21.12.1993 (UL L 335, 31.12.1993, str. 1),

- 31994 R 0655: Uredbo Komisije (ES) št. 655/94 z dne 24.3.1994 (UL L 82, 25.3.1994, str. 15),

- 31994 R 1500: Uredbo Komisije (ES) št. 1500/94 z dne 21.6.1994 (UL L 162, 30.6.1994, str. 1),

- 31994 R 2193: Uredbo Komisije (ES) št. 2193/94 z dne 8.9.1994 (UL L 235, 9.9.1994, str. 6),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 R 3254: Uredbo Komisije (ES) št. 3254/94 z dne 19.12.1994 (UL L 346, 31.12.1994, str. 1),

- 31995 R 1762: Uredbo Komisije (ES) št. 1762/95 z dne 19.7.1995 (UL L 171, 21.7.1995, str. 8),

- 31996 R 0482: Uredbo Komisije (ES) št. 482/96 z dne 19.3.1996 (UL L 70, 20.3.1996, str. 4),

- 31996 R 1676: Uredbo Komisije (ES) št. 1676/96 z dne 30.7.1996 (UL L 218, 28.8.1996, str. 1),

- 31996 R 2153: Uredbo Komisije (ES) št. 2153/96 z dne 25.10.1996 (UL L 289, 12.11.1996, str. 1),

- 31997 R 0012: Uredbo Komisije (ES) št. 12/97 z dne 18.12.1996 (UL L 9, 13.1.1997, str. 1),

- 31997 R 0089: Uredbo Komisije (ES) št. 89/97 z dne 20.1.1997 (UL L 17, 21.1.1997, str. 28),

- 31997 R 1427: Uredbo Komisije (ES) št. 1427/97 z dne 23.7.1997 (UL L 196, 24.7.1997, str. 31),

- 31998 R 0075: Uredbo Komisije (ES) št. 75/98 z dne 12.1.1998 (UL L 7, 13.1.1998, str. 3),

- 31998 R 1677: Uredbo Komisije (ES) št. 1677/98 z dne 29.7.1998 (UL L 212, 30.7.1998, str. 18),

- 31999 R 0046: Uredbo Komisije (ES) št. 46/1999 z dne 8.1.1999 (UL L 10, 15.1.1999, str. 1),

- 31999 R 0502: Uredbo Komisije (ES) št. 502/1999 z dne 12.2.1999 (UL L 65, 12.3.1999, str. 1),

- 31999 R 1662: Uredbo Komisije (ES) št. 1662/1999 z dne 28.7.1999 (UL L 197, 29.7.1999, str. 25),

- 32000 R 1602: Uredbo Komisije (ES) št. 1602/2000 z dne 24.7.2000 (UL L 188, 26.7.2000, str. 1),

- 32000 R 2787: Uredbo Komisije (ES) št. 2787/2000 z dne 15.12.2000 (UL L 330, 27.12.2000, str. 1),

- 32001 R 0993: Uredbo Komisije (ES) št. 993/2001 z dne 4.5.2001 (UL L 141, 28.5.2001, str. 1),

- 32002 R 0444: Uredbo Komisije (ES) št. 444/2002 z dne 11.3.2002 (UL L 68, 12.3.2002, str. 11).

1. V členu 62, tretjem odstavku, se doda naslednje:

"— Vystaveno dodatečně,

— Välja antud tagasiulatuvalt,

— Izsniegts retrospektīvi,

— Retrospektyvusis išdavimas,

— Kiadva visszamenőleges hatállyal,

— Maħruġretrospettivament,

— Wystawione retrospektywnie,

— Izdano naknadno,

— Vydané dodatočne"

.

2. V členu 98(1) se črta besede "in iz Republike Slovenije (za določena vina)".

3. V členu 113(3) se doda naslednje:

"VYSTAVENO DODATEČNĚ,

VÄLJA ANTUD TAGASIULATUVALT,

IZSNIEGTS RETROSPEKTĪVI,

RETROSPEKTYVUSIS IŠDAVIMAS,

KIADVA VISSZAMENŐLEGES HATÁLLYAL,

MAĦRUĠ RETROSPETTIVAMENT,

WYSTAWIONE RETROSPEKTYWNIE,

IZDANO NAKNADNO,

VYDANÉ DODATOČNE"

.

4. V členu 114(2) se doda naslednje:

"— DUPLIKÁT,

— DUPLIKAAT,

— DUBLIKĀTS,

— DUBLIKATAS,

— MÁSODLAT,

— DUPLIKAT,

— DUPLIKAT,

— DVOJNIK,

— DUPLIKÁT"

.

5. Člen 163(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Carinska vrednost blaga, vnesenega na carinsko območje Skupnosti in nato prenešenega v namembni kraj v drugem delu tega območja preko ozemelj Belorusije, Bolgarije, Rusije, Romunije, Švice, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Zvezne republike Jugoslavije ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, se določi ob upoštevanju prvega kraja vnosa na carinsko območje Skupnosti, če se blago preko ozemelj teh držav prevaža neposredno in prevoz preko teh ozemelj ustreza običajni prevozni poti do namembnega kraja."

.

6. Člen 163(4) se nadomesti z naslednjim:

"4. Določbe odstavkov 2 in 3 tega člena se uporabljajo tudi, če je bilo blago raztovorjeno, pretovorjeno ali začasno zadržano na ozemljih Belorusije, Bolgarije, Rusije, Romunije, Švice, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Zvezne republike Jugoslavije ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije zaradi razlogov povezanih izključno z njegovim prevozom."

7. V členu 280(3) se doda naslednje:

"— Zjednodušený vývoz,

— Lihtsustatud väljavedu,

— Vienkāršotā izvešana,

— Supaprastintas eksportas,

— Egyszerűsített kivitel,

— Esportazzjoni simplifikata,

— Wywóz uproszczony,

— Poenostavljen izvoz,

— Zjednodušený vývoz"

.

8. V členu 296(2)(b), osmi alinei, se doda naslednje:

"KONEČNÉ POUŽITÍ: ZBOŽÍ, U KTERÉHO PŘECHÁZEJÍ POVINNOSTI NA PŘÍJEMCE (ČLÁNEK 296 NAŘÍZENÍ (EHS) č. 2454/93),

EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE: KAUP, MILLE KORRAL KOHUSTUSED LÄHEVAD ÜLE KAUBA SAAJALE (MÄÄRUSE ((EMÜ) NR 2454/93 ARTIKKEL 296),

IZMANTOŠANAS MĒR-IS: PREČU SAŅĒMĒJS ATBILDĪGS PAR PREČU IZMANTOŠANU (REGULA (EEK) NR.2454/93, 296.PANTS),

GALUTINIS VARTOJIMAS: PREKĖS, SU KURIOMIS SUSIJUSIOS PRIEVOLĖS PERDUOTOS JŲ PERĖMĖJUI (REGLAMENTAS (EEB) NR. 2454/93, 296 STRAIPSNIS),

MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS: AZ ÁRUKKAL KAPCSOLATOS KÖTELEZETTSÉGEK AZ ÁRUK ÁTVEVŐJÉRE SZÁLLTAK ÁT (A 2454/93/EGK RENDELET 296.CIKKE),

UŻU AĦĦARI: OĠĠETTI LI GĦALIHOM L-OBBLIGI HUMA TRASFERITI LIL MIN ISIR IT-TRASFERIMENT (REGOLAMENT (KEE) 2454/93, ARTIKOLU 296),

PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE: TOWARY, W ODNIESIENIU DO KTÓRYCH ZOBOWIĄZANIA SĄ PRZENOSZONE NA OSOBĘ PRZEJMUJĄCĄ (ROZPORZĄDZENIE (EWG) NR 2454/93, ART. 296),

POSEBEN NAMEN: BLAGO, ZA KATERO SE OBVEZNOSTI PRENESEJO NA PREJEMNIKA (UREDBA (EGS) ŠT. 2454/93, ČLEN 296),

KONEČNÉ POUŽITIE: TOVAR, S KTORÝM PRECHÁDZAJÚ POVINNOSTI NA PRÍJEMCU ( NARIADENIE (EHS) Č. 2454/93, ČLÁNOK 296)"

.

9. V členu 297(3) se doda naslednje:

"KONEČNÉ POUŽITÍ,

EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE,

IZMANTOŠANAS MĒRĶIS,

GALUTINIS VARTOJIMAS,

MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS,

UŻU AĦĦARI,

PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE,

POSEBEN NAMEN,

KONEČNÉ POUŽITIE"

.

10. V členu 298(2) se doda naslednje:

"ČLÁNEK 298 NAŘÍZENÍ (EHS) č. 2454/93 KONEČNÉ POUŽITÍ: ZBOŽÍ URČENO K VÝVOZU - ZEMĚDĚLSKÉ NÁHRADY NELZE UPLATNIT,

MÄÄRUSE (EMÜ) NR 2454/93 ARTIKKEL 298 "EESMÄRGIPÄRANE KASUTAMINE": KAUBALE, MIS LÄHEB EKSPORDIKS, PÕLLUMAJANDUSTOETUSI EI RAKENDATA,

REGULAS (EEK) NR. 2454/93, 298.PANTS: IZMANTOŠANAS MĒRĶIS: PRECES PAREDZĒTAS IZVEŠANAI - LAUKSAIMNIECĪBAS KOMPENSĀCIJU NEPIEMĒRO,

REGLAMENTAS (EEB) NR. 2454/93, 298 STRAIPSNIS, GALUTINIS VARTOJIMAS: EKSPORTUOJAMOS PREKĖS - ŽEMĖS ŪKIO GRĄŽINAMOSIOS IŠMOKOS NETAIKOMOS,

MEGHATÁROZOTT CÉLRA TÖRTÉNŐ FELHASZNÁLÁS A 2454/93/EGK RENDELET 298.CIKKE SZERINT: KIVITELI RENDELTETÉSŰ ÁRUK - MEZŐGAZDASÁGI VISSZATÉRÍTÉS NEM ALKALMAZHATÓ,

ARTIKOLU 298 REGOLAMENT (KEE) 2454/93 UŻU AĦĦARI: OĠĠETTI DESTINATI GĦALL-ESPORTAZZJONI RIFUŻJONIJIET AGRIKOLI MHUX APPLIKABBLI,

ARTYKUŁ 298 ROZPORZĄDZENIA (EWG) NR 2454/93 PRZEZNACZENIE SZCZEGÓLNE: TOWARY PRZEZNACZONE DO WYWOZU - NIE STOSUJE SIĘ DOPŁAT ROLNYCH,

ČLEN 298 UREDBE (EGS) ŠT. 2454/93 POSEBEN NAMEN: BLAGO DEKLARIRANO ZA IZVOZ - UPORABA KMETIJSKIH IZVOZNIH NADOMESTIL IZKLJUČENA,

ČLÁNOK 298 NARIADENIA (EHS) Č. 2454/93 KONEČNÉ POUŽITIE: TOVAR URČENÝ NA VÝVOZ - POĽNOHOSPODÁRSKE NÁHRADY NEMOŽNO UPLATNIŤ"

.

11. V členu 314c(2) se doda naslednje:

"— obal N,

— N-pakendamine,

— N iepakojums,

— N pakuotė,

— N csomagolás,

— ippakkjar N,

— opakowania N,

— N embalaža,

— N - obal"

.

12. V členu 314c(3) se doda naslednje:

"— Vystaveno dodatečně,

— Välja antud tagasiulatuvalt,

— Izsniegts retrospektīvi,

— Retrospektyvusis išdavimas,

— Kiadva visszamenőleges hatállyal,

— maħruġ retrospettivament,

— wystawione retrospektywnie,

— Izdano naknadno,

— Vydané dodatočne"

.

13. V členu 324c(2) se doda naslednje:

"— Schválený odesílatel,

— Volitatud kaubasaatja,

— Atzītais nosūtītājs,

— Įgaliotas siuntėjas,

— Engedélyezett feladó,

— Awtorizzat li jibgħat,

— Upoważniony nadawca,

— Pooblaščeni pošiljatelj,

— Schválený odosielateľ"

.

14. V členu 324d(2) se doda naslednje:

"— podpis se nevyžaduje,

— allkirjanõudest loobutud,

— derīgs bez paraksta,

— leista nepasirašyti,

— Aláírás alól mentesítve,

— firma mhux meħtieġa,

— zwolniony ze składania podpisu,

— Opustitev podpisa,

— podpis sa nevyžaduje"

.

15. V členu 333(1)(b) se doda naslednje:

"— Výpis,

— Väljavõte,

— Izraksts,

— Išrašas,

— Kivonat,

— Estratt,

— Wyciąg,

— Izpisek,

— Výpis"

.

16. V členu 347(3), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"— Omezená platnost,

— Piiratud kehtivus,

— Ierobežots derīgums,

— Galiojimas apribotas,

— Korlátozott érvényű,

— Validita' limitata,

— Ograniczona ważność,

— Omejena veljavnost,

— Obmedzená platnosť"

.

17. V členu 357(4), tretjem pododstavku, se doda naslednje:

"— Osvobození,

— Loobumine,

— Derīgs bez zīmoga,

— Leista neplombuoti,

— Mentesség,

— Tneħħija,

— Zwolnienie,

— Opustitev,

— Upustenie"

.

18. V členu 361(3) se doda naslednje:

"— Alternativní důkaz,

— Alternatiivsed tõendid,

— Alternatīvs pierādījums,

— Alternatyvusis įrodymas,

— Alternatív igazolás,

— Prova alternattiva,

— Alternatywny dowód,

— Alternativno dokazilo,

— Alternatívny dôkaz"

.

19. V členu 361(4), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"— Nesrovnalosti: úřad, kterému bylo zboží předloženo (název a země),

— Erinevused: asutus, kuhu kaup esitati (nimi ja riik),

— Atšķirības: muitas iestāde, kurā preces tika uzrādītas (nosaukums un valsts),

— Skirtumai: įstaiga, kuriai pateiktos prekės (pavadinimas ir valstybė),

— Eltérések: hivatal, ahol az áruk bemutatása megtörtént (név és ország),

— Differenzi: uffiċċju fejn l-oġġetti kienu ppreżentati (isem u pajjiż),

— Niezgodności: urząd w którym przedstawiono towar (nazwa i kraj),

— Razlike: urad, pri katerem je bilo blago predloženo (naziv in država),

— Nezrovnalosti: úrad, ktorému bol predložený tovar (názov a krajina)"

.

20. V členu 387(2) se doda naslednje:

"— Osvobození od stanovené trasy,

— Ettenähtud marsruudist loobutud,

— Atļauts novirzīties no noteiktā maršruta,

— Leista nenustatyti maršruto,

— Előírt útvonal alól mentesítve,

— Tneħħija ta' l-itinerarju preskritt,

— Zwolniony z wiążącej trasy przewozu,

— Opustitev predpisane poti,

— Upustené od určenej trasy"

.

21. V členu 402(1) se doda naslednje:

"— Schválený odesílatel,

— Volitatud kaubasaatja,

— Atzītais nosūtītājs,

— Įgaliotas siuntėjas,

— Engedélyezett feladó,

— Awtorizzat li jibgħat,

— Upoważniony nadawca,

— Pooblaščeni pošiljatelj,

— Schválený odosielateľ"

.

22. V členu 403(2) se doda naslednje:

"— podpis se nevyžaduje,

— allkirjanõudest loobutud,

— derīgs bez paraksta,

— leista nepasirašyti,

— aláírás alól mentesítve,

— firma mhux meħtieġa,

— zwolniony ze składania podpisu,

— opustitev podpisa,

— podpis sa nevyžaduje"

.

23. V členu 423(3), prvem pododstavku, se doda naslednje:

"— propuštěno,

— lõpetatud,

— nomuitots,

— išleista,

— vámkezelve,

— mgħoddija,

— odprawiony,

— ocarinjeno,

— prepustené"

.

24. V členu 438(3) se doda naslednje:

"— propuštěno,

— lõpetatud,

— nomuitots,

— išleista,

— vámkezelve,

— mgħoddija,

— odprawiony,

— ocarinjeno,

— prepustené"

.

25. V členu 549(1) se doda naslednje:

"— Zboží AZS/P,

— ST/P kaup,

— IP/ATL preces,

— LP/S prekės,

— AF/F áruk,

— oġġetti PI/S,

— towary UCz/Z,

— AO/O blago,

— AZS/PS tovar"

.

26. V členu 549(2) se doda naslednje:

"— Obchodní politika,

— Kaubanduspoliitika,

— Tirdzniecības politika,

— Prekybos politika,

— Kereskedelempolitika,

— Politika kummerċjali,

— Polityka handlowa,

— Trgovinska politika,

— Obchodná politika"

.

27. V členu 550 se doda naslednje:

"— Zboží AZS/N,

— ST/T kaup,

— IP/ATM preces,

— LP/D prekės,

— AF/V áruk,

— oġġetti PI/SR,

— towary UCz/Zw,

— AO/P blago,

— AZS/SV tovar"

.

28. V členu 583 se doda naslednje:

"— Zboží DP,

— AI kaup,

— PI preces,

— LĮ prekės,

— IB áruk,

— oġġetti TA,

— towary OCz,

— ZU blago,

— DP tovar"

.

29. V členu 843(2) se doda naslednje:

"— Výstup ze Společenství podléhá omezením nebo dávkám podle nařízení/směrnice/rozhodnutí č…,

— Ühenduse territooriumilt väljumine on aluseks piirangutele ja maksudele vastavalt määrusele/direktiivile/otsusele nr. …,

— Izvešana no Kopienas, piemērojot ierobežojumus vai maksājumus saskaņā ar Regulu/ Direktīvu/ Lēmumu Nr. …,

— Išvežimui iš Bendrijos taikomi apribojimai arba mokesčiai, nustatyti Reglamentu/ Direktyva/ Sprendimu Nr. …,

— Kilépés a Közösség területéről a … számú Rendelet /Irányelv/ Határozat szerinti korlátozás vagy vámteherfizetési kötelezettség alá esik,

— Ħruġ mill-Komunita' suġġett għa-restrizzjonijiet jew ħlasijiet taħt Regola/Direttiva/Deċiżjoni Nru. …,

— Wyprowadzenie ze Wspólnoty podlega ograniczeniom lub opłatom zgodnie z rozporządzeniem / dyrektywą / decyzją nr …,

— Iznos iz Skupnosti zavezan omejitvam ali obveznim plačilom na podlagi uredbe/direktive/odločbe št…,

— Výstup zo spoločenstva podlieha obmedzeniam alebo platbám podľa nariadenia/smernice/rozhodnutia č…"

30. V členu 849(2) se doda naslednje:

"— Bez vývozních náhrad nebo jiných částek poskytovaných při vývozu,

— Ekspordil ei makstud toetusi ega muid summasid,

— Bez kompensācijas vai citām summām, kas paredzētas par preču izvešanu,

— Eksportas teisės į grąžinamąsias išmokas arba kitas pinigų sumas nesuteikia,

— Kivitel esetén visszatérítést vagy egyéb kedvezményt nem vettek igénybe,

— L-ebda rifużjoni jew ammonti oħra mogħtija fuq esportazzjoni,

— Nie przyznano dopłat lub innych kwot wynikających z wywozu,

— Brez izvoznih nadomestil ali drugih izvoznih ugodnosti,

— Pri vývoze sa neposkytujú žiadne náhrady alebo iné peňažné čiastky"

.

31. V členu 849(3) se doda naslednje:

"— Vývozní náhrady nebo jiné částky poskytované při vývozu vyplaceny za …(množství),

— Ekspordil makstud toetused ja muud summad tagastatud… (kogus) eest,

— Kompensācijas un citas par preču izvešanu paredzētas summas atmaksātas par … (daudzums),

— Grąžinamosios išmokos ir kitos eksporto atveju mokamos pinigų sumos išmokėtos už … (kiekis),

— Kivitel esetén igénybevett visszatérítés vagy egyéb kedvezmény … (mennyiség) után visszafizetve,

— Rifużjoni jew ammonti oħra fuq esportazzjoni mogħtija lura għal … (kwantita'),

— Dopłaty i inne kwoty wynikające z wywozu wypłacono za … (ilość),

— Izvozna nadomestila ali zneski drugih izvoznih ugodnosti povrnjeni za … (količina),

— Náhrady a iné peňažné čiastky pri vývoze vyplatené za … (množstvo)"

.

32. V členu 849(3) se za "ali" doda naslednje:

"— Nárok na vyplacení vývozních náhrad nebo jiných částek poskytovaných při vývozu za …(množství) zanikl,

— Õigus saada toetusi või muid summasid ekspordil on … (kogus) eest kehtetuks tunnistatud,

— Tiesības izmaksāt kompensācijas vai citas summas, kas paredzētas par preču izvešanu, atceltas attiecībā uz … (daudzums),

— Teisė į grąžinamųjų išmokų arba kitų eksporto atveju mokamų pinigų sumų mokėjimą už … (kiekis) panaikinta,

— Kivitel esetén … igénybevett visszatérítésre vagy egyéb kedvezményre való jogosultság … (mennyiség) után megszűnt,

— Mhux intitolati għal ħlas ta' rifużjoni jew ammonti oħra fuq l-esportazzjoni għal … (kwantita'),

— Uprawnienie do otrzymania dopłat lub innych kwot wynikających z wywozu anulowano dla … (ilość),

— Upravičenost do izplačila izvoznih nadomestil ali zneskov drugih izvoznih ugodnosti razveljavljena za … (količina),

— Nárok na vyplatenie náhrad alebo iných peňažných čiastok pri vývoze za…(množstvo) zanikol"

.

33. V členu 855, prvem pododstavku, se doda naslednje:

"— DUPLIKÁT,

— DUPLIKAAT,

— DUBLIKĀTS,

— DUBLIKATAS,

— MÁSODLAT,

— DUPLIKAT,

— DUPLIKAT,

— DVOJNIK,

— DUPLIKÁT"

.

34. V členu 882(1)(b) se doda naslednje:

"— Vrácené zboží podle čl. 185 odst. 2 písm. b) kodexu,

— Seadustiku artikli 185(2)(b) alusel tagasitoodud kaubaks tunnistatud kaup,

— Preces atzītas par atpakaļievestām saskaņā ar Kodeksa 185. panta 2. punkta b) apakšpunktu,

— Prekės įvežtos kaip grąžintos prekės vadovaujantis Kodekso 185 straipsnio 2 dalies b punktu,

— A Vámkódex 185. cikke (2) bekezdésének b) pontja értelmében tértiáruként behozott áruk,

— Oġġetti mdaħħla bħala oġġetti miġjuba lura taħt Artikolu 185(2)(b) tal-Kodiċi,

— Towary dopuszczone jako towary powracające zgodnie z art. 185 ust. 2 lit. b) Kodeksu,

— Blago se ponovno uvaža v skladu s členom 185(2)(b) Zakonika,

— Vrátený tovar podľa článku 185 ods. 2 písm. b) colného zákonníka"

.

35. V členu 912b(2), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"— Celní dluh ve výši … EUR zajištěn,

— Esitatud tagatis EUR …,

— Galvojums par EUR …iesniegts,

— Pateikta garantija … EUR sumai,

— … EUR vámbiztosíték letétbe helyezve,

— Garanzija fuq l-EUR … saret,

— Złożono zabezpieczenie w wysokości … EUR,

— Položeno zavarovanje v višini … EUR,

— Poskytnuté zabezpečenie vo výške … EUR"

.

36. V členu 912b(5), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"— Zboží mimo celní režim,

— Kaup, millele ei rakendata tolliprotseduuri,

— Preces, kurām nav piemērota muitas procedūra,

— Prekės, kurioms netaikoma muitinės procedūra,

— Vámeljárás alá nem vont áruk,

— Oġġetti mhux koperti bi proċedura tad-Dwana,

— Towary nieobjęte procedurą celną,

— Blago ni vključeno v carinski postopek,

— Tovar nie je v colnom režime"

.

37. V členu 912e(2), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"— Výpis z původního kontrolního výtisku T5 (evidenční číslo, datum, úřad a země vystavení): …,

— Väljavõte esialgsest T5 kontrolleksemplarist (registreerimisnumber, kuupäev, väljaandnud asutus ja riik):…,

— Izraksts no sākotnējā T5 kontroleksemplāra (reģistrācijas numurs, datums, izdevēja iestāde un valsts):…,

— Išrašas iš pirminio T5 kontrolinio egzemplioriaus (registracijos numeris, data, išdavusi įstaiga ir valstybė): …,

— Az eredeti T5 ellenőrző példány kivonata ( nyilvántartási szám, kiállítás dátuma, a kiállító ország és hivatal neve): …,

— Estratt tal-kopja ta' kontroll tat-T5 inizjali (numru ta' reġistrazzjoni, data, uffiċċju u pajjiż fejn ġie maħruġ id-dokument),

— Wyciąg z wyjściowej karty kontrolnej T5 (numer ewidencyjny, data, urząd i kraj wystawienia): …,

— Izpisek iz prvotnega kontrolnega izvoda T5 (evidenčna številka, datum, urad in država izdaje): …,

— Výpis z pôvodného kontrolného výtlačku T5 (registračné číslo, dátum, vydávajúci úrad a krajina vydania): …"

.

38. V členu 912e(2), četrtem pododstavku, se doda naslednje:

"— … (počet) vystavených výpisů - kopie přiloženy,

— väljavõtted … (arv) - koopiad lisatud,

— Izsniegti… (skaits) izraksti - kopijas pielikumā,

— Išduota … (skaičius) išrašų - kopijos pridedamos,

— … (számú) kivonat kiadva - másolatok csatolva,

— … (numru) estratti maħruġa kopji mehmuża,

— … (ilość) wydanych wyciągów - kopie załączone,

— … (število) izdani izpiski - izvodi priloženi,

— … (počet) vydaných výpisov - kópie priložené"

.

39. V členu 912f(1), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"— Vystaveno dodatečně,

— Välja antud tagasiulatuvalt,

— Izsniegts retrospektīvi,

— Retrospektyvusis išdavimas,

— Utólag kiállítva,

— Maħruġ retrospettivament,

— Wystawiona retrospektywnie,

— Izdano naknadno,

— Vydané dodatočne"

.

40. V členu 912f(2) se doda naslednje:

"— DUPLIKÁT,

— DUPLIKAAT,

— DUBLIKĀTS,

— DUBLIKATAS,

— MÁSODLAT,

— DUPLIKAT,

— DUPLIKAT,

— DVOJNIK,

— DUPLIKÁT"

.

41. V členu 912g(2)(c) se doda naslednje:

"— Podpis se nevyžaduje - článek 912g nařízení (EHS) č. 2454/93,

— Allkirjanõudest loobutud - määruse (EMÜ) nr 2454/93 artikkel 912g,

— Derīgs bez paraksta - Regulas (EEK) Nr.2454/93 912.g pants,

— Leista nepasirašyti - Reglamentas (EEB) Nr. 2454/93, 912g straipsnis,

— Aláírás alól mentesítve - a 2454/93/EGK rendelet 912g. cikke,

— Firma mhux meħtieġa - Artikolu 912g tar-Regolament (KEE) 2454/93,

— Zwolniony ze składania podpisu - art. 912g rozporządzenia (EWG) nr 2454/93,

— Opustitev podpisa - člen 912g uredbe (EGS) št. 2454/93,

— Podpis sa nevyžaduje - článok 912g nariadenia (EHS) č. 2454/93"

.

42. V členu 912g(3) se doda naslednje:

"— Zjednodušený postup-článek 912 g nařízení (EHS) č. 2454/93,

— Lihtsustatud tolliprotseduur - määruse (EMÜ) nr 2454/93 artikkel 912g,

— Vienkāršota procedūra - Regulas (EEK) Nr.2454/93 912.g pants,

— Supaprastinta procedūra - Reglamentas (EEB) Nr. 2454/93, 912g straipsnis,

— Egyszerűsített eljárás - a 2454/93/EGK rendelet 912g. cikke,

— Proċedura simplifikata - Artikolu 912g tar-Regolament (KEE) 2454/93,

— Procedura uproszczona - art. 912g rozporządzenia (EWG) nr 2454/93,

— Poenostavljen postopek - člen 912g uredbe (EGS) št. 2454/93,

— Zjednodušený postup - článok 912g nariadenia (EHS) č. 2454/93>"

.

43. V Prilogi 1 se spremeni naslednje:

V izvoda 4 in 5 obrazca o obveznih carinskih podatkih se v polje "13 Jezik" vstavi naslednje:

"CS", "ET", "LV", "LT", "HU", "MT", "PL", "SK", "SL".

44. V Prilogi 1/A se spremeni naslednje:

V polje "15 Jezik" obrazca o obveznih podatkih o poreklu se vstavi naslednje:

"CS""ET""LV""LT""HU""MT""PL""SK""SL".

45. V Prilogi 22 se spremeni naslednje:

Za prvim odstavkom, naslovljenim "Izjava na računu", se doda naslednje:

"Češka različica

Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených, mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Estonska različica

Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolliameti kinnitus nr … (1)) deklareerib, et need tooted on … (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul kui on selgelt näidatud teisiti.

Latvijska različica

Eksportētājs produktiem, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas pilnvara Nr. … (1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir priekšrocību izcelsme no … (2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardintų prekių eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr … (1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra …(2) preferencinės kilmės prekės.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: …(1)) kijelentem, hogy eltérő jelzés hiányában az áruk kedvezményes … (2) származásúak.

Malteška različica

L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (2)

Poljska različica

Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Slovenska različica

Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št …. (1) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno …. (2) poreklo.

Slovaška različica

Vývozca výrobkov uvedených v tomto doklade (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2)."

46. V Prilogi 32 (SAD — Računalniški sistem za obdelavo deklaracij) se spremeni naslednje:

V izvodih 4 in 5 se doda naslednje:

"Vraťte:", "Tagastada:", "Nosūtīt atpakaļ:", "Grąžinti į:", "Visszaküldeni:", "Ibgħat lura lil:", "Odesłać do:", "Vrniti:", "Vrátiť:"

.

47. V Prilogi 38 se spremeni naslednje:

V opombi pri polju 51 se doda naslednje:

"CZ""EE""CY""LV""LT""HU""MT""PL""SI""SK".

48. V Prilogi 47a se spremeni naslednje:

(a) V točki 2.2. se doda naslednje:

"— ZÁKAZ GLOBÁLNÍ ZÁRUKY,

— ÜLDTAGATISE KASUTAMINE KEELATUD,

— VISPĀRĒJS GALVOJUMS AIZLIEGTS,

— NAUDOTI BENDRĄJĄ GARANTIJĄ UŽDRAUSTA,

— ÖSSZKEZESSÉG TILALMA,

— MHUX PERMESSA GARANZIJA KOMPRENSIVA,

— ZAKAZ KORZYSTANIA Z GWARANCJI GENERALNEJ,

— PREPOVEDANO SKUPNO ZAVAROVANJE,

— CELKOVÁ ZÁBEZPEKA ZAKÁZANÁ"

.

(b) V točki 4.3. se doda naslednje:

"— NEOMEZENÉ POUŽITÍ,

— PIIRAMATU KASUTAMINE,

— NEIEROBEŽOTS IZMANTOJUMS,

— NEAPRIBOTAS NAUDOJIMAS,

— KORLÁTOZÁS ALÁ NEM ESŐ HASZNÁLAT,

— UŻU MHUX RISTRETT,

— NIEOGRANICZONE KORZYSTANIE,

— NEOMEJENA UPORABA,

— NEOBMEDZENÉ POUŽITIE"

.

49. V Prilogi 48 se spremeni naslednje:

V odstavku I(1) se odstavek, ki se začenja z "v korist Evropske skupnosti", nadomesti z naslednjim:

"v korist Evropske skupnosti, ki obsega Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, in Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Kneževine Andore ter Republike San Marino (4) vsak znesek glavnice …"

.

50. V Prilogi 49 se spremeni naslednje:

V odstavku I(1) se odstavek, ki se začenja z "v korist Evropske skupnosti", nadomesti z naslednjim:

"v korist Evropske skupnosti, ki obsega Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, in Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Kneževine Andore ter Republike San Marino (4) vsak znesek glavnice …"

.

51. V Prilogi 50 se spremeni naslednje:

V odstavku I(1) se odstavek, ki se začenja z "v korist Evropske skupnosti", nadomesti z naslednjim:

"v korist Evropske skupnosti, ki obsega Kraljevino Belgijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, in Republike Islandije, Kraljevine Norveške, Švicarske konfederacije, Kneževine Andore ter Republike San Marino (4) vsak znesek glavnice …"

.

52. V Prilogi 51 se spremeni naslednje:

V polju 7 se črta naslednje:

"ČEŠKA", "MADŽARSKA", "POLJSKA", "SLOVAŠKA".

53. V Prilogi 51a se spremeni naslednje:

Črta se naslednje:"ČEŠKA", "MADŽARSKA", "POLJSKA", "SLOVAŠKA".

54. V Prilogi 51b se spremeni naslednje:

V točki 1.2.1. v zvezi s poljem 8 se doda naslednje:

"— Omezená platnost,

— Piiratud kehtivus,

— Ierobežots derīgums,

— Galiojimas apribotas,

— Korlátozott érvényű,

— Validita' limitata,

— Ograniczona ważność,

— Omejena veljavnost,

— Obmedzená platnosť"

.

55. V Prilogi 60 se spremeni naslednje:

Pod naslovom "DOLOČBE O PODATKIH, KI SE VPIŠEJO NA DAVČNI OBRAZEC", podnaslovom "I. Splošno":

(a) V stolpec za stavkom, ki se začenja z "Na davčnem obrazcu so navedene", se vstavi naslednje:

"CZ = Češka"

"EE = Estonija"

"CY = Ciper"

"LV = Latvija"

"LT = Litva"

"HU = Madžarska"

"MT = Malta"

"PL = Poljska"

"SI = Slovenija"

"SK = Slovaška"

.

(b) V stolpec za odstavkom, ki se začne s "Postavka 16:", se vstavi naslednje:

"CZK = češke krone"

"EEK = estonske krone"

"CYP = ciprski funti"

"LVL = latvijski latsi"

"LTL = litvanski litasi"

"HUF = madžarski forinti"

"MTL = malteške lire"

"PLN = poljski zloti"

"SIT = slovenski tolarji"

"SKK = slovaške krone"

.

56. V Prilogi 63 (Kontrolni izvod obrazca T5) se spremeni naslednje:

V polju B izvoda 1 se doda naslednje:

"Vraťte", "Tagastada", "Nosūtīt atpakaļ", "Grąžinti į", "Visszaküldeni", "Ibgħat lura lil", "Odesłać do", "Vrnjeno", "Vrátiť"

.

57. V Prilogi 71 se spremeni naslednje:

(a) Vstavi se naslednje:

- v opombo B.9. na hrbtni strani informacijskega lista INF 1;

- v opombo B.15 na hrbtni strani informacijskega lista INF 9;

- v opombo B.14. na hrbtni strani informacijskega lista INF 5;

- v opombo B.13 na hrbtni strani informacijskega lista INF 6 in

- v opombo B.15 na hrbtni strani informacijskega lista INF 2:

- "— CZK za češko krono"

- "— EEK za estonsko krono"

- "— CYP za ciprski funt"

- "— LVL za latvijski lats"

- "— LTL za litvanski litas"

- "— HUF za madžarski forint"

- "— MTL za malteško liro"

- "— PLN za poljski zlot"

- "— SIT za slovenski tolar"

- "— SKK za slovaško krono"

.

(b) V Dodatku pod točko 2.1.(f) se doda naslednje:

"— DUPLIKÁT,

— DUPLIKAAT,

— DUBLIKĀTS,

— DUBLIKATAS,

— MÁSODLAT,

— DUPLIKAT,

— DUPLIKAT,

— DVOJNIK,

— DUPLIKÁT"

.

58. V Prilogi 111 se spremeni naslednje:

V opombo B.12. na hrbtni strani obrazca "Vloga za poplačilo: odpustitev" se vstavi naslednje:

"— CZK: češke krone,"

"— EEK: estonske krone,"

"— CYP: ciprski funti,"

"— LVL: latvijski latsi,"

"— LTL: litvanski litasi,"

"— HUF: madžarski forinti,"

"— MTL: malteške lire,"

"— PLN: poljski zloti,"

"— SIT: slovenski tolarji,"

"— SKK: slovaške krone"

.

B. DRUGE TEHNIČNE PRILAGODITVE

1. 31983 R 2289: Uredba Komisije (EGS) št. 2289/83 z dne 29. julija 1983 o določbah za izvajanje členov 70 do 78 Uredbe Sveta (EGS) 918/83 o sistemu carinskih oprostitev v Skupnosti (UL L 220, 11.8.1983, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31985 R 1746: Uredbo Komisije (EGS) št. 1746/85 z dne 26.6.1985 (UL L 167, 27.6.1985, str. 23),

- 31985 R 3399: Uredbo Komisije (EGS) št. 3399/85 z dne 28.11.1985 (UL L 322, 3.12.1985, str. 10),

- 31992 R 0735: Uredbo Komisije (EGS) št. 735/92 z dne 25.3.1992 (UL L 81, 26.3.1992, str. 18),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 3(2), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"Zboží pro postižené osoby: zachování osvobození za předpokladu splnění podmínek čl. 7 odst. 2 druhého pododstavce nařízení (EHS) č. 918/83"

"Kaubaartiklid puuetega inimestele: impordimaksudest vabastamise jätkamine vastavalt määruse (EMÜ) nr 918/83 artikli 77 (2) teisele alapunktile>"

"Invalīdiem paredzētas preces: atbrīvojuma turpmāka piemērošana atkarīga no atbilstības Regulas (EEK) Nr.918/83 77. panta 2. punkta otrajai daļai"

"Dirbinys neįgaliesiems: atleidimo nuo muitų taikymo pratęsimas laikantis Reglamento (EEB) Nr. 918/83 77 straipsnio 2 dalies antrosios pastraipos nuostatų"

"Áru behozatala fogyatékos személyek számára: a vámmentesség fenntartása a 918/83/EGK rendelet 77. cikkének (2) bekezdésében foglalt feltételek teljesítése esetén"

"Oġġett għal nies b'xi diżabilita': tkomplija ta' ħelsien mid-dazju suġġett għal osservanza tat-tieni subparagrafu ta' l-Artiklu 77 (2) tar-Regolament (KEE) Nru 918/83"

"Przedmiot przeznaczony dla osób niepełnosprawnych: kontynuacja zwolnienia z zastrzeżeniem zachowania warunków określonych w art. 77 ust. 2 akapit drugi rozporządzenia (EWG) nr 918/83"

">Predmet za invalide: nadaljevanje oprostitve ob upoštevanju skladnosti z drugim pododstavkom člena 77 (2) uredbe (EGS) št. 918/83"

"Tovar pre postihnuté osoby: naďalej oslobodený, ak spĺňa podmienky ustanovené v článku 77 odseku 2 druhom pododseku nariadenia (EHS) č. 918/83"

.

2. 31983 R 2290: Uredba Komisije (EGS) št. 2290/83 z dne 29. julija 1983 o določbah za izvajanje členov 50 do 59b in členov 63a do 63b Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 o sistemu carinskih oprostitev v Skupnosti (UL L 220, 11.8.1983, str. 20), kakor je bila spremenjena z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 31985 R 1745: Uredbo Komisije (EGS) št. 1745/85 z dne 26.6.1985 (UL L 167, 27.6.1985, str. 21),

- 31985 R 3399: Uredbo Komisije (EGS) št. 3399/85 z dne 28.11.1985 (UL L 322, 3.12.1985, str. 10),

- 31988 R 3893: Uredbo Komisije (EGS) št. 3893/88 z dne 14.12.1988 (UL L 346, 15.12.1988, str. 32),

- 31989 R 1843: Uredbo Komisije (EGS) št. 1843/89 z dne 26.6.1989 (UL L 180, 27.6.1989, str. 22),

- 31992 R 0734: Uredbo Komisije (EGS) št. 734/92 z dne 25.3.1992 (UL L 81, 26.3.1992, str. 15),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

V členu 3(2), drugem pododstavku, se doda naslednje:

"Zboží UNESCO: zachování osvobození za předpokladu splnění podmínek čl. 57 odst. 2 prvního pododstavce nařízení (EHS) č. 918/83"

"UNESCO kaup: impordimaksudest vabastamise jätkamine vastavalt määruse (EMÜ) nr 918/83 artikli 57 (2) esimesele alapunktile"

"UNESCO preces: atbrīvojuma turpmāka piemērošana atkarīga no atbilstības Regulas (EEK) Nr. 918/83 57. panta 2. punkta pirmajai daļai"

"UNESCO prekės: atleidimo nuo muitų taikymo pratęsimas laikantis Reglamento (EEB) Nr. 918/83 57 straipsnio 2 dalies pirmosios pastraipos nuostatų"

"UNESCO áruk: a vámmentesség fenntartása a 918/83/EGK rendelet 57. cikkének (2) bekezdésében foglalt feltételek teljesítése esetén"

"Oġġetti tal-UNESCO: tkomplija ta' ħelsien mid-dazju suġġetta għal osservanza ta' l-ewwel subparagrafu ta' l-Artikolu 57 (2) tar-Regolament (KEE) Nru 918/83"

"Towary UNESCO: kontynuacja zwolnienia z zastrzeżeniem zachowania warunków określonych w art. 57 ust. 2 akapit pierwszy rozporządzenia (EWG) nr 918/83"

"Blago oproščeno plačila uvoznih dajatev (UNESCO). Izvajanje člena 57(2) uredbe (EGS) št. 918/83"

"Tovar UNESCO: naďalej oslobodený, pokiaľ spĺňa podmienky ustanovené v článku 57 odseku 2 prvom pododseku nariadenia (EHS) č. 918/83"

.

3. 31995 R 1367: Uredba Komisije (ES) št. 1367/95 z dne 16. junija 1995 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 3295/94 o določitvi ukrepov v zvezi z vnosom in izvozom ter ponovnim izvozom iz Skupnosti blaga, ki krši nekatere pravice intelektualne lastnine (UL L 133, 17.6.1995, str. 2), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 R 2549: Uredbo Komisije (ES) št. 2549/99 z dne 2.12.1999 (UL L 308, 3.12.1999, str. 16).

V Prilogo, izvod št. 1 in izvod št. 2, polja 5, 8 in "Potrditev prejema", se vstavi naslednje:

"CZ"

"EE"

"CY"

"LV"

"LT"

"HU"

"MT"

"PL"

"SI"

"SK".

20. ZUNANJI ODNOSI

1. 31993 R 3030: Uredba Sveta (EGS) št. 3030/93 z dne 12. oktobra 1993 o skupnih pravilih za uvoz nekaterih vrst tekstilnih izdelkov po poreklu iz tretjih držav (UL L 275, 8.11.1993, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31993 R 3617: Uredbo Komisije (ES) št. 3617/93 z dne 22.12.1993 (UL L 328, 29.12.1993, str. 22),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 R 0195: Uredbo Komisije (ES) št. 195/94 z dne 12.1.1994 (UL L 29, 2.2.1994, str. 1),

- 31994 R 3169: Uredbo Komisije (ES) št. 3169/94 z dne 21.12.1994 (UL L 335, 23.12.1994, str. 33),

- 31994 R 3289: Uredbo Sveta (ES) št. 3289/94 z dne 22.12.1994 (UL L 349, 31.12.1994, str. 85),

- 31995 R 1616: Uredbo Komisije (ES) št. 1616/95 z dne 4.7.1995 (UL L 154, 5.7.1995, str. 3),

- 31995 R 3053: Uredbo Komisije (ES) št. 3053/95 z dne 20.12.1995 (UL L 323, 30.12.1995, str. 1),

- 31996 R 0941: Uredbo Komisije (ES) št. 941/96 z dne 28.5.1996 (UL L 128, 29.5.1996, str. 15),

- 31996 R 1410: Uredbo Komisije (ES) št. 1410/96 z dne 19.7.1996 (UL L 181, 20.7.1996, str. 15),

- 31996 R 2231: Uredbo Komisije (ES) št. 2231/96 z dne 22.11.1996 (UL L 307, 28.11.1996, str. 1),

- 31996 R 2315: Uredbo Sveta (ES) št. 2315/96 z dne 25.11.1996 (UL L 314, 4.12.1996, str. 1),

- 31997 R 0152: Uredbo Komisije (ES) št. 152/97 z dne 28.1.1997 (UL L 26, 29.1.1997, str. 8),

- 31997 R 0447: Uredbo Komisije (ES) št. 447/97 z dne 7.3.1997 (UL L 68, 8.3.1997, str. 16),

- 31997 R 0824: Uredbo Sveta (ES) št. 824/97 z dne 29.4.1997 (UL L 119, 8.5.1997, str. 1),

- 31997 R 1445: Uredbo Komisije (ES) št. 1445/97 z dne 24.7.1997 (UL L 198, 25.7.1997, str. 1),

- 31998 R 0339: Uredbo Komisije (ES) št. 339/98 z dne 11.2.1998 (UL L 45, 16.2.1998, str. 1),

- 31998 R 0856: Uredbo Komisije (ES) št. 856/98 z dne 23.4.1998 (UL L 122, 24.4.1998, str. 11),

- 31998 R 1053: Uredbo Komisije (ES) št. 1053/98 z dne 20.5.1998 (UL L 151, 21.5.1998, str. 10),

- 31998 R 2798: Uredbo Komisije (ES) št. 2798/98 z dne 22.12.1998 (UL L 353, 29.12.1998, str. 1),

- 31999 R 1072: Uredbo Komisije (ES) št. 1072/1999 z dne 10.5.1999 (UL L 134, 28.5.1999, str. 1),

- 32000 R 1591: Uredbo Komisije (ES) št. 1591/2000 z dne 10.7.2000 (UL L 186, 25.7.2000, str. 1),

- 32000 R 1987: Uredbo Komisije (ES) št. 1987/2000 z dne 20.9.2000 (UL L 237, 21.9.2000, str. 24),

- 32000 R 2474: Uredbo Sveta (ES) št. 2474/2000 z dne 9.11.2000 (UL L 286, 11.11.2000, str. 1),

- 32001 R 0391: Uredbo Sveta (ES) št. 391/2001 z dne 26.2.2001 (UL L 58, 28.2.2001, str. 3),

- 32001 R 1809: Uredbo Komisije (ES) št. 1809/2001 z dne 9.8.2001 (UL L 252, 20.9.2001, str. 1),

- 32002 R 0027: Uredbo Komisije (ES) št. 27/2002 z dne 28.12.2001 (UL L 9, 11.1.2002, str. 1),

- 32002 R 0797: Uredbo Komisije (ES) št. 797/2002 z dne 14.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 29).

V prilogo III, člen 28, odstavek 6, se v seznam držav članic med vnosa za Beneluks in Nemčijo vstavi naslednje:

"CY = Ciper

CZ = Češka"

,

med vnosa za Dansko in Grčijo:

"EE = Estonija"

,

med vnosa za Združeno kraljestvo in Irsko:

"HU = Madžarska"

,

med vnosa za Italijo in Portugalsko:

"LT = Litva

LV = Latvija

MT = Malta

PL = Poljska"

in za vnosom za Švedsko:

"SI = Slovenija

SK = Slovaška"

.

2. 1994 R 0517: Uredba Sveta (ES) št. 517/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih uvoznih pravilih za tekstilne izdelke iz tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori oziroma druga posebna uvozna pravila Skupnosti (UL L 67, 10.3.1994, str.1), kakor je bila spremenjena z:

- 31994 R 1470: Uredbo Sveta (ES) št. 1470/94 z dne 27.6.1994 (UL L 159, 28.6.1994, str. 14),

- 31994 R 1756: Uredbo Sveta (ES) št. 1756/94 z dne 18.7.1994 (UL L 183, 19.7.1994, str. 9),

- 31994 R 2612: Uredbo Sveta (ES) št. 2612/94 z dne 27.10.1994 (UL L 279, 28.10.1994, str. 7),

- 31994 R 2798: Uredbo Sveta (ES) št. 2798/94 z dne 14.11.1994 (UL L 297, 18.11.1994, str. 6),

- 31994 R 2980: Uredbo Sveta (ES) št. 2980/94 z dne 7.12.1994 (UL L 315, 8.12.1994, str. 2),

- 31995 R 1325: Uredbo Sveta (ES) št. 1325/95 z dne 6.6.1995 (UL L 128, 13.6.1995, str. 1),

- 31996 R 0538: Uredbo Sveta (ES) št. 538/96 z dne 25.3.1996 (UL L 79, 29.3.1996, str. 1),

- 31996 R 1476: Uredbo Sveta (ES) št. 1476/96 z dne 26.7.1996 (UL L 188, 27.7.1996, str. 4),

- 31996 R 1937: Uredbo Sveta (ES) št. 1937/96 z dne 8.10.1996 (UL L 255, 9.10.1996, str. 4),

- 31997 R 1457: Uredbo Sveta (ES) št. 1457/97 z dne 25.7.1997 (UL L 199, 26.7.1997, str. 6),

- 31999 R 2542: Uredbo Sveta (ES) št. 2542/1999 z dne 25.11.1999 (UL L 307, 2.12.1999, str. 14),

- 32000 R 0007: Uredbo Sveta (ES) št. 7/2000 z dne 21.12.1999 (UL L 2, 5.1.2000, str. 51),

- 32000 R 2878: Uredbo Sveta (ES) št. 2878/2000 z dne 28.12.2000 (UL L 333, 29.12.2000, str. 60),

- 32001 R 2245: Uredbo Sveta (ES) št. 2245/2001 z dne 19.11.2001(UL L 303, 20.11.2001, str. 17),

- 32002 R 0888: Uredbo Sveta (ES) št. 888/2002 z dne 24.5.2002 (UL L 146, 4.6.2002, str. 1),

- 32002 R 1309: Uredbo Sveta (ES) št. 1309/2002 z dne 12.7.2002 (UL L 192, 20.7.2002, str. 1).

a) V Prilogi III A se pod naslovom "Francija, Seznam MFA in podobnih držav, članice GATT" črtajo naslednji vnosi:

"Češkoslovaška"

,

"Madžarska"

,

"Malta"

,

"Poljska"

.

(b) V Prilogi III A se tretji odstavek pod naslovom '"Združeno kraljestvo —""Residual Textile Area" ' nadomesti z naslednjim:""Območje CEFTA" pomeni Avstrijo, Belgijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Islandijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Lihtenštajn, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Švico in Združeno kraljestvo.".

(c) V Prilogi III A se sedmi odstavek pod naslovom 'Združeno kraljestvo — "Residual Textile Area" ' nadomesti z naslednjim:

""Območje državne trgovine" pomeni Albanijo, Bolgarijo, Kambodžo, Kitajsko, Severno Korejo, Laos, Mongolijo, Romunijo, Sovjetsko zvezo in Vietnam."

.

3. 31994 R 3168: Uredba Komisije (ES) št. 3168/94 z dne 21. decembra 1994 o uvedbi uvoznega dovoljenja Skupnosti na področju uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 517/94 o skupnih uvoznih pravilih za tekstilne izdelke iz tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori oziroma druga posebna uvozna pravila Skupnosti (UL L 335, 23.12.1994, str. 23), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 R 1627: Uredbo Komisije (ES) št. 1627/95 z dne 5.7.1995 (UL L 155, 6.7.1995, str. 8).

(a) Naslov Dodatka 2 Priloge se nadomesti z naslednjim:

"Dodatek 2

Lista de las autoridades nacionales competentes

Seznam příslušných vnitrostátních orgánů

List over kompetente nationale myndigheder

Liste der zuständigen Behörden der Mitgliedstaaten

Riiklike pädevate asutuste nimekiri

Πίνακας των αρμόδιων εθνικών αρχών

List of the national competent authorities

Liste des autorités nationales compétentes

Elenco delle competenti autorità nazionali

Valstu kompetento iestāžu saraksts

Atsakingų nacionalinių institucijų sąrašas

Az illetékes nemzeti hatóságok listája

Lista ta' l-awtoritajiet nazzjonali kompetenti

Lijst van bevoegde nationale instanties

Lista właściwych organów krajowych

Lista das autoridades nacionais competentes

Seznam pristojnih nacionalnih organov

Zoznam príslušných štátnych orgánov

Luettelo toimivaltaisista kansallisista viranomaisista

Förteckning över behöriga nationella myndigheter"

.

b) V Dodatku 2 Priloge se doda naslednje:

"16. Česká republika

Ministerstvo průmyslu a obchodu

Licenční správa

Na Františku 32

110 15 Praha 1

Tel: +420 2 2 406 2206

Fax: +420 2 2 421 2133

17. Eesti

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

Kaubandusosakond

Väliskaubanduspoliitika talitus

Harju 11,

15 072 Tallinn

Tel: +372 6 256 342

Fax: +372 6 313 660

E-Mail: kantselei@mkm.ee

18. Κύπρος

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού Ministry of Commerce, Industry and Tourism)

Υπηρεσία Εμπορίου

Οδός Αραούζου Αρ. 6

1421 Λευκωσία

Tel: +357-22-867100

Fax: +357-22-375120

19. Latvija

Latvijas Republikas Ekonomikas ministrija

Brīvības iela 55

Rīga

LV 1519

Tel: +371 7013101

Fax: +371 7280882

20. Lietuva

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

Užsienio prekybos departamentas

Gedimino pr. 38/2

LT-2600 Vilnius

Tel: +370 5 262 50 30

Fax: +370 5 262 39 74

21. Magyarország

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

Engedélyezési és Közigazgatási Hivatal

Engedélyezési Főosztály

Margit körút 85

1024 Budapest

Tel: +36-1 336-7300

Fax: +36-1 336-7302

22. Malta

Diviżjoni għall-Kummerċ

Servizzi Kummerċjali

Lascaris

Valletta CMR02

Tel: + 356 25690214

Fax: +356 25690299

23. Polska

Ministerstwo Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej

Departament Administrowania Obrotem Towarami i Usługami

Plac Trzech Krzyży 3/5

00-507 Warszawa

Tel: +48 22 628 55 53

Fax: +48 22 693 40 22

24. Slovenija

Ministrstvo za gospodarstvo

Področje ekonomskih odnosov s tujino

Kotnikova 5

SI-1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 478 3521

Faks: +386 1 478 3611

25. Slovensko

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Sekcia obchodných vzťahov a ochrany spotrebiteľa

Mierová 19

827 15 Bratislava

Tel: +421 2 4 854 2161

Fax: +421 2 4 854 3116"

.

4. 31996 R 2465: Uredba Sveta (ES) št. 2465/96 z dne 17. decembra 1996 o prekinitvi ekonomskih in finančnih odnosov med Evropsko skupnostjo in Irakom (UL L 337, 27.12.1996, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 1346: Uredbo Sveta (ES) št. 1346/2002 z dne 25.7.2002 (UL L 197, 26.7.2002, str. 1).

V Prilogi I se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Ministerstvo průmyslu a obchodu České republiky

Licenční správa

Na Františku 32

110 15 Praha 1

Tel.: +420 22 406 2720

Faks: +420 22 422 1811"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Eesti Välisministeerium

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

Tel: +372 6 317 100

Faks: +372 6 317 199"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Υπουργείο Εξωτερικών

Λεωφ. Προεδρικού Μεγάρου

1447 Λευκωσία

Τηλ: +357-22-300600

Φαξ: +357-22-661881

Ministry of Foreign Affairs

Presidential Palace Avenue

1447 Nicosia

Tél.: +357-22-300600

Fax: +357-22-661881

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Υπηρεσία Εμπορίου

Οδός Αραούζου Αρ.6

1421 Λευκωσία

Τηλ: +357-22-867100

Φαξ: +357-22-375120

Ministry of Commerce, Industry and Tourism

6 Andreas Araouzos Street

1421 Nicosia

Tel.: +357-22-867100

Faks:: +357-22-375120

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības iela 36

Rīga

LV 1395

Tel..: (371)7016201, (371) 2016207

Faks: (371)7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos užsienio reikalų ministerija

J.Tumo-Vaižganto 2

LT-2600 Vilnius

Tel.: 370 5 236 24 44

Faks: 370 5 231 30 90"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Pénzügyminisztérium

1051 Budapest

József nádor tér 2-4.

Tel.: (36-1) 327 2100

Faks: (36-1) 318 2570

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq il-Merkanti

Valletta

CMR 02

Tel.: +356 21 24 28 53

Faks: +356 21 25 15 20"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno - Traktatowy

Al. J. CH. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: +48 22 523 93 48

Faks: +48 22 523 91 29"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Banka Slovenije

Slovenska 35

1505 Ljubljana

Tel.: +386 1 471 90 00

Faks: +386 (1) 251 55 16

http://www.bsi.si

Ministrstvo za zunanje zadeve

Prešernova 25

1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 478 20 00

Faks: +386 1 478 23 47

http://www.gov.si/mzz/

SLOVAŠKA

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Sekcia obchodných vzťahov a ochrany spotrebiteľa

Mierová 19

827 15 Bratislava

Tel.: +421 2 4854 2161

Faks: +421 2 4854 3116

Ministerstvo financií

Štefanovičova 5

Bratislava

Tel.: +421 2 5958 2201

Faks: +421 2 5249 3531"

.

5. 31998 R 1705: Uredba Sveta (ES) št. 1705/98 z dne 28. julija 1998 o prekinitvi nekaterih gospodarskih odnosov z Angolo, da bi prisilili "União Nacional para a Independência Total de Angola" (UNITA) izpolniti njene obveznosti v mirovnem procesu, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2229/97 (UL L 215, 1.8.1998, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 R 0753: Uredbo Komisije (ES) št. 753/1999 z dne 12.4.1999 (UL L 98, 13.4.1999, str. 3),

- 32001 R 2231: Uredbo Komisije (ES) št. 2231/2001 z dne 16.11.2001 (UL L 301, 17.11.2001, str. 17),

- 32001 R 2536: Uredbo Komisije (ES) št. 2536/2001 z dne 21.12.2001 (UL L 341, 22.12.2001, str. 70),

- 32002 R 0271: Uredbo Komisije (ES) št. 271/2002 z dne 14.2.2002 (UL L 45, 15.2.2002, str. 16),

- 32002 R 0689: Uredbo Komisije (ES) št. 689/2002 z dne 22.4.2002 (UL L 106, 23.4.2002, str. 8).

V Prilogi VIII se v seznam imen in naslovov pristojnih nacionalnih organov iz členov 3 in 4, med vnosa za Belgijo in Dansko, vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Ministerstvo financí

Finanční analytický útvar

P.O. BOX 675

Jindřišská 14

111 21 Praha 1

Tel.: +420 2 57044501

Faks: +420 2 57044502"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Eesti Välisministeerium

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

Tel.: +372 6 317 100

Faks: + 372 6 317 199

Zamrznitev sredstev:

Finantsinspektsioon

Sakala 4

15030 Tallinn

Tel.: +372 66 80 500

Faks: +372 66 80 501"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Υπουργείο Εξωτερικών Ministry of Foreign Affairs)

Presidential Palace Avenue

1447 Nicosia

Tel.: + 357-22-300600

Faks: +357-22-661881

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού Ministry of Commerce, Industry and Tourism)

6 Andreas Araouzos Street

1421 Nicosia

Tel.: +357-22-867100

Faks: +357-22-375120

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības bulvāris 36

Rīga

LV 1395

Tel.: +371 7016201

Faks: +371 7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos užsienio reikalų ministerija

J.Tumo-Vaižganto 2

LT-2600 Vilnius

Tél.: +370 5 236 24 44

Faks: 370 5 231 30 90"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Külügyminisztérium

1027 Budapest

Bem rkp 47

Tel.: +36-1-458 1000

Faks: +36-1-212 5918

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq il-Merkanti

Valletta CMR 02

Tel.: +356 21 24 28 53

Faks: +356 21 25 15 20"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno - Traktatowy

Al. J. Ch. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: +48 22 523 93 48

Faks: + 48 22 523 91 29"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Člen 3:

Banka Slovenije

Slovenska 35

1505 Ljubljana

Tel.: +386 (1) 471 90 00

Faks: +386 (1) 251 55 16

http://www.bsi.si

Člen 4:

Ministrstvo za zunanje zadeve

Prešernova 25

1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 478 20 00

Faks: +386 1 478 23 47

http://www.gov.si/mzz/

SLOVAŠKA

Ministerstvo financií

Štefanovičova 5

817 82 Bratislava

Ministerstvo hospodárstva

Mierová 19

827 15 Bratislava"

.

6. 31999 R 1547: Uredba Komisije (ES) št. 1547/1999 z dne 19. julija 1999 o postopkih nadzora iz Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 za pošiljke nekaterih vrst odpadkov v nekatere države, za katere se Sklep OECD C(92)39 final ne uporablja (UL L 185, 17.7.1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 R 0334: Uredbo Komisije (ES) št. 334/2000 z dne 14.2.2000 (UL L 41, 15.2.2000, str. 8),

- 32000 R 0354: Uredbo Komisije (ES) št. 354/2000 z dne 16.2.2000 (UL L 45, 17.2.2000, str. 21),

- 32000 R 1208: Uredbo Komisije (ES) št. 1208/2000 z dne 8.6.2000 (UL L 138, 9.6.2000, str. 7),

- 32000 R 1552: Uredbo Komisije (ES) št. 1552/2000 z dne 14.7.2000 (UL L 176, 15.7.2000, str. 27),

- 32001 R 1800: Uredbo Komisije (ES) št. 1800/2001 z dne 13.9.2001 (UL L 244, 14.9.2001, str. 19),

- 32001 R 2243: Uredbo Komisije (ES) št. 2243/2001 z dne 16.11.2001 (UL L 303, 20.11.2001, str. 11).

(a) V Prilogi A se črtajo vnosi za Ciper, Madžarsko in Poljsko.

(b) V Prilogi B se črtajo vnosi za Litvo, Malto in Slovaško.

(c) V Prilogi C se črta vnos za Latvijo.

(d) V Prilogi D se črtajo vnosi za Ciper, Estonijo, Litvo, Slovaško in Slovenijo.

7. 32000 R 1081: Uredba Sveta (ES) št. 1081/2000 z dne 22. maja 2000 o prepovedi prodaje, dobave in izvoza opreme v Burmo/Myanmar, ki se lahko uporablja za notranje zatiranje terorizma, in o zamrznitvi sredstev nekaterih oseb, povezanih s pomembnimi državnimi funkcijami v tej državi (UL L 122, 24.5.2000, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 1883: Uredbo Komisije (ES) št. 1883/2002 z dne 22.10.2002 (UL L 285, 23.10.2002, str. 17).

V Prilogi III se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Ministerstvo financí

Finanční analytický útvar

P.O. BOX 675

Jindřišská 14

111 21 Praha 1

Tel.: +420 25 704 4501

Faks: +420 25704 4502"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Eesti Välisministeerium

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

Tel +372 6 317 100

Faks: +372 6 317 199

Zamrznitev sredstev:

Finantsinspektsioon

Sakala 4

15030 Tallinn

Tel. (372) 66 80 500

Faks: (372) 66 80 501"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Υπουργείο Εξωτερικών

Λεωφ. Προεδρικού Μεγάρου

1447 Λευκωσία

Τηλ: +357-22-300600

Φαξ: +357-22-661881

Ministry of Foreign Affairs

Presidential Palace Avenue

1447 Nicosia

Tel.: +357-22-300600

Faks: +357-22-661881

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības iela 36

Rīga

LV 1395

Tel.: (371)7016201, (371) 2016207

Faks: (371)7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos užsienio reikalų ministerija

J.Tumo-Vaižganto 2

LT-2600 Vilnius

Tel.: 370 5 236 24 44

Faks: 370 5 231 30 90

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

Gedimino pr. 38/2

LT-2600 Vilnius

Tel.: +370 5 262 94 12

Faks: +370 5 262 39 74"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Pénzügyminisztérium

1051 Budapest

József nádor tér 2-4.

Tel.: (36-1) 327 2100

Faks: (36-1) 318 2570

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq il-Merkanti

Valletta CMR 02

Tel.: +356 21 24 28 53

Faks: + 356 21 25 15 20"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno - Traktatowy

Al. J. CH. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: (48 22) 523 93 48

Faks: (48 22) 523 91 29"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Banka Slovenije

Slovenska 35

1505 Ljubljana

Tel.: +386 1 471 90 00

Faks: +386 (1) 251 55 16

http://www.bsi.si

Ministrstvo za zunanje zadeve

Prešernova 25

1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 478 20 00

Faks: +386 1 478 23 47

http://www.gov.si/mzz/

SLOVAŠKA

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Sekcia obchodných vzťahov a ochrany spotrebiteľa

Mierová 19

827 15 Bratislava

Tel.: +421 2 4 854 2161

Faks: +421 2 4854 3116

Ministerstvo financií

Štefanovičova 5

Bratislava

Tel.: 421 2 5 958 2201

Faks: +421 2 5249 3531"

.

8. 32000 R 2488: Uredba Sveta (ES) št. 2488/2000 z dne 10. novembra 2000 o ohranitvi zamrznjenosti sredstev Miloševiću in z njim povezanim osebam in o razveljavitvi Uredb (ES) št. 1294/1999 in (ES) št. 607/2000 ter člena 2 Uredbe (ES) št. 926/98 (UL L 287, 14.11.2000, str. 19), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 1205: Uredbo Komisije (ES) št. 1205/2001 z dne 19.6.2001 (UL L 163, 20.6.2001, str. 14).

V Prilogi II se v seznam pristojnih organov iz členov 2(2), 3 in 4, med vnosa za Belgijo in Dansko, vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Ministerstvo financí

Finanční analytický útvar

P.O. BOX 675

Jindřišská 14

111 21 Praha 1

Tel.: +420 2 57044501

Faks: + 420 2 57044502"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Finantsinspektsioon

Sakala 4

15030 Tallinn

Tel.: +372 66 80 500

Faks: + 372 66 80 501"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Υπουργείο Εξωτερικών

Λεωφόρος Προεδρικού Μεγάρου

1447 Λευκωσία

Ministry of Foreign Affairs Presidential Palace Avenue 1447 Nicosia)

Tel.: +357-22-300600

Faks: +357-22-661881

Γενικός Εισαγγελέας της Δημοκρατίας

Οδός Απελλή Αρ. 1

1403 Λευκωσία

Attorney General of the Republic 1 Apellis Street 1403 Nicosia)

Tel.: +357-22-889100

Faks: +357-22-665080

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības bulvāris 36

Rīga

LV 1395

Tel.: +371 7016201

Faks: +371 7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos užsienio reikalų ministerija

J.Tumo-Vaižganto 2

LT-2600 Vilnius

Tel.: +370 5 236 24 44

Faks: + 370 5 231 30 90"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Pénzügyminisztérium

József nádor tér 2-4.

1051 Budapest

Tel.: +36 1 327 2100

Faks: + 36-1-318 2570

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq il-Merkanti

Valletta CMR 02

Tel.: +356 21 24 28 53

Faks: + 356 21 25 15 20"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno - Traktatowy

Al. J. Ch. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: +48 22 523 93 48

Faks: + 48 22 523 91 29"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Člena 2(2) in 3:

Banka Slovenije

Slovenska 35

1505 Ljubljana

Tel.: +386 (1) 471 90 00

Faks: + 386 (1) 251 55 16

http://www.bsi.si

SLOVAŠKA

Ministerstvo financií

Štefanovičova 5

817 82 Bratislava

Tel.: +421 2 5 958 2201

Faks: +421 2 5249 3531"

.

9. 32001 D 0076: Odločba Sveta 2001/76/ES z dne 22. decembra 2000, ki nadomešča Odločbo z dne 4. aprila 1978 o uporabi nekaterih smernic na področju izvoznih kreditov z uradno podporo (UL L 32, 2.2.2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 D 0634: Odločbo Sveta 2002/634/ES z dne 22.7.2002 (UL L 206, 3.8.2002, str. 16).

a) V Prilogi, Poglavju I, se točka 1(a) nadomesti z naslednjim:

"a) Udeleženke dogovora so: Avstralija, Kanada, Evropska skupnost (ki vključuje naslednje države: Avstrijo, Belgijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Združeno kraljestvo), Japonska, Koreja, Nova Zelandija, Norveška, Švica in Združene države;"

.

b) V Prilogi, Poglavju III, se točka 34(b)(5) nadomesti z naslednjim:

"5. ne glede na razvrstitev držav na neupravičene ali upravičene do prejemanja vezane pomoči, se za podelitev vezane pomoči Bolgariji in Romuniji, dokler tak sporazum velja, uporablja Sporazum udeleženk o izogibanju tem pomočem, razen neposrednim subvencijam, pomoči v hrani in humanitarni pomoči. Ministri OECD so potrdili tako politiko v juniju 1991 []

.

c) V Prilogi I k Prilogi se točka 1 poglavja I nadomesti z naslednjim:

"1. Udeležba

Udeleženke Sektorskega dogovora so: Avstralija, Evropska skupnost (ki vključuje naslednje države: Avstrijo, Belgijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Slovenijo, Španijo, Švedsko, Združeno kraljestvo), Japonska, Koreja, in Norveška."

.

10. 32001 R 2501: Uredba Sveta (ES) št. 2501/2001 z dne 10. decembra 2001 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov v obdobju od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004 (UL L 346, 31.12.2001, str. 1).

V Prilogi I se iz seznama črta vnos za Ciper.

11. 32001 R 2580: Uredba Sveta (ES) št. 2580/2001 z dne 27. decembra 2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu (UL L 344, 28.12.2001, str. 70).

V Prilogi se v seznam pristojnih organov iz členov 3, 4 in 5, med vnosa za Belgijo in Dansko, vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Policejní prezídium České republiky(Police Presidium of the Czech Republic)

Strojnická 27

170 89 Praha 7

Tél.: +420 97483 4351

Faks: + 420 97483 4700

E-pošta: sekretpp@mvcr.cz"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Eesti Välisministeerium

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

Tel +372 6 317 100

Faks: + 372 6 317 199

Finantsinspektsioon

Sakala 4

15030 Tallinn

Tel.: +372 66 80 500

Faks: +372 66 80 501"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Ministry of Foreign Affairs

Presidential Palace Avenue

1447 Nicosia

Υπουργείο Εξωτερικών

Λεωφόρος Προεδρικού Μεγάρου

1447 Λευκωσία

Tel.: +357-22-300600

Faks: +357-22-661881

Unit for Combating Money Laundering

1 Apellis Street

1403 Nicosia

Μονάδα Καταπολέμησης Αδικημάτων Συγκάλυψης (ΜΟΚΑΣ)

Οδός Απελλή Αρ. 1

1403 Λευκωσία

Tel.: +357-22-889100

Faks: +357-22-665080

E-mail: mokas@cytanet.com.cy

Coordinating Body for Combating Terrorism

1 Apellis Street

1403 Nicosia

Συντονιστικό Σώμα Εναντίον της Τρομοκρατίας

Οδός Απελλή Αρ. 1

1403 Λευκωσία

Tel.: +357-22-889100

Faks: +357-22-665080

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības bulvāris 36

Rīga

LV 1395

Tel.: +371 7016201

Faks: +371 7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos užsienio reikalų ministerija

J.Tumo-Vaižganto 2

LT-2600- Vilnius

Tel.: +370 5 236 24 44

Faks: + 370 5 231 30 90"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Pénzügyminisztérium

József nádor tér 2-4.

1051 Budapest

Tel.: +36-1-327 2100

Faks: +36-1-318 2570

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq il-Merkanti

Valletta CMR 02

Tel.: +356-21- 24 28 53

Faks: +356-21-25 15 20"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno - Traktatowy

Al. J. Ch. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: +48 22 523 93 48

Faks: +48 22 523 91 29"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Banka Slovenije

Slovenska 35

1505 Ljubljana

Tel.: +386 (1) 471 90 00

Faks: +386 (1) 251 55 16

http://www.bsi.si

SLOVAŠKA

Ministerstvo financií

Štefanovičova 5

817 82 Bratislava

Tel.: +421 2 5958 2201

Faks: +421 2 5249 3531

Ministerstvo vnútra,

Pribinova 2

812 72 Bratislava

Tel.: +421 2 5292 3659

Faks: +421 2 5296 7746"

.

12. 32002 R 0076: Uredba Sveta (ES) št. 76/2002 z dne 17. januarja 2002 o uvedbi predhodnega nadzora Skupnosti za uvoz nekaterih železnih in jeklenih izdelkov iz Pogodb ESPJ in ES s poreklom iz nekaterih tretjih držav (UL L 16, 18.1.2002, str. 3), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 1337: Uredbo Sveta (ES) št. 1337/2002 z dne 24.7.2002 (UL L 195, 24.7.2002, str. 25).

a) V Prilogi se naslov nadomesti z naslednjim:

"PRILOGA

LISTA DE LAS AUTORIDADES NACIONALES COMPETENTES

SEZNAM PŘÍSLUŠNÝCH VNITROSTÁTNÍCH ORGÁNŮ

LISTE OVER KOMPETENTE NATIONALE MYNDIGHEDER

LISTE DER ZUSTÄNDIGEN BEHÖRDEN DER MITGLIEDSTAATEN

RIIKLIKE PÄDEVATE ASUTUSTE NIMEKIRI

ΔΙΕΥΘΥΝΣΕΙΣ ΤΩΝ ΑΡΧΩΝ ΕΚΔΟΣΗΣ ΑΔΕΙΩΝ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ

LIST OF THE COMPETENT NATIONAL AUTHORITIES

LISTE DES AUTORITÉS NATIONALES COMPÉTENTES

ELENCO DELLE COMPETENTI AUTORITÀ NAZIONALI

VALSTU KOMPETENTO IESTĀŽU SARAKSTS

ATSAKINGŲ NACIONALINIŲ INSTITUCIJŲ SĄRAŠAS

AZ ILLETÉKES NEMZETI HATÓSÁGOK LISTÁJA

LISTA TA' L-AWTORITAJIET NAZZJONALI KOMPETENTI

LIJST VAN BEVOEGDE NATIONALE INSTANTIES

LISTA WŁAŚCIWYCH ORGANÓW KRAJOWYCH

LISTA DAS AUTORIDADES NACIONAIS COMPETENTES

SEZNAM PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV

ZOZNAM PRÍSLUŠNÝCH ŠTÁTNYCH ORGÁNOV

LUETTELO TOIMIVALTAISISTA KANSALLISISTA VIRANOMAISISTA

FÖRTECKNING ÖVER BEHÖRIGA NATIONELLA MYNDIGHETER"

.

b) V Prilogi se pod naslov "Seznam pristojnih nacionalnih organov", med vnosa za Belgijo in Dansko, vstavi naslednje:

"ČESKÁ REPUBLIKA

Ministerstvo průmyslu a obchodu

Licenční správa

Na Františku 32

110 15 Praha 1

tel.: +420 22406 2720

fax: + 420 22422 1811"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EESTI

Eesti Tolliamet

Lõkke 5

15175 Tallinn

Tel (372) 6 967 722

Fax (372) 6 967 727"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"ΚΥΠΡΟΣ

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

Υπηρεσία Εμπορίου

Οδός Αραούζου Αρ. 6

1421 Λευκωσία

Τηλ: +357-22-867100

Φαξ: +357-22-375120

LATVIJA

Latvijas Republikas Ekonomikas ministrija

Brīvības iela 55

Rīga

LV - 1519

Tel. Nr. (371) 7013101;

Fax Nr. (371) 7280882

LIETUVA

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

Užsienio prekybos departamentas

Gedimino pr. 38/2

LT-2600 Vilnius

Tel.: +370 5 262 50 30

Fax.: +370 5 262 39 74"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MAGYAROSZÁG

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

Engedélyezési és Közigazgatási Hivatal

1024Budapest

Margit körút 85.

Tel: (36-1) 336 7300

Fax: (36-1) 336 7302

MALTA

Diviżjoni għall-Kummerċ

Servizzi Kummerċjali

Lascaris

Valletta CMR02

Tel: +356 25690214

Fax: +356 25690299"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko::

"POLSKA

Ministerstwo Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej

Departament Administrowania Obrotem Towarami i Usługami

Plac Trzech Krzyży 3/5

00-507 Warszawa

Faks: + 48 22 693 40 21

Tel +48 22 693 55 53, +48 22 693 55 72"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Ministrstvo za gospodarstvo

Področje ekonomskih odnosov s tujino

Kotnikova 5

SI -1000 Ljubljana

Tel: +386 1 478 3521

Fax: +386 1 478 3611

SLOVENSKO

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Sekcia obchodných vzťahov a ochrany spotrebiteľa

Mierová 19

827 15 Bratislava

Tel.: +421 2 4854 2161

Fax: +421 2 4854 3116"

.

13. 32002 R 0152: Uredba Sveta (ES) št. 152/2002 z dne 21. januarja 2002 o izvozu nekaterih jeklenih izdelkov iz pristojnosti ESPJ in ES iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije v Evropsko skupnost (sistem dvojne kontrole) in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 190/98 (UL L 25, 29.1.2002, str. 1).

(a) V Prilogi III se naslov nadomesti z naslednjim::

"PRILOGA III

LISTA DE LAS AUTORIDADES NACIONALES COMPETENTES

SEZNAM PŘÍSLUŠNÝCH VNITROSTÁTNÍCH ORGÁNŮ

LISTE OVER KOMPETENTE NATIONALE MYNDIGHEDER

LISTE DER ZUSTÄNDIGEN BEHÖRDEN DER MITGLIEDSTAATEN

RIIKLIKE PÄDEVATE ASUTUSTE NIMEKIRI

ΔΙΕΥΘΥΝΣΕΙΣ ΤΩΝ ΑΡΧΩΝ ΕΚΔΟΣΗΣ ΑΔΕΙΩΝ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ

LIST OF THE COMPETENT NATIONAL AUTHORITIES

LISTE DES AUTORITÉS NATIONALES COMPÉTENTES

ELENCO DELLE COMPETENTI AUTORITÀ NAZIONALI

VALSTU KOMPETENTO IESTĀŽU SARAKSTS

ATSAKINGŲ NACIONALINIŲ INSTITUCIJŲ SĄRAŠAS

AZ ILLETÉKES NEMZETI HATÓSÁGOK LISTÁJA

LISTA TA' L-AWTORITAJIET NAZZJONALI KOMPETENTI

LIJST VAN BEVOEGDE NATIONALE INSTANTIES

LISTA WŁAŚCIWYCH ORGANÓW KRAJOWYCH

LISTA DAS AUTORIDADES NACIONAIS COMPETENTES

SEZNAM PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV

ZOZNAM PRÍSLUŠNÝCH ŠTÁTNYCH ORGÁNOV

LUETTELO TOIMIVALTAISISTA KANSALLISISTA VIRANOMAISISTA

FÖRTECKNING ÖVER BEHÖRIGA NATIONELLA MYNDIGHETER"

.

(b) V Prilogi III se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČESKÁ REPUBLIKA

Ministerstvo průmyslu a obchodu České republiky

Licenční správa

Na Františku 32

110 15 Praha 1

Tel: +420 2 2406 2206

Fax: +420 2 2421 2133"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EESTI

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

Kaubandusosakond

Väliskaubanduspoliitika talitus

Harju 11

15072 Tallinn

Tel: +372 6 256 342

Fax: +372 6 313 660

E-Mail: kantselei@mkm.ee

Eesti Tolliamet

Lõkke 5

15175 Tallinn

Tel +372 6 967 722

Fax +372 6 967 727"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"ΚΥΠΡΟΣ

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού Ministry of Commerce, Industry and Tourism)

Υπηρεσία Εμπορίου

Οδός Αραούζου Αρ. 6

1421 Λευκωσία

Tel: +357-22-867100

Fax:+357-22-375120

LATVIJA

Latvijas Republikas Ekonomikas ministrija

Brīvības iela 55

Rīga

LV 1519

Tel: +371 7013101

Fax: +371 7280882

LIETUVA

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

Užsienio prekybos departamentas

Gedimino pr. 38/2

LT-2600 Vilnius

Tel: +370 5 262 50 30

Fax: +370 5 262 39 74"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MAGYAROSZÁG

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

Engedélyezési és Közigazgatási Hivatal

Engedélyezési Főosztály

Margit körút 85.

1024 Budapest

Tel: +36-1 336-7300

Fax: +36-1 336-7302

MALTA

Diviżjoni għall-Kummerċ

Servizzi Kummerċjali

Lascaris

Valletta CMR02

Tel.: +356 25690214

Fax: +356 25690299"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLSKA

Ministerstwo Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej

Departament Administrowania Obrotem Towarami i Usługami

Plac Trzech Krzyży 3/5

00-507 Warszawa

Tel: +48 22 628 55 53 / +48 22 693 4021

Fax: +48 22 693 40 22 / +48 22 693 55 53 / +48 22 693 5572"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Ministrstvo za gospodarstvo

Področje ekonomskih odnosov s tujino

Kotnikova 5

SI -1000 Ljubljana

Tel: +386 1 478 3521

Fax: +386 1 478 3611

SLOVENSKO

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Sekcia obchodných vzťahov a ochrany spotrebiteľa

Mierová 19

827 15 Bratislava

Tel.: +421 2 4854 2161

Fax: +421 2 4854 3116"

.

14. 32002 R 0310: Uredba Sveta (ES) št. 310/2002 z dne 18. februarja 2002 o nekaterih omejevalnih ukrepih za Zimbabve (UL L 50, 21.2.2002, str. 4), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 1224: Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2002 z dne 8.7.2002 (UL L 179, 9.7.2002, str. 10),

- 32002 R 1345: Uredbo Sveta (ES) št. 1345/2002 z dne 24.7.2002 (UL L 196, 25.7.2002, str. 28),

- 32002 R 1643: Uredbo Sveta (ES) št. 1643/2002 z dne 13.9.2002 (UL L 247, 14.9.2002, str. 22).

V Prilogi III se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:.

"ČEŠKA

Ministerstvo financí

Finanční analytický útvar

P.O. BOX 675

Jindřišská 14

111 21 Praha 1

Tel.: +420 25704 4501

Faks: +420 25704 4502"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Eesti Välisministeerium

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

Tel +372 6 317 100

Fax +372 6 317 199

Finantsinspektsioon

Sakala 4

15030 Tallinn

Tel.: (372) 66 80 500

Faks: (372) 66 80 501"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Ministry of Foreign Affairs

Presidential Palace Avenue

1447 Nicosia

Tel.: +357 22 300600

Faks: +357 22 661881

Υπουργείο Εξωτερικών

Λεωφ. Προεδρικού Μεγάρου

1447 Λευκωσία

Τηλ: +357-22-300600

Φαξ: +357-22-661881

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības iela 36

Rīga

LV 1395

Tel.: (371)7016201, (371) 7016207

Faks: (371)7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos užsienio reikalų ministerija

J.Tumo-Vaižganto 2

LT-2600 Vilnius

Tel.: 370 5 236 24 44

Faks: 370 5 231 30 90"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Pénzügyminisztérium

1051 Budapest

József nádor tér 2-4.

Tel.: (36-1) 327 2100

Faks: (36-1) 318 2570

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq il-Merkanti

Valletta CMR 02

Tel.: +356 21 24 28 53

Faks: +356 21 25 15 20"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno - Traktatowy

Al. J. CH. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: (48 22) 523 93 48

Faks: (48 22) 523 91 29"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Banka Slovenije

Slovenska 35

1505 Ljubljana

Tel.: +386 (1) 471 90 00

Faks: +386 (1) 251 55 16

http://www.bsi.si

Ministrstvo za zunanje zadeve

Prešernova 25

1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 478 20 00

Faks: +386 1 478 23 47

http://www.gov.si/mzz/

SLOVAŠKA

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Sekcia obchodných vzťahov a ochrany spotrebiteľa

Mierová 19

827 15 Bratislava

Tel: +421 2 4854 2161

Fax: +421 2 4854 3116"

.

15. 32002 D 0602: Sklep Komisije 2002/602/ESPJ z dne 8. julija 2002 o uporabi nekaterih omejitev pri uvozu nekaterih jeklenih izdelkov iz Ruske federacije (UL L 195, 24.7.2002, str. 38)

(a) V Prilogi II, Del II, člen 18, se druga alinea točke 6 nadomesti z naslednjim:

"— dve črki, ki označujeta predvideno namembno državo članico kot sledi:

B = Belgija

CZ = Češka

DK = Danska

DE = Nemčija

EE = Estonija

EL = Grčija

ES = Španija

FR = Francija

IE = Irska

IT = Italija

CY = Ciper

LV = Latvija

LT = Litva

LU = Luksemburg

HU = Madžarska

MT = Malta

NL = Nizozemska

AT = Avstrija

PL = Poljska

PT = Portugalska

SI = Slovenija

SK = Slovaška

FI = Finska

SE = Švedska

GB = Združeno kraljestvo"

.

(b) V Prilogi II se naslov seznama pristojnih organov držav članic nadomesti z naslednjim:

"LISTA DE LAS AUTORIDADES NACIONALES COMPETENTES

SEZNAM PŘÍSLUŠNÝCH VNITROSTÁTNÍCH ORGÁNŮ

LISTE OVER KOMPETENTE NATIONALE MYNDIGHEDER

LISTE DER ZUSTÄNDIGEN BEHÖRDEN DER MITGLIEDSTAATEN

RIIKLIKE PÄDEVATE ASUTUSTE NIMEKIRI

∆ΙΕΥΘΥΝΣΕΙΣ ΤΩΝ ΑΡΧΩΝ ΕΚ∆ΟΣΗΣ Α∆ΕΙΩΝ ΤΩΝ ΚΡΑΤΩΝ ΜΕΛΩΝ

LIST OF THE COMPETENT NATIONAL AUTHORITIES

LISTE DES AUTORITÉS NATIONALES COMPÉTENTES

ELENCO DELLE COMPETENTI AUTORITÀ NAZIONALI

VALSTU KOMPETENTO IESTĀŽU SARAKSTS

ATSAKINGŲ NACIONALINIŲ INSTITUCIJŲ SĄRAŠAS

AZ ILLETÉKES NEMZETI HATÓSÁGOK LISTÁJA

LISTA TA' L-AWTORITAJIET KOMPETENTI NAZZJONALI

LIJST VAN BEVOEGDE NATIONALE INSTANTIES

LISTA WLAŚCIWYCH ORGANÓW KRAJOWYCH

LISTA DAS AUTORIDADES NACIONAIS COMPETENTES

SEZNAM PRISTOJNIH NACIONALNIH ORGANOV

ZOZNAM PRÍSLUŠNÝCH ŠTÁTNYCH ORGÁNOV

LUETTELO TOIMIVALTAISISTA KANSALLISISTA VIRANOMAISISTA

FÖRTECKNING ÖVER BEHÖRIGA NATIONELLA MYNDIGHETER"

.

(c) V Prilogi II se v seznam pristojnih organov držav članic med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČESKÁ REPUBLIKA

Ministerstvo průmyslu a obchodu České republiky

Licenční správa

Na Františku 32

110 15 Praha 1

Fax: +420 22422 1811"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"EESTI

Majandus- ja Kommunikatsiooniministeerium

Harju 11

15072 Tallinn

Fax (372) 6 313 660"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"ΚΥΠΡΟΣ

Υπουργείο Εμπορίου, Βιομηχανίας και Τουρισμού

(Ministry of Commerce, Industry and Tourism)

Υπηρεσία Εμπορίου

Οδός Ανδρέα Αραούζου Αρ. 6

1421 Λευκωσία

Φαξ: +357-22-375120

LATVIJA

Latvijas Republikas Ekonomikas ministrija

Brīvības iela 55

Rīga

LV 1519

Fax +371 7280882

LIETUVA

Lietuvos Respublikos ūkio ministerija

Užsienio prekybos departamentas

Gedimino pr. 38/2

LT-2600 Vilnius

Fax: +370 5 262 39 74"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MAGYAROSZÁG

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

Engedélyezési és Közigazgatási Hivatal

Engedélyezési Főosztály

Margit körút 85.

1024 Budapest

Fax: +36-1 336 7302

MALTA

Diviżjoni għall-Kummerċ

Servizzi Kummerċjali

Lascaris

Valletta CMR02

Fax: +356 25690299"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLSKA

Ministerstwo Gospodarki, Pracy i Polityki Społecznej

Departament Administrowania Obrotem Towarami i Usługami

Plac Trzech Krzyży 3/5

00-507 Warszawa

Fax: +48 22 693 40 22"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Ministrstvo za gospodarstvo

Področje ekonomskih odnosov s tujino

Kotnikova 5

SI -1000 Ljubljana

Fax: +386 1 478 3611

SLOVENSKO

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Sekcia obchodných vzťahov a ochrany spotrebiteľa

Mierová 19

Bratislava

Tel: +421 2 4854 2161

Fax: +421 2 4854 3116"

.

16. 32002 R 0881: Uredba Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z Osama bin Ladnom, mrežo Al-Kaida in Talibani, in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 467/2001 o prepovedi izvoza nekaterega blaga in storitev v Afganistan, o poostritvi prepovedi poletov in podaljšanju zamrznitve sredstev in drugih finančnih virov Talibanov iz Afganistana (UL L 139, 29.5.2002, str. 9), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 0951: Uredbo Komisije (ES) št. 951/2002 z dne 3.6.2002 (UL L 145, 4.6.2002, str. 14).

V Prilogi II se v "Seznam pristojnih organov iz člena 5", med vnosa za Belgijo in Dansko, vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Ministerstvo financí

Finanční analytický útvar

P.O. BOX 675

Jindřišská 14

111 21 Praha 1

Tel.: +420 2 57044501

Faks: +420 2 57044502"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Eesti Välisministeerium

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

Tel.: +372 6 317 100

Faks.: +372 6 317 199

Zamrznitev sredstev:

Finantsinspektsioon

Sakala 4

15030 Tallinn

Tel.: +372 66 80 500

Faks: +372 66 80 501"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Ministry of Foreign Affairs

Presidential Palace Avenue

1447 Nicosia

Υπουργείο Εξωτερικών

Λεωφόρος Προεδρικού Μεγάρου

1447 Λευκωσία

Tel.: +357 22 300600

Faks: +357 22 661881

Unit for Combating Money Laundering

1 Apellis Street

1403 Nicosia

Μονάδα Καταπολέμησης Αδικημάτων Συγκάλυψης (ΜΟΚΑΣ)

Οδός Απελλή Αρ.1

1403 Λευκωσία

Tel.: +357 22 889100

Faks: +357 22 665080

E-pošta: mokas@cytanet.com.cy

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības bulvāris 36

Rīga

LV 1395

Tel.: +371 7016201

Faks: +371 7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos užsienio reikalų ministerija

J.Tumo-Vaižganto 2

LT-2600 Vilnius

Tel.: +370 5 236 24 44

Faks: +370 5 231 30 90"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Külügyminisztérium

1027 Budapest

Bem rkp 47

Tel.: +361 458 1000

Faks: +361 212 5918

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq il-Merkanti

Valletta CMR 02

Tel.: +356 21 24 28 53

Faks: +356 21 25 15 20"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno - Traktatowy

Al. J. Ch. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: +48 22 523 93 48

Faks: +48 22 523 91 29"

,

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Banka Slovenije

Slovenska 35

1505 Ljubljana

Tel.: +386 1 471 90 00

Faks: +386 1 251 55 16

http://www.bsi.si

Ministrstvo za zunanje zadeve

Prešernova 25

1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 478 20 00

Faks: +386 1 478 23 47

http://www.gov.si/mzz/

SLOVAŠKA

Ministerstvo financií

Štefanovičova 5

817 82 Bratislava

Tel.: +421 2 5958 2201

Faks: +421 2 5249 3531

Ministerstvo hospodárstva

Mierová 19

827 15 Bratislava

Tel.: +421 2 4854 1421

Faks: +421 2 4342 3949"

.

17. 32002 R 1318: Uredba Sveta (ES) št. 1318/2002/ES z dne 22. julija 2002 o nekaterih omejevalnih ukrepih za Liberijo (UL L 194, 23.7.2002, str. 1).

V Prilogi I se med vnosa za Belgijo in Dansko vstavi naslednje:

"ČEŠKA

Ministerstvo financí České republiky

Sekretariát náměstkyně ministra zodpovědné za daňovou a celní oblast

Letenská 15

118 01 Praha 1

Tel.: +420 25704 2526

Faks: +420 25704 2400

Ministerstvo průmyslu a obchodu České republiky

Licenční správa

Na Františku 32

110 15 Praha 1

Tel.: +420 22406 2720

Faks: +420 22422 1811"

,

med vnosa za Nemčijo in Grčijo:

"ESTONIJA

Eesti Välisministeerium

Islandi väljak 1

15049 Tallinn

Tel.: +372 6 317 200

Faks: +372 6 317 288"

,

med vnosa za Italijo in Luksemburg:

"CIPER

Υπουργείο Εξωτερικών

Λεωφ. Προεδρικού Μεγάρου

1447 Λευκωσία

Τηλ: +357-22-300600

Φαξ: +357-22-661881

Ministry of Foreign Affairs

Presidential Palace Avenue

1447 Nicosia

Tel.: +357-22-300600

Faks: +357-22-661881

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības iela 36

Rīga

LV 1395

Tel.: (371)7016201, (371) 2016207

Faks: (371)7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos užsienio reikalų ministerija

J.Tumo-Vaižganto 2

LT-

2600 Vilnius

Tel.: 370 5 236 24 44

Faks: 370 5 231 30 90"

,

med vnosa za Luksemburg in Nizozemsko:

"MADŽARSKA

Gazdasági és Közlekedési Minisztérium

Engedélyezési és Közigazgatási Hivatal

1024 Budapest

Margit körút 85.

Tel.: (36-1) 336 7300

Faks: (36-1) 336 7302

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq il-Merkanti

Valletta CMR 02

Tel.: +356 21 24 28 53

Faks: +356 21 25 15 20"

,

med vnosa za Avstrijo in Portugalsko:

"POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno - Traktatowy

Al. J. CH. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: (48 22) 523 93 48

Faks: (48 22) 523 91 29"

in med vnosa za Portugalsko in Finsko:

"SLOVENIJA

Ministrstvo za zunanje zadeve

Prešernova 25

1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 478 20 00

Faks: +386 1 478 23 47

http://www.gov.si/mzz/

SLOVAŠKA

Ministerstvo hospodárstva Slovenskej republiky

Sekcia obchodných vzťahov a ochrany spotrebiteľa

Mierov Bratislava

Tel: +421 2 4854 2161

Fax: +421 2 4854 3116

Ministerstvo financií

Štefanovičova 5

Bratislava

Tel.: +421 2 5958 2201

Faks: +421 2 5249 3531"

.

21. SKUPNA ZUNANJA IN VARNOSTNA POLITIKA

1. 41996 D 0409: Sklep 96/409/SZVP predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 25. junija 1996 o potni listini za vrnitev (UL L 168, 6.7.1996, str. 4).

(a) V Prilogi I se za "BILAGE I" doda naslednje:

"PŘÍLOHA I — I LISAI PIELIKUMS — I PRIEDAS — I. MELLÉKLET — ANNESS I — ZAŁĄCZNIK 1 — PRILOGA I — PRÍLOHA I"

(b) V Prilogi I se za "EUROPEISKA UNIONEN" doda naslednje:

"EVROPSKÁ UNIE, EUROOPA LIIT, EIROPAS SAVIENĪBA, EUROPOS SĄJUNGA, EURÓPAI UNIÓ, UNJONI EWROPEA, UNIA EUROPEJSKA, EVROPSKA UNIJA, EURÓPSKA ÚNIA"

.

(c) V Prilogi I se za "PROVISORISKT RESEDOKUMENT" doda naslednje:

"NÁHRADNÍ CESTOVNÍ DOKLAD, TAGASIPÖÖRDUMISTUNNISTUS, ATGRIEŠANĀS APLIECĪBA, LAIKINASIS KELIONĖS DOKUMENTAS, IDEIGLENES ÚTIOKMÁNY, DOKUMENT TA' EMERĠENZA GĦALL-IVVJAĠĠAR, TYMCZASOWY DOKUMENT PODRÓŻY, POTNA LISTINA ZA VRNITEV, CESTOVNÝ PREUKAZ"

(d) V Prilogi I se za "ORDLISTA" doda naslednje:

"ÚDAJE/SÕNASTIK/SKAIDROJUMS/ĮRAŠAI/KITÖLTÉSI ÚTMUTATÓ/GLOSSARJU/OBJAŚNIENIA/KAZALO/ÚDAJE"

(e) V Prilogi I se za "(13) Utfärdande myndighets stämpel" doda naslednje:

"(1) Příjmení (2) Jméno (3) Datum narození (4) Místo narození (5) Výška (6) Státní příslušnost (7) Podpis držitele (8) Pro jednu cestu do…přes… (9) Platnost do (10) Datum vydání (11) Evidenční číslo (12) Podpis oprávněného úředníka (13) Razítko vydávajícího orgánu

(1) Perekonnanimi (2) Eesnimed (3) Sünniaeg (4) Sünnikoht (5) Pikkus (6) Kodakondsus (7) Omaniku allkiri (8) Üheks reisiks sihtkohta…kaudu (9) Kehtiv kuni (10) Välja antud (11) Registreerimisnumber (12) Väljaandja allkiri (13) Väljaandja pitsat

(1) Uzvārds (2) Vārds(i) (3) Dzimšanas datums (4) Dzimšanas vieta (5) Augums (6) Pilsonība (7) Turētāja paraksts (8) Vienam braucienam uz … caur … (9) Derīga līdz (10) Izdošanas datums (11) Apliecības numurs (12) Izdevēja paraksts (13) Izdevējiestādes zīmogs

(1) Pavardė (2) Vardas (-ai) (3) Gimimo data (4) Gimimo vieta (5) Ūgis (6) Pilietybė (7) Asmens parašas (8) Vienai kelionei į … per … (9) Galioja iki (10) Išdavimo data (11) Registracijos numeris (12) Išdavusio pareigūno parašas (13) Išdavusios įstaigos spaudas

(1) Név (2) Utónév (3) Születési idő (4) Születési hely (5) Magasság (6) Állampolgárság (7) A jogosult aláírása (8) Egyszeri utazásra ba …..keresztül (9) A lejárat dátuma (10) A kiadás dátuma (11) Nyilvántartási szám (12) A kiadó tisztviselő aláírása (13) A kiállító hivatal pecsétje

(1) Kunjom (2) Isem (3) Data tat-twelid (4) Post tat-twelid (5) Tul (6) Ċittadinanza (7) Firma ta' min inħariġlu d-dokument (8) Għal vjaġġwieħed minn - via (9) Data ta' l-egħluq (10) Data tal-ħruġ(11) Numru tar-reġistrazzjoni (12) Firma ta' l-Uffiċjal li ħareġid-dokument (13) Timbru ta' l-Awtorità li ħarġet id-dokument

(1) Nazwisko (2) Imiona (3) Data urodzenia (4) Miejsce urodzenia (5) Wzrost (6) Obywatelstwo (7) Podpis posiadacza (8) Na podróż do - przez (9) Data upływu ważności 10) Data wydania (11) Numer w rejestrze (12) Podpis urzędnika wydającego dokument (13) Pieczęć organu wydającego dokument

(1) Priimek (2) Ime(na) (3) Datum rojstva (4) Kraj rojstva (5) Telesna višina (6) Državljanstvo (7) Podpis imetnika (8) Za eno potovanje do — preko (9) Datum izteka veljavnosti (10) Datum izdaje (11) Registrska številka (12) Podpis uradne osebe (13) Pečat organa

(1) Priezvisko, (2) Meno (3) Dátum narodenia (4) Miesto narodenia (5) Výška (6) Štátna príslušnosť (7) Podpis držiteľa (8) Na jednu cestu do — cez (9) Dátum platnosti (10) Dátum vydania (11) Registračné číslo (12) Podpis vydávajúceho (13) Pečiatka vydávajúceho"

(f) V Prilogi III, tretji odstavek, se seznam, ki sledi besedam "kot sledi", nadomesti z naslednjim:

"Belgija = B — [OOOOO]

Češka = CZ — [OOOOO]

Danska = DK — [OOOOO]

Nemčija = D — [OOOOO]

Estonija = EE — [OOOOO]

Grčija = GR — [OOOOO]

Španija = E — [OOOOO]

Francija = F — [OOOOO]

Irska = IRL — [OOOOO]

Italija = I —[ OOOOO]

Ciper = CY — [OOOOO]

Latvija = LV — [OOOOO]

Litva = LT — [OOOOO]

Luksemburg = L — [OOOOO]

Madžarska = HU — [OOOOO]

Malta = MT — [OOOOO]

Nizozemska = NL — [OOOOO]

Avstrija = A — [OOOOO]

Poljska = PL — [OOOOO]

Portugalska = P — [OOOOO]

Slovenija = SI — [OOOOO]

Slovaška = SK — [OOOOO]

Finska = FIN — [OOOOO]

Švedska = S — [OOOOO]

Združeno kraljestvo = UK — [OOOOO]"

.

2. 32000 R 1081: Uredba Sveta (ES) št. 1081/2000 z dne 22. maja 2000 o prepovedi prodaje, dobave in izvoza opreme v Burmo/Myanmar, ki se lahko uporablja za notranje zatiranje terorizma, in o zamrznitvi sredstev nekaterih oseb, povezanih s pomembnimi državnimi funkcijami v tej državi (UL L 122, 24.5.2000, str. 29), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 1883: Uredba Komisije (ES) št. 1883/2002 z dne 22.10.2002 (UL L 285, 23.10.2002, str. 17).

V Prilogi III se doda naslednje:

"ČEŠKA

Ministerstvo financí

Finanční analytický útvar

P.O. BOX 675

Jindřišská 14

111 21 Praha 1

Tel.: +420 25704 4501

Fax.: +420 25704 4502

ESTONIJA

Za zahteve na podlagi člena 4 v zvezi s členom 2 in Prilogo II:

Finantsinspektsioon

Sakala 4

EE-15030 Tallinn

Tel.: (372) 66 80 500

Telefaks: (372) 66 80 501

CIPER

Υπουργείο Εξωτερικών (Ministrstvo za zunanje zadeve)

Presidential Palace Avenue

CY-1447 Nicosia

Tel.: (357 22) 300600

Telefaks: (357 22) 661881

Μονάδα Καταπολέμησης Αδικημάτων Συγκάλυψης (ΜΟΚΑΣ) (Enota za preprečevanje pranja denarja)

1 Apellis Str.

CY-1403 Nicosia

Tel.: (357 22) 889100

Telefaks: (357 22) 665080

LATVIJA

Latvijas Republikas Ārlietu ministrija

Brīvības bulvāris 36

Rīga,

LV 1395

Tel.: (371) 7016201

Telefaks: (371) 7828121

LITVA

Lietuvos Respublikos Užsienio reikalų ministerija

J. Tumo-Vaižganto 2,

LT-2600 Vilnius

Tel.: (370) 2 362 590

Telefaks: (370) 2 313090

MADŽARSKA

Külügyminisztérium

1027 Budapest

Bem rkp. 47.

Tel.: (36) 1 458 1000

Telefaks: (36 1) 212 5918

MALTA

Bord ta' Sorveljanza dwar is-Sanzjonijiet

Direttorat ta' l-Affarijiet Multilaterali

Ministeru ta' l-Affarijiet Barranin

Palazzo Parisio

Triq Merkanti

Valletta CMR 02

Malta

Tel.: (356) 2124 2853

Telefaks: (356) 2125 1520

POLJSKA

Ministerstwo Spraw Zagranicznych

Departament Prawno — Traktatowy

Al. J. Ch. Szucha 23

PL-00-580 Warszawa

Tel.: (48 22) 523 93 48

Telefaks: (48 22) 523 91 29

SLOVENIJA

Za zahteve na podlagi člena 4 v zvezi s členom 2 in Prilogo II:

Ministrstvo za finance

Župančičeva 3

SI-1000 Ljubljana

Tel.: (386) 1 478 5211

Telefaks: (386) 1 478 56 55

Ministrstvo za obrambo

Kardeljeva ploščad 24-26

SI-1000 Ljubljana

Tel.: (386) 1 471 2211

Telefaks: (386) 1 431 8164

SLOVAŠKA

Ministerstvo financií Slovenskej republiky

Štefanovičova 5

SK-817 82 Bratislava 1

Tel.: (421) 2-5958 2521

Telefaks: (421) 2-5958 2555"

.

22. INSTITUCIJE

1. 31958 R 0001: Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL B17, 6.10.1958, str. 385), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 1

Uradni jeziki in delovni jeziki institucij Unije so angleščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina."

.

(b) Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

Uredbe in drugi dokumenti, ki se splošno uporabljajo, se sestavljajo v dvajsetih uradnih jezikih."

.

(c) Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

Uradni list Evropske unije izhaja v dvajsetih uradnih jezikih."

.

2. 31958 R 0001: Uredba Sveta št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski skupnosti za atomsko energijo (UL 17, 6.10.1958, str. 401), kakor je bila spremenjena z:

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

(a) Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 1

Uradni jeziki in delovni jeziki institucij Unije so angleščina, češčina, danščina, estonščina, finščina, francoščina, grščina, italijanščina, latvijščina, litovščina, madžarščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, slovenščina, španščina in švedščina."

.

(b) Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

Uredbe in drugi dokumenti, ki se splošno uporabljajo, se sestavljajo v dvajsetih uradnih jezikih."

.

(c) Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

Uradni list Evropske unije izhaja v dvajsetih uradnih jezikih."

.

[1] UNI in CEI, v sodelovanju z Istituto superiore delle Poste e Telecommunicazioni in Ministero dell'Industria, so prenesli naloge ETSI na CONCIT, Comitato nazionale di coordinamento per le tecnologie dell'informazione."

[1] UL L 37, 13.2.1993, str. 1."

[**] UL L 40, 11.2.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo 92/10/EGS (UL L 6, 11.1.1992, str. 35)."

[3] Razen Madeira

[4] Razen Madeira

[5] Razen Madeira

[6] Razen Madeira

[1] Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode s Kanarskih otokov in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1601/92 (Poseican).

[2] Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1452/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za francoske prekomorske departmaje, spremembi Direktive 72/462/EGS in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 525/77 in (EGS) št. 3763/91 (Poseidom).

[3] Brez poseganja v posebna pravila iz Uredbe Sveta (ES) št. 1453/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Azore in Madeiro ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1600/92 (Poseima). Razen programa ekstenziviranja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1017/94 z dne 26. aprila 1994 o preusmeritvi zemljišč za poljščine v ekstenzivno živinorejo na Portugalskem (UL L 112, 3.5.1994, str. 2). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2582/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 5).

[4] Ta zgornja meja se začasno poveča za 100000 glav na 1519811 glav, dokler se živih živali mlajših od šest mesecev ne izvozi."

[*] Se uporablja od dne pristopa.

[2] Razen posebna zgornja meja iz člena 5(3) Uredbe (ES) št. 1454/2001 in posebna razerva iz člena 2 Uredbe (ES) št. 1017/94.

[3] Razen posebna zgornja meja iz člena 9(4)(b) Uredbe (ES) št. 1452/2001.

[4] Razen posebna zgornja meja iz člena 13(3) in člena 22(3) Uredbe (ES) št. 1453/2001."

[1] V primeru Poljske maksimalni upravičeni znesek ne preseže 1250 EUR."

[] Uredba Sveta (EGS) št. 3508/1992 z dne 27. novembra 1992 o uvedbi integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti (UL L 355, 5.12.1992, str. 1). Uredba kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 495/2001 (UL L 72, 14.3.2001, str. 6)."

[1] Razen programa ekstenziviranja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1017/94 z dne 26. aprila 1994 o preusmeritvi zemljišč za poljščine v ekstenzivno živinorejo na Portugalskem (UL L 112, 3.5.1994, str. 2). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2582/2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 5)."

[] Obseg vzorca je bil izračunan tako, da s 95-odstotno zanesljivostjo odkrijemo do 0,005-odstotno obolevnost pri zaklanih živalih v državah članicah, ki zakoljejo veliko število odraslih ovac. V tistih državah članicah, ki zakoljejo manjše število odraslih ovac, je bil obseg vzorca izračunan kot 25 odstotkov ocenjenega ali evidentiranega števila izločenih ovac, zaklanih v letu 2000.

[] Obseg vzorca je bil izračunan tako, da s 95-odstotno zanesljivostjo odkrijemo 0,05-odstotno obolevnost pri poginulih živalih v državah članicah z veliko populacijo ovac. V državah članicah z manjšo populacijo ovac se obseg vzorca izračuna kot 50 odstotkov ocenjenega števila poginulih živali (ocenjena smrtnost 1 %).

[] UL L 155, 7.6.1989, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1026/1999 (UL L 126, 20.5.1999, str. 1)."

[41] Na podlagi začasne NUTS klasifikacije.

[*] raziskave se ne opravijo za: starost dreves, gostost nasada, raznolikost sadja.

[*] Za obdobje od dne pristopa do 2006.

[1] "Razlagalni priročnik o habitatih Evropske unije", različica EUR 15/2, ki ga je sprejel Odbor za habitate dne 4. oktobra 1999 in 'Spremembe "Razlagalnega priročnika o habitatih Evropske unije" glede na širitev EU' (Hab. 01/11b-rev. 1), ki jih je sprejel Odbor za habitate dne 24. aprila 2002 po pisnem posvetovanju, Evropska Komisija, DG ENV.

[1] Razen mahov iz Priloge II(b).

[1] Te nacionalne zgornje meje emisij so oblikovane z namenom, da se v večji meri izpolnijo prehodni okoljski cilji iz člena 5. Pričakuje se, da bo izpolnitev teh ciljev povzročila tolikšno zmanjšanje evtrofikacije tal, da se bo območje Skupnosti, kjer usedline hranljivega dušika presegajo kritične obremenitve, zmanjšalo za približno 30 % glede na stanje v letu 1990.

[2] Te nacionalne zgornje meje emisij so začasne in ne posegajo v ponovni pregled v skladu s členom 10 te direktive, ki bo končan v letu 2004.

[46] Te nacionalne zgornje meje emisij so začasne in ne posegajo v ponovni pregled v skladu s členom 10 te direktive, ki bo končan v letu 2004.

[1] Izračunano na podlagi ODP= 0,6.

[47] Imetniki diplomatskih potnih listov, ki so napoteni na Madžarsko, za prvi vstop potrebujejo vizum, vendar ga ne potrebujejo za nadaljnje delo.

[] Za službeno potovanje.

[49] Državljani tretjih držav, ki sicer potrebujejo tranzitni vizum, za tranzit preko avstrijskih letališč ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če imajo za obdobje trajanja tranzita enega izmed naslednjih dokumentov:

- dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala Andora, Japonska, Kanada, Monako, San Marino, Švica, Sveti sedež ali Združene države Amerike in jamči pravico do vrnitve;

- vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država, za katero je začel veljati pristopni sporazum;

- dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

[50] Za državljane velja obveznost vizuma samo v primeru, ko nimajo veljavnega dovoljenja za prebivanje v državah članicah EGP, Združenih državah ali Kanadi. Imetniki diplomatskega, posebnega ali službenega potnega lista so prav tako oproščeni obveznosti vizuma.

[51] Imetniki diplomatskih in službenih potnih listov ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV). To velja tudi za imetnike navadnega potnega lista, ki stalno prebivajo v eni od držav članic Evropskega gospodarskega prostora, Kanadi ali Združenih državah Amerike oziroma so imetniki veljavnega vstopnega vizuma za eno od teh držav.

[52] Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih in službenih potnih listov;

- imetniki enega od dovoljenj za prebivanje, naštetih v Delu III;

- člani letalskih posadk, ki so državljani ene od držav pogodbenic Konvencije iz Čikaga.

[53] Obveznost vizuma velja samo v primeru, ko državljani nimajo veljavnega dovoljenja za prebivanje v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, Kanadi ali Združenih državah Amerike.

[54] Le, če državljani nimajo veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje v državah članicah EU ali v pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, v Kanadi, Švici ali v Združenih državah Amerike.

[55] Le za imetnike potne listine za palestinske begunce.

[56] Indijski državljani ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če so imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista.Indijski državljani prav tako ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če imajo veljavni vizum ali dovoljenje za prebivanje za državo EU ali za državo Evropskega gospodarskega prostora ali za Kanado, Švico ali Združene države Amerike. Poleg tega indijski državljani ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v Andori, na Japonskem, v Monaku ali v San Marinu in dovoljenje za ponovni vstop v državo njihovega prebivališča, ki je veljavno tri mesece po njihovem letališkem tranzitu.Treba je opozoriti, da izjema za indijske državljane, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v Andori, na Japonskem, v Monaku ali v San Marinu začne veljati na dan vključitve Danske v schengensko sodelovanje, t.j. dne 25. marca 2001.

[57] Tudi za imetnike potnih listin za palestinske begunce.

[58] Glede na kategorijo uporabnikov se mednarodna letališča delijo javna in nejavna letališča. V okviru svojih tehničnih in operativnih zmogljivosti javna letališča sprejemajo vse vrste letal.

[59] Uporabnike nejavnih letališč opredeli Urad za civilno letalstvo na predlog upravljalca letališča."

[60] Holders of diplomatic passports; who are posted in Hungary, shall be subject to visa requirements during their first entry, but shall be exempt from these requirements during the rest of their assignment.

[] Za službeno potovanje.

[62] Državljani tretjih držav, ki sicer potrebujejo tranzitni vizum, za tranzit preko avstrijskih letališč ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če imajo za obdobje trajanja tranzita enega izmed naslednjih dokumentov:

- dovoljenja za prebivanje, ki ga je izdala Andora, Japonska, Kanada, Monako, San Marino, Švica, Sveti sedež ali Združene države Amerike in jamči pravico do vrnitve;

- vizum ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala schengenska država, za katero je začel veljati pristopni sporazum;

- dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

[63] Za državljane velja obveznost vizuma samo v primeru, ko nimajo veljavnega dovoljenja za prebivanje v državah članicah EGP, Združenih državah ali Kanadi. Imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista so prav tako oproščeni obveznosti vizuma.

[64] Imetniki diplomatskih in službenih potnih listov ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV). To velja tudi za imetnike navadnega potnega lista, ki stalno prebivajo v eni od držav članic Evropskega gospodarskega prostora, Kanadi ali Združenih državah Amerike oziroma so imetniki veljavnega vstopnega vizuma za eno od teh držav.

[65] Letališkega tranzitnega vizuma (LTV) ne potrebujejo:

- imetniki diplomatskih in službenih potnih listov;

- imentniki enega od dovoljenj za prebivanje, naštetih v Delu III;

- člani letalskih posadk, ki so državljani ene od držav pogodbenic Konvencije iz Čikaga.

[66] Obveznost vizuma velja samo v primeru, ko državljani nimajo veljavnega dovoljenja za prebivanje v državah Evropskega gospodarskega prostora, Kanadi ali Združenih državah Amerike.

[67] Le, če državljani nimajo veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje v državah članicah EU ali v pogodbenici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992, v Kanadi, Švici ali v Združenih državah Amerike.

[68] Le za imetnike potne listine za palestinske begunce.

[69] Indijski državljani ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če so imetniki diplomatskega ali službenega potnega lista.Indijski državljani prav tako ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če imajo veljavni vizum ali dovoljenje za prebivanje za državo EU ali za državo Evropskega gospodarskega prostora ali za Kanado, Švico ali Združene države Amerike. Poleg tega indijski državljani ne potrebujejo letališkega tranzitnega vizuma (LTV), če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v Andori, na Japonskem, v Monaku ali v San Marinu in dovoljenje za ponovni vstop v državo njihovega prebivališča, ki je veljavno tri mesece po njihovem letališkem tranzitu.Treba je opozoriti, da izjema za indijske državljane, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje v Andori, na Japonskem, v Monaku ali v San Marinu začne veljati na dan vključitve Danske v schengensko sodelovanje, t.j. dne 2 5. marca 2001.

[70] Tudi za imetnike potne listine za palestinske begunce.

[] Ne glede na razvrstitev držav na neupravičene in upravičene do prejemanja vezane pomoči, se za politiko vezane pomoči za Belorusijo, Rusko federacijo in Ukrajino uporablja Sporazum udeleženk o izogibanju tem pomočem, razen neposrednim subvencijam, pomoči v hrani in humanitarni pomoči. O podaljšanju tega sporazuma se odloča letno, praviloma v tretjem četrtletju.Za uporabo mehkih prepovedi ("soft ban") se razgradnjo jedrske elektrarne iz nujnih in varnostnih razlogov lahko šteje za "humanitarno pomoč"."

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Seznam iz člena 21 Akta o pristopu

1. PROSTO GIBANJE OSEB

VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ

31992 L 0051: Direktiva sveta 92/51/EGS z dne 18. junija 1992 o drugem splošnem sistemu priznavanja strokovne izobrazbe in usposabljanja, ki dopolnjuje Direktivo 89/48/EGS (UL L 209, 24.7.1992, str. 25), kakor je bila spremenjena z:

- 31994 L 0038: Direktivo Komisije 94/38/ES z dne 26.7.1994 (UL L 217, 23.8.1994, str. 8),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31995 L 0043: Direktivo Komisije 95/43/ES z dne 20.7.1995 (UL L 184, 3.8.1995, str. 21),

- 31997 L 0038: Direktivo Komisije 97/38/ES z dne 20.6.1997 (UL L 184, 12.7.1997, str. 31),

- 32000 L 0005: Direktivo Komisije 2000/5/ES z dne 25.2.2000 (UL L 54, 26.2.2000, str. 42),

- 32001 L 0019: Direktivo 2001/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.5.2001 (UL L 206, 31.7.2001, str. 1).

Kadar je to primerno, Komisija pred dnem pristopa prilagodi Direktivo 92/51/EGS z uporabo postopka iz člena 15 te direktive, da bi se upoštevalo pristop novih držav članic, predvsem da se:

(a) v Prilogo C z učinkom od dne pristopa vstavi naslednje paramedicinske izobraževalne programe usposabljanja in izobraževalne programe usposabljanja za nego otrok:

- Češka: fizioterapevt ("Fyzioterapeut"), asistent za varovanje zdravja ljudi ("Asistent ochrany veřejného zdraví"), medicinski laboratorijski tehnik ("Zdravotní laborant"), asistent - radiolog ("Radiologický asistent"), zobotehnik ("Zubní technik"), farmacevtski laboratorijski tehnik ("Farmaceutický asistent"), ortotično-protetični tehnik ("Ortoticko - protetický technik"), medicinska sestra v pediatriji ("Dětská sestra"), terapevt - nutricionist ("Nutriční terapeut");

- Slovaška: plesni učitelj na osnovni šoli za umetnost ("učiteľ tanca na základných umeleckých školách"), asistent higiene in epidemiologije ("asistent hygienickej služby/asistent hygieny a epidemiológie"), rehabilitacijski delavec/asistent ("rehabilitačný racovník"/"rehabilitačný asistent"), ortopedski tehink ("ortopedický technik"), zobotehnik ("zubný laborant"/"zubný technik"), asistent nutricist ("diétna sestra"/"asistent výživy"), bolniški asistent ("zdravotnícky asistent"), maser ("masér"), medicinski laboratorijski tehnik ("zdravotnícky laborant"), farmacevtski laboratorijski tehnik ("farmaceutický laborant").

(b) v Prilogo D z učinkom od dne pristopa vstavi naslednje izobraževalne programe s posebno strukturo:

- Litva: predpisani izobraževalni programi, v katerih se pridobi 3. in 4. nivo kvalifikacij, ki so v Republiki Litvi priznane kot nacionalne poklicne kvalifikacije. Ta nivoja sta opredeljena, kot sledi:

- Nivo 3: Sposobnost izvrševanja zapletenih delovnih nalog, ki se opravljajo na področjih, na katerih se zahteva zadostna mera odgovornosti in samostojnosti pri sprejemanju odločitev. Pridobljena je bila zmožnost organizirati in voditi dejavnost skupine. "Diploma kvalificiranega delavca" ("Profesinio mokymo diplomas") se podeli po zaključku triletnega izobraževanja in usposabljanja;

- Nivo 4: Sposobnost izvrševanja zapletenih delovnih nalog, ki se opravljajo na področjih, na katerih se zahteva zadostna mera odgovornosti, samostojnosti in poglobljeno poznavanje posebnih spretnosti. Pridobljena je bila zmožnost organizirati in voditi dejavnost skupine. "Višješolska diploma" ("Aukštesniojo mokslo diplomas") se podeli po zaključku tri do štiriletnega izobraževanja in usposabljanja.

2. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

32000 R 1622: Uredba Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. julija 2000 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino in vzpostavitvi zbirke pravil Skupnosti za enološke postopke in obravnave (UL L 194, 31.7.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 R 2451: Uredbo Komisije (ES) št. 2451/2000 z dne 7.11.2000 (UL L 282, 8.11.2000, str. 7),

- 32001 R 0885: Uredbo Komisije (ES) št. 885/2001 z dne 24.4.2001 (UL L 128, 10.5.2001, str. 54),

- 32001 R 1609: Uredbo Komisije (ES) št. 1609/2001 z dne 6.8.2001 (UL L 212, 7.8.2001, str. 9),

- 32001 R 1655: Uredbo Komisije (ES) št. 1655/2001 z dne 14.8.2001 (UL L 220, 15.8.2001, str. 17),

- 32001 R 2066: Uredbo Komisije (ES) št. 2066/2001 z dne 22.10.2001 (UL L 278, 23.10.2001, str. 9),

- 32002 R 2244: Uredbo Komisije (ES) št. 2244/2002 z dne 16.12.2002 (UL L 341, 17.12. 2002, str. 27).

Kjer je to primerno in ob uporabi postopka iz člena 75 Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino, Komisija do dne pristopa sprejme odločitev glede spremembe Priloge XIII, da določi maksimalno vsebnost hlapne kisline v madžarskih kakovostnih vinih "Késői szüretelésű bor" in "Válogatott szüretelésű bor", ki znaša 25 miliekvivalentov na liter.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. VETERINARSKA ZAKONODAJA

1. 31964 L 0432: Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problemih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vplivajo na trgovino z govedom in prašiči med državami članicami Evropske skupnosti (UL P 121, 29.7.1964, str. 1977), kakor je bila spremenjena in ažurirana z:

- 31997 L 0012: Direktivo Sveta 97/12/ES z dne 17.3.1997 (UL L 109, 25.4.1997, str. 1),

in naknadno spremenjena z:

- 31998 L 0046: Direktivo Sveta 98/46/ES z dne 24.6.1998 (UL L 198, 15.7.1998, str. 22),

- 32000 D 0504: Odločbo Komisije 2000/504/ES z dne 25.7.2000 (UL L 201, 9.8.2000, str. 6),

- 32000 L 0015: Direktivo 2000/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10.4.2000 (UL L 105, 3.5.2000, str. 34),

- 32000 L 0020: Direktivo 2000/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.5.2000 (UL L 163, 4.7.2000, str. 35),

- 32001 D 0298: Odločbo Komisije 2001/298/ES z dne 30.3.2001 (UL L 102, 12.4.2001, str. 63),

- 32002 R 0535: Uredbo Komisije (ES) št. 535/2002 z dne 21.3.2002 (UL L 80, 23.3.2002, str. 22),

- 32002 R 1226: Uredbo Komisije (ES) št. 1226/2002 z dne 8.7.2002 (UL L 179, 9.7.2002, str. 13).

Kadar je to primerno in z uporabo postopka iz člena 17 Direktive Sveta 64/432/EGS Komisija do dne pristopa sprejme odločbe o priznanju statusa novih držav članic v zvezi s tuberkulozo pri govedu, brucelozo pri govedu, boleznijo Aujeszkega, enzootsko govejo levkozo, virusnim vnetjem želodca in črevesja pri prašičih ter brucelozo pri prašičih (Brucella suis).

2. 31991 L 0068: Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih zdravstvenega varstva živali, ki urejajo trgovino z ovcami in kozami med državami članicami Evropske skupnosti (UL L 46, 19.2.1991, str. 19), kakor je bila spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL L 241, 29.8.1994, str. 21),

- 31994 D 0164: Odločbo Komisije 94/164/ES z dne 18.2.1994 (UL L 74, 17.3.1994, str. 42),

- 31994 D 0953: Odločbo Komisije 94/953/ES z dne 20.12.1994 (UL L 371, 31.12.1994, str. 14),

- 32001 D 0298: Odločbo Komisije 2001/298/ES z dne 30.3.2001 (UL L 102, 12.4.2001, str. 63),

- 32001 L 0010: Direktivo 2001/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.5.2001 (UL L 147, 31.5.2001, str. 41),

- 32002 D 0261: Odločbo Komisije 2002/261/ES z dne 25.3.2002 (UL L 91, 6.4.2002, str. 31).

Kadar je to primerno in z uporabo postopka iz člena 15 Direktive Sveta 91/68/EGS Komisija do dne pristopa sprejme odločbe o priznanju statusa novih držav članic v zvezi z brucelozo (B. melitensis) in kužno agalakcijo.

II. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

1. 31968 L 0193: Direktiva Sveta 68/193/EGS z dne 9. aprila 1968 o trženju materialov za vegetativno razmnoževanje vinske trte (UL L 93, 17.4.1968, str. 15), kakor je bila spremenjena z:

- 31971 L 0140: Direktivo Sveta 71/140/EGS z dne 22.3.1971 (UL L 71, 25.3.1971, str. 16),

- 11972 B: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva (UL L 73, 27.3.1972, str. 14),

- 31974 L 0648: Direktivo Sveta 74/648/EGS z dne 9.12.1974 (UL L 352, 28.12.1974, str. 43),

- 31977 L 0629: Prvo Direktivo Komisije 77/629/EGS z dne 28.9.1977 (UL L 257, 8.10.1977, str. 27),

- 31978 L 0692: Direktivo Sveta 78/692/EGS z dne 25.7.1978 (UL L 236, 26.8.1978, str. 13),

- 11979 H: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Helenske republike (UL L 291, 19.11.1979, str. 17),

- 31982 L 0331: Direktivo Komisije 82/331/EGS z dne 6.5.1982 (UL L 148, 27.5.1982, str. 47),

- 31985 R 3768: Uredbo Sveta (EGS) št. 3768/85 z dne 20.12.1985 (UL L 362, 31.12.1985, str. 8),

- 31986 L 0155: Direktivo Sveta 86/155/EGS z dne 22.4.1986 (UL L 118, 7.5.1986, str. 23),

- 31988 L 0332: Direktivo Sveta 88/332/EGS z dne 13.6.1988 (UL L 151, 17.6.1988, str. 82)

- 31990 L 0654: Direktivo Sveta 90/654/EGS z dne 4.12.1990 (UL L 353, 17.12.1990, str. 48),

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21),

- 32002 L 0011: Direktivo Sveta 2002/11/EC z dne 14.2.2002 (UL L 53, 23.2.2002, str. 20).

Kadar je to primerno in z uporabo postopka iz člena 17 Direktive Sveta 68/193/EGS Komisija do dne pristopa sprejme odločitev za popolno ali delno oprostitev Poljske od obveznosti uporabe te Direktive pod pogoji iz člena 18a.

2. 32000 L 0029: Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o zaščitnih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena:

- 32001 L 0033: Direktivo Komisije 2001/33/ES z dne 8.5.2001 (UL L 127, 9.5.2001, str. 42),

- 32002 L 0028: Direktivo Komisije 2002/28/ES z dne 19.3.2002 (UL L 77, 20.3.2002, str. 23),

- 32002 L 0036: Direktivo Komisije 2002/36/ES z dne 29.4.2002 (UL L 116, 3.5.2002, str. 16).

Komisija ustrezno prilagodi Direktivo 2000/29/ES pred dnem pristopa z uporabo postopka iz člena 18 te direktive, da se upošteva pristop novih držav članic, predvsem da bi se vstavilo:

- Dendrolimus sibiricus (Tschetverikov) v točko 10 v Delu A, Oddelku I(a) Priloge I;

- seznam rastlin (Ambrosia-spp.) kot točko (e) v Oddelku II, v Delu A Priloge I.

3. RIBIŠTVO

1. 31994 R 1626: Uredba Sveta (ES) št. 1626/94 z dne 27. junija 1994 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranjanje ribolovnih virov v Sredozemlju (UL L 171, 6.7.1994, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31996 R 1075: Uredbo Sveta (ES) št. 1075/96 z dne 10.6.1996 (UL L 142, 15.6.1996, str. 1),

- 31998 R 0782: Uredbo Sveta (ES) št. 782/98 z dne 7.4.1998 (UL L 113, 15.4.1998, str. 6),

- 31999 R 1448: Uredbo Sveta (ES) št. 1448/1999 z dne 24.6.1999 (UL L 167, 2.7.1999, str. 7),

- 32000 R 0812: Uredbo Sveta (ES) št. 812/2000 z dne 17.4.2000 (UL L 100, 20.4.2000, str. 3),

- 32000 R 2550: Uredbo Sveta (ES) št. 2550/2000 z dne 17.11.2000 (UL L 292, 21.11.2000, str. 7),

- 32001 R 0973: Uredbo Sveta (ES) št. 973/2001 z dne 14.5.2001 (UL L 137, 19.5.2001, str. 1).

Svet pred dnem pristopa Malte spremeni Uredbo (ES) št. 1626/94, da bi se za Malto sprejelo potrebne ohranitvene ukrepe v skladu naslednjimi smernicami:

- Ribolov v območju gospodarjenja 25 milj mora biti omejen na obalni ribolov majhnega obsega, tj. na ribiška plovila, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja na motorni pogon, z izjemami navedenimi spodaj. Skupni ribolovni napor plovil, ki so krajša od 12 metrov, ne presega ravni zadnjih let;

- Vendar se plovilom z vlečno mrežo, katerih skupna dolžina ne presega 24 metrov, dovoli ribolov v območju gospodarjenja 25 milj, v okviru določenih območij za ribolov z vlečno mrežo. Skupna ribolovna zmogljivost plovil z vlečno mrežo, ki se meri v moči motorja (kW), ne presega zmogljivosti zabeležene v območju gospodarjenja 25 milj v letih 2000-2001 in moč motorja posameznega plovila z vlečno mrežo, ki lovi v vodah globokih manj kot 200 metrov, ne presega 185 kW (250 HP). Te omejitve se lahko na predlog ustreznih znanstvenih teles spremenijo upoštevajoč nove tehtne znanstvene dokaze.

- Število plovil, ki lahko sodelujejo v lovu na lampuki (Coryphaena hippurus - delfinka), je omejeno na največ 130. Razdelitev in namestitev naprav za zbiranje rib za vsako ribolovno sezono, ki se ponavadi razteza od avgusta do decembra, je na podlagi nediskriminacije odprta za vse ribiče Skupnosti, vendar za nemalteške ribiče le od 12 milj navzven.

- Vsa plovila, katerih skupna dolžina presega 12 metrov in imajo dovoljenje loviti v območju gospodarjenja 25 milj, vključno s plovili z vlečno mrežo na dnu, plovili, ki lovijo z zapornimi plavaricami "lampara", plovili, ki z napravo za zbiranje rib lovijo lampuki, in plovili, ki z velikimi pelagičnimi zapornimi plavaricami in industrijskimi parangali lovijo tuno in druge zelo selitvene vrste, bodo uvrščena na seznam. Kakršnokoli povečanje ribolovnega napora mora zagotavljati trajnostno ohranjanje območja.

Podrobna pravila za sestavo zgoraj omenjenega seznama, za sistem spremljanja ribolovnega napora in, če je to potrebno, za ribolov na lampuki v območju gospodarjenja 25 milj se sprejmejo skladno s postopkom iz člena 18 Uredbe (EGS) št. 3760/92 [1] o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva. Učinkovite metode spremljanja se sprejme skladno s pravnim redom EU.

Pogoji tega sistema upravljanja z ribolovnim naporom se po pristopu Malte na predlog ustreznih znanstvenih teles znova ocenijo upoštevajoč nove tehtne znanstvene dokaze, tako da se ocenijo njihovi učinki na ohranjanje staležev.

Po pristopu Malte se težave povezane z možnimi neskladnostmi med različnimi ribiškimi orodji in možni ukrepi za njihovo zmanjšanje obravnavajo na ravni Skupnosti.

Skladno z Uredbo (ES) št. 1239/98 [2] o spremembah Uredbe (ES) št. 894/97 o določanju nekaterih tehničnih ukrepov za ohranjanje ribolovnih virov je v območju gospodarjenja 25 milj prepovedano uporabljati viseče mreže.

Ti ohranitveni ukrepi bodo nediskriminacijski in se bodo uporabljali na celotnem območju gospodarjenja 25 milj.

Zgornja rešitev ne posega v razvoj sekundarnega prava na tem področju.

2. 31998 R 0088: Uredba Sveta (ES) št. 88/98 z dne 18. decembra 1997 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranjanje ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Oresunda (UL L 9, 15.1.1998, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 R 1520: Uredbo Sveta (ES) št. 1520/98 z dne 13.7.1998 (UL L 201, 17.7.1998, str. 1).

Svet pred dnem pristopa spremeni Uredbo (ES) št. 88/98, da bi se sprejelo potrebne ohranitvene ukrepe v skladu naslednjimi smernicami:

- moč motorja plovil, ki se jim dovoli loviti v Riškem zalivu, ne sme presegati 221 kW;

- plovila, ki se jim dovoli loviti v Riškem zalivu, se bodo uvrstila na seznam; seznam se sestavi, da bi se zagotovilo, da skupna ribolovna zmogljivost, ki se meri v moči motorja (kW), ne presega zmogljivosti zabeležene v Riškem zalivu v letih 2000-2001.

Podrobna pravila za sestavo seznama in za sistem spremljanja ribolovnega napora za Riški zaliv se bodo sprejela skladno s postopkom iz člena 18 Uredbe (EGS) št. 3760/92 [3] o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva.

Ti tehnični ohranitveni ukrepi bodo nediskriminacijski in se jih bo uporabljalo v celotnem Riškem zalivu.

Zgornja rešitev ne posega v razvoj sekundarnega prava na tem področju.

4. STATISTIKA

1. 31977 D 0144: Odločba Komisije 77/144/EGS z dne 22. decembra 1976 o standardni kodi in pravilih za transkripcijo podatkov statističnih raziskovanj nasadov določenih sort sadnega drevja v strojno čitljivo obliko in o mejah pridelovalnih območij za ta raziskovanja (UL L 47, 18.2.1977, str. 52), kakor je bila spremenjena z:

- 31981 D 0433: Odločbo Komisije 81/433/EGS z dne 7.5.1981 (UL L 167, 24.6.1981, str. 12),

- 31985 D 0608: Odločbo Komisije 85/608/EGS z dne 13.12.1985 (UL L 373, 31.12.1985, str. 59),

- 31987 D 0228: Odločbo Komisije 87/228/EGS z dne 16.3.1987 (UL L 94, 8.4.1987, str. 32),

- 31991 D 0618: Odločbo Komisije 91/618/EGS z dne 18.11.1991 (UL L 333, 4.12.1991, str. 23),

- 31995 D 0531: Odločbo Komisije 95/531/ES z dne 29.11.1995 (UL L 302, 15.12.1995, str. 37),

- 31996 D 0689: Odločbo Komisije 96/689/ES z dne 25.11.1996 (UL L 318, 7.12.1996, str. 14).

Kadar je to primerno, se Priloga I, "Podrobna pravila", točki (1) "Država" in (2) "Pridelovalno območje" ter Priloga III prilagodita tako, da se upošteva pristop Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške.

2. 31979 D 0491: Odločba Komisije 79/491/EGS z dne 17. maja 1979 o določitvi kode in standardnih pravil za prepis podatkov o temeljnih raziskovanjih površin vinogradov v strojno čitljivo obliko (UL L 129, 28.5.1979, str. 9), kakor je bila spremenjena z:

- 31985 D 0620: Odločbo Komisije 85/620/EGS z dne 13.12.1985 (UL L 379, 31.12.1985, str. 1),

- 31996 D 0020: Odločbo Komisije 96/20/ES z dne 19.12.1995 (UL L 7, 10.1.1996, str. 6),

- 31999 D 0661: Odločbo Komisije 99/661/ES z dne 9.9.1999 (UL L 261, 7.10.1999, str. 42).

Seznam vinorodnih regij in oznak za nove države članice, ki jih je treba dodati v Prilogi II, bo potrdil Stalni odbor za statistiko kmetijstva na podlagi predloga Komisije v najkrajšem možnem času po pristopu.

3. 31980 D 0765: Odločba Komisije 80/765/EGS z dne 8. julija 1980 o določitvi kode in standardnih pravilih za prepis podatkov o vmesnih statističnih raziskovanjih površin vinogradov v strojno čitljivo obliko (UL L 213, 16.8.1980, str. 34), kakor je bila spremenjena z:

- 31985 D 0621: Odločbo Komisije 85/621/EGS z dne 13.12.1985 (UL L 379, 31.12.1985, str. 12),

- 31996 D 0020: Odločbo Komisije 96/20/ES z dne 19.12.1995 (UL L 7, 10.1.1996, str. 6),

- 31999 D 0661: Odločbo Komisije 99/661/ES z dne 9.9.1999 (UL L 261, 7.10.1999, str. 42).

Seznam vinorodnih regij in oznak za nove države članice, ki jih je treba dodati v Prilogi II, bo potrdil Stalni odbor za statistiko kmetijstva na podlagi predloga Komisije v najkrajšem možnem času po pristopu.

4. 31994 D 0432: Odločba Komisije 94/432/ES z dne 30. maja 1994 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 93/23/EGS glede statističnih raziskovanj populacije in proizvodnje prašičev (UL L 179, 13.7.1994, str. 22), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 D 0380: Odločbo Komisije 95/380/ES z dne 18.9.1995 (UL L 228, 23.9.1995, str. 25),

- 31999 D 0047: Odločbo Komisije 1999/47/ES z dne 8.1.1999 (UL L 15, 20.1.1999, str. 10),

- 31999 D 0547: Odločbo Komisije 1999/547/ES z dne 14.7.1999 (UL L 209, 7.8.1999, str. 33).

Kadar je to primerno, se točke (a)-(e) Priloge IV prilagodijo tako, da se upošteva pristop Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške.

5. 31994 D 0433: Odločba Komisije 94/433/ES z dne 30. maja 1994 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Direktive Sveta 93/24/EGS glede statističnih raziskovanj populacije in proizvodnje goveda, ki spreminja omenjeno direktivo (UL L 179, 13.7.1994, str. 27), kakor je bila spremenjena z:

- 31995 D 0380: Odločbo Komisije 95/380/ES z dne 18.9.1995 (UL L 228, 23.9.1995, str. 25),

- 31999 D 0047: Odločbo Komisije 1999/47/ES z dne 8.1.1999 (UL L 15, 20.1.1999, str. 10),

- 31999 D 0547: Odločbo Komisije 1999/547/ES z dne 14.7.1999 (UL L 209, 7.8.1999, str. 33).

Kadar je to primerno, se točke (a)-(e) Priloge V prilagodijo tako, da se upošteva pristop Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške.

5. REGIONALNA POLITIKA IN USKLAJEVANJE STRUKTURNIH INSTRUMENTOV

31999 R 1260: Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah o Strukturnih skladih (UL L 161, 26.6.1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 1447: Uredbo Sveta (ES) št. 1447/2001 z dne 28.6.2001 (UL L 198, 21.7.2001, str. 1).

V skladu s prvim pododstavkom člena 4(4) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/1999, Komisija, kadar je to primerno in v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico, sprejme odločbe v najkrajšem možnem času po pristopu in sestavi sezname območij za Češko, Estonijo, Ciper, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Slovenijo in Slovaško, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pomoči v okviru Cilja 2 iz Strukturnih skladov za obdobje od dne pristopa do 2006. Te odločbe upoštevajo zgornje meje prebivalstva za vsako izmed teh držav članic, v skladu z Odločbo Komisije 1999/503/EC, kakor je spremenjena s tem aktom.

[1] UL L 389, 31.12.1992, str. 1.

[2] UL L 171, 17.6.1998, str. 1.

[3] UL L 389, 31.12.1992, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Seznam iz člena 22 Akta o pristopu

1. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti: Tretji del, Naslov III, člen 58(1)(a)

Pravica držav članic iz člena 58(1)(a) Pogodbe ES, da uporabljajo ustrezne določbe svojega davčnega prava, se bo uporabljala le glede ustreznih določb, ki so obstajale ob koncu leta 1993. V primeru Estonije bo ta datum 31. december 1999.Vendar pa se to uporablja le za pretok kapitala med državami članicami in za plačila, ki se jih izvede med državami članicami.

2. PRAVO DRUŽB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti: Tretji del, Naslov I Prosti pretok blaga

POSEBNI MEHANIZEM

Na Češkem, v Estoniji, Latviji, Litvi, na Madžarskem, Poljskem, v Sloveniji ali na Slovaškem se lahko imetnik patenta ali dodatnega varstvenega certifikata za farmacevtski proizvod, ki je prijavljen v državi članici, ker taka zaščita ni mogla biti pridobljena v eni izmed zgoraj omenjenih držav, ali njegov upravičenec, sklicuje na pravice, podeljene s tem patentom ali dodatnim varstvenim certifikatom, da bi prepreči li uvoz in trženje tega proizvoda v državah članicah oziroma državah, kjer ta proizvod uživa patentno varstvo ali varstvo z dodatnim certifikatom, tudi če je proizvod prvič dal na trg v novi državi članici imetnik, ali se je to zgodilo z njegovim soglasjem.

Vsakdo, ki namerava uvažati ali tržiti farmacevtski proizvod iz zgornjega odstavka v državi članici, kjer proizvod uživa patentno varstvo ali varstvo z dodatnim certifikatom, pristojnim organom v prijavi za uvoz dokaže, da je bil imetnik tega varstva ali njegov upravičenec o tem mesec dni prej uradno obveščen.

3. POLITIKA KONKURENCE

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti: Naslov VI, Poglavje 1 Pravila konkurence

1. Naslednji programi pomoči in posamična pomoč, ki se jih je v novih državah članicah začelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, se po pristopu štejejo za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES:

(a) ukrepi pomoči, ki se jih je začelo izvajati pred 10. decembrom 1994;

(b) ukrepi pomoči, ki so našteti v Dodatku k tej Prilogi;

(c) ukrepi pomoči, ki jih je pred dnem pristopa ocenil organ za nadzor državnih pomoči nove države članice, in ugotovil, da so združljivi s pravnim redom EU, ter ki jim Komisija ni ugovarjala v skladu s postopkom iz odstavka 2 zaradi resnih dvomov v združljivost ukrepov s skupnim trgom.

Za uporabo člena 88(3) Pogodbe ES se vse ukrepe, ki se na dan pristopa še vedno uporabljajo in ki predstavljajo državno pomoč in ne izpolnjujejo zgornjih pogojev, od pristopa šteje za novo pomoč.

Zgornje določbe se ne uporabljajo za pomoči na področju transporta niti za pomoči dejavnostim, povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov, ki so našteti v Prilogi I Pogodbe ES, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov.

Zgornje določbe prav tako ne posegajo v prehodne ukrepe glede politike konkurence iz tega akta.

2. V kolikor nova država članica želi, da Komisija v postopku, opisanem v členu 1(c) preuči ukrep pomoči, Komisiji predloži:

(a) seznam obstoječih ukrepov pomoči, ki jih je ocenil nacionalni organ za nadzor državnih pomoči in ugotovil, da so združljive s pravnim redom EU ter

(b) kakršnekoli druge informacije, ki so bistvene za oceno združljivosti ukrepa pomoči, ki se ga preučuje,

v skladu s posebnim obrazcem, ki ga pripravi Komisija.

Če Komisija v 3 mesecih od prejema popolnih informacij o ukrepu nima pripomb zaradi resnih dvomov glede združljivosti ukrepa s skupnim trgom glede obstoječega ukrepa pomoči ali od prejema izjave nove države članice, v kateri ta obvešča Komisijo, da šteje predložene informacije za popolne, ker dodatne zahtevane informacije niso dostopne ali so že bile predložene, se šteje, da mu Komisija ni ugovarjala.

Zgornji postopek velja za vse ukrepe pomoči, ki so pred dnem pristopa predloženi Komisiji v skladu s postopkom iz odstavka 1(c), ne glede na to, če je v času preučevanja ukrepa zadevna nova država članica že postala članica Unije.

3. Odločitev Komisije, da ugovarja ukrepu v smislu odstavka 1(c), se šteje za odločitev o uvedbi uradnega preiskovalnega postopka v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 [1] o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES.

Če je taka odločitev sprejeta pred dnem pristopa, bo začela veljati šele z dnem pristopa.

4. Glede pomoči na področju transporta se programe pomoči in posamično pomoč, ki se jih je v novih državah članicah začelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, šteje do konca tretjega leta od dne pristopa za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES pod pogojem, da je bila Komisija o njih obveščena štiri mesece od dne pristopa. Ta določba ne posega v postopke o obstoječi pomoči iz člena 88 Pogodbe ES.

Nove države članice bodo spremenile vsako pomoč, ki se bo štela za obstoječo v skladu z zgornjim pododstavkom, da bi najkasneje do konca tretjega leta od dne pristopa upoštevale smernice, ki jih uporablja Komisija.

Glede obstoječe pomoči in načrtov o podelitvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena ali uradno obveščena na dan pristopa.

4. KMETIJSTVO

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov II, Kmetijstvo

1. Javne zaloge, s katerimi na dan pristopa razpolagajo nove države članice in ki izhajajo iz njihove politike tržne podpore, prevzame Skupnost po vrednosti, pridobljeni z uporabo člena 8 Uredbe Sveta (EGS) št. 1883/78 o splošnih pravilih za financiranje intervencij s strani Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada, Jamstvenega oddelka [2]. Omenjene zaloge se prevzamejo le pod pogojem, da je javna intervencija za zadevne proizvode zagotovljena po pravilih Skupnosti in da zaloge izpolnjujejo zahteve za intervencijo Skupnosti.

2. Vse zaloge proizvodov, zasebne in javne, na dan pristopa v prostem prometu na ozemlju novih držav članic, ki presegajo količino, ki jo je mogoče upoštevati kot običajni prenos zalog, je treba odpraviti na stroške novih držav članic.

Pojem običajnega prenosa zalog se opredeli za vsak proizvod na podlagi meril in ciljev, ki so lastni vsaki skupni tržni ureditvi.

3. Zaloge iz odstavka 1 se odštejejo od količine, ki presega običajen prenos zalog.

4. Komisija izvaja in uporablja zgornje ureditve v skladu s postopkom iz člena 13 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 o financiranju skupne kmetijske politike [3] ali, če je to primerno, v skladu s postopkom iz člena 42(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1260/2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja [4] ali iz ustreznih členov ali drugih uredb o skupni ureditvi kmetijskih trgov ali v skladu z ustreznim postopkom v odboru, kot je opredeljen v zakonodaji, ki se uporablja.

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci

Brez poseganja v postopke o obstoječih pomočeh iz člena 88 Pogodbe ES se programe pomoči in posamično pomoč, podeljene dejavnostim povezanim s proizvodnjo, predelavo ali trženjem proizvodov navedenih v Prilogi I k Pogodbi ES, z izjemo ribiških proizvodov in iz njih pridobljenih proizvodov, ki se jih je v novih državah članicah začelo izvajati pred dnem pristopa in se jih izvaja tudi po tem dnevu, šteje za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

- O ukrepih pomoči se v štirih mesecih od dne pristopa obvesti Komisijo. To obvestilo vključuje podatke o pravni podlagi vsakega ukrepa. Glede obstoječih ukrepov pomoči in načrtov o podelitvi ali spremembi pomoči, o katerih je Komisija obveščena pred dnem pristopa, se šteje, da je bila Komisija o njih obveščena na dan pristopa. Komisija objavi seznam takih pomoči.

Ti ukrepi pomoči se do konca tretjega leta od dne pristopa štejejo za "obstoječo" pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES.

Kadar je to potrebno, nove države članice spremenijo te ukrepe pomoči, da bi najkasneje do konca tretjega leta od dne pristopa upoštevale smernice, ki jih uporablja Komisija. Po tem dnevu se vsaka pomoč, za katero se ugotovi, da je nezdružljiva s temi smernicami, šteje za novo pomoč.

5. CARINSKA UNIJA

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Tretji del, Naslov I: Prosti pretok blaga, Poglavje 1: Carinska unija

31992 R 2913: Uredba Sveta (EGS) 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, 19.10.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32000 R 2700: Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.11.2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 17);

31993 R 2454: Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0444: Uredbo Komisije (ES) št. 444/2002 z dne 11.3.2002 (UL L 68, 12.3.2002, str. 11).

Uredba (EGS) št. 2913/92 in Uredba (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljata ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

1. Ne glede na člen 20 Uredbe (EGS) št. 2913/92 je blago, ki je na dan pristopa v razširjeni Skupnosti v začasni hrambi ali v carinski rabi in v postopkih iz členov 4(15)(b) in od (16)(b) do (g) te uredbe, ali ki se prevaža v razširjeni Skupnosti po opravljenih izvoznih formalnostih, ob vnosu v prosti promet oproščeno carin in drugih carinskih ukrepov, pod pogojem, da se predloži eno izmed naslednjih dokazil:

(a) dokazilo o preferencialnem poreklu, ki je bilo ustrezno izdano pred dnem pristopa v skladu z enim izmed evropskih sporazumov (našteti spodaj) ali v skladu z enakovrednim preferencialnim sporazumom, ki so ga nove države članice sklenile med sabo in ki vsebuje prepoved povračila ali izvzetje iz carin na materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov, za katere je izdano ali sestavljeno dokazilo o poreklu (pravilo "prepovedi povračila");

(b) katerokoli dokazilo o skupnostnem statusu iz členov 314c in 315 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

2. Za namene izdajanja dokazil iz odstavka 1(b) zgoraj, upoštevajoč položaj na dan pristopa in poleg določb člena 4(7) Uredbe (EGS) št. 2913/92, "blago Skupnosti" pomeni blago, ki je:

- v celoti pridobljeno na območju katerekoli izmed novih držav članic pod pogoji enakimi tistim iz člena 23 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in ne vsebuje blaga uvoženega iz drugih držav ali območij;

- uvoženo iz držav ali območij razen zadevne države in sproščeno v prosti promet v tej državi;

- pridobljeno ali proizvedeno v zadevni državi bodisi izključno iz blaga, navedenega v drugi alinei tega odstavka, bodisi iz blaga, navedenega v prvi in drugi alinei tega odstavka.

Evropski sporazumi:

- 21994 A 1231 (34): Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Češko republiko na drugi strani - Protokol 4 o definiciji pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja [5];

- 21998 A 0309 (01): Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Estonijo na drugi strani - Protokol 3 o definiciji pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja [6];

- 21998 A 0202 (01): Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Latvijo na drugi strani - Protokol 3 o definiciji pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja [7];

- 21998 A 0220 (01): Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Litvo na drugi strani - Protokol 3 o definiciji pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja [8];

- 21993 A 1231 (13): Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani - Protokol 4 o definiciji pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja [9];

- 21993 A 1231 (18): Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Poljsko na drugi strani - Protokol 4 o definiciji pojma izdelki s poreklom in načinih upravnega sodelovanja [10];

- 21999 A 0226 (01): Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani - Protokol 4 o definiciji pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja [11];

- 21994 A 1231 (30): Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Slovaško republiko na drugi strani - Protokol 4 o definiciji pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja [12].

3. Brez poseganja v uporabo kateregakoli ukrepa, ki izhaja iz skupne trgovinske politike, je dokazilo o poreklu, ki ga ustrezno izdajo tretje države v okviru preferencialnih sporazumov sklenjenih med novimi državami članicami in temi državami ali v okviru enostranske nacionalne zakonodaje novih držav članic, sprejeto v novih državah članicah pod pogojem, da:

(a) pridobitev takega porekla podeli preferencialno tarifno obravnavo na podlagi preferencialnih tarifnih ukrepov iz člena 20(3)(d) in (e) Uredbe (EGS) št. 2913/92, ki jih vsebujejo sporazumi ali ureditve, ki jih je sklenila ali sprejela Skupnost glede tretjih držav ali skupin držav;

(b) so bili dokazilo o poreklu in prevozni dokumenti izdani najkasneje na dan pred dnem pristopa;

(c) se dokazilo o poreklu predloži carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

Če je bilo blago v novi državi članici deklarirano za uvoz pred dnem pristopa, je v skladu s preferencialnimi ureditvami, ki tedaj veljajo v tej novi državi članici, tudi naknadno izdano dokazilo o poreklu v skladu s temi ureditvami lahko sprejeto v novih državah članicah, pod pogojem, da je predloženo carinskim organom v obdobju štirih mesecev od dne pristopa.

4. Češki, Estoniji, Latviji, Litvi, Madžarski, Poljski, Sloveniji in Slovaški se dovoli ohraniti pooblastila, s katerimi je bil v okviru sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami podeljen status "pooblaščenih izvoznikov", pod pogojem, da je:

(a) taka določba predvidena tudi v sporazumih teh tretjih držav z Unijo, sklenjenih pred dnem pristopa;

(b) in da pooblaščeni izvozniki uporabljajo pravila o poreklu Skupnosti.

Ta pooblastila nove države članice najkasneje eno leto od dne pristopa nadomestijo z novimi pooblastili, ki se izdajo pod pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

5. Zahtevke za naknadno preverjanje dokazila o poreklu, ki je bilo izdano v skladu s preferencialnimi sporazumi in ureditvami iz odstavkov 3 in 4 zgoraj, sprejemajo pristojni carinski organi sedanjih držav članic in novih držav članic v obdobju treh let po izdaji zadevnega dokazila o poreklu ter jih lahko vlagajo ti organi v obdobju treh let po sprejemu dokazila o poreklu v podporo deklaraciji o prostem prometu.

6. Če so bili dokazilo o poreklu in/ali prevozni dokumenti izdani pred dnem pristopa in če so glede trgovine z blagom med novimi državami članicami in sedanjimi državami članicami ali med samimi novimi državami članicami potrebne carinske formalnosti, se uporabijo določbe protokolov o definiciji pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja ustreznih sporazumov.

7. Postopki, ki urejajo carinsko skladiščenje iz členov od 84 do 90 in od 98 do 113 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 535 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

- Postopek se zaključi v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga, se plačani znesek šteje za lastna sredstva Skupnosti. Če je znesek carinskega dolga določen na podlagi narave uvoznega blaga, carinske vrednosti in količine uvoznega blaga v trenutku sprejema deklaracije za njegov vnos v carinsko skladiščenje in je bila ta deklaracija sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v novih državah članicah uporabljala pred dnem pristopa.

8. Postopki, ki urejajo aktivno oplemenitenje, iz členov od 84 do 90 in od 114 do 129 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 536 do 550 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

- Postopek se zaključi v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga, se plačani znesek šteje za lastna sredstva Skupnosti. Če je znesek carinskega dolga določen na podlagi tarifne uvrstitve, količine, carinske vrednosti in porekla uvoznega blaga v trenutku sprejema deklaracije za njegov vnos v aktivno oplemenitenje in je bila ta deklaracija sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v novih državah članicah uporabljala pred dnem pristopa.

- Če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranilo enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so od dne pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

- Če je bila deklaracija za aktivno oplemenitenje sprejeta po sistemu povračila in je carinski dolg, glede katerega se zahteva povračilo, nastal pred dnem pristopa, povračilo izvede nova država članica na lastne stroške v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

9. Postopki, ki urejajo predelavo pod carinskim nadzorom iz členov od 84 do 90 in od 130 do 136 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 551 do 552 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

- Postopek se zaključi v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga, se plačani znesek šteje za lastna sredstva Skupnosti.

10. Postopki, ki urejajo začasni uvoz iz členov od 84 do 90 in od 137 do 144 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 553 do 584 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

- Postopek se zaključi v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga, se plačani znesek šteje za lastna sredstva Skupnosti. Če je znesek carinskega dolga določen na podlagi tarifne uvrstitve, količine, carinske vrednosti in porekla uvoznega blaga v trenutku sprejema deklaracije za njegov vnos v začasni uvoz in je bila ta deklaracija sprejeta pred dnem pristopa, te podlage izhajajo iz zakonodaje, ki se je v novih državah članicah uporabljala pred dnem pristopa.

- Če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga se, da bi se ohranilo enakost med imetniki dovoljenj v sedanjih državah članicah in novih državah članicah, plača kompenzacijske obresti na uvozne dajatve, ki so od dne pristopa dolgovane v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti.

11. Postopki, ki urejajo pasivno oplemenitenje iz členov od 84 do 90 in od 145 do 160 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 496 do 523 in od 585 do 592 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

- Postopek se zaključi v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če zaključek postopka povzroči nastanek carinskega dolga, se plačani znesek šteje za lastna sredstva Skupnosti. Člen 591, drugi pododstavek Uredbe (EGS) št. 2454/93 se smiselno uporablja za blago na začasnem izvozu, ki je bilo začasno izvoženo v nove države članice pred dnem pristopa.

12. Dovoljenja, ki so bila izdana pred dnem pristopa za uporabo carinskih postopkov iz odstavkov 8, 9 in 11 zgoraj, veljajo do konca svoje veljavnosti ali eno leto od dne pristopa, kar se zgodi prej.

13. Postopki, ki urejajo nastanek carinskega dolga, vknjižbo in naknadno izterjavo iz členov od 201 do 232 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 859 do 876a Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

- Izterjava se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa je carinski dolg nastal pred dnem pristopa, izterjavo izvede zadevna nova država članica v svojo korist v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.

14. Postopki, ki urejajo povračilo in odpust dajatev iz členov od 235 do 242 Uredbe (EGS) št. 2913/92 in iz členov od 877 do 912 Uredbe (EGS) št. 2454/93 se za nove države članice uporabljajo ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

- Povračilo in odpust dajatev se izvede v skladu s pogoji iz zakonodaje Skupnosti. Če pa se dajatve, katerih povračilo ali odpust se zahteva, nanašajo na carinski dolg, ki je nastal pred dnem pristopa, povračilo in odpust dajatev izvede zadevna nova država članica na lastne stroške v skladu s pogoji, ki veljajo v njej.

[1] UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

[2] UL L 216, 5.8.1978, str.1.

[3] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[4] UL L 178, 30.6.2001, str. 1.

[5] UL L 360, 31.12.1994, str. 2. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2001 Pridružitvenega sveta EU-Češka z dne 23.1.2001 (UL L 64, 6.3.2001, str. 36).

[6] UL L 68, 9.3.1998, str. 3. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 3/2001 Pridružitvenega sveta EU-Estonija z dne 19.2.2001 (UL L 79, 17.3.2001, str. 26).

[7] UL L 26, 2.2.1998, str. 3. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2001 Pridružitvenega sveta EU-Latvija z dne 23.1.2001 (UL L 60, 1.3.2001, str. 54).

[8] UL L 51, 20.2.1998, str. 3. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 1/2001 Pridružitvenega sveta EU-Litva z dne 25.1.2001 (UL L 85, 24.3.2001, str. 24).

[9] UL L 347, 31.12.1993, str. 2. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 4/2000 Pridružitvenega sveta EU-Madžarska z dne 22.12.2000 (UL L 19, 20.1.2001, str. 26).

[10] UL L 348, 31.12.1993, str. 2. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjens Sklepom št. 4/2000 Pridružitvenega sveta EU-Poljska z dne 29.12.2000 (UL L 19, 20.1.2001, str. 29).

[11] UL L 51, 26.2.1999, str. 3. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 5/2000 Pridružitvenega sveta EU-Slovenija z dne 22.12.2000 (UL L 48, 17.2.2001, str. 23).

[12] UL L 359, 31.12.1994, str. 2. Sporazum, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom št. 2/2001 Pridružitvenega sveta EU-Slovaška z dne 22.2.2001 (UL L 85, 24.3.2001, str. 27).

--------------------------------------------------

Dodatek k Prilogi IV [*]

Seznam obstoječih ukrepov pomoči iz točke 1(b) mehanizma za obstoječe pomoči, ki je določen v Poglavju 3 k Prilogi IV

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 2.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Češka

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21);

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

1. Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Češko na eni strani ter Belgijo, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 14.

2. Z odstopanjem od členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa, bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop čeških državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Češki državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Češki državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Češki državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Češki državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3. Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa, Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa, sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4. Na zahtevo Češke se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3 in se konča v šestih mesecih od prejema zahteve Češke.

5. Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6. V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za češke državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki češkim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7. Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za češke državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa, uporabijo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zahteva, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

8. Dokler je uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 11 Uredbe uporablja na Češkem glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede čeških državljanov pod naslednjimi pogoji:

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev.

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb, imajo dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, izhajajoče iz dvostranskih sporazumov.

9. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče uporabljati ločeno od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki od 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Češka in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov od 2 do 5 in 7 ter 8.

10. Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Češka ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevnih držav članic.

11. Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Češka glede Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije ali Slovaške uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Češka za namene spremljanja državljanom Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije ali Slovaške, izdajajo avtomatično.

12. Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki od 2 do 5 in od 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko v nacionalnem pravu uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13. Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh v specifičnih občutljivih storitvenih sektorjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju čeških delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem na Češkem omejili začasno gibanje delavcev, katerih pravica do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji je podrejena nacionalnim ukrepom.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

— v Nemčiji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 čiščenje objektov in opreme |

Druge storitve | 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva |

— v Avstriji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov | 01.41 |

Obdelava naravnega kamna | 26.7 |

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov | 28.11 |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Poizvedovalne aktivnosti in varovanje | 74.60 |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 |

Nega na domu | 85.14 |

Socialno varstvo brez nastanitve | 85.32 |

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Češka po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Češko od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14. Učinek uporabe odstavkov od 2 do 5 in od 7 do 12 nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za dostop čeških državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov od 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Čeških delavcev migrantov in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavcev migrantov iz drugih držav članic in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo na Češkem, se ne obravnava bolj restriktivno kot delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane, ki delajo v tej državi članici oz. na Češkem. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavcev migrantov iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo na Češkem, ne obravnava bolj ugodno kot državljane Češke.

2. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

1. Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Češka pet let od dne pristopa ohrani v veljavi pravila iz Zakona o zunanji trgovini št. 219/1995 Sb. s spremembami glede pridobitve sekundarnih prebivališč s strani državljanov držav članic, ki ne prebivajo na Češkem, in družb, ki so ustanovljene v skladu z zakonodajo drugih držav članic in nimajo sedeža, podružnice ali predstavniške agencije na češkem ozemlju.

2. Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Češka sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi pravila iz Zakona o zunanji trgovini št. 219/1995 Sb. s spremembami o ureditvi lastninskih razmerij na zemljiščih in na kmetijskem premoženju ter iz Zakona št. 95/1999 Sb. o pogojih za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov iz državne lastnine v lastnino drugih subjektov glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani državljanov držav članic in družb, ki so ustanovljene v skladu z zakonodajo drugih držav članic, ki nimajo sedeža ali niso registrirane na Češkem. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali ga obravnavati bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za samozaposlene kmete, ki so državljani druge države članice in želijo imeti sedež ter prebivati na Češkem, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za češke državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem pododstavku, skrajša ali konča.

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči na Češkem prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Komisija na zahtevo Češke odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

3. KMETIJSTVO

A. VETERINARSKA ZAKONODAJA

1. 31964 L 0433: Direktiva Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (UL P 121, 29.7.1964, str. 2012 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 268, 29.6.1991, str. 71), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31995 L 0023: Direktivo Sveta 95/23/ES z dne 22.6.1995 (UL L 243, 11.10.1995, str. 7);

31971 L 0118: Direktiva Sveta 71/118/EGS z dne 15. februarja 1971 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa perutnine (UL L 55, 8. 3.1971, str. 23 ter pozneje spremenjena in ažurirana v UL L 62, 15.3.1993, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31);

31977 L 0099: Direktiva Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in trženje mesnih izdelkov in določenih drugih izdelkov živalskega izvora (UL L 26, 31.1.1977, str. 85 ter kasneje spremenjena in ažurirana v UL L 57, 2.3.1992, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0076: Direktivo Sveta 97/76/ES z dne 16.12.1997 (UL L 10, 16.1.1998, str. 25);

31989 L 0437: Direktiva Sveta 89/437/EGS z dne 20. junija 1989 o higienskih in zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg jajčnih izdelkov (UL L 212, 22.7.1989, str. 87), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31996 L 0023: Direktivo Sveta 96/23/ES z dne 29.4.1996 (UL L 125, 23.5.1996, str. 10);

31992 L 0046: Direktiva Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (UL L 268, 14.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31996 L 0023: Direktivo Sveta 96/23/ES z dne 29.4.1996 (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(a) Pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, se strukturne zahteve iz Prilog I in II k Direktivi 64/433/EGS, Prilog I in II k Direktivi 71/118/EGS, Prilog A in B k Direktivi 77/99/EGS, Priloge k Direktivi 89/437 in Priloge B k Direktivi 92/46/EGS do 31. decembra 2006 ne uporabljajo za obrate na Češkem, ki so našteti v Dodatku A k tej prilogi.

(b) Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v domačih obratih, za katere tudi veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo imeti posebno oznako zdravstvene ustreznosti.

Prejšnji pododstavek se uporablja za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

(c) Češka zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a), v skladu z roki za odpravo obstoječih pomanjkljivosti iz Dodatka A k tej prilogi. Češka zagotovi, da le tisti obrati, ki v popolnosti izpolnijo te zahteve do 31. decembra 2006, lahko nadaljujejo z obratovanjem. Češka predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov, naštetih v Dodatku A, vključno s seznamom obratov, ki so v zadevnem letu odpravili obstoječe pomanjkljivosti.

(d) Komisija lahko pred pristopom in do 31. decembra 2006 ažurira Dodatek A iz odstavka (a); v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti in izsledkov procesa spremljanja, v določenem obsegu doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se sprejmejo v skladu s členom 16 Direktive 64/433/EGS, členom 21 Direktive 71/118/EGS, členom 20 Direktive 77/99/EGS, členom 14 Direktive 89/437/EGS in členom 31 Direktive 92/46/EGS.

2. 31999 L 0074: Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

Do 31. decembra 2009 lahko obrati na Češkem, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi, obdržijo v uporabi kletke, ki ne ustrezajo minimalnim zahtevam glede višine iz člena 5(1)(4) Direktive 1999/74/ES, pod pogojem, da niso starejše od 16 let in pod pogojem, da so kletke vsaj na 65 % površine visoke vsaj 36 cm in da nikjer niso nižje od 33 cm.

B. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

31982 L 0471: Direktiva Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali (UL L 213, 21.7.1982, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31999 L 0020: Direktivo Sveta 1999/20/ES z dne 22.3.1999 (UL L 80, 25.3.1999, str. 20).

Ne glede na člen 3(1) Direktive 82/471/EGS lahko Češka na svojem ozemlju dovoli trženje krme dobljene s fermentacijo Candida utilis, gojene na rastlinski vlaknini, dokler ni sprejeta odločitev v skladu s členom 6 Direktive, ali do dveh let od dne pristopa, kar se zgodi prej, pod pogojem, da Češka najkasneje do 31. decembra 2003 predloži Komisiji spise iz člena 7.

4. PROMETNA POLITIKA

31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12.11.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1.3.2002 (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

(a) Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca drugega leta od dne pristopa, so prevozniki s sedežem na Češkem izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora na Češkem.

(b) Pred koncem drugega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c) Pred koncem četrtega leta od dne pristopa v primeru resnih motenj ali grožnje le-teh na trgu notranjega cestnega prevoza tovora, države članice v katerih se člen 1 ne uporablja na podlagi odstavka (b) zgoraj, uradno obvestijo Komisijo ali bodo podaljšale to obdobje za največ eno leto ali bodo odslej v celoti uporabile člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(d) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja v celoti v vseh državah članicah, tiste države članice v katerih se člen 1 uredbe uporablja na podlagi odstavkov (b) oziroma (c) zgoraj, lahko uporabijo spodaj opisani postopek.

Kadar ima država članica iz prejšnjega odstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zahteva od Komisije delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabijo se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 in odstavki 4, 5 in 6 člena 7 uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(e) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja na podlagi odstavkov (a) do (c) zgoraj, lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(f) Učinek uporabe odstavkov (a) do (d) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

5. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

(a) Z odstopanjem od člena 13(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Češka do 31. decembra 2007 ohrani nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ne sme biti nižja od 5 %: a) od dobave toplotne energije, ki jo uporabljajo gospodinjstva in mali podjetniki, ki niso registrirani za DDV, za ogrevanje in proizvodnjo tople vode, z izjemo surovin za ustvarjanje toplotne energije ter b) od gradnje stanovanjskih objektov, ki se ne opravlja v okviru socialne politike, z izjemo dobave gradbenih materialov.

(b) Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Češka, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F direktive.

2. 31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Češka do 31. decembra 2006 preloži uporabo celotne minimalne trošarine, ki je enaka 57 % drobnoprodajne cene (vključno z vsemi davki) in najmanj 60 EUR na 1000 cigaret, za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Češka med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive. Češka lahko do 31. decembra 2007 preloži tudi uporabo celotne minimalne trošarine 64 EUR na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Češka med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS [2] o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov in, potem ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja katero izmed zgornjih odstopanj, ohranijo iste količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Češke, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

3. 31992 L 0080: Direktiva Sveta 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelan tobak razen cigaret (UL L 316, 31.10.1992, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 92/80/EGS lahko Češka do 31. decembra 2006 odloži uporabo celotnih minimalnih trošarin na tobačne izdelke razen cigaret.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS [2] o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za tobačne izdelke razen cigaret, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Češke, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

6. ENERGETIKA

1. 31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2005 ne uporablja za Češko. Češka zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

- 80 dnem do dne pristopa;

- 85 dnem do 31. decembra 2004;

- 90 dnem do 31. decembra 2005.

2. 31998 L 0030: Direktiva 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom (UL L 204, 21.7.1998, str. 1).

Do 31. decembra 2004 se člen 18 direktive 98/30/ES na Češkem ne uporablja.

7. OKOLJE

A. RAVNANJE Z ODPADKI

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) in (b) Direktive 94/62/ES Češka doseže cilje glede predelave in recikliranja za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2005 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje plastike: 10 % po teži do dne pristopa in 12 % za leto 2004;

- skupni delež predelave: 39 % po teži do dne pristopa in 45 % za leto 2004.

B. KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2010 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ne uporabljajo na Češkem v skladu z naslednjim vmesnim ciljem: glede območij poselitve (aglomeracij) s populacijskim ekvivalentom več kot 10000 Češka zagotovi upoštevanje določb direktive za 18 območij poselitve (aglomeracij) najkasneje do dne pristopa in za 36 nadaljnjih območij poselitve (aglomeracij) z enakim populacijskim ekvivalentom do 31. decembra 2006.

C. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od člena 4(1) in dela A Priloge III Direktive 2001/80/ES se do 31. decembra 2007 mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid ne uporabljajo na Češkem za kotel K4 toplarne Přerov in za kotel K11 naprave Nová Huť.

[1] NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z 32002 R 0029: Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

[2] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

--------------------------------------------------

Dodatek A

iz Priloge V, Poglavja 3, Oddelka A, točke 1 [*]

Seznam obratov, vključno s pomanjkljivostmi in roki za njihovo odpravo

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 14.

--------------------------------------------------

Dodatek B

iz Priloge V, Poglavja 3, Oddelka A, točke 2 [*]

Seznam obratov, vključno z zmogljivostjo neustreznih kletk

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 19.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Estonija

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21);

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

1. Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Estonijo na eni strani ter Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 14.

2. Z odstopanjem od členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop estonskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Estonski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Estonski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Estonski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Estonski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3. Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4. Na zahtevo Estonije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3 in se konča v šestih mesecih od prejema zahteve Estonije.

5. Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6. V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za estonske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki estonskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7. Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za estonske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabijo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zahteva, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

8. Dokler je uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 11 Uredbe uporablja v Estoniji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede estonskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev.

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb, imajo dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, izhajajoče iz dvostranskih sporazumov.

9. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče uporabljati ločeno od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki od 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Estonija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov od 2 do 5 in 7 ter 8.

10. Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Estonija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevnih držav članic.

11. Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Estonija glede Češke, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije ali Slovaške uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Estonija za namene spremljanja državljanom Češke, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije ali Slovaške, izdajajo avtomatično.

12. Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki od 2 do 5 in od 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko v nacionalnem pravu uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13. Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh v specifičnih občutljivih storitvenih sektorjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju estonskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Estoniji omejili začasno gibanje delavcev, katerih pravica do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji je podrejena nacionalnim ukrepom.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

— v Nemčiji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 čiščenje objektov in opreme |

Druge storitve | 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva |

— v Avstriji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov | 01.41 |

Obdelava naravnega kamna | 26.7 |

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov | 28.11 |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Poizvedovalne aktivnosti in varovanje | 74.60 |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 |

Nega na domu | 85.14 |

Socialno varstvo brez nastanitve | 85.32 |

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Estonija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Estonijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14. Učinek uporabe odstavkov od 2 do 5 in od 7 do 12 nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za dostop estonskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov od 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Estonskih delavcev migrantov in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavcev migrantov iz drugih držav članic in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v Estoniji, se ne obravnava bolj restriktivno kot delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane, ki delajo v tej državi članici oz. v Estoniji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavcev migrantov iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Estoniji, ne obravnava bolj ugodno kot državljane Estonije.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

1. 31994 L 0019: Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5).

Z odstopanjem od člena 7(1) Direktive 94/19/ES se minimalna raven jamstva za vloge do 31. decembra 2007 ne uporablja v Estoniji. Estonija zagotovi, da njen sistem zajamčenih vlog zagotavlja kritje za najmanj 6391 EUR do 31. decembra 2005 in za najmanj 12782 EUR od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam estonskih kreditnih institucij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznanemu sistemu zajamčenih vlog, ki zagotavlja kritje za razliko med estonsko ravnijo jamstva za vloge in minimalno ravnijo iz člena 7(1). Zahtevi iz člena 7(1) po zagotavljanju minimalne ravni jamstva za vloge za podružnice estonskih kreditnih institucij, ki poslujejo na ozemlju zadevne države članice, je mogoče zadostiti tudi preko estonskega sistema zajamčenih vlog.

2. 31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2007 ne uporablja v Estoniji. Estonija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 6391 EUR do 31. decembra 2005 in za najmanj 12782 EUR od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam estonskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med estonsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1). Zahtevi iz člena 4(1) po zagotavljanju minimalne ravni odškodnine za podružnice estonskih investicijskih podjetij, ki poslujejo na ozemlju zadevne države članice, je mogoče zadostiti tudi preko estonske odškodninske sheme za vlagatelje.

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Estonija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi pravila iz zakonodaje, ki velja v času podpisa tega akta, glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani državljanov držav članic in družb, ki so ustanovljene v skladu z zakonodajo druge države članice in ki nimajo sedeža, niso registrirane niti nimajo lokalne podružnice ali predstavniške agencije v Estoniji. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za državljane drugih držav članic, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje in prebivati v Estoniji in ki so vsaj tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost v Estoniji, ne veljajo določbe prejšnjega odstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za estonske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled omenjenih prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem odstavku, skrajša ali konča.

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči v Estoniji prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Komisija na zahtevo Estonije odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

4. KMETIJSTVO

1. 31991 R 2092: Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 198, 22.7.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0473: Uredbo Komisije (ES) št. 473/2002 z dne 15.3.2002 (UL L 75, 16.3.2002, str. 21).

Z odstopanjem od člena 6(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 2092/91 se v Estoniji v obdobju 18 mesecev od dne pristopa dovoli neomejena uporaba domače šote v ekološkem kmetovanju.

Z odstopanjem od člena 6(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 2092/91 se v Estoniji v obdobju 18 mesecev od dne pristopa dovoli uporaba kalijevega permanganata pri obdelavi pridelkov in zemlje pri ekološkem kmetovanju.

Z odstopanjem od člena 6(1), (2) in (3) Uredbe (EGS) št. 2092/91 se v Estoniji do 1. januarja 2006 pri ekološkem kmetovanju dovoli uporaba semen in materiala za vegetativno razmnoževanje, ki niso proizvedeni po postopku ekološke pridelave.

2. 31999 R 1254: Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2345 Uredbo Komisije (ES) št. 2345/2001 z dne 30.11.2001 (UL L 315, 1.12.2001, str. 29).

Z odstopanjem od člena 3(f) Uredbe (ES) št. 1254/1999 lahko Estonija do konca leta 2006 uvršča pasme krav, ki so naštete v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2342/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso glede shem premij [2], kot upravičene do premije za krave dojilje v skladu s pododdelkom 3 Uredbe (ES) št. 1254/1999, pod pogojem, da so bile pripuščene ali osemenjene s semenom bikov mesnih pasem.

3. 31999 R 1255: Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga mleka in mlečnih izdelkov (UL L 160, 26.6.1999, str. 48), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0509: Uredbo Komisije (ES) št. 509/2002 z dne 21.3.2002 (UL L 79, 22.3.2002, str. 15).

Z odstopanjem od člena 38(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 lahko Estonija v tržnem letu 2004/2005 dodeli nacionalna plačila za krave mlekarice do višine, do katere jih je dodeljevala v letu pred dnem pristopa.

Estonija Komisiji predloži poročilo o izvajanju teh ukrepov državnih pomoči, v katerem je navedena oblika pomoči in zneski.

5. RIBIŠTVO

31992 R 3760: Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva (UL L 389, 31.12.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 R 1181: Uredbo Sveta (ES) št. 1181/98 z dne 4.6.1998 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

Uredba (EGS) št. 3760/92 se za Estonijo uporablja ob upoštevanju naslednjih posebnih določb.

Delež ribolovnih možnosti v Skupnosti, dodeljen Estoniji za staleže, ki jih ureja omejitev ulova, se določi po vrstah in območjih, kakor sledi:

Vrste | Območja ICES ali IBSFC | Deleži za Estonijo % |

Atlantski sled | III b, c, d [3], razen Upravne enote 3 IBSFC | 10,761 |

Papalina | III b, c, d [3] | 11,455 |

Losos | III b, c, d [3], razen Pododdelka 32 IBSFC | 2,106 |

Losos | III d Pododdelek 32 IBSFC [3] | 10,254 |

Trska | III b, c, d [3] | 1,874 |

Ti deleži se uporabijo za prvo dodelitev ribolovnih možnosti Estoniji skladno s postopkom iz člena 8(4) Uredbe (EGS) št. 3760/92.

Poleg tega bo v obdobju neposredno pred dnem pristopa Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije na podlagi ravnotežja, ki velja v NAFO, določil estonski delež v ribolovnih možnostih v Skupnosti v območju upravljanja NAFO.

6. PROMETNA POLITIKA

31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici ( UL L 279, 12.11.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0484: Uredbo (ES) 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1.3.2002 (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

a) Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca drugega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Estoniji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Estoniji.

b) Pred koncem drugega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

c) Pred koncem četrtega leta od dne pristopa v primeru resnih motenj ali grožnje le-teh na trgu notranjega cestnega prevoza tovora, države članice v katerih se člen 1 ne uporablja na podlagi odstavka (b) zgoraj, uradno obvestijo Komisijo ali bodo podaljšale to obdobje za največ eno leto ali bodo odslej v celoti uporabile člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

d) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja v celoti v vseh državah članicah, tiste države članice, v katerih se člen 1 uredbe uporablja na podlagi odstavka (b) oziroma (c) zgoraj, lahko uporabijo v nadaljevanju opisani postopek.

Kadar ima država članica iz prejšnjega odstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zahteva od Komisije delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabi se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 ter odstavki 4, 5 in 6 člena 7 uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 uredbe, o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

e) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja na podlagi odstavkov od (a) do (c) zgoraj, lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

f) Učinek uporabe odstavkov od (a) do (d) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

7. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 1 7. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

a) Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Estonija do 30. junija 2007 ohrani nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ne sme biti nižja od 5 %, od dobave toplote, ki se prodaja fizičnim osebam, stanovanjskim združenjem, združenjem stanovalcev, cerkvam, cerkvenim društvom ter institucijam in organom, ki jih financira država, podeželska občina ali mestni proračun, ter od dobave šote, briketov, premoga in kurilnega lesa fizičnim osebam.

b) Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Estonija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F direktive.

2. 31990 L 0435: Direktiva Sveta 90/435/EGS z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih in odvisnih družb iz različnih držav članic (UL L 225, 20.8.1990, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 90/435/EGS lahko Estonija, dokler zaračunava davek na dohodek od distribuiranih dobičkov, ne da bi obdavčevala nedistribuirane dobičke, ter najdlje do 31. decembra 2008, še naprej uporablja omenjeni davek za distribuirane dobičke estonskih odvisnih družb njihovim matičnim družbam s sedežem v drugih državah članicah.

3. 31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Estonija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Estonija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov [4] in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Estonije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

4. 31992 L 0080: Direktiva Sveta 92/80/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na predelan tobak razen cigaret (UL L 316, 31.10.1992, str. 10), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 92/80/EGS lahko Estonija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na tobak za kajenje.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov [4] in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za tobak za kajenje, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Estonije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

8. ENERGETIKA

1. 31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1 (1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2009 ne uporablja za Estonijo. Estonija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljeno v členu 1(1):

- 10 dnem do dne pristopa;

- 20 dnem do 31. decembra 2005;

- 35 dnem do 31. decembra 2005;

- 45 dnem do 31. decembra 2006;

- 50 dnem do 31. decembra 2007;

- 65 dnem do 31. decembra 2008;

- 90 dnem do 31. decembra 2009.

2. 31996 L 0092: Direktiva 96/ 92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (UL L 27, 30.1.1997, str. 20).

V Estoniji se do 31. decembra 2008 ne uporablja člen 19(2) Direktive 96/92/ES.

9. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31.12.1994, str. 24).

1. Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Estoniji:

- do 31. decembra 2005 za naprave za skladiščenje OÜ Tarkoil, Rakvere in OÜ Tarkoil, Haapsalu;

- do 31. decembra 2006 za napravo za skladiščenje AS Tartu Terminaal, Kärkna, Tartu maakond.

2. Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II Direktive 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih ne uporabljajo v Estoniji:

- do 31. decembra 2005 za terminala OÜ Tarkoil, Rakvere in OÜ Tarkoil, Haapsalu;

- do 31. decembra 2006 za AS Tartu Terminaal, Kärkna, Tartu maakond.

3. Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III Direktive 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih s količino pretočenega bencina manjšo od 1000 m3/leto do 31. decembra 2006 ne uporabljajo v Estoniji.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

Z odstopanjem od člena 5(3)(a), 5(3)(b) in 14(d)(i) Direktive 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo Sveta 75/442/EGS [6] o odpadkih in Direktivo Sveta 91/689/EGS [7] o nevarnih odpadkih se zahteve za tekoče in jedke odpadke do 16. julija 2009 ne uporabljajo za pepel naftnega skrilavca, ki se odlaga na obstoječa odlagališča v Estoniji. Estonija zagotavlja postopno zmanjševanje odlaganja pepela naftnega skrilavca na odlagališča, ki ni v skladu s prej omenjenimi določbami direktive, v skladu z naslednjimi letnimi maksimalnimi količinami:

- do dne pristopa: 3930000 ton;

- do 31. decembra 2004: 3570000 ton;

- do 31. decembra 2005: 3090000 ton;

- do 31. decembra 2006: 2120000 ton;

- do 31. decembra 2007: 920000 ton;

- do 31. decembra 2008: 350000 ton.

C. KAKOVOST VODE

1. 31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2010 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ne uporabljajo v Estoniji v skladu z naslednjim vmesnim ciljem: za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10000 Estonija zagotovi upoštevanje določb direktive do 31. decembra 2009.

2. 31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

Z odstopanjem od členov 5(2) in 8 ter Priloge I, Dela C Direktive 98/83/ES:

a) se vrednosti določene za indikatorske parametre barva, koncentracija vodikovih ionov, železo, mangan, vonj in motnost ne uporabljajo v Estoniji:

- do 31. decembra 2007 za sisteme za distribucijo, ki oskrbujejo več kot 2000 oseb;

- do 31. decembra 2013 za sisteme za distribucijo, ki oskrbujejo 2000 oseb ali manj.

b) se vrednosti določene za indikatorske parametre klorid, prevodnost in sulfat ne uporabljajo v Estoniji:

- do 31. decembra 2008 za naselja z več kot 2000 osebami;

- do 31. decembra 2013 za naselja z 2000 osebami ali manj.

D. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Prilog III in VII Direktive 2001/80/ES se mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid in prah ne uporabljajo v Estoniji:

- do 31. decembra 2010 za kurilno napravo v kraju Ahtme;

- do 31. decembra 2015 za kurilne naprave v kraju Narva (Eesti in Balti) in v kraju Kohtla Järve. Vendar pa v kraju Narva (Eesti in Balti) 4 kotli do 31. decembra 2004 upoštevajo direktivo in nadaljnji 4 kotli do 31. decembra 2010. Do 1. januarja 2008 se zaprejo vsi kotli tipa "TP-17" elektrarne Balti.

Med prehodnim obdobjem se v teh napravah doseže najmanj 65-odstotno raven razžveplanja in mejne vrednosti emisij za prah ne presegajo 200mg/Nm3.

Do 1. januarja 2008 Estonija Komisiji predloži načrt, vključno z investicijskim načrtom, o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih kotlov v kraju Narva (Eesti in Balti) in v kraju Kohtla Järve za obdobje med 2010 in 2015.

Estonija stori vse za zagotovitev, da emisije žveplovega dioksida iz kurilnih naprav na naftni skrilavec v letu 2012 ne presežejo 25000 ton in da se od takrat naprej postopno zmanjšujejo.

E. VARSTVO NARAVE

31992 L 0043: Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0062: Direktivo Sveta 97/62/ES z dne 27.10.1997 (UL L 305, 8.11.1997, str. 42).

Do 1. maja 2009 Komisija Svetu predloži poročilo o nadaljnji uporabi geografske izjeme za rise (Lynx lynx) v okviru Priloge IV Direktive 92/43/EGS, predvsem ob upoštevanju ohranitve populacije risov in vplivov njene ohranitve na druge prosto živeče vrste. Svet na podlagi poročila ponovno preuči izjemo in lahko s kvalificirano večino na predlog Komisije odloči, da se njena nadaljnja uporaba konča.

[1] NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z 32002 R 0029: Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

[2] UL L 281, 4.11.1999, str. 30.

[3] Vode Skupnosti.

[4] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

[6] UL L 194, 25.7.1975, str. 39, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 96/350/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).

[7] UL L 377, 31.12.1991, str. 20, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Ciper

1. PROSTI PRETOK BLAGA

32001 L 0083: Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

Z odstopanjem od zahtev v zvezi s kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo iz Direktive 2001/83/ES ostanejo dovoljenja za promet farmacevtskih izdelkov iz seznama (ki ga posreduje Ciper v Dodatku k tej prilogi v enem jeziku), ki so izdana v skladu s ciprsko zakonodajo pred dnem pristopa, v veljavi, dokler niso obnovljena v skladu s pravnim redom EU in skladno s časovnim okvirom določenim v zgoraj omenjenem seznamu ali do 31. decembra 2005, kar nastopi prej. Ne glede na določbe iz naslova III, poglavja 4 direktive, dovoljenja za promet po tej izjemi niso upravičena do vzajemnega priznavanja v državah članicah.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

32000 L 0012: Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 L 0028: Direktivo 2000/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.9.2000 (UL L 275, 27.10.2000, str. 37).

Do 31. decembra 2007 se Direktiva 2000/12/ES na Cipru ne uporablja za zadružne kreditne in zadružne hranilne družbe, v kolikor te družbe ne izpolnjujejo pogojev iz direktive.

Od dne pristopa do izteka prehodnega obdobja ciprske oblasti na začetku vsakega leta obveščajo Komisijo o številu zadružnih kreditnih in zadružnih hranilnih družb, ki ne izpolnjujejo pogojev iz direktive in ostajajo izvzete, ter o njihovem tržnem deležu.

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Ciper pet let od dne pristopa ohrani svojo zakonodajo o pridobitvi sekundarnih prebivališč, kot je bila v veljavi na dan 31. decembra 2000 (Zakon o pridobitvi nepremičnega premoženja (tujci) (CAP. 109) in zakoni 52/1969, 55/1972 ter 50/1990), Sklep 50.228 Ministrskega sveta z dne 25.8.1999 in okrožnica Ministrstva za notranje zadeve okrajnim uradnikom z dne 30.9.1999).

4. POLITIKA KONKURENCE

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti: Naslov VI, Poglavje 1 Pravila o konkurenci.

Ne glede na določbe členov 87 in 88 Pogodbe ES se podjetjem, ki so do 31. decembra 2001 pridobila ugodnost iz člena 28A ciprskega Zakona o davku na dohodek, dovoli do 31. decembra 2005 ohraniti ugodnost iz tega člena.

5. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Ciper v obdobju 5 let od dne pristopa dodeljuje državne pomoči, s katerimi zagotovi, da na določenih ogroženih področjih povprečni družinski dohodek ne pade pod 80 % nacionalnega povprečnega družinskega dohodka. Ta podpora se dodeljuje le kmetovalcem, ki sodelujejo v programih za razvoj podeželja, ki niso tisti iz členov 4, 5, 6, 7, 25, 26, 27 in 28 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) ter o spremembi in razveljavitvi določenih uredb [1].

Ciper Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, kjer je navedena oblika pomoči in zneski.

2. 31996 R 2200: Uredba Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (UL L 297, 21.11.1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 1881: Uredbo Sveta (ES) št. 1881/2002 z dne 14.10.2002 (UL L 285, 23.10.2002, str. 13).

Z odstopanjem od člena 23(4) Uredbe št. 2200/96 se na Cipru pet let od dne pristopa uporabljajo višine za nadomestila za umike s trga določene v členu 23(3). Za tržna leta 2004/2005 — 2008/2009 so višine 20 % za jabolka, hruške, breskve in namizno grozdje in 10 % za agrume.

3. 31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil skupne ureditve trga z mlekom in mlečnimi izdelki za konzumno mleko (UL L 351, 23.12.1997, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19.7.1999 (UL L 189, 22.7.1999, str. 43).

Z odstopanjem od člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 2597/97 se za konzumno mleko proizvedeno na Cipru pet let od dne pristopa ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe v polnem mleku. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le na Cipru ali se ga izvozi v tretjo državo.

4. 31999 R 1254: Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2345: Uredbo Komisije (ES) št. 2345/2001 z dne 30.11.2001 (UL L 315, 1.12.2001, str. 29).

Z odstopanjem od člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 se na Cipru uporaba obremenitve živali uvede postopoma, in sicer linearno od 4,5 GVŽ na hektar za prvo leto po pristopu do 1,8 GVŽ na hektar pet let po pristopu.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

1. 31966 L 0402: Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (UL P 125, 11.7.1966, str. 2309), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0064: Direktivo Sveta 2001/64/ES z dne 31.8.2001 (UL L 234, 1.9.2001, str. 60).

Zahteve glede analitske čistote iz Priloge II k Direktivi 66/402/EGS za seme Hordeum vulgare L (ječmen) se v obdobju petih let od dne pristopa ne bodo uporabljale na Cipru v zvezi z trženjem tega semena, ki je bilo proizvedeno na Cipru. V tem obdobju se tako seme ne bo tržilo na ozemlju drugih držav članic.

2. 32002 L 0053: Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort kmetijskih rastlin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1);

32002 L 0055: Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

Ciper lahko v obdobju petih let od dne pristopa preloži uporabo Direktiv 2002/53/ES in 2002/55/ES glede trženja semena tistih sort na svojem ozemlju, ki so naštete v nacionalnem katalogu o sortah poljščin in sortah zelenjadnic, ki niso bile uradno sprejete v skladu z določbami teh Direktiv. V tem obdobju se tako seme ne bo tržilo na ozemlju drugih držav članic.

6. PROMETNA POLITIKA

31985 R 3821: Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L 370, 31.12.1985, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 1360: Uredbo Komisije (ES) št. 1360/2002 z dne 13.6.2002 (UL L 207, 5.8.2002, str. 1).

Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS) št. 3821/85 se zahteva o vgraditvi in uporabi nadzorne naprave v vozilih registriranih za cestni prevoz potnikov ali tovora ne uporablja za Ciper do 31. decembra 2005 za vozila, ki so bila registrirana pred 1. januarjem 2002 in opravljajo izključno notranji prevoz. Vozniki teh vozil bodo beležili čas vožnje in obdobja počitkov v osebni dnevnik vožnje.

7. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Ciper do 31. decembra 2007 ohrani oprostitev z vračilom davka, plačanega v predhodni fazi od dobave farmacevtskih izdelkov in živil za prehrano ljudi, z izjemo sladoleda, ledenih lizik, zmrznjenega jogurta, ledu iz vode in podobnih izdelkov ter drobnega slanega peciva (krompirjev čips/paličice, rahlo slano pecivo in podobni izdelki, ki so brez nadaljnje priprave pakirani za prehrano ljudi).

Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Ciper do 31. decembra 2007 ali do konca prehodnega obdobja iz člena 28l direktive, karkoli nastopi prej, ohrani nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ne sme biti nižja od 5 %, od gostinskih storitev.

Brez poseganja v postopek iz člena 27 Direktive 77/388/EGS lahko Ciper eno leto od dne pristopa še naprej uporablja poenostavljen postopek davka na dodano vrednost za uporabo sistema za gotovinsko računovodstvo in za vrednost dobav med povezanimi osebami.

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Ciper do 31. decembra 2007 oprosti davka na dodano vrednost dobavo gradbenih zemljišč iz točke 16 Priloge F direktive.

Taka oprostitev ne velja za lastna sredstva, za katera bo treba osnovo za obdavčitev ponovno ugotoviti v skladu z Uredbo Sveta (EGS, Euratom) št. 1553/89 [2] o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev iz davka na dodano vrednost.

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Ciper, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F direktive.

2. 31992 L 0081: Direktiva Sveta 92/81/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja (UL L 316, 31.10.1992, str. 12), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31994 L 0074: Direktivo Sveta 94/74/ES z dne 22.12.1994 (UL L 365, 31.12.1994, str. 46).

Brez poseganja v uradno odločitev, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 8(4) Direktive 92/81/EGS, lahko Ciper eno leto od dne pristopa uporablja oprostitev plačila trošarin na mineralna olja, ki se uporabljajo za proizvodnjo cementa.

Brez poseganja v uradno odločitev, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 8(4) Direktive 92/81/EGS, lahko Ciper eno leto od dne pristopa uporablja tudi oprostitev plačila dodatnih trošarin na vse vrste goriv, ki se uporabljajo za lokalni prevoz potnikov.

8. ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2007 ne uporablja za Ciper. Ciper zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

- 60 dnem do dne pristopa;

- 90 dnem do 31. decembra 2007.

9. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

31999 L 0032: Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11.5.1999, str. 13).

Z odstopanjem od členov 3(1) in 4(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve za bencin in dizelsko gorivo ne uporabljajo za Ciper v obdobju enega leta od dne pristopa. V tem obdobju si Ciper lahko prizadeva pridobiti odstopanje po členih 3(2) in (5) ter 4(3) in (4) te direktive.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) in (b) Direktive 94/62/ES Ciper doseže cilje glede predelave in recikliranja za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2005 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje plastike: 10 % po teži do dne pristopa in najmanj 15 % za leto 2004;

- recikliranje papirja/lepenke: 11 % po teži do dne pristopa in 14 % za leto 2004;

- skupni delež recikliranja: 12 % po teži do dne pristopa in najmanj 15 % za leto 2004;

- skupni delež predelave: 35 % po teži do dne pristopa in 41 % za leto 2004.

C. KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in, če je treba opredeliti občutljiva področja, od člena 5(2) Direktive 91/271/EGS, se do 31. decembra 2012 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ne uporabljajo na Cipru v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do 31. decembra 2008 se doseže upoštevanje direktive za 2 območji poselitve/aglomeraciji (Limassol in Paralimni) s populacijskim ekvivalentom več kot 15000;

- do 31. decembra 2009 se doseže upoštevanje direktive za eno nadaljnje območje poselitve/aglomeracijo (Nicosia) s populacijskim ekvivalentom več kot 15000;

- do 31. decembra 2011 se doseže upoštevanje direktive za eno nadaljnje območje poselitve/aglomeracijo (Paphos) s populacijskim ekvivalentom več kot 15000.

D. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge IV Direktive 2001/80/ES se za kotle v kurilnih napravah Dhekelia in Vasilikos, ki so bili v uporabi septembra 2002, uporablja mejna vrednost emisij 1700 mg/Nm3, dokler se ne izpolni eden izmed naslednjih pogojev:

- se kotle posodobi ali drugače bistveno spremeni;

- postane zemeljski plin na otoku dostopen;

- Ciper postane izvoznik elektrike;

- se trenutno delujoče kotle zapre.

Med uporabo mejne vrednosti emisij 1700 mg/Nm3 Ciper do 31. marca vsako leto po pristopu poroča Komisiji o kakovosti porabljenega goriva, skupnih letnih emisijah žveplovega dioksida in o ocenjenem prispevku teh emisij žvepla k emisijam sosednjih držav.

[1] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[2] UL L 155, 7.6.1989, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1026/1999 (UL L 126, 20.5.1999, str. 1).

--------------------------------------------------

Dodatek

iz Poglavja 1 Priloge VII [*]

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 20.

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Latvija

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21);

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

1. Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Latvijo na eni strani ter Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 14.

2. Z odstopanjem od členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop latvijskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Latvijski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Latvijski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Latvijski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Latvijski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3. Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4. Na zahtevo Latvije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3 in se konča v šestih mesecih od prejema zahteve Latvije.

5. Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6. V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za latvijske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki latvijskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7. Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za latvijske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabijo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zahteva, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

8. Dokler je uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 11 Uredbe uporablja v Latviji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede latvijskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev.

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb, imajo dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, izhajajoče iz dvostranskih sporazumov.

9. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče uporabljati ločeno od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki od 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Latvija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov od 2 do 5 in 7 ter 8.

10. Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Latvija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevnih držav članic.

11. Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Latvija glede Češke, Estonije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije ali Slovaške uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Latvija za namene spremljanja državljanom Češke, Estonije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovenije ali Slovaške, izdajajo avtomatično.

12. Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki od 2 do 5 in od 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko v nacionalnem pravu uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13. Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh v specifičnih občutljivih storitvenih sektorjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju latvijskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Latviji omejili začasno gibanje delavcev, katerih pravica do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji je podrejena nacionalnim ukrepom.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

— v Nemčiji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 čiščenje objektov in opreme |

Druge storitve | 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva |

— v Avstriji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov | 01.41 |

Obdelava naravnega kamna | 26.7 |

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov | 28.11 |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Poizvedovalne aktivnosti in varovanje | 74.60 |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 |

Nega na domu | 85.14 |

Socialno varstvo brez nastanitve | 85.32 |

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Latvija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Latvijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14. Učinek uporabe odstavkov od 2 do 5 in od 7 do 12 nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za dostop latvijskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov od 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Latvijskih delavcev migrantov in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavcev migrantov iz drugih držav članic in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v Latviji, se ne obravnava bolj restriktivno kot delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane, ki delajo v tej državi članici oz. v Latviji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavcev migrantov iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Latviji, ne obravnava bolj ugodno kot državljane Latvije.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

1. 31994 L 0019: Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5).

Z odstopanjem od člena 7(1) Direktive 94/19/ES se minimalna raven jamstva za vloge do 31. decembra 2007 ne uporablja v Latviji. Latvija zagotovi, da njen sistem zajamčenih vlog zagotavlja kritje za najmanj 10000 EUR do 31. decembra 2005 in za najmanj 15000 EUR od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam latvijskih kreditnih institucij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznanemu sistemu zajamčenih vlog, ki zagotavlja kritje za razliko med latvijsko ravnijo jamstva za vloge in minimalno ravnijo iz člena 7(1).

2. 31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2007 ne uporablja v Latviji. Latvija zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 10000 EUR do 31. decembra 2005 in za najmanj 15000 EUR od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam latvijskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med latvijsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1).

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Latvija sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi pravila iz zakonodaje, ki velja v času podpisa tega Akta, glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani državljanov držav članic in družb, ki so ustanovljene v skladu z zakonodajo druge države članice in ki nimajo sedeža, niso registrirane niti nimajo lokalne podružnice ali predstavniške agencije v Latviji. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali bolj restriktivno kot državljana tretjih držav.

Za državljane drugih držav članic, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje in prebivati v Latviji in ki so vsaj tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost v Latviji, ne veljajo določbe prejšnjega odstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za latvijske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem odstavku, skrajša ali konča.

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči v Latviji prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Komisija na zahtevo Latvije odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

4. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

1. 31991 R 2092: Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 198, 22.7.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0473: Uredbo Komisije (ES) št. 473/2002 z dne 15.3.2002 (UL L 75, 16.3.2002, str. 21).

Z odstopanjem od člena 6(1), (2) in (3) Uredbe (EGS) št. 2092/91, se v Latviji do 1. januarja 2006 pri ekološkem kmetovanju dovoli uporaba neobdelanih semen, sadilnega materiala in materiala za vegetativno razmnoževanje, ki niso proizvedeni po postopku ekološke pridelave.

Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (EGS) št. 2092/91 se v Latviji do 1. januarja 2006 dovoli uporaba neekološkega sladkorja, ki ni proizveden po ekološkem postopku, kot dodatek za hranjenje čebel v ekoloških čebelnjakih.

Z odstopanjem od člena 6(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 2092/91 se v Latviji v obdobju 18 mesecev od dne pristopa dovoli uporabo pripravka kalijevega permanganata v ekološkem kmetovanju.

2. 31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil skupne ureditve trga z mlekom in mlečnimi izdelki za konzumno mleko (UL L 351, 23.12.1997, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19.7.1999 (UL L 189, 22.7.1999, str. 43).

Z odstopanjem od člena 3(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 2597/97 se pet let od dne pristopa ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe v konzumnem mleku proizvedenem v Latviji. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le v Latviji ali se ga izvozi v tretjo državo.

3. 31999 R 1254: Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2345 Uredbo Komisije (ES) št. 2345/2001 z dne 30.11.2001 (UL L 315, 1.12.2001, str. 29).

Z odstopanjem od člena 3(f) Uredbe (ES) št. 1254/1999 lahko Latvija do konca leta 2006 uvršča pasme krav, ki so naštete v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2342/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso glede shem premij [2], kot upravičene do premije za krave dojilje v skladu s pododdelkom 3 Uredbe (ES) št. 1254/1999, pod pogojem, da so bile pripuščene ali osemenjene s semenom bikov mesnih pasem.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. VETERINARSKA ZAKONODAJA

1. 31964 L 0433: Direktiva Sveta 64/433/EGS o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (UL P 121, 29.7.1964, str. 2012 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 268, 24.9.1991, str. 71), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31995 L 0023: Direktivo Sveta 95/23/ES z dne 22.6.1995 (UL L 243, 11.10.1995, str. 7);

31971 L 0118: Direktiva Sveta 71/118/EGS z dne 15. februarja 1971 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa perutnine (UL L 55, 8.3.1971, str. 23 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 62, 15.3.1993, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31);

31977 L 0099: Direktiva Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in trženje mesnih izdelkov in določenih drugih izdelkov živalskega izvora (UL L 26, 31.1.1977, str. 85 ter kasneje spremenjena in ažurirana v UL L 57, 2.3.1992, str.4), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0076: Direktivo Sveta 97/76/ES z dne 16.12.1997 (UL L 10, 16.1.1998, str. 25);

31991 L 0493: Direktiva Sveta 91/493/EGS z dne 22. julija 1991 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov (UL L 268, 24.9.1991 str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12. 1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31);

31992 L 0046: Direktiva Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (UL L 268, 14.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31996 L 0023: Direktivo Sveta 96/23/ES z dne 29.4.1996 (UL L 125, 23.5.1996, str. 10);

31994 L 0065: Direktiva Sveta 94/65/ES z dne 14. decembra 1994 o zahtevah za proizvodnjo in dajanje na trg mletega mesa in mesnih pripravkov (UL L 368, 31.12.1994, str. 10).

(a) Pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, se strukturne zahteve iz Priloge I k Direktivi 64/433/EGS, Priloge I k Direktivi 71/118/EGS, Prilog A in B k Direktivi 77/99/EGS, Priloge k Direktivi 91/493/EGS, Priloge B k Direktivi 92/46/EGS in Priloge I k Direktivi 94/65/ES do 31. decembra 2005 ne uporabljajo za obrate v Latviji, ki so našteti v Dodatku A k tej prilogi.

(b) Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v domačih obratih, za katere tudi veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo imeti posebno oznako zdravstvene ustreznosti.

Ne glede na datum trženja se sveži, pripravljeni ali predelani ribiški proizvodi dajo le na domači trg oziroma potekata ravnanje z njimi ter nadaljnja predelava v istih obratih. Sveži, pripravljeni ali predelani ribiški proizvodi morajo biti embalirani in/ali zapakirani v trgovskih enotah ter opremljeni s posebno identifikacijsko oznako.

Prvi pododstavek se uporabi tudi za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

Obrati za predelavo mleka, ki so našteti v Dodatku A k tej prilogi, lahko sprejemajo pošiljke surovega mleka s kmetij za proizvodnjo mleka, ki ne upoštevajo določb iz Priloge A, Poglavja IV, A (1), k Direktivi 92/46/EGS, pod pogojem, da so te kmetije omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo latvijski organi.

V letu 2005 se surovo mleko s kmetij, ki ne upoštevajo določb iz Priloge A, Poglavje VI, A (1) k Direktivi 92/46/EGS, lahko uporabi le za proizvodnjo sira z obdobjem zorenja nad 60 dni.

(c) Latvija zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a), v skladu z roki za odpravo obstoječih pomanjkljivosti iz Dodatka A k tej prilogi. Latvija zagotovi, da le tisti obrati, ki v popolnosti izpolnijo te zahteve do 31. decembra 2005, lahko nadaljujejo z obratovanjem. Latvija predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov naštetih v Dodatku A, vključno s seznamom obratov, ki so v zadevnem letu zaključili razvoj.

(d) Komisija lahko pred pristopom in do 31. decembra 2005 ažurira Dodatek A iz odstavka (a); v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti in izsledkov procesa spremljanja, v določenem obsegu doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se sprejmejo v skladu s členom 16 Direktive 64/433/EGS, členom 21 Direktive 71/118/EGS, členom 20 Direktive 77/99/EGS, členom 15 Direktive 91/493/EGS, členom 31 Direktive 92/46/EGS in členom 20 Direktive 94/65/ES.

2. 32002 R 1774: Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o zdravstvenih predpisih v zvezi s stranskimi proizvodi živali, ki niso namenjeni za prehrano ljudi (UL L 273, 10.10.2002, str. 1).

(a) Pod pogoji navedenimi spodaj se strukturne zahteve iz Dodatka B k tej prilogi v zvezi s Prilogo V, Poglavjem I, in s Prilogo VII, Poglavjem I, k Uredbi (ES) št. 1774/2002 do 31. decembra 2004 ne uporabljajo za obrate v Latviji, ki so našteti v Dodatku B.

(b) Obrati iz odstavka (a) lahko manipulirajo, predelujejo in skladiščijo le material iz kategorije 3, kot je opredeljen v členu 6 Uredbe (ES) št. 1774/2002. Dokler so omenjeni obrati upravičeni do koristi iz določb tega odstavka se ne glede na datum trženja proizvodi iz teh obratov dajejo le na domači latvijski trg in se jih ne sme uporabiti v proizvodih, ki so namenjeni v druge države članice. Ti proizvodi morajo imeti posebno oznako.

(c) Latvija zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a), v skladu z roki za odpravo obstoječih pomanjkljivosti iz Dodatka B. Latvija zagotovi, da le tisti obrati, ki v popolnosti izpolnjujejo te zahteve do 31. decembra 2004 lahko nadaljujejo z obratovanjem. Latvija predloži Komisiji letno poročilo o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov naštetih v Dodatku B, vključno s seznamom obratov, ki so v tem letu zaključili razvoj.

(d) Komisija lahko pred pristopom in do 31. decembra 2004 ažurira Dodatek B iz odstavka (a); v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti in izsledkov procesa spremljanja, v določenem obsegu doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 33(2) Uredbe (ES) št. 1774/2002.

II. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

32002 L 0053: Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort kmetijskih rastlin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1);

32002 L 0055: Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

Latvija lahko v obdobju petih let od dne pristopa odloži uporabo Direktiv 2002/53/ES in 2002/55/ES glede trženja semen tistih sort na svojem ozemlju, ki so naštete v nacionalnem katalogu o sortah poljščin in sortah zelenjadnic, ki niso bile uradno sprejete v skladu z določbami teh direktiv. V tem obdobju se tako seme ne bo tržilo na ozemlju drugih držav članic.

5. RIBIŠTVO

31992 R 3760: Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva (UL L 389, 31.12.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 R 1181: Uredbo Sveta (ES) št. 1181/98 z dne 4.6.1998 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

Uredba (EGS) št. 3760/92 se za Latvijo uporablja ob upoštevanju naslednjih posebnih določb.

Delež ribolovnih možnosti v Skupnosti, dodeljen Latviji za staleže, ki jih ureja omejitev ulova, se določi po vrstah in območjih, kakor sledi:

Vrste | Območja ICES ali IBSFC | Deleži za Latvijo % |

Atlantski sled | III b, c, d [3], razen Upravne enote 3 IBSFC | 7,280 |

Papalina | III b, c, d [3] | 13,835 |

Losos | III b, c, d [3], razen Pododdelka 32 IBSFC | 13,180 |

Trska | III b, c, d [3] | 7,126 |

Ti deleži se uporabijo za prvo dodelitev ribolovnih možnosti Latviji skladno s postopkom iz člena 8(4) Uredbe (EGS) št. 3760/92.

Poleg tega bo v obdobju neposredno pred dnem pristopa Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije na podlagi ravnotežja, ki velja v NAFO, določil latvijski delež v ribolovnih možnostih Skupnosti v območju upravljanja NAFO.

6. PROMETNA POLITIKA

1. 31985 R 3821: Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L 370, 31.12.1985, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 1360: Uredbo Komisije (ES) št. 1360/2002 z dne 13.6.2002 (UL L 207, 5.8.2002, str. 1).

Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS) št. 3821/85 se zahteva o vgraditvi in uporabi nadzorne naprave v vozilih registriranih za cestni prevoz potnikov ali tovora ne uporablja v Latviji do 1. januarja 2005 za vozila, ki so bila registrirana pred 1. januarjem 2001 in opravljajo izključno notranji prevoz. Vozniki teh vozil bodo beležili čas vožnje in obdobja počitkov v osebni dnevnik vožnje.

2. 31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12.11.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0484: Uredbo (ES) 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1.3.2002 (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

(a) Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca drugega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Latviji izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Latviji.

(b) Pred koncem drugega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c) Pred koncem četrtega leta od dne pristopa v primeru resnih motenj ali grožnje le-teh na trgu notranjega cestnega prevoza tovora, države članice v katerih se člen 1 ne uporablja na podlagi odstavka (b) zgoraj, uradno obvestijo Komisijo ali bodo podaljšale to obdobje za največ eno leto ali bodo odslej v celoti uporabile člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(d) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja v celoti v vseh državah članicah, tiste države članice v katerih se člen 1 uredbe uporablja na podlagi odstavkov (b) oziroma (c) zgoraj, lahko uporabijo spodaj opisani postopek.

Kadar ima država članica iz prejšnjega odstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zahteva od Komisije delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabi se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 ter odstavki 4, 5 in 6 člena 7 uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(e) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja na podlagi odstavkov od (a) do (c) zgoraj, lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(f) Učinek uporabe odstavkov od (a) do (d) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

3. 31996 L 0026: Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni usposobljenosti za uveljavljanje pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23.5.1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z

- 31998 L 0076: Direktivo Sveta 98/76/ES z dne 1.10.1998 (UL L 277, 14.10. 1998, str. 17).

Do 31. decembra 2006 se člen 3(3)(c) Direktive 96/26/ES ne uporablja v Latviji za prevoznike, ki opravljajo izključno notranji cestni prevoz tovora in potnikov.

Razpoložljiva sredstva in rezerve teh podjetij bodo postopoma dosegle minimalne stopnje iz tega člena v skladu z naslednjim razporedom:

- do 1. januarja 2004 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 3000 EUR na rabljeno vozilo ali 150 EUR na tono maksimalno dovoljene teže vozil za cestni prevoz tovora, ki jih uporablja podjetje, ali 150 EUR na sedež vozil za prevoz potnikov, ki jih uporablja podjetje, katerakoli je nižja;

- do 1. januarja 2005 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 6750 EUR, če uporabljajo le eno vozilo in vsaj 3750 EUR za vsako dodatno vozilo.

7. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

(a) Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Latvija do 31. decembra 2004 ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od dobave toplote gospodinjstvom.

(b) Brez poseganja v postopek iz člena 27 Direktive 77/388/EGS lahko Latvija eno leto od dne pristopa še naprej uporablja poenostavljen postopek za obračunavanje davka na dodano vrednost od poslov z lesom.

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Latvija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) direktive ali dokler se iste oprostitve uporabljajo za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od storitev, ki jih opravljajo avtorji, umetniki in nastopajoči izvajalci iz točke 2 Priloge F direktive.

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Latvija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se iste oprostitve uporabljajo za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani tudi oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F direktive.

2. 31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Latvija do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Latvija med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov [4] in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Latvije, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

8. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

ZDRAVJE IN VARNOST

1. 31989 L 0654: Direktiva Sveta 89/654/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 393, 30.12.1989, str. 1).

Do 31. decembra 2004 se Direktiva 89/654/EGS v Latviji ne uporablja za naprave, ki so bile v uporabi že 27. marca 2002.

Od dne pristopa do izteka prehodnega obdobja bo Latvija Komisiji še naprej posredovala redno ažurirane podatke o časovnem razporedu in ukrepih za zagotovitev upoštevanja direktive.

2. 31989 L 0655: Direktiva Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 393, 30.12.1989, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0045: Direktivo 2001/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.6.2001 (UL L 195, 19.7.2001, str. 46).

V Latviji se do 1. julija 2004 Direktiva 89/655/EGS ne uporablja v zvezi z delovno opremo, ki je že v uporabi od 13. decembra 2002.

Od dne pristopa, pa vse do konca obdobja omenjenega zgoraj, bo Latvija nadaljevala z rednim ažurnim obveščanjem Komisije o časovnem razporedu in ukrepih, ki so bili sprejeti za upoštevanje direktive.

3. 31990 L 0270: Direktiva Sveta 90/270/EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za delo s slikovnimi zasloni (peta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 156, 21.6.1990, str. 14).

Do 31. decembra 2004 se Direktiva 90/270/EGS v Latviji ne uporablja za opremo, ki je bila v uporabi že 1. junija 2001.

Od dne pristopa pa do izteka prehodnega obdobja bo Latvija Komisiji še naprej posredovala redno ažurirane podatke o časovnem razporedu in ukrepih za zagotovitev upoštevanja direktive.

9. ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/ES se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2009 ne uporablja za Latvijo. Latvija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

- 40 dnem za kategorijo "kurilna olja" in 23 dnem za ostale kategorije derivatov do dne pristopa;

- 50 dnem za kategorijo "kurilna olja" in 30 dnem za ostale kategorije derivatov do 31. decembra 2004;

- 55 dnem za kategorijo "kurilna olja" in 35,5 dnem za ostale kategorije derivatov do 31. decembra 2005;

- 60 dnem za kategorijo "kurilna olja" in 41 dnem za ostale kategorije derivatov do 31. decembra 2006;

- 70 dnem za kategorijo "kurilna olja" in 49 dnem za ostale kategorije derivatov do 31. decembra 2007;

- 80 dnem za kategorijo "kurilna olja" in 67 dnem za ostale kategorije derivatov do 31. decembra 2008;

- 90 dnem za vse kategorije derivatov do 31. decembra 2009.

10. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31.12.1994, str. 24).

1. Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo v Latviji:

- do 31. decembra 2005 za 17 naprav za skladiščenje s količino pretočenega bencina manjšo od 25000 ton/leto;

- do 31. decembra 2006 za nadaljnje 3 naprave za skladiščenje s količino pretočenega bencina manjšo od 25000 ton/leto;

- do 31. decembra 2008 za nadaljnjih 19 naprav za skladiščenje s količino pretočenega bencina manjšo od 25000 ton/leto.

2. Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II Direktive 94/63/ES se zahteve za opremo za polnjenje in praznjenje v terminalih ne uporabljajo v Latviji:

- do 31. decembra 2005 za 1 terminal s količino pretočenega bencina manjšo od 25000 ton/leto;

- do 31. decembra 2006 za 17 terminalov s količino pretočenega bencina manjšo od 25000 ton/leto;

- do 31. decembra 2007 za 1 terminal s količino pretočenega bencina manjšo od 25000 ton/leto;

- do 31. decembra 2008 za 20 terminalov s količino pretočenega bencina manjšo od 25000 ton/leto.

3. Z odstopanjem od člena 5 Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Latviji do 31. decembra 2008 za 68 avtocistern.

4. Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III Direktive 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Latviji:

- do 31. decembra 2004 za 56 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 1000 m3/leto, vendar manjša ali enaka 2000 m3/leto;

- do 31. decembra 2008 za 112 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina, ki je večja od 500 m3/leto, vendar manjša ali enaka 1000 m3/leto, in za 290 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina manjšo od 500 m3/leto.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

1. 31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28.12.2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).

(a) Do 31. decembra 2010 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k Uredbi (EGS) št. 259/93, in o pošiljkah odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah, v Latvijo in odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 uredbe.

b) Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 96/61/ES [5] o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2. 31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) in (b) Direktive 94/62/ES Latvija doseže cilje glede predelave in recikliranja za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2007 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje plastike: 11 % po teži do dne pristopa, 12 % za leto 2004, 13 % za leto 2005 in 14 % za leto 2006;

- skupni delež predelave: 33 % po teži do dne pristopa, 37 % za leto 2004, 42 % za leto 2005 in 46 % za leto 2006.

3. 31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

Z odstopanjem od druge alinee člena 2(g) Direktive 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo Sveta 75/442/EGS [6] o odpadkih in Direktivo Sveta 91/689/EGS [7] o nevarnih odpadkih se stalna lokacija, ki se bo uporabljala za začasno shranjevanje nevarnih odpadkov ustvarjenih v Latviji, do 31. decembra 2004 ne bo štela kot odlagališče v Latviji.

C. KAKOVOST VODE

1. 31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2015 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ne uporabljajo v celoti v Latviji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do 31. decembra 2008 se doseže upoštevanje direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 100000;

- do 31. decembra 2011 se doseže upoštevanje direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom med 10000 in 100000.

2. 31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

Z odstopanjem od členov 5(2) in 8 ter od Priloge I, Dela B in Dela C Direktive 98/83/ES se vrednosti določene za parametre bromat, trihalometani-skupaj, aluminij, železo, mangan in zmožnost oksidacije v Latviji do 31. decembra 2015 ne uporabljajo v celoti v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do 31. decembra 2008 za občine z več kot 100000 prebivalci;

- do 31. decembra 2011 za občine z med 10000 in 100000 prebivalci.

D. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1. 31987 L 0217: Direktiva Sveta 87/217/EGS z dne 19. marca 1987 o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom (UL L 85, 28.3.1987, str. 40), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

Z odstopanjem od druge alinee člena 8 Direktive 87/217/EGS se zahteve glede odpadkov, ki vsebujejo azbestna vlakna ali prah in se jih odlaga na odlagališča, do 31. decembra 2004 ne uporabljajo v Latviji. Odpadki, ki vsebujejo azbestna vlakna ali prah, se pakirajo v dvojne plastične vreče in se ločeno zakopavajo na označenih mestih za zakopavanje.

2. 31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe Sveta 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom v Latviji ne uporabljajo za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

- ME "Jūrmalas ST", SC "Kauguri", 31. december 2010;

- Ventspils ME "Siltums", 31. december 2010;

- Ventspils Ltd. "Pārventas siltums", 31. december 2010;

- JSC "Latvenergo", Rīgas TEC-2, 31. december 2010;

- Liepāja SEZ JSC "Liepājas Metalurgs", 31. december 2008;

- JSC "Daugavpils pievadķēžu rūpnīca", 31. december 2010;

- JSC "Lokomotīve", 31. december 2009;

- JSC "Valmieras stikla šķiedra", 31. december 2010;

- JSC "Medpro Inc.", 31. december 2010;

- JSC "Jelgavas cukurfabrika", 31. december 2008;

- JSC "Putnu fabrika Ķekava", 31. december 2009;

- Ltd."Druvas Unguri", 31. december 2010;

- Ltd "Korkalns", 31. december 2010;

- Ltd "Griģis un Ko", 31. december 2010;

- Ltd. "Nīckrasti", 31. december 2010.

Pred 30. oktobrom 2007 se bodo za te obrate izdala popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 direktive.

E. JEDRSKA VARNOST IN VARSTVO PRED SEVANJEM

31997 L 0043: Direktiva Sveta 97/43/Euratom z dne 30. junija 1997 o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu in razveljavitvi Direktive 84/466/Euratom (UL L 180, 9.7.1997, str. 22).

Z odstopanjem od členov 8 in 9(1) Direktive 97/43/Euratom se do 31. decembra 2005 določbe o radiološki opremi in posebnih postopkih v Latviji ne uporabljajo. Taka oprema se ne daje na trg v drugih državah članicah.

[1] NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z 32002 R 0029: Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

[2] UL L 281, 4.11.1999, str. 30.

[3] Vode Skupnosti

[4] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

[5] UL L 257, 10.10.1996, str. 26.

[6] UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 96/350/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).

[7] UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

--------------------------------------------------

Dodatek A

iz Priloge VIII, Poglavja 4, Oddelka B, Pododdelka I, točke 1 [*]

Seznam obratov, vključno s pomanjkljivostmi in roki za njihovo odpravo

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 104.

--------------------------------------------------

Dodatek B

iz Priloge VIII, Poglavja 4, Oddelka B, Pododdelka I, točke 2 [*]

Seznam obratov za predelavo živalskih odpadkov (vključno s pomanjkljivostmi in roki za njihovo odpravo)

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 114.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Litva

1. PROSTI PRETOK BLAGA

1. 32001 L 0082: Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od zahtev v zvezi s kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo iz Direktive 2001/82/ES ostanejo dovoljenja za promet farmacevtskih izdelkov iz seznama (ki ga posreduje Litva v Dodatku A k tej prilogi v enem jeziku), ki so izdana v skladu z litovsko zakonodajo pred dnem pristopa, v veljavi, dokler niso obnovljena v skladu s pravnim redom EU in skladno s časovnim okvirom določenim v zgoraj omenjenem seznamu ali do 1. januarja 2007, kar nastopi prej. Ne glede na določbe iz naslova III, poglavja 4 direktive, dovoljenja za promet po tej izjemi niso upravičena do vzajemnega priznavanja v državah članicah.

2. 32001 L 0083: Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

Z odstopanjem od zahtev v zvezi s kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo iz Direktive 2001/83/ES ostanejo dovoljenja za trženje farmacevtskih izdelkov iz seznama (ki ga posreduje Litva v Dodatku A k tej prilogi v enem jeziku), ki so izdana v skladu z litovsko zakonodajo pred dnem pristopa, v veljavi, dokler niso obnovljena v skladu s pravnim redom EU in skladno s časovnim okvirom določenim v zgoraj omenjenem seznamu ali do 1. januarja 2007, kar nastopi prej. Ne glede na določbe iz naslova III, poglavja 4 direktive, dovoljenja za trženje po tej izjemi niso upravičena do vzajemnega priznavanja v državah članicah.

2. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21);

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

1. Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Litvo na eni strani ter Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 14.

2. Z odstopanjem od členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop litovskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Litovski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Litovski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Litovski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Litovski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3. Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4. Na zahtevo Litve se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3 in se konča v šestih mesecih od prejema zahteve Litve.

5. Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6. V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za litovske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki litovskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7. Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za litovske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabijo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zahteva, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

8. Dokler je uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 11 Uredbe uporablja v Litvi glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede litovskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev.

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb, imajo dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, izhajajoče iz dvostranskih sporazumov.

9. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče uporabljati ločeno od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki od 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Litva in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov od 2 do 5 in 7 ter 8.

10. Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Litva ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevnih držav članic.

11. Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Litva glede Češke, Estonije, Latvije, Madžarske, Poljske, Slovenije ali Slovaške uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Litva za namene spremljanja državljanom Češke, Estonije, Latvije, Madžarske, Poljske, Slovenije ali Slovaške, izdajajo avtomatično.

12. Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki od 2 do 5 in od 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko v nacionalnem pravu uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13. Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh v specifičnih občutljivih storitvenih sektorjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju litovskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Litvi omejili začasno gibanje delavcev, katerih pravica do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji je podrejena nacionalnim ukrepom.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

— v Nemčiji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 čiščenje objektov in opreme |

Druge storitve | 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva |

— v Avstriji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov | 01.41 |

Obdelava naravnega kamna | 26.7 |

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov | 28.11 |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Poizvedovalne aktivnosti in varovanje | 74.60 |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 |

Nega na domu | 85.14 |

Socialno varstvo brez nastanitve | 85.32 |

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Litva po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Litvo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14. Učinek uporabe odstavkov od 2 do 5 in od 7 do 12 nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za dostop litovskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov od 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Litovskih delavcev migrantov in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavcev migrantov iz drugih držav članic in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v Litvi, se ne obravnava bolj restriktivno kot delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane, ki delajo v tej državi članici oz. v Litvi. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavcev migrantov iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Litvi, ne obravnava bolj ugodno kot državljane Litve.

3. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

1. 31994 L 0019: Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5).

Z odstopanjem od člena 7(1) Direktive 94/19/ES se minimalna raven jamstva za vloge do 31. decembra 2007 ne uporablja v Litvi. Litva zagotovi, da njen sistem zajamčenih vlog zagotavlja kritje za najmanj 14481 EUR do 31. decembra 2006 in za najmanj 17377 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam litovskih kreditnih institucij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznanemu sistemu zajamčenih vlog, ki zagotavlja kritje za razliko med litovsko ravnijo jamstva za vloge in minimalno ravnijo iz člena 7(1).

2. 31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22)

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2007 ne uporablja v Litvi. Litva zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 5792 EUR do 31. decembra 2005 in za najmanj 11585 EUR od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam litovskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med litovsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1).

4. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Litva sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi pravila iz zakonodaje, ki velja v času podpisa tega Akta, glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani državljanov držav članic in družb, ki so ustanovljene v skladu z zakonodajo druge države članice in ki nimajo sedeža, niso registrirane niti nimajo lokalne podružnice ali predstavniške agencije v Litvi. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali bolj restriktivno kot državljana tretjih držav.

Za državljane drugih držav članic, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje in prebivati v Litvi in ki so vsaj tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost v Litvi, ne veljajo določbe prejšnjega odstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za litovske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem odstavku, skrajša ali konča.

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči v Litvi prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Komisija na zahtevo Litve odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

5. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

1. 31991 R 2092: Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 198, 22.7.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0473: Uredbo Komisije (ES) št. 473/2002 z dne 15.3.2002 (UL L 75, 16.3.2002, str. 21).

Z odstopanjem od člena 6(1), (2) in (3) Uredbe (EGS) št. 2092/91 se v Litvi do 1. januarja 2006 pri ekološkem kmetovanju dovoli uporaba semen in materiala za vegetativno razmnoževanje, ki niso proizvedeni po postopku ekološke pridelave.

Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (EGS) št. 2092/91 se v Litvi do 1. januarja 2006 dovoli uporaba neekološko pridelanega sladkorja v krmi za hranjenje čebel v certificiranih ekoloških čebelnjakih.

2. 31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil skupne ureditve trga z mlekom in mlečnimi izdelki za konzumno mleko (UL L 351, 23.12.1997, str. 13), kakor je bila spremenjena z:

- 31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19.7.1999 (UL L 189, 22.7.1999, str. 43).

Z odstopanjem od člena 3(1)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 2597/97 se za konzumno mleko, proizvedeno v Litvi do 1. januarja 2009 ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe, Litva lahko uvrsti mleko z vsebnostjo maščobe 3,2 % (m/m) v kategorijo polnega mleka, mleko z vsebnostjo maščobe najmanj 1,0 % (m/m) in največ 2,5 % v kategorijo pol posnetega mleka. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le v Litvi ali se ga izvozi v tretjo državo.

3. 31999 R 1254: Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2345 Uredbo Komisije (ES) št. 2345/2001 z dne 30.11.2001 (UL L 315, 1.12.2001, str. 29).

Z odstopanjem od člena 3(f) Uredbe (ES) št. 1254/1999 lahko Litva do konca leta 2006 uvršča pasme krav, ki so naštete v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2342/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso glede shem premij [2], kot upravičene do premije za krave dojilje v skladu s pododdelkom 3 Uredbe (ES) št. 1254/1999, pod pogojem, da so bile pripuščene ali osemenjene s semenom bikov mesnih pasem.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. VETERINARSKA ZAKONODAJA

31964 L 0433: Direktiva Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (UL P 121, 29.7.1964, str. 2012 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 268, 24.9.1991, str. 71), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31995 L 0023: Direktivo Sveta 95/23/ES z dne 22.6.1995 (UL L 243, 11.10.1995, str. 7);

31971 L 0118: Direktiva Sveta 71/118/EGS z dne 15. februarja 1971 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa perutnine (UL L 55, 8.3.1971, str. 23 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 62, 15.3.1993, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31);

31977 L 0099: Direktiva Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in trženje mesnih izdelkov in določenih drugih izdelkov živalskega izvora (UL L 26, 31.1.1977, str. 85 ter kasneje spremenjena in ažurirana v UL L 57, 2.3.1992, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0076: Direktivo Sveta 97/76/ES z dne 16.12.1997 (UL L 10, 16.1.1998, str. 25);

31991 L 0493: Direktiva Sveta 91/493/EGS z dne 22. julija 1991 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov (UL L 268, 24.9.1991 str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31);

31992 L 0046: Direktiva Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (UL L 268, 14.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31996 L 0023: Direktivo Sveta 96/23/ES z dne 29.4.1996 (UL L 125, 23.5.1996, str. 10);

31994 L 0065: Direktiva Sveta 94/65/ES z dne 14. decembra 1994 o zahtevah za proizvodnjo in dajanje na trg mletega mesa in mesnih pripravkov (UL L 368, 31.12.1994, str. 10).

(a) Pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, se strukturne zahteve iz Priloge I k Direktivi 64/433/EGS, Priloge I k Direktivi 71/118/EGS, Prilog A in B k Direktivi 77/99/EGS, Priloge k Direktivi 91/493/EGS, Priloge B k Direktivi 92/46/EGS in Priloge I k Direktivi 94/65/ES do 31. decembra 2006 ne uporabljajo za obrate v Litvi, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi.

(b) Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v domačih obratih, za katere tudi veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo imeti posebno oznako zdravstvene ustreznosti.

Ne glede na datum trženja se sveži, pripravljeni ali predelani ribiški proizvodi dajejo le na domači trg oziroma potekata ravnanje z njimi ter nadaljnja predelava v istih obratih, ne glede na datum trženja. Sveži, pripravljeni ali predelani ribiški proizvodi morajo biti embalirani in/ali zapakirani v trgovskih enotah ter opremljeni s posebno identifikacijsko oznako.

Prvi pododstavek se uporabi tudi za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

Obrati za predelavo mleka, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi, lahko sprejemajo pošiljke surovega mleka s kmetij za proizvodnjo mleka, ki ne upoštevajo določb iz Priloge A, Poglavje IV, A (1), k Direktivi 92/46/EGS, pod pogojem, da so te kmetije omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo litovski organi.

Obrati za predelavo mleka, za katere ne velja prehodna ureditev, lahko sprejemajo pošiljke surovega mleka s kmetij za proizvodnjo mleka, ki ne upoštevajo določb iz Priloge A, Poglavje IV, A(1), k Direktivi 92/46/EGS, pod pogojem, da so te kmetije omenjene na seznamu iz prejšnjega pododstavka in da se prejeto surovo mleko uporabi izključno za proizvodnjo sira z obdobjem zorenja nad 60 dni.

(c) Litva zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a), v skladu z roki za odpravljanje obstoječih pomanjkljivosti iz Dodatka B k tej prilogi. Litva zagotovi, da le tisti obrati, ki v popolnosti izpolnijo te zahteve do 31. decembra 2006, lahko nadaljujejo z obratovanjem. Litva predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov naštetih v Dodatku B, vključno s seznamom obratov, ki so v zadevnem letu zaključili razvoj.

(d) Komisija lahko pred pristopom in do 31. decembra 2006 ažurira Dodatek B k tej prilogi iz odstavka (a); v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti in izsledkov procesa spremljanja, v določenem obsegu doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgornje prehodne ureditve se sprejmejo v skladu s členom 16 Direktive 64/433/EGS, členom 21 Direktive 71/118/EGS, členom 20 Direktive 77/99/EGS, členom 15 Direktive 91/493/EGS, členom 31 Direktive 92/46/EGS in členom 20 Direktive 94/65/EGS.

II. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

1. 31993 L 0085: Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe (UL L 259, 18.10.1993, str. 1).

Litva lahko do 1. januarja 2006 odloži uporabo člena 7(2) in 7(4) Direktive 93/85/EGS. V tem obdobju se krompir, proizveden v Litvi, ne sme vnašati na ozemlje drugih držav članic.

2. 31994 R 2100: Uredba Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah Skupnosti (UL L 227, 1.9.1994, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31995 R 2506: Uredbo Sveta (ES) št. 2506/95 z dne 25.10.1995 (UL L 258, 28.10.1995, str. 3).

Z odstopanjem od četrte alinee člena 14(3) Uredbe (ES) št. 2100/94 se do 31. decembra 2010 za litovske kmete, ki še naprej uporabljajo uveljavljeno sorto v skladu z dovoljenjem iz člena 14(1), ne bo uporabljala zahteva po povračilu imetniku žlahtniteljske pravice Skupnosti, če so pred dnem pristopa že uporabljali to sorto za namene iz člena 14(1) brez plačila povračila.

6. RIBIŠTVO

31992 R 3760: Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva (UL L 389, 31.12.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 R 1181: Uredbo Sveta (ES) št. 1181/98 z dne 4.6.1998 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

Uredba (EGS) št. 3760/92 se za Litvo uporablja ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

Delež ribolovnih možnosti v Skupnosti, dodeljen Litvi za staleže, ki jih ureja omejitev ulova, se določi po vrstah in območjih, kakor sledi:

Vrste | Območja ICES ali IBSFC | Deleži za Litvo % |

Atlantski sled | III b, c, d [3], razen Upravne enote 3 IBSFC | 2,271 |

Papalina | III b, c, d [3] | 5,004 |

Losos | III b, c, d [3], razen Pododdelka 32 IBSFC | 1,549 |

Trska | III b, c, d [3] | 4,684 |

Ti deleži se uporabijo za prvo dodelitev ribolovnih možnosti Litvi skladno s postopkom iz člena 8(4) Uredbe (EGS) št. 3760/92.

Poleg tega bo v obdobju neposredno pred dnem pristopa Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije na podlagi ravnotežja, ki velja v NAFO, določil litovski delež v ribolovnih možnostih Skupnosti v območju upravljanja NAFO.

7. PROMETNA POLITIKA

1. 31985 R 3821: Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu ( UL L 370, 31.12.1985, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 1360: Uredbo Komisije (ES) št. 1360/2002 z dne 13.6.2002 (UL L 207, 5.8.2002, str. 1).

Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (EGS) št. 3821/85 se zahteva o vgraditvi in uporabi nadzorne naprave v vozilih registriranih za cestni prevoz potnikov ali tovora ne uporablja v Litvi do 31. decembra 2005 za vozila proizvedena pred letom 1987, in ki opravljajo izključno notranji prevoz. Vozniki teh vozil bodo beležili čas vožnje in obdobja počitkov v osebni dnevnik vožnje.

2. 31992 L 0014: Direktiva Sveta 92/14/EGS z dne 2. marca 1992 o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (UL L 76, 23.3.1992, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 0991: Uredbo Komisije (ES) št. 991/2001 z dne 21.5.2001 (UL L 138, 22.5.2001, str. 12).

Z odstopanjem od člena 2(2) Direktive 92/14/EGS se pogoji iz člena 2(1)(a) te direktive ne uporabljajo do 31. decembra 2004 v Litvi na mednarodnemu letališču Kaunas za zrakoplove, ki so registrirani in jih upravljajo fizične ali pravne osebe s sedežem v tretjih državah, ki niso članice Evropske unije. Litva bo spoštovala naslednji časovni razpored za postopno zmanjševanje razmerja letenja z zrakoplovi, ki presegajo meje hrupa: od 80 % vseh pristankov v letu 2001 na 70 % do konca leta 2002, 45 % do konca leta 2003 in 25 % do konca leta 2004.

3. 31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici ( UL L 279, 12.11.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1.3.2002 (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

(a) Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca drugega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem v Litvi izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v Litvi.

(b) Pred koncem drugega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo, ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c) Pred koncem četrtega leta od dne pristopa v primeru resnih motenj ali grožnje le-teh na trgu notranjega cestnega prevoza tovora, države članice v katerih se člen 1 ne uporablja v smislu odstavka (b) zgoraj, uradno obvestijo Komisijo ali bodo podaljšale to obdobje za največ eno leto ali bodo odslej v celoti uporabile člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(d) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja v celoti v vseh državah članicah, tiste države članice v katerih se člen 1 uredbe uporablja na podlagi odstavkov (b) oziroma (c) zgoraj, lahko uporabijo spodaj opisani postopek.

Kadar ima država članica iz prejšnjega odstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zahteva od Komisije delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabi se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 ter odstavki 4, 5 in 6 člena 7 uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(e) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja v smislu odstavkov od (a) do (c) zgoraj, lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(f) Učinek uporabe odstavkov od (a) do (d) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

4. 31996 L 0026: Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni usposobljenosti za uveljavljanje pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23.5.1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z

- 31998 L 0076: Direktivo Sveta 98/76/ES z dne 1.10.1998 (UL L 277, 14.10.1998, str. 17).

Do 31. decembra 2006 se člen 3(3)(c) Direktive 96/26/ES ne uporablja v Litvi za prevoznike, ki opravljajo izključno notranji cestni prevoz tovora in potnikov.

Razpoložljiva sredstva in rezerve teh podjetij bodo postopoma dosegle minimalne stopnje iz tega člena v skladu z naslednjim razporedom:

- do 1. januarja 2004 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 3000 EUR na rabljeno vozilo ali 150 EUR na tono maksimalno dovoljene teže vozil za cestni prevoz tovora, ki jih uporablja podjetje, ali 150 EUR na sedež vozil za prevoz potnikov, ki jih uporablja podjetje, katerakoli je nižja;

- do 1. januarja 2005 morajo imeti podjetja razpoložljiva sredstva in rezerve v višini vsaj 5000 EUR na vozilo.

8. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Litva, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, kar nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F direktive.

2. 31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Litva do 31. decembra 2009 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Litva med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov [4] in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Litve, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

9. ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2009 ne uporablja za Litvo. Litva zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

- 49 dnem do dne pristopa;

- 56 dnem do 31. decembra 2004;

- 63 dnem do 31. decembra 2005;

- 69 dnem do 31. decembra 2006;

- 76 dnem do 31. decembra 2007;

- 83 dnem do 31. decembra 2008;

- 90 dnem do 31. decembra 2009.

10. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31.12.1994, str. 24).

1. Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih v Litvi do 31. decembra 2007 ne uporabljajo za naprave za skladiščenje s količino pretočenega bencina manjšo ali enako 50000 ton/leto.

2. Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II Direktive 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih v Litvi do 31. decembra 2007 ne uporabljajo za 12 terminalov s količino pretočenega bencina manjšo ali enako 150000 ton/leto.

3. Z odstopanjem od člena 5 Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo v Litvi do 31. decembra 2005 za 140 avtocistern in 1900 železniških cistern.

4. Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III Direktive 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo v Litvi do 31. decembra 2007 za bencinske servise s količino pretočenega bencina, ki je manjša ali enaka 1000 m3/leto.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) in (b) Direktive 94/62/ES Litva doseže cilje glede predelave in recikliranja za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2006 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje plastike: 10 % po teži do dne pristopa in 15 % za leto 2004;

- recikliranje kovin: 10 % po teži do dne pristopa in 15 % za leto 2004;

- skupni delež recikliranja: najmanj 25 % po teži za leto 2004;

- skupni delež predelave: 21 % po teži do dne pristopa, 32 % za leto 2004 in 37 % za leto 2005.

C. KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2009 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ne uporabljajo v celoti v Litvi v skladu z naslednjim vmesnim ciljem:

- do 31. decembra 2007 se doseže upoštevanje členov 4 in 5(2) direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10000.

D. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge IV in VI Direktive 2001/80/ES se do 31. decembra 2015 mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid in za dušikov oksid ne uporabljajo v Litvi za naslednje kurilne naprave: Kombinirano toplarno in elektrarno CHP-3 Vilna, Kombinirano toplarno in elektrarno Kaunas ter Kombinirano toplarno in elektrarno Mažeikiai.

Med prehodnim obdobjem skupne emisije žveplovega dioksida in dušikovega oksida pri proizvodnji elektrike iz Litovske termoelektrarne, Kombinirane toplarne in elektrarne CHP-3 Vilna, Kombinirane toplarne in elektrarne Kaunas in Kombinirane toplarne in elektrarne Mažeikiai (brez proizvodnje toplote in drugih virov) ne presegajo naslednjih zgornjih mej:

- 2005: 28300 ton SO2/leto; 4600 ton Nox/leto

- 2008: 21500 ton SO2/leto; 5000 ton Nox/leto

- 2010: 30500 ton SO2/leto; 10500 ton Nox/leto

- 2012: 29000 ton SO2/leto; 10800 ton Nox/leto.

Do 1. januarja 2007 in ponovno do 1. januarja 2012 Litva Komisiji predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze uporabe pravnega reda EU. EU meni, da bo zaradi pričakovanega splošnega gospodarskega razvoja v Litvi, iz njega izhajajoče možnosti za financiranje nadaljnjih naložb še preden so načrtovane, ter predvidenih sprememb na energetskem področju možno nadaljnje zmanjšanje emisij na enoto proizvedene elektrike. EU torej pričakuje, da načrta zagotovita nadaljnje zmanjšanje emisij, predvsem emisij v obdobju od 2012 do 2015, na raven, ki je bistveno nižja od zgornjih vmesnih ciljev.

Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjševanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi te prehodne ureditve meni, da ti načrti ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, o tem obvesti Litvo. V naslednjih treh mesecih Litva sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz člena 226 Pogodbe ES.

[1] NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z 32002 R 0029: Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

[2] UL L 281, 4.11.1999, str. 30.

[3] Vode Skupnosti.

[4] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

--------------------------------------------------

Dodatek A

iz Poglavja 1 Priloge IX [*]

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 115.

--------------------------------------------------

Dodatek B

iz Priloge IX, Poglavja 5, Oddelka B, Pododdelka I [*]

Seznam obratov, vključno s pomanjkljivostmi in roki za njihovo odpravo

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 438.

--------------------------------------------------

PRILOGA X

Seznam iz člena 24 Pristopne pogodbe: Madžarska

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21);

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

1. Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Madžarsko na eni strani ter Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 14.

2. Z odstopanjem od členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop madžarskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Madžarski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Madžarski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Madžarski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Madžarski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3. Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4. Na zahtevo Madžarske se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3 in se konča v šestih mesecih od prejema zahteve Madžarske.

5. Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6. V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za madžarske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki madžarskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7. Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za madžarske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabijo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zahteva, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

8. Dokler je uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 11 Uredbe uporablja na Madžarskem glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede madžarskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev.

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb, imajo dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, izhajajoče iz dvostranskih sporazumov.

9. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče uporabljati ločeno od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki od 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Madžarska in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov od 2 do 5 in 7 ter 8.

10. Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Madžarska ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevnih držav članic.

11. Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Madžarska glede Češke, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Slovenije ali Slovaške uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Madžarska za namene spremljanja državljanom Češke, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Slovenije ali Slovaške, izdajajo avtomatično.

12. Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki od 2 do 5 in od 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko v nacionalnem pravu uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13. Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh v specifičnih občutljivih storitvenih sektorjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju madžarskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem na Madžarskem omejili začasno gibanje delavcev, katerih pravica do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji je podrejena nacionalnim ukrepom.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

— v Nemčiji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 čiščenje objektov in opreme |

Druge storitve | 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva |

— v Avstriji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov | 01.41 |

Obdelava naravnega kamna | 26.7 |

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov | 28.11 |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Poizvedovalne aktivnosti in varovanje | 74.60 |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 |

Nega na domu | 85.14 |

Socialno varstvo brez nastanitve | 85.32 |

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Madžarska po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Madžarsko od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14. Učinek uporabe odstavkov od 2 do 5 in od 7 do 12 nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za dostop madžarskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov od 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Madžarskih delavcev migrantov in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavcev migrantov iz drugih držav članic in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo na Madžarskem, se ne obravnava bolj restriktivno kot delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane, ki delajo v tej državi članici oz. na Madžarskem. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavcev migrantov iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo na Madžarskem, ne obravnava bolj ugodno kot državljane Madžarske.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

1. 31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2007 ne uporablja na Madžarskem. Madžarska zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 3783 EUR do 31. decembra 2004 in za najmanj 7565 EUR od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam madžarskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med madžarsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1).

Do 31. decembra 2007 raven kritja, ki jo na Madžarskem zagotavljajo investicijska podjetja iz drugih držav članic, ne sme presegati minimalne ravni odškodnine iz člena 4(1) Direktive 97/9/ES. V istem obdobju obseg kritja, ki ga na Madžarskem zagotavljajo investicijska podjetja iz drugih držav članic, ne sme presegati obsega, ki ga zagotavlja ustrezna madžarska odškodninska shema.

2. 32000 L 0012: Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 L 0028: Direktivo 2000/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.9.2000 (UL L 275, 27.10.2000, str. 37).

V zvezi s členom 5 Direktive 2000/12/ES se zahteva po začetnem kapitalu iz odstavka 2 do 31. decembra 2007 ne uporablja za zadružne kreditne institucije, ki so bile na Madžarskem ustanovljene pred dnem pristopa. Madžarska zagotovi, da zahtevani začetni kapital za te zadružne kreditne institucije ni nižji od 378200 EUR do 31. decembra 2006 in od 756500 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju se v skladu s členom 5(4) lastna sredstva teh podjetij ne smejo znižati pod najvišjo raven, doseženo v obdobju od dne pristopa.

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

1. Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Madžarska pet let od dne pristopa ohrani v veljavi na dan podpisa tega akta obstoječe omejitve iz svoje zakonodaje glede pridobitve sekundarnih prebivališč iz Dekreta vlade z dne 18. januarja 1996 o pridobitvi nepremičnin.

Za državljane držav članic in državljane držav, ki so pogodbenice Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ki so najmanj štiri leta neprekinjeno zakonito prebivali na Madžarskem, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za madžarske državljane. Med prehodnim obdobjem Madžarska uporablja postopke dovoljenja za pridobitev sekundarnih prebivališč, ki temeljijo na objektivnih, trajnih, transparentnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko in ne razlikujejo med državljani držav članic, ki prebivajo na Madžarskem.

2. Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Madžarska sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi prepovedi iz svoje na dan podpisa tega akta obstoječe zakonodaje glede pridobitve kmetijskih zemljišč s strani fizičnih oseb, ki ne prebivajo ali niso državljani Madžarske, ali s strani pravnih oseb. V nobenem primeru se državljani držav članic ali pravne osebe, ki so ustanovljene v skladu z zakonodajo drugih držav članic, glede pridobitve kmetijskih zemljišč ne smejo obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe. V nobenem primeru se državljani držav članic ne smejo obravnavati bolj restriktivno kot državljani tretjih držav.

Za državljane drugih držav članic, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje ter so na Madžarskem tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost, ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnakoli pravila in postopki, ki ne veljajo za madžarske državljane.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem pododstavku točke 2, skrajša ali konča.

Če Madžarska med prehodnim obdobjem uporablja postopke dovoljenja za pridobitev kmetijskih zemljišč, ti postopki temeljijo na objektivnih, trajnih, transparentnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko in ne razlikujejo med državljani držav članic, ki prebivajo na Madžarskem.

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči na Madžarskem prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Komisija na zahtevo Madžarske odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

4. POLITIKA KONKURENCE

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

1. Sheme davčnih pomoči za investicije v znesku 3 in 10 milijard HUF

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Madžarska uporablja olajšave od davka na pravne osebe, ki so bile dodeljene pred 1. januarjem 2003 na podlagi členov 21(7), (10) in (11) Zakona LXXXI iz leta 1996 o davku na pravne osebe in davku od dividend ter člena 93 Zakona CXXV iz leta 1999 o proračunu Republike Madžarske za leto 2000, pod naslednjimi pogoji:

(i) za mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v skladu z opredelitvijo Skupnosti [2] teh podjetij in s prakso Komisije, do in vključno z 31. decembrom 2011;

V primeru združitve, prevzema ali podobnega primera, v katerega je vključen upravičenec do davčne olajšave, dodeljene po zgornji zakonodaji in ki sodi v okvir tega odstavka (i), se olajšave od davka za pravne osebe prekinejo.

(ii) za druga podjetja, pod pogojem, da so upoštevane naslednje omejitve za zneske pomoči, dodeljene po zgornji zakonodaji:

(aa) Državna pomoč za regionalne naložbe:

- skupna pomoč v investicijah ne presega maksimuma 75 % upravičenih stroškov naložb, v primeru da je podjetje začelo z investiranjem v okviru sheme pred 1. januarjem 2000. V primeru da je podjetje začelo z investiranjem v okviru sheme v letih 2000-2002, skupna pomoč v investicijah ne presega maksimuma 50 % upravičenih stroškov naložb;

- če podjetje deluje v sektorju motornih vozil [3], skupna pomoč v investicijah ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb, v primeru, da je podjetje začelo z investiranjem v okviru sheme pred 1. januarjem 2000. V primeru, da je podjetje začelo z investiranjem v okviru sheme v letih 2000-2002, skupna pomoč v investicijah ne presega maksimuma 20 % upravičenih stroškov naložb;

- obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgornje meje 75 % in 50 % (30 % in 20 % v primeru sektorja motornih vozil) se prične 1. januarja 2003; pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun;

- če podjetje na dan pristopa že presega dovoljene zgornje meje, se povrnitev pomoči ne zahteva;

- za namene izračuna vsote pomoči, se upošteva vsa pomoč dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, državnih ali virov Skupnosti;

- upravičeni stroški se opredelijo na podlagi meril, izhajajočih iz pravil Skupnosti, ki se uporabljajo za regionalno pomoč v investicijah;

- upravičeni stroški, ki se upoštevajo, so tisti, ki nastanejo med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2005 v okviru pogojev programa, ki ga je podjetje uradno sprejelo najkasneje 31. decembra 2002 in do 31. januarja 2003 o njem uradno obvestilo Ministrstvo za finance Republike Madžarske.

(bb) Državne pomoči za usposabljanje, raziskave in razvoj, zaposlovanje ter investicije v okolje:

- pomoč ne presega ustreznih zgornjih meja intenzivnosti pomoči, ki se v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES uporabljajo za takšne cilje pomoči 1. januarja 2003;

- obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v dovoljeno zgornjo mejo se začne 1. januarja 2003; pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun zgornje meje;

- če podjetje na dan pristopa že presega dovoljene zgornje meje, se povrnitev pomoči ne zahteva;

- za namene izračuna skupne pomoči se upošteva vsa pomoč dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, državnih ali virov Skupnosti;

- upravičeni stroški se opredelijo na podlagi meril, izhajajočih iz pravil Skupnosti, ki se uporabljajo za zadevne cilje pomoči 1. januarja 2003;

- upravičeni stroški, ki se upoštevajo, so tisti, ki nastanejo med 1. januarjem 1997 in 31. decembrom 2005 v okviru pogojev programa, ki ga je podjetje uradno sprejelo najkasneje 31. decembra 2002 in do 31. januarja 2003 o njem uradno obvestilo Ministrstvo za finance Republike Madžarske.

(cc) V primeru investicij upravičenca, povezanih z javno infrastrukturo, je pomoč omejena na 100 % stroškov, nastalih do in vključno na 31. december 2002.

Prehodne ureditve iz tega odstavka ne začnejo veljati, če zgornji pogoji niso izpolnjeni.

(b) Vsaka pomoč, dodeljena v skladu s prej omenjeno zakonodajo, ki do dne pristopa ni usklajena s pogoji iz odstavka (a), se šteje za novo pomoč v skladu z mehanizmom za obstoječe pomoči iz Priloge IV, Poglavja 3 o politiki konkurence, k temu aktu.

(c) Madžarska bo Komisiji predložila:

- dva meseca od dne pristopa, podatke o izpolnjevanju pogojev iz odstavka (a) zgoraj;

- do konca junija 2006, podatke o upravičenih stroških naložb, ki jih je dejansko investiral upravičenec v skladu z zgoraj omenjeno zakonodajo, in skupni znesek pomoči, ki jo je upravičenec prejel.

2. Off-shore shema

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Madžarska do in vključno na 31. december 2005 uporablja znižanja davka na pravne osebe, ki so bila dodeljena pred 1. januarjem 2003 na podlagi členov 4.28 in 19(2) Zakona LXXXI iz leta 1996 o davku na pravne osebe in davku od dividend.

(b) V primeru združitve, prevzema ali podobnega primera, v katerega je vključen upravičenec do znižanja davka, dodeljenega po zgornji zakonodaji, ki sodi v okvir (a) zgoraj, se prekine znižanje davka na pravne osebe.

3. Davčne pomoči lokalnih oblasti

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Madžarska do in vključno na 31. december 2007 uporablja znižanja od lokalnega davka na pravne osebe do 2 % od neto dobička podjetij, ki jih dodeli lokalna vlada za omejeno časovno obdobje na podlagi členov 6 in 7 Zakona C iz leta 1990 o lokalnih davkih, kakor je bil spremenjen s členom 79(1) in (2) Zakona L iz leta 2001 o spremembi finančnih zakonov, kakor je bil spremenjen s členom 158 Zakona XLII iz leta 2002 o spremembi zakonov o davkih, prispevkih in drugih proračunskih prilivih.

(b) Podjetja, za katera se uporabljajo ugodnosti iz člena 21(7), (10) ali (11) Zakona LXXXI iz leta 1996 o davku na pravne osebe in davku od dividend ali člena 93 Zakona CXXV iz leta 1999 o proračunu Republike Madžarske za leto 2000 ali iz shem pomoči, ki niso združljive s členoma 87 in 88 Pogodbe ES, nimajo pravice, da bi se zanje uporabljala prehodna ureditev iz (a) zgoraj.

5. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

1. 31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil skupne ureditve trga z mlekom in mlečnimi izdelki za konzumno mleko (UL L 351, 23.12.1997, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19.7.1999 (UL L 189, 22.7.1999, str. 43).

Z odstopanjem od člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 2597/97 se za konzumno mleko proizvedeno na Madžarskem v petih letih od dne pristopa ne uporablja zahteva glede vsebnosti maščobe. Madžarska lahko trži mleko z vsebnostjo maščobe 2,8 % (m/m) kot konzumno mleko. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le na Madžarskem ali se ga izvozi v tretjo državo.

2. 31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 10).

Z odstopanjem od Priloge V (C)(2)(d) k Uredbi (ES) št. 1493/1999 se za obdobje desetih let od dne pristopa za namizna vina iz vseh madžarskih vinorodnih območij dovoli najnižja stopnja naravnega alkohola 7,7 vol. %.

3. 32002 R 0753: Uredba Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede poimenovanja, označevanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 118, 4.5.2002, str. 1).

Z odstopanjem od Priloge II k Uredbi (ES) št. 753/2002 se do 31. decembra 2008 za vina, ki so proizvedena na Madžarskem in se tržijo izključno na Madžarskem, dovoli uporaba imena "Rizlingszilváni" kot sinonim za sorto "Müller Thurgau".

B. VETERINARSKA ZAKONODAJA

1. 31964 L 0433: Direktiva Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (UL P 121, 29.7.1964, str. 2012 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 268, 24.9.1991, str. 71), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31995 L 0023: Direktivo Sveta 95/23/ES z dne 22.6.1995 (UL L 243, 11.10.1995, str. 7).

(a) Pod pogoji navedenimi v nadaljevanju se strukturne zahteve iz Priloge I k Direktivi 64/433/EGS do 31. decembra 2006 ne uporabljajo za obrate na Madžarskem, ki so našteti v Dodatku A k tej prilogi.

(b) Dokler so obrati iz zgornjega odstavka (a) upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v istih obratih, ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo imeti posebno oznako zdravstvene ustreznosti.

Prejšnji pododstavek se uporablja za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

(c) Madžarska zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a), v skladu z roki za odpravo obstoječih pomanjkljivosti iz Dodatka A k tej prilogi. Madžarska zagotovi, da le tisti obrati, ki v popolnosti izpolnijo te zahteve do 31. decembra 2006, lahko nadaljujejo z obratovanjem. Madžarska predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov, naštetih v Dodatku A k tej prilogi, vključno s seznamom obratov, ki so v zadevnem letu odpravili obstoječe pomanjkljivosti.

(d) Komisija lahko pred pristopom in do 31. decembra 2006 ažurira Dodatek A k tej prilogi iz odstavka (a); v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti in izsledkov procesa spremljanja, v določenem obsegu doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgornje prehodne ureditve, se sprejmejo v skladu s členom 16 Direktive 64/433/EGS.

2. 31999 L 0074: Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

Do 31. decembra 2009 lahko obrati na Madžarskem, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi, obdržijo v uporabi kletke, ki ne ustrezajo minimalnim zahtevam iz člena 5(1)(4) in 5(1)(5) Direktive 1999/74/ES, pod pogojem, da so se začele uporabljati pred 1. julijem 1999 in pod pogojem, da so kletke vsaj na 65 % površine visoke vsaj 36 cm in da nikjer niso nižje od 33 cm.

6. PROMETNA POLITIKA

1. 31991 L 0440: Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic v Skupnosti (UL L 237, 24.8.1991, str. 25), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0012: Direktivo 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.2.2001 (UL L 75, 15.3.2001, str. 1).

Do 31. decembra 2006 se člen 10(3) Direktive Sveta 91/440/EGS ne uporablja na Madžarskem ob upoštevanju naslednjih pogojev:

- Magyar Államvasutak Rt. (MÁV) sodeluje z železniškimi prevozniki pri mednarodnem železniškem prevozu tovora za uvoz, izvoz in tranzit preko Madžarske na nediskriminatoren način. Pravice dostopa iz člena 10(1) in (2) direktive se priznajo brez omejitev.

- najmanj 20 % celotne letne zmogljivosti Vseevropskega železniškega omrežja za tovorni promet je na Madžarskem rezervirano za druga železniška podjetja kot MÁV in vse prvotne razdalje do namembnih krajev upoštevajo potovalne čase primerljive tistim, ki jih ima MÁV. Dejansko zmogljivost vsake železniške proge določi upravljavec železniške infrastrukture v referenčnem dokumentu omrežja. Zgornjih 20 % celotne letne zmogljivosti vključuje pravice dostopa iz člena 10(1), (2) in (3) Direktive 91/440/EGS.

2. 31992 L 0014: Direktiva Sveta 92/14/EGS z dne 2. marca 1992 o omejevanju uporabe letal, ki jo ureja del II poglavja 2 zvezka 1 Priloge 16 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, druga izdaja (1988) (UL L 76, 23.3.1992, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 0991: Uredbo Komisije (ES) št. 991/2001 z dne 21.5.2001 (UL L 138, 22.5.2001, str. 12).

Z odstopanjem od člena 2(2) Direktive 92/14/EGS se pogoji iz člena 2(1)(a) te direktive ne uporabljajo na Madžarskem do 31. decembra 2004 za zrakoplove, ki so registrirani v in jih upravljajo fizične ali pravne osebe s sedežem v Azerbajdžanu, Kazahstanu, Moldaviji, Ruski federaciji, Turkmenistanu in Ukrajini.

3. 31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12.11.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1.3.2002 (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

(a) Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem na Madžarskem izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora na Madžarskem.

(b) Pred koncem tretjega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo, ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c) Tiste države članice, v katerih se, na podlagi odstavka (b) zgoraj, uporablja člen 1 uredbe, lahko uporabijo postopek naveden spodaj, vse do konca petega leta od dne pristopa.

Kadar ima država članica iz prejšnjega odstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zahteva od Komisije delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči, ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabi se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 ter odstavki 4, 5 in 6 člena 7 uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d) Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov (a) in (b), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e) Učinek uporabe odstavkov od (a) do (c) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

4. 31996 L 0053: Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.2.2001 (UL L 67, 9.3.2002, str. 47).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki so v skladu z mejnimi vrednostmi kategorij 3.2.1, 3.4.1, 3.4.2, 3.5.1 in 3.5.3, določenimi v Prilogi I te direktive, uporabljajo do 31. decembra 2008 le neposodobljene dele madžarskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja na Madžarskem.

Madžarska bo spoštovala časovni razpored posodobitve glavnega tranzitnega omrežja, kot ga določa okvirna spodnja tabela. Naložbe v infrastrukturo, ki vključujejo uporabo sredstev iz proračuna Skupnosti, zagotavljajo, da so prometne žile zgrajene ali posodobljene za osno obremenitev 11,5 ton. Vzporedno z dovršitvijo posodobitve, bo potekalo tudi postopno odpiranje madžarskega omrežja za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim te direktive.

Začasni dodatni prispevki za uporabo neposodobljenih delov omrežja za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim te direktive se pobirajo na nediskriminatoren način. Vozila, ki presegajo dovoljeno mejno osno obremenitev 10 ton za vozila brez in 11 ton za vozila s sistemom zračnega vzmetenja, ki velja na Madžarskem, pridobijo madžarsko dovoljenje za uporabo cest, da bi se zagotovil obvoz določenih cest in mostov. Madžarska pri merjenju osne obremenitve vozil s sistemom zračnega vzmetenja sprejme odstopanje do 0,5 tone in bo naložila začasne dodatne prispevke le, če osna obremenitev presega 11,5 ton.

Začasni dodatni prispevki se ne pobirajo ob uporabi naslednjih glavnih tranzitnih cest za vozila, ki ustrezajo mejnim vrednostim te direktive:

- tranzitna cesta Hegyeshalom/Nagylak (Pan-Evropski koridor IV) in sicer E60 od avstrijske meje do Hegyeshaloma in Budimpešte, E60 južna obvoznica Budimpešte, E75 od Budimpešte do Kiskunfélegyháza;

- tranzitna cesta Rajka/Nagylak (Pan-Evropski koridor IV) in sicer E65 od slovaške meje do Rajka in Hegyeshaloma, E60 od Hegyeshaloma do Budimpešte, E60 južna obvoznica Budimpešte, E75 od Budimpešte do Kiskunfélegyháza;

- tranzitna cesta Tornyiszentmiklós/Nagylak (Pan-Evropski koridor V in IV): in sicer od Siófoka in Budimpešte, E60 južna obvoznica Budimpešte, E75 od Budimpešte do Kiskunfélegyháze;

- tranzitna cesta Hegyeshalom/Röszke (Pan -evropski koridor IV in X): in sicer E60 od avstrijske meje do Hegyeshaloma in Budimpešte, E60 južna obvoznica Budimpešte, E75 od Budimpešte do Kiskunfélegyháze;

- tranzitna cesta Rajka/ Röszke (Pan-Evropski koridor IV in X): in sicer E65 od slovaške meje do Rajka in Hegyeshaloma, E60 od Hegyeshaloma do Budimpešte, E60 južna obvoznica Budimpešte, E75 od Budimpešte do Kiskunfélegyháze.

Program cestnih nadgradenj (km)

Glavno cestno omrežje | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | Skupaj | | 2007 | 2008 | Skupaj (2007-2008) | Skupaj (2001-2008) |

Izboljšave cest označene na karti v Prilogi 2 CONF-H 37/00 (Cesta 2, 3, 4, 6, 8, 33, 35, 42, 44, 47, 56, 61) | | 78 | 126 | 270 | 270 | 270 | 1014 | | | | | 1014 |

Izboljšave (Cesta 41, 49, 51, 58) | | | | 51 | 65 | 69 | 185 | Izboljšave (Cesta 74, 87, 86) | 100 | 100 | 200 | 385 |

Izboljšave (druge ceste) | 30 | 50 | 70 | 70 | 70 | 70 | 360 | Izboljšave (druge ceste) | 70 | 70 | 140 | 500 |

Nove gradnje (predvsem obvoznice) | 29 | 49 | 45 | 27 | 35 | 61 | 246 | Nove gradnje (predvsem obvoznice) | 60 | 60 | 120 | 366 |

Skupaj glavne ceste | 59 | 177 | 241 | 418 | 440 | 470 | 1805 | | 230 | 230 | 460 | 2265 |

Omrežje hitrih cest in avtocest | | | | | | | | | | | | |

Nove gradnje (M0, M3, M5, M7, M30, M35, M43, M70) | | 65 | 24 | 20 | 237 | 85 | 431 | Nove gradnje (M6-56, M7, M8, M0) | 177 | 165 | 342 | 773 |

Skupaj | 59 | 242 | 265 | 438 | 677 | 555 | 2236 | | 407 | 395 | 802 | 3038 |

7. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

(a) Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Madžarska ohrani:

(i) do 31. decembra 2007 nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 12 %, od dobave premoga, briketov, koksa, kurilnega lesa in oglja in od opravljanja storitev komunalnega ogrevanja ter

(ii) do 31. decembra 2007 ali do konca prehodnega obdobja iz člena 28l direktive, kar se zgodi prej, nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 12 %, od gostinskih storitev ter živil, ki se prodajajo v restavracijah in v restavracijam podobnih lokalih.

(b) Brez poseganja v uradno odločitev, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 13(3)(b) Direktive 77/388/EGS, lahko Madžarska eno leto od dne pristopa ohrani nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 5 %, na dobavo zemeljskega plina in elektrike.

(c) Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Madžarska, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, kar nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F direktive.

2. 31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Madžarska do 31. decembra 2008 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Madžarska med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov [4] in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Madžarske, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

8. OKOLJE

A. RAVNANJE Z ODPADKI

1. 31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28.12.2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).

(a) Do 30. junija 2005 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k Uredbi (EGS) št. 259/93, in o pošiljkah odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah, na Madžarsko in odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 uredbe.

(b) Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v prilogah II, III, IV k Uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 94/67/ES [5] o sežiganju nevarnih odpadkov in 2001/80/ES [6] o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav, v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2. 31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 1 0).

(a) Z odstopanjem od člena 6(1)(a) in (b) Direktive 94/62/ES Madžarska doseže cilje glede predelave in recikliranja za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2005 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje plastike: 11 % po teži do dne pristopa in 14 % za leto 2004;

- recikliranje stekla: 14 % po teži do dne pristopa in 15 % za leto 2004;

- skupni delež predelave: 40 % po teži do dne pristopa in 43 % za leto 2004.

(b) Z odstopanjem od člena 6(1)(b) Direktive 94/62/ES lahko Madžarska od leta 2005 dalje določi 46 % skupni cilj za recikliranje.

B. KAKOVOST VODE

1. 31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

(a) Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2015 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo na Madžarskem v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do 31. decembra 2008 se doseže upoštevanje direktive na občutljivih območjih za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10000;

- do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje direktive na običajnih območjih za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 15000.

(b) Z odstopanjem od člena 13 Direktive 91/271/EGS se zahteve za biološko razgradljive industrijske odpadne vode iz obratov, ki sodijo v industrijske sektorje naštete v Prilogi III, do 31. decembra 2008 ne uporabljajo za naslednje obrate na Madžarskem:

- Pannontej Rt., Répcelak

- Bácsbokodi Tejüzem, Bácsbokod

- Papp Kereskedelmi Kft. Konzervgyár, Nyírtas

- Vépisz Szövetkezet, Konzervüzem, Csegöld

- Szatmári Konzervgyár Kft., Tyukod

- PETISFOOD Kft. Konzervüzem, Vasmegyer

- Atev Rt., Debrecen-Bánk

- Mirsa Rt., Albertirsa

- Makói Tejüzem, Makó

- Zalka Tej Rt., Nagybánhegyes.

2. 31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

Z odstopanjem od člena 9(1) Direktive 98/83/ES lahko Madžarska do 25. decembra 2009 predvidi odstopanja od normativov za arzen, ne da bi o tej odločitvi obvestila Komisijo. Če želi Madžarska tako odstopanje podaljšati po tem datumu, se uporabi postopek iz člena 9(2). To odstopanje se ne uporablja za pitno vodo, ki je namenjena za predelavo hrane.

Postopek iz člena 9(2) se uporablja tudi, če želi Madžarska po 25. decembru 2006 predvideti odstopanja iz člena 9(1) za bor, fluorid in nitrit.

C. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1. 31994 L 0067: Direktiva Sveta 94/67/ES z dne 16. decembra 1994 o sežiganju nevarnih odpadkov (UL L 365, 31.12.1994, str. 34).

Z odstopanjem od členov 7 in 11 ter Priloge III Direktive 94/67/ES se mejne emisijske vrednosti in zahteve glede meritev do 30. junija 2005 ne uporabljajo za naslednje sežigalnice na Madžarskem, kot je podrobno opredeljeno spodaj:

- Sežigalnice odpadnih olj in drugih tekočih odpadkov:

- Petró & Petró Kft., Ács: le mejna vrednost za skupni prah; meritve;

- KÖSZOL Kft., Győr: le mejna vrednost za skupni prah; meritve;

- Nitrokémia Rt., Balatonfűzfő: le mejna vrednost za skupni prah; meritve;

- MB Szerviz Kft., Budapest: le mejna vrednost za skupni prah; meritve;

- Jászautó Kft., Jászberény: le mejna vrednost za skupni prah; meritve.

- Sežigalnice bolnišničnih odpadkov:

- Semmelweis Orvostudományi Egyetem, Budapest: le meritve;

- SEPTOX Kft., Országos Korányi Tbc és Pulmonológiai Intézet, Budapest: le meritve;

- Progress B-90 Kft., Kistarcsa: le mejna vrednost za skupni prah; meritve;

- Albert Schweizer Kórház, Hatvan: le mejna vrednost za vodikov klorid; meritve;

- Jósa András Kórház, Nyíregyáza: le meritve;

- Erzsébet Kórház, Jászberény:: le mejna vrednost za vodikov klorid; meritve;

- Kátai Gábor Kórház, Karcag: le meritve;

- Mezőtúri Városi Kórház, Mezőtúr: le meritve;

- Filantrop Kft., Kecskemét: le meritve;

- Szegedi Városi Kórház, Szeged: le meritve;

- Csongrád Megyei Területi Kórház, Szentes: le mejne vrednosti za skupni prah; vodikov klorid in meritve;

- Markhot Ferenc Kórház, Eger: le meritve;

- Bugát Pál Kórház, Gyöngyös: le mejna vrednost za dioksin; meritve;

- Pándy Kálmán Kórház, Gyula: valeurs limites pour les pousle mejne vrednosti za skupni prah; vodikov klorid (HCl); meritve.

- Sežigalnice in sosežigalnice trdnih in tekočih nevarnih odpadkov:

- Dunai Cement és Mészmű Rt., Vác: le meritve;

- Pannoncem Cementipari Rt., Lábatlan: le mejne emisijske vrednosti za Nox; meritve;

- Megoldás Kft., Szombathely Megoldás Kft., Szombathely (sežigalnica tipa Shenandoah P60-M2 in sežigalnica tipa Energospar-2): le mejne emisijske vrednosti za HCl, meritve;

- Crazy Cargo Kft., Székesfehérvár: le meritve;

- H+H Dunaforg Kft., Dunaújváros: le meritve;

- Mosonmagyaróvári Fémszerelvény Rt., Mosonmagyaróvár: le mejne emisijske vrednosti za PM; HF; meritve;

- FORTE Rt., Vác: le meritve;

- Légiforgalmi és Repülőtéri Igazgatóság, Budapest: le mejne emisijske vrednosti za HCl; HF; meritve;

- MOL Rt. Dunai Finomító, Százhalombatta: le mejne emisijske vrednosti za Cr v odpadni vodi; meritve;

- ÉMK Kft., Sajóbábony: le mejne emisijske vrednosti za dioksin;

- Ecomissio Kft., Tiszaújváros: le mejne emisijske vrednosti za So2; HCl; meritve;

- Miskolci Városi Közlekedési Rt., Miskolc (sežigalnica tipa Energospar-2 in sežigalnica tipa Pirotherm CV-1): le mejne emisijske vrednosti za HM; meritve;

- MOL Rt. Tiszai Finomító, Tiszaújváros: le meritve;

- ICN Hungary Rt., Tiszavasvári: le meritve;

- Hajdúkomm Kft., Debrecen: le meritve;le meritve;

- Mendoterm Kft., Budapest: le meritve;

- Gyógyszerkutató Intézet, Budapest: le meritve;

- Gyógyszerkutató Intézet, Budakeszi: le meritve.

2. 32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od člena 4(1) in dela A Prilog III do VII Direktive 2001/80/ES se do 31. decembra 2004 mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah ne uporabljajo za naslednje naprave na Madžarskem:

- Budapesti Erőmű Rt., Újpest, kotel št. 4;

- Budapesti Erőmű Rt., Kőbánya, kotli št. 1, 2, 3 in 4;

- Dorog-Esztergom Erőmű Kft., Dorog, kotla št. 5 in 6;

- EMA-POWER Kft., Dunaújváros, kotla št.7 in 8;

- Nyíregyházi Erőmű Kft., Nyíregyháza, kotel št. 15;

- PANNONPOWER Rt., Pécs, kotla št. 5 in 7;

- Mátra Cukor Rt., Hatvan, 3 kotli;

- Zoltek Rt., Nyergesújfalu, 1 kotel.

9. CARINSKA UNIJA

31987 R 2658: Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi in o Skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0969: Uredbo Komisije (ES) št. 969/2002 z dne 6.6.2002 (UL L 149, 7.6.2002, str. 20).

(a) Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe (EGS) št. 2658/87 lahko Madžarska do konca tretjega leta od dne pristopa ali do 31. decembra 2007, karkoli nastopi prej, odpre letne tarifne kvote za aluminij, nelegiran (oznaka KN 76011000) v skladu z naslednjim razporedom:

- v prvem letu kvoto do največ 110000 ton, po 2 % ad valorem stopnji, ali eno tretjino dajatve, ki se uporablja v EU, katerakoli je višja;

- v drugem letu kvoto do največ 70000 ton, po 4 % ad valorem stopnji, ali dve tretjini dajatve, ki se uporablja v EU, katerakoli je višja;

- v tretjem letu kvoto do največ 20000 ton, po 4 % ad valorem stopnji, ali dve tretjini dajatve, ki se uporablja v EU, katerakoli je višja;

pod pogojem, da se zadevno blago:

- sprosti v prosti promet na ozemlju Madžarske in je tam potrošeno ali je v predelavi, s katero pridobi poreklo Skupnosti, in

- ostane pod carinskim nadzorom skladno z ustreznimi določbami Skupnosti o končni uporabi, iz členov 21 in 82 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti [7].

(b) Zgornje določbe se uporabijo le, če se v podporo deklaraciji za sprostitev v prosti promet, predloži dovoljenje, da zadevno blago sodi v okvir zgornjih določb, ki ga izdajo pristojni madžarski organi.

(c) Komisija in pristojni madžarski organi sprejmejo tiste ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi, da se končna potrošnja zadevnega izdelka ali njegova predelava, s čimer pridobi poreklo Skupnosti, opravi na ozemlju Madžarske.

[1] NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z 32002 R 0029: Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

[2] Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

[3] V smislu Priloge C k Večsektorskemu okviru Skupnosti za regionalno pomoč, namenjeno večjim okvirnim investicijskim projektom za državno pomoč industriji motornih vozil (UL C 70, 19.3.2002, str. 8).

[4] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

[5] UL L 365, 31.12.1994, str. 34.

[6] UL L 309, 27.11.2001, str. 1.

[7] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

--------------------------------------------------

Dodatek A

iz Priloge X, Poglavja 5, Oddelka B, točke 1 [*]

Seznam obratov, vključno s pomanjkljivostmi in roki za njihovo odpravo

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 444.

--------------------------------------------------

Dodatek B

iz Priloge X, Poglavja 5, Oddelka B, točke 2 [*]

Seznam obratov, vključno z njihovo proizvodnjo (jajca/letno)

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 449.

--------------------------------------------------

PRILOGA XI

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Malta

1. PROSTI PRETOK BLAGA

1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov I, Prosti pretok blaga.

Za uporabo člena 31 Pogodbe ES Malta do 31. decembra 2005 prilagodi trg uvozu, skladiščenju in trgovanju na debelo z naftnimi derivati. V tej zvezi Malta tudi zagotovi, da se dovoljenja za trgovanje izdajo pravočasno, tako da lahko upravičenci začnejo opravljati svojo dejavnost najkasneje 1. januarja 2006.

2. 32001 L 0083: Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

Z odstopanjem od zahtev v zvezi s kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo iz Direktive 2001/83/ES ostanejo dovoljenja za promet farmacevtskih izdelkov iz seznama (ki ga posreduje Malta v Dodatku A k tej prilogi v enem jeziku), ki so izdana v skladu s malteško zakonodajo pred dnem pristopa, v veljavi, dokler niso obnovljena v skladu s pravnim redom EU ali do 31. decembra 2006, kar nastopi prej. Ne glede na določbe iz naslova III, poglavja 4 direktive, dovoljenja za promet po tej izjemi niso upravičena do vzajemnega priznavanja v državah članicah.

2. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21);

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1).

1. Člen 39 Pogodbe ES se v celoti uporablja v zvezi s prostim gibanjem delavcev na Malti le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 4.

2. Malta lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabi postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če Malta ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko Malta zahteva, da Komisija izjavi, da se popolnoma ali delno odloži uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči v dveh tednih, s kvalificirano večino.

Malta lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

3. Da bi se zagotovilo zgodnje zaznavanje položaja, v katerem je med sedemletnim obdobjem od dne pristopa treba sprejeti ukrepe v skladu z odstavkom 2 zgoraj, lahko Malta obdrži sistem delovnih dovoljenj za državljane drugih držav članic, za katere se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, vendar delovna dovoljenja izdaja avtomatično.

4. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče ločevati od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je lahko odložena v skladu s odstavkom 2, sme Malta odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavka 2.

3. POLITIKA KONKURENCE

1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Malta do 31. decembra 2008 ohrani pomoč za tekoče poslovanje dodeljeno v skladu s fiskalnimi sistemi iz Uredb 4 in 6 Zakona o pospeševanju podjetništva, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

- letni znesek pomoči dodeljene enemu podjetju ne presega 7200 MTL na zaposlenega ali

- če je izračun narejen na osnovi dobičkov, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči, letni znesek ne presega 25000 MTL na zaposlenega, kjer se uporabi 5 % znižana stopnja davka (pod Uredbo 4 ali 6), ali 28000 MTL na zaposlenega, kjer je znižana stopnja davka 10 % ali 15 % (pod Uredbo 4 ali 6).

2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Malta uporabi oprostitve od davka na pravne osebe, dodeljene do 30. novembra 2000 na podlagi Zakona o industrijskem razvoju in Zakona o brezcarinskem pristanišču Malta, pod naslednjimi pogoji:

(i) za mala in srednja podjetja, kakor so opredeljena v skladu z opredelitvijo [1] Skupnosti in prakso Komisije do in vključno z 31. decembrom 2011.

V primeru združitve, prevzema ali podobnega primera, v katerega je vključen upravičenec do oprostitve davka dodeljene po zgornji zakonodaji, se oprostitev davka na pravne osebe prekine.

(ii) za druga podjetja, pod pogojem, da so upoštevane naslednje omejitve na zneske pomoči, dodeljene po zgornji zakonodaji:

(aa) Državna pomoč za regionalne naložbe:

- pomoč ne presega maksimuma 75 % upravičenih stroškov naložb, v primeru da je podjetje pridobilo upravičenje do oprostitve davka pred 1. januarjem 2000. V primeru da je podjetje pridobilo upravičenje do oprostitve davka med letom 2000, skupna pomoč ne presega maksimuma 50 % upravičenih stroškov naložb;

- obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgornji meji 75 % in 50 %, se prične 1. januarja 2001; pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun;

- če podjetje na dan pristopa že presega dovoljene zgornje meje, se povrnitev pomoči ne zahteva;

- za namene izračuna vsote pomoči, se upošteva vsa pomoč dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, državnih virov ali virov Skupnosti.

- upravičeni stroški so določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči [2];

- upravičeni stroški, ki se jih lahko upošteva, so tisti, ki nastanejo med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 2006 v okviru pogojev programa o investicijah, ki ga je formalno sprejel upravičenec pred 31. decembrom 2002 in do 31. marca 2003 uradno obvestil Ministrstvo za gospodarske storitve Republike Malte.

(bb) Državne pomoči za usposabljanje, raziskave in razvoj ter investicije v okolje:

- pomoč ne presega ustreznih zgornjih mej intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo za te cilje pomoči;

- obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v dovoljeno zgornjo mejo se začne 1. januarja 2001; pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun;

- za namene izračuna vsote pomoči, se upošteva vsa pomoč dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, državnih virov ali virov Skupnosti.

- upravičeni stroški se določijo na podlagi predpisov Skupnosti, ki se uporabljajo za zadeven cilj pomoči;

- če podjetje na dan pristopa že presega dovoljene zgornje meje, se povrnitev pomoči ne zahteva;

- upravičeni stroški, ki se jih lahko upošteva, so tisti, ki nastanejo med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 2006 v okviru pogojev programa o investicijah, ki ga je formalno sprejel upravičenec pred 31. decembrom 2002 in do 31. marca 2003 uradno obvestil Ministrstvo za gospodarske storitve Republike Malte.

(b) Vsaka pomoč, dodeljena v skladu z zgornjima shemama, ki do dne pristopa ni skladna s pogoji iz (a) zgoraj, se šteje za novo pomoč v skladu z mehanizmom za obstoječe pomoči, ki je določen v Prilogi IV, Poglavju 3 o politiki konkurence, k temu aktu.

(c) Malta bo Komisiji predložila:

- dva meseca od dne pristopa, informacije o izpolnjevanju pogojev iz (a) zgoraj;

- do konca septembra 2007, informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z zgoraj omenjeno zakonodajo upravičenci dejansko imeli in o skupnih zneskih pomoči, ki so jih upravičenci prejeli.

3. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES in pod spodaj določenimi pogoji lahko Malta v obdobju prestrukturiranja od 2002 do konca 2008, podeli naslednje pomoči za prestrukturiranje v najvišji skupni vsoti 419491000 MTL Malta Drydocks in Malta Shipbuilding Company Limited ali njihovim pravnim naslednikom (v nadaljevanju "ladjedelnice") na naslednji način:

- odpis dolga v višini do 300000000 MTL;

- pomoč v investicijah do 9983000 MTL v skladu s programom kapitalskih naložb, ki je vključen v program prestrukturiranja;

- štipendije za usposabljanje do 4530000 MTL;

- nadomestila za socialne stroške nastale pri prestrukturiranju do višine 32024000 MTL;

- pomoč za finančne stroške v višini do 17312000 MTL;

- druga pomoč povezana s finančnimi stroški štipendij za usposabljanja in subvencijami za kapitalske naložbe do zneska 3838000 MTL;

- subvencija za obratna sredstva do zneska 51804000 MTL. Ta element pomoči za tekoče poslovanje programa se sčasoma zmanjšuje, tako da je v zadnjih štirih letih programa prestrukturiranja lahko izplačano le 25 % dejansko izplačanega zneska.

Pomoč za vsako postavko ne presega stroškov, ki naj bi jih pokrila in je omejena na minimum, ki je potreben, da se dosežejo cilji iz programa prestrukturiranja.

(b) Malta izvaja prestrukturiranje ladjedelnic na podlagi programa za prestrukturiranje, katerega cilj je doseči popolno rentibilnost najkasneje do zaključka obdobja prestrukturiranja in upošteva naslednje pogoje:

(i) Pomoč se podeli le enkrat. Po 31. decembru 2008 se podjetju, ki je lastnik ladjedelnice, ne dodeli nobena dodatna pomoč;

(ii) delovne ure, ki so v ladjedelnicah na voljo za predvideno produktivno delovno silo 1410 zaposlenih za izdelavo, popravilo in predelavo ladij (po prestrukturiranju) znašajo 2,4 milijona delovnih ur na leto;

(iii) število prodanih delovnih ur za popravilo in predelavo ladij ne presega 2035000 v kateremkoli desetletju po začetku obdobja prestrukturiranja;

(iv) ladjedelništvo, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1540/98 o določitvi novih pravil o pomoči ladjedelništvu [3], ne presega zgornje meje letne proizvodnje 10000 bruto registrskih ton. Ladjedelnice lahko od svojega prijavljenega obsega proizvodnje odštejejo naslednje postopke, za katere je mogoče prikazati, da je bila njihova izvedba zaupana zunanjim izvajalcem: postavitev delovnih odrov, notranji transport, začasne storitve, storitve varovanja, izgradnja inštalacij in modelov, storitve čiščenja ladij, izolaterstvo in oblaganje s ploščami in folijo, sistemi za pronicajočo vodo in balastni sistemi, sistemi za suho gašenje požara in s škropljenjem, kabelski žerjavi (če niso del električnih inštalacij), električne inštalacije (ker se od na splošno velikega dela materialnih stroškov, ki jih obsegajo, pri omenjenih postopkih upošteva samo 40 % dokumentiranih stroškov), ladijska oprema, ključavničarska dela, mehanska predelava, sanitarno-zdravstveni ukrepi (razen celic s higienskimi napravami) in ogrevanje;

Vsota bruto registrskih ton zadevne ladjedelniške pogodbe se lahko zmanjša za odstotek, ki je seštevek zgoraj omenjenih del zunanjih izvajalcev.

(v) pomol 1 Malta Drydocks je zaprt za ladjedelništvo, predelavo in popravilo ladij vsaj deset let od dne pričetka obdobja prestrukturiranja. Če se zaprti pomol ponovno uporabi za druge dejavnosti, morajo biti le-te neodvisne od podjetij, ki so aktualni lastniki ladjedelnic in ne smejo vključevati gradnje, popravila ali predelave ladij;

(vi) glede zahteve po zmanjšanju delovne sile na deloviščih, Malta zagotovi, da se zadrži potrebno število delovne sile s primernimi sposobnostmi;

(vii) programi usposabljanja, ki so vezani na program prestrukturiranja morajo biti skladni s splošno uporabnimi predpisi Skupnosti;

(viii) vsaka pomoč, ki se dodeli s kršitvijo zgornjih pogojev, se povrne.

(c) Če rentabilnosti ladjedelnic zaradi izjemnih okoliščin, ki v trenutku oblikovanja programa prestrukturiranja niso bile predvidene, ni mogoče doseči, lahko Komisija ponovno preuči pogoje iz (b) zgoraj v skladu s postopkom iz člena 88(1) Pogodbe ES. Pred začetkom tega postopka Komisija upošteva mnenja držav članic o obstoju izjemnih okoliščin. Ta mnenja se izrazijo na podlagi priporočila Komisije in na podlagi razpoložljivih relevantnih podatkov in okoliščin.

Pod nobenim pogojem se ne preseže skupnega zneska pomoči iz (a) zgoraj.

(d) Malta bo v obdobju prestrukturiranja sodelovala z ureditvami spremljanja Komisije, vključno z inšpekcijami neodvisnih strokovnjakov na mestu samem.

Malta Komisiji predloži letna poročila o izvajanju programa. Poročila vsebujejo vse potrebne podatke, ki Komisiji omogočijo, da oceni stanje izvajanja programa prestrukturiranja, vključno z gibanjem cen delovišč za nove pogodbe o popravilu in izdelavi ladij, ki so jih sklenila delovišča. Letno poročilo ladjedelnic o proizvodnji mora opredeliti bruto registrske tone del zaupanih zunanjim izvajalcem, skladno z dejanskim časovnim obdobjem v katerem so jih tretje osebe izvedle in to vključiti v izračun bruto registrskih ton ladjedjedelniške pogodbe. V primeru, da izdelava ladje presega dve leti, se znesek bruto registrskih ton na koncu leta zamrzne, da se s tem prepreči retroaktivne popravke. Ladjedelnica mora biti sposobna za namene preverjanja predložiti vse pogodbe, ki se vežejo na zunanja dela iz list v pododstavku (b) (iv).

Malta predloži ta poročila v dveh mesecih od konca vsakega leta, s pričetkom marca 2003. Zadnje poročilo se predloži konec marca 2009, razen če se Komisija in Malta dogovorita drugače.

4. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

1. 31975 R 2759: Uredba (EGS) št. 2759/75 Sveta z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za prašičje meso (UL L 282, 1.11.1975, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32000 R 1365: Uredbo Sveta (ES) št. 1365/2000 z dne 19.6.2000 (UL L 156, 29.6.2000, str. 5);

31975 R 2771: Uredba (EGS) št. 2771/75 Sveta z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za jajca (UL L 282, 1.11.1975, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0493 Uredbo Komisije (ES) št. 493/2002 z dne 19.3.2002 (UL L 77, 20.3.2002, str. 7);

31975 R 2777: Uredba (EGS) št. 2777/75 Sveta z dne 29. oktobra 1975 o skupni ureditvi trga za perutninsko meso (UL L 282, 1.11.1975, str. 77), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0493 Uredbo Komisije (ES) št. 493/2002 z dne 19.3.2002 (UL L 77, 20.3.2002, str. 7);

31992 R 1766: Uredba Sveta (EGS) št. 1766/92 z dne 30. junija 1992 o skupni ureditvi trga za žita (UL L 181, 1.7.1992, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32000 R 1666: Uredbo Sveta (ES) št. 1666/2000 z dne 17.7.2000 (UL L 193, 29.7.2000, str. 1);

31995 R 3072: Uredba Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž (UL L 329, 30.12.1995, str. 18), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0411 Uredbo Komisije (ES) št. 411/2002 z dne 4.3.2002 (UL L 62, 5.3.2002, str. 27);

31996 R 2200: Uredba Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trga za sadje in zelenjavo (UL L 297, 21.11.1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 1881: Uredbo Sveta (ES) št. 1881/2002 z dne 14.10.2002 (UL L 285, 23.10.2002, str. 13);

31996 R 2201: Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trgov za predelano sadje in proizvode iz zelenjave (UL L 297, 21.11.1996, str. 29), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0453: Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 z dne 13.3.2002 (UL L 72, 14.3.2002, str. 9);

31999 R 1254: Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2345: Uredbo Komisije (ES) št. 2345/2001 z dne 30.11.2001 (UL L 315, 1.12.2001, str. 29);

31999 R 1255: Uredba Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga mleka in mlečnih izdelkov (UL L 160, 26.6.1999, str. 48), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0509: Uredbo Komisije (ES) št. 509/2002 z dne 21.3.2002 (UL L 79, 22.3.2002, str. 15);

31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 10);

32001 R 1260: Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL L 178, 30.6.2001, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0680: Uredbo Komisije (ES) št. 680/2002 z dne 19.4.2002 (UL L 104, 20.4.2002, str. 26).

Posebni program tržne politike za malteško kmetijstvo (SMPPMA)

(a) Posebna začasna državna pomoč za podporo kmetijskih proizvajalcev

Z odstopanjem od člena 21 Uredbe (EGS) št. 2759/75, člena 19 Uredbe (EGS) št. 2771/75, člena 19 Uredbe (EGS) št. 2777/75, člena 43 Uredbe (ES) št. 2200/96, člena 23 Uredbe (ES) št. 2201/96, člena 38(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 in člena 71 Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko Malta proizvajalcem paradižnikov za predelavo, svežega sadja in zelenjave, vina, prašičjega mesa, mleka, perutnine in jajc podeli posebno začasno državno pomoč. Ta pomoč se prilagodi za vsak zadevni sektor, ob upoštevanju pomoči, ki obstaja v okviru trenutnih pravil skupne kmetijske politike.

Pomoč se lahko podeljuje v obdobju sedmih let od dne pristopa za živalske proizvode in v obdobju enajstih let od dne pristopa za poljščine, v skladu z naslednjim degresivnim razporedom:

- za živalske proizvode: 100 % v prvem letu, 95 % v drugem letu, 90 % v tretjem letu, 72 % v četrtem letu, 54 % v petem letu, 36 % v šestem letu in 18 % v sedmem letu;

- za poljščine: 100 % v prvem in drugem letu, 95 % v tretjem in četrtem letu, 90 % v petem in šestem letu, 75 % v sedmem letu, 60 % v osmem letu, 45 % v devetem letu, 30 % v desetem letu in 15 % v enajstem letu.

Pomoč je po posameznih sektorjih omejena z naslednjimi zneski:

Program za poljščine

(milijoni EUR) |

Leto | Sektor paradižnikov za predelavo, vključno z dodatno pomočjo | Vinski sektor, vključno z dodatno pomočjo | Sektor svežega sadja | Sektor sveže zelenjave | Skupaj za poljščine |

2004 | 1,37 | 2,76 | 2,43 | 0,96 | 7,52 |

2005 | 1,48 | 2,62 | 2,43 | 0,96 | 7,49 |

2006 | 2,68 | 1,23 | 2,31 | 0,91 | 7,13 |

2007 | 2,68 | 1,10 | 2,31 | 0,91 | 7,00 |

2008 | 2,63 | 1,04 | 2,18 | 0,86 | 6,71 |

2009 | 2,63 | 0,94 | 2,18 | 0,86 | 6,61 |

2010 | 2,15 | 0,83 | 1,82 | 0,72 | 5,52 |

2011 | 1,46 | 0,83 | 1,46 | 0,57 | 4,32 |

2012 | 0,85 | 0,76 | 1,10 | 0,43 | 3,14 |

2013 | 0,42 | 0,51 | 0,73 | 0,29 | 1,95 |

2014 | 0,18 | 0,36 | 0,37 | 0,15 | 1,06 |

Skupaj | 18,53 | 12,98 | 19,32 | 7,62 | 58,45 |

Program za živalske proizvode

(milijoni EUR) |

Leto | Program SMPPMA za mlečni sektor, vključno s pomočmi za prestrukturiranje | Sektor prašičjega mesa, vključno s pomočmi za prestrukturiranje | Jajčni sektor, vključno s pomočmi za prestrukturiranje | Sektor mesa perutnine, vključno s pomočmi za prestrukturiranje | Skupaj za živalske proizvode, vključno s pomočmi za prestrukturiranje |

2004 | 2,50 | 5,40 | 2,30 | 1,80 | 12,0 |

2005 | 2,45 | 5,17 | 2,18 | 1,70 | 11,5 |

2006 | 2,40 | 4,94 | 2,03 | 1,63 | 11,0 |

2007 | 1,97 | 4,15 | 1,70 | 1,38 | 9,20 |

2008 | 1,63 | 3,28 | 1,34 | 1,15 | 7,40 |

2009 | 1,28 | 2,46 | 0,99 | 0,87 | 5,60 |

2010 | 0,94 | 1,65 | 0,59 | 0,62 | 3,80 |

Skupaj | 13,17 | 27,05 | 11,13 | 9,15 | 60,5 |

Državna pomoč se lahko dodeli za posamezne sektorje le v okviru naslednjih količinskih zgornjih mej:

Poljščine (letne količine):

Paradižniki za predelavo : 27000 ton

Sveže sadje : 19400 ton

Sveža zelenjava : 38200 ton

Vino : 1000 ha

Živalski proizvodi (letne količine):

Mlečni izdelki : 45000 ton

Prašičje meso : 125200 glav

Perutnina : 7000 ton

Jajca : 5000 ton.

(b) Posebna začasna državna pomoč za podporo predelovalcem in pooblaščenim prodajalcem na drobno uvoženih kmetijskih proizvodov

Z odstopanjem od člena 21 Uredbe (EGS) št. 2759/75, člena 19 Uredbe (EGS) št. 1766/92, člena 19 Uredbe (EGS) št. 3072/95, člena 23 Uredbe (ES) št. 2201/96, člena 40 Uredbe (ES) št. 1254/1999, člena 38(1) Uredbe (ES) št. 1255/1999 in člena 45 Uredbe (ES) št. 1260/2001 lahko Malta, pod pogojem, da predvidi mehanizem, ki zagotavlja, da je podpora dejansko prenesena na potrošnike, podeli posebno začasno državno pomoč za podporo nakupa uvoženih kmetijskih proizvodov, za katere so se pred pristopom uporabljala izvozna nadomestila ali so bili uvoženi iz tretjih držav brez dajatev. Pomoč se izračuna na podlagi razlike med cenami v EU (vključno s prevozom) in cenami na svetovnih trgih, pri čemer pomoč ne sme presegati te razlike, in upošteva raven izvoznega nadomestila.

Državna pomoč se uporablja degresivno v obdobju največ sedmih let od dne pristopa: 100 % v prvem letu, 95 % v drugem letu, 90 % v tretjem letu, 18-odstotna znižanja letno od četrtega do sedmega leta.

Pomoč je omejena po posameznih sektorjih z naslednjimi zneski:

Ukrepi za oskrbo,

(v milijonih EUR) |

Proizvodi | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | Skupaj |

Žita | 3,0 | 2,9 | 2,7 | 2,2 | 1,6 | 1,1 | 0,5 | 14,0 |

Sladkor | 11,0 | 10,5 | 9,9 | 7,9 | 5,9 | 4,0 | 2,0 | 51,2 |

Mesni proizvodi | 0,8 | 0,8 | 0,8 | 0,6 | 0,5 | 0,3 | 0,2 | 3,9 |

Mlečni proizvodi | 1,0 | 1,0 | 0,9 | 0,7 | 0,5 | 0,4 | 0,2 | 4,7 |

Polpredelani izdelki iz paradižnika | 0,8 | 0,8 | 0,7 | 0,6 | 0,4 | 0,3 | 0,1 | 3,7 |

Skupaj | 77,4 |

Državna pomoč se lahko dodeli za posamezne sektorje le v okviru naslednjih količinskih zgornjih mej:

Proizvod | Količina (ton na leto) |

Sladkor

Sladkor | 35000 |

Žita

Navadna pšenica in mešanica rži in pšenice, za setev | 52000 |

Ječmen, razen ječmenova semena | 61000 |

Koruza, razen semena | 62000 |

Riž | 3000 |

Slad drugih žit, razen pšenične moke | 2500 |

Zdrob (drobljenec in zdrob trde pšenice) | 3500 |

Mlečni proizvodi

Smetana v prahu ali v drugi trdni obliki, vsebnost maščobe < 1,5 % | 521 |

Naravno maslo, vsebnost maščobe ≤ 85 %, neposredno pakirano | 250 |

Drugo maslo, vsebnost maščobe ≤ 85 %, neposredno pakirano | 250 |

Cheddar | 1200 |

Edamec | 1000 |

Drugi predelani siri (Kefalo-tyri itn.) | 1500 |

Mesni proizvodi

Zadnje četrtine govedine s kostmi, zmrznjene | 4200 |

Deli govedine brez kosti imenovani "crop", "chuck and blade" in deli imenovani "brisket", zmrznjeni | 2000 |

Drugi pripravljeni predelani izdelki iz domače svinje | 500 |

"Corned beef" v neprodušnih posodah | 1200 |

Drugi proizvodi

Pripravljeni paradižniki, vsebnost suhe snovi > 30 %, pakirani po > 3 kg | 5500 |

Paradižniki, konzervirani celi ali v kosih, pakirani v posodah > 3 kg | 3000 |

(c) Glede posameznih kmetijskih proizvodov iz SMPPMA se splošna ekonomska zaščitna klavzula iz člena 37 tega akta za Malto uporablja največ pet let od dne pristopa.

(d) Malta Komisiji predloži letna poročila o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerih so navedene oblike pomoči in zneski po sektorjih.

2. 31992 R 3950: Uredba Sveta (EGS) št. 3950/92 z dne 28. decembra 1992 o uvedbi dodatnega prelevmana v sektorju za mleko in mlečne izdelke (UL L 405, 31.12.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0582: Uredbo Komisije (ES) št. 582/2002 z dne 4.4.2002 (UL L 89, 5.4.2002, str. 7).

Z odstopanjem od člena 11 Uredbe (EGS) št. 3950/92 se po petih letih od dne pristopa določi reprezentativna vsebnost maščobe oddanega mleka na Malti.

Dokler reprezentativna vsebnost maščobe ni določena, se za Malto ne bo uporabljala primerjava vsebnosti maščobe za izračun dodatnega prelevmana, kot je določeno v členih 3 in 4 Uredbe (ES) št. 1392/2001 o določitvi natančnih pravil za uporabo Uredbe (EGS) št. 3950/92 [4].

3. 31996 R 2201: Uredba Sveta (ES) št. 2201/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni ureditvi trgov za predelano sadje in proizvode iz zelenjave (UL L 297, 21.11.1996, str. 29), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0453: Uredbo Komisije (ES) št. 453/2002 z dne 13.3.2002 (UL L 72, 14.3.2002, str. 9).

Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (ES) št. 2201/96 so v tržnih letih 2004/2005 do 2008/2009, pogodbe med predelovalci in posameznimi proizvajalci upravičene do shem iz člena 2 te uredbe. Izmed skupne količine paradižnikov za katere se dogovori katerikoli predelovalec, je pogodbeni delež med predelovalcem in posameznim proizvajalcem v tržnem letu 2004/2005 do največ 75 %, v tržnem letu 2005/2006 65 %, v tržnem letu 2006/2007 55 %, v tržnem letu 2007/2008 40 % in v tržnem letu 2008/2009 25 %. Obstoječe malteške zadruge in druga združenja proizvajalcev, ki niso priznana kot organizacije proizvajalcev v skladu z zakonodajo Skupnosti, se štejejo za "posamezne proizvajalce".

4. 31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil skupne ureditve trga z mlekom in mlečnimi izdelki za konzumno mleko (UL L 351, 23.12.1997, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19.7.1999 (UL L 189, 22.7.1999, str. 43).

Z odstopanjem od člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 2597/97 se za konzumno mleko, proizvedeno na Malti pet let od dne pristopa ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe v polnem mleku. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le na Malti ali se ga izvozi v tretjo državo.

5. 31999 R 1254: Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2345: Uredbo Komisije (ES) št. 2345/2001 z dne 30.11.2001 (UL L 315, 1.12.2001, str. 29).

Z odstopanjem od člena 12(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1254/1999 se na Malti uporaba obremenitve živali uvede postopoma, in sicer linearno od 4,5 GVŽ na hektar za prvo leto po pristopu do 1,8 GVŽ na hektar pet let po pristopu. V tem obdobju se za določitev obremenitve živali na gospodarstvu ne upošteva krav molznic, ki so potrebne za proizvodnjo skupne referenčne količine mleka, ki je dodeljena proizvajalcu.

Malta do 31. decembra 2007 Komisiji predloži poročilo o izvajanju tega ukrepa.

6. 31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 10).

Z odstopanjem od Priloge V, točke C.3 Uredbe (ES) št. 1493/1999 lahko Malta do 31. decembra 2008 obdrži najnižjo stopnjo naravnega alkohola v vinu v višini 8 vol. %, proizvedenem iz avtohtonih sort trte Ġellewża in Ghirgentina, z dovoljenim povečanjem stopnje naravnega alkohola (obogatitev), ki ne presega 3 vol. %.

V tem obdobju Malta zagotovi učinkovito prilagoditev tehnik vinogradništva, da do 31. decembra 2008 omogoči proizvodnjo visoko kakovostnega grozdja avtohtonega značaja.

7. 32001 R 1260: Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL L 178, 30.6.2001, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0680: Uredbo Komisije (ES) št. 680/2002 z dne 19.4.2002 (UL L 104, 20.4.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 45 Uredbe (ES) št. 1260/2001 in ustreznih členov drugih uredb o skupni ureditvi kmetijskih trgov lahko Malta v obdobju petih let od dne pristopa na linearno degresivni osnovi (20-odstotno znižanje na leto) podeljuje državne pomoči za trajektni prevoz kmetijskih proizvodov z otoka Gozo.

Malta Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, kjer so navedeni oblike pomoči in zneski.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. VETERINARSKA ZAKONODAJA

1. 31992 L 0046: Direktiva Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (UL L 268, 14.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31996 L 0023: Direktivo Sveta 96/23/ES z dne 29.4.1996 (UL L 125, 23.5.1996, str. 10).

(a) Do 31. decembra 2009 lahko mlekarski obrat iz Dodatka B k tej prilogi sprejema pošiljke surovega mleka, ki niso v skladu s Prilogo A, Poglavjem IV Direktive 92/46/EGS, ali prihajajo s kmetij za proizvodnjo mleka, ki niso v skladu s Prilogo A, Poglavjema I in II te direktive, pod pogojem, da so te kmetije omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo malteški organi.

(b) Dokler je obrat iz odstavka (a) zgoraj upravičen do koristi iz določb tega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz tega obrata, dajo le na domači trg, ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo imeti posebno oznako zdravstvene ustreznosti.

(c) Da bi izpolnila zahteve glede higiene in kakovosti iz Direktive 92/46/EGS, Malta zagotovi postopno upoštevanje Priloge A k Direktivi 92/46/EGS na kmetijah za proizvodnjo mleka in predloži Komisiji letna poročila o napredku, doseženem pri posodobitvi in prestrukturiranju kmetij ter pri nadzoru mastitisa v čredah.

(d) Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgornje prehodne ureditve se sprejmejo v skladu s členom 31 Direktive 92/46/EGS.

2. 31999 L 0074: Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

Do 31. decembra 2006 lahko 12 obratov na Malti, ki so našteti v Dodatku C k tej prilogi, obdrži v uporabi obstoječe kletke, ki v manjših konstrukcijskih elementih (le višina in naklon tal) ne ustrezajo minimalnim zahtevam iz člena 5(1)(4) in 5(1)(5) Direktive 1999/74/ES, pod pogojem, da so kletke vsaj na 65 % površine visoke vsaj 36 cm in da nikjer niso nižje od 33 cm in naklon tal ne presega 16 %.

II. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

32002 L 0053: Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort kmetijskih rastlin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1);

32002 L 0055: Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

Malta lahko v obdobju petih let od dne pristopa odloži uporabo Direktiv 2002/53/ES in 2002/55/ES glede trženja semen tistih sort na svojem ozemlju, ki so naštete v nacionalnem katalogu o sortah poljščin in sortah zelenjadnic, ki niso bile uradno sprejete v skladu z določbami teh direktiv. V tem obdobju se tako seme ne bo tržilo na ozemlju drugih držav članic.

5. RIBIŠTVO

31992 R 3760: Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva (UL L 389, 31.12.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 R 1181: Uredbo Sveta (ES) št. 1181/98 z dne 4.6.1998 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

Uredba (EGS) št. 3760/92 se za Malto uporablja ob upoštevanju naslednjih posebnih določb:

Malteški delež ribolovnih možnosti v Skupnosti za tun bo določil Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije po priznanju Mednarodne komisije za zaščito atlantskega tuna (ICCAT) ob pristopu Malte k Uniji, da se malteška omejitev ulova v skladu s Priporočilom 94-11 doda sedanjim ribolovnim možnostim Skupnosti.

6. PROMETNA POLITIKA

1. 31992 L 0006: Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L 57, 2.3.1992, str. 27).

Z odstopanjem od členov 2 in 3(1) Direktive 92/6/EGS motornim vozilom, ki na Malti opravljajo izključno notranji prevoz, ni treba biti opremljen z napravo za omejevanje hitrosti do 31. decembra 2005.

2. 31996 L 0096: Direktiva Sveta 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L 46, 17.2.1997, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0011: Direktivo Komisije 2001/11/ES z dne 14.2.2001 (UL L 48, 17.2.2001, str. 20).

Z odstopanjem od člena 1 Direktive 96/96/ES se do 31. decembra 2004 za motorna vozila, ki opravljajo izključno notranji prevoz na Malti, ne preverja naslednjih točk za naslednje kategorije, naštete v Prilogi I in II direktive:

- točka 5.3 za vozila kategorij 1-6;

- točke 6.1.6, 6.2, 7.1, 7.8, 7.9 in 7.10 za vozila kategorij 1-3 in

- točke 6.2 in 7.5 za vozila kategorij 4-6.

3. 31999 L 0062: Direktiva 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, 20.7.1999, str. 42).

Z odstopanjem od člena 6(1) Direktive 1999/62/ES se na Malti najnižje stopnje davkov iz Priloge I k direktivi ne uporabljajo do 31. decembra 2004 za vozila, ki opravljajo mednarodni prevoz. V tem obdobju Malta za ta vozila uporablja stopnje, ki niso nižje od 80 % najnižjih iz Priloge I k direktivi.

Z odstopanjem od člena 6(1) Direktive 1999/62/ES se na Malti najnižje stopnje davkov iz Priloge I k direktivi ne uporabljajo do 31. decembra 2005 za vozila, ki opravljajo izključno notranji prevoz. V tem obdobju Malta za ta vozila uporablja stopnje, ki niso nižje od 65 % najnižjih iz Priloge I k direktivi.

7. OBDAVČITEV

31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

1. Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Malta do 1. januarja 2010 ohrani oprostitev z vračilom davka, plačanega v predhodni fazi, od dobave živil za prehrano ljudi in farmacevtskih izdelkov.

2. Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Malta ohrani naslednje oprostitve:

(a) davka na dodano vrednost od notranjega prevoza potnikov, mednarodnega prevoza potnikov in notranjega pomorskega prevoza potnikov med otoki iz točke 17 Priloge F k direktivi, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej,

(b) davka na dodano vrednost brez vračila vstopnega DDV od oskrbe z vodo, ki jo opravljajo javni organi iz točke 12 Priloge F k direktivi, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej,

(c) davka na dodano vrednost brez vračila vstopnega DDV od prometa z objekti in gradbenimi zemljišči iz točke 16 Priloge F k direktivi, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej.

8. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

1. 31989 L 0655: Direktiva Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 393, 30.12.1989, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0045: Direktivo 2001/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.6.2001 (UL L 195, 19.7.2001, str. 46).

Na Malti se do 1. januarja 2006 ne uporablja Direktiva 89/655/EGS v zvezi z delovno opremo, ki je že v uporabi na dan pristopa.

Od dne pristopa pa vse do konca obdobja omenjenega zgoraj bo Malta nadaljevala z rednim ažurnim obveščanjem Komisije o časovnem razporedu in ukrepih, ki so bili sprejeti za uskladitev s to direktivo.

2. 31993 L 0104: Direktiva Sveta 93/104/ES z dne 23. novembra 1993 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 307, 13.12.1993, str. 18), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 L 0034: Direktivo 2000/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.6.2000 (UL L 195, 1.8.2000, str. 41).

Do 31. julija 2004 se člen 6(2) Direktive 93/104/ES na Malti ne uporablja v podsektorjih proizvodnje hrane in pijač, tekstila, oblačil in obutve, prevozne opreme, električnih strojev, aparatov in dodatne opreme ter pohištva in do 31. decembra 2004 za kolektivne pogodbe v zgoraj navedenih podsektorjih, ki so obstajale na dan 12. decembra 2001, če te pogodbe vsebujejo določbe v zvezi s členom 6(2) z veljavnostjo po juliju 2004.

9. ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2006 ne uporablja za Malto. Malta zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

- 40 dnem za kategorijo "motorni bencin in letalsko gorivo" in 45 dnem za ostale kategorije derivatov do dne pristopa;

- 55 dnem za kategorijo "motorni bencin in letalsko gorivo" in 60 dnem za ostale kategorije derivatov do 31. decembra 2004;

- 90 dnem za vse kategorije derivatov do 31. decembra 2006.

10. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31.12.1994, str. 24).

1. Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II Direktive 94/63/ES se zahteve za polnjenje in praznjenje opreme v terminalih na Malti do 31. decembra 2004 ne uporabljajo za 4 polnilne otoke v terminalu Enemalta s količino pretočenega bencina večjo od 25000 ton/leto.

2. Z odstopanjem od člena 5 Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo na Malti do 31. decembra 2004 za 25 avtocistern.

3. Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III Direktive 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo na Malti:

- do 31. decembra 2004 za 61 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 1000 m3/leto;

- do 31. decembra 2004 za 13 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 500 m3/leto;

- do 31. decembra 2004 za 8 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina enako ali manjšo od 500 m3/leto.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

1. 31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28.12.2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).

(a) Do 31. decembra 2005 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k Uredbi (EGS) št. 259/93, in o pošiljkah odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah, na Malto in odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 uredbe.

(b) Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav [5], v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2. 31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

(a) Z odstopanjem od člena 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Malta doseže skupne cilje glede predelave za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2009 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje plastike: 5 % po teži do dne pristopa, 5 % za leto 2004, 5 % za leto 2005 in 7 % za leto 2006, 10 % za leto 2007 in 13 % za leto 2008;

- skupni cilj glede recikliranja: 18 % po teži do dne pristopa, 21 % za leto 2004 in 25 % za leto 2005;

- skupni cilj glede predelave: 20 % po teži do dne pristopa, 27 % za leto 2004, 28 % za leto 2005, 34 % za leto 2006, 41 % za leto 2007 in 47 % za leto 2008.

(b) Z odstopanjem od člena 18 Direktive 94/62/ES se zahteva o nepreprečevanju dajanja na malteški trg embalaže, ki je v skladu z določbami direktive, na Malti do 31. decembra 2007 ne uporablja za zahteve malteške nacionalne zakonodaje, da se gazirane pijače z vsebnostjo alkohola, ki je manjša od 2 %, prodajajo v znova napolnljivih steklenicah ali se razdeljujejo iz kovinskih sodov.

C. KAKOVOST VODE

1. 31983 L 0513: Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L 291, 24.10.1983, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I Direktive 83/513/EGS se mejne vrednosti za odvajanje kadmija v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti [6], na Malti do 31. decembra 2004 ne uporabljajo za izpust Ras il-Ħobż, do 31. decembra 2006 za izpust Iċ-Ċumnija in do 31. marca 2007 za izpust Wied Għammieq.

2. 31986 L 0280: Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L 181, 4.7.1986, str. 16), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge II Direktive 86/280/EGS se mejna vrednost za odvajanje kloroforma v vode iz člena 1 Direktive Sveta 76/464/EGS o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti [6], na Malti do 30. septembra 2004 ne uporablja za elektrarni Marsa in Delimara, do 31. decembra 2004 za izpust Ras il-Ħobż, , do 31. decembra 2006 za izpust Iċ-Ċumnija in do 31. marca 2007 za izpust Wied Għammieq. Poleg tega se mejni vrednosti za odvajanje trikloroetilena in perkloroetilena na Malti ne uporabljata do 31. decembra 2004 za izpust Ras il-Ħobż, , do 31. decembra 2006 za izpust Iċ-Ċumnija in do 31. marca 2007 za izpust Wied Għhammieq.

3. 31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

(a) Z odstopanjem od člena 3 Direktive 91/271/EGS se do 31. oktobra 2006 zahteve za zbiranje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo na Malti v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do pristopa se doseže upoštevanje direktive za območji Marsa in Gozo-Main, kar predstavlja 24 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 30. junija 2004 se doseže upoštevanje direktive za območje Malta-jug, kar predstavlja nadaljnjih 67 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 31. decembra 2005 se doseže upoštevanje direktive za Gharb in Nadur na otoku Gozo, kar predstavlja nadaljnji 1 % skupne biološko razgradljive obremenitve.

(b) Z odstopanjem od člena 4 Direktive 91/271/EGS se do 31. marca 2007 zahteve za čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo na Malti v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do pristopa se doseže upoštevanje direktive za območje Marsa, kar predstavlja 19 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 31. oktobra 2004 se doseže upoštevanje direktive za Gozo-Main, kar predstavlja nadaljnjih 5 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 31. decembra 2005 se doseže upoštevanje direktive za Gharb in Nadur na otoku Gozo, kar predstavlja nadaljnji 1 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 31. oktobra 2006 se doseže upoštevanje direktive za Malta-sever, kar predstavlja nadaljnjih 8 % skupne biološko razgradljive obremenitve.

4. 31998 L 0083: Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 330, 5.12.1998, str. 32).

Z odstopanjem od členov 5(2) in 8 ter dela B Priloge I Direktive 98/83/ES se do 31. decembra 2005 na Malti ne uporabljata vrednosti parametrov fluorid in nitrat.

D. VARSTVO NARAVE

31979 L 0409: Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 103, 25.4.1979, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0049: Direktivo Komisije 97/49/ES z dne 29.7.1997 (UL L 223, 13.8.1997, str. 9).

Z odstopanjem od členov 5(a), 5(e), 8(1) in Priloge IV(a) Direktive 79/409/EGS se na malteških otokih do 31. decembra 2008Carduelis cannabina, Carduelis serinus, Carduelis chloris, Carduelis carduelis, Carduelis spinus, Fringilla coelebs in Coccothraustes coccothraustes lahko namerno lovi s tradicionalnimi mrežami, poznanimi kot "clap-nets", z izključnim namenom njihovega zadržanja v ujetništvu, v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- najkasneje do dne pristopa se ustanovi Malteški ornitološki odbor, registrirajo se vsa lovna mesta, predstavi se pilotska študija o projektu vzreje v ujetništvu in študija o smrtnosti ščinkavcev v ujetništvu, oceni se število tipov vrst, ki se jih zadržuje in goji v velikih ptičnicah ter Komisiji se predstavi informativni program za izvajanje sistema vzreje v ujetništvu;

- do 30. junija 2005 se uvede program vzreje v ujetništvu;

- do 31. decembra 2006 se oceni uspešnost programa vzreje v ujetništvu in stopnja smrtnosti ptic v sistemu vzreje v ujetništvu;

- do junija 2007 se oceni število ujetih prosto živečih ptic, ki so potrebne za vzdrževanje genske raznovrstnosti;

- do 31. decembra 2007 Malteški ornitološki odbor določi število prosto živečih primerkov za vsako vrsto, ki se jih lahko lovi skladno z direktivo, da se zagotovi zadostno genske raznovrstnosti vrst v ujetništvu.

Ukrepi sprejeti med prehodnim obdobjem so v celoti v skladu z načeli o obdobju lova selitvenih vrst ptic, kot so določena v Direktivi 79/409/EGS. Pričakuje se, da se število ujetih ptic med prehodnim obdobjem bistveno zmanjša. Malta bo Komisiji letno poročala o uporabi tega prehodnega ukrepa in o doseženem napredku.

E. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od člena 4(1) in dela A Priloge VII Direktive 2001/80/ES se do 31. decembra 2005 mejna vrednost emisij za prah ne uporablja za prvo proizvodno fazo elektrarne Delimara.

11. CARINSKA UNIJA

31987 R 2658: Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi in o Skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0969: Uredbo Komisije (ES) št. 969/2002 z dne 6.6.2002 (UL L 149, 7.6.2002, str. 20).

(a) Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe (EGS) št. 2658/87 lahko Malta do konca petega leta od dne pristopa ali do 31. decembra 2008, karkoli nastopi prej, odpre letne tarifne kvote za tkanine iz česane volne ali iz fino česane živalske dlake (oznaka KN 51121110), denim (oznaka KN 52094200), tkanine iz preje iz umetnih filamentov (oznaka KN 54082210) in druge narejene dodatke k oblekam (oznaka KN 62171000) v skladu z naslednjim razporedom:

- ničelno stopnjo dajatev v prvem in drugem letu;

- eno tretjino dajatve ad valorem, ki se uporablja v EU, v tretjem in četrtem letu;

- dve tretjini dajatve ad valorem, ki se uporablja v EU, v petem letu;

za naslednje količine:

- za oznako KN 551121110: največ 20000 kvadratnih metrov na leto;

- za oznako KN 52094200: največ 1200000 kvadratnih metrov na leto;

- za oznako KN 54082210: največ 110000 kvadratnih metrov na leto;

- za oznako KN 62171000: največ 5000 kilogramov na leto;

pod pogojem, da se zadevno blago:

- uporabi na ozemlju Malte za proizvodnjo moških in deških vrhnjih oblačil (ki niso pletena ali kvačkana) in

- ostane pod carinskim nadzorom v skladu z ustreznimi določbami Skupnosti o končni uporabi iz členov 21 in 82 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 [8] o Carinskem zakoniku Skupnosti.

(b) Zgornje določbe se uporabijo le, če se v podporo deklaraciji za sprostitev v prosti promet, predloži dovoljenje, da zadevno blago sodi v okvir zgornjih določb, ki ga izdajo pristojni malteški organi.

(c) Komisija in pristojni malteški organi sprejmejo tiste ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi, da se zadevno blago na ozemlju Malte uporabi za proizvodnjo moških in deških vrhnjih oblačil (ki niso pletena ali kvačkana).

[1] Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

[2] UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

[3] UL L 202, 18.7.1998, str. 1.

[4] UL L 187, 10.7.2001, str. 19.

[5] UL L 309, 27.11.2001, str. 1.

[6] UL L 29, 18.5.1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

[8] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

--------------------------------------------------

Dodatek A

iz Priloge XI, Poglavja 1, točke 2 [*]

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 450.

--------------------------------------------------

Dodatek B

iz Priloge XI, Poglavja 4, Oddelka B, Pododdelka I, točke 1 [*]

Seznam obratov

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 762.

--------------------------------------------------

Dodatek C

iz Priloge XI, Poglavja 4, Oddelka B, Pododdelka I, točke 2 [*]

Seznam obratov z neopremljenimi kletkami, za katere velja prehodna ureditev (Direktiva 1999/74/ES, člen 5(1)(4) in člen 5(1)(5))

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 762.

--------------------------------------------------

PRILOGA XII

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Poljska

1. PROSTI PRETOK BLAGA

1. 31990 L 0385: Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev (UL L 189, 20.7.1990, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31993 L 0068: Direktivo Sveta 93/68/EGS z dne 22.7.1993 (UL L 220, 30.8.1993, str. 1).

Certifikati, ki jih izda Medicinski inštitut (Instytut Leków) za tiste medicinske pripomočke, ki so opredeljeni kot "medicinski material" po zakonu z dne 10. oktobra 1991: Ustawa o środkach farmaceutycznych, materiałach medycznych, aptekach, hurtowniach i Inspekcji Farmaceutycznej (Dz. U. 1991 Nr 105, poz. 452 ze zm.), in na njegovi podlagi sprejetih predpisih z dne 6. aprila 1993: Zarządzenie Ministra Zdrowia w sprawie wykazu jednostek upoważnionych do przeprowadzenia badań laboratoryjnych i klinicznych oraz warunków przeprowadzenia tych badań (M. P. 1993 Nr 20, poz. 196), pred začetkom veljavnosti zakonov z dne 27. julija 2001: Ustawa o wyrobach medycznych (Dz. U. 2001 Nr 126, poz. 1380 ze zm.) Ustawa o Urzędzie Rejestracji Produktów Leczniczych, Wyrobów Medycznych i Produktów Biobójczych (Dz. U. 2001 Nr 126, poz. 1379 ze zm.), ki so začeli veljati 1. oktobra 2002, ostanejo v veljavi dokler ne prenehajo veljati ali do 31. decembra 2005, kar nastopi prej. Z odstopanjem od člena 5 Direktive 90/385/EEC države članice niso zavezane k priznavanju teh certifikatov.

Države članice lahko preprečijo promet poljskih medicinskih pripomočkov na svojih tržiščih do njihove uskladitve s spremenjeno direktivo.

2. 31993 L 0042: Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih (UL L 169, 12.7.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0104: Direktivo 2001/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 50).

Certifikati, ki jih izda Medicinski inštitut (Instytut Leków) za tiste medicinske pripomočke, ki so opredeljeni kot "medicinski material" po zakonu z dne 10. oktobra 1991: Ustawa o środkach farmaceutycznych, materiałach medycznych, aptekach, hurtowniach i Inspekcji Farmaceutycznej (Dz. U. 1991 Nr 105, poz. 452 ze zm.), in na njegovi podlagi sprejetih predpisih z dne 6. aprila 1993: Zarządzenie Ministra Zdrowia w sprawie wykazu jednostek upoważnionych do przeprowadzenia badań laboratoryjnych i klinicznych oraz warunków przeprowadzenia tych badań (M.P. 1993 Nr 20, poz. 196), pred začetkom veljavnosti zakonov z dne 27. julija 2001: Ustawa o wyrobach medycznych (Dz. U. 2001 Nr 126, poz. 130 ze zm.) in Ustawa Urzędzie Rejestracji Produktów Leczniczych, Wyrobów Medycznych i Produktów Biobójczych (Dz. U. 2001 Nr 126, poz. 1379 ze zm.), ki so začeli veljati s 1. oktobrom 2002, ostanejo v veljavi dokler ne prenehajo veljati ali do 31. decembra 2005, kar nastopi prej. Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 93/42/EGS države članice niso zavezane k priznavanju teh certifikatov.

Države članice lahko preprečijo promet poljskih medicinskih pripomočkov na svojih tržiščih do njihove uskladitve s spremenjeno direktivo.

3. 31998 L 0079: Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).

Certifikati, ki jih izda Medicinski inštitut (Instytut Leków) za tiste medicinske pripomočke, ki so opredeljeni kot "medicinski material" po zakonu z dne 10. oktobra 1991: Ustawa o środkach farmaceutycznych, materiałach medycznych, aptekach, hurtowniach i Inspekcji Farmaceutycznej (Dz. U. 1991 Nr 105, poz. 452 ze zm.), in na njegovi podlagi sprejetih predpisih z dne 6. aprila 1993: Zarządzenie Ministra Zdrowia w sprawie wykazu jednostek upoważnionych do przeprowadzenia badań laboratoryjnych i klinicznych oraz warunków przeprowadzenia tych badań (M.P. 1993 Nr 20, poz. 196), pred začetkom veljavnosti zakonov z dne 27. julija 2001: Ustawa o wyrobach medycznych (Dz. U. 2001 Nr 126, poz. 1380 ze zm.) in Ustawa Urzędzie Rejestracji Produktów Leczniczych, Wyrobów Medycznych i Produktów Biobójczych (Dz. U. 2001 Nr 126, poz. 1379 ze zm.), ki so začeli veljati 1. oktobra 2002, ostanejo v veljavi dokler ne prenehajo veljati ali do 31. decembra 2005, kar nastopi prej. Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 98/79/ ES države članice niso zavezane k priznavanju teh certifikatov.

Države članice lahko preprečijo promet poljskih medicinskih pripomočkov na svojih tržiščih do njihove uskladitve s spremenjeno direktivo.

4. 32001 L 0082: Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od zahtev v zvezi s kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo iz Direktive 2001/83/ES ostanejo dovoljenja za promet farmacevtskih izdelkov iz seznama (ki ga posreduje Poljska v Dodatku A k tej prilogi v enem jeziku), ki so izdana v skladu s poljsko zakonodajo pred dnem pristopa, v veljavi, dokler niso obnovljena v skladu s pravnim redom EU in skladno s časovnim okvirom določenim v zgoraj omenjenem seznamu ali do 31. decembra 2008, kar nastopi prej. Ne glede na določbe iz naslova III, poglavja 4 direktive, dovoljenja za promet po tej izjemi niso upravičena do vzajemnega priznavanja v državah članicah.

5. 32001 L 0083: Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

Z odstopanjem od zahtev v zvezi s kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo iz Direktive 2001/83/ES ostanejo dovoljenja za promet farmacevtskih izdelkov iz seznama (ki ga posreduje Poljska v enem jeziku, v Dodatku A k tej prilogi), ki so izdana v skladu s poljsko zakonodajo pred dnem pristopa, v veljavi, dokler niso obnovljena v skladu s pravnim redom EU in skladno s časovnim okvirom določenim v zgoraj omenjenem seznamu ali do 31. decembra 2008, kar nastopi prej. Ne glede na določbe iz naslova III, poglavja 4 direktive, dovoljenja za promet po tej izjemi niso upravičena do vzajemnega priznavanja v državah članicah.

2. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21);

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

1. Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Poljsko na eni strani ter Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Portugalsko, Slovenijo, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 14.

2. Z odstopanjem od členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop poljskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Poljski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Poljski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Poljski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Poljski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3. Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4. Na zahtevo Poljske se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3 in se konča v šestih mesecih od prejema zahteve Poljske.

5. Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6. V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za poljske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki poljskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7. Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za poljske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabijo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zahteva, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

8. Dokler je uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 11 Uredbe uporablja na Poljskem glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede poljskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev.

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb, imajo dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, izhajajoče iz dvostranskih sporazumov.

9. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče uporabljati ločeno od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki od 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Poljska in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov od 2 do 5 in 7 ter 8.

10. Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Poljska ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevnih držav članic.

11. Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Poljska glede Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Slovenije ali Slovaške uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Poljska za namene spremljanja državljanom Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Slovenije ali Slovaške, izdajajo avtomatično.

12. Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki od 2 do 5 in od 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko v nacionalnem pravu uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13. Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh v specifičnih občutljivih storitvenih sektorjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju poljskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem na Poljskem omejili začasno gibanje delavcev, katerih pravica do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji je podrejena nacionalnim ukrepom.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

— v Nemčiji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 čiščenje objektov in opreme |

Druge storitve | 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva |

— v Avstriji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov | 01.41 |

Obdelava naravnega kamna | 26.7 |

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov | 28.11 |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Poizvedovalne aktivnosti in varovanje | 74.60 |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 |

Nega na domu | 85.14 |

Socialno varstvo brez nastanitve | 85.32 |

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Poljska po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Poljsko od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14. Učinek uporabe odstavkov od 2 do 5 in od 7 do 12 nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za dostop poljskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov od 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Poljskih delavcev migrantov in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavcev migrantov iz drugih držav članic in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo na Poljskem, se ne obravnava bolj restriktivno kot delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane, ki delajo v tej državi članici oz. na Poljskem. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavcev migrantov iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo na Poljskem, ne obravnava bolj ugodno kot državljane Poljske.

3. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

1. 31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2007 ne uporablja na Poljskem. Poljska zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 7000 EUR do 31. decembra 2004, za najmanj 11000 EUR od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005, za najmanj 15000 EUR od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006 in za najmanj 19000 EUR od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam poljskih investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med poljsko ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1).

2. 32000 L 0012: Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 L 0028: Direktivo 2000/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.9.2000 (UL L 275, 27.10.2000, str. 37).

V zvezi s členom 5 Direktive 2000/12/ES se zahteva po začetnem kapitalu iz odstavka 2 do 31. decembra 2007 ne uporablja za zadružne kreditne institucije, ki so bile na Poljskem ustanovljene pred dnem pristopa. Poljska zagotovi, da zahtevani začetni kapital za te zadružne kreditne institucije na Poljskem ni nižji od 300000 EUR do 31. decembra 2005 in od 500000 EUR od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2007.

V prehodnem obdobju se v skladu s členom 5(4) lastna sredstva teh podjetij ne smejo znižati pod najvišjo raven, doseženo v obdobju od dne pristopa.

4. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

1. Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Poljska pet let od dne pristopa ohrani v veljavi pravila glede pridobitve sekundarnih prebivališč iz Zakona z dne 24. marca 1920 o pridobitvi nepremičnin s strani tujcev (Dz.U. 1996, št. 54, poz. 245 s spremembami), kot je bil spremenjen.

Za državljane držav članic in državljane držav, ki so stranke Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ki so štiri leta zakonito neprekinjeno prebivali na Poljskem, glede pridobitve sekundarnih prebivališč ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za poljske državljane.

2. Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Poljska dvanajst let od dne pristopa ohrani v veljavi pravila glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov iz Zakona z dne 24. marca 1920 o pridobitvi nepremičnin s strani tujcev (Dz.U. 1996, št. 54, poz. 245 s spremembami), kot je bil spremenjen. V nobenem primeru se državljanov držav članic ali pravnih oseb, ki so ustanovljene v skladu z zakonodajo drugih držav članic, glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe.

Za državljane drugih držav članic ali držav, ki so stranke Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje ter so na Poljskem najmanj tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in imeli v zakupu zemljo kot fizične ali pravne osebe, glede nakupa kmetijskih zemljišč in gozdov od dne pristopa ne veljajo določbe prejšnjega pododstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za poljske državljane. V vojvodstvih Warmińsko-Mazurskie, Pomorskie, Kujawsko-Pomorskie, Zachodniopomorskie, Lubuskie, Dolnośląskie, Opolskie in Wielkopolskie se obdobje prebivanja in zakupa navedeno v prejšnjem stavku podaljša na sedem let. Obdobje zakupa pred nakupom zemljišča se izračunava posamično za vsakega državljana države članice, ki je imel na Poljskem v zakupu zemljišče, od overjenega datuma prvotne pogodbe o zakupu. Samozaposleni kmetje, ki so imeli v zakupu zemljišča kot pravne in ne kot fizične osebe, lahko prenesejo pravice pravne osebe iz pogodbe o zakupu nase kot na fizične osebe. Za izračun obdobja zakupa pred pridobitvijo pravice do nakupa se upošteva obdobja zakupa kot pravne osebe. Pogodbe o zakupu, ki jih sklenejo fizične osebe, se lahko retroaktivno opremijo z overjenim datumom in upošteva se celotno obdobje zakupa iz overjenih pogodb. Samozaposlenim kmetom se ne predpiše nikakršnega roka za spremembo obstoječih pogodb o zakupu v pogodbe sklenjene s strani fizičnih oseb ali v pisne pogodbe z overjenim datumom. Postopek za spremembo pogodb o zakupu je transparenten in nikakor ne pomeni dodatne ovire.

V tretjem letu od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje, ki je navedeno v prvem pododstavku, skrajša ali konča.

Med prehodnim obdobjem Poljska uporablja postopek dovoljenja, ki ga določa zakon in ki bo zagotavljal, da podeljevanje dovoljenj za pridobitev nepremičnin na Poljskem temelji na transparentnih, objektivnih, trajnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko in ne razlikujejo med državljani držav članic, ki prebivajo na Poljskem.

5. POLITIKA KONKURENCE

1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Poljska uporablja oprostitve od davka na pravne osebe, ki so bile dodeljene pred 1. januarjem 2001 na podlagi Zakona o posebnih ekonomskih conah iz leta 1994, pod naslednjimi pogoji:

(i) za mala podjetja, kakor so opredeljena v skladu z opredelitvijo Skupnosti [2] in s prakso Komisije, do in vključno z 31. decembrom 2011;

za srednja podjetja, kakor so opredeljena v skladu z opredelitvijo Skupnosti [3] in s prakso Komisije, do in vključno z 31. decembrom 2010;

V primeru združitve, prevzema ali podobnega primera, v katerega je vključen upravičenec do oprostitve davka dodeljene po zgornji zakonodaji, se prekine oprostitev davka na pravne osebe.

(ii) za druga podjetja, pod pogojem, da so upoštevane naslednje omejitve za zneske pomoči, dodeljene po zgornji zakonodaji:

(aa) Državna pomoč za regionalne naložbe:

- pomoč ne presega maksimuma 75 % upravičenih stroškov naložb, v primeru da je podjetje pridobilo dovoljenje za posebno ekonomsko cono (v nadaljnjem besedilu PEC) pred 1. januarjem 2000. V primeru da je podjetje dovoljenje za PEC pridobilo med letom 2000, skupna pomoč ne presega maksimuma 50 % upravičenih stroškov naložb;

- če podjetje deluje v sektorju motornih vozil [4], skupna pomoč ne presega maksimuma 30 % upravičenih stroškov naložb;

- obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v zgornje meje 75 % in 50 % (30 % v primeru sektorja motornih vozil) se prične 1. januarja 2001; pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobička pred tem datumom, se ne štejejo v izračun;

- če podjetje na dan pristopa že presega dovoljene zgornje meje, se povrnitev pomoči ne zahteva;

- za namene izračuna vsote pomoči, se upošteva vsa pomoč dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, državnih ali virov Skupnosti;

- upravičeni stroški se opredelijo na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči [5];

- upravičeni stroški, ki se jih lahko upošteva, so tisti, ki so nastali na podlagi dovoljenja za PEC ali na podlagi programa, ki ga je podjetje do 31. decembra 2002 uradno sprejelo. Upoštevajo se lahko le stroški, ki so dejansko nastali med začetkom veljavnosti sheme na podlagi Zakona o posebnih ekonomskih conah iz leta 1994 in 31. decembrom 2006.

(bb) Državne pomoči za usposabljanje, raziskave in razvoj ter investicije v okolje:

- pomoč ne presega ustreznih zgornjih meja intenzivnosti pomoči, ki se uporabljajo za te cilje pomoči v skladu s členoma 87 in 88 Pogodbe ES ali kot je drugače določeno v tem aktu;

- obdobje za izračun pomoči, ki se vključi v dovoljeno zgornjo mejo, se začne 1. januarja 2001; pomoči, ki so bile zahtevane in pridobljene na podlagi dobičkov pred tem datumom, se ne štejejo v izračun;

- za namene izračuna vsote pomoči, se upošteva vsa pomoč dodeljena upravičencu iz naslova upravičenih stroškov, vključno s pomočmi dodeljenimi po drugih shemah in neodvisno od tega ali so dodeljene iz lokalnih, regionalnih, državnih ali virov Skupnosti;

- upravičeni stroški se izračunajo na podlagi pravil Skupnosti, ki se uporabljajo za zadeven cilj pomoči;

- če podjetje na dan pristopa že presega dovoljene zgornje meje, se povrnitev pomoči ne zahteva;

- upravičeni stroški, ki se jih lahko upošteva, so tisti, ki so nastali na podlagi dovoljenja za PEC ali na podlagi programa, ki ga je podjetje uradno sprejelo do 31. decembra 2002. Upoštevajo se lahko le stroški, ki so dejansko nastali med začetkom veljavnosti sheme na podlagi Zakona o posebnih ekonomskih conah iz leta 1994 in 31. decembrom 2006.

(b) Prehodna ureditev določena v (a) zgoraj začne veljati šele, če Poljska spremeni Zakon o posebnih ekonomskih conah, s čimer uvede zgornje spremembe glede ugodnosti malih in srednjih podjetij ter velikih podjetij, ki so podeljene na podlagi Zakona iz leta 1994 o posebnih ekonomskih conah, in če do pristopa uskladi posamične ugodnosti z zgornjo ureditvijo. Vsaka pomoč, ki je dodeljena na podlagi Zakona o posebnih ekonomskih conah iz leta 1994 in do dne pristopa ni usklajena s pogoji iz (a) zgoraj, se šteje za novo pomoč v skladu z mehanizmom za obstoječe pomoči iz Priloge IV, Poglavja 3 o politiki konkurence, k temu aktu.

(c) Poljska bo Komisiji predložila:

- dva meseca od dne pristopa informacije o izpolnjevanju pogojev iz (a) zgoraj;

- do konca februarja 2007, informacije o upravičenih stroških naložb, ki so jih v skladu z zgoraj omenjeno zakonodajo upravičenci dejansko imeli, in o skupnem znesku pomoči, ki so jih upravičenci prejeli in

- polletna poročila o spremljanju pomoči, podeljene upravičencem v sektorju motornih vozil.

2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Poljska podeli državno pomoč za varstvo okolja pod naslednjimi pogoji:

(a) do 31. decembra 2007 za investicije v okolje, katerih cilj je prilagajanje standardom iz Direktiv Sveta 76/464/EGS [6], 82/176/EGS [7], 83/513/EGS [8], 84/156/EGS [9] et 86/280/EGS [10], pod pogojem, da je intenzivnost pomoči omejena na ustrezno zgornjo mejo regionalne pomoči. V primeru malih in srednjih podjetij, kakor so opredeljena z opredelitvijo Skupnosti [11], se intenzivnost lahko poveča za 15 odstotnih točk;

(b) do datumov, določenih v Prilogi XII, Poglavju 13 o okolju, Oddelku C, točki 2, in Oddelku B, točki 3, k temu aktu, za investicije v okolje, katerih cilj je prilagajanje standardom iz Direktiv Sveta 91/271/EGS [12] in 1999/31/ES [13], pod pogojem, da je intenzivnost pomoči omejena na ustrezno zgornjo mejo regionalne pomoči. V primeru malih in srednjih podjetij, kakor so opredeljena z opredelitvijo Skupnosti, [14] se intenzivnost lahko poveča za 15 odstotnih točk;

(c) za obstoječe obrate in do datumov, določenih v Prilogi XII, Poglavju 13 o okolju, Oddelku D, točki 1, k temu aktu, za investicije v okolje, katerih cilj je prilagajanje standardom iz Direktive Sveta 96/61/ES [15], pod pogojem, da je intenzivnost pomoči omejena na 30 % upravičenih stroškov naložb;

(d) za obstoječe obrate, za katere ne veljajo določbe iz Priloge XII, Poglavja 13 o okolju, Oddelka D, točke 1, k temu aktu, za investicije v okolje, katerih cilj je prilagajanje standardom iz Direktive Sveta 96/61/ES, pod pogojem, da je intenzivnost pomoči omejena na 30 % upravičenih stroškov naložb;

(e) za obstoječe obrate in do datumov, določenih v Prilogi XII, Poglavju 13 o okolju, Oddelku D, točki 2, k temu aktu, za investicije v okolje, katerih cilj je prilagajanje standardom iz Direktive 2001/80/ES [16], pod pogojem, da je intenzivnost pomoči omejena na 50 % upravičenih stroškov naložb;

(f) upravičeni stroški investicij v okolje se opredeli v skladu z oddelkom E.1.7. Smernic Skupnosti o državnih pomočeh na področju varstva okolja [17] ali v skladu z nadaljnjimi pravili, ki nadomeščajo obstoječe smernice;

(g) prehodna ureditev iz točk od (a) do (f) zgoraj začne veljati le, če Poljska podeli pomoč v skladu z zgornjimi pogoji.

6. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

1. 31997 R 0478: Uredba Komisije (ES) št. 478/97 z dne 14. marca 1997 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 o začasnem priznanju organizacij proizvajalcev ( UL L 75, 15.3.1997, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31999 R 0243: Uredbo Komisije (ES) št. 243/1999 z dne 1.2.1999 (UL L 27, 2.2.1999, str. 8).

Z odstopanjem od člena 3 Uredbe (ES) št. 478/97 se Poljski od dne pristopa naprej prizna triletno prehodno obdobje v katerem so minimalne zahteve za začasno priznanje organizacij proizvajalcev postavljene na pet proizvajalcev in 100000 EUR. Trajanje začasnega priznanja ne sme presegati obdobja petih let, ki se začne na dan, ko je nacionalni organ podal pristanek.

Ob koncu triletnega prehodnega obdobja se za začasno priznanje iz člena 3 Uredbe (ES) št. 478/97 uporabljajo posebne zahteve, tj. polovična vrednost minimalnih zahtev za priznanje organizacij proizvajalcev iz Prilog I in II k Uredbi (ES) št. 412/97 [18].

Če organizacija proizvajalcev ob koncu triletnega obdobja ne izpolnjuje minimalnih zahtev iz Uredbe (ES) št. 478/97, se začasno priznanje umakne.

2. 31997 R 2597: Uredba Sveta (ES) št. 2597/97 z dne 18. decembra 1997 o določitvi dodatnih pravil skupne ureditve trga z mlekom in mlečnimi izdelki za konzumno mleko (UL L 351, 23.12.1997, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31999 R 1602: Uredbo Sveta (ES) št. 1602/1999 z dne 19.7.1999 (UL L 189, 22.7.1999, str. 43).

Z odstopanjem od člena 3(1)(b), (c) in (d) Uredbe (ES) št. 2597/97 se pet let od dne pristopa ne uporabljajo zahteve glede vsebnosti maščobe v konzumnem mleku proizvedenem na Poljskem. Konzumno mleko, ki ne ustreza zahtevam glede vsebnosti maščobe, se lahko trži le na Poljskem ali se ga izvozi v tretjo državo.

3. 31998 R 2848: Uredba Komisije (ES) št. 2848/98 z dne 22. decembra 1998 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 2075/92 glede sheme premij, proizvodnih kvot in posebne pomoči za skupine proizvajalcev na področju surovega tobaka (UL L 358, 31.12.1998, str. 17), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 1983: Uredbo Komisije (ES) št. 1983/2002 z dne 7.11.2002 (UL L 306, 8.11.2002, str. 8).

Z odstopanjem od Priloge I Uredbe (ES) št. 2848/98 se v obdobju petih let od pristopa prag za priznanje skupine proizvajalcev določi na ravni 1 % jamstvenega praga za vse pridelovalne regije na Poljskem.

4. 31999 R 1254: Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2345: Uredbo Komisije (ES) št. 2345/2001 z dne 30.11.2001 (UL L 315, 1.12.2001, str. 29).

Z odstopanjem od člena 3(f) Uredbe (ES) št. 1254/1999 lahko Poljska do konca leta 2006 uvršča pasme krav, ki so naštete v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2342/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso glede shem premij [19], kot upravičene do premije za krave dojilje v skladu s pododdelkom 3 Uredbe (ES) št. 1254/1999, pod pogojem, da so bile pripuščene ali osemenjene s semenom bikov mesnih pasem.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. VETERINARSKA ZAKONODAJA

1. 31964 L 0433: Direktiva Sveta 64/433/EGS o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (UL P 121, 29.7.1964, str. 2012 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 268, 29.6.1991, str. 71), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31995 L 0023: Direktivo Sveta 95/23/ES z dne 22.6.1995 (UL L 243, 11.10.1995, str. 7);

31971 L 0118: Direktiva Sveta 71/118/EGS z dne 15. februarja 1971 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg svežega mesa perutnine (UL L 55, 8.3.1971, str. 23 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 62, 15.3.1993, str. 6), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31);

31977 L 0099: Direktiva Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in trženje mesnih izdelkov in določenih drugih izdelkov živalskega izvora (UL L 26, 31.1.1977, str. 85 ter kasneje spremenjena in ažurirana v UL L 57, 2.3.1992, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0076: Direktivo Sveta 97/76/ES z dne 16.12.1997 (UL L 10, 16.1.1998, str. 25);

31991 L 0493: Direktiva Sveta 91/493/EGS z dne 22. julija 1991 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov (UL L 268, 24.9.1991 str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31);

31992 L 0046: Direktiva Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (UL L 268, 14.9.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31996 L 0023: Direktivo Sveta 96/23/ES z dne 29.4.1996 (UL L 125, 23.5.1996, str. 10);

31994 L 0065: Direktiva Sveta 94/65/ES z dne 14. decembra 1994 o zahtevah za proizvodnjo in dajanje na trg mletega mesa in mesnih pripravkov (UL L 368, 31.12.1994, str. 10).

(a) Pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, se strukturne zahteve iz Priloge I k Direktivi 64/433/EGS, Priloge I k Direktivi 71/118/EGS, Prilog A in B k Direktivi 77/99/EGS in Priloge I k Direktivi 94/65/ES do 31. decembra 2007 ne uporabljajo za obrate na Poljskem, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi, in strukturne zahteve iz Priloge B k Direktivi 92/46/EGS in Priloge k Direktivi 91/493/EGS do 31. decembra 2006 ne uporabljajo za obrate na Poljskem, ki so našteti v Dodatku B.

(b) Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb omenjenega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v domačih obratih, za katere tudi veljajo določbe iz odstavka (a), ne glede na datum trženja. Ti proizvodi morajo imeti posebno oznako zdravstvene ustreznosti.

Ne glede na datum trženja se sveži, pripravljeni ali predelani ribiški proizvodi dajo le na domači trg oziroma potekata ravnanje z njimi ter nadaljnja predelava v istih obratih. Sveži, pripravljeni ali predelani ribiški proizvodi morajo biti embalirani in/ali pakirani v trgovskih enotah ter opremljeni s posebno identifikacijsko oznako. Sveže nepakirane ribe se ne tržijo, razen neposredno končnemu proizvajalcu v Powiatu, kjer se nahaja obrat za ribiške proizvode. V tem primeru morajo imeti zabojniki v tranzitu do destinacije trženja zgoraj omenjeno posebno identifikacijsko oznako.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe odstavka (a). Obrati za predelavo mleka iz Dodatka B lahko sprejemajo pošiljke surovega mleka, ki niso v skladu s Prilogo A, Poglavjem IV, A (1), k Direktivi 92/46/EGS, ali ki prihaja s kmetij za proizvodnjo mleka, ki niso v skladu s Prilogo A, Poglavjem II, k tej direktivi, pod pogojem, da so te kmetije omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo poljski organi.

(c) 56 obratov za predelavo mleka, ki so našteti v Dodatku B, lahko predeluje mleko, ki izpolnjuje zahteve EU in mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU v ločenih proizvodnih linijah. Ta odobritev se prizna obratom za predelavo mleka do:

- 30 junija 2005, za 29 obratov, naštetih v delu I,

- 31 decembra 2005, za 14 obratov, naštetih v delu II,

- 31 decembra 2006, za 13 obratov, naštetih v delu III.

V tem smislu se kot mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, štejejo tiste pošiljke surovega mleka, ki niso v skladu s Prilogo A, Poglavjem IV, A (1), k Direktivi 92/46/EGS, ali prihajajo s kmetij za proizvodnjo mleka, ki niso v skladu s Prilogo A, Poglavjem II, k tej direktivi, pod pogojem, da so te kmetije omenjene na seznamu, ki ga v ta namen vodijo poljski organi.

Taki obrati morajo v popolnosti izpolnjevati zahteve EU za obrate, vključno z izvajanjem sistema analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) (iz člena 14 Direktive 92/46/EGS [20]) in dokazati svojo sposobnost, da v popolnosti izpolnijo pogoje, navedene v nadaljevanju, vključno z ločeno namembnostjo ustreznih proizvodnih linij:

- sprejeti vse potrebne ukrepe, s katerimi se omogoči ustrezno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka, vključno s potmi zbiranja mleka, z ločenim skladiščenjem ter obdelavo mleka, ki izpolnjuje zahteve EU, od mleka, ki ne izpolnjuje zahtev EU, s posebnim pakiranjem ter označevanjem proizvodov, pridobljenih iz mleka, ki ne izpolnjuje zahtev EU, in z ločenim skladiščenjem omenjenih izdelkov,

- uvesti postopek, ki zagotavlja sledljivost surovin, vključno s potrebnimi dokumentarnimi evidencami o premikih proizvodov ter knjigovodskimi evidencami proizvodov ter izravnave skladnih in neskladnih surovin s kategorijami končnih izdelkov,

- obdelati vse surovo mleko s toplotno obdelavo pri minimalni temperaturi vsaj 71,7 °C v času 15 sekund, in

- sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečevanje goljufij pri uporabi oznak zdravstvene ustreznosti.

Poljski organi:

- zagotovijo, da upravljalec ali direktor vsakega zadevnega obrata sprejmeta vse potrebne ukrepe za pravilno upoštevanje notranjih postopkov ločevanja mleka,

- opravljajo teste in nenapovedane kontrolne preglede v zvezi z upoštevanjem ločevanja mleka, in

- opravljajo teste v pooblaščenih laboratorijih na vseh surovinah in končnih izdelkih za preverjanje skladnosti z zahtevami iz Priloge C k Direktivi 92/46/EGS, vključno z mikrobiološkimi merili za izdelke na osnovi mleka.

Mleko in/ali izdelki na osnovi mleka, ki izvirajo iz ločenih proizvodnih linij, na katerih se predeluje surovo mleko, ki ne izpolnjuje zahtev EU, v obratih za predelavo mleka, odobrenih s strani EU, se ne glede na datum trženja lahko dajo le na domači trg. V primeru nadaljnje predelave se tako mleko in/ali izdelki na osnovi mleka ne smejo mešati z mlekom, ki izpolnjuje zahteve EU, ali z izdelki na osnovi mleka, ki izpolnjujejo zahteve EU, ali vstopiti v druge obrate, ki niso predmet prehodnih obdobij. Taki proizvodi morajo biti opremljeni s posebno oznako zdravstvene ustreznosti, ne glede na datum trženja.

Za mleko in mlečne izdelke, proizvedene na Poljskem v skladu z zgornjimi določbami, se dodeli podpora v skladu z Naslovom I, Poglavjema II in III, razen člena 11, in Naslovom II Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999, le, če so opremljeni z ovalno oznako zdravstvene ustreznosti iz Priloge C, Poglavja IV. A, k Direktivi Sveta 92/46/EGS.

(d) Poljska zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a), v skladu z roki za odpravo obstoječih pomanjkljivosti iz Dodatka B. Poljski organi na podlagi enotnih meril neprekinjeno nadzorujejo izvajanje uradno odobrenih razvojnih načrtov v vsakem obratu. Poljska zagotovi, da le obrati za predelavo mesa, ki v popolnosti izpolnijo te zahteve do 31. decembra 2007, in obrati za predelavo mleka oziroma rib, ki v popolnosti izpolnijo te zahteve do 31. decembra 2006, lahko nadaljujejo z obratovanjem po omenjenih datumih. Poljska predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov, naštetih v Dodatku B, vključno s seznamom obratov, ki so v zadevnem letu zaključili razvojni načrt. Za obrate za predelavo mleka iz odstavka (c) se poročilo predloži vsakih šest mesecev, z začetkom novembra 2004.

(e) Komisija lahko pred pristopom in do konca prehodnega obdobja ažurira Dodatek B k tej prilogi. V tem smislu lahko Komisija na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti, izsledkov procesa spremljanja ter postopnega zmanjševanja števila obratov za predelavo mleka, ki imajo odobritev za predelavo mleka, ki izpolnjuje zahteve EU, in mleka, ki ne izpolnjuje zahtev EU iz odstavka (c), v določenem obsegu doda posamezen obrat iz odstavka (a) ali izbriše posamezen obrat iz odstavkov (a) in (c).

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se sprejmejo v skladu s členom 16 Direktive 64/433/EGS, členom 21 Direktive 71/118/EGS, členom 15 Direktive 91/493/EGS, členom 20 Direktive 77/99/EGS, členom 31 Direktive 92/46/EGS in členom 20 Direktive 94/65/ES.

2. 31999 L 0074: Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

Do 31. decembra 2009 lahko 44 obratov na Poljskem, ki so našteti v Dodatku C k tej prilogi, obdrži v uporabi obstoječe kletke, ki so bile dane v uporabo pred letom 2000 in ki v manjših konstrukcijskih elementih (le višina in naklon tal) ne ustrezajo minimalnim zahtevam iz člena 5(1)(4) in 5(1)(5) Direktive 1999/74/ES, pod pogojem, da so kletke vsaj na 65 % površine visoke vsaj 36 cm, da nikjer niso nižje od 33 cm in da naklon tal ne presega 16 %.

II. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

1. 31969 L 0464: Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o nadzoru krompirjevega raka (UL L 323, 24.12.1969, str. 1).

(a) V obdobju 10 let od dne pristopa Poljska omejuje zasajanje sort krompirja na Poljskem na sorte, ki so popolnoma (laboratorijsko in na polju) odporne na povzročitelja krompirjevega raka, glivo Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival. V tem obdobju se na Poljskem sprejmejo dodatni varovalni ukrepi, da se zavaruje trgovina s semenskim in merkantilnim krompirjem ter z rastlinami za sajenje s poreklom iz Poljske tako na Poljskem kot z drugimi državami članicami, dokler se ne ugotovi, da na nekdanjih mestih izbruha krompirjevega raka ni več za življenje sposobnih trosovnikov glive Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival, oziroma da so bile parcele jasno popisane in razmejene kot okužene z glivo Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival, in ko ni več potrebno izvajati dodatnih ali strožjih določb skladno s členom 9 Direktive 69/464/EGS. Prenehanje karantenskih ukrepov na razmejenih parcelah se opravi v skladu z EPPO standardom PM 3/59(1) "SYNCHYTRIUM ENDOBIOTICUM: testi tal in prenehanje karantenskih ukrepov na nekdaj okuženih parcelah".

(b) Dodatni ukrepi ob upoštevanju priznanih znanstvenih načel, bioloških značilnosti zadevnega škodljivega organizma in možnih poti njegovega širjenja ter predvsem ob upoštevanju sistema pridelave, trženja in predelave rastlin gostiteljic tega organizma, vključujejo naslednje:

(i) Za semenski krompir: poleg zahtev iz točke 18(1) Priloge IV.A.II k Direktivi 2000/29/ES [21] se upoštevanje člena 4 Direktive 69/464/EGS zagotovi z uradnim preverjanjem na ravni posameznih parcel, na katerih je bil pridelan semenski krompir. Poleg tega se območja, kjer sta ustaljena patotipa 2 in 3, izločijo iz upravičenih območij, s katerih je ustrezno premeščanje semenskega krompirja na poljska območja, kjer gliva Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival ni ustaljena ali v druge države članice. "Območje" se opredeli na ravni okraja (Powiat).

(ii) Za merkantilni krompir:

(aa) se območja, kjer sta ustaljena patotipa 2 in 3, izločijo iz upravičenih območij, s katerih je ustrezno premeščanje takega krompirja na poljska območja, kjer gliva Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival ni ustaljena ali v druge države članice.

(bb) krompir s poreklom iz območij, ki niso omenjena pod (aa):

- izvira iz območja, kjer gliva Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival ni ustaljena. "Območje" se opredeli na ravni okraja (Powiat);

ali

- izvira z mesta pridelave, kjer gliva Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival ni ustaljena;

ali

- je sorte, ki je odporna vsaj na patotip 1 glive Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival in je bil, če je bil premeščen na območje Poljske, ki je bilo z raziskavo določeno kot neokuženo z glivo Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival, ali v drugo državo članico, opran ali drugače očiščen in je bila z njega odstranjena vsa zemlja.

(iii) Za rastline s koreninami (posajene ali namenjene za sajenje), ki se gojijo na prostem: poleg zahtev iz točke 24 Priloge IV.A.II k Direktivi 2000/29/ES se upoštevanje člena 4 Direktive 69/464/EGS zagotovi z uradnim preverjanjem na ravni posameznih parcel, na katerih so bile te rastline pridelane. Prav tako se območja, kjer sta ustaljena patotipa 2 in 3, izločijo iz upravičenih območij, s katerih je ustrezno premeščanje takih rastlin na poljska območja, kjer gliva Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival ni ustaljena ali v druge države članice. "Območje" se opredeli na ravni okraja (Powiat).

(c) Opredelitev odpornih sort krompirja se izvede v skladu s testi na podlagi Protokola o določanju karantenskih gliv Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin. Uradno priznanje območij ali mest pridelave za neokužena z glivo Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival se izvede v skladu z Mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe št. 4 ("Zahteve za priznanje neokuženih območij") ali št. 10 ("Zahteve za priznanje neokuženih mest in obratov pridelave") Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo.

(d) Na mestih pridelave, kjer v smislu druge alinee odstavka (b)(ii)(bb) gliva Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival ni ustaljena, lahko Komisija dovoli sklenitev posamičnih dogovorov s pristojnimi poljskimi organi o pridelavi neodpornih sort.

(e) Poljska s pomočjo registracije vseh pridelovalcev, skladišč in distribucijskih centrov zagotovi, da je možno slediti vsem pošiljkam krompirja do okraja porekla. Za ta namen registracijske številke pridelovalcev, skladišč in distribucijskih centrov vključujejo omembo okrajev, kjer se je krompir pridelalo, skladiščilo, sortiralo ali pakiralo. Z registracijsko številko se označi vsaka pošiljka krompirja s poreklom iz Poljske, ki se premešča na Poljskem ali v drugo državo članico.

(f) Poljska predloži letna poročila o rezultatih raziskav glede razširjenosti glive Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival na svojem ozemlju. Do konca desetletnega obdobja so raziskave končane in razmejene so vse preostale ali na novo okužene parcele, vključno z ustrezajočim varnostnim območjem, ki je dovolj veliko, da zagotavlja varstvo sosednjih območij. Letna poročila vključujejo sezname območij in mest pridelave iz prve in druge alinee odstavka (b)(ii)(bb), kjer gliva Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival ni ustaljena.

(g) Pred koncem desetletnega obdobja Komisija v sodelovanju s poljskimi organi, upoštevajoč razvoj v desetletnem obdobju, preuči položaj in oceni, če so potrebni nadaljnji ukrepi. Ti ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18 Direktive 2000/29/ES.

2. 31991 L 0414: Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih proizvodov na trg (UL L 230, 19.8.1991, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0081: Direktivo Komisije 2002/81/ES z dne 10.10.2002 (UL L 276, 12.10.2002, str. 28).

Z odstopanjem od člena 13(1) Direktive 91/414/EGS lahko Poljska najkasneje do 31. decembra 2006 preloži roke za posredovanje informacij iz Priloge II in Priloge III k Direktivi 91/414/EGS o fitofarmacevtskih proizvodih, ki se proizvajajo in tržijo izključno na Poljskem ter vsebujejo 2,4-D, MCPA, karbendazim ali mecoprop (MCPP), pod pogojem, da so te sestavine takrat naštete v Prilogi I k direktivi in da so zadevna podjetja začela dejansko zbirati in pridobivati zahtevane podatke pred 1. januarjem 2003.

3. 31999 L 0105: Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala (UL L 11, 15.1.2000, str. 17).

Z odstopanjem od člena 28(3) Direktive 1999/105/ES lahko Poljska do izčrpanja dovoli trženje zalog gozdnega reprodukcijskega materiala, ustvarjenih pred 1. januarjem 2004, ki niso v skladu z vsemi določbami direktive.

7. RIBIŠTVO

31992 R 3760: Uredba Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva (UL L 389, 31.12.1992, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 R 1181: Uredbo Sveta (ES) št. 1181/98 z dne 4.6.1998 (UL L 164, 9.6.1998, str. 1).

Uredba (EGS) št. 3760/92 se za Poljsko uporablja ob upoštevanju naslednjih posebnih določb.

Delež ribolovnih možnosti v Skupnosti, dodeljen Poljski za staleže, ki jih ureja omejitev ulova, se določi po vrstah in območjih, kakor sledi:

Vrste | Območja ICES ali IBSFC | Deleži za Poljsko (%) |

Atlantski sled | I, II | 1,734 |

Atlantski sled | III b, c, d [22], razen Upravne enote 3 IBSFC | 21,373 |

Papalina | III b, c, d [22] | 29,359 |

Losos | III b, c, d [22], razen Pododdelka 32 IBSFC | 6,286 |

Morska plošča | III b, c, d [22] | 15,017 |

Trska | I, II b | 8,223 |

Trska | III b, c, d [22] | 22,211 |

Skuša | IIa (ne-ES vode), Vb (vode ES), VI, VII, VIIIa, b, d, e, XII, XIV | 0,448 |

Rdeči okun | V, XII, XIV [23] | 4,144 |

Ti deleži se uporabijo za prvo dodelitev ribolovnih možnosti Poljski skladno s postopkom iz člena 8(4) Uredbe (EGS) št. 3760/92.

Poleg tega bo v obdobju neposredno pred dnem pristopa Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije na podlagi ravnotežja, ki velja v NAFO, določil poljski delež v ribolovnih možnostih Skupnosti v območju upravljanja NAFO.

8. PROMETNA POLITIKA

1. 31991 L 0440: Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic v Skupnosti (UL L 237, 24.8.1991, str. 25), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0012: Direktivo 2001/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26.2.2001 (UL L 75, 15.3.2001, str. 1).

Do 31. decembra 2006 se člen 10(3) Direktive Sveta 91/440/EGS ne uporablja na Poljskem ob upoštevanju naslednjih pogojev:

- Poljske državne železnice (predvsem Polskie Koleje Państwowe (PKP) CARGO S.A) sodelujejo z železniškimi prevozniki pri mednarodnem železniškem prevozu tovora za uvoz, izvoz in tranzit preko Poljske na nediskriminatoren način. Pravice dostopa iz člena 10(1) in (2) direktive se priznajo brez omejitev.

- Najmanj 20 % celotne letne zmogljivosti Vseevropskega železniškega omrežja za tovorni promet je na Poljskem rezervirano za druga železniška podjetja kot Poljske državne železnice in vse prvotne razdalje do namembnih krajev upoštevajo potovalne čase primerljive tistim, ki jih ima PKP CARGO S.A. Dejansko zmogljivost vsake železniške proge določi upravljalec železniške infrastrukture v referenčnem dokumentu omrežja. Zgornjih 20 % celotne letne zmogljivosti vključuje pravice dostopa iz člena 10(1), (2) in (3) direktive.

2. 31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici ( UL L 279, 12.11.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1.3.2002 (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

(a) Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca tretjega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem na Poljskem izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora na Poljskem.

(b) Pred koncem tretjega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c) Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavka (b) zgoraj uporablja člen 1 uredbe, lahko uporabijo postopek naveden spodaj vse do konca petega leta od dne pristopa.

Kadar ima država članica iz prejšnjega pododstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zahteva od Komisije delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabi se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 ter odstavki 4, 5 in 6 člena 7 uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 uredbe, o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(d) Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov (a) in (b), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(e) Učinek uporabe odstavkov od (a) do (c) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

3. 31996 L 0053: Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0007: Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.2.2002 (UL L 67, 9.3.2002, str. 47).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 96/53/ES lahko vozila, ki ustrezajo mejnim vrednostim kategorije 3.4 Priloge 1 te direktive, uporabljajo do 31. decembra 2010 le neposodobljene dele poljskega cestnega omrežja, če ustrezajo mejni osni obremenitvi, ki velja na Poljskem. Od dne pristopa dalje se ne sme uvajati novih omejitev za uporabo glavnih tranzitnih cest iz Priloge I Odločbe 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja [24], za vozila, ki ustrezajo pogojem iz Direktive 96/53/ES.

Poljska bo spoštovala časovni razpored, kot ga določajo spodnje tabele za posodobitev omrežja glavnih cest, kot ga vsebuje Priloga I Odločbe 1692/96/ES. Naložbe v infrastrukturo, ki vključujejo uporabo sredstev iz proračuna Skupnosti, zagotavljajo, da so glavne prometne žile zgrajene ali posodobljene za osno obremenitev 11,5 ton.

Vzporedno z dovršitvijo posodobitve bo potekalo tudi postopno odpiranje poljskega cestnega omrežja, ki bo vključevalo omrežje iz Priloge I Odločbe 1692/96/ES, za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim te direktive. Za namene nalaganja in razlaganja je, kjer je to tehnično izvedljivo, uporaba neposodobljenih delov omrežja stranskih cest dovoljena med celotnim prehodnim obdobjem.

Od 1. januarja 2009 vsa vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim direktive niso podvržena nobenim prispevkom (za preveliko težo) na glavnih tranzitnih cestah iz Priloge I Odločbe 1692/96/ES.

Začasni dodatni prispevki za uporabo neposodobljenih delov omrežja za vozila v mednarodnem prometu, ki ustrezajo mejnim vrednostim te direktive, se odmerijo na nediskriminatoren način, razlikovanja so le glede vozil z ali brez sistema zračnega vzmetenja, pri čemer morajo vozila opremljena z zračnim vzmetenjem plačevati nižje prispevke (vsaj 25 % nižje). Režim odmere je transparenten in plačilo teh dajatev ne povzroča nepotrebnih upravnih ovir ali zamud uporabniku, prav tako plačilo teh prispevkov ne vodi k sistematičnemu pregledovanju mejne osne obremenitve na meji. Uveljavitev mejne osne obremenitve se zagotovi po vsem ozemlju na nediskriminatoren način in velja tudi za vozila, registrirana na Poljskem.

Stanje 1. januarja 2004

Št. ceste | Skupna dolžina v km | Nosilna zmogljivost 115 kN na os Dolžina v km | Nosilna zmogljivost 100 kN na os Dolžina v km |

1 | 539,8 | | 539,8 |

2 (50 — obroč okoli Varšave) | 653,5 | 166,5 | 487,0 |

3 | 437,7 | 11,4 | 426,3 |

4 in 18 | 699,6 | 344,0 | 355,6 |

6 | 21,6 | 21,0 | 0,6 |

8 | 654,5 | 8,2 | 646,3 |

| 3006,7 | 551,1 | 2455,6 |

Stanje 1. januarja 2005

Št. ceste | Skupna dolžina v km | Nosilna zmogljivost 115 kN na os Dolžina v km | Nosilna zmogljivost 100 kN na os Dolžina v km |

1 | 539,8 | 62,2 | 477,6 |

2 (50 — obroč okoli Varšave) | 653,5 | 201,2 | 452,3 |

3 | 437,7 | 32,4 | 405,3 |

4 in 18 | 699,6 | 425,0 | 274,6 |

6 | 21,6 | 21,6 | |

8 | 654,5 | 37,6 | 616,9 |

| 3006,7 | 780,0 | 2226,7 |

Stanje 1. januarja 2006

Št. ceste | Skupna dolžina v km | Nosilna zmogljivost 115 kN na os Dolžina v km | Nosilna zmogljivost 100 kN na os Dolžina v km |

1 | 539,8 | 124,4 | 415,4 |

2 (50 — obroč okoli Varšave) | 653,5 | 266,0 | 387,5 |

3 | 437,7 | 53,1 | 384,6 |

4 in 18 | 699,6 | 504,4 | 195,2 |

6 | 21,6 | 21,6 | |

8 | 654,5 | 69,3 | 585,2 |

| 3006,7 | 1038,8 | 1967,9 |

Stanje 1. januarja 2007

Št. ceste | Skupna dolžina v km | Nosilna zmogljivost 115 kN na os Dolžina v km | Nosilna zmogljivost 100 kN na os Dolžina v km |

1 | 539,8 | 161,0 | 378,8 |

2 (50 — obroč okoli Varšave) | 653,5 | 302,0 | 351,5 |

3 | 437,7 | 74,3 | 363,4 |

4 in 18 | 699,6 | 621,0 | 78,6 |

6 | 21,6 | 21,6 | — |

8 | 654,5 | 112,0 | 542,5 |

| 3006,7 | 1291,9 | 1714,8 |

Stanje 1. januarja 2008

Št. ceste | Skupna dolžina v km | Nosilna zmogljivost 115 kN na os Dolžina v km | Nosilna zmogljivost 100 kN na os Dolžina v km |

1 | 539,8 | 261,2 | 278,6 |

2 (50 — obroč okoli Varšave) | 653,5 | 401,4 | 252,1 |

3 | 437,7 | 123,5 | 314,2 |

4 in 18 | 699,6 | 669,2 | 30,4 |

6 | 21,6 | 21,6 | |

8 | 654,5 | 173,4 | 481,1 |

| 3006,7 | 1650,3 | 1356,4 |

Stanje 1. januarja 2009

Št. ceste | Skupna dolžina v km | Nosilna zmogljivost 115 kN na os Dolžina v km | Nosilna zmogljivost 100 kN na os Dolžina v km |

1 | 539,8 | 377,9 | 161,9 |

2 (50 — obroč okoli Varšave) | 653,5 | 450,0 | 203,5 |

3 | 437,7 | 177,3 | 260,4 |

4 in 18 | 699,6 | 699,6 | |

6 | 21,6 | 21,6 | |

8 | 654,5 | 249,0 | 405,5 |

| 3006,7 | 1975,4 | 1031,3 |

Stanje 1. januarja 2010

Št. ceste | Skupna dolžina v km | Nosilna zmogljivost 115 kN na os Dolžina v km | Nosilna zmogljivost 100 kN na os Dolžina v km |

1 | 539,8 | 448,3 | 91,5 |

2 (50 — obroč okoli Varšave) | 653,5 | 500,2 | 153,3 |

3 | 437,7 | 226,5 | 211,2 |

4 in 18 | 699,6 | 699,6 | |

6 | 21,6 | 21,6 | |

8 | 654,5 | 320,3 | 334,2 |

| 3006,7 | 2216,5 | 790,2 |

Stanje 1. januarja 2011

Št. ceste | Skupna dolžina v km | Nosilna zmogljivost 115 kN na os Dolžina v km | Nosilna zmogljivost 100 kN na os Dolžina v km |

1 | 539,8 | 539,8 | |

2 (50 — obroč okoli Varšave) | 653,5 | 553,4 | 100,1 |

3 | 437,7 | 287,7 | 150,0 |

4 in 18 | 699,6 | 699,6 | |

6 | 21,6 | 21,6 | |

8 | 654,5 | 400,7 | 253,8 |

| 3006,7 | 2502,8 | 503,9 |

9. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

(a) Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Poljska (i) do 31. decembra 2007 uporablja oprostitev z vračilom davka plačanega v predhodni fazi od dobave določenih knjig in specialistične periodike in (ii) do 31. decembra 2007 ali do konca prehodnega obdobja iz člena 28l direktive, karkoli nastopi prej, ohrani nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 7 %, od gostinskih storitev.

(b) Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Poljska ohrani (i) do 30. aprila 2008 nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ne sme biti nižja od 3 % od živil (vključno s pijačami, vendar brez alkoholnih pijač) za prehrano ljudi in živali; od živih živali; od semen; od rastlin in sestavin, ki se običajno uporabljajo pri pripravi živil; od proizvodov, ki se običajno uporabljajo kot živilski dodatki ali nadomestki in od blaga in storitev, ki so praviloma namenjeni uporabi v kmetijski proizvodnji, vendar ne za proizvodna sredstva iz točk 1 in 10 Priloge H k direktivi, kot npr. za stroje ali stavbe, in (ii) do 31. decembra 2007 nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ne sme biti nižja od 7 %, od storitev v gradnji, obnovi in prezidavi stanovanjskih objektov, ki se ne opravljajo v okviru socialne politike, z izjemo dobav gradbenih materialov, in od prometa novozgrajenih stanovanjskih objektov ali delov stanovanjskih objektov iz člena 4(3)(a) direktive.

(c) Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Poljska, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F k direktivi.

2. 31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Poljska do 31. decembra 2008 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Poljska med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov [25] in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Poljske, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

3. 31992 L 0081: Direktiva Sveta 92/81/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja (UL L 316, 31.10.1992, str. 12), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31994 L 0074: Direktivo Sveta 94/74/ES z dne 22.12.1994 (UL L 365, 31.12.1994, str. 46).

Brez poseganja v uradno odločitev, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 8(4) Direktive 92/81/EGS ali v oceno tega ukrepa po členu 87 Pogodbe ES, lahko Poljska eno leto od dne pristopa ohrani nižjo trošarinsko stopnjo za bencin, ki je proizveden iz alkohola brez vode, za plinsko olje z nizko vsebnostjo žvepla in za bencin, ki vsebuje etil butil alkohol.

10. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

31989 L 0655: Direktiva Sveta 89/655/EGS z dne 30. novembra 1989 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 393, 30.12.1989, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0045: Direktivo 2001/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.6.2001 (UL L 195, 19.7.2001, str. 46).

Na Poljskem se do 31. decembra 2005 Direktiva 89/655/EGS ne uporablja v zvezi z delovno opremo, ki je bila vgrajena pred 31. decembrom 2002.

Od dne pristopa pa vse do konca zgoraj navedenega obdobja bo Poljska nadaljevala z rednim ažurnim obveščanjem Komisije o časovnem razporedu in ukrepih, ki so bili sprejeti za uskladitev s to direktivo.

11. ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2008 ne uporablja za Poljsko. Poljska zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

- 58 dnem do dne pristopa;

- 65 dnem do 31. decembra 2004;

- 72 dnem do 31. decembra 2005;

- 80 dnem do 31. decembra 2006;

- 87 dnem do 31. decembra 2007;

- 90 dnem do 31. decembra 2008.

12. TELEKOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA

31997 L 0067: Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0039: Direktivo 2002/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10.6.2002 (UL L 176, 5.7.2002, str. 21).

Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 7(1) Direktive 97/67/ES lahko Poljska do 31. decembra 2005 uporablja omejitev teže 350 gramov za storitve rezervirane za izvajalce univerzalnih storitev. Med tem obdobjem se ta omejitev teže ne uporablja, če je cena enaka ali višja kot trikratna javna tarifa za pošiljko korespondence v prvem težnostnem razredu najhitrejše kategorije.

13. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

1. 31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31.12.1994, str. 24).

Z odstopanjem od členov 3, 4, 5, 6 in Prilog I do III Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih, za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev v terminalih, za obstoječe premične rezervoarje in za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih do 31. decembra 2005 ne uporabljajo na Poljskem. Za terminale s količino pretočenega bencina večjo od 150000 ton/leto se zahteve za polnjenje in praznjenje obstoječih premičnih rezervoarjev uporabljajo od 1. januarja 2005.

2. 31999 L 0032: Direktiva Sveta 1999/32/ES z dne 26. aprila 1999 o zmanjšanju deleža žvepla v nekaterih vrstah tekočega goriva, ki spreminja Direktivo 93/12/EGS (UL L 121, 11.5.1999, str. 13).

Z odstopanjem od člena 3(1) Direktive 1999/32/ES se zahteve glede deleža žvepla v težkih kurilnih oljih do 31. decembra 2006 ne uporabljajo na Poljskem. Od 1. januarja 2005 se težko kurilno olje z deležem žvepla, ki presega 1,00 % po masi, proizvedeno v rafineriji Glimar, ne bo več uporabljalo na poljskem ozemlju.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

1. 31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28.12.2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).

(a) Do 31. decembra 2012 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogi II k Uredbi (EGS) št. 259/93, na Poljsko in odpadke se predela skladno s členi 6, 7 in 8 uredbe.

(b) Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni organi do 31. decembra 2007 lahko ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo na Poljsko za naslednje odpadke skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) uredbe. Za take prevoze velja člen 10 uredbe.

- GE 010 — GE 020 steklo

- GH 010 — GH 015 plastika

- GI 010 — GI 014 papir

- GK 020 izrabljene pnevmatike

AA. Odpadki, ki vsebujejo kovine:

- AA 090 ex 2804 80 arzenovi odpadki in ostanki

- AA 090 ex 2805 40 odpadki in ostanki živega srebra

- AA 130 lužnice iz dekapiranja kovin

AB. Odpadki, ki vsebujejo predvsem anorganske sestavine, ki lahko vsebujejo kovine in organske materiale

AC. Odpadki, ki vsebujejo predvsem organske sestavine, ki lahko vsebujejo kovine in anorganske materiale

- AC 040 gošče osvinčenega bencina

- AC 050 tekočine za prenos toplote

- AC 060 hidravlične tekočine

- AC 070 zavorne tekočine

- AC 080 tekočine proti zamrznitvi

- AC 110 fenoli, fenolne spojine, skupaj s klorfenolom, v obliki tekočin ali gošč

- AC 120 poliklorirani naftaleni

- AC 150 klorofluoroogljikovodiki

- AC 160 haloni

- AC 190 prah — lahka frakcija iz šrederja za avtomobil

- AC 200 organske fosforne spojine

- AC 230 halogenirani ali nehalogenirani ostanki brezvodne destilacije iz postopkov predelave organskih topil

- AC 240 odpadki iz proizvodnje alifatskih halogenih ogljikovodikov (kot klorometani, dikloroetan, vinil klorid, viniliden klorid, alil klorid in epiklorhidrin)

- AC 260 tekoči svinjski gnoj, blato

AD. Odpadki, ki lahko vsebujejo anorganske ali organske sestavine:

- AD 010 odpadki iz proizvodnje in priprave farmacevtskih izdelkov

- AD 040 anorganski cianidi, razen trdnih ostankov, ki vsebujejo plemenite kovine in sledi anorganskih cianidov

- AD 050 organski cianidi

- AD 060 odpadne mešanice olj in vode ter ogljikovodikov in vode, emulzije

- AD 070 odpadki iz proizvodnje, priprave in uporabe črnil, barv, pigmentov, lakov

- AD 150 naravni organski materiali, ki se uporabljajo kot filtrski medij (kot biofiltri)

- AD 160 komunalni/gospodinjski odpadki.

Z izjemo stekla, papirja in izrabljenih pnevmatik je mogoče to obdobje podaljšati najdalj do 31. decembra 2012 po postopku, ki je opredeljen v členu 18 Direktive Sveta 75/442/EGS [26] o odpadkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS [27].

(c) Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni organi do 31. decembra 2012 lahko ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogi IV k uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v prilogah k uredbi, na Poljsko skladno z razlogi za ugovor iz člena 4(3) Uredbe (EGS) št. 259/93.

(d) Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktive 96/61/ES [28] o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2. 31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) in (b) Direktive 94/62/ES Poljska doseže cilje glede predelave in recikliranja za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2007 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje plastike: 10 % po teži do dne pristopa, 14 % za leto 2004 in najmanj 15 % za leto 2005;

- recikliranje kovin: 11 % po teži do dne pristopa, 14 % za leto 2004 in najmanj 15 % za leto 2005;

- skupni delež predelave: 32 % po teži do dne pristopa, 32 % za leto 2004, 37 % za leto 2005 in 43 % za leto 2006.

3. 31999 L 0031: Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

Z odstopanjem od člena 14(c) in točk 2, 3, 4 in 6 Priloge I Direktive 1999/31/ES in brez poseganja v Direktivo Sveta 75/442/EGS o odpadkih [29] in Direktivo Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih [30], se zahteve za nadzorovanje vode in ravnanje z izcedno vodo, za varstvo tal in vode, za nadziranje plinov in za stabilnost do 1. julija 2012 ne bodo uporabljale za komunalna odlagališča na Poljskem, ob upoštevanju naslednjih vmesnih ciljev:

- do dne pristopa: 11200000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 85 % od skupno 13200000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov;

- do 31. decembra 2004: 10300000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 77,5 % od skupno 13300000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov;

- do 31. decembra 2005: 9350000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 70 % od skupno 13350000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov;

- do 31. decembra 2006: 7900000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 59 % od skupno 13400000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov;

- do 31. decembra 2007: 4600000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 36 % od skupno 12800000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov;

- do 31. decembra 2008: 4000000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 32 % od skupno 12500000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov;

- do 31. decembra 2009: 3200000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 26 % od skupno 12200000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov;

- do 31. decembra 2010: 2000000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 17 % od skupno 12000000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov;

- do 31. decembra 2011: 1200000 ton v nasprotju z direktivo na odlagališčih odloženih odpadkov, tj. 10 % od skupno 11700000 ton na odlagališčih odloženih odpadkov.

Ta določba se ne uporablja za nevarne odpadke ali industrijske odpadke.

Poljska do 30. junija vsako leto, prvič v letu pristopa, Komisiji predloži poročilo o postopnem izvajanju direktive in upoštevanju teh vmesnih ciljev.

C. KAKOVOST VODE

1. 31982 L 0176: Direktiva Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (UL L 81, 27.3.1982, str. 29), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 48);

31983 L 0513: Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija (UL L 291, 24.10.1983, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 48);

31984 L 0156: Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L 74, 17.3.1984, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 48);

31986 L 0280: Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L 181, 4.7.1986, str. 16), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I Direktive 82/176/EGS od člena 3 in Priloge I Direktive 83/513/EGS, od člena 3 in Priloge I Direktive 84/156/EGS ter od člena 3 in Priloge II Direktive 86/280/EGS se mejne vrednosti za odvajanje v vode iz člena 1 Direktive 76/464/EGS [31] o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti do 31. decembra 2007 ne uporabljajo na Poljskem. Mejne vrednosti iz Priloge II k Direktivi 86/280/EGS, kakor je bila spremenjena, se glede DDT, aldrina, dieldrina, endrina in izodrina uporabljajo od dne pristopa.

2. 31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

(a) Z odstopanjem od členov 3, 4, 5(2) in 7 Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2015 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo na Poljskem v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do 31. decembra 2005 se doseže upoštevanje direktive v 674 območjih poselitve (aglomeracijah), ki predstavljajo 69 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje direktive v 1069 območjih poselitve (aglomeracijah), ki predstavljajo 86 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 31. decembra 2013 se doseže upoštevanje direktive v 1165 območjih poselitve (aglomeracijah), ki predstavljajo 91 % skupne biološko razgradljive obremenitve.

(b) Z odstopanjem od člena 13 Direktive 91/271/EGS se zahteve za biološko razgradljive industrijske odpadne vode do 31. decembra 2010 ne uporabljajo na Poljskem v skladu s spodnjo tabelo:

Sektor št. | Ime sektorja | Ocene obremenitve z organskim onesnaženjem, merjene s p. e. v odpadni vodi, ki je dostavljena v čistilne naprave za odpadne vode |

Skupaj | Vključno s p. e., ki prihaja iz čistilnih naprav za odpadne vode z najmanj biološkim ali enakovrednim čistilnim učinkom |

1 | Predelava mleka | 801200 | 600000 |

2 4 | Pridelovanje sadja in zelenjave, vključno s predelavo krompirja | 500000 | 450000 |

| Proizvodnja pijač, vključno s pivom: | 183300 | 144000 |

3 | Proizvodnja in stekleničenje brezalkoholnih pijač |

6 | Pivovarne |

7 | Proizvodnja alkohola in alkoholnih pijač |

10 | Sladarne |

5 | Mesna industrija | 230160 | 108240 |

11 | Predelava rib | 0 | 0 |

Skupaj | 1714660 | 1302240 |

D. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1. 31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

8a) Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom na Poljskem ne uporabljajo za naslednje obrate do 31. decembra 2010, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4). Pred 30. oktobrom 2007 se bodo za te obrate izdala v celoti usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 direktive.

Energetika, kategorija 1.1 Priloge I k Direktivi 96/61/ES: Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo več kot 50 MW

1. Aspra-Sefako S.A., Sędziszów

2. Carbon Black Polska Sp. z o.o., Jasło

3. Ciepłownia "Bielszowice", Ruda Śląska

4. Ciepłownia "Mikołaj", Ruda Śląska

5. Ciepłownia "Nowy Wirek", Ruda Śląska

6. Ciepłownia C II Spółdzielni Mieszkaniowej "Świt", Ełk

7. Ciepłownia Huty CEDLER S.A., Sosnowiec

8. Ciepłownia KAZIMIERZ (ZEC Katowicach), Katowice

9. Ciepłownia NIWKA (ZEC w Katowicach), Katowice

10. COWiK Bartoszyce Sp. z o.o. — kotłownia rejonowa, Bartoszyce

11. Dolnośląski Zakład Termoenergetyczny S.A., Dzierżoniów

12. Elektrociepłownia Bydgoszcz I, Bydgoszcz

13. Elektrociepłownia GIGA Sp. z o.o., Świdnik

14. Elektrociepłownia Gorlice, Gorlice

15. Elektrociepłownia WSK Rzeszów, Rzeszów

16. Elektrociepłownia Zduńska Wola Sp. z o.o., Zduńska Wola

17. ENERGOPON Sp. z o.o., Poniatowa

18. Komunalne Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej, Bydgoszcz

19. Kotłownia Miejska w Myszkowie, Myszków

20. Miejska Energetyka Cieplna Sp. z o.o., Ostrowiec Świętokrzyski

21. Miejskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Sp. z o.o., Włocławek

22. Mifama S.A., Mikołów

23. MPEC Sp. z o.o., Leszno

24. MPGK Włodawa, Włodawa

25. MZEC Sp. z o.o., Chojnice

26. Nadwiślańska Spółka Energetyczna Sp. zo.o., Bieruń

27. PEC Sp. zo.o., Jarocin

28. Przedsiębiorstwo Energetyczne Megawat Sp. z o.o. Z-1 Dębieńsko, Czerwionka — Leszczyny

29. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej, Katowice

30. Przedsiębiorstwo Energetyczne MEGAWAT Sp. z o.o. Zakład Z-2 Knurów, Czerwionka — Leszczyny

31. Przedsiębiorstwo Energetyczne MEGAWAT Sp. z o.o. Zakład Z-3 Szczygłowice, Czerwionka — Leszczyny

32. Przedsiębiorstwo Energetyczne Systemy Ciepłownicze S.A., Częstochowa

33. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej "Legionowo" Sp. z o.o., Legionowo

34. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej, Hajnówka

35. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej, Oborniki

36. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Sp. z o.o. w Ełku, Ełk

37. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Sp. z o.o., Pułtusk

38. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej w Goleniowie Sp. z o.o., Goleniów

39. Przedsiębiorstwo Wielobranżowe ATEX Sp. z o.o., Zamość

40. RSW S.A. — Ciepłownia Ignacy, Rybnik

41. RSW S.A. — Ciepłownia Jankowice, Rybnik

42. RSW S.A. — Ciepłownia Rymer, Rybnik

43. RSW S.A. Elektrociepłownia Chwałowice, Rybnik

44. Spółdzielnia Mieszkaniowa "Zazamcze", Włocławek

45. VT ENERGO Sp. z o.o., Dobre Miasto

46. Zakład Energetyczny Częstochowa S.A., Częstochowa

47. Zakład Energetyczny w Sokołowie Podlaskim, Sokołów Podlaski

48. Zakład Energetyki Cieplnej, Wołomin

49. Zakład Energetyki Cieplnej Sp. z o.o., Bolesławiec

50. Zakład Energetyki Cieplnej Sp. z o.o., Nowy Dwór Mazowiecki

51. Zakład Gospodarki Ciepłowniczej Sp. z o.o., Tomaszów Mazowiecki

52. Zakład Produkcji Ciepła Żory, Żory

53. Zakłady Energetyki Cieplnej, Katowice

54. Zakłady Tworzyw Sztucznych Gamrat w Jaśle, Jasło

55. Zakłąd Energetyki Cieplnej Sp. z o.o., Tczew

Ravnanje z odpadki, kategorija 5.4 Priloge I k Direktivi 96/61/ES: Odlagališča odpadkov, ki sprejmejo več kot 10 ton na dan ali s celotno zmogljivostjo več kot 25000 ton, z izjemo odlagališč inertnih odpadkov

Št. | Kategorija v skladu s Prilogo I direktive | Vojvodstvo | Občina | Mesto |

1 | 5.4 | Dolnośląskie | Syców | Syców |

2 | 5.4 | Dolnośląskie | Żarów | Żarów |

3 | 5.4 | Dolnośląskie | Chojnów | Biała |

4 | 5.4 | Dolnośląskie | Mirsk | Mirsk |

5 | 5.4 | Dolnośląskie | Lwówek Śląski | Płóczki Dolne |

6 | 5.4 | Dolnośląskie | Wiązów | St. Wiązów |

7 | 5.4 | Dolnośląskie | Osiecznica | Świętoszów |

8 | 5.4 | Dolnośląskie | Lądek — Zdrój | Lądek — Zdrój |

9 | 5.4 | Dolnośląskie | Bystrzyca Kłodzka | Bystrzyca Kłodzka |

10 | 5.4 | Dolnośląskie | Ziębice | Ziębice |

11 | 5.4 | Dolnośląskie | Strzelin | Wąwolnica |

12 | 5.4 | Kujawsko-Pomorskie | Golub — Dobrzyń | Białkowo |

13 | 5.4 | Kujawsko-Pomorskie | Sępólno Krajeńskie | Włościborek |

14 | 5.4 | Kujawsko-Pomorskie | Chełmno | Osnowo |

15 | 5.4 | Kujawsko-Pomorskie | Tuchola | Bladowo |

16 | 5.4 | Kujawsko-Pomorskie | Pielgrzymka | Pielgrzymka |

17 | 5.4 | Lubelskie | Parczew | Królewski Dwór |

18 | 5.4 | Lubelskie | Terespol | Lebiedziew |

19 | 5.4 | Lubelskie | Ryki | Ryki |

20 | 5.4 | Lubelskie | Kurów | Szumów |

21 | 5.4 | Lubelskie | Włodawa | Włodawa |

22 | 5.4 | Lubelskie | Hrubieszów | Hrubieszów |

23 | 5.4 | Lubelskie | Krasnystaw | Wincentów |

24 | 5.4 | Lubuskie | Słubice | Kunowice |

25 | 5.4 | Lubuskie | Lubsko | Lubsko |

26 | 5.4 | Lubuskie | Żary | Sieniawa Żarska |

27 | 5.4 | Lubuskie | Kożuchów | Stypułów |

28 | 5.4 | Lubuskie | Iłowa | Czyżówek |

29 | 5.4 | Lubuskie | Nowogród Bobrzański | Klępin |

30 | 5.4 | Łódzkie | Rawa Mazowiecka | Pukinin |

31 | 5.4 | Łódzkie | Działoszyn | Działoszyn |

32 | 5.4 | Małopolskie | Słopnice | Słopnice Szlacheckie |

33 | 5.4 | Małopolskie | Proszowice | Żębocin |

34 | 5.4 | Mazowieckie | Tłuszcz | Wólka Kozłowska |

35 | 5.4 | Mazowieckie | Mszczonów | Marków Świnice |

36 | 5.4 | Mazowieckie | Białobrzegi | Sucha |

37 | 5.4 | Mazowieckie | Radziejowice | Krzyżówka |

38 | 5.4 | Mazowieckie | Teresin | Topołowa |

39 | 5.4 | Mazowieckie | Płońsk | Dalanówek |

40 | 5.4 | Mazowieckie | Żuromin | Brudnice |

41 | 5.4 | Opolskie | Namysłów | Ziemiełowice |

42 | 5.4 | Opolskie | Kietrz | Dzierzysław |

43 | 5.4 | Opolskie | Łubniany | Kępa |

44 | 5.4 | Opolskie | Zawadzkie | Kielcza |

45 | 5.4 | Opolskie | Głogówek | Nowe Kotkowice — Rozłochów |

46 | 5.4 | Opolskie | Komprachcice | Domecko |

47 | 5.4 | Opolskie | Paczków | Ujeździec |

48 | 5.4 | Opolskie | Olesno | Świercze |

49 | 5.4 | Opolskie | Leśnica | Leśnica |

50 | 5.4 | Podlaskie | Mońki | Świerzbienie |

51 | 5.4 | Podlaskie | Wysokie Mazowieckie | Wysokie Mazowieckie |

52 | 5.4 | Podlaskie | Suwałki | Sobolewo |

53 | 5.4 | Podlaskie | Zambrów | Czerwony Bór |

54 | 5.4 | Podlaskie | Sejny | Konstatynówka |

55 | 5.4 | Pomorskie | Bytów | Sierżno |

56 | 5.4 | Pomorskie | Czarne | Nadziejewo |

57 | 5.4 | Pomorskie | Miastko | Gatka |

58 | 5.4 | Pomorskie | Człuchów | Kiełpin |

59 | 5.4 | Pomorskie | Pelpin | Ropuchy |

60 | 5.4 | Pomorskie | Wicko | Lucin |

61 | 5.4 | Pomorskie | Sztum | Nowa Wieś |

62 | 5.4 | Śląskie | Wilkowice | Wilkowice |

63 | 5.4 | Śląskie | Krzyżanowice | Tworków |

64 | 5.4 | Świętokrzyskie | Małogoszcz | Mieronice |

65 | 5.4 | Świętokrzyskie | Ożarów | Julianów |

66 | 5.4 | Świętokrzyskie | Połaniec | Luszyca |

67 | 5.4 | Świętokrzyskie | Busko Zdrój | Dobrowoda |

68 | 5.4 | Świętokrzyskie | Włoszczowa | Włoszczowa "Kępny Ług" |

69 | 5.4 | Świętokrzyskie | Strawczyn | Promnik |

70 | 5.4 | Wamińsko-Mazurskie | Mikołajki | Zełwągi |

71 | 5.4 | Wamińsko-Mazurskie | Działdowo | Zakrzewo |

72 | 5.4 | Wamińsko-Mazurskie | Pasłęk | Pasłęk |

73 | 5.4 | Warmińsko-Mazurskie | Biskupiec | Adamowo |

74 | 5.4 | Warmińsko-Mazurskie | Reszel | Worpławki |

75 | 5.4 | Warmińsko-Mazurskie | Lidzbark Warmiński |

76 | 5.4 | Warmińsko-Mazurskie | Ryn | Knis |

77 | 5.4 | Warmińsko-Mazurskie | Reszel | Pudwagi |

78 | 5.4 | Wielkopolskie | Grodzisk Wlkp. | Czarna Wieś |

79 | 5.4 | Wielkopolskie | Złotów | Międzybłocie |

80 | 5.4 | Wielkopolskie | Rogoźno | Studzeniec |

81 | 5.4 | Wielkopolskie | Trzcianka | Trzcianka |

82 | 5.4 | Wielkopolskie | Gostyń | Dalabuszki |

83 | 5.4 | Wielkopolskie | Opalenica | Jastrzębniki |

84 | 5.4 | Wielkopolskie | Ostrzeszów | Ostrzeszów |

85 | 5.4 | Wielkopolskie | Jutrosin | Jutrosin |

86 | 5.4 | Zachodniopomorskie | Sławno | Gwiazdowo |

87 | 5.4 | Zachodniopomorskie | Świdwin | Świdwinek 2 |

88 | 5.4 | Zachodniopomorskie | Gryfice | Smolęcin |

89 | 5.4 | Zachodniopomorskie | Dziwnów | Międzywodzie |

90 | 5.4 | Zachodniopomorskie | Drawsko Pomorskie | Mielenko Drawskie |

91 | 5.4 | Zachodniopomorskie | Marianowo | Marianowo |

(b) Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom na Poljskem ne uporabljajo za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4). Pred 30. oktobrom 2007 se bodo za te obrate izdala v celoti usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 direktive.

1. | Zakłady Chemiczne "Wizów S.A.", Bolesławiec Śląski | do 30.6.2010 |

2. | "ENERGOTOR-TORUŃ S.A." | do 30.6.2010 |

3. | Zespół Elektrociepłowni "Bydgoszcz S.A. EC II" | do 31.12.2010 |

4. | Zespół Elektrociepłowni "Bydgoszcz S.A. EC I" | do 31.12.2010 |

5. | Zakłady Chemiczne "Nitro-Chem S.A.", Bydgoszcz | do 31.12.2010 |

6. | Zakłady Chemiczne "Organika-Zachem", Bydgoszcz | do 31.12.2010 |

7. | Inowrocławskie Zakłady Chemiczne "Soda Mątwy S.A." | do 31.12.2010 |

8. | Janikowskie Zakłady Sodowe "Janikosoda S.A." | do 31.12.2010 |

9. | Miejskie Przedsiębiorstwo Oczyszczania, Wysypisko Miejskie, Toruń | do 31.12.2009 |

10. | ELANA S.A., Toruń | do 30.6.2010 |

11. | Spółka Pracownicza Rolmil Mileszewy "Rolmil Sp." z o.o., Jabłonowo Pomorskie | do 31.12.2010 |

12. | Łęczyńska Energetyka Sp. z o.o. w Bogdance, Puchaczów | do 31.12.2010 |

13. | MEGATEM EC Lublin | do 31.12.2010 |

14. | Spółdzielnia Pracy Chemików XENON Zakład w Rąbieniu | do 31.12.2010 |

15. | Tomaszowskie Zakłady Drobiarskie "ROLDROB" S.A., Tomaszów Mazowiecki | do 31.12.2010 |

16. | Kutnowskie Zakłady Drobiarskie EXDROB S.A. w Kutnie | do 30.10.2010 |

17. | Huta im. T. Sendzimira S.A. w Krakowie — Piece koksownicze | do 31.12.2010 |

18. | Przedsiębiorstwo Materiałów Ogniotrwałych, Kraków | do 31.12.2010 |

19. | Cementownia Nowa Huta S.A., Kraków | do 31.12.2010 |

20. | Bolesław- Recycling w Bukownie | do 31.12.2010 |

21. | Elektrociepłownia Pruszków I (Elektrociepłownie Warszawskie S.A.), Pruszków | do 31.12.2010 |

22. | Ciepłownia Wola (Elektrociepłownie Warszawskie S.A.), Warszawa | do 31.12.2010 |

23. | URSUS — MEDIA Sp. z o.o., Warszawa | do 31.12.2010 |

24. | KERAMZYT Przedsiębiorstwo Kruszyw Lekkich Sp. z o.o., Mszczonów | do 30.11.2010 |

25. | Metsa Tissue S.A. (former Warszawskie Zakłady Papiernicze w Konstancinie Jeziornej), Konstancin Jeziorna | do 31.12.2009 |

26. | Reckitt Benckiser (Poland) S.A., Dwór Mazowiecki | do 31.12.2010 |

27. | Tarchomińskie Zakłady Farmaceutyczne POLFA S.A., Warszawa | do 31.12.2010 |

28. | Elektrownia Blachownia, Kędzierzyn Koźle | do 31.12.2010 |

29. | Południowe Zakłady Rafineryjne NAFTOPOL S.A. — Oddział w Kędzierzyn Koźle | do 31.12.2009 |

30. | Huta "Andrzej", Zawadzkie | do 31.12.2010 |

31. | Huta Małapanew w Ozimku — presently: Małapanew Zakłady Odlewnicze Sp. z o.o. | do 31.12.2010 |

32. | Visteon Corporation — Visteon Poland S.A., Praszka | do 31.12.2010 |

33. | Zakłady Azotowe "Kędzierzyn" S.A., Kędzierzyn — Koźle | do 31.12.2010 |

34. | Petro Carbo Chem S.A. — divided into two companies: "Synteza" S.A., Zakład Kędzierzyn-Koźle | do 30.6.2010 |

35. | Zakład Utylizacyjny WĘGRY, Węgry | do 31.12.2010 |

36. | Opolskie Zakłady Drobiarskie Continental Grain Company S.A., Opole | do 31.12.2009 |

37. | Przedsiębiorstwo Produkcyjno Handlowe "Ferma-Pol" Sp. z o.o. w Zalesiu | do 31.12.2010 |

38. | Zakład Usług Technicznych FASTY Sp. z o.o., Białystok | do 31.12.2010 |

39. | Zakład Produkcji Pasz "KEMOS", Suwałki | do 31.12.2010 |

40. | Przedsiębiorstwo Transportowe NECKO Sp. z o.o., Augustów | do 31.12.2010 |

41. | Zakład Utylizacji Sp. z o.o., Gdańsk | do 31.12.2010 |

42. | POLDANOR S.A., Przechlewo | do 31.12.2010 |

43. | Elektrociepłownia ZABRZE, Zabrze | do 31.12.2010 |

44. | Elektrownia EC1, Bielsko — Biała | do 31.12.2010 |

45. | Elektrociepłownia SZOMBIERKI, Bytom | do 31.12.2010 |

46. | Huta CZĘSTOCHOWA | do 31.12.2010 |

47. | Kombinat Koksowniczy "Zabrze" — Koksownia Dębieńsko, Czerwionka — Leszczyny | do 31.12.2009 |

48. | KK ZABRZE S.A. Koksownia RADLIN, Radlin | do 31.12.2009 |

49. | KK ZABRZE S.A. Koksownia JADWIGA, Zabrze | do 31.12.2009 |

50. | Huta Batory S. A., Chorzów | do 31.12.2010 |

51. | Huta JEDNOŚĆ, Siemianowice Śląskie | do 31.12.2010 |

52. | Zakłady Mechaniczne BYTOM, Bytom | do 31.12.2010 |

53. | Huta Łaziska S.A., Łaziska Górne | do 31.12.2010 |

54. | Kombinat Koksochemiczny ZABRZE S.A. — Zakład Destylacji Smoły, Zabrze | do 31.12.2010 |

55. | POLIFARB Cieszyn — Wrocław, Oddział Cieszyn | do 31.12.2009 |

56. | Zakłady Chemiczne ORGANIKA-AZOT S.A., Jaworzno | do 31.12.2010 |

57. | AGROB EKO, Zabrze | do 31.12.2010 |

58. | Miejskie Przedsiębiorstwo Gospodarki Komunalnej, Świętochłowice | do 31.12.2010 |

59. | INDYKPOL S.A., Olsztyn | do 31.12.2010 |

60. | Gospodarstwo Rolne Skarbu Państwa Raszewy, Żerków | do 31.12.2010 |

61. | Gospodarstwo Spółdzielcze AGROFIRMA, Wroniawy | do 31.12.2010 |

62. | Kombinat rolniczo-przemysłowy "Manieczki" Sp. z o.o., Brodnica | do 31.12.2010 |

63. | Ośrodek Hodowli Zarodowej "Garzyń" Sp. z o.o., Krzemieniewo | do 31.12.2010 |

64. | AGRO-MEAT, Koszalin | do 31.12.2010 |

65. | Spółdzielnia AGROFIRMA Witkowo, Stargard Szczeciński | do 31.12.2010 |

66. | Instytut Zootechniki — ferma Kołbacz, Stare Czarnowo | do 31.12.2010 |

2. 32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

(a) Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Prilog III in IV Direktive 2001/80/ES se najdlje do 31. decembra 2015 mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid ne uporabljajo za naslednje naprave:

1. EL BEŁCHATÓW, 2 kotla za proizvodnjo energije BB-1150

2. EL. TURÓW, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 650 b — 2012, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 650 b — 2013

3. EL. KOZIENICE, 5 kotlov za proizvodnjo energije OP-650

4. EL. DOLNA ODRA, 1 kotel za proizvodnjo energije OP-650

5. El. POMORZANY, 2 kotla za proizvodnjo energije Benson OP-206, 1 kotel za proizvodnjo energije WP-120

6. EL. SZCZECIN, 2 kotla za proizvodnjo energije OP-130

7. Elektrownia im. T. Kościuszki S.A. w Połańcu, 2 kotla za proizvodnjo energije EP-650

8. Elektrownia Rybnik S.A., 3 kotli za proizvodnjo energije OP-650

9. Zespół Elektrowni Ostrołęka S.A., EL. OSTROŁĘKA "B", 2 kotla za proizvodnjo energije OP-650

10. Południowy Koncern Energetyczny S.A., Elektrownia "Łagisza", 3 kotli za proizvodnjo energije OP-380k

11. Elektrownia "Skawina" S.A., 4 kotli za proizvodnjo energije OP-230, 4 kotli za proizvodnjo energije OP-210

12. Elektrownia "Stalowa Wola" S.A., 4 kotli za proizvodnjo energije OP-150, 2 kotla za proizvodnjo energije OP-380k

13. Elektrociepłownie Warszawskie S.A., EC "Siekierki", 2 kotla za proizvodnjo energije OP-230, 1 kotel za proizvodnjo energije OP-380, 3 kotli za proizvodnjo energije OP-430, 1 kotel za proizvodnjo energije WP-200, 3 kotli za proizvodnjo energije WP-120

14. Elektrociepłownie Warszawskie S.A., EC "Żerań", 5 kotlov za proizvodnjo energije OP 230, 4 kotli za proizvodnjo energije WP 120

15. Elektrociepłownia nr 2, Łódź, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 130, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 130 — 2014, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 140

16. Elektrociepłownia nr 3, Łódź, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 230, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 230 — 2014

17. Elektrociepłownia nr 4, Łódź, 4 kotli za proizvodnjo energije WP 120

18. KOGENERACJA S.A., Wrocław, Elektrociepłownia Czechnica, 4 kotli za proizvodnjo energije OP 130

19. KOGENERACJA S.A., Wrocław, Elektrociepłownia Wrocław, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 430, 1 kotel za proizvodnjo energije WP 70, 1 kotel za proizvodnjo energije WP 120

20. Elektrociepłownie Wybrzeże S.A., Elektrociepłownia Gdańska, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 70C, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 230 — 2012, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 230

21. Elektrociepłownie Wybrzeże S.A., Elektrociepłownia Gdańska, 1 kotel za proizvodnjo energije WP 120

22. Zespół Elektrociepłowni Bydgoszcz S.A., Elektrociepłownia Bydgoszcz II, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 230

23. Elektrociepłownia Białystok S.A., 2 kotla za proizvodnjo energije OP 140, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 230

24. Elektrociepłownia Zabrze S.A., 2 kotla za proizvodnjo energije WP 120

25. Elektrociepłownia Będzin S.A., 2 kotla za proizvodnjo energije OP 140

26. Elektrociepłownia Gorzów S.A., 2 kotla za proizvodnjo energije OP 140

27. Elektrociepłownia Elbląg S.A., 3 kotli za proizvodnjo energije OP 130, 1 kotel za proizvodnjo energije WP 120

28. Elektrociepłownia Toruń S.A., 2 kotla za proizvodnjo energije WP 120

29. EC Lublin Wrotków, 2 kotla za proizvodnjo energije WP 70

30. Zakład Elektrociepłowni, Polskiego Koncernu Naftowego "Orlen" S.A., 1 kotel za proizvodnjo energije OO-220, 3 kotli za proizvodnjo energije OO-320, 4 kotli za proizvodnjo energije OO-420

31. Energetyka Dwory Sp. z o.o., 1 kotel za proizvodnjo energije OP-140 — 2012

32. EC ANWIL S.A., Włocławek, 1 kotel za proizvodnjo energije OO-230, 2 kotla za proizvodnjo energije OO-260

33. Zakłady Azotowe "PUŁAWY" S.A., Zakład Elektrociepłowni, Puławy, 2 kotla za proizvodnjo energije OP-215

34. Huta im. T. Sendzimira S.A., 4 kotli za proizvodnjo energije TP-230, 1 kotel za proizvodnjo energije OP-230

35. EC Rafinerii Gdańskiej, 2 kotla za proizvodnjo energije OOP-160

36. EC II Elana S.A., Toruń, 4 kotli za proizvodnjo energije OO-120

Med tem prehodnim obdobjem emisije žveplovega dioksida iz vseh kurilnih naprav iz Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

- 2008: 454000 ton/leto,

- 2010: 426000 ton/leto,

- 2012: 358000 ton/leto.

(b) Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VI Direktive 2001/80/ES se do 31. decembra 2017 mejne vrednosti emisij za dušikov oksid, ki se od 1. januarja 2016 uporabljajo za naprave z vhodno toplotno močjo večjo od 500 MWth, ne uporabljajo za naslednje naprave:

1. Zespół Elektrowni PAK, EL. ADAMÓW, 3 kotli za proizvodnjo energije OP 380 b, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 380 b

2. EL. KOZIENICE, 3 kotli za proizvodnjo energije OP-650, 2 kotla za proizvodnjo energije AP-1650

3. EL. DOLNA ODRA, 5 kotli za proizvodnjo energije OP-650

4. Elektrownia im. T. Kościuszki S.A., Połaniec, 6 kotli za proizvodnjo energije EP-650

5. Elektrownia Rybnik S.A., 5 kotla za proizvodnjo energije OP-650

6. Zespół Elektrowni Ostrołęka S.A., EL. OSTROŁĘKA "B", 1 kotel za proizvodnjo energije OP-650

7. Południowy Koncern Energetyczny S.A., Elektrownia Jaworzno III, 6 kotli za proizvodnjo energije OP-650

8. Południowy Koncern Energetyczny S.A., Elektrownia Łaziska, 2 kotla za proizvodnjo energije OP-380, 4 kotli za proizvodnjo energije OP-650,

9. Południowy Koncern Energetyczny S.A., Elektrownia Łagisza, 2 kotla za proizvodnjo energije OP-380k

10. Elektrownia "Opole" S.A., 4 kotli za proizvodnjo energije BP-1150

11. Elektrociepłownie Warszawskie S.A., EC "Siekierki", 2 kotla za proizvodnjo energije OP-230

12. Elektrociepłownie Warszawskie S.A., EC "Kawęczyn", 1 kotel za proizvodnjo energije WP-120, 2 kotla za proizvodnjo energije WP-200

13. Elektrociepłownia nr 3, Łódź, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 130, 1 kotel za proizvodnjo energije OP 230

14. Elektrociepłownia nr 4, Łódź, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 230

15. Elektrociepłownia "Kraków" S.A., 2 kotla za proizvodnjo energije BC-90, 2 kotla za proizvodnjo energije BC-100, 4 kotli za proizvodnjo energije WP 120

16. Elektrociepłownie Wybrzeże S.A., Elektrociepłownia Gdańska, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 230

17. Zespół Elektrociepłowni Bydgoszcz S.A., Elektrociepłownia Bydgoszcz II, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 230

18. Zespół Elektrociepłowni Poznańskich S.A., EC II Poznań Karolin, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 140, 2 kotla za proizvodnjo energije OP 430

19. EC Nowa Sp. z o.o., Dąbrowa Górnicza, 1 kotel za proizvodnjo energije OPG-230, 4 kotli za proizvodnjo energije OPG-230, 1 kotel za proizvodnjo energije OPG-430

20. Zakłady Azotowe "PUŁAWY" S.A., Zakład Elektrociepłowni, Puławy, 3 kotli za proizvodnjo energije OP-215

21. INTERNATIONAL PAPER-KWIDZYN S.A., Wydział Energetyczny, 4 kotli za proizvodnjo energije OP-140

Med tem prehodnim obdobjem emisije dušikovega oksida iz vseh kurilnih naprav iz Direktive 2001/80/ES ne presegajo naslednjih zgornjih meja:

- 2008: 254000 ton/leto,

- 2010: 251000 ton/leto,

- 2012: 239000 ton/leto.

(c) Z odstopanjem od člena 4(3) in dela A Priloge VII Direktive 2017/80/ES se do 31. decembra 2017 mejne vrednosti emisij za prah ne uporabljajo za naslednje komunalne toplarne:

1. Ciepłownia Miejska Łomża, 3 vročevodni kotli WR-25

2. Miejskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Spółka z o.o. Ciepłownia "Zatorze", Leszno, 3 vročevodni kotli WR-25

3. Miejskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Spółka z o.o, Chełm, 2 vročevodna kotla WR-25, 1 vročevodni kotel WR-10

4. Ciepłownia Miejska Sieradz, 2 vročevodna kotla WR-25

5. LUBREM S.C. Centralna Ciepłownia w Dęblinie, 3 vročevodni kotli WR-25

6. Miejskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Spółka z o.o., Ciepłownia Zachód, Białystok, 3 vročevodna kotla WR-25

7. Komunalne Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Spółka z o.o, Karczew, 3 vročevodni kotli WR-25

8. Ciepłownia C III Ełk, 3 vročevodni kotli WR-25

9. Ciepłownia-Zasanie Przemyśl, 3 vročevodni kotli WR-25

10. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Spółka z o.o, Biała Podlaska 2 vročevodna kotla WR-25

11. Ciepłownia "Rejtan" Częstochowa,, 3 vročevodni kotli WR-25

12. Centralna Ciepłownia w Ciechanówie, PEC Sp. z o.o., Ciechanów, 3 vročevodni kotli WR-25, 3 parni kotli OR-10

13. Wojewódzkie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej w Legnicy S.A., 1 vročevodni kotel WR-46; 2 parna kotla OR 32

14. OPEC Grudziądz, 2 vročevodna kotla, WR-25, 3 parni kotli OR 32

15. Ciepłownia Miejska Malbork, 2 vročevodna kotla WR-10

16. ATEX Sp. z o.o Przedsiębiorstwo Wielobranżowe Zamość, 3 vročevodni kotli WR-25

17. Miejskie Przedsiębiorstwo Gospodarki Komunalnej Sp. z o.o., Krosno, 2 vročevodna kotla WR-10 — 2015, 2 vročevodna kotla WR-10

18. Miejskie Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej Sp. z o.o., Tarnowskie Góry, 2 vročevodna kotla WR-25

19. Zakład Energetyki Cieplnej Tczew Sp. z o.o., 2 vročevodna kotla WR-25

20. Elektrociepłownia "Zduńska Wola" Sp. z o.o., 3 parni kotli OR-32, 1 vročevodni kotel WR-25

21. Miejska Energetyka Cieplna Sp. z o.o., Kottownia Zachód, Piła, 2 vročevodna kotla WR-25

22. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej, Gniezno, 2 vročevodna kotla WR-25, 1 vročevodni kotel WLM-5 — 2015

23. Szczecińska Energetyka Cieplna Sp. z o.o., 2 vročevodna kotla WR-25

24. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej "Legionowo" Sp. z o.o, 3 vročevodni kotli WR-25

25. Kalisz -Piwonice S.A., 3 vročevodni kotli WR25, 1 parni kotel OSR-32

26. Przedsiębiorstwo Energetyki Cieplnej, Ciepłownia Główna, Suwałki, 4 vročevodni kotli WR-25

27. Radomskie Przedsiębiorstwo Eneregtyki, Cieplnej "RADPEC" S.A., 3 vročevodni kotli WR-25

28. Miejski Zakład Gospodarki Komunalnej Piotrków Trybunalski, 2 vročevodna kotla WR-25

29. Zakład Gospodarki Komunalnej i Mieszkaniowej, Ciepłownia Miejska, Pabianice, 4 vročevodni kotli WR-25.

Prav tako delež zgoraj naštetih naprav ne bo presegal naslednjih zgornjih meja:

- za emisije žveplovega dioksida:

2008: 20 % skupne moči sektorja v letu 2001,

2013: 19 % skupne moči sektorja v letu 2001;

- za emisije dušikovega oksida:

2016: 24 % skupne moči sektorja v letu 2001;

- za emisije prahu:

v vsem obdobju: 2 % skupne moči sektorja v letu 2001.

(d) Do 1. januarja 2008 in ponovno do 1. januarja 2012 Poljska Komisiji predloži ažuriran načrt, vključno z investicijskim načrtom, o postopnem prilagajanju preostalih neustreznih naprav, ki jasno opredeli faze za uporabo pravnega reda EU. Oba načrta zagotovita nadaljnje zmanjšanje emisij v skladu z zgornjimi vmesnimi cilji in zasledujeta cilj zmanjšanja emisij žveplovega dioksida na manj kot 400000 ton v letu 2010 in 300000 ton v letu 2012.

Če Komisija, predvsem ob upoštevanju učinkov na okolje in potrebe po zmanjševanju izkrivljanja konkurence na notranjem trgu zaradi teh prehodnih ureditev meni, da ti načrti ne zadostujejo za doseganje teh ciljev, o tem obvesti Poljsko. V naslednjih treh mesecih Poljska sporoči ukrepe, ki jih je sprejela za doseganje teh ciljev. Če nato Komisija po posvetovanju z državami članicami meni, da ti ukrepi ne zadostujejo za doseganje omenjenih ciljev, uvede postopek za ugotavljanje kršitev iz člena 226 Pogodbe ES.

E. JEDRSKA VARNOST IN VARSTVO PRED SEVANJEM

31997 L 0043: Direktiva Sveta 97/43/Euratom z dne 30. junija 1997 o varstvu zdravja posameznikov pred nevarnostjo ionizirajočega sevanja zaradi izpostavljenosti sevanju v zdravstvu in razveljavitvi Direktive 84/466/Euratom (UL L 180, 9.7.1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 8 Direktive 97/43/Euratom se do 31. decembra 2006 določbe o radiološki opremi na Poljskem ne uporabljajo. Taka oprema se ne daje na trg v drugih državah članicah.

[1] NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z 32002 R 0029: Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

[2] Kot jo določa Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

[3] Kot jo določa Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

[4] V smislu Priloge C k Večsektorskemu okviru Skupnosti za regionalno pomoč, namenjeno večjim investicijskim projektom (UL C 70, 19.3.2002, str. 8).

[5] UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

[6] Direktiva Sveta 76/464/EGS o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (UL L 129, 18.5.1976, str. 23) s spremembami.

[7] Direktiva Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo (UL L 81, 27.3.1982, str. 29) s spremembami.

[8] Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju kadmija (UL L 291, 24.10.1983, str. 1) s spremembami.

[9] Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L 74, 17.3.1984, str. 38) s spremembami.

[10] Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L 181, 4.7.1986, str. 16) s spremembami.

[11] Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

[12] Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 98/15/ES (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

[13] Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

[14] Priporočilo Komisije 96/280/ES z dne 3. aprila 1996 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

[15] Direktiva 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

[16] Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

[17] UL C 37, 3.2.2001, str. 3.

[18] Uredba Komisije (ES) št. 412/97 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96 o priznanju organizacij proizvajalcev (UL L 62, 4.3.1997, str. 16). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1120/2001 (UL L 153, 8.6.2001, str. 10).

[19] UL L 281, 4.11.1999, str. 30. Uredba kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1830/2002 (UL L 277, 15.10.2002, str. 15).

[20] Direktiva Sveta 92/46/ES o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo, dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (UL L 268, 14.9.1992, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 94/71/ES (UL L 368, 31.12.1994, str. 33).

[21] Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o zaščitnih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinskie proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2002/36/ES (UL L 116, 3.5.2002, str. 16).

[22] Vode Skupnosti

[23] Vode Skupnosti in območja izven ribolovnih pristojnosti drugih obalnih držav.

[24] UL L 228, 9.9.1996, str. 1.

[25] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

[26] UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 96/350/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).

[27] UL L 78, 26.3.1991, str. 32.

[28] UL L 275, 10.10.1996, str. 26.

[29] UL L 194, 25.7.1975, str. 39. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 96/350/ES (UL L 135, 6.6.1996, str. 32).

[30] UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 94/31/ES (UL L 168, 2.7.1994, str. 28).

[31] UL L 129, 18.5.1976, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

--------------------------------------------------

Dodatek A

iz Priloge XII, Poglavja 1, točk 4 in 5 [*]

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 763.

--------------------------------------------------

Dodatek B

iz Priloge XII, Poglavja 6, Oddelka B, Pododdelka I, točke 1 [*]

Seznam obratov za rdeče meso v prehodu, vključno s pomanjkljivostmi in roki za njihovo odpravo

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 1392.

--------------------------------------------------

Dodatek C

iz Priloge XII, Poglavje 6, Oddelek B, Pododdelka I, točka 2 [*]

Seznam obratov z neopremljenimi kletkami, za katere velja prehodna ureditev (Direktiva 1999/74/ES, člen 5(1), (4) in (5))

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 1485.

--------------------------------------------------

PRILOGA XIII

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Slovenija

1. PROSTI PRETOK BLAGA

32001 L 0083: Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

Z odstopanjem od zahtev v zvezi s kakovostjo, varnostjo in učinkovitostjo iz Direktive 2001/83/ES ostanejo dovoljenja za promet farmacevtskih izdelkov iz seznamov (ki ju posreduje Slovenija v Dodatku A k tej prilogi v enem jeziku), ki so izdana v skladu s slovensko zakonodajo pred dnem pristopa, v veljavi, dokler niso obnovljena v skladu s pravnim redom EU in skladno s časovnim okvirom določenim v zgoraj omenjenih seznamih ali do 31. decembra 2007, kar nastopi prej. Ne glede na določbe iz naslova III, poglavja 4 direktive, dovoljenja za promet po tej izjemi niso upravičena do vzajemnega priznavanja v državah članicah vse, dokler ti proizvodi niso dobili dovoljenja v skladu z zakonodajo EU.

2. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21);

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

1. Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Slovenijo na eni strani ter Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovaško, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 14.

2. Z odstopanjem od členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop slovenskih državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Slovenski državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Slovenski državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Slovenski državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Slovenski državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3. Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4. Na zahtevo Slovenije se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3 in se konča v šestih mesecih od prejema zahteve Slovenije.

5. Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6. V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za slovenske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki slovenskim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7. Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za slovenske državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabijo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zahteva, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

8. Dokler je uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 11 Uredbe uporablja v Sloveniji glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede slovenskih državljanov pod naslednjimi pogoji:

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev.

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb, imajo dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, izhajajoče iz dvostranskih sporazumov.

9. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče uporabljati ločeno od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki od 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Slovenija in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov od 2 do 5 in 7 ter 8.

10. Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Slovenija ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevnih držav članic.

11. Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Slovenija glede Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske ali Slovaške uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Slovenija za namene spremljanja državljanom Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske ali Slovaške, izdajajo avtomatično.

12. Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki od 2 do 5 in od 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko v nacionalnem pravu uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13. Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh v specifičnih občutljivih storitvenih sektorjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju slovenskih delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem v Sloveniji omejili začasno gibanje delavcev, katerih pravica do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji je podrejena nacionalnim ukrepom.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

— v Nemčiji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4; Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 čiščenje objektov in opreme |

Druge storitve | 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva |

— v Avstriji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov | 01.41 |

Obdelava naravnega kamna | 26.7 |

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov | 28.11 |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Poizvedovalne aktivnosti in varovanje | 74.60 |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 |

Nega na domu | 85.14 |

Socialno varstvo brez nastanitve | 85.32 |

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Slovenija po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Slovenijo od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14. Učinek uporabe odstavkov od 2 do 5 in od 7 do 12 nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za dostop slovenskih državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov od 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Slovenskih delavcev migrantov in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavcev migrantov iz drugih držav članic in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v Sloveniji, se ne obravnava bolj restriktivno kot delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane, ki delajo v tej državi članici oz. v Sloveniji. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavcev migrantov iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo v Sloveniji, ne obravnava bolj ugodno kot državljane Slovenije.

3. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

1. 31986 L 0635: Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 L 0065: Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.9.2001 (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

Do 31. decembra 2004 se Direktiva 86/635/EGS v Sloveniji ne uporablja za hranilnice in posojilnice, ustanovljene pred 20. februarjem 1999.

2. 31994 L 0019: Direktiva 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (UL L 135, 31.5.1994, str. 5).

Do 31. decembra 2004 se Direktiva 94/19/ES v Sloveniji ne uporablja za hranilnice in posojilnice, ustanovljene pred 20. februarjem 1999.

Do 31. decembra 2005 raven in obseg kritja, ki ju v Sloveniji zagotavljajo kreditne institucije iz drugih držav članic, ne smeta presegati ravni ali obsega jamstva za vloge, ki ju zagotavlja ustrezni sistem zajamčenih vlog v Sloveniji.

3. 31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

Z odstopanjem od Direktive 97/9/ES do 31. decembra 2005 raven in obseg kritja, ki ju v Sloveniji zagotavljajo investicijska podjetja iz drugih držav članic, ne smeta presegati ravni ali obsega odškodnine, ki ju zagotavlja ustrezna odškodninska shema za vlagatelje v Sloveniji.

4. 32000 L 0012: Direktiva 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (UL L 126, 26.5.2000, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32000 L 0028: Direktivo 2000/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18.9.2000 (UL L 275, 27.10.2000, str. 37).

Do 31. decembra 2004 se Direktiva 2000/12/ES v Sloveniji ne uporablja za hranilnice in posojilnice, ustanovljene pred 20. februarjem 1999.

4. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Slovenija lahko glede trga nepremičnin uporabi splošno zaščitno klavzulo iz člena 37 tega akta v obdobju največ sedem let od dne pristopa.

5. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

1. 31966 R 0136: Uredba Sveta št. 136/66/EGS z dne 22. septembra 1966 o vzpostavitvi skupne ureditve trga za olja in maščobe (UL P 172, 30.9.1966, str. 3025), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 1513: Uredbo Sveta (ES) št. 1513/2001 z dne 23.7.2001 (UL L 201, 26.7.2001, str. 4).

Z odstopanjem od člena 33 Uredbe št. 136/66/EGS lahko Slovenija v obdobju petih let od dne pristopa dodeljuje državno pomoč za proizvodnjo oljnih buč ob uporabi naslednjih degresivnih stopenj: 100 % za prva tri leta, 80 % za četrto leto, 50 % za peto leto.

Slovenija Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem je navedena oblika pomoči in zneski.

2. 31999 R 1493: Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2585: Uredbo Sveta (ES) št. 2585/2001 z dne 19.12.2001 (UL L 345, 29.12.2001, str. 10).

(a) Z odstopanjem od Priloge V, točke C(2)(e) in Priloge VI, točke E(3)(e) Uredbe (ES) št. 1493/1999, se lahko v treh zaporednih vinskih letih 2004/2005, 2005/2006 in 2006/2007 na primorskem vinorodnem območju odstopa od najnižje stopnje naravnega alkohola, ki je določena za cono CII za namizno vino in kakovostno vino pdpo, če so vremenske razmere ali razmere za rast in razvoj vinske trte izredno neugodne in povzročijo, da je nemogoče doseči najnižjo stopnjo naravnega alkohola, ki se zahteva v coni CII. Vendar pa najnižja stopnja naravnega alkohola ne sme biti nižja od tiste, ki je določena za namizno vino in kakovostno vino pdpo za cono CIa.

(b) Slovenija Komisiji najkasneje tri mesece pred koncem tretjega vinskega leta (2006/2007) predloži podrobno poročilo o najnižji stopnji naravnega alkohola vinskih sort, ki se uporabljajo na Primorskem. Na podlagi tega poročila Komisija pred koncem tretjega vinskega leta (2006/2007) oceni pripravljenost primorskega vinorodnega območja za izpolnjevanje pogoja najnižje stopnje naravnega alkohola za cono CII in, če je to potrebno, sprejme primerne ukrepe.

(c) Komisija lahko za dve nadaljnji vinski leti podaljša ureditev iz odstavka (a), še posebej, če predvideno obdobje ni dovolj dolgo, da bi se pridobilo reprezentativne podatke o izpolnjevanju zahtev cone CII.

(d) Glede Terana PTP Kras Komisija pripravi posebno oceno o pripravljenosti območij, zasajenih za proizvodnjo Terana PTP Kras za izpolnjevanje najnižje stopnje naravnega alkohola za cono CII v višini 9,5 vol. %.

(e) Slovenija predloži Komisiji najkasneje tri mesece pred koncem tretjega vinskega leta (2006/2007) podrobno poročilo o najnižji stopnji naravnega alkohola vinskih sort, ki se uporabljajo za proizvodnjo Terana PTP Kras. Na podlagi tega poročila Komisija pred koncem prehodnega obdobja oceni pripravljenost Terana PTP Kras za izpolnjevanje pogoja najnižje stopnje naravnega alkohola za cono CII in, če je to potrebno, sprejme potrebne ukrepe.

(f) Komisija bo uporabila objektivna merila za prestrukturiranje vinogradov na primorskem vinorodnem območju v Republiki Sloveniji, kot jih določa člen 14 Uredbe (ES) št. 1493/1999, pri čemer bo upoštevala posebne razmere in potrebe. Slovenija bo upravičena do teh pomoči za prestrukturiranje od vinskega leta 2004/2005 dalje.

B. VETERINARSKA IN FITOSANITARNA ZAKONODAJA

I. VETERINARSKA ZAKONODAJA

31999 L 0074: Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).

Do 31. decembra 2009 lahko obrati v Sloveniji, ki so našteti v Dodatku B k tej prilogi, obdržijo v uporabi kletke, ki ne izpolnjujejo minimalnih zahtev iz člena 5(1)(4) in 5(1)(5) Direktive 1999/74/ES, pod pogojem, da so kletke vsaj na 65 % površine visoke vsaj 37 cm in da nikjer niso nižje od 31 cm ter da naklon tal ne presega 16 %.

Kokoši nesnice, ki so na dan pristopa v proizvodnem procesu, se lahko gojijo v kletkah, ki ne izpolnjujejo zahtev o zgradbi kletk iz člena 5(1)(1), pod pogojem, da znaša talna površina vsaj 450 cm2 na kokoš. Slovenija zagotovi, da bo minimalna talna površina popolnoma skladna z določbami iz člena 5(1)(1) do začetka novega proizvodnega ciklusa in najkasneje do 1. decembra 2004.

II. FITOSANITARNA ZAKONODAJA

32002 L 0053: Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort kmetijskih rastlin (UL L 193, 20.7.2002, str. 1);

32002 L 0055: Direktiva Sveta 2002/55/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena zelenjadnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 33).

Slovenija lahko v obdobju petih let od dne pristopa odloži uporabo Direktiv 2002/53/ES in 2002/55/ES glede trženja semen tistih sort na svojem ozemlju, ki so naštete v nacionalnem katalogu o sortah poljščin in sortah zelenjadnic, ki niso bile uradno sprejete v skladu z določbami teh direktiv. V tem obdobju se tako seme ne bo tržilo na ozemlju drugih držav članic.

6. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

(a) Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Slovenija ohrani (i) do 31. decembra 2007 ali do konca prehodnega obdobja iz člena 28l direktive, karkoli nastopi prej, nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 8,5 %, od priprave jedi in (ii) do 31. decembra 2007 nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 5 %, od gradnje, obnove in vzdrževanja stanovanjskih objektov, ki se ne opravljajo v okviru socialne politike, z izjemo dobav gradbenih materialov.

(b) Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Slovenija, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) Direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F direktive.

2. 31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Slovenija do 31. decembra 2007 preloži uporabo celotne minimalne trošarine v znesku 60 EUR in 64 EUR na 1000 cigaret za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Slovenija v tem obdobju postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov [2] in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Slovenije, kot se jih uporablja glede uvoza iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

7. SOCIALNA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE

1. 31986 L 0188: Direktiva Sveta 86/188/EGS z dne 12. maja 1986 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (UL L 137, 24.5.1986, str. 28), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0024: Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7.4.1998 (UL L 131, 5.5.1998, str. 11).

Do 31. decembra 2005 se Direktiva 86/188/EGS v Sloveniji ne uporablja.

Od dne pristopa do izteka prehodnega obdobja bo Slovenija Komisiji še naprej posredovala redno ažurirane podatke o časovnem razporedu in ukrepih za zagotovitev usklajenosti z direktivo.

2. 31991 L 0322: Direktiva Komisije 91/322/EGS z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativnih mejnih vrednosti pri izvajanju Direktive Sveta 80/1107/EGS o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom pri delu (UL L 177, 5.7.1991, str. 22).

Do 31. decembra 2005 se Direktiva 91/322/EGS v Sloveniji ne uporablja.

Od dne pristopa do izteka prehodnega obdobja bo Slovenija Komisiji še naprej posredovala redno ažurirane podatke o časovnem razporedu in ukrepih za zagotovitev usklajenosti z direktivo.

3. 31998 L 0024: Direktiva Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 131, 5.5.1998, str. 11).

Do 31. decembra 2005 se Direktiva 98/24/ES v Sloveniji ne uporablja.

Od dne pristopa do izteka prehodnega obdobja bo Slovenija Komisiji še naprej posredovala redno ažurirane podatke o časovnem razporedu in ukrepih za zagotovitev usklajenosti z direktivo.

4. 32000 L 0039: Direktiva Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti poklicne izpostavljenosti pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L 142, 16.6.2000, str. 47).

Do 31. decembra 2005 se Direktiva 2000/39/ES v Sloveniji ne uporablja.

Od dne pristopa do izteka prehodnega obdobja bo Slovenija Komisiji še naprej posredovala redno ažurirane podatke o časovnem razporedu in ukrepih za zagotovitev usklajenosti z direktivo.

5. 32000 L 0054: Direktiva 2000/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (sedma posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 262, 17.10.2000, str. 21).

Do 31. decembra 2005 se Direktiva 2000/54/ES v Sloveniji ne uporablja.

Od dne pristopa do izteka prehodnega obdobja bo Slovenija Komisiji še naprej posredovala redno ažurirane podatke o časovnem razporedu in ukrepih za zagotovitev usklajenosti z direktivo.

8. ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2005 ne uporablja za Slovenijo. Slovenija zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

- 66 dnem do dne pristopa;

- 75 dnem do 31. decembra 2004;

- 90 dnem do 31. decembra 2005.

9. OKOLJE

A. RAVNANJE Z ODPADKI

31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) in (b) Direktive 94/62/ES Slovenija doseže cilje glede predelave in recikliranja za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2007 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje plastike: 9 % po teži do dne pristopa, 12 % za leto 2004, 13 % za leto 2005 in 14 % za leto 2006;

- skupni delež predelave: 36 % po teži do dne pristopa, 40 % za leto 2004, 44 % za leto 2005 in 48 % za leto 2006.

B. KAKOVOST VODE

31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2015 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo v Sloveniji v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do 31. decembra 2008 se doseže upoštevanje direktive na občutljivih območjih za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10000;

- do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 15000.

C. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

Z odstopanjem od člena 5(1) Uredbe Sveta 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom v Sloveniji ne uporabljajo za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

- SŽ Acroni, Jesenice, 30. oktober 2010;

- SŽ Metal Ravne, Koroškem, 30. oktober 2011;

- IMP Livar, Ivančna Gorica, 30. oktober 2008;

- Mariborska livarna, Maribor, 30. oktober 2011;

- IGM Zagorje, Zagorje, 30. oktober 2011;

- Steklarna Rogaška, Rogaška, 30. oktober 2010;

- Komunala Nova Gorica, Nova Gorica, 30. oktober 2008;

- Komunala Trbovlje, Trbovlje, 30. oktober 2008;

- Radeče papir, Radeče, 30. oktober 2010;

- Industrija usnja Vrhnika, Vrhnika, 30. oktober 2010;

- Ljubljanske mlekarne, Ljubljana, 30. oktober 2011;

- Kmetijski kombinat Ptuj, Ptuj, 30. oktober 2010;

- Farma Ihan, Domžale, 30. oktober 2010;

- Farma Stična, Stična, 30. oktober 2010;

- Ljutomerčan Cven, Cven, 30. oktober 2010.

Pred 30. oktobrom 2007 se bodo za te obrate izdala popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 direktive.

[1] NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z 32002 R 0029: Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

[2] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

--------------------------------------------------

Dodatek A

iz Priloge XIII, Poglavja 1 [*]

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 1488.

--------------------------------------------------

Dodatek B

iz Priloge XIII, Poglavja 5, Oddelka B, Pododdelka I [*]

Seznam obratov, vključno s številom neustreznih kletk

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 1652.

--------------------------------------------------

PRILOGA XIV

Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Slovaška

1. PROSTO GIBANJE OSEB

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti;

31968 L 0360: Direktiva Sveta 68/360/EGS z dne 15. oktobra 1968 o odpravi omejitev gibanja in prebivanja v Skupnosti za delavce držav članic in za njihove družine (UL L 257, 19.10.1968, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

31968 R 1612: Uredba Sveta (EGS) št. 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 o prostem gibanju delavcev v Skupnosti (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1);

31996 L 0071: Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1).

1. Člen 39 in prvi odstavek člena 49 Pogodbe ES se v zvezi s prostim gibanjem delavcev in svobodo opravljanja storitev, ki vključuje začasno gibanje delavcev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, med Slovaško na eni strani ter Belgijo, Češko, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Grčijo, Španijo, Francijo, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Madžarsko, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Slovenijo, Finsko, Švedsko in Združenim kraljestvom na drugi strani, v celoti uporabljata le ob upoštevanju prehodnih določb iz odstavkov od 2 do 14.

2. Z odstopanjem od členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in do konca dveletnega obdobja od dne pristopa bodo sedanje države članice uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, ki urejajo dostop slovaških državljanov na njihove trge dela. Sedanje države članice lahko uporabljajo take ukrepe do konca petletnega obdobja od dne pristopa.

Slovaški državljani, ki na dan pristopa zakonito delajo v sedanji državi članici in se jim je dovolil dostop na trg dela v tej državi članici za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več bodo imeli dostop na trg dela te države članice, vendar ne na trg dela drugih držav članic, ki uporabljajo nacionalne ukrepe.

Slovaški državljani, ki se jim je dovolil dostop na trg dela v sedanji državi članici po pristopu za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več, tudi uživajo iste pravice.

Slovaški državljani iz drugega in tretjega pododstavka zgoraj prenehajo uživati pravice iz teh pododstavkov, če prostovoljno zapustijo trg dela zadevne sedanje države članice.

Slovaški državljani, ki na dan pristopa ali v obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi, zakonito delajo v sedanji državi članici in ki se jim je dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev, ne uživajo teh pravic.

3. Pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa Svet na podlagi poročila Komisije ponovno preuči delovanje prehodnih določb iz odstavka 2.

Ob zaključku tega ponovnega pregleda in najkasneje pred koncem dveletnega obdobja od dne pristopa sedanje države članice uradno obvestijo Komisijo, če bodo še naprej uporabljale nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov oz. če bodo od takrat dalje uporabljale člene od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

4. Na zahtevo Slovaške se lahko izvede nadaljnji ponovni pregled. Uporabi se postopek iz odstavka 3 in se konča v šestih mesecih od prejema zahteve Slovaške.

5. Država članica, ki do konca petletnega obdobja iz odstavka 2 ohrani nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko v primeru resnih motenj na svojem trgu dela ali grožnje le-teh in po tem, ko uradno obvesti Komisijo, nadaljuje z uporabo teh ukrepov do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa. Če takega uradnega obvestila ni, se uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68.

6. V sedemletnem obdobju od dne pristopa tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za slovaške državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in ki slovaškim državljanom v tem obdobju za namene spremljanja izdajajo delovna dovoljenja, jih izdajajo avtomatično.

7. Tiste države članice, v katerih se na podlagi odstavkov 3, 4 ali 5 za slovaške državljane uporabljajo členi od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko do konca sedemletnega obdobja od dne pristopa uporabijo postopke iz spodnjih pododstavkov.

Če država članica iz prvega pododstavka ima ali pričakuje motnje na svojem trgu dela, ki bi lahko resno ogrozile življenjsko raven ali raven zaposlenosti v določeni regiji ali poklicu, ta država članica o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podrobnosti. Na podlagi teh podatkov lahko država članica zahteva, da Komisija popolnoma ali delno odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, da bi se ponovno vzpostavilo normalno stanje v tej regiji oz. poklicu. Komisija odloči o odložitvi uporabe ter o njenem trajanju in obsegu najpozneje v dveh tednih po prejemu take zahteve in o svoji odločitvi uradno obvesti Svet. Vsaka država članica lahko v dveh tednih od dne odločbe Komisije od Sveta zahteva, da odločbo odpravi ali spremeni. Svet o zahtevi odloči s kvalificirano večino v dveh tednih.

Država članica iz prvega pododstavka lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 in o tem Komisiji poda utemeljeno naknadno uradno obvestilo.

8. Dokler je uporaba členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68 odložena na podlagi odstavkov od 2 do 5 in 7 zgoraj, se člen 11 Uredbe uporablja na Slovaškem glede državljanov sedanjih držav članic in v sedanjih državah članicah glede slovaških državljanov pod naslednjimi pogoji:

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki na dan pristopa zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice, imajo po pristopu neposreden dostop na trg dela te države članice. Ta določba se ne uporablja za družinske člane delavca, ki se mu je zakonito dovolil dostop na trg dela te države članice za obdobje krajše od 12 mesecev.

- Člani delavčeve družine iz člena 10(1)(a) uredbe, ki zakonito prebivajo z delavcem na ozemlju države članice od dne po dnevu pristopa, vendar v obdobju uporabe zgoraj navedenih prehodnih določb, imajo dostop na trg dela zadevne države članice, ko v zadevni državi članici prebivajo najmanj osemnajst mesecev ali od tretjega leta od dne pristopa, kar se zgodi prej.

Te določbe ne posegajo v bolj ugodne nacionalne ukrepe ali ukrepe, izhajajoče iz dvostranskih sporazumov.

9. Če nekaterih določb Direktive 68/360/EGS ni mogoče uporabljati ločeno od določb Uredbe (EGS) št. 1612/68, katerih uporaba je odložena v skladu z odstavki od 2 do 5 in 7 ter 8, smejo Slovaška in sedanje države članice odstopati od teh določb, kolikor je to potrebno za uporabo odstavkov od 2 do 5 in 7 ter 8.

10. Kadar sedanje države članice na podlagi zgoraj navedenih prehodnih določb uporabljajo nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov, lahko Slovaška ohrani v veljavi enakovredne ukrepe za državljane zadevnih držav članic.

11. Če katera izmed sedanjih držav članic odloži uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68, lahko Slovaška glede Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske ali Slovenije uporabi postopke iz odstavka 7. V primeru uporabe teh postopkov se delovna dovoljenja, ki jih izdaja Slovaška za namene spremljanja državljanom Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske ali Slovenije, izdajajo avtomatično.

12. Vse sedanje države članice, ki v skladu z odstavki od 2 do 5 in od 7 do 9 uporabljajo nacionalne ukrepe, lahko v nacionalnem pravu uvedejo večjo svobodo prostega gibanja od tiste, ki velja na dan pristopa, vključno s popolnim dostopom na trg dela. Od tretjega leta od dne pristopa se lahko sedanje države članice, ki uporabljajo nacionalne ukrepe, kadarkoli odločijo za uporabo členov od 1 do 6 Uredbe (EGS) št. 1612/68. O takih odločitvah se obvesti Komisijo.

13. Nemčija in Avstrija lahko v primeru resnih motenj ali groženj le-teh v specifičnih občutljivih storitvenih sektorjih svojih trgov dela, ki bi lahko nastale v določenih regijah zaradi čezmejnega opravljanja storitev, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive 96/71/ES, in dokler na podlagi zgornjih prehodnih določb uporabljata nacionalne ukrepe ali ukrepe iz dvostranskih sporazumov o prostem gibanju slovaških delavcev, po tem, ko uradno obvestita Komisijo, odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, da bi v okviru opravljanja storitev podjetij s sedežem na Slovaškem omejili začasno gibanje delavcev, katerih pravica do začetka opravljanja dela v Nemčiji in Avstriji je podrejena nacionalnim ukrepom.

Seznam storitvenih sektorjev, za katere se lahko uporablja odstopanje, je naslednji:

— v Nemčiji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 čiščenje objektov in opreme |

Druge storitve | 74.87 samo dejavnosti notranjega dekoraterstva |

— v Avstriji:

Sektor | NACE [1] koda, razen če ni drugače določeno |

Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov | 01.41 |

Obdelava naravnega kamna | 26.7 |

Proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov | 28.11 |

Gradbeništvo s sorodnimi branžami | od 45.1 do 4 Dejavnosti iz Priloge k Direktivi 96/71/ES |

Poizvedovalne aktivnosti in varovanje | 74.60 |

Čiščenje objektov in opreme | 74.70 |

Nega na domu | 85.14 |

Socialno varstvo brez nastanitve | 85.32 |

Če Nemčija ali Avstrija v skladu s prejšnjimi pododstavki odstopata od prvega odstavka člena 49 Pogodbe ES, lahko Slovaška po tem, ko uradno obvesti Komisijo, sprejme enakovredne ukrepe.

Učinek uporabe tega odstavka nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za začasno gibanje delavcev v okviru čezmejnega opravljanja storitev med Nemčijo ali Avstrijo in Slovaško od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

14. Učinek uporabe odstavkov od 2 do 5 in od 7 do 12 nima za posledico bolj restriktivnih pogojev za dostop slovaških državljanov na trge dela sedanjih držav članic od tistih, ki obstajajo na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

Ne glede na uporabo določb iz odstavkov od 1 do 13 sedanje države članice v kateremkoli obdobju, ko se uporabljajo nacionalni ukrepi ali ukrepi iz dvostranskih sporazumov, glede dostopa na njihov trg dela prednostno obravnavajo delavce, ki so državljani držav članic, v primerjavi z delavci, ki so državljani tretjih držav.

Slovaških delavcev migrantov in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo v drugi državi članici, ali delavcev migrantov iz drugih držav članic in njihovih družin, ki zakonito prebivajo in delajo na Slovaškem, se ne obravnava bolj restriktivno kot delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane, ki delajo v tej državi članici oz. na Slovaškem. Poleg tega se ob uporabi načela prednostne obravnave v Skupnosti delavcev migrantov iz tretjih držav, ki prebivajo in delajo na Slovaškem, ne obravnava bolj ugodno kot državljane Slovaške.

2. SVOBODA OPRAVLJANJA STORITEV

31997 L 0009: Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (UL L 84, 26.3.1997, str. 22).

Z odstopanjem od člena 4(1) Direktive 97/9/ES se minimalna raven odškodnine do 31. decembra 2006 ne uporablja na Slovaškem. Slovaška zagotovi, da njena odškodninska shema za vlagatelje zagotavlja kritje za najmanj 10000 EUR do 31. decembra 2004, za najmanj 13000 EUR od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 in za najmanj 16000 EUR od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2006.

V prehodnem obdobju bodo druge države članice ohranile pravico preprečiti poslovanje podružnicam slovaških investicijskih podjetij s sedežem na njihovem ozemlju, če in dokler se te podružnice ne pridružijo na ozemlju zadevne države članice uradno priznani odškodninski shemi za vlagatelje, ki zagotavlja kritje za razliko med slovaško ravnijo odškodnine in minimalno ravnijo iz člena 4(1).

3. PROSTI PRETOK KAPITALA

Pogodba o Evropski uniji;

Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Ne glede na obveznosti iz pogodb, na katerih temelji Evropska unija, lahko Slovaška sedem let od dne pristopa ohrani v veljavi pravila glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov s strani nerezidentov iz Zakona o zunanji trgovini št. 202/1995 Coll. in iz Zakona št. 229/1991 Coll. o lastništvu na zemljiščih in kmetijskem premoženju, kot sta bila spremenjena. V nobenem primeru se državljana države članice glede pridobitve kmetijskih zemljišč in gozdov ne sme obravnavati manj ugodno kot na dan podpisa Pristopne pogodbe ali ga obravnavati bolj restriktivno kot državljane tretjih držav.

Za državljane drugih držav članic, ki želijo imeti sedež kot samozaposleni kmetje ter so na Slovaškem tri leta neprekinjeno zakonito prebivali in opravljali kmetijsko dejavnost, ne veljajo določbe prejšnjega odstavka ali kakršnikoli postopki, ki ne veljajo za slovaške državljane.

Pred iztekom tretjega leta od dne pristopa se opravi splošni ponovni pregled teh prehodnih ukrepov. V ta namen Komisija Svetu predloži poročilo. Svet lahko na predlog Komisije soglasno odloči, da se prehodno obdobje iz prvega odstavka skrajša ali konča.

Če Slovaška med prehodnim obdobjem uvede postopke dovoljenja za pridobitev nepremičnin na Slovaškem s strani nerezidentov, ti postopki temeljijo na transparentnih, objektivnih, trajnih in javnosti dostopnih merilih. Ta merila se uporabljajo nediskriminacijsko in ne razlikujejo med državljani Slovaške in drugih držav članic.

Če obstajajo zadostni dokazi, da bo po izteku prehodnega obdobja na trgu s kmetijskimi zemljišči na Slovaškem prišlo do resnih motenj ali do groženj resnih motenj, Komisija na zahtevo Slovaške odloči o podaljšanju prehodnega obdobja za največ tri leta.

4. POLITIKA KONKURENCE

1. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci:

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES in pod pogojem, da sta spodnja pogoja izpolnjena, lahko Slovaška do konca fiskalnega leta 2008 za enega upravičenca v industriji motornih vozil uporablja oprostitev od davka na dobiček družb, ki se dodeli na podlagi Uredbe vlade št. 192/1998 Coll., pod pogojem, da vsota pomoči iz te davčne oprostitve ne presega 30 % upravičenih stroškov investicij za zadeven projekt od leta 1998.

Za namene tega odstavka so upravičeni stroški določeni na podlagi Smernic o državni regionalni pomoči [2].

(b) Slovaška Komisiji predloži poročila o spremljanju, ki vsebujejo naslednje podatke:

- na polletni osnovi podatke o upravičenih investicijah, ki jih je investiral upravičenec do pomoči in

- na letni osnovi podatke o pomočeh dodeljenih upravičencu do pomoči po zgornji shemi pomoči.

Slovaška predloži poročila v štirih mesecih po koncu vsakega polletja ali leta, z začetkom s koncem aprila 2003. Prvo poročilo vsebuje podatke, ki se nanašajo na leta 1998 - 2002. Zadnje poročilo se predloži do konca avgusta 2009, razen če se Komisija in Slovaška dogovorita drugače.

(c) Brez poseganja v prejšnji odstavek se uporabljajo določbe o spremljanju iz Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o podrobnih pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES.

(d) Če vsota pomoči pred koncem fiskalnega leta 2008 doseže najvišjo dopustno mejo iz odstavka (a), se oprostitev plačila davka prekine in upravičenec dolguje splošen davek na dobiček družbe za tisti del dobička, ki bi presegal najvišjo dopustno mejo, če bi bil oproščen.

2. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, Naslov VI, Poglavje 1, Pravila o konkurenci.

(a) Ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES lahko Slovaška do konca fiskalnega leta 2009 uporablja za enega upravičenca v jeklarski industriji oprostitev od davka na dobiček družb na podlagi Zakona št. 366/1999 Coll. o davku na dohodek, pod pogojem, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(i) upravičenec do pomoči omeji proizvodnjo in prodajo ploščatih proizvodov (vroče valjani, hladno valjani, prevlečeni) v razširjeni EU. Zgornje meje se določijo na podlagi podatkov za leto 2001. Od leta 2002 naprej lahko upravičenec do pomoči letno poviša zgornjo mejo proizvodnje za 3 % in prodaje za 2 %. Zgornja meja prodaje velja od dne pristopa. Proizvodnja specifičnih tipov proizvodov lahko varira, pod pogojem, da kombinirana proizvodnja ne presega določenih zgornjih mej;

(ii) upravičenec ne razširi obsega skupin končnih proizvodov, ki obstaja na dan 13. decembra 2002;

(iii) skupna pomoč dodeljena upravičencu na podlagi Zakona št. 366/1999 Z.z o davku na dohodek ne presega 500 milijonov USD. Ta pomoč je lahko dodeljena le enkrat ter ne more biti pod nobenim pogojem podaljšana ali obnovljena. Vsaka pomoč, ki se dodeli istemu upravičencu med prehodnim obdobjem, se šteje v znesek 500 milijonov USD;

(iv) upravičenec izpolnjuje pogoje privatizacijske pogodbe glede ohranitve ravni zaposlenosti.

Če je davčna olajšava upravičencu do pomoči prilagojena na tak način, da zagotavlja znatno znižanje skupnega zneska pomoči, pri tem pa ni ogrožena rentabilnost, lahko Komisija ponovno pregleda zgornje pogoje v skladu s postopkom iz člena 88(1) Pogodbe ES. Pred začetkom postopka Komisija upošteva mnenja držav članic o tem, ali je znižanje pomoči znatno. Ta mnenja se izrazijo na podlagi priporočila Komisije in na podlagi ustreznih razpoložljivih podatkov.

(b) Slovaška Komisiji in Svetu predloži polletna poročila o spremljanju, ki vsebujejo naslednje podatke o upravičencu do pomoči:

- proizvodnjo (v tonah) vsakega od naslednjih izdelkov: vroče valjane žice, hladno valjane pločevine, pocinkane pločevine, pocinjene pločevine, elektropločevine, organsko prevlečene pločevine, varjenih cevi ter kakršnihkoli drugih izdelkov, ki jih je treba podrobno določiti;

- prodaja (v tonah) zgornjih izdelkov v razširjeni EU;

- razvoj zaposlovanja v podjetju in regiji, kakor tudi napredek pri pripravah za načrtno pomoč pri iskanju nove zaposlitve za zaposlene;

- enkrat letno stroške za osebje v tekočem letu in v obdobju po privatizaciji;

- enkrat letno dobičke v fiskalnem letu pred odmero davka in specificiran skupni znesek pomoči.

Slovaška predloži poročila v štirih mesecih po koncu vsakega polletja, z začetkom od konca aprila 2003. Prvo poročilo vključuje podatke, ki se nanašajo na leta 2000, 2001 in 2002. Zadnje poročilo se predloži do konca aprila 2010, razen če se Komisija, Svet in Slovaška dogovorijo drugače.

(c) Brez poseganja v prejšnji odstavek se uporabljajo določbe o spremljanju iz Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o podrobnih pravilih za uporabo člena 93 Pogodbe ES.

(d) Če skupna pomoč pred koncem fiskalnega leta 2009 doseže najvišjo dopustno mejo iz odstavka (a)(iii), se oprostitev plačila davka prekine in upravičenec dolguje splošen davek na dobiček za tisti del dobička, ki bi presegal najvišjo dopustno mejo, če bi bil oproščen.

(e) Če upravičenec ne spoštuje pogoje iz pogodbe o privatizaciji glede ohranitve stopnje zaposlenosti, se pomoč s takojšnjim učinkom prekine in se uporabijo kazni, določene v pogodbi o privatizaciji.

5. KMETIJSTVO

A. KMETIJSKA ZAKONODAJA

32001 R 1260: Uredba Sveta (ES) št. 1260/2001 z dne 19. junija 2001 o skupni ureditvi trgov v sektorju sladkorja (UL L 178, 30.6.2001, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32002 R 0680: Uredbo Komisije (ES) št. 680/2002 z dne 19.4.2002 (UL L 104, 20.4.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 45 Uredbe (ES) št. 1260/2001 in ustreznih členov drugih uredb o skupni ureditvi kmetijskih trgov lahko Slovaška do 31. decembra 2006 nadaljuje z dodeljevanjem državnih pomoči, da zagotovi delovanje sistema skladiščnic in prejemnic iz Zakona št. 144/1998 Z.z. o skladiščnicah in prejemnicah, ki je stopil v veljavo 1. junija 1998.

Slovaška Komisiji predloži letno poročilo o izvajanju ukrepov državnih pomoči, v katerem so navedene oblike pomoči in zneski.

B. VETERINARSKA ZAKONODAJA

31964 L 0433: Direktiva Sveta 64/433/EGS z dne 26. junija 1964 o zdravstvenih pogojih za proizvodnjo in trženje svežega mesa (UL P 121, 29.7.1964, str. 2012 ter pozneje spremenjena in prečiščena v UL L 268, 29.6.1991, str. 71), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31995 L 0023: Direktivo Sveta 95/23/ES z dne 22.6.1995 (UL L 243, 11.10.1995, str. 7);

31977 L 0099: Direktiva Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in trženje mesnih izdelkov in določenih drugih izdelkov živalskega izvora (UL L 26, 31.1.1977, str. 85 ter kasneje spremenjena in ažurirana v UL L 57, 2.3.1992, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0076: Direktivo Sveta 97/76/ES z dne 16.12.1997 (UL L 10, 16.1.1998, str. 25);

31991 L 0493: Direktiva Sveta 91/493/EGS z dne 22. julija 1991 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov (UL L 268, 24.9.1991 str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 L 0079: Direktivo Sveta 97/79/ES z dne 18.12.1997 (UL L 24, 30.1.1998, str. 31).

(a) Pod pogoji, navedenimi v nadaljevanju, se strukturne zahteve iz Priloge I k Direktivi 64/433/EGS, Prilog A in B k Direktivi 91/493/EGS in iz Priloge k Direktivi 91/493/EGS do 31. decembra 2006 ne uporabljajo za obrate na Slovaškem, ki so našteti v Dodatku k tej prilogi.

b) Dokler so obrati iz odstavka (a) zgoraj upravičeni do koristi iz določb tega odstavka, se proizvodi, ki izvirajo iz teh obratov, ne glede na datum trženja dajo le na domači trg ali se uporabljajo za nadaljnjo predelavo v istih obratih. Ti proizvodi morajo imeti posebno oznako identifikacije/zdravstvene ustreznosti.

Prejšnji pododstavek se uporablja za vse proizvode, ki izvirajo iz integriranih obratov za proizvodnjo mesa, kjer za del obrata veljajo določbe iz odstavka (a).

(c) Slovaška zagotovi postopno izpolnjevanje strukturnih zahtev iz odstavka (a), v skladu z roki za odpravo obstoječih pomanjkljivosti iz Dodatka k tej prilogi. Slovaška zagotovi, da le tisti obrati, ki v popolnosti izpolnijo te zahteve do 31. decembra 2006, lahko nadaljujejo z obratovanjem. Slovaška predloži Komisiji letna poročila o napredku, ki je bil dosežen v vsakem od obratov naštetih v Dodatku, vključno s seznamom obratov, ki so v zadevnem letu odpravili obstoječe pomanjkljivosti.

(d) Komisija lahko pred pristopom in do 31. decembra 2006 ažurira Dodatek k tej prilogi; v tem smislu lahko na podlagi napredka, ki je bil dosežen pri odpravi obstoječih pomanjkljivosti in izsledkov procesa spremljanja, v določenem obsegu doda ali izbriše posamezne obrate.

Podrobna izvedbena pravila za zagotovitev tekočega delovanja zgoraj navedene prehodne ureditve se sprejmejo v skladu s členom 16 Direktive 64/433/EGS, členom 20 Direktive 77/99/EGS in členom 15 Direktive 91/493/EGS.

6. PROMETNA POLITIKA

31993 R 3118: Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12.11.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 R 0484: Uredbo (ES) št. 484/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 1.3.2002 (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

(a) Z odstopanjem od člena 1 Uredbe (EGS) št. 3118/93 in do konca drugega leta od dne pristopa so prevozniki s sedežem na Slovaškem izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora v ostalih državah članicah in prevozniki s sedežem v ostalih državah članicah so izključeni od opravljanja storitev notranjega cestnega prevoza tovora na Slovaškem.

(b) Pred koncem drugega leta od dne pristopa države članice uradno obvestijo Komisijo ali bodo to obdobje podaljšale za največ dve leti ali bodo odtlej v celoti uporabljale člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(c) Pred koncem četrtega leta od dne pristopa v primeru resnih motenj ali grožnje le-teh na trgu notranjega cestnega prevoza tovora, države članice, v katerih se člen 1 ne uporablja na podlagi odstavka (b) zgoraj, uradno obvestijo Komisijo ali bodo podaljšale to obdobje za največ eno leto ali bodo odslej v celoti uporabile člen 1 uredbe. Če tega uradnega obvestila ni, se uporabi člen 1 uredbe. Le prevozniki s sedežem v državah članicah, v katerih se uporablja člen 1 uredbe, lahko opravljajo storitve notranjega cestnega prevoza v tistih državah članicah, kjer se prav tako uporablja člen 1.

(d) Dokler se člen 1 uredbe ne uporablja v celoti v vseh državah članicah, tiste države članice v katerih se člen 1 uredbe uporablja na podlagi odstavkov (b) ali (c) zgoraj, lahko uporabijo spodaj opisani postopek.

Kadar ima država članica iz prejšnjega odstavka resne motnje na nacionalnem trgu ali njegovih delih zaradi kabotaže ali jih ta še poslabša, kot na primer občutno povečanje ponudbe nad povpraševanjem ali ogrozitev finančne stabilnosti ali preživetja znatnega števila podjetij za cestni prevoz tovora, o tem obvesti Komisijo in druge države članice in jim priskrbi vse potrebne podatke. Na podlagi teh podatkov lahko država članica, da bi ponovno vzpostavila normalno stanje, zahteva od Komisije delno ali popolno odložitev uporabe člena 1 uredbe.

Komisija preuči razmere na podlagi podatkov, ki jih priskrbi zadevna država članica in v roku enega meseca od prejema zahteve odloči ali je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe. Uporabi se postopek iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka odstavka 3 ter odstavki 4, 5 in 6 člena 7 uredbe.

Država članica iz prvega pododstavka zgoraj lahko v nujnih in izjemnih primerih odloži uporabo člena 1 uredbe in o tem naknadno poda Komisiji utemeljeno uradno obvestilo.

(e) Dokler se člen 1 Uredbe ne uporablja na podlagi zgornjih odstavkov od (a) do (c), lahko države članice urejajo dostop do storitev notranjega cestnega prevoza tovora s postopno izmenjavo dovoljenj za kabotažo na podlagi dvostranskih sporazumov. To lahko vključuje možnost popolne liberalizacije.

(f) Učinek uporabe odstavkov od (a) do (d) ne povzroči bolj restriktivnega dostopa do storitev notranjega cestnega prevoza od tistega, ki obstaja na dan podpisa Pogodbe o pristopu.

7. OBDAVČITEV

1. 31977 L 0388: Šesta Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za obdavčitev (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0038: Direktivo Sveta 2002/38/ES z dne 7.5.2002 (UL L 128, 15.5.2002, str. 41).

Z odstopanjem od člena 12(3)(a) Direktive 77/388/EGS lahko Slovaška ohrani a) do 31. decembra 2008 nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 5 %, od dobave toplotne energije, ki jo uporabljajo gospodinjstva in mali podjetniki, ki niso registrirani za DDV, za ogrevanje in proizvodnjo tople vode, z izjemo surovin za ustvarjanje toplotne energije ter b) do 31. decembra 2007 nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 5 %, od gradnje stanovanjskih objektov, ki se ne opravlja v okviru socialne politike, z izjemo dobave gradbenih materialov.

Brez poseganja v uradno odločitev, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 12(3)(b) Direktive 77/388/EGS, lahko Slovaška eno leto od dne pristopa ohrani nižjo stopnjo davka na dodano vrednost, ki ni nižja od 5 %, od dobave zemeljskega plina in elektrike.

Za uporabo člena 28(3)(b) Direktive 77/388/EGS lahko Slovaška, dokler se ne izpolni pogoj iz člena 28(4) direktive ali dokler se ista oprostitev uporablja za katerokoli sedanjo državo članico, karkoli nastopi prej, ohrani oprostitev davka na dodano vrednost od mednarodnega prevoza potnikov iz točke 17 Priloge F direktive.

2. 31992 L 0079: Direktiva Sveta 92/79/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju davkov na cigarete (UL L 316, 31.10.1992, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0010: Direktivo Sveta 2002/10/ES z dne 12.2.2002 (UL L 46, 16.2.2002, str. 26).

Z odstopanjem od člena 2(1) Direktive 92/79/EGS lahko Slovaška do 31. decembra 2008 preloži uporabo celotne minimalne trošarine na drobnoprodajno ceno (vključno z vsemi davki) za cigarete najbolje prodajane cenovne kategorije, pod pogojem, da Slovaška med tem obdobjem postopno prilagodi svoje trošarinske stopnje celotni minimalni trošarini iz direktive.

Brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov [3] in po tem, ko obvestijo Komisijo, lahko države članice, dokler se uporablja zgornje odstopanje, ohranijo iste količinske omejitve za cigarete, ki se jih brez plačila dodatne trošarine lahko vnaša na njihova ozemlja iz Slovaške, kot se jih uporablja za uvoz iz tretjih držav. Države članice, ki uporabljajo to možnost, lahko izvajajo potrebne preglede, pod pogojem, da ti pregledi ne prizadenejo pravilnega delovanja notranjega trga.

8. ENERGETIKA

31968 L 0414: Direktiva Sveta 68/414/EGS z dne 20. decembra 1968 o obveznosti držav članic EGS glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 308, 23.12.1968, str. 14), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31998 L 0093: Direktivo Sveta 98/93/ES z dne 14.12.1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 100).

Z odstopanjem od člena 1(1) Direktive 68/414/EGS se minimalna raven zalog naftnih derivatov do 31. decembra 2008 ne uporablja za Slovaško. Slovaška zagotavlja, da minimalna raven zalog naftnih derivatov za vse kategorije naftnih derivatov iz člena 2 ustreza najmanj naslednjemu številu dni povprečne dnevne domače porabe, kot je opredeljena v členu 1(1):

- 47 dnem do dne pristopa;

- 55 dnem do 31. decembra 2004;

- 64 dnem do 31. decembra 2005;

- 73 dnem do 31. decembra 2006;

- 82 dnem do 31. decembra 2007;

- 90 dnem do 31 decembra 2008.

9. OKOLJE

A. KAKOVOST ZRAKA

31994 L 0063: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/63/ES z dne 20. decembra 1994 o nadzorovanju emisij hlapnih organskih spojin (HOS) pri skladiščenju bencina in njegovi distribuciji iz terminalov do bencinskih servisov (UL L 365, 31.12.1994, str. 24).

1. Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe naprave za skladiščenje v terminalih ne uporabljajo na Slovaškem:

- do 31. decembra 2004 za 41 naprav za skladiščenje s količino pretočenega bencina večjo od 50000 ton/leto;

- do 31. decembra 2007 za 26 naprav za skladiščenje s količino pretočenega bencina manjšo od 25000 ton/leto.

2. Z odstopanjem od člena 4 in Priloge II Direktive 94/63/ES se zahteve za opremo za polnjenje in praznjenje v terminalih ne uporabljajo na Slovaškem:

- do 31. decembra 2004 za 3 terminale s količino pretočenega bencina večjo od 150000 ton/leto;

- do 31. decembra 2007 za 5 terminalov s količino pretočenega bencina manjšo od 150000 ton/leto.

3. Z odstopanjem od člena 5 Direktive 94/63/ES se zahteve za obstoječe premične rezervoarje v terminalih ne uporabljajo na Slovaškem do 31. decembra 2007 za 74 avtocistern.

4. Z odstopanjem od člena 6 in Priloge III Direktive 94/63/ES se zahteve za polnjenje obstoječih naprav za skladiščenje na bencinskih servisih ne uporabljajo na Slovaškem:

- do 31. decembra 2004 za 226 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 1000 m3/leto;

- do 31. decembra 2007 za nadaljnjih 116 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 500 m3/leto;

- do 31. decembra 2007 za nadaljnjih 24 bencinskih servisov s količino pretočenega bencina večjo od 500 m3/leto.

B. RAVNANJE Z ODPADKI

1. 31993 R 0259: Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje (UL L 30, 6.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 2557: Uredbo Komisije (ES) št. 2557/2001 z dne 28.12.2001 (UL L 349, 31.12.2001, str. 1).

a) Do 31. decembra 2011 se pristojne organe uradno obvešča o vseh pošiljkah odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III in IV k Uredbi (EGS) 259/93, in o pošiljkah odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah, na Slovaško in odpadke bo predela skladno s členi 6, 7 in 8 uredbe.

b) Z odstopanjem od člena 7(4) Uredbe (EGS) št. 259/93 pristojni organi ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo, ki so našteti v Prilogah II, III, IV k uredbi, in pošiljkam odpadkov za predelavo, ki niso našteti v teh prilogah in so namenjeni v obrat, ki koristi začasno odstopanje od nekaterih določb Direktiv 94/67/ES [4] o sežiganju nevarnih odpadkov, 96/61/ES [5] o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, 2000/76/ES [6] o sežiganju odpadkov in 2001/80/ES [7] o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav v obdobju, ko se začasno odstopanje uporablja za namembni obrat.

2. 31994 L 0062: Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).

Z odstopanjem od člena 6(1)(a) Direktive 94/62/ES Slovaška doseže skupne cilje glede predelave za sledeče embalažne materiale do 31. decembra 2007 v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- recikliranje kovin: 7 % po teži do dne pristopa, 9 % za leto 2004, 11 % za leto 2005 in 13 % za leto 2006;

- skupni cilj glede predelave: 34 % po teži do dne pristopa, 39 % za leto 2004, 43 % za leto 2005 in 47 % za leto 2006.

C. KAKOVOST VODE

1. 31984 L 0156: Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize (UL L 74, 17.3.1984, str. 49), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge I Direktive 84/156/EGS se mejne vrednosti za odvajanje živega srebra in benzopirena v vode iz člena 1 Direktive 76/464/EGS [8] o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti do 31. decembra 2006 ne uporabljajo za Novácke chemické závody, a.s., Nováky, Slovaška.

2. 31986 L 0280: Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS (UL L 181, 4.7.1986, str. 16), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31991 L 0692: Direktivo Sveta 91/692/EGS z dne 23.12.1991 (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

Z odstopanjem od člena 3 in Priloge II Direktive 86/280/EGS se mejne vrednosti za odvajanje tetrakloretilena, trikloretilena in tetraklormetana v vode iz člena 1 Direktive 76/464/EGS [9] o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti do 31. decembra 2006 ne uporabljajo za Duslo, a.s., Šaľa Slovaška.

3. 31991 L 0271: Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40), kakor je bila spremenjena z:

- 31998 L 0015: Direktivo Komisije 98/15/ES z dne 27.2.1998 (UL L 67, 7.3.1998, str. 29).

Z odstopanjem od členov 3, 4 in 5(2) Direktive 91/271/EGS se do 31. decembra 2015 zahteve za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v celoti ne uporabljajo na Slovaškem v skladu z naslednjimi vmesnimi cilji:

- do 31. decembra 2004 se doseže upoštevanje direktive za 83 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 31. decembra 2008 se doseže upoštevanje direktive za 91 % skupne biološko razgradljive obremenitve;

- do 31. decembra 2010 se doseže upoštevanje direktive za območja poselitve (aglomeracije) s populacijskim ekvivalentom več kot 10000;

- do 31. decembra 2012 se doseže upoštevanje direktive za 97 % skupne biološko razgradljive obremenitve.

D. NADZOR NAD INDUSTRIJSKIM ONESNAŽEVANJEM IN OBVLADOVANJE TVEGANJA

1. 31994 L 0067: Direktiva Sveta 94/67/ES z dne 16. decembra 1994 o sežiganju nevarnih odpadkov (UL L 365, 31.12.1994, str. 34);

- 32000 L 0076: Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, 28.12.2000, str. 91).

Z odstopanjem od členov 7 in 11 in od Priloge III Direktive 94/67/ES in z odstopanjem od členov 6, 7(1) in 11 Direktive 2000/76/ES se mejne emisijske vrednosti in zahteve za meritve do 31. decembra 2006 ne uporabljajo za naslednje sežigalnice na Slovaškem:

Bolnišnične sežigalnice:

- NsP Svidník;

- NsP Trebišov;

- NsP Košice;

- NsP Rožňava;

- NsP Poprad;

- NsP Lučenec;

- NsP Žilina;

- NsP Levice;

- NsP Prievidza-Bojnice;

- NsP Trnava;

- NsP Senica.

Sežigalnice nevarnih odpadkov:

- Slovnaft, a. s., Bratislava (1978);

- Slovnaft, a. s., Bratislava (1984);

- Novácke chemické závody, a. s., Nováky (1974);

- Duslo, a. s., Šaľa (1982);

- Petrochema, a. s., Dubová (1977);

- Petrochema, a. s., Dubová (1988);

- Chemko, a. s., Strážske (1984).

2. 31996 L 0061: Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

Z odstopanjem od člena 5(1) Direktive 96/61/ES se zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom na Slovaškem ne uporabljajo za naslednje obrate do datuma navedenega za vsak obrat, če gre za obveznost obratovanja teh obratov v skladu z mejnimi emisijskimi vrednostmi, enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah v skladu s členom 9(3) in (4):

- Považská cementáreň, a. s., Ladce: 31. december 2011;

- Slovenský hodváb, a. s.,Senica: 31. december 2011;

- Istrochem, a. s., Bratislava: 31. december 2011;

- NCHZ, a. s., Nováky: 31. december 2011;

- SLZ Chémia a. s.. Hnúšťa: 31. december 2011;

- Duslo, a. s. Šaľa: 31. december 2010;

- ŽOS Trnava, a. s: 31. december 2010;

- Bukocel, a. s.: 31. december 2009;

- U.S. Steel: 31. december 2010;

- Matador, a. s. Púchov: 31. december 2011.

Pred 30. oktobrom 2007 se bodo za te obrate izdala popolnoma usklajena dovoljenja, ki bodo vsebovala individualno zavezujoče časovne razporede za doseganje popolne usklajenosti. Ta dovoljenja do 30. oktobra 2007 zagotovijo upoštevanje splošnih načel, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavcev iz člena 3 direktive.

3. 32001 L 0080: Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (UL L 309, 27.11.2001, str. 1).

Z odstopanjem od člena 4(1) in dela A Prilog od III do VII Direktive 2007/80/ES se do 31. decembra 2007 mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah ne uporabljajo za naslednje naprave na Slovaškem:

- SSE, Žilina, toplarna Zvolen (kotla K1 in K2);

- SSE, Žilina, toplarna Žilina (kotla K1 in K2);

- SSE, Žilina, toplarna Martin (kotli K4, K5, K6 in K7).

[1] NACE: glej 31990 R 3037: Uredba Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti (UL L 293, 24.10.1990, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z 32002 R 0029: Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 z dne 19.12.2001 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

[2] UL C 74, 10.3.1998, str. 9.

[3] UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

[4] UL L 365, 31.12.1994, str. 34.

[5] UL L 257, 10.10.1996, str. 26.

[6] UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

[7] UL L 309, 27.11.2001, str. 1.

[8] UL L 129, 18.5.1976, str. 23. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

[9] UL L 129, 18.5.1976, str. 23. Direktiva kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/60/ES (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

--------------------------------------------------

Dodatek

iz Priloge XIV, Poglavja 5, Oddelka B [*]

Seznam obratov, vključno s pomanjkljivostmi in roki za njihovo odpravo

[*] Glej UL C 227 E, 23.9.2003, str. 1654.

--------------------------------------------------

PRILOGA XV

Maksimalne dodatne odobrene pravice iz člena 32(1) Akta o pristopu

Na podlagi pristopa 10 novih držav članic s 1. majem 2004 predstavljajo maksimalne, s širitvijo povezane dodatne odobrene pravice za prevzem obveznosti za kmetijstvo, strukturne operacije, notranje politike in upravo, kakor so bile dogovorjene v sklepih Evropskega sveta v Kopenhagnu, zneski iz tabele spodaj:

Maksimalne, s širitvijo povezane odobrene pravice za prevzem obveznosti (v milijonih evrov — v cenah iz 1999) 2004-2006 (za 10 novih držav članic)

| 2004 | 2005 | 2006 |

Postavka 1 Kmetijstvo | 1,897 | 3,747 | 4,147 |

Od česar: | | | |

1a — Skupna kmetijska politika | 327 | 2,032 | 2,322 |

1b — Razvoj podeželja | 1,570 | 1,715 | 1,825 |

Postavka 2 Strukturni ukrepi po omejitvi | 6,070 | 6,907 | 8,770 |

Od česar: | | | |

Strukturni sklad | 3,453 | 4,755 | 5,948 |

Kohezijski sklad | 2,617 | 2,152 | 2,822 |

Postavka 3 Notranje politike in dodatni prehodni odhodki | 1,457 | 1,428 | 1,372 |

Od česar: | | | |

Obstoječe politike | 846 | 881 | 916 |

Prehodni ukrepi za jedrsko varnost | 125 | 125 | 125 |

Prehodni ukrepi za vzpostavitev institucij | 200 | 120 | 60 |

Prehodni ukrepi za vzpostavitev institucij | 286 | 302 | 271 |

Postavka 5 Uprava | 503 | 558 | 612 |

Skupne maksimalne odobrene pravice za prevzem obveznosti (Postavke 1, 2, 3 in 5) | 9,927 | 12,640 | 14,901 |

Zgornja tabela je brez poseganja v EU-25 zgornjo mejo za postavko 1a za obdobje 2007-2013 iz Sklepa predstavnikov vlad držav članic, ki so se 18. novembra 2002 sestali v okviru Sveta, glede sklepov Evropskega sveta, ki je 24. in 25. oktobra 2002 zasedal v Bruslju.

--------------------------------------------------

PRILOGA XVI

Seznam iz člena 52(1) Akta o pristopu

1. Ekonomsko-finančni odbor:

Ustanovljen s členom 114 Pogodbe ES, s 31998 D 0743: Sklepom Sveta 98/743/ES z dne 21. decembra 1998 (UL L 358, 31.12.1998, str. 109) in s 31999 D 0008: Sklepom Sveta 1999/8/ES z dne 31. decembra 1998 (UL L 5, 9.1.1999, str. 71).

2. Odbor za ekonomsko politiko:

Ustanovljen s 31974 D 0122: Sklepom Sveta 74/122/EGS z dne 18. februarja 1974 (UL L 63, 5.3.1974, str. 21) in s 32000 D 0604: Sklepom Sveta 2000/604/ES z dne 29. septembra 2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 28).

3. Svetovalni odbor za turizem:

Ustanovljen s 31986 D 0664: Sklepom Sveta 86/664/EGS z dne 22. decembra 1986 (UL L 384, 31.12.1986, str. 52).

4. Odbor za farmacijo:

Ustanovljen s 31975 D 0320: Sklepom Sveta 75/320/EGS z dne 20. maja 1975 (UL L 147, 9.6.1975, str. 23)

5. Posvetovalni odbor za uresničevanje Direktive 89/105/EGS v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje državnih sistemov zdravstvenega zavarovanja:

Ustanovljen z 31989 L 0105: Direktivo Sveta 89/105/EGS z dne 21. decembra 1988 (UL L 40, 11.2.1989, str. 8).

6. Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje:

- Ustanovljen z 32003 R 0001: Uredbo Sveta (EGS) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 (UL L 1, 4.1.2003, str. 1)

in z 31971 R 2821: Uredbo Sveta (EGS) 2821/1971 z dne 20. decembra 1971 (UL L 285, 29.12.1971, str. 46), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

7. Svetovalni odbor za koncentracije:

Ustanovljen z 31989 R 4064: Uredbo Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 (UL L 395, 30.12.1989, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31997 R 1310: Uredbo Sveta (ES) št. 1310/97 z dne 30.6.1997 (UL L 180, 9.7.1997, str. 1).

8. Svetovalni odbor za sporazume in prevladujoče položaje v zračnem prevozu:

Ustanovljen z 31987 R 3975: Uredbo Sveta (EGS) št. 3975/87 z dne 14. decembra 1987 (UL L 374, 31.12.1987, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2410: Uredbo Sveta (EGS) št. 2410/92 z dne 23.7.1992 (UL L 240, 24.8.1992, str. 18).

9. Svetovalni odbor za sporazume in prevladujoče položaje v pomorskem prevozu:

Ustanovljen z 31986 R 4056: Uredbo Sveta (EGS) št. 4056/86 z dne 22. decembra 1986 (UL L 378, 31.12.1986, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

10. Svetovalni odbor za področje omejevalnih ravnanj in monopolov v prometni gospodarski panogi:

Ustanovljen z 31968 R 1017: Uredbo Sveta (EGS) 1017/68 z dne 19. julija 1968 (UL L 175, 23.7.1968, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

11. Odbor za zaposlovanje:

Ustanovljen s členom 130 Pogodbe ES in s 32000 D 0098: Sklepom Sveta 2000/98/ES z dne 24. januarja 2000 (UL L 29, 4.2.2000, str. 21).

12. Odbor za socialno zaščito:

Ustanovljen s členom 144 Pogodbe ES in s 32000 D 0436: Sklepom Sveta 2000/436/ES z dne 29. junija 2000 (UL L 172, 12.7.2000, str. 26).

13. Svetovalni odbor za socialno varnost delavcev migrantov:

Ustanovljen z 31971 R 1408: Uredbo (EGS) št. 1408/71 Sveta z dne 14. junija 1971 (UL L 149, 5.7.1971, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 R 1386: Uredbo (ES) št. 1386/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5.6.2001 (UL L 187, 10.7.2001, str. 1).

14. Svetovalni odbor za prosto gibanje delavcev:

Ustanovljen z 31968 R 1612: Uredbo Sveta (EGS) 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1).

15. Strokovni odbor za prosto gibanje delavcev:

Ustanovljen z 31968 R 1612: Uredbo Sveta (EGS) 1612/68 z dne 15. oktobra 1968 (UL L 257, 19.10.1968, str. 2), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 31992 R 2434: Uredbo Sveta (EGS) št. 2434/92 z dne 27.7.1992 (UL L 245, 26.8.1992, str. 1).

16. Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu:

Ustanovljen s 31974 D 0325: Sklepom Sveta 74/325/EGS z dne 27. junija 1974 (UL L 185, 9.7.1974, str. 15), kakor je bil nazadnje spremenjen z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

17. Svetovalni odbor za promet:

Ustanovljen s členom 79 Pogodbe ES.

18. Odbor za vseevropsko prometno omrežje:

Ustanovljen z 31996 D 1692: Odločbo št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 (UL L 228, 9.9.1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 D 1346: Odločbo št. 1346/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22.5.2001 (UL L 185, 6.7.2001, str. 1).

19. Odbor za sistem plačevanja pristojbin za uporabo prometne infrastrukture:

Ustanovljen s 31965 D 0270: Odločbo Sveta z dne 13. maja 1965 (UL 88, 24.5.1965, str. 1473), kakor je bila spremenjena z:

- 31970 D 0108: Odločbo Sveta 70/108/EGS z dne 27.1.1970 (UL L 23, 30.1.1970, str. 24).

20. Svetovalni odbor o za programsko upravljanje za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo shranjevanje:

Ustanovljen z 31977 Y 0811(01): Resolucijo Sveta z dne 18. julija 1997 (UL C 192, 11.8.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s:

- 31984 D 0338: Sklepom Sveta 84/338/Euratom, ESPJ, EGS z dne 29.6.1984 (UL L 177, 4.7.1984, str. 25).

21. Svetovalni odbor o pomočeh za železniški in cestni prevoz in prevoz po notranjih plovnih poteh:

Ustanovljen z 31970 R 1107: Uredbo Sveta (EGS) št. 1107/70 z dne 4. junija 1970 (ULJ L 130, 15.6.1970, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 31997 R 0543: Uredbo Sveta (ES) št. 543/97 z dne 17.3.1997 (UL L 84, 26.3.1997, str. 6).

22. Odbor Evropske skupnosti za program "Energy Star":

Ustanovljen z 32001 R 2422: Uredbo (ES) št. 2422/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 (UL L 332, 15.12.2001, str. 1).

23. Izvedenska skupina, ki jo imenuje Znanstveno-tehnični odbor Euratom za obravnavo temeljnih standardov:

Ustanovljena s členom 31 Pogodbe Euratom.

24. Izvedenska skupina, ki jo imenuje Znanstveno-tehnični odbor Euratom za obravnavo radioaktivnih odpadnih snovi:

Ustanovljena s členom 37 Pogodbe Euratom.

25. Posvetovalni odbor za izvajanje posebnega programa za raziskave in usposabljanje v zvezi z jedrsko energijo (2002-2006):

Ustanovljen z 32002 D 0837: Odločbo Sveta 2002/837/Euratom z dne 30. septembra 2002 (UL L 294, 29.10.2002, str. 74) v skladu s:

- 31984 D 0338: Sklepom Sveta 84/338/Euratom, ESPJ, EGS z dne 29. junija 1984 (UL L 177, 4.7.1984, str. 25) (za zadeve povezane s cepitvijo).

- Sklepom Sveta z dne 16.12.1980 (dokument Sveta 4151/81 (ATO 103) z dne 8.1.1981, neobjavljen) (za zadeve povezane s fuzijo).

26. Znanstveno-tehnični raziskovalni odbor:

Ustanovljen z 31974 Y 0129(01): Resolucijo Sveta z dne 14. januarja 1974 (UL C 7, 29.1.1974, str. 2), kakor je bila nadomeščena z:

- 31995 Y 1011(02): Resolucijo Sveta z dne 28.9.1995 (UL C 264, 11.10.1995, str. 4).

27. Usklajevalni odbor za hitre reaktorje:

Ustanovljen z 31980 Y 0229(04): Resolucijo Sveta z dne 18. februarja 1980 (UL C 51, 29.2.1980, str. 5).

28. Svetovalni odbor za javna naročila:

Ustanovljen s 31971 D 0306: Sklepom Sveta 71/306/EGS z dne 26. julija 1971 (UL L 185, 16.8.1971, str. 15), kakor je bil spremenjen s:

- 31977 D 0063: Sklepom Sveta 77/63/EGS z dne 21.12.1976 (UL L 13, 15.1.1977, str. 15).

29. Svetovalni odbor za bančništvo:

Ustanovljen s 31977 L 0780: Prvo direktivo Sveta 77/780/EGS z dne 12. decembra 1977 (UL L 322, 17.12.1977, str. 30), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32000 L 0012: Direktivo 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.3.2000 (UL L 126, 26.5.2000, str. 1).

30. Kontaktni odbor za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja:

Ustanovljen s 31991 L 0308: Direktivo Sveta 91/308/EGS z dne 10. junija 1991 (UL L 166, 28.6.1991, str. 77), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0097: Direktivo 2001/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4.12.2001 (UL L 344, 28.12.2001, str. 76).

31. Kontaktni odbor za usklajevanje zakonov in drugih predpisov glede kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP):

Ustanovljen z 31985 L 0611: Direktivo Sveta 85/611/EGS z dne 20. decembra 1985 (UL L 375, 31.12.1985, str. 3), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0108: Direktivo 2001/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21.1.2002 (UL L 41, 13.2.2002, str. 35).

32. Kontaktni odbor za Evropsko gospodarsko združenje (EGIZ):

Ustanovljen z 31985 R 2137: Uredbo Sveta (EGS) št. 2137/85 z dne 25. julija 1985 (UL L 199, 31.7.1985, str. 1).

33. Kontaktni odbor za letne računovodske izkaze posameznih vrst družb:

Ustanovljen s 31978 L 0660: Četrto direktivo Sveta 78/660/EGS z dne 25. julija 1978 (UL L 222, 14.8.1978, str. 11), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32001 L 0065: Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27.9.2001 (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

34. Svetovalni odbor za usposabljanje v medicini:

Ustanovljen s 31975 D 0364: Sklepom Sveta 75/364/EGS z dne 16. junija 1975 (UL L 167, 30.6.1975, str. 17).

35. Svetovalni odbor na področju zdravstvene nege:

Ustanovljen s 31977 D 0454: Sklepom Sveta 77/454/EGS z dne 27. junija 1977 (UL L 176, 15.7.1977, str. 11).

36. Svetovalni odbor za usposabljanje medicinskih sester babic:

Ustanovljen s 31980 D 0156: Sklepom Sveta 80/156/EGS z dne 21. januarja 1980 (UL L 33, 11.2.1980, str. 13).

37. Svetovalni odbor za usposabljanje zobozdravnikov:

Ustanovljen s 31978 D 0688: Sklepom Sveta 78/688/EGS z dne 25. julija 1978 (UL L 233, 24.8.1978, str. 15).

38. Svetovalni odbor za izobraževanje farmacevtov:

Ustanovljen s 31985 D 0434: Sklepom Sveta 85/434/EGS z dne 16. septembra 1985 (UL L 253, 24.9.1985, str. 43).

39. Svetovalni odbor za veterinarsko usposabljanje:

Ustanovljen s 31978 D 1028: Sklepom Sveta 78/1028/EGS z dne 18. decembra 1978 (UL L 362, 23.12.1978, str. 10).

40. Svetovalni odbor za izobraževanje in usposabljanje na arhitekturnem področju:

Ustanovljen s 31985 D 0385: Sklepom Sveta 85/385/EGS z dne 10. junija 1985 (UL L 223, 21.8.1985, str. 26).

41. Svetovalni odbor za davek na dodano vrednost:

Ustanovljen s 31977 L 0388: Šesto direktivo Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 (UL L 145, 13.6.1977, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z:

- 32002 L 0092: Direktivo Sveta 2002/92/ES z dne 3.12.2002 (UL L 331, 7.12.2002, str. 27).

42. Kontaktni odbor za televizijo brez meja:

Ustanovljen s 31997 L 0036: Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 1997 (UL L 202, 30.7.1997, str. 60).

43. Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko:

Ustanovljen s 31991 D 0115: Sklepom Sveta 91/115/EGS z dne 25. februarja 1991 (UL L 59, 6.3.1991, str. 19), kakor je bil nazadnje spremenjen s:

- 31996 D 0174: Sklepom Sveta 96/174/ES z dne 26.2.1996 (UL L 51, 1.3.1996, str. 48).

--------------------------------------------------

PRILOGA XVII

Seznam iz člena 52(2) Akta o pristopu

1. Skupina za podjetniško politiko:

Ustanovljena s 32000 D 0690: Sklepom Komisije 2000/690/ES z dne 8. novembra 2000 (UL L 285, 10.11.2000, str. 24).

2. Znanstveni odbor za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem:

Ustanovljen s 31995 D 0320: Sklepom Komisije 95/320/ES z dne 12. julija 1995 (UL L 188, 9.8.1995, str. 14).

3. Odbor višjih inšpektorjev za delo:

Ustanovljen s 31995 D 0319: Sklepom Komisije 95/319/ES z dne 12. julija 1995 (UL L 188, 9.8.1995, str. 11).

4. Svetovalni odbor za enake možnosti žensk in moških:

Ustanovljen s 31982 D 0043: Sklepom Komisije 82/43/EGS z dne 9. decembra 1981 (UL L 20, 28.1.1982, str. 35), kakor je bil nazadnje spremenjen z:

- 31995 D 0420: Sklepom Komisije 95/420/ES z dne 19.7.1995 (UL L 249, 17.10.1995, str. 43).

5. Odbor na področju dodatnih pokojnin (Pokojninski forum):

Ustanovljen s 32001 D 0548: Sklepom Komisije 2001/548/ES z dne 9. julija 2001 (UL L 196, 20.7.2001, str. 26).

6. Strokovni odbor za tranzit zemeljskega plina po omrežjih:

Ustanovljen s 31995 D 0539: Sklepom Komisije 95/539/ES z dne 8. decembra 1995 (UL L 304, 16.12.1995, str. 57), kakor je bil spremenjen z:

- 31998 D 0285: Sklepom Komisije 98/285/ES z dne 23.4.1998 (UL L 128, 30.4.1998, str. 70).

7. Strokovni odbor za tranzit električne energije po omrežjih:

Ustanovljen s 31992 D 0167: Sklepom Komisije 92/167/EGS z dne 4. marca 1992 (UL L 74, 20.3.1992, str. 43), kakor je bil nazadnje spremenjen z:

- 31997 D 0559: Sklepom Komisije 97/559/ES z dne 24.7.1997, (UL L 230, 21.8.1997, str. 18).

8. Odbor za ravnanje z odpadki:

Ustanovljen s 31976 D 0431: Sklepom Komisije 76/431/EGS z dne 21. aprila 1976 (UL L 115, 1.5.1976, str. 73), kakor je bil nazadnje spremenjen z:

- 11985 I: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL L 302, 15.11.1985, str. 23).

9. Svetovalni odbor za nadzorovanje in zmanjševanje onesnaževanja z olji in drugimi škodljivimi snovmi, izpuščenimi v morje:

Ustanovljen s 31980 D 0686: Sklepom Komisije 80/686/EGS z dne 25. junija 1980 (UL L 188, 22.7.1980, str. 11), kakor je bil spremenjen z:

- 31987 D 0144: Sklepom Komisije 87/144/EGS z dne 13.2.1987 (UL L 57, 27.2.1987, str. 57).

10. Svetovalni odbor za varstvo živali, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene:

Ustanovljen s 31990 D 0067: Sklepom Komisije 90/67/EGS z dne 9. februarja 1990 (UL L 44, 20.2.1990, str. 30).

11. Svetovalni odbor za usklajevanje na področju notranjega trga:

Ustanovljen s 31993 D 0072: Sklepom Komisije 93/72/EGS z dne 23. decembra 1992 (UL L 26, 3.2.1993, str. 18).

12. Odbor evropskih regulatornih organov s področja vrednostnih papirjev:

Ustanovljen s 32001 D 0527: Sklepom Komisije 2001/527/ES z dne 6. junija 2001 (UL L 191, 13.7.2001, str. 43).

13. Odbor za potrošnike:

Ustanovljen s 32000 D 0323: Sklepom Komisije 2000/323/ES z dne 4. maja 2000 (UL L 111, 9.5.2000, str. 30).

14. Svetovalni odbor za usklajevanje preprečevanja goljufij:

Ustanovljen s 31994 D 0140: Sklepom Komisije 94/140/ES z dne 23. februarja 1994 (UL L 61, 4.3.1994, str. 27).

--------------------------------------------------

PRILOGA XVIII

Seznam iz člena 52(3) Akta o pristopu

1. Odbor Evropskega socialnega sklada:

Ustanovljen s členom 147 Pogodbe ES in z 31999 R 1260: Uredbo Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 (UL L 161, 26.6.1999, str. 1), kakor je bila spremenjena z:

- 32001 R 1447: Uredbo Sveta (ES) št. 1447/2001 z dne 28.6.2001 (UL L 198, 21.7.2001, str. 1).

2. Svetovalni odbor za poklicno usposabljanje:

Ustanovljen s 31963 D 0266: Sklepom Sveta 63/266/EGS z dne 2. aprila 1963 (UL 63, 20.4.1963, str. 1338) in 31963 Q 0688: 63/688/EGS Pravili Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje (UL P 190, 30.12.1963, str. 3090), kakor so bili nazadnje spremenjeni z:

- 11994 N: Aktom o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb — pristop Republike Avstrije, Republike Finske in Kraljevine Švedske (UL C 241, 29.8.1994, str. 21).

3. Znanstveni, tehnični in ekonomski odbor za ribištvo:

Ustanovljen s 31993 D 0619: Sklepom Komisije 93/619/ES z dne 19. novembra 1993 (UL L 297, 2.12.1993, str. 25).

4. Svetovalni odbor za ribištvo in ribogojstvo:

Ustanovljen s 31999 D 0478: Sklepom Komisije 1999/478/ES z dne 14. julija 1999 (UL L 187, 20.7.1999, str. 70).

5. Svetovalni odbor za odpiranje javnih naročil v Skupnosti:

Ustanovljen s 31987 D 0305: Sklepom Komisije 87/305/EGS z dne 26. maja 1987 (UL L 152, 12.6.1987, str. 32), kakor je bil spremenjen z:

- 31987 D 0560: Sklepom Komisije 87/560/EGS z dne 17.7.1987 (UL L 338, 28.11.1987, str. 37).

6. Svetovalni odbor za carine in posredno obdavčenje:

Ustanovljen s 31991 D 0453: Sklepom Komisije 91/453/EGS z dne 30. julija 1991 (UL L 241, 30.8.1991, str. 43).

--------------------------------------------------